Akreditacija PDF

VLOGA ZA PRIDOBITEV SOGLASJA K TUDIJSKEMU PROGRAMU DRUGE STOPNJE
ELEKTROTEHNIKA
Fakultete za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko Univerze v Mariboru (akreditacija tudijskega programa)
Maribor, maj 2013
Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika
Kazalo 1. Predlagatelj in utemeljitev vloge ................................................................................... 7 1.1 Podatki o predlagatelju ............................................................................................... 7 1.2 Kratka utemeljitev vloge ........................................................................................... 13 2. Sklep senata univerze oz. samostojnega visokoolskega zavoda k predlaganemu tudijskemu programu................................................................................................. 14 3. Interno pridobljena neodvisna ekspertna mnenja o tudijskemu programu .......... 14 4. tudijski program s sestavinami iz 7. lena Meril za akreditacijo............................ 15 4.1 Sploni podatki o programu ...................................................................................... 15 4.2 Opredelitev temeljnih ciljev programa oz. splonih in predmetnospecifinih kompetenc...................................................................................................................... 16 4.2.a. Temeljni cilji programa ...................................................................................... 16 4.2.b. Splone kompetence, ki se pridobijo s programom .......................................... 17 4.2.c. Predmetnospecifine kompetence, ki se pridobijo s programom ...................... 18 4.3 Podatki o mednarodni primerljivosti programa ......................................................... 19 4.3.a. Primerljivost koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti .......................... 20 4.3.b Primerljivost monosti dostopa in pogojev za vpis v tudijski program .............. 30 4.3.c Primerljivost trajanja tudija, napredovanja, dokonanja tudija in pridobljenih naslovov ..................................................................................................................... 33 4.3.d Primerljivost nainov in oblik tudija .................................................................. 34 4.3.e. Monosti za vkljuevanje programa v mednarodno sodelovanje (mobilnost) oz. skupni evropski visokoolski prostor ........................................................................... 37 4.3.f. Razlike med predlaganim in tujimi programi glede na specifine potrebe in pogoje domaega gospodarstva in javnih slub ......................................................... 37 4.3.g. Usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih ............................................. 38 4.4 Podatki o mednarodnem sodelovanju visokoolskega zavoda ................................ 38 4.4.a. Rezultati znanstvenoraziskovalne dejavnosti v mednarodni kategoriji.............. 38 4.4.b. Sodelovanje v mednarodnih raziskovalnih projektih od leta 2000..................... 39 4.4.c. Sodelovanje v programih mobilnosti za tudente ter visokoolske uitelje in sodelavce ................................................................................................................... 46 4.4.d. Vpis tujih tudentov........................................................................................... 53 4.5 Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem tudijskih obveznosti .................................. 54 4.5.a. tevilo in poimenska navedba unih enot ......................................................... 54 4.5.b. Vrsta in dele unih enot glede na njihovo vkljuenost v strukturo programa ... 62 4.5.c Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik tudija........................... 63 4.5.d Dele praktinega usposabljanja v programu, nain izvedbe, kreditno ovrednotenje ............................................................................................................... 64 4.5.e. Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov ............................................ 64 4.5.f. Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih unih enot, letno in celotno tevilo ur tudijskih obveznosti tudenta ter letno in celotno tevilo organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa ...................................................... 65 4.5.g. Priloeni uni narti po posameznih unih enotah ............................................ 66 4.5.h. Dokazilo o doloitvi pristojnega organa ali osebe za ECTS; ............................. 66 4. 6. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa ............................................... 66 4. 7. Dolobe o uporabi oz. konkretizaciji meril za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program ............................................................................... 67 4. 8. Naini ocenjevanja ............................................................................................... 68 2
4. 9. Pogoji za napredovanje po programu................................................................... 68 4. 10. Dolobe o prehodih med programi ....................................................................... 69 4. 11. Podatki o nainih in oblikah izvajanja tudija ........................................................ 70 4. 12. Pogoji za dokonanje tudija ................................................................................ 70 4. 13. Pogoji za dokonanje posameznih delov programa ............................................. 70 4. 14. Navedba strokovnega oz. znanstvenega naslova ................................................ 70 5. Podatki o izpolnjenih pogojih za izvajanje ................................................................. 71 5.1 Podatki o izpolnjenih kadrovskih pogojih za izvajanje tudijskega programa ........... 71 5.2 Podatki o izpolnjenih materialnih pogojih za izvajanje tudijskega programa........... 71 5.2.a. Prostori ............................................................................................................. 71 5.2.b. Oprema ............................................................................................................. 72 5.2.c. Knjinica ........................................................................................................... 75 6. Dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo praktinega usposabljanja ................... 76 7. Zaposljivost diplomantov ............................................................................................ 78 7.1 Podatki o monostih zaposlovanja diplomantov ....................................................... 78 7.2 Mnenje panone gospodarske zbornice, resornega ministrstva, drugih relevantnih zdruenj delodajalcev ..................................................................................................... 83 8. Podatki o skupni najviji dopustni neposredni in dodatni tedenski pedagoki obveznosti .................................................................................................................... 84 9. Ocena finannih sredstev, potrebnih za uvedbo in izvajanje tudijskega programa, in predvideni viri........................................................................................................... 84 9.1 Stroki za izvedbo rednega tudija ........................................................................... 84 9.1.a. Viri podatkov za izraune .................................................................................. 84 9.1.b. Pravila za izraun letnih normativnih sredstev (Uredba) ................................... 84 9.1.c. Opis uporabljenih podatkov za izraune ....................................................... 87 9.1.d. Testni izraun ................................................................................................... 89 9.2 Stroki za izvedbo izrednega tudija ........................................................................ 91 9.3 Predvideni viri financiranja ....................................................................................... 91 10. Evalvacijski postopki programa .............................................................................. 91 11. Priloge ....................................................................................................................... 93
Seznam tabel Tabela 1: tevilo vpisanih dodiplomskih tudentov v zadnjih estih tudijskih letih ............. 8 Tabela 2: tevilo diplomantov rednega tudija v zadnjih estih letih ................................... 9 Tabela 3: tevilo diplomantov izrednega tudija v zadnjih estih letih ................................. 9 Tabela 4: Skupno tevilo diplomantov FERI na dodiplomskem tudiju ................................ 9 Tabela 5: tevilo vpisanih podiplomskih tudentov v zadnjih estih tudijskih letih ........... 10 Tabela 6: tevilo diplomantov podiplomskega tudija v zadnjih estih koledarskih letih ... 10 Tabela 7: Klasifikacijska struktura zaposlenih na FERI ..................................................... 12 Tabela 8: Primerljivost tudijskih programov visokoolskih zavodov ................................. 20 Tabela 9: Primerljivost predmetov po vsebinskih podrojih predmetnikov programov visokoolskih zavodov ................................................................................................ 21 Tabela 10: Primerljivost monosti dostopa in pogojev za vpis v tudijski program ............ 30 Tabela 11: Primerljivost trajanja tudija, napredovanja, dokonanja tudija in pridobljenih naslovov ..................................................................................................................... 33 Tabela 12: Primerljivost nainov in oblik tudija................................................................. 34 Tabela 13: Projekti 6. okvirnega programa ........................................................................ 39 Tabela 14: Projekti 5. okvirnega programa ........................................................................ 39 Tabela 15: Projekti v drugih komunitarnih programih ......................................................... 41 Tabela 16: Bilateralni projekti............................................................................................. 43 Tabela 17: Pregled mobilnost tujih (incoming) tudentov na FERI ................................ 47 Tabela 18: Izvorne drave tujih (incoming) tudentov na FERI...................................... 48 Tabela 19: Pregled mobilnosti outgoing tudentov FERI ............................................... 48 Tabela 20: Gostiteljske drave outgoing tudentov FERI .............................................. 49 Tabela 21: Pregled mobilnosti incoming pedagokega osebja, ki je prilo na FERI ...... 49 Tabela 22: Izvorne univerze in drave incoming pedagokega osebja, ki je prilo na FERI ........................................................................................................................... 50 Tabela 23: Pregled mobilnosti outgoing pedagokega osebja FERI .............................. 50 Tabela 24: Gostiteljske univerze in drave za outgoing pedagoko osebje FERI .......... 51 Tabela 25: Pogodbe FERI za mobilnost s tujimi intitucijami v programu ERASMUS ....... 52 Tabela 26: tevilo vseh sklenjenih pogodb po dravah ..................................................... 53 Tabela 27: tevilo vpisanih tujih tudentov v zadnjih estih tudijskih letih ....................... 54 Tabela 28: Vrste predmetov............................................................................................... 54 Tabela 29: tevilo in poimenska navedba unih enot (predmeti)....................................... 55 Tabela 30: Smer Avtomatika in robotika .......................... Napaka! Zaznamek ni definiran. Tabela 31: Smer Elektronika............................................ Napaka! Zaznamek ni definiran. Tabela 32: Smer Monostna elektrotehnika..................... Napaka! Zaznamek ni definiran. Tabela 33: Izbirni matematino-naravoslovni predmeti .... Napaka! Zaznamek ni definiran. Tabela 34: Kategorija in dele unih enot glede na njihovo vkljuenost v strukturo programa .................................................................................................................... 62 Tabela 35: Vrsta in dele unih enot glede na njihovo vkljuenost v strukturo programa .. 63 Tabela 36: Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik tudija ........................ 63 Tabela 37: Kreditno ovrednotenje posameznih unih enot in celotnega programa............ 65 Tabela 38: Letna in celotna urna obremenitev tudenta .................................................... 66 Tabela 39: Predavalnice .................................................................................................... 72 Tabela 40: Poklici iz standardne klasifikacije, ki se nanaajo na elektrotehniko ................ 78 Tabela 41: Poklici iz standardne klasifikacije za vodstvene funkcije, kjer se lahko zaposli magister inenir elektrotehnike ................................................................................... 79 Tabela 42: Prijavljene potrebe, tevilo zaposlitev in tevilo registriranih brezposelnih oseb za profile predlaganega tudijskega programa ........................................................... 80
Tabela 43: Prijavljene potrebe, tevilo zaposlitev in tevilo registriranih brezposelnih oseb za glede na ire zaposlitvene monosti diplomantov predlaganega tudijskega programa .................................................................................................................... 81 Tabela 44: Predviden vpis tudentov podiplomskega tudijskega programa druge stopnje Elektrotehnika ............................................................................................................. 88
Seznam slik Slika 1: Struktura predmetnika ........................................................................................... 65
Senat Fakultete za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko (FERI) je na svoji 9. seji Senata, dne 28. 3. 2008, zadolil lane Komisije za tudijske zadeve, da pripravijo drugostopenjske, magistrske tudijske programe FERI. V pripravi programov so sodelovali naslednji sodelavci: dr. Bojan Grar, redni profesor, prodekan za izobraevalno dejavnost in predsednik tudijske komisije, ki je koordinirala delo na pripravi programov FERI, dr. Nenad Mukinja, izredni profesor, podroje avtomatike in robotike, dr. Riko afari, redni profesor, koordinator programa Mehatronike, dr. Toma Doga, izredni profesor, koordinator programa Elektrotehnike, podroje elektronike, dr. Anton Hamler, redni profesor, podroje monostne elektrotehnike, dr. Tatjana Kapus, izredna profesorica, koordinatorica programa Telekomunikacij, dr. Marjan Druovec, docent, koordinator programa Medijskih komunikacij, dr. Tatjana Petek, izredna profesorica, podroje matamatike in fizike, dr. Peter Cafuta, izredni profesor, koordinator programa GING, dr. Janez Brest, izredni profesor, koordinator programa Raunalnitvo in informacijske tehnologije, dr. Nikola Guid, redni profesor, podroje raunalnitva, dr. Vili Podgorelec, izredni profesor, koordinator programa Informatika in tehnologije komuniciranja.
tudijski program druge stopnje Elektrotehnika je v sodelovanju z Intitutom za avtomatiko in robotiko, Intitutom za elektroniko in telekomunikacije, Intitutom za monostno elektrotehniko in Intitutom za matematiko in fiziko pripravila delovna podskupina, sestavljena iz naslednjih lanov: dr. Bojan Grar prodekan za izobraevalno dejavnost in predsednik Komisije za tudijske zadeve, dr. Nenad Mukinja, izredni profesor, dr. Toma Doga, izredni profesor, dr. Marjan Golob, izredni profesor, dr. Peter Cafuta, izredni profesor, dr. Anton Hamler, redni profesor dr. Tatjana Petek, izredna profesorica.
K nastanku programa so z opisi unih enot prispevali tudi vsi predlagani nosilci predmetov.
Pri pripravi akreditacijske vloge so sodelovali e naslednji sodelavci in sodelavke: dr. Borut alik, redni profesor in prodekan za raziskovalno dejavnost, dr. Zdravko Kai, redni profesor in prodekan za finanne zadeve, dr. Tatjana Welzer Druovec, redna profesorica in koordinatorica programa za vseivljensko uenje in mobilnost tudentov in strokovne sodelavke: Lidija Koludrovi, Darja Vizjak, Suzana Puauer, Marlenka Dolak, Lidija Kokol in Mojca Markovi.
1. Predlagatelj in utemeljitev vloge

1.1 Podatki o predlagatelju Predlagatelj vloge za pridobitev soglasja k tudijskemu programu druge stopnje Elektrotehnike je Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko. Predlagatelj: Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko Naslov: Fakulteta za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko Smetanova 17 2000 Maribor Kontaktna oseba: Telefon: Telefaks: Elektronska pota: prof. dr. Bojan Grar, prodekan za izobraevalno dejavnost (02) 220 70 71 (02) 220 72 72 bojan.grcar@uni-mb.si
Prietki dananje Fakultete za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko (FERI) segajo dale nazaj v leto 1959, ko je bila na iniciativo mariborskih gospodarskih organizacij in strokovnih zdruenj ustanovljena Vija tehnika ola. Maribor je bil tedaj najbolj razvito industrijsko sredie v Sloveniji in je util veliko potrebo po kadrih z vijeolsko izobrazbo. Vija ola, postavljena v to industrijsko okolje, je najlaje in najhitreje zadovoljila velike kadrovske potrebe. Razvita industrija pa je oli pomagala z visoko kvalificiranim in znanstvenim kadrom z bogatimi praktinimi izkunjami. Takoj naslednje leto, spomladi leta 1960, je stekel tudij elektrotehnike. Za izobraevanje inenirjev elektrotehnike sta bili sprva na voljo dve smeri: za jaki in ibki tok, ki sta se kasneje preimenovali v monostno elektrotehniko in elektroniko. Leta 1973 je Vija tehnika ola prerasla v Visoko tehniko olo, ta pa leta 1985 v Tehniko fakulteto. Drugostopenjski tudij na oddelku za elektrotehniko Visoke tehnike ole je bil uveden jeseni leta 1975, leta 1977 pa e podiplomski tudij. V letu 1984 smo prieli s tudijem raunalnitva in informatike. V tudijskem letu 1993/1994 se je priel tudi interdisciplinarni tudij gospodarskega inenirstva za podroje elektrotehnike, ki ga je zael oddelek Elektrotehnike, raunalnitva in informatike Tehnike fakultete izvajati skupaj z Ekonomsko-poslovno fakulteto v Mariboru. Leta 1995 se je Tehnika fakulteta razdelila na tiri samostojne fakultete, med katerimi je tudi dananja Fakulteta za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko. V tudijskem letu 2001/2002 smo prieli izvajati univerzitetni tudijski program Telekomunikacije, v tudijskem letu 2002/2003 pa e univerzitetni tudijski program Medijske komunikacije. Na fakulteti izvajamo v vijih letnikih e stare visokoolske strokovne in univerzitetne tudijske programe Elektrotehnike, Raunalnitva in informatike, Medijskih komunikacij , Gospodarskega inenirstva in Telekomunikacij. Univerzitetne tudijske programe sestavljajo: univerzitetni tudijski program Elektrotehnika, s smermi: Avtomatika, Elektronika, Monostna elektrotehnika in Mehatronika, univerzitetni tudijski program Raunalnitvo in informatika, s smermi: Programska oprema in Informatika, univerzitetni tudijski program Telekomunikacije, univerzitetni tudijski program Medijske komunikacije, s smermi: RTV produkcija in interaktivna grafina komunikacija in 7
univerzitetni interdisciplinarni tudijski program Gospodarsko inenirstvo smer elektrotehnika.
Visokoolske strokovne tudijske programe pa sestavljajo: visokoolski strokovni tudijski program Elektrotehnika, s smermi: Avtomatika, Elektronika, Monostna elektrotehnika in Telekomunikacije in visokoolski strokovni tudijski program Raunalnitvo in informatika, s smermi: Programska oprema, Informatika in Logika in sistemi. V tudijskem letu 2007/2008 smo prenovili vse nae tudijske programe skladno z bolonjsko dekleracijo, kar omogoa vkljuitev nae fakultete v iri evropski akademski prostor. Na Fakulteti za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko je tako s tudijskim letom 2007/2008 na voljo sedem dodiplomskih univerzitetnih tudijski programov prve stopnje, trije visokoolski strokovni tudijski programi prve stopnje in en tudijski program druge stopnje: univerzitetni tudijski program prve stopnje Elektrotehnika, univerzitetni tudijski program prve stopnje Raunalnitvo in informacijske tehnologije, univerzitetni tudijski program prve stopnje Informatika in tehnologije komuniciranja, univerzitetni tudijski program prve stopnje Telekomunikacije, univerzitetni tudijski program prve stopnje Medijske komunikacije, univerzitetni interdisciplinarni tudijski program prve stopnje Gospodarsko inenirstvo smer Elektrotehnika, univerzitetni interdisciplinarni tudijski program prve stopnje Mehatronika, visokoolski strokovni tudijski program prve stopnje Elektrotehnika, visokoolski strokovni tudijski program prve stopnje Raunalnitvo in informacijske tehnologije, visokoolski strokovni tudijski program prve stopnje Informatika in tehnologije komuniciranja in evropski tudijski program druge stopnje Daljinsko vodenje v sodelovanju s tujimi evropskimi univerzami. Vsi dodiplomski tudijski programi prve stopnje so triletni in obsegajo po 180 ECTS, tudijski program druge stopnje Daljinsko vodenje pa je dvoleten s 120 ECTS. V tabeli 1 so zbrani podatki o tevilu vpisanih rednih in izrednih tudentov v vse letnike ter absolventih za zadnjih est tudijskih let.
Tabela 1: tevilo vpisanih dodiplomskih tudentov v zadnjih estih tudijskih letih
UN redni tud. leto 1.5. letnik Absolv. Skupaj 1.5. letni k Ab-solv. Skupaj 1.3. letnik Absolv. Skupaj 1.3. letnik Absolv. Skupaj UN izredni VS redni VS izredni SKUPAJ redni in izredni (UN + VS) 1.5. letnik Absolv. Skupaj
2003/04 2004/05 2005/06
893 952 978
79 107 102 147
972 1059 1080 1169
98 126 124 98
0 0 0 2
98 126 124 100
775 711 721 794
166 157 105 106
941 868 826 900
360 347 321 186
0 0 0 2
360 347 321 188
2126 2136 2144 2100
245 264 207 257
2371 2400 2351 2357
2006/07 1022
Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika 2007/08 1085 2008/09 1143 217 156 1302 1299 112 95 7 13 119 108 735 741 202 130 937 871 184 142 13 14 197 156 2116 2121 439 313 2555 2434
V tabeli 2 je podano tevilo diplomantov rednega in v tabeli 3 izrednega tudija v zadnjih estih tudijskih letih. Skupno tevilo vseh diplomantov Fakultete za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko in njenih prednic na dodiplomskem tudiju po posameznih tudijskih programih je prikazano v tabeli 4. Na univerzitetnem tudijskem programu Telekomunikacije je v letu 2006 diplomiral prvi tudent, na univerzitetnem tudijskem programu Medijske komunikacije pa v letu 2007, medtem ko diplomantov programa Mehatronika e ni. Prve generacije diplomantov priakujemo v tudijskem letu 2010/2011.
Tabela 2: tevilo diplomantov rednega tudija v zadnjih estih letih
LETO ELEKTROTEHNIKA RAUNALNITVO IN INFORMATIKA GINGE TK MK SKUPAJ
2003 2004 2005 2006 2007 2008
V -
VS 42 48 47 46 59 45
UN 28 27 49 43 61 29
V -
VS 17 19 20 17 28 25
UN 16 20 22 32 37 43
UN 9 8 13 10 7 6
UN 1 10 11
UN 5 11
112 122 151 149 207 170
Tabela 3: tevilo diplomantov izrednega tudija v zadnjih estih letih

LETO ELEKTROTEHNIKA RAUNALNITVO IN INFORMATIKA GING-E TK UN MK UN SKUPAJ
2003 2004 2005 2006 2007 2008
V -
VS 43 22 26 28 21 16
UN 3 4 4 5 9 8
V -
VS 1 1 1 5 7
UN 1 2 2 1
UN -
46 27 32 36 37 37
VS: visokoolski strokovni tudijski program, V: vijeolski tudijski program, UN: univerzitetni tudijski program GING-E: Gospodarsko inenirstvo smer Elektrotehnika TK: univerzitetni tudijskih program Telekomunikacije MK: univerzitetni tudijski program Medijske komunikacije
Tabela 4: Skupno tevilo diplomantov FERI na dodiplomskem tudiju RAUNALNITVO GING-E ELEKTROTEHNIKA OBDOBJE IN INFORMATIKA VS UN V VS UN V UN redni 1962 2008 izredni 1963 2008 1569 860 383 374 1336 162 111 9 142 27 453 6 127 -
TK UN 22 1
MK UN 16 4
SKUPAJ
4159 1443
Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika SKUPAJ redni + izredni 1962 2008
2429
757
1498
120
169
459
127
23
20
5602
Na fakulteti smo prieli s postopekom akreditacije tudi za podiplomske tudijske programe 3. stopnje, ki bo organiziran skladno z bolonjsko dekleracijo tako, da bo trajal tri leta v obsegu 180 ECTS kreditnih tok. Na obstojeem podiplomskem tudiju za pridobitev magisterija znanosti, ki traja dve leti, in doktorata znanosti, ki traja tiri leta, izvaja Fakulteta za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko tri tudijske programe: program Elektrotehnika, program Raunalnitvo in informatika in program Elektronska vakuumska tehnologija. tudijska programa za pridobitev magisterija in doktorata znanosti se prvi dve leti izvajata na enak nain. Podiplomski tudent mora opraviti predpisano tevilo izpitov in dokazati raziskovalne sposobnosti. V kolikor je opravil obveznosti v prvih dveh letih z dovolj visoko oceno, lahko nadaljuje tudij v programu za pridobitev doktorata znanosti, ne da bi pred tem izdelal magistrsko nalogo. Tretje in etrto leto se program za pridobitev doktorata znanosti izvaja kot individualno raziskovalno delo. tudent, ki v prvih dveh letih podiplomskega tudija ni dosegel dovolj visoke ocene, mora pred vpisom v doktorski tudij opraviti zagovor magistrske naloge. tevilo vpisanih podiplomskih tudentov v zadnjih estihih tudijskih letih je prikazano v tabeli 5. Podatki o vpisu v 3. in 4. letnik zajemajo vse tudente na doktorskem tudiju, tako tiste, ki so na doktorskem tudiju po zakljuenem magisteriju, kot tudi tudente na direktnem doktorskem tudiju.
Tabela 5: tevilo vpisanih podiplomskih tudentov v zadnjih estih tudijskih letih
t. leto 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik SKUPAJ
2003/04 2004/05 2005/06 2006/07 2007/08 2008/09
55 53 45 45 56 48
47 42 33 27 53 62
20 19 18 24 11 21
15 28 20 19 27 33
137 142 116 115 147 164
tevilo magistrov in doktorjev znanosti po posameznih podiplomskih tudijskih programih v zadnjih estih koledarskih letih in tudi skupno je podano v tabeli 6.
Tabela 6: tevilo diplomantov podiplomskega tudija v zadnjih estih koledarskih letih
LETO
ELEKTROTEHNI KA D 7 8 5 6 6 5 M 7 8 9 9 7 5
RAUNALNITVO IN INFORMATIKA D 4 3 7 4 8 3 M 7 4 3 4 2 3
2003 2004 2005 2006 2007 2008
ELEKTRONSKA VAKUUMSKA TEHNOLOGIJA D M 1 -
10

SKUPAJ 2003 2008 SKUPAJ 1979 2008
37 97
45 191
29 62
23 103
1 4
Fakulteta za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko se ves as svojega obstanka zaveda svojega temeljnega poslanstva to je vzgoje in izobraevanja novih inenirjev, magistrov in doktorjev znanosti ter podpore naemu gospodarstvu. Njen cilj je izobraziti sposobne, samozavestne mlade strokovnjake z vizijo in znanjem za njihovo uresniitev. Razvoj podroij, ki jih neguje FERI, je tako hiter, da je edina mona pot intenzivno znanstvenoraziskovalno delo naih profesorjev, asistentov in raziskovalcev. Spremljanje najnovejih dognanj v svetu in kreativno sodelovanje pri tem razvoju z lastnim znanstvenoraziskovalnim delom je zato temelj kakovostnega in aktualnega pedagokega dela. Danes je Fakulteta za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko znanstvena institucija z izraenim regionalnim, nacionalnim in mednarodnim pomenom. Regionalnost se odraa v tesni povezanosti z industrijo v mestu Maribor in okolico, v kateri se tudi zaposli veina diplomantov in podiplomskih tudentov. Nacionalnega pomena so predvsem intituti kot sestavni deli FERI, ki razirjajo temeljna in aplikativna znanja v celotni prostor Republike Slovenije. Mednarodni pomen izkazuje fakulteta z vpetostjo v evropske in druge tuje raziskovalne projekte, izmenjavo tudentov in profesorjev, objavami v uglednih znanstvenih revijah, nastopih na mednarodnih znanstvenih sreanjih in njihovo organizacijo. Uresnievanje regionalnega nacionalnega in mednarodnega poslanstva poskuajo delavci na FERI dosei predvsem: z ustvarjanjem novega znanja iz elektrotehnikih, raunalnikih in informacijskih, telekomunikacijskih, mehatronskih in medijsko-komunikacijskih ved na osnovi znanosti in raziskovanja ter s skrbjo za stalni prenos znanja v okolje s kakovostnim pedagokim delom. FERI v okviru izraene avtonomije Univerze v Mariboru zagotavlja vsem uiteljem, asistentom in raziskovalcem, ki so zaposleni, da svobodno in neodvisno na podrojih elektrotehnike, raunalnitva, informatike, mehatronike, telekomunikacij in medijskokomunikacijskih ved, skladno s programi programskih skupin kot elementarnih raziskovalnih enot, izbirajo in doloajo svoj raziskovalni program. Glede na to, da je FERI prvenstveno znanstvena fakulteta, spodbuja temeljno raziskovanje, ki edino omogoa pridobivanje novih spoznanj, njihovo izkorianje v inovativnih produktih, tehnologijah in storitvah. Organizacijsko je fakulteta sestavljena iz osmih znanstveno-raziskovalnih in pedagokih organizacijskih enot intitutov: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Intitut za avtomatiko, Intitut za elektroniko in telekomunikacije, Intitut za monostno elektrotehniko, Intitut za robotiko, Intitut za raunalnitvo, Intitut za informatiko, Intitut za medijske komunikacije, Intitut za matematiko in fiziko.
11
Vsak intitut je odgovoren za razvoj svojega strokovnega podroja tako pri raziskovalnem kot tudi pedagokem delu. Intituti povezujejo razlino tevilo laboratorijev, skupaj jih je na fakulteti 28, ki delajo na ojih strokovnih podrojih. Klasifikacijska struktura zaposlenih delavcev na Fakulteti za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko je prikazana v tabeli 7. Skupno je na fakulteti 278 zaposlenih, od tega 17 samo dopolnilno in 5 za kraji delovni as. Dele visokoolskih uiteljev je 25,90 %, visokoolskih sodelavcev asistentov 28,42 %, skupaj pedagokih delavcev torej 54,32 %, raziskovalnih sodelavcev 19,78 %, administrativnih sodelavcev 8,63 % in ostalih nepedagokih sodelavcev 17,27 %.
Tabela 7: Klasifikacijska struktura zaposlenih na FERI
stanje 31. 7. 2008

Delovno mesto redni profesor izredni profesor docent lektor viji predavatelj uitelj vein uitelj portne vzgoje visokoolski uitelji asistent z doktoratom asistent z magisterijem asistent visokoolski sodelavci strokovni sodelavec viji raziskovalec samostojni raziskovalec raziskovalec raziskovalec (NR) raziskovalni sodelavci tajnik fakultete pomonik tajnika viji strokovni sodelavec - vodja slube administrativni delavec administrativni sodelavci tehniki sodelavec laborant IV tehniki sodelavec II tehnini delavec vzdrevalec sistemske opreme tiskar knjigovez ostali nepedagoki sodelavci vsi tevilo zaposlenih 27 20 15 1 7 1 1 72 46 12 21 79 10 3 18 24 55 1 1 4 18 24 29 12 4 1 1 1 48 278 17 1 Od tega samo dopolnilno 1 1 2 Od tega kraji delovni as 1
4 4 1 5 4 1 3 8
2 1
1 1
1 5
12
1.2 Kratka utemeljitev vloge tudij elektrotehnike v Mariboru izvajamo na Fakulteti za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko oz. njenih pravnih prednikih e ve desetletij. Njeni diplomanti so pomembno vplivali na razvoj narodnega gospodarstva na razlinih podrojih elektroenergetike, elektronike, industrijske proizvodnje, avtomatizacije in robotizacije. V tem asu smo nekajkrat posodobili tudijski model in predmetnik, skladno s hitrim razvojem stroke in spreminjajoimi drubenimi potrebami pa smo vpeljevali tudi nove tudijske programe in usmeritve (raunalnitvo in informatiko, mehatroniko, telekomunikacije in medijske komunikacije). Prilagajanje bolonjskim procesom razumemo kot potrebo po poenotenju strukture in vsebin tudijskih programov v vse bolj akademsko in gospodarsko povezanem evropskem prostoru. Poleg tega cilja skuamo z reformo dvigniti kvaliteto ponujenih programov in usmeritev, zagotoviti zaposljivost naih diplomantov v slovenskem in irem prostoru, izboljati uinkovitost tudija, posodobiti vsebine predmetov in vpeljati sodobne didaktine metode. Nova gospodarska in ekonomska realnost, ki je nastopila kot posledica globalizacije in nae vkljuitve v Evropsko unijo, zahteva tudi od domaega gospodarstva visoko stopnjo konkurennosti, inovativnosti in prilagodljivosti. Uspenost gospodarstva in s tem zagotavljanje narodne blaginje pa je v znatni meri odvisna od strokovnih in socialnih kompetenc akademsko izobraenih strokovnjakov, pri emer imajo prav profili, ki jih izobraujemo na FERI, pomembno vlogo. Glede na drubeno-ekonomske danosti je tudi v naem okolju ponovno bolj izraena potreba industrije po vejem tevilu diplomantov tehnikih profilov, e posebej s podroja elektrotehnike. Fakulteta se je e do sedaj odzivala na potrebe domae elektroindustrije in elektrogospodarstva, vkljuevala pa se je tudi v tevilne domae in mednarodne razvojno-raziskovalne projekte, v katerih so sodelovali tudi njeni tudenti, diplomanti, magistranti in doktorandi. Tesna povezanost z industrijsko prakso je ena izmed odlik nae fakultete, nenazadnje je bila prav zaradi potreb industrije tudi ustanovljena. S prenovljenim tudijem, ki je usmerjen v reevanje praktinih problemov stroke, elimo tesno povezanost z industrijo e bolj poglobiti. e ob prehodu na bolonjski tudijski model smo na fakulteti, zavedajo se svoje ire drubene vloge in odgovornosti, sodobnih tehnolokih reitev in izobraevalnih ciljev, pripravili temeljna izhodia v pripravi novih tudijskih programov: e naprej se utrjevati kot prepoznavna znanstveno-izobraevalna ustanova v srednjeevropskem prostoru in ire, izobraziti inenirski kader, ki se bo lahko na razlinih podrojih elektrotehnike stroke uspeno sooil s strokovnimi, ekonomskimi in etinimi izzivi sodobne drube, zagotoviti hiter prenos novih teoretinih spoznanj in tehnolokih reitev v izobraevalni proces, vpeljati didaktine metode, ki bodo omogoale sprotni tudij, pri tudentih razviti ut za odgovornost, strokovno avtonomnost in zavezanost profesionalni etiki, ponuditi odprt tudijski model, ki bo omogoal prehode med razlinimi smermi in programi, razviti in vzpodbujati sposobnost, znanje in motivacijo za prenos teoretinih spoznanj v praktine reitve, vzpodbujati mobilnost tudentov in razvijati eljo po nadaljnjem izobraevanju, pri tudentih razviti sposobnosti za vkljuitev v razvojne projekte, 13
razvijati problemsko naravnanost tudija in uvajati nove didaktine prijeme v obliki projektnega, seminarskega in skupinskega dela, uporabe informacijskih tehnologij in vpeljave elementov tudija na daljavo in z intenzivnimi mednarodnimi povezavami integrirati tudente in profesorje v iro, tesno povezano akademsko skupnost.
S predlagano prenovo fakulteta sledi svojim razvojnim ciljem, pri emer pa so bile upotevane tudi reitve in izkunje tujih uglednih fakultet, ki so prenovo e uveljavile ali pa se nanjo pripravljajo. Po temeljiti vsebinski razpravi ob pripravi prvostopenjskih tudijskih programov in opravljeni primerjalni analizi tujih programov smo na fakulteti, kljub doloenim pomislekom, vpeljali model 3+2. Z izvajanjem dodiplomskih bolonjskih programov smo tako prieli v tudijskem letu 2007/2008, z podiplomskim tudijem druge stopnje pa elimo, ob poudarjeni spezializaciji, nadgraditi in poglobiti potrebna znanja. Priakujemo, da bodo nai magistri po koncu tudija sposobni prevzemati najzahtevneje naloge iz podroja stroke in uporablajati inovativne reitve in zanstven pristop v reevanju praktinih problemov. tudijski program druge stopnje Elektrotehnike, ki metodoloko in didaktino sledi ciljem Bolonjske dekleracije, je strukturiran v skupnem prvem semestru, izbiro usmeritve v drugem in tretjem semestru in magistrskim delom v zadnjem semestru, v skupnem obsegu 120 ECTS. Izbirnost je poleg same usmeritve zagotovljena e z izbirnimi predmeti, ki omogoajo tudentom dopolnitev znanj iz drugih podroij. Celoten program je ovrednoten s kreditnim sistemom ECTS, skladno s sprejetimi Merili za kreditno vrednotenje tudijskih programov po ECTS. V pripravi programa smo upotevali izsledke dosedanjih samoevalvacijskih in evalvacijskih tudij in priporoila projekta Tuning Educational Structures in Europe-Engineering Synergy Group.
2. Sklep senata univerze oz. samostojnega visokoolskega zavoda k predlaganemu tudijskemu programu
Sprejet na Senatu Univerze v Mariboru dne: Sprejet na Senatu Fakultete za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko dne:
17. 02. 2009
19. 12. 2008
3. Interno pridobljena neodvisna ekspertna mnenja o tudijskemu programu

Senat Fakultete za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko je na svoji 17. izredni seji dne 7. 11. 2008 sprejel sklep o imenovanju ekspertov za pripravo pisnih strokovnih mnenj o tudijskem programu druge stopnje Elektrotehnika: Ekspertno mnenje so pripravili (ime in priimek, zavod, drava): 1. prof. dr. Oszkar Biro, Institut fr Grundlagen und Theorie der Elektrotechnik, Tehnika univerza Gradec, Avstrija, 2. red. prof. dr. Zijad Haznadar, Fakultet za elektrotehniko i raunarstvo, Zavod za osnove elektrotehnike i elektrika mjerenja, Univerza v Zagrebu, Hrvaka.
14
Eksperta sta napisala o predloenem tudijskem programu pozitivni mnenji, ki ju prilagamo v Prilogi 2. Oba uvedbo priujoega programa podpirata, pripomb nanj pa nista imela. Oba eksperta ugotavljata skladnost predloenega podiplomskega tudijskega programa s temeljnimi cilji bolonjske prenove, ustreznost pridobljenih kompetenc, predmetnika in vsebin predmetov. Po mnenju ekspertov so programi skladni s tujimi sorodnimi programi, institucije s katerimi je bila opravljena primerjava pa relevantne. Ekspert prof. dr. Oszkar Biro v rubriki priznavanje pridobljenih spretnosti pravilno ugotavlja, da bodo le-te upotevane, vendar ne kot vpisni pogoj ali dodatni kriterij pri omejitvi vpisa, temve le kot del kreditno ovrednotenih tudijskih obveznosti. V obeh mnenjih je izpostavljeno kvalitetno raziskovalno delo, kot temelj pedagokega dela, prav tako je pozitivno ocenjena materialna osnova za izvajanje unega procesa in vkljuenost fakultete v mednarodni akademski prostor. Ekspeta sta mnenja, da so vpisni pogoji, kakor tudi pogoji za napredovanje jasno definirani in ocenjujeta, da bodo magistri programa zaposljivi v slovenskem in irem prostoru.
4. tudijski program s sestavinami iz 7. lena Meril za akreditacijo

4.1 Sploni podatki o programu
Naslov / ime tudijskega programa:
tudijski program druge stopnje Elektrotehnika
tudijski program je popolnoma nov in ne nadomea nobenega programa. tudijski program je nov in nadomea _______ univerzitetni tudijski program ________. Stopnja in vrsta tudijskega programa (oznaite): Program traja (oznaite): Smeri tudijskega programa: dodiplomski - univerzitetni dodiplomski - visokoolski strokovni program za izpopolnjevanje interdisciplinarni 1 leto 2 leti 3 leta podiplomski - magistrski podiplomski - doktorski dvojni 4 leta
- avtomatika in robotika, - elektronika, - monostna elektrotehnika. tudijski program ne predvideva modulov
Moduli tudijskega programa:
Opredelitev tudijskega podroja po Iscedovi klasifikaciji (oznaite podroje): (14) izobraevalne vede in izobraevanje uiteljev (21) umetnost (22) humanistine vede (31) drubene vede (32) novinarstvo in informiranje (34) poslovne in upravne vede (38) pravo (42) vede o ivi naravi (44) vede o neivi naravi (46) matematika in statistika (48) raunalnitvo Utemeljitev: Razvrstitev tudijskega programa po Klasifikacijskem sistemu izobraevanja in usposabljanja KLASIUS (Ur. l. RS, t. 46/2006) Razvrstitev tudijskega programa po KLASIUSSRV (Program razvrstite po drugi in etrti klasifikacijski ravni oziroma vpiite 2-mestno in 5-mestno kodo.) oja skupina vrst raven: (52) tehnike vede (54) proizvodne tehnologije (58) arhitektura in gradbenitvo (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribitvo (64) veterinarstvo (72) zdravstvo (76) socialno delo (81) osebne storitve (84) transportne storitve (85) varstvo okolja (86) varnost
15
Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika .........................................17 podrobna skupina vrst vrsta: ................................17003 Razvrstitev tudijskega programa po KLASIUS P (Program razvrstite v eno podroje, in sicer tisto, ki prevladuje v njem. Razvrstite ga po vseh tirih klasifikacijskih ravneh oziroma vpiite 1-, 2-, 3-, in 4-mestno kodo.) iroko podroje................................................5 oje podroje..............................................52 podrobno podroje......................................................522 nacionalnospecifino podroje...............................................................................................5229 Utemeljitev: tudijski program Elektrotehnika vljuuje poleg podroij elektrotehnike, tudi podroja avtomatike, elektronike in elektroenergetike. Razvrstitev tudijskih smeri po KLASIUSP (Razvrstite jih po etrti klasifikacijski ravni oziroma vpiite le 4-mestno kodo.) tudijska smer:Avtomatika in robotika.. nacionalnospecifino podroje Avtomatizacija .......................5232 tudijska smer:Elektronika......... nacionalnospecifino podroje Elektronika .......................5231 tudijska smer:Monostna elektrotehnika nacionalnospecifino podroje Elektrotehnika in energetika................................................5229 Utemeljitev: tudijska smer Monostna Elektrotehnika vljuuje poleg podroij elektrotehnike, tudi podroja avtomatike, elektronike in elektroenergetike. Razvrstitev modulov po KLASIUSP (Razvrstite jih po etrti klasifikacijski ravni oziroma vpiite le 4mestno kodo.) modul: nacionalnospecifino podroje .. modul: nacionalnospecifino podroje .. modul: nacionalnospecifino podroje .. Utemeljitev: Opredelitev znanstveno-raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji (oznaite discipline): naravoslovno-matematine vede tehnike vede medicinske vede biotehnike vede Utemeljitev: druboslovne vede humanistine vede druge vede
Umetnike discipline (natejte): Utemeljitev:
http://www.unesco.org/education/information/nfsunesco/doc/isced_1997.htm 4.2 Opredelitev temeljnih ciljev programa oz. splonih in predmetnospecifinih kompetenc
4.2.a. Temeljni cilji programa

tudijski tudijski program druge stopnje Elektrotehnika na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko predstavlja logino nadgradnjo univerzitetnega tudja elektrotehnike. V podiplomski tudij pa se bodo lahko vkljuili tudi 16
diplomanti drugih tehninih in naravoslovnih programov. tudijski program, ki je strukturno in vsebinsko povsem primerljiv s sorodnimi programi veine evropskih univerz, je namenjen predvsem poglobitvam irih strokovnih znanj in obvladanju metod raziskovalnega dela v reevanju odgovornih razvojnih, organizacijskih in upravljalskih nalog, ki so v celoti ali v doloenem segmentu povezane z elektrotehniko. Diplomantom bo tudij zagotovil dovolj iroko znanje za uspeno delovanje v gospodarstvu, negospodarstvu, javni upravi in vojski. Poleg obvaladovanja obstojeih splonih in specialnih elektrotehninih znanj, metod in tehnik, bodo diplomanti sposobni razpoznati kljune razvojne tendence na svojem podroju in jih hitro prenesti v nove proizvode ali tehnoloke reitve. Poglobitve na usmeritvah monostne elektrotehnike, elektronike, avtomatike in robotike pa bodo diplomantom omogoale nadaljevanje tudija na doktorskih programih. V pripravi programa in vsebin predmetov smo izhajali iz potreb gospodarstva in njegove trne vpetosti v evropski prostor s ciljem, da diplomantom omogoimo uspeno in hitro vkljuitev na trg dela. Temeljni cilji programa so: posredovati poglobljena znanja elektrotehnike in njenih ojih disciplin v povezavi z znanji raunalnitva in informatike, ki bodo diplomantom omogoala uspeno delo na podroju razvoja elektrotehnikih naprav in sistemov, kakor tudi pri nartovanju in vodenju kompleksnih tehnolokih procesov, zagotoviti poglobljena znanja na ojih podrojih monostne elektrotehnike, elektronike, avtomatike in robotike, zagotoviti poglobljena znanja za organiziranje in vodenje najzahtevnejih projektov, tudente nauiti uporabljati metode razvojno-raziskovalnega dela, usposobiti tudente za prenos novih teoretskih spoznanj v prakso, diplomante usposobiti za nadaljno strokovno rast, vseivljensko uenje in nadaljevanje tudija na doktorskih programih, razviti sposobnost vrednotenja novih tehnologij z vidika irih drubenih ciljev, potreb in omejitev, tudente nauiti uporablajti vse dostopne vire znanja in vzpodbujati mobilnost tudentov. Omenjene cilje smo v programu skuali dosei predvsem s predmetnikom, aktualnimi in poglobljenimi vsebinami predmetov, ki vkljuujejo najsodobneja spoznanja stroke, z individualnim in projektnim delom tudenta, kjer je poudarjena raziskovalna komponenta, z vkljuitvijo raunalnikih in informacijskih znanj, z izbirnimi vsebinami in s pripravo in predstavitvijo magistrske naloge.
4.2.b. Splone kompetence, ki se pridobijo s programom

Magistri podiplomskega tudijskega programa druge stopnje Elektrotehnika bodo skladno s temeljnimi cilji v okviru splonih kompetenc pridobili zlasti: sposobnost uporabe matematinih, naravoslovnih in raunalnikih znanj pri reevanju tehnikih problemov, sposobnost uporabe analitinih, eksperimentalnih in simulacijskih metod pri reevanju praktinih problemov iz podroja stroke, sposobnost analize in sinteze kompleksnih problemov na podroju elektrotehnike s ciljem predlagati tehnino optimalne reitve ob upotevanju irih drubenoekonomskih posledic in omejitev, 17
sposobnost nartovanja elektrotehnikih komponent, sistemov in procesov, ki bodo v praksi izpolnili postavljene cilje in zahteve, sposobnost integracije teoretskih spoznanj, metod razvojno-raziskovalnega dela in modernih nartovalskih orodij pri reevanju kompleksnih tehnikih problemov, sposobnost javne predstavitve tehninih, razvojnih, organizacijskih in upravljalskih reitev v pisni ali govorni obliki, obvladanje metod in tehnik za samostojno raziskovalno delo, analizo in vrednotenje rezultatov, avtonomnost v strokovnem delu, kritinost in prevzemanje odgovornosti za predlagane reitve in sposobnost ustanavljanja in vodenje razvojnih, projektnih in strokovnih skupin.
4.2.c. Predmetnospecifine kompetence, ki se pridobijo s programom

Predmetnospecifine kompetence, ki jih bodo pridobili tudenti tudijskega programa druge stopnje Elektrotehnika zajemajo zlasti: celovito razumevanje fizikalnih zakonitosti na podroju elektromagnetike in sposobnost razvoja novih tehnolokih reitev, uprabo informacijskih tehnologij na razlinih podrojih elektrotehnike (nartovanje, nadzor in vodenje sistemov, komuniciranje), uporabo analitinih metod, modelov in simulacijskih orodij, obvladanje metod nartovanja naprav in sistemov na podrojih elektroenergetskih naprav in sistemov, elektronike, avtomatike in robotike, analiziranje in vrednotenje naprav in sistemov, obvladanje metod razvojno-raziskovalnega dela, integracija znanj iz razlinih tehnikih disiplin v novih sistemskih reitvah in tehnologijah, razumevnje zakonitosti in tehnologije energijsko-masnih pretvorb v elektroenergetskih procesih in razumevnje zakonitosti in tehnologij na podroju signalno-informacijskih pretvorb in pretokov v elektronskih sistemih, telekomunikacijah in sistemih avtomatskega vodenja.
Poleg omenjenih splonih predmetnospecifinih kompetenc bodo diplomanti glede na usmeritev pridobili e naslednje oje kompetence: a.) Monostna elektrotehnika: obvladnje znanj za razvoj elektromagnetnih in elektromehanskih pretvornikov in obvladanje znanj za razvoj, organiziranje in vodenje proizvodnih, prenosnih in razdelilnih elektroenergetskih naprav in sistemov. Elektronika: razumevanje formalnih metod analize signalno-informacijskih znailnosti tehninih naprav in sistemov in obvladanje znanj za razvoj elektronskih komponent in sistemov za signalnoinformacijske pretvorbe in obdelavo, ki se uporabljajo v industrijski in zabavni elektroniki, vojski in telekomunikacijah. 18
b.)
c.)
Avtomatika in robotika razumevanje formalnih metod nartovanja zaprtozannih sistemov vodenja in sposobnost razvoja novih konceptov vodenja in obvladanje znanj za razvoj kompleksnih sistemov avtomatizacije industrijskih procesov, robotskih in mehatronskih sistemov.
4.3 Podatki o mednarodni primerljivosti programa tudijski program druge stopnje Elektrotehnika na Fakulteti za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko smo primerjali s sorodnimi tudijskimi programi naslednjih tujih univerz/fakultet: Masterstudien der Electrotechnik, Technische Universitt Wien, Fakultt fr Elektrotechnik und Informationstechnik, Avstrija, http://etit.tuwien.ac.at, Elektrotechnik und Informationstechnik, Technischen Universitt Darmstadt, Nemija, http://www.etit.tu-darmstadt.de/index.php?id=205&L=1 in MSc in Electrical Engineering, Technical University of Denmark, Danska, http://www.dtu.dk/English/education/MSc_Programs/Electrical%20Engineering.aspx. Navedene visokoolske organizacije smo med seboj primerjali z vidika: primerljivosti koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti (tabela 8 in tabela 9), primerljivosti monosti dostopa in pogojev za vpis v tudijski program (tabela 10), primerljivosti trajanja tudija, napredovanja, dokonanja tudija in pridobljenih naslovov (tabela 11), primerljivosti nainov in oblik tudija (tabela 12), monosti za vkljuevanje programa v mednarodno sodelovanje (mobilnost) oz. skupni evropski visokoolski prostor, razlik med predlaganim in tujimi programi glede na specifine potrebe in pogoje domaega gospodarstva in javnih slub.
V Prilogi 3 so predstavljeni nateti referenni tuji sorodni programi, s katerimi smo primerjali predlagan tudijski program druge stopnje.
19
4.3.a. Primerljivost koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti

Tabela 8: Primerljivost tudijskih programov visokoolskih zavodov Ime zavoda Univerza v Mariboru, Technische Universitt Wien, Fakulteta za elektrotehniko, Fakultt fr Elektrotechnik und Toke raunalnitvo in informatiko Informationstechnik primerjave Ime programa Elektrotehnika Masterstudien der Elektrotechnik Struktura programa tudijske smeri: Avtomatika in robotika, Elektronika in Monostna elektrotehnika. Program nima modulov. tudijski programi: Energietechnik der Elektrotechnik, Automatisierungstechnik der Elektrotechnik, Telekommunikation, Computertechnik der Elektrotechnik in Mikroelektronik der Elektrotechnik. Posamezni programi nimajo smeri. Programi nimajo modulov. 90 ECTS pedagoke obveze in 30 ECTS za magistrsko delo Skupaj: 120 ECTS Opraviti vse obveznosti pri predmetih, magistrsko delo in zakljuni izpit pred komisijo. 2x12 ECTS vezano izbirnih vsebin v prvih treh semestrih iz nabora estih strokovnih predmetnih sklopov na posamezni smeri. 9 ECTS prosto izbirnih od tega najmanj 4,5 ECTS iz kataloga dopolnilnih vein na TU Wien. Technischen Universitt Darmstadt Technical University of Denmark
tevilo ECTS Obveznosti tudenta Izbirnost
90 ECTS pedagoke obveze in 30 ECTS za magistrsko delo Skupaj: 120 ECTS Opraviti vse obveznosti pri predmetih in magistrsko delo. 12 ECTS splono izbirnih vsebin iz nabora obveznih ali izbirnih predmetov kateregakoli programa ali smeri. 6 ECTS strokovno izbirnih vsebin iz nabora 9 do 11 izbirnih predmetov odvisno od izbrane smeri.
Elektrotechnik und Informationstechnologie tudijske smeri: Automatisierungstechnik, Computergesttzte Elektrodynamik, Datentechnik, Elektrische Energietechnik, Integrierte Mikro- und NanoTechnologien, Mikro- und Feinwerktechnik in Nachrichten- und Kommunikationstechnik. Program nima modulov. 90 ECTS pedagoke obveze in 30 ECTS za magistrsko delo Skupaj: 120 ECTS Opraviti vse obveznosti pri predmetih, strokovno prakso in magistrsko delo. 20 ECTS strokovno izbirnih vsebin iz dodatnih poglobitev ali drugih tehnikih ter naravoslovnih predmetov. 10 ECTS prosto izbirnih vsebin iz kataloga netehnikih predmetov na univerzi.
Electrical Engineering tudijske smeri: Acoustics, Automation and Robot technology, Electric Power Engineering, Space technology in Wireles Engineering. Program nima modulov.
90 ECTS pedagoke obveze in 30 ECTS za magistrsko delo Skupaj: 120 ECTS Opraviti vse obveznosti pri predmetih in magistrsko delo. Najmanj 10 ECTS iz nabora sedmih splonih predmetov tudijskega programa. Najmanj 10 ECTS iz nabora estih projektno orientiranih predmetov tudijskega programa. Najmanj 30 ECTS iz nabora 6 do 19 izbirnih strokovnih predmetov odvisno od izbrane smeri. Najve 30 ECTS strokovno izbirnih vsebin iz kataloga dodatnih poglobitev na univerzi.
20
Tabela 9: Primerljivost predmetov po vsebinskih podrojih predmetnikov programov visokoolskih zavodov Ime zavoda Univerza v Mariboru, Technische Universitt Wien, Technischen Universitt Darmstadt Fakulteta za elektrotehniko, Fakultt fr Elektrotechnik und Toke raunalnitvo in informatiko Informationstechnik primerjave Elektrotehnika Masterstudien der Elektrotechnik Elektrotechnik und Ime programa Informationstechnologie MatematinoProgram nima obveznih MNT predmetov. Programi nimajo obveznih MNT Program nima obveznih MNT predmetov. naravoslovni predmetov. temeljni predmeti (MNT) Strokovni Za vse smeri: Program: Energietechnik der Smer: Automatisierungstechnik predmet (S) Optoelektronika Elektrotechnik Obvezni predmeti na smeri: Fach Antriebstechnik Pretvarjanje in raba energije Systemdynamik und Elektrische Antriebe Teorija elektromagnetnega polja Regelungstechnik III Labor elektrische Antriebe Digitale Regelung mechatronischer Antriebstechnik, Vertiefung Smer: Avtomatika in robotika Systeme I Seminar Antriebstechnik Obvezni predmeti na smeri: Identifikation dynamischer Systeme Fach Automation Energetska elektronika Modellbildung und Simulation Systemtechnik in der Automation Senzorski sistemi Regelungstechnisches Praktikum II Komponenten der Automatisierung Avtomatizacija proizvodnih Izbirni predmeti na smeri: Automation, Vertiefung postopkov Fuzzy Logik, Neuronale Netze und Seminar Automation Snovanje sistemov vodenja Evolutionre Algorithmen Fach Energieversorgung Sistemi daljinskega vodenja Mehrgrenreglerentwurf im Energiebertragung und Kraftwerke Robotski sistemi Zustandsraum Labor Energieversorgung Napredni regulacijski sistemi Digitale Regelung mechatronischer Energieversorgung, Vertiefung Vgrajeni sistemi Systeme II Seminar Energieversorgung Kakovost, zanesljivost in Systemdynamik und Fach Energiewirtschaft preizkuanje Regelungstechnik IV Energiekonomie Izbirni predmeti na smeri: Control of Drives Energiemodelle und Analysen Strojni vid AutomatisierungstechnikProzessleitt Energiewirtschaft, Vertiefung echnik Seminar Energiewirtschaft Programsko inenirstvo za sisteme Rechnersysteme in der Fach Leistungselektronik und EMV vodenja Automatisierungstechnik Leistungselektronik und Inteligentni sistemi v avtomatiki Leistungselektronik in der Stromrichtertechnik Automatisierungstechnik Numerische Mathematik fr EMV und Netzrckwirkungen Smer: Elektronika Obvezni predmeti na smeri: EMV-gerechter Schaltungsentwurf Ingenieure und Physiker
Technical University of Denmark
Electrical Engineering Program nima obveznih MNT predmetov.
Za vse smeri: Sploni predmeti programa: - Introduction to Spacecraft Systems and Design - Electroacoustic Transducers and Systems - Linear Control Design 2 - Power Electronics 1 - Antenna and Microwave Technology for Wireless Communications - Integrated Analogue Electronics - Electric Power Engineering, Fundamentals - Image Analysis with Microcomputer - Environmental Acoustics - Intelligent Systems - Advanced Autonomous Robots - Synthesis in electrotechnology - Synthesis in electrotechnology Tehnoloke usmeritve: Acoustic Technology - Electroacoustic Transducers and Systems - Advanced loudspeaker models - Acoustic Communication - Technical Audiology
21
Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika Elektronski sestavi Mikroprocesorski sistemi Nartovanje mikroelektronskih vezij Podatkovne in raunalnike komunikacije Nartovanje digitalnih sistemov z VHDL Nartovanje strojne opreme vgrajenih sistemov Digitalna obdelava signalov Napredni programirljivi elektronski sistemi Nartovanje elektronskih merilnih sistemov Izbirni predmeti na smeri: Elektronski elementi Mobilni in vseprisotni elektronski sistemi Antene in razirjanje valov Smer: Monostna elektrotehnika Obvezni predmeti na smeri: Energetska elektronika Modeliranje in vodenje elektromehanskih sistemov Elektrini stroji Materiali s posebnimi lastnostmi in pojavi Izbrana poglavja iz elektrotehnike Zaita v EES Elektrarne Tehnika visokih napetosti in velikih tokov Numerine metode v elektrotehniki Izbirni predmeti na smeri: Elektrodinamika Obratovanje elektroenergetskih sistemov Optimizacija v elektroenergetiki Leistungselektronik und EMV, Vertiefung Seminar Leistungselektronik und EMV Fach Maschinen und Gerte Elektrische Maschinen Nichtkonventionelle Energiewandlung Hochspannungstechnik Maschinen und Gerte, Vertiefung Seminar Maschinen und Gerte Program: Automatisierungstechnik der Elektrotechnik Fach Antriebstechnik Elektrische Antriebe Labor elektrische Antriebe Antriebstechnik, Vertiefung Seminar Antriebstechnik Fach Automation Systemtechnik in der Automation Komponenten der Automatisierung Automation, Vertiefung Seminar Automation Fach Industrielle Elektronik Leistungselektronik und Stromrichtertechnik Integrierte Schaltungstechnik Sensoren und optoelektronische Bauelemente Industrielle Elektronik, Vertiefung Seminar Industrielle Elektronik Fach Leittechnik Prozessleittechnik Feldbussysteme Leittechnik, Vertiefung Seminar Leittechnik Fach Prozesstechnik Prozesse und Verfahren Prozessidentifikation Optimierung Werkstoffe der Elektrotechnik Matlab/Simulink-Praktikum II Projektseminar Robotik und Computational Intelligence Projektseminar Regelungstechnik Projektseminar Mechatronik Thermo- und FluiddynamikTechnische Thermodynamik Technische Strmungslehre Smer: Computergesttzte Elektrodynamik Obvezni predmeti na smeri: Funktionalanalysis Verfahren und Anwendungen der Feldsimulation II Verfahren und Anwendungen der Feldsimulation III Beschleunigung geladener Teilchen im elektromagnetischen Feld Izbirni predmeti na smeri: Pflichtfcher aus anderen Vertiefungsrichtungen Master ETiT Partielle Differentialgleichungen: funktionalanalytische Methoden Numerik gewhnlicher Differentialgleichungen Numerik groer Gleichungssysteme und Eigenwertprobleme Numerik elliptischer Differentialgleichungen Numerik von Evolutionsgleichungen Mathematische Modellierung, Simulation und Optimierung dynamischer Optimierung fr Ingenieure Einfhrung in die Optimierung Numerik Optimierung Partielle Differentialgleichungen: klassische Methoden - Auditory Signal Processing and Perception - Architectural Acoustics - Environmental Acoustics - Advanced Acoustics - Sound and Vibration Automation and Instrumentation - Stochastic Adaptive Control - Applied Microprocessor Techniques - Introduction to Spacecraft Systems and Design - Spacecraft Instrumentation Systems - Image Analysis with Microcomputer - Projects in Control Practice - Linear Control Design 2 - Robust and Fault-tolerant Control - Computer Control Systems - Power Electronics 1 - Power Electronics 2. Laboratory Course - High Power Electronics - Fuzzy Control (Internet Course) - Fuzzy And Neural Control - Spacecraft Dynamics and Control - Hierarchical and distributed automation systems - Intelligent Systems - Advanced Autonomous Robots - Robotics Electronic and Electromagnetic Systems - Design of Asynchronous Circuits - Test of integrated circuits - Digital Signal Processing - Applied Digital Signal Processing - Non-Linear Signal Processing - Advanced Image Analysis - Radar and Radiometer Systems - Remote Sensing
22
Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika Prozesstechnik, Vertiefung Seminar Prozesstechnik Fach Regelungstechnik Regelungssysteme Regelungssysteme Regelungstechnik, Vertiefung Seminar Regelungstechnik Program: Telekommunikation Fach Hochfrequenztechnik Hochfrequenztechnische Systeme Labor Hochfrequenztechnik Hochfrequenztechnik, Vertiefung Seminar Hochfrequenztechnik Fach Kommunikationsnetze Technik der Kommunikationsnetze Software in Kommunikationsnetzen Kommunikationsnetze, Vertiefung Seminar Kommunikationsnetze Fach Mobilkommunikation Mobile Kommunikation Labor Mobilfunk Mobilkommunikation, Vertiefung Seminar Mobilkommunikation Fach Photonik und Optische Nachrichtentechnik Photonik 2 Optische Systeme Optische Nachrichtentechnik Photonik und Opt. Nachrichtentechnik, Vert. Sem. Photonik und Opt. Nachrichtentechnik Fach Signalverarbeitung Deterministische Signalverarbeitung Verarbeitung stochastischer Signale Signalverarbeitung, Vertiefung Seminar Signalverarbeitung Fach bertragungstechnik Informationstheorie und Codierung Modulations- und Partielle Differentialgleichungen BeschleunigerphysikBeschleunigerp hysik und Technik Praktikum Beschleunigertechnologie und Strahlenschutz Beschleunigerphysik Seminar Physik und Technik von Beschleunigern Smer: Datentechnik Obvezni predmeti na smeri: Kommunikationsnetze II Rechnersysteme II Software Engineering - Wartung und Qualittssicherung VLSI-Entwurf hchstintegrierter Schaltungen Izbirni predmeti na smeri: CMOS Radio Requency Integrated Circuit Design Fortgeschrittene Verfahren fr den Entwurf mikroelektronischer Schaltungen Rechnergesttzter Entwurf mikroelektronischer Schaltungen Technik und Einsatz von Mikrorechnern Verification Technology Functional Verification of Hardware VHDL-Kurs Echtzeitsysteme Kommunikationsnetze III Verteilte Multimedia-Systeme (Grundlagen) Seminar Fortgeschrittene Entwurfsverfahren fr mikroelektronische Systeme PS Design for Testability PS Kommunikationssysteme III PS System-on-Chip-Design PS Modellbasierte Microwave Techniques Advanced Electromagnetics Antennas Antenna Measurements in Radio Anechoic Chambers Applied Signal Processing CMOS RF Integrated Circuits Semiconductor Technology Semiconductor Devices Micro-2: Microtechnology and Microsystems Digital Communication Integrated Broadband Electronics
Electrical Energy Systems - Power System Networks - Stability and Control in Electric Power Systems - High Voltage Engineering - Electrical Machines in Wind Power Systems - Integration of wind power in the power system - Wind Turbine Measurement Technique - Fuzzy, Neural, and Adaptive Control - Microcomputers in robot and automation systems - Real-time signal processing - CMOS RF Integrated Circuits - Space Technology Project - A - Space Technology Project B
23
Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika Detektionsverfahren bertragungstechnik, Vertiefung Seminar bertragungstechnik Softwareentwicklung Rechnersystempraktikum Mikroelektronik-CADAnwenderpraktikum VHDL-Entwurfspraktikum VLSI-Entwurfspraktikum Praktikum Kommunikationsysteme II Praktikum Kommunikationsysteme IV Grundlagen der Informatik II Formale Grundlagen Informatik Unterkatalog Computer MicrosystemsEingebettete Systeme I Modellierung heterogener Systeme Optimierende Compiler Prozessorarchitekturen fr rechenstarke eingebettete Systeme Unterkatalog Net Centric SystemsQoS in Telecommunication TK1: Verteilte Systeme TK3: Ubiquitous/Mobile Computing Unterkatalog Software EngineeringSoftware Engineering Design Software Engineering Projektmanagement Virtuelle Maschinen Unterkatalog Trusted SystemsBetriebssysteme Trustworthy Operating Systems Kryptographie Unterkatalog Human Computer SystemsGraphische Datenverarbeitung I Computer Vision Unterkatalog Data and Knowledge EngineeringDatenbanksysteme II Aktive & Echtzeitdatenbanksysteme Smer: Elektrische Energietechnik -
Program: Computertechnik der Elektrotechnik Fach Betriebssysteme und SoftwareEngineering Betriebssysteme Echtzeitsysteme Software Engineering 2 Betriebssysteme und SWEngineering, Vert. Sem. Betriebssysteme und SWEngineering Fach Computertechnik Computerarchitektur und Embedded Systems Fehlertolerante Systeme Computertechnik, Vertiefung Seminar Computertechnik Fach Kommunikationsnetze Technik der Kommunikationsnetze Software in Kommunikationsnetzen Kommunikationsnetze, Vertiefung Seminar Kommunikationsnetze Fach Leittechnik Prozessleittechnik Feldbussysteme Leittechnik, Vertiefung Seminar Leittechnik Fach Schaltungstechnik Digitale Integrierte Schaltungen Analoge Integrierte Schaltungen Labor Integrierte Schaltungen Schaltungstechnik, Vertiefung Seminar Schaltungstechnik Fach Vernetzte Systeme Verteilte Systeme Web-Engineering Vernetzte Systeme, Vertiefung
24
Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika Seminar Vernetzte Systeme Obvezni predmeti na smeri: Advanced Power Electronics Energieversorgung und regenerative Energien Energiewandler - CAD und Systemdynamik Hochspannungstechnik II Werkstoffe der Elektrotechnik Energietechnisches Praktikum Izbirni predmeti na smeri: Design of electric machines & actuators with numerical field calculation Elektrische Energieversorgung der Zukunft Energietrends. Ressourcen und Nutzen berspannungsschutz und Isolationskoordination Monitoring und Diagnose in Energievers.-systemen Planung elektrischer Energieversorgungsnetze Simulation leistungselektronischer Systeme Antriebstechnisches Praktikum Praxisorientierte Projektierung el. Antriebe Elektroauto (P-Sem.) Real time applications and communication with microcontrollers (P-Sem.) Regelungstechnisches Praktikum I Regelungstechnisches Praktikum und Signalverarbeitung Elektrische Triebfahrzeuge (mit Exkursion) Elektrizittswirtschaft Elektrothermische Verfahren in Recycling Processes Energieerzeugung (mit Exkursion) Energieversorgung elektrischer
Program: Mikroelektronik der Elektrotechnik Fach Digitale Signalverarbeitung Deterministische Signalverarbeitung Signalprozessoren Digitale Signalverarbeitung, Vertiefung Seminar Digitale Signalverarbeitung Fach Halbleiterelektronik und Bauelemente Halbleiterelektronik Integrierte Bauelemente Modellierung elektronischer Bauelemente Halbleiterelektronik und Bauelemente, Vert. Sem. Halbleiterelektronik und Bauelemente Fach Schaltungstechnik Digitale Integrierte Schaltungen Analoge Integrierte Schaltungen Labor Integrierte Schaltungen Schaltungstechnik, Vertiefung Seminar Schaltungstechnik Fach Photonik und Optische Nachrichtentechnik Photonik 2 Optische Systeme Optische Nachrichtentechnik Photonik und Opt. Nachrichtentechnik, Vert. Sem. Photonik und Opt. Nachrichtentechnik Fach Technologie und Werkstoffe Prozesstechnologien der Mikroelektronik Advanced Materials Labor Mikroelektronik-Technologie Technologie und Werkstoffe,
25
Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika Vertiefung Seminar Technologie und Werkstoffe Fach Sensorik und Mikrosystemtechnik Sensorik Mikrosystemtechnik Sensorik und Mikrosystemtechnik, Vertiefung Seminar Sensorik und Mikrosystemtechnik Bahnen Grogeneratoren und Hochleistungsantriebe Hochspannungsschaltgerte und Anlagen Motorenentwicklung in der Antriebstechnik Netz- und Stationsleittechnik Netzberechnung Netzschutz Neue Technologien el. Energiewandler und Aktoren Rationelle Energieverwendung Schienenfahrzeugtechnik Control of Drives Windkraftanlagen Smer: Integrierte Mikro- und Nanotechnologien Obvezni predmeti na smeri: VLSI-Entwurf hchstintegrierter Schaltungen Technologie hochintegrierter Schaltungen Aktive Hochfrequenzschaltungen Passive Komponenten der optischen Nachrichtentechnik Technologie der Mikro- und Feinwerktechnik II Izbirni predmeti na smeri: Elektronische Sensoren Neuere Ergebnisse der Mikro- und Nanoelektronik Halbleitertechnologiepraktikum Technologie der RF/HF Bauelemente, Schaltungen u. Mikromech. Systems Hochfrequenzelektronik Aktive Bauelemente der Optischen nachrichtentechnik Systeme der optischen Nachrichtentechnik -
26
Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika Mikrotechnische Systeme Ausgewhlte Kapitel der Mikrosystemtechnik Technologie der Mikro- und Feinwerktechnik II Elektrische Kleinantriebe Sensorprinzipen (MT II) Sensorelektronik (MT III) Elektromechanische Systeme II VLSI-Entwurfspraktikum Advanced Methods of Computer Aided Design for Integrated Circuits Low Power High Speed Techniques for Very Deep Sub-Micron Technologies CMOS Radio Frequency Integrated Circuit Design V2+1 VLSI-Entwurf fr die digitale Echtzeit-Signalverarbeitung Seminar: Fortgeschrittene Entwurfsverfahren fr Mikroelektronische Systeme Design for Testability System-on-Chip Design Seminar Advanced Timing Analysis and Optimization Methods in Digital Integrated Circuits Seminar: Design of Delta-Sigma Data Converters Rechnersysteme II Verification Technology Rechnersystempraktikum Printed Electronics Design Digitale Drucktechnologie Druckmaschinen und Systeme II Smer: Integrierte Mikro- und Feinwerktechnik Obvezni predmeti na smeri: Elektromechanische Systeme II Praktische Entwicklungsmethodik III Mess- und Sensortechnik -
27
Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika Optoelektronik Technologie der Mikro- u. Feinwerktechnik II Praktische Entwicklungsmethodik IV Mikrosystemtechnik I Praktikum Elektromechanische Systeme Izbirni predmeti na smeri: Bauelemente der Mikro- un Feinwerktechnik Mikroaktoren und Kleinmotoren Mikrosystemtechnik II Biomedizinische Technik Sensorprinzipien Sensorelektronik Biomedizinische Technik Praktikum Elektrisches Messen mechanischer Gren Grundlagen der Lichttechnik Technische Optik Praktikum Lichttechnik Smer: Nachrichten- und Kommunikationstechnik Obvezni predmeti na smeri: Communication Technology II Microwave Engineering II Information Theory II Nachrichtentechnisches Praktikum Izbirni predmeti na smeri: MIMO-Communications and SpaceTime Coding Advanced Topics in Communications Antennas and Adaptive Beamforming Terrestrial and Satellite-Based Radio Systems Advanced Topics in Microwave Engineering Mobile Communications -
28
Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika Netehniki predmeti (NP) Izberejo se iz kataloga Univerze v Mariboru v okviru splono izbirnih predmetov programa. Izberejo se iz kataloga TU Wien v okviru prosto izbirnih predmetov programa. Passive Komponenten der optischen Nachrichtentechnik Aktive Komponenten der optischen Nachrichtentechnik Systeme der optischen Nachrichtentechnik Aktive Hochfrequenzschaltungen Active High Frequency Devices P Digital Signal Processing Practicals Radartechnik Digital Video and Audio Processing Akustik I Akustik II Error Control Coding Ausgewhlte Kapitel der Systemtheorie: Digitale Filter Adaptive Filter PS Advanced Algorithms for Smart Antenna Systems PS Advanced RF Devices for Information Technology S Microwave and Lightwave Electronics (Summer School) PS Wireless Communications PS Projektseminar zu Themen der optischen Nachrichtentechnik PS High Frequency Electronics PS Technology of RF/HF Components, Circuits and MEMS PS Mikrowellenschaltungsentwurf S Advanced Topics in Statistical Signal Processing weitere LV aus NKT nach Katalog (siehe Aushang) Obvezen predmet programa: Technology, economics, management and organisation.
Izberejo se iz kataloga TU Darmstadt v okviru netehnikih izbirnih predmetov programa.
29
4.3.b Primerljivost monosti dostopa in pogojev za vpis v tudijski program

Tabela 10: Primerljivost monosti dostopa in pogojev za vpis v tudijski program Ime zavoda Univerza v Mariboru, Technische Universitt Wien, Fakulteta za elektrotehniko, Fakultt fr Elektrotechnik und Toke raunalnitvo in informatiko Informationstechnik primerjave Ime programa Elektrotehnika Masterstudien der Elektrotechnik Pogoj za vpis V tudijski program druge stopnje Elektrotehnika se lahko vpie kandidat, ki je konal: tudijski program prve bolonjske stopnje v obsegu najmanj 180 kreditnih tok po ECTS z ustreznih strokovnih podroij: Elektrotehnika, Telekomunikacije, Mehatronika, Gospodarsko inenirstvo-smer elektrotehnika in Energetika, tudijski program prve bolonjske stopnje v obsegu najmanj 180 kreditnih tok po ECTS z drugih naravoslovno-tehnikih strokovnih podroij, e je pred vpisom opravil dodatne tudijske obveznosti v obsegu najmanj 24 kreditnih tok po ECTS iz vsebin elektrotehnike, matematike in fizike. Nabor predmetov, ki jih morajo kandidati opraviti doloi Komisija za tudijske zadeve FERI, pri emer upoteva kandidatovo podroje doseene izobrazbe (vrsta programa, usmeritev). visokoolski strokovni tudijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 iz strokovnega podroja V vse magistrske tudijske programe Masterstudien der Elektrotechnik se lahko vpie kandidat, ki je konal tudijski program prve bolonjske stopnje Elektrotehnika na TU Wien (Bachelorstudium Elektrotechnik an der TU Wien). Na program Computertechnik der Elektrotechnik se lahko tudi vpie kandidat, ki je zakljuil prvo stopnjo bolonjskega programa Informatika (Bachelorabschlssen der Informatik). Na program Automatisierungstechnik der Elektrotechnik se lahko tudi vpie kandidat, ki je zakljuil prvo stopnjo bolonjskega programa Tehnika informatika (Bachelorabschluss aus Technische Informatik). Na program Mikroelektronik der Elektrotechnik se lahko vpie tudi kandidat, ki je zakljuil prvo stopnjo bolonjskega programa Tehnika fizika (Bachelorabschluss aus Technische Physik). Kdor je zakljuil enakovreden tudijski program prve bolonjske stopnje izven TU Wien se mu posebej doloijo izravnalni izpiti. Technischen Universitt Darmstadt Technical University of Denmark
Elektrotechnik und Informationstechnologie V magistrski tudijski program Elektrotechnik und Informationstechnologie se lahko vpie kandidat, ki je konal program prve bolonjske stopnje Elektrotechnik und Informations-technologie (Bachelor's degree in ETIT) na TU Darmstadt ali je zakljuil enakovreden tudijski program prve stopnje in je uspeno opravil sprejemne izpite.
Electrical Engineering V magistrski tudijski program Electrical Engineering se lahko vpie kandidat, ki je konal program prve bolonjske stopnje Electrical Engineering na TU Denmark ali enakovreden tudijski program in ima ustrezne kvalifikacije iz matematike, fizike , elektrotehnike, elektronike in elektromagnetne teorije ter mora zbrati vsaj 10 ECTS iz nabora naslednjih predmetov: Discrete Mathematics and Databases Advanced Engineering Mathematics 2 Probability theory Statistical Quality Control Project work within Image Analysis, Computer Graphics and Optimization Introduction to Numerical Algorithms Modelling and Computations Introduction to Operations Research Modelling - Applied Mathematics Introduction to Operations Research
30
Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika Elektrotehnika, visokoolski strokovni tudijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 z drugih naravoslovno-tehnikih strokovnih podroij, e je pred vpisom opravil dodatne tudijske obveznosti v obsegu najmanj 24 kreditnih tok po ECTS iz vsebin elektrotehnike, matematike in fizike. Nabor predmetov, ki jih morajo kandidati opraviti doloi Komisija za tudijske zadeve FERI, pri emer upoteva kandidatovo podroje doseene izobrazbe (vrsta programa, usmeritev). Na magistrski tudijski program 2. stopnje Elektrotehnika je mogo prehod iz tudijskih programov 2. stopnje naravoslovno-tehnike usmeritve, pri emer se upotevajo izpolnjevanje vpisnih pogojev in zadostno tevilo razpololjivih mest. tudent v vlogi predloi uradni izpis iz dosedanjega tudijskega programa in potrdilo o izpolnjenih obveznostih na dosedanjem programu. Komisija za tudijske zadeve FERI bo vlogo individualno preuila, ugotovila tudijske obveznosti, ki se kandidatu lahko priznajo in doloila obveznosti, ki jih mora opraviti, da zakljui tudijski program 2. stopnje Elektrotehnika. Po merilih za prehode se v 2. letnik tudijskega programa 2. stopnje Elektrotehnika lahko vpie: Po merilih za prehode se v 2. letnik tudijskega programa 2. stopnje Elektrotehnika lahko vpie: - diplomant univerzitetnega tudijskega programa, sprejetega pred 11. 6. 2004, iz strokovnih podroij: -
31
Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika Elektrotehnika, Telekomunikacije, Mehatronika, Gospodarsko inenirstvo-smer elektrotehnika, ki se mu ob vpisu v tudijski program praviloma prizna 60 ECTS tok, - diplomant univerzitetnega tudijskega programa, sprejetega pred 11. 6. 2004, z drugih ustreznih strokovnih podroij naravoslovja in tehnike, ki se mu ob vpisu v tudijski program praviloma prizna 30 ECTS tok, - kandidat, ki je konal visokoolski strokovni tudijski program in specialistini tudij po konani visokoolski strokovni izobrazbi iz strokovnih podroij: Elektrotehnika, Telekomunikacije, Mehatronika, Gospodarsko inenirstvo-smer elektrotehnika, ki se jim ob vpisu praviloma prizna 60 ECTS tok, - kandidat, ki je konal visokoolski strokovni tudijski program in specialistini tudij po konani visokoolski strokovni izobrazbi iz drugih ustreznih strokovnih podroij, naravoslovja in tehnike, ki se jim ob vpisu praviloma prizna 30 ECTS tok. Dodatni pogoj Ni dodatnih pogojev. Ni dodatnih pogojev. 12 tedensko praktino usposabljanje (specialized internship) Ni dodatnih pogojev.
32
4.3.c Primerljivost trajanja tudija, napredovanja, dokonanja tudija in pridobljenih naslovov

Tabela 11: Primerljivost trajanja tudija, napredovanja, dokonanja tudija in pridobljenih naslovov Ime zavoda Univerza v Mariboru, Technische Universitt Wien, Technischen Universitt Darmstadt Fakulteta za elektrotehniko, Fakultt fr Elektrotechnik und Toke raunalnitvo in informatiko Informationstechnik primerjave Ime programa Elektrotehnika Masterstudien der Elektrotechnik Elektrotechnik und Informationstechnologie Trajanje 2 leti 2 leti 2 leti Napredovanje Dokonanje tudija Za napredovanje v 2. letnik mora tudent zbrati najmanj 42 ECTS. Za dokonanje tudija mora tudent opraviti naslednje obveznosti: 18 ECTS obveznih vsebin tudijskega programa, 54 ECTS obveznih vsebin na izbrani smeri, najmanj 6 ECTS iz nabora strokovno izbirnih predmetov na izbrani smeri, najve 12 ECTS iz nabora predmetov kateregakoli programa ali smeri na UM FERI in 30 ECTS za magistrsko delo. Magister inenir elektrotehnike ali Magistrica inenirka elektrotehnike, skrajano mag.in. el. Ni posebnih podatkov o napredovanju v drugi letnik. Vsi pogoji so nateti pri pogojih za dokonanje tudija. Za dokonanje tudija mora tudent opraviti naslednje obveznosti: 57 ECTS obveznih vsebin na izbrani smeri, 24 ECTS iz vezano izbirnih vsebin na izbrani smeri, 9 ECTS iz nabora prosto izbirnih predmetov in 30 ECTS za magistrsko delo. Za napredovanje v 2. letnik mora tudent zbrati najmanj 30 ECTS. Za dokonanje tudija mora tudent opraviti naslednje obveznosti: 60 ECTS iz nabora obveznih in izbirnih predmetov na smeri, od tega najve 30 ECTS za obvezne predmete, 20 ECTS iz nabora strokovno izbirnih predmetov, 10 ECTS iz nabora netehnikih predmetov in 30 ECTS za magistrsko delo. Technical University of Denmark
MSc in Electrical Engineering 2 leti Ni posebnih podatkov o napredovanju v drugi letnik. Vsi pogoji so nateti pri pogojih za dokonanje tudija. Za dokonanje tudija mora tudent opraviti naslednje obveznosti: najmanj 30 ECTS iz nabora splonih predmetov tudijskega programa, najmanj 30 ECTS iz nabora strokovnih predmetov na izbrani smeri, najve 30 ECTS iz nabora vije nivojskih (advanced level) izbirnih predmetov in - 30 ECTS za magistrsko delo. Master of Science, kraje MSc in Electrical Engineering.
Pridobljeni strokovni naslov
Nemko: Diplom-Ingenieurin / DiplomIngenieur, kraje Dipl.-Ing. ali DI. Angleko: Master of Science, kraje MSc.
Master of Science, kraje MSc TU Darmstadt.
33
4.3.d Primerljivost nainov in oblik tudija

Tabela 12: Primerljivost nainov in oblik tudija Ime zavoda Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, Toke raunalnitvo in informatiko primerjave Ime programa Elektrotehnika Nain in oblika tudija Sistem in organizacija tudijskega procesa Redni tudij in izredni tudij tudijski proces poteka v obliki predavanj, seminarjev in vaj, ki jim sledi opravljanje izpitov in nazadnje izdelava in zagovor magistrskega dela.
Technische Universitt Wien, Fakultt fr Elektrotechnik und Informationstechnik Masterstudien der Elektrotechnik Redni tudij tudijski proces poteka v obliki: predavanj - VO (Vorlesung), vaj - UE (bung) predavanj z vajami VU (Vorlesung mit bung) in seminarjev - SE (Seminar), ki jim sledi opravljanje izpitov in nazadnje izdelava magistrskega dela ter zakljunega izpita pred komisijo.
Technischen Universitt Darmstadt
Technical University of Denmark
Elektrotechnik und Informationstechnologie Redni tudij tudijski proces poteka v obliki: predavanj - (Vorlesungen), vaj - (bungen), praktikumov (Praktika), seminarjev - (Seminare), projektni seminarjev (Projektseminare), kolokvijev (Kolloquien) in strokovnih ekskurzij (FachExkursionen), ki jim sledi opravljanje izpitov in nazadnje izdelava in zagovor magistrskega dela. ECTS
Electrical Engineering Redni tudij tudijski proces poteka v obliki: predavanj - (lectures), raunalnikih vaj - (computer aideded exercises), laboratorijskih vaj (laboratories), skupinskega dela (group-work) projektov (project), domaih nalog (Homework), ki jim sledi opravljanje izpitov in nazadnje izdelava in zagovor magistrskega dela.
Kreditni sistem Uporaba sodobnih informacijskih tehnologij
ECTS V unem procesu se uporabljajo sodobne informacijske tehnologije. Na voljo je ve sodobno opremljenih raunalnikih uilnic, multimedijska povezava z institucijami v Evropi in ZDA (videokonferenne seje) in knjinica z dostopom do svetovnih bibliografskih baz podatkov. Posamezni sklopi programa bodo dostopni tudi preko metode uenja na daljavo.
ECTS
ECTS
Vsi primerljivi programi vkljuujejo sodobne tehnike tudija, tako na predavanjih, vajah, raunalnikih in laboratorijskih vajah, seminarjih in projektnih nalogah. Vsi podatki so dostopni na spletnih straneh posameznih intitucij.
34
Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika Samostojni tudij Samostojno delo na predlaganem tudijskem programu predstavljajo seminarji, vaje, predvideno samostojno delo tudentov, projektno delo in magistrsko delo. V celotnem programu je od skupne obremenitve tudenta 3600 ur predvidenih 2385 ur za samostojno delo tudentov. Samostojno delo tudenta predstavlja torej 66,25 % celotne tudijske obremenitve. Na Fakulteti za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko imamo e vrsto let uteen sistem mentorstva. Prav tako nartujemo, da bomo podoben sistem pomoi tudentu nudili tudi v okviru novega tudijskega programa druge stopnje Elektrotehnika. Za vsak letnik doloimo mentorja letnika uitelja, ki sklicuje sestanke sveta letnika, na katerih tudentje obravnavajo tudijsko problematiko. Program ne predvideva praktinega usposabljanja izven izobraevalne intitucije. Samostojno delo se odraa skozi vaje, seminarske naloge, domae naloge, projektno in magistrsko delo.
Tutorstvo
Ni podatkov o tutorskem sistemu pomoi tudentom.
Organizacija praktinega usposabljanja
Program ne predvideva praktinega usposabljanja izven izobraevalne intitucije.
tudenti morajo pred vpisom na magistrski tudij opraviti 12 tedensko praktino usposabljanje (industrial internship).
Program ne predvideva praktinega usposabljanja izven izobraevalne intitucije.
35
Komentar k tokam od 4.3.a do 4.3.d: Za primerjavo tudijskega programa druge stopnje Elektrotehnika na Fakulteti za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko Univerze v Mariboru smo pregledali celotno listo dvestotih najbolje ocenjenih evropskih univerz (http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=9877). Ugotovljeno je bilo, da se lahko primerjamo s tudijskimi programi naslednjih univerz/fakultet (ime programa, zavod, drava, spletna povezava): Masterstudien der Electrotechnik, Technische Universitt Wien, Fakultt fr Elektrotechnik und Informationstechnik, Avstrija, http://etit.tuwien.ac.at, Elektrotechnik und Informationstechnik, Technischen Universitt Darmstadt, Nemija, http://www.etit.tu-darmstadt.de/index.php?id=205&L=1 in MSc in Electrical Engineering, Technical University of Denmark, Danska,
http://www.dtu.dk/English/education/MSc_Programs/Electrical%20Engineering.aspx.
Primerjava koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti je podana v tabeli 8 in tabeli 9, primerjava monosti dostopa in pogojev za vpis v tudijski program je podana v tabeli 10, primerjava trajanja tudija, napredovanja, dokonanja tudija in pridobljenih naslovov je prikazana v tabeli 11, primerjava nainov in oblik tudija pa je prikazana v tabeli 12. Vsi navedeni programi so dvoletni podiplomski magistrski tudijski programi in so razdeljeni v tiri semestre. tevilo ECTS kreditnih tok je povsod 120. Na vseh navedenih tudijskih programih se tudenti usmerijo e v prvem semestru. Na voljo imajo od pet do devet smeri, ki pa se tako po imenu kot vsebini ujemajo s tremi smermi na predlaganem tudijskem programu druge stopnje. Na TU Wien izvajajo loene magistrske programe, ki jih imenujejo podobno, kot so drugod navedene tudijske smeri. Povsod tudenti opravljajo izpite pri navedenih obveznih in izbirnih predmetih v obsegu 90 ECTS kreditnih tok in magistrsko delo v obsegu 30 ECTS kreditnih tok, razen na TU Wien, kjer je e dodatno potrebno opraviti zakljuni izpit pred komisijo ter na TU Darmstadt, kjer je potrebno za vpis na magistrski tudijski program opraviti 12 tedensko praktino usposabljanje. Na vseh primerjanih tudijskih programih po konanju vseh obveznosti pridobijo tudenti primerljiv naziv Master of Science in povsod k diplomi dodajo prilogo k diplomi (Diploma Supplement). Vsi navedeni programi imajo monost izbire doloenih tako tehnikih kot netehnikih predmetov. Odstotek izbirnosti je povsod ve od 10%, le da so nabori izbirnih predmetov in nain izbire razlini. Predmetno specifina primerjava je podana v tabeli 9. Predmete smo razdelili po skupinah v matematino-naravoslovne temeljne predmete, strokovne in netehnike predmete. Program Elektrotehnike na UM FERI ne odstopa od primerjanih programov. Matematino-naravoslovni temeljni predmeti so povsod v naboru izbirnih vsebin, ki jih tudent lahko izbere v okviru prosto izbirnih ECTS kreditnih tok. Iz natetih strokovnih predmetov, ki so loeni po smereh, je razvidno, da na program dobro pokriva natete smeri. Tukaj nekoliko odstopa TU Darmstadt, ki ima zelo bogat nabor strokovnih predmetov. Predlagani tudijski program druge stopnje Elektrotehnike na UM FERI e najbolj odstopa pri tevilu smeri, ki pa so pri nas pokrite z drugimi programi na UM FERI. Primerljivosti monosti dostopa in pogojev za vpis v tudijski program je prikazana v tabeli 10. V vse natete programe se lahko vpie, kdor je opravil ustrezen dodiplomski univerzitetni tudijski program ali je zakljuil enakovreden dodiplomski tudijski program in je uspeno opravil izravnalne ali sprejemne izpite. O omejitvah vpisa ni posebnih podatkov. Nekateri programi navajajo dodatne pogoje za tuje tudente glede znanja jezika. Primerljivosti nainov in oblik tudija je podana v tabeli 12. Iz primerjave je razvidno, da se povsod uveljavlja sprotni tudij, ki se izvaja v obliki predavanj, vaj, seminarjev, praktikumov, domaih nalog in samostojnega dela tudentov. 36
Iz vsega navedenega je razvidno, da je predlagan tudijski program druge stopnje Elektrotehnika na UM FERI primerljiv s programi najboljih evropskih univerz. Program je zasnovan po bolonjskih naelih in omogoa mobilnost tako tudentov kot tudi profesorjev.
4.3.e. Monosti za vkljuevanje programa v mednarodno sodelovanje (mobilnost) oz. skupni evropski visokoolski prostor
Izhodie za vkljuevanje tudijskega programa druge stopnje Elektrotehnika v mednarodno sodelovanje oz. skupni visokoolski evropski prostor izhaja iz dosedanje usmeritve Fakultete za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko, ki obsega trajne oblike sodelovanja med visokoolskimi zavodi v evropskem prostoru in ire. Tudi v prihodnje bo naa strategija vkljuevanja tudijskih programov v mednarodno sodelovanje usmerjena v:
izmenjavo tudentov v okviru programa SOCRATES/ERASMUS, Leonardo da Vinci, CEEPUS in drugih, omogoanje opravljanja dela tudijskega programa tudentom na partnerskih univerzah (EU in ZDA) in monost uveljavljenja v tujini pridobljenih tok ECTS v obsegu, ki je doloen s pravili fakultete za mednarodno izmenjavo tudentov, izmenjavo visokoolskih uiteljev v okviru programa SOCRATES/ERASMUS in s pomojo posebnih programov medsebojnega sodelovanja s partnerskimi univerzami, uvajanje izvajanja posameznih predmetov v anglekem jeziku in s tem ustvarjanje pogojev za e veje zanimanje tujih tudentov za tudij pri nas.
Tudi vsi navedeni tuji primerjalni programi omogoajo mednarodno izmenjavo tako tudentov kot tudi profesorjev. tudentom je omogoeno, da po opravljenih temeljnih izpitih na domai fakulteti opravijo en do dva semestra na drugi visokoolski ustanovi (najve v projektu SOCRATES/ERASMUS). S pomojo svetovalca za mednarodno izmenjavo se doloi tevilo kreditnih tok, ki jih bo tudent pridobil v tujini. Intenzivnejo izmenjavo omogoa poenoten ECTS kreditni sistem, ki velja za vse primerjane tudijske programe, razen za britanskega.
4.3.f. Razlike med predlaganim in tujimi programi glede na specifine potrebe in pogoje domaega gospodarstva in javnih slub
tudijski program druge stopnje Elektrotehnika na UM FERI je mednarodno primerljiv z drugimi priznanimi programi tujih visokoolski zavodov. Iz poglavij 4.3.a do 4.3.e se lahko ugotovi, da ni pomembnejih razlik pri primerljivosti koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti, primerljivosti trajanja tudija, primerljivosti nainov in oblik tudija ter monosti za vkljuevanje programa v mednarodno sodelovanje (mobilnost) oz. skupni evropski visokoolski prostor. Minimalne razlike so v tevilu smeri, ki jih programi nudijo in naboru obveznih in izbirnih predmetov, ki jih morajo tudenti opraviti. Odstopanja so tudi pri pogojih za vpis, kjer se programi razlikujejo predvsem pri dodatnih pogojih za tiste, ki niso dokonali prvostopenjskega bolonjskega programa na isti ustanovi oziroma primerljivega programa na drugi ustanovi. Veja odstopanja so pri pogojih za napredovanje v viji letnik, kjer samo na TU Darmstadt zahtevajo najmanj 30 ECTS kreditnih tok, na obeh ostalih primerjanih ustanovah pa ni posebnih pogojev za napredovanje v drugi letnik. Predlagani tudijski program druge stopnje Elektrotehnika na UM FERI je e najbolj strog glede pogojev napredovanja v drugi letnik, kjer se zahteva najmanj 42 37
ECTS kreditnih tok, kar je posledica naega prizadevanja za sprotno izvajanje tudija. Primerjani tudijski programi ne izvajajo izrednega tudija tako kot ga predvideva predlagani tudijski program druge stopnje Elektrotehnika. Pridobljeni strokovni naslov, ki ga kandidat pridobi na predlaganem tudijskem programu druge stopnje Elektrotehnika na UM FERI (Magister inenir elektrotehnike ali Magistrica inenirka elektrotehnike) je primerljiv z znanstvenim naslovom, ki ga kandidat pridobi na primerjanih visokoolskih ustanovah (Master of Science), saj se povsod ovrednoti magistrsko delo s 30 ECTS kreditnimi tokami in se k diplomi doda priloga z navedbo predmetov in ocen (Diploma Supplement). Praktino usposabljanje zahteva edino primerjani tudijski program na TU Darmstadt, kjer morajo tudenti pred vpisom na magistrski tudij opraviti 12 tedensko praktino usposabljanje (industrial internship).
4.3.g. Usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih

Predlagani program Elektrotehnika ne izobrauje za evropsko regulirani poklic. 4.4 Podatki o mednarodnem sodelovanju visokoolskega zavoda Na Fakulteti za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko sodelujemo v razlinih mednarodnih projektih, dognanja svojih raziskav objavljamo v najprestinejih znanstvenih publikacijah, naa dela opazijo tuji znanstveniki in jih priznavajo s citati, nae ideje itijo mednarodni patenti, nai raziskovalci se izpopolnjujejo na priznanih tujih univerzah in intitutih. Fakulteta za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko ima formalno podpisane meduniverzitetne oz. bilateralne sporazume z naslednjimi univerzami oz. fakultetami v tujini: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. Aalborg University, Danska, Katholieke Universiteit Leuven, Belgija, L'Universit d'Artois, Facult des Sciences Appliques, Francija, Politecnico di Torino, School of Engineering, Dept. of Electronics, Italija, Sabanci University, Istanbul, Turija, Sveuilite u Osijeku, Elektrotehniki fakultet, Hrvaka, Sveuilite u Zagrebu, Fakultet za elektrotehniku i raunarstvo, Hrvaka, Technical University of Crete, Grija, Technische Universitt Graz, Avstrija, Univerzitet u Kragujevcu, Tehniki fakultet aak, Srbija, Univerzitet u Tuzli, Bosna in Hercegovina, Visoka elektrotehnika kola, Varadin, Hrvaka.
Kot je razvidno iz razdelkov 4.4.a in 4.4.b pa v mednarodnih projektih fakulteta sodeluje e z mnogimi drugimi tujimi univerzami oz. fakultetami, s katerimi sicer nima formalno podpisanih sporazumov.
4.4.a. Rezultati znanstvenoraziskovalne dejavnosti v mednarodni kategoriji

Rezultati znanstveno-raziskovalnega dela zaposlenih na Fakulteti za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko se med drugim objavljajo tudi v uglednih mednarodnih revijah z visokim faktorjem vpliva. Rezultati znanstveno-raziskovalne aktivnosti predvidenih nosilcev priujoega tudijskega programa od vkljuno leta 2000 so razvidni v Prilogi 5, kjer so zbrane njihove najpomembneje reference zadnjih let iz sistema COBISS (1.01 Izvirni znanstveni lanek, 1.16 Poglavje v monografiji, 2.01 Znanstvena monografija, 2.03 Univerzitetni ali visokoolski ubenik z recenzijo, 2.24 Patent).
38
4.4.b. Sodelovanje v mednarodnih raziskovalnih projektih od leta 2000

Sodelovanje lanov Fakultete za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko v mednarodnih raziskovalnih projektih od vkljuno leta 2000 do danes smo zbrali v spodnjih tabelah. V tabeli 14 so projekti 5. okvirnega programa, v tabeli 13 projekti 6. okvirnega programa, v tabeli 15 projekti v drugih komunitarnih programih in v tabeli 16 bilateralni projekti.
Tabela 13: Projekti 6. okvirnega programa

t. Naslov projekta Kratica Vrednost projekta (v ) 75.428.00 Odgovorni nosilec projekta dr. Duan Gleich Vloga FERI-ja v projektu prejemnik Koordinator Datum zaetka in zakljuka projekta 2004-01-01 2004-12-31
1.
Impact of SAR data compression on SAR data applications
Marie Curie IntraEuropean Fellowships HySYS SES601998 1 integrated project Hi-CEPS TIP5-CT2006031373 integrated project
2.
Fuel Cell Hybrid Vehicle System Component Development Highly Integrated Combustion Electric Propulsion System
11 milion
prof. dr. Miro Milanovi
partner
Deutsches Zentrum fr Luft und Raumfahrt e.v. Mihai Datcu Remote Sensing Technology Institute, Muenchner Strasse 20, 82230 Wessling, Germany DaimlerChrysler AG Research and Technology, Wilhelm-Rundge-Strasse 11,Ulm 2360,89013 Germany C.R.F. Societ Consortile per Azioni, Strada Torino 50, Orbassano (TO) 10043 Italy
2005-11-15 2008-11-14
3.
9.8 milion
prof. dr. Miro Milanovi
partner
2006-09-01 2010-08-31
Tabela 14: Projekti 5. okvirnega programa

t. Naslov projekta Kratica Vrednost projekta (v ) 803360.00 Odgovorni nosilec projekta Kokol Peter Vloga FERI-ja v projektu partner Koordinator Datum zaetka in zakljuka projekta 2000-08-01 2003-07-31
1.
2.
AgentLink II: Continuation of a Network of Excellence for AgentBased Computing (Nadaljevanje mree odlinosti za raunanje s pomojo agentov) European Network on Intelligent Technologies for Smart Adaptive Systems (Evropska mrea na temo inteligentnih tehnologij za pametne prilagodljive sisteme)
AgentLink II IST-199929003
UNIVERSITY OF SOUTHAMPTON Department of Electronics and Computer Science HIGHFIELD Prof Michael M Luck http://www.ecs.soton.ac.uk/rese arch/projects/AgentLink ELITE EUROPEAN LABORATORY FOR INTELLIGENT TECHNIQUES ENGINEERING EUNITE SERVICE CENTER PASCALSTRASSE 69 52076 AACHEN GERMANY TSELENTIS, Georgios http://www.eunite.org/eunite/
EUNITE IST-200029207
1.22 million
Kokol Peter
partner
2001-01-01 2004-06-30
39

3. Intelligent Fault Tolerant Control in Integrated Systems MultimodAl analysis/synthesis systEm for human INTERaction to virtual and augmented environments IFATIS IST-20013122 INTERFACE IST-199910036 4.61 million Colnari Matja partner Gerhard-Mercator- Universitt Duisburg (UNIDUI), Germany Project Co-ordinator http://ifatis.uniduisburg.de/home.htm LAVAGETTO, Fabio UNIVERSITA DEGLI STUDI DI GENOVA DIST - DEPT. OF COMMUNICATION, COMPUTER & SYSTEMS SCIENCES VIA BALBI 5 16126 GENOVA ITALY http://www.ist-interface.org/ UNIVERSITY OF ULM, DEPARTMENT OF ARTIFICIAL INTELLIGENCE UNIVERSITAET ULM GRNER HOF 5C Postfach 89069 89073 ULM GERMANY http://planet.dfki.de/ CONSORZIO PER LA RICERCA E L'EDUCAZIONE PERMANENTE Corso Duca degli Abruzzi 24, Politecnico di Torino 10129 TORINO (TURIN) ITALY GUGLIOTTA, Antonio NEC EUROPE LTD. C&C RESEARCH LABORATORIES, NEC EUROPE LTD NEC HOUSE, 1 VICTORIA ROAD W3 6BL LONDON UNITED KINGDOM http://www.ccrl-nece.de/simbio/ LINKIT 2000 IRELAND LIMITED. TRADING AS TECNET - THE TECHNOLOGY NETWORK INTERNATIONAL PROJECTS DEPARTMENT, TECNET CRESTFIELD CENTRE, GLANMIRE IRELAND FOLEY, Brian http://www.tecnet.ie/index.php UNIVERZA V MARIBORU LABORATORY FOR SYSTEM DESIGN SLOMSKOV TRG 15 PO Box 238 2000 MARIBOR SLOVENIA KOKOL, Peter http://squfol.uni-mb.si/ Joanneum Research Avstrija 2002-01-01 2004-12-31 2000-01-01 2002-12-31
4.
3.51 million
Kai Zdravko
partner
5.
Network of Excellence in AI Planning (Mrea odlinosti za nartovanje z umetno inteligenco)
PLANET IST-200029656
499882.00
Kokol Peter
partner
2001-08-01 2003-07-31
6.
Neuromuscular Assessment in the Elderly Worker
NEW QLK6-200000139
Zazula Damjan
podpogodbenik
2001-03-01 2004-02-29
7.
A Generic Environment for Bionumerical Simulation
SIMBIONAS IST-200138030 IST-199910378
2.96 million
Potonik Boidar
partner
2000-04-01 2003-03-31
8.
Technology Exploitation and Adaptable Methodologies offering new Organisational Models and Practices for e-Working Teams
TEAMWOR K IST-200028162
1.03 million
Rozman Ivan
partner
2001-07-01 2002-12-31
9.
Software Quality Founded On Design Laws (Kvaliteta programske opreme z vidika zakonov oblikovanja)
SQUFOL IST-200137003
148.000
Kokol Peter
koordinator
2002-10-01 2003-09-30
10.
Virtual Balkan Power Centre for Advance of Renewable Energy Sources in Western Balkans
INCO VBPC-RES contract number INCO-CT-
Vori Josip
podizvajalec
2004 2007
40

2004509205 GREAT IST
11.
GREAT IST Podpora dravam Vzhodne Evrope in Zahodnega Balkana v vkljuevanje v evropske raziskave na IST podroju
75.000
Gyrks Jzsef
partner
Belgija Bruselj Slovenian Business and Research Association (SBRA) http://www.greatist.org/aboutgreatist.html
2005 2006
Tabela 15: Projekti v drugih komunitarnih programih

t. Vrsta programa TEMPUS TEMPUS Erasmus Mundus TEMPUS Erasmus Mundus TEMPUS Erasmus Mundus TEMPUS Erasmus Mundus Naziv projekta TEMPUS SM_CM-C010A05-2005 DEMTEC CD_JEP-41112-2006 (RS) DSPBLEND CD_JEP-41048-2006 (RS) MSCEL CD_JEP-41016-2006 (RS) PIUeLs SM_SCM-t017B06-2006 (UA) Nosilec projekta na FERI uej arko uej arko uej arko Debevc Matja Debevc Matja Vloga FERI-ja v projektu koordinator partner koordinator koordinator partner Koordinator Slovenija UM-FERI dr. arko uej Grija National Technical University of Athens Slovenija UM-FERI dr. arko uej Slovenija UM-FERI dr. Matja Debevc Avstrija Villach Technikum Krnten Carinthian University of Applied Sciences Electronics and Equipment Engineering Velika Britanija London Imperial Coolege London [IC] South Kensington Campus Slovenija UM-FERI dr. Romana Vajde Horvat Prietek / zakljuek projekta 2005 2006 2007 2009 2007 2009 2007 2009 2007 2008
TEMPUS Erasmus Mundus APS European Programmes for Technology & Training SOCRATES ERASMUS SOCRATES GRUNDTVIG SOCRATES ERASMUS
Interdisciplinary Engineering Education Establishment CD_JEP-41029-2006 (RS) Tempus IB-JEP-40032-2005 CROMEU-APS-02
Jezernik Karel
partner
2007 2008 2007
Vajde Horvat Romana
koordinator
EUI-NET 116343-CP-1-2004-1RO-ERASMUS-TNPP/p69 BITEMA - Bilingual Teaching Material For The Deaf by Means of ICT MARE Joint European Master Study Program Remote Engineering 29298-IC-1-2003-1-ATERASMUS-PROGUC-1 SOCIAL RETURN A multidisciplinary approach enhanching integration in training and work N 2004 ISL-04-B-PP-164002 Project No. 2004-2596/002-001 LE2-747SUB European Support AT-04-T12
uej arko
partner
Debevc Matja
partner
afari Riko
partner
Romunija Transilvania University of Brasov, Romania http://www.eui-net.org/ Danska Castberggaard http://www.bitema.unimb.si/ Avstrija Spittal Fachhochschule Zechnikum Krten Islandija Husavik University of Akureyri Research Institute Avstrija Ausseninstitut der Montanuniversitt Leoben
2004 2007 2001 2004 2004 2007 2004
Leonardo Da Vinci
Debevc Matja
partner
Leonardo Da Vinci
Dugonik Bogdan
partner
2004 2005
41

Leonardo Da Vinci Leonardo Da Vinci Leonardo Da Vinci Leonardo Da Vinci EQUAL Leonardo Da Vinci Leonardo Da Vinci Support No. 2002/02/B/F/PP124.124 Pilotski projekti, jezikovna znanja in spretnosti, mednarodne mree METOD Project No 2004-176004 MANAGER Project No 2003- HU/B/03/PP170028 2004-CZ/04/B/P/PP/168012 ELefANTS Pilot projects, Language Competences, Transnational Networks Pobude skupnosti EQUAL v RS Enakovreden tudij Pilotski projekti, jezikovna znanja in spretnosti, mednarodne mree 2004-176004 F/01/B/P/PP/118084 VALEURTECH Debevc Matja Kokol Peter partner koordinator Avstrija Ausseninstitut der Montanuniversitt Leoben Slovenija CMEPIUS Madarska Corvinus University of Budapest eka Technical University in Prague Faculty of EE Slovenija ULJ-Ekonomska fakulteta Slovenija CMEPIUS Belgija Universit Robert Schuman Strassbourg http://www.valeurtech.net/e n/project/presentation/index .htm Slovenija Ljubljana B2 Slovenija Andragoki zavod Maribor Ljudska univerza Slovenija Ljudska univerza Murska Sobota Slovenija Infrastrukturni center za energetske meritve tehnoloki center Slovenija UM FERI 2002 2000 2006 2003 2004 2005 2007 2004 2005 2002 2004
Vajde Horvat Romana uej arko
partner partner
Debevc Matja Zorman Milan Welzer Druovec Tatjana
partner partner partner
Leonardo Da Vinci PHARE
PHARE PHARE
PHARE CBC
PHARE CBC
Innovative Remote Laboratory in the E-training of Mechatronics (MeRLab) DISNET SI 2003/717503-03-02106 DISNET E-una mrea za nezaposlene osebe s posebnimi potrebami ROBO-Z01 236-05-1/2006-1 Raunalniko opismenjevanje brezposlenih 2003/004-938-15 Krepitev izbranih tehnolokih centrov 7175103.03.03.0008 Posodobitev in dopolnitev tehnolokega centra z visokotehnoloko opremo 4908701.01.01.005 Donacijska shema ezmejna regija na poti digitalizacije Fostering cross border e-business cooperative environment through usage of advanced networked elearning and e-business services FOCUS SIAT Donacijska shema ezmejna regija na poti digitalizacije eSLOG for SMEs 4908701.01.01.0003 E-marketing orodje za osvajanje evropskega trga SI.71-751-03 0305 004 E-VINTER 4908701.01.01.0004 SACELS Slovenian-Austrian Cooperative E-Learning Space COST 290 Quality of services in future wireless systems COST A27 Understanding preindustrial structures in rural and
Jezernik Karel Debevc Matja
partner partner
2007 _ 2003 2005 2006 2003 2006 2004 2005
Vajde Horvat Romana Vori Joe
partner partner
Jezernik Karel
koordinator
Welzer Druovec Tatjana Welzer Druovec Tatjana Jezernik Karel Ojsterek Milan Horvat Bogomir alik Borut
partner
Slovenija Gospodarska zbornica Slovenija SRUV Slovenija IJS Slovenija Slovenija IJST Gorazd Kandus Slovenija ARRS
2005 2004 2005 2006 2004 2005 2005 2006
PHARE CBC PHARE PHARE CBC COST COST
partner
partner partner partner partner
42

mining landscapes COST 278 Spoken language interaction in telecommunication COST 2102 Cross-modal analysis of verbal and non-verbal communication Nato Security through science programme reintegration grant Former Yugoslavia/Slovenia: The role of the Mass Media in the Peace-Building Process Cultural Cooperation Agreements Cooperation Agreement Virtual Heart of Central Europe 2010 2004 2006 2009 2005 2006 2003 2004
COST COST NATO
Kai Zdravko Rojc Matej Voli Zala
partner partner koordinator
Belgija Ghent University Slovenija ARRS Slovenija UM-FERI dr. Zala Voli Slovaka Bratislava The Faculty of Mathematics, Physics and Informatics of Comenius University of Bratislava Slovenija Ministrstvo za visoko olstvo, znanost in tehnologijo Copernicus- Campus Dortmund Nemija Avstrija Graz University of Technolgy Graz, Faculty of Computer Science Institute for Information Systems and Computer Media Avstrija Vienna Univeristy of Technology Institute for Handling Devices and Robotics Slovenija CMEPIUS Ljubljana Slovenija CMEPIUS Ljubljana
CULTURE 2000
alik Borut
partner
EUREKA
E!3452 Power Distribution Network Automation System DINAS Dissemination of energy efficient electric and electronic equipment for procurement strategies Technical and Social Challenges related to Collaborative E-learning in Central and South Eastern European Countries 3-01-2007 Research Cooperation and Networking between Austria, Kosovo and South Eastern Europe Agreement number 2007Aprroved.GR-Partnership
Grar Bojan
partner
2005 2007 2002
SAVE
Vori Joe
partner
ASO
Debevc Matja
partner
2007 2008
ASO
afari Riko
partner
2008
Grundtvig Partnership
Welzer Druovec Tatjana Welzer Druovec Tatjana
partner
2007
Grundtvig Partnership
Pogodba 2006-4172 Una partnerstva QUALIMEDIA
partner
2006
Tabela 16: Bilateralni projekti

t. ifra projekta Naziv projekta Implementacija domensko specifinih jezikov: evaluacija pristopov Uporaba sodobnih orodij za upravljanje znanja v majhnih in velikih podjetjih Robustno procesiranje govora v telekomunikacijskih sistemih Virtualni elektromagnetni laboratorij in tudij na daljavo preko WWW Virtualni elektromagnetni laboratorij in tudij na daljavo preko WWW Nosilec Sodelujoa drava Trajanje projekta 200320072004200220042005 2008 2005 2003 2005
BI-BA/03-05-002 BI-AT/07-08-001 SI-AT/04-05/06 2002/SLO-A 19 SI-AT/04-05/15
Mernik Marjan Heriko Marjan Kai Zdravko Tiar Igor Tiar Igor
Argentina Avstrija Avstrija Avstrija Avstrija
43

Uenje na daljavo z novimi didaktinimi pristopi Interaktivne spletne strani s hypervideom na zahtevo za podroje e-izobraevanja Razvoj sistema za avtomatska video podprta multimedijska predavanja v ivo in na zahtevo po internetu Raziskava novih vrst ozemljil in monosti njihovega uvajanja s poudarkom na ozemljilih v temelju Modeliranje elektroterminih procesov pri strojih, aparatih in napravah Tehnike mehkega raunanja v mobilni robotiki Dinamini model transformatorja Metode izrauna in simulacija vzdolnih in prenih nesimetrij v omrejih z razlinim nainom povezave neutralne toke z zemljo Vpliv motenj, ki nastanejo v 110 kV omreju zaradi izrednih dogodkov na kakovost elektrine energije v SN omrejih Algoritmini postopki za digitalno predstavitev objektov kulturne dediine Rekonstrukcija povrja iz neorganiziranih podatkov Uvajanje statistinih in entropijskih meril za zaznavanje patolokih sprememb v povrinskih elektromiogramih Oblikovanje inteligentnih sistemov z avtonomnimi agenti Inteligentni agenti v medicini Algoritmi za modeliranje terena Metode in aplikacije podatkovnega rudarjenja Metode in aplikacije podatkovnega rudarjenja III Algoritmi uporabne raunalnike geometrije Bilateralno sodelovanje na podroju raziskav raunalnike geometrije in vizualizacije Izboljanje uinkovitosti integracijskih vzorcev za potrebe spletnih storitev in e-poslovanja DAMAS: Ocenitev in varnost podatkovnega rudarjenja Praktina in teoretina uporaba algoritmov raunalnike geometrije Indeksiranje multimedijskih podatkov in podatkovno rudarjenje v informacijskih in telekomunikacijskih sistemih Napredna podroja v inenirstvu gramatik Izpolnjeno modeliranje ivnomiinih sklopov s pomojo vekanalnih povrinskih
SLO-BIH 19/2002-2003 BI-BIH/07-08-003
Debevc Matja Debevc Matja
Bosna in Hercegovina Bosna in Hercegovina Bosna in Hercegovina Bosna in Hercegovina Bosna in Hercegovina Bosna in Hercegovina Bosna in Hercegovina
20022007-
2003 2008
2008-
2008
BI-BA/08-09-001 BI-BIH/07-08-004 BI-BA/08-09-006 BI-BA/08-09-013 BI-BA/08-09-007
Debevc Matja Pihler Joe Pihler Joe afari Riko tumberger Gorazd
2007200820082008-
2008 2009 2009 2009
SLO-BIH 9/2002-2003
Vori Joe
Bosna in Hercegovina Bosna in Hercegovina Bosna in Hercegovina Ciper
2002-
2003
2007-
2008
BI-BIH/07-08-002 BI-BA/08-09-012 BI-CY/08-09-008
Vori Joe alik Borut Rizman Krista
200820082006-
2009 2009 2007 2002 2008 2008 2004 2008 2004 2006 2005 2005 2005 2008 2009 2009
BI-CY/06-07-001 SLO-EKI 18/01-03 BI-CZ/07-08-010 BI-CZ/07-08-027 BI-CZ/03-04-9 BI-CZ/07-08-015 SLO-EKI 16/03-04 BI-CZ/05-06-005 BI-FI/04-05-007 BI-FI/04-05-003 BI-FI/04-05-005
Zazula Damjan Kokol Peter Kokol Peter Krivograd Sebastian Welzer Druovec Tatjana Welzer Druovec Tatjana alik Borut alik Borut Juri B. Matja Welzer Druovec alik Borut
Ciper eka eka eka eka eka eka eka Finska Finland Finland
20012007200720032007200320052004200420042006-
BI-FR/06-PROTEUS-002 BI-FR/08-09-PROTEUS008 BI-FR/PROTEUS
Kai Zdravko Mernik Marjan Zazula Damjan
Francija Francija Francija

20082008-
44

elektromiogramov Integracija tehnik podatkovnega nadziranja v inteligentne sisteme Aplikacija spletnega GIS v vzhodnoegejskem podroju in algoritmi raunalnike geometrije Optimalna izbira trajnih magnetov za elektro magnetne naprave Merjenje po uporabnosti s pomojo podrobnosti kompleksnosti Izdvajanje klinino relevantnih informacij iz vekanalnih povrinskih elektromiogramov Razvoj algoritmov raunalnike grafike in raunalnike geometrije tudija izbranih algoritmov raunalnike geometrije in metod za predstavitev oblike objektov Uporaba OO metrik pri ocenjevanju obsega NET programskih paketov Nove metode adaptivnega vodenja, zasnovane na poenostavljenih enolinih strukturah in uenja Kompleksna analiza obnaanja robotov v proizvdnih aplikacijah Fizikalno osnovane metrike kvalitete programske opreme Vizualizacija volumetrinih podatkov v medicinskem okolju Algoritmi za inteligentne video nadzorne sisteme primernii za realizacijo na sodobnih digitalnih medijskih procesorjih Uporaba metode konnih elementov pri projektiranju in analizi elektrinih strojev Generini, adaptivni in aspektno usmerjeni opis jezika Numerini modeli elektromagnetnih struktur Numerini modeli elektromagnetnih struktur Numerino modeliranje bioelektromagnetnih struktur Izboljava kakovostnih informacij Sodelovanje pri razvoju sistema avtomatskega razpoznavanja govora za bazo broadcast news za slovenski in poortugalski jezik Fizikalno podprte programske matrike kompleksnosti ISOQ - Izboljevanje programske opreme z obvladovanjem kompleksnosti Avtomatsko generiranje programskih orodij iz formalnih specifikacij Sistemi na osnovi gramatik Razumevanje domensko specifinih programov Izboljava kakovosti informacij v sistemu podatkovnega skladia Avtomatsko generiranje programskih orodij iz formalnih specifikacij
BI-GR/05-06/023 BI-GR/04-06/024 BI-HR/07-08-018 BI-IT/03-05-008 BI-IT/05-08-024 BI-CN/06-07/03 BI-CN/07-09-012 BI-HU/06-07-011
Welzer Druovec Tatjana alik Borut tumberger Gorazd Kokol Peter Zazula Damjan alik Borut alik Borut Heriko Marjan
Grija Grija Hrvaka Italija Italija Kitajska Kitajska Madarska
20042005200720032005200620072006-
2006 2006 2008 2005 2008 2007 2009 2007
2001Jezernik Karel Jezernik Karel Kokol Peter alik Borut
2002 2008 2002 2003 2008
SLO-HUN 5/2001-2002 BI-HU/07-08-007 SLO-HUN 10/2001-2002 SLO-HUN 5/2002-2003
Madarska Madarska Madarska Madarska

2007200120022007-
B-MK/07-08-009 BI-MK/06-07-002 SVN 99/028 SLO/POL-14 BI-PL/03-04-016 BI-PL/05-07-005 BI-PL/04-05-010
Planini Peter Trlep Mladen umer Viljem Trlep Mladen Trlep Mladen Trlep Mladen Welzer Druovec Tatjana
Makedonija Makedonija Nemija Poljska Poljska Poljska Poljska

20061999200020032006200420042007 2002 2002 2004 2007 2005 2006 2004 2006 2004 2006 2009 2006 2004
BI-PT/04-06-19 SLO - PORTUGALSKA 10/01-04 BI-PT/04-06-001 SLO-P-11/01-04 BI-PT/04-06-008 BI-PT/08-09-008 BI-PT/04-06-005 SLO-P-11/01-04
Kai Zdravko Kokol Peter Kokol Peter Mernik Marjan Mernik Marjan Mernik Marjan Welzer Druovec umer Viljem
Portugalska Portugalska Portugalska Portugalska Portugalska Portugalska Portugalska Portugalska

2001200420012004200820042001-
45

Procesiranje informacij v multimediji in tehniki informatiki E-uenje - podpora podatkovnemu rudarjenju in varnosti Nove generacije brezinih senzorskih omreij Izgradnja strategije za razvoj in uporabo e-Izobraevanja v Srbiji Raziskava vpliva obremenilnega toka vlenega vozila na zanesljivost delovanja signalnovarnostnioh naprav za vodenje elektrinih tirnih vozil Evaluation of multilingual speech resources and tools Sistemi vejezinega avtomatskega razpoznavanja govora in sinteze naravnega govora Intelligent Systems Integration in Medical Environment Tvorba znanja in raziskovanje pri celostnem medicinskem zdravljenju Klasifikacijski celini avtomati Vodenje mehanskega gibanja v drsnem reimu Vpeljava storitvene znanosti v visokoolske tudijske programe COSOC Analiza scene prometa in nadzor z uporabo umetne inteligence Vkljuevanje medkulturnega razumevanja v iniciative e-uenja v visokoolskem izobraevanju Navorno vodenje asinhronskih strojev z izboljano uinkovitostjo IMEDA - inteligentna analiza medicinskih podatkov GenParse generiranje razpoznavalnika iz primerov Tehnologija sklepanja o gramatikah in uporaba v inenirstvu programske opreme Dojemanje in udejanjanje socialnih in politinih identitet v Sloveniji in Zdruenih dravah Amerike Ovrednotenje in nadgradnja porodne sobe 20052008200620062006 2009 2007 2007
BI-RO/05-06-012 BI-SCG/08-09-017 BI-SCG/06-07-014 BI-SCG/06-07-030
uej arko Welzer Druovec Tatjana uej arko Debevc Matja
Romunija Srbija Srbija in rna gora Srbija in rna gora
BI-CS/04-05-10 BI-ES/00-03-006
Vori Josip Horvat Bogomir
Srbija in rna gora panija
2004-
2005
20002004-
2003 2005 2003 2005 2005 2007 2008 2002 2004 2004 2005 2003 2004 2006 2006 2002
BI-ES/04-05 BI-ES/00-03-010 BI-ES/04-05-007 BI-ES/04-05-003 BI-TR/04-07-006 BI-GB/08-005 PSP-17 BI-GB/04-016 BI-GB/04-026 BI/US/04-05/1 SLO-US-2002/06 BI-US/03-04/5 BI-US/05-06/009 BI-US/05-06/018 SLO-US-2001/27
Horvat Bogomir Welzer Druovec Tatjana Welzer Druovec Tatjana Zorman Milan Jezernik Karel Heriko Marjan Kokol Peter Planini Peter Welzer Druovec Grar Bojan Kokol Peter Mernik Marjan Mernik Marjan Welzer Druovec Tatjana Zazula Damjan
panija panija panija panija Turija Velika Britanija Velika Britanija Velika Britanija Velika Britanija ZDA ZDA ZDA ZDA ZDA
20002004200420042008200220042004200420022003200520052001-
4.4.c. Sodelovanje v programih mobilnosti za tudente ter visokoolske uitelje in sodelavce

Izmenjava tudentov Fakulteta za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko se zaveda, da je poleg mednarodnega sodelovanja na podroju znanstvenoraziskovalnega dela zelo pomembno podpirati tudi mednarodno mobilnost tako tudentov kot tudi pedagokih delavcev. Le-ta se je priela e pred okrog 15 leti v okviru tedanjih programov TEMPUS, pravi razmah pa je doivela ob prelomu tisoletja, predvsem v okviru programov SOCRATES-ERASMUS, ki od 1. 1. 2007 delno 46
prenovljen deluje pod imenom ERASMUS v okviru programa EU Vseivljensko uenje in CEEPUS, pa tudi v nekaterih bilateralnih projektih. Za omenjena programa smo v spodnjih tabelah zbrali osnovne podatke o teh izmenjavah. Tabela 17 prikazuje pregled mobilnost tujih (incoming) tudentov na FERI, pregled drav, iz katerih so prili, pa je v tabeli 18. Pregled mobilnosti naih (outgoing) tudentov je v tabeli 19, gostiteljske drave, kjer so opravljali del svojega tudijskega programa, pa so navedene v tabeli 20. Fakulteta je priela s pripravami na izvajanje programa SOCRATES-ERASMUS (sedaj Vseivljensko uenje Erasmus) e v letu 1998. Za tudijsko leto 1999/2000 smo podpisali prve bilateralne sporazume o mobilnosti tudentov in predavateljev. V tujino je odlo prvih 16 tudentov, 5 tujih tudentov pa je prilo v Maribor. Na temeljih sodelovanja in pridobljenih izkuenj v projektu v prvem letu smo podpisali dodatne bilateralne sporazume in obnovili e obstojee. Izmenjava se je v drugem letu usmerila predvsem na dodiplomske tudente, medtem ko je bila veina tudentov v izmenjavi v prvem letu iz podiplomskega tudija. Po pridobljenih izkunjah prejnjih generacij so v tretjem letu mobilnosti in naprej tudentje zaeli podaljevati svoja prej kratka trimesena bivanja na vsaj polletna (en semester) in tudi celoletna. tevilo tujih (incoming) tudentov, ki jih gostimo na FERI, se vsako leto poveuje, e posebej po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, tako da jih je bilo v tudijskem letu 2007/2008 e 53 (tabela 17), kar nas uvra v sam vrh na Univerzi v Mariboru. tevilo izmenjav naih tudentov v tujino elimo e poveati. Trenutno imamo sklenjenih 58 pogodb s partnerskimi intitucijami od tega 54 za tudentsko mobilnost (tabela 25) v 14 evropskih dravah (tabela 24) v programu ERASMUS. Podrobna predstavitev programa, pogoji, mone destinacije, pogoji za tipendije, pa tudi vtisi in pridobljene izkunje tistih, ki so e bili v tujini, so zbrane na spletni strani http://erasmus.feri.unimb.si. Pomembna, eprav v nekoliko manjem obsegu, je tudi mednarodna izmenjava tudentov in pedagokega osebja v programu CEEPUS (Central European Programme for University Studies). Cilj programa je vzpostaviti in spodbujati mobilnost tudentov in profesorjev v Srednji Evropi. V okviru CEEPUS-a smo izvedli izmenjave s partnerskimi intitucijami v Bolgariji, eki, Hrvaki, Romuniji in Slovaki.
Tabela 17: Pregled mobilnost tujih (incoming) tudentov na FERI Program ERASMUS CEEPUS Skupaj 2001/2002 9 2 11 2002/2003 13 4 17 2003/2004 21 3 24 2004/2005 25 2 27 2005/2006 33 1 34 2006/2007 27 0 27 2007/2008 53 0 53 Skupaj 181 12 193
47
Tabela 18: Izvorne drave tujih (incoming) tudentov na FERI Drava Avstrija Belgija Bolgarija eka Finska Francija Grija Hrvaka Nemija Nizozemska Poljska Portugalska Romunija Slovaka panija Turija Skupaj 11 17 24 4 7 7 4 5 27 2 2 2 1 10 3 34 8 6 27 2 16 8 53 7 3 2 1 5 1 1 8 1 2 1 4 3 1 1 2 1 2 1 2 1 8 3 4 3 7 2 6 1 2 4 7 1 2 1
2001/2002 2002/2003 2003/2004 2004/2005 2005/2006 2006/2007 2007/2008
Skupaj 1 13 2 7 16 37 1 2 7 1 1 22 2 3 56 22 193
1 4
Tabela 19: Pregled mobilnosti outgoing tudentov FERI Program ERASMUS ERASMUS praksa CEEPUS Skupaj 1 5 2 16 3 17 1 8 2 13 1 18 2001/2002 4 2002/2003 14 2003/2004 14 2004/2005 7 2005/2006 11 2006/2007 17 2007/2008 16 4 0 20 Skupaj 83 4 10 97
48
Tabela 20: Gostiteljske drave outgoing tudentov FERI

Drava 2001/2002 2002/2003 2003/2004 2004/2005 2005/2006 2006/2007 2007/2008 Skupaj
Avstrija Belgija eka Danska Finska Francija Grija Nemija Portugalska Slovaka panija Turija Velika Britanija Skupaj 5 1 1 1 1 1
1 1 1 2 2 4 1 5 1 16 17 8 1 2 2 1 7 3 2 1 1 2 1
2 1 1
2 1
3 1
8 3 7 1 8 7 1 14 2 5
4 1 3 1 3 1 13 17 1
1 1
2 2 4 1
10 1 1 20
33 4 3 96
Izmenjava pedagokega osebja

Tabela 21: Pregled mobilnosti incoming pedagokega osebja, ki je prilo na FERI Program ERASMUS CEEPUS Skupaj 2001/2002 7 3 10 2002/2003 4 3 7 2003/2004 3 2 5 2004/2005 12 1 13 2005/2006 4 1 5 2006/2007 8 0 8 2007/2008 3 2 5 Skupaj 41 12 53
49
Tabela 22: Izvorne univerze in drave incoming pedagokega osebja, ki je prilo na FERI
Univerza in drava Haute Ecole de la Province de Liege Rennequin Sualem, Belgija Univerza v Brnu, eka Lapin Yliopisto, Rovanjemi, Finska Tampere University of Technology, Finska Vaasan Yliopisto, Finska Universit dAvignon et des Pays de Vaucluse, Francija Universit de Sciences et Technologies de Lille, Francija Universit Paul Cezanne Aix Marseille III, Francija Sveuilite u Splitu, Hrvaka Universidade da Madeira, Portugalska Universidade do Minho, Portugalska Univerza v Timisoari, Romunija Universidad de La Laguna, panija Universidad Pontificia de Salamanca, panija Universitat Rovira I Virgili, panija Gazi Universitesi Ankara, Turija Sabanci University Istanbul, Turija Skupaj 10 7 5 1 1 1 2 1 1 2 1 1 2 1 1 4 1 13 4 8 3 2 2 1 2 1 1 1 1 1 2 1 2 1 1 2001/2002 2002/2003 2003/2004 2004/2005 2005/2006 2 2006/2007 2007/2008 Skupaj 2 3 3 3 2 1
1 1
3 5 4 3 1 3 1 4 6 1 50
Tabela 23: Pregled mobilnosti outgoing pedagokega osebja FERI Program ERASMUS CEEPUS Skupaj 2001/2002 9 3 12 2002/2003 12 3 15 2003/2004 9 4 13 2004/2005 12 2 14 2005/2006 10 2 12 2006/2007 10 1 11 2007/2008 14 3 17 Skupaj 76 18 94
50
Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika Tabela 24: Gostiteljske univerze in drave za outgoing pedagoko osebje FERI Univerza in drava Technische Universitt Graz, Avstrija Haute Ecole de la Province de Liege Rennequin Sualem, Belgija Katholieke Universitat Leuven, Belgija Czech Technical University in Prague, eka Republika Univerza v Brnu, eka Univerza v Pragi, eka Seinjoki University of Applied Sciences, Finska Lapin Yliopisto, Rovanjemi, Finska University of Jvskyl, Finska Tampere University of Technology, Finska Vassan Yliopisto, Finska Universit DArtois, Francija Universit dAvignon et des Pays de Vaucluse, Francija Universit Paul Cezanne Aix Marseille III, Francija Sveuilite u Splitu, Hrvaka Sveuilite u Zagrebu, Hrvaka Universita degli studi di Salerno, Italija Universita degli studi di Udine, Italija Universita degli Studi di Parma, Italija Universidade da Madeira, Portugalska Universidade do Minho, Portugalska Univerza v Timisoari, Romunija Universita Pavla Safarika v Kosiciah, Slovaka Univerza v Bratislavi, Slovaka Universitat Rovira I Virgili, panija Vxj University, vedska Sabanci University Istanbul, Turija Skupaj 12 15 3 1 1 13 14 10 10 14 1 2 2 1 1 1 3 2 1 1 3 2 1 2 2 1 3 2 1 1 1 1 3 1 1 1 1 1 2 1 1 2 2 1 2 2 2 2 4 2 1 2 2 1 1 2 1 1 1 2001/ 2002/ 2003/ 2004/ 2005/ 2006/ 2007/ 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 3 1 1 Skupaj 3 2 2 1 2 1 1 2 4 11 3 3 2 4 3 1 1 2 3 11 5 1 4 1 13 1 1 88
51
Tabela 25: Pogodbe FERI za mobilnost s tujimi intitucijami v programu ERASMUS

Zap. t. Drava Institucija t. tudento v 2 4 2 2 6 2 2 4 3-6 4 3 3 2 6 3 1 4 2 6 6 2 2 3 2 2 6 2 2 1 4 6 4 4 4 2 3 3 6 t. mesecev
Avstrija Avstrija Avstrija Avstrija Belgija Belgija eka Danska Finska Finska Finska Finska Finska Finska Francija Francija Francija Francija Francija Francija Francija Italija Italija Italija Italija Nemija Nemija Nemija Nemija Nemija Poljska Portugalska Portugalska Romunija Slovaka Slovaka Slovaka panija
Fachhochschule Technikum Krnten Universitt Klagenfurt Fachhochschule Kufstein Technische Universitt Wien Haute cole de la Province de Lige Rennequin SUALEM Katholieke Universitat Leuven Capadoeska univerzita v Plzni Aalborg University Lapin Yliopisto (Lapland) Tampere University of Technology Vaasan Yliopisto Tampere University of Applied Sciences University of Jyvskyl Seinjoki University of Applied Sciences Universit Paul Cezanne Aix Marseille III Universit DAvignon et des Pays de Vaucluse Universit des Sciences et Technologies de Lille Universit DArtois Universit Henri Poincare IUT Nancy-Brabois Ecole Centrale de Nantes Institut National des Sciences de Appliques Lyon Universita degli studi di Cassino Universita degli studi di Udine Universita degli studi di Salerno Universita degli studi di Trieste Technische Universitt Braunschweig Technische Universitt Cottbus Rheinisch-Westflische Technische Hochschule Aachen Technische Universitt Ilmenau Universitt Gesamthochschule Paderborn Gdansk University of Technology Instituto Politecnico do Porto Universidade do Minho Universitatea "politehnica" din Bucuresti Ekonomicka Univerzita v Bratislave Univerzita Pavla Jozefa Safarika v Kosiciach University of Technology in Bratislava Universidad de La Laguna
12 20 10 18 30 10 8 20 30 20 15 15 10 30 12 6 16 12 30 30 10 12 24 18 10 60 10 20 12 20 30 20 26 12 10 15 20 36
52

panija panija panija panija panija panija panija panija panija panija panija panija panija vedska Turija Turija Universitat Rovira I Virgili Universidad de Jaen Universidad de Las Palmas de Gran Canaria Barcelona School of Informatics (FIB) Escola Tecnica Superior DEnginyeria Industrial i Aeronautica de Terrassa (ETSEIAT) Escola Tecnica Superior DEnginyers Industrials de Barcelona (ETSEIB) Centre de la Imatge i la Tecnologia Multimedia (CITM) Escola Tcnica Superior dEnginyeria de Telecomunicaci de Barcelona (ETSETB) Escola Universitaria DEnginyeria Tecnica Industrial de Barcelona (EUETIB) Universidad Pontificia de Salamanca Universidad de Leon Universidad de Valladolid Universidad de Cantabria Vxj University Gazi University Ankara Sabanci University Istanbul 4 6 2 2 2 2 2 2 3 2 6 3 4 2 8 2 22 30 12 20 20 12 10 10 15 10 60 18 24 20 40 10
Tabela 26: tevilo vseh sklenjenih pogodb po dravah Zap. t. Drava Avstrija Belgija eka Danska Finska Francija Grija Italija Nemija Portugalska Slovaka panija vedska Turija tevilo pogodb 4 2 1 1 6 7 1 5 5 2 3 14 1 2
4.4.d. Vpis tujih tudentov

tudijski programi Fakultete za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko so zanimivi tudi za tuje tudente, ki se vpisujejo, tudirajo in diplomirajo na nai fakulteti. V tabeli 27 so zbrani podatki o tevilu vpisanih tujih tudentov v vse letnike po posameznih tudijskih programih za zadnjih est tudijskih let. Tuji tudentje so oz. so bili vpisani v vse nae tudijske programe. Najve je zanimanja za univerzitetne tudijske programe Elektrotehnika, Raunalnitvo in informatika in Medijske komunikacije, medtem ko je vpis tujcev na podiplomskih programih nekoliko manji. Prevladujejo tuji tudentje iz Hrvake, Makedonije, Bosne in Hercegovine, prihajajo pa tudi iz drugih drav Nemije, panije, Latvije, Maroka in celo iz Kolumbije. Iz analiz vpisa Visokoolske prijavno-informacijske slube (VPIS) Univerze v Mariboru je razvidno, da je po tevilu vpisanih dodiplomskih tujih tudentov v zadnjih petih tudijskih letih
53
Fakulteta za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko ves as na prvem mestu na Univerzi v Mariboru z deleem okrog 22 %.
Tabela 27: tevilo vpisanih tujih tudentov v zadnjih estih tudijskih letih
Elektrotehnika tud. leto
VS red ni UN red ni VS izred ni UN izred ni PO D izred ni
Raunalnitvo in informatika
VS red ni UN red ni VS izred ni POD izredn i UN red ni
RIT
VS red ni VS izredn i UN red ni
ITK
VS red ni VS izredni
GING -E
UN redni
TK
UN redni
Medijske komunikacije
UN red ni UN izredni
MH
SK UP AJ 52 46 55
2003/04 2004/05 2005/06 2006/07 2007/08 2008/09
0 0 1 0 0 1
12 8 8 10 7 6
4 5 7 1 0 0
2 2 2 1 0 0
6 6 7 1 2 4
7 5 5 5 5 4
9 7 11 19 12 9
4 3 4 1 1 1
4 4 4 1 0 0 5 7 0 0 0 1 4 7 0 1 0 0
0 0 0 0 0 1
1 1 0 0 0 0
3 5 6 7 9 8
0 0 0 0 0 0 0 -
46 45 50
RIT Raunalnitvo in informacijske tehnologije ITK Informatika in tehnologije komuniciranja GING-E Gospodarsko inenirstvo, smer Elektrotehnika TK Telekomunikacije MH - Mehatronika
4.5 Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem tudijskih obveznosti tudij traja 2 leti (4 semestre) in obsega 120 kreditnih tok ECTS. Kreditne toke so v skladu z Merili za kreditno vrednotenje tudijskih programov po ECTS.
4.5.a. tevilo in poimenska navedba unih enot

Vrste predmetov Glede na podroja in tematiko posameznih unih enot smo le-te uvrstili v triskupine, in sicer matematino-naravoslovne temeljne predmete, temeljne elektrotehnike predmete in strokovne predmete. Kratek opis posameznih skupin je podan v tabeli 28. V tabeli 29 so navedene vse une enote (predmeti), njihov status v programu glede na obveznost oz. izbirnost, vrste predmetov, tevilo tok ECTS in letnik, v katerem se predmet izvaja.
Tabela 28: Vrste predmetov Vrsta predmeta Matematino-naravoslovni temeljni predmet Kratica MNT Opis in namen Predmeti s podroij matematike, naravoslovja in informatike. Pridobljeno znanje matematino-naravoslovnih temeljnih predmetov predstavlja osnovo za temeljne elektrotehnike in strokovne predmete. Nadgradnja matematino-naravoslovnih temeljnih predmetov na podrojih, specifinih za elektrotehniko. Pridobljeno znanje predstavlja neposredno osnovo za strokovne predmete.
Temeljni elektrotehniki predmet
TE
54
Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika Predmeti z ojega podroja elektrotehnike. Pridobljeno znanje na tej stopnji tudija je mogoe uporabiti za reevanje enostavnih, vendar realnih praktinih problemov v razlinih strokovnih podrojih elektrotehnike. V magistrskem delu tudent dokae sposobnost celovite obravnave doloenega problema z uporabo metod razvojno-raziskovalnega dela.
Strokovni predmet
Magistrsko delo
Tabela 29: tevilo in poimenska navedba unih enot (predmeti) Zap. Vrsta Predmet Izbirnost/obveznost ECTS Letnik t. predmeta Optoelektronika Obvezni predmet programa TE 6 1. Pretvarjanje in raba energije Obvezni predmet programa TE 6 1. Teorija elektromagnetnega polja Obvezni predmet programa TE 6 1. Energetska elektronika Obvezni predmet smeri S 6 1. -ME, AR Senzorski sistemi Obvezni predmet smeri S 6 1.- AR Avtomatizacija proizvodnih postopkov Obvezni predmet smeri S 6 1.- AR Snovanje sistemov vodenja Obvezni predmet smeri S 6 1.- AR Sistemi daljinskega vodenja Obvezni predmet smeri S 6 1.- AR Robotski sistemi Izbirni predmet smeri S 6 2.- AR Napredni regulacijski sistemi Obvezni predmet smeri S 6 2.- AR Vgrajeni sistemi Obvezni predmet smeri S 6 2.- AR Kakovost, zanesljivost in preizkuanje Obvezni predmet smeri S 6 2.- AR Strojni vid Izbirni predmet smeri S 6 AR Programsko inenirstvo za sisteme vodenja Izbirni predmet smeri S 6 AR Inteligentni sistemi v avtomatiki Izbirni predmet smeri S 6 AR Elektronski sestavi Obvezni predmet smeri S 6 1. -E Mikroprocesorski sistemi Obvezni predmet smeri S 6 1. E Nartovanje mikroelektronskih vezij Obvezni predmet smeri S 6 1. E Podatkovne in raunalnike komunikacije Obvezni predmet programa S 6 1. E Nartovanje digitalnih sistemov z VHDL Obvezni predmet smeri S 6 1. -E Nartovanje strojne opreme vgrajenih sistemov Obvezni predmet smeri S 6 2. E Digitalna obdelava signalov Obvezni predmet smeri S 6 2. E Napredni programirljivi elektronski sistemi Obvezni predmet smeri S 6 2. E Nartovanje elektronskih merilnih sistemov Obvezni predmet smeri S 6 2.-E Elektronski elementi Izbirni predmet smeri S 6 E Mobilni in vseprisotni elektronski sistemi Izbirni predmet smeri S 6 E Antene in razirjanje valov Izbirni predmet smeri S 6 E Modeliranje in vodenje elektromehanskih sistemov Obvezni predmet smeri S 6 1.-ME Elektrini stroji Obvezni predmet smeri S 6 1. ME Materiali s posebnimi lastnostmi in pojavi Obvezni predmet smeri S 6 1. ME Izbrana poglavja iz elektrotehnike Obvezni predmet smeri S 6 1. ME Zaita v EES Obvezni predmet smeri S 6 2. ME Elektrarne Obvezni predmet smeri S 6 2. ME Tehnika visokih napetosti in velikih tokov Obvezni predmet smeri S 6 2. ME Numerine metode v elektrotehniki Obvezni predmet smeri S 6 2. -ME Elektrodinamika Izbirni predmet smeri S 6 ME Obratovanje elektroenergetskih sistemov Izbirni predmet smeri S 6 ME Optimizacija v elektroenergetiki Izbirni predmet smeri S 6 ME Magistrsko delo Obvezna enota vseh smeri M 30 vse smeri Opomba: Oznake AR, E in ME so oznake smeri AR=Avtomatika in robotika, E=Elektronika, ME=Monostna elektrotehnika.
55
Obvezni predmeti programa (OPP) posredujejo tudentom osnovna splona znanja na podiplomskem tudijskem programu druge stopnje, s katerimi si pridobijo potrebna temeljna znanja za nadaljnje poglabljanje ter oblikovanje tudijske poti. Obvezni predmeti smeri (OPS) podajajo znanja, ki so tesno vezana na doloeno smer. Veinoma so to strokovni predmeti, ki obravnavajo oje podroje v stroki. Izbirni predmeti smeri (IPS) so namenjeni poglabljanju doloenega segmenta v stroki. Veinoma gre za najnoveja dognanja v stroki. Pri izbiri tudentu pomaga mentor. Izbirni predmeti druge smeri ali programa (SIP) so namenjeni osvajanju interdisciplinarnega znanja. Omogoajo, da si lahko tudent izbere predmet, ki je na drugi smeri ali programu, v skladu s svojimi eljami in potrebami. Pri izbiri tudentu pomaga mentor. Magistrsko delo predstavlja vsebinsko in raziskovalno zaokroeno delo, v okviru katerega tudent dokazuje usposobljenost za samostojno reevanje problemov s podroja elektrotehnike. tudijski program druge stopnje Elektrotehnika je pripravljen v skladu s 5. lenom Meril za kreditno vrednotenje tudijskih programov po ECTS. Traja dve tudijski leti (1. in 2. letnik). Sestavljen je iz obveznih predmetov, izbirnih predmetov in magistrskega dela. Trije temeljni predmeti so v prvem semestru skupni, nato tudenti nadaljujejo na eni izmed treh tudijskih smeri: Avtomatika in robotika, Elektronika, Monostna elektrotehnika. V tabelah 30, 31, 32 in 33 je prikazan predmetnik tudijskega programa druge stopnje Elektrotehnika, ki je urejen po smereh. Za vsak predmet je podano ime predmeta, vrsta predmeta, nosilec, struktura kontaktnih ur predmeta (P predavanja, S seminar, SV seminarske (to je teoretine) vaje, LV laboratorijske (vkljuujo tudi raunalnike) vaje, skupno tevilo kontaktnih ur (KU), tevilo ur samostojnega dela tudenta (SD), vsota kontaktnih ur in ur samostojnega dela tudenta (KU+SD) in tevilo tok ECTS. Uni nart vsakega predmeta je predstavljen v Prilogi 10.
Tabela 30: Smer Avtomatika in robotika 1. LETNIK, 1. semester (zimski) Predmet Optoelektronika Pretvarjanje energije Teorija elektromagnetnega polja Energetska elektronika Izbirni predmet programa Skupaj Skupaj KU na teden
Vrsta predmeta OPP OPP OPP OPS IPP
Nosilec Denis onlagi Gorazd tumberger Mladen Trlep Miro Milanovi po unem nartu
P 45 45 45 45 30 210
SV 3 15 30 3 3
LV 27 15 27 27 96
KU 75 75 75 75 60 360 24
SD 105 105 105 105 120 540
KU+SD ECTS 180 180 180 180 180 900 6 6 6 6 6 30
54
56
Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika 1. LETNIK, 2. semester (poletni) Predmet Vrsta Senzorski sistemi Snovanje sistemov vodenja Sistemi daljinskega vodenja Izbirni predmet programa Izbirni predmet* Skupaj OPS OPS OPS IPP IPP/OPP
Nosilec Denis onlagi Nenad Mukinja Duan Gleich po unem nartu po unem nartu
P 45 45 45 30 45 210
SV 3 3 3 3 3 15
LV 27 27 27 27 27
KU 75 75 75 60 75
SD 105 105 105 120 105 540
KU+SD ECTS 180 180 180 180 180 900 6 6 6 6 6 30
135 360 24
Skupaj KU na teden * Izbere se izbirni predmet programa ali obvezni predmet druge smeri programa. 2. LETNIK, 3. semester (zimski) Predmet Vrsta Robotski sistemi Napredni regulacijski sistemi Vgrajeni sistemi Kakovost, zanesljivost in preizkuanje Izbirni predmet programa Skupaj Skupaj KU na teden 2. LETNIK, 4. semester (poletni) Predmet Vrsta Magistrsko delo Skupaj 0 0 0 0 Skupaj KU na teden Kontaktne ure pri magistrskem delu so miljene kot individualne konzultacije z mentorjem. OPS OPS OPS OPS IPP Nosilec Ale Hace P 45 S SV 3 3 3 3 12 LV 27 27 30 27 27
KU 75 75 75 75 60 24
SD 105 105 105 105 120 540
KU+SD ECTS 180 180 180 180 180 900 6 6 6 6 6 30
Rajko Sveko 45 Matja Colnari 45 Vojko Matko po unem nartu 45 30 210
138 360
Nosilec
SV
LV
KU SD 30 30 2 870 870
KU+SD ECTS 900 900 30 30
57
Tabela 31: Smer Elektronika 1. LETNIK, 1. semester (zimski) Predmet Vrsta Nosilec P Optoelektronika OPP Denis onlagi 45
SV LV 3 27
KU 75
SD 105
KU+SD 180
ECTS 6
Pretvarjanje energije Teorija elektromagnetnega polja Elektronski sestavi Izbirni predmet programa Skupaj Skupaj KU na teden 1. LETNIK, 2. semester (poletni) Predmet Mikroprocesorski sistemi Nartovanje mikroelektronskih vezij Podatkovne in raunalnike komunikacije Izbirni predmet programa Izbirni predmet* Skupaj
OPP OPP OPS
Gorazd tumberger Mladen Trlep Iztok Kramberger
45 45 30
15 30 3
15
75 75
105 105 120
180 180 180
6 6 6
27 27 * 96
60
IPP
po unem nartu
30 195 0
3*
60 345 23
120 555
180 900
6 30
54
Vrsta predme Nosilec ta OPS OPS OPP Zmago Brezonik Anton Pleterek Tatjana Kapus
P 30 45 45 30 30 180
SV 3 2 3 3 3
LV 27 28 27 27 27
KU 60 75 75 60 60 22
SD 120 105 105 120 120 570
KU+SD 180 180 180 180 180 900
ECTS 6 6 6 6 6 30
IPP po unem nartu IPP/OP po unem nartu P
14
136 330
Skupaj KU na teden * Izbere se izbirni predmet programa ali obvezni predmet druge smeri programa. 2. LETNIK, 3. semester (zimski) Predmet Vrsta Nartovanje strojne opreme OPS vgrajenih sistemov Digitalna obdelava signalov Napredni programirljivi elektronski sistemi OPS OPS Nosilec Iztok Kramberger Zdravko Kai Matej Rojc Iztok Kramberger po unem nartu P 30 30 45 30 30 165 0 S SV 3 3 3 3 3 15 LV 27 27 27 27 27 135
KU 60 60 75 60 60 315 21
SD 120 120 105 120 120 585
KU+SD 180 180 180 180 180 900
ECTS 6 6 6 6 6 30
Nartovanje elektronskih merilnih OPS sistemov Izbirni predmet programa IPP Skupaj Skupaj KU na teden
58
2. LETNIK, 4. semester (poletni) Predmet Vrsta Magistrsko delo Skupaj
Nosilec
P 0
S 0
SV 0
LV 0
KU SD 30 30 2 870 870
KU+SD ECTS 900 900 30 30
Skupaj KU na teden Kontaktne ure pri magistrskem delu so miljene kot individualne konzultacije z mentorjem.
59
Tabela 32: Smer Monostna elektrotehnika 1. LETNIK, 1. semester (zimski) Predmet Vrsta Nosilec predmeta OPP OPP OPP OPS IPP Denis onlagi Gorazd tumberger Mladen Trlep Miro Milanovi po unem nartu
P 45 45 45 45 30 210
SV 3 15 30 3 3
LV 27 15 27 27 96
KU 75 75 75 75 60 360 24
SD 105 105 105 105 120 540
KU+SD ECTS 180 180 180 180 180 900 6 6 6 6 6 30
Optoelektronika Pretvarjanje energije Teorija elektromagnetnega polja Energetska elektronika Izbirni predmet programa Skupaj Skupaj KU na teden 1. LETNIK, 2. semester (poletni) Predmet Modeliranje in vodenje elektromehanskih sistemov Elektrini stroji Materiali s posebnimi lastnostmi in pojavi Izbirni predmet programa Izbirni predmet* Skupaj
54
Vrsta
Nosilec Drago Dolinar Joef Ritonja Anton Hamler po unem nartu po unem nartu
P 45 45 45 30 30 195
SV 15 15 15 3 3 51
LV 15 15 15 27 27 99
KU 75 75 75 60 60 345 23
SD 105 105 105 120 120 555
KU+SD 180 180 180 180 180 900
ECTS 6 6 6 6 6 30
OPS OPS OPS IPP IPP/OPP
Skupaj KU na teden * Izbere se izbirni predmet programa ali obvezni predmet druge smeri programa. 2. LETNIK, 3. semester (zimski) Predmet Vrsta Zaita v EES Elektrarne Tehnika visokih napetosti in velikih tokov Numerine metode v elektrotehniki Izbirni predmet* Skupaj OPS OPS OPS OPS IPP/OPP Nosilec Bojan Grar Gorazd tumberger Joe Pihler Mladen Trlep po unem nartu P 45 45 45 30 30 195 S SV 15 10 10 3 3 41 LV 15 20 20 27 27 109
KU 75 75 75 60 60 345 23
SD KU+SD ECTS 105 105 105 120 120 555 180 180 180 180 180 900 6 6 6 6 6 30
Skupaj KU na teden * Izbere se izbirni predmet programa ali obvezni predmet druge smeri programa. 2. LETNIK, 4. semester (poletni) Predmet Vrsta Nosilec P S SV LV
KU
SD
KU+SD ECTS
60
Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika Magistrsko delo Skupaj 0 0 0 0 Skupaj KU na teden Kontaktne ure pri magistrskem delu so miljene kot individualne konzultacije z mentorjem. 30 30 2 870 870 900 900 30 30
61
Izbirni predmeti Predmet Strojni vid Programsko inenirstvo za sisteme vodenja Inteligentno vodenje proizvodnih postopkov Vrsta Nosilec Duan IPS Gleich IPS IPS IPS IPS IPS IPS IPS Ale Hace P 30 30 S SV 3 3 3 15 3 3 3 5 LV 27 27 27 15 27 27 27 25 KU 60 60 60 60 60 60 60 60 SD 120 120 120 120 120 120 120 120 KU+SD ECTS 180 180 180 180 180 180 180 180 6 6 6 6 6 6 6 6
Elektronski elementi Mobilni in vseprisotni elektronski sistemi Antene in razirjanje valov Elektrodinamika Optimizacija v elektroenergetiki
Boris Curk, Marjan 30 Golob Iztok 30 Kramberger Matej Rojc Igor Tiar Igor Tiar 30 30 30
Gorazd 30 tumberger
OPP OPS IPP IPP/OPP
Obvezni predmet programa Obvezni predmet smeri Izbirni predmet programa Izbirni predmet programa ali obvezni predmet druge smeri programa
Izbor iz nabora obveznih ali izbirnih predmetov, kateregakoli (ustrezno akreditiranega magistrskega) programa ali smeri. Izbranih je lahko tudi ve predmetov. Skupna vsota obeh izbirnih predmetov iz 1. in 2. semestra je najmanj 12 ECTS. V tabeli je privzet en predmet s 75 kontaktnimi urami (KU) v 1. in 2. semestru.
Izbirni predmeti se bodo izvajali mentorsko v obliki individualnih konzultacij v obsegu najmanj 10% predvidenih kontaktnih ur, e bo predmet izbralo manj kot pet tudentov.
4.5.b. Vrsta in dele unih enot glede na njihovo vkljuenost v strukturo programa
Une enote predmetnika smo razdelili na naslednje kategorije: obvezni predmeti, izbirni predmeti in magistrsko delo. tevilo tok ECTS in dele vsake kategorije une enote po letnikih in za celotni tudijski program sta predstavljena v tabeli 34 .
Tabela 30: Kategorija in dele unih enot glede na njihovo vkljuenost v strukturo programa Obvezni predmeti Izbirni predmeti Magistrsko delo Skupaj Letnik 1. letnik 2. letnik Skupaj ECTS 48 24 72 % 80,00 40,00 60,00 ECTS 12 6 18 % 20,00 10,00 15,00 ECTS 0 30 30 % 0,00 50,00 25,00 ECTS 60 60 120 % 100,00 100,00 100,00
62
tudent mora do zakljuka tudija uspeno opraviti tudijske obveznosti pri najmanj 15 predmetih in uspeno zagovarjati magistrsko nalogo. Skupno mora zbrati najmanj 120 ECTS. Program je sestavljen tako, da toke ECTS iz obveznih predmetov predstavljajo 60,00 % tok, tevilo tok ECTS izbirnih predmetov 15 % in magistrsko delo 25 % tok ECTS. Vseh unih enot v predlaganem programu je 63. Od tega tevilo tok ECTS za obvezne predmete (vkljuujo magistrsko delo) predstavlja 51,7 % vsote tok ECTS vseh predlaganih unih enot, tevilo ECTS izbirnih predmetov pa 48,3 %. V tabeli 35 prikaemo e tevilo tok ECTS in dele vsake vrste predmetov po letnikih in za celotni tudijski program. Vidimo, da predstavlja dele matematino-naravoslovnih predmetov v celotnem tudijskem programu 5,0 %, temeljnih elektrotehnikih 15,0 %, strokovnih predmetov 75,0 % in netehnikih predmetov 5,0 %.
Tabela 31: Vrsta in dele unih enot glede na njihovo vkljuenost v strukturo programa MNT predmeti Letnik 1. letnik 2. letnik Skupaj ECTS 6 0 6 % 10,0 0 5,0 TE predmeti ECTS 18 0 18 % 30,0 0 15,0 S predmeti ECTS 30 30 60 % 50,0 50,0 50,0 NT predmeti ECTS 6 0 6 % 10,0 0,00 5,0 Mag. delo ECTS 0 30 30 % 0 50,0 25,0 60 60 120 Skupaj ECTS % 100,0 100,0 100,0
Opomba: V tabeli je predpostavljeno, da za izbirna predmeta v 1. letniku tudent izbere matematino-naravoslovni predmet (MNT) in netehniki predmet (NT).
tudenti imajo monost, da najmanj 10 ECTS tok obveznih ali izbirnih sestavin programa prenesejo iz enega tudijskega programa v drugega.
4.5.c Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik tudija

Kontaktne ure pomenijo obliko izvedbe pedagokega procesa, ki so lahko: predavanja, seminar, seminarske vaje, laboratorijske vaje in raunalnike vaje. Zaradi razlinih porazdelitev predavanj, seminarjev, seminarskih vaj in laboratorijskih vaj v predmetih posameznih tudijskih smeri prikaemo razmerja loeno za vsako tudijsko smer v tabeli 36. Iz nje razberemo, da imajo tudentje smeri Avtomatika in robotika 48,0 % kontaktnih ur predavanj, 12,0 % seminarja, 8,0 % seminarskih vaj in 32,0 % laboratorijskih vaj. tudentje Elektronike imajo 52,0 % kontaktnih ur predavanj, 0 % seminarja, 8,0 % seminarskih vaj in 40,0 % laboratorijskih vaj, medtem ko imajo tudentje Monostne elektrotehnike 54,7 % ur predavanj, 5,3 % ur seminarja, 16,0 % ur seminarskih vaj in 24,0 % ur laboratorijskih vaj.
Tabela 32: Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik tudija Predavanja Letnik 1. letnik 2. letnik ure 375 165 % 50,0 44,0 75 60 Smer Avtomatika in robotika Seminar Seminarske vaje ure % 10,0 16,0 ure 90 0 % 12,0 0 Laboratorijske vaje ure 210 150 % 28,0 40,0 ure 750 375 Skupaj % 100 100
Skupaj 540 48,0 135 12,0 90 8,0 360 32,0 1125 100 Opomba: V tabeli je predpostavljeno, da tudent izbere dva izbirna predmeta s 30 urami predavanj, 15 urami seminarja in 30 urami laboratorijskih vaj in en izbirni predmet s 45 urami predavanj in 30 urami seminarskih vaj.
63
Predavanja Letnik 1. letnik 2. letnik ure 390 180 % 52,0 48,0 0 0
Seminar ure % 0 0
Smer Elektronika Seminarske vaje ure 60 0 % 8,0 0
Laboratorijske vaje ure 300 195 % 40,0 52,0 ure 750 375
Skupaj % 100 100
Skupaj 570 50,6 0 0 60 5,3 495 44,0 1125 100 Opomba: V tabeli je predpostavljeno, da tudent izbere tri izbirne predmete s 30 urami predavanj, 45 urami laboratorijskih vaj. Smer Monostna elektrotehnika Seminar Seminarske vaje Laboratorijske vaje ure 30 30 % 4,0 8,0 ure 150 30 % 20,0 8,0 ure 150 120 % 20,0 32,00 ure 750 375
Predavanja Letnik 1. letnik 2. letnik ure 420 195 % 56,0 52,0
Skupaj % 100 100
Skupaj 615 54,7 60 5,3 180 16,0 270 24,0 1125 100 Opomba: V tabeli je predpostavljeno, da tudent izbere dva izbirna predmeta s 15 urami predavanj, 30 urami seminarja in 30 urami laboratorijskih vaj in en izbirni predmet s 45 urami predavanj in 30 urami seminarskih vaj.
4.5.d Dele praktinega usposabljanja v programu, nain izvedbe, kreditno ovrednotenje

Zaradi velikega tevila laboratorijskih vaj praktino usposabljanje tudentov v delovnem okolju ni predvideno.
4.5.e. Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov

Na sliki 1 je narisana struktura predmetnika. V celotni strukturi predmetnika so prikazane samo najpomembneje povezave med predmeti. Prvi semester je namenjeni temeljnim predmetom, kjer tudenti dobijo zadostna znanja iz vseh treh smeri. Skupni predmeti za vse smeri so: Optoelektronika, Pretvarjanje in raba energije in Teorija elektromagnetnega polja. Smer Avtomatika in Monostna elektrotehnika imata e skupen predmet Energetska elektronika. Vsaka smer ima v drugem in tretjem semestru svoje obvezne predmete in svoj nabor izbirnih predmetov. tudenti si lahko v prvem in drugem semestru izberejo za 12 ECTS predmetov po elji, ki so lahko tudi iz drugih smeri in programov. Na ta nain lahko pokrijejo svoje elje po interdisciplinarnem profiliranju. V tretjem semestru je pri izbirnosti omejitev, saj lahko izbirajo samo iz nabora predmetov smeri, na kateri tudirajo.
64

1. letnik (1. semester)
Energetska elektronika
Pretvarjanje in raba energije
Teorija elektromagnetnega polja
Izbirni predmet I
Optoelektronika
Elektronski sestavi
Smer Avtomatika in robotika
Obvezni predmeti
Smer Monostna elektrotehnika
Obvezni predmeti
Izbirni predmet smeri
Obvezni predmeti
Obvezni predmeti
Magistrsko delo
Magistrsko delo
Magistrsko delo
Slika 1: Struktura predmetnika
4.5.f. Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih unih enot, letno in celotno tevilo ur tudijskih obveznosti tudenta ter letno in celotno tevilo organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa
Celoten program je ovrednoten s 120 ECTS. ECTS so enakomerno porazdeljene med letnike in semestre, kar pomeni da ima vsak letnik po 60 ECTS oz. vsak semester po 30 ECTS. Kreditno ovrednotenje posameznih unih enot je razvidno iz tabele 37, kreditno ovrednotenje celotnega programa iz tabele 37, letno in celotno tevilo organiziranih kontaktnih ur programa pa iz tabele 38.
Tabela 33: Kreditno ovrednotenje posameznih unih enot in celotnega programa Letnik Una enota tevilo predmetov tevilo ECTS Obvezni predmeti 8 48 1. letnik Izbirni predmeti 2 12 Skupaj 12 60 Obvezni predmeti 4 24 Izbirni predmeti 1 6 2. letnik 30 Magistrsko delo 1 Skupaj 10 60 SKUPAJ 22 120
65
Smer Elektronika
Izbirni predmet
Obvezni predmeti
Izbirni predmet
Obvezni predmeti
Izbirni predmet
Tabela 34: Letna in celotna urna obremenitev tudenta Kontaktne ure Samostojno delo tudenta Letnik KU SD 1. letnik 2. letnik Skupaj 750 405 1155 1050 1395 2445
Skupaj 1800 1800 3600
Legenda: KU kontaktne ure, SD ure samostojnega dela tudenta
Letna in celotna urna obremenitev tudentov je na vseh smereh enaka. Skupna obremenitev tudentov v celotnem programu je 1155 kontaktnih ur in 2445 ur samostojnega dela, kar pomeni, da znaa dele kontaktnih ur 32,1 % in dele samostojnega dela tudenta 67,9 %. Letna in celotna urna obremenitev tudentov je na vseh smereh enaka. Skupna obremenitev tudentov v celotnem programu je 1215 kontaktnih ur in 2385 ur samostojnega dela, kar pomeni, da znaa dele kontaktnih ur 33,7 % in dele samostojnega dela tudenta 66,2 %.
4.5.g. Priloeni uni narti po posameznih unih enotah

Uni narti unih enot tudijskega programa Elektrotehnika so priloeni v Prilogi 10.
4.5.h. Dokazilo o doloitvi pristojnega organa ali osebe za ECTS;

Osnovo za doloitev pristojnega organa daje Statut Univerze v Mariboru, ki v 93. lenu 1 doloa, da Univerza v Mariboru izvaja in razvija kreditni sistem tudija skladno z doloili Zakona o visokem olstvu, z merili, ki jih sprejme Svet Republike Slovenije za visoko olstvo in priporoili Evropske unije. Podrobneja doloila o doloitvi koordinatorja ECTS pa opredeljuje Pravilnik o ECTS kreditnem sistemu tudija na Univerzi v Mariboru v svojem 3. in 4. lenu. Priloga 4 vsebuje: a. b. c. d. e. citat 93. lena Statuta Univerze v Mariboru, predstavitveni zbornik (Information Package), tudentova pronja/prijava (Student Application Form), tudijska pogodba (Learning Agreement), sporoilo o opravljenih tudijskih obveznostih (Transcript of Records).
4. 6. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V tudijski program druge stopnje Elektrotehnika se lahko vpie kandidat, ki je konal: tudijski program prve bolonjske stopnje v obsegu najmanj 180 kreditnih tok po ECTS z ustreznih strokovnih podroij: Elektrotehnika, Telekomunikacije, Mehatronika, Gospodarsko inenirstvo-smer elektrotehnika in Energetika, tudijski program prve bolonjske stopnje v obsegu najmanj 180 kreditnih tok po ECTS z drugih naravoslovno-tehnikih strokovnih podroij, e je pred vpisom
1 93. len : Univerza v Mariboru izvaja in razvija kreditni sistem tudija skladno z doloili Zakona o visokem olstvu, z merili, ki jih sprejme Svet Republike Slovenije za visoko olstvo in priporoili Evropske unije.
66
opravil dodatne tudijske obveznosti v obsegu najmanj 24 kreditnih tok po ECTS iz vsebin elektrotehnike, matematike in fizike. Nabor predmetov, ki jih morajo kandidati opraviti doloi Komisija za tudijske zadeve FERI, pri emer upoteva kandidatovo podroje doseene izobrazbe (vrsta programa, usmeritev). visokoolski strokovni tudijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 iz strokovnega podroja Elektrotehnika, visokoolski strokovni tudijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 z drugih naravoslovno-tehnikih strokovnih podroij, e je pred vpisom opravil dodatne tudijske obveznosti v obsegu najmanj 24 kreditnih tok po ECTS iz vsebin elektrotehnike, matematike in fizike. Nabor predmetov, ki jih morajo kandidati opraviti doloi Komisija za tudijske zadeve FERI, pri emer upoteva kandidatovo podroje doseene izobrazbe (vrsta programa, usmeritev),
za kandidate, ki so zakljuili tudijski program, ki ne spada v podroja navedena v pogojih za vpis, o ustreznosti konanega podroja tudija odloa Komisija za tudijske zadeve UM FERI.
Predvideno tevilo vpisnih mest: 80 za redni tudij, 30 za izredni tudij. V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na doseen uspeh pri tudiju prve stopnje (povprena ocena tudija*0.8+ocena diplomskega dela*0.2=tevilo tok). 4. 7. Dolobe o uporabi oz. konkretizaciji meril za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program tudentom se v procesu izobraevanja na magistrski stopnji v celoti ali deloma priznajo znanja in spretnosti pridobljena pred vpisom v razlinih oblikah formalnega izobraevanja, ki jih tudent izkae s sprievali ali ustreznimi dokazili in ki vsebinsko ustrezajo splonim oziroma predmetno specifinim kompetencam magistrskega tudijskega programa Elektrotehnike. Pridobljene kompetence se lahko tudentu priznajo kot del opravljene tudijske obveznosti pri posameznih predmetih, seminarjih ali projektih, ki so vsebinsko skladne z usmeritvijo tudija. Osnova za priznavanje je pisna vloga, kateri mora priloiti ustrezna uradna potrdila in izvleek programa ali druge pisne dokaze, na osnovi katerih je mogoe presoditi raven pridobljenih kompetenc. Obseg in vsebina vloenega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do najve 10 ECTS, ki lahko nadomestijo obveznosti po predvidenem tudijskem programu 2. stopnje Elektrotehnika. tudentom se v procesu izobraevanja na 2. stopnji prizna izpolnjevanje obveznosti na osnovi predloenih listin iz naslova neformalnega izobraevanja oz. opravljenega strokovnega dela (projekt, elaborat, objave, izumi, patenti in druga avtorska dela). Obseg in vsebina vloenega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do najve 10 ECTS, ki lahko nadomestijo obveznosti pri izbirnih predmetih tudijskega programa. Obseg priznavanja doloi na osnovi pisne vloge tudenta in strokovne presoje Komisija za tudijske zadeve FERI. Znanja in spretnosti se lahko priznajo v celoti, samo delno ali pa se ne priznajo. V primeru, da se priznajo delno, bo tudentu doloen delni izpit iz poglavij, ki jih bo doloil nosilec predmeta. Pri priznavanju ali nepriznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja in spretnosti z unimi enotami tudijskega programa druge stopnje Elektrotehnika. Znanj in spretnosti, pridobljenih s prakso, fakulteta na magistrskem tudiju ne bo priznavala. 67
4. 8. Naini ocenjevanja Oblike in naini preverjanja in ocenjevanja znanja so za vsak predmet posebej doloeni v njegovem unem nartu (Priloga 10). V programu so predvidene razline oblike preverjanja znanja, ki vzpodbujajo tudente k aktivnemu (sprotnemu) tudiju in raziskovalnemu (projektnemu) delu. V programu so poudarjeni naini za sprotno preverjanje znanja v obliki testov, kolokvijev, seminarskih nalog, individualnih in skupinskih projektov. Preverjanje in ocenjevanje znanja, ki je doloeno s tudijskim programom, vkljuuje naslednje naine: teste, kolokvije, domae naloge, seminarske naloge, individualne in skupinske projekte, pisne in ustne izpite in izdelavo in zagovor magistrskega dela.
tudentu, ki je del svojih tudijskih obveznosti iz tudijskega programa opravil na tuji visokoolski instituciji, se obveznosti priznajo v obsegu doseenih ECTS kreditnih tok. V kolikor tuja institucija uporablja drugaen nain ocenjevanja kot velja na Univerzi v Mariboru, Komisija za tudijske zadeve FERI doloi ekvivalentno oceno, skladno z veljavnim nainom ocenjevanja na UM. 4. 9. Pogoji za napredovanje po programu Pogoji za napredovanje v 2. letnik: tudent napreduje v 2. letnik, e z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbere najmanj 42 tok ECTS. Napredovanje pod izrednimi pogoji: tudentu, ki je izpolnil ve kot polovico tudijskih obveznosti, tj. v obsegu ve kot 30 ECTS, nima pa izpolnjenih obveznosti za napredovanje v viji letnik ima pa upraviene razloge, lahko Komisija za tudijske zadeve FERI na njegovo pronjo izjemoma odobri vpis v viji letnik in doloi rok, v katerem mora manjkajoe obveznosti izpolniti. Upravieni razlogi so doloeni v Statutu Univerze v Mariboru. Ponavljanje letnika: tudent lahko v asu tudija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni tudijski program zaradi neizpolnitve tudijskih obveznosti. Ponavljanje je mono v primerih, ki jih opredeljuje statut Univerze v Mariboru, e tudent izpolni vsaj polovico obveznosti vpisanega letnika v obsegu najmanj 30 ECTS. Letnik lahko ponavlja tudi tudent, ki je opravil tudijske obveznosti vpisanega letnika v manjem obsegu od 30 kreditnih tok, e so nastopili upravieni razlogi, ki so doloeni s statutom Univerze v Mariboru. 68
Ponavljanje letnika odobri Komisija za tudijske zadeve FERI na osnovi pisne vloge tudenta in predloenega pisnega dokazila o opraviljivih razlogih, opredeljenih s statutom Univerze v Mariboru. Podaljanje statusa tudenta: tudentom, ki se hkrati izobraujejo po dveh ali ve tudijskih programih, tudentom, ki imajo status vrhunskega portnika, tudentom, ki so izjemno aktivni na kulturnem in humanitarnem podroju in tudentom, ki imajo druge upraviene razloge (materinstvo, bolezen, ki traja najmanj tri mesece v asu predavanj ali en mesec v asu izpitnih rokov, vojake obveznosti, izjemne socialne in druinske okoliine, izobraevanje v tujini, aktivno delo v organih univerze oz. lanice univerze), pa niso diplomirali v dvanajstih mesecih po zakljuku zadnjega semestra ali se med tudijem niso vpisali v naslednji letnik, se lahko status tudenta podalja, vendar najve za eno leto. tudentke, ki v asu tudija rodijo, imajo pravico do podaljanja tudentskega statusa za eno leto za vsakega ivorojenega otroka. O podaljanju statusa tudentom odloa Komisija za tudijske zadeve Senata FERI. Spremljanje tudija tudentov: Nartujemo, da bomo sistem pomoi tudentom nudili v okviru novega tudijskega programa tako, da za vsak letnik doloimo mentorja letnika uitelja, ki sklicuje sestanke sveta letnika, na katerih tudentje obravnavajo tudijsko problematiko.
4. 10. Dolobe o prehodih med programi Na tudijski program 2. stopnje Elektrotehnika je mogo prehod iz tudijskih programov 2. stopnje naravoslovno-tehnike usmeritve, pri emer se upotevajo izpolnjevanje vpisnih pogojev in zadostno tevilo razpololjivih mest. tudent v vlogi predloi uradni izpis iz dosedanjega tudijskega programa in potrdilo o izpolnjenih obveznostih na dosedanjem programu. Komisija za tudijske zadeve FERI bo vlogo individualno preuila, ugotovila tudijske obveznosti, ki se kandidatu lahko priznajo in doloila obveznosti, ki jih mora opraviti, da zakljui tudijski program 2. stopnje Elektrotehnika. Po merilih za prehode se v 2. letnik tudijskega programa 2. stopnje Elektrotehnika lahko vpie: diplomant univerzitetnega tudijskega programa, sprejetega pred 11. 6. 2004, iz strokovnih podroij: Elektrotehnika, Telekomunikacije, Mehatronika, Gospodarsko inenirstvo-smer elektrotehnika, ki se mu ob vpisu v tudijski program praviloma prizna 60 ECTS tok, diplomant univerzitetnega tudijskega programa, sprejetega pred 11. 6. 2004, z drugih ustreznih strokovnih podroij naravoslovja in tehnike, ki se mu ob vpisu v tudijski program praviloma prizna 30 ECTS tok, kandidat, ki je konal visokoolski strokovni tudijski program in specialistini tudij po konani visokoolski strokovni izobrazbi iz strokovnih podroij: Elektrotehnika, Telekomunikacije, Mehatronika, Gospodarsko inenirstvo-smer elektrotehnika, ki se jim ob vpisu praviloma prizna 60 ECTS tok,
69
kandidat, ki je konal visokoolski strokovni tudijski program in specialistini tudij po konani visokoolski strokovni izobrazbi iz drugih ustreznih strokovnih podroij, naravoslovja in tehnike, ki se jim ob vpisu praviloma prizna 30 ECTS tok, za kandidate, ki so zakljuili tudijski program, ki ne spada v podroja navedena v pogojih za vpis, o ustreznosti konanega podroja tudija odloa Komisija za tudijske zadeve UM FERI. Predvideno tevilo vpisnih mest po merilih za prehode: 30 za redni tudij in 15 za izredni tudij. 4. 11. Podatki o nainih in oblikah izvajanja tudija
Naini in oblike izvajanja tudija
(izberite):
redni tudij
izredni tudij
tudij na daljavo
Program se bo izvajal v dislocirani enoti (kraj, naslov)
ni predvideno
tudij podiplomskega tudijskega programa druge stopnje Elektrotehnika se bo izvajal kot redni in izredni tudij. Redni tudij bo potekal skladno s potrjenim tudijskim koledarjem Univerze v Mariboru, sama izvedba programa pa bo potekala semestralno, deli programa pa se bodo lahko izvajali tudi kurzno, v zgoeni obliki z vmesnimi termini za preverjanje znanja in tudentske projekte. Na rednem tudiju bo izveden program v celoti v obsegu kontaktnih ur, kot so predvidene v tudijskem programu. V primeru, da je na tudijsko smer ali na posamezni izbirni predmet vpisanih manje tevilo tudentov (manj kot 5), se neposredno pedagoko delo lahko izvede v obsegu najmanj 10 % predvidenih kontaktnih ur v mentorski obliki. Preostanek kreditnih tok, ki so predvidene z unim nartom tudent dosee z individualnimi konzultacijami, projektnim delom, seminarskimi nalogami ali z elementi e-uenja. Glede na kadrovske, materialne in prostorske omejitve lahko Senat FERI za vsako tudijsko leto predpie maksimalno tevilo tudentov na posamezni smeri. Fakulteta bo izvajala izredni tudij, e bo na program vpisanih ve kot 15 tudentov, posamezna smer pa se bo izvajala, e bo vpisanih ve kot 10 tudentov. Izredni tudij bo potekal v nekoliko skrenem obsegu kontaktnih ur in sicer: 60 80 % za predavanja, seminarje in seminarske vaje, 80 100 % za laboratorijske vaje. 4. 12. Pogoji za dokonanje tudija tudij kona, kdor opravi vse s tudijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere najmanj 120 tok ECTS. 4. 13. Pogoji za dokonanje posameznih delov programa tudijski program ne vsebuje posameznih delov. 4. 14. Navedba strokovnega oz. znanstvenega naslova
Naslov, ki ga pridobi tudent z uspenim zakljukom tudijskega programa 2. stopnje je:
70
magister inenir elektrotehnike ali magistrica inenirka elektrotehnike, skrajano mag.in.el.
(Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih Ur. l. RS, t. 61/2006).
5. Podatki o izpolnjenih pogojih za izvajanje

5.1 Podatki o izpolnjenih kadrovskih pogojih za izvajanje tudijskega programa Na predlaganem tudijskem programu druge stopnje Elektrotehnika bodo sodelovali le ustrezno habilitirani visokoolski uitelji, ki imajo za svoje podroje dela tudi primerne strokovne in znanstvene reference. Vsi v program vkljueni pedagoki sodelavci so doma in v tujini priznani strokovnjaki s podroja elektrotehnike, pa tudi raunalnitva in informatike, matematike, fizike in drugih podroij, kar izkazujejo z uspeno mednarodno aktivnostjo na podroju znanstvenega raziskovanja in lanki, ki jih indeksira JCR. O odmevnosti njihovih znanstvenih objav priajo tudi citati v priznanih revijah. Nosilci predmetov so bili tudi mentorji pri diplomskih delih, magisterijih, doktoratih znanosti, napisali pa so tudi ve visokoolskih ubenikov. Med izvajalci programa so tudi nosilci patentov v Evropski uniji in ZDA. Natanneji podatki o izpolnjenih kadrovskih pogojih za izvajanje programa so podani v Prilogi 5. Le-ta vsebuje: a. izpolnjen Obrazec t. 4: Podatki o visokoolskih uiteljih, znanstvenih delavcih in visokoolskih sodelavcih, predvidenih za izvedbo programa, b. reference nosilcev: (izpis bibliografskih enot: 1.01 Izvirni znanstveni lanek, 1.16 Poglavje v monografiji, 2.01 Znanstvena monografija, 2.03 Univerzitetni ubenik, 2.05 Drugo uno gradivo, 2.08 in 2.09 Magisterij in doktorat, 2.24 Patent), c. dokazila o veljavnih izvolitvah nosilcev predmetov v naziv, d. izjave nosilcev, da so pripravljeni sodelovati v tudijskem programu, in vrsto sklenjenega delovnega razmerja. 5.2 Podatki o izpolnjenih materialnih pogojih za izvajanje tudijskega programa Fakulteta za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko izpolnjuje vse materialne pogoje za izvajanje tudijskega procesa v svojih obstojeih tudijskih programih. Materialna sredstva zadoajo tudi pogojem za izvajanje vseh prenovljenih in novih bolonjskih tudijskih programov, ki jih je oz. jih bo fakulteta dala v postopek za akreditacijo. V nadaljevanju predstavljamo prostorske kapacitete, razpololjivo opremo in reference knjinice.
5.2.a. Prostori
Na Smetanovi 17 razpolaga fakulteta z uporabnimi povrinami za tudijski proces v skupni izmeri 14.450,48 m2. Od tega odpade na prostore, namenjene za pedagoko delo (predavalnice, laboratoriji in kabineti takoimenovane A povrine) 6.831,69 m2, na ostale prostore (administrativno-upravni prostori, sanitarije in drugi pomoni prostori B povrine) 1.396,82 m2 in na komunikacijsko infrastrukturo (hodniki, stopnia, terase ipd. C povrine) 6.221,97 m2. Podrobneji razrez prostorov je podan v nadaljevanju. Zemljikoknjini izpiski, pogodba o prenosu lastnitva nepreminin, uporabna dovoljenja in najemna pogodba so v Prilogi 6. 71
V tabeli 39 so zbrani podatki o predavalnicah. Predavalnice, oznaene z zvezdico, so v skupni rabi z ostalimi tehnikimi fakultetami. Skupna povrina predavalnic znaa 2.044,30 m2, v njih pa je 1.611 sedeev.
Tabela 35: Predavalnice t. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Koda H-B.P. E-105 A-301 A-302 A-304 A-305 A-306 G-217 P.1 P.2 P.01 P.02 Ime *Predavalnica Boruta Peenka Predavalnica *Predavalnica *Predavalnica *Predavalnica *Predavalnica *Predavalnica HIPULAB hipermedijska uilnica Amfiteatralna predavalnica ALFA Amfiteatralna predavalnica BETA Predavalnica 1 Predavalnica 2 Predavalnica 3 hipermedijska uilnica Predavalnica 4 Predavalnica 5 Predavalnica 6 Amfiteatralna predavalnica GAMA Amfiteatralna predavalnica DELTA Objek t Nadstropje H Pritlije E A A A A A G1 G2 G2 G2 G2 G2 G2 G2 G2 G2 G2 Pritlije 3. nadstropje 3. nadstropje 3. nadstropje 3. nadstropje 3. nadstropje 1. nadstropje Pritlije Pritlije Pritlije Pritlije Pritlije Pritlije Pritlije Pritlije 2. nadstropje 2. nadstropje t. sedeev 300 168 122 40 24 24 140 25 166 70 86 86 30 32 32 30 166 70 1.611 Povrina (m2) 376,39 197,60 128,14 67,92 44,48 41,50 128,14 48,39 186,25 84,25 114,47 115,93 55,51 65,49 66,27 53,08 186,25 84,24 2.044,30
13 P.03 14 P.04 15 P.05 16 P.06 17 2N.3 18 2N.4 SKUPAJ * v skupni rabi z ostalimi tehnikimi fakultetami
Ostali prostori : 61 laboratorijskih prostorov s skupno povrino 3.279,27 m2, 109 kabinetov s skupno povrino 1.508,12 m, 15 administrativno-upravnih prostorov s skupno povrino 415,09 m, 25 sanitarnih prostorov s skupno povrino 287,85 m, 60 prostorov komunikacijske infrastrukture (hodniki, stopnia, terase) s skupno povrino 6.221,97 m, 39 ostalih prostorov (skladia, shrambe, pomoni prostori itd) s skupno povrino 693,88m.
FERI ima pri Dravskih elektrarnah d.o.o. v najemu objekt RTP 35/10 KV HE Mariborski otok, ki se uporablja za nizkonapetostni laboratorij.
5.2.b. Oprema
V nadaljevanju je podan kratek pregled najpomembneje informacijsko-komunikacijske in laboratorijske opreme, s katero razpolaga Fakulteta za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko. Pri nekaterih postavkah se dejansko stanje hitro spreminja, zato podajamo le okvirne tevilke: Informacijsko-komunikacijska oprema: 72
Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika Vrsta opreme predavalnice z raunalniko projekcijo osebni raunalniki osebni raunalniki v raunalnikih uilnicah javno dostopnih raunalniki za tudente v knjinici in italnici prenosni raunalniki dlanniki streniki tiskalniki projektorji skenerji digitalni fotoaparati videorekorderji televizorji video kamere (brez internetnih) grafoskopi tevilo 12 700 250 7 50 25 42 210 60 15 40 3 3 6 30
Vsi prostori fakultete so pokriti z brezinim omrejem, kar daje tudentom monost, da imajo preko svojih prenosnikov ali drugih terminalnih naprav kjerkoli na fakulteti zmeraj dostop do medmreja. Na fakulteti obstaja torej odlina informacijsko-komunikacijska infrastruktura, ki daje tudentom dobre pogoje za uinkovit tudij. Druga oprema, ki daje podporo pedagokemu, raziskovalnemu in razvojnemu delu, je porazdeljena po laboratorijih. Zaradi velike koliine opreme navajamo samo najpomembnejo opremo v laboratorijih, ki jo bodo tudenti predlaganega tudijskega programa v asu tudija uporabljali. Seznam najpomembneje laboratorijske opreme:
spajkalne postaje: 5 osciloskopi: 64 spektralni analizatorji: 2 logini analizatorji: 2 mealna miza: 1 digitalni multimetri: 53 univerzalni analogni merilni instrument: 12 voltmeter analogni: 6 ampermeter analogni: 6 usmerjevalniki: 7 merilnik nivoja: 2 digitalni tevec elektrine energije: 1 stabilizirani usmernik z GPIB vodilom: 3 mikroprocesorske ploe z Motorolo 68000: 9 DSP-2 uni sistemi za uenje regulacij in robotike: 13 NMT bazna postaja RS4000 PXI merilni sistem: 1 merilni sistem z model pnevmatski za demonstracijo: 1 optini reflektometer GN NetTest TD-3486: 1 dig. multimeter + frekvencmeter + funkcijski generator + DC napajalnik Metex: 6 stikala Cisco: 3 funkcijski generatorji: 54 pulz generator : 1 sinusni generator: 1 elektronski tevec 1 GHz: 1 merilnik L in C: 4 miliohm meter: 2 infrardei merilnik obratov: 1 stroj za izdelavo prototipnih PCB LPKF PROTOMAT: 1 programatorji (Atmel, Xeltek, Allmax): 4 razvojne ploa DSP: 18 AVR Starter Kit: 1 varilnik za optina vlakna Ericsson FSU 975 PM-A: 1 laserski gonilnik ILX Lightwave LDC-3712:1 merilnik popaenj: 2 merilnik moi: 11 merilnik pretoka: 1 pH meter: 1 tlana tehtnica: 2 vakumska tehtnica: 1 razlini manometri: 10 merilniki tlaka DMT: 3 infrardei termometer: 1 trojni napajalniki: 27, UMTS mobilni telefoni razvojne ploa DSP: 18 National Instruments funkcijska kartica: 24 MTX simulator za bazno postajo SCXI merilni sistem: 1 Allen-Bradley PLC sistem: 1
NMT bazna postaja RS410 VXI merilni sistem: 3 tevilo robotov:
73
Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika dlannikom: 2 2 industrijski robotski roki, 1 mobilni robot, 3 olske robotske roke, 1 kartezini robotski sistem laboratorijska pe: 1 He-Ne Laser: 4 optini spektralni analizator ANDO AQ6317B: 1 ojaevalnik Stanford Research Systems SR560: 1 optini mikroskop Olympus BH-2: 1 merilni sistem dSpace: 4 aktivni magnetni leaji: 1 merilni jarmi: enoploni merilni jarem, Eipsteinov jarem
stereo vision sistem: 1 laserski gonilnik ILX Lightwave LDC-3712:1 laserski gonilnik Newport 505:1 merilnik svetlobnega toka HP 8153A: 5 York ultrazvoni rezalnik za optina vlakna: 1 nastavljivi transformator 3fazni: 4 magnetizirna naprava: 1 modelna elektrarna-30kW z zaitnim sestavom in raunalnikim sistemom za vodenje in nadzor: 1 numerini in statini zaitni releji:5 sistem za sekundarno preizkuanje relejev OMICRON: 1 naprava za testiranje izolacije: 1
model za hidravlino demonstracijo: 1 Lock-in ojaevalnik EG&G Instruments 7260: 1 temperaturni kalibrator Jofra D55SE: 1 servo pogoni s pretvorniki: 5 digitalni tahometer: 1 diferenne napetostne sonde: 9 merilna oprema za magnetne meritve, merilni sistem za zajemanje podatkov FieldPoint (National Instruments) merilno mesto za linearne elektrine stroje merilno mesto z dinamo tehtnico in zavoro RAPIDO za elektrine rotacijske stroje do moi 5 kW merilno mesto z dinamo zavoro RAPIDO za elektrine rotacijske stroje do moi 5 kW trifazno merilno mesto razreda 0.1 multimeter NORMA, NORMA UNILAP 100 (Preskuanje hinih intalacij), NORMA GEOX (Merjenje upornosti zemlje in ozemljil) FD3 Merilnik magnetnega polja izvor enosmerne napetosti 100 kV
merilnik elektromagnetnega polja s sondami spektralni analizator
merilna oprema Textronix, analizator moi NORMA D6000 M, analizator moi NORMA D5255 M merilna mesta za elektrine rotacijske stroje do moi 22 kW, 35kW in 65kW analizator kakovosti elektrine energij - DRANETZ TECTRA
pikoampermeter: 1
napajalno mesto (elektrarna ) s sinhronskim generatorjem moi 190 kVA 400/460V50/60Hz in pogonskim asinhronskim motorjem moi 105 kW prebojni aparat ISKRA NL0014 VN preskusni transformator sinusne izmenine napetosti 350 kV merilno krogelno iskrilo
naprava za preskuanje izolacijske trdnosti olja do 240 000 V Marxov generator standardnega udarnega vala do 300 kV
naprava za merjenje delnih praznitev elementov nizke in srednje napetosti regulacijski transformator 400/400 V
Ohmski delilnik napetosti za merjenje enosmernih napetosti do 100 kV Schaffner generator (Izvor udarnih napetosti do 10 kV in udarnih tokov 10 kA)
prenosna naprava za preskuanje enosmernih in izmeninih napetosti do 30 kV
aktivno breme za
tiristorski napajalnik za mehki zagon
kapacitivni delilnik za merjenje izmenine napetosti do 300 kV naprava za preskus segrevanja nizko in srednjenapetostnih naprav do 10 000 A SIMATIC, SIMOVERT MASTER DRIVE + asinhronski motor, SIMOREG DC MASTER + enosmerni motor, PROFIBUS magnetna zavora na vrtinne
74
Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika simulacijo bremen z razlinimi karakteristikami AM tokove in histerezna zavora s pripadajoim regulatorjem
Seznam najpomembneje programske opreme:

Corel 7: 6, Corel 8: 6, Macromedia Studio 8: 15, Macromedia Web Tools MX: 10, Adobe Premiere 4.0: 10, LabView 6.1: 12, Matlab 6.1: 12, Lattice Design Expert: 12, Eclipsa (Java), Orodje HTK, Cubase z pripadajoo studijsko opremo, RELUX, ALTIUM DESIGNERrazvojni sistem za nartovanje elektronskih izdelkov AVR Studio, Object Geode: 15, TAU G2 University Pack: 15, SDL Suite University Pack : 15, Logic Works: 8, Orcad: 1, Spice ICAP4: 1, Xact: 1, Microsoft Windows, MS Office: 4, Visual Studio 2005, FrontPage, ICAP 4 Demo: 15, CADdy++, Graphmatica, WinRobsim programski paket, Multisim: 10, Rockwell Software, OMRON, Drive monitor, Step 7, Simatic WinCC, Netomag, PSCAD/EMTDC, Programi za simulacijo elektrinih pogonov ORANGE ENTERPRIZES, VECTOR FIELD, NEPLAN,
5.2.c. Knjinica
Knjinica tehnikih fakultet je skupna knjinica tirih fakultet: Fakultete za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko, Fakultete za strojnitvo, Fakultete za gradbenitvo in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Knjinica s svojimi storitvami nudi pomembno podporo izobraevalnemu, raziskovalnemu in pedagokemu delu na fakultetah. Storitve knjinice so: izposoja knjininega gradiva na dom, v kabinete zaposlenih in v italnico, medknjinina izposoja, nabava in obdelava novega gradiva (katalogizacija in inventarizacija), vodenje bibliografij raziskovalcev, poizvedbe v bazah podatkov in informiranje uporabnikov. Uporabniki knjinice so predvsem tudentje, profesorji in raziskovalci Univerze v Mariboru, pa tudi drugi zaposleni na tehnikih fakultetah. Knjinica je odprtega tipa, kar pomeni, da si v njej lahko gradivo izposojajo tudi drugi uporabniki. V okviru medknjinine izposoje knjinica sodeluje s tevilnimi slovenskimi knjinicami. Knjinica tehnikih fakultet je polnopravna lanica sistema COBISS 2. Knjinino gradivo je raunalniko obdelano in zbrano v lokalni bazi KTFMB 3. Iskanje v nai lokalni bazi oz. lokalnih bazah posameznih knjinic in v vzajemni bibliografski bazi je omogoeno preko osmih osebnih raunalnikov z dostopom do interneta. V prostorih knjinice so urejeni tudi prikljuki za prenosne raunalnike in brezina internetna povezava. V letu 2007 je knjinini fond obsegal 98.418 enot. Sestavljajo ga ubeniki in skripta, strokovne in znanstvene knjige, prironiki, enciklopedije, leksikoni in slovarji. Ubeniki so veinoma v slovenskem jeziku, knjige in druga literatura pa v tudi v anglekem, nemkem, srbskem in hrvakem jeziku. Veina knjininega gradiva je v prostem pristopu. Rok izposoje tega gradiva je en mesec, v izjemnih primerih pa je, glede na povpraevanje, skrajan na 14 oz. 7 dni.
2 3
COBISS Kooperativni on-line bibliografski sistem in storitve KTFMB Knjinica tehnikih fakultet Maribor
75
italniko gradivo se uporablja v italnici in obsega po en izvod zelo iskane, praviloma noveje literature (ubeniki). Sem sodijo tudi strokovni, vejezini slovarji, leksikoni, prironiki in enciklopedije z razlinih tehninih in jezikovnih podroij. Sistematino zbiramo diplomska dela univerzitetnih in visokoolskih strokovnih tudijskih programov tehnikih fakultet, magistrska, doktorska in specialistina dela ter raziskovalne naloge (v letu 2007 e 9.717 enot), ki si jih je mogoe izposoditi v italnico. V asopisni italnici so na voljo znanstvene, strokovne in poljudne revije ter dnevni asniki. V letu 2008 imamo skupaj naroenih 282 naslovov. Od tega ima Fakulteta za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko naroenih 75 naslovov revij (37 tujih in 38 slovenskih). Veina revij je e dostopna v elektronski obliki v polnem besedilu. Dostop do elektronskih revij in baz podatkov je urejen s spletne strani Knjinice tehnikih fakultet http://www.ktfmb.uni-mb.si/, kjer so tudi vsi podatki o knjinici.
Knjinica (oznaite oz. dopiite): - tevilo enot gradiva - tevilo izvodov tudijskega gradiva, predpisanega na zavodu - tevilo naslovov serijskih publikacij - gradivo obsega: o referenno gradivo o gradivo, ki podpira tudijske programe zavoda o gradivo, ki podpira znanstveno-raziskovalno delo zavoda o gradivo, ki podpira umetniko delo zavoda o doktorske disertacije, nastale na zavodu o magistrske naloge, nastale na zavodu o diplomske naloge, nastale na zavodu - omogoen dostop do elektronskih virov, ki podpirajo tudijske programe zavoda - aktivna vkljuenost v nacionalni vzajemni bibliografski sistem - usklajevanje strokovne obdelave knjininega gradiva z univerzitetno knjinico - tevilo zaposlenih delavcev z univerzitetno izobrazbo bibliotekarske oz. druge ustrezne smeri - del zbirke gradiva je prosto pristopen
4
___98418___________ _vsaj 5 izv. / naslov____ _____315___________ DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA NE NE NE NE NE NE NE NE NE NE
________3___________ DA NE _______33____________ DA NE
- tevilo italnikih mest glede na potencialne uporabnike

- Telefon:
DA
NE
- Telefaks:
DA
NE
- Preslikovalni stroj:
- tevilo raunalnikov z dostopom do svetovnega spleta za uporabnike

glede na potencialne uporabnike
____8 / 4588__________________
- vpis v razvid knjinic
DA
NE
6. Dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo praktinega usposabljanja

Program ne predvideva praktinega usposabljanja.
4
Glej: Pravilnik o pogojih za izvajanje knjinine dejavnosti kot javne slube (Uradni list RS, t. 73/03). Spletna stran: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200373&stevilka=3540
76
77
7. Zaposljivost diplomantov
7.1 Podatki o monostih zaposlovanja diplomantov Strukturno in vsebinsko je predmetnik tudijskega programa druge stopnje Elektrotehnika sestavljen tako, da diplomantom na osnovi pridobljenih znanj in kompetenc daje iroke zaposlitvene monosti na razlinih podrojih, ki so kakorkoli povezana z elektrotehnino stroko. Poleg tega bodo diplomanti usposobljeni za prevzemanje vodstvenih funkcij v podjetjih in drubah, katerih primarna dejavnost je kakorkoli povezana s podrojem elektrotehnike. Nadaljne monosti zaposlovanja ponujajo tudi razvojno-raziskovalne ustanove, podroje izobraevanja, dravna uprava, vojska ali pa ustanovitev lastnih podjetij na podroju novih tehnologij in storitev. V tabeli 40 je podan pregled iz standardne klasifikacije poklicev, ki se nanaajo na podroje elektrotehnike, v tabeli 41 pa so podani poklici za opravljanje vodstvenih funkcij, ki jih glede na pridobljene kompetence lahko opravljajo diplomanti predloenega programa.
Tabela 36: Poklici iz standardne klasifikacije, ki se nanaajo na elektrotehniko ifra Poklic kategorije 2143.03 2143.04 2143.00 2144.01 2143.02 2143.07 2144.04 2144.04 2143.06 2143.08 2144.04 2143.02 2144.00 2143.00 2144.04 2419.06 2419.06 2144.05 2143.05 2310.01 1227.01 1222.00 1222.00 Inenir elektroenergetike, projektant/inenirka elektroenergetike, projektantka Inenir elektroenergetike, svetovalec/inenirka elektroenergetike, svetovalka Inenir elektrotehnike, projektant/inenirka elektrotehnike, projektantka Inenir/inenirka elektroavtomatike Inenir/inenirka elektroenergetike Inenir/inenirka elektroenergetike, vodja del Inenir/inenirka elektronike Inenir/inenirka elektronike za strojno raunalniko opremo Inenir/inenirka elektrotehnike Inenir/inenirka elektrotehnike, vodja del Inenir/inenirka medicinske elektronike Inenir/inenirka monostne elektrotehnike Inenirji/inenirke elektronike, telekomunikacij, n.o. Inenirji/inenirke elektrotehnike ipd., n.o. Inenirka/inenirka mikroelektronike Produktni meneder/produktna menederka Produktni vodja Tehnolog/tehnologinja elektronike Tehnolog/tehnologinja elektrotehnike Visokoolski sodelavec/visokoolska sodelavka Vodja ineniringa Vodja proizvodnje v rudarstvu, predelovalnih dejavnostih, za oskrbo z elektriko, plinom in vodo Vodja tehninega sektorja v rudarstvu, predelovalnih dejavnostih, za oskrbo z elektriko, plinom in vodo
2143.05 Vodja tehnoloke priprave dela v elektrotehniki Vir: Statistini urad Republike Slovenije, http://www.stat.si/klasje/kodirni_a.aspx?cvn=1182
78
Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika Tabela 37: Poklici iz standardne klasifikacije za vodstvene funkcije, kjer se lahko zaposli magister inenir elektrotehnike ifra Poklic kategorije 1210.03 1210.03 1235.02 1312.03 1222.02 1222.03 1237.01 1237.02 1237.00 1222.00 Direktor/direktorica drube Direktor/direktorica podjetja za distribucijo elektrine energije Meneder/menederka distribucijske enote drube Meneder/menederka manje drube za oskrbo z elektriko, plinom in vodo Meneder/menederka proizvodne in operativne enote drube v predelovalnih dejavnostih Meneder/menederka proizvodne in operativne enote drube za oskrbo z elektriko, plinom in vodo Meneder/menederka raziskovalne enote drube Meneder/menederka razvojne enote drube Menederji/menederke raziskovalne in razvojne enote drube, n.o. Tehnini direktor/tehnina direktorica v rudarstvu, predelovalnih dejavnostih, za oskrbo z elektriko, plinom in vodo Vir: Statistini urad Republike Slovenije, http://www.stat.si/klasje/kodirni_a.aspx?cvn=1182
Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje smo pridobili uradne podatke, ki kaejo na zaposlitvene monosti diplomantov s podroja elektrotehnike (Tabela 42). Podatki se asovno nanaajo na obdobje od leta 2006 do junija leta 2008 oziroma na stanje na dan 30. 6. 2008 (registrirana brezposelnost). Podatki so prikazani za obmoje celotne Republike Slovenije, kakor za obmoje, ki ga strokovno pokriva ZRSZ Obmona sluba Maribor (obmoje upravnih enot: Lenart, Maribor, Pesnica, Rue in Sl. Bistrica). V primeru, ko pa se oseba samozaposli oz. se registrira za opravljanje poklicne dejavnosti, pa potrebe po delavcih ni potrebno registrirati. Tako Zavod RS za zaposlovanje ne razpolaga s podatki o tevilu samozaposlitev kadrov s strokovno izobrazbo s tega podroja in ti podatki v tabelarnih pregledih niso zajeti. V prvem tabelarnem pregledu so prikazane potrebe, zaposlitve in registrirano brezposelne osebe glede na naziv strokovne izobrazbe, ki so jih delodajalci zahtevali za zasedbo prostih delovnih mest. Iz tabelarnih pregledov je razvidno, da povpraevanje presega ponudbo omenjenih kadrov, prav tako je opazen deficit kadrov z izobrazbo s podroja tehnike tudi v irem Evropskem zaposlitvenem obmoju. Podatki kaejo, da so naim diplomantom glede na potrebe po kadrih s tovrstno strokovno izobrazbo iroko odprte zaposlitvene monosti.
79
Tabela 38: Prijavljene potrebe, tevilo zaposlitev in tevilo registriranih brezposelnih oseb za profile predlaganega tudijskega programa
Potrebe po delavcih tevilo zaposlitev tevilo reg. brezp. oseb OS MARIBOR jun.08 6
Slovenija 2006 544 13 2007 567 12 I.-VI. 2008 271 6
OS MARIBOR 2006 59 2 2007 39 I.-VI. 2008 17 3 2006 426 11
Slovenija 2007 404 5 I.-VI. 2008 189 4
OS MARIBOR 2006 61 2 2007 49 1 I.-VI. 2008 12 1
Slovenija jun.08 43
72501 UNI. DIPL. IN. ELEKTROTEHNIKE 72502 UNI. DIPL. IN. ELEKTROTEHNIKE ZA ENERGETIKO 72506 UNI. DIPL. IN. ELEKTROTEHNIKE ZA INDUSTRIJSKO ELEKTROTEHNIKO 72507 UNI. DIPL. GOSPODARSKI IN. ELEKTROTEHNIKE SMERI 72508 UNI. DIPL. GOSPODARSKI IN. 72512 DIPL. IN. ELEKTROTEHNIKE (VS), SPECIALIST 72531 UNI. DIPL. IN. ELEKTROTEHNIKE ZA INDUSTRIJSKO ELEKTRONIKO 72537 UNI. DIPL. IN. ELEKTROTEHNIKE ZA MERIL.REGULAC.TEH. 72541 UNI. DIPL. IN. ELEKTROTEHNIKE ZA TELEKOMUNIKACIJE 72542 UNI. DIPL. IN. TELEKOMUNIKACIJ 72591 UNI. DIPL. IN. ELEKTROTEHNIKE, SPECIALIST
4 5 16 1 6 1 10 4 1 7 6 3 2 6 27 1 5 3 8 4 2
3 4 9 10 3
2 8 12 6 6
2 5 27 7 2 1 7 1 1 5 6 11 3 5 2 1 1
1 2 2
6 5
1 3 1
1 2 1 1
Vir: Zavod RS za zaposlovanje, OS Maribor, www.ess.gov.si
80
Tabela 39: Prijavljene potrebe, tevilo zaposlitev in tevilo registriranih brezposelnih oseb za glede na ire zaposlitvene monosti diplomantov predlaganega tudijskega programa
Potrebe po delavcih tevilo zaposlitev tevilo reg. brezp. oseb Slovenija jun.08 OS MARIBOR jun.08
Slovenija 2006 1222.03 Meneder proizvodne in operativne enote drube za oskrbo z elektriko, plinom in vodo 1224.04 Meneder proizvodne in operativne enote drube za popravilo izdelkov iroke porabe 1226.03 Meneder proizvodne in operativne enote drube v komunikacijah 1229.16 Meneder podroja ali enote v javni upravi 1237 Menederji raziskovalne in razvojne enote drube 1239 Menederji drugih enot drube, d.n. 1312.03 Meneder manje drube za oskrbo z elektriko, plinom in vodo 1316.04 Meneder manje drube za komunikacije 2130.01 IN. razvoja komunikacij 2130.12 Skrbnik tokov podatkov 2130.13 Svetovalec tehnine pomoi za uporabnike 2143 IN.ji elektrotehnike ipd. 2143.01 Elektroenergetski inpektor 2143.02 IN. elektroenergetike 2143.03 IN. elektroenergetike, projektant 2143.04 IN. elektroenergetike, svetovalec 2143.05 Tehnolog elektrotehnike 2143.06 IN. elektrotehnike 38 53 9 36 459 57 66 3 32 463 20 29 4 16 208 2007 I.-VI. 2008
OS MARIBOR 2006 2007 I.-VI. 2008 2006
Slovenija 2007 I.-VI. 2008
OS MARIBOR 2006 2007 I.-VI. 2008
1 10 22 89 72 3 7 26 2 24 713 4 23 73 82 3 6 27 2 21 731
1 3 13 49 76 3 1 9 1 13 345 1 1 81 3 8 1 2 59 67 1 84 5 2 43 1 1 1 2 30 1 1 7 3 3 6 3 4 1
4 6 9 125 42
4 1 5 112 45
2 1 2 66 31 2 1 15 2 11 7 5 3 2 3 11 13 2
8 45 3 78 350 2 45 42 10 35 182
3 48 7 87 345 42 54 8 32 180
2 21 2 30 189 1 27 27 5 20 90 8 6 1 5 35 7 11 1 2 25 1 3 1 2 16 6 12 6 2 2 1 10 57 13 10 2 6 50 5 1 2 25 8 28 9 1
81

2143.07 IN. elektroenergetike, vodja del 2143.08 IN. elektrotehnike, vodja del 2144 IN.ji elektronike, telekomunikacij 2144.01 IN. elektroavtomatike 2144.02 IN. signalnovarnostnih naprav 2144.03 IN. telekomunikacij 2144.04 IN. elektronike 2144.05 Tehnolog elektronike 2144.06 Tehnolog telekomunikacij 2419 Strokovnjaki za poslovanje, d.n. 2419.02 Svetovalec za patente 2419.04 Svetovalec za prodajne metode 2419.06 Svetovalec za trenje 2419.08 Svetovalec za poslovanje 2419.09 Projektni meneder 2419.10 Svetovalec za varstvo potronikov 3114 Tehniki za elektroniko in telekomunikacije 3114.01 Delovodja telekomunikacij 3114.02 Nadzornik telekomunikacij 3114.03 Tehnik za signalnovarnostne naprave 3114.04 Tehnik za telekomunikacije 3114.05 Tehnik za elektroniko 3114.06 Tehnik za telekomunikacije, vodja del 3114.07 Tehnik za elektroniko, vodja del 3429.03 Agent za propagando 3471.03 Grafini oblikovalec 59 167 187 850 5 214 2 2 1 30 139 2 25 14 329 248 3 4 4 43 143 5 33 7 292 5 15 185 2 2 44 33 3 1 2 22 5 13 80 1 4 6 2 1 11 2 5 110 6 15 20 8 8 46 131 4 2 48 52 12 5 1536 11 50 128 5 3 45 49 14 7 1806 1 71 219 179 1016 45 173 56 658 22 48 20 16 30 62 8 8 17 20 5 5 5 27 76 1 1 42 16 9 1 1280 136 147 1 60 1143 4 58 209 162 517 7 127 5 6 5 41 65 3 2 22 259 3 2 2 4 7 1 1 4 2 2 6 8 2 6 5 1 1 1 5 17 168 8 2 54 81 20 4 15 182 4 1 59 91 20 7 1247 1 64 215 190 573 5 155 1 6 2 55 80 5 4 32 258 28 136 20 30 3 11 103 6 3 20 54 12 8 820 2 25 125 151 396 2 63 4 3 1 19 34 2 2 4 6 9 1 2 2 22 4 66 1 5 1 2 9 3 73 2 4 23 10 26 8 19 11 34 3 18 2 10 2 1 17 3 1 5 15 2 1 93 6 1 1 49 2 2 11 8 18 1 3 24 4 2 1 10 5 2 2 6 30 21 92 4 2 7 2 1 1 1 182 19 1 3 24 8 2 1 4 6 1 1
Vir: Zavod RS za zaposlovanje, OS Maribor, www.ess.gov.si
82
V nadaljevanju pa podajamo e pregled potreb, zaposlitev in registrirano brezposelni oseb po poklicih, ki bi jih lahko opravljali diplomanti tudijskega programa druge stopnje Elektrotehnika (tabela 43). Poklici so ifrirani v skladu s Standardno klasifikacijo poklicev. V primerih, ko je navedena 4 mestna ifra poklicne skupine in njej pripadajoe 7 mestne ifre poklica, predstavlja razlika med setevkom posameznih poklicev in vrednostjo pri nadrejeni poklicni skupini tiste potrebe, kjer delodajalci niso opredelili potrebe na nivoju poklica, temve poklicne skupine, zato je ob potrebah po poklicih potrebno upotevati tudi te potrebe, ki so opredeljene zgolj na ravni poklicne skupine. Glede na predstavljene podatke lahko ugotovimo, da so dejanske potrebe po kadrih, ki jih izobraujemo na FERI veje od skupnega tevila tovrstnih diplomantov, ki konajo tudij bodisi na Univerzi v Mariboru-FERI ali na Univerzi v Ljubljani-FE. S povezanostjo slovenskega gospodarstva v skupni evropski prostor ocenjujemo, da se bodo potrebe po tovrstnih kadrih e poveale, kar lahko v blinji prihodnosti postane omejujo dejavnik za nadaljni tehnoloki in ekonomski razvoj. V dopolnilo prikazanih statistik velja izpostaviti, da tudentje elektrotehnike zano z delom v podjetjih v asu obvezne prakse, mnogi pa tudi preko tudentskih servisov e v asu tudija in se po konanem tudiju tam tudi takoj zaposlijo brez prijavljanja na Zavodu za zaposlovanje.
7.2 Mnenje panone gospodarske zbornice, resornega ministrstva, drugih relevantnih zdruenj delodajalcev Zavedamo se, da je uspena povezava na fakulteti pridobljenih teoretinih in praktinih znanj formula za uspeno delo in klju do gospodarskega uspeha in konkurennosti podjetij na evropskem trgu. Proces reforme tudija po usmeritvah bolonjske deklaracije smo razumeli kot prilonost za sodelovanje delodajalcev pri izoblikovanju zahtevanih kompetenc bodoih diplomantov elektrotehnike in njej sorodnih podroij, ki bi odraale priakovanja in potrebe industrije. Zato smo 23. 10. 2008 na FERI organizirali sestanek z nekaterimi kljunimi predstavniki slovenskih podjetij, strokovnih zdruenj, javnih ustanov in medijev iz podroij tistih tudijskih programov, ki jih na fakulteti izvajamo. Preverili smo skladnost naih programov z dejanskimi potrebami gospodarstva. Ugotovili smo, da je ponujen magistrski tudijski program, tako po strukturi in vsebini predmetov kot tudi po pridobljenih kompetencah skladen z aktualnimi potrebami in razvojnimi cilji slovenskega gospodarstva. Izpostavljeno je bilo priakovanje delodajalcev, da bodo diplomanti osvojili imve praktinih znanj in spretnosti, ki jim bodo omogoale hitro vkljuitev v reevanje konkretnih inenirskih nalog. Poleg tega smo se dogovorili o tesnejem sodelovanju na magistrskih tudijskih programih predvsem na podrojih tudentskih projektov, magistrskih nalog, vkljuitvi strokovnjakov iz prakse v pedagoki proces in pri informiranju tudentov o monostih zaposlovanja. Magistrski tudij Elektrotehnike sledi zastavljenim ciljem predvsem s problemsko naravnanostjo programa, laboratorijskim in eksperimentalnim delom, seminarji, tudentskimi projekti in s ponujenimi izbirnimi vsebinami. Mnenja relevantnih intitucij in pomembnih delodajalcev o predlaganem tudijskem programu so zbrana v Prilogi 8.
83
8. Podatki o skupni najviji dopustni neposredni in dodatni tedenski pedagoki obveznosti

Celotno gradivo k tej toki se nahaja v Prilogi 9: Akt o oblikah neposredne pedagoke obveznosti (Obvestila UM t. XXIII-2-2005, 15.03.2005), Merila za zmanjanje neposredne pedagoke obveznosti na Univerzi v Mariboru (Obvestila UM t. XXIII-2-2005, 15.03.2005), Sklep, t. 331104-04-100100 (Obvestila UM t. XXIII-2-2005, 15.03.2005), Merila za vrednotenje dela visokoolskih uiteljev in sodelavcev Univerze v Mariboru A5/2005-2 BB (Obvestila UM t. XXIII-2-2005, 15.03.2005).
Vsi dokumenti so objavljeni na spletni strani UM: http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=437
9. Ocena finannih sredstev, potrebnih za uvedbo in izvajanje tudijskega programa, in predvideni viri
9.1 Stroki za izvedbo rednega tudija
9.1.a. Viri podatkov za izraune

Za izraun letnih sredstev po lump sum sistemu za Fakulteto za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko (FERI) tudijski program druge stopnje Elektrotehnika smo uporabili model iz Uredba o javnem financiranju visokoolskih in drugih zavodov od leta 2004 do leta 2009 (Uradni list RS 134/2003 z dne 30. 12. 2003, Uradni list RS 132/2006 z dne 15. 12. 2006 in Uradni list RS, t. 99/2008 z dne 17. 10. 2008). Pri izraunih smo uporabljali podatke MVZT, Statistinega urada Republike Slovenije ter FERI (nartovana dinamika gibanja tevila vpisanih tudentov in diplomantov).
Vir podatkov o viini finannih sredstev, nakazanih na Univerzo v Mariboru v letu 2007 in 2008, sta tabeli MVZ. Izraune smo naredili na osnovi vseh nakazil, ne glede na to, ali so bila sredstva namenjena dejavnostim, ki se bodo financirale z lump sum sistemom. V sredstvih smo upotevali tudi nakazila za skupne projekte in univerzitetno upravo UM (bruto vrednosti).
Podatke o tudentih in profesorjih smo vzeli iz tabel Statistinega urada Republike Slovenije.
9.1.b. Pravila za izraun letnih normativnih sredstev (Uredba)

Doloanje letnih sredstev za tudijsko dejavnost visokoolskih zavodov
Visokoolski zavod (univerza) razporeja letna proraunska sredstva za tudijsko dejavnost po pravilih, ki jih sprejme pristojni organ visokoolskega zavoda, in z njimi seznani ministrstvo (25. len Uredbe). V skladu s temi pravili se doloijo tudi dele sredstev za skupne naloge visokoolskega zavoda, dele sredstev za tudijsko dejavnost in razdelitev tega delea (25. len Uredbe).
84
Letna proraunska sredstva za tudijsko dejavnost se vsako leto realno poveajo najmanj za rast bruto domaega proizvoda, vendar ne manj kakor 2,5% glede na proraun za preteklo leto za tudijsko dejavnost po Uredbi. Letna sredstva za tudijsko dejavnost visokoolskega zavoda (LS) so sestavljena iz osnovnih letnih sredstev (OLS) in normativnih letnih sredstev (NLS). LS = OLS + NLS. Letna sredstva za visokoolski zavod se doloijo enkrat letno, do 1. marca, s sklepom ministra. Osnovna letna sredstva (OLS) visokoolskega zavoda v letu 2009 znaajo 60 % letnih sredstev iz leta 2008, poveanih za k. Vrednost k je enaka letni stopnji inflacije v preteklem letu. Normativna letna sredstva (NLS) visokoolskega zavoda se doloijo ob upotevanju letne izhodine vrednosti (LIV), vsote tevila tudentov () in z utejo (Ud) pomnoenega tevila diplomantov (D) ter faktorja tudijske skupine f((s)), v katero spada tudijski program. NLS = LIV * vsota (( + D * Ud) * f((s))). Letna izhodina vrednost (LIV) pomeni normativna letna sredstva na tudenta v prvi tudijski skupini in se izrauna kot kolinik med razliko letnih sredstev (LS) in osnovnih letnih sredstev vseh tudijskih programov ( OLS) ter vsoto tevila tudentov () in z utejo (Ud) pomnoenega tevila diplomantov (D) ter faktorja tudijske skupine f(s), v katero spada tudijski program. LIV = (LS OLS) / (( + D * Ud) * f(s)). () je tevilo tudentov rednega tudija brez absolventov po tudijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. 6. 2004, ter tudijskih programih prve in druge stopnje na visokoolskem zavodu v tekoem tudijskem letu. (D) je tevilo diplomantov rednega tudija po tudijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. 6. 2004, ter tudijskih programih prve in druge stopnje na visokoolskem zavodu v preteklem koledarskem letu. Ute za diplomanta (Ud) je razmerje med normativnimi sredstvi za diplomanta tudijskega programa in tudenta istega programa. Za diplomante tudijskih programov za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. 6. 2004, in za diplomante enovitih tudijskih programov, sprejetih po 11. 6. 2004, je ute za diplomanta tevilo semestrov polovic, za diplomante tudijskih programov prve stopnje pa je ute za diplomanta 4. tudenti in diplomanti druge bolonjske stopnje se ne upotevajo pri doloanju normativnih letnih sredstev iz 6. lena Uredbe za leto 2009. Sredstva za financiranje 85
tudijske dejavnosti po tudijskih programih se izraunajo v letu 2009 za visokoolski zavod tako, da se pomnoi tevilo vpisanih tudentov rednega tudija druge stopnje brez absolventov: v prvi tudijski skupini z v drugi tudijski skupini s v tretji tudijski skupini s v etrti tudijski skupini s v peti tudijski skupini s v esti tudijski skupini s 2.500,00 EUR, 3.250,00 EUR, 4.000,00 EUR, 4.500,00 EUR, 5.000,00 EUR in 6.000,00 EUR.
K tevilu tudentov rednega tudija druge stopnje se ne pritevajo tudenti z e pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji. tudijski programi tretje stopnje ter tudijski programi za pridobitev magisterija znanosti in doktorata znanosti, sprejeti pred 11. 6. 2004, se lahko sofinancirajo tudi iz sredstev dravnega prorauna na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi ministrstvo. V tudijske skupine (s) se zdruujejo tudijski programih po tudijskih podrojih oziroma podpodrojih. Seznam tudijskih programov z uvrstitvami v tudijske skupine je priloga Uredbe. tudijska podroja so poimenovana v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraevanja in usposabljanja (KLASIUS) (Uradni list RS, t. 46/06), in sicer: (14) izobraevalne vede in izobraevanje uiteljev, (21) umetnost, (22) humanistika, (31) drubene vede, (32) novinarstvo in obveanje, (34) poslovne in upravne vede, (38) pravne vede, (42) vede o ivi naravi, (44) fizikalne in kemijske vede, (46) matematika in statistika, (48) raunalnitvo, (52) tehnika, (54) proizvodne tehnologije, (58) arhitektura, urbanizem in gradbenitvo, (62) kmetijstvo, gozdarstvo, ribitvo, (64) veterinarstvo, (72) zdravstvo, (76) socialno delo, (81) osebne storitve, (84) transportne storitve, (85) varstvo okolja, (86) varovanje. Faktor tudijske skupine f(s) izraa razmerje med sredstvi, namenjenimi za izvedbo tudija v tudijski skupini, v primerjavi s prvo tudijsko skupino. tudijskih skupin je est: 1. (31) drubene vede, (32) novinarstvo in obveanje, (34) poslovne in upravne vede ter (38) pravne vede: f = 1,0; 2. (14) izobraevalne vede in izobraevanje uiteljev, (22) humanistika, (72) zdravstvo, podpodroji 725 zdravstvena tehnologija in 726 terapija in rehabilitacija, (76) socialno delo, (81) osebne storitve, (84) transportne storitve in (86) varovanje: f = 1,75; 3. (48) raunalnitvo, (52) tehnika, brez podpodroja 524 kemijska tehnologija in procesno inenirstvo, (54) proizvodne tehnologije, (58) arhitektura, urbanizem in gradbenitvo, (72) zdravstvo, podpodroje 723 zdravstvena nega in oskrba ter (85) varstvo okolja: f = 2,50; 4. (42) vede o ivi naravi, (46) matematika in statistika, (62) kmetijstvo, gozdarstvo, ribitvo: f = 3,00;
86
5. 44) fizikalne in kemijske vede, (52) tehnika, podpodroje 524 kemijska tehnologija in procesno inenirstvo ter (72) zdravstvo, podpodroje 727 farmacija in lekarnitvo: f = 3,50; 6. (21) umetnost, (64) veterinarstvo ter (72) zdravstvo, podpodroji 721 medicina in 724 zobozdravstvo: f = 4,50. Podrtani so tudijski programi, ki se jim je spremenila tudijska skupina.
9.1.c. Opis uporabljenih podatkov za izraune

Pri izraunu sredstev za izvajanje tudijskih programov na FERI za magistrski program smo uporabili podatke Ministrstva za visoko olstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) Izraun letnih sredstev UM za leto 2007 in leto 2008 ter oceno gibanja tevila vpisanih tudentov in diplomantov v letih 2010 2015. Za izraun sredstev FERI - MAG program smo uporabili naslednja izhodia: Ker Uredba velja do leta 2009, smo predpostavili, da se po tem letu ne bo spremenil sistem izrauna LS za bolonjske programe prve stopnje in da bodo takna pravila veljala tudi za bolonjske programe druge stopnje. Predvidevamo, da bo fakulteta dobila od ministrstva denar za normativna letna sredstva (NLS) in osnovna letna sredstva (OLS - dota) za magistrski program. Za oceno predvidene viine dote smo uporabili dele tok za izraun LIV NLS in jih pomnoili s celotno vrednostjo LIV-a za leta 2010, 2011, 2012, 2013 in 2014 (100 % LIV). Izraune LIV2010 do LIV2014 smo korigirali s faktorjem k, ki je enaka predvideni letni stopnji inflacije v tekoem letu. Predvidevamo, da bo to poveanje v povpreju 3,5% za celotno obdobje. Letna izhodina vrednost 2006 - LIV2006 = 267.848,92 sit Letna izhodina vrednost 2007 - LIV2007 = 1.151,00 EUR Letna izhodina vrednost 2008 - LIV2008 = 1.207,08 EUR Letna izhodina vrednost 2009 - LIV2009 = 1.261,40 EUR (LIV2008 + 4,5 %) Letna izhodina vrednost 2010 - LIV2010 = 1.305,55 EUR (LIV2009 + 3,5 %) Letna izhodina vrednost 2011 - LIV2011 = 1.351,24 EUR (LIV2010 + 3,5 %) Letna izhodina vrednost 2012 - LIV2012 = 1.398,54 EUR (LIV2011 + 3,5 %) Letna izhodina vrednost 2013 - LIV2013 = 1.447,48 EUR (LIV2012 + 3,5 %) Letna izhodina vrednost 2014 - LIV2014 = 1.498,15 EUR (LIV2013 + 3,5 %) Letna izhodina vrednost 2015 - LIV2015 = 1.550,58 EUR (LIV2014 + 3,5 %) Predvideno tevilo diplomantov (D) so doloili na oli fakulteti. Ute (Ud) za diplomante MAG programa je 2. V izraunu za leta 2011 do 2015 bomo upotevali nartovano gibanje tevila vpisanih tudentov. Za izraun delea diplomantov MAG programa smo uporabili razmerje med tevilom tudentov in diplomantov 0,18. Faktor tudijske skupine f(s) je 2,5. Letna sredstva za tudijski program (LS) smo izraunali ob upotevanju letne izhodine vrednosti (LIV), vsote tevila tudentov () in z utejo (Ud) pomnoenega tevila diplomantov (D) ter faktorja tudijske skupine f(s) v katero spada tudijski program. LS = LIV * (( + D * Ud) * f(s)).
87
Tabela 40: Predviden vpis tudentov tudijskega programa druge stopnje Elektrotehnika Elektrotehnika - II. bolonjska stopnja tudijsko leto koledarsko leto 2010 "2/12" 13 13 2 2011-12 80 64 144 2011 "2/12" 80 11 91 16 2012-13 80 64 144 2012 80 64 144 38 2013-14 80 64 144 2013 80 64 144 50 2014-15 80 64 144 2014 80 64 144 60
MAG
Elektrotehnika 1. letnik 2. letnik skupaj diplomanti
2010-11 80 0 80
MAG 2010 - tevilo tudentov se izrauna na osnovi 2/12 delea tudentov 1. letnika za katere se bodo izvajali tudijski programi.
MAG 2011 - tevilo tudentov se izrauna na osnovi vseh tudentov 1. letnika in 2/12 delea tudentov 2. letnika za katere se bodo izvajali tudijski programi.
"tevilo" diplomantov se izrauna na osnovi tevila vpisanih tudentov in razmerja med tudenti in diplomanti v podobnih programih (0,18).
tevilo tudentov in diplomantov - podatek smo dobili od predstavnikov fakultete.
ifra Ime zavoda 4 6 19 20 21 5 12 13 UL Visoka upravna ola UL Visoka ola za socialno delo UL Ekonomska fakulteta UL Pravna fakulteta UL Fakulteta za drubene vede UM Pravna fakulteta UM Ekonomsko-poslovna fak. UM Fakulteta za organ. vede Skupaj skupina - faktor 1 UL Pedagoka fakulteta UL Visoka ola za zdravstvo UL Filozofska fakulteta UL Fakulteta za port UL Teoloka fakulteta UM Pedagoka fakulteta UM Visoka zdravstvena ola Skupaj skupina - faktor 2
diplo/stu stud/dipl prof.*100/st stud/pr asist.*100/st stud/asi d o ud of. ud st. 0,2189 4,57 2,70 37,00 1,35 74,00 0,1881 5,32 2,66 37,62 2,66 37,62 0,1868 5,35 1,18 84,42 1,53 65,52 0,1872 5,34 2,54 39,41 1,49 67,24 0,1330 7,52 2,59 38,62 1,83 54,63 0,1110 9,01 2,13 47,06 1,30 77,00 0,1373 7,28 2,34 42,65 1,96 50,98 0,1532 6,53 1,96 51,00 1,45 68,85 0,1636 6,11 2,00 50,06 1,65 60,53 0,1860 0,2647 0,1114 0,1174 0,1211 0,1715 0,2593 0,1536 5,38 3,78 8,97 8,52 8,26 5,83 3,86 6,51 4,04 4,51 3,54 3,62 8,70 5,09 11,78 4,40 24,72 22,17 28,25 27,62 11,50 19,63 8,49 22,74 4,27 8,43 4,89 4,62 5,59 3,89 1,35 4,80 23,42 11,86 20,43 21,65 17,89 25,72 74,25 20,85
1 11 18 22 50 2 3
88
9 23 25 26 48 63 64 14 15 16
UL Fakulteta za pom. in promet UL Fakulteta za strojnitvo UL Fakulteta za arhitekturo UL Fakulteta za grad. in geod. UL Naravoslovnotehnika fak. UL Fakulteta za ra. in infor. UL Fakulteta za elekt. UM Fakulteta za strojnitvo UM Fakulteta za elek., ra. in inf. UM Fakulteta za gradbenitvo Skupaj skupina - faktor 2,5 UL Fakulteta za kem. in kem. teh. UL Fakulteta za farmacijo UL Fakulteta za mat. in fiziko UL Biotehnika fakulteta UM Fakulteta za kmetijstvo UM Fakulteta za kem. in kem. teh. Skupaj skupina - faktor 3 UL Veterinarska fakulteta UL Medicinska fakulteta UL Akademija za likovno umet. UL Akademija za glasbo UL Akadem. za gled., rad., film, TV Skupaj skupina - faktor 4,5 SKUPAJ VSE SKUPINE
0,1379 0,2264 0,1364 0,1047 0,0959 0,0433 0,1298 0,1813 0,1001 0,0458 0,1179 0,1354 0,1185 0,0929 0,1210 0,1099 0,1310 0,1195 0,1365 0,1211 0,1183 0,1935 0,1923 0,1366 0,1421
7,25 4,42 7,33 9,55 10,43 23,08 7,71 5,51 9,99 21,84 8,48 7,39 8,44 10,76 8,26 9,10 7,64 8,37 7,33 8,26 8,45 5,17 5,20 7,32 7,04
4,08 4,35 3,94 4,46 5,38 2,00 3,40 4,49 4,31 3,02 3,95 3,92 3,73 7,21 5,04 5,93 5,16 5,00 9,52 6,71 14,89 18,48 37,18 10,96 3,97
24,53 23,00 25,38 22,40 18,59 50,00 29,45 22,28 23,20 33,09 25,31 25,52 26,82 13,87 19,84 16,85 19,38 20,01 10,50 14,90 6,72 5,41 2,69 9,13 25,20
2,28 7,16 5,76 3,00 3,45 2,33 3,46 5,83 4,31 2,56 3,93 5,79 6,79 4,85 3,92 3,96 5,95 4,88 9,52 15,06 1,53 7,33 16,67 11,54 3,98
43,89 13,97 17,37 33,29 29,00 42,86 28,93 17,14 23,20 39,00 25,42 17,28 14,73 20,60 25,48 25,28 16,80 20,51 10,50 6,64 65,50 13,64 6,00 8,66 25,13
30 31 47 71 10 17
37 41 42 43 44
9.1.d. Testni izraun

Izrauni so narejeni na osnovi priredbe doloil pristojnega ministrstva.
LIV 2004 sit LIV 2005 sit LIV 2006 sit k 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012 LIV 2007 eur LIV 2008 eur LIV 2009 eur LIV 2010 eur LIV 2011 eur LIV 2012 eur LIV 2013 eur LIV 2014 eur LIV 2015 eur Ud(MAG) F(s)
258.694,85 261.383,72 267.848,92 4,50 - 3,50% 1.151,00 1.207,08 1.261,40 1.305,55 1.351,24 1.398,54 1.447,48 1.498,15 1.550,58 2,00 2,50
89
FERI Elektrotehnika
tevilo tudentov dele tevila diplomantov toke za izraun LIV-a 2010 NLS FERI MAG bruto 2010 LS FERI MAG bruto 2010 LS FERI MAG neto 2010
MAG
2010
13 2 42,50 22.194,00 55.485,46 52.877,64
FERI Elektrotehnika
tevilo tudentov dele tevila diplomantov toke za izraun LIV-a 2011 NLS FERI MAG bruto 2011 LS FERI MAG bruto 2011 LS FERI MAG neto 2011
MAG
2011
91 16 307,50 166.203,00 415.507,10 395.978,27
FERI Elektrotehnika
tevilo tudentov tevilo diplomantov toke za izraun LIV-a 2012 NLS FERI MAG bruto 2012 LS FERI MAG bruto 2012 LS FERI MAG neto 2012
MAG
2012
144 38 550,00 307.678,00 769.194,61 733.042,46
FERI Elektrotehnika
MAG
2013
144 50 610,00 353.186,00 882.965,11 841.465,75
FERI Elektrotehnika
MAG
2014
144 60 660,00 395.511,00 988.776,75 942.304,24
90
FERI Elektrotehnika
MAG
2015
144 62 670,00 415.556,00 1.038.889,54 990.061,73
9.2 Stroki za izvedbo izrednega tudija Stroki za izvedbo izrednega tudija so ocenjeni ob naslednjih predpostavkah: Fakulteta bo izvajala izredni tudij, e bo na program vpisanih ve kot 15 tudentov, posamezna smer pa se bo izvajala, e bo vpisanih ve kot 10 tudentov. Izredni tudij bo potekal v nekoliko skrenem obsegu kontaktnih ur in sicer: 60 80 % za predavanja, seminarje in seminarske vaje, 80 100 % za laboratorijske vaje. Ob predvidevanju, da bo vpisanih v prvi letnik vsaj 15 tudentov, bo olnina na tudenta za en letnik tudija primerljiva s olninami za izredni tudij na fakultetah iz 3. tudijske skupine, ki izvajajo programe v podobnem obsegu. 9.3 Predvideni viri financiranja Financiranje rednega tudijskega programa druge stopnje Elektrotehnika bo sestavljeno iz ve virov: proraunska sredstva za redni tudij, lastna sredstva, pridobljena na trgu in s sodelovanjem v domaih in tujih raziskovalnih projektih, drugi viri financiranja: donatorska oziroma sponzorska sredstva podjetij in drugih organizacij. olnine in prispevki za tudij, ki jih plaajo v tudijski program vpisani tudenti oziroma njihovi delodajalci, lastna sredstva, pridobljena na trgu in s sodelovanjem v domaih in tujih raziskovalnih projektih, drugi viri financiranja: donatorska oziroma sponzorska sredstva podjetij in drugih organizacij.
Financiranje izrednega tudijskega programa druge stopnje Elektrotehnika:
10. Evalvacijski postopki programa

Predvideni redni samoevalvacijski postopki Fakultete za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko bodo zagotavljali sprotno spremljanje in ocenjevanje kakovosti in uinkovitosti izvajanja pedagokega procesa. V teh postopkih bodo sodelovali tudi tudentje. Za notranjo evalvacijo skrbi Komisija za ocenjevanje kakovosti FERI.
91
Pri samoevalvaciji se bodo upotevali: Zakon o visokem olstvu, podzakonska doloila, Merila za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokoolskih zavodov, tudijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetnikega in strokovnega dela, Statut Univerze v Mariboru ter ostala doloila, ki bodo urejala podroje samoevalvacije visokoolskih zavodov. Samoevalvacijsko poroilo bo poleg opisa in kritine analize glavnih vidikov vkljuevalo tudi naine, postopke in ukrepe za izboljanje kakovosti, ki temeljijo na ugotovljenih prednostih in slabostih. tudijski program bomo ocenjevali: s habilitacijami pedagokih kadrov, z anketiranjem tudentov o kakovosti izvajanja tudijskega programa, s spremljanjem unih dosekov, prehodnostjo in dolino tudija tudentov, s spremljanjem raziskovalnih dosekov, s pripravljanjem analiz poroil o delu pedagokih delavcev po vsakem semestru, z zbiranjem informacij o zaposljivosti. Anonimna tudentska anketa se bo izvajala po zakljuku posameznega predmeta na koncu vsakega semestra. Z anketo se bodo ocenjevali predmet in njegovi izvajalci. Rezultati obdelave anket, upotevajo reprezentativnost vzorca, se bodo predali dekanu, ki je dolan posredovati rezultate ocenjenim uiteljem in sodelavcem ter predstojnikom intitutov, ki skrbijo za izvajanje tudijskega programa, prav tako pa tudi tudentskemu svetu, ki podaja mnenje v habilitacijskem postopku. Predstojniki intitutov v akademskem dialogu skupaj s slabe ocenjenimi visokoolskimi uitelji predlagajo ukrepe za izboljanje stanja. V primeru, da se stanje v nekaj zaporednih anketah ne izbolja, pa dekan po lastni presoji sprejme ustrezne ukrepe. Po uvedbi novega tudijskega programa se bo dejanska obremenitev tudenta preverjala vsako tudijsko leto do zakljuka magistrskega tudija prve vpisane generacije, potem pa najmanj vsaki dve leti (v skladu s 5. lenom Meril za kreditno ovrednotenje tudijskih programov po ECTS).
Kraj in datum:
Podpis odgovorne osebe in ig
Maribor,_______________
Dekan FERI Prof. dr. Igor Tiar _____________________
Maribor,_______________
Rektor UM Prof. dr. Ivan Rozman _______________________
92
11. Priloge
1) Sklep senata univerze oz. samostojnega visokoolskega zavoda 2) Pisna neodvisna strokovna mnenja 3) Tuji priznani oziroma akreditirani tudijski programi iz razlinih drav e gre za regulirane poklice, pa tudi sklic na ustrezno direktivo EU 4) Toka 4. 5. h.: a. statut visokoolskega zavoda b. predstavitveni zbornik c. tudentova pronja/prijava, sporoilo o opravljenih tudijskih obveznostih in tudijska pogodba 5) Visokoolski uitelji, znanstveni delavci in visokoolski sodelavci: a. Izpolnjen Obrazec t. 4 b. Reference nosilcev c. Dokazilo o veljavni izvolitvi v naziv d. Izjave glede vrste sklenjenega delovnega razmerja e. Soglasja delodajalcev 6) Prostori in oprema: a. Izpis iz zemljike knjige b. Najemna pogodba 7) Dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo praktinega usposabljanja 8) Mnenje panone gospodarske zbornice, resornega ministrstva, zdruenj delodajalcev 9) Podatki o skupni najviji dopustni neposredni in dodatni tedenski pedagoki obveznosti 10) Drugo
OBRAZEC 2 JE DOPOLNJEN Z INTERNIMI NAVODILI STROKOVNE SLUBE UM IN NAVODILI, KI JIH JE PRIPRAVIL SVET RS ZA VISOKO OLSTVO IN SO OBJAVLJENA SKUPAJ Z OBRAZCEM 2 NA SPLETNI STRANI SVETA: http://www.mvzt.gov.si/index.php?id=383
93

Akreditacija PDF

Transféré par

Informations du document

Titre original

Copyright

Formats disponibles

Partager ce document

Partager ou intégrer le document

Options de partage

Avez-vous trouvé ce document utile ?

Ce contenu est-il inapproprié ?

Droits d'auteur :

Formats disponibles

Akreditacija PDF

Transféré par

Droits d'auteur :

Formats disponibles

VLOGA ZA PRIDOBITEV SOGLASJA K TUDIJSKEMU PROGRAMU DRUGE STOPNJE

Maribor, maj 2013

Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika

Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika

Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika

Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika

Seznam slik Slika 1: Struktura predmetnika ........................................................................................... 65

Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika

Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika

1. Predlagatelj in utemeljitev vloge

Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika

univerzitetni interdisciplinarni tudijski program Gospodarsko inenirstvo smer elektrotehnika.

2003/04 2004/05 2005/06

893 952 978

79 107 102 147

972 1059 1080 1169

98 126 124 100

775 711 721 794

166 157 105 106

941 868 826 900

360 347 321 186

360 347 321 188

2126 2136 2144 2100

245 264 207 257

2371 2400 2351 2357

2003 2004 2005 2006 2007 2008

112 122 151 149 207 170

Tabela 3: tevilo diplomantov izrednega tudija v zadnjih estih letih

2003 2004 2005 2006 2007 2008

2003/04 2004/05 2005/06 2006/07 2007/08 2008/09

137 142 116 115 147 164

2003 2004 2005 2006 2007 2008

ELEKTRONSKA VAKUUMSKA TEHNOLOGIJA D M 1 -

Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika

Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika

stanje 31. 7. 2008

Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika

Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika

17. 02. 2009

19. 12. 2008

3. Interno pridobljena neodvisna ekspertna mnenja o tudijskemu programu

Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika

4. tudijski program s sestavinami iz 7. lena Meril za akreditacijo

tudijski program druge stopnje Elektrotehnika

- avtomatika in robotika, - elektronika, - monostna elektrotehnika. tudijski program ne predvideva modulov

Moduli tudijskega programa:

Umetnike discipline (natejte): Utemeljitev:

4.2.a. Temeljni cilji programa

Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika

4.2.b. Splone kompetence, ki se pridobijo s programom

Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika

4.2.c. Predmetnospecifine kompetence, ki se pridobijo s programom

Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika

Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika

4.3.a. Primerljivost koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti

tevilo ECTS Obveznosti tudenta Izbirnost

Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika

Technical University of Denmark

Electrical Engineering Program nima obveznih MNT predmetov.

Izberejo se iz kataloga TU Darmstadt v okviru netehnikih izbirnih predmetov programa.

Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika

4.3.b Primerljivost monosti dostopa in pogojev za vpis v tudijski program

Obrazec t. 2: UM FERI tudijski program druge stopnje Elektrotehnika