[PANSKO-MAKEDONSKO NEDORAZBIRAWE

Du{an Sinadinoski

[panskata podr{ka na Grcija okolu sporot so imeto vo Makedonija sosema neopravdano se

tolkuva kako edna silna potvrda za {panskata nepokolebliva privrzanost kon Grcija bazirano vrz
edno dolgo i tradicionalno prijatelstvo pome|u ovie dve mediteranski dr`avi. Poradi vakvoto
neopravdano tolkuvawe na gr~ko-{panskite odnosi makedonskata javnost ja gubi nade`dta deka
vo Madrid }e se pronajde diplomatski model so koj bi se nadminala gr~kata blokada za vreme na
{panskoto predsedatelstvo na Evropskata Unija vo 2010 godina. Ova razjasnuvawe e pove}e
odraz na makedonskata diplomatska nesposobnost da im ja objasni na {pancite vistinata za
sporot so imeto otkolku {to toa e razumno sfa}awe na su{tintinskite razlozi za {panskata
podr{ka na Grcija. Naprotiv, {panskata vlada ima dlaboko razbirawe za gr~ko makedonskiot
spor no problemot e vo toa {to Grcija uspea da ja prika`e Republika Makedonija kako instigator
na nemir i separatizm a taa politi~ka slika ne im odgovara na {panskite nacionalni interesi.

Koga se vo pra{awe nacionalnite i strate{kite interesi na bilo koja dr`ava, a naro~ito na edna
mnogu vlijatelna dr`ava kako {to e toa [panija, site kalkulacii bez tuka da se vra~unaat
sopstvenite nacionalni i strate{ki interesi se bez realna politi~ka osnova. Zatoa e neopravdano da
se tvrdi deka [panija, koja e edna od najstarite evropski dr`avi i koja e so dolga i iskusna
diplomatija, bi gi stavila vo vtor plan sopstvenite interesi, kako i interesite na NATO alijansata,
poradi moralna podr{ka na edna druga prijateska dr`ava. Sprema toa, za Makedonija }e bide od
neproncenliva korist ako makedonskata diplomatija analiti~ki ja pregleda istorijata na {panskoto
za~lenuvawe vo NATO i kakvo vlijanije gr~ko-makedonskiot spor so imeto ima vrz {panskite
nacionalni i strate{ki interesi. Vo eden takov kontekst, toga{ razlogot zo{to [panija zastana vo
odbrana na gr~kata pozicija vo Brisel i Bukure{t ni vo koj slu~aj ne mo`e da se tuma~i kako
edna slepa, moralnata podr{ka na Grcija.

[panskoto za~lenuvawe vo NATO ima eden svoj specifi~en tok na nastani {to trael skoro pet
decenii. Iako [panija e edna od najstarite dr`avi vo Evropa, vo svoeto formirawe vo ranite pedesti
godini vo pro{liot vek, NATO ja izostavil nea poradi toa {to vo toj period vo [panija vladel
fa{izmot pod diktaturata na Franko. No ovaa polit~ka scena nabrzo se promenila so po~etokot na
koreanskata vojna i posle smrta na Franko, kako {to i so zasilen pritisok od strana na Soedinetite
Amerikanski Dr`avi, vo 1981 godina [panija se slo`ila da postane polnopravna ~lenka na NATO.
Sepak {panskoto polnopravno ~lenstvo vo NATO ne se ovozmo`ilo se do 1998 godina, koje
istovremeno se sovpa|a so nazna~uvaweto na Havier Solan za generalen sekretar na NATO. Vo
toj preoden period od 1981 godina pa se do 1998 godina, {panskoto ~lenstvo vo NATO,
takanare~eno “{panski model”, prete`no se zasnivalo vrz garnitura na “sporazumi na zaedni~ka
koordinacija”. Preku ovoj model na [panija i bilo dozvoleno aktivno da u~estvuva vo rabotata na
komandata na aliansata no ne i vo voenite operacii na NATO.

Eden od kqu~nite problemi koj go ko~el patot na {panskoto ~lenstvo vo NATO, a koj bi mo`el
da bide pou~en pokazatel za Makedonija, bil i probelmot pome|u [panija i Velika Britanija okolu
nere{eniot status so Gibraltar. [panija od sekoga{ go smetala ovaa va`na strate{ka obala kako del
od nejzinata teritorija i zatoa silno ja osporuva britanskata kontrola nad Gibraltar. Za da
izdejstvuva politi~ka preimu}nost vo odnosite so Velika Britanija, [panija im zabranila na
avionite na NATO da ja preletuvaat nejzinata teritorija se dodeka ne dobije soglasnost za
[panska Neprincipielna Odbrana Du{an Sinadinoski

zaedni~ka administracija na gibrlatarskiot aeroport. Ovie bilateralni odnosi u{te pove}e se

zao{trile koga vo Juli od 1977 godina, na samitot na NATO vo Madrid, toga{niot britanski
premier Kuk i zapretil na [panija dokolku ne ja odstrani zabranata za prelet na NATO-vi avioni
Britanija }e go blokira {panskioto ~lenstvo vo NATO. Na ovaa zakana, kako {to objavuva
vlijatelniot {panski vesnik El Pais od 10/11/1977 godina, {panskata vlada ostro reagirala tvrdej}i
deka “nitu edna zemja ima za pravo da eksportira bilateralen problem vo megunarodni
organizaciji kako {to e toa NATO”. Zna~i [panija u{te mnogo poodamna pred Makedonija go
po~uvstvuvala efektot na dipomatskata igra na sila.

Tuka jasno se gleda paralelata pome|u britanskata zakana deka }e go blokira {panskoto ~lenstvo
vo NATO ako [panija ne im dozvoli sloboden let na voenite avioni nad nivnata teritorija i
gr~kata blokada na makedonskoto ~lenstvo vo NATO se dodeka Makedonija ne go promeni
sopstvenoto konstutivno ime. Kako {to toa be{e slu~aj pome|u [panija i Britanija okolu
Gibraltar, taka i sporot pome|u Makedonija i Grcija e od bilateralen karakter, pa spored toa
opravdano bi bilo o~ekuvaweto da [panija go ceni sopstvenoto iskustvo da i pru`i bezuslovna
podr{ka na Makedonija. Se razbira deka [panija ne e obvrzana po bilo kakvi me|unarodni normi
da go po~ituva sopstveniot stav po ova pra{awe, sepak Makedonija e opravdana da ja kritikuva
[panija za nepo{tuvawe na sopstvenoto insistirawe za neeksportirawe na bilateralni problemi vo
me|unarodni organizacii bidej}i i samata taa toa go bara{e. Za `alost, Makedonija be{e svedok
koga [panija dva pati go pogazi istiot toj princip za ~ija validnost ostro ja napa|a{e Velika
Britanija.

Sepak ovaa {panska neprincipielnost ne zna~i deka toa e rezultat na nivnata slepa podr{ka na
Grcija. Imaj}i gi vo predvid {panskite vnatre{ni nacionalni tenzii, ne e ni{to ~udno {to
{panskata vlada se obiduva da se prika`e pred doma{nata publika kako dr`ava koja re{itelno stoji
protiv separatizmot i {ireweto na nacionalisti~ki konflikti. Vo edna vakva {panska politi~ka
panorama, na gr~kata diplomatija e be{e mnogu lesno da gi ubedi {pancite deka Makedonija e
izvorot na nestabilnosta i separatizmot i so toa Grcija direktno i pomaga na [panija. Naprotiv,
Makedonja mnogu malku stori za da gi zapoznae {pancite koja e glavnata pri~ina za sporot so
imeto i deka Grcija e taa koja ima nacionalisti~ki pretenzii sprema Makedonija a ne obratno.
Prema toa, poa|aj}i od osnovnata zada~a za odbranata na sopstvenite nacionalni interesi, na
[panija ne i ostana drug izbor osem da ja pord`i Grcija. Prema toa, razlozite za {panskata podr{ka
na grcija se isklu~ivo odraz na vnatr{nata politi~ka sostojba i zatoa vo Bukure{t i Brisel [panija
preku Grcija go brane{e svojot nacionalen integritet.

Politi~kata sostojba vo [panija vo nikoj slu~aj ne mo`e da se opi{e kako stabilna i nenaru{viva.
[panija vo sopstvenite granici sekojdnevno vodi politi~ki presmetki so nekolku separisti~ki
nastroeni provincii. Baskite ve}e dolgi godini vr{at teroristi~ki napadi vrz {panskite dr`avni
interesi i baraat otcepuvawe i osamostojuvawe od [panija. Vo poslednive godini i Katalonija
tivko no sigurno po~na da ~ekori kon osamostojuvawe, so {to [panija bi izgubila eden golem del
od svojata teritorija. Golem problem za [panija se i Balearskite ostrva, kako i ostrovata Ceuta i
Melila za koji Maroko ne ja krije nade`dta deka eden den }e gi povrati nazad. Ovie vnatre{ni
separisti~ki nemiri neminovno uka`uvaat deka {panskiot nacionalen i teritorialen integritet e
seriozno zagrozen a toa samo go potvrduva stavot deka vo Bukure{t i Brisel, sepak na {teta na
Makedonija, [panija ne i dade slepa podr{ka na Grcija tuku gi brane{e svoite nacionalni interesi.

2
[panska Neprincipielna Odbrana Du{an Sinadinoski

Zatoa makedonskata vlada treba vedna{ da ja otfrli pogre{nata teza za {panskata podr{ka na
Grcija. Bidej}i nacionalnoto tlo vo [panija e mnogu `e{ko, kako i gr~koto silno lobirawe,
{panskata podr{ka na Makedonija bi mo`ela da se protuma~i kako premol~liv dokaz deka
[panija e politi~ki nespremna odlu~no da im se suprostavi na vnatre{nite nacionalni
separatisti~ki streme`i. Vo edna vakva politi~ka zavrzlama, ako [panija zastana zad principot na
neeksportirawe na bilteralni problemi vo me|unarodni organizacii i ja podr`a Makedonija,
toga{ [panija so toa bi im pru`ila zgodna prilika na kataloncite i baskite da ja obvinat za
neprincipielen stav vo odnos na nivnite nacionalni ~uvstva. Zatoa i ne e ni{to ~udno {to [panija i
pru`i golema podr{ka na Srbija okolu Kosovo iako {pansko-srpskite bilateralni odnosi
tradicionalno se bezna~ajni. Tuka jasno se gleda deka makedonskata diplomatska neiskusnost i
{panskata nacionalna politika go iskopaa golemiot politi~ki jaz pome|u [panija i Makedonija.

Sprema toa Makedonija ni po koja cena ne treba da se otka`uva od [panija bidej}i ovaa
nekoga{na iberiska imperija ima podlaboko razbirawe za gr~ko-makedonskiot spor so imeto
otkolku {to toa go ceni makedonskata vlada. Na primer, ugledniot {panski vesnik El Pais od
6/10/2009 godina gi predupreduva Papandreu i Grcija da bidat poprakti~ni vo re{avaweto na
sporot so imeto bidej}i negativnata sudska presuda na makedonskata tu`ba vo Hag mo`e da ima
te{ki posledici za gr~kite odnosi ne samo so Makedonija tuku i so Turcija, Kipar i Kosovo. A
kako {to toa i go pora~al na Makedonija i {panskiot minister za nadvore{ni raboti Angel Miguel
Moratinos na pres-konferencijata od 12/19/2009 godina, [panija vo Madrid nema da gi gurka
{panskite nacionalni interesi tuku }e se zalaga za evropskata agenda. Taa izjava i kolku da e
kvantifikuvana i dava golem prostor na Makedonija za intezivno lobirawe kaj [panskata vlada.
Makedonskata diplomatija e taa koja treba da im ja ka`e na {pancite vistinata za sporot so imeto i
so toa da ja pridobije podr{kata od {panskata vlada.

Zatoa e od imperativna va`nost ako makedonskata vlada pokraj misijata vo Brisel da ja zajakne i
misijata vo Madrid.