PRVA POMO

KA Z A L O
1. PRVA POMO IN UKREPI --------- 1
NAMEN NUDENJA PRVE POMOI --------- 1 TRIAA --------- 1 VRSTNI RED REEVANJA --------- 1 KLIC SLUBE NUJNE MEDICINSKE POMOI, 112 --------- 3 PRIPOMOKI ZA PRVO POMO --------- 5

2. OIVLJANJE --------- 7
SPLONI NAPOTKI ZA OIVLJANJE --------- 7 DR ABC METODA ALI VODDO METODA --------- 8

3. KRVAVITEV ---------9
VRSTE KRVAVITVE --------- 9 NAINI USTAVLJANJA KRVAVITVE --------- 10

4. OK --------- 12
VRSTE OKA --------- 12 PRVA POMO PRI OKU --------- 12

5. RANE --------- 13
VRSTE RAN --------- 13 PRVA POMO PRI RANAH --------- 14 TEHNIKE OBVEZOVANJA --------- 15 OSKRBA KOMPLICIRANIH RAN --------- 16

6. POKODBE KOSTI IN SKLEPOV --------- 18

POKODBE SKLEPA --------- 18 POKODBE KOSTI --------- 18 PRVA POMO PRI POKODBI KOSTI IN SKLEPOV --------- 18

7. POKODBE GLAVE IN MOGANOV --------- 21

PREPOZNAVA MOGANSKE POKODBE --------- 21 PRVA POMO PRI POKODBAH GLAVE --------- 22 OBVEZE ZA GLAVO --------- 22

8. OPEKLINE --------- 23
PRVA POMO PRI OPEKLINAH --------- 23

9. POKODBE ZARADI MRAZA ---------24

OZEBLINE (OMRZLINE) --------- 24 PODHLADITEV --------- 25

10. NENADNA NAGLA OBOLENJA --------- 26

PRVA POMO PRI NENADNIH NAGLIH OBOLENJIH --------- 26

11. ZASTRUPITVE --------- 28

ZASTRUPITVE ZASTRUPITVE ZASTRUPITVE S Z S PLINI --------- 28 AL KO H O LO M - - - - - - - - - 2 9 HRANO --------- 29

1. PRVA POMO IN UKREPI

Prva pomo obsega prve, zaasne, hitre in pravilna ukrepe, ki jih izvajamo pri pokodovanem ali nenadno obolelem loveku na kraju nezgode ali v njeni neposredni bliini. Opravimo jo s preprostimi pripomoki. S tem reujemo ogroeno ivljenje in prepreujemo poslabanje zdravstvenega stanja, dokler ne pride zdravnik. NAMEN NUDENJA PRVE POMOI Namen nudenja prve pomoi je, da pokodovanec ali bolnik lahko im prej in v kar najboljem stanju pride do strokovne medicinske pomoi oziroma zdravljenja. Velikokrat samo hitro in pravilno nudena prva pomo rei ivljenje pokodovanemu ali nenadno obolelemu, posebno pri pokodbah z elektrinim tokom, zaduitvah, utopitvah, zastrupitvah, vejih ran s hudimi krvavitvami, hudih opeklin in podobno. Pri pokodbah, ki same po sebi sicer ne ogroajo ivljenja, pravilna prva pomo prepreuje mnoge posledice, zmanjuje morebitno invalidnost in skrajuje as zdravljenja. TRIAA e imamo preve pokodovancev, nudimo prvo pomo najprej tistim, katerih ivljenje je najbolj ogroeno. To so predvsem pokodovanci, ki so prenehali dihati ali jim je zastalo srce, in tisti, ki hudo krvave, v vojnem asu pa tudi tistim, ki so huje zastrupljeni z bojnimi strupi. Nato pridejo glede na stopnjo in nevarnost pokodbe na vrsto drugi: najprej z ranami, potem s prelomi kosti in tako naprej. VRSTI RED REEVANJA 1. Preglej situacijo Preden zanemo dajati pokodovancu prvo pomo, si moramo hitro ogledati njegov poloaj in okolico, da ugotovimo, zaradi esa je nastala pokodba, kaj moramo storiti in esa ne smemo. 2. Varen prostor e je prostor, kjer pokodovanec, neprimeren in ogroen, v primeru vojne v nevarnosti pred sovranikom, ga prenesemo na varno. 3. Poloaj pokodovanca e je pokodba huja, naj pokodovanec im udobneje lee na tla na primerno mesto, e v bliini ni primernih lei. Podloimo mu pla, suknji, odejo ali kak drug primeren mehak predmet. Pokodovanca moramo prenesti previdno, da mu ne prizadenemo novih pokodb (glej poglavje o prenosu in prevozu pokodovancev). Drugae pa dajemo prvo pomo na kraju nezgode, da bi prizadetega im manj premikali. Kakrnokoli premikanje in vlaenje prizadetega je lahko usodno, posebej e ima pokodovano hrbtenico. V takem primeru je glede prve pomoi za pokodovanca najpomembneje, da ga zavarujemo in prepreimo poslabanje stanja, e posebej pomembno pa je, da prepreimo zaduitev. Pri vsem tem, ko pomagamo drugim, pa ne pozabimo na svojo varnost. Bodimo pozorni zlasti pri pokodbah z elektrinim tokom, poarih, potresih in poplavah.

2 Vse dejavnosti do sedaj so neodloljivi ukrepi! 4. Klii na pomo Kadar narava pokodbe to, zahteva, poskrbimo za to, da so o pokodbi obveeni reevalci oziroma zdravnik. 5. Vitalne funkcije, krvavitve in oivljanja nudenje prve pomoi Pri pokodovancu moramo biti najprej pozorni na neposredne nevarnosti za ivljenje, npr. (po vrstnem redu) nezavest, prenehanje dihanja in bitja srca, huda krvavitev, ok ali nagle zastrupitve. Ko pri pokodovancu skuamo ugotoviti vrsto in obseg pokodbe, je treba predvsem ugotoviti, ali je pokodovanec pri zavesti, in sicer tako, da ga na rahlo strese in glasno ogovori. e ni pri zavesti, preverimo, e pokodovanec diha gleda, ali se pokodovancu prsni ko dviga, ali obuti njegov izdih skozi nos in pri tem poslua pokodovanev vdih in izdih. e diha, potem nezavestnega damo v stabilen boni poloaj: 1. pokleknemo obenj z zdrave oz. manj pokodovane strani; 2. blinjo roko odroimo v pravem kotu, tako da je z dlanjo obrnjena navzgor; 3. drugo roko potegnemo ez prsi in poloimo dlan na blinje lice; 4. bolj oddaljeno nogo dvignemo v kolenu in jo potegnemo kviku tako, da ostane stopalo na tleh; 5. medtem ko drimo njegovo roko ob licu, z drugo roko nad kolenom potegnemo nezavestnega proti sebi in ga tako obrnemo na bok; 6. glavo potisnemo rahlo nazaj. e nezavesten lei na hrbtu, mu namre jezik lahko zdrkne v relo in zamai dihalne poti ali pa se zadui z izbljuvki oziroma s krvjo.

Izvedba bonega poloaja

3 e ne diha, moramo takoj poklicati 112, nato ugotoviti vzrok ter zaeti z umetnim dihanjem. Nato moramo pregledati, ali pokodovanec mono krvavi. V tem primeru moramo krvavitev takoj ustaviti. e je potrebno zanemo z oivljanjem (glej poglavje o oivljanju). Pokodovanca, ki je pri zavesti, pomirimo, vzpodbudimo in vpraamo, kako je nastala pokodba. e je nezavesten, pa zberemo podatke od pri. Nazadnje ugotavljamo morebitni ok ali zastrupitev. 6. Prihod reevalne slube in transport v bolninico e je potrebno, pokliemo e reevalce. Vedeti moramo, da lahko storimo usodno napako, e pokodovanca s prelomljeno golenjo, stegnenico, hrbtenico ali pokodovano glavo prevaamo v nepravilnem poloaju in z neprimernim vozilom, ne da bi ga prej imobilizirali. Tako se mu stanje le e poslaba, pride do oka, pri pokodbah hrbtenice pa se med prevozom e bolj pokoduje kostni mozeg. Ob vsem tem se zaradi nepravilnega poloaja v vozilu nezavestni pokodovanec lahko tudi zadui. Zato huje pokodovano osebo lahko prepeljemo v zdravstveno ustanovo samo z reilnim avtomobilom. Med prevozom, prenosom in tudi ko pokodovanec aka na prevozno sredstvo, mora biti v pravilnem poloaju, ki je odvisen od vrste pokodbe. KLIC SLUBE NUJNE MEDICINSKE POMOI, 112 Kadar koli kliemo tevilko 112 in potrebujemo pomo slube nujne medicinske pomoi, moramo sporoiti: Kdo klie? Kaj se je zgodilo? Kje se je zgodilo? Kdaj se je zgodilo? Koliko je ponesreencev in kdo so? Kakne so pokodbe? Kakne so okoliine na kraju nesree? Kakno pomo potrebujemo?

Shema zaporedja nujnega ukrepanja.

5 PRIPOMOKI ZA PRVO POMO Za prvo pomo uporabljamo zasilne pripomoke in vnaprej pripravljeni obvezni material, opornice in drugo. Te pripomoke uporabljamo zato, da:

zavarujemo rano (opeklino, zmrzlino) pred okubo, zaustavimo krvavitve, da z njimi uredimo pokodovani del telesa (zlom, izpah, zvin), prepreimo nadaljnje pokodbe, zaustavimo krvavitev, zmanjamo boleino, prepreimo okubo, prepreimo psihini ok.

Med obveznim materialom so najpomembneji: 1. Prvi povoj Je najprimerneji za previjanje ran. Sestavljen je iz sterilne gaze b obliki blazinice in sterilnega povoja ter je izdelan v razlinih velikostih. Zavit je v ve omotov, ki ga varujejo, da zanesljivo ostane ist sterilen. Z njim pokrivamo rane. V vojski uporabljajo prvi povoj, ki je zavarovan tudi z gumiranim platnom. Poleg tega ima ta ovoj dve blazinici, od katerih eno lahko premikamo, tako da z njima lahko pokrijemo prestreline. Z eno blazinico pokrijemo vstopno rano, z drugo izstopno. Na strelne rane, pri katerih krogla obtii v telesu in je torej rana le ena (vstopna), poloimo obe blazinici drugo na drugo. Enako uporabljamo prvi povoj pri drugih pokodbah, e je rana samo ena.

Odpiranje prvega povoja z eno blazinico.

6 2. Prvi trebuni povoj Je veji od navadnega prvega povoja in ima eno samo blazinico v velikosti 25 25 cm. Uporabljamo ga za pokrivanje obsenejih ran na trebuhu in na oprsju. 3. Povoj za opekline Je posebno izdelan povoj za pokrivanje opeklin. Dobro vsrkava tekoine in opekline ustrezno varuje pred infekcijo. 4. Gaza Je bela mreasta tkanina iz bombaevine, ki dobro vsrkava tekoine iz ran, na primer sokrvico in morebitni gnoj. Iz gaze naredimo zloenke in zvite gobice. Iz njih ne sme viseti niti ena nit. Pri prvi pomoi uporabljamo tudi sterilno gazo, zvito v omot 1/4m, 1/2 m in 1 m, kot zasilni pripomoek, e nimamo pri roki prvega povoja ali je pokodba zelo obsena. Z zloenkami pokrivamo rane, s povoji, z obliem ali lepilom pa jih pritrdimo na pokodovani del telesa. 5. Stanievina ali papirna vata Najpogosteje jo uporabljamo za oblaganje opornic. Kemino ista vata vpija tekoine, Sterilno jo dajemo pri ranah ez gazo, nikoli pa je ne smemo poloiti neposredno na rano, ker se zalepi in jo bodo morali kirurko odstraniti. To pa pomeni veliko komplikacijo za pokodovanca. Nepreiena vata nam slui za oblazinjenje opornic. 6. Vrste povojev S povoji privrstimo gazo na rano. Uporabljamo povoje razline doline in irine ter iz razlinih materialov. Povoj iz hidrofilne gaze mora biti zarobljen. Krep povoj v novejem asu vedno bolj uporabljamo za obvezovanje sklepov in udov ter kompresijske obveze, ker je primerno tkan in raztegljiv. 7. Trikotna ruta Uporabljamo jo lahko za obveze, za imobilizacijo in zaasno ustavitev krvavitve. 8. Obli Je trak iz impregnirane tkanine, ki je na eni strani lepljiva. Z obliem pritrdimo na koo manje obveze in zloenke iz gaze. Obli, ki mu e v tovarni ob izdelavi na sredino prilepijo trak sterilne gaze. 9. Varnostne zaponke in sponke Z njimi na koncu zapenjamo obveze in trikotne rute. e teh pripomokov nimamo, uporabimo primerna zasilna sredstva, ki so nam dosegljiva, kar je pogosto pri elementarnih nesreah. Takrat lahko za pokrivanje rane uporabimo kose istega platna, dele perila ali robec, ki morajo biti oprani in neposredno pred okubo dobro prelikani. Zasilne povoje in trikotne rute lahko naredimo iz platna, flanele, rjuhe, perila in brisa.

7 10. Imobilizacijski material Za imobilizacijo pokodovanih delov telesa lahko uporabimo razlien material: deice, letve, drevesno skorjo, asopisni papir, lepenko, pasove, otorska krila, odeje in drugo. Zelo pomembno je, da uporabimo najbolj primerno sredstvo, ki ga imamo pri roki. Pomona pripomoka sta tudi no in karje za rezanje obleke, povoja in oblia. Noveja sredstva pa so Dura deska za hrbtenine pokodbe in vakuumske opornice, ki so zelo enostavne za uporabo.

2. OIVLJANJE
Oivljanje je vrsta postopkov, s katerimi pomagamo prizadetemu, ki je zaradi pokodbe ali nevarne bolezni nenadoma prenehal dihati in mu je prenehalo biti srce. Je reevanje iz navidezne ali klinine smrti. Pri navidezni smrti sta dihanje in delovanje srca tako neznatna, da ju z vidom, tipom in sluhom ne zaznamo ve. Popolno prenehanje dihanja in utripanja srca imenujemo klinina smrt. as, ki je potekel od trenutka, ko je ponesreeni prenehal dihati, do zaetka oivljanja, je zelo pomemben in odloa o uspehu ali neuspehu oivljanja, zato je z oivljanjem potrebno prieti im prej. SPLONI NAPOTKI ZA OIVLJANJE Izostalo naravno dihanje naj nadomesti umetno dihanje z usti, za kroenje krvi, kadar odpove srce, pa poskuamo z zunanjo masao srca. Umetno dihanje z usti je preprosto in nenevaren ukrep, ki se ga lahko nauimo. Zunanja masaa srca pa terja ire znanje o zgradbi in delovanju srca in dihal, pa tudi praktinost izkuenost. Z nepravilnim ravnanjem lahko povzroimo nevarne pokodbe, ki lahko ogrozijo pokodovanevo ivljenje. Pri veini oseb, ki jih oivljamo, e zgolj umetno dihanje zadostuje za oivitev. Z umetnim dihanjem z usti oivljamo pokodovance in nenadno obolele, ki so prenehali dihati. Zlasti to velja za: utopljence, e le niso bili pod vodo dlje kot pol ure, obeence in druge zaduence (stisnjene, zaprte v neprodunih prostorih. Zasute, z zamaenimi dihalni potmi itd.), zastrupljene z alkoholom, plini, zdravili, pokodovane zaradi elektrinega toka ali strele, ranjene s pokodbami na glavi, e so obleali brez znamenj ivljenja, zelo podhlajene, tiste, ki jih je zadela srna kap, etudi niso pokodovani, novorojenke brez znamenj ivljenja in brez oitnih mrlikih sprememb, druge primere, ko so prizadetim nenadoma in nepriakovano odpovedale ivljenjske funkcije. Ne oivljamo kroninih bolnikov ali pokodovancev, pri katerih so odpovedale ivljenjske funkcije po postopnem dolgotrajnem slabanju, takih, ki so nedvomno mrtvi 10 minut ali ve, in tudi ne pokodovancev, pri katerih je oitno, da ne morejo iveti (hudo pokodovani po

8 glavi z razbito lobanjo in razsutimi mogani ipd.) DR ABC metoda ali VODDO metoda Nart nujnega ukrepanja vsebuje pet tok. Najlaje si jih zapomnimo po zaetnicah VODDO: V VARNOST O ODZIVNOST D DIHALNA POT D DIHANJE O - OBTOK DR ABC: D danger odstranitev nevarnosti R response - odzivnost A airway sprostitev dihalnih poti B breathing umetno dihanje oziroma vpihovanje. C circulace - umetna cirkulacija oziroma zunanja masaa srca Pri oivljanju odrasle osebe najprej zanemo z zunanjo masao srca. e samo tako lahko reimo loveko ivljenje. Pri pokodovancu moramo najprej sprostiti dihalne poti tako, da mu z eno roko na elu zvrnemo glavo, z drugo dvignemo brado (t.i trojni prijem). Nato odstranimo ovire v ustih, relu ali grlu. Sledi zunanja masaa srca: o Pokodovanca obrnemo na hrbet na trdo podlago, e e ni v tem poloaju. o Dlan ene roke poloimo na sredino prsnega koa, eznjo poloimo drugo roko in prepletemo prste. o 30x stisnemo prsni ko, pri vsakem stisu naj se prsni ko vda za 4 do 5 cm. Pomembna je tudi hitrost masae priblino 100 stisov/min.

Zunanji masai sledi umetno dihanje oz. napihovanje ponesreenevih plju: o Sprostimo dihalno pot, glavo potisnemo nekoliko nazaj in zatesnimo nosnici. o 2x vpihnemo toliko zraka, da se pokodovanev prsni ko opazno dvigne. Pri tem opazujemo izdih pokodovanca. o Nato nadaljujemo s 30 stisi prsnega koa.

Sprostitev dihalnih poti. Umetno dihanje z usti na usta. Stise prsnega koa in vpihe v razmerju 30:2 izvajamo neprenehoma, dokler ponesreenec ne zane normalno dihati oz. ne prispejo reevalci.

OIVLJANJE: 30 MASA 2 VPIHA - (ponavlja)!!!

Pri oivljanju otrok najprej zanemo s 5-imi umetnimi vpihi, nato nadaljujemo z oivljanjem v razmerju 30:2 kot pri odraslih. Klic na 112 pri oivljanju otroka kliemo ele po minuti oivljanja. Pri dojenku izvajamo masao narahlo z dvema prstoma.

3. KRVAVITEV
VRSTE KRVAVITVE Po telesu odraslega loveka kroi 5 litrov krvi. Krvavitev je odtekanje krvi neposredno iz il ali srca oz. iz obtoil. Vzrok je pokodba il ali srca in bolezenske spremembe brez pokodovanih krvnih il. e so prizadete velik ile zaradi bolezni ali pokodb, pride do hudih krvavitev, ki neposredno ogroajo lovekovo ivljenje zaradi izkrvavitve. Loimo kapilarne, venske in arterijske krvavitve. Kapilarna krvavitev: kri kaplja iz pokodovane povrine koe ali sluznice. Ta krvavitev ni ivljenjsko nevarna in je prisotna pri vsaki rani. Dovolj je, da jo sterilno poveemo.

Venska krvavitev: kri tee iz prerezane vene in je temneja. Na rano damo kompresijski povoj. Kri ima pri venski krvavitvi manj kisika, zato je temno redee barve. Arterijska krvavitev: kri brizga v sunkih in v loku ta krvavitev je lahko smrtno nevarna. Ker ima kri veliko kisika, je svetlo redee barve. Zato jo moramo ustaviti im prej z Esmarchovo obvezo, s tamponado ali vsaj z digitalno presijo (s pritiskom s prstom). Obvezen je takojen prevoz v bolninico, kjer bodo arterijo kirurko oskrbeli. Glede na lokacijo krvavitve, so le-te lahko vidne (zunanje) in nevidne (notranje). e je pokodovanec izgubil vejo koliino krvi, opazimo pri njem mono bledico koe, vidnih

10 sluznic, uhljev, nosu, ustnic ter oesnih veznic, njegova koa je hladna in pogosto vlana od znoja, kmalu postane tudi ejen, hitro in plitvo diha, v hudih primerih lovi sapo in pogosto tudi zeha, ima zelo hiter in slabo polnjen pulz, temperatura vasih pade pod normalo. Notranje krvavitve je precej teje ugotoviti. Ponesreenca je potrebno vseskozi spremljati njegovo zdravstveno stanje, kako se odziva, opazuje tudi njegove izloke, npr. izpljunek, se, , e je morda v njem kakna krvna sled. Huje krvavitve spremljajo e zaspanost, slabost, utrujenost, megla in tema pred omi, umenje v uesih, nemir in strah. Pri zelo hudih krvavitvah se prizadeto onesvesti in kaj hitro sledi smrt, e ni takojnje pomoi in mu izgubljene krvi ne nadomestimo s transfuzijo. NAINI USTAVLJANJA KRVAVITVE Pri nudenju prve pomoi lahko uspeno ustavimo vsako zunanjo krvavitev z zaasnimi naini, kar je izredno pomembno pri hudih krvavitvah. Manje krvavitve se ustavijo same ali tedaj, ko rano obveemo s prvim povojem. Tudi krvavitev lahko ustavimo na ve nainov. Od teh so pri nudenju prve pomoi ustrezni predvsem naslednji: o s pritiskom na krvaveo ilo (na dimlje s pestjo, ostala mesta s prsti), o s pritisno oz. kompresijsko obvezo, o s pritiskom na rano s prsti prek gaze (pri zelo hudih krvavitvah), o s prevezo uda (Esmarchova preveza).

S pritiskom na krvaveo ilo ustavimo huje zunanje krvavitve na glavi in udih, dokler ga ne nadomestimo z drugim nainom. S prsi ene roke ali obeh kar prek obleke pritisnemo na glavno ilo odvodnico, ki dovaja kri do rane, in sicer ob najblijo kost, ki lei pod njo. Najpomembneja od teh mest vidimo na sliki spodaj. Na udih vedno pritisnemo na ilo nad rano, na vratu pa pod rano.

11

Glavna najpomembneja mesta, kjer s pritiskom prstov lahko zaustavimo krvavitev (1, 2, 3, 4, ) ter najprimerneja mesta na udih za nadzor ilnega utripa (A, B, C, , ) tevilka pomenijo mesta za zaustavljanje krvavitve s prstom. rke pomenijo mesta, kjer tipamo pulz (srni utrip). S pritisno (kompresijsko) obvezo ustavimo krvavitve, ki jih ne moremo zaustaviti s prvim povojem. Naredimo jo tako: najprej zaustavimo krvavitev s pritiskom na arterijo in dvignemo ud, nato krvaveo rano pokrijemo z blazinico prvega povoja ali z ve sloji sterilne gaze. Nato poloimo na blazinico prvega povoja ali na gazo nad rano trdno stisnjen zavitek vate ali gaze, lahko pa tudi trdo zvit epni robec ali rutico. e je rana veja, je primeren tudi zvit povoj. Za valjasti predmet z nekaj zavoji tako tesno priveemo na krvavee mesto, da krvavitev preneha. Nikdar ne smemo obvezovati tako mono, da bi v obveznem udu prekinili krvni obtok. Po namestitvi te obveze moramo barvo koe in utrip ile na udih vedno kontrolirati. Nato ud e imobiliziramo.

Kompresijski povoj Krvavitve zaustavimo tudi tako, da blazinico prvega povoja ali gazo s prsti pritisnemo na krvaveo rano. Ta nain je zelo primeren in uspeen za zaustavitev krvavitev na vratu, pazduhi, dimljah in na trupu, kjer je krvavitev pogosto zelo huda in bi pokodovanec lahko izkrvavel v nekaj minutah. V preteklosti so krvavitve ustavljali tudi s prevezo uda s pasom, trakom ali s im podobnim, t.i. Esmarchova preveza, kar pa je kodljivo in nevarno. Uporabljamo jo le pri odtrganinah ali zmekaninah, pri uporabi pa moramo nujno oznaiti dan in uro namestitve. Obveza je lahko nameena najve 2 uri!

12 Izjemoma smemo prevezati le odtrgani ali odrezani ud nad rano, vendar tudi v takem primeru navadno zadostuje kompresijska obveza. Pokodovanca, ki je izgubil mnogo krvi, poloimo na leie in nosila, pri emer mu dvignemo vznoje. Vsekakor pa ga im prej prepeljemo v bolninico. Ne smemo mu dajati piti ali jesti! Poznamo tudi avtotransfuzijski poloaj, za zelo hude krvavitve, pri katerem je glava pokodovanca spuena nije, obe roki pa sta vertikalno in tesno povezani proti telesu. Tako doseemo boljo prekrvavitev ivljenjsko pomembnih funkcij.

Avtotransfuzijski poloaj

4. O K
Je bolezensko stanje, pri katerem gre za popuanje krvnega obtoka in s tem vseh ivljenjskih funkcij in je najpogosteji pri pokodbah zaradi krvavitve. Brez ustrezne pomoi se pogosto kona s smrtjo. Znaki oka: izrazita bledica, pomodrelost ustnic in prstov, hladna koa, pokrita z lepljivim znojem, hiter in slabo tipljiv srni utrip, plitvo in pospeeno dihanje, pokodovanec je tih in apatien, zmanjana je obutljivost na boleino, pokodovani je ejen, slabo mu je in lahko bruha. VRSTE OKA Hipovolemini ali hemoragini ok je ok, ki nastane kot posledica zmanjane koliine krvi v ilah, npr. pri krvavitvah. Kardiogeni ok je ok, ki nastane kot posledica popuanja rpalke oz. srca, npr. pri srnih infarktih. Anafilaktini ok je ok, ki se pojavi zaradi prevelike prostornine oilja in posledino po hudem alerginem odzivu. Septini ok je ok, ki nastane pri hudih boleznih in sepsi (sploni zastrupitvi krvi). Travmatski ok je ok zaradi krvavitve ali izkrvavitve, ki ga poglablja boleina. Zaradi tega tkivom hudo primanjkuje kisika. To je najpogosteja oblika oka. Opeklinski ok je ok, ki se pojavi zaradi hudih opeklin. PRVA POMO PRI OKU Za uspeno reitev iz oka je nujen imprejnji transport v bolnico, zato je potrebno im prej poklicati nujno medicinsko pomo. Na terenu pa moramo im bolj omejiti nadaljnji razvoj oka ter prepreiti poslabanje. Pri oku je potrebno ustaviti morebitno krvavitev. Pokodovanca poloimo na vodoravno podlago, mu podloimo vznoje in ga z metalno folijo ali

13 odejo pokrijemo, da prepreimo ohlajanje. Odpremo mu tudi pas ali ovratnik, e ga tii. Pokodovanca mirimo z besedami, ne damo mu piti ali jesti, lahko mu le moimo ustnice. Ob izgubi zavesti ga oivljamo po metodi ABC.

5 . R AN E
Vsako nasilno prekinitev celotnosti koe in sluznic oz. telesne povrine, ki lahko zajema povrhnja in tudi globoka telesna tkiva, imenujemo rane. Brez ustrezne pomoi se pogosto kona s smrtjo, kajti pri ranah grozi nevarnost krvavitve in okube. Vsak ostri ali topi predmet glede na obliko, velikost, silo, kot delovanja in druge okoliine povzroi rano doloenega videza in morfolokih znailnosti. Zato posamezne rane lahko razvrstimo v skupine: o praske in odrgnine, o vbodnine, o ureznine in vsekanine, o razpone rane, o raztrganine, o zmekanine, o strelne rane, o amputacije. VRSTE RAN Praske in odrgnine nastanejo, e se odrgnemo ali oprasnemo po trdem ali robatem predmetu. Pri tem nastanejo povrinske rane. Vbodnine povzroajo igle, eblji, bodala ali drugi ostri predmeti. V takih primerih je vstopna rana na koi ali sluznici majhna in se z ozkim kanalom kona v globlje leeem tkivu ali pa nasprotni strani prodre ven. Ponavadi so globoke in segajo tudi v telesne votline. Ureznine in vsekanine so rane povzroene z ostrim predmetom. Rane so po globini razline in poleg koe in podkoja so pogosto pokodovane tudi globlje leee strukture in tkiva, redkeje kosti in organi. Razpone rane nastanejo pri delovanju tope sile na koo ali sluznico, napeto ez trdo podlago. Raztrganine so najpogosteja vrsta ran. Povzroijo jih razni stroji, orodje ali robati predmeti. So razlino globoke, s tevilnimi epi in tuneli. Zmekanine in udarnine nastanejo zaradi delovanja velike sile na majhno telesno obmoje, npr. pri zasutjih, ukleenjih, Pri tem se zmekajo vsa mehka tkiva in nastanejo zdrobljeni zlomi kosti. Prepoznamo jih po deformaciji prizadetega dela telesa. Strelne rane povzroijo izstrelki. So razlino globoke, ponavadi pa zelo globoke. Pogosto najdemo vstelno (manjo) in izstrelno (vejo) rano. Ugriznine nastanejo zaradi lovekega ali ivalskega ugriza. Pri tej rani je zelo velika monost okube z razlinimi klicami. Amputacije so najhuja oblika odprte pokodbe udov. Razlikujemo popolne amputacije, kjer so popolnoma pretrgana vsa tkiva in nepopolne amputacije, kjer se ud oz. del telesa dri telesa.

14 PRVA POMO PRI RANAH Ranjeni del telesa odkrijemo. Obleke ne sleemo prek rane, temve jo razparamo po ivu. Rane se ne smemo z niemer dotikati, da je ne okuimo. e rana mono krvavi, moramo najprej ustaviti krvavitev, pri emer upotevamo pravila prve pomoi pri krvavitvah. Ob prvi pomoi rane ne smemo izpirati ne z vodo ne s katero drugo tekoino, prav tako tudi ne z razkuilom, ali jo s imerkoli izpirati ali mazati. Izjeme so ugriznine, umazane plitve rane ali zmazane odrgnine, ker se lahko okuimo in pride do sepse (bakterije preplavijo krvni obtok). Prav tako ne smemo odstranjevati niesar iz rane, ne kokov obleke, ne peska, blata, strnjene krvi in podobnega. Prepustimo vse to zdravniku! Le-ta naj rano oskrbi v najmanj prvih estih urah! Preden zanemo kakrnokoli opravilo v zvezi z rano, si moramo, e je le mogoe, umiti roke z milom in tekoo vodo. Rano moramo im prej oskrbeti z ve plastmi sterilne gaze. Najprimerneji je steriliziran prvi povoj. Ko smo gazo poloili na rano, je ne smemo ve premikati, da iz okolice ne zanesemo v rano kunih klic. Blazinica prvega povoja naj gleda ez rano vsaj dva centimetra. Obvezo na rano lahko pritrdimo z elastino mreico, s povojem, s trikotno ruto, s samolepilnim trakom, e nimamo pri roki niti prvega povoja, niti sterilne gaze, prekrijemo rano s kosom istega, prelikanega belega platna. Blago ali gaza naj prekrivata rano vsaj za dva prsta ez rob. Pri pokodbah kosti in pri vejih rana na mehkih delih udov moramo pokodovani ud, ko ga poveemo, e imobilizirati. Ko smo ukrenili vse potrebno za prvo pomo, pokodovanca nemudoma napotimo ali odpeljemo k zdravniku. Posebno nevarne so globinske rane na glavi, na oprsju in trebuhu, ki odpirajo telesne votline. Pri udarninah se ravnamo po kratici PLOD, kar pomeni poitek, led-hlajenje, obveza in dvig uda. Pri stisnjenih udih in zmekaninah boleine blaimo s hladnimi obkladki, ud pa previdno imobiliziramo.

15 TEHNIKE OBVEZOVANJA

16

OSKRBA KOMPLICIRANIH RAN Pri globokih ranah na glavi vasih iz rane silijo mogani ali drobne kosti. Vsako tako rano prekrijemo s sterilno tkanino in rahlo obveemo. e je pokodovanec nezavesten, ga moramo poloiti na bok, da se ne zadui z izbljuvki ali z jezikom. Takne pokodovance moramo neprestano nadzorovati. Globoke rane na oprsju moramo pri obvezovanju povsem nepreduno zapreti. ez blazinico prvega povoja poloimo e veji kos polivinila, gumiranega platna ali podobnega materiala in

17 nato ob izdihu vse skrbno povijemo. Pokodovanec naj ima visoko dvignjeno vzglavje. Pri pokodbi pljune membrane povijemo s pnevmotoraksom! Za globoko rano na oprsju, pri katerem so pokodovana pljua, je znailno izkaljevanje krvi in prisotnost zraka, ki se je nabral med pljui in prsno steno.

Poloaj pri pokodbi prsnega koa. Pri globokih ranah na trebuhu se vasih zgodi, da zdrknejo iz rane reva ali peica. Ne smemo jih pritiskati nazaj v trebuno votlino! Vse skupaj prekrijemo s prvim trebunim povojem in zelo rahlo obveemo.

Poloaj pri pokodbi trebuha. Pokodovanec naj lei z dvignjenim vzglavjem, noge mu v kolenih upognemo in podloimo, da trebuna stena ni napeta. Taken pokodovanec ne sme niti jesti niti piti. Ugrize ivali obravnavamo kot bi bila ival stekla. Rano speremo z milnico in obilo iste vode. Nato jo povijemo v isto gazo. Pri npr. ugrizu strupene kae mora pokodovani mirovati. Piki so le izjemoma smrtni (razen pri otrocih). Pien del je oteen, bole s sledovi pika. Pri pikih uelk, damo na pieno mesto hitro mrzle obkladke. Pike strupenih uelk prepoznamo po tem, da povzroajo oteklino, rdeino in seveda tudi boleino na pienem mestu. e nas pii ebela, moramo elo, ki ga ebela pusti po piku, nemudoma izdreti, da se rana ne ognoji. e nas po dolgem asu pii uelka iste vrste, je zelo nevarno, kajti lahko se pojavi preobutljivostni odziv. Za nas so tudi zelo nevarni ugrizi klopov. Le-ti lahko povzroajo boreliozo, klopni meningitis - vnetje moganov in moganskih ovojnic. Pri amputaciji uda je zelo pomembna prva pomo amputiranega dela telesa. Najprej ustavimo krvavitev, nato okodovani del telesa (krn) oskrbimo. Pokodovani ud imobiliziramo in dvignemo. Amputirani del telesa zavijemo v sterilno gazo in ga poloimo v PVC-vreko. V drugo vreko natresemo kocke ledu in vodo, da doseemo temperaturo okoli 4C. Nikoli ga ne smemo poloiti neposredno na led!!!

18 Pri nepopolni amputaciji ud namestimo v fizioloki poloaj in rano povijemo ter imobiliziramo. Prva pomo pri tujku v oesu: e se tujek ni odstranil, zapri oko in poakaj da se zasolzi. Tako se bo tujek odstranil. V kolikor gre za veji, zapien tujek, oko samo pokrijemo s sterilno gazo, ga obveemo in pokodovanca peljemo k oesnemu zdravniku. e pridejo v oko kemine snovi, je potrebno oko spirati. Pri tem potrebuje dodatno pomo nekoga, da ti razpira oesno pranjo. Pri tem je najbolje, da pokodovanec lei. Oko izpere z vodo vsaj 4-5 krat ali ve, nato sterilno oko pokrije z gazo in pokodovanca odpelje zdravniku.

6 . P O K O D B E KO S T I I N S KL E P O V
POKODBE SKLEPA: o ZVIN (pokodba sklepnih vezi in ovojnice zaradi razmaknitev kosti v sklepu, pri tem pa ostane oblika sklepa nespremenjena) o IZPAH (pokodba vezi pri sklepu ob preveliki obremenitvi, pri tem sklep ostane v takem poloaju) Za zvine je znailno, da sklep boli, najprej manj, nato se boleina stopnjuje in sklep je otekel. Na zvit del uda lahko damo hladen obkladek. Pri izpahu sklep spremeni obliko, prisotna je oteklina in boleina. Slepa ne moremo premikati. Sklepna glavica ostane zunaj ponvice. POKODBE KOSTI: o ZLOM (delna ali popolna prekinitev kostnega tkiva zaradi delovanja posredne in neposredne sile) Zlom prepoznamo po oteklini, boleini ob pritisku ali pri poskusu premikanja pokodovanega obmoja, krtanje kosti ali celo nenaravna gibljivost, v kolikor je kost prekinjena ali zdrobljena. Vekrat je na mestu zloma tudi oteklina, pogosto s potpludbami. Loimo odprte in zaprte zlome. Zaprti zlom je takrat, kadar na koi ni rane in tako ni povezave med obmojem zloma in zunanjim okoljem. Odprti zlom je takrat, kadar pride do neposredne povezave med mestom zloma in zunanjim okoljem. Te zlome imenujemo tudi zapleteni oz. komplicirani zlomi. Pri zlomih ve kosti hkrati lahko pride do oka zaradi boleine in celo krvavitve. Pri odprtih zlomih se lahko izgubi veliko krvi, posebno pri zlomu stegnenice in medenice. PRVA POMO PRI POKODBAH KOSTI IN SKLEPOV Pri pokodba kosti in sklepov veljajo splona pravila kot pri drugih pokodbah. Ob vejih krvavitvah je potrebna tudi kompresijska obveza. Pokodovani predel moramo natanno pregledati. Rane sterilno obveemo, nato pa ud imobiliziramo. Pri imobilizaciji drimo zlomljeni ud nad in pod mestom zloma, dokler ga ne imobiliziramo. S pravilno imobilizacijo in dvigom pokodovanega uda zmanjamo boleine in prepreimo dodatno pokodbo, ki bi nastala, e bi se odlomki med seboj premikali. Kadar ima pokodovanec manje boleine in ni oitnega dela uda, zadostuje imobilizacija, npr. roko z ruto pestovalnico, noge pa pustimo v mirovanju. V kolikor gre za hujo pokodbo je potrebna imobilizacija z opornicami. Pri

19 imobilizaciji je zelo pomembno, da imobiliziramo sosednja sklepa, tako da se pokodovani del ne premika. Pri zaprtem zlomu pokodovanca ne sezuvamo in slaimo, v kolikor gre za odprti zlom, pa pokodovancu odreemo ali pretrgamo del oblaila na prizadetem mestu, da lahko rano oskrbimo. IMOBILIZACIJA KLJUNICE - imobiliziramo z oprtjo, z vsaj tremi trikotnimi rutami - roko na pokodovani strani da v ruto pestovalnico

IMOBILIZACIJA NADLAHTNICE

IMOBILIZACIJA PODLAKTI

- podloimo pazduho, notranjo stran nadlahti in sprednjo stran prsi - upognemo komolec, da so prsti usmerjeni prosti zdravi rami - roko damo v ruto pestovalnico - pritrdimo e z dvema rutama okoli orsja, in sicer nad in pod pokodovanim delom (je dobro, ni pa nujno) - primemo zlomljeno podlaket pri komolcu in zapestju - imobiliziramo kot pri nadlahti s tremi trikotnimi rutami - pri imobilizaciji, kjer si pomagamo s opornico, moramo paziti, da namestimo podlaket tako, da sta kosti poravnani dlan je obrnjena navzgor

IMOBILIZACIJA KOMOLCA

- komolca ne smemo nasilno upogibati, ampak le, kolikor dopua boleina - imobiliziramo ga s tremi trikotnimi rutami, eno za pestovalnico, ostali dve priveemo nad komolcem in eno pod komolcem - v kolikor komolca ne moremo pokriti, ga imobiliziramo ob telo

20 IMOBILIZACIJA KOELJNICE TIK NAD ZAPESTJEM A LI IMOBILIZACIJA DLANNICE IN LENKOV NA PRSTIH - odstranimo prstane in zapestnice zaradi otekanja udov - v dlan damo zmekano ruto ali povoj in skupaj poloimo na opornico, pri tem naj bo dlan obrnjena k telesu - roko imobiliziramo s trikotno ruto - z eno iroko zvito ruto pritrdimo imobilizirani ud k telesu - pokodovanca poloimo na hrbet - na zunanji strani pokodovane noge namestimo trdo zvito odejo (namesto odeje lahko uporabimo desko), in sicer od stopala do pazduhe - med nogama namestimo e eno trdo zvito odejo od stopala do presredka - zaveemo rute pod zlomom, nad njim, ez kolk, pod pazduho, pod kolenom in nad glenjem - z zadnjo ruto napravimo osmico okoli stopal in glenja

IMOBILIZACIJA STEGNENICE

IMOBILIZACIJA GOLENI

- pokodovani ud rahlo vleemo - na vsako stran pokodovane noge damo trdo zviti odeji, ki segata od stopal do presredka - zviti odeji pritrdimo s petimi trikotnimi rutami: nad zlomom, pod zlomom, na stegnenici, nad kolenom in z zadnjo naredimo osmico okoli stopal in glenja

IMOBILIZACIJA GLENJA

- razveemo evelj, ne sezuvamo! - gleenj imobiliziramo z zvito odejo v obliki rke U, ki naj sega do kolena - privrstimo jo najmanj z dvema trikotnima rutama

21 IMOBILIZACIJA HRBTENICE - potrebujemo najmanj - pripravimo desko v velikosti loveka in sedem trikotnih rut - ponesreenca obrnemo v eni osi na bok, pristavimo desko in ga obrnemo na hrbet - s trikotnimi rutami ga priveemo na desko okoli ela, brade, oprsja, medenice, stegen, ter zgornje in spodnje tretjine goleni - takega pokodovanca lahko vozimo le v reevalnem vozilu

7. POKODBE GLAVE IN MOGANOV

Najpogosteji vzroki za pokodbe glave in moganov so prometne nesree, padci, napadi, portne pokodbe in pokodbe pri delu. Za hude pokodbe glave so znailni dolgo bolninino zdravljenje, vednevno umetno predihavanje, tevilne operacije in dolgotrajna rehabilitacija. PREPOZNAVA MOGANSKE POKODBE Huda moganska pokodba nastane tudi brez oitnih znakov na glavi. Sprememba zavesti (zaspanost, razdraljivost in zmedenost) je najobutljiveji kazalnik moganske pokodbe. e je pokodovanec buden in ni podatka o nezavesti, moramo vedno ugotoviti, ali pozablja dogodke tik pred nesreo in po njej. Znamenja hude moganske pokodbe so: motnje zavesti in tudi nezavest, ki se lahko poglablja, ohromelost ene strani telesa, zenici nista enako iroki, moan glavobol in bruhanje, dihanje je hropee, s penami na ustih. Pokodovanca s hudo mogansko pokodbo, kateremu se nezavest poglablja, namestimo v boni poloaj za nezavestnega in mu oistimo usta in relo z robcem. Zelo pogosta pokodba glave je pretres moganov. Znailno za pretres moganov je nezvest in ob povrnitvi zavesti je pokodovanec omotien, vrtoglav, zmeden in ne ve tono, kaj se mu je zgodilo. Zlom lobanjskega dna nastane najvekrat pri ploskem udarcu glave ob tla ali steno. Na takno pokodbo moramo najprej pomisliti, ko ima pokodovanec oalni hematom (pomodrelost spodnje in zgornje veke), iztekanje krvi iz sluhovoda, iztekanje likvorja iz ues ali nosu, motnje vida, zmanjanje ali izguba sluha. Zlom lobanjskega dna ni nujno vedno povezan z izgubo zavesti.

22 PRVA POMO PRI POKODBAH GLAVE Pri pokodbi glave rano pokrijemo in obveemo. Mogane zavarujemo s svitkom, ki ga naredimo iz zloene trikotne rute le teh ne tiih nazaj. Pri zlomih kosti na glavi, npr. eljusti, se pogosto zgodi, da udi oteejo. Da ne bi prilo do zaduitve, sprostimo dihalno pot tako, da odstranimo tujke in namestimo pokodovanca v stabilni boni poloaj. OBVEZE ZA GLAVO

23

8. OPEKLINE
Opeklinske rane nastanejo zaradi delovanja toplotne, kemine in elektrine energije na tkiva. Opeklinske rane povzroa toplotna energija v obliki suhe vroine (plamen, razbeljena kovina, vro zrak, sonce) ali trenje. Oparine nastanejo ob dotiku koe z vroimi tekoinami (para, vrela voda, olje, ). Oparine z vroimi tekoinami, ki vsebujejo maobe, so zaradi daljega stika s koo huje kot z vrelo vodo. Elektrine opekline nastanejo ob prehodu elektrinega toka skozi posamezna tkiva in organe. Poleg opeklinske rane so znailne e pokodbe globlje leeih in oddaljenih tkiv. Kemine opekline povzroajo jedkovine: kisline in lugi. Spremembe na koi so zelo podobne obiajnim opeklinam, eprav je mehanizem dogajanja drugaen od terminih opeklinskih ran. Glede na nastanke so opekline zelo razline, toda za nas so vse odprte rane. Pri prvi pomoi smo pozorni predvsem na njihovo razsenost in ne toliko na globino. Opekline so hudo bolee, se lahko hitro okuijo, skozi opeeno povrino pa pokodovanec izgublja veliko telesne tekoine (krvne plazme). Prav zato je pri opeenih pogosto posebno stanje, ki ga imenujemo ok. Nevarnost opeklin: boleinski ok, dehidracija neobvladljiva krvavitev, izguba kalija in drugih pomembnih mineralov, motena toplotna regulacija izguba toplote, infekcija. Pri oceni nevarnosti opeklin velja pravilo t. 9, kar pomeni: zgornji ud = 9% spodnji ud = 2 x 9% sprednji del telesa = 2 x 9% zadnji del telesa = 2 x 9% glava in vrat = 9% presredek in spolovilo = 1% Ali pa velja tudi ocena dlani, kar pomeni povrina opeene dlani opeenca je priblino enaka 1% telesne povrine.

PRVA POMO PRI OPEKLINAH

Ocena nevarnosti opeklin in oparin oz. kaj vpliva na posledice in prvo pomo: povrina opekline, globina opekline, starost opeenca, splono zdravje opeenca (spremljajoe bolezni in pokodbe), opeeni predel telesa.

24 Nudenje prve pomoi: 1. Proui mesto nezgode 2. Pogasi ogenj V prvo pomo je zajeto tudi reevanje pokodovancev. e pokodovancu gorijo lasje ali obleka, najprej pogasimo ogenj. Pokodovanec naj se povalja po tleh, mi ga pokrijemo z odejo, preprogo ali plaem, da zaduimo ogenj. e se kdo polije z vrelo tekoino, moramo dele obleke im prej odstraniti. 3. Prenesi opeenca na varno in polivaj z mrzlo vodo zoper boleine Kot najnoveje priporoilo za prvo pomo pri opeklinah je takojne hlajenje s hladno tekoo vodo. Hladimo, dokler boli (do 30 minut, pri otrocih najve 10 minut), e ni tekoe vode, pa namakamo ali hladimo z mokrimi brisaami. Pokazalo se je, da tako zavremo nadaljnjo okvaro tkiv in zmanjamo globino opeenega mesta. e se polijemo z vrelo tekoino in se ne moremo hladiti z mrzlo vodo, mora mo prizadeti ud nemudoma slei. Enako velja tudi za kemijske opekline s kislinami ni lugi! Nikakor ne smemo hladiti opeklin z mazili ali ledom, temve se moramo im prej napotiti k zdravniku! 4. Dokonaj zaetni pregled opeenca Govorimo z opeencem. Izkljuiti je potrebno opekline dihalnih poti. Pregledamo e druge morebitne pokodbe. 5. Oskrbi spremljajoe pokodbe po pravilih prve pomoi 6. Oskrbi opeklinsko rano in imobiliziraj pokodovane dele Z opeklinami ravnamo kot z odprto rano, ostankov zgorelih oblail ne odstranjujemo, prav tako z opeene koe ne slaimo obleke, ker bi opekline lahko okuili, boleine pa samo e poveali. Izjema so opekline s kislinami in lugi. Ves opeeni del telesa sterilno prekrijemo s povojem za opekline. e tega nimamo, opeeno povrino pokrijemo z ve sloji sterilne gaze ali iste, pravkar prelikane tkanine in rahlo obveemo. Opeen ud nato e imobiliziramo, ostalo naredijo v bolninici. Opeenega obraza ne obvezujemo! Obveemo le, e so prizadete tudi oi. e je pokodovanec opeen na ve mestih, mu najprej obveemo oi, nato prste in dlani (vsak prst posebej), nato sklepe, ker so ti najobutljiveji deli telesa, in ele nato ostale dele telesa. Opeklinskih mehurjev ne prediramo. 7. Poskrbi za takojen transport na PLASTINO KIRURGIJO oddelek za opekline

9. POKODBE ZARADI MRAZA

OZEBLINE (OMRZLINE) Ozebline so lahko povrhnje (odrevenelost uda, boleine, bledost ali pomodrelost, pojavijo se lahko mehurji) ali globoke (boleine izginejo, pojavi se popolna neobutljivost, udi postanejo temno modri, v mehurjih se nabira krvava tekoina). Ozebline so lokalno omejene pokodbe, ki nastanejo zaradi mraza, najpogosteje na prstih rok in nog, uesih in nosu. Ozebli del telesa

25 pobledi, in ko postane neobutljiv, otrpne in prine odmirati. Ozeblih delov ne moremo drgniti s snegom ali jih masirati! Ozeble dele udov poloimo v mrzlo vodo, ki ima priblino 6 C, nakar postopno dolivamo toplejo, tako da jo v treh do tirih urah segrejemo na 37 C. Ko kri spet zane kroiti in se ozebli del ogreje (kar spoznamo po barvi in temperaturi koe), ga previdno osuimo in sterilno obveemo. e ozeblih delov telesa ne moremo postopno segrevati z vodo, kot smo opisali, jih rahlo sterilno obveemo, ovijemo ude s toplimi oblaili in jih imobiliziramo ter poskrbimo za prevoz v bolninico. Omrzlemu lahko da piti vroo pijao. PODHLADITEV Splona podhladitev je lahko: 1. BLAGA (35-32C) lovek drgeta, vendar e ima jasno zavest. 2. ZMERNA (32-28C) lovek je zaspan, otopel, trese ga ne ve, utrip srca je zmanjan. 3. HUDA (pod 28C) lovek je po navadi nezavesten, dihanje je plitvo in poasno. 4. NAVIDEZNA SMRT/SMRT (pod 24C) lovek je v globoki nezavesti. Dihanje in pulz sta neugotovljiva. Zelo malo monosti za preivetje. Podhladitev telesa nastane, le lovek ni primerno zavarovan in je dalj asa izpostavljen mrazu ali nizki temperaturi. Podhladimo se lahko tudi hitro, na primer pri padcu v zelo mrzlo vodo. Podhladitev je lahko kritina. Tedaj je temperatura jedra (ivljenjsko pomembnih organov) pod 30 C. Podhlajeni kae neznatne znake ivljenja ali pa se zdi mrtev. V prvi pomoi prepreimo nadaljnje podhlajevanje. Laje podhlajenega prenesemo v zavetje ali v posteljo v normalno ogrevano sobo. e ima mokro obleko, ga preobleemo in zavijemo v odeje. e huje podhlajenega ne moremo hitro prepeljati v bolninico, mu moramo im prej zaeti ogrevati jedro. Nain ogrevanja podhlajenega v prvi pomoi imenujemo Hiblerjev toplotni ovoj. e je ponesreenec navidezno mrtev in ne diha, mu moramo dajati poasno umetno dihanje z usti na usta. e je podhlajeni pri zavesti, mu dajemo toploto, mono sladkane napitke. Podhlajeni ne sme hoditi, tudi e lahko. Pri prevozu v bolninico mora leati. PAZI! - Pri pokodovancu z omrzlinami najprej pomisli na monost podhladitve. e je pri zavesti, naj uiva topel aj! - Omrzline so rane, zato jih oskrbujemo sterilno! Vsak del posebej povijamo. Mehurjev ne prediramo, saj je nevarnost okube zelo velika! - Omrzlin ne smemo drgniti s snegom, ogrevati na ognju ali s suho toploto!

26

10. NENADNA NAGLA OBOLENJA

Med nenadna nagla obolenja tejemo: srni infarkt, angina pektoris, srna odpoved, astmatini napad, moganska kap, epileptini napad ali bojast, zelo poviana telesna temperatura, huda izrpanost, moan glavobol, dehidracija, zapleti sladkorne bolezni, huda boleina v prsnem kou, sonarica, vroinska kap, snena slepota, tujek v dihalnih poteh, utopitev, Ta stanja se v splonem zelo razlikujejo v svojih blagih oblikah, kadar pa se poglabljajo, lahko v kratkem asu neposredno ogrozijo ivljenje. PRVA POMO PRI NEKATERIH NENADNIH OBOLENJIH TUJEK V DIHALNIH POTEH Ponavadi se to zgodi pri otrocih, vendar tudi odrasli pri tem niso izvzeti. Bolnik prine mono kaljati in se duiti. Sprva poskusimo z monim kaljem. e se tujek ne odstrani, ga udarja po pleih, med lopaticami (5x). e e tujek vedno ni odstranjen, nadaljujemo s Heimlichovim prijemom stopimo za rtev in jo objamemo od zadaj, tako da imamo roki na zgornjem delu trebuha, pri tem eno roko stisnemo v pest in jo namestimo med popek in spodnji del prsnice, z drugo primemo pest prve roke nazadnje sunkovito potegnemo sebi in navzgor. Pri dojenkih pa to izvajamo nekoliko drugae. e tujka ne moremo odstraniti s prsti, dojenka poloimo na podlaht z glavo navzdol. S prsti mu razpremo usta in ga 5x s spodnjim delom dlani udarimo po pleih med lopaticama. SRNI INFARKT V predelu srca nastane pekoa, stiskajoa boleina. Ta se lahko iri v vrat, roke, ramena, zgornji del trebuha. Po poitku ne popusti. Spremlja jo slabost, teko dihanje in potenje, bolnik lahko celo izgubi zavest. V tem primeru moramo takoj poklicati nujno medicinsko pomo, bolnik pa mora mirovati v udobnem poloaju. Pod jezik mu damo Aspirin direkt in ga stalno nadzorujemo.

27 MOGANSKA KAP Moganska kap je stanje, ko se v moganih zamai krvna ila ali pa iz nje krvavi. Ob tem je znailna hitra nezavest, bolnik je zaripel, vasih bled in ima oi obrnjene navzgor in vstran. Hrope in obiajno je hrom po eni strani. Takega bolnika previdno poloimo na vodoravno leie, mu zrahljamo obleko (pas ali ovratnik), odstranimo morebitno zobno protezo, ga poloimo v stabilni boni poloaj in nemudoma pokliemo nujno medicinsko pomo. EPILEPTINI NAPAD Za epileptini napad je znailno, da bolnik oi zvrne navzgor, krta z zobmi, na ustih se mu pojavijo pene. Velikokrat pade po tleh. Pri takem bolniku je potrebno paziti, da se e dodatno ne pokoduje, posebno predel glave. Vedno mu je potrebno odpeti pas in ovratnik in pazi, da si ne pregrizne jezik ali da se ne zadui z lastnim jezikom ali peno, ki jo izbljuva. Po napadu je potrebno preveriti, ali se bolnik ni pokodoval. BOLEINA V PRSNEM KOU Za to stanje je znailna pekoa boleina za prsnico, ki lahko izareva v levo ramo, vrat ali celo spodnjo eljust. Takemu bolniku je potrebno najprej sprostiti obleko, ga poloiti na tla, da mirno lei ali na pol sedi (kakor mu je laje). e ima bolnik predpisane tablete, naj jih da pod jezik. V primeru zastoja ivljenjskih funkcij, ga zanemo takoj oivljati in pokliemo nujno medicinsko pomo. POVIANA TELESNA TEMPERATURA Bolnik mora poivati in zelo veliko popiti. e z zdravili vroina ne popusti, bolnika tudi hladimo. VROINSKA KAP Vroinska kap je nevarno stanje, ki ga povzroi ezmerno kopienje toplote v telesu. Ob vroini ali ob naporu v vroem pride do odpovedi termoregulacije. Najvekrat se to zgodi na kaknih izletih ali na vojakih pohodih. Bolnik postane zaripel v obraz, diha hitro in plitvo, njegov pulz je hiter in slabo otipljiv, jezik ima suh, umi mu v uesih, pred omi mu migeta, ima zviano telesno temperaturo. Vekrat to pripelje do motnje zavesti ali celo nezavesti. Takega bolnika je potrebno im prej in izdatno hladiti. Pri zavesti bolnik sme piti tudi hladne napitke. SONARICA Sonarica je nevarno mogansko stanje, ki nastane zaradi delovanja sonnih arkov na golo glavo in tilnik, kar povzroi vnetje moganskih ovojnic in otekanje moganov. Sonarico prepoznamo ele po nekaj urah - po glavobolu, togem vratu, vrtoglavici, zariplosti obraza, pojavijo se motnje zavesti in napadi krev. Bolnika prenesemo v senco in mu hladimo vrat in obraz. Pri zavesti mu damo hladne napitke.

28 SNENA SLEPOTA Snena slepota nastane zaradi kodljivega UV-sevanja, ki opee roenico in vpliva tudi na mrenico. Predvsem se to zgodi v gorah, ko se svetloba odbija od snega. Bolnika pri taki pokodbi damo nemudoma v temen prostor in mu na oi polagamo hladne kamiline obkladke. Enako ukrepamo v primeru teav z varjenjem. TREBUNA OBOLENJA Prvi znaki trebunih obolenj so boleine, bruhanje, draenje, moteno delovanje revesja (zaprtje, driska) in splona prizadetost. Bolnik naj takrat lei z dvignjenim vzglavjem. Noge mu pokrimo in podloimo kolena. Pri tem ne sme uivati nikakrne hrane, tekoine, tudi mu ne dajemo zdravil. im prej ga je potrebno peljati zdravniku ali poklicati nujno medicinsko pomo.

11. ZA ST RU P I T V E
Zastrupitev je obolenje zaradi vnosa strupa ali snovi, ki povzroa telesu kodo, v telo. Loimo: AKUTNE ali KRONINE ZASTRUPITVE, NAMERNE ali NENAMERNE ZASTRUPITVE, LOKALNE ali SISTEMSKE ZASTRUPITVE. Strupe oz. snovi lahko vnesemo preko koe, preko prebavil ali preko dihal. Pod do diagnoze zastrupitve je zelo teka. Pomembno je, kar nam pove bolnik ali najdbe na dogodku samem. Predvsem pa na naglo zastrupitev kaejo kri, bruhanje, driska, motnje zavesti, ohromitve, spremembe na koi, ki so vidne, popuanje krvnega obtoka, plitvo dihanje, idr. Pri sami prvi pomoi je potrebno najprej poskrbeti za lastno varnost. e je varno, moramo ponesreenca umakniti iz nevarnega obmoja. Nato je potrebno nadzorovati in vzdrevati ivljenjske funkcije in mu odstraniti vneseni strup, v kolikor je to mogoe. To lahko napravimo z redenjem, s ienjem koe, izzivanjem bruhanja. im prej je potrebno poklicati nujno medicinsko pomo. e je le mogoe, vzorec strupa hranimo! ZASTRUPITVE S PLINI Najpogosteja je zastrupitev z ogljikovim monoksidom (CO), sicer pa se lahko zastrupimo tudi z drugimi plini. Zastrupitev s CO je nevarna predvsem, ker je plin brez barve, vonja in okusa, ki nastaja pri nepopolnem izgorevanju, ker se vee na rdee krvnike moneje kakor kisik in je za zastrupitev zato potrebna majhna koliina. Znaki zastrupitve s CO so glavobol, oslabelost, zaspanost, bruhanje in tudi nezavest, zastrupljeni ima ronato rdeo barvo koe. Zastrupljenega moramo im prej odstraniti iz zastrupljenega obmoja in mu po monosti dati kisik.

29 ZASTRUPITVE Z ALKOHOLOM Najpogosteja je zastrupitev z etanolom. Znaki zastrupitve so motnje ravnoteja, vida, slabost in bruhanje. Pri zastrupljencu z alkoholom moramo nadzorovati ivljenjske funkcije. e je nezavesten, ga damo v boni poloaj, e ne diha, ga oivljamo. Pregledamo tudi, e ima kakne druge pokodbe. Nemudoma pokliemo zdravnika. ZASTRUPITVE S HRANO Do zastrupitve pride po zauitju pokvarjene hrane ali strupene hrane, katere vzrok so kune klice ali bakterije. Znaki so slabost, bruhanje, driska, zviana telesna temperatura. Zastrupljencu je potrebno prepreiti dehidracijo in mu izzvati bruhanje (v kolikor e od zastrupitve ni minilo 6 ur). Bruhanje izzovemo tako, da draimo jeziek na mehkem nebu. Velikokrat se zgodi, da se zastrupimo z gobami z zauito preveliko koliino (pri tem nastane predvsem driska in trebuni kri) ali z zauitjem strupenih gob.

LITERATURA:

Uro Ahan: PRVA POMO, Prironik za uence in dijake; RKS, 2007. Gasilska zveza Slovenije: PRIRONIK ZA DELO Z GASILSKO MLADINO; GZS, 2006. Gorska reevalna sluba Slovenije, Podkomisija za medicino: IZOBRAEVANJE IZ PRVE IN NUJNE MEDICINSKE POMOI ZA LANE GORSKE REEVALNE SLUBE SLOVENIJE; 2006