Za MAkedonckite Raboti-KPM

Krste Petkov Misirkov
Za makedonskite raboti
Izdava
Fondacija „Ramkovski“
Skopje, maj 2007
Biblioteka:
Vrvici
Spored redaktiraniot tekst na

akademikot Blaè Ristovski
Krste Petkov Misirkov

Za makedonskite raboti
DA SI JA SAKAME TATKOVINATA – TOA E PATRIOTIZAM.
VO TOA NEMA NI[TO LO[O! NAPROTIV. BEZ PATRIOTIZAM NITU
DR@AVATA NE MO@E DA OPSTANE.
MISIRKOV GO NAPRAVI TOA ZA MAKEDONIJA I NI
OSTAVI SKAPOCEN PODAROK. OBJAVUVAJ]I JA „ZA MAKEDONSKITE
RABOTI VO 40.000 PRIMEROCI I DELEJ]I JA BESPLATNO, NIE SAMO
GO PRENESUVAME PODAROKOT NA MISIRKOV DO MLADITE
GENERACII ZA DA GO ZAÛVAME VO KOLEKTIVNATA MEMORIJA.
Velija Ramkovski
Predgovor
Sekoj ~ovek, kako ~len od nekoja op{tina ili od nekoe drugarstvo,
ima izvesen dolg i izvesni prava kon i od niv. Narodot ne e ni{to drugo,
osven edno golemo drugarstvo, osnovano na krvno rodstvo, na op{t
proizlez, na op{ti interesi. Pametuvaweto na toa rodstvo, toj proizlez i
tie interesi go nateruvaat sekoj ~len od nekoj narod da se odre~e od nekoi
svoi prava i interesi za da mu posveti del od svoite sili na op{toto
dobro. Toa e dolgot kon narodnite interesi, za {to ~lenot od narodnosta
dobiva za{tita na svoite li~ni interesi tamu, kade {to ne se dosta samo
negovite sili. Dolgot kon narodot e tesno vrzan so dolgot kon tatkovinata,
za{to poimot narod e tesno vrzan so poimot tatkovina. Dolgot kon narodot
i tatkovinata zavisi od istoriskite priliki {to gi preìvuva eden narod
i edna zemja. Toj se primenuva spored prilikite. Dolgot kon tatkovinata i
narodot, do negovoto ispolnuvawe, se vika naroden ideal i kon negovoto
ispolnuvawe treba da se stremi sekoj svesen ~ovek. Narodniot ideal se
primenuva spored istoriskite priliki, i toa {to deneska bilo naroden
ideal-utre, po negovoto osa{testvuvawe, }e mu otstapi mesto na drug, za
koj ponapred malku se mislelo. êsto pak od eden narod istoriskite
priliki baraat ili koreno izmenuvawe na narodnite ideali, korenen
obrat na idealite vo drug pravec, ili go zagrozuvaat nego so polno
uni{toùvawe. Narodnite ideali, ili dolgot kon tatkovinata, se
razbiraat od razni ~lenovi na narodot razli~no. Koj najverno go razbral
vistinskiot i najpraviot naroden ideal se gleda so poramnuvaweto na
razbiraweto na narodniot ideal od razni lica. Za da moè da se napravi
poramnuvawe i ocenuvawe na razli~no razbranite narodni ideali, treba
tie da bidat iskaàni usno ili na kniga. Iskaùvaweto na svoeto
razbirawe na narodnite ideali i kritikata na takvite ne e prazna rabota,
za{to idealite se du{ata na op{tata narodna rabota i od zdravosta na
taa du{a zavisi i zdravosta i plodovitosta na samata op{tonarodna
rabota. Lo{o razbranite narodni ideali samo gi zgolemuvaat narodnite
nesre}i, bez da mu donesat polza na narodot.
Taka razbiraj}i go dolgot kon tatkovinata, jas se re{iv, prvo, da go
izloàm moeto razbirawe na narodnite ideali na Makedoncite vo eden
red rasuduvawa, pro~itani vo petrogradskoto Makedonsko slovensko
nau~no-literaturno drugarstvo „Sv. Kliment“ 1, a posle i da gi nape~atam
vo ovaa kniga, kade {to se pomesteni i rasuduvawa nepro~itani vo
spomenatoto drugarstvo. So toa mislam deka ispolnuvam, sproti moite
sili, eden del od mojot dolg kon narodot moj i kon tatkovinata moja.
Mnozina od makedonskite ~ita~i }e bidat za~udeni od pojavuvaweto
na taa kniga. Za za~uduvawe }e im bide vo nea mnogu. Nekoi }e re~at: zo{to
otcepuvawe od Bugarite, koga nie dosega sme se velele Bugari i
soedinuvaweto, a ne rascepuvaweto, ja pravi silata? Drugi }e rasuduvaat
oti so polnoto otcepuvawe, od edna strana, }e likuvaat na{ite
neprijateli, koi{to gi naso~uvaat site svoi sili da gi oslabnat
balkanskite Sloveni za da si podgotvat po~va za razdeluvawe na
balkanskite zemji pome|u niv, a od druga strana, oti toa }e ne natera nas
Makedoncite da se otkaème od na{iot prv dolg, da se borime za
politi~ka slobodija, da razru{ime se dosega napraveno i da zafatime se
odnovo, taka da se re~e, od azbuka. Treti }e najdat oti jas propoveduvam
nekakva nade` za popravuvawe na Turcite sproti nas i na evropskite
reformi vo na{ata tatkovina, koga dosega jasno bilo dokaàno oti ni
Turcija sakala, saka i }e saka reformi vo Makedonija, ni golemite dràvi
se nakloneti da ja prinudat Turcija za da ni dade nekakvi, pa i najmali
reformi. Golemite dràvi, velat mnozina, samo igraat diplomatska igra
so reformi za da ne sklonat nas da se otkaème od oruènata borba so
Turcija, od koja se naru{uva nivniot mir, a koga }e se odre~eme od taa
borba tie }e oslabat da baraat od Turcija reformi za Makedonija.
Tie se najglavnite prigovori {to gi o~ekuvam od mnozina od moite
sonarodnici. Mi se ~ini oti oni ne se pravi i ete zo{to: Vo novata kniga
se zboruva, vistina, i za otcepuvawe i za soedinuvawe, no za otcepuvawe
od tie {to sme ve}e otcepeni i so koi nikojpat ne }e ni dozvolat da se
soedinime, a za soedinuvawe so tie so koi sme moralno zadolèni da se
soedinime i so koi soedinuvaweto e vozmo`no. Ako so na{eto otcepuvawe
od balkanskite slovenski narodi go postigneme soedinuvaweto na seto
makedonsko slovensko naselenie vo edno celo, nie ne }e oslabneme, tuku
}e se usilime, taka {to od ispolnuvaweto na ideite {to se razvieni vo
taa kniga samo }e se opravda poslovicata deka silata e vo soedinuvaweto.
Sega se pra{uva: dali od na{eto otcepuvawe od balkanskite narodi
}e se vospolzuvaat na{ite neprijateli i koi se tie? Sega vo Bugarija e
moda da zboruvaat deka najgolemi neprijateli na balkanskite Sloveni se:
Rusite i Avstro-Ungarcite, koi sakaat na po~va na makedonskoto pra{awe
da se zafati i da se prodolì edna borba me|u Srbite i Bugarite, koja }e
gi oslabi silite i na ednite i na drugite do takva stepen {to }e treba da
se nabrkaat vo balkanskite raboti Rusija i Avstro-Ungarija i prvata }e gi
zavojuva Bugarija i Stambol, a vtorata Srbija i Solun. Jas }e si dozvolam
da ne se soglasam so takvo dlaboko politi~ko „dalekoviduvawe“. Moè
Bugarite i se pravi koga mislat oti Rusija bez Bugarija ne moè da
sa{testvuva, ni politi~ki ni ekonomski, no toa e bugarska politika, a jas
ne sum nameren da politikantstvuvam bugarski. Jas sum Makedonec i
interesite na mojata tatkovina mi se pretstavuvaat taka: ne Rusija i
Avstro-Ungarija se neprijatelite na Makedonija, a Bugarija, Grcija i
Srbija. Samo energi~nata borba so tie tri dràvi }e ja izbavi od
pogubuvawe na{ata tatkovina.
Borbata so trite balkanski dràvi ne im protivre~i na na{ite
interesi, koi se dostigaat i so revolucija i so evolucija2, ili postepeno
razvivawe na na{iot narod vo moralno-religiozen pravec. Revolucijata
stana i iako ima najuàsni posledici za nas, pak dade nekoi blagodatni
rezultati so koi{to moàt da bidat zadovoleni na{ite borci za
nacionalna slobodija: toa se Mirc{tegskite reformi3, koi }e bidat
ra{ireni sproti nu`dite {to }e se pokaàt so vreme. Ideite za polno
otcepuvawe na na{iot narod od drugite balkanski narodi ne se
protivre~je na dosega{noto rabotewe na na{iot narod za sloboda, a samo
prodolènie na negovoto dosega{no rabotewe, vrz evoluciona po~va.
Dosega na{iot narod se interesuva{e pove}e samo za polna politi~ka
avtonomija, a vo nacionalnite na{i interesi dopu{ta{e ba{ibozu~ki da
mu se nabrkuvaat razni nekaneti gosti, kako: Bugari, Grci i Srbi. Po
politi~kata borba ide zna~i nacionalnata4. No borbata so propagandite
vo Makedonija ne e ~ekor nazad, tuku napred, za{to i tuka imame rabota so
borba za sloboda, so borba so mra~nite sili {to ne i’ dozvoluvaat na
na{ata tatkovina sama so svoi o~i da gi gleda svoite interesi, ami i’
navrzuvaat o~ila {to ja zamra~uvaat vistinata i i’ pridavaat bugarska,
srpska i gr~ka boja. Vreme e da gi otfrlime od o~ite na{i mreìte {to ni
gi kladoa nacionalnite i verskite propagandi vo Makedonija.
Za na{ite odnosi kon Turcite jas moàm da re~am samo edno: nie
sme zadolèni da napravime se {to se bara od nas za da i’ dokaème na
Turcija oti nejzinoto ostanuvawe kako evropska dràva sre}ava vo nas
polno so~uvstvo. Nie sme zadolèni da bideme lojalni podanici na
Negovoto Carsko Veli~estvo Sultanot. No pritoa barame i }e barame od
Negovoto pravitelstvo cel red reformi, koi }e ni gi so~uvaat najglavnite
interesi na na{eto nacionalno i kulturno razvivawe. Jas mislam oti nie
treba da bideme lojalni kon Turcija, no pretpolagaj}i oti turskoto
pravitelstvo i narod }e razberat najposle oti interesite na nivnata
dràva vo Evropa se sovpa|aat so na{ite i zavisat najmnogu od niv, a ne
si protivre~at, i zatoa Turcite prvi }e treba da go dokaàt iskrenoto
sakawe da se vo mir so nas i so toa da ja zasluàt na{ata poddr{ka na
nivnite interesi. Ako pak tie mislat so nas da ne se ceremonat i da ne
laàt Evropa i nas so reformi {to ne gi ispolnuvaat, toga{ ne }e se
za~udi Turcija ako i nie gi obrneme na{ite pogledi kon Evropa i od nea
barame da se vovedat vo na{ata tatkovina so sila tie reformi {to se
priznavaat od silite evropski za vistinska trebnost za uspevaweto na
religiozno-nacionalnoto i kulturnoto razvivawe na makedonskite
risjani5. Evropa }e gi obrne pogledite na na{ite barawa, za{to taa e
zadolèna da go napravi toa so dva me|unarodni akta: proektot za
reformi vo Makedonija od fevruari6 i Mirc{tegskiot proekt. Tie dva
me|unarodni akta ni obe}avaat postepeno ra{iruvawe na reformite vo
Makedonija i so toa ni davaat pravo da se obra}ame do dvete
reformatorski dràvi so memorandumi i po drugi pati{ta za da im
ukaème na na{ite religiozno-nacionalni i ekonomski nu`di, kako i na
toa {to go pravi Turcija, za da se ispolnat tie na{i nu`di.
Znam mnogu arno oti mnozina so ironija }e se odnesat kon moite
nadeì za evropski reformi. No na tie ironii eve so {to jas }e
odgovoram: Ne e vistina kaùvaweto deka ne }e izleze ni{to od usilbite
na Rusija i Avstro-Ungarija da se uredat rabotite vo Makedonija.
Proektite za reformi i usilbata da se vovedat tie ne se, kako {to mislat
mnozina, samo igra da pomine vreme i da si ostane se kako {to si bilo.
Proektite za reformi na Rusija i Avstro-Ungarija se me|unarodni akti,
neispolnuvaweto na koi od Turcija e nasme{ka i oskrbuvawe za
reformatorskite dràvi i im dava polno pravo za represalii protiv
naru{uva~ot na me|unarodnoto pravo. Da bilo taka lesno i beznakaàno
prestapuvaweto na me|unarodnoto pravo, dosega dràvite deneska }e
primaa na sebe razni zadolènija i utre }e se otkaùvaa od niv. No ne
bilo taka.
Reformite rusko-avstriski, {tom se me|unaroden akt, }e im davaat
pravo sekoga{ na Makedoncite da nastojuvaat pred golemite sili da se
ispolnat vo celost. Neka ne mislat oti tie moàt da bidat zakopani, kako
{to e zakopan Berlinskiot dogovor so negoviot 23 ~len za Makedonija7.
Berlinskiot dogovor vistina e zakopan, no ne od Evropa, a od Bugarija, koja
go izvr{i soedinuvaweto so Isto~na Rumelija so nasilstven prevrat - bez
soglasnost na dràvite {to go potpi{aa Berlinskiot dogovor, a so
naru{uvaweto na eden paragraf se naru{uva i celiot dogovor. Sega{nite
rusko-avstriski reformi mnogu se razlikuvaat od Berlinskiot dogovor so
toa {to tie se samo me|unaroden akt sklu~en me|u tri dràvi. Osven niv,
vaèn faktor se javuvame samo nie Makedoncite. Voljata na dvete sojuzni
dràvi: Rusija i Avstro-Ungarija moè da sretne protivdejstvo samo od
Trucija i od nas, no najpove}e od nas, za{to so reformite se baraat, ne od
nas, a od Turcija, zadolènija i ako nie so na{ite raboti pokaème oti
tie zadolènija {to se baraat od Turcija ne ne zadovoluvaat, toga{ nie
samo }e i’ pomogneme na Turcija ni{to da ne vovede od reformite {to se
baraat od nea. Turcija }e veli oti taa se {to moè da napravi }e napravi
i napravila, a pove}e ne moèla da napravi zatoa {to komitetite ne mu
davaat na naselenieto da se uspokoi, a vo edna zemja kade {to se e vo
voena sostojba site dobri nameri na vladata se ru{at od
sprotistavuvaweto na nemirnoto naselenie; a ako voenata sostojba se
prodolì pove}e od edna godina, reformite }e zastarat po na{a vina i }e
se zakopaat. Takva edna slu`ba nie i’ isluìvme na Turcija po
objavuvaweto na fevruarskite reformi. 8 Isto taka, ako ne sakame nikakvi
reformi, moème da i’ posluìme i za napred. I posle, kako i dosega, pak
}e ja frlime vinata na golemite sili, koi sekojpat izleguvaat krivi za
na{ite gre{ki.
Nastanite {to se razvija dosega ni pokaàa jasno kolku nie samite
moème da si napakostime, mislej}i oti postapuvame pravilno.
Za da se predupredat `rtvite od edno sekade{no vostanie, se
izraboti fevruarskiot rusko-avstriski proekt za reformi, vistina ne
sovr{en, no so dogovor oti toj }e bide postepeno ra{iren. Pominaa mesec,
2, 5, 7 i ni{to od nego ne izleze. Se pra{uva: zo{to? ]e odgovorat na{ite:
za{to Turcija i Evropa ne sakaat seriozno reformi. No ne e taka. Turcija
moè i ne saka reformi, no sakaat tie {to go izrabotija proektot. Se
pra{a{e samo: komu prilikite }e mu dozvolat da naddeli? A vo tie
priliki najvaèn faktor bevme nie. Da se sklonevme pred voljata na
Evropa i ~etite ili da se predadea ili da se ottrgnea vo Bugarija, ili
barem da se napravea nekoi pregovori so reformatorskite dràvi, vo koi
prosto moè{e da se re~e oti ili }e se ottrgnat ili }e se predadat, no
neka ne go ma~at Turcite mirnoto naselenie zatoa {to moè nekade se
imaat pu{ki, toga{ }e nastape{e vo Makedonija mirno vreme koga }e se
bara{e od Turcija da se vovedat vo polnost reformite i da se otteglat
vojskite od Makedonija. No {to napravi komitetot? Toj re{i 4 meseci da
gi ~eka rezultatite od voveduvaweto na reformite i posle so „~ista
sovest“ go objavi vostanieto. Vo vreme na objavuvaweto na vostanieto
komitetot moè{e da re~e oti toj ne im pre~el na golemite dràvi da gi
vovedat reformite. No toa ne e to~no. Vistina, ~etite gi izbegnuvaa
bitkite, no toa u{te ne zna~i deka ne pre~ea da se vovedat reformite.
Tie gi izbegnuvaa, no Turcite baraa bitki i uspeaja pove}e od komitetot.
Komitetot kaùva{e deka nema ~eti, nema protivdejstvo na reformite od
negova strana, a pak Trucite kaùvaa deka ima ~eti, naselenieto deka ima
oru`je i se gotvi za vostanie, vojskata ima postojani sudiri so ~etite,
~etite gi ubivaat mirnite ìteli {to ne gi slu{aat i mu se verni slugi na
padi{ahot. Ako gi zememe novinite od vremeto na publikuvaweto na
fevruarskite reformi do i po objavuvaweto na vostanieto vo Bitolsko na
20 juli9 i gi pregledame vo niv telegramite od Stambul, toga{ }e vidime
oti Portata10 postojano im pretstavuva na ruskiot i na avstro-ungarskiot
ambasador spisoci od bitkite na turskiot asker so ~etite, spisoci od
najdeno oru`je pri pretresite kaj naselenieto, spisoci od ubistva
izvr{eni od ~etite nad mirnoto naselenie. I najposle spisoci od
vovedeni reformi. [to saka{e da re~e Turcija so tie spisoci e mnogu
jasno: „Jas sakam da vovedam reformi vo Makedonija, no namesto reformi
sega-zasega }e vovedam asker i maki, za{to zemjata se gotvi za revolucija,
podgotvuvana od prestapnoto rabotewe na komitetite, koi{to
pretstavuvaat kako dràva vo dràva: }e mi dozvolite prvin da ja smiram
zemjata i da vovedam mir, a posle }e se vovedat nu`nite reformi“. So
drugi zborovi: komitetot mi dava vozmo`nost za edna godina da se
izvinuvam za neispolnuvaweto na reformite a posle ne }e gi vovedam,
za{to tie }e ostarat. Ete kakva usluga nie & napravivme na Turcija so
na{eto nedoveruvawe kon avstro-ruskiot proekt od reformi. Sakame li
u{te edna{ da ne & posluìme na Turcija i pak da ne gi napravime krivi
drugite za na{ite gre{ki? Jas mislam oti ni{to drugo ne ni ostanuva da
napravime, osven da se odneseme so polna doverba kon reformatorskite
usilija na dvete zainteresirani sili i so toa da gi angaìrame ~as
poskoro da se vovedat obe}anite reformi.
So ovie nekolku zborovi jas sakav da ja pojasnam sodrìnata na
predloènata na makedonskite ~ita~i kniga za najva`nite za nas pra{awa.
Kako sledbenik na idejata za polno oddeluvawe na na{ite interesi od
interesite na balkanskite narodi i za samostojno kulturno-nacionalno
razvivawe, jas i ja napi{av na centralnoto makedonsko nare~je, koe za
mene otsega natamu ima da bide literaturen makedonski jazik.
Neramnostite {to }e se pokaàt vo jazikot na mojata kniga se sosem
prirodni i }e moè da se otstranat samo pri edno podlaboko znaewe na
centralnoto makedonsko nare~je, so {to ne moàm da se pofalam. No i
pritoa se nadevam oti za Makedoncite vakviot jazik }e bide poprijaten i
pozvu~en od jazikot na na{ite sosedi, so koi nie sega-zasega se digame
nagolemo.
1.
Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. Petersburg (natamu: MNLD) oficijalno e
konstituirano na 28.10.1902 god. so 19 potpisnici (K.P. Misirkov, D.D. ûpovski, D.T. Mi{ajkov, St. J. Dedov, G.K.
Konstantinovi~ i dr.) Pri osnovaweto go nosi patronatot na Kliment Ohridski, a od 1903 g.(so „Ustavot“) na
Kiril i Metodija. Kon krajot na 1905 g. Drugarstvoto e neutralizirano, a od 1912 g. se pojauva pod novi imiwa,
no ne uspeva da dobie oficijalno priznanie od ruskite nadle`ni vlasti. Negovata dejnost zavr{uva vo 1917 g.
so Oktomvriskata revolucija vo Rusija.
2.
Poimot „evolucija“ vo re~nikot na Misirkov i na negovite istomislenici ozna~uva programa na
„novoto dvièwe“ {to bara prvin nacionalno obedinuvawe i izgraduvawe na makedonskata nacionalna svest na
narodot podelen od propagandite, onevozmoùvawe na tu|inskoto me{awe vo Makedonija, razvivawe na
samostojnata makedonska kultura, jazik i crkva vo ramkite na Turcija i pod kontrola na golemite sili, pa duri
potoa polno politi~ko osloboduvawe od Turcija i sozdavawe nezavisna makedonska dràva {to moè da se
vklu~i i vo razni vidovi federacii ili konfederacii na Balkanot ili me|u ju`nite Sloveni.
3.
Neposredno po Ilindenskoto vostanie, na 2.10.1903 god., vo avstriskiot grad Mirc{teg Rusija i
Avstro-Ungarija potpi{aa nova spogodba za sproveduvawe reformi vo Makedonija. Me|utoa, malite balkanski
dràvi vo reformive vidoa najgolema opasnost za svoite pretenzii vo Makedonija, pa zaedno so TMORO se
sprotivstavija protiv nivnoto oìvotvoruvawe. Ni samiot Misirkov ne e zadovolen od niv, no gi prifa}a kako
vaèn po~etok i vo niv gleda mo`nosti za natamo{no pro{iruvawe i razrabotuvawe.
4.
Ili Misirkov, poradi nepostoeweto na prethodni istraùvawa, ne moèl da gi sogleda procesite vo
razvitokot na makedonskoto osloboditelno dvièwe vo negovata celost ili pak, vo brzinata so koja{to ja
podgotvuval knigata, prosto ne uspeal da se doiskaè, da go precizira svojot iskaz, za{to i vo makedonskata
istorija nacionalnata borba i prethodela na politi~kata: najprvin se razviva dvièweto za svoi crkvi i
u~iln{ta, za svoj jazik i u~ebnici, t.e. za nacionalno-kulturna afirmacija vo ramkite na Turcija, pa duri potoa
i znatno podocna za organizirana borba za „politi~ka avtonomija“ i za osloboduvawe od Turcija. Me|utoa,
prviot proces u{te ne be{e zavr{en koga bea prezemeni site merki i bea upotrebeni site sredstva za da bide
smisleno skr{nat i raznebiten od zainteresiranite sosedni dràvi, a revolucionernoto dvièwe se pojavi
duri otkako nacionalisti~kite propagandi po~naa da go cepkaat narodot i da go zadu{uvaat tokmu toj proces na
nacnonalno osoznavawe. Zatoa i revolucionernoto dvièwe prvin im se sprotistavi na propagandite, pa potoa
na Turcija.
5.
Kolku i da izgleda kontradiktorno ova barawe na Misirkov, toa ne samo {to se sovpa|a{e so
toga{nata ruska politika na Balkanot, za koja toj mora{e da vodi smetka, tuku be{e i eden od osnovnite
punktovi na nacionalnata programa na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. Peterburg (natamu:
MNLDU): bez privremenoto ostanuvawe vo ramkite na Turcija, vo toga{nite okolnosti, so polna kulturno-
nacionalna avtonomija, pri otstranuvawe na propagandite i nivnite institucii vo Makedonija i obezbeduvawe
na granicite preku turskiot suverenitet, navistina te{ko }e moè{e da se izbegne deleòt na Makedonija.
6.
Iako reformenata programa od fevruari 1903 god. {to be{e donesena so soglasnost na site
potpisni~ki na Berlinskiot dogovor, vo Makedonija be{e nare~ena „Padarski reformi“, treba da se naglasi
deka so ovoj me|unaroden akt prvpat trite vilaeti na Makedonija bea izdeleni od drugite oblasti na Evropska
Turcija i bea postaveni izvesni osnovi za politi~koto individualizirawe na Makedonija.
7.
So ~l. 23 od Berlinskiot dogovor od 1878 god. Turcija be{e zadolèna, zaedno so pretstavnici na
mesnoto naselenie, da podgotvi i da sprovede reformi i vo Makedonija. No nitu Turcija saka{e, nitu pak
zainteresiranite golemi i mali dràvi i’ ovozmoìja taa da go realizira ovoj ~len. Sepak, toa be{e prviot
me|unaroden akt {to se odnesuva{e za Makedonija i vrz koj se zasnovuvaa site natamo{ni akcii na Makedoncite
vo borbata za nacionalno osloboduvawe.
8.
Isto~na Rumelija be{e avtonomna oblast so centar vo Plovdiv, sozdadena so Berlinskiot dogovor
vo 1878 gol. Vo 1885 god. taa nasilno be{e prisoedineta kon Bugarija, poradi {to Srbija ja napadna mladata
bugarska dràva, no ja zagubi vojnata, so {to se sozdadoa novi okolnosti za razvitokot na nacionalisti~kite
propagandi vo Makedonija.
9.
9 Ilindenskoto vostanie e objaveno na 20 juli 1903 god. po stariot stil, t.e. na 2 avgust po novo.
10.
Turskata vlada /Visokata porta/.
[to napravivme i {to treba da pravime vo idnina? *
Dolgopodgotvuvanoto i mnoguo~ekuvanoto vostanie najposle izleze

najave. Na{ite zemjaci si ja pokaàa seta juna{tina i gotovnost da se
po`rtvuvaat za interesite na svojata tatkovina. Borbata be{e i e o~ajna.
Siot evropski svet gi obrna svoite pogledi na nea. Novinite se
prepolnija so izvestija od teatarot na vostanieto. Redum so izvestijata za
borbata me|u ~etite i Turcite, vo novinite se pe~atat i izvestija za
turskite yverstva nad mirni ìteli. Evropejcite se potresoa i se uàsija
od tie izvestija i zafatija da im go ukaùvaat nu`noto vlijanie na svoite
vladi za da se prese~e koleweto na mirnoto naselenie i da mu se pomogne
na nesre}noto makedonsko ìtelstvo. Vo Birmingem vorsterskiot vladika
napravi vo crkvata moleben za spasenieto na makedonskite hristijani.
Kenterberiskiot arhispiskop se obrna kon angliskiot minister-prezident
Balfur so molba od imeto na Anglikanskata crkva da im se pomogne na
Makedoncite. Evropskoto op{testvo po~nuva da podgotvuva pomo{ti za
makedonskite stradalnici. Na patuvaweto na germanskiot imperator mu se
pridava politi~ko zna~ewe, me|u drugoto i za makedonskite raboti.
Turcija, kako {to se gleda, kako da se najde na tesno, pa i' predloì na
Bugarija da se dojde me|u niv do edno soglasuvawe za makedonskoto
pra{awe. Razni vladi pravat oficijalni deklaracii po na{ite raboti.
Od Stambul telegrafiraat vo razni evropski novini (“Standard“) oti
angliskata i francuskata sredozemna flota dobile povela da se nao|aat
blisku do makedonskite vodi. Pak od tamu telegrafiraat oti vojnata me|u
Bugarija i Turcija e neizbe`na. Od Sofija telegrafiraat oti tamo{niot
voen minister zel od oficeri na razni evropski i amerikanski dràvi
predlog da se primat tie vo bugarskata armija.
[to pokaùvaat site ovie fakti? Dali pokaùvaat oti dvièweto ja
dostigna svojata cel? Dali moàt rakovodtelite na dvièweto da se
pofalat so uspeh? Dali prinesenite `rtvi za osloboduvawe ne se
naprazno?
Moèbi nekoj, a moèbi i mnozina me|u nas }e re~at oti u{te e rano
da se sudi za rezultatot na vostanuvaweto. Glavnata rabota na Komitetot
i ~etite e napred. Dosega moè ne e ispolneta ni polovinata, ni
~etvrtinata od celiot plan izraboten od Komitetot i negoviot Glaven
{tab.
Da. Sekoga{, po sekoe pra{awe imalo razni pogledi. Taka }e bide i
vo dadeniov slu~aj.
Jas od moja strana }e si dozvolam so ~istosrde~na àl da vidam vo
sega{noto dvièwe polno fijasko. Site tie dopolnuvawa {to }e se
pridodavaat kon ponapre{niot rusko-avstriski proekt za reformi ne samo
{to ne ~inat 100.000 obezdomeni du{i, 3-5.000 ~ove~ki `rtvi i polno
obeskuraùvawe na ìtelstvoto vo Makedonija, ami ne ~inea ni 100
~ove~ki `rtvi. Tie pridodavki }e se dobieja i bez kapka krv.
Po rezultatite {to }e se dobijat od sega{noto vostanie, poslednovo
}e moè da se nare~e edna od najgolemite, ako ne i najgolema nesre}a za
na{iot narod. Ne e rano da se predvidat rezultatite i krajot na na{eto
vostanie. Tie moèa da se pridvedat u{te pred negoviot zafatok.
U{te vo vremeno na fevruarskoto rusko oficijalno soop{tenie
be{e jasno oti Evropa nikojpat nema da gi zadovoli vo polna stepen
barawata na Komitetot. Za da se ispolnat na{ite sakawa treba{e da se
vojuva so Turcija; samo po pobeduvawe }e moè{e da se natera Turcija da
gi ispolni na{ite sakawa. A se pobeduva Turcija ne od nas i ne od
Bugarija, ami ili od golema sila ili od nas, Bugarija, Srbija i Crna Gora
zaedno, pri neutralnosta na drugite dràvi. A ni ednoto ni drugoto toga{
za toga{ ne moè{e da se zamisli. Komitetot toa treba{e da go znae i
mislam go znae{e. No, negovite rakovoditeli mislea drugo: tie vo
idninata, kako i vo sega{noto, go gledaa samo toa {to im e prijatno da go
vidat. Tie velea: „Nie ne sakame ni edna dràva da vojuva za nas: tie
moàt prosto da gi ispratat svoite floti vo Solun i da ja prinudat
Turcija da ni dade reformi. Nie sakame da napravat i so Makedonija kako
{to napravija; so Krit“. 11 Ne edna{ sme sporele oti ima razlika pome|u
Krit i Makedonija, oti ima dràvi {to se zainteresirani za status kvoto
i }e napravat s* vozmo`no da nema zame{uvawe vo na{a polza. Ta i da
ima zame{uvawe, ima li osnova da se misli oti toa zame{uvawe, imeno,
}e bide vo na{a polza, a ne na na{a pakost? Se pokaùva{e oti sega{niot
moment e najneblagoprijaten za vostavawe. No, na{ite rakovoditeli
zamiàa pred vistinata i vostanieto se zafati; se zafati slavno za da se
zavr{i pla~evno i pogubno. Ne bev jas sam {to gledav na predvremenosta
na vostanieto. Taka gledaa i mnozina drugi. No, nikoj ne si go kreva{e
glasot protiv. Kritikata na drèweto na Komitetot be{e samo vo
doma{nite krugovi. No, taa be{e bespolezna, pa i opasna, ne samo za tie
{to se kritikuvaat, ami najposle za tie {to kritikuvaat: Komitetot be{e
sesilen; toj gi ima{e vo svoite race ìvotot i smrtta na site gra|ani i ne
prima{e nikakva kritika na svoite postapki. Tie {to ne se so nego, se
protiv nego i se negovi neprijateli {to treba da se istrebat. Da gi
kritikuva rabotite na Komitetot moè{e samo drug komitet {to raspolaga
so sila. Organizacijata pak na kontrakomitet be{e i docna i bespolezna.
Me|u komitetite toga{ }e se zafate{e pogubna me|usebna borba.
I taka borbata se zafati protiv baraweto na sekoe blagorazumie.
Taa dade mnogu rezultati, samo ne onie {to se o~ekuvaa. Me|u site pojavi
{to go pridruùvaat dvièweto najgolemo vnimanie zasluùva ruskoto
„Vladino soop{tenie“ od 11 septemvri ov. g. 12 Po nego promemoriite od
ruskiot i od avstro-ungarskiot pratenik do Portata13 i vo Sofija i
pismoto na angliskiot minister-prezident Balfur do kenterberiskiot
arhiepiskop. 14
“Vladinoto soop{tenie“ izjavuva oti ruskata vlada }e gi bara za
Makedonija onie reformi {to se izraboteni vo mesec fevruari od
Zinovjev15 i Kali~e16 i oti tie reformi se samo po~etokot i }e bidat
razvieni ponatamu soobrazno so nu`dite na ìtelstvoto. Toa mesto be{e
i vo fevruarskoto Vladino soop{tenie. Ne pokaùva li toa oti po{iroki
reformi od onie {to ni bea dadeni }e moèvme da dobieme i bez
revolucija, a samo so ve{ti, mali narodni dvièwa? 17 Ako e taka, toga{
sega{noto vostanie ni za edna jota ne ja izmeni polo`bata.
No, vo Vladinoto soop{tenie ima u{te edno mnogu va`no mesto:
revolucionernite komiteti, spored izrazuvaweto na ruskata vlada, sakaat
da sozdadat „Bugarska Makedonija“, a Rusija, za koja{to se bliski i
interesite na drugite hristijanski narodnosti vo Makedonija, ne moè da
gi `rtvuva nivnite interesi za Bugarite.
Razbraa li vo Bugarija {to ozna~uvaat tie zborovi? Razbraa li vo
Makedonija? Razbravme li, najposle, nie?
Rusija otvoreno ni kaùva zo{to taa ne raboti i ne moè da raboti
inaku. Dali e prava Rusija vo svoite tvrdewa? Dali moè taa da postapi
inaku?
Ako se postavevme vo polo`bata na ruskata vlada, i nie ne }e
moèvme da postapime inaku.
Do 1878 god. site, pa i ruskata vlada, velea oti Makedoncite se
Bugari. Po Berlinskiot dogovor Srbite istapija so svoite pretenzii na
Makedonija. 18 Pravi li se tie ili ne, ne e va`no za diplomatite. Srbite
vo tekot na 25 godini, osobeno vo poslednive 20 godini uspeaja, ako ne da
gi napravat Makedoncite Srbi, toga{ barem da sozdadat vo evropskoto
javno mislewe ubeduvawe oti vo Makedonija ima i Srbi. Ako selskoto
naselenie i sega si zboruva kako {to si zboruvalo i ponapred i zboruva
odred niz cela Makedonija samo na eden slovenski jazik, - vo gradovite,
redum so bugarskite ma{ki i ènski gimnazii i osnovni u~ili{ta;
nasekade }e najdeme i srpski. Edni sela imaat srpski, drugi bugarski
u~ili{ta. Edni selani so nivnite u~iteli i popovi ja priznavaat
Patrijar{ijata i se pod pokrovitelstvoto na srpski ili gr~ki konzuli, a
drugi go priznavaat bugarskiot egzarh i gi slu{aat bugarskite trgovski
agenti. 19 S* toa se fakti za diplomatijata, koja{to ima da se soobrazuva
so dejstvitelnosta, a ne so teorijata za narodnosta na Makedoncite.
Politikata nema rabota so naukata. Pa i da ima rabota, zar e dokaàno,
kako dva i dva se ~etiri, oti se Makedoncite Bugari? Do Rusko-turskata
vojna20 ima{e samo edna teorija za na{ata narodnost. Sega se dve. Kon niv
se pridodava i treta - oti Makedoncite se ne{to sredno me|u Srbite i
Bugarite21* Privrzanicite na taa teorija pak se podrazdeluvaat: 1. na
koi{to kaùvaat oti toa sredno e ednakvo daleku i od Srbite i od
Bugarite; 2. oti toa e poblisko do Srbite; 3. oti e poblisko do Bugarite; 4.
oti del e poblisko do Bugarite, del - do Srbite. Ne e va`no za
diplomatite kade e vistinata. Vaèn e faktot oti vo makedonskoto
pra{awe se zainteresirani etnografski, redum so Bugarite i Grcite,
u{te i Srbite. Osven toa, i politi~ki Srbija e ne pomalku zainteresirana
za sudbinite na Makedonija. Poslednava za Srbija ima pogolemo zna~ewe,
otkolku za Bugarija, oti Bugarija moè da izleze na Egejskoto More i preku
Kavala i Dede-Aga~.
Ako e taka, zar moème da se ~udime na povedenieto na Ruskata
vlada po makedonskoto pra{awe i na nejzinata izjava oti Rusija nema da
mu pomogne na Komitetot da se sozdade „Bugarska Makedonija“?
Nekoj od nas moè naivno }e zabeleì: „Komitetot22 ne saka da ja
napravi Makedonija bugarska; toj saka pravina za site Makedonci, bez
razlika na vera i narodnost“.
Kako moè komitetot da dokaè oti toj raboti vo takva smisla? So
edni zborovi ne se dokaùva. Povedenieto na samiot Komitet zboruva
protiv negovite tvrdewa. Za da se digne revolucija vo polza na site
narodnosti vo Makedonija, treba Komitetot da bide obrazuvan od
pretstavnici na site makedonski narodnosti. Inaku, koj mu dal pravo na
Komitetot da raboti od imeto na site Makedonci i vo polza na site niv?
Komitetot moè{e da raboti i od imeto i vo polza na eden ogromen
del od Makedoncite, t.e. od najsilnata narodnost. No, treba{e da ima cel
red dokaùva~ki oti rabotata na Komitetot ne e vrzana so interesite na
sosednite dràvi i narodnosti, a im protivre~i i e vo polza ne samo na
gospodstvuva~kite, no i na site drugi nacionalnosti.
Ni{to sli~no nema. Organizacijata e tesno vrzana so Bugarija.
[umot od organizacionoto dvièwe otprvin se digna vo samata Bugarija.
23
Toa pokaà koj najmnogu e zainteresiran za makedonskoto dvièwe zatoa
go prenesoa centarot negov vo Makedonija i napravija u{te eden cel red
fokusi za da se pokaè oti brkanicata e odnatre i e samorodna pojava. No,
kogo go izlagaa so taa manevra? Ne e li jasno kako bel den oti brkanicata
e tesno vrzana so Bugarija, so bugarskoto ime i so bugarskite pari?
]e re~ete oti narodot gi napravil najgolemite `rtvuvawa vo polza
na dvièweto. Toa e taka, no ne treba da se zaborava oti organizatorite
na dvièweto vo pove}eto slu~ai bea ~inovnici egzarhiski. Se razbira
samo od sebe oti tie so svoeto u~estvo vo revolucionernite raboti odea
vo ras~ekor so interesite na Egzarhijata; no, pri se toa, tie bea bugarski
~inovnici.
I taka Revolucionerniot komitet be{e ~isto makedonska
organizacija po proizlez i po negoviot sostav, no toa be{e samo rabota na
eden del od edna od makedonskite nacionalnosti, vrzana po ime i po
crkovno-u~ili{nite raboti so bugarskiot narod i dràva i nivnite
interesi. Toj komitet, vo su{nost makedonski, za nadvore{niot svet i za
hristijanite vo Makedonija neegzarhisti be{e komitet bugarski. 24
Komitetot ne moè da im dokaè ni na nadvore{niot svet, ni na
samite Makedonci neegzarhisti oti toj ne e bugarski.
Radev25 so svojot „Movement Macedonien“ misle{e da ja ubedi
Evropa oti dvièweto e ~isto makedonsko i nema ni{to op{to so Bugarija.
Istoto sakaa da go dokaàt i „Pravo“ 26 i drugite makedonski i bugarski
vesnici. No, ja dostignaa li tie celta? - Ne.
Pokojniot A. A. Rostkovski27 ne edna{ vele{e: „Bugarite mislat oti
samo tie imaat um na svetov, a site drugi se budali. Kogo mislat da go
izlaàt tie so statiite vo 'Pravo' i vo drugite vesnici oti Makedoncite ja
sakaat Makedonija za Makedoncite? Znaeme nie mnogu arno {to sakaat
tie!“ A kakov vpe~atok mu pravea na diplomatskiot svet novinarskite
uveruvawa na komitetot i na Bugarite za makedonskoto dvièwe? Ne treba
da se zaborava i toa kako se izrazuvaa vo evropskite vesnici za bitkite na
~etite so Turcite: ~etite se vikaa bandi i toa bugarski, a ne makedonski.
Za ubienite ~etnici ne kaùvaa: „Ubieni se tolku du{i Makedonci, ami
tolku du{i Bugari“.
Se pra{uva, kogo go ubedija „ Movement Macedonien“, „Pravo“,
„Avtonomija“ 28 i dr. vo toa oti se borat za sloboda Makedoncite, a ne onie
{to se vikaat „Bugari“ i se od Makedonija i Bugarija? - Nikogo.
Moèbi Komitetot uspea vo samata Makedonija da bide
op{tomakedonski, samo ne dobi priznanie od nadvor, vo Evropa? - Odvaj
li.
Revolucijata treba da bide rabota na site Makedonci, ili na
mnozinstvoto od niv, za da moè da se nare~e op{ta. Vo samiot Komitet
treba da bidat zastapeni site, ili nekolku narodnosti. Inteligencijata
na tie narodnosti treba da si podade edna na druga raka i sekoja od niv da
zeme da ja popularizira idejata vo svojot narod. A {to vidovme vsu{nost?
Ne samo inteligencijata na site narodnosti, ne i na mnozinstvoto od niv,
ami pa i inteligencijata na najsilnata makedonska narodnost - Slovenite,
ne seta be{e zastapena vo Komitetot: srbomanskata i grkomanskata
makedonska slovenska inteligencija be{e nastrana od Komitetot, pa i
neprijatelska. Zna~i, Komitetot vo patrijar{iskite sela i gradovi, i vo
delovi od sela i gradovi, be{e nekanet gostin. Patrijar{istite Sloveni
moèa i da mu so~uvstvuvaat, no zatoa {to nivnata inteligencija be{e
protiv Komitetot, nema somnenie oti i samite selani troa mu
so~uvstuvaa, no toa so~uvstvo be{e pobrkano so neuverenost i so somnenie
vo ve}avawata na Komitetot. Kon toa neopredeleno ~uvstvo se prisoedini
i strav. Selanite se najdoa me|u dva ogna: vojskata i komitetskite ~eti.
Koga edno dvièwe vo edni mesta se rasprostranuvalo so
ubeduvawe, a vo drugi so sila, moè li da se nare~e op{to?
Nie moème da go velime kako {to sakame, no vo dejstvitelnost toa
be{e samo ~asti~no. Toa be{e i e rabota na egzarhistite, koi{to se
veli~aat „Bugari“, pa sledstveno, toa e bugarski manevar za da se re{i
makedonskoto pra{awe samo vo bugarska polza; toa e da se sozdade edna
„Bugarska Makedonija“. 29 Moè da ne e u{te jasno oti ako se zadovolat
sakawata na Komitetot, Makedonija i navistina }e se napravi bugarska? ]e
se postaram da pokaàm pojasno kako reformite moàt da ja pobugarat
Makedonija.
Se pra{uva: koj jazik }e bide oficijalen? Odgovaraat: jazikot na
„mnozinstvoto“. - Na koe mnozinstvo? - Toga{ }e se vidi.
Ne se zapra{uvaat potamu: kako }e uznaat koe e mnozinstvoto.
Da si pretstavime nie sega oti ja kade Mitrovden doa|a me|unaroden
odred i ja okupira zemjata. Toj, me|u drugoto, }e treba da go re{i i
pra{aweto za oficijalniot jazik, a pak da go ostavime oficijalniot,
pra{aweto za jazikot vo u~ili{tata.
Za nekoi toa pra{awe e mnogu lesno: neka se priznaat nekolku
oficijalni jazici, t.e. i turski, i bugarski, i srpski, i gr~ki, i vla{ki i
albanski, spored naselenieto na oblasta. Zboruvaat pritoa: kako {to
be{e vo Isto~na Rumelija (Ju`na Bugarija), 30 a tamu }e se vidi kade ima
Grci, kade - Srbi, Bugari, Turci, Vlasi i Arnauti. Nekoi u{te dodavaat: i
za Isto~na Rumelija velea oti imalo Grci vo nea, no po osloboduvaweto
se pokaà kolku Grci ima tamu. So drugi zborovi, dajte im ja vie vlasta vo
racete na Makedoncite, toa treba da se razbere na onie od niv {to se
vikaat Bugari, ta od nekolku godini posle vie }e vidite oti i vo
Makedonija od drugite narodnosti }e ostane toa {to ostana od Grcite vo
Isto~na Rumelija, po osloboduvaweto na poslednava. So drugi zborovi,
cela Makedonija }e stane bugarska.
Od tuka ne e li jasno oti Bugarija i Komitetot sakaat da sozdadat
„Bugarska Makedonija“ na {teta na drugite hristijanski makedonski
narodnosti?
Ama zo{to bugarska, zo{to ne srpska? ]e stane bugarska, za{to i e
takva; da ima{e vo nea pove}e Srbi, }e se stane{e cela srpska i
bugarskiot element }e oslabne{e. Seto toa e jasno i spravedlivo od
bugarsko gledi{te. No, neka ne se zaborava deka ima i drugo, i pritoa
mnogu drugi gledi{ta na makedonskoto pra{awe, kako: srpskoto, gr~koto,
vla{koto, ruskoto, slovenskoto, avstriskoto i na drugite zapadnoevropski
dràvi. Ako e taka, toga{ pretpolaganiot okupacionen odred na ~ie
gledi{te }e treba da zastane?
Nema somnenie deka najlesno toj }e go re{i pra{aweto za jazikot vo
u~ili{teto i vo mesnata uprava vo tie mesta kade {to ìveat
patrijar{isti so gr~ki jazik, Arnauti muslimani i katolici i Turci
muslimani. Poma~no }e moè da se re{i pra{aweto vo tie mesta kade {to
ima: 1. patrijar{isti Arnauti, 2. patrijar{isti Vlasi, 3. patrijar{isti
Sloveni, 4. Sloveni muslimani i 5. egzarhisti Sloveni.
Sakaj}i da go napravat pogolemo zna~eweto na slovenskiot jazik vo
Makedonija, Slovenite }e baraat od okupacioniot odred da se priznae za
oficijalen vo mestata so Sloveni Muslimani - slovenskiot jazik: a
samite Sloveni Muslimani, po religiozni pri~ini, moàt da go baraat
turskiot jazik. Okupacionite vlasti kogo poskoro da go zadovolat? Ako
postapat pravilno bez soobrazuvawe so religioznite potrebi, }e napravat
nasilstvo. Istata te{kotija i vo u{te posilna forma }e se sretne pri
re{avaweto na pra{aweto - koj jazik treba da se priznae za vo u~ili{tata
i vo op{tinskata uprava vo patrijar{iskite reoni. Romanskata vlada }e
bara za Vlasite romanski jazik, a Patrijar{ijata so vidnite parohijani }e
baraat gr~ki. Ako ne se zadovolat barawata na romanskata vlada, }e se
postapi nepravilno i nepravedno; ako pak se zadovoli baraweto na
romanskata vlada, protiv èlbata na parohijanite, }e se napravi
nasilstvo.
Patrijar{ijata }e bara gr~ki jazik i za pravoslavnite Albanci -
Toskite. Samite Toski nemaat dozreano do nacionalno samosoznanie,
zatoa Patrijar{ijata }e uspee. No drugite makedonski narodnosti, zaedno
so drugite Albanci, }e pozaviduvaat na usiluvaweto na gr~kiot jazik za
smetka na drugite i }e organiziraat partija protiv gr~kiot jazik. Nema
somnenie deka tuka nema da bide taka lesno okupacionite vlasti da se
orientiraat.
No najma~no e pra{aweto za oficijalniot i u~ili{niot jazik vo
slovenskite delovi na Makedonija. Tuka se: edni patrijar{isti, drugi
egzarhisti po vero-ispoveduvawe, ako ne se zboruva za katolicite i
muslimanite. Patrijar{istite se priznavaat od Turcite za Grci-
urummilet, a od Srbite i Bugarite za Srbi i za Bugari. Egzarhistite, sami
i od turskite vlasti, se brojat za Bugari, Srbite pak gi brojat Srbi. I
taka, Patrijar{ijata }e saka vo pogolemiot del na Makedonija so
slovensko naselenie da go ustanovi gr~kiot jazik za vo u~ili{tata i vo
upravata. Vo svoite poèlbi Patrijar{ijata }e sretne otpor od Srbite i
Bugarite. No poslednive, osporuvaj}i mu go pravoto na gr~kiot jazik vo
slovenskite kraini, sami ne }e moàt da se razberat i da opredelat kade
}e treba da bide bugarskiot i kade srpskiot jazik.
Misli li komitetot oti ako toj saka da go ignorira pra{aweto za
jazikot vo razni delovi na fantaziranata, barem sega za sega, avtonomna
Makedonija, go ignoriraat istoto pra{awe i zainteresiranite balkanski
narodnosti, osobeno Srbite? Misli li toj oti Srbite mu veruvaat deka se
raboti na „Makedonija za Makedoncite“, ako se ignorira pra{aweto za
jazikot na Makedonskite Sloveni, i deka toa pra{awe lesno i pravedno }e
se re{i so dobivaweto na avtonomni prava? Ako mislat taka, mnogu se
laàt.
Ako avtonomijata na Makedonija se javi kako rezultat na sega{noto
vostanie, toga{ makedonskoto pra{awe }e se re{i ne vo polza na
Makedoncite, a vo polza na Bugarite, za{to komitetot, kako {to vidovme
pogore, raboti pod bugarska firma. Tie od Makedoncite {to dobija
obrazovanie vo Bugarija ja zedoa inicijativata za osloboduvawe i tie
dosega ja igraa, moè da se re~e, ne samo glavnata, ami i isklu~itelnata
uloga. Ako nivnoto rabotewe se oven~a so uspeh, tie, a so niv zaedno i
bugarskite interesi, }e zemat vrv nad tu|ite interesi vo Makedonija. Ako
vostanieto uspee, ne e li jasno oti za nego }e ima da se blagodari na
Bugarite, i zatoa tamu, kade {to sega Srbite konkuriraat so svoite pari i
svojata propaganda so bugarskite pari i propaganda, }e go izgubat sekoe
vlijanie na svoite klienti? Zar ne mu mislat Srbite oti so uspehot na
vostanieto, ako se pra{a: na koj jazik }e treba da zboruva sudijata, da
re~eme, vo Tetovo? - avtonomnata vlada {to }e bide od „mnozinstvoto“ }e
odgovori: na bugarskiot: istoto }e go odgovorat i mesnite ìteli, za{to vo
nivnite o~i Bugarite, a ne Srbite izlegoa heroi. Isto taka vo polza na
Bugarite }e se re{i i pra{aweto za jazikot vo gradskite i selskite
u~ili{ta. A bidej}i vo avtonomna Makedonija }e nema mesto za
propagandite, toga{ Srbite }e treba da im otstapat mesto na Bugarite. No
}e se soglasat li na toa Srbite? Tie moè i bi se soglasile da e
tetovskiot govor mnogu blizok so bugarskiot literaturen jazik. No tie
znaat oti ne e taka. Tie znaat oti vo toj govor vistina se imaat osobini
op{ti so bugarskiot jazik, no isto taka se imaat i osobini op{ti so
srpskiot jazik, pa i takvi {to se nemaat ni vo srpskiot ni vo bugarskiot
jazik, a im se svojstveni samo na makedonskite nare~ja. Se pra{uva: }e
dozvoli li i moè li da dozvoli Srbija vo tetovskiot govor da se
razvivaat namesto makedonskite i srpskite-bugarski osobini, a zaedno so
jazikot da se razvivaat vo Tetovsko namesto makedonski i srpski-
bugarskite interesi? Ima li taa pravo da protestira protiv
bugariziraweto na Tetovsko i da bara za{tita na svoite interesi tamu
protiv bugarskite posegnuvawa? Ima li Rusija moralno pravo da gi
za{tituva naramno so bugarskite i srpskite interesi?
Ottuka jasno se gleda deka pra{aweto za jazikot, osobeno za jazikot
vo oblastite so slovensko naselenie, e edno od najva`nite pri
razre{uvaweto na makedonskoto pra{awe. Da ima{e me|u Slovenite vo
Makedonija nacionalno i religiozno edinstvo i da ima{e soznanie za niv
vo ìtelstvoto, dosega napolovina }e be{e re{eno makedonskoto
pra{awe. A do koga edni Makedonci se kaùvaat patrijar{isti, drugi
egzarhisti: edni Bugari, drugi Srbi, treti Grci i go baraat
pokrovitelstvoto kaj razli~ni balkanski dràvi, davaj}i im so toa pravo
da se brkaat vo makedonskite raboti, do togaj ne moè da se misli za
op{to vostanie: do togaj }e bide samo parcijalno: so bugarski, srpski ili
gr~ki, no nikako ne so ~isto makedonski karakter.
Toa ne{to e jasno za site, samo ne za nas Makedoncite i za
rakovodcite na sega{noto vostanie. Tie rakovodci gi pravat site usilbi
da gi pokaàt motivite i samoto dvièwe kako {to im se saka nim; ama
rabotata e oti ne samo nie, ami i drugite imaat razum i o~i da vidat i da
razberat kako e vistinata. Komitetot se srdi zo{to konzulite ne gi
osvetluvaat rabotite kako {to se. No ako se osvetlat tie kako {to se, toa
ne }e mu se bendisa na komitetot. Komitetot, so drugi zborovi, bara
evropskite vladi da gledaat na rabotite vo Makedonija so makedonski o~i,
t.e. so o~ite na komitetot: a da be{e taka rabotata, nema{e zo{to
evropskite vladi da imaat svoi agenti vo Makedonija.
No ako imavme nie moralno pravo da barame od pretstavnicite na
evropskite dràvi vo Makedonija to~no i nepristrasno da gi osvetluvaat
svoite vladi i evropskoto op{testveno mnenie za rabotite vo Makedonija,
toga{ na{ moralen dolg be{e da sme i nie osvetleni za evropskite
interesi vo na{ata tatkovina, osobeno za interesite na balkanskite
dràvici.
Nie treba{e da znaeme oti protiv na{eto vostanie }e bidat: i
Karavla{ko, 31 i Srbija i Grcija. Karavla{ko ne moè ramnodu{no da
gleda na zasiluvaweto na Bugarija so davaweto avtonomna uprava na
Makedonija. Na avtonomijata se gleda kako na preoden stepen kon
soedinuvawe na Makedonija so Bugarija. Karavla{ko ne moè da go
dopu{ti na negovite granici sozdavaweto na edna golema Bugarija, koja,
moè, posle }e ja bara od nea Dobruxa! Po tie politi~ki soobrazuvawa, i
da ima vo Makedonija ~isto bugarsko i samo bugarsko naselenie, taa ne }e
go dopu{ti soedinuvaweto me|u turski i bugarski Bugari, taa ne moè da go
dopu{ti vo svoja {teta naru{uvaweto na teritorijalnata celost na
Turcija. A Karavla{ko e vo sojuz so Trojniot sojuz, 32 koj{to }e gi
pokrovitelstvuva karavla{kite interesi na Balkanskiot Polustrov.
Interesite na Grcija vo Makedonija se u{te pogolemi. Iako nema
mnogu Grci vo Makedonija, pak Grcija e ne pomalku zainteresirana vo
na{ite raboti od drugite balkanski dràvici. Sekoja dràva se ma~i, ako
ne da pravi novi zavladuvawa, politi~ki, ekonomski i kulturni, toga{ da
gi za~uva onie {to se napraveni od ponapred. Grcite so svojata
Carigradska patrijar{ija im go imaat naloèno gr~kiot jazik vo
u~ili{tata i crkvite na mnogu makedonski krai{ta, kade {to nema Grci.
Prirodno e deka }e gi upotrebi Grcija site diplomatski pati{ta za da se
zadrì vo Makedonija na tie pozicii, kade {to se nao|a od srednite
vekovi, osobeno od vremeto na turskoto zavladuvawe na Makedonija, a
gr~kite interesi vo Makedonija se branat ne od edna Grcija, a i od
golemite sili {to ne sakaat da se zasili slovenskiot element.
No, najmnogu e zainteresirana vo makedonskite raboti Srbija. Taa
projavuva etnografski i istoriski pretenzii na Makedonija. No osven niv,
ima i politi~ki pri~ini {to nikojpat ne }e i' dadat na Srbija da dopu{ti
da se re{i makedonskoto pra{awe vo polza na edna od balkanskite
dràvi, osobeno vo polza na Bugarija. Avtonomna Makedonija, kako pat po
koj{to }e se dojde do soedinuvaweto na Makedonija so Bugarija, Srbija
nikojpat ne }e ja dopu{ti. Zgolemuvaweto na Bugarija od
prisoedinuvaweto na Makedonija ne moè da bide dopu{teno od Srbija ne
samo zatoa {to so toa }e se naru{i ramnoteàta na Balkanskiot
Poluostrov, a najmnogu zatoa {to po negovoto izvr{uvawe Srbija }e se
najde pome|u dve posilni od nea dràvi: Avstro-Ungarija i Bugarija taa }e
bide od niv politi~ki i ekonomski zadu{ena i }e treba da i' se pot~ini
ili na ednata ili na drugata. Zna~i, dràvnite interesi na Srbija
nikojpat ne }e dopu{tat da se obrazuva bugarska Makedonija. Nema
somnenie oti i srpskite interesi, kako i interesite na Karavla{ko i
Grcija, si imaat svoj pokrovitel.
Zna~i, malite balkanski dràvi, iako na vid i da ne igraat uloga vo
re{avaweto na makedonskoto pra{awe, koe kako da e samo vo racete na
golemite dràvi, vsu{nost imaat najgolemo zna~ewe.
Golemite dràvi izjavuvaat oti nemaat neposredni interesi vo
Makedonija, a rabotat samo vo imeto na pravednosta. No taa pravednost,
kako {to rekovme, se razbira inaku od Grcite, Srbite, Vlasite, Bugarite,
pa i golemite dràvi, pokrovitelki na malite, se javuvaat kako
pretstavni~ki na svoevidni pravednosti. Ottuka i ne moè da se o~ekuva
op{to rabotewe po makedonskoto pra{awe. Zadru`na rabota e vozmo`na
samo vo najmali reformi.
Ako e taka, toga{ na kogo se nadevavme vo vostanieto? Ne na Rusija
li? No, Rusija nekolku pati oficijalno si gi izmi racete pred
krvoprolivaweto. Nie, namesto da im se lutime na ruskite pretstavnici
I. D. Zinovjev, A. A. Rostkovski i Ma{kov33, poarno }e napravevme da se
pozamislime za ruskata politika na Balkanskiot Poluostrov. Rusija e
slovenska i pravoslavna dràva. Taa gi oslobodi Srbija i Bugarija; taa
im pomogna na Karavla{ko, Grcija i Crna Gora da se oslobodat. Taa
sekoga{ go pokrovitelstvuvala pravoslavjeto i slovenstvoto. Ako e taka,
toga{ {to moè da napravi za nas Rusija, koga vo makedonskite raboti se
zabrkani nekolku slovenski i pravoslavni narodi? Moè li taa za ater na
Bugarija da gi navredi drugite balkanski samostojni pravoslavni dràvi,
~ija samostojnost e izvojuvana so ruska krv i so ruski pari i da gi napravi
tie dràvi da se odvratat od nea kon drugite zapadnoevropski dràvi i da
se napravat vo nivnite race orudija naso~eni protiv Rusija? Moè li
Rusija so svojata politika da gi otkloni od sebe balkanskite pravoslavni
dràvi? I {to dobiva taa za taa zaguba? Blagodarnosta na Bugarija. Moè!
No, bugarskata blagodarnost e samo eden den do pladne, a posle Bugarite
}e re~at oti toa go napravi Rusija so svoi planovi da go zavladee
Balkanskiot Poluostrov, spasuvaweto na koj }e se nao|a vo Anglija, i zatoa
Bugarite, namesto da se vo sojuz so „velikata osvoboditelka“, }e se frlat
vo skutovite ili na Anglija ili na drugite neprijateli na Rusija i na
slovenstvoto. Zna~i, pri sovremenata postavka na makedonskoto pra{awe,
nie o~ekuvavme za na{ ater Rusija so svoi nepromisleni postapki da se
otkaè od nejzinite interesi na Dale~niot Istok i zaedno so toa da
pretrpi poraz na Bliskiot Istok. Arno ama, ne bilo taka kako {to
mislevme nie.
I taka, neuspehot na vostanieto e jasen kako bel den. Toa od samiot
po~etok e postaveno na lo{a osnova: ne e op{tomakedonsko, tuku e
parcijalno, i ima bugarska boja. Vo nego imaat rakovodna uloga samo
Makedonskite Sloveni {to se vikaat Bugari. Inteligencijata ne samo na
drugite makedonski narodnosti, ami i na samite Makedonski Sloveni
be{e bez u~estvo vo upravata na komitetot. Komitetot kako trajna
organizacija, se pla{e{e da pu{ti kaj sebe ramnopravni ~lenovi od
drugite narodnosti, od Sloveni srbomani i grkomani, ili pak i samo so
srpsko i gr~ko obrazovanie, od strav negovite tajni da ne im stanat
dostapni na balkanskite dràvici. Organizacijata be{e i e zaviena vo
tajna, taka {to dolnite nejzini ~lenovi se slepi orudija za ispolnuvawe
samo na raboti diktirani od gorni pri~ini i interes. Tie pri~ini im se
poznati samo na nekolcina, tukure~i samozvanci ili slu~ajno isplivani
na povr{inata Makedonci. Tie lu|e se vr{itelite na sudbinite na
Makedonija. Nivnata dejnost ne podleì na kritika. Ako se osmeli nekoj da
ja kritikuva dejnosta na takvite lica, se re{ava da zagine od
Organizacijata. I takvata organizacija se vika idealna! Razbiram oti ne
site ~lenovi moàt da gi znaat site raboti. No ako i ima ograni~uvawa,
tie ograni~uvawa treba da bidat razumni. Vo Organizacijata treba da
bidat sosredoto~eni najdobrite inteligentni sili vo Makedonija. Treba
da ima lu|e {to moàt po{iroko da poglednat na pra{aweto i
nepristrasno i bez zanos da gi izmerat rezultatite na sekoj eden ~ekor na
komitetskite raboti.
Ima li ne{to sli~no vo Organizacijata? Koi se vo Bugarija glavnite
pretstavnici na Organizacijata? - Tatar~ev34 i Matov. 35
Moèbi i edniot i drugiot se lu|e so visok patriotizam i znaewe na
polo`bata vo Makedonija. No, tie se privrzanici na krajni merki, bez da
gledaat na politi~kata polo`ba. Posle, kako {to se gleda, tie ja mislat za
edinstveno pravilna gledna to~ka na pra{aweto za narodnosta na
Makedonskite Sloveni - bugarskata; a moè si mislat oti pra{aweto za
narodnosta na Makedoncite e vtorostepeno i lesno }e se razjasni so
osloboduvaweto na Makedonija. No, tie treba da ja gledaat vo idninata
realnosta, a ne toa {to im se bendisuva.
I site drugi rakovoditeli, kako Radev, 36 Stani{ev, 37 Karajovov38 i
dr. i dr., se od istata kategorija. Tie si mislea, dosta e edno izjavuvawe
oti Makedonija }e bide za Makedoncite.
Komitetot moè da se pofali i so poumereni rakovoditeli, no i tie
mislea oti spasenieto na Makedonija e samo vo duhovnoto obedinuvawe,
pa i gospodstvuvawe na Bugarite vo Makedonija.
Moè toj da se pofali i so lu|e {to sakaa duhovno da se oddelat
Makedoncite od Bugarite. No, tie lu|e ili se ograni~ija so izdavaweto na
nekolku kni{ki na makedonski jazik39, ili pak se ograni~ija so zboruvawe
makedonski doma ili so svoite zemjaci.40
I taka, bugarskata boja na dvièweto e glavnata pri~ina za
neuspehot. Ako e taka, toga{ {to se bara od makedonskata inteligencija za
da se olesnat nesre}ite na Makedoncite od sega{nata nesre}na avantura?
Prvoto ne{to {to se bara od nas e: da gi znaeme nu`dite na{i i na
na{iot narod.
Ne edna{ na mitinzite vo Sofija i vo drugite gradi{ta se imaat
primano rezolucii so izlagawa na nu`dite na Makedoncite. No tie
rezolucii se imaat primano vo Bugarija, pod vlijanieto na bugarskoto
op{testvo i od makedonskata emigracija vo Bugarija. Na tie mitinzi ne
be{e pretstaven siot makedonskoslovenski narod so negovata
inteligencija, zatoa rezoluciite bea i nepolni i ednostrani.
Makedonskiot narod ne tolku ima nu`da, barem sega-zasega, za
oficijalen jazik na mnozinstvoto, za general-gubernator od narodnosta so
mnozinstvo i za sloboden pe~at, kolku: za otstranuvawe ili paralizirawe
na dejnosta na nacionalnite i religioznite propagandi; za
otstranuvaweto na neprijatelstvoto me|u privrzanicite na raznite
nacionalni i religiozni propagandi; za otstranuvawe na taa nedoverba i
obosobenost {to e sega me|u makedonskata inteligencija vospitana vo
razni balkanski dràvici i im sluì na religiozno-nacionalnite
propagandi vo Makedonija; za oficijalno priznavawe na makedonskata
narodnost i za vnesuvawe na imeto „Makedonec“ vo nufuzite i vo drugite
oficijalni dokumenti na licata od slovensko poteklo vo Makedonija; ima
nu`da za zemji{ten del, kako {to na selanite im be{e dodelena zemja pri
ukinuvaweto na kreposni{tvoto vo Rusija, Galicija i vo dr. zemji. Tuka
doa|aat i cel red drugi reformi, vo koi vleguvaat i onie {to bea
izraboteni od ruskiot i avstro-ungarskiot ambasador vo Stambul i bea
primeni od N.I.V. sultanot. 41
Zada~ata na makedonskata inteligencija otsega natamu }e treba da
bide da se oddelat nagledno za site: za samite Makedonci, i za Turcija, i
za balkanskite dràvi i za golemite sili, interesite na Makedoncite od
interesite na drugite balkanski dràvi i narodi i da se izu~at podrobno
site pra{awa svrzani so izbavuvaweto na na{iot narod i na{ata
tatkovina od sega{nata golema nesre}a i so procvetot na na{iot narod vo
duhoven i vo materijalen odnos.
Taa zada~a e mnogu te{ka i bara golemi zaedni~ki usilbi. Zatoa
izu~uvaweto na taa zada~a i ispolnuvaweto nejzino baraat u~estvo na
site Makedonski Sloveni vo nea, bez razlika na verska i nacionalna boja.
Zatoa makedonskata inteligencija treba da prestane da se odnesuva me|u
sebe so nedoverba. Od propagandite vo koi sluì }e treba da bara
sloboda da se nao|a vo postojano op{tewe so inteligencijata i
op{testvoto od drugite propagandi. Vo slobodnite balkanski dràvici,
odvreme-navreme, makedonskata inteligencija, bez razlika na
propagandite, treba da organizira svoi makedonski sobiri, na koi }e se
razgleduvaat i }e se re{avaat pra{awa za duhovniot i nacionalniot
rascvet na Makedoncite. Makedonskata inteligencija sekoga{ koga e
nadvor od svoite oficijalni raboti treba da zboruva me|u sebe na
centralnoto makedonsko nare~je /vele{ko-prilepsko-bitolsko-ohridsko/,
koe }e treba da se vovede vo site religiozni i nacionalni propagandni i
turski u~ili{ta kako zadolìtelen predmet. Toa nare~je ima da bide
literaturen jazik na Makedoncite.
Ako religioznite i nacionalnite propagandi ne posakaat da go
vovedat na{iot jazik vo svoite u~ili{ta, se razbira deka samo tamu kade
{to ìveat Sloveni, i ako im zabranuvaat na svoite u~iteli i popovi da
drugaruvaat so makedonskata inteligencija i op{testvo od drugite
propagandi, toga{ makedonskata inteligencija i narodot, bez razlika na
propagandite, treba da iznajdat pat so koj{to }e moè da se kazni taa
propaganda. Ako taa propaganda se vospolzuva so spletkarewa protiv
nejzinite neprijateli, toga{ inteligencijata treba da mu go objasni na
narodot nedostojniot obraz na raboteweto na taa propaganda i da go
povika samiot da si gi brani ìvotnite svoi interesi. Ako narodniot
protest vo verskite i u~ili{nite raboti, vo koi op{tinite treba da se
priznaat slobodni, se pokaè od zainteresiranata propaganda kako bunt
so dràvna boja i se baraat dràvni merki protiv buntovnicite, toga{
narodot i inteligencijata treba da se obrnat kon konzulite, kako kon
arbitra`ni sudii.
Ako nekolku ili site propagandi se sprotistavat na tie na{i
barawa i nastojuvaat vo u~ili{tata i crkvite da se izu~uvaat i
pominuvaat samo jazicite na propagandite, toga{ da se prezemat op{ti i
energi~ni merki protiv site i religiozni i nacionalni propagandi vo
Makedonija.
Slobodata na sovesta e priznaena nasekade; taa e i }e bide
priznaena i kaj nas. Eksploatacijata na taa sloboda se progonuva nasekade
i treba da bide progonuvana i kaj nas. Jezuitite se isterani tukure~i od
site evropski zemji zatoa {to ja eksploatiraa narodnata sovest.
Crkovnite ordeni vo Francija se ograni~eni vo u~ili{nite raboti, oti so
niv zloupotrebuvaat. [to bilo nasekade vo Evropa, moè da bide i kaj
nas, vo Makedonija.
Sekoj }e ima pravo da ispoveduva i muslimanstvo i hristijanstvo vo
trite glavni formi: pravoslavjeto, katoli{tvoto i protestanstvoto.
Religioznite potrebi i ubeduvawa za site se neprikosnoveni. 42 No
religijata nikako ne treba da bide sredstvo za prestapni politi~ki i
nacionalni celi, kako {to e sega vo Makedonija.
Ako gi razgledame sega rasprostranetite vo Makedonija religiozni
propagandi, toga{ tamu }e gi najdeme religioznite propagandi vo pove}eto
slu~ai da sluàt kako orudie za nacionalni i politi~ki celi.
Protestantstvoto i katoli{tvoto vo Makedonija imaat samo
religiozni celi, oti pretstavnicite na ovie propagandi so uvaènie se
odnesuvaat sprema site i najdrobni nacionalni osobini na site
makedonski nacionalnosti. Ete zo{to nikoj nema pravo da se sprotivi
protiv rabotata na tie propagandi. 43
Pravoslavjeto - najstarata, najrasprostranetata i osnovnata
religija na site makedonski narodnosti, za soàluvawe, sosem ja zagubilo
od vidot svojata glavna cel da see bratstvo me|u narodite, da gi
oblagoroduva srcata na vernicite. Namesto tie blagorodni zada~i,
pravoslavjeto see samo razdor i omraza. Toa e sega samo najglavoto
sredstvo vo racete na razni propagandi so ~isto nacionalni i politi~ki
zada~i. Pravoslavjeto vo Makedonija sega do tolku e iskrivokol~eno {to i
ne moè da stanuva zbor za edna pravoslavna crkva, - sega tamu ima 3
crkvi, no ne pravoslavni, a: gr~ka, bugarska i srpska. Zo{to toa da bide
taka? Zar i crkvata ne treba da bide: Edina, Soborna, Vselenska i
Apostolska?
- Da. Crkvata treba da bide imeno Edina i Soborna, a ne srpska,
gr~ka i bugarska. Crkvata kaj nas si ja zagubila svojata glavna cel, pa zatoa
makedonskata inteligencija i narodot imaat polno pravo da gi upotrebat
site svoi sili za da ja li{at crkvata vo Makedonija od ~isto
nacionalnite celi i da i' gi vratat onie celi {to i' gi zapovedal nejze
nejziniot Boèstven Osnova~: da go propoveda evangelieto na site jazici,
t.e. na site narodi i nivnite jazici.
Ako religioznite propagandi se postaraat da mu popre~at na
zdruùvaweto na makedonskata inteligencija i makedonskiot narod me|u
sebe, toga{ prvoto ne{to {to }e potreba, toa e da se obrazuva vo
Makedonija: Edina, Soborna i Apostolska crkva, t.e. da se vostanovi
Ohridskata arhiepiskopija {to }e bide „Arhiepiskopija vseja Makedonii“.
Religioznite propagandi moàt da imaat ne{to protiv
zdruùvaweto na makedonskata inteligencija i narodot samo od
nacionalni pri~ini. Ako e taka, toga{ prirodno e oti so baraweto
crkovna reforma }e se soedini i baraweto u~ili{na reforma, t.e.
Arhiepiskopijata }e ja zeme vo svoi race u~ili{nata rabota i }e se
soobrazuva vo nea so narodnosta na svojata pastva; vo gr~kite eparhii i
parohii }e se u~i vo u~ili{teto i }e se sluì vo crkvata na gr~ki jazik; vo
vla{kite - na vla{ki; vo slovenskite - na makedonski.
Toga{ site nacionalni i religiozni propagandi, koi{to go cepea
narodot na razni grupi, neprijatelski edna kon druga, }e se otstranat i }e
nastapi mir za narodot, za Makedonija, za Turcija i za Evropa.
I vistina, odvaj li ima ne{to poarno od vakvoto svr{uvawe na
makedonskata kriza: za narodot toa e arno, bidej}i }e se oslobodi i od
intrigantite od razni narodnosti i }e se otkaè od razni poddupuvawa
{to go odvlekuvaat od negovite mirni raboti: crkvata }e go pomiri
neosnovanoto neprijatelstvo me|u raznite narodnosti.
Takviot izlez od krizata e ne{to najarno i za Turcija. Turskite
diplomati se laàt mnogu ako mislat deka pove}e }e ja za~uvaat Turcija vo
Evropa ako se pridrùvaat spored politikata: divide et impera. Dodeka
ima vo Makedonija po~va za nacionalni propagandi, dodeka ne se
otstranat pri~inite tu|ite dràvi da imaat vo Makedonija pove}e
vlijanie od samata Turcija, do toga{ Turcija }e ima samo rashod vo
Makedonija, a ne }e ima od nea nikakva polza, do toga{ sekoja minuta }e
treba da se pla{i da ne ja zagubi Makedonija; a ako se priznae oficijalno
oti vo Makedonija nema nekolku slovenski narodnosti, ami ima samo edna
oddelna, ni bugarska ni srpska, i ako se oddeli Makedonija vo samostojna
arhiepiskopija, naedna{ Turcija }e se oslobodi od me{aweto vo
makedonskite raboti od site 3 sosedni dràvi.
Na{ite nacionalni interesi & diktiraat na makedonskata
inteligencija i na makedonskiot narod da & se pomogne na Turcija da
izleze od ote`natata polo`ba vo koja{to ja kladoa religioznite i
nacionalnite propagandi vo Makedonija i dràvite zainteresirani za
niv. Nam ne ni treba prisoedinuvawe kon Bugarija, ni kon Srbija, ni kon
Grcija. Celosta na Turcija za nas e pova`na, otkolku za Rusija i za
Zapadna Evropa. Turcija e zemjata {to se nao|a vo najdobra geografska
polo`ba. Turskoto podanstvo i za~uvuvaweto na celosta na Turcija ni
dava pravo na Makedoncite niz cela Turcija da se polzuvame so pravoto
na gra|anstvo. A toa pravo moè da ni dade golema materijalna polza. Ete
zo{to makedonskata inteligencija, ako gi prou~i podrobno svoite
interesi, toga{ na prvo mesto treba da postavi i za sebe i za svojot
narod: so site svoi moralni sili da ja za~uva celosta na Turcija. Vo
zamena za toa nie }e imame lice i pravo da se nadevame od na{iot
velikodu{en gospodar da dobieme polna avtonomija vo crkovnoto i
u~ili{noto delo i polna ramnopravnost pred zakonot i vo mesnata
samouprava vo Makedonija. Takvata samouprava nikako ne e, opasna za
celosta na Turcija. Naprotiv, taa }e gi uredi odnosite me|u makedonskite
narodi44 za ve~ni vremiwa. 45
I taka, usilbite na makedonskata inteligencija i na narodot treba
da se obrnat kon nacionalnoto obedinuvawe na Makedonskite Sloveni vo
edno celo i na obedinuvawe na interesite na site makedonski narod.
Nacionalnoto i religioznoto neprijatelstvuvawe treba da stanat
samo eden àlen spomen. Solidarnata rabota na makedonskite narodnosti
treba da se obrne kon za~uvuvawe na celosta na Turcija. Vo zamena za toa
Turcija }e gi pro{iri pravata na site makedonski narodnosti pred
zakonot i vo administrativnoto upravuvawe i }e go pokrovitelstvuva
nacionalniot razvitok na site makedonski narodnosti.
Takvata mirna programa na Makedoncite }e sretne poddr{ka i
odobruvawe kaj golemite sili zainteresirani za za~uvuvaweto na celosta
na Turcija. Golemite sili }e & pomoàt na Turcija da se oddale~at site
nepravini za makedonskite narodnosti od nacionalnite i verskite
propagandi i da se obezbedi nivnoto samostojno postoewe i razvivawe.
Male~kite balkanski dràvici, {to se zainteresirani i gi
poddrùvaat propagandite, vo prvo vreme }e & se rasrdat na
Imperatorskata sultanska vlada zatoa {to }e im gi prese~e „vekovnite“
privilegii, no }e pomine vreme i tie }e se primirat so otstranuvaweto na
propagandite, za{to toa otstranuvawe }e bide vo nivna polza: }e
prestanat da gi pra}aat vo Makedonija svoite milioni frankovi, od koi za
niv nikoga{ nemalo i ne }e ima nikakva polza. Tie milioni ne samo {to se
propadnati dosega bez polza, no imaat poddrùvano neprijatelstvo pome|u
balkanskite dràvi, koga tie po svojata geografska blizost i ednakvite
interesi treba edna so druga da go pomagaat zaedni~koto ekonomsko
razvivawe.
Pogore, koga zboruvav za neuspehot na Vostanieto, jas rekov oti
neuspehot se dolì na negovata parcijalnost. Jas zboruvav oti koga se
pravi vostanie od imeto i vo polza na site makedonski narodnosti, toga{
za toa treba da se ima polnomo}nost i u~estvo na site narodnosti vo
organizacijata.
Sega, koga zboruvam jas za isteruvaweto na propagandite od
Makedonija, za primiruvaweto i obedinuvaweto na makedonskata
inteligencija i narodnostite, moè nekoj da si pomisli oti toa
obedinuvawe }e ni pomogne da se postigne edno op{to vostanie {to }e ima
pogolem uspeh. ]e pogre{i onoj {to }e napravi takov zaklu~ok.
Jas u{te pogore rekov oti nie sme zainteresirani za celosta na
Turcija. I vistina, kakva polza za nas od prisoedinuvaweto so Bugarija,
ili so Srbija ili so Grcija? Tie dràvi se pokulturni od nas, a kako takvi
samo tie }e imaat polza od prisoedinuvaweto na Makedonija kon niv.
Posle, takvoto prisoedinuvawe na cela Makedonija kon edna od
balkanskite dràvi~ki ne e vozmo`no - drugite dràvi~ki }e mu pre~at.
Vozmoèn e deleòt na Makedonija pome|u malite dràvi~ki ili
okupiraweto na Makedonija od Avstrija. No moè li da ima pogolema
nesre}a za Makedoncite od razdeluvaweto ili okupacijata?
Male~kite balkanski dràvi~ki bez ceremonija }e gi zemat vo svoi
race site dohodi od zavojuvanite delovi na Makedonija, a Makedoncite }e
se obrnat vo prosjaci, otkako }e si gi zagubat prvin svoite nacionalni
osobini.
Moè li da se pretskaè kakva }e bide sudbinata na Makedonija pod
Avstro-Ungarija: Bosna i Hercegovina jasno ni pokaùvaat oti ne }e
pominat ni 10 godini od avstriskata okupacija koga }e zafatat
Makedoncite, bez razlika na vera i narodnost da si gi ostavuvaat svoite
katovi i da se iseluvaat.
A ni prisoedinuvaweto kon edna od balkanskite dràvi~ki, {to ne e
nikojpat vozmo`no, ni deleweto ni okupacijata ne se vozmo`ni bez
revolucija odvnatre. I imaat li smisla tie revolucii koga }e ni go
obezbedi N. I. V. Sultanot nacionalnoto i religioznoto postoewe i }e ni
garantira ramnopravnost pred zakonot i vo oblasnata samouprava so
Turcite? A ima osnovi da misli oti Imperatorskata vlada e ispolneta so
dobri nameri za svoite makedonski narodnosti. Istorijata mu pomaga na
sekoj narod da si gi vidi gre{kite {to gi ima praveno i da se ~uva da ne
se povtoruvaat. Sega{noto vostanie e mnogu pou~no, kako za nas isto taka i
za Turcite. Jas ne moàm da dopu{tam Turcite da ne se pou~at od nego:
jasno e za sekoj, pa i za Turcite, oti Turcija ne moè pove}e da ja za~uva
Makedonija ako prodolùva so istata politika kon nas {to ja vode{e
dosega. Turcija ne moè da ja za~uva taa svoja provincija bez sodejstvoto
na mesnoto ìtelstvo. Samo vojskata ne e dosta, kako {to ne e dosta ni
zadovolstvoto na malcinstvoto od naselenieto. Turskoto gospodstvo vo
Makedonija }e se za~uva samo toga{ ako vo nea ima mnogubrojno naselenie
{to ja gleda svojata blagosostojba obezbedena samo pod vlasta na Turcija.
Toa naselenie }e ja pretstavuva glavnata opora na turskite interesi vo
Makedonija. A poddr{kata na mnozinstvoto Turcija }e ja dobie samo ako se
pogriì da vovede vo Makedonija vistinski reformi, sposobni navistina
da gi za~uvaat nacionalnite i religioznite interesi na podanicite,
nivnite gra|anski prava i snosnoto ekonomsko postoewe. Ako tie
potrebnosti na podanicite ne se za~uvaat i ako Turcija prodolùva da
bide neiskrena vo prilagaweto na reformite, toga{ od toa }e: nastrada
najmnogu pak taa: 1/ taa }e bide prinudena so sila da vovede nekoi
reformi, 2/ ako i potoa naselenieto ne bide ogradeno vo nacio~alno-
religiozen i ekonomski odnos, toga{ toa }e go iskoristat neprijatelite na
Turcija da napravat brkanica vo Makedonija za da lovat riba vo matna
voda.
I taka, prvoto ne{to {to }e treba makedonskata inteligencija da go
izvojuva toa e: otstranuvaweto na nedoverbata me|u inteligencijata so
razno nacionalno i religiozno obrazovanie; obedinuvaweto na taa
inteligencija kako vo samata Makedonija taka i zad nejzinite granici;
zaedni~koto opsuduvawe na op{tite interesi na Makedoncite;
otstranuvaweto na nacionalno-religioznata omraza; vospituvaweto na
Makedonskite Sloveni vo ~isto makedonski nacionalen duh;
zadolìtelnoto izu~uvawe na makedonskiot jazik i literatura vo sredno-
u~ebnite ustanovi vo gradovite so slovensko naselenie; obu~uvaweto vo
selskite u~ili{ta so slovensko naselenie na makedonski jazik. Vo
slovenskite sela vo crkvata slovenska bogoslu`ba. Ako ovie barawa
sretnat otpor od nekoja od propagandite, toga{ da se moli turskata vlada
i golemite sili da se oddale~at od Makedonija demoraliziruva~kite
propagandi, da se vostanovi Ohridskata arhiepiskopija, vo racete na koja
}e premine crkovno-u~ili{noto delo za site hristijanski narodnosti vo
Makedonija. Drugoto ne{to {to se bara od nas e da se obrneme kon na{ite
bra}a {to vojuvaat vo tatkovinata na{a da go poloàt oru`jeto46 za da im
se dade vozmo`nost na Rusija i na drugite sili da gi prezemat site merki
{to zavisat od niv za da se zadovolat site na{i religiozni, nacionalni i
ekonomski interesi.
Jasno mi e so kakvo negoduvawe }e se odnesat mnozina kon ovoj moj
predlog. Moè }e go nare~at i predavstvo. Moè da se najdat i lu|e {to }e
re~at oti treba da se mavnat od ovoj svet licata so takvi misli.
Koj kako saka neka re~e, neka misli i neka pravi protiv mene. Dolgot
kon narodot i tatkovinata mi diktiraat da se iskaàm vo takva smisla. Jas
sum edna{ uveren oti vo mojata postapka nema ni{to predavni~ko: 1/ oti
mislite, ne samo na privatni lica kako mene, no i na site Makedonci od
bojnoto pole i od Bugarija, i mislite, barawata i predlozite na celiot
bugarski narod i na bugarskata vlada ne se vo sostojba da gi izmenat
pogledite na golemite sili i na Rusija vrz potrebite na makedonskiot
narod; 2/ site usilbi ponatamu odvaj li }e go promenat povedenieto na
dràvite47 po na{eto pra{awe. Najmnogu {to moè da bide toa e -
evropska konferencija; no taa konferencija ne moè da se zafati porano
od proletta; i toa toga{ }e se zafati samo ako vostanieto toga{ bide
posilno od sega{noto. No moè li da se predvidi odot na vostanieto? Pak
i da se dopu{ti oti vostanieto toga{ }e bide i posilno od sega i }e ja
prinudi Evropa da svika evropska konferencija, moè li nekoj da
predre~e oti re{enijata na taa konferencija }e bidat vo na{a polza? -
Odvaj li.
Evropejcite dosega si imaat napraveno nepravilen zaklu~ok za
narodnosta na Makedoncite i ete zo{to poslednive, koi{to gi nosat na
svoj grb site te{kotii i nesre}i od sega{noto vostanie, }e imaat najmalku
polza od re{enieto na konferencijata. Treba da bideme slepi za da ne go
vidime toa {to e o~igledno. Na konferencijata }e se zemat cel red merki
vo polza na makedonskite narodnosti. No, koi se tie narodnosti? - Turci,
Bugari, Srbi, Grci, Vlasi, Arnauti.
Kogo treba da go brojat na konferencijata: Bugarinot, Srbinot,
Grkot? Kade e granicata me|u niv? Najposle, koj }e zasedava na taa
konferencija? Koj }e dava podatoci za makedonskite narodnosti i za
nivnite potrebi? Zar ne e jasno kako bel den oti pretstavnici od nas nema
da ima, oti }e gi re{avaat na{ite sudbini bez da ne pra{aat nas {to
barame nie, a zatoa }e gi pra{aat na{ite neprijateli {to imaat svoi
dràvi i svoi diplomati i koi }e ja izvle~at seta polza od na{ata
proleana krv?! 48
Ne, bra}a! Nikakva konferencija ne ne spasuva. Mnogu podobro }e
bide da im se doverime na najzainteresiranite dràvi za na{ite raboti,
osobeno na pravoslavna Rusija, koja{to gi znae ubavo na{ite potrebi, a ne
da se nadevame na samite sebe i na nekoi konferencii. Da be{e bilo taka
lesno i arno svikuvaweto na konferencija, i sega }e imavme drug na~in za
tretirawe na na{ite raboti i namesto Evropa da gi ostavi Rusija i
Avstrija da go re{avaat na{eto pra{awe - site evropski golemi sili }e
sakaa vo nego da igraat ednakva uloga. A {to mu pi{uva angliskiot
minister pretsedatel na kenterberiskiot arhiepiskop za politikata na
golemite sili vo ka{ite raboti: „U~estvoto na site sili vo
razre{uvaweto na makedonskoto pra{awe samo moè da go zadrì,
namesto da go zabrza, negovoto razre{uvawe. Vo dadeniov slu~aj najarno e
inicijativata i najglavnata uloga da e vo racete na najzainteresiranite
golemi dràvi, koi{to najarno gi znaat nu`dite na Makedoncite“. - Da, nie
treba da znaeme oti od u~estvoto na siot „koncert“ moè da se o~ekuva
golemo neblagozvu~je, pomal pritisok vrz Portata, otkolku {to moè da se
o~ekuva od rabotite na dvete najmnogu zainteresirani dràvi. Dràvite
razli~no gledaat na pra{aweto, a toa raznoglasje pre~i za ednodu{en
pritisok vrz Portata. Moè li da se misli oti na konferencijata }e ima
pogolemo ednoglasje od ona {to go gledame sega vo postapkite na dvete
zainteresirani dràvi?
Sega{nata konferencija }e bide vo sosem drugi uslovi od onie vo
koi{to rabote{e konferencijata pred poslednata rusko-turska vojna. 49
Sega{nata konferencija }e izigra samo vo polza na malite dràvi~ki {to
baraat za smetka na Makedoncite da si gi zasnovuvaat i pro{iruvaat
pravata na nivnite narodnosti. Ako e taka, a inaku ne moè ni da bide,
toga{ nalet neka mu e i konferencijata!
[tom e taka, toga{ nema smisla i ponatamo{noto sprotistavuvawe.
Znaete li {to mislat tie {to se za ponatamo{no sprotistavuvawe? - Edno
imaat nade` za zame{uvawe na silite; drugo, se nadevaat na
konferencija, i treto, velat deka ako ne bide ni ednoto ni drugoto, toga{
}e napravat Turcija ekonomski da propadne so dolgoto odrùvawe golema
vojska. Vedna{ se gleda oti dvete prvni nadeì ne }e bidat vo na{a polza.
A tretata u{te pomalku. Zo{to, }e pra{ate?
Evropa ima interes da se za~uva Turcija, ete zo{to }e & dava
sredstva za da se za~uva. A koj }e gi pla}a tie pari i procentite od niv? -
Pak nie. No, da pretpostavime oti turskoto ekonomsko razoruvawe ne }e se
odrazi na nas. No, ne e li jasno oti ako Turcija oslabne ekonomski - nie }e
oslabneme nekolku pati pove}e? Ne znaeme li nie oti seto vreme do koga
}e se prodolùva borbata so ~etite, turskiot asker }e grabi, }e siluva i }e
mu pravi sekakvi drugi pakosti na naselenieto? Narodot ne }e moè da si
ja vr{i svojata rabota, a, od druga strana, }e treba da gi rani gladnata
turska voska i ~etite?
Borbata ima ne tolku nacionalen, kolku religiozen karakter. Kako
takva, taa e opusto{uva~ka za nekolku pati pove}e od obi~nata vojna! Toa
opusto{uvawe ima smisla ako se ima nade` za uspeh. Seta na{a nade` e
vo evropskoto zame{uvawe. No jasno e oti takvo zame{uvawe nema da
dojde. Nie mislime oti Evropa }e se soàli nad mirnoto naselenie i
zaradi nego }e se zame{a vo na{ite raboti. No tokmu na{ite smetki ne im
davaat na evropejcite mo`nost da mu priteknat na pomo{ na mirnoto
naselenie. Evropejcite kaùvaat oti ne moàt da napravat ni{to, oti
sekoja merka od Evropa komitetot }e ja primi za zaostruvawe na negovata
agitacija.
Zna~i, do toga{ do koga }e prodolì dvièweto im nie ne moème
da o~ekuvame vistinsko zame{uvawe vo na{ite raboti i do toga{ na{iot
narod }e bide prinuden da trpi najgolemi bespolezni i besmisleni
nesre}i.
Vo takov slu~aj, ima li smisla ponatamo{nata borba? - Po moeto
mislewe, nema. Nie nemame izli{ni narodni sili za da gi prineseme na
`rtva za bugarskite, srpskite i gr~kite interesi, za{to sega{nata borba e
samo vo tu|a polza. Na{ite narodni sili se nu`ni i za kulturna borba.
Da go dopu{time i sprotivnoto, deka sega{nata borba najposle }e ja
prinudi Evropa da se zame{a vo turskite raboti i da ja prinudi Turcija
da im dade ramnopravnost na makedonskite narodi. Dali nie Makedoncite
/Slovenite/ vo takov slu~aj }e moème da se pozdravime so uspeh? Mislam,
ne. Ramnopravnosta }e bide za site narodi, pa i za Turcite, Grcite i dr. i
dr. Zna~i, na{ata krv se prolevala za pravata na tie narodnosti {to ili
si sedea mirno vo vreme na borbata ili bea protiv nas. Malku e toa {to
nie ja prolevavme krvta na na{iot narod za tu|ite, pa i za interesite na
na{ite neprijateli, no so na{ata krv i so razoruvaweto }e se
vospolzuvaat na{ite neprijateli od slobodnite dràvi~ki za da
prodolùvaat so svoite religiozni i nacionalni propagandi da ne delat
na sprotistaveni i neprijatelski lageri: Srbi, Grci i Bugari.
Po borbata na bojnoto pole }e nastapi vreme da se borime na
kulturna po~va, i vo toa vreme, namesto da imame mo`nost da gi polzuvame
plodovite od proleanata krv i da napreduvame kulturno, nie i toga{, kako
i sega, }e treba na na{a {teta da gi pomagame tu srpskite, tu gr~kite, tu
bugarskite interesi.
Pri takvata nacionalna razdvoenost i pri polnoto ekonomsko
razoruvawe besmisleni }e stanat sekakvi konferencii, zame{uvawa i
reformi, za{to site }e vodat kon eden dele` na Makedonija.
Po site tie pri~ini, kako i po polnata ubedenost vo toa oti ne samo
bespolezno i nevozmo`no e ponatamo{noto uspe{no sprotistavuvawe, jas
mislam deka na{ dolg e da ja zamolime makedonskata inteligencija {to
ima vlijanie vrz sega{noto dvièwe da go obrne svojot pogled kon
serioznosta na polo`bata, da go izmisli patot i site sredstva kolku {to
moè poskoro za da iskaè polna doverba sprema postapkite na
zainteresiranite golemi sili vo polza na Makedoncite i, otkako }e im
dade vetuvawe, da ja prekine ponatamo{nata borba, da gi zamoli da mu se
pomogne moralno i materijalno na postradanoto naselenie da se popravi;
da zamoli da se vovedat site predloèni reformi i tie {to }e najdat
silite za nu`no, kako pro{iruvawe na izraboteniot proekt; da se
otstranat propagandite i da se vostanovi Ohridskata arhiepiskopija so
crkovno-u~ili{nata avtonomija; amnestija na emigrantite i na site
~etnici; priznavawe na Slovenite vo Makedonija za oddelna narodnost:
Makedonci, i vnesuvawe na toa ime vo oficijalnite knigi itn.
So polnoto prekratuvawe na vostanieto }e se vostanovat me|u nas i
Turcite odnosi {to im odgovaraat i na na{ite i na nivnite interesi.
Toga{ }e se ima mo`nost da se vidi oti na{ite interesi se taka spleteni
so nivnite {to so zagubuvaweto na ednite gubat i drugite, a seta polza od
na{eto neprijatelstvuvawe ja izvlekuvaat treti, }e se re~e, malite
balkanski dràvi. Toa se gleda osobeno jasno od mo`nite posledici na
vostanieto, koi, za na{a i turska sre}a, ne posleduvaa. Zborot mi e za
deleweto na Makedonija me|u malite balkanski dràvi~ki.
Vostanieto se digna i ne razori i nas i turskata dràva. [tetata od
nego i za nas i za Turcija e ogromna, no pak pomala otkolku {to moè{e da
bide. Sre}a i za nas i za Turcija e {to me|u Bugarija i Srbija nema{e
nikakvo soglasuvawe po makedonskoto pra{awe. A takvo soglasuvawe
nema{e, za{to Bugarija misle{e da si ja prisoedini kon sebe cela
Makedonija sama, bez pomo{ na drugite sosedni i na golemite dràvi.
Bugarija se izlaga vo smetkata. Vo toa se sostoi na{ata sre}a i sre}ata na
Turcija. Bugarija do sega{noto vostanie nema{e politi~ki opit za
re{enieto na makedonskoto pra{awe, ete zo{to site manevri da se re{i
toa izlegoa jalovi. Bugarija dosega ne znae{e oti re{enieto na
makedonskoto pra{awe ne e isklu~ivo vo Sofija, ami kolku vo Sofija
tolku i vo Belgrad, t.e. vo soglasuvawata me|u Sofija i Belgrad. Toa
soglasuvawe dosega se smeta{e za dràvno predavstvo, no otkako
bugarskite diplomati si go ispitaa seto bessilie, i pri najgolemite svoi
usilbi sami da go re{at makedonskoto pra{awe, }e se najdat cel red
bugarski diplomati {to }e poglednat na toa soglasuvawe kako na
neizbe`no zlo. 50 Sega{niot politi~ki opit da be{e bil kaj Bugarite
ponapred, }e se pristape{e prvo kon razdeluvaweto na sferite za
vlijanieto vo Makedonija me|u Srbite i Bugarite, a posle, vo vreme na
vostanieto, srpskite i bugarskite vojski }e navlezea vo Makedonija. Takov
}e be{e izlezot od vostanieto pri pogolem opit me|u bugarskite
diplomati. Za na{a sre}a, ovojpat nie se izbavivme od deleòt na na{ata
tatkovina i Turcija od zagubuvaweto na edna od prekrasnite svoi
provincii.
Vostanieto ne go donese deleweto na Makedonija: toa e pozitivniot
rezultat od nego. No toa delewe sre}no e izbegnato samo od slu~ajnata
neopitnost na na{ite neprijateli. Deleweto ne zagrozuva u{te pove}e: vo
idnina od pogolemata opitnost na na{ite neprijateli: Bugarija moè da
sklu~i so Srbija dogovor za razdeluvawe na sferite za vlijanieto vo
Makedonija. Takvoto razdeluvawe na sferi za vlijanieto neminovno }e i'
donese dele` na Makedonija. 51 Ete zo{to, eden od najglavnite dolgovi na
makedonskata inteligencija e da se otstranat edna{ za sekoga{ od
Makedonija bugarskata i srpskata propaganda, da se osnova vo Makedonija
svoj duhoven centar za Makedoncite i toj centar, kako i samite Makedonci,
da nema nikakvo zemawe-davawe so sosednite balkanski dràvi i narodi.
Vo taa merka se sostoi predodvra}aweto na deleòt na Makedonija i
za~uvuvaweto na taa provincija za Turcija. Ottuka e jasno oti dobro
razbranite interesi na Turcite i na Makedoncite im diktiraat ne da si
gi tro{at nivnite sili vo me|usebna borba vo polza na zaedni~kite nivni
neprijateli, ami da si podadat eden na drug raka i da gi otstranat site
faktori {to im pre~at vo nivnite prijatelski odnosi i zaedni~ki
interesi.
So prekratuvaweto na vostanieto }e se zapo~ne vo Makedonija
mirna kulturna rabota. Taa }e bara od nas vo vospostavuvawe dobri
odnosi kon site narodnosti {to ja naseluvaat Makedonija. Na{ata
inteligencija dosega ne moè{e da vospostavi najpoèlni odnosi pome|u
nas i drugite makedonski narodnosti. Toa delumno ne zavise{e od nea.
Taka, odnosite na na{iot narod kon Turcite i muslimanite voop{to
pove}e zavise{e od poslednive otkolku od nas: ako muslimanite gledaa na
hristijanite kako na lu|e ramni na niv, toga{ nema somnenie oti ne samo
}e bea najarni odnosite me|u hristijanite i muslimanite, ami moè i da
nema{e vostanie. Za soàluvawe, muslimanite i do posledno vreme ne
moèa da se oslobodat od svojata stara predrasuda da gledaat na
hristijanite kako na podolna rasa od niv. ]e se nadevame oti turskata
vlada i turskata inteligencija }e se uverat vo seta {teta {to ja
pri~inuva takvata predrasuda i }e se potrudat da ja iskorenat i so toa ke
gi popravat odnosite me|u hristijanite i muslimanite.
Dobrite odnosi pome|u Grcite i nas Makedoncite /Slovenite/ pak
pove}e zavisat od prvite otkolku od nas. Za da se popravat tie, Grcite }e
treba da se otkaàt“ 52 od svojata „megali ideja i da i' go priznaat pravoto
na postoewe i na makedonskata narodnost redum so gr~kata vo Makedonija.
Osobeno Patrijar{ijata, kako ustanova vselenska, treba da prestane da
postapuva kako ustanova so gr~ki karakter. Taa treba sveto da gi ~uva
pravata na site hristijani, a ne da gi `rtvuva pravata na ednite vo polza
na drugite. Osobeno e nu`no Patrijar{ijata sveto da go ~uva pravoto na
nacionalnoto postoewe na seta svoja pastva. Toga{ }e se izbegne
konfliktot pome|u i Grcite i Makedoncite, za{to poslednive ne baraat
tie {to zboruvaat gr~ki da imaat vo svoite crkvi staromakedonski jazik53
a vo u~ili{tata sega{niot makedonski jazik, ami toa se bara samo za onie
{to zboruvaat makedonski. Ako pak Patrijar{ijata go prodolì
progonuvaweto na makedonskiot jazik me|u Makedoncite i namesto nego go
propagira gr~kiot jazik, so toa }e gi natera Makedoncite da gledaat na nea
kako na orudie na gr~kata nacionalna propaganda. Vo takov slu~aj i Grcite
i Patrijar{ijata }e ni se objavat za neprijateli na na{ata narodnost i
na{ svet dolg }e ni bide da gi odbieme site gr~ki napadi na na{ata
narodnost. 54 Za taa borba me|u hristijani nie ja simnuvame od sebe
odgovornosta na Grcite i Patrijar{ijata, bidej}i nie vo toj slu~aj ne
napa|ame, ami se branime od tu|i napadi.
Najarni moàt i treba da ni bidat odnosite so Vlasite. Na{ite
interesi nikade ne se presre}avaat so vla{kite. Vlasite pove}e ìveat
vo gradovite i se trgovci, a nie pove}e sme vo selata i sme selski
stopani. Onie od Vlasite {to ìveat vo selata, se zanimavaat so
ov~arstvo. Vlasite i na{iot narod se razlikuvaat po jazikot, nosijata,
karakterot, taka {to nikojpat Vlasite ne moàt da pretendiraat na na{i
sela; isto taka nikojpat nie ne sme kaùvale oti vla{kite sela se na{i.
Me|u nas i Vlasite nema nikakvo istorisko nedorazbirawe. Vlasite
nikojpat ne imale nikakva vlast nad nas i nikojpat ne ni storile nikakva
pakost. Isto taka, tie nemaat ni{to pateno od nas. Obratno, u{te od
srednite vekovi i me|u nas i Vlasite imalo sekojpat soglasnost. Vrz takva
po~va moè da se razvie najsrde~na dru`ba pome|u nas i Vlasite. Taa
dru`ba treba da pu{ti dlaboki koreni pome|u dvata bratski naroda za da
im dade mo`nost raka za raka da odat po te{kiot pat na kulturniot
progres. 55
[tom }e se ustanovat pravilni odnosi pome|u nas i drugite
makedonski - hristijanski i muslimanski narodnosti, {tom }e se priznae
na{ata narodnost od vladata na N.C.V. Sultanot, }e se vnese vo nufuzite
imeto Makedonec, }e se napravat prvite postapki za na{eto nacionalno i
religiozno osloboduvawe od propagandite i }e se vovedat politi~kite
preobrazuvawa predvideni od reformatorskite sili, {tom }e se
prezemat merki za ekonomskoto popravuvawe na na{ite selski stopani, pa
i do voveduvaweto na site tie podobruvawa vo na{eto nacionalno
religiozno i ekonomsko ìveewe, nie - makedonskata inteligencija }e
treba da napravime u{te edno, a toa }e bide i najva`noto: da gi vloìme
site svoi fizi~ki, intelektualni i moralni sili vo na{ata nacionalna
prerodba.
Poslednoto vostanie ni pokaà oti ovoj pat po koj{to odevme sega e
pogre{en i opasen. Toj bara{e mnogu `rtvi, a dava{e malku polza.
Revolucijata ne kompromitira pred na{ata vlada i ne ne pretstavi vo
dobra boja pred evropskiot svet. No vo se toa nie sme malku krivi. Od
edna strana, ne poddupuvaa kon vostanie, od druga nie sme mlad narod i se
zanesovme so eden nezrel potfat. Kako mladite lu|e {to vo raboteweto
pretpo~itaat skokovi namesto postepeno, no postojano rabotewe vo eden
ist pravec, i mladite narodi gi pretpo~itaat skokovite pred postojanata
uporna rabota vo eden ist pravec. Dosega{noto na{e rabotewe, osobeno
vostanieto, be{e neobmislena mlade{ka rabota, no toa ni se prostuva,
edno, za{to dosega nie bevme mlad narod {to odvaj se proniknuva so
svoeto nacionalno samosoznanie, a drugo, za{to dosega, ne ìveej}i kako
oddelna nacionalno-religiozna edinica, se nao|avme pod vlijanieto na
razni nacionalni i religiozni propagandi. No toa {to ni se pro{tava{e
dosega, ne moè da ni se oprosti za napred.
Sega nie ne moème pove}e da gledame na sebe i na svojot narod
kako na eden nedorasten narod bez politi~ki opit. Nie pominavme vo
svoeto istorisko razvivawe ve}e va`ni stadiumi {to moàt da
pretstavuvaat epoha vo istorijata na koj i da e narod. A novata epoha ni
nalaga nam nova potreba - kulturno rabotewe.
Dosega rabote{e narodot so inteligencijata; zadru`no, no
raboteweto be{e raspredeleno neednakvo: narodot se javuva{e
ispolnuva~ na planovite na inteligencijata, koga poslednava ne prave{e
ni{to pove}e od sostavuvawe planovi ili organizirawe revolucionerno
dvièwe.
Organizatorskata rabota e pak rabota, no ne moè da se re~e deka e
od te{kite. Podgotvuvaweto revolucija e rabota {to moèbi bara
umstveno rabotewe, no toa rabotewe ne e tolku ma~no i tolku ceneto kolku
{to si mislat revolucionerite - mladata na{ inteligencija.
Podgotvuvaweto na edno vostanie se prodolùva 5-10 godini i posle site
zame{ani vo nego ili umiraat ili pak, ako ostanat ìvi, treba da ostanat
bez ni{to i da si izberat nekoja druga rabota {to }e treba da ja zafatat
odnovo i za koja moèbi i ne se sosem podgotveni. Organizatorskata
rabota ne e tolku ma~na zatoa {to organizatorite ~esto, mislej}i oti
nivniot ìvot e povaèn od ìvotot na selanite, gi postavuvaa na
najma~nite raboti prostite rabotnici ili narodot. Zatoa
organizatorskata rabota, od edna strana, e rabota za eden ~ovek {to go
pretpo~ita privremenoto napregnuvawe na silite pred postojaniot uporen
i ma~en trud; od druga strana, taa e i nemoralna, za{to vo nea ~ovek ne
`rtvuva vo polza na op{testvoto, na narodot svoj ili na ~ove{tinata, a so
narodot pravi opiti za svoite fantasti~ni planovi. Makedonska
inteligencijo! Vreme e da se pomisli deka e gre{no da se pravi opit so
tu|i ~ove~ki ìvoti za na{ite fantasti~ni planovi.
No, so toa jas ne sakam da kaàm nie da prestanem da idealizirame
i da ìveeme so narodni ideali. Ne! Nie ne moème da ìveeme bez
ideali: samo na{ite ideali otsega }e treba da bidat po~isti od
ponapre{nite Otsega nie }e treba so na{ata patriotska rabata da
iskupuvame na{ite grevovi pred na{iot narod. Otsega nie }e treba da se
`rtvuvame za negovite interesi i so toa da mu otplatime za negovata vera
vo nas i za negovoto poslu{no i to~no ispolnuvawe na planovite na
organizacijata. Kako moè na{ata inteligencija da se oddolì pred
na{iot narod za dadenite od nego `rtvi? Na toa pra{awe jas odgovoriv
koga zboruvav pogore za borbata so propagandite i za postavuvawe na
na{iot narod vo dobri odnosi sprema site makedonski narodnosti.
No glavno, kako {to napomnav pak pogore, }e mu se pomogne na na{iot
narod so kulturno rabotewe, a najpove}e so prosvetuvaweto.
Naukata i literaturata se najva`niot faktor za razvivaweto na
eden narod kako narod. Po stepenot na razvivaweto na naukata i
literaturata kaj eden narod se meri negovata kultura i po niv se delat
narodite: na kulturni i nekulturni; kulturnite narodi vladeat, a
nekulturnite robuvaat. Samo so znaewe i prosvetuvawe, samo so kulturna
rabota }e moè na{ata inteligencija da gi popravi i da gi iskupi svoite
gre{ki pred na{iot narod.
]e re~at nekoi oti kulturnata rabota e vozmo`na samo koga ima
politi~ka sloboda; bez nea taa e nevozmo`na. - Vistina, vo taa zabele{ka
ima eden del vistina, no samo eden del. Glavniot uslov za kulturna
rabota ne e polnata politi~ka sloboda, a moralnata vospitanost na
narodot i na negovata inteligencija, soznavaweto na moralniot dolg pred
narodot kaj sekoj ~len na toj narod. Polnata politi~ka sloboda ne ~ini za
ni{to, ako eden ~ovek ne soznava oti negoviot ~ove~ki dolg, negoviot dolg
pred svojata tatkovina i svojot narod e: trud, trud i pak trud. Slobodata
~ini samo za polzuvawe na rezultatite od svojot trud, no ne tolku za
samiot trud. A za da moè ~ovek da gi polzuva rezultatite od svojot trud,
treba prvo da se potrudi. Da rabrti i da se trudi moè ~ovek i pri
postesneti politi~ki uslovi.
Za da si ja o~istime sovesta pred narodot na{ za dadenite od nego
`rtvi, treba, zna~i, da se zafatime za kulturna rabota. A pri toa da go
cenime svoeto rabotewe ne po nadvore{niot negov vid, a po negovata
vrednost, a cenata na trudot se meri so potrebnite za nego sili. Ako
gledame taka na trudot i ako iskreno sakame da se oddolìme pred na{iot
narod, toga{ ne }e se izvinuvame deka nema po~va za kulturno rabotewe.
Po~va za nego ima, no nema sakawe. Pri sakaweto, ako ne }e moème da
pe~atime mnogu raboti na na{iot jazik, zatoa pak na{ata inteligencija }e
moè da posluì kako ìva narodna enciklopedija vo koja }e se imaat
to~ni i provereni informacii po site oddeli na naukata i literaturata.
No to~ni i provereni informacii se dobivaat pri mnogugodi{no
uporno rabotewe, i toa koga se raboti so svesta deka so raboteweto se
ispolnuva dolgot kon tatkovinata i kon svojot narod. A takvoto
mnogugodi{no uporno rabotewe e popolezno poma~no i pomoralno od
revolucirnernoto. Toa e porazumno.
Polzata za narodot od nau~noto rabotewe na na{ata inteligencija
}e se vidi od toa {to na{iot narod sam so svoi o~i }e moè da pogledne
na sebe i na drugite narodi, }e gi izu~i svoite i tu|ite dostoinstva i
nedostatoci. Eden prosveten narod mrè da se sramni so eden umen ~ovek;
zatoa na{ dolg e da gi vloìme site svoi sili so svoeto raboterwe da go
prosvetime na{iot narod.
Kulturnoto rabotewe e poma~no od revolucionernoto, za{to prvoto
e umstveno, a vtoroto pove}e fizi~ko. Za ilustracija zemete go
izu~uvaweto na klasi~nite i novite jazici i korespondencijata na
komitetot ili raspredeluvaweto na ~etite. Revolucionernata dejnost e
privremena i razru{uva~ka, a ne ve~na, soyiduva~ka. A kulturniot ~ovek,
za da ima pravo da se nare~uva takov, treba da gradi, a ne da ru{i. Za da
bide gradbata zdrava treba temelot da i' bide ubav. Zatoa ~ovek ne treba,
samo za olesnuvawe na svojata rabota, negativno da se odnesuva kon mnogu
nauki ma~ni, kako starite jazici, no {to pretstavuvaat osnova za mnogu
pozitivni informacii i nauki. Celta da se dobijat pozitivni podatoci od
site oddeli na naukata, ne samo za nas li~no, a kako narodni ~lenovi, }e
treba da go natera sekogo od nas da gi posveti svoite sili, seto svoe
slobodno vreme za izu~uvawe na site tie nauki {to se najnu`ni za na{iot
narod i {to baraat najmnogu rabota, za{to za polesnite sekojpat }e se
najdat dosta dobrovolci. Nie ako sakame da imame ~ista sovest pred
na{iot narod i pred sebe, treba da gi zememe na sebe i najma~nite nau~ni
raboti za da mu pomogneme, a ne da se izgovarame, izbiraj}i go najlesnoto,
deka nemame sposobnosti ili vle~ewe za onie nauki {to baraat najmnogu
trud i èlba za rabrta. 56
Kulturnoto rabotewe e pomoralno od revolucionernoto, za{to so
prvoto inteligencijata se ~ini vistinski sluga na svojot narod, a so
revolucijata taa se obrnuva vo nemilosrden eksperimentator.
Inajposle, kulturnoto rabotewe e razumno. Inteligencijata so nego
gi razjasnuva najva`nite pra{awa za sebe i za narodot. A najva`ni se tie
pra{awa {to se vrzani so narodnoto samosoznanie.
Vo posledno vreme nie istapivme so barawe politi~ka sloboda, bez
da se dopra{ame dali sme nie dozreani za nea i dali sega toa ni e
najnu`noto? Na{ite posledni barawa kolku se pravilni ili ne, ne zemam
da gi re{avam. Za mene e pova`no pra{aweto za na{ata nacionalno
religiozna i ekonomska prerodba; a toa moè da stane samo so
izu~uvaweto na svojot narod, prvo kako oddelna edinka, posle vo vrska so
drugite Makedonski i balkanski narodi i najposle kako ~len na
slovenskata familija narodnosti. Takvoto izu~uvawe }e vnese razumnost
vo na{ite odnosi kon site spomenati narodi.
Ete pribli`no kakvo moè da bide najglavnoto rabotewe na
makedonskata inteligencija za da se popravat site gre{ki napraveni so
poslednoto vostanie.
I taka, raboteweto na{e }e treba da bide vrz po~vata na narodnoto
prosvetuvawe: mirno, legalno, evoluciono; toa }e ima za cel
inteligencijata da bide vistinska sluginka na narodot, a ne naopaku. No za
da bide taa slu`ba blagodatna, nam }e ni treba da sozdademe narodni
sluìteli, narodna inteligencija {to }e mu gi posveti site svoi sili na
narodnoto blago. Ni treba inteligencija so jasna svest za moralniot dolg
na ~ovekot pred negovata tatkovina i negoviot narod. Ni treba
inteligencija moralno i umestveno sovr{ena.
Sega{nata na{a inteligencija treba da go posveti seto svoe
rabotewe nad moralnoto i umstvenoto usovr{uvawe na svojot narod i
sozdavawe na edna idealna makedonska inteligencija.
Ako ovoj dolg se osoznae, ako obedinuvaweto na na{ata
inteligencija so bugarsko, srpsko i gr~ko obrazovanie se postigne, ako se
paralizira raboteweto na propagandite i se uspee tie sosem da se
otstranat od Makedonija, ako se ustanovat dobri odnosi kon site
makedonski narodnosti i se podobri politi~kata i materijalnata sostojba
na Makedoncite, toga{, pri site dadeni `rtvi, }e moème, pokraj drugoto,
da bideme zadovolni od edno: vostanieto ni gi otvori o~ite za gre{niot
pat po koj{to odevme dosega, po koj{to }e odevme i za napred, i bez
vostanieto sami }e podgotvevme po~va za dele`; toa ni gi otvori o~ite za
mnogu na{i nu`di {to i ne gi pretpostavuvavme ponapred.
Dajboè, sega{noto vostanie da ni posluì kako eden urok za na{iot
narod, urok za site nas Makedoncite, bez razlika kade sme se obrazuvale i
kako dosega sme se vikale. Dajboè, sega proleanata krv da posluì kako
zavet me|u ìvite, koi {to se dol`ni pred taa krv da se zakolnat za edna
zaedni~ka kulturna rabota, za polza i sre}a na na{ata zaedni~ka mnogu
napatena tatkovina - Makedonija.
*.
Pro~itano na 21 septemvri ovaa godina pa 1-ta sednica na petrogradskoto Makedonsko nau~no-
literaturno drugarstvo „Sv. Kliment“.
11.
Najgolemiot gr~ki ostrov Krit vo 1897 god. uspea da dobie avtonomna uprava vo granicite na
Otomanskata Imperija.
12.
Misirkov go ~ital ovoj tekst vo Drugarstvoto na 21 septemvri 1903 god., pred donesuvaweto na
Mirc{tegskata programa za reforma, no toj budno gi sledel site nejzini podgotovki. Soop{tenieto na ruskata
vlada od 11.9.1903 god. so svojata energi~na poraka go izrazuva tvrdiot stav na Rusija protiv Vostanieto vo
Makedonija i za akcija na golemite sili za reformi.
13.
Verojatno se misli na Promemorijata na Rusija i Avstro-Ungarija od 15.9.1903 god. {to bila
ispratena ne samo do potpisni~kite na Berlinskiot dogovor, tuku i do turskata i do bugarskata vlada, bidej}i
poslednive vsu{nost go spre~uvale ispolnuvaweto na Fevruarskite reformi, pa duri se obvinuvale deka
pridonesle za krevaweto na Vostanieto vo Makedonija.
14.
Pismo do poglavarot na anglikanskata crkva vo Kanterberi.
15.
I.A. Zinovjev vo toa vreme e ruski diplomatski pretstavnik pri Visokata porta vo Carigrad.
16.
Hajnrih Kali~e toga{ be{e avstro-ungarski ambasador pri Visokata porta vo Carigrad.
17.
Kako pretsedatel na Tajniot makedonsko-odrinski kruòk vo Peterburg (natamu: TMOK), pa so toa i
vo TMORO, Misirkoa ne e i ne moèl da bide protiv revolucijata kako metod (vpro~em, toj i samiot smeta deka
rezultatite moèle da se postignat i „so ve{ti, mali narodni dvièwa“!), no kategori~ki se izjasnuva protiv
Vostanieto vo toj moment, kako poradi o~evidniot neuspe{en kraj, so site narodni stradawa, taka i osobeno
poradi realnite opasnosti za raspar~uvaqe i zagrabuvawe na Makedonija od sosedite.
18.
Ne e sosem to~no deka srpskite pretenzii za Makedonija se pojavile duri po Berlinskiot kongres vo
1878 god., bidej}i organizirana i od dràvata rakovodena srpska propaganda vo Makedonija se pojavi u{te po
Gara{aninovoto „Na~ertanie“ (1844) i se izrazi vo 60-tite godini na minatiot vek. Berlinskiot kongres i
osobeno Srpsko-bugarskata vojna (1885) samo u{te pove}e ja naso~ija Srbija kon jug.
19.
Dodeka vo Makedonija bea otvoreni srpski i gr~ki konzulati, bidej}i Bugarija vo toa vreme u{te
be{e vazalno kneèvstvo na Turcija, vo makedonskite gradovi Solun, Skopje, Bitola i Seres bea otvoreni
bugarski trgovski agentstva {to vsu{nost ja vr{ea istata rabota na konzulatite i zaedno so egzarhiskite
mitropoliti ja rakovodea bugarskata nacionalisti~ka propaganda.
20.
Se misli na Rusko-turskata vojna od 1877-1878 god.
21.
Vo svoeto spisanie „Vardar (1905) Misirkov go izmenuva redot na pojavuvaweto na teoriite za
narodnosta na Makedoncite: tamu pi{uva, deka najprvin se oformila bugarskata, posle gr~kata i najnazad
srpskata. Makedonskata teorija voop{to ne ja priklu~uva kon ovoj redosled, kako ne{to {to e avtohton razvitok
i nadvor od propagandite.
22.
Pod ova ime Misirkov ja podrazbira Organizacijata kako celina, a ne samo nejziniot CK.
23.
Konstatacijava na Misirkov e mo{ne kategori~na, no vo nea ima i eden del vistina. Vpro~em, site
osloboditelni dvièwa vo svetot se potpiraat i vrz nekoi stranski sili i pritoa naj~esto gi koristat
teritoriite na svoite sosedi. Toa go napravi i TMORO. A K. Misirkov, ne samo kako ~len - osnova~ i eden od
rakovoditelite na edna zna~ajna filijala na TMORO vo Peterburg, tuku i kako li~en u~esnik i nabquduva~ na
ovie nastani, ima{e moralno pravo i op{testvena odgovornost da go iznese svoeto mislewe za najva`nite
pra{awa vo toj istoriski moment. Nema somnenie deka, i pokraj site zaslugi i zna~eweto {to go ima vo
makedonskata istorija, ovaa organizacija ima{e i svoi slabosti, za koi ne od dene{no, tuku od toga{no
gledi{te, prv i najargumentirano progovori tokmu K.P. Misirkov. Vistina, nekoi seriozni zabele{ki napravija
i P. Bo{wakov (1902), i St. J. Dedov (1902), pa i nekoi od najistaknatite revolucioneri, no site tie brzo i
mo{ne uspe{no bivaa neutralizirani. Verojatno najpravdiva ocenka na slabostite na TMORO napravi Vtoriot
okruèn kongres vo Solun /1905/, neposredno pred odrùvaweto na Rilskiot kongres na Organizacijata.
Misirkov ne be{e i ne moè{e da bide protiv samata TMORO, no toj mnogu prodorno, u{te vo samiot tek na
nastanite, gi sogleda slabostite {to zagrièno i gi potsiluvaa nekoi zainteresirani stranski faktori, ne
odbiraj}i pritoa metodi i sredstva.
24.
Prou~uvaweto na arhivskata dokumentacija i toga{niot dneven i periodi~en pe~at napolno ja
potvrduva Misirkovata misla: na TMORO vo stranstvo i se dava{e glavno „bugarska“ boja, iako pogolemiot del
od makedonskite rakovoditeli uporno se trudea da go osporat toa.
25.
Simeon Radev /1879-1967/ od Resen e eden od istaknatnte makedonski ùrnalisti do 1903 god., a
potoa viden bugarski publicist, istoriograf i diplomat. Kako student vo @eneva i blizok do CK na TMORO,
pritoa i privrzanik na B. Sarafov, toj go izdava tamu (na francuski jazik) vesnikot „L' Effort“/1900-1901/, a po
diplomiraweto vo Pariz go redaktira vesnikot „Mouvement Macedonien“ /1902-1903/.
26.
Vesnikot „Pravo“ (2.11.1894 - 13.3.1903) se pe~ati vo Sofija, prvin kako „Organ na politi~kite i
duhovnite interesi na bugarkoto naselenie vo Turcija“, a zavr{uva kako „organ na makedonsko-odrinskite
interesi“.
27.
A.A.Rostkovski (1860-1903) be{e ruski konzul vo Bitola od 1895 god. Prvpat se sre}avaat so
Misirkov pri nivniot zaedni~ki nastap so referati za Makedonija vo Imperatorskoto rusko geografsko
dru{tvo vo S.-Peterburg vo dekemvri 1897 god., koga K. P. Misirkov {totuku se zapi{a kako student. Vo 1902
god., koga Krste dojde vo Bitola, stana i doma{en u~itel na konzulovite deca, a na 26.7.1903 god. (st.stil) toj mu
be{e edinstveniot svedok pri ubistvoto i zaedno so negovoto telo mora{e da ja napu{ti Makedonija i otide vo
Odesa, a ottamu vo Peterburg.
28.
Do toa vreme so Sofija izleguvaa dva vesnika so naslovot „Avtonomija“: prviot kako „organ na
politi~kite interesi na hristijanskoto naselenie vo Turcija“ (1898-1902), a vtoriot kako „zadgrani~en list na
Vnatre{nata makedonsko-odrinska organizacija“ (I -16.7.1903). Misirkov verojatno go ima predvid vtoriov.
29.
Ilindenskoto vostanie nesomneno be{e ve{to odnadvor inspirirano pri {to bea privle~eni za
nego i predani pretstavnici na samostojnata makedonska osloboditelna borba, no narodot, kako {to veli
N.Vapcarov, „si vlea svoja sodrìna“ i sozdade epopeja {to stana ugled i pottik za idnite revolucionerni
podvizi.
30.
Vo Isto~na Rumelija (Ju`na Bugarija) vo toa vreme ìveeja Bugari, Grci i Turci, pa se priznavaa i
site ovie jazici, no po prisoedinuvaweto kon Bugarija postepeno Grcite i Turcite re~isi napolno bea iseleni.
31.
Karavla{ko vsu{nost e samo eden del od dene{na Romanija. Po obedinuvaweto na Karavla{ko i
Moldavija (1859) se sozdade dràvata {to go dobi imeto Romanija (1861), no Misirkov go upotrebuva
trdicionalnoto narodno ime {to e za~uvano i do deneska vo Makedonija.
32.
Trojniot sojuz e voenopoliti~ki blok na Germanija, Avstro-Ungarija i Italija, dogovoren vo Viena vo
1882 god. i naso~en glavno protiv Francija i Rusija za raspredelba na svetot. Se rasturi so vleguvaweto na
Italija vo Prvata svetska vojna (1915) na stranata na Antantata (so Anglija, Francija i Rusija).
33.
V.F.Ma{kov be{e ruski konzul vo Skopje do krajot na mart 1903 god.
34.
D-r Hristo Tatar~ev (1869-1952) od Resen e eden od osnova~ite i prv pretsedatel na Centralniot
makedonski revolucioneren komitet vo Solun (1893). Po vra}aweto od maloaziskiot zatvor (1901-1902) stanuva
~len na Zadgrani~noto pretstavni{tvo na TMORO vo Sofija.
35.
Hristo A. Matov (1872-1922) od Struga e eden od najistaknatite dejci na TMORO i teoreti~ari na
makedonskata osloboditelna borba, vo toa vreme e „zadgrani~en pretstavnik“ na Organizacijata vo Sofija.
36.
Se odnesuva za spomnatiot ve}e Simeon Radev.
37.
In`. Hristo Stani{ev e ~len na VMOK vo Sofija, a po rascepot na „vrhovistite“ (1902) stana
pretsedatel na Vrhovniot komitet {to go poddrùva{e CK na TMORO i izdava{e i svoj vesnik pod istoto ime
„Reformi“.
38.
Toma Karajovov od Skopje be{e eden od ~lenovite na Tajniot makedonski komitet vo Sofija (1885-
1886), a od 1895 god. eden od ~lenovite na VMOK. Vo 1903 se vbrojuva{e me|u aktivnite publicisti od
Makedonija.
39.
Osven V.^ ernodrinski, koj vpro~em i ne be{e visok funkcioner na Organizacijata, ne ni e poznato
nekoj od rakovodnite funkcioneri da izdaval kni{ki na makedonski jazik. Dramski tekstovi na makedonski vo
toa vreme izveduva{e teatarot na êrnodrinski, pa i dramata „Revolucioneri“ od D.Haxidinev. M.K.Cepenkov
vo prodolènija (vo vesnik) ja objavuva{e svojata drama „Crne Vojvoda“, dodeka pred toa kako oddelno izdanie
be{e pe~atena dramata „Prilepski svetci“ od A.Stra{imirov.
40.
Poznato e deka mesnite vojvodi sekoga{ si zboruvale samo na maj~iniot jazik, a se znae deka, na pr.,
D. Gruev so Makedoncite si zboruval samo na makedonski. Taka pravele i drugi revolucioneri, pa i \.Petrov.
41.
Iako Misirkov ne moè da se re~e deka bil socijalist po vospitanieto, sepak negoviot metod na
tretiraweto na istorijata i sovremenata polo`ba na Makedonija ne e daleku od socijalisti~kata. Zatoa toj i ne
gleda vistinski reformi - bez seriozni zafati vo ekonomsko-socijalnata struktura vo Makedonija, zatoa ne
moàt da go zadovolat Fevruarskite reformi, kako {to ne }e go zadovolat ni Mirc{tegsknte, kako kako po~etok
uslovno gi prifa}a.
42.
Ne samo vo pogled na jazikot i verata, tuku i voop{to programata na Misirkov (a toa zna~i i
programata na MNLD) se karakterizira so eden poln demokratizam, vo koja{to ne se ~uvstvuva nekakov
nacionalizam ili {ovinizam sprema sosednite narodi, u{te pomalku sprema drugite narodnosti {to ìveat vo
Makedonija.
43.
Misirkov ne im se sprotistavuva na katolicizmot i protestantizmot i od ~isto prakti~ni pri~ini:
ovie granki na hristijanstvoto ne bea dràvna religija na niedna od pretendentkite za Makedonija, pa
sledstveno i ne bea vo direktna usluga na zavojuva~kite planovi na sosedite, dodeka toj saka{e da gi gleda vo
Evropska Turcija i interesite na golemite katoli~ki i protestantski dràvi za da ne se ostane samo na
ednostran~ivo vlijanie.
44.
Karakteristi~no e deka vo prviot prilog od knigata Misirkov redovno upotrebuva „makedonski
narodi“, „makedonski narodnosti“ i „Makedonci“ za ozna~uvawe na site ìteli na Makedonija, dodeka so
„Makedonski Sloveni“ (kako {to pi{uva{e, na pr., i P.Draganov) gi ozna~uva pripadnicite na makedonskata
nacija, Makedoncite.
45.
K.Misirkov sosema pravilko, pet godini pred J.Sandanski, i toa so kompleksna razrabotka na
pra{aweto, go sogleda zna~eweto na za~uvuvaweto na celosta na Turcija za bezbedniot nacionalen razvitok na
makedonskiot narod vo izvesen period. Vakvata programa (bliska i na ruskata politnka - zaradi drugi celi i
interesi) navistina sretna èstok otpor od strana na Organizacijata. Toa be{e provocirano i so intrigite na
Sofija vo vrska so pregovorite na MNLD so turskata i so avstro-ungarskata ambasada vo Peterburg i so
patuvawata na nekoi vidni ~lenovi na MNLD so dozvola i so poddr{ka od turskite vlast vo Makedonija. So
ve{to ispleteni dezinformacii, preku nekoi makedonski orudija vo racete na bugarskata propaganda, TMORO
be{e svrtena ne samo protiv Misirkov, tuku i protiv celoto ova dvièwe {to go rakovode{e MNLD na ~elo so
D.D.^ upovski.
46.
Osven zastapuvaweto za celosta na Turcija, ova barawe be{e najèstoko pre~ekano od
Organizacijata. Me|utoa, Misirkov ne e protiv Organizacijata: toj be{e samo kategori~ki protiv
prodolùvaweto na nepodgotvenoto i nenavremeno narodno vostanie, kako i protiv planiraweto novo vostanie
za idnata prolet, za koe{to pi{uva{e pe~atot i za koe zboruvaa nekoi na{i revolucioneri.
47.
Se misli na „golemite dràvi“, „golemite sili“ vo toa vreme.
48.
Prestojot vo ruskata prestolnina, aktivnoto sledewe na evropskiot pe~at i ìviot dopir so
evropskata diplomatija vo Bitola (i posebno so ruskata, osobeno po vra}aweto od Makedonija) mu ovozmoìja na
Misirkov pojasno da gi sogleda i onie momenti {to ne bea vidlivi niz ~adot na sekojdnevnite borbi na
revolucionerite.
49.
Se odnesuva za Carigradskata konferencija (1876-1877) na pretstavnicite na evropskite golemi
dràvi (Rusija, Anglija, Germanija, Francija, Avstro-Ungarija i Italija) i na Turcija, odràna vo Carigrad
neposredno po Bosansko-hercegovskoto vostanie i Srpsko-turskata vojna, kako i po vostanijata vo Bugarija i vo
Makedonija (1876). Na 19.3.1877 g. e potpi{an Londonskiot protokol za reformi vo Evropska Turcija, no bidej}i
i nego Visokata porta go otfrli, dojde Rusko-turskata vojna (1877-1878).
50.
I vistina, vedna{ po Vostanieto, po studentskite branuvawa za srpsko-bugarsko zbliùvawe za
smetka na Makedonija, be{e potp{an taen „Sojuzen dogovor pome|u Kneèstvo Bugarija i Kralstvo Srbija“ na
30.3.1903 god. so „Zaklu~en protokol“ od sledniot den, kade {to ruskiot imeprator se priznava{e kako arbitar
za site sporni pra{awa {to bi iskrsnale vo vrska so pridobivkite od vojnata so Turcija.
51.
Tokmu toa i se slu~i podocna: prvin se ode{e kon podelba na Makedonija na sferi za vlijanie, a
potoa kon podelba na teritoriite, koe{to i dovede do noviot „Dogovor za prijatelstvo i sojuz pome|u Kralstvo
Srbija i Carstvo Bugarija“ od 29.2.1912 god. {to vsu{nost, kako {to veli M.Milovanovi}, be{e „srpsko-bugarsko-
ruska balkanska spogodba“, bidej}i be{e postignat so aktivnoto posredstvo na Rusija i bidej}i pak ruskiot
imperator be{e priznat kako vrhoven arbitar za site sporni pra{awa. Rezultatite od balkanskite zavojuva~ki
vojni napolno se sovpadnaa so predviduvawata na K.P.Misirkov.
52.
Ovaa „megali ideja“ (“golema ideja“) za edna nova golema Grcija na Balkanot vo granicite na
nekoga{nata Vizantija se pojavi u{te vo mislite na Rigas i be{e razrabotena od „Eterijata“ (1821), vrz osnova
na koja potoa izrasna gr~kata nacionalisti~ka propaganda vo Makedonija {to vo opredeleni vidovi ìvee se do
deneska.
53.
Ovoj termin za staroslovenskiot jazik go nao|ame i podocna vo re~nikot na Misirkov [“Makedonski
golos, (Makedonski glas)“, 2, 10, Petrograd, 13.8 1914, 14]. Nego go upotrebuva{e i MNLD i Makedonskata
kolonija vo Petrograd, a vo na{e vreme go prifatija i istaknati slavisti.
54.
Dodeka vo ovoj prilog, pi{uvan pred donesuvaweto na Murc{tegskata programa za reformi vo
Makedonija, Misirkov uslovno i privremeno duri i ja dopu{ta dejnosta na postojnite crkovni organizacii, vo
drugite prilozi vo knigata toj e ve}e protiv kakva i da e tu|a „ crkovno-u~ili{na organizacija ili instntucija
na propagandite na makedonskata teritorija.
55.
Misirkov go ima predvid i faktot deka, i pokraj toga{nata silna romanska nacionalisti~ka
propaganda vo Makedonija, taa ne moè da pretstavuva realna opasnost za Makedoncite, bidej}i Romanija nema
nikakov grani~en dopir so Makedonija {to da i ovozmoì eventualno pro{iruvawe na nejzinoto vladeewe i ro
ovoj del od Balkanot.
56.
Bidej}i ovie zborovi im se upateni na ~lenovite na MNLD i na inteligencijata nadvor od
Makedonija, kade {to postoeja izvesni uslovi za sloboden razvitok na makedonskata nacionalna nau~na misla,
tie imaat opravduvawe, no ne moàt vo celost da se odnesuvaat i za makedonskata inteligencija {to se
nao|a{e vo zemjata, pa ni za onaa vo sosednite monarhii, za{to ne postoeja ni elementarni uslovi za takva
dejnost.
Ima li potreba za makedonski nacionalni nau~no-literaturni

dru{tva?*
Idejata za obrazuvaweto na na{eto dru{tvo57 be{e - polnoto

oddeluvawe na na{ite interesi od bugarskite. So nego nie sakavme da im
pokaème na Rusite oti kaj nas vo Makedonija nema nacionalen
antagonizam i e vozmo`no zadru`no rabotewe od site makedonski
narodnosti vrz kulturna po~va. U{te pove}e, nie sakavme da im pokaème
na Rusite deka nema vo Makedonija nekolku slovenski narodnosti, a ima
samo edna; deka Makedonskite Sloveni moàt sami da ja razru{at taa
pregrada {to e postavena me|u niv od propagandite i od nivnoto
obrazovanie vo Bugarija, Srbija ili Grcija. Nie sakavme da pokaème oti
i pokraj na{eto obrazovanie i vospitanie vo razni dràvi ili
propagandi, nie pretpo~itame site da napravime otstapki od svoja strana
za op{tomakedonskite interesi, za da ne bideme orudie vo racete na
propagandite i na nivnite celi: za da ne se stremime kon soedinuvawe ni
so Bugarija, ni so Srbija ni so Grcija.
No se najdoa me|u lanskite ~lenovi lica58 {to go nao|aat za
izli{no postoeweto na takvo dru{tvo, za{to nemalo oddelna makedonska
narodnost vo Makedonija, a imalo samo srpska i bugarska, i bidej}i vo
Petrograd imalo bugarsko i srpsko studentsko dru{tvo, nemalo potreba za
makedonsko.
Imaj}i ja predvid taa kritika za potrebata i celesobraznosta na
na{evo ovde{no dru{tvo, nie sme dol`ni da si dademe to~en ot~et za
pri~inite {to go predizvikaa negovoto obrazuvawe. Toa moè da se
napravi otkako }e se odgovori na glavnite prigovori na na{ite
protivnici, so koi tie se ma~at da pokaàtdeka nema potreba za oddelno
makedonsko dru{tvo i deka negovoto formirawe ne e svoevremeno.
Na{ite protivnici velat oti sega ne mu bilo vremeto da se
podigaat nacionalni pra{awa vo Makedonija, koga e zborot za edno snosno
postoewe. na site narodnosti. Sega ne e vremeto da se oddeluvame od
Bugarija, koga taa napravila tolku `rtvi za na{eto osloboduvawe i }e
napravi u{te za napred. Neumesno i nerazumno e da gi oddeluvame svoite
interesi od op{tobugarskite, koga vo soedinuvaweto, a ne vo
rascepuvaweto, e silata. Ako se podigne sega pra{aweto za
nacionalnosta na Makedoncite, toga{ nie }e treba da se vratime nazad za
30 i pove}e godini. 59 Zar e i vozmo`no sega nacionalnoto obedinuvawe na
Makedoncite, koga vo Makedonija ima mnogu, a ne edna nacionalnost, i koga
nema edna oddelna makedonska slovenska nacija?
Najnapred treba da se re~e deka ne e vistina toa {to go velat oti
sega ne mu bilo vremeto da se podiga pra{aweto za narodnosta na
Makedoncite. So ignoriraweto na ova pra{awe nie ne pravime ni edna
stapka napred, za{to ako go ignorirame nie - toa ne go ignori raat site, i
mali i golemi dràvi, osven Bugarija. Nie, zna~i, prosto si gi zatvorame
o~ite pred neprijatnata za nas realnost. Ako, zna~i, go razgledame toa
pra{awe, nie ne se vra}ame nazad, a odime napred, soznavaj}i ja negovata
va`nost. Vistina, so nacionalnoto pra{awe nie }e se zanimavame 20-30
godini, 60 no krivinata za toa leì vo na{ite prethodnici {to ne ja
soznaa seta negova va`nost i ne go kladoa da zree. 61 Da bea go napravile
toa, nema{e zo{to nie sega da se zanimavame so nego. Ako pra{aweto za
narodnosta na Makedoncite ima prvostepeno zna~ewe za Bugarite, Srbite
i Grcite i sekoja od ovie narodnosti go tretira po svoe, toga{ zo{to i nie
toa pra{awe da ne go zememe vo svoi race i da go razgledame sestrano - i
od bugarsko, i od srpsko i od gr~ko gledi{te, i kritikuvaj}i gi site niv da
ne si izrabotime makedonsko gledi{te za na{ata narodnost, a se
zadovoluvame, spored mestoto kade {to sme se u~ele, ili so srpskoto, ili
so bugarskoto ili so gr~koto gledi{te? Da ne si izrabotime svoe,
makedonsko gledi{te za na{ata narodnost, ubedlivo i spravedlivo za
site Makedonci, zna~i deka nie ne sme vo sostojba samostojno, bez tu|o
vlijanie, da se izu~uvame samite sebesi. Jas ne moàm da go dopu{tam
poslednovo i go smetam navredlivo za mene, ete zo{to i ne se otkaùvam
na prvo mesto da si izrabotam svoj samostoen pogled vrz pra{aweto za
mojata narodnost i vrz onaa na moite sonarodnici. Zna~i moe gledi{te,
na{eto dru{tvo po pra{aweto za na{ata narodnost ne pravi nikakva
netakti~nost i samo im ukaà izvesna usluga na duhovnite interesi na
Makedoncite.
Sega }e treba da odgovorme na prigovorot deka ne umesno i e
nesvoevremeno da gi oddeluvame na{ite interesi od op{tobugarskite,
za{to, od edna strana, silata bila vo soedinuvaweto, a od druga, Bugarija
napravila tolku `rtvi za na{eto osloboduvawe i }e napravela i za
napred.
Ovoj prigovor e mnogu sloèn, zatoa }e treba da mu se odgovara
nasekoj del pooddelno.
Prvoto ne{to {to moè da se re~e toa e deka nie ne sega se
oddeluvame od Bugarija i so toa razdrbuvame edno sozdadeno celo, tuku
sme oddelni i ìveeme ve}e oddelno pove}e od 25 godini. 62 Drugi ne
razdelija i sozdadoa od nas i Bugarite razli~en ìvot, razni
potrebnosti, neramna polo`ba. Drugi i ne ni davaat da se soedinime. Od
makedonsko gledi{te soedinuvaweto na cela Makedonija so Bugarija, ili
so Srbija ili so Grcija ne e poèlno, no ne e ni stra{no. Zna~i, nema
zo{to da se borime so nego. No takvoto soedinuvawe ne }e go dopu{tat ni
malite balkanski, ni golemite evropski dràvi. Zna~i, nie ne sakaj}i da
gi me{ame na{ite interesi so bugarskite ja davame svojata soglasnost i go
ozakonuvame postojniot red. Se postavuva pra{aweto samo, dali toa
ozakonuvawe e vo na{a polza, za{to velat oti Bugarija ni napravila
mnogu dobrini i }e ni napravela u{te. Da vidime {to arno sme videle nie
dosega od Bugarite?
Bugarite go zgolemija buxetot na Egzarhijata od pojavata na srpskata
propaganda: so drugi zborovi ja zasilija nivnata propaganda i nivnite
interesi vo Makedonija. Kladoa tie nekolku vladici i otvorija nekolku
trgovski agentstva, go poddràa so pari vostanieto vo Makedonija i
prehranija vo Bugarija mnozina, obezdomeni Makedonci izbegani vo
Bugarija. Tie se arnotiite {to gi vidovme od Bugarite.
Kako vi se ~ini: dali se dosta? dali se mnogu? dali se pove}e od
dobrinite {to ni gi napravija Srbite? -Ako ne bideme bugarski {ovinisti
i pristrasno ne gledame na rabotite, ne moème da ne konstatirame oti
vo Makedonija Bugarite ne napravija za nas Makedoncite ni{to pove}e od
toa {to go napravija Srbite. Pak i smelo moè da se re~e oti napravija
pomalku od Srbite. Gore izbroenite bugarski dobrini ne se napravija vo
polza na samite Makedonci, a na interesite na Bugarija vo Makedonija.
Zatoa, bugarskite milioni za Makedonija nemaat pogolemo zna~ewe od
srpskite za tamu. Bugarite ni kladoa vladici vo Makedonija; imajte na um
oti tie vladici vo pove}eto slu~ai i na najva`nite mesta se Bugari, a ne
Makedonci. Preku vladicite Bugarite sakaat da istrebat se {to ne im e
prijatno, a najmnogu crkovno-op{tinskata samouprava. No takva usluga so
srpski vladici sakaa da ni ukaàt i Srbite. [to se tie krivi {to nie
pretpo~etovme da sme orudie na Bugarite, namesto da sme orudie na
Srbite? - Bugarite otvorija vo Makedonija trgovski agentstva! No za ~ii
interesi? Se razbira oti ne za makedonski, a za bugarskite. Srbite im gi
predadoa svoite interesi vo Makedonija na svoi konzulstva i generalni
konzulstva. Ako bugarskite trgovski agentstva vo Makedonija se
blagodejanie za nas, toga{ srpskite generalni konzulstva se u{te
pogolemo. - Bugarite ni go poddràle vostanieto. I Srbite go poddrùvaa.
Bugarite go poddrùvaa pove}e, za{to nivnite interesi toa go baraa, a ne
za aterot na{. Srbite go poddrùvaa da ne ostanat ponazad od Bugarite;
no da bea srpskite interesi taka vrzani so vostanieto, toga{ Srbite
stopati }e i’ objavea dosega vojna na Turcija bez da ~ekaat od nekade
pomo{, bez da gledaat dali }e bide izlezot za niv blagoprijaten ili ne. -
Bugarite hranat obezdomeni Makedonci, no istoto go pravat i Srbite.
Toa e seta arnotija {to ja dobivme od Bugarija. Sega da vidime so
{to plativme nie za taa arnotija, ili kolku ne ~ini taa?
Ako gi pogledneme nastanite od poslednata rusko-turska vojna
dosega }e vidime oti sekoja arnotija od Bugarija za Makedoncite ne e
ni{to, osven edna kompenzacija za glupostite {to gi ima napraveno
Bugarija po na{eto pra{awe. Makedonskoto pra{awe vo racete na
bugarskite diplomati i narod e red gluposti napraveni samo na
makedonska smetka i nare~eni me|unarodni pobedi na bugarskata
samostojna politika. Tie gluposti na bugarskiod narod63 se za nas
Makedoncite kako praroditelski grev {to }e pominuva od pokolenie na
pokolenie.
Eve vo {to se sostoi toj praroditelski grev:
Bugarite se oslobodeni od Rusite. Vo toa vreme ruskoto op{testvo
se zanesuvalo so slovenofilstvo. Toj zanes im zede okolu 250.000 du{i
vojska i milijardi rubli. No kakov be{e rezultatot od taa vojna? Rusite i
ponapred vojuvaa so Turcija i gi oslobodija so svoja krv skoro site
balkanski dràvi~ki. No nikoga{ do toga{ Rusite ne se razo~aruvaa taka
kako {to se razo~araa vo vremeto na poslednata vojna. Toa dojde do takva
stepen {to Rusite sakaa da kladat krst na svoeto ponatamo{no
zanesuvawe i osloboduvawe na Slovenite na Balkanskiot Poluostrov.
Poslednite sokovi od zanesot na Rusite, i so toa i nadeìte na
Makedoncite na Rusija, bea goltnati od Bugarija. Povedenieto na
bugarskiot narod kon ruskata vojska i na bugarskata inteligencija kon
ruskite vlasti i diplomati be{e takvo {to Rusite iljada pati se kaeja za
svoeto zanesuvawe so „bratu{kite“. Toa raskajuvawe e vlezeno dlaboko vo
du{ite na site Rusi, koi sega ne sakaat ni da ~ujat za nekakvi „bratu{ki“, a
osobeno za Bugarite. Koj pla}a sega za povedenieto i gre{kite na Bugarite,
ako ne nie Makedoncite?
Zanesuvawata na Rusija rodija edna Bugarija, no so nejzinoto,
roduvawe Rusija umre za nas. Site nadeì kaj Makedoncite pominaa na
nedonos~eto - Bugarija. Nie pomislivme deka toa nedonos~e {tom }e
porasne, }e okrepne i }e ni podade raka i nie so nego da zaìveeme
sloboden ìvot. Pri imaweto edna slobodna Bugarija nie mislevme zo{to
ni e Rusija. Na{ite nadeì se poddrùvaa od Bugarija i kako da se
zafatija da se realiziraat. Bugarija, kako pokojniot srpski kral
Aleksandar, 64 se objavi samata za polnoletna i zafati samostoen red
gluposti {to se nare~uvaa od nea samostojna politika:
Gi razru{i arnite odnosi so Rusija i go povika Stambolova65 toj da
ja predade Bugarija vo racete na Trojniot sojuz i Anglija, i da ja napravi
nivno orudie protiv Rusija. Taa nova era vo istorijata na Bugarija, taa
samostojna politika se zapo~na od prisoedinuvawetoj na Bugarija so
Isto~na Rumelija i od naru{uvaweto na Berlinskiot dogovor od Bugarija
vrz koj{to po~iva{e i pravoto na Makedoncite na avtonomija so
hristijanin general-gubernator. Naru{uvaweto na Berlinskio~ dogovor i
stambolovskiot reìm krsteni „samostojna nacionalna“ politika na
Bugarija, na toa politi~ko, kapriciozno, nepolnoletno nedonos~e, e vtor
udar za politi~kata sloboda na Makedoncite. Evropa i Rusija nastojuvaa
da se izraboti plan za reformi vo Makedonija i vo 1882 godina toj plan
be{e ve}e gotov i }e se nastojuva{e da se vovede, koga „noviot politi~ki
faktor na Balkanot“ go kaùva svoeto veto i namesto reformi - saka za
Makedonija bugarski vladici. Beratite66 za vladici se dadoa i nie
zaslepenite Makedonci i’ poveruvavme na Bugarija oti taa so nejzinata
„samostojna“ politika ni{to drugo ne pravi, tuku odrùva politi~ki
pobedi i ne oblagodetelstvuva nas Makedoncite. - Arno ni gi zama~kaa
o~ite. - No ne pominaa ni 5-6 godini koga se otreznaa Bugarite od svoeto
zanesuvawe vo „samostojnata“ politika. Se ubedija so napreduvaweto na
srpskata propaganda vo Makedonija oti tie ne se edinstveniot faktor vo
makedonskoto pra{awe, a oti ima, osven niv, i drugi i oti uspehot pri
konkurencijata }e bide tamu kade {to }e bide poddr{kata na Rusija.
Bugarite pak stanaa rusofili, no toa go napravija ne so ~isto srce, a za da
ja napravat ruskata vlada orudie na svoite interesi vo Makedonija. Pri
nadvore{noto prijatelstvo na Rusija, tie ne moèa da se primirat so
mislata zo{to ruskite konzuli vo Makedonija da ja podrùvaat srpskata
propaganda tamu. Za taa pri~ina nekoi od politi~kite partii ja klevetea
Rusija kako neprijatelka na Bugarija i na se bugarsko, najmnogu za
poddr{kata na srpskata propaganda od strana na Rusija. Bugarskite
politikanti ne moèa da vidat oti povedenieto na Rusija e plod na
nivnite gluposti {to se vikaat „samostojna“ i „nacionalna“ politika. Koga
taa „samostojna“ i „nacionalna“ politika e orudie na neprijatelite na
Rusija, protiv interesite na poslednata na Balkanskiot Poluostrov,
moàt li da baraat tie bugarski politikanti od ruskata vlada da bide taa
sovr{eno bezu~esna vo nastanite na Balkanskiot Poluostrov koga toj
Poluostrov bil griàta na Rusija celo stoletie i pove}e? Taa treba da si
gi za~uva svoite interesi tamu, pa i ako toa za~uvuvawe ne }e bide po
vkusot na „samostoj-nata“ i „nacionalna“ politika. Bugarite vo svojata
nadvore{na politika stanaa rusofili i Rusite ja izmenija malku
politikata sprema Bugarite. No bugarskoto rusofilstvo be{e so smetka i
ne be{e trajno, zna~i, i ruskata politika nema{e da se izmeni kone~no
{tom ne se znae{e do kolku e iskrena i trajna bugarskata nadvore{na
politika. Bugarite bea nezadovolni od ruskata politika vo posledno
vreme, osobeno poradi pra{aweto za rakopolagaweto na Firmilijana66a a
i za makedonskoto vostanie. Tie velat: vo toa vreme koga ministerstvoto
na Danev67 ja predade nadvore{nata politika na Bugarija, vo racete na
Rusija, poslednava, namesto da ni pomogne, napravi da se rakopoloì
Firmilijan vo Skopje, i drugo, ne napravi ni{to za Makedonija. Bugarija
da be{e vodela „samostojna“ i „nacionalna“ politika, taa ne }e go
dopu{te{e prvoto i }e go re{e{e makedonskoto pra{awe so pogolemi
reformi.
Tie se rasuduvawata na Bugarite. No nie, ako zastaneme na
samostojno makedonsko gledi{te, }e treba da go re~eme slednovo: Bugarija
so nejzinoto rusofilstvo ne im napravi nikakva usluga ni na Rusija ni na
Makedonija. No od rusofilstvoto taa se vospolzuva so zaemot, napraven
pri rusko sodejstvo, a drugo i najglavno, ne gi poar~i pozajmenite milioni
za voeni potrebi i so toa gi ostavi polni dràvnite kasi. Bugarija i da
vode{e „samostojna“ i „nacionalna“ politika, t.e. da be{e orudie na
Trojniot sojuz protiv Rusija, pak nema{e da napravi ne{to, za{to sega gi
nema tie nategnati odnosi pome|u niv {to bea pri Stambolova. Sega
~lenovite od Trojniot sojuz imaat oddelni spogodbi po me|unarodnite
pra{awa, rabotat zaedno po niv i gi paraliziraat site kaprici na malite
dràvi, koi so tie kaprici sakaat da ja izmenat politi~kata ramnoteà vo
nivna polza. Sega nema mesto za stambolovska politika. Preroduvaweto
na stambolovskiot reìm vo Bugarija sega ne se opravduva so ni{to i
pretstavuva eden nov obid na politi~koto nedonos~e da pokaprizni~i. No
od tie kaprici ne nego, a nas Makedoncite }e ne boli glavata, kako {to i
ne boli ve}e. No novite upravnici vo Bugarija ni velat: toa e Rusija kriva;
Rusija se pla{i od edna golema Bugarija i zatoa: taa go klade
Firmilijana, taa sega ne saka da i’ dade na Makedonija avtonomija, taa ne
ne ostavi nas da se podgotvime i da vojuvame so Turcija.
Drugari! Takvite tvrdewa ne se ni{to drugo, tuku edna laga, edna
kleveta frlena na osloboditelkata Rusija od eden osloboden ropski
narod {to u{te ne e sloboden od negovite ropski instinkti so koi se
polzuva za da ja opravda svojata glupava „samostojna“ i „nacionalna“
politika. Toj narod, koj{to e prvata poslednata pri~ina za site na{i
nesre}i, so svoite glupavi postapki ne navede vo edna neramna borba so
Turcite vo najre{ava~kiot moment ne ostavi na proizvol na sudbinata. Toj
go napravi klaweto vo Makedonija, kako {to go napravija vo Ermenija68
Angli~anite, i so toa go zagubi svoeto vlijanie vo Makedonija. No toa
vlijanie mu e nu`no, ete zo{to, od edna strana ne uveruva oti do koga ja
ima slobodna Bugarija makedonskoto pra{awe ne e zakopano, 69 od druga
strana, za da go opravda svoeto egoisti~ko povedenie, seta vina za
nesre}ite kaj nas ja prefrla na Rusija.
Bra}a! Zar ne e apsurdno da se misli oti Rusija se pla{ela od
golema Bugarija i ne go sakala na{eto osloboduvawe i oti poradi tie
pri~ini ne go sakala na{eto osloboduvawe i pomagala da se rakopoloì
Firmilijan?
Prvo da vidime koj e kriv za sega{noto vostanie na kogo pa|a
najgolemata odgovornost za nego?
Ne edna{ Rusija ni ima re~eno oti taa ne }e prolee ni edna kapka
krv i ne }e ni dade ni najmala materijalna pomo{ ako nie Makedoncite
podigneme vostanie. Rusija po makedonskoto pra{awe tolku pati ima
objaveno vladini soop{tenija, tolku pati se praveni pretstavki do
bugarskata i do turskata vlada po na{eto pra{awe. Vo site niv napravo
ni se vele{e: sedete si mirno, oti ako napravite brkanica - ne moàm i ne
sakam da vi pomoàm. So drugi zborovi, taa si gi izmi racete za site
nesre}i od edno vostanie vo Makedonija. Moème li nie po toa da ja
obvinuvame Rusija vo neiskrenost i poddupuvawe? Zo{to toga{ da i’ se
lutime na Rusija?
Ako ne se laàm, Komitetot i Organizacijata o~ekuvaa pomo{ ne od
Rusija, a od Bugarija, 70 za{to vo Makedonija, spored razbirawata nivni i
na Egzarhijata bugarska, ìveat Bugari. Rusi tamu nema. Zna~i, Bugarija
treba{e da im pomogne ili najkategori~ki da re~e: ne ~ekajte od mene
ni{to. No Bugarija ne go napravi ni ednoto ni drugoto: ne go napravi
prvoto, za{to Bugarite se smetkaxii i se gotovi da si ja zemat Makedonija
ako im ja podari nekoj, a inaku - ako saka neka bide zapustena. Nikoj drug od
balkanskite narodi nema{e taka spokojno da gleda na zapustuvaweto na
eden kraj, kade {to ima negovi sonarodnici. Da be{e inicijativata vo
vostanieto gr~ka ili srpska i da znaeja tie narodi oti vostanieto }e bide
taka silno, ne gledaj}i na nikakvi neblagoprijatni priliki, }e objavea
vojna, pa makar taa vojna da se svr{e{e so poln poraz nivni. No Bugarite
ne se od taa kategorija: tie }e objavat vojna samo toga{ ako ima nekoja
dràva {to da im gi obezbedi plodovite od vojnata. A bidej}i takvoto
obezbeduvawe nikojpat ne e sigurno, bez da se angaìra edna od golemite
dràvi ili nekolku od niv so oru`je v raka da go potkrepat toa
obezbeduvawe, toga{ od Bugarija ne moè{e da se o~ekuva zame{uvawe vo
makedonskite raboti. No ako be{e taka, toga{ Bugarite moèa da im kaàt
jasno na Makedoncite, da ne se nadevaat na niv i moèbi ne }e se dobieja
tie rezultati. „Dalekuvidnata“ politika na knezot i na negovite
„samostojni“ i „nacionalni“ pomo{nici treba{e da predvidi se i da gi
predupredi nesre}ite. No tie toa ne go napravija. Ostavija da stane
vostanieto, mislej}i deka ako ne „samostojnata“ politika, toga{ krvta na
Makedoncite }e ja natera „velikata osloboditelka“ da si gi ostavi svoite
raboti i da dojde da vojuva za nas, za da ja povikaat posle vo Berlin i da
ja zagubi Manxurija i vlijanieto vo Persija. Toa be{e prestapni~ko
povedenie kon makedonskite raboti i glaven prestapnik vo niv se javuva
oficijalna Bugarija i bugarskiot narod, koj{to ne moè{e da ja natera
svojata vlada da se zastapi za svoite makedonski klienti. I za toa
prestapno povedenie se pravi sega vinovna Rusija, i toa oficijalna
Rusija {to nemala ni{to zaedni~ko so nejziniot narod. Oslobodenite
„bratu{ki“ sega ne sakaat da si gi priznaat svoite gre{ki; ete zo{to
izjavuvaat deka tie se site rusofili, i deka go miluvaat ruskiot narod, no
ne ja miluvaat ruskata vlada, koja ne gi izrazuvala narodnite ~uvstva kon
Makedoncite i negativno se odnesuvala kon sekoja iskaàna od narodot
simpatija kon niv. Za dokaùvaweto na poslednovo pokaùvaat „tajni“
cirkulari od vladata da ne se pe~atat ve}e statii za makedonskite
raboti.
Kaj nas vo Makedonija i vo Bugarija na takva vladina rasporedba
moàt da i’ pridadat nepravilno zna~ewe, ete zo{to }e treba da se kaàt
ovde nekolku zborovi i za nea. Najprvin treba da se kaè oti po
makedonskoto pra{awe nema nikakva razlika pome|u pogledite na ruskoto
op{testvo i narodot, od edna strana, i vladata, od druga, a ima samo
razlika vo stepenot na interesot za nego: op{testvoto i narodot mnogu
pomalku se interesiraat od vladata {to se gleda od pomo{tite za
Makedoncite. Ako se sporedat tie so pomo{tite za Burite
/Transvalcite/,71* toga{ }e se dobie golema razlika, za{to za borbata na
Burite se interesiraa mnogu pove}e od na{ata borba. A toj slab interes e
rezultat na razo~aruvaweto na Rusite od „bratu{kite“. 72 3na~i, i za toa
treba da im re~eme na Bugarite: Spolaj vi! Ruskata vlada sekoga{ mu dava
polna sloboda na ruskiot pe~at da pe~ati statii po site pra{awa do
toga{ do koga nekoe pra{awe se razgleduva i ne e primeno nikakvo
re{enie po nego. Otkako pra{aweto }e bide iscrpeno i po nego e primeno
nekakvo re{enie, se ispra}aat cirkulari deka pra{aweto e iscrpeno. No
toa se pravi ne za da se li{at vesnicite od slobodata da pi{uvaat, a
zatoa {to na Balkanskiot Poluostrov im pridavaat golemo zna~ewe na
site statii {to se odnesuvaat za balkanskite raboti i mislat oti vladata
pod vlijanie na pe~atot }e ja izmeni svojata politika. Vladata prosto saka
da ne izbavi nas od prazni nadeì. 73
Ako e seto toa taka, toga{ so {to moè da se objasni politikata na
Rusija po pra{awego za Firmilijana? - }e se zapra{aat nekoi. - Jasno e
oti taa e srbofilska. - Da vidime dali e tolku jasno.
Pri~inite za rakopolagawsto na Firmilijana u{te edna{ jasno }e
ni pokaàt kakva nesre}a za nas Makedoncite e noseweto na imeto
Bugarin. Od niv }e se vidi oti politi~koto nedonos~e - Butarija ne e vo
sostojba da gi za{tituva ne samo na{ite, no i negovite interesi.
Bugarija nema diplomati, a u{te pomalku - vo stranstvo. I tie {to
se od poslednite, ne se da go ~uvaat i da go podigaat zna~eweto na
Bugarija, a da go namaluvaat i da go ismejuvaat, i sebesi i svojata dràva.
Za potvrduvawe na toa dosta e da se potsetime na trojcata: gospodata
Be{kov, 74 sekretar i gerant na Trgovskoto agentstvo vo Bitola, Cokov, 75
diplomatski agent vo London, i Stan~ev, 76 takov vo Petrograd.
Za g. Be{kov popra{ajte kogo sakate vo Bitola, bilo toa od
personalot na tamo{nite konsulstva, bilo od bugarskite u~iteli, bilo od
vla{kite, bilo od gra|anite ili najposle od Cigan~iwata so koi ima
razgovarano g. Be{kov, postojano odej}i po gradot bez rabota, i site }e vi
kaàt koj e g. Be{kov. Zatoa Srbite imaat vo Bitola prekrasen pretstavnik
{to se polzuva so polno uvaènie kaj konzulite. Toa e g. Risti}. 77
Seta svoja diplomatija si ja iskaà g. Cokov vo razgovorot negov so
korespondentot na „Rojter“.
No najinteresen e g. Stan~ev, edno, kako privatno lice, drugo, kako
diplomat i, treto, kako diplomat na najva`noto za Bugarija od site
diplomatski mesta. Prvoto ne{to {to bie v o~i toa e {to g. Stan~ev si
ostanuva na istoto mesto vo seto vreme otkako znam za nego /ima okolu 9
godini/. Toj fakt na vid e mnogu ute{en, za{to toj kako da pokaùva
postojanstvo vo politikata na Bugarija. Srpskite poslanici vistina sedat
vo Petrograd po nekolku godini so red, no po 4-5 godini se menuvaat. No toj
ute{en fakt e ute{en samo na vid. U{te vo prvata godina na moeto
studentstvo mene me zapra{aa: kakov e ~ovek e g. Stan~ev? Jas za nego ne
znaev ni{to, zatoa rekov oti malku go poznavam. Toga{ mi dadoa edna
germanska kniga so naslov Die Wahrheit uber Bulgarien. Jas zamoliv da
mi ja dadat da ja pro~itam doma. Mi ja dadoa i taka jas se zapoznav prvpat
so g. Stan~ev i so bugarskite raboti, osobeno so polo`bata i avtoritetot
na bugarskiot pretstavnik vo Petrograd. Posle jas ~uv u{te nekoi sluhovi
za g. Stan~evi od nivniot ìvot vo Petrograd, sli~ni na pasaìte za niv
vo spomenatata kniga. Od razgovor so ùrnalisti jas ~uv oti g. Stan~ev
pravel obid da povlijae na niv, no neuspe{no. Voop{to, site tie so koi
imav slu~aj da se vidam ili da zboruvam g. Stan~ev ili ne go znaeja ili
lo{o se odzivaa za nego. No vo poslednata godina g. Stan~ev, kaùvaat, se
spu{til tolku dolu, taka nisko go spu{til bugarskiot presti` vo
Pegrograd kako {to ne }e moè{e da napravi i najgolemiot neprijatel na
bugarskite interesi.
A znaat li Bugarite oti vo toa vreme koga tie go imaat vo Petrograd
eden Stan~ev, Srbite go imaat tamu eden Pa{i}, 78 ili eden Grui}79 ili
eden Novakovi}? 80 Ovie diplomati posledovatelno se ili vo Petrograd
ili vo Stambul; i na ednoto i na drugoto mesto tie ostanuvaat po nekolku
godini so red. Vo Petrograd tie imaat {iroki poznanstva i se polzuvaat
so mnogu aren do~ek od gornite sloevi na ruskoto op{testvo i imaat
golemo vlijanie na nego. Tie se znaat so diplomati, profesori, redaktori
i izdateli na vesnici. Tie zboruvaat ubedlivo i so dlaboko znaewe na
rabotite. Dodadete kon toa deka srpskata nadvore{na politika e
ustanovena, kako i toa deka imaat tie i cel red drugi, osven spomenatite
diplomati, i }e razberete zo{to rakopolagaweto na Firmilijana e pobeda
na srpskata diplomatija i poraz na bugarskata; pobeda dobiena so svoi,
t.e. srpski sili, a ne ne{to navrzano od Rusite; porazot pak na Bugarite e
rezultat na nemaweto bugarski diplomati {to da gi razbiraat bugarskite
interesi i da gi za{tituvaat so avtoritet i znaewe.
Ama g. Zinovjev81 im pomagal i im so~uvstvuval na Srbite. Toa moè
da bide vistina, no toj go pravi toa ne za{to gi mrazi Bugarite, a za{to
srpskite poslanici vo Stambul se logi~ni, gi znaat arno nivnite interesi
i moàt da gi za{tituvaat. Isto taka, moèbi ruskite konzuli gi
za{tituvaat srpskite interesi vo Makedonija, ne za ater, ami edno, za{to
i Srbite kako i Bugarite se Sloveni, a drugo, za{to Srbite poarno gi
imaat razbrano i znaat da gi branat nivnite interesi.
Zna~i, bugarskata nadvore{na politika ne izdrùva nikakva
kritika. Taa e glavniot izvor na site na{i nesre}i. Zatoa ne moè i da se
zboruva za nekakvi arnotii od Bugarija za Makedonija. Arnotija li e
materijalnata pomo{ od Bugarija za vostavaweto, koga taa poddr{ka samo
ne natera da si gi rasfrlime narodnite sili, so koi nie bevme silni, a
sega sme ni{to? Arnotija li e raneweto na izbeganite vo Bugarija
Makedonci, koga Bugarija e prvata i posledlata pri~ina da im se razorat
ku}ite? Arnotija li e toa {to prima taa na svoja slu`ba Makedonci, koga
poslednive so slu`bata, ili zaradi nea, ja zaboravuvaat svojata tatkovina
i nejzinite interesi gi `rtvuvaat na bugarskite? Zar ne se Makedoncite
{to se na slu`ba ili kandidati za slu`ba tie {to go izopa~uvaa me|u
naselenieto vo Makedonija zna~eweto na ruskite vladini postapki i gi
tolkuvaat pred nego stambolovski i go tiskaa da vostane, protiv sovetite
na Rusija za blagorazumnost? Makedonci! Vreme e da se ubedime oti
lo{iot demon za Makedonija ne e nikoj drug osven Bugarija. Ete zo{to ~as
poskoro treba da si gi oddelime na{ite interesi od bugarskite. Toa go
bara od nas blagorazumnosta.
Od seto gore re~eno se gleda oti bugarskite arnotii za nas
Makedoncite ni najmalku ne se razlikuvaat od srpskite, no zatoa pak ne
~inat stopati pove}e:
1/ za bugarskoto ime {to ni go podari Egzarhijata82 nie gi zedovme
na sebe site dobrini {to se vrzani so nego i so koi se ukrasi toa ime vo
najnovata istorija na Balkanskiot Poluostrov.
2/ za bugarskite u~ili{ta i bugarskoto „pokrovitelstvo“ n.a na{ite
interesi nie nemame nikakvo so~uvstvo od strana na Rusite, ne zatoa {to
tie gi mrazat Bugarite, a po tie pri~ini {to tie tolku mnogu napravile za
Bugarite, kolku za nikoj od slovenskite i pravoslavni narodi: izleguva oti
tie i za nas Makedoncite napravile mnogu i nemalo zo{to u{te ne{to da
o~ekuvame od niv. Ruskoto pokrovitelstvo stanuva nenu`no koga nie si
imame „samostojno“ i „nacionalno“ bugarsko pokrovitelstvo.
3/ Za bugarskite vladici {to ni gi podari Stambolov nie plativme
so nemaweto na avtonomni prava, predvideni so Berlinskiot traktat. 83
Taa arnotija dobiva u{te pogolemo zna~ewe so toa {to taa be{e
pri~inata da se obrazuvaat komiteti, organizacii, ~eti, vostanija, da ima
ubistva, grabeì, kolewa i dr. i vo seto toa Bugarija ni pomogna i so pari
i so trpewe na komitetite na svoja zemja.
4/ verata vo bugarskoto ~uvstvo kon nas si ja plativme so
vostavaweto, od koe Bugarija vistina ne ne zadrà i ne ni pomogna, no... go
isprati Na~evi~a84 da pregovara... Isto taka Bugarija so svojata iskusna
diplomatija ne poddrà...!
5/ za hraneweto na izbeganite Makedonci vo Bugarija i kako
najgolema nagrada za imeto Bugarin {to go nasadija kaj nas, ni pokaàa
barem da znaeme koj e pri~inata za site na{i nesre}i, a toa bila... Rusija.
I taka, zna~i, Bugarija ni gi napravi dosega ve}e site arnotii, ostanuva{e
samo i kaj nas da razvie klasa „samostojni nacionalisti“ {to }e razberat
najposle kade e korenot na sekoe zlo vo na{eto nacionalno razvivawe, t.e.
Bugarija re{i i kaj nas da nasee rusofobstvo, ta i nie da ja izgubime
sekoja vera vo pravoslavna Rusija. Misijata na Bugarija e prekrasna, samo,
za àl, nie tuka vo Pegrograd sme daleku od Bugarija, 85 ta rusofobskoto
seme ne moè da ni zapadne dlaboko vo du{ata i da dade arni plodovi.
Od site prebroeni fakti se gleda golemata {teta za nas
Makedoncite od toa {to nie, ili barem mnozina od nas, gi izedna~uvame
dosega na{ite interesi so op{tobugarskite. Nie se vikavme Bugari. So
toa, od edna strana, sakavme toa ime da ni posluì kako centar okolu koj
}e moème site da se zgrupirame, bez da barame za taa cel nekoj drug, a
moèbi i sosem nov, od druga strana, nie mislevme oti vistina vo
soedinuvaweto so Bugarite e na{ata sila.
I vistina, od na{eto vikawe deka sme Bugari nie imavme pravo da
o~ekuvame za nas dobrini, a ne zla: nie moèvme da o~ekuvame od Bugarite
poddrùvawe na site na{i duhovni nu`di. Bugarija e slobodna dràva.
Taa raspolaga so pari, prosveta, dràvni maì i diplomati. Taa treba da
gi soznae nejzinite i na{ite nacionalni interesi i mo}no da gi brani. No
vidovme deka sme gorko izlagani vo na{ite nadeì i deka namesto arnotii
nie vidovme samo lo{otii.
Tie lo{otii gi nadminuvaat site o~ekuvawa. Se postavuva
pra{aweto: koj e vo seto toa kriv? - Na toa pra{awe jas ne moàm da
odgovoram. Ne e moja rabota da baram dali nekoj zol demon na Bugarija ni
gi ima napraveno site lo{otii bugarski nam na Makedoncite. Za mene e
jasno samo toa deka golem del od site na{i nesre}i se dolàt na
bugarskiot narod. Ne e knezot kriv za toa, da re~eme, {to nemaat Bugarite
arni diplomati. Ako, na pr., g. Stan~ev e pretstavnik na knezot, a ne na
Bugarija, toga{ ne se takvi Cokov, Be{kov i dr. Ne e izvinenie za
bugarskiot narod i toa {to nedostojnite diplomati i’ pripa|aat na ovaa
ili na onaa partija i knezot se polzuva so povikuvaweto na vlast, po li~ni
nao|awa, tu edna tu druga partija. Glavnata nesre}a za Bugarija i za
nejzinite interesi e ne vo toa {to ima mnogu partii i ne site gi znaele
arno narodnite interesi, ami vo toa {to Bugarite malku se proniknati so
narodnite interesi, osobeno so nadvore{nite. Kaj Bugarite nema
nacionalni ideali {to da bidat op{to dostojanie i svetiwa za site
Bugari. Tie ideali se izrabotuvaat od istorijata na narodot, no se
izrabotuvaat vo eden dolg istoriski period. Dolgo vreme ~lenovite od
eden narod treba da se zanesuvaat od edni isti narodni ideali, op{ti i
sveti za site ~lenovi na narodot. Tie ideali treba da bidat izraboteni
od najvidnite pretstavnici na narodot i usvoeni od site negovi ~lenovi.
Idealite narodni treba{e da bidat edna programa, kon realiziraweto na
koja }e treba{e da bidat naso~eni site sili na narodot. Narodnite
ideali ne moè da bidat realizirani site odedna{, no nivnoto
realizirawe od treba da bide samo rezultat na op{tata i samopregorna
narodna rabota. Te{kotiite za dostigaweto na narodnite ideali sluàt
samo kako {kola vo koja se zakrepnuva narodiot duh i se gotvi za u{te
pogolema borba. Vo zamena za toa, ako eden narod dobie politi~ka
sloboda ili se ispolni ne{to drugo va`no za narodniot ìvot, bez negovo
ili so malo negovo sodejstvo, toga{ koga kaj nego nema u{te izraboteni
narodni ideali ili ako se izraboteni ne se usvoeni od site ~lenovi na
narodot, toga{, vo takov slu~aj, narodot ne gi ceni narodnite ideali i,
kako ~ovek bez opredelena cel i programa za rabotewe, se frla tu na edna
tu na druga strana, pravej}i go toa ne zatoa {to e ubeden oti taka treba da
bide, ami zatoa {to gleda deka ima okolu nego lu|e {to postapuvaat taka
ili inaku.
[to gledame nie vo najnovata bugarska istorija? Bugarija dobiva
politi~ka sloboda, najva`noto ne{to vo narodniot ìvot, u{te toga{ koga
kaj niv nema{e narodni ideali, koga i samite ne znaeja {to sakaat.
Slobodata ja dobija Bugarite so najmali `rtvi i usilbi; nea im ja podarija
Rusite. Osloboduvaweto napravi edna golema propast pome|u
porane{nata bugarska istorija i ìvot, i novata. Vo prvata Bugarite
vidoa samo eden mrak, zatoa tie se odvra}aa od nea. I taka Bugarite vo
noviot sloboden ìvot se javija kako narod bez tradicii, narodni ideali,
svest za narodnite i dràvnite interesi i istorisko nasledstvo. Zna~i,
Bugarija se javi kako dràva vo vid na istorisko nedonos~e. So usilbite
na Rusija toa nedonos~e zakrepna malku, no pri prvoto ose}avawe na
svoite sili najavuva pretenzii za samostojna politika - izvor na nesre}i
za Makedoncite.
No ne samo vo taa samostojna politika se zaklu~uvaat na{ite
nesre}i, a sledstveno i pri~inata za oddeluvaweto na na{ite interesi od
bugarskite, pa i pri~inata za oddeluvaweto na Makedoncite ovde vo
makedonsko dru{tvo.
Toa oddeluvawe si ima i drugi pri~ini, a imeno-upotrebuvaweto na
na{ite umstveni sili za izu~uvaweto na sebesi, kako ~lenovi na edna
tatkovina i eden narod. Za da se dostigne taa cel trebalo da se sostavi
oddelno dru{tvo od lica za koi izu~uvaweto na Makedonija vo
etnografski, geografski i istoriski odnos ima prvostepeno zna~ewe; a
takvi lica sme nie Makedoncite.
Za da se dostigne taa cel nie treba da se oddelime od drugite
balkanski narodi i samostojno i kriti~ki da pogledneme na samite sebe i
na na{ite interesi, kako i na balkanskite narodi i nivnite interesi.
Postapuvaj}i taka nie }e se oslobodime od gre{kite {to gi pravat drugite
balkanski narodi.
Za da bide pojasna polzata od takvoto oddeluvawe na{e od drugite
narodi dosta e eden kriti~ki pogled vrz raboteweto na tuka{nive
studentski dru{tva: bugarskoto i srpskoto.
Bugarskite studenti imaat golemi pretenzii da se pretstavnici na
najnovite te~ewa na ~ove~kata misla. Za niv nema nikakvo zna~ewe
nacionalizmot {to se smeta za ne{to {to si go ima odìveano svojot vek.
Tie se internacionalisti. Tie se najnapred lu|e, pa posle, ako im ostane
za toa vreme, se Bugari. 86 Za niv ~ove{tvoto ima pogolemo zna~ewe od
Bugarija i zatoa pove}e gi interesiraat niv [vajcarija, Soedinetite
Amerikanski Dràvi i nivnata istorija, otkolku Bugarija so nejzinite
nacionalni interesi. Bugarskata mlade` ovde gi upotrebuva site svoi
sili i sredstva da se pokaè napredni~ava, t.e. socijalisti~ka: dolgi i
besmisleni govori, dolgi kosi i ubavo is~e{lana brada, crvena ili sina
ruska ko{ula i dr. So nacionalni pra{anwa ne se zanimavaat i so golema
dosada slu{aat referati na tema po etnografijata, pa i po kakva i da e
druga nauka, osven politi~kata ekonomija. No zatoa sekoj smeta za svoj dolg
da kritikuva se {to }e mu dopadne. So nau~ni pra{awa ne sakaat da se
zanimavaat, no zatoa se ubavi organizatori: moàt da organiziraat
lotarii, da propagandiraat nekoja rabota, da organiziraat nekoja
ve~erinka so dobrotvorna cel, bez da mu gledaat mnogu mnogu oti so nea }e
se oskandalat i sebesi i idnoto pokolenie od bugarski studenti vo
Petrograd. 87 Voop{to, tie se gotovi da se zanimavaat so raboti {to
baraat malku trud, no davaat golema popularnost i samouverenost.
Makedonija ja priznavaat za bugarska vo etnografski odnos, no mislat deka
e izli{no da si gi tro{at silite za da nau~at ne{to za taa zemja, zatoa
ni{to ne znaat za nea ni od istorijata ni od geografijata i etnografijata
nejzina, osven deka ima tamu ~eti i vostanie, na koe{to treba da mu se
pomogne samo so lotarii i ne so samite sebe. 88 Toa platonsko i samo
platonsko i evtino so~uvstvo kon Makedoncite, toa nerazbirawe na
nacionanite interesi, toa otsustvo na nacionalni ideali i taa èd za
popularnost so privrzanost kon socijalizmot e odraz na duhovnata
sostojba na bugarskiog narod i negovoto op{testvo. Ottuka mnogu jasno se
gleda kolku Bugarite ne se vo sostojba da gi branat ne samo na{ite, no i
sopstvenite interesi.
Srpskite studenti pravat sosema drug i sprotiven vpe~atok. Srbite
ne se internacionalisti, a site bukvalno, bez razlika dali e nekoj od
Srbija, Bosna, Hercegovina ili Crna Gora, site se nacionalisti. Tie
znaat deka tie se prvin Srbi, a posle lu|e. Sekoj znae i se interesira za
srpstvoto razmesteno vo razni zemji. Tie ja znaat nivnata istorija i
istorijata na sosednite narodi i zemji. Tie se interesiraat site glavno
za kulturno-istoriskite nauki i gi izu~uvaat. Gi izu~uvaat kako sredstvo za
dostignuvawe srpski nacionalni celi. So cel da gi za{titat srpskite
interesi pred Rusite, tie preveduvaat ili sostavuvaat na ruski knigi so
istoriska sodrìna. Takov utilitaren, tendenciozen i {pekulativen
odnos kon naukata ne e za odobruvawe i e pri~ina i rezultat na
nacionalen {ovinizam, no posledniov e rezultat na tie istoriski
priliki vo koi popadna srpstvoto, osobeno po Berlinskiot dogovor.
Srbite moème da gi obvinuvame za {ovinizam; no tie ne se pogolemi
{ovinisti od Bugarite. Srbite se nacionalisti so arno soznaeni narodni
ideali i interesi, koi {to so trud, nauka, pero i diplomatija site kako
eden ~ovek odat po eden op{t za site pat i zatoa postignuvaat pobedi nad
Bugarite na sekoj ~ekor. Srbite se {ovinisti; tie se o~aeni vo borbata so
svoite neprijateli za za{tita na nivnite nacionalni interesi. No ako go
sporedime srpskiot {ovinizam so bugarskiot nacionalen indiferentizam
i gi razgledame od makedonsko, pa i od op{to~ove~ko gledi{te, toga{ }e
treba da priznaeme deka srpskiot {ovinizam, kako rezultat na osnovno
izu~enite narodni interesi, stoi mnogu povisoko, i mnogu pogore od
bugarskiot nacionalen indiferentizam, koj{to e rezultat na otstustvo na
sekakvo razbirawe na bugarskite dràvni interesi. Vo toa vreme, koga
Srbite od kralot i ministrite do posledniot srpski amal se
nacionalisti i nao|aat za nu`no site da se splotat vo edno za da gi
dostignat so op{ti sili narodnite ideali, Bugarite se cepat na
socijalisti i sekakvi drugi - isti, koi najmalku sakaat da ja opravdaat
poslovicata deka soedinuvaweto ja pravi silata. - Tuku seto toa e
rezultat na politi~kata zrelost na narodot: Srbite vo tekot na cel vek gi
izrabotuvaat nacionalnite ideali i gi izu~uvaat nacionalnite interesi,
a pak Bugarite go pravat toa samo vo 1/4 vek.
Kako i da e, no oddeluvaweto na{e od Bugarite }e ni dade mo`nost
kriti~ki da se odnesuvame kon bugarskite raboti, a ne slepo da gi
kopirame i da nasaduvame vo Makedonija, namesto nacionalizam,
socijalizam, kako {to go pravela toa Vnatre{nata makedonska
revolucionerna organizacija. 89 Zna~i, oddeluvaweto na na{ite interesi
od bugarskite, pokraj drugoto, }e ne izbavi od polo`bata kako majmuni da gi
kopirame bugarskite nepromisleni postapki i na vera da gi primame
bugarskite uveruvawa deka Bugarija e na{ata arnotvorka, a Rusija na{iot
najgolem neprijatel; toa }e razvie vo nas kriti~ki odnos kon na{ite i kon
tu|ite postapki.
A od toa odvaj li moè da ima pogolemo opravdanie za postoeweto i
programata na na{eto dru{tvo. Ako e taka, toga{ ne ni ostanuva ni{to
drugo, osven da mu se pomolime na Gospoda da gi umnoì makedonskite
dru{tva, sli~ni na Petrogradskoto - „Sv. Kliment“ nasekade kade {to
ìveat Makedonci.
*.
Pro~itano na Vtorata sednica na petrogradskogo Makedonsko nau~no-ligeraturno drugarstvo
„Sv.Kliment“ na 28 sept. 1903 g.
57.
Se odnesuva za MNLD vo S.-Peterburg (pred koe{to e i ~itan ovoj referat), oficijalno obrazuvano
na 28.10 1902 god. i ~ij prv potpisnik e tokmu K.P.Misirkov.
58.
Se odnesuva za ~lenovite na TMOK vo S.-Peterburg, na ~elo so Hristo [aldev, koi, po intrigite na
posledniov, dobija duri i direktivna poddr{ka duri i od CK na TMORO (na ~elo so Bugarinot Iv. Garvanov).
Zna~ajno e, me|utoa, {to ne samo {to ne bile site lideri na Organizacijata protiv dejnosta na MNLD, pa zna~i
i protiv Misirkov, tuku nekoi od niv imale duri i identi~ni ili ednakvi gledi{ta za osnovnite pra{awa za
makedonskoto osloboduvawe. Taka, na pr., vo edno pismo od bugarskiot „trgovski agent“ od Solun A.[opov od
26.10.1903 god. do bugarskiot minister-pretsedatel R.Petrov me|u drugoto se veli: „Nekoi krugovi na ovde{nava
Vnatre{na organizacnja se po~esto i poseriozno zboruvaat deka nekoi od na~alnicite na taa organizacija
vleguvale vo spogodba so srpskata vlada ili so nekoi krugovi vo Belgrad za zaedni~ko dejstvuvawe vo
Makedonija, no so jasni razgrani~uvawa na interesnite sferi. Ovie lu|e ne se pomalku opasni za Bugarija od
misirkov{tinata. Tie se razlikuvaat me|u sebe samo po na~inot koj da ja postignat istovetnata cel. Ednite se
za vooruèno osloboduvawe na Makedonija i izgonuvawe na propagandite, a drugite za mirno razre{uvawe na
makedonskoto pra{awe preku pregovori so Turcija i so golemite sili“. Sli~ni tvrdewa soop{tuva i
E.Sprostranov vo svoite pisma do bugarskiot minister-pretsedatel R.Petrov od 13 i 24.11.1903 god., a toa go
lotvrduva i J.Angelrv vo svoite spomeni vo „Makedonsko zname“ (9.9.1946, 2).
59.
Ovde Misirkov verojatno go ima predvid pi{uvaweto na D.Vergun vo negovoto spisanie „Slavjanski
vjak“ 2, 62, Viena, 15 (28). fevruari 1903.432], koj vo vesta za osnovaweto na MNLD, otkako ovoj akt go povrzuva
direktno so Makedonskiot klub vo Belgrad i negoviot organ „Balkanski glasnik“ (1902), zaklu~uva: „Programata
na ovie pobornici za etnografska, a ne geografska Makedonija, strada samo od toa {to se javuva so ogromno
zadocnuvawe od najmalku 30 godini“.
60.
Pretskaùvawata na Misirkov se ispolnija - ako se ima predvid SR Makedonija, no toa }e postoi
kako pra{awe se dodeka postoi podelenosta na edinstvenata zemja i edinstveniot narod.
61.
Avtorot ima predvid edna jasna i dostatno razrabotena nacionalna programa na makedonskoto
dvièwe vo minatoto, za{to toj samiot na drugo mesto naveduva nekoi mnogu va`ni projavi na makedonskata
nacionalna misla kaj prethodnicite. Nego osobeno go revoltira {to takva potrebna programa ne uspea da
proklamira ni edna tolku silna i taka {iroko postavena revolucionerna organizacija vo Makedonija, kako {to
be{e TMORO, tuku najva`nite pra{awa si dozvoli da gi ostavi da se re{avaat „podocna“.
62.
Misirkov ja ima predvid Rusko-turskata vojna od 1877-1878 rezultatite od Berlinskiot logovor od
1878 god.
63.
Kako i na drugi mesta vo knigata, Misirkov i ovde mu gi pripi{uva na bugarskiot narod „glupostite“
{to vsu{nost gi pravele negovite pretstavnici od razni partii i vladi, na ~elo so knezot. Takov odnos avtorot
ima i sprema srpskiot narod. Ovie propusti na mladiov slavist glavno ne gi sre}avame vo podocne`nite negovi
pi{uvawa, ako se isklu~at nekoi od negovite posledni statii (1923-1925).
64.
Aleksandar Obrenovi} (1876-1903), koj na 13-godi{na vrozrast go primi kralstvoto vo Srbija, a na
17 godini izvr{i dràven udar i vovede avtokratski reìm {to dovede do akcijata na oficerite-zaverenici
na 28/29.5.1903 god., koga toj i negovata omrazena èna Draga Ma{in bea ubieni i isfrleni niz prozorecot.
65.
Stefan Stambolov (1854-1895) e viden bugarski revolucioner, politi~ar i dràvnik, koj vo 1880
god. stana naroden pratenik i potpretsedatel na Narodnoto sobranie, a vo 1884 i negov pretsedatel.
Stambolov e aktiven u~esnik vo prisoedinuvaweto na Isto~na Rumelija (protiv voljata na Rusija), uspe{no ja
zavr{i i Srpsko-bugarskata vojna (1885), no za nas e va`no deka be{e i eden od glavnite ideolozi i
organizatori na komitetite „Edinstvo“ {to su{testveno pridonesoa za razgromuvaweto na Kresnenskoto
makedonsko vostanie. Toj go pomogna i doa|aweto na germanskiot princ Ferdinand I Saks-Koburg-Gotski (1861-
1948) za bugarski knez (1887), a samiot stana minister-pretsedatel so izrazito prozapadna i antiruska
orientacija. U{te od vremeto na Kresnenskoto vostanie, vo koe ima{e rakovodna uloga, Stambolov vodi
nemilostiva borba protiv sekoja manifestacija na makedonskata nacionalna svest i uspea privremeno da gi
neutralizira i dvièweto na T.Gologanov, i Mladata makedonska kniòvna druìna i dr. makedonski dru{tva i
komiteti, pa taka dojde i do kni{kata na Vardarski (P.Poparsov) „Stambolov{tinata vo Makedonija i nejzinite
pretstavnici“ (1894) {to vsu{nost ja pretstavuva{e prvata programa na toga{ osnovanata TMORO.
66.
Berat - pismo (povelba) od turskiot sultan za postavuvawe (vo ovoj slu~aj) vladika.
66a.
66a Nazna~uvaweto na Firmilijana (umrel vo 1903 god.) za mitropolit vo Skopje be{e vsu{nost
prvata pozna~ajna pobeda na srpskata propaganda vo Makedonija, izvojuvana ne bez poddr{kata na ruskata
diplomatija.
67.
D-r Stojan Danev (1858-1949) e istaknat bugarski dràvnik i univerzitetski profesor, rusofil, koj
vo periodot od 21.12.1901 do 5.5.1903 god. (kako i podocna) be{e minister-pretsedatel na Bugarija.
68.
Vo 1894 god. vo Carigrad be{e izvr{eno masovno klawe na Ermencite {to predizvika burna
reakcija vo Evropa, a isto taka toa be{e iskoristeno vo Bugarija za organizirawe mitinzi za Makedonija {to
bea ve{to eksploatirani od bugarskata vlada, po koi dojde i obrazuvaweto na Vrhovniot makedonski komitet i
negovoto „vostanie“ (1895)
69.
Ovoj stav i na nekoi Makedonci ostro be{e kritikuvan od Misirkov i vo novite okolnosti po Prvata
svetska vojna (v. „20 juli“ 1.1 Sofija, 14.4.1924. 1 i 1, 5 11.5.1924, 3).
70.
Taka, na pr., vo pismoto od Glavniot {tab na Vostanieto od 9.9.1903 god. do bugarskata vlada
nastoj~ivo se bara „najefikasna pomo{ so vojna“, kako „patriotsko zame{uvawe“.
71.
Burite se nekoga{ni holandiski doselenici vo Ju`na Afrika, koi po nezadovolstvata od angliskata
uprava vo 1831-1835 god. se preseluvaat vo Transval i Oran` i obrazuvaat svoi republiki. Vo 1898-1902 god. se
vodi dolgotrajna „Burska vojna“ pome|u Burite i Angli~anite vo Ju`na Afrika, bidej}i poslednive sakale da si
gi pro{irat vladenijata zaradi eksploatacija na transvalskite zlatni rudnici. Otkako bile zazemeni
gradovite, Burite ja prodolìle borbata so partizansko vojuvawe. Duri na 1.7.1902 god. Anglija gi prisilila
Burite da potpi{at mir i kako avtonomni republiki da vlezat vo Britanskata Imperija. Deneska okolu 60% od
evropskoto naselenne na Ju`noafrikanskata Republnka se Buri {to postepeno se slevaat so Angli~anite vo
edna nacija.
72.
Vo oktomvri-noemvri 1902 god., kako pretsedatel na TMOK i kako ~len-osnova~ na MNLD vo S.-
Pegerburg, K.P.Misirkov ima{e pove}e sredbi i razgovori so najistaknatite slovenofili vo ruskata
prestolnina i pritoa od prva raka gi doznae nivnite stavovi i sprema ruskata balkanska politika. Tokmu za tie
„razo~arani“ i „nerazo~arani“ slovenofili Misirkov toga{ i pismeno gi izvesti VMOK vo Sofija i CK na
TMORO vo Solun.
73.
O~evidno od politi~ki oportunitet, avtorot premnogu insistira na „pravi~nosta“ na ruskata
balkanska politika, smetaj}i sekako deka so toa }e se pridonese za prifa}awe na programata na MNLD i od
oficijalniot S.-Peterburg pri podgotoakata na sproveduvaweto na reformite.
74.
D-r B.M.Be{kov - sekretar i potoa (od juni 1903 god.) upravnik na Bugarskoto trgovsko agentstvo po
Bitola do Vostanieto, koga e zamenet od dr D.Koùharov.
75.
D.Cokov - bugarski diplomatski agent vo London.
76.
D.Stan~ev - bugarski dnllomatski gieng vo S –Petersburg.
77.
Mih.G.Risti} - toga{ srpski generalen konzul vo Bitola.
78.
Poznatlot srpski politi~ar i dràvnik i dolgogodi{en minister-pretsedatel Nikola Pa{i} (1845-
1926) be{e diplomatski pretstavnik na Srbija vo Rusija vo 1893-1894 god.
79.
Generalot Sava Grui} (1840-1913) e poznat srpski politi~ar i dràvnik, voen minister i
pretsedatel na vladata, koj naizmeni~no be{e i diplomatski pretstavnik na Srbija vo S.-Peterburg, Carigrad i
Sofija.
80.
Stojan Novakovi} (1842-1915) e eden od najistaknatite srpski nau~nici i viden politi~ar i
dràvnik, univerzitetski profesor i akademik, minister na pravdata i za vnatre{ni raboti i pretsedatel na
srpskata vlada, no povremeno i diplomatski pretstavnik na Srbija vo Carigrad (1886-1891 i 1897), vo Pariz
(1899-1902) i vo S.-Peterburg (1902-1905). Novakovi} se trude{e da bide blizok i do makedonskite nacionalni
dejci za da moè da gi iskoristi za celite na srpskata politika i propaganda, pa se sre}ava{e i so Misirkov.
81.
I.A. Zanovjev, porane{en direktor na Azijatskiot departament na Ruskoto ministerstvo za
nadvore{ni raboti, toga{ diplomatskm pretstavnik na Rusija vo Carigrad.
82.
I samiot Misirkov na drugi mesta zboruva deka bugarskoto ime vo Makedonija ne e rezultat na
dejnosta na Bugarskata egzarhija, tuku relikt od srednovekovjeto, no ovde toj sekako go ima predvid
voveduvaweto na ova ime i preku turskata administracija. Bidejki vo Turcija ne se priznavaa nacii, tuku veri,
a ovie bea olicetvoreni vo priznatite avtokefalni crkvi, osnovaweto na Bugarskata egzarhija go naloì i
administrativnoto voveduvawe na bugarskoto ime za site podanici na sultanot {to se priklu~ija kon taa
edinstvena slovenska pravoslavna crkva vo granicite na Turskata Imperija.
83.
I Misirkov i ûpovski mnogu insistiraat na ova pra{awe. No toa se u{te ne e dostatno
razraboteno od na{ata nauka. Vrz osnova na ~l.23 od Berlinskiot dogovor, vo 1880 god. Visokata porta
podgotvila eden „organski ustav“ za samoupravuvaweto na Makedonija {to bil pregledan i odobren od edna
me|unarodna komisija sostavena od pretstavnici na potpisni~kite na Berlinskiot dogvor, koja{to zasedavala
vo Carigrad. Toga{ be{e izraboten vsu{nost takanare~eniot „Zakon za evropskite vilaeti“, koj, me|utoa, be{e
odbien od sultanot, pa toa odbivawe posle be{e prifateno i od samite golemi dràvi.
84.
Doleka se u{te ~adea ilindenskite poàri, bugarskata vlada navistina pobrza da go isprati
konzervatvniot politi~ar i dràvnik, turkofil i rusofob Grigor Na~ovi~ (1845-1920) vo Carigrad za da se
poga|a so Turcija za pravata na „Bugarite“ vo Makedonija, a ne da im dozvoli na Makedoncite samite da se
pojavat kako faktor na pregovara~kata masa za sopstvenite interesi.
85.
Referatot e ~itan samo pred Makedoncite-~lenovi na MNLD vo S. – Petersburg.
86.
Onie karakteristiki koi Misirkov }e gi povtori i kon krajot na svojot ìvot bezdrugo se odnesuvaat
na bugarskite studenti vo Rusija, kon koi bea priklu~eni i nekoi Makedonci koi{to navistina bea vo
pogolemiot broj opfateni od socijalisti~kite idei i, spored toga{nite sfa}awa, se odnesuvaa prili~no
nihilisti~ki kon nacionalnoto pra{awe voop{to. Za Misirkov, koj{to gi ima{e predvid konkretnite uslovi vo
svojata tatkovina i moè{e da go sogleda razvitokot na svojot narod vo bliska perspektiva, takviot stav be{e
napolno neprifatliv i istoriski anahron, osobeno koga i li~no dobro gi poznava{e nacionalisti~kite metodi
i sredstva vo vospituvaweto i vo srpskite, i vo gr~kite i vo bugarskite u~ili{ta.
87.
Ova se odnesuva ne samo za studentite Bugari {to ~lenuvaa vo Bugarskoto stulentsko dru{tvo vo S.-
Peterburg, tuku isto taka i za onie ~lenovi na TMOK, ~ij pretsedatel be{e i samiot Misirkov, koi, ~lenuvaj}i i
vo toa bugarsko dru{tvo, organiziraa razni ve~erinki, lotarii i sl. „za dobrotvorni celi“. Se dobiva duri
vpe~atok deka ovde Misirkov neposredno konverzira so studentot Makedonec i ~len i pretsedatel na TMOK vo
S.-Pegerburg i eden od ~lenovite-osnova~i na MNLD. Hr. [aldev, koj zaradi bugarskata stipendija se otkaà od
ova ~lenstvo i stana veren agent na bugarskiot egzarh, a istovremeno uporno i smisleno go klevete{e
Misirkova, duri i pred CK na TMORO vo Solun - poradi negoviot kriti~ki odnos sprema izvedbata na tie akcii.
Taka, vo edno pismo od Ivan Sapunarov (od Kostursko, biv{ student vo S.-Potrbur{kata duhovna akademija, eden
od osnova~ite na TMOK i negov prv pretsedatel, potoa u~itel vo Solun i ~len na CK na TMORO, zadolèn da
korespondira so kruòcite vo Rusija) od Solun od 15.12.1902 god.. odgovaraj}i mu na pretselatelot na TMOK
Hristo [aldev, me|u drugoto pi{uva: „Misirkov pomina ovde. Zboruvavme so nego na dolgo i na {iroko. Za
va{ata lotarija toj re~e leka ste sakale da skriete nekoi predmeti od polnite bileti. So toa moète da se
blamirate pa ve sovetuvame da ne go pravite toa za da ne go blamirate i deloto.“
88.
I ovde Misirkov trgnuva od najkonkretnite primeri {to gi znaele i site negovi slu{a~i na
predavawevo pred MNLD: Nieden Bugarin od Bugarskoto studentsko dru{tvo ne zamina da zema u~estvo vo
Ilindenskoto vostanie, tuku samo nekoi ~lenovi na TMOK – Makedonci, pa duri i Rusi, nekoi od koi i zaginaa
vo Makedonija.
89.
Na Misirkov sekako mu pravelo vpe~atok toa {to TMORO vo svoite osnovni akti ima{e edna
„internacionalisti~ka“ platforma, a vo svoite prakti~ni nastapi im dava{e povod na nekoi nabquduva~i na
dvièweto da ja smetaat kako eksponent na bugarskite celi vo Makedonija, bidej}i go opfa}a{e prete`no
egzarhiskoto naselenie, gi tolerira{e egzarhiskite crkvi i u~ili{ta, a im se sprotistavuva{e na drugite. I
ovde, koga zboruva za socijalizmot, toj gi ima predvid pak samo svoite peterbur{ki kolegi socijalisti {to bea
najblizu do ruskite socijalisti, koi pak, navistina, moèbi poradi pozicijata na ruskata nacija vo ruskata
dràva, projavuvaa poln indiferentizam sprema nacionalnoto pra{awe. Takov stav imaa i germanskite i
avstriskite socijalisti vo toa vreme - glavno poradi istite pri~ini. No za K.P. Misirkov vo makedonskite
uslovi takviot stav be{e ednakov na poraz. Zatoa i ne sme skloni da gledame ovde nekakva frontalna kritika
na socijalisti~koto u~ewe voop{to, tuku na konkretnite postapki na negovite poddr`nici – bugarskite studenti
vo S. Peterburg.
Nacionalniot separatizam: zemji{teto na koe se ima razvieno i

}e se razviva za napred*
Na prvoto zasedanie na Bugarskoto studentsko dru{tvo vo Petrograd

od ovaa godina jas rekov nekolku zbora za rezultatite od sega{noto
vostanie vo Makedonija. Tie rezultati jas gi rezimirav vo dva punkta: 1/
Makedonija po Vostanieto e zagubena za bugarskata narodnost i 2/
Makedoncite }e si gi soznaat gre{kite {to bea pri~ina za nesre}ite od
vostavaweto, }e se otkaàt od dosega{nata naso~enost na nivnoto
nacionalno samosoznanie i }e im otvorat sistematska borba na site
nacionalni i verski propagandi vo Makedonija, vklu~itelno i na
bugarskata, za da moàt so oddeluvaweto na svoite interesi od
interesite na propagandige da go postignat nacionalnoto obedinuvawe
pome|u sebe.
Jas rekov toga{ deka takva e vistinata, koja{to ne }e im se bendisa
na mnozina, no jas ne moàm da go zboruvam ona {to }e mu se bendisa na
nekogo, tuku ona {to e svr{ena rabota, so koja porano ili podocna }e treba
da smetaat ju`nite Sloveni, pa zatoa e nu`no da se znae novoto te~ewe
sred Makedoncite za da se opredelat jasno odnosite na ju`nite Sloveni
kon nego i da se izbegne bespoleznata i {tetna borba pome|u niv.
Mnozina }e re~at oti moite utvrduvawa za nekakvo novo te~ewe vo
razvivaweto na nacionalnoto samosoznanie sred Makedoncite e samo
mistifikacija na nekolcina Makedonci, no deka taa mistifikacija nema
pod sebe zemji{te i zatoa kako {to se imaat skoro pojaveno na beliot svet,
isto taka skoro }e is~eznat od nego.
Za da se uverime vo toa dali moive zaklu~oci za rezultatite od
vostanieto se pravilni ili pak prigovorite na moite protivnici se
pravilni, }e treba da se razgledaat tie nastani od najnovata istorija na
Makedonija vo koi najsilno se projavi nacionalnoto samosoznanie, a
imeno, }e treba da se razgleda: prerodbata na Makedoncite90, nastanite
{to posluìja kako pri~ina da se razbudi narodniot duh na Makedoncite,
kakvi razmeri i kakov pravec zede toa razbuduvawe? Vo kakvi odnosi
stanaa Makedoncite so nivnoto nacionalno razbuduvawe kon balkanskite
narodnosti i dali pozicijata {to ja zazema sega Vnatre{nata
revolucionerna organizacija po pra{aweto za narodnosta na
Makedoncite Sloveni e takva od koja ne moè da se odi ponatamu, ili pak
treba od nea da se napravi u{te eden ~ekor i Makedoncite da se javat
privrzanici na nacionalniot separatizam so primaweto na centralnoto
makedonsko nare~je za op{t makedonski literaturen jazik? I najposle, ako
Organizacijata i makedonskata emigracija vo Bugarija, osobeno onoj del od
nea {to ima ili dràvna slu`ba so ubavi plati ili se zanimava so
ùrnalistika i so toa ima ubavi dohodi i golemo vlijanie na bugarskite
raboti, taka {to se javuva so kandidatura za ministerski mesta vo
Bugarija ili si ima drugi zgodni potfati, -dali, velam, i bez pomo{ta na
taa na{a kolonija e vozmo`no nekakvo osobeno projavuvawe na na{ata
prerodba, a imeno vo takva smisla kako {to ja spomnav, t.e. vo polno
oddeluvawe na na{ite interesi od onie na balkanskite narodi i vo
razvivawe me|u makedonskata inteligencija i narodot makedonsko narodno
samosoznanie?
Povr{en pogled na nastanite {to izvrvea pred Vostanieto ni
dokaùva oti najsilniot pottik za nacionalnoto razbuduvawe na
Makedoncite ni posluì zafatokot na srpskata propaganda vo Makedonija.
Do toa vreme na{eto nacionalno samosoznanie be{e razbudeno samo na
polovina. Specijalno so pra{aweto za na{ata narodnost nikoj ne se
zanimava{e. Se vikavme vistina „Bugari“ i „hristijani“ vo nacionalna
smisla, no zo{to toa e i dali e navistina taka - nie ne se zapra{uvavme
mnogu— mnogu.
Vrskite na{i so Bugarite stanaa mnogu tesni so op{ta polo`ba vo
Turcija: nie bevme bra}a po svojata sudbina i bevme vo ednakvi odnosi kon
vladata i fanariotskoto duhovenstvo. Op{nosta vo sudbinite na{i ni go
zakrepi op{toto ime Bugari u{te do osloboduvaweto na Bugarija, koe{to
si ostana po tradicija vo Makedonija i po osloboduvaweto na prvata. Vrz
taa osnova Bugarite gi postavija svoite pretenzii na Makedonija i
Makedoncite o~ekuvaa osloboduvawe od Bugarija.
No konkurencijata so Bugarija od strana na Srbija po makedonskoto
pra{awe od politi~ka i nacionalna strana gi izvika na politi~kata
scena i samite Makedonci. Makedoncite fatija usileno da se
interesiraat za pra{aweto na nivnata narodnost i nivnata sudbina.
Odot na toa nacionalno razbuduvawe, kako i rezultatite do koi
dovede toa, se pretstavuvaat pribli`no vo ovoj vid:
Srbite i Bugarite fatija da si gi osporuvaat eden na drug pravata
vrz Makedonija: i ednite i drugite velat oti cela Makedonija bila nivna.
Ednite si vikaat kako svedoci za spravedlivosta na nivnite pretenzii
edni, drugite drugi avtoriteti.
Srede toj beskraen spor pome|u dvata bratski sosedni naroda
makedonskoto slovensko naselenie, zaradi koe tie se karaat, malce po
malce zree vo nacionalnoto samosoznanie i saka da se oslobodi od
pokrovitelstvoto na sosednite narodi za da moè samo da si bide
vr{itel na svoite sudbini.
Makedoncite baraat nacionalno obedinuvawe pome|u niv, no pritoa
sakaat toa obedinuvawe da stane ne vrz nova po~va, ne da se zafati
odnovo, za{to takvoto obedinuvawe }e bara mnogu vreme, a obedinuvaweto
be{e va`no kako sredstvo za postignuvawe politi~ka sloboda. Zatoa
obedinuvaweto be{e zafateno vrz po~vata na toa {to Makedoncite se
vikaa Bugari.
Mislata za nacionalno obedinuvawe na Makedoncite, iako pod
maskata bugarska, se zafati vo 1890 g91. Vo krajot na 1889 god. se prefrlija
vo Bugarija 30-40 du{i u~enici i studenti Makedonci od Belgrad vo
Sofija. Tie u~enici se du{ata na site nastani vo Makedonija ottoga{
dosega. Tie bea zapoznaeni so Srbija i Bugarija, so nivnite kulturi i celi
vo Makedonija. Tie i ja soznaa opasnosta za dele` na Makedonija pome|u
tie dve dràvi - ako Makedoncite samite ne se vooruàt za da si
izvojuvaat sami, so svi sopstveni sili i sredstva sloboda i so toa da go
predupredat deleòt na Makedonija.
Po nivna inicijativa vo po~etokot na devedesetite godini se
obrazuva edno nacionalno separatisti~ko dvièwe so cel da se oddelat
interesite na Makedoncite od bugarskite so izdignuvawe na edno od
makedonskite nare~ja na stepen na literaturen jazik za site Makedonci.
Organ na toa separatisti~ko dvièwe na Makedoncite vo Bugarija be{e
spisanieto „Loza“. 92 No toa duhovno dvièwe na Makedoncite ne i’ se
bendisa na bugarskata stambolovska vlada, koja{to zabrani da se izdava
„Loza“ i fati da gi goni Makedoncite separatisti. Od toa u{te vreme
pobegna Damjan Gruev, koj{to be{e vo brojot na Makedoncite u~enici {to
paminaa od Belgrad vo Sofija i vo brojot na separatistite. 93
Nemaj}i vo Bugarija po~va za nacionalen separatizam, Makedoncite
{to prebegaa od Belgrad vo Sofija, se zafatija so obrazuvawe na
revolucionerni organizacii vo Bugarija i vo Makedonija. 94 Vidnite
Makedonci revolucioneri separatisti, kako Del~ev, 95 bea samo u~enici
na prvoto pokolenie Makedonci u~enici srpski i bugarski. Isto taka i
Sarafov96 i drugite podocne{ni revolucioneri se javija samo kako nivni
prodolùva~i i sledbenici, no ne inicijatori na revolucionernata
organizacija.
Od samiot zafatok na revolucionernata organizacija Makedoncite
vo Bugarija, ili so bugarsko obrazovanie, rabotea pod maskata Bugari,
edno zatoa {to taka se vika{e golem del od naselenieto, a drugo, {to po
toj pat moè{e da se dobie poddr{kata na bugarskata vlada, na bugarskiot
narod i na Bugarskata egzarhija.
Igrata odigrana od niv ima{e pozitivni i negativni rezultati.
Me|u prvite treba da se odnesat: 1/ Makedoncite so svoeto obedinuvawe
za presleduvawe na interesite na svojata tatkovina stanaa vaèn faktor
{to navidum vleze vo sojuz so bugarskiot narod i so site negovi
oficijalni pretstavnici za dostignuvawe navidumni op{tobugarski
interesi vo Makedonija, a vsu{nost so toa go napravi bugarskiot narod i
negovite oficijalni pretstavnici i ustanovi orudija za svoi sopstveni
~isto makedonski celi i interesi; 2/ Makedoncite od sojuznici so
Bugarite vo re{avaweto na makedonskoto pra{awe stanaa gospodari na toj
sojuz, vo koj Bugarite fatija uslu`livo, a ponekoga{ i so gor~ina vo
du{ata da gi ispolnuvaat barawata na Makedoncite.
Potoa i Makedoncite fatija da izjavuvaat oti tie sakaat
„Makedonija za Makedoncite“, oti tie sakaat avtonomija na Makedonija, a
ne soedinuvawe so Bugarija. Bugarite „skrepja serce“ 97 moèa da ~ujat
takva novost {to ne moè{e da im bide prijatna. No Makedoncite gi
uspokojuvaa Bugarite: êkajte vie, neka ni dadat nam avtonomija, pa }e
vidite oti po nekolku godini taa Makedonija }e bide bugarska, za{to
pove}eto od makedonskata inteligencija go dobi svoeto obrazovanie vo
Bugarija. 98 Nadvore{niot svet pak go uveruvaa oti istorijata so Isto~na
Rumelija ne moè da se povtori i so Makedonija, za{to vo Makedonija ima
mnogu narodnosti, a ne dve-tri, oti site tie narodnosti, kako i site
sosedni balkanski dràvi~ki i golemite dràvi, }e moàt da go spre~at
soedinuvaweto na Makedonija so Bugarija. Najposle izjavuvaa: Kakov
interes imaat Makedoncite da se soedinuvaat so Bugarija, koga od toa
soedinuvawe }e ima polza pove}e Bugarija otkolku Makedonija?
Makedoncite ne se zaprea na taa dvojna igra so razli~nite izjavi
pred Bugarite i pred Evropa. Tie go prenesoa centarot na
Revolucionernata organizacija zaedno so site nacionalno-politi~ki
pra{awa vo Makedonija za da bidat slobodni vo svoite postapki od
bugarskata vlada.
Vo komitetite vo Bugarija fatija da propagiraat polno oddeluvawe
na interesite na Makedonija od interesite na Bugarija.
Se zafati energi~na rabota na Sarafov99, zaedno so komitetite
pretsedatelstvuvani od nego.“ Sarafov, kako pretsedatel na Vrhovniot
komitet vo Sofija rabote{e sosem ne soobrazuvaj}i se so bugarskata
vlada. Na Sarafov ne mu so~uvstvuvaa bugarskata vlada i knezot, so drugi
zborovi: Komitetot, na koj{to mu pretsedatelstvuva{e Sarafov, po
makedonskoto pra{awe se pridrùva{e spored edka takva programa, toga{
za toga{ samo politi~ka, izrabotena u{te od ponapred, na koja ne i’
so~uvstvuvaa onie {to se povikani da gi branat bugarskite interesi, ami
so~uvstuvaa onie {to ja sostavuvaa tolpata, so drugi zborovi, bugarskiot
narod. Ottuka e jasno oti Bugarite ja goltnaa pilulata i docna e da si ja
ispravat gre{kata.
Vladata napravi uslibi da go povrati izgubenoto, no uvi! 100 - bilo
docna. Vrhovniot komitet vo Sofija se stavi pod pretsedatelstvoto na
gen. Con~ev, 101 Bugarin, qubimec na knezot. No Makedoncite vo Bugarija go
ubedija bugarskoto naselenie vo pravinata na nivnata programa za polno
oddeluvawe na interesite na Makedonija od interesite na Bugarija, ja
pokaàa politikata na vladata, na knezot i na „generalskiot komitet“ ili
Komitetot na Con~ev-Mihajlovski102 kako egoisti~ka i dobija vo Bugarija
pogolema vlast nad „generalskiot komitet“ i nad vladinata politika po
makedonskoto pra{awe. Taa sila se poddrùva{e glavno so polnata
solidarnost na „Stani{evskiot vrhoven komitet“ 103 so „Vnatre{nata
organizacija“. 104
I taka komitetite, a zaedno so niv i voop{to Makedoncite, se
osloboduvaat od vlijanieto na bugarskata vlada, sozdavaat svoja
nezavisna programa za rabota, taa programa ja propagiraat vo Bugarija i so
nea dobivat vlijanie vrz bugarskiot narod, a preku nego i vrz vladata.
Otkako se vkoreni taka makedonskoto „delo“ vo Bugarija, Makedoncite
fatija da odat i vo Srbija i tamu da im ja izlagaat svojata programa na
vladata i na srpskiot narod. Sarafov, Radev, Jankov105 uveruvaa oti tie
se borat so devizata „Makedonija za Makedoncite“, za site Makedonci bez
razlika, i oti nikoga{ Makedonija nema da se soedini so Bugarija. Ne e li
jasno i od tie postapki na makedonskite voda~i oti Makedoncite zedoa
samite da gi re{avaat sudbinite na Makedonija i oti tie vo svojata
dejnost se gotovi da se sudiraat i da gi usoglasuvaat interesite na svojata
tatkovina ne samo so Bugarija, no i so drugite balkanski dràvi~ki, otkako
}e im se dadat na tie dràvi~ki nekoi obvrski od strana na Makedonija za
ukaànata pomo{?
Od dotuka re~enoto e jasno oti borbata pome|u Bugarija i Srbija za
vlijanie vo Makedonija kako rezultat go dade razvivaweto na svesta deka
sudbinite na Makedonija treba da se vo racete na Makedoncite.
Makedoncite se organiziraat so soznavawe na svoite prava na svojata
tatkovina i svojot dolg pred nea. So svoeto organizirawe Makedoncite
stanaa glavniot faktor vo re{avaweto na makedonskoto pra{awe kako vo
svoite o~i, taka i vo o~ite na Evropa. Od Vostanieto so nas se ceremonat;
do nego na nas gledaa kako na edna neopredelena masa.
Tie se site rezultati od dosega{noto na{e samosoznavawe. So
postepenoto oddeluvawe na makedonskite interesi od bugarskite, so
zemaweto na makedonskoto pra{awe vo svoi race i najposle, i najmnogu so
sega{novo vostanie Organizacijata kako rezultat go postigna toa {to ne go
pretpostavuva{e: namesto sloboda da baraat, sega vo Makedonija mnozina
se ubedeni deka ni treba polno prese~uvawe na vrskite so site balkanski
narodnosti i kultivirawe na se {to e vo Makedonija originalno i svoe:
jazikot, obi~aite, istorijata, pismenosta, narodnata literatura itn. 106
Toa ne{to ne se predviduva{e, za{to se misle oti imeto „Bugarin“
}e ni donese se {to o~ekuvavme narodnato dvièwe. No vo presmetkite se
izlagavme. Zaedno so dobrinite za interesite na Makedonnja, izbroeni
pogore, imeto Bugarin donese i negativni rezultati za revolucionernoto
„delo“: Imeto Bugarin i neednakvite uveruvawa pred Bugarija i pred
Evropa za sudbinata na Makedonija po nejzinoto osloboduvawe sozdadoa
polna nedoverba kon na{eto „delo“ od strana na evropejcite, mislej}i go
za itrina - ne makedonska, ami bugarska - za manevar na bugarskata vlada
da se re{i makedonskoto pra{awe poskoro. Siroma{kata bugarska vlada
se najde vo nebrano lozje vo makedonskoto pra{awe: Makedoncite ja
izigraa i ja upotrebuvaa kako sredstvo za svoite celi, a evropejcite ja
obvinuvaa za itrini od koi{to taa siroma{kata be{e daleku. I taka
Bugarin prisvoeno od komitetite i Organizacijata za Makedonskite
Sloveni, i soedinuvaweto na na{ite interesi so interesite na Bugarija
vo agitacijata na komitetite kaj Bugarite, bea pri~ina seta makedonska
rabota da i’ se pripi{e od Evropa na Bugarija i na Bugarite kako bugarska
nadvore{na pojava da ne se poddrùva.
Malku toa: imeto Bugarin {to gi tera{e evropejcite da se
odnesuvaat so nedoverba kon rabotata na Organizacijata, gledaj}i vo nea
èlba na Bugarija so revolucija da ja naru{i ramnoteàta da Balkanskiot
Poluostrov, i nepostojanosta na bugarskata nadvore{na politika,
naso~ena sega protiv Rusija sega so nea, posluì kako pri~ina za da se
soglasat Rusija i Avstro-Ungarija zaedno, so zaemna soglasnost, da gi
re{avaat balkanskite pra{awa. Toa soglasuvawe od 1897 god. be{e
naso~eno protiv Bugarija kako boèmna pottiknuva~ka na Makedoncite, no
negovite rezultati bea {tetni ne za samata Bugarija, za{to vo bugarskite
vnatre{ni raboti nikoj nema pravo da se me{a, a za nas Makedoncite. Toa
e negativnata strana na prviot period od na{eto nacionalno
samosoznavawe; toa e pri~ina za neuspehot na na{eto vostanie. Neuspehot
zna~i se dolì gdavno na imeto Bugarin, usvoeno i propagirano od
revolucionerite.
Vostanieto napravi epoha vo ìvotot i nacionalnoto
samosoznavawe na Makedoncite Sloveni. Toa }e go natera na{iot narod i
negovata inteligencija da poglednat nazad na svoite slabosti od koi{to
proizleze nsuspehot na Vostanieto. Toa }e ja natera makedonskata
inteligencija so razli~no obrazovanie da se sploti vo edno za da go
obedini na{iot narod, no ve}e ne vrz taa osnova {to si ja pokaà seta
svoja neodr`livost, a vrz druga, vrz ~isto makedonska. Vostanieto ni
pokaà oti nie Makedoncite ne moème da o~ekuvame pomo{ od nikoja od
balkanskite dràvi~ki, oti re{enieto na na{eto pra{awe e seto vo
racete na golemite sili i zatoa nam i ne ni treba da gi soedinuvame i da
gi zame{uvame na{ite interesi so ~ii i da se slovenski interesi na
Balkanskiot Poluostrov. Nam ni treba vnatre{no obedinuvawe me|u sebe:
ne ni trebaat vo Makedonija ni Srbi, ni Bugari ni Grci, za{to ne sme ni
ednoto, ni drugoto ni tretoto; ne ni trebaat patrijar{isti, egzarhisti,
za{to nie sme samo pravoslavni hristijani. Deleweto e ve{ta~ki
sozdadeno od balkanskite dràvi~ki so namera da ja delat Makedonija so
stekot na okolnostite. No Makedoncite na sega{niot stepen od nivniot
nacionalen razvitok ne se materijal vo racete na male~kite balkanski
dràvi~ki, ami se silen etnografsko-politi~ki faktor od koj{to pove}e
zavisat sudbinite na Makedonija otkolku od male~kite balkanski
dràvi~ki. Tie Makedonci {to pokaàa takva sposobnost vo svoeto
nacionalno-politi~ko organizirawe, {to pokaàa takvo primerno
`rtvuvawe na svoite interesi vo polza na interesite na svojata
tatkovina, ne so pomale~ok uspeh }e moàt da im organiziraat sekakvi
pre~ki na nacionalnite i religioznite propagandi {to go cepat deneska
na{iot narod na delovi neprijatelski eden kon drug.
Organizacijata i Makedoncite dosega na daleko rastojanie gi
oddale~ija interesite na Makedonija od bugarskite. Od taa polo`ba do
polnoto otcepuvawe od Bugarija i do objavuvaweto na Makedonija za
oddelna od Bugarija i od Srbija etnografska oblast ima eden ~ekor. Toj
~ekor e neophodna posledica od neuspehot na sega{noto vostanie. Toj e
napolu napraven. Polnoto otcepuvawe na Makedonija od balkanskite
dràvi~ki vo etnografski odnos }e ispliva najave so uspokojuvaweto na
Makedonija. 107
Zame{uvaweto na Bugarite i Srbite vo Makedonija be{e
predizvikano od nekoi okolnosti: Makedoncite odea raka za raka so
Bugarite vo crkovnoto pra{awe: ottamu pro{iruvaweto na vlasta na
Egzarhijata vo Makedonija. Srbija se zame{a vo Makedonija otkako izgubi
nade` da si ja prisoedini Bosna i Hercegovina.
No sega i za nas Makedoncite nastapija novi okolnosti {to }e ne
potresat i }e ni kaàt novi pati{ta po koi{to }e treba da odime vo
idnina. Pretenziite na Srbija i Bugarija, od edna strana, ni pokaàa oti
samo konkurencijata na tie dve dràvi ne ostava da robuvame u{te na
neopredelen rok; od druga - tie pretenzni ni ja potvrdija i bez toa
poznatata vistina oti vo cela Makedonija ima samo edna, a ne nekolku
slovenski narodnosti. Zna~i deleweto e ve{ta~ko i od borbata so nego
najnapred }e treba da se zafati na{ata nova rabota vo ponatamo{niot
razvitok na na{eto nacionalno samosoznavawe.
I taka imiwata: Srbin, Bugarin i Grk si ja isluìja svojata slu`ba
vo Makedonija i za niz tamu nema ve}e mesto. Vreme e da gi zameni edno
op{to za site Makedonski Sloveni ime - imeto „Makedonec“. Taa smena e
samo logi~na posledica i se bara od okolnostite. Taa smena delumno ve}e
e nastapena i ne e daleku toa vreme koga taa }e triumfira.
Pri se {to be{e re~eno pogore za novoto te~ewe vo razvivaweto na
nacionalnoto samosoznavawe kaj nas, mi se ~ini oti mnozina od vas vo
moite mislewa i zborovi }e vidat samo edna mistifikacija. Moèbi
mnozina }e se zapra{aat: 1) ako dosega komitetite imaa igrano dvojna
uloga: na Bugarite im imaat veleno oti Makedoncite se Bugari i eden den
Makedonija kako i da bide }e se soedini so Bugarija, a na evropejcite im
velat oti tie baraat avtonomna Makedonija samo za Makedoncite, oti
nemaat nikakva misla za soedinuvawe so Bugarija, toga{ od kade jas znam
oti komitetite ja laàt Bugarija, a ne Evropa? Moè da bide sosem
sprotivnoto na toa {to go rekov jas pogore za komitetite, t. e. tie se gotovi
da & dadat na Evropa sekakvi garancii Makedonija da ne se soedini so
Bugrija, no tie nikojpat ne }e se soglasat da se uprazni vo Makedonija
bugarskiot jazik i bugarskoto ime vo polza na centralnoto makedonsko
nare~je i imeto „Makedonec“, so drugi zborovi, toa {to go rekov jas deka
imalo samo eden ~ekor od taa polo`ba {to Makedoncite i makedonskite
komiteti po makedonskoto pra{awe se dràt kon Bugarija, pa do polnoto
otcepuvawe na Makedonija i Makedoncite od bugarskite nacionalni
interesi, ne e pravo, za{to ne eden ~ekor, ami cela propast go oddeluva
ednoto od drugoto, i komitetite }e pokaàt najsilno sprotistavuvawe na
novoto te~ewe; 2) ako se dopu{ti oti komitetite nikojpat nema da se
soglasat so upraznuvaweto na bugarskoto ime i jazik od Makedonija, a
zaedno so niv protiv novoto te~ewe }e bide i celata makedonska
inteligencija so bugarsko obrazovanie, toga{ od kade }e crpi sila za sebe
novoto te~ewe? Koi }e bidat teoreticite na novoto te~ewe, kade tie
teoretici }e ja razvivaat svojata dejnost, kade i kakva }e bide nivnata
auditorija, od kade }e se zemaat sredstvata za propagiraweto na idejata,
kako }e pronikne taa vo narodot i kako }e se poddrùva vo nego? Od kade }e
se najdat sredstva za novi u~ebnici, koj }e gi podgotvuva, od ~ii sredstva
}e se izdrùvaat u~ili{tata so makedonski jazik? - O~igledno, {tom
komitetite i makedonskata inteligencija vo Bugarija }e po~nat da mu se
protivat na novoto te~ewe, ili, ako ne mu se protivat, prosto ne go
poddrùvaat, jasno e oti od nego nema da ostane ni{to: fantaziite na
nekolcina Makedonci }e bidat ismeani i pove}e ni{to.
Taka li e vsu{nost? Da razgledame kolku moàt da bidat osnovani
takvite pretpostavki i razlozi?
Prvo }e go pregledame pra{aweto: vo kakov odnos }e stanat
komitetite i makedonskata inteligencija kon edno novo nacionalno
te~ewe sred Makedoncite, koe{to bara ne samo politi~ko, ami i
nacionalno i religiozno osloboduvawe na Makedonija, t.e. kon edno
te~ewe {to proklamira „Makedonija za Makedoncite“ protiv site
pretendenti na Makedonija, vo toj broj i protiv Bugarija i Bugarite? Da si
pretstavime oti toa novo te~ewe e nezna~itelno. I vo toj slu~aj treba da
se re{i pra{aweto za odnosot kon nego. Ako novoto te~ewe od gledi{teto
na komitetite e ne{to opasno i nepoèlno, toga{ toa treba da se iskorni
u{te pri samiot zafatok; ako toa samo po sebe nema po~va, toga{ treba da
se ostavi samo od sebe da is~ezne; a ako e polezno za Makedonija, toga{ }e
treba da se poddrì od niv.
Pra{aweto dali novoto te~ewe ima idnina ili ne, }e se razgleda
podolu, od kade {to }e se vidi oti toa, ako se ostavi samo na sebe i se
ignorira, }e se razviva samo, a ne }e opa|a. 108 Zatoa, imaj}i predvid oti
novoto te~ewe samo od sebe }e raste, treba da se razgleda pra{aweto
dali komitetite }e se borat so nego ili pak }e go poddrùvaat?
Prvo se postavuva pra{aweto: dali komitetite, rasuduvaj}i
logi~no, moàt da mu objavat vojna na novoto te~ewe? Moè da se dopu{ti
oti takva vojna moè da se o~ekuva, za{to vo komitetite ima ~lenovi ne
samo Makedonci, ami i Bugari, i poslednive nikojpat ne }e se soglasat so
novoto te~ewe, za{to so nego }e se zakopaat bugarskite interesi vo
Makedonija; isto taka ima i me|u Makedoncite ~lenovi na komitetite lica
{to }e rasuduvaat vaka: Sega na starost nie ne moème da u~ime nov jazik:
bugarski znaeme i bugarski }e zboruvame, - nie sme Bugari.
Malku toa. Mnozina, pa i najgolemiot del od makedonskata
emigracija vo Bugarija, }e se protivat na novoto temewe od ~isto
egoisti~ki pri~ini. Pove}e od 5.000 du{i Makedonci ima na dràvna
slu`ba samo vo Sofija. Ne pomalku ima kandidati za slu`ba. Me|u taa
makedonska inteligentna emigracija ima mnozina ili {to imale ili
imaat visoki dol`nosti, pak i koi{to se pretendenti i kandidati za niv,
vo toj broj i za ministerski portfeq. Se znae oti site tie gospodinovci
si gi imaat najgore od se svoite li~ni interesi. Za niv interesite na
Makedonija se edno sredstvo da dobijat slu`ba i da se odràt na nea. I
interesite na Bugarija ne gospod znae {to ozna~uvaat. No za da se
ispolnat nivnite egoisti~ki planovi za ubava slu`ba, tie se gotovi da se
pokaàt pove}e Bugari od samite Bugari, da igraat uloga na bugarski
{ovinisti, so nea da gi eksploatiraat i bugarskiot knez i interesite na
Makedonija, i na bugarskiot narod i na evropskoto op{testveno mislewe,
so eden zbor, da laàt i na desno i na levo, pod vid deka ispolnuvaat
nekakov patriotski dolg, a vsu{nost da dobijat slu`ba, vlast i
popularnost. [tom makedonskata inteligentna emigracija se sostoi
glavno od takvi lica {to si gi imaat soedineto svoite interesi so
Bugarija i se obliùvaat okolu bugarskiot knez, koj{to po }eifot si gi
klava i si gi simiwa ministrite i koj{to moè da postavi za ministri ne
samo lu|e {to imaat malku popularnost sred bugarskiot narod, no i takvi
{to voop{to nemaat partija i se „nezavisni“, t.e „i tuka go klavaat i tamu
go klavaat“, - {tom imame lu|e {to mislat oti glavnoto dostoinstvo na
~ovekot e ne ~esno da mu sluì na svojot narod, ami da itruva, t.e. da laè
i desno i levo, - toga{ prirodno e oti novoto te~ewe vo razvivaweto na
nacionalnoto samosoznanie na Makedoncite nema da sretne poddr{ka vo
na{ata emigracija vo Bugarija.
Nema {to da se zboruva i za u~enite Makedonci vo Bugarija: tie
ednoglasno }e re~at oti novoto te~ewe e prosto apsurd, oti nikojpat
nemalo makedonska narodnost i sega ja nema; oti Makedoncite se Bugari i
sl. Sekojpat i nasekade bivalo taka i taka }e bide sega i kaj nas. U~enite,
aristokratijata, inteligencijata i voop{to op{testvenite klasi, kade {to
se imaat li~ni interesi, stari tradicii i predubeduvawa, se borat so
novite te~ewa, kade {to se nao|aat vistinata i pravinata. Tie te~ewa se
vkorenuvaat prvin vo dolnite klasi i voop{to kaj lu|eto bez
predubeduvawe, gotovi da se borat so tie predubeduvawa vo za{tita na
novite idei, od ~ie realizirawe }e zavisi ne samo nivnata, tuku i sre}ata
na nivniot narod. Za ilustracija na odot i na rezultatie od borbata me|u
stari i novi te~ewa dosta e da se potsetime za borbata na hristijanstvoto
so paganstvoto, reformiraweto na Rusija od Petar Veliki, prerodbata na
êsite, Litovcite, pravopisnata reforma na Vuk Karaxi} itn.
Tuku, da go ostavime izlezot na borbata pome|u staroto i novoto
te~ewe, da se zadrìme na pra{aweto za odnosot na komitetite kon
novoto te~ewe. Jas pogore rekov oti pogolemiot del od ~lenovite na
komitetite }e bidat za borba so novoto te~ewe. No kako vi se ~ini, dali
taa borba }e bide pobedonosna za niv? - Ne. - Taa samo nim }e im go iskopa
grobot. Taa }e ja kompromitira i bugarskata politika vo Makedonija. I eve
zo{to.
Dosega komitetite mu velea na nadvore{niot svet oti tie rabotat
samo za „Makedonija za Makedoncite“ i se gotovi da im dadat sekakvi
garancii da ne stane prisoedinuvawe na Makdonija so Bugarija. Bugarija ja
iskaùva istata politika po makedonskoto pra{awe. Komitetite velat oti
se gotve{e i stana op{to makedonsko vostanie od site makedonski
narodnosti zaedno, a ne samo od „Bugarite“. A koga im velite: {tom
vostanieto e op{to od site makedonski narodnosti, toga{ zo{to
Komitetot zasedava samo vo Bugarija, a ne i vo Srbija, Vla{ko i na drugo
mesto, tie odgovaraat vaka: Od toa {to komitetite zasedavaat vo Bugarija
pogre{no e da se pravi zaklu~ok deka makedonskite komiteti se bugarski;
za makedonskite komiteti Bugarija ne e ni{to pove}e od edna dràva {to
im ukaùva gostoprimstvo na Makedoncite i im dava sloboda da rabotat
slobodno do kolku taa rabota ne i’ nanesuva {teta na dràvata, t.e.
Bugarija vo makedonskoto vostanie ja igra samo ulogata na Karavla{ko vo
bugarskoto vostanie. Bugarija go kaùva{e istoto. Evropejcite, se razbira,
ne veruvaa vo toa. Ami sega kolku laòvni }e izlezat tie uveruvawa i na
makedonskite komiteti i na Bugarija, ako i ednite i drugite, od pasiven
odnos kon edno novo te~ewe {to bara „Makedonija za Makedoncite“, a ne za
Bugarite, ili od ironizirawe so nego, stapat vo borba so nego? Taa borba
}e im ja simne maskata i na ednite i na drugite i }e gi vostanovi
simpatiite na evropskata javnost i na evropskite vladi vo polza na
novoto te~ewe i protiv la`livcite. A bez Evropa i Rusija ni komitetite
ni Bugarija ne moàt ni za jota da gi izmenat sudbinite na Makedonija.
A {tom e taka, komitetite od ironi~en i pasiven odnos kon novoto
te~ewe }e treba neposredno da preminat kon negovoto poddrùvawe. Ete
go odgovorot na pra{aweto: kakov moè da bide odnosot na komitetite kon
novoto te~ewe?
Sega da pomineme na drugoto pra{awe: od kade novoto te~ewe }e
zema sila ako makedonskata inteligencija i komitetite vo Bugarija
zafatat borba so nego? So {to raspolaga toa?
Za odgovor na toa pra{awe treba vo nekolku crti da se odbeleì
ulogata na Srbija vo makedonskata nacionalna prerodba. Da ja
prenebregnuva ~ovek polo`bata {to ja ima zazemeno Srbija vo
makedonskoto pra{awe i nejzinata uloga vo makedonskata nacionalna
prerodba e lekomisleno. Duri moè da se re~e deka vo najnovata istorija
na Makedonija Srbija izigra pogolema uloga od Bugarija. Koga Bugarija so
{um saka{e da go re{i makedonskoto pra{awe, vodena za nosot od
makedonskata emigracija, Srbija tiho, so golem uspeh rabote{e vo
Makedonija napolno soglasno so srpskata pogovorka: „Tiha voda breg roni“.
Ima{e vreme koga ulogite na ovie dve dràvi bea obratni, t.e. Srbija
{ume{e, a Bugarija rabote{e.
Da bideme pojasni.
Do Srpsko-bugarskata vojna vo 1885 g. Bugarite tiho rabotea vo
Makedonija. Slivnica109 im pokaà na Srbite oti ako edna Bugarija so
Isto~na Rumelija moè da i’ pokaè na Srbija eden slivni~ki poraz, toga{
soedineta Bugarija, zaedno so prisoedinetata kon nea Makedonija, vo idno
vreme moè i sosem da ja pobedi i da ja porobi Srbija. Slivnica ja natera
Srbija da po~ne edna nova borba so Bugarija za Makedonija. Najnapred taa
borba be{e na hartija: Srbite dokaùvaa so gromki i plitki frazi oti tie
imaat pogolemo pravo nad Makedonija od Bugarite. Od toa pominaa pak na
gromka, no bezrezultatna propaganda vo Makedonija: im iznavetija na
Makedonci, mladi u~enici od bugarski i gr~ki u~ili{ta zlatni gori za vo
Srbija. Patriotskoto propagandno dru{tvo „Sv. Sava“ od 1888 godina
otvori pansion za svoite u~enici stipendijanti. Vo 1889 godina brojot na
stipendijantite na toa dru{tvo se zgolemi, za da se namali po nekolku
meseci: vo noemvri mesec na taa godina okolu 40 du{i u~enici Makedonci
edni tajno, drugi javno i demonstrativno, pominaa od Belgrad vo Sofija za
tamu da u~at (se razbira, so bugarski pari)110. Toj neuspeh ne gi obeskuraì
odva`nite Srbi: Dru{tvoto „Sv. Sava“ otvori patriotska potpiska vo
Srbija za izgraduvawe nova zgrada na dru{tvoto za pansion i za svoe
propagandno u~ili{te. Vo 1890 god. se izdigna golema trikatna zgrada vo
koja od januari 1891 god. se otvori propagandnata „Bogoslovsko-u~itelska
{kola“, za da se zatvori po polovina godina. No zatoa Svetosavskoto
dru{tvo za taa polovina godina napravi dosta {um: vo nea, osven naukite,
ima{e i voena gimnastika i mar{evi na u~enicite so muzika po Belgrad i
negovata okolina i patuvawe vo letoto po Srbija, kade {to se
proiznesuvaa gromki zdravici. 111 So toa se svr{i {umot vo Srbija i
Srbite fatija da rabotat tiho i uporno: propagandata pomina od
patriotskoto dru{tvo vo racete na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti.
Ministerstvoto prvo gi pra}a{e svoite stipendijanti vo srpskite
provincijalni gradovi za da u~at, a posle gi sobira{e vo Belgrad vo
specijalni {koli ili na Velikata {kola. 112
Raboteweto na Srbite ne ostana bez rezultati pri re{avaweto na
makedonskoto pra{awe. Srbite so svoite u~ili{ta vo Makedonija uspeaja
da sozdadat iluzija vo evropskoto i vo ruskoto javno mislewe deka ima
Srbi vo Makedonija. [tom edna takva iluzija pominuva pred vladite na
golemite sili za fakt, toga{ e jasno oti pri re{avaweto na makedonskoto
pra{awe treba da se imaat pred o~i i barawata na srpskata vlada.
Sledstveno, Srbija pri taa borba postigna pove}e od Bugarija, koja so
{umot {to go podigna ostana so zagubi, a ne so dobivka. Ako ne se jave{e
novoto te~ewe vo razvitokot na nacionalnoto samosoznanie me|u
Makedoncite, koe{to }e gi priramni zagubite na Srbija so zagubite na
Bugarija, toga{ moè pozitivno da se tvrdi oti od Vostanieto bugarskite
interesi vo Makedonija samo postradaa, a srpskite samo se zgolemija.
No srpskata propaganda, osven iluzijata za srpska narodnost vo
Makedonija i popre~uvaweto da se re{i makedonskoto pra{awe vo polza
na Bugarite, ima i drugi rezultati.
Vo po~etokot na nivnata propaganda Srbite i ne mislea da gi pravat
Makedoncite Srbi; tie sakaa prosto da sozdadat vo Makedonija redum so
bugarskite i srpski interesi, taka {to vo vremeto na re{avaweto na
makedonskoto pra{awe da dobijat kolku {to se moè pogolem del od nea.
Taa cel se dostignuva{e edno so najavuvawe istoriski i drugi prava i
soobrazuvawa, a drugo i glavno, so inakvo postavuvawe na pra{aweto za
narodnosta na Makedonskite Sloveni. Poslednive moèa da se istavat
ili kako ne{to sredno pome|u Srbite i Bugarite, t.e. ni Srbi ni Bugari, a
prosto Makedonci ili Makedonski Sloveni, ili kako Srbi. Prvata teorija
ima{e pomalku sledbenici i be{e prednazna~ena za pred evropskoto
javno mislewe. No na taa teorija i be{e zatvoren vlezot vo Makedonija,
kako i vo site tie sredini od kade {to izleguvaa propagandistite. Taa
teorija be{e opasna za srpskige interesi vo Makedonija, za{to }e ja
povle~e{e po sebe soglasnosta na Srbija da se obrazuva oddelna
makedonska dràva i so toa Srbija ne }e dobie{e ni eden del od nea. 113
Vtorata teorija, t.e. site Makedonski Sloveni se isto takvi Srbi kako i
Bosancite, Crnogorcite itn. se vkoreni vo Srbija. So toa Srbite gi laèa
ne samo evropskoto javno mislewe i Makedoncite, tuku i samite sebesi:
tie fatija da ja propagiraat istata ideja i sred Srbite so pomo{ta na
u~ili{ta i knigi. Poslednive bea i se site tendenciozni po pra{aweto za
narodnosta na Makedoncite. Iluziite na evropskoto javno mislewe za
srpski interesi gi donesoa svoite plodovi. Iluziite na samiot srpski
narod pak ne se bezrezultatni: vo slu~aj na vojna za Makedoniija so kogo i
da e, Srbite kako eden site }e se nafrlat na neprijatelot, -srpskata vojska
so najsilno patriotsko ~uvstvo }e se bori za Makedonija.
Srpskite usilbi da se pregleda od nau~no gledi{te makedonskoto
pra{awe se oven~aa so uspeh. Bugarite moàt da se ute{uvaat deka
pra{aweto za narodnosta na Makedoncite e re{eno vo nivna polza. Tie
moàt da mu turat nemu krst. No ne go pravat toa drugite u~eni. Sega ve}e
ima pretstavnici na naukata, kako profesorite I.A. Boduen de Kurtene, 114
P.A. Lavrov115 i V.Jagi}, 116 koi{to gledaat na makedonskite nare~ja kako na
oddelen pretstavnik na slovenskata familija jazici. Toa pregleduvawe i
takvoto re{enie e srpska nau~na pobeda.
Srbite naprvija prevrat i vo sfa}awata i stremeìte na
Makedoncite, prevrat vistina ne i vo nivna polza, no u{te pomalku vo
bugarska. Tie sakaat da gi napravat Makedoncite Srbi, zabranuaaj}i da se
obra}aat propagandite so niv inaku, osven kako „pravi“ i „~isti“ Srbi. Toa
ne stana. Makedoncite fatija da se zadlabo~uvaat vo pra{aweto za
nivnata narodnost i interesite, i dojdoa do zaklu~ok deka ne se tie ni
Srbi ni Bugari; deka nema za niv ni bugarski, ni srpski ni gr~ki interesi,
a deka ima samo makedonski. Srbite ne ja dostignaa krajnata granica na
nivnite stremeì, no dostignaa takva granica od koja{to vistina ne moè
da se odi ponatamu, no koja{to moè da gi uspokoi poumerenite elementi
vo srpskoto op{testvo i narod.
Odot na srpskoto vlijanie vo razvivaweto na narodnoto
samosoznanie kaj Makedoncite i negovite rezultati se pretstavuvaat vo
ovoj vid:
Vo 1889 god. vo Belgrad vo pansionot na Svetisavskoto dru{tvo na
Kosmajska ulica ima{e okolu 50-60 du{i mladi Makedonci. Me|u niv
nema{e „Starosrbijanci“, a site bea samo od Makedonija i po nivnoto
obrazovanie, do doa|aweto nivno vo Srbija, vo bugarski ili vo srpski
u~ili{ta, se delea na: „bugara{i“ i „grkomani“. Me|u niv „srbomani“
nema{e.
Starite „bugara{i“, zaedno so novopristignatite taa godina i so
nekoi „grkomani“, na broj okolu 30-40 du{i, edni tajno, drugi javno i
demonstrativno, zaminaa vo Bugarija. Tie mladi Makedonci, vospitani vo
Srbija vo naroden, t.e. vo duh da ja sakaat najnapred svojata tatkovina i
svojot narod, pa posle ~ove{tvoto, zaminuvaj}i vo zemjata kade {to nema
nacionalno samosoznanie, a namesto nego poln indiferentizam kon
narodnite interesi, vnesoa vo nea nova struja od nacionalno
voodu{evuvawe i rabotewe za osloboduvaweto na Makedonija. Tie ja
sostavija vo Bugarija osnovata na raboteweto vo polza na Makedonija. 117
„Grkomanite“ vo Belgrad od godina vo godina se zgolemuvaa so novi
„grkomani“ i „bugaromani“ no i ednite i drugite vnatre vo Srbija ma~no se
preobrnuvaa vo „srbomani“. „Srbomani“ se pravea tie samo so
zaminuvaweto vo Makedonija kako srpski ~inovnici i organi na srpskata
propaganda. „Srbomani“ Makedonci ima{e samo za nadvore{niot svet i za
drugite propagandi vo Makedonija. Organite na srpskata propaganda vo
svojata du{a nikoga{ ne se ~uvstuvaa kako „Srbi“ ili „srbomani“, osooeno
vo prvite 10 godini, iako imaat tie ìveano vo Srbija.
@iveeweto na mladi Makedonci vo Srbija sekoga{ ima{e mnogu
dobro vlijanie vrz interesite na Makedonija. Tuka tie se zainteresiruvaa
za pra{aweto za nivnata narodnost, za srpskite filolo{ki i istoriski
argumenti za nivnata narodnost, za srpskiot patriotizam i za negovoto
krajno izrazuvawe vo vid na {ovinizam ili slepo preto~itawe na svoeto
pred tu|oto, za pri~inite na srpskiot {ovinizam, za ulogata na Srbija vo
sega{no i vo idno vreme vo makedonskoto pra{awe i za mnogu drugi va`ni
i interesni pra{awa.
Ve{ta~koto sozdavawe srpski interesi vo Makedonija be{e jasno za
site. No isto taka Makedoncite soznavaat deka Srbija e dràva {to
raspolaga so vojska, diplomatija, eden narod i edna inteligencija {to }e
gi branat srpskite interesi vo Makedonija so primerna predanost i kraen
fanatizam.
Borbata so srpskite interesi vo Makedonija e prete{ka ne samo za
Makedoncite, koi{to ne raspolagaat so dràva i dràven buxet, vojska,
diplomatija i dr., no i za slobodna Bugarija. Zatoa Makedoncite vo Srbija
se otkaàa od edna javna borba so Srbite, no so toa tie ne se otkaàa od
interesite na nivnata tatkovina.
Od izbeguvaweto na prvata grupa makedonski u~enici vo 1889
godina, za koe{to spomnav, se do 1895/6 u~ebna godina izbeguvaa koe po
mali grupi od 5-10 du{i, koe oddelno od po 1-2. No pogolemiot broj
Makedonci ostanuvaa vo Srbija i baraa pat kako }e se moè da se raboti
vo polza na Makedonija bez da se vleguva vo otvoren konflikt so Srbite.
Za da se izraboti edna takva programa, makedonskite u~enici vo
Belgrad vo 1893/4 u~ebna godina, vo vremeto na inspektorstvoto nad niv
na direktorot na Tretata gimnazija \uro Milija{evi}, re{ija da sostavat
makedonsko dru{tvo vo Belgrad. Celta na dru{tvoto be{e negovite
~lenovi da se zapoznaat i da si izrabotat edna programa {to }e ja
realiziraat vo Makedonija tajno od srpskata propaganda. Javnata cel na
dru{tvoto be{e izu~uvaweto na Makedonija vo etnografski, geografski,
filolo{ki i istoriski odnos. 118
Se razbira oti od toa dru{tvo ne izleze ni{to, za{to Srbite ne im
veruvaa na Makedoncite i fatija da pra}aat vo nego „Starosrbijanci“,
Crnogorci, Bosanci, Hercegovci i dr. Osobeno taa nedoverba i napliv od
Srbi vo makedonskoto dru{tvo nastapi vo II godina od negovoto postoewe
pri inspektorot gimnaziskiot prof. Juri{i}. No so rasturaweto na
dru{tvoto ne se izmenija ~uvstvata i stremeìte na Makedoncite vo
Srbija. Tie fatija da ja sledat Revolucionernata organizacija, sozdadena
od Makedonci so bugarsko-srpsko obrazovanie, kako i odnosot na Srbite
kon nea. Tie si dadoa ot~et od ulogata na Srbija vo makedonskoto pra{awe
dosega i za idnina, zatoa i nim im pripa|a ~esta da se sozdava~i na
nacionalniot separatizam sred Makedoncite. Tie se i glavnite negovi
sledbenici. Me|u niv ima lu|e so visok patriotizam i so zdravo
razbirawe na nacionalnite makedonski interesi.
Tie makedonci i im dadoa izraz na svoite ubeduvawa za
makedonskoto pra{awe so izdavaweto na vesnikot „Balkanski glasnik“ vo
Belgrad vo 1902 god. Izdavaweto na ovoj vesnik ne moè{e da im se
bendisa na srpskite {ovinisti, zatoa srpskite vesnici podignaa {um
protiv izdavaweto na „Balkanski glasnik“ obvinuvaj}i go negoviot
redaktor za so~uvstvo na makedonskite komiteti, kako rezultat na koe toj
be{e proteran od Srbija. 119
Takvi se rezultatite od srpskata propaganda me|u nejzinite
vospitanici i organi, rodum od Makedonija. Po pra{aweto za narodnosta
na Makedoncite Srbite pred Makedoncite se pridrùvaa kon vtorata od
spomenatite dve teorii, t.e. deka Makedoncite se Srbi, i tokmu zatoa kaj
niv se dobija sprotivni rezultati. Srbite sakaa da gi napravat
Makedoncite da im sluàt na srpskite interesi, t.e. samite da se mislat i
na svoite sonarodnici da im velat deka se Srbi. No namesto toa
Makedoncite fatija da gledaat na sebe kako na Makedonci, so svoi
oddelni celi, i sakaa ne da sluàt kako orudija za srpski celi, tuku da ja
upotrebat srpskata politika kako sredstvo za postignuvawe ~isto
makedonski celi.
Ni eden srpski vospitanik, osobeno ako toj ima ìveano vo Srbija,
ne samo {to ne im veruva na Srbite deka toj e Srbin, tuku i gi mrazi za
nivniot {ovinizam i gi laè za da si ja dostigne samo celta, da dobie
obrazovanie. Po svr{uvaweto na u~eweto moè da bide i ~inovnik na
propagandata, no pritoa toj gi mrazi i si ja prokolnuva sudbinata {to e
orudie na edna propaganda, koja{to si ima svoi celi, sovr{eno sprotivni
na interesite na negovata tatkovina - Makedonija.
Takviot Makedonec obi~no do stapuvaweto vo srpskoto u~ili{te
bil i vo bugarsko ili vo gr~ko ili i vo ednoto i vo drugoto. Toj si
spomnuva kako vo ednoto u~ili{tetogo uveruvale deka toj e Grk, vo drugoto
– deka e Bugarin, a tuka - deka e Srbin. Za nego e pra{awe - kade e
vistinata, za{to site imaat svoi argumenti. Sprotivnite argumentacii ne
davaat mo`nost da se najde koja e najpravata i zatoa Makedonecot re{ava
deka site se la`ni i deka ima samo edna nepobitna vistina: Makedoncite
Sloveni se Makedonci i Sloveni, sledstveno, treba sekoj Makedonec da gi
~uva interesite na svojata tatkovina i na svojot narod, a ne interesite na
propagandite. 120
Da ukaème i na drug tip Makdonec so srpsko obrazovanie. Toj
moèbi se smeta Bugarin i po proìvuvaweto vo Srbija 4-5 god. Otkako }e
go svr{i toj svoeto obrazovanie vo Srbija, kade toj treba da odi: vo
Bugarija ili vo Makedonija? I vo ednata i vo drugata {to }e pravi?
Bugarija i Egzarhijata vo Makedonija si imaat ~inovnici pove}e otkolku
{to im se nu`ni. Pak i da ima mesto, nema da mu go dadat na eden {to
svr{il vo Srbija, tuku na eden svoj kandidat. Da go dopu{time u{te i toa,
toj da dobie bugarska slu`ba. No }e se ~uvstvuva li toj na negovoto mesto?
- Ne. Toj vo vremeto na pominatite negovi godini vo Srbija se nao|al pod
vlijanie na cel red okolnosti {to otsustvuvaat vo Bugarija i zatoa
negovite pogledi se razlikuvaat od pogledite na onie {to se obrazuvaa
samo vo Bugrija i se slobodni od cel red prezemeni misli i predrasudi.
Najmalku, vo novata op{testvena sredina toj }e se ~uvstvuva ne na svoeto
mesto.
I taka, Srbija so svoeto zame{uvawe vo makedonskoto pra{awe
napravi ogromen uspeh i treba da si priznaeme deka toj ne e tolku vo
nejzina kolku vo na{a polza. Taa otvori u~ili{ta, klade konzulstva, go
rakopoloì Firmilijana i so seto toa mu dade nov pravec na na{eto
pra{awe. Taa vo evropskoto javno mislewe i vo samata Srbija sozdade
iluzija deka ima Srbi vo Makedonija i taa iluzija vo o~ite na evropejcite
minuva kako fakt. Taa natera odnovo da se pregleda pra{aweto za
narodnosta na Makedoncite i da se re{i ni vo polza na Bugarite, ni vo
polza na Srbite, a vo polza na oddelna makedonska narodnost. Taa vospita
celo pokolenie Makedonci {to imaa, imaat i }e imaat najre{ava~ko
zna~ewe vo novata istorija na Makedonija. Srpskite vospitanici igraat
va`na uloga vo makedonskoto pra{awe, bez da se obra}a vnimanie na toa
dali tie rabotat pod bugarska, pod srpska ili pod makedonska firma, kako
i bez razlika dali se tie vo moralen odnos lu|e visoki ili ne. Srpski
vospitanici ima od site tie kategorii i vo site niv srpskoto vlijanie se
pokaùva blagodatno za Makedonija. Srpskite vospitanici {to rabotea
pod bugarska firma ja sozdadoa i ja potkrepija makedonskata revolucija;
na niv se dolì i politi~kiot separatizam. Nacionalniot separatizam se
dolì na srpski vospitanici idealisti {to rabotat pod srpska maska, a
vo du{ata svoja se priznavaat za Makedonci; 121 srpskite vospitanici, so
svoeto obrazovanie vo Srbija, se obrazuvaa vo nacionalen duh, namesto vo
nacionalen indiferentizam vo Bugarija, iako nekoi od niv celosno ne
prestanaa da se vikaat Bugari, no me|u niv i Makedoncite so ~isto
bugarsko obrazovanie i samite Bugari se otvori edna golema propast: tie
so svoeto obrazovanie zastanaa na sredinata me|u Bugarite i Srbite, t.e.
vikaj}i se po tradicija Bugari, tie prestanaa da se takvi vo svojata du{a:
tie stanaa Makedonci. Najposle najdolnite, najo~aenite organi na
srpskata propaganda, rodum Makedonci, pak se polezni za Makedonija: od
niv se obrazuva klasa od nedovolni od srpskata propaganda za koi{to
nema pat kon Bugarite; tie }e ja zgolemat klasata od nacionalnite
separatisti.
Zna~i, ako i nie se laème vo pretpostavkata oti nacionalniot
separatizam }e bide poddràn od komitetite, od Organizacijata i od
makedonskata inteligentna kolonija vo Bugarija, toga{, i vo takov slu~aj,
dosta e edna silna srpska propaganda vo Makedonija za da zeme najgolemi
razmeri nacionalniot separatizam.
No novoto te~ewe sre}ava i }e sre}ava najdobar priem u{te vo
negoviot zafatok i kaj najdobrata, najinteligentnata i neprodadenata
makedonska inteligencija, kako i {to e rezultat na umstveniot i
moralniot razvitok na poslednava. Ima i }e se najdat mnozina
inteligentni Makedonci {to se gotovi da si go dadat ìvotot za
interesite na svojata tatkovina i svojot narod, koi{to }e se zapra{aat:
{to e pova`no za nas Makedoncite - op{tobugarskite, op{tosrpskite,
op{togr~kite ili makedonskite interesi? I }e odgovorat deka interesite
na tatkovinata sekoga{ se pogore od interesite op{tonarodni i deka
poslednive se samo sredstvo za prvite, a ne naopaku. Mala
nabqudatelnost treba za da se ubedi ~ovek vo taa vistina. Najnapred, od
sekogo se znae oti nie gi miluvame na{ata tatkovina Makedonija i na{iot
narod, za{to sekoj den gi gledame i gi izu~uvame so svoite organi na
~uvstvata. Vo nea i sred nego sme rodeni. Od detinstvoto se {to im e
milo nim i nam ni e milo; na se {to se raduvaat tie i nie se raduvame;
tie pla~at i nie pla~eme; tie se smeat i nie se smeeme. Op{tata radost i
àlost, op{tite predanija i obi~ai ne pravat site nas edno celo - eden
narod. No {tom }e ja pomineme granicata na Makedonija, ili na jug ili na
severoistok ili na sever, t.e. vo Grcija, Bugarija, Srbija, naedna{ }e
po~uvstvuvame oti na nas duva ve}e drug veter; }e po~uvstvuvame deka nie
tamu sme samo nekaneti gosti. I oti ako sakaat tamu da ni se pokaàt
bra}a, toa go pravat za da ne ograbat nas i da ne eksploatiraat. Grcite,
Bugarite, Srbite site zaedno ne uveruvaat nas deka nie site sme samo od
nivnata narodnost i oti na{iot spas e samo vo soedinuvaweto na cela
Makedonija, ili barem na eden golem del od nea, kon nivnata dràva.
Sekoj od nas }e zabeleì oti tie lu|e, za koi nie znaevme samo od kniga i
gi znaevme kako lu|e {to sakaat da ni pomoàt da se oslobodime, ni se
pokaùvaat nam za prijateli i sonarodnici i ni se pristoruvaat za na{i
pokroviteli, ne zatoa {to sme nie Grci, ili Bugari ili Srbi, ne za{to se
griàt za nekakvi op{tonarodni interesi vo koi vleguvaat i na{ite, ne
za{to sakaat da pomoàt i da ne izbavat nas, a samo so ~isto egoisti~ki
celi, t.e. tie go eksploatiraat toa {to nie se vikame so nivnite narodni
imiwa i sakaat, vrz osnova na postoe weto na tie narodni imiwa vo
na{ata tatkovina, da ja zgolemat svojata tatkovina, da gi obezbedat svoite
interesi so zavladuvaweto ako ne na cela Makedonija, toa barem na golem
del od nea. Ne ni pokaùva li toa oti malite dràvi, pa i sekoja edna
zemja, so goneweto op{tonarodni celi gonat ne humani celi,
osloboduvaweto na porobenite, ami ~isto materijalni i egoisti~ki celi,
t.e. zgolemuvaweto nivno za svoj interes, bez da se gleda dali }e nastapi
podobruvawe vo sudbinata na Makedonija ili ne. Zna~i, mesnite interesi
se javuvaat glavni, a op{tonarodnite vtorostepeni; prvite se cel, vtorite
- sredstvo. Imiwata: Bugarin, Srbin, Grk vo Makedonija se sredstvo na
malite dràvi za da ne zarobat nas. Ako i nie ja sakame na{ata tatkovina
i samite sebesi, toga{ i nie treba da gi pretpo~itame na{ite mesni
makedonski interesi pred op{tobugarskite, op{tosrpskite, op{togr~kite.
Nie treba da sozdademe takva polo`ba - da nema vo Makedonija ni
bugarski, ni srpski ni gr~ki interesi, za{to tamu nema Bugari, Srbi i
Grci, ami ima samo Makedonci od slovensko poteklo i nekoi drugi
makedonski narodnosti. Na{ite interesi treba da si gi izu~ime i da si gi
za{tituvame sami, a ne da gi davame vo tu|i race za da gi eksploatiraat
malite balkanski dràvi~ki.
Posle, nacionalniot separatizam }e ima mesto i kaj lu|e {to
gledaat od prakti~no gledi{te na rabotite, bez da se zanimavaat mnogu so
teorijata za na{ata narodnost. Taka, tie }e rasuduvaat: ako edna Kanada
moè da i’ se luti na Anglija zatoa {to poslednava, za da si bide vo dobri
odnosi so Sev- Amerikanskite Soedineti Dràvi, im gi po`rtvuvala nim
interesite na Kanada i poslednava sega saka da se oslobodi od Anglija i
sama da si gi brani svoite dràvni interesi, za{to podobro si gi
razbirala, - toga{ zo{to Makedonija da ne i’ se luti na Bugarija zatoa {to
taa ne moè da gi brani makedonskite interesi, ami samo gi eksploatira
niv, i zo{to Makedonija da ne re~e: Jas prolevav krv od moi sinovi, neka
gi branat moite interesi tie samite, a ne tvoi Na~ovi~, Cokov, Stan~ev i
tn.
Isto taka mnozina }e zabeleàt oti malite dràvi se odnesuvaat so
takva nedaverba kon ulogata na Bugarija vo Makedonija kako {to se
odnesuvaa golemite sili kon ulogata na Rusija vo bugarskoto
osloboduvawe. Poslednive se pla{ea od edna „S.-Stefanska Bugarija“,
za{to mislea oti Rusija }e si ja prisvoi. Isto taka, malite dràvi mislat
sega oti Bugarija saka da se oslobodi Makedonija za da si ja prisvoi. No
koga vidoa zapadnite dràvi oti se izlagani i oti Bugarija ra|a takvi lu|e
kako pokojniot Stambolov i ìviot Svir~o, se uspokoija i zedoa protiv
voljata na Rusija da go pravat toa {to samite go rasipaa vo Berlin. Ne }e
se najdat li i kaj nas lu|e {to }e razberat oti doverbata na malite dràvi
kon na{ata tatkovina }e zavisi od na{i stambolovci i svir~ovci, no
koi{to ke ja vidat opasnosta za na{ite nacionalni interesi ne vo Rusija,
ami vo Bugarija? Pove}e e od za veruvawe oti }e se najdat i takvi. I tie }e
bidat krajnite separatisti.
I najposle, mnozina }e zabeleàt oti najgolemata na{a nesre}a se
krie vo toa {to kaj nas nema mesten makedonski patriotizam. Da be{e kaj
nas toj, nie kaj i da sme }e mislevme i }e rabotevme samo za Makedonija. A
sega edni od nas gledaat na sebe kako na Bugari i gi soedinuvaat na{ite
interesi so bugarskite i namesto da ja izu~uvaat Makedonija vo sekakov
odnos, namesto da ja izu~uvaat istorijata na Makedonija vo site vremiwa,
gi izu~uvaat bugarskite interesi i bugarskata istorija i ne ~estopati onie
periodi od nea {to nemaat nikakov odnos kon Makedonija. Taka na pr., g.
Balas~ev, 122 ohri|anec rodum, namesto da se zanimava specijalno so
istorijata i interesite na Makedonija, mi gi izu~uva bugarskite interesi
i „materijalnata kultura na bugarskoto hanstvo“ 123 ne{to {to go ima za
Makedonija istoto zna~ewe kako i istorijata na Abisinija do
pokrstuvaweto na Abisincite. Drugi od nas se vo Grcija i gi prou~uvaat
gr~kite interesi i gr~kata istorija. Drug ohri|anec, Dimica, 124 se
podvizuva vo Grcija i za nego ima zna~ewe istorijata na Makedonija samo
do nejzinoto zavojuvawe od Rimjanite. Drugi Makedonci vo Srbija se
pravat srpski patrioti i rabotat namesto za Makedonija - za srpskite
interesi. Taka, eden bogat koàrski trgovec po ime Kosta [umenkovi}125 po
smrtta svoja po`rtvuva 500.000 frankovi za srpskite u~ili{ta. Dosta se
takvite àlni rezultati od vrzuvaweto na na{ite interesi so tu|ite za da
se ubedat mnozina deka na{iot spas e samo vo nacionalniot i
religiozniot separatizam.
Vo lu|eto so takvi ubeduvawa, kako i site Makedonci nezadovolni
od propagandite }e bide vo prvo vreme silata na novoto te~ewe. No taka
}e bide samo vo po~etokot. Brojot na privrzanicite javni i tajni }e raste,
ne po dni, a po ~asovi. Va`no e toa {to do koga {to }e ima vo Makedonija
bugarska propaganda, }e ima i srpska. I dvete propagandi se dràt samo so
bugarski i srpski pari. Nezadovolnite od vtorata do Vostanieto bea
pove}e. Po Vostanieto brojot na nezadovolnite od obete propagandi }e se
izramni so zgolemuvaweto na nezadovolnite od bugarskata propaganda. No
i da ne bide toa, edna srpska propaganda e dosta za da sozdade
prevoshodna po~va za novoto te~ewe. Site Makedonci od srpskata
propaganda }e bidat na stranata na novoto te~ewe: organite na
propagandata }e so~uvstvuvaat tajno, a neplatenite Srbi }e ja
ispoveduvaat svojata makedonska narodnost javno.
Najposle, i mnozina Makedonski Sloveni so gr~ko obrazovanie }e se
priznaat za Sloveni. Sega tie ne go pravat toa, za{to treba da se vikaat
Bugari, a imeto Bugarin kaj Grcite se stava mnogu dolu. Posle, site, od
Makedoncite se gotovi da napravat otstapki od svoja strana za
obedinuvaweto vo edno nacionalno celo, no ni eden od sledbenicite na
trite nacionalni propagandi nema da ja izneveri svojata propaganda za da
kapitulira pred druga. Nacionalnoto obedinuvawe na Makedoncite moè
da stane samo so kompromis pome|u niv, a ne so kapitulirawe na ednite
pred drugite. A koj kompromis i e novoto nacionalno makedonsko te~ewe.
Ottuka e jasno oti ako novoto te~ewe i ne dobie nekakva poddr{ka
od mnogubrojnata inteligentna makedonska kolonija vo Bugarija, pak }e se
razviva, samo }e se razviva ve}e kako te~ewe naso~eno specijalno protiv
bugarskite interesi vo Makedonija. Pri golemiot razvitok na novoto
te~ewe i pri silniot otpor od Bugarija, moè da se o~ekuva za nego
poddr{ka od strana na Srbija. Kolku i da se pokaùva toa nedobro i
opasno za Srbija, sepak toa ne im protivre~i na srpskite interesi. Za
Srbija e va`no Makedonija, ako ne bide srpska, da ne bide i bugarska.
[tom }e se vidi oti taa nikojpat nema da bide srpska, Srbite }e moàt da
se odvratat od svoite utvrduvawa deka Makedoncite se Srbi i }e gi
priznaat za oddelno slovensko pleme, ednakvo blisko do Srbite i do
Bugarite. 126
I taka, makedonskata nacionalna prerodba e nastapen istoriski
proces {to ima pod sebe jaka po~va i golema idnina. Taa se dolì glavno
na konkurencijata pome|u Bugarija i Srbija po makedonskoto pra{awe. Kako
preodni stadiumi kon polnoto oddeluvawe na makedonskite interesi od
bugarskite i srpskite, t.e. kon nacionalniot separatizam, sluàt
politi~kite revolucionerni organizacii i politi~kiot separatizam
propagiran od niv. Kako glaven izvor za zgolemuvaweto na brojot na
nacionalnite separatisti }e sluì zgolemuvaweto na konkurencijata
pome|u bugarskata i srpskata propaganda vo Makedonija i brojot na licata
nezadovolni od tie propagandi. Nacionalniot separatizam }e se zgolemi
isto taka i od licata {to ja osoznavaat seta {teta od nacionalnite i
verskite propagandi, koi pod vid deka gi branat na{ite interesi,
bezbo`no gi eksploatiraat niv, i koi{to }e se re{at na borba za
nacionalnoto obedinuvawe na Makedoncite protiv site tie propagandi.
Borbata so nego e opasna ne za nego, a za negovite protivnici. Od taa
borba toj }e izleze pobednik, u{te pove}e {to reformite vo Makedonija
}e i’ dadat nejze mo`nost da se oslobodi od tu|ite vlijanija i da go
prenese centarot na prerodbata vnatre vo nea.
*.
Pro~itano na 3 sednica na petrogradskoto Makedonsko nau~no-literaturno drugarstvo „Sveti
Kliment“ na 19 oktomvri 1903 g.
90.
Misirkov zboruva za „vozroduvawe“, „pro6uduvawe“, „sobuduvawe“ i sl. kako proces vo Makedonija
{to pointenzivio se razvival od krajot na 80-tite godini na minatiot vek, no koj ne samo {to trael, tuku po~nal
i u{te posilno da se raspaluva vo 1903 god. osobeno po Vostanieto. Se razbira, Misirkov ovde nema cel da go
prosleduva toj proces i da go analizira toj poim. Me|utoa, va`no e {to toj sepak zboruva za takov proces,
dodavaj}i pritoa deka pred pojavata na srpskata propaganda nacionalnata svest na Makedoncite bila razbudena
„na polovina“. No procesot na prerodbata i deneska kaj nas se u{te ne e napolno nau~no prosleden i definiran
kako poim.
91.
Iako ima{e silni manifestacii na makedonskata nacionalna svest u{te od polovinata na
minatiot vek, sepak 1890 god. pretstavuva zna~aen me|nik vo makedonskiot nacionalen razvitok, bidej}i toga{
najizrazito se po~uvstvuva aktivnosta na tu|ite nacionalisti~ki propagandi i nastana naglo i mo}no
raslojuvawe na porane{nata edinstvena narodna masa {to predizvika i najsilni branuvawa sred makedonskata
inteligencija za otpor protiv tu|incite i za narodno edinstvo. Kako istori~ar, sovremenik i u~esnik, Misirkov
uspeal, bez voobi~aenata istoriska distanca, prili~no to~no da go opredeli mestoto na ovoj proces i negovite
osnovni koordinati vo makedonskata nacionalna istorija.
92.
K.P.Misirkov be{e eden od tie begalci (P. Poparsov, D. Gruev, D. Mir~ev, Hr. Popkocev, \.
Balas~ev, N.Naumov i dr.) {to bea i edni od glavnite osnova~i i ideolozi na Mladata makedonska kniòvna
druìna vo Sofija i izdava~i i urednici na nejziniot organ sp. „Loza“ (1892). Toj be{e se u{te vo Sofija koga
po~na organiziraweto na ovaa druìna, pa ne e ~udno {to tolku aktivno se vklu~i i vo organiziraweto na
U~eni~koto dru{tvo „Vardar“ vo Belgrad (1893).
93.
Bidej}i Misirkov be{e zaedno so D.Gruev vo Belgrad, zaedno izbegaa vo Sofija, a potoa i dvajcata
ja napu{tija Bugarija, treba da se primat so doverba ovie zborovi, osobeno pak ako se imaat predvid i nekoi
novootkrieni dokumenti od bugarskite arhivi od toa vreme. Organiziraweto na ve~ernite u~ili{ta za
Makedoncite pe~albari, osnovaweto na jadroto od koe{to izrasna Mladata makedonska kniòvna druìna i
ostriot sudar so bugarskite vlasti na Stambolov, zatvoraweto i potoa begstvoto vo Makedonija - zboruvaat deka
Gruev navistina bil „vo brojot na separatistite“.
94.
Organiziranoto revolucionerno dvièwe vo Makedonija ima znatno podolga istorija i zapo~nuva
vsu{nost u{te vo 60-tite godini od XIX vek, koe{to izvede i masovni vostanija (Razlove~koto vo 1876 i
Kresnenskoto vo 1878 god.) {to stanaa odrednici vo novata makedonska istorija, no Misirkov ima polno pravo
koga obrazuvaweto na najmo}nata organizirana revolucionerna sila vo zemjata - TMORO - ja povrzuva
neposredno so makedonskite intelektualci {to u~estvuvaa vo tie begstva od Makedonija vo Belgrad i vo Sofija
i vo akciite osobeno vo Bugarija na samiot po~etok na poslednata decenija od minatiot vek.
95.
Zna~ajno e {to i Misirkov me|u najvidnite makedonski revolucioneri, i toa „separatisti“ (so
smislata {to mu se dava{e na ovoj poim vo toa vreme), na prvo mesto to postavuva Goceta Del~ev, nezavisno od
toa {to ovoj ne stigna da se izrazi i javno kako „nacionalen separatist“. Tokmu vakov Del~ev ostana i vo
spomenot na narodot, poradi {to za nego se ispeani i najmnogu i najdobrite makedonski revolucionerni
narodni pesni, vo koi makedonskoto nacionalno obele`je e osobeno potencirano.
96.
B. Sarafov ima{e samo bugarsko obrazovanie, toj nikoga{ ne otide vo Srbija da se {koluva, no toj
be{e eden od vospitanicite na P. Draganov vo Solun i be{e vnuk na popot Hariton eden od najvidnite
„separatisti“ od Isto~na Makedonija vo dvièweto od 1873-1874 god. A deka negoviot „separatizam“ ne bil samo
na zborovi, potvrduvaat i pi{uvawata na Misirkov i ûpovski za nego vo „Makedonski glas“ (1914).
97.
Izraz vo ruskiot jazik: protiv svojata èlba, so te{ko srce, so strav.
98.
Na 18.7.1903 god. i E. Sprostranov zapi{al vo svojot dnevnik: „Duri i etni~kiot separatizam da se
pregrne pokraj politi~kiot, pak nema zo{to da se pla{at Bugarite. Ne samo tamu {to se silni, tuku i odovde
koga }e jurnat site inteligentni lu|e, kakov kolorit }e i’ dadat na zemjata?“ Na 13.11.1903 god. po razgovorot so
Misirkov vo Sofija, vo vremeto koga se pe~ate{e negovata kniga, E. Sprostranov zapi{al: „Uveren sum deka
negoviot makedonski jazik }e trae den do pladne. Koga }e zatrakaat pe~atnite ma{ini vo Makedonija, se }e
is~ezne. Pa tamu ima celo pokolenie {to se razvivalo, rastelo i u~elo na bugarski; }e prifati li sega toa da
se ma~i na nov jazik?“
99.
B. Sarafov be{e pretsedatel samo na VMOK (1899-1901).
100.
rusizam: Za àl!
101.
Bugarskiot rezerven general Ivan Con~ev (1859-1908) be{e postaven od bugarskiot dvorec i
vladata za potpretsedatel na VMOK i be{e glaven vdahnovitel i organizator na „Gornoxumajskoto vostanie“
(1902). Toga{ nastanaa i prvite oruèni sudiri pome|u „vrhovisti~kite“ i „centralisti~kite“ ~eti vo
Makedonija.
102.
Stojan Mihajlovski (1856-1927) e bugarski poet i op{testvenik od gr. Elena {to nema{e ni{to
zaedni~ko so borbata na Makedoncite za sloboda, no vo 1901 god. be{e postaven za pretsedatel na VMOK,
namesto dotoga{niot B. Sarafov {to se pokaà „neposlu{en“ za bugarskiot knez.
103.
Se raboti za otcepni~kiot VMOK na ~elo so Hr. Stani{ev {to vo izvesna smisla se poddrùva{e i
od CK na TMORO.
104.
Bidej}i vo toa vreme Misirkov be{e pretsedatel na TMOK vo S.-Peterburg i neposredno
korespondira{e i so VMOK vo Sofija i so CK na TMORO vo Solun, toj li~no gi znae{e tie odnosi {to podocna
ima{e mo`nost i na samiot teren da gi po~uvstvuva.
105.
I „vrhovistot“ bugarskiot polkovnik Anastas Jankov (?-1906) od s. Zagori~ani, koga vo 1902 god.
otide so golema ~eta vo Kostursko za da kreva „vostanie“, izdade proglas vo koj me|u drugoto se veli:
„Makedonci! Setete se za svetskiot pobeditel, za svetskata slava na Makedonija velikiot Aleksandar
Makedonski; setete se za hrabriot car Samuil, makedonskiot velikan, za prekrasniot Marko Krale
op{toslovenska slava, - deka vo niv te~ela makedonska krv; tie od nebesnite viso~ini bdeat i go
blagoslovuvaat na{eto zapo~nato delo. Da se pokaème dostojni nivni potomci: da im gi za~uvame slavnite
imiwa i da go za~udime svetot so na{ata hrabrost, ume{nost i samopo`rtvuvanost; da go otreseme od sebe
sramniot jarem {to ne gu{i pet veka...“
106.
Deka ovaa analiza na Vostanieto e pravdiva, deka Misirkov ne moèl da bide protivnik na
TMORO, tuku samo pobornik za edna poizjasneta nejzina nacionalna programa, pokaùva i faktot {to toj i vo
Sofija osnovuva Makedonsko nau~no-literaturno drugarstvo (1903), ~ii ~lenovi stanaa i nekoi istaknati
makedonski revolucioneri. Na 24.11.1903 god., dodeka Misirkov se u{te be{e vo Sofija, E. Sprostranov mu
pi{uva na bugarskiot minister-pretsedatel R. Petrov: „Nezavisno od toa kako i na ova moe pismo }e poglednete,
dolèn sum da gi iznesam moite griì po povod brzoto {irewe na makedonskoto nacionalno dvièwe, koe ne
samo {to ja zafati Makedonija, tuku nao|a odziv i ovde me|u makedonskata emigracija, a najmnogu kaj
inteligencijata. Vam sekako Vi e poznato deka ovde vo Sofija denovive se osnova Makedonsko nau~no-
literaturno dru{tvo: Vistina, zasega okolu nego se sobraa desetina lu|e, no ako ne se prezemat soodvetni
~ekori i ne se protera Krste Misirkov od Bugarija, toa za kuso vreme }e go opfati groto od makedonskata brojna
emigracija... Za àl, kon makedonskite nacionalisti vo posledno voeme po~naa da se pridruùvaat i lu|eto na
Organizacijata. Ako od toj aspekt poglednete na problemot, ako ja zemete organizacionata i udarnata sila na
Organizacijata vo slu`ba na makedonskoto nacionalno dvièwe, duri toga{ vo vistinskata svetlina se javuva
opasnosta za bugarskoto delo vo Makedonija. So sigurnost znam deka kon makedonskite nacionalisti se
pridruìja i makedonskite revolucioneri Dimitar Miras~iev, vojvodata, i ~etnikot Jordan Angelov. Po se
izgleda, naskoro }e im se priklu~at i nekoi od liderite na Organizacijata.“
107.
Vakviot razvitok na rabotite vo Makedonija go sogledaa i zainteresiranite pretendenti pa gi
vloìja site usilbi ne samo da go spre~at, tuku i da go zadu{at voop{to. Toa be{e i glavnata pri~ina za
vleguvaweto na oruènite nivni ~eti vo erata na popisot na „nufuzite“ vo Makedonija, osobeno koga ve}e
treba{e da se vovedat predvidenite Mirc{tetski reformi.
108.
Deka i ovaa misla na Misirkov e to~na pokaùva celiot ponatamo{en razvitok i posebno na{ata
dene{na sloboda vrz to~no istite osnovni principi, no deka toa se sogleduvalo i vo toa vreme, najdobro
svedo~i pak zagrièniot za bugar{tinata vo Makedonija E. Sprostranov, koj, me|utoa, ne moèl da se oslobodi i
od makedonskoto vo sebe. Na 13.11.1903 god. utroto po razgovorite so K. Misirkov i St. Jakimov kaj nego doma vo
Sofija, E. Sprostranov mu pi{uva na bugarskiot minister-pretsedatel R. Petrov: „Pi{uvaj}i Vi gi moite li~ni
sfa}awa za idninata na mojatata tatkovina Makedonija, gi imam predvid golemite opasnosti {to se krijat vo
separatisti~koto nacionalno dvièwe me|u eden del od makedonskata inteligencija, koe zad sebe ve}e vle~e i
makedonski narodni masi, osobeno vo Jugozapadniot del na Makedonija, so centrite vo Ohrid, Resen, Bitola i
Prilep“. Potoa Sprostranov objasnuva: „Vo sega{nive uslovi... jas li~no sum ubeden deka separatizmot {to
zafa}a dlaboki koreni vo masite moè da stane re{ava~ki faktor, osobeno ako masite gi povedat lu|e od tipot
na Misirkov, Dedov, Mi{ajkov i drugi... Bezdrugo, makedonskite masi so pogolema radost }e go prifatat
gledi{teto na makedonskite nacionalisti {to propovedaat Organizacijata da se pretvori od revolucionerna
vo evoluciona. Kako takva }e moè legalno da raboti vo Turskata Imperija. No ovojpat taa nema da ima drugi
celi, tuku preku dobienata kulturna avtonomija za Makedonija da ja jakne makedonskata individualnost, preku
sozdavawe makedonski kulturno-prosvetni ustanovi na makedonski jazik i sozdavawe makedonska samostojna
crkva na ~elo so makedonski patrijarh. Kako {to gledate, gospodine minister-pretsedatele, - prodolùva
Sprostranov - vakvite idei {to ve}e na{iroko se prifa}aat od makedonskoto naselenie, ne se ni malku za
potcenuvawe za da ne im se posveti visoko vnimanie. Ako pritoa dodadam deka propagatorite na makedonskiot
separatizam se zafatile mo{ne studiozno i so entuzijazam da pe~atat knigi, re~nici, ~itanki, istoriski
u~ebnici i gramatika na makedonski jazik, toga{ moète porealno da ja sfatite opasnosta za bugar{tinata vo
Makedonija. Ubeden sum deka za mo{ne kratko vreme, osven tenkiot sloj na makedonskata inteligencija
{koluvana vo bugarskite u~ili{ta, narodot }e go otfrli bugarskiot jazik i }e go prifati makedonskiot, odnosno
maj~iniot, bidej}i }e nema potreba da go u~i, kako {to so maka go pravi toa so bugarskiot jazik.“
109.
Toga{no selo vo Bugarija, kade {to srpskata vojska pretrpe teòk poraz vo Srpsko-bugarskata vojna
od 1885 god.
110.
Kako aktiven u~esnik vo site ovie manifestacii na mladata makedonska inteligencija, Misirkov
navistina to~no gi predava nastanite {to moè napolno da se sledat vo postojnata arhivska dokumentacija vo
Belgrad. Me|utoa, toj sepak napravil mal previd: vo 1889 god. sepak izbegale samo mal broj makedonski studenti
u~enici od Belgrad vo Sofija, dodeka golemata grupa za koja{to zboruva toj ovde, ja napu{tila Srbija na
po~etokot na fevruari 1890 god. Od postojnite spisoci na begalcite ne se doznava koga to~no prebegal samiot
Misirkov, no vo edno pismo od K. Misirkov i Gr. Haxita{kovi} od 11.12.1890 god. do srpskiot minister za
nadvore{ni raboti se veli deka tie go napu{tile Belgrad „vo mesec januari minatata godina“. Me|utoa, vo
policiskite zapisnici stoi deka na 4.11.1890 god. vo edna pogolema grupa soslu{uvani u~enici i studenti od
Makedonija bil i Haxita{kovi} i deka duri utreto i taa grupa go napu{tila Belgrad.
111.
I za ovaa dejnost na Bogoslovsko-u~itelskata {kola vo Belgrad postoi iscrpna arhivska
dokumentacija {to napolno gi potvrduva zborovite na Misirkov.
112.
I ovie konstatacii rezultiraat od Misirkovite li~ni doìvuvawa vo ova vreme, koga toj be{e
prefrlen od Belgrad vo [abac i potoa pak vo Belgrad.
113.
Vsu{nost „makedonisti~kata“ propaganda na Srbija vleze i vo Makedonija, no samo so opredeleni
manifestacii i vo vremeto od 1886 do 1891 god.
114.
Poljakot vo Rusija prof. d-r Jan Boduen-de-Kurtene (1845-1929) mu be{e profesor na K. Misirkov
vo S. Peterburg. Nivnite odnosi bea pobliski otkolku samo kako odnos pome|u profesor i student: Misirkov
~esto go posetuva{e domot na svojot profesor i razmenuva{e pisma - na polski i na ruski jazik. Boduen-de-
Kurtene u{te vo avgust 1877 god. prestojuva vo Makedonija, potoa gi sledi istraùvawata na L. Mazing za
makedonskiot jazik (1890-1891), kako i onie na P.D. Draganov, K.Hron i dr., i vo svojot u~ebnik „Sporedbena
gramatika na slovenskitejazici vo vrska so drugite indoevropski jazici“ (1901-1902) makedonskiot go izdeluva
kako poseben od drugite slovenski jazici. Istovremeno, Boduen-de-Kurtene mu be{e eden od mentorite na
Misirkova pri izrabotkata i odbranata na diplomskata rabota (1902), a isto taka se zalaga{e toj da bide
ostaven na postdiplomski studii na Peterbur{kiot univerzitet. Ne slu~ajno i vo 1905 god. Misirkov go
pokanuva svojot profesor za sorabotka vo svoeto sp. „Vardar“.
115.
Petar Al. Lavrov (1856-1929) e viden ruski slavist i profesor na K. Misirkov vo S. - Peterburg. Vo
1900 god. toj u~estvuva{e vo „Makedonskata ekspedicija“ na Ruskata akademija na naukite {to go poseti i
rodnoto selo na Misirkov Postol, kade {to se sretna so svojot student i ja ima{e negovata pomo{ i sorabotka.
Po vra}aweto od Makedonija Lavrov zaedno so Misirkov raboti vrz „gramati~kiot opis“ na Misirkoviot roden
govor, a samiot Misirkov napravil „opis na negovoto rodno selo Postol na mesniot govor“ {to e vsu{nost
negovata prva dosega poznata nau~na rabota na makedonski jazik (1900). Isto taka vo toa vreme, vo u~ebnata
1900/01 godina, P.A. Lavrov prvpat go voveduva makedonskiot jazik kako poseben kurs na Peterbur{kiot
univerzitet, a specijalno za Misirkova raspi{uva konkurs za zlaten medal na tema „Narodnite pesni na
Makedonskite Sloveni kako etnografski izvor“ (1901) {to potoa ja brani kako diplomska rabota „Kon
pra{aweto za narodnosta i pri~inite za popularnosta na makedonskiot kral Marko“ (1902). Zatoa i ne e ~udno
{to na prvo mesto me|u pokanetite za sorabotka vo sp. „Vardar“ go postavuva svojot profesor Lavrov, koj vo 1902
god. go ima{e ostaveno Misirkova na svojata katedra za postdiplomski (slavisti~ki) studii.
116.
Hrvatot Vatroslav Jagi} (1838-1923) mu be{e isto taka profesor vo Rusija, na kogo i podocna mu
ispra}a svoi separati. Jagi} be{e naklonet kon posebnosta na makedonskiot jazik i toa i javno go izrazi vo edna
svoja statija vo vienskiot vesnik „Die Freie Presse“ vo vremeto koga Misirkov be{e u{te vo Bitola, koja{to
predizvika ostra reakcija na Balkanot; osobeno vo Belgrad.
117.
Ova iskaùvawe ne e sosema to~no, za{to vo Bugarija Makedoncite rabotea „vo polza na
Makedonija“ i mnogu porano, u{te vedna{ po osloboduvaweto na Bugarija od ruskata armija (1878). Me|utoa,
sosem e to~no deka duri so doa|aweto na begalcite od Belgrad vo Sofija vo 1890 god. be{e sozdadena osnovata
na najzna~ajnata makedonska institucija od toj period Mladata makedonska kniòvna druìna {to od po~etokot
na 1892 god. po~na da go izdava i svojot organ „Loza“ na jazik so mnogu makedonizmi i so poseben „makedonski
pravopis“. Tokmu toa go iznese na videlo makedonskiot „nacionalen separatizam“, od koe posle proizleze i
obrazuvaweto na „Komitetot za pridobivawe na politi~kite prava na Makedonija dadeni od Berlinskiot
dogovor“ vo Solun (1893) {to prerasna vo mo}nata TMORO.
118.
Spored Pravilata na Druìnata „Vardar“ od 15.3.1894 god., celta na Druìnata bila: a) da raboti
vrz ispituvaweto i zapoznavaweto na svojata tatkovina vo zemjopisen, narodnosten i istoriski pogled; b)
~lenovite na Druìnata zaemno da se pomagaat, kako vo vospiten i moralen, isto taka i vo materijalen pogled;
v) da raboti vrz sestranata podgotovka na svoite ~lenovi za da moàt {to podobro da mu posluàt na svojot
narod vo dràvata na Negovoto Veli~estvo Sultanot.
119.
Vesnikot „Balkanski glasnik“ izleze samo vo 8 broja (7.7-25.8 1902) kako organ na Makedonskiot klub
vo Belgrad. Kako izdava~ be{e potpi{an Stefan Jakimov Dedov (1869-1914), a fakti~kiot urednik be{e
Dijamandija Trpkov Mi{ajkov (1872-1953). Po zabranuvaweto na vesnikot i zatvoraweto na klubot, Dedov i
Mi{ajkov otidoa vo ruskata prestolnina i vo memorandumot do ruskata vlada i do Sovetot na S. - Peterbu{koto
slovensko blagotvorno dru{tvo od 12.9.1902 god. me|u drugoto pi{uvaat: „Po zavr{uvaweto na Pravniot
fakultet vo Belgrad nie po~navme da go izdavame vesnikot Balkanski glasnik (Reviue Balcanique), ~ija cel
be{e da gi brani interesite na makedonskite hristijani ne samo od ugnetuvaweto od Turcija, no isto taka i od
raznite propagandi, i da propoveda za samostojna Makedonija vo politn~ki, nacionalen i duhoven odnos.
Srpskata vlada, pod vlijanie na edna grupa lu|e {to me~taat za „golema Srbija“... go zabrani izdavaweto na
vesnikot, taka {to nie nemavme mo`nost da gi iskaème vo celata polnota svoite misli za interesite na
makedonskite hristijani“. Podolu potpisnicive velat: „Poradi àlnite rezultati od takvoto razdeluvawe na
hristijanskoto naselenie vo Makedonija na razni grupi neprijatelski nastroeni edni sprema drugi, nie u{te
pred izdavaweto na vesnikot „Balkanski glasnik“ se obidovme vo vid na literaturen klub da osnoveme kruòk
{to bi imal za cel da ja obedini makedonskata inteligencija vo Srbija vo edno celo, bez razlika na
ubeduvawata, i koj bi se grièl za sozdavawe edinstvo na mislite sred makedonskoto naselenie. Sredstvata za
dostignuvaweto na ovaa cel bea ~isto kulturni, pa sepak i ovoj plan nie ne uspeavme da go realizirame, bidej}i
privrzanicite na idejata za „golema Srbija“ go krenaa i protiv nego svojot vlijatelen glas“.
120.
Ukaùva~ki primer e obnovuvaweto na Makedonskiot klub vo Belgrad i izdavaweto na vesnikot
„Avtonomna Makedonija“ (1905), ~ij glaven urednik be{e nekoga{niot sou~enik i soborec na Misirkov vo
Belgrad, Sofija i [abac voden~anecot Grigorie Haxita{kovi}.
121.
Najubedliv primer za toa bea dobar del od ~lenovite na MNLD {to imaa ili srpsko ili pak i
srpsko i bugarsko obrazovanie i vospitanie: Misirkov, ûpovski, Konstantinovi~, Rusulen~i~, Petkovski,
Antonovi~, Ni~ota, Mi{ajkov, Dedov, Xolevski, Nikolovski i dr.
122.
Georgi Balas~ev (1869-1936) od Ohrid e istori~ar i publicist, poznanik na Misirkov od
zaedni~kiot prestoj vo Belgrad (1889) i vo Sofija (1890), koj vo vremeto koga se stavaa osnovite na MMKD, pod
psevdonimot E z e r s k i, ja objavi prvata kniga na makedonski jazik za „lozarskoto“ dvièwe „Nekolku kratki
letopisni bele{ki za sostojbata na zapadnite Makedonci...“ (Sofija, 1890). Iako potoa ìvee{e vo Bugarija i
be{e na bugarska slu`ba, Balas~ev ne edna{ go kreva{e glasot vo polza na svojata porobena i podocna
razdrobena tatkovina. Makar {to be{e eden od glavnite izdava~i na sp. „Loza“, potoa se zanimava{e so
istorijata i arheologijata na staroto bugarsko hanstvo {to ja predizvika i reakcijata na Misirkov.
123.
Bele{ki vrhu ve{testvenata kultura na starobalgarskoto hanstvo i osnovanieto mu v Evropa, s
edna kartina, ot G. Balas~ev (Sobstveno izdanie), Sofija, 1902.
124.
Ohri|anecot Margarit Dimica (1824-1903) e eden od istaknatite privrzanici na gr~kata
nacionalisti~ka propaganda vo Makedonija, a vo svoeto nau~no delo, kako univerzitetski profesor vo Atina, se
opredeluva isto taka samo za starata makedonska istorija.
125.
Ne slu~ajno Misirkov zema trojca od Ohrid {to se svrtele na tri razli~ni strani i se stavile vo
usluga na trite nacionalisti~ki propagandi za zavojuvawe na tatkovinata. Kosta [umenkovi} od Ohridsko
navistina be{e edno od najaktivnite orudija na golemosrpskata propaganda vo Makedonija.
126.
Kako golem analiti~ar na konkretnata istoriska situacija i na zna~ajnite procesi vo
op{testveniot razvitok na Makedonija i na Balkanot, Misirkov gi sogledal i idnite odnosi. Naprednite sloevi
na srpskiot narod u{te po Prvata svetska vojna ja sogledaa vistinata za makedonskiot nacionalen entitet, pa
ne be{e samo Kosta Novakovi} {to vo 1924 god. izjavuva{e: „Jas smetam deka sekoj narod, pa i Makedoncite,
treba da dobie pravo na samoopredeluvawe... Makedonskoto naselenie e nacionalno porobeno... Edinstvenoto
re{enie {to se nametnuva e Makedonija da dobie samostojnost i da stane vrska za drugite balkanski narodi“.
Sostavuvala li, sostavuva li i moè li Makedonija da

sostavuva od sebe oddelna etnografska i politi~ka edinica?
Vo trite goreizloèni statii jas gi razgledav najva`nite za mene,

pa mi se ~ini i za site iskreni patrioti pra{awa. Mislam oti ~itatelot
bez komentari }e razbere {to sakav vo niv jas da re~am.
No, se {to rekov jas vo niv }e si ostane bez dobar fundament ako ne
se razgledaat nekoi teoriski pra{awa, od ~ie pravilno postavuvawe }e
zavisi uspehot vo na{eto op{to rabotewe vo polza na na{ata tatkovina i
na{iot narod.
Mnozina }e se zapra{aat: Za kakov nacionalen separatizam ovde se
zboruva? Ne se misli li da se sozdava sega nova makedonska narodnost?
No, toa ne{to e ve{ta~ko i kako takvo }e trae den do pladne. Ami kakva
nova, t.e. makedonska narodnost, koga nie, na{ite tatkovci, dedovci i
pradedovci se vikale Bugari? Dali Makedoncite vo nivnata istorija
projavuvale nekakva op{ta rabota politi~ka i duhovna? Kako se
odnesuvale tie kon drugite balkanski narodnosti i obratno?
Vo ovaa statija jas }e se potrudam da odgovoram na tie i na mnogu
drugi sli~ni pra{awa i so toa, spored mojata sila, da gi razjasnam
nau~nite osnovi na nacionalniot separatizam, kako i da pokaàm na
nepravilnosta na tie prigovori {to se postavuvaat od negovite
protivnici, koi{to so toa sakaat da go kompromitiraat nego kako ne{to
ve{ta~ko.
Edno od prvite pra{awa {to }e go postavat protivnicite na
nacionalnoto obedinuvawe i preroduvawe na Makedoncite }e bide: Kakva
makedonska slovenska narodnost? Nikoga{ nemalo makedonska narodnost,
}e re~at tie, pa i sega ja nema. Vo Makedonija sekoga{ imalo, pa i sega ima
dve slovenski narodnosti: Bugari i Srbi. Zna~i, nekakva makedonska
slovenska nacionalna prerodba e prosto prazna rabota na nekolku
fantazeri, 127 koi{to pritoa nemaat nikakov poim za ju`noslovenskata
istorija.
Makedonija, posle }e re~at na{ite protivnici, ne pretstavuva ni
geografska, ni etnografska ni istoriska celina. Taa nikako ne povlijaila
vrz sudbinite na sosednite narodi, a bila arena na politi~ka i kulturna
borba me|u raznite balkanski narodnosti. Istite razmisluvawa za na{ata
tatkovina moè }e gi ~ueme i od nekoi od na{ite sonarodnici -
Makedonski Sloveni {to se vikaat Bugari, koga }e se iscrpat site drugi
sredstva za borba so makedonskoto nacionalno obedinuvawe. Vo
Makedonija nema jazik, ami ima mnogu nare~ja razli~ni me|u sebe, no site
srodni so bugarskite nare~ja i so niv sostavuvaat edna celina - bugarskiot
jazik. Drugi od makedonskite nare~ja se pobliski do srpskiot jazik, }e gi
prodolàt svoite prigovori na{ite protivnici.
Kolku i da se osnovani site navedeni prigovori na na{ite
protivnici protiv op{nosta na Makedonskite Sloveni i nivnata
pripadnost kon edna samostojna slovenska celina, pak mi se ~ini deka
moàt da im se napravat i ne pomale~ki kontraprigovori, od koi }e se
vidi deka nacionalnoto samosoznanie i prerodba na Makedonskite
Sloveni e ne{to mnogu obi~no i razbirlivo.
*
* *
Na prvata zabele{ka od na{ite protivnici, oti nikoga{ nemalo
makedonska slovenska narodnost, moè mnogu prosto da im se odgovori:
{to nemalo ponapred - moè da se stori podocna, dosta e da se imaat
razli~ni istoriski uslovi so svoi oddelni barawa.
Nekoga{ site Indoevropejci sostavuvale eden narod so eden jazik
{to go vostanovuvaat sega lingvistite preku sporeduvawe na starite i
novite indoevropski jazici. No is~eznaa tie istoriski uslovi vo koi
Indoevropejcite se razbiraa pome|u niv i nastapija drugi istoriski
uslovi vo koi{to zapo~na cepeweto na jazikot, na op{toto nacionalno
samosoznanie, so zaedni~ki jazik, veruvawa, }udi, predanija i dr. No toa
delewe pak be{e na golemi delovi ili narodni grupi, kako, na pr.,
indoiranskata ili ariskata, germansko-slovensko-litovskata i dr. Tie
grupi so stekot na podocne{nite istoriski uslovi se podrazdelija na
jazi~ni familii, kako: indiskata, iranskata ili persiskata, ermenskata,
gr~kata, trako-ilirskata, italiskata, keltskata, germanskata, slovenskata
i baltiskata ili litovskata. Slovenskata, pribli`no od okolu ra|aweto
na Isusa Hrista, se razdeli prvin: na isto~noslovenska ili ruska, na
zapadnoslovenska i na ju`noslovenska grupa. I samo od poslednava se
oddeli bugarskiot slovenski narod, so imeto Bugari, navrzano na
bugarskite Sloveni od neslovenskite Bugari.
Ako sega na{ite protivnici go dopu{taat obrazuvaweto na pomali
etnografski celini od pogolema, kako posledica na istoriska
neophodnost, i ako tie dosega gledale na Makedoncite kako na Bugari,
toga{ zo{to sega tie ne moàt i ne sakaat da go dopu{tat obrazuvaweto od
taa golema etnografska celina {to ja vikale site, pa i tie, bugarski
narod, dve pomale~ki celini - bugarska i makedonska? A sega{nite
istoriski okolnosti toa go sakaat, kako {to go sakale nekoga{
obrazuvaweto na bugarskiot, srpskokrvahskiot i slovene~kiot narod od
ju`noslovenite ili polskiot, ~e{ko-slova~kiot i luì~kosrpskiot od
zapadnoslovenskata grupa.
Formiraweto na Makedoncite vo oddelna slovenska narodnost e
najobi~en istoriski proces, sli~en na procesot na obrazuvaweto na
bugarskiot i srpsko-hrvatskiot128 narod od nekoga{nite ju`ni Sloveni.
Da gi sporedime ovie dva procesa.
Edni istori~ari i filolozi tvrdat oti ju`nite Sloveni u{te do
doa|aweto na Balkanskiot Poluostrov se razlikuvale pome|u sebe, t.e.
sostavuvale dva oddelni naroda: Sloveni /Bugari i Slovenci/ i Srbo-
Hrvati. Taka tvrdea Kopitar129, Miklo{i~130 i [afarik. 131
Drugi istori~ari, osobeno lingvisti /jazikoznajci/ tvrdat oti site
ju`ni Sloveni vo vremeto na svoeto preseluvawe na Balkanskiot
Poluostrov zboruvale na razni dijalekti /nare~ja/ od eden jazik i site se
vikale so edno op{to ime: Sloveni. Sloveni se vikale i Srbo-Hrvatite.
Imiwata Srbi i Hrvati se nosele od male~ki ju`noslovenski grupi i bile
plemenski, a se storile narodni samo koga nivnite nositeli, t.e.
plemiwata Srbi i Hrvati obrazuvale golemi dràvi. Site Sloveni,
podanici na srpskata dràva, se vikale namesto Sloveni - Srbi, a na
hrvatskata dràva - Hrvati. Taka u~i prof. Jagi}132, a zaedno so nego i
negovite u~enici. Toj i na sega{nite ju`noslovenski jazici ne gleda kako
na tri celini, to~no razgrani~eni, tuku kako na sinxir drobni nare~ja {to
se slevaat edno vo drugo, kako {to vleguvaat kolcata vo sinxirot od edna
strana vo ednoto sosedno, a od druga strana - vo drugoto sosedno kolce.
Ako se doverime na prvata teorija, t.e. deka Bugarite i Srbo-
Hrvatite se preselija na Balkanskiot Poluostrov kako gotovi oddelni
celini, toga{ se postavuva pra{aweto do kade se prostiraa tie
narodnosti vo vremeto na preseluvaweto i dali site dojdeni bugarski
Sloveni ostanaa i dosega takvi ili nekoj del od niv se posrbija? I dali
site dojdeni Srbo-Hrvati ostanaa kako takvi ili del i od niv se
pobugarija? Pri dopu{taweto da se doselija gotovi ju`noslovenskite
narodnosti na Balkanskiot Poluostrov sovr{eno neosvetleno ostanuva
pra{aweto za granicite me|u Bugarite i Srbite, osobeno pra{aweto so
kakvo naselenie bea naseleni srednovekovnite: Morava, Ku~evo i
Brani~evo, ili, so drugi zborovi, dene{noto Kralstvo Srbija? Za niv, vrz
osnova na vizantiskite istori~ari, osobeno na Konstantin Porfirorodni,
133
[afarik veli deka tie bea naseleni so bugarski Sloveni {to bidoa
posrbeni vo 13 i 14 v. Ako se dopu{ti za verna taa teorija, }e bide jasno
oti eden narod ne sekoga{ moè da ustoi protiv pritisokot od tu|i
sosedni narodi, a gubi eden svoj del vo korist na posilniot sosed, i drugo,
od nea se gleda oti narodite moàt da se sostavat od dva bliski naroda,
sleani vo edno, kako posledica na istoriska neophodnost.
[to ima bideno vo srednite vekovi, zo{to da ne moè da bide i
sega? Bugarskiot narod ja zagubil skoro cela dene{na Srbija vo korist na
Srbite i se pomiril so mislata za taa zaguba i ne smetaj}i ja za takva.
Zo{to toj ne moè da se pomiri i so mislata za zagubuvaweto na
Makedonija, koga toa zagubuvawe e isto taka neminovna neophodnost, kako
{to be{e neminovna neophodnost i zagubuvaweto na Srbija? Istoriskite
okolnosti neminovno vodea do zagubuvaweto na Srbija za Bugarija vo
korist na Nemawi}evcite i na srpstvoto, prvo vo politi~ki, a posle i vo
nacionalen odnos; a istoriskite okolnosti sozdadeni od Berlinskiot
dogovor napravija Makedonija da bide zagubena za Bugarite, prvo vo
politi~ki odnos, a posle i vo nacionalen.
U{te edna paralela so istorijata na Srbija: da be{e Srbija
nezadovolna od svojata sudbina vo dràvata na Nemawi}evcite, taa }e
prave{e obid da se oslobodi i da im se sprotistavi nim so stremeòt da
se prisoedini kon Bugarija; no obidot }e be{e napraven i }e dovede{e do
sakanite rezultati samo ako dozvoluvaa istoriskite okolnosti; no
poslednive ne go dozvolija toa i Srbija se pomiri so okolnostite i be{e
zagubena za Bugarija. Istoto e i }e bide i so Makedonija. Makedonija
napravi obid najnapred da se oslobodi od Turcija, no, za àl, obidot
izleze neuspe{en. Moèbi po osloboduvaweto }e se misle{e i za
soedinuvawe so Bugarija. No, ovaa godina ni pokaà oti istoriskite
okolnosti nikojpat ne }e dozvolat da se soedini cela Makedonija so
Bugarija; sega za Makedoncite i Bugarite ostanuva edno od dvete: ili
delewe na Makedonija me|u balkanskite dràvi~ki i so toa zagubuvawe na
2/3 od Makedonija za Bugarite i Makedoncite, ili polno prese~uvawe na
vrskite so Bugarite i postavuvawe na makedonskoto pra{awe vrz napolno
neutralna, ~isto makedonska osnova. Koga taka go postavuva neophodnosta
pra{aweto, toga{ jasno e oti sekojpat i od sekogo }e bide pretpo~eteno
vtoroto. I vistina, zar }e se re{i eden iskren patriot Makedonec da gi
`rtvuva: Kostur, Lerin, Bitola, Ohrid, Resen, Prilep, Veles, Tetovo,
Skopje i dr. za soedinuvaweto na Makedonija do leviot breg na Vardar so
Bugarija? Zar ima pogolema blizost pome|u eden Makedonec od Isto~na
Makedonija i eden – ru{~uklija 133a ili eden Makedonec od Isto~na i
Zapadna ili Severna i Ju`na Makedonija? Koga istoriskata neophodnost
kategori~ki ni izjavuva: Makedonci, ili soedinuvajte se me|u sebe i
otcepete se od drugite balkanski narodi ili gotvete se za dele` na
na{ata tatkovina! - site iskreni patrioti Makedonci }e go primat prvoto.
Pa toa im go nalaga na Makedoncite i ~ove{tinata: zar e ~ove~ka
sega{nata sostojba vo koja ja imaat dovedeno Makedonija propagandite? Vo
edna ku}a tatkoto e od edna narodnost, edniot sin od druga, drugiot od
treta narodnost i eden Gospod znae do koga }e prodolì da bide taka!
ôve{tinata bara od nas da se iskoreni vo na{ata tatkovina taa
nenormalna sostojba i da se primirat brat so brat, tatko i deca. Takvoto
obedinuvawe e neophodnost, a ne ni e nu`no semejno neprijatelstvo za
nekakvo obedinuvawe so Bugarija {to nikojpat ne }e bide dopu{teno ni od
malite balkanski ni od golemite dràvi.
Zna~i, vo sega{nite politi~ki okolnosti ima ne pomalku osnova za
zagubuvawe na Makedonija od strana na Bugarite, otkolku osnovata za
nivnata zaguba na dene{na Srbija vo srednite vekovi. I kako {to
zagubuvaweto na Srbija vo politi~ki odnos go povle~e po sebe
zagubuvaweto nejzino i vo nacionalen odnos, isto taka razdrobuvaweto na
S. - Stefanska Bugarija vo politi~ki odnos }e go povle~e i
razdrobuvaweto nejzino vo etnografski odnos. Okolnostite sozdavaat
kulturna i nacionalna blizost me|u lu|eto i okolnostite gi razdvojuvaat
rodninskite elementi.
Takvo sopostavuvawe moè da ima pome|u prvata, t.e. teorijata za
naseluvaweto na Balkanskiot Poluostrov od ju`ni Sloveni formirani vo
dve narodnosti strogo razgrani~eni vo etnografski i geografski odnos i
postepenoto izmenuvawe na etnografskata karta na Balkanskiot
Poluostrov, od edna strana, i procesot na sovremenoto nacionalno
obosobuvawe na Makedonija od druga.
Sega da vidime dali od gledi{teto na drugata, t.e. Jagi}evate
teorija za obrazuvaweto na ju`noslovenskite narodnosti moè da se
objasni so nastanuvaweto, pri sega{nite politi~ki okolnosti, na edna
nova makedonska slovenska narodnost?
Jagi} ni veli deka ju`noslovenskite jazici se i bile sinxir od
nare~ja; isto taka deka site ju`ni Sloveni do obrazuvaweto na bugarskata,
srpskata, hrvatskata i slovene~kata134 dràva se vikale so edno ime -
Sloveni. Po dolìnata na toj sinxir od ju`noslovenski plemiwa i nare~ja
kako da se obrazuvale 4 jaki jazli, {to }e re~e, 4 dràvi so razni imiwa,
t.e. slovene~ka, hrvatska, srpska i bugarska dràva. Tie jazli, t.e. dràvi,
spored silata {to ja imaa koga se obrazuvaa, si gi razdelija me|u sebe
site kolca - plemiwa i nare~ja na ju`noslovenskiot etnografski sinxir i
gi krstija so nivnoto ime. Jazlite kako svoj centar si go imaa nositelot na
nacionalnoto ime; so zgolemuvaweto ili smaluvaweto na politi~kata mo}
na nositelot na nacionalnoto ime i poslednovo se ra{iruva ili se
smaluva. Taka stanale imiwata Srbin i Hrvat narodni od plemenski, taka
se prisoedinile mehani~ki kon nivnite nositeli sosednite plemiwa so
svoite nare~ja i sostavile so niv eden narod, postepeno asimiliraj}i se
so svoite pokoruva~i ili prisoedinuva~i.
Ako obrazuvaweto na ju`noslovenskite narodnosti e mehani~ko-
politi~ki proces, toga{ istiot ne e ne{to nevozmo`no i vo sega{no
vreme. Vo ju`noslovenskiot jazi~en sinxir ima nekolku kolca nadvor od
srpskiot i bugarskiot politi~ki jazol: toa se makedonskite nare~ja. I
vistina, tie kolca, bidej}i pome|u sebe se najbliski, imaat nekoi crti na
istok bliski so bugarskite i na sever so srpskite kolca. Tie kolca vo
razni vremiwa bea so razni imiwa bojadisani, dodeka vo 4-ta ~etvrtina
na 19 vek boite ne fatija da se stavaat edna vrz druga i ne se paraliziraa
edna so druga. I ednata i drugata boja ne se drè{e jako za kolcata i
malku po malku boite fatija da se ru{at i pod niv fati da sjae nivnata
prirodna boja „slovenska“ so odblesok „makedonski“ od geografskata
oblast vo koja se raspredeleni. Nositelite na tie kolca-nare~ja nekoga{
se vikale „Sloveni“, a posle tu Bugari tu Srbi, dodeka konkurencijata na
ovie dve imiwa ne gi napravi obete tu|i za Makedonskite Sloveni i tie
ne fatija da se imenuvaat so staroto geografsko ime na svojata tatkovina.
Imeto Makedonec prvin se upotrebuva{e od Makedonskite Sloveni kako
geografski termin za pokaùvawe na svoeto poteklo. Toa ime im e op{to
poznato na Makedonskite Sloveni i site so nego se imenuvaat. [tom e taka
i {tom obrazuvaweto na narodnosta e politi~ko-mehani~ki proces, toga{
se imaat site nu`ni uslovi za oddeluvawe na Makedonija vo samostojna
etnografska oblast: Makedoncite imaat op{ta tatkovina, poslednava
postepeno so reformi se oddeluva vo samostojna politi~ka celina, vo nea
ima „nekolku kolca od ju`noslovenskiot jazi~en sinxir“, tie kolca mnogu
lesno se obedinuvaat so op{toto priznavawe na srednoto od niv za op{to
orudie vo iskaùvaweto na literaturnata re~ za site inteligentni lu|e
vo Makedonija i za vo knigite i vo u~ili{tata. I taka, site uslovi za
nacionalnata prerodba na Makedonija se imaat na lice, pa i taa prerodba
i od gledi{teto na vtorata istoriska teorija za obrazuvaweto na malite
etnografski edinici od edna pogolema na Balkanskiot Poluostrov e
sovr{eno logi~na.
Toa moè da im se zabeleì na onie {to velat oti nikoga{ nemalo
makedonska narodnost. - Nemalo, ama ja ima sega i }e ja ima za napred.
*
* *
Sega da se zapra{ame drugo: dali }e bide to~no da se veli deka vo
Makedonija ima dve narodnosti, i ako ima edna, toga{ dali taa narodnost
moè da bide nare~ena srpska ili bugarska?
Vo Makedonija, kako i vo sekoja druga zemja, ima mnogu nare~ja,
bliski edno do drugo. Taa bliskost na edno nare~je se projavuva, od edna
strana, kon site drugi makedonski nare~ja vo op{tite fonetski ili
zvukovni, morfolo{ki ili formeni i leksi~ki ili zborovni osobini; od
druga strana, sekoe nare~je e najblisko do negovite sosedni nare~ja, imaj}i
so niv op{ti osobini {to se nemaat vo pooddale~enite od nego drugi
nare~ja, i toa zapadniot del od nare~jeto e poblisko do negoviot zapaden
sosed i so nego tukure~i se slevaat, isto~niot do isto~niot itn. i taka
nare~jata kako da se vrzani edno so drugo kako kolcata vo eden sinxir.
Sega se postavuva pra{aweto: koi kolca od na{iot sincir nare~ja }e se
nare~at srpski, a koi bugarski i vrz koja osnova?
Pri re{avaweto na ova pra{awe ne treba da se zaboravaat i
slednive pra{awa: koi nare~ja od srpskiot i od bugarskiot jazik se
priznavaat za najtipi~ni za ovie jazici i koi nivni osobenosti se
priznavaat za najkarakteristi~ni za edniot i za drugiot jazik? Dali tie
najkarakteristi~ni crti se imaat vo site makedonski nare~ja? Dali
makedonskite nare~ja imaat svoi op{ti karakteristi~ni osobenosti {to
se nemaat ni vo srpskiot ni vo bugarskiot jazik? Dali vo makedonskite
nare~ja pooddelno preovladuvaat makedonizmite pred srbizmite ili
bugarizmite ili obratno? Najposle, dali osobinite na krajnite ili
periferni makedonski nare~ja i govori ni dozvoluvaat da gi smetame za
pobliski do srednoto i najtipi~no makedonsko nare~je vele{ko-prilepsko-
bitolskoto ili do centralnite nare~ja na srpskiot i bugarskiot jazik?
Kako najtipi~en i ra{iren srpski dijalekt se javuva bosansko-
hercegovskoto ili ju`noto srpsko nare~je {to od vremeto na Vuk Karaxi} e
literaturen jazik na Srbo-Hrvatite. Centralnoto ili vele{ko-
prilepskoto makedonsko nare~je nikojpat ne moè da bide po svoite
osobini odneseno kon srpskiot jazik, za{to me|u nego i centralnoto
srpsko-hrvatsko nare~je ili sega{niot srpsko-hrvatski jazik ima isto
takva razlika kako i me|u ~e{kiot i polskiot jazik. ]e se re~e, vo
sredinata na Makedonija Srbi nema. Od sega{noto priznavawe na
postoewe na Balkanskiot Poluostrov samo tri slovenski narodi:
Slovenci, Srbo-Hrvati i Bugari, so negiraweto na Srbi vo centarot na
Makedonija, kako indirektno da se priznava imaweto tamu Bugari. No dali
dene{noto gledi{te e pravilno? Nema Srbi, zna~i ima Bugari. No
nemaweto Srbi dali navistina zna~i deka ima Bugari?
Vo centralnoto makedonsko nare~je, me|u drugoto, se imaat vakvi
fonetski osobini: staromakedonskite glasovi ъ i ь, vo onie mesta kade
{to se imaat za~uvano, preminuvaat vo o i e, na pr., denot od
staromakedonskoto dьnьtъ preku dьnъt; sonot od sъnъtъ; namesto staroto tj
i dj imame } i | ili j} i j|, na pr., vrej}a i tu|a135; namesto nj imame jw, na
pr., kojw namesto konj, namesto on - a, na pr., raka i dr. Site tie osobini ne
se srpski, no ne se ni bugarski. Tie se nemaat vo glavnoto bugarsko nare~je
- isto~nobugarskoto {to sluì i za literaturen bugarski jazik.
Ako isto~nobugarskoto nare~je se priznava za najtipi~no, toga{
mnogu e jasno oti samata geografska dalekost na makedonskiot centar od
nego e dosta da pokaè deka posledniov ne moè da bide bugarski.
Na isto~nobugarskoto nare~je sega se gleda kako na najtipi~no i
naj~isto od tu|o vlijanie bugarsko nare~je. Toa vo sporedba so
zapadnobugarskoto e porasprostraneto. Vo poslednovo ima golema razlika
od isto~noto nare~je, no, pokraj negovata originalnost, se priznava vo nego
srpsko vlijanie. Makedonskite nare~ja imaat pak svoi originalni osobini,
a bidej}i se nao|aat vo sosedstvo so Srbite se priznavaat pak za ne ~isti
od srbizmi. Osven toa, tie se na krajniot zapad. Poradi site tie pri~ini,
a najglavno zatoa {to Makedoncite za svoeto osloboduvawe od gr~kiot
patrik i od Turcija do poslednata rusko-turska vojna rabotea zaedno so
Bugarite pod imeto Bugari, a mestata za taa borba bea okolu Bugarija, t.e.
vo Stambul, Vla{ko, Jugozapadna Rusija i Srbija, koi (mesta) pomagaa vo
osloboditelnata rabota najmnogu da bidat zastapeni Bugarite, - pomognaa
da se objavi isto~noto bugarsko nare~je za literaturen jazik na Bugarite i
Makedoncite.
Sega da dopu{time da se i Makedoncite Bugari i osobinite na
makedonskoto centralno nare~je da se isto: tolku bugarski kolku i
isto~nobugarskite. I vo takov slu~aj ne moè da se zboruva za etnografska
celost me|u Bugarija i Makedonija. I da imalo nekoga{ takva celost, taa
moè da se naru{i od odot na istoriskite okolnosti. Vo sekoj slu~aj
op{tite interesi moàt da se poddrùvaat so zaemno soglasuvawe me|u
~lenovite na Celinata. Interesite na celinata treba da se ednakvo skapi
za site ~lenovi {to ja sostavuvaat: od nea treba da imaat site ednakvi
zgodi i vo nejzina polza site treba da pravat ednakvi `rtvi. Ako toa go
nema i ako od nea edni - imaat golema polza, ne pravej}i nikakvi `rtvi,
drugite pravat golemi bespolezni `rtvi, celinata se razdeluva.
Nacionalnata bugarska celina, vo koja se odnesuvaa Bugarija, Trakija i
Makedonija, ne moè da se za~uva, za{to nema takov etnografski centar
{to moè zdravo da gi soedini tie tri zemji, kako {to se soedineti
srpskohrvatskite zemji, nema srede tie zemji edno najrasprostraneto i
ednakvo odale~eno od site nivni krai{ta nare~je {to da gi privlekuva
okolu sebe perifernite nare~ja i da rasprostranuva op{to nacionalno
soznanie me|u site {to zboruvaat na tie nare~ja. Vo takov slu~aj sekoj }e
be{e svesen oti ne samo Makedoncite, ami i Bugarite od Bugarija i od
Trakija pravat ednakva so niv otstapka vo polza na centarot.
Sega pak slu~ajot go izdignal za literaturen jazik na Bugarite
isto~noto bugarsko nare~je {to se nao|a na krajnata sprotivna strana od
Makedonija. Toa ne moè da sluì za zaedni~ki literaturen jazik na
Bugarite i Makedoncite, za{to ne moè duhovno da gi obedini vrz ednakvi
prava site tri spomnati oblasti. Taa zada~a bi moèlo da ja ispolni
zapadnobugarskoto ili {opsko nare~je, 136 da ne be{e malku
rasprostraneto i so mnogubrojni originalni osobenosti {to se nemaat vo
drugite nare~ja vo Bugarija, Trakija i Makedonija. Najposle, za
za~uvuvaweto na nacionalnata celost me|u Bugarija i Makedonija prvata
nema da se soglasi za op{t literaturen jazik na Makedoncite i Bugarite
da se izbere makedonskoto centralno nare~je namesto isto~nobugarskoto.
137
Ete zo{to, pra{aweto koe nare~je treba da bide op{t literaturen
jazik za Makedoncite i Bugarite, ako prvite i za napred }e se vikaat
Bugari, koe{to pra{awe sega ne se postavuva na dneven red, za{to
umovite na site Makedonci sega im se zafateni so revolucionernoto
dvièwe, eden den neminovno i bez drugi pri~ini }e povede kon edno
rascepuvawe me|u Bugarija i Makedonija, so sozdavaweto od strana na
poslednava svoj literaturen jazik.
A sozdavaweto, redum so srpskiot i bugarskiot, oddelen makedonski
literaturen jazik ne e li ramnosilno so oddeluvaweto na Makedoncite vo
oddelna, ni srpska ni bugarska, ami makedonska slovenska narodnost?
Bugarite moèbi }e re~at oti novata slovenska narodnost so svoj
literaturen jazik }e bide pak bugarska, samo so drugo ime. 138 Nie
Makedoncite, se razbira, nema da imame ni{to ne samo protiv Bugarite
ako ne priznaat nas za Bugari, no i protiv Srbo-Hrvatite, ako poslednive
ne priznavaat nas za ~isti Srbi ili Hrvati.
I taka, centralnoto makedonsko nare~je e ednakvo daleku i od
srpsko-hrvatskiot i od bugarskiot literaturen jazik i moè da se
razgleduva kako ne{to oddelno od niv. Toa zna~i deka najdovme edno
neutralno kolce na sinxirot od nare~ja. Sega ostanuva da se re{i dali
toa neutralno kolce stoi osamoteno so oddelna boja od drugite kolca ili
ima i drugi kolca so istata boja ili so pobliska do nea otkolku od edna
strana so centralnoto makedonsko nare~je, od druga so isto~nobugarskoto
nare~je ili so srpskiot jazik kaj Vuk Karaxi}, }e vidime oti site
makedonski nare~ja se pobliski do centralnoto makedonsko, a ne do
centralnite nare~ja na drugite ju`ni Sloveni.
Zna~i, vo Makedonija ima op{to slovensko, ni srpsko ni bugarsko
naselenie.
Toa go priznavaat i srpskata i bugarskata propaganda, iako za
nadvore{niot svet i ednata i drugata zboruvaat oti vo Makedonija imalo
boèm dve narodnosti: srpska i bugarska.
Srpskata propaganda e ra{irena niz cela Makedonija bez Kostursko,
Sersko, Petri~ko, Dramsko, t.e. bez krajniot jug i krajniot istok. Vo
Kostursko Srbite nemaat propaganda ne zatoa {to kosturci ne se Srbi,
ami dobrovolno i’ gi otstapuvaat na gr~kata propaganda. Istokot na
Makedonija Srbite velikodu{no i go otstapuvaat na Bugarija.
Bugarija e ne pomalku velikodu{na po makedonskoto pra{awe kon
Srbija: Bugarija priznava Srbi na s.-z. od [ar Planina; seta druga
Makedonija e bugarska, spored Bugarite.
Zna~i, dvete propagandi ne sporat samo za zemjite na s.-z. od [ar
Planina i za onie delovi od Serskiot sanxak {to se kraj bugarskata
granica. Vo prvata ìveat ednoglasno Srbi, a vo vtorata - pak ednoglasno-
Bugari. No velikodu{nosta na Srbite e samo zatoa da ja pokaàt
umerenosta na svojot apetit i spravedlivosta na nivnite barawa: Ete, ne
go sakame toa {to ne e na{e. Istoto e pri~ina za bugarskata velikodutnost
sprema Srbite. Bugarite duri izlegoa potolerantni: zemjata zad [ar ja
priznaa za „Stara Srbija“.
No, otkako }e se isklu~at tie dve pokraini, seta druga Makedonija
Srbite ja krstat srpska, Bugarite -bugarska.
Pri~inite na pretenziite na Srbite i na Bugarite se, se razbira,
~isto politi~ki, no osven niv ima u{te edna: makedonskite nare~ja stojat
edno do drugo taka blisku, edno vo drugo se slevaat tolku nezabele`livo
{to, ako se priznae edno od niv za srpsko ili za bugarsko, }e treba da se
priznaat za takvi edno po drugo i site sosedni so nego. Zaklu~okot od toa e
- deka samite propagandi priznavaat oti vo Makedonija ima samo edna
slovenska narodnost; zna~i, utvrduvaweto deka Makedonija ne
pretstavuvala etnografska celina protivre~i na nivnite postapki.
*
* *
I po seto gorere~eno }e se najdat mnozina {to }e re~at: Moèbi
vistina e deka ako nemalo dosega makedonska slovenska narodnost, taa
moè da bide sozdadena od vremeto, osobeno od sega{nite istoriski
okolnosti; vistina e oti Makedoncite po svojot jazik ne moàt so pravo da
bidat nare~eni ni Bugari ni Srbi, ami se ne{to oddelno, t.e.
pretstavuvaat oddelna etnografska edinka, no pak - kako nie sega moème
da se vikame Makedonci i da sozdavame oddelna makedonska narodnost,
koga nie, na{ite tatkovci, na{ite dedovci i prededovci sme se vikale
Bugari? Nie ne moème da se otkaème od toa, za{to toa ime ni e sveto
kako i verata.
Da vidime dali e toa taka.
Nie se vikame Bugari, kako {to eden ~ovek se vika so edno ime, da
re~eme Petar. Se postavua pra{aweto: koj ni go klal imeto, {to sakal da
ozna~i toj so nego koga ne krstil i {to razbirame nie pod imeto Bugarin
koga se nare~uvame so nego? Na tie pra{awa }e ni odgovori krstuvaweto
na ~ovekot i zna~eweto na negovoto ime za drugite i za samiot nego.
Nekoj {to go nosi imeto Petar ne si go klal samiot imeto, tuku mu go
klale drugi. Nunkovcite mu klavaat edno ime na kum~eto za toa so nego da
se razlikuva od drugite lu|e, deca, èni, momi. Koga }e go viknat Petar -
nema da se oyve Ivan, Lazar, Velika i drugi. Zna~i, imeto na eden ~ovek ne
e tolku va`no za samiot nego, kolku za drugite, zatoa toj ne se krstuva
samiot, tuku go krstuvaat nego drugi. Toj sam i ne se vika Petar, tuku se
vika: „jas“ Se polzuva so negovoto ime samo koga treba da se razli~i od
mnogu drugi lu|e sli~ni na nego.
Isto taka, eden narod dolgo moè da bide bez narodno ime ako
nablizu do nego nema drug narod od koj{to }e treba toj da se razlikuva so
oddelno narodno ime. No, toa narodno ime ne si go izmisluva narodot sam
za sebe, ami so nego go vika sosedniot narod i toj od nego si go zema. Zna~i,
najprirodno e narodnoto ime za eden narod da se pojavi kaj eden soseden
so nego narod. Sosednite narodi eden sprema drug, zna~i,se javuvaat vo
vid na nunko i kum.
Spored mislata na prof. I.A. Boduen de Kurtene, 139 Slovenite se
krsteni so toa ime od Rimjanite. Slovenskite imiwa naj~esto se
zavr{uvaat na - slav: Svetis-lav, Venceslav, Borislav i dr. Slovenite
sluèle kaj Rimjanite kako robovi i gladijatori, a kaj tie robovi i
gladijatori najmnogu se povtoruval zborot „slav“, zatoa toj zbor fatil da
ozna~uva, od edna strana, ~ovek {to gi raboti najte{kite raboti, t.e. rob,
a bidej}i najmnogu robovi se zemale od Slovenite, toga{, od druga strana,
Slovenite bile krsteni od Rimjanite so imeto „slavi“ koe{to tie si go
pozajmija od niv i go prepravija na SLOV-E-NI, t.e. Sloveni. Toa
krstuvawe na na{ite prededovci stana u{te koga tie odvaj vlegoa vo
odnos so pokulturnite romanski narodi. So toa ime }e se nare~e{e nekoj
od Slovenite ako treba{e da se razli~i sebesi od nekoj Romanec ili
Germanec, i toa ne sekade samo toa se upotrebuva{e. Kako i da e, va`no e
samo toa deka toa ne gospod znae {to ozna~uva{e za da ne moè da bide
zameneto so drugo.
I taka, prvo na{e narodno ime ni ima stanato imeto Sloven. No za
toa ime, kako za na{e narodno, nie najmnogu znaeme ne po nekakvi svoi
tradicii ili od Romancite, ami po vizantiskite istori~ari.
Glavnata pri~ina da zboruvaat Vizantiskite istori~ari.
Glavnata pri~ina da zboruvaat Vizantijcite za Slovenite, zna~i i
za na{ite prededovci, bea nivnite vojni so Vizantija. Opusto{uvawata
{to gi pravea na{ite prededovci vo Vizantija bea takvi fakti za koi ne
moè{e da se mol~i; a zaedno so prikaùvaweto za opusto{uvawata se
prikaùva{e i za opusto{uva~ite, sprema koi Vizantijcite se odnesuvaa
so gordost i prezir, kako sprema varvari.
Vizantijcite zboruvaa samo za opasnite za niv varvari. Kolku eden
varvarski, t.e. negr~ki narod be{e postra{en za nivnata dràva, tolku
pove}e omrazata kon nego be{e pogolema i tolku negovoto ime dobiva{e
podolno, poprezrivo zna~ewe.
Napadite na Vestgotite, Ostgotite, Hunite, Avarite, Antite,
Slovenite, Srbo-Hrvatite, Bugarite na Vizantija se smenuvaa eden po drug
i poradi taa pri~ina vizantiskite istori~ari zboruvaat za site tie
narodi, pa i za Slovenite i Antite. Pritoa treba da ne se zaborava oti
vestgotskite, ostgotskite, hunskite pol~i{ta se sostoeja ne samo od
Ostgoti, Vestgoti, Huni, Sloveni, no deka vo niv gospodstvuva{e ednata
narodnost, a ima{e primesi i od drugite. Va`no e deka Vizantijcite ja
odbeleùvaat gospodstvuva~kata narodnost, a za drugite mol~at. Za
Slovenite pove}e zboruvaat od site drugi narodi, osven Srbo-Hrvatite i
Bugarite, za{to site drugi vistina pominaa preku Balkanskiot
Poluostrov, no i si otidoa od nego. No Slovenite dobro se utvrdija na
celiot Poluostrov, a osobeno vo Makedonija, kade {to obrazuvaa u{te vo
6. stoletie140 silna dràva, protiv koja Vizantijcite upatija silna vojska.
No, Vizantija najmnogu nastrada od narodot Bugari, od mongolsko
pleme, {to opusto{uva{e se {to }e mu dopadne vo Vizantija. Vo
pol~i{tata na toj narod ima{e i Sloveni {to se smetaa od Vizantijcite
pak za Bugari. Najgolem udar dobi Vizantija od Bugarite, koi{to zazedoa
od nea golem del nejzini zemji naseleni so Sloveni i od niv obrazuvaa
edna golema i silna dràva, koja od 18 vek do ideweto na Turcite na
Balkanskiot Poluostrov skoro postojano & nanesuva{e eden udar vrz drug.
Bugarskata dràva be{e pove}e so slovensko naselenie, no so imeto
na nejzinite obrazuva~i, t.e. mongolskite Bugari. 141
Slovenite od Bugarija i od Makedonija najnapred bea samo sojuznici
na Bugarite vo vojnite so Vizantija. No, sojuznite so Bugarite slovenski
pol~i{ta vo o~ite na neprijatelite, t.e. na Vizantijcite, bea pak bugarski.
Zna~i, Vizantijcite fatija da gi prekrstuvaat Slovenite u{te od vremeto
na Asparuhovata orda. 142 Postojanata borba ramo za ramo so Bugarite gi
napravi niv eden narod so bugarsko ime, no so slovenski jazik. Bugarskoto
ime me|u Slovenite be{e popularizirano od Grcite i toa prvin gi
ozna~uva{e samo Bugarite - Mongolite, posle nivnite voeni sojuznici,
posle bugarskite podanici i najposle stana etnografski termin za
bugarskite Sloveni. No toa ime vo o~ite i ustata na Grcite ima{e u{te
specijalno zna~ewe: najomrazeni za niv varvari, lu|e neobrazovani, grubi,
koi{to grani~at so yverovite. Za Grcite se slovensko be{e grubo i
bugarsko.
So imeto Bugari n* krstija Grcite i nas Makedoncite. No toa
prekrstuvawe ne e edinstveno. Od Srbite nie bevme prekrsteni vo Srbi.
Vo vtorata polovina na 12 vek, vo vremeto na srpskiot ùpan Nemawa143 i
bugarskite carovi Asenovci ili Asanovci, 144 Vizantija be{e napadnata
od krstonoscite i od razni drugi neprijateli. Toga{ Bugarite se
podgotvija da vostanat i sklu~ija dogovor so Srbite protiv Vizantija.
Poslednava be{e zaedni~ki niven neprijatel i dvata naroda145 re{ija da
udrat na nea i sekoj da si zeme {to }e moè da otka~i. Vo Vizantija
nema{e bugarski i srpski zemji, kako {to nema{e i nekakvo nacionalno
samosoznanie kaj ju`nite Sloveni. Vrz osnova na toj dogovor Bugarite
napadnaa na isto~niot del na Balkanskiot Poluostrov, t.e. na Trakija, a
Srbite na zapadniot, t.e. na sega{na Srbija, Zapadna Bugarija i
Makedsìja i malku po malku si gi razdelija pome|u niv. Vo tekot na dva
veka srpskite kralevi prisoedinuvaa kon srpskata dràva vizantiski
zemji. No, tie sekoga{ se vikaa samo kralevi na Srbite. Car Du{an se
nare~e: car na Srbite, Grcite i Albancite, a ne i na Bugarite. Titulata
na car Du{an se objasnuva vaka: toj priznava na Balkanskiot Poluostrov
dve slovenski dràvi: Bugarija i Srbija i edna neslovenska - Vizantija;
Srbija so zavojuvaweto na vizantiski zemji saka da ja nasledi Vizantija,
no so toa zema zemji {to moàt da bidat i srpski i bugarski i koi{to ne se
bugarski.
Makedonskoto naselenie ne se odnesuvalo so omraza kon Srbite.
U{te od vremeto na pa|aweto na Samuilovoto carstvo Makedoncite ne
edna{ pravea silni vostanija protiv Vizantija, mnogu posilni od
Bugarskoto vo vremeto na bra}ata Asanovci, no ne moèa da se oslobodat,
za{to kaj niv se drugi geografskite uslovi, a kaj Bugarite drugi. Za da se
oslobodat Bugarite vo Gorna Bugarija, {to se oddeluva od Dolna so
Balkanite, 146 dosta e da se istepaat vizantiskite garnizoni vo nea i da se
fatat od niv dervenite za da ne propu{taat nova vizantiska vojska. A vo
Makedonija rabotite se sosem inakvi. Tuka nema takov yid {to da gi brani
vostanicite, kako Balkanite vo Bugarija. Tuka imame mnogu visoki planini
{to imaat razen pravec i obrazuvaat kotlini, oddeleni edna od druga.
Planinite go ote`nuvaat soedinuvaweto na site Makedonci za zaedni~ka
borba so neprijatelot, a pak im ja olesnuvaat rabotata na Vizantijcite,
za{to so razmestuvaweto garnizoni vo niv tie moàt da gi dràt
Makedoncite vo poslu{nost. Osven toa, na Vizantija i’ pomagaa da gi drì
Makedoncite vo poslu{nost i xadiwata ili drumi{tata {to se napraveni
za voeni potrebi u{te od Rimjanite i ja prese~uvaat Makedonija od istok
na zapad, t.e. od Beloto More kon Jadranot i od jug kon sever kraj Vardar,
t.e. od Beloto More kon Dunavot. Pri takvite geografski uslovi jasno e oti
Makedoncite ne moèa da se oslobodat od Vizantija i gotovi bea da mu
bidat sojuznici na sekoj neprijatel {to }e vojuva protiv Vizantija. Takov
sojuznik do 10 vek bea Bugarite, a od 13 v. bea Srbite.
Makedoncite stanaa sojuznici na Srbite i so toa se oslobodija od
Vizantijcite. Tie se prisoedinija kon Srbija, no toa prisoedinuvawe ne
be{e prisilno, a vrz osnova na dogovor pome|u makedonskite golemci i
srpskite kralevi. Toa be{e rezultat na eden kompromis pome|u prvite i
vtorite, kompromis pogoden i za ednite i za drugite. Makedonija pod
srpskite kralevi, osobeno pod Du{ana, 147 ima{e polna samostojnost vo
vnatre{nite raboti i toa takva so kakva {to ne se polzuva{e ni eden drug
del od golemata imperija na Du{ana. Toa se gleda od titulite {to gi
nosea makedonskite golemci i od nivnoto vlijanie vo imperiskite raboti.
Toa se gleda i od golemata privrzanost na Makedoncite kon carskiot tron.
Za da se ubedi ~ovek vo toa ne{to, dosta e da ja pregleda istorijata na
Nemawi}evata dràva od vremeto na car Du{ana do smrtta na Volka{ina,
148
osobeno periodot na raspa|aweto na Du{anovata Imperija. Odovde }e
se ubedi ~ovek oti centarot i najgolemata uloga vo taa imperija i’
pripa|a{e na Makedonija. Od sekade od periferijata na Du{anovata
Imperija po negovata smrt otpa|aat oblastite edna po edna. Makedonija go
krepi Uro{eviot prestol i makedonskiot golemec kral Volka{in e
glavniot sovetnik i desna raka na Uro{a. 149 Site go mrazat Volka{ina za
negovata uloga i vlijanie vrz Uro{a, no carot mu veruva, makedonskite
golemci: 70 kralevi i banovi, spored narodnite pesni, mu veruvaat i mu
davaat 70.000 vojska so niv da umre na Marica za carot i „srpskoto ime“.
70.000 du{i vojska od 70 kralevi i banovi! Kako se vika{e taa
vojska? îe ime go nose{e i koj & go klade? Site se vikaa „Srbi“, no vo niv
ima{e tolku Srbi, kolku {to vo vojskata na car Simeona ima{e Bugari-
Mongoli; pa mi se ~ini deka gi ima{e i pomalku. Zna~i, vo 14 vek
Makedoncite oficijalno go nosea imeto Srbi, koe{to nema{e zo{to da go
preziraat i da se lutat na nego. Vo toa ime tie ne nao|aat ni{to lo{o.
Srbite bea glavnata voena sila protiv Vizantijcite. Na{ite
prededovci bea nivni sojuznici. Vizantijcite site svoi protivnici, t.e. i
Srbite i nas, gi vikaa Srbi. Malku po malku tie ne prekrstija od Bugari na
Srbi. Istoto toa se poddrà od priznavaweto na suverenitetot na Du{ana
vo Makedonija i od ulogata na na{ite golemci vo negovata dràva. Nie
stanavme za nadvore{niot svet Srbi, posle istapivme kako srpski
podanici i najposle imeto Srbin fati da ozna~uva Makedonec, ne Grk, ne
Vlav i ne Albanec.
Edno ne{to ne go za~uva srpskoto ime vo Makedonija; toa e karaweto
pome|u kral Marko150 i knez Lazar151. Posledniov istapi kako protivnik na
Turcite so imeto Srbin i so toa Turcite go vrzaa so poimot Srbin i
Srbija dene{noto kralstvo i negovite ìteli. Marko i negovite podanici
vo o~ite na Turcite ne moèa da bidat Srbi, za{to ne im se sprotivija i
ne pokaàa takva voinstvenost protiv niv, kakva {to pokaàa knez Lazar i
negovite podanici. 152
I taka, do ideweto na Turcite kaj nas nie tripati bevme prekrsteni:
1. Sloveni, 2. Bugari, 3. Srbi.
No, so toa ne se svr{i se. Dojdoa Turcite: se zafati borba pome|u
hristijanstvoto i muslimanstvoto, borba pome|u krstot i polumesecot. No,
so toa ne se prese~e borbata pome|u slovenstvoto i grcizmot. Turskoto
gospodstvo na Balkanskiot Poluostrov be{e istoriski period koga
pot~inetite mislat da go za~uvaat nivnoto istorisko nasledstvo. Se
razbira oti se za~uva samo ona {to moè{e da se za~uva i {to ne sakaa da
ni go zemat, za{to ne im be{e nu`no i ne be{e opasno za niv. Turcite ni
ja zedoa zemjata i si ja razdelija me|u niv. Nie se primirivme so taa
zaguba. Fatija da ni zemaat na{i deca, da gi potur~uvaat i da pravat od
niv jani~ari. I tuka mol~evme. Turcite vidoa zort dodeka da ja pokorat
Srbija i imeto Srbin ozna~uvalo za niv razbojnik. Nie svivme glava i ne
se vikavme Srbi za da ne go nalutime agata. Toj ne sakal da se vikame i
Bugari; i Bugari ne se vikavme. Tur~inot }e ni dojde{e vo ku}ata, }e se
najade{e, }e se napie{e i }e ni re~e{e: Bre |aur! aj donesi mi toa i toa! -
}e mu odgovorevme: Sega, beim! Ako ne pra{a{e nekoj Tur~in {to sme - }e
mu odgovorevme deka sme ili „kauri“, t.e. nevernici, ili „raja na carot“.
So drugi zborovi, nie pred Turcite se kaùvavme taka kako {to nema da se
naluti agata. Pred Turcite nie sme „kauri“ i „raja“, i „kauri“ fativme da
se vikame i me|u nas. Vo narodnite pesni ne edna{ se upotrebuva imeto
„kaurin“ i „rajatin“, i „zemja kaurska“ ili „zemja rajatska“ vo etnografsko
zna~ewe.
Zna~i, Turcite od nas napravija narod „kaurski“ i „rajatski“,
termini zasnovani vrz na{ata poniènost pred Turcite, vrz religioznata
razlika pome|u nas i niv i vrz na{ata op{testvena polo`ba.
No osven Turcite, po zagubuvaweto na na{ata sloboda, na{i
„vospita~i“ i gospodari stanaa Grcite.
Nie vidovme vo Grcite duhovni gospodari i verski na~alnici. Nie
bevme i sprema niv isto taka prinizeni, kako i sprema Turcite. Grcite so
crkvata ne eksploatiraa nas i sakaa pod turskoto vladeewe da go napravat
ona {to ne moèa do nego. Za da ne pretopat nas, tie odbegnuvaa da ne
vikaat so narodnoto ime. Tie ni velea deka sme bile nie hristijani, a nie
tvrdevme: A bre brate, hristijani sme, ami {to sme! Koga }e se nalutea na
nas i }e ne nare~ea tvrdoglavi Bugari, nie pak }e re~evme: E pa taka si e:
vistina, hristijani sme, ama ne sme obrazovani kako Grcite! Na{ite glavi
ne razbiraat; nie sme Bugari. So eden zbor, vo tursko vreme nie
potvrduvavme i se soglasuvavme so se {to }e ni re~ea Turcite i Grcite.
No Turcite so toa {to ne narekoa nas: rajati i |auri, gledaa na nas kako na
lu|e ne od izvesna narodnost, a {to se vo a izvesen odnos sprema niv,
gospodarite i pravovernite. Vo istataa smisla gi upotoebuvavme i nie,
odnesuvaj}i se kon sebe, tie imiwa. Zna~i, Turcite vo nivnata dràva ne
priznavaa narodnosti. Isto taka ne znaevme za niv i nie. Grcite isto taka
ne gi razlikuvaa slovenskite narodnosti i site Sloveni, osobeno toj del
od niv {to im pri~ini najgolemi neprijatnosti i se nao|a{e vo tursko
vreme pod nivnata za{tita, tie go preziraa i go nare~uvaa so prezrenoto
za niv ime „Bugari“. No toa ime go iskaùva{e prezirot na Grcite, a ne i
dostoinstva na Bugarite, zatoa se pridruùva{e so zborot tvrdoglavi ili
„hondrokefalos“.
I taka dojdovme do nacionalnoto na{e ime {to go imaat noseno
na{ite tatkovci, dedovci i najbliski prededovci. No vidovme oti onde
imame rabota ne so edno, ami so celi 4 imiwa, koi{to ozna~uvaat deka do
pred nekolku godini nemalo to~no opredeleno narodno samosoznanie.
Imeto Bugarin, kaka {to se gleda, do polovinata na 19 vek nemalo za
na{ite prededovci pogolemo zna~ewe od imiwata: hristijanin, rajatin i
kaurin. Do toga{ nie znaevme deka ima i deka imalo kaurski, rajatski i
hristijanski zemji i dràvi. No nie se smetavme za kauri, hristijani i
rajati i pomnime deka sme imale na{a kaurska i rajatska car{tina, no sme
ja zagubile na Kosovo Pole, koga im se nalutil gospod na na{ite
prededovci. Tamu, t.e. na Kosovo Pole rekol gospod da si ja zagubime
car{tinata za kazna zatoa {to ne sme ja ~uvale verata ~ista. Tamu na{ite
kaurski carovi izvadile golema vojska da se bie so Tur~inot, no kako
rekol gospod da ja zagubime car{tinata, od site par~iwa na koi bivale
razdrobuvani Turcite niknuvale novi Turci. Koga go videle toa carovite,
rekle oti gospod saka kaurite da ja zagubat car{tinata i da mu se pot~inat
na Tur~inot. Taka Turcite ni go prezele carstvoto. Na Kosovo padnale
dvajca carovi.
Po takvoto „jasno“ pretstavuvawe kaj narodot makedonski za negovata
„bugarska“ narodnost, moè li da stanuva zbor za bugarsko nacionalno
samosoznanie kaj Makedoncite?
Ako e taka, }e prigovori bugarskata partija od Makedonci, toga{ {to
ozna~uva crkovnoto pra{awe, vo koe Bugarite i Makedoncite odea ramo za
ramo i poslednive se vikaa i rabotea so imeto Bugari?
Eve {to ozna~uva: Makedoncite bea krstuvani so nacionalni imiwa
so koi tie se razlikuvaat od drugite sosedni so niv narodnosti, t.e. od
Turcite i od Grcite, pa i od Vlasite. Prvite ne go trpea imeto Srbin
poradi srpskiot otpor pri zavojuvaweto na Balkanskiot Poluostrov. Vo
Turcija do rusko-turskite vojni zborovite „Srb-|aur“ treba da go
ozna~uvale toa {to sega go ozna~uvaat zborovite „moskov |aur“. Se razbira
oti ne samo {to samite ne se vikale Srbi, tuku im bilo neprijatno da se
vikaat i od drugi taka. Taka ne gi vikaa ni Grcite, za{to poslednive ne
vidoa golemi lo{otii od Srbite. Pa i nemalo zo{to: imeto Srbin
pogostuva vo Makedonija kako politi~ki termin samo malku vreme. Toa i se
zaboravi skoro, bez tu|o prijatno potsetuvawe za nego. Od tursko gledi{te
i ne e pravo Makedoncite site odred da se vikaat „Srb-|auri“, za{to tie
im se predadoa na Turcite. A ako se isprazni od Makedonija imeto Srbin,
toga{ }e ostane za Makedoncite samo imeto Bugarin {to be{e politi~ki i
etnografski termin u{te do turskoto zavojuvawe. Toj termin ne be{e lo{
od tursko gledi{te, a od gr~ko toj be{e mnogu udoben, za{to so nego
najubavo moè{e da bide iskaàn prezirot i omrazata na Grcite kon nas.
Ete zo{to nie, me|u drugoto, se priznavme za Bugari, t.e. tvrdoglavci.
Zna~i, nas so Bugarite n* vrzuva{e edno zaedni~ko ime, ednakov
odnos kon nas od strana na Grcite i Turcite, ednakva èd za sloboden od
fanariotite i Turcite ìvot. Taa op{nost ne pobudi zaedno da se borime
so op{tite neprijateli. No taa op{nost ne e ne{to {to po~iva vrz nekakvi
zaedni~ki spomeni i zaedni~ki istoriski zada~i {to da se soznavaat i da
se imaat soznavano od nas i od Bugarite ednakvo. Na{ata op{nost e
prosta slu~ajnost. Do krajot na prvata 1/4 na 19 stoletie se oslobodija od
Turcite site balkanski zemji, osven Bugarija, Trakija, Makedonija, Bosna i
Hercegovina. Prvite tri geografski bea mnogu blizu i ednakvo se tretiraa
od Turcite i Grcite. Poslednite dve bea oddeleni od prvite tri i bea vo
poinakvi odnosi kon Turcite i Grcite. Zatoa prvite tri {tom se razbudija
fatija da ìveat so zaedni~ki ideali, a vtorite dve so drugi, pak
zaedni~ki.
No, ako pri nacionalnoto razbuduvawe na Makedoncite imavme drug
vid na politi~kata karta na Balkanskiot Poluostrov, toga{ Makedoncite
}e rabotea sosema poinaku. Ako be{e Bugarija so Trakija slobodna, a
Srbija zaedno so Makedonija poìvee{e 50 godini pri edni isti uslovi,
toga{ Makedoncite }e rabotea zaedno so Srbite, a ne so Bugarite. Isto
taka Makedoncite moèa da rabotat i zaedno so Grcite, da moèa Grcite
da rabotat poumno i da bea samo Grcija i Makedonija pod Turcija okolu 50
godini, koga site drugi balkanski zemji bi bile slobodni.
Bugarskoto ime vo Makedonija, zna~i, e rezultat na lo{oto
tretirawe na Makedoncite od strana na gr~koto duhovenstvo. Grcite ja
uni{tija Ohridskata arhiepiskopija zatoa {to se spomnuva{e imeto
„bugarska“, kako istoriski reliquium, no go upotrebuvaa imeto Bugarin za
da go ovoplotat vo nego svojot prezir kon se slovensko. I imeno toa
ovoplotuvawe na gr~kiot prezir kon nas i e pri~inata da se vikame
„Bugari“, a ne istoriskite tradicii. Poslednive, naprotiv, ni{to ne ni
zboruvaat za Bugarite, a pove}e za srpskoto ime vo Makedonija. Zna~i,
Grcite ne krstile „Bugari“, bez da ne pra{aat nas, i nie, nemaj}i vreme da
gledame i da mu najdeme mana na imeto, si go usvoivme.
Ako e taka, a inaku i ne moè da bide, toga{ jasno e oti imeto
Bugarin ne zboruva u{te za bugarska narodnost vo Makedonija. Toa ime
sega ve{ta~ki se poddrùva vo Makedonija, kako {to i se nasaduva tamu vo
najnovo vreme imeto Srbin. Imeto Bugarin vo Makedonija sega nema mesto,
za{to ve}e celi 25 godini kako ìveeme nie Makedoncite oddelen ìvot
od Bugarite. Me|u Bugarite i nas ima mnogu malku zaedni~ki interesi sega.
Makedonija e nu`na za Bugarija, zatoa poslednava pra}a vo prvata kata
godina milion frankovi i izdrùva na slu`ba mnogu Makedonci. Bugarija
pak e nu`na za Makedoncite, za{to vo nea Makedoncite }e dobijat mesto i
}e eksploatiraat so nivnite „bugarski“ ~uvstva. Zna~i, vo tekot na
poslednive 25 godini odnosite pome|u Bugarija i Makedonija po~ivaat ne
vrz po~va na ednakvi tradicii i zada~i, a na ~isto trgovska osnova t.e.
edniot go eksploatira drugiot.
Zna~i, imeto Bugarin vo Makedonija, so koe sega ekspolatiraat
Bugarite, nikako ne e nacionalno i zatoa nikoj od Makedoncite nema pravo
so nego da gi eksploatira makedonskite interesi vo negova polza. Nikoj ne
ni ima dadeno pravo zaradi nego da ni se nabrkuvaat Bugarite vo na{ite
raboti. Tatko mi, dedo mi, prededo mi, ako se vikale poradi
nedorazbirawe Bugari, toa u{te ne zna~i oti i jas treba da sum kako niv
vo mrak za mojata narodnost; ako se vikale tie Bugari, toa ne zna~i oti nie
}e treba da prestaneme da im veruvame na Rusite za ater na razni
Stambolovci i Svir~ovci, namesto zaedno so na{ata proleana krv nie da
si go barame pravoto od kade {to treba, da dopu{time da ni se brkaat vo
rabotite lu|e {to i samite ne znaat {to baraat; ako se vikale moite
dedovci Bugari, u{te ne zna~i deka jas imam pravo da gi eksploatiram
makedonskite interesi so izdavawe vesnici, koi namesto da gi branat
interesite na na{iot narod - gi branat bugarskite i interesite na
bugarskiot knez. Na{ite dedovci nare~uvaj}i se Bugari i ne mislele oti
nie }e pravime od toa ime kapital za da se najademe, da se napieme i da
se oble~eme so nego.
Zna~i, kaj Makedoncite imeto Bugarin e fal{iva moneta so koja tie
im pla}aat na Bugarija i nejziniot knez i na nivnata tatkovina i nivniot
narod. Vreme e da se raskrie toj fal{ za da se prestane da se
eksploatira so nego.
*
* *
Od dotuka re~enoto se gleda: prvo, oti ako po na{ite sega{ni
etnografski sfa}awa na Balkanskiot Poluostrov, osobeno na centralniot
i jugoisto~niot negov del, t.e. vo dene{na Srbija, Bugarija, Trakija i
Makedonija imalo i ima samo dve slovenski etnografski edinici - srpski
i bugarski narod, toga{ toa u{te ne zna~i deka nema, nemalo i ne moè da
ima druga slovenska edinica, a naprotiv, deka nejzinoto postoewe e vo
predelite na vozmo`noto i na realnosta; vtoro, deka vo Makedonija nema
dve ju`noslovenski narodnosti - srpska i bugarska, a naprotiv deka vo nea
ima samo edna narodnost so svoi osobini, koi{to ili pretstavuvaat
ne{to originalno {to se nema ni kaj Srbite ni kaj Bugarite, kako {to e, da
re~eme, so mnogu osobini na makedonskite nare~ja, ili ne{to {to se ima i
kaj Bugarite i kaj Srbite ili koe{to se ima samo kaj Makedoncite po
krai{tata na nivnata tatkovina i kaj Srbite, ili pak po niv i kaj Bugarite,
i deka od tie osobini na Makedoncite, kako del od slovenskata grupa
narodi, najmnogubrojni, najrasprostraneti, zaedni~ki za site Makedonci,
zna~i i najva`ni se tie osobini so koi Makedoncite se odli~uvaat od
drugite slovenski narodi: po niv Makedoncite fakti~ki sostavuvaat
oddelna i samobitna slovenska narodnost, iako za nea deneska ne se
zboruva vo naukata i vo sekojdnevniot razgovor; treto, deka pri~inata za
toa ignorirawe i zatemnuvawe na postoeweto na makedonskata narodnost
se krie vo postoeweto na imeto „Bugari“ vo Makedonija vo etnografsko
zna~ewe i vo eksploatiraweto so nego od strana na Bugarite. Isto taka, se
zapoznavme so potekloto na imeto Bugarin vo vid na etnografski termin
vo Makedonija.
So drugi zborovi, nie se zapoznavme dosega so toa deka sostavuvala,
sostavuva i moè Makedonija da sostavuva od sebe oddelna etnografska
edinica.
Sega ni ostanuva da vidime dali taa sostavuvala, sostavuva i moè
da sostavuva takva edinica vo politi~ki odnos?
Vo odgovorot na ovie pra{awa }e treba da se prodolàt
rasuduvawata za narodnosta na Makedoncite od tamu kade {to gi
ostavivme.
Nie vidovme oti vo Makedonija imeto Bugarin e poslednata
metamorfoza vo razvivaweto na na{eto nacionalno samosoznanie i deka
e rezultat na taa politika i op{testvena polo`ba vo koja{to bevme
postaveni od zavojuvaweto na Balkanskiot Poluostrov od Turcite. Vrz
osnova na seto toa {to go rekov jas za istorijata na nacionalnite imiwa
{to se imaat smenuvano edno so drugo, kako i za pri~inite za tie
smenuvawa, }e izniknat mnogu zloupotrebi. Moèbi mnozina }e me osudat
kako srbofil. Moèbi samite Srbi na nego }e gi zasnovuvaat svoite
{ovinisti~ki pretenzii na Makedonija. Moèbi, najposle, }e go
eksploatiraat Srbite seto re~eno za izmenuvaweto na na{eto nacionalno
ime za da dokaàt deka Makedoncite nikoga{ nemale nacionalno
samosoznanie i ne igrale nikakva samostojna istoriska uloga, ami
vleguvale samo kako surov materijal vo dràvniot organizam na
bugarskata ili na srpskata dràva. 153
Me|u drugoto, takvi nedorazbirawa moàt da se o~ekuvaat, kako od
toa {to jas kategori~ki ja osudiv bugarskata politika po makedonskata
pra{awe, od koe moàt da pomislat deka jas sum bugarofob i srbofil, i
so taa i od eksploatatorskata taktika na balkanskite Sloveni vo
makedonskoto pra{awe.
Srbite moàt da zatrubat deka Makedoncite se Srbi, {tom ne se
Bugari, za{to taka se vikale do turskoto doa|awe na Balkanskiot
Poluostrov. Isto taka, moèbi nekoi Srbi vo moite rasuduvawa za
nepostojanstvoto na narodnoto ime kaj nas }e najdat potvrda na mislite na
prof. Milovanovi}, koj{to dokaùva{e vo „Delo“ deka treba Makedonija
da se podeli pome|u balkanskite dràvi~ki, za{to ne pretstavuvala nitu
geografska, ni etnografska, ni istoriska celina. 154
Za prvoto eve {to moè da se re~e: Makedoncite site zaedno se
vikale Srbi ne pove}e od pedeset godini, a vo nekoi delovi, i toa vo
severnite, neka bilo sto i stopedeset, no ne i pove}e godini. Imeto Srbin
toga{ imalo pove}e dràvna smisla i pomalku etnografska. Do toga{ i vo
tursko vreme go nemalo kaj nas. I ako e taka, toa e ne li {ovinisti~ka
zaslepenost da ni se navrzuva sega nam na site Makedonci, pa i samo na
severnite na{i sonarodnici, namesto bugarskoto ime?
Za tvrdeweto na prof. Milovanovi} deka Makedonija ne sostvuvala
i ne sostavuva geografska, etnografska i istoriska celina, za koe nekoi
moèbi }e najdat potvrda vo moite rasuduvawa za izmenuvaweto na
nacionalnoto ime kaj nas, osven toa {to e re~eno koga stanuva{e zborot za
pra{aweto dali ima vo Makedonija dve slovenski narodnosti, }e go re~am
u{te slednovo:
Iako e Makedonija sostavena od nekolku kotlini, razgrani~eni so
visoki planini, pak taa vo dene{niot nejzin vid ima ìveano oddelno od
Bugarija i od Srbija ili samostoen ìvot ili pod drugi dràvi. Toa e
jasen dokaz oti nejzinata sre}a ne zavisela samo od Srbija i Bugarija i oti
visokite planini {ta gi zaobilkoluvaat makedonskite kotlini u{te ne se
takva opasnost za zaedni~kiot politi~ki ìvot kaj nivnite ìteli. Taka
Makedonija vo nejziniot dene{en vid, do obrazuvaweto na bugarskata
dràva be{e edna polusamostojna vizantiska oblast. Posle taa cela
potpadna pod Bugarija. Koga poslednava padna pod Vizantija, Makedonija
be{e slobodna dràva za izvesno vreme i so uspeh se bore{e protiv
Vizantija i ja ima{e pod sebe cela dene{na Srbija. Posle Makedonija
potpadna pod Vizantija i vo tekot na nekolku veka vo razni nejzini delovi
se digaa vostanija protiv pokoritelkata. Koga se oslobodi Bugarija i se
usili dràvata na Nemawi}evcite, vo koja vleze porane{niot del od
Makedonija, t.e. dene{na Srbija, - taa, t.e. Makedonija vo dene{nata
nejzina golemina u{te ostanuva{e vizantiska zemja, kade {to
prodolùvaa da se krevaat vostanija protiv Vizantija, za koi{to se
bara{e sojuz i pokrovitelstvo od sosednite dràvi. Posle Makedonija
cela vleze vo dràvata na Nemawi}evcite. Vo nea taa kako da bila
privilegirana i samostojna vo vnatre{nata politika. Pri kral Volka{in
Makedonija pak kako da se oddeluva od drugite delovi na Nemawi}evata
dràva i kako da se sosredoto~uva okolu nego. Vo caruvaweto na Marko
Krale taa sosem se oddeluva od srpskite zemji i se postavuva vo osoben
odnos kon tursko-srpskite odnosi i vojni. Vo tursko vreme taa e vrz istite
osnovi pod turskoto vladeewe. Po Berlinskiot dogovor taa e sama od site
drugi ju`noslovenski zemji pod Turcija i ve}e ìvee takov oddelen ìvot
pove}e od 25 godini.
Od ovoj povr{en pogled vrz istoriskite nastani vo Makedonija se
gleda oti gore-dolu site makedonski kotlini imaat edna i ista istoriska
sudbina, gore-dolu site nivni ìteli imaat osoben, oddelen istoriski
ìvot, neretko samostoen, ili pak vklu~uva vo sebe zaedni~ka borba za
politi~ka sloboda. Ako se prifati na vid oti taa zaedni~ka istoriska
sudbina, tie zaedni~ki politi~ki borbi i samostojniot politi~ki ìvot e
sudbina na edno isto slovensko naselenie i na eden i isti narod, toga{ }e
bide jasno oti tvrdeweto deka Makedonija ne sostavuvala geografska,
etnografska i istoriska celina e zasnovano ne vrz realnosta tuku na
srpskite smetki za Makedonija.
Ovoj povr{en pogled vrz istorijata na Makedonija mi se ~ini ne
samo {to pokaùva deka nie Makedoncite si imame svoja istorija i deka
sme narod ~ii sudbini se razvivale vo vrska so sudbinite na drugite
sosedni nam narodi, no i deka ima vo na{ata istorija mnogu samobitno i
svoeobrazno, kako {to e, da re~eme, samostojnata Ohridska arhiepiskopija
so nejzinoto rabotewe poleto na narodnoto prosvetuvawe. Isto taka, ovoj
istoriski pogled pokaùva deka re~isi vo site vremiwa se zabeleùva
silno rabotewe na narodniot duh vrz kulturno-istoriska osnova, rezultat
na koja se javuva obrazuvaweto na silna makedonska dràva od carot
Samuil i bogata narodna literatura.
A ako Makedonija dosega, so mali isklu~oci, se razvivala oddelno
od Bugarija i Srbija, toga{ taa moè da go pravi toa i vo idnina, u{te
pove}e {to propagandite - bugarskata i srpskata - gi upotrebuvaat site i
dozvoleni i nedozvoleni sredstva za da iskorenat se samobitno, se ~isto
makedonsko vo na{iot naroden ìvot. Samostojniot politi~ki razvitok na
Makedonija e neophodnost, kako ne{to bez koe nie ne }e raspolagame so
dosta sredstva da se borime so propagandite za da ja za~uvame od niv
na{ata nacionalna samobitnost.
127.
Kako golem analiti~ar na konkretnata istoriska situacija i na zna~ajnite procesi vo
op{testveniot razvitok na Makedonija i na Balkanot, Misirkov gi sogledal i idnite odnosi. Naprednite sloevi
na srpskiot narod u{te po Prvata svetska vojna ja sogledaa vistinata za makedonskiot nacionalen entitet, pa
ne be{e samo Kosta Novakovi} {to vo 1924 god. izjavuva{e: „Jas smetam deka sekoj narod, pa i Makedoncite,
treba da dobie pravo na samoopredeluvawe... Makedonskoto naselenie e nacionalno porobeno... Edinstvenoto
re{enie {to se nametnuva e Makedonija da dobie samostojnost i da stane vrska za drugite balkanski narodi“.
128.
Iako Misirkov zboruva i oddelno za Srbi i za Hrvati, sepak pove}epati dvata naroda gi smeta kako
eden vo tipolo{ka smisla, kako {to i srpsko-hrvatskiot jazik go sfa}a kako takov.
129.
Jernej Kopitar (1780-1844) e slovene~ki prerodbenik i ugleden avstriski slavist, avtor na prvata
nau~na slovene~ka gramatika, izdava~ na stari slovenski spomenici i zna~aen pomaga~ na filolo{koto delo na
V. St. Karaxi}.
130.
Slovenecot Franc Miklo{i~ (1813-1891) e eden od najistaknatite slavisti vo 19 vek, avtor na
„Sporedbena gramatika na slovenskite jazici“, „Re~nik staroslovensko-gr~ko-latinski“ i „Etimolo{ki re~nik na
slovenskite jazici“.
131.
Slovakot Pavel Jozef [afarik (1795-1861) e istaknat slova~ki i ~e{ki filolog i etnograf, ~ii
najzna~ajni dela se: „Istorija na slovenskiot jazik i literatura na site nare~ja“, „Slovenski drevnosti“,
„Slovenska etnografija“ i dr.
132.
Hrvatot Vatroslav Jagi} e eden od najgolemite slavisti voop{to vo 19 i 20 vek, dolgogodi{en
profesor po slovenska filologija vo Odesa, Berlin, Peterburg i Viena, avtor na mnogubrojni slavisti~ki
studii i izdanija na stari slovenski tekstovi i osnova~ i izdava~ na slavisti~koto spisanie „Arhiv za
slovenska filologija“ vo Viena, kako i na nezavr{enata „Enciklopedija na slovenskata filologija“.
133.
Konstantin Porfirogenit (905-959) e vizantiski car i avtor na pove}e istoriski spisi, me|u koi i
„Za upravuvaweto na Carstvoto“, kade {to dava mnogu podatoci i za doseluvaweto i ìvotot na Slovenite na
Balkanskiot Poluostrov.
134.
Vo istorijata ne e poznato da postoela i posebna slovene~ka dràva pod kakvo i da e ime.
135.
Iako Misirkov i vo tekstot ne ja upotrebuva ovaa anticipacija na mekosta, ovde verojatno se raboti
za pe~atna gre{ka, pa namesto tu|a treba da stoi tuj|a.
136.
U{te vo svojata prva nau~na rabota „Za zna~eweto na moravskoto ili resavskoto nare~je za
sovremenata i istoriskata etnografija na Balkanskiot Poluostrov“ (1897) Misirkov go svrte pogledog kon
moravskiot dijalekt na srpskiot jazik i voop{to kon etnografijata na [oplukot kako me|nik pome|u trite etnosa
- srpskiot, bugarskiot i makedonskiot. Inaku, eden od najzna~ajnite obidi {opskoto nare~je da se izdigne na
stepen na literaturen jazik za Bugarite i za Makedoncite, kako kompromisno re{enie, go napravi {tipjanecot
Josif Kova~ev (1839-1898) so svojot „Bolgarski Bukvar“ (1875), naveduvaj}i deka „{opskoto nare~je“, so centar vo
]ustendil, e sredno i naj~isto za~uvano me|u „severnobugarskoto ili balkanskoto“ i „ju`nobugarskoto ili
makedonskoto“.
137.
Takviot obid na Partenija Zografski vo 1857-1858 god. be{e pre~ekan so ostra reakcija od
bugarskite nacionalni dejci.
138.
I vo ovoj pogled Misirkov to~no go anticipiral idniot razvitok, za{to Bugarite navistina duri vo
najnovo vreme (1978) nastapija tokmu taka vo odnos na izgradbata na makedonskiot literaturen jazik.
139.
Za àl, duri i koga Misirkov naveduva konkretni citati od drugi avtori, nikoga{ ne dava pobliski
bibliografski podatoci.
140.
Verojatno e pe~atna gre{ka i treba da stoi VII vek, bidej}i duri toga{ Slovenite vo Makedonija
se kone~no naseleni i obrazuvaat posilni plemenski sojuzi za borba protiv Vizantija.
141.
Vo posledno vreme vo bugarskata nauka se pove}e se proteìra teorijata za hunsko-altajskiot
karakter na Protobugarite.
142.
Hanot Asparuh (ok. 644-701) so edna svoja orda do{ol od istok kon utokata na Dunav i otkako gi
pokoril slovenskite plemiwa i gi razbil Vizantijcite, ja obrazuval prvata dràva na Bugarite na Balkanot
(681) so sedi{te vo Pliska, koja{to podocna }e gi pro{iruva granicite i vrz pogolemiot del od Poluostrovot.
143.
Stefan Nemawa (ok. 1168-1196) e velik ùpan na Ra{ka i obedinuva~ na srednovekovnata srpska
dràva na ~elo so dinastijata na Nemawi}evcite.
144.
Bra}ata Asen I (?-1196), Petar Vtori (? - 1197) i Kalojan (? - 1207) se obnovuva~i na bugarskoto
carstvo, koi uspevaat da i’ nanesat te{ki porazi na Vizantija i da ja pro{irat svojata dràva.
145.
vo slu~ajov Misirkov nepravilno gi identifikuva narodite so feudalnite vladeteli, za{to tie
dogovori ne se praveni pome|u narodite, koi{to nikoj i nikoga{ za ni{to ne gi pra{uval, tuku pome|u
suverenite od raznite dràvi.
146.
Turskoto ime na Stara Planina, po koe se imenuva i Poluostrovot, Misirkov go predava vo
mnoìnskata forma, kako {to e vpro~em i vo ruskiot i vo nekoi drugi jazici.
147.
Kralot i carot na srednovekovna Srbija Stefan Du{an (1308-1355) mo{ne ~esto e predmet na
razmisluvawata na Misirkov, pri {to osobeno se naglasuva posebniot odnos na carov sprema Volka{ina. Iako
negovite tezi ne se li{eni od istoriska osnova, Misirkov ~esto e pod vlijanie na podatocite od juna~kata
narodna epika.
148.
Vladetelot na severozapadniot del na Makedonija, so sedi{te vo Prilep, kralot Volka{in, zaedno
so brata si Jovan Ugle{a, zaginuva vo Mari~kata bitka so Turcite kaj s. êrnomen (Odrinsko) na 26.9.1371 god.
Toa e po~etokot na prodorot na Turcite na Balkanot.
149.
Srpskiot car Uro{ (1355-1371) vladee vo vremeto na intenzivnoto raspa|awe na ovaa ve}e
razedineta feudalna dràva; negovata smrt go ozna~i krajot i na prividnata centralna vlast na dràvata.
150.
Kralot Marko (ok. 1335-1395) e posledniot kral {to vladeel vo golemiot del od Makedonija pred
pove}evekovnata vlast na turskite sultani i stanal najpoznat junak na epskoto narodno tvore{tvo ne samo na
Makedoncite, tuku i na site ju`ni Sloveni. Vsu{nost, po 1371 god. Marko stanal turski vazal, kako kakov {to i
zaginal vo borbata so vla{kiot vojvoda Mir~e, no so toa bil i navistina sprotistaven so srpskiot knez Lazar,
koj{to im se sprotistavil na Turcite.
151.
Sprotistavenosta pome|u makedonskiot vladetel Marko i srpskiot kenz Lazar Hrebeljanovi} /1329-
1389/ e zasnovana glavno vrz razli~nata pozicija i prakti~nata politika na dvajcava vladeteli: dodeka Marko
be{e turski vazal, Lazar be{e nezavisen vladetel {to im se sprotistavi na Turcite, pa sledstveno i protiv
Marka. Marko ne u~estvuva vo bitkata na Kosovo, no ne mu ni pomogna na Lazara, duri i mu odzede nekoi
teritorii. Toa navistina sozdade razli~na narodna tradicija vo odnosot sprema Marka {to se izrazi i vo
narodnoto tvore{tvo.
152.
Vakvite stanovi{ta na Misirkov po ovie pra{awa se obrabotuvani ili zasegnuvani vo pove}e
trudovi, po~nuvaj}i od negovoto predavawe za Marko pred studentite vo S.-Peterburg i negovata diplomska
rabota /1902/, pa se do negovite posledni statii vo sofiskite makedonski i bugarski vesnici /1923-1925/.
Vistina, ne sekoga{ dosledno i otvoreno, vo zavnsnost od okolnostite i celite {to bea diktirani od
istoriskiot moment, no sekoga{ so istiot interes i osnoven stav kon srednovekovnata istorija na Makedonija
od 19 vek.
153.
I vo ovoj pogled Misirkov ja antncipira bliskata realnost: profesorot J. Cvii} tokmu taa teorija
ja razvi vo svoite „nau~ni“ trudovi /1904-1906/, dokaùvaj}i deka Makedoncite se „flotantna masa“ od koja moè
da se izmesat i „Srbi“ i „Bugari“ – vo zavisnost od toa koj }e gi zavladee.
154.
Misirkovava kniga vo mnogu pogledi pretstavuva i polemi~ki spis, aktualizirana diskusija po
najsu{testvenite pra{awa na makedonskata nacionalna individualnost. Ovoj del od knigata vsu{nost e
polemi~ki, analiti~en odgovor na pi{uvaweto na srpskiot univerzitetski profesor, diplomat i dràvnik
Milovan \. Milovanovi} /1863-1912/ vo negoviot trud „Srbi i Bugari“ /„Delo“, Belgrad, 1898/, vo koe se veli: „Ni
istorijata, ni etnografijata, ni geografijata voop{to ne mu stojat na pat na re{avaweto na makedonskoto
pra{awe pome|u Srbite i Bugarite na na~in {to edinstvsno im odgovara na vistinskite, dobro razbranite
interesi i na Srbite i na Bugarite, a toa }e re~e spored vistinskite ìvotni potrebi na Srbija i na Bugarija. I
na Srbite i na Bugarite za za~uvuvaweto na svojata dràvna samostojnost, za zadovoluvaweto na svoite ìvotni
dràvni potrebi, sekoga{ im bil neophoden izlezot na Egejskoto More“. Opasnostite {to gi predviduva{e
Misirkov i stremeìte {to gi zastapuva{e Milovanovi} bea i realizirani: kako minister pretsedatel na
srpskata vlada M. Milovanovi} vo fevruari 1912 god. go potpi{a dogovorot so Bugarija za zavojuvawe na
Makedonija, iako ne gi do~eka i rezultatite od zavojuva~kata vojna.
Nekolku zborovi za makedonskiot literaturen jazik

Vo ~etirite gorni statii vo ovaa kniga jas sakav da im gi obrnam
pogledite na moite sonarodnici na nu`data od edno koreno izmenuvawe
na dosega{niot proces na na{iot duhoven razvitok, kako i na toa deka
moite pogledi vo toj slu~aj ne se ne{to novo i bezosnovno, a se samo ~ekor
napred vo dosega{noto razvivawe na na{eto nacionalno samosoznanie i
deka zatoa se sosem prirodni i osnovani.
Se razbira oti vo edna mala kniga, kako {to e ovaa mojava, ne moè
podrobno da se razgledaat site zasegnati pra{awa. Za sekoe od niv bi
moèlo da se napi{e po edna cela kniga. No sega-zasega od takvi podrobni
razgleduvawa za zasegnatite pra{awa u{te nema golema i neodlo`na
potreba; zatoa treba{e za site od niv da se kaàt po nekolku zbora, za{to
tie edno bez drugo se nejasni i nerazbirlivi. Osven razgleduvaweto na
site zasegnati pra{awa, za da bide jasno pojavuvaweto na knigava, sega }e
treba da se kaàt nekolku zbora za svoevremenosta na knigata i na{iot
literaturen jazik.
Mnozina moè }e re~at oti vistina dobro e ~ovek da se pozamisli
nad pra{awata zasegnati vo ovaa kniga, no sega u{te ne mu e vremeto. Vo
ovaa kniga, }e re~at tie, se vnesuva razdor i razedinuvawe me|u nas
namesto soedinuvawe, koe{to sega-zasega ni e tolku nu`no. Za makedonska
narodnost, makedonska literatura i literaturen jazik nie }e moème da
mu mislime samo koga }e zaìveeme edna{ sloboden politi~ki ìvot; a do
toga{ nam ni treba nie da sme soedineti i da go ostavime nastrana
nacionalnoto pra{awe.
Na toa jas moàm da go odgovoram samo ova: po moeto mislewe,
sega{nite, t.e. mirc{tegskite reformi se maksimumot {to moè{e
revolucijata da go iskop~a od Evropa. Revolucijata naprolet }e bide
najglupavoto {to moème nie da go napravime. So revolucijata naprolet
}e se koristat samo na{ite neprijateli {to si imaat samo smetki
sprotivni na na{ite nacionalni interesi. Revolucijata naprolet samo }e
ne uni{ti napolno nas i }e gi uni{ti plodovite dobieni od nea dosega,
za{to taa }e bide naso~ena ne protiv Turcija, a protiv nea i
reformatorskite sili i zatoa {to toa }e bide ne po na{i smetki, a po
smetkite na nekoja golema sila i nekoi mali balkanski dràvi {to }e ne
nateraat nas da se digame, a posle }e ne ostavat na sretpat; najposle,
zatoa {to ako nie protiv site argumenti na zdraviot razum pak podigneme
vostanie, }e bideme samo osnova na diplomatska borba me|u
reformatorskite dràvi i nekoja treta, koja borba }e se svr{i samo so
na{eto poni{tuvawe. Zatoa nie treba da se otkaème od sekoja misla za
revolucija naprolet, u{te pove}e {to reformite }e se vovedat, za{to so
niv e vrzana ~esta na dve golemi sili {to se vo sostojba da postavat se na
svoeto, - i da se zafatime za nova, t.e. kulturna borba, vo koja prvoto
mesto }e treba da go zazeme pra{aweto za na{ata narodnost i na{iot
nacionalno-religiozen razvitok. Zna~i, tokmu sega mu e vremeto da se
misli za na{iot jazik, na{ata nacionalna literatura i vospituvaweto vo
nacionalen duh. Sega nastapuva vreme za interes za nacionalno-
religiozni pra{awa.
Toj interes malku e zadocnet, no od toa seu{te ne sleduva deka toj
si nema sega mesto me|u nas i deka moè da ni napakosti.
Ako sme logi~ni, toga{ treba da priznaeme oti avtonomijata na
Makedonija, za koja dosega revolucionerite se borea, ima smisla samo vo
toj slu~aj ako revolucionerite sogleduvaa vo na{iot narod takvi
kvaliteti i osobini {to se nemaat kaj drugite balkanski narodi, a se samo
na{a karakterna crta. Samo sogleduvaweto na tie svoeobrazni crti vo
karakterot, naravite, obi~aite, ìvotot, predanijata i jazikot na na{iot
narod e va`na pri~ina da sme nie protiv deleweto na na{ata tatkovina i
za nejzinata avtonomija, za{to deleòt }e ni iskoreni se {to ni e milo i
}e ni navrze mnogu protivno ne{to na na{iot naroden duh. Samo
oddelnoto makedonsko nacionalno samosoznanie kaj nas ni dava moralno
pravo da se borime protiv baraweto na malite balkanski dràvi da se
razdeli na{ata tatkovina i da se borime protiv propagandite {to gotvat
po~va za dele`. A ako ne moè da se dobie avtonomija, treba li nie
ramnodu{no da gledame na raboteweto na propagandite i da se borime so
edno novo te~ewe {to e naso~eno samo protiv niv samo zatoa {to toa
te~ewe }e ja oslabelo najsilnata propaganda? Nikako ne, za{to ni edna
propaganda, kolku i da e taa silna, ne moè da ni go dade toa {to go
o~ekuvame nie od nea. Site propagandi se propagandi samo na svoi, no
nikako ne i na na{i interesi i od niv nikoga{ nemalo ni{to osobeno za
narodot. Spasot nikojpat nema da ni dojde od propagandite, za{to ako e
deneska ednata posilna - utre }e stane i drugata takva, a prvata }e
oslabne. Propagandite najposle samo moàt da ja dostignat svojata krajna
cel - deleòt, koe{to ne go sakaat i onie {to se protiv nacionalniot
separatizam. Zna~i, posledniov ne e neumesen vo sega{nite okolnosti i
moè da ni dade samo dobri plodovi, no ne i da ni napakosti.
[tom si ima mesto nacionalniot separatizam, toga{ toj treba da se
projavi vo milosta kon se {to e narodno i na prvo mesto vo milosta kon
narodniot jazik.
Jazikot e sredstvo so koe nie doznavame {to misli, {to ~uvstvuva i
{to saka na{iot sobesednik. Vo jazikot ima oddelni glasovni znakovi ili
zborovi za site misli, ~uvstva i èlbi na eden ~ovek, zatoa jazikot na
eden narod e negovo duhovno bogatstvo i nasledstvo vo koe se zaklu~uvaat
otpe~ateni vo glasovni znakovi ili zborovi site narodni misli, ~uvstva i
èlbi so koi{to ima ìveano i ìvee eden narod i koi{to se predavaat
kako ne{to sveto od edno pokolenie na drugo. Da si go za~uva nekoj svojot
naroden jazik i da go brani kako svetiwa, zna~i da mu ostane toj veren na
duhot na svoite prededovci i da po~ituva se {to imaat tie napraveno za
svoeto potomstvo. Da se otkaè ~ovek od svojot naroden jazik zna~i da se
otkaè toj i od narodniot duh. So toa samo se objasnuvaat i èlbite i
usilbite na pokoritelite da gi napravat pokorenite da se otkaàt od
svojot jazik i na negovo mesto da go nau~at nivniot; isto taka so toa se
objasnuva uporstvoto na pokorenite narodi da si go za~uvaat seto svoe
duhovno narodno nasledstvo, a osobeno jazikot.
Takva mislost kon na{iot naroden jazik treba da imame i nie, ako
sakame da mu ostaneme verni na duhot na na{ite prededovci. Milosta kon
narodniot jazik e na{ dolg i na{e pravo. Nie sme dol`ni da go miluvame
na{iot jazik, za{to toj e na{ isto taka kako {to e na{a tatkovinata.
Prvite glasovi {to gi imame ~ueno se glasovite na na{ite tatkovci i
majki, glasovite i zborovite na nivniot naroden jazik. Preku niv nie ja
dobivme na{ata prva duhovna hrana, za{to so niv se osmisluva{e se {to
gledavme so na{ite o~i. So narodniot jazik nie ja osvojuvame
psihologijata na na{ite tatkovci i prededovci i stanuvame nivni duhovni
naslednici, kako {to sme so snagata nivni telesni prodolùva~i. Ako se
odnesuvame so prezir kon narodniot na{ jazik, nie samo im vra}ame so
neblagodarnost na na{ite roditeli za seto nivno duhovno gledawe i
vospitanie. - Nie imame i pravo, osven dolgot, da go branime na{iot jazik
i toa pravo ni e sveto. Sekoj {to go napa|a na{iot jazik ni e isto takov
na{ neprijatel kako i napa|a~ot na na{ata vera. Verata i jazik - toa se
du{ata na eden narod, so izmenuvaweto na koi eden narod pravi korenen
du{even prevrat: toj se otkaùva od se porane{no i zema se novo. Toj
korenen prevrat, ako stanuva postepeno vo tekot na celi vekovi ne e
opasen, za{to edni delovi od nego se odnesuvaat za edni pokolenija, drugi
za drugi pokolenija, taka {to edni delovi preminuvaat po nasledstvo, kako
narodno nasledstvo, i samo nekoi se novi. Toj korenen prevrat ne e opasen
samo ako e rezultat od samostojnoto razvivawe na narodot.
No ako eden narod gi izmenuva svojot jazik i svojata vera vo edno
kuso vreme i pod silno tu|i vlijanie, samiot bez svest odnesuvaj}i se kon
taa izmena, toga{ toj se otkaùva od samiot sebesi i od negovite interesi
i se predava i sebesi i niv na eden posilen narod, koj{to }e postapi so
nego i so niv kako {to }e mu bide potrebno; Zna~i, da se otkaè eden narod
od svojot jazik zna~i da se otkaè toj i od samiot sebesi i od svoite
interesi; zna~i da prestane da gleda na sebe so svoi o~i, da sudi za sebe
i za drugite so svojot um i razum, a da ~eka ukaùvawe za se otstrana. Eden
narod {to si go zagubil svojot jazik li~i na eden ~ovek {to si go zagubil
patot i ne znae od kade ide i na kade odi i koj{to ne znae zo{to odi vamu,
a ne onamu ili tamu. Kolku vo poskoro vreme eden narod go izmenuva svojot
jazik, tolku poopasna i o~ajna e negovata polo`ba.
Opasnosta {to go zagrozuva na{iot narod i negovite interesi od
strana na propagandite, koi{to gi upotrebuvaat site i dozvoleni i
nedozvoleni sredstva za da go is~istat od Makedonija na{iot jazik i so
nego na{ite duhovni interesi i da gi nasadat na nivno mesto nivnite
jazici so nivnite duhovni interesi ne samo {to ne zadolùva nas, no i ni
dava polno pravo da gi upotrebime site i dozvoleni i nedozvoleni
sredstva za da go za~uvame na{iot naroden jazik i so nego na{ite narodni
interesi. Pritoa nie ne sakame tu|o, a si go branime svoeto.
Jazikot e akusti~ki rezultat od fiziolo{koto rabotewe na organite
na ~ovekoviot govor, na koj{to mu se pripi{uva izvesno zna~ewe. Glavnite
elementi na jazikot ili ~ovekoviot govor se: organite za govor, nivnoto
fiziolo{ko rabotewe, sluhot, psiholo{koto vosprimawe na
fiziolo{koto rabotewe na organite preku sluhot i prisoedinuvaweto kon
vosprimaniot rezultat na fiziolo{koto rabotewe na organite na govorot
ili glasot ili zborot, nekoe zna~ewe. Zna~i, jazikot e glavno fiziolo{ko
– psiholo{ka sposobnost na ~ovekot i kako takva zavisi od se {to pravi da
se menuva ~ovekot, t.e. so razvivawe na eden ~ovek i eden narod se
razviva i negoviot jazik, so nivnoto opa|awe - opa|a i nivniot jazik.
Чovekot se menuva vo vremeto i vo prostranstvoto: isto taka se menuva i
negoviot jazik. Promenite vo jazikot na eden narod vo vremeto ja
sostavuvaat istorijata na jazikot na toj narod, a promenite negovi vo
prostranstvoto gi sostavuvaat negovite sovremeni varijacii ili
dijalekti, poddijalekti, govori, podgovori itn.
Srekoj naroden jazik si ima svoja istorija i svoi sovremeni
varijacii ili dijalekti, poddijalekti itn. Svoja istorija i varijacii si
ima i na{iot jazik. Po taa istorija moè da se prou~i kako sega{nite
varijacii se dobieni od postari i poslednive od eden op{t makedonski
jazik, a toj od edna ju`noslovenska grupa itn. Isto taka po nea moè da se
prosledi na koja varijacija ili na koj dijalekt vo koe vreme imalo
pogolema literatura.
Istorijata, kako na na{iot isto taka i na drugite jazici ni pokaùva
oti sekoj dijalekt, poddijalekt, govor i podgovor moè da se upotrebuva vo
literaturni tvorbi. Taa privilegija na eden dijalekt, poddijalekt itn. da
bide organ na literaturnata re~ - spored u~eweto na istorijata na
jazicite, im se dava nim ne po nekakvi osobeni estetski predimstva, a po
~isto prakti~ni pri~ini, t.e. po stekot na istorisko-kulturnite okolnosti.
Tie okolnosti deneska go podignuvaat edno nare~je na stepen na
literaturen jazik, utre drugo itn.
Istorisko-kulturnite uslovi sekoga{ gospodarea vo sozdavaweto na
literaturni jazici, gospodarat tie i sega. Blagodarej}i nim, vo najnovo
vreme se otkaàvme da si izbereme edno od na{ite nare~ja za na{ op{t
literaturen jazik, a namesto toa zedovme da se u~ime i da pi{uvame na
tu|ite sosedni jazici, najpove}e na bugarskiot. 155 Blagodarej}i na
uslovite, sega nie si go izbirame za op{t literaturen jazik centralnoto
makedonsko, t.e. vele{ko-prilepsko-bitolsko-ohridskoto nare~je. 156
Koi se tie istorisko-kulturni uslovi {to ne prisiluvaat: prvo, da
si sozdademe svoj literaturen jazik i, vtoro, da si go izbereme imeno
centralnoto nare~je?
Eve koi.
Nie vidovme kolku se narodnite interesi tesno vrzani so jazikot, a
posledniov so karakterot i duhot naroden. Nie gledame sega oti tri
nacionalni i religiozni propagandi vo na{ata tatkovina se borat edna
protiv druga157 i site zaedno se borat protiv nas i na{ite interesi,
sakaj}i da im nanesat smrten udar i da si gi pot~inat pod sebe, zemaj}i go
so taa cel religioznoto i u~ili{noto rabotewe kaj nas vo svoi race preku
crkvata i u~ili{teto za da i’ nanesat smrten udar na na{ata narodnost,
ni go nalagaat nam nivniot namesto na{iot jazik. Narodnite interesi ni
nalagaat, za da gi za{titime niv, da go branime na{iot jazik od
propagandite. Toa branewe }e bide uspe{no i }e gi zamrsi site planovi
na propagandite ako bide zadru`no i op{to. A za da bide takvo, treba so
op{ta soglasnost da se izbere edno nare~je za op{t makedonski
literaturen jazik. 158 Soglasnost }e ima, mi se ~ini, samo ako sekoj od nas
pravi izbor ne po nekakvi estetski merila i ne po ~isto mesni pri~ini,
ami od gledi{te na op{tite interesi. Poslednive pak nalagaat:
Perifernite nare~ja da mu otstapat mesto na centralnoto. Kako {to vo
edna dràva ima dràven centar, koj{to najdobro e da se nao|a vo
sredinata na dràvata i kon koj{to se sobiraat site konci od dràvniot
ìvot, isto taka i vo jazikovnite ili oblastite od srodni nare~ja treba da
ima eden centar, koj{to po negovoto zna~ewe treba da se odnesuva kon
perifernite nare~ja i govori taka kako {to se odnesuva centarot i
prestolninata na dràvata kon krajnite okruzi i okolii. Okolu centrlnoto
nare~je treba da se grupiraat site na{i nau~ni i literaturni sili za da
go o~istat i da go obogatat so sokrovi{tata od drugite makedonski nare~ja
i da sozdadat od nego eden ubav literaturen jazik. Na nego treba da se
sozdade edna bogata u~ili{na, nau~na i ubava literatura za da moè
preku niv da se ra{iri niz cela Makedonija vo vid na literaturen jazik
{to }e gi izmesti od nea jazicite na propagandite. A zaedno so
izmestuvaweto na propagandskite jazici i so sozdavaweto na{
literaturen jazik se izmestuvaat od Makedonija i interesite na
balkanskite dràvi~ki i nivnoto mesto }e go zazemat sozdadenite so
jazikot makedonski interesi.
I taka, korista {to }e ni ja dade na{iot op{t literaturen jazik ni
sluì za merilo pri izbiraweto nare~je za taa cel i taa e glavniot
faktor pri sozdavaweto na na{iot nov literaturen jazik.
Pri izdignuvaweto na edno nare~je na stepen na literaturen jazik
nikoga{ nemaat igrano va`na uloga negovite estetski svojstva. Toa e edno,
za{to prakti~nite pri~ini zemaat vrv nad estetskite, a drugo, za{to
poslednive se relativni i pove}e subjektivni. Po taa pri~ina poubavi mu
se ~inat na ~oveka re~isi samo onie nare~ja i govori {to gi slu{a toj ili
gi ima slu{ano po~esto. Zatoa i ne moè da se zboruva za esteti~nost vo
jazikot, dijalektite i govorite.
Zna~i, eden Makedonec od Isto~na ili od Severna, ili Ju`na ili
Zapadna Makedonija nema pravo da se protivi da bide izbrano
centralnoto makedonsko nare~je za literaturen jazik samo zatoa {to ne mu
se ~inelo ubavo. Nemaat pravo tie da protestiraat protiv centralnoto
nare~je i zatoa {to toa e centralno, kako i zatoa {to izborot se pravi od
prakti~ni pri~ini.
Sega da vidime dali izbiraweto na centralnoto nare~je za
literaturen jazik se opravduva od prakti~no gledi{te?
Bitola se izbira za rezidencija na generalniot inspektor za
Makedonija i negovite sovetnici - civilnite agenti. Taa se pretvora vo
prestolnina za Makedonija. Taa nova prestolnina ne e daleku od starite:
Prespa i Prilep i od sedi{teto na do neodamna avtokefalniot ohridski
arhiepiskop. Zna~i, centralnoto nare~je ima zad sebe, taka da se re~e,
istoriski prava. Poslednive se zasnovuvaat i vrz negovata centralna
polo`ba, {to e kako vo geografski taka i vo etnografski odnos. Centralen
grad vo Makedonija ni e Veles. Od toj centar geografski nie samo malku se
oddale~uvame, idej}i preku Prilep kon Bitola i Ohrid. Takviot pravec
pri oddale~uvaweto od geografskiot centar se objasnuva so toa {to tie
krai{ta se od pogolemo istorisko zna~ewe za Makedonija, a od druga
strana, tie se pooddale~eni i od srpskiot i od bugarskiot jazi~en centar,
sostavuvaj}i od sebe makedonski jazi~en centar. I vistina dijalektot
vele{ko-prilepsko-bitolsko-ohridski e jatkata na makedonskiot jazik,
za{to na zapad od nego e debarskiot (roka), na jug – kosturskiot (ronka), na
istok – isto~niot ili solunskiot (r’ka) i na sever - skopskiot ili
severniot (ruka).
Sozdavaweto literaturen jazik e duhovna potreba kaj nas, so koja se
misli da im se stavi kraj na zloupotrebite na propagandite so na{ite
interesi i so koja treba da se sozdade svoj literaturen i nau~en centar za
da se nema nu`da od Belgrad i Sofija. A taa te{ka zada~a }e se postigne
samo ako Makedrnecot od Severna Makedonija mu podade raka na svojot
brat od Ju`na Makedonija i onoj od Zapadna. Podadenite race }e se
prekrstat okolu Prilep-Bitola.
I taka: stremeòt na Makedoncite da si sozdadat svoj kulturen
centar; toa {to sega Bitola se pravi prestolnina na Makedonija; {to
Bitola, Ohrid, Prilep se istoriski mesta za Makedoncite; kako i toa {to
sostavuvaat tie geografski i jazi~en centar, - site zaedno pravat da se
prifati kako op{t makedonski literaturen jazik centralnoto makedonsko
nare~je.
Otkako }e se izbere nare~jeto {to ima da bide makedonski
literaturen jazik, }e treba da se razgleda i, pra{aweto za makedonskiot
pravopis.
3a pravopisot kako i za pravecot na na{eto kulturno razvivawe, }e
treba tuka da se napravat nekolku zabele{ki. Pravopisot na eden jazik,
kako i izrabotuvaweto na eden literaturen jazik, moè da odi postepeno i
polusvesno. Eden ~ovek od eden narod {to nema pismenost moè da ja
nau~i azbukata od eden narod pokulturen od negoviot. Toj ~ovek moè da ja
upotrebuva tu|ata azbuka i za glasovi od negoviot jazik ili da gi izloì
svoite misli so pomo{ta na tu|a azbuka. No ako vo negoviot jazik ima
glasovi {to gi nema vo jazikot od koj{to se pozajmuva azbukata, tota{
pozajmuva~ot na tu|ata azbuka }e napravi nekoi izmenuvawa i dopolnuvawa
na nea, so koi }e bide ozna~ena razlikata vo glasovite me|u dvata jazika.
Taa pozajmena i prerabotena azbuka se predava od koleno na koleno i so
predavaweto se izmenuva i se se doteruva do svojstvata na jazikot na
pozajmuva~ite. Taka postepeno i neosetno se izrabotuvaat azbukite kaj
ponekulturnite narodi od dopir so pokulturni narodi. No takvata
postepenost ima mesto ako dva sosedni narodi se vo neednakvi politi~ki
uslovi, toa zna~i, edniot, t. e. pokulturniot narod gospodaruva, a drugiot,
ponekulturniot narod e zaroben ili, najmalku, nema polna politi~ka
sloboda. No, inaku odat rabotite ako dvata naroda imaat svoi dràvi. Vo
takov slu~aj pozajmuvawata, osobeno kulturnite, stanuvaat posvesno i
poskoro. Taka hristijanstvoto i pismenosta kaj nas Makedoncite se imaat
zafateno najrano od site slovenski carodi. Tie se raprostranuvaa so
vekovi i odea odozdola nagore. Zatoa vo istorijata ni{to ne se zboruva za
pokrstuvaweto na na{iot narod. No, so pokrstuvaweto sekojpat ima ideno
i pismenosta. So premol~uvaweto na na{eto pokrstuvawe se premol~uva i
procesot na obrazuvaweto na na{ata pismenost.
I taka na{eto duhovno preroduvawe i prosvetuvawe kaj nas, pa i
izrabotuvaweto na na{ata pismenost, poradi geografskite i istoriskite
uslovi, ima zemeno vo prvata iljadagodi{nina po r.(a|aweto) Hr.(istovo)
inakov od, a kaj drugite pravoslavni Sloveni inakov. Kaj nas toa se
izvr{uva postepeno i nezabeleèno, kaj niv brzo i so izvesna tendencija.
Od turskoto zavojuvawe na Balkanskiot Poluostrov stana edna
promena. Turskoto gospodstvo ni gi prese~e site vrski so na{ata starina:
Najte{ko se odrazi toa na Makedonija, kako centralna provincija, pa zatoa
vo toa vreme koga kaj drugite pravoslavni Sloveni postepeno se
izrabotuva{e pismeniot jazik i pravopisot nie se pove}e se
obezli~uvavme i re~isi sosem se otkaàvme od na{iot jazik kako organ na
literaturnata re~. Odvreme-navreme vo tekot na 19 vek nie imame obidi
da se pi{uva na makedonski, no poradi nekoi istoriski pri~ini tie obidi
ne se oven~aa so uspeh kakov {to bi moèlo da se o~ekuva od niv.
Literaturnite obidi na makedonskite pi{uva~i vo 19 vek, za àl,
nemaa takvo zna~ewe za da dobijat sledbenici, zatoa ako i sega vo 20 v.
gledame nekoi obidi da se pi{uva na makedonski, toa ne se pravi svesno i
od nekakvi patriotski vle~ewa i celi, ami samo za zabava; 159 Vo toa se
sostoi razlikata na na{ata, t.e. makedonskata duhovno-nacionalna
prerodba od onaa na drugite pravoslavni slovenski narodi, so drugi
zborovi: kako {to ponapred nie postepeno i prvi se prosvetuvavme so
hristijanstvoto i so pismoto, a drugite Sloveni - po nas i nabrzina, taka
pak sega, vo vremeto koga site pravoslavni Sloveni postepeno si
izrabotija svoi literaturni jazici, svoi bogati literaturi i postepeno
izraboteni pravopisi, nie ostanuvame ponazad od site, tukure~i bez
literaturni tradicii - ne zatoa {to gi nemame, a za{to go zaboravame
svoeto izu~uvaj}i go tu|oto.
Nie sega so brzina }e treba da go razrabotime na{iot literaturen
jazik, da go ustanovime na{iot pravopis i da sozdademe edna na{a
literatura {to }e im odgovara na site na{i potrebi. So na{ata sega{na
nacionalna prerodba nie im se sprotistavuvame na drugite pravoslavni
Sloveni, kako {to se sprotistavivme i ponapred: toga{ bevme prvi vo
duhovnata prerodba {to kaj nas be{e bavna, a kaj niv brza, sega naopaku:
toga{ tie nas sakaa da ne dostignat i rabotea so izvesna tendencija i
brzina, sega naopaku.
Vo zavisnost od toa kako se ima razvivano eden narod, i negoviot
jazik i pravopisot moè da bide razli~en. Ako eden narod samo postepeno
si go izrabotuva svoeto pismo i nego go prerabotuva i pritoa vo negovata
istorija nema takvi nastani {to ja prepolovuvaat i pravat cela propast
pome|u ednata, t.e. starata, i drugata ili novata polovina, -pismeniot
jazik i pravopisot sodràt vo sebe mnogu takvi osobini {to nemaat realna
vrednost vo glasovite vo sega{nata sostojba na jazikot. No, ako vo
istorijata na kulturniot razvitok na eden narod ima dva perioda, me|u
koi{to ima eden kako treti, no koj{to e period na zastoj i e kako
nepreodna stena me|u niv, - toga{ vo noviot period na razvitokot na
nacionalnoto samosoznanie imame prerodba na narodniot duh, koe{to
stanuva vistina vrz stara osnova, no vo nego vleguvaat mnogu novi na~ela,
vo soglasnost so duhot na vremeto i so specijalnite potrebi na narodniot
ìvot i negovite projavi. 160 Taa prerodba se odbeleùva i vo knièvniot
jazik i pravopisot: kako edniot taka i drugiot se gore-dolu slobodni od
nekoi tradicii {to ne se soglasni so sovremenata sostojba na
razgovorniot jazik.
I taka, istorijata na kulturniot razvitok na narodite, vo soglasnost
so nejziniot od, sodejstvuva: ili za ~isto etimolo{ki ili istoriski
pravopis, ili za me{an - etimolo{ko-fonetski ili istorisko-fonetski,
ili najposle za ~isto fonetski pravopis. Trite vida pravopisi zavisat od
pogolemata ili pomalata privrzanost kon starata ili kon novata sostojba
na eden razgovoren ili literaturen jazik. Edniot od trite pravopisa se
usvojuva za eden literaturen jazik kaj eden narod {to se preroduva glavno
vo zavisnost od taa tendencija {to vladee pri narodnoto preroduvawe.
[tom e taka, toga{ i na{iot pravopis i pravecot na na{iot
literaturen jazik }e treba da bide vo polna zavisnost od taa tendencija
{to }e ne rakovodi nas pri na{ata nacionalna prerodba. Kakva moè da
bide taa tendencija se gleda od ovaa kniga. No jas }e si dozvolam da
povtoram. Taa e: prvo, Makedonija da se neutralizira za Bugarija i Srbija
i da se oddale~i ednakvo od dvete dràvi, i vtoro, taa treba da se
obedini vrz jazi~na osnova. Ovie principi }e go rakovodat i pravopisot.
Na tie dva principa odgovara: 1. prilepsko-bitolskoto nare~je za
literaturen jazik, kako ednakvo dale~no i od srpskiot i od bugarskiot jazik
i centralno vo Makedonija, 2. fonetskiot pravopis so upotrebenite
pismeni znaci vo ovaa kniga i so mali otstapki na etimologijata, i 3.
re~ni~kiot materijal da e zbir od site makedonski nare~ja.
155.
„Najnovoto vreme“, spored Misirkov, e vremeto koga vo Makedonija tu|ite literaturni jazici
po~nuvaat da navleguvaat vo slu`ba na literaturni. Toj smeta deka Makedoncite kako literaturen jazik si go
imale staroslovenskiot – se do polovinata na minatiot vek, iako gr~kiot vo mnogu oblasti ve}e be{e po~nal da
go zamestuva. Istoriski fakt e deka se do 60-tite godini na XIX vek makedonskiot jazik, pa duri i so izvesni
u~ebnici na „makedonskoto nare~je“, se upotrebuva vo privatnite i vo op{tinskite u~ili{ta vo Makedonija.
Nastapot na propagandite go odbeleùva i navleguvaweto na tu|ite literaturni jazici sred na{iot narod. Ne e
to~no, me|utoa, deka narodot se otkaàl od sozdavaweto svoj literaturen jazik. Misirkov bezdrugo so pravo bil
revoltiran od praktikata na TMORO {to se sluèla so bugarskiot literaturen zbor vo svojata dejnost, kako i
od aktivnosta na nekoi egzarhiski u~iteli {to tolku revnosno go voveduvale toj jazik vo makedonskite sredini.
156.
Verojatno zatoa {to Ohrid te{ko moè da se nare~e centralen grad duri i vo toga{na Makedonija,
Misirkov mnogu ~esto zboruva samo za „vele{ko-prilepsko-bitolskoto nare~je“ kako osnova na makedonskiot
literaturen jazik. No po dve godini, sogleduvaj}i ja istoriskata va`nost na Ohrid za Makedonija, toj vo
pogolema merka }e se potpre i vrz karakteristikite na ohridskiot govor. Toa na{lo odraz i vo fonetikata i vo
morfologijata na jazikot vo sp. „Vardar“, pa zatoa e dopolneta i azbukata so u{te edna bukva /a /, {to ja
upotrebuva na mestoto na starata tvrda nosovka /?/, so fakultativen izgovor, siored refleksot vo raznite na{i
narodni govori.
157.
Misirkov gi zema ovde samo bugarskata, srpskata i gr~kata nacionalisti~ka propaganda, dodeka
romanskata ja isklu~uva. Posebniot karakter na romanskata propaganda se potvrdi i od bliskite nastani so
nastapot na oruènata ~etni~ka akcija na propagandite, koga romanskata, kako propaganda na zemja {to nema
zaedni~ka grani~na linija so Makedonija, vo taa forma glavno i ne se izrazi.
158.
Ova barawe pismeno go istakna u{te samoukiot yidar, komita, literator, gramati~ar i istori~ar
\or|ija M. Pulevski: „...treba da se soberat od site napred re~eni narodnosti po 4-5 u~eni lu|e {to go poznavaat
maj~iniot jazik ~isto. I tie lu|e da izrabotat edna gramatika {to im odgovara na severnoslovenskite
narodnosti, pa da ostane kako sveta kniga za site u~ili{ta, a i za pi{uvawe drugi knigi“ /1875/
159.
Nezadovolstvoto na Misirkov od „makedonskite pi{uva~i“ od 19 i po~etokot na 20 vek moè i da se
razbere, no nesfatlivo e kako ne moèl da ja sogleda pojavata barem na eden V. Чernodrinski, ~ii dela bea
pe~ateni ili pretstavuvani na scenata i pred napi{uvaweto na knigata „Za makedonckite raboti“, dodeka
samiot Misirkov be{e negov li~en poznanik. Isto taka, tokmu vo toa vreme vo Sofija se pe~ate{e i dramata na
M. Cepenkov, a vo repertoarot na Teatralnata trupa na Чernodrinski se nao|aa i dramskite tekstovi na A.
Stra{imirov i D. Haxidinev.
160.
Misirkovata podelba na na{iot literaturnoistoriski razvitok na tri perioda ne e bez osnova,
osobeno ako se ima predvid celta i vremeto na periodizacijata: prviot period go pretstavuva vremeto do
pojavata na nacionalisti~kite propagandi vo Makedonija i do zadu{uvaweto na upotrebata na staroslovenskiot
kako literaturen jazik; vtoriot - vremeto na nacionalisti~kite propagandi (do pojavata na knigava, 1903), koga
se voveduvaat tu|ite jazici vo Makedonija kako literaturni, period {to e kako „nepreodna stena“ pome|u
prethodniot i noviot {to toj go o~ekuva{e so reformiraweto na Makedonija i so voveduvaweto na
makedonskiot jazik kako literaturen za site Makedonci, izgraden vrz osnova na rezultatite od razvitokot na
sovremenite narodni govori, koe{to go smeta kako tret period {to go nare~uva „prerodba“.
Sodrìna

Za MAkedonckite Raboti-KPM

Transféré par

Informations du document

Copyright

Formats disponibles

Partager ce document

Partager ou intégrer le document

Options de partage

Avez-vous trouvé ce document utile ?

Ce contenu est-il inapproprié ?

Droits d'auteur :

Formats disponibles

Za MAkedonckite Raboti-KPM

Transféré par

Droits d'auteur :

Formats disponibles

Krste Petkov Misirkov

Spored redaktiraniot tekst na

Krste Petkov Misirkov

[to napravivme i {to treba da pravime vo idnina? *

Dolgopodgotvuvanoto i mnoguo~ekuvanoto vostanie najposle izleze

Ima li potreba za makedonski nacionalni nau~no-literaturni

Idejata za obrazuvaweto na na{eto dru{tvo57 be{e - polnoto

Nacionalniot separatizam: zemji{teto na koe se ima razvieno i

Na prvoto zasedanie na Bugarskoto studentsko dru{tvo vo Petrograd

Sostavuvala li, sostavuva li i mo`e li Makedonija da

Vo trite goreizlo`eni statii jas gi razgledav najva`nite za mene,

Nekolku zborovi za makedonskiot literaturen jazik

Vous aimerez peut-être aussi