1. Primerjava Ratzla in de la Blancha (koncept loveka in kulture) RATZEL: Antropografija = geografija lovetva, rastlin in ivali.

Za Ratzla je znailen geografski determinizem okolje vpliva na loveka, lovek pa je tista spremenljivka, ki se spreminja. Okolja ne moremo razumeti kot statien pojav, spreminja se tako samo, kot ga spreminja tudi lovek. lovek se adaptira na okolje (relief, klima), ne zna iveti le v naravi, temve se v adaptaciji oblikuje tudi karakter naroda. Migracije so zunanji pojav potrebe po irjenju, osnova za nain ivljenja ljudstva in sproajo zgodovinske procese. Pokazal je potencial kart razprostranjenosti sovpadanje med kulturnimi in naravnimi pogoji (pri nas po njem A. Melik). Antropogeografi poudarjajo nacijo, ne posameznika.Ratzel predpostavlja, da so v svetu neki centri, ki so materialno in duhovno bolj razviti (Rim, Grija) in zato sposobni zavladati drugim. Ratzel eli pokazati, da je Nemija uspela zdruiti razline geografske prostore in s tem konceptirati enovitost. DE LA BLACHE: drugaen pristop: geografski posibilizem za razliko od Ratzela Vidal loveku pripie poseben odnos do okolja, ki je pomemben dejavnik, saj postavlja pred loveka nepredstavljive naloge, okolje spreminja tok zgodovine, vendar lovek lahko izbira med okoljem veja svoboda, fleksibilnost loveka, ki se ne pusti voditi okolju s slepo brutalnostjo - posibilizem. Zgodovina ni adaptacija na okolje, temve nastaja v pogojih loveka.Civilizacija je vrhunec, zakladnica znanja.. Poudarek daje nainu ivljenja. Geografsko ivljenje se koncentrira v tirih oknih (okolje, religija, nain ivljenja, krajina). Vidal de la Blache ima obrnjeno perspektivo kot Ratzel Francija je mona, ker rpa iz razlinih entitet e bi prevladala le ena med njimi, bi s tem izn9iila druge. Ratzel v ospredje postavi narod, Blache pa civilizacijo, saj ele ta predstavlja tisto raven, na kateri pride do polne komplementarnosti med fizino geografijo, ekonomijo in zgodovino. Vpliv Ratzla je veji v srednji Evropi, de la Blache pa ima veji vpliv v zgodovinopisju. 2. Siedlungsarchaeologie v 20. stoletju Njen utemeljitelj je SHUCHHARD, eprav jo uporabi e Kossina, a v druganem smislu. Schuhhard skua preusmeriti pozornost iz depojskih najdb k naselbinskim preuevanje poselitve je bolj primerna metoda za prouevanje prazgodovine kot preuevanje artefaktov. Posledino je prilo do vejih izkopavanj v naselbinah., ki so preseie razlinih vidikov kulture. Bolj kontekstualen pristop. KIEKEBUSCH V zaetku 20. stoletja organizira najveji projekt izkopavanja naselbin, kjer se uijo novih metod tlorisi, profili, sonde. Primarni raziskovalni namen je rekonstrukcija poselitve in naina bivanja, Pravi, da mora arheologija sistematino topografsko raziskovati archaeologische landesaufnahme. Zaeli so izdelovati karte nemkih deel prvi topografski projekt v Evropi pridobivanje primarnih virov. Potrebno je tudi ugotavljanje kontekstov. TODE Prironik Organizacija in izvedba splone in arheoloke topografije prvi sistematino predstavi archaeologische landesaufnahme. Karta mora postati stalna, na lokalnem nivoju, pomagajo naj strokovnjaki. Poselitvena topografija je antropogeografska, njen primarni raziskovalni namen je rekonstrukcija poselitve in naina bivanja KOSSINA Njegova metoda je manj antropogeografska. Prostor opazuje le kot teritorij. Ideja kulturne province. 2. Siedlungsarchaeologie po II. svetovni vojni Nadaljuje tradicijo Kiekebuscha, Todeja, Wahlerja, vojna pa je velika prelomnica, saj je Kossinova arheologija preganjana in obsojena, nemki arheologi pa se umaknejo v antikvarstvo. Njen glavni cilj je historina rekonstrukcija preteklosti. Temeljno vlogo ima revija Archaeologica Geographica, uredniki: Eggers, Hachmann, Jankuhn. Nadaljevali so funkcionalistino tradicijo arheologije nain ivljenja. Naselbine so tisti referenni okvir, ki omogoa najboljo funkionalistino interpretacijo. Krajina pa je tisti element oz. kontekst, kjer so skoncentrirani vsi drubeni in ostali vidiki ivljenja. JANKUHN vpelje nove tehnike iz naravoslovja geologija, pedologija, pelodne analize. Po njem je SA veda, ki prikazuje nain poselitve na podlagi arheolokih virov, pridobljenih z arheolokimi metodami, je del historino-genetske poselitvene vede, SA pa tvorijo 3 raziskovalni sklopi: 1. preuevanje naravnih dejavnikov 2. preuevanje poselitvenega toka / razvoja poselitve

3. preuevanje posameznih naselbin oz. naina ivljenja v njih Daje prednost funkcionalnemu in ekolokemu kontekstu. 3. Landesaufnahme in vpliv na slovensko arheologijo Kiekebusch; sistematino topografsko raziskovanje. Njen pomen je pridobivanje novih informacij o arheoloki karti neke regije in kvalitetno vrednotenje virov za nadaljnje tudije. Prvi topografski projekt v Evropi, ki je vplival tudi na slovenski nastanek ANSL. Ta projekt je dobil dober odziv tudi drugod, ne samo v Nemiji, veliko se jih je naslonilo nanj. Landesaufnahme je osnova za arheoloke karte. A. TODE prvi sistematino predstavi L. Kiekebusch opozarja na problematinost, ki izhaja iz razlinih vrst raziskav koliko je podatek preverjen, koliko verjetenpredlaga e sistematine naine vzorenja. Arheoloka karta je pomembna dejavnost. Pri nas so tako karte e konec 19. stoletja (Radi, Dolenc), a gre bolj za kartirane lokacije, o katerih se je vedelo e prej. Landesaufnahme pa skua vzpodbuditi serijo pregledov za karte. Eden glavnih je A. Tode; namen kart: Izdelati im bolj reprezentanno karto Izdelati karto za potrebe varovanja Prve karte nastanejo okoli 1920 v Nemiji, omenjena sta e Rogatec in Ptuj. Vsi topografski projekti po II. svetovni vojni se navezujejo na koncept Landesaufnahme. Namen topografij je bil predstaviti poselitveno sliko doloenega obmoja v doloenem obdobju in pregledati najdia tako, da bi se lahko najustrezneja med njimi izbralo za izkopavanja. Povrinski zapis pa mora ustrezno odraati tisto, kar se dogaja pod zemljo, na kar je opozarjala L. V ANSL je tako dokumentiranih ve najdi kot v katerikoli prejnji ar. Topografiji. 4. Primarna in sekundarna poselitev kdo zagovarja to teorijo in kje e poleg VB? C. FOX The archaeologie of Cambridge region tudija analize distribucij najdi. Za osnovo je vzel pedoloko karto. Govori o 2 tipih poselitve: 1. PRIMARNA prazgodovina na obmojih lajih prsti (kredne, peene, prodnate podlage), kjer je bila dobra naravna drenaa ter redka pogozdenost 2. SEKUNDARNA z angleko kolonizacijo na obmojih tejih oz. glinenih prsti, ki so bila v preteklosti poraena z gozdom. Je rezultat bolje tehnologije, drubenega razvoja ter politine stabilnosti od anglosakega obdobja naprej Razlog je predpostavka o tehnoloki neustreznosti takratnih prebivalcev, saj je za krenje gozdov potrebna tehnologija in drubena organizacija, ki mora biti stabilna nekaj desetletij, da se vloek izplaa.Biti mora tudi visok demografski pritisk. Zato ele z Anglosasi. Fox je potrdil Gradmannove in Wahlerjeve teze o prazgodovinski poselitvi srednje Evrope primarna in sekundarna poselitev ustrezata Gradmannovemu modelu, le-ta sekundarno poselitev postavlja v merovinko obdobje - Nemija 5. Amerika naselbinska arheologija Njena naloga je ugotoviti vzorce socialnega vedenja, ki so proizvajali tipien naselbinski zapis oz. ponavljajoe se pravilnosti v njem, mestem ko je cilj nemke rekonstrukcija naselbine in naina ivljenja v njej. Tu gre za razumevanje naselbin v kontekstu naravnega okolja. Funkcionalizem univerzalni vidiki lovekega ivljenja izbira lokacij z najboljimi pogoji. Povezovalni pristop arheoloki zapis opazovati ne le po obliki, temve je potrebno opazovati razline elemente, kjer se le-ti zdruijo. ele ko so v celoti, jih lahko razumemo. To so naselbine. Poselitev se ravna po najbolj ugodnih monostih, ki jih okolje ponuja geografski determinizem. Predstavniki: G. WILLEY na podlagi primerjave drubene organizacije in naselbinskih oblik poljedelskih skupnosti je izdelal model vzorcev drubene organizacije community patterns. Pravi, da se povezuje z naselbinskim vzorcem. Skupnost je najveja mona skupina ljudi, ki ivi skupaj in so v fizinem stiku do 150 osebkov, ki jih veejo mone sorodstvene vezi. Iz naselbinskega vzorca se da izbrati logiko poselitve, odraa idejo skupnosti. CHANG KWA CHI eden glavnih teoretikov naselbinske ole. Enai skupnost in naselbino. Skupnost je najveja mona skupina ljudi, ki ivi skupaj in so v fizinem stiku. Do 150 ljudi,

ki jih veejo sorodstvene vezi.Vendar pa so enaenje mnogi kritizirali, saj lahko ena skupnost biva v ve naselbinah, tako kot lahko ve skupnosti biva v eni naselbini. Ekvivalent med naselbinskimi in drubenimi obrazci: 1. domaija: odraa podrodovno drubeno organizacijo 2. razprena vas: odraa naselje ve rodov 3. urejena, planirana vas: izrazito mona rodovna skupnost Takna sistematizacija je najprimerneja za ugotavljanje t.i. stabilnih dejavnikov v N:V: Treba pa je upotevati socialne in kulturne spremembe. B. TRIGGER: ponudi arheoloko teorijo drave. Predpostavi dve moni obliki: sveeniko (en centraliziran NV z enim ritualnim centrom na vrhu, okrog njega se zbirajo podobne, manje skupnosti. Materialna kultura je bolj uniformna) in vojako dravo (v NV je center in vaka naselja nijega ranga ter vmesna naselja, vojaka elita je v tesni povezavi z dravnim kultom. Dovolj velika populacija, kar je vidno v javnih gradnjah). 6. Naselbinski vzorec kaj je to, kdo zagovarja? Naselbinski vzorec je nain, na katerega se je lovek razprostiral po pokrajini. Naselitev odraa neke znailnosti in skupne lastnosti, iz NV se da razbrati logiko poselitve, pravilo. Arheologiji je omogoeno, da spozna neka pravila, jih z doloenimi gotovostmi lahko potrdi v nekih naselbinah. Nanaa se na bivalia, razporeditev, lokacijo, relacije med njimi, naravo in dispozicijo drugih zgradb v skupnosti. Odraa naravno okolje, prilagoditve nanj, nadzor (obzidje, vrata). NV odraa idejo skupnosti. Naselbinska arheologija; ZDA; predvsem Chang Kwa Chi, pa tudi Deetz, Sears Willey, Trigger, 7. Skupnost ni enaka naselbini kdo to uvaja? NI ENAKA: Antropologi so nasprotovali enaenju med skupnostjo in naselbino tevilne e ivee skupnosti bivajo v ve naselbinah, ve skupnosti biva lahko v eni naselbini. R. LAYTON kritizira tradicionalno delitev na skupnost in drubo. skupnost ivi v vakem naselju, druba pa v urbanem. Po njem je takna delitev neustrezna, saj gre za dve obliki drubene organizacije, ki lahko bivata skupaj v enem naselju v razvitejih drubah. ENAKA: Kwa Ci Cang enaenje s socioloko (skupnost) in arheoloko (naselbina) kategorijo ena glavnih kulturnih potez skupnosti je skupno bivanje na enem mestu, amerika naselbinska arheologija. 8. Clark in prostorska arheologija Definicija prostorske arheologije po Clarku: - je pridobivanje informacij iz prostorskih razmerij in prouevanje prostorskih posledic nekih predhodnih dejavnosti ljudi v preteklosti - predstavlja prouevanje pretoka med ljudmi in dobrinami ter interfacijo teh vzorcev v okolju. Prouujemo na treh nivojih: mikro, semi-makro in makro nivo - ukvarja se s sledovi in artefakti loveka, s fizino infrastrukturo, ki jo je lovek zgradil in z okoljem, ki nanj vpliva in interfacijami, ki se razvijajo med temi elementi na razlinih lokacijah. Sedem elementov: surovine, artefakti, deli grajenih oblik, poti, prostori in ljudje. Dve vrsti elementov: - materialni ostanki, ki obstajajo na nekem najdiu - ostanki, ki niso vedno dejanski ostanki v arheolokem zapisu Clarke: vedenje loveka je nenakljuno! Alokacija = prestavljanje v prostoru/prestavljanje elementov in dejavnosti Arheologija naj bi zaradi ponavljajoih se pravilnosti znala locirati in razloiti te alokacije. Zakaj, kje , kako se pojavljao? Opazuje: - razmerje med artefakti in artefakti - razmerje med artefakti in grajenimi oblikami - razmerje med artefakti in leii naravnih virov

tiri teorije v prostoru: - antropoloka teorija: druba je modelirana po nekem sistemu, ljudje se vedejo po tem sistemu, artefakti so modelirani po tem sistemu - ekonomska teorija: ljudje se odloajo za tiste dejavnosti, ki minimalizirajo stroke in maksimirajo dobiek. Predpostavlja, da lovek izbira racionalno. - Socialno-fizikalna teorija: povzeta iz naravoslovja. Gravitacijski model neka pomembneja mesta privlaijo ljudi, da se preselijo v tako sredie - sistematino matematina teorija: govori o matematini verjetnosti Te teorije govorijo o tem, da je lovek racionalno bitje, ki se racionalno odloa. 9. Arheoloki povrinski zapis; kaj koncept predstavlja, kje je bil uporabljen? Osnovni problem povrinskega zapisa je njegova zveza s podpovrinskim zapisom oz. z oblikami, ki se jih obiajno odkriva z izkopavanji. Izhodie za interpretacijo povrinskih najdb je predpostavka, da se lovekovo vedenje izraa v seriji ponavljajoih se pravilnosti in obrazcev, ki morajo imeti svoj materialni odraz tudi v logiki in strukturi distribucije najdb na povrju. Vsaka organizacija lovekovega vedenja ima serijo pravilnosti v arheolokem zapisu oz. za prikaz pomenjivih korelacij med opazovanimi pojavi. Teza, da dalja prisotnost ljudi na enem mestu pua veje koncentracije artefaktov, potencialno ugotovljivih tudi na povrju. Vendar je treba razumeti tudi vse depozicijske in postdepozicijske procese. Tu pa je tudi problem vidljivosti in prepoznavnosti. Iz empirinih izkuenj STP je izel koncept izven-najdine arheologije, eden izmed prvih je FOLEY. STP je v arheologiji krajine danes e povsem uveljavljena in standardna tehnika. 10. Site catchement, katera ola to uvaja ter kritini dejavnik! Paleoekonomska ola. Analiza ekonomskega zajetja najdia poskus ugotoviti, od esa ivi naselbina na subsistenni (primarni) ravni. Metoda je iz ole Ervina Hicksa, uenca Clarka. Ideja izhaja iz predpostavke, da bo lokacija naselbine takna, da omogoa im uinkovitejo rabo iz okolice najceneja mona subsistenna ekonomija. Izplaljivost virov za preivetveno ekonomijo se zmanjuje z naraanjem razdalje do toke bivanja. Poljedelske skupnosti so manj kot 5 km oddaljene od obdelovalnih povrin (1 ura hoda) skrajna meja za vsakodnevno vraanje domov. Lahko izdelamo tipologijo najdi, mejni teritorij, poizvedujemo, kaken dele produkcije je moen ter velikost populacije. Tu pa je vpraanje transporta, kompliciranih drubenih odnosov, izplaljive razdalje so pri razlinih skupnostih razline, ena skupnost pa lahko v enem letu ustvari tudi do 15 najdi, vse pa je potrebno opazovati v vseh 4 letnih asih. Veliko najdi je znotraj radia povezanih z glavno naselbino. Pri nas s tem prine Slapak Rodik 11. Rang size rule; kaj je, kaj opazujemo V raziskavah po II. svetovni vojni so ugotovili, da je v tevilnih dravah mo opaziti, da ob razvranju mest od najvejega do najmanjega dobimo neke pravilnosti drugo najveje mesto je veliko za priblino polovico najvejega, tretje za tretjino V velikih sistemih se ljudje organizirajo na nepriakovano pravilen nain, opravka imamo s tremi krivuljami: 1. pravilo ranga krivulja pod kotom 45 ; y=1-x Odstopanja: 2. primatni vzorec krivulja, ki izrazito pada Moskva 8 mio prebivalcev, S. Petersburg 2 mio. Tu gre opraviti s centralno drubo center ima ve storitev, ki jih nihe drug ne nudi, zato ima veliko gravitacijo, posledica je demografska rast in ez as pogoji centralizirane drube. 3. polinarni vzorec Avstralija nekaj zelo velikih mest, ni pa srednjevelikih mest. Gre za redek sistem, federalno drubo. Polinarni vzorec navadno v sebi skriva ve primatnih vzorcev. Pravilo ranga pomeni, da se naselja vedejo po njem, e imamo opravka z daljimi naselitvami, dolgotrajnimi procesi, kjer se ljudje prilagodijo okoliinam. V polinarnem in primatnem vzorcu gre za kraje asovne dobe poselitve. 12. Teorija centralnih krajev, kaj je, kdo jo uvaja Po I. svetovni vojni je nastala v centralni Nemiji, v arheologiji od 60-tih let naprej. Christaller.

Veinoma velja od prazgodovine. Vsak sistem temelji k hierarhizaciji, ker je uinkoviteja. Nastajajo centri z novimi lastnostmi. Center ponuja vedno veje storitve, ki jih na drugih krajih ni, tu je upravna oblast, sede kulta, politina in ekonomska mo. Naselbine, ki obdajajo center, so precej nijega ranga, 2 centra ne obstajata skupaj, razen e so vmes neke izrazite meje. Pokae se, da ob upotevanju npr. antinih mest, manjka cela vrsta nije rangiranih naselij. Teorija govori tudi o ekonomizirajoih oblikah drubene dejavnosti. ORTON: Spatial Analysis in Archaeology Hodder D. CLARKE: Spatial Archaeology 13. Thiesnovi poligoni Govorijo o odnosih med najdii vpliv nekega najdia se preneha priblino na polovici poti do drugega najdia. Naselbine pa morajo biti istiasne ter istega ranga. Na tej podlagi je mo izdelati poligone (palaam na Kreti doloili priblien pripadajo teritorij). Vendar pa je potrebno upotevati tudi morfologijo terena in naravne meje. Ob predpostavki, da so nekatera naselja veja, pa je mo izraunati obteene thiessnove poligone vsako naselje dobi matematino teo. Upotevati je treba doloene dejavnike, ki zrcalijo pomen doloenih najdi. Predpostavka, da veje ko je najdie, veji je njegov pomen. Z obsegom najdia preko formule dobi razdaljo D=d1+d2 lovek izrablja prostor tako, da v neki pokrajini, ki ima enake pogoje za vse potencialne naselbine, nevede naredi naselbino v obliki heksagona najuinkoviteji model izrabe prostora. Vsi imajo podobne ekonomske in drubene pogoje, v prostoru pa ni nekih izrazitih tok (sol!) Razdalje diagonal so neenake. Temelji na ideji, da je lovekovo ravnanje nenakljuno, odraa neko logiko in urejenost, ki pa ni vedno jasna. 14. Diagram tevilo grobov v primerjavi z naselbino razloi! tevilo grobov lahko odraa tevilo prebivalcev. Analiza ranga!Primatni vzorec? 15. Analitine prostorske tehnike katera uporablja razdaljo kot glavni dejavnik in katera deluje po hierarhinem modelu distribucije? Razdalja je glavni dejavnik: 1. metoda najblijega soseda: setevanje razdalj od vsake posamezne toke do najblijega soseda e je razdalja veinoma enaka, obstaja spotovanje razdalj. Prazgodovinska gradia imajo povpreen radij 1,9 km. Lahko ugotovimo distribucijo je uniformna, klastrska (manj kot 2 km) ali nakljuna (ve kot 2 km) 2. site catchment: izplaljivost virov za preivetveno ekonomijo se zmanjuje z naraanjem razdalje do toke bivanja. Poljedelske skupnosti so manj kot 5 km oddaljene od obdelovalnih povrin (1 ura hoda) skrajna meja za vsakodnevno vraanje domov. 3. Thiessnovi poligoni: vpliv nekega najdia se preneha priblino na polovici poti do drugega najdia Hierarhini model distribucije: 1. Teorija centralnih krajev: vsak sistem temelji k hierarhizaciji, ker je uinkoviteja. Nastajajo centri z novimi lastnostmi. Center ponuja vedno veje storitve, ki jih na drugih krajih ni, tu je upravna oblast, sede kulta, politina in ekonomska mo. Naselbine, ki obdajajo center, so precej nijega ranga, 2 centra ne obstajata skupaj, razen e so vmes neke izrazite meje. 2. Analize ranga 16. Posibilizem kdo uvede koncept, v em se razlikuje od klasine antropogeografije, pomen za zgodovinopisje! PAUL VIDAL DE LA BLACHE lovek se okolju ne pusti voditi s slepo brutalnostjo, eprav predenj postavlja nepredstavljive naloge. lovek lahko izbira med monostmi, ki jih ima geografski posibilizem govori o regiji, nainu ivljenja,krajini, ki jo lovek ustvarja, okolju RATZEL (antropogeografija) pa govori o teritoriju, dravah, naciji, eli pokazati povezavo med kulturnimi in naravnimi pojavi, lovek je tista spremenljivka, ki se spreminja, delno sprejme tezo, da okolje vpliva na loveka. De la Blache definira regije kot identitete kulture, pravi da je francoska civilizacija zato

tako uspena, ker je rpala zgodovino iz razlinih regij in nainov ivljenja. To sintezo sprejmejo francoski zgodovinarji, med njimi BRAUDEL, ki uporabi Blachov koncept drubene geografije in pravi, da zgodovina poteka na treh ravneh: 1. zgodovina dolgega trajanja 2. zgodovina srednjega trajanja 3. zgodovina osebnosti in dogodkov Vsaka od treh ravni deluje v nekem svojem asu. 17. Arheoloka topografija in sistematien povrinski pregled razlike med njima, pomen v arheologiji STP omogoa pregled vejih prostorskih enot in podobno kot izkopavanja, omogoa neposreden stik z artefakti ter monost kronolokih, tipolokih, funkcionalnih in kvantitativnih analiz. Prednost pred tradicionalnimi oblikami arheoloke topografije je predvsem veji domet in kvantiteta generalizacij, izpeljana iz preuevanja vzorcev. Omogoa empirino podlago za vrsto sociolokih, demografskih in historinih opazovanj v arheologiji. Od tradicionalnih oblik arheoloke topografije se razlikuje predvsem v tem, da dokumentira celoten arheoloki zapis na doloenem prostoru, ne ie najdi, topografija pa pkmeni pridobivanje primarnih virov. Posamezno najdie je v strategiji STP razumljeno samo kot ena od komponent arheolokega zapisa, ki ima mogoe vejo specifino teo, nikakor pa ni cilj sam po sebi. Tako si povea interpretativni domet.