ABSOLUTIZEM

Absolutizem je oblika vladavine, v kateri ima vladar neomejeno oblast. Ministri za vladarja
pripravljajo zakone. Prvi absolutist je panski kralj. Drugae pa dravni stanovi omejujejo
kraljevo oblast. Sestavljajo jih plemstvo, duhovina in 3. stan. 3. stan plauje davke, nima
pravic, zato ne morejo omejevati kraljevo oblast. 1. stan pobira in doloa viino davkov in
imajo veliko pravic. Vladar pa je od 1. in 2. stanu finanno odvisen; ta 2 stanova pa doloata o
izrednih davkih. Kralj podpira cerkev in obratno; s tem se ve mo obeh.V tem asu tudi
zalonitvo in manufaktura dejata vladarju denar. S vsem tem denarjem se oborouje,
vojskuje, ... Tudi s kolonijami se mu povea mo (razen Anglije).
Zaradi vseh teh razlogov postane absolutist. Omenjeni denar zapravlja za razkono ivljenje,
nepotrebne vojne, plaano uradnitvo, ki so zvesti izvrevalci kraljevih ukazov. Vladar je imel
tudi podporo vojske.

Teoretina razlaga absolutizma

Absolutizem so izpeljali iz versko pojmovanega gledanja na oblast vladarji so boji
namestniki na zemlji, zato so lahko zahtevali pokorino.
Jean Bodin pravi, da absolutizem zdruitev posvetne in cerkvene oblasti, kjer se absolutist
podreja bogu ostali pa bojim in vladarjevim zakonom.
Thomas Hobbes pa govori o zdruitvi posvetne in cerkvene oblasti, ki so ji podrejeni vsi.
Merkantizem (gospodarska teorija) pravi, da je absolutistina drava, ki usmerja in nadzira
gospodarstvo. Potrebno je zagotoviti denar, prepreiti odtok denarja iz drave, uvajajo carine,
kolonije so trie in ne sosednje drave, podpirati domao proizvodnjo in izkoristiti naravna
bogastva. Drava nadzira potek proizvodnje, doloa cene, mezde, ustanavlja manufakturne
obrate. Francoski finanni minister Jean Baptiste Colbert je ustanovitelj merkantizma v
Franciji. Pomembno je tudi to, da je im ve izvoza in manj uvoza. Izvaajo v svoje kolonije,
kjer so tudi naravna bogastva. Prilo pa je do tega, da se je drava preve vtikala v trgovino,
zato ni bilo ve konkurence (podobno kot pri cehih).

Faze razvoja absolutizma

1. zgodnji absolutizem
2. dvorni ali visoki absolutizem (Francija)
3. razsvetljeni absolutizem (razvil se je pod vplivom idej razsvetljenstva Hasburka
monarhija, Prusija).
Zgodnji absolutizem
V 2/2 16. stol. vlada v paniji Filip II, ki je absolutist. Od kolonij oziroma od geografskih
odkritij dalje ima panija vejo mo, ugled, ve denarja, pomaga ji tudi cerkev. Vladar se
naslanja na meanstvo. Absolutistina ureditev v paniji traja do 18. stol. Leta 1701 je konec
vlade Habsburke veje, po 13 letih zavlada dinastija Bourbon (leta 1714).
Visoki absolutizem (Francija)
Od leta 1302 naprej kraljevo oblast omejuejo stanovi do 17.stol. Ludvik 13. in 14. skuata
omejevati dravne stanove. Prvi minister Richelien je predlagal Ludviku 13. veliko ukrepov,
ki bi poveali njegovo mo. Leta 1624 so bili zadnji sklicani dravni stanovi po zaslugi
Richeliena (pravi absolutisti pa so Ludvik 14., 15. 16.). Te ukrepi pa so bili kot prvo odprava
dravnih stanov, verska enotnost (katolika vera), plemstvu odvzamejo poloaj upravnika
(vojske, davkov, ...) in ga dodelijo meanstvu. Naslednji minister je Mazarin po Vestfalskim

miru, ki pridobi novo zemljo. Francija se je zato zemeljsko okrepila, imela je veji ugled in
mo (ker so pomagali protestantom). Do leta 1661 vodi dravo Mazarin, takrat pa jo je
prevzel Ludvik 14. in ukinil prvega ministra (Drava sem jaz!, sonni kralj). Ludvikov
finanni ministre je Jean Baptiste Colbert.

Poskus vzpostavitve absolutistine oblasti v Angliji in na Nizozemskem

Anglija in Nizozemska sta zaetnici oblikovanja meanske drube.
Nizozemska
Konec 16. stol se (Nizozemska) zdruene porvince uprejo proti panskim Habsburanom;
severne province razglasijo neodvisnost, se odcepijo. June province ostanejo pod panci,
zato obutijo absolutizem. Ta neodvisnost pomeni prvo uspeno meansko revolucijo.
Meani si pridobijo pravice. Vrhovno oblast imajo stanovi, izvrno pa predstavlja dravni
svet s predsednikom (Vilijam Oranski). Zaradi te politike je tudi bolj razvito gospodarstvo,
predvsem trgovina. Pozneje gospodarstvo slabi, ker trgujejo samo s kolonijami, namesto, da
bi se razvijali in izvaali. Nizozemska in Belgija ter Luksemburg se precej loijo, kasneje, ko
pa se tudi drugi dve loita se zbliajo.
Anglija
80 let je trajalo od poskusa absolutizma do uveljave parlamentarne monarhije. Na prehodu iz
16. v 17. stol. je Anglija stabilna; utrdila jo je Elizabeta I. Angilja ima mono trgovino, zato se
gradi angleki imperij. Elizabeta je ponovno dovolila versko svobodo in dokona temelje
angelikanske cerkve. Svojo oblast utrdi v taki meri, da bi lahko postala absolutistka. Po
Elizabeteni smrti leta 1603 prestol zasede kotska dinastija Stuartov (personalna unija med
Anglijo in kotsko). V tem asu pride tudi do dravljanskih vojn. Najprej vlada Jakob I., nato
pa Karel I, ki mu uspe za 10 let uvesti absoluitzem. Parlament je razpuen; od leta 1642 do
1649 je dravljaska vojna. Plemstvo je izvolilo svojega predstavnika (Oliver Cromwell) za
primer zmage v vojni. Plemstvo zmaga in Cromwell vre Karla s prestola, prevzame oblast v
republiki, (traja do 1658, ko Oliver umre). Oblast imajo nato vrhnji sloji (nadzor ima nad
Anglijo, kotsko in Irsko). Anglija si v 17. stol. zagotovi primat na morju. Po Oliverjevi smrti
na prestol spet pokliejo Stuarte. Stuarti ponovno vzpostavijo parlament, Jakob II. pa spet
hoe narediti absolutizem. Oblikujeta se 2 stranki:
VIGIJCI (zagovorniki podreditve kralja parlamentu) nije plemstvo
TORJICI (hoejo okrepiti kraljevo mo) vije plemstvo
Jakob II spet ukine parlament, plemstvo odstavi Stuarte in poklie na prestol Viljema III.
Oranskega. On je podpisal deklaracijo pravic parlamenta temeljni zakon oz. ustava (leta
1689. V ustavi so doloene kraljeve pristojnosti in pristojnosti parlamenta. Nastopi
parlamentarna monarhija.
Razsvetljenstvo in razsvetljeni abolutizem
Razsvetljenstvo je kulturno, duhovno, gibanje v Evropi v 18. stol. Zaelo se je v Angliji,
nosilci pa so meani. Od 17. stol. naprej je v ospredju lovekov razum. Razsvetljenstvo naj
bi zakljuevalo obdobje teme in zaelo obdobje lui oziroma svobodne misli. Reijo se
cerkvenih dogem. Na razsvetljenstvo sta vplivali dve filozofski smeri iz 17.stol. ki sta v
ospredju postavili razum in sicer empirizem in racionalizem (Anglija, Nizozemska, Francija).
Zane se v Angliji z racionalisti (John Lock), ki so vplivali tudi na razsvetljence drugje po
Evropi. John Lock je utemeljitelj empirizma in utemeljitelj ideje o lovekovih pravicah.
Bistvo razsvetljenstva je tudi svoboda do vsega. Tretji vidik Johna Locka pa je njegovo
razmiljanje, kjer v ospredje stopa nova razlaga drave, drube in gospodarstva. Bistvo
racionalizma pa je njegova zahteva po uporabi novih metod za odkrivanje. To so metode
2

opazovanje, eksperimentiranja, indukcije in dedukcije. To so uporabljali pri raziskovanju

sveta okoli sebe. Bistvo racionalizma je tudi prenaanje teoretinih spoznanj v prakso.
Pomembneji znanstveniki tistega asa so bili Newton, Fahrenheit, Celzius, Volta, Galvani,
Watt (parni stroj), Papin. Znanost postane trdna. Nova razmiljanja pa se pod vplivom
razsvetljenstva pokaejo tudi v druboslovju. Osnovno vodilo razsvetljencev je svoboda,
enakost, bratstvo. Utemeljitelj te idelje je znen francoski razsvetljenec Monterie. V
druboslovju pa se vse naslanja na te ideji. S tem se pojavni novo pojomovanje drave, drube
in gospodarstva.
Rossen: drava je pogodba med ljudmi, katere bistvo je, da se vsak posameznik odpove
svojemu egoizmu in se podredi skupni ideji ljudstva. e pa se posameznik ukloni skupni
volji, ima ljudstvo pravico do revolucije. Edini suveren v dravi je ljudstvo in ne vladar in
sicer, e je v dravi deljena oblast (sodna, izvrna, zakonodajna). im pride do zdruitve dveh
vej oblasti, je suverenosti konec.
Druba: pred tem je druba iz treh stanov in sicer iz dveh priviligiranih in nepriviligiranega.
Razsvetljenci pa pravijo: drubo sestavljajo kot skupnost svobodni prebivalci, kjer je
zagotovljena svoboda miljenja, vesti, vere, tiska, razpolaganja z lastnino, predvsem pa
enakost ljudi med zakonom. To razlaga Monterie.
Gospodarstvo: prej je prevadujo merkantizem, kjer o vsem odloa vladar. Potem pa se pojavi
gospodaski liberalizem 19. stol., katerega je utemeljtelj je Angle Alan Smith. Vmes pa se
naredi korak k gospodarski svobodi. Pojavi se nova gospodarska teorija 18. stol., ki
predstavlja prvi korak k popolni gospodarski svobodi fiziokratizem. Fiziokratizem pravi, da
je glavni vir bogastva zemlja, ki jo obdelujejo kmetje. Kmet naj bi uspeno kmetoval le, e je
lastnik zemlje (odprava fevdalizma; pri nas ele leta 1848). Zahtevajo odpravo tlaanstva,
najvijih cen ita (sami postavljajo), splono obdavitvijo prebivalstva. Drugi vidik pa je
posodabljanje kmetijstva. Kmete so uili umnega kmetovanja, uvedli nova semena in pasme
ivine. To naredijo z izdajanjem kmekih novic. Zavzemajo se tudi za uporabo narodnega
jezika in krepijo nacionalno zavest. Ustanavljajli so kmetijske drube. Razsvetljeni absolutisti
so eleli reformirati drubo na vseh podrojih (ola, vera, ...). Pri izvajanju reform uporabljajo
ideje razsvetljenstva. Izvajajo tudi sodne reforme in upravne reforme, finanne reforme, ...
Dravo skuajo reformirati z eljo, da je drava modernizirana, absolutist ostane na oblasti.
Drubo reformirajo do neke mere, da je njim ugodno in korist, hkrati pa delno v korist tudi
drubi. Fevdalizma ne odpravijo, ker bi s tem samega sebe odstavili z oblasti. Cilj drave je
centralizacija, s tem pa si naprej utrdijo oblast. Razsvetljenim absolutistom oitajo e star
absolutistien nain vladanja, saj e vedno o vsem odloajo. Njegovo vladanje se upira na
meanstvu, z reformami pa se na svojo stran pridobi e kmete. Njegovi nasprotniki pa
ostanejo plemstvo, ker si vladarji elijo poveati dohodke in centalizirati dravo. Na
meanstvo se opirajo, ker je nosilo razsvetljenske ideje, kmete pa pridobijo s tem, da jim
ponudi doloene ugodnosti. Pri tem pa hkrati tudi dvigujejo stopnjo izobrazbe z uvedbo
obveznega olanja. Zaradi tega postane prebivalstvo izobraeno, zane se boriti za svoje
pravice, krepi se narodna zavest in to vladarje na koncu pokoplje. Najprej poenotijo zakone,
pomeni da so vsi enaki pred zakonom. Marija Terezija je uvedla terezijanski kodeks, ki je
poenotil zakone. Le z dvigom izobrazbene ravni se da modernizirati dravo.

Razsvetljeni absolutizem na ozemlju Habsburke monarhije

V 17.stol. se Madarska v zameno za obrambo pred turko nevarnostjo podredi in prizna
habsburko nadoblast. Habsburka monarhija je drava v dravi. Habsburani so RNC, vendar
so izven Habsburke monarhije le vladarji na papirju. Na Ogrskem ne izvajajo reform. Zadnji
rimsko-nemki cesar je Karel VI. Njega nasledi Marija Terezija. Leta 1711 je Karel VI.
okronan za cesarja in je hkrati vladar na obmoju Habsburke monarhije. Ostanejo brez
mokega potomstva in z odobritvijo stanov se izda pragmatina sankcija, ki velja v monarhiji.

Doloi, da se monarhija ne sme razdeliti in s tem postane Habsburka monarhija uradno

drava v dravi. Uved tudi, da se primogatnitura prenese na here. Stanovi so se strinjali, da
prevzame vodenje svojih dednjih posesti, ni pa cesarica. Tako postane ona vladarica
Habsburke monarhije, cesar RNC pa postane njen mo tefan Lotarinki. Ko je Karel VI.
umrl, je za 5 let prevzela oblast druga dinastija. Sina Marije Joef II. pa je po smrti matere
prevzel oblast tudi v RNC. Ko tefan umre, Marija ustanovi v Insbrucku zavod v spomin
njenega moa.
Matijo Terezijo je pri prevzemu oblasti oviral pruski kralj in pride do lezijske vojne, tako
izgubijo lezijo. Tako se Marija Terezija odloi reformirati dravo na vseh podrojih, pri
emer se dri nael razsvetljenstva. (u. od 274)
Upravna reforma

(Na Madarskem jih veinoma ne izvajajo.) Cilj je centralizacija in bolji nadzor nad celotnim
obmojem. Center uprave je Dunaj. Tu je dravni urad, ki ga sestavljajo olani uradniki.
Dravo razdeli na upravne enote oziroma kresije, ki so imele svojega predstavnika. Vsako
obmoje je imelo sodno, upravno pravico. Joef II. pa je ve kresij povezal v gubrenije. Teh je
na koncu 17 (17 dravnih glavarjev). Takna razdelitev je veljala do konca obstoja monarhije.
Trst je imel poseben status. Vsi upravniki posameznih obmoij so bili dolni posredovati
informacije v Dunaj.
Sodna reforma

Dravno sodie je na Dunaju. Zakon poenotijo. Kmet dobi monost pritobe v Dunaju, ki v
praksi ne velja. To je korak k enakosti pred zakonom. Ena kresija je tudi ena sodna enota z
okronim sodnikom, ki je reeval spore po dravnem zakonu. Vse pa tee v nemekm jeziku.
Terezijanski kodeks je poenotenje sodstva in zakon, katerega se drijo. Kazenski koderks pa
je dodatek, v katerem pie, katera kazen je za kateri prekrek. Prekliejo smrtne kazni in
namesto tega uvedejo teko delo.
Davna reforma

Cilj le te je obdavitev vseh stanov in s tem izenaijo stanove. To so naredili postopoma in

sicer najprej je veljalo, da sta se 1. in 2. stan vsako leto dobila in doloila izredne davke za
naslednje leto, tedaj pa se je spremenilo in stanovi so se odloali za izredne davke za 10 let.
Joef II. pa preneha sklicevati stanove. Terezijanski kataster je popisal obseg vseh
obdelovalnih povrin (tudi gosposkih), to je uvedla Marija Terezija. Joef II. pa je dodal, da se
na podlagi zemlje uvede splono obdavitev in sicer v joefinskem katastru.
Vojaka reforma

Tej drava namenja najvejo pozornost. Cilj je enotna avstrijska vojska. Velja sistem
nabornitva, vojaki so v uniformah. To je edina reforma, ki ni sledila razsvetljenstu. V
cesarski vojski je 20 razlinmi uniform, v Avstriji pa poenotijo uniforme. To je vojska
Habsburanske monarhije. Pruska vojska je predhodnica nemke vojske. Sistem nabornitva
je 7 let. S tem pa doloene pokice izvzamejo, ker jih potrebujejo, plemii pa si odplaajo.
Kmetje se tako uprejo in se fantje skrivajo pred nabornitvom v gizdu in te imenujemo
rokovnjai. Leta 1753 je Marija Terezija izpeljala 1. popis prebivalstva, popisala je vse
moke, kasneji pa so dodali e tevilo druinskih lanov in vero. Ob prvem popisu so tudi
doloili hine tevlike.
olska reforma

Cilj je vzeti cerkve domeno nad olstvom in izobraiti prebivalstvo. Od leta 1774 je uvedena
obvezna olska obveznost ta vse neglede na stan. Ustanovili so 3 vrste ol:

trivialke en razret na podeelju, uijo se brat, pisat in raunat (6-12 let);

glavne ole v vejih mestih, so nadaljevanje trivialke, gre za razredne ole in sicer za
predmetno stopnjo;
normalka v deelnih prestolnicah, je e priprava na gimnazijo, ki so jih ustanovili,
kjer so bile noramlke.
Maturo uvedejo ele leta 1857. Po gimnaziji, pa je bil moen dvo letni tudij filozofije,
medicine, prava in bogosluje. olanje je bilo potrebno polaevati, razen za revne (trivalka je
zastonj). Podeelski otorci, ki so se najprej olali so bili sponzorirani s strani vakih upnikov.
V oli so govorili slovenski jezik, nemina je predmet pouevanja. Ubenikov ni bilo,
uiteljev in prostora ni bilo, zato so priskoili na pomo duhovniki, ki so pisali tudi posvetne
ubenike.
Zaradi ol se krepi tudi narodna zavest. Slovenski razsvetljenci so bili predvsem duhovniki.
Ustvarita se 2 prebuditeljska korka: Pohlinov in Zoisov kroek.
Kmeka reforma

Cilj je izboljati poloaj kmeta. S tem doseejo kmetovo zaupanje v cesarja in dravo.
Kmetov poloaj sta izboljevala Terzijanski in Joefinski kataster (enotni davki), moen je bil
odkup zemlje v dedni zakup, robotniki patent (zmanjanje tlake na 3 dni, kasneje moen tudi
odkup tlake), nevoljniki patent (konec osebne vezanosti na zemljo, kmetje postanejo osebno
svobodni in lahko zapustijo kmetijo). Ustanovijo se tudi kmetijske drube. Za nas
najpomembneja je prva v Celovcu, najblija pa v Ljubljani. Kmete so kreditirali, izobraevali
glede kmetovanja, izdajali prironike v slovenskem jeziku, s tem pa krepijo narodno zavest.
Gospodarska reforma

Sprva je poudarek na merkantilizmu, v asu Joefa II. pa se pojavi fiziokratizem. Trst in Reka
sta leta 1719 postali svobodni pristanii. Ukinejo se carine med deelami.
Cerkvena reforma

Cilj je najprej loiti cerkev od drave, nato pa jo podrediti pod nadzor drave. Dovoljena je
katolika cerkev, leta 1781 pa se z tolerannim patentom zagotovi enakopravnost vseh ver in
versko svobodo. Dovolili so vrnitev ostalih veroizpovedi, s tem se vraajo protestanti, judje, s
tem pa prihaja tudi denar. Zelo natanno se je lotil reforme Joef II. Omejil je tevilo sve,
ro, pokopalia izven mesta, ... S tem si je nakopal teave, ker je to odstopalo od
tradicionalne cerkve. Kritika Joefe cerkvene reforme je joefinizem. To je kritizirala
predvsem cerkev. Bistvo reforme je bilo, da se mora cerkev, sama vzderevatiin prispevati
tudi nekaj dravi. S tem so ukinili tudi vse samostane, ki so bili breme dravi. Te samostane je
nato prodala in z izkupikom ustvari verski sklad, ki naj bi poskrbel za to duhovino, ki so
ostali brez samostanov.
Encikopledija se pojavi v 18. stol. V njej so bile zbrane vse novosti v tistem asu. Skupaj je
izlo 20 zvezkov. Eden glavnih urednikov je bil Diderot. Leta 1780 je prenehala izhajati.
Prostozidarstvo so tajni moki kroki. Prvi je bil v Angliji leta 1817. Skuali so vplivati
valdarja, zato so bili osovraeni in preganjani. Prostozidarski kroek je bil ustanovljen po
vzoru zidarskega ceha.
Razsvetljenstvo in njegov vpliv na kulturo (na listu).

Prva indutrijska revolucija

Anglija leta 1766 na eni strani izgublja amerike kolonije, na drugi strani pa tega leta Watt
izumi parni stroj. Prvo industrijsko revolucijo drugae imenujemo tudi revolucijo eleza in
premoga. Zane se v Angliji in se nato raziri po Evropi. Gre za prehod iz ronega na strojno
delo (proizvodnjo). Uporabljati se zane pojem tovarna. Industrializacija je proces tekom
katerega uvajamo nove doseke. To je le tehnina revolucija in ne gre za sodelovanje tehnike
in znanosti.
Ta zaetek industrijske revolucije v Angliji so omogoili surovine iz kolonij in ostale
surovine, delovna sila, ki je svobodna, imela je dovolj denarja, ob enem pa so bili tako
angleka druba, kot politika in industrija usmerjeni v razvoj. Potreben je gospodarski in
politini liberalizem, ki strmi k razviti drubi. V tem asu se v Angliji tudi precej povea
prebivalstvo. To je nekako sproilo nove naine, s katerimi bi zamenjali stare naine. Pojavi
se parni stroj leta 1766, najprej pa se pojavi v tekstilu. Nastanejo nove tekstilne tovarne.
Vzporedno s tem pa se uvajajo tudi novosti na podroju kmetijstva (elezni plug, brane,
etveni stoj, mlatilnice). Poleg tega se novosti uveljavijo tudi v prometu, renem prometu,
pojavi se tudi ladijski vijak. Pojavijo se tudi predilni stroj, tkalski stroj, mehanine statve, ...
Posledice vseh teh novosti so, da se v Angliji premoenski razlike poglobijo. Nastopi nov
razred in sicer proletarijat oziroma delavci, ki so svobodna delavna sila (revei, kmeko
prebivalstvo). Znailnost sega sloja je nizka plaa, s katero teko preivijo, zato so nujno
delali vsi v druini. Palaa je bila nizka, ker bilo tevilo brezzaposlenih veliko in so
delodajalci delavce izkoriali, drugia pa je moral delodajalec imeti doloen profi, doloen
del denarja je moral vrniti v proizvodnjo in vse je lo na raun delavcev. Meanstvo postane
ali uprava in izobraevanje, znanost ali pa lastniki tovarn. Lastniki tovarn pa so lahko tudi
plemii. Naslednja posledica je onesnaevanje, pojavijo se razlike med bivim srednjevekim
mestom in modernem industrijskim mestom. Nato je izkorianje naravnih virov in enotni
trgovski prostor.
Ravno obratno pa se je dogajalo v Evropi. Evropa ni ne gospodarko ne politno zrela za
sledenje Angliji. Ni imela pogojev za takojen sprejem novosti. Z uvajanjem novosti se zane
ele v 18.stol. Razlogi za to nesledenje so zastarel politini sistem, meje med deelami, ni
enotnega trgovskega prostora (visoke carine), vojne v Evropi (Napolonove vojne v zaetku
90-ih let), ko so odmev na francosko revolucijo. Nato pa Napoleon uvede gospodarski
embargo, zaprejo trie za Angleke izdelke, ker ni mogel Anglije vojako poraziti. Uvede
celinsko zaporo in s tme preprei tudi uvedbo novosti. Ko Napoleona izenejo, pa je e vedno
prisoten strah po novem Napoleonu in se zato e vedno veina evropskih vladarjev oklepa
stare politine ureditve.

Francoska revolucija
1.
2.
3.
4.

razmere pred letom 1789

francoska revolucija
Napoleonove vojne
pomen francoske revolucije

1. razmere pred letom 1789

Po smrti Ludvika XIV. se orani drubeni in politini sistem. Fevdalizem predstavlja
najveji problem. Ostaja delitev drube na 3 stanove: duhovina, plemstvo in 3 stan.
To so bili intelektualci, meani, bankirji. Predstavljali so gonilno silo, ki je Francijo
prepeljala od revolucije. V ta satn so spadali tud kmetje. 97% prebivalstva v Franciji
ivotari. Skupen interes 3 stanov je konec fevdalizma. Ker je drava zelo potrona
nastopi finanna kriza v asu Ludvika XVI. Ta uvede splono obdavitev prebivalstva.

On in njegov ena Marija Antonueta, slika para negativno vplina na okolico (druino,
dravo).

2. francoska revolucija
Upori se zano v mestih. Ustanavljajo samoupravne organe, nastanejo
samoupravneobine, vojska (narodna garda). Ideja se iri na podeelje. Osnovne
zahteve so bile: konec tlake, fevdalne, sodne in upravne reforme, uvedba zakona pred
vsemi.
Vzroki za franncosko revolucijo:
- potronost dvora
- vojaki neuspeh, lakota, revina
- priakovanje s strani razsvetljencev.
Kriza drave: splona obdavitev prebivalstva (predlog propade). Kralj sklie
generalne stanove, kateri naj bi odloali o izrednih davkih. To se zgodil leta 1789. 3.
stan zahteva drugano odloanje (glasovno, glasovanje po glavah). Kralj ne pristane na
zahtevo, zato 3. stan ustanovi narodno skupino. Kralj pristane na narodno skupino
hkrati pa pripravlja vojsko za napad na njih. 3. stan to izve kar v v povod za francosko
revolucijo. Napadejo bastilijo (simbole absolutistne oblasti).
1. 14.6.1789 3.9.1791 ~ vzgled po amerki revoluciji.
Francija je preibka, da bi zaduila revolucijo do leta 1799.
Na podeelju kmetje uniujejo simbole fevdalizma (gradove). Uspe jim
izrinit fevdalizem. To se dogaja postopno. V skaldu s razsvetljenskimi
reformami se izboluje poloaj kmeta.
Dekleracija o _________________ vsebuje vsa razsvetljenska naela
zagotovljeno je bilo naelo enakosti. Spremeni se ustava leta 1791. S tem
bila omejena absolutistina oblast. Francija postane ustavna monarhija.
Izvrna oblast pripada kralju in ministrom. Zakonodajno oblast
predstavlja novo izvoljena skupina na temelju s cenzurom omejene
volilne pravice.
irondisti ima po departmaji Gironde (ostavna monarhija).
Jakonbinci po samostanu sv Jakoba v Parizu(republika).
2. 1792-1793
Koalicijske vojne zveza evropskih drav proti Franciji.
Kralj pobegne, ga ujamejo; giljotina. Razgalsitev skupiine v
republiko (1793). Ta razgasitev je ogroena.
3. 1793-1794
Obstoj francoske republike ogroajo irondisti, Evropa. Rezultat je
jakopinska diktatura.