Académique Documents
Professionnel Documents
Culture Documents
Za makedonskite raboti
Izdava
Fondacija „Ramkovski“
Skopje, maj 2007
Biblioteka:
Vrvici
Velija Ramkovski
Predgovor
Sekoj ~ovek, kako ~len od nekoja op{tina ili od nekoe drugarstvo,
ima izvesen dolg i izvesni prava kon i od niv. Narodot ne e ni{to drugo,
osven edno golemo drugarstvo, osnovano na krvno rodstvo, na op{t
proizlez, na op{ti interesi. Pametuvaweto na toa rodstvo, toj proizlez i
tie interesi go nateruvaat sekoj ~len od nekoj narod da se odre~e od nekoi
svoi prava i interesi za da mu posveti del od svoite sili na op{toto
dobro. Toa e dolgot kon narodnite interesi, za {to ~lenot od narodnosta
dobiva za{tita na svoite li~ni interesi tamu, kade {to ne se dosta samo
negovite sili. Dolgot kon narodot e tesno vrzan so dolgot kon tatkovinata,
za{to poimot narod e tesno vrzan so poimot tatkovina. Dolgot kon narodot
i tatkovinata zavisi od istoriskite priliki {to gi pre`ivuva eden narod
i edna zemja. Toj se primenuva spored prilikite. Dolgot kon tatkovinata i
narodot, do negovoto ispolnuvawe, se vika naroden ideal i kon negovoto
ispolnuvawe treba da se stremi sekoj svesen ~ovek. Narodniot ideal se
primenuva spored istoriskite priliki, i toa {to deneska bilo naroden
ideal-utre, po negovoto osa{testvuvawe, }e mu otstapi mesto na drug, za
koj ponapred malku se mislelo. ^esto pak od eden narod istoriskite
priliki baraat ili koreno izmenuvawe na narodnite ideali, korenen
obrat na idealite vo drug pravec, ili go zagrozuvaat nego so polno
uni{to`uvawe. Narodnite ideali, ili dolgot kon tatkovinata, se
razbiraat od razni ~lenovi na narodot razli~no. Koj najverno go razbral
vistinskiot i najpraviot naroden ideal se gleda so poramnuvaweto na
razbiraweto na narodniot ideal od razni lica. Za da mo`e da se napravi
poramnuvawe i ocenuvawe na razli~no razbranite narodni ideali, treba
tie da bidat iska`ani usno ili na kniga. Iska`uvaweto na svoeto
razbirawe na narodnite ideali i kritikata na takvite ne e prazna rabota,
za{to idealite se du{ata na op{tata narodna rabota i od zdravosta na
taa du{a zavisi i zdravosta i plodovitosta na samata op{tonarodna
rabota. Lo{o razbranite narodni ideali samo gi zgolemuvaat narodnite
nesre}i, bez da mu donesat polza na narodot.
Taka razbiraj}i go dolgot kon tatkovinata, jas se re{iv, prvo, da go
izlo`am moeto razbirawe na narodnite ideali na Makedoncite vo eden
red rasuduvawa, pro~itani vo petrogradskoto Makedonsko slovensko
nau~no-literaturno drugarstvo „Sv. Kliment“ 1, a posle i da gi nape~atam
vo ovaa kniga, kade {to se pomesteni i rasuduvawa nepro~itani vo
spomenatoto drugarstvo. So toa mislam deka ispolnuvam, sproti moite
sili, eden del od mojot dolg kon narodot moj i kon tatkovinata moja.
Mnozina od makedonskite ~ita~i }e bidat za~udeni od pojavuvaweto
na taa kniga. Za za~uduvawe }e im bide vo nea mnogu. Nekoi }e re~at: zo{to
otcepuvawe od Bugarite, koga nie dosega sme se velele Bugari i
soedinuvaweto, a ne rascepuvaweto, ja pravi silata? Drugi }e rasuduvaat
oti so polnoto otcepuvawe, od edna strana, }e likuvaat na{ite
neprijateli, koi{to gi naso~uvaat site svoi sili da gi oslabnat
balkanskite Sloveni za da si podgotvat po~va za razdeluvawe na
balkanskite zemji pome|u niv, a od druga strana, oti toa }e ne natera nas
Makedoncite da se otka`eme od na{iot prv dolg, da se borime za
politi~ka slobodija, da razru{ime se dosega napraveno i da zafatime se
odnovo, taka da se re~e, od azbuka. Treti }e najdat oti jas propoveduvam
nekakva nade` za popravuvawe na Turcite sproti nas i na evropskite
reformi vo na{ata tatkovina, koga dosega jasno bilo doka`ano oti ni
Turcija sakala, saka i }e saka reformi vo Makedonija, ni golemite dr`avi
se nakloneti da ja prinudat Turcija za da ni dade nekakvi, pa i najmali
reformi. Golemite dr`avi, velat mnozina, samo igraat diplomatska igra
so reformi za da ne sklonat nas da se otka`eme od oru`enata borba so
Turcija, od koja se naru{uva nivniot mir, a koga }e se odre~eme od taa
borba tie }e oslabat da baraat od Turcija reformi za Makedonija.
Tie se najglavnite prigovori {to gi o~ekuvam od mnozina od moite
sonarodnici. Mi se ~ini oti oni ne se pravi i ete zo{to: Vo novata kniga
se zboruva, vistina, i za otcepuvawe i za soedinuvawe, no za otcepuvawe
od tie {to sme ve}e otcepeni i so koi nikojpat ne }e ni dozvolat da se
soedinime, a za soedinuvawe so tie so koi sme moralno zadol`eni da se
soedinime i so koi soedinuvaweto e vozmo`no. Ako so na{eto otcepuvawe
od balkanskite slovenski narodi go postigneme soedinuvaweto na seto
makedonsko slovensko naselenie vo edno celo, nie ne }e oslabneme, tuku
}e se usilime, taka {to od ispolnuvaweto na ideite {to se razvieni vo
taa kniga samo }e se opravda poslovicata deka silata e vo soedinuvaweto.
Sega se pra{uva: dali od na{eto otcepuvawe od balkanskite narodi
}e se vospolzuvaat na{ite neprijateli i koi se tie? Sega vo Bugarija e
moda da zboruvaat deka najgolemi neprijateli na balkanskite Sloveni se:
Rusite i Avstro-Ungarcite, koi sakaat na po~va na makedonskoto pra{awe
da se zafati i da se prodol`i edna borba me|u Srbite i Bugarite, koja }e
gi oslabi silite i na ednite i na drugite do takva stepen {to }e treba da
se nabrkaat vo balkanskite raboti Rusija i Avstro-Ungarija i prvata }e gi
zavojuva Bugarija i Stambol, a vtorata Srbija i Solun. Jas }e si dozvolam
da ne se soglasam so takvo dlaboko politi~ko „dalekoviduvawe“. Mo`e
Bugarite i se pravi koga mislat oti Rusija bez Bugarija ne mo`e da
sa{testvuva, ni politi~ki ni ekonomski, no toa e bugarska politika, a jas
ne sum nameren da politikantstvuvam bugarski. Jas sum Makedonec i
interesite na mojata tatkovina mi se pretstavuvaat taka: ne Rusija i
Avstro-Ungarija se neprijatelite na Makedonija, a Bugarija, Grcija i
Srbija. Samo energi~nata borba so tie tri dr`avi }e ja izbavi od
pogubuvawe na{ata tatkovina.
Borbata so trite balkanski dr`avi ne im protivre~i na na{ite
interesi, koi se dostigaat i so revolucija i so evolucija2, ili postepeno
razvivawe na na{iot narod vo moralno-religiozen pravec. Revolucijata
stana i iako ima naju`asni posledici za nas, pak dade nekoi blagodatni
rezultati so koi{to mo`at da bidat zadovoleni na{ite borci za
nacionalna slobodija: toa se Mirc{tegskite reformi3, koi }e bidat
ra{ireni sproti nu`dite {to }e se poka`at so vreme. Ideite za polno
otcepuvawe na na{iot narod od drugite balkanski narodi ne se
protivre~je na dosega{noto rabotewe na na{iot narod za sloboda, a samo
prodol`enie na negovoto dosega{no rabotewe, vrz evoluciona po~va.
Dosega na{iot narod se interesuva{e pove}e samo za polna politi~ka
avtonomija, a vo nacionalnite na{i interesi dopu{ta{e ba{ibozu~ki da
mu se nabrkuvaat razni nekaneti gosti, kako: Bugari, Grci i Srbi. Po
politi~kata borba ide zna~i nacionalnata4. No borbata so propagandite
vo Makedonija ne e ~ekor nazad, tuku napred, za{to i tuka imame rabota so
borba za sloboda, so borba so mra~nite sili {to ne i’ dozvoluvaat na
na{ata tatkovina sama so svoi o~i da gi gleda svoite interesi, ami i’
navrzuvaat o~ila {to ja zamra~uvaat vistinata i i’ pridavaat bugarska,
srpska i gr~ka boja. Vreme e da gi otfrlime od o~ite na{i mre`ite {to ni
gi kladoa nacionalnite i verskite propagandi vo Makedonija.
Za na{ite odnosi kon Turcite jas mo`am da re~am samo edno: nie
sme zadol`eni da napravime se {to se bara od nas za da i’ doka`eme na
Turcija oti nejzinoto ostanuvawe kako evropska dr`ava sre}ava vo nas
polno so~uvstvo. Nie sme zadol`eni da bideme lojalni podanici na
Negovoto Carsko Veli~estvo Sultanot. No pritoa barame i }e barame od
Negovoto pravitelstvo cel red reformi, koi }e ni gi so~uvaat najglavnite
interesi na na{eto nacionalno i kulturno razvivawe. Jas mislam oti nie
treba da bideme lojalni kon Turcija, no pretpolagaj}i oti turskoto
pravitelstvo i narod }e razberat najposle oti interesite na nivnata
dr`ava vo Evropa se sovpa|aat so na{ite i zavisat najmnogu od niv, a ne
si protivre~at, i zatoa Turcite prvi }e treba da go doka`at iskrenoto
sakawe da se vo mir so nas i so toa da ja zaslu`at na{ata poddr{ka na
nivnite interesi. Ako pak tie mislat so nas da ne se ceremonat i da ne
la`at Evropa i nas so reformi {to ne gi ispolnuvaat, toga{ ne }e se
za~udi Turcija ako i nie gi obrneme na{ite pogledi kon Evropa i od nea
barame da se vovedat vo na{ata tatkovina so sila tie reformi {to se
priznavaat od silite evropski za vistinska trebnost za uspevaweto na
religiozno-nacionalnoto i kulturnoto razvivawe na makedonskite
risjani5. Evropa }e gi obrne pogledite na na{ite barawa, za{to taa e
zadol`ena da go napravi toa so dva me|unarodni akta: proektot za
reformi vo Makedonija od fevruari6 i Mirc{tegskiot proekt. Tie dva
me|unarodni akta ni obe}avaat postepeno ra{iruvawe na reformite vo
Makedonija i so toa ni davaat pravo da se obra}ame do dvete
reformatorski dr`avi so memorandumi i po drugi pati{ta za da im
uka`eme na na{ite religiozno-nacionalni i ekonomski nu`di, kako i na
toa {to go pravi Turcija, za da se ispolnat tie na{i nu`di.
Znam mnogu arno oti mnozina so ironija }e se odnesat kon moite
nade`i za evropski reformi. No na tie ironii eve so {to jas }e
odgovoram: Ne e vistina ka`uvaweto deka ne }e izleze ni{to od usilbite
na Rusija i Avstro-Ungarija da se uredat rabotite vo Makedonija.
Proektite za reformi i usilbata da se vovedat tie ne se, kako {to mislat
mnozina, samo igra da pomine vreme i da si ostane se kako {to si bilo.
Proektite za reformi na Rusija i Avstro-Ungarija se me|unarodni akti,
neispolnuvaweto na koi od Turcija e nasme{ka i oskrbuvawe za
reformatorskite dr`avi i im dava polno pravo za represalii protiv
naru{uva~ot na me|unarodnoto pravo. Da bilo taka lesno i beznaka`ano
prestapuvaweto na me|unarodnoto pravo, dosega dr`avite deneska }e
primaa na sebe razni zadol`enija i utre }e se otka`uvaa od niv. No ne
bilo taka.
Reformite rusko-avstriski, {tom se me|unaroden akt, }e im davaat
pravo sekoga{ na Makedoncite da nastojuvaat pred golemite sili da se
ispolnat vo celost. Neka ne mislat oti tie mo`at da bidat zakopani, kako
{to e zakopan Berlinskiot dogovor so negoviot 23 ~len za Makedonija7.
Berlinskiot dogovor vistina e zakopan, no ne od Evropa, a od Bugarija, koja
go izvr{i soedinuvaweto so Isto~na Rumelija so nasilstven prevrat - bez
soglasnost na dr`avite {to go potpi{aa Berlinskiot dogovor, a so
naru{uvaweto na eden paragraf se naru{uva i celiot dogovor. Sega{nite
rusko-avstriski reformi mnogu se razlikuvaat od Berlinskiot dogovor so
toa {to tie se samo me|unaroden akt sklu~en me|u tri dr`avi. Osven niv,
va`en faktor se javuvame samo nie Makedoncite. Voljata na dvete sojuzni
dr`avi: Rusija i Avstro-Ungarija mo`e da sretne protivdejstvo samo od
Trucija i od nas, no najpove}e od nas, za{to so reformite se baraat, ne od
nas, a od Turcija, zadol`enija i ako nie so na{ite raboti poka`eme oti
tie zadol`enija {to se baraat od Turcija ne ne zadovoluvaat, toga{ nie
samo }e i’ pomogneme na Turcija ni{to da ne vovede od reformite {to se
baraat od nea. Turcija }e veli oti taa se {to mo`e da napravi }e napravi
i napravila, a pove}e ne mo`ela da napravi zatoa {to komitetite ne mu
davaat na naselenieto da se uspokoi, a vo edna zemja kade {to se e vo
voena sostojba site dobri nameri na vladata se ru{at od
sprotistavuvaweto na nemirnoto naselenie; a ako voenata sostojba se
prodol`i pove}e od edna godina, reformite }e zastarat po na{a vina i }e
se zakopaat. Takva edna slu`ba nie i’ islu`ivme na Turcija po
objavuvaweto na fevruarskite reformi. 8 Isto taka, ako ne sakame nikakvi
reformi, mo`eme da i’ poslu`ime i za napred. I posle, kako i dosega, pak
}e ja frlime vinata na golemite sili, koi sekojpat izleguvaat krivi za
na{ite gre{ki.
Nastanite {to se razvija dosega ni poka`aa jasno kolku nie samite
mo`eme da si napakostime, mislej}i oti postapuvame pravilno.
Za da se predupredat `rtvite od edno sekade{no vostanie, se
izraboti fevruarskiot rusko-avstriski proekt za reformi, vistina ne
sovr{en, no so dogovor oti toj }e bide postepeno ra{iren. Pominaa mesec,
2, 5, 7 i ni{to od nego ne izleze. Se pra{uva: zo{to? ]e odgovorat na{ite:
za{to Turcija i Evropa ne sakaat seriozno reformi. No ne e taka. Turcija
mo`e i ne saka reformi, no sakaat tie {to go izrabotija proektot. Se
pra{a{e samo: komu prilikite }e mu dozvolat da naddeli? A vo tie
priliki najva`en faktor bevme nie. Da se sklonevme pred voljata na
Evropa i ~etite ili da se predadea ili da se ottrgnea vo Bugarija, ili
barem da se napravea nekoi pregovori so reformatorskite dr`avi, vo koi
prosto mo`e{e da se re~e oti ili }e se ottrgnat ili }e se predadat, no
neka ne go ma~at Turcite mirnoto naselenie zatoa {to mo`e nekade se
imaat pu{ki, toga{ }e nastape{e vo Makedonija mirno vreme koga }e se
bara{e od Turcija da se vovedat vo polnost reformite i da se otteglat
vojskite od Makedonija. No {to napravi komitetot? Toj re{i 4 meseci da
gi ~eka rezultatite od voveduvaweto na reformite i posle so „~ista
sovest“ go objavi vostanieto. Vo vreme na objavuvaweto na vostanieto
komitetot mo`e{e da re~e oti toj ne im pre~el na golemite dr`avi da gi
vovedat reformite. No toa ne e to~no. Vistina, ~etite gi izbegnuvaa
bitkite, no toa u{te ne zna~i deka ne pre~ea da se vovedat reformite.
Tie gi izbegnuvaa, no Turcite baraa bitki i uspeaja pove}e od komitetot.
Komitetot ka`uva{e deka nema ~eti, nema protivdejstvo na reformite od
negova strana, a pak Trucite ka`uvaa deka ima ~eti, naselenieto deka ima
oru`je i se gotvi za vostanie, vojskata ima postojani sudiri so ~etite,
~etite gi ubivaat mirnite `iteli {to ne gi slu{aat i mu se verni slugi na
padi{ahot. Ako gi zememe novinite od vremeto na publikuvaweto na
fevruarskite reformi do i po objavuvaweto na vostanieto vo Bitolsko na
20 juli9 i gi pregledame vo niv telegramite od Stambul, toga{ }e vidime
oti Portata10 postojano im pretstavuva na ruskiot i na avstro-ungarskiot
ambasador spisoci od bitkite na turskiot asker so ~etite, spisoci od
najdeno oru`je pri pretresite kaj naselenieto, spisoci od ubistva
izvr{eni od ~etite nad mirnoto naselenie. I najposle spisoci od
vovedeni reformi. [to saka{e da re~e Turcija so tie spisoci e mnogu
jasno: „Jas sakam da vovedam reformi vo Makedonija, no namesto reformi
sega-zasega }e vovedam asker i maki, za{to zemjata se gotvi za revolucija,
podgotvuvana od prestapnoto rabotewe na komitetite, koi{to
pretstavuvaat kako dr`ava vo dr`ava: }e mi dozvolite prvin da ja smiram
zemjata i da vovedam mir, a posle }e se vovedat nu`nite reformi“. So
drugi zborovi: komitetot mi dava vozmo`nost za edna godina da se
izvinuvam za neispolnuvaweto na reformite a posle ne }e gi vovedam,
za{to tie }e ostarat. Ete kakva usluga nie & napravivme na Turcija so
na{eto nedoveruvawe kon avstro-ruskiot proekt od reformi. Sakame li
u{te edna{ da ne & poslu`ime na Turcija i pak da ne gi napravime krivi
drugite za na{ite gre{ki? Jas mislam oti ni{to drugo ne ni ostanuva da
napravime, osven da se odneseme so polna doverba kon reformatorskite
usilija na dvete zainteresirani sili i so toa da gi anga`irame ~as
poskoro da se vovedat obe}anite reformi.
So ovie nekolku zborovi jas sakav da ja pojasnam sodr`inata na
predlo`enata na makedonskite ~ita~i kniga za najva`nite za nas pra{awa.
Kako sledbenik na idejata za polno oddeluvawe na na{ite interesi od
interesite na balkanskite narodi i za samostojno kulturno-nacionalno
razvivawe, jas i ja napi{av na centralnoto makedonsko nare~je, koe za
mene otsega natamu ima da bide literaturen makedonski jazik.
Neramnostite {to }e se poka`at vo jazikot na mojata kniga se sosem
prirodni i }e mo`e da se otstranat samo pri edno podlaboko znaewe na
centralnoto makedonsko nare~je, so {to ne mo`am da se pofalam. No i
pritoa se nadevam oti za Makedoncite vakviot jazik }e bide poprijaten i
pozvu~en od jazikot na na{ite sosedi, so koi nie sega-zasega se digame
nagolemo.
1.
Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. Petersburg (natamu: MNLD) oficijalno e
konstituirano na 28.10.1902 god. so 19 potpisnici (K.P. Misirkov, D.D. ^upovski, D.T. Mi{ajkov, St. J. Dedov, G.K.
Konstantinovi~ i dr.) Pri osnovaweto go nosi patronatot na Kliment Ohridski, a od 1903 g.(so „Ustavot“) na
Kiril i Metodija. Kon krajot na 1905 g. Drugarstvoto e neutralizirano, a od 1912 g. se pojauva pod novi imiwa,
no ne uspeva da dobie oficijalno priznanie od ruskite nadle`ni vlasti. Negovata dejnost zavr{uva vo 1917 g.
so Oktomvriskata revolucija vo Rusija.
2.
Poimot „evolucija“ vo re~nikot na Misirkov i na negovite istomislenici ozna~uva programa na
„novoto dvi`ewe“ {to bara prvin nacionalno obedinuvawe i izgraduvawe na makedonskata nacionalna svest na
narodot podelen od propagandite, onevozmo`uvawe na tu|inskoto me{awe vo Makedonija, razvivawe na
samostojnata makedonska kultura, jazik i crkva vo ramkite na Turcija i pod kontrola na golemite sili, pa duri
potoa polno politi~ko osloboduvawe od Turcija i sozdavawe nezavisna makedonska dr`ava {to mo`e da se
vklu~i i vo razni vidovi federacii ili konfederacii na Balkanot ili me|u ju`nite Sloveni.
3.
Neposredno po Ilindenskoto vostanie, na 2.10.1903 god., vo avstriskiot grad Mirc{teg Rusija i
Avstro-Ungarija potpi{aa nova spogodba za sproveduvawe reformi vo Makedonija. Me|utoa, malite balkanski
dr`avi vo reformive vidoa najgolema opasnost za svoite pretenzii vo Makedonija, pa zaedno so TMORO se
sprotivstavija protiv nivnoto o`ivotvoruvawe. Ni samiot Misirkov ne e zadovolen od niv, no gi prifa}a kako
va`en po~etok i vo niv gleda mo`nosti za natamo{no pro{iruvawe i razrabotuvawe.
4.
Ili Misirkov, poradi nepostoeweto na prethodni istra`uvawa, ne mo`el da gi sogleda procesite vo
razvitokot na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe vo negovata celost ili pak, vo brzinata so koja{to ja
podgotvuval knigata, prosto ne uspeal da se doiska`e, da go precizira svojot iskaz, za{to i vo makedonskata
istorija nacionalnata borba i prethodela na politi~kata: najprvin se razviva dvi`eweto za svoi crkvi i
u~iln{ta, za svoj jazik i u~ebnici, t.e. za nacionalno-kulturna afirmacija vo ramkite na Turcija, pa duri potoa
i znatno podocna za organizirana borba za „politi~ka avtonomija“ i za osloboduvawe od Turcija. Me|utoa,
prviot proces u{te ne be{e zavr{en koga bea prezemeni site merki i bea upotrebeni site sredstva za da bide
smisleno skr{nat i raznebiten od zainteresiranite sosedni dr`avi, a revolucionernoto dvi`ewe se pojavi
duri otkako nacionalisti~kite propagandi po~naa da go cepkaat narodot i da go zadu{uvaat tokmu toj proces na
nacnonalno osoznavawe. Zatoa i revolucionernoto dvi`ewe prvin im se sprotistavi na propagandite, pa potoa
na Turcija.
5.
Kolku i da izgleda kontradiktorno ova barawe na Misirkov, toa ne samo {to se sovpa|a{e so
toga{nata ruska politika na Balkanot, za koja toj mora{e da vodi smetka, tuku be{e i eden od osnovnite
punktovi na nacionalnata programa na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. Peterburg (natamu:
MNLDU): bez privremenoto ostanuvawe vo ramkite na Turcija, vo toga{nite okolnosti, so polna kulturno-
nacionalna avtonomija, pri otstranuvawe na propagandite i nivnite institucii vo Makedonija i obezbeduvawe
na granicite preku turskiot suverenitet, navistina te{ko }e mo`e{e da se izbegne dele`ot na Makedonija.
6.
Iako reformenata programa od fevruari 1903 god. {to be{e donesena so soglasnost na site
potpisni~ki na Berlinskiot dogovor, vo Makedonija be{e nare~ena „Padarski reformi“, treba da se naglasi
deka so ovoj me|unaroden akt prvpat trite vilaeti na Makedonija bea izdeleni od drugite oblasti na Evropska
Turcija i bea postaveni izvesni osnovi za politi~koto individualizirawe na Makedonija.
7.
So ~l. 23 od Berlinskiot dogovor od 1878 god. Turcija be{e zadol`ena, zaedno so pretstavnici na
mesnoto naselenie, da podgotvi i da sprovede reformi i vo Makedonija. No nitu Turcija saka{e, nitu pak
zainteresiranite golemi i mali dr`avi i’ ovozmo`ija taa da go realizira ovoj ~len. Sepak, toa be{e prviot
me|unaroden akt {to se odnesuva{e za Makedonija i vrz koj se zasnovuvaa site natamo{ni akcii na Makedoncite
vo borbata za nacionalno osloboduvawe.
8.
Isto~na Rumelija be{e avtonomna oblast so centar vo Plovdiv, sozdadena so Berlinskiot dogovor
vo 1878 gol. Vo 1885 god. taa nasilno be{e prisoedineta kon Bugarija, poradi {to Srbija ja napadna mladata
bugarska dr`ava, no ja zagubi vojnata, so {to se sozdadoa novi okolnosti za razvitokot na nacionalisti~kite
propagandi vo Makedonija.
9.
9 Ilindenskoto vostanie e objaveno na 20 juli 1903 god. po stariot stil, t.e. na 2 avgust po novo.
10.
Turskata vlada /Visokata porta/.
*.
Pro~itano na 21 septemvri ovaa godina pa 1-ta sednica na petrogradskoto Makedonsko nau~no-
literaturno drugarstvo „Sv. Kliment“.
11.
Najgolemiot gr~ki ostrov Krit vo 1897 god. uspea da dobie avtonomna uprava vo granicite na
Otomanskata Imperija.
12.
Misirkov go ~ital ovoj tekst vo Drugarstvoto na 21 septemvri 1903 god., pred donesuvaweto na
Mirc{tegskata programa za reforma, no toj budno gi sledel site nejzini podgotovki. Soop{tenieto na ruskata
vlada od 11.9.1903 god. so svojata energi~na poraka go izrazuva tvrdiot stav na Rusija protiv Vostanieto vo
Makedonija i za akcija na golemite sili za reformi.
13.
Verojatno se misli na Promemorijata na Rusija i Avstro-Ungarija od 15.9.1903 god. {to bila
ispratena ne samo do potpisni~kite na Berlinskiot dogovor, tuku i do turskata i do bugarskata vlada, bidej}i
poslednive vsu{nost go spre~uvale ispolnuvaweto na Fevruarskite reformi, pa duri se obvinuvale deka
pridonesle za krevaweto na Vostanieto vo Makedonija.
14.
Pismo do poglavarot na anglikanskata crkva vo Kanterberi.
15.
I.A. Zinovjev vo toa vreme e ruski diplomatski pretstavnik pri Visokata porta vo Carigrad.
16.
Hajnrih Kali~e toga{ be{e avstro-ungarski ambasador pri Visokata porta vo Carigrad.
17.
Kako pretsedatel na Tajniot makedonsko-odrinski kru`ok vo Peterburg (natamu: TMOK), pa so toa i
vo TMORO, Misirkoa ne e i ne mo`el da bide protiv revolucijata kako metod (vpro~em, toj i samiot smeta deka
rezultatite mo`ele da se postignat i „so ve{ti, mali narodni dvi`ewa“!), no kategori~ki se izjasnuva protiv
Vostanieto vo toj moment, kako poradi o~evidniot neuspe{en kraj, so site narodni stradawa, taka i osobeno
poradi realnite opasnosti za raspar~uvaqe i zagrabuvawe na Makedonija od sosedite.
18.
Ne e sosem to~no deka srpskite pretenzii za Makedonija se pojavile duri po Berlinskiot kongres vo
1878 god., bidej}i organizirana i od dr`avata rakovodena srpska propaganda vo Makedonija se pojavi u{te po
Gara{aninovoto „Na~ertanie“ (1844) i se izrazi vo 60-tite godini na minatiot vek. Berlinskiot kongres i
osobeno Srpsko-bugarskata vojna (1885) samo u{te pove}e ja naso~ija Srbija kon jug.
19.
Dodeka vo Makedonija bea otvoreni srpski i gr~ki konzulati, bidej}i Bugarija vo toa vreme u{te
be{e vazalno kne`evstvo na Turcija, vo makedonskite gradovi Solun, Skopje, Bitola i Seres bea otvoreni
bugarski trgovski agentstva {to vsu{nost ja vr{ea istata rabota na konzulatite i zaedno so egzarhiskite
mitropoliti ja rakovodea bugarskata nacionalisti~ka propaganda.
20.
Se misli na Rusko-turskata vojna od 1877-1878 god.
21.
Vo svoeto spisanie „Vardar (1905) Misirkov go izmenuva redot na pojavuvaweto na teoriite za
narodnosta na Makedoncite: tamu pi{uva, deka najprvin se oformila bugarskata, posle gr~kata i najnazad
srpskata. Makedonskata teorija voop{to ne ja priklu~uva kon ovoj redosled, kako ne{to {to e avtohton razvitok
i nadvor od propagandite.
22.
Pod ova ime Misirkov ja podrazbira Organizacijata kako celina, a ne samo nejziniot CK.
23.
Konstatacijava na Misirkov e mo{ne kategori~na, no vo nea ima i eden del vistina. Vpro~em, site
osloboditelni dvi`ewa vo svetot se potpiraat i vrz nekoi stranski sili i pritoa naj~esto gi koristat
teritoriite na svoite sosedi. Toa go napravi i TMORO. A K. Misirkov, ne samo kako ~len - osnova~ i eden od
rakovoditelite na edna zna~ajna filijala na TMORO vo Peterburg, tuku i kako li~en u~esnik i nabquduva~ na
ovie nastani, ima{e moralno pravo i op{testvena odgovornost da go iznese svoeto mislewe za najva`nite
pra{awa vo toj istoriski moment. Nema somnenie deka, i pokraj site zaslugi i zna~eweto {to go ima vo
makedonskata istorija, ovaa organizacija ima{e i svoi slabosti, za koi ne od dene{no, tuku od toga{no
gledi{te, prv i najargumentirano progovori tokmu K.P. Misirkov. Vistina, nekoi seriozni zabele{ki napravija
i P. Bo{wakov (1902), i St. J. Dedov (1902), pa i nekoi od najistaknatite revolucioneri, no site tie brzo i
mo{ne uspe{no bivaa neutralizirani. Verojatno najpravdiva ocenka na slabostite na TMORO napravi Vtoriot
okru`en kongres vo Solun /1905/, neposredno pred odr`uvaweto na Rilskiot kongres na Organizacijata.
Misirkov ne be{e i ne mo`e{e da bide protiv samata TMORO, no toj mnogu prodorno, u{te vo samiot tek na
nastanite, gi sogleda slabostite {to zagri`eno i gi potsiluvaa nekoi zainteresirani stranski faktori, ne
odbiraj}i pritoa metodi i sredstva.
24.
Prou~uvaweto na arhivskata dokumentacija i toga{niot dneven i periodi~en pe~at napolno ja
potvrduva Misirkovata misla: na TMORO vo stranstvo i se dava{e glavno „bugarska“ boja, iako pogolemiot del
od makedonskite rakovoditeli uporno se trudea da go osporat toa.
25.
Simeon Radev /1879-1967/ od Resen e eden od istaknatnte makedonski `urnalisti do 1903 god., a
potoa viden bugarski publicist, istoriograf i diplomat. Kako student vo @eneva i blizok do CK na TMORO,
pritoa i privrzanik na B. Sarafov, toj go izdava tamu (na francuski jazik) vesnikot „L' Effort“/1900-1901/, a po
diplomiraweto vo Pariz go redaktira vesnikot „Mouvement Macedonien“ /1902-1903/.
26.
Vesnikot „Pravo“ (2.11.1894 - 13.3.1903) se pe~ati vo Sofija, prvin kako „Organ na politi~kite i
duhovnite interesi na bugarkoto naselenie vo Turcija“, a zavr{uva kako „organ na makedonsko-odrinskite
interesi“.
27.
A.A.Rostkovski (1860-1903) be{e ruski konzul vo Bitola od 1895 god. Prvpat se sre}avaat so
Misirkov pri nivniot zaedni~ki nastap so referati za Makedonija vo Imperatorskoto rusko geografsko
dru{tvo vo S.-Peterburg vo dekemvri 1897 god., koga K. P. Misirkov {totuku se zapi{a kako student. Vo 1902
god., koga Krste dojde vo Bitola, stana i doma{en u~itel na konzulovite deca, a na 26.7.1903 god. (st.stil) toj mu
be{e edinstveniot svedok pri ubistvoto i zaedno so negovoto telo mora{e da ja napu{ti Makedonija i otide vo
Odesa, a ottamu vo Peterburg.
28.
Do toa vreme so Sofija izleguvaa dva vesnika so naslovot „Avtonomija“: prviot kako „organ na
politi~kite interesi na hristijanskoto naselenie vo Turcija“ (1898-1902), a vtoriot kako „zadgrani~en list na
Vnatre{nata makedonsko-odrinska organizacija“ (I -16.7.1903). Misirkov verojatno go ima predvid vtoriov.
29.
Ilindenskoto vostanie nesomneno be{e ve{to odnadvor inspirirano pri {to bea privle~eni za
nego i predani pretstavnici na samostojnata makedonska osloboditelna borba, no narodot, kako {to veli
N.Vapcarov, „si vlea svoja sodr`ina“ i sozdade epopeja {to stana ugled i pottik za idnite revolucionerni
podvizi.
30.
Vo Isto~na Rumelija (Ju`na Bugarija) vo toa vreme `iveeja Bugari, Grci i Turci, pa se priznavaa i
site ovie jazici, no po prisoedinuvaweto kon Bugarija postepeno Grcite i Turcite re~isi napolno bea iseleni.
31.
Karavla{ko vsu{nost e samo eden del od dene{na Romanija. Po obedinuvaweto na Karavla{ko i
Moldavija (1859) se sozdade dr`avata {to go dobi imeto Romanija (1861), no Misirkov go upotrebuva
trdicionalnoto narodno ime {to e za~uvano i do deneska vo Makedonija.
32.
Trojniot sojuz e voenopoliti~ki blok na Germanija, Avstro-Ungarija i Italija, dogovoren vo Viena vo
1882 god. i naso~en glavno protiv Francija i Rusija za raspredelba na svetot. Se rasturi so vleguvaweto na
Italija vo Prvata svetska vojna (1915) na stranata na Antantata (so Anglija, Francija i Rusija).
33.
V.F.Ma{kov be{e ruski konzul vo Skopje do krajot na mart 1903 god.
34.
D-r Hristo Tatar~ev (1869-1952) od Resen e eden od osnova~ite i prv pretsedatel na Centralniot
makedonski revolucioneren komitet vo Solun (1893). Po vra}aweto od maloaziskiot zatvor (1901-1902) stanuva
~len na Zadgrani~noto pretstavni{tvo na TMORO vo Sofija.
35.
Hristo A. Matov (1872-1922) od Struga e eden od najistaknatite dejci na TMORO i teoreti~ari na
makedonskata osloboditelna borba, vo toa vreme e „zadgrani~en pretstavnik“ na Organizacijata vo Sofija.
36.
Se odnesuva za spomnatiot ve}e Simeon Radev.
37.
In`. Hristo Stani{ev e ~len na VMOK vo Sofija, a po rascepot na „vrhovistite“ (1902) stana
pretsedatel na Vrhovniot komitet {to go poddr`uva{e CK na TMORO i izdava{e i svoj vesnik pod istoto ime
„Reformi“.
38.
Toma Karajovov od Skopje be{e eden od ~lenovite na Tajniot makedonski komitet vo Sofija (1885-
1886), a od 1895 god. eden od ~lenovite na VMOK. Vo 1903 se vbrojuva{e me|u aktivnite publicisti od
Makedonija.
39.
Osven V.^ ernodrinski, koj vpro~em i ne be{e visok funkcioner na Organizacijata, ne ni e poznato
nekoj od rakovodnite funkcioneri da izdaval kni{ki na makedonski jazik. Dramski tekstovi na makedonski vo
toa vreme izveduva{e teatarot na ^ernodrinski, pa i dramata „Revolucioneri“ od D.Haxidinev. M.K.Cepenkov
vo prodol`enija (vo vesnik) ja objavuva{e svojata drama „Crne Vojvoda“, dodeka pred toa kako oddelno izdanie
be{e pe~atena dramata „Prilepski svetci“ od A.Stra{imirov.
40.
Poznato e deka mesnite vojvodi sekoga{ si zboruvale samo na maj~iniot jazik, a se znae deka, na pr.,
D. Gruev so Makedoncite si zboruval samo na makedonski. Taka pravele i drugi revolucioneri, pa i \.Petrov.
41.
Iako Misirkov ne mo`e da se re~e deka bil socijalist po vospitanieto, sepak negoviot metod na
tretiraweto na istorijata i sovremenata polo`ba na Makedonija ne e daleku od socijalisti~kata. Zatoa toj i ne
gleda vistinski reformi - bez seriozni zafati vo ekonomsko-socijalnata struktura vo Makedonija, zatoa ne
mo`at da go zadovolat Fevruarskite reformi, kako {to ne }e go zadovolat ni Mirc{tegsknte, kako kako po~etok
uslovno gi prifa}a.
42.
Ne samo vo pogled na jazikot i verata, tuku i voop{to programata na Misirkov (a toa zna~i i
programata na MNLD) se karakterizira so eden poln demokratizam, vo koja{to ne se ~uvstvuva nekakov
nacionalizam ili {ovinizam sprema sosednite narodi, u{te pomalku sprema drugite narodnosti {to `iveat vo
Makedonija.
43.
Misirkov ne im se sprotistavuva na katolicizmot i protestantizmot i od ~isto prakti~ni pri~ini:
ovie granki na hristijanstvoto ne bea dr`avna religija na niedna od pretendentkite za Makedonija, pa
sledstveno i ne bea vo direktna usluga na zavojuva~kite planovi na sosedite, dodeka toj saka{e da gi gleda vo
Evropska Turcija i interesite na golemite katoli~ki i protestantski dr`avi za da ne se ostane samo na
ednostran~ivo vlijanie.
44.
Karakteristi~no e deka vo prviot prilog od knigata Misirkov redovno upotrebuva „makedonski
narodi“, „makedonski narodnosti“ i „Makedonci“ za ozna~uvawe na site `iteli na Makedonija, dodeka so
„Makedonski Sloveni“ (kako {to pi{uva{e, na pr., i P.Draganov) gi ozna~uva pripadnicite na makedonskata
nacija, Makedoncite.
45.
K.Misirkov sosema pravilko, pet godini pred J.Sandanski, i toa so kompleksna razrabotka na
pra{aweto, go sogleda zna~eweto na za~uvuvaweto na celosta na Turcija za bezbedniot nacionalen razvitok na
makedonskiot narod vo izvesen period. Vakvata programa (bliska i na ruskata politnka - zaradi drugi celi i
interesi) navistina sretna `estok otpor od strana na Organizacijata. Toa be{e provocirano i so intrigite na
Sofija vo vrska so pregovorite na MNLD so turskata i so avstro-ungarskata ambasada vo Peterburg i so
patuvawata na nekoi vidni ~lenovi na MNLD so dozvola i so poddr{ka od turskite vlast vo Makedonija. So
ve{to ispleteni dezinformacii, preku nekoi makedonski orudija vo racete na bugarskata propaganda, TMORO
be{e svrtena ne samo protiv Misirkov, tuku i protiv celoto ova dvi`ewe {to go rakovode{e MNLD na ~elo so
D.D.^ upovski.
46.
Osven zastapuvaweto za celosta na Turcija, ova barawe be{e naj`estoko pre~ekano od
Organizacijata. Me|utoa, Misirkov ne e protiv Organizacijata: toj be{e samo kategori~ki protiv
prodol`uvaweto na nepodgotvenoto i nenavremeno narodno vostanie, kako i protiv planiraweto novo vostanie
za idnata prolet, za koe{to pi{uva{e pe~atot i za koe zboruvaa nekoi na{i revolucioneri.
47.
Se misli na „golemite dr`avi“, „golemite sili“ vo toa vreme.
48.
Prestojot vo ruskata prestolnina, aktivnoto sledewe na evropskiot pe~at i `iviot dopir so
evropskata diplomatija vo Bitola (i posebno so ruskata, osobeno po vra}aweto od Makedonija) mu ovozmo`ija na
Misirkov pojasno da gi sogleda i onie momenti {to ne bea vidlivi niz ~adot na sekojdnevnite borbi na
revolucionerite.
49.
Se odnesuva za Carigradskata konferencija (1876-1877) na pretstavnicite na evropskite golemi
dr`avi (Rusija, Anglija, Germanija, Francija, Avstro-Ungarija i Italija) i na Turcija, odr`ana vo Carigrad
neposredno po Bosansko-hercegovskoto vostanie i Srpsko-turskata vojna, kako i po vostanijata vo Bugarija i vo
Makedonija (1876). Na 19.3.1877 g. e potpi{an Londonskiot protokol za reformi vo Evropska Turcija, no bidej}i
i nego Visokata porta go otfrli, dojde Rusko-turskata vojna (1877-1878).
50.
I vistina, vedna{ po Vostanieto, po studentskite branuvawa za srpsko-bugarsko zbli`uvawe za
smetka na Makedonija, be{e potp{an taen „Sojuzen dogovor pome|u Kne`estvo Bugarija i Kralstvo Srbija“ na
30.3.1903 god. so „Zaklu~en protokol“ od sledniot den, kade {to ruskiot imeprator se priznava{e kako arbitar
za site sporni pra{awa {to bi iskrsnale vo vrska so pridobivkite od vojnata so Turcija.
51.
Tokmu toa i se slu~i podocna: prvin se ode{e kon podelba na Makedonija na sferi za vlijanie, a
potoa kon podelba na teritoriite, koe{to i dovede do noviot „Dogovor za prijatelstvo i sojuz pome|u Kralstvo
Srbija i Carstvo Bugarija“ od 29.2.1912 god. {to vsu{nost, kako {to veli M.Milovanovi}, be{e „srpsko-bugarsko-
ruska balkanska spogodba“, bidej}i be{e postignat so aktivnoto posredstvo na Rusija i bidej}i pak ruskiot
imperator be{e priznat kako vrhoven arbitar za site sporni pra{awa. Rezultatite od balkanskite zavojuva~ki
vojni napolno se sovpadnaa so predviduvawata na K.P.Misirkov.
52.
Ovaa „megali ideja“ (“golema ideja“) za edna nova golema Grcija na Balkanot vo granicite na
nekoga{nata Vizantija se pojavi u{te vo mislite na Rigas i be{e razrabotena od „Eterijata“ (1821), vrz osnova
na koja potoa izrasna gr~kata nacionalisti~ka propaganda vo Makedonija {to vo opredeleni vidovi `ivee se do
deneska.
53.
Ovoj termin za staroslovenskiot jazik go nao|ame i podocna vo re~nikot na Misirkov [“Makedonski
golos, (Makedonski glas)“, 2, 10, Petrograd, 13.8 1914, 14]. Nego go upotrebuva{e i MNLD i Makedonskata
kolonija vo Petrograd, a vo na{e vreme go prifatija i istaknati slavisti.
54.
Dodeka vo ovoj prilog, pi{uvan pred donesuvaweto na Murc{tegskata programa za reformi vo
Makedonija, Misirkov uslovno i privremeno duri i ja dopu{ta dejnosta na postojnite crkovni organizacii, vo
drugite prilozi vo knigata toj e ve}e protiv kakva i da e tu|a „ crkovno-u~ili{na organizacija ili instntucija
na propagandite na makedonskata teritorija.
55.
Misirkov go ima predvid i faktot deka, i pokraj toga{nata silna romanska nacionalisti~ka
propaganda vo Makedonija, taa ne mo`e da pretstavuva realna opasnost za Makedoncite, bidej}i Romanija nema
nikakov grani~en dopir so Makedonija {to da i ovozmo`i eventualno pro{iruvawe na nejzinoto vladeewe i ro
ovoj del od Balkanot.
56.
Bidej}i ovie zborovi im se upateni na ~lenovite na MNLD i na inteligencijata nadvor od
Makedonija, kade {to postoeja izvesni uslovi za sloboden razvitok na makedonskata nacionalna nau~na misla,
tie imaat opravduvawe, no ne mo`at vo celost da se odnesuvaat i za makedonskata inteligencija {to se
nao|a{e vo zemjata, pa ni za onaa vo sosednite monarhii, za{to ne postoeja ni elementarni uslovi za takva
dejnost.
*.
Pro~itano na Vtorata sednica na petrogradskogo Makedonsko nau~no-ligeraturno drugarstvo
„Sv.Kliment“ na 28 sept. 1903 g.
57.
Se odnesuva za MNLD vo S.-Peterburg (pred koe{to e i ~itan ovoj referat), oficijalno obrazuvano
na 28.10 1902 god. i ~ij prv potpisnik e tokmu K.P.Misirkov.
58.
Se odnesuva za ~lenovite na TMOK vo S.-Peterburg, na ~elo so Hristo [aldev, koi, po intrigite na
posledniov, dobija duri i direktivna poddr{ka duri i od CK na TMORO (na ~elo so Bugarinot Iv. Garvanov).
Zna~ajno e, me|utoa, {to ne samo {to ne bile site lideri na Organizacijata protiv dejnosta na MNLD, pa zna~i
i protiv Misirkov, tuku nekoi od niv imale duri i identi~ni ili ednakvi gledi{ta za osnovnite pra{awa za
makedonskoto osloboduvawe. Taka, na pr., vo edno pismo od bugarskiot „trgovski agent“ od Solun A.[opov od
26.10.1903 god. do bugarskiot minister-pretsedatel R.Petrov me|u drugoto se veli: „Nekoi krugovi na ovde{nava
Vnatre{na organizacnja se po~esto i poseriozno zboruvaat deka nekoi od na~alnicite na taa organizacija
vleguvale vo spogodba so srpskata vlada ili so nekoi krugovi vo Belgrad za zaedni~ko dejstvuvawe vo
Makedonija, no so jasni razgrani~uvawa na interesnite sferi. Ovie lu|e ne se pomalku opasni za Bugarija od
misirkov{tinata. Tie se razlikuvaat me|u sebe samo po na~inot koj da ja postignat istovetnata cel. Ednite se
za vooru`eno osloboduvawe na Makedonija i izgonuvawe na propagandite, a drugite za mirno razre{uvawe na
makedonskoto pra{awe preku pregovori so Turcija i so golemite sili“. Sli~ni tvrdewa soop{tuva i
E.Sprostranov vo svoite pisma do bugarskiot minister-pretsedatel R.Petrov od 13 i 24.11.1903 god., a toa go
lotvrduva i J.Angelrv vo svoite spomeni vo „Makedonsko zname“ (9.9.1946, 2).
59.
Ovde Misirkov verojatno go ima predvid pi{uvaweto na D.Vergun vo negovoto spisanie „Slavjanski
vjak“ 2, 62, Viena, 15 (28). fevruari 1903.432], koj vo vesta za osnovaweto na MNLD, otkako ovoj akt go povrzuva
direktno so Makedonskiot klub vo Belgrad i negoviot organ „Balkanski glasnik“ (1902), zaklu~uva: „Programata
na ovie pobornici za etnografska, a ne geografska Makedonija, strada samo od toa {to se javuva so ogromno
zadocnuvawe od najmalku 30 godini“.
60.
Pretska`uvawata na Misirkov se ispolnija - ako se ima predvid SR Makedonija, no toa }e postoi
kako pra{awe se dodeka postoi podelenosta na edinstvenata zemja i edinstveniot narod.
61.
Avtorot ima predvid edna jasna i dostatno razrabotena nacionalna programa na makedonskoto
dvi`ewe vo minatoto, za{to toj samiot na drugo mesto naveduva nekoi mnogu va`ni projavi na makedonskata
nacionalna misla kaj prethodnicite. Nego osobeno go revoltira {to takva potrebna programa ne uspea da
proklamira ni edna tolku silna i taka {iroko postavena revolucionerna organizacija vo Makedonija, kako {to
be{e TMORO, tuku najva`nite pra{awa si dozvoli da gi ostavi da se re{avaat „podocna“.
62.
Misirkov ja ima predvid Rusko-turskata vojna od 1877-1878 rezultatite od Berlinskiot logovor od
1878 god.
63.
Kako i na drugi mesta vo knigata, Misirkov i ovde mu gi pripi{uva na bugarskiot narod „glupostite“
{to vsu{nost gi pravele negovite pretstavnici od razni partii i vladi, na ~elo so knezot. Takov odnos avtorot
ima i sprema srpskiot narod. Ovie propusti na mladiov slavist glavno ne gi sre}avame vo podocne`nite negovi
pi{uvawa, ako se isklu~at nekoi od negovite posledni statii (1923-1925).
64.
Aleksandar Obrenovi} (1876-1903), koj na 13-godi{na vrozrast go primi kralstvoto vo Srbija, a na
17 godini izvr{i dr`aven udar i vovede avtokratski re`im {to dovede do akcijata na oficerite-zaverenici
na 28/29.5.1903 god., koga toj i negovata omrazena `ena Draga Ma{in bea ubieni i isfrleni niz prozorecot.
65.
Stefan Stambolov (1854-1895) e viden bugarski revolucioner, politi~ar i dr`avnik, koj vo 1880
god. stana naroden pratenik i potpretsedatel na Narodnoto sobranie, a vo 1884 i negov pretsedatel.
Stambolov e aktiven u~esnik vo prisoedinuvaweto na Isto~na Rumelija (protiv voljata na Rusija), uspe{no ja
zavr{i i Srpsko-bugarskata vojna (1885), no za nas e va`no deka be{e i eden od glavnite ideolozi i
organizatori na komitetite „Edinstvo“ {to su{testveno pridonesoa za razgromuvaweto na Kresnenskoto
makedonsko vostanie. Toj go pomogna i doa|aweto na germanskiot princ Ferdinand I Saks-Koburg-Gotski (1861-
1948) za bugarski knez (1887), a samiot stana minister-pretsedatel so izrazito prozapadna i antiruska
orientacija. U{te od vremeto na Kresnenskoto vostanie, vo koe ima{e rakovodna uloga, Stambolov vodi
nemilostiva borba protiv sekoja manifestacija na makedonskata nacionalna svest i uspea privremeno da gi
neutralizira i dvi`eweto na T.Gologanov, i Mladata makedonska kni`ovna dru`ina i dr. makedonski dru{tva i
komiteti, pa taka dojde i do kni{kata na Vardarski (P.Poparsov) „Stambolov{tinata vo Makedonija i nejzinite
pretstavnici“ (1894) {to vsu{nost ja pretstavuva{e prvata programa na toga{ osnovanata TMORO.
66.
Berat - pismo (povelba) od turskiot sultan za postavuvawe (vo ovoj slu~aj) vladika.
66a.
66a Nazna~uvaweto na Firmilijana (umrel vo 1903 god.) za mitropolit vo Skopje be{e vsu{nost
prvata pozna~ajna pobeda na srpskata propaganda vo Makedonija, izvojuvana ne bez poddr{kata na ruskata
diplomatija.
67.
D-r Stojan Danev (1858-1949) e istaknat bugarski dr`avnik i univerzitetski profesor, rusofil, koj
vo periodot od 21.12.1901 do 5.5.1903 god. (kako i podocna) be{e minister-pretsedatel na Bugarija.
68.
Vo 1894 god. vo Carigrad be{e izvr{eno masovno klawe na Ermencite {to predizvika burna
reakcija vo Evropa, a isto taka toa be{e iskoristeno vo Bugarija za organizirawe mitinzi za Makedonija {to
bea ve{to eksploatirani od bugarskata vlada, po koi dojde i obrazuvaweto na Vrhovniot makedonski komitet i
negovoto „vostanie“ (1895)
69.
Ovoj stav i na nekoi Makedonci ostro be{e kritikuvan od Misirkov i vo novite okolnosti po Prvata
svetska vojna (v. „20 juli“ 1.1 Sofija, 14.4.1924. 1 i 1, 5 11.5.1924, 3).
70.
Taka, na pr., vo pismoto od Glavniot {tab na Vostanieto od 9.9.1903 god. do bugarskata vlada
nastoj~ivo se bara „najefikasna pomo{ so vojna“, kako „patriotsko zame{uvawe“.
71.
Burite se nekoga{ni holandiski doselenici vo Ju`na Afrika, koi po nezadovolstvata od angliskata
uprava vo 1831-1835 god. se preseluvaat vo Transval i Oran` i obrazuvaat svoi republiki. Vo 1898-1902 god. se
vodi dolgotrajna „Burska vojna“ pome|u Burite i Angli~anite vo Ju`na Afrika, bidej}i poslednive sakale da si
gi pro{irat vladenijata zaradi eksploatacija na transvalskite zlatni rudnici. Otkako bile zazemeni
gradovite, Burite ja prodol`ile borbata so partizansko vojuvawe. Duri na 1.7.1902 god. Anglija gi prisilila
Burite da potpi{at mir i kako avtonomni republiki da vlezat vo Britanskata Imperija. Deneska okolu 60% od
evropskoto naselenne na Ju`noafrikanskata Republnka se Buri {to postepeno se slevaat so Angli~anite vo
edna nacija.
72.
Vo oktomvri-noemvri 1902 god., kako pretsedatel na TMOK i kako ~len-osnova~ na MNLD vo S.-
Pegerburg, K.P.Misirkov ima{e pove}e sredbi i razgovori so najistaknatite slovenofili vo ruskata
prestolnina i pritoa od prva raka gi doznae nivnite stavovi i sprema ruskata balkanska politika. Tokmu za tie
„razo~arani“ i „nerazo~arani“ slovenofili Misirkov toga{ i pismeno gi izvesti VMOK vo Sofija i CK na
TMORO vo Solun.
73.
O~evidno od politi~ki oportunitet, avtorot premnogu insistira na „pravi~nosta“ na ruskata
balkanska politika, smetaj}i sekako deka so toa }e se pridonese za prifa}awe na programata na MNLD i od
oficijalniot S.-Peterburg pri podgotoakata na sproveduvaweto na reformite.
74.
D-r B.M.Be{kov - sekretar i potoa (od juni 1903 god.) upravnik na Bugarskoto trgovsko agentstvo po
Bitola do Vostanieto, koga e zamenet od dr D.Ko`uharov.
75.
D.Cokov - bugarski diplomatski agent vo London.
76.
D.Stan~ev - bugarski dnllomatski gieng vo S –Petersburg.
77.
Mih.G.Risti} - toga{ srpski generalen konzul vo Bitola.
78.
Poznatlot srpski politi~ar i dr`avnik i dolgogodi{en minister-pretsedatel Nikola Pa{i} (1845-
1926) be{e diplomatski pretstavnik na Srbija vo Rusija vo 1893-1894 god.
79.
Generalot Sava Grui} (1840-1913) e poznat srpski politi~ar i dr`avnik, voen minister i
pretsedatel na vladata, koj naizmeni~no be{e i diplomatski pretstavnik na Srbija vo S.-Peterburg, Carigrad i
Sofija.
80.
Stojan Novakovi} (1842-1915) e eden od najistaknatite srpski nau~nici i viden politi~ar i
dr`avnik, univerzitetski profesor i akademik, minister na pravdata i za vnatre{ni raboti i pretsedatel na
srpskata vlada, no povremeno i diplomatski pretstavnik na Srbija vo Carigrad (1886-1891 i 1897), vo Pariz
(1899-1902) i vo S.-Peterburg (1902-1905). Novakovi} se trude{e da bide blizok i do makedonskite nacionalni
dejci za da mo`e da gi iskoristi za celite na srpskata politika i propaganda, pa se sre}ava{e i so Misirkov.
81.
I.A. Zanovjev, porane{en direktor na Azijatskiot departament na Ruskoto ministerstvo za
nadvore{ni raboti, toga{ diplomatskm pretstavnik na Rusija vo Carigrad.
82.
I samiot Misirkov na drugi mesta zboruva deka bugarskoto ime vo Makedonija ne e rezultat na
dejnosta na Bugarskata egzarhija, tuku relikt od srednovekovjeto, no ovde toj sekako go ima predvid
voveduvaweto na ova ime i preku turskata administracija. Bidejki vo Turcija ne se priznavaa nacii, tuku veri,
a ovie bea olicetvoreni vo priznatite avtokefalni crkvi, osnovaweto na Bugarskata egzarhija go nalo`i i
administrativnoto voveduvawe na bugarskoto ime za site podanici na sultanot {to se priklu~ija kon taa
edinstvena slovenska pravoslavna crkva vo granicite na Turskata Imperija.
83.
I Misirkov i ^upovski mnogu insistiraat na ova pra{awe. No toa se u{te ne e dostatno
razraboteno od na{ata nauka. Vrz osnova na ~l.23 od Berlinskiot dogovor, vo 1880 god. Visokata porta
podgotvila eden „organski ustav“ za samoupravuvaweto na Makedonija {to bil pregledan i odobren od edna
me|unarodna komisija sostavena od pretstavnici na potpisni~kite na Berlinskiot dogvor, koja{to zasedavala
vo Carigrad. Toga{ be{e izraboten vsu{nost takanare~eniot „Zakon za evropskite vilaeti“, koj, me|utoa, be{e
odbien od sultanot, pa toa odbivawe posle be{e prifateno i od samite golemi dr`avi.
84.
Doleka se u{te ~adea ilindenskite po`ari, bugarskata vlada navistina pobrza da go isprati
konzervatvniot politi~ar i dr`avnik, turkofil i rusofob Grigor Na~ovi~ (1845-1920) vo Carigrad za da se
poga|a so Turcija za pravata na „Bugarite“ vo Makedonija, a ne da im dozvoli na Makedoncite samite da se
pojavat kako faktor na pregovara~kata masa za sopstvenite interesi.
85.
Referatot e ~itan samo pred Makedoncite-~lenovi na MNLD vo S. – Petersburg.
86.
Onie karakteristiki koi Misirkov }e gi povtori i kon krajot na svojot `ivot bezdrugo se odnesuvaat
na bugarskite studenti vo Rusija, kon koi bea priklu~eni i nekoi Makedonci koi{to navistina bea vo
pogolemiot broj opfateni od socijalisti~kite idei i, spored toga{nite sfa}awa, se odnesuvaa prili~no
nihilisti~ki kon nacionalnoto pra{awe voop{to. Za Misirkov, koj{to gi ima{e predvid konkretnite uslovi vo
svojata tatkovina i mo`e{e da go sogleda razvitokot na svojot narod vo bliska perspektiva, takviot stav be{e
napolno neprifatliv i istoriski anahron, osobeno koga i li~no dobro gi poznava{e nacionalisti~kite metodi
i sredstva vo vospituvaweto i vo srpskite, i vo gr~kite i vo bugarskite u~ili{ta.
87.
Ova se odnesuva ne samo za studentite Bugari {to ~lenuvaa vo Bugarskoto stulentsko dru{tvo vo S.-
Peterburg, tuku isto taka i za onie ~lenovi na TMOK, ~ij pretsedatel be{e i samiot Misirkov, koi, ~lenuvaj}i i
vo toa bugarsko dru{tvo, organiziraa razni ve~erinki, lotarii i sl. „za dobrotvorni celi“. Se dobiva duri
vpe~atok deka ovde Misirkov neposredno konverzira so studentot Makedonec i ~len i pretsedatel na TMOK vo
S.-Pegerburg i eden od ~lenovite-osnova~i na MNLD. Hr. [aldev, koj zaradi bugarskata stipendija se otka`a od
ova ~lenstvo i stana veren agent na bugarskiot egzarh, a istovremeno uporno i smisleno go klevete{e
Misirkova, duri i pred CK na TMORO vo Solun - poradi negoviot kriti~ki odnos sprema izvedbata na tie akcii.
Taka, vo edno pismo od Ivan Sapunarov (od Kostursko, biv{ student vo S.-Potrbur{kata duhovna akademija, eden
od osnova~ite na TMOK i negov prv pretsedatel, potoa u~itel vo Solun i ~len na CK na TMORO, zadol`en da
korespondira so kru`ocite vo Rusija) od Solun od 15.12.1902 god.. odgovaraj}i mu na pretselatelot na TMOK
Hristo [aldev, me|u drugoto pi{uva: „Misirkov pomina ovde. Zboruvavme so nego na dolgo i na {iroko. Za
va{ata lotarija toj re~e leka ste sakale da skriete nekoi predmeti od polnite bileti. So toa mo`ete da se
blamirate pa ve sovetuvame da ne go pravite toa za da ne go blamirate i deloto.“
88.
I ovde Misirkov trgnuva od najkonkretnite primeri {to gi znaele i site negovi slu{a~i na
predavawevo pred MNLD: Nieden Bugarin od Bugarskoto studentsko dru{tvo ne zamina da zema u~estvo vo
Ilindenskoto vostanie, tuku samo nekoi ~lenovi na TMOK – Makedonci, pa duri i Rusi, nekoi od koi i zaginaa
vo Makedonija.
89.
Na Misirkov sekako mu pravelo vpe~atok toa {to TMORO vo svoite osnovni akti ima{e edna
„internacionalisti~ka“ platforma, a vo svoite prakti~ni nastapi im dava{e povod na nekoi nabquduva~i na
dvi`eweto da ja smetaat kako eksponent na bugarskite celi vo Makedonija, bidej}i go opfa}a{e prete`no
egzarhiskoto naselenie, gi tolerira{e egzarhiskite crkvi i u~ili{ta, a im se sprotistavuva{e na drugite. I
ovde, koga zboruva za socijalizmot, toj gi ima predvid pak samo svoite peterbur{ki kolegi socijalisti {to bea
najblizu do ruskite socijalisti, koi pak, navistina, mo`ebi poradi pozicijata na ruskata nacija vo ruskata
dr`ava, projavuvaa poln indiferentizam sprema nacionalnoto pra{awe. Takov stav imaa i germanskite i
avstriskite socijalisti vo toa vreme - glavno poradi istite pri~ini. No za K.P. Misirkov vo makedonskite
uslovi takviot stav be{e ednakov na poraz. Zatoa i ne sme skloni da gledame ovde nekakva frontalna kritika
na socijalisti~koto u~ewe voop{to, tuku na konkretnite postapki na negovite poddr`nici – bugarskite studenti
vo S. Peterburg.
*
* *
Sega da se zapra{ame drugo: dali }e bide to~no da se veli deka vo
Makedonija ima dve narodnosti, i ako ima edna, toga{ dali taa narodnost
mo`e da bide nare~ena srpska ili bugarska?
Vo Makedonija, kako i vo sekoja druga zemja, ima mnogu nare~ja,
bliski edno do drugo. Taa bliskost na edno nare~je se projavuva, od edna
strana, kon site drugi makedonski nare~ja vo op{tite fonetski ili
zvukovni, morfolo{ki ili formeni i leksi~ki ili zborovni osobini; od
druga strana, sekoe nare~je e najblisko do negovite sosedni nare~ja, imaj}i
so niv op{ti osobini {to se nemaat vo pooddale~enite od nego drugi
nare~ja, i toa zapadniot del od nare~jeto e poblisko do negoviot zapaden
sosed i so nego tukure~i se slevaat, isto~niot do isto~niot itn. i taka
nare~jata kako da se vrzani edno so drugo kako kolcata vo eden sinxir.
Sega se postavuva pra{aweto: koi kolca od na{iot sincir nare~ja }e se
nare~at srpski, a koi bugarski i vrz koja osnova?
Pri re{avaweto na ova pra{awe ne treba da se zaboravaat i
slednive pra{awa: koi nare~ja od srpskiot i od bugarskiot jazik se
priznavaat za najtipi~ni za ovie jazici i koi nivni osobenosti se
priznavaat za najkarakteristi~ni za edniot i za drugiot jazik? Dali tie
najkarakteristi~ni crti se imaat vo site makedonski nare~ja? Dali
makedonskite nare~ja imaat svoi op{ti karakteristi~ni osobenosti {to
se nemaat ni vo srpskiot ni vo bugarskiot jazik? Dali vo makedonskite
nare~ja pooddelno preovladuvaat makedonizmite pred srbizmite ili
bugarizmite ili obratno? Najposle, dali osobinite na krajnite ili
periferni makedonski nare~ja i govori ni dozvoluvaat da gi smetame za
pobliski do srednoto i najtipi~no makedonsko nare~je vele{ko-prilepsko-
bitolskoto ili do centralnite nare~ja na srpskiot i bugarskiot jazik?
Kako najtipi~en i ra{iren srpski dijalekt se javuva bosansko-
hercegovskoto ili ju`noto srpsko nare~je {to od vremeto na Vuk Karaxi} e
literaturen jazik na Srbo-Hrvatite. Centralnoto ili vele{ko-
prilepskoto makedonsko nare~je nikojpat ne mo`e da bide po svoite
osobini odneseno kon srpskiot jazik, za{to me|u nego i centralnoto
srpsko-hrvatsko nare~je ili sega{niot srpsko-hrvatski jazik ima isto
takva razlika kako i me|u ~e{kiot i polskiot jazik. ]e se re~e, vo
sredinata na Makedonija Srbi nema. Od sega{noto priznavawe na
postoewe na Balkanskiot Poluostrov samo tri slovenski narodi:
Slovenci, Srbo-Hrvati i Bugari, so negiraweto na Srbi vo centarot na
Makedonija, kako indirektno da se priznava imaweto tamu Bugari. No dali
dene{noto gledi{te e pravilno? Nema Srbi, zna~i ima Bugari. No
nemaweto Srbi dali navistina zna~i deka ima Bugari?
Vo centralnoto makedonsko nare~je, me|u drugoto, se imaat vakvi
fonetski osobini: staromakedonskite glasovi ъ i ь, vo onie mesta kade
{to se imaat za~uvano, preminuvaat vo o i e, na pr., denot od
staromakedonskoto dьnьtъ preku dьnъt; sonot od sъnъtъ; namesto staroto tj
i dj imame } i | ili j} i j|, na pr., vrej}a i tu|a135; namesto nj imame jw, na
pr., kojw namesto konj, namesto on - a, na pr., raka i dr. Site tie osobini ne
se srpski, no ne se ni bugarski. Tie se nemaat vo glavnoto bugarsko nare~je
- isto~nobugarskoto {to slu`i i za literaturen bugarski jazik.
Ako isto~nobugarskoto nare~je se priznava za najtipi~no, toga{
mnogu e jasno oti samata geografska dalekost na makedonskiot centar od
nego e dosta da poka`e deka posledniov ne mo`e da bide bugarski.
Na isto~nobugarskoto nare~je sega se gleda kako na najtipi~no i
naj~isto od tu|o vlijanie bugarsko nare~je. Toa vo sporedba so
zapadnobugarskoto e porasprostraneto. Vo poslednovo ima golema razlika
od isto~noto nare~je, no, pokraj negovata originalnost, se priznava vo nego
srpsko vlijanie. Makedonskite nare~ja imaat pak svoi originalni osobini,
a bidej}i se nao|aat vo sosedstvo so Srbite se priznavaat pak za ne ~isti
od srbizmi. Osven toa, tie se na krajniot zapad. Poradi site tie pri~ini,
a najglavno zatoa {to Makedoncite za svoeto osloboduvawe od gr~kiot
patrik i od Turcija do poslednata rusko-turska vojna rabotea zaedno so
Bugarite pod imeto Bugari, a mestata za taa borba bea okolu Bugarija, t.e.
vo Stambul, Vla{ko, Jugozapadna Rusija i Srbija, koi (mesta) pomagaa vo
osloboditelnata rabota najmnogu da bidat zastapeni Bugarite, - pomognaa
da se objavi isto~noto bugarsko nare~je za literaturen jazik na Bugarite i
Makedoncite.
Sega da dopu{time da se i Makedoncite Bugari i osobinite na
makedonskoto centralno nare~je da se isto: tolku bugarski kolku i
isto~nobugarskite. I vo takov slu~aj ne mo`e da se zboruva za etnografska
celost me|u Bugarija i Makedonija. I da imalo nekoga{ takva celost, taa
mo`e da se naru{i od odot na istoriskite okolnosti. Vo sekoj slu~aj
op{tite interesi mo`at da se poddr`uvaat so zaemno soglasuvawe me|u
~lenovite na Celinata. Interesite na celinata treba da se ednakvo skapi
za site ~lenovi {to ja sostavuvaat: od nea treba da imaat site ednakvi
zgodi i vo nejzina polza site treba da pravat ednakvi `rtvi. Ako toa go
nema i ako od nea edni - imaat golema polza, ne pravej}i nikakvi `rtvi,
drugite pravat golemi bespolezni `rtvi, celinata se razdeluva.
Nacionalnata bugarska celina, vo koja se odnesuvaa Bugarija, Trakija i
Makedonija, ne mo`e da se za~uva, za{to nema takov etnografski centar
{to mo`e zdravo da gi soedini tie tri zemji, kako {to se soedineti
srpskohrvatskite zemji, nema srede tie zemji edno najrasprostraneto i
ednakvo odale~eno od site nivni krai{ta nare~je {to da gi privlekuva
okolu sebe perifernite nare~ja i da rasprostranuva op{to nacionalno
soznanie me|u site {to zboruvaat na tie nare~ja. Vo takov slu~aj sekoj }e
be{e svesen oti ne samo Makedoncite, ami i Bugarite od Bugarija i od
Trakija pravat ednakva so niv otstapka vo polza na centarot.
Sega pak slu~ajot go izdignal za literaturen jazik na Bugarite
isto~noto bugarsko nare~je {to se nao|a na krajnata sprotivna strana od
Makedonija. Toa ne mo`e da slu`i za zaedni~ki literaturen jazik na
Bugarite i Makedoncite, za{to ne mo`e duhovno da gi obedini vrz ednakvi
prava site tri spomnati oblasti. Taa zada~a bi mo`elo da ja ispolni
zapadnobugarskoto ili {opsko nare~je, 136 da ne be{e malku
rasprostraneto i so mnogubrojni originalni osobenosti {to se nemaat vo
drugite nare~ja vo Bugarija, Trakija i Makedonija. Najposle, za
za~uvuvaweto na nacionalnata celost me|u Bugarija i Makedonija prvata
nema da se soglasi za op{t literaturen jazik na Makedoncite i Bugarite
da se izbere makedonskoto centralno nare~je namesto isto~nobugarskoto.
137
Ete zo{to, pra{aweto koe nare~je treba da bide op{t literaturen
jazik za Makedoncite i Bugarite, ako prvite i za napred }e se vikaat
Bugari, koe{to pra{awe sega ne se postavuva na dneven red, za{to
umovite na site Makedonci sega im se zafateni so revolucionernoto
dvi`ewe, eden den neminovno i bez drugi pri~ini }e povede kon edno
rascepuvawe me|u Bugarija i Makedonija, so sozdavaweto od strana na
poslednava svoj literaturen jazik.
A sozdavaweto, redum so srpskiot i bugarskiot, oddelen makedonski
literaturen jazik ne e li ramnosilno so oddeluvaweto na Makedoncite vo
oddelna, ni srpska ni bugarska, ami makedonska slovenska narodnost?
Bugarite mo`ebi }e re~at oti novata slovenska narodnost so svoj
literaturen jazik }e bide pak bugarska, samo so drugo ime. 138 Nie
Makedoncite, se razbira, nema da imame ni{to ne samo protiv Bugarite
ako ne priznaat nas za Bugari, no i protiv Srbo-Hrvatite, ako poslednive
ne priznavaat nas za ~isti Srbi ili Hrvati.
I taka, centralnoto makedonsko nare~je e ednakvo daleku i od
srpsko-hrvatskiot i od bugarskiot literaturen jazik i mo`e da se
razgleduva kako ne{to oddelno od niv. Toa zna~i deka najdovme edno
neutralno kolce na sinxirot od nare~ja. Sega ostanuva da se re{i dali
toa neutralno kolce stoi osamoteno so oddelna boja od drugite kolca ili
ima i drugi kolca so istata boja ili so pobliska do nea otkolku od edna
strana so centralnoto makedonsko nare~je, od druga so isto~nobugarskoto
nare~je ili so srpskiot jazik kaj Vuk Karaxi}, }e vidime oti site
makedonski nare~ja se pobliski do centralnoto makedonsko, a ne do
centralnite nare~ja na drugite ju`ni Sloveni.
Zna~i, vo Makedonija ima op{to slovensko, ni srpsko ni bugarsko
naselenie.
Toa go priznavaat i srpskata i bugarskata propaganda, iako za
nadvore{niot svet i ednata i drugata zboruvaat oti vo Makedonija imalo
bo`em dve narodnosti: srpska i bugarska.
Srpskata propaganda e ra{irena niz cela Makedonija bez Kostursko,
Sersko, Petri~ko, Dramsko, t.e. bez krajniot jug i krajniot istok. Vo
Kostursko Srbite nemaat propaganda ne zatoa {to kosturci ne se Srbi,
ami dobrovolno i’ gi otstapuvaat na gr~kata propaganda. Istokot na
Makedonija Srbite velikodu{no i go otstapuvaat na Bugarija.
Bugarija e ne pomalku velikodu{na po makedonskoto pra{awe kon
Srbija: Bugarija priznava Srbi na s.-z. od [ar Planina; seta druga
Makedonija e bugarska, spored Bugarite.
Zna~i, dvete propagandi ne sporat samo za zemjite na s.-z. od [ar
Planina i za onie delovi od Serskiot sanxak {to se kraj bugarskata
granica. Vo prvata `iveat ednoglasno Srbi, a vo vtorata - pak ednoglasno-
Bugari. No velikodu{nosta na Srbite e samo zatoa da ja poka`at
umerenosta na svojot apetit i spravedlivosta na nivnite barawa: Ete, ne
go sakame toa {to ne e na{e. Istoto e pri~ina za bugarskata velikodutnost
sprema Srbite. Bugarite duri izlegoa potolerantni: zemjata zad [ar ja
priznaa za „Stara Srbija“.
No, otkako }e se isklu~at tie dve pokraini, seta druga Makedonija
Srbite ja krstat srpska, Bugarite -bugarska.
Pri~inite na pretenziite na Srbite i na Bugarite se, se razbira,
~isto politi~ki, no osven niv ima u{te edna: makedonskite nare~ja stojat
edno do drugo taka blisku, edno vo drugo se slevaat tolku nezabele`livo
{to, ako se priznae edno od niv za srpsko ili za bugarsko, }e treba da se
priznaat za takvi edno po drugo i site sosedni so nego. Zaklu~okot od toa e
- deka samite propagandi priznavaat oti vo Makedonija ima samo edna
slovenska narodnost; zna~i, utvrduvaweto deka Makedonija ne
pretstavuvala etnografska celina protivre~i na nivnite postapki.
*
* *
I po seto gorere~eno }e se najdat mnozina {to }e re~at: Mo`ebi
vistina e deka ako nemalo dosega makedonska slovenska narodnost, taa
mo`e da bide sozdadena od vremeto, osobeno od sega{nite istoriski
okolnosti; vistina e oti Makedoncite po svojot jazik ne mo`at so pravo da
bidat nare~eni ni Bugari ni Srbi, ami se ne{to oddelno, t.e.
pretstavuvaat oddelna etnografska edinka, no pak - kako nie sega mo`eme
da se vikame Makedonci i da sozdavame oddelna makedonska narodnost,
koga nie, na{ite tatkovci, na{ite dedovci i prededovci sme se vikale
Bugari? Nie ne mo`eme da se otka`eme od toa, za{to toa ime ni e sveto
kako i verata.
Da vidime dali e toa taka.
Nie se vikame Bugari, kako {to eden ~ovek se vika so edno ime, da
re~eme Petar. Se postavua pra{aweto: koj ni go klal imeto, {to sakal da
ozna~i toj so nego koga ne krstil i {to razbirame nie pod imeto Bugarin
koga se nare~uvame so nego? Na tie pra{awa }e ni odgovori krstuvaweto
na ~ovekot i zna~eweto na negovoto ime za drugite i za samiot nego.
Nekoj {to go nosi imeto Petar ne si go klal samiot imeto, tuku mu go
klale drugi. Nunkovcite mu klavaat edno ime na kum~eto za toa so nego da
se razlikuva od drugite lu|e, deca, `eni, momi. Koga }e go viknat Petar -
nema da se oyve Ivan, Lazar, Velika i drugi. Zna~i, imeto na eden ~ovek ne
e tolku va`no za samiot nego, kolku za drugite, zatoa toj ne se krstuva
samiot, tuku go krstuvaat nego drugi. Toj sam i ne se vika Petar, tuku se
vika: „jas“ Se polzuva so negovoto ime samo koga treba da se razli~i od
mnogu drugi lu|e sli~ni na nego.
Isto taka, eden narod dolgo mo`e da bide bez narodno ime ako
nablizu do nego nema drug narod od koj{to }e treba toj da se razlikuva so
oddelno narodno ime. No, toa narodno ime ne si go izmisluva narodot sam
za sebe, ami so nego go vika sosedniot narod i toj od nego si go zema. Zna~i,
najprirodno e narodnoto ime za eden narod da se pojavi kaj eden soseden
so nego narod. Sosednite narodi eden sprema drug, zna~i,se javuvaat vo
vid na nunko i kum.
Spored mislata na prof. I.A. Boduen de Kurtene, 139 Slovenite se
krsteni so toa ime od Rimjanite. Slovenskite imiwa naj~esto se
zavr{uvaat na - slav: Svetis-lav, Venceslav, Borislav i dr. Slovenite
slu`ele kaj Rimjanite kako robovi i gladijatori, a kaj tie robovi i
gladijatori najmnogu se povtoruval zborot „slav“, zatoa toj zbor fatil da
ozna~uva, od edna strana, ~ovek {to gi raboti najte{kite raboti, t.e. rob,
a bidej}i najmnogu robovi se zemale od Slovenite, toga{, od druga strana,
Slovenite bile krsteni od Rimjanite so imeto „slavi“ koe{to tie si go
pozajmija od niv i go prepravija na SLOV-E-NI, t.e. Sloveni. Toa
krstuvawe na na{ite prededovci stana u{te koga tie odvaj vlegoa vo
odnos so pokulturnite romanski narodi. So toa ime }e se nare~e{e nekoj
od Slovenite ako treba{e da se razli~i sebesi od nekoj Romanec ili
Germanec, i toa ne sekade samo toa se upotrebuva{e. Kako i da e, va`no e
samo toa deka toa ne gospod znae {to ozna~uva{e za da ne mo`e da bide
zameneto so drugo.
I taka, prvo na{e narodno ime ni ima stanato imeto Sloven. No za
toa ime, kako za na{e narodno, nie najmnogu znaeme ne po nekakvi svoi
tradicii ili od Romancite, ami po vizantiskite istori~ari.
Glavnata pri~ina da zboruvaat Vizantiskite istori~ari.
Glavnata pri~ina da zboruvaat Vizantijcite za Slovenite, zna~i i
za na{ite prededovci, bea nivnite vojni so Vizantija. Opusto{uvawata
{to gi pravea na{ite prededovci vo Vizantija bea takvi fakti za koi ne
mo`e{e da se mol~i; a zaedno so prika`uvaweto za opusto{uvawata se
prika`uva{e i za opusto{uva~ite, sprema koi Vizantijcite se odnesuvaa
so gordost i prezir, kako sprema varvari.
Vizantijcite zboruvaa samo za opasnite za niv varvari. Kolku eden
varvarski, t.e. negr~ki narod be{e postra{en za nivnata dr`ava, tolku
pove}e omrazata kon nego be{e pogolema i tolku negovoto ime dobiva{e
podolno, poprezrivo zna~ewe.
Napadite na Vestgotite, Ostgotite, Hunite, Avarite, Antite,
Slovenite, Srbo-Hrvatite, Bugarite na Vizantija se smenuvaa eden po drug
i poradi taa pri~ina vizantiskite istori~ari zboruvaat za site tie
narodi, pa i za Slovenite i Antite. Pritoa treba da ne se zaborava oti
vestgotskite, ostgotskite, hunskite pol~i{ta se sostoeja ne samo od
Ostgoti, Vestgoti, Huni, Sloveni, no deka vo niv gospodstvuva{e ednata
narodnost, a ima{e primesi i od drugite. Va`no e deka Vizantijcite ja
odbele`uvaat gospodstvuva~kata narodnost, a za drugite mol~at. Za
Slovenite pove}e zboruvaat od site drugi narodi, osven Srbo-Hrvatite i
Bugarite, za{to site drugi vistina pominaa preku Balkanskiot
Poluostrov, no i si otidoa od nego. No Slovenite dobro se utvrdija na
celiot Poluostrov, a osobeno vo Makedonija, kade {to obrazuvaa u{te vo
6. stoletie140 silna dr`ava, protiv koja Vizantijcite upatija silna vojska.
No, Vizantija najmnogu nastrada od narodot Bugari, od mongolsko
pleme, {to opusto{uva{e se {to }e mu dopadne vo Vizantija. Vo
pol~i{tata na toj narod ima{e i Sloveni {to se smetaa od Vizantijcite
pak za Bugari. Najgolem udar dobi Vizantija od Bugarite, koi{to zazedoa
od nea golem del nejzini zemji naseleni so Sloveni i od niv obrazuvaa
edna golema i silna dr`ava, koja od 18 vek do ideweto na Turcite na
Balkanskiot Poluostrov skoro postojano & nanesuva{e eden udar vrz drug.
Bugarskata dr`ava be{e pove}e so slovensko naselenie, no so imeto
na nejzinite obrazuva~i, t.e. mongolskite Bugari. 141
Slovenite od Bugarija i od Makedonija najnapred bea samo sojuznici
na Bugarite vo vojnite so Vizantija. No, sojuznite so Bugarite slovenski
pol~i{ta vo o~ite na neprijatelite, t.e. na Vizantijcite, bea pak bugarski.
Zna~i, Vizantijcite fatija da gi prekrstuvaat Slovenite u{te od vremeto
na Asparuhovata orda. 142 Postojanata borba ramo za ramo so Bugarite gi
napravi niv eden narod so bugarsko ime, no so slovenski jazik. Bugarskoto
ime me|u Slovenite be{e popularizirano od Grcite i toa prvin gi
ozna~uva{e samo Bugarite - Mongolite, posle nivnite voeni sojuznici,
posle bugarskite podanici i najposle stana etnografski termin za
bugarskite Sloveni. No toa ime vo o~ite i ustata na Grcite ima{e u{te
specijalno zna~ewe: najomrazeni za niv varvari, lu|e neobrazovani, grubi,
koi{to grani~at so yverovite. Za Grcite se slovensko be{e grubo i
bugarsko.
So imeto Bugari n* krstija Grcite i nas Makedoncite. No toa
prekrstuvawe ne e edinstveno. Od Srbite nie bevme prekrsteni vo Srbi.
Vo vtorata polovina na 12 vek, vo vremeto na srpskiot `upan Nemawa143 i
bugarskite carovi Asenovci ili Asanovci, 144 Vizantija be{e napadnata
od krstonoscite i od razni drugi neprijateli. Toga{ Bugarite se
podgotvija da vostanat i sklu~ija dogovor so Srbite protiv Vizantija.
Poslednava be{e zaedni~ki niven neprijatel i dvata naroda145 re{ija da
udrat na nea i sekoj da si zeme {to }e mo`e da otka~i. Vo Vizantija
nema{e bugarski i srpski zemji, kako {to nema{e i nekakvo nacionalno
samosoznanie kaj ju`nite Sloveni. Vrz osnova na toj dogovor Bugarite
napadnaa na isto~niot del na Balkanskiot Poluostrov, t.e. na Trakija, a
Srbite na zapadniot, t.e. na sega{na Srbija, Zapadna Bugarija i
Makeds`ija i malku po malku si gi razdelija pome|u niv. Vo tekot na dva
veka srpskite kralevi prisoedinuvaa kon srpskata dr`ava vizantiski
zemji. No, tie sekoga{ se vikaa samo kralevi na Srbite. Car Du{an se
nare~e: car na Srbite, Grcite i Albancite, a ne i na Bugarite. Titulata
na car Du{an se objasnuva vaka: toj priznava na Balkanskiot Poluostrov
dve slovenski dr`avi: Bugarija i Srbija i edna neslovenska - Vizantija;
Srbija so zavojuvaweto na vizantiski zemji saka da ja nasledi Vizantija,
no so toa zema zemji {to mo`at da bidat i srpski i bugarski i koi{to ne se
bugarski.
Makedonskoto naselenie ne se odnesuvalo so omraza kon Srbite.
U{te od vremeto na pa|aweto na Samuilovoto carstvo Makedoncite ne
edna{ pravea silni vostanija protiv Vizantija, mnogu posilni od
Bugarskoto vo vremeto na bra}ata Asanovci, no ne mo`ea da se oslobodat,
za{to kaj niv se drugi geografskite uslovi, a kaj Bugarite drugi. Za da se
oslobodat Bugarite vo Gorna Bugarija, {to se oddeluva od Dolna so
Balkanite, 146 dosta e da se istepaat vizantiskite garnizoni vo nea i da se
fatat od niv dervenite za da ne propu{taat nova vizantiska vojska. A vo
Makedonija rabotite se sosem inakvi. Tuka nema takov yid {to da gi brani
vostanicite, kako Balkanite vo Bugarija. Tuka imame mnogu visoki planini
{to imaat razen pravec i obrazuvaat kotlini, oddeleni edna od druga.
Planinite go ote`nuvaat soedinuvaweto na site Makedonci za zaedni~ka
borba so neprijatelot, a pak im ja olesnuvaat rabotata na Vizantijcite,
za{to so razmestuvaweto garnizoni vo niv tie mo`at da gi dr`at
Makedoncite vo poslu{nost. Osven toa, na Vizantija i’ pomagaa da gi dr`i
Makedoncite vo poslu{nost i xadiwata ili drumi{tata {to se napraveni
za voeni potrebi u{te od Rimjanite i ja prese~uvaat Makedonija od istok
na zapad, t.e. od Beloto More kon Jadranot i od jug kon sever kraj Vardar,
t.e. od Beloto More kon Dunavot. Pri takvite geografski uslovi jasno e oti
Makedoncite ne mo`ea da se oslobodat od Vizantija i gotovi bea da mu
bidat sojuznici na sekoj neprijatel {to }e vojuva protiv Vizantija. Takov
sojuznik do 10 vek bea Bugarite, a od 13 v. bea Srbite.
Makedoncite stanaa sojuznici na Srbite i so toa se oslobodija od
Vizantijcite. Tie se prisoedinija kon Srbija, no toa prisoedinuvawe ne
be{e prisilno, a vrz osnova na dogovor pome|u makedonskite golemci i
srpskite kralevi. Toa be{e rezultat na eden kompromis pome|u prvite i
vtorite, kompromis pogoden i za ednite i za drugite. Makedonija pod
srpskite kralevi, osobeno pod Du{ana, 147 ima{e polna samostojnost vo
vnatre{nite raboti i toa takva so kakva {to ne se polzuva{e ni eden drug
del od golemata imperija na Du{ana. Toa se gleda od titulite {to gi
nosea makedonskite golemci i od nivnoto vlijanie vo imperiskite raboti.
Toa se gleda i od golemata privrzanost na Makedoncite kon carskiot tron.
Za da se ubedi ~ovek vo toa ne{to, dosta e da ja pregleda istorijata na
Nemawi}evata dr`ava od vremeto na car Du{ana do smrtta na Volka{ina,
148
osobeno periodot na raspa|aweto na Du{anovata Imperija. Odovde }e
se ubedi ~ovek oti centarot i najgolemata uloga vo taa imperija i’
pripa|a{e na Makedonija. Od sekade od periferijata na Du{anovata
Imperija po negovata smrt otpa|aat oblastite edna po edna. Makedonija go
krepi Uro{eviot prestol i makedonskiot golemec kral Volka{in e
glavniot sovetnik i desna raka na Uro{a. 149 Site go mrazat Volka{ina za
negovata uloga i vlijanie vrz Uro{a, no carot mu veruva, makedonskite
golemci: 70 kralevi i banovi, spored narodnite pesni, mu veruvaat i mu
davaat 70.000 vojska so niv da umre na Marica za carot i „srpskoto ime“.
70.000 du{i vojska od 70 kralevi i banovi! Kako se vika{e taa
vojska? ^ie ime go nose{e i koj & go klade? Site se vikaa „Srbi“, no vo niv
ima{e tolku Srbi, kolku {to vo vojskata na car Simeona ima{e Bugari-
Mongoli; pa mi se ~ini deka gi ima{e i pomalku. Zna~i, vo 14 vek
Makedoncite oficijalno go nosea imeto Srbi, koe{to nema{e zo{to da go
preziraat i da se lutat na nego. Vo toa ime tie ne nao|aat ni{to lo{o.
Srbite bea glavnata voena sila protiv Vizantijcite. Na{ite
prededovci bea nivni sojuznici. Vizantijcite site svoi protivnici, t.e. i
Srbite i nas, gi vikaa Srbi. Malku po malku tie ne prekrstija od Bugari na
Srbi. Istoto toa se poddr`a od priznavaweto na suverenitetot na Du{ana
vo Makedonija i od ulogata na na{ite golemci vo negovata dr`ava. Nie
stanavme za nadvore{niot svet Srbi, posle istapivme kako srpski
podanici i najposle imeto Srbin fati da ozna~uva Makedonec, ne Grk, ne
Vlav i ne Albanec.
Edno ne{to ne go za~uva srpskoto ime vo Makedonija; toa e karaweto
pome|u kral Marko150 i knez Lazar151. Posledniov istapi kako protivnik na
Turcite so imeto Srbin i so toa Turcite go vrzaa so poimot Srbin i
Srbija dene{noto kralstvo i negovite `iteli. Marko i negovite podanici
vo o~ite na Turcite ne mo`ea da bidat Srbi, za{to ne im se sprotivija i
ne poka`aa takva voinstvenost protiv niv, kakva {to poka`aa knez Lazar i
negovite podanici. 152
I taka, do ideweto na Turcite kaj nas nie tripati bevme prekrsteni:
1. Sloveni, 2. Bugari, 3. Srbi.
No, so toa ne se svr{i se. Dojdoa Turcite: se zafati borba pome|u
hristijanstvoto i muslimanstvoto, borba pome|u krstot i polumesecot. No,
so toa ne se prese~e borbata pome|u slovenstvoto i grcizmot. Turskoto
gospodstvo na Balkanskiot Poluostrov be{e istoriski period koga
pot~inetite mislat da go za~uvaat nivnoto istorisko nasledstvo. Se
razbira oti se za~uva samo ona {to mo`e{e da se za~uva i {to ne sakaa da
ni go zemat, za{to ne im be{e nu`no i ne be{e opasno za niv. Turcite ni
ja zedoa zemjata i si ja razdelija me|u niv. Nie se primirivme so taa
zaguba. Fatija da ni zemaat na{i deca, da gi potur~uvaat i da pravat od
niv jani~ari. I tuka mol~evme. Turcite vidoa zort dodeka da ja pokorat
Srbija i imeto Srbin ozna~uvalo za niv razbojnik. Nie svivme glava i ne
se vikavme Srbi za da ne go nalutime agata. Toj ne sakal da se vikame i
Bugari; i Bugari ne se vikavme. Tur~inot }e ni dojde{e vo ku}ata, }e se
najade{e, }e se napie{e i }e ni re~e{e: Bre |aur! aj donesi mi toa i toa! -
}e mu odgovorevme: Sega, beim! Ako ne pra{a{e nekoj Tur~in {to sme - }e
mu odgovorevme deka sme ili „kauri“, t.e. nevernici, ili „raja na carot“.
So drugi zborovi, nie pred Turcite se ka`uvavme taka kako {to nema da se
naluti agata. Pred Turcite nie sme „kauri“ i „raja“, i „kauri“ fativme da
se vikame i me|u nas. Vo narodnite pesni ne edna{ se upotrebuva imeto
„kaurin“ i „rajatin“, i „zemja kaurska“ ili „zemja rajatska“ vo etnografsko
zna~ewe.
Zna~i, Turcite od nas napravija narod „kaurski“ i „rajatski“,
termini zasnovani vrz na{ata poni`enost pred Turcite, vrz religioznata
razlika pome|u nas i niv i vrz na{ata op{testvena polo`ba.
No osven Turcite, po zagubuvaweto na na{ata sloboda, na{i
„vospita~i“ i gospodari stanaa Grcite.
Nie vidovme vo Grcite duhovni gospodari i verski na~alnici. Nie
bevme i sprema niv isto taka prinizeni, kako i sprema Turcite. Grcite so
crkvata ne eksploatiraa nas i sakaa pod turskoto vladeewe da go napravat
ona {to ne mo`ea do nego. Za da ne pretopat nas, tie odbegnuvaa da ne
vikaat so narodnoto ime. Tie ni velea deka sme bile nie hristijani, a nie
tvrdevme: A bre brate, hristijani sme, ami {to sme! Koga }e se nalutea na
nas i }e ne nare~ea tvrdoglavi Bugari, nie pak }e re~evme: E pa taka si e:
vistina, hristijani sme, ama ne sme obrazovani kako Grcite! Na{ite glavi
ne razbiraat; nie sme Bugari. So eden zbor, vo tursko vreme nie
potvrduvavme i se soglasuvavme so se {to }e ni re~ea Turcite i Grcite.
No Turcite so toa {to ne narekoa nas: rajati i |auri, gledaa na nas kako na
lu|e ne od izvesna narodnost, a {to se vo a izvesen odnos sprema niv,
gospodarite i pravovernite. Vo istataa smisla gi upotoebuvavme i nie,
odnesuvaj}i se kon sebe, tie imiwa. Zna~i, Turcite vo nivnata dr`ava ne
priznavaa narodnosti. Isto taka ne znaevme za niv i nie. Grcite isto taka
ne gi razlikuvaa slovenskite narodnosti i site Sloveni, osobeno toj del
od niv {to im pri~ini najgolemi neprijatnosti i se nao|a{e vo tursko
vreme pod nivnata za{tita, tie go preziraa i go nare~uvaa so prezrenoto
za niv ime „Bugari“. No toa ime go iska`uva{e prezirot na Grcite, a ne i
dostoinstva na Bugarite, zatoa se pridru`uva{e so zborot tvrdoglavi ili
„hondrokefalos“.
I taka dojdovme do nacionalnoto na{e ime {to go imaat noseno
na{ite tatkovci, dedovci i najbliski prededovci. No vidovme oti onde
imame rabota ne so edno, ami so celi 4 imiwa, koi{to ozna~uvaat deka do
pred nekolku godini nemalo to~no opredeleno narodno samosoznanie.
Imeto Bugarin, kaka {to se gleda, do polovinata na 19 vek nemalo za
na{ite prededovci pogolemo zna~ewe od imiwata: hristijanin, rajatin i
kaurin. Do toga{ nie znaevme deka ima i deka imalo kaurski, rajatski i
hristijanski zemji i dr`avi. No nie se smetavme za kauri, hristijani i
rajati i pomnime deka sme imale na{a kaurska i rajatska car{tina, no sme
ja zagubile na Kosovo Pole, koga im se nalutil gospod na na{ite
prededovci. Tamu, t.e. na Kosovo Pole rekol gospod da si ja zagubime
car{tinata za kazna zatoa {to ne sme ja ~uvale verata ~ista. Tamu na{ite
kaurski carovi izvadile golema vojska da se bie so Tur~inot, no kako
rekol gospod da ja zagubime car{tinata, od site par~iwa na koi bivale
razdrobuvani Turcite niknuvale novi Turci. Koga go videle toa carovite,
rekle oti gospod saka kaurite da ja zagubat car{tinata i da mu se pot~inat
na Tur~inot. Taka Turcite ni go prezele carstvoto. Na Kosovo padnale
dvajca carovi.
Po takvoto „jasno“ pretstavuvawe kaj narodot makedonski za negovata
„bugarska“ narodnost, mo`e li da stanuva zbor za bugarsko nacionalno
samosoznanie kaj Makedoncite?
Ako e taka, }e prigovori bugarskata partija od Makedonci, toga{ {to
ozna~uva crkovnoto pra{awe, vo koe Bugarite i Makedoncite odea ramo za
ramo i poslednive se vikaa i rabotea so imeto Bugari?
Eve {to ozna~uva: Makedoncite bea krstuvani so nacionalni imiwa
so koi tie se razlikuvaat od drugite sosedni so niv narodnosti, t.e. od
Turcite i od Grcite, pa i od Vlasite. Prvite ne go trpea imeto Srbin
poradi srpskiot otpor pri zavojuvaweto na Balkanskiot Poluostrov. Vo
Turcija do rusko-turskite vojni zborovite „Srb-|aur“ treba da go
ozna~uvale toa {to sega go ozna~uvaat zborovite „moskov |aur“. Se razbira
oti ne samo {to samite ne se vikale Srbi, tuku im bilo neprijatno da se
vikaat i od drugi taka. Taka ne gi vikaa ni Grcite, za{to poslednive ne
vidoa golemi lo{otii od Srbite. Pa i nemalo zo{to: imeto Srbin
pogostuva vo Makedonija kako politi~ki termin samo malku vreme. Toa i se
zaboravi skoro, bez tu|o prijatno potsetuvawe za nego. Od tursko gledi{te
i ne e pravo Makedoncite site odred da se vikaat „Srb-|auri“, za{to tie
im se predadoa na Turcite. A ako se isprazni od Makedonija imeto Srbin,
toga{ }e ostane za Makedoncite samo imeto Bugarin {to be{e politi~ki i
etnografski termin u{te do turskoto zavojuvawe. Toj termin ne be{e lo{
od tursko gledi{te, a od gr~ko toj be{e mnogu udoben, za{to so nego
najubavo mo`e{e da bide iska`an prezirot i omrazata na Grcite kon nas.
Ete zo{to nie, me|u drugoto, se priznavme za Bugari, t.e. tvrdoglavci.
Zna~i, nas so Bugarite n* vrzuva{e edno zaedni~ko ime, ednakov
odnos kon nas od strana na Grcite i Turcite, ednakva `ed za sloboden od
fanariotite i Turcite `ivot. Taa op{nost ne pobudi zaedno da se borime
so op{tite neprijateli. No taa op{nost ne e ne{to {to po~iva vrz nekakvi
zaedni~ki spomeni i zaedni~ki istoriski zada~i {to da se soznavaat i da
se imaat soznavano od nas i od Bugarite ednakvo. Na{ata op{nost e
prosta slu~ajnost. Do krajot na prvata 1/4 na 19 stoletie se oslobodija od
Turcite site balkanski zemji, osven Bugarija, Trakija, Makedonija, Bosna i
Hercegovina. Prvite tri geografski bea mnogu blizu i ednakvo se tretiraa
od Turcite i Grcite. Poslednite dve bea oddeleni od prvite tri i bea vo
poinakvi odnosi kon Turcite i Grcite. Zatoa prvite tri {tom se razbudija
fatija da `iveat so zaedni~ki ideali, a vtorite dve so drugi, pak
zaedni~ki.
No, ako pri nacionalnoto razbuduvawe na Makedoncite imavme drug
vid na politi~kata karta na Balkanskiot Poluostrov, toga{ Makedoncite
}e rabotea sosema poinaku. Ako be{e Bugarija so Trakija slobodna, a
Srbija zaedno so Makedonija po`ivee{e 50 godini pri edni isti uslovi,
toga{ Makedoncite }e rabotea zaedno so Srbite, a ne so Bugarite. Isto
taka Makedoncite mo`ea da rabotat i zaedno so Grcite, da mo`ea Grcite
da rabotat poumno i da bea samo Grcija i Makedonija pod Turcija okolu 50
godini, koga site drugi balkanski zemji bi bile slobodni.
Bugarskoto ime vo Makedonija, zna~i, e rezultat na lo{oto
tretirawe na Makedoncite od strana na gr~koto duhovenstvo. Grcite ja
uni{tija Ohridskata arhiepiskopija zatoa {to se spomnuva{e imeto
„bugarska“, kako istoriski reliquium, no go upotrebuvaa imeto Bugarin za
da go ovoplotat vo nego svojot prezir kon se slovensko. I imeno toa
ovoplotuvawe na gr~kiot prezir kon nas i e pri~inata da se vikame
„Bugari“, a ne istoriskite tradicii. Poslednive, naprotiv, ni{to ne ni
zboruvaat za Bugarite, a pove}e za srpskoto ime vo Makedonija. Zna~i,
Grcite ne krstile „Bugari“, bez da ne pra{aat nas, i nie, nemaj}i vreme da
gledame i da mu najdeme mana na imeto, si go usvoivme.
Ako e taka, a inaku i ne mo`e da bide, toga{ jasno e oti imeto
Bugarin ne zboruva u{te za bugarska narodnost vo Makedonija. Toa ime
sega ve{ta~ki se poddr`uva vo Makedonija, kako {to i se nasaduva tamu vo
najnovo vreme imeto Srbin. Imeto Bugarin vo Makedonija sega nema mesto,
za{to ve}e celi 25 godini kako `iveeme nie Makedoncite oddelen `ivot
od Bugarite. Me|u Bugarite i nas ima mnogu malku zaedni~ki interesi sega.
Makedonija e nu`na za Bugarija, zatoa poslednava pra}a vo prvata kata
godina milion frankovi i izdr`uva na slu`ba mnogu Makedonci. Bugarija
pak e nu`na za Makedoncite, za{to vo nea Makedoncite }e dobijat mesto i
}e eksploatiraat so nivnite „bugarski“ ~uvstva. Zna~i, vo tekot na
poslednive 25 godini odnosite pome|u Bugarija i Makedonija po~ivaat ne
vrz po~va na ednakvi tradicii i zada~i, a na ~isto trgovska osnova t.e.
edniot go eksploatira drugiot.
Zna~i, imeto Bugarin vo Makedonija, so koe sega ekspolatiraat
Bugarite, nikako ne e nacionalno i zatoa nikoj od Makedoncite nema pravo
so nego da gi eksploatira makedonskite interesi vo negova polza. Nikoj ne
ni ima dadeno pravo zaradi nego da ni se nabrkuvaat Bugarite vo na{ite
raboti. Tatko mi, dedo mi, prededo mi, ako se vikale poradi
nedorazbirawe Bugari, toa u{te ne zna~i oti i jas treba da sum kako niv
vo mrak za mojata narodnost; ako se vikale tie Bugari, toa ne zna~i oti nie
}e treba da prestaneme da im veruvame na Rusite za ater na razni
Stambolovci i Svir~ovci, namesto zaedno so na{ata proleana krv nie da
si go barame pravoto od kade {to treba, da dopu{time da ni se brkaat vo
rabotite lu|e {to i samite ne znaat {to baraat; ako se vikale moite
dedovci Bugari, u{te ne zna~i deka jas imam pravo da gi eksploatiram
makedonskite interesi so izdavawe vesnici, koi namesto da gi branat
interesite na na{iot narod - gi branat bugarskite i interesite na
bugarskiot knez. Na{ite dedovci nare~uvaj}i se Bugari i ne mislele oti
nie }e pravime od toa ime kapital za da se najademe, da se napieme i da
se oble~eme so nego.
Zna~i, kaj Makedoncite imeto Bugarin e fal{iva moneta so koja tie
im pla}aat na Bugarija i nejziniot knez i na nivnata tatkovina i nivniot
narod. Vreme e da se raskrie toj fal{ za da se prestane da se
eksploatira so nego.
*
* *
Od dotuka re~enoto se gleda: prvo, oti ako po na{ite sega{ni
etnografski sfa}awa na Balkanskiot Poluostrov, osobeno na centralniot
i jugoisto~niot negov del, t.e. vo dene{na Srbija, Bugarija, Trakija i
Makedonija imalo i ima samo dve slovenski etnografski edinici - srpski
i bugarski narod, toga{ toa u{te ne zna~i deka nema, nemalo i ne mo`e da
ima druga slovenska edinica, a naprotiv, deka nejzinoto postoewe e vo
predelite na vozmo`noto i na realnosta; vtoro, deka vo Makedonija nema
dve ju`noslovenski narodnosti - srpska i bugarska, a naprotiv deka vo nea
ima samo edna narodnost so svoi osobini, koi{to ili pretstavuvaat
ne{to originalno {to se nema ni kaj Srbite ni kaj Bugarite, kako {to e, da
re~eme, so mnogu osobini na makedonskite nare~ja, ili ne{to {to se ima i
kaj Bugarite i kaj Srbite ili koe{to se ima samo kaj Makedoncite po
krai{tata na nivnata tatkovina i kaj Srbite, ili pak po niv i kaj Bugarite,
i deka od tie osobini na Makedoncite, kako del od slovenskata grupa
narodi, najmnogubrojni, najrasprostraneti, zaedni~ki za site Makedonci,
zna~i i najva`ni se tie osobini so koi Makedoncite se odli~uvaat od
drugite slovenski narodi: po niv Makedoncite fakti~ki sostavuvaat
oddelna i samobitna slovenska narodnost, iako za nea deneska ne se
zboruva vo naukata i vo sekojdnevniot razgovor; treto, deka pri~inata za
toa ignorirawe i zatemnuvawe na postoeweto na makedonskata narodnost
se krie vo postoeweto na imeto „Bugari“ vo Makedonija vo etnografsko
zna~ewe i vo eksploatiraweto so nego od strana na Bugarite. Isto taka, se
zapoznavme so potekloto na imeto Bugarin vo vid na etnografski termin
vo Makedonija.
So drugi zborovi, nie se zapoznavme dosega so toa deka sostavuvala,
sostavuva i mo`e Makedonija da sostavuva od sebe oddelna etnografska
edinica.
Sega ni ostanuva da vidime dali taa sostavuvala, sostavuva i mo`e
da sostavuva takva edinica vo politi~ki odnos?
Vo odgovorot na ovie pra{awa }e treba da se prodol`at
rasuduvawata za narodnosta na Makedoncite od tamu kade {to gi
ostavivme.
Nie vidovme oti vo Makedonija imeto Bugarin e poslednata
metamorfoza vo razvivaweto na na{eto nacionalno samosoznanie i deka
e rezultat na taa politika i op{testvena polo`ba vo koja{to bevme
postaveni od zavojuvaweto na Balkanskiot Poluostrov od Turcite. Vrz
osnova na seto toa {to go rekov jas za istorijata na nacionalnite imiwa
{to se imaat smenuvano edno so drugo, kako i za pri~inite za tie
smenuvawa, }e izniknat mnogu zloupotrebi. Mo`ebi mnozina }e me osudat
kako srbofil. Mo`ebi samite Srbi na nego }e gi zasnovuvaat svoite
{ovinisti~ki pretenzii na Makedonija. Mo`ebi, najposle, }e go
eksploatiraat Srbite seto re~eno za izmenuvaweto na na{eto nacionalno
ime za da doka`at deka Makedoncite nikoga{ nemale nacionalno
samosoznanie i ne igrale nikakva samostojna istoriska uloga, ami
vleguvale samo kako surov materijal vo dr`avniot organizam na
bugarskata ili na srpskata dr`ava. 153
Me|u drugoto, takvi nedorazbirawa mo`at da se o~ekuvaat, kako od
toa {to jas kategori~ki ja osudiv bugarskata politika po makedonskata
pra{awe, od koe mo`at da pomislat deka jas sum bugarofob i srbofil, i
so taa i od eksploatatorskata taktika na balkanskite Sloveni vo
makedonskoto pra{awe.
Srbite mo`at da zatrubat deka Makedoncite se Srbi, {tom ne se
Bugari, za{to taka se vikale do turskoto doa|awe na Balkanskiot
Poluostrov. Isto taka, mo`ebi nekoi Srbi vo moite rasuduvawa za
nepostojanstvoto na narodnoto ime kaj nas }e najdat potvrda na mislite na
prof. Milovanovi}, koj{to doka`uva{e vo „Delo“ deka treba Makedonija
da se podeli pome|u balkanskite dr`avi~ki, za{to ne pretstavuvala nitu
geografska, ni etnografska, ni istoriska celina. 154
Za prvoto eve {to mo`e da se re~e: Makedoncite site zaedno se
vikale Srbi ne pove}e od pedeset godini, a vo nekoi delovi, i toa vo
severnite, neka bilo sto i stopedeset, no ne i pove}e godini. Imeto Srbin
toga{ imalo pove}e dr`avna smisla i pomalku etnografska. Do toga{ i vo
tursko vreme go nemalo kaj nas. I ako e taka, toa e ne li {ovinisti~ka
zaslepenost da ni se navrzuva sega nam na site Makedonci, pa i samo na
severnite na{i sonarodnici, namesto bugarskoto ime?
Za tvrdeweto na prof. Milovanovi} deka Makedonija ne sostvuvala
i ne sostavuva geografska, etnografska i istoriska celina, za koe nekoi
mo`ebi }e najdat potvrda vo moite rasuduvawa za izmenuvaweto na
nacionalnoto ime kaj nas, osven toa {to e re~eno koga stanuva{e zborot za
pra{aweto dali ima vo Makedonija dve slovenski narodnosti, }e go re~am
u{te slednovo:
Iako e Makedonija sostavena od nekolku kotlini, razgrani~eni so
visoki planini, pak taa vo dene{niot nejzin vid ima `iveano oddelno od
Bugarija i od Srbija ili samostoen `ivot ili pod drugi dr`avi. Toa e
jasen dokaz oti nejzinata sre}a ne zavisela samo od Srbija i Bugarija i oti
visokite planini {ta gi zaobilkoluvaat makedonskite kotlini u{te ne se
takva opasnost za zaedni~kiot politi~ki `ivot kaj nivnite `iteli. Taka
Makedonija vo nejziniot dene{en vid, do obrazuvaweto na bugarskata
dr`ava be{e edna polusamostojna vizantiska oblast. Posle taa cela
potpadna pod Bugarija. Koga poslednava padna pod Vizantija, Makedonija
be{e slobodna dr`ava za izvesno vreme i so uspeh se bore{e protiv
Vizantija i ja ima{e pod sebe cela dene{na Srbija. Posle Makedonija
potpadna pod Vizantija i vo tekot na nekolku veka vo razni nejzini delovi
se digaa vostanija protiv pokoritelkata. Koga se oslobodi Bugarija i se
usili dr`avata na Nemawi}evcite, vo koja vleze porane{niot del od
Makedonija, t.e. dene{na Srbija, - taa, t.e. Makedonija vo dene{nata
nejzina golemina u{te ostanuva{e vizantiska zemja, kade {to
prodol`uvaa da se krevaat vostanija protiv Vizantija, za koi{to se
bara{e sojuz i pokrovitelstvo od sosednite dr`avi. Posle Makedonija
cela vleze vo dr`avata na Nemawi}evcite. Vo nea taa kako da bila
privilegirana i samostojna vo vnatre{nata politika. Pri kral Volka{in
Makedonija pak kako da se oddeluva od drugite delovi na Nemawi}evata
dr`ava i kako da se sosredoto~uva okolu nego. Vo caruvaweto na Marko
Krale taa sosem se oddeluva od srpskite zemji i se postavuva vo osoben
odnos kon tursko-srpskite odnosi i vojni. Vo tursko vreme taa e vrz istite
osnovi pod turskoto vladeewe. Po Berlinskiot dogovor taa e sama od site
drugi ju`noslovenski zemji pod Turcija i ve}e `ivee takov oddelen `ivot
pove}e od 25 godini.
Od ovoj povr{en pogled vrz istoriskite nastani vo Makedonija se
gleda oti gore-dolu site makedonski kotlini imaat edna i ista istoriska
sudbina, gore-dolu site nivni `iteli imaat osoben, oddelen istoriski
`ivot, neretko samostoen, ili pak vklu~uva vo sebe zaedni~ka borba za
politi~ka sloboda. Ako se prifati na vid oti taa zaedni~ka istoriska
sudbina, tie zaedni~ki politi~ki borbi i samostojniot politi~ki `ivot e
sudbina na edno isto slovensko naselenie i na eden i isti narod, toga{ }e
bide jasno oti tvrdeweto deka Makedonija ne sostavuvala geografska,
etnografska i istoriska celina e zasnovano ne vrz realnosta tuku na
srpskite smetki za Makedonija.
Ovoj povr{en pogled vrz istorijata na Makedonija mi se ~ini ne
samo {to poka`uva deka nie Makedoncite si imame svoja istorija i deka
sme narod ~ii sudbini se razvivale vo vrska so sudbinite na drugite
sosedni nam narodi, no i deka ima vo na{ata istorija mnogu samobitno i
svoeobrazno, kako {to e, da re~eme, samostojnata Ohridska arhiepiskopija
so nejzinoto rabotewe poleto na narodnoto prosvetuvawe. Isto taka, ovoj
istoriski pogled poka`uva deka re~isi vo site vremiwa se zabele`uva
silno rabotewe na narodniot duh vrz kulturno-istoriska osnova, rezultat
na koja se javuva obrazuvaweto na silna makedonska dr`ava od carot
Samuil i bogata narodna literatura.
A ako Makedonija dosega, so mali isklu~oci, se razvivala oddelno
od Bugarija i Srbija, toga{ taa mo`e da go pravi toa i vo idnina, u{te
pove}e {to propagandite - bugarskata i srpskata - gi upotrebuvaat site i
dozvoleni i nedozvoleni sredstva za da iskorenat se samobitno, se ~isto
makedonsko vo na{iot naroden `ivot. Samostojniot politi~ki razvitok na
Makedonija e neophodnost, kako ne{to bez koe nie ne }e raspolagame so
dosta sredstva da se borime so propagandite za da ja za~uvame od niv
na{ata nacionalna samobitnost.
127.
Kako golem analiti~ar na konkretnata istoriska situacija i na zna~ajnite procesi vo
op{testveniot razvitok na Makedonija i na Balkanot, Misirkov gi sogledal i idnite odnosi. Naprednite sloevi
na srpskiot narod u{te po Prvata svetska vojna ja sogledaa vistinata za makedonskiot nacionalen entitet, pa
ne be{e samo Kosta Novakovi} {to vo 1924 god. izjavuva{e: „Jas smetam deka sekoj narod, pa i Makedoncite,
treba da dobie pravo na samoopredeluvawe... Makedonskoto naselenie e nacionalno porobeno... Edinstvenoto
re{enie {to se nametnuva e Makedonija da dobie samostojnost i da stane vrska za drugite balkanski narodi“.
128.
Iako Misirkov zboruva i oddelno za Srbi i za Hrvati, sepak pove}epati dvata naroda gi smeta kako
eden vo tipolo{ka smisla, kako {to i srpsko-hrvatskiot jazik go sfa}a kako takov.
129.
Jernej Kopitar (1780-1844) e slovene~ki prerodbenik i ugleden avstriski slavist, avtor na prvata
nau~na slovene~ka gramatika, izdava~ na stari slovenski spomenici i zna~aen pomaga~ na filolo{koto delo na
V. St. Karaxi}.
130.
Slovenecot Franc Miklo{i~ (1813-1891) e eden od najistaknatite slavisti vo 19 vek, avtor na
„Sporedbena gramatika na slovenskite jazici“, „Re~nik staroslovensko-gr~ko-latinski“ i „Etimolo{ki re~nik na
slovenskite jazici“.
131.
Slovakot Pavel Jozef [afarik (1795-1861) e istaknat slova~ki i ~e{ki filolog i etnograf, ~ii
najzna~ajni dela se: „Istorija na slovenskiot jazik i literatura na site nare~ja“, „Slovenski drevnosti“,
„Slovenska etnografija“ i dr.
132.
Hrvatot Vatroslav Jagi} e eden od najgolemite slavisti voop{to vo 19 i 20 vek, dolgogodi{en
profesor po slovenska filologija vo Odesa, Berlin, Peterburg i Viena, avtor na mnogubrojni slavisti~ki
studii i izdanija na stari slovenski tekstovi i osnova~ i izdava~ na slavisti~koto spisanie „Arhiv za
slovenska filologija“ vo Viena, kako i na nezavr{enata „Enciklopedija na slovenskata filologija“.
133.
Konstantin Porfirogenit (905-959) e vizantiski car i avtor na pove}e istoriski spisi, me|u koi i
„Za upravuvaweto na Carstvoto“, kade {to dava mnogu podatoci i za doseluvaweto i `ivotot na Slovenite na
Balkanskiot Poluostrov.
134.
Vo istorijata ne e poznato da postoela i posebna slovene~ka dr`ava pod kakvo i da e ime.
135.
Iako Misirkov i vo tekstot ne ja upotrebuva ovaa anticipacija na mekosta, ovde verojatno se raboti
za pe~atna gre{ka, pa namesto tu|a treba da stoi tuj|a.
136.
U{te vo svojata prva nau~na rabota „Za zna~eweto na moravskoto ili resavskoto nare~je za
sovremenata i istoriskata etnografija na Balkanskiot Poluostrov“ (1897) Misirkov go svrte pogledog kon
moravskiot dijalekt na srpskiot jazik i voop{to kon etnografijata na [oplukot kako me|nik pome|u trite etnosa
- srpskiot, bugarskiot i makedonskiot. Inaku, eden od najzna~ajnite obidi {opskoto nare~je da se izdigne na
stepen na literaturen jazik za Bugarite i za Makedoncite, kako kompromisno re{enie, go napravi {tipjanecot
Josif Kova~ev (1839-1898) so svojot „Bolgarski Bukvar“ (1875), naveduvaj}i deka „{opskoto nare~je“, so centar vo
]ustendil, e sredno i naj~isto za~uvano me|u „severnobugarskoto ili balkanskoto“ i „ju`nobugarskoto ili
makedonskoto“.
137.
Takviot obid na Partenija Zografski vo 1857-1858 god. be{e pre~ekan so ostra reakcija od
bugarskite nacionalni dejci.
138.
I vo ovoj pogled Misirkov to~no go anticipiral idniot razvitok, za{to Bugarite navistina duri vo
najnovo vreme (1978) nastapija tokmu taka vo odnos na izgradbata na makedonskiot literaturen jazik.
139.
Za `al, duri i koga Misirkov naveduva konkretni citati od drugi avtori, nikoga{ ne dava pobliski
bibliografski podatoci.
140.
Verojatno e pe~atna gre{ka i treba da stoi VII vek, bidej}i duri toga{ Slovenite vo Makedonija
se kone~no naseleni i obrazuvaat posilni plemenski sojuzi za borba protiv Vizantija.
141.
Vo posledno vreme vo bugarskata nauka se pove}e se prote`ira teorijata za hunsko-altajskiot
karakter na Protobugarite.
142.
Hanot Asparuh (ok. 644-701) so edna svoja orda do{ol od istok kon utokata na Dunav i otkako gi
pokoril slovenskite plemiwa i gi razbil Vizantijcite, ja obrazuval prvata dr`ava na Bugarite na Balkanot
(681) so sedi{te vo Pliska, koja{to podocna }e gi pro{iruva granicite i vrz pogolemiot del od Poluostrovot.
143.
Stefan Nemawa (ok. 1168-1196) e velik `upan na Ra{ka i obedinuva~ na srednovekovnata srpska
dr`ava na ~elo so dinastijata na Nemawi}evcite.
144.
Bra}ata Asen I (?-1196), Petar Vtori (? - 1197) i Kalojan (? - 1207) se obnovuva~i na bugarskoto
carstvo, koi uspevaat da i’ nanesat te{ki porazi na Vizantija i da ja pro{irat svojata dr`ava.
145.
vo slu~ajov Misirkov nepravilno gi identifikuva narodite so feudalnite vladeteli, za{to tie
dogovori ne se praveni pome|u narodite, koi{to nikoj i nikoga{ za ni{to ne gi pra{uval, tuku pome|u
suverenite od raznite dr`avi.
146.
Turskoto ime na Stara Planina, po koe se imenuva i Poluostrovot, Misirkov go predava vo
mno`inskata forma, kako {to e vpro~em i vo ruskiot i vo nekoi drugi jazici.
147.
Kralot i carot na srednovekovna Srbija Stefan Du{an (1308-1355) mo{ne ~esto e predmet na
razmisluvawata na Misirkov, pri {to osobeno se naglasuva posebniot odnos na carov sprema Volka{ina. Iako
negovite tezi ne se li{eni od istoriska osnova, Misirkov ~esto e pod vlijanie na podatocite od juna~kata
narodna epika.
148.
Vladetelot na severozapadniot del na Makedonija, so sedi{te vo Prilep, kralot Volka{in, zaedno
so brata si Jovan Ugle{a, zaginuva vo Mari~kata bitka so Turcite kaj s. ^ernomen (Odrinsko) na 26.9.1371 god.
Toa e po~etokot na prodorot na Turcite na Balkanot.
149.
Srpskiot car Uro{ (1355-1371) vladee vo vremeto na intenzivnoto raspa|awe na ovaa ve}e
razedineta feudalna dr`ava; negovata smrt go ozna~i krajot i na prividnata centralna vlast na dr`avata.
150.
Kralot Marko (ok. 1335-1395) e posledniot kral {to vladeel vo golemiot del od Makedonija pred
pove}evekovnata vlast na turskite sultani i stanal najpoznat junak na epskoto narodno tvore{tvo ne samo na
Makedoncite, tuku i na site ju`ni Sloveni. Vsu{nost, po 1371 god. Marko stanal turski vazal, kako kakov {to i
zaginal vo borbata so vla{kiot vojvoda Mir~e, no so toa bil i navistina sprotistaven so srpskiot knez Lazar,
koj{to im se sprotistavil na Turcite.
151.
Sprotistavenosta pome|u makedonskiot vladetel Marko i srpskiot kenz Lazar Hrebeljanovi} /1329-
1389/ e zasnovana glavno vrz razli~nata pozicija i prakti~nata politika na dvajcava vladeteli: dodeka Marko
be{e turski vazal, Lazar be{e nezavisen vladetel {to im se sprotistavi na Turcite, pa sledstveno i protiv
Marka. Marko ne u~estvuva vo bitkata na Kosovo, no ne mu ni pomogna na Lazara, duri i mu odzede nekoi
teritorii. Toa navistina sozdade razli~na narodna tradicija vo odnosot sprema Marka {to se izrazi i vo
narodnoto tvore{tvo.
152.
Vakvite stanovi{ta na Misirkov po ovie pra{awa se obrabotuvani ili zasegnuvani vo pove}e
trudovi, po~nuvaj}i od negovoto predavawe za Marko pred studentite vo S.-Peterburg i negovata diplomska
rabota /1902/, pa se do negovite posledni statii vo sofiskite makedonski i bugarski vesnici /1923-1925/.
Vistina, ne sekoga{ dosledno i otvoreno, vo zavnsnost od okolnostite i celite {to bea diktirani od
istoriskiot moment, no sekoga{ so istiot interes i osnoven stav kon srednovekovnata istorija na Makedonija
od 19 vek.
153.
I vo ovoj pogled Misirkov ja antncipira bliskata realnost: profesorot J. Cvii} tokmu taa teorija
ja razvi vo svoite „nau~ni“ trudovi /1904-1906/, doka`uvaj}i deka Makedoncite se „flotantna masa“ od koja mo`e
da se izmesat i „Srbi“ i „Bugari“ – vo zavisnost od toa koj }e gi zavladee.
154.
Misirkovava kniga vo mnogu pogledi pretstavuva i polemi~ki spis, aktualizirana diskusija po
najsu{testvenite pra{awa na makedonskata nacionalna individualnost. Ovoj del od knigata vsu{nost e
polemi~ki, analiti~en odgovor na pi{uvaweto na srpskiot univerzitetski profesor, diplomat i dr`avnik
Milovan \. Milovanovi} /1863-1912/ vo negoviot trud „Srbi i Bugari“ /„Delo“, Belgrad, 1898/, vo koe se veli: „Ni
istorijata, ni etnografijata, ni geografijata voop{to ne mu stojat na pat na re{avaweto na makedonskoto
pra{awe pome|u Srbite i Bugarite na na~in {to edinstvsno im odgovara na vistinskite, dobro razbranite
interesi i na Srbite i na Bugarite, a toa }e re~e spored vistinskite `ivotni potrebi na Srbija i na Bugarija. I
na Srbite i na Bugarite za za~uvuvaweto na svojata dr`avna samostojnost, za zadovoluvaweto na svoite `ivotni
dr`avni potrebi, sekoga{ im bil neophoden izlezot na Egejskoto More“. Opasnostite {to gi predviduva{e
Misirkov i streme`ite {to gi zastapuva{e Milovanovi} bea i realizirani: kako minister pretsedatel na
srpskata vlada M. Milovanovi} vo fevruari 1912 god. go potpi{a dogovorot so Bugarija za zavojuvawe na
Makedonija, iako ne gi do~eka i rezultatite od zavojuva~kata vojna.
155.
„Najnovoto vreme“, spored Misirkov, e vremeto koga vo Makedonija tu|ite literaturni jazici
po~nuvaat da navleguvaat vo slu`ba na literaturni. Toj smeta deka Makedoncite kako literaturen jazik si go
imale staroslovenskiot – se do polovinata na minatiot vek, iako gr~kiot vo mnogu oblasti ve}e be{e po~nal da
go zamestuva. Istoriski fakt e deka se do 60-tite godini na XIX vek makedonskiot jazik, pa duri i so izvesni
u~ebnici na „makedonskoto nare~je“, se upotrebuva vo privatnite i vo op{tinskite u~ili{ta vo Makedonija.
Nastapot na propagandite go odbele`uva i navleguvaweto na tu|ite literaturni jazici sred na{iot narod. Ne e
to~no, me|utoa, deka narodot se otka`al od sozdavaweto svoj literaturen jazik. Misirkov bezdrugo so pravo bil
revoltiran od praktikata na TMORO {to se slu`ela so bugarskiot literaturen zbor vo svojata dejnost, kako i
od aktivnosta na nekoi egzarhiski u~iteli {to tolku revnosno go voveduvale toj jazik vo makedonskite sredini.
156.
Verojatno zatoa {to Ohrid te{ko mo`e da se nare~e centralen grad duri i vo toga{na Makedonija,
Misirkov mnogu ~esto zboruva samo za „vele{ko-prilepsko-bitolskoto nare~je“ kako osnova na makedonskiot
literaturen jazik. No po dve godini, sogleduvaj}i ja istoriskata va`nost na Ohrid za Makedonija, toj vo
pogolema merka }e se potpre i vrz karakteristikite na ohridskiot govor. Toa na{lo odraz i vo fonetikata i vo
morfologijata na jazikot vo sp. „Vardar“, pa zatoa e dopolneta i azbukata so u{te edna bukva /a /, {to ja
upotrebuva na mestoto na starata tvrda nosovka /?/, so fakultativen izgovor, siored refleksot vo raznite na{i
narodni govori.
157.
Misirkov gi zema ovde samo bugarskata, srpskata i gr~kata nacionalisti~ka propaganda, dodeka
romanskata ja isklu~uva. Posebniot karakter na romanskata propaganda se potvrdi i od bliskite nastani so
nastapot na oru`enata ~etni~ka akcija na propagandite, koga romanskata, kako propaganda na zemja {to nema
zaedni~ka grani~na linija so Makedonija, vo taa forma glavno i ne se izrazi.
158.
Ova barawe pismeno go istakna u{te samoukiot yidar, komita, literator, gramati~ar i istori~ar
\or|ija M. Pulevski: „...treba da se soberat od site napred re~eni narodnosti po 4-5 u~eni lu|e {to go poznavaat
maj~iniot jazik ~isto. I tie lu|e da izrabotat edna gramatika {to im odgovara na severnoslovenskite
narodnosti, pa da ostane kako sveta kniga za site u~ili{ta, a i za pi{uvawe drugi knigi“ /1875/
159.
Nezadovolstvoto na Misirkov od „makedonskite pi{uva~i“ od 19 i po~etokot na 20 vek mo`e i da se
razbere, no nesfatlivo e kako ne mo`el da ja sogleda pojavata barem na eden V. Чernodrinski, ~ii dela bea
pe~ateni ili pretstavuvani na scenata i pred napi{uvaweto na knigata „Za makedonckite raboti“, dodeka
samiot Misirkov be{e negov li~en poznanik. Isto taka, tokmu vo toa vreme vo Sofija se pe~ate{e i dramata na
M. Cepenkov, a vo repertoarot na Teatralnata trupa na Чernodrinski se nao|aa i dramskite tekstovi na A.
Stra{imirov i D. Haxidinev.
160.
Misirkovata podelba na na{iot literaturnoistoriski razvitok na tri perioda ne e bez osnova,
osobeno ako se ima predvid celta i vremeto na periodizacijata: prviot period go pretstavuva vremeto do
pojavata na nacionalisti~kite propagandi vo Makedonija i do zadu{uvaweto na upotrebata na staroslovenskiot
kako literaturen jazik; vtoriot - vremeto na nacionalisti~kite propagandi (do pojavata na knigava, 1903), koga
se voveduvaat tu|ite jazici vo Makedonija kako literaturni, period {to e kako „nepreodna stena“ pome|u
prethodniot i noviot {to toj go o~ekuva{e so reformiraweto na Makedonija i so voveduvaweto na
makedonskiot jazik kako literaturen za site Makedonci, izgraden vrz osnova na rezultatite od razvitokot na
sovremenite narodni govori, koe{to go smeta kako tret period {to go nare~uva „prerodba“.
Sodr`ina