NARTOVALCI

ZAASNE PROSTORSKE
UREDITVE ZA ETM V MARIBORU 2015
doc. dr. Kaja Pogaar, univ. dipl. in. arh.
Robert Veselko, univ. dipl. in. arh., Msc
Andrej iek, univ. dipl. In. arh., Msc


Drutvo arhitektov Maribor
Trg Leona tuklja 2
2000 Maribor
g. Gregor Reichenberg, predsednik
g.reichenberg@arhitekturni-atelje.si

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije
Vegova ulica 8
1000 Ljubljana
g. mag. Andrej Goljar, predsednik
andrej.goljar@zaps.si

upan dr. Andrej Fitravec
MESTNA OBINA MARIBOR
Ulica Heroja Staneta 1
2000 Maribor

v Mariboru, 29.9.2015

Zadeva: KOMENTAR NA DOPIS PREDSEDNIKA DAM IN PREDSEDNIKA ZAPS UPANU MARIBORA Z

DNE 21.9.2015


Spotovani,

Osebno smo ualoeni nad akcijo Drutva arhitektov Maribor katerega lani smo in ki bi naj prvenstveno
delovalo povezovalno, predvsem pa z namenom zaite lastnih lanov drutva, ne pa njihovega
izpostavljanja brez monosti zagovora. V tem primeru resnino ni jasno, emu je bil namenjen dopis vsej
strokovni javnosti v Sloveniji.

Kljub vekratnim pojasnilom glede narave projekta Koroke ceste predsedniku DAM, je le-ta v dopisu
upanu poseg oznail karseda negativno, etudi je bil proces njemu osebno vekrat pojasnjen, tudi to, da
smo kontaktirali arhitekte nateajne reitve. Pisanje o tem, da poseg ni imel jasnih ciljev je prav tako
zavajajoe. e posebaj pa nas alosti popolno nerazumevanje sodobnih principov urejanja prostora z
zaasnimi ureditvami, o katerih govori e vsaka druga sodobna urbanistina literatura in jo potrjujejo
primeri dobre prakse ne samo v tujini temve tudi pri nas npr. pred dokonno ureditvijo Slovenske ceste v
Ljubljani je bila s strani skupine Prostoro izvedena zaasna prostorska ureditev (primeri literature:
P.Oswalt, K. Overmeyer, P. Misselwitz: Urban Catalyst - Mit Zwischennutzungen Stadt entwickeln, P.Bishop,
L. Williams: The temporary city,...)

1/3

e zanemo na zaetku. Nartovalci zaasne ureditve smo bili od leta 2013 vkljueni v projekt Actors of
urban change (http://www.bosch-stiftung.de/content/language2/html/47964.asp), pilotski projekt
fundacije Roberta Boscha iz Berlina, kjer smo se primarno ukvarjali z oivljanjem starega mestnega jedra po
principu med-sektorskega sodelovanja (vkljueni Mestna obina Maribor, Fakulteta za gradbenitvo,
prometno inenirstvo in arhitekturo, MI.ZA in Drutvo Hia). Poimenovani kot skupina 'ivo mesto' smo do
danes izvedli cca. 15 sreanj s stanovalci in lastniki trgovin Koroke ceste, dve delavnici z zaposlenimi na
MOM,

dve

pol-letni

delavnici

tudenti

arhitekture,

pripravili

smo

informacijsko

platformo http://www.city-toolbox.net, dva t.i. urbana hekatona (prvi na temo strategije razvoja starega
mestnega jedra, drugega izkljuno na temo Koroke ceste - priponka), v mesecu juliju 2015 smo prvi
poskusno zaprli Koroko cesto v asu festivala Lent (pred hekatonom, pred julijskim zaprtjem ter pred
septemberskim ETM-om smo kontaktirali g. Jako Beana, kasneje tudi g. Borisa Beana).

V tem oziru smo v okviru vseh dogodkov primarno izpostavljali, da je bil za ta prostor izveden nateaj, a se v
petih letih al ni od tega ni izvedlo. Obenem smo opozarjali, da je nujno potrebno sproiti proces
revitalizacije tudi v zaledju ulice, ki je zelo degradirano, a historino zelo pomembno obmoje (ukvarjali
smo se s historinimi dvorii). Soasno smo poskuali ugotoviti zakaj dejansko ni prilo do izvedbe
nateajnih reitev. Nae razumevanje celotne zadeve je (po pogovoru z vsaj 10 ljudmi na MOM in drugimi
strokovnjaki) sledee: Maribor je leta 2010 izvedel nateaje v okviru katerih je elel za promet zapreti Lent
in delno (ali v celoti, razen enosmernega JPP itd) tudi Koroko cesto. Zapiranje obeh bi bilo v vsakem
primeru, brez uvajanja potrebnih ukrepov problematino, delno zapiranje Koroke pa e toliko bolj zaradi
nereenega vpraanja preusmerjanja JPP (ali dvosmerne vonje) ter vonje gasilcev v primeru intervencije
(da PUPa in predpisane garane hie sploh ne omenjamo / PUP bi se v tem asu lahko na MOM-u e vekrat
spremenili). Nart za preureditev Koroke ceste tako ni dobil gradbenega dovoljenja. Ker kompleksna
prometna problematika za obe obmoji ni bila reena pred nateajem, niti tekom projektiranja (kljub
tudijam in predlogom, med katerimi je tudi gradnja predora) do danes nimamo v prostoru niesar od tega
kar je bilo nartovano in plaano.

To je bil tudi razlog, da se je MOM skupaj z delovno skupino in prometnimi strokovnjaki Univerze v
Mariboru odloila za izvedbo monitoringa na 13 mestnih ulicah v asu evropskega tedna mobilnosti
(podaljanega na skupaj tri tedne), da se v praksi preveri, kaj bi dejansko povzroilo eventuelno zapiranje
ulice kot je Koroka cesta, kjer je dnevno v povpreju peljalo 18.000 vozil. Mnogi so se spraevali, zakaj se ni
pozornost najprej usmerila v Lent, ki ga bi bilo laje zapreti. Pa vendar bi problematika Koroke ceste,
najstareje mestne ulice postala samo e bolj perea in najbr e teje reljiva.

Soasno smo ugotavljali, da MOM ne razpolaga z ustrezno strokovno zastopanostjo prostorske stroke
(imajo zaposlenega samo enega arhitekta) in glede te problematike sem Kaja Pogaar sama pripravila
dopis, ki so ga potem podpisale tudi DAM, Oddelek za arhitekturo FGPA, MI:ZA,.. Veina problemov izvira iz
tega naslova.

Da se vrnemo na Koroko cesto. Soasno z odloitvijo o monitoringu in zapiranju za osebni promet, se je
MOM odloila, da v navezavi na cilje spodbujanja trajnostne mobilnosti sprejete v Celostni prometni
strategiji preoblikuje prometni profil ulice na enovit pas irine 6m, doda pasove za kolesarje in nekaj
prehodov za pece. Ves as smo vsi (od MOM, do prometnikov in arhitektov, ki smo dodali zaasno urbano
opremo, ki ni bila v celoti izvedena) razumeli, da gre za korake, ki vodijo do konne prenove, kot je bila

2/3

zamiljena v pripravljeni projektni dokumentaciji. Ti se izvajajo postopoma, tako da se javnost pripravi na

konno preureditev, da se promet postopoma preusmeri, da se prebivalci seznanijo z zgodovino in
pomenom ulice (zato tudi ulina razstava), da vedo, kakna prostorska reitev jih aka (plakati reitve iz
nateaja so bili razstavljeni e v juliju in tudi sedaj v septembru - glej priponka), da prebivalci sploh dobijo
predstavo, da se s tem prostorom da narediti ve, kot to, da po njem vozijo osebni avtomobili, in tako
naprej.

al je vse skupaj hote ali nehote sedaj predstavljeno s strani posameznikov (in al tudi s sodelovanjem
ZAPS-a) prav nasprotno. Kakor da smo izsilili neko novo reitev. Dejstvo je, da je obina zelo slabo
skomunicirala celoten projekt in menimo, da se tega zavedajo. Smo pa kot ekipa ivega mesta e v zaetku
julija opozarjali na teme, ki jih mora obina deliti z javnostjo in e posebej z avtorji reitev, ki so bile izbrane
na nateaju (mail je bil posredovan tudi predsedniku DAM).

Konec meseca oktobra 2015 je s strani skupine ivo mesto napovedan 3. urbani hekaton, kjer bomo
participatorno in javno evaluirali rezultate izvedenega monitoringa.

V lui vsega povedanega so navedbe v dopisu DAM v sodelovanju z ZAPS aljive in zavajajoe, ker ureditev
nikakor ne nadomea nateajne reitve temve vzpostavlja proces, ki bo omogoil reevanje kompleksne
prostorske problematike. Vsekakor se nam zdi, da je ZELO neekonomino, da pustimo mesto propadati, kaj
ele da imamo v predalih za ve milijonov evrov sprojektiranih projektov, ki jih nihe ne zna spraviti v
ivljenje. Da moramo brati o nemoralnih posegih, kljub temu, da smo kontaktirali avtorje ter da posluamo
o nestrokovnem pristopu je ve kot aljivo.

Upamo, da razumete, da v tem primeru nismo prili, potlakovali in odli, ampak smo eleli kar se da
zavzeto ustvariti pogoje, da se bodo e nartovane reitve (in zato porabljeni denarji) lahko uresniile v
prostoru in ne samo na papirju. Tega imamo v naem mestu preve. In dovolj je bilo besed, dejanj pa v
preteklih letih mnogo premalo.


S spotovanjem,
doc. dr. Kaja Pogaar, univ. dipl. in. arh., Msc
Robert Veselko, univ. dipl. in. arh., Msc
Andrej iek, univ. dipl. In. arh., Msc

3/3