Poimenovanje ulic na

Vevah in v Zg. Kalju

(Nadaljevanje iz prejnje tevilke)
Gostinarjeva ulica Martin
Gostinar, rojen 1896 v Zg. Kalju,
ubit leta 1944 v Guznu pri Dachauu; delavec. Bil je predvojni
kandidat KP in na iniciativo CK poslan kot prostovoljec v panijo,
kjer se je hrabro bojeval in prenaal svoje vojake izkunje (bil je v
prvi svetovni vojni) na mlaje
borce. Nekaj asa je bil komandant
saniletnega voda v internacionalni
brigadi; bojeval se je na frontah pri
Madridu, na Aragonski fronti, pa
Zaragosi ter na drugih frontah. Bil
je tudi v eti Matija Gubca (Dimitrov bataljon), kjer so ga vsi spotovali in cenili zaradi izredne hrabrosti, portvovalnosti in nesebinosti. Po padcu panske republike
se je z ostalimi internacionalci pomikal v Francijo, kjer jih je zajela t.
i. garde mobile ter jih strpala v
taborie Arglies. Na poti proti
domu so ga zajeli Nemci (skupaj s
Cimermanom) in ga odvedli v koncentracijsko taborie Guzen pri
Dachauu, kjer so ga pokonali skupaj s Cimermanom zaradi upora
(napad in uboj dveh paznikov). To
je bilo v tistih okoliinah izredno
junako dejanje.

njima prispel v domovino. Sodeloval je v bitki za Korulo kot komisar ete. Razporejen je bil v Drvar
13. brigada Rada Konarja. Kot
delegat mladinske organizacije je
bil poslan v Drvar na kongres mladine. Med potjo je padel v zasedo v
bliini Drvarja, kjer ie tudi padel
(leta 1944).
Papirniki trg Imenuje so po
bliini Papirnice Veve. Na tem
trgu je spomenik padlim papirniarjem borcem NOV.
Grajzeijeva ulica Albin Grajzer, rojen 15. 2. 1922 v Smledniku
na Gorenjskem. Leta 1940se je pri
Andreju Cimennanu (Vrhove-

galno delo v Ljubljano, kjer so mu

bile zaupane najbolj tvegane in najodgovorneje naloge. Po vrnitvi iz
Ljubljane na osvobojeno ozemlje
Dolenjske (e v letu 1942) je postal
komandir zaitne enote vojakopolitinega vodstva NOV in Po
Slovenije in kot takemu so mu bili
zaupani v varstvo najviji voditelji,
katere je najvekrat spremljal s
svojo enoto na dolgih poteh irom
po Sloveniji, Hrvaki in Bosni. Pot
ga je med drugim tudi pripeljala do
Vrhovnega poveljstva NOVin POJ
in osebno do tovaria Tita, s katerim je e leta 1942 vzpostavil redne
kurirske zveze za potrebe slovenskega revolucionarnega vojakopolitinega vodstva.
Imel je tudi sposobnosti za poveljnika veje enote in jeseni leta
1943 je bil dolofen za komandanta
bataljona VOS. Leta 1944, ko je
bila marca meseca ustanovljena
prva brigada vojske dravne varnosti (VDV), pa je postal komandant
1. bataljona te brigade na Dolenjskem. e istega leta je bil imenovan
za namestnika komandanta brigade v isti brigadi. V vseh akcijah

MOILNIKARJEVA ULICA
Franc Moilnikar, rojen 1909 v
Zg. Kalju, po poklicu tovarniki
delavec. Bil je aktivist OF od ustanovitve OF v Zg. Kalju I. 1941.
Kot tak je bil tudi aretiran in odpeIjan v Polje na zaslianje (belogardisti); leta 1943 so ga ustrelili pod
pretvezo, da je hotel pobegniti.
Delal je skupaj z Andrejem Lovetom in Francem Hribarjem Strgarjem (predvojni komunist).
Kudrova ulica Ivan Kuder,
rojen 1904 v Zg. Kalju, umrl leta
1963 (20.7.) v Zg. Kalju za posledicami vojne; delavec. Aktivist OF
na Vevah in v Kalju. Delal je z
Leopoldom Makom, leta 1942 pa
je odel v partizane (GuMeva brigada), k jer je ostal do konca vojne.
Kuder je bil aktivist OF od leta
1941, po vojni pa je bil drubenopolitini delavec.
Ulica Minke Bobnai' Poimenovana je po skojevki Minki Bobnar, ki je tam stanovala. Bila je
dvakrat internirana; prvi na Rabu,

Viinjevaijeva ufica Anton

Vinjevar, rojen 1922 v Zg. Kalju,
padel 1945 v boju blizu Morav; po
poklicu pleskar. Pred II. svetovno
vojno je bil aktiven skojevec, takoj
v zaetku vojne pa je odel v partizane. Padel je tik pred osvoboditvijo kot komandant vojnega podroja Kamniko-Zasavskega bataljona.
Trlnikova ulica Ivan Trtnik,
rojen 1. 1922 na Vevah, po poklicu
vodovodni intalater; predvojni
skojevec, od I. 1941 aktivist OF.
Od leta 1942 borec II. grupe odredov, I. 1944 padel kot komandant
kurirjev landrove brigade na Velikem Ratitovcu. Viki Trtnik, rojen
23. 12. 1919naVevah,popokIicu
mizar. V OF se je vkljui! septembra 1941. Deloval je na terenu kot
mladinski aktivist; v partizane je
odel julija 1942 in je bil borec
Vasjevega bataljOna Vzhodno
dolenjski odred. Padel pa je e
konec avgusta istega leta. Njegovo
partizansko ime je bilo Miko. Kraj
smrti: llova gora. Mirko Trtnik,
rojen 2. 10. 1911 na Vevah, padel
leta 1944 pri Trojanah; zidar. Zidal
je bunkarje in je bil vodja neke zidarske ekipe. V partizane je odel
leta 1942. Bil jc v zaitnem bataIjonu Glavnega laba in je imei in
poronika. Pred vojno je bil aktiven lan drutva Vzajemnost v Zalogu.
Bacciavillova ulica Mile Baceiavilla Pukin, rojen 1923 v Zalogu, padel 1944 v okolici Drvarja;
izuen zlatar. Leta 1939 je postal
lan Skoja, leta 1940 pa lan partije. Aktivno je deloval med mladino
v Polju, udeleeval se je sestankov
in akcij v Slapah/ sodeloval je pri
V/ajemnosti, hil je izbran za lana
okronega komiteja Skoja LjubIjana okolica.Novembra 1941 je
bil arctiran in odpeljan na otok
Tremiti v taborie. Tam je aktivno
dcloval med interniranci kot lan
()[ in KP. Po kapituluciji Italije je
sodcloval pri ustanovitvi I. in II.
prckomorske hrigade in je skupaj z

vemu Andreju na Vevah) izuil

mizarske obrti. Kot potenega, dobrega, zavednega in naprednega
tovaria ga je Skoj v Polju leta 1940
pritegnil v svoje vrste. Bil je tudi
lan delavskega kulturnegadrutva
Vzajemnost v Zalogu.
Kot lan Skoja se je e pred
vojno izkazal pri vseh politinJh akcijah in pri izvajanju zaupanih mu
nalog. e. 8. aprila 1941 se je odzval pozivu KP in kot prostovoljec
vstopil v bivo jugoslovansko vojsko. Po razpadu stare Jugoslavije
mu je uspel pobeg iz ustakih zaporov v agrebu. Vrnil se jc na
Veve, se takoj vkljuil v delo OF
ter zael zbirati in skrivati oroje,
strelivo in drugo opremo razpadle
armade bive vojske. Ko je bila
ustanovljena partizanska Zaloka
skupina, je takoj prijel za oroje in
stopil v njene vrste; to pa je bilo e
junija leta 1941.
S svojo iznajdljjvostjo, drznostjo
in osebno hrabrostjo si je med borci
kaj hitro pridobil popolno zaupanje. Poverjene so tnu bile \edno
zelo zahtevne in teke naloge, ki jih
je veslno in uspeno izvedel, kar je
/bujnlo zaslueno pri/.nanje in mu
dvigalo tako ugled med borci kol
pri vojakih in politinih vodstvih
kraja in enot, v katerih je delal. Januarja leta 1942 ga je CK VOS odpoklieal i/ borbene enote na ile-

bataljonov, katerim je poveljeval,

in brigad, se je izkazal kot zelo hraber borec in poveljnik, predvsem
pa je bil vedno dober tovari in je
imel zelo razvit ut za loveka. Prav
zaradi njegove osebne hrabrosti in
vekrat tudi zaradi prevelike drznosti je tudi padel v bojih z narodnimi izdajalci dne 1. 4. 1944 v vasi
Matraj nad Stino na Dolenjskem.
Z redom narodnega heroja je bil
odlikovan 20. 12. 1951.
Cesla panskih borcev Na tej
cesti so se pred vojno skrivaj sestajali nekdanji panski borci. domaini Gustinar, Cimerman. Jeriha
in Bobnar.
Peinska ulica Imenuje se po
krajevni skupnosti Peine na Reki.
ki je pobratena s KS Veve Za
Kaelj.
Skojevska ulica Imenuje se v
spomin na padle skojevce ? Vev in
iz Zg. Kalja.
Anurjeva ulica Lojze Anur,
rojen 1916 vZg. Kalju.popoklicu
avtomehanik. Od leta 1941 aktivist
OF, od 1943 borec NOV. Lela
1945 je padel kol komandanl lankovskega odreda na Jami pri uemberku.

drugi pa v Auschwitzu, od koder

se ni ve vrnila. Izhaja iz napredne
druine, kjer sta ivela tudi Ivan
Bobnar ter narodni heroj in panski
borec Stane Bobnar. Ivan Bobnar
je bil borec NOV in POS; prav tako
pa je bil borec NOV in POS Franc
Bobnar Gedo.
Klemenova ulica Franc erne
Klemen, rojen 189S v Dobrunjah, umrl I. 1955 v Zg. Kalju. Po
poklicu je bil delavec. Bil je predvojni revolucionar in komunist.
borec NOV, po vojni drubenpolitini delavec. Je nosilec Partizanske
spomenice 1941.
Berieva ulica Miha Beri
(19111973) iz Sostrega, mizar
po poklicu. Bil je predvojni revolucionar, soustanovitelj Molnike
ete, borec 11. grupe oredov in VII.
korpusa NOV; po vojni drubenopolftini delavec, nosilec Partizanske spomenice 1941.
Avgustinieva ulica Viktor
Avgustini-Zmago. rojen 1923
na Vevah; delavec. Od I. 1941 aklivist OF na obmoju Vev in KaIja, udeleenec pohoda II. grupe
odredov prek Gorenjske na tajersko; leta 1942 je padel na Jelovici.
Nadaljevanje prihodnji