Družinska Medicina

Druinska medicina delovni zvezek 2012/2013
Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta Katedra za druinsko medicino
DRUINSKA MEDICINA
Delovni zvezek Osemnajsta izdaja
tudijsko leto 2012/2013
Ljubljana, oktober 2012
Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta Katedra za druinsko medicino
DRUINSKA MEDICINA
Navodila za vaje Osemnajsta izdaja
tudijsko leto 2012/2013
Ime in priimek tudenta:
Ime in priimek mentorja:
Ime in priimek asistenta:
Termin:
Ljubljana, oktober 2012
DRUINSKA MEDICINA UNO GRADIVO DELOVNI ZVEZEK 18. dopolnjena izdaja Urednica: Davorina Petek Avtorji: Igor vab, Marko Kolek, Janko Kersnik, Mateja Bulc, Davorina Petek, Eva Cedilnik Gorup, Danica Rotar Pavli, Janez Rifel, Ksenija Tuek-Bunc, Polona Seli in Marija Petek-ter. Izdala: Katedra za druinsko medicino, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in Zdruenje zdravnikov druinske medicine. Copyright Zdruenje zdravnikov druinske medicine 2012 Vse pravice pridrane.
CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 614.2:316.356.2(075.8)(076) DRUINSKA medicina. Delovni zvezek [Elektronski vir] : tudijsko leto 2012/2013 / avtorji Igor vab ... [etal.] ; urednica Davorina Petek. - 18. dopolnjena izd. - El. knjiga. - Ljubljana : Katedra za druinsko medicino, Medicinska fakulteta : Zdruenje zdravnikov druinske medicine, 2012 Nain dostopa (URL): http://www.mf.uni-lj.si/kdm/1091-gradiva ISBN 978-961-6526-50-0 (Zdruenje zdravnikov druinske medicine) 1. vab, Igor 2. Petek, Davorina 263276032
VSEBINA
TUDENTOM DRUINSKE MEDICINE NA POT ............................................................................. 6 Sodelavci Katedre za druinsko medicino....................................................................................... 6 1. 1. 2. 1. 2. 3. 2. 1. 1. 2. 3. 4. 2. 1. 2. 3. 1. 1. 2. 3. 4. CILJI IN VSEBINA TUDIJA ....................................................................................................... 8 CILJI TUDIJA........................................................................................................................... 8 VSEBINA TUDIJA IN VEINE............................................................................................ 8 Vsebina .................................................................................................................................... 8 Veine .................................................................................................................................... 8 Znanje o klininih slikah ......................................................................................................... 9 PRIJAVA................................................................................................................................... 11 Roki ....................................................................................................................................... 11 Prijavljanje............................................................................................................................. 11 Omejitve pri prijavah............................................................................................................. 11 Opravljanje vaj v tujini .......................................................................................................... 12 OBLIKE POUKA...................................................................................................................... 12 Delo v mentorskih ambulantah.............................................................................................. 12 Delo na Katedri...................................................................................................................... 14 SEMINARSKE NALOGE ........................................................................................................ 16 Splona navodila za seminar.................................................................................................. 16 Seminarska naloga 1: Organizacija dela ............................................................................. 17 Seminarska naloga 2: Kakovost............................................................................................ 17 Seminarska naloga 3: ivljenjski slog .................................................................................. 18
ORGANIZACIJA POUKA ........................................................................................................... 11
TUDIJSKE OBVEZNOSTI ........................................................................................................ 16
5. Seminarska naloga 4: Hini obisk............................................................................................. 19 6. Seminarska naloga 5: Umirajoi bolnik................................................................................... 20 2. 1. 3. 1. 4. 4. 1. 1. 2. 3. 4. 5. UENJE SPORAZUMEVANJA .............................................................................................. 20 Metoda dela: Igranje vlog in videosnemanje......................................................................... 22 POROILO O DRUINI .......................................................................................................... 23 Druinsko drevo .................................................................................................................... 25 PRIPRAVA ZGLEDNEGA ZDRAVSTVENEGA KARTONA.............................................. 26 NAVODILA ZA PRAKTINE POSEGE .................................................................................... 28 DAJANJE AMPULIRANIH UINKOVIN Z INJICIRANJEM .............................................. 28 Izbira brizgalke in igel ........................................................................................................... 28 Aspiracija uinkovine ............................................................................................................ 29 Aplikacija uinkovine............................................................................................................ 30 Aplikacija intrakutanih injekcij ............................................................................................. 30 Aplikacija subkutanih injekcij ............................................................................................... 30 4
6. 7. 2. 5. 1. 1. 2. 2. 3. 4. 6. 1. a.
Aplikacija intramuskularnih injekcij ..................................................................................... 30 Aplikacija intravenskih injekcij............................................................................................. 31 MERJENJE KRVNEGA TLAKA............................................................................................. 32
PREVERJANJE ZNANJA IN POGOJI ZA PRISTOPITEV H KOLOKVIJU ............................ 33 PISNI TEST............................................................................................................................... 33 Protokol izpita iz druinske medicine ................................................................................... 33 Navodila za pisni test............................................................................................................. 34 PRAKTINI DEL ..................................................................................................................... 35 USTNI ZAGOVOR ................................................................................................................... 36 SPLONI NASVETI O IZPITU ............................................................................................... 37 LITERATURA .............................................................................................................................. 40 TEMELJNA LITERATURA .................................................................................................... 40 PRIPOROENA LITERATURA ............................................................................................. 41
7. PRILOGE ......................................................................................................................................... 43 PRILOGA 1: PREDSTAVITEV BOLNIKA .................................................................................... 43 PRILOGA 2. OBRAZEC, KI GA PODPIE TUDENT V PRIMERU, DA SE STRINJA S TEM, DA SE NJEGOV POSNETEK SHRANI .......................................................................................... 46 PRILOGA 3: DRUINSKI APGAR I .............................................................................................. 49 PRILOGA 4: MENTORJEVA OCENA* ......................................................................................... 50 PRILOGA 5: OPOMNIK PRI OCENJEVANJU TUDENTA........................................................ 51 PRILOGA 6: PRIMERI PRAKTINIH NALOG ............................................................................ 52 i. iii. iv. v. Predpisovanje zdravila........................................................................................................... 52 Priprava intravenske injekcije ........................................................................................... 52 Merjenje krvnega tlaka ...................................................................................................... 53 Izpolnitev napotnice za klininega specialista....................................................................... 53 ii. Aplikacija zdravila z vdihovalnikom na potisni plin............................................................. 52
PRILOGA 7: PRIMERI IZPITNIH VPRAANJ ............................................................................. 55 PRILOGA 8. VPRAALNIK O ORGANIZACIJI AMBULANTE................................................. 60 8. ZAPISI O BOLNIKIH...................................................................................................................... 64 9. ZAPISKI ......................................................................................................................................... 114
TUDENTOM DRUINSKE MEDICINE NA POT S prenovo tudija se je na Medicinski fakulteti v Ljubljani v tudijskem letu 1994/95 prvi pojavil samostojni predmet druinska medicina. Medicinska fakulteta v Ljubljani se je s tem prikljuila moderni smeri tudija, ki zagovarja uvrstitev druinske medicine v tudijske programe medicinskih fakultet. Pouevanje predmeta druinska medicina ima ve ciljev. Po eni strani si elimo, da bi lahko ob delu v ambulanti in na bolnikovem domu uporabili vse tisto, veinoma teoretino znanje, ki ste si ga pridobili med dosedanjim tudijem tako, da bi lahko praktino pomagali bolniku. Drugi cilj pouka je, da vas nauimo posebnih znailnosti druinske medicine, ki jo razlikujejo od drugih predmetov na fakulteti. In konno elimo, da bi imeli ob tudiju tega predmeta im ve prilonosti za neposredno in konkretno delo z bolnikom. Zaradi vsega tega je program pouka drugaen od tistega, ki ste ga morda vajeni pri drugih predmetih. Veliko asa je posveeno praktinemu delu in vajam ter delu v malih skupinah. Iz tedna v teden se vrstijo naloge, ki jih je potrebno opraviti zato, da bi lahko uspeno zakljuili tudij. Kljuno vlogo pri izobraevanju iz predmeta druinska medicina imajo zdravniki-mentorji, ki vam bodo pomagali pri opravljanju vseh zahtevanih nalog. elimo vam, da bi se v sedmih tednih tega programa dobro seznanili, kako se dejavno vkljuiti v delovno okolje druinskega zdravnika, v lovekovo ivljenje od otrotva do starosti, v olo in dom, da bi spoznali nartovanje preventive, diagnostike, terapije in rehabilitacije ter praktino uporabo znanja v doloenem okolju pri doloenem bolniku. Prironik za vaje je napisan z namenom, da vam olaja opravljanje tudijskih obveznosti. V njem so na kratko opisani cilji in vsebina pouka, organizacija predmeta ter kratka navodila za opravljanje nekaterih zahtevanih nalog. Prav na koncu je opisan tudi nain preverjanja vaega znanja in vein. Vsi tisti, ki smo pripravljali program, vam elimo, da bi izkunje ob predmetu druinska medicina pripomogle k vaemu osebnemu zorenju in strokovnemu razvoju. Sodelavci Katedre za druinsko medicino Uitelji: prof. dr. Igor vab, viji svetnik (predstojnik katedre), prim. prof. dr. Marko Kolek, prim. prof. dr. Janko Kersnik, doc. dr. Marija Petek ter, prim. doc. dr. Mateja Bulc, doc. dr. Tonka Poplas Susi, prim. doc.dr. Danica Rotar-Pavli, prim. doc. dr. Davorina Petek. Asistenti: prim. asist. Franci Boiek, asist. mag. Eva Cedilnik Gorup, asist. mag. Tatjana Cvetko, prim. asist. Jana Govc Eren, asist. Vesna Homar, asist. Rade Ilja, asist. mag. Suzana Kert, asist. mag. Andrej Kravos, asist. Rok Lokar, asist. Mojca Miholi, asist. Janez Rifel, asist.mag. Alenka Simoni, asist. Aleksander Stepanovi, prim. asist. Ksenija Tuek-Bunc, asist. mag. Rajko Vajd, asist. Irena Vatovec Progar. Mentorji: Tanja Abrami, Nika Ahai Srednik, Dragotin Ahlin, Radojka Anderluh, Miran Arbaiter, Brigita Artiek Mesarec, Branko Avsec, Duan Baraga, Basti Darja, Darinka Bai, Breda Bavec, Franc Beigot, Marjan Berginc, Brankica Bili-Petrovi, Mirjam Bizjak Velikonja, Andreja Blaj-Sevek, Irena Blai Lipnik, Niko Bori, Franc Boiek, Majda Brov, Katarina Bubni Sotoek, Mateja Bulc, Eva Cedilnik Gorup, Nada Cesarec, Tatjana Cvetko, Janko ak, Tadeja erin, Ardea esnik, Irena earek, Maksimiljan Damjan, Enisa Demar, Mihael Demar, Tadeja Demar, Lejla Doberek, Jasminka Duki, Helena Fabris, Erika Faganel Bavcon, Mojca Fatur, Bernarda Ferjan, Angela Fonda, Tamara Fras-Stefan, Karmen Fuerst, Ljubomira Gabrek-Lipui, Damijan Gazvoda, Ines Glavan Lenassi, Jana Govc-Eren, Anton Gradiek, Pavel Groelj, Boidar Groboljek, Pavel Groelj, Mateja Gutin, Gregor Habjan, Amira Hajdarevi, Jana Harej Figelj, Joe Hlaer, Vesna Homar, Andrej Horvat, Karmen Horvat Dreo, Lucija Hraster Pratelj, Mira Hren, Bogomir Humar, Ljubomir Ili, Rade Ilja, Vojislav Iveti, Marija Jenko-Burgar, Marjeta Jeranko, Franci Jereb, Branko Jerkovi, Gordana Jurkovi, Milojka Juterek, Duanka Kavek, Janko Kersnik, Darinka Klanar, Dean Klani, Zalika Klemenc-Keti, Marko Kocijan, Franci Kokalj, Ljubica Kolander-Bizjak, Vojka Kostevc, Marko Kolek, David Konan, Nena Kopavar-Guek, Branko Koir, Milena Kova Bla, Dean Kove, Silva Kozjak, Zdenka Koelj Rekanovi, Roman Kralj, Stanka Kralj, Joe Kramberger, Andrej Kravos, Breda Krito, Lilijana Krivec-Skrt, Marjetka Kriaj epon, Ingrid Kus-Sotoek, Rudolf Ladika, Miro Lasbaher, Tanja Leskovar, Lidija Letonja Jauovec,
Ksenija Ljubojevi-Daferovi, Lili Lonikar, Anica Lonar, Andrej Lovrec, Suzana Makoter, Neda Mara, Zdenka Marinek, Ilijana Marko-Krstulovi, Metka Markovi, Nada Merljak, Petra Mesec Rodi, Mojca Miholi, Nina Mileusni, Bla Mlaak, Nevenka Mlinar, Monika Mlinar-Agre, Rupert Muhr, Marija Munda, Lucija Nabergoj, Alenka Nadler-agar, Ali Nassib, Darinka Novak, Franc Novak, Milena Novak Medi, Mojca Ostanek, Terezija Oven, Karmen Pahor, Maja Pavlin-Klemenc, Marija Pejkovi, Tihomir Pei, Davorina Petek, Marija Petek-ter, Metka Petek-Uhan, Nadja Pfajfar-Krini, Romana Pintar, Katarina Planinec, Mateja Pliut vigelj, Andreja Podbregar Mar, Nataa Podbregar, Damijana Poganik-Peternelj, Nataa Poherc, Tonka Poplas-Susi, Klemen Pozni, Igor Praznik, Jelka Premel, Nada Preeren, Tatjana Primoi, Mihaela Pugelj, Andrej Radi, Marija Rafot-Berlot, Milan Rajtmajer, Nada Ranislav-Lartey, Mojca Rebol-Zadravec, Viljema Remic, Simona Repar-Bornek, Jelka Repar-Gorenc, Irena Roi, Danica Rotar-Pavli, Peter Rus, Primo Rus, Erna Sajovic, Toma SChaubach, Alenka Simoni, Darja Smolej, Nardo Stegel, Aleksander Stepanovi, Mihaela Strgar-Hladnik, Peter Strouhal, Valerija ako, Nevenka eer-Dolenc, iljeg Goran, Damijana inigoj, Tihobor kali, Mateja krjanec, Marija lajpah, Aleksander osteri, Ljiljana pec, Simona pital, Marija tefani Gaperi, Primo tular, Andrej ubic, Darko Taseski, Melita Tasi-Ili, Ana Teran, Marta Tetikovi-Ranfl, Iztok Tomazin, Jarmila Trek Breznikar, Irena Budak Trojnar, Vida Tran, Katarina Turk, Ksenija Tuek-Bunc, Jana Vadnjal, Irena Vatovec-Progar, Barbara Vavken, Liljana Velimirov, iva VivodPenik, Polonca Vobovnik Grobelnik, Tatjana Volari-Lavri, Erika Zelko, Mirjam Zemljak, Leopold Zonik, Janaja Zorko-Kurini, Joe Zupani, Nataa agar Arkar, Zoran ebeljan, Katja erjav, Manica erjav, Gojmir or. Ostali sodelavci Katedre: dr. Josip Car, prof. dr. Borut Peterlin, doc. dr. Polona Seli, Barbara Toplek, doc. dr. Zalika Klemenc Keti, Milan nidari, Monika Grunfeld Zupan, Gordana Kalan ivec, dr. Tatjana Kostnapfel Rihtar, dr. Marko Vudrag.. Mlada raziskovalca: Janez Rifel, Irena Makivi.
1.
CILJI IN VSEBINA TUDIJA
Predmet Druinska medicina je zasnovan tako, da vam na najbolji moni nain prikae znailnosti stroke, v kateri dela najve zdravnikov in zdravnic v Sloveniji. V sedemtedenskem trajanju predmeta je poudarek na praktinih znanjih in njihovi uporabi ob konkretnem bolniku, bistveno manj asa je namenjenega teoriji.
1.
CILJI TUDIJA
Usposobiti tudente, da bodo znali: dejavno se vkljuevati v bolnikovo ivljenje in njegovo okolje, nartovati diagnostiko, nartovati zdravljenje, promovirati zdrav nain ivljernja in nartovati preventivne aktivnosti ter uporabiti doslej pridobljeno znanje pri konkretnem bolniku v konkretnem okolju.
2.
VSEBINA TUDIJA IN VEINE 1. Vsebina
Pouevanje tudentov zajema naslednja tiri podroja: klinine veine, usmerjene v probleme prvega stika bolnika z zdravstveno slubo, sporazumevanje in odnos med bolnikom in zdravnikom, sodelovanje z okoljem, kjer zdravnik dela, osnove ekonomike in poslovanja. 2. Veine Pri predmetu druinska medicina smo oblikovali seznam vein in priakujemo, da bodo imeli tudentje po koncu tudija o njih teoretino znanje in razlino stopnjo praktinega znanje. 1 = ima teoretino znanje o veini 2 = ima teoretino znanje o veini in jo je tudi e videl 3 = ima teoretino znanje o veini in jo je nekajkrat izvedel pod nadzorstvom 4 = ima teoretino znanje o veini in jo zna rutinsko izvesti
1 Zapisovanje v karton Pogovor z bolnikom Pogovor z osebo z duevno motnjo Telesni pregled odraslega Telesni pregled otroka Telesni pregled starostnika Merjenje krvnega tlaka Diagnostini postopek Vrednotenje izvidov Diagnostina odloitev Ocena (srno-ilne) ogroenosti Ocena PEF Ocena pitja alkohola Ocena delovanja druine Vodenje bolnika s kronino boleznijo Vodenje telefonskega posveta (bolnik, svojci) 2 3 4 X X X X X X X X X X X X X X X
Hini obisk Umirajoi bolnik Mrliki (in krajevni) ogled Terapevtska odloitev Pisanje recepta Aplikacija injekcije (s.c., i.m., i.v.) Katetrizacija mehurja pri enski in mokem Izpiranje sluhovoda Cepljenje Aplikacija zdravila z vdihovalnikom Predpisovanje medicinsko-tehninih pripomokov Sodelovanje z lokalnimi drutvi Svetovanje zdravega naina ivljenja Svetovanje spreminjanja zdravju kodljivih navad Vodenje strokovno upraviene odsotnosti z dela Priprava predloga za imenovanega zdravnika Priprava predloga za oceno na Invalidski komisiji Napotitev 3. Znanje o klininih slikah
X X X X X X X X X X X X X X X X X X
Bolniki se pri druinskem zdravniku oglasijo na podlagi svoje lastne presoje, pri specialistu v bolninici pa po strokovnem diagnostinem premisleku zdravnika druinske medicine. Obutja in teave so pri zdravniku prvega stika lahko e zelo megleno in nejasno opredeljene, zato je zelo pomembno, da se tudenti nauijo spoznati in uvrstiti posamezne klinine slike in seveda ustrezno ukrepati. Priakujemo, da bodo tudenti v asu vaj osvojili znanje o najpogostejih klininih slikah v druinski medicini v predlaganem obsegu. 1 = tudent mora spoznati in uvrstiti klinino sliko, da si lahko poie dodatne informacije 2 = tudent mora znati obravnavati bolnika s to klinino sliko v vsakdanji praksi D = postaviti mora diagnozo s klininim pregledom ter enostavnimi diagnostinimi preiskavami T = bolezen mora znati zdraviti (brez zapletov)
1 Boleina v kriu Boleina v prsnem kou Boleina v trebuhu Boleina v spodnjem udu Glavobol Poviana telesna temperatura Utrujenost Nezavest Akutna zmedenost Bruhanje Zgaga Zaprtje Driska Zastrupitev s hrano Debelost Motnje hranjenja X X X X X X X X X X X X X X X X 2 X D X X X X X X X X X X X X X X T X
Anksioznost Depresivnost Samomorilni poskus Nespenost Zloraba nedovoljenih drog Tvegano in kodljivo pitje Zasvojenost z alkoholom Palpitacije Motnje srnega ritma Kolaps Moganska kap na domu Periferni edem Golenja razjeda Dispneja Kaelj KOPB, astma Dizurija Pokodbe Nujna stanja Motnje spolnosti Motnje vida Motnje sluha Motnja ravnovesja Povian krvni tlak Poviana vrednost holesterola Poviana vrednost krvnega sladkorja Bolnik s terminalno boleznijo Bolnik z rakom
X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X
X X
X X X X X X X X X X X X X
10
2.
ORGANIZACIJA POUKA
Pouevanje predmeta druinska medicina poteka v obliki sedemtedenskih tudijskih blokov. Med poukom se individualno praktino delo v mentorski ambulanti prepleta z delom, ki ga tudentje opravljajo v skupini na Katedri za druinsko medicino. Shema tudija izgleda takole:
Teden 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Ponedeljek Katedra Uvod ambulanta ambulanta ambulanta ambulanta ambulanta ambulanta Torek Ambulanta Katedra Katedra Katedra Katedra Katedra Ambulanta Sreda ambulanta ambulanta ambulanta ambulanta ambulanta ambulanta ambulanta etrtek ambulanta ambulanta ambulanta ambulanta ambulanta ambulanta ambulanta Petek ambulanta ambulanta ambulanta ambulanta ambulanta ambulanta Katedra Zakljuek
tudentje opravljajo delo na Katedri v skupinah pod vodstvom asistenta, delo v ambulanti pa pod nadzorstvom mentorja.
1.
PRIJAVA 1. Roki
tudentje se za predmet druinska medicina prijavijo najkasneje 14 dni pred zaetkom tudijskega termina (to pomeni tudi oktobra za april v istem tudijskem letu). Predmet je mono opravljati samo v asu, ko se odvijajo posamezni tudijski bloki, ne pa izven njih. Izjeme dovoljujemo le tistim tudentom, ki so praktini del predmeta opravljali pri verificiranih mentorjih v tujini. Teoretini del predmeta, ki poteka kot delo na Katedri, in praktini del pri mentorju v ambulanti, sta obvezna. Zato ni mono opravljati dveh predmetov hkrati v istem terminu. 2. Prijavljanje Prijave sprejema samo tajnica na Katedri za druinsko medicino ob predloitvi indeksa. 3. Omejitve pri prijavah K predmetu se lahko prijavijo samo tudentje, ki so e vpisani v 6. letnik in imajo opravljene vse izpite iz 4. letnika ter izpite iz ginekologije, oftalmologije in ORL. 1. Vsak mentor ima lahko istoasno samo enega tudenta. 2. Prijavni postopek k vajam iz druinske medicine tudent opravi pri tajnici katedre za druinsko medicine najmanj 14 dni pred predvidenim zaetkom vaj. 3. tudent se mimo tajnice katedre ne more dogovoriti z mentorjem, da bi pri njem opravljal vaje. 4. Tajnica katedre ima pregled nad zasedenostjo mentorjev za doloen termin vaj. 5. Tajnica katedre potem, ko preveri, e tudent izpolnjuje pogoje za pristop k vajam, doloi mentorja. Pri izbiri mentorja, e je le mogoe, upoteva elje tudenta. 6. tudent, ki izponjuje vse pogoje, se lahko dogovarja za opravljanje v kateremkoli ciklu v tudijskem letu (npr. tudent se lahko oktobra prijavi za vaje v aprilu) 7. Seznam zdravnikov, ki izpolnjujejo pogoje za mentorstvo, se nahaja na oglasni deski Katedre za druinsko medicino ter na spletni strani Katedre za druinsko medicino
11
8.
Mentor lahko mentorstvo tudi odkloni (npr. e tudent e nima opravljenega kroenja iz interne medicine, kirurgije ali iz drugih razlogov). Vaje iz druinske medicine je mogoe opravljati ele z vsemi izpolnjenimi pogoji. 4. Opravljanje vaj v tujini
Predmet druinska medicina je mono opravljati tudi v tujini in sicer preko programa Socrates Erasmus, kot izmenjavo s tujo univerzo in v obliki prakse v ZDA pri prof. Fishkinu. Koordinacijo programa Socrates Erasmus na podroju druinske medicine izvaja doc. dr. Danica Rotar Pavli. Medicinska fakulteta predvidoma sredi januarja objavi razpis Erasmus tudijskih izmenjav in Erasmus tudijskih praks za naslednje tudijsko leto. V razpisu se navedejo partnerske univerze s katerimi ima MF UL podpisano bilateralno pogodbo s tevilom tudijskih mest in asom trajanja tudija, potrebni pogoji za prijavo in rok prijave. Izvajanje Erasmus tudija je mogoe le na partnerskih univerzah, ki so navedene v razpisu. Le izjemoma je mogoe izvajati Erasmus tudi na drugih univerzah, s katerimi pa mora biti sklenjen dogovor o sodelovanju pred prietkom tudija. Prijave na razpis zbira tudentska pisarna MF v asu uradnih ur do izteka roka za prijavo. Po konanem razpisu se prijave posredujejo koordinatorju programa Erasmus. Izbirni postopek za tudente medicine poteka po naslednjih pravilih: pri izboru kandidatov tudentov medicine se upotevajo (ne glede na izbrano univerzo): 1. dosedanji uspeh tudija, 2. letnik tudija, 3. opravljeno tudentsko mentorstvo-tutorstvo in 4. ocena razgovora pred komisijo, ki jo sestavljajo: predstojnik odseka za medicino, vsaj en uitelj klininih predmetov, koordinator programa Erasmus, koordinator programa za druinsko medicino. Nain vrednotenja doloi tudijska komisija MF. Seznam izbranih kandidatov posreduje koordinator programa Erasmus MF Univerzi v Ljubljani. Izbrani kandidati na podlagi kurikuluma, ki ga izvaja partnerska univerza in po posvetu s koordinatorjem predloijo predlog predmetov, ki jih je mogoe opraviti na partnerski univerzi. Kurikulom predmetov mora biti usklajen s predmeti na matini fakulteti, naveden mora biti obseg predmeta z ECTS kreditnimi tokami. tudent predlaga seznam predmetov. Za vsak predmet mora tudent pridobiti soglasje nosilca predmeta, ki se vpie v Listino Erasmus tudenta MF UL. V listini nosilci predmetov s podpisom potrdijo tudi, ali dovoljujejo tudentu opravljanje izpita doloenega predmeta na partnerski univerzi v primeru, e tudent opravi vse tudijske obveznosti, ki so pogoj za opravljanje izpita. tudent je dolan v asu tudija v tujini koordinatorju posredovati vmesno in konno poroilo o poteku tudija. Po opravljeni Erasmus izmenjavi tudent predloi koordinatorju za druinsko medicino ustrezna dokazila in potrdila o opravljenih obveznostih. Izmenjavo v tujini si lahko tudentje organizirajo tudi sami, s tem da morajo, e elijo, da se jim opravljeno delo v tujini prizna, predloiti program dela in poroilo o opravljenem delu ter opraviti e 14-dnevno izpopolnjevanje v ambulanti mentorja, predstaviti enega od seminarjev na naem tudiju, pripraviti poroilo o druini in opraviti kolokvij iz druinske medicine. Prakso pri prof. Fishkinu si tudentje organizirajo sami. Po povratku morajo tudentje opraviti e 14dnevno izpopolnjevanje v ambulanti mentorja, predstaviti enega od seminarjev na naem tudiju, pripraviti poroilo o druini in opraviti kolokvij iz druinske medicine. Izmenjava preko programa Basileus. e traja izmenjava 7 tednov, mora tudent pri nas opraviti le izpit. e traja program kraji as (manj kot 7 tednov), ga mora dopolniti e pri nas po dogovoru s profesorjem.
2.
OBLIKE POUKA 1. Delo v mentorskih ambulantah
Veina pouka poteka v mentorskih ambulantah, kjer se tudentje uijo pod nadzorstvom mentorja. Za opravljanje praktinega dela tudentje potrebujejo zdravniko haljo, slualke in delovni zvezek. Vsa ostala potrebna gradiva dobijo na Katedri pri asistentih. 12
Zdravniki mentorji se za svojo nalogo posebej izobraujejo. Delovna obremenjenost mentorjev je velika, ker so mentorji veinoma najbolji zdravniki druinske-splone medicine. tudentje naj pazijo, da ne bi z neprimernim obnaanjem kvarili svojega ugleda, niti ugleda zdravnika, pri katerem opravljajo praktini del predmeta. Nain in hitrost posredovanja znanja sta odvisni od tudentove pripravljenosti za delo, njegovega interesa in mentorjevih monosti. To pomeni, da je ta oblika pouka prilagojena vsakemu tudentu. Najkasneje prvi dan v ambulanti (lahko pa e ob prijavi k pouku) naj bi mentor s tudentom opravil razgovor o njegovem predhodnem znanju in priakovanjih od predmeta. Po tem razgovoru naj bi s tudentom skupaj izdelala nart izobraevanja, kar pomeni, da pregledata tudentove obveznosti in se dogovorita o medsebojnem sodelovanju. Ob prvem obisku v ambulanti mentor tudentu predstavi svoje sodelavce in pravila obnaanja v ambulanti. Takrat se na vrata ambulante tudi obesi obvestilo o prisotnosti tudenta v ambulanti. V naslednjih tednih mentor tudentu postopoma prepua svoje delo. V zaetku tudenti najprej opazujejo mentorja pri delu, vendar se kmalu preselijo za preiskovalno mizo in samostojno pregledujejo paciente, jemljejo anamnezo, vpisujejo podatke v zdravstveni karton. V asu dela v ambulanti se nauijo vseh administrativnih opravil. tudenti se med praktinim delom v ambulanti lahko nauijo sporazumevanja z bolnikom, vzpostavitve in vzdrevanja dolgotrajnega partnerstva in usklajevanja teoretinih monosti medicine z dejanskimi monostmi na bolnikovem domu. Med najpomembneje cilje tudentovega dela v ambulanti zagotovo sodi praktino klinino delo z bolnikom. tudentje naj im pogosteje jemljejo anamnezo, opravljajo klinini pregled, izdelujejo nart zdravljenja za posameznega bolnika in ob tem upotevajo telesne, socialne in ustvene razsenosti bolnikove pritobe. Posebno pomembno je, da se tudent med delom v ambulanti naui vodenja posveta z bolnikom. tudent v asu dela v ambulanti spozna iroko paleto bolezenskih teav, s katerimi bolniki prihajajo k svojemu zdravniku. Pomemben cilj tudentovega dela v ambulanti je tudi seznanitev z organiziranostjo osnovne zdravstvene dejavnosti in naini povezave s sekundarno in terciarno ravnijo zdravstvene dejavnosti ter z razlinimi slubami izven zdravstva in drugimi monostmi socialnega okolja. Zaradi tega mentor pogosto omogoi tudentu, da dela z drugimi lani tima (medicinsko sestro, patronano sestro, v laboratoriju). Pri tem se uporabljajo naslednje metode: Opazovanje mentorja pri delu. Med opazovanjem mentorja pri delu naj tudent zapie 50 SOAP zapisov pregledov bolnikov v ambulanti, da bo obvladal veino zapisovanja v zdravstveni karton. Samostojno vodenje posveta z bolnikom. Ko mentor presodi, da so tudentove sposobnosti zadostne in obstajajo organizacijski pogoji, lahko tudent samostojno vodi posvet z bolniki. Najprej pod neposrednim nadzorstvom mentorja, kasneje pa morda celo povsem samostojno. Razen rednega dela v ambulanti naj bi tudentje v asu kroenja opravili tudi nekatere druge zadolitve, ki so del programa.To so: 13
Hini obiski. tudent obie bolnike skupaj z mentorjem in se seznani z nainom dela na hinem obisku. Lahko opravi tudi hini obisk bolnika po mentorjevem navodilu. Deurstva. Nono deurstvo je ena izmed obveznosti tudenta. Za tudente, ki opravljajo praktini del pouka v Ljubljani, je deurstvo posebej organizirano. Ostalim deurstvo organizira mentor. Sodelovanje pri delu zdravnikovih sodelavcev. tudent lahko vsaj en dan sodeluje pri delu patronane sestre, fizioterapevta, laboranta, medicinske sestre in tako spozna njihovo delo. Priprava poroila o bolniku. Priprava poroila o druini. Opis druine opravi tudent pod vodstvom mentorja tako, da mu mentor omogoi obisk druine, ki se bo strinjala z obiskom tudenta. Obisk druine se opravi v drugi polovici kroenja. Podrobna navodila so v posebnem poglavju tega prironika. Ocena organizacije ambulante s pomojo vpraalnika Ker imajo tudentje tudi seminarje, je dolnost mentorja, da mu omogoi pogoje, da jih opravi. Opisi posameznih seminarjev so v posebnih poglavjih tega prironika Ob koncu kroenja mentor opravi s tudentom zakljuni razgovor in izpolni mentorjevo oceno.
2. Delo na Katedri
Delo v skupinah se zane tono ob 9.00 uri zjutraj in poteka pod vodstvom asistenta v prostorih Katedre za druinsko medicino, Poljanski nasip 58 v Ljubljani. Na uvodnem sreanju (prvi dan v ponedeljek) tudentje prejmejo vsa praktina in podrobna navodila o opravljanju tudija. Vsa ostala sreanja imajo enotno strukturo: po kratkem uvodnem predavanju ali demonstraciji specifinih vein sledi delo v skupinah z namenom, da se izmenjajo izkunje iz prakse ali predstavijo zanimivi bolniki. V skupinah poteka tudi uenje sporazumevanja z bolnikom in predstavitve seminarjev.
1.
Predavanja
Ker je pouk druinske medicine naravnan izrazito aktivno, predstavljajo predavanja manji del pouka. Predavane bodo naslednje teme: Kaj je druinska medicina Vodenje zdravstvene dokumentacije Osnove sporazumevanja Druina v druinski medicini Nadzor nad kakovostjo dela Zdravstveni sistem Zdravstvena napaka
2.
Demonstracije
Med poukom tudentom demonstriramo najpogosteje klinine veine, ki naj bi jih znal zdravnik druinske medicine. Te veine se kasneje preverjajo na izpitu. Demonstracije specifinih vein iz druinske medicine so: Uporaba vdihovalnika Priprava injekcije 14
Merjenje krvnega tlaka Merjenje maksimalnega pretoka zraka (Peak expiratory flow = PEF) Vodenje posveta
3.
Vaje
Vaje predstavljajo temeljni del pouka. Potekajo v malih skupinah pod vodstvom asistenta. Oblike vaj so naslednje:
4.
Predstavitev klininih primerov
tudent v pisni obliki pripravi predstavitev pacienta po nartu predstavitve klininega primera (glejte prilogo1). Pisni izdelek v Word-u odda en teden pred predstavitvijo asistentu, ki vodi skupino. Pri predstavitvi najprej tudent(ka) predstavi klinini problem in opredeli nejasnosti. Nato skupina predstavi reitev primera. Pogovor v skupini vodi asistent.
5.
Uenje sporazumevanja ob uporabi videa
Uenje sporazumevanja ob uporabi videa predstavlja nadgradnjo predstavitve klininih primerov. Poteka pod vodstvom doc. Dr. Marije Petek ter, ki koordinira pripravo igralcev. Namen tega uenja je vaja sporazumevanja ob predhodnem ustreznem klininem znanju.
6.
Seminarske naloge
tudentje morajo v skupini samostojno predstaviti po eno seminarsko nalogo iz seznama seminarjev. V soglasju z asistentom pa lahko predlagajo tudi drugo temo seminarja. tudent v seminarju pripravi pregled znanja s podroja, ki ga obsega seminar, in predstavi zanimiv primer, ki mu sledi razprava. Priprava seminarske naloge poteka po naslednjem postopku: 1. Navodila za seminar poda tudentom asistent, ki jih vodi. Z njimi se dogovori o nainu, kako naj seminar predstavijo, o kontaktnem asistentu, ki jim bo pomagal pri pripravi seminarja (seznam literature) ter o datumu predstavitve seminarja. 2. tudentje pripravijo seminar v sodelovanju z asistentom, ki je za seminar odgovoren. as za pripravo seminarja je vsaj 14 dni, razen za prvi seminar, za katerega ima tudent samo en teden asa za pripravo. V tem asu morajo tudentje pripraviti izdelek, ki naj ne obsega ve kot 3 strani v elektronski (da se gradiva lahko izmenjajo prek spletne strani) in/ali pisni obliki. Seminar se lahko izvede ele takrat, ko je pisni izdelek pregledal in odobril za tisti seminar odgovorni asistent.
7.
Plenarni seminarji
Po koncu vaj v skupini od 2. do 6. tedna se tudentje zberejo na plenarnem seminarju, ki ga vodijo asistenti Katedre. Na seminarje so obasno povabljeni tudi kolegi zdravniki druinske medicine, ki predstavijo svojo poklicno pot in bolniki, ki predstavijo svojo zgodbo. Na seminarjih obravnavamo tudi podroja, ki jih predavanja in delo v skupinah in druge zadolitve ne pokrivajo, so pa pomembna za druinsko medicino. Seminarji pomenijo popestritev pouka z dodatnimi vsebinami in so tudentom v pomo pri pripravi na izpit. Od tudentov se priakuje, da se seminarjev obvezno udeleijo ter na njih aktivno sodelujejo. Ob zakljuku tudija je plenarni seminar v obliki drame, na katero se tudentje pripravijo v skupinah z asistenti.
15
3.
TUDIJSKE OBVEZNOSTI
Obveznosti tudenta pri predmetu Druinska medicina so naslednje: Udeleiti se mora vseh sedmih sreanj na Katedri in sodelovati na vajah in plenarnih seminarjih (izjemoma je upravien izostanek mono opraviiti z ustreznim potrdilom). Prisotnost v mentorjevi ambulanti vse dni praktinega dela, poln delovni as (prisotnost tudenta preverja tajnica Katedre po telefonu). Pregledati mora najmanj 50 bolnikov in zapiske o teh pregledih prinesti na ustni razgovor. Vsaj enega bolnika mora predstaviti pred svojimi kolegi pod vodstvom asistenta. Opraviti mora vsaj eno nono deurstvo. Napisati mora poroilo o druini, ki jo je vsaj dvakrat obiskal. Pripraviti mora eno seminarsko nalogo. Odigrati in posneti mora eno vlogo zdravnika. Pripraviti mora zgleden zdravstveni karton. Pripraviti mora oceno o organizaciji ambulante Opraviti mora zakljuni kolokvij. Pogoja za pripustitev k zakljunemu kolokviju sta: Izpolnitev vseh tudijskih obveznosti Mentorjeva ocena. Kolokvij obsega pisni test, praktini del (OSCE) in ustni zagovor. Ustni zagovor poteka na podlagi poroila o druini in dnevnika dela. Kandidat ustno odgovarja na dve izpitni vpraanji (Priloga 7). Mentorjevo poroilo je sestavni del ocene, zato kolokvija ni mono opravljati brez mentorjeve ocene. Po konanem kolokviju tudentje lahko obdrijo delovni zvezek, ki so ga izpolnjevali.
1.
SEMINARSKE NALOGE
tudentje morajo samostojno predstaviti po eno seminarsko nalogo. Seminarske naloge so namenjene obravnavanju tem, ki so za druinsko medicino specifine ali zelo pomembne. Seminar vodi tudent, ki se je zanj posebej pripravil, ob pomoi asistenta. Poteka v obliki vodene razprave, pogovor vodi tudent ob sodelovanju asistenta. V tem asu morajo tudentje pripraviti pisni izdelek. Ta naj ne obsega ve kot 6 strani.
1. Splona navodila za seminar tudenti pripravijo seminarsko nalogo v sodelovanju s kontaktnim asistentom, ki je za seminarsko nalogo odgovoren. Razen za prvi seminar je najmanji as za pripravo seminarske naloge 14 dni. Seminar oddajte v Microsoft Word(doc.) ali (docx) formatu. Predstavitev seminarja naj bo narejena v Microsoft ppt. Sestavni deli seminarske naloge
Prva stran: naslov seminarja, ime in priimek tudenta, letnik tudija, ime kontaktnega asistenta in ime asistenta, ki vodi skupino. Na dnu prve strani naj bo tudijsko leto. 2. stran: kazalo poglavij 3.-5. stran: vsebina seminarja, ustrezno strukturirana po podpoglavjih: uvod, obravnavana tematika, sklep. Naeloma naj seminar vsebuje tudi opis primera 6. stran: ustrezno citirana ali priporoena literatura. Strani naj bodo otevilene. Razen za prvi seminar mora kontaktni asistent prejeti pisni izdelek vsaj teden dni pred predvidenim zagovorom seminarja. Pred zagovorom seminarja mora kontaktni asistent OBVEZNO POTRDITI ustreznost seminarja asistentu, ki vodi skupino na vajah.
16
2. Seminarska naloga 1: Organizacija dela
Namen seminarja o organizaciji dela je tudenta nauiti procesa ocenjevanja skozi katerega bo spoznal, da je organizacija dela enako pomembna kot strokovnost. Dva (trije) seminarista naj pripravita seminar v katerem povzameta teoretine osnove organizacije dela, vsi tudentje pa morajo izdelati oceno organizacije ambulante (priloga 8) ter pripraviti kratko poroilo, kjer povzamejo kljune ugotovitve, do katerih ste prili s pomojo vpraalnika. V seminarju naj bo predstavljena organizacija dela v ambulanti, vodenje in motivacija v timu ter nartovanje in nadzor kakovosti dela. Predstavljene naj bodo vloge lanov tima in pomen mnenja bolnikov pri zagotavljanju kakovostne oskrbe ter nakazani vzroki in posledice za odstopanja od elene kakovosti dela. Z vpraalnikom o organizaciji ambulante (priloga 8) boste v asu vaj v ambulanti pri svojem mentorju ocenjejevali organizacijo ambulante iz razlinih vidikov: infrastruktura, prostori, oprema, informacijska podpora, vkljuevanje bolnikovega mnenja, skrb za zadovoljstvo zaposlenih. Posamezna vpraanja boste lahko reili z neposrednim opazovanjem dela v timu, veinoma pa boste morali za pomo zaprositi mentorja ali sestro, da jim pomaga z natannejo obrazloitvijo. Na osnovi izpolnjenega vpraalnika napiite poroilo. V poroilu se poskuajte izogniti opisovanju posameznih odgovorov, ampak poskusite dati oceno po posameznih sklopih, tako da prikaite: 1. ibke toke in 2. prednosti ambulante. Vaa poroila so osnova za razpravo, ki bo sledila po predstavitvi seminarja o organizaciji dela. Izpolnjen vpraalnik ter poroilo po predstavitvi v pisni obliki oddate vaemu asistentu.
Kontaktni asistent: asist. mag. Tatjana Cvetko tel: 040 208 256 e-naslov: tatjana.cvetko09@gmail.com 3. Seminarska naloga 2: Kakovost Osnova seminarja je analiza dela ambulante (zdravnika). V vsaki skupini en ali dva tudenta pripravita analizo na razlinih podrojih kakovosti (predpisovanje zdravil, bolniki stale, napotitve).
Monost 1 "Zdravnik je od ZZZS (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) dobil nadzor predpisovanja zdravil. Oitajo mu neustrezno predpisovanje zdravil." Pri kontaktnem asistentu dobite eno od analiz predpisovanja zdravil in pripravite seminar. Kontaktni asistent: doc. dr. Tonka Poplas Susi tel: 01 30 03 936 (TO, SRE, PE) ali tajnica 01 30 03 928 (vsak dan), e-naslov: strokovni.vodja@zd-lj.si Monost 2 "Direktor podjetja se je pritoil nad zdravnikom, da so njegovi delavci preve na bolnikem staleu. Zagrozil je, da bo o stvari obvestil ZZZS, ki bo ustrezno ukrepal." Seminar naj bo sestavljen iz teoretinega dela, predstavitve bolnika in razprave. a) V teoretinem delu naj tudent pojasni, kaj je to bolniki stale, od esa je odvisen, kdo o njem odloa, predstavi naj podatke o vzrokih za bolniki stale in predlaga ukrepe za zmanjanje bolnikega stalea.
17
b) Predstavitev bolnika iz ambulante, ki je v bolnikem staleu. tudent naj teoretino znanje aplicira na bolnika, ki ga predstavlja. c) V razpravi naj tudent razpravlja o: Vzrokih za bolniki stale Etinih dilemah, s katerimi se osebni zdravnik sreuje, ko odloa o bolnikem staleu in je v tem primeru v vlogi izvedenca. Kontaktni asistent: asist. mag. Eva Cedilnik Gorup, tel.: 040 744 286 e-naslov: eva.gorup@gmail.com Monost 3 "Lokalna bolninica se je odloila, da bo omejila dostop do specialistine slube. Dogovorili so se, da bodo prili k vam v ambulanto in se pogovorili o tem, kako zmanjati tevilo napotitev in izboljati njihovo kakovost. Vam so dali nalogo, da pripravite predloge z vae strani. Kaj boste predlagali? Kontaktni asistent: asist. Rade Ilja, kontaktirate ga po e-poti e-naslov: radeiljaz@gmail.com
4. Seminarska naloga 3: ivljenjski slog
Monost 1: Preventivni programi Mentor tudentu omogoi pogovor in ogled preventivnih programov, ki potekajo v okviru njegovega zdravstvenega zavoda. Seminar mora pojasniti pojme: primarna, sekundarna, terciarna in kvartarna preventiva vrste preventivnih programov v Sloveniji - kratko, okvirno! preventivni programi v ambulantah DM v Sloveniji - podrobno: zakaj komu kako kdaj srno-ilna ogroenost. ukrepanje, kontrole Kontaktni asistent: prim. doc.dr. Mateja Bulc, tel: 041 239 243
e-naslov: bulc.mateja@gmail.com
Monost 2: Spolnost a. predstavite primer iz ambulante (Pacienta (-ko) pri jemanju anamneze povpraate e o druini, partnerju(-ki) in morebitnih problemih na tem podroju) ali b. pripravite vinjeto na temo spolnost, jo odigrajte in komentirajte! V predstavitev vpletite: motnje v spolnosti variacije spolnih nagnjenj, odnos drube do druganih pri nas bolezni in zdravila, ki vplivajo na spolnost vpliv spolnosti na bolezen in zbolevanje 18
druinski problemi in kdaj pomisliti nanje
Kontaktni asistent: : asist. Mojca Miholi tel: 01 20 07 426 e-naslov: mojcamiholic@yahoo.com
Monost 3: Zdrav ivljenjski slog Priprava vinjete Primer: Gospa N.N., 46 let, na vodstvenem delovnem mestu, je veliko prebrala o zdravem nainu ivljenja in prehranjevanja, vseeno pa eli e va nasvet. Kako boste odgovorili? (M.N, 46, doslej zdrava, mati in stric sladkorna bolnika, oe hipertonik z motnjo v presnovi maob, ki dela na vodilnem delovnem mestu, nima asa za rekreacijo, a veliko bere. Laboratorijski izvidi in klinini pregled v mejah normale.) Teoretine podlage kdaj in kako svetujemo pacientom iveti zdravo razlaga pojmov: zdrav nain prehranjevanja, redna telesna dejavnost, normalna telesna tea, nekajenje, manj tvegano pitje alkohola skrb za lastno zdravje (kontrola krvnega tlaka, sladkorja in holesterola, somopregledovanje dojk, testisov, redni ginekoloki pregledi, merjenje mineralne kostne gostote, ...) etine dileme, povezane z zdravim ivljenjskim slogom Kontaktni asistent: prim. asist. Ksenija Tuek Bunc, tel.: 041 699 690 e-naslov: ksenija.tusek-bunc@guest.arnes.si
5. Seminarska naloga 4: Hini obisk
Seminar ima teoretini del in predstavitev praktinega primera. Teorije naj bo toliko, da bo zadostovala za uvod, oziroma bolje razumevanje primerov. Teoretini del naj vsebuje: vrste hinih obiskov potek hinega obiska hini obiski med deurstvom in stalno pripravljenostjo organizacija nujne medicinske slube v Sloveniji zdravstveni delavci, ki poleg zdravnika obiskujejo bolnika na domu etine dileme na hinih obiskih Predstavitev primera hinega obiska naj vsebuje kratko predstavitev, za katero vrsto hinega obiska gre: nujni hini obisk, obiajni hini obisk ( hini obisk v ojem pomenu besede ), zdravljenje na domu ali drugo vrsto hinega obiska. Osnovna literatura je ubenik Druinska medicina, vendar elimo, da tudenti v seminar inovativno vnesejo svoje osebno videnje, tako prednosti kot ovire in dileme pri opravljanju hinih obiskov. Hini obisk si izbere sam tudent v dogovoru z mentorjem pri opravljanju vaj v ambulanti. e v asu opravljanja vaj ni bilo hinega obiska, potem lahko izbereta kaken primeren hini obisk iz njegove prakse. Zaradi varovanja osebnih podatkov naj ne bodo navedena bolnika in druinskih lanov. Isto velja tudi za naslov. Obiajno se bolnika predstavi samo s spolom in starostjo in osnovnimi podatki o bolezni, druinski situaciji in socioekonomskem stanju.
19
tudent naj predstavi bolnika, njegovo zdravstveno stanje, njegovo druino ali svojce. Pomembno je tudi opisati v kaknih razmerah ivi in kakno je njegovo socialni stanje. Nato naj tudent smiselno opie potek hinega obiska po sledei shemi: klic za hini obisk priprava za hini obisk pot do bolnika posvet in pregled evidentiranje hinega obiska vrnitev. Nato naj tudent izpostavi morebitna vpraanja in dileme, ki so se pojavile pri tem hinem obisku in izpostavi vse koristi od opravljenega hinega obiska, kot jih sam vidi. Pri koristih je potrebno razmiljati dovolj iroko. Koristi obiajno niso samo za bolnika, ampak tudi za njegovo druino, svojce in iro drubo in prav gotovo tudi za zdravnika. Opcija: Pri predstavitvi seminarja, e je odobren, lahko tudent primer stopenjsko prikazuje drugim v skupini in jih sprauje, kako bi oni ukrepali, kakne odloitve bi sprejemali in kako bi se odloili o kljunih vpraanjih na posamezni stopnji hinega obiska ( npr. pri klicu za hini obisk, pri pripravi, pri pacientu, ali bi sploh li na hini obisk, ali bi ga napotili v bolninico in podobno) Obrazloitev: Hini obisk je veina zdravnika, ki je znailna za druinsko medicino. Pri uenju drugih specialnosti se s to veino tudent predvidoma ne bo ve sreal. Na hinem obisku spoznamo pacienta v njegovem naravnem okolju, spoznamo njegovo druino in razmere v katerih ivi bistveno bolje kot v ambulanti. Kontaktni asistent: asist. mag. Andrej Kravos tel: 03 71 34 327, 041 408890 e-naslov: kravos.andrej@siol.net tudent naj si ogleda tudi spletno stran: http://www.drmed.org/index.php?k=11&n=826 6. Seminarska naloga 5: Umirajoi bolnik Pripravite opis primera umirajoega bolnika (lastna druina, v ambulanti ali na bolnikovem domu) in ob prikazu primera opiite in razpravljajte o naslednjih temah: nain sporazumevanja z umirajoim in njegovo okolico vodenje najpogostejih telesnih teav ob umirajoem bolniku medikamentozno lajanje bolein druge metode lajanja bolein naela paliativne oskrbe oskrba na domu psiholoka podpora bolnika in svojcev zakonska in etina vodila pri umirajoem bolniku konkretne zadolitve zdravnika, ko lovek umre alovanje Kontaktni asistent: asist. Aleksander Stepanovi, tel.: 04/20 82 260. e-naslov: aleksander.stepanovic1@guest.arnes.si tudent naj si pred tem ogleda tudi spletno stran z navodili in predlagano literaturo: http://www.drmed.org/index.php?k=11&n=87
2.
UENJE SPORAZUMEVANJA
20
Sporazumevanje med bolnikom in zdravnikom, kot na primer raziskovanje bolnikovih priakovanj in obutkov, jemanje anamneze, razlage o namenu preiskav in zdravljenja, je temeljna veina pri delu zdravnika druinske medicine. Bolnikova voljnost za sodelovanje pri zdravljenju, njegovo zadovoljstvo z zdravstveno oskrbo in tudi izidi oskrbe so neposredno odvisni od uspenega sporazumevanja. Pod pojmom medosebna komunikacija razumemo ve kot samo besedni vidik sreanja med zdravnikom in bolnikom. Gre za medosebno izmenjavo, ki poteka vsaj na treh ravneh: besedni (besedna izmenjava, vkljuno s parajezikovnimi vodili, znaki kot so barva glasu, hitrost in ritminost govora in podobna) nebesedni (vedenjski) in empatini (tudi projekcijski). Besedno sporazumevanje omogoa zelo zapleteno vplivanje na socialne interakcije in delno tudi njihovo nadzorovanje. Pri tem so pomembni: izbor besed vrsta stavkov (trdilni, nikalni ipd.) naini, na katere oblikujemo stavke. Nebesedno sporazumevanje je vsak nain sporazumevanja, ki ne vkljuuje besed ali simbolov, ki besede nadomeajo. V socialnih interakcijah je raba nebesednega sporazumevanja precej nezavedna. Pri nebesednem sporazumevanju uporabljamo signale (vodila). To so parajezik, stik s pogledom, izrazi obraza, dra, kretnje, dotik, proksemike in obleka. Empatija je racionalno in ustveno dogajanje, eden kljunih dejavnikov v podpornem komuniciranju, zmonost postavljanja v poloaj drugega in vivljanja vanj. Odnos (obutenje) simpatije ni pogoj za doivljanje empatije. Empatija ima kognitivno dimenzijo (zmonost menjave perspektive), ustveno (vivljanje v ustvovanje drugega) in etino dimenzijo (dobronamernost, skrb za blagostanje drugega). Prava empatija je mogoa le ob upotevanju medosebne razlinosti, ob zavestni nameri, da oseba poskua odkriti to razlinost pri drugem. O medsebojnem zaupanju govorimo takrat, ko osebi v odnosu druga za drugo verjameta, da sta dobronamerni, zmoni (sposobni) in pripravljeni (vztrajni, dosledni) ravnati na zaelen in/ali dogovorjen nain. e bolnik v odnosu zdravnikbolnik zdravnika ne ocenjuje kot dobronamernega, strokovno kompetentnega, vztrajnega in doslednega pri uresnievanju vedenjskih namer, mu ne bo zaupal. Ocena dobronamernosti pa preteno izhaja iz empatinega, ustveno izraznega odnosnega komuniciranja. Med uenjem sporazumevanja je posebna pozornost namenjena vedenju zdravnika (tudenta) med posameznim posvetom, ne glede na specifino pritobo bolnika. e namre vodenje posveta v ambulanti prouujemo z vedenjskega zornega kota, opazimo, da zdravnik prav pri vsakem stiku z bolnikom odkriva razlog bolnikovega obiska, raziskuje bolnikovo pritobo, jo poimenuje, svoja opaanja razloi bolniku in dosee z njim soglasje ter izdela nart za vodenje zdravljenja. tudent naj bo prav pri vsaki stopnji posveta pozoren na to, da sporoa v bolniku razumljivem jeziku, uporablja jasne razlage, sprotno preverja, e je bolnik razumel, razporeja podatke v majhnih koliinah in seveda bolnika pozorno poslua. Za uspeno sporazumevanje z bolnikom je pomembno, da zdravnik upoteva bolnikova ustva in jih uspeno obvladuje ter se poskua viveti v bolnikovo stisko Ustrezna izraba asa, ki je na voljo za posvet, je prav tako pomembna razsenost uspenega sporazumevanja. Med splone veine sporazumevanja, ki naj jih med posvetom obvlada zdravnik druinske medicine, sodi tudi natanno povzemanje pogovora. Zdravnik, ki uporablja k bolniku usmerjen vzorec posveta, povzema pogovor v bolniku razumljivem jeziku. Med pogovorom bolnika ne prekinja po nepotrebnem, uporablja primerne kretnje, glas in stik z omi. 21
Model k bolniku usmerjenega posveta s potrebnimi veinami za dobro izpeljavo posveta in monimi napakami je predstavljen v Prilogi 1.
1. Metoda dela: Igranje vlog in videosnemanje
Uenje sporazumevanja poteka v vseh seminarjih. Namen teh vaj je, da tudent pridobi ustrezne veine pri vodenju pogovora z bolnikom, ki so dopolnilo klasinega jemanja anamneze, kot se ga tudent ui pri drugih predmetih. Na vsakem seminarju dva ali trije tudentje odigrajo vlogo zdravnika. Najprej si ogledajo kratek povzetek bolnikovih teav oziroma bolnikov namiljeni karton. Bolnik, ki pride na pogovor, je igralec, ki odigra svojo vlogo glede na to, kako se pogovor razvija. e eli tudent bolnika pregledati, ima ta pri sebi listek, na katerem je napisan izvid, ki bi ga tudent nael, e bi bolnika pogledal. Celotno snemanje traja okoli deset minut, odvisno od tega, kako tudent vodi posvet. Pogovor snemamo z videokamero. Po konanem posvetu igralec ustno oceni tudentovo sposobnost sporazumevanja. Video posnetek se kasneje analizira v skupini tudentov s pomojo asistenta skupine. Videoposnetki se shranjujejo, e se s tem strinjata tudent (priloga 2) in igralec . Po odigrani vlogi tudent dobi v podpis obrazec, s katerim pisno potrdi, da se strinja, da se posnetek shrani in uporablja za tudijske namene. V primeru, da tudent ne eli, da se njegov posnetek shrani, ne podpie obrazca in posnetek se takoj zatem, ko si ga ogledate v skupini, zbrie. Primer za igranje vlog: NAVODILA ZA BOLNIKA Ozadje Ste 22-letna tudentka 3. letnika medicine, ki ji gre vse narobe. Pred 2 meseci vas je zapustil fant, s katerim sta nartovala skupno prihodnost. Omenjena izguba vas je zelo prizadela. e huje pa je, ker vam je izostala menstruacija in se bojite, da ste nosei. Morebitno nosenost bi morali prekiniti, eprav bi si to zaradi svojega verskega preprianja teko odpustila. Ne morete se zbrati, poizkuate tudirati, pa vam ne gre, tako da se ne morete pripraviti na bliajoe se izpite. S stari se o teavah ne morete pogovoriti, saj stari s fantom niso bili posebej zadovoljni. Imate nekaj prijateljic, vendar se z nobeno od njih ne morete pogovoriti o svojih teavah. Predstavljena teava K zdravniku pridete zato, da bi vam predpisal katlico pomirjeval. Obasno ste v podobnih situacijah e vzeli tablete za pomiritev od mame, ki so vam pomagale. Sedaj pa se bojite, da le ena ali dve tabletki, kolikor ste jih lahko dobili ne da bi mama opazila, ne bo dovolj. Obnaanje med pogovorom
22
Obupana, med pogovorom ji gre na jok. Od zdravnikovega odnosa je odvisno, ali bo vztrajala pri predpisu pomirjeval (e bo utila, da zdravnik ne uti razumevanja za njene teave, bo vztrajno zahtevala tablete), e pa bo zdravnik razumevajo in ji bo pokazal druge mone izhode, jih bo sprejela. NAVODILA ZA ZDRAVNIKA Gre za 22-letno tudentko medicine, ki vas obie prvi. Status: V klininem statusu ni odstopanj od normale. Laboratorijski izvid: Test nosenosti, ki ga je opravila pri sestri takoj po klininem pregledu: negativen.
3.
POROILO O DRUINI
Zdravnik druinske medicine je zdravnik z diplomo iz medicine in licenco, ki posameznikom, druinam in prebivalstvu, ki ga pokriva njegova praksa, nudi osebno primarno in kontinuirano oskrbo, ne glede na njihovo starost, spol in bolezen (Iz definicije druinske medicine skupine Leeuwenhorst, 1974) Opis druine je temeljna zadolitev tudenta. Predloen mora biti najkasneje v 4. tednu, da so mone e poprave izdelka. Opis druine naj bo pripravljen v elektronski obliki in naj bo oddan po elektronski poti, zgoenki ali USB kljuu (e- naslov kdrmed@mf.uni-lj.si) najkasneje do datuma sreanja v 5. tednu vaj. Poroilo o druini je lahko tudi seminarska naloga, e tudent druino predstavi pred skupino in o njej vodi razpravo. Priprava poroila o druini je obvezna za vsakega tudenta, ker predstavlja temelj zakljunega kolokvija. Poroilo o druini vsebuje druinsko drevo (druinogram), druinski krog, druinski profil in druinsko problemsko listo. Namen te naloge je, da se tudent podrobneje spozna z druino in njenim delovanjem. Pri tem odkriva, kako delovanje druine vpliva na nastanek in razvoj bolezni in obratno. Druino, ki jo tudent obie, doloi mentor, ki pridobi soglasje druine za sodelovanje pri pouku. Za toen as obiska druine se tudent dogovori samostojno. Obisk pri druini naj tudent opravi vestno in skrbno. Poroilo o druini naj zajema tri generacije. Ni nujno, da vse tri generacije ivijo skupaj. Zaeleno je, da je druina (glede na tip) reorganizirana. To pomeni, da v istem gospodinjstvu ivi bioloki star z otrokom in z novim partnerjem, kateri lahko ima bioloke otroke ali pa tudi ne. Zaradi varovanja osebnih podatkov so imena druinskih lanov lahko izmiljena, ravno tako naslov. Na lastno eljo ali na eljo kateregakoli druinskega lana lahko tudentje po opravljenem zakljunem razgovoru poroilo zadrijo. En izvod poroila pa je namenjen mentorju. Poroila o druini so pregledana in ocenjena. V primeru, da poroilo ni izvirno, in v primeru, da druina ni dobro predstavljena, mora tudent poiskati novo druino in ponovno opraviti nalogo. Na prvi strani naj bodo napisani datum, ime in priimek tudenta, mentorja in asistenta na Katedri. Poroilo naj bo izrpno (priblino 5 tipkanih strani) in mora vsebovati:
23
druinsko drevo Razvidne morajo biti naslednje znailnosti druine: tevilo druinskih lanov njihova starost in spol poroke in loitve skupna gospodinjstva najpomembneji odnosi (navezanost, sovratvo) njihovi najpomembneji zdravstveni problemi oz. dejavniki tveganja (zapisani zraven imen oseb v druinskem drevesu) pri umrlih druinskih lanih je treba napisati vzrok smrti izdelano naj bo s pomojo risarja v Wordu ali podobnem programu in ne na roko druinski profil Druinski profil naj vsebuje naslednje podatke: tip druine in tevilo lanov v druini medsebojni odnosi v druini (v pogovoru pridobite podatke o odnosih med spodaj navedenimi akterji. Zapiite vse, kar je povedano, videno, pa tudi lastne obutke): partnerski odnos odnos med brati, sestrami, polbrati, polsestrami odnos med otroki in njihovimi socialnimi stari opaanja o sploni klimi v druini (sproenost, odkritost, pristnost ipd.) pomen odsotnega biolokega stara (kvaliteta in kvantiteta stikov, kaken vpliv ima ta star na otroka in posledino na reorganizirano druino) kratek opis odnosov s lani ire druine prisotnost pomembnih dogodkov v druini (loitev, smrt, rojstvo ipd.) preivljanje prostega asa mrea socialnih stikov (pogostost stikov s sorodniki, prijatelji, sosedi itd.) ekonomsko stanje druine delovno mesto starev druinsko okolje (opis doma, higienskih razmer, urejenosti) etnino in kulturno ozadje odnos do zdravja in zdravstvene slube: stopnja samozdravljenja, skrb za zdrav nain ivljenja (gibanje, prehrana, stres ipd.) reakcija druine na bolezen, kdo poskrbi za bolne odnos bolnika do bolezni druinska anamneza : dedne bolezni in obremenjenost
druinski APGAR I (priloga 3): zadovoljen/na sem, da se lahko obrnem na druino po pomo, kadar me kaj tei, zadovoljen/na sem z nainom, kako moja druina govori o zadevah z mano in kako deli teave z mano, zadovoljen/na sem, da moja druina sprejme in podpira moje elje, da se oprimem novih dejavnosti in usmeritev, zadovoljen/na sem, kako moja druina izraa naklonjenost in kako odgovarja na moja ustva, kot so alost, jeza in ljubezen, zadovoljen/na sem z nainom, kako moja druina in sam/a preivimo as skupaj. druinski APGAR II druinski krog zakljuek, v katerem izpostavite: najpomembneji problem v druini, ki vpliva na zdravje druinskih lanov, 24
PRIMER: problem: oe alkoholik, nart: zdravljenje alkoholizma, spremljanje cele druine, posledice: izboljanje oetovega zdravja in kakovosti ivljenja cele druine.
nart za reitev problema , predvidene pozitivne posledice
Moni drugi problemi: debelost, nezdrava prehrana, kajenje, izguba ali smrt in alovanje, duevne bolezni, odvisnosti, telesna (ne)aktivnost, revina itd.
druinska problemska lista Problemska lista je seznam zdravstvenih problemov v zadnjih treh letih za vsakega druinskega lana. Pri vsakem problemu naj tudent okvirno opie e izvedene medicinske ukrepe in narte za prihodnje.
1. Druinsko drevo Primer druinskega drevesa kae Slika 1.
DRUINA:
DRUINA:
T. KARTONA:
DATUM:
Lojze r.1900 u.1988 v.rak prostate
Marija r.1.5.1910 AH
Vladislav r.1888 u.1962 v.MI
r.1906 u.1910 v.MI
r.1921 u.2005 v.revo
StojankaG u.1979 v.revo
Jani u.1974 v.nesrea
Janez r.1945 p.1957 l.1972
r.1930 u.2007 v.popuanje srca
Stana r.18.4.1937 p.1957 l.1972 AH
Ivan r.5.2.1925 p.1949 l.1981 Marija r.1949 Renata r.1954
Joe r.15.10.1957
Sonja r.13.12.1956 p.1977,l.1979 p.1980
Niko SB, AH Sara r.1983 Denis r.1981 David r.1974
Miha r.1987
Gaper r.1998
Tadej r.1977 Monika Ane r.1983 l.2005 huda prometna nesrea-epa r.2005 r.2007 r.2008
LEGENDA:
moki
enska
--------- medsebojne napetosti r rojen
u v
umrl vzrok smrti
poroen
umrli
tesni odnosi
loen
Slika 1. Primer druinskega drevesa.
25
Druinogram prikazuje zdravstvena stanja irih in ojih druinskih lanov. Pri vsakem posamezniku je poleg imena potrebno navesti bolezenska stanja (e so), pri umrlih pa vzrok smrti. Med posameznimi druinskimi lani se s pomojo znakov v legendi prikaejo tudi pomembneje odnosne relacije. Pri uporabi okrajav je v legendo potrebno zapisati interpretacije le-teh. Druinsko drevo naj bo izrisano po zgornjem zgledu, saj se tako jasno razbere druinske bolezenske obremenjenosti pri posamezniku. Zgornje druinsko drevo prikazuje druino Stane in Ivana (obkroeni so lani obiskanega gospodinjstva). Oba sta bila poroena, loena in imata otroke iz prejnjih vez. Nimata skupnih otrok, medsebojno sta tesno povezana. Stana ima dva otroka in pet vnukov, Ivan pa dva otroka, tri vnuke ter tri pravnuke. Stana ima arterijsko hipertenzijo, Ivan je zdrav. Druinski krog
Druinski krog je slikovni nain ugotavljanja druinskih odnosov, ki ga zdravnik opravi pri posameznem lanu. Iz rezultatov sklepa na njegov odnos do drugih druinskih lanov. tudent narie veji krog in da bolniku navodila: Kot bodoega zdravnika me zanimate vi, vaa druina in vse, kar vam je pomembno. Ta krog naj predstavlja vao dananjo druino. Z manjimi krogi nariite sebe in vse ljudi v druini ter vse druge, ki so vam pomembni. Ljudje so lahko v krogu ali zunaj njega, se medsebojno stikajo ali pa so dale narazen. Lahko so veliki ali majhni odvisno od njihovega pomena ali vpliva. e so e kateri drugi ljudje v vaem ivljenju pomembni za vas, jih vkljuite v risbo. Vsak krog oznaite z zaetnicami imena. Ni niti pravih niti napanih krogov. Bolnik narie v krog, ki predstavlja druino, manje kroge, ki predstavljajo njega, druge druinske in nedruinske lane, ki se vpletajo v delovanje druine (5). Vrisani manji krogi so lahko v vejem krogu, zunaj njega, se ga dotikajo, ali pa ne (slika 2).
Slika 2. Druinski krog: v veji krog, ki ga narie tudent, mora bolnik vrisati druinske lane z manjimi krogi, ki so lahko v njem ali tudi zunaj njega. O = oe, M - mati, B - brat, S - sam bolnik, ki je narisal kroge, SM - stara mati.
tudent napie e kratek komentar druinskega kroga.

4.
PRIPRAVA ZGLEDNEGA ZDRAVSTVENEGA KARTONA
26
V okviru tudijskih obveznosti naj tudent uredi zdravstveni karton enega izmed mentorjevih bolnikov. Ni potrebno, da tudent ureja vlone liste (lahko pa naredi kratek povzetek), ampak le temeljne stalne podatke: sploni podatki o bolniku (vkljuno s podatki o zavarovanju) delovno mesto in izobrazba druinski lani in njihova obremenjenost (lahko v obliki druinograma) bivalni pogoji zbirnik bolnikovih teav (problemska lista), kjer naj bodo posebej razvidni aktivni problemi seznam predpisanih zdravil, ki jih bolnik stalno jemlje opravljene preiskave, napotitve in bolninino zdravljenje dejavniki tveganja (kajenje, alkohol, prepovedane droge ) alergije mnenja o delazmonosti (npr. invalidske upokojitve itd.) telesna aktivnost, konjiki preventivni pregled bolnika (kot izhodie za kasneje primerjanje) Takna urejenost zdravstvene kartoteke je mona pri e obstojeih kartotekah, eprav niso najbolj primerno oblikovane. Zato naj tudenti uporabijo obstojee obrazce in si jih priredijo (npr. z dvema dodatnima listoma formata A4). Pripravljeno kartoteko naj tudent prinese v oceno asistentu, kasneje pa jo lahko podari mentorju za uporabo pri njegovem nadaljnjem delu. Zaradi varovanja osebnih podatkov naj na kartoteki ne bo celega imena in priimka (dovolj le zaetnici) in datuma rojstva (dovolj le letnica rojstva).
27
4.
NAVODILA ZA PRAKTINE POSEGE
Med sedemtedenskim tudijem iz predmeta Druinska medicina mora tudent pri praktinem delu v ambulanti opraviti tudi doloene posege, ki se kasneje ocenjujejo na praktinem delu preverjanja znanja. Da bi se na delo pri praktinem pouku in preverjanje znanja laje pripravili, v nadaljevanju opisujemo dva najpogosteja posega.
1. DAJANJE AMPULIRANIH UINKOVIN Z INJICIRANJEM
Uinkovine, ki jih dajemo bolnikom z injiciranjem, lahko apliciramo intrakutano, subkutano, intramuskularno, intravensko ter izjemoma drugam (npr. intrakardialno, endotrahealno, epiduralno, intrartikularno, intraosalno, parainflamatorno). Za aplikacijo uinkovin z iglo in brizgalko potrebujemo: brizgalko iglo za aspiracijo uinkovine iz ampule iglo za aplikacijo uinkovine v telo tampone razkuilo (ponavadi alkohol) zbiralnik za odlaganje uporabljenih igel. Postopek dajanja ampulirane uinkovine vkljuuje pripravo in aplikacijo uinkovine in poteka v ve stopnjah: izbira ampule z uinkovino izbira brizgalke in igel priprava ampule z uinkovino priprava brizgalke priprava igle za aspiracijo aspiracija uinkovine priprava igle za aplikacijo uinkovine priprava mesta aplikacije uinkovine aplikacija uinkovine odstranitev uporabljenega pribora. 1. Izbira brizgalke in igel Pripravo prinemo z izbiro ustreznih brizgalk in igel. Na izbiro vpliva vrsta uinkovine, predpisan nain aplikacije uinkovine, koliina uinkovine, mesto aplikacije ter starost, velikost in prehranjenost bolnika. Za injiciranje uinkovin praviloma uporabljamo pribor za enkratno uporabo, ki ga po uporabi pravilno odvremo. Na ovitku brizgalk in igel je zabeleen rok trajanja sterilnosti, kar je potrebno vedno kontrolirati.
Izbira brizgalke Na brizgalki loimo valj, bat, roaj bata in nastavek za iglo. Velikost brizgalk je doloena v mililitrih (1 ml, 2 ml, 5 ml, 10 ml, 20 ml). Brizgalke, ki so namenjene aplikaciji insulina (1 ml brizgalke), imajo tudi oznake za mednarodne enote insulina. Nastavek za iglo ima standardno velikost in obliko in mora biti usklajen z injekcijsko iglo. Ustrezno velikost brizgalke izberemo glede na koliino uinkovine v ampuli.
Izbira igle
28
Injekcijske igle se med seboj razlikujejo po debelini in dolini. Mere so izraene v milimetrih in so zapisane na ovitkih sterilno pakiranih igel. Prvo tevilo oznauje debelino, drugo pa dolino igle (npr.: 0.30 x 11 mm ali 1,10 x 40 mm). Igla ima konico, telo in grlo. Barva embalae in grla igle naj bi oznaevala debelino igle in naj bi bila dogovorno vedno enaka za isto debelino. Vendar je bolje, e pred uporabo preverimo znailnosti igle na ovitku. Poznamo razline vrste igel: luer, luer-lock in record. Vedno uporabimo iglo in brizgalko iste izvedbe, sicer moramo uporabiti adapter. Nekatera zdravila in cepiva so v ustrezni koliini pripravljena v sterilno zapakirani brizgalki, ki je e opremljena z iglo. To omogoa takojnjo uporabo brez predhodnega izbiranja pribora in aspiracije uinkovine. 2. Aspiracija uinkovine

Ob izbiri uinkovine preverimo, da smo izbrali eleno uinkovino in ustrezno koncentracijo. Na nalepki ampule je zabeleen rok trajanja, ki ga vedno kontroliramo. Glede na koliino uinkovine izberemo ustrezno brizgalko ter dovolj dolgo in debelo iglo za aspiracijo (npr.: 1,2 x 50 mm za 5 ml ali 10 ml ampulo, 0,80 x 40 mm za 2 ml ampulo). Pred uporabo preverimo sterilnost igle in brizgalke (nepokodovan ovitek, rok trajanja na ovitku). Najprej pripravimo ampulo z uinkovino, ki je lahko razlinih velikosti in oblik. Stekleni ampuli razkuimo vrat, ki je zoen. Vrat, ki je oznaen z obroem ali piko, odlomimo, e pa ga je potrebno prepiliti, uporabimo razkueno pilico. Prst podloimo s tamponom, da se ne ureemo. Odprta ampula je pripravljena za aspiracijo uinkovine. Steklenikam z aluminijastim pokrovkom le-tega odstranimo in razkuimo gumijast zamaek, ki je pod njim, ter pustimo tampon na njem. Dvojni ampuli (ampula z uinkovino v obliki suhe substance in ampula s topilom) se obiajno nahajata v skupni embalai in sicer tako, da je topilo v stekleni ampuli, uinkovina pa v stekleniki z gumijastim zamakom. Za aspiracijo uinkovine ju pripravimo na nain, kot je opisan zgoraj. Dvokomorna ampula je v srednjem delu z zoitvijo, v kateri je ep, predeljena v zgornji del s topilom in spodnji del z uinkovino v prahu. Najprej pritisnemo pokrovek steklenike moneje navzdol, da topilo iztisne ep iz oine. Topilo stee v spodnji del steklenike, z rahlim stresanjem pa se uinkovina hitreje raztopi. Na pokrovku odstranimo plastini del, ki pokriva gumijast zamaek in ga razkuimo. Posebne ampule imajo vedno priloena navodila, ki se jih strogo drimo. Potem vzamemo brizgalko iz ovoja in pazimo, da se z nastavkom za iglo niesar ne dotaknemo. Nato odpremo iglo za aspiracijo in jo nataknemo na brizgalko. Odstranimo pokrovek z igle, iglo vtaknemo v stekleno ampulo, ki jo drimo v drugi roki nekoliko nagnjeno, in izvleemo uinkovino. Pri tem pazimo, da se s konico igle ne dotaknemo roba ampule. Iz steklenike z gumijastim zamakom aspiriramo uinkovino tako, da z iglo prebodemo gumijast zamaek, stekleniko obrnemo, aspiriramo uinkovino, iglo izvleemo in jo odvremo v zbiralnik. Postopek pri dvojni ampuli zahteva najprej aspiracijo topila, kot je opisano pri stekleni ampuli, nato z iglo prebodemo zamaek ampule z uinkovino v prahu in vanjo iztisnemo topilo, rahlo stresamo, da se prah stopi, in poakamo, da postane uinkovina bistra. Nato stekleniko nagnemo in nadaljujemo s postopkom do konca, kot je opisano pri stekleniki z gumijastim zamakom. Postopek z dvokomorno ampulo nadaljujemo kot pri stekleniki z gumijastim zamakom. Skozi iglo za aspiracijo ne iztiskamo zraka iz brizge. Po odstranitvi igle za aspiracijo, ki jo odvremo v ustrezen zbiralnik, odpremo in nastavimo ustrezno iglo za aplikacijo. Iz brizgalke iztisnemo zrak tako, da jo z eno roko mehko drimo rahlo nagnjeno z iglo usmerjeno navzgor. Z rahlim stresanjem ali potrkavanjem po brizgalki omogoimo, da se vsi zrani mehurki zberejo pod nastavkom za iglo. S prstoma druge roke s poasnim pritiskom bata navzgor ter istoasnim pomikanjem brizgalke v navpien poloaj, iztisnemo ves zrak iz brizgalke, dokler se na vrhu igle ne pokae kapljica uinkovine. Uinkovina je tako pripravljena za aplikacijo.
29
Pri opisanih postopkih se ves as drimo pravila asepse. 3. Aplikacija uinkovine Moni naini aplikacije uinkovin so oznaeni na nalepkah ampul, zato je prav, da preverimo, na kaken nain je dovoljeno dajanje uinkovine, ki smo jo predpisali. Pri dajanju vseh uinkovin z injiciranjem je za lastno zaito primerno, da uporabimo zaitne lateksove rokavice!
4. Aplikacija intrakutanih injekcij
Ta nain uporabljamo na primer pri tuberkulinskem testu ali pri testiranju z alergeni. Uporabimo tanko in kratko iglo 0,30-0,40 mm x 11-13 mm, razkuimo si roke, mesto vboda enkrat razkuimo s sterilnim tamponom in nadaljujemo tako, da: z igle odstranimo zaitni pokrovek preverimo, da je iz brizgalke zrak iztisnjen s prsti ene roke napnemo koo na mestu vboda iglo vbodemo pod kotom 30 stopinj plitvo v koo injiciramo poasi, na koi se pokae izboklina, ki vsebuje injicirano uinkovino suho sterilno gobico ali tampon poloimo na vbodno mesto brez pritiskanja iglo izvleemo igle ne pokrivamo s pokrovkom in jo takoj odvremo v zbiralnik za uporabljene igle ostali pribor odloimo v drug zbiralnik razkuimo roke. 5. Aplikacija subkutanih injekcij Najpogosteje apliciramo uinkovino v podkoje na srednji tretjini zunanje strani nadlahti, srednji tretjini zunanje strani stegna ter na trebuhu med popkom in zgornjim robom revnice. Na ta nain se daje lahko na primer insulin, adrenalin, morfij. Uporabimo tanko in kratko iglo 0,40-0,50 x 13-16 mm, razkuimo si roke, mesto vboda enkrat razkuimo s sterilnim tamponom in nadaljujemo tako, da: z igle odstranimo zaitni pokrovek preverimo, da je zrak iztisnjen iz brizgalke pod kotom 45 stopinj vbodemo v kono gubo, ki smo jo naredili med prstoma ene roke aspiriramo (razen pri aplikaciji insulina, kjer ne aspiriramo); e v brizgalko pritee kri, iglo izvleemo, uinkovino z iglo in brizgalko zavremo in postopek ponovimo uinkovino injiciramo poasi iglo izvleemo in na mesto vboda pritisnemo suho sterilno gobico ali tampon igle ne pokrivamo s pokrovkom in jo takoj odvremo v zbiralnik ostali pribor odvremo v drug zbiralnik razkuimo roke. 6. Aplikacija intramuskularnih injekcij Na ta nain dajemo uinkovine v zgornjem zunanjem kvadrantu glutealne miice, zgornji zunanji tretjini nadlahti (v medialni liniji deltoidne miice) in srednji sprednji tretjini stegnenice (lateralno od srednje linije). Uporabimo daljo, debelejo iglo, odvisno od mesta aplikacije ter velikosti in prehranjenosti bolnika (0,6-0,9 x 40-60 mm). Razkuimo roke, mesto vboda enkrat razkuimo s sterilnim tamponom in nadaljujemo tako, da: z igle odstranimo zaitni pokrovek preverimo, da je zrak iztisnjen iglo vbodemo pod pravim kotom globoko v miico aspiriramo (praviloma dvakrat; e v brizgalko pritee kri, iglo izvleemo, uinkovino z iglo in brizgalko zavremo in postopek ponovimo) uinkovino poasi injiciramo 30
iglo izvleemo in na mesto vboda poloimo sterilno gobico ali tampon igle ne pokrivamo s pokrovkom in jo takoj odvremo v zbiralnik ostali pribor odvremo v drug zbiralnik razkuimo si roke.
Pred vbodom igle v miico bolniku svetujemo, da sprosti miice uda, v katerega bomo injicirali. Neposredno pred vbodom z iglo lahko napetost miic nekoliko zmanjamo tudi s potrkavanjem s prstom v bliini mesta injiciranja ali z rahlim stiskanjem okolice mesta vboda s prsti. 7. Aplikacija intravenskih injekcij Najprimerneja mesta za intravensko dajanje uinkovin so: vene v komolni jami, vene podlahti, vene hrbtia roke, vene na nartu in lobanjske vene pri dojenkih. Pri dajanju v dobro tipljive in vidne vene tik pod koo uporabljamo tanje in kraje igle (0,6 x 25 mm), pri dajanju v nekoliko globlje leee vene pri obilnejem podkonem tkivu pa dalje (0,60 x 40 mm). Pri iskanju vene in dajanju intravenskih injekcij moramo biti mirni in zbrani. Najprej z ogledovanjem (in/ali palpacijo) izberemo ire mesto vboda na udu in proksimalno od tega mesta napravimo prevezo, s katero prepreimo odtok venske krvi iz roke (ne pa dotoka arterijske krvi v roko!). Ustrezno veno laje najdemo, e pred prevezo roka kraji as prosto visi ob telesu, e bolnik izvaja vajo rpanja (zapiranje-odpiranje pesti) ali tako, da roko minuto ali dve prej preveemo s prevezo. Napolnjenost ven roke s krvjo lahko poveamo tudi s predhodnim gretjem roke (kopel za roke, topli ovoj). Potem si razkuimo roke, s tipanjem doloimo tono mesto vboda v veno, mesto vboda v koo enkrat razkuimo s sterilnim tamponom, bolniku svetujemo, da sprosti roko in nadaljujemo tako, da: z igle odstranimo zaitni pokrovek preverimo, da je zrak iztisnjen iglo vbodemo v koo 3-6 mm pred mestom vboda igle v veno, predremo koo in z obutkom napredujemo proti veni s konico igle se pribliamo veni, previdno predremo njeno steno ali ob prehodu skozi steno pustimo, da igla zdrsne v veno igla naj lei v veni imbolj nepremino v njeni vzdolni osi vsaj 3 mm svoje doline previdno sprostimo prevezo roke poasi injiciramo uinkovino: 1 ml uinkovine na minuto (e ni v navodilih za uporabo uinkovine doloeno drugae) med injiciranjem opazujemo stanje bolnika ob koncu injiciranja poloimo na mesto vboda sterilen tampon in z odlono, hitro kretnjo izvleemo iglo iz vene, istoasno pa tampon moneje pritisnemo na mesto vboda tampon naj bo kraji as (1 minuta) moneje pritisnjen na mesto vboda, kar lahko pogosto naredi tudi bolnik sam, nato pa tampon fiksiramo; v tem asu naj bo roka iztegnjena in v viini prsi igle ne pokrivamo s pokrovkom in jo takoj odvremo v zbiralnik ostali pribor odvremo v drug zbiralnik razkuimo si roke. Pri delu na terenu in hinih obiskih se uporabljen pribor ne pua na kraju aplikacije ali na bolnikovem domu. Uporabljamo zbiralnik za igle, ostali pribor pa lahko zberemo v vreko in vse odnesemo v ambulanto, kjer ga pravilno dokonno odvremo. e s seboj nimamo zbiralnika, pokrijemo iglo po aplikaciji tako, da zaitni pokrovek igle poloimo pred neko oviro, iglo pa potisnemo vanj, ne da bi pokrovek drali z roko (s imer se izognemo nevarnosti vboda z uporabljeno iglo). Po vsaki parenteralni aplikaciji uinkovine je potrebno bolnika opazovati 20 do 30 minut zaradi mone sistemske preobutljivostne reakcije. Zaradi tega moramo vedno imeti pripravljen komplet, ki je potreben ob morebitnem anafilaktinem oku. 31
2. 1.
MERJENJE KRVNEGA TLAKA
2.
Priprava bolnika: bolnik naj 30 minut pred merjenjem ne kadi, ne pije kave ali alkohola, 5 minut pred merjenjem naj sedi, po monosti v mirnem prostoru, roka, kjer bomo merili, naj bo podprta v viini srca, oblaila ne smejo stiskati nadlahti, zato preverimo tesnost rokava na nadlahti. Izbira manete glede na obseg nadlahti: Standardna maneta za odrasle je iroka 12-15 cm, gumijasti del naj bo dolg vsaj 24 cm Iztisnemo odveni zrak iz manete.
3.
Nameanje manete: 2-3 cm nad komolno kotanjo, tako, da cevki kotanjo oklepata ne preohlapno, da ne zdrsne, a tudi ne pretesno tako, da lahko podnjo vtaknemo dva prsta Bolniku svetujemo, naj sprosti roko. Maneto napihnemo 30 mm Hg nad priakovano vrednostjo sistolinega krvnega tlaka. Membrano fonendoskopa namestimo nad brahialno arterijo na ulnarni strani komolne kotanje. Poasi (2 mm Hg na sekundo) spuamo stolpec ivega srebra. Vrednost krvnega tlaka izraamo na 2 mm Hg natanno, zato je rezultat vedno sodo tevilo. Takoj po konanem merjenju spustimo zrak iz manete in odstranimo maneto z bolnikove nadlahti.
4. 5. 6.
7. 8. 9.
10. Bolniku povemo oziroma komentiramo izmerjeno vrednost krvnega tlaka.
32
5.
PREVERJANJE ZNANJA IN POGOJI ZA PRISTOPITEV H KOLOKVIJU
Preverjanje znanja tudentov poteka sprotno na vajah ob izpolnjevanju obveznosti. Sprotno preverjanje znanja je pristojnost asistenta. Konno preverjanje znanja in vein tudenta poteka na koncu tudija na kolokviju. Osnovno oceno tudentove uspenosti predstavlja mentorjeva ocena, ki nastane s pomojo ocenjevalnega lista in opomnika za ocenjevanje (Prilogi 5,6). Drugi del ocene je zakljuni kolokvij. Preverjanje znanja poteka praviloma v tednu po zakljuku vsakega sklopa. Datumi so objavljeni na oglasni deski. tudenti se na kolokvij po navodilu Dekanata prijavijo preko spletnega tudijskega informacijskega sistema VIS. Po pravilih tega sistema se je za izpit, ki je predviden na torek, treba prijaviti najkasneje do zadnje srede pred izpitnim rokom do 24.00 ure. Pogoji za opravljanje zakljunega preverjanja znanja so opravljene tudijske obveznosti (glej poglavje 4, na strani 15). Ker je potrebna prijava na kolokvij (do srede) e preden so zakljuene vaje (v petek), tudenti e nimajo vseh potrebnih podpisov. Zato se na izpit lahko prijavijo vsi tudenti, ki do srede opravijo vse sprotne obveznosti in jim manjka samo e tista obveznost, ki jo bodo po programu dela skupine opravili na vajah zadnji petek (takrat tudi prinesejo podpisano oceno mentorja iz ambulante). Zadnje preverjanje opravljenih vseh obveznosti opravi asistent na skupini na vajah v petek, kar potrdi tudentu s podpisom na evidenni list. e kdo od prijavljenih tudentov za izpit ni opravil vseh predpisanih obveznosti, se pove temu tudentu, da ne izpolnjuje pogojev in zato ne more opravljati kolokvija, eprav se je prijavil; o tem obvesti tudi predstojnika Katedre. Zakljuni kolokvij obsega naslednje tri elemente: pisni test praktini del; preverjanje vein po metodi Objective Structured clinical Examination (OSCE) ustni zagovor
1. PISNI TEST
tudent izpolni test z izbiranjem pravilnih odgovorov na vpraanja iz razlinih podroij druinske medicine za ugotavljanje znanja in sposobnosti reevanja nekaterih problemov.
1. Protokol izpita iz druinske medicine 1. Pozdrav 2. Pojasnila pisati zanejo vsi naenkrat na znak asistenta as je omejen na 60 minut mobiteli, iPADi ter druge naprave so PREPOVEDANI pravilno izpolnjevanje testa: S SVINNIKOM PREKRIATI KVADRATKE E SE ZMOTIJO: a) z radirko poradirati napano prekrian odgovor in prekriati pravega b) ob popravku podpis (a ne ez kvadratke) E KAJ NI JASNO a) dvignejo roko b) pride asistent c) nobenih odgovorov glede vsebine testa PREPISOVANJE SE KAZNUJE Z ODVZEMOM TESTA BREZ OPOZORILA KO KONAJO
33
a) ves papir (list z odgovori in liste z vpraanji), svinnik in radirko v mapo b) mapo pusti na koncu klopi OCENJEVANJE a) za pozitiven test najmanj 60,0 % monih tok b) negativne toke za nepravilen ali nepopoln odgovor c) e ni ne odgovori, je 0 tok 3. tudenti se posedejo in akajo na zaetek, na mizi sta lahko samo mapa in pisalo 4. Zaetek pisanja naznani asistent, tudenti na znak odprejo mape
2.
Navodila za pisni test
1. 2. 3. 4.
5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21.
Za pisni izpit je 80 vpraanj. Za izpit imate 60 minut asa. Vpraanja za pisni del izpita so na enem izpitnem roku enaka za vse kandidate, vendar je vrstni red vpraanj in odgovorov razlien. Na pisnem izpitu sta dve vrsti vpraanj: a) Preprosto izberete EN najbolj pravilen odgovor izmed ponujenih odgovorov, drugi so lahko le delno pravilni to pomeni, da je va odgovor nepravilen, e na listu za odgovore oznaite ve kot en kvadratek (eprav je eden od njih pravilen) b) Pravilnih je VE ponujenih odgovorov (kar je vedno napisano v oklepaju na koncu vpraanja); izbrati morate VSE pravilne odgovore; e n.pr. prekriate dva odgovora, morali bi pa tri, odgovor na to vpraanje ni pravilen. Za pravilne odgovore lahko dobite razlino tevilo tok odvisno od teavnosti vpraanja, ki je doloena vnaprej e v bazi vpraanj Za nepravilni odgovor dobite negativne toke lahko tudi razlino. e na vpraanje ne odgovorite (to pomenim da ne prekriate nobenega kvadratka), dobite 0 tok za to vpraanje. Prvi list je namenjen samo odgovorom. Odgovorite tako, da s svinnikom PREKRIATE ustrezen kvadratek (ne rnite celega kvadratka!). Na ta prvi list za odgovore ne piite niesar razen oznab pravilnih odgovorov, ker ta list oditava italnik. Na ostalih listih so napisana vpraanja in na te liste lahko piete ali si oznaujete karkoli. e se zmotite, z radirko poradirate napano prekrian odgovor in oznaite pravilnega ter se zraven podpiite, da ste vi popravili (ne podpisujte se ez kvadratke, namenjene odgovorom). e menite, da je z vpraanjem nekaj narobe (moen je tiskarski krat), tiho dvignite roko in asistent bo pogledal vpraanje, ne bo pa dajal odgovorov glede vsebine vpraanj. NE spraujte asistenta niesar in ne komentirajte vpraanj. NE pogovarjajte se s kolegi med izpitom, NE prepisujte in NE priepetavajte kolegom. Uporaba mobilnega telefona, dlannika ali drugih pripomokov med pisanjem izpita ni dovoljena. Ko konate in pregledate odgovore, oddate list z odgovori skupaj z listi z vpraanji (!), svinnik in radirko. e konate pred iztekom asa, lahko tiho vstanete, brez besed oddate list z odgovori in liste z vpraanji, svinnik in radirko prisotnemu asistentu ter tiho zapustite prostor. e sluajno ne uspete odgovoriti na vsa vpraanja v predvidenem asu 60 minut (kar se zgodi redko), morate vseeno takoj oddati list z odgovori skupaj z listi z vpraanji, svinnik in radirko. Pisni izpit ste uspeno opravili, e doseete 60,0% ali ve od vseh monih tok. Rezultati pisnega dela izpita so praviloma znani, preden je zakljuen praktini del izpita (do 15. ure istega dne).
34
22.
Opravljeni pisni del izpita je eden izmed pogojev za ustni del izpita.
Primera vpraanj: 1. V ambulanto pride 40-letni bolnik, ki je veraj zbolel z znaki akutnega respiratornega infekta. V anamnezi nima nobene kronine bolezni. eli se im prej pozdraviti, ker ima zahtevno slubo. Sprauje, ali bi mu antibiotik skrajal bolezen. Vi mu na podlagi dokazov v literaturi odgovorite: A. B. C. D. E. odvisno od kadilskega statusa bolnika odvisno od alergije na penicilin ne, antibiotik ne bo skrajal bolezni da, antibiotik bo skrajal potek bolezni na dva ali tri dni odvisno od starosti bolnika
2. Kdo je dolan varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju posameznika in o vzrokih, okoliinah in posledicah tega stanja? (2 odgovora) A. B. C. D. E. Samo zdravnik Zdravniki, ostali zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci Osebe, ki so jim ti podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela Bolnikovi svojci Vsi, ki poznajo bolnika
Odgovori (oznaeni pravilni): A 1. 2. B C D E
2.
PRAKTINI DEL
Preverja opravljanje nekaterih vein, ki so potrebne za uspeno delo v ambulanti druinske medicine: merjenje krvnega tlaka, priprava injekcij, uporaba nekaterih aparatov (prilnik, PEF, EKG ...), ocena koronarnega tveganja, predpisovanje zdravil na recept, izpolnjevanje obrazcev (napotnica, delovni nalog ...), ocenjevanje funkcionalnosti druine (APGAR, druinski krog), oditavanje oziroma ovrednotenje pogostejih laboratorijskih izvidov, vrednotenje nekaterih standardnih vpraalnikov (AUDIT, KPSS - kratek preizkus spoznavnih sposobnosti, depresija, IPSS ...), veine klininega pregledovanja posameznih organov oziroma organskih sistemov. V prilogi je nekaj primerov OSCE postaj z ocenjevalnimi listi (Priloga 6). Navodila za praktini del:
35
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12.
13. 14. 15. 16.
Praktini del je sestavljen iz 9 OSCE postaj (Objective structured clinical examination) in sledi pisnemu testu (praviloma isti dan). Za praktino izvajanje preverjanja vein so tudenti razporejeni v ve skupin po 8 oz. 9 tudentov. Poimenski in asovni razpored po skupinah se pripravi, medtem ko tudenti piejo test. Potrebna pripomoka za praktini del sta kemini svinnik in fonendoskop. Postaje so razvrene v razlinih prostorih na katedri, kar je razlono oznaeno s tevilkami od 1 do 9. tudent mora opraviti vse postaje po tevilnem vrstnem redu - e npr. zane na postaji t. 4, se nato pomakne na postajo t. 5, eprav je v drugi sobi in se kasneje vrne na t. 1, 2 in 3. as na posamezni postaji je omejen na nekaj minut. Na zvoni znak tudent vstane in gre na naslednjo postajo. e tudent nalogo na postaji opravi pred znakom, poaka na znak za premik in ne ie naslednje postaje pred znakom. e ne uspe dokonati dela na postaji, mora ob zvonem znaku kljub temu prekiniti delo in se pomakniti naprej, sicer drugemu tudentu jemlje as. Navodila za nalogo so na posamezni postaji. Delo na postaji bo opazoval in ocenil ocenjevalec (lahko sta tudi dva), ki s kandidatom ne govori in ne razlaga ocene. Na nekaterih mestih sta lahko dve kratki postaji hkrati, ki ju mora tudent opraviti v asu, sicer namenjenem za eno postajo, kar je oznaeno s tevilkama postaj. Na to opozori tudi ocenjevalec na postaji. Na postaji tudent ne sprauje ocenjevalca niesar in ne komentira nalog. Pri izvajanju naloge ni potrebno razlagati niesar, razen e ni v navodilu za postajo navedeno drugae. Praktini del tudent uspeno opravi, e je uspeno opravil vsaj 6 postaj. Opravljen praktini del je eden izmed pogojev za ustni zagovor. e uspeno opravite praktini del, tega dela ni treba ponavljati, etudi ne opravite pisnega dela.
Rezultati praktinega dela so znani e isti dan - najkasneje, ko kona praktini del zadnja skupina tudentov.
3.
USTNI ZAGOVOR
Najprej se preveri, e je tudent opravil vse tudijske obveznosti. Nato tudent nakljuno izbere dva primera, ki predstavljata znailne primere v ambulanti in poskua odgovoriti, kako bi jih reeval kot zdravnik druinske medicine. S tem se preverja, e tudent pozna naela reevanja pomembnih in pogostih problemov v ambulanti zdravnika druinske medicine. Za vsako vpraanje imate na razpolago priblino 7 minut, kolikor je povpreni as obiska v ambulanti. Vinjete so predloge za pogovor in ne testirajo vaih diagnostinih sposobnosti, zato se ne obremenjujte e vnaprej, katera konkretna bolezen se skriva za posameznim besedilom. Razvrstili smo jih v skupino akutnih bolezni in v skupino kroninih bolezni. Praviloma boste izvlekli po eno vpraanje iz vsake skupine. V prvi skupini je poudarek na prepoznavanju in diagnostiki, v drugi skupini pa na vodenju bolnika. Pri vsakem od navedenih primerov pa naj bi tudent praviloma odgovoril na naslednja vpraanja: Katere monosti pridejo v potev v diferencialni diagnozi tega primera? Natejete vsaj 3 najverjetneje (glede na spol, starost, okoliine ...) in 1 ali 2 ogroujoe bolezni! Razpravljajte o tem, kateri podatki kaejo na posamezne diagnoze, ki jih predlagate, in kateri proti njim! Povejte, kateri dodatni podatki bi vam v tem primeru pomagali pri potrditvi ali izkljuitvi posameznih diagnoz!
36
Kako bi jih pridobili (anamneza, pregled, preiskave, napotitve, odprto akanje, zdravilni poskus, zdravljenje, nasvet, fizioterapija ...)? Kako boste nadaljevali posvet pri tem bolniku? Kako boste upotevali bolnikova priakovanja? Na kaj boste usmerili va pregled? Kdaj se boste odloili za morebitne nadaljnje preiskave in katere? Kakno terapijo mu boste predpisali? Napiite ev. recept! Ali ga boste poslali k specialistu in h kateremu? Kaj boste napisali na napotnico? Kakno je vae mnenje o delazmonosti? Boste dali kakne nasvete? Katere? Sproti posredujte razlago, kot bi jo bolniku, kaj nameravate ukreniti (diagnostika, pregledi, napotitve ...)! Razloite, kot bi bolniku, kaj lahko priakuje od vaih ukrepov in v koliknem asu! Razloite, kot bi bolniku, na kaj mora biti posebej pozoren in kako ukrepati! Razloite, kot bi bolniku, kako naj ob podobnih primerih ukrepa v prihodnje! Komentirajte etina vpraanja, e se pojavijo!
Primeri izpitnih vpraanj so v prilogi 8. tudent uspeno opravi predmet Druinska medicina, e ima ustrezno mentorjevo oceno, opravljene vse tudijske obveznosti in ustrezno oceno iz vseh treh elementov zakljunega izpita. Preverjanje znanja se ocenjuje z: opravil in ni opravil.
4.
SPLONI NASVETI O IZPITU
e ste se za izpit nauili, je predpogoj za to, da ga opravite, da ste na njem im bolj mirni, spoiti in zbrani. Obstaja ve (bolj ali manj preverjenih) taktik:
Dan pred izpitom je zlasti pri velikih izpitih pomembno, da namenite poitku in sprostitvi. e je le mono, si vzemite dovolj asa za port ali zabavo. Popivanje pred izpitom kot nain sprostitve odsvetujem: na izpit morate priti naspani in spoiti. e je le mono, ne tudirajte zadnji dan pred izpitom, zlasti pa ne pozno v no. Na izpit pridite pravoasno (bolje malo prej, kot da zamujate). e boste morali hiteti, boste zaradi tega na izpitu manj zbrani. Ne zamudite, to vam zmanja monost za uspeh. Izgovori, da ste iskali parkirni prostor, da je imel avtobus zamudo, da vam je poila guma na biciklu ipd. bodo morda sprejeti z razumevanjem, ne bodo vam pa poveali upanja, da boste izpit opravili. Praviloma vam zaradi takih razlogov ne bodo namenili ve asa. S sabo prinesite vse, kar rabite za opravljanje izpita. Ne pozabite na kemijski svinnik, indeks ipd. Pojdite na stranie, da vas ne bo zvijalo in ne boste mencali sredi testa.
37
Izogibajte se pogovorom o izpitnih vpraanjih tik pred izpitom. Zgrabila vas bo panika, ker vas bodo kolegi, ki so ravno tako ivni kot vi, zmedli s celo vrsto vpraanj, na katere znajo odgovor, vi pa po pravilu ne. Branje zapiskov in listanje po literaturi tik pred izpitom ne koristi.
TEST Testi so namenjeni preverjanju znanja, zato so napisani v obliki velikega tevila kratkih vpraanj, na katere je treba odgovarjati relativno hitro (obiajno se rauna minuta ali manj na testno vpraanje). Od kandidata se zahteva, da odgovarja hitro in rado se zgodi, da vam zane asa zmanjkovati. Predlagamo naslednji postopek:
1.
Najprej hitro preberite vsa vpraanja, da si ustvarite vtis o zahtevnosti testa. Odgovorite le na tista, ki jih zanesljivo znate in so otroje lahka. Vrnite se na zaetek. Zdaj pojdite bolj poasi skozi tista vpraanja, ki vam niso bila toliko jasna, da bi nanje lahko takoj odgovorili. Pogosto se vam bo zgodilo, da vam bodo ob naslednjem branju razumljiva, ker so samo napisana bolj zapleteno in ste rabili samo malo ve asa, da ste vedeli, kaj je vpraanje. Ne vraajte se na vpraanja, ki ste jih e odgovorili in v katera ste bili prepriani. Na koncu preverite test e enkrat. Lotite se najtrih orehov. Vasih je v ozadju reevanja logika, s katero lahko eliminirate vsaj polovico odgovorov. e ne veste odgovora, se odloite, ali boste ugibali ali ne. Obiajno se ugibanje ne izplaa, e res ne veste odgovora na vpraanje, ampak velikokrat med ponujenimi monostmi lahko zlahka razberete oitno napane odgovore in si tveganje za napaen odgovor zniate z 80% (kolikor znaa pri petih monostih), na 50% Porabite ves namenjeni as. Na koncu se sprostite, premislite in oddajte.
2.
3.
4.
Posebej bodite pozorni na naslednje: Natanno preberite vpraanje, da ne boste naredili neumne napake (npr. prezrli nikalnico v vpraanju) Natanno preberete mone odgovore, ker se tu vasih skrivajo pasti. Ne sekirajte se, e je kako vpraanje udno ali ga niste povsem razumeli. V vsaki bazi izpitnih vpraanj je nekaj takih. Zato je tevilo vpraanj tako veliko, da posamezno vpraanje ne bi smelo igrati vloge. PRAKTINI IZPIT Na praktinem izpitu naj bi pokazali veine. V pouku medicine so praktini izpiti na klininih predmetih znailno v obliki pregledovanja bolnika, ki se je s tem, da ga pregleduje tudent, strinjal. Nekaj nasvetov:

Seznanite se s pravili, ki veljajo na kliniki (komu se javite, kdaj, kaj morate prinesti s sabo) Bodite urejeni. Izgled je pomemben. eprav se ni ve ne priakuje, da bi kolegi prili na izpit v kravati in beli srajci, pa umazana in posvaljkana bela halja ni dober zaetek izpita. Vnaprej se odloite, koliko asa boste namenili pregledovanju bolnika, koliko asa pa potrebujete za ureditev zapiskov in razmislek o tem, kaj je z bolnikom in kako ga boste predstavili 38
Predstavite se bolniku, tudi e veste, da mu je jasno, s kom ima opravka. To terja osnovni bonton. Zavedajte se, da se bolniki pogosto poutijo slabo in to upotevajte pri pogovoru z njimi.
USTNI IZPIT Ustni izpiti so ritual, s katerim elimo izpraevalci zadnji videti kandidata. Namen tega je, da naj bi preizkusili sposobnost kandidatovega loginega razmiljanja. Preverjajo se drugane sposobnosti od tistih na testu in praktinem delu izpita. Gre za dinamien proces, v katerem izpraevalec pogosto sprauje toliko asa, dokler ni priel do tiste ravni, ki je kandidat ve ne obvlada. To samo po sebi ni ni narobe, narobe je, e je ta raven nesprejemljivo nizka.
Odgovore na izpitna vpraanja je dobro vaditi. To lahko naredite v skupini tudentov, kjer vadite vpraanja in odgovore. e ste samotarji, govorite sami sebi. Navaditi se morate govoriti dovolj glasno, jasno in samozavestno. Pomembno je poznati izpraevalca. e pridete na izpit in se na hodniku sreate s profesorjem, ki vas bo izpraeval in ga ne pozdravite, je to slab znak. Pomeni, da niste bili na predavanjih Bodite toni. Spraevalci so fakultetni uitelji, ki imajo malo asa in zamujanje je znak nespotovanja, ki ga vsi slabo prenaamo. Bodite urejeni (glej zgoraj). Zapeljiva obleka pri dekletih je lahko dvorezen me. Posluajte, kaj ste vpraani. e vam vpraanje ni jasno, vpraajte. Nikoli ne segajte spraevalcu v besedo, zlasti, kadar postavlja vpraanja. Premislite, preden zanete odgovarjati, pa tudi e vas razganja od znanja e ne znate, priznajte in ne poskuajte z manevri v stran. Obiajno se to opazi in spravi spraevalca v slabo voljo. Vsako novo vpraanje je nov zaetek. e ste slabo odgovorili na eno vpraanje in e ste dobili novega, imate e upanje.
E PADETE (Skoraj) vsakemu se je zgodilo, da je kdaj na izpitu padel. Padec na izpitu je del tudentskega ivljenja in naj ga ne bi jemali tragino. Predvsem je pomembno, da sami pri sebi naredite poteno oceno, zakaj ste padli. Dale najpogosteji razlog je pomanjkanje znanja: nismo bili dovolj pripravljeni, vzeli smo si premalo asa, podcenili smo zahtevnost in obsenost predmeta. Vasih je dobro, da se po izpitu oglasite na katedri in poskusite izvedeti, kaj je bilo narobe. e se dogovorite za tak pogovor, potem morate vedeti, da namen tega pogovora ni vaa kritika izpitnega reima na katedri, ampak je namen v tem, da vam uitelj poteno pove, kje so napake. e se padanje na izpitu dogaja pogosto, poiite pomo (tutorstvo).
39
6.
LITERATURA 1. TEMELJNA LITERATURA
vab I, Rotar Pavli D. Druinska medicina. Ljubljana: Zdruenje zdravnikov druinske medicine SZD, 2012 (v tisku). 2. Kunnamo I. (urednik). Na dokazih temeljee medicinske smernice. Ljubljana: Zavod za razvoj druinske medicine, 2006.
1. Poglavje 1: 1.10, 1.29, 1.40, 1.41, 1.42, 1.45, 1.54, 1.55, 1.62, 1.80, 1.81, Poglavje 2: 2.1, 2.3 Poglavje 4: 4.11, 4.20, 4.21, 4.23,4.24, 4.25, 4.26, 4.28, 4.35, 4,45, 4.55, 4.58, 4.60, 4.63, 4.70, 4.72 Poglavje 5: 5.10, 5.11, 5.20, 5.35, 5.40, 5.41, 5.42, 5.43, 5.44, 5.50, 5.53, 5.60, 5.62, 5.63 Poglavje 6: 6.1, 6.2, 6.3, 6.4, 6.5,6.7, 6.10, 6.11, 6.12, 6.20, 6.21, 6.30, 6.31, 6.32, 6.34, 6.41, 6.50, 6,51, 6.60, 6.61 Poglavje 7: 7.13, 7.14, 7.20, 7.21, 7.22, 7.23, 7.24, 7.31, 7.33, 7.34 Poglavje 8: 8.1, 8.2, 8.3, 8.4, 8.7, 8.8, 8.9, 8.21, 8.30, 8.31, 8.32, 8.33, 8.40, 8.41, 8.43, 8.52, 8.60, 8.62, 8.70, 8.71, 8.80, 8.82, 8.85, 8.86 Poglavje 9: 9.10, 9.12, 9.20, 9.22, 9.24, 9.30, 9.31, 9.33 Poglavje 10: 10.2, 10.3, 10.4, 10.10, 10.21, 10.30, 10.31 Poglavje 11: 11.4, 11.5, 11.12, 11.13, 11.20, 11.22, 11.23, 11.31, 11.40,11.41,11.43 Poglavje 12: 12.1, 12.2,12.4 Poglavje 13: 13.3, 13.11,13.13,13.14,13.14,13.15,13.20, 13.22, 13.23, 13.30, 13.40, 13.50, 13.51, 13.60, 13.61, 13.71, 13.74, 13.77, 13.80, 13.83 Poglavje 14: 14.1, 14.3, 14.9 Poglavje 15: 15.3, 15.20, 15.21, 15.23, 15.24, 15.44, 15.45 Poglavje 16: 16.1, 16.2, 16.10, 16.11, 16.20 Poglavje 17: 17.1,17.2,17.3, 17.20, 17.22, 17.24 Poglavje 18: 18.2, 18.3, 18.5, 18.11, 18.12,18.20, 18.22, 18.23, 18.30, 18.33, 18.34, 18.37, 18.40, 18.52, 18.60, 18.62, 18.63 Poglavje 19: 19.1, 19.2 Poglavje 20: 20.1, 20.5, 20.20, 20.22, 20.24, 20.30, 20.33, 20.35, 20.40, 20.42, 20.44, 20.51, 20.53, 20.61, 20.75, 20.90, 20.92 Poglavje 21: 21.1, 21.1,21.3,21.20, 21.32, 21.46, 21.50 Poglavje 22: 22.2 Poglavje 23: 23.1, 23.10, 23.12, 23.22, 23.30, 23.31, 23.32, 23.33, 23.36, 23.40, 23.42, 23.44 Poglavje 24: 24.1, 24.2, 24.10, 24.11, 24.24, 24.30, 24.33, 24.34,24.35, 24.35, 24.43, 24.51, 24.52, 24.54, 24.55, 24.56, 24.60, 24.64, 24.65 Poglavje 25: 25.1, 25.10, 25.13, 25.20, 25.22, 25.23, 25.30, 25.40, 25.41, 25.44, 25.50, 25.51 Poglavje 26: 26.1, 26.2, 26.5, 26.10, 26.18, 26.22 Poglavje 27: 27.6 Poglavje 28: 28.1, 28.10, 28.52 Poglavje 29: 29.3, 29.6, 29.12 Poglavje 31: 31.1, 31.2, 31.10, 31.11, 31.12, 31.20, 31.39, 31.40, 31.50, 31.53, 31.54, 31.60 Poglavje 32: 32.20, 31.21, 32.23 Poglavje 33: 33.33 Poglavje 34: 34.10. 34.30 Poglavje 35: 35.1, 35.2, 35.3, 35.5, 35.11, 35.12, 35.20, 35.21, 35.22, 35.25, 35.29, 35.31, 35.34, 35.41 Poglavje 36: 36.1, 36.4, 36.5, 36.9, 36.20, 36.21, 36.22, 36.24, 36,27, 36.30, 36.41, 36.42, 36.48, 36.56, 36.65, 36.67, 36.72, 36.75, 36.87, 36.88, 36.93, 36.94, 36.96 Poglavje 37: 37.3, 37.6, 37.7, 37.21, 37.22, 37.26, 37.27, 37.33, 37.34, 37.43 Poglavje 38: 38.1, 38.2, 38.4, 38.5, 38.8, 38.9, 38.15, 38.20, 38.21, 38.24, 38.39, 38.31, 38.32, 38.35, 38.37, 38.40, 38.42, 38.44, 38.46, 38.50, 38.54, 38.70, 38.71 Poglavje 40: 40.1, 40.2, 40.3, 40.11, 40.20, 40.21 Poglavje 41: 41.2 Poglavje 44: 44.23
3. Izvleek iz programa imunoprofililakse in kemoprofilakse za leto 2009. Objavljena na spletni strani katedre za druinsko medicino.
40
4. Koledar cepljenja otrok. Dosegljivo na: http://www.ivz.si/index.php?akcija=tisk&n=1766

a. PRIPOROENA LITERATURA
1. Taylor RB. Family medicine. Principles and practice. New York: Springer, 2005. 2. McWhinney IR. A textbook of family medicine. New York, Oxford University Press, 1997. 3. Kersnik J, ed. Zagotavljanje kakovosti. Ljubljana: Sekcija za splono medicino SZD, 1994. 4. vab I, ed. Sporazumevanje med bolnikom in zdravnikom. Ljubljana: Sekcija za splono medicino SZD, 1995, dostopno http://www.drmed.org/novica.php?id=15734. 5. vab I, ed. Preventiva v sploni medicini. Ljubljana: Sekcija za splono medicino SZD. 1996. 6. vab I, ed. Druina v druinski medicini. Ljubljana: Sekcija za splono medicino SZD, 1997 7. CINDI Slovenija. Preventiva v osnovnem zdravstvu. Ljubljana: Svetovna zdravstvena organizacija. Evropski urad, 1998. 8. vab I, Kersnik J, eds. Predpisovanje zdravil. Ljubljana: Zdruenje zdravnikov druinske - splone medicine, 1998, dostopno http://www.drmed.org/novica.php?id=15734. 9. Kersnik J. Kakovost v sploni medicini. Ljubljana: Sekcija za splono medicino SZD. 1998, dostopno http://www.drmed.org/novica.php?id=15734. 10. vab I, ed. Vodenje kroninega bolnika v druinski medicini. Ljubljana: Zdruenje zdravnikov druinske/splone medicine - SZD, 1999, dostopno http://www.drmed.org/novica.php?id=15734. 11. Kersnik J, ed. Znanstveno utemeljena medicina. Ljubljana: Zdruenje zdravnikov druinske medicine SZD, 2000, dostopno http://www.drmed.org/novica.php?id=15734. 12. Kersnik J, ed. Zdravnikovo delo izven ambulante. Ljubljana: Zdruenje zdravnikov druinske medicine SZD, 2001, dostopno http://www.drmed.org/novica.php?id=15734. 13. Kersnik J, ed. Zdravstvene napake. Ljubljana: Zdruenje zdravnikov druinske medicine SZD, 2002, dostopno http://www.drmed.org/novica.php?id=15734. 14. Kersnik J, ed. Etika v druinski medicini. 20. une delavnice za zdravnike druinske medicine; 2003; Ljubljana. Ljubljana: Zdruenje zdravnikov druinske medicine SZD, 2003, dostopno http://www.drmed.org/novica.php?id=15734. 15. Kersnik J, editor. Druinska medicina na stiiu kultur. 21. une delavnice za zdravnike druinske medicine; 2004; Ljubljana. Ljubljana: Zdruenje zdravnikov druinske medicine SZD, 2004, dostopno http://www.drmed.org/novica.php?id=15734. 16. Kersnik J, Ilja R, eds. Soasne bolezni in stanja. Monografija za 22. une delavnice za zdravnike druinske medicine; 2005; Ljubljana. Ljubljana: Zdruenje zdravnikov druinske medicine SZD, 2005, dostopno http://www.drmed.org/novica.php?id=15734. 17. Ilja R, Kersnik J, Turk H, editors. Druinska medicina v skupnosti. Monografija za 23. une delavnice za zdravnike druinske medicine; 2006; Ljubljana. Ljubljana: Zdruenje zdravnikov druinske medicine SZD, 2006, dostopno http://www.drmed.org/novica.php?id=15734. 18. Bulc M, editor. Vkljuevanje bolnikov v zdravljenje. Uno gradivo za 24. une delavnice za zdravnike druinske medicine; 2007; Ljubljana. Ljubljana: Zdruenje zdravnikov druinske medicine SZD, 2007. 19. Bulc M, Klemenc-Keti Z, editor. Samozdravljenje. Uno gradivo za 24. une delavnice za zdravnike druinske medicine; 2008; Ljubljana. Ljubljana: Zdruenje zdravnikov druinske medicine SZD, 2008. 20. McAliser FA, Strauss SE. Measurement of blood presure: an evidence based review. BMJ 2001; 322: 908-11. 21. Kisner N, Rozman M, Klasinc M, Pernat S. Zdravstvena nega. Zaloba Obzorja, 1998. 22. Smrkolj V. Praktikum ambulantne operativne kirurgije. Ljubljana: Dravna zaloba Slovenije, 1990. 23. Eaton JA, Cappitello JD. A day in the office. Case studies on primary care. St. Louis: Mosby, 1998. 24. Swanson's family Practice review. St. Louis: Mosby, 1998. 25. Lunder U, Kersnik J. Sporoanje slabe novice. Med Razgl 2003; 42:73-9. 26. Weiss BD (editor). 20 common problems in primary care. 1st edition. Mc Graw Hill ,1999. 27. Kersnik J. Osnove druinske medicine. 1. izdaja. Maribor: Univerza v Mariboru, 2007. 28. Iveti V, Kersnik J, ur. Dignostine preiskave za vsakdanjo rabo. Ljubljana: Zdruenje zdravnikov druinske medicine SZD, 2007. 29. Grmec , ur. Nujna stanja. Ljubjana. Zdruenje zdravnikov druinske medicine SZD, 2008. 30. Mazej B, Pelipenko K, Kersnik J. Umirajoi bolnik in zdravnik druinske medicine. Med Razgl 2008; 47: 40310. 31. Klemenc-Keti Z, ur. Praktikum druinske medicine. Maribor: Univerza v Mariboru, 2009.
41
32. Anon. Program imunoprofilakse in komoprofilaksa za leto 2009. Dosegljivo na: http://www.ivz.si/javne_datoteke/datoteke/1831programcimunoprofilaksecinckemoprofilaksec2009c%28dopolnitevc180509%29.pdf 33. Lloyd M, Bor R. Communication skills for medicine. London: Churchil Livingstone, Elsevier, 2009.
42
7. PRILOGE PRILOGA 1: PREDSTAVITEV BOLNIKA Pogosto moramo kolegom predstaviti bolnika iz prakse. Predstavitev je seveda lahko poljubna, ker pa vasih dela teave, smo pripravili vzorec, ki vam je lahko nekakno vodilo pri pripravi predstavitve. S(ubjective - subjektivno): Bolnik 33-letni, poroen bolnik, oe dveh predolskih otrok, zaposlen kot vodja oddelka za razvoj v velikem uspenem slovenskem podjetju. Vzrok prihoda "Zbadanje pri srcu" Anamneza sedanje bolezni Doslej vedno zdrav, redko pri zdravniku, je pred 10 dnevi zautil zbadanje pri srcu. Boleina se pojavlja v razlinih situacijah, najvekrat pred spanjem. Vzel je e aspirin, vendar brez uspeha. Redno je telesno aktiven in pri igranju tenisa takih bolein ni opazil. Anamneza prejnjih bolezni V otrotvu so mu ugotovili um na srcu, ki se je izkazal za funkcionalnega. Prebolel je norice in ve vnetij srednjega uesa. Zaradi pogostih angin so mu v starosti 10 let odstranili mandeljne. V starosti 14 let si je pri smuanju zlomil levo golen. Pred petimi leti so mu odstranili slepi. Nima nobene kronine bolezni niti stalnega zdravljenja. Socialna anamneza Konuje magistrski tudij na ekonomiji, 6 let je poroen z zdravnico, ki konuje magisterij. Druina je srena, otroci so zdravi, ivijo v lastni hii blizu mesta, materialno so dobro preskrbljeni. Anamneza razvad in navad Kadi po 20 cigaret dnevno od 14. leta, alkohol uiva ob sprejemih in obiskih tujih predstavnikov. Hrani se zmerno in je redno telesno aktiven (vsaj trikrat tedensko po pol ure). Zdravil, poivil ali nedovoljenih drog ne uiva. Druinska anamneza Kot otrok je ivel v enostarevski druini z mamo in tri leta mlajo sestro. Stara sta bila loena od njegovega 5. leta starosti. Oe ga je obiskoval dvakrat meseno. Ko sta s sestro odrasla, se je mati drugi poroila in se preselila v Dalmacijo. Zimske in poletne poitnice je preivljal s starimi stari, ki so sedaj e pokojni, pred pol leta je umrl dedek. Sestra se je poroila s 15 let starejim mokim in ivi v Rimu. Imajo le obasne stike. Oeta je pred enim letom zadela srna kap, a se uspeno rehabilitira. Mati je trpela za pogostimi glavoboli. Jemala je tudi apaurin. Dodatna anamneza (povezana z vzrokom prihoda) Pomagajte si npr. z naslednjimi vpraanji: Katere podatke o njegovem trenutnem zdravstvenem stanju bi morali e vedeti? Zakaj? Kaj dodatnega bi e radi vedeli o njegovi socialni anamnezi? Razloite. Kateri podatki iz anamneze namigujejo na to, da je bolnik prav sedaj poiskal pomo? Kaj v bolnikovi anamnezi vas trenutno najbolj skrbi? Diferencialna diagnoza Podamo spisek najbolj verjetnih in najbolj ogroajoih monih diagnoz, ki jih bomo z nadaljnjim pregledom in preiskavami izkljuili: Katere so najbolj verjetne diagnoze? Katere so najbolj nevarne diagnoze, ki jih morate izkljuiti? Kako zelo se mudi? Ali je potrebno ukrepati, e preden nadaljujete s pregledom? Kako je z bolnikovo srnoilno ogroenostjo?
43
Kaken je bolnikov pivski status?
O(bjective - objektivno) Osnovni podatki Visok 181 cm, teak 74 kg, krvni tlak 128/82 mm Hg, utrip 80/minuto, vroine nima. Usmerjen telesni pregled (glede na vzrok prihoda in anamnezo) Srna akcija ritmina, toni normalno poudarjeni, umov ne sliim. Nad pljui sliim normalne dihalne ume. Pritisk na prsni ko ni bole. Prav tako pritisk v liko ne izzove boleine. Bolnik je videti nesproen in napet. Kaj bi morali e pregledati? Usmerjene preiskave (glede na anamnezo, telesni pregled in soglasje bolnika) Laboratorijske preiskave: e da, zakaj? Kakne rezultate priakujete/ste priakovali? Kakni so bili rezultati? Katere preiskave (bo)ste naroili glede na bolnikovo starost in znane dejavnike tveganja v zvezi s srnoilno ogroenostjo? Elektrokardiogram: e da, zakaj? Kakne rezultate priakujete/ste priakovali? Kakni so bili rezultati? Druge preiskave: Katere? e da, zakaj? Kakne rezultate priakujete/ste priakovali? Kakni so bili rezultati? Opozorilo: Potrebno je navesti in upotevati asovno dinamiko pri naroanju preiskav, monost dobiti izvide in odgovore, ki jih priakujemo v pomo odloanju. A(ssessment - ocena; diagnoza) Somatoformne motnje Navedite diagnozo, ki ste jo na podlagi znanih dejstev postavili. Razpravljajte: Zakaj se vam ta diagnoza zdi najbolj verjetna? Kako boste poskrbeli, da ne bo prilo do neugodnega izida v primeru, da ste se zmotili pri diagnozi? Kako bi svoje sklepe in napoved bolezni razloili bolniku? Kaj vas morda ob tej diagnozi/bolniku skrbi? Kaken vpliv ima lahko bolezen na bolnika, na njegovo druino? Kakne spremembe bo to stanje povzroilo pri bolniku in njegovi druini? Kakne so monosti omilitve neugodnih posledic? P(lan - nart) D(iagnostika) Opiete in komentirate predvideno diagnostiko: preiskave, opazovanje, as kot metodo dela (ko akamo na izboljanje, poslabanje ali enako stanje) T(herapy - zdravljenje) Opiete in komentirate ukrepe, predpisano zdravljenje, fizioterapijo, terapevtske poskuse (ko na podlagi izpolnitve priakovanega uinka doloenega zdravila lahko postavimo diagnozo) E(ducation - zdravstveno prosvetljevanje):
44
Opiete in komentirate nasvete, ki ste jih dali bolniku v zvezi z zdravljenjem, diagnostiko, napovedjo bolezni, samozdravljenjem, opazovanjem samega sebe in ustreznim ukrepanjem v primeru, da se zdravstveno stanje ne bo razvijalo v skladu s priakovanji, naroilo za redne kontrole in kontrole v primeru poslabanja Opiete in komentirate nasvete v zvezi z vodenjem kroninih bolezni, ki jih bolnik mogoe ima. Opiete in komentirate nasvete v zvezi z zdravim ivljenjskim slogom. Opiete in komentirate nasvete, kako v prihodnje iskati pomo zdravstvene slube.
45
PRILOGA 2. OBRAZEC, KI GA PODPIE TUDENT V PRIMERU, DA SE STRINJA S TEM, DA SE NJEGOV POSNETEK SHRANI
Katedra za druinsko medicino Poljanski nasip 58 1000 Ljubljana tel. 01/438-6915 fax. 01/438-6910 e-mail: kdrmed@mf.uni-lj.si
tudijsko leto: 2012/2013
V okviru tudija predmeta Druinska medicina na Medicinski fakulteti v Ljubljani poteka tudi snemanje pogovorov tudenta s standardiziranimi bolniki z namenom uenja komunikacije med zdravnikom in bolnikom. Posnete pogovore praviloma shranjujemo. Posnetke bomo uporabili izkljuno v une in raziskovalne namene. Za hranjenje posnetkov in njihovo uporabo prosimo za vae soglasje.
Prof.dr. Igor vab, dr.med.
46
Predstojnik Katedre za druinsko medicino
47
Katedra za druinsko medicino Poljanski nasip 58 1000 Ljubljana tel. 01/438-6915 fax. 01/438-6910 e-mail: kdrmed@mf.uni-lj.si
Ljubljana, dne
SOGLASJE
Strinjam se, da se lahko posnetek mojega pogovora s standardiziranim bolnikom, ki je bil posnet dne _____________ na Katedri za druinsko medicino v okviru pouka predmeta Druinska medicina, uporablja samo za edukativne in znanstveno-raziskovalne namene.
tudent,-ka: _____________________________
48
PRILOGA 3: DRUINSKI APGAR I Ocenjujemo s tokami: skoraj vedno - 2, vasih - 1 in nikoli - 0. Setevek tok 8-10 govori za normalno delovanje druine, 4-7 za moteno delovanje druine in 1-3 za mono moteno delovanje druine. DRUINSKI APGAR VPRAALNIK I. del Ta vpraalnik je bil sestavljen, da bi nam pomagal, da bi bolje razumeli vas in vao druino. Vpraate lahko o vsakem posameznem vpraanju. V pripombah lahko navedete dodatne podatke ali daste pripombe na vpraanja. Prosim, poskusite odgovoriti na vsa vpraanja. Druina so osebe, s katerimi navadno ivite. e ivite sami, potem so vaa druina tisti, s katerimi vas veejo moneje ustvene vezi. Pri vsakem vpraanju obkroite samo en odgovor! SKORAJ VEDNO Zadovoljen/na sem, da se lahko obrnem na druino po pomo, kadar me kaj tei. Pripombe:__________________ __________________________ Zadovoljen/na sem z nainom, kako moja druina govori o zadevah z mano, in kako deli teave z mano. Pripombe:__________________ __________________________ Zadovoljen/na sem, da moja druina sprejme in podpira moje elje, da se oprimem novih dejavnosti in usmeritev. Pripombe:__________________ __________________________ Zadovoljen/na sem, kako moja druina izraa naklonjenost, in kako odgovarja na moja ustva, kot so alost, jeza in ljubezen. Pripombe:__________________ __________________________ Zadovoljen/na sem z nainom, kako moja druina in sam/a preivimo as skupaj. Pripombe:__________________ __________________________ VASIH SKORAJ NIKOLI
49
PRILOGA 4: MENTORJEVA OCENA* Medicinska fakulteta v Ljubljani Katedra za druinsko medicino Ime in priimek tudenta: Ime in priimek mentorja: Datum:
nikoli Zna opredeliti pravi razlog za prihod v ambulanto Zbere vse pomembne klinine informacije Zna povezati zbrane informacije v celoto Pravilno postavi delovno diagnozo Utemeljeno naroa diagnostine preiskave Pravilno postavi konno diagnozo Zna izbrati ustrezno metodo zdravljenja Teoretino znanje zadoa za reevanje problemov Ima ustrezne rone spretnosti, ko je to potrebno Z bolnikom se zna ustrezno pogovarjati Odnos do mojih sodelavcev in do mene je bil ustrezen Je kritien do svojega znanja in se je pripravljen uiti *Mentor izpolni ob zakljuku tudentovega dela v ambulanti Pripombe:
redko
vekrat
pogosto
vedno
Mentorjev podpis: _____________________
50
PRILOGA 5: OPOMNIK PRI OCENJEVANJU TUDENTA
tudent je uspeno opravil naslednje aktivnosti: Opazoval je akalnico. Seznanil se je z opremo, ki je potrebna za delo v ambulanti in na terenu. Seznanil se je s patronano slubo, fizioterapijo in delom v laboratoriju. Seznanil se je z vodenjem dokumentacije, dnevno evidenco dela, evidenco porabljenega materiala, s poroanjem o opravljenem delu in poroanjem za zdravstveno statistiko. Nauil se je, katere nalezljive bolezni in pokodbe je obvezno prijavljati. Zna pri nezapletenih primerih predpisati primerno terapijo, bolniku svetovati in odrediti zaasno nezmonost za delo. Zna ustrezno voditi pogovor z bolnikom. Opravil je najmanj eno deurstvo. Predstavil je obravnavo najmanj enega bolnika. Zna pri zapletenih primerih predpisati primerno terapijo, bolniku svetovati in odrediti zaasno nezmonost za delo. Izdelal je oceno koronarne ogroenosti. Zna izpolniti vpraalnik o ivljenjskem slogu in razvadah ter opraviti preventivni pregled odraslega zavarovanca. Spoznal je kategorije invalidnosti ter postopke dela s komisijami, urejanja dodatka za tujo pomo in postrebo. Opravil je 5 hinih obiskov. Spoznal je zdravnikove dolnosti pri umirajoem bolniku, tako sodnomedicinske kot pristop k umrlemu in njegovim svojcem. Pregledal je 50 bolnikov. Pripravil je zdravstveni karton. POSEGI merjenje krvnega tlaka dajanje injekcij (sc., im., iv.), izpiranje ues incizije, punkcije, infiltracije boleih tok pobiranje ivov in sponk snemanje EKG
Datum
51
PRILOGA 6: PRIMERI PRAKTINIH NALOG i. Predpisovanje zdravila Primer 1: 55-letni moki pride po zdravila, ki jih jemlje redno po prebolelem miokardnem infarktu pred 8 meseci. Sedaj se dobro pouti. Bolnik pred infarktom ni imel drugih teav, niti jih nima sedaj. Naloga: Napiite recept za acetilsalicilno kislino, ki se uporablja za sekundarno preventivo miokardnega infarkta ponavadi trajno pri vseh taknih bolnikih poleg drugih priporoenih zdravil. Predpiite mu ustrezno koliino zdravila za tri mesece. Ocenjevalni list tudent,-ka je: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. izbral ustrezno zdravilo izbral ustrezno obliko zdravila (tbl., gtts..) predpisal ustrezno koliino zdravila (t. katel, t. tablet) doloil ustrezen dnevni odmerek zdravila napisal, da se zdravilo raztopi v vodi napisal, da se zdravilo vzame po jedi napisal recept itljivo tehnino pravilno napisal recept VSOTA NE ii. Aplikacija zdravila z vdihovalnikom na potisni plin Primer 2: Naloga: Izvedite pravilno samoaplikacijo 2 vpihov zdravila z vdihovalnikom na potisni plin. (V vdihovalniku, ki vam je na voljo pri nalogi, je povsem nekodljiva snov, ki nima nikakrnih uinkov na zdravje.) Ocenjevalni list tudent,-ka je: 1. 2. 3. 4 5. 6. 7. 8. 9. 10 odstranil pokrovek primerno pretresel vdihovalnik vdihovalnik dral v pravilnem poloaju (pravilno obrnjen) odprtino vdihovalnika objame z usti globoko izdihnil pred vpihom iz vdihovalnika usklajeno vdihnil skozi usta in vpihnil iz vdihovalnika zaprl usta po vpihu iz vdihovalnika in izdihnil skozi nos zadral dih dovolj dolgo po vpihu (10 sekund) pred drugim vpihom ponovno pretresel vdihovalnik upoteval, da je presledek med 2 vdihoma pol do 1 minute VSOTA NE iii. Priprava intravenske injekcije Primer 3: Naloga: Pripravite zdravilo za intravensko injekcijo za normalno prehranjeno ensko. DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA NE NE NE NE NE NE NE NE NE NE DA DA DA DA DA DA DA DA NE NE NE NE NE NE NE NE
DELNO DELNO
Pozitivna ocena: DA
Pozitivna ocena: DA
52
Ocenjevalni list tudent,-ka je: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. izbral primerno brizgo izbral primerno iglo za aspiracijo zdravila pravilno pripravil brizgo pravilno pripravil iglo za aspiracijo zdravila pravilno aspiriral zdravilo izbral primerno iglo za aplikacijo zdravila pravilno iztisnil zrak iz brizge VSOTA NE iv. Merjenje krvnega tlaka Primer 4: Naloga: Izmerite krvni tlak. Nato povejte bolniku vrednost, koliko ste namerili in ocenite ali je tlak v mejah normale ali ne. Ocenjevalni list tudent,-ka je: 1. preveril tesnost rokava na nadlahti DA 2. iztisnil odveni zrak iz manete DA 3. pravilno namestil maneto (2-3 cm nad komolno kotanjo, oznaka na maneti je nad kubitalno NE arterijo) DA 4. svetoval bolniku, naj sprosti roko NE DA 5. pravilno napihnil maneto (30 mm Hg nad priakovanim tlakom) NE DA 6. pravilno namestil membrano fonendoskopa (na mezinevo stran komolne kotanje) NE DA 7. pravilno spual zrak iz manete (2mm Hg v sekundi) NE DA 8. pravilno izrazil izmerjeni krvni tlak (sodo tevilo!) NE DA 9. pravilno ocenil in komentiral vrednost tlaka NE DA VSOTA Pozitivna ocena: DA NE NE NE DA DA DA DA DA DA DA NE NE NE NE NE NE NE
Pozitivna ocena: DA
(Pogoj za pozitivno: 3, 5 ,6, 8 in 9) v. Izpolnitev napotnice za klininega specialista Primer 5: S: 49-letni bolnik je sinoi pri igranju koarke na rekreaciji nerodno doskoil in si pokodoval desni gleenj. Po pokodbi je le s teavo hodil, gleenj mu je hitro otekel. Doma si je gleenj masiral z ledom, ez no je nanj dal kisove obkladke. Sicer se redno zdravi zaradi arterijske hipertenzije z metoprolol tbl 2x100 mg in enalapril tbl 2x5 mg.
53
O: desni gleenj je lateralno mono otekel, pod njim vidna podplutba; v tem predelu precej izraena palpatorna bolenost; peta na palpacijo in poklep ni bolea; gibljivost v glenju precej omejena (predvsem inverzija) A: Distorsio articulatio talocruralis dex.; Fractura? P: ad travmatolog Naloga: Napiite napotnico za travmatologa. Ocenjevalni list tudent,-ka je napisal,-a: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. h komu je napotil bolnika kakne teave ima bolnik oz. kaj, kje, kako in kdaj se je pokodoval specialistu postavil klinino vpraanje oz. kaj eli od specialista morebitne bolnikove kronine bolezni in stalno terapijo pregledno in itljivo izpolnil vse potrebne rubrike na napotnici Opredelil pooblastila Opredelil stopnjo nujnosti VSOTA NE DA DA DA DA DA DA DA DA NE NE NE NE NE NE NE NE
DELNO DELNO DELNO DELNO DELNO
Pozitivna ocena: DA
(Za pozitivno oceno morajo biti pozitivno ocenjene toke 1 in 2 ter vsaj e 3 druge)
54
PRILOGA 7: PRIMERI IZPITNIH VPRAANJ
AKUTNE BOLEZNI
1.
12-letna olarka prihaja k vam v ambulanto v spremstvu svoje matere, ker jo boli relo, in da zelo teko poira. Ima poviano temperaturo . Mati vam pove, da je dekle alergino na penicilin. V ambulanto pripeljejo 19-letnega fanta, ki se je na veselici stepel. Je pri zavesti, vendar je pijan in ne eli zdravnike pomoi. Na hini obisk vas kliejo k 80-letnemu bolniku, ki ivi v razirjeni druini s sinom in njegovo druino. Pravi, da je padel po stopnicah in se potolkel. V ambulanto soolci pripeljejo 16-letnega dijaka, ki pravi, da ga boli trebuh. V domu so mu izmerili temperaturo, ki znaa 37,2 stopinj C. Enkrat je tudi bruhal. 35-letnega avtoprevoznika je nenadoma mono zabolelo v kriu. Prihaja k vam v ambulanto in eli pomo. 53-letna kmetica je bila pred tremi leti operirana na desni dojki zaradi karcinoma dojke. Po operaciji ji je ostal obseen limfedem desne roke. Prihaja, ker jo je roka zaela boleti, oteklina se je poveala, dobila je tudi temperaturo. 47-letnega avtomehanika pripeljejo k vam v ambulanto, ker je pred dvajsetimi minutami zautil mone boleine v prsnem kou, ki se irijo v vrat in levo ramo. 33-letna uslubenka na banki je bila veraj udeleena v prometni nesrei, ko se je peljala v slubo. Prihaja z odpustnico travmatologa. Pridete na hini obisk, ker so vas klicali k 44-letnemu bolniku, ki je baje v samomorilne namene pojedel katlo tablet.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10. 24-letna kmetica prihaja v ambulanto zaradi pekoih in pogostih mikcij. 11. 10-letna olarka prihaja k vam v ambulanto v spremstvu svoje matere, ker jo boli relo. 12. V ambulanto pride 56-letni novinar in se potoi, da ima od veraj vse veje boleine, ki se
pojavijo v obeh nogah pri hoji. (VARIANTA 1)

13. V ambulanto pride 35-letni uitelj, ki vam pove, da ga mono boli glava. Boleina je huja ob
pripogibanju naprej. Bolnik jo lokalizira frontalno. Bolnik je febrilen (38,5o C).

14. V ambulanto pripeljejo 7-letno olarko, ki jo mono boli desno uho, da skoraj ni ni spala. Je
subfebrilna.
15. 21-letna tudentka arhitekture prihaja k vam, ker se slabo pouti in bruha. Teave so huje
zjutraj.
16. Kliejo vas na hini obisk k 80-letni starki, ki je postala postopoma vse bolj zmedena (varianta
1).
17. 22-letni tudent ekonomije prihaja v ambulanto, ker ga mono pee, ko gre na vodo.
55
18. 42-letni gozdar vas klie na hini obisk in po telefonu pravi, da ga mono boli glava od takrat,
ko je zjutraj el na stranie.
19. 43-letni kmet se je s kolesom zaletel v avto, ki ga je prevrnil, da se je udaril po glavi, trupu in
obeh rokah. Pripeljejo ga k vam v ambulanto.

20. 57-letni voznik avtobusa pride k vam v ambulanto, ker ga od jutra boli v zgornjem delu
trebuha. Tudi bruhal je.

21. V ambulanto pride 28-letna prodajalka, ki pravi, da je utrujena, da jo boli v spodnjem delu
trebuha in da se slabo pouti. Sicer redna menstruacija ji je enkrat izostala.

22. 30-letna farmacevtka prihaja k vam v ambulanto, ker jo boli relo. 23. 12-letna olarka prihaja k vam v ambulanto v spremstvu svoje matere, ker jo boli relo. Ima
poviano temperaturo (38,5o C). Mati vam pove, da je dekle alergino na penicilin.
24. 42-letni uitelj telesne vzgoje prihaja v ambulanto, ker ga boli v kriu in desni nogi 25. 24- letna uiteljica je zbolela s poviano telesno temperaturo 26. 45-letna direktorica uspenega podjetja pravi, da sploh ne more spati zaradi monih
glavobolov, ki jo zbujajo tudi ponoi.

27. 75-letni upokojeni mizar, ki se k vam skoraj nikoli ne oglasi, prihaja, ker je e nekaj dni hripav. 28. 12-letna olarka prihaja k vam v ambulanto v spremstvu svoje matere, ker jo boli relo. Ima
poviano temperaturo (38,5o C). Mati vam pove, da je dekle alergino na penicilin.
29. 42-letni uitelj telesne vzgoje prihaja v ambulanto, ker ga boli v kriu in desni nogi 30. Pridete na hini obisk, ker so vas klicali k 44-letni bolnici, ki je baje v samomorilne namene
pojedla katlo tablet.

31. 8-letno deklico je pri igri ugriznil neznan pes v desni kazalec. Rana je majhna, kirurka oskrba
ni potrebna.
32. 18-letni dijak prihaja k vam, ker je pri igranju koarke nerodno stopil. Zabolelo ga je ob
notranjem glenju, da sedaj teje hodi.

33. 35-letna vzgojiteljica v vrtcu prihaja k vam, ker je e tirinajst dni bolj utrujena, zjutraj se tee
zbuja. Zebe jo, zaspana je.

34. V ambulanto pripeljejo 10-letnega deka, pri katerem so danes zjutraj opazili, da ima klopa. 35. V ambulanto pripeljejo 40-letno ensko, ki je pri jahanju padla s konja. 36. 19-letna tudentka prihaja k vam v ambulanto, ker so se ji, potem ko je jedla paradinikovo
solato, po celem telesu pojavili izpuaji, ki jo mono srbijo. Sicer je neprizadeta.

37. 24-letna kmetica prihaja v ambulanto zaradi pekoih in pogostih mikcij.
56
38. 21- letni mesar prihaja v ambulanto, ker se mu je na hrbti levice pojavila rdea oteklina, ki ga
mono boli. Bolnik je afebrilen in neprizadet.

39. V ambulanto pride drug za drugim 5 bolnikov, ki se vsi pritoujejo zaradi bolein v trebuhu,
bruhanja in driske, ki je nastala po tem, ko so v menzi jedli majonezo.

40. 52-letno poslovodkinja pride k vam v ambulanto, ker jo od jutra tii v prsnem kou. Boleine
se ne irijo nikamor.
41. V ambulanto se oglasi 25-letnice, ki pravi, da jo je danes zjutraj zaelo zbadati v prsih, nekaj
asa je teje dihala. Veraj popoldne se je vrnila iz obiska v Argentini. Kronine bolezni
42. 76-letni bolnik, ki ga e dolga leta zdravite zaradi zvianega krvnega tlaka, prihaja v ambulanto
na predasno kontrolo, ker opaa, da ima ponoi teko sapo in ne more spati.
43. 47-letna kuharica prihaja, ker jo tri ure mono boli pod desnim rebrnim lokom. Bruhala je,
vroine nima.
44. V ambulanto pride 32-letna uiteljica, ki se pritouje nad vodenim izcedkom iz nosu. Obenem
tudi kalja in kiha, oi se ji solzijo. Vroine nima nobene.

45. V ambulanto pride 32-letna uiteljica, ki se pritouje nad vodenim izcedkom iz nosu. Obenem
tudi kalja in kiha, oi se ji solzijo. Vroine nima nobene.

46. 74-letno bolnico e nekaj let boli desno koleno 47. Kliejo vas na hini obisk, ker se je 32-letni samski potar zaklenil v svoje stanovanje in ne
pusti nikogar vanj. Bolnik je registriran pri vas. Kako boste ukrepali?
48. 33-letna snailka prihaja, ker jo boli v prsnem kou. Boleino lokalizira na predel leve prsne
bradavice.
49. V ambulanto pride 56-letni novinar in se potoi, da ima v zadnjem asu vse veje boleine, ki
se pojavijo v obeh nogah pri hoji. (VARIANTA 2)

50. 74-letna upokojenka se e ve let zdravi pri vas zaradi obasnih bolein v prsnem kou in
generalizirane artroze. Sedaj prihaja ponovno in pravi, da se ji boleine v zadnjem tednu pojavijo prej kot obiajno, zato potrebuje ve zdravil kot ob zadnjem pregledu.
51. 45-letni zidar, ki je hud dolgoletni kadilec, prihaja k vam zaradi poslabanja kroninega kalja. 52. Kliejo vas na hini obisk k 80-letni starki, ki je postala postopoma vse bolj zmedena (varianta
2).
53. 82-letna starka je utrpela mogansko krvavitev. Po kapi je odpuena domov, je hemiplegina
in inkontinentna. Domai so se odloili, da jo bodo sami negovali in vas kliejo na hini obisk.
54. Kliejo vas na hini obisk k 80-letni starki, ki je postala postopoma vse bolj zmedena (varianta
3).
57
55. 56-letna uslubenka na banki prihaja pogosto na pregled zaradi bolein v hrbtenici in vseh
sklepih. Danes je ponovno pri vas, ker jo en teden mono boli desno koleno in pravi, da ne more hoditi.
56. Ste na hinem obisku pri 76-letnem bolniku, ki trpi mone boleine zaradi razirjenega
karcinoma plju z metastazami v kosteh.

57. Kliejo vas k bolniku, ki ga zdravite zaradi inoperabilnega karcinoma prostate. Sporoijo vam,
da je bolnik umrl.
58. 24-letni nezaposleni diplomant fakultete za glasbo vam ob obisku v ambulanti pove, da zadnje
ase opaa, da ga ljudje zasledujejo in se za njegovim hrbtom pogovarjajo, kako ga bodo ubili.
59. V ambulanto pride 54-letna debeluna prodajalka zaradi razjede na goleni, ki se ji je sedaj
ponovno pojavila ob notranjem glenju desne noge.

60. 35-letna administratorka v vejem podjetju je prila k vam na pregled. Sluajno ste ji izmerili
vrednost holesterola. Celokupni holesterol znaa 6,5 mmol/liter.

61. 50-letna tekstilna delavka prihaja, ker jo boli desna roka. 62. 27-letna gospodinja toi zaradi pogostih glavobolov, ki trajajo e nekaj mesecev in se ne
slabajo, jo pa zelo motijo.

63. 35-letni poslovne prihaja k vam v ambulanto, ker so mu, ko je bil v zdraviliu na poitnicah
izmerili krvni tlak 170/100 mm Hg.

64. 38-letna prodajalka toi zaradi glavobolov, ki trajajo e nekaj mesecev. Glavobole spremlja
bruhanje in motnje vida.

65. 40-letni urar prihaja k vam v ambulanto, ker so mu v zadnjih mesecih vekrat izmerili krvni
tlak, ki je bil vedno preko 170/100 mm Hg (do 230/130).

66. 75-letni upokojeni mizar, ki se k vam skoraj nikoli ne oglasi, prihaja, ker je e nekaj dni hripav. 67. 42-letni diabetik vam potoi, da ima v zadnjem asu teave z erekcijo. 68. 66-letna upokojenka prihaja k vam, ker zadnje 3 mesece opaa, da ji otekajo distalni
interfalangealni sklepi.
69. V ambulanto se oglasi zaskrbljena mati 15-letnice, ki pravi, da je pri herki, ki je bila sicer
vedno odlina v oli, opazila, da se je zaela udno obnaati in zahajati v udno drubo. Povsem pa jo je pretreslo to, da je v herkini noni omarici nala kontracepcijske tablete.
70. 17-letna dijakinja prihaja v ambulanto e peti v letu zaradi kalja. Doslej ste ji predpisovali
sirup proti kalju, ki ji je malo pomagal, vendar se je kaelj vedno ponovil.

71. 40-letna gospodinja prihaja v deurstvo, ker je pred nekaj urami dobila mone boleine, ki se
izpod levega rebrnega loka zadaj irijo naprej in navzdol. Bruhala je. Bolnica je prizadeta.
72. 56-letni mesar prihaja k vam v ambulanto, ker opaa, da je v zadnjem asu precej shujal. Ob
tem se veliko poti in ejen je.
58
73. 37-letni zidar pogosto prihaja v ambulanto zaradi bolein v elodcu. Ob pregledu najdete za
dva prsta poveana jetra.

74. 64-letna upokojenka pravi, da je opazila, da je zaela hujati. Posebnih teav nima, je pa bolj
utrujena. V zadnjih mesecih se ji je tudi pojavil krvavkast izcedek iz nonice.

75. V ambulanto pride 37-letni kuhar, ki ga je ponoi zael mono boleti palec na levi nogi.
Boleine so tako hude, da komaj hodi.

76. 72-letna vdova in upokojenka pove, da je zadnjih nekaj mesecev vse bolj otona, obdajajo jo
alostne misli. Nima apetita, shujala je.

77. 55-letni taksist prihaja k vam zaradi bolein v zadnjiku in ker na blatu opaa kri. Ob pregledu
najdete zunanje hemoroide.

78. 47-letni trgovski potnik, poroen, pride z enomeseno trajajoimi boleinami v zgornjem delu
trebuha. Boleine so obasne, kot tea v elodcu, obasno ga pee, vasih ga zbudijo tudi ponoi.
79. 65-letni upokojeni elektroinenir pravi, da ima v zadnjih tirinajstih dneh teave z vidom. rke
mu beijo. Vidi sicer ostro, vendar ima teave pri branju. Zadnjih nekaj dni ga mui tudi zmeren glavobol.
80. V ambulanti se oglasi 28-letni tudent arhitekture, ki nujno potrebuje tablete za ivce. Pravi, da
e ve tednov sploh ne more spati in da potrebuje tri katle pomirjeval. Ta zdravila jemlje e dlje asa.
81. 42-letni uitelj geografije prihaja, ker ga boli desna rama. Teave so huje ponoi. 82. 67-letni upokojeni farmacevtski tehnik prihaja k vam v ambulanto, ker je v zadnjih 14 dneh
opazil, da je postala njegova koa rumenkaste barve.

83. Kliejo vas na hini obisk, ker se je 32-letni samski potar zaklenil v svoje stanovanje in ne
pusti nikogar vanj. Bolnik je registriran pri vas. Kako boste ukrepali?
84. 64-letni gozdar prihaja k vam, ker ga e ve tednov boli ingvinalno. Boleina je huja, e
bolnik dlje asa hodi ali stoji.

85. Kliejo vas na hini obisk k 50-letni nezaposleni prodajalki. Po telefonu vam povedo, da teko
diha in da ne more zajeti zraka.

86. 38-letna tajnica v zasebni firmi je prila k vam na pregled, ker so ji e vekrat zapored izmerili
vrednost holesterola, ki je bil vedno ve okoli 5,9 mmol/liter.

87. 28-letna delavka v tekstilni tovarni ima teave z nespenostjo. 88. 40-letna gospodinja prihaja v deurstvo, ker je pred nekaj urami dobila mone boleine desno v
hipogastriju. Bruhala je. Bolnica je nekoliko prizadeta.
59
PRILOGA 8. VPRAALNIK O ORGANIZACIJI AMBULANTE
Infrastruktura
Informacije za bolnika 1 e bolnik poklie ambulanto svojega izbranega zdravnika izven delovnega asa, slii sporoilo z napotki, kako poiskati zdravstveno oskrbo izven delovnega asa 2 na vhodu je jasno oznaen delovni as za vsak dan v tednu posebej Urejenost dostopa 3 ambulanta ima urejeno parkirie za invalide (ali poseben dostop) 4 v ambulanto je mono pripeljati in iz ambulante transportirati leeega bolnika na vozu reevalnega vozila akalnica 5 6 7 8 9 v akalnici je dovolj sedeev (tudi ob konicah) temperatura v akalnici je primerna v akalnici je nabiralnik/knjiga za pripombe in pritobe navedena je odgovorna oseba pritonega sistema
Da
Ne
Da
Ne
imajo zloenke za bolnike (kajenje; alkohol; bolezni srca in oilja; hipertenzija; astma; rak; zdrava prehrana ) Ordinacijski prostori in oprema 10 prostori so isti, svetli in prijetno urejeni 11 v ambulanti so ognjevarne omare za shranjevanje zdravstvenih kartotek 12 na voljo je poseben prostor za pregled bolnika in posege (lahko zavesa) 13 na voljo je poseben prostor, kjer lahko dela specializant/tudent 14 na delovnih mestih so raunalniki Medicinska oprema in aparature 15 osnovni pripomoki (RR aparat, termometer - tudi za rektalno temperaturo, pribor za izpiranje ues) Aparature 16 EKG (lahko tudi za ve ambulant skupaj) 17 aparat za merjenje krvnega sladkorja 18 aparat za merjenje koncentracije kisika v krvi - oxymeter 19 doppler aparat za oceno periferne cirkulacije - gleenjski indeks
60
Da
Ne
20 aparat za aplikacijo inhalacij 21 lu za male kirurke posege 22 defibrilator (lahko tudi za ve ambulant skupaj) 23 aspirator (lahko tudi za ve ambulant skupaj) Medicinski material in zdravila 24 medicinski material in zdravila se naroajo po izdelanem seznamu 25 pripravljeni so seti za posamezne posege (kateterizacija, nastavitev infuzije, ivanje ran) 26 pripravljeni so seti zdravil za urgentna stanja (ok, infarkt, reanimacija) 27 narkotiki so zaklenjeni v posebni omarici 28 knjiga narkotikov je dostopna samo zdravniku (pooblaeni osebi) 29 ni zdravil/materiala s preteenim rokom Zdravnika torba 30 vsebina torbe je v skladu z navodili o obvezni vsebini zdravnike torbe ** Cepiva 31 v ambulanti je hladilnik za vzdrevanje 'hladne verige' cepiv 32 vodi se evidenca kontrole temperature hladilnika Medicinski odpadki 33 odpadki se zbirajo loeno po sistemu vre, koev 34 obstaja poseben zbiralnik za ostre infektivne predmete Higiena, razkuevanje 35 uporabljajo se razkuila za roke in delovne povrine 36 uporabljajo se papirnate brisae/suilci za roke
Informacije
Da
Ne
Da Uporaba raunalnika 37 finanno poslovanje - beleenje storitev 38 pisanje napotnic 39 pisanje receptov 40 analiza opravljenega strokovnega dela Medicinska dokumentacija 41 uporablja se samo zdravstveni karton v papirni obliki 42 uporablja se raunalniki zdravstveni karton kot dopolnilo papirni obliki Podatki v zdravstvenem kartonu/raunalniku
61
Ne
43 44 45 46
natanno izpolnjeni bolnikovi osebni podatki navedeno delo, ki ga opravlja oznaene alergije problemska lista (zbirnik bolnikovih zdravstvenih problemov) 47 seznam stalne terapije (zdravila) 48 itljivi zapisi posameznih obiskov 49 itljivi podatki potrebni za evidentiranje storitev 50 diagnoze ifrirane po MKB 51 razvidne napotitve bolnika k specialistom 52 razvidni delovni nalogi za zdravstvene sodelavce (patronaa, fizioterapija) 53 itljivi zapisi predpisane terapije 54 itljivi zapisi predpisanih tehninih pripomokov 55 beleeni dejavniki tveganja za nastanek srnoilnih obolenj 56 beleeni preventivni pregledi 57 beleena presejanja za rakava obolenja 58 beleena cepljenja 59 beleeno naroanje bolnikov na kontrolne preglede Registri bolnikov 60 zdravnik vodi evidenco bolnikov po problemih - ima registre/seznam bolnikov z doloeno kronino boleznijo (npr. AH, astma ...) Zaupnost 61 zdravstveni kartoni ali drugi dokumenti, ki vsebujejo podatke o bolniku, so shranjeni tako, da vsebina ni vidna ali enostavno dostopna nepooblaenim Upravljanje z informacijami -bolniki 62 63 64 zdravnik in sestra uporabljata zloenke kot podporo posvetu z bolnikom v ambulanti je informacija (imenik) o lokalnih izvajalcih zdravstvenega varstva, socialni slubi, drutvih, skupinah za samopomo ... organizacija (ambulanta) ima svojo spletno stran medicinsko osebje ima direktni dostop do: 65 66 klininih smernic (na papirju ali v elektronski obliki)? strokovno recenziranih medicinskih revij (na papirju ali v elektronski obliki)?
62
Da
Ne
Da
Ne
Upravljanje z informacijami - zaposleni
67
bibliografskih baz podatkov kot so medline/pubmed ali Cochrane? 68 v ambulanti je izbor knjig in/ali video posnetkov za medicinsko osebje Ambulanta ima pisno doloen postopek za upravljanje z bolnikovimi informacijami (napotitve, izvidi, odpustnice): 69 beleenje napotitev - napotnice, delovni nalogi 70 beleenje vseh prispelih izvidov, preiskav (zaznamek, da je/ni izvid dospel) 71 beleenje, da je zdravnik videl izvid 72 pisno doloen nain vstavljanja v bolnikovo kartoteko
63
8. ZAPISI O BOLNIKIH Primer BOLNIK: Datum 9.12. Janez Kranjc, 1967 SOAP S O
A P D: T: E: 23.12. S O A P D: T: E:
2 dni kalja, boleina D v prsih, huja boleina pri kaljanju. Vroina, slabo poutje, glavobol. Neprizadet, T: 39oC, pulz: 106/min, koa potna, perkutorno D zamolklina, bronhialno dihanje, Hropci J18.0 Pljunica
Hiconcil 500 (3x1), antipiretik pp hidracija, poitek, kontrola v 14 dneh, v primeru poslabanja takoj. Bolje, temp. ni ve Afebrilen, dihanje nad pljui isto, zamolkline ni, (prilonostno izmerjen) RR = 136/84 J18.0 Pljunica Lab. KS, skupni holesterol (preverjanje SO) relativni poitek, kontrola v primeru poslabanja, obrazec za oceno SO
Nekaj zapisov (10), naj bo po principu SOAP(DTE). Vsaj 5 zapisov naj vsebuje VSE obravnavane probleme, ne le enega.
64
1. BOLNIK: ________________________________________________ datum SOAP
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
9. ZAPISKI
114
115

Družinska Medicina

Transféré par

Informations du document

Titre original

Copyright

Formats disponibles

Partager ce document

Partager ou intégrer le document

Options de partage

Avez-vous trouvé ce document utile ?

Ce contenu est-il inapproprié ?

Droits d'auteur :

Formats disponibles

Družinska Medicina

Transféré par

Droits d'auteur :

Formats disponibles

Druinska medicina delovni zvezek 2012/2013

Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta Katedra za druinsko medicino

tudijsko leto 2012/2013

Ljubljana, oktober 2012

Druinska medicina delovni zvezek 2012/2013

Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta Katedra za druinsko medicino

tudijsko leto 2012/2013

Ime in priimek tudenta:

Ime in priimek mentorja:

Ime in priimek asistenta:

Ljubljana, oktober 2012

Druinska medicina delovni zvezek 2012/2013

Druinska medicina delovni zvezek 2012/2013

ORGANIZACIJA POUKA ........................................................................................................... 11

TUDIJSKE OBVEZNOSTI ........................................................................................................ 16

Druinska medicina delovni zvezek 2012/2013

Druinska medicina delovni zvezek 2012/2013

Druinska medicina delovni zvezek 2012/2013

Druinska medicina delovni zvezek 2012/2013

CILJI IN VSEBINA TUDIJA

VSEBINA TUDIJA IN VEINE 1. Vsebina

Druinska medicina delovni zvezek 2012/2013

Druinska medicina delovni zvezek 2012/2013

Druinska medicina delovni zvezek 2012/2013

Druinska medicina delovni zvezek 2012/2013

OBLIKE POUKA 1. Delo v mentorskih ambulantah

Druinska medicina delovni zvezek 2012/2013

Druinska medicina delovni zvezek 2012/2013

Druinska medicina delovni zvezek 2012/2013

Predstavitev klininih primerov

Uenje sporazumevanja ob uporabi videa

Druinska medicina delovni zvezek 2012/2013

Druinska medicina delovni zvezek 2012/2013

2. Seminarska naloga 1: Organizacija dela

Druinska medicina delovni zvezek 2012/2013

4. Seminarska naloga 3: ivljenjski slog

Druinska medicina delovni zvezek 2012/2013

druinski problemi in kdaj pomisliti nanje

Kontaktni asistent: : asist. Mojca Miholi tel: 01 20 07 426 e-naslov: mojcamiholic@yahoo.com

Druinska medicina delovni zvezek 2012/2013

Druinska medicina delovni zvezek 2012/2013

Druinska medicina delovni zvezek 2012/2013

Druinska medicina delovni zvezek 2012/2013

Druinska medicina delovni zvezek 2012/2013

Druinska medicina delovni zvezek 2012/2013

nart za reitev problema , predvidene pozitivne posledice

1. Druinsko drevo Primer druinskega drevesa kae Slika 1.

Lojze r.1900 u.1988 v.rak prostate

Vladislav r.1888 u.1962 v.MI

r.1906 u.1910 v.MI

r.1921 u.2005 v.revo

StojankaG u.1979 v.revo

Jani u.1974 v.nesrea

Janez r.1945 p.1957 l.1972

r.1930 u.2007 v.popuanje srca

Stana r.18.4.1937 p.1957 l.1972 AH

Ivan r.5.2.1925 p.1949 l.1981 Marija r.1949 Renata r.1954

Sonja r.13.12.1956 p.1977,l.1979 p.1980

Niko SB, AH Sara r.1983 Denis r.1981 David r.1974

--------- medsebojne napetosti r rojen

umrl vzrok smrti

Slika 1. Primer druinskega drevesa.

Druinska medicina delovni zvezek 2012/2013