Foto : Martin OZMEC

VELIKA NOC NAJ V VASE DOMOVE PRINESE MNOGO DOBREGA, ISKRENEGA IN

PREDVSEM PRAlNICNEGA, NAJ BODO MIlE POLNE DOBROT IN VELIKONOCNIH
- PIRHOV.

Zc/illl(J Valli b/ag(Js/(J{I/jCI1C {lc/ik(JI1(JCl1c

prazl1ikc, (Jbi/(J {lcsc/ja, lIIirli il1 razlllllc{lal1ja
{I Vaiilt drlliil1alt.
v

Zupan
z vodstvoIH oblinc VidcIH
~12____I~ _ __ _ _ __ __ _ _ __ __ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _
TRETJEMU LETNIKU NA POT
Ob pricetku tret;elJa leta izha;an;a
l/idemskelJa IJlasila Vas bo NAS GLAS
obiskal pral/ 1/ casu pricakol/an;a Velike
noCi in upamo, da bomo takrat ie dobili
ka; pomladi na <'rtol/e, na pol;a in 1/
l/inolJrade. Vcasih so I/endar rekli, da
sme;o otroci po I/elikonocnih praznikih ie
bosi iz hise. Tudi zato bo ta stellilka ie
praznicno odisal/I;ena, pa tudi ;e ie slutiti
cas, ko bomo cez neka; mesecell
praznOl/ali s polno duso obCinski praznik
pod streho nol/e obcinske hise in pod nollo
obCinsko zastal/o. V letu, ki smo mu ze
zaceli odstel/ati mesece, se bo po nol/ih
lokalnih I/olitl/ah zamen;al oziroma
oslleiil obcinski sllet, nol/e kra;el/ne
skupnosti bode zaiil/ele, pa se iupana
bomo spet I/olili. NAS GLAS Vas bo 0 IIsem
tem obllescal.
V prl/i letosn;i stel/ilki smo I/am
pripral/ili lIeliko zanimil/elJa bran;a. Na;
na;pre; spomnimo na letosn;elJa ;ubilanta
1J0spoda Antona Sedlaska, I/netelJa
kulturnika in l/idemskelJa proslletnelJa
delallca. Porocamo 0 stellilnih
de;al/nostih na podroc;u planinstl/a,
sporta, kulture: za zlJodOl/ino smo
ohranili zapis in slikol/no podobo
pustOl/an;a na Vidmu in 1/ Lancolli I/asi;
ce se ne I/este, boste presenecello
prebrali, da se 1/ nasem edinem in I/edno
bol;sem pihalnem orkestru 1/ Podlehniku s
polnimi pl;uci in se kako izkazu;e kar
petna;st muzikantof/, ki nosi;o priimek
FelJu$. Tudi 1J0spodarske teme so
nallzoce, od kmeti;stl/a do inlrastrukture,
o pomoci podeiel;u in de;al/nosti kmeckih
zena. Predstal/I;amo Vam nollelJa iupnika
pri Sf/. Andraiu - LeskOI/CU, pa se
imeniten interll;u z nasim skolom dr.
Francem KramberlJer;em smo za ta
predl/elikonocni cas uspeli pripralliti. In
I/si tisti, ki Fh z bran;em do konca ne
bomo prel/eC utrudili, se bode lahko lotili
se kriianke. Splaca se, sa; ;e spet
nalJradna!
Nasim bralcem in kritikom in
pri;atel;em ielimo I/si iz urednistl/a lepo
praznOl/an;e in I/eliko · optimizma se
napre;!
France, Tat;ana, Natasa, Illan
O_D
_M_E O_BC_VI_N~
_V__ E
v
Zupanova beseda
SlOp iii smo v zadnje lelO nasega mandala. pulni 110(1'10\1 in ide)
taka, do ho de/v \I lem fell{ :;e/o ra:;gihano. S pl'ora{ul1om smo
zagotovili sredslva:;o del po /reb ill ::e(ja Vas. drag; ob(all i. :;0 vse
pa se l'eda ni 1110:110. l'sf ki se vam pOlrebe ne bodo lIresni6/c \'
tem mandallf, boste v programih v naslednjih leilA V!em telu se
v I'ean; realizirqjo program;. ki so za /{,.es ni(~ileV (~akali :'e dab'
coso.
V lem leI/( homo pros/a viii prvi obNnski pl'oznik in Db lej
pri/o:nOSli predali nomenu nO I'e o/}{inske pros/oJ't!. reed!;
obcinsko ~as/avo in grb. Pra~nik bo v sredinijllnija ob Vidovell1.
V ' em felu bOlllo v obcini predali namenll ludi vee pOll'lembnih
projeklol' kOllllll1all1e injraslruklllre in dmgega.
Laka/na samOl/prava v {em obdo /~jlf c/o::;v(ja d%cene
spremembe, kale!'e seveda prin(M~a nova dopol!y'eno =akonodqia,
~alO se IUdi \" nasi ob('ini pricaklljejo dolocene sprelllell1be:
odcepilev naselja, llSfanovitev nO\lil1 ob(in in IlSIGnav(jG1Y'(! nOl'ih
KS, vse seveda v prid vashn : eljam. da hosle /ahko sw~ie po{!'ehe
{:fm /a~ie lIresl7ic~evah.
Prihaj(~jo spomladanski dne\'i. ko
sf \'sak po svoje oCisli okolico ;/1
bi\'alni prus{m: Tu po Il1llogokra{
gJ'e.{:imo, kel' sl'oje nov/ake
odslronimo no (iSIO mes{o. kier 10
ni do Fo/jeno. TlIdi /efOs homo s
pOl(je{jem Cislo meslo organi=irali
spom/cuJansko 6,~Cel?ie in odwc
kosol'nih odpadkO\: ~alO jih do
ohFes/i/a dr::i/e IlCi s\"ojih meslih in
j ih ne od\'a~aj(e na nedo l'oljena
mesl(/. Odro~ odpadkov je lire/eli
ill je po oJ/oku obvezlIu, do 1111C1
I1sako gospadil!js/\'o kunIa =c.I
smeli.
SkUPl1() Sf! ::c.lvedqj11lo in skrhimo za (illl lep.{:; vide: s\'ojego
bivalnega pros/ora - vasi in ohcine.
Vsem obcankam in obcanol1l hi :e/e/ mint in vese(ja ob
velikonoc'nih pra~nikih. bralcelll NASECA CIASfL.4 pa sel'ec/a
prijell7ega bran)a.
VAS ZUPAN
~
DANE POBUDE ZA TRI ALl STIRl NOVE KS
V obcini Videm se je stirim krajc::vnim skupn ostim na zacetku
letosnjega leta prikljucila se eno, peta KS Scla. obcinskemu svelu pa
so ze dane pobude za ustanov itev se treh ali stirih novih krajevnih
skupno"i . Ze lani so ze lje po novi KS predslavili krajani Pobrezja.
lelos sc jim s podobno pobudo pridruzuj ejo sc obcani iz naselij
Lancova vas, Trzcc in lurovci. Zupan obcine Franc Kirhi ~ jc za
ncdeljo, 29. marca sklical tudi zborc obeanov, tam pa so pobudc. tudi
podrobneje predstavili, povedali zakaj si ze lij o sa mostojno KS in
pozneje boda zahteve po llstanovitvi novih KS v obCin i predali se
obcin skemu svctu .
 LO~D~MLE_Y_O~B~C~VILNLE~_________________________r~
Predstavljamo delo in c/ane
obcinske volilne komisije
V OBCINI VOLILNI ROKI
VEDNO ZAMUJAJO ...
Obcinska volilna komisija je organ
obcine, ki jo na predlog komisije za
volitve in imenovanja v obcinskem
svetu imenuje obcinski svet za
obdobje stirih let in vse to v skladu
z Zakonom 0 lokalni samoupravi.
Komisijo sestavljajo predsednik in
trije ciani, vsak od njih pa ima tudi
svojega namestnika. V obcini
,.. Videm je predsednik obcinske
volilne komisije Marijan Furek,
njegov namestnik .ie Vinko
Mlakar, clan Janez Krempl,
namestnik Maks Puksic, drugi
clan je Mijo Bracko, namestnik
Vanja Ropic in tretji clan Marija
Drevensek ter njen namestnik
Bostjan Petrovic. Do danes je
videmska obcinska volilna
komisija ie izpeljala volitve v svete
vseh petih krajevnih skupnosti,
jeseni pa jo cakajo volitve novega
zupan a in obcinskega sveta,
vendar za to komisija se nima
nobenih navodil.
Predsednik komisije Marijan FUREK
Oaje de lo obcinske vol ilne komisije
v obeini Videm in drugih obeinah
zahtevno, odgovomo in predvsem
javno, pove tudi predsednik komisije
Marijan Furek, ki ima na tem
podroeju ze veeletne izkusnje, med
drugimje tudi clan v centralni volilni
enoti na Ptuju. Pravi, da to delo
marsikdaj ne predstavlja hvaldne
funkcije, tudi ni kdo ve kako dobro
____}~
plaeana, kajti na ravni obeine je pot reb no tudi pri volitvah delati z majhnimi
stroski. Sicer pa se delo voli lne komisije v Sioveniji v zadnjih letih ni kaj dosti
spremenilo, se danes je to dele v tesni navezi z Zakonom 0 lokalni samoupravi
inje doloeeno, da gre na lokalni ravni za vo litve v svete krajevnih skupnosti,
vaskih in eetrtnih skupnosti, za obcinske svete in zupan a obcine. Marijan
Furek 0 delu in pristojnostih obeinske vo lilne komisije pravi: "V obeini
volilna komisija priene z aktivnostmi , ko so razpisane neke volitve na ravni
obeine. Takrat se mora komisija nemudoma sestati. Najprej izdelamo
pojasnila za izvedbo volitev, kijih potem posljemo vsem politienim strankam
in vsebujejo predvsem pojasnila 0 naeinih kandidiranja, 0 tern, kaj mora
vsebovati kandidatura ... Ze na prvi seji izdelamo t.i. rokovnik na podlagi
Zakona 0 lokalni samoupravi; ta vsebuje datumski rok od razpisa volitev in
do konea, doloeiti moramo tudi sedd in obmocje vol isea, izvedeti , koliko
obeanov kje vo li. Potem ko imamo prijavljene kandidate, za katere je bila
kandidatura vlozena v toeno doloenem roku pri obeinski volilni komisiji ,
izdelamo razglas kot nekaksen seznam z imeni in vsemi podatki 0 kandidatih
in to izobesimo na oglasne deske. Nasa komisija pripravi tudi glasovn ice,
volilni imenik, doloeimo volisea, imenujemo tudi volilne odbore (dva clana in
dva namestnika), ki vodijo glasovanja po voliseih in se to, daje delo v volilnih
odborih eastna funkeija. Skratka, nasa volilna komisija pripravi yes potreben
material za vo litve, ob tern pa vedno opozarja, da mora nase delo teei po
zakonski poti, kajti nicesar si ne moremo zamisliti po svoje. V easu vo litev
vedno imenuj emo tudi predeasni odbor, ki spremlja glasovanje po posti in na
zahtevo izpelje tudi glasovanje na donlU, izid tega glasovanja pa se potem
ugotavlja dan po volitvah. Ko pa je vse to pripravljeno, se pristopi k samim
vo litvam in na dan volitev komisija spremlja potek vo litev, na seddu obcine
imasvoj sedeztudi obcinska volilna komisija, kjer sproti obdeluje izide
volitev, izvaja kontrolo po voliseih, po zaprtju volise pa ugotavlja rezultate
glasovanja. Na koncu izdelamo se poroeilo 0 izidu volitev in zanimiv je se ta
podatek, da volilna komisija pet dni po volitvah porocilo 0 izidu daje tistemu ,
ki je volitve razpisal , ponavadi je to zupan, izide volitev pa izobesijo tudi na
vse oglasne deske. Ker je delo obCinske volilne komisije jayn~, ga lahko
spremlja vsakdo, lahko so navzoei predstavniki kandidatov in list kandidatov,
se posebej pa je to aktualno na dan volitev. Rekel bi, da je potek dela na
voliseih po obcini Videm dober, kajti do sedaj nasa komisija ni dobila nobenih
pritozb, eeprav same volitev na obeinsk i ravn i nimajo take teze. Seveda paje
demokracija prinesla veliko nov ega in ze jeseni nas cakajo nove volitve
zupana in obcinskega sveta, takrat pa bo komisija imela se vee dela. Obeinska
voli lna komisija seje v treh letih po sestavi nekoliko spremenila, in ce bo kdo
od nasih clanov jeseni kandidiral, ali bo predstavnik kandidata in njegov
zaupnik, potem ne bo mogel biti vee elan komis ije. In nazadnje se to, da eetudi
komisija delo dobro zastavi po rokovniku, se z roki v obcini vedno kasni, ne
moremo pa delati cudezev, kajti kot komisija Ie nimamo vecjih pristojnosti"
TM
~
NOVI IMENI ZA NASI NASELJI
Nedavno so na obeino Videm dobili predlog za spremembo imena dveh
naselij. Tako naj bi se naselje Trnovec po novern irnenovalo Trnovec ob
Polskavi in Gradisee naj bi bilo po novern Gradisce v Halozab. 0 obeh
predlogih za sprernernbo imena dveh naselij v obcini bo zagotovo od loeal
se obcinski svet.
~4____~____________________________O_D_M_E_V__O_B_C_IN_E~
Db novem letu prva slovesnost v obcinski zgradbi
Ceprav se bode vrata nove v idemske obcinske zgradbe
uradno odprla j unija letos, ko bo obcina praznovala svoj
I. praznik, paj e bilo v novih prostorih pred izte kom leta
ze novoletno srecanje in zadnje zasedanje videmskega
obc in sk ega sveta v letu 1997.
Svetniki, usluibenci videmske obCinske uprave in steviln; sode-
lave; obCine bode imeJi fa skupinski posnetek kat spomin na
prvo srecanje v novih obcinskih prostorih.
V enem od ze urejenih prostorov v obcinski zgradbi so se
srecali svetniki obc ine, delavci obcinske uprave,
predsedniki krajevnih skupn osti in politicnih strank ter
sodelavc i vodstva obc ine. Skupaj so pregledal i dosezke
AVTOELEKTRIKA • AVTOMEHANIKA
VULKANIZERSTVO IN REZERVNI DELI
flltyho Yrovaievii
VELIKA VARNICA 78A, 2285 ZGORNJI LESKOVEC
TELEFON/TELEFAX 062/763-151
Prodaja noyih in rabljvnih
avtomobilskih in traktorskih gum.
rVlvrvnih dvloY la avtomobilv
in svrvisiranjv avtomobiloY.
tvr montaia in cvntriranjv gum
VSfiK Dim OD 8. DO 10. (IRE
Vsem obcanol)), nasim kupcem in bralcem obcinskega
glasila NAS GLAS zelimo zdrave, blagoslovljene
in zadovoljne velikonocne praznike.
minulega leta, ocenili , da je bi lo leto 1997 uspeSno za
obc ino Videm, svecano pa so svetniki in usluzbenci
obcinske uprave na novoletnem slavju v trajno last prejeli
znacko z obcinskim grbom. Zupan Franc Kirbis se je
"okitil" z zupansko ogrl ico, ki postaja nekaksna modna
muha slovenskih zupanov, s li sal i pa smo, dajo bo zupan,
kd orkoli ze bo to v prihodnje, nos il ob porokah, obcinskih
praznikih, vecjih obcinskih svecanost ih 111 na
pomembnejsih sprejem ih gostov v obCini.
TM
Zupan Franc KIRBIS je iupansko ogrlico prejel iz rok predsed-
nika obi5inskega sveta Friderika BRACICA.
Klub Obzorje se predsfavlja
Prostore imamo na Potrccvi 34 v Ptuju, klub jc odprt vsak
delavn ik od 8. do 17. ure. Delujemo ze enD leto in sicer pod
okriljem podjetja Animacija iz Ptuja in Republiskim zavodom
za zaposlovanje. Klub je v prvi vrsti namenjen brezposelnim,
dobrodosli pastetudi vsi ostali. ......
Vedno so yam na razpolago lrije mentorj i, ki vas sprejmejo, nil
razpolago imate vse preglcdnice razpisanih delovnih mest, pray
tako racunalnik, kjer si lahko ob pomoc i mento,jev napisete tudi
prosnjo za zapos li tcv. Si morda zelite sarno poklepetati ali
prcbrati dnevni casopis in revije? Tudi pray. Pray tako
pripravljamo v klubu razl icne delavnice. Morda pa se ze lite
vkljuciti v katerood tch ak li vnosti?
V nasem klu bu se je zv rsti la :to ce la vrsta dcjavnosti: od ,aha do
vrtnarstva in izdelo vanja nakila in drugih okrasnih predmclOv.
Tukaj pOleka ucenje nemscine in angldc ine za zacetnike. za
tiste s predznanj em tujih jezikov pa so na voljo racunaln isk i
programi. Sedaj se ucimo se kvackanja in klekljanja,
"osebnostna rast" pa ze v naslovu pove, daje namcnjena tistim,
ki znajo razmisljati 0 sebi. ki zelijo v svojem ziv ljcnju kaj
spremeniLi. in predvsem nas usmerja k pozilivnemu gledanjuna
stvari in dogodke oko li nas. Pripravljamo studij ski kroze k 0
fotografij i, kreativnem pisanju. sl ikanju na steklo ....
V nascm klubuje poskrbljeno tudi za majhne otroke, zato to ne bi
smela bit i oviraza vsc tiste starse, babice in dedke. ki bi naszeleli
obiskati, pa nimajo varstva.
Sku samo se prilagoditi ze ljam in potrcbam nasih ob iskovalccv.
Treba je poudariti, da je ob iskovanje kluba in vk ljuce vanjc v
ak ti vnost i brezplacno, kar je se razlog vee, da nas ob iscete.
Oelujemo namrec po principu: brezposclni pomagajo
brezposel nim.
Mentorji: Dank-;l, Ema in Igor
 ~O_D_M__EV__O_B_C_IN_E__________________________~____5~1
Srecanje duhovnikov zavrske in
ptujske dekanije z mariborskim skofom
dr. Francem Krambergerjem
V zupniji sv. Vida v Vidmu pri
Ptuju je bilo letosnje delovno
srecanje tridesetih duhovnikov
zavrske in ptujske dekanije.
Pripravljeno je bilo v duhu
postnega casa in kot priloznost
pogovora z mariborskim skofom
dr. Francem Krambergejem.
Duhovniki in skof so se pogovarjaJi
o pripravah na leto 2000, 0 tern, kaj
r- bo prinesla slovenska sinoda, kaj
bo zanjo potrebno narediti po
posameznih zupnijah in tudi 0
najvecjem prazniku krscanstya -
Veliki noeL Ponudila se je
priloznost, da smo s skofom dr.
Krambergerjem lahko posneli tudi
pogovor za Nas glas, pogovarjala
pa sva se 0 postnem casu, 0 velicini
praznika Velika noc, 0 pripravah
katoliSke cerkYe na IIOYO
tisocletje ...
Mariborski skat dr. Franc KRAMBERGER
Gospod skof, smo v postnem casu in
o tej temi v javnosti zadnje case
veliko slisimo. Kaj je po vasem
mnenju smisel40-dnevnega posta in
kaksen nacin postenja je za cas
najbo/j primeren?
Dr. Franc Kramberger: "Osreje
eerkvenega leta je Velika noe -
Kristusovo vstajenje In Cerkev
vedno pripravlja svoje vemike na
obhajanje tega osrednjega dogodka,
iz katerega zivi. Glavni namen
postnega easaje, da bi kristjan kot clan Cerkve pogledal v svojo notranjost in
uredil svoj notranji inve ntar, lestvieo vrednot, se poglobil v svojo osebno vero
in naravnal svoje zivljenje zopet na Evangelij. To je tisto stalno spreobrnjenje,
ki ga mora opravljati vsak verni kristjan. V tern je tudi osrednja vsebina
postnega easa, ki pa ga Cerkev ovsebinja s posebno molitvijo, z odpovedjo in z
dobrimi deli. Nasa slovenska navadaje, da v tern casu opravljamo Krizev pot,
to je tista postna molitev poleg drugih molitev, v miloscini in z dobrimi deli pa
odigra vsako leto pomembno vlogo slovenska Karitas, da odpre eloveku sree
in roke za soe loveka. Tn potem tista osrednja poglobitev, notranja ureditev, kot
na primer kmetje, ki na sporn lad poeistijo svoj travnik, sadovnjak, daje rast se
bujnejsa, nekaj podobnega naj bi naredi! tudi kristjan."
KakSnega pomena imajo za verne kristjane trije veliki dllevi: veliki cetrtek,
veliki petek in velika sobota?
Dr. Franc Kramberger:" Veliki cetrtek imadvadogodka; najprej dopoldanje
t.i. krizmena masa, pri kateri so zb rani vsi duhovniki skupaj s svoj im sko fom in
posvetijo olja, ki jih duhovniki pozneje raznesejo po vseh zupn ijah. To dejanje
nekako simbol izira skofijo kot enoto bozjega Ijudstva, daje Ijudstvo s svetimi
olji povezano pri vseh zakramentih. Drugi dogodekje zadnja vecerja, to paje
tisti osrednji dogodek Velikega tedna, ustanovitev evhari st ij e ali svetega
resnjega telesa, postavitev duhovniskega ali masniskega posveeenja - vsega
tega se spominjamo na ta ve liki dan. Posebej simbolieno pride v ospredje tudi
umivanje nog, kjer je poudarjena tista poniznost, isk renost, Ijubezen do
socloveka in hkrati v tem dejanju je izrazeno notranje ociscenje. Veliki petek
oznanjuje Kristusovo smrt na krizu, zato je na ta dan v vsaki zupnijski eerkvi
krizev pot in to je tisto dejanje, s katerim nas je Kristus odresi!. Na ta dan ni
posebne liturgij e, je edini dan, ko ni mase. Velikonoena sobotaje sam a po sebi
dan, ko tudi ni liturgije, sele zveeer je prvo vstajensko liturgieno dejanje. Na ta
dan se spom injamo , da je bil Kristus v grobu, j e pa to dan, ko blagoslovimo
velikonoenejedi in ko se v eerkvi zbere mnogo vee Ijudi kot ponavadi; toje del
tradicije in slovensk i clovek je to povezal s svojim obicajem - z zegnjem.
Velikonoena nedelja je nedelja vseh nedelj , je praznik vseh praznikov, ki jo
obhajamo z vel ikonoenim vstajenjem, proeesijo, ki pa jo je slovenski clovek
pray tako znal ze po tradieiji obogatiti s folkloro."
Kako pa gospod skofgledate lIa tiste, ki sicer v cerkev zaltajajo Ie po tradiciji
ill so prakticlli kristjalli, in vendarle hodo vsaj lIa zunaj sode/ovali pri
hlagoslovu velikonoclliltjedi?
Dr. Franc Kramberger: "Cerkev kot taka nima kaksnih nezazelenih Ijudi in
otrok, vsi so na neki nacin njeni, tudi tisti , ki stojijo ob robu, zato tudi nanje kot
skof in kot duhovnik gledam s sposto vanjem in skusam biti z osebnim
ziv lj enjem in Z oznanjevanjem evangelija zivi nagovor tudi zanje ter ob
prepustitvi popolne svobode. Nobede n izmed njih ni odpisan; ne v oeeh
Cerk ve, ne v oeeh Boga, vsak ima pac svoje razloge, zakaj ni eisto bli zu
Cerkve. Morda Ijudje tudi napaeno razumemo in napaeno sodimo, morda niso
tako blizu Cerkve, so pa kljub temu lahko blizu Boga. V tem primeruje vsak
sodba ali obsodba neupravicena."
Kaj hi oh Veliki noCi sporoCili nasim vernikom, zup/janom in vsem /judem?
Dr. Franc Kramberger: "Glavno sporocilo bo tako, da moramo biti
velikonoeni kristjani, ne samo kristjani za Veliko noe ali ob Veliki noei , ampak
skozi celo zivljenje, skozi vso cerkveno leto, da bomo lahko Veliko noe kot
tako - sk ri vnost vstajenja znali zaziveti in tiveti. V tem vidim tisto osrednjo
misel vsakega kristjana, da ne sme biti to same obred, folk lora, kajti Velika noe
ni same na koledarju, ne na mizi pri velikonoenem zegnu, ki ga uzivamo doma,
Velika noe je stvar clovekove notranjosti in srea, pa skupaj poskrbimo, da bo
tako tudi ob letosnj ih praznikih."

6 ODMEV OBCINE
SLOVENSKA SINODA
LETO SVETEGA DUHA
IN
Slovenska Cerkev je v lem casu v
velikih pripravah IIU SIOVf1lsko
SillOdo, ki jo bomo praZllovali lela
2000. Gospod skot. kaj pravzaprav
pomelli beseda silloda ill kakSell je
Iljell oSllovni /lamen?
Dr. Franc Kramberger: "Pri si nodi bi
poveda l, daje od koneila naprej vsako
peto leta s inoda v Rimu , skofovska
si noda in po vzoru rimske si node naj
bi imela vsaka skofija od casa do casa
svojo si nodo. Zato j e tudi Ce rkev na
S iove nskem sklenila, da bo imela
s inodo se pred letom 2000, da bo v
tretje ti socletj e stopil a nekako pre no-
vljena, baJj osvescena in v duhovnem
pogledu bolj poglobljena. Glavni
namen sinode ni ne politi cen ne
kakrsenko li ideoloski , g lavni namen
sinode je verska, moralna prenova
elovekovega oseb nega, druzi nskega in
obcestvenega zivijenja, in v to so
llsmerj eni vsi vsebinski sklapi nase
slovenske sinode. Ljudj e so ie dobili v
rake prvi priroe nik, na katerega naj bi
!judje na terenu odgovorili, da ne bi
bila sinoda ses tavljanje nekega eerkve-
nega dokumenta, ampak da b i b ila glas
iz baze. S inodo g ledam kot dogodek a li
kot dogajanje, v katerem naj bi Cerkev
na Siovenske m pogledala svoj obraz in
se spozna la. Hkrati bi odlozila ti sto,
kar ji je zgodovina nadela, da b i se ob
duhovni prenovi videla njena prava
podoba; Cerkev kot kvas in so l
ze mlj e, tud i s lovenske zem lje."
Papel Jall ez Pavel II je lallsko lelo
razg/asil za leto Jezusa Kristllsa,
letosllje pa za lelo Svelega duha. Kaj
pomelli to lelo za verne Kristjane in
kaj lallsko ill prihodllje?
Dr. Franc Kramberger: "Zadnja tri
leta pred 3. ti soc letjem imen ujemo neke
vrste triletni advent, triletna priprava
ali triletno prieakovanje novega tisoc-
letja. Prvo leto je bilo posveeeno drugi
bozji osebi Jezusu Kristusu in glavni
namen tega leta je bil, da bi spoznali
Jezusa Kristusa kot ed inega od re-
senika veeraj, danes in vedno. Drugo je
letosnj e leta in posveeeno Svetemu
Duhu. Name n tega letaje, da bi v tem
cas u doziveli bolj t isto b ink ostno
dogajanj e, prihod Svetega Duha na ta
praznik; in v tern tist i sirnbolicni
pome n. Tre tj e leto pa bo posveeeno
prvi bozji osebi - Bogu Ocetu. Naza-
dnje bo to leta medsebojne Ijubezni ,
sprave, leto bozjega usm iljenja, da b i
, Ii kot spravljeni bozji otroci v novo
tisoe letje."
Gospodu .kofu dr. Francu Kramber-
gerju iskre na hv ala za pogovorl
TM
v
Anton Sedlasek je praznoval 70 let
Ijudskih pevecv Vifwgradfliki (kjer so
BOGA TO ZIVLJENJE UCI- pevske moei zdru zili Ha lozan i in
TELJA IN KUL TURNIKA Polanei), prepevajo pa najvec stare
pt!smi , ki opevajo vinsko triO, 71ah tl1o
Alltolla Sedlaska, lIekateri ga klicejo kapljieo in vcseljc Db delu v vinogradu.
TOllcek Sedlaskov, bralcem IIi
Po leg gkdalisca in pd.ia j~ Toncck
polrebfw kdo ve kako posebej
Sedlaskov "okusil " SC igralstvo, ko ic ze
predslavljali. Nekaleri ga poznale iz
pred rnnogimi let i, v sice r v d·okaj
rodlle vaske Majski Vrlt , drugi kot
dolgolelnega utilelja na OS Videm in stranski vlog i sodelova l pri sncmanju
lIellazadllje marsikdo tlldi po lilma SJlet 110 Kojiarju, v katc,;rel11 je
IIjegovem bogatem Ijubiteljskem za ig rala tudi Mila Kacicc,·a. V
ustvarjalljll v kulturi. Dalles je ie med domacem kraju so film lepo sp rejdi , saj
upokojellci, zvest kulturllemu Zivljellju .ic hil predvajan tudi v domaci uvorani,
pri PD Frallce Preserell Videm pri igralci so zraven se lepo zasluzil i in
Pluju, kjer bilpredsednik celil, 32 lei in Toncek je tako pridobil izkusnjo vc,;c \'
veliko ustl1orjal, skrbllo sestavlja tudi ziv ljenju. Pri omenjanju igralstva se je
kroniko drustlla, lIepogresljill je v ZKO gospod Toncek seveda nasmcjal. ccs da
Ptuj. IIjegova Ijuhezell so tudi male to skoraj ni orncmbe vredno, pa ceprav
i ivali in je uspeSell gojitelj, lIa zacetku rnuje snemanj!.! tiln1a oslalo v pn::!cpc1ll _
lelosnjega lela pa je dopoillil 70 lei spomin u in kOI izrcdno pomcmbcn
Zivljellja. Takole lIa prvi pogled mu lie dogodek iz listega obdobja zi\"ljenja. Z
bi pripisal loliko leI, saj j e se prava gospodom Sedlaskolll s\'a \'111t:S
govori la SC 0 vse h tistih najbolj
korellilla, pa velldarle leta "iso ovira
pri TOllckovem delu, pa lIajsi ho to v "plodnih" Idih v kultumem dru stvu , pa
o vseh Ilastopih in gosto va njih, ki jih.ie
druiini ali v kll/turnem drustvlI.
irnel videmski zbor, pa 0 tamburaski
Pray prijetno je z Antonorn S!.!dlaskom
skup in i, ki I11U.it! se posebej pr i sreu. pa
tudi poklepctati, kajti se le takrat lahko
o njcgovi druzi ni in 0 nj!.!govih
iz njegovih us t izvcs vso vc licino in
vnukinja h; Pet ri in Evi, ki mu veckrat
neprecenljivo bogastvo njegovega
cklata druzbo. 0 vscm tem, pa tudi 0
uSlvarjanja v Ijubitelj ski kulturi.
tistih dogodkih, ki seji h lokrat nisva niti
Sporninjal se je, da se je njegova
spomnila. bi lahko Toncek Sedlaskov
Ijubezen do kulture rodila tistega leta,
napi sal ee lo knjigo. pa 0 (em SC ni
koje bil pri vojakih v Beogradu. kjer je
skupina vojakov, v katerije bil tudi sam, razrn isljal in kot pravi, bo Z3g010vo vsc
sk upaj ostalo Ie pri kroniki, tamje tako
predstavila odrsko dele in tako se je tudi
pric znase ln a odrsk ih dcskah. Leto dni zap isa no naj pomembnejse, kar se .ie
po vm itvi scjc vkljuci l v takratno PD v zgod ilo in se dogaja v kult urn em
Vidmu pri Pluju, kjer jc takrat delovala zivljcnju v Vidmu pri Ptuju.
ze lo uspesna dram ska skupina,
reziserka iger paje bi la ucitelj iea Allcka
Selak. Toncek je poveda!. da je prvic
zaigral v vese lo igri Skupno stanovanje
in ze g lavno vlogo, potem so se vloge v
iurah kar vrst ile in vendarlc ua danes
;i;;losti, da v kraju zad nj ih nck~ let niso
uspel i pripravil i nobene premiere.
Po leg igranja je prepeval tudi v
meSanem pevskem zboru, ki gaje dol ga
leta vodil Maks Val/polit. petje pa je
njegova ljubezen se dalles in do lga leta
je bil predsedn ik zbora. Po kg
vsakdanjega uciteljskega dela in skrbi v
druzini je vse to zmogel brez tezav,
kulturno zivljenje InU je pac dajalo
nov ih moci in v tem je nasel svoje Anton SEDLASEK
veseljem ko t se marsikdo drug v kraju.
Pa je bil Toncek Sed laskov 50 Oh 70-letllici gospod TOIli"ek IIi ime/
o rgani zato r stcvilnih kulturnih posehflo velikill ielja, samo zdravja ill
prireditev v kraju, ki so jih naj veckral kU/lurno bogolilz let si je zaze/el, Jlse
obogati li kar z domac imi skupinami in k drugo, pa je deja/, naj ostalle tako kot
sode lovanju pova bili se OS, prcd leli pa doslej. pO/em bo sam Ilajholj
se mu je porod ila se ideja 0 pripravi zadol'oljell. Zdravja ill hogalega dela v
srecanja Ijudskih pevee v in godcev v Ijuhiteljski ku/turi pa mu ielimo tudi iz
KS Vide~ pri Ptuju in ludi pri lemje bil uredniSfllQ gla,fiila Nas glas.
uspesen. Ze Il ekaj let prepeva v skupini TM
 ODMEV OBCINE
Na Selih praznovali 25 let kulturnega drustva
Nadvse svecano je bila na Selih 7. februarja, na predvecer
slovenskega kulturnega praznika, ko so v vasi praznovali
srebrni jubilej kulturnega drustva in ob tej priloznosti
oznanili tudi pricetek delovanja nove KS Sela. Ljuhiteljski
kulturniki so pripravili proslavo z mnogimi nastopajocimi
skupinami, predstavili so 25-letno delavan,ie se pred letom
prosvetnega drustva. publikacijo z zgodovinskimi zapisi in
predstavitvijo kraja, najzasluznejsim druzinam in clan am
p. so padelili ludi pascbne jubilejne z.hvale.
Po dolgih letih so med nastopajocimi na odru prvic zapele
tudi Ijudske pevkc iz Sci, pridruzili pa so se jim se: pihalni
orkester in moski sekstet KD Podlehnik, FD Rozmarin
Dolena, FD Lancova vas, ucenci OS Sela in gostje -
tamburasi PD GorH~nica . Ob 25-letnemjubileju drustvaje i.e
prav kaj napisati , so si dejali cIani KD Sela, zato so se tudi v
dveh mesecih lotili zbiranja material a in rotografij, obiskali so
,.- nekatere ustanovne in nekdaj aktivne clane drus lva, zakljucek
vsega pa je danes kratka publikacija KD. Srcbrni jubilcj
Ijubiteljskega zdruzenja se je Selanom, Barislovcanom in
Tmovcanom zdc l izrcdno bogat in pomcmbcn, nekateri mlajsi
ciani pa so paskrbeli, da vsaj dasedanjih 25 let KD ne bo
utonilo v pozabo.V publikaciji, lahko bi jo imenoval i ka r
majhna brasura, je zbrano Ie tislO, kar sc jc izvcdclo iz siccr
skromne kronike in po pripovedovanju clanov, tudi nekatere
fotografije imajo zgodovinsko vrednost in so se kako lep dokaz
nckdaj taka dclavnega in uspesn ega Ijubiteljskega drustva.
Predsednik KD Sela Srecko TOMING
NfKDAJ USPfSNO LJUBITfLJSKO DRU-
STVO Sf PRfBUJA
Na kratko iz pub likaeije 25 let KD Scla: "Kronika PD Sclajc
zacela nastajati leta 1972, ko se je drustvo pricelo lIstanavljati,
ka je zela aktivno delala mladinska glcdaliska sk upin a pod
vodstvom Rudolfa Pala iz Bari slovcev. Pal je bil tudi pobudnik
za ustanovitev drustva, ki jc zdrllzcvalo napredne Ijubiteljske
ku lt urnike treh vasi: Sel. Barislovcev in Trnovea. Leta 19 75 jc
bil za predsednika izvoljen Franc Tomine, danes ze casni
predsednik drustva , leto pozncjc pa so na Selih ze imenovali
vecclanski gradbeni adbor, ki je pripravil vse patrebno za
pricetek gradnje novcga kulturncga doma sredi vasi. Prva
delovna akcijaje stekla leta 1977 in sc istcga Ictajc bil dam pod
streho, dokoncali pa so ga sele leta 1985, ko so bile drllstvene
UJI 7I
dejavnosti ze v precejsnjem za tisju. Nekdaj tako aktivna
gledaliska skupin a je prenehala z dclom , pray tako mdani
pevski zbor in ljudske pevke, vmes se je zarnenjalo tlldi
vodstvo drustva - sedaj je predsednik Srecko Tominc.
Nekajkratje z delom poskllsala se gledaliska skup ina, ki ni bil a
kdo ve kako uspcSna pri svojcm dclu, ciani dru stva pa so vsako
le ta pripravili nekaj dobra obiskanih kulturnih prircditcv in bili
gostite lji mnogih srecanj ljlldskih pevecv. 1l111zikantov in
falklornih skup in ... "
Vcndarlc scje v zadnj ell1 casu marsikaj spn:mcni lo v KD Sela,
ki je z novim statuto III dobilo tud i novo imc, obudilo sc jc
zensko ljlldsko pelje na vas i, druslvu so se pridruzile se clanice
Aktiva podczclskih zcnsk in zad nj a jubilejna pros lava .ic
pokazala, da je listo ma lo bogastva 0 ljub itelj ski kulturi se
oSlalo med ljudmi. Sedanji predscdnik KD Srccko Tominc
pravi, da bi radi na kulturncm podrocju obogatili drustveno
dejavnost, redno skrbeli za kulturno dvorano, ki je tudi
najvecja v videmski obcini , ta prostor pa naj bi se naprej ostal
osrednje mesto zdruzevanja !judi vseh okoliskih vasi in naj bi
se naprej zivcl s kulturnimi prircdilvami.
PNi6 so zapele Ijudske pevke iz Sel
Zahvale ab jubileju KD Sela so prejeli: druzinc Taminc,
Vesel ie, Emersic, Ziahtic, Martin in Rrancka Bel"anic,
Avgust in Tomo Svensek, Avgust Mohorko, Anton Vindis,
Rudolf in Anton Pal, Francka Petrovic, Jurcek Lamot,
ZKO Ptuh.Dusan Kozar, FD Lancova vas, FO "Rozmarin"
Dalena, OS Sela, abeina Videm in KZ Dravska palje.
TM
A H;()orev()zniifl/()
6()ran I\c)AJ""C
ZO. Le§k()vec §A
Tel.: tJt32-7t33-11tJ
Vesele, blagoslovljene
velikonocne praznike
 8 il.U JJI ______________________________________________
IZ KRAJA V KRAJ
~
~.,v
. k· b· v..
Zenl fvO va n}s ! 0 Ica}!
V·
V nasem kra}u nekoc
Ucenci OS Leskovec, v id crnske podruznice, so letos svoj
projekt poimenovali len itovanj sk i obicaj i v nasem kraju
nekoc. Projekt so predstavi li domacinom, k i so pokaza li veliko
zanimanj e. Z njim so zaze leli mlajsim gcnc racijam pokazat;
vsaj deleek kulturne ded isc in c, starejsim pa obudit i spom ine.
Us pe lo jim je pripraviti tudi zanimi vo razstavo po roenih j ed i,
starih porocnih fotografij in listin tcr zcnitovanj skih oblek.
Ob zaklju cku proj ek ta so pripravi li tudi predstavitev poro cncga
obiCaja, pri tem pa so jim pomagale e lani cc aktiva zensk iz
Turisticnega dru stva Leskovec, ki so spck le in pripra vile
dobrote, ter domaci gasilci in upokojenci, ki so j im ponud ili
dru stvene prostore.
Ucc nc i in ucitelji so v projekt vlozil i vel ika trud a. Pri dclujihje
vodi l uci telj slovenskegajezika Anton Roskar, pomagali so mu
tud i sodelavc i. Najprej so ob iskali starejse obcanc na domu in
jih anketira li. Nekate re pogovore so tudi snemali. Vsc zbrane
odgovo rc pa so nato preg ledali, tako da so dobili prve podat kc .
Nckatcri so jih obi skali v soli in jim svetovali kaj koristncga.
Na obisku pri Katarini Gasperic so se nautili izde lovat i tudi
sopkc za svatc, za zen ina in nevesto ter vencek za nevcsto.
Starse, stare starse in druge sorodnike so poprosi li za stare
porocnc slikc, obleke in dru ge stvari, katere so uporabili pri
razstavi.
Ko so odkrival i drobne zanimi vosti, so spozna li, da iz njih veje
mocna navezanost preprostega haloskega cloveka na svojo
ilov nato ze mljo. Iska li so tudi stare izraze, tako da so nekatere
posamezne dogodke iz gostije v z ivo predstavi li v pristn i
domaci leskovsk i govorici. Prikazani so tudi stari obieaj i, npr.
pri ob lacenju nevesta stoji na podkvi, kar naj bi ji prineslo sreeo
v zakonu; ko prihaja mo;:, ga gleda skozi prstan , tako ji bo
vedno zvest...
Zapeli so svatovs ke pesmi, prebrali zenitovanjske govore in se
skupaj odpravi li na poroko v cerkev. Ob te.i pri loznosti so izdali
bilten, v katerem so predstavili potek projekta. Ob koneu je
vsem, ki so sodelovali pri projektu, cest itala ravnaleljica OS
Videm Marija Smigoc in jim zazelela se vnaprej veliko
uspeh ov.
NZ
Pri iupniku Edvardu
Vajdi v iupniji sv. Andraia
DOMACINI so MU POMAGALI. ..
SaHena, sobot no dopoldan sma izkoristili za obis!\: leskovske
zupn ije. Prijazcn in nasmejan nas j e sprcjc l gospod zupnik,
Edvard Vajda, kije pet let sluzbova l v Beltincih v Prekmurju, od
prvega avgusta lanskega leta paje nastopi l v Leskovcu, kje r so
farani bili skoraj po l leta brez duhovnika. Sice r se za novo
sluzbo ni pripravljal kaj posebej, sajjc izveJe l mesec dn i prej , a
se jc kljub tem u takoj znasc l. Kat nam je poveda l, so ga Ijudje
Jepa sprejel i in da ni bi la problema v, glcde na to, da se Ijudje v
Halo zah dlje casa navajajo na novQsti. Takoj je na vezal st ike z
vsemi. Vsi so mu bil i pripravljeni pomagali in illU se pomagajo,
od drustev do posamezn ikov, saj jim n i vseeno, kakscn jc kraj.
Kako pa clovek navezc stik c,.ie odvisno od posam:znika . Za
kraj pravi , daj~ cudov;t. Vsec so mu haloski hribi. Zc li urcditi
oka li co zup ni sca, nasaditi roze, okrasna grm icevja Na
vprasa nje, s cim seje na.iprej poprijel v zupniji, se j e nasmejal in
rekel: " Z lopato!" Povedal .ie, da so ljuuje ze prcd nj~govim
prihodom velika obnovili, sam je patclll nadaljeval z de lam. V
nacrtujc obnavljanje sv. Avgustina in sv. Magdalene. Pr~dvsem
sta obnove zelo potrebni sirehi, pa tudi okna in vrata so
dotrajana.
Tako kot drugje paje tudi tukaj
vse povezano s tinancami. V
obnovo sv. Avgus li na bo
eotrcbno vloziti velika truda.
Ze lja pa je tudi po obllovi
gospodarskega pos lopja, kjer
naj bi uredili ucilnicc za un:
\·crouka, kajti sedaj imajo
verouk v zgradbi zraven
cerkve. Z gospodom
ravnateljem sta sk upaj naredila
urnik in z obiskom verouka.ic
zadovoljen . Sedaj sc
priprav lj ajo na sv. obhajilo in
na sv. birmo, ki bo 7.junija, ob
sobotah organ izira tudi mla- Zupnik Edvard VAJDA
dinska sreeanja, kijih obiskuje
priblizno petnajst m ladih. V zupnij i obiskuje sveto masa 30-40
odstotkov faranov, to pa je vcas ih odv isno tu di od vrcmcna,
pravi zupni k Vajda. Tudi sam a farna cerkcv sv. A nd raza jc
potrebna obnove, sicc r sta zunanjo st in okolica lepi, pOlrebno b i
bilo abnovit i tla, oltar, kipce ... Zupnik Vajda je dejal tudi , da
obde luj ejo prib li zno 15 00 Irsov zupnijskega vinograda, ki je
dotrajan in bi bil potreben korenite obnovc, pray ta ko
pokopalisce . Urediti bi mora li poti, pos krbeti za rcdcn odvo z
smel; ... in se mars ikaj drugega. Lepo jc urcje na mrl iska vcz ica.
Pred najveej im krscanskim praznikom , veliko nocjo, pravi, da
se posebej pripravlja na sv. mase, da vee moli, del a dobra del a,
ob ncdcljah ima krizev pot in blagoslov pri kri z ih. 0 seb i je
povedal ·lc to, da 5e morajo ljudjc prilagajati drug d ru gcm u,
potrebna je solidarnost, st rpnosl, medsebojna pomoe, vsak
mora biti pripravljen pomagati nekom u, ki ga komaj poznas, saj
prijateljem vcdno pomagas; glcdc vcrc pa se ni mozilo
prilagajati.
leli si, da bi s skup nimi mocmi naredili nckaj uob rcga za kraj,
saj je urcjena okol ica ponos krajanov, zupnisca pa tudi cc lolne
obc in c, kje r z iv im o.Pred konccrn nasega dru zcnja nam je
razkazal zupn isce in nam zaupa l se kaksno idejo, kate ri h v fari
sv. Andraza resnicno ne manjka. Vsem obcanom nase obcine je
zazelel blagoslovljcn~ in vcsele velikonocnc prazn ike .
NZ
•

'--U_U_
BI_T_EU_SKA
__D_E_JA_Y_N_O_S_T _ _ _ _ _ _ _ _ __~--17--'1
Drugi obcni zbor Gasilske zveze Videm
LANI SO IMEL! 17 POZAROV mn ago svojcga casa posvetili tudi izobra l c"3IljU. 0 uspchu
zveze govorijo ze Ir; uvrst it vc na ktosnjc drzavilo gasilsko
tc kmovanjc, pa pot cm tudi nov orodni avto111obil PG O Scla, ki
V marcu so se drugic zapored na obcnem zboru Gasilskc gaj e fi ll allollo podprl a tudi GZ. Anton JlIs je se pOlldarii. daje
zveze Videm srecali predstavniki - gasilci in gasilke petih dela gasilcev v PGO premalo ec!nje no , drzava bi moral a
prostovoljnih gasilskih druStev Videm, Tr.zcc, Sela, razm is liti tudi 0 bonitetah, ki bi j ih hili dclei:n i gas il c i, taka rri
Podlehnik in Leskovee. Skupaj so pregledali delo na napovedi davka kot pri zavarovallj ih, DO la kn il scje ludi \'cli ke
operativnem in preventivnem podrocju iz lanskega leta ,
pozarne ogrozenos t na zacetku tega leta in prcdJagal , da bi v
poroCilo 0 delu zveze je bila obsezno in dobra pripravljeno,
dru stvih l110rda vee casa posve ti li spomladanskc:mu casu. ko je
iz njega pa razvidno, da je hila minulo leta delovno tudi za
ta ogrozenost se posebej veli ka. ee hi obcane vprasali, kako
gasilce. GZ Videm sieer zdruzuje 393 prostovoljnih
neki so zadovoljni z de lom gasi lcev, hi pray gotovo povedaJi,
gasilcev, od tega 106 clanic, zveza ima svoj zacasni prostor v
da so zadovo ljni in to zelo. V vlogi rred stavn ika GZ Slovenij~
gasilskem damn Videm, v kratkem casu pa je uspelo
je hil na obcnem zborll Darko Kozelj, ki je v prv i vrsti poh \'al il
vodstvu zveze vzposta viti dobra sodelovanje z vodstvom
delo GZ Vide m, predvsem pa urt::jcn s istcm daljinskega
obcine in za lanskoletno delovanje je zveza iz proraclIna
alarmiranja med PGD, kar je redkost v Slo\'t::niji, Ome n il je
dobila dobrih 5, I milijona tol arjev. Na obcnem zboru so
nekaj sprem emb , k i se obetajo s lovens kemu gasils tvlI ob 130-
gasilci za predsednika zveze ponovno potrdili dosedanjega
letnic i akti vnega deJova nja, strinjal seje s pred logi za POIllOC in
predsednika ma g. Janeza Merca in za povcljnika zveze
olajsave prostovoljnim gas ilcem, dotaknil pa se je se novega
ponovno Janka Kozela, spremenila pa so sc tudi imena
sis tema tilu!RO olormironjo ill ohl'(!,U ollja.
drugih organov zveze in komisij.
Predsedn ik GZ Vid em mag. Janez Mere je bil v podajanju
porocila kratek, kajt i vsa PGD so zeob s klicu obe nega zbora na
vpoglcd dobi la podrobno poroeilo, siccr pa .ie v sv oj~m
uvodncm nagovoru med drugim povedal: "Takoj na zace tku
sma v organe zvcze izvolili nove elane, tesno smo sodc lova li z
GZ Siovenije, naredili in sprejeli smo operativni naert za
delovanje zveze in kategorizaeijo PGD v okviru obeine Videm.
Us tanov il i smo tudi gas ilsko lokalno javllo s lu zbo, zupan pa
nam jc v lanskem Jetu izdal sog lasje, ki PGO daj e moznosti
in tervcncije izven svojega pozarnega oko li sa. Na pod rocju
usposab ljanja je b il s prejet sklep 0 priprav i letnega plana
usposa b ljanja, pripravilo ga j e povclj stvo zvezc, tak a smo se
vk ljuc ili v izo brazcvanje gas ilsk ih sodnikov, povc ljnikO\'
PGD, usposabljanj e za uporabo dihaln ih aparatov ter
izobrazcvanjc povt::ljnika GZ. Pripravili smo tudi prvi dan
gasilcev GZ Videm v Podlehniku in s icer v mcsec u pozarne
varnosti , ob tej pri loznosti pa smo organ izira li se srccanjl! Priznanje GZ Videm je prejel tudi nekdanji poveljnik
vctcran ov. Sevcda smo lani morali urediti sc vsa pot reblla PGO Videm Robert KRNNe
zavaro\'anja, ud c lezeva li smo sc stevilnih regijsk ih pos\'etov,
Na obcnem zboru so predstavn ik i GZ Vidcl11 sprejcli se plan
kje r smo nasli te'-:isce za pripravo pozarnih nacrtov dru stev in
dela za letosnje leta, ki je pray tako obsezen in zaje ll1 a pot re be,
zveze, Bi li smo pri sotn i tudi Ila sej ah regijskih sosvetov in na
ze lj e in op redelj uje moznosti posameznih o rganov in komi sij.
sestankih predsednikov GZ, ko smo prip ravljal i pot rebno za
Mag. Janez Mere je na preve ntivnem podrocju o lll cnil
ureditev delitven e bilanee z GZ Ptuj. Rckel bi, da sm o bili
izdc lavo opc rativnih nacrtov PGO, obscz ncjso pn::vcn ti\,no
uspesn i sc pri pripravi obcinskcga gas ilskcga tckmovanja, na
dcj av no st v me scc u poza rne varnost i in prcvcnt ivno -
ncki nae in smo zadovoljn i ludi z rezultati , SC balj pa z
svetovalno dcjavllost v zvezi. Lelos boda o rgan iz ira li gasilskc
uvrstitv ijo treh deset in PGO Trice in Pod lehn ik na drzavno
vajc III tcklllovanj a, vsem cnota l11 bodo zagoto\ iii
tekmovanjc. Obc ina nam je na drug; st ran i zagotavljala
Illobili zacij sko in operativno sposobnos l, prcdvscm pa
ustrczne materia Inc in tc hn icnc pogojc za dele zvezc, ceprav
vzdrzcvali obstojeco o prcmo, izbolj sa la naj bi sc tudi dcjavnost
bomo morali v prihodnj e skupaj pri stopiti k izvajanju nal og
clanie v okviru zvcze, korak naprcj n3j b i n3rcdili tudi pri
pozamega varstva , Zacasno sma s PGO Vidcm uredili tud i
mladini, saj zc lij o izpc ljati gasilskc kroike na OS in pripraviti
pro blemati ko s proslor; ZVCZc, smo pa imcli \' lanskem letu na
prcdava nja in dCl110nslracij e n3 solah. Siccr p::l bodo \' GI.
obmocj u nase zvcze kar 17 pozarov in to j e mllago prcvec,
Videm !etos pripra vi li 2. dan gasilcev, ki bo n ajve~ic l ncjc ju nija
Vsc kakor pa sem zadovo lj en z delom predsed stva in
zdruze n s prazllO\'a njcm jubilcja PGD Leskovec, velik o p3
poveljs tva, zelel bi, da tako nadaljujemo in ne zam ujamo, kadar
bodo so delovali sc s soscdnjimi zvczami in v sodc lo va nju z
se l1am ponujajo nove priloi:nosti sode lo vanja, kaj ti v GZ
obcino skrbcli tud i za linancno p lat zveze.
Videm nas taka se mnogo dela."

Posebna gas ilska pri znanja so prejeii: Anton Jus, za L1spesno

"GASILel SI ZASWZIJO NEKATERE opravljen leoaj za poveljnika PGD, mag. Janez Mere, za
OLAJSAVE" uspesno opravljeno izobraievanje za gas ils kega predavalelja in
Robert Krajne , nekdanji poveljnik PGD Videm , za delovanj e
v o rgani h zveze in poveljstvu.
Pove lj nik PGO Trice Anton Jus je bil mn enj a, da je bila
predsedn ikovo porocilo morda podano v preskromni obliki,
kajli vsa druslva v G Z so resnicno ve liko delala in cian i so TM
118
L--_ _ ·aJ____________ 1_Z _K_R_AJ_A_V_KR_AJ
----.J1

V PGD imajo novo orodno vozilo

Prihodnje leto bo Prostovoljno gasilsko drustvo Sela staro Zf 50 let. Takrat bodo gasilci p,"ipravili verjo svecanost, Ictos
julija pa budD v uporabo predali novo sodobno orodno vozilo, ki je ie pred meseci zamenjalo staro. Pri nakupu
orodnega vozila so Selanom - polcg obcine, GZ Videm, staba CZ najver pomagaJi pray krajani s prostovoljnimi
prispevki in gasilci so jim Z3 to sc posebej hvalezni. PGD Seia je vkJjucenih 85 clanov, ad tega 37 opcrativcev, svoj
poiarni rajan ima d."ust\'o v vasc h, ki sodijo v KS Sela in KS Dolena. Teren jc ponekod hribovit, tezko dostopen in
ponekod se ubadajo se s pomanjka njem vode. Sarno v lanskem letu so na svojern raja"u zabelezili tri verje pozare.
Poyeljnik PGD Sela Anton Mohorko jc povcdal, da so vse pozare uspesno pogasili, pri gasenju pa so poskusali reSiti tisto, kar
sc jc v trcnutku dalo re.s iti. Skozi celo leto so hili dclavni, tako nJ opcrativncm kot tudi prcvcnti v ncm po uro6ju, prcdvscm pa so
v prvih letosnjih mesecih, ko je hila v nasi drzav i splosna prepoved kurj enja v na ravi, izvaja li pozarno straz.o. Se\'eda so rno ra li
kljub steyilnirn prepovedirn krajane nenehno opozarjati, zabe lez ili so tudi nekaj krsitc,", k sreci pa nikjer n i zagorelo. V
mesecu pozarne Yarnosti so uspcsno pripray ili sc gas ilsko vajo na OS Se la, kar namcravajo lctos ponoviti , predvscll1 pa so y
drustvu skrbeli za izobrazl:!vanjc svojih clanov.
Franc Emcrsic, s icer predsedn ik PGD Sela, praYi, da se lahko pohyalijo 5 stro ko ynim gasilskim kadrom. saj imajo v drustnl
dya castni ka III. stopnje, dya castnika II. slopnje, castnika, 14 nizj ih castnikov in v marcu imajo na tecaju za nizjega gas il skegJ
castni ka 9 clanov. Ze nekaj let v drustyu skrbijo za podmladek, za strokoyno usposohljenost c lan oy, kaj ti k: tako lahk o
racunajo na uspcsnost pri svojcm delu in na dosezke . Se letos naj bi na izobrazevanje y Ig poslali povcljnika drustva in en ega
ad clano v na tecaj za upravljanjc z izolirnimi dihalnimi aparati , za vse to pa bodo znova potrebovali sredstva.
Tajnik PGD Se la Slavko Steiner je mnenja, da je tudi pri gasilcih denarja zmeraj premalo, ko ga zmanjka za nakup oprcme in
tehnik e, ga zmanjka ludi za vzdrzcvanjc gasilskega doma in za izobrazevanje . Gasilski dom na Selih stoji ZC od leta 194R,
vcckrat je bil dozidan in obnovljen, danes j c v njcm tudi scdez nove KS Sela, in vendar v domu se ni centralncga ogrevanja in
manjka st::: mars ikaj drugcga. Gasilcem je pri vseh tezavah sc Y najvccjo pomoc GZ Vidcm , s katero dobro soddujcjo, pokg
nov ega orod nega vozila, pa v drustvu nujno potrcbuj ejo sc boljso opremo, kajti sedanja je ze precej zastare la. radi pa bi
nabav ili v iso kollacno crpalko, ki bi.io vgrad il i Y avtoc isterno . Kljub vsem tezavam in pomanjkanju denarja, pa so selski gasilci
zadovoljni z rezultati svojih pClih desctin (mlaj sih in starcjsih c lano v, pion irk, mladinccv in veteranov) na doma la vseh
gasilskih tekmovanjih v SV Slovcniji. Najuspesnejsi so bili m lajs i cian i, ki jim v drustvu posvccajo tudi najvec pozorn osti ie
zaradi vecje konkurence med ckipam i tc kategorije. Desetine se v mesecu marcu ze priprav ljajo na prict:::tek letosnje sezonc
gas ils kih tekmovanj , zelijo s i seveda dobrih rezuitatov, sodeloval i pa bod a se na obcinskem gasilskcm tekmovanju in v organih
GZ Vid em, potem pa se bodo sredi leta lotili priprave vecje svecanost i v kraju. Sredi jU lija bode krstili novo orodno voz ilo, ki
.ie za drustvo in za celoten pozarni rajon velika pridobitcv.
TM

KABELSKA TELEVIZIJA TUOI V SELIH

Poleg izgradnje telekomunikacijskega sistema v naseljih,
ki spadajo v KS Sela, so delavci Radinga iz Gornje
Radgone v lanskem letu v zemljo polozili se kable za
razdelilni sistem kabe lske televizije. Vascani so ze
podpisali pogodbe z izvajalcem, s katerimi soglasajo s
prikljucitvijo na kabelski sistem, za prikljucek na sistem
bodo odsteli blizu 100 tisoc tolarjev in se do sredine tega
leta naj bi delavci Radinga poskrbe li , da se bo KTV Sela
prikljucil naobstojeci KTV Videm.
PRIPRAVE NA 70-LETNICO PGO LESKOVEC
Na zadnjo nedeljo v juniju naj bi v Leskovcu praznovali
SVECA d.o.o. 70-l etnico Prostovoljnega gasilskega drustva in priprave
na ta velik krajevni praznik so ze v polnem teku.
Svecanosti ob gasilskem prazn iku naj bi trajal e tri dni in
2284 VIDEM PRJ PTUJU sicer bi v petek pripravili gasilsko tekmovanje za pokal
POBREZJE 68 PGD Leskovec, v soboto naj bi bila v Leskovcu obcinska
vaja vseh drustev GZ Videm in povabiti nameravajo tudi
gasilce iz sosednj ih hrvaskih drustev, s katerimi so
TEL & FAX: 062 764-051 pobrateni. V nedeljo bi bila osrednja sveeanost z gasil sko
parado, razvili bi obnovljen drustveni prapor in namenu
Ob velikonocnih praznikih nameravajo predati se novo gasilsko terensko vozilo.
Sicer pa se bodo leskovski gasilci na Florjanovo nedeljo s
zelijo obilo dobrega in kipcem sv. FIOIjana odpravili tudi k sveti masi v famo
cerkev in tako znova obudili nekdaj staro gasilsko
veselja v druzinskem krogu. navada na vasi .
TM
 IZ KRAJA V KRAJ 19

Spoznajte narodno
zabavni ansambe/ iz Pod/ehnika
STIRJE MLADI CRICKIIZ HALOSKIH GRICEV
Ime so dobili po vsem pozna nih zivalcah crickih, ki
venomer prcpevajo, Ie da so v drugem pomenll besede to
mladi muzikantje iz haloskih gricev in navduseni
glasbeniki. Z igranjem so zarcli pred stirimi leti kot trio,
sedaj so v sk upini C ricki ze stirje in znajo zaigrati 107
pretezno narodnozabavnih skladb. Za sabo imajo kar
nekaj nastopov v dornacem kraju, na s\'ccanostih in tudi
oa Henckovi domaciji v Novem mestll, najveckrat doslej
pa so igl'aJi Avse nikovo skladbo Na golici.
Haloski Cricki
Pojoci Crieki iz Podlehnika so : harm onik ar Rajko Jus, na
klarinetuje Martin Vaupotic, troben tar je Andrej Bclsak in
v zadnjem casu jih na bobnih spremlj a ~e Dani Rozinger.
Fantje se dobro poznajo !TIed se boj , saj tudi slanujejo zela
blizu, zato z vajami nimajo vecj ih tezav. Po lel ih so se mladi ,
kajt i najmlaj si Dani steje sele 13 let, ostali trije pa so stari med
16 in 18 let, in se vs i hod ijo v so lo. Tako kot vsa k pravi
ansambe l imajo tudi Cricki svoj ega vodjo Rajka Jusa, ki
ponavadi poskrbi za nastope, ampak brez pomoci starsev tlldi
Crickov ne bi tako dobra poznali naoko li . Nastopov imajo v
zadnjem casu ve liko, se najbolj pa so si zapomn il i prv i nastop
na roj slnem dnevu v dom acem krogu, se spominja Mar·tin , ko
jimje 510 igranje zelo dobra od rok in od lakral instrumenlov
iz rak skoraj ne spustij o vec. Vajejim vzarnej o precej casa in
narodni glasbi so sele pred nekaj mesec i dodali tudi zabavno,
saj jo ljlldje na zabavah radi pos lusajo, prav pa jim bi prisla
tudi kaksna lastna skladbi ca. Nobeden od c lanov ansall1bla Sf
se ni preizkusil kot pisec besedil, zato pa bode tnorali poi skat i
koga drugega in potem bo vse skupaj ~e blize prvi kascti
Crickov. Atn pak do takrat je se da lee, pravijo fantje, ki so v
narodnozabavni glasbi nasli velika ljubezen in za razliko od
drugih mladih vrstnikov, jih ta se navd llsuj e in jim daje nove
energije. Za sabo imajo igranja na slev iinih drllzinskih
zabavah, zlatih in sreb rnih porokah, abrahamih. igrali so ze
tudi na gostij i, na eni od obcinskih prireditev, na sncmanju
Orfejckove oddaje na grajs kem dvori scll v Dornavi in se kje.
C ri ck i pravijo, da bode vesel i tudi vsakega novega povabila
za igranje, vmes se bode nauti li se kaksne nove melodije.
T. Mo horko

Planinci se bodo letos veckrat podali

pO haloskih poteh
V februa rju so se na prvem obcnem zboru sestali ciani lani ustanovljenega Planinskega drustva Haloze v obc ini Videm,
ki je uspesno orga ni ziralo ze tri pohode po strmih halosk ih gricih . Planinci so se v obcini sestal i na pobudo turisiicnega
drustva, uspesni so ze bili pri navezovanju stikov s PD Ptuj in PZ Siovenije, kjer se cakajo na pol nopravno clanstvo,
dobre ze sodelujejo s PD Majsperk, dru stvo pa v tem casu steje blizu 80 c lanov.
Kot j e dejal predsednik PD Haloze IVUII Boiii'ko, bode v v idemsk i obcini planinstvo razv ija li Ie na obmocju Haloz, kje r
je neokrnjena nara va in kjer se obiskovalcu ponuja mnogo naravn ih danosti. V letos nji plan dela so s i v PD zadal i kar
stiri pohode po Halozah, ki naj bi z leti postali tradiciona lni: prvegu ie v muju llU JUllski Vrh, I' dlleh prvegu pruZlliku
obi'ille (v j/II/iju) pohod od Vidmu do Grudisc, 18. juliju do cerkvice sv. AvgustillU ill sv. Magda/elle, jeselli od Nove
cerkve do Velike Varflice, ill l'e bo plullillcem vreme Iluklolljello, Sf hodo no"embra odpravili se IIU Marlillov pOllOd.
Se letos bode obnovi li nekaj mirnih planinskih poti , opravi li bode registracijo haloske poti , pripravili predavanje 0
ekologiji, nameravajo ustanoviti planinske krozke po vseh OS, navezati stike s sosednj imi PD, vec casa posvetiti
strekovnemu izobrazevanju, brez tega si namrec tezko predstavljajo uspesno drustv o planineev, z vesc ljem pa bodo
sprej el i tudi 40 pohodnikov iz Sviee, ki naj bi v Haloze prisli se letos. V videm sk i obcini se zavedajo, da je planinstvo
ena najbolj koristnih rekreativnih dejavnosti v prostem casu, da pa je tudi za to dejavnost potre bno ogromno znanja,
primeren kader, ki bo lahko planinee vodil tudi po manj znan ih haloskih poteh in nenazadnje so jim strokov no pomoc ze
ponudili v ptujskem in sosednj ih PD. V upravni odbor so na prvem obcnem zboru spreje li se dva nova clana: Petra
Pre/ogo iz planinske se keije Zavrc in Joiico Fegus, uciteljieo na OS Podlehnik, kjer ze nekaj le t uspes no vodi planinski
krozek, v dru stvu pa naj bi skrbela za delo z mladimi plani nei.
TM
 SPORT

Mladi sahisti Vidma -Ietos spet

na driavnem prvenstvu
Sah, ta starodavna zanim iva igra ima taka jasna pravila in
sistem logike, da se ti zdi na prvi pogled vse predvidljivo.
Toda, ce ga intenzivno igras in stud iras, ugotovis, daje zelo
cloveska stvar. Sarno ena majhna nepazljivQst, napacna
poteza, pa je yes trud in strategija v trenutku zaman. S
skrivnostjo sahovske igre se seznanjajo tudi L1cenci nase
so le.
V soli ze nekaj let uspesno deluje sahovski krozek,
katerega radi obiskujejo ucenci razredne in predmetne
stopnje. Predvsem uspesni sma zadnja tri leta, saj sma se
vsakokrat uvrstili na drzavno prvenstvo. Moznost
tekmovanja na drz.avnem prvenstvu si lIcenci priborijo na
podroenem tekmovanju, kjer morajo s svojo igro dokazati,
da so med 30 najboljsimi v Sioveniji. Letosje bilo podrocno
tekmovanje v Hocah, kjer sta se z dobra igro Mojca Sosteric
in Gregor Kovacec spet uvrstila na drzavno prvenstvo.
Mojca je na drzavnem prvenstvu v Kranju tekmovala ze
lani , Gregorpa pred dvema letoma. Letosje bilo prvenstvo v
Mariboru od 23. do 25. januarja. Mojca je tekmovala v
skupini dekl ic do II let, Gregor pa s fanti do 13 let. Dosegla
sta pricakovan rezultat, saj so bile priprave za radi
pomanjkanja denarja za interesne dejavnosti skromnejse in
je ze uvrstitev na drzavno prvenstvo presegla pricakovanja.
Letosnja tekmovanja SOlO zakljueili z ek ipnim
tekmovanjem, ki je bilo pray tako v Hoeah sredi februarja.
Ekipa sole Videm je bila v skupini starej sih deckov zelo
dobra,sesta med devetnajstimi ekipami iz stajerske regije.
Najuspesnejsi sahisti sole so (na,teti so po slarasti): Jgor
Peter, Uros Auer, Gregor Sakelsek, Gregor Kovacec, Marko
Sosteric, Jozi Simenko, Mojca Sosteric in Niko Vogrinec.
Za nadaljnji uspesen razvoj mladih sahistov na nasem
podrocju bo potrebno precej vee vlagati , ce zelimo slediti
drugim iz Siovenije, kjer imajo zelo aktivne klube in
priznane llcitelje saha. Verjetno bi bila dobro L1stanoviti
sahovski klub in pridobiti strokovnjaka za vzgojo mladih in
nadarjenih sahistov. Videm ima bogato in uspesno sahovsko
tradicijo , zato ne smemo dovoliti , da bi sah na nasem
podrocju zamrl.
Anton KOVACEC

Obcinski sahovski turnir V Zg. Leskovcu

Sportno drustvo Leskovecje v soboto, 28. februarja organ iziralo sahovski turnir, na katerem so se pomerili posameznilki
za naslov prvaka obcine Videm za leto 1998. Prizadevni organizatorji so ob pomoci obeine Videm in zasebnega podjelja
LESKA Leskovec tekmovanje izvedli ze drugo leto zapored. Turnir je odlicno lIspel, zato organizatolji ze nacrtujejo
podobne nove turnirje in seveda ponovno izvedbo tekmovanja za sahovskaga prvaka v naslednjem Ietll.
Pravico nastopa na tumirju so im eli sarno krajani obe ine Videm. Tekmovanja, ki je potekalo brez zapletov in v prijetnem
vzd usj ll lokala LESKA, se je udelezilo 13 tekmovalcev, kar je vec', kot na prvem takem turnilju, organ iziranem v letu
1997. Povecanje stevila tekmovalcev nedvomno kaze na to, da se zanimanje za turnir povecuje in da tUll1ir pridobiva na
veljavi, kar paje tudi razlog za organiziranje podobnih tekmovanj v prihodnje.
Kljub vecjemu stevilu tekmovalcev, pa so organizatorji razocarani nad dejstvom , da se turnilja ze drugo leta zapored ni
lIdelez.il noben posameznik iz obmoeja Krajevnih skupnosti Videm in Dolena, eeprav je bilo tekmovanj e razglaseno s ~
plakati, casopisnim in radijskim obvestilom ter osebnimi vabili sportnim drustvom.
Zmagovalec in sahovski prvak obcine Videm za leto 1998 je postal Marjan FEGUS iz Podlehnika z osvojenim i 9,5
tockami, 2. mesto z 9 tockami je zasedel domaein iz Leskovca Anton ZAVEC, 3. mesto pa pray tako domacin Branko
BEDRAC z osvojenimi 8 tockami. Sledijo: 4. Mladen OVCAR 8 tock , 5. Joze ZAVEC 7,5 tock , 6. Biserka OVCAR 7
toek, 7. Slavko MLAKAR 5 tock, 8. Danilo JELEN 4 tocke, 9. Peter VIDOVIC 4 tocke, 10. Zvo nko VINDIS 2 tocke,
II. Andrej ZEMLJIC 1,5 tocke in 12. Marjan KOZEL 0,5 tocke.
Vsi sodelujoci so prejeli prakticne nagrade, trije prvouvrsceni pa tudi lepe pokale in priznanja.
Vinko MLAKAR

VRTNARSTVO v

;'GZlP"IR
Lancova vas 60
2284 Videm pri Ptuju
Tel.: 062 / 764-054
Ponuja: RASTLINE ZA CVETLICNA KORITA,
SADIKE ENOLETNICE ZA CVET. GREDE,
PARKE IN GROBOVE, ZELENJAVNE SADIKE
 SPORT e 21 1

Uspehi Lokostrelskega kluba Videm

Lokostrel stvo je sport pri katerem tekmovalec ali sk ladi sce za opremo. Najvecja naloga letosnjega leta pa
rekreativec strelja z lokom In puscico, zacetki je organizacija mednarodnega turnirja v discipl ini 70
lokostrelstva na Siovenskem pa segajo v leta 1976. Tudi metrov. Brane Kolednik je povedal , da steje tekma kot
v obcni Videm se lahko pohvalijo z lokostrelci, ki so leta izbirna za mladinsko svetovno prvenstvo, na njej bode
1996 ustanovili Lokostrelski klub Videm, leta pozneje pa poleg mladincev se najbolj si slovenski lokostrelci in
so bili priznani tudi s strani Lokostrelske zveze Siovenije. celotna slovenska olimpijska reprezentanca. Ta tekma naj
Klub je ob ustanovi tvi stel 15 clanov, do danes pa se je bi pomenila tudi predstavitev lokostrel stva kot sporta v
klubu pridruiilo ie 50 c lanov; Ie 20 od teh pa je tudi tem delu Siovenije, bo pa to lepa promocija videmskega
aktivnih tekmovalcev. V kratkem casu so videmski kluba, lokostrelsk ega sporta nasploh in nenazadnje tudi
lokostrelci uspeli urediti se svoje strelisce blizu vaskega obcine Videm sirsi javnost i. Sicer pa obcina s financnimi
doma v Pobreiju, kjer je tudi sedel. kluba, uspehi pa so se sredstvi podpira lokostrelski klub, sponzor kluba pa je
pokazali tudi na tekmovanjih. podjetje Seka d.o.o.
Zacetnik lokostrelskega sporta v obcni Videm je bil
Brane Kolednik, ki je tudi vodja kluba in organizator
treningov na streli scu v Pobreiju; discipline v naravi
tren irajo v Dravinj skem Vrhu in v sportni dvorani OS
Videm. V minulem obdobju so se cian i kluba udelezili
kar 30 tekmovanj doma in v tujini. Na tekmovanjih so
osvojili 43 uvrstitev med najboljse tri tekmova lce. Brane
Kolednik je povedal , da so bili videmski lokostrelci na
drZavnih prvenstvih II-krat med najboljsimi tremi, klub
pa je med 47 klubi osvoji l II. mesto na tekmovanju za
pokal Siovenije. Posamezno je bil Brane Kolednik
drugi med ciani, Milan Seliga cetrti med kadeti, Matej
trnila peti med mladinci, Jernej Hrga peti in Jani
Kajzovar sedmi - oba tudi med decki. Vsi omenjeni
tekmovalci so 'ie v sirsem reprezentancnem izboru.
V letosnjem letu si je Lokostrelski klu b Videm zada l Lokos/relei LK Vidm
visoke cilje, saj bode v tekmovalnem ciklusu poskusali Za vse, ki jih zanima lokostrelstvo in bi se i eleli
izboljsati lanskoletne rezultate in uvrstitev enega od preizkusiti v tem sportu , se lahko oglasijo vsak cetrtek ob
tekmovalcev v drl.avno reprezentanco. Delo pa jih caka 18. uri na streli scu v Pobrezju ali poklicejo Braneta
tudi v sam em klubu , kajti dokoncati se morajo strelisce v Kolednika na tel. 764 - 552.
PobreZju in Dravinjskem Vrhu, zraven pa zgraditi TM

NOGOMET
V ligah malega nogometa so v zimskih mesccih nastopili kar stirje klubi iz obcine Videm. V 2. slovensk i ligi maJega nogomcta KMN
Majolka, v I. medobcinski ligi maleganogometa Ptuj SO Podlehnik, v 2. medobcinki ligi SD Pri stava in KMN Lancova vas.
V marcu seje pricel o tudi ze li gasko tekmovanje v vcl ikcm nogometu in sice r v 1. medobcinski Nogomctni zve zi Ptuj nastopa N K Videm 5
pionirsko. mladinsko in clansko selekcijo. v 2. MNZ Ptuj pa tekrnujeta NK Lcskovec in NK Tri:ee.
V APR/LV SPORTNA lVEZA V/DEM
Zelje sportnikov in Ij ubi teljev najrazlicnejsih spo rtnih panog v obe ini Videm so ze dalj casa znane. Vsi, ki imajo kakorkoli radi sport, s i
prizadevajo, da bi se izboljsali pogoji sparta v eelotni obeini, da bi pridobili vee strokovnega kadra in stem naj bi se postopo ma izboljsala
tud i kvaliteta sporta . Pray zato so se v obeini po nekaj mesecnih posvetovanjih in prizadevanjih naposl ed vendarle odloeili ustan ov iti Sportno
zvezo Videm, ki bo zdruzila vsa sporrna drustva in klube v obeini, kjer je trenutno sportno aktivn ih vsaj 600 obeanov. Pobuda l..1 Llstanov itev
sportne zveze je ze bil a dana na obcinski svet in v casu. ko je ta sestavek zc v tisku, je sportna zveza tudi urad no zc ustanovljena.
Ustanovitvena skupsc ina zveze je bila napovedana za 2. april.
Predsednik obcinskega sveta in Ijubitelj sparta Friderik Bracic je prepri can. da bode lahko sportna drustva in klubi na obmocj u obCinc
uspesnejsi v okviru zveze, seveda pa bo mora la za rea li zacijo 7..astavljenih ciljev s so financiranjern pomagati tudi obcina preko proracunskih
sredstev.
TM
PR/PRAVE NA NOGOMETNO SElQNO
Ciani sportnega drustva Leskovec se v tern casu aktivno pripravljajo na prihajaj oco nogometno sezono. OdloeiJ i so se razsir ;ti nogornetno
igrisce. pri cemer so imeli vel iko dela s prestavitvijo golov. V marcu so odigrali prijateljsko tekmo v Kranju s tamkajsnjim nogometnim
kluborn Zarica. Tekmo so izgubili. a pravijo da je bil pravi trening in priprava na sezono. Prijatelje iz Kranja so povabili v Haloze in ponovno
druzenje nacrtujejo nekje v poletnih mesecih. Konec rnarca so odigrali se eno prijateljsko tekmo z NK Bukovci, na kate ri so z veliko
prednostjo zmagali. Samo sportno drustvo ima ve l ike naerte. Naj prcj bi zclcl i nabaviti kosilnico. Nuj no potrcbujejo tudi drus tvcne prostore
in slac ilnico. zal paje 'lise povezano s financarni . Zelirnojim, da bi resili vsaj deleek problemov in da bi uspesno prestali nogornetno sezono,
kot s i verjctno ze lijo sami in tudi vs i njihovi nav ijaci.
NZ
~2_2___I~_____________________________ZA__R_A_ZV
__E_D_R_IL_O_

~A(7VA[)~A §LII\()V~A I\vliA~1\A

- - - - - -- - - -- - -- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -- - - - -- - - - ~
Spostovani bralci in
I
USMER

FlLM.I GR
J>.NJ E Ijubitelji kriiank!
lJIOJES
f~KORPIONI lANTo.N ).I"e _AM.LOM

Pred vanll je letosl1ja

I prva stevilka obCinskega
I glasila NAS GLAS,
I preCej pomladno obar-
vana 111 bG11Jita od slrani
do strani. Ta slran Je
PRiTOK
lOARE
ludi {okra I rezelvirana za
"
FR.lIICoJI nagradno kriianko III
prav vam bo prisla kot
razvedrilo.
Tokrat se v kriiallki ........
KAATiU
~
OVOJ IHO
znova skriva geslo, ki da
ludi kOl1cno re,~ilev
kriianke, vendar vas
proshno, da nam posljete
reseno kriianko v celoli
ali /otokopijo Ie te.
Zraven morale seveda
I pripisali se vas tocen
naslov, kajli Ie lako vam
bomo lahko poslali l1a-
grado, ki jo bosle prejeli
z malo srete pri irebu.
Vse pravilne rdiIVe kri-
ial1ke l1am posljele do
konca aprila na naslov:
Urednislvo glasila
NAS GLAS
Videm pri Ptuju 42
2284 Videm pri Ptuju
l1
s pripisom "kriianka

Med prispelimi rdilvami

smo lokral izirebali el1ega
reSevalca, ki bo nagrado
Prisepetovalec: AHASVER, AMIKT, EDIRNE, GAP, ION IJ, NODIER. OBODRITI, RIEL
-Slikovno kuharico "Za
diabelike"-darilo Verilasa
: Resevalec: s Pluja dvignil 11(1 sedeiu
I Naslov :
obCille Videm.
________________________________________ 1
Nagrado prejme:
Martin MOZINA
Resitev novoletne nagradne krizanke: Videm pri Ptuju 67
2284 Videm pri Ptuju
Vod. : STRUPNICA, THOMAS MANN, ROTAR, BRDA, ART, JEU, RR , USPESEN SKOK, Nagrajel1cu iskrene cesti-
VRTENINA, OMO, TRJANON, VIC, LEM, JANKO KOS , AKA, ODA, ANDOV, Ike, vsem drugim kriial1-
SOR, JERAN, 5 1, LORTZING, TI, ANGOLA, NOV I PAZAR, ARGENTAN,
karjem pa veliko srde
NA PERA, BIT, SCEP, LAMUT, AJON, NGAMI, BO, SAVA, AFIRM ACIJA, NIK,
BRACO, KAKI , EMA, UC LA, LO, EZAV, lA, ATIK, MATS, EDA, ARAM IS,
prl resevanJu pomladne
DEDEK MRAZ, KARAKA , STARA MAMA kriianke v nasem glasilu.
~P_O_D_J_E_TN_I_S_TV_O~,__D_RO__BN_E__I_N_FO_R_M_A_C_I_JE___________ ~----2}~1
Pet let podjetja Marsel iz Pobrezja
Eno najuspeSnejsih podjetij nase abeine je tudi podjetje Pogoj za uspeh firme pa jt: tudi pomoc vseh drllzinskih
Marsel d.o.o iz Pobrezja. Letos v podjetju praznujejo peto cbnov in pri Selinsko\'ih PC)Il10c:'1.: im:ljP,
obletnico obstoja, zaposlu;ejo 22 delavcev; od tega 13 siviI;
in 9 trgovcev, imajo lasten racunovodski servis in nove
proizvodne prostore. Marsel velja za uspesno druzinsko
podjetje, poleg novih prostorov, kjer je tudi trgovina s
tekstilom Oejan, imajo ole nekaj let svojo trgovino Sabina
tudi na Ptuju.
Ime podjetja Marsel je pravzaprav izpeljanka iz imena in
priimka direktorja podjetja Marjana Selinska, ki se je pred
ustanovitvijo podjetja :te 13 let ukvarjal s krojastvom kot
samostoj ni podjetnik. V letu 1986 se mu je v podjetnistvu
pridruzila se zena Hedvika, ki tudi poprime za siviljska dela,
ce je Ie potrebno, podjetje Marsel pa j e v petih letih obstoja
postalo dokaj uspesno malo podjetje v videmski obcini. V
proizvodnji podjetja sivajo zasci tno in modno konfekcijo,
veliko delajo 5 kooperanti in imajo sreco, da so ti dobri
placniki. Direktor Marsela Marjan Selinsek pravi, da v
podjetnistvu ni nikjer roznato, vendar se s trdim in V sivalmci podjetla Marse! d,o.o.
kvalitetnim delom tel' dobro delovno silo da narediti mnogo. Pri Marselu dajejo pri zaposlovanju prednost dOll);)cilll
siviljam, ceprav je dobre sivilje lezko najti kjerkoli, se pa \'
podjetju v prihodnje obela sc kaksno delovno mesto vec_ saj
bi radi v pogon spravili tudi ll1odno konfekcijo v zgornjih
prostorih novega obrata. V razvoj podjdj a so v zath~jell1 casu
vel iko vlagali, kar se jim je ludi obrestovalo. v MarseJu pa
imajo se nekaj novih nacrtov in :le ija, predvselll pa sl zelijo
uspesnega poslovanja. Omenimo se, da je podjetje Marsel iL
Pobrezja sponzor lIspesnega zenskega odbo,ikarskega killba
iz Ptuja. ki ie nastopa v I. drzavni ligi.

Marsel
Trgovina, proizvodnja,
Politicnim strankam V obcini
Vsc bliic smo jcscnskim loblnim \,olilvall1. k() bomo tudi \' obeini
Vidclll volil! :lLlpana in obeinski svct. lato je SC bko rnll1l!mbllo. bku
in kjc budD kandidati predslav!jani. V uQcini je registriranih 7
po!iticnih 5lrank: SOPS (prcdscdnik Marjan Sclinsck), SLS
uvoz-izvoz (prcdscdnik Edvard Zaransck). SOS (prcdscdnik Stanko
Simonic), SKD (prcdscdnik Peter Fcgus) , LI}S (predscdnik BOI'is
Novak). Zelclli (prcdsednik mag. Ivan Bozicko) ill OcSUS
Marjan Selinsek (predsednik Milorad Pavlovic) in vsc bndo na loknlnih \'o!il\'ah pra\'
goto\,o imc1e s\'oje kandidatc.
Pobrezje 64a Na strandl videmskega glasib !\AS GLAS pn!i li cnilll stranbm
dajemo Jlloznosl predsta\,itve knndid~l t o\' , slranke in njenega progr:11l1:1
2284 Videm pri Ptuju po ogbseva!skelll ccnikll. ki ga lokr~l1 pri!agalllll. Pra vucasno si
tel./fax: 062 764 430 rezcn 'irajtc prostnr \' gbsilu (Iahko sc obrnctc n:l un.:dniski odhor ali
na scdd.obeinc), Po\'cjte s \'oj~ 7.cljc in mi Vam homo pCHllilg:1 li. Nas:l
PRODAJALNA PRODAJALNA naslednja stevilka glasila NAS GLAS bo il;Sia \' mcsLTuiuniju, Iretjil
lelosnj:l pa najverjetneje \" septernbru ali oktobru.
SABINA DEJAN Vabljeni k sodelovanju!

Lackova 2, Ptuj Pobrezje 64a CENA OGLSA: A411 -en a stran 24 .000 SIT
tel. 062 77 6 430 tel. 062 764 430 A4/2 12 .000 SIT
M /4 6.000 SIT
PODJETJE MARSH ZEU VSEM OBCANOM M IS 3 .000 SIT
PRIJETNE VEUKONOCNE PRAZNIKE A4116 1.500 SIT
IN SE PRJPOROCA! Naroeila sprejemamo v tajnistvLI

JZDAjA TELj: obCina Videm. \ ·idem pri I'ruju -12. 228-1 \ "idem pri ['Wjll, [e/./f"x 062/76-1 J11J' CL.4 \ NJ I"· (}]JCIJI ORNJ
UREDNJK: Tar)"na Mohorko • TEHVJC.VJ UREDNIK: iI·an \ ·ilicnjak • LEKTOR: France {,Ian[ell • OJ3!J!,:OI :·\N/E
fiV TISK: Lories d.o.n .. r?uprova 8,220-1 Miklal'z n3 IJrallskcm jJolju "IF STROKUlNJ SOJ)FLA~CJ: AI1[{)11 k-OF:I{CC,
Nara§a Zagoranski *' ,Va oSl7ov i mncnJ~/ urad:l \"lade 73 in/{){J1liranjc RS .<t. 23/90-5-11/96-12 SC 2:1 glasiJo p/acl~ic 5°;; l,romcm/
dlVck 'it< Glasilo iVA/; GLAS' jc 11)isano ,. LTidcnc(J janJih glasiJ, ki jo vod; urad l"hIde za infonniranjc RS: pod L:JI)orcdno
§ccFilko 1332 '*' Glasi]o jc brczplacJ}o *' lzhaja v nakladi 2.300 ;zlIodol'.
Ze/eni Vidma na prvi pom/adanski dan znova de/i/i drevesca
Cetrtic zapored so v stranki Zelenih Vidma organiziraJi
akcijo deljenja brezplacnih sadik avtohtonih drevesnih
vrst, tudi letos pa so jo izpeljali na prvi pomladni dan in
pred novo obCinsko zgradbo. Akcija je namenjena
predvsem ozelenitvi okolice vseh naselij v obcini in letos
je naletela na se posebej dober odmev med obcani.
Razdeljenih je bilo znova blizu 1000 sadik smreke, bora,
divje cesnje, breze in crnih jels, skupaj za so Zeleni
Vidma v stirih letih razdelili 4 tisoc najrazlicnejsih
drevesnih sadik.
100 cmihjels so letos podarili Terenskelllu odboru Trzee, ki
je sad ike posadil ob obrezju reke Polskave in Zeleni so akeijo
podprli tudi zato, ker se ujellla z 22. Illareelll, dnevolll voda.
Posebej za obcino so letos ponovno pripravili sadiko vrbe
zalujke, lanska seje nanu'ec posusila, vrbo pa sta ob Dravinji,
Ie nekaj Illetrov vstran od obCinske zgradbe, v zelllijo Vrbo zalujko st? posadila v zemljo zupan Franc KIRBIS in
mag. Ivan BOZICKO, predsednik Zelenih Vidma
posadila zupan Franc Kirbis in predsednik Ze1cnih Vidma
mag. Ivan Bozicko. Spomnili so tudi na jesenske lokalne
volitve ter na morebitni glas, ki ga bodo obcani dali ideologiji V poduk in priporoCilo, kako naj krajani Trzca in
stranke in ne posamezniku.
TM obCina Videm vzgajajo sadike dvoletnih dreves,
so Zeleni Vidma prilozili se pripoved 0
D VEH PO TOCKIH. ..
Na ravnini pred slara vOllo vrbo sta se sreeala dva potoeka.
"Kam sem za.\:el !"je rekel prvi, kije prisumel s hriba.
"Navajen sem hladne sence in skritih dolin. Tu pa naj teeem po odrtem svetu in naj se
izpostavljam son cu. Moja vodaje Cista studellenica. Kako naj se meSa stole sl1udeeo
mlako?"
"Oslal bi bil med hribi!" se je oglasillevi potok, ki seje viI po dolini. "Mraz prinasas.
moja voda paje topla in polna iiv/jenja. "
Potoeka sta morala naprej po skupni poti, silila pa sta vsaksebi. Siudenenica se je
umaknila na desno, da bi oslala hladna in Cista, kalna ravninska voda pa seje uialjena driala levega brega. V strugije poeez leialo
izkopano deb 10. Voda seje ob njem ustavljala, nato pa seje nekje na sredi v brzici poganjala eez leseni prag. Kalni in bistri valovi so
se z/ivali, objemali in bratili med seboj.
Slarel vrbaje gledala vse to in dejala: "Doklerni sile, lahko vleee vsak na svojo strano "

Tehnicni pregledi Ocistimo naso oko/ieo

traktorjev Ze po stari ljudski navadi se na spomlad pred veliko
nocjo ocistijo dvorisca, okolica in kraj. Verjamemo,
V da imate v teh dneh veliko dela, vendar ne pozabite,
v da je pomembno tudi,
TRZCU kam boste odlozili in
zapeljali raznovrstne
odpadke. Storite to
pred "Majolko" kultumo in ne odvrzite
dne, 16.4.98 od 7.-10. ure odpadkov tja kamor ne
sodijo. Skupaj se
PETOWA AVTO PTUJ pridruzimo vsesloven-
GbCina Videm prosi v5e lastnike traktorjev, da ski akcij i: MOJ A
pristopijo k tehnicnim pregledom svojih traktOljev in s DEZELA - LEPA ,
tem izvedejo registracijo in zavarovanje, kajti novi UREJENA IN CISTA,
zakon ne bo vee dopuscaineregistriranih traktoljev v kajti potem bo takih in
prometu. Omogocamo vam, da fo izvedete 16. aprila v podobnih fotografij
Trieu ali vsakdan na sedeiu Petovia avta na Ptuju. veliko manj.