SEMINARSKA RABOTA

OSNOVI

Izrabotil:

NA EKONOMIJA

Seminarska rabota
MONOPOL

Ekonomijata e fundamentalna
ekonomska nauka koja [to go izu~uva
razmestuvaweto (alociraweto) na retkite,
ograni~enite resursi kon to~kite na nivnata
najefikasna upotreba.
Lugeto mnogu odamna, prakti~no u[te
od anti~ko vreme, se interesirale za
ekonomskite pra[awa i temi. Vo ~etvrtiot vek
p.n.e. mislitelot Aristotel ja definiral
ekonomijata kako bogatstvo vo materijalni
dobra, nasproti hrematistikata, kako
bogatstvo vo pari. Popovite vo raniot i
docniot sreden vek (na primer, Avgustin
Bla`eniot i Toma Akvinski) isto taka
elaborirale ekonomski pra[awa. Vo po~etniot
period na modernoto, kapitalisti~ko
op[testvo, se javile ekonomistite
merkantilisti, a ne[to podocna i fiziokratite.
Po 1776 godina ovaa fundamentalna
ekonomska disciplina naj~esto se sretnuvala
i se izu~uvala pod naslovot politi~ka
ekonomija. Etimolo[ki, terminot gi vle~e
svoite koreni od tri gr~ki zbora: polis , {to
zna~i grad, dr`ava, oikos [to zna~i ku]a,
doma]instvo, stopanstvo i nomos, [to zna~i

pravilo, princip i zakon.Spored toa, stanuva

zbor za zakoni, principi na upravuvaweto so
ku]ata, doma]instvoto, stopanstvoto i
po[iroko so dr`avata, so op[testvoto.
Se postavuva pra[aweto zo[to
lu\eto
ja izu~uvaat ekonomijata?
Vo modernite u~ebnici po ekonomija,
razli~ni avtori, naveduvaat razli~ni pri~ini
zaradi koi iljadnici mladi lu\e, nasekade vo
svetot, studiraat ekonomija.
- lu\eto studiraat ekonomija za da
razberat [to e pazar na ekonomija i da gi
sfatat zakonitostite na nejzinoto
funkcionirawe;
- lu\eto studiraat ekonomija za da gi
razberat pri~inite za ekonomskata
nestabilnost, periodi~noto dvi`ewe na
ekonomijata niz fazite na recesii (opa\awe na
ekonomskata aktivnost) i fazite na ekspanzii
(porast na ekonomskata aktivnost);
- nekoi lu\e studiraat ekonomija za da
gi sfatat zakonitostite na funkcioniraweto na
berzite, da igraat na niv i da se zbogatat;
- mnogu mladi lu\e, denes i utre, ]e
sakaat da razberat zosto porane[nite
socijalisti~ki zemji go napu[tija sopstveniot
politi~ki i ekonomski sistem i se opredelija za
pazar na ekonomija, zatoa ]e studiraat
ekonomija.
[to e predmet na izu~uvawe na
ekonomijata?

Globalno gledano, mo`no e da se

govori za ~etiri razli~ni koncepcii za
predmetot za izu~uvawe na ekonomijata.
- Neoklasi~na koncepsija - ovaa
koncepsija go locira predmetot na
izu~uvaweto na ekonomijata vo domenot na
otkrivaweto na pri~inite i na zakonitostite vo
formiraweto na bogatstvoto na narodite.
- Neomarginalisti~ka koncepcija
poa\a od faktot deka razvojnite resursi
(kapitalot, tehnologijata, prirodnite
bogatstva, energijata, trudot i. t.n.) se retki,
ograni~eni. Tie se relativno retki i ograni~eni
duri i ekonomski najmo]nite zemji.Zatoa
zada~a na ekonomijata e da ne u~i kako
ograni~enite i retki resursi najracionalno da
se iskoristat, odnosno alociraat, razmestat,
kon to~kite na upotreba vo koi ]e dadat
najvisoki prinosi.
- Pazarna paradigma - koncepcija
poa\a od postavkata deka su[tinata na
procesot na ekonomisuvaweto se manifestira
preku razmenata i pazarot.Se [to e bitno za
ekonomijata se slu~uva na pazarot.
- Sinteti~ka koncepcija - ovaa
koncepcija, kako [to poka`uva i
nejzinoto ime, nastojuva da gi obedini
prethodnite tri koncepcii.Nejzin avtor e
slavniot amerikanski ekonomist,
profesorot Pol Semjuelson, dobitnik na
Nobelovata nagrada za ekonomija za
1970 godina.Spored nego, centralniot

ekonomski problem e istoveten za site

op[testva i se izrazuva niz poznatoto
trojstvo: {to da se proizveduva,kako da
se proizveduva,i za kogo da se
proizveduva.

POIM I KARAKTERISTIKI NA
MONOPOLOT
Monopolot poteknuva od gr~kiot zbor
mono-eden i polein-prodava. Vo ekonomijata
se definira kako trajna pazarna situacija kade
postoi samo eden davatel na odreden vid
proizvod ili usluga. Osobinata na monopolot e
nedostatok na ekonomska konkurencija koja
se nudi i nedostatok na prifatlivi zamenski
stoki.
Nasproti sostojbata na sovr[ena
konkurencija, kade [to proizvodstvoto i
ponudata na oddelen proizvod gi kreiraat
golem broj mali firmi stoi sostojbata na
monopol.Kaj ovoj tip na pazarna struktura
vkupnoto proizvodstvo i ponudata na sektor
ja kreira edno edinstveno pretprijatiemonopolist. Ottuka, monopolot ima silno
vlijanie vrz cenata na proizvodot. No, i ovoj

tip na pazarna struktura, vo osnova, e

ograni~en i glavno e prisuten vo krupnata
stopanska infrastruktura - `eleznica,
telekomunikacii, PTT uslugi i sl. Vo ekono
mijata se posvetuva zna~ajno vnimanie vo
slobodnata konkurencija relativno e lesno da
se razviva pazarot na koi monopolot vladee.
Me\utoa sovremenoto pazarno stopanstvo
poznava i drugi oblici na konkurencija kade
se misli na monopolskata.Za ~ista pazarna
monopolska struktura karakteristi~no e na
stranata na ponudata postoi samo eden
monopolist-ponuduva~, a na stranata na
pobaruva~kata samo eden kupec. Bitna
karakteristika na monopolot e da mo`e
potpolno da ja odredi cenata koja ja prodava
bez obzir na koli~inata koja ja nudi. Isto taka
na stranata na pobaruva~kata monopolistot
odreduva po koja cena ]e ja kupuva stokata.
Pojavata na monopolot e vrzana za nov
bran na pronajdoci i tehni~ki i tehnolo[ki
dostignuvawa, kon krajot na minatiot i
po~etokot na ovoj vek. Seto ova da se stavi
vo upotreba potrebni se enormni koli~ini na
kapital, kade se pojavuva sozdavawe na
golemi ekonomski mo]ni sopstvenici na
kapital. Procesot na koncentracija i
centralizacija na kapitalot ovozmozi
sozdavawe na monopol. Koncentracijata e
proces na zgolemuvawe na kapitalot po pat
na akumulacija koja se ostvaruva pod
kontrola na eden ili pove]e sopstvenici na
kapitalot. So pove]e obogatuvawe po pat na

akumulacija, krupniot kapital se zgolemuva

na razni na~ini, bilo da se raboti za nasilno
prisvojuvawe, kupuvawe ili so otkupuvawe na
slabostoe~kite pretprijatija, kako i so
dobrovolno spojuvawe na pretprijatijata.
PODELBA NA MONOPOL
OSNOVNI OBLICI NA NEPOTPOLNA
KONKURENCIJA
Se delat na ~etiri vida:
1. Priroden monopol-(natural monopoly).
Stanuva zbor za ekonomski sektori vo koi
izvr[uvaweto na dejnosta bara vlo`uvawe na
ogromen kapital, poradi [to zakonot za
ekonomiite od obem ne dozvoluva taa
dejnost da ja izvr[uvaat golem broj na
pretprijatija.Tipi~en primer se `eleznicite,
elektrostopanstvoto i drugi. Za Makedonija
mo`eme da ka`eme deka vakov vid na
monopol postoi vo na[ata cementarnica USJE
koi na na[iot pazar e edinstven monopol na
proizvodstvo na surovina za cement. Za drug
pr. mo`eme da ka`eme so sigurnost deka i
na[ite `eleznici se tipi~en monopolski
gigant.Dr`avata vo vakvi uslovi dava
ekskluzivno pravo dejnosta vo sektorot da ja
izvr[uva edno edinstveno pretprijatie, so [to
fakti~ki i nastanuva prirodniot monopol.

2. Zakonski monopol-nastanuva koga se

prodava ili proizveduva odredena roba so
dr`avni propisi, monopoliziraat samo nekoi
pretprijatija.
Primer;Dr`aven monopol vo proda`ba koi
prodavaat cigari, sol, [e]er itn.
3. Ekonomski monopol- nastanuva so
koncentracija i centralizacija na kapitalot.
4. Oktopotski monopol-pretstavuva
kombinacija od prirodni i ekonomski, i kaj niv
zaradi goleminata ne e prepora~livo
postoewe na pove}e pretprijatija.
Poms\u monopolite postoi i konkurencija.
Monopolisti~ka konkurencija- e poseben
oblik na nesovr[ena konkurencija koj ~esto
se narekuva i mnogu diferencirani prodava~i.
Ovde, na stranata na ponudata, postojat
golem broj na pretprijatija koi me\utoa ne
proizveduvaat isti po kvalitet proizvodi, tuku
diferencirani proizodi. Mnogu proizvodi za
{iroka potro[uva~ka, pastite za zabi, pastite
za bri~ewe, sapunite, [amponite se pod ovoj
vid na konkurencija. Postojat sli~nosti i razliki
pome\u modelot na sovr[ena konkurencija i
modelot na monopolisti~ka konkurencija.
Bitnata razlika e [to kaj modelot na sovr[ena
konkurencija se proizveduvaat homogeni, po
kvalitet isti proizvodi, dodeka kaj modelot na
monopolisti~ka konkurencija se
proizveduvaat proizvodi so ista ili sli~na
namena, no so diferenciran kvalitet.

Barieri za vlez- mo`at da bidat od

razli~na priroda.
1.Okrupnuvawe na pretprijatijata
zaradi iskoristuvawe na ekonomii od
obem. Ovde proizvotstvoto mo`e da
bide efikasno samo dokolku se organizira
vo masovni serii.Tipi~ni primeri za toa se
nekoi sektori od oblasta na hemijata,
crna metalurgija, avionskata industrija i
dr.
2.Pravni barieri za vlez- Dr`avata so
pravni propisi isto taka mo`e da go
ograni~i vlezot na novi pretprijatija vo
oddelni sektori. Na edno edinstveno
pretprijatije mu dodeluva ekskluzivno
pravo da ja organizira ekonomskata
aktivnost vo sektor so [to se kreira
priroden monopol. Drug vid na pravna
bariera [to ja nametnuva dr`avata e
patentot.Inovaciite [to se rezultat na
makotrpna istra`uva~ka aktivnost na
individualnite pronao\a~i naj~esto
pridonesuvaat za kreirawe na nov
proizvod ili usovr[uvawe na postojan
proizvod. Patentnata za[tita, zna~i, na
pronao\a~ite im ovozmo`uva da gi
u`ivaat plodovite od nau~nata rabota za
odredeno vreme.
3.Osobeni prirodni bogatstva kako
barieri za vlez na novi pretprijatijaVo nekoi zemji od svetot se koncentrirani
osobeni, specifi~ni bogatstva, kako [to e
na primer slu~ajot so kafeto vo Brazil,

zlatoto vo Ju`na Afrika i sli~no. Kontrolata

na proizvodstvoto vo vakvi slu~ai im e
prepu[tena na krupni doma[ni ili stranski
korporacii, koi ednovremeno imaat
dominantni pozicii i vo svetskoto
proizvodsto na spomenatite
proizvodi.Zaradi toa, vlezot na drugi
pretprijatija vo ovie sektori prakti~no e
nevozmo`en.
4.Diferencijacija na proizvoditeStanuva zbor za faktor od ekonomska
priroda koj isto taka pridonesuva za
ograni~uvawe na vlezot na novi
pretprijatija vo sektorite.
Koga, na primer, korporacijata vr[i
diferencijacija na osobenostite i
karakteristikite na avtomobilite
-opremuvawe na avtomobilot so specijalni
sopira~ki, servo upravuva~ki
mehanizam, specijalna za[tita pri sudiri,
klima ured itn., predvid se imaat
pobogatite potro[uva~i. Pobaruva~kata
za avtomobili e mala i na pazatot nema
mesto za golem broj firmi.
MONOPOLOT I VKUPNIOT
PRIHOD
Vo ovaa analiza se poa\a od
pretpostavkata deka vo ramkite na eden
sektor postoi samo edno edinstveno

pretprijatie koe[to go dava vkupnoto

proizvotstvo na sektorot, a so toa ja kreira i
vkupnata ponuda na sektorot. Zna~i stanuva
zbor, za egzistencija na tipi~en monopol. Vo
vakva situacija stanuva o~evidno deka
zgolemuvaweto na proizvotstvoto i na
proda`bite na monopolot istovremeno se
poka`uva i kako zgolemuvawe na
proizvotstvoto i ponudata na vkupniot sektor.
Kaj monopolot postoi tendencija ve[ta~ki da
go ograni~uva proizvotstvoto za da se
postigne povisoka cena i povisok vkupen
prihod, a so toa i povisok profit.No, vakviot
fakt, poka`uva deka monopolot neracionalno
gi koristi raspolo`livite resursi, [to od aspekt
na op[testvoto vo celina pretstavuva zaguba.
Ova upatuva na [tetnosta od postoewe na
monopol i dava odgovor na pra[aweto zo[to
lu\eto (potro[uva~ite) se protivat na
monopolite i zo[to sovremenite vladi gi
reguliraat monopolite.
MONOPOLOT I MARGINALNIOT
PROIZVOD
Marginalniot prihod ni go poka`uva
efektot {to se dobiva so proizvotstvo i
proda`ba na sekoja dopolnitelna edinica na
proizvod. So drugi zborovi, marginalniot
prihod gi meri promenite vo vkupniot prihod
kako rezultat na proizvotstvo i proda`ba na

dopolnitelna edinica na proizvod.

Marginalniot prihod mo`e da bide pozitinen
ili negativen. Toj e pozitiven koga so
porastot na proda`bite vkupniot prihot raste i
pokraj opa\awe na cenata. Toj e negativen
koga so porastot na proda`bite opa\aweto na
cenata e tolku golemo [to predizvikuva i
opa\awe na vkupniot prihod.

MONOPOLOT I

MAKSIMIZACIJA NA
PROFITOT

Vkupniot profit po definicija pretstavuva

razlika me\u vkupniot prihod i vkupnite
tro[oci. Pritoa i vo slu~ajot na monopolot va`i
praviloto deka maksimizacija na profitot ]e se
postigne vo to~kata kade [to marginalniot
prihod na pretprijatieto ]e se izedna~i so
marginalnite tro[oci [to moraat da se
napravat za postignuvawe na soodvetno
proizvotstvo i soodvetni proda`bi.
Na monopolot mu se isplatuva da gi
zgolemuva proizvotstvoto i proda`bite
dotoga[ dodeka dopolnitelniot prihod [to go
realizira od dopolnitelnite proizvedeni i
prodadeni edinici e pogolem od
dopolnitelnite tro[oci za proizvotstvo na tie
edinici. Pretprijatieto ima mo`nost, rezerva

ili potencijal, da go zgolemuva profitot se do

to~kata kade [to marginalniot prihod se
izedna~uva so marginalnite tro[oci.
Koga marginalniot prihod e pogolem od
marginalnite tro[oci, profitot mo`e da se
zgolemuva so porast na proda`bite. No, koga
marginalnite tro[oci go nadminuvaat
marginalniot prihod, dopolnitelniot profit
mo`e da se realizira samo so smaluvawe na
proizvotstvoto i dadenite koli~ini.

Na krajot za monopolot mo`e da

definirame;
1.nedostatok na konkurencija;
2.nema suptitus so koj mo`e da se
pazaruva(stoki ili uslugi);
3.postoi vlezna bariera na pazarot;
Od seto ova gore navedeno, najve]e od
nedostatok na konkurencija, monopolot mo`e
da sozdade profit vo podolg vremenski
interval.
Koga na pazarot nema konkurencija, postoi
monopol, pr; kaj nas mo`e da se ka`e deka
cementarnica USJE e edinstven monopol koj
ostvaruva ogromen kapital, bidej]i e
edinstven na makedonskiot pazar.
Zatoa krajnite korisnici (kupuva~ite) se
tie koi najmnogu trpat posledici, od pri~ina,
bidej]i vakvite pretprijatija so tek na vreme
postanuvaat pomalku efikasni i inovativni.
Imeno, se uspivaat zaradi svojata sigurnost i

pozicija na pazarot, ne moraat da se

zagri`uvaat za otvoreniot pazar i trkata na
pazarot. Lu\eto ne mo`at da po~nat da
kupuvaat i koristat nekoi drugi proizvodi, koi
mo`at da bidat poeftini ili podobri, bidej]i
takov proizvod ne postoi.
Monopolisti~kite organizacii nastanale
kako kombinacija na razni industriski granki
vo edno pretprijatie i tie mo`e da se;
-HORIZONTALNA KOMBINACIJApovrzuvawe na razni stopanski delatnosti koi
imaat isti proizvodni osnovi,
-VERTIKALNA KOMBINACIJApovrzuvawe na niza isti delatnosti koi go
~inat proizvodniot oooproces,
-KOMBINACIJA- KOMBINACIJApovrzuvawe na vertikalnata i horizontalnata
kombinacija.
Rezultati od ova povrzuvawe se
takanare~eni
HOLDINZI - golemi pretprijatija, koi vo
odnosot na drugi imaat nekoi pogodnosti vo
raboteweto.Tie se imuni na golemi investicii,
imaat visoko stabilen profit i imaat pogolema
mo`nost za unapreduvawe na tehnikata i
tehnologijata.

IZRABOTIL:

SAWA
EFTIMOVA
IND. -07255

BR.