Lepila in Lepljenje

LEPILA IN LEPLJENJE
Irena Leban Igor Jelovan
LEPILA IN LEPLJENJE
Cilji enote: spoznal bo osnove lepljenja, vrste in lastnosti lepil, naine utrjevanja lepil spoznal bo lepila, primerna za lepljenje lesa in se nauil izbrati lepilo, primerno za izbrano lepljenje spoznal bo prednosti in slabosti lepljenja lesa izmeril bo viskoznost lepilnim meanicam pripravil bo lepilno meanico in izraunal porabo lepila izmeril bo pH lepil doloil bo dele suhe snovi v lepilni meanici spoznal bo, da imajo lepila omejen as uporabnosti in kako moramo pravilno skladiiti lepila nauil se bo pravilno pripraviti lepljence in zagotoviti optimalne pogoje lepljenja spoznal bo, kaj je nanos lepila in se nauil pravilno nanaati lepilo na razline naine nauil se bo pravilnega ravnanja z lepljenci po konanem stiskanju spoznal bo napake, ki nastanejo pri lepljenju in se nauil, kako jih ali prepreiti ali popraviti
OBDELAVA LESNIH PLO Leban, Jelovan: LEPILA IN LEPLJENJE
Odprti, zaprti
Vplivi
Nanaanje lepil Vmesni as Nanos Shranjevanje Priprava meanice
LEPILA
Uporaba Utrjevanje
Priprava na lepljenje
Varno delo
OBDELAVA PLO
Postopek razreza
Sintetine snovi
Obdelava robov Furniranje

Postopki Konstrukcija
Furnirji in folije
Ime in priimek: ______________________ Razred: ____________ olsko leto: ____________
Zgodovina lepljenja lovek si je e od nekdaj prizadeval pridobiti snov, ki bi trdno povezala dva kosa skupaj, pa naj je lo za kamen, elezo ali les. V mizarskih delavnicah so lepili kose lesa e pred mnogimi leti. Spoji so bili trdni in trajni, postopki pa dokaj zahtevni in zamudni. Po drugi svetovni vojni so naravna lepila (glutinska, kazeinska, krvnoalbuminska itd.) postopoma zamenjali s sintetino
pridobljenimi, ki so enostavna za uporabo, odporna na vlago in temperaturo, predvsem pa cenovno ugodna.
Klej (glutinsko lepilo) uporabljajo e danes pri restavriranju dragocenega starega pohitva. Zelo je trdno in elastino, predvsem pa je trajno in ga Utrjevanje lepil je mono odstraniti ter ponovno nanesti.
Vasih so nesposobnim vajencem grozili, da bodo morali kuhati klej vstati je bilo treba zgodaj zjutraj, zakuriti pe in neprestano meati vodo s klejem v smradu lepila iz kosti in ko pobitih ivali, da so lahko bolji delavci ob 6. uri zjutraj zaeli z lepljenjem.
Redkokdaj so mizarski izdelki iz enega kosa, najvekrat so sestavljeni iz ve sestavnih elementov, ki so med seboj povezani z razlinimi razstavljive zvezami. in Na splono S lesne zveze razdelimo na
razstavljive in nerazstavljive zveze
nerazstavljive.
pomojo
lepila
izdelamo
nerazstavljive zveze.
Skiciraj
V spodnji preglednici je natetih nekaj lesnih vezi. Skiciraj jih in oznai nerazstavljive.
Rogeljna vez Zarezna epna vez
Mozniena vez
Zadolbna epna vez
Vez z vstavljeno zagozdo
Vez na topi spah
Zaradi delovanja lesa, raznih napak v lesu in zaradi visokih cen kvalitetnega lesa veje sestavne elemente izdelkov izdelamo iz lesa, predelanega v ploe.
Za lesne ploe je znailno, da so izdelane s pomojo lepila.
Kaj je zlepljeno skupaj v razlinih vrstah plo?

vrsta ploe iverna ploa mizarska ploa vlaknena ploa slojni les irinsko spojena ploa lepljenci
dopolni
Kaj je zlepljeno skupaj v razlinih vrstah izdelkov?

vrsta izdelka furnirana mizna ploa z masivnimi nalepki stol vrata, sestavljena okvirja in polnila okno rogljien predal iz lepljenci
dopolni
Vrste lepil
Poznamo raznovrstna lepila, ki jih glede na lastnosti in nain uporabe uporabljamo za razline namene.
Lepila delimo glede na izvor na naravna in sintetina.
delitev naravnih lepil
delitev sintetinih lepil
Lepila, ki jih uporabljamo za lepljenje lesa, so disperzije. Disperzije v tekoem stanju so raztopine.
disperzija - raztopina
Osnove lepljenja
Lepila lepijo les zaradi skupnega delovanja vezivnih sil, ki se pojavijo: med molekulami lepila in lesa adhezijske sile med molekulami lepila kohezijske sile
vezivne sile
Lepilni spoj je moan toliko, kot so mone najibkeje sile.
Adhezija oprijemnost Adhezijske sile so privlane sile med razlinimi molekulami, ki so posledica molekulskih oz. keminih vezi. Pri lepljenju lesa so to sile med molekulami lepila in lesa. Za delovanje adhezijskih sil je najpomembneje to, da lepilo popolnoma omoi povrino lepljenca, za to pa mora biti izpolnjenih ve pogojev: izbrano mora biti primerno lepilo glede na sestavo in lastnosti lepilo mora biti pravilno pripravljeno in naneeno po priporoilih proizvajalca
povrina lepljencev mora biti primerno gladka in ista lepljenci morajo imeti ustrezen % vlanosti lepljenci se morajo stikati po celotni povrini upotevati je treba predpisani as utrjevanja upotevati je treba kemino sestavo lepila in lepljencev, predvsem pH
Kohezija trdnost Kohezijske sile so privlane sile med molekulami iste snovi. Kohezijske sile so najveje med molekulami trdnih snovi. Tako dosegajo najveje vrednosti v utrjenem lepilu, zato je vedno potrebno preveriti predpisani as utrjevanja.
V dobrem lepilnem spoju se pri obremenitvi lepljenca nikoli ne loita po lepilnem spoju, ampak po lesu.
Utrjevanje lepil
Lepila, ki so namenjena lepljenju lesa, navadno nanaamo v tekoi obliki. Tako lepilo prodre v les, se tam zasidra, utrdi in povee lepljenca skupaj. Temu procesu pravimo utrjevanje lepila. Lepilo dosee maksimalno vezivno trdnost ele ez nekaj asa. Na postopek utrjevanja pa vpliva ve dejavnikov: vrsta lepila, temperatura lepljenja, vlanost lesa in nain utrjevanja lepila.
naini utrjevanja lepil
Lepilo za les se spremeni iz tekoega v trdno na fizikalni ali fizikalno kemini ravni.
Fizikalno utrjevanje
Lepila so disperzije in vsebujejo 30 60 % topila. Najvekrat je v lepilih za les topilo voda. Med suenjem lepilnega spoja tekoina prehaja v les, ki je higroskopien in kasneje v zrak, suha lepilna snov v spoju pa vee obdelovanca. Utrjevanje lepil z
izhlapevanjem topila je fizikalno. Na tak nain se utrjujejo polivinilacetatna in neoprenska lepila.

Glutinsko lepilo se utrjuje tako, da se ohlaja in hkrati oddaja vodo.
Fizikalno se utrjujejo tudi talilna lepila, ki jih nabavimo v trdni obliki, jih pred nanaanjem segrejemo utekoinimo, lepilni spoj pa se utrjuje med ohlajanjem naneenega lepila.
Fizikalno-kemino utrjevanje
Lepilne meanice, ki jih pripravimo tako, da jim dodamo trdilec, se utrjujejo na fizikalno-kemini nain: iz lepilne raztopine izhaja topilo fizikalno utrjevanje, v lepilni meanici poteka kemina reakcija, med katero se molekule lepila povezujejo v makromolekule; pospeil jo je dodatek trdilca kemino utrjevanje.
Na fizikalno-kemini nain se utrjujejo polikondenzacijska in seninsko-formaldehidna lepila. Na triu lahko kupimo lepilno meanico v prahu, ki ji je e dodan trdilec in ji pred uporabo dodamo le vodo, da sproimo kemino reakcijo.
Ker smo zameali preve lepila in utrjevalca, smo ostanek nepreduno zaprli v posodo. Kljub temu je ostanek lepilne meanice ez nekaj asa neuporaben.
10
VEZIVNA TRDNOST LEPILNEGA SPOJA

Vezivno trdnost lepilnega spoja tvorijo adhezijske in kohezijske sile.
Vezivna trdnost je odvisna tudi od asa utrjevanja lepila v lepilnem spoju, ki lahko traja e nekaj asa po stiskanju lepljencev. Konno vezivno trdnost dosee lepilni spoj takrat, ko je konano utrjevanje lepila v lepilnem spoju.
Vezivno trdnost lepilnega spoja lahko ocenimo tudi s stopnjo zlepljenosti, ki jo ugotovimo po poruitvi lepilnega spoja: slaba zlepljenost lepljenca sta se loila po lepilnem spoju srednja zlepljenost lepljenca sta se loila delno po lepilnem spoju, delno po lesu dobra zlepljenost lepljenca sta se loila preteno po lesu
VISKOZNOST
Pri pretakanju nekaterih snovi, na primer medu, olja ali lepila opazimo, da tekoina ne stee iz posode z lahkoto, kot na primer pri vodi. Take materiale zaradi te lastnosti imenujemo viskozne snovi. Viskoznost pa se ne pojavlja le pri medu, lepilu ipd., ampak pri vseh plinastih in tekoih snoveh. Je lastnost, ki je pogojena z delovanjem strine sile med deli tekoine, ki mirujejo in deli, ki teejo s tokom oziroma curkom.
11
Vpliv viskoznosti na lepljenje lesa Viskoznost lepila vpliva na nanaanje lepila in na preboj lepila skozi furnir pri furniranju.
Prenizka viskoznost lahko pomeni vnos veje koliine vode v lepljenca. Posledica so lahko napake pri lepljenju: mehurji in razpoke pri vroem lepljenju. Prenizka viskoznost povea monost preboja lepila skozi furnir, e posebej skozi tanji furnir in furnir lesnih vrst z vejimi porami.
prenizka viskoznost
Previsoka viskoznost pomeni veji nanos lepila. Lepilo ne more prodreti v les (ne omoi povrine lepljenca) in lepilni spoj ni kvaliteten.
previsoka viskoznost
Uravnavanje viskoznosti Viskoznost uravnavamo z vianjem in nianjem temperature. Vija temperatura znia viskoznost in lepilo moneje penetrira (prodira) v les, monost preboja lepila skozi porozne furnirje je veja.
Viskoznost lepila poveujemo z dodajanjem polnil, zmanjujemo pa jo z redenjem. Proizvajalci lepil redenja ne priporoajo.
Poveuje se tudi s starostjo nekaterih lepil.
Polikondenzacjska lepila s preveliko viskoznostjo so neuporabna, saj je proces polikondenzacije preve napredoval. Takih lepil ne smemo rediti.
12
Merjenje viskoznosti Viskoznost lahko tudi izmerimo: po velikosti je enaka sili, ki je potrebna, da v plasti tekoine s povrino 1 m2 in debelino 1 m vzdrujemo hitrost 1 m/s zgornje plasti glede na spodnjo plast. Enota za merjenje viskoznosti je pascalsekunda (Pas).
Tekoinam (kapljevinam) je mogoe izmeriti viskoznost na ve nainov. V praksi pogosto merimo viskoznost posredno, to je z iztonim asom doloene koliine tekoine skozi obo doloenega premera pri doloeni temperaturi. Za takno merjenje uporabimo iztono ao po SIST EN ISO 2431 in kronometer. Kraji iztoni as pomeni manjo viskoznost, dalji pa vejo.
iztona aa s stojalom po SIST EN ISO 2431
13
Razporedi nateta lepila v ustrezna stolpca:
seninskoformaldehidno, polivinilacetatno, kazeinsko, neoprensko, poliuretansko, glutinsko, krvnoalbuminsko naravna lepila sintetina lepila
Poimenuj sile: Sile med istovrstnimi molekulami so________________________. Silo med raznovrstnimi molekulami so______________________.
Odgovori: Kaj je viskoznost? Kako viskoznost lepil za lepljenje lesa vpliva na nanos in kvaliteto lepljenja? Kako vemo, da je lepilni spoj kvaliteten? Kaj vpliva na utrjevanje lepila za les? Natej in opii naine utrjevanja lepil?
Obkroi pravilno trditev: Enota za merjenje viskoznosti je a) kg/m2 b) km/h c) Pas
14
VAJA MERJENJE IZTONEGA ASA LEPILA
Z iztono ao izmeri iztoni as vode, nerazredenega lepila in lepila, segretega na 40 C.

Pri vaji bo potreboval: iztono ao s stojalom po SIST EN ISO 2431 kronometer posode za pretakanje lopatico lepilo
Potek dela: 1. Pritrdi iztono ao tako, da je gornji rob ae vodoraven. 2. Iztono obo zapri s prstom in zvrhano napolni ao s tekoino. Z lopatico ali ravno letvico zravnaj povrino lepila z zgornjim robom ae tako, da bo odveno lepilo steklo v leb ae. 3. Odmakni prst s obe in istoasno vkljui kronometer. Merjenje asa ustavi, ko se curek iztekajoega lepila prvi prekine. Po vsakem merjenju temeljito oisti ao. 4. Iztoni as izmeri najmanj trikrat za vsako tekoino. 5. Najprej izmeri iztoni as vode, nato pa e nerazredenega in segretega lepila. Lepilo segrej tako, da da posodo v vroo vodo.
15
6. V preglednico vpii rezultate meritev in izraunaj povprene iztone ase.
Povpreni iztoni as izrauna tako, da vsoto vrednosti meritev deli s tevilom meritev.
vrsta tekoine
meritev t. 1
iztoni as [s]
povpreni as [s]
voda
2 3 1
nerazredeno lepilo
2 3 1
segreto lepilo
2 3
16
pH LEPIL
pH raztopine je negativni desetiki logaritem vrednosti mnoinske koncentracije vodikovih ionov v doloeni raztopini. Glede na vrednost pH loimo: kisle raztopine pH < 7 nevtralne raztopine pH = 7 bazine raztopine pH > 7 pH = - log10 [H+]
Lepila imajo razline pH vrednosti. PVA lepila so rahlo kisla, polikondenzacijska lepila so od rahlo do precej kisla, odvisno od kislosti utrjevalca, ki ga uporabljamo pri pripravi tega lepila.
17
Tudi razline vrste lesa imajo razline vrednosti pH:
Lesna vrsta Jelka Javor Bukev Jesen Oreh Hrast dob Macesen Smreka Bor, rdei
pH 5,5 6,1 5,3 5,1 5,4 5,8 4,7 3,9 4,2 (jedrovina), 5,4 (beljava) 4,0 5,3 5,1
V procesu utrjevanja lahko lepilo zaradi pH vrednosti povzroi razbarvanost lesa ob lepilnem spoju ali napake v keminem delu vezivnega procesa, ki vplivajo na kakovost lepilnega spoja.
Da se izognemo takim in podobnim napakam, pred lepljenjem izmerimo pH lepilu, po potrebi tudi lesu ter ukrepamo glede na izmerjene vrednosti.
pH merimo z indikatorskim papirjem, z lakmusovim papirjem ali z elektronskim pH metrom.
Odgovori S kaknim namenom dodajamo lepilom razline dodatke? Kaj je pH? Kakne napake lahko nastanejo zaradi razlinega pH lepil ali lesa?
18
VAJA UGOTAVLJANJE pH LEPIL
Z univerzalnim indikatorskim papirjem ali s pH-metrom ugotovi pH izbranih lepil in dobljene vrednosti primerjaj s podatki, ki jih za ta lepila navaja proizvajalec.
Pri vaji bo potreboval: vzorce razlinih vrst lepil indikatorski papir ali pH meter
Potek dela: 1. Izberi indikatorski papir s podrojem pH, ki ga navaja proizvajalec. 2. Indikatorski papir pazljivo vzemi iz embalae in ga potopi do doline v lepilo. 3. Poakaj, da se lepilo na papirju posui (pribl. 5 min) in primerjaj barvo papirnega traku, omoenega z lepilom, z barvno skalo na embalai indikatorskega papirja. Oditano tevilo primerljive barve je pH lepila. 4. Vpii rezultate v preglednico in nalepi uporabljene indikatorske papirje.
vrsta lepila trgovsko ime lepila navedeni pH doloeni pH indikatorski papir
19
as uporabnosti lepilne meanice

as uporabnosti meanice lepilne
Proizvajalec predpie as uporabnosti lepilne meanice in pogoje skladienja (temperatura in vlanost prostora). Neustrezni pogoji skladienja lahko skrajajo as uporabnosti lepila.
je omejen.
Pri izboru in pripravi lepila bodi pozoren na rok uporabe, ki je oznaen na originalni embalai in preveri, v kaknih pogojih sta bila lepilo ali trdilec skladiena. e ne more zagotovo preveriti pogojev ali e lepilo ni v originalni embalai, ga raje ne uporabi, eprav je teko in zgleda v redu.
!
10 vija temperatura od predpisane skraja as uporabnosti lepila za polovico.
as uporabnosti lepila kontroliramo:
po zunanjem videzu lepila z merjenjem viskoznosti z merjenjem strine trdnosti zlepljene lesne vezi
STARANJE POLIKONDENZACIJSKEGA LEPILA Pri seninsko formaldehidnih lepilih v tovarni ustavijo potek polikondenzacije, ko je lepilo e topno v vodi in ima doloeno viskoznost. V lepilu pa e vedno poteka zapoznela polikondenzacija, ki vpliva na as uporabnosti lepila. Na staranje lepila zelo vpliva poleg asa tudi temperatura skladienja. Pri zvianih temperaturah se viskoznost zvea, sposobnost lepljenja pa zmanja. Pri nizkih temperaturah pod 0C pa zmrzne voda v lepilu.
20
Prepii pogoje skladienja iz navodil, ki so priloene lepilu.
Odgovori Kakni so ustrezni pogoji skladienja lepil? Ali vplivajo na as uporabnosti lepila tudi pogoji transporta od proizvajalca do trgovine in uporabnika? Kaj se zgodi, e je temperatura skladienja prenizka? Kaj se zgodi z lepilom, e je temperatura skladienja previsoka? Kaj se dogaja z lepilno meanico s asom? Kdo predpisuje pogoje skladienja? Kaj naredimo z lepili, ki jim je pretekel as uporabnosti?
Dele suhe snovi lepila

Pri nekaterih lepilih moramo meriti dele suhe snovi lepila, ki je izraen v % od mase lepila.
Dele suhe snovi v lepilu moramo poznati predvsem pri sintetinih lepilih, ki jim pri pripravi dodajamo polnila ali razredila. Dele polnila pri pripravi lepilne meanice izraunamo vedno na osnovi podatka o deleu suhe snovi v lepilu.
Delea suhe snovi v lepilu ne smemo enaiti z deleem lepljivih snovi. V suhi snovi so lahko poleg lepilnih snovi tudi druge trdne sestavine, ki nimajo lepilnih lastnosti.
21
VAJA - DELE SUHE SNOVI V LEPILU
Doloi dele suhe snovi v vzorcu lepila in podatek primerjaj s proizvajalevim.

Pri vaji bo potreboval: tehtnico lopatico za nanaanje lepila krovna stekelca lepilo suilnik
Potek dela: 1. Pripravi priblino 50 g vzornega lepila za 5 meritev. 2. Otevili stekla in na vsakem steklu stehtaj 2-3 g lepila na 0,01 g natanno. Stehtane mase zapii. 3. Laboratorijski suilnik segrej na temperaturo 105 110 C. 4. Stekla z lepilom postavi v suilnik in lepilo sui tako dolgo, da se masa stekelc pri tehtanju dvakrat zapored ne bo spremenila. Konno maso zapii. 5. Izraunaj % suhe snovi za vsako stekelce in srednjo vrednost. Srednjo vrednost izrauna tako, da seteje vse delee suhe snovi in vsoto deli s tevilom vzorcev. 6. Primerjaj dobljene rezultate s podatki, ki jih je navedel proizvajalec. t. vzorca masa lepila pred suenjem [g] 1 2 3 4 5 [g] [%] masa lepila po suenju dele suhe snovi srednja vrednost delea suhe snovi [%]
22
Nanos
Nanos lepila je podan z oznako mn in predstavlja maso lepila na ploinsko enoto lepilne povrine. mn = m / S [g/m2]
pri emer je: mn - nanos lepila [g/m2] m masa lepila [g] S ploina lepilne povrine [m2]
Z razlinimi nanaalnimi orodji doseemo razline nanose lepila. Proizvajalec lepila v navodilih navede priporoljiv nanos lepila. Ne glede na uporabljena nanaalna orodja ali stroje so osnovna pravila za gospodarno in kakovostno nanaanje lepil naslednja:
Nanos opravimo vedno po navodilih proizvajalca. Lepilna disperzija naj prekrije vso lepilno povrino. Nanos naj bo po vsej povrini enakomerno debel.
Naneeni sloj lepila naj bo tanek; predebeli nanosi niso gospodarni, saj odveno lepilo med stiskanjem lepljencev izrinemo iz lepilnega spoja, zmanjuje pa tudi trdnost lepilnih spojev. Odveno lepilo, ki stee iz lepilnega spoja, moramo sproti istiti z opreme za lepljenje, da zasueni ostanki utrjenega lepila ne pokodujejo drugih obdelovancev.
Podatek o nanosu potrebujemo tudi za izraun koliine lepilne meanice, ki jo moramo pripraviti za lepljenje.
23
Koliina nanosa lepila Najveji je pri lepljenju epnih, rogeljnih in podobnih vezi. Znaa do 350 g/m2. Za irinsko in debelinsko lepljenje znaa nanos okrog 200 g/m2. Pri furniranju so nanosi manji. Odvisno od podloge in naina nanaanja znaajo od 70 do 150 g/m2. Preveliki nanosi lahko povzroijo preboj lepila skozi furnir, kar je napaka, ki jo zelo teko odstranimo.
Koliken je pravi nanos lepila v g/m2? katero stran
Kakni so nanosi lepila v praksi?
Pri lepljenju moznikov lahko raunamo s povpreno koliino porabljenega lepila 1 g/moznik.
Stran nanosa lepila Lepilo lahko nanaamo samo na eno stran lepilnega spoja ali pa na obe strani. Razirjen je prvi nain, drugega uporabimo le pri lepljenjih, kjer je vmesni as kraji in v primeru, da na eno stran lepilnega spoja nanesemo lepilo, na drugo pa utrjevalec.
Na katero stran nanaamo lepilo?
tevilo nanosov lepila Navadno lepilo nanaamo samo enkrat, e pa imamo opravka z zelo poroznimi materiali tekstil, usnje ali porozni elni les, lahko po prvem nanosu malo poakamo, da se zaprejo pore in nato nanesemo e enkrat.
Kolikokrat nanaamo lepilo?
24
LEPILA ZA LEPLJENJE LESA
Les ima posebne lastnosti, zato morajo tudi lepila za lepljenje lesa imeti nekatere specifine lastnosti: so kemino imbolj nevtralna in ne spreminjajo barve lesa, tvorijo dovolj elastine lepilne spoje, da se lahko prilagajajo delovanju lesa, im manj obrabljajo rezilno orodje, so enostavna za pripravo in uporabo, so ekoloko sprejemljiva in zdravju nekodljiva, imajo im dalji as uporabe meanice, imajo im dalji as skladienja.
Les se kot izdelavni material uporablja za razline namene, ki jim mora ustrezati tudi izbor lepila za lepljenje lesa. Lepila za lepljenje lesa so lahko namenjena za: montano lepljenje slojno lepljenje in furniranje lepljenje iverja in vlaken lepljenje gradbenih konstrukcij
Na izbor lepila pa vpliva tudi to, v kaknih pogojih bo potekalo lepljenje in za kaj se bo izdelek uporabljal. Npr. za lepljenje plo, ki se uporabljajo v gradbenitvu ali ladjedelnitvu, moramo izbrati vodoodporno lepilo.
25
LEPILA ZA LEPLJENJE LESA

vrsta lepila /nanos glutinsko za ravne spoje: 150 200 g/m2 za neravne spoje: 250 350 g/m2 modificirano lepilo: 125 175 g/m2 polivinilacetatno PVA belo ali hladno lepilo opis - isti glutin je brezbarven - v hladni vodi nabreka, v topli vodi se topi in prehaja v koloidno raztopino - za toplo lepljenje - koni in kostni klej v obliki ploic, zrnc ali praka - mlenobela vodna disperzija - utrjeno lepilo je brezbarvno - polimerizacijsko - utrjuje fizikalno z izhajanjem disperzijskega sredstva - za hladno in toplo lepljenje prednosti + enostavna uporaba + dobra vezivna trdnost + elastini lepilni spoji, ki ne pokodujejo rezil + ekoloko sprejemljiva slabosti - termoplastini spoji - ni odporno na vodo - dolg as utrjevanja - slaba odpornost proti bakterijam, glivam in insektom - spoji navadnih PVA lepil v vodi nabrekajo - neodporno proti kislinam, lugom in nekaterim topilom - ima kisel pH in obarva nekatere lesove - spoji so termoplastini - dolg as utrjevanja uporaba - montana lepljenja - v proizvodnji sedenega pohitva - restavriranje - obnavljanje starega pohitva
140 200 g/m2
talilno
neoprensko kontaktno lepilo na osnovi
- granulat raztalimo pri 190 220 C - polimerizacijsko - fizikalno utrjevanje - e pripravljeno - obojestranski nanos - fizikalno utrjevanje
+ enostavna uporaba + dobra vezivna trdnost + elastini lepilni spoji, ki ne pokodujejo rezil + imajo dolgo dobo skladienja (1 leto) + odveno lepilo lahko oistimo z vodo + ekoloko sprejemljiva + odporno proti mikroorganizmom + ni zdravju kodljivo + zelo hitro vee
vsestransko uporabna - za montana lepljenja - za lepljenje stavbnega pohitva - za lepljenje furnirja na les - za povrinska in robna lepljenja
spoj ni odporen proti povianim temperaturam - je termoplastino - zaradi izhlapevanja topil je zdravju
robna lepljenja
+ enostavna in vsestranska uporaba + spoji so trdni in elastini
lepljenje sintetinih mas, laminatov, robnih folij, kovin, stekla in gume na les in lesne
26
OBDELAVA LESNIH PLO Leban, Jelovan: LEPILA IN LEPLJENJE umetnega kavuka - polimerizacijsko - veino topila izhlapi med odprtim vmesnim asom - lepljenca zdruimo, ko veino topila izhlapi (po 10 20 min) - dvokomponentno - poliadicijsko - kemijsko utrjevanje - ne vsebuje topil - vsebuje utrjevalec - hladno ali vroe lepljenje tudi brez tlaka - poliadicijsko - enokomponentno vsebuje topila - dvokomponentno ne vsebuje topil, reagira z utrjevalcem - hladno ali vroe lepljenje - kemijsko utrjevanje - polikondenzacijsko - fizikalno-kemijsko utrjevanje - dodatek utrjevalca pospei utrjevanje - hladno, toplo ali vroe lepljenje (toplota pospeuje proces utrjevanja) - na voljo kot rumenkastobela vodna disperzija ali v obliki prahu, ki ga zmeamo z vodo + odporen na vlago + delno odporen na kemikalije + ne pokoduje rezil kodljivo - eksplozivno ploe
epoksidno lepilo EP
+ visoka vezivna trdnost + elastini spoji + odpornost proti vodi in povianim temperaturam
hlapi, ki nastajajo med utrjevanjem, so zdravju kodljivi
- lepljenje kovin, sintetinih mas in lesa - lepljenje sintetinih mas - lepljenje keramike
poliuretansko PUR
+ elastini, trdni spoji + odporni proti vodi, kemikalijam, temperaturam do 70 C + z dodatkom utrjevalca odporni do 100 C + zelo trdni spoji (e so lepilni spoji tanji od 0,2 mm) + krhki in trdi spoji + odporen na kratkotrajen vpliv vlage + ne povzroa madeev na lesu + lepilni spoji so brezbarvni + razmeroma poceni + dobro se mea z drugimi lepili in dodatki
hlapi, ki izhajajo med utrjevanjem, so zdravju kodljivi
- lepljenje PVA folij - lepljenje lesa s kovinami ali s steklom
seninskoformaldehidno SF / UF vroe lepljenje: 120 220 g/m2 hladno lepljenje: 150 250 g/m2 z dodatkom polnila: 200 250 g/m2
- neodporen proti vodi in vremenskim vplivom - po preboju jih ni mogoe odstraniti s povrine furnirja - obrabljajo rezilno orodje - sproajo ve ali manj zdravju kodljivega formaldehida
- ploskovna lepljenja - v proizvodnji ivernih in vlaknenih plo
27
OBDELAVA LESNIH PLO Leban, Jelovan: LEPILA IN LEPLJENJE - disperzijo lahko skladiimo 2 3 mesece, prah pa 1 leto - polikondenzacijsko - fizikalno-kemijsko utrjevanje - bolj reaktivno kot SF lepilo - vroe lepljenje brez utrjevalca
melaminskoformaldehidno MF 120 200 g/m2
ima lastnosti kot SF lepilo + mogoe dodajanje polnil + vsestransko uporabna + spoji odporni proti hladni in vroi vodi, ostri klimi, kemikalijam, organskim topilom
- spoji so trdi in krhki, krhajo rezila - pogosti so preboji skozi furnir - kratka doba skladienja (1 2 meseca) - visoka cena
fenolformaldehidno FF 160 200 g/m2
- polikondenzacijsko - fizikalno-kemijsko utrjevanje - vroe lepljenje brez utrjevalca - na voljo v pranati ali tekoi obliki ter v obliki lepilnih filmov
rezorcinskoformaldehidno RF 180 220 g/m2
kot FF lepilo
+ iroko podroje uporabe + elastini lepilni spoji + primerno za konstrukcijska lepljenja + odporno proti hladni in vroi vodi, veini kislin, organskih topil + odporno proti glivam in bakterijam e bolje lastnosti kot FF lepilo
- spoj temno rjave barve - preboj lepila je teko odstraniti - kratek as skladienja
- za oplemenitenje slojnih plo - za ploskovno lepljenje - kot dodatek SF lepilom - za lepljenje izdelkov, ki so izpostavljeni poviani vlagi oz. vodi - za izdelavo furnirnih in drugih plo, odpornih proti vodi - v proizvodnji plovil, motornih vozil in letal - za zahtevna lepljenja v visokofrekvennih stiskalnicah - lepljenje vlanega lesa (u = 25 %) - lepljenje stavbnega pohitva - za proizvodnjo vodoodpornih ivernih in furnirnih plo - v proizvodnji plovil, vozil, portne opreme in povsod tam, kjer barva ni motea - za lepljenje zahtevnih gradbenih konstrukcij - za izdelavo olnov - za izdelke, ki se uporabljajo v tropski klimi
28
LEPLJENJE
Tehnoloki postopek lepljenja zajema ve delovnih postopkov: priprava lepilnih povrin izbira ustreznega lepila priprava lepila nanaanje lepila na lepilno povrino stiskanje lepljenih delov postopek po stiskanju (umirjanje lepljencev) popravljanje napak, ki so morda nastale pri lepljenju
Priprava lepilnih povrin

Povrine, ki jih lepimo, morajo biti primerno obdelane in oiene: - ravne, a ne preve gladke - brez prahu in mastnih madeev - ploskvi lepljencev, ki jih elimo zlepiti, se morata prilegati - oba lepljenca morata imeti enako temperaturo in vlanost
Izbira ustreznega lepila

Lepilo izberemo glede na materiale, ki jih lepimo (les, ploe, kovino, steklo, sintetine snovi ) vrsto lepljenja - ploskovno furniranje
29
- lepljenje robnih nalepkov - montano lepljenje - izdelava plo - zahteve uporabe izdelka: - varovanje zdravja uporabnikov - kodljivost okolju pogoje, ki jim je izpostavljen: - klimatskim pogojem (temperatura in vlanost) - kemikalijam - vodi - toploti - statinim in dinaminim obremenitvam
Priprava lepilne meanice
Zelo prirono je, da pred uporabo lepila samo odpremo posodo, nanesemo lepilo in po uporabi posodo zapremo. Najvekrat pa moramo lepilno meanico pred uporabo pripraviti po navodilih proizvajalca. Priprava je odvisna od vrste lepila: meanje lepila, redenje, dodajanje utrjevalca, polnil, segrevanje in podobna opravila, ki jih predpie proizvajalec v navodilih za pripravo lepila.
30
Lepilom lahko dodajamo tevilne dodatke, ki izboljujejo njihove lastnosti. Vrste dodatkov in namen uporabe so podani v preglednici:
Vrsta dodatka
mehala topila zgoevala biocidi trdilci polnila
Namen uporabe
poveajo elastinost lepilnega spoja vplivajo na hitrost utrjevanja lepila uravnavajo viskoznost poveujejo odpornost proti glivam in insektom pospeijo kemino reakcijo utrjevanja urejajo predpisano viskoznost lepila prepreujejo preboj lepila skozi tanek in porozen furnir izboljujejo elastinost lepilnega spoja poveajo maso lepila * aktivna polnila: krob, itna moka (imajo lastno lepljivost vezivno trdnost lepilnega spoja izboljujejo) * neaktivna polnila: lesna moka, mavec (nimajo lastne lepljivosti vezivno trdnost lepilnega spoja zmanjujejo)
dodatki lepilom
31
Izraun potrebne koliine lepila
S pripravo sproimo ali pospeimo tudi utrjevanje lepilne meanice, zato pripravimo vedno le toliko lepila, kolikor ga potrebujemo za doloeno lepljenje. Pred pripravo lepila vedno izraunamo koliino lepila, ki ga bomo porabili. Za izraun uporabimo obrazec:
m = a S mn [g]
pri emer je: m masa lepila [g] a tevilo nanosov (navadno 1) S ploina lepilne ploskve [m2] mn nanos lepila [g/m2], ki ga priporoa proizvajalec
Izraunani koliini lepila pritejemo e dodatek, ker nekaj lepila vedno ostane na nanaalnem priboru in v posodi. Koliino dodatka ocenimo v % od izraunane koliine. % je odvisen je od naina nanaanja in od koliine, ki jo pripravimo. Obiajno je pri veji koliini manji odstotek in obratno: 4 10 %.
Primer
Koliko kg lepila potrebujemo, e elimo obojestransko furnirati 20 miznih plo, irokih 800 mm in dolgih 1500 mm? Nanos naj bo 150 g/m2, dodatek zaradi izgub pa 10 %.
Najprej izraunamo ploino miz po formuli: S = irina dolina tevilo kosov obojestransko S = 0,8 m 1,5 m 20 2 S = 48 m2
32
Nato pa uporabimo formulo: m1 = a S mn m1 = 1 48 m2 150 g/m2 m1 = 7200 g = 7,2 kg
Dodamo e 10 % dodatka
m = m1 + m1 10% 100% 7,2kg 10 m = 7,2kg + 100
m=7,9 kg
Za navedeno lepljenje zameamo 7,9 kg lepilne meanice
Primer
nadaljujemo:
Proizvajalec
predpisuje,
da
lepilno
meanico pripravimo tako, da lepilo v prahu zmeamo z vodo v utenem razmerju 100 : 60.
Lepilna meanica je sestavljena iz 160 delov (100 delov prahu in 60 delov vode, iz esar izraunamo maso prahu: 160 delov7,9 kg 100 delovx kg prahu
x= 100 7,9kg 160
Ali je bolje, da lepila zmanjka ali da ostane veja koliina? Prvo je zamudno, drugo pa drago. Najbolje je, da ga pripravimo ravno prav.
x = 4,9 kg
V meanico zameamo 4,9 kg prahu in 3 kg vode.
33
Nalogi:
1. Koliko kg lepila potrebujemo, e elimo obojestransko furnirati 10 vrat za omaro, irokih 500 mm in visokih 2000 mm? Nanos naj bo 150 g/m2, dodatek zaradi izgub pa 10%. Proizvajalec v navodilih predpisuje, da lepilo v prahu zmeamo z vodo v utenem razmerju 100 : 50.
(Rezultat je 2,2 kg prahu in 1,1 kg vode)
izraunaj
2. Koliko kg talilnega lepila potrebujemo za robno furniranje vrat iz gornje naloge. Debelina vrat je 20 mm. Nanos naj bo 200 g/m2, dodatek zaradi izgub pa 5 %.
(Rezultat je 0,21 kg)
Namig: ploino robov izraunaj s pomojo formule: S = obseg debelina
34
Nanaanje lepil
Naini nanaanja so razlini, odvisni so predvsem od vrste in koliine lepljenja. V praksi najvekrat uporabimo: opi - z njim lahko namaemo ravne in profilirane povrine, vendar je nanos na veje povrine dolgotrajen in neenakomeren. Nanaalni glavnik omogoa relativno enakomeren nanos lepila na veje ravne povrine. Nanaalni valjek je primeren za nanos lepila na veje ravne povrine. Tlana posoda z raznimi nastavki za nanaanje je zelo vsestranska, ker jo lahko uporabljamo tako za lepljenje izvrtin za moznike, profilirane lesne vezi kot tudi ravne ploe. ienje je enostavno, je pa nekoliko draja. Obojestranski valjni nanaalni stroj je primeren za nanaanje lepil na ravne povrine, kjer imamo veje tevilo kosov in kjer moramo v kratkem asu namazati veje tevilo kosov. Valjno nanaanje vroega talilnega lepila nanaalni valjek nanaalni glavnik
uporabljamo za robna lepljenja.
obojestranski valjni nanaalni stroj
35
Vmesni as
as od nanosa lepila na obdelovance do stiskanja lepljencev imenujemo vmesni as. Delimo ga na odprti in zaprti as. Odprti as vmesnega asa je namenjen izhlapevanju disperzijskega sredstva ali topila s povrine lepljenca. Zaprti del vmesnega asa traja od prileganja lepljencev do vzpostavitve tlaka v stiskalnici.
as uporabnosti meanice lepilne
je omejen.
nanos lepila
sestava obdelovancev
stiskanje
odprti as
zaprti as
vmesni as
Vmesni as predpie proizvajalec lepila in je odvisen od vrste lepila. Poleg tega je odvisen e od: nanosa (debeleji nanosi imajo dalji vmesni as) od vrste lesa in njegovega prereza (lepilo, naneeno na porozni les ali na preni prerez, ima zelo kratek vmesni as) temperature zraka in obdelovancev vlanosti prostora in obdelovancev (e lepimo vlaen les v vlanem prostoru je vmesni as je dalji, a je rezultat lepljenja vpraljiv)
Od esa je odvisen vmesni as?
e nismo prepriani, ali je lepljenje e mogoe, lahko naredimo preizkus s prstom dotaknemo se naneenega lepila in e je lepilo e suho, je vmesni as e potekel - lepljenje ne bo ve ustrezno, e se lepilo e oprime prsta, pa lahko obdelovanca zlepimo.
preizkus vmesnega asa s prstom
36
Temperatura lepljenja
Lepljence lahko stiskamo pri temperaturi delovnega okolja ali pri viji temperaturi. Temperaturo stiskanja merimo v C in jo predpie proizvajalec lepila. Nastavimo jo na hidravlini stiskalnici za obe stiskalni ploi etane stiskalnice. Preden vloimo lepljence med stiskalni ploi, morata biti obe segreti na predpisano temperaturo. Glede na temperaturo, pri kateri poteka lepljenje, loimo: hladno lepljenje (5 25 C), ki ga uporabljamo za lepljenje lesnih vezi, obodov toplo lepljenje (25 70 C), ki ga uporabljamo za lepljenje plo in furniranje, vroe lepljenje (70 140 C) zelo pospei utrjevanje lepila in ga uporabljamo v proizvodnji lesnih plo.
Vija temperatura pospei fizikalne in kemine procese v lepilnem spoju in skraja as utrjevanja lepila.
37
Stiskanje lepljencev
Lepljence stiskamo zato, da zagotovimo dober stik lepilnih povrin in prodiranje lepila v les. Za stiskanje uporabljamo razlino orodje ali stroje, ki ustvarjajo ustrezen tlak stiskanja na mehanski, pnevmatski ali hidravlini princip.
Pri hladnem lepljenju za stiskanje uporabljamo: svore (za lepljenje manjih naroil) okvirne stiskalnice (za lepljenje okvirnih konstrukcij) korpusne stiskalnice (za lepljenje korpusov npr. pri omarah) stiskalnice s pominimi svorami (za irinsko lepljenje lesa in montano lepljenje) stiskalnice s pnevmatinimi bati tlane in vakuumske membranske stiskalnice svora
(lepljenje ukrivljenih in profiliranih povrin)
Pri toplem in vroem lepljenju za stiskanje uporabljamo: eno in veetane ogrevane hidravline stiskalnice (ploskovno furniranje in oplemenitenje plo) pretone hidravline stiskalnice (proizvodnja vezanih plo, za ploskovno furniranje ) visokotlane pretone stiskalnice (proizvodnja
vlaknenih in ivernih plo) vrtljive taktne stiskalnice visokofrekvenne stiskalnice
38
Tlak stiskanja
Proizvajalec lepila za posamezno vrsto lepljenja predpie tlak stiskanja. Tlak stiskanja je kvocient med stiskalno silo, ki deluje pravokotno na lepilno ploskev in ploino lepilnega spoja. Enota za tlak je bar. Poleg te enote uporabljamo e manjo enoto pascal. 1 pascal je tlak, ki ga povzroi sila 1 N, ko pravokotno deluje na ploskem 1 m2. 1 Pa = 1 N/m2.
Pri ploskovnem lepljenju v hidravlini stiskalnici nastavimo tlak stiskanja posredno z nastavitvijo tlaka hidravlinega olja, ki povzroi potrebno stiskalno silo glede na ploo stiskalnice. Tlaka hidravlinega olja ne raunamo, obiajno ga doloimo s pomojo diagrama, ki je pritrjen na ohije stiskalnice.
as stiskanja
as stiskanja je setevek osnovnega in dodatnega asa, ko lepilo v lepilnem spoju posredno segrevamo. Osnovni as za doloeno temperaturo stiskanja predpie proizvajalec lepila. Osnovni as stiskanja je tisti del asa stiskanja, ki je potreben za utrjevanje lepila v lepilnem spoju. Dodatni as je del asa stiskanja, v katerem toplota prehaja od segrete stiskalne ploe skozi furnir do lepila v lepilnem spoju. Hitrost prehajanja je 1 min/mm debeline lesa. as stiskanja nastavimo na hidravlini stiskalnici.
as stiskanja = osnovni as + dodatni as
39
Primer as stiskanja iverno ploo debeline 18 mm, na katero lepimo obojestransko furnir debeline 1 mm, znaa 4 min + 1 min = 5 min
Izraunaj Na iverno ploo, debelo 24 mm moramo nalepiti obojestransko furnir debeline 2 mm. Koliko znaa as stiskanja, e osnovni as znaa 7 min?
Reitev: 9 min
40
Postopek po stiskanju
Med stiskanjem se lepilo utrjuje in sidra v oba lepljenca. Po konanem stiskanju proces utrjevanja navadno e ni zakljuen, zato obdelovance dololoen as pustimo:
da se po toplem ali vroem lepljenju temperatura obdelovancev izenai z okolico,
da se izenai vlaga po prenem prerezu lepljencev in popustijo napetosti, ki nastanejo v okolici lepilnega spoja zaradi izhajanja topila iz lepilnega spoja v okolico,
da se lepilo dokonno utrdi.
V tem asu lepljence zloimo na ravno podlago v prostor s primerno klimo in jih po potrebi tudi obteimo.
Napake pri lepljenju

Pri lepljenju prihaja tudi do napak zaradi razlinih vzrokov: napak lepila preteen rok uporabe nepravilni pogoji transporta in skladienja napak lepljenja slaba priprava lepilne povrine nepravilna izbira lepila nepravilna priprava lepila nepravilen nanos neupotevanje odprtega in zaprtega asa neustrezen tlak stiskanja prekratek as stiskanja nepravilno ravnanje z obdelovanci po stiskanju
41
Odgovori Kakne lastnosti morajo imeti lepila za lepljenje lesa? Kakne vrste lepljenj uporabljamo pri predelavi in obdelavi lesa? Katere pripomoke uporabljamo za nanos lepila? Kako delimo vrste lepljenja glede na temperaturo lepljenja? Kako je sestavljen vmesni as lepljenja? Kako pogoji lepljenja vplivajo na vmesni as? Katere pripomoke uporabljamo za stiskanje lepljencev pri hladnem lepljenju? Katere naprave uporabljamo pri toplem in vroem lepljenju? Kako doloimo as stiskanja? Zakaj lepljence nekaj asa po stiskanju pustimo mirovati? Zakaj nastanejo napake pri lepljenju?
Izberi pravilno trditev: Preboj PVA lepila a) skrtaimo. b) izmijemo z vodo. Lepilo, ki stee med stiskanjem na ploe stiskalnice, a) zberemo in ga uporabimo naslednji. b) odstranimo, da ne pokoduje naslednjih lepljencev. Lepilo, ki mu je pretekel rok uporabe, a) skladiimo e naprej. b) vrnemo proizvajalcu. c) odstranimo po pravilih varovanja zdravja in okolja. Da lepilu z nizko viskoznostjo poveamo viskoznost, a) ga segrejemo. b) mu dodamo razredilo. c) mu dodamo polnilo.
42
Izpolni krianko. Pravilni odgovori v vrsticah dajo v oznaenem stolpcu odgovor na vpraanje:
Kako se imenuje sredstvo za lepljenje? _____________________.
1. lepilo lepi zaradi delovanja vezivnih _______ 2. as, ki pretee od nanosa lepila do stiskanja lepljencev 3. kratica za belo ali polivinilacetatno lepilo 4. lastnost lepila, da tee 5. drugo ime za obdelovanec, ki ga lepimo 6. drugo ime za koliino lepila na enoto povrine lepljenca
1. 2. 3. 4. 5. 6.
Reitev: 1. 2. 3. 4. 5. 6. sil vmesni PVA viskoznost lepljenec nanos
43
LITERATURA 1. Ve avtorjev. 1990: Der Tischler 1, 2. Wien: Bohmann Verlag. 2. Ve avtorjev. 1988: Werkstoffkunde fr Tischler. Wien: sterreichischer Gewerbeverlag. 3. Ve avtorjev. 1999: Tehnologija 2. Ljubljana: Lesarska zaloba.
SLIKOVNO GRADIVO 1. Irena Leban 2. Rok Leban
Avtorja:
Igor Jelovan, Srednja lesarska ola kofja Loka Irena Leban, Srednja lesarska ola kofja Loka
Strokovni pregled:
Lovro Legat, Zavod za gluhe in naglune, Ljubljana
Lektor:
Vida Krpi, Srednja lesarska ola kofja Loka
44

Lepila in Lepljenje

Transféré par

Informations du document

Copyright

Formats disponibles

Partager ce document

Partager ou intégrer le document

Options de partage

Avez-vous trouvé ce document utile ?

Ce contenu est-il inapproprié ?

Droits d'auteur :

Formats disponibles

Lepila in Lepljenje

Transféré par

Droits d'auteur :

Formats disponibles

LEPILA IN LEPLJENJE

Irena Leban Igor Jelovan

OBDELAVA LESNIH PLO Leban, Jelovan: LEPILA IN LEPLJENJE

Nanaanje lepil Vmesni as Nanos Shranjevanje Priprava meanice

Obdelava robov Furniranje

Ime in priimek: ______________________ Razred: ____________ olsko leto: ____________

OBDELAVA LESNIH PLO Leban, Jelovan: LEPILA IN LEPLJENJE

pridobljenimi, ki so enostavna za uporabo, odporna na vlago in temperaturo, predvsem pa cenovno ugodna.

Ime in priimek: ______________________ Razred: ____________ olsko leto: ____________

OBDELAVA LESNIH PLO Leban, Jelovan: LEPILA IN LEPLJENJE

Zadolbna epna vez

Vez z vstavljeno zagozdo

Vez na topi spah

Ime in priimek: ______________________ Razred: ____________ olsko leto: ____________

OBDELAVA LESNIH PLO Leban, Jelovan: LEPILA IN LEPLJENJE

Za lesne ploe je znailno, da so izdelane s pomojo lepila.

Kaj je zlepljeno skupaj v razlinih vrstah plo?

Kaj je zlepljeno skupaj v razlinih vrstah izdelkov?

Ime in priimek: ______________________ Razred: ____________ olsko leto: ____________

OBDELAVA LESNIH PLO Leban, Jelovan: LEPILA IN LEPLJENJE

Lepila delimo glede na izvor na naravna in sintetina.

delitev naravnih lepil

delitev sintetinih lepil

Ime in priimek: ______________________ Razred: ____________ olsko leto: ____________

OBDELAVA LESNIH PLO Leban, Jelovan: LEPILA IN LEPLJENJE

Lepilni spoj je moan toliko, kot so mone najibkeje sile.

OBDELAVA LESNIH PLO Leban, Jelovan: LEPILA IN LEPLJENJE

Ime in priimek: ______________________ Razred: ____________ olsko leto: ____________

OBDELAVA LESNIH PLO Leban, Jelovan: LEPILA IN LEPLJENJE

izhlapevanjem topila je fizikalno. Na tak nain se utrjujejo polivinilacetatna in neoprenska lepila.

Ime in priimek: ______________________ Razred: ____________ olsko leto: ____________

OBDELAVA LESNIH PLO Leban, Jelovan: LEPILA IN LEPLJENJE

VEZIVNA TRDNOST LEPILNEGA SPOJA

Ime in priimek: ______________________ Razred: ____________ olsko leto: ____________

OBDELAVA LESNIH PLO Leban, Jelovan: LEPILA IN LEPLJENJE

Poveuje se tudi s starostjo nekaterih lepil.

Ime in priimek: ______________________ Razred: ____________ olsko leto: ____________

OBDELAVA LESNIH PLO Leban, Jelovan: LEPILA IN LEPLJENJE

iztona aa s stojalom po SIST EN ISO 2431

Ime in priimek: ______________________ Razred: ____________ olsko leto: ____________

OBDELAVA LESNIH PLO Leban, Jelovan: LEPILA IN LEPLJENJE

Razporedi nateta lepila v ustrezna stolpca:

Obkroi pravilno trditev: Enota za merjenje viskoznosti je a) kg/m2 b) km/h c) Pas

Ime in priimek: ______________________ Razred: ____________ olsko leto: ____________

OBDELAVA LESNIH PLO Leban, Jelovan: LEPILA IN LEPLJENJE

VAJA MERJENJE IZTONEGA ASA LEPILA

Z iztono ao izmeri iztoni as vode, nerazredenega lepila in lepila, segretega na 40 C.

Ime in priimek: ______________________ Razred: ____________ olsko leto: ____________

OBDELAVA LESNIH PLO Leban, Jelovan: LEPILA IN LEPLJENJE

6. V preglednico vpii rezultate meritev in izraunaj povprene iztone ase.

Ime in priimek: ______________________ Razred: ____________ olsko leto: ____________

OBDELAVA LESNIH PLO Leban, Jelovan: LEPILA IN LEPLJENJE

Ime in priimek: ______________________ Razred: ____________ olsko leto: ____________

OBDELAVA LESNIH PLO Leban, Jelovan: LEPILA IN LEPLJENJE

Tudi razline vrste lesa imajo razline vrednosti pH:

pH merimo z indikatorskim papirjem, z lakmusovim papirjem ali z elektronskim pH metrom.

OBDELAVA LESNIH PLO Leban, Jelovan: LEPILA IN LEPLJENJE

VAJA UGOTAVLJANJE pH LEPIL

Ime in priimek: ______________________ Razred: ____________ olsko leto: ____________

OBDELAVA LESNIH PLO Leban, Jelovan: LEPILA IN LEPLJENJE

as uporabnosti lepilne meanice

as uporabnosti lepila kontroliramo:

Ime in priimek: ______________________ Razred: ____________ olsko leto: ____________

OBDELAVA LESNIH PLO Leban, Jelovan: LEPILA IN LEPLJENJE

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto:

Ime in priimek: __________ Razred: olsko leto: