Académique Documents
Professionnel Documents
Culture Documents
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
KAZALO
1
UVOD _____________________________________________________________________________________ 3
1.1
1.2
1.3
1.4
2.1
Sistemsko razmiljanje ______________________________________________________________
2.2
Dialektina teorija sistemov __________________________________________________________
2.2.1 Zakon hierarhije zaporedja in soodvisnosti _____________________________________________
2.2.2 Smernice za opredelitev subjektivnih izhodi __________________________________________
2.2.3 Modeliranje procesa ustvarjalnega (so)delovanja________________________________________
2.2.4 Smernice za vzdrevanje ustvarjalnega sodelovanja ______________________________________
2.2.5 Zakon entropije __________________________________________________________________
2.2.6 Zakon o potrebni in zadostni celovitosti _______________________________________________
3
4
4
4
4
5
5
6
6
7
7
8
3.1
Uinek tople grede _________________________________________________________________ 9
3.2
Toplogredni plini __________________________________________________________________ 10
3.2.1 Fluorirani toplogredni plini ________________________________________________________ 11
3.3
Nevarnosti in mone posledice globalnega segrevanja ____________________________________ 12
SKLEP __________________________________________________________________________________ 15
SEZNAM OKRAJAV
DTS
CFC
CH4
CO2
GWP
HCFC
HFC
IPCC
N2O
PFC
SF6
1 UVOD
1.1 Opis podroja in opredelitev problema
Fluorirani plini, ki se uporabljajo v razlinih industrijskih procesih, kot so proizvodnja
aluminija ter hladilnih in klimatskih naprav, so zelo moni toplogredni plini z velikim
potencialom globalnega segrevanja in njihove poveane koncentracije v ozraju imajo zelo
velik vpliv na neugodne podnebne spremembe. Nae podnebje lahko opiemo kot zelo
kompleksen sistem, sestavljen iz podsistemov (ozraja, oceanov, zemlje, loveke drube
ipd.) in lahko reemo, da smo zaradi nesistemskega razmiljanja in nezadostne celovitosti ter
prevelike specializacije ljudje sami sproili oziroma pospeili toplogredni uinek. Z uporabo
dialektine teorije sistemov pa bi lahko prili do monih reitev navedenega problema.
1
2
modelni postopek in je vedno koristna. Vsakdo jo lahko vgradi kot del uporabe dialektine
teorije sistemov na svojem podroju.
Postopek NOVOST (SREDIM) je mogoe vsebinsko razmejiti v naslednje faze:
N=S (nabor in izbor teme),
Op=R (opis izbrane naloge),
V=E (vrednotenje, analiza podatkov),
Od=D (oceni, preveri in odloi),
S=I (spremeni staro mnenje) in
T=M (trajnost novosti).
2.2.4 Smernice za vzdrevanje ustvarjalnega sodelovanja
Smernice za vzdrevanje ustvarjalnega sodelovanja delimo v dve skupini.
Prvih pet smernic pove, kaj hoemo in moramo poskuati dosei, ko uresniujemo
zastavljena globalneja izhodia z delom na ojih specializiranih podrojih in pri delnih
nalogah, ki jih je pri tem treba zastaviti in izvesti. Med njih spadajo:
celovitost namesto enostranskosti,
odprtost namesto izoliranosti, osame in samozadostnosti,
dinaminost namesto statinosti, nespremenljivosti, neprilagodljivosti,
interdisciplinarnost namesto zaprtosti v zgolj lastno stroko in
verjetnost namesto priakovanja deterministine zanesljivosti pri razmiljanju,
delovanju in obnaanju v vsakda njem delu in ivljenju.
Drugih pet smernic pove, kako naj v splonem ravnamo, da bi laje, kot e jih ne
upotevamo, uresniili, kar hoemo in moramo poskuati dosei. Tu nastopajo:
uporaba materialistine dialektike namesto srednjeveke metafizike,
uporaba tipologij sistemov in modelov,
realistinost posploevanja spoznanj,
uporaba dialektinega sistema in
upotevanje soodvisnosti analize in sinteze.
Kolikor bolj se krepita specializacija in delitev dela, toliko teje je zagotavljati celovitost,
inventivnost in inovativnost. Zgoraj natete smernice pomagajo razreiti zagato, ki bi nastala
v obliki porasta entropije, e ne bi zagotovili dovolj celovitosti, inventivnosti in inovativnosti
v fazah dela, ki so na vrsti po opredelitvi izhodi vse do povsem ozko operativnih opravil.
2.2.5 Zakon entropije
Entropija izraa veno naravno tenjo vsega kar obstaja k propadu, spremembi v nekaj
drugega. Pomeni proces, zoper katerega se lovek bori s svojim ustvarjanjem in ki je zato
osnovni naravni vir vene potrebe po ustvarjalnosti. Entropije se v zaprtem objektu oziroma
sistemu ne da zaustaviti in s tem zahteva odprtost, da se iz okolja rpajo viri z nizko
entropijo.
ivljenje je nenehno sestavljeno iz obeh - boja proti entropiji in povzroanja entropije. Poseg
loveka tei k podpiranju ali celo usmerjanju evolucije od lastne entropije (da ima hrano,
zavetje, proizvodnjo in trgovanje z blagom in storitvami, prijatelje in druge ustvene
povzroile koncentracije toplogrednih plinov v ozraju med letoma 1750 in 2000, 8-krat
veje od tistih, ki jih je povzroila sonna aktivnost.
Z druge strani so nekateri znanstveniki mnenja, da je vpliv sonnega sevanja v teh tudijah
podcenjen, ter da je sonce vzrok za 1636 % trenutnega poveanja globalne temperature.
Glede na do sedaj opravljene raziskave so bile globalne temperature do leta 1850 relativno
stabilne, z izjemo regionalnih nihanj, kot sta bila Srednjeveki klimatski optimum
(srednjeveko toplo obdobje) in Mala ledena doba (15501880) (Medved, 2015, str. 2;
povzeto po Hrnevi, 2008).
Bistveno poveanje globalne temperature v obdobju od sredine 19. stoletja do danes, e
posebej v zadnjih 50-ih letih, se predvsem pripisuje lovekovim dejanjem (Medved, 2015, str.
2; povzeto po Oreskes, 2004) in se na splono oznauje z izrazom "globalno segrevanje". Po
temperaturnem modelu IPCC v obdobju od leta 1990 do leta 2100 je mogoe priakovati
poveanje globalne temperature v razponu med 1,1 in 6,4 C (Medved, 2015, str. 3; povzeto
po IPCC, 2014a).
Natanno poveanje temperature ni mono napovedati zaradi tega, ker je zelo teko
predvideti podnebno obutljivost in obseg emisij toplogrednih plinov v prihodnosti. Zaradi
poasnega manifestiranja posledic globalnega segrevanja, trenutne koncentracije
toplogrednih plinov nimajo vpliva na trenutne podnebne razmere na Zemlji. Temu se ree
zamuda uinka, tako da tudi, e se e danes dosee ustalitev koncentracij toplogrednih
plinov na dananjih ravneh, bo v blinji prihodnosti e vedno prilo do poveanja globalne
temperature za priblino 0,51,0 C. Posledice poveanja globalne temperature pa so
razline: dviganje ravni oceanov, spremembe v koliini in intenzivnosti padavin, pojav
taljenja ledenikov in podobno. Te posledice pa so sproile verino reakcijo dodatnih
negativnih vplivov na okolje in ivi svet na Zemlji (Medved, 2015, str. 3; povzeto po Hrnevi,
2008).
Z globalnim segrevanjem je tesno povezan uinek tople grede, ki ga pospeujejo emisije
toplogrednih plinov najve iz energetskih in industrijskih obratov.
absorbira v ozraju in se iz ozraja ponovno izareva nazaj proti povrini Zemlje. To je proces
ki ga imenujemo uinek tople grede (Medved, 2015, str. 4; povzeto po IPCC, 2014b).
Uinek tople grede nima izkljuno le negativne konotacije. To je pomemben in naraven
mehanizem za ohranjanje temperature ozraja. Brez toplogrednih plinov bi bila temperatura
na povrini Zemlje nija za priblino 30 C kot danes. Torej, temperature bi bile pod lediem
vode in bi lahko tudi rekli, da bi Zemlja bila v ledeni dobi, a ivljenje kot ga poznamo
najverjetneje sploh ne bi obstajalo (Medved, 2015, str. 4; povzeto po Australian
Government, 2014).
Vendar pa ima zaradi vse veje koncentracije toplogrednih plinov, ki so posledica
industrijskega razvoja (primarno zaradi kurjenja fosilnih goriv in krenja gozdov) v zadnjih
nekaj desetletij uinek tople grede vedno veji negativni vpliv na ivljenje na Zemlji (Medved,
2015, str. 4; povzeto po IPCC, 2014b).
Nekateri toplogredni plini imajo boljo absorbcijo sonnega sevanja kot drugi, ker absorbirajo sevanja razlinih
valovnih dolin, ki se vasih med seboj prekrivajo in s tem zadrujejo ve toplote v ozraju. Da bi lahko te razlike
v absorbciji prile v potev, je bil uveden koncept GWP, v katerem se vsi plini primerjajo s CO2, katerega GWP je
standardiziran na 1.
Zaradi globalnega segrevanja prihaja bolj pogosto do pojava globalnih migracij, kar pomeni,
da so na doloenih podrojih bile rastlinske in ivalske vrste prisiljene zapustiti svoj ivljenjski
prostor. Z druge strani pa nekatere vrste irijo svoj ivljenjski prostor na podroja, katera
primarno niso bila primerna za njihovo preivetje (npr. trava na Antarktiki). Prav tako se
zaradi segrevanja irijo podroja, primerna za razvoj nalezljivih bolezni (npr. malarija).
VPLIV NA VREMENSKE RAZMERE
Z zelo veliko verjetnostjo lahko reemo, da bo poveanje globalne temperature imelo za
posledico poveano izhlapevanje vode, posledice katerega bodo poplave in erozije na enem
mestu, na drugem pa irjenje in nastajanje novih puav.
VPLIV NA MORJE IN OCEANE
Posledice globalnega segrevanja so: dvig morske gladine, sprememba pH vrednosti morske
vode, poveanje temperature morja, spreminjanje morskih tokov in migracije rib.
VPLIV NA LEDENIKE
Negativen vpliv taljenja ledenikov je poleg dviga morske gladine nadaljnje potenciranje
globalnega segrevanja. Ker led bolj reflektira sonno svetlobo kot voda, se zaradi taljenja
ledenikov ve toplote zadruje v nijih plasteh ozraja in tako e dodatno prispeva k uinku
tople grede.
prihajajo, vse je to v nevarnosti zaradi podnebnih sprememb na katere lovek, kot podsistem
zemeljskega podnebja, mono vpliva s svojimi dejanji (Van der Lans, 2014).
Ljudje, ki ne razumejo podnebnih sprememb, ponavadi nimajo obutka kako kompleksni
sistemi delujejo. Spraujejo se kako ima lahko nek plin, ki predstavlja tako majhen dele
ozraja, tako velik vpliv, ker ne razumejo, da Zemlja nenehno sprejema in oddaja ogromne
koliine energije v vesolje in da je zadostno le majhno neravnovesje med inputi in outputi, da
bo celotno planetarno ravnovesje moteno. Ljudje predpostavljajo, da bo podnebni sistem
vedno teil k vrnitvi v stabilnost, ki je v preteklosti bila naravno vzpostavljena, ker ne
razumejo pozitivne povratne informacije in eksponencialne spremembe. Prav tako
predpostavljajo, da lahko akamo, da se podnebni sistem popravi, ker ne razumejo, da ima
podnebni sistem odloeni odgovor na draljaje (poveane koncentracije toplogrednih plinov)
oziroma zamudo uinka, in se spraujejo kako lahko napovedujemo karkoli o dinamiki
podnebja (Easterbrook, 2013).
Sistem lahko definiramo kot nain gledanja na svet. V bistvu, sistemi niso tam zunaj v
svetu, akajoi da bo jih kdo raziskoval. Sistemi so praktino mentalno orodje za ustvarjanje
smisla kako stvari v svetu medsebojno vplivajo. Pogled na podnebje kot sistem pomeni, da se
moramo odloiti katere skupine stvari v svetu bomo v sistem vkljuili kot njegove elemente
in kje bomo mogoe koristno potegnili njegove meje. In e delamo to pravilno, se moramo
zavedati oziroma si priznati, da obstajajo tudi drugi naini gledanja na te sisteme nobena
odloitev o tem kje naj potegnemo meje sistema ne bo nikoli popolnoma pravilna
(Easterbrook, 2013).
Pomembno je vztrajati pri reevanju ve kot enega problema naenkrat in o reevanju ve
medsebojno povezanih izzivov hkrati na nain, da se obravnavajo sistemi, ne pa simptomi.
Reitev pa ne bo uinkovita ali trajna, e bo ustvarila nove probleme. Potrebujemo nove
poslovne modele, nove tehnologije, politine okvire in kar je napomembneje, nove naine
medsebojnega sodelovanja med ljudmi (Van der Lans, 2014).
5 SKLEP
Dialektina teorija sistemov je v osnovi namenjena temu, da bi razreila teave ljudi, ki so
uporabljali nesistemski nain razmiljanja. Dejstvo, da poskua v razmiljanju, delovanju in
obnaanju dosei im ve celovitosti, tejemo kot prednost. Pot k celovitosti ie v
dopolnjevanju soodvisnih sestavin. Razen tega poskua podpirati pot k celovitosti z
oblikovanjem metod za ustvarjalno sodelovanje in z njimi povezanih temeljnih spoznanj.
Dialektina teorija sistemov ni vase zaprta in ozko usmerjena teorija sistemov, saj daje ves
potrebni prostor za uporabo vseh drugih sistemskih in specialnih teorij. Hkrati uvaja koristen
okvirni modelni postopek NOVOST, ki je tudi prilonost za vse stroke in osebe, da ga vgradijo
kot del uporabe teorije na svojem podroju.
Potrebna je posebna previdnost pri zakonu o potrebni in zadostni celovitosti, in sicer pri
opredelitvi sistema izbranih vidikov. Gre za nevarnost, da pride do pretiravanja v smeri k
neizvedljivi celovitosti ali v smeri k nezadostni, navidezni celovitosti, namesto, da bi se
upotevale soodvisnosti, ki jih povzroa nujna specializacija.
lovetvo se vsak dan vse bolj sooa s posledicami lastnih vplivov na okolje, s katerimi se leto poskua podrediti in prilagoditi potrebam ljudi. Poplave in orkani, sneni metei na
kontinentalnem pasu, taljenje ledenikov, dvig ravni oceanov in na koncu koncev neugodne
gospodarske razmere so le nekateri od kazalcev podnebnih sprememb.
Zaradi zamude uinka pa bo e vedno prilo do poveanja globalne temperature za
priblino 0,51,0 C in se bomo z nadaljnjimi emisijami e bolj pribliali toki brez vrnitve, to
je dvigu globalne temperature za 2 C, ko bi podnebne spremembe lahko postale
neobvladljive. Zato nujno moramo najti reitev, ker je skoraj vse kar ohranja in bogati naa
ivljenja resno pizadeto, sistemsko razmiljanje pa nam lahko pri tem pomaga.
Poveana koncentracija fluoriranih toplogrednih plinov predstavlja globalen problem, ki se
ga lahko lotimo tako, da reevanje zoimo na skupnost drav, saj teko najdemo enotno
reitev za vse drave sveta. Po dialektini teoriji sistemov moramo slediti zakonu o potrebni
in zadostni celovitosti, zakonu o hiererhiji zaporedja in soodvisnosti ter zakonu o entropiji,
hkrati pa je potrebno opredeliti subjektivna in objektivna izhodia. S pomojo postopka
NOVOST izberemo kot reitev problema uvedbo okoljskih dajatev za emisije fluoriranih
toplogrednih plinov za proizvajalce in uporabnike le-teh ter jo analiziramo in poskuamo
uresniiti v praksi ter nato tudi vzdrevati.
LITERATURA IN VIRI
1. Australian Government. (2014). Greenhouse effect. Dohvaeno iz Australian
Government,
Department
of
the
Environment.:
http://www.climatechange.gov.au/greenhouse-effect
2. Buchdahl, J. (1999). Global Climate Change Student Guide. Manchester: Manchester
Metropolitan University.
3. Easterbrook, S. (februar 2011). Systems Thinking for Climate Systems. Preuzeto 15.
julij 2015 iz Serendipity - Applying systems thinking to computing, climate and
sustainability:
climate-systems/
http://www.easterbrook.ca/steve/2011/02/systems-thinking-for-
4. Easterbrook, S. (avgust 2013). Why Systems Thinking? Preuzeto 15. julij 2015 iz
Serendipity - Applying systems thinking to computing, climate and sustainability:
http://www.easterbrook.ca/steve/2013/08/why-systems-thinking/
5. EPA. (2014a). Overview of Greenhouse Gases. Dohvaeno iz United States
Environmental
Protection
Agency.:
http://epa.gov/climatechange/ghgemissions/gases/fgases.html
6. EPA. (2014b). Reducing Fluorinated Gas Emissions. Dohvaeno iz United States
Environmental
Protection
Agency.:
http://epa.gov/climatechange/ghgemissions/gases/fgases.html#Reducing
7. European Commission. (2011). Razumevanje toplogrednih plinov. Dohvaeno iz
European Commission.: http://ec.europa.eu/clima/sites/campaign/pdf/gases_sl.pdf
8. European Commission. (2014). Fluorinated greenhouse gases. Dohvaeno iz
European Commission.: http://ec.europa.eu/clima/policies/f-gas/index_en.htm
9. Government of Canada. (2013a). Hydrochlorofluorocarbons. Dohvaeno iz
Government
of
Canada.:
http://www.ec.gc.ca/toxiquestoxics/Default.asp?lang=En&n=98E80CC6-1&xml=03C24D85-E0AA-45BC-BB5FC8EF8B16E3FC
10. Government of Canada. (2013b). Perfluorocarbons which have the molecular formula
CnF2n+2 in which 0 < n < 7. Dohvaeno iz Government of Canada.:
http://www.ec.gc.ca/toxiques-toxics/Default.asp?lang=En&n=AA329670-1
11. Hrnevi, L. (2008). Analiza utjecaja provedbe Kyoto protokola na naftnu industriju i
poslovanje naftne tvrtke. Zagreb: Sveuilite u Zagrebu, Rudarsko-geoloko-naftni
fakultet.
12. IPCC. (2011). Atmospheric Lifetimes and Time-Scales. Dohvaeno iz International
Panel on Climate Change.: http://www.grida.no/publications/other/ipcc_tar/
13. IPCC. (2014a). Projections of Future Changes in Climate. Dohvaeno iz International
Panel
on
Climate
Change.:
http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg1/en/spmsspm-projectionsof.html
14. IPCC. (2014b). What is the Greenhouse Effect? Dohvaeno iz International Panel on
Climate Change: http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg1/en/faq-13.html
15. Medved, D. (2015). Ukrepi drav na podroju zmanjevanja fluoriranih toplogrednih
plinov (diplomski seminar). Maribor: Ekonomsko - poslovna fakulteta.
16. Mulej, M. (2000). Dialektina in druge mehkosistemske teorije (podlaga za celovitost
in uspeh managementa). Maribor: Ekonomsko - poslovna fakulteta.
17. Oreskes, N. (2004). The Scientific Consensus on Climate Change. Science 3, 16451804.
18. SEPA. (2014). Hydrochlorofluorocarbons (HCFCs). Dohvaeno iz Scottish Environment
Protection
Agency.:
http://apps.sepa.org.uk/spripa/Pages/SubstanceInformation.aspx?pid=120
19. UNEP. (2011). HCFC. Dohvaeno iz United Nations Environment Programme.:
http://ozone.unep.org/Events/ozone_day_2011/HCFC%20Leaflet.pdf
20. Van der Lans, D. (19. september 2014). How Systems Thinking Can Impact Climate
Change.
Preuzeto
15.
julij
2015
iz
Clinton
Foundation:
https://www.clintonfoundation.org/blog/2014/09/19/how-systems-thinking-canimpact-climate-change