15BN 97B-961-257-037-8

I I l'
i'
1 !
9789612570378
LEV
CENTRIH

formacija
Zgodovina ideolokih aparatov
gibanja 20. stoletja
*cf
Lev Centrih
MARKSISTI FORMACIJA
Zgodovina ideolokih aparatov
gibanja 20. stoletja
Lev Centrih. Zaloba j*eJ. 2011
Ljubljana 2011
CIP - Kataloni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
316.7:32
316.26
CENTRIH, Lev
formacija: zgodovina ideolokih aparatov
gibanja 20. stoletja / Lev Centrih. - Ljubljana:
Zaloba j*cf., 2011. - (Oranna zbirka)
ISBN 978-961-257-037-8
258931968
Lev
Centrih

FORMACIJA
Zgodovina ideolokih aparatov gibanja 20. stoletja
LJUBLJANA
2011
Dedku
UVOD
Oroje kritike seveda ne more nadomestiti kritike oroja,
materialno silo je treba z materialno silo, toda tudi teorija
postane materialna sila, br ko zajame mnoice.
KARL MARX, H Kritiki Heglove pravne fi104ofije - Uvod
knjiga obravnava vlogo vednosti v 20. stoletju.
Njen tematski okvir je po eni strani zamejen s prostorom, ki
danes bolj ali manj administrativno pripada dravi Republiki
Sloveniji, po drugi strani pa ga bistveno presega; ta prostor
nikoli v zgodovini ni bil izoliran od svoje okolice. Kljub temu
da je jedmi del analize omejen na relativno kratko obdobje
1941-1945, interpretacija upoteva bistveno dalji lok;
obdobje 1941-1945 ni samo sosledje let 1941, 1942
in tako naprej do 1945, tudi posebna enota.
je, na primer, leto 1945 enota v dani seriji, potem je tudi
1941-1945 enota v neki drugi seriji, kije pa ni kar
mehansko iz enote osnovne serije. Problem vloge ved-
nosti 20. stoletja tedaj obravnavamo v razmerju do teh dveh
tradicionalno izmuzljivih zgodovinskih procesov -
kraja in Temeljno epistemoloko vodilo za obvladovanje
tega protislovnega razmerja pa je razlikovanje med zgodovin-
sko tematiko in problematiko.
Zgodovinska tematika knjige je povezana z minulimi
dogodki in procesi, pri katerih smo poudarek dali
7
MARKSISTI FORMACIJA
vlogi socialnih idej (doktrin), filozofij, teorij, ideologij itn., s
katerimi so akterji minulih obdobij mislili ali spreminjali svet
in okolje, v katerih so iveli in delali ali vanju kakor koli
posegali. Raznovrstne prakse teh akterjev, razvidne na
kot so politika, znanost, ekonomija, filozofija,
nost, beletristika in kultura, so v tej razsenosti minule prak-
se zato, ker so se pogoji za njihove monosti skozi desetletja
radikalno spreminjali. Neponovljivosti Temeljnih
dilne fronte v prvi vrsti ni iskati v njihovi dobesedni vsebini,
v neponovljivih razmerah, v katerih je nastala
ja sil, kije te tudi sestavila. Samo v tako
ljeni zgodovinski neponovljivosti je dokument tudi
zgodovinski dokument, minuli dogodek pa zgodovinski
dek.
Problem vloge vednosti v 20. stoletju je problematika,
kor dejanja akterjev minule dobe niso evidentna sama na sebi.
Marx je v 18. brumairu Ludvika Bonaparta zapisal, da ljudje
delujejo v ki sijih niso izbrali sami, zato so se
siljeni spopadati s problemi, ki so pravzaprav vselej obstajali
e pred njimi. V druboslovju in humanistiki, t. j., v polju, v
okviru katerega poteka analiza, to konkretno
ni, da na vednost, kijo proizvedejo ustrezne institucije,
no vpliva tudi zgodovina teh institucij, t. j., njihova tradicija,
ki je odvisna od njihove povezanosti z drugimi institucijami v
drubi. Ni na primer, samoumevno sprejeti tega, da
se o (zgodovinskih) temah veliko govori, o drugih
pa ali zelo malo. Iz tega izhaja drugo bistveno pomembne}
e vpraanje, kako se o temah govori in
pie. Problematika je koncept, ki je v tem delu prevzet iz
dicije francoske epistemologije; njen prispevek je ta,
da dosledno vztraja, da mora znanstveno raziskovanje med
svojega raziskovalnega predmeta hkrati
tudi neposredne tega raziskovanja oziroma
pogoje zanj, s neposredno preoblikuje tudi ta predmet.
8
UVOD
Raziskovalne metode so metode ele tedaj, ko je
vanje neposredno vpisana refleksija - kritika in zgodovina teh
metod. Iz tega izhaja, da znanstveni izsledki sami po sebi, kot
gola dejstva, pravzaprav ne koristijo. Kratka analiza tistih
del, ki so se e ukvarjala s to tematiko, je bila tako nujna.
Seveda pa s tem ne mislimo samo kritike dosekov slovenske
zgodovinopisne stroke. Ker zgodovinska tematika
dela ne zajema samo zgodovinskih dogodkov na Slovenskem
v obdobjU 1941-1945, tudi znanost, filozofije in
logije, je bila nujna analiza tistih del, katerih predmet je
vsem epistemologija, socioloka drubena teorija, teorija
diskurzov, zgodovina znanosti nasploh itn. Dela z natetih
od tradicionalnega podatkovnega zgodovinopisja do
epistemologije, riejo zelo tematike, ki niso narisane
na enem samem zemljevidu. Tak zemljevid je bilo treba ele
ustvariti. delo rie tak zemljevid skozi analizo
dovine marksizma in ga zato ne jemlje kot evidentno
no dejstvo. Marksizem ni bil nikoli samo drubena teorija; s
tem imenom so pogosto hkrati tako znanost,
logijo, filozofijo, svetovni nazor kakor tudi gibanje.
V skladu s tem so ga sodobniki v njegovega
vzpona, torej v najbolj revolucionarnem obdobjU v svetovni
zgodovini po francoski revoluciji, razlo od drugih
membnih filozofskih ol, strank in znanosti kot
tikularnih institucij ter disciplin. Marksizem so si lastili
ji, ki so se sicer na polju popolnoma
zato ni nikoli zmanjkalo komentatorjev, ki so v njem videli
novo veliko religiozno gibanje. je torej, da je
zem treba obravnavati na poljih: tako na polju
dovine drubenih gibanj (revolucij), zgodovine znanosti in
nosti nasploh, kakor tudi v okviru najbolj aktualnih teorij v
druboslovju in humanistiki. Marksizem je tako po eni strani
fenomen nepreklicno minulih drubenih procesov; po drugi
strani pa trdovratna teoretskih konceptov in
idej, ki so nastali in e vedno nastajajo v njegovem
9
MARKSISTI FORMACIJA
ru, dokazuje, da je e vedno del sedanjosti. Znano je, da se
Marx ni priteval med marksiste; in bi se, odgovor na
vpraanje, kaj marksizem je, ne bi bil laji. Marksizma ni
razumeti kot identitete, kot posebno obliko
produkcije vednosti, s katero ima Marx sam malo - ali pa sploh
- opraviti. Knjiga zagovarja tezo, da je marksizem treba
razumeti kot formacijo, ki je dostopna samo skozi
raziskovalni projekt, t.j., konkretno analizo zgodovinskih
mer, ki so drubenim akterjem in danes -
oziroma od njih celo terjale - z razlagami sveta, ki so
jih pripisovali Marxu in njegovim naslednikom.
V knjigi si ne prizadevamo analizirati marksizma
sploh, marksizma povsod (marksizma v vseh deelah
rajnjega in dananjega sveta) itn. Prav tako nam ne gre za to,
da bi napisali novo enciklopedij o ali slovar marksizma.
Problematiko marksizma izpeljujemo skozi analizo
drube - jugoslovanske drube v njene krize -,
njen zgodovinski okvir pa je stara in danes pozabljena teza
kominterne, po kateri je v letih 20. stolet;ja Podonavje
veljalo za novi najibkeji v (evropski)
gi. se kolesja zgodovine pozneje niso odvrtela po
moskovskih strokovnjakov, je v tej tezi vseeno
prepoznati racionalno jedro. Pozna kraljevina Jugoslavija je
bila periferija evropske polperiferije, v katero so sodili
ni oziroma avtokratski dravni sistemi. Realnost
jugoslovanske drube je v tem kontekstu videti kot
serijo nereenih vpraanj, tevilna drubena
tislovja, ki so nazadnje pripeljala v revolucijo. Jugoslovanska
situacija je bila tedaj eden izzivov za
lucionarno teorijo, taktiko in strategijo.
Knjiga je razdeljena na est velikih poglavij. Prvo poglavje je
v celoti problemom slovenskega zgodovinopisja kot
znanstvenoraziskovalne institucije, ki nima monopola nad
10
1
UVOD
produkcijo vednosti o preteklosti na Slovenskem in zato
vija raziskovalne strategije, ki pretendirajo tej
tuciji zagotoviti status avtonomije. V drugem poglavju
navamo posledice propadov reimov (realnega) socializma na
teoretskih in poljih, med katere zlasti sodi fenomen
postmarksizma. Kratko obdobje 1941-1945 je samostojna
enota, katere skrajna roba sta oktobrska revolucija in zlom
realnega socializma, t.j., procesa, ki presegata zemljevid
slovenskega ozemlja. Ime te velike serije ustreza
naslovu poglavja: Svetovna revolucija. Tukaj je opozorilo na
pasti, ki jih prinaa periodiziranje druge svetovne
vojne, ki se slepo ravna po zgodovini diplomacije. Enoto
1941-1945 kot prelomno obdobje danes
uporablja tudi slovensko zgodovinopisje, vendar jo vpisuje v
serijo 1848-1992, to se pravi, v od zarodka elje malega
naroda po dravnosti (1848) do trenutka, ko so v letu 1992
zdruene nacije priznale to dravnost. Leto 1848 je bilo leto
napada na restavracijo in ponavljanja geste francoske
lucije, teza dela pa je, da je pogled na francosko
revolucijo danes moen samo skozi optiko dveh procesov:
zmage in poraza oktobrske revolucije.
cijo marksizma kot posebne formacije z Wallersteinovimi
cepti centra in periferije vpeljemo v tretjem poglavju.
Definicija marksizma kot formacije je na tej preteno
deskriptivna in ostaja na ravni hipoteze. Poskus
zacije znanstvenega ideolokega aparata drave na primeru
praks pisanja zgodovine v sovjetske kulturne revolucije
shematizira tematizacij o produkcije vednosti. V
ju podrobneje analiziramo ekonomski in poloaj
1jevine Jugoslavije in Dravske banovine let.
analize je novi poloaj, ki ga je prinesla okupacija in
nje te drave leta 1941. pomena je tukaj analiza
razrednih protislovij, saj pogled v anatomijo
benih bojev tega prostora (t. j., teoretske in
ke konfrontacije), v katerih je treba iskati materialne pogoje
11
FORMACIJA
za razvoj misli in politike. nitje
konflikt med dvema vizijama korporativizma,
e zlasti spopad socialnih doktrin, ki so bile v njem udeleene.
V petem poglavju primerjamo tri teoretske tradicije, ki
so opora koncipiranju marksizma kot formacije:
teorija drubenih formacij, teorija
sistema in francoska epistemologija. Potem analiziramo
vanje gibanja v slovenskem in irem
slovanskem prostoru v predvojnem in vojnem obdobjU, zlasti
v njegovega prizadevanja za irjenje idej. V
estem poglavju obravnavamo ideoloki in
projekt kontrarevolucije na Slovenskem, ki si je v sklepnem
delu vojne obupno prizadevala ustvariti enotno bojno
mo proti - osvobodilnemu projektu. Zbornik
Zimske 1944 je dokument in labodji spev tega podjetja.
Ker ta zbornik zdruuje tematike in anrske prijeme,
analiza poteka na terenu literarne in filmske teorije. Zatol
obravnavamo tudi nekatere filmske umetnine, ki na prvi
pogled s tematiko in vsebino Zbornika 1944 nimajo absolutno
nobene povezave. Vzporedno branje in gledanje
tera ture ter slovenskega, hollywoodskega akcijskega in povo}
nega sovjetskega filma je bilo zato, ker analiza ni bila
usmerjena v iskanje skritih avtorjev Zbornika, ki so jih
nemara utegnili avtorji v nelahkih svojega pisanja
posredovati javnosti; analizo je zanimala struktura
ke njihovega pisanja, na podlagi katere je bilo
razlike med avtorji, te pa povezati z njihovimi
ideolokimi projekti.
Osnovna metoda dela izhaja iz francoske
stemologije, zlasti ole Louisa Althusserja. Ta ola je kritiko
naivnega empirizma v svojih najboljih letih prignala do skra}
nih meja. Njen veliki projekt je bila teorija
rializma in markacija monosti prakticiranja
filozofije - materializma.
12
l
!
UVOD
zemje ta ola najbolj plodovito prakticirala na
tomalnega - branja teoretskih in literarnih
besedil, bistveno manj paje prispevala na konkretnih
analiz drubenih bojev. Teorija o ideolokih in
represivnih aparatih drave je bila na tem njena
lutna meja; prestop je ta ola bolj obljubljala kot
delo od Althusserjeve ole sprejema kritiko
naivne metode in se opira na
ki primat logike protislovij; prav tako pri njej
najde oporo za kritiko metod tradicionalnega zgodovinopisja,
ki se zadovoljuje s periodizacijami, kritikami zgodovinskih
virov in drugimi pomonimi vedami (paleografija,
heraldika itn.). Pri prestopanju meje teoretiziranja in prehodu
na konkretne analize, ki zahtevajo brskanje po umazaniji
dejstev, pa se delo zgleduje pri naprednejem
dovinopisju, ki je svoje prakse razvijalo skozi implicitne in
eksplicitne kritike teorij drubenih formacij. Tukaj so bila zelo
pomembna metodoloka napotila, kijihje najti v
branjih Althusserjevih del pri slovenski
sociologiji, zlasti Marku Kerevanu, ki je razvil koncept
skovalnega projekta. Delo z arhivskimi viri in drugim
nim (neteoretskim) materialom je nenadomestljiv del
ne analize na humanistike in druboslovja.
je delo do proizvodov slovenskega zgodovinopisja
neprizanesljivo, hkrati priznava, da brez dela, ki ga je to
dovinopisje e opravilo na konkretne problematike,
ne bi bilo napraviti
Delo se ne z vpraanjem, kako je bilo,
kajjkako je, s tem pa nujno e pove, kako je bilo.
naracija je proizvod sleherne analize.
13
1.
POMEN PARTIJE
SLOVENIJE MED DRUGO SVETOVNO
VOJNO V ZGODOVINOPISNIH
PRAKSNASLOVENSKEMl
Na robu brezna so prasketale brzostrelke. Njihovi hudobni
prebliski so mu slepili ki so gledale mrlike maske
sobojevnikov, preetih z zadnjim sovratvom in
Velike kakrnih e nikoli ni videl ... To je bila belina
kres zenic ... Roke kot kremplji ptic ... Gnetenje
trupel - ni vedel, alije to boj ali prijateljsko objemanje ...
TONE SVETINA, Ukana
2
Zgodovinopisje kot produkcija
Osnovni material nae analize so dela slovenskih
zgodovinark in zgodovinarjev, ki so bila napisana v zadnjih
petdesetih letih. Brez tega gradiva ni ojega
1 Poglavje je bilo z naslovom 0 pomenu partije Slovenije
med drugo svetovno vojno in po njej objavljeno v: Lev Centrih, Primo
Kraovec in Tanja (ur.), Oddogodenje - primer Jugoslavije: pri-
spevki mednarodne konference, tematska tevilka revije Borec, let. LX, 2008,
t. 648-651, drutvo ZAK, str. 61-81.
2 Tone Svetina, Ukana, III, Zavod Borec, Ljubljana, 1969, str. 841. Zgodo-
vinar Boo Repe namiguje, daje v romanu Toneta Svetine prvi opis (resda v
literarni obliki) povojnih pobojev v Sloveniji. Cf: Boo Repe, Povojna repre-
sija v nacionalni identiteti in kolektivnem spominu Slovencev, v: Zrtve vojne
in revolucije, ur. Janvit Golob et al., Republika Slovenija, Dravni svet, Ljublja-
na, 2004, str. 52. Dostopno na: http://www.ds-rs.si/dokumenti/publikacije/
Zbornik_05-1.pdf/ (dostop 17. januar 2008).
15
l
I
I
'i
I
;
i
J
FORMACIJA
dela zgodovinske tematike; to se pravi, ni izrisati gro-
be skice terena, na katerem bomo produkcijo ved-
nosti na Slovenskem v prelomnih 30-ih in zlasti40-ih letih 20.
stoletja. Prav tako smo iz teh del pridobili podatke, na podlagi
katerih smo potem zbirali in urejali arhivsko gradivo, ki smo
ga nujno potrebovali za nao raziskavo. Nae raziskave torej ne
moremo kot s analizo dosedanjega dela
na tem Ni na namen dati sinteze ali pre-
gleda zgodovinopisnih del, ki so se tako ali druga-
ukvarjale s tematiko druge svetovne vojne na Slovenskem.
Omejili se,bomo na en sam primer, in sicer na skupinsko delo
v dveh knjigah, ki so ga opravili ugledni slovenski zgodovinarji
in zgodovinarke: Slovenska noveja zgodovina, 1848-1992.3 Te-
ga dela ne gre razumeti samo kot sintezo slovenske zgodovine
v dolgem razdobju, tudi kot sintezo zgodovinopisja kot
posebnega ukvarjanja z zgodovino. Ta produkci-
je, katerega rezultat se nam na prvi pogled kae kot bogata
zbirka zgodovinskih dejstev, bo v tem razdelku deleen nae
pozornosti. Ker je naa tema v najirem smislu pove-
zana z zgodovino delavskega gibanja, smo bili e prav posebej
pozorni, kako so zgodovinarji in zgodovinarke navedenega
dela analizirali vlogo partije Slovenije (KPS)
med drugo svetovno vojno na Slovenskem.
Razumevanje zgodovinopisja kot produkcije nas e na
nujno postavi pred epistemoloki problem.
4
Nemara
3 Neven Borak, Zdenko Jasna Fischer et al., Slovenska noveja
dovina. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega Republike
Slovenije: 1848-1992, Mladinska knjiga in Intitut za novejo zgodovino, Ljub-
ljana, 2005.
4 Zgledovali smo se pri Machereyjevem poskusu analize nastajanja umet-
nikega dela kot posebne oblike produkcije. Njegov prijem se je v literarni teo-
riji pokazal kot revolucionaren. Cf: Pierre Macherey, Nekaj temeljnih kon-
ceptov, v: Althusser, Balibar, Macherey, Ideologija in estetski ur.
Zoja Skuek Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1980, str. 143-236, prev.
16
POMEN PARTIJE SLOVENIJE MED II. SVETOVNO VOJNO
bi bilo bolj bi namesto o konceptu produkcije
govorili o konceptu prakse, kot jo je opredelil Louis Althusser,
pri je imel v mislih vsak proces predelave surovega
diva v izdelek5. Po Althusserju taka predelava (praksa)
kor ni omejena na produkcijo uporabnih predmetov ali blaga,
zajema tudi reprezentacije, drubena razmerja in
cepte v domenah ideologije, politike in teorije. Na prvi pogled
se zdi, da bi morali zgodovinopisje umestiti v omenjene tri
domene. Zaradi nazorneje osvetlitve najbolj vpraanj
sodobnega slovenskega zgodovinopisja, ko gre za tematiko
pomena KPS, vsaj pogojno uporabljamo koncept
produkcije.6 To je koristno zato, da bomo lahko
nakazali posebnost tega zgodovinopisja v primerjavi z
mi praksami, ki se ukvarjajo z istim problemom. Ta posebnost
je v delu zgodovinarjev, ki ga zaradi mukotrpnosti lahko brez
zadrkov razumemo kot delo v pravem svetopisemskem
nu. To je delo, ki v spominja na
iskavo. Med drugim obsega dolgoletno delo v arhivih,
pregledovanje in selekcioniranje dokumentov, ki jih je
treba celo primerjati s spominskim gradivom, ugotavljanje
ponaredkov, lai, pretiravanj in tako naprej. Delo se sklene z
oblikovanjem zgodovinskih dejstev, ki so navadno zbrana v
in knjigah, torej v blagu.
Braco Rotar; Pierre Macherey, A Theory of Literary Production, Routledge, New
York in London, 2006, prev. Geoffrey Wall.
5 Louis Althusser, On the Materialist Dialectic, v: Louis Althusser, For
Marx, Verso, London in New York, 2005, str. 166-167, prev. Ben Brewster.
(Prev. iz angl. jezikaje moj.)
6 Pri tem je treba upotevati Althusserjevo opombo, da so
ka razmerja neposredno v procesu produkcije in cirkulacije, kar med
drugim opozarja na to, da so raznovrstne drubene prakse tesno prepletene.
Louis Althusser, Ideologija in ideoloki aparati drave. Opombe za raziska-
vo, v: Louis Althusser. Izbrani spisi, Zalobaj*cJ, Ljubljana, 2000, str. 75, op.
12, prev. Zoja Skuek.
17
MARKSISTI FORMACIJA
Zgodovinarji nikakor nimajo monopola nad omenjeno
tematiko. je produkcija zgodovinskih dejstev - kot
nika, ki smo jo opisali zgoraj - primarna dejavnost
narjev, so ti prisiljeni nenehno tekmovati z amaterskimi
dovinarji vseh vrst. Med take amaterske zgodovinarje sodijo
politiki, novinarji, umetniki, kulturniki in ne nazadnje tevil-
ni posamezniki, katerih ivljenjske izkunje dajejo verodostoj-
nost njihovi ve9-nosti o preteklosti. Suhoparna dejstva, ki jih
na prvi pogled ni spodbijati, denimo, KPS
(kot del KPJ) v internacionali in vodilna pobuda
v osvobodilnem gibanju med drugo svetovno vojno, po njej pa
prevzem oblasti, so postala predmet javnih prepirov in
polemik. Te polemike se ukvarjajo skoraj z
tacijami druge svetovne vojne in predstavljajo kontekst, v
rem si nekateri avtorji in avtorice Slovenske noveje 4godovine
prizadevajo ohraniti nevtralni poloaj in uravnoteenost.
Strateko so njihova dela usmerjena na obrambo izdelkov
nega dela (zgodovinskih dejstev) pred vsakrnimi ideolokimi
muhami, ki se zgodovinarjem kaejo kot napadalke na
vo delo in katerih namen je okoristiti se z njim ali pa ga
ko malo razvrednotiti. Ideoloke muhe na tem mestu
bIj amo analogno Marxovi metafori o teolokih muhah, ki pri
njem nakazuje skrivnostne lastnosti blaga (blagovni
zem). Marx je zapisal: Blago se zdi na prvi pogled
samoumevna, triviaIna Njegova analiza pokae, daje zelo
polna zvitosti in teolokih muh.7 V
tem smislu bi bilo razumeti prizadevanja avtorjev
Slovenske noveje 4godovine kot nekaken naiven poskus defe-
tiizacije, katere namenje nekako ohraniti samoumeven videz
zgodovinskih dejstev. Tako je seveda obsojeno na
polom. Zgodovinska dejstva ne obstajajo sama zase,
ampak so vselej povezana z interpretacijami. In naprej: glavni
7 Karl Marx, Kapital. Kritika ekonomije, 1, nova red., Cankarjeva
zaloba, Ljubljana, 1986, str. 71, prev. Ivan
18
POMEN PARTIJE SLOVENIJE MED II. SVETOVNO VOJNO
razlog, zakaj se vsemu navkljub v njihovo delo pritihotapi
logija (kot bomo videli, buroazna ideologija),
nikakor niso interpretacije, popolna odsotnost
epistemologije. Odsotnost refleksije produkcijskega
cesa zgodovinskih dejstev pri avtorjih Slovenske noveje
vine maskira ideoloki odmik od prejnjih zgodovinopisnih
sintez o drugi svetovni vojni, ki so nastajale pod vplivom
teoretskih prizadevanj Edvarda Kardelja. Preden preidemo na
analizo sodobnih polemik o drugi svetovni vojni v Sloveniji, ki
so za opredeljevanje pomena KPS in s tem tudi
dukcijskega omenjenega slovenskega zgodovinopisja,
bomo na kratko predstavili nekaj problemov zgodovinopisnih
tudij o gibanju, ki so nastale v devetdesetih
letih prejnjega stoletja, s posebnim poudarkom na oktobrski
revoluciji in stalinizmu. To se nam zdi smiselno tako zaradi
ponazoritve pasti pozitivizma, nedvomno koristne za nao
nadaljnjo razpravo, kot tudi zaradi raziritve problemskega
polja onstran lokalne polemike.
Opomba k aktualnim tudijam
oktobrske revolucije in stalinizma
8
Eric Hobsbawmje v predavanju z naslovom Ali lahko
emo zgodovino ruske revolucije?, ki ga je imel v Londonu
8 Pri analizi teav z obvladovanjem neizmernih gradiva pri delu
zgodovinarjev smo se oprli na analizo Jerneja Kosija o spontani
paradigmi, ki kraljuje v slovenskem zgodovinopisju. Kosi je v svoji
analizi poudaril opozorilo zgodovinarja Frana Zwittra izpred kot pol
letja, kije za nao problematiko. Zwitter je poudaril, da
je kot deskripcija ne more dobiti statusa znanosti. Manko teorij in
tez, ki se izoblikujejo med nenehno revizijo in kombiniranjem s tudijami
dovinskih virov, nujno vodi v prevlado arhivskega gradiva nad
jem. To e posebno dri v primeru moderne zgodovine. Cf: Lev Centrih in
Jernej Kosi, Med slovenskim narodnim vpraanjem in slovensko nacionalno
zgodovino - komentarji k slovenski noveji zgodovini, Zgodovina za vse, let.
XIV, 2007, t. 1, str. 155-160.
19
MARKSISTI FORMACIJA
leta 1996, pod vtisom takrat aktualnega odprtja
jetskih arhivov za raziskovalce, rekel tole: .
O tem, se je dejansko zgodilo, lahko danes izvemo veliko, saj
so dostopm podatki, ki so bili tako ves obstoja ZSSR
noma nedosegljivi oziroma skriti za zaklenjenimi vrati arhivov ter
barikadami uradnih lai in polresnic. Zdaj bo torej treba velikansko
literature, ki je nastala v tem obdobju, v ko, ne glede
na njena luci dna ugibanja, do katerih seje s skopimi viri dokopala.
9
. Iz. tega izhaja, da naj bi novi zgodovinski podatki
h nUjno zgodovinsko revizijo nastanka in razvoja
gibanja v 20. stoletju. Zdi se, daje nezahodna Evropa z
propadom sistemov v devetdesetih
letih 20. stoletja postala prava zlata jama za raziskovalce in
raziskovalke z vseh drubenih ved in humanistike. To
je bila posledica serijskega odpiranja desetletja nedostopnih
arhivov, razkrivanja ter delovnih v
tundri in tajgi, a tudi znamenitih obsodb, s katerimi so vplivni
intelektualci in celo nekdanjih dravni in partijski
telji
10
razgaljali stare reime (da mnoice posameznikov in
posameznic, ki so bili pripravljeni sploh ne
mo). Hkrati se zdi, daje dostop do raziskovalnega gradiva
sk?valcem in raziskovalkam prinesel tevilne teave, ki so
ceJ podobne teavam, ki so jih imeli pred desetletji
ti istega gradiva, ki ga seveda niso uporabljali za enake
.namene kot danes. Kaj imamo v mislih? Filozof,
teb mJezlkoslovec Aleksander Zinovjev je pred desetletji dobil
dostop do sovjetskih arhivov z zbirkami ovadb, ki so jih
9.Eric Hobsbawm, Can We Write the History of The Russian Revolution?,
On History, Abacus, London, 2005, str. 321. (Prev. iz angl.
JezIkaje moj.)
10 S. je leta 1990 kot predsednik Sovjetske zveze, na
pnznal pobOj v Katinskem gozdu, ki so ga leta 1940 izvrili vojaki
ki NKVD; Milan pa je kot predsednik Slovenije imel govor ob spravni
slovesnosti v rogu leta 1990.
20
POMEN PARTIJE SLOVENIJE MED II. SVETOVNO VOJNO
jetski dravljani napisali v Stalinovem obdobju. Zinovjev trdi,
da so bili represivni organi zaradi neizmerne takih
preobremenjeni in zato nezmoni prebrati
veliko gradiva.
11
Podobno zadrego zaznamo pri zgodovinarju J. Archu
Gettyju, enem od urednikov mednarodnega projekta Annals of
Communism Series, katerega cilj je zbiranje, objavljanje in
liziranje dokumentov iz raznovrstnih arhivov sovjetskih
dravnih organov. Getty v Predgovoru h komentirani izdaji
zbirke dokumentov - so prihajali iz nekdanjega
tralnega partijskega arhiva -, opremljeni z izvrstnimi
mi razmerij med kadri boljevike partije v tridesetih letih,
omeni problem velikanske dostopnega gradiva. Pri
tem da ibko in metodoloko razlago za izbor,
katerega merilo naj bi nekako bila reprezentativnost
novrstnih problemov,12 sklene pa jo takole:
Pred nekaj leti smo menili, da bo odprtje sovjetskih arhivov nemu-
doma pojasnilo vse. Zdaj vemo, da se nam skrivnosti arhiva razkri-
vajo kot plasti Vsaka nova odkrita skupina dokumentov
nemudoma vodi do naslednje plasti dokumentov. e nismo
prili do jedra, kjer bi dobili odgovore, nas dokumenti, ki
jih predstavljamo na tem mestu, temu pribliajo bolj kot kadar koli
doslej.1
3
11 Aleksandr Zinov' ev, Polet nae mladosti. Knjiievnosocio-
loki esej o staginizmu, Prosveta, Beograd, 1985, str. 73-80, prev. Ivana Sekieki.
Zinovjev v eseju navaja svoje sodelovanje pri nekaknem raziskovalnem pro-
jektu, ki sta ga vodstvo partije in KGB s temi nameni: ugotoviti moti-
ve ovadb, skupno tevilo ovadb v vsej dravi, zanesljivost ovadb, posledice
ovadb za osebe, ki so jih zadevale, a tudi njihov drubeni poloaj, narodnost,
povezave s partijskimi navodili itn. Zinovjevv eseju ne navede podatkov o
raziskave in sodelavcih, niti o ustanovi, ki je hranila gradivo.
12 J. Areh Getty, Oleg V. Naurnov, The Road to Terror. Stalin and the Self
destruction of the Bolsheviks, 1932-1939, Annals of Communism, Yale
University Press, New Haven, London, 1999, str. xi.
13 Op. cit., str. xiv. (Prev. iz angl. jezika je moj.)
21

I
,
j
FORMACIJA
vpraanje, ki zadeva veliki teror v ZSSR inje
ti za urednika Gettyja in Naurnova, pa je: Kako je
bilo to .
bi Gettyjeve navedbe iz Predgovora naivno razumeli
dobesedno, bi to seveda pomenilo, da imamo opraviti z
dom. Absurdno je seveda iskanje jedra ki je zaradi
vedno novih in novih dokumentov nedosegljivo. bi
lahko pregledali vse dokumente, skupaj s tistimi, ki imajo e
vedno status zaupnosti, bi brez teav e naprej
kulirali o morebitnem skrivnostnem obstoju kagebejevskih
dokumentov, nemara zakopanih kje v temnih gozdovih
rije. smo, da bi se nali zgodovinarji, ki bi
ljali tudi o tem. Zatorej bi bilo nemara koristno prepustiti
ganjavico priljubljenim Carterjevim Dosjejem X in upo-
tevati domneve, da so bili morebitno najzanimiveji
menti Morda bi bilo e bolje resno obravnavati dom-
neve, ki imajo danes tako status dejstev, da najpomemb-
neje in niso bili nikoli uradno zapisani, saj so
jih sprejeli ustno, na Stalinovih razvpitih in
Z drugimi besedami, se ravnamo po tej metodi, se lahko
vsekakor zelo pribliarno jedru vendar nikoli dovolj, da
bi dosegli resnico samo, vidno in otipljiVO kot kosti in loba-
nje v breznih. Nujno bo nekaj vedno - vsaj potencialno - manj-
kalo. Pravzaprav se Getty in Naurnov nedvomno zavedata tega
problema. V ta namen predlagam kombinacijo Gettyjevih
navedb in ale Plehanova na Bernsteina, Kdaj
moki, ki se mu dela plea, dejansko postane pleast?14 Pra-
14 alo smo iz estetskih razlogov prevzeli v formulaciji, kot jo je
razvil E. V. Iljenkov v: Evald Ilyenkov, Dialectics of the Abstract and the Concrete
in Marx 's Capital (poglavje The Coneept of Man and Some Conclusions from
its Analysis), Progress Publishers, Moskva, 1982, prev. Sergei Kuzyakov.
Dostopno na http://www.marxists.org/arehive/ilyenkov/works/abstraet/
(dostop: 19.januar 2008). (Prev. iz angl.jezikaje moj.) Za izvir-
mk cf: Georgij Plehanov, Osnovni problemi marksizma, v: c.
22
POMEN PARTIJE SLOVENIJE MED II. SVETOVNO VOJNO
vil en odgovor ni, da opleivi, ko je popolnoma pleast, ne da
opleivi na kateri koli arbitrarni razvoja pleavosti,
v prepoznanju primarnosti procesa, torej
gibanja in njegove logike, ki protisloven soobstoj obeh
vidikov, torej kvalitativnega stanja stvari (pleavost) in njene
kvantitativne preobrazbe (pleivenje). Getty in Naumov se
meta v podobno slabo ko predpostavita, da je
zgodovinska podoba z vsakim novim odkritjem e
neja, kot se je zdelo na prejnji plasti; to pomeni,
da vsako novo odkrito dejstvo pravzaprav nujno negira pre}
nja ter tako ustvarja novo vednost. In tako naprej in tako
naprej. Suenjsko vztrajanje pri tej metodi - obsedenost z
iskanjem novih zgodovinskih virov - nujno vodi v
nevarno bliino naivne iluzije pozitivizma, iskanja resnice v
stvareh samih, kar predpostavlja razumevanje materije kot
kar je popolnoma z vidnimi in
se predmeti. Na tem mestu lahko pripomnimo, da
gre za iluzijo, podobno tisti, ki je v desetletjih po Plehanovu
naposled sterilizirala dialektiko injo
la na nekaj preprostih zakonov, ki jih je bilo
znavati in uporabljati pri absolutno vseh ali pojavih.
Engels je v sicer delu za Plehanova in
vso njegovo generacijo, opozoril, da zanaanje na preproste
zakone, v tem primeru gre za prehajanje iz kvantitete v
teto, zlahka pripelje do zanemarjanja procesa ali,
z drugimi besedami, njegove kompleksnosti.
15
V naem
meru to pomeni obsesivno iskanje novih zgodovinskih dejstev,
ki so dostopna v e neodkritih zgodovinskih virih, s
katerimi naj bi zapolnili vrzel med lastno omejeno vednostjo
V. Plehanov. Izbrani spisi, Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1973, str. 294-295,
prev. Boris Ziherl.
15 Friedrich Engels, Gospoda Eugena Diihringa prevrat znanosti (Anti-Dii-
hring), Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1979, str. 179-180, prev. Boidar
Debenjak in Rado Riha.
23
MARKSISTI FORMACIJA
o posameznih procesih in njihovo resnico, kije e ne
mo. Vsekakor bi bilo veliko produktivneje analizirati videz
vrzeli same. Vseeno moramo na tem mestu nakazati, da se e
problem skriva za znanstvenim vpraanjem:
Kako je bilo to Z nekaj razmisleka je
ziti nenavadno razmerje med tem vpraanjem in
segljivim odgovorom nanj. S tem v zvezi lahko pripomnimo,
daje to vpraanje obstajalo e dolgo pred spektakularnim odpi-
ranjem arhivov v devetdesetih letih prejnjega stoletja. e bolj
nenavadno je, da lahko to vpraanje - v formulacijah
- najdemo pri tako zelo mislecih, kot so bili Palmiro
Togliatti, Aleksander Solenicin in Louis Althusser. Kljub
nepremostljivim razlikam, ki so nedvomno obstajale med
njimi, jim je bilo skupno nezadovoljstvo z uradno sovjetsko
interpretacijo Stalinovega obdobja ali, s tezami
o kultu osebnosti. e v estdesetih in sedemdese-
tih letih so se vsi strinjali, da so bile stvari znatno kompleks-
neje!
Predvsem pa bi radi opozorili na tole: Hobsbawm v
njenem referatu napeljuje, da bodo dela Roberta
Conquesta naposled povedala o zgodovinopisju sovjetske
dobe kot o njeni dejanski zgodovini,16 mi pa vztrajamo, da je
Conquestov opus konstitutiven del te dejanske zgodovine. In
naprej: od te zgodovine ga nikakor ni s prepro-
sto negacijo, se pravi kot posledico novih
nih odkritij v arhivih! Vse njegove napake, nedoslednosti,
poenostavitve, pomanjkljiva raba zanesljivih virov, latentni
antikomunizem in tako naprej govorijo o ideolokih
nah, ki so igrale pomembno vlogo v kompleksni strukturi
dovinskega procesa, v katerije bil moen obstoj sovjetske dobe
16 Eric Hobsbawm, Can We Write the History of The Russian Revolu-
tion?, v: op. cit., str. 321-322.
24
POMEN PARTIJE SLOVENIJE MED II. SVETOVNO VOJNO
skupaj S Stalinom.
17
Iz tega izhaja, da resnica, ki jo
da bi odgovorili na vpraanje Kako je bilo to nika:-
kor ni omejena na dravne meje ZSSR, niti na meje
ga bloka, ampakje za globalno strukturo v celoti, torej
zgodovino svetovnega sistema. S tem nikakor da
raziskovanje partikularnih primerov, posebnosti razvoja ZSSR
v Stalinovem obdobju, ni legitimno; trdimo le, daje treba
kovati nova epistemoloka in metodoloka vpraanja. Na tem
je ozek prijem povsem Ne
nazadnje je na tem svetu veliko arhivskih katel, veliko
kosti in lobanj ...
Polemike o drugi svetovni vojni v Sloveniji
Polemike o naravi druge svetovne vojne na teritoriju, ki se
danes bolj ali manj pokriva z dravnimi mejami Republike
Slovenije, se praviloma zaostrijo ko mediji objavijo
vice o novih odkritjih s posmrtnimi
ki protipartizanskih borcev. Tovrstna odkritja mobilizirajo
raznovrstne subjekte zunaj in znotraj javnega ivljenja:
narje, stranke, umetnike, vojne veterane, preivele
rtve in njihove sorodnike, duhovnike in teologe, filozofe,
poklicne zgodovinarje in druge. smo
niji, torej raznovrstnim interpretacijam, ki so v mnogih
merih neposredno povezane z problemom
odgovornosti za poboje. Govora je o razrednem
genocidu, revolucionarnem boljevikem terorju,
nepravilnostih, sliati pa je tudi zahteve po umestitvi
17 Ta ugotovitev pravzaprav izhaja iz druge Hobsbawmove trdit-
ve, da ima ruska revolucija dve vzajemno prepleteni zgodovini, ki pa ju ne
smemo pomeati: prva zadeva Rusijo, druga njen vpliv na ves svet. Op. cit., str.
332-333. ef tudi: Eric Hobsbawm, skrajnosti. Svetovna zgodovina 1914-
1991, Znanstveno in Ljubljana, 2000, prev. Seta Knop,
Katarina Jerin, Balent.
25
i
I
j
MARKSISTI FORMACIJA
dejstev v okvir evropske situacije med vojno
in po njej.
Zdi se, da so sodobne polemike usmerjene na tri probleme.
Prvije vojna, v kateri so potekali spopadi na dveh frontah
ti, tako med in tujimi zavojevalci kakor tudi med
Drugi problem zadeva izid vojakega konflikta, ki
ga je razumeti skozi prizmo povojnih grozodejstev ali
osvoboditve, pogosto pa skozi kombinacijo obojega.
Tretji problem je povezan z vpraanjem, kdo - sploh kdo -
je odgovoren za grozodejstva. je arhiv vednosti na to
temo in so nekatere interpretacije z leti
bile pomen, je v sodobnih polemikah vseeno
riti nekaj tendenc.
Vse interpretacije, kijihje najti v govornih praksah raznih
subjektov, ki se borijo za legitimnost svojih trditev, s tem pa
implicitno ali eksplicitno izzivajo nasprotna brez
me tvegajo, da bodo dobile oznako motiviranosti in
ideolokosti. V praksije to navadno obtoba zagovornitva
tizanstva, celo komunizma oziroma domobranstva ali
kolaboracije. ima pluralizem mnenj e nekaj .
tus nesporne in z ustavo varovane vrednote, je oznaka
in ideoloke pristranskosti v teh primerih za govorca ali
govorko zelo neprijetna, to pa zato, ker se problem, o katerem
je tu govor, nanaa na entiteto, ki da je po svojem bistvu nad
vsemi razprtijami in skupna vsem. Ta
entiteta je narod. Iz tega izhaja, daje tako vsak vidik, ki
zadeva te polemike, tako ali izzvan ali predmet
ma - z izjemo enega, slovenskega naroda, ki je
ke interpretacij. To pomeni, daje pri vsakomer
dvomiti o iskrenosti njegove ljubezni in predanosti
mu narodu, in dokazovati, kakna bi morala biti
bezen do te entitete; hkrati pa seveda ni
miti o narodu. S tem v zvezije trditi, daje bil (ali paje
26
POMEN PARTIJE SLOVENIJE MED II. SVETOVNO VOJNO
e vedno) slovenski narod zaradi bratomorne vojne razcepljen,
vendar le, to razcepljenost razumemo kot motnjo
ga ravnovesja, ki pa jo je treba ustrezno sanirati, naj
sled doseemo izvirno stanje enotnosti. Ta dozdevna
nost slovenskega naroda je nastanek raznovrstnih
strategij, ki niso bile omejene na izmikanje negativnim
kam o in ideoloki pristranskosti, so
ale tudi ponuditi model pomiritve med nasprotnimi stranmi.
Take strategije je spraviti pod skupni
narodna sprava.18
Zamisel o narodni spravi je nastala sredi osemdesetih let
prejnjega stoletja v krogu intelektualcev in intelektualk,
nih okrog Nove revije. V najirem pomenu je bila ta zamisel
razumljena kot vzajemno priznanje in spotovanje vseh
ni, ki so bile udeleene v konfliktu. Tako razumevanje
pa je bilo le na podlagi predpostavke, da vsi
ni pripadajo isti domovini, istemu Narodu, to
nost interpretirajo na in kljub bremenu napak
in

Narod in domovina sta po tem
na kot vnaprej dani lastnosti vsakega posameznika, kar
pomeni, od posameznikove omreenosti v
ideolokih in produkcijskih praksah. Ta strategija je razvidna
v praksi postavljanja spomenikov na krajih, na katerih so bili
18 Cf tudijo Janje Slabe o slovenski narodni spravi, ki temelji na analizi
slovenskih nih na to temo iz obdobja med letoma1984 in 2005.
Janja Slabe, Narodna sprava v slovenskih Borec, let. LVIII, 2006,
t. 630-634, str. 8-60. Cf tudi: Odnos do preteklosti in narodna sprava. Prima-
nje pogledov kot dejanje .za prihodnost Republike Slovenije, Republika
Slovenija, Dravni zbor, Ljubljana, 1999. Dostopno na: http://www.dzr-
rs.sijsijpublikacije/publikacije_main.htmIj (dostop: 20. januar 2008).
19 Na primer: Kajti domovina je domovina za vse, tudi za tiste, ki naj bi
jo bili izdali ali pajihje usoda preprosto odnesla drugam. Domovine ni
nikomur odvzeti, zato je tudi nima pravice nikomur jemati,
odrekati. Spomenka Hribar, Domovina za vse, Delo, 22. avgust 1992, cit.
v: Slabe, op. cit., str. 28.
27
MARKSISTI FORMACIJA
protipartizanski borci e nedavno pokopani anonimno. V
na enem od teh spomenikov pie: Tudi mi smo umrli za
domovino.2o Pri temje pomembno, da zase ne
teva monopola nad priznanjem rtvovanja, spodbija
vsa ki si pridrujejo to simbolno torej
spomeniki padlih partizanskih borcev in aktivistov. V teh
tegijah narodne sprave ima slovenski narod vlogo, ki nam jo
nemara lahko pomagata ilustrirati znani Marxovi metafori o
sploni osvetlitvi in etru. Seveda moramo v tem primeru
upotevati, da sta v izvirniku ti metafori uporabljeni v
sobesedilu. V polifoniji glasovobremenih preteklosti je
slovenski narod prikazan kot [S]plona osvetlitev [ ... ], v
ro so potopljene vse druge barve in [ki] jih modificira v njiho-
vi posebnosti. Poseben eter je, ki teo vsega
bivanja, ki se kae v njem.21
Diskurzivni utemeljitelji22 strategije narodne sprave so se
dobro zavedali, daje lahko ta strategija samo,
drava kot varuhinja pluralizma mnenj, vrhovna pri
spravnih ritualih, a tudi instanca za popravo krivic. In res,
drava, ali drava, se zdi za to nalogo
idealna, saj jo je zlahka razumeti kot spravo samo. V
nasprotju s civilno drubo, t. j., sfero spopadanja raznih
interesov, drava po definiciji deluje v dobro
20 Na obrobju gozda blizu Radovljice.
21 Karl Marx, Kritika ekonomije 1857/58, Delavska enotnost,
Ljubljana, 1985, str. 37, prev. Boidar Debenjak, Valentin Kalan, Toma Mast-
nak etal.
22 Koncept povzemamo po Michelu Foucaultu, ki gaje uporabljal v naved-
nicah, z njim paje predvsem definiral zmonost ustvarjanja pogojev in pravil
za nastajanje novih tekstov. V tem je koncept diskurzivnega utemeljitelja
definiran v nasprotju s tradicionalnim razumevanjem vloge avtorja kot izvir-
nega in samoniklega producenta idej. Cf: Michel FoucauIt, Kaj je avtor, v:
Sodobna literarna teorija, ur. Ale Krtina, Ljubljana, 1995, str. 25-40,
prev. Vesna Maher.
28
POMEN PARTIJE SLOVENIJE MED II. SVETOVNO VOJNO
vseh dravljanov in dravljank. Po ustavi iz leta 1991 je
va Republika Slovenija - kot drava vseh svojih dravljank in
dravljanov - utemeljena na trajni in neodtujljivi pravici
venskega naroda do Poleg sklicevanja na
scitno voljo, na monost odcepitve v takrat veljavni ustavi, na
nezmonost sklenitve dogovora z drugimi republikami ter na
temeljne pravice in je bilo sprejetje
ve utemeljeno [i]z zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v
boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo
narodno samobitnost in uveljavili svojo dravnost23.
vinski subjekt je tu slovenski narod. Dravljanke in dravljani,
ljudstvo in druge narodne skupnosti se glede tega kaejo kot
boja te entitete, torej slovenskega naroda. To je
razlika v primerjavi z Ustavo republike Slovenije iz
leta 1974, v kateri je bila dravnost slovenskega naroda po
zatiranju utemeljena na narodnoosvobodilnem
boju in revoluciji med drugo svetovno vojno.
Eksplicitno so bili omenjeni delavci, kmetje, delovna
genca in vsi napredni ljudje Slovenije, ki so, zdrueni v
ljudsko organizacijo Osvobodilne fronte pod vodstvom
partije, premagali sile agresije in
notranje reakcije.
24
je, da so bili v ustavi iz leta 1974 dejanski
vinski subjekt delovni ljudje, ki jih je vodila njihova
da, v ustavi iz leta 1991 paje to Narod kot tak. Povedano
Narod v ustavi iz leta 1991 v primerjavi z ustavo iz leta
1974 nima jasne zgodovinsko opredeljene vsebine oziroma je
dejansko izpraznjen. To pomeni, da se definiranje
23 ef Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike
Slovenije, Ustava Republike Slovenije (zlasti: 1. Splone v: Ustava
Republike Slovenije, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1999, str. 5-10.
24 Ustava republike Slovenije, Uradni list republike
Slovenije, Ljubljana, 1974, str. 9-10.
29
I
J
MARKSISTI FORMACIJA
boja tega naroda ponuja raznovrstnim interpretacijam,
da s pogojem, da se ne dvomi o narodu in njegovi zgodovinski
vlogi kot taki. Zakaj? Pri polemikah o drugi svetovni vojni bi
to pomenilo zanikanje entitete, o kateri se zdi, daje edini porok
za obstoj teh polemik, saj gre za entiteto, ki naj bi bila skupna
vsem. Narod, katerega vsebina je na videz prazna, uradno ne
priznava nobene partikularne skupine ali gibanja kot svoje
prave vsebine, s ideoloko platformo za
demokracijo v obliki republike. To pomeni, da nobena
posamezna interpretacija katerega koli subjekta ne sme
no dohiti dominantnega statusa, ker bi bila s tem ogroena
legitimnost drugih interpretacij. Celo skupine, ki se na ravni
civilne drube ali parlamentarne manjine oklepajo
nega ekskluzivizma, so se pri prevzemu vladnega poloaja,
t. j., trenutnega varstva nad dravo, prisiljene vsaj delno
lagoditi vnaprej posredniki vlogi. V nasprotnem
meru bi se drava na polperiferiji, in to Slovenija je,
la tveganju, da dobi oznako pohabljene demokracije ali vsaj
demokracije, ki je v resni nevarnosti. Kot zgled bi lahko
nili Tud:manovo Hrvako ali nemara celo Jorga Haiderja v
Avstriji. Pri tem dodajamo, da je take prakse prilagajanja
videti zlasti pri dravnih slovesnostih, kjer je
vina skupnosti neizogibno omenjena. Dravni
narji, ki imajo ob posameznih praznikih nalogo prebirati
re in dajati izjave, se zgodovinskih tem lotevajo tako, da
ajo spraviti s poti ovir, ki bi utegnile ogroziti izvirno
Naroda, torej njegovo dozdevno ideoloko nevtralnost.
Za odpravljanje takih ovir so seveda na razpolago tevilni
diskurzivni prijemi, vseeno pa lahko trdimo, da v zadnjem
prevladujejo diskurzivne prakse, katerih cilj je
narodnoosvobodilnega boja od prizadevanj komunistov
roma od revolucije. To razmejevanje navadno zahteva skrajno
poenostavljeno interpretacijo revolucije kot vsote dejanj in
elja ene same skupine. Nujna posledica takega razumevanja
je molk o dejavnikih, ki so zadevali ekonomska
30
POMEN PARTIJE SLOVENIJE MED II. SVETOVNO VOJNO
tislovja tega perifernega teritorija in povezave teh protislovij z
globalno situacijo. Poleg tega to razmejevanje krea,
cijo potenih domoljubnih partizanov kot rtev
zarote: partizani so se menda borili proti faizmu in za narod,
no osvoboditev, vendar seje ta na koncu sprevrgla v tota,
litarizem. Analogno je obravnavati tudi protiparti,
zanske borce, ki so se bili prisiljeni boriti proti boljevizmu, da
bi Narod, vendar so se, al, znali v objemu tujih zavo,
jevalcev, naposled pa postali rtve terorja. Kaj je skup,
no oboj im? Oboji so se tako ali borili proti totalitariz,
mu, oboji so sodelovali v nad ljudmi, oboji
so ljubili narod in na koncu so vsak po svoje postali rtve bol}
evizma.
25
To pomeni, da celo naracije, ki prihajajo z vladnih
poloajev - kljub usmeritvi njenih govor,
cev - potrebujejo partizanski heroizem, vendar brez razred,
nega boja! Povedano v vojnem konfliktu niso bili
na delu strukturni dejavniki, utemeljeni v razrednem boju,
zgolj shakespearjanski boji za oblast, utemeljeni na
strasteh posameznikov, je potemtakem celoten problem ome,
jen na vpraanje moralnih in duevnih ki predposta'
vljajo nerazkrite ali prezrte izpovedi in dogodke, a tudi nepo'
pravljene krivice. Vse te probleme pa je po definiciji zmona
zdraviti drava s svojimi aparati. Tako zdravljenje
obsega sprejetje ustrezne zakonodaje, kaznovanje nekaterih
posameznikov, zagotavljanje razmer, v katerih lahko posa,
mezniki v javnosti branijo svojo in izpovedujejo zgodbe,
(so)financiranje raziskovalnih projektov, ki podpirajo uravno'
teeno zgodovinopisje, duhovne oskrbe cerkvi in
tako naprej.
25 Za zgled glej govora predsednika vlade Republike Slovenije Janeza Jane
(27. april 2005) in predsednika dravnega zbora Republike Slovenije dr.
Franceta Cukjatija (27. april 2006 ) ob dnevu upora proti okupatorju. Oba govo-
ra sta dostopna na http://www.arhiv-pv.gov.si in http://www.dz-rs.sijindex.
php?id=387 f.
31
. f
MARKSISTI FORMACIJA
Spravna vloga, kijo poskuajo izvajati dravni vrhovi, nika,
kor ne prinaa ja subjektom v javnem ivlje'
nju in zunaj njega. Kar zadeva vpraanje vloge bi lahko
nao analizo zaokroili s konceptom institucije, kot gaje
izpeljal Claude Levi,Strauss, razvil pa Rastko Po
nacija (kijo za potrebe te problematike v celoti isto,
vetimo s pojmom naroda) kot institucija prazen prostor,
ki pa je nenehno pod udarom ideologij, ki si priza'
devajo zapolniti ta prostor.
26
V teh prizadevanjih ideologije
zadenejo ob vrsto omejitev. Te omejitve seveda ne izhajajo iz
naroda kot takega ali iz njegovega dozdevnega spravnega
bistva, iz razmerja globalnih strukturnih dejavnikov,
kijihje razumeti samo na podlagi analize globalnega
poraza projektov revolucij 20. stoletja.
Slovensko zgodovinopisje in njegovi problemi
Nakazali smo e, da zgodovinarji nedvomno nimajo mono,
pola nad tematiko druge svetovne vojne na Slovenskem.
Obenem je res, da so bili prav zgodovinarji imenovani za izve'
dence v nekaterih vladnih komisijah, denimo, za reevanje
vpraanj prikritih da delujejo v Nacionalnem kuriku-
larnem svetu in tako naprej. Zgodovinarji so bili povabljeni
tudi kot govorci na posvetu rtve vojne in revolucije, ki sta ga
leta 2004 priredila dravni svet Republike Slovenije in Intitut
za novejo zgodovino v Ljubljani.27 Zelo pogosto imajo prilo'
nost, da v medijih predstavijo,javnosti svoja izvedenska mne,
nja. Izvedenske storitve pa lahko ponujajo predvsem zato, ker
obvladujejo znanstveno tehniko, za katero velja, da jim omo'
produciran je nove in, kar je najpomembneje, objektivne
vednosti o preteklosti. Taka objektivnost seveda nima skup-
26 Rastko 3 teorije: ideologija, nacija, institucija, Zaloba r cf,
Ljubljana, 1999.
27 ef: Golob et al., op. cit.
32
POMEN PARTIJE SLOVENIJE MED II. SVETOVNO VOJNO
nega S pojmom, ki funkcionira kot koncept v raznih teoretskih
tradicijah marksizma (, leninizma). V naem primeru pomeni
predvsem produkcijo zgodovinskih dejstev, ki temelji na kriti,
rabi zgodovinskih virov.
2B
zgodovinska dejstva ne morejo obstajati samostojno, mar'
morajo biti opremljena z interpretacijami, navadno
zgodovinska sinteza. Ta produkcijski proces
poteka v znanstveni sferi, torej V prostoru, v katerega naj ne bi
posegali politika in ideologija. Avtonomija znanosti je seveda
iluzija - vendar nujna iluzija - tako za zgodovinarje kot za nji--
hove kritike. Zgodovinarji tako kot vsi udeleenci in
udeleenke polemik o preteklosti, tvegajo, dajih bodo obtoi,
li motiviranosti in ideolokosti. V zadnjem je
izredno priljubljena zmerljivka o neuravnoteenosti, ki pome'
ni nekakno sintezo motiviranosti in ideolokosti.
je zgodovinar/zgodovinarka obtoen/a neuravnoteenosti,
torej pristranskosti, to navadno pomeni, da ni znalja vzposta,
viti distance med osebnim in znan'
stvenim delom, kar v zadnji instanci mesto
zgodovinarja ali zgodovinarke v prepirih o preteklosti. Take
obtobe se lahko nanaajo na dozdevno sporno interpretacijo,
zanemarjanje posameznih pomembnih vpraanj ali pretirano
poudarjanje drugih. Ko dravni funkcionarji, politiki in drugi
kritizirajo posamezne zgodovinarje, nikakor ne kritizirajo nji,
hove vede ali tehnike, e manj vrednote znanstvene avto no'
mije. Kar navadno kritizirajo, je pravzaprav dozdevna nez,
monost zgodovinarjev, da bi zadostili
idealu svojih ustanov, za katere se predpostavlja, da bi morale
biti brez politike in ideologije! Pred nekaj leti se je v javnosti
pojavil seznam zgodovinarjev, ki da so se zmoni bolje ravna'
28 ef analizo Jerneja Kosija o sodobnem slovenskem zgodovinopisju in
spontanem zanaanju na objektivnosti. Lev Centrih in
Jernej Kosi, op. cit., str. 155-160.
33
1
MARKSISTI FORMACIJA
ti pO omenjenih znanstvenih idealih. Napadeni zgodovinarji -
in tisti, ki so se v teh napadih prepoznali - so tako retoriko
razumeli kot pobudo za in odgovorili, daje na udaru nji,
hova znanstvena avtonomija.
29
ZOO keeping30
Slovenska noveja 4godovina 1848-1992, delo v dveh knjigah,
leta 2005,31 ki gaje napisala skupina uglednih slo,
venskih zgodovinarjev in zgodovinark, je nedvomno dober
zgled, kako ustrezne znanstvene standarde ter se iz 0-
29 Kot najbolj izpostavljenega kritika slovenskega zgodovinopisja v zad-
njih nekaj letih na najviji ravni velja omeniti nekdanjega ministra
za olstvo in port dr. Milana Zvera, zlasti v promocije pluralnosti, poda-
janja predlogovozaelenih in manj zaelenih temah a tudi nava-
janja imen ustreznih, nemotiviranih zgodovinaIjev. V tem obdobju
je kar nekaj znanstvenih ustanov, ki so povezane z zgodovinopisjem, zame-
njalo vodstva. Skupina uglednih zgodovinaIjev je javno protestirala (Izjava
zgodovinaIjev, 2005) proti posegom v znanost, a tudi proti priza-
devanjem po mistificiranju nekaterih poglavij iz slovenske zgodovine, zlasti iz
srednjega veka. Kritizirali so e enostranske tendence prikazovanja sodobne
slovenske zgodovine, e posebno vpraanje rtev druge svetovne vojne.
Omenjena iz tednika Mladina osvetljujeta n:ekatere poglede te kontro-
verze: Peter Novo pisanje zgodovine", Mladina, 7. marec 2005.
Dostopno na: http://www.mladina.si/tednik/20051 0/ clanek/ slo-solstvo-
petecpetrovcic/index.print.html-12/ (dostop: 20. januar 2008); [{java zgodo-
vinarjev, v: Peter Konec neke zgodovinske smeri, Mladina, 16.
april, 2005. Dostopno na: http://www.mladina.si/tednik/200516/clanek/
slo-protest-peter_petrovcic/ (dostop: 20. januar 2008).
30 Pojem zoo keeping najpogosteje aludira na skrbstvo, razkazovanje in
nadzorovanje tako navadnih ivali kot tudi najnevarnejih zveri.
Ker nam kljub prizadevanjem nikakor ni uspelo najti ustrezno bogate sloven-
ske besede, smo se da pojem ostane nepreveden.
31 Iniciativna skupina je delo marca 1997. Pri tem zagotovo ni zane-
marljiv kontekst polemik o starem reimu in o druge
svetovne vojne, ki so v letu 1997/1998 dosegle novo Te polemike so
bile takrat povezane s predlogom tako imenovanega zakona o lustraciji, ki so
ga predlagatelji poskuali utemeljiti z Resolucijo sveta Evrope 1096 in Po-
7568 iz leta 1996.
34
POMEN PARTIJE SLOVENIJE MED II. SVETOVNO VOJNO
gniti nezaelenim opazkam o ideoloki in
skosti. je trditi, da so se zgodovinarji in zgodovinarke
. o pristranskosti poskuali izogniti tako, da so se oprli
na edino dozdevno nevtralno v polemikah o
klosti, na slovenski narod.
Glavna dela je opisna metoda, ki temelji na rabi
primarnih in sekundarnih virov, pri prevladujejo
dogodki, pomembne osebnosti in gibanja
ke). Tako imenovani socialnoekonomska in kulturna
na sta drugotnega pomena. Pri temje treba omeniti, da nikjer
ni teoretske utemeljitve, ki bi tako zastavitev.
bi vsaj kratek teoretski uvod z definicijo objekta, ki
je pod znanstvenim drobnogledom. Denimo nekaj
ga, kot je naredil Janko Pleterski v svoji knjigi Narodi, Jugosla,
vija, revolucija iz leta 1986. Avtor je v prvem poglavju orisal,
kaj je pravzaprav Narod, in v ta namen navedel polemike o tej
temi, ki so takrat potekale v Jugoslaviji.
32
Avtorji in avtorice
Slovenske noveje zgodovine tudi ne ocenijo del, ki so
bila na to temo napisana v starem reiimu. To bi bilo nujno
bno - e zato, da bi lahko pojasnili razloge, zakaj sploh
sati novo sintezo; to bi avtorji in avtorice najlaje storili z
liziranjem napak in pomanjkljivosti prejnjih del. Tej
tni pomanjkljivosti teoretskega ozadja je treba
nameniti pozornost, in sicer zato, da bomo pokazali
na implicitno ideoloko kritiko prejnjega zgodovinopisja. To
nam bo razumeti ideoloko tehniko izmikanja
stranskosti, kakrno prakticirajo avtorji in avtorice Slovenske
noveje zgodovine. Kritika prejnjega zgodovinopisja, ki se je
32 Janko Pleterski, Narodi, Jugoslavija, revolucija, Dravna zaloba
venije, Ljubljana, 1986, str. 9-28. Cf tudi Uvod v delo o drugi svetovni vojni
v Sloveniji izpod peresa Metoda Mikua: Pregled zgodovine
di/ne borbe v Sloveniji [v nadaljevanju: Pregled zgodovine NOB], 1, Cankarjeva
zaloba, Ljubljana, 1960, str. 5-24.
35
FORMACIJA
ukvarjalo z drugo svetovno vojno, bi se predvsem morala
ti dela Metoda Mikua, a tudi Edvarda Kardelja. Miku je bil
med vojno verski referent v tabu slovenske partizanske vo}
ske, pozneje paje bil ugleden profesor na oddelku za
no Filozofske fakultete v Ljubljani. Njegova dela, napisana v
petdesetih in estdesetih letih, zlasti Pregled zgodovine
noosvobodilne borbe v Sloveniji v petih knjigah, so pionirske
dije na tem V tem delu je najti tale sklep o
naravi vojne: Vsa narodnoosvobodilna vojna je obenem z
borbo proti okupatorjem tudi revolucionarna borba za ljudsko
oblast, torej borba ljudskih mnoic pod vodstvom Partije proti
buroaziji.33
Sklep v celoti temelji na teoriji narodnega
vpraanja, kot jo je v tridesetih letih 20. stoletja razvijal Edvard
Kardelj.34 Ta teorija paje zasnovana na zahtevi
po razumevanju naroda kot zgodovinske kategorije ali,
kot produkta razvoja kapitalizma, torej razrednega boja.
Kardeljeva teza ima veliko teavo, ker se na preprosto
dihotomij o med bazo in nadzidavo, kije v praksi rabe
Pri tem je vredno
upotevati Althusserjevo opazko, da preprosto
samo po sebi ne za teoretsko prakso, ki bi
produkcijo novih teoretskih konceptov.
35
Nemara
bi kazalo prav s to teoretsko omejitvijo, ki jo zlahka najdemo
v Kardeljevem delu, skupaj s metodo opisnega
33 Metod Miku, Pregled zgodovine NOB, 1, op. cit., str. 95.
34 Edvard Kardelj je pri svojem napollegalnem teoretskem in
novinarskem delovanju v tridesetih letih uporabljal vrsto psevdonimav, deni-
mo Tone Brodar in Sperans. Cf: Tone Brodar, Nacionalno vpraanje kot
znanstveno vpraanje, Knjiievnost. za umetnost in znanost, let. 1,
1932, 1933, t. 1, 2, 3,4, 5, 6 in 7; Sperans, Razvoj slovenskega narodnega vpra-
anja, Naa zaloba, Ljubljana, 1939. .
35 Cf npr: Louis Althusser, Marx's Relation to Hegel , v: Louis Althusser,
Politics and History. Montesquieu, Rousseau, Hegel and Marx, NLB, London,
1972, str. 161-186, prev. Ben Brewster.
36
POMEN PARTIJE SLOVENIJE MED II. SVETOVNO VOJNO
zgodovinopisja pri Metodu Mikuu pojasniti latentno trdo,
vratno st diskurza, ki deluje prek mitologije
in stereotipov o malem, zaostalem in stoletja podjarmljenem
narodu. Menimo, da je Kardeljeva metoda resda lahko e ved,
no nadvse produktivna, saj njegova temeljna teza razbija ilu,
zijo o narodu kot naravni in vsezgodovinski kategoriji, vendar
samo jo analiziramo.
Kritika nekdanjega zgodovinopisja je po naem mnenju v
grobem na podlagi treh strategij. Prva strategija bi bila
teoretska kritika, druga strategija preproste diskvalifikacije,
tretjo pa bomo poimenovali zoo keeping.
Prvo strategijo so na iroko prakticirali e v nekdanje
Jugoslavije, vendar bolj na bojnem polju teorije
kot zgodovinopisja.
36
Druga strategija gleda na teoretski opus
36 Jugoslovanski marksisti so v petdesetih letih irokopotezen pre:
jekt revizije teoretske marksizma-leninizma. Neposredne posledI-
ce tega so se pokazale v obliki nastajanja tevilnih teoretskih revij (Praxis,
u svetu, Problemi itn.), prevajanja kla-
sikov in drugih sodobnih filozofskih del (Frankfurtska ola, Heidegger, eksi-
stencializem, strukturalizem, psihoanaliza itn.) ter v polemikah in spopadih,
denimo, glede teh tem: razmerje med Marxovimi zgodnjimi in zrelimi deli,
razmerje med materializmom in materializmom,
vloga zveze komunistov, demokracija, odmiranje drave, potro-
nika druba, narodno vpraanje, birokratizem, kritike stalinizma itn. Na tem
mestu se seveda ne moremo v podrobno analizo jugoslovanskega
marksizma. Vseeno pa je treba poudariti, da je jugoslovanska teoretska pro-
dukcija uspeno prelomila z ortodoksijo, znano z imenom stalinski diamat
kot interpretacijo materializma, kije temeljila na izra-
zito poenostavljeni sistematizaciji teorij klasikov marksizma. Na teo-
retske produkcije so razumevanje materializma kot nauka o
eleznih zakonih narave in drube, ki je temeljil na preprostih dihotomijah
(bit-zavest, baza-nadzidava), tako v celoti izpodrinile
bolj sofisticirane tudije materializma. ef. npr: Predrag Vramcki,
Historija Naprijed, Zagreb, 1961; Boidar Debenjak, Valtemativi.
tudije, Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1974; Boidar Debenjak,
Friedrich Engels - zgodovina in odtujitev, Zaloba Obzorja, Maribor, (1970)
1981; prispevki s simpozija Aktualnost misli Hegla, Marxa, Engelsa in Lenina v
37
FORMACIJA
Edvarda Kardelja predvsem skozi prizma njegove odgovorno,
sti za grozodejstva med drugo svetovno vojno in po njej.
Mikua paje analogno zlahka odpraviti kot uradnega
partijskega zgodovinarja, ki je na fakulteti teroriziral svoje
potene in nedolne kolege.
37
Prva in druga strategija sta za avtorje in avtorice Slovenske
noveje zgodovine brkone bolj ali manj nedopustni, saj bi v tem
primeru tvegali da so bodisi komunisti bodisi desni,
In kar je nemara najpomembneje: prisiljeni bi se bili vpra-
ati o tem, kaj je pojem naroda, ali pa primorani izbrati inter'
pretacijo njegove vsebine. V vsakem primeru bi ogrozili svojo
iluzorno pozicijo znanstvene avtonomije. Po naem mnenju so
implicitno izbrali tretjo strategijo, kijo imenujemo zoo keeping.
Avtorji in avtorice Slovenske noveje zgodovine ravnajo z Meto'
dom Mikuem in Edvardom Kardeljem kot z banko podatkov.
Nikakor se ne poskuajo z njima spustiti v odkrito teoretsko
polemiko, kar bi seveda zahtevalo spopad z njunim teoretskim
ozadjem, koncepti, pojmi, metodologijo in tako naprej. Name'
sto tega Mikuu in Kardelju priznajo status zgodovin'
skih virov in zgodovinskih osebnosti. Opisujejo njuno zgodo,
vinsko vlogo, uporabljajo podatke iz njunih del (zlasti iz Miku'
evih) in njune fotografije kot slikovno gradivo, dejansko pa
obidejo polemiko, v kateri bi morali imeti teoretsko
Z drugimi besedami: avtorji in avtorice prisodijo
Kardelju in Mikuu pasivno vlogo, ki jo je najlaje nadzirati s
tehniko obvladovanja zgodovinskih virov.
38
S tem postopkom
druzoenem iivljenju in znanosti XX. stoletja, Igor Hvala (ur.), Anthropos in Teorija
in praksa, Ljubljana, 1971.
37 ef. npr.: Bogo Grafenauer, Ob pisanju o slovenskem zgodovinopisju,
Zgodovinski let. XLVII, 1993, t. 1, str. 122-123.
38 ef.: Immanuel WaIIerstein et al., Kako odpreti druzoene vede.
Gulbenkianove komisije orestrukturiranju druzooslovja, Zalobaj* ef., Ljubljana,
2000, str. 23, prev. Zoja Skuek. WaIIerstein opozarja na vlogo arhiva v pro-
cesu vzpostavljanja zgodovinopisja kot moderne znanosti v 19. stoletju. Arhiv
38
POMEN PARTIJE SLOVENIJE MED II. SVETOVNO VOJNO
proizvedejo ideoloko distanco, ki jim zagotavlja minimalno
tveganje, da bi v javnih polemikah o tegobah preteklosti dobi,
li oznako pristranskosti oziroma neuravnoteenosti.
Avtorji in avtorice se pri svoji novi sintezi slovenske nove}
e zgodovine seveda ne omejujejo na suhoparno opisovanje in
natevanje virov zato, da bi opisali dogodke, dejanja
subjektov, osebnosti in tako naprej; povezujejo jih s kratkimi
interpretacijami. Kratke interpretacije imajo pomembno
vlogo, pojmi, kot so ljudska demokracija, parlamentarna
demokracija, totalitarizem in Slovenci, pa ostajajo v celo,
ti teoretsko Pri tem avtorji radi uporabljajo nare,
kovaje in druge diskurzivne tehnike, kot je fraza po njihovem
mnenju. S tem se distancirajo od posameznih dejanj, mnenj
in interpretacij prednikov. O pojmih, kakrna sta parlamen,
tarna demokracija in Slovenci, v nobenem primeru nimajo
nobenih dvomov. Na podlagi opisane tehnike avtorji in avto'
rice Slovenske noveje 4godovine varno obravnavajo revolucijo
med drugo svetovno vojno, a tudi obdobje po njej. Pri tem nava,
jajo vrsto pojmov, ki so jih za potrebe opredelitve revolucije
uporabljali partizani in protipartizanski borci, denimo: pro'
letarska, ljudska, boljevika ali komu,
revolucija. Pri tem je da v interpretacijah
avtorjev in avtoric teh pojmov ni. Namesto tega uporabljajo
tole besedno zvezo: odkrito vnaanje revolucionar,
nih prvin v osvobodilni boj39. Te revolucionarne prvine poz,
neje poveejo z vlogo in partije Slovenije
ter z njenim povojnim monopolom. Ko je govor o
sistemu, v katerem naj bi se ta monopol
ima po njem podobno vlogo kot laboratorij pri naravoslovnih znanostih, torej
kot kraj, kjer je neodvisno od vplivov zunanjega sveta zbirati, nadzi-
rati in manipulirati gradivo. S temje povezana tudi predstava o zgodovinarju
kot o nepristranskem znanstveniku. ef tudi: Lev Centrih in Jernej Kosi, op.
cit., str. 156-157.
39 Neven Borak, Zdenko Jasna Fischer et al., op. cit., str. 633.
39
FORMACIJA
avtorji uporabljajo pojem tako imenovana ljudska demokra,
cija40. V delu je beno omenjen celo pojem totalitarizem, ki
pa ga avtorji uporabijo tako, da citirajo amerikega
veleposlanika v Beogradu leta 1946.
41
Na drugi strani avtorji
rezultat osvobodilnega boja, ki se je po njihovem mnenju za
kratek udejanjil v osvoboditvi slovenskega ozem,
lja, opisujejo kot trenutek in upanja celotnega naroda. Za
slovensko ozemlje avtorji kajpak ne uporabijo nare,
kovajev. Ideoloki postopki, ki jih v izobilju uporabljajo avtor'
ji in avtorice Slovenske noveje 4godovine in ki temeljijo na neref,
lektiranju vpraanja naroda, portretiranje druge
svetovne vojne in starega reiima v Sloveniji kot dolgotrajne
tranzicije, ki je dosegla vrhunec, ko se je vzpostavilo
naravno stanje stvari leta 1992, torej v mednarodnega pri,
znanja Republike Slovenije kot samostojne in neodvisne dra'
ve.
40 Op. cit., str. 834.
41 Op. cit., str. 844-846.
40
II.
SVETOVNA REVOLUCIJA
1
Vse najbolje na ta praznik, dragi tovariil Naj nas okrepi v
naem prizadevanju, da bi storili vse za preporod domovine
in napredovali po poti obnove.
Mihail S. 7. novembra 1990
Epistemoloke in posledice propada
sistemov 20. stoletja
v gibanju 20. stoletja je pomenil vse.
[V] sedanji situaciji tedni in celo dnevi vse (poudarek
v izvirniku, op. L. c. ), je jeseni leta 1917 Lenin opozoril
centralnega komiteja boljevike partije in sovjetav, ko je reva,
lucija postala neposredna naloga dneva.
2
Toda kmaluje pri'
kljub temu daje bilo e zelo pozno: Zaostali
smo za naprednimi deelami za 50-100 let. To vrzel moramo
1 Del tega poglavjaje bil objavljen v Thejournal Perspektive
and Socialist Self-Management in Slovenia: In search of a new Anti-Stalinist
Society. Towards a Materialist Survey of Communist Ideology, The
International Newsletter of Communist Studies Online, let. XV, t. 22, 2009, str.
71-78. Dostopno na: http://www.mzes.uni-mannheim.de/projekte/incs/
home/data/pdf/INCS_22_0NLINE.pdf (dostop: 15.06.2011).
2 Vladimir Lenin, Krizis nazrel, v: V. I. Lenin. Polnoe sobranie
nij, 5. izd., zv. 34, Gosudarstvennoe izdateI'stvo literatury,
Moskva, 1962, str. 281. (Prev. iz rus. jezikaje moj.)
41
1
f:
FORMACIJA
zapolniti v desetih letih. Ali bomo to storili ali pa nas bodo
strli.3 Tako je Stalin opozoril gospodarstvenike leta 1931 in
dnevno povelje je potem bilo: Petletni plan v tirih letih! Le nekaj
let pozneje je bilo (Ustava ZSSR, 1936), daje socializem
pravzaprav izgrajen. je izjemno
vendar niti tedaj ni bilo prostora za lenobo. Leta 1977 je bilo
znanstveno in pravno (nova Ustava ZSSR) dokazano, daje prav
ta socializem dozorel.
4
Epoha komunizmaje bila e tu,
pa komunizem kot tak e ni nastopil. Pravzaprav ni bilo
jasno, kdaj se socializem neha in komunizem Kljub
vsemu je iz partije prilo e eno pomembno tokrat
Ne sme biti nobenih zamud pri izvajanju nujnih
transformacij [ ... ] Sovjetsko ljudstvo je zgradilo socializem.
Sovjetsko ljudstvo bo zgradilo drubo. Tako
Program partije Sovjetske zveze (KPSZ) leta
1986.
5
Opraviti imamo z dimenzijami, kijih
je najlae med seboj povezati z znano Braudelova teo'
rijo o zgodovinskih kratek ljudi, v katerem imajo
lahko kakne napake neposredne posledice za akterje (mnoi,
ce, razrede, posameznike, partije - njihova vodstva itn.), ki so
vpleteni v konkretne drubene projekte; potem pride pro-
dukcijskih ciklov, tehnologije, ki v naem primeru zadeva
predvsem proizvodnjo eleza in jekla; naposled pa imamo
opraviti s zgodovinske epohe, kateri Braudel pravi
3 Josip Stalin, 0 nalogah gospodarstvenikov. Govor na Prvi vsezvezni
konferenci funkcionarjev industrije 4. februarja 1931, v: J.
Stalin, Vpraanja leninimza, Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1948, str. 365.
4 Constitution (Fundamental Law) of The Union of Soviet Socialist Republics.
Adopted at the Seuenth (Special) Session of the Supreme Soviet of the USSR. Ninth
Convocation. On October 7, 1977. Dostopno na: http://www.departments.buck-
neII.edu/russian/const/77cons01.html#preamble (dostop: 17. 05. 2010).
5 Program of the Communist Party of the Soviet Union. A New Edition 1986.
Dostopno na: http://www.xs4aII.nlr eurodos/docu/cpsu-texts/cpsu86-
O.htm (dostop: 17.05.2010).
42
SVETOVNA REVOLUCIJA
dolgega trajanja (longue duree) - v naem primeru je to
nizem.
6
Nekaj pa se zanesljivo ne ujema z Braudelovim
lom, to, da se je prav ta epoha nenadoma in
to dobesedno pred njenih sodobnikov. To se je zgodilo v
istem ko je centralni komite prve deele socializma
umolknil in nenadoma prenehal poiljati
Kaj seje zgodilo? Po mnenju poznavalca so v Moskvi
doma razdelili partijski sekretariat na tevilo
sij; baza (obkomi, rajkomi, gorkomi, krajkomi in osnovne
nizacije) je zato ostala odrezana od navodil in
macij, kaj se v velikanski deeli dogaja. Seveda paje veljalo tudi
obratno; dezorganiziranost centraje apriori
stno uporabo s terena.
7
To je izzvalo zbirateljsko
co vsega: od avtomobilov, telefonov pa do
koljk. Ironija zgodovinskega trenutkaje bila, da da bi
glasili dejansko uteleenje komunizma v zgodovini
(torej komunizem ni bil le izmuzljiva epoha), na koncu ni
pripadla tem ali onim marksistom.
tudi ni moglo biti. Sofisti so bili vselej
ni z zbiranjem dokazov in argumentov, zakaj so kljub hitremu
drubenemu napredovanju v komunizem vselej potrebni e
dodatni doseki: vselejje bilo treba prestopiti samo e eno
nico drubenega razvoja, popraviti e napak, e bolje
biti silne potenciale znanosti in tehnologije itn. mark-
sisti so se, po drugi strani, vsaj do let sprijaznili,
da je sanj Velike oktobrske revolucije konec; potrebne so bile
6 Cf: Fernand Braudel, Igre menjave. Materialna civilizacija, ekonomija in
kapitalizem xv. -XVIII. stoletje, r, KUC - Filozofska fakulteta, Ljubljana, 1989,
prev. Gregor Moder; Fernand Braudel, Dinamika kapitalizma, Zaloba Sophia,
Ljubljana 2010, str. 4, prev. Gregor Moder.
7 Stephen Kotkin, Armageddon Averted. The Soviet Collapse 1970-2000,
Oxford University Press, New York, 2001, str. 77.
43
MARKSISTI FORMACIJA
nove strategije. Nenadoma je
bilo treba upotevati zgodbe in glasove nepreglednega
tva spregledanih uporov 20. stoletja. Marxu, nekoliko
je pa celo Leninu, je bilo treba najti boljo drubo. V potev je
priel vsakdo: Lacan, Hegel, subcomandante Marcos
lamo se na vse avantgarde!), Sveti Asiki - kdor
koli, samo ne Engels! Skoraj popolno izginotje Engelsa je na}
vidneje znamenje, da se je nekaj spremenilo, in to
ne zgolj v epistemoloki, tudi v konjunkturi.
To je bil postni v katerem je vzniknil postmarksizem.
Najbolje kritike stalinizma iz in let, ki so
lj ile na ponovnem Lukacsa in drugih redkih
visnih marksistov let, so prav v Engelsu nale najibke}
i v ortodoksiji V bistvo ni lo
ko za vpraanje Engelsove izvirnosti glede na Marxa kolikor za
prevpraevanje razmerja med obema klasikoma, v katerem je
enemu pripadalo mesto drugemu pa
mesto skromnega Celo danes si je skoraj
zamisliti izjavo, v kateri ne bi Engelsovo ime prilo za
vim imenom. Engels - Marx Gesamtausgabe; EM GA
sto MEGA? Nekaj je gotovo: engelsi4ma ni! Engels je po tem
dolgo veljal za nekoga, ki je sistematiziral opus svojega
Gospodarja - Karla Marxa in iz njega Metodo. Temelji
ideoloke platforme za take predstave so bili postavljeni e v
pozne II. internacionale, ki jih je nadgradil in izpopolnil
marksizem III. internacionale. Engels se je v razmerju do
Marxa izdajal zgolj za njegovega blinjega sopotnika,8
Stalin paje naredil nekaj podobnega glede na Lenina. Ta gesta
sama po sebi mu e ni zagotovila posebnega poloaja v partiji,
8 Cf npr.: Frederick Engels, [Angleki predgovor "Manifestu"], v: Marx
in Engels. Izbrana dela vpetih7;Uezkih [v nadaljevanju MEID] , II, Cankarjeva zalo-
ba, Ljubljana, 1971, str. 581-582, prev. Cene Vipotnik in dr. Boidar De-
benjak.
44
SVETOVNA REVOLUCIJA
prav tako kot Engels ni postal drugi klasik marksizma zavoljo
svoje pretirane skromnosti in vdanosti Marxu. Prelomna
je bil spis 0 osnovah leninizma (1924), ki je populariziral _
leninizem.
9
Ideoloki aparati takrat ustanovljene
kominterne in Vsezvezne partije (boljevikov)
jVKP(b)j so ta nemudoma zagrabili. In kako tudi
ne, saj je bil popoln: po eni stranije epoho oktobrske revo,
lucije od epohe II. internacionale, v povezavi z marksizmom
pa se je zdel e ker je, po drugi strani, simboliziral
kontinuiteto z nauki Marxa in Engelsa, z neomadeevanimi
nauki, brez posegov kaknega Kautskega ali
Bernsteina. Ena izmed prioritetnih nalog kominterne je bila
9 Gre za serijo predavanj, ki jih je imel Stalin po delavskih klubih in na
Sverdlovski univerzi aprila 1924. Predavanja so izhajala aprila in maja 1924 v
osrednjem partijskem listu Pravda in ela priznanje "kot najbolj
o naukih leninizma. Stalin v Leninove bolezni in smrti med
vodilnimi partijskimi sicer ni bil edini, ki je prisegal na leninizem, pri
tem gaje takrat nemara presegal celo Zinovjev, kije leta 1925 objavil knjigo
z naslovom Lenin2em. Stalinova interpretacija Leninovega dela je postala tako
zelo vplivna zato, ker jo je - od drugih vodilnih boljevikov - nadvse
spretno in uveljavljal na obeh pregovorno nivojih hie-
rarhije boljevike partije: med srednjimi kadri in v centralnem komiteju
(politbiroju). Na nivoju srednjih kadrov je nastopal kot na nivoju ir-
ega in ojega partijskega vodstva - kjer so se njegovim teoretskim
nostim bolj ali manj vsi posmehovali - pa kot vezni med raznimi skupi-
nami, ki jih je v glavnem druilo le nasprotovanje Trockemu. Manifestacija
bloka proti Trockemu, v katerem je Stalin na ob podpori
Kamenjeva in Zinovjeva igral predvsem vlogo posrednika, pa tudi
voditelja,je bila poplava dokumentov, in zbornikov - z naslovi, na pri-
mer, Lenin2em ali trock2em (1924), Za lenin2em (1925), v katerih so avtorji in
avtorice dokazovali nezdruljivost Leninovih pogledov z zamislimi Trockega.
Trocki ni nikoli razumel pomena sistematiziranja del in idej mrtve-
ga voditelja, takoje e konec1eta 1923 zapisal, da Leninovega nauka ni mogo-
s karjami razrezati na citate, ki bi bili primerni za vse primere. Cit. v:
Marjan Britovek, Boj za Leninovo II, Mladinska knjiga, Ljubljana,
1976, str. 498 in 492. Cf tudi: Marjan Britovek, Carnem, revolucija, stalini-
zem. Drulbeni razvoj v Rusiji in perspektive social2ma, II, Cankarjeva zaloba,
Ljubljana, 1980, str. 112-138.
45
MARKSISTI FORMACIJA
vzdrevanje te neomadeevanosti. To seveda ni bilo
brez ustreznega skrbstva nad tem naukom, to se pravi, stroge
kontrole; kontrola pa v svojih praksah deluje s pravili in zako,
ni. Engelsovi komentarji in razlage Marxovih del so v tem kon,
tekstu postali pomembneji kot kdaj koli prej; v zadnji instan,
ci so iz njih proizvedli zakone diamat,a mate'
rializma), ki je obstajal sicer e prej, vendar bolj ali manj kot
sinonim za materializem; skovanka
materializem je nastala konec 19. stoletja bolj ali manj po
kot kaprica Plehanova, ki se mu za potrebe kritike
idealistov in ekonomskih materialistov termin mate,
rializem ni zdel zadosti ko je hotel poudariti, da
noveji [Marx in Engels, op. L. C.] materialisti na naravo in
drubo gledajo t. j., s sprememb in proti,
slovij.l0 Odslej ni bilo (nikjer!). Ista logika je od,
slej veljala tudi za Lenina. Lenin se je svoj boril proti revi,
zionizmu II. internacionale; pred gronjami revizionizma, ki
jih v novi epohi prav tako ni manjkalo, je bilo tedaj treba obva,
rovati tudi njega. Delo O osnovah leninizma, pod katero se je
podpisal Stalin, je terjalo natanko to. Trocki bi se nemara lahko
bolje boril proti Stalinu, vendar nikakor proti leninizmu. Stalin
je samega sebe razglasil za poninega Leninovega to
paje bilo ki gaje bilo zelo teko spodbijati; navzven
je deloval le malo kakor glas obrambe mrtvega in
njegovo oroje so bile zgolj skromne obnove nekaterih Leni,
novih tekstov. Ko je Stalin v frakcijskih bojih naposled zmagal,
je bilo povianje njegovih interpretacij Lenina v nekaj,
bi se lahko reklo stalinizem, ne samo popolnoma tem'
10 cf: Georgij Plehanov, "o pojmovanju
zgodovine, v: op. cit., str. 107-111, prev. Boris Ziherl. Za analizo cf:
Boidar Debenjak, Friedrich Engels - zgodovina in odtujitev, druga izdaja,
Zaloba Obzorja, Maribor, 1981, str. 129; Boidar Debenjak,
metoda plus teorija. skica Stalinovega diamata, v:
Boidar Debenjak, Valternativi. tudije, op. cit., str. 174.
46
SVETOVNA REVOLUCIJA
celo potencialno nevarno. Stalinizem proti marksizmu'
leninizmu? Na tem mestu moramo poudariti, da stalinizem
pravzaprav nikoli ni obstajal kot afirmativna teoret,
ska ali filozofska praksa. Obstajali so aktivisti,
ki so se imeli za staliniste, in ki so se javno tudi razglaali za
staliniste - toda njihova platforma ni bila stalinizem.
11
Sta'
11 Tukaj velja opozoriti na nekatere zanimive in povedne izjeme; nanje me
je napotil Miklav Komelj in se mu za to ob tej prilonosti najlepe zahvalju-
jem. Edvard Kocbekje v Listini, vojnem dnevniku, ki zajema obdobje med 3.
majem in 2. decembrom 1943, objavljenem leta 1967, 15. junija 1943
zapisal: je predaval o razvoju marksizma in leninizma v stali-
nizem. Tokrat smo bili zadovoljni z zanimivo snovjo in ilavostjo podajanja,
vendar smo prili na pravi okus stvari ele v debati. Boljevizem smo k
pustili ob strani in se raji obrnili na obogatitev revolucionarne teorije in prak-
se v dobi boja, posebno po francoski ljudski fronti in pan-
ski dravljanski vojni, ko se je drubena volja radikalnih sil zavestneje
povezovati z posameznih narodov. Bili smo si edini, da se je ta
smer z osvobodilnim bojem jugoslovanskih narodov posebno okrepila. Na
francoskih primerih sem prikazoval, kako se je e pred vojno
misel pogumno in resnicoljubno s ki dananja znanost
odkriva v njem mnogo bolj zloeno in naporno bitje, kakor je to filo-
zofska misel, iz katere se je razvil diarnat. Tako smo vsi enako ugotavljali, da
se socializem more razviti veni sami deeli in se v njej prilagoditi posebnim
da more in mora biti vsakikrat izviren in ustvarjalen. Izvirni
Kocbekovi dnevniki zapisi, ki so bili podlaga za Listino, se niso ohranili; naj-
stareja dokumentirana pozneje Listine, z delovnim naslovom
Znamenja, je bila spomladi 1956 in vsebuje referenco na navede-
no predavanje. V nai raziskavi, kjer smo velik poudarek namenili
izobraevanju partijskih delavcev na Slovenskem, pri pregledu
programov, literature in mnogih s partijskih v obdobjU
1943-1945, t. j., gradiva, ki pregledno osvetljuje uradno doktrino takratnega
(kominternskega) mednarodnega gibanja, namiga o navede-
nem predavanju, kakor tudi o tezi razvoja marksizma-leninizma
v stalinizem, nismo nali. Da pa zapiska v Listini in Znamenjih nista nujno plod
poznejih refleksij, nakazuje tudi pisanje generalnega sekretaIja Komunisti-
partije Nikosa Zahariadisa, ki stalinizem definira po istem
kot v zvezi s namiguje Kocbek. Zahariadis je podal definicijo stali-
nizma kot nadgradnje marksizma-leninizma v neki boruri leta 1949, kijo je
izdala Bolgarska dravna zaloba v Sofiji: je leninizem odraz prehoda k
imperializmu in diktaturi proletariata, potem stalinizem izraa prehod k
47
FORMACIJA
linizemje kot pojem z izrazito negativno konotacijo, s katerim
so posploevali (zgodovinske) pojave, postal izjemno
popUlaren dosti pozneje, in je trditi, da so o njem tako
obilno govorili zato, da bi zavarovali legitimno rabo izraza
(izpeljanke): marksizem (,leninizem). Emancipacija Engelsa
je bila pri teh prizadevanjih pomena; kot samo'
stojnega misleca in teoretika so ga na novo najpogosteje inter'
pretirali skozi kritiko stalinskih vulgarizacij njegovega dela. V
socializmu pod diktaturo proletariata. Stalinizem na teoretski kae pot
k socializrnu. [ ... j Stalinizem je odraz volje ljudskih mnoic, celo tedaj, ko le-
te e niso dojele neizbenosti revolucije v svojih deelah. Prav tako se je na
stalinizem skliceval Vitorio Vidalli, italijanski komunist z bogato zgodovino
aktivizrna v paniji in Mehiki, kot voditelj partije Svobodnega
trakega ozemlja, ko je leta 1955 protestiral proti normalizaciji odnosov med
Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, kijo je tistega leta napovedala beograjska dekla-
racija. Vidalli v svojem protestu navaja izjavo CK partije Italije
iz maja 1955, v katerije bilo zapisano, "da morajo biti traki komunisti pono-
sni na boj, ki so ga e zlasti v teh zadnjih letih bojevali za obnovo Partije na
osnovah marksizma-leninizma-stalinizma [marxismo-Ieninismo-stalini-
smoj. Navedene afirmativne rabe stalinizem imajo dve skupni
prvaje ta, da v celoti povzemajo Stalinovo definicijo leninizma iz
prve polovice ZO-ih let, po kateri je leninizem "marksizem epohe imperializ-
ma in proletarske revolucije. leninizem je teorija in taktika proletar-
ske revolucije nasploh, teorija in taktika diktature proletariata e posebej.
Marx in Engels sta ivela in delala v predrevolucijski dobi (v mislih imamo pro-
letarsko revolucijo), ko e ni bilo razvitega imperializma, v obdobjU, ko se je
proletariat ele pripravljal na revolucijo, v tistem obdobjU, ko proletarska revo-
lucija e ni bila neposredno neizogibna. Lenin, Marxov in Engelsov
paje ivel in delal v obdobju razvitega imperializma, v obdobjU razvi-
se proletarske revolcije, ko je proletarska revolucija veni deeli e zma-
gala, razbila buroazno demokracijo in odprla ero proletarske demokracije,
ero sovjetov. Zategadelj je leninizem nadaljnje razvijanje marksizma. Stalin
je to definicijo razvil v hudih frakcijskih bojev znotraj boljevike parti-
je, v katerih si je njegova linija na ideoloki ravni izborila prvenstvo
tudi zato, ker je nastopala proti frakcionatvu; leninizem je za
Stalinovo linijo predstavljal izjavljaIno pozicijo, iz katere je bilo
nasprotnike na antipartijske skupinice (odkIone). Morebitno
nje Stalinovih teoretskih dosekov, ki bi v ZO-ih in 30-ih letih v ta namen upo-
rabilo pojem stalinizem, ga poskualo izoblikovati v posebno teoretsko-politi-
doktrino, bi spodneslo ideoloki videz stalinske generalne linije in jo po
48
SVETOVNA REVOLUCIJA
jugoslovanskem marksizmuje najbolja dela na tem pomemb,
nem prispeval Boidar Debenjak, na katerega smo se
pri tej izpeljavi tudi oprli. Te prakse so po tem
emancipirale, to se prave reinterpretirale, tudi Marxa. Ker
so imele polemike o Engelsu vselej konotaci,
jo, ki se ni dotikala samo teoretske rigidnosti marksizma II. in
III. internacionale, tudi takrat nadvse aktualnih pro'
blernov partij Vzhoda in Zahoda, sesutje (real,
vsej verjetnosti razkrinkalo kot navadno frakcijo. Spopadi inotraj boljevike
partije so se v tistem prenesli na kominterno; pozneji dogodki, so
bili razpust kominterne med drugo svetovno vojno (1943), ustanovItev
informbiroja (1947) ter njegov zaton v 50-ih letih, pa so ustvarili nove okoli,
v katerih fraze iz sovjetskih frakcijskih bojev niso zadostova,
le. Vse tri navedene rabe skovanke stalinizem sodijo prav v ta ko usoda
mednarodnega gibanja ni bila povezana z usodo
Sovjetske zveze in njenih notranjih problemov; na dnevni redje prila realna
perspektiva revolucij in izgradnje socializma v drugih deelah. Vse kae, da so
si nekateri vodilni komunisti, kot so bili Zahariadis in Vidalli, legitim'
nost linij v svojih deelah prizadevali utrditi tudi tako, da so ponO'
vili gesto, ki jo je v odnosu do Leninovega dela e izpeljal Stalin.
Materialna podlaga identifikacije s Stalinom v teh primerih ni bil kratko
malo leninizem kot doktrina, ki je nastala v sovjetskih ideolokih aparatih,
stalinizem kot poskus nove afirmacije nacionalnih par'
tij in gibanj. Stalinizem kot afirmativna in psevdoteoretska v
okoljih navedenih akterjev ni imel pomembnega odmeva. V SlovenIjl/Ju-
goslavijije od informbirojevskega spora (1948) stalinizem nastopal samo e
izrazito negativno konotacijo; Zahariadisa, kije svojo definicijo stalinizma prl-
v poraza grkih komunistov, je v 50-ih odnesel xx. kongres KPSZ;
v Italiji pa je malo pozneje Palmiro Togliatti zavrnil vsakrno rabo pojma sta-
linizem, tako pozitivno kot negativno. ef: Edvard Kocbek, Listina, v: Zbrana
dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Edvard Kocbek. Zbrano delo, 7/1, Andrej
Inkret (ur.), Dravna zaloba Slovenije, Ljubljana, 2000, str. 103; Andrej In-
kret, Opombe k sedmi knjigi, v: Edvard Kocbek. Zbrano delo, 7/1, op. cit., str.
715-718; Dragan Kljakic, General Markos, Globus, Zagreb, 1979, str. 226-227
(prev. iz hr.jezikaje moj.); Vittorio Vidali, Ritorno alla cittil senza pace. n 1948
a Trieste, Vangelista, Milano, 1982, str. 137 (iz ita!. jezika prev. Miklav
Komelj); Josip Stalin, 0 osnovah leninizma. Predavanje na Univerzi
Sverdlova v aprila 1924, v: J. Stalin. Vpraanja leninizma, str. 8;
Giuseppe Boffa, Fenomen Stalin, Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1985, str. 14
(op. 19), prev. Marjan Sedmak.
49
FORMACIJA
nega) socializma ni bilo brez posledic niti za Engelsa. Videti je,
da je v primerjavi z Marxom, Leninom ali Maojem trenutno
popolnoma neaktualen. Postmarksizemje za
te izgube.
Kaj se je torej zgodilo s komunizmom? Slovesna izjava,
da se je navkljub vsemu komunizem zgodil, je na koncu pri,
padla tistim, ki so svoje vojake in
znanstvene kariere posvetili njegovemu Z manife'
stom o koncu zgodovine (in ideologije) so nasprotniki komu,
nizma njegov pomen, kar pa, resnici na ljubo, ni bilo
povsem v nasprotju z nauki strmoglavljene orto'
doksije. komunizem pomeni zarjo bistveno nove
zgodovine potem konec zgodovine pomeni tudi nje'
gov konec. Logika je bila enostavna: konec
predpostavlja, da je to bilo. Komunizem kot drubeno stanje,
kot red stvari, je nazadnje vendarle obstajal, vendar
retroaktivno skozi besede, na primer: postkomuni,
zem, postsocializem. Komunizem je prenehal obstajati kot vi,
zija, katerega realnost je bodisi pomenila permanenten boj,12
bodisi permanentno gronjo. Na koncu je postal komunizem
na ravni povsem s katerim koli nekapita'
strmoglavljenim starim reiimom. Kako je bilo to mo'
12 ef: Ozren Pupovac, Projekt Jugoslavija. Dialektika revolucije, v: Agre-
gat - revija za sodobno polemiko, let. IV, t. 9/10, Ljubljana,
2006, str. 108-117, prev. Matja prajc, red. prev. Primo Kraovec; Ozren
Pupovac, ni bilo - razen kraja, kjer je bilo. Dindie in Jugoslavija, v:
Oddogodenje zgodovine - primer Jugoslavije, ur. Lev Centrih, Primo Kraovec
in Tanja v: Borec, let. LX, t. 648-651, Ljubljana, 2008, str. 111-136,
prev. Maja Lovrenov. analiza temelji na ostri kritiki liberalnih kon-
ceptualizacij suverenosti, iz katerih izhaja, daje bil glavni problem Jugoslavije
v dvoumni definiciji suverenosti. Temeljna teza je ravno nasprot-
na: Jugoslavijo je treba analizirati kot projekt: kar se na prvi
pogled kae kot njena slabost, je bil v resnici njen potencial
za revolucionarno invencijo. Naa analiza marsikaj dolguje tej izpe-
ljavi.
50
SVETOVNA REVOLUCIJA
Kako je lahko relativno majhnemu tevilu buroaznih
reakcionarjev, ki so jih v letih prejnjega stoletja
no povezovali z imenom Fukuyama, uspelo nekaj, kar je
letelo milijonom? Vselej kadar so komunisti v zadnjih
letjih obstoja reimov (realnega) socializma poskusili nekoliko
bolj datirati prihod komunizma, se je njihova
ved praviloma v trenutku spremenila v vic (Vlak na poti v
komunizem), ki ga navadno pripisujejo legendarnemu radiu
Erevan: Breinjev je na koncu predlagal: 4agrnimo 4avese in si
predstavljajmo, da smo ie tam. Pri odgovoru na zastavljeno
vpraanje si lahko pomagamo z izjemnim sovjetskim
kom M. N. pokrovskim, kije v letih zagovarjal na videz
nadvse naivno in kontroverzno tezo, da se je
lucija v Rusiji zgodila e februarja 1917; po njemje Veliki
ber napravil de iure nekaj, kar je de facto v resnici e obstajalo.
Pri tem pa Pokrovski seveda ni pozabil dodati, daje bilo treba
v boju za poimenovanje realnosti, t. j., boju, ki transformira
realnost samo, preliti veliko krvi in porabiti veliko
ka.13 Na koncu 20. stoletja seje zdelo, daje zadostovala e
na - tiina, ki je bila poraena.
Ker se drave realnega socializma niso sesedle pod
kim pritiskom, je treba glavno pozornost usmeriti v razpad
njihovih ideolokih aparatov. Tukaj ni najbolj pomembno to,
da so ti aparati v glavnem proizvajali ideoloke neumnosti,
dejstvo, da so obilno govorili. Torej ni tako zelo
pomembno, da so bili proizvodi teh aparatov bolj ali manj
mota za marksizem. Za nas je pomembno to, da njihovo
no izginotje kae na globoke transformacije v teoretski,
loki in konjunkturi, v kateri so bili moni
projekti 20. stoletja. Na let je ostalo zelo
malo tistih, ki so se bili e naprej pripravljeni boriti pod
13 M. N. Pokrovski, Povijest Rusije. Od njezneg postanka do najnovijeg vre-
mena, Zagreb, 1935, str. 505-510.
51
1
I
f
i
I
it
-1
1
MARKSISTI FORMACIJA
vo komunizma, in celo tista ki se je trdno
vztrajati, je bila prisiljena stara pravila. tudi
ni moglo biti. John Le je imel prav, ko je ob neki
nosti izjavil, daje bil komunizem izgubljen takrat, koje njegov
cesar priznal, da je gol, mi pa bi mogli dodati, da se je
ni udarec zgodil ele, ko je cesar umolknil. Ta molk je pustil
prazen prostor, v katerega so se zlahka ugnezdili buroazni
strokovnjaki vseh vrst. Tisto, kar bi moral biti permanentni
boj, je na koncu postalo transparentna podoba
teklosti. Vse to se je zgodilo brez enega samega strela.
Ne gre za to, da ne bi e dosti prej komunizma z
fenomeni realnosti. Prav nasprotno. Tako
konservativne kot tudi liberalne kritike, ki so s prstom
stano kazale na cenzuro, groba krenja svobode tiska
in govora, delovanja alternativnih
strank, teroriziranje intelektualcev, pomanjkanje
svee zelenjave in mesa v trgovinah, delovna so si
prizadevale pokazati, da so vsi nateti fenomeni samo realno
jedro in resnica komunizma - tako v sedanjosti kot tudi v
hodnosti. Razlikovanje med socializmom in komunizmom je
bilo pri teh vrstah kritike dejansko nepomembno. Toda ti
pogledi so bili vse do let v resnici e zelo od
loke/teoretske hegemonije, na katero so ves pretendirali;
njihovi glavni nasprotniki v resnici niso bili sovjetski
vni ideologi (na primer, M. A. Suslov v in letih)
roma su rovi proizvodi ideolokih aparatov Sovjetske zveze
nasploh, nova drubena gibanja, ki so se, med drugim,
lotevala prav istih vpraanj kot liberalni in konservativni
logi in ki so bila pri svojih kritikah dejansko e veliko bolj ostra.
razlika med tema dvema vrstama kritike je bila ta, da
nova levica ni bila pripravljena priznavati sovjetske poti kot
pravilne poti v komunizem. Samo po sebi se tedaj razume, da
akterji teh novih drubenih gibanj niso bili pripravljeni
52
SVETOVNA REVOLUCIJA
poznati sovjetskega reda stvari kot komunizma. Nova antisi,
stemska gibanja so problem razmerja med socializmom in
komunizmom postavila v okvir povsem problemati,
ke. Hkrati z novo levico so kot izjemno pomemben dejavnik
nastopala protikolonialna (nacionalna,revolucionarna) giba'
nja, ki so se sicer spogledovala z idealom socializma, prizna'
vala Sovjetsko zvezo kot svojega zaveznika, vendar so v zadnji
instanci odklonila sovjetski model. Za protilevico so bila ta
gibanja v resnici e problem. nevarnost je bila real,
na, in pri tem je najpomembneje to; da je veliko govorila.
Njeni jeziki so se zdeli nevarni prav tako kakor krogle, morda
e celo bolj. Ta nova gibanja niso kratko malo slavila oktobrske
revolucije, napravila so veliko v svojih praksah so nekda,
njo tradicijo temeljito predelala, redefinirala in sijo tako posle'
tudi prisvojila. Antikomunistov pravzaprav niso straili
obupno govori Suslova o mednarodnem pomenu
oktobrske revolucije; in prav tako niso govori iz kremeljskega
dvorca dolga povojna desetletja reproducirali imaginarija o
gigantski hobotnici iz Kremlja, ki sega s svojimi lovkami
po vsem svetu; reproducirali so ga neavtorizirani znaki
Oktobra, katerih distribucijo in cirkulacijo je Kremelj (prej
kominterna, informbiro) vselej obupno poskual nadzirati;
nekaj mu je to sicer uspevalo, toda je ta projekt v
celoti spodletel. Propad reimov (realnega) socializma je to
povsem nedvoumno pokazal, in posledice so bile veli,
kanske. Tiina ali propad ideolokih aparatov deel (realnega)
socializma sta imela po nai tezi izjemno ki je
bil v popolnoma obratnem sorazmerju z dejansko idejno,mobi,
lizacijsko tega aparata v zadnjih dveh desetletjih njego'
vega delovanja; njegovi sodobniki na levici so bili glede te
e zelo dolgo mnenja, daje skromna.
Kljub temu da sta Laclau in Chantal Mouffe sredi 80,ih let
20. stoletja zahtevala, daje treba debate
53
1
!
FORMACIJA
v zvezi s problemom hegemone vloge delavskega razreda,
debate, ki so tudi v resnici temeljile na apriorizmu,
enkrat za vselej,14 je vseeno trditi, da je bilo
njuno e vedno usodno povezano z
ortodoksijo; ortodoksijo, ki dolga desetletja ni imela samo veli,
kanskega vpliva, je bila v
tudi nadvse inovativna. Nazadnje je prav stara
strategija v bojih za emancipacij o odprla toliko vpraanj, ki so
ostala brez odgovora ali pajihje bilo treba postavljati znova in
na novo. Permanentna nesposobnost reformiranja stare levi,
ce je postala pravi zlati rudnik za nove in teo'
retske agende. Ne tvegamo veliko, daje bilo detek,
tiranje napak in slepih peg stare strategije ena
izmed najpomembnejih dejavnosti aktivistov in
teoretikov v 20. stoletju. Zdi se, da je bilo samo preko
kritike te stare platforme, kateri so kljub vsem napa'
kam na splono vendarle priznavali in pro'
tiliberaIno orientacijo, mono misliti nove drubene boje in
fenomene, ne da bi pri tem napravili korak nazaj k liberalno
demokratski agendi. Minimalna definicija radikalne,
ga socializma v 20. stoletju bi najverjetneje pri'
znanje oktobrske revolucije - kljub negativni praksi, ki je sle,
dila izvirni in napredni kritiki buroazne civilizacije, ki se je
oblikovala v (prva svetovna vojna), ko so vsa antisistem,
ska gibanja alostno propadla. Povedano z drugimi besedami:
kritika kapitalizma, imperializma, neokolonializma, konzu,
merizma itn.je bila na radikalni levici 20. stoletja kratko malo
oziroma neproduktivna, se ni opredelila do ok
tobrske revolucije. Propad Sovjetske zveze in njenega bloka je
bil za marks iste in socialiste tudi izguba
objekta. Propadel je tudi svetovni sistem. Nova
levica in nova drubena gibanja so kmalu izgubila kompas v
14 Ernesto Laclau in ChantaI Mouffe, Hegemony &- Socialist Strategy. TD'
wards a Radical Democratic Politics, Verso, London-New York, 1985.
54
SVETOVNA REVOLUCIJA
Imperiju pravic, t.j., liberalni identitetni politiki15;
to je veljalo e prav posebej za tiste, ki so zase trdili, da se
kajo identitetam. Pravzaprav ni da v
ne impotence in obskurantizma, ki ga razkrivajo
sedanja gibanja, manku samokritike in refleksije,
absolutni nepripravljenosti po prevzetju kakrne koli
vornosti, ki bi vsaj malo segla interese posameznika, del
teoretikov ponovno odkriva Lenina (t. i. leninska
gesta).1
6
Zgodovina jugoslovanskega
samoupravljanja
Jugoslovanski komunisti so v poznih letih proizvedli
zanimivo sintagmo, ki je po naem mnenju v svojem
cialu nadvse teoretsko produktivna; poleg razumevanja
lizma kot svetovnega procesa je Tretji program Zveze
stav Jugoslavije (ZKJ) leta 1958 vpeljal tudi pojem
socializma kot svetovnega sistema.
17
Epistemoloka
va z Wallersteinovim modelom kapitalizma kot
sistema je tukaj nadvse vabljiva. Vendar pa moramo biti tukaj
previdni; najprej moramo upotevati, da je v nasprotju z
Wallersteinovo izjemno poglobljeno in kompleksno tudijo
procesov moderne dobe Program ZKJ
predvsem deskriptivni dokument, sicer z nekaj teoretske
tenzije, toda prav Zato je primerjava Programa ZKJ z
Wallersteinom dopustna samo v grobih mejah analogije; skra}
15 Rastko Teorija za politiko, Zaloba 'cJ, Ljubljana, 2003, str.
165-202.
16 Lenin Reloaded. Toward a Politics of Truth, Sebastian Budgen et al. (ur.),
Duke University Press, Durham in London, 2007.
17 Socializem postaja zmerom bolj stvar prakse vseh narodov, zmerom
bolj postaja enoten svetovni proces in svetovni sistem. Program Zveze
nistov Jugoslavije. Sprejet na sedmem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije [v
nadaljevanju: Program ZKJ], Komunist, Ljubljana, 1984, str. 26.
55
MARKSISTI FORMACIJA
ni domet te analogije je po naem mnenju meritev
loke, teoretske vrednosti pojma svetovni sistem.
Medtem ko Wallerstein razvija paradigmo interpretacije
moderne svetovne zgodovine skozi tri pomembne koncepte,
kot so periferija, polperiferija in center, je v
stava o svetovnem sistemu izpeljana skozi opis
artikulacije med dvema razmerjema: Vzhod - Zahod in Sever
- Jug.
ZAHOD
imperializem
SEVER
ekskluzivne vojake in ekonomske zveze
(NATO-Varavski sporazum, EGS-SEV)

JUG

"o .....
...

revolucije
Opis prvega razmerja se dokaj dobro prilagaja
steinovemu modelu: v Programu ZKJ je zapisano, da
so bile revolucije uspene samo v relativno
vitih deelah (na periferiji). Te med katerimi je bilo
bistveno to, da je bila prva deela
je obkoljena (pritisk iz centra) z imperializmom, so pomembno
razvoj tamkajnjih drubenih
odnosov. Zato je absolutno prioriteto nujno dobila izgradnja
ustrezne infrastrukture, neposredne posledice tega procesa pa
so bile etatizem, birokracija in druge deformacije. V tem
tekstu je v Programu ZKJ zapisano, da so se vse te tendence, ki
e vedno niso povsem preseene (1958), v izrazitih oblikah
56
SVETOVNA REVOLUCIJA
pokazale tudi v povojni Jugoslaviji. Toda ne glede na vse
ne teave, so bile sile v Sovjetski zvezi zadosti
da so presegle najhuje ovire, kijihje prednje postavil
kult osebnosti. je Sovjetska zveza pridobila
sko ekonomsko so imperialisti sile na tem
e vedno v prednosti, kar jim s politiko ekonomske odvisnosti
tudi nadalje da irijo vpliv po svetu. Toda po drugi
strani e obstoj (preivetje) deel, v katerih trenutno poteka
izgradnja, izrazito vpliva tudi na
deele; to je zlasti razvidno v naciona:lizacijah produkcijskih
sredstev, pa tudi v tem, da sta se in drubeni vpliv
tamkajnjih organizacij delavskega razreda.
Drugo razmerje, razmerje med Severom in Jugom, zadeva
vpraanje eksistence kot takega. V bistvu gre za
merje med dvema superblokoma (NATO/Evropska
ska skupnost in Varavski sporazum/Svet za vzajemno
in vsemi drugimi narodi, ki so absolutna
lB
Dvojni poloaj ima pri tem izrazito Sovjetska zveza: v
prvem razmerju je to drava, v kateri so
sile po porazu kulta osebnosti na splono napredne,
medtem ko v drugem razmerju Sovjetski zvezi
poloaj potencialnega agenta
Tematizacija tega dvojnega poloaja, v katerem se je znala
Sovjetska zveza, je bila pomena za razvoj ideje ZKJ
o socializmu kot svetovnem procesu/sistemu. Pred drugo
tovno vojno, t. j., v ko je ele gradila svojo teko
strijo, je bila brezpogojna podpora Sovjetski zvezi nujna, v
letih pa je bilo podpiranje anahronizem;
Sovjetska zveza je postala svetovna velesila. Njena
lB Op. cit., str. 9-76.
57
MARKS ISTI FORMACIJA
vojna in dravna mainerija je tedaj, kot v in
letih, dosegla najvijo mono razvojno Ker je
Sovjetska zveza tedaj razpolagala tako z atomsko kot tudi z
vodikovo bombo, je bila nova vojna proti njej
nekaj nezamisljivega. Vendar to e ni bilo vse. Ne samo
da nova intervencija proti Sovjetski zvezi ni
bila veljalo je tudi obratno: tudi Sovjetska zveza
ni bila zmona intervenirati, vsaj ne tako, kakor sije
predstavljalo mednarodno gibanje, ko je bila
ustanovljena kominterna. Podrl se je koncept
ke armade, ki je nastal kmalu po oktobrski revoluciji.
armada ni bila ustanovljena samo za potrebe obrambe
mlade drave sovjetov, tudi za revolucionarno vojno,
t. j., za neposredno podporo revolucijam v drugih dravah.
armada je bila torej orodje mednarodnega
gibanja, ki se je zdruilo v kominterni. Take predstave o
mednarodni revolucionarni vlogi Sovjetske zveze in njene
mainerije tedaj niso imele nobene realne
lage. V jeziku ekonomizma, ki je pri jugoslovanskih
stih tistega e vedno prevladoval in ki je narekoval
lu tni primat tehnologije pred vsakrnimi drubenimi
ji, bi lahko rekli, daje v Sovjetski zvezi razvoj produkcijskih sil
priel v popoln konflikt z drubenimi razmerji. Pokazalo se je,
da je Sovjetska zveza, ki je bila utemeljena na
nalizmu, veliki Leninovi viziji svetovne republike sovjetov,
nesposobna svoje zgodovinsko poslanstvo. Njena
pompozna izgradnja je potekala v zastoja
svetovnega revolucionarnega poleta. Treba se je bilo vkopati in
okrepiti za novi veliki trenutek. Prile so svetovna
ska kriza (1929), revolucija na Kitajskem (1927), panska
vljanska vojna (1936-1939). Moskva je v tistem poiljala
po celem svetu gore navodil, strokovnjake, oroje, denar in
prostovoljce, vendar se je na koncu vselej umaknila; ni e
priel pravi trenutek, ni e bila velika
izgradnja. Leta 1943 je z razpustom kominterne svetovno
58
SVETOVNA REVOLUCIJA
gibanje defacto dobilo iz Moskve naslednje
Odslej ste sami! Sovjetska himna se nenadoma ni
z vrstico Vstanite v suienjstvo 4akleti, z Velika
je Rusija 4Ve40 skovala [ ... l. nedvomno dri, da je bil
jetski vpliv pomena za vzpostavitev ljudskih
kracij v vzhodni Evropi, te niso nikoli postale sovjetske
blike, pa je najmanj ena izmed njih to izrecno
gala (Bolgarija), ampak so ohranile moderno obliko dravne
suverenosti. To je na koncu pomenilo, daje bila Sovjetska zveza
zgolj ena izmed mnogih suverenih drav, pa
levica je represivni aparat sovjetske drave
la za do prakih dogodkov leta 1968. Sovjetska
zvezaje sicer e zmeraj podpirala tevilna antikolonialna
nja po svetu, s partijami na Zahodu,
vendar tako, da pri tem dejansko ni prevzela nobene
odgovornosti. Za eno izmed redkih izjem bi lahko imeli
ke na Kubi leta 1962, vendar je tedaj veljalo splono
nje, da se je s tem svet znael na robu atomske apokalipse.
Skrajna meja sovjetskega internacionalizma je bila po teh
dogodkih Ta omejitev sovjetske
drave, njenih aparatov in politike je v mednarodnem
gibanju e pred kubansko krizo izzvala dva
membna odgovora.
Prvi odgovor je slavna teza Maoja Zedonga, da bi nova
svetovna vojna lahko pripomogla k hitrejemu
rializma. Mao je svojo tezo razvil do skrajnih konsekvenc:
bi bile amerike atomske bombe, ki bi jih odvrgli na
Kitajsko, tako zelo da bi s tem zvrtale luknjo V sam planet ali
pa ga celo razstrelile, bi bilo to le malo pomembno za univerzum kot
celoto, res pa je, da bi to bil pomemben dogodek za nae

19 Mao Tse-Tung, The Chinese People cannot be cowed by the Atom Bomb
(January 25, 1955), v: Selected Works of Maa Tse -Tung, 5. zv., Peking, 1977,
str. 153. Dostopno na: http://www.marx2mao.com/Mao/AB55.html (dostop:
9. februar 2009).
59
MARKSISTI FORMACIJA
Drugi odgovor, ki je bil utemeljen na humanizmu, so dali
jugoslovanski komunisti s svojim Programom. Njihov predlog
je izhajal iz ugotovitve, da Sovjetska zveza nima
ga mesta v mednarodnem gibanju,
ma/imperializma ni poraziti v vojakem konfliktu
netarnih razsenosti, namesto tega je nemudoma treba
radikalno in dosledno transformacijo drave in
sicer, z jasnim ciljem, da se jo odpravi.
Podmena tega predlogaje temeljila na kritiki stalinizma, ki
jo je kmalu po informbirojevskem sporu formuliral Boris
(1952). Ta kritika je la tedaj tako da je sovjetski
sistem kot sistem dravnega
talizma.
2o
Bistveno je bilo pri tem spoznanje, da razlika med
socializmom in kapitalizmom postaja vse manja. Pri tem pa
ni lo samo za neusmiljeno kritiko Sovjetske zveze, kritiko, ki
si je e nekaj let pred tem ni bilo zamisliti. Takratna
ocena jugoslovanskih komunistov se je opirala na opazovanja
sprememb v zahodni Evropi. Ker je delavski razred takrat
dina let) vsaj v zahodni Evropi osvajal eno koncesijo za
drugo, kapitalisti drava pa je pod svoje okrilje
la nadzor nad vejami industrije, se je zdelo, da mora
delavski razred samo e prevzeti kontrolo nad dravnim
ratom. Tak recept v zgodovini delavskega gibanja kajpak ni
bil novega; novo je bilo to, da so jugoslovanski komunisti
zagovarjali da je konkretna oblika prevzema
te mainerije, to se pravi, organizacije naprednih
benih sil, ki bi bile sposobne izpeljati tak projekt,
domena lokalnih gibanj. Vendar so
vljali, daje za uspenost tega procesa potreben temeljni pogoj:
sovjetske napake (odpraviti privatno lastnino produkcijskih
20 Cf: Boris Razprava na VI. kongresu KPJ, v: Boris Zbrano
delo. Gouori, in ra:qJraue 1949-1952, IV, Cankarjeva zaloba, Ljubljana,
1976, str. 494-505.
60
SVETOVNA REVOLUCIJA
sredstev, toda hkrati okrepiti birokracijo) se ne smejo ponovi,
ti. drave bi po tem morale posta'
ti predvsem dober zgled vsem antisistemskim gibanjem v _
svetu, v katerem se je delavsko gibanje vse bolj decentralizira'
lo. partija bi se morala odlepiti od drave; njena
vloga bi morala biti odtlej v prvi vrsti vzgojna, boriti bi se mora'
la bolj z ideologijo kot s konvencionalno silo. To je zahtevalo
od partije, da se odpove monopolu pri razlagi
marksizma-leninizma. Najpomembneji predlog, ki
so ga oblikovali jugoslovanski komunisti, pa je bil ta: predati
produkcijska sredstva v upravljanje neposrednim proizvajal,
cem, se pravi, poudariti drubeno lastnino, kije bila odtlej defi,
nirana v nasprotju z dravno lastnino.
(Samo)kritika poprejnjega vzornega modelaje tako posta'
la pomena; jugoslovanski komunisti in marksisti
so ta model kot stalini4em. Ta ki so ga v
30,ih letih sicer izumili trockisti, je bil v 60,ih in 70,ih letih
izjemno popularen. odmev, ki ga je doivela jugoslo,
vanska iniciativa, je v resnici izhajal iz manka ustrezne samo'
kritike v Sovjetski zvezi, kakor tudi v vseh dravah vzhodnega
bloka nasploh; vse te drave, t. j., njihovi reimi in ideoloki
aparati, so se upirale, da bi lastno preteklost prepo'
znale kot stalini4em.
21
Tem reimom se je zdelo, da je samo e
21 Cf: Louis Althusser, Introduction. Unfinished History, v: Dominique
Lecourt: Proletarian Science? The Case of Lysenko, New Left Books, London,
1977, digitalni ponatis, 2003, str. 7-16, prev. Ben Brewster. Cf: Louis
Althusser, zgodba, zgodba brez konca, Problemi, let. XII, t.
138/139, Ljubljana, 1974, str. 242-247, prev. Mladen Dolar. Althusser je
rabo pojma stalinizem kot teoretski koncept, vendar je hkrati poudar-
jal nezmonost refleksije preteklosti delavskega gibanja, tako mednarodnega
kot sovj etskega. To nezmonost, ki se je kazala v odsotnosti marksisti zgD'
dovinopisnih del o najbolj obdobju razvoja Sovjetske zveze, je defi-
niral kot tiino. Poudariti je treba, da Althusser v tem prime-
ru nikakor ni imel v mislih neobstoja zgodovinopisnih del ali drugih narati-
61
1
FORMACIJA
ena ideja bolj neumna od ideje kritike preteklosti: ideja o
demontai drave. Sovjetska zveza si je hladno vojno predsta'
vIj ala kot spopad med dvema revolveraema. Deele realnega
socializma so bile v glavnem obsedene z dilemo, kdo bo prvi
potegnil pitolo oziroma kdo bi jo moral prvi potegniti. Ali se
revolveraki dvoboj dobi tako, da prvi izpusti oroje?
je na koncu sicer napravil prav to, vendar ele
potem, ko je ugotovil, da so v bobnu njegovega pihalnika samo
slepi naboji.) S takimi dvoboji bi lahko opisali tudi
drubene boje v povojni Jugoslaviji. Partija se je da bo
sestopila z oblasti zelo zgodaj, vendar je dinamiko tega
sestopanja pogojevala s transformacijo institucij. Popoln
sestop z oblasti v okviru danega razvoja produkcijskih sil in
dravnega aparataje bil zanjo seveda nesprejemljiv. Vseeno pa
je ta zaveza dala oroje drubenim gibanjem,
s katerimi seje bilo treba vselej najprej spopasti na terenu ideo,
logije in celo teorije.
Problemski horizont nae analize smo na tej zaokro,
ili. Oktobrska revolucija in razpad reimov (realnega) socia-
lizma sta skrajna robova te analize, v nadaljevanju se bomo k
njima pogosto v vsakem primeru pa nam bosta rabila
za orientacijo tudi takrat, ko ju ne bomo posebej omenjali.
Predstavljeni problemski horizont e ni teoretska pr6blemati,
ka: teorijo bomo morali ele proizvesti, kar pa je le
postopoma skozi prakso dela s kon'
kretnim materialom. V prejnjem razdelku smo se ukvarjali s
vov o tem obdobju nasploh. Prav nasprotno. Temeljni pogoj
tiine, o kateri govori Althusser, je bila prav povodenj narativov o oktobrski
revoluciji, herojskem boju za izgradnjo oziroma boju za komu-
nizem itn. Althusser je identificiral simptom tiine v pravnikem rokovanju s
Stalinovo dobo, v kateri ni bilo prostora za pravo analizo, ki bi
si po AlthusseIjevem mnenju morala vzeti za vpraanje, kateri razre-
di sestavljajo sovjetsko formacijo?!
62
SVETOVNA REVOLUCIJA
problemi tradicionalnega zgodovinopisja. To je bilo nujno
zato, ker so za nas proizvodi tega zgodovinopisja nenadome,
stljivi material za nao analizo. Ker je v tem zgodo, _
vinopisju teorija popolnoma odsotna, smo bili prisiljeni dolo,
njegovo problematiko. Ker pa je ta ideoloka, je bila naa
zmaga Pirova. Do te problematike smo se opredelili predvsem
negativno; bolj ali manj smo govorili samo o tem, pri teo'
retski analizi, ki tei k preseganju naivnega empirizma, ne
moremo Zdaj prehajamo k analizi dveh
poskusov pisanja revolucionarnih procesov.
Na njunem robu bomo podali nastavke za teorijo, ki nam bo
pomagala sistematizirati vlogo vednosti v zgodovinskih pro'
cesih. e na tem mestu pa je treba poudariti, da ta vednost za
nas ni katera koli vednost, niti nekakna vednost nasploh, tem'
je v prvi vrsti vednost, povezana z marksizmom.
63
1
I
[
III.
MARKSIZEM
IN VEDE
V 20. STOLETJU
Marx in Engels sta umrla in zapustila
svoje spise V razlago vsakomur.
VITOMIL ZUPAN, Igra s repom
formacija
Namen poglavjaje analiza nekaterih
teoretskih in ideolokih elementov, ki so bili konstitutivni za
zgodovinsko razmerje med marksizrnom in drubenimi,
vedami v 20. stoletju.
Danes se zdi, daje o marksizrnu kotvplivnem gibanju teko
govoriti, a v resnici ni bilo niti v 20. stoletju prav
nedvomno so o marksizrnu govorili vsi, vendar v
konkretnih praksah, vsaj na levici, tako vselej z nekim
dodatkom: npr.ortodoksni, vulgarni,jugoslovanski, sovjetski,
zahodni, afriki ... marksizem; in seveda: marksizem,lenini,
zem. Ob vseh teh marksizmih so obstajali e drugi pomemb,
ni, recimo jim dopolnilni - a zato manj uporabni - izrazi:
revizionizem, trockizem, titoizem, stalinizem, maoizem -
se omejimo le na najbolj priljubljene. tevilo marksizmov se je
izdatno mnoiti po razpustu kominterne, ko je sveto'
vno gibanje formalno razpadlo na mnoico
samostojnih strank in gibanj. Pri tem pa nikakor ne smemo
64
MARKSIZEM IN VEDE V 20. STOLETJU
zanemariti nepregledne mnoice drugih gibanj, iniciativ, peti-
cijskih kampanj, odborov, drutev ali zgolj obskurnih revij, ki
sicer niso bili vendar so s par-
tijami vzdrevali posebno razmerje. ob tej prilonosti govo- -
rimo o intelektualcih, kulturnikih, sindikalistih, umetnikih,
moramo upotevati, da so v nekaterih primerih prav zaradi
svojega razmerja do komunistov nastopili kot
subjekt. Za olski zgled bi lahko ponudili ljudsko-
frontno gibanje v Jugoslaviji v 30-ih letih, med narodnoosvo-
bodilnim bojem in revolucijo pa Osvobodilno fronto sloven-
skega naroda, ki je iz tega gibanja izla. V vse pole-
mik o naravi socializma in stanju marksizma v Sovjetski zvezi,
a tudi v posameznih partijah se je pokazalo, da
so te grupacije pomemben faktor. Veliko premalo upotevamo,
da so tudentski revolti v 60-ih letih manj ostro nastopili
tudi proti tem skupinam. Josip Vidmar, denimo, v 60-ih in
zgodnjih 70-ih prav gotovo ni bil alternativa, ki bi pritegnila
tudentske radikalce. je v 30-ih in 40-ih letih v mednarod-
nem gibanju marksizem vezaj z leni-
nizmom, kije zagotavljal kontinuiteto z nauki obeh velikih kla-
sikov, a tudi diskontinuiteto z njunimi vulgarizatorji (Kautsky,
Bernstein), so v poznejih desetletjih izrazi kot stalinizem/ sov-
jetski marksizem hoteli pokazati prav diskontinuiteto s tako
interpretacijo Marxovega in Engelsovega opusa, najpogosteje
pa so ji vulgarizacijo in apologetsko funkcijo do sovjet-
skega reima. manj ni bila ostra kritika sov-
jetskih prakticiranj marksizma, kije prila s Kitajske injimje
v 50-ih zaradi kritike kulta Stalinove osebnosti grob
revizionizem, pozneje v 60-ih pa jo je dopolnil o huma-
nizmu. e bolj kritiko je v 60-ih prinesla nova levi-
ca. Marksizma 20. stoletja torej ni kratko malo razu-
meti kot setevka raznih interpretacij, ki so tako ali
zadevale Marxa, kot strukturo, lahko bi celo rekli spe-
formacijo, znotraj katere so bila
branja tekstov. To nikakor ne pomeni, da je med
65
MARKSISTI FORMACIJA
branji vselej obstajala produktivna polemika, prej nasprotno;
dinamiko te formacije bi bilo zelo grobo in shemati-
opredeliti skozi razmerje med centrom in peri-
ferijo. Razmerje med centrom in periferijo v naem primeru
seveda vsebinsko ni skladno z istoimenskim konceptom, ki
obstaja v teorijah svetovnih-sistemov.1 Center je pri nas defi-
niran prav skozi upadanje dominantnosti in je kot tak pred-
vsem mesto, kamor so se investirale kritike. V tem
nam lahko rabi tudi kot orientacijska saj lahko z njego-
vo razmerja med nepreglednim tevilom
perifernih dispozitivov. S centrom v konkretnem primeru
mislimo na razne aparate Sovjetske zveze, ki so se razvili po
oktobrski revoluciji in bili neposredno na voljo mednarodne-
mu gibanju (kominterni) in kijimje za nekaj
desetletij dejansko uspelo z velikimi napori in gigantsko proiz-
vodnjo vednosti vzdrevati dokaj solidno kon-
trolo nad interpretacijo marksizma - pozneje pa so postali tako
aparati posamezne drave, pa
1 Predlagana aplikacija konceptualnega aparata teorije svetovnih-sistemov
za analizo drubenih procesov, ki niso neposredno povezani z globalnimi raz-
melji ekonomske in dominacije/podrejenosti, ni nova. Literarni zgo-
dovinar in teoretik Franco Morettije z Wallersteinovimi koncepti centra, peri-
ferije in polperiferije izpeljal tezo o literarnem svetovnem-sistemu, kije en in
neenak: [V] kulturah, ki pripadajo periferiji literarnega sistema (se pravi, sko-
raj v vseh kulturah, in sicer tako v Evropi kakor zunaj nje), se moderni roman
ne povzpne kot avtonomen razvoj, pa kot kompromis med zahodnim for-
malnim vplivom (navadno francoskim ali anglekim) in lokalnimi gradivi.
Po Morettiju periferne literane produkcije komunicirajo med sabo - vplivajo
druga na drugo - samo posredno preko centrov svetovne-literature. Zna-
centrov literarnega svetovnega-sistema, v katerih nastajajo kanonska
besedila, je po Morettiju tudi ta, da prihajajo iz kultur, ki so blizu centra kapi-
svetovnega-sistema, lahko so celo v njem, vseeno pa v ekonomski
sferi niso hegemone (npr. Francija v 19. stoletju). ef: Franco Moretti, Grafi,
zemljevidi, drevesa in drugi spisi o svetovni literaturi, Studia Humanitatis, Ljub-
ljana, 2011, str. 13, 32 in 35, prev. Jernej Habjan. ef tudi: Jernej Habjan,
Konkretnost Morettijevih abstraktnih modelov za literarno zgodovino,
spremna tudija, v: Franco Moretti, op. cit., str. 185-205.
66
MARKSIZEM IN VEDE V 20. STOLETJU
ibkost tega aparata se je najbolj kazala v nezmonosti samo-
kritike. Kot periferijo pa bi lahko na drugi strani mislili vse
druge, breztevilne interpretacije marksizma, ki so imele v
mnogih primerih le toliko skupnega, kolikor so (vsaj v zadnji
instanci) kritizirale produkcijo vednosti o marksizrnu v prvi
deeli socializma. Seveda pa je jasno, da so ta periferna branja
marksizma razvijala nove problematike v veliki meri tudi v
medsebojnem s kritiko buroaznih ideologij,
kakor tudi s kritiko/analizo drugih formacij (denimo, freudiz-
rna). Materialne eksistence teh branj vsaj od 60-ih let ne more-
mo neposredno povezovati s partijami,
vse bolj z revijami, ki so bile pogosto novih
drubenih gibanj in so se vse bolj neposredno spopadala s staro
levico. Prav zato se branje Marxa in drugih
avtorjev/avtoric nikakor ni ustavilo z razkroj em Sovjetske
zveze in njenih aparatov, pa razkroj vsekakor ni bil brez
posledic za marksizem; v nasprotnem primeru danes ne bi
govorili o postmarksizmu. Izpeljanko postmarksizemje mogo-
razumeti kot reitev; kot poskus teorije, da bi obvla:-
dovala zmenjavo, ki jo s nae izpeljave lahko misli-
mo kot krizo formacije oziroma (kar je isto) kot
nastajanje nove, ki pa je tesno povezana z nastajanjem nove
radikalne strategije, do katere bi razne interpretaci-
je teorij kratko malo morale zavzeti
Bistvena razlika, ki marksizem skozi vso njegovo zgo-
2 Danes dejansko le malokdo verjame, da ta nova strategija, ki bi bila resna
gronja in alternativa neoliberalnemu kapitalizmu, e obstaja. T. i. gibanja za
globalno (ali gibanja gibanj ipd.) e vedno diskontinuiteta s
staro levico iz po drugi svetovni vojni; je govoriti o kakrni
koli njeni enotni platformi, je ta zamisljiva zgolj kot negativ glede na
staro levico (socialdemokratsko in Iz tega izhaja, da dejansko
ni nobene trdne platforme, kjer bi bila produktivna
polemika med drubenimi gibanji, kar pa blokira kakrno koli
kolektivno akcijo. Diskontinuiteta z radikalno strategijo iz 60-ih let
utegne biti pomena.
67
FORMACIJA
dovino od drugih drubenih teorij, je prav njego-
va tesna povezanost z revolucionarno politiko, se z njo
nikakor popolnoma ne prekriva. .
S tem so tesno povezani problemi razmerja med marks iz-
mom in vedami. Marksizemje po
eni strani (glede na interpretacijo) radikalna drubena teorija
materializem), za katero veljajo podobna formalna
pravila, skozi katera se sama (re)producira, kot to velja za
no drugih teorij, vendar hkrati kot del revolucionarnega giba-
nja ne prispeva zgolj k epistemoloki prevetritvi sorodnih teo-
rij, paje njeno prakticiranje v revolucionarnih situacijah v
razmerju do transformacije materialnih eksistenc
teh ved, t. j., mest, kjer se vede in njihove teorije (re)-
producirajo. Prav tako ne smemo pozabiti, da je (bilo) v okvi-
ru marksizma, poleg drubene teorije, misliti tudi spe-
filozofijo: materializem. Dvajseto stoletje je
polno takih primerov.
Hobsbawm: oktobrska revolucija
in svetovna revolucija
V razpravi bomo kot primera marksiz-
ma materializrna) z
vedami obravnavali: a) pisanje zgodovine 20. stoletja Erica
Hobsbawma, ki ga je prakticiral po zlomu reimov realnega
socializma, v ko so dominirale ideologije o koncu zgodo-
vine, t. j., verjetno v najtejem obdobju za prakticiranje mark-
teorije (sesutje centra formacije); b) po-
skus izoblikovanja novega zgodovinopisja v Sovjetski zvezi
20-ih let; torej projekt, s katerim je povezano in teo-
delo zgodovinarja Mihaila
Pokrovskega. Tudi njegov projekt je potekal v krize, kijo
je zaznamovalo to, da v razvitejih evropskih deelah ni bilo
revolucij, kar je pomenilo teavno samostojno
68
MARKSIZEM IN VEDE V 20. STOLETJU
pot izgradnje socializma na teritoriju propadlega ruskega
imperija.
Velika analiz, ki izhajajo iz teorij svetovnih,sistemov -
(Wallerstein), ciklusov akumulacije kapitala (Arrighi). ali post'
fordizma, produkcije (A. Negri) nekdanje evrop'
ske drube realnega socializma v zgodovini vidi kot periferen
pojav. Arrighi je e pred razvil tezo, da je
pad Sovjetske zveze zameglil
Zdruenih drav Amerike, katere znamlee Je po njegovem
mnenju nastajanje novih svetovnih centrov akumulacije kapi,
tala v vzhodni Aziji.
3
Hardt in Negri, ki sicer teorijam svetov,
nih,sistemov ekonomizem, na vpraanje, kaken je
poloaj reimov v globaliziranem svetu,
sko ponujata enak odgovor: Sovjetska zvezaje ker m
zmogla odgovoriti na izzive postmoderne (hegemomJe nema'
terialnega dela, kibernetike, spremembe v upravljanju s
kimi viri itn.); ZDA so prevzele hegemonsko pobudo
in v hladni vojni tudi zmagale.
4
Eric Hobsbawm je v svojem
znanem delu skrajnosti
5
pomembno dopolnil navedene
teorije. dri, daje bil razpad Sovjetske zveze.in nje'
nega bloka nekakna dimna zavesa, ki je zakrila razvoJ usod,
nejih zgodovinskih procesov, iz tega najverjetneje
tovitev, da je prvi deeli socializma vseeno mogoce pnpIsatI
centralno vlogo v zgodovini 20. stoletja, ki ni brez poledic niti
za dananji
3 Giovanni Arrighi, Globalization and the Rise of East Asia: Lessons from
the Past, Prospects for the Future, v: International Sociology, let. .t. 1,
1998, str. 67. ef: id., World Income Inequalities and the Future of Soclahsm,
v: New Lejt Review, september/oktober 1991, t:. 189, str. . .
4 Michael Hardt in Antonio Negri, Imperij, Studentska zalozba, Ljubljana,
2003, str. 151, 228-230, prev. Barbara Beznec et al.; Immanuel Wallerstein,
Uvod v analizo svetovnih sistemov, Zaloba 'cf, Ljubljana, 2006, str. 111, prev.
Tanja Rener.
5 Eric Hobsbawm, skrajnosti, op. cit.
69
MARKSISTI FORMACIJA
Hobsbawmovo deloje pripoved o oktobrski revoluciji, kijo
misli skupaj s svetovno revolucijo, pri se zdi, daje temel}
ni pogoj za avtorjevo prakso pripovedovanja dosledno izogi,
banje preprostemu ju obeh elementov, t.j., oktobr,
ske revolucije in svetovne revolucije. Oktobrska revolucija tako
pri njem ni kar zarja resnice poznejih ali manjih poli,
projektov, ki so se dogajali vse 20. stoletje; tudi tedaj ne,
so se nanjo izrecno sklicevali. Prav nasprotno: Hobsbawm
trdi, da je med projekti 20. stoletja bistvena razli,
ka. Razlika med oktobrsko revolucijo in svetovno revolucijo pri
avtorju nikakor ni Lahko bi trdili, da je oktobrska
revolucija zgodovinsko lahko kot dogodek pred,
vsem zaradi neuspeha revolucij v najbolj razvitih
evropskih dravah, zlasti Herojska obramba edine
deele socializma se je ideoloko reproducirala skozi mit o ok-
tobrski revoluciji, ki je bil dolgo za
delavsko gibanje. Nikakor ni da Hobsbawm daje
pomemben poudarek pomanjkljivi vednosti zgodovinskih
akterjev, ki so se zgledovali pri oktobrski revoluciji, a so jo spri,
lastnih konkretnih situacij nujno interpretirali po svoje in
jo tako dejansko vedno znova izumljali, pa kominterna
nikoli ni zmogla kontrolirati; Sovjetska zveza po drugi sveto'
vni vojni e toliko manj. Npr.: med letoma 1917 in 1919
je v paniji postal znan kot 'boljeviko dvoletje', je bila
tamkajnja levica strastno privrena anarhizmu, t.j.,
na nasprotnem polu kot Lenin.; v Mehiki: Marx in Lenin sta
postala [ ... ] ikoni. Skupaj z Montezumo, Emilianom Zapato in
izbranimi indijanskimi bojevniki [ ... ].6 Podobno Hobsbawm
obravnava tudi posebnosti Maojevega razumevanja Marxa in
Lenina;7 opozarja na posebnosti afrikih protikolonialnih
gibanj, ki so prisegala na socializma;8 pro'
6 Op. cit., str. 61-62.
7 Op. cit., str. 472.
8 Op. cit., str. 456.
70
MARKSIZEM IN VEDE V 20. STOLETJU
tislovja mednarodnega gibanja pa ne
nje tudi analizira pogoje za zaveznitvo Sovjetske zveze, ZDA
in Velike Britanije v drugi svetovni vojni itn.
Prav v proizvodnji teh razlik je treba iskati bistvo
vega poskusa branja zgodovine, katere pa na
tem mestu nikakor ne smemo zamenjati s kritikim
branjem zgodovinopisja. Za tako branje je po naem
mnenju nujna naivnost, ki v
filozofiji materiallzrnu) pomeni
nje slehernih apriorizmov, utemeljeno na hlastanju po
spoznanju tistega, kar je;9 v praksah znanosti
materializrnu) pa je nujno brskanje po umazaniji
evidenc, kjer se popackanju z ideologijo ni
gniti; e pomazati se z ideologijo je nujni, dejansko vselej
e izpolnjeni pogoj, ki epistemoloki rez.1
o
Kako se
torej Hobsbawm popacka z ideologijo? V treh korakih: a)
tako, da v uvodu svoj projekt opredeli kot kola e
zgodovinopisnih del; b) e huje: celo aludira na lastno
izkustvo; c) v sami praksi proizvodnje novega teksta pa
vode minulega dela drugih zgodovinarjev nesramno zamenja
za (preoblikuje v) zgodovinska dejstva, kar se zgodi v
sredni materialnosti strukture zapisane povedi, npr.
viki so ... Leninje ... . V tem ni nobene banalnosti: gre za prak-
so ponavljanja, t. j., temeljno drubeno prakso, brez katere si
9 Na tem mestu izhajamo iz tez, kijihje v delih Za Marxa in Odgovor Johnu
Lewisu razvil Louis Althusser.
10 Gre za brskanje, ki po Althusserju lahko pripelje do kar je ime-
navalopisna teorija; npr. zgodnja marksisti teorija drave, v kateri je po
Althusserjevem mnenju prilo do razvoja nekaknega prototeoretskega apa-
rata, t. j., niza konceptov, ki pa ima zgolj to da nase vrsto
primerov - najpogosteje iz praks bojev, in kot tak nujno potrebuje
z e teorijo in nadaljnjo elaboracijo. Pri Hobsbawmu je to
morda svetovna revolucija. Cf: Louis Althusser, Ideologija in ideoloki apa-
rati drave. Opombe za raziskavo, v: op. cit., str. 65-67.
71
MARKSISTI FORMACIJA
v strukturaIni lingvistiki, strukturaIni antropologiji in
hoanalizi ni zamisliti nejezikajgovora, ne drube, ne
subjekta. Tradicionalno (podatkovno) zgodovinopisjeje nema:-
ra edina praksa, ki ji za to, da dobi znanstveno veljavo,
loma zadostuje e ponavljanje samo, navadno s
citatom. Povedano zgodovinsko dejstvo drubeno
funkcionira zares kot zgodovinsko dejstvo ele, ko je
vIjeno. Naj gre za zapis iz stare listine ali podatek iz e
zgodovinopisnega dela: duo dejstvenosti mu vdahne
zgodovinar, ko s svojimi gibi prenese na
papir, digitalni zapis in v publikacijo, ki je dostopna
javnosti. kje nesporno velja najpopularneji zakon
tike prehoda iz kvantitete v kvaliteto, potem velja tukaj:
dovinsko dejstvo postane se ponovi;
lahko bi celo rekli, da dosee status resnice takrat, ko ga na
neki kratko malo prenehajo citirati, ali ko ne
zastavlja zoprnih vpraanj: Ali se je to zares zgodilo?; takrat
nevedni udeleenec razprave kapitulira pred avtoritativno
vo: To je dejstvo! (podmena: Lahko vas je sram, da tega ne
veste!), maturant pa zbere pri zrelostnem izpitu manje
vilo ker odgovori na vpraanje: Ali so bile
tve v Jugoslaviji leta 1945 itn. Prav zaradi
sanega samozadovoljstva s ponavljanjem so sadovi garakega
dela zlata jama za vse druge drubene
in vede. Zgodovinopisje je veleblagovnica, kjer
se druge vede pogosto oskrbijo z materialom - v njej
celo najdejo sebe;11 ugotavljajo red stvari tega materiala, s
11 Tukaj velja opozoriti, da razmerje med zgodovinopisjem in drugimi
vedami ni Devetnajsto stoletje je
bilo obsedena z genealogijami, iskanjem izvirov in stopnjami razvoja; v tem
obdobju je govoriti o mnoicah diskurzov znotraj prestinih aka-
demskih disciplin, vezanih na predmete, ki pripadajo sedanjo-
sti, vendar pa lahko obstajajo le tako, da se neprestano historizirajo.
Tradicionalno zgodovinopisje med temi disciplinami izstopa zato, ker je nje-
gov red stvari ravno obraten: ustvarja diskurz o preteklosti, vendar tako, da
72
MARKSIZEM IN VEDE V 20. STOLETJU
so se bistveno okoristile filozofije zgodovine; odpadniki
teh filozofij pa so nato z metodami naravoslovnih ved
na zgodovinopisju, iz je nastala sociologija. Tu _
seveda ne smemo pozabiti literatov, mojstrov zgodovinskega
romana:-epopeje; Tolstoj za svojo Vojno in mir ni le prebral
kanskega tevila zgodovinopisnih del, je tudi precej
predel v arhivih in pridno zbiral zapiske pogovorov z
zanimivimi osebnostmi, ki so doivele kakor on (danes bi
temu rekli oral history).12 Neverjetni privilegij: marljivo
nje in preverjanje podatkov, ki jih potem avtor v
pisanja literarne mojstrovine prireja, ponareja in zlorablja po
mili volji. da je Hayden White v letih 20.
stoletja, potem ko je prebiral Barthesa, nazadnje zavpil: Dost
mamo!; zgodovinopisje je v svojem bistvu fikcija: vse njegove
so njegovi predmeti od sedanjosti. Cf: Michel Foucault, Besede in
Arheologija .znanosti, Studia Humanitatis, Ljubljana, 2010, str.
267-271,444-452, prev. Samo in Ana erjav. Lahko bi trdili, daje 20.
stoletje zaznamovalo nekakno postopno osamosvajanje omenjenih empiri-
predmetov od disciplin; danes imamo tako sociologijo,
psihologijo in zgodovino koli; iz tega izhaja hiperinflacija specialnih tu-
dijskih predmetov, smeri, podiplomskih programov in celo fakultet. Nekdaj
discipline tako vse bolj postajajo nepomembni predikati, ki jih je
brez teav poljubno menjati ali celo opustiti. Npr.: predmet
logija politike - predmet "Politike.
12 V tem oziru ni da je Tolstoj Vojno in mir sklenil z razpravo o
tem, katera sila gibanje narodov in v zgodovini. Levji dele
je tu namenil prav problemom zgodovinopisja, ki muje nesposobnost,
da bi odgovorilo na vpraanje izvira in smisla francoske revolucije in
Napoleonovih vojn: ,,[N]ova zgodovina De] podobna gluhemu
na vpraanja, ki mu jih ne zadaja. Vsaj kar zadeva branje
zgodovinopisja, lahko brez pomislekov zatrdimo, da je bil grof Tolstoj dosle-
den materialist! Mimogrede: Marxje v priblino istem ugotovil, daje poli-
ekonomija zala v popolno zmedo zato, ker je nevede odgovorila na vpra-
anje, ki si ga ni zastavila. Tolstoju kajpak ni prilo na misel, da bi
pisju predlagal sestop v literarno proizvodnjo; prav tako ni na tem mestu med
obema proizvodnjama vzpostavil nobenega razmerja. Lev
Tolstoj, Vojna in mir, IV, Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1987, str.
328, prev. Vladimir Levstik. Cf: Karl Marx, Kapital, I, op. cit., str. 487-488.
73
MARKSISTI FORMACIJA
tegobe izvirajo iz odmika od literarne imaginacije.
13
(Hegel bi
morda pripomnil, da so njegove skrbi

je
pomembno ugotovil, da nam zgodovinopisje lahko ponudi
vse, kar si poelimo, vendar s pogojem, da ga zapustimo.
15
(Ali
pa mu kaj dodamo; na primer: zgodovina
pri oli Analov.) No, Hobsbawm, se je trmasto da ne
pojde nikamor. Zgodovina 20. stoletja - brez dodatkov
in pika! Dela skrajnosti ni zvesti na ekonomsko,
kulturno, mentalno, socialno ali zgodovino. Prav
tako mu ne gre za zgodovino ene deele, celine, niti sveta; prej
bi lahko rekli, da mu gre za vse in e za svet. Protislovno?
Nedvomno! V se potemtakem Hobsbawm dejansko
kuje od tradicionalnega zgodovinopisja, denimo, od t. i.
ke ole, za katero je imel vedno samo neprijazne besede; ob
neki prilonosti je celo zapisal, da je bil prispevek tega
vinopisja k razumevanju drube - njegove
sti in sedanjosti - popolnoma zanemarljiv ali
Na smo skicirali temeljni avtorjev postopek, ki
smo mu rekli poskus branja zgodovine;
viti razmerje med oktobrsko revolucijo in svetovno
13 Hayden White, "Zgodovinski tekst kot literarni artefakt, v: Filozofski
vestnik, let. XXVIII, t. 1, Ljubljana, 2007, str. 161-179, prev. Peter Klepec. Cf:
Roland Barthes, "The Discourse of History, Comparative Criticism, 1. 1981, t.
3, str. 7-20, prev. Stephen Bann.
14 ,,[P]repustiti romanom Walterja Scotta, to izrisovanje v nadrobnostih z
malimi potezami kjer dejanja, usode nekega posameznega individua
rijo tisti delopustni interes [in je] tudi tisto povsem enako partikularno enako
zanimivo; toda v upadahitvah velikih interesov drav, tam te partikularnosti
individuov izginejo. G. W. F. Hegel, Um v zgodovini, Drutvo za teoretsko psi-
hoanalizo, Ljubljana, 1999, str. 16, 24, prev. Boidar Debenjak. Nasprotno
pa je za Hegla tisto zgodovinopisje, ki se ukvarja z dravo, se pravi, kjer opi-
sovanje prevlada nad sliko partikularnega, e prehod na filozofsko sve-
tovno zgodovino. Op. cit., str. 20-21, 32-35a.
15 Claude Levi-Strauss, Divja misel, Krtina, Ljubljana, 2004, str. 287, prev.
Suzana Koncut.
16 Eric Hobsbawm, "What Do Historians Owe to Karl Marx?, v: Eric
Hobsbawm, On History, op. cit., str. 188.
74
MARKSIZEM IN VEDE V 20. STOLETJU
revolucijo S pogojem, da obeh elementov ne bo redu,
cirati drugega na drugega. Povedali sn:io tudi, da svetovna revo-
lucija pri Hobsbawmu ni entiteta, h kateri gravitira.- _
jo elementi pripovedi; ni Nacija,Narod, Drava ali Ideja, okoli
katerih se je bolj ali manj spontano sukalo (in se pogosto e
vedno tradicionalno zgodovinopisje. Praksa ponavlja'
nja pri Hobsbawmu ne akumulira narodnega (niti
kega) bogastva, bogastva pripovedi o tej misteriozni entiteti
sami, t. j., nizanja dokazov o njenem razodeva'
nju. To, al, e ne daje povsem zadovoljivega odgovora; treba
je tudi pojasniti: kateri so pogoji te strukture pripove,
dovanja - kaj jo razmejuje od navadnega pozitivizma? Dovolj
dobro za analizo tega problema je dal e avtor sam v
dveh starejih spisih Kaj zgodovinarji dolgujejo Karlu Marxu
in Marx in zgodovina.18 Pri obeh spisihje pome-
na to, da Hobsbawm Marxov prispevek k zgodovinopisni
proizvodnji vpelje skoz oceno t. i. vulgarnega marks-
izma, kijo je povzeti v treh a) vulgarni mark-
sizem, t.j., esencializem baze in nadzidave (ekonomski deter,
minizem)je redukcionizem, kije kot tak dejansko v nasprotju
s samim Marxom; b) esencializem baze,nadzidave je kljub
vsemu pomembno prispeval k preoblikovanju tradicionalnega
zgodovinopisja, ki se je ukvarjalo z velikimi osebnostmi, t. j.,
ustvaril muje nov predmet; c) Marx za zgodovinarja ni shram-
ba shem, formul, teoretskih sklepov, ki bijih bilo krat-
ko malo prilepiti na zgodovinski material, pa
dispozitiv vednosti, ki ga je pri prakticiranju zgodovinopisja
uporabiti zgolj skoz zastavljanje vpraanj, na podlagi
katerih je izoblikovati raziskovalni program. Pove,
17 Za kritiko tovrstnega zgodovinopisja vi o prostoru nekdanje Jugoslavije
ef: Oddogodenje zgodovine - primer Jugoslavije: prispevki z mednarodne konfe-
rence, op.cit.
18 Eric Hobsbawm, What Do Historians Owe to Karl Marx?.; Marx and
History , v: On History, op. cit., str. 186-225.
75
MARKSISTI FORMACIJA
dano v prvi vrsti gre za to, da zastavljamo marksov,
ski tip vpraanj, iz pa nikakor ne izhaja, da sprejemamo
odgovore, ki bi jih nemara lahko neposredno nali pri same'
mU Marxu.
19
Z malo ironije bi lahko rekli, da je Hobsbawma
kritika dihotomije baza,nadzidava pri'
peljala do druge, epistemoloke dihotomije, ki zadeva proiz-
vodnjo zgodovinopisnih del, kjer bi baza lahko bil Marxov
opus - in raznovrstna branja in interpretacije tega
opusa -, nadzidava pa pravila zgodovinopisne stroke.
Ta zadnja za nao problematiko pome'
na; je odmik od empirizma, ki kraljuje v tradicionalnem zgo,
dovinopisju. Ta odmikje z althusserjansko epistemo-
logijo definirati kot strogo med redom konceptov -
kategorij red) in redom dejanskosti -
Realnosti (zgodovinski red).20 (Mimogrede: Hobsbawm je
Althusserjevo delo z veliko naklonjenostjo in zanimanjem
spremljal e od 60,ih let.) Najprej imamo opraviti z
razmerjem med koncepti; to razmerje paje mono zgolj spogo,
jem, da katerega koli izmed elementov danega reda kratko
malo ne fenomenom. Trik je v tem, da
zlitja koncepta in fenomena ni kratko
malo okarakterizirati kot nekaj kot nekaj
neproduktivnega, npr., neposredno razredni boj, ki v
teoriji brez dvoma deluje kot koncept,
tako zaznavnemu kot stavki v nekem podjetju ( ... in to je
razredni boj.). Razredni boj lahko v tem primeru nase prite'
gne tevilo podob, izjav, glasov, umov ali
tkov. Problem je prej ko slej v tem, da lahko v konkretnih poli-
praksah postane dobrodolo sredstvo, v katerem se uto'
19 Op. cit., str. 212, 221.
20 Npr. Louis Althusser, Od Kapitala do Marxove filozofije [Uvod v Lire
le Capitaij, Problemi, 2007, t. 6/7, Drutvo za teoretsko psihoanalizo,
Ljubljana, str. 7-81, prev. Gregor Moder.
76
MARKSIZEM IN VEDE V 20. STOLETJU
pijo vsi problemi in protislovja; v najslabem primeruje
z njim pojasniti vse - to se pravi: Razredni boj v tem
meru ni teoretski koncept, pa ideoloki pojem._
gibanje je s podobnim prakticiranjem teorije
celotno 20. stoletje izjemno visoko ceno;
partija Jugoslavije je konec let, denimo, s
popolno izolacijo od mnoic. To, da so jugoslovanski
sti v letih poudarjati nacionalno vpraanje, in
izziv (protislovje: ki ga
je slednje impliciralo, je razrahljalo zaporo
ma.
21
In nadalje: se tak ideoloki pojem vrine nazaj v
rijo, potem navadno deluje kot epistemoloka ovira
lard)22, ki lahko usodno prispeva k zastoju teorije. Red
ceptov v Kapitalu in njihovo razvijanje (npr., abstraktno delo,
konkretno delo, uporabna in menjalna vrednost, drubeno
potrebno delo, denar itn.) nista, denimo, v Marxovi teoretski
praksi neposredno (!) odvisna od prikazovanja zgodovinskih
podob; dejansko niti od tistih podob, ki bi ustrezale
drubi.
23
Marx v Kapitalu sicer uporablja obilo
vinskih (in drugih) ilustracij, ki jih je iz takratnega
dovinopisja - zlasti v poglavju Tako imenovana prvobitna
akumulacija kapitala, vendar se te ilustracije nikakor ne
majo z njegovo konceptualno izpeljavo. Hobsbawmje to
da opazil, in poudaril, da Kapitala ni obravnavati kot
zgodovinsko sintezo razvoja kapitalizma do druge polovice 19.
21 "Dokument tega premika je Kardeljevo (Speransovo) delo Razvoj
venskega narodnega vpraanja (1939), ki gaje nedvomno razumeti kot
prispevek za teorijo in program ljudskofrontnega gibanja, na
katero klerikaIna in buroazija ni zmogla ponu-
diti nobenega pravega odgovora.
22 Bachelard, Oblikovanje znanstvenega duha. Prispevek k psi-
hoanall7;1 objektivnega spoznanja, Studia humanitatis, Ljubljana, 1998, str.
13-22, prev. Vojislav Likar.
23 Cf: Igor Kirn, Bojan Korsika, Kapital in delo v SFRJ
Republika konferenca ZSMS, Ljubljana, 1985. '
77
FORMACIJA
stoletja.
24
Vseeno pa se s tem, da pokaemo na razliko med
in zgodovinskim redom, ne moremo zadovoljiti. Marxje
v Kapitalu zgodovinske ilustracije nujno potreboval!
(Sicer jih tam ne bi bilo.) Iz same prakse Marxove produkcije
izhaja, da mora med tema nivojema obstajati
merje, t. j., neka odvisnost: za red (red konceptov) to
pomeni, da nimamo opraviti s kategorijami, kot so zavest,
jitev itn., pa s kategorijami (koncepti), ki zadevajo
riaIno proizvodnjo dobrin in blaga (razvpita baza); za
vinski red pa to, da Marxa - ko, denimo, govori o prvotni
mulaciji - v prvi vrsti ne zanima
tkov o izidih bitk, kronanjih, tajni diplomaciji, pa
nje relacije med politiko in ekonomskimi transformacijami.
Povedano red Marxove zgodovinske pripovedi je
zelo odvisen od njegove teoretske prakse; vendar velja tudi
ratno! Te odvisnosti pa si nikakor ne smemo predstavljati kot
nekakno (kavzalno) razmerje med realno
vino (t. j., tistim, kar se je zares zgodilo) in teoretskimi
cepti, ki bi morebiti iz prve avtomatsko izli - in bili njen odsev.
Marxovo produkcijo konceptov moramo, po AlthusseIju,
meti kot relativno (!) avtonomno prakso. To ne pomeni, da je
odtrgana od realne zgodovine, nasprotno: Marx in Engels sta
to prav svojim nasprotnikom - med drugim tudi
kim zgodovinarjem;25 temeljni pogoj za razumevanje te
nosti paje, da doumemo njeno (re)produkcijo, ki paje bila za
Marxa in Engelsa vselej le skoz kritiko. Podnaslov
tala zatorej ni 2godovina kapitalizma, pa Kritika
ekonomije. Poznamo le eno samo znanost, znanost
ne.26 Ta znanost je kot rez s tradicionalnim
nopisjem, vendar le tako, da njegove ideoloke predpostavke
24 Eric Hobsbawm, "Marx and History, v: On History, op. cit., str. 209.
25 Karl Marx in Friedrich Engels, "Nemka ideologija , v: MEID, II, op. cit.,
str. 43-54.
26 Op. cit., str. 17.
78
MARKSIZEM IN VEDE V 20. STOLETJU
(pojme) umestimo V razmerje z drugimi praksami - oziroma da
razmerja spontane filozofije V tem zgodovinopisju do
velikih filozofskih sistemov in ideoloke problematike
ekonomije. povzamemo: nikakor ne gre za to, da -
so zgodovinarji nekatere razsenosti zgodovinskega dogajanja
kratko malo zanemarili; v tem primeru bi zadostovalo, da se
njihovim delom dopiejo nova poglavja. Marxa in Engelsa zani-
majo pogoji za tako pisanje kot taki; pogoji, ki niso strogo in
neposredno povezani z vsebino zgodovinopisnih del samih.
Hobsbawm, po drugi strani, v svojem opusu, v katerem teo-
retske razprave o problemih zgodovinopisja sicer zajemajo
znaten dele, ni prakticiral teorije tako, kot jo je prakticiral
Marx v Kapitalu; teorijo lahko pri Hobsbawmu najdemo pred-
vsem v kritiki - v naem konkretnem primeru v kritki vul-
garnega marksizma; res pa je, da Hobsbawm te kritike ni raz-
vijal v delu skrajnosti, pa v navedenih Strogo
tako med Marxom in Hobsbawmom ni posta-
viti neposredne analogije. Hobsbawm si je torej prizadeval
vzpostaviti razmerje med pravili tradicionalne zgo-
dovinopisne vede, kot ji pripadajo v strukturi modernih dru-
benih in ved - zanjo smo e definirali specifi-
teo prakse ponavljanja -, in materializrnom.
materializem pri Hobsbawmu ne nastopa kot
nekakna spontana filozofija zgodovine; njegova eksplicitna
teoretska odsotnost pa ni materializem
po naem mnenju avtor prakticira, vendar hkrati (v istem bese-
dilu) ne razvije teoretske prakse same; kar pa e ne pomeni, da
ni proizvedel nobenih nastavkov, ki to
M. N. Pokrovski: zgodovinar-marksist
in podkomisar
Mihail Pokrovski je danes tako popolno-
ma pozabljeno ime; nanj naletimo v zgodovinopis-
79
MARKSISTI FORMACIJA
nih delih, ki se dotikajo sovjetske kulturne revolucije 20-ih in
zgodnjih 3D-ih let.27 Uvodoma smo zapisali, da je to obdobje
zaznamovano s krizo gibanja, povezanega v
kominterni, ki je nastala, ko je upadel revolucionarni zanos v
Evropi in ko so propadle vstaje drugod po svetu (Kitajska);
namesto diktatur proletariata vzpon in polfaisti-
reimov. V tej krizi so najpogosteje iskali razloge za izjem-
no surove oblike sovjetske industrializacije in kolektivizacije,
kijihje spremljala neizmerna represija. Kriza je bila
vidna tako na vseh ravneh sovjetske drube: frakcijski
boji v partiji; razprave o sindikatih imeti sindika-
te, ko pa so si delavci ie i4borili oblast?) in vlogi delavskih tovar-
nikih komitejev, ki so jim jih podredili; prehod iz vojnega
komunizma v novo ekonomsko politiko (NEP) in okrepitev
zasebnega sektorja z zaelenimi kapitalskimi nalobami iz tuji-
ne - ki pa jih skorajda ni bilo (ali smo se 4a to borili?); indu-
strializacija in razvijanje centralno vodenega
gospodarstva? Vsekakor - toda s kaknim tempom in s kate-
rimi sredstvi?; kaj storiti s podeelskimi pekulanti (kulaki,
nepmani), ki se mastno na opustoenih mest?
Z NEP-om se je v Sovjetski zvezi razvijati notranji trg, s
katerega pa so bili urbani predeli zaradi slabih proizvodnih
zmonosti Toda za nao problematiko so
najbolj zanimiva tale vpraanja: kakna umetnost, kultura,
urbanizem, socialna politika, olstvo in znanost?
Althusser je v svojem razvpitem spisu Ideologija in ideo-
loki aparati drave dejal, da so marksisti dravi dejansko vse-
27 Npr. Sheila Fitzpatrick. The Russian Reuolution, Oxford University Press,
druga izdaja, New York, 2001. drugih biografskih in bibliografskih
podatkovaPokrovskem smo iz: Roman Szporluk, Introduction, v: M.
N. Pokrouskii. Russia in World History. Selected Essays, The University of
Michigan Press, 1970, str. 1-46; Pokrouskij, v: Souetskaja isto-
enciklopedija, 11. zv., souet "Souetskaja enciklope-
dija, Otdelenie istorii Akademii nauk SSSR, Moskua 1968, str. 254-259.
80
MARKSIZEM IN VEDE V 20. STOLETJU
lej prisojali znatno kompleksneji pomen v neposredni politi,
praksi, kot so bili to zmoni, z izjemo Gramscija, pozneje
artikulirati v teoriji;2B poplava natetih vpraanj, S katerimi so
se v Sovjetski zvezi intenzivno ubadali petnajst let po revolu, -
ciji, to nedvomno potrjuje, hkrati pa nam tudi da
pokaemo na aporijo pri Althusserjevi izpeljavi teorije o mate'
riaIni eksistenci ideolokih aparatov. Althusser v citiranem
spisu nateje nekatere ideoloke aparate drave, pri tem zatr,
juje, da seznam nikakor ni se celo da je
da ga bo najverjetneje treba popraviti; vseeno pa ni
prezreti tega, da na seznamu manjka eden izmed na}
pomembnejih ideolokih aparatov moderne drave, ki bi ga
skupaj z Althusserjem lahko poimenovali znanstveni ideoloki
aparat; vanj bi sodili intituti, visokoolski zavodi, laboratori,
ji, nemara celo arhivi in knjinice. smo Althusser
v danem besedilu vsaj posredno pokae na eno izmed institu,
eij, ki smo jo navedli kot zgled znanstvenega ideolokega apa,
rata - visokoolski zavod, vendar ga umesti v okvir
ga ideolokega aparata drub - ole.
29
Ta
poenostavitev za konkretno Althusserjevo izpeljavo teorije
ideolokih aparatov in teorije ideologij( e) nima resnejih posle'
die, kljub vsemu pa po naem mnenju implicira pomembno
vpraanje: kakno je razmerje med olo in univerzo?
Althusserjeva poenostavitev v spisu zabrie vse
razlike. je skunjava velika, mu ne bomo pripisali anti,
cipacije bolonjske reforme, bomo raje zagovarjali tezo,
da med obema institucijama obstaja razmerje, ki
ni zgolj v privilegiju akademikov, ki da uivajo v nekakni imu,
2B Althusser, Ideologija in ideoloki aparati drave, op. cit., str. 69-70.
29 Zadnji del [olske mladine] se povzpne do vrhov, da pade potem v inte-
lektualno nezaposlenost ali pa se iz njega - poleg 'intelek-
tualcev kolektivnega delavca' - agenti eksploatacije (kapitalisti, managerji) [ ... ]
in poklicni ideologi (vsakovrstni duhovniki, med katerimi je
nih 'laikov')." Op. cit., str. 81.
81
FORMACIJA
niteti univerzitetne avtonomije, medtem ko so navad,
ni in relativno malo cenjeni dravni uradniki, vseskozi izpo'
stavljeni neposrednemu nadzoru in terorju skupnosti (ta jih
lahko na zagovor e zaradi kakne kombina,
cije besed; to e posebej velja za zgodovine).
Razmerje - visokoolski ali raziskovalec je nad,
z drubeno produkcijo, reprodukcijo in distribucijo
vednosti. Visokoolske ustanove so v nasprotju z navadnimi
olami vsaj formalno zadolene za ustvarjanje nove vednosti
na podlagi znanstvenih principov posameznih (na tej
predpostavki so utemeljene). Prav tako so zadolene spremlja'
ti novosti vsaka na svojem Merilo obstanka, nap re'
dovanja zaposlenega na teh institucijah paje znanstvena uspe,
nost, ki jo je s prirodoslovno meriti s
sistemom ki reproducira hierarhije med projekti,
revijami itn. S temi operacijami se v dananjem reprodu,
cira neoliberalna ideologija uspenosti, koristnosti (za gospo'
darstvo ), mobilnosti, inovativnosti itn., ang,
hajska lestvica ipd. Distribucija vednosti, v katero je
olski lAD, poteka skozi filtre raznih komisij, kuri,
kularnih svetov, zalob, seminarjev za in seveda skozi
proizvodnjo kadrov na nekaterih fakultetah, ki se bodo zapO'
slili v olstvu itn.
V Sovjetski zvezi (20. leta) je bila pomena prav
vzpostavitev tega sistema, ki bi nemoten produkci}
ski proces in cirkulacijo vednosti. ni lo samo za
vzpostavitev sistema, pa za invencijo sistema, ki naj ne bi
samo opravil z dobo zaostalosti, pa bi bil po'
membna podlaga za izgradnjo socializma, iz je kajpak
izhajalo, da sovjetska drava ne more zgolj posnemati
skega modela. Povedano ne samo da drava delavcev
in kmetov ne sme obdrati starega represivnega in
ga aparata, transformirati mora tudi celoten sistem ideolokih
aparatov, v katerega spadajo tudi olstvo in institucije znan'
82
MARKSIZEM IN VEDE V 20. STOLETJU
stvene proizvodnje. Ena od prioritetnih nalog je bila
njenje. Pokrovski je branje in pisanje opredelil kot
sredstvo proletarske emancipacije; druga naloga paje bila
mulacija vednosti. Akademik biolog Vavilov je, denimo,
niziral odprave, ki so po celem svetu zbirale vzorce semen vseh
rastlin, zlasti kulturnih, in v Leningradu ustvaril na}
zbirko semen na svetu. Rjazanov je poslal po Evropi
odprave raziskovalcev, katerih naloga je bila zbiranje in
povanje vsega, kar je bilo povezano z Marxom in Engelsom;
ustanovljen je bil intitut kjer so pod
vim vodstvom izdajali legendarno zbirko MEGA
Gesamtausgabe). Tako so bila
na dela kot Nemka ideologija, Pariki rokopisi in pa
vodi v tevilne jezike. Legalna ali ilegalna distribucija teh del
po vsem svetu se je Moskva je v in postala
center, kjer so urejali Marxov in Engelsov opus,
kije bil prej raztresen med in Anglijo.30 Na
pomen tega velikanskega projekta danes kratko malo
ljamo, vendar si brez njega ne moremo predstavljati
ga preboja marksizma, pozneje pa tudi ne kritike stalinizma
itn. Toda zgodovinarje so zadnja desetletja bistveno bolj
mirjala ugibanja, kaj vse (e) utegnejo prikrivati zaupni arhivi
NKVD/KGB. Popularna kultura je izhajala iz teh spekulacij in
skrivnostnosti ter prikazala vse - od filmske Ivana
(Glejte Ivana in spoznajte, kako dobro
se vam godi!je bil slogan, s katerim so film trili v ZDA.) do
vesoljcev v Sibiriji (Dosjeji X, epizoda Tunguska); nismo pa e
sliali za ugibanja, ki bi, denimo, namigovala na prikrit obstoj
uradno sicer nikoli napisane Marxove Logike - varno
tene v arhivu Intituta pri CK KPSZ.
30 Cf: Boidar Debenjak, Friedrich Engels - zgodovina in odtujitev, op. cit.,
str. 96; Boidar Debenjak, Leninovi filozofski zapisi in njihov pomen, v: V.
1. Lenin. Filozofski zapisi, Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1975, str. 19 (op. 22),
prev. in izb. Boidar Debenjak.
83
MARKSISTI FORMACIJA
in delovanje Pokrovskega, ki
je bil po oktobrski revoluciji podkomisar za prosveto, desna
roka ponuja zanimiv pogled v strategije
vikov pri njihovem prizadevanju za transformacijo
ustanov in
disciplin. Pri tem procesu je bil pomena poraz
letkulta, zlasti privrencev Bogdanova, ki so v zgodnjih
letih zagovarjali izrazito strategijo, po
kateri bi bilo treba izoblikovati posebno znanost in kulturo,
primerno samo za proletarce.
31
To sicer ni bil edini razlog za
njihov poraz, je pa tukaj pomembno, da je prevladal koncept,
po katerem naj bi se izobrazbena raven proletariata dvigovala
z reapropriacijo in postopno nadgradnjo znanstvenih,
nih in umetnikih dosekov buroazne drube. To ne pomeni,
da tevilni boljeviki niso uporabljali pridevnika proletarski
(pogosto ga najdemo tudi pri Leninu in Buharinu) v navezavi
z znanostjo ali teorijami. vendar so ta diskurz v tistem
neposredno investirali v poskuse izgradnje novih
nih znanstvenih institucij, ki bi glede na stare buroazne
loke aparate prinesle preseek.
32
Ta preseekje bil po eni
31 Proletkultje okrajava za proletarsko kulturno in prosvetno organiza-
cijo, kije bila v Rusiji ustanovljena v med februarsko in oktobrsko
lucijo. Njena glavna pobud nika sta bila A. A. Bogdanov in A. V. ki
je po oktobrski revoluciji postal tudi ljudski komisar za prosveto. Organizacija,
ki se je po nekaterih ocenah v kot sto skupin, z
kot 80 000 je zdruevala pesnike, slikaIje, pisatelje, teoretike in politi-
aktiviste, ki so si prizadevali preobraziti delovne mnoice iz pasivnih pre-
jemnikov buroazne kulture in v aktivne agente kul-
turne-umetnike produkcije. Ker se je delovanje proletkulta prekrivalo z aktiv-
nostmi ljudskega komisariata za prosveto, se je pojavilo vpraanje, kdo (naj)
vodi kulturno revolucijo. Ker se boljevika partija organizacijsko ni strinjala
z delitvijo na kulturno in revolucijo, so na koncu potegnili kratko
proletkultovski entuziasti. Cf: Lev Kreft, Proletkult, za kritiko zna-
nosti, t. 83-84, 1985, str. 3-26.
32 Dominique Lecourt, kije napisal zanimivo monografijo o t. i. primeru
Lysenko (proletarska-buroazna znanost), kjer se je v celoti opiral na
Al thusseIjev konceptualni aparat, je ta dejavnik povsem zanemaril. Diskurz o
84
MARKSIZEM IN VEDE V 20. STOLETJU
ni predvsem v ideji o tem, da mora biti znanje (znanost)
noma dostopno delavskemu razredu. Pokrovski je tukaj imel
vlogo pri ustanavljanju novih izobraevalnih
nov in intitutov, ki so bili namenjeni hitrejemu
vanju osnovnega znanja, da bi se lahko delavci pozneje
li na visokoolske ustanove, npr. v t. i. rabjake (delavske
tete). Prva moskovska dravna univerzaje tako imela svoj rab-
Jak; prav tako je ustanovil Intitut profesorjev (za
zgodovinarje, filozofe, ekonomiste, pravnike in naravoslovce);
akademijo, Zvezo ruskih raziskovalnih
tov za drubene znanosti (kjer so nekaj neposredno pod
njegovim ravnateljstvom delovali predvsem
raziskovalci). Po drugi strani pa je eksperimentiranje poseglo
tudi v samo vsebino in objekte drubenih in
ved, zlasti zgodovinopisja. Pokrovskije kmalu po revoluciji
segel, da so iz ol umaknili predmet zgodovine in ga
stili s predmetom spoznavanje drube kar
pa ni pomenilo, da so odpravili zgodovinopisje
kot akademsko disciplino. Nasprotno: takrat
zgodovinopisje, ki je zgolj zbiralo podatke in
kovalo velike osebnosti ter drave, je bilo neprimerno za nove
(posebej za vzgojo mladine), zato je bilo treba v
proletarski znanosti 2G-ih let, v eksperimentiranja in izgradnje novih
ideolokih aparatov, je imel povsem kot v poznejih
letjih, ko se je dotaknil naravoslovnih disciplin in ko ni bil povezan z nika-
krnim revolucionarnim eksperimentiranjem. Po Lecourtu so ideje Bogdano-
va o proletarski znanosti, kije temeljila na ekonomizmu (fetiizaciji tehnolo-
gije in organizacije), preivele protagonista samega; prevzel dajihje Stalin,
po njem pa v obliki nekakne spontane filozofije vsa teh nika inteligenca. Taka
poenostavitev je zelo blizu pogledom Borisa Groysa, ki je analogno stalinizem
obravnaval kot nadaljevanje projekta ruske avantgarde. Dominique Lecourt,
Proletarian Science? The Case of Lysenko, op. cit., str. 137-162. CJ tudi Boris
Groys, Celostna umetnina Stalin. kultura v Sovjetski Za-
lobaj*cJ, Ljubljana, 1999, prev. Samo
33 Sheila Fitzpatrick, op. cit., str. 159; Sovetskaja enciklopedija,
11. zv., op. cit., str. 257.
85
FORMACIJA
skladu z doktrino o reapropriaciji vednosti starega
ma ustvariti novo zgodovinopisje. Na
ni ravni to tenjo zelo dobro nakazuje ustanovitev Zveze mark-
zgodovinarjev in njene revije oboje je
bilo pod taktirko Pokrovskega (1925). Tu ne smemo
riti niti dejavnika nezaupanja do starih kadrov; bol}
eviki se nikakor niso mogli zanesti, da ne bodo e kar
naprej zgodovine carjev. Povedano
vino so odpravili kot institucijo zgolj v olskem ideolokem
aparatu, na nivoju znanstvenega ideolokega aparata paje bila
podrejena projektu transformacije; na eni strani torej
sreden na drugi pa teoretski spoprijem, ki
da bo imel - tega so se nadejali - povratne na olski
ideoloki aparat. Lahko bi rekli, da je imel znanstveni
ki aparat ideoloko funkcijo (v okviru svojega mesta v
su distribucije vednosti, katere cilj je bil v naem primeru
ski aparat), vendar le tako, da si je v okviru lastnih praks
zadeval za proizvodnjo nove teorije, ki je glede na konkretni
cilj zahtevala tudi vzpostavitev nove problematike (v naem
primeru epistemoloki rez s starim zgodovinopisjem). Ta dvo}
na narava znanstvenega ideolokega aparata bi ustrezala
Althusserjevemu razlikovanju med znanostjo in ideologijo:
znanost ne spada v drubeno nadzidavo natanko zato, ker je z
ideologijo v razmerju - njeno prakticiranje
retska praksa) generira neprenehno prekinjanje z ideologijo.
zvezo znanosti z ideologijo bi lahko definirali prav skoz
materialno eksistenco njenih aparatov, ki v drubi nujno
vljajo funkcijo ideolokih operaterjev. Znanost lahko zadosti
ideoloki obveznosti do olskega ideolokega aparata le tako,
da v svoji lastni praksi naredi rez z ideologijo. Tudi ta projekt
je bil zaupan Pokrovskemu; obravnavali ga bomo na podlagi
njegovega dela Zgodovina Rusije. Od njenega nastanka do naJ
novejega

34 Delo je izlo v nemkem jeziku leta 1929: M. Pokrowski, Geschichte
86
MARKSIZEM IN VEDE V 20. STOLETJU
Lahko bi rekli, da je Pokrovski svojo temo, zgodovino
Rusije, opredelil kot preizkusni kamen za pregovorno
tezo, daje zgodovina vseh minulih in
drub zgodovina razrednih bojev. To je pomena;
avtor svojega dela ne z Rusijo, pa s
mi vpraanji, ki zadevajo pomen preteklosti kot
take. Zato bi - tako se zdi - lahko namesto Rusije obravnaval
katero koli deelo: Egipt, Indonezijo itn. e glede na to, da
takoj za uvodnim vpraanjem na hitro opisovati
janje Zemlje - od krogle do pojava prvih oblik
nja -, bi lahko za hip celo pomislili, da imamo opraviti s
larnim naravoslovjem, kot ga prav v tistem pri
znamenitem Iljinu (Ilja Marak). Pokrovski nato navede dve
ravoslovni vedi - geologijo in paleontologijo, ki jima doda e
arheologijo in zgodovino. Kaj imajo skupnega? Zgolj to, da so
v temelju spodkopale da je stanje stvari
v naravi in drubi po svojem bistvu nespremenljivo.
35
Russlands von seiner Enstehung bis:<ur neuesten Zeit, Hirschfeld Verlag, Leipzig,
1929. Urednik izdaje, Wilhelm Herzog, je v uvodnih besedah zapisal, da je
delo priredba daljega ruskega besedila, ki ga je redakcija opravila v
vanju z avtorjem, kije prav za to prilonost napisal dve dodatni poglavji: Die
Stolypiniade in Der Weg zur Revolution. Ruski original v treh zvezkih, ki
se z revolucijo leta 1905 in kije bil preveden v anglekijezik, ima naslov:
Russkaja istarija vsamam siatom 1-3, Moskva 1920-23. Mi smo se opi-
rali na hrvaki prevod nemke izdaje: M. N. Pokrovski: Povijest Rusije. Od nje-
zinog postanka do najnovijeg vremena, Zadruna tamparija, Zagreb, 1935,
prev. dr. Boidar Adija in Milan Durman. Po nai vednosti je to edini prevod
Pokrovskega v Jugoslaviji, pri je zanimivo, da ga v povojnem obdob-
ju - po letu 1948 - niso ponatisnili. Opus Pokrovskegaje sicer zelo obseen;
omeniti pa velja zlasti njegovo monumentalno delo Russkaja istarija s drevnej-
ih vrem en (1910-1913) v petih knjigah, ki jo je napisal v emigracije v
Franciji, kakor tudi istorii russkaj kul'tury (1915-1918) v dveh knjigah.
35 Dandanes ni najti niti enega izobraenca, e niti enega
pomanjkljivo izobraenega ki bi bil pripravljen verjeti, da so bile rast-
line in ivali vselej take, kot jih vidimo danes. [ ... ] Kakor je raz-
voja zemlje, razvoja rastlinskega in ivalskega sveta, ki sta ga opravili
gija in paleontologija, spodneslo verovanje o stvarjenju in nespremenljivosti
87
MARKSISTI FORMACIJA
Ni teko uganiti, kaj temu opisu sledi: vpraanje, ali lahko
znavamo zakone teh sprememb. Kaj nam to spoznavanje
predvidevanje in v potencialu celo
nosti. Na tej pa se stvari vendarle nekoliko zapletejo: a)
po avtorju je skoz spoznavanje sprememb sicer
kriti konkretne podobe prihodnje drube, povsem pa
je razvozlati zakonitosti (oblike dinamike) tega spreminjanja;
b) proces tega razvozlavanja poteka tako, da z
zovanjem nae sedanjosti, njenih podob, ki, denimo,
vajo, da po vsem svetu poteka revolucija (delavci si
jo zruiti vladavino buroazije); od te sedanjosti se potem
v preteklost, ob tem pa se nam postavi vpraanje, ali
se niso podobne stvari e dogajale? So, vendar upirali
so se predvsem kmetje, ker delavcev, kakrne poznamo danes,
kratko malo ni bilo. Spoznanje te razlike pripelje do
vpraanja razredov; c) kako nastajajo razredi? - skozi produk-
cijo in v odnosih lastnine nad produkcijskimi sredstvi. Takemu
razlaganju zgodovine pravimo materializem;
materialisti razumevanje zgodovine je proletarsko razu-
mevanje zgodovine, ki se razlikuje od buroaznega pogleda v
tem, da spreminjanja sveta ne razume skozi spremembe v
miljenju. Pokrovski navede primer (buroaznega)
razumevanja zgodovine: mnoice so se uprle, ker so se nalezle
idej revolucionarnih agitatorjev; pravilni odgovor: primarnaje
eksploatacija. Iz tega izhaja; d) zgodovina se razvija v prvi vrsti
v razrednem boju razreda delavcev in kmetov proti
valcem, t. j., lastnikom zemlje in buroaziji; e) iz tega nadalje
izhaja, da sedanjosti ne moremo razlagati zgolj iz preteklosti,
lahko razlagamo tudi preteklost iz sedanjosti, s pogo-
jem, da vzamemo pod drobnogled dalja razdobja; se osre-
sveta, tako sta tudi zgodovina in arheologija na drugi strani zruili neko drugo
verovanje, daje druba vselej bila taka - in da bo tudi ostala
taka, kot jo poznamo danes. M. N. Pokrovski, Povijest Rusije, op. cit., str. 8.
(Prev. iz. hr. jezika je moj.)
88
MARKSIZEM IN VEDE V 20. STOLETJU
samo na tisto, kar je v nai neposredni bliini, ne
bomo odkrili nobenih razredov, pa zgolj posameznike, kar
nas lahko napelje na ugotovitev, da zgodovino
jo posamezniki.
36
je, da Pokrovski vpelje razliko med naravoslovnimi,
in drubenimi vedami na eni strani ter
materializrnom na drugi. Pomen teh vedje v predvsem
ta, da razbijajo nazadnjaka (religiozna) verovanja; ele potem
je na novi zastavljati vpraanja glede
ljivosti narave in drube. Izpeljava te razlike je v svoji
ki preprostosti nedvomno nemara
celo vulgarna, vendar zato manj pomembna; v nasprotju z
dominantno interpretacijo marksizma, ki se je
ljavila v drugi polovici let, materializem
pokrovskega nikakor neposredno ne izhaja iz nekakne
zofije naravoslovja - to bi lahko rekli za Stalinovo definicijo
materializma
37
-, iz izkunje boja z
oaznim razumevanjem zgodovine, t. j., ideologije, ki
vino interpretira zlasti skozi konflikt idej, zanemarja pa
zo produkcije, katere bistvo je eksploatacija. Nikakor ni
da Pokrovski obirnejo, a tudi bolj sofisticirano
36 Op. cit., str. 7-13.
37 materializem je svetovni nazor par-
tije. Imenuje se materializem zato, ker je njegovo pristopanje k
rodnim pojavom, njegova metoda prirodnih pojavov, njegova
metoda spoznavanja teh pojavov njegova razlaga prirodnih poja-
vov, njegovo pojmovanje prirodnih pojavov, njegova teorija pa
Zgodovinski materializernje raziritev tez materializrna na prou-
drubenega ivljenja, uporaba tez materializrna pri poja-
vih drubenega ivljenja, pri drube, pri zgodovine
drube. [ ... ] To se pravi, da postane znanost o zgodovini drube, ne glede na
vso zapletenost v pojavih drubenega ivljenja, lahko prav tako znanost,
kakor recimo biologija, sposobna, izkoristiti zakone drubenega razvoja za
uporabo. Zgodovina Vsewezne partije (boljevikov).
Kratki kurz [v nadaljevanju: Zgodovina VKP(b)], Cankarjeva zaloba, Ljubljana,
1946, str. 104 in 113.
89
FORMACIJA
ko ruskega zgodovinopisja vpelje ele v posebnem poglavju
tretjega dela knjige - neposredno pred obravnavo buroazne
revolucije leta 1905, kjer med drugim (kritika
ga zgodovinarja iz druge polovice 19. stoletja) tudi
potegnejasno med materializrnom 18. stoletja in
materializrnom: [N]arava deluje na
no skozi proizvodnjo [ ... ] za marksiste drubena bit
vekovo zavest, pri pa je to zgolj hit38 (poudarki:
krovski). Lahko bi rekli, da je vpeljava
zrna pri Pokrovskem skozi ta antagonizem, kije
gonizem par excellence, oblika, s katero je hotel vzpostaviti
duktivno razmerje z zgodovinopisjem. Pokrovski je bil, kot e
oster kritik historiografske deskripcije, kjer mu je la
zelo na ivce obsedenost z velikimi zgodovinskimi
mi; menil je, da novo zgodovinopisje ne sme zamenjati carjev
s heroji revolucije.
39
Kakna naj torej bo nova oblika
38 M. N. Pokrovski, Povijest Rusije, op. cit., str. 237-238.
39 Prej smo imeli carje, ministre in filantrope. Danes imamo
velike upornike, revolucionarje in socialiste. [ ... ] Na neki to napredek;
veliko bolje je, da se otroci razumeti upor kot pa bedno
Instrukcijo [Naka.z] Katarine II. To je bolje, nedvomno. No, vseeno pa nismo
prelili toliko krvi, da bi dosegli tako skromne rezultate. [storik-marksist, t. 4,
1. 1927, str. 196, cit. v: Szporluk, op. cit., str. 13. Ta opazka Pokrovskega do
dananjega dne ni izgubila svoje aktualnosti; posebej v kontekstu t. i. post-
zgodovinopisja, ki je velike figure zamenjalo z nji-
hovimi negativi, t. j. malimi ljudmi. Ta problem izpeljuje Primo Kraovec, ko
opozarja, da se postmoderni zgodovinarji razglaajo za odreenike izpod
terorja Velikih zgodb, povedanih s perspektive oblastnikov, in za
glasov revnih in zatiranih, kar je nedvomno plemenit cilj, vendar akter jem
spodleti. Podobno kot humanisti, ki jih je v etdesetih letih gra-
jal Althusser, tudi zgodovinarji v okvirih iste
loke problematike, kijo le Kraovec predlaga obrat: Ne
premik osebe, ki pripoveduje zgodovino (od k obrat
samega predmeta zgodovinopisja, ali z Althusserevim besednjakom, episte-
rnoloka transformacija, ne preprosta igra obratov. Primo Kraovec,
Oddogodenje po dogodku. Spremna beseda komaj preivelega Peadije
in rojstva koncepta, v: Oddogodenje zgodovine - primer Jugoslavije, op.
cit., str. 12-13.
90
MARKSIZEM IN VEDE V 20. STOLETJU
cije? Zdi se, da pot do nje pelje skozi premagovanje varljive
povednosti podob. Pokrovski postavlja svoje
vinopisne analize v sedanjost, v kateri se razkrivajo
podobe, ki se v neposredno bliini opazovalca kaejo kot
posamezniki, v daljavi (nekakna globalna situacija) pa
kot revolucija: delavci proti buroaziji (prim. b in el. Lahko bi
trdili, da je naloga novega zgodovinopisja pri Pokrovskem v
premagovanju te razdalje; zakoni zgodovine pa so zapisana
sled tega premerjanja razdalje. Ti zakoni so pri Pokrovskem
spremembe v drubeni formaciji; spremembe raznih
produkcije, spremembe hegemonij raznih
dav, kakor tudi protislovnosti razmerij med razredi in
v razredih. e ta sled naj bi nakazala trend razvoja
sov v prihodnosti; neposredna prihodnost pa je po besedah
Pokrovskega socializem, vendar hkrati dodaja, da
ga njegovega razvoja ne moremo videti, e - to bi
bila po njegovem mnenju spekulacija. Ta model lahko zdaj
preizkusimo kar na Pokrovskem; zgodovinopisje nas je za ta
namen kot dobro oskrbela z vsemi potrebnimi
mi. Kaj je lahko Pokrovski v letih dejansko videl v svoji
neposredni bliini in kaj v daljavi? Lenina
gali smo samo napol!), ualjeno - Trockega, spopade
med tovarii, ki so si delili nizke udarce in se kljub najstroji
prepovedi 10. kongresa zdruevali v frakcije, polno
neznanih partijskih funkcionarjev iz province pred pisarno
generalnega sekretarja, opustoena mesta: demobilizirani
delavski razred je zaradi hudega pomanjkanja po koncu
vljanske vojne dobesedno dezertiral na podeelje. Za
ke so bili katastrofa, kar so si jo lahko zamislili,
kmeteni delavci; najbr se je zdelo, daje lo v prizadevanje
cele generacije revolucionarjev, ki si je najmanj tri desetletja
obupno prizadevala vzgojiti delavski razred (mu vcepiti
no zavest). Odel je tudi velik del buroazne inteligence; ne
sicer na podeelje, na Zahod, v Pariz.
Boljeviki so ostali v mestih skupaj s umetniki - ki
91
MARKSISTI FORMACIJA
so skladali pesmi, spomenik Marxa, ki stoji
na tirih slanih, z nagci - ki so tekali po moskovskih
tramvajih, nezanesljivimi uradniki, buroaznimi
strokovnjaki, klubi, prostitutkami in
nimi prevaranti.
40
Kaken je bil videti pogled v daljavo, smo
na grobo orisali e na tega podpoglavja; vsekakor ne
najbolj obetaven. Ali se torej Pokrovski moti, lae ali zgolj
te zavaja, ko trdi, da se po vsem svetu dogaja revolucija?
govor je nikalen. Po nai interpretaciji revolucija, o kateri
ri Pokrovski, ni dogodek v vsakdanjem pomenu, boj.
Razliko med vsakdanjim dogodkom in bojem nakazujeta
sklepni ugotovitvi Pokrovskega, ki zadevata revolucijo leta
1917: Dejansko je morala nastopiti oblast, ki je bila
ljena prevzeti odgovornost za vse to, kar se je v deeli
jala, in ki je bila poimenovati dogodke z njihovim
pravim imenom, t. j., revolucijo je za
revolucijo. Diktatura proletariata je de facto
obstajala e 12. marca 1917; potrebovala paje e 8 mesecev, da
je to postala tudi 'de jure' .41 Februarsko revolucijo lahko torej
definiramo kot revolucijo samo retroaktivno, se
pravi, da ji oznako, ki je bila za akterje
(pogled iz neposredne bliine) tistega trenutka v najboljem
primeru zgolj pobona elja. e celo po oktobrski
ciji so boljeviki trdno da se bo pravi revolucionarni
poar revolucij razplamenel v zahodni Evropi,
njegov center pa da bo oktobrska revolucija bi tako
najverjetneje dobila epizodni pomen (pogled v daljavo).
Operacija, ki jo izvede Pokrovski - operacija
zgodovinarja -, se tako bistveno razlikuje od prakse
revolucionarjev, saj je bila zanje - prej in pozneje - bistvena
40 Npr. Sheila Fitzpatrick, op. cit., str. 87, 93-96; A. V.
Spomini na Lenina, v: V. I. Lenin. O kulturi in umetnosti, Cankarjeva zaloba,
Ljubljana, 1972, str. 139-144, prev. Josip Vidmar.
41 M. N. Pokrovski, Pouijest Rusije, op. cit., str. 506, 510.
92
MARKSIZEM IN VEDE V 20. STOLETJU
ravno naracija o dveh dogodkih, t. j., buroazni
in revoluciji; naracija, kije postajala vse
in vplivneja, ker zaelene revolucije (kot
ka) ni bilo drugod; naracija, iz katere se je razvijati mit. -
da so Pokrovskega zavoljo njegove teze
doma kritizirali.) Prav v tem oziru moramo brati
tilo Pokrovskega, daje treba iz pogleda, katerega
domet je neposredna zaznavna bliina, napraviti dovolj dolg
korak nazaj v zgodovino (gI. el, korak na podlagi katerega
postanejo boji razredni boji; posamezniki
in drubene skupine pa razredi. Revolucija, ki po njegovem
mnenju poteka v svetu, tako postane dostopna s konkretno
zgodovinsko analizo, njena naloga pa je razredne
antagonizme, t. j., identificirati razrede ter
ne pogoje za njihovo konfrontacijo. Pokrovski je v
delu to analizo opravil na primeru Rusije. Iz njegovih izpeljav
je osnovni trikotnik, ki ga sestavljajo
na, kmetijstvo in industrija - avtor ga uporablja tako pri
lizi razvoja, razkroja fevdalizma in tudi postopnega razvoja
kapitalizma (v fevdalizmu); ta trikotnik funk-
cionira v opisovanju razmerij med raznimi produkcijskimi
najbolj kompleksno strukturo razmerij pa avtor
je pri analizi obdobja pred prvo svetovno vojno, ko opisuje
frontacije med raznimi kapitali (trgovskim,
strijskim). e bolj kompleksno strukturo avtor vpelje pri
lizi razredov; izpeljuje razmerja med razredi, npr. plemstvo -
kmetje; kulaki - kmetje, kakor tudi razmerja v
razredu; npr. veleposestnik - kulak; delavci v strojni
ji - tekstilni delavci itn. Sliko dodatno zakomplicirajo
ja med novimi gibanji, ki so nastala v drugi
vici 19. stoletja: uporni kmetje, narodniki, revolucionarna
oazija, delavsko gibanje. Analiza Pokrovskega sicer ni brez
(izrazito momentov -
srednih posegov baze v zgodovinsko dogajanje; zelo pogosto
se eksplicitno sklicuje na ekonomske vzroke, ki so
93
FORMACIJA
botrovali temu, da je, denimo, proletariat v nekem trenutku
deloval tako, kot je.
42
in teoretski projekt Pokrovskegaje na koncu
vel polom. Kako se je to zgodilo? Sredi let so bile v
Sovjetski zvezi ustavljene vse oblike eksperimentiranja na
osnovnoolskega, srednjeolskega in vijeolskega
izobraevanja, e lahko bi rekli, da se je izrazito
retrogardna tendenca, ki je pripeljala do restavracije tevilnih
predrevolucijskih prvin olskega in znanstvenega ideolokega
aparata. Npr.: ponovno so uvedli olske uniforme,
nalne oblike ocenjevanja in na univerzi pa so spet
uporabljati stare akademske nazive in univerzitetni
fesorji so spet dobili avtoriteto. Za na konkretni primer pa je
najbolj zanimivo to, da so v olski predmetnik ponovno
ljali zgodovino, za katero so napisali nove v katerih
so vidno mesto ponovno dobili raznovrstni
ki in celo pomembni carji: Ivan Grozni, Peter Veliki itn.43
dovinarka Sheila Fitzpatrick, kije napisala vrsto odmevnih
dij o sovjetski kulturni revoluciji in njenem zatonu, temu
cesu pravi veliki umik. Rekli bi lahko, da je svojevrsten veliki
umik doivel tudi marksizem. To se zdi morda nekoliko
vadno, saj bi zaradi njegove vseprisotnosti - v geslih, na
bah, v oceanu raznovrstne literature, ki je bila tako ali
povezana z marksizrnom (npr. prevodi in izdaje
del v tevilne svetovne jezike), na obveznih na raznih
stopnjah in oblikah izobraevanja itn. - na prvi pogled mogli
sklepati prav nasprotno. O umiku marksizma lahko govorimo
na njegove teorije, t.j., materializrna, ki
je po e navedeni Stalinovi definiciji (gI. op. 99) dobil status
priveska materializrna. Dejansko je konkretna
42 Npr. M. N. Pokrovski, Povijest Rusije, op. cit., str. 501.
43 Sheila Fitzpatrick, op. cit., str. 159.
94
MARKSIZEM IN VEDE V 20. STOLETJU
Stalinova izpeljava pomenila, da je bila dialelv
tika kot spoznavna metoda od zgodovinskih pogojev za
njeno monost, t. j., od zgodovine
junktur in drubenih bojev; vzpostavila je apriorno Metodo
opazovanja, apriorno zato, ker je zanjo zgodovina po
ji nekaj zunanjega, nekaj, kar je misliti zgolj na
lagi prej tez, ki jo vselej prehitevajo. Kot primeren
zgled bi lahko navedli kar Sklep Kratkega kurza (1938); tam
neprestano beremo zapovedi, da se mora
teorija spreminjati, se nujno bogatiti borbenih
izkuenj delavskega gibanja, zaman pa kakrno koli
napotilo po spremembi Metode ali pa vsaj po njenem
praevanju.
44
Povedano teorija ni drugega kot
ranje in posploevanje dokazov, ki potrjujejo veljavnost
Metode same, iz izhaja, da je prakticiranje teorije, sicer
nujno oprto na avtoritativne citate klasikov, reducirano na
empirizem.
45
Stalinove filozofske teze iz citiranega sestavka
O in zgodovinskem materializmu (1938), ki je bil
objavljen kot razlaga Leninovega Materializma in
riokriticizma v Kratkem kurzu, so pozneje doivele
kritike: nekateri so jih razkrinkavali kot ideoloko
logetiko sovjetske drave in njenega aparata
(H. Marcuse), drugi so jih umestili v filozofijo zdravega
ma (P. Vranicki), tretji - tehje bilo najmanj - pa so v njih
li ideoloko mojstrovino (A. Zinovjev). Te tri vrste kritik, ki bi
jih lahko povzeli z besedami, kot so jeza, prezir in posmeh, se
medsebojno seveda ne Z veliko mero ironije bi
lahko rekli, da je mojstrstvo Stalinovega dela v tem, da je
44 Zgodovina VKP(h), op. cit., str. 340-349.
45 Herbert Marcuse, Soviet Marxism. A Critical Analaysis, Columbia
University Press, New York, 1969; Boidar Debenjak, "Dialekti metoda
plus teorija. skica Stalinovega diamata, v: V alterna-
tivi. tudije, op. cit., str. 149-198; Predrag Vranicki, op. cit., str.
419; Aleksandar Zinovjev, op. cit., str. 115-118.
95
MARKSISTI FORMACIJA
marksizmu dostop do vseh drubenih praks, od
naravoslovja do humanistike - brez izjeme, vendar tako, da
mu je dejansko prihranil trud teoretskega transformiranja
predmetov (objektov) teh praks. Marksizem je bil hkrati
nost, ideologija in filozofija. Pomembno je bilo to, da seje pralv
sa discipline, v svojih konkretnih rezultatih,
znala v Metodi tako, da jo je v svoji produkciji vednosti
retsko oplemenitila, to se pravi, daje ponovno dokazala njeno
pravilnost in obstoj. Seveda pa bi bilo skrajno naivno, bi
jeli, da sta e zgolj pravoverno sklicevanje na dialektiko in
ranje izrekov zadostovali za afirmacij o
prakse; zadnji kriterij je dejansko bila izmerljiva
uspenost, ki so jo v zadnji instanci glede na
ciaIni prispevek posamezne prakse k razvoju produkcijskih sil
ter njihove reprodukcije, kakor tudi sovjetske
drave. Prav ta dejavnik je blokiral razvoj
ma tudi po Stalinovi smrti, to se pravi, tudi po tem, ko so bila
njegova dela - s citiranim - umaknjena iz
obtoka. Lysenko je, denimo, porazil svoje nasprotnike
ke zaradi dveh med seboj povezanih dejavnikov: a)
se mu je dokazati, da je bilo njegovo prakticiranje
agronomije kompatibilno z materializmom; b)
lahko se je pohvalil s serijo uspenih rezultatov.
Genetiki, slavnega akademika Vavilova, so bili
ni, ker so imeli na voljo teorijo v pravem pomenu, vendar v
usodnem trenutku niso zmogli z dovolj
mi rezultati. Medtem ko je Lysenko razkazoval or jake
dinike, so se genetiki e vedno s vinskih
muic. Rezultat: genetika je bila konec let za dolgo
odstranjena tako iz olskega kakor znanstvenega ideolokega
aparata.
Delo Pokrovskegaje poleg poraza (konec
rimentiranja na nivoju olskega in znanstvenega
ga aparata) tudi teoretsko kritiko, ki mu je konec
96
MARKSIZEM IN VEDE V 20. STOLETJU
let (Pokrovski je umrl leta 1932) antimarksizem,
ekonomizem, vulgarni sociologizem in avtorjeve
zito negativne dre do velikoruskega nacionalizma celo
tivni moralni vpliv. Kljub rehabilitaciji v letih njegovo-
delo ni imelo vidnega vpliva na sovjetsko zgodovinopisje.
97
IV.
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA
KRALJEVINE JUGOSLAVIJEl
Vsa znamenja kaejo,
da mirno lahko dni.
Jutro, 15. aprila 1941
Kaj se je zgodilo leta 1941?
Kronologija, ki jo narekuje diplomatska zgodovina, je za
periodiziranje druge svetovne vojne povsem nezadostna, saj so
njen kriterij predvsem vojne napovedi, ki pa so si jih velike in
male svetovne sile v obdobju 1939-1945 dejansko izrekale ves
Sovjetska zveza je, denimo, napovedala vojno Japonski 8.
avgusta 1945, t. j., v ki ga mnogi zgodovinarji e
v periodizacijo hladne vojne. Ameriko in evropsko
za drugega svetovnega spopada na}
pogosteje teje nemko invazijo na Poljsko (1. september 1939)
injaponski napad na Pearl Harbour (7. december 1941), ko naj
bi vojna de facto postala tudi svetovna.
Mandurija, Abesinija (Etiopija), panija, Anschluss
Avstrije Mlinchenski sporazum, Hasan in
1 Del tega poglavja je bil pod naslovom Razredna logika v kraljevini
Jugoslaviji kot periferiji sistemov objavljen v: Teorija in prak-
sa, let. XLVIII, t. 1,2011, str. 230-257.
98
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
Halhyn Go12, pogodba o prijateljstvu in nenapadanju med
in Sovjetsko zvezo so sodobnikom dali kot dovolj
dokazov, da se je druga vojna dejansko
e davno pred tem, ko si je drav v letih 1939-1941 -
preko svojih veleposlanikov formalno izrekal o vojne
di.
Kraljevina Jugoslavija si je vsa trideseta leta, med 1939 in
(marec) 1941 pa e posebej, obupno prizadevala ostati na
obrobju evropskega dogajanja, kot v zgodnjih
tih letih, ko je bila strateko pomemben obrambni t. i.
sanitarnega kordona (Mala antanta) pred irjenjem
cije v srednjo in zahodno Evropo. Ker so delavska gibanja v
vseh sosednjih dravah do konca let uspeno zatrli
oziroma njim sorodni avtokratski reimi, usodo Male
antante pa je Mi.inchenski sporazum, je bila
dejavnost reimskih represivnih aparatov
jena na notranje intervencije; izvajali so aretacije in
ustanavIjali koncentracijska Lepoglava,
Smederevska Palanka).3 slabost Jugoslavije -
nost, dejansko polkoIonialni poloaj, pogojen z intenzivnim
kmetijstvom in agrarno hiperpopulacijo, izjemna
nost s poudarkom na proizvodnji ita in ibki
reji4 - naj bi s diplomacijo in gospodarskimi ter
2 Manj znana spopada med sovjetsko armado in japonsko cesarsko
armado (gvandunko armado), ki sta se dogodila v letih 1938-1939 najezeru
Hasan, vzdol meje s Korejo in ob mejni reki Hahyn Gol med Mongolijo in
Mandurijo. Mongolijaje bila takrat pod sovjetskim vplivom, Koreja
je bila pod japonsko okupacijo od 1910 (-1945), v Manduriji (pod japonsko
okupacijo od 1931-1945) pa je obstajala marionetna vlada, kijo je vodil
nji kitajski cesar Pu Yi.
3 Zgodovina Zveze komunistov Jugoslavije [v nadaljevanju Zgodovina ZK/],
ur. dr. Tahir Abdulij et al., Komunist, Ljubljana, 1986, str. 143-149.
4 Aleksander ,.Agrarna struktura Jugoslavije in Slovenije v pri-
meri z agrarno strukturo nekaterih drugih deel,c, posebni odtis Tehnike in
gospodarstva, let. V, t. 3-4, Ljubljana, 1939.
99
\ .
MARKSISTI FORMACIJA
koncesijami silam osi da ostane zunaj
spopada evropskih velesil, ne pa hkrati tudi nevtralna.
Glavna notranja tema je bila preureditev
hije, ki se je v zadnjih letih obstoja drave postopno
lizirala, kar je predvsem avtonomijo v
ni politiki, t. j., poskus uravnoteenja med lokalnimi
naInimi) elitami. S sporazumom (1939) sta
nastali dve nacionalni banovini: Hrvaka in Srbija. Ker
zum ni bil razirjen tudi na Dravsko banovino, so razprave o
ekonomskem Slovencev in o
sti lokalne elite ponovno dosegli
besede, kijih povzemamo iz Andreja Gosarja v Dejanju,
so bile: razdelitev; nai gospodarski
interesi in koristi; pridnost; zanesljivost; strokovnost;
poteno delo. Gosar je da je bila v obdobju 1937-
1938 celotna razlika (fiskalni deficit) med slovenskimi
spevki v dravno blagajno (1.053,0 milijona dinarjev) in vsemi
prejemki iz nje polnih dvesto deset milijonov dinarjev.
5
Le
5 Za smiselno ilustracijo navedenih denarnih vrednosti v predaprilski
Jugoslaviji povzemamo po Francetu Kresalu primeIjavo cen in obsega osnov-
nih ivljenjskih dobrin z gibanjem viin minimalna
potronja ene odrasle osebe je bila po Delavske zbornice v Ljubljani
naslednja: 8 kg krune moke, 2 kg koruznega zdroba, 1 kg testenin,
10 kg krompiIja, 2 kg fiola, 1 kg ria, 1 kg sladkoIja, 3 kg govejega mesa, 1
kg svinjske masti, 0,5 kg surovega masla, 10 litrov mleka, 15 jajc, 2 kg sadja,
0,7 kg itne kave in 0,3 kg soli. Ta hrane je vsebovala 90424 kalorij,
kar je pomenilo po 3014 kalorij na dan. Za delavsko druino so
3 take potrone enote. Za minimum potronje obleke odraslega delav-
ca so na vsakih 5 let eno moko suknjo, vsako leto pa po eno obleko,
4 srajce, 4 spodnje 6 parov nogavic, 2 para in en klobuk. Za dru-
ino so pavalno: za eno 80% teh sredstev, za 2 otroka tudi 80%. Za
stanovanjski minimum je veljalo enosobno stanovanje s kuhinjo. Za kurjavo
so 0,6 t premoga, 3 metre drv na leto. Za razsvetljavo so upotevali
po 3 kilovatne ure energije Za druino so 2 taki
potroni enoti. Podobne minimalne ivljenjske stroke je tudi
inpekcija dela. Po teh podatkih so stroki za hrano v dobi inflacije
do leta 1923, ko so za eno osebo znaali 382 din potem so precej ena-
100
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
pomislimo, bi nam bilo teh sto milijonov eno samo leto na
razpolago, oziroma bi nam ostali doma, pa bi lahko takoj
[ ... ]; Pri denarju se neha ljubezen; to velja povsod, v
tiki pa e prav posebno.6
Prioriteta elit je bila vzdrevanje gospodarske in
stabilnosti drave. V Dravski banovini so
cionalizirano prodajati osnovna ivila ter bencin in petrolej e
konec leta 1940; 1. februarja 1941 so tudi vpeljali posebne
krune nakaznice - karte.? Nepremostljivo so se poglabljala
nasprotja med razlagami neposredne situacije doma
in v svetu. Akterji levice so v letih 1940-1941 obnavljati
zaveznitva iz ljudskofrontnega gibanja; v leta
1941 so slovenski komunisti s socialisti
(Jugoslovanska strokovna zveza) sklenili akcijski sporazum,
prav tako so okrepili dejavnost v Zvezi slovenskih kmetskih
fantov in deklet,8 pomemben dele protireimske inteligence
komerno padali do leta 1932, ko so znaali 239 din, sredi gospodarske krize
leta 1933 so narasli na 261 din, bili leta 1935 najniji, v znesku 214 din, potem
so do leta 1939, ko so znaali 251 din, leta 1940 pa so se hitro
podraili na 279 din Celotni stroki so
in upadali v enakem tempu in so znaali leta 1923 1337 dIn, leta 1934
620 din in leta 1940 799 din Kresal je za celotno medvojno obdob-
je da so se mezde gibale v :ned do din
od 1000 do 4500 dIn In vec, place dIrektoIJev pa
od 5000 do 50000 din. Najvije so bile mezde v industrijskih (33,11
din na dan v industriji leta 1934), najnije v podeelskih naj-
slabe delo paje bilo delo v gospodinjstvu (10,79 din na leta 19
Mezde so bile v Dravski banovini vije kot drugod po JugoslaViJI, te pa so bIle
za 12 % nije od avstrijskih in 35 % vije od italijanskih. Mezde v Franciji so
bile dvakrat vije, na vedskem pa trikrat. France Kresal, Mezde in na
Slovenskem od novele obrtnega reda 1885 do kolektivnih pogodb 1991,
Prispevki za novejo zgodovino, let. XXXV, 1995, t. 1-2, str. 13-15.. .
6 A. Gosar, in gospodarska stran vpraanja o slovenski banoVI-
ni, Dejanje, let. II, november 1939, t. 9, str. 349-368.
7 Neven Borak, Zdenko Jasna Fischer et al., op. cit., str. 508-509.
8 Pot ljudstva v OF, ur. Drago Komrlj in Janko Lika,
glas, Ljubljana, 1986.
101
MARKSISTI FORMACIJA
paje bil tik pred okupacijo pritegnjen v ustanavljanje Drutva
prijateljev Sovjetske zveze. Najiri skupni imenovalec leviceje
bil, da so njeni privrenci prepoznavali neposredno vojno
njo za Jugoslavijo, t. j., gronjo okupacije in razkosanja
ve. V tem okviru je napisana in drugih
kacij v tisku vse do okupacije. V
tisku, zlasti v Slovencu in Jutru, ki sta imela zaledje v dveh
nih grupacijah - nekdanji Slovenski ljudski stranki
in t. i. mladi generaciji nekdanje Narodnonapredne stranke-,
pa je v interpretacijah razvidna diametraIno nasprotna
denca k normaliziranju (pomirjanju) nastale
je, ki se je v prvih mesecih leta 1941 bliskovito
njati. Veliko pove e to, da v zadnjih tednih pred okupacijo v
dnevnem tisku zlepa ni najti tako ognjevitega in
z vsem patriotskim patosom okraenega kot ga je za
elitno in iri javnosti manj dostopno znanstveno revijo
ki jo je izdajala katolika Leonova dru,ba, prispeval teolog
Janez Naa prva skrb vteh dneh je svoboda
movine. Svoboda za vsako ceno, bi moral en rod za njo
izkrvaveti.9 Poglavitna v
zadnjih mesecih kraljevine Jugoslavije je skoraj popolna
nost samostojnega komentiranja vojnih dogodkov;
so zgolj povzemali agencijske novice, tuje in njihove
komentarje, vendar skoraj iz Italije in vice.
Slovenec je tako, denimo, povzel komentar italijanskega lista
Popolo di Roma, kije obsodil enega izmed Rooseveltovih
rov, da [V]sebuje sovranosti proti totalitarnim
vam10. Samostojne komentarjeje najti
vsem v zvezi s takratnimi gospodarskimi in socialnimi projekti
francoskega genija - generala Petaina in
hovanjem (sovjetskega) komunizma.
9 Janez Qb uri, let. XXXV, 1941, t. 1-2, str.
86.
10 Slovenec, 8. januar 1941, str. 1.
102
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
Toda splone tenje sveta, da bi se gospodarsko upravljal po
drugih vidikih kakor se bo tudi Petainu olajana
naloga, da zamenja gospodarstvo z gospodarstvom,
ki ga v prvi vrsti vodi korist skupnosti.
11
Redno so objavljali tudi papeeve misli v zvezi s svetovnimi
problemi: Plemstvo ima svoje stroge socialne dolnosti, kakor
jih ima vsak stan, in mora v tem pogledu celo v
ki je tako zelo bolan na materializmu ('Misli
Pija XII o dednosti').12 In zbadljive komentarje na
ka Morala drube iz moskovskih 14V
esti
j:
Kot kristjane nas more le navdajati zadovoljstvo, so primorani
tam, kjer so napovedali in njegovim osebnega
ivljenja in drubenega reda boj do se k teme'
ljem, brez katerih ni ne omikanega ne ure'
jene in drube. [ ... ]
_ toda Izvestja se samo krvavo smeijo, temu pravijo nova
nravnost! Saj je to povratek k prejnjemu, k neminljivi pravi
ski nravnosti, k osnovam vsake omikane drube, k tisti nravnosti, ki
jo komunisti imenujejo burujsko.1
3
ki so vendarle presegli meje suhoparnega
prepisovanja tujega tiska, so z vojno povezane fenomene ko,
mentirali predvsem v okviru zagat vzdrevanja notranjega
reda, miru in blaginje nasploh. Zato so e posebej poudarjali
uspehe represivnega aparata, ki se mu je
vsaj ublaiti posledice izrednih evropskih razmer,
e ne povsem nevtralizirati. V objavljenem v Slovencu
z naslovom Naval Judov na nao mejo in s podnaslovom:
Pritisk beguncev ker jih preseljuje na Pol}
sko, pie:
e dostikrat smo o vtihotapljanjujudovskih beguncev iz
v nao dravo. Posebno pred nekaj leti je ?il to jako ivahen
11 S[ouenec, 10. januar 1941, str. 1.
12 S[ouenec, 14. januar 1941, str. 3.
13 S[ouenec, 16. februar 1941, str. 1.
103
"
FORMACIJA
in donosen posel, vendar je takrat lo v glavnem za bogate posa-
meznike in druine, ki so prihajale iz v nao dravo, kjer so
imele e poprej svoja podjetja ali sorodnike ter so se -stalno naselile
pri nas. Takih beguncev se je priselilo v nao dravo nekaj
Pozneje so nae oblasti s strogimi merami zavrle dotok teh beguncev,
ker so uvidele, da jim je prva skrb, kako bi se pri nas gospodarsko
vsidrali ter so izpodrivati nae ljudi na raznih gospo-
darstva in v slubah zasebnih podjetij. Toda zadnje mesece je zavzel
naval teh beguncev na nao dravo nenavaden obseg ter je dosegel
rekordne tevilke. [ ... ] Glave mariborskega tihotapstva so hitro
uvidele, da bi se dalo sedaj z vtihotapljenjem ivega tovora e
:zasluiti, kakor z mrtvo roba. Organizirali so velikopotezno akcijo, ki
je dosegla e lepe uspehe. Sedaj pa se je naim oblastem, da
so tihotapsko organizacijo na nenavaden in zelo
razkrinkaJe.
14
V tistem so v literarnem podlistku redno izhajali od-
lomki iz teh del: Edgar Wallace, Z,agonetna gro/ica. Roman i:4
londonskega iivijerija; Jules Verne, Lov na meteor; Grazia De'
ledda, Marianna Sirca. Sardinska povest. V Otrokem
so bile od marca pa je
v Slovencu izhajati tudi strip Pod svobodnim soncem.
Marca so zapisali: so nemki v
zadnjem tradicionalno prijateljstvo, na katerem slone
nemko-jugoslovanski odnoaji. 15
V tistem so avtorji in uredniki
tiska izrazito skopariti celo s komentarji
dogodkov. Slovenecje, denimo, obvestilo Podpis pogodbe med
Jugoslavijo in trojno zvezo pospremil s komentarjem dr. M.
Spalajkovica iz beograjske Politike. Zato pa so do najmanje
podrobnosti opisali protokol podpisa pogodbe; v Slovencu, 27.
marca 1941, t. 71, pie:
Nemki zunanji minister Ribbentrop je pospremil jugoslovanska
dravnika na postajo ter se tam od njiju poslovil [ ... ]
14 S[ouenec, 2. marec 1941, str. 8.
15 S[ouenec, 21. marec 1941, str. 1.
104
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
Ob povratku je bil predsedniku ministrskega sveta in zunanje-
mu ministru prirejen slovesen sprejem. e pred prihodom vlaka so se
na postaji zbrali vsi kraljevske vlade, ki so v Beo-
gradu. [ ... ]
Posebni vlak z naim predsednikom vlade in zunanjim ministrom
je privozil na postajo ob 9. G. Predsednik vlade je
dobro razpoloen stopil iz vagona, za njim pa zunanji minister dr.
in nemki poslanik von Heeren. Vsi trije so se
pozdravili s kr. vlade. [ ... ]
Nj. Kr. Vis. Knez namestnikje poslal voditelju in dravne-
mu kanclerju Adolfu Hitlerju brzojavko: Prosimo Vao eksce-
lenco, da na dan, ko kralj. Jugoslavija pristopi k trojnemu paktu, sprej-
me nae posebno elje za osebno dobro Vae ekscelence,
kakor tudi iskrene elje za nadaljnji procvet in napredek velikega
nemkega naroda.
16
Toda istega dne, 27. marca, je izla e ena tevilka Slovenca
(71 bl; na naslovnici sta bila z mastnimi natisnjena dva
naslova: Nj. Vel. Kralj Peter II. na prestolu in Vlada narod-
ne koncentracije (to je sestavil armadni general Duan S.
Simovic). Manj tiskarskega pa so porabili za objavo raz-
glasa, pod katerim je bil podpisan upravnik policije dr. Hacin
in ki je da morajo biti na podlagi predpisov 66 in
67 gostinski obrati ob 9. uri zaprti.
Jutro je 2. aprila objavilo besede predsednika vlade, da ni
razloga za vznemirjenost in demantiralo vesti o nerazpolo-
enju in demonstracijah. Toda e naslednji dan je citiralo
generala Simovica: V resnih dneh se je jugoslovanski narod
nemirnega zaradi s katerim so se vodili javni
posli. Nezaupanje do taknega stanja se je zadnje dni manife-
stiralo v toliknem obsegu, daje pretila nevarnost za javni red
in mir. Pod pritiskom tega vznemirjenja javnega miljenja je
prilo do dananjih sprememb. Povzeli so komentar basel-
skega National-Zeitunga: Ako je sploh kdaj volja naroda izsili-
la dravno spremembo, potem lahko to o dogodkih v
16 Slovenec, 27. marca 1971, str. 1.
105
MARKSISTI FORMACIJA
Jugoslaviji 27. marca. Metod Mikuje pozneje 27. marec ozna-
za dejanski osvobodilnega boja jugoslovanskih
narodov,17 Jutro pa je takrat tale kratki komentar:
Zato pomeni zgodovinski dan 27. marca 1941 predvsem
zmago morale v naem javnem ivljenju.lB
Dvanajstega aprilaje Jutro lahko postreglo z vrsto pomem-
bnih obvestil. Na naslovnici so z naslovom Samostojna dra-
va Hrvatska objavili: Ban in Narodni svet prevzela oblast v
Sloveniji. so v Zagrebu proglasili samostojno dravo
Hrvatsko. Vse zveze med Slovenijo in jugoslovansko vlado so
- Vrhovna dravna oblast kraljevine Jugosla-
vije se nad Slovenijo dejansko ne more izvajati. Zaradi tega sta
ban in Narodni svet za Slovenijo prevzela na naem ozemlju
izvrevanje vrhovne oblasti in s tem skrb za red in mir ter za
nadaljnjo usodo naega naroda.19 V znanem in v literaturi
pogosto citiranem razglasu Slovenci, bilo za-
pisano, da bo Ljubljana v kratkem zasedena. Navedena sta bila
e dva mona greha nad narodom, monost,
da bi civilisti uporabili oroje proti tuji vojaki sili ali
narodni manjini ali kakor koli sovrano nastopili
proti njima, ter denuncijanstvo.
Zagreb v zastavah. Nemke in hrvake skupaj korakajo po
ulicah - Velike manifestacije po vseh mestih.
[ ... ] Bratje, potrpimo! Predvsem namje treba treznosti, dobrote in
potrpljenja v teh dneh. [ ... ] To je vse v oblasti sil, kakor so pa
one nas samih.
20
17 Metod Miku, Pregled zgodovine NOB, 1, op. cit., str. 25-36.
lB Jutro, 3. april 1941, str. lo
19 je povzelo razglas iz Sluzoenega lista kraljevske banske uprave
Dravske banovine (12. april 1941, let. XII), ki je tistega dne e izel z
grbom kraljevine Jugoslavije, 16. in 17. aprila paje uradno glasilo izlo
z naslovom: Sluzoeni list ban;;ke uprave Dravske banovine, 23. aprila pa e dvo-
kot Bollettino Ufficiale del. Commissariato civile peri territori sloveni occu-
pati oziroma kot Sluzoeni list kr. civilnega komisariata za zasedeno slovensko
ozemlje; oboje z grbom savojske dinastije.
20 Jutro, 12. aprila 1941, str. 1 in 3.
106
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
v rubriki vesti so zapisali, da je v Budimpeti
izla prva serija prevodov iz srbske, hrvake in slovenske
evnosti v treh knjigah. Slovensko knjievnost je zastopala -
Cankarjeva povest Na klancu, kije dobila v naslov
As
4
egenysovon.
21
Naslednji dan so lahko e postregli s prvim opisom
cijskih in blagega ob njihovem sprejemu:
Italijanska vojska zaseda nae kraje. Nae prebivalstvo jo je
sod sprejelo z mirom in razumevanjem, kijhl nalaga dostojanstvo
dovinskega trenutka. Mehko je na veliki petek aprilsko sonce zlatilo
banske na Bleiweisovi cesti, ko je z hrupom
prihitela iz notranjske smeri kolona motornih koles, na njej pa vrsta
bersaljerskih postav. [ ... ] Med vojsko, ki zaseda deelo, in
stvomje vladalo povsod najlepe razumevanje in mir, kakrnega
ga dostojanstvo velikega zgodovinskega trenutka.
22
Jutro je v tednih e naprej objavljalo opise
jateljskih stikov med civilisti in italijanskimi vojaki. Vsa
menja kaejo, da mirno lahko dni.
In le kako jih tudi ne bi, ko pa so bili nekateri vojaki tako
jazni, da so tu in tam s svojimi motocikli celo
ljali na kratek sprehod. Petnajstega aprila je bil objavljen
razglas okupatorjev. visok obisk pri g. banu, Nato je upan
razkazal gostu prostore mestne in
tavljamo lojalnost prebivalstva, je ban dr. izrekel
da bodo vojake in civilne oblasti postopale
brohotno s prebivalstvom.23 Jutro je takrat naslovilo svoje
dopisnike:
novega poloaja nas povpraujejo dopisniki o smernicah,
kako naj v Vljudno naproamo vse dosedanje kakor
tudi dopisnike, da nae urednitvo zvesto informirajo o vseh
21 Jutro, 12. april 1941, str. 3.
22 Jutro, 13. april 1941, str. 1
23 Jutro, 16. april 1941, str. 1.
107
FORMACIJA
vanih dnevnih dogodkih v svojih krajih. Naj ne zamerijo, ta ali
ona beleka - zaradi pomanjkanja prostora - ne bo objavljena.
Vsekakor bomo hvaleni za sleherno novico iz slovenskih krajev.
Prosimo,
Rubrika ivali istega dne: Ula je mala zelena papiga.
Najditelj dobi 50 din - Resljeva c. 1. Kdo
pa je bil omenjeni gost, ki se je mudil pri banu in
nu? Federale Emilio Grazioli spada med faiste prve ure, med
faiste pred pohodom na Rim. [ ... ] Gospodu civilnemu
sarju elimo pri izvrevanju njegovih poslov mnogo uspehov
v blagor njegove velike domovine in naega prebivalstva, so
zapisali 19. aprila, v osmrtnicah pa je bilo objavljeno ime
nekdanjega ljubljanskega upana dr. Ivana Hribarja, ki je iz
obupa napravil samomor, v tisku niso navedli.
dvajsetega aprila je Ju-tro o obisku ljubljanskega kofa
Romana pri civilnemu komisarju, pri je postreglo tudi
z nekaterimi protokolarnimi podrobnostmi:
Na stopnicah so vrili strao Kraljevi Karabinjerji. Mons.
Roman je Kr. Civ. Komisarju svoje pozdrave in pozdrave vse
po italijanskih zasedenega slovenskega ozemlja,
mu popolno sodelovanje cerkvenih oblasti s
Italijo v interesu prebivalstva. Kr. Civilni Komisar se je zahvalil ter se
zadral v razgovoru z nadkofom in njegovim spremstvom
o vpraanjih, ki zadevajo Cerkev. cerkveni
janstvenikje zapustil sede Komisariata, pozdravljen z istimi
Med druge novice tistega dne so umestili da se
srbski kralj Peter e nekaj dni [mudi] v Atenah. Z
mastnimi in Pomagajmo povsod naim
lastem! (24. april). Dogovor z urednitvom Jutra o objavljanju
najvanejih vesti v (27. aprila). Bodimo
nirani in trezni! (2. maja). Progetto fantastico -
napis nad skico gigantskega denika iz jeklenih ic, ki
24 Jutro, 17. aprila 1941, str. 3.
25 Ibid.
108
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
naj bi S svojim hitrim kroenjem izstrelke v zraku in
tako v varovale vojne ladje pred letalskimi
di. 26 Nova ustava za ljubljansko pokrajino; 2ahvala v imenu _
slovenskega ljudstva (4. maja). Spomenica slovenskih
kov Duceju. Spotljiva vdanost kralju in Cesarju ter hvalenost
Duceju (6. maja). DevetegajunijajeJutro na svoji naslovnici ob
navedbi letnice v arabskih tevilkah (1941) dodalo e rimsko
tevilko XIX, leto od pohoda faistov na Rim.
Kaj seje marca in aprila 1941 pravzaprav dogajalo?
Na dogodkovnem nivoju neverjetno veliko.
je zapisalo: pristop Jugoslavije k osi
eskalacija ljudskega nezadovoljstva;
vencija generala Simovica in razglasitev mladoletnega
lonaslednika za kralja, kar je de facto spodneslo reim regenta
kneza Pavla; uvedba policijske ure; vojna; ban in Narodni svet
za Slovenijo prevzameta oblast v Sloveniji; okupacija;
pad drave in pojav novih dravnih tvorb na njenem ozemlju
(NDH - ime Jugoslavije iz tiska izgine tako
slovanski kralj Peter II. nenadoma postane srbski kralj, ki
odide v namesto jugoslovanske kraljeve vojske se e
pojavljajo imena drugih, nacionalnih, oboroenih formacij -
hrvake slovenski vojaki); predaja oblasti in
vila lojalnosti novi dravi in njenim oblastnikom v Sloveniji,
nastanek Ljubljanske pokrajine kot dela italijanskega
stva, ki dobi visokega civilnega komisarja in tudi
vo; uvajanje itn.
Na nivoju dogodkov, o katerih pa niso pisali, je bil
ben sestanek vodstva SLS 30. marca 1941, na katerem so
ki slovenske stranke pripravili
jo, bi prilo do okupacije. Dr. Alojzij Kuhar,
tivnega odbora jugoslovanske begunske vlade v Londonu, je
26 Jutro, 3. maja 1941, str. 6.
109
FORMACIJA
pozneje zapisal, da so takrat zavrnili vsako sodelovanje s
no oblastjo ali sovranimi ali
nizacijami. Dogovorili so se, da Alojzij Kuhar in France
brovek odideta v tujino, Miha Krek, pozneji podpredsednik
begunske vlade, in Fran Kulovec kot ministra Simoviceve vlade
ostaneta v Beogradu, ban pa v Ljubljani.27
Na nivoju spodletelih dogodkov, o katerih tisk prav tako ni
velja omeniti, daje narodni svet imenoval delegacijo,
ki so jo sestavljali ban dr. Ivan Pucelj in dr. Gosar. S
posebnim dovoljenjem italijanskega generala Romere,
ga vojska je 11. aprila e zasedla Ljubljano, so 12. aprila odli
v Celje, da bi tam vzpostavili diplomatski stik z nemko vlado
in poskuali izposlovati za slovensko ozemlje podoben status,
kot gaje prav tiste dni pridobila (Neodvisna drava) Hrvaka.
Do pogajanj ni prilo.
28
Kaj pa se je zgodilo na nivoju prakticiranja oblasti?
Okupacija je vpeljala jasno diskontinuiteto: odpravili so
bansko oblast, in zelo hitro jo je zamenjal italijanski visoki
civilni komisariat; s tem je bila odpravljena dilema, s
katero so se elite ukvarjale ves obstoja
vije, avtonomija ali
ska politika je e vedno ostajala znotraj okvirjev druge
ce 19. stoletja; razprave o preureditvi Jugoslavije so bile na las
podobne velikim polemikam stare Avstrije:
zem, trializem ali avtonomizem. Okupacijski reim paje v
nutku zagotovil oboje: vpeljal je strogi in brezprizivni
lizem - okupator je naslovil prebivalstvo kratko malo s
Cittadini! (Dravljani!)29 -, za katerega je represivni
aparat, ponudil paje nekakno kulturno avtonomijo. To je bilo
27 Neven Borak, Zdenko Jasna Fischer et al., op. cit, str. 414.
28 Metod Miku, Pregled zgodovine NOB, 1, op. cit., str. 5lo
29 SluzDeni list, 16. aprila 1941, str. 262. Naslovitev "Cittadini! so preve-
dli: Vsemu prebivalstvu!.
110
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
razvidno e iz prvega razglasa okupatorjeve vojske, e pred
sprejetjem ustave za Ljubljansko pokrajino:
Italijanska vojska je zasedla vae kraje. Z dananjim dnem pre- _
vzemam [div. general Federico Romero] civilno poveljstvo mesta
Ljubljane z vso vojako in civilno oblastjo. Vaa lastnina, vae ege in
navade se bodo spotovale pod pogojem, da ne napade ali ali
oboroenih sil, ki v vaih krajih predstavljajo Italijo.3o
Na prvi pogled se kaejo ukrepi italijanske okupacijske sile
zelo podobni tistim, ki jih je pred kot desetletjem vpeljal
reim kraljeve diktature, ko je suspendiral vidovdansko usta-
vo. Komunisti so v 30-ih letih vsekakor imeli na voljo dovolj
argumente, da so jugoslovanski reim, e preden
se je po letu 1935 priblievati in Italiji, lahko
za faizem
31
, mi pa moramo biti tukaj
30 Sluz"beni list, 16. aprila 1941, str. 262. Italijanske okupacijske sile so
nemudoma uvedle cenzuro, s katero so suspendirale vse legalne oblike politi-
delovanja: PO informaciji iz italijanskih slubenih krogov morajo imeti
publikacije v strogo ter smejo obrav-
navati verska, gospodarska, socialna, vzgojna, kulturna in sportna vpraanja.
Vsaka tiskovnina se mora pred izidom predloiti v cenzuro divizijskemu
poveljstvu italijanske vojske v Ljubljani. Brez te odobritve se ne sme nobena
publikacija razirjati (Jutro, 17. aprila 1941, str. 3).
31 Jugoslovanski komunisti so novi reim, ki gaje vzpostavila intervenci-
ja kralja Aleksandrajanuarja 1929 za diktaturo. Ta
ocena je bila takrat neposredno povezana z intenzivnejim reimskim priti-
skom na organizacije. Plenum CK KPJ, kije oktobra 1929 zase-
dal na Dunaju, je ugotovil, da so v Jugoslaviji komunisti izgubili vse monosti
za pollegaino delovanje in preli v ilegalo, da reimski represivni aparat
izkoreninja tovarnike organizacije, poostruje
nadzor meja in v gibanje vrinja infiltratorje (provokatorje). Boris Ziherlje poz-
neje razvoj faizma v Sloveniji in Jugoslaviji pojasnjeval v irem (svetovnem)
kontekstu razvoja monopolnega kapitalizma v imperializem, kjer se faizem
pojavi kot skrajna oblika vladavine. Po Ziherluje faizem v ekonom-
ski razsenosti otrok drube, saj se je porodi! iz njenih protislovij,
v kulturnem pogledu pa je njena karikatura, saj pri svojem manipuliranju z
ljudskimi mnoicami parazitira na najbolj pozitivnih pridobitvah buroazne
epohe, kot sta, na primer, ideji naroda in socializma. faizma v
Sloveniji Ziherl povee s skrajnim gibanjem arjune iz 20-ih
111
FORMACIJA
Jugoslavija kot periferija sistemov
Ni dovolj, da je bila kraljevina Jugoslavija peri-
ferija kapitalisti svetovnega sistema, kot to v svoji kratki
razpravi nakazuje Mojca Novak
32
; prej bi lahko rekli, daje bila
periferija evropske polperiferije
33
, ki so jo sestavljali
reimi. Do leta 1938 je dele jugoslovanske zunanje blagovne
menjave z dosegel 50%, z Italijo pa 15%. Jugoslavija
se je ekonomsko tesno povezala z v sankcij, kijih
je Drutvo narodov vpeljalo proti Italiji zaradi njene invazije v
Abesinijo (Etiopijo) jeseni 1935 in ki se jim je bila pod priti-
skom Velike Britanije in Francije primorana pridruiti tudi
let, kije svoj ideoloki program gradila na ideji o integralnem jugoslovanstvu
in narodni enotnosti, in nakae njihovo povezavo z liberalno
JNS. Drugo obdobje razvoja faizma v Jugoslaviji po Ziherlu nastopi v zgod-
njih 30-ih letih, ko njegovi protagonisti (Jevtie in implicitno Stojadinovic) pred
idejo jugoslovanstva postavijo socialno vpraanje in antisemitizem. Arhiv Re-
publike Slovenije, AS 1486 PK KPJ za Slovenijo, Resolucija o organizacijonom
stanju partije, plenum CK KPJ, Dunaj, oktober 1929, ko 3; A. Poljanec [Boris
Ziherl], Dve razdobji faizma na Slovenskem, Sodobnost, let. VI, 1938, t.
1-2, str. 42-52.
32 Mojca Novak, Periferna agrarna transformacija; slovenski primer, v:
Prevrati in slovensko gospodarstvo v xx. stoletju 1918-1945-1991, ur. Neven Bo-
rak in arko Lazarevic, Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1996, str. 23-35.
Dodajmo, da so nekateri ekonomisti e v 30-ih letih jugoslovanski (slovenski)
prostor mislili kot del evropske agrarne periferije. Cf, npr., dr. Ciril ebot,
Evropske gospodarske perspektive, let. XXXV, 1941, t. 1-2, str. 37.
33 Cf Wallersteinovo svetovnega gospodarstva na center, polpe-
riferijo in periferijo: Immanuel Wallerstein, The Modern World-System.
Capitalist Agriculture and the Origins of the European World-Economy in the
Sixteenth Century, 1, Academic Press, 1974, str. 15-18, 67-129, 347-357. Cf
tudi Arrighijevo in Saulovo analizo kompleksnih odnosov med centrom in
periferijo svetovnega kapitalizma, ki stajo avtorja v 60-ih letih naredila na pri-
meru Junoafrike republike. Periferija lahko opravlja svojo funkcijo v glo-
balni delitvi dela le tako, da tudi sama razvije regionalne centre z
lastno periferijo. V naem primeru to velja tudi za polperiferijo, t. j., nacisti-
in Italijo. Giovanni Arrighi in John S. Saul: Natio-
nalism and Revolution in Sub-Saharan Africa, The Socialist Register, let. VI,
1969, str. 146-147.
112
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
Jugoslavija. Nevarnega zunanjetrgovinskega deficita z Italijo
obe antantni velesili, dotlej tesni zaveznici Jugoslavije, nista
bili pripravljeni kompenzirati - pa. e
vinski sporazum med Jugoslavijo in sklenjen 1. maja -
1934,je Jugoslaviji zagotavljal odkup 60% delea celotne
vodnje penice, in to po 30% vijih cenah, kot so tedaj veljale
na svetovnem trgu; res paje, daje bila menjava med dravama
predvsem klirinke narave (kmetijski izdelki v zameno za
strijske izdelke). Ko je postalo jasno, da sankcije niso dosegle
nobenega sta Jugoslavija in Italija septembra 1936
podpisali trgovinsko pogodbo in tako obnovili stike;
dvajsetega marca 1937 jo je nadgradila pogodba o prijateljstvu
in sodelovanju, ki sta jo v Beogradu podpisala grof Ciano in
ministrski predsednik Stojadinovic; Jugoslavija je pri tem
znala italijansko cesarstvo, ki ga je prav takrat razglasil
lini.
34
Prav zaradi perifernega poloaja so
vanske elite navdih za gospodarske in
me iskale v prvi vrsti pri korporativizmu, medtem
ko so se drave polperiferije in centra tako ali
dovale s planskim gospodarstvom, s katerim so takrat
rimentirali v Sovjetski zvezi. Eden izmed problemov
sveta v velike krize je bil, kaj storiti z veliko dravo s
raj da neizmernim ekonomskim potencialom, ki paje takrat e
ni bilo zadovoljivo integrirati v globalno delitev
ter - (pol)periferija; spodleteli poskus, da bi zasedli
velikansko sovjetsko dravo, je nemara najjasneje nakazal
nji konec kolonializma, t. j., imperializma.
34 Cf.: Hans-Joachim Braun, The German Economy in the Twentieth Century
[v nadaljevanju: The German Economyj, Routledge, London in New York, 1990,
str. 102; Neven Borak, Zdenko Jasna Fischer etal., op. cit., str. 207,507;
Joe Pirjevec, Jugoslavija. Nastanek, ramoj ter Karadjordjeviceve in Titove
Jugoslavije, Zaloba Lipa, Koper, 1995, str. 96-100.
113
FORMACIJA
je trditi, da je bila za jugoslovanske liberalce in e posebej za
konservativce Sovjetska zveza predvsem ideoloki problem,
medtem ko so bili reimi, od katerih je Jugoslavija v
letih postajala vse bolj gospodarsko odvisna, s svojimi
ekonomskimi in socialnimi modeli potencialna reitev in jih
zatorej niso problematizirali, vsaj ne tako ostro, kot so
ski reim. Dela dr. Andreja Gosarja, ki so bila neusmiljeno
tako do korporativizma kakor do sovjetskega planskega
gospodarstva, so bila v tistem velika izjema. To se je
dvoumno kazalo tudi v zunanji politiki kraljevine Jugoslavije,
ki je diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo vzpostavila ele
junija 1940, medtem ko je vzdrevala
ne gospodarske in odnose s Sovjetsko zvezo vsa
deseta leta, vse do invazije junija 1941; teh niso omajali niti
spopadi v panski dravljanski vojni, ko so si ogenj
njali nemki in sovjetski vojni letalci; prav tako podpisa
vpitega sporazuma Molotov-Ribbentrop o prijateljstvu in
napadanju, kije tajni protokol o delitvi Poljske, niso
spopadi med Sovjetsko zvezo in Japonsko, pa
prav je bila ta ena izmed treh
skega pakta (predhodnika trojnega pakta), t. j., najtesneja
zaveznica in Italije.
Biti periferija reimov je v glavnem pomenilo
troje: a) da teritorij pride pod reim uprave kot
prve faze pred b) administrativno v
to je pomenilo monost kolonizacije, ki so jo
(zlasti) nacisti po zgledu velikih kolonizacij
manskega ivlja iz visokega in poznega srednjega veka, kar je
bil popoln anahronizem, ki ni bil brez ukrepov, ki so
jih pozneje poimenovali oziroma genocid; c)
drava dobi status odvisnega, administrativno
nega ozemlja, katerega gospodarstvo, komunikacije in
sto tudi oboroene sile so na voljo metropolam.
Ugodneji status iz c, za katerega smo e navedli, da si
114
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
je zanj prizadevala jugoslovanska, pozneje pa tudi slovenska
elita, je terjal notranjo stabilnost drave - kar pa je spodletelo
tako kralju Aleksandru z uvedbo estojanuarske diktature
(192 9) in t. i. septembrske (oktroirane) ustave 1931, kakor tudi
sporazumu (1939). Jugoslovanskim elitam
se vse do konca ni do konca izpeljati nujno
nih reform, ki bi ekonomsko in (u)pravno poenotile dravo.
35
Diktaturo kralja Aleksandraje imeti za zadnji poskus,
ki je v imenu unitarizma, t. j., maksimalnega programa
mone frakcije jugoslovanske buroazije, poskual poenotiti
in gospodarske elite. Diktatura in ok-
troirana ustava nista popolnoma odpravili
ivljenja, sta ga preoblikovali, saj kraljevi
reim, kljub podpori vojske, zaradi ekonomske ibkosti
ve ni mogel vladati sam in se je moral e naprej zatekati h
promisom. elementov reim ni poskual kratko malo
konflikte med njimi preselil na raven, kjer bi
bili bolj pregledni in obvladljivi; vse stranke so se bile
v obdobju 1931-1933 prisiljene zdruiti v dve veliki
ni strankarski grupaciji: JNS (Jugoslovanska nacionalna
stranka), v katero so stopali predvsem liberalci, in JRS
slovanska radikalna stranka), v kateri so se zdruevali
servativci. Spopad med unitaristi in avtonomisti bi se po tem
preselil na nivo, kjer e institucionalnega okvira,
v katerem so bile prisiljene delovati stranke, dejansko ne bi bil
smiseln.36 Povedano ker je bila drava ibka, je bil
kraljevi reim dilemo med avtonomizmom, v katerem je videl
35 Sergij Vilfan, Pravna %godovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana,
1996, str. 505.
36 Nova volilna zakonodaja je postavila stranke v odvisnost od
centra; lokalna nekdanjih strank je temeljila na
uspehu krovne stranke na vsej dravni ravni; samo zato so slovenski liberalci
lahko vladali v Dravski banovini med letoma 1931 in 1935. Cf: Neven Borak,
Zdenko Jasna Fischer et al., op. cit., str. 321-332.
115
1
1
FORMACIJA
pot v katastrofo, in unitarizmom prisiljen reevati oziroma
obvladovati na ravni. Analogno je potekal poskus
zdruitve vseh sindikatov v enotno dravno proreimsko orga:-
nizacijo, ki se je imenovala Jugoslovanska delavska zveza
(Jugoras), ustanovljena leta 1935, kakor tudi ustanovitev
dravnega patriotskega in telovadnega gibanja Sokol (zato so
ukinili katoliki Orel). Uspeh je bil prav v tistem
1935-1936 je prilo do vala stavkovnega gibanja, na
katerega je reim odgovoril ele leto pozneje z Uredbo o
minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb,
vanju in razsodnitvu in tudi tu je bila razvidna tenja po
tralizaciji, tokrat povsem po korporativnem
du. Uredba o minimalnih mezdah iz februarja 1937 je
devala minimalno mezdo na vsedravni ravni, ki so jo bani za
svoje pokrajine smeli spremeniti, vendar so bile spremembe
predpisane; uredba je za primer spora e predvidevala
nalni postopek, ki ga je na prvi stopnji vodilo okrajno
stvo, oziroma arbitrao, ki so jo sestavljali uradnik, ki gaje
noval ban, in po dva zastopnika delavcev in delodajalcev; v
tistem so bile stavke prepovedane, razsodbe pa brez
ziva. Zaradi odpora delavskih gibanj niso popolnoma
rali kolektivnih pogodb; Jugoras kljub tendencam ni ostal
edina delavska strokovna organizacija, je obstajal
da bi mu podredili vse delavske ustanove.
37
Tako kljub
skom in gronjam niso ukinili
vanske strokovne zveze, ki se je v tistem razla
s Slovensko ljudsko stranko - ta paje ustanovila nov sindikat
Zveza zdruenih delavcev, ki se je pridruil Jugorasu.
38
Od
37 France Kresal, Zgodovina socialne in gospodarske politike v Sloveniji od
liberali%ma do druge svetovne vojne, ur. Neven Borak in arko Lazarevic,
Cankmjeva zaloba, Ljubljana, 1998, str. 305-309.
38 Neven Borak, Zdenko Jasna Fischer et al., op. cit., str. 338;
Drago, Katolici%em na Slovenskem. Socialni koncepti do druge svetovne vojne,
Krtina, Ljubljana, 1998, str. 196-197.
116
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
dine 30,ih let seje razvijati ljudskofrontno gibanje, kije
na razne povezovalo nasprotnike lokalnih in centralnih
elit;39 reimu, ki ga je vse bolj paraliziral konflikt med cen'
tralizmom in avtonomizmom, pa ga kljub represiji ni uspelo
zatreti; za ta spopad lahko tako daje dejanski
jugoslovanske revolucije.
Tudi zadnji poskus preureditve monarhije je doivel ne'
uspeh; sporazum kije odprl pot legitimaciji
nacionalnih partikularizmov, ni prinesel stabilnosti drave,
prej je ponudil za njeno razkosanje ter vpeljavo raznih
okupacijskih reimov. Usoda nekdanje Dravske banovine je
bila povezana s prej navedenima a in b.
Italija, izrazito centralizirana drava s ibkim
odporom, kije bila takrat (kljub vidnim vojakim neuspehom
v Etiopiji in na videz e vedno stabilna in indu,
strijska sila, v nasprotju s kraljevim jugoslovanskim reimom
ni ponudila slovenskemu zasedenemu ozemlju nobene politi,
koncesije. Vse stranke (organizacije) so kratko
malo ukinili; v administrativnem aparatu so vlogo
dobili novi italijanski uradniki, strukture - od kofa,
ravnateljev kulturnih in znanstvenih ustanov navzdol vse do
upanov - pa so bile prve tedne po okupaciji prezaposlene s
pisanjem vdanostnih izjav (spomenic) (Mussoliniju).
Povedano novo oblast so lahko zgolj priznali.
Vzpostavljenaje bila kulturna avtonomija, ki pa ni ukinila slo,
venskega olskega sistema, ljubljanske univerze, akademije,
knjine produkcije, tiska in - kot se je zgodilo na nem'
kem ali madarskem zasedenem ozemlju.
Po drugi strani pa je tisk, kar zadeva delovanje
oblasti, kljub vsemu vzdreval neko obliko kontinuitete.
zdi se, da se ne glede na zgoraj opisane spremem'
39 Alenka Nedog, Ljudskofrontno gibanje v Sloveniji od leta 1935 do 1941,
Borec, Ljubljana, 1978.
117

FORMACIJA
be delovanja oblasti, ki jih je prinesla okupacija, ni prav
zgodilo. Tudi tukaj je koketiranje dela elit s faiz'
mom, ki ga je bilo v tisku sicer opaziti e veliko pred aprilsko
vojno in okupacijo, drugotnega pomena; zanima nas tisto, kar
se v tisku najprej kae kot konformizem do
vsakega reima (ne samo do faizma), ki v nekem trenutku raz,
polaga z pa kratkotrajno (npr. inter'
vencija generala Voditelji osvobodilnega gibanja -
komunisti - so dro
v glavnem prav zaradi njegovega tiska e pred oku,
pacijo okarakterizirali kot moralno bankrotirano in kapitu,
lantsko. Ta ocena, ki je sicer imela v svojem nedvomno
pomembno in mobilizacijsko teo, nas ne more zado,
voljiti; toliko bolj, ker dejansko ni niti v tistem
Iz medvojnega pisanja B(lrisa o izdajalski vlogi sloven,
ske buroazije je razvidno, da so moralne konotacije (diskvali,
fikacije), s katerimi osvobodilni tisk nikoli ni skoparil, pri
nekoliko bolj analizi potrebovale dopolnilo, ki ga je
voditelj slovenskega osvobodilnega gibanja in revolucije
poiskal na terenu znanosti - logike. Tako je v Naa ne'
in naa vera!, objavljenem v prvi tevilki Slovenskega
maja 1941, zapisal tole:
Preteklost se je prelomila; naa kapitalisti gospoda, ki
se je penila v frazah, se je pod gospodstvom
pete do kraja razgalila kot ogabni izdajalec
brez mrvi ce narodnega in ponosa, brez trohice sramu.
Poklonitev slovenskih vojakov italijanskim okupatorjem je zgolj
gorostasno sramoten 23,letne gosposke
politike.
40
40 "t. 8. 'Naa in naa vera!' V maja 1941, v: Do-
kumenti ljudske revolucije v Sloveniji. Marec 1941-marec 1942 (V nadaljevanju:
DLRS), I, ured. Tone Ferenc, Ferdo Fischer, Davorin Jerek et al., Intitut za
zgodovino delavskega gibanja, Ljubljana, 1962, str. 37. Uredniki so v opombi
navedenega zapisali, da je avtor vetjetno Boris
118
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
e bolj ekspliciten je bil leto dni pozneje v
Revolucionarni razvoj slovenskega narodnoosvobodilnega
gibanja, objavljenem v drugi tevilki Dela maja 1942:
Slovenska narodna revolucija se razvija po logiki in potrebi do-
sedanjega boja za osvoboditev, zdruitev in slovenskega
naroda. Da pa v notranji drubeni logiki take borbe igrajo
vlogo prav razredni momenti, je neizpodbitno dokazala slovenska
peta kolona iz obeh tradicionalnih taborov, ki je iz reak-
cionarnih razrednih razlogov prila na pot izdajstva nad lastnim na-
rodom, je Osvobodilna fronta vsenarodno osvobodilno giba-
nje.
41
Kar se na prvi pogled kae kot apriorizem, je
brati tudi kot markacij o vrzeli na terenu moralne ideologije,
kar je zahtevalo iskanje alternativnega pogleda na konkretno
situacijo. Ne nazadnje je (bilo) sklicevanje na javno
moralo, dobroto in potrpeljivost za
diskurz. Toda preteklost se je po prelomila. Drava je
razpadla, njeno ozemlje so si razdelile drave sil
osi, ki so vpeljale okupacijske reime; so izgi-
nila vsa predstavnika telesa nekdanje monarhije, zamenjale
so jih civilne in vojake administracije oziroma marionetne
vlade (Hrvaka - Srbija - ki so jih imenovale
okupacijske sile.
42
so vse te spre-
membe opisovali in interpretirali kot nujnost pri vzdrevanju
javnega reda in miru. Za intervencijo generala kot
tudi postavitev Graziolija za visokega civilnega komisarja je
bilo zato da sta zgodovi,nska dogodka (trenutka);
oba pripetljaja, pa povsem - prvi je bil gesta
odpora proti silam osi, drugi njihova zmaga - sta zaznamova-
la stabilnosti v trenutku, ko je prilo do v kate-
41 "t. 19. Borisa 'Revolucionarni razvoj slovenskega narod-
noosvobodilnega gibanja' , v: DLRS, II, Intitut za zgodovino delavskega giba-
nja, Ljubljana, 1964, str. 54.
42 Metod Miku, Pregled NOB, 1, op. cit., str. 53.
119
FORMACIJA
rih bi lahko nastopil kaos; ko je izbruhnilo veliko neza-
dovoljstvo med ljudstvom, ko se je vojska umaknila
(izginila) iz Dravske banovine in se je usodno represi-
vni aparat. Ni da je poskual samooklicani narodni
svet v tem vmesnem t. j., tik pred konsolidacijo okupa-
cije (12. aprila), s pozivi, med katerimi so bili najbolj glasni
tisti, ki so pozivali k redu in miru, ustvarjati videz stabilnosti
represivnega aparata:
Narodni svet za Slovenijo Vse strae, varnostni organi in
vojaki, ki pripadajo slovenskim edinicam, naj se s sloven-
skimi kokardami ali trakovi, ki naj jih vidno nosijo. - Vojako oroje
takoj oblastem! [ ... ] Tistega, ki bi tega ne upoteval, lahko
zadenejo zelo hude posledice. To seveda ne velja za tiste osebe, ki so
od pristojne oblasti postavljene, da vzdrujejo javni red in mir.43
taka volja do reda in miru? Vse kae, da je najbolj
jasen odgovor dal prvi uradni razglas italijanskega okupator-
ja: v zameno za spotovanje lastnine, eg in navad. Temu bi pri-
trdil Boris gospoda je bila pri-
pravljena storiti kar koli, da bi zavarovala svoje interese, teme-
na zasebni lastnini, to se pravi, priznala sleherno oblast,
ki bi jim zanjo. Toda problem je bil prej ko slej v tem,
da slovenska gospoda nikoli ni konsolidirala
svojega razrednega gospostva, kot se je to elitam
evropskega centra in polperiferije. Zasebna lastnina je dejan-
sko bila na najbolj abstraktni ravni skupna buroaznih
frakcij, vendar jih kot taka ni mogla poenotiti; prav nasprot-
no. Zasebna lastnina je najprej pravno razmerje, ki predpo-
stavlja pogodbeno enakost med individuumi. Na tem nivoju
sta si pravzaprav povsem enaka industrialec Hutter in naj-
slabe delavka v njegovi tovarni; oba imata pravico do
lastnine in svobodnega sklepanja kupoprodajnih pogodb.
Zasebna lastnina kot samostojni dejavnik drubene regulacije
43 Slovenec, 12. aprila 1941, str. 1.
120
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
je samo v fikcijah svobodnega trga, ki pa so imele v
letih zelo malo privrencev, celo med liberalci. Kapitalisti
kot zasebni lastniki, t.j., kot agenti produkcijskega procesa, ne
morejo obvladovati konfliktov med drubenimi razredi; to je
zgolj s posredovanjem politike oziroma njenih
nomskih agentov, ki delujejo v t. i. sferi civilne drube, t. j.,
aparatov hegemonije po Gramsciju oziroma ideolokih
tov drave po Althusserju. S tega nikakor ni
da italijanski okupator ni ponudil samo spotovanja zasebne
lastnine, tudi spotovanje eg iri navad! Skratka;
Italija je slovenski gospodi zagotovila vse,
razen politike.
v nekdanji Dravski banovini se ni nobeni sili
da bi poenotila frakcije razreda okoli
konkretnega projekta, bodisi bodisi
ga, na podlagi katerega bi bila razredna hegemonija
je operativno lahko to se je najizraziteje pokazalo
v spodletelem poskusu ustanovitve slovenske banovine, s
bi bil v preteni meri realiziran program
Slovenske ljudske stranke; gospodarsko - fiskalno - pa bi bila
banovina bolj neodvisna od centra, kar bi po mnenju
nikov blagodejno vplivalo na razvoj slovenskega
stva.
44
Vsi taki projekti so poglabljali razcep v tradicionalnih
grupacijah, najusodneje prav v okviru SLS. Problem
SLS je bil ta, da se je sredi let pridruila Stojadinovicevi
vladi, kar je pomenilo, da je v kriznih letih v
ru centralizma izvajala njen program
bene prenove. Promocija stanovsko urejene drube, kijo je SLS
izvajala preko organizacij, kakrni sta bili denimo
zveza in Zveza zdruenih delavcev, in z podporo
Katolike akcije, je temeljila na katoliki doktrini
44 Npr. Andrej Gosar, in gospodarska stran vpraanja o sloven-
ski banovini, op. cit., str. 349-368.
121
1
FORMACIJA
vizma, ki je zagovarjala cerkvene avtoritete pred
dravno inje bila kot taka blizu avtonomizmu, med tem ko je
Stojadinoviceva vizija
iskala vzor pri italijanskem faizmu, kjer je primat
dal dravi, ki si je prizadevala odpraviti ali vsaj nevtralizirati
sleherne nacionalne in ekonomske partikularizme. Priljublje-
na skovanka klerofaizem, kije nastala v 20-ih letih, e danes
zamegljuje konceptuaine razlike, ki pa so bile v tistem
pomena za razcep v prostoru Dravske
banovine.
45
Zaradi Stojadinovicu se
je od SLS odcepila skupina, pozneje znana z imenom Stara
SLS, katere voditelja sta bila dr. Anton Brecelj in dr. Ivan
Stanovnik, ki je zagovarjala avtonomizem in se
s tem pribliala sindikalistom. Ti
so se od katolikega tabora odcepili zlasti zaradi
spora okoli interpretacije papeke okronice Quadragesimo
anno46, na kateri je temeljil stanovski koncept njihovih
sprotnikov; obe grupaciji sta se po okupaciji pridruili
Osvobodilni fronti. Protislovno koalicijo med Korocem in
Stojadinovicem je v predaprilski Jugoslaviji
kot paradigmatsko; zanjo je bila igra in
gospodarskih koricesij med elitami, ki so destabilizirale
vo in zavirale modernizacijske procese v gospodarstvu, t. j.,
ohranjale periferni poloaj drave. Mordaje bil e najbolj
kovit centralni gospodarski projekt sanacija dolgov,
ki je potekala v letih 1932-1936; najprej so sprejeli moratorij
na njihovo potem pajihje od denarnih zavodov,
pri katerih so bili sklenjeni, prevzela Privilegirana agrarna
banka, in nazadnje so jih delno odpisali.
47
Ti ukrepi so v
45 Cf Dragoevo analizo problema redukcije konceptualnih razlik pri razu-
mevanju katolicizma na Slovenskem: Drago, op. cit., str.
7-10; 143-173.
46 Neven Borak, Zdenko Jasna Fischer et al., op. cit, str. 394;
Drago, op. cit., str. 194-209.
47 France Kresal, Zgodovina socialne in gospodarske politike v Sloveniji od
122
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
Dravski banovini predvsem zanesljiv polom
ditnega zadrunitva, ki je bilo nenadomestljiva
gospodarska in opora SLS in katolicizma
nasploh, a tudi pomembna gospodarska doktrina.
48
Katolika paradigma stanovsko urejene drube je bila na
Slovenskem v vsem medvojnem obdobju tesno povezana s
socialno in ekonomsko doktrino zadrunitva in
momo Katoliki in gospodarski projekt, katerega
akterji so bili Slovenska ljudska stranka, ljubljanska
ja in pozneje Katolika akcija, je s sindikalizmom in
tvom dobil hegemonijo, vendar jo je do aprilske vojne
na Slovenskem tudi izgubil. Temelj za oboje je e v pozne
stare Avstrije organizacijsko vzpostavil dr. Janez Evangelist
Krek, ki je leta 1894 ustanovil Slovensko katoliko delavsko
drutvo (od 1909 Jugoslovanska strokovna zveza), v okviru
njegove promocije t. i. Raiffaisnovega principa pa so se v tistem
razirile tudi zadruge, ki so se leta 1899 zdruile
v Zadruno zvezo v Ljubljani.49 To seveda ne pomeni, daje bil
katolicizem na Slovenskem prvi in edini, ki se je intenzivno
ukvarjal s problemi gospodarstva in socialnim aktivizrnom.
Do zametkov delavskega gibanja je prilo v
okviru delavskih izobraevalnih drutev, v katerih so bili e v
letih 19. stoletja najbolj aktivni obrtniki, med katerimi
je bil najprej liberalni vpliv
pozneje pa Lassallova doktrina o dravni
Kljub temu daje bilo delavsko gibanje
liberalizma do druge svetovne vojne, op. cit., str. 98 -1 OO; arko Lazarevic in Joe
Zgodovina slovenskega Zdruenje bank Slovenije, Ljublja-
na, 2000, str. 149-154.
48 Neven Borak, Zdenko Jasna Fischer et al., op. cit., str. 445.
49 Neven Borak, Zdenko Jasna Fischer et al., op. cit., str. 84;
Drago, op. cit. str. 26; Ale Socialno vpraanje. Druga, predelana in
dopolnjena i:zdaja, Naa pot, Ljubljana, 1934, str. 102.
50 Neven Borak, Zdenko Jasna Fischer et al., op. cit., str. 34.
123
MARKSISTI FORMACIJA
na Slovenskem v stari Avstriji relativno se je do
prve svetovne vojne katoliko delavsko gibanje po
vilu v njihovih strokovnih organizacijah skoraj
z njim. Ker se slovenska socialna demokracija ni
zanimala za vpraanje, je da s
katolicizmom ni mogla nikoli resno tekmovati. Tudi pobuda
za zadrunitvo ni prila iz katolikih krogov, je prila
po principu iz liberalnih krogov v
letih 19. stoletja. V prvi vrsti je najprej lo za kreditno
nitvo, ki naj bi
[m]obiliziralo mnoico majhnih prihrankov in jih v obliki poceni
posojil razdelilo med kmete in obrtnike. Pri zadrugah so bila posoji-
la ceneja zaradi dveh temeljnih gibal poslovanja, to je
in vzajemnosti, ki nista prinesli velike razlike med aktivno in pasivno
obrestno mero.
51
Liberalni politik Mihael Vonjakje leta 1883 dal pobudo za
ustanovitev Zveze slovenskih posojilnic. Krekovo
tvo, ki je promoviralo Raiffeisnov model, je kmalu postalo
uspeneje in tudi zato ker je bilo v
nasprotju z liberalnim zadrunitvom, ki se je
lo zlasti v mestih in lokalni usmerjeno na
podeelje. Pri tem muje izdatno pomagalo upnijsko omreje.
e pomembneje pa je bilo to, da je bil
sistem v nasprotju z liberalnim
lom omejen samo na zadrug na nivoju majhnega kraja,
ki so za vstop enake pristopne delee (brez
vanja), ti pa so jim zagotavljali enako glasovalno pravico.
Jamstvo za posojila, ki so jih po deleu lahko
li so bila porotva drugih zadrunikov. zadruge
je bilo prepovedano kot nagrade deliti med vodstvo; bil je
usmerjen v rezervni sklad, s katerim je upravljala centrala.
Temelj tega sistema so bile kreditne zadruge, ob njih pa so
SlOp. cit., str. 84.
124
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
obstajale e nabavne in konzumne.
52
arko je zelo
nazorno povzel pomen zadrunitva, ki so mu ga pripisovali
e v letih 20. stoletja:
Zadrunitvo je vzbujalo upe v odpravo oziroma preseganje
vplivov zakonitosti gospodarjenja. Kmetijsko
zadrunitvo naj bi najprej interesno povezalo producente, to je
mnoico drobnih kmetov, ter jim enoten nastop na trgu
in s tem bolji dohodkovni poloaj. Poleg tega naj bi zadrunitvo z
funkcijskimi oblikami tudi neposreden stik
proizvajalcev in porabnikov, brez posrednikov in njihovih mar.
53
V Dravski banovini je bilo v drugi polovici let okoli
petsto kreditnih zadrug, v katerih je bilo 15
tkov vsega prebivalstva; manj pa so se uveljavile splone
tijske nabavne zadruge, v katerih je bila samo 5
odstotkov kmetov. 54 Omeniti je treba tudi t. i. rochdalski
model, ki je temeljil na konzumnih in porabnikih zadrugah;
obstajal je v mestih, namenjen pa je bil predvsem delavstvu.
Temeljna ideja tega modelaje bila ta, da bi solidarnostna
ska mrea svojim ugodneji nakup
nih ivljenjskih izdelkov brez posrednitva trgovcev.
55
in postavljata kreditne zadruge
vredno ob bok drugim denarnim zavodom (regulativnim
nilnicam in bankam) na Slovenskem. V tistem bilo
ranje hranilnih vlog, tako navadnega prebivalstva kot
darskih enot, e vedno prva naloga kreditne dejavnosti
52 Nina Puavec, Oblike gospodarstva na Slouenskem
od 1918 do 1941, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, 2003, str. 74.
53 Neven Borak, Zdenko Jasna Fischer et al., op. rit., str. 445.
54 Op. cit., str. 445 in 461.
55 France Kresal, Delavsko zadrunitvo na Slovenskemcc, Prispeuki za
douino delauskega gibanja, let. X, 1970, t. 1-2, str. 67-79; Marcel van der
Linden, Workers o/the World. Essays Toward a Global Labor History, Bril!, Leiden
in Boston, 2008, str. 133-149.
125
MARKSISTI FORMACIJA
nih zavodov. V letih 1920-1925, torej v ki ga
ska zgodovinopisje kot dobo konjunkture, so banke
na Slovenskem hranile okoli 60 odstotkov vseh vlog, tik pred
krizo 40 odstotkov, v najbolj kriznem letu 1934 pa samo e 25
odstotkov, s preostalimi vlogami pa so upravljale kreditne
zadruge (Zadruna zveza v Ljubljani in Slovenska zadruna
zveza) in hranilnice. Leta 1934 so bile vsote vlog (v
nih dinarjev) pri slovenskih denarnih zavodih take: banke
(836,75); regulativne hranilnice (1044,76); Zadruna zveza v
Ljubljani (897,30) in Zveza slovenskih zadrug (476,95);
ma vsi denarni zavodi skupaj (3255,76).56 in
pri navajanju teh podatkov opozarjata, da te tevilke le deloma
prikazujejo dejanske gospodarske razmere in vplive velike
gospodarske krize in da ustvarjajo vtis, da so
ditne zadruge in regulativne hranilnice bolje prestale krizo.
Avtorja, prav nasprotno, poudarjata, da so prav banke
no bolje prebredle krizo, kar utemeljuj eta tudi s tem, da so
keje prosile za moratorij na vlog, medtem ko so bile
kreditne zadruge (oziroma njihove zveze) povsem
neP Na pogled, ki v nasprotju s pogledom navedenih
jev ne izhaja iz merjenja poslovne uspenosti in racionalnosti
delovanja partikularnega poslovnega subjekta,
sklep. Ne gre za to, kako dobro so banke v
javi s kreditnimi zadrugami (ali obratno) prebrodile krizo,
kratko malo za to, da velika kriza na sistemski ekonomski
ravni ni prinesla bistvenih sprememb. e samo to, da je bilo
kreditne zadruge, za katere smo videli, da so bile
nomske institucije 19. stoletja, torej pojav zgodnje faze
razvoja kapitalizma na periferiji, postaviti ob bok bankam in
dajihje zato nujno obravnavati na isti ravni, dovolj
zgovorno o gospodarskem poloaju deele.
56 arko in Joe Zgodouina slouenskega op.
rit., str. 155-164.
57 Op. rit., str. 159-160.
126
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
Projekt sanacije dolgov in ohranitve kreditnega
zadrunitva, S katerim se je drava zadolila, je bil
navsezadnje predvsem zaradi nemkega pov,
praevanja po jugoslovanskih surovinah v drugi polovici 30,ih
let.
58
Ni bil razvojna strategija - prej je poskusil v gospodar'
skem pogledu ohraniti status quo. Na to ugotovitev nas na'
peljujejo tudi takratne analize vplivnega ekonomista dr.
Aleksandra kije kot reitev jugoslovanske agrarne
prenaseljenosti videl najprej v zemljikega fonda,
t. j., v melioracijah neobdelanih povrin, s katerimi bi okrepi,
li srednje velike kmetije, v katerih so tedaj videli
pravi steber modernega kmetijstva.
59
Z drugimi besedami:
srednje in velike kmetije so bile nesposobne pokupiti propad,
la mala gospodarstva, hkrati pa velika industrija zara'
di nerazvitosti niti niti ni bila zmo'
na absorbirati populacije teh malih gospodarstev. Suspenz
dolgov je torej le vzdreval stanje, nikakor
pa ni bil radikalna reitev, za katero reim konec koncev ni bil
zmoen mobilizirati ustreznih sil. pred,
log devike zemlje je bil zato videti alternativna
strategija modernizacije, ki ne bi v vsaj v prvi fazi,
radikalno prizadela in gospodarskih
akterjev, ki so obvladovali jugoslovansko kmetijstvo; presena
populacija bi vsaj ostala na podeelju, mesta in velika
industrija pa bi jo absorbirala le postopoma. Razmerje politi,
sil v dravi dosti realnega gospodarskega pro'
grama ni
Dejansko je bil edini radikalni izhod iz tega nezavidljivega
poloaja v periferni deeli, kakrna je bila Jugoslavija, takrat
sovjetska kolektivizacija, kije bila materialna podlaga za indu,
58 Mojca Novak, op. cit., str. 32.
59 Npr. Aleksander Agrarna struktura Slovenije in Jugoslavije v
primeri Z agrarno strukturo nekaterih drugih deel, op. cit.
127
I
I

FORMACIJA
strializacijo. Njen cilj je bil, postaviti veliko moderno industri,
jo, ki bi neizmerhih naravnih poten'
cialov sovjetske drave, s tem pa tudi gospodarstvo,
neodvisno od uvoza mehanizacije in industrijskih izdelkov iz
drav centra in polperiferije, t. j., umik iz igre odvisnosti, kijo
je vsiljevala klirinka trgovina med centrom, polperiferijo in
periferijo. V praksi je to pomenilo radikalen poseg v menjavo
med mestom in podeeljem, suspenz notranjega trga v izrazi,
to korist prvega v tem razmerju. Dejansko so kmetje (na
kolektiviziranih posestvih), ki so jim ito v kriznih letih
1932/1933 dobesedno zaplenili, kreditirali veliko industrijo,
in sicer s svojimi ivljenji (ker so kratko malo pomrli od lako,
te, zlasti v itorodnih predelih Ukrajine, Volge, a tudi
manj rodovitnem Kazahstanu; njihove pridelke, ki bijim zago,
tovili preivetje, pa so prodali na Zahod oziroma jih shranili v
dravne strateke rezerve), bodisi kot cenena delovna sila, ki
jo je bilo vzdrevati na sami meji reprodukcije, ali pa
celo pod njo, na velikih projektih, kijihje koordinirala admi,
nistracija v okviru Ljudskega komisariata za notranje zadeve
(NKVD) z akronimom GULAG (Glavna uprava in
posebnih delovnih kolonij) in njene velike korporacije, kakr,
naje bila na primer DALSTROI (Izgradnja daljnega vzhoda) v
Kolime.
6o
60 V. M. Molotov je v 7o-ih letih pripovedoval: Hodili smo po vaseh in
iskali ito. 'Predajte ito!' - nimamo!' - Prinesite ga
takoj! Gotovo ga kje skrivafe!' Nikoli nismo vedeli, kaj vse so skrivali, vendar
so pogosto le imeli nekje skrite zaloge ita. 'Dajmo! Prinesite! Hitro!' Take od-
prave so bile tedaj dobro Drava je za svoje preivetje potrebova-
la ito. V nasprotnem primeru bi prilo do zloma - bilo bi vzdre-
vati vojsko, ole, gradnje oziroma vse, kar je za dravo vitalnega pomena. Mo-
rali smo iztisniti vse. [ ... ] Izjemno pomembno je bilo, da smo izpeljali kolekti-
vizacijo. Uspeh kolektivizacije se mi zdi e pomembneji od zmage v drugi sve-
tovni vojni. ne bi izvedli kolektivizacije, ne bi dobili vojne. Na vojne
smo tako e imeli dravo s svojo lastno ekonomijo,
industrijo in tako naprej. Sam sem okroja, s katerihje bilo treba izgna-
ti kulake ... V izgnanstvo smo poslali 400 000 kulakov. Moja komisija je svoje
128
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
Jugoslavija je (p )ostajala vse bolj ekonomsko odvisna od
drav, ki so v sklepnih priprav za napad na
Sovjetsko zvezo potrebovale stabilno periferno zaledje, ki pa
ga ta periferna drava zaradi ibkosti lastnega faizma, proti
kateremu se je krepil odpor ljudskih mnoic, ni bila zmona
zagotoviti. Sanacije dolgov torej ni primerja'
ti s projekti, ki so v dravah centra in polperiferije z nevtrali,
zacijo partikularizmov poenotile in gospodarske
elite. V Italiji je buroazija sprejela korporativizem. V
je nacionalsocializem s svojim programom ponovne oboroi,
tve sicer nedvomno dajal prednost baronomjekla iz Porurja, v
kodo vseh drugih proizvajalcev, ki so bili odvisni od izvoza in
iroke notranje porabe, vendar se je ne glede na volilne oblju,
be odpovedal nacionalizaciji bank, eleznic, javnega
prevoza in produkcijskih sredstev iz weimarske republi,
ke, prepovedal stavke ter sindikate in delavske stranke.
tiriletni plan, ki so ga v vpeljali leta 1936, je ohranjal
iniciativo podjetja oziroma kartela, katerega cilj je bil zasebni
profit, vendar je drava povsem nadzorovala blagovno distri,
bucijo, v prvi vrsti z cen, racionalizacijo ivil in
zunanjimi trgovinskimi sporazumi, sklenjenimi predvsem z
dravami vzhodne in jugovzhodne Evrope.
61
Raziskovalci fa,
delo opravila . Molotov Remembers. Inside Kremlin Politics. Conversations with
Felix Chuev, ur. Albert Resis, Ivan R. Dee, Chicago, 1993, str. 243 in 248. (Prev.
izangl.jezikaje moj.) CJ tudi: Hobsbawm, skrajnosti, op. cit., str. 367-388;
Oleg V. Khlevniuk, The History of the Gulag. From to the Great
Terror, Yale University Press, New Heaven in London, 2004, str. 9-82.
61 Denacionalizacija-privatizacija, s katero so nacisti deloma financirali
ponovno oboroitev zajela celo nekatere javne storitve. V celoti, na
primer, Zimsko (Winter Hilfe), kije postala institucija stran-
ke, delno pa tudi socialno ki so jo nacisti preko posebne, prav tako
lastne organizacije (Nationalsozialistische Volkswohlfart) v precejnji meri
iz pristojnosti oblasti. Obe instituciji sta se financirali iz
donacij, ki so jih v denarju ali naturalijah bili dolni prispevati podjetniki, kme-
tje in delavci, in nista bremenili dravnega
korporativizem je bil v nasprotju z italijanskim korporativizmom
129
l
I
I
I
I
i

MARKSISTI FORMACIJA
l-
izma in nacionalsocializma so e zdavnaj opustili poeno'
stavljeno tezo, kijo je v 30,ih letih zagovarjala kominterna, da
je bil faizem kratko malo agentura kapitala, to se pravi, da so
bili faisti oziroma nacionalsocialisti predvsem orodje kapita,
la, ki je zruilo e tako in tako gnile demokracije. V 70,ih in
80,ih letih so se glede vloge kapitala pri vzponu faizma in na'
cizma pojavile tevilne nove teze; Hans,Joachim Braunje, deni,
mo, trdil, da je velekapital prevzem obla,
sti predvsem posredno, tako, da ni zadosti podpiral
weimarske republike. Dejansko so veleindustrialci
podpirali vse desne grupacije, ki so jih praviloma
vodili visoki - ki so bili blizu predsedniku,
feldmaralu von Hindenburgu; najbliji sta jim bili Stranka
nemkega centra (Deutsche Zentrumspartei), ki jo je vodil
Franz von Papen, in Nemka nacionalna ljudska stranka
(Deutschenationale Volkspartei); nacionalsocialisti pa so bili
stranka, katere udarno jedro so sestavljali deklasirani vojni
veterani, vodil jo je navaden desetnik, ki ni bil niti Nemec,
stranka, ki je za povrh vsega v tistem e vedno propagi-
rala nadaljnjo nacionalizacij o - zlasti njeno levo krilo, kije bilo
zagre to za t. i. drugo revolucijo (Gregor Strasser).62 Naciona-
lizacijo so takrat najpogosteje razumeli kot korak v socializem;
mnogi na levici so bili da bodo projekti, inspirira-
ni z Rooseveltovim New Dealom, prehod v sociali-
zem, manj od sovjetskega. Seveda so komunisti takim
predstavam nasprotovali.
63
Nemalokrat se je zgodilo,
omejen na socialnega skrbstva - dejansko dobrodelnosti; njegove
poteze je iskati tudi v paravojaki delovni organizaciji Arbeitsfront in
posebej v organizaciji Reichsnarhstand, nikakor pa ga niso poskuali vpelje-
vati na nivoju industrijskih podjetij. CJ: Germa Bel, Against The Mainstream:
Nazi Privatization in 1930s Germany , The Economic History Review, let. LXIII,
2010, t. 1, str. 34-55; Hans-Joachim Braun, The German Economy, op. cit., str.
79-80.
62 Hans-Joachim Braun, The German Economy, op. cit., str. 81.
63 CJ, npr.: razgovor med Stalinom in pisatelj em Wellsom leta 1934.
130
RAZRED NA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
da so v Reichstagu nacisti glasovali enako kakor komunisti, na
primer, proti zvianjem indirektnih ki bi prizade-
le zlasti prebivalstvo z nijimi dohodki.
64
Nacisti zares niso
bili izbira kapitala. Fritz Tyssen - Vereinigte Stahl-
werke AG, tekmec Gustava Kruppa - je bil eden
izmed (zgolj) dveh veleindustrialcev, ki je naciste podpiral e
pred njihovim prihodom na oblast. 65 Zakaj se je Tyssen odlo-
za Hitlerja? Lahko bi natevali vse razloge. Od ob-
skurnih bi lahko navedli Hitlerjev pregovorni arm (njegov
pogled) ter Tyssonovo morebitno sovratvo do
judov, Romov, prostozidarjev, homoseksualcev in komuni-
stov; morda so ga uniforme in
Marxism Versus Liberalism. An Interview with H. G. Wells, July 23, 1934,
v: J. Stalin. Works, 14. zv. (1934-1940), Red Star Press, London, 1978, str. 21-
44. Digitalni ponatis na spletni strani: From Marx to Mao, 2006: http://
www.marx2mao.com/PDFs/StWorks14.pdf (dostop: 12 .01. 2010).
Nacionalizacije v 20. stoletju niso vselej razumeli kot socializacije pro-
dukcijskih sredstev, ki naj bi jo operativno izpeljala drava kot institucija v
korist celotnega prebivalstva, v nekaterih primerih zgolj kot admini-
strativni ukrep, ki naj bi v narodnem gospodarstvu zagotovil prevlado doma-
kapitala nad tujim kapitalom. Taka je bila politika Kraljevine Srbov,
Hrvatov in Slovencev v prvi polovici 20. let, vendar je zelo hitro doivela neu-
speh; tuji kapitalisti in (vele)posestniki so si na razmeroma lahek pri-
dobili dravljanstvo Kraljevine SHS oziroma dravljanstvo katere koli antant-
ne zaveznike drave; zato jih po veljavnih zakonih ni bilo prisiliti, da
bi odstopili delee svojih podjetij in bank interesentom. Ukrep je
dosegel zaelene predvsem s tem, da so tevilne gospodarske drube
sedee svojih podjetij iz Dunaja preselile v Ljubljano in Maribor, npr.
Trboveljska premogokopna druba. Ideja o nacijonalizaciji premoenja je
njene posledice za slovensko gospodarstvo velikanske vanosti.
neodvisnost se more le tedaj izvesti, ako je tudi glavno pre-
moenje, ki se nahaja na ozemlju naroda, last njegovih [ ... ] Nikakor pa
to ne pomeni, da se mora premoenje, kakor posestva, podjetja itd., podra-
viti, ampak da mora narod stremeti za tem, da postanejo posestva, podjetja
narodna. (Slovenski narod, 11. 7. 1918) Cit. v: arko Lazarevic, Slovenski
nacionalni interes v gospodarstvu do druge svetovne vojne, Zgodouinski
pis, let. LIX, t. 1-2,2005, str. 107.
64 Hans-Joachim Braun, The German Economy, op. cit., str. 79.
65 Germa Bel, op. cit.
131
MARKSISTI FORMACIJA
alije bilo dobro trenje stranke,
ki se ji je nekako privabiti bogatega donatorja?
Vpliv Wagnerjevega mita? Lahko bi si celo pomagali z robin-
zonado ter njegovo podporo povezali s pustolovskim duhom
kapitalista, ki ga ene naprej tveganje. S takim ugibanjem bi
lahko nadaljevali v a odgovora, ki bi ga bilo
neposredno izpeljati iz logike produkcijskega procesa,
ki pretendira na profit, ne bi nali. Bistveno lae bi reili ana-
logen problem, kije v marksizmu desetletja veljal kot nereljiv,
zakaj so delavci glasovali za naciste; ne podcenju-
jemo elementov diskurza v propagan-
di, pravzaprav ne moremo trditi, da so glasovali proti svojim
interesom. analizam faizma, z izjemami, kot
so Klara Zetkin, Antonio Gramsci in frankfurtska ola,je deset-
letja bolj ali manj preprost argument, da so si nacisti
delavce pridobili najprej z pozneje pa da so svojo oblast
nad njimi vzdrevali predvsem z nasiljem.
66
(Osvobodilno
gibanje na Slovenskem je vake straarje in domobrance zato
pogosto imenovalo zaslepljence. ) Po tem bi kajpada lah-
ko pojasnili tudi Tyssenovo podporo, da so mu nacisti e
prej na skrivaj razkrili svoj sleparski to, da bodo
prelomili predvolilno obljubo o nacionalizaciji. A bi to
dralo - in nobenega dokaza nimamo, da zares ni bilo tako -,
taka argumentacija preprosto vpraanje, zakaj bi
pameten in spreten poslovne Tyssen nacistom zaupal druga-
kot naivni delavci in omejeni hribovci; e toliko bolj, ker so
bili nacisti edina stranka, katere voditelj in ideologje v svojem
delu Mein Kamp! [Moj boj] odkrito hvalil manipulacijo kot
nepogreljivo sredstvo tehnologije oblasti. Nacisti niso vpelja-
li diktature Hitler je postal kancler v ko se je v
letno zamenjalo kar nekaj vlad in ko so bile volitve
tako stvar vsakdanjega ivljenja; njegova stranka je bila
66 ef: Mladen Dolar, Struktura gospostua.
in problemi teorije ideologije, Univerzum, Ljubljana, 1982.
132
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
sicer v Reichstagu, vendar ni imela absolutne
in je morala v koalicijo z drugimi desnimi strankami.
Kazalo je, da bo Hitler prehodni pojav, potem pa so razglasili
izredne razmere, ki so paralizirale koalicijske partnerje in
da se je po Hindenburgovi smrti kanclerska funk--
cija zdruila s predsedniko, in levo frakcij o v
stranki. Potem so se lotili velikih projektov izgradnje
cestnega omreja in ponovnega oboroevanja, kar je
lo brezposelnost, sprejeli so niirnberke zakone, sprejeli e
omenjeno privatizacijo in vpeljali tiriletni plan. Weimarski
republiki velekapitalisti niso odtegnili zato, ker jim
ideoloko ni ustrezala - ne nazadnje je temeljila na tem, da je
krvavo zatrla vstajo -, predvsem zato,
ker ni bila zmona ponuditi projekta, ki bi cirkula:-
cijo kapitala. Najbolj vidni te nezmonosti je bila
jonska brezposelnost in pavperizacija delavstva, kar je
bIj alo nestabilnost. Povedano kapital, ki je
v dobi vzpona fordizma izgubljal in na koncu tudi izgubil
vno silo,je bil lahko samo dvoje: bodisi zaklad bodisi staro
zo. Krupp, Tyssen in Siemens se niso ukvarjali z zlatarstvom.
veliki projekti so zagotovili trdno materialno
lago, s katero so delavstvo ponovno mobilizirali v delovno
armado, brez katere ne more biti razrednega gospostva, t. j.,
presene vrednosti. Nacisti so bili dejansko agentura
kapitala, vendar ne v smislu enotnega zarotnikega
velekapitalistov (takega kapitalisti sami od sebe niso
(bili) zmoni izdelati), sila, ki je bila zmona ustvariti
razmere, v katerih so lahko kapitalisti s reima
razredne dominacije (rekompozicije delovne sile) ele sploh
operativno funkcionirali kot razred.
Iz tega izhaja vpraanje, kako lahko v slovenskem in
liko irem jugoslovanskem kontekstu dejansko sploh
mo o razredu, ko pa smo pokazali, da so bili
beni agenti, ki naj bi ga sestavljali, operativno Kaj
133
FORMACIJA
pravzaprav so razredi? Boris je govoril o kapitalisti
gospodi in razredni logiki, ki opredeljuje njene interese. Alije
da ni govorilo izdajalskem razredu
kot takem? Naa analiza je pokazala, da ne. Definicija
razreda, v kateri nam je dostopen, ni
ljiva z moralnimi (a tudi pravnimi) ideolokimi kategorijami,
kakrna je, denimo, (narodno) izdajstvo. je govoril o
gospodi - torej o skupini posameznikov oziroma v najboljem
primeru o nekakni organizirani skupini; toda: gospoda e ni
gospostvo. Razredna logika, o kateri je govoril - kot
dopolnilo k moralni obsodbi neke skupine oziroma
nikov -, je po naem mnenju znamenje te razlike.
Problemi teorije razredov
v spoznavne teorije in onkraj nje
Na splono bi lahko dejali, da v teoretskih
dicijah razredi nikoli niso bili definirani samo kot
danost, t. j., kot prepoznavne drubene skupine, ki zasedajo
mesto v neki konkretni obliki proizvodnje
67
in imajo
zavest - pravilno ali - o lastnem drubenem
ju, tudi kot platforma, t. j., nekaj, kar je sprva
misliti samo kot koncept, ki je v razmerju
s prakso. 68 bi bila stvar tako preprosta, da bi
67 ef slovito Leninovo definicijo: Razrede imenujemo velike skupine
ljudi, ki se med seboj razlikujejo po svojem mestu v zgodovinsko
drubene proizvodnje, po svojem odnosu utrjenem in izobli-
kovanem v zakonih) do proizvajalnih sredstev, po svoji vlogi v drubeni orga-
nizaciji dela in torej tudi po pridobivanja ter po velikosti tistega dele-
a drubenega bogastva, s katerim razpolagajo. Razredi so take skupine ljudi,
izmed katerih si ena lahko prisvaja delo druge skupine zaradi njunega razli-
mesta v sistemu drubenega gospodarstva. Vladimir
Lenin, Velika pobuda. O junatvu delavcev v zaledju. O sobot-
nikih', v: V. 1. Lenin. dela, IV, Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1950, str.
206.
68 Izhajamo iz Poulantzasove teorije razredov, ki med razredom kot
134
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
di dejansko obstajali kot med seboj portne repre'
zentance, potem bi bili dolgi in revolucionarni procesi
19. in 20. stoletja povsem Ljudske mnoice, zlasti na
periferiji sistema, ki razen trplje'
nja od napredka v razvoju produkcijskih sil niso imele abso,
lutno bi e zaradi svoje samo mignile z
mezincem in odpihnile drobceno plast
trditi, daje bilo v marksizrnu razumevanje razredov,
e posebej v II. in III. internacionale, ambivalentno. Marx,
Engels in Lenin niso nikoli razvijali teorije razre,
dov; kot niso zapustili obravnave lastne metode,
tako nam tudi ni na voljo niti en sam tekst natetih klasikov,
prav temu problemu,69 ki je bistvenega
pomena za marksizem, kakor tudi za in
materializem; na razredih marksizem (ob )stoji ali pade. Ko
literatura tega dolgega obdobja uporablja ozna,
razred, navadno meri na tevilne posamezne drube,
ne skupine, ki se potem e na manje podskupine (npr.
buroazija: velika, srednja, mala; kmetje: veliki, srednji, mali
itn.), vendar hkrati razume razrede tudi v okviru
bipolarnega drubenega antagonizma, ki ne
tretjega: razred proti razredu kar
so v ne tako redkih redukcijah interpretirali z razmerjem dela
in kapitala, v katerem je prvi praviloma zastopal proleta'
riat, drugega pa buroazija. Marksisti in revolucionarji so se
navsezadnje v tem primeru lahko sklicevali na najbolj avto ri,
konceptom - t. j., artikulacijo gospostva in podrejenosti glede na strukturo
delitve dela v neki drubeni formaciji - in razrednostjo kot momentom poli,
pozicije vvsakokratni situaciji drubenih bojev. Cf: Nikos Pulancas, Klase
usavremenom kapitalizmu, Nolit, Beograd, 1978, str. 12-25, prev. Zoran

69 Michael Mauke, Marxova in Engelsova teorija razredov, Republika kon'
ferenca ZSMS in Univerzitetna konferenca ZSMS v Ljubljani, Ljubljana, 1982,
str. 16, prev. Igor Kramberger.
135
MARKSISTI FORMACIJA
tativen tekst: Marxov in Engelsov Manifest stran'
ke, kjer je kot pribito zapisano tole: Vsa druba se bolj
cepi v dva velika razreda, ki si direktno stojita nasproti - v bur'
oazijo in proletariat.70 A kot je iz navedenih tekstov
Borisa navidezna jasnost definicijskih fragmentov v
tekstih sama po sebi nikakor ni mogla pri,
spevati k analizam konkretne situacije, od katerih sta bili usod,
no odvisni taktika in strategija osvobodilnega gibanja. Za for'
miranje Osvobodilne fronte, to se pravi, za sklepanja zavezni,
tev, brez katerih je bil v konkretni situaciji odpor popolnoma
preprosta aplikacija dihotomije spopada dveh
monolitnih razredov nikakor ni V resnici bi morali
e ortodoksna aplikacija te dihotomije bi lahko celo
bistveno konkretno analizo situacije, saj bi zame'
glila drubena protislovja in torej ovirala akcijo.
pokaemo na ta temeljni drubeni antagonizem, to
samo po sebi e ne pomeni, da smo kaj povedali o variabilnih
reprodukcije tega razmerja. V tem kontekstu smo
prej zapisali, da ni da Boris v svojih
ni govoril o izdajalskem razredu,
o izdajalski gospodi. naved,
bama zdaj dodajamo e tretjo; v njej je razvidno, da se pojem
buroazije pri nikakor popolnoma ne pokriva s po}
mom razreda. Navajamo nekoliko dalji odlo,
mek iz z naslovom: Izdajstvo reakcionar'
ne buroazije nad lastnim narodom, ki je izel v Delu konec
avgusta 1941:
Osvobodilna fronta slovenskega naroda ni razred no gibanje,
je irok nacionalno osvobodilni pokret. Osvobodilna frontaje
zajela razrede, sloje in poklice. V njej so aktivni delav,
ci, kmetje, uradniki, kulturni delavci, zdravniki, inenir'
70 Karl Marx in Friedrich Engels, Manifest stranke (KO'
manifest), v: MEID, II, op. cit., str. 589, prev. Cene Vipotnik, dr.
Boidar Debenjak.
136
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
ji, profesorji, duhovniki - pa tudi marsikateri narodno zaved-
ni podjetnik. Ta pravilna in nujno potrebna irina Osvobodilne fronte
pa seveda nikakor ne pomeni, da se je razredni moment v slovenskem
narodnoosvobodilnem gibanju izgubil. Dvoje dejstev dokazuje, da
temu ni tako. je neizpodbitno, da je ele enotnost slovenskega
proletariata in njegova skupna akcija z plastmi
dala Osvobodilni fronti tisto trdno hrbtenico, kije prema-
gati vse in je slovenskemu narodu v korist zdruiti vse pozi-
tivne narodne pa je prav tako nedvoumno, da so
najreakcionarneji deli slovenske buroazije znova izdajalsko pljunili
na slovenski nacionalni interes in se v najusodnejih trenutkih
slovenske nacionalne zgodovine boriti proti silam osvoboditve.
[ ... ]
Trenutno so prvo violino v izdajstvu reakcionarne slovenske
buroazije znova zaigrali reakcionarni klerikalni krogi, zbrani v
Slovenski legiji in Prebujeni Sloveniji. Mnoic nimajo zato pa
razpolagajo s kapitalom in poskuajo po vaseh pokupiti oroje.7
1
Osvobodilna fronta PO torej ni razred no gibanje, in
vendar igra v njem pomembno vlogo prav razredni moment,
ki ga v prvih dveh navedenih povezuje z dru-
beno logiko, iz izhaja, daje ta logika dejansko razredna
logika. Dano zagato bi lahko z minimalnim tveganjem razre-
ili tako, da bi uganili, da z razrednim gibanjem prej ko
slej meri na partijo kot avantgardo proletariata,
kije ni bilo reducirati na Osvobodilno fronto. Toda
celo v tem primeru bi morali upotevati zaveznitvo te politi-
sile z plastmi, kakor tudi ugo-
tovitev, da buroazija v celoti (en bIoe) v konkretni situaciji
nikakor ne stoji na nasprotni strani, zgolj njeni najbolj
reakcionarni deli. Povedano namesto sheme anta-
gonizma med razredom buroazije in razre-
dom proletariata proizvede koncept
71 "t. 24. Borisa 'Izdajstvo reakcionarne buroazije nad
lastnim narodom', v: DLRS, I, op. cit., str. 76-79.
137
1
MARKSISTI FORMACIJA
razredne logike, ki terja kompleksnejo obravnavo osnovne di-
hotomije.
seveda ni el tako da bi se lotil epistemoloke-
ga problema razmerja med in zgodovinskim redom,
to se pravi, med in Ker pa je to za
razvoj teorije in razredne analize
pomena, bomo nadaljevali z Leninom in njegovimi teoretski-
mi (filozofskimi) tezami, ki so pomembno intervenirale na ta
spolzki teren.
Nakazali smo, da razredi v marksizrnu pozne II. interna-
cionale niso bili razumljeni zgolj in samo kot
danost. smo pa lahko trdimo, da je to v prvi
vrsti veljalo za neortodoksno, t. i. Leninovo smer. V nasprot-
nem primeru bi bile Leninove teze buroazne
revolucije v proletarsko revolucijo v Rusiji leta 1917 popolna
fikcija (in mnogi Leninovi sopotniki so sijih tako tudi
razlagali!). Kaj je bilo za Rusijo tistega ibke
stranke, ki se jim e s podporo menjevikov in (des-
nih) socialnih revolucionarjev ni stabilizirati svoje
oblasti, da bi se lahko branila pred
nim udarcem generala Kornilova na eni strani - in relativno
majhno tevilo oboroenih industrijskih delavcev in vojakov
dezerterjev, ki so trdno stali na strani boljevikov, na drugi,
vmes pa ocean nepismenih kmetov vseh zapisanih in
nezapisanih jezikov, ki bodisi niso imeli niti najmanjega
pojma, kaj se v deeli dogaja, bodisi so vedeli - ker so bili e
vedno v uniformah -, vendar jihje zanimalo samo to, kdaj bo
konec vojskovanja, da se bodo lahko vrnili domov in obdelo-
vali zemljo. Kako je bilo takrat govoriti o hegemoni
vlogi proletariata v revoluciji? Kako je bilo govoriti o
buroaziji kot razredu, ki ga je bilo treba v tej revo-
luciji za vsako ceno premagati (to bi najverjetneje, ne bi bilo
oktobrskih dogodkov, brez posebnih teav naredil tudi
138
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
Komilov sam)? Hegemona pozicija V tem primeru nima
sredno nikakrne zveze z razumevanjem ki
se je vse do druge polovice 20. stoletja sicer najpogosteje
la s tevilom oboroenih divizij oziroma z milijoni ton
nega jekla, nakopanega premoga in sodi nafte.
Hegemona pozicija je tukaj najprej kratko malo razgledna
ki definira stanje konkretne situacije, hkrati
pa je tudi razdora: kot intervencija objektivno
ibkih si prizadeva za razkol med
Naskok na Zimski dvorec, razglasitev sovjetske oblasti ter
legendarna dekreta o miru in zemlji se nasprotniki
boljevikov nikoli niso zarotnitvo), so gesta
take hegemonije: ustvarili so stanje, do katerega so se morale
mnoice opredeliti - brez tega ni hegemona pozicija je
zgolj avantura oziroma navaden Dekreta o miru in
lji sta nagovorila tako Rusijo kakor ves svet. John Reedje takrat
zapisal:
Tako. Lenin in petrograjski delavci so vstajo, Petrograjski
sovjet je strmoglavil vlado in kongresu sovjetovvsilil dravni
udar. Sedaj je bilo treba pridobiti vso veliko Rusijo - in nato svet! Ali
bo Rusija sledila in se dvignila? In svet - kaj napravil? Ali bodo ljud-
stva odgovorila in se uprla, ali bo prilo do svetovne plime?72
Rusija in svet sta se odzvala. mnoice so pozitivno
sprejele odlok, ki jim je zemljo, in v prvi fazi so ga
morale same, saj sovjetska oblast takrat e ni imela
dejanske sile, ki bi ga lahko tudi administrativno realizirala.
Svetovne imperialne velesile (Francija, Velika Britanija, ZDA in
Japonska) so poslale vojako intervencijo, do katere se ni bilo
zadosti samo opredeliti, tudi nekaj storiti - socialna
demokracija razvitih evropskih drav se je razklala.
Povedano enkratno so se potrdile Leninove teze o
72 John Reed, Deset dni ki so pretresli suet, Cankarjeva zaloba, Ljubljana,
1951, str. 87, prev. Stane
139
FORMACIJA
kapitalizmu v Rusiji, ki da je postal hegemon produkcijski
je bilo velike industrije v primerjavi s kmeti}
stvom neprimerno manj:73 imperialne velesile so prile branit
kapitalizem v deelo z nerazvitim kapitalizmom.
Razvoj ruskega kapitalizma je oviralo vse
despotizem, milijonske mnoice, ki so zaradi
ljane zemljike reforme kot sezonska delovna sila ostajale
pete med mestom in podeeljem. Zato je bil njihov razvoj v
moderno industrijsko delovno silo bistveno kot
drugje v Evropi in iz istega razlogaje zaostajala tudi
zacija kmetijstva. Preprosto v Rusiji je bilo ravno
sti kapitalizma, da je vplival na spremembe v vseh proizvod-
nih panogah, in premalo, da bi jasno in stabilno
merje med mestom in podeeljem - kar je temeljni pogoj za
modernizacijo. Neposredno zaznavni takega nerazvite-
ga kapitalizma so se kazali kot nekaj neznosnega, v prvi vrsti
kot nasilje in razkrajanje tradicionalnih vezi na podeelju. V
in delavskih gibanjih v Rusiji so v obdobju od konca
stoletja do oktobrske revolucije vplivali na dva velika razkola.
Prvi razkol se je zgodil med socialno demokracijo in narodni-
kim gibanjem, drugi v socialni demokraciji sami: v prvem
meru okoli vpraanja, alije kapitalizem ruski stvarnosti nekaj
notranjega, t. j., zgodovinsko nujnega, ali zunanjega, t. j.,
nekaj, seje treba - in - izogniti; v drugem pri-
meru pa okoli dileme, ali je nerazvitosti ruskega kapi-
talizma revolucija v Rusiji sploh mona oziroma,
pozneje (april-november 1917), smiselna?74 Razlike v empiri-
73 Vladimir Lenin, Razvoj kapitalizma v Rusiji. Proces nastajanja
notranjega trga za veliko industrijo, v: Vladimir Lenin, l:4brana dela, l,
druga izdaja, dr. Marjan Britovek (ur.), Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1977,
str. 222-482, prev. Drago in Drago Bajt. Cf. prav tam tudi: Vladimir
Lenin: Kdo so 'prijatelji ljudstva' in kako se bore proti socialnim demo-
kratom. Odgovori na v 'Ruskem bogastvu' proti marksistom, str.
51-222, prev. Ciril tukelj in Silvo Torkar.
74 Cf.: Marjan Britovek, Carnem, reuolucija, stalin:4em, I., op. cit.
140
RAZRED NA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
opisu neposredne drubene realnosti - t. j., golih de}
stev, ki so to realnost konstituirala (nasilje, razkroj
- miru itn.) - so bile v primeru obeh razkolov, t.j., med
akterji, ki so bili v njiju vpleteni, minimalne, lahko bi rekli celo
popolnoma zanemarljive. Na tem nivoju je bil
delavski razred v primerjavi s kmetstvom videti povsem
ten; tega niso zanikali niti boljeviki. Razlike so se lahko torej
pojavile samo na terenu interpretacije teh dejstev,
razmerja med njimi, na terenu teorije. Leninje na
20. stoletja zapisal:
Brez revolucionarne teorije tudi revolucionarnega gibanja biti ne
more. Nikakor ne moremo dovolj poudariti te misli v ko se z
modnim oznanjanjem oportunizma drui navduenje za najbolj ozke
oblike dejavnosti. Za rusko socialno demokracijo pa posta'
ja teorija e toliko pomembneja zaradi treh na katere
pozabljamo: naa partija se ele oblikuje, ele izdeluje svojo
podobo in e ni z drugimi strujami revolu,
cionarne misli, od katerih grozi nevarnost, da bi gibanje speljale s
prave poti. Nasprotno, prav v zadnjem so oivele (kakor
je Akselrod e zdavnaj prerokoval ekonomistom) nesocialnodemo,
revolucionarne struje. V takih utegne na prvi
pogled nepomembna zmota najbolj alostne posledice in
samo kratkovidnim ljudem se morejo zdeti frakcijske diskusije in strO'
go razlikovanje odtenkov neaktuaIne in Od utrditve tega ali
onega odtenka je lahko odvisna prihodnost ruske socialne demo'
kracije za mnogo, mnogo let.7
5
Neskladnost dejstev (ki jih registrira
nami prakticizem) z njihovo interpretacijo (teorija), kot je
vidna iz navedenega Leninovega dela, se danes na prvi pogled
zdi nadvse banalna, vendar je bilo vpraanje te (ne)skladnosti
v ko je v marksizmu teorijo ideologije
znavna teorija, v ojem smislu pa t. i. teorija odseva, bistvene'
75 Vladimir Lenin, Kaj delati? vpraanja naega gibanja, v:
Izbrana dela, l, op. cit., str. 514, prev. Ciril tukelj in Drago Bajt.
141
1
! MARKSISTI FORMACIJA
ga pomena. Spoznavna teorija je bila v raznih oblikah vselej
jedro zahodnjakih filozofij in filozofskih sistemov od Sokrata
naprej; ker je v marksizmu dolgo zapolnjevala manko teo'
rije ideologije, v tem polju tudi niso izpeljali razlike med
nostjo in filozofijo. Tako so, denimo, marksisti na Slovenskem
v medvojnem obdobju, enako kot teologi, spoznavno teorijo
imenovali tudi modroslovje. 76 Foucault, Heidegger in Derrida
so zato marksizem lahko brez teav uvrstili v evropsko
tradicijo, s so negirali njegov
obrat, t. j., prelom z zahodnjakimi filozofijami.77 Simptom
76 ef npr.: Vlado Kersnik [Duan Pirjevec], Poglavja iz filozofije. (PO M.
Mitinu), Ljubljanski zvon, let. LX, 1940, t. 6, str. 372-379; 463-469;
586-591.
77 Antonio Gramsci je bil v medvojnem obdobju eden redkih komunisti,
teoretikov, ki se je zavedal nevarnosti modroslovja za marksizem; nael
ga je v Buharinovih spisih o sociologiji in filozofiji, v katerih je razbral ten'
denco po formiranju apriornih opazovanja in razlaganja fenomenov v
naravi in drubi, primernih za vse in kraje, kar je interpretiral kot poskus
obujanja predmarksovskih filozofskih tradicij znotraj polja markisizma.
Filozofija, od teorije zgodovine in politike, ne more biti drugega
kot metafizika, medtem ko je velika pridobitev zgodovine modernega milje'
nja, ki ga predstavlja filozofija prakse, ravno v konkretni historizaciji filozO'
fije in v njeni identifikaciji z zgodovino. Gramsci je v svojih spi,
sih ugotavljal, da v marksizmu 20. stoletja tendenca zna'
nosti od filozofije. Njegov veliki projekt izpeljave filozofije prakse je v tem
pogledu terjal epistemoloko enotnost, katere jamstvo je permanentna zgO'
dovinska analiza pri sleherni praksi, tako kot filozofski ali znanstve'
ni (absolutni historicizem). Pri temje el celo tako daje zagovarjal rezer'
vno rabo materializma; zanj je bil to termin izvora. Gram-
scijevo kritiko Buharina je treba brati kot anticipirano kritiko Stalina, ki je v
svoji definiciji in zgodovinskega materializma slabe Buharinove
izpeljave zgolj izostri!. To je napravil tako, da je izpeljal jasno raz-
merje med in materializmom, po katerem je histO'
materializem kratko malo raziritev tez dialekti materializma na
drubenega ivljenja. filozofijo tukaj z
materializmom, potem moramo njeno osamosvojitev, o kateri govori Gramsci,
razumeti ne kot epistemoloko kot ideoloko razmejitev, ki v
praksi pomeni zgolj alibi za permanentno poseganje
tez v znanstvene prakse. Preprosto gre za to, da znanstvena prak-
142
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
odsotnosti razlikovanja med znanostjo in filozofijo se je v prvi
tretjini 20. stoletja najbolje kazal v tem, da so izraz
1
t
\
1
in materializem kot sinonima uporabljali Plehanav, 1
Lenin in Buharin. je ta problem reil Stalin v drugem - 1
razdelku poglavja Kratkega kur4a 4godovine VKP(b)
konec let, ko je vpeljal jasno razmejitev med f
in zgodovinskim materializrnom. Temelj teorije
spoznanja, s katero sta se v pozne II. internacionale na}
ukvarjala Plehanov in Lenin, je bila predpostavka o tem,
da elementi materialnega sveta obstajajo (na sebi) neodvisno
od zavesti; materija je primarna, zavest je
darna. Ker pa je tudi zavest - v zadnji instanci kot delo
kih moganov - sama del tega materialnega sveta, to se pravi,
da je glede na podmena te teorije pravzaprav na isti ravni kot
druge zaznavne entitete tega sveta, je iz tega izhajal
nalen problem pravilnosti oziroma gotovosti spoznanja.
Povedano privilegij spoznanja - e zlasti pravilnega -
je privilegij entitete (kije nad vsemi drugimi
mi). Od tod je samo en korak do filozofije Ernesta Macha, ki
je z velikim uspehom iril nauk, da naravni svet dejansko
staja samo v predstavah. Slavnemu fiziku Ernestu
Machu seveda ni prilo na misel, da bi zanikal obstoj
materialnega sveta (ive in neive narave); dejansko je lo pri
njem samo za to, da je dal poudarek na zaznavni moment,
t. j., lo je za gesto, kije materialni svet (kot stvar na sebi)
kazala v odtenku; magnetna polja so e vedno
sa po tej logiki ne more nobene teze, med-
tem ko je obratno vsekakor Prepletanje znanosti in filozofije se tako
nadaljuje. Cf: Antonio Gramsci, pripombe k poskusu 'Poljudnega
eseja o sociologiji', v: Antonio Gramsci, dela, Anton un (ur.), Ljub-
ljana, Cankarjeva zaloba, 1974, prev. Anton un, Rada Maks Veselko,
str. 481, 514. Cf tudi Althusserjevo kritiko Gramscijeve filozofije prakse:
Louis Althusser in Etienne Balibar, Reading Capital, Verso, London, 2006, str.
126-135, prev. Ben Brewster.
143
I
J
MARKSISTI FORMACIJA
delovala druga na drugo kot prej, dan je bil glede na e
vedno bolj ali manj svetel, sosedov pes Murije e vedno lahko
zelo ugriznil potarja Ivana - toda vsi ti pojavi bi bili
popolnoma brez pomena, e de facto jih sploh ne bi bilo,
ne bi bilo zmonosti, da jih vtisne v sistem
fi predstav; te predstave zaradi svoje pomembnosti niso
paralelna realnost, nekaken odsev otipljive dejanskosti,
je otipljiv svet sam neke vrste njihov odsev. Predstave so
torej primarne, otipljivi (materialni) svet komajda sekundaren.
Machove ideje z 20. stoletja so nemara vrhunec
logije scientizma 19. stoletja. Prav zato je njegov nauk postal
in povsem sprejemljiv za tevilne marks iste (na
mer, v krogu Bogdanova in oli Gorkega na otoku Kapri).
Leninov odgovor vrazvpitem Materiali4mu in
mu, ki ga nikakor ne smemo obravnavati zgolj kot negativ
Machovih modrosti, je bil toliko, kolikor je Lenin
predpostavil, da so mogani najbolj razvita oblika
materije in kot taki zmoni proizvesti relativne (delne) resni-
ce, ne pa tudi absolutnih resnic (kar bi jih povzdignilo nad
materijo). Te so spreminjanja narave in drube
dejansko neulovljive injih ni zvesti na nobeno
viteto. resnic po definiciji ni, kajti tudi boga ni, zato
Lenin, razen kletvic, slednjim ne namenja pozornosti. 78
Spoznavni proces se torej vrti v odkrivanju novih in
novih (delnih) resnic v slabo v njem samem
dejansko ni najti oprijemljive ki bi za
gotovost spoznanja; Lenin jo je vpeljal od zunaj -
naelja je v politiki! Tradicionalno Leninovim tezam o
litni revolucionarni stranki, ki jih je razvil v e navedeni knji-
78 Vladimir Lenin, Materializem in empiriokriticizem. pri-
pombe o neki reakcionarni filozofiji, v: dela, III, druga izdaja,
Cankarjeva zaloba in center pri CK KPS, Ljubljana, 1981, str.
329-334, prev. Boidar Kante.
144
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
gi z naslovom Kaj delati?, elitizem - da si samovolj-
no jemlje pravico do vnaanja razred ne zavesti oziroma
nosti v delavski razred, ki se svojega poloaja ne
zaveda. Te kritike sicer ne zanikamo, vendar se je -
varno z drugega konca. V okviru nae problematike lahko
trdimo ravno nasprotno: prav delavski razred je kot
nekaj zunanjega trdna - gotovosti, ki daje edini
smisel teoriji (vednosti) in vnaa red v kaos
nega spoznanja, ki se giblje v slabi Ker pa je
delavski razred revolucionarni stranki. nekaj zunanjega, ga je
najprej treba razumeti kot nekaj nediferenciranega - kot
nekaj, kar nastopa najprej kot nediferencirana mnoica, kijo
sestavljajo kmetje, siromani kozaki, dijaki, cestni
boj niki, rokohitrci, sirote, tudentje, delavci,
ke, pijanci, propadli vegetarijanci, invalidi, vojaki,
judje, mornarji, matere, vaki silaki in itn. itn., to se
pravi: je tevilo identitet v
nacijah -, in prav zaradi tega tevila je lahko
nestrukturirana mnoica (masa), o kateri je na dolgo in
ko pisal Maksim Gorki v svojih potovanj po Rusiji in Italiji,
ki jo je risal Ilja Repin in na katero so naleteli revolucionarji
pri svoji vsakodnevni praksi. je trditi, da delavski
razred v teoriji (Leninove) smeri v pozni
II. internacionali nastopa kot teoretska predpostavka,
tem koso mnoice dejstvo.
jev, oboroenih s teorijo, ideologijo, filozofijo, s to mnoico
ele da si lahko zamislimo razrede kot posebne
entite, ki so bile prej zgolj posamezne enote v
tvu identitet. Buroazija in delavski razred tako postaneta
koncepta - e vedno sta del te mnoice, vendar sta zdaj
ka, ki strukturirata mnoico, bistveno in tudi
jujeta red in tevilo njenih elementov. Ni toliko pomembna
njuna ki bi jo lahko pozitivno izmerili z odstotki ali
vilkami, potencial redukcije serije identitet
v entitete, kijih lahko imenujemo razredi, ki dejansko ne
145
1
I
J
MARKSISTI FORMACIJA
zajo identitetam individuumov. Razlika v
teti med ruskim, francoskim in slovenskim delavcemje
mostljiva - na tem nivoju revolucionarno geslo Proletarci
vseh deel - zdruite se! nima nikakrne zveze z
realnostjo, prej s fikcijo. politika je
protiidentitetna politika. 79 Komunistornje v resnici prav malo
mar, denimo, ali buroazija samo sebe prepoznava kot
razred; e [V] navadnem ivljenju vsak shopkeeper
cunar] dobro med tem, za kar se nekdo izdaja, in tem, kaj
dejansko je ... BO, potem distanciranje od
nih e toliko bolj velja za revolucionarje. (Res paje,
da so delavske identitete bistveno tri oreh.) Diskurz o
skem razredu kot posebni identiteti posameznikov je
vo znamenje, da ni revolucionarne politike. Tak diskurz je
ideologija strankarskih in sindikalnih elit, kar je
bilo v letih po drugi svetovni vojni videti tako na
Vzhodu kot na Zahodu. Pa tudi vmes: v Jugoslaviji.
ideologija pa je bila pri vseh treh polih humanizem, v raznih
odtenkih, se ve; v prvem primeru kot esencializem znanosti
(ali bolje: vednosti nasploh) in tehnike, brez katere ni
ditve od muk polnega dela, v drugem kot
nizem, ki se je z gnusom otresel koncepta
ture proletariata, v tretjem primeru pa delavsko
ljanje, kjer sadove lastnega dela uivajo neposredni
jalci e v svojega ivljenja in ne ele prihodnje
je.
B1
79 Cf npr.: Rastko Spisi humanistike, Zaloba /. ef, Ljubljana,
2009, str. 346-348; Miklav Komelj, Kako misliti parmansko umetnost?, Za-
lobaj*ef, Ljubljana, 2009, str. 60-67.
80 Karl Marx in Friedrich Engels, Nemka ideologija, v: MEID, II, op. cit.,
str. 61-62.
81 Opiramo se na izpeljavo razlike med ideologijo in
ideologijo Cf npr.: Rastko V boju za svobodo javne bese-
de - danes, spremna beseda, v: Karl Marx, Cenmra in svoboda tiska, Republi-
ka konferenca ZSMS in Univerzitetna konferenca ZSMS, Ljubljana, 1985, str.
7-22. Za problem(atiko) diskurza o razredih pri elitah v socialisti-
146
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
Leninove besede o odtenkih, njihov pomen, so povsem
korelativne Marxovi sloviti metafori o etru, s katero je
al definirati razmerja med raznimi produkcijskimi
V vseh drubenih oblikahje neka produkcija, ki poloaj in
vpliv vsem drugim in katere odnosi zatorej tudi poloaj in
vpliv vsem drugim odnosom. Splona svetloba je, v katero so
pljene vse druge barve in [ki] jih modificira v njihove posebnosti.
Posebni eter je, ki teo vsega bivanja, ki se kae v
njem.
sz
Tako pri Leninu kot tudi pri Marxu posamezna entiteta - v
prvem primeru razred (kot koncept), v drugem pa neki
dukcijski - sama od sebe ne odseva Ne
ga znikakrnim globljim bistvom lastne eksistence, ki bi
neko resnico; nekaj pomeni, zastopa (odseva) zgolj v
ciji z drugimi elementi. Analiza partikularnega fenomena,
predmeta (itn.) v naravi in drubi je pri Leninu, tako v
rializmu in empiriokriticizmu kot tudi v poznejih, bistveno
bolj cenjenih t. i. Filozofskih zvezkih, neposredno odvisna od
njegove relacije do drugih predmetov in fenomenov.
83
Ker je
teh relacij po definiciji potencialno je poudarek
namenjen razmerju kot takemu, kar ni brez posledic za
mevanje fenomena - predmeta kot takega. Razmerje je pri
Leninu epistemoloko (l) edina stabilna (pozitivna)
njena epistemoloka monost je neodvisna od binoma
Jugoslaviji ef tudi: Marko Kerevan, Razredi in sloji, v: Razredna
za in druzoena teorija. Razprave iz sociologije in
sociologije religije, Delavska enotnost, Ljubljana, 1980, str. 51-53.
82 Karl Marx, Kritika ekonomije 1857/58, op. cit., str. 37.
83 Stvar na sebi je sploh prazna, neivljenjska abstrakcija. V ivljenju v
gibanjuje vse in vsako tako 'na sebi' kot tudi 'za druge' v odnosu do drugeg!,
v tem ko se spreminja iz enega stanja v drugo. Sehr gut!! [Zelo dobro!!] Ce
spraujemo, kaj so stvari na sebi, so ist in di Frage gedankenloserwise die
der Beantwortung gelegt. .. Ue v vpraanje brezmiselno poh
ena nemonost odgovora .. }, Vladimir. Lenin, Filozofski zapisi, op. cit.,
str. 37. (Poudarki in pripisi voglatih oklepajih so Leninovi.)
147
1
I
I
1
FORMACIJA
Zato nemara ni daje celo Claude
Strauss e v letih metodo svojega raziskovanja eksplicit-
no povezoval z materializmom. Divje misli
nikakor ni primerjati s
umom zahodne civilizacije na nivoju
sti njunih spoznanj, zgolj na nivoju logike sistema - ta
v obeh primerih izpeljuje razlike med naravo in kulturo, brez
si ni zamisliti nobene skupnosti.
vilnost/nepravilnost posameznih spoznanj je tukaj brez
mena; bistvene so institucije.
84
Leninje v obdobju 1899-1915
nevede naredil premik v teoretski problematiki:
iz zavesti (filozofske tematike), omejenosti
vega spoznanja, kateremu e intuicija pripoveduje, da besede
in stvari niso take, kot so videti (da imajo besede lahko
pomene, brez teorije zelo dobro ve tudi
glasbena skupina Led Zeppelin85), in da se neprestano
minjajo v problem vednosti kot take. Skrivnost neujemanja
med in v katero nevede ga na
neki postavlja za sopotnika Ferdinanda de Saussurja;
seveda le, utemeljitelja strukturaine lingvistike beremo z
84 Levi-Strauss je v pismu, ki ga je poslal urednitvu La Nouvelle eritique
leta 1955 svojim ortodoksnim kritikom zabrusil tole: bi
se [g. Rodinson] ne zadovoljil zgolj z nekaterimi ki so bili objavljeni
pred nekaj meseci in bi prebral celotno knjigo, bi lahko nael poleg ene mark-
hipoteze o nastanku pisave, tudi dve tudiji, ki sta brazil-
skima plemenoma - Caduevo in Bororo - in ki poskuata interpretirati doma-
superstrukture, temeljita pa na materializmu; ta novost
pa bi si v zahodni etnografski literaturi nemara zasluila pozornosti in
naklonjenosti. Revija tega pisma ni objavila, avtor ga je nazadnje v
knjigo. ef: Claude Levi-Strauss, Strukturaina antropologija, Stvarnost, Zagreb,
1977, str. 341-342 (op. 2), prev. Ivan (Prev. iz hrv. jezika je moj.)
85 ef, npr. eno vrstico iz skladbe skupine Led Zeppelin, z naslovom
Stairway to Heaven (1971): / 'Causeyou know sometimes words have two
meanings./ (Kerve, imajo besede dva pomena. (Dobesedni prev. iz
angl. jezika je moj.) Http://www.azlyrics.com/lyrics/ledzeppelin/stairwayto-
heaven.html (dostop: 22. 01. 2010).
148
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
Oswaldom Ducrotom, katerega temeljno tezo je
stiti v njegovo priljubljeno izjavo, da besede same po sebi (ali
predmeti, pojavi, a tudi besede - odtenki pri Leninu
niso zgolj besede kot take (!)) prav ne pomenijo.86 Te
nosti ni razvozlati v okviru glave,
jo je treba misliti kot sistem. Pri Saussurju je to jezik,
pri Leninu razmeIja relacij, ki so po definiciji zunanja
duumu in njegovim intelektualnim (ne)kompetencam;
vsem paje modalnost tematiziranja razmerij onstran
binomov, ki so motor slabe
delno pravilno/ delno itn. Lenin
e v Material4mu in empiriokritici4mu slabe
ponavljanja delnih resnic preseka s tezo, da so
stveni izsledki posameznih znanstvenikov lahko povsem
vilni (in kot taki dragoceni), medtem ko je lahko njihova
predstava o svetu, ker sluijo razredu
stov, popolnoma Pravilno in hkrati - to se
86 Kadar da besede ne pomenijo, tedaj imam v mislih, da
besede ne dajejo informacij o svetu - oziroma informacije o svetu
dajejo samo izrazito posredno. - Povejmo e enkrat; imamo dve izjavi
rances], ki prinaata iste informacije, vendar imata popolnoma
mentativni funkciji; ti funkciji sta nujno povezani z besedami kot takimi, z
besedami, iz katerih sta ti dve izjavi narejeni, to se pravi, da sta povezani z
kovnim sistemom, z jezikovno strukturo - ne glede na dane informacije.
Oswald Ducrot, Slovenian Lectures. Argumentative Semantics. Conferences
venes. Semantique argumentative, ured. Igor . agar, Intitut za
tudije, Ljubljana, 1996, str. 20 in 126. (Prev. iz angl. jezika je moj.)
87 Niti enemu izmed profesorjev, ki lahko napravijo najdragoceneja dela
na specialnih kemije, zgodovine, fizike, ne smemo verjeti niti ene
same besede, br ko gre beseda o filozofiji. Zakaj? Iz istega razloga, po kate-
rem nobenemu profesOIju ekonomije, ki lahko da najdragoceneja
dela na specialnega raziskovanja, ne smemo verjeti niti
ene besede, kakor hitro gre za teorijo ekonomije. Kajti taje prav
tako partijna znanost v sodobni drubi kot spoznavna teorija. Na splono: pro-
niso drugega kot komiji razreda kapitalistov, pro-
fesorji filozofije pa - komiji teologov. Vladimir Lenin, Materializem
in empiriokriticizem, op. cit., str. 493-494.
149
1
;
i
1
MARKSISTI FORMACIJA
pravi, obenem v posamezni zavesti? -, kajti znanstvena,
in filozofska oblika miljenja so zgolj oblike ene
in iste zavesti. v temelju igra
ja delnih resnic, kjer se ob vzniku nove resnice pokae, da je
stara (lahko) glede na novo vendar velja za nazaj e
vedno za pravilno, je tukaj brez Lenin je tukaj dovolj
jasno in vsaj narahlo nakazal razliko med znanost-
jo, filozofijo in ideologijo, je ni izpeljal. Ivo
je zapisal, da je Leninov Material4em in
4em prav obupno revna knjiga88. Imelje prav; Leninova
zofska izjemna robatost pri rokovanju z
nji, pod katerimi so padali veleumi v zgodovini, je
neznosna. Za marksizem tistega je bila nedopustna
ostra delitev na filozofijo, kateri pripada gibanje misli, in
nost, ki ji pripada suha eksaktnost; oboje je hotel misliti -
roma uporabljati - skupaj, zato je nemalokrat uporabljal
tagme kot: znanstvena filozofija ali celo znanstvena
ja. Leninov Materiali4em in empiriokritici
4
em kae vse slabosti
tega projekta, kija na koncu spodletel; od njega ni ostalo
propadli Leninov projekt je t. i.
projektov. Zdi se, da je celo danes skoraj
povedati kar koli novega o materializmu, ne da bi hkrati
e in dokazali, da Lenin ni razumel nemke
filozofij e. 89 Toda kako, da je spodletel tudi drugi
- Althusserjev - projekt, kije neusmiljeno kritiziral
ga in in ki sije prizadeval, da bi skozi simptomalno branje
lih oziroma takrat e klasikov izla druga znanost
in druga filozofija?
Sovjetska oblast se je utemeljila na zaveznitvu med
88 Ivo Leninova "filozofija, Zaloba Obzorja, Maribor, 1971,
str. 21.
89 Npr.: Slavoj iek, 'Materializem in empiriokriticizem' za XXI. stole-
tje?, v: Problemi, let. 47, t. 4/5, Ljubljana, 2009, str. 59-80.
150
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE 1
ci in siromanimi kmeti - zaveznitvu, ki ga je konstituirala i
gesta oktobrskega prevrata. Delavski razred (diktatura !
tariata)je bilo kot razred - kljub temu daje bila industrija stare
carske Rusije, ki je bila materialna podlaga za njegov - ..
obstoj in reprodukcijo, v skoraj popolnem razsulu -,
misliti samo v okviru te koalicije, ki pravzaprav ni bila
meljena na pogodbi (dogovarjanje med strankami,
prva ustava Ruske sovjetske federativne
ke /RSFSR/), novem stanju.
90
Pri tem je
treba dodati, da v ruski revoluciji nadomestno sredstvo, ki je
zagotavljalo disciplinirano kompozicijo delovne sile, t. j.,
ga izmed osnovnih pogojev za razredno dominacijo - brez
katere si razredov ne moremo zamisliti, pravzaprav niso bile
toliko tovarne, milijonska carska armada. Carska
armada je bolj kot katera koli tovarna ustvarila pogoje za
kooperacijo med delavci in kmeti. Disciplinski armadni
reimje industrijskemu delavcu in kmetu odredil
aj navadnega vojaka, buruju in podeelskemu ali
90 Kot primer bi lahko navedli Revolucionarno vstajniko armado Ukra-
jine, ki so jo pod poveljstvom anarhista NestOlja Mahnoja sestavljali kmetje in
ki seje v juni Ukrajini v letih 1918-1921 borila proti Denikinovi (beli) vojski,
vendar zlasti v sklepnem delu dravljanske vojne tudi proti armadi. Mah-
nojeva vojska je z armado sicer tudi sklenila kratkotrajna zaveznitva;
poleti 1919, torej v ofenzive bele garde, je z nenadnim sunkom v bok
Denikinovi armadi prodor proti Moskvi in po pozneji oceni V.
M. Molotova tako celo padec sovjetske oblasti. Epizoda nakazu-
je, da je oktobrska revolucija odprla horizont, ki je znatno presegal
boljeviki program in za katerega je trditi, da je bil vseskozi kom-
promis s tem horizontom. Povedano za pridobitve oktobrske socia-
revolucije, ki so jo izpeljali boljeviki, so se bili pripravljeni boriti tudi
nasprotniki boljevikov. Revolucionarni proces med februarjem in oktobrom
1917 je ne glede na boljeviko dominacijo odprl novo razmerje med
monim in nemonim. Miklav Komelj revolucionarni proces razlaga z dia-
lektiko med obstajanjem (mono) in e neobstajanjem (nemono); revolucio-
narno obstajanje je na strani Cf: Molotou Remembers, str.
99-100; Miklav Komelj, op. cit., str. 21-52.
151
MARKSISTI FORMACIJA
kozakemu atamanu pa poloaj oficirja.
91
In naprej: kako je
bila lahko buroazija v takih razmerah razred?
Zagotovo ne zaradi svoje dejanske kadeti (ustavni
krati) so bili, na primer, povsem marginaIna stranka.
Buroazija svoje formalne kratkotrajne oblasti, ki jo je
la z organom, imenovanim vlada, operativno ni mogla
izvajati brez sodelovanja delavske in stranke (menje-
vikov in desnih socialnih revolucionarjev). Od februarske
lucije je bila buroazija statusa quo - nadaljevanja
imperialisti vojne in prestavljanja reitve vpraanja zemlje
v prihodnost. Buroazije kot razreda si v Rusiji ni
bilo predstavljati brez njihovega takratnega
tva s strankami, ki bi glede na program prej spadale k
vikom. Dejansko so boljeviki program, ki je zadeval reitev
vpraanja, v bistvenih potezah prevzeli od socialnih
revolucionarjev.
92
projekt, s katerim je
nirati rusko buroazij o v revolucijskem kot
razred, je imperialni projekt, je vztrajanje v
vojni za vsako ceno. Poudarjam: buroazija kot razred ni
ko malo vsota akterjev, tega zavezni-
tva, ki so ga podpirali tudi najbolj premoni sloji, pa
so morda intimno prezirali stranke, ki so se identificirale z
ljudskimi mnoicami. Stari pruski aristokrat von Hindenburg
je na smrt preziral nemko socialno demokracijo, kljub temu
daje ta skupaj z vojako elito, kateri je pripadal tudi sam,
la komuniste - brez tega nikoli ne bi postal predsednik repu-
blike, pa je bil po monarhist. Nacisti so
odkrito prezirali tako socialno demokracijo kot tudi staro
91 smo na to temo pisali v: Lev Centrih, "Zgodovina (realnega) social-
izma v analizah svetovnih-sistemov, v: Fernand Braudel, Dinamika
ma, Zaloba Sophia, Ljubljana, 2010, str. 113-114, prev. Gregor Moder.
92 Sheila Fitzpatrick celo pravi, da sta bila programa boljevikov in social-
nih revolucionarjev v zvezi z zemljo Cf: Fitzpatrick,
Russian Reuolution, op. cit., str. 66.
152
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
odslueno aristokracij o in pa so od tega
stva vendarle dobivali in na koncu utrdili
gove privilegije.
Po teoretiku Nicosu Poulantzasu - nanj se v
lizi vseskozi opiram - razredov ni razumeti kot
ri drubene skupine. Kar zadeva bi
brkone morali v nasprotnem primeru sprejeti sklep, da so
razredi v diktaturi izginili oziroma da se je razredni sistem
kratko malo zlomil, kot je, denimo, trdila Hannah Arendt;93
pri primeru Jugoslavije - Dravske banovine - pa bi bili
ljeni po istem preuranjeno, predvsem pa povrno
pati, da je omreje, sestavljeno iz podjetnikov in bankirjev v
mestih - kot nam ga, denimo, zlahka ilustrira fotografija
stva ljubljanskega velesejma
94
- ter skupin brezimnih vakih
oderuhov s podporo in politikov, tvorilo
valski slovenski razred kapitalistov. Po Poulantzasu razredi
marno niso identitetne statusne skupine, prej entitete,
ki v razrednem boju, ki mu gre epistemoloki in
mat, spreminjajo svoje pojavne oblike; bistveno pa je to, da ta
boj poteka hkrati na terenu ideologije, politike in ekonomije.
95
Rekli bi lahko, da so bili uspeni projekt
denj, a tudi propadla projekta preureditve jugoslovanske
monarhije - bodisi v korporativno dravo ali
ustavno monarhijo - in sanacija
gov raznovrstnih drubenih (razrednih) bojev;
dovina teh projektov nam daje pogled v kompozicija
nih sil, ki so bile v teh bojih udeleene. Razredno pripadnost
elit Dravske banovine je tako razbirati samo v
merju med njihovimi propadlimi perifernimi projekti in
93 Hannah Arendt, Imori totalitarizma, tudentska zaloba, Ljubljana,
2003, str. 387-410, prev. Zdenka Erbenik et al.
94 Neven Borak, Zdenko Jasna Fischer et al., op. cit., str. 478.
95 Nikos Pulancas, op. cit., str. 12-37.
153
1
FORMACIJA
uspenimi projekti razredne dominacije deel polperiferije
oziroma centra, od katerih so bile te ekonomsko, pa tudi ide}
odvisne; navdihovanje pri in
kem korporativizmu ni bila stvar poljubne izbire akterjev.
Razkosanje kraljevine Jugoslavije je tudi na ravni
pomembno oteilo razumevanje slovenskih kapitalistov kot
razreda, ga ni e povsem saj je drava
padla. Tedaj ni nenavadnega, da je lahko v prvi vrsti
govoril o razredni logiki oziroma drubeni strukturi, v kateri
je gospostvo slovenske gospode postalo
povsem odvisno od prestolnic polperiferije.
Posebnosti perifernega poloaja Dravske banovine
in socialna doktrina katolicizma
Po Aleksandru je bil osrednji
problem kraljevine Jugoslavije v prenaseljenosti podeelja
in zelo nizkem pridelku posesti. Kljub temu daje bila
v Jugoslaviji najbolj industrializirana prav Dravska banovina,
je bilo prebivalstva, ki se je preivljalo s kmetijstvom, do leta
1941 e vedno okoli 60 odstotkov. Toda iz popisa prebivalstva
iz leta 1931 je razvidno, da kar 20 odstotkov kmetij ni
preivetja gospodinjstvom, katerih so
bili vedno pogosteje prisiljeni iskati dohodke v nekmetijskih
dejavnostih. Sedeminpetdeset odstotkov vseh posesti je bilo
manjih od 5 ha, le dober 1 odstotek pajihje bilo
jih od 50 hektarjev, med njimi pa jih velika ni obsegala
nad 100 ha.
96
Zemljiki davek je konec let obsegal le 14
odstotkov vseh davkov. Petdeset odstotkov vseh podjetij je
zaposlovalo manj kot deset delavcev; v 84 odstotkih jih je bilo
zaposlenih manj kot 50; le 3 odstotki pa so jih zaposlovali nad
96 Agrarna struktura Jugoslavije in Slovenije v primeri z agrarna
strukturo nekaterih drugih deiel, op. cit., str. 5; Neven Borak, Zdenko
Jasna Fischer et al., op. cit., str. 444, 450-456, 484.
154
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
250, med njimi Trboveljska premogokopna druba, jesenike
in ravenske elezarne, Tovarna emajlirane posode Westen, tek-
stilne tovarne Jugobruna Kranj, triki
mariborska Doctor in drug ter Hutter in drug.
97
Tole je primer majhne kmetije na Dolenjskem, kot
ga povzema France Kresal na podlagi podatkov Kmetijske
zbornice iz junija 1938:
[I]mela [je] 4 ha zemlje, in sicer 2 ha njiv, .16 arovvinograda, drugo
je bil gozd in travnik. Prehranjevala je 7 oseb, od tega 2 predolska
otroka. Pridelek kmetije je v letu 1936/37 znaal vrednost 8780 din.
Od tegaje bilo uporabljeno doma za lastno porabo za 5375 din,
danih je bilo za 3405 din pridelka. V tem letu je ta kmet pridelal:
40 mernikov98 koruze za 1000 din, 15 mernikov penice za 325 din,
12 mernikov za 300 din, 6 mernikov prosa za 150 din, 6
nikovajde za 150 din, 70 mernikov krompirja za 1400 din, 3 mernike
fiola za 150 din in 900 litrov vina za 2700 din, 35 mernikov sliv za
525 din, 4 mernike jabolk za 80 din in jajc za 100 din.
Izdatkov za potrebe in pecerije je bilo za 4958 din, za 1020
din paje moral dokupiti hrane, ker je e zgodaj spomladi zmanjkalo
kruha. Izdatki so bili naslednji: 750 din za 25 mernikov penice, 270
din za moke, 180 din za 60 kg soli, 200 din za petrolej in
galice, 340 din za meso, 500 din za 250 din za krmo, 250 din
za drva, 180 din za 30 kg galice, 1500 din za obleko in obutev, 110
din za Domoljuba in olske 700 din za cigarete, 100 din
za milo, 450 din za priboljke in zabavo in 198 din za davek.
Primanjkljaj je znaal 2573 din in ga je kmet pokril spostranskim
zaslukom z dnino 1160 din, z obrtjo 1000 din in z bratovim
prispevkom. ne bi bilo postranskega zasluka in bratove podpore,
bi se morala druina omejiti pri porabi kruha ali pa pouiti koruzo,
namenjeno za krmo, ali se pa zadoliti.
99
97 Neven Borak, Zdenko Jasna Fischer et al., op. cit., str. 452-453.
98 1 mernik = posoda s prostornino 30, 74 litra. Mernik penice = 22,8 kg.
99 France Kresal, Zgodovina socialne in gospodarske politike v Sloveniji od
liberalizma do druge svetovne vojne, op. cit., str. 116.
155
1
I
t
1
I
t
I

J
MARKSISTI FORMACIJA
Kresal prav tako navaja primera srednje in velike
kmetije. Pri prvi, njena velikost je merila 9 ha, so med stroki
e navedeni zavarovanje in mezde za najete delavce v
du, kmetija pa se je lahko preivljala sama; pri drugi, z
kostjo 35 ha, katere glavni prihodek je prinaala
neja ivinoreja - 9330 din za govedo, 9266 din za mlekarstvo
in 4393 din za -, pa so e nastali stroki, ki so
bistveno bolj kot z golo reprodukcijo delovne sile (t. j.,
dinjstvom) povezani s produkcijo presene vrednosti, t. j., z
aktivnim udejstvovanjem na trgu. 100 Velika gospodarska kriza
v let je razkrila nevzdrnost
stanja v kmetijstvu. Kresal ugotavlja, da so se najbolj
zadoIevale prav majhne kmetije - do petkrat bolj kot srednje
in kar desetkrat bolj kot velike kmetije. V novomekem
ju, na primer, je bilo zadolenih 36,4 odstotkov vseh kmetij;
dolgovi pa so v znaali 17096 din po kmetiji
ni katastrski donos teh kmetij). dolgovi so se v
kriznih letih zaradi znianja cen kmetijskih izdelkov in hkrati
nespremenjenih cen industrijskih izdelkov, strokov obresti in
davkov povzpeli s 600 milijonov dinarjev leta 1928 na 1,2
jarde dinarjev leta 1932 - v celotnem jugoslovanskem
ru pa s 3 milijarde na 7 milijard dinarjev. 101 Glede na to, da je
bila absolutna slovenskih kmetij manja od 5 ha in da
je bilo njihovo kreditiranje de facto namenjeno samo za golo
preivetje gospodinjstev - zgolj za reprodukcijo
hove delovne sile, to se pravi, da je bilo po logiki kapitala
povsem neproduktivno, kot ugotavlja Kresal, in da srednji in
kmetje niso imeli zadosti sredstvev, da bi pokupili
tije, ki so prile na boben, bi moralo sredi let priti do
popolnega kolapsa slovenskega kmetijstva. Do tega kolapsa ni
prilo; in prav v tem, da do njega ni prilo, smo prej
cirali projekt, s katerim je podrobneje opazovati in
100 Op. cit., str. 116-117.
101 Op. cit., str. 99,120.
156
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
analizirati ekonomska in protislovja predaprilske
Dravske banovine in potemtakem tudi razloiti
hegemono pozicijo razreda; v prvi vrsti
cijo sil, ki ga je sestavljala.
Pri kom so se kmetje zadoievali? Dobra polovica (53
tkov) vseh posojil je bila sklenjenih z bogatejirni kmeti,
ci in odvetniki, ena tretjina pri kreditnih zadrugah in zgolj
slaba sedmina pri hranilnicah in bankah (15 odstotkov).1
02
Navedeni primer male dolenjske kmetije pa nakazuje,
da je bil kredit tudi ena izmed nezanemarljivih oblik menjave
znotraj druine, dejansko klana. Nezanemarljivost
kredita znotraj druine seveda ni v njegovi dejanski
ekonomski tei, kajti v primerjavi z delei drugih oblik
ta ga statistika najverjetneje sploh ni registrirala, v
govi funkciji reprodukcije sorodstvenih razmerij v
diferenciacije podeelja; v okviru
kretne drubene formacije nam pokae na necelost druine
kot institucije. Vpraanje druine je bistvenega
na. Kot bomo poskuali pokazati, je to vpraanje izjemno
pomembno, ker je veljalo kot paradigma doktrine o drubeni
ki jo je razvijal in se na njej tudi razcepil
katolicizem, sicer sila na Slovenskem do
aprilske vojne.
Ko Kresal ugotovi, da so velike kmetije (v nasprotju z
mi) lahko proizvajale za trg, v resnici pokae na pomemben
paradoks. Male kmetije niso bile zmone intenzivne
vodnje presekov, ki bi jih bilo ponuditi na trgu, a to
e ne pomeni, da niso bile odvisne od tega trga; razlika
med malimi in kmetijami je bila predvsem ta, da pri
proizvodnji prvih ni mezdne delovne sile. kmetje
102 Op. cit., str. 119.
157
FORMACIJA
malega obrata nastopajo kot mezdni delavci, dninarji, ker na
svojih malih posestih nimajo objektivne monosti za mezdni
odnos.10
3
Ekonomija malega posestva je v svojih bistvenih
potezah ekonomija kalorij, katere patriarhaine produkcijske,
nemezdne odnose eksploatacije tista kmetijska
vodnja, v kateri e imajo dominantno vlogo mezdni odnosi. To
paje navsezadnje samo zato, ker je moderna industrija
na prenizki stopnji razvoja, da bi lahko v zadostnem obsegu
absorbirala preseno delovno silo s podeelja. Ekonomija
rij kot vsaka ekonomija v kapitalisti drubeni formaciji
tendira na profit, vendar profita sama po sebi ni zmona
lizirati; v svojih mejah de facto izema iz delovne sile
kot jo lahko nadomestijo kalorije - edino dejansko za
opravljeno delo, ki ga v njenem okviru dobivajo delavci.
104

103 Kautsky je v svoji analizi moderne agrarne produkcije zapisal,
daje blago, ki ga malo posestvo proizvaja v preseku, [ ... ] tisto proizvajaIno
sredstvo, ki ga veleposestvo nujno potrebuje, blago, imenovano delovna sila.
Karl Kautsky, Agrarna vpraanje. Pregled tendenc v modernem kmetijstvu in
agrarna politika socialne demokracije, CankaIjeva zaloba, Ljubljana, 1952, str.
308, prev. Joe Berkopec.
104 Prehranjevanje, obnavljanje delovne bilo med drugim tudi veli-
ka literarna tema knjievnega realizma na Slovenskem. Rituali prehranjeva-
nja, zlasti zajemanja iz skupne sklede, so mnogih fabulativnih zaple-
tov pri Kersniku, pa tudi Bevku in Vorancu. Tematika prehranjeva-
nja je pri tej knjievnosti dispozitiv, ki bistveno pomen-
ske vrednosti glagolajesti. Npr. In laz in mu je bil snedel s olo! Cf:
Ivan Moj sin, v: Med gorami. Slike iz lokega pogOlja, delo, III,
Mladinska knjiga, Ljubljana 1971, str. 30; Karlovki Anon je bil tisti
gospodaIju prinesel po katero je bil 'bruhnil' na Tolminsko,
Lizi pa ruto rumenih hruk, po katere je bil 'bruhnil' na Cerkljansko. Leon
Emil [Ivan Cvetje v jeseni, v: Ljubljanski won, let. XXXVII, t. 3,
ljana, 1917, str. 408. Pri tej drugi povesti je jasno razvidna izpelja-
na distanca med govorom kmetov in govorom delo je
napisano v prvi osebi ednine, pripovedovalec pa je ljubljanski odvetnik, ki se
odpravi na oddih v kofjeloko hribovje. in kmetje sicer govorijo isti
jezik, razlika je le v govorici, katere sled je razvidna v rabi narekovajev, npr.
pri glagolu bruhniti, katerega pomensko vrednost dispozitiv praks pre-
hranjevanja. V tem konkretnem primeru ta glagol, ki aludira na prehranjeva-
158
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
od te ekonomije abstrahiramo mezdno delo, drobno obrt in
kredite, vidimo, daje njena edina monost, da uporabne
ke preobrazi v blaga, dobesedno v tem, da jih odtegne
cem.
105
Povezanost male kmetije z blagovno proizvodnjo pa je
njena nuja; v zadnji instancije porok za njene
dite zemlja, ki je v tem razmerju blago, s katerim
gospodar razpolaga kot svobodni posestnik. Ta odnos, ki se
kae v denarni obliki in ki gospodarja vzpostavlja
kot svobodnega posestnika, je zgolj zunanji; navznoter, v
su do druinskih ki delajo na tem majhnem posestvu,
patriarhaIna razmerja nimajo denarne oblike.1
06
Denarni
dit v mali proizvodni enoti med druinskimi dejansko ni
a kako lahko potem kljub vsemu govorimo o bratovem
nje, nakazuje razliko med mestom in podeeljem, med dvema
diskurzivnima formacijama. Knjini jezik kot objektivni sistem pravil tedaj
rabi kot teren, kjer je markirati to razliko. govorni
zitiv se kae v distanci do govornih praks, saj je njegova ideoloka
predpostavka povezana z istovetenj em svojih govornih praks s
kom. Ob tem dodajamo, daje poljudna izdaja dela v
zbirki Naa beseda narekovaje, ki obstajajo v izvirniku, izpustila. Cf: Ivan
Cvetje v jeseni, v: I:4brano delo, III, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1971,
str. 208.
105 Podhranjenosti prebivalstva je pripisati tudi dejstvo, da so v
tridesetih letih [ ... ] kar 45 % nabornikov spoznali kot nezadostno razvite za
opravljanje vojake slube. se je tudi znievanje stopnje
sti, tako da kot 40 % odraslih Slovencev ni starosti 60. let. Cf:
Neven Borak, Zdenko Jasna Fischer et al., op. cit., str. 479.
106 Pri izpeljavi tega problema so bile zame pomembne teoretske
ke v okviru skupine, kije pod vodstvom dr. Maje Breznikjeseni 2009 pripra-
vljala prijavo mednarodnega projekta z naslovom Transformations in the
Cultures of Labour. Skupina se je ukvaljala z vpraanji kompleksnega razmer-
ja med sodobnimi pogoji produkcije v okviru delovnih organizacij in strate-
gijami preivetja v okviru gospodinjstev. Na razvoj moje problematike so vpli-
vale teze in ugotovitve dr. Maje Breznik, prof. Rastka in kolega Marka
Krana, ki je skoz branje Charlesa Bettelheima izpeljal povezave med
gen ostjo delovnih procesov znotraj posamezne produkcijske enote in raz-
meljem te enote z mnogimi drugimi enotami. Cf: Marko Kran, K teoriji pre-
hoda med produkcijskimi Teorija in praksa, let. XLVIII, t. 1, Ljubljana,
2011, str. 144-161.
159
MARKSISTI FORMACIJA
kreditu? Preden na to odgovorimo, je treba dodati, da so v
malem gospodarstvu (v resnici moramo
da so celo nujne) druge oblike kreditiranja, na primer, v
obliki t. i. odloene menjave
l07
, pri katerih gre bolj ali manj za
to, da stari da jih bodo otroci na starost vzdrevali,
s se bodo de facto oddolili za njihovo minulo delo.
Taka oblika odloene menjave je bila za kmete
pomena, saj v predaprilski Jugoslaviji niso imeli nobenega
pokojninskega zavarovanja, kakrno so si do konca tridesetih
letv precejnjem obsegu v ostrih razrednih bojih e uspeli
riti mestni delavci. Toda kredit, o katerem govorimo, ne spada
v kategorijo odloene menjave, saj smo videli, da se sklepa med
posamezniki, ki pripadajo isti generaciji. je, da je ta
oblika kredita samo med (v naem primeru)
mi proizvodnimi enotami. Iz naega primera je tudi razvidno,
da sta se o posojilu navadno dogovarjala brata, t.j., dva
darja po vzajemne Na tej se postavi
anje: ali sta obe mali proizvodni enoti, v katerih smo
ficirali dva kreditna reima, tudi dve posamezni,
bistveno druini? Socialna katolika doktrina bi to -
in v svoji ideoloki praksi de facto vseskozi tudi je -
zanikala. Ivan - recimo, da muje tako ime, ima na primer dva
brata: Janeza in Obeja. V razmerju do enega ki mu vsi
trije pripadajo, je popolnoma vseeno, kako dobro so se
ali kako uspeno kmetijo so prevzeli in ali so morali z nje
nekateri (denimo, daje tako) oditi; vsi so bili bratje in so to tudi
ostali, in v zaelenem primeru so bili v zakonski zvezi,
ki se ji e dolgo druina. Kako naj torej poimenujemo
posamezno proizvodno enoto, ki na eni strani kredit sprejema,
po drugi pa daje? Moderna dravna administracija tako enoto
imenuje gospodinjstvo glede na premoenjsko razmerje, t. j.,
107 Marcel Mauss, Esej o daru in drugi spisi. Uvod v delo Marcela Maussa,
KUC/ZIFF, Ljubljana, 1996, prev. Zoja Skuek in Rastko
160
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
navadno razmerje neposredne odvisnosti in odgovornosti
med njihovimi druina pa je v tem oziru miljena kot
iri pojem, ki pomaga definirati gospodinjstva, prav
tako bistveno pravila dedovanja, dostopa do osebnih
podatkov itn. Tako moralna in pravna ideologija. Vendar
blema ne moremo odpraviti tako, da da je gospodin}
stvo - v naem konkretnem primeru pa mali obrat -
kratko malo baza, druina pa njegova ideoloka nadzidava;
kje, moremo v konkretnem primeru prav pri druinskih
merjih prepoznati sledi modernizacijskih procesov -
nih ekonomskih razmerij, t. j., nevzdrnosti samozadostnega
kmetovanja: najem kredita pri bratu je ena izmed
nih strategij, ki je neposredno povezana z
ranja proizvodnje na mali kmetiji; kot takaje na isti ravni kot
opravljanje dnine, drobne obrti itn. V se razlikuje
ranje med brati - gospodarji - od kreditnega
merja med kmetom in trgovcem, ki nista v nobeni
ni zvezi? Na pravnem nivoju dejansko prav v od
na o zemljiki odvezi, 7. septembra 1848, so mali kmetje v stari
Avstriji do konca 19. stoletja postopoma de facto in de iure
postajali svobodni posestniki malih razmerje med
dvema bratoma - gospodarjema - je tedaj praviloma
je med dvema svobodnima posestnikoma, ki pa sta hkrati tudi
dva druinska poglavarja. Vseskozi se torej vsiljuje tale
ba: dve kmetski gospodarstvi = dve druini.
Malo prej smo zapisali, da druine ne moremo interpretirati
kot ideoloke nadzidave gospodarstva, toda pregled
Oglasov in enitb, ki jih je redno, takoj za o
menjalnih ter stanjih na in tujih borzah,
vljal pregovorno katoliki Slovenec, nas na prvi pogled
natanko o tem.
109
108 Novak, "Periferna agrarna transformacija; slovenski primer, op. cit.,
str. 23-35.
109 Navedene oglase mi je posredoval Jernej Habjan, za kar se mu ob tej
prilonosti najlepe zahvaljujem.
161
- .
MARKSISTI FORMACIJA
je, da so oglasi, v katerih ljudje delo bodisi
ali pa ga ponujajo, vezani skoraj na delo
se hlapec, dekla), drobno obrtnitvo (mesar, od
lektualnih poklicev je tu in tam ponudba za taj nico ali intruk-
cije, pa je povpraevalo predvsem po slukinjah.
je, da na moderna produkcijska
merja, ki ne temeljijo na patriarhaIni delitvi dela (ali na
njevekem razmerju gospostva: mojster - vajenec), na
gospodarski pogodbi, na prvi pogled e najbolj spominjajo
enitni oglasi (ponudbe), ki so zelo pogosto takile:
30 letni trgovec z premoenjem, zaradi enitve
sko dekle, preteklosti in dobro gospodinjo s kapitalom. Prednost
imajo trgovsko naobraene. Le resne ponudbe s sliko je poslati v
vo Slovenca pod v Ljubljani 355. 110
Dva fanta s krasnimi posestvi, se elita z
ma dekletoma v starosti do 26 let. Zaeljena dota ca. 30000 din.
Ponudbe v upravo Slovenca pod Veleposestnik 3569.111
stara 241et, vzorne preteklosti, z vijo olsko
brazbo, iz premone druine, zaradi pomanjkanja znanja eli
spoznati v svrho enitve gospoda. - Resne ponudbe s
sliko v upravo Slov. pod Gorenjka t. 3787.
112
Po drugi strani pa tudi dri, da e sama forma rubrike
Oglasi oziroma enitbe reproducira moderno pogodbeno
razmerje, t. j., buroazno pravno ideologijo.
si so trg delovne sile, na katerem se pogodbene
stranke in na katerem ponujajo svoje blago. Bistvo tega
merja je, da oboji nekaj ponujajo in nekaj - kar jih
navsezadnje ele konstituira kot enakopravne in
tudi enakovredne pogodbene stranke. oglas
ja predmoderne oblike gospostva; sesuva patriarhaIne igre
110 Slovenec, 9. marec 1941, str. 16.
m Ibid.
112 Slovenec, 16. marec 1941, str. 18.
162
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
menjav, kjer so si gospodarstva izmenjevala druinske
kjer so stari de facto o zaposlitvi svojih otrok;
temeljna funkcija oglasa je prav to, da naslavlja
(vendar koga?). Vsekakor ne sosedovega Obeja,
nimnega svobodnega posestnika delovne sile - svobodnega
citoyena v civilni drw;oi, ki zna brati; in zares smo malo prej
videli, da so bila tudi najrevneja gospodarstva
na Domoljuba. Kmet, ki zna brati in ki muje to celo
lje, prav tako kot alkohol in tobak
l13
, predpostavlja obstoj
modernih ideolokih aparatov, predvsem ole, kar med
gim pomeni tudi to, da ne daje fevdalnemu gospodu,
da davke moderni dravi. Pogodbeno
je je ki ga proizvede oglas; oglas
113 Stroki za tobak in v male kmetije zare-
zo v tradicionalno periodizacijo ivljenja na delo in gospodov dan. Gospodov
danje po katoliki doktrini namenjen brezdelju v funkciji kontemplacije, pojav
porabnih dobrin, za katere se je vredno prikrajati celo na najos-
novnejih stvari, pa nakazuje pojav prostega kije nezvedljiv na nujni
sti za molitev; zaznamuje reim uitka, ki ni vezan na trans-
cendenco - vsaj tako so ga interpretirali katoliki filozofi, ko so napadli libe-
ralizem in materializem. To seveda nikakor ne pomeni, da so se kmetje
li predajati posvetnim uitkom ele v kapitalizma. Da postanejo tudi naj-
bolj banalne prakse zabave - kakrna je, denimo, ples (cI, npr., o ple-
su pri ljubljanskem kofu - Anton Bonaventura eninom in neve--
starn. Pouk za zakon, Katolika tiskarna, Ljubljana, 1910), s
licizma tako zelo sporne prav v drugi polovici 19. stoletja, je v neposredni zvezi
s problemom katolikega napredka in stvari, ki so z njim poveza-
ne ter imajo zato teo kot Na to je v tudiji katolicizma na
Slovenskem pomembno opozoril Drago, kije katoliko strategijo
vanja z napredkom povzel takole: Postajalo je da napredek in razvoj
nista zamejena zgolj na spremembe med ljudmi in stvarmi (med katerimi je
bila najpomembneja zemlja), ampak tudi spremembe med sami-
mi ljudmi, in to na vseh od druine do drave, od nacionalne
nomije in slojevske strukture do individualnih vrednot in
Napredek ni bil nekaj samoumevnega, kar je seveda predvsem pomenilo,
da ni bilo samoumevno, kaj se kot 'napredek'. In to je veljalo tudi
za 'nravnost', in druge pojme, ki sejim katoliki
ti niso mogli izogniti (kar bomo videli kasneje). Drago, op. cit., str.
25-26.
163
MARKSISTI FORMACIJA
skozi neposredno materialnost nanizanih oglasov
ra dve ponudbi in vsaka izmed njiju vsebuje kratki opis ni
karakteristiki, ki sta v poznejem dejanskem produkcijskem
procesu med seboj razlo , razpadeta v dve
delovna sila se mora najprej izrabiti v produkcij-
skem procesu, kjer se spremeni v mrtvo delo (proizvodnji
ek, ki dejansko kreditira kapitalista - gospodarja).114 Oglasi
iskalcev zaposlitve opisujejo karakteristike delovne
sile, v oglasih ponudnikov dela pa so opisana o
teh karakteristikah, pogosto pa tudi delovne razmere in
bitne ugodnosti. Na primer:
Slukinja za vsa hina opravila in pri gospodinjstvu,
na in potena, z deele, eli k manji druini v LJubljani. Nastopi takoj.
Marija Jager, Zakl t. 8, p. Gomilsko.
115
Kuharica srednjih let, katera opravlja tudi vsa gospodinjska dela
in ima veselje sluiti na deeli, se sprejme takoj. 400 din. - M.
Rimske toplice.
116
dekle iz potene druine, eli slube kot ca pri
dobri gospodinji, kjer bi se kuhati. Mirko Strmek, Rue 66.
117
Dobra kuharica samostojna, srednjih let, prikupljive zunanjo-
sti - zdrava, potena in zanesljivo eli mesto pri dobri druini.
Gre tudi za sobarico. Ponudbe z navedbo na: P. ugman,
ljana, Mirje 29.118
114 [D]elavec daje kapitalistu uporabno vrednost sile kot predujem: dopu-
da jo kupec troi, preden dobi njeno ceno povsod torej delavec
kreditira kapitalista. Da to kreditiranje ni prazna izmiljotina, ne kae samo
prilonostna izguba kreditirane mezde, kapitalist bankrotira, cela
vrsta trajnejih posledic. Ali denar funkcionira kot kupno ali kot sred-
stvo, pa narave blagovne menjave same ne spremeni. Cena delovne sile je
s pogodbo, se realizira ele pozneje, tako kakor stanovanjska
najemnina. Delovna silaje prodana, se ele pozneje. Karl Marx,
Kapital, 1, op. cit., str. 161.
115 Slovenec, 5. januar 1941, str. 16.
116 Op. cit.
117 Slovenec, 11. januar 1941, str. 9.
118 Slovenec, 12. januar 1941, str. 17.
164
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
Dekle Z deele vajena kuhati in gospodinjstva, samostojna in
pridna, vsestransko potena in zanesljiva, eli slubo, najra-
je pri dobri druini. Naslov v upravi 'Slov.' pod t. 828.119
dekle neomadeevane preteklosti, poteno, eli
namestitve za natakaric o ali kaj podobnega, najraje v mestu in tudi
na deeli. Naslov v upravi 'SI.' pod t. 1483.120
Hlapca, treznega, potenega, vajenega konj in del, sprej-
mem. Martinec, Trnovski pristan 22.121
vrtnarja zakonca, s prakso, posebno z!i zelenjavo, vrtnice,
za manje posestvo. ena mora biti dobra gospodinja in znati oprav-
ljati tudi dela pri kravah itd. Reflektiram samo na trezne, potene in
zanesljive ljudi. Ponudbe v upravo 'Slov.' pod 'H. R.' 2141.122
V teh primerov druina nastopa kot zaeleni delo-
dajalec.
Kaj je iz teh oglasov takoj razvidno? Pogodbeno razmerje
samo, ki ga implicira forma oglasa, ni podrejeno nobenemu
reimu omejitev, zahtev, terjatev ipd.; predikati, ki orisujejo
zaelene in ponujene lastnosti delovne sile, pa eksplicitno
kaejo na reim omejitve, nad katerim kot gospo-
duje katolika patriarhaIna ideologija. V je briljanca
forme oglasa? Kljub vsemu nagovarja, dejansko sama
po sebi ne izreka Ta tihi nagovor je emancipatori-
vendar dejansko ostane brez glasu pred brutalnim
patriarhalnim gospostvom, ki terja trez-
nost in potenje. Ko je pogodbeno razmerje enkrat vzposta-
vljeno, je govor o potenju dejansko gle-
dano: zgodovinsko drubeno razmerje, ki v naem konkret-
nem primeru z oglasom - taje pred (do)govorom -
spravi skupaj dve stranki, je poteno samo po sebi. Zahteve po
119 Slovenec, 19. januar 1941, str. 17.
120 Slovenec, 2. februar 1941, str. 17.
121 Slovenec, 30. marec, 1941, str. 17.
122 Slovenec, 15. februar 1941, str. 10.
165
T
;(
MARKSISTI FORMACIJA
potenju, ki so na tem mestu tavtologija par excellence, so odvi-
sne od neke druge tavtologije, ki iz teh oglasov ni neposredno
razvidna in s katero lahko nazadnje pojasnimo, zakaj druina
ni kratko malo ideoloka nadzidava gospodarstva
ali gospodinjstva. Diskurz o potenju, ki dopolnjuje pote-
nost, kije vpisana e v samo formo oglasa (pogodbenega raz-
merja), je sled katolikega ideolokega projekta - njegovega
odziva na procese modernizacije.
Katoliki projekt je vse od konca 19. stoletja, naj-
po slavni okronici Rerum novarum (1891) pape-
a Leona XIII., razvijal kritiko liberalnega kapitalizma. Ta kri-
tikaje bila takrat dovolj radikalna, daje v njenem okviru posta-
la povsem in tudi dovoljena sintagma socia-
lizem. Najvidneji slovenski katoliki teolog-filozof dr. Ale
je e sredi 20-ih let, v okviru vpraanja, kateri so
vrhovni zakoni socialnega gospodarstva, med drugim zapisal
tole: [v]se gospodarstvo mora tako motriti blaginjo posamez-
nikov, da sodeluje za blaginjo vseh sociali4em in soli-
dari4em mora zavladati vsepovsod). (Poudarki so
kovi.)123 Na splono je katolicizem liberalizmu materia-
lizem, tako v filozofskem kot tudi v pogledu.
Liberali4em oznanja svobodo v gospodarstvu: svobodo
nasproti Bogu, da za gospodarsko ivljenje boje postave
ne veljajo, in nasproti dravi, da drava nima pravice pose-
gati v gospodarsko ivljenje.124 Toda kljub ostri kritiki, kate-
re jedro je bilo razkrivanje neznosne bede delovnih stanov,
katolicizem ni ultimativno zavrnil kapitalizma.
Kako? Po denimo, je kapitalizem, tako kot socia-
lizem, komunizem, materializem in razredni boj, najprej samo
beseda, ki ima lahko pomenov. moramo
123 Dr. Ale Socialna ekonomija. Osnovni nauki v vpraanjih in
odgovorih, Drutvena nabavna zadruga v Ljubljani, Ljubljana, 1926, str. 123.
124 Socialno vpraanje, op. cit., str. 33.
166
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
kapitalizem in kapitalizem.125 V prvi jeruzalemski
so ustvarili nekaken komunizem, kajti komunizem -
izpeljanka iz lat. communis [komunsko, skupno] - najprej
pomeni skupnost, kapitalizem po drugi strani lahko pomeni
napredek proizvajalnih sil, kar samo po sebi nikakor ne more
biti slabo. Kdaj pa je lahko nekaj slabega? navaja
okronico papea Pija XI. Quadragesimo anno, 1931 (v
ljevanju Qu[a]):
Kri pa pravi red, kapital najema delavce ali proletarski razred
za ta namen in pod tem pogojem, da bi se podjetje in sploh vse
darstvo ravnalo po njegovi volji in v njegov prid, brez ozira na
dostojanstvo delavcev, na socialni gospodarstva, na
socialno in blaginjo.1
26
Povedano kapitalizem je slab, delavca zavoljo
namenoma ne zadosti, da bi lahko
vali sebe in svojo druino. Toda:
Dasi je pa kapitalizem dejansko res skoraj nujno oderuki
gospodarstva, vendar ni da bi bil vsak podjetnik
talist v slabem pomenu besede, to je oderuh. Tega niti Marx ne trdi.
So podjetniki, ki si po svoji vesti resno trudijo, da bi bili delavcem
vedno in ne bi iskali nobenega profita. Res pa
mnogokrat ne morejo delavcu dajati tega, kar bi jim lo, ker se
novodobno gospodarstvo tako prepleta, da tudi podjetnik z najboljo
voljo ne more dajati dosti kakor jim dajejo druga podjet-
ja, propasti in v propast s seboj potegniti tudi delavcev. Ker je
tega kriva vsa dananja drubena in gospodarska uredba, zato se
mora preurediti, dotlej pa mora delavstvu pomagati vsa druba
(n. pr. s socialnim zavarovanjem).127
Zasebna lastnina je najbolj naravna pravica:
125 Ale Obris socialnega vpraanja, Naa pot, Ljubljana, 1938,
str. 34.
126 Socialno vpraanje, op. cit., str. 40.
127 Op. cit., str. 41.
167
MARKSISTI FORMACIJA
Socializem zanikuje zasebno lastnino, da je zasebna lastnina
kriva vsega zla. Toda zla ni kriva zasebna lastnina, ampak zloraba
zasebne lastnine.
Res, Bog naj svet in tvarne dobrine na svetu sluijo ljudem.
A prav zato, da bi bilo dosti teh dobrin, naj bi bila po boji uredbi na
svetu zasebna lastnina. Zakaj vsak raji dela za svoje, kakor za tuje, in
za to, kar je komunsko, posameznik navadno nima dosti skrbi. Po
izvirnem grehu je le
Do drubenih sprememb mora priti. V letih je pot do
teh sprememb zgostil v tele Osnovne zahteve:
a) da je treba obnoviti in prenoviti druzve, ki se v njih naravno
izivlja socialnost in ki iz njih tudi dobiva neko
nost v drubi (socialni stale, enakopravnost, ugled,
takne drube so: druina, stan, narod, drava; b) da ni treba, da bi
bila vsa lastnina individualna; lahko je v nekih mejah tudi kolektivna
in celo prav, takna (potreba sociali4acije); le sploni kolek-
tivizem je in ker zanikuje naravne
pravice in ubija veselje do dela; c) da je treba uveljavljati v
darstvu socialno kontrolo, ki naj zlorabljanje gospodarske
proti socialni blaginji in socialni

Idealna drubena ureditev je stanovska ureditev, t. j.,
parativizem.
kritiko liberalizma je nazadnje
zeti skozi njegovo interpretacijo francoske revolucije, ki je
imela zanj tako kot drugih drubenih fenomenov dobro
in slabo stran: a) dobra stranje bila, daje [R]azbila [ ... ]
lutizem vladarjev in plemstva ter pripravila tla za
osvobojenje narodov in delavskih stanov. Za francosko
lucijo je prilo 1. 1848, ki je prineslo to dvojno svobodo:
stitucionalizem in zemljiko odvezo; b) slaba stran: [ ... ]
kost kot bratstvo po naravi brez bojega To se
128 Obris socialnega vpraanja, op. cit., str. 43 -44.
129 Socialno vpraanje, op. cit., str. 136.
130 Op. cit., str. 21.
168
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
pravi: bratstvo kot enakost v svobodi razpolaganja z lastnino,
ki za svojo utemeljitev ne potrebuje boga, vendar hkrati:
na lastninaje naravna pravica vseh individuumov, ki ima prav
zaradi oddaljevanja od boga - kar je katolika definicija greha-
lahko tudi slabe posledice. Absolutno oddaljitev od boga pa
predstavljata socializem in zlasti komunizem, ki ne
samo boga, celo zasebno lastnino.
Nereduktibilnost besed na predmete, na fenomene v
vi in drubije pri bistvenega pomena. Neujemanje
med in pri kot
likem filozofu in teologu povezano z vpraanjem
transcendence; na eni strani resnice bojega
tja, na drugi strani materialni svet, ki se neprestano spreminja
in s svojo barvitostjo odteguje od resnic,
stopnih vidnemu ivcu ter dotiku; to je kajpak posledica
nega greha, izgona iz raja.1
31
Ko zapie, da so si
delavci za svojo v glavnem krivi sami, ker so se vdali
liberalizmu - v smislu hlepenja po gosposkem ivljenju
lenje po oblekah in zabavi) in alkoholizmu -, meri na
ni ki ga imajo varljive lepote materialnega sveta, kjer
je svoboda samo svoboda, denar samo denar, golo telo samo
golo telo in tako naprej v Pozaba ali
nje boga in njegovega razodetja
132
je pri popolna
131 Cf: Drago, op. cit., str. 32.
132 Kot paradigmatski primer take absolutne "pozabe bi lahko teli
Iljinovo delo Kakoje postal velikan. Naslov tega znamenitega dela, kije
leta 1940 jugoslovanskim bralcem postalo dostopno tudi v hrvakem
du, je brati kot olski zgled naivnega antifeuerbachovskega materia-
lizrna. Iljinov ki je oktobrske revolucije, zaradi e
nega procesa lastne revolucionarne transformacije pravzaprav ne ve, kaj je;
ne more trditi, daje postal bog, niti daje postal ker bi bila to
nedopustna tavtologija, ki bi oktobrsko revolucijo degradirala na nivo fran-
coske revolucije. humanizem lahko ta problem razrei samo z
bojevitim ateizmom, to se pravi z izrekanjem, da boga ni. Tovrstno zanikanje
pri Iljinu poteka skozi investicijo boanskih atributov - spoznava-
169
MARKSISTI FORMACIJA
skladnost med in v vsakdanjem
ivljenju, t. j., neke vrste privilegij, ki v kozmosu lahko
samo bogu. V bila Beseda in Besedaje bila
pri Bogu in Beseda je bila Bog (Jn, 1,1)133 je tavtologija,
aksiom, ki to skladnost in harmonijo. Funkcija
ske resnice (dogme) je, da neprestano opozarja na neskladnost
razmerja med in zatorej so njene
resnice, ki se pogosto kaejo kot apriorne zapovedi, nekaken
arhiv, iz katerega je oblikovati dopolnila in
fenomenom materialnega sveta. Zasebna lastnina torej ni
samo zasebna lastnina, s katero bi bilo kar nas
je volja - po je bila taka v poganskem svetu do
-,lastninaje tudi pravica, vendar kot taka
lahko nastopa samo tako, da je zvezana z odgovornostjo, ki
namjo zapoveduje bog.
134
entiteta iz mesa in
krvi, vendar je tudi kot boji sin; meso je ibko, duh je
ker je diskurz zgoraj povzetih
pisnih oglasov je dokument teh dopolnil. Druina, ki daje
zaposlitev, to se pravi, je mesto, kjer je zadovoljevati
najbolj materialne potrebe, tako ni samo druina,
je katolika oziroma potena druina. Diskurz o
potenju kot dopolnilu, ki je bistveno je edino
mono sredstvo, ki analogijo med
retsko druino in moderno druino: Druini sploh je dalo
prelep vzor, vzor nazaretske druine, ki drui
vito v sebi avtokriteto druinskega spotovanje
nje, obvladovanje, poljubno spreminjanje in premagovanje narave - v baje-
slovno bitje; feuerbachovskega horizonta kajpak ne presee. Cf: M. Iljin in
Segal, Kakoje postal velikan, 1, Preernova knjinica, Ljubljana, 1950,
str. 3.
133 Sveto pismo stare in nove zaveze. Slovenski standardni prevod iz izvirnih
jezikov, Svetopisemska druba Slovenije, lJubljana, 1997. (Vse citate iz Svetega
pisma povzemam po tej izdaji.)
134 moderno dobo imenuje tudi dobo novega poganstva, kamor
teje tako liberalizem kot tudi socializem, komunizem in nacionalsocializem.
170
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
matere in ljubeznivo skrb za dete.135 Analogijaje mona prav
v tem, da dejanska druina 30,ih let 20. stoletja
nikakor ne ustreza temu idealu, in v svojih
delih prostoduno popisuje bedne razmere, v katerih ivotari,
jo posebej pa delavske druine, in poudarja nezdrave
odnose, ki vladajo med druinskimi
Radi premajhnega 4asluka stanujejo delavske druine po temnih,
zatohlih, tesnih kotih. Dostikrat stanujejo z delavsko druino e
drugi. e to je lahko vzrok nenravnosti. V taknih razmerah tudi
ne najde doma pravega zadovoljstva. Zato zahajati
v drube; navadi se zapravlja zasluek, ki e itak za preivljanje
druine ni zadosten. To mu le e nezadovoljstvo, prekli,
njati drubo, druino in sebe, nazadnje pa e Boga.1
36
Priznavanje ideala skozi prakse zaklinjanja na duhovne
dobrine (danes bi rekli vrednote), kot so prijateljstvo, ljubezen,
vzajemna priznanje, spotovanje, in svobo,
da,137 predpostavlja priznanje lastne grenosti, predpostavlja
razdaljo med transcendentalnim in materialnim svetom; po
katoliki socialni doktrini je prav to pot do izboljanja
kovega neznosnega poloaja v modernem svetu, je prav to
sanacija vezi pod vrhovnim poveljstvom katoli,
ke cerkve. Operativno je od 20,ih let projekt novega pokrist,
janjevanja prevzela institucija z imenom Katolika akcija.
Katolika druina po tem nikakor ni bila in brez,
madena druina, in dejansko to velja tudi za dekle, ki vogla'
su zase trdi, da ima preteklost. Zgodovinski zdrs sloven,
skega liberalizma 19. stoletja, katerega seje izte'
kel v 30,ih letih 20. stoletja, je bil med drugim tudi ta, daje v
takem moralizmu videl zgolj in samo klerikalno hipokrizijo.
Ko je razkrinkaval katolicizma, je dejansko bolj ali
manj povedal le to, kar so o sebi govorili in sodili e klerikalci
135 Socialno vpraanje, op. cit., str. 21.
136 Obris socialnega vpraanja, op. cit., str. 18.
137 Op. cit., str. 10-11.
171
1
FORMACIJA
sami.
13B
Katolicizem prav tako ne trdi, da razmerje med delom
in kapitalom ni izrazito napeto. e [d]elavci [se] lahko
poteno bore za svoje pravice, se le zdrujejo sovra'
nosti in medsebojne mrnje (Qu. 115).139 Podobno zdreva'
nje je v tistem katoliki tisk tudi glede pre'
zgodnjih in nezakonskih spolnih odnosov, uma'
zanih filmov, pogrone literature in celo ogledovanja izlob.
Kaj je po katoliki socialni doktrini torej druina? Stanice
socialnega organizma so druine. druine niso zdrave, tudi
socialni organizem (druba in drava) ne more biti zdrav.140
Kot smo videli, diagnoza zdravstvenega stanja
sodobne druine in drube vsekakor ni bila pozitivna. Vseeno
pri njem (in katoliki doktrini nasploh) velja druina za izho,
novega pokristjanjevanja. Druino raz,
krajata tako liberalizem kakor tudi komunizem; prvi z indivi,
dualizmom, drugi s kolektivizmom; v prvem primeru se posa,
meznik druini odtuji, v drugem pa druinsko vlogo prevza,
me orjaka skupnost, t.j., druba kot taka. Znosni kapitalizem
(kapitalizem v pozitivnem pomenu te besede)je le,
v navedeni sintagmi druina, stan, narod, dra'
va paradigmatska funkcija pripada prvemu pre'
novljene drube naj bi se znebilo pehanja za vendar
je tukaj zaznati problem. Kot smo videli e pri mali dolenjski
kmetiji in v oglasih, tudi (katolika) druina deluje kot
proizvodna enota, katere vez z drugo proizvodno enoto ni
samo krvna, tudi menjalna (denarna). Druina kot
pojem potrebuje dopolnilo - to dopolnilo je dom. Poglejmo,
138 Sled liberalnega projekta, kije bil tesno povezan s spopa-
dom s klerikalizrnom, je najti tudi v ideolokem projektu knjievne
smeri slovenskega realizma, katerega avtOlji so veljali tudi za prepoznavne
figure liberalnega establimenta, npr. Ivan
139 Socialno vpraanje, op. cit., str. 112-113.
140 Op. cit., str. 136.
172
RAZRED NA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
kako pri pojem doma dejansko podvaja pojem

Koliko daje druiinsko %ivljenje: mou in eni f
-.:.
sebojno ljubezen, in materi ljubezen, vdanost otrok, otrokom
ljubezen starev, bratov in sester.
Kako je spomin na dom. Dom ni le hia z vrtom
domje neka skupnost tega in e mnogo drugega, ivljenja v
hii, pri in materi, z brati in sestrami, pa e navad,
dos tnih spominov, veselih in alostnih doivetij. e osivelemu mou
na tujem, ki ima vseh tvarnih dobrin dosti, oko zasolzi, ko se
ni doma. Misel na dom muje kakor misel na izgubljeni raj.141
Pri tem dejansko ne gre za nobeno idealizacij o druine, kot
se morda zdi na prvi pogled. Idealizem nikoli ne idealizira
nosti. Dejansko je druina e vedno disfunkcionalna, dom pa
majhno, zatohlo in temno delavsko stanovanje ali pa plesniva
in bajta. Gre za to, daje druino
tukaj misliti kot skupnost, v kateri menjava med njenimi
primarno nima denarne oblike (in je tudi ne more dobiti). V
tem razmerju brat e vedno lahko posodi bratu denar, vendar
iz ljubezni in naklonjenosti - v zameno za ljubezen in
njenost, ne na profit. To je pomena.
Denarno gospodarstvo, zasebna lastnina, ustvarjanje blaginje
in napredka, vendar zunaj reima profita, ki dela kapitalizem
skoraj nujno oderuki; dejansko gre za reim blaginje. Gre za
princip, ki je pri druini - razumljeni kot dom (skupnost) -
medtem ko se kolektivizem, ker
zanika druino in zasebno lastnino, po tem kae kot
popolnoma nacionalsocializem in faizem, ki sta v
mnogih potezah sicer sprejemljiva in blije reitvi socialnega
vpraanja kot socializem (uvajanje korporativizma), pa sta
zato, ker za paradigmo njunih sistemov ne velja
druina, princip avtoritarne, totalitarne drave, ki
141 Obris socialnega vpraanja, op. cit., str. 11.
173
FORMACIJA
sintagmo.142 Ker kapitalizem ogroa ta
cip, to se pravi, ker druina vse tee funkcionira kot dom
nost), je treba reformirati kapitalizem v skladu s tem
pom. je solidarnost med brati, ki so med
seboj kot svobodni posestniki lahko vse prej kot solidarni - in
poudari problem drobitve posesti
ob dedovanju -, je tudi med delavci, med kmeti, ki
(krvno) pripadajo druinam, in tudi med
delavci in kapitalisti. Povzamimo: druina lahko znotraj
dene sintagme deluje kot paradigma le, je
razumljena kot skupnost - tako kot so stan, narod, drava
oblike skupnosti. Pojem stanu tako presega razred, ki
de facto ogroa sintagmo (kot totaliteto v celoti), v kateri
ni ra princip druine. Razred si razlaga kot razcep
med stanovi, kot kapitalizma, zaradi katerega se ljudje,
ki sicer delajo v isti proizvodni panogi, razdelijo po neenakih
dohodkih, ki jih dobijo za svoje delo. Stan, razumljen skozi
paradigmo druine, pa zdruuje vse ljudi, ki delujejo na nekem
ne glede na njihove premoenjske razmere. Na tej
lahko sklenemo, da ima pojem druine po katoliki
socialni doktrini e najmanj zveze z druino kot tako;
no zadeva moderne drubene procese same, ki prav to
dicionalno) druino razkrajajo.
Kar zadeva vpraanje odnosa katolicizma do
komunizma, smo rekli, da je bil slednji za dominantno
ko smer popolnoma nesprejemljiv, zato ker njegova razredna
paradigma domnevno ni obstoja osnovnih
drubene sintagme, kot jih najdemo pri Zato ni
142 Op. cit., str. 52-58. model sintagmatske in paradigmatske
ravni povzemamo po Rolandu Barthesu, njegovo razumevanje s kon-
cepta pa dolgujemo Jerneju Habjanu. Cf: Roland Barthes,
Retorika starih. Elementisemiologije, KUC/ZIFF, Ljubljana, 1990, str. 176-198,
prev. Rastko Zoja Skuek.
174
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
da je katoliki tisk (Straia v viharju, Mi mladi borci
in Slovenec) V svoji propagandi neprestano
poudarjal, da komunizem ni samo proti zasebni lastnini in
druini, da je tudi protinaroden. Prav iz tega razloga -
so razprave v sovjetskem tisku o morali in etiki, povzete v
Slovencu (gI. str. 67), pri desnih katolikih komentatorjih lahko
zbujale samo posmeh; posmeh, iz katerega je razvidna
na odsotnost interesa za resno analizo sistemskih sprememb
v Sovjetski zvezi, t. j., za analizo paradigmatskega zasuka v
dojemanju vloge drave nacije, zlasti njenih ideolokih
tov, v katerih je izjemno pomembno mesto prav v tistem
su ponovno dobila tradicionalna druina.
143
Verjetno je bil
Andrej Gosar na Slovenskem edini katoliki teoretik, kije svojo
143 Ta paradigmatski zasuk je opazovati na primeru epizode
Pavlika Morozova, pionirja iz Urala, kije (leta 1932) ovadil svojega zara-
di njegovih koruptivnih dejanj v vakem sovjetu in bil zato tudi brutalno umor-
jen. Epizoda govori o ambivalentnem odnosu sovjetskih ideolokih aparatov,
zlasti tiska, pri vrednotenju Pavlikovega heroizma in
slovno analiza zgodovinarke Catrione Kelly je pokazala, daje bil epi-
zodi Morozov odmerjen status velike zgodbe predvsem v lokalnem tisku; vse-
sovjetsko naravo je lik Pavlika Morozova dobil zgolj v otroki literaturi in
pagandnem gradivu za vzgojo pionirjev in komsomolcev, in celo tam so ga
zelo kmalu, e pred druge svetovne vojne, izpodrinile literarne figu-
re, kakrna je bil, na primer, Timur, izmiljeni ki s svojimi tovarii
vzdruje red v majhni vaki skupnosti, medtem ko so na fronti. Ali sije
zamisliti, da bi bili slavospevi delovnim dosekom rudarja Stahanova
omejeni na Iljinove zgodbice o herojskih bojih s prirodnimi silami, ki
so bile napisane za mladino in ki so spodbujale ljubezen do znanosti in tehni-
ke? Legenda o Pavliku Morozovu je bila po svoji vsebini nedvomno antipa-
triarhaina (protidruinska) - interes delovnega ljudstva pred interesi druine
(ovadba -, a ker je bila zamejena v obskurantizmu lokalnega tiska in v
otroki literaturi, kije v vseh modernih drubah, tudi v sovjetski, vedno imela
zgolj podrejeni poloaj glede na druge resneje anre, nikakor ni mogla velja-
ti za paradigmo, prej nasprotno. Legenda o Morozovu tako institucije sovjet-
ske druine, katere ideoloki dispozitiv je bil skrajno konservativen in kot tak
v velikem nasprotju z zgodnjimi revolucionarnimi eksperimenti, ni niti malo
spodbijala, prej bi lahko rekli, da jo je krepila. Cf.: Catriona Kelly, Com rade
Pavlik. The Rise and Fall of a Soviet Boy Hero, Granta Books, London, 2006.
175
T
FORMACIJA
kritiko sovjetskega planskega gospodarstva utemeljil na
meni, da popoln kolektivizem ni samo - e
- si ga v resnici ne eli. Seveda ne zato; ker je
kova narava po izvirnem grehu Podmena Gosarjevih
analizje bila, da takega sovjetskega komunizma, kakrnegaje
slikala klerikalna propaganda, v resnici sploh nikdar ni bilo.
Povedano klerikalni militanti deJacto nasedajo
propagandi. kritika komunizma, ki je
bila bistveno blije Gosarju kakor odkritim antisemitskim in
anonimnim piscem v dominantnem
kem tisku, je razkrila nerealnost obljub,
dar je postavila na nevaren, ruilen potencial
te nemonosti, ki se je v zaostrenih razmerah druge polovice
let pokazala nadvse realna; je trditi, da je v
jem projektu hotel postaviti
paradigmo, ki bi razkroj ila brezbono utopijo,
ne da bi pri tem zavrgla njeno vizijo, ki je
tevala vredno in dostojanstveno ivljenje za iroke
ske mnoice. Po bilo, v nasprotju z
in realekonomistom in sociologom Gosarjem, s
socialnim aktivizmom preurediti gospodarstvo,
rega motor ne bi bil vendar bi e vedno obstajala
svobodna podjetnika pobuda ter interes za delo. Gosar je el
v svoji kritiki celo tako da mu je pripisal
odgovornost za irjenje marksizma med katolikim
stvom:
Jaz se nasprotno trudim, da bi nae socialno gibanje postavil na
realne temelje, odkoder mu ne bo treba hoditi na posodo k marksiz-
mu, U. pa mi dosledno postavlja nasproti nazore, ki so v oporo tis-
tim, ki vanj silijo [ ... ]
Med vsemi, ki so pri nas zastopali ideje zdruitve marksizma in
ne vem niti za enega, ki bi tudiral in sprejemal moje
gospodarske nauke; pa so vsi od prvega do zadnjega, kolikor jih
poznam, pristai istih osnovnih gospodarskih nazorov, ki jih je
U. injih, izvzemi znani nauk o vrednosti, e danes zastopa [ ... ]
176
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE 1
Vendar toliko je tudi e gotovo, da so glede osnovne misli, po f'
katerije menjalno gospodarstvo, ki ne bi bilo v naravnano na
stvarno edini z mano prav vsi poz-
navalci modernega gospodarstva.1
44
Preliminarni ugotovitvi
Na tej stopnji analize lahko naredimo tale sklepa:
Intervencija Borisa ki je v omenjenih delih
implicitno potegnil razmejitveno med gospostvom kapi-
razreda in gospodo, nakazuje zani-
mivo aporijo razred ne analize tistega V kon-
ceptualizacijah, ki so bile za marksizem pozne III.
internacionale in ki so ostale zelo vplivne e dolgo po drugi
svetovni vojni, je bilo vpraanje drubenih razredov in razred-
nosti z razmerjem dveh dihotomij: objektivno/sub-
jektivno in drubena baza/drubena nadzidava, to se pravi: a)
razredi po eni strani obstajajo na sebi kot danosti; so entitete,
ki so povsem skladne z razcepljenostjo drube zaradi neena-
kega poloaja njenih akterjev v produkciji kot taki, in to
povsem neodvisno od zavesti in volje teh akterjev; b) razredi,
po drugi strani, v razmerah obstajajo tudi sami za
sebe; gre torej za (samo)zavedanje drubenih skupin o njiho-
vem dejanskem drubenem poloaju. V tem teoretskem hori-
zontu v resnici ni bil toliko delavski razred, saj
so vedno lahko videli partijo kot njegovo subjek-
tivno silo, razred (kapitalistov), ki za prakti-
ciranje svojega gospostva ni potreboval analogne oblike
144 Cf, npr.: Dr. Andrej Gosar, Gospodarstvo po njegove naloge in
problemi, Socialno ekonomski institut v Ljubljani, Ljubljana, 1938, str. 27-28;
Dr. A. Gosar, Odkod in zakaj zablode v naih delavskih vrstah?
(Nekoliko odgovora g. dr. A. Straia v viharju, 18. februaIja
1937, let. III, t. 18, str. 75.
177
MARKSISTI FORMACIJA
(samo)zavedanja. poskus razreitve tega problema
nakazuje, da je kljub relativni rigidnosti teorije
tistega analiza konkretne sitUacije odprla
monosti redefinicije konceptov in s tem produktivni razvoj
teorije. Pomen intervencije nam posta-
ne bolje razumljiv, jo beremo skozi prizmo razkola
vije (KPJ/ZKJ) z informbirojem oziroma Sovjetsko zvezo, ko je
analiza konkretne situacije ob relativno nespremenjenem teo-
retskem aparatu proizvedla dva temeljna koncepta: socializem
kot svetovni proces in socializem kot svetovni sistem, ki sta
postavila in teoretske temelje za redefiniranje mark-
sizma in njegovih teorij. 145 Koncept socializma kot svetovnega
sistema in njegova alternativna paradigma razlage globalnih
modernih drubenoekonomskih procesov sta e danes izziv za
teorije in analize svetovnih-sistemov, ki izhajajo iz Fernanda
Braudela, Immanuela Wallersteina in Giovannija Arrighija.
intervencija je z implicitno revizijo razu-
mevanja razreda prav tako prevrednotila razume-
vanje delavskega razreda, kije v dokumentihjugoslovanskega
osvobodilnega in revolucionarnega gibanja sicer vseskozi pri-
kazan kot borbena avantgarda. je trditi, da je delavski
razred kljub nihanjem v teh dokumentih platforma,
kije ni zvesti na katero koli identiteto, ki bi sijo lahko
ekskluzivno lastila posamezna drubena skupina. Po drugi
strani socialni in koncepti nasprotnikov osvobodil-
nega in revolucionarnega gibanja niso bili zmoni postaviti
enotne platforme, kar je na koncu prispe-
valo k njihovemu porazu. Nereduktibilnost razlike med dvema
paradigmama korporativizma - to se pravi, med centralisti-
koncepti na eni strani in katolikim
na drugi - je po nai hipotezi povsem korelati-
vna z nepremostljivo razklanostjo med plavo (slovenski
145 Cf: Program ZKJ, op. cit., str. 26.
178
RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
ki in t. i.ljoticevci} in belo (vaki straarji oziroma Prostovoljna
milica [Milizia volontaria anticomunista]
in pozneje Slovensko domobranstvo [Slowenische
wehr]) frakcijo slovenske kontrarevolucije. social:'
ni in projekt slovenskega katolicizma, ki
smo ga obravnavali, ko smo analizirali
kovo delo, je doivel poraz po okupaciji, saj je njegova
maIna distanca do etatizrna izgubila
stvarno podlago; nove paradigme ta krog ni bil
en proizvesti, stara pa ni bila uporabna. Posledica je bila
ta, da sta izrazito prvenstvo dobili najbolj skrajno desni
Mladci in Ehrlichovi Straarji), za kateri je bila e v
predvojnem obdobju platforma zaradi neizbenega
planetarnega spopada s komunizmom popolnoma
va. Drugim antirevolucionarnim grupacijam je ostala samo
kulturna avtonomija, ki pa za vzpostavitev enotne
platforme kljub prizadevanjem kratko malo ni To
bomo podrobneje analizirali pri Zborniku Zimske
(1944).
179
V.
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
Vmesnih pojavov ni!
Prosto po J. V. S.
1941-1945-1952: med vsebino in formo
Kakna je bila narava narodnoosvobodilne vojne
vanskih narodov? V prvem poglavju, kjer smo obravnavali
zagate slovenskega zgodovinopisja, smo ugotovili, da je to
vpraanje na Slovenskem e zmeraj predmet razprav - od na}
bolj vulgarnih, pogosto e kar prostakih televizijskih
ljanj, pa do znanstvenih posvetov, ki potekajo v zavetju tiine
intitutov, fakultet in nacionalnih kulturnih ustanov.
matiko drubenih procesov v jugoslovanskem prostoru bomo
zdaj poglobili, izhajali pa bomo iz podmene, da so imeli s tem,
kako opredeliti naravo dogajanja v tem delu Evrope,
ne teave tudi idejni, vojaki in voditelji
ga gibanja. Hkrati je treba izrecno poudariti, da so ta problem
zaznali ele retroaktivno. dominantne smeri v
nem slovenskem zgodovinopisju do tega problema zastopa
ugotovitev zgodovinarke Vide Deelak
Ne moremo trditi, da komunistom v vojni ni lo za nacionalno
osvoboditev, vendar so ob tem zasledovali tudi lastne oje cilje injih
na koncu tudi uveljavili. Brez strategije, t. j. brez jasnega cilja
cionarne preobrazbe drube, bi bila njihov dele in vloga v protioku-
180
DIALEKTI KA VSEBINE IN FORME
patorskem boju gotovo manja, gotovo pa bi se tudi protiokupator-
ski boj razvijal - predvsem in z monostjo dru-
izida iz vojnega metea.
1
je trditi, da slovensko zgodovinopisje, vsaj tisto, ki
svoje ugotovitve oblikuje v poglobijenem delu z razpololjivi-
mi zgodovinskimi viri, svoje interpretacije utemeljuje na zna-
nih dejstvih: v propagandnem tisku osvobodilnega gibanja na
Slovenskem je revolucija, definiran kot posebna
etapa (obdobje), navadno skupaj spredikatom narodna ali
najpogosteje do jeseni 1942;
dokument je sloviti z naslovom Drava v dra-
vi, kije izel v Osvobodilna fronta januarja 1942:
Naa narodna revolucija se bo razvijala vse dotlej, dokler ne bomo
zbrisali z nae zemlje zadnjo sled in dokler ne bo naa
narodna osvoboditev prerasla v socialno osvoboditev slovenskega
delovnega ki tvori jedro in velikansko slovenskega
naroda.
2
Redkeja raba tega se neposredno ujema z veli-
ko italijansko ofenzivo na partizansko osvobojeno ozemlje, ki
je nastalo spomladi 1942 na Dolenjskem in Notranjskem, z
nastopom oboroenih formacij kontrarevolucije v Ljubljanski
pokrajini, z usihanjem podpore prebivalstva v nekaterih pre-
delih te pokrajine (podpora je usahnila zaradi nasilja nekate-
rih partizanskih enot, ki ga je Kardelj zaradi likvidacij celih
druin za svinjarije3), in ne nazadnje, s spo-
rom med ustanovnimi skupinami Osvobodilne fronte, zlasti s
sporom med komunisti in socialisti. Odtlej in vse
do osvoboditve je razprave o revolucionarni naravi
1 Mag. Vida Deelak Organizacijsko vpraanje partije
Slovenije 1941-1945, doktorska disertacija, Ljubljana, 1999, str. 451.
2 "t. 122. Borisa 'Drava v dravi', v: DLRS, 1, op. cit., str.
274.
3 Tone Ferenc, Ljudska oblast na Slovenskem 1941-1945. Mi voZimo, III,
Mladika, Ljubljana, 1991, str. 383.
181
MARKSISTI FORMACIJA
osvobodilnega gibanja spremljati preteno v dokumentih vod-
stvenih organov OF in partije, a tudi v teoretski
literaturi, t. j., in ki so jih tiskale parti-
zanske in partijske tehnike, in zapiskih sluateljev partijskih

Hkrati pa ohranjeno propagandno gradivo da

se vodstvo osvobodilnega gibanja nikoli ni pona-
vljati, da ima za organizacijo Osvobodilne fronte in gibanja
nasploh zaslug partija; pa ne samo to,
vlogo so e naprej, tudi po krizi poletja injeseni 1942,
pripisovali delavskemu razredu. Najbolji dokaz je morda tu-
dija Borisa z naslovom Dve leti osvobodilne fronte,
kijoje leta 1943 izdal Izvrni odbor Osvobodilne fronte:
2. [ ... ] KPS [je] kot sestavni del celotne KPJ edina slovenska stran-
ka, ki je ves svojega obstoja pravilno razumela slovensko narod-
no vpraanje, dosledno zastopala slovenske narodne koristi in kijije
dal dejanski razvoj v vsakem pogledu prav. [ ... ] 4. Daje delavski razred
Slovenije kot najnapredneji drubeni razred zgodovinsko poklican,
zbrati v najusodnejem razdobju slovenske zgodovine okrog sebe kar
najire narodne mnoice, razviti doslej nesluten slovenski patrio-
tizem in postati udarno jedro slovenskega naroda.
5
povzamemo: na prvi pogled se zdi, da je bil pred krizo
jeseni 1942 revolucija nenadomestljiv element
propagandnega gradiva, ki je kroil med najirimi ljudskimi
4 ef: Arhiv Republike Slovenije, AS 1500, Partijska ola pri Centralnem
komiteju partije Slovenije, 1943-1945, 1; Arhiv Republike
Slovenije, AS 1487, Centralni komite partije Slovenije, Partijska
ola pri CK KPS 1943-1945, Partijska ola za Primorsko in Gorenjsko,
1944-1945, Vojake ole, ko 16. Fonda vsebujeta snov (v obliki kratkih
skript), za partijske ole pri divizijah NOV Slovenije in pri okro-
nih komitejih KPS, kontrolna vpraanja pri teh olah, sezname udeleencev
in njihove podatke, dopise, sestavke kurzistov, belenice in zvezke
partijske in skojevske ole, sezname literature.
5 "t. 122. tudija Borisa Dve leti osvobodilne fronte s historiatom
nastanka, razvoja in delovanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda v letih
1941 do 1943, v: DLRS, VI, Partizanska knjiga in Intitut za zgodovino delav-
skega gibanja, Ljubljana, 1981, str. 351-352.
182
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
mnoicami, pozneje pa se je umaknil v bunkerje in otore
vodilnih kadrov osvobodilnega gibanja in
ro partije, do katere so imele ire ljudske
sti, v primerjavi z drugo periodiko, bistveno manji dostop. O
tem, kako so razmiljali o revoluciji kot posebni etapi v
noosvobodilnem boju v vodstvu gibanja po krizi v jeseni 1942,
je razvidno iz pisma, ki gaje Titu januarja 1943 poslal Edvard
Kardelj:
OF ni koalicija, in mi smo si vselej prizadevali, da nikoli ne bi bila.
Res je, v plenumu OF obstajajo elementi koalicije, vendar ti niso
pomena. Osnovne so tri skupine, ki obvladujejo OF: razen
nas so tu e sokoli in Ravno zato, da OF ne bi postala
cija, smo se mi z njimi pogovarjali o stvareh na dolgi rok, tako da med
nami in njimi obstaja celo soglasje glede etape sovjetske revolucije.
No, kako bo pa z njimi potem to potekalo v praksi - to je drugo
vpraanje. Mi si glede tega nismo nikoli delali iluzij, smo delno
da bo celo vodilnih ljudi iz vodstva OF la z nami v
zadnjo etapo. torej zastavimo vpraanje raziritve OF tudi na druge
dele Jugoslavije, potem vsekakor ne moremo govoriti o koaliciji,
ampak o bloku Kompartije s srednjimi sloji in drugimi patriotskimi
elementi, kateri se preoblikuje v enotno gibanje pod vodstvom Partije.
(Poudarek v izvirniku, op. L. C.)6
V tem pismu je prav tako zelo zanimivo razumevanje
nalne narave jugoslovanskega osvobodilnega boja kot forme,
ki se nikakor popolnoma ne ujema z njegovo
no. Gre za konkretno Kardeljevo Titu, naj Vrhovni
tab partizanskih odredov Jugoslavije (V POJ) v okviru
devanja za preobrazbo partizanskih odredov v centralizirano
armado ne upoteva predloga Arse Jovanovica, V
6 "t. 62. Pismo politbiroja CK KPJ Edvarda Kardelja dne 17. januar-
ja 1943 vrhovnemu komandantu NOVin PO Jugoslavije in generalnemu sekre-
tarju KPJ Josipu Brozu-Titu o sploni liniji partije
Jugoslavije, v: DLRS, V, Partizanska knjiga in Intitut za zgodovino delavske-
ga gibanja, Ljubljana, Ljubljana, 1981, str. 197. (Prev. iz srb. jezika je moj.)
183
FORMACIJA
POJ, O monosti odprave lokalnih (nacionalnih) partizanskih
tabov:
Pri tem ne gre za bistvo, a vendarle je treba varovati zunanje znake
suverenosti naroda, ker mora z mnoicami, ki pogosto prav
po teh znakih ocenjujejo bistvo. Ne gre za komuniste, katerimje tuje
vsakrno zatiranje, zavoljo se veliko ne zanimajo za formo. Pred
moramo imeti tiste, ki so dobili zaupanje v Partijo natanko zato,
ker je Partija tako dosledno branila pravice zatiranih narodov
Jugoslavije, in ki pogosto ne znajo razlikovati med formo in vsebino. 7
Zdi se, da slovensko zgodovinopisje problem vsebine in
forme, ki ga je najti v dokumentih osvobodilnega
nja e v medvojnem bere s druge, bolj
tivne dihotomije med strategijo in taktiko, ki jo je z
lahkoto razumeti kot neposreden korelat prve, izrazito
zofske dihotomije med vsebino in formo. Vpraanje strategije
in taktike se pojavlja v spisih akterjev osvobodilnega gibanja,
prav tako je bilo sestavni del programa na partijskih
Tole so bila vpraanja za sluatelje partijskega
pri CK KPS leta 1943: 18. Kaj je strategija in kaj je taktika? V
se taktika proletariata razlikuje od taktike buroazije?8
Propaganda nasprotnikov partizanskega gibanjaje ves
glaala, da so (OF) gesla o narodni osvoboditvi
maska za revolucijo po sovjetskem vzoru. V
pamfletu z naslovom Kerenskijade ... , ki gaje v letu 1942 na}
verjetneje natisnila mladinska sekcija Nagodetove skupine
Stara pravda
9
, kije sicer izdajala glasilo Slovenski akademik in
7 Op. cit., str. 196. (Prev. iz srbohrvakega jezika je moj.)
8 AS 1500, Partijska ola pri CK KPS, Vpraanja, t. e. XV/1943-3 ,arh. t.
13798, ko 1.
9 Stara pravdaje bila skupina posameznikov v OF, ki so v predvojnem
pripadali JNS, vodil pa jo je inenir Nagode (Dihur); v je za-
stopala skrajno radikalna revolucionarna V njihovem listu Pravda,
okronici tudijskega odseka iz novembra 1941, je najti promoviranje
"rusko socialno-gospodarskega sistema, ki ga sicer velja
po njihovemu mnenju prilagoditi lokalnim razmeram. Toda kljub temu:
184
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
srednjeolec, je taktika zelo prikazana V
takem kontekstu:
Zreli Slovenci, ki so poznali amoralno bistvo naih komunistov, -
njihove strankarske namene, ki so tako izven slovenskega
narodnega okvira kakor Moskva od Ljubljane, ter njihovo stopnjeva'
no propagandno in revolucionarno taktiko, - so takoj zavzeli do OF
za iskrenega Slovenca in protikomunista edino mono sta'
neizprosen boj proti njej, da se zasunjeni slovenski narod pra'
obvaruje usodne prevare, katastrofalnih repre'
salij okupatorja in entjernejske ob prevratu. (Vsi
poudarki so v izvirniku, op. L. c.po
taktika je v besedilu opredeljena
kot prevara, ki zakriva neko globlje bistvo. e bolj eksplicitno
je razkrita resnica o OF v listu Samoobramba, ki ga je v letu
1942 izdajala Legija smrti11; njen podajanja vednosti o
Obvezna za vse kmete je zdruitev v zadruge in disciplinirano delo v njih.
Cf: Arhiv Republike Slovenije, AS 1902, Zbirka tiskov nasprotnikov NOB in
tiskov sredine, Pravda. Okroni ca tudijskega odseka, Zasedeno
ozemlje, novembra 1941, str. 1 in 6, t.e. 21, mapa II, Sredinski listi Nagodetove
skupine. Skupina se je pozneje opredelila za Drao in bila zato
decembra 1941 iz OF. Cf: Metod Miku, Pregled ;zgodouine NOB, I,
op. cit., str. 150.
10 AS 1902, Zbirka tiskov nasprotnikov NOB in tiskov sredine,
Kerenskijade, t.e. 21, mapa IV, Slovenski akademik in srednjeolec, glasilo mla-
dine Pravde (Nagode).
11 Legija smrti je nastala spomladi 1942, najprej z imenom tajerski bata-
ljon, ki ga je ustanovil poveljnik slovenskih major Karel Novak.
Oboroena antirevolucionarna formacija je delovala na Gorjancev,
kjer se je izdajala za partizansko enoto; likvidirala je aktiviste osvobodilnega
gibanja, a hkrati tudi sodelovala v pripravah za napade na italijanske oborO'
ene sile z lokalnimi partizanskimi enotami - Gorjanskim bataljonom. ta-
jerski bataljon je sabotiral akcijo napada Gorjanskega bataljona na Rate
(18.-20.junij 1942), ko naj bi varoval smer proti Novemu mestu, vendar seje
umaknil. Ob spopadu Belokranjskega odreda in 3. Gorjanskega bataljona
z Italijani pri Zajcu, konec junija 1942, je tajerski bataljon s hrbta streljal na
partizanske enote. Prvi odkriti spopad s partizani se je zgodil 11. julija 1942
pri Dolu - vrhu. Konec julija se je tajerski bataljon zaradi
185
MARKSISTi FORMACIJA
vojakih in nasprotnikihje kot tipi,
saj gaje v osnovnih potezah, ki bijih lahko zgostili v para'
digmatsko izjavo: izdajajo se za nekaj, v resnici pa so, sejim gre
za, itd., z nepomembnimi odstopanji zaslediti v vsem
protipartizanskem tisku:
O tem, kaj je OF, je danes mnogo laje govoriti, nego je bilo pred
letom dni. Pred letom dni ste nali e dosti ljudi, ki so iveli v bolj ali
manj dobri veri, da je OF res to, kar trdi ime: organizacija ljudi, ki
slovenski narod reiti tuje nadvlade. Danes pa boste teko dobi,
li potenega ki bi ne vedel, daje OF samo krinka, pod kate,
ro se skriva stranka, in da vse delo OF gre samo za tem,
partizanske vojske zatekel pod okrilje italijanskih vojakih oblasti in bil vklju-
v enote MVAC, kjer je bil odtlej znan z imenom Legija smrti. Cf: Boris
Mlakar, Delovanje nasprotnikov partizanskega gibanja pod Gorjanci,
Prispeuki;za nouejo;zgodouino, let. XXXV, 1995, t. 1-2, Intitut za novejo zgO'
dovino, Ljubljana, str. 85-86. Epizoda tajerskega bataljona (Legije smrti) zelo
nazorno osvetljuje stanje v osvobodilnem gibanju tistega predvsem nje-
gove organizacijske probleme; glavno poveljstvo slovenskega partizanstva je
bilo takrat e v Ljubljani oziroma je ravno takrat preselilo svoj sede
na osvobojeno ozemlje. Vse kae, da Gorjanski bataljon ni imel dostopa do
podatkov, ki bi mu preverjati identiteto oboroene formacije, ki se
je izdajala za tajerski bataljon; prav tako pa je verjetno, da v tej zgodnji fazi
partizanskega gibanja, v katerem je takrat in vojako vodstvo kriti-
ziralo prvine partizanske romantike - kar je bilo sinonim za anar-
hizem, t.j., nediscipliniranost in neorganiziranost - lokalni partizanski povelj-
niki niti niso potrebe po takem preverjanju. Cf: Metod Miku, Pregled
;zgodouine NOB, I, op. cit., str. 402. Epizoda tajerskega bataljona ne nazadnje
daje pogled v konkretno situacijo, ki je bila ugodna za t. i. ultraleve odklone,
ki so v svoji radikalnosti in simbolno znatno presegali svo'
jega vodstva. revolucijo razumemo kot prakso irokih ljudskih mnoic in
ne kot avanturizem posameznih skupin, moramo take odklone
razumeti kot pravilo in ne deviacij o (v pomenu izrojenosti oziroma sorodnih
izrazov iz vrtnarske terminologije), ki bi bila revolucionarnemu procesu kakor
koli zunanja ali celo nasprotna. Odziva ljudskih mnoic na pozive voditeljev
skupin - k njim lahko tejemo Temeljne OF in druge doku-
mente - ne moremo nikakor interpretirati kot preprost odmev elja in
kovanj prav teh elit, pa naj bodo te, deklarativno ali e
tako blizu ljudskim mnoicam. Koncept partije kot avantgarde
delavskega razreda je znamenje tega neujemanja.
186
DIALEKTI KA VSEBINE IN FORME
da bi se v Sloveniji uvedel reim. OF nas osvobo-
diti ne od Nemcev in ne od Italijanov, ampak nas sporazumno z nem-
kimi in italijanskimi komunisti v podonavsko komu-
dravo. v izvirniku, op. L. C.)12
Boris je V partija Slovenije in
taktika, objavljenem v Ljudski pravici, maja 1943, na take
obtobe, ki so prihajale iz kontrarevolucionarnih krogov, od-
govoril tako, da je njihove podmene, ki so merile na komuni-
revolucijo na Slovenskem, do skrajnosti zaostril. To je
bilo predvsem, ker je protirevolucionarna propagan-
da prepoznavala Osvobodilno fronto kot masko, pod katero se
skriva partija; kontrarevolucionarna stran je
v glavnem razkrila natanko to, kar je revolucionar-
na stran o sebi trdila e ves da ima v osvobodil-
nem gibanju vodilno vlogo partija. Temeljna
operacija v tem je izhajala iz te
brezpredmetnosti, s katero je bila najtesneje povezana druga
obtoba nasprotnikov, o revoluciji, kate-
re cilj naj bi bila vzpostavitev podonavske komunisti-
drave. To pa nikakor ni bilo brezpredmetno.
Razmiljanja o balkanski federaciji drav, ki
da bo del procesa sovjetske revolucije v Evropi, so bila
razirjena v jugoslovanskem in mednarodnem komunisti-
gibanju e od Politika ljudske fronte v sredini
3D-ih let, katere je bila obramba balkanskih drav
pred faizmom, je formiranja novih trans nacionalnih
asociacij sicer umaknila iz ospredja, vendar se mu ni odpove-
dala. Bistveni del politike ljudske fronte je bil internacio-
nalizem, ki se je v tistem najbolj kazal v solidariziranju s
pansko republiko (mednarodne brigade, oboroevanje repu-
blikanske vojske iz Sovjetske zveze). Pravi epilog teh razmi-
12 AS 1902, Samoobramba, na terenu, t. 6, september, t. e. 32, mapa III.
187
1
MARKSISTI FORMACIJA
ljanjje bil informbirojevski spor, ko je jugoslovansko dravno
in partijsko vodstvo zavrnilo Stalinovo idejo o federaciji med
Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo (1948).13 .
Kontrarevolucionarna propaganda je vselej poudarjala
internacionalizem kot ultimativni dokaz za pro-
13 V letih 1920-1939 je v okviru kominterne delovala Balkanska komuni-
federacija (BKF) kot naslednica Balkanske socialdemokratske federaci-
je, kije bila ustanovljena leta 1915, njene pa so bile par-
tije Bolgarije, Jugoslavije, in Romunije. Konec 20-ih let sije Izvrni biro
BKF zaradi ideolokega in zblievanja s proletariatom, kmet-
stvom in podjarmljenimi narodi posameznih balkanskih drav in organizaci-
je borbe po vsem Balkanu, med drugim, zastavil nalogo, da [O]rganizira vse-
balkanske kampanje proti ofenzivi mednarodnega imperializma, proti faiz-
mu in belem teoroIju, proti gronji vojne, za obrambo ZSSR in za balkansko
federacijo republik. AS 1486, PK KPJ za Slovenijo
1920-1940, Rezolucija o balkanskoj federaciji, Dunaj, oktober
1929, ko 3, str. 1 in 3. (Prev. iz srb. jezika je moj.) Delovanje BKF je v 30-ih
letih zastalo, konkretna prizadevanja za zdruevanje balkanskih drav pa so
bila obnovljena v sklepnem delu vojne (december 1944-januar 1945), ko je
prilo med CK KPJ in vodstvom Bolgarske delavske partije (komunistov) do
pogovorov o ustanovitvi skupne federacije, kjer pa so se pokazale velike razli-
ke pri razumevanju take federacije. Bolgarsko vodstvo je namesto
federacije narodov predlagalo federacijo med Jugoslavijo in Bolgarijo. Ker je
bil ta predlog v nasprotju z avnojskimi sklepi, ki so jugoslovanskim narodom
pravico do suverenosti ga jugoslovansko vodstvo ni
sprejelo. Bolgarsko vodstvo je pozneje, po nastopu Georgija Dimitrova (novem-
ber 1945), pripravilo sprejemljiveji predlog, kije pri snovanju nove federaci-
je upoteval suverenost vseh jugoslovanskih narodov, najambiciozneja razli-
Ganuar 1948) pa je celo predvidevala podonavsko konfederacijo, ki bi
tudi Poljsko in Na tej se je v pogovo-
re vmeal sovjetski vrh; njegova agresivna intervencija, ki je pripe-
ljala do informbirojevskega spora, je zaustavila vse iniciative za zdruevanje
balkanskih narodov. Cf: Janko Pleterski, Narodi, Jugoslavija, revolucija, op.
cit., str. 191-212; Zgodovina ZKJ, op. cit., str. 92-103, 259-260, 277-278,
306-307; Avgust Lenik, The Development of the Communist Movement in
Yugoslavia during the Comintern Period, v: The International Newsletter for
Communist Studies Online, let. XI, 2005, t. 18, str. 42-45, 48-53. Povezava:
http://www.mzes.unimannheim.de/proj ekte/incs/home/ data/ pdf/IN CS_
18_0NLINE.pdf (dostop: 16.05.2010).
188
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
tinarodno - slovenstvu bistveno sovrano - orientacijo
partije. V prejnjem poglavju smo pokazali, daje bila
taka predstava (obsodba) komunizma razirjena med
dominantno smerjo katolicizma e vpredvojnem
obdobju. Komunizemje bil za katolicizem v prvi vrsti
vselej mednarodni problem, problem planetarnih razsenosti,
kolikor je bil kapitalizem problem vsega na
rega je komunizem dajal odgovor, tako kot so odgovor dajali
katolicizem, faizem in nacizem. Prav tako pa smo poudarili,
da sta tudi v tej dominantni smeri obstajala dva tokova; prvi,
ki je v svoji kritiki komunizma vzdreval vsaj minimalno
distanco do faizma, in drugi, ki je bolj ali manj neposredno
prevzemal diagnoze svetovnega poloaja. Filozofa
Alea smo umestili v prvo smer; pri njem - celo v
ki jih je pisal za izobraevanje
ske militantne katolike mladine (zbirka: Naa pot) - ni
prezreti tenje po odkrivanju zgodovinskih virov
ma, socializma in komunizma, kijihje nael v francoski
luciji in posledicah kapitalizma. celo
v najbolj skromnih pedagokih delih vsaj na grobo poudaril
razliko med Marxom in Leninom in poiskal skupne te
miselne tradicije s Heglom, razne oblike
rializma, pri katerihje njihovo spoznavno in
ivljenjsko vsebino. Pri njem so se lahko bralci
o zgodovini socialne demokracije v Avstriji in
Srbiji. Kritiziral je nekdanjega sekretarja in glavnega teoretika
KPJ dr. Simo Markovica, ki pa mu konec let ni mogel
odgovoriti (ker so ga v Moskvi aretirali).14 V njegovih delih
sicer ni prezreti latentnega rasizma; bil je, na primer,
mnenja, da afriki zamorci ne marajo delati in dajihje treba
civilizirati. Komunizem je bil zanj protinaroden, vendar kot
drubeni in intelektualni pojav nikoli brez neposredne zveze z
14 Ale materializem, [s. 1. , s. n.], 1938 (Domale-
Groblje, Misijonarska tiskarna), str. 46-52.
189
FORMACIJA
lokalno (narodno) socialno problematiko; prav zato je v njem
videl tako veliko nevarnost. pristop, ki je terjal
vsaj minimalno poznavanje nasprotnika, je bil diametraino
nasproten pogledom druge smeri, ki je obsojala to, da bi
nasprotnika
s strupom! ki bere protikatoliki tisk, se sam
stavlja v slubo sovranika e s tem, ko Prav to
sovranik s tiskom: da ga ljudje bero - ko ga bero, e delajo za
vranika. Naprej gre samo po sebi. Katolika miselnost zamira, borb-
nost neha, nastopi brezbrinost. (Poudarki so v izvirniku, op. L. C.)15
Za anonimne pisce v skrajno desni katoliki
ji Straia v viharju, je bila vsaka razlika med Marxom in
Leninom popolnoma brezpredmetna: Lenin -
in orodje JUdOV.16 Ta smer je komuniste vse predvo}
no obdobje v glavnem slikala bodisi kot ljudi, ki so jim sprali
mogane v tujini - oziroma ljudje iz tujine -, bodisi kot
te Moskve oziroma njenih tajnih slub (GPU): [T]ako
vana 'ljudska fronta' ni prava ljudska fronta, fronta
idovske Moskve (poudarek je v izvirniku, op. L. c.). rtve
agenturje naslov v Straii iz leta 1937,
v katerem je objavljen seznam jugoslovanskih tudentov, z
imeni in priimki, ki so odli v panijo.17 Razmerje med
talizrnom in komunizmom pa je opredeljeno takole:
Kapitalizmu in komunizmu je gospodarstvo namen in smoter
ljenja. Od tod zlo, ki ga - Na boj velja obema.
Gospodarstvo je le sredstvo ivljenja. Zato oznanjamo
sko, naravno, organsko pojmovanje ivljenja, drube in gospodarst-
va. (Poudarki so v izvirniku, op. L. C.)18
15 Sto petdeset let razdiranja, Mi mladi borci. Stanovski tednik :za sloven-
sko dijatvo, let. L, t. 19, Ljubljana 22. januarja 1937, str. lo
16 Straia v viharju, let. III, t. 15, Ljubljana, 28. januarja 1937, str. lo
17 Straia v viharju, let. III, t. 3, Ljubljana, 15. oktobra 1936, str. 1; Straia
v viharju, let. III, t. 28, Ljubljana 8. aprila 1937, str. 90.
18 Straia v viharju, let. III, t. 17, Ljubljana, 11. februarja 1937, str. 70.
190
DIALEKTI KA VSEBINE IN FORME
vzpostavi med kapitalizmom in komunizmom
vsaj zgodovinsko zaporedje; ni komunizma brez kapitalizma,
medtem ko skrajno katoliki pisci vzpostavijo
popolno sinhronizacijo; to jimje paranoidna figura
ida: id - kapitalist in krvoses.19 Pri temje
vo, da prav publikacije, na primer, Mi mladi borci,
niso prav prikrivale uradnih katolikih kritik
rasne teorije, ki so prihajale tudi od papea,20 v Straii
v viharju pa je celo najti primerjavo med faisti in
komunisti: faizem na univerzi; skupno
so nali v nasilju, kije za obe gibanji.
21
Videtije, daje
tudi v najbolj desnem toku katolicizma obstajal
ambivalenten odnos do ideolokega
in projekta. Kako ostati zvest katolikemu projek--
tu novega pokristjanjevanja, kije zahteval distanciranje od
izma (proti malikovanju drave, poudarjanje
lja, kije tako za komuniste kakor faiste), vendar
ti dobesedno prepisovati iz Volkischer Beobachterja
22
(id =
19 Straia v viharju, let. III, t. 4, Ljubljana, 22. oktobra 1936, str. 14.
20 [r]asizem seje v mednarodno ivljenje strupeno seme razkroja in sovra-
tva. To strupeno seme ne more roditi drugega kakor potoke krvi, ki bodo tekli,
ko bo nordijska rasa skuala dokazati svoje in ustvarjalne lastnosti. Zato
kot ljudje in kot kristjani odklanjamo poganski rasizem. zablode,
Mi mladi borci, let. II, t. 35, Ljubljana, 13. maja 1938, str. 139. Isti listje pri pisa-
nju o idovskem vpraanju v srednjeevropskih dravah poudaril obsodbo
protiidovskih izgredov, ki so jo izrekli poljski kofje in toda kljub
temu po mnenju anonimnega pisca judovska nepojmljiva nevednost in nes-
nanost tvori globok prepad med njimi in prebivalstvom, ki jih v
kulturi prekaa. Pa ne samo to: Prav tako imajo katoliki Poljaki veliko
nezaupanje nasproti Judom zaradi njihovega nagnjenja h komunizmu: 90 %
agitatorjev je po uradni statistiki na Poljskem Judov. Poljski
in idje, Mi mladi borci, let. II, t. 32, Ljubljana, 22. aprila 1938, str.
132. ef: Papeeva okroni ca o poloaju katolike cerkve v Straia v
viharju, let. III, t. 24 in 25, Ljubljana 22. in 29. aprila 1937, str. 99-100, 102.
21 Straia v viharju, let. III, t. 25, Ljubljana, 29. aprila 1937, str. 103.
22 Volkischer Beobachter je bil uradno glasilo Nemke
delavske stranke.
191
1
MARKSISTI FORMACIJA
talist) in skupaj s svetim obsojati rasno teorijo?
vitev, daje bil antisemitizem v moderni dobi, zlasti v srednji in
vzhodni Evropi, vselej stalnica kulturnega in
nja, je prekratka. Predstava o
vih divjih in nebrzdanih gonih, s katero je bilo
sati vse razlike med kapitalizmom in komunizmom, je bila v
drugi polovici let doktrina nacionalsocializrna,
gibanja, ki je bilo katolicizmu
Katolicizem je samega sebe definiral kot enega izmed
velikih svetovnih gibanj in je bil e zato prisiljen razvijati
distanco do svoje konkurence (od tod papeeve obsodbe rasne
teorije, ki so se udejanjale tudi v prepovedi nekaterih knjig).
Kot smo videli pri se je katolika socialna
na distancirala od faizma predvsem v odnosu do drave in v
ta namen promovirala razumevanje korporacij in
stanovske drube. S tem je dala samostojno razlago
ma, kjer se je lahko sklicevala na svojo tradicijo iz 19. stoletja,
torej obdobja, ko faizma in nacizma e ni bilo. Pisci v Strai v
viharju so sicer neomajno prisegali na doktrino katolikega
korporativizma.
Na podoben problem je v spisu Premiljevanje o paniji
opozoril Edvard Kocbek, ko je zapisal, da je zanimivo, da
kristjan brani
alostno poglavje predstavlja tisk v Evropi, z
mi izjemami ni znal obdrati svoje samostojnosti in seje
vil na stran.23 Ne gre torej samo za odklon
meznih kristjanov, njihovih individualnih zablod, za
problem katolicizma kot institucije, v katero je tisk
dvoumno sodil. Kocbekje opazil, da tako faisti kakor
katoliki pisci pansko dravljansko vojno imenujejo verska
23 Edvard Kocbek, Premiljevanje o paniji, Dom in svet, let. L, t. 1/2,
Katoliko tiskovno drutvo, Ljubljana, 1937, str. 92.
192
DIALEKTI KA VSEBINE IN FORME
(kriarska) vojna zoper boljevike. Za te paje zapisal, da umet-
no zakrivajo prave drubene vzroke za grozodejstva besnih
ljudskih mnoic, ki so se v paniji znesle nad cerkvijo. To se
pravi: katoliki nasprotniki panske republike o
drubeni podlagi dogodkov in problem teh na
teren religije, to tudi pomeni, da religije same ne obravnavajo
kot dela konkretne drubene celote, dejansko kot
abstraktna entiteto, v kateri lahko skupno
najdejo tudi na videz nespravljivi nasprotniki: faisti in krist-
jani. Religija tako de facto preneha obstajati kot gibanje in
postane sredstvo manipulacije, ki ga uporabljajo druga giba-
nja. Religija je v tej zvezi duhovnost - kar pa je
zato, ker boljevizem ni samo proti religiji, tudi proti
duhovnosti kot taki, tako Kot je proti druini, zasebni lastnini,
narodu in drugim naravnim tvarinam. Kocbekje zapisal:
Faizmu se je v veliki meri vzbuditi videz, da je branilec
duhovnega in osebnega ivljenja, zakonitosti, reda, pravilnosti, celo
univerzalnosti. Zato mu ni bilo teko pridobiti si naklonjenosti
kristjanov, to je kristjanov, ki so svojo vero zgolj pode-
dovali in tudi v duhovnem oziru ivijo od dogotovljenih stvari, ki si
ne ustvarijo s stvarilnim ognjem, ampak z nezaupno
opreznost jo urejajo, kar se z ureditvijo e bolj izgublja. Evropsko
je po ujeto v ta drubeni nazor, kjer je
nje narave in zgodovine zadobilo prednost pred idejo spreminjanja
sveta. nastopati kot pravoverno
niti cerkvena hierarhija se ne ustavlja povsod dovolj krep-
ko temu udaru, pravi Berdjajev, saj je duhovniki stan
e od nekdaj kazal nagnjenje v Tako je prilo do
neizbenega alostnega dejstva, da faizem istoveti svojo duhovnost
s duhovnostjo in izrablja versko in da na drugi stra-
ni praksa ne tesnega sodelovanja Cerkve s fai-
borbenostjo.24
Temeljno protislovje dominantne katolike socialne dok-
trine in teorije je bilo spajanje a) kritike kapitalizma, v katerem
24 Op.cit., str. 91.
193
FORMACIJA
vse drubene odnose obvladuje logika profita, ki odteguje ljudi
od duhovnih dobrin, z b) idejo o zasebni lastnini kot naravni
pravici, zaradi katere je treba razviti alternativni
model kapitalizma, protislovje, ki je med kapita-
lizmom in kapitalizmom, Kocbekava radikalna
intervencija paje odpravila to protislovje s tem, daje prvi
tega protislovja, kritiko posledic kapitalizma po-
vlekla do skrajnih meja: problemi sodobnega sveta so
tudi cerkev in za katero Kocbek uporablja predikat
in ki ivi v sprevrnjenem svetu: Tak
v primeru napada na drubo vero na in
obratno misli, da vero brani, kadar brani svojo lastnino.25 V
tem Kocbek zaradi zanikanja svobodnega
duha - kar je zanj enako kot za ena izmed oblik
materializma - zavrne komunizem, skrajni kolektivizem in
marksizem, vendar se strinja z revolucijo v paniji, kijo ima za
socialno (oziroma druabno), Za nao proble-
matiko je Kocbekava ilustracija izjemnega pomena tudi zato,
ker pokae, da (katolika) cerkev nikakor ni bila samo ideolo-
ki aparat drave, kar bi lahko prehitro rekli z Althusserjem,26
25 Op. cit., str. 93.
26 Zanimivo je, da se nekatera opozorila katolikih militantov na
Slovenskem, ko so bili plat zvona, daje vpliv cerkve v sodobni drubi postal
usodno zanemarljiv, na nivoju deskripcije povsem ujemajo z Althusserjevo
opredelitvijo vloge cerkvenega ideolokega aparata - ki je tudi v meri
deskriptivna - v modernih sekulariziranih drubah, za katerega je
da je svoj primat odstopil olskemu ideolokemu aparatu. Cerkev v
Althusserjevem seznamu modernih ideolokih aparatov drave nastopa kot
zgolj eden izmed mnogih ideolokih aparatov, in beremo Althusserja s
Horkheimerjem in Adornom, t. j., se opremo na njuno analizo kulturne
industrije, potem moremo ugotoviti, da je cerkvenega ideolokega apa-
rata v primerjavi z drugimi povsem neznatna. Le kaj je maa v majhni vaki
cerkvi v primerjavi s kinopredstavo in zapeljivimi podobami v revijah in izlo-
bah: Duhovnik ima danes eno prinico v upniji, Antikrist jih ima pravi
moderni pisatelj. knjige, izlobeno okno, cesta, tramvaj, eleznica,
tovarna, urad, port, turizem, kino, druba okolje vpliva na sodobnega
ka. Ti vplivi so skoraj sto odstotno nasproti evangeliju in Cerkvi. Kaj more
194
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
daje bila v agrarnih perifernih dravah e globoko v 20.
stoletju tudi agent produkcije. Kocbek navaja opaanja
panskega katolikega intelektualca Josea Marie Sempruna:
Zelo sovratvo do duhovnika ali redovnika nima vzroka
v dejstvu, da je duhovnik ali redovnik, ampak v dejstvU, da ni
dovolj duhovnik ali redovnik.27 Nicos Poulantzas bi dejal, da
je bila cerkev tudi del ekonomskega aparata drave.
2B
Ko
Kocbek, nekatere napredne panske teologe in
druge republikanske katolike intelektualce, zapie, da je
kev v paniji [S]topila na stran konservativnih sil, ideologov
reda, sile nacionalizma [ ... ] 2 9, in ko j o zaradi nj enih zemlj ikih
posesti in kapitala slikovito orie kot enega najstranejih
delavstva3o, pokae, da ji v drubi ne pripada status
posebne, nad drubo izvzete avtoritete. e na prvi
pogled je bilo jasno, da katolika cerkev pravzaprav ne
zavzema mesta ene same institucije, da je njena
riteta razdrobljena med mnoge institucije starega
ma, od upnije, vojske, ole, banke in latifundije, ki so
pile proti ljudstvu; v tej zvezi Kocbek navede besede
ga profesorja Sempruna: izbral sem Ijudstvo ... .31
Kocbek je v navedenem spisu torej opozoril na
manipulacijo s in religijo ter razvil nekatere
zofske nastavke za razumevanje, kako je da velik del
proti tej poplavi vplivov in mikov, protiverskih, brezbonih, nemoralnih,
napraviti Cerkev s svojimi oficielnimi reprezentanti, s
rarhijo in klerom. Skoraj Proti vplivu mase je treba postaviti maso.
mora reevati tam, kjer se pogublja. Na mnoge kraje vsakdanjega
ivljenja in delovanja ljudi duhovnik nima dostopa, zato ga mora
ti katoliki laik. Prvi apostol delavca mora biti delavec in trgovca trgovec. ef:
"Katolika akcija IV., Straia v viharju, Ljubljana 18. februarja 1937, let. III, t.
18, str. 74.
27 Edvard Kocbek, "Premiljevanje o paniji, op. cit., str. 94.
28 Nikos Pulancas, op. cit., str. 25-26.
29 Edvard Kocbek, "Premiljevanje o paniji, op. cit., str. 95.
30 Op. cit., str. 94.
31 Op. cit., str. 103.
195
MARKSISTI FORMACIJA
evropske katolike javnosti v bistvu prevzema ta argument. To
je bilo zlasti zato, ker je faizem v svoji interpretaciji
katolicizem prevedel v kulturni (civilizacijski) fenomen - in
Kocbek to v svojem delu dovolj jasno poudarja (pri tem se je
okoristil z predstavo o kulturi kot avtonomni
sferi). Ta ideoloka operacija je panski katolicizem - t. j.,
kretno zgodovinsko obliko prakticiranja v paniji,
ki je nastopal kot agent tako na terenu ideologije kot produk-
cije, to se pravi, bistveno kot, denimo, katolicizem na
vzhodni strani Pirenejev - prevedla v kot tako. Za
uradni katolicizem to ni bil problem, saj je samega sebe tako ali
tako imel za edino v odnosu do
ga so bile vse druge skupnosti v bistvu e vedno samo
herezije. Na tej se k problemu prevzemanja
interpretacije iz lista Stra%a v viharju, ki je povezala
komunizem in kapitalizem. Malo prej smo poudarili, da bode
V njihova nekompetentnost pri objavah papeevih kritik
rasne teorije, kijih katoliki tisk ni ignoriral. Vse
paj dodatno zapleta to, da za te katolike militante prav tako ni
bil problem primerjati komunizem s faizmom. Trditije
da so vse te izposojenke iz diskurza ostale
neprevedene. Povedano katoliki militanti jih niso
preoblikovali v naracijo, skozi katero bi bila iluzija, da
je katoliki socialni, in ideoloki projekt v nasprotju z
in projektom. Cerkvenim avtoritetam
je pri rokovanju s fragmenti diskurza, ki so v
kretnih besedilih naravnost spodbijali relativno sofisticirane
razlage odnosa med kapitalizmom,
mom, faizmom, nacizmom in katolicizmom, tako ostalo samo
dvoje: prepoved (obsodba) ali ignoriranje. je, da so se
za ignoriranje. V tem kontekstu je za nas pomembno
Dragoevo opozorilo na ebotovo kritiko katolike
nosti pri razmiljanju o korporativni prenovi drube na
Slovenskem: [O]klevanje v bistvenih trenutkih zaradi
in pomislekov glede uporabe
196
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
dravne avtoritete in njene sile. Za Dragoa je
da kije polemiziral, ni ugovarjal na
tistih kjer je bilo da ebot zagovarja faizem,
ampakje zgolj poudaril, da so o ne dovolj radikalnem
zemanju za korporativni model

Molk uradnih
avtoritet je razkril slabost
paradigme razlikovanja med doktrinami in gospodarskimi
modeli; zdi se, daje bil najibkeji v tej paradigmi prav
zem oziroma faizem. Katolicizma na Slovenskem kot
gibanja ni razkrojil antikomunizem - bistvene teze o
komunizmu (marksizmu) kot nazoru, iz
katerega izvirajo vse njegove druge slabosti, so bili
ni sprejeti mnogi socialisti oziroma ljudje iz
Kocbekovega kroga, razkrojila ga je nezmonost kritike
ma, ki je namesto poglobljene analize proizvedla samo
co. Toda ta ugotovitev sama po sebi ne ebotova
ka nam razkriva bistveno ponuja nam nastavke za
zo, daje bila ambivalenca do faizma
sna od ambivalence do moderne drave kot tvorbe,
t. j., do projekta francoske revolucije. Z rojstvom
katolicizma v 19. stoletju so se evropske katolike cerkve
godile modernim liberalnim projektom (tudi tam, kjer so ti
tekali v razmerah razsvetljenega absolutizma oziroma
reimov, ki so jih v srednjeevropski
feriji nasledili). katolicizem kot adaptacija na
no liberalno dravo je bil strategija za spoprijemanje s
rizacijo; v praksi je to pomenilo, da je sprejemal pravila
igre, kot jih je definiral spopad delavskega razreda z
oazijo. katolicizem je povezati z
nastankom katolikih strank in
katov; v poudarku na socialnem aktivizmu (od okroni ce
Rerum novarum) je zaznati odpor proti moderni
dravi in nesprijaznenje z utesnjenostjo v institucijah, kijihje
32 Drago, op. cit., str. 203-205.
197
MARKSISTI FORMACIJA
moderna drava odmerila katoliki cerkvi. Zgodovina
katolicizma je zgodovina odpora proti redukciji
ke cerkve na ideoloki aparat drave; je gibanje, ki je
diralo na transformacijo te drave. Francoska revolucijaje za to
ponudila bistveno bolje pogoje kot reimi absolutnih
hij zgodnje moderne dobe. Cuius regio - eius religio
(Augsburki mir, 1555), ki se je uveljavilo v
formacijskem obdobju, v resnici ni pomenilo zmage in
ne prevlade katolicizma v juni in srednji Evropi. Pravzaprav ni
lo za restavracijo katolicizma; o tem nas navadno
(osnovno)olsko zgodovinopisje, ki reproducira mit o
maciji kot nacionalni afirmaciji slovenskega naroda, tako da
pravzaprav e vedno izhaja iz Kardeljevih tez iz Razvoja
skega narodnega vpraanja, od katerih kajpak abstrahira
materializem. lo je za restavracijo monarhov na
religije, ki so jo v Svetem rimskem cesarstvu nemke
narodnosti izgubili v boju za investituro v 11. in 12. stoletju,
t. j., v boju za pravico do izbire in imenovanja kofov.
33

stavracija monarhov na religije v moderni dobi
kajpak ni bila v vmeavanju v zadeve doktrine, teologije in
zofije, niti v direktnem imenovanju kofov, v
strativnem okvira delovanja katolike cerkve, kar je
imelo zelo materialne posledice. Reforme Marije Terezije in
Joefa II. v drugi polovici 18. stoletja so spremenile upnijske
meje, zaprle nekatere samostane ter prenesle njihovo
enje na verski sklad (1782-1790), s katerimje upravljala
va (ta sklad je bil materialna podlaga, da so lahko duhovniki
postali dravni uradniki), ukinile oglejski patriarhat, ki ga je
nadomestila nadkofija v Gorici, vpeljale nadzor nad
mi odredbami, ki naj bi jih brali v cerkvah, pravila
rituala pri nekaterih cerkvenih slovesnostih in obredih.
34
Boj
33 Maurice Hugh Keen, Srednjeveka Evropa, Cankarjeva zaloba, Ljub-
ljana, 1993, str. 61- 69, prev. Seta Knop.
34 Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, op. cit., str. 382.
198
DIALEKTI KA VSEBINE IN FORME
proti absolutizmu, ki je za enega izmed svojih
bistvenih gesel razglasilo popolno versko svobodo, je bil za
katoliko cerkev sicer gronja, dajo bodo v okviru civilne
be degradirali v ideoloki aparat, torej v nekaj, kar je e naka: .
zala politika (razsvetljenega) absolutizma. Vendar je ta boj tudi
vzpostavil platformo, na kateri je bil odpor, t.
j., nekaj, kar v absolutizmu ni bilo bilo je
vendar zgolj kot revolucija; parlamentarizem pa je
ponujal monost boja in irjenja vpliva tudi brez revolucije. (Ni
da so se tega oprijeli tako
logi pozne II. internacionale kot tudi katoliki
ciaIni aktivisti.) Zato imata francoska revolucija in tudi drava
(kot paradigma) nasploh pri ideologih in mislecih
katolicizma tako pozitivno kot negativno
cijo. Prav zato je katolicizem svojo paradigmo
ljeval na druini (zanjo smo v prejnjem poglavju pokazali, da
ne gre za druino v vsakdanjem pomenu). Althusser je v
pravi o ideolokih aparatih drave proces sekularizacije, t. j.,
razvoj moderne drave, predstavil kot prehod iz
para cerkev-druina v par ola-druina, v katerih igra
nantno vlogo prvi vsakokratnega razmerja.
35
Tendenca
tega prehoda je bila ta, da je cerkev izgubljala funkcijo
ke reprodukcije na olstva, znanosti in kulture, saj
so ta dbbila status samostojnih ideolokih aparatov;
druina pa je izgubila status samozadostne (re)produkcijske
enote: za preivetje njenih niso niti
sti, ki so sijih pridobili v tej enoti, e manj pa produkcijska
stva, ki so v tej enoti morebiti e vedno obstajala; ola je bila
torej edina monost, da se druinski realizirajo na trgu
dela. ola je bila agent dominacije, ki je posredno
dominacijo kapitala nad delovno silo. To je polje, v katero je
interveniral katolicizem. Na tej pa so nastopili
na koncu prve svetovne vojne komunizem in malo pozneje e
35 Althusser, Ideologija in ideoloki aparati drave, op. cit, str. 80.
199
MARKSISTI FORMACIJA
faizem in naposled nacizem. Prvi se je preko kominterne kazal
kot orjaka hobotnica, kije terjala revolucionarno preobrazbo
vsega, od druine do drave, napovedovala svetovno republiko
sovjetov, odpravo zasebne lastnine itn. Faizem in nacizem pa
sta nastopila kot gibanji, ki naj bi se upirali evropske
civilizacije, ki jo je napovedoval boljevizem. Vsem trem pa je
bilo skupno to, da so se prikazovali kot revolucionarna gibanja,
pri se je komunizem razglaal za francoske
lucije, faizem in nacizem pa sta se jasno opredelila proti njej.
katolicizem se je znael v situaciji. Od bol}
evizmaje samo od faizma in nacizma pa
izgubo platforme za irjenje svojega drubenega vpliva, kot so
ga formalno parlamentarni in celo kvazi
ni reimi, kakren je bil tudi jugoslovanski
ljevi reim. Po drugi strani pa so konkordati s Italijo
in in priseganje na vrednote
panskih faistov takratnim akterjem katolicizma
dali dovolj dokazov, da je s temi reimi kompromis.
Katoliki akterji prav tako niso nikoli pozabili pohvaliti
in projektov reorganizacije narodnih
darstev, za katere se je zelo, da iz katolikih konceptov.
In ne nazadnje: faizem je bil v nasprotju s komunizmom ne
povsem enotno gibanje, saj je v Evropi konec let
lo diktatorjev, dva velika (Hitler, Mussolini) in
dva mala (Franco, Salazar minus strmoglavljeni Dolfuss v
Avstriji), medtem ko Stalin v globalnem
nju ni imel konkurence. Nikakor ne smemo pozabiti, daje bila
enotna oznaka faizem, ki ni merila samo na italijanski in
ki reim, tudi na vsa sorodna gibanja in reime, ki so
se bolj ali manj odkrito zgledovali pri italijanskem faizmu in
nemkem nacizmu in ju priznavali kot svoja zaveznika,
vitni diskurz gibanj.3
6
katolicizem se v
36 Stalin je eksplicitno pojasnil, zakaj je oznaka nacionalsocializem za
reim v takratni absolutno Nemke napadalce navadno
200
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
oceni, daje faizem enoten, ni strinjal z temeljni
cept, ki je na njegovi strani vsaj ohlapno enotil te reime, je bil
koncept drave, ki da jo akterji
in gibanj mistificirajo in zato sestopajo v
poganstvo. (Tukaj je el v svoji ohlapni kritiki
ma in nacizma bistveno dlje kot oba papea v istem obdobjU
skupaj.) je trditi, da je bila temeljna strategija
katolicizma ta, da je svoje razlikovanje od faizma
imenujemo faiste. Oni trdijo, daje to nepravIlno in dajih moramo imenova-
ti nacionalsocialiste. Ljudje, ki so okradli in zasunjili Evropo, ljudje, ki so nas
napadli in ki na nai zemlji uganjajo taka grozodejstva, naj bi teli za pred-
stavnike neke stranke! Alije to Kaj paje skupnega med
socialistom in razbojnikom? Toda sami sebe imenujejo tudi nacionaliste.
Dokler so govorili, da bodo vrnili vsa nemka ozemlja, sejihje nema-
ra e dalo teti med nacionaliste, toda ko so zasunjili Poljsko, Francijo, Belgijo,
Holandijo, Norveko, Dansko, Jugoslavijo in ko so
li teiti za gospodstvom sveta, tedaj so tiranska, roparska, sodr-
ga. Njih strankaje najbolj grabeljiva in najslaba od vseh imperializmov sveta.
Ta stranka je sovranik socializma. Ta stranka je obenem najbolj
nazadnjaka stranka, ki je zasunjila vso Evropo in uprizorila po vsej Evropi
srednjeveke pogrome. Anglijo in Ameriko imenujejo plutokratski dravi, toda
ti dravi imata svobodne delavske organizacije, imata parlament. Nemki
reim, kije zasunjil ne samo nemke, vse evropske delavce, nji-
hove organizacije in podjarmil njihove narode, je kopija ruskega carskega rei-
ma. Nemki reimje prav tako krvav kakor je bil ruski carski reim, prav tako
preganja delavce, kakor jihje preganjal ruski carski reim, in prav tako prire-
ja pogrome, kakor so jih prirejali ruske sluge. In kadar ti nesramni imperiali-
sti govorijo o nacionalizmu in socializmu, govore samo zato, da bi zavedli naro-
de, jih ter povedli v klavnico za svoje cilje . Govor
na seji Moskovskega Sveta 6. novembra 1941 , v: J. Stalin. O Veliki do-
movinski vojni Sovjetske zve4e, Propagandna komisija IOOF, 1944, str. 17-18.
Stalin se je v svojih medvojnih govorih ustavil pri vpraanju poime-
novanja nasprotnikov. Visti publikaciji ef tudi: Dnevno povelje Armadi
1. maja 1942 , str. 35-36; 27. obletnica Velike Oktobrske Revo-
lucije , str. 133-134. Inflatorna raba faizem je nemara edina
oprijemljiva sled stare levice v dananjem Od 60-ih let dalje je
levica odkrivala faizem tudi v vsakdanjem ivljenju. Cf npr.: Michel Foucault,
Preface , v: Gilles Deleuze in Felix Guattari, Capitalism and
Sch4ophrenia, Continuum, London, 2008, str. xiii-xvi, prev. Robert Hurley,
Mark Seem in Helen R. Lane.
201
MARKSISTI FORMACIJA
koval po isti analogiji, kot se je distanciral od moderne
zne drave: boljevizem je po tem idejno
mel kot negativ, pa kot negacij o
te drave in nacije kot institucije. Nacizem in faizem sta bila
tako nacionalna, boljevizem pa strogo antinacionalen.
Teava takega razmiljanja je bila kajpak ta, da tako
janskim faistom kot nemkim nacistom nikakor ni lo samo
za njihovi nacionalni dravi, za imperija. Temeljna
teza, ki so jo takrat zagovarjali ideologi, teoretiki in aktivisti
gibanja,je take aspiracije razlagala zLeninovo
teorijo o imperializmu kot zadnjem stadiju kapitalizma; v
ru tega horizonta so tudi analizirali nacionalno vpraanje, ali
mnoga nacionalna vpraanja. Na periferiji,
na je bila Jugoslavija, so komunisti nacionalno vpraanje
nasploh poudarjali kot temeljno drubeno vpraanje. lo je za
vpraanje, ki je nujno odpiralo problem razmerja med
tarsko in buroazno revolucijo, oziroma za dialektiko med
in nacionalnim. Vendar je tukaj treba
poudariti, da komunisti in njihovi teoretiki niso mislili, da je
dialektika med in nacionalnim zanje
blem, ki bi bil nemara v teoriji e nerazreen;
bl em je bil, kako to predstaviti oziroma pojasniti ljudskim
mnoicam. Kardelj je v prej navedenem pismu Titu
dejal, da mnoice [n]e znajo razlikovati med formo in
no. Za komuniste je bila Sovjetska zveza primer zgledne
tve nacionalnega vpraanja, kar pa je bilo po njihovem
samo zato, ker je tam e zmagal socializem; bili so
da bo po tej poti la tudi nova Jugoslavija. Ne nazadnje je
bil to tudi del programa osvobodilnega gibanja. V Geslih
narodnoosvobodilnega gibanja, objavljenih v Slovenskem
22. junija 1941, pie:
Sovjetska zveza je vodilna sila in glavna opora slovenskega
da in vseh zatiranih narodov; ona namje vzor enakopravnega soitja
202
DIALEKTI KA VSEBINE IN FORME
med narodi, njihove sloge in pogojev za njihov neomejen narodni raz-
voj brez nacionalnega zatiranja in brez kitajskega zidu med narodi!37
V t. i. Dolomitski izjavi, podpisani med ustanovnimi sku- _
pinami OF marca 1943, ki je bila takrat samo interni doku-
ment, pa lahko preberemo: [Z]a slovensko narodno bodo-
De] pravilna samo pot, ko jo je e prehodil veliki ruski
narod.38 No, bistvena postojanka velikega ruskega naroda
je na tej poti bila, kot je znano, oktobrska revolucija, s katero
pa na ravni, na nivoju zgodovinske naracije, nika-
kor ni bilo primerjati konkretnih bojev jugoslovan-
skih narodov po zlomu kraljevine Jugoslavije. Enostavno
no: vsaj kar zadeva komuniste, teav ni bilo, treba
je bilo le napisati zgodovino narodnoosvobodilnega boja, ki bi
univerzalno teorijo, razumljeno kot orodje, primerno za vsa
gibanja na vseh petih kontinentih, spojila z empirijo, torej z
kar je lokalno, nujno partikularno, izjemno in izvirno.
In res, e v medvojnem so nastajale periodizacije in opisi
e prehojenih faz osvobodilnega boja, njegovih posebnosti,
najbolj vplivne pa je napisal Boris Obstajala je e
Zgodovina VKP(b) - Kratki kur4, osvobodilno gibanje pa si je
nadvse prizadevalo sestaviti svoj kratki kurz. Po tem bi
lahko dejali, da je bilo za razlago narave revolucije jugoslo-
vanskih narodov bistvenega pomena razmerje med teorijo in
prakso. To razmerje pa je interpretirati kot diskurzi-
vni aparat (tega moramo na tem mestu razumeti kot
stroj), s katerim so akterji, najpogosteje komunisti, podajali
vednost o osvobodilnem gibanju, tako v nagovorih (oboroe-
nemu) ljudstvu, borcem, zahodnim in vzhodnim zaveznikom
kot tudi kontrarevoluciji. Govoriti o revoluciji torej ni bila samo
37 10. Gesla naega osvobodilnega boja, v: DLRS, 1, op. cit., str. 42.
38 "St. 3. Izjava partije Slovenije, slovenskega sokolstva in
socialistov dne 1. marca 1943 o okrepitvi in organizacij-
ske enotnosti Osvobodilne fronte pod vodstvom KPS, v: DLRS, VI, op. cit.,
str. 15.
203
FORMACIJA
stvar politike, predvsem tudi znanosti - kot so znanost
vodilni protagonisti razumeli. Kot revolucionarni diskur-
zivni aparat je imela funkcijo oroja na terenu ideologije.
Za lajo ponazoritev bomo na tej vpeljali primerjavo
med postopkom te znanosti - kot revolucionarnega diskur-
zivnega aparata - in postopkom
prakse. Vezaj med amanizmom in psihoanalizo uporabljamo
zato, ker poudariti tisti moment psihoana-
lize, ki najmanj primerjavo njene teoretske prakse s
materializrnom. Ta moment je verovanjska podla-
ga vednosti; gre za ki psihoanalizo povee z vpraanjem
druibe in druibenega, t. j., z vpraanjem (teorije) ideologije.
39
Za nao analizo bo zadostovalo e, da opozorimo, daje pomem-
bno poudariti prav ta moment. Ko torej primerjamo funkcio-
niranje znanosti kot revolucionarnega diskurzivnega aparata
s psihoanalizo, seveda obeh praks. Strogo
se bomo poskuali omejiti na analogijo, pri kateri nas bo naj-
bolj zanimala prav razlika med praksama obeh postopkov. Ta
razlika, ki se na prvi pogled zdi nadvse banalna, je za nas izjem-
no pomembna, saj upamo, da bomo s markacije te
razlike izmerili borbeno te znanosti - kot revolu-
cionarnega diskurzivnega aparata na konkretnem (zgodovin-
skem) terenu ideologije.
postopek je transferno raz-
39 To problematiko je razvil Rastko pri katerem se na tem mestu
tudi zgledujemo. ef npr.: Rastko "Studia humanitatis danes, sprem-
na beseda, v: Roland Barthes, Retorika Starih. Elementi Semiologije, KUC -
Filozofska fakulteta, Ljubljana, 1990, str. 211-238, prev. Zoja Skuek
in Rastko Rastko "Psihoanaliza v verovanju in v vednosti",
spremna beseda, v: Sigmund Freud, Mali Hans, Volgi KUC - Filozofska
fakulteta, Ljubljana, 1989, str. 247-258, prev. Irena Hrast; Rastko
"Marcel Mauss - klasik humanistike, spremna beseda, v: Marcel Mauss, Esej
o daru in drugi spisi, op. cit., str. 267 -303; Rastko 3 teorije. Ideologija,
nacija, institucija, op. cit.
204
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
merje, njegovo materialno eksistenco je treba iskati v i
ci, v kateri je freudizem (lacanizem) identificiral proces ,
kanja subjektov; razmerje med njimije :J
deliti s ekonomijo vednosti in verovanja, ki -I
teo posameznega subjekta, ki pa ga nikakor ne smemo
reducirati na ivo oziroma realno osebo v nekem razmerju, ki
nosi kravato, krilo (na primer analitika in analizanta),
kajti v transfernem razmerju ni prav kar bi vnaprej
da bo do konca tega procesa analizant ostal analizant
oziroma da bo analitik ostal analitik. Lacan po tem
ceptualizira S1 - gospodar. Za nao problematiko
zadostuje e osnovna zapoved, ki izvira iz teorije in prakse
hoanalize, da je pogoj za govorno razmerje elja (potreba) po
vednosti, oziroma se to eljo predpostavlja (na primer, Kakna
je moja ieija?). Analogija transfernega razmerja je pri znanosti
osvobodilnega gibanja, katere glavni agent je bila
partija, zato, ker je bila ta v vsem medvojnem
obdobju primorana stopati v razmerja, katerih poglavitna
so bile prav govorne prakse, ki so od posameznih
tov terjali odgovore. Razlika s prakso je kajpak
ta, da so akterji stopali v medsebojna razmerja
di objektivne zgodovinske situacije; ne gre za to, da tudi sami
niso tei li k tovrstnim razmerjem, za to, da vstop v ta
razmerja primarno in absolutno ni bil odvisen od njihove volje
oziroma elje; v tej zgodovinski objektivni situaciji je tedaj
treba iskati razloge, zakaj je uporaba konceptov teoretske
hoanalize v materializrnu in obratno tako zelo
teavna. Neposredna aplikacija psihoanalitske teorije bi morda
zadostovala za razlago tehle razmerij: razmerja med vodilnimi
forumi posamezne partije in te
tije, kjer predpostavlja, da vodstvo ve, saj ga
avtorizira poznavanje svetih tekstov klasikov
leninizma; razmerja med vodstvi posameznih
partij do vodstva kominterne, za katero se predpostavlja, da
najbolj ve. Glede na izjemno zbirokratiziranost
205
MARKSISTI FORMACIJA
ga gibanja v tistem bi lahko navedli
raj tevilo takih razmerij, ki bijih bilo
iz razmerja med partijskimi kadri in partijskim vodstvom.
V tem primeru bi se nam prav lahko zgodilo, da bi
tiko reducirali na njeno viciozno razsenost, ki jo lahko na tem
mestu ponazorimo s fragmentom iz romana Vitornila Zupana
Menuet za kitaro:
Nad e en in nad njim e eden in e eden
in e eden vse lja gor do Stalina, kije
Od tod je samo korak do obravnave problemov zgodovine
gibanja na terenu religije; v zgodovinopisju
e desetletja obstaja moda redukcije ortodoksije in
rokratiziranosti komunizma in marksizma III. internacionale
na navaden klerikalizem. (Taka banalizacija de facto
zira dejanski, to se pravi, konkretni zgodovinski
zem.)41 V resnici je bila KPS (KPJ) primorana stopati v tevilna
40 Vitomil Zupan, Menuet 4a kitaro (na petindvajset strelov), Dravna
ba Slovenije, Ljubljana, 2004, str. 386.
41 Stephen Kotkin, na primer, avtor vplivne kulturne analize industriali-
zacije Sovjetske zveze, ki jo je opravil na primeru mesta Magnitogorsk na
Uralu, podlee tej stari skunjavi iskanja vzporednic med katolicizmom in
komunizmom. Avtor poskua oceniti vlogo marksizma v vsakdanjem ivlje-
nju akteIjev sovjetske industrializacije, v skladu s Foucau1tovo metodo
logije pa vztraja, daje treba vzeti resno tako njegov znanstveni kakor tudi
aspekt. Obljube ne izpolni. Marksizem oziroma znanstveni socializem je
za Kotkina diskurz, ki se od razlikuje pred-
vsem po obljubi stvaritve raja na zemlji. Ker je bil realni domet
te obljube samo vzpostavitev socialne drave, Kotkin sklene - tako kot vrsta
avtorjev pred njim -, da se sovjetska druba ni bistveno razlikovala od drub
zahoda. Kako tedaj razloiti nespregledljive posebnosti deh
vanja sovjetskega sistema v Stalina, z vsemi posle-
dicami, ki so iz njega izle, pa ne sestopiti v teorije o tota1itarizmih, ki so sov-
jetski socializem tako kot nemki nacionalsocializem vedno umevale kot tujek
v evropski civilizaciji? Kotkin se pri tem vpraanju v analogije s
licizmom predmoderne in zgodnje moderne dobe. Dualizem sovjetske
ureditve (podvajanje dravnih in partijskih institucij) kratko
malo kot teokratski, oblastne partijske komiteje primeIja s kofijami,
206
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
druga govorna razmerja. Prav zato nam zgolj
gija. Zgodovinopisje taka razmerja navadno opisuje z izrazi,
kot so propagandna vojna, (tajna) diplomacija,
ca, agitacija ipd. Bistvo teh razmerij je, da
stavIjajo govorca in naslovnika tega govora. Akterji
nega gibanja, ki so govorili - in govorili ter pisali so zares
ko -, so nagovarjali akterje, ki jim lahko v tem
kontekstu vsaj pogojno, v skladu z naim poskusom postaviti
analogijo, subjekti. Nekaj jih bomo nateli: partizani
(navadni borci), aktivisti, komunisti (kadri), kandidati za
partije, navadni vojaki sovranikovih vojska, navadni vojaki
kontrarevolucionarnih oboroenih formacij, slovensko
stvo, enske, mladina, zahodni zavezniki (vodstva),
na (vodstvo), sovjetsko vodstvo (Stalin), in vojako
vodstvo slovenske kontrarevolucije doma in v tujini itn. itn.
vodstvo osvobodilnega gibanja (komunisti) je
postavljalo, da lahko nagovarja ljudstvo prav zaradi svojega
vodstvenega poloaja v ljudskem odporu, prav tako pa je tudi
predpostavljalo, da akterji, kijih nagovarja, od njega
jo vednost; slednje je bila v konkretni zgodovinski situaciji
predpostavka, ki je govorci niso mogli preveriti. Ne
nazadnje nikakor niso mogli biti da bo njihovo
prispelo do naslovnika. Vseeno pa so si v svoji praksi na
vso prizadevali, da bi naslovniki verjeli tistemu, kar jim
povedati. Naa analogija s psihoanalitsko teorijo je
institucijo partijske z inkvizicijo, partijske ideologe pa s teologi. Kotkin
v primerjavi s teorijami totalitarizmov napravi korak nazaj; vsaj del teh teorij
(npr. Hannah Arendt) je temeljil na hipotezi, da so totalitarni reimi
nekaj zgodovinsko povsem novega, ter jih je poskual razmejiti od
dernih in zgodnjemodernih oblik absolutne in despotske obla-
sti. Cf: Stephen Kotkin, Magnetic Mountain. Stalinism as a Ciuilization,
University of California Press, Berkley, 1997, str. 293-298. O problemu dua-
ureditve sovjetskega sistema smo pisali v
The journal Perspektiue and Socialist Self-Management in Slovenia: In search
of a new Anti-Stalinist Society. Towards a Materialist Survey of Communist
Ideology, op. cit., str. 84-87.
207
MARKSISTI FORMACIJA
na tej ta, da je za tako govorno razmerje tako v
tni zgodovinski situaciji kakor pri psihoanalizi konstitutivna
predpostavka, ki verovanju v nujnost govor,
nega dejanja kot zadostitve elje po vednosti. Vsaka analogija
S oziroma njej analogno prakso
pa se pri subjektu kontrarevolucije. Tukaj nikakor ne gre
za navadne vojake tega gibanja, vodstvo gibanja.
ker vodstvo NOG v veliki svojih vse'
lej nagovarja (oziroma se sklicuje na) tudi slovensko ljudstvo,
t.j., neko abstraktno entiteto, obstaja vselej monost, da kon'
kretni akterji - navadni vojaki kontrarevolucije - zapustijo
svoje pozicije, jih pa ne, e naprej delijo usodo subjekta (vod,
stva kontrarevolucije). Po nai tezi je vodstvo slovenske kon'
trarevolucije - kot subjekt - v nagovorih vodstva NOG defacto
iz tega govornega razmerja, ki ga v svojih dejanjih
poskua vzpostaviti vodstvo NOG. Kako? Borisa
z naslovom partija Slovenije in takti,
ka, ki smo ga omenili na tega podpoglavja, je
ment, katerega argumentacij ska temelji na izvornem
zdrsu slovenske kontrarevolucije, na tem, da je osvobodilne,
mu gibanju da za njim stojijo komunisti. Prav tako smo
rekli, da je bil problem ta, da so natanko to vseskozi govorili
e komunisti sami. V omenjenem besedilu je to pri,
znanje ponovil, pri tem pa ni zgolj poudaril dejanske vodilne
vloge, ki jo je KPS imela, je citiral Stalinov 0
osnovah leninizma:
Taktikaje del strategije, kije strategiji podrejena in strategiji slui
(Stalin). Oboji, strategija in taktika, pa imata namen, v boju
zmago, strategija glede na razvojno obdobje, glede na etape, tak-
tika glede na manje odseke tega razdobja. V osnovi gre torej za
mestitev sil, za posrednih in neposrednih rezerv, za kom-
binacijo in spreminjanje bojnih in organizacijskih oblik v boju, ki ima
za svoj smoter zmago.
42
42 Boris partija Slovenije in taktika, v: Boris
208
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
i,
Boris (ki govori in pie v imenu KPS) f
niti ne poskua vodstva slovenske kontrarevolucije,
ne poskusi z njimi niti dialogizirati niti se pogovarjati, iskati .s
;(
protislovij, jih prijeti za besedo in tako pokazati, da se motijo.
Vse to bi ne nazadnje predpostavljalo, da od njih
odgovor. Stori le to, da njihovo taktiko kot dejansko .
pekuliranje, taktiko gibanja, ki mu pripada, pa na
drugi strani kot manost
Strategija in taktika KP sta se razvili V znanost o strategiji in tak-
tiki, taktika protiljudske reakcije in pekulantov seje izrodi-
la v zbirko sleparskih in demagokih prijemov ter
(Poudarki so v originalu, op. L. C. )43
Za in njegovo izjavljalno pozicijo (NOG) je povsem
nepomembno, da njegovi nasprotniki te njegove znanosti ne
priznavajo kot znanosti. Ime Stalin za kontrarevolucionar-
no stran povsem kot dokaz, da je imela prav, ko je
trdila, da komunisti pripravljajo revolucijo po sovjetskem
vzoru. Toda priznanje dejansko razvrednoti, ne
naravnost osmei, njihovo temeljno gesto, kije v razkrinkava-
nju.
Naloga take taktike je med drugim prav ta, da v skladu z
dejanskim razvojem in stopnjo ljudskih izkuenj odkriva velikanski
njegove koristi, da mu razkriva njegove
sovranike in njegove manevre - skratka, da je v slubi
napredka, s tem pa tudi resnice same. [ ... ]
Dognali smo e, da taktika KP pomaga ljudskim mnoicam spoz-
navati njihove koristi. To pa e ni vse. falsi-
fikatorji in obrekovalci pozabljajo, in sicer zavestno pozab-
ljajo, da odnos do narodnega vpraanja ni le del taktike KP,
daje del programa KP. Dokaz, daje vsestransko in
dosledna reitev narodnega vpraanja bistvena sestavina v programu
Zbrano delo. in razprave 1933-1943, 1, druga izdaja, Cankarjeva zaloba,
Ljubljana, 1978, str. 328.
43 Op. cit., str. 330.
209
MARKSISTI FORMACIJA
sleherne KP, je prav Sovjetska zveza s svojo edinstveno narodno prak-
so. [ ... ]
Nasprotno pa se je KP pokazala kot najdosledneji prvoborec sva-
. jega naroda. Povsem bi bilo gledati v tem zgolj
sedanje vojne. Tukaj se zrcali kar najgloblji drubeni preobrat.
Ta preobrat pa v svojem bistvu pomeni, da protiljudska gospoda ni le
prenehala biti sovranik in zastopnik svojega naroda, da ni le posta-
la suha veja na ivem narodovem telesu, da se je tudi izrodila
v izrazitega sovranika lastnega naroda. Hkrati je drubeno vodstvo
narodne usode in prelo na ljudstvo z delavskim razredom
kot najnaprednejim drubenim razredom na [ ... ]
Ljudska demokracija je tisti temelj, ki ga je KP predlagala svojim
sodelavcem glede reitve vseh vpraanj, ki presegajo okvir narodne
osvoboditve. (Poudarki so op. L. C.)44
je trditi, da je bil diskurza .znanosti, o kate-
rije govoril produkcija nove naracije, ki pri-
poveduje zgodovino neke partikularne revolucije, tiste, ki se je
dogajala tukaj in zdaj, ki nikakor ni bila skladna z zgodovino
oktobrske revolucije: jasnega prehoda med buroazno in pro-
letarsko fazo revolucije ni bilo. Sovjetska zveza je bila
sicer predstavljena kot model, ki ga velja posnemati. O zna-
nosti o strategiji in taktiki je govoril o etapah, pozneje
pa je pisalo etapi ljudske demokracije, ki bo lahko reevala
vpraanja, ki jih tedanji boj ni Preprosto
gotovo dri, da se je izognil revolucija -
je uporabljal sopomenko najgloblji drubeni pre-
obrat, ker so - kot nam zgodovinopisje - tako izre-
cno zahtevali moskovski trdorokci, ki so ravno tedaj sklepali
dogovore s Churchillom in Rooseveltom, ki so za
desetletij osnovne obrise razmerij med Vzhodom
in Zahodom (ne pa tudi med Severom in Jugom!). Prav tako pa
tudi dri, da se je jugoslovanska revolucija razvijala z druga-
dinamiko kakor sovjetska revolucija, tako da isti
44 Op. cit., str. 329-331.
210
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
valci ne samo, da niso bili potrebni, e v kontekstu priza'
po oblikovanju nove naracije, ki je bila za
osvobodilno gibanje bistvena, ne bi tudi prav koristili nepo'
sredni in ideoloki praksi komunistov. Koncepti, ki-
sa pomembno vplivali na tovrstno naracija, sicer niso bili vsi
omenjeni, nekateri so ostali ob strani - v specializirani (par'
tijski oziroma OF) literaturi, in na tej se strinjamo z mne,
njem zgodovinarjev. Namesto vseh konceptov imamo
tako v omenjenem spisu zgolj Stalinovo referen'
co.
45
Kot dokaz za nao trditev, da si komunisti v konkretnih
bojih niso mogli veliko pomagati z morebitno neposredno apli,
kacijo razlike (razlike med buroazno in revolu,
cijo), lahko navedemo fragment iz predavanja Borisa Ziherla,
ki ga je imel kot agitacijsko propagande komisije pri CK
KPJ, najverjetneje leta 1947. Naslov predavanja je bil: Pomen
in zgodovine VKP(b) s posebnim ozirom na
nao problematiko:
V nai revoluciji bi zaman iskali, kje se buroazno
revolucija neha in kje se proletarska. O nai revoluciji lahko
sodimo predvsem po posledicah, kijihje rodila. [ ... ]
v katerih se je naa revolucija razvijala, so opredelje-
45 Cf: Miklav Komelj, op. cit., str. 63. Komelj je v svoji obirni analizi
obravnaval prav ta problem, manko rabe revolucija po
krizi gibanja v jeseni 1942, in argumentiral, daje imela e zgolj partizanska
raba pojma narod povsem revolucionaren pomen, kot ga je hkrati
uporabljala kontrarevolucija: "Pojmi, s katerimi je v svojem diskurzu operira-
lo osvobodilno gibanje, niso bili identitetni, ampak so funkcionirali kot pojmi-
v-transformaciji. Nova konceptualizacija razmerja med 'narodom' in 'ljud-
stvom' je bila izpeljana prek razcepa v samem pojmu 'narod'. V Slovenskem
zborniku 1942, publikaciji, kijev celoti na konceptualizacijo raz-
melja med nacionalno in socialno osvoboditvijo, ima eden od prispevkov
(napisal gaje Ferdo Kozak) naslov: ,,'Narodje mrtev' - naj ivi narod. Ta raz-
cep paje potekal po liniji razrednega boja med in
nimi razredi v narodu.
211
MARKSISTI FORMACIJA
vale posebno formo. Naa revolucija je bila globoko ljudska revoluci-
ja tipa po vsebini, po obliki pa nacionalna osvobodil-
na vojna.
46
Povedano v tem Ziherlovem predavanju iz leta
1947, torej e v prve petletke in prvega vala nacianaliza'
cije, beremo enako karakterizacij o jugoslovanskega revolucio,
narnega procesa kakor v Kardeljevem pismu Titu iz leta 1943!
Ziherl najbr ni imel nobene potrebe, da bi po zmagi revolu,
cionarnega in osvobodilnega gibanja na predavanju,ki je bilo
za povrh najverjetneje interno (samo za kadre), prikrival res'
nico o tem, kaj (oziroma kako) se je med vojno zares zgodilo.
Z dialektiko razlike med vsebino in formo so jugoslo,
vanski komunisti prav tako poskuali analizirati nezavidljiv
poloaj na 50-ih let, ko so dravo pretresale ekonom,
ske in posledice spora z informbirojem (1948).47 Tudi
takrat so se znali v nejasni situaciji; so revolucio-
narne drubene spremembe, katerih skupno ime je bilo socia-
samoupravljanje. Podobno kot v obdobjU 1941-1945
so se znali v situaciji, ko je bilo prenaanje tujih
zgledov tvegano, v resnici pa tudi nesmiselno
problem tistega ki paje zaznamoval Jugosla,
vijo vse do njenega propada, do katerega je prilo konec 80,ih
let, je bila vloga blagovne proizvodnje ter akumulacije vsocia'
lizmu. Pri reevanju tega problema, kije zadeval reim kredi-
ta, t.j., bistvene razsenosti blagovnega gospodarstva, je Boris
46 Boris Ziherl, "Pomen in zgodovine VKP(b) s poseb-
nim ozirom na nao problematiko. (Predavanje tov. Borisa Ziherla,
agitprop komisije pri CK KPJ). Stenogram neobjavljenega predavanja,
v: Boris Ziherl. Zbrana dela, III, Slovenska akademija znanosti in umetnosti,
Ljubljana, 1986, str. 228 in 229.
47 Avgust Lenik, Titova partija v boju s Stalinovim dogmatizmom, Zavod SR
Slovenije za olstvo, Ljubljana, 1981; Avgust Lenik, "Informbirojevski spor
leta 1948 - spor dveh modelov socializma? , :4a :4godovino in
narodopisje, t. 2,1998, str. 287-302.
212
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
v svojem referatu na VI. kongresu KPJ (1952) zapisal '1
tole: j
Kreditni sistem predpostavlja seveda anuitete in obresti. Sovjetski
teoretiki torej lahko zaenejo hrup, da pomenijo kredit, anuitete in
obresti vrnitev h metodam. Resje sicer, da kredit, anu-
itete in obresti po obliki ustrezajo blagovni produkciji in menjavi.
Toda mi se glede na nae nizke produktivne sile blagovni produkciji
1
i



in menjavi e dolgo ne bomo mogli vendar se ta blagovna pro- !
dukcija in menjava ne izvajata na temelju ampak,
produkcijskih odnosov, si<;er e kot ostanek starega v
novem, vendar pa e kot sredstvo in metoda razdelje-
vanja. Potemtakem so kredit, anuitete in obresti stara metoda samo
po obliki, po vsebini pa ne

naracija, ki je bila povezana s tovrstnimi ugoto-
vitvami, predstavljenimi skozi razmerje vsebine in forme, je
bila tokrat popolna revizija zgodovine Sovjetske zveze in s tem
posredno tudi svetovnega gibanja v celoti.
Boris ki je afirmiral nujnost objektivnih ekonomskih
zakonov - kijihje sicer obvladovati -,je v istem refe-
ratu povedal manj kot to, daje delavski razred v Sovjetski
zvezi neprimerno bolj kot delovno ljudstvo v kateri
koli deeli. Nad tem razredom in ljudstvom pa
da gospoduje kasta, ki je v svoji ekonomsko-drube-
ni vlogi [p ]opolnoma podobna vlogi razre-
da49. V Sovjetski zvezi obstaja dravni kapitalizem. Ko
kritizira sovjetske teoretike, uporablja za njih narekovaje (teo-
retiki); sam Stalin pa naj bi celo ivljenje vulgariziral in pri-
mitiviziral marksizem. 50
V je novost te naracije, jo pri-
merjamo s naracijo iz vojnega ki seje povsem
48 Boris Razprava na VI. kongresu KPJ, v: op. cit., str. 504.
49 Op. cit., str. 499.
50 Op. cit., str. 500.
213
MARKSISTI FORMACIJA
enako opirala na dihotomijo med vsebino in formo? Ekspli-
citno je zahtevala ne samo revizijo zgodovine, ki je bila tedaj
pomembno od tiste, kije bila v propagandnem obto-
ku med vojno, tudi globoko revizijo teo-
rije. Dihotomija med obliko in vsebino je potem v kratkem
postala prvovrstni problem, s katerim so se na veliko ukvarja-
li jugoslovanski marksisti. Slednje je bila prava novost; bistve-
no pomembneja od na videz nepojmljivih vsebinskih kritik,
ki jih je izrekel ki je Sovjetsko zvezo e pred nekaj leti
afirmiral kot idealno tipski model. Po nai tezije v tem mogo-
zaznati premik v drubeni formaciji, ki smo ji prej
rekli formacija.
Problem razmerja med problematikami
drubenih formacij, svetovnih-sistemov
in diskurzivnih/teoretskih/formacij
V tretjem poglavju smo vpeljali hipotezo o marksizrnu kot
formaciji. Uvedli smo jo z namenom, da bi se izo-
gnili pasti ideologije pluralizma marksizmov, to se pravi, razu-
mevanju marksizma kot mnoice branj in
interpretacij tekstov. Govoriti o pluralizmu marksiz-
rnov je sporno ali pa vsaj izrazito tvegano iz treh razlo-
gov: a) ker se tevilo branj, med katerimi se mnoga
med seboj popolnoma ali pa na prvi pogled sploh
nimajo nikakrne zveze s klasiki, pribliuje b) to
pomeni, da bi vsaka analiza, ki bi temeljila na predpostavki
pluralizma, t.j., na formalno metodi setevanja analit-
skih enot, katerih vsote teh entitet v stro-
gem smislu pravzaprav ni nujno zala v
selekcijo le nekaterih branj; vsaka utemelji-
tev izbire bi po tem negirala predpostavko
o pluralizmu marksizmov, saj bi implicitno med
pomembnejimi in manj pomembnimi branji; take razlike pa
na podlagi gole predpostavke o pluralizmu marksizmov ni
214
DIALEKTI KA VSEBINE IN FORME
utemeljiti; c) utemeljitev izbire branj mislimo kot
analizo materialnih (zgodovinskih) pogojev za ta branja, kar
nam ele pojasni, zakaj nekateri avtorji v obdobju
sploh veljajo za klasike, potem zelo hitro ugotovimo, da videz -
pluralizma marksizmov ni obstajal od zmeraj.
formacijo smo na grobo definirali kot struk--
turo, s katero je misliti branja
nih tekstov; samo v okviru te strukture je nekaterim
tekstom podeliti ali predikat marksizma, e trdili
smo, da ta formacija ne zajema samo tekstov, ki se tako ali
sklicujejo na tradicijo klasikov marksizma, daje v
njenem okviru misliti tudi nekatera druga branja, ki
bi jih sicer morali umestiti v druge )
je, na primer freudizem. Ta formacija za nas nikakor ni
sljiva kot celota, kot igra
tva pravil, ki nastajajo in se bolj ali manj po
je sistem, v katerem obstajata center in
ferija. V uvodnem razdelku smo poskuali pojasniti, da je
loke aparate Sovjetske zveze obravnavati kot center
formacije zato, ker ti niso bili samo ideoloki
rati neke drave, tudi aparati mednarodnega
gibanja. Povedali smo, daje proizvodnja teh aparatov
imela zelo dolgo privilegiran poloaj, ki se je kazal v
vodih klasikov, distribuciji teh prevodov po vsem svetu, kakor
tudi v bolj ali manj interpretacijah teh klasikov.
Doslej smo e pokazali, da je periferija, ki se je zelo dolgo
vsaj na prvi pogled kazala kot pasivni prejemnik proizvodov
teh aparatov, na neki razvila kritiko centra; po nai tezi
sije marksizem odtlej zamisliti zgolj skozi kritiko
dukcije vednosti in tekstov o marksizrnu nekdanjega centra. V
ta namen smo na grobo analizirali teorijo in ideologijo
slovanskega samoupravljanja, s katerim sta
povezani tudi sintagmi jugoslovanski marksizem in
socializem kot svetovni proces (sistem).
215
MARKSISTI FORMACIJA
Na tej postopoma prehajamo na bolj podrobno
zo dinamike razmerja med centrom in periferij o
formacije na zgodovinsko konkretnem
nem terenu, v predaprilski in medvojni Jugoslaviji, s
kom na Dravski banovini. Toda preden to storimo, moramo
opozoriti na nekatere teoretske probleme, ki smo jih doslej
pustili ob strani. Naa hipoteza o formaciji, kijo
bistveno definira razmerje med centrom in periferijo, je bila
doslej preteno deskriptivna. hipotez o
o tej formaciji preoblikovati v teoretski koncept, na katerega
se bomo oprli pri konkretni, bolj poglobljeni
zi, katere proizvod bo tudi nova naracija, potem ne
smemo zaobiti teoretske podlage (materiala), s katero smo
dano hipotezo sploh proizvedli. Doslej smo na hitro omenili
samo Wallersteinovo teorijo iz katere smo
si isposodili koncepta centra in periferije. Glede na to, da si
marksizem predstavljamo kot formacijo, v okviru katere nas
zanimajo tako diskurzivne strategije rokovanja s teksti kakor
tudi materialni pogoji za te strategije, torej zgodovina
cij (ideolokih aparatov) v kontekstu konkretne zgodovinske
drubene (re)produkcije, potem ne moremo spregledati
anja drubenih, teoretskih in diskurzivnih formacij. Teorija
drubenih formacij je brez dvoma temelj
rializma. Tradicionalno so jo tako neposredno
li iz del Marxa, Engelsa in Lenina. Na te
ke so za nas bistvenega pomena doseki analiz slovenske mark--
sociologije in marksovske filozofije, zlasti dela
Ludvika Marka Kerevana in Boidarja Debenjaka.
je s teorijami diskurzivnih in teoretskih formacij.
Najpomembneji avtorji, kot sta, na primer, Michel Foucault
in Louis Althusser, so na tem primarno izhajali iz
dicije francoske epistemologije (G. Bachelard), katere
blemsko polje ni iz in/ali
materializrna. Vsaj toliko kot dela Marxa, Engelsa, Lenina in
Stalina so tej skupini avtorjev pri teoretskem raziskovanju
216
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
pomagali doseki strukturaIne lingvistike (F. de Saussure),
strukturaIne antropologije (C. in teoretske
hoanalize (J. Lacan); tega ti avtorji sami navadno niso
radi priznavali.
Na namen tukaj ni povzemanje in sintetiziranje
teoretskih tez navedenih avtorjev, pri katerih smo se
vali za potrebe izpeljave nae hipoteze. Omejili se bomo zlasti
na markacij o tistih ki kaejo na teoretske razlike med
hovimi pristopi, kijih ni spregledati; iz tega bomo nato
poskuali bolj konkretno izpeljati nao hipotezo o
formaciji. Povedano z delom z
skim in raziskovalnim materialom ji bomo
poskuali konceptualni domet, to se pravi,
njene meje na polju drubenih teorij in
valnih praks konkretnih zgodovinskih procesov.
Skupna avtorjev, ki smo jih grobo porazdelili
med tri velika problemska polja, t. j., teorijo
mov, teorijo drubenih formacij in teorijo diskurzivnih
macij, je ta, da so vsi, brez izjeme, opozorili na ibkost
doksnega marksizma II. in III. internacionale; na splono bi
lahko rekli, da so v ortodoksnem marksizmu, v katerega pa
navadno niso teli dela Leninovih spisov, videli
matizem, citatomanijo, obsedenost s samovoljnim
njem na poljubne drubene
mene ali celo procese, znanosti, filozofije in
logije, zlasti pa so opozarjali na njegove teave pri analizi
ture, umetnosti, religije, ideologije, t. j., fenomenov, ki so jih
ortodoksi navadno utesnili v pojem drubene nadzidave, to
pa so mislili kot refleks (odsev) drubene (ekonomske) baze.
je trditi, da je bil za vse te avtorje ortodoksni
marksizem nekaken buldoer, ki je bil sicer na splono
pomembna intervencija v sodobni svet, vendar je zavoljo svoje
robatosti pustil tevilna vpraanja nereena, in sicer tako, da
jih je v svojem juriu na nebo kratko malo razglasil za
217
FORMACIJA
na. To je pomenilo, da je bilo treba vpraanj zastaviti
znova, e tudi na novo.
Ortodoksni marksizemje brezobzirno razkopal ledino, kjer
so prej gospodovale pravne ideologije,
vne teorije, ivotarile filozofije, ki so imele malo ali vpliva
na razredne boje; dosegel je, da so se razredi v
zgodovini prestraili filozofije, ki je dotlej grozila
samo v paragrafih Fenomenologije duha, za katero pa se je tako
ali tako predpostavljalo, da je ne bere, kaj ele razume;
da ni bilo malo tistih, ki so marksizem pojmova:-
li kot novo, moderno obliko religije.
51
Karl Marx je bil
ra genialen posameznik, ki je nadaljeval in
nil nauke treh velikih idejnih tokov 19. stoletja - nemke
filozofije, angleke ekonomije,
coskega socializma, kakor tudi francoske revolucionarne
trine nasploh. Njegov nazor, ki v svoji celoti zdruuje
ni materializem, moderni znanstveni socializem, a tudi
jo in program delavskega gibanja, sta odlikovali osupljiva
sistentnost in doslednost, kar so mu priznavali celo njegovi
nasprotniki. Tako pravi Lenin v znanem
o Karlu Marxu iz leta 1914.
52
Toda pomembneja je
tale Leninava definicija, ki je zapisana pred navedenim
som: Marksi:zem - sistem Marxovih pogledov [v:zgijadov] in
naukov To moramo razumeti kot izpeljavo razlike'
51 Take predstave niso bile tuje niti nekaterim zapriseenim mark-
sistom in ateistom, kot je bil zgodovinar Pokrovski, kije vlogo boljevike par-
tije v mladi sovjetski dravi primerjal z vlogo militante Calvinove cerkve v
enevi v herojske dobe protestantizma. Cf: M. N. Pokrovskii, Lenin as
a Revolutionary Leader, v: M. N. Pokrouskii. Russia in World History. Selected
Essays, op. cit., str. 201-202.
52 Vladimir Lenin, Karl Marks. (Kratkij s izloe-
niem marksizma), v: V. l. Lenin. Polnoe sobranie zv. 26, op. cit., str.
50-51.
53 Op. cit., str. 50. (Prev. iz rus. jezika je moj.)
218
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
med genialnost jo Marxa kot osebe in Marxovimi genialnimi ;1
nauki, ki kot marksizem obstajajo v obliki sistema. Povedano!t
.:!
Marxova genialnost nam je v prvi vrsti dostopna .,j
skozi interpretacijo, ki je e prevzela obliko sistema. PremiK: :1
od Marxa do marksizma je nazorno ilustrirati z
publicistiko na Kranjskem in tajerskem v zadnji tret-f
jini 19. stoletja. je e v letih 19.
let ja namenilo veliko pozornost bojem delavskega gibanja; .'
poznalo je razlike med socializmom in komunizmom. Prvo
besedo so uporabljali za intelektualce - danes bijim
rekli socialno podjetniki oziroma razumniki (npr. St.
Simon, R. Owen) -, z drugo besedo pa so drhal, ki
je v Parike komune 1871 ropala [p]o vseh in
hiah, celo cerkev Matere boje so oropali [ ... ]54 Liberalni
tik in publicist dr. Valentin Zarnik, ki je med junijem in
stom leta 1871 v Novicah objavil esejev na temo
Parike komune, z naslovom Biva parika komuna in socija:-
lizem. tudija, je Marxa postavil ob bok St.
Simonu, Proudhonu, Owenu in Lassallu.
55
je vsem
pisoval velike sposobnosti, je v zvezi z Marxom beno
zapisal le to, da je izel njegov prvi zvezek Kapitala, medtem
ko se je pri kritiki socializma in komunizma neposredno
ral na Babeufa, Blanquija, St. Simona inJ. S. Milla ter Buckleja.
Marxje bil pri njem samo eden izmed mnogih politikov in
retikov, sicer talentiran, vendar eden izmed najmanj
pomembnih. Po Borutu Pihlerjuje marksizem na Slovenskem
doivel teoretski odmev ele leta 1899, v tudiji Janeza
Evangelista Kreka z naslovom Marksizem razpada,
ni v Katolikem zborniku; tudijo je obravnavati kot
nadaljevanje njegovega modroslovje,
54 Slovenski gospodar, t. 15, Maribor, 13. april 1871, str. 60.
55 Dr. Valentin Zarnik, Biva parika komuna in socijalizem.
politika tudija, III, Novice, gospodarske, obrtnike in narodne, t. 28,
Ljubljana, 12. julija, 1871, str. 224.
219
MARKSISTI FORMACIJA
kije izel leto poprej.56 Kaj seje zgodilo v obdobjU 1871-1899?
Nastale so socialnodemokratske stranke v okviru II. interna'
cionale, ki so na veliko izdajale in irile dela Marxa in Engelsa,
pri je zlasti nemka socialna demokracija.
Marx ni bil samo eden izmed avtorjev - filozofov,
je bilo njegovo ime tedaj podlaga za nekaj, so po novem
vsi, celo periferni ideologi, rekli marksizem. Samo na podlagi
te produkcije in cirkulacije vednosti je bil marksizem -
e takrat razumljen tudi kot modroslovje, t. j., kot posebna
vrsta filozofije, ki se je v nasprotju z vsemi drugimi
mi v zgodovini prebila med ljudske mnoice - nekaj
ga in bistveno novega, t. j., nekaj, kar ni bilo samo
fija, nekaj, kar je zbujalo veliko nelagodje.
Teoretsko raziskovalno formiranje avtorjev, ki smo jih raz,
porediIi med tri problematike, so pomembno
ostri boji, ki so v nekaterih primerih imeli
sredni na polje produkcije teorije. Vozel teh bojev, ki
primerjavo teh avtorjev, zgodovinopisje
no imenuje destalinizacija.
Za Wallersteina so bili pomena protikolonialni
boji 50,ih, 60,ih in let, katerih neposredni v polju
drubenih znanosti je bil dvom o modernizaciji - kot koncep'
tu in kot strategiji. Wallerstein se je pri tem oprl na
Braudela, prevzel od njega koncept svetovne ekonomije in
sprejel njegovo kritiko Marxa in drugih
stov; Braudel je izhajal iz med sfero
bodnega trga in sfero monopolov, kapitalizem je bil zanj v res'
nici protitren. Pomembne so bile tudi nove diskusije o
drubenih formacijah, zlasti o t. i. azijskem
56 Borut Pihler, Gradivo za zgodovino marksizma na Slovenskem.
Kronoloka predstavitev in tudij iz slovenskih revij in v
obdobju od leta 1899 do leta 1935, Vestnik Intituta 4a tudije
SAZU, let. 1, t. 1, Ljubljana, 1981, str. 59.
220
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
dukcijskem ki so bile v zadnji instanci zato,
ker so sovjetski in drugi vzhodnoevropski znanstveniki spet
lahko obiskovali mednarodne konference. Slednjimje
poststalinska revizija marksizma ponovno da s6
postavljali to vpraanje.57 Za Kerevana in Debenjaka
je bil pomemben spor Jugoslavije z informbirojem, katerega
bila tudi demontaa tistih prvin akademskega polja,
ki so spominjale na sovjetsko (stalinsko) prakso. To seje na}
bolj pokazalo pri nastanku samostojnega oddelka za sociolo,
gijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani na 60,ih let, ki
se je od oddelka za filozofijo. Neposreden korelat tega
sicer na videz povsem administrativnega ukrepa je bila pretr'
gana neposredna epistemoloka zveza med in
materializmom, kjer je absolutni primat prej pri,
padal prvemu: to ni bilo brez posledic za sociologijo. Debenjak
je v tem kontekstu razvil tezo, da materializma
iz del Marxa in Engelsa pravzaprav ni izpeljati; Marko
Kerevan je analiziral razmerje med in
no sociologijo, kjer je zlasti problematiziral sled,
nje. Ponudil je teorijo drubenih formacij, kijo je strogo razlo,
od empirizma anglosaksonskih sociologij, ki so se na
veliko ukvarjale z ivimi primeri iz ivljenja in problemi kon,
kretnih ljudi in se z velikim uspehom trile tudi v Jugoslaviji
(Sloveniji). Kerevanje to napravil tako, daje po eni strani razlo,
med teorijo drubenih formacij v ojem in irem smislu, po
drugi strani pa koncept drubene formacije izpeljal skozi razli,
ko z pojmom globalne drube, pri je pod,
nujnost konkretnih raziskovalnih projektov,
pri tem pa si je pomagal z Althusserjevim konceptualnim apa,
ratom. je po ponovnem dostopu do sovjetskih debat o
drubenih formacijah (azijskem produkci}
skem ki so potekale v 20,ih letih, zavrnil empirizem'
57 Immanuel Wallerstein, Uvod v svetovnih-sistemov, op. cit., str.
5-32.
221
FORMACIJA
deduktivizem ortodoksnega marksizma. Za Althusserja in
Foucaulta sta bili pomembni afera Lysenko in oportunizem
Francoske partije, ki se je tiho sprijaznila z udob,
jem povojne drave blaginje. Althusserja je to prisi,
lilo v tematiziranje razlik med znanostjo, filozofijo, ideologijo
in politiko, neposredni rezultat pa so bili novi koncepti: Teorija,
teorija, problematika, teoretska formacija, epistemoloki rez;
Foucaulta pa je stare levice do institucij socialne
drave, ki jih je ta razumela kot najsvetleje prido,
bitve delavskih bojev, napeljala v raziskovanje norosti in medi,
cine, katerega rezultat je bila med drugim teorija o diskurziv,
nih formacijah (epistemah), arhivu in dispozitivu.
Naa ilustracija implicira, da so vsi omenjeni
avtorji v zadnji instanci dosegli pomembne teoretske premike
V okviru istega procesa, kije pomembno vplival na
dinamiko njihovih raziskav. Objekt njihove kritike se v najbolj
grobih potezah kae kot enoten, vendar to e ne pome-
ni - in to je -, da je njihove teoretske prijeme
in rezultate razumeti kot iste problematike.
Teorija drubenih formacij in teorija svetovnih,sistemov sta si
mikavno podobni, vendar e malo bolj analiza zelo
hitro pokae, da e nista Foucaultova teorija
diskurzivnih formacij (epistem) ni zvedljiva na Althusserjev
koncept teoretske formacije. Althusser teorijo razume kot spe'
formacijo, a v kaknem odnosu je ta do drubenih for'
macij (in obratno)? Alije teoretsko formacijo razume,
ti kot sestavni del ire drubene formacije? Ali obstaja razli,
ka med konceptom formacije in konceptom sistema - ali je
prvega prepustiti modremu nebu teorije, drugega pa
umazani zemlji empirije? In je odgovor pritrdilen, ali je
oba koncepta vendarle obravnavati skupaj in se hkra,
ti izogniti poletu med nebom in zemljo? Stalin je da ni
vmesnih pojavov med bazo in nadzidava, in vendar je hkrati
pribil, dajezika ni niti v drubeno niti
222

DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
V drubeno podstreje.
58
To je nae epistemoloko
pri poskusu razreevanja teh problemov.
-
,
Zaradi bolje preglednosti razlik treh problematik uvajamo-
..
preglednico, v kateri bomo navedli temeljne koncepte, ki so jih
razvili oziroma uporabljali navedeni avtorji.
Teorija suetovnega Teorija drulbenih formacij Teorija diskurzivnih -
sistema teoretskih formacij
.
F. Braudel: Marx in Lenin: C. Bachelard in 1. Martin:
svetovna ekonomija drub. (ekonomska) formacija epistemoloki rez
longue duree [strukturni kapitalizem kot svetovni sistem problematika
dolgo trajanje] ekonomski sistem
imperializem
1. Wallerstein: in Kerevan: Althusser in FoucauIt:
svetovna ekonomija formacije drube epistemoloki rez
svetovni sistem drubena formacija v ojem in problematika
svetovni sistem irem smislu kontinenti
sv. ekonomija globalna druba teoretske/ ideoloke formacije
center, periferija, polperiferija teorija -------------
svetovna delitev dela raziskovalni projekt diskurzivna formacija
empirija episteme
arhiv
Prej smo navedli znano Leninovo definicijo, ki pravi, da je
marksizem sistem Marxavih pogledov in naukov. Govorili smo
tudi o pogojih za ta sistem - to se pravi dejavnikih, ki sploh
ele da marksizem deluje kot sistem, zdaj pa se
nam vsiljuje sklep, da bi bilo pravilneje sistematizacija
pogledov in naukov. je tako, potem marksizem
nikakor ni samo sistem Marxovih pogledov in naukov,
je v strukturi tega sistema najti e drugih elemen-
tov; na primer tistih elementov, ki Marxove nauke in poglede
58 Josip V. Stalin, Marksizem in vpraanja jezikoslovja, v: Marksmrzi in
jezikoslovje. BahtinjVoloinov, Stalin, Williams, ur. Lev Centrih et al., Drutvo
za sodobno polemiko - Agregat, Ljubljana, 2005, str. 107,
prev. Ana Gerak.
223
,--
MARKSISTI FORMACIJA
aktualizirajo, se pravi, razlagajo njihov pomen za vsakokratni
sedanji V vsakem primeru pa v besedilih, ki jih zadnjih
stopetdeset let povezujejo z marksizmom, nikakor ne govori
samo Marx, niti samo Engels, Lenin, Stalin, niti ne samo kom-
binacija avtorjev, ki v nekem trenutku obveljajo za vplivne ali
itn. Znano je, da Marx ni hotel postati marksist, Lenin
ni bil nikoli leninist, celo Stalin vsaj javno ni nikoli nastopil kot
stalinist, za engelsizem pa smo e v drugem poglavju ugo-
tovili, da nikdar (ne ravno po ni obstajal. Prav tako
lahko takoj ugotovimo, da marksizem ni teorija, prav tako ni
ravno teoretska formacija; obstajajo zgolj mnoge teorije, kijih
V nekaterih primerih pritevamo k marksizmu, npr.
izpeljava teorije materializrna. Teoretska forma-
cija pa je, po drugi strani, pri Althusserju problematika, kon-
cept, ki ga je prevzel od Jacquesa Martina. Njena definicij anam
je dostopna skozi koncept epistemolokega reza, ki je izvor-
no Bachelardov koncept. Za nas je epistemoloko bistvenega
pomena, sajje njeno bistvo - kolikorje v zvezi z Althusserjem
sploh dostojno govoriti o bistvu v razmejitvi med teorijo kot
drubeno prakso in institucionalnim
poljem, katerega materialna eksistencaje po Althusserju pove-
zana z enim od ideolokih aparatov. Ko smo v poglavju o sov-
jetskih ideolokih aparatih izpeljali tezo, da je govori-
ti tudi o znanstvenem ideolokem aparatu, smo poudarili, da
Althusserjevo razlikovanje med teorijo (znanostjo) in vednost-
jo kot tako (ideologijo) zaznamuje prav njegovo vztrajanje, da
teorija ni reduktibilna na institucije, v katerih se proizvaja, in
zatorej je nikakor ni kratko malo v drubeno
nadzidavo. Naa teza o znanstvenem ideolokem aparatu je
poudarila prav ta bistveni Althusserjev moment; znanost ni
reduktibilna na ideologijo, kolikor je lahko tudi teorija, torej
praksa, ki proizvede novo konceptualno polje (skozi episte-
moloki rez), najde ibke v konceptualnem
polju kakne teorije in tako proizvede platformo, ki
novi pogled. Povedano ustvari novo problematiko. Ta
224
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
pogled, kolikor je teoretski, navadno prepozna zvezo med
bostmi starega konceptualnega polja in institucijo, ki
ra, reproducira slabosti tega polja. To nikakor ne pomeni, da
gre za prav institucijo, za konkreten -
tut ali oddelek na fakulteti, kjer delujejo teoretiki, pri katerih
bi bilo prepoznati krivdo za zablode pri nekdanjih
skovalcih. V resnici gre za to, da povezave
ne znanstvene prakse na teh institucijah, na primer na
logiji, z mnogimi drugimi drubenimi praksami, ki so na prvi
pogled povsem zunanje praksam prvih; denimo s pravom,
naivno, vulgarno, popularno (danes bi mogli pravzaprav
prostako) ekonomijo, biologijo itn. V tega
kritja, do kateregaje prilo z epistemolokim rezom, Althusser
- ne povsem konsistentno - da so posamezne discipline,
kakrni sta sociologija ali psihologija, teoretske oziroma
loke formacije.
59
Ponavljamo: ne gre zgolj za te discipline,
za odnos med njihovimi praksami in mnogimi
mi drubenimi praksami, ki pa jih v zadnji instanci v formi
specializirane vednosti (re )producira prav ena konkretna
tucija (npr. ekonomija na fakulteti).60 Rezultat teh
odnosov je stapljanje raznovrstnih fragmentov
nosti v novo celoto, s katerim odslej gospodari posamezna
disciplina preko svojih agentov, na primer, raziskovalcev, ki
delajo v ustreznih institucijah; prav zato pa je umestno
riti o formacijah, se pravi, operirati s pojmom, ki ga je Marx
59 Louis Althusser, For Marx, op. cit., str. 32, 38-39, 162, 164-175; Louis
Althusser, Lenin in filozofija, str. 22-26; 0 Marxu in Freudu<c, str. 133, v:
Louis Althusser, I:4brani spisi, op. cit.
60 V aktualnih polemikah na Slovenskem o odpravljanju posledic velike
krize, katere je sodobna ekonomska zna-
nost postavila v leto 2008, to konkretno pomeni, da ekonomisti, ki v javnih
polemikah podajajo vednost o konkretni drubeni situaciji, ki ima
vpetosti teh ekonomistov v ustrezne znanstvene in raziskovalne insti-
tucije status ekonomske vednosti, preteno govorijo skoraj o pravni dra-
vi, zakonitosti, potenju in vrednotah kot pravniki in teologi skupaj.
225
MARKSISTI FORMACIJA
prevzel iz geologije.
61
Ta vednost privzame ideoloki videz (na
primer) socioloke vednosti o drubenem
nu. S tega vidika je treba interpretirati Kerevanovo izjemno
pomembno ugotovitev, da v resnici ni konflikta med
mom (ali materializrnom) in sociologijo:62 gre za
protislovje med ideoloko in teoretsko formacijo. Glede na to,
da v razrednih drubah protislovij ni od
nega boja, ta protislovja nemalokrat prevzamejo
obliko evidentnega nasilja nad institucijami (ukinjanje
kov in smeri) in delavci v teh institucijah (prekarizacija
slitev, kolaboracionizem pri projektnem delu,
zura). Ta razsenost pa presega problematiko diskurzov in
rije v ojem smislu; po naem mnenju je to
ce, kjer se teorija diskurzov priblia teoriji drubenih
cij; znamenje te bliine je problem teorije ideologije, ki jo je
in tudi nujno obravnavati tako znotraj polja
mologije kot tudi teorije drubenih formacij. Epistemologija,
kot jo je razvijala tradicija Bachelarda in Althusserja, je
membno pokazala na nereduktibilnost diskurzov; njene
tovitve so bistvene za teorijo drubene formacije, zlasti topike
baze in nadzidave. Vmesnih pojavov ni; toda znanosHeorija,
tako kakor pri Stalinu jezik, ni zvedljiva na drubeno
davo. Zdaj prehajamo na vpraanje, zakaj je Althusser,
v nasprotju z Bachelaradom in Foucaultom, potreboval to
storsko metaforo, ki je bistvenega pomena za drugo
matiko. Na tej sklep, da marksizma ni
razumeti niti kot teoretsko, niti kot ideoloko formacijo. (Ne
pozabimo: ideologi in teoretiki III. internacionale so
zem definirali kot znanost, ideologijo in filozofijo, kar pa je
bilo samo zato, ker je bil zanje ena izmed oblik
bene zavesti [svetovni nazor] - ideologijaje takrat imela status
61 Ludvik op. cit., str. 12-13.
62 Marko Kerevan, sociologija?, v: op. cit., str. 7-30.
226
DIALEKTI KA VSEBINE IN FORME
metafore za zavest! vsi, od Stalina do Tita, so
vIj ali: marksizem za nas ni dogrna, je znanost, ki nam
... Take definicije so bile korak nazaj od Leninove
tve marksizma iz leta 1914.) To bi bodisi pomenilo popolno -
identifikacijo marksizma s materializrnom,
si bi bil marksizem setevek disciplin, ki bi jim po sili dodali
predikat ker je zelo dvomljivo govoriti o mark-
biologiji ali fiziki, bi to pomenilo reduk-
cijo marksizma na polje humanistike in druboslovja. Te
(lane) dileme so dovolj dobro znane; v in letih, po
aferi Lysenko, se jim na napredni levici ni mogel
izogniti Na tej nam najhitrejo in tudi
nejo reitev ponuja Foucault. Njegova teorija o diskurzivnih
formacijah (epistemah) ima to prednost, da
moloko ne temelji na razlikovanju med teorijo in vednostjo
(ideologijo )63 - ta problem pri njem premesti izmuzljivi pojem
igre, pojem iz katerega je (tudi z Lyotardovo
jo) nastalo postmodernizrna, ki so si ga kulturo logi
zamislili kot grob materializrna (in tudi
ma). Zdi se, da se naa osnovna definicija
macije, ki smo jo opredelili kot strukturo, v kateri so bila
mona branja tekstov, povsem ujema
s tole Foucaultovo definicijo:
[D]iskurzivna formacija [se] definira (vsaj kar zadeva njene
te) v primeru, lahko vzpostavimo neko podobno celoto; lahko
pokaemo, kako katerikoli objekt diskurza, ki ga obravnavamo, najde
v njej svoje mesto in svoj zakon pojavitve; lahko dokaemo, da
ali zaporedoma izzovemo rojstvo objektov, ki se
jo, ne da bi se diskurz sam moral spremeniti.
64
63 Maja Breznik in Rastko Humanistika in druboslovje v pri-
meu liberalne Evrope, v: za kritiko znanosti, domisgijo in novo
poZogijo, let. XXXVI, t. 233, Ljubljana, 2008, str. 196 (gI. op. 52).
64 Michel Foucault, ArheoZogija vednosti, Studia humanitatis, Ljubljana,
2001, str. 49, prev. Uro Grilc.
227
MARKSISTI FORMACIJA
Foucaultove diskurzivne formacije so, denimo, medicina,
grama tika in ekonomija. Diskurzivne. formacije se
pri Foucaultu v pogojih spajajo v episteme:
Z episteme dejansko razumemo celoto relacij, ki lahko v dani dobi
zdruujejo diskurzivne prakse, ki epistemoloke figure,
znanosti in morda tudi formalizirane sisteme; na katerega se
v vsako izmed teh diskurzivnih formacij umestijo in se v njih izvaja-
jo prehodi k epistemologizaciji, znanstvenosti in formalizaciji;
porazdelitev teh pragov, ki lahko koincidirajo, ki so lahko drug
mu podrejeni ali pa odmaknjeni; gre za lateraIna razmerja,
ki lahko obstajajo med epistemolokimi figurami ali znanostmi v
meri, v kateri le-te izhajajo iz sorodnih, diskurzivnih praks.
Episteme ni forma spoznanja ali tip racionalnosti, ki bi s tem, ko bi
znanosti, izraal suvereno enotnost subjekta, duha ali
dobe; je celota relacij med znanostmi, ki jih lahko odkrijemo v dani
dobi, ko jih analiziramo na ravni diskurzivnih regularnosti.
65
je trditi, da se te episteme deloma prekrivajo z
dobji moderne dobe, ki jo Foucault deli v obdobje klasicizma
(od renesanse do 19. stole1ja), obdobje historizma (od 19.
let ja do nekako sredine 20. stoletja); verjetno pa bi morali kot
epistemo teti tudi obdobje biooblasti, kijo Foucault sicer
sti e v 19. stoletje. Foucault Marxa pospravi v predal
zivne formacije ekonomije, marksizem pa
v obdobje historizma.
66
Znotraj problematike
je je korelat Foucaultovim epistemam (oziroma dobam)
Althusserjev koncept kontinentov: fizike,
matike, zgodovine in znanosti o nezavednem; Marxov
moloki rez, teorija materializrna, ki je posebna
teoretska formacija, kolikor se je razvila skozi kritiko
teoretske (v rezu za nazaj videne kot
loke) formacije, je po njem odprla kontinent znanosti
65 Op. cit., str. 206.
66 Op. cit., str. 189; Foucault, Besede in op. cit., str. 321.
228
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
vine.67 Foucaultove episteme SO naemu konceptu
formacije na videz blije, ker se kaejo bolj
tivne; obdobje historizma ne nazadnje pokriva dolgo epoho,
od Marxovega rojstva pa do razpusta III. internacionale (1943), -
najverjetneje pa e kakno desetletje Kot sta zapisala Maja
Breznik in Rastko je problem foucaultovske teorije
diskurzov ta, daje po njej vsaka vednost tudi e (kar je za
Foucaulta paradigma oblasti), in kot prikaz tega, daje ta
digma nevzdrna, navajata nezavidljiv poloaj drubenih in
znanosti v novem
mentirata, da teoretske prakse danes nimajo nobene
roma vpliva na spremembe drubenega polja, v katerem se
lahko proizvajajo.68 Foucault bi nemara odgovoril, da je to
zato, ker so podrejene trenutno diskurzu, ki
v svojih igrah spretno izigrava in subvertira intervencije
teorij.69 Marxovo odkritje je bilo po njem tako ali tako
derivat ekonomskih pojmov, katerih pravila je
zivna formacija ekonomije; marksizem pa se je v dobi
historizma kot riba v vodi; vsi diskurzivni parametri so
blagodejno vplivali na njegov razvoj; z drugimi besedami:
ga ne bi bilo, bi si ga morali izmisliti. Za nao problematiko je
to zato, ker je z njim teko pojasniti krizna
obdobja formacije. V prejnjem poglavju smo
67 Louis Althusser, Lenin in filozofija, op. cit., str. 23-24.
68 Maja Breznik in Rastko op. cit., str. 196 (op. 52).
69 Foucaultje v svojih predavanjih na College de France leta 1976
obravnaval konfliktna diskurzivna razmerja, v katerihje dovolj jasno iden-
tificiral razmerja gospostva in podrejenosti. Ko je obravnaval normansko osva-
janje Anglije - The Conquest - v 11. stoletju in frankovski prodor in
no konsolidacijo njihove oblasti v pozni Galiji, je dva diskurza:
diskurz in diskurz. Prvi diskurz je
diskurz suverenosti, ki si prizadeva vojno iz drubenega telesa ali pa jo
vsaj zatajiti (Hobbes), drugi pa vojno prepoznava kot permanenten socialni
odnos med in vladanimi. Cf: Michel Foucault, "Society Must Be
Defended, Lectures at the College de France 1975-76, The Penguin Press, Lon-
don, 2003, str. 43-215, prev. David Macey.
229
MARKSISTI FORMACIJA
videli, da je Boris kritiziral sovjetski teoretski
zem bolj ali manj z istim konceptualnim aparatom, kot ga je
uporabljala sovjetska ortodoksija sama, in vendar je iz nje izla
alternativna zgodovinska naracija, kije popolnoma revidirala
zgodovino marksizma in delavskega gibanja, pa ne samo to;
imelaje zelo konkretne v polju vednosti in njenih
tucij. Dokument teh sprememb je poiskati v Programu
ZKJ, sprejetem na njenem VII. kongresu (1958):
osnova dejavnosti komunistov
je marksizem, nauk o temeljnih zakonih razvoja narave, drube in
miljenja ter o nujnosti zmage socializma, ki sta ga osnovala Marx in
Engels in ki so ga v novih razmerah v praksi revolucionarnega boja
dalje razvili Lenin in drugi marksisti. [ ... ]
Zveza komunistov Jugoslavije v celoti in njeni posamezni forumi
se nimajo za arbitre na niti na
posebnih drubenih ved. Komunisti se z
tati znanosti oziroma jih uporabljajo v skladu z drubenimi interesi
in stopnjo drubene zavesti najbolj naprednega delavskega razreda in
delovnih ljudi sploh in v skladu z materialnimi monostmi drube.
Znanost je sama sebi sodnik in kriterij objektivne resnice
na drubenih vedje lahko samo dejstvo, ali njihovi rezultati
ustrezajo ali ne ustrezajo stvarnosti, kar se naposled preizkua v
drubeni in znanstveni praksi sami. 70
Prvi odstavek v vseh elementih e vedno pripada
zivnemu vesolju III. internacionale, drugi odstavek pa
citno dokazuje, da v tej znanosti ni prav
kar bi drubene agente avtoriziralo, da se predstavljajo kot
njeni edini razlagalci. Toda ta prehod ni narejen po
teoretski, po poti. Teoretska pot je bila
vljena na drugem mestu, neposredno pajo je
deno dejanje, ki ni bilo teoretsko dejanje,
nje. Debenjakava teza o tem, da materializrna
ni - kajti je lahko samo materiali%em
70 Program ZKJ, op. cit., str. 201-202.
230
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
(poudarek je v izvirniku, op. L. C.) 71 -, je proizvedla
moloki rez. Ali je to dialektiko zvesti na igro znotraj
enega in istega diskurza ali med diskurzi? da, kako je
lo do dveh ali novih diskurzov? Sklep, ki bi protislovja -
kompleksne drubene strukture, kijihje opazovati na
terenu ideologije, teorije, produkcije in politike, zameglil s po} .
mom igre, bi bil navaden sofizem. Zato nikakor ne smemo
zanemariti (razrednih) bojev, ki so se z
padom Jugoslavije in socializma; njegov je bil tudi
poraz marksizma. Alije bil materializem poraen na
svojem lastnem polju, polju teorije? da, v kateri tekmi se je
to zgodilo, kaken je bil njen rezultat? Nadalje. Ali je
zgolj z igro diskurzov pojasniti to, da se v 4a kritiko
manosti nekako po letu 1987 nenadoma izgubi vsaka sled za
drubenimi analizami, zamenjajo pa jih
prispevki na temo pravic, dravnosti,
be tveganja itn.?
Na tej prehajamo na primerjavo med teorijo
nega sistema in teorijo formacij drube.
Prehod na ti dve problematiki iz teorije diskurzivnih formacij
in teorije teoretskih/ideolokih formacij
va epistemologija, ki je na svoji meji z eno nogo e napravila
korak na ta teren. Znanost ne sodi v drubeno nadzidavo; in
vendar vmesnih pojavov ni. Althusser in Balibar sta v ta namen
proizvedla teorijo kompleksne strukturne celote z dominanto,
v okviru katere sta bila zamisljiva koncepta drubene
cije in produkcijskega Skrajna meja tega projekta pa
je bila Althusserjeva teorija ideologije in ideolokih aparatov
71 Boidar Debenjak, Friedrich Engels - zgodovina in odtujitev, op. cit., str.
34, 129-131.
72 Cf: Louis Althusser in Etienne Balibar, Reading Capital, op. cit.; Louis
Althusser, Contradictions and Overdetermination. Notes for an investiga-
tion, v: For Marx, op. cit., str. 88-128.
231
MARKSISTI FORMACIJA
drave, ki je obrise konkretnega raziskovalnega
jekta, ki pa na koncu vendarle ni bil realiziran. Ali je
je, da je toliko napovedanih Althusserjevih projektov ostalo
nerealiziranih? Skupna nalog, ki jih je vedno
prihodnjim raziskavam, so skoraj brez izjeme
analize konkretnih zgodovinskih procesov. V tretjem
poglavju smo e obravnavali Althusserjevo vztrajanje pri
gem razlikovanju med redom konceptov-kategorij
red) in redom dejanskosti-Realnosti (zgodovinski
red). Tega problema se bomo zdaj dotaknili tudi v primerjavi
med teorijo drubenih formacij in teorijo
Za potrebe primerjave med obema problematikama bomo
najprej navedli nekoliko dalji odlomek iz Marxovega Uvoda
k kritike ekonomije (1857/58):
Zdi se torej, daje pravilno z realnim in konkretnim [ ... ] torej
npr. v ekonomiji s prebivalstvom, ki je temelj in subjekt celotnega
drubenega produkcijskega akta. Vendar pa se pri podrobneji
navi pokae to kot Prebivalstvo je abstrakcija, npr. izpus-
timo razrede, iz katerih sestoji. Ti razredi pa so spet prazna beseda,
ne poznamo elementov, na katerih temeljijo. Npr. mezd nega dela,
kapitala etc. [ ... ] bi torej s prebivalstvom, bi bila to
predstava celote in s podrobnejo bi prihajal do
vse enostavnejih pojmov; od predstavljenega konkretnega do vse
bolj mravih abstrakcij, dokler ne bi priel do najenostavnejih
Od tod bi se moral nato spet odpraviti nazaj, dokler ne bi
naposled znova priel do prebivalstva, toda tokrat ne kot do
predstave celote, kot do bogate totalnosti mnogih in
odnosov. [, .. ] Zadnje je znanstveno pravilna metoda.
Konkretno je konkretno zato, ker je povzetek mnogih torej
enotnost raznoterega. V miljenju se zato prikazuje kot proces povze-
manja, kot rezultat, ne je dejansko in zato
tudi zrenja in predstave. Pri prvi poti se je polna predstava
razblinila v abstraktno pri drugi pa vodijo abstraktne
k reprodukciji konkretnega po miselni poti.7
3
73 Karl Marx, Kritika ekonomije 1857/58, op. cit., str. 32.
232
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
Marx V teh uvodnih besedah opie pot raziskovalnega pro,
jekta. Ta pot se na videz v labirintu dejan'
skega sveta, v katerem mrgolijo podobe, barve, glasovi, nepre'
vedljivi zvoki in umi; vse se giblje, vse se spreminja, (po )roje,
va in odmira. Zdi se, da v tem dejanskem svetu ni niti ene pozi,
tivne ki bi se je bilo oprijeti in raziskova,
nje. To je seveda iluzija, ki podpira ideologijo
ta, ki mu stoji nasproti neznani (nespoznani) svet; je ideologi,
ja, ki je obsedena z v dobo je
tukaj potencial kulture, v osnovi bedno bitje,74 ki stoji
nasproti naravi; je potencial kulture, ki e ni kultura, ker nara'
va nasproti njemu nastopa kot nekaj tujega. Edina
razlika med naravo in kulturo je tukaj sam, kolikor se
razlikuje od ive in mrtve narave, kjer se zaznave okolice
izgubljajo v gonih kot pogojih za adaptacijo ivih bitij na svoje
okolje, medtem ko z mislijo razvije minimalni odklon
od te adaptacije, kar prekine naravno stihijo. Razlika med
naravo in je e vedno bioloka, to se pravi nezgodo,
vinska. Za Marxaje raziskovanje zgolj eden izmed
vekovega prisvajanja sveta, tako kot so to produkcija, umet,
nost, religija itn. V Nemki ideologiji Marx in Engels zgodovino
ilustrirata kot [s]osledje posameznih generacij, od katerih
vsaka materiale, kapitale, produkcijske sile, ki so jih
zapustile vse poprejnje generacije [ ... ].75 Vrazvpitem
Predgovoru k Prispevku h kritiki ekonomije, je Marx
zapisal, da v drubeni produkciji svojega ivljenja stopajo Iju,
dje v nujne, od njihove volje neodvisne odnose
[ ... ].76 tukaj dodamo e Marxove misli iz Osemnajstega bru,
maira Ludvika Bonaparta, kjer zapie, da ljudje ne delajo zgo,
74 M. Iljin in Segal, Kakoje postal velikan, op. cit., str. 61.
75 Karl Marx in Friedrich Engels, "Nemka ideologija, v: MEID, II, op. cit.,
str. 43.
76 Karl Marx, "Prispevek h kritiki ekonomije. Predgovor, v:
MEID, IV, Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1968, str. 105, prev. Mirko Rupel.
233
MARKSISTI FORMACIJA
dovine, [K]akor bi se njim zljubilo, ne delajo je v
ki so sijih sami izbrali, v na katere so nepo'
sredno naleteli [ ... ]77, lahko sklenemo, da ni,
da smo vselej e nekje oziroma pri pa to vemo
ali ne. (Na tej materializem primerljiv s struk,
turalnimi teorijami, ki so se manifestativno odpovedale ro'
iskanjem izvorov, iz so razvile paradigmo
odsotnega vzroka.) Na tem nivoju med produkcijo dobrin
(blaga) in znanstveno produkcijo ni nobene razlike. Oboje je
oblika prakse, ki vselej z abstraktnim: tako je
navedeni Marxov odlomek prebral Althusser, ki je zato sle,
herno obliko prakse za produkcijo (npr. literarna pro'
dukcija).7
8
Iz tega izhaja, daje abstrakcija tudi prebivalstvo kot
analize, ki ga potem toliko
dokler ne dobimo abstraktnih kategorij. Kolikor je imela kla'
ekonomija vtis, da svojo analizo z
realnim in konkretnim (in ne abstraktnim), t. j., prebi,
valstvom ali pa pomorstvom, trgovino, ozemljem, je zala v ilu,
zijo, za katero je pogoj ignoranca zgodovine. Foucaultje dovolj
dobro pojasnil, kdaj prebivalstvo (populacija) vstopi v zgodo,
vino: med 17. in 18. stoletjem, kar se ujema z rojstvom klasi,
ekonomije. Populacija takrat postane operativni
pojem, s katerim je nova tehnika vladanja. Marx
Kapitala ni s prebivalstvom, z enim izmed temel}
nih konceptov ekonomije - blagom. Poudar'
jamo - .z enim i.zmed konceptov, kajti ni da ni s
konceptom zemljike rente. Marx ni kratko malo nadaljeval
tam, kjer je ekonomija. Ko je iz
njene teoretske formacije izvzel en koncept, je popolnoma
spremenil red konceptov v tej formaciji. To mu je
77 Karl Marx, "Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta, v: MEID, III,
CankaIjeva zaloba, Ljubljana, 1967, str. 452, prev. Mirko Koir.
78 Louis Althusser, "On the Materialist Dialectic, v: op. cit., str. 182-193.
234
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
da je zastavil nova vpraanja in nael ibke v teoriji
hodnikov. Kapital je zato po Althusserju ena izmed
nih v Marxovem epistemolokem rezu; najpomembneji
pri razvoju nove problematike. Toda hkrati nam Marx v
prvih stavkih prvega dela Kapitala pove, da se
ba najprej prikazuje kot zbirka blag - zato svoje delo z
blagom. V uvodnem poglavju smo poudarili razliko med
redom in zgodovinskim redom, ki je razvidna v
vem Kapitalu. Povedali smo, da njegovi koncepti nikakor niso
skladni z realnimi fenomeni. Marxje v
ci Britanskega muzeja desetletja raznovrstna
va - od Tukidida, Herodota pa do najbolj obskurnih
parlamentarnih komisij, ki so se ukvarjale s problemom
eksploatacije otrokega dela. Povedano Marx je s
simptomalnim branjem del ekonomov
razvil nove lastne koncepte, vendar pa iz tega
ga dela samo po sebi nikakor ni izhajalo navodilo, katere
riale naj v biblioteki Britanskega muzeja. Samo po sebi
se razume, da se Marx nikakor ni mogel omejiti na ponovni
pregled tistega materiala, ki so ga obdelali e
ekonomi. Razlog za to je bil preprost: Marxovi
najpomembneji avtorji so svoja dela napisali med 17.
in 18. stoletjem oziroma do prvih dveh desetletij 19. stoletja.
Marx pa se je lotil obsene raziskave anatomije
drube po revolucionarnem letu 1848! V konceptih
ekonomov ni bilo prav kar bi mu po
ji pokazalo, kaj naj raziskuje. e bi bil Adam Smith
njegov sodobnik, kolega raziskovalec, ki bi se potapljal v
nje pri sosednji mizi, bi Marxu simptomalno branje njegovih
tekstov, ki bi markiralo praznine, slepe pege, slabosti, dalo
samo zelo grobe indice za konkretne tudije, ki jih
je moral nujno opraviti. Na tej lahko sklenemo, da je
Marxovo razlikovanje med in zgodovinskim redom,
razlika, ki so jo nekateri filozofi mislili kot dialektiko med
235
FORMACIJA
abstraktnim in konkretnim,79 dejansko odpoved naivni
di druboslovnih znanosti, metodi, ki jo
deljuje razmerje med indukcijo in dedukcijo. Ni dileme, ali s
do splonega, ali od splonega oditi k
To je lana dilema, ki jo je mirne due
stiti formalni logiki; logika temelji na
ki, da se koncept (pojem) in objekt (predmet) ne ujemata,
dar ne v smislu igre izmikanja -
zadnje vendarle zajaha konja in ne konja -,
v tem, da transformacija konceptov predpostavlja tudi
transformacijo objekta. Objekt ni dan. Ni ga zvesti na
predmet, to se pravi, da nam ni na razpolago v
nem stanju, da ni tam zato, da ga In vendar ni
proizvodnje objekta brez dela z kot so,
denimo, arhivske listine, izvorne celice, teoretski teksti,
sovi, besede, umi, odsevi, lomi arkov, kar koli.
logika (E. V. Iljenkov) ali
ka (L. Althusser) zato ne priznavata naivne delitve med
skim in raziskovanjem, kajti tudi s teorijo
je v svoji materialnosti zelo delo. Razliko med
rijo in empirijo je izpeljati zgolj na nivoju vpeljave
cepta: enote (materiala), ki se po svoji funkciji bistveno
kuje od drugih enot (materialov): najbolj je to razvidno po tem,
da ves material gravitira okoli tega materiala, vendar tako, da
se z njim nikakor ne zlije. Kadar je meja med tem fragmentom
materiala (konceptom) in drugim materialom videti
brisna, je to dovolj dober pokazatelj, da nimamo opraviti s
ceptom, z ideolokim pojmom. To napotilo je
nega pomena za razumevanje teorije drubenih formacij.
Ludvik je zapisal tole:
Formacija drube ue] model drubene strukture, ki kot
79 ef. npr.: Evald Ilyenkov, Dialectics of the Abstract and the Concrete in
Marx's Capital, Progres s Publishers, Moskva, 1982, prev. Sergei Kuzyakov.
236
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
taka v stvarnosti ne obstaja, a so v njem posploena bistvena obele-
ja deel na isti stopnji zgodovinskega razvoja. Tak model je
nujen za zgodovinskega razvoja, ker nam kae na bistve-
na obeleja posameznih obdobij. Po njem lahko sodimo o stopnji-
zgodovinskega razvoja posameznih deel, ljudstev in narodov in o
razvoju drube. Strukturalni elementi formacij drube se
razvijajo, zato delimo formacije drube na faze. Le-te so razdobja v
okviru formacij drube. Med seboj se po razvitosti produktivnih
sil in produktivnosti dela. V pozneji fazi so produktivne sile razvitej-
e in produktivnost dela (liberalna in monopolna faza kapitali-
zma). V pozneji fazi razrednih formacij drube so razredna naspro-
tja ostreja.
BO
Marxov koncept drubene formacije oziroma formacije
drui/1e, kot predlaga najdemo v njegovih tevilnih tek-
stih. Posebno mesto imajo tukaj Marxovi predgovori in uvodi,
ki jih je sam opredelil kot povzetke svojega raziskovanja.
Najslavneji je kajpak Predgovor H kritiki ekonomi-
je.81 Poleg tega je Marx uporabljal v raznih tekstih e druge
sorodne koncepte: druba, oblika drube, kapitalisti-
druba, druba, ekonomska formacija drube
in sistem.
82
Gre za koncepte, ki so nastali na pod-
lagi kritike ekonomije, ker pa se pojavljajo
skupaj (v istem besedilu) s koncepti, kijihje prevzel od sta-
rih ekonomistov, prav ti nimajo istega pomena kot poprej,
saj so odslej del nove problematike. je trditi, da je
Marxov koncept drubenih formacij in z njim povezani kon-
cepti produkcijskih teav zato, ker za
te koncepte sunjelastnika in fevdalna drubena
formacija, da o formaciji sploh ne govorimo)
80 Ludvik op. cit., str. 21.
81 O zgodovinskih zgodah in nezgodah tega teksta, kontroverzah, za kate-
re je bil povod, cf: Boidar Debenjak, Predgovor h Kritiki ekono-
mije. Poskus branja, Vestnik Intituta za tudije ZRe SAZU, t. 1-2,
1982, str. 41-61.
82 Ludvik op. cit., str. 9-41.
237
FORMACIJA
niso nali pri klasiku ustreznih besedil, v katerih bi bili ti obse-
neje prikazani; denimo tako kot
(formacija) v Kapitalu. Mnogi zgodovmarJI so tako
zaman iskali sunjelastniki produkcijski pri starih
Slovanih. Posledica tega je bila ta, da so tevilni Marxovi kriti-
ki kapitalizem razumeli kot fenomen zgolj nekaterih (zahod-
nih) drub (na take dileme smo opozorili e v poglav-
ju). Marx ni napisal univerzalne zgodovine e
kot smo e opozorili, tradicionalnim predstavam o zgo-
dovinopisju prav ne ustreza niti Kapital, ki ga ni
obravnavati kot podatkovno zgodovino Anglije in njenega
imperija. In kot da dilem in zmenjav e ni bilo zadosti,je nast.o-
pil e problem razvpite dihotomije med baz.o
nadzidavo. Vse tezave s to
slovito Marxovo metaforo so izvirale iz (ne)razumevanJa
Marxove teorije drubenih formacij in mesta produkcijskih
v teh formacijah. naj bi bila neka drubena forma-
cija univerzalna, naj bi bil njej ustrezni
univerzalen, naj bi bil univerzalen tudi model baze m nadzI-
dave, s katerim bi lahko pojasnili vse drubene fenomene v
vseh in minulih drubah, od najbolj
obskurnih pa do najpomembnejih. Zdelo se je, da na empiri-
preverljivosti vseh natetih (teoretskih) modelov Marx in
marksizem (ob )stojita ali padeta. Na grobo bi lahko dejali, da
so se kritiki Marxa lotili z niin indukcije, nekriti apologe-
ti pa so Marxovo branili iz stolpa dedukcije.
vselej nali, kar so iskali. Iz nae analize izhaja, da so
slabi. Marko Kerevan v zvezi s to kontroverzo v SVOJI analIZI
ugotavlja:
Opredeliti neke pojave kot sestavine baze ali nadgradnje
vedno in samo opredeliti jih kot sestavino baze ali nadgradnje neke
drubene formacije, ne pa drube nasploh. Vnaprej je (s statusom
temeljne druboslovne hipoteze) opredeljeno, da je produkcijski
baza, ki povee drubene pojave v rela-
tivno trajno celoto - drubeno formacijo. Kaj je produkcijski
238
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
kaj so produktivne sile in produkcijski odnosi, ki povezujejo in obliku-
jejo tako drubeno strukturo, kdaj je neka proizvodnja produkcijski
V strogem pomenu in s tem baza formacije, kateri
drubeni pojavi so povezani ter oblikovani skladno s tem produkcij- -
skim tako, da ga pomagajo reproducirati ali pa ga ruijo, kaj
je torej baza in nadgradnja formacije, je odprto vpraanje,
je raziskovalni projekt, ne pa vnaprejnja konstatacija. (Poudarki so v
. "k L C )83
IZVIrlll u, op. . .
V nasprotju S koncepti teoretske in diskurzivne formacije,
katerima bi na hitro lahko staro kon-
cept marksizma kot teorije, nauka, nazora, znanosti itn., kon-
cept drubene formacije e na prvi pogled monost
takega formacije, kot jo koncipiramo mi,
si ni nikakor zamisliti kot nekakno podformacijo
ali drubene formacije, niti enega
izmed produkcijskih ki bi utegnil obstajati v teh dveh
formacijah. V materializrnu je e dandanes zelo
sporno govoriti o socializmu kot posebni, to se pravi od kapi-
talizma bistveno drubeni formaciji. Upamo, da bi
nam prav koncept formacije lahko ponudil alter-
nativni pogled za analizo te dileme.
To pa e nikakor ne pomeni, da teorija drubenih formacij
ni bistvena za razvoj koncepta formacije. Glede
na omejitve Foucaultove paradigme, ki razredne boje, se pravi,
vse oblike odvisnosti neke vednosti od ekonomske strukture
drube a priDri odmisli s pojmom igre, nam teorija drube-
nih formacij bistveno pomaga pri teh vpraanjih.
formacija, kot smo e poudarili, po eni strani ni bila
zamejena z dravnim teritorij em (pa je bil ta vtis
deloma razumljiv), po drugi strani paje ne moremo razumeti
niti kot razprene strukture. Trdili smo, da je
B3 Marko Kerevan, Mesto pojmov drubene formacije, baze in nadgrad-
nje v drubeni teoriji, v: op. cit., str. 82.
239
MARKSISTI FORMACIJA
imela svoj center in svojo periferijo. e pri avtorjih vseh treh
problematik smo videli, da so bili in teoretski boji vsa-
kokrat to pa pomeni, da so bili pogoji za (re)pro-
dukcijo vednosti v vseh teh primerih
in vendar so imeli tudi nekaj skupnega: od 50-ih let kritiko
nekdanjega centra svetovnega gibanja.
Analiza drubene entitete, Kerevan je zanjo upora-
bil koncept globalne drube
84
, ki paje nikakor ne smemo pre-
hitro s sodobnimi pojmi, kot sta globalizacija in
globalni svet ipd., torej analiza drubene celote (npr.
nacionalne drave), od nas zahteva analizo konkre-
tnih protislovij drube. V naem primeru gre za analizo prev-
drobnoblagovne kmetijske proizvodnje v predaprilski
Jugoslaviji in industrijske proizvodnje v sosed-
njih deelah, ki je v Jugoslaviji zavirala industriali-
zacijo ter intenzivno agrarno proizvodnjo. Prav tako gre za
analizo posebnosti dominantne vloge cerkvene socialne dok-
trine, ki nam govori, da so v drubeni nadzidavi tega teritori-
ja imeli kultura, olstvo, univerza povsem razred-
nobojno vlogo kot v drugih deelah, denimo, v Franciji, v kate-
ri je dominirala industrijska proizvodnja. Tako francoski kot
jugoslovanski komunisti so bili dolni tudirati Kratki kur4 4g0-
dovine VKP(b), toda vpraanja, na katera so bili dolni odgo-
varjati vsak dan, so bila v obeh dravah bistveno ele
ko imamo pred seboj tako analizo, lahko analiziramo tudi to,
kako sije vednost drubeno
realnost; kakni so bili pogoji za to kakne so bile
njegove omejitve. V spisih Borisa iz prvih tednov
po okupaciji smo zaznali premik pri
razredni analizi, in to kljub relativno rigidnemu konceptual-
nemu-pojmovnemu aparatu. Medtem ko sta v centru marksi-
formacije drava in nacija v najhuje krize tega cen-
B4 Op. cit., str. 64-65, 96-97.
240
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
tra e izdatneje pridobivala pomensko vrednost, je V razkosa-
ni Jugoslaviji marksizem, ki je imel isti korpus teoretskih
besedil, uveljavljal sintagmo driava v driavi in ljudska demo-
kracija. Besedo formacija tedaj uporabljamo v zvezi z marksiz- -
mam zato, da bi poudarili nujnost razredne analize za potrebe
teorije in ideologije; da bi s to anali-
zo ocenili dejanski poloaj (pomen, vlogo) ideolokih aparatov
(drave) v konkretnih zgodovinskih drubenih bojih.
e na ko smo vpeljali hipotezo o for-
maciji, smo se eksplicitno sklicevali na Wallersteinovo teorijo
svetovnih-sistemov. Na prvi pogled je ta teorija nai proble-
matiki bistveno blija kot pa teorija drubenih formacij, pred-
vsem zato, ker se kae kot nadvse deskriptivna. In ne nazad-
nje, tudi Lenin je marksizem pojmil predvsem kot sistem. e
kar nekaj Leninovih spisov ima na ravni konceptov videz
velike podobnosti teoriji drubenih formacij in teorije svetov-
nih-sistemov - e ne kar skladnosti.
Kapitalizem je prerasel v svetovni sistem kolonialnega zatiranja
in duenja ogromne zemeljskega prebivalstva po
naprednih deel. Ta plen pa si dele dva ali trije
do zob oboroeni svetovni roparji (Amerika, Anglija, Japonska), ki
pritegujejo vso zemljo v svojo vojno za razdelitev svojega plena.
(Poudarki v kurzivi so v izvirniku, op. L. C.)85
Ne nazadnje Wallerstein med drugim uporablja enega naj-
zgodnejih Marxovih in Engelsovih konceptov - delitev dela-,
prav tako pa v okviru svoje problematike analizira razliko med
razredi in statusnimi skupinami, s katero se je, zlasti po drugi
svetovni vojni, ukvarjal velik del t. i. zahodnih marksistov, zla-
sti v polemike z deli in Maxa Webra. Ni dvoma, da
je Wallersteinova razredna analiza neprimerno blije Leninu
85 Vladimir Lenin, Imperializem kot najviji stadij kapitalizma, v: V.
1. Lenin, dela, II, Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1949, str. 406.
241
MARKSISTI FORMACIJA
kot Webru; zanj je bistvenega pomena vpraanje razredne
zavesti buroazije (npr. za Tudorjev v Angliji),
njenega poskusa da bi se preko nacionalnega sentimenta afir-
mirala kot univerzalni razred (taktike buroazije proti delav-
skemu razredu). Pri tem poudarja, da so e v zgodnji moderni
dobi obstajali pogoji za nastanek zavesti nekaterih skupin, npr.
trgovcev in bankirj ev, kot svetovnega razreda.
86
smo natan-
pa ne moremo spregledati, da Wallerstein v resnici ne
govori samo o delitvi dela, o svetovni delitvi dela.
87
Prav tako e ni vseeno, da Lenin razume kapitalizem kot
svetovni sistem ele v njegovi najviji (zadnji) fazi - imperiali-
fazi -, medtem ko nas Wallerstein popelje na dolgo poto-
vanje nazaj v 15. stoletje, v italijanskih mestnih dravic in
krize Svetega rimskega cesarstva nemke narodnosti, ko je
nastal nov drubeni sistem, ki ga svet dotlej e ni poznal; bilje
ekonomska in_ne enota. Wallerstein ga ne imenuje
svetovni-sistem zato, ker bi obsegal ves svet, zato, ker
je bil kot katera koli pravno definirana enota tistega
nadalje, ta svetovni-sistem je zanj svetovna-ekonomija, ker je
ekonomija edino med deli tega sistema. Svetovne-eko-
nomije so sicer obstajale e prej, vendar so do 15. stoletja vse-
lej razpadle v imperije; te pa je v zgodnji moderni dobi izpo-
drinil kapitalizem, ki je razvil bistveno boljo tehniko apro-
priacije Drava v kapitalizmu ni ekonomsko pod-
jetje, sredstvo za zagotavljanje trgovine in drugih eko-
nomskih transakcij. Zato je lahko po Wallersteinovi izpeljavi
moderna svetovna-ekonomija samo svetovna-
ekonomija. Osnovna enota tega sistema ni toliko posamezna
drava, skupina drav, ki se med seboj razlikujejo po
njihovem prispevku v svetovni delitvi dela, od katere je odvi-
sna distribucija njegova (ne)koncentracija, stopnja
86 Immanuel Wallerstein, The Modern World-system, 1, op. cit., str.
351-352.
87 Op. cit., str. 63, 102-103.
242
DIALEKTI KA VSEBINE IN FORME
eksploatacije in (trajni) zastoj v razvoju produkcijskih sredstev;
te tri skupine tvorijo tri cone: center, periferija in polperiferi,
ja. V periferiji prevladujejo delovno intenzivne panoge, zlasti
rudarstvo in monokulturno kmetijstvo, kar pomeni, da gre v -
tem primeru za bistveno stopnjo eksploatacije kot v dee,
lah centra.
BB
Morda je najpomembneji v Wallersteinovi
teoriji o treh conah svetovne,ekonomije prav polperiferija; to
so prehodni teritoriji, sestavljajo pa jih navadno drave z
administracijo in kulturno integracijo. Gre bodisi za
drave, ki so bile center, bodisi' so bile periferija, pa se
jim je uveljaviti v svetovni delitvi dela. V prejnjem
razdelku smo v polperiferijo po tem umestiti evropske
reime, zlasti in Italijo.
Wallersteinove teorije svetovnih,sistemov ni krat-
ko malo reducirati na teorije drubenih formacij zato,
ker je ta teorija od njih odvisna ele po ovinku, zlasti s
jo Braudelovega koncepta longue duree. Wallersteinova teorija
je od teorij drubenih formacij neodvisna zato, ker koncept
kapitalizma razvee od koncepta produkcijskega
Wallerstein tako kot Marx razume kapitalizem kot sistem
akumulacije kapitala, vendar v svojem delu izpe'
ljuje, da za te tendence e niso
potrebna tista o katerih je govoril Marx: svobodna
delovna sila, svobodni trg delovne sile itn. Povedano
kapitalizem sam po sebi nikakor ne da se bodo blago'
dejno razkroj ila stara, zatiralska drubena razmerja in nasto'
pili bolji pogoji za emancipacij o, ki bi
manj prehod v socializem, ki je za Wallersteina
in celo nujen. (Vsaj tako je razmiljal v nastajanja tega
dela, to se pravi v 70,ih letih prejnjega stoletja.) Leninje sicer
do podobnih sklepov priel e v svojem delu Imperiali:zem, kjer
temeljne enote tega svetovnega sistema niso nacionalne dra'
88 Op. cit., str. 15-18, 67-129, 347-357.
243
MARKSISTI FORMACIJA
ve, interesne sfere in koalicije monopolov, ki se zdru,
ujejo proti drugim monopolom. je, da je Lenin, podob'
no kot Wallerstein, naredil premik z drave k trans'
nacionalnim ekonomskim agentom; verige
nikakor ni bilo razumeti zgolj kot naveze
nacionalnih drav, predvsem zato ne, ker mnoge izmed teh
drav sploh niso bile nacionalne drave, imperiji (npr.
carska Rusija). Prav tako je Lenin uporabljal pojem periferije v
neposredni zvezi z njegovim pomembnejim konceptom ne,
enakomernega razvoja,B9 vendar gaje uporabljal zgolj pri ana,
lizi razvoja notranjega trga za veliko industrijo v carski Rusiji.
In carska Rusija, kot ni bila nacionalna drava,
imperij. Videli smo, da je pri Wallersteinu pojav
svetovne,ekonomije neposredno z neuspehom (dis,
funkcionalnostjo) imperialne ekonomije. Zato so analogije in
primerjave prijema in Wallerstei,
na vendar moramo pri tem strogo upotevati izho,
razlike. Wallerstein daje produktivni teoretski material,
ki bi ga lahko uporabili za potrebe razvoja naega koncepta
formacije.
Brati Kapital v Sremski Mitrovici
Osvobodilno gibanje je na Slovenskem in v drugih delih
Jugoslavije v obdobju med letoma 1941 in 1944
razvijalo alternativne institucije. Ta procesje Boris e na
definiral z izrazom drava v dravi. Been pregled
teh institucij nam vsiljuje vtis, ki deloma potrjuje sin'
tagmo, daje osvobodilno gibanje med vojno (revolucionarnim
bojem) vzpostavilo aparat, ki v vseh potezah sporni,
nja na aparat moderne (evropske) nacionalne drave. Parti,
zanski odredi so se z leti preoblikovali v redno armado, ki je
temeljila na sploni mobilizaciji. e na gibanje usta'
89 Npr.: Lenin, Razvoj kapitalizma v Rusiji, op. cit., str. 341,469-475.
244
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
novilo lastno Varnostno slubo (VOS), kijo je leta
1944 nadomestil Oddelek za ljudstva (Ozna) s
mi oboroenimi in formacijami; postavilo
stvo, civilno in vojako; tiskalo lasten denar, obveznice
skega posojila (Denarni zavod Slovenije); organiziralo zbor
odposlancev slovenskega naroda in svet
ne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) kot reprezentativni telesi,
Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije (NKOJ) in
stvo Slovenskega narodno osvobodilnega sveta (SNOS) kot
vlado; ustanovilo tevilna poverjenitva in referate v okviru
SNOS, v katerih bi zlahka prepoznali nova ministrstva in
hove sekretariate; postavilo lokalno samoupravo: ljudske
odbore, ki so bili (vsaj na Slovenskem) od
organov OF in KPS; irilo partizanski tisk - na koncu vojne so
izdajali celo uradni list; ustanavIjalo nacionalne kulturne
tucije, ki so bile odgovorne za razvijanje politike na
kulture in umetnosti: Slovensko narodno v
Iju in Slovenski umetniki klub; organiziralo osnovno in celo
srednje olstvo na zasedenem in osvobojenem ozemlju;
niziralo volitve v ljudske odbore in odposlance za
zbor - tega v drugih zasedenih evropskih dravah niso
li. Osvobodilno in revolucionarno gibanje je, gledano iz
perspektive, torej razvilo ekvivalente vseh institucij, ki so jih v
tistem poznale moderne drave, z eno bistveno izjemo:
niso ustanovili univerze. Namesto teje bil 12. januarja 1944
ustanovljen Znanstveni institut (ZI) pri Izvrnem odboru
Osvobodilne fronte (ozirom Slovenskem
nem svetu, kakor se je IOOF preimenoval).
Odlok IOOF o ustanovitvi govori o poslanstvu intituta:
Osnuje se Znanstveni Institut pri Izvrnem odboru Osvobodilne
fronte slovenskega naroda z nalogo, da pripravlja znanstveni mate-
rial in znanstvene izsledke, ki jih potrebuje narodno osvobodilna
borba v sedanjosti ter pri obnovitvenem delu po osvoboditvi, kakor
tudi, da po znanstveni poti posreduje izkunje narodno osvobodilne
borbe znanosti sami. 90
245
MARKSISTi FORMACIJA
V tej kratki, vendar vseeno nadvse povedni opredelitvi
nalog intituta, je razbrati zanimivo definicijo
sti. Znanost je tukaj a) institucija osvobodilnega gibanja (OF),
od katere oboroeno ljudstvo nekaj konkretnega
(pripravlja znanstveni material ... ) - torej prav obliko
vednosti, kot jim jo, denimo, lahko dajeta kultura
in umetnost, kijim bo neposredno koristila pri njegovih seda-
njih in prihodnjih naporih; b) znanostije pripisana tudi
na oblika prakse (da po znanstveni poti posreduje), iz je
sklepati, dajo ljudska oblast razlikuje od vseh drugih
praks; in cl: tudi znanost sama pridobiva i:zkunje iz
narodnoosvobodilnega boja, vendar zgolj preko svoje
prakse (kot smo zapisali v b). Te tri ki imajo
videz triade, govorijo o znanosti, ki ni samo
beno in angairana znanost (voluntarizem),
borbena znanost, ki tako kot bojne enote dobiva konkretne
naloge; povedano deluje po dekretu (Odlok). Je
tirana znanost in zato kot institucija nima nikakrne
mije; toda hkratije le od nje odvisno, kako bo sama sebi
dovala izkunje narodnoosvobodilnega boja. To je
zato, ker ima svoje lastne postopke, ki so objektivni, a hkrati
tudi tendenciozni: po eni strani znanost vee na konkretno
prakso zgolj ukaz, po drugi strani pa se od znanosti
zahteva, da samostojno, skozi svojo prakso, razvije
v neposredno prakso.
Dekret ne zahteva absorbcije izkuenj,
hovo absorbcijo preko konkretne znanstvene predelave teh
izkuenj.
Fran Zwitter, prvi direktor tega intituta, ki v Na
Znanstveni institut navaja ta odlok, ne dvomov, da
90 Cit. v: Fran Zwitter, "Na znanstveni institut, v: Slovenski zbornik 1945,
Dravna zaloba Slovenije, Ljubljana, 1945, str. 316.
246
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
v tem primeru ne gre za znanost, ki je stopila v slubo
ki, dejansko za tisto znanost na Slovenskem, kije
la v zadnjem desetletju predaprilske Jugoslavije, v
nja drubene krize. Po Zwittru so takrat v slovenski znanosti
nastajati novi pogledi na drubo, politiko, kulturo,
sti pa na narodno vpraanje. Ti prelomni pogledi pa po
ju niso nastali kjerkoli: Seveda ne toliko v oficielnih
stvenih revijah in knjigah, kakor v
tisku, kar nam dokazujejo revija Sodobnost, Knjievnost,
Ljubljanski zvon in Dejanje. Potem nadaljuje: Do izraza so
prihajale ideje, ki so dobile nekaj kasneje v osvobodilni
borbi tako ogromen pomen. Te ideje so zajele velik del
demske in stareje srednjeolske mladine, ki je dala potem
osvobodilni borbi toliko borcev, in kulturnih
cev in toliko junakov, ki so dali ivljenje za svobodo naroda.91
Zwitter posebej zapie, da ZI ni nameraval organizirati
verze, povezati znanstvenike, zdravnike,
pravnike, inenirje (strokovnjake), kijih postavlja ob bok
turnim delavcem.
92
V tudi popisuje dejavnost
ta, ki jo je razdeliti na: arhiviranje (odlokov organov
NOG in drugega gradiva, tiskovin nasprotnikov), pripravo
dokumentacije za povojne mirovne konference, ustvarjanje
pregleda obsega slovenskega gospodarstva za potrebe vodenja
gospodarstva, ukvarjanje z ideolokimi vpraanji
(Kako in zakaj je nastala ona nekdanja slovenska poninost
in klerikalnost [ ... ] Potrebni so nam novi pogledi na slovensko
zgodovino, slovensko kulturo in slovenskega
sploh.), ukvarjanje s prihodnjo federativno ureditvijo
slavij e itn.
Zwittrov zapis po drugi strani kae elitizem, saj v
91 Ibid.
92 Op. cit., str. 317.
247
I
,
MARKSISTI FORMACIJA
znanosti teje polegjuristov, zdravnikov, inenirjev,
vsem akademsko in srednjeolsko mladino, pa e to zgolj iz
jih letnikov. Dokument, ki je nastal v okviru ZI, pa
daje v tistem vendarle prilo do poskusa redefinicije, kdo
je intelektualec. Dokument ni datiran, verjetno pa je nastal
konec leta 1944 oziroma v 1945. Kratki navedki v
tih oklepajih so nai, zapisi v narekovaj ih pa so originalni
si k osnovnemu besedilu:
list, osnutek] Nove naloge OFSN [Osvobodilne fronte
slovenskega naroda] na osvobojenem ozemlju, na in na med-
narodnem ter naloge, ki jih bo treba vriti ob koncu vojne,
ustvarjajo potrebo dobiti pregled vseh intelektualcev
[dopisano nad stavkom: in strokovnih mo, prihajajo v potev za
gospodarske, upravno (sodno in prosvetno (ol-
sko), zdravstveno in kulturno (umetniko ali znanstveno) delo.], ki
sodelujejo v nai osvobodilni borbi, ali ji vsaj niso sovrano razpolo-
eni. Pojma intelektualca pri tem ni razumevati ozko.
Intelektualec v smislu te okronice je vsaka oseba z akademsko in
[zapisano ali] srednjeolsko izobrazbo, a tudi vsaka oseba z
manjo [zapisano nijo] olsko izobrazbo, ki pa je pokazala
tekom te borbe v eni ali drugi smeri posebno inteligenco alije sicer v
eni ali drugi stroki dobro pripisano: izredno] usposob-
ljena [pripisano: in uporabna]. Izvzema se posebna vojaka uspo-
sobljenost, ker vodi o tem evidenco vojaka oblast [ ... ).93
V tem dokumentuje videti, kako je 41lanostpo svoji
.znanstveni poti sama sebi posredovala i.zkunje NOB.
na pot je tukaj sicer navadno evidentiranje.
citirani Odlok ni zgolj suhoparen administrativni ukrep
in iz njega lahko definicijo znanosti, potem na
podlagi Zwittrove interpretacije ugotovimo, daje ta definicija
93 Arhiv Republike Slovenije, AS 1643, Predsedstvo SNOS, Osnutek, t. e.
499/V, ko 64.
248
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
utemeljena na novi naraciji; ta naracija ni zgolj nara:-
cija, ki bi avtorjevo sodobnost - leto zmage 1945 - iz
let, prav narobe; izkunja NOB in OF je tukaj
gledna za nazaj: revije, kot so Knjiievnost, Ljubljanski -
4Von, Dejanje in Sodobnost, za katerih produkcijo so bili v tistem
veliki, nadvse produktivni medsebojni
nizmi, so na isti sintagmatski ravni, katere paradigmaje post-
koalicijska OF po t. i. Dolomitski izjavi (1943), t.j.,
tu, ki je poenotil program osvobodilnega gibanja.
NOB in OF sta torej e historizirani. smo pa
moremo da je to zgolj ena izmed historizacij, saj je
bodilno gibanje e med samo vojno poudarilo, da je pisanje
zgodovine NOG pomembna naloga. S tem v zvezi smo
li zlasti spise, ki so ob obletnicah ustanovitve OF
dajali historiat minulih dogodkov, ki pa so zaradi
ine nedvoumno in eksplicitno govorili o sedanjosti.
denimo, e v Polleta osvobodilne fronte -
nem v Osvobodilnafronta sredi novembra 1941,
bodilni boj razdeli na dve periodi:
Delo se je Prva njegova perioda, perioda med zlomom
Jugoslavije in napadom na Sovjetsko zvezo, je bila
perioda pojmov, dviganje poteptane narodne zavesti,
zbiranje borbenega jedra OF, organizacijske pa tudi vojake priprave
na drugo periodo.
Druga perioda je perioda poleta OF, perioda
sredne akcije in borbe.
94
Predaprilsko Jugoslavijo nedvoumno postavi v
teklost: zlom nae preteklosti.95 Metod Miku je pozneje za
te spise rekel, da so prve znanstvene analize osvobodilne vojne,
od katerih je tudi sam v svojem velikem delu, v Pregledu
94 "t. 76. Borisa "Pol leta Osvobodilne fronte", v: DLRS,
1, op. Git., str. 173.
95 Op. cit., str. 172.
249
MARKSISTI FORMACIJA
dovine NOB v petih zvezkih, v celoti prevzel periodizacijo.96
Prav periodiziranje je bilo po slovenski
sni vedi eno najpomembnejih tradicionalnih znanstvenih
vpraanj, enakovredno kritiki virov, ki so
jo. razred na analiza nikoli ni postala predmet (kaj
ele objekt) resnih znanstvenih raziskav; dolgo je bila
stvar konstatacije, potem pozabe ali demonizacije.
medvojne analize so z ortodoksnim
tualnim aparatom, v katerem pa smo e zaznali razpoke
loma, torej ustvarile novo naracijo; naracija, kije na
mednarodno situacijo gledala iz konkretne situacije. Razredna
analiza mora biti vselej konkretna analiza, kot je zapisal
Kerevan. Slovensko zgodovinopisje, razen nekaj redkih
izjem, nikoli ni sprejelo razredne teorije.
97
Stranski je bil razviden tudi v izrazitem deficitu
dovinopisnih del na temo mednarodnega delavskega gibanja.
Empirizem brez teorije ni nael povezave - razen na
tivni ravni (konstatacija) - zgodovine slovenskega delavskega
gibanja z mednarodnim delavskim gibanjem. Tudi zato ostaja
vpraanje, ali se je v obdobju 1941-1945 na Slovenskem
dila revolucija, 70 let po tej revoluciji, permanentno
ljivo vpraanje. Vpraanje, kije samo po sebi potencialno
vse produktivno, se v slabo zato, ker v tej
96 Metod Miku, Pregled zgodovine NOB, 1, op. cit., str. 7-8.
97 Jernej Kosi ugotavlja, da se v slovenskem zgodovinopisju ni nikoli
ugnezdil niti vulgarni marksizem, kaj ele materializem: vulgarni
marksizem ni nikoli (niti v polpreteklem obdobju) zasedel mesta hegemone-
ga ali vsaj privilegiranega interpretativnega slovenskih poklicnih
dovinaIjev - ta poloaj je v slovenski zgodovinopisni produkciji zme-
raj pripadal neki drugi paradigmi, ki z izjemo manjih, a povsem nerelevan-
tnih modifikacij ostaja nespremenjena vse od oblikovanja
nainega zgodovinopisja. Paradigmo, ki v slovenskem zgodovinopisju ves
prevladuje, primerno konceptualizira izraz 'methodological nationalism'.
Jernej Kosi, "Janka Prunka s slamnatimi momi , Agregat - revija za
sodobno polemiko, let. IV, t. 9/10, Ljubljana, 2006, str. 140.
250
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
znanstveni skupnosti hkrati ne dvomi, da se
je 7. novembra 1917 v Rusiji zgodila revolucija; kot
smo videli pri analizi zgodovinarja Pokrovskega, to e
ni bilo vselej tako zelo samoumevno.
98
Videli smo, da se pri Zwittru in v definicji Odloka znanost
razlikuje od kulturne proizvodnje. Znanost se tako kot samo-
stojno (in ne kot avtonomno) s sebi lastnimi praksa-
mi na tevilne discipline, ki jih omenja tudi Zwitter:
medicina, pravo, zgodovinopisje. Te discipline so se v
Zwittrovega pisanja e preselile iz barake sredi svobodnih slo-
venskih gozdov, na Univerzo ter intitute (Akademija znano-
sti in umetnosti) v osvobojenih slovenskih mestih. Boidar
Debenjakje zapisal, daje bilo leto 1945 za filozofijo
98 To, daje bila oktobrska revolucija ni bilo samoumevno niti
v Jugoslaviji, vodstvo Sovjetske zveze ni vselej pre-
slialo. Slednje je razvidno iz stenograma seje predsedstva Republike konfe-
rence SZDL-ja, v Staneta Dolanca, februarja 1981, ki je
povzemalo razgovor izvrnega sekretaIja predsedstva ZKJ Vlada s
sekretaIjem CK K.PSZ Rusakovim, odgovornim za komunikacijo s partijami iz
deel, ob kandidata za politbiroja CK K.PSZ
Ponomarjova: Po naem vtisu glavna tema, ki sojo Rusi odprli in ki sejo zasto-
pa ves izredno ostro, je bila stara tema - vpraanje naega tiska, radia in
televizije in razgovor z Rusakovim in razgovor s PonomaIjovim se je v glav-
nem v dobrem delu vrtel okrog tega. Izredno ostro so postavili vpraanje pisa-
nja naega tiska o Sovjetski zvezi, konkretno so akcentirali dve stvari: Knjigo
'ivljenje Lenina' , katero so rekli, da za ivljenja Tita nismo dali odobre-
nje, tiska se sedaj, daje baje dana zelena - mi nismo niti vedeli, da se ta
knjiga tiska, da pa je polna alitev in obrekovanj Lenina. In pa en v
nekem zagrebkem ki se imenuje 'Kulturni radnik'
'Revolucija i ekonomika', v katerem se trdi, da oktobrska revolucija ni bila
revolucija, in da je to za njih ena alitev, kar jih je bilo
v naem tisku v zadnjih letih. Tudi za ta niti niti kdo
drug ni vedel. ele kasneje smo ta dobili, ko je za kaj
gre. Imeli so pripravljeno zelo skrbno dokumentacijo kot vedno, kadarkoli so
imeli take razgovore o teh stvareh. Arhiv Republike Slovenije, AS 537, Re-
publika konferenca zveze delovnega ljudstva Slovenije, 1945-
1990, Zapis 25. seje Predsedstva RK SZDL Slovenije, 10. 2. 1981, str. 1/3 -
AB - 1/4 - AB.
251
MARKSISTI FORMACIJA
Posnemanje Sovjetske zveze, ki je bilo za novo revo-
lucionarno oblast, je prineslo popolnoma nov jasno
diskontinuiteto s poprejnjim prakticiranjem filozofije na uni-
verzi. Po letu 1945 je potekala prenova tudija filozofije, ki je
pod taktirko dr. Duana Nedeljkovica, edinega
profesorja filozofije, kije v predaprilski Jugoslaviji predaval na
univerzi, programe prilagodila v skladu s paradigmo filo-
zofije, kakrna je obstajala v Kratkem kur4U VKP(b), z bistve-
nim poudarkom na pog1avju, kjer je bilo definirano
razmerje med materializrnom in
materializrnom. 99 Kako je potekal razvoj na tem v
poznejih letih, predvsem po informbirojevskem sporu, smo v
grobem e nakazali. Mi bomo na tej napravili korak v
nazaj. Leto 1945 je orientacijska ki je bistveno
spremenila institucionalne filozofije v Sloveniji in
Jugoslaviji nasploh, a veljati mora tudi obratno; leto 1945 je,
pogojno tudi za (re)produkcijo
teorije oziroma z marksizrnom povezane vedno-
sti nasploh. S tem seveda nikakor da marksisti-
teorija dotlej ni bila institucionalizirana. Nasprotno. Ko
Debenjak pravi, daje revolucionarno gibanje posnema-
ti Sovjetsko zvezo tudi na tem to za nas pomeni, da
proizvodnja tekstov in z njim povezane vedno-
sti ni bila tako zelo odvisna od ideolokih aparatov med-
narodnega gibanja; to gibanje ne nazadnje z
razpustom kominterne (1943) ni imelo uradnega centra.
Lokalna proizvodnja tekstov je v takih
nah postala primarno povezana z ideolokimi aparati novo
nastale Federativne ljudske republike Jugoslavije (Ljudske
republike Slovenije). Strogo althusserijansko to prav
99 Boidar Debenjak, materializem skozi jugoslovanski mark-
sizem. Predavanje na Filozofski fakulteti 31. marca 2005, Agregat - revija za
sodobno drubeno polemiko, let. III, 2005, t. 6/7, LjUbljana, str.
57-58.
252
DIALEKTI KA VSEBINE IN FORME
tako ne pomeni, da proizvodnja tekstov e prej
ni bila povezana s tistimi ideolokimi aparati, ki primarno niso
pripadali mednarodnemu gibanju, na pri,
mer, legalnim tiskom. Na splono in zelo na -
grobo lahko to razliko, ta prehod, za kot pre'
hod od ilegalnosti, pol,legalnosti v predaprilski Jugoslaviji, od
popolne ilegalnosti v vojnem k legalnosti v povojnem
Pojmi, kot so ilegalno, legalno in pollegalno, so kajpak rela'
tivni, saj izhajajo iz pravnikega besednjaka in nam
pri konkretni analizi ne koristijo veliko. Iz pravnikega vidika
je besedna zveza drava v dravi popoln nesmisel, vendar je v
konkretni situaciji pomembno razvojno stopnjo
osvobodilnega gibanja, ki je vzpostavilo nadvse
alternativne institucije, ki niso bile zgolj od
institucij nacionalne drave, tudi od institucij
stemskih gibanj v predvojnem Akterji tistega so
pojme legalno, ilegalno in pollegaIno izdatno uporabljali; tudi
zadnji izraz (pollegaIno) je znotraj pravnikega okvirja dovolj
velik absurd.
Izraze kot so ilegalno, legalno in pollegaIno bomo e naprej
uporabljali, vendar zgoraj navedene omejitve. Za
periferijo formacije je za 30,ih let e posebej
velika neenakost glede pogojev razvijanja ter irjenja
teorije in vednosti. Temeljni pogoj za v
kateri koli partiji na svetu, vsaj tisti, ki je imela
status sekcije v okviru kominterne, je bilo - poleg priznavanja
statuta in - aktivno delovanje
na njegovem delovnem mestu, kakor tudi tu,
diranje partijske literature. partije niso pozna,
le V zvezi s tema dvema obvezama sta obsta,
jali tudi dve vrsti partijskih sestankov: sestanki
nizacijske narave in tudijski sestanki. Pod partijsko literaturo
so spadale tako resolucije lokalnih partijskih vodstev pa vod,
stvenih organov, kongresov kominterne, pomembneje reso'
253
FORMACIJA
lucije CK VKP(b) oziroma njenega kongresa in tudi
dela klasikov marksizma,leninizma. Partijski so bili dol,
ni poiljati o svojem in tudijskem delu
vijim forumom, ki so se tedaj po modelu VKP(b)
organizacijsko in po cen'
tralizma od celice navzgor do vodstva - lokalnega cen'
tralnega komiteja; ta centralni komite pa je bil dolan poilja'
ti o stanju na terenu, zadevah itn. naprej
kominterni, pa potem odgovarjati na njena vpraanja in po
potrebi poiljati svoje predstavnike na sestanke v Moskvo.
Center (Moskva - kominterna) je bil zamiljen kot nekakna
gigantska baza podatkov, ki iz vsega sveta dobiva o
in drugem stanju in kije zmona analizirati in temu
primerno tudi usmerjati strategijo boja mednarodnega delav,
skega gibanja; zato je imela pristojnosti zame'
njevati vodstvene kadre v lokalnih partijah in tudi ukinjati
lokalne partijske organizacije v celoti. Pravila takega delovanja
in organizacijski principi so veljali ves do razpusta komin'
terne in glede tega aprilska vojna za komuniste v glavnem ni
spremenila V tem poglavju smo e opozorili na mono
viciozno interpretacijo logike delovanja take organizacije,
katere pretencioznost in megalomanskost se kaeta brezrne}
ni in zato absurdni. Pri nai analizi bomo strukturo delovanja
partije Slovenije (Jugoslavije) in kominterne
vzeli skrajno zares. Na primerih pisanja partijskih aktivistov v
legalnem tisku, delovanja partijske organizacije
v kaznilnici v Sremski Mitrovici (sredina 30,ih let) in Partijske
ole pri CK KPS (1943-1945) bomo poskuali analizirati
pomen tekstov; s katerimi pogoji so
teksti lahko veljali za Bistveni del nae
analize bo pregled in rekonstrukcija komunikacije med razni,
mi partijskimi forumi in obravnava konkretnih tudijskih
praks.
Poglavitna predaprilske Jugoslavije na nivoju
254
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
elit je bil spopad med centralizmom in
mom, s so bile povezane tudi vizije ekonomske
in prenove drave. Pokazali smo, da ti spopadi niso
pripeljali do poenotenja elit okoli enega projekta, ki bi prav tem
elitam (skupaj z gospodarskimi)
vito prakticiranje razrednega gospostva. Taka in
nomska situacija je bila razvidna v iskanju
misov in koncesij. lo ni ne za faizem, ne za demokracijo
zahodnoevropskega tipa, kar je pomenilo, da se je lahko
aktivnost strank nadaljevala tudi potem, ko so
bile formalno ukinjene. Iz tega je izhajalo, da so boji
potekali predvsem na terenu kulture, tiska, publicistike in
ne produkcije nasploh, pa v okviru prosvetnih drutev (npr.
Zveza kmetskih fantov in deklet), univerze in sindikatov. V
konservativnem taboru se je zato okrepila Katolika
akcija in njeno upnijsko omreje. Organizacijsko vpraanje
katolikih tudentskih in dijakih organizacij je bilo v
rah, kjer je bil prostor za udejstvovanje omejen, tako
zelo pomembno, da je razkol med dvema
ma v desni frakciji katolicizma - med Ehrlichovimi
Straarji in Mladci -, v katerem je moral
vati nadkof Roman. Podlaga za spor je bilo
korporativizma. To je bil ko se je za teorije
karske organizacije ter menederiranja nasploh izjemno
mal pomemben del katolicizma.
10o
Za
komuniste je bilo v teh pomembno, da reim, v
nasprotju s organizacijami, ni prepovedal,
drugih (socialdemokratskih) organizacij,
vno jih je zelo omejil. Socialni demokrati (socialisti),
razmeroma ibki, pa so bili marksisti. Te so
no zaznamovale produkcijo tekstov in njihovo
100 Cf: Ernest Tomec, Stanovstvo, [s. 1., s. n., s. d.]; Ernest Tomec, Ideoloki
program Zveza katolikih dijakov, Ljubljana, 1944.
255
1
MARKS ISTI FORMACIJA
cirkulacijo v Jugoslaviji; razmer v Jugoslaviji glede tega
membnega vpraanja ne moremo primerjati z v
katerih so delovale legalne stranke v Angliji,
Franciji ali na literatura v predaprilski
Jugoslaviji ni bila apriori prepovedana. Marx, Engels in celo
Plehanov za cenzuro niso bili nesprejemljivi
pa so bili, na primer, Leninovi in Stalinovi teksti, da resolucij
visokih forumov kominterne ali VKP(b) sploh ne
omenjamo, saj so bile strogo prepovedane. V predaprilski
slaviji je tako izel, na primer, Engelsov zaloba
Nova knjiga je leta 1934 izdala Marxov Osemnajsti brumaire
Louisa Napoleona z Engelsovim predgovorom, leta (1932) 1933
je zaloba Svoboda izdala slovito Borchardtovo
priredbo Marxovega Kapitala. Moa Pijade in Rodoljub
kovic sta v zaporu v Sremski Mitrovici prevedla vse tri zvezke
Marxovega Kapitala; prvi in drugi zvezek tega izjemno
membnega prevoda sta izla v letih 1933/1934 v redakciji
Augusta Cesarca pri zalobi Kosmos v Beogradu.
10l
Za
ne demokrateje bilo to dovolj, za komuniste, ki niso bili samo
marksisti, premalo. Za
niste tistega je bila bistvena prav interpretacija opusa
Marxa in Engelsa skozi tekste Lenina in Stalina, v tem so se
razlikovali od socialne demokracije, ki so ji pripisovali
zionizem. To seveda ni pomenilo, da komunistom ni
uspelo legalno izdati posameznih del, ki so bila e na prvi
pogled torej po zakonu prepovedana. Tako je
leta 1924, to se pravi, e po uveljavitvi Zakona o
ve
l02
, izla knjiica z platnicami, na katerih je bil z
mastnimi debelimi natisnjen naslov: Lenin.
Delo je kot prvi zvezek zbirke biblioteke izdal
konzorcij Glas svobode v Ljubljani. V kazalu je najti
biografski o Leninovem ivljenju, katerega avtor je
101 Zgodovina ZKJ, op. cit., str. 113.
102 Vse aktivnosti KPJ, s tiskom in publicistiko, so bile najprej pre-
256
DIALEKTI KA VSEBINE IN FORME
podpisan z inicialkami K. R. [Karl Radek]. Prav tako se je
reviji Knjiievnost leta 1933 objaviti
Leninov Trije viri in trije sestavni deli marksizma, ki
je bil podpisan z inicialkama V. U.1
03
Ta dela so bila zelo hitro
zaplenjena, torej umaknjena iz cirkulacije, od katere je bila
odvisna propaganda, mobilizacija in delo
stav. Revija Knjiievnost je bila tako leta 1935 ukinjena. Borba s
cenzuro je v letih sicer privzela obliko. Boidar
Debenjak je v svojih del ostro kritiziral citatomanijo,
t. j., redukcijo Marxovih, Engelsovih in Leninovih del na
rabne citate, s katerimi je bilo po mili volji
rati, to se pravi, iskati v njih e najdeno, razlagati dobesedno
vse, jih uporabiti zgolj kot avtoritete.
104
Tej tezi ne
rekamo, vendar hkrati opozarjamo, da je v okviru nae
blematike ta problem obravnavati tudi
trebaje analizirati strukturo, kije tako
prakso in iz katere je razvidno, da je bila
cija kominternskih in sovjetskih elit mona prav zaradi
nakih pogojev za cirkulacijo besedil. Kot skra}
ni primer za argument, ki ga razvija Debenjak, bi lahko
li navodila, ki jih je izdal Pokrajinski komite KPJ za Slovenijo
leta 1935, z naslovom: Kako naj se komunist drii na in
povedane z Razglasom ministrskega sveta Kraljevine SHS z dne 29. decem-
bra 1920ce, ki gaje jugoslovansko zgodovinopisje najpogosteje navajalo z okraj-
avo Obznanace. Obznanaceje leta 1921 dobila zakonsko podlago z Zakonom
Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev o javne varnosti in reda v dra-
vice (Zakon o dravece), kije z nekaj dodatki ostal v veljavi vse do raz-
bitja drave leta 1941. ef: Viri;za ;zgodovino stranke na Slovenskem
v letih 1919-1921, ur. Marjeta etal., Partizanska knjiga, Ljubljana, 1980,
str. 220-222; Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev: Uradni list pokrajinske
uprave;za Slovenijo, Ljubljana 21. avgusta 1921ce.
103 Za pregled legalne in ilegalne literature za prvo
polovico 3D-ih let na Slovenskem cf: Borut Pihler, op. cit.
104 ef npr.: Boidar Debenjak, Predgovor h Kritiki ekonomije.
Poskus branjace, op. cit.
257
FORMACIJA
na robiji. Navodila se zLeninovim citatom: Kdor le
malo kri elezno disciplino stranke, ta v resnici pomaga
oaziji proti proletariatu. [Lenin: otroka bole4en
muni4ma] Kmalu potem pie:
navodila so izdelana na podlagi dolgoletnih izkuenj dela
in boja v zaporih in kaznilnicah. Seveda se ne smejo uporabljati
ablonsko je treba upotevati razlike v poloaju, odnosu sil itd.
Toda vpraanja [n.pr. dranje pred razrednim sovranikom,
disciplina, solidarnost v boju itd. ] so izven diskusije in obvezni za
vsakega komunista in komunistko. daje samo v teori-
ji tako, v praksi pa izpadecc je gnilo modrovanje oportunistov
in izdajalcev, ki nima skupnega s citiranim Leninovim
To kar odlikuje komuniste je, da je njihova revoluc. teorija vedno v
skladu z njihovo revoluc. prakso. lOS
V besedilu je tudi referenca na Engelsovo Beblu
(pismo 12. X. 1886), kako naj se socialisti vedejo na v
kateremje povzel takratno prakso francoskih revolucionarjev,
ki so odklanjali podpisovanje vsakrnih izjav. Nauk, ki ga
ljejo Navodila, se glasi:
Potomci slavnih revolucionarjev na katere se sklicuje Engels smo
mi. To je pokazal so drug Dimitrov, ki ves svojega zapora v
ni podpisal niti enega zapisnika, ki gaje sestavila policija ali preisko-
valni sodnik.
lo6
Marxje zapisal, da Teorija postane materialna sila, br ko
zajame mnoice.107 Tega citata se komunisti nikoli niso
ponavljati. Mi se pa spraujemo o materialnih razmerah:
kako in v kakni obliki ta teorija sploh lahko zajame mnoice.
105 AS 1486, PK KPJ za Slovenijo 1920-1940, Kako naj se komunist dri
na policiji, na in na robiji, t. e. 1/1, arh. t. 11, ko 1. (Arhiv dokument
datira v leto 1935.)
106 Ibid.
107 Karl Marx, Prispevek h kritiki Heglove pravne filozofije. Uvodce, v:
MEID, 1, Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1969, str. 201, prev. Marica Dekleva
Modic.
258
D1ALEKTJKA VSEBINE IN FORME
Za komuniste lastna ilegalna produkcija in cirkulacija njenega
materiala med ni zadostovala, saj niso hoteli (p
ti braIna sekta. Ohranjeno gradivo zapornikov (robijaev) -
komunistov iz kaznilnice v Sremski Mitrovici - nam -
je, da so v letih partijske organizacije po ilegalni poti
le do vse relevantne literature tistega
in to ne samo evropske; kaznilnike
je omenjajo celo delo Maoja Zedonga
108
, t. j., avtorja, kije
stal pri evropski radikalni mladini izjemno
ren ele dobra tri desetletja pozneje in kije bil za tedanjo
sko sceno bolj ali manj eksot. V predvojnem
zlasti v obdobju ljudskofrontnega gibanja in v zastoja tega
gibanja (1939-1940), so si komunisti zelo prizadevali objavljati
besedila v legalnem tisku. In to ne v katerem koli,
v tisku, celo v tako elitnih revijah,
na je bila ugledni Ljubljanski 4von, ki je v Ljubljani izhajal e
od let 19. stoletja, ali pa v mariborskem kije
imel zelo irok krog bralstva. V glavnem so objavljali dve vrsti
besedil: intervencije in tudi sinteze
tekstov, torej besedil, ki so kroila v ilegali bodisi v
prevodu bodisi v izvirniku (najpogosteje v nemkem in ruskem
jeziku) iz rok v roke, pod mizami itn.; sem bi lahko teli
e o kulturni produkciji v Sovjetski zvezi, npr. o kinu,
novih knjinih izdajah itn. Kot primer te prakse lahko
demo serijo s skupnim naslovom: Poglavja iz
fije (Po M. Mitinu), kijihje v reviji Ljubljanski 4Von leta 1940
prispeval Duan Pirjevec, s psevdonimom Vlado Kersnik. e
nekoliko pregled teh izjemnih tekstov nam
da gre preteno za povzetek Leninovega dela Materiali4em
108 AS 1486, PK KPJ za Slovenijo, partijske organizacije robijaev
v Sremski Mitrovici 1936-1938, Pismo Toreja [Borisa Vojnilovica iz Sremske
Mitrovice] Dragi Drugovi! Centralnemu komiteju KP Jugoslavije o politi-
poloaju v Sremski Mitrovici, tipkan prepis rokopisa, str. 23, t. e. Ij5,
arh. t. 19, ko 2.
259
FORMACIJA
in empiriokritici4em. Da ne gre morebiti za prevod
kaknega dela izpod peresa slavnega pisca filozofskih
kov Mitina, kije bilo sicer zares podlaga serije, kot nam
zuje naslov, dokazuje referenca na Miroslava Krleo, ki ga
avtor primerja z Gorkim.l09 Tekst sestavljajo citati, njim pa sh
dijo kratke razlage; razvidnaje ambicija, da bi avtor predstavil
temeljne teze (npr. V svetu ni razen se
rije, in se materija se ne more gibati kakor v
in prostoru.110) in koncepte (materija)
materializrna. Bistvena za tako sintezo, kijo povezuje izjemno
veliko tevilo citatov s komentarji, so vpraanja, denimo: Kaj
paje materija?; razlaga posameznega problemskega sklopa se
trikrat z ugotovitvijo, kije posebej za
in kratka besedila gibanja tistega
Tak je torej odnos med in racionalnim
momentom spoznavnega procesa.111 V tej seriji citatov, kijih
veejo razlage, je pri navedbah avtorjev teh citatov jasno
vidna med dovoljenim in prepovedanim, ki jo je
vala reimska cenzura. Marx, Engels, Plehanov in Gorki so
navedeni z imeni, Lenin in enkrat celo Stalin pa zgolj z
dalkami V. 1. U. oziroma J. V. S. Marx, Engels, Plehanov -
Lenin in Stalin. Poudarli smo e, da so bili prvi trije veliki
retiki za komuniste brez pomena, kolikor jih v ostrih
teoretskih in ideolokih bojih niso
interpretirali. Toda ta interpretacija je potekala v razmerah, ki
jih je narekovala cenzura, ko javnosti niso bila (in tudi niso
mogla biti) dostopna Leninova in Stalinova dela; manko
ske dostopnosti teh del je po nai tezi citat, ki ga
je treba v tem primeru razumeti kot intervencijo,
ki je bila v tistih veliko tveganje. Taka intervencija
109 Kersnik [Duan Pirjevec], Poglavja iz filozofije. (PO M. Mitinu),
Ljubljanski mon, let. LX, 1940, t. 8, Ljubljana, str. 464.
110 Kersnik, op. cit., str. 375.
111 Kersnik, op. cit., str. 588.
260
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
no ni ostala brez posledic niti za dovoljene legalne klasike:
tudi njihova dela (teze) je doletela redukcija citata. Komunisti,
katerih cilj je bil promovirati Sovjetsko zvezo in
teorijo in filozofijo, so prav tako spodbujali prevajanje in
no izdajanje tiste vrste literature, ki na prvi pogled ni imela
nobene neposredne zveze s politiko. Prav nasprotno, naslovi
teh del so napeljevali, da gre bodisi za literarno fikcij o ali
poljudno znanstveno literaturo za mladino. Tu je treba na
prvem mestu omeniti Kardeljevo knjiico z naslovom Potovanje
sko4i (1934) in podnaslovom Oris gospodarske 4godovine 4a
mlade ljudi, v kateri se na potovanje skozi drubene formacije
v sanjah pod mentorstvom profesorja poda sin
nikega tefan.
112
Drugo pomembno delo je bila
Iljinova knjiga z naslovom Priroda in ljudje. Povesti o borbi
veka s prirodnimi silami, napisana v anru sicer
strijske utopije, ki pa je ni brati samo kot slavospev velikemu
petletnemu planu v Sovjetski zvezi, tudi kot manifest
vizije zdruenega katerega edina vez je v zadnji
instanci enotna znanost:
Treba je zdruiti drobce prirode v celoto, treba je zdruiti ljudi v
eno samo delovno armado. bo zemlja drubena, bo delo ljudi
na zemlji skupno, bo delalo vse po skupnem za
pen smoter kakor eno samo velikansko bitje. ivljenje tega bitja bo
To bitje lahko napravi vse. Imelo bo milijarde rok za delo
in gigantske mogane - enotno svetovno znanost. Vsa priroda bo
govo velikansko gospodarstvo.
113
Narava se brez upira zmagoviti znanosti. Tukaj gre
dejansko za svojevrstno razreitev problema, na katerega smo
opozorili v poglavju (e!: str. 143-150), ko smo
112 Edo Kardelj, Potouanje skozi Mladinska matica v Ljubljani,
Ljubljana, 1934.
113 M. Iljin, Priroda in ljudje. Pouesti o borbi s prirodnimi silami, Naa
zaloba, Ljubljana, 1940, str. 53.
261
FORMACIJA
navali Leninov Materiali4em in empiriokritiei4em. Videli smo,
da je Lenin dal reitev za razlago materije.
Ponovimo: po Leninu so mogani najbolj razvita- oblika
rije; ker pa se materija v svetu (zunanji svet, zunaj
glave: narava in druba) bliskovito hitro spreminja,
to tudi pomeni, da je vselej najmanj en korak pred
zavestjo. Spoznavna teorija materializrna, kot jo
je na tem mestu vpeljal Lenin, se na tej ujame v slabo
Videli pa tudi, da je Lenin nael reitev v
politiki, kar njegovo problematiko s terena spoznavne teorije
na teren vpraanja drubenih razredov. Problem
omejenosti spoznanja, ki ga vselej najmanj za en
korak prehitevajo spremembe v naravi in drubi, preide v
blernatiko zgodovinske produkcije
spoznanja. Iljinova industrijska utopija pa Leninovo
matiko premesti v eshatologiji drube, v kateri
ni nasprotij med razredi, narodi itn., ki tako
kot na zgodovine stoji nasproti naravi, vendar tokrat
ne kot prestraeno in bedno bitje, kot njen popoln
gospodar. In naslov poglavja, iz katerega smo navedli Iljinovo
misel, se tudi v resnici glasi Prihod gospodarja. V skladu z
Iljinovo in s Kardeljevo knjigo je trditi, da je bil
ski obeh izdaj, ki sta se sicer vpisovali v anr otroke in
mladinske literature, na neki izpodbijanje anra
ga, kije v literarni produkciji veljal za podrejenega
literaturi za odrasle veliki roman). V temje ta mark.--
praksa presegla ideoloko delitev na mladino in
sle, delitev, ki je temeljila na buroazni ideologiji gospodinj-
stva.
je trditi, da je imela praksa citiranja tek.--
stov povsem funkcijo v jugoslovanskih kaznilnicah
in zaporih, skozi katere je v prvi polovici let, t. j.,
aretacij, lo na stotine komunistov. V znani
nici v Sremski Mitrovici je bilo leta 1933 zaprtih priblino 240
262
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
komunistov, ki so si po dolgem boju z upravo (tudi z gladovno
stavko) izborili skupne prostore, v katerih so se preteno
aktivnostim, povezanim s tudijskim deIom.114
njeno arhivsko gradivo, vsaj tisti del, ki ga hrani Arhiv
Republike Slovenije, vsebuje dokumente o delovanju
komunistov, ki so bili tam zaprti, tako v prvi polovici kot tudi
v drugi polovici let. Dokumenti razkrivajo turbulentno
zgodovino gibanja v tistem obdobju. Po tem ko je kralj
Aleksanderrazglasil diktaturo (1929),je KPJ izdala poziv o
roeni vstaji, pri se je opirala na ocene VI. kongresa
kominterne o sploni krizi kapitalizma in o nastajanju
revolucionarnih je februarja 1929 dobilo
direktivno pismo, na delavski razred in kmete paje KPJ
vila razglas s pozivom na oboroeni revolucionarni boj za
itev reima in za oblast delavcev in
toV115. Posledice so bile katastrofalne; reimski aparat se je
odzval z aretacijami in drugimi represivnimi
ukrepi, ki so popolnoma dezorganizirali partijo; njeno vodstvo
seje leta 1930 umaknilo na Dunaj. Do prve obnove gibanja je
prilo v obdobju 1932-1934, ko seje tevilo organiziranih
nov s 300 na 2834. Leta 1935 je CK KPJ, kije bil e
vedno v tujini, vzpostavil posebno vodstvo v Jugoslaviji
(zemaljski biro - v nadaljevanju: biro); kraljevemu
mu aparatu je spomladi 1936 uspelo aretirati
tega biroja. Hkrati je prilo na nivoju glavnega vodstva do
kadrovskih sprememb, kijihje terjala kominterna, kije bila
izjemno nezadovoljna z delom KPJ, Josipu Brozu (Titu) pa je
podelila mandat, da v Jugoslaviji vzpostavi centralno vodstvo.
Najbolj sta bili leti 1937/38. Zavoljo organizacijskega
kaosa, ki gaje kominterna kot znamenje popolne
funkcionalnosti, KPJ ni niti malo ustrezala idealnemu tipu
114 Zgodovina ZKJ, op. cit., str. 113.
115 Op. cit., str. 106.
263
FORMACIJA
delovanja, kakor smo ga opisali zgoraj. Kljub porastu
je grozila ukinitev jugoslovanske partije. Hkrati se je v Parizu
formiralo paralelno vodstvo KPJ. Zgodovinopisje to
nje pojasnjuje, da vodilnemu ni bila znana
na mandata, ki gaje Tito dobil od kominterne. Hkratije bilo v
Moskvi, v sklepne faze proti trockistom,
jevcev, buharinovcem itn., aretiranih in likvidiranih veliko
vodilnih KPJ. Pravzaprav so bili ustreljeni oziroma
odposlani v neznano skoraj vsi nekdanji prvi sekretarji KPJ. 116
Jugoslovanski komunisti so bili takrat razkropljeni med
Madridom, Moskvo, a tudi Vladivostokom ... (Jugoslovanske
komuniste - najpogosteje kot Srbe - v sovjetskih delovnih
omenjata v delih tako A. Solenicin kot tudi V. ala--
mov.) Delovanje kaznilnike partijske organizacije v Sremski
Mitrovici moramo obravnavati v kontekstu teh dogodkov.
Dokumenti za vse obdobje kaejo neverjetno intenzivno
dijsko aktivnost, pri kateri najbolj izstopaUo) tudi}predavanja
iz ekonomije. O tem ohranjeno tudijsko
divo, ki gaje napisal Josip v prestajanja kazni v
Sremski Mitrovici; je bil nekdanji sekretar partijske
celice v Cerknici, ki je bil na procesu proti Notranjcem leta
1933 obsojen na tiri leta robije. Po nai oceni je gradivo na}
verjetneje nastalo okoli leta 1934. Gradivo, ki v rokopisu
ga 360 strani v zvezku (velikosti papirnega
mata A5), ima naslov Kratek kur4 ekonomije. Delo je
enkraten poskus sinteze Marxovega Kapitala (1. in III. zvezek),
Engelsovega Anti,Di1hringa in I:z;vora druiine, privatne, lastnine
in driave, Leninovega Karla Marxa, nekaterih spisov Sime
Markovica, Borchardtove priredbe Kapitala, Kautskega, Varge,
Leninovega Agrarnega vpraanja in Imperiali4ma, Stalinovih
Osnovnih problemov lenini4ma, Jovanoviceve Narodne
116 Cf: Avgust Lenik, "The Development of the Communist Movement in
Yugoslavia during the Comintern Period, op. cit., str. 53-58 Cf tudi:
Zgodovina ZKJ, str. 104-157.
264
DIALEKTI KA VSEBINE IN FORME
mije in e bi lahko natevali. z razmejitvijo proletarske
ekonomije od burioazne ekonomije, nadaljuje
S konceptom produkcijskega potem pa se
posveti Marxovi teoriji vrednosti, s konceptom blaga.
Temi blago-denar je namenjenih kar 63 strani. poglav-
ja in podpoglavja ne ustrezajo povsem Marxovi razdelitvi iz
prvega zvezka Kapitala, je teh 63 strani v shematskem pogle-
du popolnoma skladnih s prvim oddelkom prvega zvezka
Kapitala. Avtor ne izpusti teme blagovnega fetiizma, to je zelo
pomembno, saj bi teoretike, ki so se tedaj s tem konceptom
ukvarjali (s pomembno izjemo Lukacsa), lahko preteli na
prste. Iz tegaje razvidno, da se ni opiral na Borchardtovo izda-
jo, takrat, a tudi pozneje, nadvse pripravnim ki
ne samo, da ne obravnava blagovnega fetiizma, prvi
oddelek Kapitala izpusti v celoti. Borchardt z
Blagom, ceno, profitom, t.j., s tretjim zvezkomKapitala. te-
vilo citatov se ko preide na sodoben
razvoj kapitalizma, ki ga razlaga z Leninom, vendar
to v tem konkretnem primeru ni bistveno. Bistveno je, da se
gradivo s problemom blagovne produkcije v Sovjetski
zvezi, t. j., s fundamentalnim problemom, s katerim se je v
desetletjih po drugi svetovni vojni ukvarjalo veliko ekonomi-
stov in teoretikov nasploh. To je bila tudi po-
membna kritike drubenih razmerij v Sovjetski zvezi.
popolnoma povzema avtorje, je v
resnici pomembneja izpeljava vezi med Marxovo teorijo vred-
nosti in sovjetsko teoretsko (navaja Stalina) in prak-
so. In kot smo videli, je na tej (znova) tudi
leta 1952.1
17
Povsem funkcijo imajo citati klasikov v pismu
Toreja (Borisa Vojnilovica) Centralnemu komiteju KPJ leta
117 AS 1486, PK KPJ za Slovenijo 1920-1940, Kratek kurz eko-
nomije, ko 2.
265
1
FORMACIJA
1938. Opiramo se na prepis tega dokumenta iz leta 1960, ki
obsega 54 tipkanih strani v A4 formatu; original je rokopis na
osmih (velikost A8 formata). Tore v pismu CK-ju odlo-
obtobe o domnevni liniji partijske
organizacije v Sremski Mitrovici, ki da se ne ravna po liniji VII.
kongresa kominterne. iz pisma je razvidna obto-
ba CK KPJ, da kaznilnika organizacija misli, daje glavni
strateki udar mednarodnega gibanja usmer-
jen proti socialni demokraciji. Tore odgovarja tako, da pokae,
da tovarii iz CK ne razumejo Stalinove izpeljave razlike med
strategijo in taktiko, in svoj odgovor ponazarja z dolgim cita-
tom iz Stalinovih Osnov lenini:mI.a, hkrati pa e omeni Leni-
novo delo otroka bole4en komuni4ma. Po tem klju-
naj bi partijska organizacija iz Sremske Mitrovice pravilno
razlagala resolucijo VII. kongresa kominterne, kije spremeni-
la taktiko, ne pa tudi strategije.
118
Tore ta argument opremi s
kratko zgodovino svoje partijske organizacije; posebej omenja
postopno opustitev tudijskega materiala, ki je nastal v cigla-
ni (zaporniki so tako poimenovali kaznilnico) v obdobju med
letoma 1931 in 1936; prizna, daje bilo sektatva v par-
tijskem materialu v letih 1934-1935; toda hkrati poudari, da
so sektaki boji potekali tudi v Firmi (partiji), zaradi so
v ciglano prili ljudje tako iz leve kot desne frakcije. Tore potem
zanimivo opie odnos med ciglano in zunanjim svetom, v kate-
rem je mestoma zaznati pravo paniko, ker aktualna
partijska literatura ne prihaja zadosti aurno. Nadalje pie o
obstoju bande, ki pijonira in provocira, faistom
pripoveduje, da se v Sovjetski zvezi godijo da
tam streljajo ljudi (1938!). Prav tako nakae, v kaknem polo-
aju delujejo ele komunisti v drugih dravah - zlasti nacisti-

Tovarii, mnenja sem, da morate upotevati, e piete o nai teo-
118 AS 1486, pismo Toreja CK KPJ, str. 27-29, t. e. l/5, arh. t. 19, ko 2.
266
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
retski, kakor tudi sploni odtujenosti, da mi v ciglani zelo teko sle-
dimo Firmi, ker je zelo teko nabavljati materiale. Le poglejte v zgo-
dovino ciglane, pa boste videli, kako se je reevalo to vpraanje vse do
leta 935. Dotlej so z veliko R. Luxemburg in -
vsi so se z njo strinjali. Na drugi strani pa so Hilferdinga.
Kar zadeva trockizem, pa so nekateri zaprti tovarii mislili, da je do
njega prilo zaradi osebnega spora med Stalinom in Trockim. O poli-
tiki K. 1. in politiki firme sploh niso imeli pojma, njihova pa
so bila v popolnem nasprotju s VI. Kongresom, in to ne samo s poli-
tiko nae firme, z najosnovnejimi teoretskimi pojmi mark-
sizma. Takih ciglanje danes veliko v pa tudi drugje, ki za VII.
kongres sploh e niso sliali. [ ... ] Tovarii, neizpodbitno dejstvo je, da
smo mi - je tudi do nas vselej prispel material z nekaj
zamudo - kljub vsemu bili v nabavi materiala hitreji od mnogih orga-
niz. Nekaj primerov: Mi smo v 1. 1936 prejeli VII. kongr. Cela vrsta
org v nai deeli (to vem od tovariev, ki so prili v januarju, februar-
ju, marcu, aprilu 1936) tega ni imela. Ti tovarii so ta material
prebrali pri nas. [ ... ] Za olo smo morali razmnoiti vse materiale, od
15 do 20 izvodov, poleg tega smo jih prevedli sami. Iz VII.
kongr. smo prevedli vse referate in resol., mnoge izmed Leninovih
izbranih del, Stalina, mnoge materiale nae Partije, aprilski plenum,
januarski razglas, februarsko resolucijo, iz Golie, Vukovica,
razredni boj itn. itn. V letu 1936 je bilo razmnoenih 120000 strani,
v letu 1937 pa 140 000. Ker smo ele pred kratkim dobili pisalni stroj,
smo morali vse te materiale prej lepo prepisati s hektografskim
pajih potem razmnoiti s ciklostilom.1
19
Tore mimogrede omeni, da bo to poslal tudi dedu
(kominterni). 120
Prehajamo na tudij komunistov
v vojnem Glavne institucije, v katerih so tedaj potekale
tudijske aktivnosti, so bile partijske ole, partijski in
za aktiviste OF. Omejili se bomo na prve. Ded je junija
1941, po napadu na Sovjetsko zvezo, KPJ poslal tole
119 Op. rit., str. 24-26. (Prev. iz srbskega jezika je moj.)
120 Op. rit., str. 29.
267
FORMACIJA
dovolj dobro znano navodilo: Upotevajte, da je v zdajnji
etapi govora o osvoboditvi izpod suenjstva in ne
o revoluciji.121 Med vojno je KPS postala bistve-
no organizacija, kot je bila v obdobju pred vojno,
v institucijah ljudske oblasti pa so bile bistveno
ugodneje infrastrukturne razmere za irjenje njenih idej in
vpliva. Do teh pomembnih sprememb je prilo po letu 1943,
ko je KPS sprejemati nove Razlog za
to je bil preprost, saj so se vrste v prvih dveh vojnih
letih v tistem je padla
okronih in pokrajinskih aktivistov.1
22
(Med vojno je na
Slovenskem po nekaterih ocenah padlo 5000 komunistov.)
Jeseni 1943 je imela KPS priblino 2900 in 1100 kan-
didatov, na koncu vojne pa 13 000 V KPS in SKaJ je bila
do leta 1944 kar polovica vseh partizanov.
123
Kriteriji za vstop v partijo so se temu primerno bistveno zni-
ali, religioznost kandidata in nerazgledanost, na
primer, nista bili ovira. Vseeno pa seje od partijskih
zahtevalo, da so aktivni tako v partijski celici kakor tudi v eni
izmed organizacij osvobodilnega gibanja.
124
V skladu s pove-
so partijskih organizirali prav v
tistem obdobjU, t. j., po letu 1943. V glavnem je lo za kraje
ki so trajali v le nekaj tednov, namenjeni pa
so bili preteno za komisar je in njihove
za katere se je ob prihodu na tako dokumenti, zelo hitro
pokazalo, da nimajo najboljega znanja.
Pravzaprav, nobenega znanja. Vodja partijske ole
XVIII. divizije je v z dne 31. XII. 1943, Na poloaju,
CK KPS tole:
121 Cit. v: Neven Borak, Zdenko Jasna Fischer etal., op. rit., str. 621.
122 Op. rit., str. 647.
123 Op. rit., str. 708-709.
124 Op. rit., str. 708. ef tudi: Vida Deelak vpraanje
partije Slovenije 1941-1945, op. rit., str. 416.
268
DIALEKTI KA VSEBINE IN FORME
Vsi so prili V z veliko eljo in hotenj em po spoz-
nanju marksizma-leninizma. Treba je upotevati, da so imenovani
partijci (5 jih je bilo sprejetih 1941, 6 je bilo sprejetih 1942, 17 pa je
bilo sprejetih 1943) in da vsled tega niso prinesli s seboj nikakega -
znanja in poznavanja teorije.
1Z5
Metoda tudija pa je bila taka:
Snov je bila obravnavana po preizkuenem pedagokem
od blinjega k daljnemu, od konkretnega k abstraktnemu. Vsled tega
je na prvem mestu tema Osvobodilna fronta, ki daje konkretne
osnove za nadaljne razvijanje snovi. Na kraju vsake obravnavane teme
piejo kurzisti glavna vpraanja iz obravnavane snovi in kratke odgo-
vore.
1Z6
Temelj tudija je bil na teh olah doslej e
krat omenjeni Kratki kur:4 :4godovine VKP(b), zadnja velika in
najvplivneja interpretacija zgodovine ruske revolucije, ki je
bila prevedena v tevilne svetovne jezike. Velik dele mladih
komunistov se je preko nje z marksizmom.1
27
Knjiga je prila v Slovenijo leta 1939, leta 1940 so v
Makarski organizirali partijski namenjen prvemu branju
tega pomembnega teksta. Delo je torej prilo do komunistov,
ki so delovali v Jugoslaviji, precej pozno, na pred oku-
pacijo. Po oceni zgodovinarke Vide Deelak so bolj siste-
tudirati Kratki kur:4 na Slovenskem dejansko
ele poleti 1943, torej v resnejega organiziranja partij-
skih

Kako so sluateljice in sluatelji razumeli Kratki kur:4
VKP(b), e zlasti razdelek 0 in zgodovinskem
125 AS 1487, CK KPS, Vojake ole, Partijska ola XVIII. divizije.
o partijskem kurzu, 31. XII. 1943, arh. t. 1403, ko 16.
126 Op. cit.
127 Boidar Debenjak, metoda plus teorija,
v: op. cit., str. 155-157.
128 Mag. Vida Deelak 0 tudiju kratke zgodovine VKP(b), Borec,
t. 5/6/7, Ljubljana, 1990, str. 586-587.
269
MARKSISTI FORMACIJA
materializmu? Gre za razdelek, katerega dvajset odstotkov
sestavljajo citati iz Marxa, Engelsa in Lenina, pove-
zani z nizom tavtologij. Recimo:
materializem je svetovni nazor leninis-
partije. Imenuje se materializem, ker je njegova
obravnava prirodnih pojavov, njegova metoda prirodnih
pojavov, njegova metoda spoznavanja teh pojavov a nje-
gova razlaga prirodnih pojavov, njegova teorija

Ocene organizatorjev so zelo suhoparne in zanje ne
moremo potrditi, da se nanaajo neposredno na Kratki kun
gredo nekako takole: dobro obvlada, srednje dobro
obvlada teorijo, ima srednje dobre
monosti za nadaljnji razvoj, ima veselje itn. pa so
v svojih katerih naslov je bil po abloni pri vseh
enak - Moja akcija na terenu po povratku iz partijske ole,
odgovarjali, da so ker zdaj poznajo ali celo
obvladajo teorijo, znanost marksizma-leninizma. je
trditi, da obstaja samo eno opaanje, ki ga lahko brez
tveganja pripiemo tudiju Kratkega kur:4a oziroma
njegovemu najbolj poglavju - izredno
pogosta opazka organizatorjev, da sluatelji ne razumejo
tujk.130 Povedano temeljni koncepti, ki so sijihjugo-
slovanski marksisti tako zelo prizadevali popularizirati, so
postale navadne besede, kijihje z malo truda zgolj pre-
vesti v jezik. Praksa prevoda je v tem primeru
ali pa vsaj devalvirala citata, torej definicije, ki v
izvirnem besedilu (varuje) pomensko vrednost kon-
129 Arhiv Republike Slovenije, AS 1887, Zbirka NOB tiska - broure,
Zgodovina VKP/B/ P-IV., arh. t. 439, ko 12. Na naslovnici poglavja, kije bilo
zamiljeno kot separat, je zapisano: razmnoeno 19. X. 1943. Oznaka
OT-Kranj, ki je na levem robu platnice in ki je najverjetneje dodana pozneje,
pa brkone pomeni, dajoje natisnila Tehnika Kranj.
130 Vida Deelak 0 tudiju kratke zgodovine VKP(b), op. cit., str.
588.
270
DIALEKTIKA VSEBINE IN FORME
cepta. koncept postane zgolj tujka, prevod nadomesti prvo
(citatno) definicijo z novo definicijo, kije nastala skozi prakso
prevajanja. Za ilustracijo bomo navedli nekaj primerov takih
prevodov, ki smo jih nali v zapiskih Vladimirja Kokolja, -
mestnika politkomisarja, kije obiskoval partijsko oziroma
jevsko olo spomladi 1944. V njegovem zvezkuje najti
stran, z datumom 14. III. 44. Tujke. Nekaj
rov: radikala = - brezobziren; =
VKPB = Vse ruska partija Boljevikov;
zem = nasilnost; evolucija = razvoj; Kaj je Leninizem =
ninizemje Marxizem v dobi imperializma in proletarske
lucije; ideolokih = relativen = odnosen = odvisen. 131
Pri Zorki pa je najti tale zanimivi
prevod: dialektika = modernega gledanja. 132
Boris Ziherl se je v povojnem predavanju na temo Kratkega
kur.za VKP(b) pritoeval, da se ob tej knjigi predvsem
na pamet datume, dogodke in druge podatke, skratka,
Kratki kur.z obravnavajo kot kratkomalo zgodovino,
no gibanja [ ... ], zanemarjajo pa njegovo teorijo:
. Tam stoji, daje zgodovina VKP(b) v akciji.
Kaj se to pravi? Kaj je to marksizem-leninizem? Mi vemo, daje
teorija najnapredneje drubene plasti, tj.
ga razreda, da je kakor ga je Stalin definiral,
posploevanje izkuenj iz borbe delavskega razreda
deel. Vsaka teorija ni drugega kakor posploenje rezultatov
opaanja. Ko sta Marx in Engels ustvarila marksizem
[ ... )133
.. AS CK KPS, Belenice in zvezki par-
tiJske In skOjevske sole, VladImIr Kokolj, arh. t. XV/1945-2, ko 1.
132 AS 1500, Belenice in zvezki partijske in skojevske ole
Zorka, arh. t. XV/1945-2, ko 1. '
. 133 .Boris Ziher:, "Pomen in zgodovine VKP(b) s poseb-
mm oZIrom na nas o problematiko, v: op. cit., str. 224.
271
MARKSISTI FORMACIJA
Poglavitna dokumentov
nja na Slovenskem v vojnem je ta, da se iz njih izgublja
referenca na kominterno. Moskva sicer ohranja status
ne avtoritete e naprej, tudi kar zadeva
tekstov in njihovih razlag. Toda hkrati je iz
kretnih branj in tudi partijskih ol, v katerih so
namenjali poudarek predvsem zgodovini OF, razvidno prav to,
na kar opozarja Boris Ziherl. Zgodovina VKP(b lje postajala vse
bolj zgodovina VKP(b), ob kateri je obstajala zgodovina
bodilnega gibanja na Slovenskem, ki je bila povezana z
bodilnim gibanjemjugoslovanskih narodov. Do prelomaje
lo tedaj, ko je jugoslovansko vodstvo v
birojevskega spora izreklo ostro kritiko Sovjetske zveze, ki je
bila tudi podlaga za novo zgodovino mednarodnega
ga gibanja. To zgodovino so napisali
ji desetletja pozneje, teoretski prelom pa so naredili
filozofi in sociologi konec let oziroma let.
272
VI.
RED PREPROSTIH STVARI
Solaris
Solaris Tarkovskega [1972]. Najbolj grozljiv element filma:
posnetek zaslievanja pilotajkozmonavta Burtona o tem, kaj
je videl v atmosferi Solarisa. Burton da je videl lik
pa mu seveda ne verjamejo. V normalni
ciji bi ga imeli za norega - toda ne! se niti ne nasmehne.
bi vsaj kdo, iz ozadja, prasnil v smeh ali vsaj
maknil ustnice. Ne; vsi so neznosno akademsko hladni. Na}
huje od vsegaje njihova popolna racionalnost, ki se kae v
ril ni korektnosti metode, ki celo prakticiranje
stotelovske teorije argumentacije: denimo, da ste to 4ares
li, potem ... Ta potem, drugi del povedi, je vselej - pilot
tako ostaja ujetv liku patronizirane figure. Zdi se, daje Burton
za svoje zaslievalce zgolj privesek pravega objekta - planeta
Solaris, za katerega nekateri sklepajo, da je sam
stanca. Burton je neke vrste medij te substance. To se potrdi
ele, ko pride Kris Kelvin na vesoljsko postajo, ki kroi v
ti Solarisa in na kateri se prikazujejo bitja, in neznane
substance, ki jim tamkajnji dajo delovno ime
skovalci. Za njihovo prikazovanje razvijejo tudi posebno
tezo: obiskovalci so vidna materializacija dela sanj
navtovvesoljske postaje. Sila, ki utelea te sanje, je po isti
tezi planet sam; bodisi kot oblika komuniciranja te
273
FORMACIJA
substance, bodisi kot reakcija na bombardiranje z
mi arki, ki so ga znanstveniki opravili venem izmed
sov. Burton se vznemiri. Gnusi se mu pokroviteljski
nos, ki ga je deleen in v katerem je podrejeni
Pravzaprav je najhuje, da znanstveniki povsem
nost, da je nekaj videl, vendar nikakor ne tega, kar sam trdi,
daje. Tretje osebe se na tem sestanku pogovarjajo, da on ni
kvalificiran, da bi dajal znanstveno adekvatna o
ri, kijo je videl. Vse to pa se dogaja v ko po mnogih letih
raziskav nekateri govorijo o krizi solaristike.
Stari znanstvenik, Krisov vzroji nad sinovim
teljstvom do Burtona; gre sicer za edini protest take vrste v
filmu. Kris zadnje popoldne pred poletom podeelsko
hio svojega na posestvu se takrat mudi tudi Burton.
Kris izjavi, da se dogodki na Solarisu upirajo sleherni
ciji - konceptualizaciji. O tem planetu je veliko znanega, zlasti
kar zadeva opise nekaterih fenomenov, vendar se doslej e
nikomur ni povezati spoznanih dejstev v
znanstveno shemo. Vse hipoteze so nezanesljive. Burton se
zato jezi, ker mu znanstvena skupnost izrecno odreka
no monost, da bi njegovemu videnju priznala konceptualni
pomen. Kris je na drugi strani raztresen, v
bistvu zlomljen e iz prvih kadrov je jasno razvidno, da
je doivel nenadomestljivo izgubo. Veranda hie
stvenika. Kris obstoji na deju, hkrati pa sije sonce.
jabolko na mizi in modre skodelice zmalo kot daje nekaj
prekinilo prijetno kramljanje v nedeljskem
popoldnevu. De, ki ga ni pa saj ni ko
pa e vedno sije sonce. Lije kot iz kafa, toda Kris se za to ne
zmeni. Kamera Tarkovskega nam z velikim trudom niza
be narave na podeelju, predvsem njeno gibanje in
valovanje. Ob skednju se spogledujeta dva majhna otroka.
(Oba sta podobna glavnemu junaku Krisu injunakinji,
njegovi pozneji obiskovalki.) nenadoma zbei pred
rebcem (ki je brez kobile); pravi mali Hans, toda brez
274
RED PREPROSTIH STVARI
kega konjskega falosa. V hii gledajo film - posnetek
Burtonovega zaslianja. Zbrano. Kris zunaj Burtonu brez
zadrka pove, da mu ne verjame, pa v resnici e Ne
samo, da ga zanima potrditev oziroma ovrba -
tez o Solarisu, ampak daje tudi zelo jasno vedeti, da mu je
popolnoma vseeno za Burtonovo stisko. Kris - tako kakor vsi,
izjema je le njegov - deluje kot hladen znanstvenik; pravi
sluga napredka, ki ima na voljo zanesljive in objektivne
de znanosti - njeno logiko. Na tem nivojuje
stavljena razlika, ki ustreza razmerju zdravnika iz herojske
dobe moderne zahodne medicine (ne analitika!) in pacienta.
Krisovo zavrnitev Burtonovega videnja bi lahko primerjali z
diagnozo zdravnice iz Solenicinovega romana Rakov oddelek,
ki na vpraanje pacienta Pavla (Saj vendar
nimam raka. To ni rak? Doktor? Saj ni rak?) odvrne: Ne,
da ne.l Tukaj ni bistveno, da zdravnica v resnici dobro ve, da
ima njen pacient raka, niti ne, da pacient to ve tudi sam, e
da pacient ve, da njegova zdravnica to dobro ve, in obratno;
bistveno je, daje pacientova vednost, kamor sodijo
stave - morebitne vizualizacije irjenja bolezni po telesu in
strahovi ter tesnobe o njegovem lastnem stanju -, za potrebe
dejanskega zdravljenja po svoji vsebini popolnoma
na; e dejansko ogroa sam proces zdravljenja: na primer,
potencialno obnaanje bolnika, demoralizacija drugih,
skratka vse, kar bi lahko v operativni poseg vrinil o
tingenca; se pravi nekaj, kar je za standardizirane operativne
postopke, ki so nastali kot rezultat teorije in prakse pozitivne
znanosti, z mnogimi redukcijami nestalnih fenomenov, po
definiciji zunanjost. Objektivna znanost proti obskurantizrnu.
No, v naem primeru pacient (Burton) zavrne zdravnika.
Zdravnik (Kris) se zavoljo tega ne vznemirja, navsezadnje ga
1 Aleksander Solenicin, Rakov oddelek, 1, Delo, Ljubljana, 1971, str.
5, prev. Janez
275
FORMACIJA
zanima realnost planeta Solaris in ne meglena predstava o
Solarisu v Burtonavi glavi. Prav lahko bi Burtonu zabrusil:
Reitev za tvojo dilemo je zunaj tvojih predstav; nanje lahko
odgovori samo pozitivna znanost - v tem primeru solaristika, ki
pa trenutno morda preiivija krizo. Red njenih konceptov
prav ne obstaja (Solaris se upira vsem naim
jam); ko jih bomo nazadnje sestavili, bodo blodne predstave
jih misli doiivele pomiritev skozi urejen sistem konceptov; podoba
bo takrat postala navaden oblak ali kaj oblaku
nega. Tvoje obsedenost, ki se je reducirala na
no podobo, je in bistveno v resnici si
docela nekoristen.
Razlika zdravnik - pacient je Krisu dejansko izsiljena,
ni se hotel z Burtonom pred poletom proti
larisu: Zakaj si ga povabil prav na zadnje popoldne pred
mojim odhodom! Kris svojemu
Krisu ni dobro, to je kot njegovo odsotnost v
deju pozneje razjasni to, da e deset let aluje za eno Hari, ki
je naredila samomor. Zanimivo je, da za razlog te njegove
zagrenjenosti izvemo ele, ko se mu na vesoljski postaji ena
(Hari) vrne kot obiskovalka. Njene vrnitve nikakor ne
moremo za vrnitev - morda pa bi lahko
rekli, da gre za vrnitev jasno je da
se Kris presneto dobro zaveda, kaj ga popolnoma se tudi
zaveda vseh napak, kijihje zagreil v svojem razmerju s Hari,
le da tega nikomur ne pove; pove ele takrat, ko se Hari
sedno materializira pred njim; ne kot beseda ali meglena
ba v daljavi, kot neposredno otipljiva stvar.
Obiskovalcem celo strukturo, ki se
no razlikuje od atomske sestave. Kris se na tej
znanstvenemu postopku upre in se znajde v poloaju Burtona;
Kaj si sploh naredil, od kar si priel na postajo, razen da spi
in se ukvarja s svojo 'eno'? Len si in nekoristen! mu
276
RED PREPROSTIH STVARI
si dr. Sartorius. Nikar ne preoblikuj znanstvenega problema
v nepomembno ljubezensko zgodbo! ga brez upanja na uspeh
opozori dr. Snaut. Tudi amerika verzija Lemovega Solarisa v
reiji Stevena Soderbergha (2002) ni upotevala tega
la.
Lahko bi rekli, da se zgodbe znanstveno
nov Stanislawa Lema, predvsem mojstrovini Eden (1959) in
Solaris (1961), dogajajo v realizacije Iljinove utopije. Na
prvi pogled se zdi, da so znanstveniki' tako edini akterji
teh pripovedi; nikoli ne izvemo, kdo (ali kaj) gradi vsa tista
zvezdna plovila in postaje. Protislovje med in umskim
delom - Iljinova podmena in ultimativna
pija - je odpravljeno; vsi problemi nastajajo, se
jo in razreujejo v polju vednosti. Lemovi romani na
videz reejo znanost od njene drubene baze, prav tako kot se
vesoljski modul od lastne rakete. Znanost de facto izgubi
ideoloki videz odseva materialne baze - v teh romanov
je to sicer e vedno pogled v marksizrnu -, in dobi
status samostojne produkcije, v stiku s tujimi svetovi pa
sko edine produkcije. e lahko bi celo rekli, da je
stvena proizvodnja novi produkcijski
Dinamika Lemovih romanov temelji na zapletih, ki jih
generira neujemanje med konceptom in opazovanim
tom.2 V Solarisu, na primer, so prav tisti
ji, ki ne dvomijo o tistem, kar vidijo: pilot Burton, pozneje pa
tudi Kris. V grozljivkah je trenutek, ko se koncept
skladno ujame s pojavom, vrhunec fabule. Po njem se
ki sukati z bistveno hitrostjo. Stephen King je v
2 cf: Fredrick Jameson, Archeologies of the Future. The Desire Called Utopia
and Other Science Fictiom, Verso, London in New York, 2007, str. 107-118,
121-123.
277
FORMACIJA
eni izmed svojih kratkih zgodb to pravilo v
sam oris trenutka zapleta:
Mary je e odprla usta in hotela da se moti. Kljub temu da se
ji je vse skupaj zdelo noro, zdaj ni mogla zanikati, da
natakarica ni drug kot e leta mrtva bluesovska pevka Janis
Joplin. e predenje lahko kar koli izrekla, jo je znova spreletel ta
blisk, preblisk, kije nejasno podobnost spremenil v nedvoumno
poznanje [positive identification).3
Za sleherno umetnino je bistvenega pomena ekonomija
takih trenutkov oziroma prelomnih ki
ko dogajanja. V raznovrstnih anrih in njihovih oblikah
ni/kratke zgodbe) tako obstajajo ekonomije razvijanja
zapletov; lahko bi govorili o taktikah stopnjevanja
in konfliktov. Ko Kris opusti dvom, da je
obiskovalka - delovni koncept, s katerim njegovi kolegi
nenavadne pojave - v resnici njegova ena Hari, de
facto preneha biti znanstvenik; stopi v konflikt s kolegi, ki s
tem konceptom ohranjajo varno razdaljo do nenavadnega
fenomena. Na tej se tenja solaristike - objektivno
spoznanje o fenomenih nenavadnega planeta Solaris -
e, daje blef. (Toda blef, v katerega akterji verjamejo.) Vse kae
na to, da znanstveni skupnosti v resnici kriza solaristike na}
bolj ustreza; reprodukcija njene proizvodnje, kar tudi
njej razmerja, je s tem zagotovljena: znanstveni
poskusi se lahko nadaljujejo v nedogled, razvijajo se
ole, smeri itn. Vse je dovoljeno; od bombardiranja planeta do
navadnih analiz njegove plinske sestave. Konec
Solarisa nikakor ne prinese razjasnitve, zakaj se junakom in
junakinjam zgodbe te nenavadne dogajajo; prav tako ne
izvemo, zakaj se planet Solaris upira znanstveni raziskavi. Lem
3 Stephen King, "You Know They Got a Hell of a Band, v: Nightmares &-
Dreamscapes, Pocket Books, New York, 2009, str. 396. (Prev. iz angl. jezika je
moj.)
278
RED PREPROSTIH STVARI I
je venem izmed svojih esejev, sicer kritiki amerike
ne fantastike, zapisal, daje odsotni vzrok (izvor) zelo
ben za dogodke v fabuli; ostro je zavrnil naivno verovanje v
tako knjievnost, ki bi svojemu neposredno -
varjala na vsa vpraanja.
4
Po se Solaris razlikuje od Carmen?
V Solarisu Kris kratko malo obstoji v deju; kamera ga mo}
strsko spoji z ambientom: skodelice za v
katerih se mea s toplimi kapljami deja zgodnje jeseni.
Film Carmen [Metod Pevec, 1995] v uvodnem delu premore na
videz enak prizor; Carmen tudi tukaj obstoji v deju, in
dobno kakor Kris daje vtis, da je povsem zlomljena,
prava razvalina ivljenja: minka na bledem obrazu,
pobarvani skutrani lasje; njena prva beseda, kijo
glasno med popoldansko mao v zadnji klopi, pa je
pizda!. V je torej katastrofalna razlika v
merjavi z mojstrovino Tarkovskega? Carmen ne miruje, pa
vzame vrtnico in jo dvigne nad sabo, kamera pa nam jo
blia. dolgo smo prisiljeni opazovati Carmenin obraz
in poletni de, ki pada na vrtnico, usmerjeno proti nebu, ki se
dviguje nad ljubljansko stolnico. Vpraanje. Zakaj lik
nega odtujiti v tisto vrtnico? Naa stava se opira na
tek slovenskemu filmu, ki ga lahko najdemo v
jih. Najstroji sodniki slovenskega filma
jejo z gledalca s simbolizmom in cenenimi ter
metaforami. Temeljni projekt slovenskega filma v
bil, da ponudi gledalcu nekaj novega; tisto novo naj bi
bilo proizvedeno skozi diskontinuiteto z domnevno togost jo
filmske produkcije, na katero sta menda
4 Stanislaw Lem, Philip K. Dick. Vizionar medu ariatanima, Futura.
za znanstvenu fantastiku i beletristiku, t. 128, Zagreb, 2007, str.
104-127.
279
MARKSISTI FORMACIJA
skala birokratska samovolja in konservativizem totalitarnega
reima. Toda vse, kar smo dejansko dobili, razen ustanovitve
Filmskega sklada, je Nataa Barbara ki proti
nemu nebu steguje vrtnico. V je tega dolgega
mu prizora? Ne samo to, daje vsakrna monost
tve popolnoma to se pravi, da ni .
viti distance, s katero bi lahko razvili refleksij o in
samostojno proizvedli nov predmet opazovanja; e veliko
huje je: oropani smo celo za sladek, uitek, ki nam
ga, denimo, dajejo tudi najbolj pogroni in cene ni ameriki
akcijski filmi. Oguljene kavbojke (nikoli ne pomislimo, kaj
simbolizirajo, prej se utegnemo vpraati kdaj, kje in po kakni
ceni, s kaknim namenom in upanjem na so
ki kupili?), usnjeni kornji, prah, ibrovke,
zlati prameni, zlepljeni z mesnatimi ustnicami,
seks, kri, motorji, avtomobili in tovornjaki. krogel;
prologi so na minimum. Z naglico smo
njeni v divjo hitrost triviaIne filmske fabule: vse drvi, prica,
se kavsa in ravsa. Skoraj ni za iskanje simbolov, in ko jih
nazadnje najdemo - jih sploh najdemo, je filma navadno
konec. Pri Carmen ni tako. Bistvena razlika je ta, da gledalci
vemo, da smo s simbolom. Blokirani smo v
nji lastnega predmeta opazovanja, ker je to z vso brutalnostjo
opravil reiser namesto nas! Glavni problem tega simbola pa
je, da presneto dobro vemo, kaj naj bi pomenil - in prav to, da
vemo, nas iritira do obisti. Simbol vrtnice, ki jo v nebo moH
Carmen, kajpak aludira na njeno ranljivost/ranjenost in tudi
zmonost raniti - a daje taka, smo dobro vedeli e pred njeno
gesto. Jezi nas tega simbola. Kako to, da je ta
bol Zakriva bedo filma? Zapolnjuje manko vsebine? Ne;
film je slab predvsem zato, ker nam jemlje Zakaj vrtnica,
ko pa dobro vemo, da bo vse do ljubega konca igrala Nataa
Barbara (Carmen) in ne tista vrtnica. Prizor z vrtnico
e na filma - to se pravi, pred vsakrnim fabulativnim
zapletom, traja ravno dovolj dolgo, da izgine poslednji dvom,
280
RED PREPROSTIH STVARI
da gre za simbol, eden izmed mnogih, s katerim nas je
venski film v Danes v filmih ne deuje in
je konec. je deevati. (In medtem ko to
piem, tudi zares deuje.) The Kid: ... viene una tormenta! -
Sarah Connor: What did he just say? A Man: He said there
is a storm coming in ... Sarah: 1 know.5
Individualnost in evharistija
Nadaljujmo z elementi cenenih, triv.ialnih, a tudi izvrstnih
amerikih akcijskih filmov. Rekli smo, da se strogo drijo
vila, po katerem pogleda v uvodnem delu filma
ne utrujajo z neko vsakemu umu kristalno jasno
simboliko. Po nai tezi v tem anru ni kar bi lahko
ogrozilo dinamiko gibanja elementarnih podob. Kaj tako
novani triviaIni akcijski filmi doseejo? Merili smo e na
ljene kavbojke, kornje, polizane lase, kitare, oroje, veter,
peko. vzamemo vsakega izmed teh elementov posebej,
lahko govorimo, da gre za simbole amerikega filma - toda
bistvenega pomena pri tem je, kako hitro se izmenjujejo in
hajajo drug v drugega, v tem, kako neverjetno je
igra njihovih kombinacij itn.
6
Na pogled se ne more trajno
na en sam element, ne da bi na vidni ivec e
motil drugi. gledamo samo en element (njegovo
nost v strukturo ambienta), potem resno tvegamo, da bomo
prezrli vsebino filma, to se pravi, da bomo opeharjeni za
5 ... viene una tormenta! Sarah Connor: Kaj paje rekel? Mo:
Rekelje, da se blia nevihta ... Sarah: Vem. (Prev. iz angl.jezikaje moj.) The
Terminator, re. James Cameron, 1984.
6 ef Jamesonovo uporabo/razdelavo koncepta PI6tzlichkeit, zlasti na
primeru filma Speed [1994], ki ga je prevzel od Karla-Heinza Bohrerja:
Fredrick Jameson, A Singular Modemity. Essay on the Ontology of the Present,
Verso, London in New York, 2002, str. 189-195; Fredric Jameson, The End
of Temporality, v: id., Ideologies of Theory, Verso, London in New York, 2008,
str. 636-658.
281
FORMACIJA
lo, in to kljub temu, da predvidljivosti anra zelo dobro
vemo, kaj se je/bo zgodilo. Kavbojke, pitole, vrtnice itn., vse
to so preproste stvari. Veliko jih najdemo tudi v
slovenskih filmov, nastalih v letih. Seveda pa obstaja ena
pomembna razlika: zdi se, da v amerikih filmih vsi ti
menti, te preproste stvari, enako dobro opravljajo svojo funk--
cijo tako v najbolj ruralnem ambientu podeelja amerikega
juga ali srednjega zahoda kakor tudi v babiloniji amerikih
megalopolisov. Nikakor se zadovoljiti s preprosto
tovitvijo, da v slovenskem filmu iz let vsi ti elementi
jejo enako slabo tako v urbanih kakor ruralnih okoljih. Gre
kratko malo za to, daje temeljno razliko med tema dvema
dukcijama treba iskati v dveh modusih odnosov
akterjev do teh preprostih stvari. V obeh primerih je po naem
mnenju govoriti, daje teh modusov
ja individualnosti, toda dveh povsem
sti. Po nai te zi gre v amerikem primeru za visoko razvito
obliko individualnosti, ki jo zaznamuje blagovni fetiizem, v
slovenskem pa predmoderna oblika fetiizma. Tu
mo, da slovenski film nikakor ne razumemo kot nekaken
relikt preteklosti, ne nazadnje ameriki in slovenski film
povezuje vsaj en dejavnik, to, da gre v obeh primerih
za moderno obliko produkcije, ki jo je materialno
ele razviti kapitalizem. Navsezadnje ne primerjamo cerkvene
freske Mrtvakega plesa v Hrastovljah s konkretnim filmom,
denimo, Armageddonom (v tem primeru bi primerjali dve
bistveno zgodovinski obliki produkcije). Prav nasprot-
no: radi bi samo pokazali, zakaj brutalni vdor cenenega
bolizma v filmu Carmen deluje tako zelo tuje in
in tuje po naem mnenju deluje prav zato, ker
v dobi popolne prevlade moderne individualnosti
bljeno nastopi element.
Kapitalizma ni nikjer opazovati kot
pojava; kapitalizem je - bolj kot kateri koli
282
RED PREPROSTIH STVARI
zgodovinski reim - tako trdovraten in fleksibilen prav zato,
ker je zmoen v svojo dinamiko pritegniti oblike produkcije in
gospostev, ki so obstajale pred njim. Te stareje .
ke s tem, ko so v novi produkcijski seveda -
ceno; to pogosto pomeni, da se jim spremeni
drubeni status. Temu primerno se spreminjajo tudi podobe
stvarnosti, oziroma te nastopijo v kombinacijah.
Globalni kapitalizem v (pre )nekaterih delih planeta mirno
ri ra suenjske oblike gospostva, e deluje z njihovo
jo, toda to suenjstvo v dananjih drubah kratko malo nima
iste funkcije kot pred stoletji ali celo Podobe
otrok, vklenjenih v tovarni, so vsekakor pomilovanja vredne,
nedvomno se ne skladajo z idealom novega sveta po koncu
kih ideologij; na prvi pogled se zdijo kot anomalija, relikt
teklosti, izjema. Simbol neuspeha. Dejansko pa so izjema, ki
ohranja pravilo pri ivljenju. Enako velja za katero koli
kularno produkcijo, in filmska ne bi smela biti glede tega
krna izjema. Mediji nas dnevno bombardirajo z oceanom
podob individuumov, zadnjih trideset let najpogosteje
otrok, ki simbolizirajo trpljenje. V tej obliki gre za popolnoma
osamosvojene podobe, za katere si moramo vselej vzeti veliko
truda in da jih umestimo v njihov dejanski zgodovinski
kontekst. porabnike prakse se
zadovoljijo z usmiljenjem (donacije), in gospodarske
elite pajih vse pogosteje ignorirajo. Prav ta ignoranca ali
ti cinizem pa spodbuja aktivizem nevladnih organizacij (NVO),
ki se specializirajo za aktivnejo prav tem osebam;
ker paje monost, da bodo prili v stik s prav temi osebami,
katerih podobe vidijo v medijih, zanemarljivo majhna, in
vis ti NVO to seveda prav dobro vedo, se odpravijo na teren in
tam svoje uboge, poniane in ti so replika medi}
skih podob - podob simbolov.
Individualnost in blagovni fetiizem. Po tezi, ki bi jo radi
zagovarjali, individualnosti ni kratko malo razumeti
283
MARKSISTI FORMACIJA
kot eksluzivni produkt moderne dobe. Izhajamo iz
Althusserjevega paradoksa; pri njemje individuum po eni
ni nekaj, kar je produkt razsvetljenstva, po drugi strani pa
cno vztraja pri tem, da je ideologija to se pravi,
dovinska; ideologija dejansko nima zgodovine, tako kot je
nima Freudovo nezavedno.
7
Glede na to, da vztrajamo pri
matu prakse, in v tem smo zvesti Althusserjevemu
mu, se nikakor ne moremo izogniti problemu, kako
ja funkcionira v drubenih formacijah, tako
nih kot predmodernih. Althusser v tem kontekstu govori o
ideoloki interpelaciji, njena bistvena paje, da
varja, pri tem pa se sklicuje na tradicijo, iz
lahko potegnemo ugotovitev, da je ideologija nagovarjala v
dobi kakor nagovarja tudi danes in kot bo
varjala; bo uporabljala kazalni zaimek. Kazalni zaimek
kajpak ni izum dobe! Brez posebnega
skega pregleda lahko na hitro da je biblijski. To mora
veljati tudi za civilizacije, ki nimajo z
islamskim nobene neposredne povezave. Oblast v
razrednih drubah ne more brez kazal nih zaimkov, toda samo
v posebnih zgodovinskih razmerah zaimek zadeva
oziroma vzpostavlja modernega subjekta, nosilca
in dravljanskih pravic. Ko s tem v zvezi vpeljujemo koncept
fetiizma, s stopamo na nikogarnjo zemljo, kjer se
psihoanaliza in materializem, se zavedamo,
da segamo izrecno preko Althusserjeve kije koncept
izma kot relikt mladomarksovskega humanizma kratko malo
zavrgla.
Pri Marxu je moderni blagovni fetiizem koncept, s
rim zaznamuje mistifikacijo, v kateri se dejanski odnosi med
ljudmi, ki so zdrueni v okviru drubene delitve dela in kot
taki razvijajo odnose, tem ljudem
7 Althusser, Ideologija in ideoloki aparati drave, v: op. cit., str. 84-87.
284
RED PREPROSTIH STVARI
kaejo kot razmerje med stvarmi.
8
V drubi se
taka mistifikacija reproducira skozi institucijo modernega
prava ali lastnitva. Bistveno pri tem
je, da lastnitva nikakor ne smemo s konsumpcijo, ki -
jo za nae potrebe razumemo v najirem monem pomenu te
besede; za nas pomeni toliko kot uivanje (t. j., prakso, v kate,
ri s predmetom, dobrino, blagom nekaj Last-
nitvo je na drugi strani oblast, ki skozi pravno ideologijo
daje/odteguje pravico do tega uivanja. Odpravo zasebne last,
nine na zemlji in produkcijskih sredstvih, ki so jo izvedle socia,
revolucije, je s tega vidika treba videti kot poskus, kako
sesuti represivni in ideoloki aparat, nikakor pa ne
neposrednim producentom nebrzda,
no uivanje nacionalnega bogastva. dri, da so odloki
nove sovjetske oblasti v prvih mesecih po oktobrski revoluciji
za kraji legalizirali delavsko samoupravljanje in
prisvojitve zemlje, ki je prej bila v lastnitvu popov in
kov.) Razlika med predmodernim in modernim blagovnim
fetiizmom je torej ta, da je pri prvem razmerje med ljudmi
vzpostavljeno glede na njihovo razmerje do stvari; pri drugem
pa je ravno obratno: videz razmerja med stvarmi (razmerja
med blagi, ki poteka na podlagi ekvivalenta) vzposta,
vlja razmerja med ljudmi. V drugem primeru so stvari videti
na prvi pogled kot banalne in triviaine take so zato, ker
so skozi ekvivalent (denar) povsem zamenljive - skozi igre
menjav prehajajo druga v drugo. Povedano popolno'
ma so nadomestljive. Predmoderni feti pa je nenadomestljiv,
in sicer zato, ker njegovega uivanja ne lastnitvo.
Primerjajmo hostijo in navadno belo emljo: prvo uivajo pri
obredu, ki ga imenujemo obhajilo; drugo pa kjer koli in kadar
koli. Hostija po uradni katoliki doktrini, v nasprotju s kriem,
ribami itn., ne simbolizira velja za natanko to, kar je:
8 Cf: Karl Marx: Kapital, 1, op. cit., str. 73.
285
MARKSISTI FORMACIJA
Kristusovo telo, ki je nastalo iz kruha pri obredu svete mae.
Gre za ritual, na koncu katerega navaden kruh ni zgolj prene'
hal eksistirati kot blago (moko in kvas je bilo treba nekje kupi'
ti ali pridelati; skratka, dobiti iz neke igre menjave),
tudi kot uporabna Preden kruh postane hostija, ga duhov,
nik [!] dvigne proti nebu, med tem pa izgovarja
ustrezne molitve. To gesto moramo, v skladu skato,
liko doktrino, razumeti kot simbolni ritual, saj bi v nasprot'
nem primeru ne imeli opraviti z duhovnikom, pa
kom. Hostija torej ni predmet, s katerim bi bilo svo,
bodno razpolagati. Srednjeveki ali cehovski vajenec, na
drugi strani, prav tako ne moreta svobodna razpolagati s pred,
meti, sadovi njunega dela: z itom, sadjem, zelenjavo, ivino,
perutnino itn. Njuno uivanje dobrin, kijih proizvajata, dolo,
pravila stanovsko organizirane drube. Nijemu in vije'
mu plemstvu za opravljanje vazalske slube pripada toliko in
toliko oziroma tevilo hub. Odnose med tla'
in njegovim zemljikim gospodom je sicer
opredeliti kot igro menjave; toda pravila te igre predpostavlja'
jo dve neenakovredni stranki. je dolan svojemu
gospodu dajati dele pridelkov, delati na njegovih
posestih, se v nekaterih primerih zanj bojevati; je
koliken dele lahko pokonzumira sam. Kaj dobi tla'
v zameno: zemljikega gospoda, njegovo
(raz)sodno ki se kae v posredovanju pri vakih sporih,
nemotene mu prenosu pri porokah - celo pri kon'
tro li nad spolnostjo podlonikov, pri preverjanju devitva
(institucija ius primae noetis) itn. Povedano zemljiki
gospod v razmerju do podlonika deluje kot oblast. To
razmerje je v srednjem veku, vsaj v delu Evrope,
formaliziral o ritual podlonike prisege - ritual, s katerim je
posameznik, navadno (kmetije), po smrti gospo'
darja kmetije de iure postal podlonik. Za srednji vek je bilo
da zemljiki gospod in posameznik, kije hotel pri,
dobiti pravico do uitka, nista bila svobodni pogodbeni stran'
286
RED PREPROSTIH STVARI
ki, ki bi definirali medsebojno razmerje tako, da bi opredelili
pravice in dolnosti ene in druge stranke. V srednjem veku je
vsaka izmed strank pripadala stanu, t. j.,
ni plasti, v kateri posamezniki zasedajo enakopraven poloaj. -
Razmerja med stanovi je opredeljevalo subsidiarnosti.
Poenostavljeno bi lahko rekli, da vsaka plast (stan)
e zvestobo viji (plasti) - vse do monarha. Komu zaprisega
monarh? Bogu. Z bogom ni sklepati pogodb, to je
zgolj s posebnost - in tudi -
je prav v tem, da ne zahteva, 'za njegove
volje ponuja nekaj v zameno. Od boga pa ni
terjati ali v zameno kot poteno menjavo;
treba mu je zgolj in samo sluiti, se podrejati njegovi volji itn.
Stara anglosaka podlonika prisega iz 7. stoletja se je, na
mer, glasila takole:
Pred Bogom [Gospodom] - na tem svetem kraju, pravim, da bom
zvest in pokoren, da bom ljubil, kar on ljubi, ter kar on
kakor velevajo boji zakoni in postava tega sveta.9
Bistveni element sta prvi besedi: Pred Bogom [Gospodom]. ..
Religiozni motiv, ki ni povsem izginil niti iz modernih
pravnih ritualov, nekaj definira; definira razmerje
med dvema individuuma, ki zaradi svoje stanovske
sti (npr. pravne neenakosti) pravzaprav sploh ne bi mogla
komunicirati. Povedano kako bi lahko zemljiki
gospod od svojega podlonika sploh lahko imel materialne
koristi, ga ne bi prej nagovoril s ti! Toda, ga nagovori S ti,
se odpira monost dileme, kaj to konkretno pomeni za
govja4 (ali mi)! O kaknih dilemah govorimo: o svobodi vesti,
nedotakljivosti, enakosti med posamezniki, t. j.,
o svobodi posameznika. V srednjem veku te dileme dejansko
9 Cit. iz: World History in Documents. A Comparative Reader, ur. Peter N.
Stearnes, New York University Press, New York, 2008, str. 103. (Prev. iz ang.
jezikaje moj.)
287
FORMACIJA
ni moglo biti; do nje je prilo ele v francoske revolucije.
rituale je razumeti kot institucijo, ki
da do te dileme ne pride, in to kljub temu, da navedeni
fragment stare anglosake podlonike prisege vsebuje vse
potrebne osebne zaimke, ki jih je najti tudi v
nih pogodbah - jaz/on. da je ideologija v
njih definicijah prikazana z zgodbami o lanivih in sleparskih
farjih. ritual konstituira najbolj radikalno obliko
individualnosti. Primarno razmerje pri l1iem ni
merje med individuumi, ki skupaj tvorijo versko
odnos med osebo in bojim glasom; njegovimi
ki. Povedano podlonikov jaz se ne konstruira skozi
razmerje med ljudmi, v razmerju entitete
do (nadnaravne!) substance. Materialna eksistenca
tega rituala pa je e omenjena evharistija (obhajilo), ritual, v
katerem se zdruim s Kristusom. Samo preko njega - kar
pomeni primarno preko njega - sem del
Hostijaje ena in nedeljiva; ni manj kot Kristusovo
telo. Nastane skozi tabuizacijo enega izmed predmetov,
mo kruha, moke itn. Do vseh teh predmetov imajo
novi dostope oziroma privilegije uitka, do njih
dejo z reimi dela itn.; toda po ritualu se ustvari fik-
cija, po kateri predmet izgubi posvetni status:
ne feti.
Evharistijo prav iz tega razloga ni imeti za
zijo ali nemara celo za obliko kanibalizma. Gre za uivanje
nekega telesa - mesa Kristusovega -, toda mesa, ki je
meljsko. V nadaljevanju bomo pokazali, kaj pomeni
zacija evharistije. Obravnavali bomo Emilija Cevca z
naslovom Kruh((, kije izla leta 1944 v njegovi zbirki Preproste
stvari. Istega leta so jo tudi ponatisnili v Zborniku 4imske
Upamo, da nas bo obravnava te profanizacije pripeljala do
kako interpretirati funkcijo vdora predmodernih
mentov, ki smo jih opazili v slovenskemu filmu iz
288
RED PREPROSTIH STVARI
Emilijan Cevc: Kruh
Moral bi se prekriati, preden pisati o kruhu, naem
velikem bratu, otroku zemlje in neba, ki gaje sam Bog dral V rokah, -
ga blagoslovil in razlomil - in tisti trenutek se je kruh zemlje spre-
menil v Renje Telo, ne za nae pa za vso vero naega srca ...
Kruh, na in brat, ki ustvarja ljudi in nas

soba. Na oknu cvetlice, okoli katerih
la. svetloba pada na mizo, pogrnjeno z belim prtom,
sredi katere lei kruh. Sliijo se gospodarjevi teki koraki:
[k]ot bi ob vsakem prestopu dvignil nogo iz lepljive spomla-
danske zemlje. Gospodar je zgaran, vendar zadovoljen - celo
Sivkasti lasje se mu lepijo na potno in obleka mu
dii po zemlji in ivini. ivina in kmet imata potene
bodo polne, nekaj mernikov ita paje ostalo e od prej-
njega leta; naslednji dan vsa rodbina pojde h krstu njegovega
vnuka, ki mu gaje povila Kot mati otroka ljubi
kmet itno zrno. Sleherno mu je kakor kaplja krvi. Da,
to je bilo ito, ki je nad njim bedel in dan, za katero je vse
leto garal. Poleg ita - ta beseda se neprestano ponavlja - je
obilo preglavic tudi boj s krompirjem, zeljem in
koruzo, vendar avtor eksplicitno ne dvoma, da bi se
lahko kar koli na gruntu primerjalo z itom. Iz ita nastane
kruh, in v hii je Avtor nam postree s spo-
mini iz otrotva; otroci kukajo skozi pranjo, mati pajim zae-
peta, da je el kruhek spat. Hlapci reejo kruh, ki ga poplak-
nejo z in bosonoga dekleta se jim
nagajivo nasmihajo.
Moeve roke so in Zemlja se mu je zajedIa V
razpokano koo in za debele, nazaj zavihane nohte. In s temi
zaguljenimi rokami prime hlebec kruha, ga z noem
trikrat prekria, nato pa si ga pritisne na prsi, iztegne palec desnice
10 Emilijan Cevc, Kruh, v: 1944, ur. Narte
Velikonja et al., Zimska Ljubljana, 1944, str. 214.
289
MARKSISTI FORMACIJA
ter zaree z noem v hlebec, da v kruhu na lahko zajoka. Potem poloi
roke na mizo in pouiva kruh. se mu svetijo in izpod
brk mu silijo v smehu zobje.
11
Pisatelj opie svojo misel kot kepo mastne zemlje. Znova in
znova se zahvaljuje kruhu.
Uivam ga z jezikom, z nebom, z grlom. da bi mi uel le
najmanji izmed teh zvestih zemeljskih okUSOv.
12
se tako do konca giblje neverjetno
Komaj bi mogli da je v fabuli kakrno koli gibanje ljudi in
predmetov; kruh - vsi ostali elementi so zreducirani na mini-
mum; podobe - lik gospodarja popolnoma prevladu-
je - investirajo svoje strasti v ta predmet sredi izbe.
Prav na koncu pride do neverjetnega preobrata. Avtor med
popisovanjem svojega uivanja kruha neko silo, ki lei
v zemlji in ljudeh, to blaznost in izbruh ivljenja13. Narava v
avtorjevi glavi potem dobesedno podivja. je, da ta po-
blaznelost izvira iz kruha samega; podobno kot na proletarca
Popaja deluje konzerva ki mu da nadnaravno ali
pa banana, ki in lenega Erika preobra-
zi v superjunaka Banananjarna. Avtorju se misel nenadoma
ustavi pri spominu na videnje stare bukve:
Deevja so izprala zemljo okoli nje in videtijije bilo korenine, raz-
galjene v strastni borbi, ki so se kakor debele, zvite vrvi zarle v zad-
nje blazine prsti. [ ... ] Cele veje so se drevesu razrasle prav pri tleh,
kakor bi bile prehitele koreninam na Sama zgnetena sila in
Drevo je moralo z vsem obupom stisniti zobe, da je lahko but-
nil o iz sebe tako ... Ne, beseda ne prenese tega, kar bi rad
sebi in tebi in vsemu svetu. Moral bi vpiti in rjuti ... V kruhu je ena
sama velika zapoved: iveti! Rad bi ga razdajal slehernemu, ki bi
potrkal na moje duri.
14
11 Op. cit., str. 215.
12 Op. cit., str. 216.
13 Op. cit., str. 217.
14 Ibid.
290
RED PREPROSTIH STVARI
dobesedno zaudarja po krvi in zemlji, bi
napravili grobo napako, bi se v nai analizi pustili zapeljati
videzu estetike 15. Skunjava 16 je toliko
ker je bil Kruh objavljen tudi v zborniku Zimske
ki ga je za propagandne namene - kot protiudarec
danemu kulturnemu molku OF - izdal krog ljubljanske
trarevolucije v najtesneji navezi z vojakim in
stvom slovenskega domobranstva, t. j., nemkim polici}
skim/SS in domobranskim propaganqnim aparatom, ki so ga
popolnoma obvladovali nacisti (na primer, domobranski
15 bi estetiko merili zgolj skozi njena stereotipna motiva krvi
in zemlje, potem bi morali za razglasiti kopico literarnih zvrsti od
19. do 20. stoletja; od romantik do realizmov in naturalizmov. Alije
va, denimo, teti za umetnika? Strani njegove mojstrovi-
ne so povsem zlepljene s donsko zemljo, s kozako krvjo:
Ljubljena stepa! Trpki veter, ki se na grive kobil in rebcev v tropu. Na
suhih konjskih nozdrveh je od vetra slano in konj vdihava grenko slani duh,
premika svilnate obe in hrza, ker na njih okus vetra in sonca. Ljubljena
stepa pod nizkim donskim nebom! Vijugasti rokavi suhih strug, glina-
stih grap, morje munca z zaraslimi gnezdastimi sledovi konjskih kopit,
ki v modrem molku, ki hranijo zakopano kozako slavo ... Nizko se ti klanjam
in po sinovsko poljubljam tvojo rodovitno zemljo, donsko stepo, prepojeno z
kozako krvjo! Mihail olohov, Tihi Don, III,
CankaIjeva zaloba, Ljubljana, 1977, str. 67, prev. Janko Moder.
16 Dejstvo, da je Emilijan Cevc v predvojnem obdobju pripadal Kocbe-
kovemu krogu (revija Dejanje), v vojne pa celo nekaj deloval kot
aktivist OF, partizanskega Agitteatra (1942), te skunjave samo po sebi
nikakor ne odpravlja, prej nasprotno; v dananjem ko je e vedno nad-
vse modno vsepovprek opletati z ta mikav-
nost nemara slaja kot kdaj koli poprej. opletanje s faizmom, t. j.,
njegovo lepljenje na sleherno sled (post)moderne represije, ni bolje od
zdravorazumske rabe totalitari4em. je pri obeh rabah
brkone isti; oba funkcionirata kot pojma, v katerih je
pomiriti vse teoretske in druge raziskovalne zagate;jazem in totalitarnem sta
morda najbolj pogosti epistemoloki oviri v dananji humanistiki in
slovju. Za biografske podatke o Cevcu cf: Viktor Smolej, slouenske-
ga sloustua, VII, Sloustuo uletih uojne 1941-1945, Slovenska matica, Ljubljana,
1971, str. 339-342, 367-368.
291
MARKSISTI FORMACIJA
log in pisatelj dr. Stanko Kociper - tudi avtor enega izmed
spevkov v tem zborniku). Prav tako ni dovolj
odpraviti kot soliden umetniki oris onaniranja. V tem
ru bi nemara zadostoval e povzetek stare kritike
venske katolike lirike in let.
17
je Ivo
v svoji kritiki meril na poezijo, bi mogli izsledke
gove analize brez posebne teave uporabiti tudi na naem
meru. Bistveni element, ki bi ustrezal jedru analize
(gI. zgoraj), je tu: ekshibicionizem v sklepnem delu
ten beg pred stvarnostjo 18, ki ga avtor izpelje z
nim obratom - iz nekega obskurnega slovenskega grunta k
celemu svetu in ljudem, ki bi se v njegovi drubi gostili z
kruhom. Za tak beg v resnici pomeni beg od
skega sveta, pa se avtor nanj neposredno to je
beg zato, ker avtor terja od dejanskih ljudi, da v
zaostrenih drubenih bojev prisluhnejo njegovim osebnim
stracijam in jim dajo priznanje. Res pa je, da manjka
motiv, avtorjeva osebna razklanosf. je motiv
tovrstne razklanosti pri katoliki liriki interpretiral (posebej
pri Kocbeku) kot razkol med avtorjem in drubeno
jo; t. j., v resnici ne gre za pesnikovo razdvojenost med
stobo do svojega srca na eni strani in zvestobo do doktrine
institucije (RKC) na drugi, za razdvojenost med
skim svetom ljudskih mnoic in najbolj neznatnim monim
obskurantizmom muhastega pesnika, na katerega se svet niti
17 Ivo Slovenska povojna katolika lirika, Sodobnost, let. III, t.
7-8, Ljubljana, 1935, str. 411-419.
18 Za nasprotje - torej z stvarnostjo, ki pa dejansko
funkcionira kot sredstvo za z drubeno stvarnostjo, glej: Meneje sti-
ska napravila tako nesramno ... sem se sama ... Nikar me ne obsojaj,
enja. Mihail olohov, Tihi Don, III, op. cit., str. 66. Mogli bi
da se za seksualna emancipacija, ki na polju umetnosti
srameljive provinciaIne erotizme, zaifrirane v cenene simbolejmetaforej
onomatopoije (itn.), priblia socialni emancipaciji, nemara pa celo z
njo.
292
RED PREPROSTIH STVARI
najmanj ne ozira in ki ga bo brez usmiljena povozi1.
19
Pri
naem avtorju - junaku, take razklanosti, razen nemara
inega strahu pred kruhom, ne najdemo; prej nasprotno: zdi
se, da nam avtor razodeva trenutek popolnega spoznanja. Toda
neverjetnega obrata od nepomembnega grunta do
vsega sveta lahko vseeno sklepamo, da gre za obliko
nosti, ki je ne moremo iskati v tradicionalnem motivu
katolike lirike. Po naem mnenju ta obrat razmejuje dve
sti reda stvari v fabuli: a) gibanje in b) vpeljava
ne narave.
je, da imamo v skoraj do konca opraviti z
som gospodarja do kruha; fabula se skoraj
si. Prostor je z enim samim predmetom popolnoma
pa bi mogli e zdi se, da se distanca med
darjem in kruhom tako V kruhu je razvnetost
krvi v senci med snopi in mlinskih kamnov. Tudi
bridkost smrti. Vse je zajeto v globoko soglasje.2o Vrhunec pa
je nedvomno treba iskati pri opisovanju, kako
19 op. cit., str. 412-415. Do skoraj sklepa pride
tudi Kocbek sam! V Touariiji in Listini, dveh nespornih mojstrovinah, Kocbek
(p )opise vojnih in dogodkov povezuje s kratkimi eseji -
meditacijami, kijih kombinira s povzetki medtovarikih dialogov. Na eni stra-
ni smo deleni slikovitih opisov vsakovrstnih, tudi najobskurnejih prigod
vojne in revolucije; od nepomembnih prepirov do velikih bitk in ofenziv, ki si
sledijo in se prepletajo v skorajda neizmerljivi hitrosti, po drugi strani pa smo
z bistveno dinamiko raznih in relativno izmu-
zljivih entitet, kot so svetovni nazori, ideje, resnice z veliko in malo
med katerimi imata najvidneje mesto para: komuni-
Nereduktibilnost obeh nivojev hitrosti reda stvari generira
tevilne zaplete in bizarne situacije; npr. Kocbekovi nenadni napadi histerije,
ko teIja od da mu dovoli neposredno sodelovanje pri akcijah, s
naj ga odrei neznosnega udobja Roga, ki ga po njegovem mne-
nju od dejanske zgodovine. Priznati je treba, da se je pri takih pri-
petljajih izkazal kot izvrsten analitik. ef npr.: Edvard Kocbek, Listina, op.
cit., str. 186-189 (19. julij 1943).
20 Emilijan Cevc, op. cit., str. 215.
293
MARKSISTI FORMACIJA
gospodar - preznojen od trdega dela, umazan, prepojen s
smradom po gnoju - z umazanimi debelimi prsti razree kruh
in kako reenj tega kruha izgine pod njegovimi brki. Na tej
se celo zazdi, da v resnici hrusta samega
sebe. Kanibalizem? Ustavimo se za trenutek pri tej
se ki poira vse pred seboj in ki dejansko ukinja
gibanje. Junaki v amerikih akcijskih filmih se nedvomno
no gostijo z nezdravo hrano; nam kamera za trenutek
ponudi celo pogled v inventar hladilnikov njihovih skromnih
stanovanj (navadno policistov). Vemo, da so slabo da
garajo in dan ter si z bornim zaslukom kupujejo pakete
piva, vendar niti ne trznejo, ko gost - nemalokrat
nepovabljeni gost, samovoljno see po skromnih dobrotah
hovega hladilnika. Tudi mi temu ne nobene
ne pozornosti, se raje zamotimo z dialogi. Kot smo e
poudarili: nikoli ne bomo nali predmeta, ki bi ustavil
ma odpravil cirkulacijo (reda) podob stvari. Gre za to, da so
stvari - njihove podobe - v amerikih filmih
sko preproste stvari, delujejo kot triviaIne (kakor je Marx
videz blaga v moderni drubi), medtem
ko kruhu, ga primerjamo s hitrostjo te cirkula-
cije predmetov, podobne kvalitete nikakor ne bi mogli priso-
diti. Pri Cevcu imamo opraviti s posebno jo; dolgim
neposrednega odnosa do predmeta; ta
predmet v strogem smislu ni zares njegova last, skozi
nebrzdano uivanje vse bolj postaja del njega samega. Zapisali
smo e, da lastninsko razmerje v resnici ni neposreden odnos
do stvari, ampak odnos med ljudmi - njihov spopad,
v katerem se pravila uivanja teh stvari v skladu z
dom. Teko bi si predstavljali ameriki akcijski film brez
dobitve tega spopada, katerega korelatje hitrost gibanja
metov, ki nas zagrabi, da si jih poelimo. Pri
Kruhu pa je poelenje do tega predmeta vsaj
ma blokirano v smradu gospodarja, ki na neki re
294
RED PREPROSTIH STVARI
ga sebe. Kako naj si poelimo ta slastni kruh? Kako naj
stavimo fantazmatsko razmerje z dano stvarjo, ne da bi se
bili negotovosti, da nemara ne fantaziramo o kruhu, o
gospodarju, gospodarjevemu mesu? (Vpraanje -
mokih spolnih fantazij tukaj izrecno ob strani.)
Moderna blagovna produkcija predpostavlja
nje - konsumiranje. V kruhu pa smo na neki
povabljeni h kanibalizmu; to se pravi, k drubeni praksi, ki je
predmoderna. Naa tezaje, daje to povabilo h kanibalizmu kot
moen sled

poskusa profanizacije
evharistije. Evharistije, kot e ni razumeti kot
bolj civilizirane oblike kanibalizma. Dialektika evharistije
gre nekako takole: a) kruh - tako pravimo okrogli iz
(ne)kvaenega testa, kije v rabi v verskem ritualu;
do tukaj je kruh e vedno uporabna b) njegovo
nje med duhovnikovo posvetitvijo - proces, v katerem kruh
izgubi svojo materialno substanco; c) pojav
sovega telesa v podobi kruha, ki ga zauijejo verniki. Podoba
kruha - edino, kar od kruha ostane - tako dobi
substanco. Evharistija se torej izide v sintezi, v katerije
rialnost obeh teles, t. j., kruha kot uporabne in Kristusa
kot osebe iz evangelijev, dejansko odpravljena. (Pojav
sovega telesa je treba razlikovati od
vrnitve Kristusa kot entitete, ki bo zgodovino.) Podoba
videnega izgubi svojo vez z materijo. Povedano
festira se duha nad materijo. Pri do
dobne sinteze dejansko ne pride: negotovost - kruh ali
darjevo meso (?) ostaja.
Naslov zbirke Preproste stvari, najbr
meri na stvari, kot so kruh, ipd., vendar
v resnici ne meri na te na ljudi. V konkretnem
meru gre za ponianje pred stvarjo in nazadnje za
njuno spajanje, ki pa se nikoli ne dovri. Dejansko gre za
nekakno slabo katere dinamika je odvisna od
295
MARKSISTI FORMACIJA
nenadnih izbruhov histerije. Na videz gre za nekaj podobnega
kakor pri toda s pomembno razliko: kruh ne
preneha biti uporabna ki tei lakoto. Dejansko kruh v
noveli vsaj po nekaterih potezah funkcionira kot kruh
iz evangelijev, kjer gre res predvsem za kruh, pa se
no pomnoi; na primer, pet hlebcev (in dve ribi)
za pet mo (in e je ostalo za dvanajst koar in
drobtinic): In vsi so jedli in se nasitili (Mr 6,42). Hostija, kot
smo e pojasnili prej, na drugi strani, ne zadovoljuje
nih (animalnih) potreb. To zahteva dodatno pojasnilo.
Seveda je res, da v evangelijih najdemo veliko indicev, ki
kot spominjajo na poznejo evharistij o,
institucijo kot organiziranega gibanja.
Jaz sem ivi kruh, ki sem priel iz nebes. kdo je od tega kruha,
bo ivel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom daljaz,je moje meso za ivljenje
sveta (Jn 6,51). In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in
rekel: To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin (Lk
22,19).
Tu se kajpak ne spraujemo, kaj sta hotela s tem povedati
avtorja Janezovega in Lukovega evangelija, in e toliko manj,
na kaj je meril sam Kristus. Naa analiza izhaja iz
sredne materialnosti zapisanih pripovedi; evangelije beremo
kot zgodbe. Njihova posebnost je, da se med seboj na prvi
pogled le v razlikujejo; to je t. i. problem
razmerja med evangelistov, ki je star natanko toliko
kolikor samo. Glede tega nemara ni najbolj
mivo vpraanje, zakaj so v 5. stoletju kanonizirali
natanko tiri evangelije, zakaj so kanonizirali kot
enega. V teh zgodbah ima glavno vlogo Kristus, ki se izdaja za
bojega sina, potuje po kopnem, morju in zraku, premiljuje
in na veliko modruje. Kristus je predvsem
tako mu pravijo apostoli kakor tudi ljudske mnoice. kot
je, da globljega pomena njegovih modrovanj ne
296
RED PREPROSTIH STVARI
mejo niti njegovi izbrani - kaj ele navadno
ljudstvo, judovski kler in rimski represivni aparat. Razmerje
med Kristusom in njegovo okolico bi zato najlaje opredelili
kot nerazumevanje. To nerazumevanje (igra nesporazumov)je
za fabulativno dinamiko tirih evangelijev
na: okoli njega je strukturirana dialogov, v katerih
Kristus ne zamudi niti ene prilonosti, da ne bi ponial svojih
prav tako smo deleni izvrstnih in nadvse napetih
zapletov, v katerih posamezniki in mnoice svojemu
zdaj sledijo, zdaj pa se mu odrekajo, grobo krijo
gove nauke, se obrnejo drug proti drugemu, Kristus pa pred
njimi celo pobegne. Nerazumevanja nadalje generirajo
na potovanja, nenavadne dogodke in Kristus dobro ve,
da ga pravzaprav ne razume. Tako, denimo, ob Galile}
skem jezeru vpraa - skua Filipa:
Kje naj kupimo kruha, da bodo tile [pet mo]jedli (Jn 6,5)?
Filip mu odgovori, da imajo samo dvesto denarjev in da ne
bo dovolj, Andrej - brat Simona Petra, pa nekje stakne
menovih hlebcev in dve ribi (Jn 6,5-15). Kristus e naslednji
dan kot vesten pedagog preveri, ali so pravilno razumeli
njegovo gesto:
povem vam: Ni vam Mojzes dal kruha iz
nebes, ampak moj vam daje kruh iz nebes. Boji kruhje
tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu ivljenje. Tedaj so mu
rekli: Gospod, vselej nam daj tega kruha! Jezus jimje dejal: Jaz sem
kruh ivljenja (Jn 6,32-35).
Celo na zadnji mislijo, da ima Juda
co zato, ker muje Kristus naj nakupi hrano za praznik
ali obdari uboge (Jn 13,28-30). Vrhunec nesporazuma je
dvomno reakcija site mnoice. V Janezovem
evangeliju pie:
Ko so ljudje videli, daje [Kristus] storil znamenje [mi bi rekli
bol, op. L. C.], so govorili: Ta je prerok, ki mora priti na
297
FORMACIJA
svet. Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga s silo odvesti, da
bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro (Jn 6,14-15).
Po vsem tem moremo da se kruh v evangelij ih ravno
skozi igre nesporazumov permanentno izmika temu, da bi bil
iz posvetnega reda stvari. Povedano nikdar
zares ne preneha biti uporabna Zgoraj smo govorili, da
Cevc poskua spojiti nezdruljivo, t. j., evangelije in sveto
Razlog za nezmonost spojitve je, da je sveta
maa, katere vrhunec je obhajilo, (glasno!) branje
evangelijev. V bistvu gre za interpretacijo, ki
vi problem. Janezov evangelij, na primer,
tve evharistije pri zadnji ne omenja; prav tako v
ristiji de facto odpravi evangeljsko dinamiko iger
mov - posebej glede razumevanja kruha. Postavlja se
nje, kako mu to uspe. Ta interpretacija kajpak ni
je najtesneje povezana s praksami cerkve kot
ideolokega, znanstvenega in represivnega aparata (npr.
tucija kot skrajni ukrep), to se pravi, hierarhije v
omreju njenih institucij. Lahko bi govorili o delitvi dela med
raznimi cerkvenimi institucijami; za nas je zlasti zanimiva
razlika med verskim izobraevanjem in mao. Verouk in z njim
povezane naloge ter preverjanja znanja so prvi pogoj
za pripustitev k prvemu obhajilu, kije poleg krsta
nja iniciacije posameznika v (Pomemben
pogoj je tudi spoved.) Tudi pozneje imata vernik oziroma
nica praviloma monost, da sodelujeta pri nadaljnjih oblikah
izobraevanja, duhovnih vajah, bralnih seminarjih (krokih)
itn. V Dravski banovini je bilo organizacij, ki so se ukvarjale
tudi z verskim izobraevanjem, na pretek (na primer, Mladci,
Straa), pri njih pa so sodelovali najbolj ugledni kleriki -
verzitetni) profesorji: dr. Ehrlich, Tomec, dr. idr. Na
tem nivoju ima vernik sluatelj monost in dolnost
nja in celo komentiranja verskih vpraanj, tudi evangelijev.
Maa je popolno nasprotje. Vernik ima na nivoju
298
RED PREPROSTIH STVARI
nja vsaj formalno monost zastaviti vpraanje o skrivnostni
evharistiji, pri manem obredu pa ga zgolj ultimativna
ponudba, kijo duhovnik: Kristusovo telo. (Ali pred II.
vatikanskim koncilom latinsko Corpus Christi.) Izbira je -
samo navidezna; zavrnitev obhajila je korak v
nje - v konkretni situaciji ni manj kakor izstop iz
skega tako dejansko preostane samo molk z
mi usti in potem afirmacija z besedo: amen. sklenemo:
maa vsako dejansko monost nesporazuma;
hostije ni zamenjati za dobri, slastni kruhek.
Cevc je v svoji kratki dejansko poskual zgostiti
ljivo; evangelij in sveto mao (evharistij o); tudi pri njem
imamo opraviti z evharistijo (elja po razdeljevanju kruha
vsem), ki pa predmeta - kruha - ne odtegne
rialnemu svetu! Kruh je tukaj znova ki pa ima to
nenavadno lastnost, da na koncu hrusta vse druge
ce, ali k temu tei. Zatorej ni da Cevc
zapie: Ne, beseda ne prenese tega, kar bi rad sebi in
tebi in vsemu svetu. histerija nakazuje prehod v novo
hitrost, vendar se zdi, da ima pri tem teave. Kruh je zavzel e
ves prostor, za elemente, ki bi materialno
hitrost fabule, prostega prostora pravzaprav ne bi moglo biti.
Reitev je nael v stari bukvi in gibanju, kije z njim
no, t. j., v izsiljenem motivu; zakaj bi sicer izrekel, da za tisto,
kar ima povedati, pravzaprav ni ustrezne besede. Divjanje
narave je dejansko vihar v kozarcu vode. tudi biti ne
more, saj bi dejanski vihar terjal svojo lastno fabulo, pa
konkretna struktura ne stara bukev je
ljeni simbol - izsiljeni replikat avtorja (ko avtor nadene masko
pred naimi ki obupano reuje svojo fabulo; zato
sko kot onaniranje, in onaniranje lahko na tem mestu
mirno razumemo kot nespodobno besedo za odtujitev, v
merjavi s fabulo filma Carmen pa je da je bolj
ambiciozna ... Cevc na koncu skupaj s svojimi junaki (ljudje;
vsi) ostane skromni ujetnik stvari, dejansko ene same stvari:
299
MARKSISTI FORMACIJA
Tiho ponavljam: Ostani z nami, bodi nam zvest, lepi, dobri
kruh ... !21
Ideologija in svetovni nazor
S filmom Carmen in Kruh smo poskuali
kakno funkcijo imajo vdori elementov v
kih praksah, ob tem pa smo postavili tezo o dveh
nostih; o moderni in predmoderni. Rekli smo tudi, da vdora
predmodernih, elementov, nikakor ne smemo
meti kot relikta preteklosti, ki bi bil neodvisen od modernih
ideolokih konjunktur. To pomeni, da vznik predmoderne
individualnosti nikakor ne njene moderne oblike;
prav nasprotno: jo celo predpostavlja. Kako naj
pretiramo izbruh v sklepnem delu njegovo
nenadno prisvajanje vsega sveta in ljudi, ki prebivajo v njem;
kaj ga avtorizira, da si jemlje pravico temu svetu odmerjati
kruh? Cevc nam tega ne pove, ker mu za to dobesedno zman}
ka besed.
Tako prisvajanje sveta in njegove ideoloke predpostavke je
analizirati s Badioujevega esejaAlije
misliti politiko, v katerem je izpeljal izjemno zanimivo razliko
med Aleksandrom Solenicinom in Varlemom alarnovom:
prvemu izkunja gulaga daje pravico, da razsoja o tem, kaj je
in dobro, drugemu pa, prav nasprotno,
gulag jemlje vsako vzvieno razsodno Badiou vztraja, da
je treba slediti alamovu, saj njegova literarna produkcija
ja iz tega, da umanjka razodeta resnica, ki sodi in govori o
svetu; v nasprotju s tem daje alarnov resnico skozi
rarni postopek. To se pravi: resnica, ki jo vnaprej
stvo (Solenicin), proti izkustvu, ki odpravlja resnico kot
21 Emilijan Cevc, op. cit., str. 217.
300
RED PREPROSTIH STVARI
vost izkunje hudega (alamov).22 V naem oziru bi lahko rekli,
daje razlika med obema avtorjema, kijo detektira Badiou, tudi
razlika dveh literarnih postopkov. Solenicinov Arhipelag
Gulag (monumentalno delo v treh knjigah in sedmih delihf
zaznamuje izrazita pretencioznost, razvidna v dinamiki dela,
ki jo poganja odnos med in Zgodovino.
Junak neprestano iz vseh, tudi najobskurnejih pripetljajev
eksplicitno zvezo z zgodovino in njeno (ob )sodbo.
Fabula se neprestano spotika ob negativne like, najpogosteje
ob Maksima Gorkega; v nenasitni elji, da bijih razkrinkala in
obsodila, se vselej znajde na Pravzaprav komajda
govorimo o literarnem postopku; v Arhipelagu Gulag je veliko
dokumentarnih podatkov kot fabulativnih zapletov, ki jih
blokirajo sodbe in ocene. (Solenicin ni na koncu tretje knjige
zastonj zapisal, da se mu je pisanje izjemno razvleklo.)
poskus preboja te blokade je
krik, ko opazuje nefunkcionalen Belomorski kanal:
Kam se ti je tako mudilo, prekletnik? Kaj te je peklilo, kaj te je
teh dvajset mesecev? se vse to ne bi zgodilo, bi bilo
milijona e zmeraj med ivimi. Res je, esperantisti so ti bili v napoto,
toda koliko bi se zate e lahko nadelali ti otroci, le kolikorat
bijih ti e lahko povedel najuri - za domovino, za Stalina!23
je tudi komentar o deportacijah
kmetov v kolektivizacije in o njihovi neverjetni
vosti v sibirskem pregnanstvu: Kaj vse bi lahko dosegli s temi
ljudmi, bijim le dopustili, da svobodno ivijo in se
no razvijajo!24 Koga Solenicin kot junak tukaj nagovarja? Iz
22 Alain Badiou, Alije misliti politiko? Manifest %a filo%ofijo, Zaloba
ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2004, str. 24-30, prev. Rado Riha in Jelica
Riha.
23 Aleksandr 1. Solenicyn, Arhipelag gulag 1918-1956. Opyt hudoiestven-
nogo issledouanija, III-IV, YMCA-Press, Pariz, 1974, str. 101. (Prev. iz rus. jezi-
kaje moj.)
24 Aleksandr 1. Solenicyn, Arhipelag gulag 1918-1956. Opyt hudoiestven-
301
MARKSISTI FORMACIJA
teksta je neposredno razvidno, da partijo in Stalina. Odgovora
ni od nikoder, se ve. V vsem delu ni niti enega lika, ki bi mu
la dala pravico, da odgovori na to vpraanje, razen
ka samega seveda. Tavtologija? Da in ne. Da - ker avtor
var pozna (usoda ruske zgodovine); hkrati ne, ker
je zgodovina avtorjev objekt. Arhipelag Gulag ima
naslov: Poskus literarne Toda ker je tukaj avtor tudi
junak fabule brez maske, ta ruska zgodovina ne more
biti samo njegov (avtorjev) objekt v kvazi znanstvenem
nu besede (tega ki ga Arhipelag Gulag e vedno ima, ne
smemo podcenjevati), torej nekaj, kar je treba po korakih
lizirati in prikazati, je tudi nekaj, na kar junak naleti, s
se bojuje. Lahko bi rekli, da je ta Zgodovina junak
tega romana, ki se razodeva skozi avtorjevo slednje
je najbolj razvidno pri dinamiki prehajanja premega govora
(dialogi) v odvisni (avtorjeve analize, sodbe). Kot
valec Solenicin mnoico podatkov, kot junak pa se na}
pogosteje pogovarja s samim seboj. Stopica na mestu na poti v
Analogni problem obstaja tudi v polju
je (in) zgodovine; vloga posameznika (individuuma) v
ni; dilema par excellence, ki predpostavlja pozabo
dovinskosti individualnosti. Na svojem polju literarne produk-
cije je ta lani problem, v nasprotju s Solenicinom, alarnov
zavrnil. Njegov veliki projekt, Zgodbe s Kolime, je
no skromneji; odpoved pretencioznosti, ki se omejuje na
dukcijo fabul in odsotnost razsodnosti
Avtor si kajpak e vedno nadeva maske, vendar se spopada samo
e s fabulativnimi akterji, iz izhaja, da lahko mistifikacijo
proizvede ele predvsem literarna veda, Solenicin paje pri tem
tako se zdi, vselej e en korak pred njo.25 Solenicinova
nogo issledouanija, V-VI-VII, YMCA-Press, Vermont in Pariz, 1987, str. 367.
(Prev. iz rus.jezikaje moj.)
25 Cf: Varlam alamov, sa Kolime, Beogradski
zavod, Beograd, 1985, prev. Ivana
302
RED PREPROSTIH STVARI
je v tem, da roman daje vtis, da za priznanje ne
lIterarne vede. V tem je tudi iskati izjemen
dela; literarni kritiki in teoretiki so bili zgolj
em .Izmed krItIkov. Prav zato je lahko Solenicin za
vseh barv nastopil kot verodostojni zgodovinski vir.
Solenicin je v Pogovoru zapisal, da si je
Arhzpelag Gulag elel napisati skupaj s alarnovom, vendar je
ta sodelovanje zavrnil.2
6
Nadaljujemo z vpraanjem individualnosti. Predmoderna
individualnost je v naem primeru morda lahko
mo estetski kolikor je odvisen od strukture
t. j., polja produkcije (nacionalne kulture,
bomo poskuali pokazati pozneje), ki ga tolerira in mu zato
znava status umetnostnega. Predmoderno individualnost
zaznamo ob vdoru simbola, ki ohromi gibanje fabulativnih
mentov in po sili vzpostavi neposredni odnos individuuma do
stvari, ki delovati kot njegov replikat; ta simbol
jejo v skrajnem primeru, denimo, pri
pa celo ogrozi homogenost fabule. Rekli smo, da
bol (stara bukev) poskua vpeljati v dinamiko novo hitrost
vendar ji pri tem spodleti, kar je razvidno v negibnem
fabule pred osrednjim motivom, t. j., kruhom.
(Prav zato v zdi. vpeljava stare bukve v kontekstu podivjane
narave komIcna ln kot taka dejansko tuja patetiki, s katero se
tekst in Ker se ne moremo zadovoljiti z
oceno, da je ta zdrs nastal zaradi avtorjevega
talenta - tovrstno zadovoljstvo bi nas prej ko slej
v raziskovanje sveta umetnikega daru -,
Iscemo razloge za ta zdrs v avtorjevem ideolokem projektu, ki
pre.s:ga samega avtorja in kije dejansko zunanji
JeV! glavi.
v 26 Solenicin, OtoiJe gulag 1918-1956. Poskus umetni-
skega razISkovanJa, Zelolepo, Kranj, 2007, str. 321, prev. in izb. Samo Savnik.
303
FORMACIJA
Razliko med avtorjevim ideolokim projektom in avtorjevo
in kajpada tudi glavo bomo poskuali
izpeljati skozi razliko med ideologijo in svetovnim nazorom. V
tem primeru imamo dve osi: prva zajema dva
menta literarne produkcije; druga paje zgodovinska; v okviru
slednje je pogoje za produkcijo prve. Tukaj je
pomena, da si razmerja med tema dvema osema
predstavljamo skozi metaforo dvojnega ulomka.27 Redukcija
enoj nega ulomka bi se neizbeno v dveh med seboj
tesno povezanih dilemah: a) avtor =
gija = svetovni nazor, to se pravi: avtor/ideologija; b)
jekt/ideologija = svetovni nazor, to se pravi: avtor/projekti
ideologija. Prva dilema predpostavlja
nadzgodovinskega individuuma, ki se v umetnosti
skozi ustvarjanje; prevzame identiteto avtorja. ga
ni o avtorskih pravicah, institucije avtorskih honorarjev in
moralnih pravic, sistemi, skozi katere kot
nik tekmuje z drugimi posamezniki za tipendije, nagrade itn.
Med njim in njegovim proizvodom ne more biti nobenih
skih razlik. Tudi svoj proizvod proda - kakor
strijski delavec, katerega ime, denimo, ni na
piva, e vedno ostane avtor tega dela, pa je nad
njim izgubil posestno pravico. Pomembna institucija avtorstva
je tudi vzornitvo; zvestoba ali upor tradiciji.
ideologije S svetovnim nazorom je pravzaprav
zgolj negativ podobe avtorja; ideologija proti avtorju
nastopa kot njemu neposredno nasprotna sila, vendar skoraj
z negativnim predznakom. Njeni tvorci so praviloma
posamezniki - tako kot na svojem
umetnik sam -, ki so ustvarili doktrino, ki neki
27 Prim. z Machereyjevo shemo dveh serij, skozi katero avtor
analizira razmerje teksta do (zgodovinske) realnosti. Pierre Macherey, Lenin,
Critie of Tolstoy, v: A Theory of Literary Production, op. cit., str. 132.
304
RED PREPROSTIH STVARI
pini (stranki/gibanju) rabi pri realizaciji njenih partikularnih
interesov. Ideologija je torej doktrina v slubi manipulacije.
Ideologij je lahko med seboj se lahko spopadajo - pa se
lotijo umetnika, je ta skoraj njihova rtev, saj gre za
trk dveh nekompatibilnih in po bistvu popolnoma
nih sistemov. Tiste umetnike prakse, ki zavestno nastopijo na
strani ideologij, v takih predstavah prenehajo biti umetnosti
(na primer: partizanska poezija, zlasti izpod pisal neznanih
pesnikov). Ponazorjeno
jalnost in iniciativnost posamezniko.v proti nasilju in togosti
velikih sistemov.
Druga dilemaje, kot povezana s prvo inje
v zadnjih desetletjih sicer najbolj za t. i. disidentski
diskurz. Avtor pod pritiskom ideologij in njihovih
eksekutorjev razvije strategije preivetja; poskua ukaniti
logijo, preizkua njihove meje tolerance in temu ustrezno
ali zmanjuje samocenzuro. V tem primeru obstaja
razlika med avtorjem in njegovim delom. Avtor se delu sicer
ne odreka, to se pravi, da ga ne razume kot nekaj sebi tujega,
prav nasprotno: sam sebije tuj (notranja emigracija). Povedano
namesto da bi umetnik potujil svoje lastno delo in se
lotil razmiljanja o pogojih za njegovo proizvodnjo, potuji
samega sebe! Mistifikacija avtorja kot devikega vrelca
se tako reproducira naprej. se to zgodi ravno
pri tisti ko avtor v svojih praksah preigrava in
kuje elemente dominantnega diskurza; to se pravi: ko se mu
postavi po robu.
Analiza, ki jo predlagamo mi, je tale: avtor/
ja/svetovni nazor. Pri tej althusserjanski shemi, ideologija
izgubi status monolitnega sistema vednosti, ne nastopa kot
sila, ki deluje s lai/manipulacije, postane
sama arena, kjer se bijejo drubeni boji. V nai shemi je
marna razlika med ideologijo in svetovnim nazorom. To ne
pomeni, da med obema obstaja razmerje oziroma
(enodimenzionalna) povezanost. Na
305
MARKSISTI FORMACIJA
no lahko da ni ideologije brez svetovnih nazorov,
velja pa tudi obratno; ni e vsak svetovni nazor ideologija,
dar niti en svetovni nazor ni brez ideologije. In nadalje: eno
ideologijo si lahko deli celo popolnoma
svetovnih nazorov, vendar pozor: te ideologije so skozi
partikularen svetovni nazor temu primerno
primer je ideologija, diskurz o o
rem se v 20. stoletju niso nikdar govoriti. Diskurz o
je bil bistven, denimo, tako za
kot tudi svetovni nazor.
ideologija je tako bila in je e vedno
na ideologija - v veliki meri se kae v diskurzu o
pravicah. Dominantna ideologija komuniciranje (ne
dialogiziranje!) med svetovnimi nazori,
zato je med njimi demarkacijske po istem
potekajo znotraj partikularnih svetovnih nazorov
renciacije - nastajajo frakcije, ki sklepajo v bojih
novrstna zaveznitva. Svetovne nazore je hkrati
meti tudi kot regionalne ideologije; kot ideologije
jo v tistih primerih, ko prelamljajo dominantno ideologijo; to
je tedaj, ko se jim proizvesti diskurzivne strategije, ki
segajo meje monega pri dominantnih ideologijah.
svetovni nazor tako funkcionira kot ideologija v
tistih kjer je absolutno neznosen za buroazno
ideologijo: odmiranje drave, odprava politike kot
poklica, spopad z diskurzom ekonomske racionalnosti pri
menjavi dobrin, deklarativno ukinjanje blagovne produkcije,
diskurz o drubeni lastnini namesto privatne lastnine, ki pa
vseeno ne odpravlja osebne posesti in pravice do uitka dobrin
itn. Pri temje nujno treba poudariti, da nobena ideologija ne
kot ideologija - znotraj nje same potekajo
tislovja, ki so odvisna od odnosa z dominantno ideologijo. Ko
je ideologija na deklarativni ravni na}
bolj promovirati (60. leta), to se pravi, ne zgolj
veka prihodnosti, svobodnega dananjega dne,
306
RED PREPROSTIH STVARI
s je postala e posebej sprejemljiva za antikolonialna
gibanja, pri katerih je ela veliko simpatij, je na Zahodu prilo
do panike. Althusser je bil med redkimi, ki v tem niso
videli triumfa, pot v katastrofo. (Do katere je tudi
kmalu prilo.) Povedano svetovni nazor
je v zadnjih desetletjih prenehal funkcionirati kot ideologija.
Le kdo bi danes imel pogum trditi, da je ideologija Kitajske
partije Skrivnost kitajske
cije iz socializma v najtri neoliberalizem bi nemara najlaje
pojasnili z degradacijo ideologije v svetovni
nazor, kije e dolgo (delno tudi e danes) v svojih diskurzivnih
praksah nadaljevala z reprodukcijo revolucionarnega
(s pripovedovanjem herojskih zgodb, z rabo starih simbolov, z
izjavami o kitajski poti v socializem itn). Zares se je
kajpak zgodila pot v kapitalizem, v katerije bilo
hod v reim popolne dominacije ekonomske racionalnosti
izpeljati brez takih sprememb kot v vzhodni Evropi.
Danes imamo tako e vedno kopico partij,
rih dominantna ideologija je neoliberalizem, pogosto v
binaciji z nacionalizmom, t. j., s humanizmom brez
je univerzalnih pravic. Svetovni nazor je tedaj
vsem vednost, ki nastaja in se spreminja skozi boje v
kih aparatih drave; izidi bojev v teh aparatih
vajo na dominantne ideologije, ki jo reproducirajo.
Svetovni nazor je surov material, ki ga zaznavamo
kot razne tekste, izjave, simbole, dialoge, material,
skozi katerega so ti moni. To pomeni, da so prav ti
sti, izjave itn. deleni praks branja, ponavljanja, preurejanja,
popravljanja itn. - nesporazum je tukaj pravilo. Ti aparati
imajo tudi funkcijo selekcije in, tudi cenzure;
ljuj ej 0 status avtorja. Samo preko njihje postati avtor.
Glede tega se ustvarjajo tudi zaelene matrice pisanja, korpus
zaelenih tematik itn. V tem kontekstu dobi smisel tudi naa
razlika: avtor - ideoloki projekt. Avtorstvo pomeni -
prosteje - dati tekst v javnost, ta pa ni drugega kot
307
FORMACIJA
strukturirano polje, ki ga urejajo ideoloki in represivni
rati; prav tako nadalje pomeni, prepustiti tekst manipulaciji, t.
j., nadaljnji (sekundarni) obdelavi, kijo prakticirajo v teh
ratih; ta obdelava ima nemalokrat neposredno obliko boja. Na
tej lahko v razpravo vrnemo primer Emilijana Cevca.
Njegovo pripadnost poznamo - pripadal je reviji
Dejanje (Kocbekovemu krogu) in v deloval v
dilnem gibanju. Kruh je objavil v publikaciji, ki jo je
izdal ideoloki aparat njegovih sovranikov. Zgodovinopisje
da je bil eden izmed tistih, ki svojega teksta ni
val ravno prostovoljno - ne nazadnje mu je to branil
dani kulturni molk. Ali se je samocenzuriral ? Zdravorazumski
odgovor bi temu pritrdil brez omahovanja,
analiza, kijemlje za podlago njegov tekst, pa tega ne more
diti. Ali do tega odgovora nikakor ne more priti, ker
po njem niti ne sprauje. Nobene monosti nimamo, da
vimo, katere stvari je avtor morebiti izpustil, prav tako
njamo iskanje skritih Kot pravi Macherey - tekst
nikoli ne skriva tekst gledamo kot celoto,
dar ne totalnost, kije brez nekonsistentnosti - te so njen struk--
turni pogoj. In eno izmed teh nekonsistentnosti smo e
tificirali. Prav tako smo orisali njegov ideoloki projekt:
fanacija evharistije. Toda vse to nas e ne odvezuje od
anja cenzure kot institucije! Ne bomo se torej potopili v
duevnost, kije bila nedvomno nemirna,
tovimo in pa lahko pogoje aparata, v katere je avtor
moral privoliti, saj v nasprotnem primeru njegovega
prispevka ne bi nali v Zborniku 4imske cenzura je bila
le eden izmed teh pogojev, drugi pogoji za literarno
jo so morali opredeljevati tudi teme. Tukaj moramo prestopiti
avtorjeve in vpeljati primerjavo z nekaterimi
drugimi teksti, ki so bili objavljeni v tem zborniku, ki ni zgolj
svojevrsten dokument literarne, pa tudi znanstvene in
zofske proizvodnje na okupiranem ozemlju Ljubljanske
jine v vojnem Obravnavali bomo kratek iz
308
RED PREPROSTIH STVARI
sti Koakova tefa, ki ga je prispeval France Kunstelj -
duhovnik, ljubiteljski pisatelj in domobranski
kurat v postojanki Rovte, potem pa e Starca, kijo je
vodilni domobranski propagandist in pisatelj
Stanko Kociper. Oba teksta smo si izbrali zato, ker je tematika
na videz izjemno podobna, vendar pa je precejnja razlika pri
zastavitvi ideolokega projekta, kar pomeni tudi
cejnjo razliko med samimi tematikami izbranih avtorjev.
Upamo, da nas bo primerjava teh treh tekstov pripeljala do
nekaterih elementov, ki so bistvenega pomena za analizo
katolicizma kot svetovnega nazora/ideologije, kakor
tudi njegovega odnosa do komunizma, nacizma in faizma.
Ekonomija
Priprave na vako procesijo. Podobno kot pri
Kruhu, nas tudi odlomek iz povesti o Koakovi tefi28 e
na - vendar po korakih -, vpelje v neznosno
idil o izbe.
Pri Koakovihje bilo tisti dan ko ob velikem prazniku. enski sta
hio poribali, okna skoraj do vrha zaloili z roami, pobrisali iz
nje pranje prah in matije la v skrinjo po nove zavese za na okna in
poiskala najlepe z da bodo krasile oltar.
Gospodar ob pogledu na enski, ki delata, kadi pipo
in se pomlajenega; vsi so najbolje volje, tako zelo
erne, da se malodane objemajo. V hio pripeljejo kip Marije,
ki so ga vzeli iz vake kapele in jo vso zadelali s
mi, asparagi in velikimi nageljni, kijihje znala iz
ja umetelno delati samo Glavnijunakinji
sti Stefi, ki ji je pripadla da bo v vaki procesiji nosila
Marijo, se iskrijo Dekletovo duo so polnila bojih
28 France Kunstelj, "Koakova tefa. Odlomekcc, v: Zbornik zimske
1944, op. cit., str. 162-164.
309
MARKSISTi FORMACIJA
skrivnosti, Marija je stopila iz daljnih nebekih dvo rov na
Ijo in bila blizu kot e nikoli.29 na tej dosee
nec. Cevc je na analognem mestu po sili vpeljal divjanje
ve - poseg, s katerimje fabulo vrnil tja, kjer jo je h kruhu,
Kunstelj pa idilo preseka s pomenljivim vpraanjem: Paje bila
tega vredna? Takoj po tem vpraanju na kratko orie tefine
dileme in ta oris ne dvoma, da gre za dvom;
vljeno vpraanje je tako toda nikakor Gre za
posebno obliko vpraanja - vpraanja, ki ne zahteva
ra; e zdi se, da je tukaj samo zato, da bi e vnaprej
ral sleherno monost (pre)hitrega pozitivnega ali negativnega
odgovora. Pritrdilni odgovor, denimo, bi lahko dejansko
pomenil samo dvoje: bodisi konec fabule, bodisi z
opisovanjem prelepih motivov iz veselega ivljenja mlatilcev,
pastirjev in vse do sladkega konca, pomenil bi
inflacijo Negativni odgovor bi najverjetneje e na
ku postregel z moralno oceno tefine umazane skrivnosti,
akterji pa bijo morali samo e razkrinkati; povedano
fabula bi se tam, kjer se je pravzaprav Kunstelj
se za tak korak seveda ni namesto tega je pustil
anje odprto. Dejansko sta zaplet in razplet fabule
rana skozi odgovarjanje dveh akterjev na to
nje: tefe in njene nasprotnice Kodeljake. Nadvse banalno,
vsaj na videz, vendar sije avtor s tem zagotovil nadzor nad
menti ki bi mu v primeru nedvoumnega odgovora - ali
pa kaknega cenenega nadomestka, brkone porli celotno
fabulo. Kunstelj namesto odgovora vpelje razkritje, nekaj, za
kar se vsaj na tem mestu zdi, da je spretno skrito pod gomilo
osladnih podeelskih motivov: tefa otroka, in na tej
se e zdi, da tega ne ve, niti njen partner ne (Frenk),
ki ga je nazadnje videla na Martinovo nedeljo.
nezakonskega otroka in pankrtska mati sta sramota za
vso druino, ki ji je pripadla da pod svojo streho varuje
29 Op. cit., str. 162.
310
RED PREPROSTIH STVARI
Marijo. Toda takoj zatem spet pride opis vake idile, ki nekako
potegne pred uvodno razgrnitvijo fabulativnega motiva -
problema: Lepa zarja je ugaala za Planino. Nad vas je e legel
spokojen Koakova hia se je polnila. Vse bi rado prilo,
staro in mlado. Pa nocoj e ne. [ ... ] Lepota narave,
tihoitja in harmonija med ljudmi: [ ... ] Jutri bo vse e lepe.
Pa ne bo! tefina skrivnost bo razkrila, daje idila med ljudmi
navidezna. Stvari niso take, kot se zdijo, in Kunstelj to z vso
brutalnost jo tudi pokae. Vse to nas spominja na strukturo
detektivke: podeelje, materialna
ra podeelskega plemstva ali buroazije; zdi se, da jima red in
njihovih stvari pa do potankosti urejena razmerja med
ljudmi zagotavljajo podobno zadovoljstvo kot hribovcem
rituali ljudske pobonosti. Res je: Agatha Christie je v
jih torijah popisovala druge razrede kot France
Kunstelj; pri njem gre za kmete, kijih bolj kot kaj drugega
jo generacijske in spolne razlike, pri njej pa bolj ali manj za
plemstvo, buroazij o in (lumpen)proletariat. Toda ta
razlika v naem primeru ni bistvena; obema je skupno to, da
dinamiko torije zaznamuje varljivost reda stvari in
ljudi. Na koncu se izkae, da je ta red kot se sprva
zdi. Bolj kot razlika v razredih kot junakih torije, je bistvena
razlika v redu strukture uvoda - zapleta - razpleta. Pri Agathi
Christie je v uvodu dogodek, ki brutalno pretrese
vsakdanjost drubenega ambienta, navadno umor, potem
sledi preiskava tega umora, ogled kraja razgovori z
akterji pa pregledovanje tudi najbolj obskurnih predmetov in
potem finalno (Poirotova) vaja v sklepanju,
kjer se razkrije storilcajstorilko. Pri Kunstlju pa ni tako; v
nici tefina ni tisto, kar bi na koncu bilo treba
krinkati, ni bistvena. Kot e to nam razkrije na
ku avtor sam inje zelo pomembno, saj je prav to pogoj za
lativno dinamiko, ki nadaljnje zaplete in
ljive izide. Dejansko se izkae, da gre za spopad dveh akterk,
tefe in njene konkurentke Kodeljake, za to, kdo
311
I
FORMACIJA
bo nosil Marijo; gre torej za predmet - statusni simbol.
pojdimo po vrsti. izbaje napolnjena; ljudje pojejo,
fina mati je ponosna na pohvale, kako lepo so uredili hio,
tefo pa razjeda dvom, ko opazi, da jo Kodeljaka prebada s
pomenljivimi pogledi. pade v histerijo (Marija, ti me
mora reiti), besede pa seji vse bolj zatikajo. Kodeljaka med
tem zaepeta sosedi na uho: Kaj ti nisem pravila, dajo bo
jelo. Tudi mene bi, bi bila na njem.30 tefa joka. Nekdo
zapoje: Gospod usmili se! tefa v tistem dvigne Marijo, toda
v trenutku ji zmanjka tal pod nogami; Marija pade na tla. Za
trenutek - vendar res zgolj za trenutek - je v izbi obsedno
nje. Kriki. Marijo je vrgla, gre od ust do ust.
sem pravila! Kaj pa taki dajete, da bi nosila - sramota!
na mati se dela, da ne ve, za kaj gre. Ljudje tega ne
rajo, celo ne potem, ko Kodeljaka pristavi Dosti slaba mati,
da e zdaj ne spredvidi otroka, pograbi kip in ukae: Tak po}
dite v procesijo, mar bomo Marijo kar tulele pustili, v tej
moti[ Ljudje stopijo v mrzlo v spopad ne poseejo, niti
ne komentirajo. Izid boja za predmet (Marijo) na koncu ne
nese restavracije idile (kot se to zgodi pri Agathi
Christie), prej napoveduje nadaljnje zaplete:
ka je objemala z obema rokama Marijo in glasno molila
s pristavkam: ki si ga Devica od Svetega Duha
pri tem pa venomer mislila na tefo in tistega Frenka.31
Marijaje torej padla na tla; ritualje sprva spodletel, vendar
za to: nazadnje vsi delujejo tako, kakor da se ni
lo - grejo v procesiji. Spremenile so se le vloge in
merje med dvema akterkama, tefo in
ljako, nemara celo med njunima druinama. Marija je v teh
bojih uporabna njena funkcija se iz predmeta oboevanja,
mistike (Marija je stopila iz daljnih nebekih dvorov na
lja in bila blizu kot e nikoli.) in hrepenenja na
30 Op. cit., str. 163.
31 Op. cit., str. 164.
312
RED PREPROSTIH STVARI
le, ki ustvarja videz skupnosti, prelevi v goli
instrument. Popolnost rituala gol ali dol: the show must go on.
Za Kunstljev ideoloki projekt bi bilo da je v
razcepu med varljivim videzom in
med lepoto - materialnih evidenc - in resnico, ki je po
katoliki doktrini (teologiji) vselej merljiva skozi razdaljo med
in transcendentalnim (Bogom). Gre za razdaljo, kiji
pravi greh. V svoji kritiki material,
izmaje teolog dr. Janez lepoto prevare materialne'
ga, tvarnega sveta, denimo, opisal.takole:
Za preprostega - in v takih vpraanjih so izobraeni ljud,
je e bolj preprosti kakor neuki - je izkustveni tvarni svet tako
v ospredju, da se na onega drugega, duhovnega le redko spomni:
morda samo v cerkvi, v veliki smrti. Pa saj ni
Ivarni svet se nam kae tako bogat, polnokrven, duhovni svet
pa ves zabrisan, presojen, kakor tkan iz sanj. V tvarnem svetu ivimo,
ga tipamo in gledamo, duhovni svet pa nam ljudje mukoma
dokazujejo. Ivarni svet nas vabi ali napada, nas bije v obraz ali boa,
duhovni svet paje mavrica, ki se nam izmika, daji komaj sledi naa
mise1.
32
Izid bojev med ljudmi za materialne stvari nikakor ni har'
monija, vselej nekaj preostane; ta preostanek - nekaj kar se
nam izmika -, je narave. Povedano
vpraanje Paje bila tega vredna? mora ostati brez odgovora;
ta gibljivosti (materialnih) stvari nikakor ne zau,
stavi. V fabuli obljublja nadaljevanja in nove
zaplete. Pri Kunstljevem ideolokem projektu gre za katoliko
strategijo z modernizacijo/sekularizacijo.
Kociperjev odlomek iz povesti Starca33 se zdi v primerja'
32 Janez Materializem v spoznavoslovja, v: Zbornik
Zimske 1944, op. cit., str. 499.
33 Stanko Kociper, Starca. Odlomek, v: Zbornik Zimske 1944, op.
cit., str. 187-192.
313
MARKSISTI FORMACIJA
vi s in Kunstljevo fabulativno dinamiko najbolj negi,
ben. Ostareli par v Slovenskih goricah, ki praznuje zlato poro'
ko. Lujz in Mica Miko. Junak injunakinja ivita V vasici Mali
Brebovnik, vendar je prostor same fabule dejansko iri, ne gre
samo za vas vas ali kakrno koli drugo administrativno enoto,
ga e na zamejijo zvoki cerkvenih zvonov iz
Svetinj, Jeruzalema in Miklava, potem glasovi narave - zlasti
petje in umenje dreves, otroki jok, ki prihaja iznad
zidanice, in ne nazadnje tudi barve okolikih
Najprej so se oglasili zvonovi pri Svetinjah. [ ... ] Potem so zaplali
preko vrhov odmevi miklavkih zvonov, ki imajo kot orgle ubrane
glasove, da sta Mika postala e bolj zbrana. bodi Marija.:.'
Ko pa se je tudi pri Jeruzalemu obesil na voe stari Zadravec,
kar zavriskal v lini in kot zvonki smehje trepetalo prek gOric.
Pri odprtih oknih je prinaalo jeruzalemsko zvonenje
alostne Matere v hie, dajihje napolnilo v tolabo.
na si, Marija,' je momljala iz vseh po vrheh in kmetij po grabah.
Vpilo je, kot da pojejo molitev, kadar se zasmeje jeruzalem-
ski [ ... ] Brebovnik je bil ves v zlatu, ki je lealo na goricah,
da so se barve tako prelivale kot v sanjah. Listje je admirala
in se prelivalo od medlozelene do barve.
34
V mejah teh zvokov, umov in barv starca obujata nekate,
re spomine, zlasti spomine na svojo poroko, cerkev,
kjer se aljive in tudi nekoliko spolzke podrobnosti tistega dal}
nega veselega dne, hkrati s sodobnimi fantazijami, umaknejo
resnobnosti molitve: Tako ivo sta ta poboni trenutek,
doma in dobre zemlje, da sta oba drhtela; tudi egavi
Lujz. Harmonijo med podobami in zvoki okolice in dvema
zakoncema pa neprestano sekajo misli na njune otroke, kijih
je zla usoda razpodila po svetu. Lujz Miko pomisli: Nikjer
ni svet tako lep ... - Jezus, pripelji otroke domov! Dom in svet.
Ob neposredno zaznavni okolici (doma)je torej ves navzo-
34 Op. cit., str. 187 in 191.
314
RED PREPROSTIH STVARI
razsenost (sveta), kar je zaznavno oziroma zamislji-
vo samo skozi vrzel v vidnem, slinem in (domu). Ta
vrzel je odsotnost otrok. Avtor nam ne postree z nobenimi
podrobnostmi; ne izvemo, koliko jih je (vsaj v tem odlomka
ne), katerega spola so, po kaknih opravkih se mudijo itn. So
zgolj otroci in onadva sta predvsem stara v izpraznjenem
domu, ki v nasprotju s Cevcem in Kunstljem presega
hio: Dala sva sad. Sedaj pa sva sama. Gorice bodo
tudi dale svoj sad in potem bodo same ... zamiljeno Lujz
Miko.
3
5
Morda se zdi, da je Kociperjeva estetika v primerjavi s
Cevcem in Kunstljem, najblije Koci-
perjevo delo slovenska literarna veda v konservativnej-
o smer anra povesti (oziroma povesti);
anra, ki je v faizma in nacionalsocializma v nekaterih
primerih preel v t. i. Blut und Boden Literatur.36 Kociper izre-
cno govori o domu in ne domovini naciji, iz je
zlahka izpeljati aluzijo na bistveni element nacionalsocialisti-
ideologije o Volksgemeinschaft, t. j., entiteti, sestavljeni iz
manjih skupnosti, ki so primarneje, predvsem pa krvno
od modernih dravnih in narodnih tvorb. In nadalje:
cerkve so pri Kociperju bolj kot institucije katolikega
zamejitvene markacije posamezne skupnosti. Taka aluzija je
vabljiva e posebej v drugih Kociperjevih medvojnih tek-
stov, zlasti propagandnih pisarij, ki temeljijo na odkritem ra-
sizmu in antisemitizmu - na predstavi o judovskem boljeviz-
mu, viziji zdruitve vseh belih narodov proti boljevizmu itn.37
35 Op. cit., str. 188.
36 Miran Hladnik, Slovenska povest. Dostopno na: http://lit.ijs.sif
skpl.html (dostop: 18. 8.2009).
37 ej, npr.: dr. Stanko Kociper, sovranik Evrope in naega naro-
da komunizem, AS 1902 Zbirka tiskov nasprotnikov NOB in tiskov
sredine, t. e. 23, mapa III, Razni referati, domobrancev (1943-1945)
in 1944.
315
MARKSISTI FORMACIJA
No, Kociperju manjka bistvena razsenost, ki bi ga v danem
tekstu pribliala nacionalsocializmu, ele-
ment

male skupnosti in njenih pripadnikov, ki
svojega ivljenja dokazujejo z ekspanzionizmom, zlasti
pa z rtvovanjem v okviru skupnosti vseh skupnosti - pri naci-
Germanih. Res je, da estetika ne
skopari s motivi narave, njenih lepot itn., vendar je
ta lepota praviloma zvezana s krutost jo, ki zahteva heroizem
rtvovanja, pripravljenost na rtvovanje (na pri-
mer, literarne, slikarske in kiparske reprodukcije sag o
Siegfriedu in Parsifalu). Tudi pri Kociperju obstaja zveza med
lepoto in krutost jo: narava, katere ivljenje se
ujema z ivljenjem ljudi na eni strani, na drugi pa dati in izgu-
biti sad; izguba pri ljudeh kot stvar krute, zle usode, pri nara-
vi pa kot stvar njenega sezonskega spreminjanja, na
katero ni vplivati. Pri Kociperju je ta kruta, zla usoda
povezana z jadikovanjem, celo s strahom in negotovostjo in
nazadnje z upanjem na obnovo popolne idile: ponovna zdru-
itev starev in otrok (= popolna druina). Pri nacionalsocia-
38 naracije, v katerih je najti motive vitezov, roparjev,
divjakov in celo poasti, so bile sicer sestavni del proizvodov domobranskega
propagandnega aparata, npr.: Naa slovenska zemlja je v teh dneh v istem
stanju kot so bile [ ... ] op. L. C.] deele pred stoletji. Nai gozdovi so
polni ropaIjev, ki v znamenju srpa in kladiva ruijo in poigajo slovenske vasi,
in morijo slovenske moe, ene in otroke. Imeli pa smo plemstvo po
srcu in iz tega plemstva so v sile in stiske e pred stoletji vstajali sloven-
ski vitezi, ki so branili slovenski narod pred napadalci. Niso se branili na
utIjenih gradovih: izza nizkega obzidja okrog cerkva so odbijali nava-
le divjakov z vzhoda in dasi niso postali vitezi po slovenskem obredu, so s svojo
junako smrtjo izrekali na najbolj svojo viteko obljubo.
Dananji je pokazal, da plemstvo srca med slovenskim narodom ni umrlo.
Proti poasti so iz krvi, ki je oblila slovensko zemljo, vstali novi slo-
venski vitezi - slovenski domobranci. AS 1902, Zbirka tiskov nasprotnikov
NOB in tiskov sredine, Domobranec - slovenski vitez, v: Moralni
pouk, str. 1, t. e. 23, mapa III, Razni referati, domobrancev (1943-
1945) in 1944.
316
RED PREPROSTIH STVARI
!izmu in faizmu pa usoda, nasprotno, navadno generira
zgodbo, sago, polno razburljivih zapletov. Pri nacizmu in
faizmuje zunanji svet sicer nekaj sovranega, toda hkrati tudi
nekaj, s se je nujno treba bojevati, ga premagati in
tudi zavojevati; svet vsekakor ni nekaj, kar zbuja
zem, niti strah, pred katerim bi se bilo treba umikati.
Nasprotno: kot primer lahko navedemo znano
himno organizacije Reichsarbeitsdienst, kijo je z
vom Es zittern die morschen Knochen (Tresejo se trhle kosti)
napisal Hans Baumann leta 1932: .
1. Es zittern die morschen Knochen
Der Welt vor dem roten Krieg,
Wir haben den Schrecken gebrochen,
Fur uns war's ein groBer Sieg.
Refren
Wir werden weiter marschieren
Wenn alles in Scherben fiillt,
Denn heute da hart uns Deutschland
Und morgen die ganze Welt.
2. Und liegt vom Kampfe in Triimmern
Die ganze Welt zuhauf,
Das solI uns den Teufei kummern,
Wir bauen sie wieder auf.
(Refren)
3. Und m6gen die Alten auch schelten,
So laBt sie nur toben und schrei'n,
Und stemmen sich gegen uns Welten,
Wir werden doch Sieger sein.
(Refren)
4. Sie wollen das Lied nicht begreifen,
Sie denken an Knechtschaft und Krieg
Derweil unsere A.cker reifen,
Du Fahne der Freiheit, flieg!
317
MARKSISTI FORMACIJA
Wir werden weiter marschieren,
Wenn alles in Scherben fiillt;
Die Freiheit stand auf in Deutschland
Und morgen geh6rt ihr die Welt.
39
povzamemo: pri nacizmu je krutost zvezana s
mom, pri Kociperju pa se izide V upanju. V Starcih se motivi
lepote doma/narave in motivi izgube (odsotnosti) otrok
stan o izmenjujejo, v
vljanju. V celi povesti in v objavljenem odlomku, ki ga
mo in moramo njegove v Zbornik - tako
kot pri Kunstlju - analizirati kot samostojno in sklenjeno
to, dejansko ni niti enega zapleta; celo manj: ko se zdi, da je
tesnoba o negotovi usodi otrok na vrhuncu, se fabula dejansko
povrne k svojemu k harmoniji:
Lujz Miko pa je stekel ven. Zajel je v pest prsti in jo prinesel v
hio. Poleg jo je stresel na mizo. Duha, Holapek? Duha,
kako sedaj vsa hia dii po zemlji? Saj res; saj ne more biti
Vrnejo se! Potem je pograbil Mico okoli pasu in jo zavrtel, da je z
janko opletala po pohitvu in dvigala prah.40
Napetost med domom in svetom pomiri upanje: izbris sveta
in prevlada doma, to se pravi, prevlada elementov in
konec tesnobe, do v resnici pride na povsem nepojasnjen
39 1. Tresejo se trhle kostif vsega sveta od krvave vojne,/ mi smo strah
premagali,/ za nas je to bila velika zmaga./ / Refren: Korakali bomo naprej,/
ko vse naokrog v razbitinah lei, / danes nas slii jutri nas slii cel
svet./ / 2. PO boju v razvalinah leil na kupu cel svet,/ a nam ni mar,/ zgradi-
li ga bomo znova.// (Refren) 3. Naj le tresejo se starci,/ le naj in nori-
jo,/ naj le nastopajo proti naemu svetu,/ zmagovalci na koncu bomo mL/ /
(Refren) 4. Oni te pesmi razumeti'; premiljujejo o in
vojni,/ medtem pa naa polja dozorevajo,/ zastava svobode naj poleti!/ /
Korakali bomo naprej'; ko vse naokrog v razbitinah lei,/ svoboda je v
jutri pa je njen e cel svet. Vir: http://ingeb.org/Lieder/eszitter.
html (dostop: 16. 8. 2009, dobesedni prev. iz nem. jezika je moj).
40 Kociper, Starca, str. 192.
318
RED PREPROSTIH STVARI
Minimalna razlika (tesnoba zaradi usode otrok) med
naravo in ljudmi, torej tudi med ljudmi in stvarmi, ki je vsaj
deloma pripoved, je odpravljena:
-
se Zrla sta si V si meikala in bila s petami ob
tla: PndeJo! PndeJo! Holapek pa je igral tako da so
vrhovljanci stopali na pragove in se e klopotci so se ustavili.
In v sadovnjaku se tudi niso upali kosati s Holapekovimi har-
monikami, ki so pele pesem upanja ... 41
. par, sosedje), (klopotec)
In zIvah (ptiCI) se nenadoma zlijejo v celoto .
. Kociperjev projekt v povesti Starca je v napeto-
sti med domom In svetom; kae se kot
individualnosti, pravzaprav druine
t.j., razvezanosti od zemlje, kakor tudi
be duhovne In kulturne tradicije.
Zbornik Zimske 1944
Kaj je skupnega Cevcu, Kunstlju in Kociperju? Kar zadeva
njihove ideoloke projekte, bi lahko na grobo dejali, da dina-
miko del zaznamuje dilema razmerja med
domom In svetom. Obstaja pa e ena skupna ki je
nemara tako zelo banalna in da jo komajda opazimo:
kar zadeva vsebino, teme, dogajanja, motive, vsi trije teksti ni-
majo, strogo nobene zveze z vojno. zveza
z vojno je pri teh tekstih (raz)vidna ele iz razmerja z ideolo-
kim projektom Zbornika, v katerem so bili objavljeni.
. :bornik Zirr:.ske 1944 je izdala Zimska urad
pn uprave v Ljubljani. ef pokrajinske upra-
:e .(Pre.zzdent) Je bIl takrat general Leon Rupnik; na to mesto ga
Je Imenoval dr. Rainer, vodja operativne cone Jadransko pri-
41 Ibid.
319
MARKSISTI FORMACIJA
morje, kamor je po kapitulaciji Italije pripadla Ljubljanska
pokrajina. Urad je bil ustanovljen novembra 1943 in se je
ukvarjal z razdeljevanjem v vojni prizadetim posa-
meznikom in druinam, najpogosteje beguncem z ozemelj, ki
so jih nadzorovali partizani. Publikacijaje bila izdana za biblio-
filsko tombolo, katere bil namenjen za dobrodel-
ne namene.
Uredniki Narte Velikonja, Boidar Borko, Tine Debeljak in
Zorko v uvodnih besedah namen Zbornika opredeljuje-
jo takole:
Kakrne koli so e vnanje razmere, zaveden kulturni delavec osta-
ja, kolikor je v njegovih na svojem mestu in skua v danih
mejah nadaljevati svoje delo, ohraniti kontinuiteto s preteklostjo,
pomnoevati narodu tudi v njegovih tekih dneh duhovne vrednote.
Tako predstavljajo konstruktivno usmerjeni kulturni delavci s svoji-
mi stvaritvami in raziskovanji duha svojega naroda, njegov pomen in
njegovo pravico do ivljenja.
V tem smislu je Zbornik dokument pozitivnega,
od gesel za kulturni molk se ljudi
neskaljenega razmerja naih pisateljev in znanstvenikov do slovenske
kulture in njenih potreb v letih zgodovinskih prelomov.
42
Pomen literarnih prispevkov Zbornika je v samostojnem be-
sedilu podrobneje pojasnil dr. Tine Debeljak, takrat tudi ured-
nik revije Dom in svet in kulturne rubrike v Slovenec:
Toda ni vedno tvorna samo naprednost in modernost za vsako
ceno, tudi tradicija duha, to je - ivljenje naroda. To vidimo
danes, ko smo odrezani od tujega sveta in tujih vplivov ter smo bolj
kot kdaj koli navezani sami nase. Po nujnosti razmer smo bili prisi-
ljeni po motivih in problemih, postaviti se na
kolektivnega ki smo ga s takim prezirom
e od Moderne konec stoletja. (Poudarki so
avtorjevi, op. L. C.)43
42 Zbornik Zimske 1944, str. 5-6.
43 Tine Debeljak, Duh medvojne knjievnosti, v: Zbornik Zimske
1944, op. cit., str. 260-261.
320
RED PREPROSTIH STVARI
Leta 4godovinskih prelomov. Toda - kaj se prelamlja?
Spomnimo se pisanja slovenskih ob
okupaciji! Uredniki tega niso povedali leta 1941 in nam o tem
ne povedo niti tri leta pozneje. Po Debeljaku se prelom
gaja v polju besedne umetnosti:
V medsebojne morije v imenu plemenskega
in socialnega razrednega sovratva se ustvarja pri nas knjievnost s
poudarkom ljubezni do ivljenja, do ivljenjske lepote in dobrote, do
narave in zemlje, do moralnih in religioznih vrednot. Ta optimizem
e prehaja v vidno tendenco; kakor je prej pesimizem nasilno
naega v slabega, kakor je, tako ga sedanja kae
boljega, kakor ga stvarnost potrjuje. Vsekakor pa je ta idealizacija
razumljiva ne kot povrnitev nazaj v nazadnjatvo konservativnosti,
kot moderna revolucionarna prvina, kot reitev iz teav
ga ki proti razkrajanju in slovenske skupnosti pa
nega individualizma zopet zidati na temelju lahtne podobe
slovenskega njegove privezanosti na moralno in
giozno tradicijo ter ni nedovzetna za poudarek narodne koristnosti.
(Poudarki so avtorjevi, op. L. C.)44
Na eni strani torej nacifaizem in komunizem; spopad na
ivljenje in smrt - nasilje par excellence -, na drugi strani pa
(slovenska) kultura, ki posebej z besedno umetnostjo
je pravico slovenskega naroda do obstoja. Znanstveniki in
umetniki so definirani kot kulturni delavci. Tako kultura
dejansko zaobjema vse: od znanosti, filozofije, umetnosti,
ske pobonosti, do organizirane religije; e zajema celo
zemljo. Kultura tu dosledno samo eno: politiko.
ni govora, denimo, o politizaciji umetnosti - kot
projekta avantgard, ki svoj projekt veejo na
revolucionarni projekt -, niti o estetizaciji politike -
naci opernega spektakla na velikih shodih;
go gre za nadomestitev politike s kulturo. Namesto
preloma v politiki, prelom v sami, ki se opre
44 Op. cit., str. 262.
321
,f
FORMACIJA
na preseeno tradicijo, kiji v narodotvorne namene doda
vsebino, in zato po Debeljaku postane
narna in moderna; namesto narodnega predstavnitva
(denimo, kaknega Zbora odposlancev slovenskega naroda),
predstavnitvo duha naroda. Uredniki Zbornika so bili
ni v tem, kako so zastavili funkcijo kulture; partizanskega
nja so se v uvodnih besedah dotaknili samo posredno,
preko kritike kulturnega molka, ki gaje razglasila OF.
Ideoloki projekt urednikov Zbornika, posebej dr. Tineta
Debeljaka, bi potemtakem lahko opredelili kot ambicijo po
izoblikovanju kulture kot posebne legalne platforme, ki bi v
razmerah okupacije zagotovila idejno hegemonijo slovenski
kontrarevoluciji, kije bila v tistem bolj kot kadar koli prej,
neenotna - tako idejno kot tudi organizacijsko.
Slovenska kontrarevolucija je bila razcepljena na pollegaIni
odbor Ueseni 1943, pobudnik za nastanek
Slovenskega domobranstva); Narodni odbor za Slovenijo
(nekaken nadomestek za Slovensko zavezo, ki je po
cije Italije prenehala delovati, v njem pa so ob
raIcih in enem socialistu predvsem bivi politiki
SLS; odbor se je formiral med junijem in oktobrom 1944);45
Rupnikovo pokrajinsko upravo; domobranstvo, ki mu nemki
policijski stroj ni prostih rok niti pri propagandni
nosti Uunija 1944 je bilo veliko lokalnih domobranskih listov
kratko malo ukinjenih,46 poleg tega so domobranstvo pestila
huda notranja trenja, zlasti med Mladci,
sledniki E. Tomca, in zmernejimi Straarji, sledniki L.
Ehrlicha, in liberalci,47 med decembrom 1944 in januarjem
1945 pa so predvsem kader oslabile nemke
45 Neven Borak, Zdenko Jasna Fischer et al., op. cit., str. 761-763.
46 Boris Mlakar, Slouensko domobranstuo 1943-1945. Ustanouiteu, organi-
zacija, idejno ozadje, Slovenska matica, Ljubljana, 2003, str. 333-342.
47 Metod Miku, Pregled zgodouine NOB, IV, Cankarjeva zaloba, Ljubljana,
1973, str. 252.
322
RED PREPROSTIH STVARI
je
48
); (slovenske) ljoticevce; roko; Slovensko
jo; popolnoma marginalnih in sredinskih
galnih listov (med aprilom 1944 in januarjem 1945 je nemki
aparat aretiral ko 150 osebnosti iz tega kroga49); angleke
pijone; krog kaplana ki je v Slovencu prispeval
prispevkov in aljivk, namenjenih
neopredeljeni inteligenci ali tisti, ki ni kooperirala z
dizmom. Trajni doseek tega krogaje izum izraza oprezna rit
(OR), s katerim so sramotili sredince, ki gaje celo v uradnih
dokumentih uporabljala tudi ljudska oblast e dolgo po vojni;
in seveda kler ljubljanske kofije z Romanom na
Redakcija je po Debeljakovih besedah svoje delo
junija 1944 in dogodki so takrat potekali s silovito naglico: Tito
in sta podpisala sporazum, vodstvo osvobodilnega
gibanjaje domobrancem ponudilo zadnjo monost za prestop,
armada se je nevarno priblievala Beogradu, zavezniki
so se izkrcali v Normandiji in Pariz je bil osvobojen.
revoluciji zares ni lo dobro; propadli so vsi poskusi, da bi
slovensko osvobodilno gibanje, je OF v Ljubljani
pela hude izgube in je partizanska vojska na
Notranjskem doivela nekaj drznih udarcev, kijih je izvedel 2.
domobranski udarni bataljon pod vodstvom Vuka Rupnika.50
Slovenske partizanske enote (POS), takrat e zdruene v dva
korpusa, so vse bolj postajale redna vojska in izvajale
zacijo; institucij ljudske oblasti, od volitev v
ske odbore, tiskanja denarja in uradnega lista, olstva, morja
revij, in drugih publikacij,
sodstva od (partizanske) vojske do ustanovitve Znanstvenega
instituta pri v kriza med
48 Mlakar, Slouensko domobranstuo, op. cit., str. 258.
49 Bojan Godea, Kdor ni nami, je proti nam. Slouenski i.zobrlltenci med
okupatoTji, Osuobodilno fronto in protireuolucionarnim taborom, Cankarjeva
zaloba, Ljubljana, 1995, str. 325-326.
50 Metod Miku, Pregled NOB, N, op. cit., str. 294-301.
323
MARKSISTI FORMACIJA
nimi skupinami OF, ki je dosegla vrhunec jeseni 1942, ko je
razcep postajal povsem realen scenarij, je bila uspeno
ena e s t. i. Dolomitsko izjavo spomladi 1943; od takrat
enotnost gibanja ni bila nikoli resno ogroena. Na
ozemlju nekdanje Dravske banovine in delu Julijske krajine v
kraljevini Italiji, ki ga je okupiral nemki vojaki in policijski
stroj, je de facto, e ne de iure, e obstajala nova
va - Slovenija. vpraanje za vodstvo osvobodilnega
gibanja v leta 1945 je bilo, kako da ne bi
nemke in kvizlinke formacije z Balkana in
da, ki so se umikale pred jugoslovansko in armado,
di svoje mnogotevilnosti zmlele POS, in zavarovati zahodne
meje (osvoboditev Trsta).
V slovenski kontrarevoluciji pa so na drugi strani obstajali
zelo programi - od ideje o ustanovitvi nekak-
ne srednjeevropske katolike federacije, kneevine Slovenije,
obnove kraljevine Jugoslavije, pa do nove zdruene Evrope
pod hegemonijo velike ki bi bila obrambna linija pred
azijatskim boljevizmom. Nekaj je bilo treba storiti.
ska kontrarevolucija, razen izjemno ibkih pollegalnih in
galnih zarotnikih organizacij, nekaj ljubljanske
fije, morda tudi roke, ni imela na voljo prav nobenega
represivnega oziroma ideolokega aparata, ki bi bil neodvisen
od nemkih okupacijskih aparatov, kaj ele, da bi imela
no platformo, ki bi lahko ponudila resno in
nativo Sloveniji, takrat e (e) Dravi v dravi. (Ozemlje
neje Republike Slovenije ni bilo nikoli formalno
nemkemu Reichu; Primorska in Ljubljanska pokrajina sta e
vedno formalno pripadali Italiji oziroma takrat na novo
novljeni Mussolinijevi Socialni republiki Italiji, Prekmurje in
Medimurje pa sta bili formalno Madarski.
51
)
Povedano vojaki in/ali direktni propagandni
51 Neven Borak, Zdenko Jasna Fischer et al., op. cit., str. 581-586
in 691-696.
324
RED PREPROSTIH STVARI
pad s partizani (POS in SNOS) je bil vselej e tudi z
njihovo politiko, akt, v katerem je drava v
dravi postala vidna. V teh scenarijih se je na drugi strani vse-
lej pokazala politika nemkega policijskega in
vojakega aparata, driave imperija) nemkega
rajha, kar pa je imelo to nadleno lastnost, da se je s tem afir-
miral tudi sam vrh domobranskega establimenta - krog gene-
rala Rupnika, od katerega pa se je velik del klerikalnega tabo-
ra elel distancirati, gaje hkrati nujno potreboval;
o vzpostavitvi Slovenske narodne vojske iz domobrancev in
Narodnega odbora za Slovenijo vlade, ki bi s
po idealnem scenariju prevzela
oblast) je potekal v tajnosti, mimo Rupnikovih Kako
jalovi so bili ti to, da so domobranski ele
v Vetrinje na avstrijskem Korokem izvedeli za
obstoj Slovenske narodne vojske, kjer so tudi podpisovali pri-
stopno izjavo, tik preden so jih Anglei Jugoslaviji ... 52
Zdi se, daje Debeljakov ideoloki projekt v svoji absolutni
pretencioznosti meril na nekakno tretjo pot. (In zato ni
daje bil Zbornik Zimske 1944 prva in zadnja opri-
jemljiva sled takega )
Kultura je bila nemara edino ki je preostalo
kontrarevoluciji in je vsaj potencialno ponujalo monost za
njeno poenotenje. irok diapazon prispeVkov, ki jih najdemo
v Zborniku - denimo, odlomek iz Mrakove drame Konec tra-
gedije Logan, ki si ga zlahka lahko predstavljamo celo
na straneh Slovenskega zbornika 1942 (ali 1945), kae, da se je
nemki policijski cenzorski stroj takrat za to bistve-
no manj zanimal (v nasprotju z njegovo dejavnostjo na tajer-
skem leta 1941!) kakor za produkcijo vojakih propagandnih
publikacij in dnevnoinformativnega tiska. Hkrati je nemki
policijski cenzorski stroj zagotavljal, da literarni in
52 Boris Mlakar, Slovensko domobranstvo, op. cit. str. 465.
325
FORMACIJA
znanstveni doseki niti niso mogli priti v izbor za
pripravo zbornika. Tole se nemara slii banalno; toda to je dr.
Debeljaku daje s kritiko kulturnega i:nolka OF vso
znanstveno in umetniko produkcijo osvobodilnega gibanja
dejansko - na nivoju geste Zbornika samega - odpravil kot
nekulturo! Glede na svoj ideoloki projekt jo je lahko mislil kot
zunanjost. e nove pojave v slovenski kulturije lahko
pripisal izolaciji od zunanjega sveta! Povedano osvo-
bodilno gibanje, s katerim ni bilo (oziroma ni smelo biti!) sti-
kov, pogajanj, literarnih diskusij itn., je s to gesto dejansko pri-
padlo zunanjemu svetu, kar popolnoma ustreza predstavi kon-
servativnih katolikih intelektualcev in aktivistov Katolike
akcije iz predvojnega obdobja, ki so, denimo, imeli komunizem
za tujo silo, ki od zunaj napada, zastruplja slovenskega
ka (narod). Toda kaknaje bila cena za to uslugo, kijo je ter-
jal nemki policijski cenzorski aparat, uslugo, za katero prav-
zaprav ni bilo treba prositi? Kajpakje od kolaboracionistov ter-
jallojalnost, toje, priznanje njegove oblasti - na primer, admi-
nistrativno preureditev okupiranega teritorija, kar je avtoma-
pravico do modernega projekta nacionalne
drave. Kultura v ideolokemu projektu dr. Debeljaka dejan-
sko nastopa kot na institucija,53 to se pravi, v resnici zase-
da strukturno mesto, ki ga v moderni dobi zapolnjuje nacija.
Toda moderni nacionalni projekt kulturi-umetnosti odreja
avtonomen status; od tod tudi iluzija o neodvisnosti umetni-
ke-kulturne produkcije od ideologije. (Nakazali smo e, da
celo danes tista dela - tako umetnika kot znanstvena -, ki se
jih prime konotacija ideologije in kritika pogosto
iz panteona umetnosti in znanosti.) Dri; v besedah
urednikov, pri dr. Debeljaku in tudi mnogih drugih avtorjih ne
manjka priseganja slovenstvu - slovenskemu narodu; vendar
ne v pomenu nacije, kot so jo v svojih ideologijah mislili moder-
53 ef 3 teorije: ideologija, nacija, institucija, op. Git.
326
RED PREPROSTIH STVARI
ni projekti, v smislu dravne suverenosti, pa kot
kulturne identitete, ki v prvi vrsti govori o domu, ne o dravi.
To se pravi: patriarhat proti moderni (buroazni)
ji. Lahko bi celo rekli, da je bila skrajna meja Debeljakovega
ideolokega projekta buroazna revolucija, medtem ko je
bodiIno gibanje in oboroeno ljudstvo v boju s
cijo in nemko imperialno mainerijo e bflo proletarsko
lucijo.
Urednikom Zbornika se je sicer doseek brez
mere; ne prej in ne pozneje niso v isti publikaciji skupaj
pili tako avtorji; od Otona do anonimnih
- rajnega Ehrlicha in Tomca. Temu
merno varirajo tudi prispevki, od popolnoma neaktualnega
spisa Franca Kotnika z naslovom Bukovniki rokopisi
Antikrista, pa 0 krobu rastlin Maksa Samca, do
junake pripovedne rekonstrukcije poslednjih trenutkov
Franceta ki ga je domobranska propaganda takrat
izbrala za svojo ikono. Pesnik ima danes sicer status
rtve (nekaken domobranski Kocbek ali Duan Pirjevec);
pravo jabolko v snegu - kije v viharju zgodovine
jal zvest samemu sebi, svoji samotni, nad zgodovino
misli. Kako tudi ne; v njegovi prvovrstni poeziji ni nikjer
najti sledu angamaja; razen nadvse
no da so v njegovih motivih sledi
faizma. Ljudje, ki se ga spominjajo osebno, navadno
vedujejo, da je bil tih, menda celo nekoliko itn. Poleg tega
med sluenjem pri vakih straarjih in domobrancih ni
vil niti ene same pesmi. Kot takje nadvse primerno in korekt-
no (nevtralno!) za sodobne naracije o drugi svetovni
vojni na Slovenskem. 54 No, med vojno je posmrtno, s
54 V slovenski literarni vedi se je tak pogled na bolj ali manj usta-
lil e v 70-ih let, ef npr.: Smolej, 4godovina slovenskega slovstva, VII,
op. eit., str. 348-355.
327
FORMACIJA
propagandnega aparata slovenske kontrarevolucije,
postal pravi domobranski Rambo:
Do poslednje patrone! je zarjul France bolj onim zunaj ko
im. Potegnilje granato iz ust injo zalucaljarko, ognjeno luc. Razletela
je v besnem tresku, da so na tisti strani za trenutj:
raj je bilo streljanje e ostreje, e bolj na gosto so dezevale svmcenke
na fante.
55
Prav tako je najti tudi prispevke, ki poloaj
stva v okviru velikonemtva pozitivno vrednotijo:
Ko je v septembru 1943 voditelj Velikonemke
domovino vzel v svoje varstvo, sem v informacijo naslh pravmskih m
gospodarskih krogov, a predvsem mladih p:ava se:tavil
kraji oris z naslovom: Upravna ureditev velzkonemske drzave.
(Poudarki so avtorjevi, op. L. C.)56
Vidimo torej, da so se v Zborniku znali skupaj tako
duenci nad projektom obrambe Evrope pred
boljevizmom kakor tudi tisti, ki so vsakrno referenco na
aktualne drubene boje izpustili. Ali struktura
zbornika - njegov ideoloki projekt -, jimje da so
to lahko mirne due izpustili. No, po maju 1945 so za to,
niso emigrirali, vseeno visoke cene .. ,
Kar zadeva Cevca, Kunstlja in Kociperja, se struktura in
ideoloki projekti njihovih del ne ujemajo z Debeljakovo
vitvijo, zlasti ne glede nastanka in njen.e
devne revolucionarnosti. NatancneJe: naJbhzJe DebelJakovl
izpeljavije Kociperjevo delo - odlomek, v
ni vdor optimizma zablokira dinamiko zgodbe In JO
tudi skoraj enako pa bi lahko trdili tudi za Cevca.
55 Nikolaj Ognjena smrt Franceta v: 4bornik 4
imske
1944, op. eit., str. 223. .' . .
56 Henrik Steska, Moja znanstvena prIzadevanJa Izza leta 1941, v.
4bornik 4imske 1944, op. cit., str. 561.
328
RED PREPROSTIH STVARI
Nadvse pa je zagotovo to, da je najbolj
fabula, in brez tega ne more biti nobene literarne prakse, pri-
la izpod peresa Franceta Kunstlja, ki na videz popolnoma
paradigmi o novem vendar gradi svojo
vsebmo prav na razkritju varljivosti idile. Za
Kunstljevo je v resnici da sodi med najbolj
moderne pnspevke tega zbornika; vsekakor ne v skladu z defi-
nicijami dr. Debeljaka.
329
SKLEP
v uvodu smo zapisali, da je glavni cilj naega dela izdelati
zemljevid, ki bijasno meje med tematikami
in problematikami, katerih minimalni skupni imenovalec je
ta, da nam nekaj pripovedujejo o vlogi vednosti v zgodovinskih
procesih; t. j., revolucionarnih in kontrarevolucionarnih rei-
mih, v katerih ljudje kot neposredni producenti, misleci, agen-
ti politike (itn.) posegajo v svet, v katerem ivijo, in ga s tem,
vede ali nevede, tudi spreminjajo. Takega zemljevida na koncu
ni definirati nikakor kot (nove) zgodovinske
naracije.
V pozni kraljevini Jugoslaviji je med elitami
potekal boj dveh vizij prenove drave, ki ga je
ti kot spopad dveh modelov: in
katolikega korporativizma. Ta konflikt,
kije destabiliziral dravo, je mobiliziral razne socialne doktri-
ne, znanstvene teorije in filozofije - od neotomizma pa do dia-
materializrna. V knjigi sem si prizadeval analizirati
ta potencial, zlasti v okupacije leta
1941, ki ni bila brez posledic za socialne paradigme.
Okupacija 1941 je antisistemska gibanja prisilila v
razvoj ilegalnih izobraevalnih, znanstvenih, umet-
nikih in kulturnih institucij, medtem ko so kon-
servativne sile sprejele kulturno avtonomijo, za katero jim je
331
MARKSISTI FORMACIJA
od leta 1943 pa okupator. Revo-
lucionarno narodnoosvobodilno gibanje, ki so ga vodili komu-
nisti, je v svoji neposredni praksi preseglo teoretske
ovire, ki so izhajale iz ortodoksije marksizma III. internacio-
nale. branje prototeoretskih besedil revo-
lucionarnega voditelja Borisa nam je dalo dokaze, da
je ta implicitno opustil naivno razumevanje dru-
benih razredov kot identitetnih skupin; v njegovih analizah
imajo razredi status konceptov, s katerimi avtor opisuje kom-
pleksna razmerja med elitami in drugimi skupi-
nami glede na konkretne in gospodarske projekte.
smo poudarili, da ni na namen izdelati
sinteze tistih teoretskih ol, ki so se ukvarjale z zgodo-
vino vednosti, pa smo se nanje neprestano sklicevali in
izposojali njihove koncepte (pojme); prav tako smo se odrekli
pisanju dopolnil k zgodovinopisnim delom na
Slovenskem, t. j., podrobnejemu opisovanju nekaterih zgo-
dovinskih dogodkov, saj bi to na koncu pomenilo zgolj boga-
tenje e napisanih knjig. Med raziskovanjem sicer nismo zavr-
nili niti enega odkritja te vede, t. j., partikularnih zgodovin-
skih dejstev, do katerih so prihajali rodovi tistih, ki so pisali
oziroma pisale zgodovino v Sloveniji in Jugoslaviji.
Tematiko in problematiko znanosti, filozofije in ideologije
na Slovenskem kratko malo ni bilo zvesti na poglavja
o kulturi in znanosti, kamor zgodovinopisna stroka na
Slovenskem tradicionalno tovrstne To
pomeni, da smo zavrnili omejenost na zgolj deskriptivni pri-
jem, s katerim bi samo ilustrirali dejavnost posameznih usta-
nov na Slovenskem. Ne zato, ker morda menimo, da
ni podatki o njihovem delovanju niso pomembni; nasprotno,
tak prijem smo zavrnili zato, ker bi v tem primeru zelo teko
prebili epistemoloko oviro slovenskega ozemlja.
Naslovi poglavij v nai knjigi se tedaj ne nizajo po uni-
verza, ola, revije, partijske ole itn. Namesto tega govorimo o
332
SKLEP
oli in univerzi kot dvema med seboj povezanima ideolokima
aparatoma drave; to pomeni, da nas zanima predvsem njuna
praksa; zato se eno izmed podpoglavij glasi Brati Kapital v
Sremski Mitrovici. Vpraanje, kaj so te institucije proizvajale,
je pri nas povezano z vpraanjem, kako so proizvaja-
le in s kaknimi pogoji. Samo na ta se je po naem mogo-
izmakniti pasti ideologije slovenskega ozemlja.
Vpraati se o materialnih pogojih za produkcijo, ima v sebi uni-
moment; tega pa seveda nikakor ne gre iskati v
preprostem posploevanju mnogih institucij v
dravah; to je pot v slabo - preprost
negativ pristopa: bogastvo sveta proti na-
rodovemu bogastvu. olski ideoloki aparat drave ali znan-
stveni ideoloki aparat drave kot taka ne obstaja-
ta, prav tako kot na vsem svetu nikjer ne prebiva entiteta, ki
bi ji bilo kapitali4em. Toda: obstaja teorija kapita-
produkcijskega obstaja kot vpraanje, kot
sistem konceptov, ki skozi konkretne raziskovalne projekte
primerjavo med na videz serijami par-
tikularnih izkustev; je nekaj, kar kljub samim izjemam omo-
misliti pravilo. V tem smislu smo govorili o produkciji
vednosti na Slovenskem in Jugoslaviji. Br ko smo ta sloven-
ski prostor v konkretni analizi ekonomskih problemov pre-
poznali kot Dravsko banovino, kot del kraljevine Jugoslavije,
s tem pa prepoznali tudi njegovo vpetost v mednarodno deli-
tev dela, smo pokazali na relativnost pojmov, kot sta sloven-
stvo, slovenski narod itn. Govoriti o slovenskem narodu, nje-
govem teritoriju, celo je tedaj potekalo v popolnoma
razmerah, kakor poteka danes. Spopade v zvezi z
usodo slovenstva, z usodo njegovega nacionalnega vpraanja
so protislovja kakor danes: mi smo jih
definirali skozi Wallersteinove koncepte centra, polperiferije
in periferije.
Zgodovinska naracija (zemljevid), ki smo si jo prizadevali
proizvesti, ima dva robova: prvije oktobrska revolucija, drugi
333
MARKSISTI FORMACIJA
propad reimov (realnega) socializma. Hoteli smo pokazati,
kako so bile teorije drubenih formacij, teorija
mov in teorija teoretskih/ diskurzivnih formacij pri svojih
kretnih raziskovalnih praksah odvisne od tega zgodovinskega
procesa; prav vse tri so se na miselno
jemale s tem procesom. formacija - koncept, ki
smo ga predlagali - je tako za nas nekakna razgledna
ki primerjalno analizo teh razlik; v tem dejansko ni
alternativa nobeni izmed natetih teoretskih tradicij. Je poskus
nove zgodovine marksizma, ki predpostavlja proizvodnjo
novega objekta - objekta marksizma. Ker smo vztrajali, da
mora biti ta zgodovina konkretna, smo si od Wallersteina
sodili koncepta periferije in V tej razsenosti je
izgradnja objekta marksizma - kot analiza zgodovinskih
jev za njegove monosti - proizvedla tudi alternativno
vino prostora, t. j., predvojne in medvojne
Jugoslavije (Dravske banovine, Slovenije). Perifernost velja za
temeljno tako za ta prostor, za njegov poloaj v
balni delitvi dela, kot tudi za marksizem, ki so ga tukaj prak-
ticirali. Poudarjamo pa, da gre za dve bistveno obliki
perifernosti; perifernost v svetovnem gospodarstvu in
nost glede na vednost.
Ekonomska perifernost seveda predpostavlja tudi
no perifernost na vednosti. Za imperializem je
tako tenja po ekonomski, kot tudi po
loki hegemoniji. Po nai tezi je bila Jugoslavija v letih
v globalno delitev dela, v kateri je hegemonija
la z Velike Britanije na ZDA, posredno preko njenih
skih zvez s dravami. Do spopada svetovnih
senosti pa je pravzaprav prilo zato, ker in
Italija nista opravljali vloge, ki jima je kot
periferijama pripadala, t. j., nista funkcionirali kot posrednici
med centrom in periferijo. Obe dravi sta - s
politiko in pozneje z imperialnim osvajanjem -
334
SKLEP
zili, da bosta center (ZDA, Velika Britanijo) izolirali od njegove
periferije. Tendenca po uveljavljanju ideoloke hegemonije
drav v Jugoslaviji je bila vidna zlasti v tem, da je
velik del lokalnih elit sprejel program dravne
nomske in preobrazbe.
Sovjetska zveza v letih (e) ni bila zmona uveljaviti
ekonomske dominacije. Prav zato pa je lahko po naem
nju veljala za center ideoloke hegemonije - toda predvsem za
antisistemska gibanja. Zato je sovjetskim elitam
uspelo v tistem mobilizirati milijonske delovne mnoice
po vsem svetu preko njihovih partij in koalicij,
ki so jih te partije sklepale in proizvode sovjetskih ideolokih
aparatov uporabljale v bojih proti kolonialnemu zatiranju;
nemalokrat nadvse inovativno. In antisistemska gibanja v
Jugoslaviji so bila primer takih antikolonialnih gibanj.
Sovjetska zveza je bila v primerjavi z ZDA in Veliko Britanijo
relativno nerazvita deela, njena prva naloga pa je tedaj bila
zdrati pritisk obkolitve.
nalizma, ki ga je promovirala kominterna in ki je v praksi
pomenilo, da lokalna gibanja podrejajo svoje cilje interesom
centra, je imelo tudi drugo plat. Kakor koli za nazaj
kazujejo odnos sovjetske drave do drugih gibanj kot
lativen, je treba da ta vez takrat ni bila (ker e ni mogla
biti) vez ekonomske eksploatacije. Komunisti so to vez videli
predvsem kot solidarnost - kot svoj dele k obrambi sovjetske
drave. Sovjetska zveza je imela v mednarodnem
nem gibanju ideoloko hegemonijo, dokler so v njej e videli
alternativni model modernizacije. Z Wallersteinovim
tualr;lim aparatom bi lahko rekli, daje lo za paradigmo
nizacije, v kateri ekonomski odnosi med ne
bi potekali skozi razmerja eksploatacije, ki jih implicira
mednarodna delitev dela, in v kateri so najbolj
prav ljudstva in narodi, katerih razvoj produkcijskih sil
predvsem (re)produkcijo delovno intenzivnih panog.
Velika parola/teza tistega a tudi e
335
MARKSISTI FORMACIJA
tja pozneje, je posebej poudarjala revolucionarni proces pre-
seganja razlik med umskim in delom. Prav to pa bi
lahko v naem konkretnem primeru prebrali kot tenjo po
odpravi globalne delitve dela; vendar ne tudi dela kot takega
in menjave med narodi nasploh. Po vojni seje to bistveno spre-
menilo. Sovjetska zveza takrat za svoje drave ni
bila samo center v smislu, tudi eko-
nomskem. Jugoslovanski komunisti so v tem prvi prepoznali
gesto novega imperializma - nove delitve sveta, za katerega sta
tako ekonomska kakor ideoloka hegemonija. Boris
je glede tega lahko ponudil popolnoma novo zgodovin-
sko naracijo o Sovjetski zvezi, o kateri je dejal, da v njej pote-
ka bistveno huja eksploatacija delavskega razreda kot v kapi-
dravah. Upor jugoslovanskih naprednih
silje v temelju zamajal pogoje za obstoj formaci-
je. Center je odslej veljal le e za mesto, kamor se je investira-
la kritika. Do tega je prilo v ko je bilo brez teav
pokazati na vplivnih centrov mednarodnega komunisti-
gibanja, na primer, na Kitajsko in Jugoslavijo.
336
BIBLIOGRAFIJA
1
Knjige, revije in zborniki
Althusser, Louis, Marx's Relation to Hegel, v: Louis Althusser, Poli-
ties and History. Montesquieu, Rousseau, Hegel and Marx, NLB,
London, 1972, str. 161-186, prev. Ben Brewster.
_, zgodba, zgodba brez konca, Problemi, let. XII, 1974,
t. 138/139, str. 242-247, prev. Mladen Dolar.
_, Izbrani spisi, Zaloba /* ef, Ljubljana, 2000, prev. Zoja Skuek.
_ Lenin in filozofija, str. 7-51.
_ Ideologija in ideoloki aparati drave. Opombe za raziskavo,
str. 53-110.
- 0 Marxu in Freudu, str. 131-155.
_, For Marx, Verso, London in New York, 2005, prev. Ben Brewster.
_ Contradictions and Overdetermination. Notes for an investi-
gation, str. 87-128.
_ On the Materialist Dialectic, str. 161-218.
Althusser, Louis in Etienne Balibar, Reading Capital, Verso, London,
2006, prev. Ben Brewster.
_, Od Kapitala do Marxove filozofije [Uvod v Lire le
blemi, let. XLV, 2007, t. 6/7, Drutvo za teoretsko pSIhoanalIzo,
Ljubljana, str. 7-81, prev. Gregor Moder.
1 V knjigi so vsi citirani viri povzeti vS pra-
. . .. tpkarskimi napakami ter v skladu s pravopIsmmi praVih casa, v
voplsmml In I . l ki
katerem so nastali. Izjema so le fragmenti virov, ki so prevedem v s ovens
jezik. fragmenti citiranih virov so posebej
337
MARKSISTI FORMACIJA
Arendt, Hannah, Izvori totalitarizma, tudentska zaloba, Ljubljana,
2003, prev. Zdenka Erbenik, Patricija Fajon, Polona Glavan.
Arrighi, Giovanni in John S. Saul, Nationalism and Revolution in
Sub-Saharan Africa, The Socialist Register, let. VI, 1969, str. 137-
188.
World Income Inequalities and the Future of Socialism, New Lejt
Review, september/oktober 1991, t. 189, str. 39-65.
Arrighi, Giovanni, Globalization and the Rise of East Asia: Lessons
from the Past, Prospects for the Future, International Sociology,
1998, t. 13, str. 59-77.
Bachelard, Gaston, Oblikovanje znanstvenega duha. Prispevek k psi-
hoanal4 objektivnega spoznanja, Studia humanitatis, Ljubljana,
1998, prev. Vojislav Likar.
Badiou, Alain, Alije misliti politiko? Manifest za filozofijo, Za-
loba ZRC - ZRC SAZU, Ljubljana, 2004, prev. Rado Riha in Jelica

Vida Deelak, 0 tudiju kratke zgodovine VKP(b ), Borec,
1990, t. 5/6/7, str. 586-590.
-, Organizacijsko vpraanje partije Slovenije 1941-1945,
doktorska disertacija, Ljubljana, 1999.
Barthes, Roland, The Discourse of History, Comparative Criticism,
1981, t. 3, str. 7-20, prev. Stephen Bann.
-, Retorika Starih. Elementi semiologije, KUC in Filozofska fakulte-
ta, Ljubljana, 1990, prev. Zoja Skuek in Rastko
Rastko, Studia humanitatis danes, spremna beseda,
str. 211-238.
Igor, Kirn in Bojan Korsika, Kapital in delo v SFRJ, Re-
publika konferenca ZSMS, Ljubljana, 1985.
Bel, Germa, Against The Mainstream: Nazi Privatization in 1930s
Germany, The Economic History Review, let. LXIII, 2010, t. 1, str.
34-55.
Aleksander, Agrarna struktura Jugoslavije in Slovenije v
primeri z agrarno strukturo nekaterih drugih deel, posebni od-
tis iz Tehnike in gospodarstva, let. V, t. 3-4, Ljubljana, 1939.
BoHa, Giuseppe, Fenomen Stalin, Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1985,
prev. Marjan Sedmak.
Borak, Neven, Zdenko Jasna Fischer et al., Slovenska noveja
338
BIBLIOGRAFIJA
zgodovina. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega pri-
znanja Republike Slovenije: 1848-1992, Mladinska knjiga in Intitut
za novejo zgodovino, Ljubljana, 2005.
Braudel, Fernand, Igre menjave. Materialna civilizacija, ekonomija in
kapitalizem xv. -XVIII. stoletje, 1, KUC - Filozofska fakulteta, Ljub-
ljana, 1989, prev. Gregor Moder.
_, Dinamika kapitalizma, Zaloba Sophia, Ljubljana 2010, prev. Gre-
gor Moder; Lev Centrih, Zgodovina (realnega) socializma v ana-
lizah svetovnih-sistemov, spremna beseda, str. 95-135.
Braun, Hans-Joachim, The German Economy in the Twentieth Century,
Routledge, London in New York, 1990.
Breznik, Maja, in Rastko Humanistika in druboslovje v pri-
meu liberalne Evrope, za kritiko znanosti, domisyijo in
novo antropologijo, let. XXXVI, 2008, t. 233, Ljubljana, str. 178-
198.
Britovek Marjan, Boj za Leninovo II, Mladinska knjiga,
Ljubljana, 1976.
_, Carizem, revolucija, stalinizem. Druzoeni razvoj v Rusiji in perspek-
tive socializma, I in II, Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1980.
Ivo, Slovenska povojna katolika lirika, Sodobnost, let. III,
1935, t. 7-8, Ljubljana, str. 411-419.
Centrih, Lev in Jernej Kosi, Med slovenskim narodnim vpraanjem
in Slovensko nacionalno zgodovino - komentarji k Slovenski no-
veji zgodovini, Zgodovina za vse, let. XIV, 2007, t. 1, str. 155-
165.
Centrih, Lev, Primo Kraovec in Tanja (ur.), Oddogodenje zgo-
dovine - primer Jugoslavije: prispevki Z mednarodne konference,
tematska tevilka revije Borec, let. LX, 2008, t. 648-651, Publi-
drutvo ZAK.
_ Primo Kraovec: Oddogodenje po dogodku. Spremna beseda
komaj preivelega Peadije in rojstva koncepta, str.
11-15.
_ Lev Centrih: 0 pomenu partije Slovenije med
drugo svetovno vojno in po njej, str. 61-81.
_ Ozren Pupovac: ni bilo - razen kraja, kjer je bilo. Din-
dit in Jugoslavija, str. 111-136, prev. Maja Lovrenov.
Centrih, Lev, Thejournal Perspektive and Socialist Self-Management
339
MARKSISTI FORMACIJA
in Slovenia: In search of a new Anti-Stalinist Society. Towards a
Materialist Survey of Communist Ideology, The International
Newsletter of Communist Studies Online, let. XV, 2009, t. 22, str.
69-91. Dostopno na: http://www.mzes.uni-mannheim.de/pro-
jektejincsjhomej datajpdfjINCS_22_ ONLINE. pdf
-, Razredna logika v kraljevini Jugoslaviji kot periferiji
sistemov, Teorija in praksa, let. XLVIII, 2011, t. 1, str. 230-257.
Ludvik, Teorija formacij druz"be, Mladinska knjiga, Ljubljana,
1979.
Debenjak, Boidar, V alternativi. tudije, Cankarjeva za-
loba, Ljubljana, 1974. .
- metoda plus teorija. skica
Stalinovega diamata, str. 149-198.
-, Friedrich Engels - zgodovina in odtujitev, Zaloba Obzorja, Maribor,
1981.
-, Predgovor h Kritiki ekonomije. Poskus branja, Vestnik
Intituta za tudije ZRC SAZU, 1982, t. 1-2, str. 41-61.
-, materializem skozi jugoslovanski marksizem. Preda-
vanje na Filozofski fakulteti 31. marca 2005, Agregat - revija za
sodobno polemiko, let. III, 2005, t. 6j7, Ljub-
ljana, str. 57-65.
Dolar, Mladen, Struktura gospostva. analize
faizma in problemi teorije ideologije, Univerzum, Ljubljana, 1982.
Drago, Katolicizem na Slovenskem. Socialni koncepti do druge
svetovne vojne, Krtina, Ljubljana, 1998.
Ducrot, Oswald, Slovenian Lectures. Argumentative Semantics. Confe-
rences slovenes. Semantique argumentative, ur. Igor . agar, In-
titut za tudije, Ljubljana, 1996.
Engels, Friedrich, Gospoda Eugena Dilhringa prevrat znanosti (Anti-
Dilhring), Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1979, prev. Boidar De-
benjak in Rado Riha.
Ferenc, Tone, Ljudska oblast na Slovenskem 1941-1945, III, Mi voZimo,
Mladika, Ljubljana, 1991.
Fitzpatrick, Sheila, The Russian Revalution, Oxford University Press,
2. izdaja, New York, 2001.
Foucault, Michel, Kaj je avtor, v: Sodobna literarna teorija, ur. Ale
Krtina, Ljubljana, 1995, str. 25-40, prev. Vesna Maher.
340
BIBLIOGRAFIJA
-, Arheologija vednosti, Studia humanitatis, Ljubljana, 2001, prev.
Uro Grilc.
-, 'Society Must Be Defended' Lectures at the College de France 1975-76,
The Penguin Press, London, 2003, prev. David Macey.
-, Preface, v: Gilles Deleuze in Felix Guattari, Anti-Oedipus. Capi-
talisrn andSchizophrenia, Continuum, London, 2008, str. xiii-xvi,
prev. Robert Hurley, Mark Seem in Helen R. Lane.
-, Besede in Arheologija znanosti, Studia huma-
nitatis, Ljubljana, 2010, prev. Samo in Ana erjav.
Getty, J. Arch in OlegV. Naurnov, The Road to Terror. StaZin and the Self
destruction of the Bolsheviks, 1932- 1939, Annals of Communism,
Yale University Press, New Haven in London, 1999.
Godea, Bojan, Kdor ni Z nami, je proti nam. Slovenski izobraenci med
okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom,
Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1995.
Gosar, A., in gospodarska stran vpraanja o slovenski bano-
vini, Dejanje, let. II, november 1939, t. 9, Ljubljana, str. 349-
368.
-, Gospodarstvo po njegove naloge in problemi, Socialno eko-
nomski institut v Ljubljani, Ljubljana, 1938.
Grafenauer, Bogo, Ob pisanju o slovenskem zgodovinopisju,
Zgodovinski let. XLVII, 1993, t. 1, str. 117-129.
Gramsci, Antonio, pripombe k poskusu 'Poljudnega eseja o
sociologiji' , v: Antonio Gramsci, Izbrana dela, ur. Anton un, Ljub-
ljana, Cankarjeva zaloba, 1974, str. 463-522, prev. Anton un,
Rada Maks Veselko.
Groys, Boris, Celostna umetnina StaZin. Razcepljena kultura v Sovjetski
zvezi, Zalobaj*cJ, Ljubljana, 1999, prev. Samo
Hegel, Georg Wilhelm Friedrich, Um v zgodovini, Drutvo za teoret-
sko psihoanalizo, Ljubljana, 1999, prev. Boidar Debenjak.
Hardt, Michael in Antonio Negri, Imperij, tudentska zaloba, Ljub-
ljana, 2003, prev. Barbara Beznec et al.
Hladnik, Miran, Slovenska povest. Dostopno na: http://lit.
ijs.sijskp1.html
Hobsbawm, Eric, On History, Abacus, London, 2005.
- What Do Historians Owe to Karl Marx?, str. 186-206.
- Marx and History, str. 207-225.
341
MARKSISTI FORMACIJA
- Can We Write the History of The Russian Revolution!, str.
319-333.
-, skrajnosti. Svetovna 4godovina 1914-1991, Znanstveno in
Ljubljana, 2000, prev. Seta Knop, Katarina
rin, Balent.
Hvala, Igor (ur.), Aktualnost misli Hegla, Marxa, Engelsa in Lenina v
drubenem iivijerifu in 4nanosti xx. stoletja, Anthropos in Teorija in
praksa, Ljubljana, 1971.
Iljin, M., Priroda in ijudje. Povesti o borbi s prirodnimi silami,
Naa zaloba, Ljubljana, 1940.
Iljin, M. in Segal, Kako je postal velikan, 1, Preernova
ca, Ljubljana, 1950.
Ilyenkov, Evald, Dialectics oj the Abstract and the Concrete in Marx's
Capital, Progress Publishers, Moskva, 1982, prev. Sergei
kov. Dostopno na: http://www.marxists.org/archive/ilyenkov/
works/ abstract/ abstra 1 e.htm/
Jameson, Fredrick, A Singular Modernity. Essay on the Ontology oJ the
Present, Verso, London in New York, 2002.
-, Archeologies oj the Future. The Desire Called Utopia and Other Science
Fictions, Verso, London in New York, 2007.
-, The End of Temporality, v: Fredrick Jameson, Ideologies
ry, Verso, London in New York, 2008, str. 636-658.
Janez, Ob uri, let. XXXV, 1941, t. 1-2,
str. 1-9; 75-87.
Anton Bonaventura, eninom in nevestam. Pouk 4a
kon, Katolika tiskarna, Ljubljana, 1910.
Kardelj, Edvard [Tone Brodar], Nacionalno vpraanje kot
no vpraanje, Knjiievnost. 4a umetnost in 4nanost, let. 1,
1932, 1933, t. 1, 2, 3,4, 5, 6, 7.
-, Potovanje Sk04 Mladinska matica v Ljubljani, Ljubljana, 1934.
-, [Sperans]: RQ4Voj slovenskega narodnega vpraanja, Naa zaloba,
Ljubljana, 1939.
Kautsky, Karl, Agrarno vpraanje. Pregled tendenc v modernem kmetii
stvu in agrarna politika socialne demokracije, Cankarjeva zaloba,
Ljubljana, 1952, prev. Joe Berkopec.
Keen, Maurice Hugh, Srednjeveka Evropa, Cankarjeva zaloba,
ljana, 1993, prev. Seta Knop.
342
BIBLIOGRAFIJA
Kelly, Catriona, Comrade Pavlik. The Rise and Fall oj a Soviet Boy Hero,
Granta Books, London, 2006.
Kerevan, Marko, Raqedna anal4a in drulbena teorija.
Ra4prave i4 sociologije in sociologije religije,
Delavska enotnost, Ljubljana, 1980.
- sociologija?, str. 7-30.
- Razredi in sloji, str. 31-60.
- Mesto pojmov drubene formacije, baze in nadgradnje v
drubeni teoriji, str. 61-108.
Khlevniuk, Oleg V., The History oj the Gulag. From Collectiv4ation to
the Great Terror, Yale University Press, New Heaven in London,
2004.
Boris. Zbrano delo. [tirje zvezki], Cankarjeva zaloba,
na, 1958-1976.
- partija Slovenije in taktika, 1. zv., druga
ja, Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1978, str. 328-333.
- Razprava na VI. kongresu KPJ, 4. zv., Cankarjeva zaloba,
Ljubljana, 1976, str. 494-505.
King, Stephen, You Know They Got a Hell of a Band, v: Nightmares
&- Dreamscapes, Pocket Books, New York, 2009, str. 367-418.
Kljakic, Dragan, General Markos, Globus, Zagreb, 1979.
Kocbek, Edvard, Premiljevanje o paniji, Dom in svet, let. L, 1937,
t. 1/2, Katoliko tiskovno drutvo, Ljubljana, str. 90-105.
-, Listina, v: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Edvard
bek. Zbrano delo, 7/1, ur. Andrej Inkret, Dravna zaloba Slovenije,
Ljubljana, 2000, str. 5-638.
Andrej Inkret, Opombe k sedmi knjigi, str. 715-718.
Komelj, Miklav, Kako misliti parti4ansko umetnost?, Zalobaj*cJ.,
Ljubljana, 2009.
Kosi, Jernej, Janka Prunka s slamnati mi momi, Agregat
- revija 4a sodobno polemiko, let. IV, 2006, t.
9/10, Ljubljana, str. 138-141.
Kotkin, Stephen, Magnetic Mountain. Stalinism as a Civili4ation,
University of California Press, Berkely, 1997.
Kotkin, Stephen, Armageddon Averted. The Soviet Collapse 1970-2000,
Oxford University Press, New York, 200l.
343
MARKSISTI FORMACIJA
Kreft, Lev, Proletkult, za kritiko 4Ylanosti, let. XIII, 1985, t.
83-84, str. 3-26.
Kresal, France, Delavsko zadrunitvo na Slovenskem, Prispevki za
zgodovino delavskega gibanja, let. X, 1970, t. 1-2, lJubljana, str.
67-79.
-, Mezde in na Slovenskem od novele obrtnega reda 1885 do
kolektivnih pogodb 1991, Prispevki za novejo zgodovino, let.
XXXV, 1995, t. 1-2, Ljubljana, str. 7-24.
-, Zgodovina socialne in gospodarske politike v Sloveniji od liberalizma
do druge svetovne vojne, ur. Neven Borak in arko Can-
karjeva zaloba, Ljubljana, 1998.
Kran, Marko, K teoriji prehoda med produkcijskimi Teorija
in praksa, let. XLVIII, 2011, t. 1, Ljubljana, str. 144-161.
Laclau, Ernesto, in Chantel Mouffe, Hegemony &' Socialist Strategy.
Towards a Radical Democratic Politics, Verso, London in New York,
1985.
arko, in Joe Zgodovina slovenskega
Zdruenje bank Slovenije, Ljubljana, 2000.
arko, Slovenski nacionalni interes v gospodarstvu do
druge svetovne vojne, Zgodovinski let. LIX, 2005, t. 1-2,
Ljubljana, str. 101-110.
Lecourt, Dominique, Proletarian Science? The Case ofLysenko, New Left
Books, London, 1977, digitalni ponatis, 2003, prev. Ben Brewster.
- Louis Althusser, Introduction. Unfinished History, str. 7-16.
Lem, Stanislaw, Philip K. Dick. Vizionar medu arlatanima, Futura.
za 4Ylanstvenu fantastiku i beletristiku, 2007, t. 128, str.
104-127.
Lenin, Vladimir Izbrana dela v tirih zvezkih, Cankarjeva zaloba,
Ljubljana, 1949-1950.
-Imperializem kot najviji stadij kapitalizma, 2. zv., Cankarjeva
zaloba, Ljubljana, 1949, str. 402-532.
- Velika pobuda. O junatvu delavcev v zaledju. O 'komunisti-
sobotnikih', 4. zv., Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1950, str.
195-220.
-, Polnoe sobranie Peta izdaja. [Petinpetdeset zvezkov], Go-
sudarstvennoe izdatel'stvo literatury, Moskva, 1958-
1962.
344
BIBLIOGRAFIJA
- Karl Marks. (Kratkij s izloeniem mark-
sizma), 26. zv., str. 43-93.
- Krizis nazrel, 34. zv., str. 272-283.
-, Filozofski zapisi, Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1975, izb. in prev.
dr. Boidar Debenjak.
- Boidar Debenjak, Leninovi filozofski zapisi in njihov pomen,
str. 5-29.
-, Izbrana dela. Druga izdaja. [Trije zvezki], ur. dr. Marjan Britovek
etal., Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1977-1981.
-Kdo so 'prijatelji ljudstva' in kako se bore proti socialnim demo-
kratom. Odgovori na v 'Ruskem bogastvu' proti marksi-
stom, 1. zv., Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1977, str. 51-222,
prev. Ciril tukelj in Silvo Torkar.
- Razvoj kapitalizma v Rusiji. Proces nastajanja notranjega trga
za veliko industrijo, 1. zv., str. 222-482, prev. Drago in
Drago Bajt.
- Kaj delati? vpraanja naega gibanja, 1. zv., str. 495-
655, prev. Ciril tukelj in Drago Bajt.
- Materializem in empiriokriticizem. pripombe o neki
reakcionarni filozofiji, 3. zv., Cankarjeva zaloba in
center pri CK ZKS, Ljubljana, 1981, str. 239-506, prev. Boidar
Kante.
Lenin Reloaded. Toward a Politics of Truth, ur. Sebastian Budgen et al.,
Duke University Press, Durham in London, 2007.
Lenik, Avgust, Titova partija v boju s Stalinovim dogmatizmom, Zavod
Republike Slovenije za olstvo, Ljubljana, 1981.
-, Informbirojevski spor leta 1948 - spor dveh modelov
socializma?, v: za zgodovino in narodopisje, 1998, t. 2,
str. 287-302.
-, The Development of the CommunistMovement in Yugoslavia du-
ring the Comintern Period, v: The International Newsletter for
Communist Studies Online, let. XI, 2005, t. 18, str. 25-60. Dostop-
no na: http://www.mzes.unimannheim.de/projekte/incs/home/
datajpdfjINCS_18_ ONLINE. pdf
Levi-Strauss, Claude, Strukturaina antropologija, Stvarnost, Zagreb,
1977, prev. Ivan
345
MARKSISTI FORMACIJA
Levi-Strauss, Claude, Divja misel, Krtina, Ljubljana, 2004, prev.
Suzana Koncut.
Linden, Marcel van der, Workers of the World. Essays Toward aGlobal
Labor History, Brill, Leiden in Boston, 2008.
A. V., Spomini na Lenina, v: V. 1. Lenin. O kulturi in umet-
nosti, Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1972, str. 139-144, prev.
Josip Vidmar.
Mao, Tse-Tung: The Chinese Pe ople cannot be cowed by the Atom
Bomb (January 25, 1955), v: Selected Works of Mao Tse -Tung, zv.
5, Peking, 1977, str. 152-153. Dostopno na: http://www.marx2
mao.com/Mao/ AB55.html
Macherey, Pierre, Nekaj temeljnih konceptov, v: Althusser, Balibar,
Macherey, P?cheux. Ideologija in estetski ur. Zoja Skuek
Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1980, str. 143-236, prev.
Braco Rotar.
-, A Theory of Literary Production, Routledge, New York in London,
2006, prev. Geoffrey Wall.
- Lenin, Critie of Tolstoy, str. 117-151.
Marcuse, Herbert, Soviet Marxism. A Critical Analaysis, Columbia
University Press, New York, 1969.
Marx, Karl, in Friedrich Engels, Izbrana dela v petih zvezkih, Boris
Ziherl (izbor), Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1967-1975.
- Karl Marx, Prispevek h kritiki Heglove pravne filozofije.
Uvod, 1. zv., 1969, str. 189-208, prev. Marica Dekleva-Modic.
- Karl Marx in Friedrich Engels, Nemka ideologija, 2. zv., 1971,
str. 5-352, prev. Marica Dekleva-Modic, Doris Debenjak, dr.
Boidar Debenjak.
- Karl Marx in Friedrich Engels, Manifest stranke
manifest), 2. zv., str. 567-631, prev. Cene Vipot-
nik in dr. Boidar Debenjak.
- Frederick Engels, [Angleki predgovor 'Manifestu' ],2. ZV., str.
578-582, prev. Cene Vipotnik in dr. Boidar Debenjak.
- Karl Marx, Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta, 3. zv.,
1967, str. 445-474, prev. Mirko Koir.
- Karl Marx, Prispevek h kritiki ekonomije. Predgo-
vor, 4. zv., 1968, str. 101-109, prev. Mirko Rupel.
Marx, Karl, Kritika ekonomije 1857/58, Delavska enotnost,
346
BIBLIOGRAFIJA
Ljubljana, 1985, prev. Boidar Debenjak, Valentin Kalan, Toma
Mastnak et al.
-, Kapital. Kritika ekonomije, I, nova red., Cankarjeva zalo-
ba, Ljubljana, 1986, prev. Ivan
Mauke, Michael, Marxova in Engelsova teorija razredov, Republika
konferenca ZSMS in Univerzitetna konferenca ZSMS v Ljubljani,
Ljubljana, 1982, prev. Igor Kramberger.
Mauss, Marcel, Esej o daru in drugi spisi. Uvod v delo Marcela Maussa,
KUC in Znanstveni intitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 1996,
prev. Zoja Skuek in Rastko
- Rastko Marcel Mauss - klasik humanistike, sprem-
na beseda, str. 267-303.
Miku, Metod, Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji,
[pet zvezkov], Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1960-1973.
- 1. zv., 1960.
- 4. zv., 1973.
Mlakar, Boris, Delovanje nasprotnikov partizanskega gibanja pod
Gorjanci, Prispevki za novejo zgodovino, let. XXXV, t. 1-2, In-
titut za novejo zgodovino, Ljubljana, 1995, str. 83-96.
-, Slovensko domobranstvo 1943-1945. Ustanovitev, organizacija, idej-
no ozadje, Slovenska matica, Ljubljana, 2003.
Rastko, V boju za svobodo javne besede - danes, spremna
beseda v: Karl Marx, Cenzura in svoboda tiska, Republika konfe-
renca ZSMS in Univerzitetna konferenca ZSMS, Ljubljana, 1985,
str. 7-22.
-, Psihoanaliza v verovanju in v vednosti, spremna beseda v:
Sigmund Freud, Mali Hans, KUC in Filozofska fakul-
teta, Ljubljana, 1989, str. 247-258, prev. Irena Hrast.
-, 3 teorije: ideologija, nacija, institucija, Zaloba j*cJ, Ljubljana,
1999.
-, Teorija za politiko, Zaloba rcJ, Ljubljana, 2003.
-, Spisi iz humanistike, Zaloba / 'cJ, Ljubljana, 2009.
Molotov Remembers. Inside Kremlin Politics. Conversations with Felix
Chuev, ur. Albert Resis, Ivan R. Dee, Chicago, 1993.
Moretti, Franco, Grafi, zemljevidi, drevesa in drugi spisi o svetovni lite-
raturi, Studia Humanitatis, Ljubljana, 2011, prev. Jernej Habjan.
347
MARKSISTI FORMACIJA
- Jernej Habjan, Konkretnost Morettijevih abstraktnih modelov
za literarno zgodovino, spremna tudija, str. 185-205.
Nedog, Alenka, Ljudskofrontno gibanje v Sloveniji od leta 1935 do 1941,
Borec, Ljubljana, 1978.
Novak, Mojca, Periferna agrarna transformacija; slovenski primer,
v: Prevrati in slovensko gospodarstvo v xx. stoletju 1918-1945-1991
ur. Neven Borak in arko Cankarjeva zaloba, Ljublja:
na, 1996, str. 23-35.
Odnos do preteklosti in narodna sprava. Priznanje pogledov kot
dejanje za prihodnost Republike Slovenije, [dva zvezka] Republika
Slovenija. Dravni zbor, Ljubljana, 1998-1999. Dostopno na:
http://www.dzr-rs.sijsijpublikacije/publikacije_main.htmIj.
Peter, Novo pisanje zgodovine, Mladina, 7. marec 2005.
Dostopno na: http://www.mladina.sijtednik/200510/clanek/
slo-solstvo-peter_petrovcic/index.print.html_12/
Pihler, Borut, Gradivo za zgodovino marksizma na Slovenskem.
Kronoloka predstavitev in tudij iz slovenskih revij in
v obdobju od leta 1899 do leta 1935, Vestnik Intituta za
tudije SAZU, let. I, 1981, t. 1, Ljubljana, str. 51-235.
Pirjevec, Duan [Vlado Kersnik], Poglavja iz filozofije. (PO M. Miti-
nu), Ljubljanskizuon, let. LX, 1940, t. 6, Ljubljana, str. 372-379,
463-469,586-591.
Pirjevec, Joe, Jugoslavija. Nastanek, razvoj ter razpad Karac[jonijevi-
ceve in Titove Jugoslavije, Zaloba Lipa, Koper, 1995.
Plehanov, Georgij Izbrani spisi, Cankarjeva zaloba,
Ljubljana, 1973.
- Osnovni problemi marksizma, 187-302, prev. Boris Ziherl.
- 0 pojmovanju zgodovine, str. 99-139, prev.
Boris Ziherl.
Pleterski, Janko, Narodi, Jugoslavija, revolucija, Dravna zaloba Slo-
venije, Ljubljana, 1986.
Pokrowski, M., Geschichte Russlands von seiner Enstehung bis zur neue-
sten Zeit, ur. Wilhelm Herzog, Hirschfeld Verlag, Leipzig, 1929.
Pokrovskij, M. N., Povijest Rusije. Od njezinog postanka do najnovijeg
vremena, Zadruna tamparija, Zagreb, 1935, prev. Boidar Adija
in Milan Durman.
Pokrovskii, M. N., Russia in World History. Selected Essays, ur. Roman
348
BIBLIOGRAFIJA
Szporluk, The University of Michigan Press, 1970, prev. Roman
in Mary Ann Szporluk; Roman Szporluk, Introduction, str.
1-46; M. N. Pokrovskii, Lenin as a Revolutionary Leader, str.
188-202.
Pot ljudstva v OF, ur. Drago Komrlj in Janko Lika,
glas, Ljubljana, 1986.
Pulancas, Nikos, Klase usavremenom kapitalizmu, Nolit, Beograd,
1978, prev. Zoran
Pupovac, Ozren, Projekt Jugoslavija. Dialektika revolucije, Agregat
- revija za sodobno polemiko, let. IV, 2006, t.
9/10, str. 108-117, prev. Matja prajc, redakcija prevoda Primo
Kraovec.
Puavec, Nina Oblike organiziranja gospodarstva na Slo-
venskem od 1918 do 1941, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana,
2003.
Reed John, Deset dni, ki so pretresli svet, Cankarjeva zaloba, Ljubljana,
1951, prev. Stane
Repe, Boo, Povojna represija v nacionalni identiteti in kolektivnem
spominu Slovencev, v: rtve vojne in revolucije, ur. Janvit Golob
et al., Republika Slovenija, Dravni svet, Ljubljana, 2004, str.
47 -58. Dostopno na: http://www.ds-rs.sijdokumenti/publikaci
je/Zbornik_05-1.pdf/
Slabe, Janja, Narodna sprava v slovenskih Borec, let.
LVIII, 2006, t. 630-634, str. 8-60.
Smolej, Viktor, Zgodovina slovenskega slovstva, VII, Slovstvo v letih vojne
1941-1945, Slovenska matica, Ljubljana, 1971.
Solenicin, Aleksander, Rakov oddelek, I, Delo, Ljubljana, 1971,
prev. Janez
-, Arhipelag gulag 1918-1956. Opyt hudoestvennogo issledovanija,
III-IV, YMCA-Press, Pariz, 1974.
-Arhipelag gulag 1918-1956, V-VI-VII, YMCA-Press, Vermont in
Pariz, 1987.
-, gulag 1918-1956. Poskus umetnikega raziskovanja, Zelolepo,
Kranj, 2007, prev. in izbor Samo Savnik.
Sovetskaja enciklopedija, XI, sovet izdateI'stva
Sovetskaja enciklopedija, Otdelenie istorii Akademii nauk
SSSR, Moskva 1968, geslo: Pok ro vsk ij, Mihail str.
254-259.
349
MARKSISTI FORMACIJA
Stalin, Josip. O Veliki domovinski vojni Sovjetske Propagandna
komisija IOOF, 1944; Govor na seji Moskovskega Sveta
6. novembra 1941, str. 13-21; Dnevno povelje Armadi 1.
maja 1942, str. 34-42; 27. obletnica Velike Oktobrske Socialisti-
Revolucije, str. 124-140.
-, Vpraanja Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1948; 0
osnovah leninizma. Predavanje na Univerzi Sverdlova v
aprila 1924, str. 7- 90; 0 nalogah gospodarstvenikov. Govor na
Prvi vsezvezni konferenci funkcionarjev industrije 4.
februarja 1931, str. 358-367.
-, Works, 14 zvezkov (1934-1940), Red Star Press, London, 1978,
Digitalni ponatis na spletni strani: From Marx to Mao, 2006;
Marxism Versus Liberalism. An Interview with H. G. Wells, July
23, 1934, str. 21-44. Dostopno na: http://www.marx2mao.
com/PDFs/StWorks14.pdf
-, Marksizem in vpraanjajezikoslovja, v: Markskmi
vje. BahtinjVoloinov, Stalin, Williams, ur. Lev Centrih et al.,
za sodobno polemiko - Agregat, Ljub-
ljana, 2005, str. 85-118, prev. Ana Gerak.
Svetina, Tone, Ukana, III, Zavod Borec, Ljubljana, 1969.
Sveto pismo stare in nove Slovenski standardni prevod iz izvir-
nihjezikov, Svetopisemska druba Slovenije, Ljubljana, 1997.
alamov, Varl am , sa Kolime, Beogradski
zavod, Beograd, 1985, prev. Ivana Vuletic.
olohov, Mihail Tihi Don, III, Cankarjeva zaloba
Ljubljana, 1977, prev. Janko Moder. '
Ivan [Leon Emil], Cvetje v jeseni, Ljubljanski let.
XXXVII, Ljubljana, 1917, t. 3, str. 182-470.
-, delo, III, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1971.
- Moj sin, v: Medgorami. Slike 2; lokega pogorja, str. 26-33.
- Cvetje V jeseni, str. 135-240.
Lev Vojna in mir, IV, Cankarjeva zaloba, Ljub-
lJana, 1987, prev. Vladimir Levstik.
Tomec, Ernest, Stanovstuo [s. I., s. n., s. d.].
Tomec, Ernest, Ideoloki program Zveza katolikih dija-
kov, Ljubljana, 1944.
Ivo, Leninova Zaloba Obzorja, Maribor, 1971.
350
BIBLIOGRAFIJA
Ale, Socialna ekonomija. Osnovni nauki v vpraanjih in
odgovorih, Drutvena nabavna zadruga v Ljubljani, Ljubljana,
1926.
-, Socialno vpraanje, druga, predelana in dopolnjena izdaja, Naa
pot, Ljubljana, 1934.
-, Obris socialnega vpraanja, Naa pot, Ljubljana, 1938.
-, [s. 1., s. n.], 1938 (Domale-Groblje,
Misijonska tiskarna).
Velikonja, Narte, Boidar Borko, Tine Debeljak in Zorko (ur.),
Zbornik Zimske 1944, Zimska Ljubljana, 1944.
- France Kunstelj, Koakova tefa. Odlomek, str. 162-164.
- Stanko Kociper, Starca. Odlomek, str. 187-192.
- Emilijan Cevc, Kruh, str. 214-217.
- Nikolaj Ognjena smrt Franceta str. 221-
225.
- Tine Debeljak, Duh medvojne knjievnosti, str. 259-263.
- Janez Materializem v spoznavoslovja, str.
499-507.
- Henrik Steska, Moja znanstvena prizadevanja izza leta 1941,
str. 555-562.
Vidali, Vittorio, Ritorno alla cittil sema pace. n 1948 a Trieste, Vange-
lista, Milano, 1982.
Vilfan, Sergij, Pravna Slovencev, Slovenska matica, Ljublja-
na, 1996.
Vranicki, Predrag, Historija markskma, Naprijed, Zagreb, 1961.
Wallerstein, Immanuel, The Modern World-system, I., Capitalist
Agriculture and the Origins of the European World-Economy in the
Sixteenth Century, Academic Press, New York-London, 1974.
-, Kako odpreti dru%bene vede. Gulbenkianove komisije o
restrukturiranju drufboslovja, Zaloba j* eJ, Ljubljana, 2000, prev.
Zoja Skuek.
-, Uvod v anal2;o svetovnih sistemov, Zaloba j*cJ, Ljubljana, 2006,
prev. Tanja Rener.
White, Hayden, Zgodovinski tekst kot literarni artefakt,
vestnik, let. XXVIII, 2007, t. 1, Ljubljana, str. 161-179, prev. Peter
Klepec.
351
MARKSISTI FORMACIJA
Zgodovina Vsezve,;;'ne partije (boljevikov). Kratki kur,;;',
Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1946.
Zgodovina Zve,;;'e komunistov Jugoslavije, ur. dr. Tahir Abdulij et al.,
Komunist, Ljubljana, 1986.
Ziherl, Boris [A. Poljanec]: Dve razdobji faizma na Slovenskem,
Sodobnost, let. VI, 1938, t. 1-2, str. 42-52.
-, Pomen in zgodovine VKP(b) s posebnim
rom na nao problematiko. (Predavanje tov. Borisa
agitprop komisije pri CK KPJ), stenogram
vljenega predavanja, v: Boris Ziherl, Zbrana dela, III, Slovenska
akademija znanosti in umetnosti, Ljubljan'a, 1986, str. 224-23lo
Zinov' ev, Aleksandr Polet nae mladosti.
cioloki esej o staljini4mu, Prosveta, Beograd, 1985, prev. Ivana
kicki.
Zupan, Vitomil, Menuet,;;'a kitaro (na petindvajset strelov), Dravna
loba Slovenije, lJubljana, 2004.
Zwitter, Fran, Na znanstveni institut, v: Slovenski ,;;'bornik 1945, ur.
Ju Kozak, Dravna zaloba Slovenije, lJubljana, 1945, str. 316-
32lo
ebot, Ciril, Evropske gospodarske perspektive, v: let. XXXV,
1941, t. 1-2, str. 33-42.
iek, Slavoj: 'Materializem in empiriokriticizem' za XXI. stoletje?,
Problemi, let. XLVII, 2009, t. 4/5, Ljubljana, str. 59-80.
in tedniki
Mi mladi borci. Stanovski tednik ,;;'a slovensko dijatvo
=- Sto petdeset let razdiranja, let. I, Ljubljana, 22. januarja 1937,
st. 19, str. 1.
- Poljski in idje, let. II, Ljubljana, 22. aprila 1938, t.
32, str. 132.
- zablode, let. II, Ljubljana, 13. maja 1938, t. 35, str.
139.
Novice, gospodarske, obrtnike in narodne
- Valentin Zarnik, Biva parika komuna in socijalizem.
tudija, III, Ljubljana, 12. julija, 1871, t. 28,
str. 223-225.
352
BIBLIOGRAFIJA
StrCi2a v vihmju
- Andrej Gosar, Odkod in zakaj zablode v naih
delavskih vrstah? (Nekoliko odgovora g. dr. lA. let.
III, Ljubljana, 18. februarja 1937, t. 18, str. 75-76.
- Katolika akcija IV., let. III, lJubljana, 18. februarja 1937, t.
18, str. 74.
- Papeeva okronica o poloaju katolike cerkve v let.
III, Ljubljana, 22. in 29. aprila 1937, t. 24 in 25, str. 99-100, 102.
Arhivski viri in dokumenti
Arhiv Republike Slovenije, AS 1486 PK KPJ za Slovenijo 1920-1940.
- Rezolucija o balkanskoj federaciji, Dunaj,
ber 1929, ko 3.
- Resolucija o organizacijonom stanju partije, plenum CK KPJ,
Dunaj, oktober 1929, ko 3.
- Kako naj se komunist dri na policiji, na in na robiji, t.
e. Ijl, arh. t. 11, ko lo
- partijske organizacije robijaev v Sremski Mitrovici
1936-1938, Pismo Toreja /Borisa Vojnilovica iz Sremske
Mitrovice/ Centralnemu komiteju KP Jugoslavije o
poloaju v Sremski Mitrovici - Dragi drugovi!, tipkan prepis
pisa, str. 23, t. e. Ij5, arh. t. 19, ko 2.
- Kratek kurz ekonomije, ko 2.
Arhiv Republike Slovenije, AS 1500, Partijska ola pri Centralnem
komiteju partije Slovenije, 1943-1945.
- Vpraanja, t. e. XV/1943-3 , arh. t. 13798, ko 1.
- Belenice in zvezki partijske in skojevske ole,
Vladimir Kokolj, t. e. XV/1945-2, ko 1.
- Belenice in zvezki partijske in skojevske ole,
Zorka, t. e. XV/1945-2, ko lo
Arhiv Republike Slovenije, AS 1487, CK KPS, Partijska ola pri CK KPS
1943-45, Partijska ola za Primorsko in Gorenjsko 1944-1945,
Vojake ole.
- Partijska ola XVIII. divizije, o partijskem kurzu, 31.
XII. 1943, arh. t. 1403, ko 16.
353
MARKSISTI FORMACIJA
Arhiv Republike Slovenije, AS 1902, Zbirka tiskov nasprotnikov NOB
in tiskov sredine.
- Kerenskijade, t. e. 21, mapa N, Slovenski akademik in srednje-
olec, glasilo mladine Pravde (Nagode).
- Pravda. Okronica tudijskega odseka, Zasedeno ozemlje,
novembra 1941, str. 1 in 6, t.e. 21, mapa II, Sredinski listi
Nagodetove skupine.
- Samoobramba, na terenu, t. 6, september, t. e. 32, mapa III.
- dr. Stanko Kociper, sovranik Evrope in naega naro-
da komunizem, t. e. 23, mapa III, Razni r(;'!ferati, domo-
brancev (1943-1945) in 1944.
- Domobranec - slovenski vitez, v: Moralni pouk, t. e. 23, mapa
III, Razni referati, domobrancev (1943 -1945) in
1944.
Arhiv Republike Slovenije, AS 1887, Zbirka NOB tiska - broure,
Zgodovina VKP/B/ P-N., arh. t. 439, ko 12.
Arhiv Republike Slovenije, AS 1643, Predsedstvo SNOS, Osnutek, t.
e. 499/V, ko 64.
Arhiv Republike Slovenije, AS 537, Republika konferenca Sociali-
zveze delovnega ljudstva Slovenije, 1945-1990, Zapis 25.
seje Predsedstva RK SZDL Slovenije, 10. 2. 1981, str. 1/3 - AB _
1/4 - AB.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev: Uradni list pokrajinske upra-
ve za Slovenijo, Ljubljana, 21. avgusta 1921.
Objavljeni arhivski viri in dokumenti
Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, 7 zvezkov, Intitut za zgodo-
vino delavskega gibanja in Partizanska knjiga, Ljubljana, 1962-
1989.
-t. 8. 'Naa in naa maja 1941,
v: 1. zv.: Marec 1941-marec 1942, ur. Tone Ferenc, Ferdo Fischer,
Davorin Jerek et al., lJubljana, 1962, str. 35- 37.
- t. 10. Gesla naega osvobodilnega boja, v: 1. zv., str. 42- 43.
- t. 24. Borisa "Izdajstvo reakcionarne buroa-
zije nad lastnim narodom", v: 1. zv., str. 76-79.
354
BIBLIOGRAFIJA
- t. 76. Borisa "Pol leta Osvobodilne fronte" , v:
1. zv., str. 172-174.
- t. 122. Borisa "Drava v dravi" , v: 1. zv., str.
274-275.
- t. 19. Borisa "Revolucionarni razvoj sloven-
skega narodnoosvobodilnega gibanja", v: 2. zv.: April 1942-julij
1942, ur. Tone Ferenc, Ferdo Fischer, Davorin Jerek et aL, Ljub-
ljana, 1964, str. 51-54.
- t. 62. Pismo politbiroja CK KPJ Edvarda Kardelja dne
17. januarja 1943 vrhovnemu komandantu NOV in PO Jugoslavije
in generalnemu sekretarju KPJ Josipu Brozu - Titu o sploni poli-
liniji partije Jugoslavije, v: 5. zv., ur. Rozalija
Lukman, Miroslav Lutek, Marija Partizanska knji-
ga in Intitut za zgodovino delavskega gibanja, Ljubljana, 1981,
str. 189-198.
- t. 3. Izjava partije Slovenije, slovenskega sokol-
stva in socialistov dne 1. marca 1943 o okrepitvi poli-
in organizacijske enotnosti Osvobodilne fronte pod vod-
stvom KPS v: 6. zv., pripravili: Rozalija Lukman in Marija Oblak-
Partizanska knjiga in Intitut za zgodovino delavskega
gibanja, Ljubljana, 1981, str. 13-16.
- t. 122. tudija Borisa Dve leti osvobodilne fronte s
historiatom nastanka, razvoja in delovanja Osvobodilne fronte
slovenskega naroda v letih 1941 do 1943, v: 6. zv., Ljubljana,
1981, str. 351-362.
Program komunistov Jugoslavije. Sprejet na sedmem kongresu
komunistov Jugoslavije, Komunist, Ljubljana, 1984.
Ustava Republike Slovenije, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana,
1999.
Ustava republike Slovenije, Uradni list repu-
blike Slovenije, Ljubljana, 1974.
Viri stranke na Slovenskem v letih 1919-1921,
ur. Marjeta et al., Partizanska knjiga, Ljubljana, 1980.
World History in Documents. A Comparative Reader, ur. Peter N.
Stearnes, New York University Press, New York, 2008.
355
MARKSISTI FORMACIJA
Filmi
Carmen (1995), Slovenija, Metod Pevec (re.), E-motion film-Ljub-
ljana in Vertigo-Ljubljana, 2683 m.
Sagam (1972), ZSSR, Andrej Tarkovskij (re.), Mosfilm,
165 min.
Salam (2002), ZDA, Steven Soderbergh (re.), Twentieth Century
Fox Film Corporation, 99 min.
The Terminator (1984), ZDA, James Cameron (re.), Orion Pictures,
108 min.
Spletni viri in dokumenti
Baumann, Hans, Es zittern die morschen Knochen (1932). Dostop-
no na: http://ingeb.org/Lieder/ eszitter.html
Constitution (Fundamental Law) of The Union of Soviet Socialist
Republics. Adopted at the Seventh (Special) Session of the
Supreme Soviet of the USSR. Ninth Convocation. On October 7,
1977. Dostopno na: http://www.departments.bucknell.edu/rus-
sian/ constj77 cons01.html#preamble
Govor predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Jane ob dnevu
upora proti okupatorju, 27. aprila 2005. Dostopno na: http://
www.arhiv-pv.gov.si
Govor predsednika Dravnega zbora Republike Slovenije dr. Franceta
Cukjatija ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprila 2006.
Dostopno na: http://www.dz-rs.sijindex. php?id=387 / /
Izjava zgodovinarjev, v: Peter Konec neke zgodovinske
smeri, Mladina, 16. april, 2005. Dostopno na: http://www.
mladina.sij tednik/ 200516/ clanek/ slo-protest-peter _petrovcic/
Led Zeppelin, Stairway to Heaven (1971). Dostopno na: http://
www.azlyrics.com/lyrics/ledzeppelin/ stairwaytoheaven.html
Program of the Communist Party of the Souiet Union. A New Edition 1986.
Dostopno na: http://www.xs4all.nlf - eurodos/ docu/ cpsu-texts/
cpsu86-0.htm
356
IMENSKO KAZALO
Abdulij, Tahir, 99
Marjeta, 257
Adorno, Theodor W., 194
Akselrod, Pavel 141
Aleksander 1. Karad:ord:evic,
111, 115, 263
Althusser, Louis, 12-17,24,36,
61-62,71,76,78,80-81,
84,86,90,121,143,150,
194,199,217,221-226,
229,231-236,284
Arendt, Hannah, 153,207
Arrighi, Giovanni, 69, 112, 178
Babeuf, 219
Bachelard, Gaston, 77,217,
223-226
Badiou, Alain, 300-301
Bahtin, Mihail 223
France, 327-328
Balibar, Etienne, 16, 143,
231-232
Vida Deelak, 180-181,
268-270
Barthes, Roland, 73-74, 174,
204
357
Baumann, Hans, 317
Igor, 77
Bebe!, Ferdinand August, 258
Bel, Germa, 130-131
Berdjajev, Nikolaj
193
Bernstein, Eduard, 22, 45, 65
Bettelheim, Charles, 159
Bevk,France, 158
Aleksander, 99, 127,
154
Blanqui, Auguste, 219
Boffa, Giuseppe, 49
Bogdanov, Aleksander
84-85, 144
Borak, Neven, 16, 39-40, 101,
110-116, 122-125,
153-155,159,268,322,
324
Borchardt, Julian, 256, 264
Borko, Boidar, 320
Braudel, Fernand, 42-43, 152,
178,220,223,243
Braun, Hans-Joachim, 113,
130-131
Brecelj, Anton, 122
MARKSISTI FORMACIJA
Breznik, Maja, 159,227,229
Brenjev, Leonid 51
Britovek, Marjan, 45, 140
Ivo, 292-293
Brodar, Tone,cf:Edvard
Kardelj
Buckle, Henry Thomas, 219
Budgen, Sebastian, 55
Buharin, Nikolaj 84,
142-143
Cameron, James, 281
Cankar, Ivan, 107
Carter, Chris, 22
Centrih, Lev, 15,19, 33, 39, 50,
75,152,207,223
Cesarec, August, 256
Cevc, Emilijan, 288-300, 303,
308-310,314-315,319,
328
Christie, Agatha, 311-312
Churchill, Winston, 210
Ciano, Gian Galeazzo, 113
Conquest, Robert, 24
Cukjati, France, 31
Dragia, 100, 115,
117
Ludvik, 216, 221-223,
226,236
Zdenko, 16, 39-40, 101,
110, 113, 115, 116,
122-125,153-155,268,
322,324
Rodoljub, 256
Debeljak, Tine, 320-329
358
Debenjak, Boidar, 37,46,49,

251,257-258,269
Denikin, Anton 151
Derrida, Jacques, 142
Dihur, cf: Nagode
Dimitrov, Georgij, 188,258
Dolanc, Stane, 251
Dolar, Mladen, 132
Dolfuss, Engelbert, 200
Drago, 116, 122-123,
163,169,196-197
Ducrot, Oswald, 149
Ehrlich, Lambert, 179, 255,
298,322,327
Emil, Leon, cf: Ivan
Engels, Friedrich, 23, 44-50,
65,78-79,83,135-136,
146, 217, 220-221, 224,
230, 233-234, 242,
256-260,264,270-271
Ferenc, Tone, 118, 181
Fischer, Ferdo, 118
Fischer, Jasna, 16, 39-40, 101,
110, 113, 115, 116,
122-125,153-155,268,
322,324
Fitzpatrick, Sheila, 80, 86, 92,
94,152
Foucault, Michel, 28, 73, 142,
201,206,217,222-223,
227-229,234,240
Franco, Francisco, 200
Freud, Sigmund, 204, 284
IMENSKO KAZALO
Gabrovek, France, 110
Getty,J.Arch,21-23
Franc, 323
Godea, Bojan, 323
Golob, Janvit, 15, 32
Mihail
20,41,62
Gorki, Maksim, 144-145,260,
301
Gosar, Andrej, 100-101, 110,
114,121,175-177
Nataa Barbara, 280
Grafenauer, Bogo, 38
Gramsci, Antonio, 81, 121,
132, 142-143
Grazioli, Emilio, 108, 119
Grozni, Ivan IV., 94
Groys, Boris, 86
Habjan, Jernej, 66, 161, 174
Hacin, Lovro, 105
Haider, Jorg, 30
Hardt, Michael, 69
Hegel, Georg Wilhelm
Friedrich, 44, 74, 189
Heidegger, Martin, 37, 142
Herzog, Wilhelm, 86
Hilferding, Rudolf, 267
Hindenburg, Paul Ludwig
Hans Anton, 130, 133, 152
Hitler, Adolf, 105, 131-133,
200,328
Hladnik, Miran, 315
Hobsbawm, Eric, 19-20,
24-25,68-71,74-79,129
Horkheimer, Max, 194
Hribar, Ivan, 27
Hribar, Spomenka, 27
Nikita 24
Hutter, Josip, 120, 155
Hvala, Igor, 38
Iljenkov, Evald 22,
236
Iljin, M., cf.: Ilja Marak
Inkret, Andrej, 49
Jameson, Fredric, 277, 281
Vlado, 251
Jana, Janez, 31
Janez, 102, 313
Anton Bonaventura,
163
Nikolaj, 328
Bogoljub, 112
Aleksandar, 264
Arso, 183
359
Kamenjev, Lev 45
Kardelj, Edvard, 19,36-38,77,
181,183,198,202,212,
261-262
Kautsky, Karl, 45, 65, 158,
264
Katarina II. Velika, 90
Keen, Maurice, 198
Kelly, Catriona, 175
Kersnik, Janko, 158
Kersnik, Vlado, cf: Duan
Pirjevec
Kerevan, Marko, 13, 147,216,
221-223,226,238-240,
250
MARKSISTI FORMACIJA
Khlevniuk, Oleg V., 129
Boris, 47, 49,60,
118-120,134-138,154,
177-178, 181-182, 187,
203,208-214,230,240,
244-245,249-250,265,
293,332,336
King, Stephen, 277-278
Kirn, 77
Dragan, 49
Kocbek, Edvard, 47, 49,
192-197,291-293,308,
327
Kociper, Stanko, 292, 309,
313-319,328
Kokolj, Vladimir, 271
Komelj, Miklav, 47, 49, 146,
151, 211
Koroec, Anton, 122
Korsika, Bojan, 77
Kosi, Jernej, 19,33,39,250
Komrlj, Drago, 101
Kotkin, Stephen, 43, 206-207
Kotnik, Franc, 327
Kraovec, Primo, 15, 50, 90
Kreft, Lev, 84
Krek, Janez Evangelist,
123-124,219
Krek, Miha, 110
Kresal, France, 100-101, 116,
122, 125, 155-157
Krlea, Miroslav, 260
Krupp, Gustav, 131-133
Kran, Marko, 159
Milan, 20
Kuhar, Alojzij, 109-110
360
Kulovec, Drago, 110
Kunstelj, France, 309-315,
318-319,328-329
Lacan, Jacques, 44, 205,217
Laclau, Ernesto, 53-54
Lassalle, Ferdinand, 123,219
arko, 112, 116,
123,125-126,131
Lecourt, Dominique, 84-86
tem, Stanislaw, 278-279
Lenin, Vladimir Uljanov,
41,44-55,58,70-71,
83-84,91,95,134-150,
189-190,202,217-219,
223-230,241-244,251,
254,256-262,264-267,
270
Leon XIII., 166
Lenik, Avgust, 188, 212, 264
Levi-Strauss, Claude, 32, 74,
148,217
Linden, Marcel van der, 125
Anatolij
84,92
Luxemburg, Rosa, 267
Lyotard, Jean-Franc;ois, 227
Lysenko, Trofim
84-86,96,222-227
Lika, Janko, 101
Lukacs, Gy6rgy,44,265
Mach, Ernst, 143-144
Macherey, Pierre, 16-17,304,
308
Vladimir Vladko, 100,
115, 117
IMENSKO KAZALO
Mahno, Nestor 151
Mao, Ze dong, 50, 59, 70,259
Marcuse, Herbert, 95
Sima, 189,264
Aleksandar,
105
Marak, Ilja, 87,169-170,175,
233,261-262,277
Marx, Karl, 7-10, 18,28,37,
44-50,65,67,70,73,
75-79,83,92,135-136,
146-147, 164, 167,
189-190, 217-238,
242-243,256-260,
264-265,270-271,
284-285,294
Mauke, Michael, 135
Mauss, Marcel, 160, 204
Draa, 185
Miku, Metod, 35-38, 106,
110, 119, 185-186,
249-250,322-323
MilI, John Stuart, 219
Mitin, Mark 259
Mlakar, Boris, 186, 322-325
Rastko, 32, 55, 146,
159,204,227,229,326
Zoja Skuek, 16
Molotov,
114,128-129,151
Moretti, Franco, 66
Morozov, Pavel
175
Mouffe, Chantel, 53-54
Mrak, Ivan, 325
Mussolini, Benito, 113, 117,
200,324
361
Nagode, 184-185
Napoleon 1. Bonaparte, 73
Marko, 107, 110
Naumov, Oleg V., 21-23
Duan, 252
Milan, 119
Nedog,Alenka, 117
Negri, Antonio, 69
Novak, Karel, 185
Novak, Mojca, 112, 127, 161
Owen, Robert, 219
Papen, Franz, 130
Ante, 119
Pavle 109
Zorka, 271
Peter II. 105,
108-109
Peter Veliki, 94
Josip, 264-265
Peter, 34
Pevec, Metod, 279
Pihler, Borut, 219, 257
Pijade, Moa, 256
Pij XL, 167
Pij XII., 103
Pirjevec, Duan, 142,259,327
PiDevec, Joe, 113
Plehanov, Georgij
22-23,46,143,256,260
Pleterski, Janko, 35, 188
Pokrovski, Mihail
51,68,79-80,83-97,218,
251
MARKSISTI FORMACIJA
Poljanec, A., cf: Boris Ziherl
Ponomarjov, Boris
251
Poulantzas, Nicos, 134-135,
153, 195
Preihov Voranc, 158
Joe, 123, 125-126
Proudhon, Pierre-Joseph, 219
Puyi,99
Pucelj, Ivan, 110
Pupovac, Ozren, 50
Puavec, Nina 125
Rainer, Friedrich, 319
Reed, John, 139
Repe, Boo, 15
Repin, Ilja 145
Resis, Albert, 129
Roosevelt, Franklin Delano,
102,130,210
Roman, Gregorij, 108,255,
323
Rupnik,Leon,319,322,325
Rupnik, Vuk, 323
Rusakov, Konstantin
251
Saint-Simon, Claude Henri de
Rouvroy, 219
Salazar, Antonio de Oliveira,
200
Samec, Maks, 327
Saussure, Ferdinand de, 217
Simovic, Duan S., 105,
109-110,118-119
Slabe, Janja, 27
362
Smith, Adam, 235
Smolej, Viktor, 291, 327
Soderbergh, Steven, 277
Solenicin, Aleksander
24, 264, 275,
300-303
Sperans, cf: Edvard Kardelj
Stalin, Josip
21-25,42,44-49,62,65,
85,89,94-96,130-131,
142-143,188,200-201,
207-114,217,223-227,
256,260-261, 265-267,
271,301-302
Stanovnik, Ivan, 122
Stearnes, Peter N., 287
Steska, Henrik, 328
Stojadinovic, Milan, 112-113,
121-122
Strasser, Gregor, 130
Subcomandante Marcos, 44
Suslov, Mihail
52-53
Sveti Asiki, 44
Svetina, Tone, 15
Szporluk, Roman, 80, 90
alamov, Varlam
264,300-303
olohov, Mihail
291-292
Tarkovskij, Andrej
273-274,279
Ivan, 158-159, 172
Tito, Josip Broz, 183, 202, 212,
227,251,263-264,323
IMENSKO KAZALO
Togliatti, Palmiro, 24, 49
Tolstoj, Lev 73
Tomec, Ernest, 179,255,298,
322,327
Tore, cf: Boris Vojnilovic
Trocki, Lev
Bronstein, 45-46, 91, 267
Tudman, Franjo, 30
Tyssen, Fritz, 131-133
Ivo, 150
Ale, 123, 166-176,
179,189-199,202
Varga, Eugen 264
Velikonja, Narte, 289, 320
Vidali, Vittorio, 49
Vilfan, Sergij, 115, 198
Vojnilovic, Boris, 259,
265-267
Vonjak, Mihael, 124
Vranicki, Predrag, 37, 95
Wallerstein, Immanuel, 11, 38,
55-56,66,69,112,178,
221-223,241-244,
333-335
Weber, Max, 241
White, Hayden, 73-74
Zahariadis, Nikos, 47-49
Zarnik, Valentin, 219
Zetkin, Klara, 132
Ziherl, Boris, 111-112,
211-212,271-272
Zinovjev, Aleksander
20-21, 95
Zinovjev, Grigorij
45
Zupan, Vitomil, 64, 206
Zver, Milan, 34
Zwitter, Fran, 19, 246-252
363
ebot, Ciril, 112, 196-197
iek, Slavoj, 150
un, Anton, 143
POVZETEK
globalni delitvi dela je imela kraljevina Jugoslavija mesto peri-
fenJe evropske polperiferije, ki so jo sestavljali dravni siste-
mi. Podrejeni poloaj v svetovni ekonomiji je
naravo r.ned jugoslovanskimi elitami, katerih je bil
med fasIstIcmm in katolikim
mm) modelom korporativizma. Ta konflikt, ki je destabiliziral dra-
socialne doktrine, znanstvene teorije in
neotomIzma pa do materializma; cilj pri-
tega mobilizacijskega potenciala, zla-
sti v lUCI okupacIJe leta 1941, ki ni bila brez posledic za social-
ne paradigme.
Jugoslovan.ske elite je v 20-ih letih delilo vpraanje dravne in
drubene uredItve. Dilema izbire med republiko in monarhijo je bila
pomena; usodnejije bil spor med centralizma
pri upravljanju narodnega gospodarstva, dravne
In kulture. avtonomizma sta zagovar-
Slovenska ljudska stranka in Hrvatska
ki sta bili na Slovenskem in Hrvakem
polItIcm SIlI; lIberalci, socialisti ter vplivna Narodna radikalna stran-
ka v Srbiji pa so zagovarjali centralizem. Medtem ko je v 20-ih letih
spopad med in avtonomizmom permanent-
ne. vladne krIze In se Je vrtel okoli vpraanja, ali je francoski model
?nmeren za Jugoslavijo, kjer so bile sporne ideje o enem
Jugoslovanskem narodu, z enotnimjezikom, kulturo ter ekonomskim
centrom (Beograd), se je v 30-ih letih zgodil
Ideoloski preobrat. paradigma dravne in drubene
ureditve se je v vlade (1935-1939) nav-
365
FORMACIJA
dihovati pri italijanskem modelu, medtem ko so avto-
katoliki (zlasti na Slovenskem) zagovarjali dok-
trino katolikega korporativizma s konca 19. stoletja, posodobljeno z
dvoumnimi papekimi enciklikami, doktrino, kije bila nenaklonjena
dravi. Diktatura kralja Aleksandra (1929-1931)je bila nespo-
sobna razreiti spor med avtonomizmom in centralizmom v korist
slednjega, uspelo pa ji je poglobiti nasprotja v posameznih strankah
(gibanjih), ne glede na njihovo usmeritev. Kraljeva diktatura je uved-
la vojaki in policijski reim ter odpravila vse stranke, ven-
dar z nekaj izjemami ni bila zmona ali voljna zatreti vseh
aktivnosti, ki so tedaj potekale na nivoju publicistike, drutev in ver-
skih skupnosti. Na Slovenskem seje vpliv
katolike cerkve in njenih organizacij (Katolika akcija, sindi-
kat) ter tudentskih (dijakih) gibanj, ki so bili odtlej nekakno nado-
mestilo za Slovensko ljudsko stranko. Po letu 1931 so se bile vse
nekdanje stranke prisiljene zdruiti v dve vsedravni politi-
organizaciji: v Jugoslovansko nacionalno stranko za liberalce in
Jugoslovansko radikalno stranko za konservativce. Reimu kljub
naporom ni uspelo zdruiti drave okoli enega in eko-
nomskega projekta, ki bi razredu
prakticiranje gospostva nad delovnimi mnoicami; zatekal se je h
koncesijam, ki so konec 30-ih let pripeljale do dogovora med srbski-
mi in hrvaki elitami. Sporazum iz leta 1939, ki je
bil sad teh koncesij, je nacionalnim elitam gospodarsko
samostojnost, vendar je imel to pomanjkljivost, daje sloven-
ske elite, povsem ob strani paje pustil vpraanje agrarne
reforme, in to v deeli, kjer so bili kmetje e vedno velika
Sporazum je bil poraz pre-
obrazbe Jugoslavije v dravo, s tem paje bila
poraena tudi doktrina; poraeni so bili
tudi katoliki avtonomisti iz Dravske banovine, saj jih sporazum ni
V Dravski banovini so se tako liberalci kot konservativci
pridruili JNS in JRS, s so nastanek opozicijskih sku-
pin znotraj svojih taborov. V prvi polovici 30-ih let, na primer, se je
izrazito angairan katoliki sindikat distanciral od cerkve in
Slovenske ljudske stranke. Povod za osamosvajanje levih katolikih
sindikalistov je bila papeka enciklika Quadragesimo anno (1931), ki
ni bila usmerjena samo proti komunizmu, tudi socializmu, po
366
POVZETEK
letu 1935 pa je bil usoden kompromis SLS, ki je stopila v Stoja-
dinovicevo vlado. Podobno je bilo tudi v liberalnem taboru. Ko so libe-
ralci v let stopili v reimsko vlado, se je od njih poslo-
vila tudi Zveza drutev kmetskih fantov in deklet. tevilo skupinirt
gibanj, ki so se razla s tradicionalnimi strankami, se je v
3D-ih letih teh gibanj se je leta 1941 pridruila
fronti (Osvobodilna fronta slovenskega naroda),
kijo je vodila partija Jugoslavije (Slovenije).
Pri analizi drubenih bojev v Jugoslaviji knjiga namenja posebno
pozornost vlogi marksizma. Marksizem ni bil nikoli samo ena izmed
drubenih teorij - znanost ali filozofija -, saj je bil vselej najoje po-
vezan s politiko. V deluje marksizem definiran kot poseb-
na formacija, t. j., struktura, skozi katero je identificirati raz-
interpretacije marksisti tekstov, ki so ne enakih mate-
rialnih razmer obstajale v drubenih okoljih. Za interpreta-
cijo teh neenakih razmer sta uporabljena koncepta centra in perife-
rije iz teorije svetovnih-sistemov. Moskva je kot tab svetovnega
gibanja imela vlogo centra, saj ji je uspelo centralizi-
rati produkcijo in distribucijo tekstov, ob tem pa si je
prizadevala uveljaviti tudi monopol nad njihovo interpretacijo. Vse
druge stranke zunaj Sovjetske zveze, kot prejemnice
proizvodov moskovskih (kominternskh) ideolokih aparatov, so po
tem definirane kot periferija. Ker je bila partija
Jugoslavije ilegalna organizacija, je bil njen poloaj zelo od
poloaja strank zahodne Evrope. Da bi KPJ prerastla
status sekte jugoslovanskega podzemlja, je morala razvi-
ti alternativne strategije za irjenje svojega propagandnega in teoret-
skega materiala. Med te strategije je teti tesneje sodelova-
nje z gibanji, pa tudi
intervencije v tradicionalnem tisku. Rezultat teh priza-
devanj je bilo formiranje levega bloka, ki se ni
uprl samo okupatorju, tudi starim eli-
tam. Okupacija leta 1941 je antisistemska gibanja prisilila
v razvoj ilegalnih izobraevalnih, znanstvenih, umetni-
kih in kulturnih institucij, medtem ko so konservativne
sile sprejele kulturno avtonomijo, za katero od
leta 1943 pa okupator. Revolucionarno narodnoosvobodil-
no gibanje, ki so ga vodili komunisti, je v svoji neposredni
367
FORMACIJA
praksi preseglo teoretske ovire, ki so
ma III. internacionale. branje pohtIcmh,
besedil voditelja revolucije na Slovenskem, Borisa
na misel, da je implicitno opustil naivno
drubenih razredov kot identitetnih skupin; v njegovIh anahzah
imajo razredi status konceptov, s katerimi avtor kompleksna
razmerja med elitami in drugimi skupmami glede na kon-
kretne in gospodarske projekte.
368
SUMMARY
. In the global division of labor The Kingdom of Yugoslavia occu-
the of periphery of the European semi-periphery, com-
pnsed by fascIst s?stems. This inferior position in the capitalist world
determmed the nature of the main conflict inside Yugoslav
ehtes that between two different models of corporatisrn: bet-
ween the fascIst (centralist) and catholic (autonomist) concept who h
destabilized the country but in public debates also
seve:al social doctrines, scientific theories and
from neo-Thomism to dialectical materialism;
the. alm of thlS book IS to examine their capabilities for social mobili-
well as the immediate effects on them, caused by the occu-
pation m 1941.
Elites.we.re in 1920s basically split around the question of gover-
nance prmclpal of the state and society. Dispute around republic-
monarchy alternative had been secondary; far more important was
the or centralism regarding the authority in
economIC, admmlstrative and cultural matters. The autonomist agen-
da had been strongly advocated by conservative and catholic
Slovenska ljudska stranka (SLS, Slovene Peoples' Party) and populist
Hrvastka stranka (Croat Peasants' Party) - both t
d . d . , par les
ommate . m Slovene and Croat territories, while liberaIs, socialists
and mo.st Narodna radikalna stranka (National Radical
m Se.rbla. advocated centralisrn. While in 1920s autono-
mlst-centrahst nft, generating permanent government crisis, was
focused. on et contra quarrels whether a French melting pot
sUI.table for Yugoslavia, i. e unitarist ideas about Yugoslav
nation WIth smgular language, culture and one essential political and
369
FORMACIJA
economic centre (Belgrade), the 1930s introduced remarkable ideo-
logical shift. The centralist agenda turned to the Italian-Fascist mo-
del - notably in time of Milan StojadinoviC's government (1935-
1939), while autonomist catholics (especial1y in Slovene territories)
more strongly advocated catholic 19th century version of corpora-
tisrn, modified by current ambiguous papal encyclicaIs, which essen-
tially stood against strong state principaIs. The king Alexander's dic-
tatorship 1929-1931 proved to be as inefficient of solving autono-
mist-centralist rift, in favor of the latter; however, its main contribu-
tion was in deepening rifts inside particular political parties (move-
ments), either autonomist or centralist by their orientation.
Dictatorship initially abolished all political parties and introduced a
military and police regime, but itwas unable and unwilling to repress,
with exceptions, political activities that continued on the press,
publishing, associational or religious level. Especially in Slovene ter-
ritories this meant that the influence of the Catholic Church and its
laic organizations (Katolika akcija jCatholic Actionj, labor-union)
and related (student) movements became increasingly stronger, since
they provided their infrastructure for SLS. After 1931 the forrner poli-
tical parties were forced to merge in two all-national political groups:
lugoslavenska nacionalna stranka (JNS, Yugoslav National Party) -
for liberals and lugoslavenska radikalna zajednica (lRZ, Yugoslav
Radical Alliance) - for conservatives. The Yugoslav regime proved to
be unable to introduce appropriate measures to unite the country
around a certain economic and political project in order to practice a
firm dominance of the ruling class; it rather relied on concessions
which by late 1930s eventually ended in agreement between Serbian
and Croat political establishment, granting greater economic auto-
nomy for their territories, excluding Slovene establishment, but
ab ove all, it put aside the issue of finishing the land reform in the
country where the vast majority of population was comprised by pea-
sants. The agreement in 1939, known as the agree-
ment, proved that plan of the StojadinoviC's regime to transform
Yugoslavia in fascist-corporatist state failed which meant that the cen-
tralist-unitarist agenda also failed; catholic autonomists in Banovina
of Drava failed as well since they were excluded from the agreement.
In Banovina of Drava, both liberals and conservatives eventually joi-
ned the lNS and lRZ and by doing so opened the way for the forma-
370
SUMMARY
tion of remarkable oppositional group s in their lines and movements.
For example, in the first half of 1930s, strongly politicized christian
socialist movement distanced itself from the Catholic
mainstream - the Church and SLS; at the beginning for popes' ency-
dical Quadragesimo anno (1931), for they could not accept its stance
against socialism and later (after 1935) also because SLS made a com-
promise by entering StojadinoviC's governement. As liberals are con-
cerned, its movement Zveza drutev kmetskih fantov in deklet (The
Alliance of the Associations of Peasent Boys and Girls) with relative
influential network in the countryside also distanced itself from their
political party in early 1930s when they joined the regimes' govern-
ment. The number of groups and movements previously strongly
attached to the traditional political parties, disillusioned with their
policies, were now striving for auto no my, grew through
1930s. Most of them later joined the fronta, later
called Osvobodilna fronta slovenskega naroda
Front, National Liberation Front of the Slovene Nation), estab1ished
in April 1941 and led by the Communist Party of Yugoslavia (Slove-'
nia).
In these social struggles special attention is dedicated to the role
of Marxism. Marxism never maintain ed only the role of social theo-
ry - science or philosophy since it was also strongly associated with
po1itics. The thesis, introduced in this book, defines Marxism
through the concept of formation. Marxist formation stands for a
structure which enables identifying several different readings and
interpretations of Marxist texts according to their concrete historical
conditions; these historical conditions have been elaborated through
the theory concepts such as the centre and the peri-
phery. Moscow as the headquarters of the global communist
ments played the role of the centre since it centralized the production
and the distribution of Marxist texts; it further strived for monopoly
of interpretation of these texts. All other communist movements
side the Soviet Union are considered as the periphery, for they were
receivers of the material produced by the Moscow (Comintern) ideo-
logical apparatus. The case of the Communist Party ofYugoslavia
ferenced significantly from their Western Europe counterparts, since
it was illega!. In order to overcome sectarian status in the illegal
underground the CPY had to develop alternative strategies for
371
FORMACIJA
semination of its theDretical and propaganda material; they induded
more dose collaboration with leftist movement but
also publishing activities in the traditional bourgeois press. These
activities paved the way for the formation of strong leftist political
bloc which resisted not only to the Fascist invaders but also
zed armed resistance against the old political and social
ment. During the war leftist movement established
gal political, educational, scientific, art and cultural institutions while
right wing conservatives accepted the cultural autonomy granted to
them by fascist and after 1943 even by Nazi invaders. The leftist
lutionary - national liberation movement in the ir immediate
cal practices managed to overcome theDretical obstades which
ted in orthodoxy of the Third International Marxism. Close reading
of political and texts, written by revolutionary
der Boris provides several hints that he implicitly rejected
nad've understanding of social dasses as merely
identity groups but rather as social concepts which are necessary in
order to illustrate the relationships between distinguished social
tes and other groups according to particular political and economical
project.
372
l,
, '
ii
rl
ZAHVALE
delo je popravljena in dopolnjena doktorske
disertacije z naslovom Znanost, filo4ofija in idologija na Slovenskem
1941-1945, ki sem jo oktobra 2010 obranil na Filozofski fakulteti
Univerze v Ljubljani. Na tem mestu se najprej zahvaljujem mentorju
prof. Rastku ki me je spodbudil k poglobljenemu razisko-
vanju te problematike in mi v razgovorih podal preneka-
teri namig za reevanje problemov. Enaka zahvala gre somen-
torju doc. dr. Petru Klepcu zlasti za njegovo in kri-
branje fragmentov dela, ki so nastajali v zadnjih treh letih, kakor
tudi za izjemno podporo in pri delih na tem pro- ...
jektu. Zahvaljujem se Zalobij*cJ, kije delo uvrstila v svoj program,
posebej Zoji Skuek za njene pripombe in delo z rokopisom.
Pomembno vzpodbudo za raziskovanje zgodovine marksizma sem
dobil na tudijskih bralnih krokih Delavsko-punkerske univerze, ki
so na temo branja Marxavih, Engelsavih, Gramscijevih in Marcuse-
jevih del potekali pod mentorstvom prof. Boidarja Debenjaka, v
ki je bil tovrstnemu tudiju izrazito nenaklonjen. Za
branje, bogate pripombe, ideje in vzpodbude se prav posebej
zahvaljujem kolegoma in prijateljema, Jerneju Habjanu in Miklavu
Komelju. Za podporo in tevilne nasvete sem hvaleen tudi prof.
Avgustu Leniku. Delo sem z iskanjem in ustrez-
nega arhivskega gradiva. Na tem mestu se zahvaljujem Biserki
Remkar iz Arhiva Republike Slovenije - Sektorja za varstvo arhiv-
skega gradiva MNZ-ja in gradiva nekdanjega zgodovinskega arhiva
CK ZKS. Hvala tudi bibliotekarjem in bibliotekarkam knjinice
Intituta za novejo zgodovino v Ljubljani.
373
MARKSISTI FORMACIJA
Najlepe pa se zahvaljujem Jelki za njeno razumevanje, popolno
podporo, nasvete, predvsem pa silno potrpeljivost, in se ji
jem za prepogosto odsotnost, kijo je terjala raziskava: Zahvaljujem se
mami in Duanu za dolgoletno podporo na vseh Za pod-
poro se zahvaljujem tudi Sonji Zorn in dr. Otmar ju Zornu.
374
KAZALO
UVOD ........ .
1. POMEN PARTIJE SLOVENIJE MED
DRUGO SVETOVNO VOJNO V ZGODOVINOPISNIH
PRAKS NA SLOVENSKEM ............. .
Zgodovinopisje kot produkcija . . . . . . . . . . . .
Opomba k aktualnim tudijam oktobrske revolucije
in stalinizma . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Polemike o drugi svetovni vojni v Sloveniji ..
Slovensko zgodovinopisje in njegovi problemi
Zoo keeping . . . . . . . .
II. SVETOVNA REVOLUCIJA ................ .
Epistemoloke in posledice propada
sistemov 20. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Zgodovina jugoslovanskega samoupravljanja .
III. MARKSIZEM IN
VEDE V 20. STOLETJU .............. .
formacija .............. .
Hobsbawm: oktobrska revolucija in svetovna revolucija
M. N. Pokrovski: zgodovinar,marksist in podkomisar
375
7
15
15
19
25
32
34
41
41
55
64
64
68
79
FORMACIJA
IV. RAZREDNA LOGIKA ZLOMA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE 98
Kaj seje zgodilo leta 1941? . . . . . . . . . . . . . . . . 98
Jugoslavija kot periferija sistemov . . .. . . 112
Problemi teorije razredov v spoznavne
teorije in onkraj nje . . . . . . . . . . . . . . . . . . 134
Posebnosti perifernega poloaja Dravske banovine
in socialna doktrina katolicizma . . 154
Preliminarni ugotovitvi. . . . . . . . . 177
V. DIALEKTI KA VSEBINE IN FORME .............. 180
1941-1945-1952: med vsebino in formo ............ 180
Problem razmerja med problematikami drubenih formacij.
svetovnih,sistemov in diskurzivnihJteoretskihJ formacij . 214
Brati Kapital v Sremski Mitrovici
VI. RED PREPROSTIH STVARI .
Solam . ............. .
Po se Solam razlikuje od Carmen?
Individualnost in evharistija
Emilijan Cevc: Kruh .....
Ideologija in svetovni nazor .
Ekonomija ...... .
Zbornik Zimske 1944
.244
.273
.273
.279
.281
.289
.300
.309
. 319
SKLEP ................................ 331
Bibliografija . . .337
Imensko kazalo . 357
Povzetek .
.365
Summary. .369
Zahvale .. .373
376
DOSLEJ IZLO
Zelena zbirka:
1. Zoran olen z Brega (nagrada Kresnik '98!)
2. Nenad
3. Oskar WILDE: lorda Arthurja Savila in druge zgodbe
4. Zoran Roiencvet
5. Borivoj WUDLER: Beleinice
6. Igor ZABEL: Podrobnosti
7. Janko PUCIHAR: De rebus celestibus
8. Zoran Ernijeva kuhna
zbirka:
1. Paul VEYNE: So Grki verjeli v svoje mite?
2. Massimo MONTANARI: Lakota in izobilje
3. Michel FOUCAULT: Zgodovina norosti v klasicizma
4. Georges VIGARELLO: in umazano
5. Mary DOUGLAS: Miselni slogi
6. Immanuel WALLERSTEIN: Utopistike. sociologije
7. Pascal DIBIE: Etnologija spalnice
8. Marshall SAHLINS: Ekonomika kamene dobe
9. Boris GROYS: Celostna umetnina Stalin
10. Immanuel WALLERSTEIN et al.: Kako odpreti druibene vede
11. Denis de ROUGEMONT: Ljubezen in Zahod
12. Louis ALTHUSSER: Izbrani spisi
13. Anthony GIDDENS: Preobrazba intimnosti
14. Jef VERSCHUEREN: Razumeti pragmatiko
15. Jeleazar MELETINSKI: Bogovi,junaki, ljudje
16. Sigmund FREUD: Spisi o umetnosti
17. Norbert ELIAS: O procesu civiliziran ja, J.
18. Norbert ELIAS: O procesu civiliziran ja, IJ.
19. Georges BATAlllE: Erotizem
20. Roland BARTHES: Fragmenti ljubezenskega diskurza
21. Zygmund BAUMAN: moderna
22. Amartya K. SEN: Ekonomija blaginje. Izbrane razprave
23. Pierre BOURDIEU: Sociologija kot politika
24. Immanuel WALLERSTEIN: Zaton ameris"ke
25. Edward W. SAID: Oblasti povedati resnico (zbornik)
26. George L. MOSSE: Nacionalizem in seksualnost
27. Immanuel WALLERSTEIN: Uvod v analizo svetovnih-sistemov
28. Pierre-Noel GIRAUD: Neenakost v svetu
29. Eric J. HOBSBAWM: Nacije in nacionalizem po letu 1780
30. Theodor ADORNO: Minima moralia
31. Loic WACQUANT: Zapori
32. Amin MAALOUF: Kriiarske vojne v Arabcev
33. Zygmunt BAUMAN: Identiteta. Pogovori z Benedettom Vecchijem
34. Richard SENNETT: Kultura novega kapitalizma
35. Karl POLANYI: Velika preobrazba
36. Aime CESAIRE: Razprava o kolonializmu
37. Serge LATOUCHE: Preiveti razvoj
38. Mike DAVIS: Planet slumav
39. Modhumita ROY: Made in India. Eseji o razredu, spolu in kulturi
40. Frantz FANON: V suienjstvo zakleti
41. Shlomo SAND [lomo ZAND]: Kako so izumili judovsko ljudstvo
42. Sidney W. MINTZ: Sladkost in
43. Arno STROHMEYER: Svoboda politike in vere. tudije o
kulturi deielnih stanov habsburke monarhije v verskih vrenj
(ak. 1550-ok. 1650)
;'
" "
",'
,
t
I
!
"
"
Modra zbirka - Delajmo Evropo:
1. Umberto ECO: Iskanje popolnega jezika v evropski kulturi
2. Franco CARDINI: Evropa in islam
3. Josep FONTANA: Evropa pred zrcalom
4. Hagen SCHULZE: Driava in nacija v evropski zgodovini
5. Jack GOODY: Evropska druina
6. Gisela BOCK: enske v evropski zgodovini
7. Michel MOLLAT DU JOURDIN: Evropa in morje
8. Leonardo BENEVOLO: Mesto v zgodovini Evrope
9. Peter BURKE: Evropska renesansa
10. Paolo ROSSI: Rojstvo moderne znanosti v Evropi
11. Rene REMONO: Religija in druzoa v Evropi
12. Massimo LIVI BACCI: Prebivalstvo v zgodovini Evrope
13. Ulrich Im HOF: Evropa v razsvetljenstva
14. Charles TILLY: Evropske revolucije 1492-1992
15. Klaus J. BADE: Evropa v gibanju
16. Luciano CANFORA: Demokracija. neke ideologije
17. Jacques LE GOFF: Seje Evropa rodila v srednjem veku?
18. Peter BROWN: Vzpon zahodnega 2 dela
19. Warner ROSENER: Kmetje v evropski zgodovini
20. R. 1. MOORE: Prva evropska revolucija, ak. 970-1215
21. P. GROSSI: Pravna Evropa
Lila zbirka:
1. Virginia WOOLF: Lastna soba
2. Ann OAKLEY: Gospodinja
3. Sabina . Dra et labara - in ienska!
4. Virginia WOOLF: Tri gvineje
5. Vlasta Kako smo hodile v gimnazijo
6. Vesna LESKOEK: tradicija
Oranina zbirka:
1. Vito FLAKER: Odpiranje norosti
2. Rastko 3 teorije. Ideologija, nacija, institucija
3. Albert MRGOLE: Malopridna mlade med in preganjalci
4. Borut BRUMEN: Sv. Peter in njegovi
5. Darja ZAVIREK: Hendikep kot kulturna travma
6. Vito FLAKER: iveti s heroinom, l. Druzoena konstrukcija uiivalcav
Sloveniji
7. Vito FLAKER: iveti s heroinom, II. K zmanjevanju kode
8. Darja TERBENC: Quid lacrimis ...
9. Beti EROVC: Rihard - umetnik in strateg
10. Rastko Teorija za politiko
11. Matejka Igor . AGAR: in dejanje v jeziku
12. Tomislav VIGNJEVIC: Trije redovi sveta
13. Mojca UREK: na delu
14. Igor ZABEL: Eseji, I
15. Rastko Svetovno gospodarstvo in revolucionarna politika
16. Luka CULIBERG: Japonska med nacionalnim mitom in mitoloko nacijo
17. Rastko Veselje v gledanju
18. Igor ZABEL: Eseji, II
19. Gaper KRAU: Izginuli in vrnjeni. o uporih v Gvatemaliin
Latinski Ameriki
20. Jana DRALER: Na robu mesta, v sveta
21. Miklav KOMEU: Kako misliti partizansko umetnost?
22. Rastko Spisi iz humanistike
23. Bogdan LENIK: Temelji psihoanalize. Opombe h konceptom
24. Igor ZABEL: Eseji, III
25. Janko GERDOL ZLODRE: Notice o arhitekturi in drugem
26. Lev CENTRIH: ideolokih aparatov
gibanja 20. stoletja
Rumena zbirka:
1. Lev S. KLEJN: Sprevrnjeni svet
KAIF:
1. Mariama BA: Dolgo dolgo pismo
2. Nenad Sahib - impresije iz depresije
3. Naguib MAHFOUZ: Pot med
4. Naguib MAHFOUZ: poielenja
5. Naguib MAHFOUZ: Cukrarska ulica
6. Chinua ACHEBE: Razpad
7. Alaa AL ASWANY: lakubianova hia
8. Bibhuti Bhishan BANERJI (BANDYOPADHYAY): Pesem ceste
9. Nenad moje
10. Rohinton MISTRY:
11. Amin MAALOUF: Izvori
epna zbirka:
1. John BERGER: Rabefotografije
2. Rem KOOLHAAS, Saskia SASSEN, Chris ABEL, Marc AUGE:
Mestomorjoze
3. CRITICAL ART ENSEMBLE: Elektronska driavljanska
4. Paul ZI FF, Nelson GOODMAN: Umetnina: Kajje to?
5. Max IMDAHL: Delavci se pogovarjajo o moderni umetnosti
6. Oliver MARCHART: Neoizem - avantgarda in samozgodovinjenje
7. Charles HARRISON: Modernizem in konceptualna umetnost
8. Luther BLISSETT: Velika umetnis"ka
9. Viktor MISIANO: Kulturna protislovja tusovke
"
10. Brian HOLMES: Fleksibilna koncepta
I
\'
4birka EXTRA:
1. David ALAMUN: Dobrodoli v Dializiju
2. Rosi BRAIDOTTI et al.: Feminizem/mi za
3. David ALAMUN: New York v tirih letnih
4. Alessandro BARICCO: Next
4birka VARIA:
1. Antonio Odsev spomina
2. Botjan PUCELJ: Babi
3. Veronika Na boks s kraljico
4. Matja 4a usodo
Lev Centrih
FORMACIJA
Zgodovina ideolokih aparatov
gibanja 20. stoletja
ZALOBA r ef, Oranna zbirka
RECENZENTA
red. prof. dr. Rastko doc. dr. Peter Klepec
UREDNIKI ODBOR
Bogdan Lenik, Rastko Helena Motoh,. Tanja
Zoja Skuek, Marko Stuhec, Igor Zabel, Alvma ZuraJ
Odgovorna urednica Zoja
Glavna urednica Alvina Zuraj
OBLlKOVNA ZASNOVA ZBIRKE
Rajko Vidrih
DTP
TiM
TISK
Darima
NAKLADA
350 izvodov
Knjiga je izla s
Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.