Ishemi~na bolest na srceto, prof.

d-r Qubica Georgievska-Ismail, studii logopedi

ISHEMI^NA BOLEST NA SRCETO

(avtorizirano predavawe za studenti logopedi) Prof. d-r Qubica Georgievska-Ismail Ateroskleroza Teoriite za etiopatogenezata na aterosklerozata do`ivuvaa pove}egodi{na evolucija. So voveduvawe na metodite za identifikacija na suptilnite kleto~ni promeni, imunolo{kite i genetskite mehanizmi, poslednive godini se identifikuva{e vospalenieto kako eden od mehanizmite za pojava i progresija na aterosklerozata. Definitivniot "izgled" na ateroskleroti~nata plaka, pokraj lipidnoto jadro, go so~inuva i fibrozna kapa {to se sostoi od kolagen odgovoren za silata na kapata, odnosno intaktnosta na plakata. Ateroskleroti~nata plaka mo`e da se izdigne kon vnatre{nosta na krvniot sad i da go namali negoviot dijametar so {to mo`e i ne mora klini~ki da se manifestira. Plakata ostanuva nepromeneta samo kako rezultat na postoewe na fibroznata kapa, ~ija sila zavisi od balansot koj{to postoi me|u sintezata na kolagenot i elastinot i nivnata degradacija. No, vo slu~aj koga vospalitelnata reakcija so site svoi karakteristiki }e ja zafati i fibroznata kapa, toga{ procesot na aterosklerozata vleguva vo svojata najopasna faza- doa|a do isten~uvawe i/ili kinewe na fibroznata kapa. Po kineweto na fibroznata kapa, doa|aat do izraz prokoagulantnite supstanci oslobodeni vo tekot na vospalitelniot proces od strana na makrofagite i citokinite, {to pomagaat da se sozdade tromb i fakti~ki, bolesta da se manifestira klini~ki so pojava na akuten koronaren sindrom.

Ishemi~na bolest na srceto, prof. d-r Qubica Georgievska-Ismail, studii logopedi

Rizik faktori za KAB-modifikacija i tretman Studijata Framingham, najpoznatata i najcitirana epidemiolo{ka studija, zapo~nata u{te 1948 godina, identifikuva{e specifi~ni karakteristiki i personalni naviki na lu|eto {to se tesno povrzani so favorizirawe na procesot na pojavata na aterosklerozata, odnosno pojavata na koronarnata arteriska bolest (KAB), koi{to se narekuvaat rizik faktori. Vo rizik faktori za pojava i progresija na KAB spa|aat: pu{eweto, zgolemenoto nivo na LDL (low density cholesterol)-holesterolot, arteriskata hipertenzija, levokomornata (LK) hipertrofija, trombogenite faktori (fibrinogen), {e}ernata bolest, namalenoto nivo na HDL (high density cholesterol)-holesterolot, zgolemenoto nivo na trigliceridite, gojnosta, metaboli~niot sindrom, otsustvoto na fizi~ka aktivnost, vozrasta, semejnata predispozicija i drugi.

Klini~ki manifestacii na KAB Koronarnata arteriska bolest (KAB) mo`e da se manifestira kako: Akuten miokarden infarkt So YT-segment elevacija Bez YT-segment elevacija Angina pektoris Stabilna Nestabilna (de novo, vo mir, vlo{uva~ka) Vazospasti~na

Ishemi~na bolest na srceto, prof. d-r Qubica Georgievska-Ismail, studii logopedi

Hroni~na ishemi~na bolest Nenadejna srceva smrt Asimptomatska mokardna ishemija

Akuten koronaren sindrom Akuten koronaren sindrom (AKS) e izraz koj{to se koristi za sekoja konstelacija na klini~ki simptomi {to odgovaraat na akutna miokardna ishemija. Ovoj sindrom gi sodr`i slednite sostojbi: akuten MI so YT-segment elevacija ili bez nea, odnosno Q i non-Q MI, kako i APns. AKS e korisna po~etna dijagnoza, no ne i definitivna. Akuten MI so YT-segment elevacija (STEMI) se definira kako: tipi~en porast i opa|awe na biohemiskite markeri na nekroza i prisustvo na elektrokardiografski znaci za YT-segment elevacija. Akuten MI bez YT-segment elevacija (BSTEMI) se definira kako: tipi~en porast i opa|awe na biohemiskite markeri na nekroza i prisustvo na elektrokardiografski znaci za YT-segment depresija ili Tbran abnormalnosti. Bitno e da se ka`e deka dijagnozata na postoewe na Q ili non-Q MI, ne mo`e da se napravi vedna{ po inicijalniot elektrokardiogram, so ogled na toa {to se potrebni najmalku 12-24 ~asa za eventualno da dojde do razvoj na patolo{ki Q zabec i da se ovozmo`i pravewe na razlika me|u ovie dve sostojbi.
BSTEMI

STEMI

Nestabilna angina pektoris (APns) pretstavuva akuten proces na miokardna ishemija (akuten koronaren sindrom) ~ij intenzitet i traewe ne e dovolno izrazen za da predizvika miokardna nekroza. Kaj pacientite so APns pri bolka na elektrokardiogramot se zabele`uva YT-segment depresija i promeni na T-branot, a srcevite markeri na nekroza (troponini) vo krvta se

Ishemi~na bolest na srceto, prof. d-r Qubica Georgievska-Ismail, studii logopedi

normalni ili nedovolno poka~eni za da gi ispolnat kriteriumite potrebni za dijagnoza na akuten miokarden infarkt (MI). Postojat tri klini~ki prezentacii na APns koi se razlikuvaat po tempoto na javuvawe, traeweto i izrazenosta: angina pektoris vo miruvawe: pretstavuva prodol`ena bolka vo miruvawe so traewe naj~esto podolgo od 20 minuti. nova pojava na angina pektoris (angina pektoris de novo): pretstavuva nova pojava na angina {to se pojavila kus vremenski period pred pacientot da se javi na konsultativen pregled. vlo{uva~ka angina pektoris: pretstavuva prethodno dijagnosticirana angina koja se karakterizira so pogolema izrazenost, traewe, frekventnost na pojava ili pojava pri ponisko optovaruvawe. Gradna bolka Identifikacijata na simptomite i znacite koi{to mo`at da zboruvaat za prisustvoto na KAB se od isklu~itelno zna~ewe so ogled na potrebite za soodveten i navremen tretman na ovie pacienti, {to od svoja strana }e ima zna~ajno pozitivno prognosti~ko i ekonomsko zna~ewe. Gradna bolka se definira kako bolka {to e lokalizirana naj~esto dol` gradnata koska, so razli~na propagacija i traewe, provocirana od odredeni stimulusi, pridru`ena so odredeni simptomi i znaci, koja{to pominuva pod vlijanie na razli~ni faktori. Tipi~na angina pektoris (AP) e gradna bolka koja{to se javuva naj~esto kako rezultat na postoewe na stesnuvawe na edna ili pove}e koronarni arterii, pri {to bolkata se javuva poradi toa {to koronarniot protok ne e vo sostojba da gi zadovoli zgolemenite kislorodni potrebi na miokardot. Tipi~na AP mo`e da se javi i kako rezultat na namalen kisloroden dotur vo miokardot vo prisustvo ili otsustvo na KAB. Angina pektoris mo`e da se javi vo nekolku klini~ki manifestacii:
1. Stabilna angina pektoris (APst)- osnovnite nejzini karakteristiki se slednite: o kvalitet: vo vid na pritisok, stegawe, pe~ewe, gu{ewe. o lokalizacija: se javuva naj~esto dol` gradnata koska, levoto ramo i levata raka, poretko samo dol` desnata raka, vnatre{nite delovi na obata podlakti, vilicata, dolniot vraten i gorniot graden del na 'rbetot i vo delot okolu levata lopatka. o propagacija: kon vnatre{nite delovi na levata raka, levoto ramo, desnata raka i vilicata. o traewe: voobi~aeno 2-10 minuti. o provokativni faktori: se javuva pri fizi~ko optovaruvaweosobeno odewe na ugornica, odewe na studeno vreme, sproti veter , po vnes na pogolemo koli~estvo na hrana, pri nenadejna promena na nadvore{nata
4

Ishemi~na bolest na srceto, prof. d-r Qubica Georgievska-Ismail, studii logopedi

temperatura (izleguvawe na studeno od zagreana prostorija) ili kako rezultat na vlijanieto na emocionalnite faktori (strav, lutina, bes, seks). o na~in na pominuvawe: so zastanuvawe, odnosno po prekin na fizi~koto optovaruvawe ili po zemawe na lingvaleta, odnosno sprej nitroglycerin. Ako za 5-10 minuti od prekinot na aktivnosta ili zemaweto na lingvaleta nitroglycerin bolkata ne pomine, toga{ se raboti za nestabilna angina pektoris, akuten miokarden infarkt ili bolka od nesrcevo poteklo. o pridru`ni simptomi: naj~esto se javuva vozbuda i strav ili poretko potewe.
2. Nestabilna angina pektoris (APns)- gi ima istite karakteristiki

kako stabilnata angina pektoris osven: o traewe: voobi~aeno 5-30 minuti. o provokativni faktori: se javuva spontano, pri lesno fizi~ko optovaruvawe ili kako rezultat na vlijanieto na emocionalnite faktori (strav, lutina, bes, seks). Mo`e da se javi vo tekot na no}ta (no}na angina). o na~in na pominuvawe: po zemawe na lingvaleti ili sprej nitroglycerin. Ako za 20-30 minuti bolkata ne pomine i ima zasiluva~ki karakter, toga{ najverojatno se raboti za akuten miokarden infarkt.
3. Akuten miokarden infarkt (MI)- gi ima istite karakteristiki kako

stabilnata angina pektoris osven: o traewe: voobi~aeno pove}e od 30 minuti. o provokativni faktori: se javuva spontano, pri lesno fizi~ko optovaruvawe ili kako rezultat na vlijanieto na emocionalnite faktori (strav, lutina, bes, seks). o na~in na pominuvawe: bolkata ne pominuva so primena na lingvaleti ili sprej nitroglycerin (do 3 lingvaleti ili prskawa vo interval od po 5 minuti). o pridru`ni simptomi: se javuva vozbuda, strav, potewe, vrtoglavica, slabost, premalenost, srcebiewe, povra}awe ili proliv. Zapomni ! Simptomite na miokardna ishemija mo`at da bidat atipi~ni osobeno kaj: `enite, pacientite so {e}erna bolest i vozrasnite individui kaj koi{to naj~esto se manifestira kako slabost, sinkopa ili promena na mentalniot status.

Inicijalni ispituvawa pri pojava na gradna bolka Koga pacient }e se javi vo ambulanta so simptomi na gradna bolka, vo razgrani~uvaweto na pri~initelite, a so toa i logi~no postavuvawe na pravilna dijagnoza i sledstveno aplikacija na inicijalnata terapija, potrebno e da se napravat slednite osnovni (inicijalni) ispituvawa: 1. Da se zeme iscrpna anamneza (zemawe na podatoci za bolesta).
5

Ishemi~na bolest na srceto, prof. d-r Qubica Georgievska-Ismail, studii logopedi 2. Da se napravi fizikalen pregled. 3. Da se identifikuvaat pridru`ni zaboluvawa i sostojbi koi{to mo`at

da provociraat ishemija (anemija, bubre`no stradawe, tireotoksikoza, {e}erna bolest, belodrobni zaboluvawa i dr.) 4. Da se napravi klini~ka procena na rizikot za postoewe na KAB. 5. Da se primenat osnovi laboratoriski ispituvawa. Laboratoriski ispituvawa Dokolku od zemenata anamneza i fizikalniot pregled se somnevame za postoewe na miokardna ishemija, bilo da e od srcevo ili nesrcevo poteklo, odnosno imame namera da primenime soodveten tretman, potrebno e da se izvr{at osnovni laboratoriski analizi. Koi od analizite }e bidat izvr{eni }e zavisi: od nivnata dostapnost vo ustanovata vo koja{to pacientot se javil na pregled. od somne`ot za postoewe na odredeno zaboluvawe, srcevo ili nesrcevo. od procenata na urgentnosta na sostojbata na pacientot, odnosno zagrozenosta na `ivotot. Primarni ili osnovni laboratoriski analizi koi{to treba da bidat izvedeni {to e mo`no pobrgu vo trija`ata na pacientite so gradna bolka se: elektrokardiografija, i analiza na krv. Zapomni! dokolku bolkata uka`uva na verojaten akuten koronaren sindrom (APns, akuten MI) neophodno e zemawe krv za analiza na biohemiskite markeri na nekroza, kako i proverka na hemoglobinot, {e}erot i lipidniot status vo krvta. dokolku bolkata uka`uva na postoewe na stabilna angina pektoris, kako neophodni analizi na krvta se pretpo~itaat: proverka na hemoglobinot, {e}erot i lipidniot status vo krvta. Biohemiskite markeri na nekroza: So svojata zna~ajna dijagnosti~ka i prognosti~ka vrednost se izdvojuvaat: izoenzimot na kreatinin kinaza CK-MB i osobeno troponin I i/ili T, koi dokolku se poka~eni vo krvta uka`uvaat na postoewe na akutna miokardna ishemija. Krvna slika- va`no e odreduvawe na nivoto na hemoglobinot i hematokritot so

Ishemi~na bolest na srceto, prof. d-r Qubica Georgievska-Ismail, studii logopedi

cel da se isklu~i postoewe na anemija kako pri~ina za gradnata bolka, dodeka detekcijata na poka~eni vrednosti na leukocitite mo`e da zboruvaat vo prilog na mo`en akuten MI. [e}er- odreduvawe na {e}erot vo krvta e va`en dijagnosti~ki test so ogled na potencijalnite metaboli~ni naru{uvawa koi{to mo`e da gi predizvika, osobeno ako se raboti za akuten MI ili druga urgentna sostojba. Lipiden status- podrazbira odreduvawe na vrednostite na vkupen holesterol, trigliceridi, lipoprotein so visoka gustina (high density choelesterolHDL) i lipoprotein so niska gustina (low density choelesterol- LDL). Ispituvaweto ima za cel da se odredi nivoto na lipidite vo krvta i da se vovede antilipemi~na terapija dokolku se registriraat poka~eni vrednosti na nekoj od komponentite na lipidniot profil.

Stabilna angina pektoris (APst): dopolnitelni ispituvawa Kaj pacientite so APst koristewe na neinvazivni ispituvawa se praktikuva vo dijagnosti~ki (odreduvawe na izrazenost na KAB, procena na levokomorna funkcija) i prognosti~ki celi koga od inicijalnata evaluacija (anamneza, fizikalen naod, elektrokardiografija vo miruvawe) ne mo`e so sigurnost da se napravi procena na rizikot od pojava na idni koronarni zbidnuvawa. Prognosti~kite testovi mo`e da mu prethodat ili da se nadovrzuvaat na farmakolo{kiot tretman (lekuvaweto so medikamenti). Vo dijagnosti~ki i prognosti~ki celi kaj pacientite so APst se koristat slednite neinvazivni ispituvawa:
o Koronaren stres test- kako metod nao|a primena vo razgrani~uvawe na etiologijata na gradnata bolka. Koristi podvi`na lenta ili velosiped po utvrdeni protokoli.

o Ehokardiografija vo miruvawe i optovaruvawe - ehokardiografijata vo miruvawe se primenuva vo procena na levokomornata (LK) funkcija, odnosno etiologijata i izrazenosta na LK disfunkcija, procenata na prisustvoto i izrazenosta na segmentnite yidni abnormalni dvi`ewa, procenata na ishemi~nata mitralna regurgitacija, LK anevrizma i postoeweto na LK

Ishemi~na bolest na srceto, prof. d-r Qubica Georgievska-Ismail, studii logopedi

trombi. Ehokardiografijata pri optovaruvawe nao|a primena vo razgrani~uvawe na etiologijata na gradnata bolka. o Nuklearni ispituvawa (miokardna perfuziona scintigrafija, pozitron emisiona scintigrafija)- kako metodi nao|aat primena vo razgrani~uvawe na etiologijata na gradnata bolka. Kako dopolnitelen faktor vo rizik stratifikacijata na pacientite so APst se koristi i procenata na LK kontraktilna rezerva izrazena kako mo} na LK da ja zgolemi istisnata frakcija pri optovaruvawe. Kako kontrast za vizuelizacija na srceto gi koristat thallium-201 ili technitium-99 sestamibi koi pretstavuvaat radiopreparati. So cel da se napravi najsoodvetna procena kako provokativen faktor sekoga{ se pretpo~ita upotreba na podvi`na lenta ili velosiped. Me|utoa, kaj pacientite koi{to ne mo`at da bidat optovareni na ovoj na~in (lokomotorni pri~ini), se koristat farmakolo{ki stresori koi{to imaat za zada~a da go zgolemat srceviot kontraktilitet (dobutamine, arbutamine) ili da go zgolemat koronarniot protok (adenosine, dipyridamole). o Kompjuterizirana tomografija- kako metod nao|a primena vo razgrani~uvawe na etiologijata na gradnata bolka. Iako, zasega, s u{te nema konsenzus za nejzino koristewe vo identifikacijata na kalcifikacii na koronarnite arterii kako pretska`uva~i za postoewe na KAB, mo`nostite na sovremenata aparatura (64-prese~en aparat so {to se prika`uva tridimenzionalnata struktura na srceto i krvnite sadovi) davaat dobri rezultati vo potvrduvaweto na otsustvoto na postoewe na KAB. Koronarna angiografija Koronarna angiografija e invaziven metod i se definira kako radiografska vizuelizacija na koronarnite krvni sadovi po iwekcija na radiografsko kontrastno sredstvo so cel da se definira koronarnata anatomija i stepenot na stesnuvawe na koronarnite krvni sadovi. Koronarnata angiografija i pokraj s pogolemite mo`nosti na neinvazivnite tehniki, s u{te pretstavuva suverena dijagnosti~ka procedura za utvrduvawe na anatomskite elementi na KAB so {to pretstavuvat objektiven parametar, odnosno "zlaten standard" so koj{to se procenuva to~nosta na rezultatite od neinvazivnite ispituvawa. So upotrebata na tehnikite za

Ishemi~na bolest na srceto, prof. d-r Qubica Georgievska-Ismail, studii logopedi

interventna revaskularizacija na miokardot, dobiva izvonredna dijagnosti~ka, prognosti~ka i terapevtska vrednost. Koronarnata angiografija se izveduva vo tri klini~ki situacii: za definirawe na prisustvoto i izrazenosta na KAB vo situacii koga dijagnozata ne e sigurna, odnosno koga prisustvoto na KAB ne mo`e da bide otfrleno so primena na neinvazivnite testirawa. za procena na adekvatnosta na primena na razli~ni terapii, kako {to se perkutani koronarni intervencii (PKI) ili hirur{ki metodi. za procenata na rezultatite od tretmanot i progresijata ili regresijata na koronarnata ateroskleroza. Procedurata se izveduva preku punkcija na femoralnata ili radijalna arterija, vnesuvawe na vode~ki (guiding) kateter preku {it (introducing sheath) vo koronarniot ostium, pravilno pozicionirawe na vrvot na kateterot vo soodvetnata koronarna arterija i aplikacija na kontrastnoto sredstvo. Za vreme na procedurata se vr{i fluoroskopska vizuelizacija, a po aplikacijata na kontrastno sredstvo se pravat snimki vo pove}e proekcii.

Perkutani koronarni intervencii Koronarnata angiografija kako metod ne se koristi samo vo dijagnosti~ka i prognosti~ka smisla, tuku i kako vovedna procedura za izveduvawe na perkutanite koronarni intervencii (PKI). PKI pretstavuvaat nehirur{ki metodi za revaskularizacija na miokardot koi{to koristat baloni, endoprotezi, rotablatori ili laser, a koi{to se izveduvaat otkako }e se izvr{i standardna dijagnosti~ka koronarna angiografija. Vo praktikata se koristat slednite PKI: 1. Perkutana transluminalna koronarna angioplastika ili balondilatacija (PTCA)- se izveduva so pomo{ na balon kateter, koj{to se vnesuva preku punktiranata femoralna, radijalna ili brahijalna arterija i se voveduva na mestoto na stesnuvaweto na krvniot sad. Balonot, {to se razlikuva po dijametarot, dol`inata, materijalot od koj{to e napraven, pri vnesuvaweto na mestoto na stesnuvawe e izdi{an, za pri samata procedura da se nadue na 5-20 atmosferi so pomo{ na ra~no- vodeno pomagalo za naduvuvawe. Balonot se dr`i naduen vo tek na nekolku sekundi ili minuti, a potoa se izdi{uva i se aplicira kontrast vo arterijata so cel fluoroskopski da se proceni efektot na procedurata. Procedurata se povtoruva po potreba nekolku pati s do maksimalnoto pro{iruvawe na arterijata.

Ishemi~na bolest na srceto, prof. d-r Qubica Georgievska-Ismail, studii logopedi

Implantacija na endovaskularna proteza ili stent- pretstavuva metalna (mre`esta) endoproteza koja{to se aplicira vo krvniot sad i/ili bajpas graftot na mestoto na stesnuvaweto so cel da go odr`uva permanentno otvoren. Stentovite imaat razli~na golemina, dol`ina i oblik vo zavisnost od mestoto, dol`inata i dijametarot na krvniot sad vo koj{to treba da se apliciraat. Implantacijata na stentovite mo`e da se koristi kako metod {to se nadovrzuva na PTCA ili da se postavi direktno bez prethodna dilatacija (direktno stentirawe). 3. Koronarna aterektomija- pretstavuva metod so koj{to del od ateroskleroti~nata plaka so pomo{ na specifi~ni kateteri se trga od krvniot sad (aterektomija). Nao|a primena pri postoewe na dolgi i kalcifirani ateroskleroti~ni lezii, odnosno lezii koi{to sodr`at pogolemo koli~estvo na tromboti~en materijal. 4. Laser angioplastika- pretstavuva metod koj{to se nadovrzuva na balon-dilatacijata, a koristi laserski kateter so visok intenzitet, so ~ie dejstvo (vo tek na dvaesetina sekundi) doa|a do isparuvawe na del od ateroskleroti~nata plaka. Stabilna angina pektoris-lekuvawe Otkako }e se zeme iscrpna anamneza, napravi fizikalen pregled i }e se primenat osnovnite ispituvawa, a samo vo isklu~itelni slu~ai i dopolnitelnite, kaj pacientite so APst mo`no e da se zapo~ne so tretman. Pritoa se primenuvaat: Higieno-dietetski (tretman na rizik faktori) Medikamenti ASA (askorbinska kiselina) Statini (za namaluvawe na lipidite) Beta-adrenergi~ni blokatori i/ili AKE-inhibitori Lingvaleta Nitroglicerin Revaskularizacija (balon dilatacija, implantacija na stent ili koronarna bajpas hirurgija).

2.

Akuten miokarden infarkt Akuten miokarden infarkt (MI) pretstavuva sostojba na ishemi~na nekroza predizvikana od nenadeen prekin na koronarniot protok vo odredeni segmenti na miokardot. Vo pove}e od 90% na slu~ai se dol`i na formirawe na tromb vrz skinata ili puknata ateroskleroti~na plaka koja{to prethodno delumno vr{ela opstrukcija na koronarnata arterija. Poretko akuten MI mo`e

10

Ishemi~na bolest na srceto, prof. d-r Qubica Georgievska-Ismail, studii logopedi

da se dol`i na prodol`itelna spazma na ateroskleroti~no promeneti ili kompletno nepromeneti koronarni arterii. Natamu, akuten MI mo`e da se javi i kako posledica na embolizacija od levostrani srcevi muralni trombi, vegetativen endokardit. Vremeto e muskul So histolo{ko-patolo{ka analiza doka`ano e deka procesot na miokardna ishemija zapo~nuva po 15-20 minuti od kompletnoto zatvorawe (okluzija) na koronarnata arterija, pri {to pogolemo o{tetuvawe na miokardot nastapuva vo tekot na prvite 2-3 ~asa, a ireverzibilno (nepovratno) dokolku kompletnoto zatvorawe trae 4-6 ~asa. Zna~i, dokolku se primeni reperfuzija (proces na povtorno vospostavuvawe na koronaren krven protok vo potpolno zatvorenata koronarna arterija odgovorna za infarktot) dovolno rano i kompletno, toga{ se stopira natamo{nata progresija na infarktot i ednovremeno se spre~uva procesot na komorno remodelirawe (sozdavawe na anevrizma, pojava na LK disfunkcija), koe{to od svoja strana ima zna~aen udel vo ~estotata na zaboluvawata i smrtnosta kaj ovie pacienti. Za uspe{na reperfuzija se smeta onaa so koja{to se postignal normalen koronaren protok vo ramki na 90 minuti ( 30 minuti) od po~etokot na tretmanot. Dokolku reperfuzijata (revaskularizacija) se primeni vo prviot, najdocna do vtoriot ~as od pojavata na kompletnoto zatvorawe na koronarnata arterija, {ansite za kompletno zakrepnuvawe na miokardot se isklu~itelno golemi. [to zna~i deka faktorot vreme i prognozata kaj pacientite so STEMI se tesno povrzani. Akuten miokarden infarkt-evaluacija Rana identifikacija, a so toa i implementacija na rana i soodvetna terapija se glavnite celi na inicijalnata evaluacija na pacientite so STEMI, so {to }e se ovozmo`i namaluvawe na smrtnosta, goleminata na infarktot, pojavata na LK disfunkcija, funkcionalnata onesposobenost i istovremeno }e se ovozmo`i podobruvawe na kvalitetot na `iveewe. Inicijalnata dijagnoza na akuten STEMI, }e bide vospostavena dokolku se prisutni: anamneza za gradna bolka, odnosno neugoda; YT-segment elevacija ili (pod pretpostavka) nov blok na leva granka zabele`ani na elektrokardiogramot; poka~eni markeri na miokardna nekroza (CK-MB, troponini) vo krvta. Definitivnata dijagnoza na akuten, vo evolucija ili skore{en STEMI, }e bide vospostavena dokolku se prisutni:

11

Ishemi~na bolest na srceto, prof. d-r Qubica Georgievska-Ismail, studii logopedi

tipi~en porast i postepeno opa|awe (za troponini) ili brz porast i opa|awe (za CK-MB) na biohemiskite markeri na miokardna nekroza vo prisustvo na najmalku u{te edna od slednite karakteristiki: o ishemi~ni simptomi. o elektrokardiografski promeni indikativni za akuten MI. o koronaren angiografski naod za kompletno zatvorawe na koronarnata arterija odgovorna za infarktot.

Akuten miokarden infarkt- lekuvawe Lekuvaweto na pacientite so AMI podrazbira: op{ti bolni~ki merki inicijalen tretman (rutinski) bolni~ki tretman monitorirawe i lekuvawe na komplikacii

Op{ti bolni~ki merki: Pacientite vedna{ po priemot vo koronarnata edinica (KE) se smestuvaat vo krevet i se postavuvaat na kontinuirano monitorirawe na: 1. Elektrokardiogram. 2. Krven pritisok. 3. Pulsna oksimetrija- pretstavuva neinvaziven metod koj{to i pokraj pove}e ograni~uvawa e isklu~itelno korisen za merewe na: kislorodna saturacija na hemoglobinot vo arteriska krv i frekvencijata na pulsot. 4. Invazivnoto merewe na pritisocite (centralen venski i arteriski)ne se primenuva rutinski. Kaj hemodinamski stabilni pacienti, bez ishemi~na gradna bolka, indicirano e miruvawe vo krevetot vo tek na 12 ~asa, po {to se prepora~uva lesno razdvi`uvawe vo krevetot. Klini~kite iskustva poka`uvaat deka pacientite mo`at da bidat prefrlani na oddelenie (postintenzivna nega) po 2436 ~asa dokolku nemaat: prethoden MI; perzistentna ishemi~na bolka; srceva slabost; hipotenzija; srcev blok ili hemodinamski zna~ajni aritmii. Inicijalen (rutinski) tretman Inicijalniot tretman {to pretstavuva vsu{nost i antiishemi~en tretman podrazbira primena na slednite terapevtski merki: 1. Davawe na kislorod 2. Davawe na Nitroglycerin po potreba 3. Davawe na ASA (askorbinska kiselina)

12

Ishemi~na bolest na srceto, prof. d-r Qubica Georgievska-Ismail, studii logopedi

Bolni~ki tretman Optimalniot bolni~ki tretman na pacientite so STEMI podrazbira primena na: 1. Terapija so anksiolotici i analgetici (morfium, diazepam) 2. Reperfuziona terapija (fibrinoliti~ni sredstva) 3. Antitrombocitna terapija (ASA) 4. Antikoagulantna (antitrombinska) terapija (heparin) 5. Antiishemi~na terapija (beta-blokatori, AKE-inhibitori) 6. Tretman na komplikacii

Vidovi i tretman na komplikacii na STEMI Komplikaciite na STEMI mo`e da se podelat vo nekolku grupi: 1. Mehani~ki (anevrizma, kinewe na hordi, formirawe na defekti)=se lekuva hirur{ki. 2. Ishemi~ni= se lekuvaat medikamentizno ili so reperfuzioni metodi. 3. Naru{uvawa vo ritam i sproveduvawe (aritmii, blokovi)=se lekuvaat medikamentozno, so elektri~na kardioverzija (DC-{ok) i/ili so implantacija na elektrostimulatori. 4. Hemodinamski (belodroben edem, kardiogen {ok, srceva slabost, perikardit)= se lekuvaat medikamentozno ili so implantacija na pomagala, odnosno hirur{ki ili so transplantacija na srce.

Hroni~en tretman na ishemi~na bolest na srceto 1. Higieno-dietetski re`imtretman na rizik faktori 2. Medikamentozen tretman antiishemi~na terapija i antilipemi~na terapija

13