Ortografija na vizantiskata muzika

1
D-r Jane Koxaba{ija: ORTOGRAFIJA /so osnovna teorija/ NA VIZANTISKATA MUZIKA

2
Naslov,
Ortografija (so osnovna teorija)
na vizantiskata muzika

Avtor,
d-r Jane Koxaba{ija

Izdava~:
Centar za vizantolo{ki studii - Skopje

Pe~atnica:
Dubla - Skopje

3
Jane Koxaba{ija

l

|so osnovna teorija|
na

Centar za vizantolo{ki studii
4

5
Predgovor

Noviot sistem na teritorijata na Makedonija

Po oficijalnoto objavuvawe na noviot sistem na isto~noto
crkovno peewe od strana na trojcata reformatori Hrisant, Hurmu-
zij i Grigorij vo 1814 god., se zgolemi interesiraweto za teorijata i
praktikata na crkovnoto peewe na po{irokiot pravoslaven pros-
tor. Noviot sistem na crkovnoto peewe od vizantiskata tradicija
nao|a svoi voodu{eveni privrzenici i vo Makedonija. Po vra}aweto
od Halki blizu do Carigrad, kade {to vo 1843 god. zavr{il Visoka
duhovna akademija, Naum Miladin (1817-1897) za potrebite na svoite
u~enici vo Ohrid pi{uva kratok Prira~nik za izu~uvawe na isto~-
noto crkovno peewe.
Kon sredinata na vekot na teritorijata na Makedonija se poja-
vuvaat i prvite rakopisi so hrisantovata muzi~ka notacija, pi{u-
vani na gr~ki i na crkovno-slovenski jazik. Ve}e vo naredniot peri-
od, koj ja ozna~uva acionalnata prerodba, muzi~kite rakopisi se na
crkovno-slovenski jazik. Od ovoj i od podocne`niot period so~uva-
ni se desetici rakopisi od koi najzna~jni se: Psaltika na Janaki
Stojmenovi~ napi{ana vo 1849 godina, Kratkiot voskresnik i
Liturgiskiot zbornik na Andon [ahpaski (ok.1860-1928), nastana-
ti vo periodot od 1883 do 1884 godina vo s. Smojmirovo, Male{evsko,
Cvetosobranie na Vasil Ikonomov (1848-1934), napi{an vo Braila
(Romanija) vo 1907 g. i Psaltikiskiot voskresnik na Vasil Ivanov
Bojaxiev (1876-1950), najverojatno nastanat vo godinite po Prvata
svetska vojna.

Od pe~atenite knigi so hrisantova notacija, izdadeni od pret-
stavnici na crkovnoto peewe od Makedonija, najzna~ajni se zbor-
nikot Pashalija od Joan Harmosin-Ohridski (1829-1890), pe~aten vo
Carigrad, vo 1869 god. kako prva kniga na crkovno-slovenski jazik i
zbornikot Isto~no crkovno peewe vo ~etiri knigi od Kalistrat
Zografski (1821-1913) izdaden vo 1905 godina vo Solun.
Za razvojot na crkovnoto peewe na teritorijata na Makedoni-
ja zna~ajni se i knigite na Manasij pop Todorov (1856-1936), Make-
donec, koj vtoriot del od svojot ìvotot go pominal vo Bugarija.
Vo periodot od 1905 do 1922 godina pop Todorov gi izdal slednive
6
psaltikii: Psaltikiska liturgija i Kratok voskresnik (1905),
Psaltikiski trebi (1911), Op{iren voskresnik (1914), Psalti-
kiska utrena (1915), Stihiri i slavi od Triodot i Pentikos-
tarot za minejskite praznici (1922).
Vo ovoj kontekst od osobeno zna~ewe e Prira~nikot za psalti
od Dimitar Zlatanov - Gradoborski (ok.1800-1887) pe~aten vo 1886 g.
vo Solun. Iako e pe~atena na gr~ki jazik, ovaa obemna psaltikija ne-
dvosmisleno zboruva za visokoto umetni~ko nivo na muzi~kite tvor-
bi i za suverenoto vladeewe so hrisantoviot muzi~ki sistem na av-
torite od Makedonija.

Od aspekt na teorijata na isto~noto crkovno peewe od site
ovie rakopisi i pe~ateni knigi posebno mesto zazema Voskresnikot
na Kalistrat Zografski, zaradi faktot {to sodrì i teoretski del
pod naslov Pravila. Vo ova svoe edinstveno teoretsko delo Kalis-
trat na mo{ne ednostaven i razbirliv na~in ja obrazloùva osnov-
nata teorija na isto~noto crkovno peewe.

* * *
Predloèniov teoretski trud sodrì dva komplementarni de-
lovi: prviot ima voveden karakter i vo nego e izloèna osnovnata
Teorija na crkovnoto peewe od vizantiskata tradicija. Vo ovoj
del pretstaveni se muzi~kite rodovi i skalite, site vidovi znaci i
nivnata primena vo obeleùvaweto na tonskite rastojanija, ritmi~-
kite vrednosti i dinami~kite nijansi. Vtoriot del na knigava nosi
naslov Ortografija na vizantiskata muzika i pretstavuva obid
da se sintetiziraat iskustvata na pogore spomnatite muzi~ki dejci
od Makedonija, kako i na nekoi teoreti~ari od Bugarija, Grcija i
Romanija na planot na ortografijata na vizantiskata notacija. Vo
ovoj del se sistematizirani osnovnite pravila na pi{uvawe, ~itawe
i grupirawe (kombinirawe) na muzi~kite znaci. Pritoa, izneseni se
i odredeni razliki vo gledi{tata me|u teoreti~arite na crkovnoto
peewe od vizantiskata tradicija.

Skopje, Prof. d-r Jane Koxaba{ija
mart, 2010

7

OSNOVNA TEORIJA
na crkovnoto peewe od
vizantiskata tradicija

8

9
I.

Osnovni elementi na muzi~kata skala

Imiwa na tonovite

Vo praktikata na isto~nata crkovna muzika peeweto po noti
t.n. paralagija se vr{i so slednite imiwa na tonovite:

Pa, Vu, Ga, Di, Ke, Zo, Ni,
'gr. . !, !. =. !~. /w. ^),) koi soodvetstvuvaat
na evropsite imiwa na tonovite:

Re, Mi, Fa, Sol, La, Si, Do,

Imiwata na tonovite, poznati i kako slogovi za paralagija,
vsu{nost, gi sodràt prvite sedum znaci od gr~kiot alfavit, na koi,
za polesno izgovarawe pri peeweto, im e pridodaden odnapred ili
odnazad - po eden soglasnik ili samoglsnik:
1

'^'. !''. !''. =''. x'!'. /'w'. 'U'.

Grafi~kata forma na slogovite za paralagija so koja{to se
upotrebuvaat vo ortografijata e slednata:

2 3 4 5 6 7 1
(pa) (vu) (ga) (di) (ke) (zo) (ni)

Pretstaveni so svoite paralagiski imiwa i naredeni spored
nivnata prirodna viso~ina vo nagorna nasoka, onaka kako {to e
prikaàno na sledniot grafikon, ovaa niza od sedum posledovatelni
tonovi dopolneta so osmi ton, koj, vsu{nost, pretstavuva povto-
ruvawe na prviot ton, se vika muzi~ka skala ili dijapazon (gr. -
niz, site; slov. crezvshx, zna~i, gi sodrì site tonovi).

1
M(w);. = !w);. U~w()x p); ~xx/)x); ,x);.
9/; ^x; Mx; x;. '^'). 1968'. p. 12.
10
(Grafikon: 1)

Pa
7 (12 komi)
Ni 6 (7 komi)
Zo
5 (9 komi)
Ke
4 (12 komi)
Di
3 (12 komi)
Ga 2 (7 komi)
Vu
1 (9 komi)
Pa
I II III IV V VI VII VIII
re
mi fa sol la si do re

Stapala, stepeni, intervali i tetrakordi

Na grafi~kiot prikaz (grafikon: 1) so rimski broevi od I do
VIII se ozna~eni mestata na tonovite vo skalata, koi{to se vikaat
stapala, dodeka so arapski broevi od 1 do 7 se obeleàni rasto-
janijata me|u sosednite stapala izrazeni vo komi, koi{to se vikaat
stepeni. Kako {to moè da se zabeleì, stepenite imaat tri raz-
li~ni vrednosti: 12 komi (golemi stepeni), 9 komi (sredni stepeni)
i 7 komi (mali stepeni).
Biten element na muzi~kata skala so koj{to se izrazuvaat
visinskite razliki pome|u bilo koi dve stapala e intervalot (lat.
intervalum, gr. ~), rastojanie). Intervalot moè da bide
nagoren - koga poa|a od ponizok kon povisok ton, nadolen - od povi-
sok kon ponizok ton i harmonski - koga ozna~uva rastojanie pome|u
dva tona koi zvu~at istovremeno. Imiwata gi dobile spored rasto-
janieto koe{to go zafa}aat pome|u dva tona, izrazeno vo broj na
stapala. Vo teorijata na isto~noto crkovno peewe se upotrebuvaat
zapadnite imiwa na intervalite: sekunda, terca, kvarta, kvinta,
seksta, septima, oktava itn. kako i gr~kite nazivi: ~~(;.
();. ~();. ~,);. ~x);. ~p,);. );, itn.
11
Pove}eto skali sodràt dva istovetni delovi, koi se povrzani
so eden golem stepen (12 komi). Sekoj od ovie delovi sodrì ~etiri
stapala i se vika tetrakord (gr. ~((). Spored pozicijata {to
ja ima vo skalata, tetrakordot moè da bide dolen (Ni-Pa-Vu-Ga) i
goren (Di-Ke-Zo-Ni):

(Grafikon:2)

d o l e n tetrakord g o r e n tetrakord

12 9 7 12 12 9 7
Ni Pa Vu Ga Di Ke Zo Ni
(do) (re) (mi) (fa) (sol) ( la) (si) (do)

Martiri

Sekoe stapalo na prirodnata skala ima svoj znak t.n. martira
(gr. ,((-svedo{tvo). Na dolniot grafi~ki prikaz martirite
se postaveni na gornata strana na skalilata i sodràt dva dela.
Gorniot nejzin del, vsu{nost, go pretstavuva imeto na tonot, a dol-
niot del se vika stol~e i, kako {to }e pokaème malku podocna, go
ozna~uva tonskiot rod na skalata.

(Grafikon: 3)

7 12 9 7 12 12 9 7 12
Zo Ni Pa Vu Ga Di Ke Zo Ni Pa
si do re mi fa sol la si do re

Znacite za stol~iwa poteknuvaat od prethodnite evolutivni
periodi na vizantiskata muzi~ka notacija. Tie se ostatoci od sti-
lizirani broevi, bukvi ili kratenki od gr~ki zborovi koi so tekot
na vremeto go izgubile svoeto izvorno zna~ewe (grafikon: 3):
- '1': - /~~;: - (); (3);- = (4) itn.

Za polesno orientirawe, vo koja oktava se dviì melodijata,
martirite na tonovite koi se povisoki od Ke (la) na gornata desna
strana dobivaat edna crti~ka (grafikon: 2):

12
a martirite na tonovite povisoki od Ke (la1), koi vo isto~no-
pravoslavnoto peewe se upotrebuvaat poretko, bidej}i se previsoki
za prose~niot raspon na ma{kite glasovi, na gornata desna strana
im se stavaat dve crti~ki:

Martirite na tonovite poniski od Zo (si) na dolnata oktava,
se pi{uvaat inverzno, odnosno, imeto na stapaloto se postavuva do-
lu, a stol~eto se pi{uva nad nego (vidi grafikon: 5) :

itn.

Od sevo ova {to e kaàno proizleguva deka martirite se zna-
ci za orientacija pri peeweto na nevmi. Staveni na po~etokot, vo
tekot ili na krajot na nekoja muzi~ka celina, martirite isto-
vremeno gi odreduvaat tonot so koj zapo~nuva napevot, ili nekoj
negov fragment, a gi potvrduvaat i zavr{nite tonovi na muzi~kite
re~enici. So martirite moàt da se prikaàt site intervali me|u
poedini tonovi na skalata:

Sekunda interval od 1 stepen, ili 2 sosedni stapala:
@ _ # , $ _ %, * _ ^ , $ _ #

Terca interval od 2 stepeni, ili 3 stapala:
@ _ $ , # _ %, & _ ^ , * _ %

Kvarta interval od 3 stepeni, ili 4 stapala:
@ _ %, ^ _ @, & _ %, ^ _ #

Kvinta interval od 4 stepeni, ili 5 stapala:
@ _ ^ , # _ *, & _ $, @ _ %
Seksta - interval od 5 stepeni, ili 6 stapala:
@ _ *, # _ &, @ _ $, & _ #
13
Septima - interval od 6 stepeni, ili 7 stapala:
@ _ &, # _ @, & _ @ , @ _ #

Oktava - interval od 7 stepeni, ili 8 stapala:
@ _ @, ! _ &, @ _ @ , & _ !;

Mikro-intervalska podelba na oktavata

Spored Hrisant Prusenski, eden od nositelite na muzi~kata
reforma od 1814 godina, vo crkovnoto peewe od vizantiskata tradi-
cija prirodnata skala sodrì tri vidovi na stepeni: golem, sreden i
mal. Ova gledi{te poa|a od mikrointervalskata podelba na okta-
vata na 68 komi, od koi na golemiot stepen mu pripa|aat 12, na
sredniot 9 i na maliot 7 komi.
Kon krajot na XIX vek vo atinskite crkovno-muzi~ki krugovi
se pojavuvaat nekoi novi teoretski gledi{ta, razli~ni vo odnos na
hrisantovata nova metoda, spored koi oktavata e podelena na 72
komi, od koi golemiot stepen sodrì 12, sredniot 10 i maliot 8
komi. Vo istiot period vo nekoi rakopisi i pe~ateni knigi koi{to
nastanale ili bile vo upotreba na teritorijata na Makedonija, se
sre}ava podelba na oktavata na 66 komi, vo koja trite vrednosti na
stepenot se vo soodnos 4:3:2, odnosno, golemiot stepen sodrì 12,
sredniot 9 i maliot 6 komi.
3

Zaradi golemoto vlijanie na evropskiot temperiran sistem, vo
koj sredniot stepen (9 komi) e izedna~en so golemiot (12 komi),
respektiraweto na ovie dve sekundi vo praktikata na isto~noto cr-
kovno peewe se nao|a pred golemi isku{enija.

3
Ikonomov, [Todor]., Voskresnik, Qarigrad, 1872, Cerkovno vstocno pHnie, p.XII;

14
II.

Muzi~ki rodovi i vidovi na skali

Spored noviot sistem na Hrisant, vo isto~noto crkovno pee-
we se zastapeni tri osnovni muzi~ki rodovi (gr. ~) ); ,x);):
dijatonski, hromatski i enharmonski (gr. x. (w,x.
~(,)
7
i pretstavuvaat osnoven faktor na specifi~niot kolo-
rit na vizantiskata monodija i na strukturalnata raznovidnost na
damaskinoviot osumglasen sistem (v. str. 45).
Na teoretski plan, trite muzi~ki rodovi na vizantiskata mo-
nodija se objasnuvaat preku soodvetni muzi~ki skali kako tonski ni-
zi od osum, pet ili ~etiri posledovatelni tonovi, poznati i kako
muzi~ki sistemi (v. str. 21). Vo isto~nata crkovna muzika se
upotrebuvaat pogolem broj skali, koi vo zavisnost od muzi~kiot
rod na koj mu pripa|aat, se delat na tri osnovni vidovi: dijatonski,
hromatski i enharmonski.

Dijatonski skali
Spored hrisantovata muzi~ka teorija, za edna skala se veli
deka e dijatonska, ako e sostavena isklu~ivo od prirodni tonovi,
odnosno, ako rastojanijata me|u sosednite stapala na skalata se izra-
zeni niz trite vrednosti na stepenot: golem (12 komi), sreden (9
komi) i mal (7 komi). Dijatonskata skala ima tri golemi stepeni,
koi se nao|aat me|u stapalata Ga-Di, Di-Ke i Ni-Pa, dva sredni -
me|u Pa-Vu i Ke-Zo i dva mali - me|u Vu-Ga i Zo-Ni. Skalata
koja{to zapo~nuva so tonot Pa i zavr{uva so negovoto oktavno pov-
toruvawe Pa, se vika Centralnata dijatonska skala.
(Grafikon: 4)

9 7 12 12 9 7 12
Pa Vu Ga Di Ke Zo Ni Pa
(re) (mi) (fa) (sol) la) (si) (do) (re)

7
". ! ^ x ), ); p); ,x); , ^~/;
!());. 1980, p. 56.
15
So pridodavawe po eden povrzan tetrakod na centralnata
dijatonska skala - gore i dolu - i so pridodavawe na posledniot ton
od gorniot tetrakord (Di), kako najnizok ton - proslambanomenos
(gr. (/,pw,~;. od (/,pw - prodolùvam), se dobiva
dijatonskata skala od dve oktavi disdijapazon. Sekoe stapalo na
ovaa dijatonska skala so negovoto oktavno povtoruvawe sekoga{
treba da pravi interval ~ista oktava (68 komi):

(Grafikon: 5)

12 9 7 12 9 7 12 12 9 7 12 9 7 12
Di Ke Zo Ni Pa Vu Ga Di Ke Zo Ni Pa Vu Ga Di
(G) (A) (H) (c) (d) (e) (f) (g) (a) (h) (c1) (d1) (e1) (f1) (g1)

Na ovoj primer (grafikon: 5), paralelno so isto~nite imiwa, se
dadeni i zapadnite (latinski) nazivi na tonovite, koi imaat apso-
lutni tonski visini (G - g1). Vo isto~noto crkovno peewe, me|utoa,
dijatonskata skala disdijapazon pretstavuva relativna tonska ram-
ka, koja najpribli`no se opredeluva so prose~niot raspon na ma{ki-
te glasovi. Iako vo praktikata se sre}avaat i tvorbi koi se dviàt
i nadvor od opsegot na skalata disdijapazon, ovaa dijatonska skala
od dve oktavi pretstavuva orientacija za maksimalniot raspon na
tvorbite vo isto~noto crkovno peewe.
Na dolnite grafi~ki primeri (grafikoni: 6 i 6a) moè da se
zabeleì deka stol~iwata na dijatonskite martiri na tonovite
od tetrakordot Ni-Pa-Vu-Ga, se identi~ni so onie od tetrakordot
Di-Ke-Zo-Ni. Toa proizleguva od nivnata identi~na intervalska
struktura (sodràt po tri stepeni od 12, 9 i 7 komi):

(Grafikon: 6) (Grafikon: 6a)

12 9 7 12 9 7
(c) (d) (e) (f) (g) (a) (h) (c1)

Sekoe stapalo na skalata disdijapazon moè da se zeme kako
osnoven ton za formirawe na razni drugi dijatonski skali. Skalata
koja za osnova go ima tonot Pa ja upotrebuva prviot glas i se vika
dijatonska skala na prviot glas.Kako {to }e bide prikaàno i
podocna, osven prviot, dijatonska skala upotrebuvaat i glasovite:
~etvrti (so osnovni tonovi na Pa, Vu ili Di), peti (so osnoven ton
Ke), sedmi (so osnoven ton Zo) i osmi (so osnoven ton Ni i Ga), zaradi
{to i se nare~eni dijatonski glasovi.
16
Hromatski skali

Vo isto~noto crkovno peewe postojat tri osnovni vidovi na
hromatski skali, za koi se karakteristi~ni zgolemenite sekundi:
a) meko-hromatskata (na vtoriot glas), b) tvrdo-hromatskata
(na {estiot glas) i v) skalata mustaar.
Sekoja hromatska skala ima sopstveni martiri. Toa se gra-
fi~ki znaci, so koi se obeleùva hromatskiot karakter na skalata,
odnosno, naloùvaat, od mestoto na nivnoto pojavuvawe, melodijata
da se pee vo soodvetnata hromatska skala.
Martirite za stapalata na mekata i na tvrdata hromatska
skala se slednite:
Meka hromatska skala: nu p; bu g; du k; Zu N;
Tvrda hromatska skala:p0 bf g0 df k0 Zf N0 Pf

Stapalata na hromatskata skala mustaar gi upotrebuvaat
istite martiri kako i onie na dijatonskata skala, so isklu~ok na
alteriranite stapala Pa, Ga i Di. (v. grafikon: 12).

a) Meka hromatska skala (na vtoriot glas)

se pravi od dijatonskata skala so po~eten ton Ni, vo koja{to za
polustepen se snièni II (Pa) i VI stapalo (Ke). Na toj na~in se
dobiva hromatska niza od osum tonovi, koja sodrì dva identi~ni
tetrakordi so zgolemena sekunda od 15 komi i eden cel stepen {to gi
povrzuva. Na dolniot grafi~ki primer se gleda, deka razlikata me|u
zgolemenata i golemata sekunda iznesuva samo 3 komi (1/4 stepen),
zaradi {to mekata hromatska skala (na vtoriot glas) nekoi teore-
ti~ari ja nare~uvaat i poluhromatska. Pa|a v o~i deka ovaa skala
(grafikon: 7) ima dva vida polustepeni: od 7 komi, koi se prirodni
(dijatonski), i od 6 komi, koi se hromatski, bidej}i se dobieni so
sniùvawe na II i VI stapalo za stepen. Inaku, polustepenite od 6
i od 7 komi, nemaat nekoe prakti~no zna~ewe, tuku samo teoretsko.
(ôve~koto uvo te{ko moè da ja registrira razlikata pome|u ste-
penite od 6 i od 7 komi.)

(Grafikon: 7)

6 15 7 12 6 15 7
Ni Pa-ifes Vu Ga Di Ke-ifes Zo Ni
17
b) Tvrda hromatska skala (na {estiot glas)
za osnova ja ima dijatonskata skala koja{to po~nuva so tonot Pa.
Ima snièni II (Vu) i VI stapalo (Zo) za -stepen, dodeka III (Ga) i
VII stapalo (Ni) se povi{eni (doblièni) do svoite gorni sosedni
stapala na rastojanie od -stepen. Ovaa skala sodrì ~etiri vidovi
stepeni: zgolemen (19 komi), golem (12 komi), hromatski polustepen
(6 komi) i ~etvrtstepen (3 komi).
Dodeka vo mekata hromatska skala se hromatizirani" samo
dve stapala (II i VI), a me|u stapalata Vu-Ga, Ga-Di i Zo-Ni ima tri
dijatonski stepeni ( dva od 7 i eden od 12 komi), tvrdata hromatska
skala ima ~etiri alterirani stapala (II, III, VI i VII), eden dijaton-
ski stepen (12 komi) i {est hromatski (po dva: od 6, 19 i 3 komi) i
ima poizrazena hromatska struktura. Od ovie pri~ini, tvrdata
hromatska skala se smeta za glaven pretstavnik na vizantiskiot
hromatizam.

(Grafikon: 8)

6 19 3 12 6 19 3

Osven vo ovaa forma, tvrdata hromatska skala se upotre-
buva i vo drugi varijanti. Vsu{nost, toa se skali, koi{to nastanale
so razli~ni kombinirawa na hromatski i dijatonski tetrakordi,
zaradi {to se nare~eni i me{ani skali ili dijatonsko-hromatski
(gr. ) ~x x x (w,x ,x)'
8
:
1. Varijanta na me{ana skala, formirana od dva razdvoeni
tetrakordi, od koi, dolniot (Pa-Di) e hromatski, a gorniot (Ke-Pa)
dijatonski tetrakord:

(Grafikon: 9)

6 19 3 12 9 7 12

2. Varijanta na me{ana skala vo koja{to dolniot tetrakord e
dijatonski, a gorniot - hromatski:

8
9/~;. !(x !~,);. U~()x ~w~; ); ,x);.
!w/~, 1859, p. 141.

18
(Grafikon: 10)

9 7 12 12 6 19 3

3. Varijanta na dijatonsko-hromatska skala, vo koja dolniot
dijatonski tetrakord (Pa-Di) e povrzan so zaedni~ko stapalo (Di) so
hromatskiot tetrakord (Di-Ni):

(Grafikon: 11)

9 7 12 6 19 3 12

v) Skala mustaar (gr. ,(),
proizleguva od dijatonskata skala so osnoven ton Ni, ~ii{to II (Pa)
i IV stapalo (Ga) se privle~eni od svoite gorni sosedni tonovi (Vu i
Di) na rastojanie od stepen (Grafikon: 12). Ovie alteracii se obe-
leùvaat so znakot mustaar (l ), postaven na V stapalo - Di. (Koga
melodijata se dviì nadolu - od Di kon Ni, alteriranite tonovi Pa
i Ga se peat dijatonski.)

(Grafikon: 12)


Enharmonski skali

Postojat tri osnovni vidovi na enharmonski skali i za site
niv se karakteristi~ni namalenite sekundi od stepen (3 komi).
Ovie skali svoite nazivi gi dobile spored modulativnite znaci:
1. nisabur ( j ), 2. hisar ( 0 ) i 3. axem ( k ), so ~ie postavuvawe
vrz odredeni stapala, se dobieni karakteristi~nite alterirani
tonovi na sekoja od ovie skali.
Za stapalata na enharmonskite skali ne postojat posebni znaci
za martiri, tuku se obeleùvaat so onie od dijatonskite skali. Ka-
ko {to e prikaàno podolu, alteriranite stapala na enharmonskite
skali imaat, donekade, modificirani martiri.
18 3 16 3 12 9 7
19
a) Skala nisabur (gr. () ( j )
Ovaa skala ima osnova vo dijatonskata skala so osnoven ton Ni.
Pod vlijanie na znakot nisabur, koj{to se postavuva na V stapalo
Di, IV stapalo Ga e doblièno na rastojanie od stepen do Di, a III
stapalo Vu e povi{eno samo za stepen. Zaradi ovie promeni vo
intervalskata struktura na skalata, se menuvaat martirite na
stapalata Pa, Vu, Ga i Di, dodeka drugite si ostanuvaat kako vo
dijatonskata skala (grafikon: 13). Hromatskiot golem stepen od 13
komi pome|u stapalata Vu i Ga ima pove}e teoretsko zna~ewe, ot-
kolku prakti~no.

(Grafikon: 13)


Nekoi teoreti~ari vo skalata nisabur i III stapalo Vu go do-
bliùvaat na stepen do Ga, so {to se dobieni ednopodrugo dva
intervali od po stepen, po~nuvaj}i od Di nadolu (grafikon: 14).

(Grafikon: 14)


b) Skala hisar (gr. () ( 0 )
nastanuva od dijatonskata skala so osnoven ton Pa, koja na svoeto V
stapalo ima znak hisar, so {to dobiva povi{eno IV (Di) za i
snièno VI stapalo (Zo) za stepen. Ovie dve stapala, vsu{nost, se
doblièni do Ke na rastojanie od stepen, dodeka drugite stapala
na skalata hisar si go zadrùvaat svojot dijatonski karakter. Pod
vlijanie na ovie alteracii promeneti se martirite na stapalata
Di i Zo:
(Grafikon: 15)

9 7 21 3 3 13 12
12 12 13 3 12 9 7
12 22 3 3 12 9 7
20
Zaradi neobi~niot sled na intervalite, skalite nisabur i
hisar vo sekojdnevnata praktika ne se upotrebuvaat vo celina, tuku
fragmentarno i toa, samo onie nivni delovi koi{to gi sodràt
karakteristi~nite alteracii.
v) Skala axem ( k ),
moè da se formira od dijatonska skala so osnoven ton Ni ili Pa,
vo koja tonot Vu e povi{en do Ga, a tonot Zo e snièn do Ke na
rastojanija od stepen (3 komi). Enharmonskata skala axem so
osnoven ton Pa ja upotrebuva petiot glas za stihirariskite i
papadikiskite napevi:

(Grafikon: 16)

13 3 12 12 3 13 12
(d) (e) (f) (g) (a) (b) (c1) (d1)

a onaa {to zapo~nuva so Ni ja upotrebuvaat tretiot (za site vi-
dovi na crkovni napevi) i sedmiot glas (za irmolo{kite i stihi-
rariskite):

(Grafikon: 17)

12 13 3 12 12 3 13
(c) (d) (e) (f) (g) (a) (b) (c1)

Od gornite dva primeri (grafikoni: 16 i 17) se gleda, deka vo
dvete skali znakot axem se postavuva vrz tonovite Ga i Zo i deka
imaat modificirani martirii na stapalata Pa, Vu i Zo, a site
drugi si ostanale kako vo dijatonskata skala.
Vo crkovno-muzi~kata praktika ovie dve enharmonski skali
naj~esto se upotrebuvaat so intervalska struktura od zapadnata mu-
zika - so polustepeni me|u tonovite Vu - Ga (e i f) i Ke - Zoifes (a i b).
Osven ovie enharmonski axem-skali, vo isto~noto crkovno pee-
we, se sre}ava i skalata, koja za osnoven ton go ima Zo snièn za
polustepen. Za istata vrednost e snièno i ~etvrtoto stapalo Vu, so
{to ovaa skala dobiva ~etvrtstepeni me|u III i IV (Pa-Vu) i VII i VIII
stapalo (Ke-Zo):

21
(Grafikon: 18)

13 12 3 13 12 12 3
Zo Ni Pa Vu Ga Di Ke Zo

Muzi~ki sistemi

Site vidovi na melodii, zastapeni vo isto~noto crkovno pe-
ewe, se razvivaat (gradat) vo ramkite na muzi~ki entiteti, koi vo
vizantiskata teorija na muzikata se poznati kako muzi~ki sistemi.
Postojat tri osnovni sistemi: oktokorden (dijapazon), pentakor-
den (tetrafon) i tetrakorden (trifon). Prviot muzi~ki sistem ja
zastapuva oktavnata ramka na nekoja skala so nejziniot celokupen
intervalski dispozitiv, a drugite dva intra-oktavnata ramka.
Vo zavisnost od toa, vo koja ramka se prostira, za melodijata se veli
deka e sozdadena po principot dijapazon (oktokordniot sistem),
ili po kru`niot princip, nare~en i trohos (pentakordniot i
tetrakordniot).

a) Oktokorden sistem (gr. x()
Ovoj sistem sodrì niza od osum posledovatelni tonovi t.n.
dijapazon. Koga melodijata gi preminuva ramkite na oktokordniot
sis-tem, toj se povtoruva edna{, so {to se dobiva skala od dve okta-
vi 'grafikon: 19', nare~ena disdijapazon (w) ili dvapati,
so {to se dobiva trisdijapazon ((w - niza od tri oktavi).

(Grafikon: 19)

12 9 7 12 9 7 12 12 9 7 12 9 7 12
Di Ke Zo Ni Pa Vu Ga Di Ke Zo Ni Pa Vu Ga Di
(G) (A) (H) (c) (d) (e) (f) (g) (a) (h) (c1) (d1) (e1) (f1) (g1)
I II

b) Pentakordniot sistem (gr. ~('
pretstavuva niza od pet tonovi, koi opfa}aat ~etiri stepeni. Koga
melodiite izgradeni spored ovoj sistem, gi preminuvaat negovite
ramki, toj moè da se povtori edna{ ili pove}e pati, kako niza od
pentakordi (gr. ~x() povrzani so zaedni~ki ton (grafikon: 20).
Ako prviot pentakord ima osnoven ton Ni (c) i zavr{uva na Di (g),
vtoriot zapo~nuva so Di (g) i zavr{uva so gorno Pa (d1). Ovoj stanu-
va po~eten ton na tretiot pentakord, koj zavr{uva so Ke (a1). Site
pentakordi vo ovaa niza treba da imaat ista intervalska struktura.
22
Za da se obezbedi ova vo site nivni povtoruvawa, potrebno e poedini
stapala da se povi{at ili sniàt. Vo dolniot grafi~ki primer, toa
e slu~aj samo vo tretoto povtoruvawe na pentakordot, kade se povi-
{eni II stapalo (Vu) za ton i III (Ga) za stepen. Ovie promeni se
prosledeni i so modifikacii na martirite vo ovoj pentakord:

(Grafikon: 20)

12 9 7 12 12 9 7 12 12 9 7 12
Ni Pa Vu Ga Ni Pa Vu Ga Ni Pa Vu Ga Di
(c) (d) (e) (f) (g) (a) (h) (c1) (d1) (e1) (fis1) (g1) (a1)
I II III

v) Tetrakordniot sistem (gr. ~(('
pretstavuva skala od ~etiri stapala, koja opfa}a tri stepeni. I te-
trakordniot sistem se javuva kako niza od povtoreni tetrakordi
(~((' povrzani so zaedni~ki ton, vo koja site tetrakordi ima-
at identi~na intervalska struktura i ambitus od ~ista kvarta me|u
prviot i posledniot ton. Na sledniot primer (grafikon: 21) se zabele-
ùvaat intervalskite promeni vo tretiot tetrakord i otstapuva-
wata na martirite vo vtoriot i vo tretiot tetrakord.

(Grafikon: 21)

12 9 7 12 9 7 12 9 6
Di Ke Zo Di Ke Zo Di Ke Zo Ni
(G) (A) (B) (c) (d) (e) (f) (g) (a) (b)
I II III

Nekoi teoreti~ari od XIX-ot vek vo modalnite sistemi go
vbrojuvaat i trikordot (gr. ((), kako sistem od tri stapala,
koj opfa}a eden mal (7 komi) i eden golem stepen (12 komi).

(Grafikon: 22)

7 12 7 12 7 12
Vu Ga Di Ke Zo Ni Pa
(mi) (fa) (sol) (la) (si) (do) (re)
I II III

23
III.

Muzi~ki znaci (nevmi)

Sovremenoto muzi~ko pismo na isto~noto crkovno peewe, poz-
nato i pod nazivot hrisantova notacija, sodrì ~etiri kategorii
(karakteri) na muzi~ki znaci (nevmi):

1. intervalski ili vokalni,
2. vremenski ili za traewe,
3. dinami~ki ili ukrasni i
4. modulativni ili ftori.

1. Intervalski (vokalni) nevmi

Za razlika od evropskite muzi~ki znaci koi na petoliniskiot
sistem vizuelno ja pretstavuvaat visinata na sekoj zaseben ton, in-
tervalskite nevmi ozna~uvaat odredeni intervali (nagorni ili
nadolni), odnosno broj na stepeni, za koi{to treba da se poka~i, da
se spu{ti ili da se povtori eden melodiski ton vo odnos na onoj {to
se nao|a neposredno pred nego. Poa|aj}i od ovaa nivna karakteris-
tika, odnosno, od nasokata vo koja{to gi dviàt melodiskite tono-
vi, intervalskite znaci se delat na tri grupi:

a) neutralen

q = Ison 'gr. ist, ednakov) - go povtoruva prethodniot ton

b) nagorni

w = Oligon (gr. / malku) - poka~uva 1 stepen (sekunda)
e = Petasti (gr. ~) - zasilen, poleten) 1
r = Dve kentimi (x~),) 1
t = Kentima (gr. x~), - ubod, bocnuvawe) 2 stepeni (terca)
y = Ipsili (gr. [)/) - visok) 4 (kvinta)
24
v) nadolni

u = Apostrof ( gr. (; - obraten) - spu{ta 1 stepen
o = Iporoi ( gr. (~w - te~en) 2 posledovatelni stepeni (1+1)
i = Elafron ( gr. ~/( - lesno, poleka) 2
p = Hamili (gr. ,)/ nizok, dlabok) 4

Vo slovenskite u~ebnici od vtorata polovina na XIX vek,
dominira muzi~kata terminologija na slovenski jazik. Eve gi tie
slovenski imiwa na intervalskite znaci, dadeni sporedbeno so
gr~kite i so onie usvoeni od sovremenata mka vizantologija:

Ravnene ison
Malene / oligon
Litnati ~) petasti
Boden x~), dve kentimi
Bodene x~), kentima
Vsoki [)/) ipsili
Vozvra\ately (; apostrof
Podtecene (~w iporoi
Legkoe ~/( elafron
Nizki ,)/ hamili

Neutralen znak

Ison (q) e edinstveniot muzi~ki znak koj{to ne ozna~uva
poka~uvawe ili spu{tawe, tuku povtoruvawe na prethodniot ton.
Koga melodijata zapo~nuva so ison, toga{ toj zapo~nuva so tonot
nazna~en vo martirata, koja{to se pi{uva na po~etokot na muzi~-
kata tvorba. Vo sledniot primer toa e tonot - (Ni).
Ni Ni Ni Ni
do do do do

Nagorni znaci

Oligon ( w ) vo odnos na znakot {to se nao|a neposredno
pred nego, poka~uva za 1 stepen (sekunda). Taka, ako po tonot Ni
sleduva oligon, toj go pretstavuva tonot Pa, za{to poa|aj}i od
Ni nagore za 1 stepen, se doa|a na Pa.
25
Ni Ni Pa Pa Vu Vu
do do re re mi mi

Petasti (e) isto taka poka~uva eden stepen (sekunda). Ako
tonot koj{to se nao|a neposredno pred nego e Pa (ili negovata
martira), toga{ petasti go ozna~uva tonot Vu. Vo odnos na drugite
tonovi vo melodijata, onie koi{to se zastapeni od petasti se
ispolnuvaat ponaglaseno.

Pa Pa Vu Vu Ga Ga Di Di
re re mi mi fa fa sol sol

Petasti i oligon imaat po{iroki muzi~ki zna~ewa i pri-
mena vo teorijata na isto~noto crkovno peewe. Se kombiniraat i
vzaemno, a i so drugite intervalski znaci. Koga se postaveni eden
vrz drug, na ovoj na~in: \, se dobiva intervalska vrednost od dva
stepeni (terca), bidej}i, vo ovoj slu~aj, nivnite vrednosti se sobi-
raat. Drugite osobenosti na petasti i oligon podrobno se objas-
neti vo vtoriot del na knigava (str. 61 i 67).

Ni Ni Vu Vu Di Di
do do mi mi sol sol

Dve kentimi ( r ) e tretiot znak koj{to poka~uva 1 stepen
(sekunda) i se ispolnuva pomeko od oligonot. (Za na~inot na koj-
{to dve kentimi se kombiniraat i grupiraat so drugi intervalski
znaci vidi na str. 73).
Ni Pa Pa Vu Vu Ga Ga Di Di
do re re mi mi fa fa sol sol

Kentima ( t) e nagoren intervalski znak koj ozna~uva skok od
dva stepeni (terca), no nikoga{ ne se pi{uva sam, tuku se grupira so
oligon (od negovata desna strana ili pod nego: wt ili c).
26
Ni Ni Vu Vu Di Di Di
do do mi mi sol sol sol

Ipsili (y ) ozna~uva skok od 4 stepeni nagore (kvinta). Ne se
pi{uva sam tuku se postavuva nad oligon ili petasti od desna-
ta strana (< ili * ).
Ni Ni Ni Ni Di Di Di Di
do do do do sol sol sol sol

Postaven na gornata leva strana na oligon ili petasti
(= ili E), ipsili ozna~uva skok nagore od pet stepeni (seksta).
Kombinirani i so kentima (@ ili 4), se dobiva interval od 6
stepeni (septima). Ako se postavat vrz oligon ili petasti na ovoj
na~in: C , D - pravat skok od 7 stepeni (oktava) itn.

Nadolni znaci

Apostrof (u) e nadolen intervalki znak, koj vo odnos na
prethodniot ton se intonira za 1 stepen (sekunda) ponisko.

Ni Pa Vu Ga Di Ke Di Ga Vu Pa Ni
do re mi fa sol la sol fa mi re do

Iporoi (o) ozna~uva spu{tawe od prethodniot ton za dve
posledovatelni sekundi (stepeni). Vsu{nost, ovoj znak sodrì dva
apostrofi, koi{to se spu{taat postapno (o = uu ).

Ni Pa Vu Ga Di Ke Di-Ga Vu-Pa Ni
do re mi fa sol la sol-fa mi-re do

Elafron ( i) e muzi~ki znak, koj{to pravi skok nadolu od
2 stepeni (terca). (Negovoto kombinirawe i grupirawe so drugi
intervalski nevmi e prikaàno na str. 92).
27

Ni Pa Vu Ni Pa Vu Ga Pa Ni
do re mi do re mi fa re do

Hamili ( p) e intervalski znak koj ozna~uva skok nadolu
od ~etiri stepeni (kvinta).
Ni Pa Vu Ga Di Di Ni Ni Ni Ni
do re mi fa sol sol do do do do

Znacite za pogolemi intervalski vrednosti se dobivaat so
razli~ni vzaemni kombinacii. Na pr: ] - se spu{ta tri stepeni
(kvarta); F - sniùva za pet stepeni (seksta); # - se spu{ta
{est stepeni (septima), $- sniùva sedum stepeni (oktava) itn.
Na dolnata tabela se pretstaveni osnovnite intervalski
(vokalni) znaci i nivnite kombinacii. Znacite grupirani so petas-
ti zastapuvaat tonovi, koi{to se ispolnuvaat naglaseno.

Nazivi na Nagorni Nadolni
intervalite nenaglaseni naglaseni Nenaglaseni naglaseni
Unison

_ _
Sekundi

Terci

Kvarti

Kvinti jjjjjj

Seksti

Septima

Oktava

28
Nona

Decima

Undecima
`
itn.
Duodecima
`

Tercdecima

Kvartdecima

Kvintdecima
`

Sekstdecima

itn. itn.

2. Vremenski znaci (za traewe)

Site vremenski znaci od vizantiskoto muzi~ko pismo imaat
edinstvena vrednost na traewe (hronos protos), koja pri peeweto se
izrazuva so eden takt (lat. tactus - dopirawe). (Vo isto~nata crkov-
na muzika pod poimot takt se podrazbira vreme od eden udar, izra-
zen so ramnomerno spu{tawe i krevawe na rakata.)
Za dobivawe na pogolemi i pomali vrednosti od eden takt, se
koristat t.n. vremenski znaci (za traewe). Poa|aj}i od ovaa nivna
funkcija, tie se delat na dve osnovni grupi:

a) Znaci za zgolemuvawe na tonskoto traewe

1. Klazma ( { ) (gr. x/,. slov. lomene)
e vremenski znak, koj{to mu dodava u{te eden takt (udar so rakata
nadolu-nagore), odnosno, mu go udvojuva traeweto na vokalniot znak
nad (pod) koj{to e postaven:

\/ \/ \/\/ \/ \/ \/ \/ \/\/
Ni Pa Vu Vu Ga Vu Pa Ni
do re mi mi fa mi re do
29
2. Apli ( . ) (gr. /). slov. tocka),

isto kako i klazmata, e vremenski znak, koj{to go prodolùva tra-
eweto na notata pod koja{to e postaven za eden takt (udar), no, naj-
~esto se koristi za zapi{uvawe na tonovi so podolgo traewe. Taka,
ako na nekoj ton treba da mu se prodolì traeweto za dve edinici
vreme, pod vokalniot znak se postavuvaat dipli (.. - dve to~ki); pro-
dolèno traewe na nekoj ton za u{te tri edinici vreme se dobiva so
postavuvawe na tripli ( - tri to~ki) itn.:
= 2 takta, = 3 taktovi, u= 4 taktovi itn.

\/\/ \/\/\/ \/\/\/\/

b) Znaci za namaluvawe na tonskoto traewe
1) Gorgon ( $ ) (gr. (. slov. skorene)
e vremenski znak so ~ija{to upotreba se dobiva ritmi~ka vrednost
pomala od eden takt (edinica vreme). Staven nad ili pod odreden
intervalski znak od nekoja melodija, gorgonot obvrzuva na sled-
noto: znakot so gorgon i znakot neposredno pred nego (od negovata
leva strana), da se ispejat so isto traewe za vreme od eden takt
(spu{tawe i krevawe na rakata).

\ / \ / \ / \/ \ / \/\/\/

Vo slu~aite koga melodijata zapo~nuva so intervalski znak,
koj{to ima gorgon, toga{ toj se ispolnuva kako vtor del na taktot
- so krevawe na rakata (predtakt):

/ \/ \ / \ / \/ \/\/

Koga na vokalniot znak so gorgon mu prethodi nekoj znak so
klazma (ton koj{to trae dva takta), gorgonot ima isto vlijanie: ja
skusuva prethodnata nota za polovina takt. Zna~i, notata so klazma
se skusuva za polovina udar - vremeto koe{to e potrebno da se ispee
vokalniot znak so gorgon. Za da se razbere ova polesno, znakot so
klazma treba da go zamislime ras~lenet na dve povrzani noti so
edinica vreme, od koi vtorata i vokalniot znak so gorgon se peat za
vreme od eden takt (spu{tawe i krevawe na rakata):
30
=
\/\ / \/ \ /

2) Digorgonot ( % )

za razlika od gorgonot, koj{to obvrzuva: dva intervalski znaci da
se ispolnat za eden takt, digorgonot e vremenski znak, koj{to
naloùva: za istoto vreme da se ispeat tri noti so ednakvo traewe
(korespondira so triola vo evropskata muzika). Za ovaa cel di-
gorgonot se postavuva vrz sredniot ton vo grupata od tri vokalni
znaci:
q q = q

1/3 1/3 1/3 1

3) Trigorgonot ( p )

Kako {to kaùva i negovoto ime, trigorgonot e sostaven od tri
gorgoni postaveni vo prodolènie i pravi da se ispejat ~etiri noti
za 1 takt. Tetragorgonot i pentagorgonot se vremenski znaci
sostaveni od ~etiri, odnosno, pet gorgoni vo prodolènie. Vo prak-
tikata na isto~noto crkovno peewe ovie dva znaka imaat ograni~ena
upotreba. Tetragorgonot pravi da se ispeat pet noti za 1 takt (vo
evropskata teorija - kvintola), a pentagorgonot grupira {est noti
vo traewe od eden takt (sekstola). Ovie vremenski znaci se pi-
{uvaat nad vtorata nota vo grupata od ~etiri, pet, odnosno, {est
noti, vrz koi{to imaat vlijanie. Se ispolnuvaat za vreme od eden
udar so rakata. Starite prakti~ari prepora~uvaat: prvata nota da se
zeme za vreme na spu{taweto na rakata nadolu, a site preostanati
noti da se ispeat dodeka rakata se vra}a nagore (iako site imaat
isto traewe).

=
1/4 1/4 1/4 1/4 1

=
1/5 1/5 1/5 1/5 1/5 1
31
=
1/6 1/6 1/6 1/6 1/6 1/6 1

Preostanatata konfiguracija na notni vrednosti pomali od
edinica vreme (takt), kako i sinkopiranite ritmi~ki strukturi, se
dobivaat so punktirawe na gorgonot i digorgonot, odnosno so niv-
no grupirawe so apli ili dipli (to~ka ili dve to~ki).
Gorgonot so apli od levata strana, koj{to e postaven vrz nekoj
vokalen znak, go ima slednoto vlijanie: Znakot so punktiran gorgon
od levata strana i prethodniot vokalen znak sozdavaat trodelna
ritmi~ka struktura (vo evropskata teorija - triola), koja{to se
ispolnuva za vreme od eden takt (spu{tawe i krevawe na rakata).
Pritoa, prviot znak dobiva dve tretini od vrednosta, a na znakot so
punktiran gorgon od levata strana, mu preostanuva poslednata tre-
tina od taktot (edinicata vreme).

= =
2/3 1/3 1/3 1/3 1/3 1

So premestuvawe na to~kata (apli) na desnata strana na
gorgonot, nastanuva inverzija na ritmi~kite vrednosti: prvata nota
dobiva 1/3, a onaa so punktiran gorgon od desnata strana - 2/3 od
taktot:
= =
1/3 2/3 1/3 1/3 1/3 1

Ovoj princip se primenuva vo site drugi podeluvawa na edi-
nicata vreme (taktot). Eve kakvi ritmi~ki vrednosti se dobivaat,
ako na gorgonot, od levata ili od desnata strana, mu se stavat dipli
(dve to~ki):

= =
3/4 1/4 1/4 1/4 1/4 1/4 1
= =
1/4 3/4 1/4 1/4 1/4 1/4 1
32
Imeno, znakot so dvojno punktiran gorgon od levata strana i
prethodniot intervalski znak sozdavaat ~etiridelna ritmi~ka
struktura, koja{to treba da se ispolni za vreme od 1 takt (spu{ta-
we i krevawe na rakata). Pritoa, prviot vokalen znak dobiva tri
~etvrtini od vrednosta, a na vtoriot znak, koj{to ima gorgon so
dipli na levata strana, mu preostanuva poslednata ~etvrtina od
taktot. Vo vtoriot slu~aj (koga gorgonot ima dipli od desnata
strana) prviot znak dobiva edna ~etvrtina od vrednosta na taktot,
a znakot so gorgon so dipli - tri ~etvrtini.
Kombiniran so apli, i digorgonot proizveduva razni rit-
mi~ki strukturi. Taka, ako na digorgonot mu se dodade apli na
dolnoto koleno od levata strana, toga{ edinicata vreme se deli na
~etiri delovi, od koi dva dela & pripa|aat na prvata nota i po eden
del na vtorata i na tretata nota:

= =
2/4 1/4 1/4 1/4 1/4 1/4 1/4 1

Ako apli se postavi na desnata strana na digorgonot, se do-
biva svrtena ritmi~ka faktura:

= =
1/4 1/4 2/4 1/4 1/4 1/4 1/4 1

Apli moè da se postavi i na vtoroto koleno na digorgonot,
pri {to se dobiva sinkopirana struktura, vo koja od ~etirite delo-
vi, na kolku {to e podelen taktot, dva & pripa|aat na srednata nota,
a po eden del na prvata i na tretata nota:

= =
1/4 2/4 1/4 1/4 1/4 1/4 1/4 1

Trigorgonot, tetragorgonot i pentagorgonot moàt da se
kombiniraat so apli, po istiot princip kako i digorgonot, koj{to
e prikaàn na ovaa stranica, i na toj na~in da se dobijat site rit-
mi~ki varijanti na kvintolata i sekstolata. Me|utoa, vo prak-
tikata na isto~noto crkovno peewe tie nemaat nekoja pogolema
primena.
33
v) Sinteti~ki vremenski znaci

Postoi u{te eden vid na vremenski znaci, koi{to, spored na-
~inot na upotrebata i efektot {to go pravat, pretstavuvaat svoe-
vidna sinteza na prethodno prikaànite vidovi vremenski znaci.
Tie se slednite:

1) Argon ( ^ ) (gr. ( slov. zabavene)
2) Diargon ( q ) (gr. ()
i 3) Triargon ( r ) (gr. (()
9

Ovie vremenski znaci imaat ograni~ena upotreba i toa, glav-
no, vo kadencite na muzi~kata fraza ili na napevot. Osven toa, seko-
ga{ se postavuvaat vrz oligon, koj{to pod sebe treba da ima dve
kentimi:
_

1) Argon ( ^ ) (gr. ( slov. zabavene),

6 = 4 + [
argon gorgon klazma

=
2) Diargon ( q );

Q = 4 + ..
diargon gorgon dipli
!q# = !q~#

3) Triargon ( r )

R = 4 + ...
triargon gorgon tripli
!q# = !q~#

9
M)/);. ^(~;. ^~x p); ,x);. M ~x~;
34
Osven ovie vremenski znaci, vo praktikata na isto~noto cr-
kovno peewe se upotrebuvaat u{te nekolku:

g) Pauzi (ital. pausare se odmara)
Pauzite se dobivaat so kombinirawe na nekoi vremenski i
ukrasni znaci. Pauzite koi{to traat eden, dva i pove}e taktovi
(udari) se sozdavaat od apli (.), dipli (..), tripli (...) itn., presret-
nati od varija ( ~ ):
~. (pauza od 1 takt)
~.. (pauza od 2 takta)
~... (pauza od 3 taktovi)

I kaj pauzite, pomalite ritmi~ki vrednosti se dobivaat so
pomo{ na gorgonot: staven nad apli presretnata od varija, gorgo-
not obvrzuva na slednovo: a) zaedno so vokalniot znak {to se nao|a
pred nego, da se ispejat za vreme od eden takt i toa: tonot - dodeka
rakata se spu{ta nadolu, a pauzata - dodeka se vra}a nagore; b) so
vokalniot znak {to se nao|a po nego, da se ispejat za vreme od eden
takt i toa: pauzata - dodeka rakata se spu{ta nadolu, a vokalniot
znak - dodeka se vra}a nagore;
a) aP b) P

Pauzi so vrednosti 1/3 ili 1/4 od taktot se dobivaat, ako
napred ili nazad na gorgonot mu se stavat apli ili dipli. Istite
vrednosti na pauzite moàt da se dobijat ako pauzata od eden takt
(z. ) se stavi vo grupa od tonovi koja{to e pod vlijanie na dogorgo-
not i trigorgonot:

;

d) Krst ( + ) (gr. (;. slov. kryst)
e vremenski znak koj{to ozna~uva kratko zapirawe na peeweto na ne-
koe logi~no mesto vo melodijata, za da se zeme vozduh.
35

Stavros se pi{uva i vo slu~aite, koga treba da se prekine
istiot samoglasnik ili soglasnik so koj{to zavr{uva eden zbor i
zapo~nuva drug, za da ne se spojat dvata zbora:

FA - - kw w - d$ - - e - vlen - no - - m$

|) Oznaki za tempo

Za obeleùvawe ili odreduvawe na tempoto, koe e vo tesna
vrska so na~inot (stilot) na peeweto (recitativen, irmolo{ki,
stihirariski i papadikiski), vo isto~nata crkovna muzika pos-
tojat posebni znaci, koi se stavaat na po~etokot na muzi~kata
tvorba, po klu~ot na glasot, ili po nekoja fraza, koga se promenuva
brzinata na melodiskoto dvièwe (tempoto). Ovie oznaki sodràt
edna od bukvite: X ( (;), V (vreme) ili T (tempo), nad koi, vo
zavisnost od tempoto koe{to treba da se ozna~i, se dodava gorgon,
digorgon, argon ili diargon.
Postojat ~etiri oznaki za tempoto, koi istovremeno pret-
stavuvaat i oznaki za karakterot na muzi~kite tvorbi, vidot na
kadencite i melodiskite formuli za kadencirawe koi se upotre-
beni vo niv:

5x - e oznaka za recitativniot na~in (stil) na peewe i
korespondira so presto;
4x - go ozna~uva irmolo{kiot na~in na peewe (na sekoj ton se
pee po eden slog od tekstot). Korespondira so allegretto.

6x - e oznaka za stihirariskiot stil (na sekoj slog doa|aat
dva, tri i pove}e tonovi). Se sovpa|a so andantino.
^x - go ozna~uva papadikiskiot stil, svojstven za bavnite
napevi so brojni melizmi (heruviki, pri~esni, pofalni).
Korespondira so andante ili largo.

36
3. Dinami~ki (ukrasni) znaci

Ovie znaci se narekuvaat i kvalitativni i ukaùvaat na
na~inot na izvedbata na notite vrz (pred ili pod) koi{to se posta-
veni i vo najgolema mera go odreduvaat posebniot stil na isto~noto
crkovno peewe. Nivnoto vlijanie osobeno doa|a do izraz vo pobav-
nite napevi. Dinami~kite znaci se pet na broj:

a) Varija ( ~ ) (gr.p(~ - te{ko, slov. tjka)
ima funkcija da ja naglasi notata pred koja{to e napi{ana kolku da
se razlikuva od notite pred i po nea. Vo pobavnite melodii, osven
{to gi naglasuva, taa i gi ukrasuva tonovite pome|u koi{to e posta-
vena. Varija se pi{uva pred apostrof, ison i oligon (po koi, vrz
istiot slog, sleduva eden nadolen vokalen znak). Nejzinoto vlijanie
se manifestira na pove}e na~ini:
1) Koga vtoriot od dvata vokalni znaci, koi{to sleduvaat
neposredno po varija, ima gorgon, prvata nota se pee akcentirano i
so odredeno ukrasuvawe:

se pi{uva:
se izveduva: ili

2) Koga vtorata od dvete noti presretnati od varija nema
gorgon, prvata nota se intonira so ukrasuvawe. Vo praktikata, toa
naj~esto se pravi na ovie dva na~ini: ukrasot se stava na po~etotkot
na tonot (vo dolniot muzi~ki primer toa go ozna~uva digorgonot so
apli na desnata strana):

=
ili na krajot na tonot (ozna~eno so digorgon so apli na levata
strana):
=
37
3) Presretnat od varija, vokalniot znak so klazma i znakot so
gorgon, koj{to sleduva po nego, sozdavaat tonsko ukrasuvawe, koe
naj~esto se koristi vo formulite za kadencirawe:

se pi{uva:
se izveduva:
b) Psifiston ( n ) (gr. [). slov. izbrannoe)
sluì za ozna~uvawe na posilen akcent vo vid na appoggiato (kratok
predudar odozgora). Vakvoto vlijanie na psifistonot vrz melo-
diskiot ton e svojstveno za irmolo{kiot stil na peewe. Psifis-
tonot obi~no se pi{uva pod ison ili oligon, so site nivni kom-
binacii, po koi sleduvaat dva ili pove}e nadolni vokalni znaci.

Vo stihirariskite i papadikiskite napevi, psifistonot
ima poinakvo dejstvo vrz tonot:

=
=
v) Omalon ( v ) (gr. ,/ glatko, slov. gladkoe)
spored starite muziko-u~iteli se izveduva so blago branuvawe na
glasot, sli~no na tremolo vo zapadnata muzika. Se stava pod dve ili
tri noti so ista visina, koi{to se peat na eden slog od tekstot.
Omalon moè da se postavi i pod edna nota, ako taa ima klazma ili
argon (obi~no vo kadencite).

a) =b) =
v)= g) =
d) = |)=
38
g) Antikenoma ( x) (gr.x~w,, slov. vmhstoispraznene)
vo sporedba so prethodnite ornamentalni znaci, pravi tonot pod
koj{to se nao|a da se ispolni popodvi`no, poìvo, na negoviot kraj
so kratko potskoknuvawe vo grloto, kako lipawe. Se stava pod oli-
gon, so ili bez gorgon, po koj sleduva nadolen znak. Dvata posledo-
vatelni vokalni znaci se peat na prodolèn slog od nekoj prethoden
ton. Imeno, pod oligon so antikenoma ne se stava slog od tekstot.

a)= b) =
Antikenoma so apli (to~ka) se pi{uva pod site vokalni znaci
(osven pod dve kentimi), po koi sleduva nekoj nadolen znak so gorgon
ili bez nego. Tonot koj{to pod sebe ima antikenoma so apli moè
da dobie i sopstven slog ili da se pee vrz prodolèn slog, no,
nadolniot znak so gorgon koj{to zadolìtelno sleduva po nego, se
pee na istiot slog od tekstot.

a) =
b)=

Nekoi crkovni pea~i, so cel da napravat razlika pome|u to-
not grupiran so omalon i klazma i drug koj ima antikenoma so
to~ka, primerot a) go izveduvaat na ovoj na~in:

=
d) Eteron ( c), (gr. ~~( ) ~,;, slov. dr$jene)
se pi{uva pod dve ili pove}e noti so ista ili razli~na visina,
koi{to treba da se ispejat bez prekin. Notite so ista visina se
pejat so eden zdiv, no, ne sleano, tuku so lesno izvivawe pri krajot
na sekoj ton. Tonovite {to se opfateni so znakot eteron, po pra-
vilo se peat na eden slog od tekstot. Eve dva primera:

a) =
b) =
39
Eteron se kombinira so dipli ili tripli, koi sekoga{ se
odnesuvaat na prviot od grupiranite tonovi. Pritoa, za da se iz-
begne ednoli~nosta, dolgite tonovi koi{to se pod vlijanie na dipli
ili tripli se ukrasuvaat na slednite na~ini:

a) =
b) = =

4) Modulativni znaci ili ftori

Zaradi postignuvawe na pogolema muzi~ka raznoobraznost i
kontrast, crkovnite melodii, osobeno onie od stihirariskiot i
papadikiskiot stil, poza~esteno vklu~uvaat povi{eni ili snièni
tonovi vo ramkite na istata skala (vo zapadnata muzi~ka teorija -
alteracija), ili preminuvaat od eden glas vo drug ili od eden vid
skala vo drug (vo teorijata na evropskata muzika - modulacija). Za
ozna~uvawe na mestoto i vidot na ovie promeni (gr. () i pre-
minuvawa (gr. (x ),~) se koristat posebni grafi~ki znaci
nare~eni: a) znaci za alteracija i b) znaci za modulacija. Za site
ovie znaci, vo teorijata na isto~noto crkovno peewe, voobi~aen e
zaedni~kiot naziv - ftori.

a) Znaci za alteracija,
koi{to se vikaat i pomo{ni ftori, se pove}e na broj. Ovde }e
bidat pretstaveni samo onie koi{to imaat pogolema prakti~na
primena:

diez ( ) (gr. ~;. od glagolot ), - narasnuva,
zgolemuva) - se pi{uva pod tonot i go povi{uva za
stepen (6 komi) i

ifes ( ) (gr. ~;, od glagolot ), - simnuva, sniùva,
namaluva) - se stava nad tonot i go sniùva za stepen.

Od diezot i ifesot se proizvedeni i znaci za alteracija na
tonovite i za drugi pogolemi ili pomali vrednosti, od koi vo prak-
tikata naj~esto se upotrebuvaat ovie:
40
- semidiez ( ) - go povi{uva tonot za stepen (3 komi),
- semiifes ( ) - go sniùva tonot za stepen (3 komi),
- superdiez ( ) - go povi{uva tonot za stepen (9 komi) i
- subifes ( ) - go sniùva tonot za stepen (9 komi) itn.

Sekoj od ovie znaci za alteracija ima va`nost samo za notata
pod ili nad koja{to e postaven. Sekoe novo pojavuvawe na melo-
diskiot ton (koj{to treba da bide alteriran), sekoga{ mora odnovo
da se ozna~i so soodvetniot znak za alteracija. Ottuka, za nivnoto
razre{uvawe ne e potreben nekoj drug znak.

b) Znaci za modulacija (glavni ftori)
funkcioniraat na toj na~in {to, sekoj od niv zastapuva eden glas,
skala ili nekoe nejzino stapalo. Postaveni nad ili pod nekoj in-
tervalski znak, naloùvaat, od toa mesto melodijata da go napu{ti
glasot ili skalata vo koja{to dotoga{ se dvièla i da premine vo
druga, ili da transponira na nekoe drugo stapalo od istata skala. Vo
zavisnost od vidot na skalata ili glasot koi{to gi zastapuvaat,
postojat tri vidovi (grupi) na glavni ftori: dijatonski, hromat-
ski i enharmonski.

1) Dijatonskite ftori se osum na broj i sekoja od niv go
nosi imeto na stapaloto koe{to go zastapuva:

S E b w ? H 7 A

(ni) (pa) (vu) (ga) (di) (ke) ( zo) (ni)

Koga edna od ovie dijatonski ftori }e se postavi vrz so-
odvetnoto stapalo na nekoj hromatski ili enharmonski napev, od
toa mesto melodijata preminuva vo dijatonski vid, odnosno se pee so
polustepeni me|u Vu-Ga i Zo-Ni. Ovaa promena trae s# dodeka ne se
pojavi nekoja druga ftora, koja{to }e ja ukine, odnosno, }e ja po-
ni{ti prethodnata.

2) Hromatskite ftori se pet na broj i se podeleni vo tri
grupi:
41
a. Dve na vtoriot glas: ftora Di () koja, osven na Di, se
pi{uva i na Ni, Vu i Zo i ftora Ke ( ), a se postavuva i na
Pa, Ga i Ni.

b. Dve na {estiot glas: ftora Pa (), koja se postavuva i
na Ga, Ke i Ni i ftora Di ( ), a se pi{uva i na Ni, Vu, Zoi Pa.

v. Ftora mustaar' ( ), koja, kako {to e kaàno malku po-
napred, postavena vrz Di, vlijae Pa i Ga da se dobliàt do svoite
gorni sosedni stapala na rastojanie od stepen:

3) Enharmonskite ftori se isto taka pet na broj:
a. nisabur ( ), b. hisar (), v. axem ( ), g. generalen ifes ( )
i d. generalen diez ( ).
a. Nisabur ( ), postaven na Di od dijatonskata skala so osno-
ven ton Ni, naloùva IV stapalo Ga da se dobliì do Di na rasto-
janie od stepen, a pritoa III stapalo da bide povi{eno samo za
stepen, odnosno, da dojde na eden stepen do Ga (Grafikon: 16).

Kako {to e kaàno i ponapred, kaj nekoi teoreti~ari, vaka
povi{enoto Ga, go povlekuva so sebe i tonot Vu na rastojanie od
stepen, no, samo koga muzi~kata fraza zavr{uva na tonot Di. Na toj
na~in nastanuva karakteristi~no grupirawe na dva ~etvrtstepeni
me|u sosednite stapala Vu-Ga i Ga-Di (vidi grafikon: 17).

b. Hisar (), voobi~aeno se postavuva na tonot Ke kako V
stapalo na dijatonskata skala so osnoven ton Pa i vlijae dvata ne-
govi sosedni stapala (Di i Zo) da mu se dobliàt na rastojanie od
stepen. Od ova proizleguva deka, Di, vsu{nost, se povi{uva za
stepen (9 komi), a Zo se sniùva za polustepen (6 komi) (grafikon: 18).
Hisar, kako i site drugi glavni ftori, moè da bide postaven i vrz
drugi stapala izvr{uvaj}i ja istata funkcija:

42
v. Axem ( ), osven na Zo i Ga, kako {to e ve}e kaàno, moè
da bide staven i na Vu (grafikoni: 21). Koga se pu{uva na Zo ili na
Vu, gi sniùva samite niv za stepen; no, staven na Ga, go povi{uva
Vu za stepen.
g. Generalen ifes ( ) obi~no se pi{uva na tonot Ke, so {to

go dobliùva Zo, kako gorno sosedno stapalo, na rastojanie od
stepen. Se postavuva i na drugi noti so istoto vlijanie vrz niv. Ovaa
ftora ponekoga{ ja zamenuva ftorata axem, koja, kako {to e
kaàno, postavena vrz Zo, go postignuva istiot efekt.

d. Generalen diez ( ) se pi{uva na Ga, kako i na drugi tonovi,

pribliùvaj}i go kon sebe dolnoto sosedno stapalo na rastojanie od
stepen.

Postavena nad nekoj melodiski ton, glavnata ftora ima vli-
janie s# dodeka ne bide anulirana so nekoja druga dijatonska, hro-
matska ili enharmonska ftora.

v) Parakordija (gr. (())

Sekoja ftora, osven na svoeto prirodno stapalo, moè da se
postavi i vrz nekoj drug ton vo melodijata. Vo takov slu~aj, toj ton
si ja zadrùva intonacijata, a go dobiva imeto na ftorata koja{to
e postavena nad nego, odnosno, na stapaloto koe{to taa go zastapuva.
Od mestoto na koe{to vo melodijata e postavena nesoodvetnata
ftora, se transponiraat i tonovite {to sleduvaat vo melodijata, s#
dodeka ne se pojavi nekoja druga ftora. Prenaso~uvaweto na melo-
dijata od eden vo drug modalen sistem ili glas, se vika parakordija.
Ovaa pojava vo isto~noto crkovno peewe e najsrodna so ona, koe{to
vo evropskata muzi~ka teorija se vika tonalen skok ili trans-
pozicija. Melodiite koi{to se prenaso~eni na ovoj na~in se vikaat
parakordni melodii.
10

10
Saraov, V. Petr, Rkovodstvo za prakticeskoto i teoriticesko
Izucavane na vostocnata qrkovna muzika, Soi, 1912. p.87
43
Eve edna parakordna melodija vo koja dve dijatonski ftori se
postaveni vrz nesoodvetni tonovi:

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

Pa Vu Ga Di Di=
=Ga Vu Pa Vu Ga Di Ga Ga=
=Di Ga Vu Pa

Vo ovaa melodija nad tonot Di (br. 5) e postavena ftorata Ga,
a na tonot Ga (br. 12) - ftorata Di. Vo prviot slu~aj tonot Di si ja
zadrùva visinata, a go zema imeto na ftorata Ga. Tonovite {to
sleduvaat se peat kako melodijata da po~nala so Ga: dvata apos-
trofi (br. 6 i 7) se peat kako Vu i Pa, vodej}i smetka za poluste-
penot me|u tonovite Ga i Vu (5 i 6). Po trite oligoni (8, 9 i 10) i
apostrofot so klazma (11) sleduva isonot, koj{to nad sebe ima
ftora Di (12). Sega Ga si ja zadrùva tonskata visina, a go prima
imeto od ftorata Di. Po ova preimenuvawe preostanuva da se
ispeat trite apostrofi so polustepen pome|u Ga i Vu (13 i 14).
Ovie promeni vo interalskata struktura na parakordnata
melodija, povlekuvaat i soodvetni izmeni vo martirite na sta-
palata. Podolu se prikaàni skalata na dijatonskiot prvi glas
(grafikon: 23) i nejzinite modifikacii pod vlijanie na ftorata
Ni ( S ), postavena na Pa (grafikon: 24) i na hromatskata ftora Di
(,), stavena na Ke (grafikon: 25). Se zabeleùva, deka gorniot del
na martirite vo site skali ostanal ist, {to zna~i, deka vo dvete
parakordni skali se zadràni imiwata na stapalata. Izmenite na
dolniot del na martirite (stol~iwata), ukaùvaat na toa, deka vo
intervalskite strukturi na skalite nastanale izmeni.

(Grafikon:23)

9 7 12 12 9 7 12

(Grafikon: 24)

12 9 7 12 12 9 7

44
(Grafikon: 25)

6 15 7 12 6 15 7

Dolniot primer pretstavuva parakordna melodija vo koja{to
tri ftori se postaveni na nesoodvetni mesta.

Objasnuvawe:
S# do martiratak= melodijata ima priroden tek. Na tonot
Ke, koj{to sleduva potoa, postavena e dijatonska ftora Di /.
Paralagiraweto }e prodolì na toj na~in, {to tonot Ke, so ista-
ta intonacija, }e go prezeme imeto na ftorata Di, koja{to e
postavena nad nego. Slednata martirija -d- ozna~uva parakordna
kadenca na tonot Ga, na {to ukaùva i negovoto stol~e: - .
Gorniot del na martirata go sodrì znakotD (Di) - imeto na
realniot (netransponiran) melodiski ton, na koj{to e napravena
kadencata. Po ovaa martirija sleduva hromatskata ftora na vto-
riot glas - Di ,, postavena na tonot Ke. I vo ovoj slu~aj, se
zadrùva intonacijata na Ke, istiot se preimenuva vo Di - spored
imeto na hromatskata ftora Di i se prodolùva so paralagija od
Di - kako tonika na vtoriot glas. Ovaa melodiska fraza zavr{uva
so kadenca na tonot Ke, preimenuvan vo Di, na {to ukaùva i stol-
~eto so martirata u, koja{to mu pripa|a na Di. Na po~etokot na
45
slednoto koleno vrz svoeto prirodno stapalo e postavena hromat-
skata ftora na {estiot glas - Dif . Kadencata e napravena na
tonot Pa, za {to svedo~i i martirata p0 . Vo slednoto koleno vrz
tonot Di neprirodno e postavena dijatonskata martira Ga o . I
vo ovoj slu~aj, za da prodolì paralagijata, tonot Di ja zadrùva
intonacijata, a go prezema imeto na ftorata Ga. Parakordnata
kadenca na ova koleno e napravena na tonot Zo i e ozna~ena so
martirataZ= . Posledniot otsek na ovaa melodija zapo~nuva so
tonot Ke, vrz koj{to e postavena negovata prirodna ftora H (Ke).
Bidej}i taa e istovremeno i ftora na prviot glas, melodijata se
vra}a vo svojot priroden tek i pravi kadenca na osnovniot ton Pa so
martira p) .

46
IV.

Damaskinoviot osmoglasen sistem

Poimot glas (gr. );) vo vizantiskata crkovna muzika ima
polivalentno zna~ewe i vo sebe sintetizira pove}e elementi: ska-
lata i vidot na koj{to taa mu pripa|a, osnovniot ton na napevot,
kadencite i melodiskite formuli za kadencirawe i dr. So svojata
kompleksnost i posebnost, ovoj fenomen, koj nekoi teoreti~ari na
vizantiskata muzika go nare~uvaat crkoven glas, ne e pronajdok na
Isto~nata crkva, tuku kolektiven produkt na anonimnata umetni~ka
praktika, determiniran kako takov vo dolgite evolutivni periodi.
Prvobitnite formi na glasovite se sozdadeni od poedini narodi,
naseleni na razni teritorii ili gradovi od prostranata Rimska
Imperija.
Na semanti~ki plan poimot glas moè da se objasni i niz razni
poimi i izrazi, kako {to se:

1. harmonija i tonos (vo anti~kata teorija na muzikata),

2. tonus i modus (vo gregorijanskata muzika),

3. makam (vo arapsko-persiskata muzika),

4. raga (vo muzi~kata tradicija na Indija) i dr.
1

Vrz osnova na bogatata riznica na napevi, sozdavani vrz razni
glasovi u{te od najraniot hristijanski period, Sv. Jovan Damaskin
(+749) go definira sistemot od osum glasovi, poznat kako Oktoih
(gr. Uxw); osmoglasnik).

Vo nekoi srednovekovni dokumenti glasovite se sre}avaat pod
etno-geografski nazivi, kako: dorski, frigiski, lidiski, miletski
itn., o~igledno, pozajmeni od anti~kata teorija na muzikata. Treba
da se naglasi, deka tonskite nizi na vizantiskite glasovi ne se
sovpa|aat so onie na istoimenite gr~ki tonosi. Taka na primer:
skalata na prviot glas koja{to vo teorijata na isto~noto crkovno

1
Giuleanu, Victor, Melodica bizantin, Editura muzical, Bucureti, 1981. p. 21-22.
47
peewe se sre}ava i pod nazivot dorska, se nao|a za edno stapalo
ponisko od onaa na anti~kiot dorski modus.
2
Ovaa vizantiska dorska
skala, so osnoven ton Pa (re), vo anti~kata muzi~ka teorija ima na-
ziv frigiska.

Vidovi na glasovi

Od aspekt na nastanuvaweto, glasovite se delat na osnovni
ili avtenti~ni (gr. '~); - glaven), vo koi spa|aat: prviot,
vtoriot, tretiot i ~etvrtiot i na sporedni ili plagalni (gr.
/; sporeden), a toa se ostanatite glasovi: pettiot, {esti-
ot, sedmiot i osmiot. Avtenti~nite glasovi se vikaat i prvo-
obrazni, a plagalnite - proizvedeni, bidej}i se nastanati so pro-
{iruvawe na avtenti~nite nadolu za eden tetrakord. Na ovoj na-
~in, od prviot glas e proizveden petiot, od vtoriot - {estiot,
od tretiot - sedmiot i od ~etvrtiot - osmiot.
Glasovite proizleguvaat od oktokordniot sistem Pa-Pa,
~ij centralen ton e Ke (gr. ,~~. od ,~; sredi{en). Spored sta-
riot sistem, avtenti~nite glasovi za osnovni tonovi gi imaat
tonovite na gorniot tetrakord: Ke-Zo-Ni-Pa (Grafikon: 27), a
plagalnite - na dolniot: Pa-Vu-Ga-Di (Grafikon: 26).

(Grafikon: 26) (Grafikon: 27)

12 6 12 12 6 12
(re) (mi) (fa) (sol) (la) (si) (do) (re)

Zaradi vakvata nivna pozicija, avtenti~nite glasovi se vika-
at i visoki (gr. ~;), a plagalnite - niski (gr. p(~;).
3
Ako osnov-
niot ton na prviot glas e Ke (po~etniot ton na gorniot tetra-
kord), osnovniot ton na plagalniot peti glas se nao|a za pet sta-
pala (kvinta) ponisko, a toa e - Pa (prviot ton na dolniot tetra-
kord). Analogno, moàt da se utvrdat osnovnite tonovi i na drugite
avtenti~ni i plagalni glasovi od stariot sistem:

2
Andreis Josip, Povijest glazbe, I knjiga. Liber. Mladost Zagreb, 1975. p. 75.
Giuleanu, Victor, Tratat de teoria muzcii, Editura muzical, Bucureti, 1986. p. 289.
Terminot modus prvpat e upotreben vo sredniot vek. Ovoj termin donekade mu
se dobliùva na gr~kiot izraz armonia (gr. (,), koj, me|utoa, vo anti~ka
Grcija moèl da ima pove}e zna~ewa - od op{ti (akord, soedinuvawe, pravilo,
zakon), do pokonkretni muzi~ki.
3
izucavane na vostocnata qrkovna muzika, Soi, 1912. p. 81.
48
Gorniot tetrakord: Ke - Zo - Ni - Pa

Avtenti~ni (visoki): I glas II glas III glas IV glas

Dolniot tetrakord: Pa - Vu - Ga - Di

Plagalni (niski): V glas VI glas VII glas VIII glas

Vrz osnova na ovie tonovi formirani se skalite na osumte
glasovi. Za intervalskata struktura na ovie skali starite vizan-
tiski izvori ne davaat nikakvi podatoci, zaradi {to eden podolg
period se sozdaval vpe~atok deka stanuva zbor za ~isto dijatonski
sistem. Me|utoa, brojnite indikacii vo razni muzi~ki rakopisi, koi
se pojavija vo poslednive nekolku decenii, uverlivo govorat za hro-
matskiot karakter na vtoriot i na {estiot glas,
4
onaka kako {to
se upotrebuvaat vo sovremenata praktika na isto~noto crkovno
peewe.
Spored edinstveniot spis od XV-ot vek, napi{an od jeromo-
nahot Gavrilo, koj se odnesuva na ambitusot na glasovite, avten-
ti~nite (visokite) glasovi se ka~uvaat do ~etvrtoto stapalo nad
osnovniot ton (kvarta), a nemaat ograni~uvawa pri dvièweto
nadolu, no, obi~no ne se spu{taat ponisko od {est stapala pod
osnovniot ton (seksta). Za plagalnite, kako niski glasovi, vaì
sprotivnoto: nivnata dolna granica e ~etiri stapala (kvarta), a
nagore moàt da se prostiraat i do devetoto stapalo (nona).
5

Poa|aj}i od ovie parametri za ambitusot i od poziciite na
osnovnite tonovi na glasovite vo stariot sistem, pa|a v o~i deka,
avtenti~nite glasovi, osobeno tretiot i ~etvrtiot, imaat viso-
ki pozicii i deka nivnata polo`ba ostanuva nadvor od prose~niot
dijapazon na ma{kite glasovi. So cel da go postavi tonskiot sistem
na isto~noto crkovno peewe vrz racionalni osnovi, Hrisant prio|a
kon prerasporeduvawe na glasovite (nivnite skali) na drugi, poso-
odvetni pozicii vo odnos na prose~niot raspon na ~ove~kiot glas.
Imaj}i go pred vid opsegot na melodiite po glasovi vo site stilovi
(na~ini) na peewe, Hrisant primenuva kompleksna postapka za
transponirawe na glasovite nadolu, naj~esto za kvinta, no, i za
drugi pomali ili pogolemi intervali.

4
Amargianakis, George, The Chromatic Modes, (Hromatskite glasovi) vo:
XVI. Internationaler Byzantinistenkongres: Akten II/7, Vienna 1982. p. 7-17;
(cit. spored EustathiosMakris)
5
Monumenta Musicae Byzantine: Corpus Scriptorum de Re Musica, vol. I , Gabriel
Hieromonachos: Abhandlung uberden Kirchengesang, Eds. Christian Hannick,
Gerda Wolfram, Vienn, 1985. (cit. spored EustathiosMakris)
49
Spored vidot na skalite koi{to gi upotrebuvaat, glasovite se
delat na: dijatonski, hromatski i enharmonski.

a) Dijatonski glasovi se prviot, ~etvrtiot i osmiot,
kako i petiot (irmolo{ki) i sedmiot (papadikiski).
Ovie glasovi koristat ista dijatonska skala so raz-
li~ni osnovni tonovi.

b) Hromatski glasovi se vtoriot, i {estiot.

v) Enharmonski glasovi se tretiot, sedmiot i pettiot
stihirariski.

Klu~evi na glasovite
Vo sovremenoto isto~no peewe redosledot na glasovite se
obeleùva so razli~ni vidovi na broevi. Vo slovenskite muzi~ki
rakopisi i pe~ateni knigi od XIX i XX vek, glasovite naj~esto se
obeleùvani so slednite oznaki:

Glas a*, (1) Glas e*, (5)

Glas b*, (2) Glas *, (6)

Glas g*, (3) Glas z*, (7) i

Glas d*, (4) Glas i*, (8)

Vo gr~kite crkovno-muzi~ki knigi glasovite se beleàt so
prvite ~etiri znaci od gr~kiot alfavit:

1) 9Hcoj A. 2) 9Hcoj B. 3) 9Hcoj G. 4) 9Hcoj D.

5) U; qA. 6) U; qB. 7) U; qG. 8) U; qD.

Sekoj glas ima svoj poseben znak, nare~en klu~, koj{to se
postavuva na po~etokot na napevot:
Glasot I se ozna~uva:_= , a negoviot plagalen glas V :
Glasot II ,, , ,, ,, glas VI :
Glasot III ,, [ , ,, ,, glas VII :
Glasot IV ,, _o , ,, ,, glas VIII:
50
Bukvite q postaveni (edna nad druga) pred klu~evite na pla-
galnite glasovi se kratenka od gr~kiot zbor /;, so zna~ewe:
sporeden, proizveden.
Na klu~evite napred, obi~no, im se dodava brojot na glasot, a
nazad - osnovniot ton na napevot (skalata):

Glas I_= Pa ; Glas III [ Ga ; Glas VIII Ni .

Vo nekoi slovenski muzi~ki rakopisi i pe~ateni knigi od kra-
jot na 19-ot i prvata polovina na 20-ot vek ima tendencija za poed-
nostaveno obeleùvawe na glasovite vo soglasnost so slovenskata
varijanta na imiwata na glasovite.

Kadenci i melodiski formuli

Osven po vidot na skalata, i po osnovniot ton, glasovite
me|usebno se razlikuvaat i po kadencite (lat. cadoere pa|a, zao|a,
zavr{uva; ital. cadenza muzi~ki zavr{etok). Vo isto~nata crkovna
muzika pod ovoj naziv se podrazbira zavr{niot ton na nekoja muzi~-
ka fraza, re~enica, period ili tvorba. Kadencite se pravat na
razli~ni stapala od skalata, delej}i ja so toa na pomali celini, t.n.
kolena, kako i na nejziniot kraj. Od ova proizleguva deka tie moàt
da imaat razli~ni funkcii vo edna muzi~ka tvorba.

Postojat tri vidovi na kadenci:
- Nesvr{ena ili nesovr{ena, koja obi~no sleduva po nekoja
pokratka zavisna re~enica, izdvoena so zapirka i se pravi na spo-
rednite stapala na skalata;
- Svr{ena ili sovr{ena, koja muzi~ki se sovpa|a so krajot na
nekoj zaokruèn del od tekstot i se pravi na tonikata; i
- Finalna, koja{to se pravi na krajot na nekoja muzi~ka ce-
lina, tamu kade{to vo tekstot se stava to~ka.

Kadencite ne se pravat na isti stapala na skalata kaj site gla-
sovi. Blagodarenie na ova nivno svojstvo, polesno se raspoznavaat
nekoi glasovi koi{to upotrebuvaat ista ili sli~na skala i imaat
ist osnoven ton so nekoj drug glas. Taka, na primer, enharmonskiot
treti glas, koj upotrebuva ista skala i ist osnoven ton so istorod-
niot sedmi glas, se razlikuvaat spored kadencite: melodiite vo sti-
hirariskiot i irmolo{kiot vid na tretiot glas pravat nesvr{ena
na Ke, dotoga{, istite vidovi na peewe vo sedmiot glas, pravat
nesvr{ena kadenca na Di.

51
Nastapuvaweto na kadencite se podgotvuvaat so posebni me-
loritmi~ki figuri, t.n. formuli za kadencirawe, koi, pove}e ili
pomalku, - se standardizirani. Ovie karakteristi~ni i prepoznat-
livi melodiski formuli variraat spored vidot na kadencata, sti-
lot (na~inot) na peeweto, a vo tesna vrska so ova, i spored tempoto
na muzi~kata tvorba

S# do XVII vek, vo rakopisite na isto~noto crkovno peewe se
pi{uvale posebni melodiski formuli za utvrduvawe na intona-
cijata, nare~eni: apihima (gr. )),). Za da se pametat polesno,
pod niv se stavani odredeni zborovi, koi so tekot na vremeto stana-
le nivni nazivi. Na primer: ananes (~;), aneanes (~~;), nana
(), agia () i dr. Ovie formuli za intonacija se razli~ni za
sekoj glas i gi sodràt karakteristi~nite svojstva na glasot.

Prvi glas:
^ ~; ^ ~;

Vtori glas:
^~ ~ ~;

Treti glas:
^

êtvrti glas:
^~ ~ ; ^ ^

Peti glas:
^ ~ ~; ^ ~ ~ ~ ~ ~ ~;

[esti glas:
^~ ~ ~ ~;

Sedmi glas:
^~ ~ ~;
52
Osmi glas:
^~ ~

Vo praktikata na isto~noto crkovno peewe vo nekoi zemji
(Makedonija, Romanija i Bugarija) psaltite koristat i sopstveni
formuli za intonacija.

53

ORTOGRAFIJA
na vizantiskata
muzi~ka notacija

54

55
I.

Ison (q)
Ison (gr. . slov. ravnene - ist, ednakov) e intervalski znak
koj pokaùva povtoruvawe na prethodniot melodiski ton. Se upo-
trebuva samostojno, a se kombinira i so drugi intervalski (vokal-
ni) znaci. Se pi{uva sam, koga tonot {to go pretstavuva treba da se
ispee obi~no, nenaglaseno.

(Fragment: 1)

Ce - lo - vh - ko - lb- c i spa - si nas.__

Grupirawe na ison so drugi intervalski znaci

Koga zastapuva nekoj naglasen ton, isonot se postavuva nad
vokalnite znaci: oligon i petasti, koi vo ovoj slu~aj gi gubat
svoite intervalski funkcii i dobivaat karakter na dinami~ki
(ukrasni) znaci. Isonot se pi{uva vrz oligon, koga se nao|a nad ne-
koj slog so umeren akcent, a vrz petasti, koga slogot e posilno
naglasen. Vo prviot slu~aj, neposredno po ison so oligon, treba da
sledi u{te eden ison (nekombiniran, sam), a po nego dva ili pove}e
nadolni vokalni znaci:

(Fragment: 2)

Vo - sta - ni - e Xri-sto - vo v nm j -tver-jda - - t-
- - s

Vo vtoriot slu~aj, koj{to e po~est, po isonot postaven vrz
petasti treba da sledi eden nadolen znak:
56
(Fragment: 3)

Go - spo - di, voz-zvax kt-bh, -slyf-i m.

ili dva i pove}e, koi imaat razli~no traewe od isonot:

(Fragment: 4)

Vos- kre - - sl E - si gro - - ba

Koga me|u dva isona treba da se postavi nagoren vokalen znak
so gorgon, toga{ se pi{uva oligon, no, ako e bez gorgon, - se pi{uva-
at dve kentimi. Vo dvata slu~ai, koga isonot nastapuva po oligon
ili po dve kentimi i se pee vrz prodolèn slog, se izdvojuva od niv
so eden kratok, nenaglasen predudar odozgora (ital. appoggiato), kako
da e pod vlijanie na psifiston:
(Fragment: 5)

Tvo - - e_____vo - - sta - - - n` - - e.

Ako dvete kentimi koi{to se postaveni pome|u dva isona
(kako {to e vo prethodniot primer), baraat gorgon, toga{ zaedno so
isonot se pi{uvaat nad oligon i se ispolnuvaat so izvesno branu-
vawe na glasot, kako da se pod vlijanie na antikenoma:
(Fragment: 6)

sla - - - - - - va_____Te - - - - - bh.

Grupirawe na ison so vremenski znaci

Isonot moè da se pi{uva so site vremenski znaci, osven so
argon. Klazmata se pi{uva samo odozgora, dodeka apli (no samo koga
e pod antikenoma), dipli, tripli sekoga{ se stavaat pod isonot.
Generalno, gorgonot se pi{uva odozgora, a odozdola samo toga{,
koga so isonot zapo~nuva tvorbata ili nekoja nejzina muzi~ka fraza
(kako predtakt):
57
(Fragment: 7)

Xri-stos___vos - kre - se____ iz___mert - - vyfx

Vo slu~aite koga isonot ima klazma i e postaven nad petasti
(klazmata se pi{uva najdolu!), melodijata treba da prodolì naj-
malku so dva nadolni vokalni znaci, koi imaat razli~no traewe od
isonot:
(Fragment: 8)

Mo- li-tva-mi Bo - go - ro - di - qyf,

Isonot prima edna to~ka (apli), samo koga taa e napi{ana pod
antikenoma. Po ovaa grupirawe zadolìtelno sleduva eden nadolen
vokalen znak, naj~esto so gorgon. Pravilo e, ovie dva intervalski
znaci da se ispeat vrz eden slog od tekstot, ili vrz prodolèn slog
od nekoj prethoden melodiski ton:
11

(Fragment: 9)
I spa - - sl_______ e - si____ nyf___

Ako e potrebno isonot da trae podolgo od dva takta, a toa
zna~i, da primi dve, tri ili pove}e to~ki (apli), toga{ tie ne se
pi{uvaat so antikenoma, tuku so eteron presretnat od varija. I vo
ovoj slu~aj, po isonot so to~ki treba da sleduva eden nadolen znak
(obi~no so gorgon), koj{to se pee na istiot slog od tekstot:
(Fragment: 10)

I - - - - - - - - - j

Dokolku i nadolniot vokalen znak, {to sleduva po isonot so
to~ki (dipli, tripli), treba da primi zaseben slog, vo takov slu~aj
to~kite se pi{uvaat bez eteron i bez varija:

11
Manasij pop Todorov i Vasil Ivanov Bojaxiev vo svoite tvorbi ponekoga{ otstapuvaat od
ova pravilo. Dvata intervalski znaci (onoj so antikenoma i apli, kako i zadolìtel-
niot nadolen znak so gorgon) ponekoga{ primaat i zasebni slogovi od tekstot.
58
(Fragment: 11)
Al-li-l$ - - - - a, al- li- l$ - - - a, al- li- l$ - - a.

Grupirawe na ison so dinami~ki i modulativni znaci

Isonot se pi{uva so site dinami~ki znaci. Osven pred tonot
so to~ki i eteron (fragment: 10), varija se stavva i pred ison po koj
sleduva eden nadolen znak (so ili bez gorgon), koj se pee na istiot
slog so isonot, ili na nekoj slog zapo~nat porano (fragment: 12).
Varija se stava i pred ison so klazma vo formulite za kadencirawe
(fragment: 12 a).
(Fragment: 12)

na_____t - bh________ voz - - - - s - - ____
(fragment: 12 a)

Go - - - spo - - - di

Na isonot mu se stava psifiston, koga zastapuva ton so na-
glasen slog. Vo takov slu~aj, po isonot treba da sleduvaat dva ili
pove}e nadolni znaci, od koi barem prviot treba da ima isto trae-
we kako isonot:
(Fragment: 13)

Spa - si____nyf Syf - - n___ Bo - - ji

Koga isonot so psifiston ima i klazma, po nego treba da sle-
duvaat dva ili pove}e nadolni znaci, od koi najmalku prviot od niv
treba da ima klazma:

(Fragment: 14)
T - bh____Go- - spo - - - di.

59
Isonot po koj sleduva nadolen znak so gorgon ne dobiva psi-
fiston. Isklu~ok od ova pravilo e isonot (so ili bez klazma) po
koj sleduva iporoi so gorgon (fragment: 15) ili elafron grupiran so
apostrof (Fragment: 15 a)
*
, a po ovie u{te nekoj nadolen znak.

(Fragment: 15)
d$ - i__ mo-i__________________
(Fragment: 15a)
E - gw j tr - p-\$t i___ tr - s$t - - s

Osven ovie dva na~ina (fragmenti: 15 i 15 a) ima slu~ai vo koi
Vasil Ivanov Bojaxiev namesto psifiston pod isonot postavuva
petasti:

(Fragment: 16)

- sl - - i glas__ moi.

Eteron se postavuva i pod dve ili tri noti, koga tie treba da
bidat ispejani vrz eden slog i bez prekinuvawe. Eteron se postavuva
i pod tonovi so ista visina, koi se pejat so eden zdiv, no, ne sleani,
tuku so lesno nagorno izvivawe na glasot pri krajot na tonot. Na
slednite primeri e prikaàno kako se pi{uva grupiraweto na ison
so eteron (fragment: 17) i kako se ispolnuva (fragment: 17a).
(Fragment: 17)

Go - - - spo - - - - - - di_____
(Fragment: 17a)

Go - - - spo - - - - - - di_____

*
Kaj nekoi avtori vo ova situacija isonot dobiva psifiston samo ako zastapuva naglasen
slog od tekstot, a kaj drugi isonot dobiva psifiston samo koga ima klazma.
60
Ison (so ili bez gorgon) se pi{uva i so omalon, koga e pre-
sretnat so drug ison ili oligon i prodolùva vrz istiot slog, za-
po~nat pod prviot ison (oligon) ili pred toa. Za da dobie posilen
izraz, ova grupirawe na ison so omalon, naj~esto biva presretnato
so varija.
(Fragment: 18)

Sv - - - - - ti______________

Modulativnite znaci moàt da se pi{uvaat nad i pod iso-
not, pri {to treba da se vodi smetka za mestoto predvideno za vre-
menskite i za dinami~kite znaci.

61
II.

Oligon (w)

So oligon (gr. /. slov. malene malku) se zapi{uvaat ne-
akcentiranite tonovi, koi postapno se ka~uvaat nagore i, obi~no,
sekoj od niv si ima svoj zaseben slog od tekstot:

(Fragment: 19)

sla- v-\ix Tvo - vs- sil- no - vo-sta- n` - ,

Grupirawe na oligon so drugi vokalni znaci

Oligonot naj~esto se grupira so dve kentimi, koi moàt da se
pi{uvaat i nad i pod nego i od negovata desna strana.
Dve kentimi se pi{uvaat nad oligon koga slogot koj{to se
nao|a pod nego bara poka~uvawe na tonot za edno stapalo, a potoa vrz
istiot slog od tekstot da sleduva ison ili nekoj nadolen inter-
valski znak:

(Fragment: 20)

- di - - n ce- lo - - vh - - ko - lb - - - ce___

Ova grupirawe moè da se pi{uva i kako posledovatelna niza
od tri i pove}e oligoni so dve kentimi odozgora, po koja zadolì-
telno treba da sleduva ison (so ili bez klazma), a po nego najmalku
eden nadolen znak.

(Fragment: 21)

Ti, ji- zno- dav - - - ce:___
62
Dve kentimi se pi{uvaat pod oligon, koga eden slog od tek-
stot treba da se ispee so dva ili pove}e ~ifta tonovi, koi postapno
se ka~uvaat nagore. Ova grupirawe na oligonot so dve kentimi,
naj~esto se sre}ava vo kombinacija so gorgon:

(Fragment: 22)

Bo- go - ro - - - di - qyf ra - - - di

Grupiraweto na oligon so dve kentimi od desnata strana moè
da se upotrebuva poedine~no (fragment: 23) i vo naizmeni~na niza
(fragment: 24). Vo vtoriot slu~aj, po postapnoto ka~uvawe na tono-
vite, treba da sleduva nadolna niza od posledovatelni tonovi so
isto traewe. Po pravilo, poslednite dve kentimi vo ovaa niza treba
da se pi{uvaat nad oligon so psifiston.

(Fragment: 23)

Al - li - l$ - - ` - - a._______
(Fragment: 24)

Xva - li - t E - - go____ vsi______ ag-ge-lyf

Oligonot se grupira i so drugi intervalski znaci. Koga nekoj
ton, zastapen od ison ili od nekoj nadolen znak, treba da se ispee so
umeren akcent, toj znak se postavuva vrz oligon. Vo ovie grupirawa
prestanuva intervalskata funkcija na oligonot i toj, prakti~no,
preminuva vo dinami~ki (ukrasen) znak:

Oligonot se koristi i kako vizuelno-grafi~ka osnova vrz
koja{to se grupiraat isonot i nadolnite vokalni znaci so dvete
kentimi. Za ovoj vid grupirawe kako karakteristika na dvete
kentimi, }e stane zbor malku podocna (str. 73):

63
Grupirawe na oligon so vremenski znaci

Oligonot moè da se pi{uva so site vremenski znaci, pri
{to, treba da se ima predvid slednoto:
a) Klazmata voobi~aeno se pi{uva nad oligonot, no, koga toj
nad sebe ima kentima ili ipsili, toga{ klazmata se pi{uva pod
oligonot.
b) Gorgonot i znacite koi{to proizleguvaat od nego se pi-
{uvaat nad oligonot, osven vo slu~aite, koga muzi~kata fraza
zapo~nuva so oligon. Koga oligonot pod sebe ima psifiston ili
omalon, ne moè da primi gorgon.
v) Gorgonot koj{to se nao|a nad oligon grupiran so dve ken-
timi, sekoga{ se odnesuva na dvete kentimi, bez ogled, dali se
nao|aat nad ili pod oligonot:

=
=
g) Oligonot moè da primi argon, diargon i triargon, samo
ako odozdola ima i dve kentimi. Vo ovie grupirawa, dvete kentimi
se ispolnuvaat kako da se pod vlijanie na gorgon.

(Fragment: 25)
I - - - - j____ X-r$ - - v - - myf

Vo prostranite napevi od papadikiskiot na~in na peewe ~esto
se sre}avaat ednopodrugo pove}e vokalni znaci so klazma od razni
vidovi. Za da gi razbijat ovie dolgi i ednoli~ni tonovi, nekoi
psalti, koga stanuva zbor za naniàni oligoni so klazma, gi ispol-
nuvaat kako sekvenca od ukraseni tonovi, kako da se pod vlijanie na
omalon:

(Fragment: 26)
=
Bo - - - j, Bo - - - - j,
64
Grupirawe na oligon so dinami~ki znaci
So oligon se upotrebuvaat site dinami~ki znaci. Presretnat
od varija se pi{uva, koga po nego i vrz istiot slog sleduva eden
nadolen znak so gorgon, a po ovoj drug oligon ili ison:

(Fragment: 27)

Sv- tyfi ______ Bo - - - - - - j____

Koga slogot {to se nao|a pod oligon treba da se naglasi, toga{
nad oligonot se pi{uva klazma, a pod nego se stava i omalon. Po ova
zadolìtelno treba da sleduva najmalku eden apostrof (so klazma
ili bez nea):

(Fragment: 28)

Bog__na_____ na n - - b- si____ i na zem - li____

Oligonot se pi{uva so psifiston pod uslov, po nego da sle-
duvaat najmalku dva nadolni intervalski znaci, od koi barem
prviot da e so isto traewe kako i oligonot:

(Fragment: 29)
- slyf- i m, Go- spo- di,

Isklu~ok od gornoto pravilo se pravi samo vo dva slu~aja:
prvo, koga po oligonot (so ili bez klazma) sleduva iporoi so gorgon:

(Fragment: 30)

voz - - s - _______________

I vtoro: koga neposredno po oligonot so psifiston sledu-
vaat grupirani apostrof i elafron:
65
(Fragment: 31)

Pri - - sno- - bla - - je - - n$ - -

Oligonot prima antikenoma vo site slu~ai koga po nego sledi
eden ili pove}e nadolni znaci so ili bez gorgon (obi~no apostrof
ili elafron), koi{to se peat na istiot slog:
(Fragment: 32)

Th - - - - - - - lo_________________

Isto kako i isonot, oligonot prima to~ka (apli) samo vo
kombinacija so antikenoma, pod uslov nadolniot znak (so ili bez
gorgon) koj{to zadolìtelno sleduva po nego, da se pee na istiot
slog od tekstot:

(Fragment: 33)

Al - - li - - l$ - - - - a.

Nekoi avtori (Vasil Ivanov Bojaxiev i Manasij pop Todorov)
ponekoga{ otstapuvaat od gornoto pravilo. Koga vo stihirariskite
napevi doa|a do zgusnuvawe na tekstot, zaseben slog dobiva i zadol-
ìtelniot nadolen znak:

(Fragment: 34)

i ze - ml sla-v Tvo-e -

Apostrof so gorgon, koj se nao|a me|u dva oligona presret-
nati od varija, moè da primi eteron, samo ako po vtoriot oligon
sleduva nadolen znak.

(fragment: 35)

i sla-vim Tvo - e - - - Vos-kre- se - - n` - - e.
66
Slednite kombinacii isto taka se pi{uvaat so eteron, ako se
peat vrz eden slog:

itn.

Kako i kaj isonot, modulativnite znaci moàt da se pi{u-
vaat nad i pod oligon, pri {to treba da se vodi smetka za mestoto
predvideno za vremenskite i za dinami~kite znaci.

67
III.

Petasti (e)

Petasti (gr. ~). slov. litnati - zasilen, poleten) e in-
tervalski znak so mo{ne {iroka i kompleksna primena, okolu koja
teoreti~arite ~esto imaat razli~ni stavovi. Osven toa, vo prak-
tikata doa|a i do me{awe na funkciite na petasti, kako zaseben
ili kombiniran znak, so onie na intervalskite znaci koi primaat
varija i psifiston (vidi str. 70, 71 i 72).
Koga se pi{uva sam, negrupiran so drug znak, tonot koj{to go
zastapuva petasti vo irmolo{kite melodii, go poka~uva za edno
stapalo vo odnos na prethodniot ton, davaj}i mu pritoa i posilen
akcent. Po petasti sekoga{ treba da sleduva najmalku eden nadolen
znak.

(Fragment: 36)

eg - da vo gro-bh - - kw mer-tv po-lo-jen bl e- si

Grupirawe na petasti so drugi intervalski znaci

So petasti moàt da se grupiraat site intervalski znaci,
osven dve kentimi. Imeno, svojstvata na ovoj nenaglasen nagoren
znak, se vo sprotivnost so onie na petasti.
Sli~no kako i oligonot, koga nad petasti }e se postavi ison
ili nekoj nadolen znak, petasti ja gubi svojata intervalska vred-
nost i dobiva funkcija na ukrasen (dinami~ki) znak: znacite posta-
veni nad nego se peat so posilen akcent.

Grupirawe na petasti so vremenski znaci

Od vremenskite znaci petasti moè da primi samo klazma i
apli so antikenoma. Koga ima klazma, toga{ po nego treba da sle-
duvaat najmalku dva nadolni znaci (fragment: 36 i 37).
68
(Fragment: 37)

Bla - go - dh- -t - l vshx Go-spo- -di slava T - bh____

Isklu~ok od gornoto pravilo se starite melodiski motivi:
qM,, q, i sl., koi se so~uvale do deneska (fragment: 38).

(Fragmenti: 38)

So- gla-snw Dh - - vo Te - - be bla-jim vhr- n` - - i

Petasti moè da primi apli, no samo so antikenoma. Pritoa
treba da bide presretnat od varija, a neposredno po nego, vrz istiot
slog, da sleduva eden nadolen znak so gorgon:

(Fragment: 39)

tor - - - j pro - - svh- - tim

Grupirawe na petasti so dinami~ki znaci

Od dinami~kite znaci petasti moè da primi varija i psi-
fiston. Petasti se presretnuva so varija samo vo slu~ajot koga pod
sebe ima antikenoma so to~ka (fragment: 39), a so psifiston se pi-
{uva koga ima i klazma, i se upotrebuva isklu~ivo vo kadencite na
stihirariskite napevi:

(Fragment: 40)

Go - - - spo - - - di

Grupiraweto na petasti so klazma i psifiston (fragment: 40)
vo praktikata se ispolnuva na nekolku na~ini:

(Fragment: 40 a)
1.
za - - - - gla - - - di
69
(Fragment: 40 b)
2.
za - - - - gla - - - di
(Fragment: 40 v)
3.
za - - - - - - gla - - - di

Nekoi karakteristiki na petasti

Vo melodiite od stihirariskiot i od papadikiskiot stil,
petasti manifestira i ornamentalni svojstva. Osven {to go nagla-
suva tonot, petasti istovremeno i go ukrasuva. Na sledniot primer
e pokaàno: kako se pi{uva petasti (fragment: 41), a vo trite verzii
{to sleduvaat (fragmenti: 41 a, b i v), se prikaàni nekoi od na~inite
kako se ispolnuva vo praktikata.

(Fragment: 41)

Go-spo-di, voz- zvax__kTe - - bh_______

(Fragmenti: 41 a)

Go - - spo-di, voz-zvax___ kTe - - bh,______
(Fragmenti: 41 b)

Go- -spo- di, voz-zvax___kTe - - bh,______

(Fragmenti: 41 v)

Go - - spo-di, voz-zvax___kTe- - bh,______
70
Petasti naj~esto se pi{uva vrz naglasen slog od tekstot
(fragment: 41), no, i toga{ koga e staven vrz nenaglasen slog, ili
zastapuva nekoj ton vrz prodolèn slog, si go zadrùva svojstvoto da
ja prenaso~uva melodijata nadolu. So ova se potvrduva praviloto
deka: po petasti ne se pi{uva nitu ison, nitu koj i da e nagoren
intervalski znak, tuku sekoga{ nekoj nadolen znak, kako {to e vo
sledniov muzi~ki primer:

(Fragment: 42)

r$ - k$________ mo - e - -

Petasti - psifiston - varia

Kako {to e kaàno ponapred, petasti, psifiston i varija se
znaci koi se stavaat na naglaseni slogovi (tonovi), po koi zadolì-
telno sleduvaat (eden ili pove}e) nadolni intervalski znaci. Koj od
ovie znaci }e bide upotreben, zavisi od toa: dali prodolìtelniot
nadolen znak dobiva sopstven slog od tekstot i kolku nadolni znaci
sleduvaat potoa.

a. Koga prodolìtelniot ton ne dobiva sopstven slog, naglaseniot
ton se presretnuva so varija (primer a.);
b. Koga prodolìtelniot ton ima sopstven slog, se upotrebuva
petasti (primer b. i fragment: 41);
v. Koga po naglaseniot ton sleduvaat dva i pove}e nadolni znaci,
bez ogled na slogovite, se pi{uva psifiston (primer v.).

a. zq u b. Z u v. Ku u ili Kuu
deny___ pa - sxa ra-d$i -s Bog ____

Od praviloto v., pogore ilustrirano i so soodvetni primeri,
se otstapuva ako nadolniot intervalski znak ima razli~no traewe
od naglaseniot ton. Vo takvi situacii mesto psifiston se pi{uva
petasti (fragmenti: 43 i 44)

(Fragment: 43)

vos - kre-sly e- si gro - - ba
71
(Fragment: 44)

I n-nh i pri-snw, i vo vh-ki vh-kwv, a - miny.

Vo slu~aite koga posledniot znak vo nizata od nagorni znaci
trae dva takta (udari) i po nego sleduvaat dva ili pove}e nadolni
znaci, toj }e bide petasti (fragment: 45). No, }e bide oligon, ako po
nego sleduva samo eden nadolen znak (fragment: 46).

(Fragment: 45)
Sla - va Te - bh, Bo-je na,

(Fragment: 46)

Sla - - va Te - bh, Bo - - - - je_____na,

Petasti (so ili bez klazma) se pi{uva koga prodolìtelnite
znaci (eden ili pove}e parovi od apostrofi) se presretnati od
varija (fragment: 47). Poedini teoreti~ari vo ovaa situacija namesto
petasti pi{uvaat oligon.
-

(Fragment: 47)

no__mn-x$- - s__lja bla - - go - - vh - - - \e - - n`-

- - - :

Koga po petasti sleduvaat grupirani dva apostrofi so ela-
fron (u^), moàt da nastanat dve situacii: vo prvata, koga pe-
tasti ima klazma, prviot apostrof dobiva nov slog od tekstot
(Fragment: 48), i vo vtorata siruacija, koga petasti nema klazma,
apostrofite se peat vrz slogot na petasti (Fragment: 49).

-
Hurmuzij Hartofilaks, eden od trojcata reformatori na isto~ noto crkovno peewe,
toa go pravi redovno, a Manasij pop Todorov povremeno.
72
(Fragment: 48)
i vo- le- - pre- ter- phl____e - si krest

(Fragment: 49)

th-la bo_____ - - vra- ti-ste-s

Nagorniot intervalski znak, po koj sleduva eden nadolen znak
vrz istiot slog od tekstot, ne prima varija, tuku namesto nego se
pi{uva petasti (Fragment: 50), osven vo slu~aite koga nadolniot
znak (vo slednite primeri toa e apostrofot) ima gorgon, digorgon
ili trigorgon, a po nego sleduva oligon ili ison (Fragment: 50 a).

(Fragment: 50)

n - v - \ - - stvn- ni o-gny
(Fragment: 50a)

phs-no-slov-q spa- si_______ o - tro-ki

Pove}eto pravila za upotrebata na petasti vo rakopisite i
pe~atenite knigi nastanati na teritorijata na Makedonija nemaat
dosledna primena. Ovde se privedeni onie pravila koi{to se pri-
menuvaat vo pogolema mera.

73
IV.

Dve kentimi (r)
Dve kentimi (gr. x~),, slov. boden) e intervalski znak,
koj{to ozna~uva dvièwe za sekunda nagore. Zastapuva nenaglaseni
tonovi i nikoga{ ne prima nov slog od tekstot, tuku se pee na
prodolèn slog od nekoj prethoden ton. Od ovie pri~ini, dve
kentimi ne moàt da se stavat sami nitu na po~etokot, nitu na
krajot na muzi~kata fraza. Dve kentimi se pi{uvaat i samostojno,
no, naj~esto vo kombinacija so drugi muzi~ki znaci:
(Fragment: 51)

nam___ w____ an - - t - - o - -

Grupirawe na dve kentimi so drugi intervalski znaci

Dve kentimi moàt da se kombiniraat so site intervalski
znaci osven so petasti i kentima. Naj~esto se sre}avaat grupira-
ni so oligon na slednive tri na~ini: pod oligon (b), nad oligon
(B), i od negovata desna strana (wr). Grupiraweto dve kentimi
pod oligon ne moè da primi nov slog od tekstot, bidej}i vo ova
grupirawe prvo se izveduvaat dvete kentimi, koi, kako {to e ve}e
re~eno, nikoga{ ne dobivaat nov slog (fragmenti: 51 i 52).

Dve kentimi se pi{uvaat pod oligon, koga slogot zapo~nat so
prethodniot znak, prodolùva i zavr{uva na oligonot koj{to se
nao|a nad dvete kentimi, ili na nekoja druga, podale~na nota:

(Fragment: 52)

Bo - - ga Slo - - va rojd - - - $ - -

Koga dve kentimi se postavuvaat nad oligon, po niv treba da
sleduva nekoj nadolen vokalen znak, poretko ison:
74
(Fragment: 53)

Gla-som mo-im ko Go-spo - - du___ voz- - vax____

Isklu~ok od ova se iporoi so gorgon (n) i elafron grupiran
so apostrof ( ui ), koi nemoàt da sleduvaat po dve kentimi
(fragment: 54). Tie treba da bidat zameneti so oligon so psifiston
(fragment: 54a).
(fragment: 54). Nepravilno!

vo - zo - p` - em____ ver - - n` - - i,
(fragment: 54a). Pravilno!

vo - zo - p` - em________ ver - - - n` - - i,

Koga prviot nadolen znak od nekolkute {to sleduvaat po seri-
jata nagorni znaci ima isto traewe kako onie od nagornata tonska
niza, dvete kentimi se pi{uvaat naizmeni~no po oligonot, a pos-
lednite nad oligon so psifiston.
(Fragment: 55)

A -miny.___________________________________

Dve kentimi ne se pi{uvaat nad/pod ison, tuku samo neposred-
no zad nego. Bidej}i e nenaglasen vokalen znak, ne e dobro zad dve
kentimi da se stavat nadolni znaci, tuku pak ison.
(Fragment: 56)
Thm_____j____t - - bh___ po - - kla - n - - em- - s

Koga neposredno po dve kentimi melodijata, sepak, treba da
prodolì so nadolen znak, toga{ dvete kentimi i vokalniot znak
{to se nao|a neposredno pred niv (no, samo ako e ison ili nadolen
75
znak), se postavuvaat nad oligon (fragmenti: 6 i 57). Vo ovie slu~ai
oligonot ja gubi svojata intervalska funkcija:
(Fragment: 57)

ou - sl - - i m,___ Go - - spo - - di.___

Osven ovie pravila za grupirawe na dve kentimi, kako i onie
pretstaveni vo eksplikaciite za ison i oligon (str. 55 i 61), posto-
jat i drugi, od koi ovde }e bidat izneseni nekoi pokarakteristi~ni:
Dve kentimi moàt da se stavat me|u dva isona ili me|u ison i
oligon (petasti). No, ako dvete kentimi imaat gorgon, toga{ se
zamenuvaat so oligon.
a)
b)
Dve kentimi sekoga{ se postavuvaat nad oligon, ako po niv
sleduva nekoj nadolen znak ili ison so klazma ili psifiston:

Ako po intervalski skok od tri (terca), pet (kvinta) ili {est
stapala (seksta) sleduvaat dve kentimi i nekoj nadolen znak, vo ovie
slu~ai dvete kentimi se pi{uvaat nad oligonot:
(Fragment: 58)

k s$-m vo tmh svht i-stin-ni:
(Fragment: 59)

pa - - ce slo - - - - va___ i ra - - z$ - ma___
(Fragment: 60)
thm__ je i s - - la - et- -s
76
Vo site kombinacii koga dve kentimi so gorgon se grupiraat
nad oligon (sami, so ison, ili so nekoj nadolen znak), po koi{to
sleduvaat ison i apostrof so gorgon presretnati od varija, gor-
gonot nad dvete kentimi dobiva apli (to~ka) od desnata strana.

Grupirawe na dve kentimi so vremenski znaci

Od vremenskite znaci, dvete kentimi moàt da primat samo
gorgon i argon, kako i znacite proizlezeni od niv.
Koga se vo kombinacija so oligon, dvete kentimi sekoga{ pri-
maat vremenski znaci odozgora. Bez ogled dali dvete kentimi se
postaveni nad ili pod oligon, gorgonot sekoga{ se odnesuva na
dvete kentimi:

(Fragment: 61)
w______d$-ax_____ na- - - - ix

Dve kentimi primaat argon, kako i znaci proizlezeni od nego
(diargon, triargon), samo koga se postaveni pod oligon. Ova grupi-
rawe ima dve dejstvija: prvo, dvete kentimi se ispolnuvaat kako da
imaat gorgon nad sebe, i vtoro, oligonot se pee kako da ima klazma,
dipli ili tripli. Koga se upotrebuva vo kadencite, grupiraweto na
argon nad oligon so dve kentimi odozdola (fragment: 63) naj~esto e
pridruèno i od omalon:

(Fragment: 63)

Al-li - l$ - - - - - - - - a____________

Grupirawe na dve kentimi so ukrasni znaci

Od ukrasnite (dinami~ki) znaci, so dve kentimi se pi{uvaat
psifiston, omalon i antikenoma so apli, no, samo koga se grupi-
rani pod oligon:

77
(Vo ovie kombinacii pod vlijanie na ukrasnite znaci se modi-
ficira oligonot, a ne dvete kentimi.)
Dvete kentimi primaat psifiston i koga se postaveni nad
oligon (sami ili kombinirani so ison ili so nekoj nadolen znak).
Pravilo e, po ovie grupirawa na oligon so dve kentimi i psifis-
ton, da sleduvaat najmalku dva nadolni tonovi so isto traewe, koi
se dviàt postapno:

(Fragment: 64)

- kw vo - - i- sti- - n$ bla - ji - ti - - t

Vo ovie grupirawa na dve kentimi so nekoj drug vokalen znak
vrz oligon so psifiston (fragment: 64), psifistonot kako ukrasen
(dinami~ki) znak bi moèl da se odnesuva na dvete kentimi kako
vtoropostaven znak vrz oligonot. No, ima mislewa deka vo ova
grupirawe vlijanieto na psifistonot bi moèlo da se odnesuva na
prvopostaveniot vokalen znak. (Vo gorniot primer toa e isonot).

78
V.

Kentima ( t )

Kentima (gr. x~),, slov. bodene - ubod, bocnuvawe) e inter-
valski znak koj ozna~uva skok nagore od tri stapala (terca). Niko-
ga{ ne se pi{uva sama, tuku se grupira so oligon, i toa na dva na-
~ini: se pi{uva pod oligon (9) koga po niv sleduva nadolen znak
(fragment: 65), ili na negovata desna strana (8), koga sleduva nago-
ren znak (fragment: 66) ili ison (fragment: 67).
(Fragment: 65)

Bo- go - ra - do-va-na- Vla-d - - ci - - qe
(Fragment: 66)
vo - zo - p` - - te go - - r
(Fragment: 67)

pro - ka - jen- na je is - qh - l - e-i

Osven ovie pravila za upotrebata na kentima, koga se kombi-
nira so oligon za da se napravi skok od tri stapala (terca), nekoi
teoreti~ari gi naveduvaat i ovie pravila:
a) Koga skokot terca se pravi od nekoj nadolen ton, znakot
kentima se pi{uva pod oligonot, bez ogled dali potoa sleduva
nadolen, nagoren ton ili ison (fragmenti: 68):
(Fragment: 68)

Ot - qa____i____S - - na,
79
b) Koga skokot se pravi na ton koj trae dva takta, kentima seko-
ga{ se pi{uva od desnata strana na oligon, no, ako tonot so traewe
od dva takta ima i psifiston, kentima se pi{uva pod oligon:

Grupirawe na kentima so vremenski znaci

Vo princip, kentima grupirana so oligon moè da gi koristi
site vremenski znaci (za traewe), a naj~esto se sre}ava so gorgon,
digorgon i so klazma. Koga ima gorgon ili digorgon, kentima se
pi{uva pod oligon (fragment: 69), a koga ima klazma (ova ve}e e
kaàno), sekoga{ se pi{uva od desnata strana na oligon, bez ogled
na toa kakov vid znaci sleduva potoa (fragment: 70).

(Fragment: 69)

bez_________ is - tlh - - - - n` - - ____

(Fragment: 70)

Te - bh bo i- ma-m grh-n`-i pred-sta-tely-stvo

Grupirawe na kentima so dinami~ki znaci

Kako znak koj se koristi samo vo kombinacija so drugi inter-
valski znaci, kentima moè da gi primi site dinami~ki znaci.
Pritoa, pravilno e, taa da se pi{uva pod oligon, kako {to e pri-
kaàno na slednive nekolku primeri:

(Fragment: 71)

o - n$ d$-je pr`- i - de pe-cal
(Fragment: 72)

Iz - ba - vi-te-l d$__na- - ix
80
(Fragment: 73)

i ma - - - - - - - tery
(Fragment: 74)

s va - - - - ` - a - - mi
(Fragment: 75)

t ve - - li - ca - - - - - - em
(Fragment: 76)

i ji- vot_____________________________

Neposredno po kentima (koga e napi{ana od desnata strana na
oligon) ne se pi{uvaat dve kentimi, bidej}i nivnata sli~nost moè
da dovede do nejasnotii. Od ovie pri~ini, dve kentimi sekoga{ tre-
ba da se pi{uvaat vrz oligon:

(Fragment: 77)
Nepravilno! Pravilno!
-
d$___ na - - ix. d$ na - - ix.

Kentima postavena nad oligon a ozna~uva interval nagorna
kvarta, a istiot efekt se postignuva ako se grupira i nad petasti:
b, so taa razlika {to ovaa kombinacija se pi{uva vrz naglasen
slog od tekstot.
(Fragment: 78)

cto___ i - \e- te ji - va-gw smer-tv-mi vos- kre-se Bog si
81
VI.

Ipsili (y )
Ipsili (gr. [)/). slov. vsoki - visok) e nagoren intervalski
znak koj ozna~uva skok od pet stapala (kvinta). Ne se upotrebuva sam,
tuku se postavuva vrz oligon ili petasti od nivnata gorna desna
strana (t ili h ). Vrz petasti se postavuva koga zastapuva nag-
lasen ton.

(Fragment: 79)

i Sv - to- m$_____ D$ - - - - - x$.

(Fragment: 80)

Do-stoi -nw esty - - - kw vo i - - sti - - n$

So postavuvawe na ipsili od gornata leva strana na oligon ili
petasti se dobiva kombiniran intervalski znak koj ozna~uva nago-
ren skok od {est stapala (seksta).

(Fragment: 81)

Ces-tnhi - - - - - - - $ - - -
(Fragment: 81a)

von - mi___gla - s$ mo-le - - - - n` - -

Postaven nad oligon ili petasti, vo razni kombinacii so
kentima i dve kentimi, ipsili se koristi za dobivawe na znaci koi
ozna~uvaat pogolemi intervali:
82
Septima: q@ q4 (sedum stapala)
Oktava: qC qD (osum stapala)
Nona: q q (devet stapala)
Decima: qT qa (deset stapala)
Undecima: qY q (edinaeset stapala) itn.

Isto kako i kentima, ipsili vo prikaànite kombinacii so
oligon, petasti, kentima i dve kentimi, vo princip, gi prima site
ukrasni i vremenski znaci, pritoa vodej}i smetka za nivniot karak-
ter i za mestoto kade {to tie moàt da bidat napi{ani.

83
VII.

Apostrof (u)
Apostrofot (gr. (;. slov. vozvra\ately - obraten) e
nadolen vokalen znak, koj vo odnos na prethodniot ton se spu{ta
eden stepen (sekunda) ponisko. Koga zastapuva nekoj ton so nenagla-
sen slog, apostrofot se pi{uva sam me|u dva drugi vokalni znaci,
ili vo niza od tri i pove}e apostrofi:
(Fragment: 82)
vo- pi- - ti Bo-go- - ro-d - - q

Grupirawe na apostrof so drugi vokalni znaci
Apostrofot se grupira so elafron i hamili samo za da se
dobijat znaci so pogolema intervalska vrednost. Se grupira i so dve
kentimi, no, samo ako se postaveni vrz oligon (Fragment: 57). Ne se
grupira so ison i iporoi.
Koga apostrofot se pee na naglasen slog od tekstot, pod nego
treba da se postavi oligon (za umeren akcent) ili petasti (za izra-
zit akcent). Neposredno po apostrofot postaven vrz oligon, treba
da sledi najmalku eden ison, a potoa i dva ili pove}e nadolni znaci:
(Fragment: 83)

tyf ko - po - sta - - sno-e slo-vo Is - to - ci - - la e -si

Apostrofot po koj sleduva iporoi so gorgon se presretnuva
so oligon so psifiston (Fragment: 84). Moè da bide presretnat i od
petasti, no samo ako ima klazma (Fragment: 85).
(Fragment: 84)

Svt - - - e - si Go - - spo- - di
84
(Fragment: 85)

Na spa - s- n` - - ste - - zi
Grupirawe na apostrof so vremenski znaci

Apostrofot moè da se pi{uva so site vremenski znaci, os-
ven so argonot i onie koi{to proizleguvaat od nego. Klazma prima
koga e sam, ili vo niza od apostrofi (fragment: 89), ili koga e posta-
ven nad petasti (Fragment: 86) ili oligon (Fragment: 94).
(Fragment: 86)

- kw e - din__vs - si-ln.

Mesto klazma, apostrofot dobiva apli vo slednive situacii:

Koga eden apostrof treba da trae pove}e od dva takta, pod
nego se stava dipli, tripli itn.:
(Fragmenti: 87)

Al - li - l$ - - - a_______________

Vo pobavnite melodii apostrofot istovremeno moè da bide
pod direktno i indirektno vlijanie na dva razli~ni vremenski zna-
ci: od gornata strana - gorgon ili nekoj znak {to proizleguva od
nego (digorgon, trigorgon), a od dolnata apli ili dipli.
(Fragment: 88)

Al - li - - l$ - - - ` - - a.______________

Koga se upotrebeni dva ili pove}e posledovatelni apostrofi
so klazma (vo pobavnite melodii), vo praktikata ovie dolgi tonovi
naj~esto se izveduvaat ukraseni (fragment: 89 a, 89 b i 89 v):
85
(Fragment: 89)
'
Mi- losty mi - - - - - - - ra,
(Fragment: 89 a)
'
Mi - losty___ mi - - - - - - - - ra,

(Fragment: 89 b)
' ili
Mi-losty__mi - - - - - - - ra,

(Fragment: 89 v)
'
Mi - lost___ mi - - - - - - - ra,

Grupirawe na apostrof so dinami~ki znaci i ftori

Apostrofot moè da primi: varija i antikenoma so apli
samo koga e vo par so drug apostrof. Pritoa, pravilno e, slogot od
tekstot da zapo~ne na prviot i da prodolì na vtoriot apostrof:
(Fragment: 90)

Gla-som mo-im ko____Go - spo - - d$____ vo - - zvax

Ne se stava varija ako slogot ne e postaven pod prviot apos-
trof tuku pod vtoriot ili pod tonot koj{to im prethodi (frag-
ment: 91). Ne se stava varija i vo slu~aite koga sleduva pomala ili
pogolema niza od neparen broj apostrofi, od koi posledniot osta-
nuva sam so zaseben slog od tekstot (fragment: 92).
(Fragment: 91)

Go - - spo - - di,______ sla - - va Te - - bh___
86
(Fragment: 92)

Mo - li Xr- - sta__ ne- - pre- sta - - nw

Koga nekoj melodiski ton zastapuvan od apostrof se pee vrz
akcentiran slog od tekstot, za da se naglasi, pod nego treba da se
postavi oligon (so ili bez klazma) pridruèn od psifiston. Po ova
grupirawe treba da sledat dva ili pove}e nadolni znaci, od koi
barem prviot treba da ima isto traewe kako apostrofot so psi-
fiston.
(Fragment: 93)

Ag- ge-li i ce - - lo - vh - - q spa- se
(Fragment: 94)
'
Te - - be po - - - - - - em

Apostrofot gi prima i site modulativni znaci (ftori).
Kako i kaj drugite vokalni znaci, diezot se pi{uva odozdola, a
ifesot - odozgora.

87
VIII.

Iporoi (o = ! )
Iporoi (gr. ((). slov. podtecene - te~en) e nadolen inter-
valski znak, koj sodrì dva posledovatelni apostrofi. Ne se pi-
{uva samostojno, tuku vo kombinacija so drugi intervalski znaci i
sekoga{ se stava vrz prodolèn slog od nekoj prethoden ton. Od ovaa
pri~ina, so iporoi ne moè da zapo~ne tvorbata ili muzi~kata
fraza.
(Fragment: 95)

- sl - - i___m, Go - - - spo - - di,

Grupirawe na iporoi so intervalski znaci

Iporoi moè da se postavi neposredno po site intervalski
znaci, osven po dve kentimi. Se upotrebuva i vo niza od tri, pa i po-
ve}e iporoi, koga melodiskite tonovi treba da se dviàt postapno
nadolu vrz istiot slog od tekstot, zapo~nat so nekoj prethoden in-
tervalski znak:
(Fragment: 96)

T ve - - - - - li - - ca - - em.________

Kako i drugite nadolni znaci, taka i iporoi, se grupira so
dve kentimi (so ili bez gorgon) i se postavuva nad oligon ( ).
Po ova grupirawe treba da sleduva eden ili pove}e nadolni zna-
ci ili ison:
(Fragment: 97)
- - kw_ Xri--stos__________ vos - kre - - - se,

88
Koga vtoriot apostrof na iporoi treba da bide umereno nag-
lasen, iporoi se postavuva nad oligon, a za da dobie posilen akcent
se pi{uva nad petasti. Vo prviot slu~aj, koj e poredok, po oligo-
not treba da sleduva ison ili nekoj nadolen znak, a vo vtoriot slu-
~aj po petasti sleduva drug iporoi ili nekoj od drugite nadolni
znaci. Ako vo ovie grupirawa e potrebno vtoriot apostrof da trae
dva takta (udari), pod niv ne se pi{uva apli, tuku klazma, koja vo
dvata slu~aja se odnesuva na vtoriot apostrof na iporoi:,

(Fragment: 98)

- - sl - - - - - - - i_________m

Neposredno po iporoi so gorgon voobi~aeno se pi{uva dve ken-
timi. Oligon se pi{uva samo vo slednite slu~ai: 1. Koga znakot
{to sleduva po iporoi so gorgon trae pove}e od eden takt, 2. koga
ima ukrasen znak i 3. koga po nego sleduva ison.

1. 2. 3.
Za razlika od oligonot (so ili bez klazma), koj koga presret-
nuva iporoi so gorgon dobiva psifiston (fragmenti: 98), isonot koj
presretnuva iporoi so gorgon kaj nekoi avtori ne dobiva psifis-
ton. No, ako po iporoi so gorgon sledat nadolni znaci, a isonot
koj{to go presretnuva ima klazma, toga{ dobiva i psifiston.

Apostrofot koj mu prethodi na iporoi so gorgon moè da bi-
de presretnat od oligon so psifiston, no ne i od petasti ako nema
klazma:

Iporoi so gorgon se pi{uva po oligon so psifiston ili pe-
tasti (so ili bez klazma, sami ili grupirani so drugi znaci). No,
koj od dvata znaka }e bide zastapen: oligon so psifiston ili petas-
ti, zavisi od karakterot na znakot koj{to sleduva po iporoi. Ako
znakot {to sleduva po iporoi e nadolen, tonot pred nego treba da
bide oligon so psifiston (fragment: 99), no ako prodol`niot znak
po iporoi e nagoren, pred nego se pi{uva petasti (fragment: 100).
89
(Fragment: 99)

spa - sa - - i d$ - - na - - .

(Fragment: 100)

I n- nh i___ pri - - - snw,

Grupirawe na iporoi so vremenski znaci

Od vremenskite znaci iporoi prima gorgon i apli, kako i zna-
cite koi{to proizleguvaat od niv. Gorgon sekoga{ prima od gornata
strana (fragment: 101) i po pravilo se odnesuva na prviot apostrof.
Bidej}i ne prima argon i klazma, prodolèno traewe na vtoriot
apostrof na iporoi od dva, tri i pove}e taktovi (udari) se postig-
nuva so postavuvawe na apli, dipli ili tripli od negovata dolna
strana:

(Fragment: 101)

T pre-voz- no - - st.__

Ako se sporedat prethodniot primer (fragment 101) so sledniot
(fragment 102), moè da se zabeleì deka tie vo muzi~ka smisla se
identi~ni. Se razlikuvaat samo ortografski: gorniot primer sodr-
ì iporoi so gorgon, a dolniot ima elafron zdruèn so apostrof.
Ve}e e kaàno, deka iporoi nikoga{ ne dobiva nov slog od tekstot,
tuku se pee na slogot od nekoj prethoden ton, a elafronot zdruèn
so apostrof sekoga{ dobiva svoj slog.

(Fragment: 102)

- kw smi-rix - - s_____ h- - lw.

Osven gorgon i digorgon, iporoi, koga e vo kombinacija so dru-
gi vokalni znaci, prima i trigorgon.

90
(Fragment: 103)

cest - - nhi - - - $ - - - - __

Vo nekoi tvorbi na Kalistrat Zografski (1913) iporoi so
gorgon se pi{uva neposredno po dve kentimi so gorgon (sami ili
grupirani vrz oligon so nekoj drug intervalski znak: ( n ).
Idejata za ova grupirawe e da se sozdade tridelna ritmi~ka figu-
ra so traewe od takt (mala triola). Vo ovoj slu~aj, dvete kentimi
so gorgon i iporoi so gorgon se ispolnuvaat za polovina takt (dode-
ka se kreva rakata nagore).

(Fragment: 104)

na - - - - e - - - - gw

Istata ritmi~ka figura moè da se zapi{e so pomo{ na tri-
gorgon so apli na prvoto koleno:

Grupirawe na iporoi so ukrasni znaci i ftori

Zastapuvaj}i nenaglaseni tonovi koi{to se peat vrz slogot na
prethodniot intervalski znak, iporoi poretko se sre}ava grupiran
so ukrasni znaci. Inaku, moè da se pi{uva so site, a so psifiston
samo koga e postaven vrz oligon sam (Fragment: 98) ili grupiran so
dve kentimi (fragment 97). Vo onie slu~ai koga e postaven vrz
petasti so klazma, iporoi, obi~no, biva presretnat od varija:

(Fragment: 105)

te - - - - bh

Pod iporoi se postavuva i omalon, koga zaedno so isonot (koj
sleduva po nego), treba da se ispeat so branuvawe na glasot kako
karakteristi~no vlijanie na omalonot:
91
(Fragment: 106)
-
A - - - miny. A - - - - miny.

Antikenoma so to~ka moè da se postavi pod iporoi, i se
odnesuva na negoviot vtor apostrof:

(Fragment: 107)
'
Go- spo - - - di,

(Fragment: 107 a)

Go- spo - - - - - di,

Znaci za alteracija i ftori moàt da se postavat, kako nad
iporoi, so vlijanie vrz prviot apostrof, taka i pod nego, so efekt
vrz vtoriot ton, {to e po~est slu~aj.

92
IX.

Elafron (i)

Elafron (gr. ~/(. slov. legkoe - lesno, poleka) e nadolen
vokalen znak koj{to se upotrebuva na dva na~ina: koga se pi{uva
sam, pravi skok nadolu za tri stapala (terca) i koga e grupiran so
apostrof ( ui ), namesto za terca, se spu{ta za eden stepen. Vo ova
grupirawe apostrofot se izveduva kako da ima gorgon i zaedno so
prethodnata nota se peat za eden takt (udar). Vo sledniot muzi~ki
fragment apostrofot se pee vrz slogot na prethodniot apostrof,
dodeka elafronot vo dvata slu~aja, i koga sam i koga e grupiran,
dobiva svoj slog od tekstot:

(Fragment: 108)

Gdh esty F - - i - s$s, E - go-je vmh- ni - ste stre- \i,

Ako apostrofot e oddelen od elafronot so vertikalna crt-
ka ili se napi{ani porazdale~eni, sekoj od ovie vokalni znaci se
ispolnuva spored svoite vrednosti: apostofot se spu{ta eden ste-
pen, a elafronot dva i sekoj si ima traewe od po eden takt:

(Fragment: 109)

Vqer - - - kvax bla - go - slo- vi - te Bo - - ga

Grupirawe na elafron so intervalski znaci

Koga muzi~kata fraza bara nekoj intervalski znak so gorgon
neposredno pred elafronot grupiran so apostrof (ui), toga{
dvata tona (znakot so gorgon i apostrofot grupiran so elafron)
se ispolnuvaat za polovina takt, kako da se pod vlijanie na di-
gorgon so apli na prvoto koleno.
93
(Fragment: 110)

i ve - - l` - - - ______mi - - losty.

(Fragment: 110 a)

i ve - - l` - - - _____ mi - - losty.

Osven {to se koristi sam i grupiran so apostrof, elafron se
pi{uva i vo kombinacija so oligon i petasti. Koga se pi{uva sam,
elafronot se pee lesno i neakcentirano:

(Fragment: 111)
i voz - li - k$- im ra - d$ - - - \e________s

Postaven vrz oligon ili petasti, muzi~kiot ton {to go
zastapuva elafronot se pee akcentirano: so oligon - umereno, a so
petasti - poizrazeno:

(Fragmenti: 112)
I_____ n - - nh________ i pri - - - - snw

(Fragmenti: 113)

V qer - - - - - - - - kvax

Isto kako i drugite nadolni znaci, i elafron (sam ili zdru-
èn so apostrof) moè da bide grupiran so dve kentimi vrz oligon,
pod uslov potoa da sledi nekoj nadolen znak ili ison.

(Fragmenti: 114)

Go-spo-di, voz-zvax k Te - - bh,
94
(Fragmenti: 115)
t bo pr`- l____ e - - si_____ i per- - vi,

Koga nekoj nagoren znak presretnuva elafron zdruèn so
apostrof, toj treba da bide oligon so psifiston, bez ogled dali e
naglasen ili nenaglasen ton. No, ako oligonot ima dolu dve ken-
timi so gorgon, ne dobiva psifiston (qvui).
(fragment: 116)

jer-tva ve-cer - - n - -

Intervalskiot znak so klazma koj{to presretnuva elafron
zdruèn so apostrof treba da bide petasti:

Kako {to e ve}e kaàno, za razlika od oligon, koj, i so klazma
i bez nea, koga presretnuva elafron zdruèn so apostrof dobiva
psifiston, isonot koj presretnuva zdruèn elafron so apostrof,
spored nekoi avtori moè da dobie psifiston samo ako ima klazma,
pritoa, po elafronot treba da sledi u{te nekoj nadolen znak.

Koga po oligon sleduva elafron i toa se povtoruva nekolku
pati vo muzi~kata fraza vrz eden slog od tekstot, pod oligonot
sekoga{ se postavuva antikenoma.

(fragment: 117)

I - - - - - - - - - - - - je

Grupirawe na elafron so drugi muzi~ki znaci

Od vremenskite znaci, so elafron se pi{uvaat klazma, apli,
gorgon, kako i znacite koi{to proizleguvaat od nego. Grupiraweto
na elafron so argon e isklu~eno.
95
Elafron gi prima site ukrasni znaci: varija, omalon, antike-
noma so to~ka i eteron (fragmenti: 118 i 119), a psifiston moè da
dobie samo ako e postaven nad oligon (fragment: 120).

(Fragmenti: 118)
Vo - - skre - - - se - - n vs vos-kre- se- n-em

(Fragmenti: 119)

Vo - Xri- sta___w - ble - - ko - - ste - - s______
(Fragment: 120)

Al - li - l$ - - - - - - a___________________

So elafron se pi{uvaat - kako odozgora, taka i odozdola - site
znaci za modulacija i alteracija, spored nivnite ponapred ve}e
opi{ani svojstva.

96
X.

Hamili (p)
Vokalniot znak hamili (gr. ,)/). slov. nizki nizok, dla-
bok) ozna~uva nadolen intervalski skok od kvinta (pet stapala).
Ovoj, inaku, malku zastapen znak se upotrebuva sam ili vo kombi-
nacija so drugi intervalski znaci.

(Fragment: 121)

I mo - - - - lim - - ti - - - - - s
Bo - - - - - - - - - - je

Iako, pi{uvaweto na hamili na po~etokot na melodijata e
dosta nevoobi~aeno, Kalistrat Zografski, o~igledno rakovoden od
idejata na tekstot, tvorbata Vrata@ adova sokr$i@l esi@ ja zapo~nuva
tokmu so ovoj intervalski znak:

(Fragment: 122)

Vra- ta a - - - do - - va

So ogled na negoviot nadolen karakter, hamili retko se upo-
trebuva kako naglasen ton, no koga e toa neophodno, se postavuva vrz
oligon za da se naglasi umereno ili vrz petasti za da se dobie
poizrazen akcent. Teoretski i hamili moè da bide grupiran so dve
kentimi vrz oligon. Vo site ovie grupirawa na hamili, vaàt is-
tite pravila kako i kaj drugite nadolni znaci.

97
Vo kombinacija so apostrof i elafron, hamili se koristi za
dobivawe na znaci so pogolemi intervalski vrednosti:
Seksta: F

Septima: #

Oktava: $

Nona:

Decima:

Undecima: itn.

Hamili prima vremenski, ukrasni znaci i ftori na istiot
na~in kako i drugite nadolni znaci.

98
XI.

Klazma ()

Kako vremenski znak, koj{to go udvojuva traeweto na tonot,
odnosno go prodolùva negovoto traewe za u{te eden takt, klaz-
mata naj~esto se postavuva nad intervalskiot (vokalniot) znak, a vo
nekoi slu~ai i pod nego:

Vo slednive situacii mesto klazma se pi{uva apli:

Koga po ison (oligon ili apostrof) so klazma sleduva apos-
trof so gorgon, toga{ dvata tona dobivaat svoj slog od tekstot
(fragment: 123) . No, ako samo prviot ton dobiva svoj zaseben slog, to-
ga{ toj, namesto klazma, dobiva antikenoma so apli (fragment: 123 a).

(Fragment: 123)

i Sv-to - m$ D$ - - - x$
(Fragment: 123 a)

i - - m Go - spo - - - dn

99
XII.

Gorgon ()

Gorgon (gr. ( slov. skorene) e vremenski znak, koj staven
nad/pod nekoj intervalski znak od nekoja melodija, obvrzuva na sled-
noto: znakot so gorgon i znakot neposredno pred nego (od negovata
leva strana), da se ispejat so isto traewe za vreme od eden takt.

Al - li - l$ - - - - - - ` - - .

Gorgonot sekoga{ se postavuva nad kombiniranite znaci:

kako i nad iporoi, nad vtoriot od par apostrofi i nad apostro-
fot presretnat od elafron povrzan so drug apostrof, a se pi{uva
pod apostrof koga e presretnat od iporoi so gorgon:

Vo odnos na mestoto kade {to treba da se postavi gorgonot,
me|u teoreti~arite postojat razli~ni stavovi. Spored edni, gorgo-
not treba da se pi{uva pod poedine~nite znaci:

a, spored drugi teoreti~ari gorgonot treba da se pi{uva pod inter-
valskiot znak samo koga so nego zapo~nuva muzi~kata fraza:

(Fragment: 124)

Ot-qa i S - - na i Sv-ta-gw D$ - - xa,
100
Bez ogled na toa, dali imaat sopstven slog od tekstot ili ne,
intervalskite znaci so gorgon sekoga{ se nenaglaseni. Ottuka,
gorgon ne moè da se postavuva vrz ili pod intervalski znaci, koi
po svojata priroda se naglaseni ili zasileni so psifiston ili
petasti:

Apostrof i iporoi se edinstvenite intervalski znaci na koi
istovremeno moàt da bidat postaveni i gorgon i apli (ili dipli).
Gorgonot se postavuva odozgora, a apli (ili dipli) odozdola. Vo
slu~ajot so iporoi gorepostaveniot gorgon se odnesuva na prviot, a
apli (dipli ili tripli) na vtoriot apostrof.

(Fragment: 125)

Na - - - m._________________________________

101

ANEKS

Jane Koxaba{ija:
Avtorski crkovno-muzi~ki tvorbi

102

103
Na Negovoto Blaènstvo Arhiepiskop makedonski i ohridski G.G. Stefan

Xvala.
Glas i*. Ni.
Bla - j - ni-- -m$ ar - xi - - r - - , ma - k-

don-sko - - m$__ ar - xi - - pi - sko- - p$, na - - - - m$

St - - a - - - n$, Ar - xi - - re - - na - - -

- - m$ St - - a - - - n$: mno - - ga - le - ta,
mno - - ga - le-ta, mno - - - ga - - ____ le - -

'
- - - - ta, mno - - ga - - ____ le - - - ta,
mno - ga - l - - ta, mno - - ga- - __ l - - ta

mno - - ga- - l - - ta, mno - - ga- - l - - ta.
104
Xvala Makedonskom$ Sfnod$.Glas i*. Ni.

Sv- thi - - e - - m$ Ma - ke - - don - sko - - m$

Sf - - no - - d$______ i____ Bla - je - nei - - - e-
- - m$ Ar - - xi - - - e - - - re - -

na - - e - - m$ Ste - - a - - - n$: Ar - - xi - -

- - e - - re - - na - - e - - m$ Ste- -

- - - a - - - n$: Mno-ga - lh - - - ta,

mno- - ga-___lh - - ta, mno - - ga - - __________ lh-
- - ta, mno - - ga - lh - - - - - ta, mno-

ga - - , mno - - ga- lh - - - ta, mno - - ga-

- - _______ lh - - - ta. Mno - - ga - - lh - -

ta, mno - - ga- lh - - ta.
105
DOSTOINO ESTY.

Glas v*.

Do- stoi - - no esty - - kw vo - i - sti - - - n$,

bla - - ji - - ti_________t Bo - - go - ro - di - -

- q$, pri - - snw bla- j- n$- i pr - - n - po-roc-n$

, i ma - - try___ Bo - - ga______na - - - -

- go. Ces- tnhi - $ - - ____ x - - r$-v`m i sla-

vnhi - - $ - - ____ bz - - sra- n - - n` - s - - ra-

- - fm____ bz - is - tlh - - n` - - Bo- ga Slo-va

rojd-$-, s$ - \$ - Bo-go - ro - - di - q$ t________

v - li - ca - - - m.________________

106
Glas e*. Pa.

Do- stoi - - - no____ esty - - ko vo - i-

i - - - sti - - - n$___ bla-ji - - - ti_____ t

Bo - - - - - - - go - - - ro - - - -
- - - - di - - - - - - q$, pri - - - -

- - - sno bla - je - - - n$ - - - i pre-

ne- po - ro - - - - - - - cn$ - - ,___ i ma - -

- - - - try_____ Bo - - - ga______________ na - -

- - gw.___ Ces- tnhi - - - $- - x - - r$ - -

v`m,__________________ i slav - - nhi - - $ - - -

bez sra - vne - - nf - se - - ra - - fm, bez
107

is - tlh - - - n` - - - Bo - - ga Slo - - va
rojd - - $ - - - , s$ - - - - \$ - - -

Bo - go - ro - - di - - q$ t________________ ve - -
li - - ca - - - em.__________

Glas e*. Pa.
(Na makedonski jazik)

Do-stoj - - no---------e, na - vi - - sti - - na, da Te u

bla - ù- va - - me Bo- go - ro - - di - - ce, se - - ko-ga{

bla - è-na i pre - ne - po - - ro~ - - na i maj - - - ka---

na------- na - - {i - - ot------- Bog. Po- ~e-sna od he - ru-

vi- mi - - te i ne - spo - red - - li - - vo po- sla- vna
108
od se - - ra - - fi - - mi - - te, ne - - tle - - no
si Go ro - di - - la Bo - - ga Slo - - vo - - to,

Te - - be, ko - - ja si Bo - go - ro - - di - - ca,
te ve - li - - ~a - - - me.---------------------

Glas i*. Ni.

Do- stoi - - no____ esty - - kw vo - i - - sti - -

- n$ bla - ji - - - ti_____ t Bo - - go - - ro-

- - di - - - q$, pri- - snw bla - - j - - n$- -, i___

pr - - n - - - po - - - ro - - - cn$ - - - ,

i ma- - tery___ Bo - - ga____ na - - - - - gw.

Cst - nhi - - - $ - - - ________ x - - r$ - -
109
vfm, i slav - - nhi - - - $ - - - bz srav - n-

n` - - _____ s - - ra - - fm,___________ bz

is - tlh - - n` - - - ____ Bo-ga Slo - va rojd - - $-

- - - , s$ - - - - \$ - - Bo - - go -
ro - - di - - - q$ t___ v - li - ca- - m, t___

v - li - ca- -m, t v - li - ca - - - m, t ve- -
- li - - ca - - m.

110
HERUVUMI KRATKI

Glas v*.

I - - - - - j x - r$ - - v` - - - myf
tai - - - - - nw w - - bra - z$ - - - - -

\ i ji - - vo - - tvo - - r - - \i tro -

- - - i - - qh tri - - - sv - - to - - ph- -

- sny__ pri - ph - va - - - - \ vs - - ko - e

nyf - - nh ji - - tei- sko - - e______ w t - lo- -jim__

_________ po - - pe - - ce - - n` - - - e.

FA - - kw da Qa-r__ vshx po- di - - - mm

ag - gel - - ski - - mi ne- - vi - - - - - di-
111

- mo do- ri - no - si - - - ma cin - - - -

- mi. Al - li - l$ - - - - - - - ` - - a.

Glas g*. [ Ga.

I - - - - j x - - r$ - - - vf - - - m
tai - - - - nw w - bra - z$ - - - - - - \
i ji - vo - tvo- r - - \i Tro - - i - - - - qh

tri -sv - - t$ - - ph - - - - - - sny

pri-ph- - va - - - - - - - - - - - - - \,

vs - - - - ko - - n - - - - nh ji-ti - -

- - sko - - - - lo-jim________ po- p - c - - -

- - n` - - .
112

FA - kw da Qa-r vshx po-di - - - mm ag - gl-

- ski - - mi n- vi - - di - - mo do- ri - no - si - -

ma_____ cin - - - mi. Al - li - l$ - - ` - - - a,

Glas d* ._o V$. (legetos)

I - - - j____ X - - r$ - - v` - - - m

tai - - nw____ o - bra - - z$ - - - - - \,
i______ ji - - vo - tvo - r- \i__ Tro - - i - - - qh

tri- - sv - t$ - - - ____ ph-sny__ pri- ph - va - -

- - - \i vs - - ko - ____ n - - nh ji- ti -

sko - - - lo-jim____ po- p - c - - n` - - .
113

FA - - kw____da Qa- r____vshx po- di - - - -

- - - - mm aggel - - ski - - mi ne- - vi - - -

- di - - - mo do - ri - no - si - - - ma cin - -

- - - - mi. Al - li - l$- ` - - a, Al - li - l$ - -

` - - a, Al - li - l$ - - - - - ` - - - a.

Glas *.

I - - - - j x - - r$ - - vf - - - -
- - - - m tai_____________________________ tai-

- - - - - - - - - - nw___________________

w - bra - z$ - - - - - - - - - - - \

i______________ji - - vo - - tvo - - - r - -
114

- \i Tro_________________________________________

_______________ Tro - - - - - - - - - - -

i - - - qh________ tri - sv - t$ - - - ___

ph - - sny pri- - ph - - va.., pri - - - ph - va - -

- - - - - - \, vs - - - ko - - n - -

- - nh____________ ji-ti - - - - - - - sko - -

- - - - - - - lo-jim____________ po - p-

c - - n` - - .

FA - - - - kw da___Qa - - r____________

vshx po-di- - mm ag - - gl - - ski - - mi n - - vidi-

- - mo do - ri - no - si - - - - - - - ma cin
115

- - - - - - - - mi. Al - - li - - l$ - - - -

` - - a.
Glas n*. Ni.

I - - - - - j x - - r$ - - vf - - - -
- - - - m tai______________________________ tai-

- - - - - - - nw__________________ w - -

bra - - z$ - - - - - - - \ i______________

ji - - vo - tvo - - r - - \i Tro - - - - - - -

- - - i - - - - - qh tri- sv - t$ - - - __

_____ph - - - sny pri - - - - - - ph.., pri -

- ph - va - - - - - - \, vs - - ko - -
116
n - - - nh_____ ji-ti - - sko - - - lo-

jim__ po- p - c - - n` - - .

FA - - - - kw da___ Qa - - r____________

vshx po - di - - - mm ag - - - gl - - ski - - mi

n - - vi - di - - mo do - ri - no - si - - - - -

- - ma cin - - - - - - - - - - mi.

Al- li- - l$ - `- - a, al - - li - l$ - ` - - a, al- - li-

l$ - - - ` - - a.

117
Otecot i Sinot. Glas I._= Pa.

Ot - - te - - cot i Si - - not, i Sve- - ti-ot Duh,

Tro - - i - ca ed - no-su{- - tna i ne- raz - - del - - na.

Mi - - lost na mi - - rot, `r - - tva na bla - go - -

dar - - nost.

I so du - - hot----tvoj

Gi i - ma-me kon Go-spo - - da.

Do- stoj - - no i pra- - ve - - dno----------- e, da se po-

klo - nu - va-me na Ot - - te - - cot i Si - - not, i

Sve- - ti - ot Duh, Tro - - i - ca ed - no-su{- - tna i ne-
118

raz - - del - - - na.

Svet,---------- Svet,--------- Svet----Go - spod Sa - va - - ot !
Pol - - ni se Ne - be - sa-ta i zem - - ja - - - ta

so Tvo - ja - - ta sla - - - va; O - sa - na vo - vi-
si ni - - te Bla - go - slo - ven e Koj {to do - a - |a

vo i - me - to na Go-spo- - da; O - sa - - na vo vi-

si - ni - te.

A - min!-------------------------------

A - min!---------------------------------------

Te - - be Te vos - pe - - va - - me, Te - - be--------
119

Te bla - go - slo - vu - va - me, Te - - be Ti bla - go-

da - ri - - me,-------- Go - - spo - - - di, i----------- Ti se

mo- li-me, Bo - - è na{!

120
TROPARI I KONDACI

Na Arhid. Prof. D-r Sebastian Barbu Bukur (Romania)

Tropar na Sv-te Kiril i Metodij
Glas d*._o .

FA - - kw A - po-sto-lwm e- di-non-ra-vn`-i i Slo-

vn-skix__stran - ci - t - l` - - . K - rfl-

- - l i M - o - - d` - Bo - go - m$ - dr`- i, Vla-

di- k$ vshx mo-li - - t, vs - z - ki Slo-ven-sk`- -

tver- di - - ti v pra-vo- sla - v`- - i___ i e - di- no-m-sl`-

i, - mi - ri - ti___ mfr,____ i spa - sti________

d$- ___ na - - .
121
Na Nikola Koxaba{ija
Tropar na Sv. Nikola. Glas d*._o 4

Pra - - vi - lo vh - - r i ob-raz kro-to-sti,

voz - der- ja-n`- - ci- te-l - vi t sta- d$__tvo-e-

- m$ - je ve-\ei is-ti-na. Se - go______ ra - - di st-

jal e - si_____ smi - re- n`-em v - sw - - ka- ni - \e - to-

bo- ga - ta-: Ot - - ce sv- \en - - nona-cal - - ni - -

ce N` - ko - - la - - e, mo - li Xr` - sta____Bo - - ga, spa-sti

s d$-am___ na - - - im.

Na sestra Ilijana, igumenija na Markoviot manastir Sv. Dimitrij
Tropar Sv. Dimitr` Mirotocivq.
Glas g*.[ Ga.

V - li- ka w - brh-t__v bh-dax t po-bor-ni- - ka vs-

ln- na - - , stra- sto-trp- - c, - z- ki po-bh-jda-- - \a.
122

- ko - j -bw L - - v$ niz - lo - - jil e - si gor- d-
-n, i na pod - - vig dr-zno-vn- - na so- tvo-riv

N-sto-ra, ta- kw, sv- - t Di - mi - tr` - , Xr`-st$ Bo- g$ mo-

li - - s da- ro - va-ti nam v - l` - - mi-losty.

Tropar na sv. Dimitrij. Glas III.[ Ga.

Ce - li-ot svet naj - de vo te-be za-{tit-nik, stra-

dal- ni - - ku, koj____gi po - be - du-va{ ne zna - bo{ - -

ci - - te. I ka - ko {to si ja po - be-dil gor - de - li -

vos-ta Li - e- va, i za bor-ba si go o- hra-bril Ne-sto- -

ra, ta - ka sve - ti Di-mi-tri- e, mo- li se na Hri - -

sta--- Bo-ga, da ni da - ru - - va mi-lost go - le - - ma.
123
Kondak na sv. Dimitrij. Glas II. .

So po - to - ci-te na tvo- ja-ta krv,------- Di- mi-tri- e,

Cr- kva-ta ja o - bo- i Bog,------- Koj ti da - de si - la---- ne-

po - be- dli-va i tvo - jot grad----- ne - o- {te-ten go za -

pa-zi, za- {to ti si ne - - go-va pot-kre-pa.

O, preslavno ~udo. Glas VIII. Ni.

O, pre- sla-vno ~u - - do! De - - nes na ne - bo-to i

na zem- ja- ta za - svet - li ra- dost pri sla - ve- we-to na

spo-me-not na ma - ~e - ni - - kot Di-mi - - trij; od an-

ge - li - - te se o - ven-~u- va so po- hva-li, a od lu-
|e - - to pri - - ma pe - - sni. O, ka - - ko----po-stra-da!

Ka-kov pod-vig poka-à! So nego lu - ka - vi- ot vrag---pa-
124

- dna, ot- ka- ko Hri- stos---- go----- po - be - - di.

Te veli~ame. Glas VII. Zo.

Te ve - li- ~a- me stra - dal - - ni-ku sve- ti i

ve - li- ko - ma - ~e - ni- ku Di - mi - - tri - - e i gi

po - ~i - tu - va-me ~es - - ni - te tvo- i stra- da- wa {to si

gi pre - tr-pel za Hri - - - sta.

Drugo. Glas VII. Zo

Te ve - li - ~a - - me stra- dal - - ni- ku sve - - ti

i ve - li - ko - ma - ~e- ni - - ku Di - mi - - tri - - e

i gi po - ~i - tu - va- me ~esni-te tvo- i stra-da- wa {to

si gi pre- tr- pel za Hri - - - sta.
125
Tropar na Krstovden. Glas I._= Pa.

Spa - - si gi Go - spo - di, Tvo - i - te lu - - |e,
i bla - go - slo - - vi go Tvo - - e - to nas-led-stvo;

da - ru- vaj mu na na-{i- ot pra - vo - sla-ven na - - rod

po - be- di nad ne - pri - ja- te- - lot i ---------- ~u - vaj go so

Tvo - - jot ì - vo - - tvo-ren- - krst.

Kondak. Glas IV._o Di.
Ti, Koj do - bro-vol-no na Kr - - stot se is- ka-~i, na

Tvo - jot nov na-rod {to go no-si Tvo-e-to i - - me, da - ru-

vaj- mu gi Tvo-i-te do-bri-ni; daj mu si - - la na Tvo-jot na-

rod na - bo-èn davaj - - }i mu po - be-da nad ne - pri-

ja - te - li-te, i - maj - }i go za po - - mo{ Tvo - - e - to
126

o - ru-`je na mi-rot, ne po - be - dli- va-ta po - be-da.

Tropar na Ro`destvo Hristovo.
Glas IV._o Di.

Ra - |a - - we - to Tvo-e, Hri-ste Bo-è na{, sve - -

tot go o - za-ri so sve- tli-na - ta na bo - go - poz na - ni - e-
to; pre - ku ne - a slu-ì - te- li-te na yvez-di-te se u-

~e-a od yvez- da-ta da Ti se po - klo - nu - va-at Te- be,

Son - ce na prav-da- ta, i da Te po - - zna - at Is-sto-ku

od visi - ni-te, Go - - spo - di, sla - - va-----Ti.

Kondak. Glas III. [ Pa.

De- va-----de - - nes go ra - - |a Pred-su{-tes- tve - ni-

ot, i zem - ja-ta Mu nu - di pe{- te-ra na Ne-pri- stap-ni-ot.
127

An - ge - li - te so pas-ti - ri-te go sla - vo-slo-vat, a

mu - dre-ci-te pak so yvez- da-ta pa- tu - va-at o - ti za - -

ra - di nas se ro - di mla - do de - - te pred- ve~ - - ni-

ot Bog.-----------

Tropar na Hristovoto Obrezuvawe.
Glas I._= Pa.

Ti, koj se - di{ vo og - no-zra- ~en pre- stol na vi-

si - ni - te, so Tvo - - jot bez - po- ~e-ten O - - tec i

so Bo - è stve- - niot duh , si bla - go-vo- lil------da se

ro - - di{ na zem - ja - ta od ne - is - ku - so - - ma`-na

de - - voj- ka, Tvo - - ja - ta Maj-ka, I - su-se! Po - - ra -

di to - - a si bil i o- bre-zan ka-ko ~o - - vek os- mo-dne-
128

ven. Sla - va na Tvo-jot s#- blag so - - vet; Sla - - va na

Tvo - e - to sni-sho-de-we, e- din-stven--- ô- ve - ko-qup- - ~e!

Kondak. Glas III. [ Pa.

Go - spo - da-rot na vse - le - na-ta tr - pi o - bre-

za - ni - - e i, ka - ko do-bar, gi ot- stra- nu-va ~o - ve~-

ki - te pre-gre-{e- ni- ja; de - - nes na sve-tot mu da - - va
spa - se - ni - e a vo vi - si- ni - te se ra - du - va

i Soz - da - te - lo-vi- ot sve-tlo-no-sen je - rarh i

bo-ès-tven Hri- stov taj-nik Va - si - - lij.--------------

Tropari na Vodoosvetuvawe
a) Glas VIII. Ga.

Gla-sot Go - - spo - dov na vodi-te vi - ka go-
129

vo - - rej - - }i: prij - de - te pri - me - te go si - - te

Du- hot na pre- mu-drost, Du-hot na ra - - zum, Du- hot na

strav Bo-`ji na Hri - - sta koj------ ni se ja - - vi.

b) Glas VIII. Ga.

De-nes se o - sve- tu - va pri - ro - da-ta na vo - di-te

i---- Jor- dan se raz - de - lu - - va i te - - kot na svo-

i - te vo - - di go vra- }a---- na - - zad, gle - daj - - }i go

Go - spo - - da ka - - ko se kr - - {te - - va
Tropar. Na Bogojavuvawe. Glas I._= Pa.

Ko- ga se kr - {te-va-{e vo Jor-dan, Go - spo - di,

na sve-tot mu se ot-kri Sve-ta Tro - i - ca: za-{to gla-
130

sot na Ro - di- te-lot sve - do - ~e-{e za Te - be, i - me-

nu - vaj - - }i Te voz-qu-ben Sin. I Du - hot, vo vid na

gu - - lab, ja po-tvr-du - va- {e vi-sti - ni - to-sta na Ne - go-

- vi- te zbo - ro - vi. Hri - - ste----- Bo - - è, Koj se ja-

vi i sve - - tot go pro- sve - tli, sla - - va----- Ti.

Kondak. Glas IV._o Pa.

Go-spo- - di, de - nes & se ja - - vi vse - le - nata

i Tvo - ja - - ta sve-tli - - na se po - ka-à vrz---- nas,

ko - i ra- zum-no ti pe - e- me. Ti si do-{ol i si

se ja - - vil--- Sve-tli-no ne- pri - - sta- - pna.-------------

131
Tropar na Sretenie. Glas I. Pa.

Ra - du - vaj se, Bla - go-dat-na Bo- go - ro - - di-ce

De - vo, za-{to od Te- be------ iz- gre-a son-ce-to na prav-da-ta
Hri-stos,----na - {i - ot Bog, Koj gi pro - - sve-ti o - ni- e {to
be - - a vo mra-kot. Ve - se - li se i ti--------star-~e

pra- ve-den, zo-{to si go pri - - mil o-slo- bo-di- te- lot na na-
{i - te du - {i, Koj ni da - ru- va vos-kre- se - - ni - - e.

Kondak. Glas I.= Pa.

Hri- ste Bo - - è, Koj so Tvo - e - to ra - |a- we ja

os - ve-ti u-tro-ba- ta na De - va, i gi bla - go- slo-vi ra-

- ce - te Si - me- o - no-vi ka - ko {to tre - ba - {e, ot- ka-

ko ni dojde vo pre - - sret, n# spa-si i nas . No smi- ri go
132
vo ne - vo - lji - te, Tvo - e - to na - se - le - ni- e, i

pot- kre- pi gi na - - {i-te u - pra - vi- te - - li, e - din-stven

-----~o - ve - ko- qub - - ~e.

Na Cvetnata Nedela.
a) Hriste Boè. Glas I. _= Pa.

Hri-ste--- Bo - - è, u - tvr - du - vaj - }i ja ve- ra- ta

na op - - {to- to vos-kre - se - ni - e, pred Tvo - e-to stra-da-

we go vos-kres-na La - za- ra od mr-tvi-te. za - to - a i

ni - e ka-ko de- ca- ta no - sej-}i zna - - ci na po - be - da,

Ti pe - e - me Te- be, po - be- di-te-lu na smrt - - ta: O-

sa - - na vo vi - si - nite, bla - go-slo-ven e o - - noj

{to do - a - |a vo----- i - me-to na Go - - spo - - da.
133
b) Pogrebani so Tebe.
Glas IV. _o Di.

Po - gre - - ban - ni so Te- be vo kr- {te - ni - e-to,--
Hri - ste Bo- è na{, so Tvo - e-to vos- kre - se - ni - - e se

u - do - sto-iv- me za bes- smrt-ni-ot ì - - vot i za-
- to - a pe - e - me: O - sa - - na vo vi - si - ni-te,

Bla - go - slo - ven e o- noj {to do - a - |a vo i - me-
to Go- spo-do - - vo.

Kondak.
Glas VI. .

Na ne - be - - sa - - ta no - - sen na pre-sto-lot,

a na zem- ja - ta na os - - le, Hri- ste-----Bo - - è.

si ja pri - - mil po-hva- la- ta od an - ge - - li - te
134

i pe-sna-ta od de - ca-ta ko - i Ti vi - ka-at: Bla - go-slo-

ven si Ti koj do - a- |a{ da go povi-ka{ A - da - - ma.

Tropar. Hristos voskresna. Glas V. Pa.

Hri - stos----------- vos - kres - - na od mrt - vi - te------------

so smrt- - ta smrt - - - ta------- ja po - be - di----- i na
o - ni - - e----- vo gro- bo- - vi-te ì - - vot im da - - ru-va.

(dva pati)

(Kadenca za tretiot pat)

ì - vot im da - - ru- va.-----------------------------------------------

Kondak. Glas VIII. Ni.
'
Vo a - - dot si sle - - gol, Spa - si - te- le moj----

--------- i vrata-ta si ja ot - vo-ril ka - ko Se - si-len,

ka - ko Soz - da- tel, u- mre- ni- te so Se - be Si gi vos- kres-
135
nal i o - si - lo-to na smrt-ta si go skr - - {il, a A-

dam od kle - ve-ta be - {e iz - ba-ven, ô - ve - ko- qub-~e,
za - to- a Ti vika-me: Spa - - si ne, Go - - spo - - di.

Tropar na Hristovoto Voznesuvawe.
Glas IV._o .

Si se voz - - nel vo slava, Hri - - ste Bo-è na{,

i si gi za - ra- du- val u - ~e - ni - - ci - te so

ve - tu - vawe- to na Sve-ti - ot Duh, a so bla - go-

slo-vot si go u - ve-ril de - ka Ti----- si----Sin Bo- - ì,

Iz - ba-vi - te-lot na sve - - tot.
Kondak. Glas VI. .

Ot - ka - ko ja is-pol-ni pro-mis-la-ta za na- {a pol-
- - za, i zem- no-to go so - e- di- ni so ne - bes - - no-to

136

se voz-ne- se vo sla - - va, Hri - - ste Bo-è na{,
bez da se raz - - de-li{ od nas, no os - ta - nu-vaj-}i se -
ko-ga{ so nas, i vi - kaj - }i im na o - ni- e {to Te qu- -bat,

jas sum so vas, i ni-koj ni - - {to pro-tiv vas ne mo-è.

na Sleguvaweto na Svetiot Duh.
Glas VIII. Ga.

Bla - go-slo-ven si Hri - - ste----- Bo - - è na{, Ti gi

na- pra-vi pre-mu-dri ri - bo - lov-ci - - te, is - pra - }aj- -

}i im go----- Sve - - ti- - ot----Duh, re - ku niv ja u - lo-

vi se - le - nata, ô - ve - ko-qub- - ~e, sla - - va Ti.

Kondak. Glas VIII. Ga.

Ko - - ga Se- vi{-niot sle - - ze i gi iz - me- -
137
{a ja - zi - ci-te, to - ga{ gi raz- de- li na - ro- di-te,
a koga gi raz - de - lu - va-{e og - ne - nite ja - zi-ci,

si - te lu - |e gi po - vi-ka na e-din-stvo, i si - te

za - ed-no go slavi-me Se - sve - - ti- ot Duh.

Tropar. Hristovoto preobrazuvawe. Glas VII. Ga.

Hri- ste--- Bo - - è, Si se pre - o-bra-zil vo o - ra-

ta, po - ka - ù - vaj- }i im ja na tvo - i - te u - ~e- ni-ci
sla - - va - ta Tvo - - ja, o - nol - ku kol-ku {to mo - è-a

da---- ja----- vi-dat. Po mo - lit-vi-te na Bo - go - ro - di-ca i

nas gre{-ni-te da ne so- sve-tli Tvo - ja-ta ve~-na sve-tli-

na, sla - va Te - - be, da - ri - te-lu na sve- tli - na-ta.
138
Kondak. Glas VII. Ga.

Na gora - ta si se pre - o- bra- zil, Hri-ste----Bo-

---è. i Tvo- i- te u - ~e-ni - ci ja vi - do-a Tvo - - ja-

ta sla - va, kol-ku {to pod-ne - suva- a; ta, ko - ga }e

Te vi - - dat ka - ko se ras-pnu-va{, da raz-be-rat de-

ka Tvo - e - to stra- da-we e do - bro - - vol - - no, i na

sve - - tot da mu pro - po - ve - da-at, de - ka Ti, na-
vis -ti-na, si Sve - tli- na-ta na O - te - - cot.

139
STIHIRI NA VELIKI ÊTVRTOK.

Slava. Gi soblekoa od mene rizite.
Glas VI. .

Sla - - - - - - va na O - - te - - cot, i

Si - - - not----- i------------- Sve - - - ti - - ot-------Duh:

Gi so - ble-ko - a od Me-ne ri - - zi-te Mo - - i,

i me o - ble - - ko - - a vo cr- ve - na ba - gre - -

ni - - - ca; tr - - nov ve - - nec po - lo - - ì-
- - ja na-gla - va-ta Mo - - ja, a vo de - sna-ta
ra - - ka Mi da - - do - a tr - - - ska, za

da gi skr-{am-----ka - - ko gli- ne - - ni----- sa - - - -

do - - - vi.

140
I sega: Ple}ite moi. Glas VI. .

I----------- se - - - ga i------- se - - ko- - ga{

i vo ve - - ~ni------- ve - - ko - vi. A - - - min.

Ple - - }i - te Mo - - - i gi da - dov na bi - -

e - - we, a li - ce - to mo - - e---------- ne go----

------svr - - tev od plu - ka - - we - - to pred su - -

dot Pi - - la-tov za - - sta - - nav i krst pre - - tr -
- - - pev za spa - se - - ni - - e----- na--------------------

sve - - - tot.

Gledaj}i Te kako visi{ na krstot. Glas II. .

Gle - daj- }i Te kako visi{ na krs-tot, Hri - - ste,

Te - - be------ Tvo- re-cot i Bog,----- O - - na - a ko-
141
ja Te ro - - di bes - se - me - - no gor - - ~li-vo vika-{e:

Si - - ne------moj, ka - de------- o - ti- de Tvo - ja-

ta u - ba - vi-na? Ne pod - ne- su-vam da Te gle - - dam ne-

pra-ved-no ras- pnu-van. Po - - br - zaj, sta - - ni, za da

go vi- dam i jas Tvo - - e - to tri- dne-vno, od mr-tvi-te,

vos - - kre - - se - - - ni - - - e.

142
STIHIRI NA VELIKI PETOK

Na \oko Burmuzovski
Vle~en na Krstot. Glas V. Pa.

Vle - - ~en na Kr - - stot, va - - ka si vi-kal, Go-
'
spo - - - di: Za ko - e------- de - - lo sa - ka- te

da me ras- pne - - te, Ju - - - dej - - - ci? zar--------

za - to-a {to gi kre - nav va - - {i - te ras - la - - be

ni; {to mr-tvi-te ka - - ko od son gi po - - di - -
- gnav; kr - - vo - to - ~i- va- ta è - - na ja is - ce-liv,
ha - - na - - nej - - ka-ta ja po - mi - - lu - - - vav?
za ko - - e de - - - lo sa - ka - te-------------

da------ me u - bi - e - te,--------- da me u - bi - - e - - te,
143
Ju - - - dej - - - ci. No, vo O - - noj {to se - ga

go pro - bo - du - va-te gle-daj - - te go Hri - - - - sta,
bez - - za - ko- - ni - ci.-------------------------------

O, kakvo bezzakono sobranie. Glas VI. .

O, ka - - kvo----- bez - za- ko-no so - bra- ni-e Go

o - su-di Ca-rot na soz-da - ni - e- to bez da se za- sra-mi

od do - bri - ni - - te {to mu gi na- pra-vi za
'
ko - i On gi pot- se-ti ve - - lej - - }i----im: Lu - - |e----

mo - - i, {to vi na - pra - - viv? zar so ~u - - de - sa

ne ja ispol- - niv Ju- de- - ja? Zar so e - den---- zbor-----

ne vos-kre-snav mr-tov-ci? Ne iz - le- ku- vav li se - -
kak- va bo - - lest i ne - - mo}? {to mi voz - vra- }a - - te?

144

Zo- {to me za- bo - ra- va- te? Za is - ce - le - ni - ja -ta so

ra -ni me po-kri- va-te! Za ì-vo-tot na smrt me pre-da-
dov-te, na krst go o - be - suva- te Do - bro-tvo- - rot,
ka - ko da e zlo - - tvor! Za - ko - no - da - ve-cot ka - -

ko bez - za- ko-nik! Ca - rot na si - - te---- ka - - ko o - su-
'
de-nik: dol - go - tr - pe-liv Go-spo-di, sla - - - va----Ti!

PASHALNA STIHIRA

Slava, I sega, Den na Voskresenie.
Glas V. Pa.

Den------ e na vos kre - se - - ni - - - e, da-----

se pro- svet-li-me so tor - è - - stvo- to, i e- den drug

da---------- pre - - gr - - - - ne - - - me. I na

o - - ni - e {to n# mra-zat da im re- ~e- me: Bra - - -
145

- }a. Da pro-sti-me s# so Vo-skre - se - ni - - e - -
'
to, i ta - ka da za - pe - e - me, da za - pe - -

- - - - e - - - - me:--------------------------------------------

-------------------------------- Hri- stos----------- vos - kres - - na od
mrt - vi - te------------ so smrt- - ta smrt - - - ta------- ja

po - be - di----- i na o - ni - - e----- vo gro bo - - vi-te

ì - vot im da - - ru- va.-----------------------------------------------

146
POHVALI.
Stati perva. Glas e*. K.

Ji- - zny vo gro - - bh po-lo- jil - - s e - si, Xr`- st,

i____ ag - gly- ska - vw- in-stva ou - ja - sa- x$-s, sniz-

xoj - d - n` - sla - - v - - \ Tvo- .

Ji-vo - t, ka - ko ou- mi-ra - - i; kako i vo
gro- bh w - bi - ta- - i, smr - - ti j qar- - stvo raz-

r$ - a - -i, i a - da mer- - tv- voz- stav - l-

- - - - i.

V - li - ca-m___t, F - i - s$ - s Qar - , i

ctm po- gr- b - n`- i stra - da- n`- Tvo-, i - mi- j
147
spa - - sl e - si nas is - tlh - - n` - - .

F - i - s$ - s Vs -qar - , mh - - r zm-li___ po- lo-

ji - - vi, v ma-lom w - bi-ta - -i, gro-bh__ dnsy,

gro- bwv mr- tv- voz - sta - vl - - - i.

F - i - s$ - - s Xr`-st___ moi, Qa- r___vshx,___

cto i - \ k s$- - \m vo a - dh__pri-l - si; i - li

rod - rh-i - - ti c - lo - vh - - c - - skì.

Vla - - di - - ka vshx zri-ts mr - - tv, i vo gro-bh
po- vhm po-la - ga - t-s, i - - sto - - \i - - vi gro- -

b____ mr- - tvx.
148

Ji-vo - t,___ Xr` - - st, vo gro-bh po - lo - jil - s

e - si, i smr-t` - Tvo - - - smr- ti po - g$- bil

e - si, i is- to- cil e - si mf - ro- vi ji- - zny.

So lo - dh - i - - kw lo-dhi, Xr`-st, vmh-nil-

s e - si, w - prav - da - - nas____vshx, lo-

dhi -stva drev - na- gw za - pi - a - - t - - l.

Kra- - sni dobro- to - pa- c vshx c - lo- vhk,
- - kw bz- zra- - cn mr-tv - vl- t-s, es - t- stvo

- kra - si - - vi__vshx.

Ad__ka - kw str-pit,__ Spa-s, pri - - stv` - Tvo-
149
, a n pa - - c bo-lh-zn$-t w - mra - ca - - m,
bli- sta - - n` - svh- ta Tvo - - gw za - r - w-slh-

pln.

F - i - s$ - s slad-kì moi, i spa - si- tly- ni svh-t,

vo____gro - bh ka- kw tm- - nom skrl- s e-si; w

n-ska - zan - na - gw i n - iz- r - cn- na- gw tr - ph - -

n` - - .

N - do - $ - m - va - - t i e - st - stvo - mno-

, i mno - j- stvo bz- plot-no- , Xr`-st, ta - in-stva

n - ska - zan-na-gw, i n - iz- r - c - na - gw Tvo - -

gw___ po - gr - b - - n` - - .
150

W c$- ds stran - - nx! W v - \i no - - vx! d-

xa - - n` - mo - - gw Po - da - - tly bz - d - xa-nn
no- sit-s, po - gr - ba - my r$ - ka - - ma F - w - si-

o-v - ma.

I vo grob za-l e - si, i nh - dr, Xr`- st, O-
t - c - skix ni - ka - ko-j - l$ - ci - - s e - si:

s` - ___ stran- no - i pr-slav - no - k$p- - no.

Fs- - tin- ni n- b - s____ i zm - li_____ Qar - ,
a - \ i vo gro-bh ma-lhi - - m za - kl$ - cil - - s e - si,
po - znal- s - si vsi tva-ri, F - i - s$ - - s.

151

T-bh po-lo - j-n$ vo gro-bh, Soz-da - t - l Xr`-
t, ad - - ska - pod-vi- za - a-s w - sno- va - n`-,
i - vr - zo - a- s c - lo - vh - - - kwv.

Z- - ml so - dr- jai__ dla - n` - , -mr\-vln__plo-
t` - - pod zm - l - n - - nh so - der- ji- - ts

mrt- - tv- iz - ba- vl - a - - do- va so - dr - ja - -

n` - - .

Iz is - tlh - n` - voz-l__ e - - si, ji- vo - t___

Spa-s moi, T - bh - mr- - $ i k mrt- - vm pri-
d - - $, i slo- miv- $ a - - dw- v v- r - i.

152

- - ko - j svh - - ta svh- tily - - nik, n- nh ploty__
Bo - j` - - , pod zm- l - kw pod sp$d__ kr- t-s,
i - go - n-t s$ - \$ - vo a - - dh__tym$.

Oum - - nx st- ka- t- s vo- in-stv mno-j - stvo

so F - w - si-om i N` - ko - di- - mom, po - grb-sti T

nv- mh- sti - ma - go vo gro- bh ma - - lh.

Ou-mr\-vln___vo - l - , i po - lo - jn___pod

zm- l - - , ji - zno - toc - - n F - i - s$ - s moi,

w - ji- vil e - si____ - mr\-vl-na m prs - t$ - pl-

n`-m gor- - kim.

153

Iz-mh - n - - s sv___tvary smer-t` - Tvo- - ,

vs bo T - bh, Slo - - v so - stra - da - - x$, so - dr-

ji - t - l T Bh - - d$-\ vshx.

Ji- vo - ta ka - - mny vo cr - - vh pr`-m ad vs-
- - dq, iz- bl-va, vh- ka - - j po - glo -

ti___mer - - tv - - .

Sla- -va Ot - q$,_____ i___ Si - - n$, i Sv - to - -

m$__D$ - x$.

Vos-ph - va - m, Slo - - v, T - b___ vshx__ Bo- ga,

so Ot- qm i Sv-tm___ Tvo-im D$ - - xom, i slav-
154
nim bo- j- stv- no - Tvo - po - gr - b - - n` - - .

'
I n - nh i pri- - snw, i vo vh - - ki vh-kov, a-miny.

Bla- - jim_____ t, Bo-go - ro - - di - q Ci - sta- -
, i po - ci - ta- m tri-dnv-no- po - gr - b - n`-
S - na Tvo - - gw i Bo - - ga na - - -gw vhr - - nw.

Stati vtora. Glas e*. Ke.
Do- stoi- - no__esty v -li - ca - ti T Ji-zno-dav- -

qa, na kr - sth r$ - - qh pro- str-a - - go, i so-

kr$- a - go dr - ja- v$ vra- j` - .

Do- stoi - - no__esty v-li - ca - ti T svhx Zi-jdi-
155

t - l: Tvo- i - mi bo stra- dany - - mi i - ma - mi bz-

stras-t`- , iz - ba - vly - - s tlh - - n` - - .

Ou - ja - s - - s zm-l, i___soln - q, Spa - s,__skr-
- s, T - bh____n - v - cr- n-m$ svh - - t$, Xr`-st,

za - d- $ vo gro-bh plot- - ski.

Ou- sn$ly________ e- si Xr`-st, es - t-stvn- no - ji-
vot-nm snom vo gro - - bh, i tj-ka-gw sna grh-

xov- na-gw voz- dvi- gl e - si rod___c - lo - vh - - c -

skì.

E - di - - na__ jn, kro-mh bo - lhz-ni ro- dix T
156

Ca - - do, bo - lh - - zni j n - nh tr- pl__ stra-st`-
Tvo - - - ns - tr - pi- m-, gla - - go - la -

Ci - - sta- - .

Go - r_______ T___Spa - - s, n-raz - l$ - cno so Ot-

qm__ s$- - \a, do - - lh j mrt- - va pro-str- ta na zm-

li, - ja - sa - - ts, zr - \ s - ra-`- - mi.

Raz - di - ra - - t- -s qr- kov-na- za - vh- sa Tvo-

im ras-p - t` - m, skr-va- t svh-ti - - la, Slo - - v___

svht, T - bh skr-v$- s Soln- q$ pod z - - ml.

Zm - li_______ iz- na-ca - - la e - di-nhm ma- n`-m

157
vo- dr$- zi-vi kr$g, bz - d - xa - n`-m - kw c - lo-vhk

zai- - d pod z - - ml: - ja- sni- s vi - dh - n`-m,

n - - bo.

Za- l e - - si pod z - - ml, r$ - ko - - Tvo-

- soz - da-vi c - lo-vh - - ka, da voz- dvig-n- i

pa - d - n`- so- bo - - r c - lo - vh-cs-k`- vs - sil-

no - dr - ja - - vo - .

Placy sv-\n-ni__ pr`-i- di - - t vos-po- im Xr`- st$

-mr - - - - m$, - kw dr-vl j-n_____m - ro - nw-

si-q, da i ra - d$i- s - sl-im s ni- - mi.
158

M - ro vo - i - sti - - n$ e - si___ T, Slo- - v n-

is - to - \i- - mo - - : thm- j Ti i m - ra pri - no-

a - - x$, - kw mr-tv$ ji - vo - m$, j - n___ m - ro-

nw - - si - - q.

A - dw - va - bo____po-gr- b - na qar-stv`-, Xr`-

st,__so - kr$- a - - - - i. smr - - t` - j smrty -mr\-

vl- -i, i tlh-n` - so - boj - da- - i zm - no- rwd-

n- - .

To - ki ji - - - zni pro-li - va - - \a- Bo-j`-

pr-m$- - drosty vo___grob za- xo - d - - \i, ji-vo-
159

tvo-rit___ s$ - \ - v n - za - xo - di- mx a - do-vx

mh- - sthx.

Da c - lo - vh - - c-sko- wb-no - vl so-kr$-n-

no - e- st- stvo, - z- vln e - smy smr-t`- xo-t_

____plo- t`-: Ma - ti Mo - , n tr- zai - - s r-dany-

mi.

Za- l e - - si pod z - - ml, svh-to - no- sq prav--
d, i mr-tv- - ko-j sna voz- dvi-gl e-si, -

gnav vs - k$ - tym$ s$- \$- vo a - - dh.

Zr - no dvo - - ras- - ln-no- es- t - stv - no- jiz-nn-
160

- no - - , v bo-ka zm - na - sh - t-s so sl - za- mi
dnsy: no pro- zb- mfr___ ra - dost-no-so-tvo-rit.

Ou - bo - - - s A-dam, Bo- - g$ xo - d - - \$ v ra-
i: ra - - d$ - t - s___j ko a - d$ so - d - - $,

pa - - di pr - jd, i n -nh voz-dvi-za- - m.

Jrt t - bh jr - - tv___sl-zn- rojd - - a - T,
Xr` - st, plo - - t` - po - lo - j - - n$ vo gro - bh,

vo - p` - - - i: vos - ta - ni, Ca - do, - ko - j prd-

r - - kl e - si.

Vo gro-bh_______ F - w - - si blago- go - vhi -
161

nw T no-vhm so-kr-va - - , ph - - sni is-xwd-n-
bo - go- lhp-n- po - t T-bh, smh - - - n - r -

dany- mi__ Spa- - s.

Gvozdy-mi T kr-st$__pri-gvoj-d - - na, Ma- - ti Tvo-
, Slo-v, zr - - \i, gvozdy- mi p - ca - li gory-k`-
pro - i - za - - t, i strh- la- mi d$ - - - $.

T vshx na-sla-jd - - n` - - Ma- - ti zr - - -
\i, pi - t` - m na- pa - - - ma gory- - kim, sl - za -

mi li - q w - ma - ka- t gor - - qh.

Ou - z - vl - - s___l - - th, i ras- tr - za-
162

- s - tro - - bo-, Slo - - v, zr - - \i n-

pra- vd-no- Tvo - za- ko - l - n`- , gla - - go - la -

Pr - cis - ta- s pla- - cm.

O - ko slad - - ko - - , i s - tnh Tvo - i____ ka - ko
za-kl-c$,___Slo - - v; ka - - kw j T____mer-tvo-

lhp-no po-gr-b$; - ja - sa - - s vo - p` - - F-

w- - si.

Sla- - va Ot - q$,_____ i___S - - n$, i sv - to- -

m$__ D$ - x$.

Bz - na - caly- n Bo- - j, so- pri-sno- s$\- n Slo-v;

163

i___ D$ - - sv- ti,______ skip- - tr qar - ____na-

- go - krh - pi na rat - - n- - kw blag.

I n - nh i pri- - snw, i vo vh - - ki vh kwv__

a - - miny.

Ji - zny rojd- - a - - , pr - n- po - roc- na- ci-

sta- D - - vo, - to - li qr- kov - n - so- blaz- -

n, i po- dajdy mir - kw bla-ga - - .

Statf Trta. Glas g*. [ Ga.

Ro - - di vsi ph - - sny po - gr - - b - n` - - -

Tvo - - m$ pri - no - - st, Xr`-st - - moi.
164

Snm__ s dr-va i - - j A - - r` - ma - - - a,
pla - \a - - ni - q - - wb-viv vo gro - bh T_

____ po - gr - ba - - t.

M - - ro - - no - - si - q pr` - - i - - do - - a,
m - - ra T - bh,_________ Xr` - st moi, no - s-

\- - pr- m$ - - dro.

Gr - - di_____vs__ tvary, ph - - sni is - xod - - n-

pri - n - sm Zi - - jdi - - t - - l.

- kw mr- -tva Ji- va - - go m - ro - - no - si- -

165

qa-mi, vsi m - ro - po - ma - - jm___ m$- -drn-no,

F - w - - - si - - pr - bla - - j - -

- - n, po - gr - bi th - lo Xr` - sta_____ji - zno-dav -

- qa.

Ix - - j___ vo - spi - ta___ man - - - no - - ,

voz- dvi - - go - - - - a p - t$ na Bla- go- - dh-

- - t - - l.

Ix - - j___ vo - spi - ta___ man - - - no - - ,

pri - no - - st_________ Spa - s$ jlcy k$ - - pnw

i o - - qt.
166

W___ pr - b - z$- - m` - - , w pr - b - - z$ - -

m` - - , i xr` - sto - $ - bfi - stva pro- ro- - ko - -

$ - - bfiq!

-kw-j bz-$m - - ni sl$ - ji- - - - - - tly,
pr - da - d - c - nik bz - - dn$ pr- m$- - dro-sti.

Iz - ba - - vi - - t - - l w - sta - - - viv,__

_______ plhn-nik ws - ta - vi - s lys - ti - - vi F -

$ - - da.

Po___So - lo- mo - - n$, rov_____ gl$ - bo - - - kì,

- sta ev - ri bz - - za - - kon - - nx.
167
F - w- si po-gr- ba - - t s N` - ko - - di - - -

- mom mrt- vo - lh- pnw Zij - - di - - t - - l.

Jiz- no-dav-c Spa - - s, sla - va dr-ja - vh Tvo- -
- i, Jiz - no - dav - c Spa - s, ad- ra- - zor - - -

- i.

L - - ja - - \a___ T Pr - ci - stavi - d - \i,
Slo - - v, ma - t - ro - lhp - - nw_____zor - - i.

W___ slad- - cai - - a - mo - - _____ vs - - no,

slad- cai - - mo- Ca - - - do! gdh Tvo - zai-

- d dobro - - ta.
168

Placy__spod- vi- za - - vs - c - ta - Tvo- Ma-

- ti, T - bh, Slo - - v, - mr - - $.

J - n______s m - - r pr` - i - do - a- po-ma-
za - ti Xr` - - sta bo - j - stvn-na - - go_____ m -

- - ra.

Smrty__smr - - t` - - T - mr\- - vl - - i,

Bo - - j moi, bo - js- tvn - no - si - lo- - Tvo - -

- .

Prly- sti - - s pr- ls- - tnik, prly- sti- vi-s iz-

bav - l - - t- s, pr - m$ - dros- ti - Tvo - - - ,
169

____Bo - - j moi.

Vo___dno_____a- - do - - vo niz - v - - dn bsty pr - -

da- tly, v kla- d- nq is - - tlh - - n` - - .

Iz- l`- - - a__ na___grob mi - ro - - nw - si - q

m - - ra, h - lo ra - nw pri - - d - - - -

.

Mir________qr - - kvi, l- dm Tvo-im spa - s - -

n` - da - r$i vos - ta - - n` - m Tvo - - im.

W___Tro - - i - - q Bo - - j moi,________
170

Ot - c, S - n i D - - po- mi- - l$i mfr.

Vi - - dh - ti tvo - - - - gw S - na____vos - kr -

s - - n` - D - vo spo - do - - bi tvo - ___ ra-
b.

171
Teloto Hristovo. Glas I. _= Pa.'

Te - - lo - to Hri - - stovo pri - - me - - -

te------------Go, Iz- vo - rot----- na ì - - vo - - tot vku - - se
- - te------------- Go; Te - - lo- to Hri - - sto - vo pri - -

me - - - - te--------------Go iz - vo - rot------- na------ ì-

- vo - - tot vku - - se - - te------------- Go; Vku - - -

se - - - te i------- vi - - de - - te kolku e do- -

bar Go - - spod. A - li - - lu - - i - - ja, A - li-
'
lu - i - - - ja, A- li - lu - - i - - ja.

172
Telo Hristovo. Glas VIII. Ni.'

Te - - lo------Hri - - stovo pri - - me - - -

- - - te, Iz- vo - rot----- na ì - - vo - - tot vku - - se-

- - te------------- Go; Te - - lo----- Hri - - stovo pri - -

me - - - - - - - te iz- vo - rot------na ì - - vo - -

tot vku - - se - - te------------- Go; Vku - - se - -
te i-------- vi - de - - - te kolku e do - bar Go-

- - spod. A - li - - lu - i - - - ja, A - li - lu - -

i - - ja, A - li - lu - - - i - - - ja,

173
Telo Xr`stovo. Glas a*._= Pa.'

Th - - lo Xr`-sto - - vo___ pr`- - i - mi - - -

- - - te, is - toc - ni - ka bez- smer- -tna- - gw vk$ - -

- si - - - te, Th - - lo Xr`-sto - - vo____ pr`- -

- i - mi - - - - - t is - to-cni-ka bez-smert - - na-

- gw vk$ - - si - - - te, Vk$-si - - - - - -

- - - te i____ vi - - di - - te, - kw__blag___
Go - - spody. Al - li - - l$ - - ` - - a, Al- li-

- l$ - - - ` - - - a, Al-li-l$ - - ` - - a.

174
Blajn m$j. Glas i*. Ni.
Psalm 1.

Bla-jn_____________ m$j, i - - j n i - d

na so- vht n-c-sti- - vx, i____ na p$ - ti___ grh - -

nx___ n______ sta, i______ na sh- da- li-\i g$- bi- t-

li n sh - - d. Al - li - l$ - - - ` - - - .

No v za - ko - - nh Go - spo- - dn___ vo - la e -gw, i

v za - ko- nh E -gw____po - $ - cit - - s__dny i__no\y. Al-

li - l$ - - - ` - - - .

I b$-dt - kw dr - - vo na - sa - jd- no- pri

is - xo - - di- - \ix vod, e - - j plod svoi__dast__vo__

vr - - m svo - , i___list e- gw n wt-pa-dt____i___
175

sv, e - li - ka_____ a - - \ tvo-rit, - sph - -

t. Al - li - l$ - - - ` - - - .

Ne ta- kw n - c - sti- v`-i, n ta - - kw: no___

ta - - kw___prax, e - - go - j___voz - m - ta - - t__

vh- - tr li - qa_____zm-li. Al - li - l$ - - -

` - - - .

S - gw____ra - - - di n vos - kr - - sn$t__

n - c - sti - - v`- i na s$d, ni - - j____grh-ni-q v so-

vht pra- vd-nk. Al - li - l$ - - - ` - - - .

- - kw__ vhsty Go-spody__p$ty_____ pra- vd- -nx,
176

i_____ p$ty___ n - cs - ti - - vx___po - gib - - nt. Al-

li - l$ - - - ` - - - .

Psalm 2.

Vsk$ - - a-ta- a-s - z-q, i_______ l - d`-

po - $ - ci - - a-s t\t- - nm; Al - li - l$ - - - ` -

- - - .

Prd- sta-a qa - - r`- zm-st`-i, i____ kn - - zi so-

bra - - a- s vk$ - - ph na Go - - spo - - da i na Xr`-

sta E-gw. Al - li - l$ - - - ` - - - .

Ras-torg-nm - - z___ix, i - vr-jm__

nas i - - go__ ix. Ji - - vi na n - be- shx__ po-smh-t- -
177

s__ im, Go - - spody__ po- r$- ga - - t - - s____

im.____ Al - li - l$ - - - ` - - - .

Tog - - da___ voz - gla - go - - lt__k nim__gnh-vom

Svo-im, i____ - ro-st`- Svo - - sm-tt__ : Al-

li - l$ - - - ` - - - .

Az_____ j po-stav-ln e-smy qary____ N - gw___

nad S`- w - nom go - ro - - sv-to - E-gw, voz - vh - \a-

i___ po - v - lh - n`- Go-spo- - dn: Al - li - l$ - - -

` - - - .

Go- spody r- c____ ko_____ mnh: sin_____ Moi e -
178

si_____ t, Az__ dnsy ro-dix - - t. Al - li - l$ - -

- - ` - - - .

Pro - si____ M - n_____ i dam_____ ti -

z-ki do - sto - - n` - - Tvo-, i_____ w - dr-ja- n`-

Tvo- kon- q___ zm-li. Al - li - l$ - - - ` - - - .

Ou - pa - s- i___ jz-lom j-lh - - znm, -

kw so - s$ - - d sk$- dly-ni - - ci____so - kr$ - i - - i__

. Al - li - l$ - - - ` - - - .

I n - - nh____qa - - r`- , ra - z$ - mhi - - t,

po - ka - ji- t-s vsi s$ - d- - \i-i zm-li. Al - li-

l$ - - - ` - - - .
179

Ra - bo-tai-t Go - spo - d-vi so stra-xom, i_____ra-

d$i-t- s E- m$___ s tr-p- - tom. Al- li - l$ - - - `-

- - - .

Pr` - i - mi - - t___na - ka - za - - n` - - - ,

da n ko - gda___pro- gnh - va - t - - s Go-spody, i po-

gib - - n - t p$ - ti____pra-vd-na-gw, Al - li - l$-

- - - ` - - - .

Eg - da___ voz - go - ri- - ts___vsko-rh -rosty E- gw:

Bla - - j - ni____vsi na - dh- -\`- i- s Nany. Al - li-

l$ - - - ` - - - .
180
Psalm 3.

Go - - - spo- - di, cto_____s - mno-ji-a st$-

ja - - - - \`-i mi; mno - - - zi___ vo-sta- t_

__ na____ m,_____ Al- li - l$ - - - ` - - - .

Mno - - zi gla - go - - lt d$ - i mo - - i:

nhsty_____ spa - s - n` - e - m$ v Bo- -zh e - gw. Al - li-

l$ - - - ` - - - .

T_____j,____ Go- spo- - di, za - - st$ - - pnik__

moi e - si, sla - - va mo-, i______voz - no-si__ gla- - v$

mo - - . Al - li - l$ - - - ` - - - .

Gla- - som mo-im____ ko___Go - - spo-d$ voz - - vax,
181

i - sl - a m____ go - r svh-t- Svo - - -

. Al - li - l$ - - - ` - - - .

Az -sn$x,__ i__spax: vos- - stax - - kw Go-spody_

___za-st$-pit__m. Al - li - l$ - - - ` - - - .

N_____ -bo - - - s tm___ l-di,_____ o - -

krsty na - pa - - da - - - \ix na__m. Al - li - l$ - - -

` - - - .

Vos- krs- ni,___ Go- spo- -di, spa - si m____ Bo- j

moi, - - kw T po-ra-zil e - si____vs vra- jd$- -

\- mi_____ vs$ - - , z$ - - b___ grh - - ni-kwv so-
182

kr$-il___e-si. Al - li - l$ - - - ` - - - .

Go - spo- - dn esty spa - s - - n` - - -

i na l - - dx Tvo-ix blago - slo - v - n`- Tvo- .

Al - li - l$ - - - ` - - - .

Sla - - va Ot- q$,____i____S - - n$, i sv - to-

- m$ D$ - - - x$.

I_____ n - - - nh i______ pri - - snw, i___

vo___ vh - - ki vh - - kwv,_______ a - - miny.

Al - li- l$ - - ` - - . Al-li- l$ - ` - . Al - li-

- l$ - - - ` - - .
183
Blaèn e onoj ~ovek.
Glas i*. Ni. (Tetrafon)

Bla - - èn e o - noj ~o-vek, {to ne o - di na

so- vet bez-bo`-ni-~ki, ne za - stanu- va na pat na gre-{ni-

ci, i----------- ne se-di vo dru{-tvo na raz-vra-tni-ci. A - li-

lu - - - i - - - - ja

Pa--------- mu------ o - mi- -lel, za - ko - not na Go - -

spo-da, i vo----- za- ko-not Ne - - gov, de - - we i no-

}e se po - u - ~u-va. A - li - lu - - - i - - - - ja.

Toj------ e ka - ko dr - - vo po - sa - de - no kraj
vo- den iz-vor, ko - e svojot rod go da- va na- vre-me,

i ~ij list ne ve - ne-e, i vo s# {to pra - - vi na-pre-du-
184

va. A - li - lu - - - i - - - - ja.

No---------- ne se ta - - kvi bez - bo` - ni - - ci - te,

ti - e se------- ka - ko prav----{to go ras- tu-ra ve - -

tar------ po--- zem- ja-ta. A - li - lu - - - i - - - -

ja.

Za - - to - a bez- bo` - ni- ci- - te ne - - ma da

se o - dr-àt na su- dot, ni - - tu gre-{ni-ci-te vo so - bo-

rot, na--------- pra- ved - ni - - ci - - te. A - li - lu - - -

i - - - - ja.

Za{ - to Go - - spod go zna - - e pa - - tot

na pra- ved - ni - ci-te, pa - - tot------pak bez- bo`- ni-~ki
185

vo - - di-------- vo-----po- gi-bel. A - li - lu - - - i-

- - - ja.

Sla - - va Ot-q$,----i--- S - - n$, i sv - to - m$
D$-x$, i n-nh i pri - - snw, i vo vh - - ki vh-kwv, a-

- miny.

Al- li- l$ - ` - - . Al - li - l$ - ` - - . Al-

Li - l$ - - - ` - - .

186
Blajeni. Glas a*._= Pa.

Vo qar-stv`- i Tvo-m po - m - ni___nas, Go - -

spo - - di, e - gda pr`- i - d- i vo qar-stv`- i Tvo-m.

Bla - - j - - ni ni - - \`- i d$ - - xom, - kw

thx esty qar - - stvo n- b- sno- - .

Po- m- ni nas, Go- spo- - di, e - gda pr` - i - d-i

vo qar-stv`-i Tvo-m.

Bla - - j - - ni pla- c$-\`-i, - - kw tf - -

i -th - - - a - - s.


187

Bla - - j - - ni krst- - q-i, - - kw tf - -

i na-slh- - dt__z - - ml.



Bla- - j - - ni al - - c$- - \` -i i_____ jaj-d$-\f-i
'
prav- - d, - - kw tf - - i na-s - - - t - - ts.



Bla - - j - - ni mi - - lo- - sti- v`- - i, - kw tf-

i po-mi- lo- vani b$ - - d$t.
188



Bla - - j - - ni ci - - st`- i srd - - qm, -

kw tf - i Bo - - ga___ - - zrt.



Bla - - j - - ni mi - - ro- - tvor - - q, - kw

tf - i s - - no-v Bo- j`- i na-r- k$ - - ts.


189

Bla - - j - - ni iz - gna-ni pra-vd ra - - di

- - kw thx esty qar - - stvo n - b - - sno - - .



Bla - - j - - ni e - st, e- gda po-no - - st vam, i

iz- j-v$t, i r - k$t__vsk__ ol gla-gol, na v___

lj$- - \ Me-n ra - - di.



Ra - - d$i-t- s i v - s - li- t-s, - kw mzda_
190

va- a mno-ga na n - b - - - shx.

Po - m - ni nas, Vla-di- - ko, e - gda pr` - i - d-i vo

qar-stv`-i Tvo-m.

Po- m - ni nas,Sv-ti,____ e - gda pr` - i - d-i vo
qar-stv`-i Tvo-m.

191
Drugo. Glas I._= Pa.
(na maked. jazik)

Vo car - - stvo-to Tvo- e spo - - mni ne nas, Go - - spo-
di, ko - - ga }e doj - - de{ vo car - - stvo-to Tvo - - e.

Bla - - è - ni---- se be- dni-te po duh, za-{to niv - -

no e car-stvo-to ne - be - - sno.
Refren:

Spo- mni ne nas, Go - - spo - - di, ko - - ga }e doj -

- de{ vo car - - stvo-to Tvo - - e.

Bla - - è- ni----se o - ni - e {to pla-~at o- ti }e

se u - te-{at, }e se u - - te - - {at.


192

Bla - - è- ni----se krot - - ki - - te, za-{to ti - -

e }e ja na- sle - - dat ze - mja - - ta.



Bla - - è - ni----se glad-ni-te i èd-ni-te za prav-da
o - ti ti - e }e se na - si-tat, }e se na - - si - - tat.



Bla - - è - ni----se mi - lo - sti - - vi - - te, za{-to

ti - - e }e bi - - dat po- mi - lu - - va - - ni.

193


Bla - - è - ni---se ~isti- te po sr - ce, o- ti ti - e

}e Go vi - - dat }e Go vi - dat Bo - - ga.



Bla - - è- ni----se mi - ro - tvor - - ci - - te, za{-to

ti - e }e se na - re-~at si - no-vi Bo - - `ji.



Bla - - è - ni---- se go - ne - ti-te, za - - ra - di prav-

da, bi - - dej-}i nivno e car-stvo-to ne - be- - sno.
194



Bla-è-ni ste vi - - e, koga }e ve sra- mat i pro-

go - nu - va - at, i koga }e go - vo-rat pro- tiv vas se-

kak-vi lo-{i zbo - ro-vi la`-no za - ra-di Me - - ne.



Ra - - duj - te-----se i ve - se - le - - te - - se, za{-

to go - le-ma e va - {a-ta na- gra-da na ne - be - - sa - - ta.

195
Akatistna pesna.
Glas d*._o V$. Legetos.

Ma - ri - - Dh-vo ci- sta- -, pr- sv - ta -

Bo - go - - ro - di - - q. Qa - ri - qh ma-ti,__Dh - - vo

r$ - no vshx po-kri- va - - - \` - - .

Pr- vs - a - n - - b-snix__sil n - tvar - no-

si - - - n` - - . Li - k$i Dh - vi-\ix__ra- do- -st

i_____ ag- g - lov pr - - vis-a - - .

Ra - - d$i - s n - vh - - sto n - - n - vh -

- sna - - . Ra - - d$i - s n- vh - - sto n - n -

vh - - sna - - .
196

N- bs cs-na-___si - - lo i______ svh - t

pa- c__svhx svh- -tov. Cs-tnhi - a - Vla- -d-ci- -q

i___ vshx n - b - snix___vo - - iny.

Vshx pra - o - qv na- -dej - - do pro - ro- kwv

ispol - nh- n` - - . V po - lo - di dhvy ti__ pomo- -\,

ki - - vo- t__ Bo - ga___Slo - - va.


- sna - - . Ra - - d$i - s n- vh - - sto n - n -

vh - - sna - - .

I Dh-vam li- ko - - va - n`- - i_______ ma - t-
197

rm - - ra - - do Q - lo - m$ - dr` - nas- - tav-

ni- - q d$y___na-ix_ o - ci - - \- n` - - .

Po - kro - v ir-___o- bla - - ka i stra-jd$-

\ix pri- -sta-ni- - \. N- mo\-nix po- kro- v za - st$-

pni- -q na - - d-jdo__ n - na - - dj - - nix.


- sna - - . Ra - - d$i - s n- vh - - sto n - n-

vh - - sna - - .

Ma - ri - - ______ma- ti Xr`-sta, is - ti - na - go__

____ Bo - - ga. A - ro - nov j- zl pro- zb - -
198

so - - s$ - dh__ti - xoi___ ra-do- - sti.

Vshx si- rix i vdovy -t - - n` - - , v bh - dax

i skor-bhx__po-mo- - \.___ Sv - \ - na - i n-po-

roc- na- - , Vla - - d- ci- - q vs - - p- ta - - .


- sna - - . Ra - - d$i - s n- vh - - sto n - n-

vh - - sna - - .

Pr` - klo- ni ko mnh mi-lo - sr- d` - - Bo - j-stvn-

na- gw___S - - na. Xo - da - tai - q spa - - s - n`- -

pri - - pa - da - vz - - va - ___ti.
199


- - sna - - . Ra - - d$i - s n- vh - - sto n - n-

vh - - sna - - .

Dr$ga. Glas i*. Ni.

Ma - ri - - e Dh-vo ci-sta- - , pr- sv - ta -

Bo - go - - ro- di - - q.

Ra - d$i - s n - vh- sto ne- n-vh-sna - - .

Qa - ri - qh ma- - ti,___Dh - - vo r$ - no vshx

po-kri- va - - - \`- - .

Ra- d$i - s n - vh- sto ne-n- vh-sna - - .
200

Pr - - vs - a - ____ n - b-snix__sil n- tvar - no-

___ si - - - n` - - .

Ra - d$i - s n - vh- sto ne- n-vh-sna - - .

Li - k$i Dh- vi- - \ix___ra- do- - st i ag-

g- - lov___pr- vis-a- - .

Ra- d$i - s n - vh- sto ne- n-vh-sna- - .

N- bs cs-na- _____si - - lo i______ svh - t

pa - - c svhx svh- - tov.

Ra- d$i - s n - vh - sto ne-n-vh-sna - - .

201

Cs-tnhi -a- __ Vla - - d-ci - - q i vshx n- - b-

snix__vo - - iny.

Ra - d$i - s n - vh- sto ne- n-vh-sna- - .

Vshx___pra - o - qv na- dej - - do pro - ro- kwv

is- - pol - - nh- n` - - .

Ra- d$i - s n - vh - sto ne-n-vh- sna - - .

V po- lo - di dhvy__ti____po-mo- - \, ki - vo-t__Bo-

ga__Slo - - va.

Ra - d$i - s n - vh- sto ne- n- vh-sna - - .
202

I Dh-vam li- ko - - va- n`- - i_______ ma - t-

rm___ - ra - - do.

Ra- d$i - s n - vh - sto ne-n-vh-sna- - .

Q - lo - m$- dr` - __ nas - - tav-ni - - q d$y na-

ix__o - - ci - \ - n` - - .

Ra- d$i - s n - vh - sto ne-n- vh- sna - - .

Po - - kro - v ir - - o - bla - - ka i stra-

jd$-\ix__pri - - sta-ni - - \.

Ra- d$i - s n - vh - sto ne-n- vh-sna - - .
203

N- mo\-nix po-kro- - v za - st$-pni- - q na - d-

jdo__ n - - na - dj - - nix.

Ra- d$i - s n - vh- sto ne-n- vh-sna - - .

Ma - ri - - ______ma- ti Xr`-sta, is - ti - na-

go________Bo - - ga.

Ra- d$i - s n - vh - sto ne-n-vh-sna - - .

A - ro - nov j- - zl pro- zb - - so - s$-

dh__ti- xoi__ra- do- - sti.

Ra - d$i - s n - vh- sto ne-n- vh-sna - - .
204

Vshx___si - rix i vdovy - t - - n` - - , v bh-

dax i skor- -bhx__ po-mo- - \.


Sv- \ - na - i___ n - po- roc-na - - , Vla- d-

ci - - q vs - p- ta - - .

Ra-d$i - s n - vh - sto ne-n- vh-sna - - .

Pr` - klo- ni ko mnh mi-lo - sr-d` - - Bo - j- stvn-

na - - gw S - - na.

205

Xo - da - tai-q__ spa - - s - n` - - pri - pa-da- - ___

vz - va - ___ti.

Ra - d$i - s n - vh- sto ne- n-vh-sna- - .

206
Bsaov ncoa uo reuxos
(cvaosa o suarovo "Bcoaa" uo aoaa reuxos)
Glas a*._= Pa.
''
1. Bla - go Slo - vi Slo-vo Bla - go, Ser-qu dra- -
- - go, lac za____vra - got, O_____O - - ce_____

____ moj.

'
2. Ot-ko - paj mi do dva____dru- - ma, po - ka - - ji-

mi_________ Cis-ta Du-ma cist da___ du - mam, O - - -

- - ce, O - - ce_________moj.

'
3. Vnu - i mi pre - - - lest____ no - va sam da

sno - - - - - vam, sam da sno - - vam__ sam da__

slo - - vam, O______ O - - ce_________moj.
207
Glas *.

4. Up - ri so prst po se________ zlo da pro-pe-e

sr - - qe pre- ce- -sno,_________________ O - - ce____

____ moj.

5. Daj mi vo ra - - ka jar ja - - - bol - - ko i

vo ce- lo mi - - sla i vo____mi - - - - - sla___

____ dno__ dla- - bo - - ko, O._______________________
Glas n*. Ni.
___ O - - ce_________ moj.

6. Pro- naj - - - di______mi zra - - - - - cen__

___ kat, i_________vo____ ne - - go pat____________ne -

- - poz - - - nat, vi - - - - - - en_____ pat__
208
ne - - - - do - - - at, O - - - - c,___
Glas e*. Pa.
_______ O - - ce, ________ moj.

7. Ot - ko - paj vo - - da vo r - - ve - nik, i

vo____ sr - qe___sve-til--nik, od sve-til-nik bla-jn_zrak

Bo - - ji - - - lak, O - - ce,________moj.

8. Raz - bu - di mi na dno___ sr - qe__ pti - qa___

poj- ni- - qa da po- te- ce____________sla - tka pe - -

- - sna, pe - - - - - sna o- poj- ni- - qa_______
Glas d*._o Vu.
_______ O - - ce_________ moj.

9. I za pti - qa cis - to ___ ne - - bo i na
209

n - bo Se- da- - lo, do___________ nad____ son - - q___

glas,________________ I_____za du - - a o - gle- - da-

- lo, O - - ce_______________ moj.
Glas *. '

10. Daj_______mi________________ na ra - ni - - na

za ra - - na____ bo - - si-lek ran,_____ za gra - - di za

du - - - a tom_____ o - ci za- klo- -pam, O___
Glas a*._= Pa.
______________ O - - ce_____moj.

11.
Na iz - dax glas mi cuj: na ji - vo - ti gre-en bev,

po - - - - - - - - - - - - - - mi - -
- - - - - luj, O_______ O - - ce_____

210

____ moj.
12.'
I na Dve - - ri tom________ za - - - -

tro - - pam_______ Vi - - - ni_____Dve - - ri____ o-

- - - - - tvo - - ri gre - - no______ce - -
- do pri - be - - ri, O_______O - - ce_________ moj.

13.'
Bla - go Slo - vo O - ce Slo - vi, O- ce moj, bla-go-
'
slo- vi. A - - - min,_______ a - - - - - -

min. ___________ A - - - - - - - - - - -

- - - - - min.__________

211
SODR@INA

Predgovor
Noviot sistem na teritorijata na Makedonija ...........................5

OSNOVNA TEORIJA
na vizantiskata muzika

I. Osnovni elementi na muzi~kata skala........9
Imiwa na tonovite........9
tapala, stepeni, intervali i tetrakordi..........10
Martiri......11
Mikro-intervalskata podelba na oktavata.....13
II. Muzi~ki rodovi i vidovi na skali..14
Dijatonski skali.........14
Hromatski skali..........16
a) Meka hromatska skala (na vtoriot glas)...16
b) Tvrda hromatska skala (na {estiot glas) .....17
v) Skalata Mustaar........18
Enharmonski skali......18
a) Skala Nisabur.19
b) Skala Hisar.19
v) Skala Axem..20
Muzi~ki sistemi... 21
a) Oktokorden sistem 21
b) Pentakorden sistem ..22
v) Tetrakorden sistem ..22
III. Muzi~ki znaci (nevmi).... 23
Intervalski (vokalnite) znaci......23
a) Neutralen znak (ison).........24
b) Nagorni znaci25
(oligon, petasti, dve kentimi, kentima, ipsili)
v) Nadolni znaci26
(apostrof, iporoi, elafron, hamili)
Vremenski znaci (za traewe na tonot).........28
a) Znaci za zgolemuvawe na tonskoto traewe............28
(klazma, apli, dipli, tripli)
b) Znaci za namaluvawe na tonskoto traewe......29
(gorgon, digorgon, trigorgon)
v) Sinteti~ki vremenski znaci......32
(argon, diargon, triargon)
212
g) Pauzi...34
d) Stavros (krst).34
|) Oznaki za tempo..35
Ukrasni (dinami~ki) znaci........36
a) Varija36
b) Psifiston.37
v) Omalon..37
g) Antikenoma...38
d) Eteron...38
Modulativni znaci (ftori)........39
a) Znaci za alteracija (diez, ifes).39
b) Znaci za modulacija (glavni ftori).40
1) Dijatonski ftori..40
2) Hromatski ftori...40
3) Enharmonski ftori (nisabur, hisar, axem)...41
v) Parakordija........42

IV. Damaskinoviot osmoglasen sistem .....46
Vidovi na glasovi ....47
Klu~evi na glasovite .....49
Kadenci i melodiski formuli .....50

ORTOGRAFIJA

I. Ison........55
Grupirawe na ison so drugi intervalski znaci.....55
Grupirawe na ison so vremenski znaci......56
Grupirawe na ison so ukrasni i modulativni znaci...........58

II. Oligon.....61
Grupirawe na oligon so drugi interv. znaci...61
Grupirawe na oligon so vremenski znaci......63
Grupirawe na oligon so ukrasni znaci..................64

III. Petasti......67
Grupirawe na petasti so drugi interv. znaci.......67
Grupirawe na petasti so vremenski znaci..67
Grupirawe na petasti so ukrasnini znaci..68
Nekoi karakteristiki na petasti .........................................69
Petasti psifiston varia ...................................................70

IV. Dve kentimi...73
Grupirawe na dve kentimi so drugite interv. znaci......73
Grupirawe na dve kentimi so vremenski znaci... ..76
Grupirawe na dve kentimi so ukrasni znaci..........................77
213

V. Kentima .78
Grupirawe na kentima so vremenski znaci..79
Grupirawe na kentima so ukrasni znaci..................................79

VI. Ipsili .......81

VII. Apostrof..........83
Grupirawe na apostrof so drugi interv. znaci.....83
Grupirawe na apostrof so vremenski znaci........84
Grupirawe na apostrof so ukrasni znaci i ftori...............85

VIII. Iporoi....87
Grupirawe na iporoi so intervalski znaci.....87
Grupirawe na iporoi so vremensk znaci.........89
Grupirawe na iporoi so ukrasni znaci i ftori..90

IX. Elafron....92
Grupirawe na elafron so dr. intervalski znaci...92
Grupirawe na elafron so drugi muzi~ki znaci...94

X. Hamili.......96

XI. Klazma.......................................................................................................98

XII. Gorgon..99

ANEKS
Jane Koxaba{ija: Crkovno-muzi~ki tvorbi

Xvala Stean$. Glas i*. .............103
Xvala Makedonskom$ Sfnod$. Glas i*. .........104
Dostoino esty
Glas v*. ...105
Glas e*. ......106
Glas e*. (na maked. jaz.) ...............................107
Glas i*. ......108
Xer$v`ki kratki
Glas v*. ......110
Glas g*. ......111
Glas d*. (legetos)..112
Glas *. ..113
Glas i*. ..........115

Otecot i Sinot, i Svetiot Duh. Glas a*. (maked. jaz.).117
214
Tropari i kondaci
Tropar na sv-te Kiril i Metodij. Glas d.* .....120
Tropar na sv. Nikola. Glas d*. .121
Tropar na sv. Dimitrij Miroto~ivec. Glas g*.........121
Tropar na sv. Dimitrij. Glas g*. (maked. jazik) ...............122
Kondak na sv. Dimitrij. Glas a*. ....123
O, preslavno ~udo. Glas i*. (maked. jazik) .........123
Veli~anie na sv. Dimitrij. Glas *. (maked. jaz.)..................124
Drugo. Glas *. (maked. jaz.)..124
Tropar na Krstovden. Glas d*. ........125
Kondak na Krstovden. Glas a*. .125
Tropar na Ro`destvo Hristovo. Glas d*. .126
Kondak na Ro`destvo Hristovo. Glas g*. .126
Tropar na Hristovoto Obrezuvawe. Glas a*. ..127
Kondak na Hristovoto Obrezuvawe. Glas g*. ..128
Tropari na Vodoosvetuvawe
a) Glasot Gospodov. Glas i* . .128
b) Denes se osvetuva. Glas i*. 129
Tropar na Bogojavuvawe. Glas a*. ...129
Kondak na Bogojavuvawe. Glas a*. ...130
Tropar na Sretenie. Glas a*. ...131
Kondak na Sretenie. Glas a*. .......131
Tropari na Cvetnata Nedela
a) Hriste, Boè. Glas a*. ...132
b) Pogrebani so Tebe. Glas d*. ..133
Kondak na Cvetnata Nedela. Glas *. ...133
Tropar na Hristovoto Voskresnuvawe. Glas e*. .....134
Kondak na Hristovoto Voskresnuvawe. Glas i* . .....134
Tropar na Hristovoto Voznesuvawe. Glas d*. .135
Kondak na Hristovoto Voznesuvawe. Glas * . .135
Tropar na Sleguvaweto na Svetiot Duh. Glas i* . ...136
Kondak na Sleguvaweto na Svetiot Duh. Glas i* . ..136
Tropar na Hristovoto Preobrazuvawe. Glas z*. ....137
Kondak na Hristovoto Preobrazuvawe. Glas z*. 138
Stihiri na Veliki êtvrtok
Slava. Gi soblekoa od Mene. Glas *. (maked. jaz.) ..139
I sega. Plekite moi. Glas *. (maked. jaz.) ....140
Gledaj}i Te kako visi{. Glas v*. (maked. jaz.) ......140
215
Stihiri na Veliki Petok
Vle~en na krstot. Glas e*. (maked. jaz.) .....142
O, kakvo bezzakono sobranie. Glas * . (maked. jaz.) 143
Pashalna stihira
Den e na Voskresenie. Glas e* (maked. jaz.)....144
Pohvali na Sveta i Velika Sabota.
Stati perva. Glas a*. .146
Stati vtora. Glas e*. ....154
Stati treta. Glas g*. ....163

Telo Hristovo. Glas a*. (maked. jaz.)...171
Drugo. Glas i*. (maked. jaz.)....172
Treto. Glas a*. .173

Blajen m$j. Glas i*.
Psalm 1. .174
Psalm 2. .176
Psalm 3. .180
Blaèn e onoj ~ovek. . Glas i*. Psalm 1. (maked. jaz.)......183
Blajen. Glas a*...186
Drugo. Glas a*. (maked. jazik)....191

Akatistna pesna. Glas d*. (legetos).....195

Druga. Glas i*. .199

Prviot psalm na Renxov. (maked. jaz.)..206

216

217
Koristena literatura

Barbu-Bucur, Sebastian, Lexicon, Academia de muzic - Bucureti, 1992.
Barbu-Bucur, Sebastian, Teoria, practica i metodica predrii muzicii psaltice,
I Exerciii de Paralaghie, Academia de muzica Bucureti, 1991.
Giuleanu, Victor, Melodica bizantin, Editura muzical, Bucureti, 1981.
Giuleanu, Victor, Tratat de teoria muzicii, Editura muzical, Bucureti, 1986.
Ionescu, C. Gheorghe, Lexicon, Editura Diogene, Bucureti, 1995.
Ionescu, Neagu, Anastasimatarul, irmologhionul i gramatica muzicii bisericesci,
Bucureti, 1897.
Lungu, N.-Costea, Gr.-Croitoru, I., Gramatica muzicii psaltice, Bucureti, 1969.
Macarie, Ieromonahul, Theoreticonul sau privirecuprinztoare a meteugului
Musichiei Bisericeti dupaezmntul sistimii cei noao, Viena, 1823.
Paniru, Grigore, Notaia i ehurile muzicii bizantine, Editura muzical Uniunii
compozitorilor, Bucureti, 1971.
Popescu-Pasarea, I., Principi de muzica bisericeasc-oriental, Tipografia
crilor bisericeti, Bucureti, 1923.

* * *
!/;. !,,)/. !w) '`(/x;. `(,.
!w) ~; '~w()x x (xx ); !xx/)x);
,x);', University studio press, U~/x), 2002.
U//. =. M~'; p); ~xx/)x);
,x);. ^'). 2001,
!x/); ! !~w(; ^x/' ,x( (x/)x x;.
^'). 1975.
!x/);. ! !~w(;. ^,(. (manus.) ^'). 1975.
!x/); ! !~w(;. Mx ~x/ ~([/. ^'). 1994.
!;. ^ !~w(;. U~w( x () ); !xx/)x);
Mx);. ^'). 2001.
M(w);. = !w);. M~/wx x)~; p);
~xx/)x); ,x);. ^'). '1960/61).
M(w);. = !w);. U~w()x p); ~xx/)x);
,x);. 9/; ^x; Mx; x;. '^'). 1968'.
M)/);. ^(~;. ^~x p); ,x);. M ~x~;
9/~;. !(x !~,);. U~w()x ~w~;
); Mx);. ~ !w/~, 1859.
`(/x;. `(,. !w) ~; '~w()x x
(xx ); !xx/)x); ,x);
`)'~w(. !~w(;. M~'; x/; ); p);
!xx/)x); ,x);. ^~/; !());. 1986.
`('. M~ '~w()x ); p); ,x);. ^'). 1976-1977.
";. !'w;' ^ x) ), ); p);
,x); , ^~/; !());. 1980.
218
* * *
, , , , 1940.
Bojaxiev, Ivanov, Vasil, Op{iren Psaltikiski Voskresnik,
NUB Sv. Kliment Ohridski Skopje, M. IV 1862. (manus.)
, , Rkovodstvo po svremenna vizantijska nevmena notaci,
, 1964.
Koxaba{ija, Jane, Joan Harmosin-Ohridski: Pashalija, Unija za kultura,
Skopje, 1999.
Koxaba{ija, Jane, Andon [ahpaski: Kratok Voskresnik, Centar za
vizantolo{ki studii, Skopje, 2004.
Koxaba{ija, Jane, Dimitar Zlatanov Gradoborski: Liturgija,
Centar za vizantolo{ki studii, Skopje, 2004.
Koxaba{ija, Jane, Teorija i praktika na crkovnoto peewe od vizantiskata
tradicija, Centar za vizantolo{ki studii, Skopje, 2004.
Koxaba{ija, Jane, U~ebnik po isto~no crkovno peewe , Centar za
vizantolo{ki studii, Skopje, 2004.
Koxaba{ija, Jane, Kalistrat Zografski: Liturgija i Voskresnik,
Koxaba{ija, Jane, Kalistrat Zografski: Utrena i Ve~erna,
Koxaba{ija, Jane, Andon [ahpaski: Liturgiski zbornik,
Koxaba{ija, Jane, Joan Harmosin Ohridski: @ivot i delo,
Koxaba{ija, Jane, Crkovnoto peewe vo Makedonija,
Taj~evi}, Marko, Osnovna teorija na muzikata, Prosvetno delo,
Skopje, 1994.
* * *
Arsov, P. Xristo, Voskresnik, manus. 1904/05.
Arximandrit Amvrosii , Oucebnik po iztocno qrkovno phnie, Soi, 1935.
Arximandrit Kalistrat, Vostocno qrkovno phnie, Sv. Gora, 1905.
Ikonomov, T(odor), Voskresnik, Cerkovno vstocno pHnie. Qarigrad, 1872,
Fwann Xarm: Oxridskyfi, Pasxali, Qarigrad, 1869.
Fwannov, Selvfeveq, Aggel, Slavik, Kwnstantfnograd, 1864.
Fwannov, Selvfeveq, Aggel, Voskresnik, Kwnstantfnograd, 1859.
Pann, Anton, Baz$l teoretik praktik al m$zicf biserice\f sa$
Gramatika melodik, B$k$re\, 1845.
Izucavane na vostocnata qrkovna muzika, Soi, 1912.
Teodorov, pop Manasi, Psaltikiina liturgi, Soi, 1905.
Teodorov, pop Manasi, Psaltikiina utrena, Soi, 1992.
Teodorov, pop Manasi, Kratk psaltikien vzkresnik - Osmoglasnik, Soi.
Teodorov, pop Manasi, Psaltikien vzkresnik - Osmoglasnik, Soi, 1905.
Trfandailov, Nikola, Qvhtosobranfe, B$k$re\, 1847.
%axpaski, Andon, altiki, (manus.) s. Smomirovo, 1883.

219
Izdava~:
Qentar za Vizantoloki Studii
ul. Palmiro Toljati, br. 178
nas. ênto, 1040 - Skopje,

tel. (070) 254-969, (078) 254-969

Site prava zadràni.
Ne e dozvoleno prepe~atuvawe, kopirawe
ili objavuvawe na ova izdanie vo bilo koja forma,
bez pismena soglasnost na izdava~ot.

Generalen sponzor:
FIDKO Bor~e DOOEL
Skopje - Makedonija

Izleguvaweto od pe~at na ovaa kniga finansiski go pomogna
Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija

CIP Katalogizacija vo publikacija
Narodna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski, Skopje

781 . 033 . 2 : 789
781 . 24 : 783 .033 . 2
783 . 089 . 6 (497 . 7)

KOXABA[IJA, Jane
Ortografija : so osnovna teorija na vizantiskata muzika/ Jane
Koxaba{ija. Skopje : Centar za vizantolo{ki studii, 2010. - 220
str. : noti (nevmi) ; 25 sm.

Sodrì i:
Aneks: avtorski crkovno-muzi~ki tvorbi: str. 101-210

Fusnoti kon tekstot. - Bibliografija str. 217 - 218.

ISBN 9989 - 2254 - 8 - 6

a) Koxaba{ija, Jane - Crkovni kompozicii Partituri
b) Ortografija Vizantiska muzika v)Vizantiska notacija - Ortografija
g) Teorija na muzikata Vizantiskamuzika
COBISS.MK-ID 85219850
220

221
Jane Koxaba{ija

l

so osnovna teorija

Centar za vizantolo{ki studii
222

Ortografija na vizantiskata muzika

Transféré par

Informations du document

Description originale:

Titre original

Copyright

Formats disponibles

Partager ce document

Partager ou intégrer le document

Options de partage

Avez-vous trouvé ce document utile ?

Ce contenu est-il inapproprié ?

Droits d'auteur :

Formats disponibles

Ortografija na vizantiskata muzika

Transféré par

Droits d'auteur :

Formats disponibles

1

D-r Jane Koxaba{ija: ORTOGRAFIJA /so osnovna teorija/ NA VIZANTISKATA MUZIKA

g. Generalen ifes ( ) obi~no se pi{uva na tonot Ke, so {to

d. Generalen diez ( ) se pi{uva na Ga, kako i na drugi tonovi,

I spa - - sl_______ e - si____ nyf___

Al-li-l$ - - - - a, al- li- l$ - - - a, al- li- l$ - - a.

T - bh____Go- - spo - - - di.

E - gw j tr - p-\$t i___ tr - s$t - - s

I - - - - j____ X-r$ - - v - - myf

- slyf- i m, Go- spo- di,

Sla - va Te - bh, Bo-je na,

i vo- le- - pre- ter- phl____e - si krest

Thm_____j____t - - bh___ po - - kla - n - - em- - s

vo- pi- - ti Bo-go- - ro-d - - q

- - kw_ Xri--stos__________ vos - kre - - - se,

i voz - li - k$- im ra - d$ - - - \e________s

I_____ n - - nh________ i pri - - - - snw

t bo pr`- l____ e - - si_____ i per- - vi,

Vo - - skre - - - se - - n vs vos-kre- se- n-em

Bla - j - ni-- -m$ ar - xi - - r - - , ma - k-

mno - - ga - le-ta, mno - - - ga - - ____ le - -

mno - ga - l - - ta, mno - - ga- - __ l - - ta

- - ta, mno - - ga - lh - - - - - ta, mno-

vfm, i slav - - nhi - - - $ - - - bz srav - n-

ro - - di - - - q$ t___ v - li - ca- - m, t___

FA - - kw da Qa-r__ vshx po- di - - - mm

i______ ji - - vo - tvo - r- \i__ Tro - - i - - - qh

n - - - nh_____ ji-ti - - sko - - - lo-

Pol - - ni se Ne - be - sa-ta i zem - - ja - - - ta

si ni - - te Bla - go - slo - ven e Koj {to do - a - |a

-n, i na pod - - vig dr-zno-vn- - na so- tvo-riv

|e - - to pri - - ma pe - - sni. O, ka - - ko----po-stra-da!

i bla - go - slo - - vi go Tvo - - e - to nas-led-stvo;

Ti, Koj do - bro-vol-no na Kr - - stot se is- ka-~i, na

to; pre - ku ne - a slu-`i - te- li-te na yvez-di-te se u-

ko - i ra- zum-no ti pe - e- me. Ti si do-{ol i si

Hri-stos,----na - {i - ot Bog, Koj gi pro - - sve-ti o - ni- e {to

{i - te du - {i, Koj ni da - ru- va vos-kre- se - - ni - - e.

vo ne - vo - lji - te, Tvo - e - to na - se - le - ni- e, i

Hri - ste Bo- `e na{, so Tvo - e-to vos- kre - se - ni - - e se

to Go- spo-do - - vo.

o - ni - - e----- vo gro- bo- - vi-te `i - - vot im da - - ru-va.

nal i o - si - lo-to na smrt-ta si go skr - - {il, a A-

za - to- a Ti vi- ka-me: Spa - - si ne, Go - - spo - - di.

- - za, i zem- no-to go so - e- di- ni so ne - bes - - no-to

bez da se raz - - de-li{ od nas, no os - ta - nu-vaj-}i se -

ko-ga{ so nas, i vi - kaj - }i im na o - ni- e {to Te qu- -bat,

{a ja - zi - ci-te, to - ga{ gi raz- de- li na - ro- di-te,

a ko- ga gi raz - de - lu - va-{e og - ne - ni- te ja - zi-ci,

sla - - va - ta Tvo - - ja, o - nol - ku kol-ku {to mo - `e-a

vis -ti-na, si Sve - tli- na-ta na O - te - - cot.

- - ja na-gla - va-ta Mo - - ja, a vo de - sna-ta

- - - pev za spa - se - - ni - - e----- na--------------------

ja Te ro - - di bes - se - me - - no gor - - ~li-vo vi- ka-{e:

- gnav; kr - - vo - to - ~i- va- ta `e - - na ja is - ce-liv,

ha - - na - - nej - - ka-ta ja po - mi - - lu - - - vav?

Ju - - - dej - - - ci. No, vo O - - noj {to se - ga

bez - - za - ko- - ni - ci.-------------------------------

kak- va bo - - lest i ne - - mo}? {to mi voz - vra- }a - - te?

dov-te, na krst go o - be - su- va- te Do - bro-tvo- - rot,

ka - ko da e zlo - - tvor! Za - ko - no - da - ve-cot ka - -

mrt - vi - te------------ so smrt- - ta smrt - - - ta------- ja

I spa - - sl_____ e - si nyf_

Thm___jt - - bh_ po - - kla - n - - em- - s

I_ n - - nh____ i pri - - - - snw

t bo pr`- l e - - si_ i per- - vi,

ro - - di - - - q$ t_ v - li - ca- - m, t_

i____ ji - - vo - tvo - r- \i Tro - - i - - - qh

F - i - s$ - - s Xr`-st_ moi, Qa- r_vshx,___

Fs- - tin- ni n- b - s i zm - li_ Qar - ,

Z- - ml so - dr- jai dla - n` - , -mr\-vlnplo-

Ou - ja - s - - s zm-l, i_soln - q, Spa - s,skr-

Ix - - j_ vo - spi - ta_ man - - - no - - ,

V po- lo - di dhvytipo-mo- - \, ki - vo-tBo-

- - go, lac za__vra - got, O_O - - ce___

- - - - - luj, O___ O - - ce_

- do pri - be - - ri, O_O - - ce___ moj.