KODEKS NA MEDICINSKATA DEONTOLOGIJA

I. UVODNA UREDBA ^len 1 Stapuvaj}i vo lekarskata profesija lekarite na Makedonija sve~eno se obvrzuvaat deka: svojot `ivot }e go posvetat na humanosta; svojataprofesija }e ja vr{at sovesno i odgovorno; ~uvaweto i vra}aweto na zdravjeto na {titenicite }e pretstavuva najvisok imperativ vo nivnoto odnesuvawe; }e gi ~uvaat tajnite {to }e im dovereni pri vr{eweto na profesijata; so site sili }e ja ~uvaat ~esta i blagorodnite tradicii na lekarskata profesija i pri vr{eweto na svoite lekarski dol`nosti nema da dozvolat nikakvi razliki poradi vozrast, pol, nacionalsnost, rasa, politi~ka pripadnost, seksulana naklonost, hendikepiranost i op{testveno-ekonomska polo`ba; }e go po~ituvaat ~ove~kiot `ivot od sozdavaweto natamu i duri pod zakana nema da go primenuvaat svoeto lekarsko znaewe sprotivno na zakonite na humanosta; i na svoite u~iteli i kolegi }e im go iska`uvaat dol`nosto po~ituvawe.

II. OP[TI ODREDBI ^len 2 Lekarot e dol`en da da vr{i soodvetni lekarki uslugi, so ~uvstvo i po~ituvawe na ~ovekovoto dostoinstvo. Lekarot zaedno so kolegite i drugite medicinski sorabotnici e dol`en da gi po~ituva pravata na bolnite i da ja ~uva nivnata doverba. Lekarot e dol`en da gi po~ituva eti~kite i deontolo{kite normi vo svojata profesija voodnosite lekar-lekar, lekar-pacient i lekar - drugi zdravstveni rabotnici. ^len 3 Lekarot e dol`en da gi po~ituva zakonite i svoite obvrski, osven ako tie se vo sprotivnost so interesot na zdravjeto na bolniot. ^len 4 Lekarot e dol`en postojano da se obvrzuva i da go prodlabo~uva svoeto6 stru~no i nau~no znaewe. Toj e dol`en da se gri`i i da se zalaga za stru~nata osposobenost, moralot i etikata na sorabotnicite; javno i otvoreno da predupreduva za pri~inte na bolestite i aktivno da sorabotuva vo spre~uvaweto i otstranuvaweto na bolesta. Lekarot se zalaga za zdrastveno vospituvawe i za raste` na zdravstvenata svets i zdravstvenata kultura na lu|eto. Lekarot treba da se zalaga za spre~uvawe na s# ona {to go zagri`uva zdravjeto na ~ovekot, da se bori protiv op{tata zaostanatost i nadrilekarstvo. ^len 5 Pri vr{eweto na svojata profesija, vo granicite na so nea opredelenite podra~ja na rabota i stru~nata osposobenost, lekarite se samostojni i nezavisni, a za svojata rabota

se odgovorni pred sopstvenata sovest, pred bolniot, pred organite na Lekarskata komora na Makedonija i pred op{testvoto. ^len 6 Lekarot e dol`en, vo soglasnost so svojata stru~na osposobenost, da dava itna medicinska pomo{ i da se gri`i za natamo{nata nega na zagrozeniot ~ovek. ^len 7 Naglasuvaweto na sopstvenata rabota i na sopstvenata li~nost ne e vo soglasnost so lekarskata profesija i Kodeksot na medicinskata deontologija (KODEKS). ^len 8 Lekarot ja osuduva eutanazijata, obvrzuvaj}i se do posledniot mig da se bori za `ivotot na bolniot. Spored na~eloto za po~ituvawe na ~ove~kiot `ivot od samoto za~nuvawe, vo soglasnost so na~elata na humanizmot i na medicinskata nauka, lekarot smeta deka abortusot e biolo{ki, medicinsko-eti~ki, psiholo{ki i socijalno {teten akt. Lekarot go prifa}a abortusot koga za toa postojat medicinski, eti~ki ili socijalni indikacii. Vo preveniraweto na abortusot ja afirmira kontracepcijata, so sovremeni na~ini i sredstva. ^len 9 Me|u najte{kite prekr{uvawa na eti~kite na~ela se nao|a iznudenoto biomedicinsko ispituvawe na ~ovekot. Strogo kontrolirani postapki za ispituvawe na novi nau~ni metodi na ~ovekot se dozvoleni samo akto e medicinski i biolo{ki opravdano i ako za toa postoi tehnolo{ka i kadrovska opremenost, spored prethodno dadena recenzija od visok stru~en i nau~en organ i soglasnost na ispitanikot ili negoviot staratel, odnosno zastapnik. ^len 10 Lekarot e dol`en da sorabotuva vo op{to-poleznite raboti {to slu`at za zajaknuvawe na zdravjeto i za za{tita na ~ovekovite `ivotna i rabotna sredina, zalagaJ]i se za primena na ekolo{kite prinzipi.

III. POSEBNI NA^ELA 1. Lekarot i op{testvoto ^len 11 Lekarot treba da bide svesen za svojata uloga i zna~ewe vo zaednicata. Zatoa, negovotoodnesuvawe i prezemenite merki sekoga{ se vo soglasnost so nasokite {to obezbeduvaat natamo{en razvoj na zdravstvoto. ^len 12 Lekarite imaat pravo i dol`nost, preku svoite stru~ni i drugi organizacii, da se izborat soodvetno vrednuvawe na svojata rabota i da bidat za{titeni od profesionalni rizici.

2. Lekarot i zdravstvenata dejnost ^len 13 Lekarot re{ava za ~uvstvitelni pra{awa {to se odnesuva na ~ovekovoto zdravje i `ivot. Toa mu sozdava obvrski, posebni zadol`enija i li~na odgovornost i mu pri~inuva profesionalno i li~no zadovolstvo. ^len 14 Lekarite se vklu~eni vo procesot na priemot, odnosno vo otpu{taweto na bolniot, vo procesot na lekuvaweto i na rehabilitacijata na bolniot, vodat smetka za nivnite li~ni osposobenosti i osposobenosti na bolesta. Kon niv treba da imaat razbirawe i vo najte{ki slu~ai da vlijaat smiruva~ki. ^len 15 Lekarot i zdravstvenata organizacija treba da se gri`at i da obezbeduvaat kontinuitet na lekuvaweto, po mo`nost so ist lekar, vo soglasnost so pravoto na pacientot da izbira lekar. ^len 16 lekarot nema pravo da po~ne postapki za koi nema soodvetno znaewe i iskustvo. Isklu~ok se samo neophodni (itni) intervencii pri povredi i bolesti koi neposredno go zagrozuvaat zdravjeto i `ivotot na bolniot. ^len 17 lekarot ne smee da se slu`i so zvawa koi ne mu se dodeleni oficijalno. Nedozvoleno e koristewe na la`ni zvawa {to ne se vo soglasnost so fakti~kite kvalifikacii, a posebno ako imaat reklamen karakter. ^len 18 Zdravstvoto ne smee da posreden publicitet ili reklama koi nemaat vospitno-za{titen ili obrazoven karakter bide komercijalizirana dejnost. Sekoj neposreden ili e zabranet za lekarot. Lekarot ne smee svojata rabota vo javnata zdravstvena dejnost da ja koristi za li~ni nameni ili za obezbeduvawe korist na drugi lica. Lekarite odbivaat sekakva sorabotka so lica koi nezakonski ili nestru~no ja vr{at zdravstvenata profesija. Lekarot ne smee da se zdobiva so korist od nagradi za propagirawe na farmacevtski, kozmeti~ki i drugi proizvodi. Lekarot ne smee da prifa}a ili da bara nagradi nadvor