dolus semper praestatur quidquid NmNmQoAo dare facere oportet

nemo alteri stipulari potest quod de meo tuum fit ut inter bonos bene agier oportet et sine fraudatione falsus in uno, falsus in omnibus suae rei emptio non valet periculum est emptoris perfecta emptione socii mei socius meus socius non est periculo meo crede

pacta sund servanda servitus fundo utilis esse debet praedia vicina esse debent nemini res sua servit servitutibus civiliter utendum est servitus in faciendo consistere nequit servitus servitutis esse non potest praedia vicina esse debent

plus cautionis in re est quam in persona prior tempore potior iure

per pactum conventum pignoris causa indivisa ne bis in idem pecuniae creditae bona debitoris, non corpus obnoxium esse quantum facere potest

za naklep se vedno odgovarja (stranki z dogovorom ne moreta izkljuiti odgovornosti za naklep) karkoli je treba da toenec da ali stori toniku (pri actio incerti ex stipulato sodnik je moral najprej ugotoviti, kaj je toenec dolan toniku) nihe si ne more dati obljubiti za drugega (neveljavna je stipulacija v prid ali breme tretji osebi) kar od mojega postane tvoje (pri posojilni pogodbi) kakor je med dobrimi treba ravnati poteno in brez goljufanja (gre za opis potenega dejanja) zlagan v enem primeru, zlagan v vseh primerih nakup lastne stvari ne velja nevarnost je kupeva, ko je kupna pogodba perfektna. drubenik mojega drubenika ni moj drubenik na mojo nevarnost kreditiraj (gre pri mandatu - kreditno naroilo; mandatar ima na voljo actio certae creditae pecuniae) dogovore je treba spotovati (to naelo je objavil praetor v svojem ediktu, da je zavaroval stranke) slunost mora biti koristna zemljiu zemljii morata biti sosednji ni mogoa slunost na lastni stvari slunost je treba izvrevati kulturno in obzirno slunost ne more obstajati v storitvi slunost ni mogoa na slunosti gospodujoe in sluee zemljie morata biti v neposredni soseini, da je mogoe uspeno izvrevati slunost (javna pot ali zemljie ki je med dvema zemljiema se ne teje) ve varnosti je v stvari kot v osebi kdor je prejnji po asu nastanka, je trdneji po svoji pravici. (ve zastavnih pravic na isti stvari - stareja zastavna pravica ima prednost pred mlajo) s sklenjenim dogovorom (se ustvari hipoteka) predmet zastave je nedeljiv ne dvakrat o isti stvari naelo, naj zahtevajoi upnik raje posee po dolnikovem premoenju, kakor pa po njegovi osebi kolikor zmore (izjemno omejuje rimsko pravo dolnikovo jamstvo - jami z vsem svojim premoenjem vsem svojim upnikom - beneficium competentiae pravna dobrota, ki pusti dolniku nujno

soluta pecunia repeti non potest imposuibilium nulla obligatio est si convenerit dolum non esse praestandum quidquid dare facere oportet ex fide bona

species perit ei cui debetur, genus perire non consetur duae res sunt in obligatione, una est in solutione una res est in obligatione, duae sunt in solutione

accessio est principalis obligationis ne ultra alterum tantum usurae usurarum

diei adiecto pro reo est quod sine die debetur, statim debetur dies interpellat pro homine diligentia quam suis rebus adhibere solet magna culpa dolus est casus a nullo praestantur casum sentit dominus

premoenje za preivetje) izpoljnjenega denarja ni mogoe terjati nazaj (naturalna obligacije) obveznost glede nemogoega je nina (predmet obligacije mora biti naeloma samo to, kar je mogoe izpolniti) e je bilo dogovorjeno, da se za nepotenje ne jami - to je nemogoe karkoli mora toenec zaradi te zadeve dati ali storiti toniku po naelu dobre vere in potenja (v tobenih formulah se sodniku nalaga, naj obsodi toenca le tedaj in na toliko kolikor to ustreza naelu dobre vere in potenja individualno doloena stvar propade tistemu, komur je dolgovana, medtem ko se teje, da po vrsti doloena stvar ne more propasti dolgovana sta dva predmeta, vendar tako, da je treba izpolniti le enega (alternativna obligacija) dolnik dolguje neko doloeno dajatev, namesto nje pa sme dati neko drugo dajatev (facultas alternativa - monost nadomestitve; laesio enormis nadpolovino prikrajanje -kupec je kupil stvar pod polovino ceno) postranska obligacija zagotovi iztoljivost glavne ne ve kot je mogoe (obrestovanje se ustavi, ko obresti doseejo viino glavnice) obrestovanje obresti (prepoved velja, ko se neplaane obresti pretvorijo v novo glavnico, ki se potem obrestuje ali pa ko se obresti pritejejo h glavnici in se nato poveuje poveana glavnica) doloitev izpolnitvenega asa je v prid dolniku (upnik ne more prej terjati dolnika, dokler ne potee rok) kar je dolgovano brez izpolnitvenega dneva, je takoj dolgovano as opominja namesto loveka (dolnik zapade v zamudo po izteku roka, ne da bi ga moral upnik k temu opomniti) skrbnost, ki jo kae v svojih lastnih zadevah velika malomarnost je naklep (po Justinjanovem pravu) za nakljuje nihe ne jami nalkjuje trpi lastnik (kodo, ki je nastala po nakljuju trpi lastnik, to je tisti, v igar premoenju je nastala. Izjemoma je nekdo lahko prevzel krivdo za nakljuje, nikoli pa za vijo silo; nakljuje preide tudi na upnika, ki pride v zamudo)