TRMF

SKRATENA VERZIJA NA KNIGATA
TRIUMF NA VISTINATA
Od
E[-[ejh Rahmetullah ibn

Halil El Hindi
Prevod i obrabotka:
{aban Kanoj ibn Xafer
Bismillahir-rahmanir-rahim
Vo imeto na Allah , milostiviot somilosen.

Posveta :
- Na Muhaxirot 1 {to povikuva na hristijanska

"qubov i spas" po {to so milion sonarodnici izbegal pred
nivniot krvav krst,
- na onoj koj traga po vistinata,
- na onoj koj ne gleda deka negoviot ìvot, denes
ili utre, }e zgasne i deka najmilite }e go ostavat vo
temna jama koja }e se napolni so ogan ili }e se
pretvori vo xennetska2 gradina,
- i na onoj koj veruva deka po smrtta }e bide
pra{an za verbata vo Boga.
Po smrtta nema vra}awe vo ovoj svet i nema novi
mo`nosti. Zatoa odberi ja verata so koja tvojot
Gospodar }e bide zadovolen, i pred da im poveruva{ na
onie koi tropaat na tvojata vrata, dobro zapoznaj go ona
kon {to te povikuvaat, i zadolìtelno pro~itaj ja ovaa
kniga pred da se odseli{ od ovoj svet.
Zbor na preveduva~ot :
Mu blagodaram na Vozvi{eniot Allah , i neka e

blagosloven negoviot posleden pratenik, semejstvoto i
blagorodnite ashabi. Borbata pome|u vistinata i lagata,
verata i krivoverstvoto, nema da prestane se dodeka
postoi neboto i zemjata. Me|utoa, kolku i da izgleda
krivoverstvoto mo}no i dobie golem broj privrzanici i ja
preplavi seta zemja, kone~nata pobeda }e i pripadne
na Allahovata vistinska vera, bidejki Toj, sam sebe se
zadolìl so so~uvuvawe na poslednata Objava. Dokazite
na krivovernite misioneri se slabi, {to }e dokaè i ovaa
kniga {to ja imate v race.
1
) Dojdenec, begalec.
2
) Prevedeno od arapski "Rajska " gradina
Kusa biografija na avtorot na knigata
"Triumf na vistinata"
Muhammed Rahmetullah ibn Halil El Hindi
poteknuva od lozata na tretiot halif Osman r.a..Roden e
1818 g. vo blizinata na Delhi glaven grad na Indija.
Negovoto semejstvo e poznato kako vrvni medicinari,
prou~uva~i na mnogu nauki i visoki op{testveni
polo`bi. Toj li~no mnogu dobro go poznaval persiskiot,
arapskiot i urdo jazik a isto taka bil odli~en poznava~
na {erijatskite propisi, matematikata, persiskata
literatura, medicinata, geometrijata, hristijanstvoto i
evrejstvoto. Nasetuvajki golema opasnost od
hristijanskite misioneri koi zaedno so angliskite
kolonizatori vloìle golem trud na pokrstuvawe na
negoviot narod zastanal na odbrana na Islamot.
Napu{taj}i ja profesorskata rabota toj osniva centar za
islamski misioneri koi }e se sprotivstavat na takvite
hristijanski misioneri koi plukaat na s# {to e islamsko i
zapo~nal da pi{uva knigi.
Negovi naj poznati dela se:
1.Izaletul-evhami (na persiski jazik ).
2.Izaleti{-{ukuki (na urdo jazik ).
3.El-l'xazul 'lsevij (na urdo jazik ).
4.El burukul-lami'ah (na arapski jazik ).
5.Muaddilu i'avixazil mizani.
6.Taklibul meta'ini
7.Mi'jarut tahkiki
8.Izharul hak.
Vo 1857 g. toj u~estvuval vo neuspe{na
revolucija protiv kolonizatorite, pa taka tie raspi{ale
poternica i zabrana za pe~atewe, rasturawe,
prodavawe i ~itawe na negovite knigi. Uspeal da se
preseli vo Mekka kade go nazna~uvaat za predava~ vo
Haremi [erif. Vo Mekka toj osnoval u~ili{te (Medresetul-
savlije) koja i denes postoi i raboti. Na podobar svet se
odselil na 22 Ramazan 1308 h.g./ 1.5. 1891 g..
Kako dojde do pi{uvawe na knigata "Triumf na
vistinata"
Sve{tenicite vo 18-tiot i 19-tiot vek po blagoslov

na Angli~anite vloìle golemi napori na pokrstuvawe na
muslimanite. Eden od nivnite naj istaknati misioneri bil i
Dr.Fonder. Toj iznel golemi nevistini za islamot, Kuranot
i Muhammed (s.a.v.s.). Javno gi predizvikuval
muslimanskite prou~uva~i na debati. Rahmetullah mu
ispratil devet pisma na koi Dr.Fonder odgovaral a vo niv
se dogovorile da vodat me|useben dijalog. Eden od
uslovite koi gi postavil Dr. Fonder bil da Rahmetullah
ne otstapi od krajot na dijalogot a pak ovoj uslovil
raspravata da se vodi javno pred tolpa lu|e.
Isto taka, bilo dogovoreno, temi na rasprava da
bidat slednive to~ki:
- derogacija na verskite knigi, iskrivuvawe na nebesnite
knigi, svojstvata na Isa a.s., trojstvo, nad prirodniot
karakter na Kuranot i misijata na verovesnikot
Muhammed a.s.
Dogovoreno bilo prviot del da se odrì na 11. i 12.
rexeb, 1270 h.x./1854 god. i toa na prvite dve temi:
derogacija na verskite knigi i iskrivuvawe na nebesnite
knigi. Raspravata se vodela vo Ekberabad poznat grad
po palatata Tax Mahal. Na prviot den prisustvuvale 500
tini naj istaknati li~nosti na Indija, me|u koi bile
muslimani,
hristijani, idolopoklonici, predstavnici na angliskata
kolonizatorska vlast, voeni lica, golemi ~inovnici, naj
poznati misioneri na hristijanstvoto, sve{tenici i
novinari. Vestta za tekot na disputacijata brzo se
pro{irila pa sledniot den na raspravata prisustvuvale
okolu 1000 lu|e. So Allahovata pomo{, Rahmetullah vo
ovaa rasprava jasno go razotkril, liceto i deloto na Dr
Fonder. Dokaàl deka toj za Islamot pi{uval bez
znaewe i zlonamerno. Dr.Fonder vo dijalogot javno
priznal deka vo dvata Zaveta postojat
iskrivuvawa, deka avtorite, so nevnimanie ili
namerno, napravile gre{ki na 40.000 mesta.
Angli~anite na nego bile gnevni, pa porazot, se
obidel da go ublaì naredniot den. Me|utoa, Allah sakal
vistinata da dopre i do onie koi ne ja slu{nale prviot
den. Obidot na Fonder da dokaè deka iskrivuvawata se
slu~ile samo na nekolku mesta propadnal, a
Rahmetullah pojasnil deka, ne bila negova cel da utvrdi
na kolku mesta e nivnata kniga iskrivena, tuku samo
toa deka e taa iskrivena pa bilo toa da e samo na edno
mesto.
Bidejki ne moè, so sigurnost, da se utvrdi koe od
dvete kontradiktorni mesta e iskriveno, celata Kniga
stanuva somnitelna. Kon krajot na vtoriot den Fonder
cvrsto odlu~il da go prekine dijalogot. Negovoto
prodolènie go uslovil so Rahmetullahovoto priznanie
deka dvata Zaveta se originalni Bo`ji objavi, bidejki bil
svesen deka tekstovite na knigite koi sogovornikot gi
smeta za iskriveni ne moàt da se zemat kako dokaz vo
toj dijalog. Go zanemaril svoeto li~no priznanie za
nivnata iskrivenost a bara od Rahmetullah da ja priznae
nivnata ispravnost.
Rahmetullah razbral deka so toa Dr Fonder saka
da go prekine dijalogot pa se ispla{il, narodot da ne
razbere deka toj go prekinal dijalogot, zatoa na kraj
stanal i rekol: "Jas }e dojdam vo dogovorenoto vreme,
to~no po dva meseci na dijalog so Dr Fonder, i ne
postoi pri~ina za moe nedoa|awe". Dr Fonder ni{to ne
rekol, a na dogovorenoto vreme ne do{ol. Se raspravalo
samo za derogacijata na nebesnite knigi i nivnoto
iskrivuvawe.
Po porazot Dr.Fonder ja napu{til Indija, a
raspravata ne se prodolì. Negovite sonarodnici go
prezrele bidejki gi izneveril nivnite o~ekuvawa pa zatoa
trgnal na pat za Germanija, Avstrija i Britanija od kade
dobiva nova misionerska zada~a vo Turcija. Tamu
dopatuva vo 1858 g. i vedna{ la`no gi pretstavil site
navodi na Rahmetullah vo dijalogot so nego. Vestta za
taa slu~ka pristignala i do sultanot Abdul Azis koj
revoltiran od toa go povikal Rahmetullah da go
prodolàt dijalogot vo Turcija, otkako razbral od
turskite axii deka Rahmetullah se nao|a vo Mekka.
Koga pak za ova dr. Fonder doznal vedna{ izbegal od
Turska, pla{ejki se da se sretne so nego.
Sultanot toga{ pobaral od Rahmetullah da napi{e
kniga za dvete sredbi so Fonder i vodeniot dijalog so
nego. Rahmetullah zapo~nal da ja pi{uva knigata kon
krajot na dekemvri 1863 a ja zavr{il vo juni 1864 g. Po
zavr{etokot na knigata sultanot naredil istata da se
pe~ati na devet jazici i toa: germanski, angliski,
francuski, turski, urdo, kexratije (eden od indiskite
dijalekti) ...
Po~ituvan ~itatelu !
Ti pred sebe ima{ kompendium na toa golemo

delo koe go odbral Dr Melkavi ~ie izdanie na arapski
ve}e se o~ekuva da bide odpe~aten. Vo originalot na
ovaa skratena verzija nema objasnuvawa za naslovite i
poimite, pa zatoa jas gi pojasniv za da bidat po razbirlivi
i za muslimanite i za hristijanite.Prevedenite zna~ewa
na kuranskite ajeti gi zedov od prevodot na Kuranot na
Besim Korkut izdadeno 1989 g. Bibliskite tekstovi gi
zedov od "Sveto Pismo" vo prevod na dr. Du{an H.
Konstantinov vo izdanie na "Euro Liber" 1999 g.
Naslovite i poimite sum gi navel tabelarno koi se nao|
aat na krajot od knigata. I na kraj , kako i na po~etok
mu blagodaram na vozvi{eniot Allah koj mi ovozmoìl
da ja prevedam ovaa kniga. Znam deka vo prevodot
ima nedostatoci poradi toa {to Makedonskiot jazik ne e
moj maj~in, pa zatoa gi molam ~itatelite da ne mi
zamerat. Go molam Allah x.{. da ovoj trud bide samo
poradi nego i so ova delo da se posluàt site onie koi
tragaat po vistinata.
Blagodarnostta mu pripa|a samo na Allah x.{., a
Negoviot blagoslov na pratenikot Muhammed a.s.!
Vo imeto na Allah, Milostiviot i Somilosen !
Predgovor
Blagodarnostta neka e na Allah1, a blagoslovot na

verovesnikot Muhammed2 (s.a.v.s.3) koj ne znael nitu da
~ita, nitu da pi{uva, i na negovoto semejstvoto, kako i
na ashabite4!
Allah mi ovozmoìl da ja prerabotam knigata
"Izharul
Hak" (Triumf na Vistinata) {to ja napi{al Rahmetullah
Ibn Halil Er-Rahman El-Kirnavi El-Hindi.
Prvoto izdanie na bosanski jazik na knigata"Triumf
na
Vistinata" izleze 1989 g. vo ~etiri toma od Dr Melkavi
pod pokrovitelstvo na "Generalno predstavni{tvo za
1
) Bog, Gospodar na site svetovi, Sozdatel na se... ; hrist. Gospod
2
) Muhammed ibn 'Abdullah ibn 'Abdul Mutallib El Ha{imij El
Kurej{ poteknuva od Ismail ibn Ibrahim a.s., toj e posleden Allahov
pratenik,roden e vo Mekka 571. g.n.e. Prvata objava od
Vozvi{eniot Allah mu dojde na 40 g.od negoviot ìvot vo blizinata
na Mekka. Umrel na12-ti rebiul evvel 633.g. i toga{niot broj na
negovite sledbenici iznesuval 124.000.
3
) Skratenica od arapskite zborovi " Sallallahu 'alejhi ve selem" {to
vo prevod zna~i "Neka e Allahov blagoslov i pozdrav na nego" a se
kaùva sekoga{ koga }e se spomne imeto na Muhammed a.s.
4
) Ashabi se muslimani koi ìveele vo vremeto na Muhammed a.s., i
go vidoa makar edna{ vo ìvotot, i umrele vo Islamot. Koga nekoj
od niv }e se spomne treba da se re~e " radijellahu anhu","odnosno
neka e
Allah so niv zadovolen".
nau~ni istraùvawa, fetvi5, davet6 i upatuvawe" ~ie
sedi{te se nao|a vo Rijad (glaven grad na Saudiska
Arabija).
Mnogu moi prijateli i sosedi so koi komuniciram
ve}e podolgo vreme izrazija èlba da pro~itaat
islamska literatura na makedonski jazik, pa kako
rezultata na toa, ova e moj prv obid da preveduvam
knigi, bidejki se ~uvstvuva golem nedostig na takva
literatura kaj nas.
Voved
(Vovedni napomnuvawa)
1.Tekstovite na knigite na protestantskite1
nau~nici pove}eto se dojdeni po pat na naturawe a ne
po uveruvawe.
2.Protestantite sekoga{ gi menuvaat svoite knigi,
obnovuvajki nekoi od nivnite sodrìni so odzemawe ili
dodavawe pa poradi toa imame golemi razliki pome|u
starite i novite izdanija, na {to treba ~itatelot da obrne
vnimanie.
5
) [eriatsko pravno mislewe.
6
) Islamsko propovedawe.
1
) Protestanttizam: E ime na nova hristijanska sekta, izvedeno od
zborot "protest". Ovaa sekta se pojavila vo 16.vek kako revolt
protiv zabludite vo katolicizmot, vo koj spa|aat indulgencijata
(pro{tevalnica),zabrana za ènidba, zabrana za ~itawe na
evangelija, nametnuvawe na goleme dava~ki, spre~uvawe na
izu~uvaweto prirodni nauki. Za reformite na razbirawe na verata
Evropa se pripremala od 12 vek . Vo toj proces se istaknale
germanskiot teolog Martin Luter(umrel 1546.g.),koj se sprotistavil
na papata Leon (X),kako i francuskiot teolog Xon Kelvin (umrel
1563.g.), ~ii privrzanici se poznati kako francuski protestanti
(Hixunut), a ~ii crkvi se nare~eni "evangeliski crkvi". Tie nemaat
centralno vodstvo povrzano so papata vo Rim, go otfrlaat
mona{tvoto, upatuvawe molitva na svetec, barawe na nivno
posredni{tvo, crkveni sliki, ikoni i indulgencija. Ovaa sekta ima
privrzanici vo Anglija,Germanija, Avstrija, Amerika i Danska.
3. Ne pre~i istaknuvaweto na izrazite: gre{ka,
zabluda ili laga vo mnogu sodrìni i izmisleni prikazni za
verovevesnicite, bidejki se raboti za iskrivuvawe na
nebesnite knigi, a ne za Bo`ji govor. Toa ne spa|a vo lo{
odnos kon nebesnite knigi, bidejki obelodenuvaweto na
iskrivuvawata, lagata i ispravuvawe na nekoi nivni
bessramni sodrìni e dol`nost na sekoj musliman.
4. Hristijanskite u~ewaci praktikuvale da gi

istaknat i obelodenat retkite "slabi" mislewa na
islamskite prou~uva~i za da potoa gi demantiraat i so
toa na ~itatelot mu re~at deka knigite na islamskite
prou~uva~i se prepolni so neosnovani idei, a vsu{nost
se raboti za toa deka tie sekoga{ gi prikrivaat ispravite
mislewa i ne ukaùvaat na niv, a koga pak gi
prenesuvaat tie gi iskrivuvaat {to predstavuva naj
odvratno izneveruvawe na nau~nata doverba vo
citirawe na niv sprotivni mislewa. Takva e i postapkata
na sve{tenikot Dr Fonder1 vo poznatata disputacija so
[ejhot - Allah da mu se smiluva, vo Indija 1854 g. {to ja
objavil na Angliski jazik otkako vo potpolnost gi iskrivil
navodite na dvete strani. Vo nekoi negovi knigi Dr
Fonder preveduva i komentira kuranski ajeti2 po svoe
mislewe, potoa gi napa|a i pretendira deka negovoto
tolkuvawe, a ne tolkuvaweto na islamskite prou~uva~i
e ispravno. Me|utoa, toj voop{to i ne go poznava
Arapskiot jazik, nitu kuranskite nauki, a saka da bide
prifateno negovoto neispravno tolkuvawe a otfli
1
) Dr. C.C.P. Fonder e amerikanski orientalist, katolik koj preminal
vo protestantizmot od lakomost za pridobivawe materijalni dobra
na ovoj svet, poradi ugoduvawe na negovata sopruga koja bila
protestantka i preseluvawe vo Anglija ({to ova go objasnil negoviot
prijatel sve{tenikot Feren~). Angliskata crkva go pratila vo Indija,
zaradi pokrstuvawe na muslimanite. I toj se vbrojuva vo treta
osoba po aktivnosta za {irewe na hristijanstvoto vo Indija. Vo
poslednoto vreme na negovoto deluvawe vo Indija javno gi
predizvikuval muslimnskite prou~uva~i na dijalog, mislejki deka
nikoj ne mu e raven. I dijalogot kone~no se slu~il, a negov
rezultat e knigata "Triumf na vistinata", koja sega ja ~ita{ vo
skratena verzija.
2
) Inserti ili re~enici od êsniot Kuran.
ispravnoto tolkuvawe na islamskite komentatori na
Kuranot.
Allahu, pokaì ni ja vistinata so vistina i napravi ne

nejzini sledbenici i pokaì ni ja zabludata so zabluda i
oddale~i ne od nea.
Glava prva
Naslovi na knigite na Stariot i Nov zavet,
utvrduvawe na nivnoto isrkivuvawe i
protivstavawe.
Prvata glava sodrì ~etiri poglavja:
Prvo poglavje : Voved vo naslovite na knigite i

nivno nabrojuvawe.
Vtoro poglavje: Dokazi deka sledbenicite na knigi1

nemaat neprekinet lanec na prenositeli na Stariot i Nov
zavet i neosnovanost na tvrdeweto deka dene{nata
Biblija e nebesna Objava.
Treto poglavje: Dokazi deka ovaa Biblija e

prepolna so protivre~nosti, gre{ki i iskrivuvawa.
1
) Evrei i hristijani.
êtvrto poglavje: Dokazi za postoewe na
derogacija vo knigite vo dvata Zaveta.
Prvo poglavje
Voved vo naslovite na knigite i nivno
nabrojuvawe:
Hristijanite svoite knigi gi delat na dva dela:

Prv del: Knigi za koi smetaat deka se napi{ani so
posredstvo na verovesnici koi ìveele pred Isa a.s1., i go
narekuvaat "Star Zavet".
Vtor del: Knigi za koi smetaat deka se napi{ani so
nadahnenie, po smrtta na Isa a.s. i go narekuvaat "Nov
Zavet".
Stariot i Noviot zavet zaedno ja so~inuvaat
"Biblijata". Toa e gr~ki zbor so zna~ewe "kniga", a na
obvivkata na taa nivna kniga koja gi sodrì dvata zaveta
pi{uvaat "Sveto Pismo". Prviot del na nivnoto Sveto
pismo2 e Stariot zavet i toj gi sodrì slednite poslanija3:
1
)Hris. Isus ili Mesija; verovesnik na narodot izraelski, roden vo
Nazaret i od negovoto ra|awe se presmetuva vremeto, odnosno
nova era.
2
) Biblija, koja sledbenicite na Knigi ja smetaat sveta.
3
) Knigi, se misli na nekoja od bibliskite knigi.
Kniga na Postanok (Bitie)
Kniga na Izlez (Izlez)
Levitski zakonik (Levit)
Kniga na broevi (Broevi)
Povtoren zakon (Vtorozakonie)
Ovie pet knigi se nasloveni kako "Mojsievo
Petokniìe " ili Tora5. Tora e zbor so hebrejsko poteklo a
4
ima zna~ewe: zakon, pravo i podu~uvawe. Me|utoa, tie

denes pod zborot Tora go podrazbiraat Stariot zavet
t.e."Mojsievoto Petokniìe" i slednite knigi:
6. Josij 6
7.Kniga za Izraelevi sudii (Sudii)
8.Kniga za Rut (Ruta)
9.Prva kniga Samoil
10.Vtora kniga Samoil
11.Prva kniga Carevi
12.Vtora kniga Carevi
13.Prva kniga Letopisi
14.Vtora kniga Letopisi
15.Ezra
16.Neemija
17.Estira
18.Jov
19.Psalmi1 (Davidovi )2
20.Poslovici (Solomonovi)3
21.Propovednik
22.Pesna nad pesni
23.Kniga na prorok Isaija
24.Kniga na prorok Eremija
25.Kniga pla~ Eremiin
26.Kniga na prorok Ezekiel
27.Kniga na prorok Daniel
28.Kniga na prorok Osija (Ho{ea)
29.Kniga na prorok Joil (Joel)
30.Kniga na prorok Amos
4
)Isl. Musa a.s. odnosno golem Allahov pratenik na izraelcite za koj
vo Kuranot se govori pove}e.
5
) Isl. Tevrat, odnosno Allahova kniga objavena na Musa a.s.
6
) Knigata na Josij sin Amonov koj stanuva vladetel vo 638 g.p.n.e.
1
) Isl. Zebur, kniga objavena na Davud a.s.
2
) Isl. Davud a.s. , pratenik na izraelcite, tatko na Sulejman a.s.
3
) Isl. Sulejman a.s. , sin na Davud a.s.
31.Kniga na prorok Avdija (Obadija)
32.Kniga na prorok Jona
33.Kniga na prorok Mihej
34.Kniga na prorok Naum
35.Kniga na prorok Habakuk
36.Kniga na prorok Sofonija
37.Agej
38.Kniga na prorok Zaharija
39.Kniga na prorok Malahija (ovoj prorok ìveel
420.g.
p.n.e.)4
Samirjanite5 od site ovie knigi priznavaat samo
sedum:
Mojsievoto Petokniìe, kniga na Isus Navin (Jo{ua) i
kniga za Izraelevi sudii (Sudii). Toj samirjanski Tevrat
(Tora) se razlikuva od hebrejskiot koj go prifatile evreite
a pak tie dva se razlikuvaat od gr~kiot Tevrat (Tora).
Vo gr~kiot Tevrat (Tora) se nao|aat sedum poslanija
pove}e otkolku vo hebrejskiot, koi se narekuvaat
apokrifni poslanija a tie se :
1.Baroh ( izraelski verovesnik )
2.Tobija
3.Judita
4.Mudrosta na Solomon
5.Kniga na Isus Navin (Jo{ua)
6.Prva kniga za Makabejcite
7.Vtora kniga za Makabejcite
I so ova gr~kiot Tevrat (Tora) opfa}a 46 poslanija.
A {to se odnesuva do Noviot Zavet {to predstavuva
vtor del od nivnoto "Sveto Pismo" toj sega sodrì 27
poslanija so slednive naslovi:
1.Evangelie spored Matej
2.Evangelie spored Marko
3.Evangelie spored Luka
4.Evangelie spored Jovan
4
) (g.p.n.e.) pred novata era odnosno pred ra|aweto na Isa a.s. a za
datumite po negovoto ra|awe }e pi{uvame n.e.
5
) Samira e grad 8 km. odale~en od Napolis.Toj bil dolgo vreme
prestolnina na deset izraelski plemiwa, taka {to imeto Samira se ko
ristelo za celoto severno kralstvo. Podocna site ìteli vo sredniot
del na Palestina (okulu Napolis) bile narekuvani Samirjani. Nivniot
broj denes e mnogu mal.
Poimot "Evangelie" e rezervirano za ovie ~etiri
poslanija , pa se koristi izrazot "êtirite Evangelija".
Zborot "Evangelie" e zemen od gr~kiot zbor
"Inkilijus"
ili od koptskiot zbor "Inklijun"koj zna~i "radosna vest" ili
"podu~uvawe". Me|utoa tie denes pod poimot
"evangelie" podrazbiraat knigi koi gi opfa}aat site knigi
na Noviot zavet t.e. ~etirite Evangelija i slednive
dodatoci:
5.Apostolski dela
6.Jakovovo poslanie
7.Prvo Petrovo poslanie
8.Vtoro Petrovo poslanie
9.Prvo Jovanovo poslanie
10.Vtoro Jovanovo poslanie
11.Treto Jovanovo poslanie
12.Judino poslanie
13.Poslanie do Rimjanite
14.Prvo poslanie do Korintjanite
15.Vtoro poslanie do Korintjanite
16.Poslanie do Galatjanite
17.Poslanie do Efesjanite
18.Poslanie do Filipjanite
19.Poslanie do Kolosjanite
20.Prvo poslanie do Solunjanite
21.Vtoro poslanie do Solunjanite
22.Prvo poslanie do Timotej
23.Vtorp poslanie do Timotej
24.Poslanie do Tit
25.Poslanie do Filimon
26.Poslanie do Evreite
27.Otkrovenie na Jovan
Spored toa vkupniot broj na poslanija vo Svetoto
Pismo kaj hristijanite ima ovakov redosled :
Vo hebrejskiot Tevrat(Tora) : Star zavet(39)
+Nov za vet (27) = (66) poslanija.
Vo gr~kiot Tevrat(Tora) : Star zavet (46) + Nov
zavet (27) = (73) poslanija.
Vo 325.g.n.e. vo gradot Nica 1 , po naredba na
vladetelot Konstantin (I )2 odràn e sobir na hristijanski
nau~nici poradi donesuvawe mnenie za somnitelnite
poslanija. Ovoj sobir, otkako se posovetil, donel odluka
da se prifati samo Judinoto poslanie a otfrlat ostanatite
(14) bidejki se somnitelni, izmisleni i ne prifatlivi. Tie
poslanija se:
1.Estira
2.Jakovovo Poslanie
3.Vtoro Petrovo Poslanie
4.Vtoro Jovanovo Poslanie
5.Treto Jovanovo Poslanie
6.Judino Poslanie
7.Poslanie do Evreite
8.Poslovici (Solomonovi)
9.Toba (Tobij)
10.Baruh
11.Kniga na Isus Navin (Jo{ua)
12.Prvo poslanie do Makabejcite
13.Vtoro poslanie do Makabejcite
14.Otkrovenie na Jovan
Toa jasno se glada vo vovedot na knigata Judino

Poslanie {to ja napi{al Jerom1 (umrel 420 g.p.n.e.).
Samo po 39 g.(364 g.n.e.) se odràl nov sobir na
hristijanskite nau~nici vo gradot Ludisija koj zaklu~uva
deka mora da se priznaat prvite sedum poslanija (vidi
od broj 1-7) koi, prethodniot sobir vo Nica gi otfrlil kako
ispravni i neiskriveni, a narednite sedum (vidi od 8-14)
1
) Nica,Nikaia e star grad vo mala Azija - dene{en Iznik, i vo nego
se odràni dva golemi hristijanski sobiri: 325. i 787.g.
2
) Kostantin,(288-337),sin na carot Konstantin i cariraca Helena,
rimski imperator koj vladee samostojno od 312.g. Vo 313.g. izdal
zakon so koj na hristijanite im dal pogolemi prava. Toj prv dojde do
ideja da gi povika hrist.sobiri. Pod negov nadzor e odràn Nikejsko-
ekumenskiot sobir, na koj se vodela rasprava za Arijusievoto
osporuvawe na boèstvenata su{tina na Isa a.s.
1
) Jerom: (348-420), eden od najgolemite misioneri vo prvoto
vreme na
hristijanite,poznat kako (Saint). Negovi najpoznati dela se: "Prevod
na Evangelijata na latinski jazik" i "Popis na nastanite".
kako la`ni i iskriveni pa ne se dozvoluva nivno
prifa}awe.
Sobirot ovie zaklu~oci gi potvrdil i javno gi
proglasil. Povtorno po 33 godini, (397 g.n.e.) se odràl
nov sobir na hristijanskite u~ewaci vo gradot Kartaga,
(se nao|a vo Tuniskiot zaliv) koj zaklu~uva deka mora
da se priznaat i drugite sedum poslanija (od 8-14) koi gi
otfrlile prethodnite dva sobira smetajki gi somnitelni i
la`ni. Spored toa ovoj sobir na Kartaga gi poni{til
zaklu~ocite na prethodnite dva odràni sobira i utvrdil
deka somnitelnite i la`ni poslanija se vsu{nost site
vistiniti i prifatlivi za pogolem broj hristijani. I na ova se
ostanalo 12 vekovi, se do polovinata na 16 vek koga se
pojavila protestantskata sekta i gi otfrlila slednite knigi:
Judino Poslanie
Poslovici (Solomonovi)
Knigata na Tobij
Knigata na Barohin
Kniga na Isus Navin (Jo{ua),i
Kniga za Makabejcite
Od poslanieto "Estira" koe so~inuvalo (16)
poglavja, protestantite gi prifatile samo prvite 9
poglavja (do krajot na tretiot pasus na desetoto
poglavja) a gi otfrlila site od (~etvrtiot pasus na
desettoto poglavje ) se do krajot na 16 poglavje. Za
ispravnosta na takvata postapka tie gi navele slednite
dokazi:
1.Hebrejskiot originalen tekst na ovie poslanija e
izguben i postoi samo negov prevod.
2.Evreite od Ibriansko poteklo ne gi priznavaat
ovie apokrifni poslanija na Stariot zavet.
3.Mnogumina hristijani ovie poslanija gi otfrlaat i
ne se soglasuvaat deka se ispravni.
4.Jerom (umrel 420 g.) za ovie poslanija rekol
deka ne se kompletni i dovolni za da gi re{at verskite
pra{awa.
5.Klaus izjavil deka nekoi delovi od ovie poslanija
nemoàt da se pro~itaa, osobeno Vtorata kniga za
Makabejcite.
Pogledni, kako, knigite {to gi otfrlile iljadnicite
prethodnici poradi izgubenosta na nivniot original, nivno
iskrivuvawe, otfrlawe od starana na evreite, stanale kaj
mnozina hristijani prifatlivi, nadahnati i zadolìtelni da
se sledat. A katoli~kata crkva1 i do denes gi prifa}a site
apokrifni, somnitelni i la`ni knigi, seedno pripa|ale tie
na Noviot ili Stariot zavet, sledej}i ja odlukata od
sobirot na Kartaga.
A kakva vrednost i smisol ima toa {to ovie denes

prifa}aat ona {to nivnite prethodnici go otfrlile!?
Odrànite sobiri pretstavuvaat samo temel i
osnova za razedinuvawe na hristijanite koi se
somnevaat vo ispravnosta i boèstvenoto nadahnenie
na nivnite knigi.
Vtoro Poglavje
Dokazi deka sledbenicite na knigite nemaat
neprekinet lanec na prenesiteli na Stariot i Nov zavet
i neosnovanost na tvrdeweto deka dene{nata Biblija e
nebesna Objava .
Nebesna kniga koja mora da se sledi e samo onaa

koja e pi{uvana so posredstvo na verovesnik i koja po
1
) Hristijanska sekta koja ne opfa}a samo eden odreden narod,
tuku nastojuva da go sobere siot narod pod nivno zakrilo.Go
priznava i sledi rimskiot papa, kako vrhoven duhoven poglavar na
site katolici vo svetot. Najgolem broj na privrzanici ima vo Italija,
Avstrija,Belgija,Francija, [panija i Portugalija. Bidejki pod nejzino
zakrilo ima pogolem broj zapadni zemji, ja narekuvaat zapadna
crkva ili latinska crkva. Dodeka za gr~kata crkva se veli deka e
isto~na crkva ili ortodoksna, koja ne go priznava papata.
Ortodoksnata crkva e naj ra{irena vo Gr~ka i jugoisto~na Evropa.
Osnovnata razlika pome|u katoli~kata i protestantskata crkva e vo
toa {to protestantite baraat slobodno mislewe,
istraùvawe,prou~uvawe na verata i nejzinite temelni dogmi,
dodeka katolicite seto toa go zabranile, èstoko kaznuvajki i na
loma~a palejki gi nekoi slobodoumni nau~nici. Me|utoa, ovdeka ne
se raboti za va`ni razminuvawa, bidejki dvete sekti veruvaat vo
trojstvo, vo boèstvenata priroda na Isa a.s. i vo negovoto
raspnuvawe poradi otkup na ~ove~kite grevovi. (El-Mevsua'
el-'arabijje el-mujessere: str. 1489.).
toa, do dene{nicata dojde so neprekinet lanec na
prenositeli bez izmeni i modifikacii. Pripi{uvawe kniga
na nekoj koj imal inspiracija, samo na temel na somneì
i predpostavki, ne e dovolen dokaz deka knigata
navistina i pripa|a na taa osoba na koja mu se
pripi{uva, pa iako toa tvrdewe go predpo~ita cela
grupa ili nekolku grupi na lu|e. O~igledno e deka za
knigite na Stariot zavet, pripi{ani na Musa, Ezra, Jo{ua
(Josij), Jeremija, Habakuk i Sulejman (Solomon) a.s.,
nema dokaz deka navistina im pripa|ale na niv. Toa e
zatoa {to nivniot lanec na prenositeli e izguben ?! Isto
taka o~igledno e deka brojot na knigite pripi{ani na Isa
(Isus) a.s. , sinot na Merjema (Marija) , apostolite i
nivnite sledbenici e pogolem od sedumdeset i deka
dene{nite hristijani se slagaat so toa deka tie se la`ni i
izmisleni?! Potoa, primetuvame deka za katolicite e
obvrska da se sledat apokrifnite poslanija, a za evreite i
protestantite, nivna obvrska da gi otfrlat?! Zna~i
pripi{uvawe kniga na nekoj verovesnik ili apostol ne e
dokaz deka taa kniga e plod na objava i nadahnenie i
nejzinoto sledewe ne e zadolìtelno. Mnogu pati vo
svoite dijalozi so hristijanskite nau~nici [ejh
Rahmetullah im baral celosen lanec na prenesiteli od
bilo koi knigi od dvata zaveta, pa ovie se izvinuvale
deka toj e prekinat poradi mnogute nesre}i i isku{enija
od vremenskiot period na 313-ta godina. Fakt e deka
tie, za lanecot na prenositeli na nivnite knigi, imaat
edinstveno, samo pretpostavki i somnevawa {to ne
zna~at ni{to. Nivnata vozdrànost za donesuvawe na
celosen lanec od bilo koi nivni knigi, jasno govori za
nivnata nemo} toa da go storat, bidejki da moàt, toa
ne bi go propu{tile so {to e definitivno dokaàno deka
nivnite knigi ostanale bez celosen lanec na prenesiteli.
A sega poedine~no za nivnite
knigi.
Tevrat (Tora):
Navistina ovoj dene{en Tevrat koj mu se
pripi{uva na Musa (Mojsej) a.s. ne e od nego, i na toa
ukaùvaat slednite nekolku fakti:
1. Na ovoj Tevrat lanecot na prenositeli e prekinat
pred carot Josij sinot na Amon koj kako
prestolonaslednik do{ol vo 638 g.p.n.e.
Primerokot na Torata koja e pronajdena 18 godini
po negovoto krunisuvawe ne moè da se zeme kako
potkrepa, bidejki nea ja napi{al sve{tenikot Hilkij .
Pokraj toa {to ne moè da se zeme kako osnova treba
da se dodade, deka preovladuva mislewe deka i taa
Tora e izgubena pred Bred{najder1 da ja osvoi Palestina
vo 587 g.p.n.e. Ako predpostavime deka Torata
toga{ ne bila izgubena, toga{ taa se gubi so ostanatite
knigi na Stariot zavet za vreme na osvojuvaweto na
Palestina.Tie tvrdat deka nekoi poslanija Ezra gi pi{uval
vo Vavilon, me|utoa i tie {to gi napi{al se izgubeni koga
Entioks2 IV-ti ja osvojuval Palestina.
Toj vladeel so Sirija od 157-163 g.p.n.e. i rabotel
na toa da go uni{ti evrejstvoto i da ja preobrazi
Palestina vo Helenizam pa gi prodal polo`bite na
evrejskite sve{tenici za pari, ubil pome|u (40.000) i
(70.000) evrei, gi konfiskuval site nivni imoti , bogomoli
i `rtvuval sviwa i ja zapalil na denot na pogibjeto
nareduvajki na 20.000 vojska da go okupiraat Jerusalim.
Go napadnal vo sabota koga bile nasobrani na molitva.
Gi ispokrale, izru{ile i zapalile nivnite domovi i yidini, gi
ubile site lu|e vklu~uvajki èni i deca. Toj den se spasil
samo onoj koj se skril vo ridovite, jamite i pe{terite3.
2.Golemi nesoglasuvawa i me|usebni protivre~ja
me|u poslanijata na dene{niot Tevrat i Prvata i Vtorata
kniga Letopisi koi gi napi{al Ezra so pomo{ na Hagaj i
Zaharie.
Evrejskite i hristijanskite u~ewaci se sloìle vo toa deka
Ezra zgre{il, potpirajki se na fali~ni listovi, i deka ne
pravel razlika pome|u sinovite i vnucite. Ovie trojca
verovesnici bile sledbenici na Tevratot, a ovoj
1
) Bret{najder (Navuhodonosor) vladetel na Vavilon koj 587.g.p.n.e
ja porobil Palestina, go urnal hramot na Sulejman a.s. i site
istaknati li~nosti gi protera kako robovi vo Vavilon.
2
) Entioks (4 -ti).
3
) Vidi ja to~kata 2 na stranica 85.
dene{eniot postoe~ki Tevrat da bil delo na Mojsej
(Musa a.s.), tie ne bi go osporile i ne bi se razminale vo
mislewata i ne bi zapadnale vo vakva golema gre{ka
potpirajki se na nepotpolni dokumenti. Isto taka, da bil
Ezriniot Tevrat plod na nadahnenie kako {to tie tvrdat
nemalo da se slu~at apsurdni i bezsmisleni protivre~ja
pome|u nego i Prvata kniga na Letopisi i Vtorata kniga
Letopisi. So ova jasno se obelodenuva deka dene{niot
Tevrat (Tora) ne e Tevratot koj e napi{an vo vremeto na
Musa a.s., i deka toa ne Tevratot {to go napi{al Ezra.
Fakt e, edinstveno toa, deka dene{niot Tevrat e
samo zbir na predanija i prikazni koi se pro{irile kaj
evreite {to gi sobirale nivnite rabini ne proveruvajki im
ja verodostojnosta.Tie, zaedno so ostanatite poslanija gi
stavile vo "Zbornik na knigi na Stariot Zavet", koj gi
sodrì pette poslanija na Musa a.s. Ova Mislewe denes e
mnogu rasprostraneto vo Evropa a osobeno me|u
germanskite prou~uva~i.
3.Postojat jasni nesoglasuvawa i protivre~ja vo
propisite na dene{niot poznat Tevrat i knigata na
Ezekija. Koga bi bil ispraven ovoj dene{en tevrat ne bi
mu protivre~ila vo propisite, knigata na Ezekija.
4.Vo dene{niot priznat Tevrat ne postoi nitu edno
mesto kade pi{uva~ot govori za sopstveni sostojbi i
nastani koi li~no gi videl so svoi o~i, tuku naprotiv, site
izrazi vo nego svedo~at deka Mojsej (Musa a.s.) ne e
avtorot i
deka ovaa kniga e samo eden kup predanija i prikazni
ra{ireni me|u evreite, so toa {to se spomnuva komu,
koi zborovi mu pripa|aat. Ona {to e po mislewe na
pi{uva~ot Bo`ji govor, napred stavil " I Gospod rekol", a
ona, {to smetal deka e zbor na Musa a.s. toj vovel "
Mojsej rekol". I vo site situacii pi{uva~ot za Musa a.s.
govorel vo forma na treto lice. Na pr.: "I Mojsej se
ka~il...", "I Gospod mu rekol..." , "I tamu Mojsej umrel".
Da e dene{niot Tevrat, Objava na Musa a.s., bi se
govorelo barem na edno mesto vo prvo lice, bidejki
govorot vo prvo lice e po vpe~atliv i na zborovite im
vleva dopolnitelna mo}. I samo ova e dovolen dokaz
deka dene{not Tevrat ne e Objava na Musa a.s.(Mojsej).
5.Eden od cenetite hristijanski nau~nici dr.
Aleksandar Kids vo predgovorot na "Nova Biblija" rekol
deka za tri raboti postojat jasni dokazi:
a - deka dene{niot Tevrat ne e Mojsievo delo.
b - deka dene{niot Tevrat e napi{an vo Palestina,
a ne vo vremeto na Musa a.s. koga izraelskiot narod bil
vo gorata Sinaj.
v - deka dene{niot Tevrat e sostaven vo vremeto
na Sulejman (Solomon) a.s., odnosno vo periodot pome|
u 8 i 10 vek pred Isa (Isus) a.s., {to ukaùva na toa
deka pome|u negovoto pi{uvawe i smrtta na Musa a.s.
izminale pove}e od
500 g.
6.Od iskustvo se znae deka jazikot na golemo se
razlikuval vo razni vremenski periodi. Ako se napravi
sporedba na Angliskiot jazik pred 400 g. i sega }e se
najdat ogromni razliki pome|u niv. Eden od golemite
hristijanski nau~nici Norton, rekol deka ne postoi
nekoja su{tinska razlika vo stilot na Tevratot i stilot na
drugite ostanati knigi na Stariot zavet koi bile pi{uvani
po osloboduvaweto na Izraelcite od Vavilon. A pome|u
smrtta na Musa a.s. i nivnoto osloboduvawe stoi
vremenska razvrska od okulu 900 godini. I poradi
nepostoeweto na su{tinski razliki vo stilot so koj bil
napi{an Tevratot i ostanatite knigi na Stariot zavet,
nau~nikot Lijusidn, golem poznava~ na hebrejskiot
jazik, tvrdi deka site ovie knigi bile pi{uvani vo ist
vremenski period.
7.Vo knigata, Vtorozakonie (27: 5 i 8) :
(5) "Tamu izgradi Mu i `rtvenik na Gospoda, svojot
Bog, `rtvenik od kamewa vrz koi ne si spu{til èlezo."
(8) " Napi{i gi na tie kamewa site zborovi na ovoj
zakon: vreì gi dobro."
A vo knigata na Isus Navin (Jo{ua) , (8: 30 i 32) :
(30)" Toga{ Isus (Jo{ua) mu podigna `rtvenik na
Gospoda, na Izraeleviot Bog, na gorata Eval."
(32) " Tamu na kameweto Isus (Jo{ua) go prepi{a
Mojsieviot Zakon, {to be{e napi{an za Izraeleviot
narod."
Od ovie tekstovi se gleda deka kamenot na oltarot
bil
dovolen, da se napi{e Torata na Mojsej a koga bi bila
Torata na Musa a.s., kako ovaa dene{nata koja go
sodrì Petokniìeto vo sega{en razmer ne bi bilo
vozmo`no da se
zapi{e na kameniot oltar.
8. Mnogute gre{ki vo Tevratot i brojnite
protivre~ja me|u negovite knigi ja isklu~uva mo`nosta
deka dene{niot Tevrat e ist onoj Tevrat so koj do{ol
Musa a.s.,bidejki objaveniot govor na Musa a.s. ili onoj
{to go zapi{al, e nad toa da vo nego ima tolku mnogu
gre{ki i op{tuvawa.
Knigata na Isus Navin (Jo[ua)
Otkako vidovme vo kakva sostojba se nao|a

Tevratot (Torata) koj e temel na Izraelskata religija da
pogledneme vo kakva sostojba e knigata na Isus Navin
(Jo{ua) koja se nao|a na vtoro mesto po Tevratot.
Prou~uva~ite na sledbenicite na Knigi nitu do denes ne
se sigurni za imeto na avtorot na ovaa kniga, nitu pak
za vremeto na nejzinoto pi{uvawe. I tuka se razminale
vo pet razli~ni mislewa:
-deka avtorot e Isus Navin (Jo{ua) , pomo{nikot
na Musa a.s. (Mojsej).
- deka avtorot e Elezer sin na Harun1) a.s.
- deka avtorot e Finhas sin na Elezer sin na Harun
a.s.
- deka avtorot e verovesnikot Samuel.
- deka avtorot e verovesnikot Eremija.
A pome|u Eremija i Isus Navin (Jo{ua) ima pove}e

od osum vekovi i ovaa razlika e celosen dokaz deka tie
nemaat lanec na prenositeli na nivnite knigi i deka seto
toa go gradat vrz osnova na predpostavki koi vsu{nost
go predstavuvaat toj lanec.
Vo knigata na Isus Navin (Jo{ua) postojat zborovi i
misli koi nikako nemoàt da bidat negovi, kako {to vo
nea postojat drugi ise~oci koi ukaùvaat na toa deka e
mo`no nivniot avtor da bil od vremeto na Davud (David)
a.s. ili od nego samiot. I seto ova povtorno govori deka
1
) Hristijanski - Aron
taa kniga ne e delo na Isus Navin (Jo{ua) .Pome|u
dene{niot Tevrat i knigata na Isus Navin postojat
golemi op{tuvawa vo nekoi propisi, i koga dene{niot
Tevrat bi bil Mojsiev (Musa a.s) kako {to tie tvrdat ili
deka knigata na Isus Navin e negovo delo, toga{ bi bilo
nezamislivo Isu Navin (Jo{ua) da mu protivre~i i da go
osporuva vo nekoi propisi.
Kako e mo`no, Isus Navin (Jo{ua) zastapnikot na
Musa a.s da napravi takvi gre{ki i da mu protivre~i vo
nastanite
{to se slu~uvale vo negovo vreme?!
Vidovme vo kakva sostojba se nao|aat Tevratot i
knigata na Isus Navin(Jo{ua) a ni ostanatite knigi na
Stariot zavet ne se vo podobra sostojba.
Protivre~nostite vo niv se pogolemi, poizrazeni i
èstoki taka {to nekoi istraùva~i gi osporile nekoi
knigi na Stariot zavet vo celost, proglasuvajki gi za la`ni
pripovedki i izmisleni prikazni bidejki predhodnicite, vo
knigite na Zakonikot, vnesle mnogu iskrivuvawa koi vo
osnova bile neprifatlivi i otfrleni.
I ova e dovolen dokaz deka sledbenicite na knigi
ne poseduvaat celosen lanec na prenesiteli nitu za edna
nivna kniga i deka govorat vrz osnova na somnevawe i
naga|awe i deka knigata ne e plod na nadahnenie so
samoto toa {to se pripi{uva na osoba koja imala
inspiracija i nadahnenie.
Evangelija:
Site predhodni hristijani, i zna~itelen broj

dene{ni, se slagaat vo toa deka, Evangelieto na Matej e
napi{ano na hebrejski jazik, i deka e zagubeno poradi
izmenite {to bile napraveni vo nego od nekoi
hristijanski sekti, i poradi ogromnite {teti i nesre}i {to
gi zafati hristijanite vo prvite tri veka.
A {to se odnesuva na dene{niot postoe~ki
primerok na Evangelieto na Matej na hebrejski jazik, toa
e prevod na prevod od gr~ki jazik, i za nego ne
poseduvaat lanec na prenesiteli, nitu go znaat imeto na
negoviot preveduva~, nitu bilo {to za nego, za {to i
Erom dal priznanie. Siot govor vo nego se temeli na
pretpostavki:
"Verojatno go prevel toj i toj ...", no vrz osnova na
vakvi
somnevawa ne moè da se utvrdi dali knigata mu pripa|
a na nejziniot avtor. Tekstovite na pove}e od 50
prou~uva~i se soglasni deka ova Evangelie, {to mu se
pripi{uva na Matej (koj e voedno i naj staroto kaj niv)
sigurno ne e negovo delo, bidejki site knigi na Noviot
zavet se pi{uvani na gr~ki jazik sem Evangelieto
spored Matej i Pavlovoto poslanie na Hebreite.
Uverlivo se znae deka dvete se pi{uvani na
hebrejski jazik i za toa postojat verodostojni podatoci a
Matej e edinstveniot koj go napi{al Evangelieto na
hebrejski. Svoeto Evangelie toj go napi{al na hebrejski
jazik za evreite vo Palestina koi ja ~ekale najavenata
li~nost od potomokot na Ibrahim1 a.s. i Davud (David)
a.s. , a potoa preveduva~ite go prevele spored nivno
sopstveno mnenie i sposobnost. A {to se odnesuva do
Matej , toj svoeto Evangelie ne go prevel na gr~ki jazik,
a negov preveduva~ e anonimna osoba.
Ostanatite Evangelija se pi{uvani na gr~ki jazik.
Onoj koj tvrdi, deka Matej i ostanatite pi{uva~i, svoite
Evangelija gi napi{ale na gr~ki jazik, toj e vo o~igledna
zabluda. Istraùva~ot Norton napi{al golema kniga vo
koja tvrdi deka Tevratot e apokrifno delo i deka Musa
a.s. ne go napi{al, a vo Evangelijata zabeleàl mno{tvo
gre{ki i iskrivuvawa.
Vo ovaa kniga toj spomnal uveruvawe deka

Matej , svoeto Evangelie go napi{al na hebrejski, bidejki
vo toa se soglasni site negovi predhodnici i nitu eden
od niv toa ne go osporuva i ova svedo~ewe e prifateno.
Nasproti ova, drugo mislewe ne postoi, pa taka
dokaùvaweto e ~ista izlitenost. Predhodnicite
svedo~at deka hristijanite od evrejsko poteklo imale
hebrejski primerok na ova Evangelie i deka toj postoel i
bil vo upotreba se do vremeto na Erom. A dene{niot
primerok na Evangelieto na Matej e samo prevod ~ij
preveduva~ e nepoznat (nitu mno{tvo drugi
podatoci) , nitu pak vo kakva sostojba e.
Tvrdeweto na predhodnicite go potkrepuva toa,
deka Matej bil apostol, i toj li~no go videl Isa (Isus) a.s.
vo
pove}eto situacii, slu{nal pove}eto zborovi so
sopstveni u{i, i da bil toj , avtor na ovoj Inxil (Evangelie)
toa bi se videlo barem na edno mesto vo negovoto
opi{uvawe na nastanite {to gi videl i doìveal. Zna~i
ova Evangelie vsu{nost ne e negovo delo.
Eden od golemite prou~uva~i na sektata
Manihanens1), profesor Faust El Xeremi veli: "Ova
1
) Ibrahim ibn Azer ibn Nahur ; hristijanski Avraam.
1
) Manihanens: Osnova~ na ovaa sekta e iranskiot reformator Mani
sinot na Fatik, koj ìveel vo Persija(Iran) vo tretiot vek vo novata
era, za vreme na Sabura I-vi. Mani bil maxus (poklonik na ognot),no
osnoval vera pome|u ognopoklonici i hristijanstvo. Golemo vlijanie
vrz nego ostavilo budizmot.Vo 242 .g. se proglasil za verovesnik
koj bil praten da ja nadopolni verata na Isa a.s. koja bila so
nedostatoci.Toga{nite vlastodr`ci go proterale,a koga se vratil vo
Evangelie e vo celost laga . Negovite prvi dve poglavja
se dodedeni i tie se
neprifatlivi za marisionite1), ebionitite2) Juni Tirin i za

sve{tenikot Vilijams ".
Istraùva~ot Norton, ovie dve evangeliski
poglavja, gi osporil na mnogu mesta. Erom pak izjavil
deka mnogu porane{ni prou~uva~i se somnevale vo
izvornosta na 17-ta glava (posledna) vo evangelieto
spored Marko, kako i vo glava 1. i 2. i nekoi ise~oci od
22. glava na Lukinoto evangelie. A 1 i 2 glava
nikoga{ ne bile sostaven del na knigata na sektata
Marisioni.
svojata zemjata go osudile na smrt a go ubil Behram, sinot na
Hermuz sinot na Sabura. Me|utoa, so toj ~in ne bilo spre~eno i
negovoto u~ewe, tuku naporotiv se pro{irilo vo razni podra~ja vo
rimskata imperija,vo mala Azija,Bugarija i avstrija.Toa u~ewe
naiduvalo na èstok otpor od hristijanstvoto i taka bilo temelno
uni{teno vo 500.g. Lardner citira: "Sektata Manihanens ne gi
priznava knigite na Stariot Zaet, toj tvrdi deka izraelskite
verovesnici gi opsednala satanata, deka toj zboruval so Mojsej i
deka toj,a ne Gospod mu ja dal Torata, i deka za niv izraelskite
verovesnici se kradci (Evang. spored Jovan 10:8), pa deka Noviot
zavet go snajde iskrivuvawe i taka od nego moè da se zeme {to
sakame a ostanatoto da se otfrli. Kaj niv postojat sovr{eni i
poslu{ni hristijani,a voda~ot na nivnata sekta e zastapnik na Isus,
kogo go slu{aat dvanaeset poglavari kako Isusovite apostoli i 72
episkopa kolku {to imal i Isus u~enici."
1
) Marisioni:Ovaa sekta ja osnoval Marsion vo 144.g.Toj go poreknal
Gospod vo Stariot zavet zboruvakji deka toj e nemilosrden i
grub.Za kus period toj prisobra golem broj hristijani okulu
sebe.Ovaa sekta gi otfrla site knigi na Stariot zavet,tvrdejki deka
tie ne se od Gospod, a za knigite od Noviot zavet tvrdel deka se
site izvitopereni sem Evang. spored Luka i dest poslanija na apos.
Pavle, a i ovie spomnati Evang. i poslanija mnogu se razlikuvaat
od dene{nite.Tie veruvaat deka Isa a.s. po negovata smrt vlegol vo
xehenem (pekolot) i od nego gi izvadil lo{ite du{i kako {to se
Kabil, ìtelite na Sodoma (Lutoviot narod), i dr.,a vo nego gi ostavil
dobrite du{i kako {to se Ibrahim a.s., Nuh a.s., i dr.Vo tretiot vek
ovie idei gi prima Mani,koj ja osnova sektata Manihanens.So
isprepleteni mislewa na ovie dve sekti nastanuva sektata Marisioni
a nejzinoto u~ewe go prevzede sektata Manihanens.
2
) Ebioni:Sekta,osnovana od golemiot jazi~en poznava~ vo 1-ot
vek vo novata era Ebion el Iskenderij. Sektata se pojavila vo
vremeto na ap.Pavle i èstoko se sprotivstavila na negovoto
u~ewe. Nejziniot osnovuva~ Ebion,stanal poznat po pismoto vo
koe gi napa|a evreite, a na koe vozvratil evrejskiot nau~nik Josip.
Prou~uva~ot Norton veli deka ise~ocite od
devettiot pa do dvaesettiot, vo 16 glava na evangelieto
spored Marko se vmetnati i deka pi{uva~ite pove}e se
skloni kon dodavawe otkolku kon odzemawe. A {to se
odnesuva za Evangelieto pripi{ano na Jovan, postojat
nekolku fakti~ki sostojbi koi ukaùvaat deka toj ne go
napi{al.
Eve nekolku od niv:
1.Nitu edna re~enica na ova Evangelie ne
ukaùva na toa deka pi{uva~ot pi{uval za nastani vo
koi bil li~no prisuten ili se slu~uvale vo negovo
prisustvo. Naprotiv, ne govite re~enici, misli i ise~oci
potvrduvat deka nivniot avtor e nekoj drug a ne apostol
Jovan. Toj na krajot od ova evangelie (21:24) veli:
" Ova e u~enikot, koj svedo~i za ova i go napi{a
ova;
i znaeme deka negovoto svedo{tvo e vistinsko".
I koga pi{uva~ot go naveduva govorot na ap.
Jovan toj upotrebuva zamenka za treto lice za da
neposredno po toa (vo sopstveniot govor) upotrebi
zamenka za prvo lice "znaeme" i so toa, jasno ukaàl
deka avtorot e nekoj drug a ne ap. Jovan.
2.Erinijus1 (koj ìveel vo vtoriot vek vo n.e.) u~el
kaj Polikarp, u~enikot na ap.Jovan. Vo vremeto na
Erinius edna grupa na lu|e tvrdela deka ova Evangelie
ne e negovo delo. A ova Evangelie da bilo navistina
negovo delo toa bi go znael negoviot u~enik Polikarp,
a toj bi go izvestil negoviot u~enik Erinius. A poznato e
deka Erinius znael mnogu predanija napamet i
prenesuval mnogu podatoci od Polikarp pomalku va`ni
od ovie. Erinius e prviot koj gi spomnal trite evangelija
(na Matej , Marko i Luka) vo 200 g.n.e. , no ne go
spomnal i Evangelieto na Jovan.
Vtor, vedna{ po Erinus koj gi spomnal site ~etiri
evangelija vo 216 g. bil Aleksandar Klement prvi.
Taka onie koi veruvaat deka ova Evangelie e delo
na apostol Jovan ne se vo sostojba da iznesat nitu eden
1
) Roden e vo Azija vo vtoriot vek, otsluùval vo crkvata Lion vo
Francija kade stanuva biskup. Toj e u~enik na Polikarp, i toj prv gi
spomnuva trite evangelija vo 200-tata god.(Kitabun tarihi kenisetil
Mesih 'ala vexhil ihtisar : str.46)
dokaz protiv onie koi go poreknuvaat, a nitu Erinius ne
im posvedo~il.
3.Anuliraweto na pripadnosta na ova Evangelie na
ap. Jovan ne e osobina samo na Islamot, kako {to moè
da se vidi od slednoto:
a - prou~uva~ot Selsus koj bil idolopoklonik u{te
vo vtoriot vek vo n.e. tvrdel deka hristijanite gi
menuvale sodrìnite na svoite Evangelija tri ili ~etiri
pati.
b - prou~uva~ot Faustus i voda~ na sektata
manihanens u{te vo ~etvrtiot vek govorel oti e siguren
deka Noviot zavet ne go napi{al Isa (Isus) a.s. nitu
negovite apostoli, tuku deka negoviot avtor e anonimna
li~nost, a go pripi{al na apostolite i nivnite u~enici
samo zatoa za da go prifatat lu|eto. Toj so toa na site
sledbenici na Isa a.s. (Isus) , im nanel golema nepravda,
bidejki napi{al knigi polni so gre{ki i protivre~nosti.
v - Istandel napi{al deka avtorot na Evangelieto

spored Jovan, bez somnenie, e delo na u~enik na
aleksandriskoto u~ili{te.
g - Istraùva~ot Bred{najder rekol: "Navistina ova
Evangelie kako i trite Jovanovi poslanija ne se delo na
ap. Jovan. Tie zaedno so evangelieto se napi{ani na
po~etokot na vtoriot vek vo n.e.".
d - poznatiot istraùva~ Krutis veli " Navistina
crkvata Efesus go dodala 21. poglavje."
| - verskata sekta uluxin vo vtoriot vek go otfrlila
ova evangelie i s# drugo so {to Jovan do{ol, i ja otfrli
sekoja mo`nost toa da bide delo na ap.Jovan.
I zaklu~no so zborovite na istraùva~ot Horn koj
vo pojasnuvaweto veli deka do nas pristignale podatoci
od vremeto na pi{uvaweto na Evangelijata, od strana
na starite crkovni istori~ari, so nedostatok i bez cel,
bidejki prvite predhodnici gi prifatile izmislenite
predanija i la`ni prikazni za vistinski i gi zapi{ale vo
nivnite knigi. Onie po niv, gi prifatile, od po~ituvawe
kon predhodnicite, a potoa i vistinskite i la`nite
predanija gi prenesuvale od pi{uva~ do pi{uva~ za da
na samiot kraj bide nevozmo`no nivnoto razlikuvawe i
oddeluvawe poradi dolg vremenski period. Isto taka
Horn naveduva, razminuvawe, koga e vo pra{awe
pi{uvaweto na Evangelijata, na sledniov na~in:
- Evangelieto spored Matej e pi{uvano vo 37., ili
38., ili 41., ili 48., ili 61., ili 63., ili 64 godina.
- Evangelieto spored Marko e napi{ano vo 56., ili
po nea do 65. godina.
- Evangelieto spored Luka e napi{ano vo 53., ili
63., ili 64.godina.
-Evangelieto spored Jovan e napi{ano vo 68., ili
69., ili 70., ili 97., ili 98. godina.
Ete, vakva e sostojbata na ~etirite Evangelija kaj
hristijanite a nitu ostanatite poslanija na Noviot zavet
ne se vo podobra sostojba.Toa jasno mu pokaùva na
sekoja razumna osoba deka hristijanite ne poseduvaat
celosen lanec na prenositeli na knigite na Stariot i
Noviot zavet.Poradi toa tie nemaat osnov da tvrdat
deka nivnite knigi se pi{uvani so nadahnenie i Bo`ja
objava, bidejki toa
tvrdewe vo osnova e laga, na {to ukaùvaat i slednite
podatoci:
a - ovie knigi se prepolni so ispravki i gre{ki
napraveni namerno i nenamerno, a mnogubrojni se i
sprotivnite razbirawa i tolkuvawa, taka {to
prou~uva~ite, sledbenici na Knigi, nemaat osnova da
go poreknat toa. Nivnite istraùva~i i komentatori bile
sami prinudeni da priznat mnogubrojni gre{ki i
ispravki, isto kako {to priznale deka imaat sprotivni
stavovi za nekoi mislewa dali se ispravni ili ne. Nekoi
odredeni nelogi~nosti se obidele da gi ispravat vo blagi,
no vo osnova slabi ispravki, koi zdraviot razum ne bi gi
prifatil, bidejki navistina e apsurdno vo Bo`jiot govor da
se najdat iskrivuvawa i gre{ki. Koga Bo`jiot govor }e se
iskrivi toj prestanuva da bide Bo`ji (so nadahnenie) .
Istraùva~ot Horn rekol:
"Na pi{uva~ite im bilo dozvoleno da pi{uvaat po
sopstveno mnenie, obi~aii i razbirawe. I nikoj ne tvrdi
deka tie vo site situacii bile nadahnati i deka sekoja
rabota ja pi{uvale so nadahnenie i deka e sekoj propis
plod na toa nadahnenie".
Sobira~ite na komentarite na Henri i Skot1 tvrdat:
"Ne e zadolìtelno, s# {to napi{al verovesnikot, da bide
nadahnato ili zakonodavno".
Vo " Enciklopedia Britanika" se naveduva deka
golem broj prou~uva~i velat: " Sekoj govor i sekoj
naveden opis vo Svetoto Pismo ne e sostojba na
nadahnenie.Onie {to tvrdat deka sekoj govor vo nea e
nadahnenie nemoàt lesno toa da go
dokaàt".
Vo "Enciklopedija Res" napi{ana od naj istaknati
istraùva~i se veli: "Vo delata na ovie pi{uva~i i vo
nivnite govori se nao|aat protivre~ja i gre{ki. Apostolite
me|usebno ne se smetale za avtori na objava so
nadahnenie, a porane{nite hristijani ne gi smetale
apostolite za nepogre{livi, bidejki ponekoga{ se
pojavuvalo sprotivstavuvawe". Identi~no e i so knigite
{to gi pi{uvale u~enicite na apostolite.
Taka, koga stanuva zbor za nadahnenie,
prou~uva~ite na Markovoto i Lukinoto evangelie se
vozdràle. Istaknati protestantski prou~uva~i tvrdat
deka sekoj govor vo Noviot zavet ne e plod na
nadahnenie i deka apostolite pogre{ile.
b - istori~arot Norton gi prenesuva zborovite na
Ajharn: " Hristijanskiot narod vo po~etokot imal kuso
poslanie vo koe bile opi{ani slu~kite od ìvotot na Isa
a.s. - (Isus ), i toa poslanie moè da se nare~e
originalno Evangelie koe bilo napi{ano za vernicite koi,
zborovite na Isa (Isus ) a.s., ne gi slu{nale so svoi u{i i
ne go videle so svoi o~i.
Ova evangelie bilo osnova i za site ostanati
mnogubrojni Evangelija {to se pojavile u{te vo vtoriot
vek vo n.e. me|u koi se i Evangelieto spored Marko,
Luka i Matej . Me|utoa ovie Evangelija padnale v race
kaj onie koi gi pro{irile, dodavajki im novi sodrìni.Taka
postepeno vo niv se pojavil vi{ok, i gi pome{ale
vistinskite slu~ki so la`ni prikazni, vo koi pri dolgo
kaùvawe, se pojavuva lo{ stil na propoved. I
sekoga{ koga ovie prikazni se prenesuvale usmeno,
1
) Komentarot na Henri i Iskat e izdaden vo London.Na po~etokot
tie bile zasebni komentari.Sekoj, od niv dvajca imal svoj koentar, a
gi obedini i vo skratena verzija gi izdala nivna grupa na nau~nici,
naslovuvajki gi kako "Komentarite na Henri i Iskot".
stanuvale se polo{i i nesigurni (ne vlevale doverba) ,
taka {to crkvata kon krajot na vtoriot vek i po~etokot
na tretiot bila prinudena, od mnogu brojnite Evangelija
koi bile vo upotreba a koi bea pove}e od 70 da odbere
samo ~etiri.
Crkvata sakala, lu|eto da gi prifatat ovie ~etiri
Evangelija a da gi otfrlat ostanatite. No, da go so~uvala
originalnoto Evangelie od tu|ite dodavawa toga{ bi bila
za visoka pofalba, no toa bilo nevozmo`no poradi
dopolnuvawata vo mnogute primeroci. Ne postoel
primerok bez dodatoci, taka {to bilo gotovo
nevozmo`no da se razlikuva original od falsifikat, pa
poradi toa pove}eto predhodnici se somnevale vo
mnogu ise~oci na Evangelijata i ne bile vo mo`nost
potpolno da ja izvedat rabotata na ~isto.
Pe~atnica vo toa vreme ne postoela, pa zatoa
sekoj sopstvenik na primerok, vnesuval vo nego {to }e
posaka od pripovedkite i predanijata. I koga vakov
primerok se umnoùval i distribuiral, ne se znaelo dali
toj gi sodrì samo zborovite na avtorot ili ne?
Predupreduva~ite i patuva~ite postojano se àlele deka
pi{uva~ite za mnogu kuso vreme im gi izmenile knigite
i deka |avolskite u~enici, vo niv vnele ne~isto, taka
nare~eno nadahnenie, isfrlajki nekoi delovi a vnesuvale
drugi po sopstveno mnenie, pa poradi toa taa go
izgubila svojstvoto na Bo`je nadahnenie.
Od dokazite deka iskrivuvaweto na Svetoto Pismo
vo toa vreme bilo sosema voobi~aeno, e i toa {to
pi{uva~ite, na krajot od nivnite knigi, gi prokolnuvaat
so te{ka kletva site onie koi }e im izmenat ili ne{to
dodadat vo nivnata kniga. Me|utoa iskrivuvawe sepak
imalo duri i vo samata biografija na Isa a.s. (Isus) i se
pro{irilo do taa merka {to nau~nikot Selsus, koj bil
idolopoklonik, im zameril na hristijanite tvrdejki deka
nivnite Evangelija se izmeneti tri, ~etiri pa i pove}e
pati. Toa ne e ni{to ~udno ako se znae deka mnogu lu|
e poradi nedostatok na orginalot, u{te od vremeto na
objavuvaweto na Evangelieto, se vpu{tile vo
menuvawe, dodavajki ili odzemajki, ili so menuvawe na
zborovite so pribli`ni na niv.
Go menuvale i opi{uvaweto na nastanite na Isa
(Isus) a.s. i negovite zborovi onaka kako {to na niv im
odgovaralo, a toj obi~aj, {to zaìveal kaj niv, se prenel i
kaj prvata generacija, pa se prodolìl vo vtorata, pa vo
tretata, se dodeka ne se pro{iril do taa mera {to onie
koi ne ja sledat Hristijanskata vera mnogu dobro go
zapoznale ovoj niven obi~aj.
Kon krajot na vtoriot vek Aleksandar Klement
Janus spomnal deka toga{ postoele lu|e na koi glavna
preokupacija im bilo menuvaweto na Evangelijata.
Komentirajki gi zborovite na Ajhorn, istori~arot
Norton rekol oti ova ne e samo mislewe na Ajhorn tuku i
na site mnogu drugi germanski misliteli.
I pokraj toa {to Norton bil dobro poznat kako
branitel na Evangelijata, toj napomnal i podrobno opi{al
sedum vmetnati delovi vo ovie ~etiri Evangelija i
priznal deka se iskriveni. Toj objasnil deka lagata se
pome{ala so opi{uvaweto na nadprirodnite slu~ki i
deka denes e mnogu te{ko da se prepoznae vistinata
od lagata.
Pa moè li vakva kniga, vo koja vistinata se
preplela so lagata da bide plod na Bo`je nadahnenie?!
Pa dali i ponanatamu nekoj od sledbenicite na
Knigi ima pravo da tvrdi deka site knigi na dvata Zaveta
ili nivnite ise~oci se plod na nadhnenie?!
Nie muslimanite cvrsto veruvame deka orginalniot
Tevrat (Tora) {to e objaven na Musa (Mojsej) a.s. i
Inxilot (Evangelieto) {to e objaven na Isa (Isus) a.s. se
izgubeni pred pojavata na Muhammed a.s.. i deka od
niv vo ova vreme imame samo dve istoriski knigi vo koi
se zapletkale vistinski i la`ni predanija. I ne velime deka
tie bile so~uvani do pojavata na Muhammed a.s., i deka
nivnoto iskrivuvawe nasledi po, toa.
Nitu eden musliman toa ne go tvrdi.
A {to se odnesuva do poslanijata na ap.Pavle, tie
se vo osnova neprifatlivi, bidejki nie muslimanite go
smetame za eden od mnogubrojnite la`livci koi se
pojavile vo I – ot vek, ~ija zada~a bila da ja iskrivi
verata na Isus, a apostolite se u~enici na Isa a.s. i
negovi iskreni sledbenici. Veruvame deka bile pobo`ni,
no neveruvame deka bile verovesnici. Nivnite zborovi,
za nas se zborovi na vredni u~enici koi se obiduvale
samostojno da re{at nekoi verski pra{awa, a podlo`ni
bile na gre{ewe.
Gubeweto na originalnoto Evangelie i lanecot na
negovite prenesiteli vo prviot i vtoriot vek, ja simnuva
seta odgovornost od zborovite na apostolite, a osobeno
poradi toa {to tie, vo mnogu slu~aevi, ne razbirale {to
toa Isa a.s. sakal da im kaè, {to se primetuva mnogu
jasno vo de{nite Evangelija poradi (op{tuvaweto) na
negovite zborovi.
A {to se odnesuva na Marko i Luka tie ne se
apostoli i ne postoi nitu eden dokaz deka objavata im
doa|ala od Boga, a nemale ~est nitu da go vidat Isa
a.s..
Tevratot (Torata) za nas muslimanite e nebesna
Kniga objavena na Musa (Mojsej) a.s. isto kako {to e i
Inxilot (Evangelieto) objaven na Isa (Isus) a.s. Se {to se
nao|a vo niv e objava od Vozvi{eniot Allah , i ne im bilo
dozvoleno da bidat izmeneti so vadewe ili dodavawe ili
so bilo koe drugo menuvawe na nivnite zborovi
(sodrìni).
Vo slednite suri (poglavja) El-Bekare, 87; Hud,
110; El-Muminun,49 ; El-Furkan, 35 ; El-Kasas, 43 ; Es-
Sexde, 23 ; Fusilet, 45 se zborovite na Vozvi{eniot
Allah :
" I nie na Musa mu dadovme kniga ... "
A vo sure El-Meide,46 i sure El-Hadid,27
Vozvi{eniot Allah zboruva za Isa a.s.: " I nie mu
dadovme Inxil ..."
Vo sure Merjem, 30 isto taka za Isa a.s.: " Toj mi
dade kniga i verovesnik me stori ..."
A vo sure El-Bekare 136 i sure Ali Imran, 84 se
Allahovite x.{. zborovi: " ... i (veruvame) vo ona {to
mu e dadeno na Musa i Isa ... " (t.e. knigata Tevrat i
Inxil).
Zna~i, ovie istoriski knigi i poslanija na Stariot i
Noviot zavet, poznati kako Sveto Pismo ne se Tevrat i
Inxil koi se spomnuvaat vo ~esniot Kuran i ne treba da
se smetaat za vistinski i boènstveni.
Procenkata na site knigi na dvata zaveta e sledna:
sekoe predanie vo niv, koe se slaga so ~esniot Kuran,
za nas e prifatlivo i veruvame vo toa, a sekoe predanie
koe se kosi ili go osporuva ~esniot Kuran, za nas e
neprifatlivo i vo osnova go otfrlame. A ona predanie za
koe ~esniot Kuran ni{to ne kaùva i ne go potvrduva no
ne go ni osporuva, i nie isto taka mol~ime, i ne go
potvrduvame a nitu pak go osporuvame.
Vozvi{eniot Allah vo sure El-Meide 48 veli: " A
tebe
ti objavuvame Kniga, sama vistina, da gi potvrdi
knigite pred toa objaveni i nad niv da demne."
Kuranot e ~uvar na predhodnite knigi i toj , kon
niv e iskren. Ja obelodenuva i poddrùva vistinata vo
niv, a lagata ja iznesuva na videlina i ja otfrla.
Islamskite Prou~uva~i {to se sprotivstavile na
Tevratot i Inxilot iznesuvajki gi na videlina site lagi i
iskrivuvawa vo niv, nemale namera so toa da se
sprotivstavat na onoj Tevrat i Inxil {to gi objavil Allah x.
{. na Musa i Isa a.s.
Nivnata namera bila da se sprotivstavat na ovie
istoriski i ìvotopisni knigi, {to vo ovie nekolku stoletija
se sobrani vo dva Zaveta, a potoa proglaseni kako
"objaveni" i so nadahnenie napi{ani knigi.
Toa se onie knigi za koi Allah x.{. veli: "A te{ko
na tie {to so svoi race pi{uvaat Kniga, a potoa
velat: "Eve, ova e od Allah" - za da izvle~at
nezna~itelna korist za toa. I te{ko nim za ona {to
nivnite race pi{uvaat, i te{ko i te{ko nim, {to na
toj na~in zarabotuvaat!" (El-Bekare,79).
Site sledbenici na Islamot se slagaat deka
vistinskiot Tevrat i Inxil, objaveni od Allah x.{. na Musa i
Isa a.s. ne se onie {to se nasloveni kako Star i Nov
zavet, bidejki pod toa ime ne se objaveni vo ~esniot
Kuran, zatoa {to dene{niot Tevrat ima tri, a Inxilot
~etiri razli~ni verzii, a vozvi{eniot Allah objavil samo
eden Tevrat na Musa a.s. i samo eden Inxil na Isa a.s..
Onoj koj gi poreknuva Tevratot i Inxilot spomenati
vo ~esniot Kuran e nevernik i otpadnik od Islamot.
A onoj koj gi poreknuva la`nite prikazni, predanija
i podmetnuvawa, na Allah i na Negovite ~esni
verovesnici, {to se nao|aat vo Sariot i Nov zavet
(Svetoto Pismo) ne e nevernik i ne ispa|a od ramkite na
Islamot.
Naprotiv, da gi anulira i obelodeni iskrivuvawata i
lagite {to se nao|aat vo niv, dol`nost e na sekoj islamski
prou~uva~, za da se razlikuva Boènstvenoto, od onoa
{to na Negovata Vozvi{enost ne mu prilega, i ja so~uva
~estta na Allahovite verovesnici od kallewe.
Ovie tri me|usebni razli~ni verzii na Tevratot se
prepolni so me|usebni protivre~nosti i isklu~uvawa. Vo
niv e me|u drugo, navedena i prikaznata za smrtta na
Musa a.s. i negoviot pogreb vo zejmata Moap, po {to so
sigurnost doznavame deka toa ne e vistinskiot, od
Allah x.{. objaven Tevrat na Musa a.s.
êtirite dene{ni evangelija se isto taka prepolni
so
protivre~nosti i isklu~uvawa. Vo niv se spomnati
kaùvawata za raspnuvaweto na Isa a.s (po nivno
tvrdewe) , pa opi{an e denot koga umrel, pa koga bil
pogreban, od {to izvlekuvame jasen zaklu~ok deka
vsu{nost taa kniga ne e vistinskiot Inxil {to e objaven
na Isa a.s.
Treto Poglavje:
Dokazi deka ovaa Biblija e prepolna so
protivre~nosti, gre{ki i iskrivuvawa.
Prv del:
Obelodenuvawe na nekoi protivre~nosti.
1.Nesoglasuvawe vo imiwata i brojot na
sinovite na Venjamin:
Vo prvata kniga na Letopisi (7: 6) stoi:
"Venjaminovi sinovi:Vela, Veher i Edijail, trojca."
Vo prvata kniga Letopisi (8: 1-2) :
"Na Venjamin mu se rodi prvenecot Vela, vtoriot
Asvil, tretiot Ara, (2) ~etvrtiot Noe i petiot Rafa."
Vo knigata Bitie (46: 21):
"Venjaminovi sinovi:Vela, Veher, Asvil,
Gira,Naaman, Ihij, Ros, Mupim, Upim i Ared."
Spored prviot tekst Venjamin imal samo tri sina, a
spored vtoriot pet sina.Taka ovie dva teksta se
isklu~uvaat eden so drug. Se razminale vo imiwata i
brojot. A se slagaat samo vo imeto Vela. Dodeka
sprema tretiot tekst toj ima deset sina. Zna~i, tretiot se
razminuva vo odnos na prvite dva teksta vo brojot i
imiwata, a se slaga samo vo dve imiwa, a site tri teksta
se slagaat samo vo imeto Vela.
Prvite dva teksta se od istata Kniga i prestavuvaat
protivre~nost vo zborovite na eden ist avtor, a toa e
Ezra. Potoa imame protivre~nost i me|usebno
isklu~uvawe pome|u ona {to go napi{al Ezra vo prvata
kniga Letopisi i ona {to e napi{ano vo knigata Bitie.
Hristijanskite prou~uva~i vo ovie protivre~nosti se
zapletkale i kone~no bile prinudeni da ja priznaat
gre{kata i da mu ja pripi{at na Ezra.Tie rekle:
"Blagoslovnite listovi od koi Ezra zemal podatoci ne bile
kompletni pa zatoa ne pravel razlika pome|u sinovite i
vnucite."
2.Kontraverznosti vo brojot na izraelskite i
judejskite borci:
Vo vtorata kniga Samoil (24 : 9) stoi:
"Joav mu go dade na carot popisot na narodot:
Izraelcite bea osum stotini iljadi borci ve{ti so me~, a
Judejcite pet stotini iljadi lu|e."
Vo prvata kniga Letopisi (21 : 5) :

"Joav mu go dade na Davida spisokot na
prebroeniot narod; a ima{e vo celiot Izrael edinaest pati
po sto iljadi koi mavtaa so me~, a vo Juda ~etiri stotini
i sedeumdeset iljadi maì koi mavtaa so me~."
Spored prviot tekst brojot na vojnicite vo Izrael
iznesuva: (800.000) , a vo Judea (500.000) a spored
vtoriot tekst nivniot broj vo Izrael iznesuva: (1.100.000)
a vo Judea (470.000).
Pome|u dvata navedeni teksta postoi ogromna
razlika vo nabrojuvaweto na borcite. Razlikata vo brojot
na izraelskite borci e (300.000), a razlikata vo brojot na
Judejskite borci dostignuva (30.000). Adam Klark1 vo
svojot komentar priznal deka e mnogu te{ko da se
odredi, koj od ovie dva teksta e ispraven, bidej}i vo
istoriskite knigi imalo mnogu koregirawe. Da se vloì
trud vo toa e bezvredno, pa podobro e da se priznae
iskrivuvaweto bidejki ova e fakt koj nemoè da se
ospori, a nitu prenesitelite ne bile nadahnati.
3.Protivre~nost vo vestta na Gad Eraj :
Vo vtorata kniga na Samoil (24: 13) :
"Taka Gad dojde kaj Davida i mu go soop{ti
ova:"Saka{
li da dojdat tri gladni godini vo tvojata zemja, ili da
bega{ tri meseci pred svoite neprijateli koi }e te gonat"
Vo prva kniga Letopisi (21:11-12) :
"(11) Otkako dojde kaj Davida, Gad mu
re~e:,,Gospod veli vaka:"Izberi si za sebe (12) ili glad
za tri godini ili ti da bega{ tri meseci pred neprijatelite, i
da te stiga me~ot na tvoite neprijateli..."".
Pome|u dvata teksta postoi razlika vo dolìnata na
gladuvaweto. Vo prviot tekst e sedum godini, a vo
vtoriot e
tri godini. Nivnite komentatori priznale deka vo prviot
tekst e gre{ka. Adam Klark veli: " Navistina tekstot na
prvata kniga Letopisi e bez somnevawe vo pravo bidejki
toj se sovpa|a so gr~kiot primerok."
4.Nesoglasuvawe okulu starosta na carot

Ohozij (Juda) za vreme na negovoto zacaruvawe :
Vo vtorata kniga Carevi (8: 26) :
"Na Ohozij mu bea dvaeset i dve godini koga se
zacari,
a caruva{e edna godina vo Erusalim ".
Vo vtorata kniga Letopisi (22: 2) :
1
) Adam Klark: (1675-1729) ,eden od naj istaknatite angliski filozo-
fi,golem protestantski komentator,u~enik i prijatel na Isak Wuton.
Vo 1851-va god. vo London e izdaden negoviot komentar za Stariot
i Nov zavet.
"Mu bea ~etirieset i dve godini koga se zacari.
Caruva{e edna godina vo Erusalim ".
I taka eden tekst se sprotivstavuva na drug.
Razlikata e duri dvaeset godini. Vtoriot tekst e bez
somnevawe pogre{en, bidejki spored ona {to stoi vo
vtorata kniga Letopisi (21:20 i 22:1-2) negoviot tatko
umrel na ~etirieset godini, a Ohozij go nasledil
vedna{ po negovata smrt. Pa taka, ako vtoriot tekst e
to~en, toga{ Ohozij bi trebalo da bide postar od
tatkomu dve godini {to e navistina nevozmo`no.
Deka ovde pi{uva~ot pogre{il toa go potvrduvaat
Adam Klark, Horn, Henri i Skot vo svoite komentari.
5.Nesoglasuvawe okulu starosta na carot
Joahin za vreme na negovoto zacaruvawe.
Vo vtorata kniga Carevi (24:8-9) :
"(8) Na Joahin mu bea osumnaeset godini koga se
zacari, i caruva{e tri godini vo Erusalim...(9) Toj
prave{e {to e
zlo pred Gospodovite o~i...".
"Na Joahina mu bea osum godini koga se zacari, a
caruva{e tri meseci i deset dena vo Erusalim; prave{e
{to e zlo pred Gospodovite o~i ".
I pome|u ovie dva teksta ima razlika od deset
godini. Komentatorite objasnile deka e gre{ka, po
verodostojno vo vtoriot tekst, bidejki dolìnata na
negovoto vladeewe e samo tri meseci, a potoa e
odvededen kako zarobenik vo Vavilon i tamu ostanal
zaedno so svoite èni. Sprotivno e na obi~ajot da
nekoja osoba na osum godini ima soprugi i sprotivno e
na zakonot da se re~e za nekogo kako {to e ova
detence: "...prave{e {to e zlo pred Gospodovite o~i ''.
Pa poradi toa prou~uva~ot Adam Klark veli: " Ovoj del
na ova poslanie e iskriveno".
6.Nesoglasuvawe vo brojot na ubienite so
eden udar , od eden od Davud (Davidovite)
heroi:
Vo vtorata kniga Samoil (23: 8) :
"...toj zamavna so svoeto kopje protiv osum
stotini i gi pogubi odedna{".
Vo prvata kniga Letopisi (11: 11) :
"...toj zamavna so svoeto kopje na trista i gi
pogubi odedna{".
Razlikata vo nabroenite vo dvata teksta iznesuva
500 ubieni. Adam Klark i dr.Kenisot velat: "Vo ovoj
pasus postojat tri golemi gre{ki".
7.Nesoglasuvawe vo brojot na pticite i
ìvotnite koi se zemeni vo brodot na Nuh (Noe)
a.s.:
Vo knigata bitie(6:19-20) :
"(19) A od se {to e ìvo - od site su{testva -
vovedi vo brodot po dve od sekoe, za da preìveat so
tebe, i neka bidat ma{ko i ènsko. (20) Od pticite
spored nivnite vidovi, od ìvotnite spored nivnite vidovi,
i od site vidovi {to polzat po~vata spored nivnite
vidovi; po dve od site neka vlezat kaj tebe, za da
preìveat".
Vo istata kniga(7: 8-9) :
"(8) Od ~istite ìvotni i od ìvotnite {to ne bea
~isti , od pticite, od se {to lazi po zemjata ,(9 )vlegoa
po dve - ma{ko i ènsko - vo brodot, so Noe, kako {to
Bog
mu zapoveda na Noe".
Vo istata kniga (7: 2-3) :
"(2) Zemi so sebe od site ~isti ìvotni po sedum
dvojki; ma{koto i negovata ènka. (3) Isto taka od
nebesnite ptici po sedum dvojki- ma{koto i ènkata - za
da im se zapazi semeto na zemjata".
Ova se tri teksta od edna ista kniga (Bitie). Od
prvite dva teksta moème da razbereme deka
Vozvi{eniot Allah mu naredil na Nuh (Noe) a.s. da
natovari vo brodot od site ìvotni, ptici i insekti po dve,
ma{ko i ènsko, i se podrazbira Noe toa i go storil.
A od tretiot tekst doznavame deka Vozvi{eniot
Allah mu naredil na Nuh a.s. da zeme po sedum dvojki
od ~istite ìvotni i ~istite ptici, a {to se odnesuva na
ìvotnite koi bile ne~isti da zeme samo po dve, ma{ko i
ènsko.
Vo prviot i vtoriot tekst ne se spomnuva brojot
sedum, tuku samo zborot (po dve), dodeka pak vo
tretiot tekst zborot "dvojki" e rezerviran samo za ~istite
ìvotni i ~istite ptici {to mu protivre~i na vtoriot, a so
prviot voop{to ne se sovpa|a i predstavuva golema
razlika.
8.Nesoglasuvawe vo brojot na Davud (David)
- ovite a.s. zarobenici:
Vo vtorata kniga Samoil (8:4) :
"David zarobi od nego iljada i sedum stotini
kowanici dvaeset iljadi pe{aci; ...".
" David zarobi od nego iljada bojni koli, sedum
iljadi
kowanici i dvaeset iljadi pe{aci; ...".
Dvata teksta se razminale vo (1.000) bojni koli i
(5.300)
kowanici koi gi ima pove}e vo vtoriot tekst.
9.Nesoglasuvawe vo brojot na Aramejcite
{to gi ubil Davud (David) a.s.
Vo vtorata kniga Samoil (10:18) :
"... i David im istepa sedum stotini kowi na bojnite
koli i ~etirieset iljadi pe{aci; ...".
" No Aramejcite po~naa da begaat pred Izraelcite,
i David im istepa sedum iljadi kowi na bojnite kolesnici
i ~etirieset iljadi pe{aci;...".
I taka vo vtoriot tekst se najdoa (6.300) kowi na
bojnite koli pove}e otkolku {to ima vo prviot tekst.
10 . Nesoglasuvawe vo brojot na kowite na
Sulejman (Solomon) a.s.:
Vo prvata kniga Carevi (10: 26) :
" ... ima{e iljada i ~etiri stotini bojni koli i
dvanaeset iljadi kowi...".
"Solomon ima{e ~etiri iljadi kowski jasli i bojni
koli, i dvanaeset iljadi kowanici,...".
Razlikata pome|u ovie dva teksta e sledna:
Vo prviot tekst Solomon imal (1.400) bojni koli a
vo vtoriot imal (4.000 ). Vtoriot tekst sodrì (2.600)
bojni koli pove}e i mu protivre~i na prvot tekst.
Komentatorot Adam Klark rekol: "Najdobro e da go
priznaeme iskrivuvaweto na brojot".
11.Nesoglasuvawe vo potekloto na Isa (Isus)
a.s.:
Lozata na Isus vo Evangelieto spored Matej (1:1-
17) i Evangelieto spored Luka (3:23-38). Onoj {to }e
napravi sporedba na ovie dve lozi }e najde {est golemi
proivre~ja:
a - vo Evangelieto spored Matej (1: 16) , se veli
deka negoviot tatko bil Josif sinot na Jakov, dodeka vo
Evangelieto spored Luka (3: 23), se veli deka toa bil
Josif sin na Ilija.
b - vo Evangelieto spored Matej (1: 16), se veli
deka Isa
(Isus) a.s. vodi poteklo od Sulejman (Solomon) a.s. sin
na Davud (David) a.s., dodeka vo Evangelieto spored
Luka (3: 31) deka toj vodi poteklo od Natan sin na
Davud a.s..
v - od Evangelieto spored Matej (1: 6-11)
doznavame deka
site predci na Isa (Isus) a.s. od Davud (David) a.s. pa se
do preselbata vo Vavilon bile poznati carevi, a pak od
Evangelieto spored Luka (3: 27-31) doznavame deka tie
ne bile nitu carevi a nitu pak poznati, so isklu~ok na
David i negoviot sin Natan.
g - spored Evangelieto na Matej (1: 12) na Jehonija
mu se rodi sin Salatiel, a spored Evangelieto na Luka (3:
27) na Nirij mu se rodi sin Salatiel.
d- spored Evangelieto na Matej (1: 13) na
Zorovavela mu
se rodi Avijud, a spored Evangelieto na Luka (3:27) mu
se rodi Risa. A ~udno e i toa {to vo prvata kniga
Letopisi (3: 19), gi nema imiwata Avijud i Risa.
| - od Evangelieto spored Matej (1: 6-17) se
doznava deka vo lozata pome|u Davud i Isa a.s. postojat
26 generacii, a od evangelieto spored Luka (3:23-31)
deka vo taa ista loza, pome|u niv, postojat 43 generacii.
Starite hristijanski istraùva~i i prou~uva~i u{te
vo tretiot vek vo novata era, koga ovie dve Evangelija
stanale poznati, ednostavno ostanale nemo}i pred ovie
protivre~nosti i ne moèle da gi izbri{at. Se nadevale
deka ovie protivre~nosti }e is~eznat sami so tekot na
vremeto, no za àl nivnata nade` propadnala.
Ovie protivre~nosti vo lozite se prisutni duri
denes, pa na dene{nite prou~uva~i im predstavuva
kamen za sopnuvawe.
12.Razlika vo brojot na onie koi Isus (Isaa
a.s.) gi izle~il:
Vo evangelieto spored Matej (20: 29-34)
navedena e prikaznata za dvajcata slepci. Eve samo
nekolku ise~oci od niv:
"(29) A koga izleguvaa od Erihon, golemo
mnoèstvo trgna po Nego. (30) I ete, dvajca slepi,
sedejki pokraj patot,... (34) I Isus im se smili i im gi
dopre o~ite; i vedna{ progledaa i trgnaa po Nego."
Vo evangelieto spored Matej (8: 28-34) navedena
e prikaznata za dvajca opsednati. Eve gi samo prvite
re~enici:
" (28) I koga dojde na drugata strana, vo
Gadarinskata zemja, go sretnaa dvajca opsednati od
demoni,koi izlegoa od grobovite, mnogu svirepi, taka
{to nikoj ne moè{e da pomine po onoj pat".
Vo ovie dva teksta tie se slepi i opsednati lu|
e.Prvata prikazna e navedena i vo Evangelieto spored
Marko (10:46-52) , no ovdeka od nea doznavame deka
pokraj patot sedel samo eden slepec koj se vikal
Vartimej. Vtorata pak prikazna e navedena vo
Evangelieto spored Marko (5:1-20), kako i vo
Evangelieto spored Luka (8:26-39), i vo nea e naveden
istiot slu~aj so toa {to od poslednite dve se gleda deka
na patot go pre~ekal samo eden opsednat.
13. Protivre~nost okulu stapot, {to Isus go
spomnal vo porakata do dvanaestte negovi
apostoli:
Vo Evangelieto spored Matej (10: 9-10) se veli:
"(9) Ne nabavuvajte ni zlato, ni srebro, nitu bakar
vo va{ite pojasi; (10) nitu torba za pat, ni dve obleki, ni
obuvki, ni stap,...".
Istata misla e navedena i vo Evangelieto spored
Luka (9:3):
"I im re~e:,, Ne zemajte ni{to za pat: ni stap, ni
torba, ni leb,ni srebrenici! Nitu da imate po dve obleki"
Vo evangelieto spored Marko (6:8-9) :
"(8) i im zapoveda da ne nosat ni{to za na pat
osven eden stap: ni leb, ni torba, ni pari vo pojasot, (9)
tuku da se obueni vo sandali i da ne oblekuvaat po dve
obleki".
Ovde imame tri teksta. Vo prviot i vtoriot tekst
Isus im zapoveda na negovite dvanaeset u~enici da ne
ponesat nitu stap, dodeka vo tretiot tekst veli "osven
eden stap".
14 .Protivre~nost vo svedo~eweto na (Isus)
Isa a.s.
za samiot sebesi :
Vo Evangelieto spored Jovan (5 :31) stojat ovie
zborovi na Isus :
"Ako Jas svedo~am Sam za Sebe, Moeto
svedov{tvo nema da bide vistinsko".
Vo istoto Evangelie (8:14) Isus veli :
"Isus vo odgovor im re~e : "Iako svedo~am Sam
za Sebe,
Moeto svedo{tvo e vistinsko... ".
Od prviot tekst doznavame deka svedo{tvoto na
Isus za sam sebe nema da bide vistinsko, dodeka vo
vtoriot tekst doznavame deka negovoto svedo{tvo e
vistinsko.
Sprotivnosta me|u dvata teksta e pove}e od
o~igledna.
15. Nesoglasuvawe okolu toa koj go nosel
krstot do mestoto na raspnuvawe:
Vo Evangelieto spored Matej (27:32) :
"A na izleguvawe sretnaa ~ovek Kirineec po ime
Simon, i go prinudia da mu go nosi krstot".
Vo Evangelieto spored Luka (23:26) :
"I koga Go povedoa, go fatija nekojsi Simon
Kirineec, koj se vra}a{e od pole, pa vrz nego go stavija
krstot, za da go nosi po Isusa".
Vo Evangelieto spored Jovan (19:17) :
"...A Toj, nosej}i go svojot krst, izleze na mestoto
nare~eno Lobno, a na evrejski Golgota"
Tri teksta za istiot nastan.Prviot i vtoriot (na Matej
i Luka) tvrdat deka krstot go nosel nekoj Simon
Kirineec, a tretiot (na Jovan) deka go nosel samiot Isus
(Isa a.s.).
16. Dali Isus gradel mir ili go ru{el?
Vo Evangelieto spored Matej (5 : 9) :
"Blaèni se mirotvorcite, zo{to tie }e bidat
nare~eni sinovi bo`ji"!
Vo Evangelieto spored Luka (9 : 56) :
"...za{to ôve~kiot Sin ne dojde da pogubuva
~ove~ki du{i, no da gi spasi".
Vo evangelieto spored Matej (10:34) :
"Ne mislete deka dojdov da donesam mir na
zemjata. Ne dojdov da donesam mir, no me~".
Vo Evangelieto spored Luka (12 : 49 i 51) :
"(49)Dojdov da frlam ogan na zemjata, i kolku bi
sakal ve}e da e zapalen ! (51) Mislite li deka dojdov da i
donesam mir na zemjata? Ne, vi velam, tuku razdor".
Protivre~jeto ovdeka e o~igledno. Vo prvite dva
teksta imame pofalba za mirotvorcite "Blaèni se
mirotvorcite", potoa tvrdeweto deka "ôve~kiot Sin ne
dojde da pogubuva ~ove~ki du{i, no da gi spasi", za da
na samiot sebesi, vo tretiot i ~etvrtiot tekst, ja ospori
miroqubivosta i objasnil deka do{ol so me~ da frli ogin i
razdor na Zemjata.
I taka, direktno, se nametnuva mislewe deka Isus
ne do{ol da spasuva, tuku da uni{tuva i deka ne e od
onie za koi se veli: "Blaèni se mirotvorcite".
Vtor del :
Pojasnuvawe na nekoi gre{ki.
Protivre~nostite {to dosega se spomnati, se
otkrivaat so sporeduvawe na razli~ni knigi, nivni
prevodi i poglavja. Me|utoa, gre{kite {to sega }e gi
opi{eme se vidni toga{ koga nema da se soglasat so
realnosta, razumot, obi~aite, istorijata, matematikata ili
so bilo koja druga nauka, celishodno i so izjavite na
istraùva~ite, kako {to }e se vidi toa od slednoto.
1.Gre{ka vo dolìnata na prestojot na
Izraelcite vo
Egipet:
Vo poslanieto Izlez (12: 40-41) se veli :
"(40) Vremeto {to Izraelcite go pominaa vo Egipet
be{e ~etiri stotini i trieset godini. (41) I koga se
napolnija ~etiri stotini i triest godini - to~no vo toj den -
site Gospodovi ~eti izlegoa od Egipetskata zemja".
Ova e gre{ka, bidejki dolìnata na prestojot na
Izraelcite vo Egipet e samo dvestotini i petnaeset
godini, a periodot od (430.g.) e vsu{nost dolìnata na
obette nivni prestojuvawa vo Hanaan (Palestina) i
Egipet (t.e. prestojot
na Izraelcite i nivnite dedovci pred niv). Bidejki vremeto
od vleguvaweto na Ibrahim a.s. vo Hanaan pa do ra|
aweto na negoviot sin Ishak a.s. iznesuva (25) godini, a
od ra|aweto na Ishak pa do ra|aweto na Jakub a.s.
iznesuva (60) godini, a Jakov imal (130) godini koga
vlegol vo Egipet. Pa taka zbirot na godinite od
vleguvaweto na Ibrahim a.s. vo Hanaan pa do
vleguvaweto na negoviot vnuk Ja'kub vo Egipet
iznesuva dvestotini i petnaeset godini (215), t.e. (25 +
60 + 130 = 215 god.). A dolìnata na prestojot na
sinovite izraelevi vo Egipet, otkako Ja'kub a.s. vlegol,
pa do nivnoto izleguvawe so Musa a.s. , iznesuva isto
taka (215) godini. Pa taka dvata prestoja (na sinovite i
predcite) vo Hanaan i Egipet iznesuva (430) god., a ne
samo na edniot prestoj od niv.
Istraùva~ite, istori~arite i komentatorite na
Biblijata ja priznavaat ovaa gre{ka so slednoto
obrazloènie:"Navistina e to~na verzijata na Samiriskiot
primerok na Stariot zavet koj gi splotuva dvata prestoja
i taa verzija gi isklu~uva ostanatite".
Eva go tekstot na samiriskiot primerok na
Tevratot, knigata Izlez (12 : 40):
"Pretstojot na sinovite Izraelevi i nivnite dedovci
vo Hanaan i Egipet trael ~etiri stotini i trieset godini".
A eve go i tekstot na gr~kata verzija na Tevratot:
"Izraelcite i nivnite dedovci vo Hanaan i Egipet
pretstojuvale ~etiri stotini i trieset godini".
Do istiot zaklu~ok dojde i avtorot na knigata "
Vodi~ niz bogatstvoto na Svetiot Psalm ", koja kniga
hristijanskite istraùva~i mnogu ja cenat. Toj navel
deka od Jakubo- viot prestoj vo Egipet pa do ra|aweto
na Isa a.s. izminale (1.706) godini, a od vremeto koga
izraelcite go preminale moreto i koga e potopen
faraonot, pa se do ra|aweto na Isa a.s. izminale (1.491)
godini.
I ako presmetame (1706 - 1491 = 215) godini, a
toa e dolìnata na pretstojot na izraelcite vo Egipet od
Jakovovoto doa|awe vo nego pa se do izleguvaweto na
Mojsej od Egipet, t.e. potopuvaweto na faraonot.
I koga znaeme deka Ja'kub e ~etvrtiot dedo na
Musa (bidejki Musa e sin na Imran, sin na Kahat, sin na
Levij, sin na Ja'kub), doa|ame do ~etvrto uveruvawe
deka ne e vozmo`no izraelcite da pretstojuvale vo
Egipet pove}e od (215) godini. A so ova se slagaat i site
evrejski i hristijanski prou~uva~i, istraùva~i i
istori~ari, dodeka tvrdewata na hebrejskiot Tevrat za
pretstojot na izraelcite (samo) vo Egipet vo vremenski
period od (430) godini go proglasile neto~en.
Zatoa Adam Klark vo negoviot komentar veli:
"Navistina site se slagaat deka sodrìnata na
hebrejskiot Tevrat e mnogu somnitelna, deka
Mojsievoto petokniìe od Samirijskiot Tevrat e mnogu
po to~en i po ispraven od ostanatite i deka istorijata go
pokaà toa {to e navedeno vo Samirijskata Tora".
Sobira~ite na komentarite na Henri i Skot rekle:
"Navistina Samirijskata verzija e to~na i gi isklu~uva
site somnevawa vo tekstot".
Ve}e stana jasno deka sledbenicite na Knigi, za
citatite vo knigata Izlez (12 : 40) namaat objasnuvawe
sem priznanieto deka se pogre{ni.
2.Gre{ki vo zbirot na izraelcite koi zaedno so
Mojsej
(Musa a.s.) go napu{tile Egipet:
Vo knigata Broevi (1: 44-47):
"(44) Toa se onie koi gi izbrojaa Mojsej i Aron ...
(45)Bea
izbrojani site Izraelci, po tatkovskite domovi, od dvaeset
godini i pove}e, site sposobni za vojna vo izrael. I taka,
site izbrojani bea {est stotini i tri iljadi pet stotini i
pedeset. (47) Me|u niv ne bea vbroeni levitite po
pokolenijata na nivnite tatkovci".
Od tekstot razbirame deka brojot na onie koi so
Musa i Harun izlegle od Egipet, postari od dvaeset
godini i sposobni za vojna, bil (603.550). Vo toj broj ne
vlegle Levitite (nitu nivnite èni nitu lu|e), potoa site
èni Izraelki i site ma{ki pod dvaeset godini.
Ako na ovoj broj mu se dodadat i site onie {to ne
bile popi{ani nivniot broj nema da iznesuva pomalku od
dva i pol milioni, ovoj broj ne e to~en poradi nekolku
fakti:
a - Bidejki vo knigata Bitie (46 : 27) , vo knigata
Izlez (1 : 5) i vo knigata Vtorozakonie (10 : 22) se
spomnuva deka vkupniot broj na ~lenovite na
semejstvoto na Ja'kub {to prisignale vo Egipet iznesuval
(70).
b - Bidejki prestojot na Izraelcite vo Egipet trael
samo (215) godini.
v - Bidejki vo poslanieto Izlez (1: 15 -22) e
navedeno deka (80) godini pred izlezot na Izraelcite od
Egipet, nivnite ma{ki deca gi ubivale a ènskite gi
ostavale vo ìvot.
I koga }e se zemat vo predvid ovie fakti, razumot
zaklu~uva deka spomnatiot broj (603.550) e pogre{en.
Pa ako go isklu~ime i ubivaweto na nivnite
novoroden~iwa, pa da predpostavime deka nivniot broj
sekoi dvaeset i pet godini se dupliral, }e voo~ime deka
brojot (70) vo (215) god. se namnoìl za devet pati i
deka toj ne e pove}e od (36.000).
Pa kako e mo`no toga{ nivniot broj na voini da
bide (603.550) ?!
A ako nivniot broj na voini iznesuval pove}e od
polovina milion, toga{ brojot na vkupnoto naselenie ne
moèl da bide pomalku od dva i pol milioni, a toa e
apsurd {to zdraviot razum ne moè da go prifati.
A ako na toa go pridodademe i ubivaweto na
novorodenite deca, apsurdot stanuva u{te pogolem i
povpe~atliv.
Kon osporuvaweto na ovoj broj (603.550) se priklonil i

golemiot istaùva~ Ibni Haldun1 vo vovedot na svojata
storija, bidejki pome|u Ja'kub i Musa a.s. se samo trojca
tatkovci t.e. ~etiri generacii i toj e spored poslanieto
Izlez (6:16-20) i poslanieto Broevi (3:17-19) : (Mojsie sin
na Avraam sin na Kaat sin na Levin sin na Jakov) i
1
) Ibn Haldun, Velijjud-din Ebu Zejd: Abdurahman ibn Muhammed
ibn Muhammed ibn El Husejn ibn Xabir ibn Haldun El-Hadramavi El-
I{bilijj ; (1332-1406), roden e vo Tunis, studiral lingvistika,
literatura,veronauka i filozofija.Gi sakal ministerskite pozicii.
U~estvuval vo borbite protiv Timurlencite.êsto patuval.Negovo
najpoznato delo e "Mukaddima".Se vbrojuva vo osnova~ite na
filozofijata,istorijata i socijologijata.
nevozmo`no e da sedumdeset osobi imaat, samo vo
~etiri generacii, tolkav prirast.
Postojat u{te dve raboti {to gi potvrduvaat
gre{kite na ovoj broj :
a - vo poslanieto Izlez (12 : 38 - 42) se spomnuva:
- deka so sebe imale mnogu stada ovci i goveda,
- deka moreto go preminale vo edna no},
- deka se iseluvale sekoj den,
- i deka direktnite zborovi na Musa a.s. im bile
dovolni kako naredba da se iselat.
Po preminot niz moreto Izraelcite se smestile kaj
dvanaestte izvori blizu dolinata Sinaj. I ako izraelcite
bile vo brojnost, predhodno spomnata, bi bilo
nevozmo`no so mno`tvo niven dobitok da go preminat
moreto za samo edna no}, potoa otselat sekoj den i site
da gi slu{nat zborovite na Mojsej a.s. koi bile dovolni za
naredba da se iselat, kako {to i mestoto okulu dolinata
Sinaj ne bi bil dovolno prostran da gi sobere vo tolkav
broj site niv i nivniot dobitok.
b - Vo poslanieto Izlez (1:15 - 22) se veli deka
Izraelcite za nivnite èni imale samo dve babici i deka
faraonot im naredil da go ubijat sekoe nivno ma{ko
bebe. Ako nivnata brojnost bila vo tolkav golem razmer,
toga{ e apsurdno, site nivni èni da gi porodat samo
dve babici.
Naprotiv, bi bile potrebni stotici babici pa i
pove}e. Vistina e deka brojot na Izraelcite bil onolku
kolku {to moèlo da proizleze so prirast na (70) osobi
vo vremenski peroid od (215) godini. Nim, navistina im
bile dovolni samo dve babici za poroduvawe, im bila
dovolna samo edna no} da go preminat moreto so siot
dobitok, na toj broj , mu bile dovolni zborovite na Mojsej
, da se iselat sekoj den i dovolno prostor okulu dolinata
Sinaj da se naselat site so svojot dobitok. Zatoa bez
somnevawe tvrdime deka brojot (603.550) izraelci
sposobni za vojna, spomnat vo knigata Broevi (1:44-47)
e pogre{en.
3.Gre{ki, od koi proizleguva osporuvawe na
misijata na David a.s. kako verovesnik:
Vo knigata Vtorozakonie (23 : 2) pi{uva:
" Ni vonbra~no rodeniot neka ne bide primen vo
Gospodovoto sobranie; neka ne bidat primani ni
negovite
vo Gospodovoto sobranie ni do desettoto koleno".
Ovoj voved e neto~en, bidejki od nego
proizleguva deka David a.s. ne smeel da vleze vo
Gospodovoto sobranie, i deka toj ne e verovesnik,
bidejki Fares e vonbra~no dete. Spored ona {to se
naveduva vo knigata Bitie (38 :12-30) negoviot tatko
Juda napravil blud so negovata snaa Tamara koja od toj
~in go rodila Fares, a David a.s. vo taa loza e devetto
koleno po Fares, a ako go vbroime i samiot Fares
toga{ toj e desetto koleno,bidejki lozata na David
spored ona {to se naveduva vo Evangelieto spored
Matej (1:1-6), i Evangelieto spored Luka (3:31-33 )
izgleda vaka:
" David,sin na Jesej ,sin na Ovid, sin na Vooz ,sin
na Salmon ,sin na Nason, sin na Aminadav, sin na
Aram, sin na Esrom, sin na Fares, sin na Juda, sin na
Jakov, sin na Isak, sin na Avraam".
A spored ona {to se naveduva vo poetskata kniga
Psalmi (89:26-27), David a.s. e pretsedatel na
Gospodovoto sobranie i toj e nad site carevi na
zemjata, i ovoj fakt potvrduva deka tekstot vo knigata
Vtorozakonie (23:2) e pogre{en. Vo evangelieto spored
Luka izdadeno od Ri~ard Vats 1825 g. vo London i
Kilket vo 1826 g., vo Davidovata loza pome|u Aram i
Esrom e vmetnato imeto Evrem ( t.e. Aram sin na
Evrem,sin na Esrom , sin na Fares) pa taka pored toa
David izleguva kako (11) koleno.
Me|utoa lu|eto {to ja iskrivile Svetata kniga
dodavajki go ova ime, zaboravile da go dopi{at vo
istoto izdanie, i istata loza, koja e navedena vo
Evangelieto spored Matej. Visinata za ova izleze na
videlina, a protivre~nosta pome|u ovie dve Evangelija
okulu lozata na David a.s. ostanala prisutna i vo
dene{nite izdanija.
Imeto Evrem, isto taka, ne e navedeno vo izdanieto od
1844 i 1865 g. pa nitu podocna vo Evangelijata spored
Matej i Luka. Vo site niv ostanalo imeto Aram sin na
Esrom.
Vistina e deka toa, {to e navedeno vo knigata
Vtorozakonie (23:2) vo osnova e gre{ka, kako i
kaùvaweto za bludot na Juda so negovata snaa
Tamara, prestavuva izmislena kleveta, bidejki e
apsurdno da se izre~e vakov sud od strana na
vozvi{eniot Gospod x.{. (Allah) ili Mojsej.
Komentatorot Horsli za zborovote " neka nebidat
primani ni nego - vite vo Gospodovoto sobranie ni do
desettoto koleno" rekol deka se vmetnati i deka so niv e
promenet tekstot.
4.Gre{ka vo brojot na nastradanite ìteli vo

Vest
Semes:
Dovolno e da se spomenat ovie dve misli od

prikaznata
za kov~egot naveden vo Prva kniga Samoil (6 : 13 i
19) :
" (13) @itelite na Vet Semes tokmu bea zafateni
so ètvata na p~enicata vo dolinata. (19) I toj gi udri
ìtelite na Vest Semes bidejki poglednaa vo
Gospodoviot Kov~eg. Zatoa gospod porazil pedeset
iljadi i sedumdeset lu|e me|u niv. Narodot taguva{e
poradi toa {to Gospod gi porazi so golemo
istrebuvawe."1
I ovaa vest, vo toa, e sosema neto~na. Adam
Klark po anuliraweto na ovaa vest rekol: "Hebrejskiot
tekst vo pove}eto slu~aevi e izvitoperen. Ili mu se
nekoi zborovi odzemeni ili dodadeni.
Zborovite" pedeset iljadi" se dopi{ani, ili so
gre{ka ili namerno, bidejki e nevozmo`no edno malo
selo da ima tolkav golem broj lu|e i site da `neat vo isto
vreme, a u{te poapsurdno e pedeset iljadi lu|e da go
vidat istovremeno kov~egot postaven srede niva".
Vo latinskata verzija se navedeni ovie zborovi:
"...sedumdeset poglavari i pedeset iljadi obi~en
narod".
Vo gr~koto i hebrejskoto izdanie: " ...pedeset
iljadi i
1
) Ovoj citat se nao|a vo hebrejskata verzija vo Prvata kniga Samoil,
a go nema vo Zagrebskoto izdanie na biblijata od 1994.g.
sedumdeset lu|e od narodot".
Na sirijski i arapski : "...pet iljadi i sedumdeset
lu|e".
Kaj istori~arot Xozef1 samo: " ...sedumdeset osobi".
Nekoi istaknati sve{tenici spomnale i nekoi drugi brojki.
Ovie me|usebni isklu~uvawa jasno ni potvrduvaat deka
tuka navistina se slu~ilo iskrivuvawe so dodavawe ili
otfrlawe na ne{to.
Henri i Skot,vo svoite komentari smetaat, deka
neverojatno e edno malo selo bide kazneto so takva
kazna poradi nivnite gre{ki, pa zatoa tie se
posomnevale vo ispravnosta na vestta.
Ako se razgledaat izjavite na ovie komentatori na
Biblijata }e se zabeleì kako ovoj nastan go smetale
nevozmoèn, a vestta za istiot ja poreknale pa zatoa ja
priznale gre{kata i namernoto iskrivuvawe so
zgolemuvawe na brojot ili negovo namaluvawe.
5.Gre{ka vo presmetkata na visinata na
tremot {to go izgradil Sulejman a.s. :
Vo vtorata kniga Letopisi (3 : 4) stoi:
" Tremot, {to be{e pred Domot, ima{e,
po{iro~inata na ovoj posledniot, a vo dolìna dvaeset
lakti, a visok be{e sto i dvaeset lakti".
A vo prvata kniga Carevi (6 : 2) stoi deka visinata
na ku}ata {to ja gradel Solomon a.s. e trieset lakti, pa
kako e mo`no toga{ visinata da iznesuva sto i dvaeset
lakti?!
Adam Klark priznal deka vo vtorata kniga Letopisi
(3:4) se raboti za gre{ka, pa zatoa preveduva~ite na
sirijski i arapski jazik go otfrlile zborot "stotini" i rekle:
"negovata visina e dvaeset lakti". Ispravkata na
arapskata verzija e napravena vo 1844 godina, pa
navedeniot pasus sega glasi: "Predniot trem
odgovara{e na {irinata
na Domot i ima{e dolìna dvaeset lakti, i dvaeset lakti
visina".
1
) Xozef:(37-95), evrejski istori~ar i rabin, vladetel na pokrainata
El-Xelil. Vo 67.g. go zarobile rimjanite, no vo Rim toj gi uìval
pravata na sloboden gra|anin pa zatoa se posvetil na pi{uvaweto,
a najpoznati negovi knigi se :"Vojnata na evreite","Starata evrejska
istorija" i "Poslanie protiv Ebionitite".
6.Neto~nost vo brojot na vojskata na Avij i
Jerov:
Vo vtorata kniga Letopisi ( 13: 3 i 17 ) :
"Avij izleze vo bojot so hrabri borci, so
~etiristotini iljadi odbrani junaci; Jerovoam podredi vo
boen red protiv nego osum iljadi lu|e, s# odbrani junaci.
(17) Avij so nardot izvr{i golem kole` me|u niv, ta od
Izraelcite padnaa pogubeni pet stotini iljadi odbrani lu|
e".
Nivnite komentatori gi priznale gre{kite vo brojot
na ovie dva naroda, bidejki spomenatiot broj e
nesrazmeren so brojot na ovie vladeteli. Tie vo toa
vreme ni od blisku ne go dostignale toj broj . Zatoa ovoj
broj , vo pove}eto izdanija na latinski jazik e prepraven,
pa na prvo mesto stoi:
"~etirieset iljadi"; na vtoro: "osumdeset iljadi"; a na
treto: "pedeset iljadi". Komentatorite se zadovolile so
ovaa izmena, a so nea se sloìle i Adam Klark i Horn, koi
~esto ukaùvale na gre{kite i iskrivuvawata vo
istoriskite knigi.
7.Gre{ka vo odreduvaweto na hranata od
drvoto i starosnata granica na Adem a.s. (Adam).
Vo knigata Bitie (2 :17) :
"...no da ne jade{ od drvoto za poznavawe na
dobroto i
zloto! Vo denot koga jade{ od nego, navistina }e
umre{!".
Ova ne e to~no, bidejki Adam a.s. jadel od toa
drvo i neumrel toj den, tuku naprotiv, po toa ìveel
pove}e od devetstotini godini.
Vo knigata bitie (6:3) :
" Toga{ gospod re~e:,,Mojot Duh nema da ostane
doveka
vo ~ovekot; ~ovekot e telesen, pa vekot neka mu bide
sto i
dvaeset godini." I ova e neto~nost, bidejki ìvotite vo
prastarite vremiwa bile mo{ne dolgi. Spored ona {to
stoi vo knigata Bitie (5 :1-31) Adem a.s.1 ìveel 930
1
) Hris.Adam
godini, Sit2 957 g., Enos3 908g., Kenan 910 g., Mahalalel
895 g., Jared 962 g.,
Enoh 365 g., Matusal 969 g., Lameh 777 g., Nuh a.s.
950 g. Taka od navedenoto jasno se uo~uva deka
ograni~uvaweto na ìvotniot vek na sinovite na Adam
a.s. na sto i dvaeset godini e apsurdna gre{ka.
8.Neto~no vbrojuvawe generacii vo lozata
na Isa a.s.:
Vo evangelieto spored Matej (1:1-17) e navedena
lozata na Isus vo koja pome|u drugo se veli:
"(3) I taka, site rodovi od Avraam do Davida se
~etirinaeset rodovi; i od Davida do preselbata vo
Vavilon ~etirinaeset rodovi; i od preselbata vo Vavilon
do Hrista ~etirinaeset rodovi".
Od tekstot se doznava deka lozata na Isus (od
Avraam pa do Isus a.s.) e podelena na tri dela. Sekoj del
sodrì po (14) rodovi, pa taka vkupniot broj na tie rodovi
e (42) , {to vo osnova e neto~no, bidejki taa vo sebe
vsu{nost sodrì (41) generacija.
Pa taka prviot del od Avraam do David imal (14) ,
rodovi, vo vtoriot del od Solomon do Jehonija (14) rodovi
i vo tretiot del od Salatiel do Isus a.s. imal(13)
generacii.
Burfri bil soo~en so ovaa gre{ka u{te vo tretiot
vek, megutoa, za nea ne na{ol adekvatno re{enie nitu
odgovor.
9.Gre{ka vo pripi{uvaweto sou~esnici i
drugari na Davud a.s kaj poglavarot na
sve{teni{tvoto.
Vo Evangelieto spored Matej (12: 3-4):
" (3) A toj im reè:,,Zar ne ste ~itale {to napravi
David, koga ogladne toj i onie koi bea so nego? (4) Kako
vleze vo Bo`jiot dom i gi izede izloènite lebovi,{to ne
smeeja da gi jadat ni toj, ni negovite drugari, a samo
sve{tenicite ".
Sli~en citat postoi i vo Evangelieto spored Luka
(6: 3-4) .
A vo Evangelieto spored Marko (2: 25-26) :
"(25) Im re~e:,,Zar nikoga{ ne ste ~itale, {to
napravi David koga be{e vo nevoqa i koga ogladne toj i
2
) Isl. [it a.s.
3
) Isl. Idris a.s.
onie ,koi bea so nego? (26) Kako vleze vo Bo`jiot dom,
vo vremeto na prvosve{tenikot Avijatar, i gi izede
postavenite lebovi, koi nikoj ne smee da gi jade, osven
sve{tenicite; i im dade na onie, koi bea so nego".
Zborovite: "onie koi bea so nego" i "negovite
drugari"
se neto~ni , bidejki David a.s. toga{ bil sam.
Isto taka se pogre{ni i slednite zborovi: " vo
vremeto na prvosve{tenikot Avijatar" zatoa {to
golemiot sve{tenik na kogo Davud mu izbegal se vikal
Ahimelek. Ovie gre{ki se otkrivaat so vra}awe kon
osnovata na prikazanata vo prvata kniga Samoil (21:1-9
i 22:9-23). Poradi toa Xevil vo svojata kniga napi{al
deka tuka se raboti za gre{ka, iskrivuvawe so
dodavawe, a vo toa go poddràle i ostanatite nau~nici.
10. Gre{ki vo opi{uvaweto na nastanite koi
ne se slu~ile za vreme na raspnuvaweto:
Vo Evangelieto spored Matej (27: 50-53) :
"(50) A Isus izvika pak so silen glas i go ispu{ti
duhot. (51) I ete! Zavesata vo Hramot se rascepi nadve,
odozgora dodolu, i zemjata se strese, i karpite se
raspukaa,(52) a grobovite se otvorija, i voskresnaa
mnogu tela na upokoeni sveti; (53) i izlegoa od
grobovite po Negovoto voskre- senie, vlegoa vo Svetiot
Grad i se javija na mnozina".
Rascepuvaweto na zavesata vo Hramot se
spomnuva i vo Evangelieto spored Marko (15 : 38), kako
i vo Evangelieto spored Luka (23 : 45), no vo niv ne se
spomnati nekoi drugi raboti, kako na primer: potresot
na zemjata, raspuknuvaweto na karpite, otvorawe na
grobovite, izleguvaweto na pokojnite i nivno vleguvawe
vo Svetiot Grad, i pokaùvawe na nekoi ìteli kako {to
se spomnuva vo Evangelieto spored Matej.
Za ovie tolku va`ni nastani ne pi{uval nitu eden
istori~ar na toa vreme sem Matej. Zaboravaweto vo
ovoj slu~aj ne e dovolno kako opravduvawe, bidejki i
pokraj toa {to ~ovekot e sklon kon zaboravawe,
nevozmo`no e da se zaboravat vakvi neobi~ni nastani,
a osobeno Luka koj bil najsposoben vo registriraweto na
vakvite neobi~ni, ~udni nastani.
Kako da se razbere, da sekojdnevnite neva`ni
nastani bidat pribeleàni, a ovie koi se nadprirodni da
ne bidat pribeleèni?!
Zna~i, ova predanie e la`no. Duri i istraùva~ot
Norton koj e poznat kako pristrasen sledbenik na
Evangelija, navel nekolku dokazi za ova predanie vo koe
veli:
"Prikaznite kako ovaa bile pod vlijane na evreite
po ru{eweto na Erusalim, i naj verojatno nekoj od
avtorite go napi{al po se}avawe, a potoa nekoj od
negoviot preveduva~ go vmetnal vo samiot tekst.Od
zborovite na Norton doa|ame do soznanie deka
preveduva~ot na Evangelieto spored Matej
preveduval somnevawa. Ne pravel razlika pome|u
surovoto i suvoto, prenesuval se {to e pribeleèno, i
vistinite i gre{kite, bez da go proveri lanecot na
prenositeli.
Pa dali e dozvoleno da se smeta na vakov
prevod?!
11.Gre{ka vo imeto na tatkoto na Salin:

Vo evangelieto spored Luka (3: 36) :
" Kainanov, Arfaksadov, Simov, Noev, Lamehov".
Imeto Kainan koe se nao|a pome|u imiwata Salin i
Arfaksad, e bez somnevawe na pogre{no mesto.
Vo knigata Bitie (10 : 24) :
" I na Arfaksad mu se rodi Sala, a na Sala mu se
rodi
Ever".
Vo istata kniga (11:12-13) stoi:
" Koga Arfaksad napolni trieset i pet godini, mu se
rodi Sala; (13) a po Salinoto ra|awe Arfaksad ìvee{e
~etiri stotini i tri godini,i mu se ra|aa u{te sinovi i }
erki".
[to se odnesuva na ovoj tekst so nego se slagaat
hebrejskoto i samirijskoto izdanie kako i prvata kniga
Letopisi (1:18). Vo site tri navedeni knigi se veli deka
Sala e sin na Arfaksad, a ne negov vnuk, i toa dokaùva
deka ona so {to do{ol Luka e totalna gre{ka. Imeto
Kainan se spomnuva samo vo gr~kiot prevod na Stariot
Zavet (lat.Septuaginti). Postoi golema verojatnost deka
nekoi hristijani go izmenile gr~kiot Star Zavet za da go
uskladat so Evangelieto, za da ne im se pripi{e
gre{kata vo nivnoto izdanie na Evangelijata.
Tret del :
Dokazi deka tekstot e isriven so menuvawe,

dodavawe ili odzemawe.
1.Iskrivuvawe vo vrska so dolìnata na
ìvotniot vek na golemecot pred potopot:
Vo knigata Bitie (5 : 1-32) se odreduva
vremenskiot period {to izminal od sozdavaweto na
Adam pa se do potopot na Nuh a.s. kako i starosta na
golemcite {to ìveele pome|u niv dvajca.
Pa da vidime kolku trel toj period?
Spored Samiriskiot Tevrat, od sozdavaweto na
Adem pa do potopot izminale 1307 godini; spored
hebrejskata Tora 1656 godini, a spored gr~kiot Tevrat
2262 godini.
Razlikata pome|u trite izdanija na istata kniga e
ogromna. Tri izdanija na ista kniga, a ne se slagaat. Tie
edinstveno se slagaat samo vo toa deka Adem ìveel
930 godini, Bitie (5 : 5), kako i toa deka Nuh imal 600
godini vo vremeto na potopot, Bitie (7:6).
Ako sega od vremeto na potopot 1307 g.
odzememe onolku kolku {to ìveel Adem t.e. 930 g. }e
dobieme 377 g..
Spored ova Adem umrel 377 g. pred potopot. Sega
od 600- te godini na Nuh kolku {to imal koga nastapil
potopot odzememe 377 g. ( pred potopot, odnosno do
vremeto koga umrel Adem a.s.) , }e vidime deka Nuh
a.s., spored ovaa pesmetka na Samiriskiot Tevrat,
ìveel vo vremeto na Adam 223 god. Ova mislewe e vo
celost neosnovano i go poreknuvaat site istori~ari, a se
sprotivstavuva i so hebrejskito i gr~kiot Tevrat, bidejki
ako gi sobereme godinite kolku {to imal Adem koga
umrel 930 so godinite na Noe 600, vo vremeto na
potopot, }e dojdeme do 1530 godina.
Spored presmetkite na hebrejskata Tora 1656-
1530=126;
t.e.Nuh a.s. se rodil 126 godini po smrta na Adem a.s.
A spored ona {to se naveduva vo gr~kiot Tevrat
2262 - 1530 = 732, t.e. Noe bil roden 732 godini po
smrta na Adem a.s.
Poradi golemoto razminuvawe pome|u ovie tri
knigi, poznatiot evrejski istori~ar Xozef, kogo go
po~ituvaat i site hristijani, ne se potpira na ovie tri
spomnati knigi i toj pove}e dade prednost na misleweto
deka od sozdavaweto na Adam pa se do potopot,
izminale 2256 godini.
2.Iskrivuvawe na knigite nadosled
odreduvawe na ìvotniot vek na golemcite po
potopot:
Vo Bitie (11:10-26) se doneseni podatoci za
vremenskiot period pome|u potopot na Noe i ra|aweto
na Ibrahim a.s kako i toa koj golemec kolku ìveel vo
toa vreme. Taka dolìnata na periodot pome|u potopot i
ra|aweto na Ibrahim a.s., spored hebrejskiot Tevrat
iznesuva 292 godini, spored samirijskiot 942 godini, a
spored gr~kiot 1072 godini.
I tuka se uo~uva golemo nesoglasuvawe me|u
ovie tri knigi. Tie se soglasuvaat samo vo toa deka Noe
ìveel 350 g po potopot, Bitie (9 : 28) .
I koga od 350-te godini kolku {to ìveel noe
odzememe 292 g., odnosno broj na godini od potopot
pa do ra|aweto na Ibrahim a.s., }e vidime deka Ibrahim
a.s. ìveel spored hebrejskiot Tevrat, vo vremeto na
Nuh 58 godini.
Se razbira ova ne e vistina i so ova nitu eden
istori~ar ne se soglasuva a toa go sporat gr~kiot i
samirijskiot Tevrat.
Samirijskata Tora pak ni donesuva vakvi
presmetki: 924 - 350 = 592 , odnosno Avraam se rodil
592 g. po smrta na Noe, dodeka pak gr~kata Tora ima
treta presmetka: 1072-350 = 722 , odnosno Avraam se
rodil 722 g. po smrtta na Noe.
Poradi ovie golemi razliki pome|u trite verzii na
edna
ista kniga, evrejskiot istori~ar Xozef, cenet i od mnogu
hristijani, ne pridava va`nost na ovie tri knigi i se
oddava
na misleweto deka od potopot na Noe pa do ra|aweto
na Noe izminale 722 godini.
Henri i Skot, vo svojot komentar na Biblijata,ja
navele izjavata na Ek{tajn 1:
" Evreite, vo 130 -ta godina ja izvitoperile
hebrejskata verzija na knigata, menuvajki gi mestata na
koi se veli kolku vreme ìveele golemcite pred i po
potopot, za da prevodot na knigata na gr~ki jazik dojde
neverodostoen.
Toa go napravile namerno za inaet na hristijanite
koi {to toga{ pove}e ja cenele gr~kata verzija na
knigata otkolku evrejskata.
Horn, vo svojot komentar veli deka, Hales so
dosta jaki argumenti gi utvrdil ovie nepravilnosti na
hebrejskata verzija na knigata, a Kenikot utvrdil deka
evreite namerno ja iskrivile svojata verzija na knigata.
Zna~i, priznavaweto na korekciite {to bile
namerno napraveni vo istoriskite knigi, so dodavawe ili
odzemawe od nivnata sodrìna, predstavuva edinstveno
objasnuvawe i izlez na koj se pridadoa komentatorite i
istraùva~ite na Svetite knigi. A na toa gi navelo
slepoto sledewe na sopstvenite sekti i li~nite potrebi.
3.Preimenuvawe na ridot odbran za
podigawe kamewa:
Vo hebrejskiot primerok na knigata Vtorozakonie
(27 : 4) pi{uva:
" I taka,koga }e pomine{ preku Jordan,toga{ toa
kamewe, kako {to ti zapovedam denes, podignigo na
gorata Eval, i varosaj go so var".
Ovaa misla vo samirijskata verzija na Torata e
formulirana vaka:" Koga }e prejdete preku Jordan, }e
podignete na ridot Garizim kamewa, za koi denes jas vi
sovetuvam da gi podignete,i nama~kajtegi so malter".
Od knigata Vtorozakonie (27: 12-13 i 11: 29) se

doznava deka ridovite Garizim i Eval se nao|aat eden
sproti drug vo
1
) (354-430) Golem prou~uva~, filozof i orator, roden vo Alìr.
Hristijanstvoto go prifati duri vo 34. godina od negoviot ìvot, po
{to se oslovil kako nejzin najgolem privrzanik. Nastojuval
filozofijata na Platon da ja sploti so hristijanskata vera. Najpoznati
negovi dela se: "Bo`ji grad", "Priznanija" i "Trojstvo". Ostavil
zna~itelna traga vo obrazovniot proces kaj hristijanskiot svet.
Napolis - Palestina. Toj tekst vo Vtorozakonie (11: 29)
glasi:
"Koga Gospod, tvojot Bog, te vovede vo zemjata
vo koja odi{ da ja zeme{ vo sopstvenost, toga{ iskaì
blagoslov nad gorata Garizim, a prokletstvo nad gorata
Eval".
Pome|u evreite so hebrejsko i evreite so
samirijsko poteklo, vo prastarite vremiwa pa i denes, se
vodat èstoki
polemiki i analogno na toa se u{te postojat razvrski
okulu
imeto na blagosloveniot rid na koj Mojsej podignal
kamen.
Sekoja strana ja obvinuva onaa drugata za
iskrivuvawe na Torata so menuvawe na imiwata na
ridovite.
Protestantskite komentatori i istraùva~i duri i
denes se sprorat. Ednite tvrdat deka samirijskata e
to~na, a drugite pak tvrdat deka hebrejskata verzija e
to~na.
Spored Adam Klark i Ken Norton poblisku do
vistinskata e samirijskata verzija, zatoa {to evreite so
hebrejsko poteklo ovoj tekst namerno go izmenile i toa
poradi neprijatelstvo kon evreite so samirijsko poteklo
koi, ridot Garzim go smetaat za po~ist i posvet, bidejki
e bogato so zelenila i parkovi, pa zatoa vo celost mu
odgovara izrazot "blagosloveno".
A {to se odnesuva na ridot Eval, toj e kamenit i
nema zelenilo, pa na nego mu odgovara izrazot
"Prokolnat".
Istaknati poznava~i na hristijanstvoto i na ova
mesto vo knigata go priznavaat iskrivuvaweto na
hebrejskata verzija na Torata.
4.Korekcii vo naslovite na carstvata:
Vo hebrejskiot primerok na vtorata kniga Letopisi
(28: 19) se veli:
" Gospod po~na da gi poniùva Judejcite zaradi
Izraelskiot car Ahaz, ...".
Zborot "Izraelskiot" e bez somnevawe gre{ka.
Ahaz e car na Juda - ju`no carstvo ~ij prestol e
Izrael, a ne car na severnoto carstvo ~ij prestol e
Napolis.
Ispravno e da se stavi zbor~eto "Judejskiot" mesto
"Izraelskiot". Taka stoi i vo gr~kata i vo latinskata
verzija na knigata: " Gospod po~na da gi poniùva
Judejcite zaradi Judejskiot car Ahaz". Hebrejskata kniga
zna~i na ova mesto e prepravena.
5.Pre~ki i kolebawe me|u negiraweto i
tvrdeweto:
Vo hebrejskite Psalmi (105: 28) stoi :
" ... no tie ne se protivea na Negovite zborovi".
A ovaa re~enica vo gr~kite psalmi glasi vaka:
"... i tie se protivea na Negovite zborovi".
I taka vo hebrejskite psalmi imame demantirawe
na protiveweto , dodeka vo gr~kite psalmi imame
potvrda,taka {to vo edna od ovie dve re~enici sigurno
se nao|a gre{ka {to ja priznale nejzinite prou~uva~i.
Se obidele da ja odvojat vistinata od lagata me|utoa, tie
gre{kata ne uspeale da ja definiraat. Henri i Skot vo
svoite komentari navele deka istraùvawata okulu tie
protivre~ja navistina traele dosta dolgo i deka gre{kata
nastanala so dodavawe ili propu{tawe na edna bukva.
6.Argument deka dene{nata Tora e
pi{uvana po smrta na Mojsej ( Musa a.s.) :
Vo knigata Bitie (36: 31) se veli:
" Eve gi carevite, {to caruvaa vo Edomskata
Zemja,
pred da zavladee carot na Izraelevite sinovi".
Potoa sledat re~enicite vo koi se spomnuvaat
imiwata
na carevite koi vladeele vo Edomskata zemja pred
prviot izraelski car Talot, kogo go nasledil David a pred
niv so Izrael vladeele sudii. Ovie ise~oci od knigata Bitie
(36 : 31-39) vo ista forma se nao|aat i vo prvata kniga
Letopisi (1 : 43-50) , i nivnata soglasnost so prvata
kniga Letopisi e o~igledna, bidejki tie jasno ukaùvaat
na toa deka nivniot avtor ìveel po vladeeweto na
izraelcite vo Palestina. Nivniot prv car bil Talot, a toa
bilo 356 godini po smrtta na Mojsej. Nema nikakva
osnova, ovie zborovi da bidad sostaven del na prvata
Tora, knigata Bitie.
Pa kako e toga{ vozmo`no da se navleze vo
nejziniot osnoven tekst?!
Zaklu~okot na Adam Klark e to~en, koj veli deka
ova voop{to ne se zborovite na Mojsej , tuku deka e
komentar napi{an pod tekstot na nekoi verzii na
knigata Bitie.
Prenositelot na tekstot smetal deka se raboti za
osnoven tekst, pa zatoa go vnel vo Knigata.
Ovoj komentator otvoreno priznava deka ovie
devet pasusi ne i pripa|aat na Torata, tuku deka se tie
dodadeni vo osnovniot tekst na nekoi verzii na Knigata.
Ete, od ova priznanie doznavame deka nivnite knigi bile
izloèni na iskrivuvawe i koregirawe so vmetnuvawe na
tu| tekst. 7.Korekcii so dodavawe na
zborovite "U{te i denes":
Vo knigata Vtorozakonie (3 : 14) se veli:
"Manasieviot sin Jair ja zazede seta Argovska
Pokraina do me|ata na Gesurcite i Mahatcite .Toj gi
nare~e tie sela so svoeto ime, pa u{te i denes se vikaat
Avot-Jair ".
Celiot ovoj ise~ok ne e Mojsiev govor. Onoj koj go
izrekol najvrojatno ìveel mnogu pove}e vreme po Jair.
Na toa ukaùvaat negovite zborovi "...pa u{te i denes
se vikaat Avot- Jair". A vakvite izrazi se koristat samo za
mina- to vreme.
Horn, kategori~no ja osporil mo`nosta deka ovie
dva ise~oka (navedeni pod brojot 6 i 7) se zborovi na
Mojsej : bidejki ise~okot (36 : 31) spomnat vo knigata
Bitie ukaùva na toa deka negoviot avtor ìveel po
osnovaweto na evrejskata dràva vo Palestina, a
drugiot ise~ok upatuva na zaklu~ok deka toj avtor
ìveel po doa|aweto na evreite vo Palestina. I dvata
vremenski periodi se po Mojsej . Ovie dva ise~oci ne se
bez zna~ajni, naprotiv tie se teìna na osnovniot tekst
na knigata, bidejki da bil Mojsej , avtor na knigata
Vtorozakonie toj ne bi rekol "...u{te i denes ".
Horn smeta deka ovie zborovi, nekolku vekovi po
Mojsej gi napi{al nekoj avtor, pod tekstot, zada se znae
deka imeto na toa mesto Jair postoi i denes. Potoa vo
slednite izdanija, ovoj kus komentar vleze vo
osnovniot tekst. Onoj koj se somneva vo zborovite na
Horn, neka ja pogledne gr~kata verzija, pa }e se uveri
deka dodadenite zborovi {to se nao|aat vo osnovniot
tekst na nekoi izdanija, go ima i vo drugite izdanija, no
kako komentar pod tekstot na osnovniot tekst. Horn,
priznava deka komentatorite go vnele pod tekstot vo
osnovniot tekst na Knigata, mnogu vekovi po Mojsej , za
potoa da stanat sostaven del vo osnovniot tekst.
Dali treba u{te posilen argument, deka nivnite
knigi bile izloèni na iskrivuvawe?
Zatoa sobira~ite na komentari, Henri i Skot, velat
deka ufrlenite tekstovi kako {to se ovie, {to nekoj od
avtorite gi vnel vo osnovniot tekst na Knigata po smrtta
na Mojsej bile ostaveni za da ne se vnese nered vo
sodrìnata na Knigata. Siot spomnat tekst ne moè da
mu se pripi{e na Mojsej .
Ist slu~aj e i so re~nicata vo knigata Broevi
(32:41) :
"A Manasieviot sin Jair otide pa gi zazede nivnite
sela i gi nare~e Jairovi sela".
Me|utoa, ako ja otvorime prvata kniga Letopisi (2 :
22),
}e se soo~ime so iskrivuvawe na poinakov na~in. ]e
doznaeme deka Jair, vsu{nost i ne e sin na Manasie,
tuku e sin na Seguv:
" Na Seguv mu se rodi Jair, koj ima{e dvaeset i tri
grada vo Galadskata Zemja".
Taka, gre{kata okulu imeto na negoviot tatko se
slu~ila vo edna od navedenite knigi na Broevi i
Vtorozakonie (a ve}e e utvrdeno deka tie se
izvitopereni) ili pak vo I-ta kniga Letopisi. Pokraj toa,
avtorite na "Kamusul kitabil mukaddes" pe~aten vo
Amerika, Anglija i Indija velat:
"Nekoi re~enici od Mojsievoto petokniìe jasno
ukaùvaat deka ne se Mojsievi. Vo niv postojat izrazi koi
ne odgovaraat na negoviot stil i na~in na govor". Potoa
priznale deka ne se vo sostojba da utvrdat koj toa ovie
re~enici gi vmetnal.
Sobira~ite na komentari, Henri i Skot velat deka
zborovite "u{te i denes" se nao|aat vo pove}eto knigi
na sariot Zavet. Tie zaklu~ile deka sekoja re~enica e
sli~na so ovaa, vmetnata i dopi{ana so rakata na
avtorot. Od knigata na Jo{ua navele osum ise~oci kako
primer na toa. Ponatamo{nata istraga i podrobnoto
nabrojuvawe na sli~nni citati vo ostanatite knigi na
stariot Zavet bi traelo mnogu dolgo.
8.Izvitoperenost so dodavawe na predgovori
vo nekoi
poglavja:
Koj vnimatelno }e go pro~ita po~etokot na
poglavjeto Vtorozakonie (1:1-5) so sigurnost }e doznae
deka tie pet ise~oci vsu{nost ne se Mojsievi (Musa a.s.)
zborovi,bidekji pi{uva~ot govori vo treto lice. Na pr.:
"(1) Ova se zborovite {to Mojsej gi izgovoril na siot
Izrael...(3)...Mojsej im kaà na izraelcite s# {to mu
naredi Gospod za niv. (5) zna~i od onaa strana na
Jordan, vo Moavskata Zemja, Mojsej po~na da go
kaùva ovoj Zakon...".
Adam Klark potvrdil deka ovie re~enici se
dodadeni kako predgovor na Vtorozakonie i deka 34-
toto poglavje na knigata Vtorozakonie ne e Mojsiev
(Musa a.s.) govor. Negoviot govor se zavr{uva so 33-
toto poglavje i ne e dozvoleno da se tvrdi deka Mojsej
go napi{al ova poglavje. Toa e daleku od vistinata.
Adam Klark tvrdi deka 34-toto poglavje bilo poglavje na
Isus Navin (Jo{ua).
Mnogu komentatori tvrdat deka ova poglavje go
pi{uvale sedumdeset duhovni voda~i, po smrtta na
Mojsej (Musa a.s.) i deka toa bilo so prvoto poglavje na
knigata Isus Navin (Jo{ua) za da po toa bide stavena vo
knigata Vtorozakonie. No za ovaa konstatacija ne postoi
dokaz. Sobira~ite na komentarite na Davoli, Roxment,
Henri i Skot velat: " Ova poglavje go dodal Isus Navin
(Jo{ua), Samuel ili Ezra ili nekoja druga nepoznata
li~nost, a moèbi i po vra}aweto na Izrael od Vavilon -
skoto ropstvo".
Pogledni kolkavo somnevawe i koleblivost vo
nivnite zborovi!
Vo slednite redovi gi naveduvame ise~ocite od
34-toto
polavje na Vtorozakonie:
" (1) Potoa Mojsej otide od Moavskite poliwa na gorata
Nevo, na vrvot Fazga, sproti Erihon, kade {to gospod
mu ja pokaà celata zemja: od Galad do Dan (4) Potoa
Gospod mu re~e:... (5)I Mojsej Gosodoviot sluga,
po~ina tamu vo Moavskata Zemja po Gospodovata
zapoved.
(6)I Toj go pogreba vo dolinata vo zemjata sproti Vet
Fegor.Do den dene{en nikoj ne nau~i za negoviot grob.
(7)
Mojsej be{e na sto i dvaeset godini koga umre ...(8)
Izraelcite go oplakuvaa Mojseja ...(10) Ne se pojavi
ve}e prorok vo Izrael ednakov na Mojseja ...".
Pa zarem nebesnata kniga objavena na Musa a.s.
go sodrì opisot na negovata smrt, pogreb, pla~ot
ponego, bri{ewe na sekoja traga na negoviot grob se
do denes, i otfrlawe na mo`nosta deka nema da se
pojavi drug prorok raven na nego?!
Nie muslimanite cvrsto veruvame deka 34-toto
poglavje na knigata Vtorozakonie so koe se zavr{uva
Mojsievoto (Musa a.s.) petokniìe ne e negovo delo. I
ne samo toa, tuku osnovano tvrdime deka nitu edno
delo od pette knigi {to mu se pripi{uvaat na Mojsej
(Musa a.s.), toj ne gi napi{al, i ne e dozvoleno da mu se
pripi{at nemu.
Site ovie nesoglasuvawa, gre{ki i iskrivuvawa se
na{i nepobitni fakti.
Nebesna kniga objavena na verovesnik ne moè
da sodrì nikakvi gre{ki a ne osobeno vakvi. Toa e
navreda, valkawe i hulewe vrz verovesnikot. A i del od
sledbenicite na Knigi, isto taka, se sloùvaat so ona {to
go iznesovme i gi prifa}aat navedenite dokazi.
9.Iskrivuvawe poradi bazirawe na trojstvo:
Vo nekoi izdanija vo prvoto Jovanovo Poslanie
(5:7-8) :
" (7) (Zo{to trojca se Koi svedo~at vo neboto:
Tatkoto,Slovoto i Svetiot Duh; i Ovie Tri se edno). (8) I
trojca se Koi svedo~at na zemjata: Duhot i vodata i
krvta, i ovie tri se soglasni".
Nivnite prou~uva~i velat deka ovaa misla
prvenstveno
glasela vaka:
"Onie koi svedo~at se trojca: Duh ,voda i krv, i
ovie tri se edno".
Ova e tekst na izdanieto od 1865. god. i vo nego
gi nema zborovite vo zagradata.
A vo izdanieto od 1825/1826.god. stoi vaka:
"Trojca se koi svedo~at: Duh, voda i krv; i ovie se
soedinuvaat vo edno".
Dvata teksta se sli~ni pa taka onie {to veruvaat
vo trojstvoto vo osnovniot tekst gi dodale slednite
zborovi: (Tatkoto, Slovoto i Svetiot Duh, ovie Tri se
edno, a i na Zemjata svedo~at)".
Me|utoa ovaa re~enica denes e temel na nivnoto
u~ewe za trojstvoto i pokraj toa {to se znae deka e
dopolnitelno vnesena vo osnovniot tekst, za {to
potvrdile i mnogu hristijanski istraùva~i, izjavuvajki
deka treba da se otfrli od Knigata. Vo toa se istaknale:
Krisbah, [ulc , Horn, Adam Klark i sobira~ite na
Skotovite komentari.
A {to se odnesuva na Ek{tajn, najpoznatiot
nau~nik na IV vek, a koj i denes e" avtoritet" kaj
sledbenicite na trojstvoto, toj vodel dijalog so strankata
Irin koja go otfrla u~eweto za trojstvoto. Napi{al deset
pisma vo koi go komentira I-to Jovanovo Poslanie, a nitu
edna{ ne ja navel spomnatata re~enica, nitu pak ja zel
kako dokaz protiv negira~ite na trojstvoto, tuku
neubedlivo se obidel da ja potkrepi idejata za trojstvoto
taka {to po se}avawe prokomentiral deka pod
zborovite "voda" se misli na Tatkoto, "krv" na Sinot, a
"Duh" na Svetiot Duh , i toa e negov najgolem ras~ekor
i ispad. A da bila ovaa re~enica vo toa vreme sostaven
del na Poslanieto,toj }e ja navel kako dokaz vo svoite
pisma polemizirajki so negira~ite na trojstvoto. Me|
utoa zagovornicite na trojstvoto, po smrtta na Ek{tajn,
go iskoristile toj negov ~uden komentar i vrz osnova na
toa, ja izmislile ovaa, za nivno krivoverstvo korisna
potpora. Potoa ja vnesoa vo osnovniot tekst vo prvoto
Jovanovo Poslanie.
Vo poznatiot dijalog koj se vodel vo Indija (1854
g.n.e) pome|u E{-[ejh Rahmetullah El-Kiran i
sve{tenicite Dr. Fonder i Feren~ priznale deka ovaa
re~enica e vmetnata. Isto taka priznale i drugi sedum
izmeni.
Analizirajki ja ovaa re~enica, Horn za istata
napi{al
12 stranici. Sobira~ite na Skotovite Komentari taa
analiza ja donele vo skratena verzija naveduvajki gi
slednite dokazi za la`nosta na ovie zborovi:
1. Tie ne postojat nitu vo edno gr~ko izdanie
napi{ano pred 16-ti vek.
2. Ne postojat nitu vo pe~atenite primeroci koi se
nau~no obraboteni i so studija prigotveni vo prvo
vreme.
3. Gi nema nitu vo pove}eto stari latinski izdanija
nitu vo starite prevodi na drugi jazici, sem latinskiot.
4. Nitu eden od predhodnicite i crkvenite istori~ari
ne se baziral na ovie re~nici.
5. Pove}eto prvenci na protestantskata sekta i
reformatori na nivnata vera gi otfrlile ovie re~enici od
tekstot, a samo mal del od niv ja obeleàle so znak na
somnevawe.
Navedenite dokazi jasno ukaùvaat deka
hristijanite svoite Knigi namerno gi prepravile i iskrivile,
koga vo toa vi{le sopstvena korist i triumf na svoite
veruvawa.
Vratata za koregirawe na Knigite bila {irum
otvorena pred pojavata na pe~atnicata, no ~udno e toa
{to taa ne se zaklu~ila so nejzinoto pronao|awe, pa
taka iskrivuvaweto prodolìlo i ponatamu. Osnova~ot
na protestantizmot i negoviot prv voda~ Luter 1 go
prevel Svetoto Pismo na germanski jazik za da im bide
od korist na negovite sledbenici.
Toj prevod e otpe~aten pove}e pati za vreme na
negoviot ìvot. Vo tie izdanija gi nema predhodno
spomnatite dodadeni re~enici. Poslednoto izdanie,
dodeka bil ìv, izleze vo 1546 .god., a vo predgovorot
na toa pe~ateno izdanie Luter1 pora~al nikoj da ne go
1
) Martin Luter Saksonec: (1483-1546), osnovuva~ i voda~ na
protestantskoto dvièwe koe se borelo protiv neredot vo
katoli~kata crkva.Toj mu se sprotistavil na toga{niot papa Lion (X)
prika~uvajki na vratata na crkvata 95 tekstovi kako dokaz protiv
papata. Od na~elata vo koi mu se sprotivstavil e i proda`bata na
indulegencijata (prostuvalna za grevovi) i zabranata za ~itawe
evangelija, poradi {to papata vo 1521 g. go islu~il od crkvata. Vo
1525.g. se oènil so kalugerkata Katerina Fon, a vo 1537.g. so
pomo{ na nekoi ministri go pro{iril svoeto u~ewe.
= Me|u protestantite pridobil svoi privrzanici koi se narekuvaa
luteristi. Za negovite sledbenisi ja prevel biblijata na germanski
jazik. Stariot zavet go prevel od hebrejski izdaden 1494.g. Toj
prevod e pe~aten dva pati. Vtoroto izdanie bilo pe~ateno
neposredno pred negovata smrt vo 1546. g. Na negovite sledbenici
im ostavil amanet da ne go menuvaat negoviot prevod, {to ovie ne
go ispolnile(po 30 godini), vo 1574 go iskrivile vo novoto izdanie.
1
menuva negoviot prevod. Me|utoa po obi~aj na
sledbenicite na knigi, a osobeno hristijanskite, mnogu
brzo se zaboravila i prekr{ila negovata poraka.
I ne protekle nitu trieset godini od smrtta na
nivniot voda~, a gra|anite na Frankfurt vo Germanija vo
1574 .god. povtorno go pe~atat negoviot prevod i vo
nego ja dodale ovaa la`na re~enica. Po toa, vo
narednite izdanija tie ja izvadile ovaa re~enica pla{ejki
se za sopstveniot ugled i avtoritet.
Vo 1596 i 1599 godina tie povtorno go pe~atat
Luteroviot prevod na Svetoto Pismo vo Vitenberg i
povtorno ja dopi{uvaat ovaa re~enica, a vo 1596.god.
vo toa gi sledele i ìtelite na Hamburg. Knigoizdava~ite
vo Vitenberg se pla{ele od razli~nite izdanija na edna
ista Kniga pa zatoa taa re~enica od novoto izdanie
povtorno ja isfrlile.
Luterovite sledbenici ne bile zadovolni so ovaa
neodlu~nost pa zatoa zavzele edinstven stav:
re~enicata treba da se vnese vo site naredni izdanija i
so toa odnovo ja prekr{ile porakata na svojot lider.
Pa kako, da se o~ekuva, da se osudat eden mal
broj prepi{uva~i koi, pred da se izmisli pe~atnicata,
samovolno gi prepravale izdanijata na Knigite koga
istoto go pravat i onie, po niv vo mno{tvo golem broj
pe~atnici?!
Isto taka, i poznatot filozof i prirodonau~nik Isak

Wutn1 , vo pismo od 50 stranici, tvrdi deka ovaa
re~nica, a i nekoi drugi, se izmisleni i la`ni.
Taa re~enica, vo izdanijata od 1865. i 1983. g., e
stavena me|u dve polumese~inski zagradi. Nejziniot
tekst glasel:
1
) Isak Wutn: (1643-1727) angliski nau~nik, eden od najpoznatite
nau~nici vo negovoto vreme od oblasta na matematikata,
prirodnite nauki i astronomijata, profesor na univerzitetot vo
Kembri~ od 1669-1701.g. Otkril nekolku zakoni vo oblasta na
svetlinata, dvièweto na telata i gravitacijata. Postoeweto na
vselenata go smetal za dokaz na postoeweto na Sozdatelot.
"Zo{to onie koi svedo~at ( na neboto se trojca:
Tatkoto,Slovoto, i Svetiot Duh i ovie tri se edno, a i
onie koi svedo~at na Zemjata) se trojca: Duh,Voda i
Krv; i ovie tri se edno"
Izdava~ite i lektorite na tie dve izdanija na prvata
stranica napi{ale: "Zborovite i re~enicite {to ne
postojat vo starite, najverodostojni izdanija se staveni
vo zagrada".
Me|utoa, istata re~enica povtorno ne e spomnata
vo latinskata verzija na Noviot zavet koj vo 1982. g. go
izdala katoli~kata pe~atnica "Darul Ma{rik" vo Bejrut,
kako {to ne e spomnata nitu vo izdanieto na "Slobodna
pe~atnica" vo Bejrut 1983.g. pod revizija na Xan Avn.
10.Korekcii so cel da se dokaè deka Isus
(Isa a.s.) e sin Bo`ji:
Vo Apostolski dela (8 : 37) 2 se veli:
"A Filip re~e: ,, Ako veruva{ od s# srce moè{. ''
Toj odgovori i re~e:,, Veruvam deka Isus Hristos e Bo`ji
sin".
Re~enicata: "Toj odgovori i re~e: ,,Veruvam
deka Isus Hristos e Bo`ji sin" ja izmislil i dodal nekoj od
pobornicite na trojstvoto, a so toa, deka ovaa re~enica
e hulewe i laga se slagaat i prou~uva~ite Krisbah i [ulc.
11.Korekcija na opisot na bludniot ~in na
Ruvim so solo`nicata na negoviot tatko.
Vo hebrejskata verzija na Bitie (35:37) se veli:
"Dodeka Izrael prestojuva{e vo onoj kraj , Ruvim
otide i legna so Vala, solo`nica na tatka si. Izrael nau~i
za toa".
Ovoj tekst, bez somnenie, e prepraven, a i samite
evrei priznale deka ne{to mu nedostasuva. Sobira~ite
na komentarite na Henri i Skot go rekle slednoto:
"Evreite priz -nale deka ovie misli se neto~ni, pa od
gr~ki jazik tie vaka gi presoa, ''a na negovite (Izraelevi)
o~i bil grd (iskaran)".
Zo{to hebrejskite evrei gi isfrlile ovie zborovi od
nivnite Knigi?!
12.Koregirawe na ~inot kra`ba na peharot:
2
) Ovie re~enici vo Biblijata izdadena vo 1944.g. gi nema. no zatoa
ne postoi nitu nejziniot reden broj (37), tuku po brojot 36, doa|a
38,i so toa kako da saka da se kaè deka tuka ne{to nedostasuva.
Vo hebrejskata verzija na Bitie (44 : 5) pi{uva:
" Zar mojot gospodar ne pie od onaa ~a{a...?"
Ovoj tekst e izmenet. Necelosen e, vo toa nema
somne`. Komentatorot Horsli toa go potvrdil i naredil
mislata da se dopolni spored gr~kata verzija, pa po
ispravkata mislata glasela vaka:
" Zo{to ja ukradovte mojata ~a{a? Ova ne e
~a{ata od koja pie mojot gospodar".
13.Korekcija so isfrlawe na imeto na Marija
(Merjema) , }erkata na Amram (Imran), sestra na
Mojsej (Musa):
Hebrejskata verzija na knigata Izlez (6: 20) veli:
"Amram se oèni so svojata tetka Johaveda, koja
mu gi rodi Arona i Mojseja".
Koregiraweto so isflawe na tekstot, tuka e
o~igledno dokolku re~enicata ja sporedime so
samirijskata verzija. A vo gr~kata verzija stoi vaka:
" ...i taa mu gi rodi Arona i Mojseja i sestra im Marija ".
Adam Klark veli: " Pove}eto istraùva~i smetaat
deka zborovite: " i sestra im Marija", bile prisutni vo
hebrejskiot tekst".
Toa zna~i deka hebrejskite evrei gi isfrlile samo
za inaet na samirijcite koi se baziraa na samirijskata
Tora ili na hristijanite koi ja sledele gr~kata Tora.
Od tekstot, isto taka, se doznava deka Amram
sinot na Kaat sinot na Levij se oènil so Johaveda, }
erkata na Levij , t.e. so tetka mu, sestrata na negoviot
tatko. Vo ovoj kontest zborot " tetka mu " se spomnuva:
-vo samirijskata i ibrijskata Tora (Tevrat) ;
-vo negovite prevodi na arapski jazik od 1811.,
1865.,
1970. i 1983.g;
- vo persiskite izdanija od 1839., 1845. i 1856.g;
- kako i vo indiskite izdanija od 1822., 1829. i
1842.g.
so ogled na toa deka bra~nata vrska so negovata tetka
spored Torata e zabraneta, {to se gleda od Levit (18:12
i 20: 19), nadosled pe~etaweto na prevodot na Arapski
jazik, vo vremeto na papata Erpenius (I)1 (umrel
1
Erbanijus (I) : Erpenius: (1568-1644.g.), poteknuva od gradot
Florensa vo Italija,papa vo vreme od(1623-1644).Vo negovoto
vreme se vodela vojna pome|u katolicite i protestantite vo
1644.g.) zborot " tetka" e zamenet so "~i~kova", pa
potoa tekstot glasel vaka: "Amram se oènil so
Johaveda, }erka na negoviot ~i~ko ".
Ovoj pasus so zborovite "~i~kova", go nao|ame
vo prevodite na Arapski jazik od 1625., 1671.,
1844.,1848.g.
Zaklu~okot e jasen, i na ova mesto go izmenile
tekstot na nivnite Knigi.
14.Koregirawe na Psalmite (Zeburot) so
dopolnuvawe ili ukinuvawe:
Pome|u tretiot i ~etvrtiot ise~ok na 14 -tiot Psalm
na latinskata, arapskata i vatikanskata (edna od gr~kite
verzii) verzija na Knigite, postojat slednite zborovi:
"Nivnoto grlo e otvoren grob,izmamuvaat so
jazicite; zmiski otrov e pod nivnite usni. Ustata im e
polna so kletva i gor~ina. Nozete im se brzi za
prolevawe krv;zapustuvawe i beda se po nivnite
pati{ta; tie ne go poznavaat patoto na mirot. Nema
Bo`ji strav pred nivnite o~i".
Ovie stihovi gi nema vo hebrejskata verzija, no
postojat vo knigata Poslanie do Rimjanite (3:13-18).
Korekcijata tuka e o~igledna.
Pra{aweto e samo dali evreite gi izbri{ale ovie
stihovi od hebrejskata verzija samo poradi inaet na
hristijanite koi koristat gr~ki prevod ili hristijanite gi
vmetnale za da go podràt u~eweto na apostol Pavle vo
spomnatite verzii. Zna~i, iskrivuvaweto navistina sepak
se slu~i vo edna od verziite na knigite, so dodavawe ili
ukinuvawe.
15.Koregirawe so ukinuvawe na Evangelieto
na Luka:
Vo evangelieto spored Luka (21: 32-34) se veli:
"(32) Vistina vi velam, deka ova pokolenie nema
da pomine, dodeka s# ova ne se zbidne.(33) Neboto i
zemjata }e pominat, no Moite zborovi nema da
pominat. (34) No,vnimavajte na sebesi, va{ite srca da
ne bidat optovareni so prejaduvawe i pijanstvo, so
ìvotni griì i da ne ve zate~e nenadejno onoj den".
Horn rekol: " Vo Evangelieto spored Luka, me|u
33. i 34-tata re~enica, nedostiga cela re~enica".
vremenski period od 30 godini vo koe na katolicite ne im pruìl
nikakva pomo{. Bil aktiven vo ureduvaweto na crkvenite raboti.
Site komentatori i istraùva~i pred toj
nedostatok gi zatvorale o~ite, se dodeka istraùva~ot
Hales ne ukaàl na toa.
Horn se osmelil i naredil vo Evangelieto spored
Luka da se dodade re~enica od Evangelijata spored
Marko i Matej, za da bidat site me|usebno soglasni.
Za da polesno se uo~i koregiraweto so isfrlawe na
tekstot od evangelieto spored Luka, eve citat od drugite
dve evangelija:
Vo evangelieto spored Matej (24: 34-36) se veli:
"(34)Vistina vi velam, ova pokolenie nema da
pomine dodeka ne se zbidne s# toa. (35)Neboto i
zemjata }e pominata, no Moite zborovi nema da
pominat. (36)A za onoj den i ~as, nikoj ne znae, ni
nebesnite angeli, a samo Mojot Tatko".
Vo Evangelie spored Marko (13: 30-32):
"(30)Vistina vi velam, ova pokolenie nema da
pomine dodeka s# ova ne se zbidne. (31)Neboto i
zemjata }e pominat
no moite zborovi nema da pominat. (32)A za onoj den i
~as,nikoj ne znae: ni angelite na neboto , nitu Sinot, a
samo Tatkoto".
I taka, re~enicata {to e isfrlena od evangelieto
spored Luka, a koja seu{te se no|a vo evangelieto
spored Matej (24:36); i vo evangelieto spored Marko
(13:32), e dol`nost da se vrati na svoeto mesto vo
evangelieto spored Luka, po priznanieto na Horn i
Hels.
16.Korekcii poradi me|usebno inatewe na
evreite i hristijanite:
Vo Evangelieto spored Matej (2 : 23) se veli:
"I otkako dojde se naseli vo gradot nare~en
Nazaret,za da se ispolni re~enoto od prorocite deka }e
se nare~e Nazareec".
Zborovite: "...za da se ispolni re~enoto od
prorocite deka }e se vika Nazareec", spa|aat vo
poznatite gre{ki na
ova Evangelie; bidejki ovie zborovi gi nema nitu vo
edna kniga na verovesnicite. Ovie zborovi hristijanite gi
vnesoa za inaet na evreite, {to predstavuva
iskrivuvawe so dodavawe, ili pak evreite gi isfrlile od
svoite knigi za inaet na hristijanite, {to isto taka
predstavuva iskrivuvawe so ukinuvawe.
Istraùva~ot Krisostom, kako i katoli~kite
nau~nici veruvat deka ovie zborovi bile sostaven del na
knigite na verovesnicite, no tie knigi, evreite gi izgubile
od nemarnost i otsustvo na cvrsta vera.
Ednite knigi gi iskinale, a drugite gi zapalile. A
koga zabeleàle deka apostolite cvrsto gi prisvoile i gi
zele kako dokaz za svoeto veruvawe, nekoi od niv
namerno gi gubele za da go anuliraat verovesni{tvoto
na Isus.
Toa se osoznava od nivnoto palewe na knigite od
koi materijali apos. Matej prenesuval.
Vo dijalogot so evreinot Tarifun, Xasten rekol:
"Evreite prepravile i isfrlile mnogu knigi od Stariot
Zavet, za da stane vidno deka Noviot Zavet e vo
kontradiktornost so stariot Zavet".
Ova pokaùva, kolku bilo lesno da se preprava vo
tie stari vremiwa. Jasno e, kako pred liceto na zemjata
za sekoga{ is~eznale mnogu knigi tokmu zaradi me|
useben inaet?!
A ima li pogolemo falsifikuvawe od toa, da nivnite
frakcii, od li~ni pobudi namerno, da gi uni{tat
nebesnite knigi.
Koga evreite gi prepravile nivnite knigi za da ja
osporat prateni~kata misija na Isus (Isa a.s.) , a
hristijanite za da go utvrdat u~eweto za trojstvoto,
boèstvenata priroda na Isa a.s. ili negovoto
prateni{tvo, toga{ ne e ni{to ~udno {to gi iskrivile
radosnite vesti koi ukaùvale na prateni{tvoto na
Muhammed (s.a.v.s.).
Naprotiv, tie vo toa napreduvaat. Gi prepravale i
se u{te prepravaat sekoj zbor korisen za muslimanite.
Hristijanski zabludi i odgovor na istite

Prva zabluda:
Hristijanite smetaat deka samo muslimanite
se tie koi nivnite dva Zaveta gi proglasuvaat za
iskriveni i so toa
neukite gi vodat vo zabluda.
Odgovorot na ovaa zabluda sledi vo tri naredni
to~ki:
1.Naveduvawe izjavi na onie koi ne se
hristijani:
a - idolopokloni~kiot prou~uva~ Selsus u{te vo II
vek izdal kniga kako odgovor na hristijanite. Eve eden
citat od taa kniga koj ni go prenel germanskiot
prou~uva~ Ajhorn:
"Hristijanite svoite evangelija gi obnovuvale 3,4,
pa i pove}e pati. Pa izgleda deka nivnata sodrìna e vo
potpolnost izmeneta poradi ~estite iskrivuvawa".
Ovoj idolopokloni~ki prou~uva~ n# izvestuva
deka hristijanite gi izmenuvale svoite Evangelija ~etiri
pati vo vremeto vo koj ìveel toj .
b - amerikanskiot sve{tenik i obnovitel Parker
(umrel 1860.g.) , koj pred o~ite na hristijanite e
otpadnik i ateist rekol: "Vo hristijanskite knigi postojat
trieset iljadi raznovidni i protivre~ja".
v - eden eretik napravil tabela na knigite {to mu
se pripi{uvaat na Isus, Marija i na apostolite, koi knigi
denes, hristijanite gi otfrlaat. Na tabelata se nao|aat 74
knigi. Potoa rekol: "Kako moème da znaeme koi knigi
se boèstvena objava, dali onie vo Noviot zavet, {to gi
prifa}aat hristijanite ili ovie {to tie gi otfrlaat?!
A koga znaeme deka i priznatite knigi, pred
pojavata na pe~atnicata, bile izloèni na korekcii,
somnevaweto stanuva se pogolemo".
2.Naveduvawe na mislewa na stari
hristijanski strui koi dene{nite hristijani tie strui
gi smetaat novotarski:
a - Sekta ebioni:
Ovaa sekta se pojavila vo prviot vek vo vremeto
na ap.Pavle, koja èstoko mu se sprotivstavuvala i go
proglasila za otpadnik od verata. Od Stariot zavet ja
prifatila samo Torata, a od Noviot samo Evangelieto
spored Matej .
Me|utoa, toa nivno Evangelie vo osnova se
razlikuva od dene{noto pripi{ano na Matej , ~ie
Evangelie go sledat sledbenicite na Pavle. Vo nego ne
postojat prvite dve poglavja, bidejki smetaat deka se
iskriveni na pove}e mesta.
Ovaa sekta go otfrli u~eweto za boèstvenosta na
Isus (Isa a.s.) , tvrdejki deka toj bil samo ~ovek.
b - Sekta marcioni:
Ova e, isto taka, edna od starite hristijanski sekti.
Gi otfrlila site knigi na Stariot zavet velejki:
"Tie ne se boèstveni". Isto taka gi otfrlila site knigi na
Noviot zavet sem Evangelieto spored Luka i desette
Pavlovi poslanija koi se razlikuvaat od negovite denes
priznati poslanija.
A od evangelieto spored Luka gi otfrlila prvite dve
poglavja, kako i mnogu drugi ise~oci, od koi vo
negoviot komentar Lardner1 spomnal 14. Bil vo
negovata istorija naveduva deka ovaa sekta veruva
deka postojat dva boga, bog na zloto i bog na dobroto.
Tie tvrdele deka Torata i ostanatite knigi na Stariot
zavet se delo na lo{iot bog, bidejki ne se vo soglasnost
so knigite na Noviot zavet.
v - Sekta manihanes:
Najpoznatiot prou~uva~ na ovaa sekta e Faustus,
koj ìveel vo ~etvrtiot vek. Od Ek{tajn, vo svojot
komentar Lardner gi prenesuva slednite zborovi: "
Faustus rekol :
"Otfrlam se {to va{ite tatkovci i dedovci so
izmama vnele vo Noviot zavet. Ja izvalkale negovata
~istota i dobrina. Ova e proverena rabota. Dene{niot
Nov zavet ne go napi{al Isus nitu pak negovite u~enici.
Go napi{al anonimna li~nost, a potoa go pripi{al na
negovite u~enici i prijateli od strav lu|eto da ne go
otfrlat, sogleduvajki deka taa li~nost pi{uvala za
nastanite koi ne gi poznavala. So toa na sledbenicite na
Isus im nanel golema nepravda, bidejki napi{al knigi
prepolni so gre{ki i protivre~ja."
Voda~ot na ovaa sekta istaknal nekolku raboti od
koi najpoznati se:
1. Vo Noviot zavet hristijanite vnesuvale ona {to
ne mu pripa|a.
1
) Lardner: Vo 1825. g. vo London izdal komentar na Biblijata vo 10
toma.
2. Dene{niot Nov zavet Isus (Isa a.s.) ne go
napi{al, nitu negovite u~enici, nitu onie {to doa|aat po
niv, tuku go napi{al ~ovek komu nitu imeto ne mu se
znae.
3. Vo ovoj Nov zavet ima mnogu gre{ki i
kontradiktornosti.
Vo svojot komentar Lardner veli: "Istori~arite se
slagaat so toa deka sektata manihanens nikoga{ ne go
prifatila Stariot zavet. Naprotiv, tie tvrdat deka satanata
mu go izdiktirala na Mojsej i gi zabludil verovesnicite na
Izrael, pa zatoa gi opi{uva kako kradci".
Od predhodnite dve to~ki se gleda deka onie koi
ne se slagaat so hristijanite, kako i so starite hristijanski
sekti koi dene{nite hristijani gi smetaat kako
otpadni~ki, u{te od prviot vek na cel glas ukaùvale na
iskrivuvaweto na Sariot i Noviot zavet.
3.Naveduvawe na zborovite na fanati~nite
hristijanski komentatori i istori~ari prifateni od
strana na site hristijani:
a- Adam Klark tvrdi: " Pove}eto opisi {to gi
napi{ale istori~arite za Gospod ( se misli na Isus ; Isa
a.s.) se ne vistiniti, bidejki pi{uvale za ismisleni nastani
kako navistina da se slu~ile. A gre{ele, namerno ili ne
namerno, i na drugi mesta. Taka pove}eto Evangelija
ra{ireni vo prviot hristijanski vek se la`ni. Brojot na
takvite Evangelija bil pove}e od 70.
Fabricius gi sobral,a potoa gi ispe~atil vo tri toma.
b -Na Mojsej (Musa a.s.) , sem negovoto
petokniìe, mu se pripi{uvaat u{te {est drugi knigi, koi
denes se poznati kako Tora(Tevrat):
1 - Otkrovenie
2 - Kniga na malo bitie
3 - Kniga na vozdignuvawe
4 - Kniga na tajnite
5 - Testament
6 - Kniga na priznanija
Horn veli: "Se predpostavuva deka ovie knigi se
izmisleni vo samiot po~etok na hristijanstvoto, t.e. vo
prviot hristijanski vek."
v - Istori~arot Mevsim rekol: " Egipetskite evrei
u{te pred pojavata na Isus ja nau~ile poznatata
filozofska re~enica: " Lagata i izmamata, poradi
zgolemuvawe na iskrenosta i predanosta na Boga, ne
samo {to se dozvoleni tuku se i pofaleni", pa taka
nivnata rabota vo sklad so ova pravilo jasno se ocrtal vo
mnogu stari knigi. Epidemijata na ovaa valkana izreka
brzo se ra{irila i kaj hristijanite, {to moè da se vidi od
mnogute knigi koi la`no gi pripi{ale na svoite velikani.
No ako lagata i izmamata kaj evreite bila pofaleni
pred pojavata na Isus (Isaa a.s.) , a kaj hristijanite po
negovata pojava, pa dali toga{ taa laga, falsifikat i
iskrivuvawe imaat granica kaj koja }e zastanat?!
g - Lardner vo svojot komentar veli: " Donesen e
zaklu~ok deka svetite Evangelija ne se dobri i ispravni,
bidejki nivnite avtori bile neznajkovci. Neznaeweto na
avtorite iznudi zaklu~ok deka svetite Evangelija ne se
dobri i ispravni, pa zatoa po naredba na vladetelot
Enastitus1 (koj vladeel pome|u 419 - 518.) povtorno e
napravena ispravka.
Da imale toga{ evangelijata stabilen i doveritelen
lanec na prenositeli nemalo toga{niot vladetel da
naredi nivno koregirawe.
Toa go storil bidejki avtorite na Inxilot (Evangelieto)
bile nepoznati lica. Pa taka avtorite na ispravkite vr{ele
korekcii spored stepenot na nivnoto znaewe. Toj slu~aj
vo potpolnost go dokaàl iskrivuvaweto kako i toa deka
lanecot na prenositeli e izguben.
d - Ek{tajn , Hales i mnogu drugi hristijanski
predhodnici rekle: " Evreite vo 130. g. namerno ja
izvitoperile hebrejskata Tora (Tevrat) za inaet na
hristijanite koi ja koristele gr~kata Tora (Tevrat) , za da
ovoj prevod ostane slab i nedoverliv".
Kennikot navel nesoborlivi dokazi, deka evreite
nivnata hebrejskaTora (Tevrat) ja iskrivile od
neprijatelstvo kon Samirijcite koi imale sopstvena Tora
(Tevrat) i ne ja sledele nivnata hebrejska.
| - komentatorot Harsli veli: " Nema somnevawe
deka svetiot tekst e izmenet. Toa e o~igledno vo
razli~nosta na knigite me|usebno so isklu~uvawe na
1
)Enastitus : Rimski imperator od (491-518). Pred ènidbata so
imperatorkata Zejnuna koja podocna go nazna~ila za impertor toj
vo nejziniot dvor bil bezna~aen rabotnik. Na po~etokot vladeel
pravedno. Vo negovoto vreme se ra{irile verski raspravi koi dovele
do otcepuvawe na Persija i Bugarija od negovoto carstvo.
nivnite ise~oci i re~enici. Re~isi so sigurnost moème
da kaème deka vo osnovniot tekst vlegle mnogu
pogrdni misli, a hebrejskata verzija na Torata (Tevratot)
bila vo najgrozomorna sostojba".
e - Vatsun veli: " Uruxen1 se àlel na razli~nostite

za koi navel raznovrsni pri~ini kako {to se nemarnosta
na avtorot,nivna rasipanost ili nevnimanie".
Adam Klark vo svojot komentar veli: "Vo vremeto
na Jerom postoele mnogubrojni prevodi na latinski jazik
od razli~ni preveduva~i. Nekoi od niv bile iskriveni do
krajna granica. Odredeni delovi bile vo potpolna
protivre~nost so drugi, {to potvrdil i samiot Jerom".
` - sve{tenikot Filips Kvadinlus vo 1649.g. napi{al
i otpe~atil edna kniga kako odgovor na nekoi
muslimani i ja narekol "Fantazii". Toj vo nea veli: " Vo
Stariot zavet prepravaweto e zna~itelno ~esto i nie
hristijanite gi so ~uvavme ovie knigi za da posluàt
kako dokaz za evrejkoto iskrivuvawe, a nie ne se
slagame so nivnite lagi".
z- na carot Xejms2) prvi (umre 1625) ,od
protestantskata sekta mu pristigna peticija vo koja se
veli: "Psalmite koi se sostaven del na na{ata molitva se
razlikuvaat od hebrejskiot tekst. Na okulu dve stotini
mesta im e pridavano po ne{to, odzemano ili
izmeneto."
1
) Uruxen: Prou~uva~ koj gi prenel zborovite na idolopoklonikot
Selsus i dozvolil apokrifnite knigi da se pripi{at na poznati avtori.
2
) Xejms (I):(1566-1625), sin na lordot Dar Nel i kralicata na [kotska
Marija. Iako bil vladetel na Britanija,poznat e i kako Xejms (I) ,
vladetel na [kotska i toj naziv go dobil vo prvata godina od
negoviot ìvot.Negovoto vistinsko vladeewe vo Britanija
zapo~nuva vo 1603.g. pa taka ja dobiva titulata Xejms (I). Vo
negovo vreme e odràn verski kongres vo carskiot dvorec Himton
vo 1604.g. i vo toj kongres e donesena slu`bena verzija na Tevratot
(Torata) na Angliski jazik, poznata pod imeto "Tekstot na carot
Xejms",so pe~at zaverena i pe~atena vo 1611.g. Toj tekst e
prepraven 1881.g. pa go narekle "Prepravena verzija na
knigata",potoa povtorno e prepravena vo 1952.g. po {to e
nare~ena (R.S.V.). Isto taka i vo 1971.g. Carot Xejms vodel
prevrtliva politika pa zatoa protiv nego stanale katolicite i
protestantite. Vo negovoto vreme po~nala kolonizacijata na
Severna Amerika.
y- angliskoit istori~ar Mr.Tomas Karlajl 3) (umrel
1881.g.) rekol: " Angliskite preveduva~i go izneverile
o~ekuvanoto. Ja obezvrednile vistinata i gi odvlekle
neukite vo zabluda. Celta na Evangelijata bila dobra, no
tie ja iskrivile. Temninata im e pomila od svetlinata,
lagata po vistinita od vistinata."
i- gospodinot Breton, klu~na li~nost vo sobranieto
za novo preveduvawe vo Britanija, na sve{tenicite im
rekol: "Postoe~kiot angliski prevod e navistina,
prepoln so gre{ki , a va{iot poznat prevod na angliski
jazik go iskrivile Stariot zavet na 848 mesta, i stanal
pri~ina za otfrlawe na Noviot zavet od strana na
ogromen broj lu|e".
Pri~ini za nastanuvawe na razli~ni jazi~ni

izrazi vo dvata Zaveta
Horn vo svojot komentar rekol: " Za nastanokot na
razli~nite jazi~ni varijanti postojat ~etiri pri~ini:
1.Nemarnostta i zaboravaweto na avtorite:
Se pretpostavuva deka se slu~ilo na slednite
na~ini:
1.Deka onoj ,koj mu ~ital na prepi{uva~ot,
zgre{il vo ~itaweto ili pak, pi{uva~ot pogre{no gi
razbral negovite zborovi pa gi napi{al onaka kako {to
mislel.
2.Hebrejskite i gr~kite bukvi se sli~ni me|usebe ,
pa pi{uva~ot napi{al od ednite a terbalo drugite.
3.Na pi{uva~ot, znak~eto ili crti~kata, {to se
pi{uvaat nad bukvite, mu se pristorilo bukva, ili pak
nerazbral {to se kaùva so re~enicata, paja izmenil po
svoe mislewe i taka zapadnal vo gre{ka.
4.Pi{uva~ot namerno da preo|a od poglavje na
poglavje, a koga toa }e go zabeleì ne bri{el
vedna{ ona {to napi{al, za da po toa prodolì od tamu
kade {to zastanal i taka nesakajki go ostavi ona {to
predhodno go napi{al na pogre{no mesto.
3
) Tomas Karlajl:(1795-1881.g.) ,angliski pisatel i stori~ar,studiral
teologija i zakon.Go sledel pravecot na romantikata.Vo negovoto
vreme e osloven za edna od najpoznatite li~nosti. Napi{al nekolku
knigi.
5.Pi{uva~ot da zaboravi edno, a zapo~ne da
pi{uva drugo, pa koga }e se priseti na zaboravenoto }e
go zapi{e na
na mestoto kade {to zastanal. I taka ja prefli mislata od
nejzinoto vistinsko mesto na drugo.
6.Pogledot na pi{uva~ot , vo tekot na pi{uvaweto
da padne na re~enica koja ne e na red i taka izostavi
del od tekstot.
7.Pi{uva~ot da zgre{i vo razbiraweto na poedini
izrazi pa istite gi napi{e sperma spostveno mnenie i
taka pogre{i.
8.I naj~esta pri~ina na gre{eweto e neukosta na
pi{uva~ite koi ne gi razlikuvale osnovnite tekstovi od
pod tekstovite i komentarite pa gi vnesuvale site
zaedno vo osnovniot tekst na knigata.
2.Nedostatok vo knigata od koja se
prepi{uva:
Se pretpostavuva deka do toa do{lo na sledniot
na~in:
1.Bri{ewe na simbolite na bukvite.
2.Del od objasnuvawata ne e zapi{an na ista
stranica, pa pi{uva~ot mislel deka toa se zborovi od
glavniot tekst i tuka gi zapi{al.
3.Zaboraveniot tekst dopolnitelno e zapi{an vo
fusnota bez pribele{ka na koja stranica pripa|a, taka
{to sledniot prepi{uva~ ne go znael negovoto vistinsko
mesto, pa go vmetnal na nekoj od mestata, po
sopstveno mnenie i vo toa pogre{il.
3.Izmisleni ispravki:
Tie se slu~uvale na slednive na~ini:
1.Po procenka na pi{uva~ot odreden tekst bil vo
nedostatok ili ne razbral {to se kaùva so toj tekst ili
pak za sosema ispravna re~enica mislel deka e
pogre{na.
2.Nekoi istraùva~i ne se zadovolile samo so
ispravawe na gre{ki, tuku stilskite nedoterani misli gi
zamenile so novi poubavi literaturni izrazi. Taka ,
vi{okot na zborovi i izrazi koi se povtoruvaa gi isfrlile,
dokolku so niv ne gledale nikakva razlika.
3.Gi vklopuvale re~enicite vo stihovi respektirajki
gi nivnite zna~ewa, pravejki gi ednakvi. Sosema kusite
re~enici gi prodolùvale, a dolgite gi kratele. Ova
osobeno gi zafatilo evangelijata,pa zatoa dodavaweto
bilo ~esta pojava vo Pavlovite Poslanija koj nastojuval
re~enicite {to gi prenesuval od Stariot zavet da bidat
uskladeni vo duhot na gr~kiot jazik. I ova e naj~est
na~in na isrivuvawe.
4.Nekoi komentatori se trudele izrazite i
re~enicite od Stariot zavet da gi uskladat so latinskiot
jazik.
4.Namerno izvitoperuvawe:
Na ovoj na~in, ekstremistite i novotarite vo verata
, gi izvitoperile Knigite. Od novotarite, namerno
prepravajki gi, najpove}e se istaknal Marsijun, dodeka
ekstremistite namerno go menuvale tekstot za da ja
potvrdat i onaka prifatlivata stavka ili za da gi izbegnat
prigovorite.
Na tie korekcii podocna im se dalo prednost. Za
ovie vidovi namerno gre{ewe od strana na verskite
fanatici , {to kaj svojot narod bile poznati kako lu|e
vernici, Horn navel mnogu primeri.
I koga se znae deka, komentarot ili sodrìnata na
fusnotata vleze vo tekstot poradi neznaeweto i
nemarnosta na pi{uva~ite, deka prepi{uva~ite li~no gi
popravale onie re~enici za koi smetale deka se
pogre{ni, deka lo{o sortiranite ise~oci gi zamenuvale
so odbrani i poubavi literaturni izrazi; deka povtoreniot i
vi{ok govor go bri{ele, deka nastojuvale govorot da go
pretopat vo me|usebno ednakvi ili sli~ni re~enici ({to e
so {est slu~ai vo Evangeliata), deka nekoi istraùva~i
Noviot zavet go uskladile so latinskiot prevod, deka
novotarite namerno vr{ele korekcii, deka verskite
fanatici gi prepravale tekstovite za da bide po prifateno
nivnoto u~ewe i za da bidat po{tedeni od prigovori i
napadi i deka ovakvite iskrivuvawa i podocna
preovladuvale, pa {to toga{, tie, drugo od korekcii ne
napravile?!
I na koja vrata na isrivuvawe tie ne vlegle?!
Pa zarem i ponatamu da bide neverojatno ako
kaème:
"Navistina hristijanite, nositeli na krstot, po pojavata na
Islamot namerno gi promenile onie mesta koi odele vo
prilog na muslimanite, za da podocna porastot na
takvite korekcii prerasne vo u~ewe?!"
I ne samo toa, tie se pove}e zainteresirani za
korekcija na tekstot protiv muslimanite otkolku {to se
zinteresirani za korekciite vo me|usebnoto
sprotivstavuvawe.
Vtora zabluda:
Hristijanite mislat deka Isus (Isa a.s.), e
navistina ìv svedok na knigata na Stariot zavet,
da bile iskriveni, ne bi gi zel kako osnova, tuku bi
bil dolèn da gi obvini evreite za iskrivuvaweto.
Ovoj pogre{en zaklu~ok iziskuva odgovor, bidejki

nitu edna kniga na Stariot ili noviot zavet ne e
prenesena dosledno i so neprekinat redosled; nitu edna
od niv nema lanec na prenesiteli do nejziniot avtor; niv
gi snajde iskrivuvawe od site oblici; doka`no e deka
verskite ekstremisti gi prepravale za da gi izbegnat
kritikite i go dokaàt svoeto ispravno u~ewe, pa poradi
toa site knigi ni stanale somnitelni. Ne e dozvoleno,
nekoi delovi od niv da se zemat kako dokaz protiv nas,
bidejki sekoga{ postoi mo`nost tokmu tie delovi da se
dopi{ani so racete na hristijanskite fanatici, vo vtoriot i
tretiot vek, kako odgovor na sektite ebioniti,marcioniti
ili manihanes koi go otfrlile stariot zavet vo celost ili
pogolemiot negov del, za da podocna bidat op{to
prifateni i prikaàni kako {to napravile i protiv sektata
irin.
Potoa, i koga bi zamièle pred vmetnatite tu|i
re~enici vo taa kniga za koi nitu lanecot na prenesiteli
ne se znae, nitu nivnite naslovi nitu broj , pa kako toga{
da znaeme dali brojot na knigite vo Stariot zavet se 39
kako {to velat protestantite ili pak 46 kako {to tvrdat
katolicite?!
Evrejskiot istori~ar Xozef koj ìveel po Isus (Isa
a.s.) i koj bil mnogu predan kon verta, ~ii knigi se dosta
ceneti kaj hristijanite, vo svojata istorija napi{al:
"Nie evreite nemame stotici me|usebno razli~ni
knigi. Imame samo 22 od koi se i pette Mojsievi knigi".
Zna~i, pokraj Mosievoto petokniìe, vo sostavot
na Torata vleguvaat i drugi 17 knigi. Me|utoa, kaj
protestantite brojot na tie dodadeni knigi iznesuva 34, a
kaj katolicite 41.
Pa toga{ koi od dodadenite knigi spa|aat vo tie
17 a koi ne?!
Ve}e gi pro~itavme tvrdewata na Krisostom i
katoli~kite nau~nici deka evreite, so nevnimanie i
nedostatok vo verata, gi izgubile svoite knigi. Ednite gi
kinele, drugite gi palele. Postoi veruvawe deka tokmu
nekoi od tie knigi vleguvaat vo sostavot na spomenatite
17. Istraùva~ite potvrdile deka taka se zatail tragot na
20 spomnati knigi , a koi denes ne postojat.
Tomas Inglis rekol: " Narodot se slaga vo toa deka
brojot na zagubenite knigi koi go so~inuvaat Svetoto
Pismo ne e pomal od dvaeset".
Svedo{tvata na Xozef pokaùvaat deka postojat
pet knigi koi mu se pripi{uvaat na Mojsej (Musa a.s.).
Me|utoa , ne se znae dali tie knigi se ovie dene{nite koi
Xozef mu gi
pripi{al na Mojsej (Musa a.s.) ?
O~igledno e deka ne se, bidejki Xozef vo svojata
istorija nikoga{ ne se baziral na ovie dene{ni knigi.
I koga bi se sloìle so toa deka dene{nite knigi na
Stariot zavet se onie istite koi bile rasprostraneti za
vremeto na Isus (Isa a.s.) , i deka gi potvrdile toj i
negovite u~enici, toga{ }e mora da se pomirime i so
toa deka i evreite gi imale istite knigi, bez ogled na toa
dali tie pripa|ale na soodvetna li~nost na koja i se
pripi{uvala ili ne, i bez ogled na toa dali nastanite se
vistinski ili del od niv vistinski, a drugite la`ni; povtorno
od toa svedo~ewe ne e razbirlivo dali nekoja od tie
knigi mu pripa|a na toj na koj mu se pripi{uva; kako i
toa deka sekoj del od niv e vistinit.
I da prenele, Isus (Isa a.s) i negovite u~enici,
ne{to od tie knigi,toa samo po sebe ne zana~i deka taa
kniga navistina mu pripa|a na li~nost na koja i se
pripi{uva i ne zna~i deka netreba da se proverat. Da
iznel Isus (Isa a.s.) negov mislewe i zaklu~ok za sekoja
od tie knigi i da se izjasnel za sekoj nejzin propis,
potvrduvajki deka e od Allah i potoa toa negovo
svedo~ewe bilo preneseno preku, na nas poznati i
doverlivi lu|e, toga{ toa bi bilo validen dokaz na
nejzinata avtenti~nost i voedno osnov za somnevawe
vo ostanatite knigi.
Me|utoa, takvi izjavi od Isus (Isa a.s.) , za bilo koja
kniga od Stariot zavet, nikade ne se spomnati i ne se
dokaàni.
Israùva~ot Bili, vo negovata kniga veli deka Isus
(Isa a.s.) rekol deka Torata (Tevratot) bila od Gospod.
No tie negovi zborovi ne se dokaz deka sekoja sodràna
kniga i sekoj ise~ok od nea se originalni,nitu pak toa
deka ne se podlo`ni na proverki i utvrduvawe na nivnite
avtori.
Isusovite (Isa a.s.) u~enici, kako i evreite koi

ìveele vo negovo vreme, navistina gi prifatile tie knigi i
gi koristele kako u~ebnici od {to se zaklu~uva deka
bile poznati i prifateni. Me|utoa, prenesuvaweto na
ise~ocite od Stariot zavet vo Noviot, ne ja potvrduvaat
negovata vistinitost i ne ja islu~uva potrebata za
negova proverka.
Ako predpostavime deka Isus (Isa a.s.) sepak gi
priznal knigite od Stariot zavet, toa negovo priznanie ne
ja islu~uva mo`nosta tie da bidat podocna iskriveni i
koregirani. Evreite gi koregirale pred Isus (Isa a.s.) , a
istoto go pravele i po nego.
Ve}e vidovme deka pove}eto prou~uva~i,
istraùva~i, komentatori i istori~ari potvrdile, deka
evreite, 130 g. po Isus (Isa a.s.) namerno gi menuvale
nivnite knigi za inaet na hristijanite. Eventualnoto
svedo~ewe na Isus (Isa a.s.) , vsu{nost ne ja isklu~uva
mo`nosta na tie gnigi da bidat skriveni po nego.
Treta zabluda:
Hristijanite veruvaat deka bilo nevozmo`no

da se koregira Svetoto pismo, bidejki negovite
primeroci bile na sekade rastureni, na istok i
zapad i nikoj ne bil vo sostojba da gi izmeni.
Davajki odgovor na ovie gre{ki i zabludi }e
navedeme nekoku raboti koi go eliminiraat tvrdeweto
deka iskrivuvaweto na Svetoto pismo bilo nevozmo`no.
1.Mojsej (Musa a.s.) napi{al primerok na Torata i
go predal na rabinite (sve{tenicite) prepora~uvajki im
da ja ~uvaat vo kov~eg (tabut) koj li~no go napravil.
Taa Tora na Mojsie (Musa a.s.) bila stavena vo toj
kov~eg i prvata generacija taka ja so~uvala. Po nea
sostojbata na izraelskiot narod se promenila.
Ponekoga{ Torata ja prifa}ale a ponekoga{ ja otfrlale i
od verata se istavuvale. Taka pravele se do kralstvoto
na David (Davud a.s.) i Solomon (Sulejman a.s.) koga
nivnata vera se ispravila. Me|utoa, Torata {to bila
stavena vo kov~egot ja izgubile pred pojavata na
Solomon (Sulejman a.s.) poradi ~estoto dvoumewe vo
verata i nejzino otfrlawe,i ne se znae to~no koga bila
izgubena, pa koga Solomon (Sulejman a.s.) go otvoril
kov~egot vo nego ne na{ol ni{to sem dvete plo~i na
koi bile napi{ani desette bo`ji zapovesti, kako {to toa
jasno se kaùva vo Prvata kniga Carevi (8:9). Spored
nivnite sveti knigi kon krajot na vladeeweto na Solomon
(Sulejman a.s.) se slu~ilo golemo otpadni{tvo od verata
(ova e bez somnenie hulewe vrz Solomon, Sulejman
a.s.). Tie velat deka toj , pred smrtta se otkaàl od
verata, po~nal da gi oboùva kipovite gradejki im
mnogu hramovi za da i napravi ~est na svojata sopruga
(Prva kniga Carevi 11: 1-11). No, ako spored nivnite
valkani izjavi, pred krajot na negoviot ìvot Sulejman
a.s. stanal eretik i idolopoklonik, toga{ kakva korist imal
toj od Torata?
Po smrtta na Solomon (Sulejman a.s.), 931
g.p.n.e. se slu~uva golema ereza. Jerovoam Navat
stanuva car na deset plemiwa vo severniot del od
Palestina. Negovoto carstvo e nare~eno Carstvoto na
Izrael, a za prestolnina go odbral mestoto Tirset koj se
nao|a vo blizinata na Napolis. A Rovoam Solomonoviot
(Sulejman a.s.) sin stanal car na dve plemiwa kon jugot
na Palestina. Negovata dràva ja nare~e carstvoto na
Juda, a za prestolnina go zede mestoto Sihem - (Kudus).
Vo tie dve carstva se ra{irilo bezbo`ni{tvo.
Vo Izrael toa bilo po izrazeno i poèstoko, bidejki
negoviot car Jerovoam, po zacaruvaweto,preminal vo
idolopoklonici. Napravil zlatni teliwa i naredil da se
oboàvaat,a koj ostanal vo monoteisti~ko veruvawe se
preselil vo carstvoto na Juda.
Vo vlastta na Carstvoto na Izrael se smenile 19
carevi no, nivnata sostojbata zaedno so desette
plemiwa ni malku ne se promenila, verata kon eden Bog
site carevi ja otfrlale. Gi oboàvale kipovite, a Torata ja
otfrlile i zapostavile, pa Vozvi{eniot Allah gi uni{til taka
{to, vo 722 g.p.n.e., im dozvolil na Asircite1 (A{uri),
predvodeni od Salmanasar (Serxun) prvi, da zavladeat
nad niv.Pogolemiot del od niv padnale vo robstvo ili bile
likvidirani a ostanatiot del bil raselen vo drugi carstva,
pa taka vo nivnoto carstvo Izrael ostanale mnogu
malku. Potoa vo carstvoto na Izrael gi smestile
idolopoklonicite,pa ovaa mala izraelska grupa se
pome{ala so niv. Se ènele so nivnite devojki i èni i se
razmnoùvale, a nivnite pokolenija gi narekle Samirii.
Od vremeto na prviot izraelski car Jerovoam, pa do
nivnoto uni{tuvawe izminale dva veka i tie vo toj period
voop{to ne se grièle za Torata. Nejzinoto prisustvo vo
carstvoto bilo kako prisustvo na kaùvawa za zmejot od
skaznite, koj vsu{nost i ne postoi. Vo carstvoto na Juda
koe opfa}alo dve evrejski plemiwa, po smrtta na
Sulejman a.s. se smenile 20 carevi, od koi brojot na
otpadnici od verata bil pogolem od brojot na onie koi
bile vernici (monoteisti). Duri i Solomonoviot sin
Rovoam (Rexan) {irel paganstvo, pa bile postaveni
kipovi pod sekoe drvo i gi oboùvale. Allah napravil da
gi nadvladee egipetskiot car Sisak koj go napadnal
carstvoto Juda i gi uni{til temelite na hramot i carskiot
1
) Asircite se dreven narod koj ìveel pokraj dolinata na rekata Ed -
dixl, odnosno vo dene{niot ira~ki del na Kurdistan (severois -
to~en del na Irak).Tie oboàvale zvezdi. Nivnoto vladeewe traelo
10 veka. Vojuvale protiv Vaviloncite na jug, i Hajsijinite na severo-
zapad. Nekoi carevi na Juda i Izrael im pla}ale danok.
dvorec.Potoa Allah mu dal vlast nad niv i nivnoto treto
carstvo na idolopoklonikot Vasa (Ba{a), sin na tretiot
car na carstvoto Izrael. I toj istotaka bil idolopoklonik i
otpadnik, koj do{ol vo Sihem (Kudus) i go pokral siot
hram i carski dvorec. Vo vremeto na Avijam (Ahzije) ,
sedmiot car Juda, na sekoj del od gradot bile izgradeni
oltari za prinesuvawe `rtva na kipot Vaal,taka da so toa
bile blokirani site priodi kon vratata na Bejtul -Makdis.
Vo vremeto na Manasija,14-tiot car na Juda zavladealo
vistinski ateizam. Pove}eto ìteli na carstvoto se
preobrazile vo idolopoklonici. Vo predvorjeto na Bejtul
Makdis se izgradile oltari za prinesuvawe `rtvi na
kipovite, a kipot koj Manasija li~no go oboàval, stoel
vo Bejtul Makdis. Ista sostojba se odigrala i vo vremeto
na negoviot sin Amon.
Vo 638 g.p.n.e. vlastta ja nasledil Josij sinot na
Amon koj iskreno se pokajal i mu se vratil na Allah.
Naredil da se oìvee verata na Mojsej , gi urnal crteìte i
simbolite na ateizmot i idolopoklonstvoto, za sovetnik
go naimenil sve{tenikot Hilkij , a na svojot notar Safan
mu naredil da sobere danok od ìtelite za izgradba na
hramot. Torata mnogu mu nedostigala, me|utoa nikoj
ne slu{nal deka negovata verzija postoela do
621.g.p.n.e. odnosno do 17. god. po negovoto
zacaruvawe. Vo 18 - tata godina, negoviot sovetnik
sve{tenikot Hilkij , izjavil deka vo Bejtul Makdis dodeka
go broel sobranoto srebro za izgradba na hramot
prona{ol rakopis na Knigata Vtorozakonie i zbir na drugi
zakoni.
Ovaa kniga mu ja dal na Safan da mu ja pro~ita
na carot
Josij . Koga Josij ja soslu{al nejzininata sodrìna, od taga
kon gre{nite izraelci, go skinal svoeto odelo (Vtora
kniga
Carevi 22: 1 - 11 i Vtora kniga Letopisi 34 : 1 - 19) .
Me|utoa, na ovaa kniga i na zborovite na Hilkij ne
moè da se bazirame zatoa {to pred Ohozie hramot bil
dvapati ispokraden, a vo negovoto vreme preureden vo
hram za kipovi, pa vo nego sekojdnevno vleguvale
klisari i yvonari.
Vo tekot na dvata veka, odnosno od po~etokot na
vladeeweto na Ohozij (843. g.p.n.e. pa se do 621.
g.p.n.e.) odnosno 17. g. carstvo na Josij , nikoj nitu
slu{nal, nitu pak ja videl Torata.
Znaeme deka Josij i negovite golemodostojnici
vloùvale ogromni napori na oìvuvawe na Moj sievite
(Musa a.s.) zakoni i u~ewe, a i kalu|erite vleguvale
sekojdnevno vo hramot, ne za~uduva toa da
Vtorozakonieto bilo vo toj hram, a nikoj da ne go videl
vo tekot na 17 god.
Me|utoa, vistinata e toa deka ja napi{al Hilkij
li~no. Koga toj vi{ol deka Josij i negovite
golemodostojnici bile silno zinteresirani za
vospostavuvawe na Mojsievite (Musa.a.s) zakoni,
napi{al kniga, spored predanijata koi obi~nite lu|e ili
sve{tenicite gi raskaùvale, ne gledajki
dali tie se vistiniti ili la`ni.
Toj rabotel celi17 god. na nivnoto sobirawe i
zapi{uvawe i koga rabotata ja zavr{il, mu ja pripi{a na
Musa a.s. tvrdejki deka gi na{ol vo hramot. Vakvite lagi
i izmami, poradi {ireweto na verata bile so verba
pofaleni kaj evreite i hristijanskite predhodnici.
I bez predvid na toa {to napravil Hilkij , zakonikot
koj go predal na Josij 620- tata g.p.n.e. , vo 18-tata
god. Od negovoto vladeewe, bil izloèn na
ponatamo{na obrabotka
se do krajot na negoviot ìvot, odnosno narednite 13.
god.
Po smrta na Josij na vlast do{ol negoviot sin
Joahaz, koj otpadnal od verata i vo Juda povtorno go
ra{iril neverstvoto.
Allah sakal nad niv da zavladee Egipetskiot car
Nehaon , koj gi zarobil, a potoa na negoviot carski tron
1
go postavil negoviot brat Joahin sin na Josij , koj isto

taka bil ateist i idolopoklonik kako i negoviot brat. Po
negovata smrt carstvoto go prevzema negoviot sin
Elijakim, koj bil idolopoklonik i ateist isto kako i negoviot
tatko i ~i~ko.
So Allahova odredba nad niv zavladeal
Vavilonskiot car Navuhodonosor. Toj go zarobil Elijakim i
1
) Nehaon (Neho) sin na faraonot Bismatik(I). Ftor faraon na 26-te
faraonski semejstva koi gi osnoval negoviot tatko. Vladeel pome|u
(609-583.g.p.n.e.). Gi okupiral Palestina i Sirija, a go porazil
Navuhodonosor.
golem broj izraelci, go ograbil hramot Kudus i carskiot
dvor, a potoa na vlast go postavil negoviot ~i~ko
Sedekija, koj isto taka kako i negovite pedhodni dva
brata bil idolopoklonik i koj vladeel 11 god. pokoruvajki
mu se na Navuhodonosor (Bahtansir).
Vo 587. g.p.n.e. Navuhodonosor go apsi Sedekija i
mu gi ubiva site deca, potoa mu gi iskornal o~ite, go
okoval i zaedno so ostanatite izraelci go pratil na
robuvawe vo Vavilon, a potoa gi zapalil Hramot, carskiot
dvorec i site ku}i vo Kudus , uni{tuvajki s#, do temel, i
so toa kone~no go soboril carstvoto na Juda, 135 god.
po uni{tuvaweto na carstvoto na Izrael od strana na
Sargon vtori.
Zna~i lanecot na prenesiteli na Torata kaj evreite
e prekinet pred caruvaweto na Josija (638 - 608
g.p.n.e.) , a na knigata {to toj ja prona{ol nemoème da
se bazirame, bidejki za nea ne postoi lanec na
prenesiteli i spored nea se rabotelo samo 13 god.,po koj
se gubi sekoja traga.
O~igledno e deka taa nastanala vo vremeto koga
se vratil ateizmot, idolopoklonstvoto i herezata vo tekot
na caruvaweto na sinovite na Josija pred
Navuhodonosor.
A da bila so~uvana pred Navuhodonosor, vo
nastanite {to se slu~uvale vo negovoto vreme
sigurno }e is~eznela, bidejki i site ostanati knigi na
stariot zvet, napi{ani pred toj nastan, vo toj period is-
~eznale od liceto na zemjata.
Ovoj fakt go priznavaat site hristijani i evrei, pa
zatoa se prinudeni da re~at:
"Ezra po vtor pat go napi{al Stariot zavet vo
Vavilon".
Avtorite na re~nikot na Svetoto Pismo
spomnuvaat deka pove}eto sveti spisi se uni{teni i
zagubeni vo vremeto na eretizmot i progonstvata, a
osobeno vo vremeto na 55.g. vladeewe na Manasija i
uvereni se deka primerokot {to go prona{ol Hilkij bil
uni{ten za vreme na skrnaveweto na Hramot.
2.Bidejki Ezra (po nivno mislewe) po vtor go
napi{al Stariot zavet, se slu~ila druga pogolema
nesre}a {to se
spomnuva vo Prvata kniga za Makabejcite,istorijata na
Jozef ,kakoi vo nekoi drugi knigi.
Imeno, koga Entijuks (IV) go osvoil Ure{lim sakal
da ja unu{ti evrejskata vera, pa gi zapalil site knigi na
Stariot zavet {to uspeal da gi pronajde. potoa naredil
da se ubie sekoj kaj kogo }e se najde primerok od
Stariot zavet i }e ukaè na sproveduvawe na tie zakoni.
Toa e praveno sekoj mesec vo rok od tri ipol godini,a
toa se slu~ilo okulu 161.g.p.n.e.
Ubieni se golem broj Evrei i uni{teni site knigi {to
gi napi{al Ezra. Zatoa Xon Milner rekol: " Nau~nicite se
soglasni vo toa deka primerokot na Tevratot (Torata) i
primerocite na stariot zavet se uni{teni od racete na
vojskata na Navuhodonosor". A koga se pojavile
predanijata na Ezra, uni{teni bile vo nastanite na
Entijuks.
Potoa na evreite im se slu~ile i drugi nesre}i vo
koi se izgubeni predanijata na Ezra i drugi predanija na
koi nitu broj ne im se znae, a vo tie nastani spa|a i
nastanot na Tito1) Rimjanecot vo 70.g.n.e. Za ova po
op{irno pi{uva istorijata na Xozef kako i za drugi
istorijati.
Vo tekot na ovoj nastan vo Kudus i okolinata, so
sabja, raspnuvawe na krst, so ogin ili glad ubil 1.100
000 osobi. Zarobil, i vo razni zemji prodal, 97.000 lu|e.
Potoa golem broj na ìteli uni{til po predelite na
Palestina i Sirija. Zatoa, ako od Stariot zavet, pri
spaluvaweto e barem ne{to so~uvano, vo vremeto na
Entijuks, toga{ toj sigurno bil izgoren i uni{ten vo ovie
nastani 2) .
3.Starite hristijani ne gi priznavale evrejskite verzii
na Stariot zavet. Tie veruvaa deka bile iskriveni pa
zatoa se do krajot na vtoriot vek tie go koristele gr~kot
prevod. a vo evrejskite sinagogi gr~kiot prevod se
upotrebuval se do zavr{etokot na vtoriot vek. I kaj
ednite i kaj drugite brojot na evrejskata verzija bil
mnogu mal. Evreite so odluka od sovetodavnoto
1
) Tito,Titus: imeto mu e Flafijus Sevavinus.Roden e 39.g.,a vo Kuds
so golema vojska kako vojskovodec go ispratil negoviot tatko,
okulu 70.g. Toj ubil okulu 70.000 evrei, a Kuds go izramnil so
zemja. Imperator e od 79. do 81.g. (El Mevsu'a El Arabijje: str.568).
2
) Vidi br. 1 na str. 20.
sobranie gi ukinale site knigi napi{ani vo sedmiot i
osmiot vek, bidejki vo mnogu se razlikuvale od knigite
na koi tie se bazirale. Zatoa nitu edna verzija od ovie
knigi napi{ana vo tie dva veka ne do{la vo racete na
onie koi podosna sakale da gi ispravat gre{kite vo niv.
Bidejki evreite gi uni{tile site primeroci, so isklu~ok na
onie so koi tie bile zadovolni, pred niv se otvorila
predispozicija za menuvawe na knigite onaka kako {to
na niv im odgovaralo.
4.Nastanite, koi vo prvite tri veka, go zatekna
hristijanskiot svet napravile da kaj niv ostane samo mal
broj na primeroci, pa taka vo mal broj , iskrivuvaweto
bilo mnogu polesno. Nivnata istorija potvrduva deka tie
vo ovie tri veka bile izloèni na razni nesre}i.
Mnogubrojnite periodi,prepolni so nasilstvo i teror vrz
niv, bile dovolno dolgi za da gi izgubat originalniot Inxil
(Evangelie) i ostanatite sveti knigi. Slednite deset
vremenski periodi bile najstra{ni vo celata nivna
istorija:
Prv period:
Vo periodot na 64.g., za vreme na vladeeweto na
Neron 1)
koj bil tolku poznat po nasilstvoto i grubosta, go zapalil
cel Rim a gi obvinil hristijanite i potoa gi ma~el.
Toga{noto priznavawe na hristijanska pripadnost bil
golem grev. Toj gi ubil apostolite Pavle i Petar,
negovata sopstvena majka ,soprugata ,bratot ,u~itelot i
tolpa lu|e, a ubivaweto
go prodolìl i vo drigite gradovi se do negovata smrt vo

68.g.
Vtor period:
Vtoriot period go opfa}a vladeeweto na rimskiot
imperator Dumisjan (Dumitjanus), brat na Tito koj 70.g.
izvr{il masakar nad evreite. Toj bil mnogu silen,lo{ i
1
) Neron Klaudijus Kajser,rimski imperator roden 37.g. ,imperator
stanal vo 54.g.,poznat po nasilstvo. Ja ubil negovata majka,
sopruga, brat i u~itelot,a potoa vo 64. ili 67.g. go zapalil cel Rim.
Dodeka Rim gorel toj sedel na pokrivot od negovata zgrada i mirno
gledal kako gori siot grad.Potoa za spaluvaweto gi obvinil
hristijanite i bezmilosrdie gi kaznuval. Go ubil Pavle i Petar. Koga
po~uvstvival deka narodot go zamrazil i raboti na negovoto
eliminirawe toj se samoubi vo 68.g.
neprijatelski nastroen, kako Neron, kon hristijanite.
Dumisjan2) go ubil apostol Jovan i naredil da se izvr{i
op{t masakr vrz hristijanite, ograbuvajki gi nivnite
imoti, a toj li~no napravil takov teror {to nikoj do
toga{ od negovite predhodnici nema napraveno. I
malku falelo pa do koren da go istrebi hristijanstvoto.
Vakvata sostojba trela se do 96.g., koga e ubien.
Tret period:
Vo vremeto na vladeeweto na carot Trajan1) , koj
stanal rimki imperator vo 98.g., se prodolùva terorot
vrz hristijanite. Toj teror prodolìl i vo 101.g., a stanal
nepodnosliv vo 161.g. koga nareduva da se ubie sekoj
koj mu pripa|a na lozata na David (Dvud a.s.). Negovite
oficeri ja prebaruvale sekoja ku}a i koga }e pronajdat
takov pripadnik vedna{ go ubivale. Mnogu episkopi bile
ubieni so raspnuvawe, udirawe ili davewe vo more.
Vakvata sostojba traela se do krajot na negoviot ìvot,
koga nenadejno umira vo 117.g.
êvrti period:
Period na vladeeweto na Markus Antonius koj
stanuva rimski imperator vo 161.g. Toj bil krvolo~en,
idolopkloni~ki filozof. Za hristijanite povtorno
zapo~nuvale crni denovi. Ubieni se i na istok i na zapad
i takviot teror trael okulu deset godini. Od episkopite
baral da bidat zaedo so ~uvarite na kipovite, a onoj
koj }e odbiel go stavale na èlezen stol pod koj se loèl
ogan, a potoa negovoto telo go raspar~uvale so èlezni
kuki.
Petti peroid :
Vo vreme na rimskiot imperator Severus 2) vo
193.g. zapo~nuvaat novi progonstva za hristijanite se
do 202.g. I toj , kako i negovite predhodnici, nareduval
2
) Dumisjan (Dumitsjanus),Domicijan: @iveel od (51- 96),rimski car
(81- 96). Toj e brat na Tito koj napravil nezamislivi zlostorstva nad
hristijanite. Go otrula negovata sopruga.
1
) Traxan ,Trojanus ,Trajan: (53-117) ,roden vo {panija, eden od
najdobrite rimski vojskovodci ,se zacaril 98.g.,gi zacvrstil granicite
na rimskata imperija. Hristijanite nemilosrdno gi izma~uval. (El-
Mevsu'a:str.502).
2
) Svirjus (Sifirus) Severus: (164-211) ,roden vo Afrika, rimskiot
prestol go prigrabil vo 193.g. gi pokoril site toga{ni
pobuni,vostanija i revolucii protiv nego vo Azija i Evropa za vreme
na negovoto vladeewe.Golemo nasilstvo izvr{il nad hristijanite.
da se ubijat site privrzanici na hristijanstvoto.
Najgolemoto pogibje bilo vo Egipet ,Kartaga i Francija
kade {to na yverski na~in bile ubieni iljadnici lu|e, taka
{to hristijanite si pomislile deka do{lo vremeto na
Antihristot (Dexxal).
[esti period:
Ovoj period go opfa}a vladeeweto na rimskiot
imperator Maksimin vo 235.g. Toj go oìveal
paganstvoto (idopoklonstvoto) i naredil
ma~ewe,progonstvo i ubivawe na site hristijani vo
237.g. Izdal naredba da se ubijat site nivni prou~uva~i
veruvajki deka po nivnoto pogubuvawe, neukite lu|e }e
mu bidat slepo pokorni. Potoa naredil da se ubie sekoj
hristijanin bez istraga i sud. Mnogu lu|e vo grupi od 50-
60 lu|e go zavr{uvale svojot ìvot vo masovni grobnici.
Me|utoa, od takviot ishod ne bil zadovolen, pa planiral
da gi ubie site ìteli na Rim. Kone~no nad nego izvr{il
atentat eden negov vojnik vo 238.g.
Sedmi period:
Vreme na Di Ses (Denis) koj vo 253.g. zapo~nal
da vr{i zlodela vrz hristijanite. Toj rabotel na celosno
iskorenuvawe na hristijanstvoto. Na negovite privrzanici
im naredil da go storat toa i tie go sprovedoa so golema
urovost. Tragaa po hristijanite, gi ubivale i ma~ele
nasekade. Nasilstvata bile najèstoki vo Egipet, Afrika,
Italija i na istok (Mala Azija) , kako i regionite na Sirija ,
Palestina i Jordan,taka {to na tie mesta mnozina
hristijani se preobrazile vo idolopoklonici.
Osmi period:
Ova e vreme na vladetelot Vilijan (Valjiranus-
Falrijan) ,koj vo 257 g. zapo~nuva teror nad hristijanite
i izdava naredba za smrtna presuda na site episkopi i
nivnite slugi. Naredil da mu se pokorat i ponizat site
ugledni hristijani i da im se konfiskuva siot imot. Nivnite
èni gi progonil nadvor od negovata zemja otkako im go
zel siot nakit.
Koj od niv po toa ostanal hristijanin i odbival da
prinese `rtva na nivniot kip Xubitr, bil ubien, zapalen ili
frlen na divite tigri da go rastrgnat. Na toj na~in se
ubieni iljadnici hristijani,dodeka ostanatite bile staveni
vo okovi i lanci i gi koristel kako robovi za dràvnite
raboti.
Devetti priod:
Vreme na vladetelot Urlin1 koj vo 274.g. izdal
razni akti protiv hristijanite.Me|utoa,toga{ ne nastradal
golem
broj hristijani, bidejki i nego brzo go ubile.
Desetti period:
Vreme na Dioklecijan1) (Dekledjanus) , stanuva
imperator na Rim vo 284.g. Terororot vrz hristijanite go
zapo~nuva vo 286.g. koga ubil 6600 lu|e. Kulminacijata
na ma~ewata traela od 302. do 313.g. Vo 302.g. toj go
zapalil celiot grad Frixija,taka {to vo nego ne ostanal
nitu eden hristijanin.Isto taka, vloìl golem trud na
uni{tuvawe na hristijanskite sveti knigi. Vo mart 303.g.
naredil da se urnat site crkvi,da se zapalat site knigi i
zabranil sekakov sobir na hristijanite za vr{ewe
zaedni~ka molitva. Negovite namesnici mnogu
revnosno ja sprovele ovaa naredba. Crkvite nasekade gi
ru{ele, sekoja kniga {to bila pronajdena bila
vedena{ zapalena i èstoko kaznet sekoj koj }e se
obidel da sokrie nekoja kniga. Hristijanite prestanale da
vr{at zaedni~ka molitva.
Jusi Bis2) veli deka so negovi o~i videl kako se
ru{at crkvite i palat knigite nasred plo{tad. Dioklecijan
mu naredil na svojot namesnik vo Egipet da gi prisili
Koptite da oboàvaat kipovi i so sabja da mu se otse~e
glavata na sekoj koj }e odbiel ili sprotivstavil.
Ubieni se okolu 800 000 , pa negovoto vreme bilo
nare- ~eno "vreme na ma~enici". Sekojdnevno bile
1
) Orlin: Urlin: (Nasitus) ,rimski imperator, vladeel samo ~etiri
meseci ,ubien e 274.g.
1
) Dioklecijan (Dekledjanus):(imper.284.g.) Diokletijan (245-317)
imal mnogu skromni roditeli,bil vojskovodec,a od 284.g.rimski
imperator.Uspeal da ja pokori Persija i nekoi drugi pokraini.
Hristijanite gi maltretiral pove}e od deset godini ,na istok i na
zapad. Na egipet - skiot namesnik mu naredil da gi prisili Koptite da
im se klawaat na kipovite, a da se ubie sekoj koj toa }e go odbiel.
Ubieni se okulu 800 000., ìveel vo rasko{na tvrdina vo Salun.
2
) Jusi Bis: gr~ki istori~ar roden vo Palestina. Od 314-339.g. bil
kajserski biskup na Palestina. Ne se soglasuval so Nikejskiot sobir
koj se odràl 325.g. Napi{al "Et-Tarihal Kenesij" (Crkvena istorija)
vo 10 toma i toa delo e najgolemo delo napi{ano vo taa oblast kaj
katolicite i protestantite. Pe~atena e 1847.g. (El-Mevsu'a: str.265)
ubieni od 30-80 hristijani. Terorot, od site predhodni,
najdolg i najèstok, trael desetici godini a smrt se seela
na sekade i na istok i na zapad.
Vo site ovie zbidnuvawa i nesre}i opi{ani i vo
nivnite istoriski knigi, ne moè da se zamisli prisustvoto
na golem broj sveti knigi rastureni nasekade na istok i
na zapad kako tvrdat tie. I ne samo toa, tuku e
nezamislivo da postoela nekakva mo`nost da bide
so~uvan bilo koj primerok od svetite ,{to go imale pri
raka. Nemoèle da gi prou~uvaat nitu pak da gi
ispravat gre{kite vo niv, bidejki ispravnite originali vo
ovie nesre}i bile uni{teni. Taka, na tekstopiscite im se
ukaàla mo`nost da gi iskrivat knigite, spored nivnite
sopstveni potrebi.
Poradi navedenite , a i drugi objektivni okolnosti,
izguben e lanecot na prenesitelite na knigi na dvata
Zaveta. Dene{nite postoe~ki dva Zaveta se samo
izmisleni kleveti. Nitu evreite, nitu pak hristijanite ne
poseduvaat lanec na prenesiteli za nitu edna nivna
kniga.Vo dijalogot so dvajcata sve{tenici Fonder i
Feren~,Rahmetulah im go pobaral toj lanec, a tie se
izvinile, objasnuvajki deka pri~inata za gubewe na
celosniot lanec na prenesitei bil priodot na golemite
isku{enija, spletki i nesre}i, koi traele se do 313.g.
So ova e potvrdeno deka ne postoi validen dokaz
deka nivnite knigi se napi{ani vo odreden vek. Na krajot
od poslanijata ne e zabeleàno deka avtorot go zavr{il
negovoto pi{uvawe vo taa i taa godina, vo toj i toj vek.
A pretpostavkite ne se nikakov dokaz protiv onoj koj so
toa ne se soglasuva.
Nie muslimanite ne tvrdime deka knigite na
evreite i
hritijanite ne bile izvitopereni pred pojavata na
Muhammed a.s., tuku site muslimani se soglasni deka
tie nivni knigi bile iskriveni i pred pojavata na
Muhammed a.s., deka site lanci na prenesiteli se
izgubeni, deka mnogu mesta vo niv se izmeneti i po
Muhammed a.s., i deka mnogubrojniteprimeroci ne se
validen dokaz deka tie ne se iskriveni.
Naprotiv, brojnosta na starite izdanija samo go
potvrduva izvitoperuvaweto so ogled na toa deka tie
sodràt kleveti i la`ni knigi i ogromni kontradiktornosti
odnosno isklu~uvawa. Toa e eden od naj golemite
dokazi deka nivnite predci taa nivna "Sveta kniga" ja
menuvale , a ako ne{to e postaro ne zna~i deka e, i
vistinito.
Kone~no, blagodarenie na vozvi{eniot Allah,
dokaàni se site oblici na iskrivuvawe vo knigite na
evreite i hristijanite i deka tie nemaat celosen lanec na
prenesiteli nitu za edna nivna kniga, i deka tie samo
pretpostavuvaat i pogoduvaat. A vistinata nema
nikakva korist od somneòt i pretpostavkite.
êtvrto poglavje
Utvrduvawe na derogacijata (nesh) vo dvata
Zaveta
Arapskiot zbor "nesh" ima dve zna~ewa:

1.Onevozmoùvawe,ukinuvawe,poni{tuvawe,anulir
awe, obesnaùvawe i bri{ewe. Vo duhot na arapskiot
jazik ovoj zbor go koristime vo slednite kombinacii:
Sonceto ja izbri{a senkata; Veterot ja izbri{a
tragata; Sudijata ja ukina presudata.
Zbor, so isto zna~ewe nao|ame i vo Allahoviot
govor, vo sura El-Bekara, ajet 106.:
"Nie nitu eden propis ne ukinuvame, nitu vo
zaborav go potisnuvame, a da podobar od nego
ili sli~en nemu ne doneseme."
Kako i vo sureto El-Haxx, ajet 52.:
"Allah go isfrlil onoa {to {ejtanot go ufrlil, a
potoa svoite zborovi gi zacvrstil ". (t.e. gi otstranil i
obesnaìl taka da od niv, ne ostanalo, nitu edna traga).
2. Da prenese{, prevede{,
transportira{,premestuva{,
presaduva{, prepi{e{, kopira{, menuva{, preobrazi{,
preoblikuva{,transformira{ ...
Vo arapskiot jazik se veli:
Ja prepi{al knigata; P~elata go prenela medot; a
se napomenuva i vo sura El-Xasie: " ...bidejki
naredivme da se zapi{e se {to ste napravile"
"Nesh" vo ilamskata terminologija: odreduvawe
kolku trae kone~nata izvr{na presuda pri odredeni
{arti, ili "osloboduvawe od zakonski donesenata
presuda poradi dopolnitelni dokazi".
Kaj nas muslimanite ne postoi derogacija vo:
- kaùvawata i vestite,
- vo jasnite razumni (aksiomi) dokazi kako na
primer: vo toa deka Allah e eden i deka postoi;
- vo pra{awata za akidata (veruvaweto) (na
primer: zadolìtelno veruvawe, zabrana na neveruvawe
i pripi{uvawe drugar na Boga) ;
- vo ve~no vaè~kite propisi (npr: zborovite na
vozvi{eniot Allah:
"... i nikoga{ nivnoto svedo~ewe ne go
prifa}ajte") , (En-Nur, 4);
- vo dvremenski odredenite propisi pred nivnoto
vreme;
- nitu vo dovite (molitvite).
Kaj nas derogacijata postoi samo vo prakti~nite
propisi na relativnata priroda, koi moàt da se slu~at a i
ne moraat, i koi ne se ve~no vaè~ki nitu ograni~eni,
zna~i samo vo op{tite propisi.
Muslimanite pod "Neshot" vo terminolo{ko
zna~ewe ne podrazbiraat isto {to i evreite koi na
vozvi{eniot Allah mu pripi{uvaat sogleduvawe ,bidejki
zna~eweto na sogleduvaweto e otkrivawe ili razbirawe
na ne{to {to e iskriveno ili nepoznato. Pa taka spored
niv Gospod donesuval naredbi i zabrani, bez da znael
kakvi }e bidat nivnite posledici, pa bidejki doznal, ja
ukinal prethodnata odluka.Taka tie na Boga mu
pripi{ale neznaewe - Allah da ne so~uva od vakvo
izopa~eno veruvawe - a Allah e nad toa i vozvi{en e.
Zna~eweto na "Neshot" vo terminologijata na
muslimanite e deka Vozvi{eniot Allah znae deka
odredeni propisi, naredbi ili zabrani ostanuvaat aktuelni
i zadolìtelni za onie, poradi koi se doneseni se do
odreden rok, na Nego poznat, za koj Allah od
sekoga{ znael,Toj so pravni subjekti propi{uva drug
zakon vo koj se propi{uva dopolnitelno zadolènie ili
olesnuvawe vo odnos na prethodniot propis ili pak toj
potpolno se ukinuva. Taka ovoj vtor propis, vsu{nost, e
samo objasnuvawe deka treba da se prekine so rabota
po osnov na predhodniot. Me|utoa nie sme zadolèni so
odreden propis, bidejki za drug ne sme ni znaele, kako
{to ne sme go znaele i negovoto vreme na
propi{uvawe. Za nas prviot propis ne e privremen i nie
go smetavme za ve~en. Koga e donesen vtoriot prois,
poradi ograni~enostta na na{ite umovi, mislime deka
se raboti za izmena i obnova na prviot propis. Me|utoa
toj kaj Allah ne e izmena i obnova tuku samo
izvestuvawe deka rabotata po osnov na prviot
prestanuva.
Ova e golema mudrost i korist koja Allah ja znae,
seedno taa dali }e ni se otkrie ili ne, bidejki site zakoni
koi Allah gi propi{al za negovite robovi se za nivna
korist. Toa se gleda vo dobivawe korist ili nejzino
popolnuvawe, kako i otstranuvawe na zloto ili negovo
namaluvawe. Mudrostta i koristta postojat vo odnos na
sostojbata na lu|eto koi se obvrzani ili vreme i prostor i
toa e ne{to {to nikoj ne znae sem Allah (slaven da e Toj
).
Zatoa "Nesh "- ot e isklu~ivo negovo pravo. Tuka
ne postoi sogleduvawe, koe e nevozmo`no da mu se
pripi{e na Allah ,bidejki negovoto znaewe e iskonsko i
ve~no. Toj znae s# pred da se slu~i, a sogleduvaweto
e svojstveno samo na nas lu|eto.
Po objasnuvaweto na terminot "derogacija" vo
Islamot
nie velime:
"Za nas , vo Stariot i Nov zavet ne postoi nitu
edna derogirana prikazna, tuku nekoi od niv, se
navistina la`ni", kako {to se slednite:
1.deka Lut a.s.1 napravil blud so svoite dve }erki, i
deka dvete zabremenile od nego; (Bitie 19 : 30 - 38) .
2.deka Juda sinot na Ja'kub a.s. napravil blud so
negovata snaa Tamara i deka taa od toj ~in
zabremenila i gi rodila bliznacite Fares i Zara: (Bitie 38 :
12 - 30) ; i deka verovesnicite Davud a.s. ,Sulejman a.s.
i Isa a.s. se vonba~ni
deca na Fares: (Evangelie spored Matej 1: 3 - 16) .
3.deka Davud a.s. napravil blud so soprugata na
Urij , pa od toj odnos taa zabremenila. Potoa toj so
izmama go ubil nejziniot soprug i ja zel za svoja èna;
(Vtora kniga Samoil 11: 2 - 27)
1
) Hristijanski: Lot (prorok)
4.deka Sulejman a.s. kon krajot na svojot ìvot
stanal otpadnik od svojata vera, im robuval na kipovite i
im napravil hram vo koj }e im se moli; (Prva kniga
carevi 11:1-13).
5. deka Harun a.s. im napravil tele na izraelcite,
deka li~no go oboàval i im naredil da mu se
poklonuvaat; (Izlez 32 : 1 - 6).
Za ovie i sli~ni prikazni ne velime deka se
derogirani, tuku deka se bez somnenie, laga i kleveta
vrz verovesnicite na vozvi{eniot Allah.
Spored ova stru~no zna~ewe na zborovite - za
nas - Zeburot2 ne go ukinuva Tevratot nitu pak Inxilot
ne go ukinuva Zeburot, bidejki Zeburot e zbir na molitvi
a molitvite ne se ukinuvaat.
Nam ni e zabraneta upotrebata na Zeburot i
drugite knigi na dvata Zaveta, bidejki se krajno
somnitelni, site
lanci na prenesiteli se izgubeni i vo site e konstatirano
koregirawe od site vidovi.
Postojat op{ti propisi soodvetni za ukinuvawe i
nie
priznavame deka nekoi od niv se nao|aat i vo Tevratot.
Islamskiot {erijat nekolku od niv ukinal. Ne velime deka
islamskiot {erijat go ukinal sekoj propis vo Tevratot,
bidejki nekoi od niv navistina ne se ukinati kako {to se
npr.:
- zabrana za krivoverstvo, ubivaweto, bludot,
homoseksualnosta, kra`bata, la`noto svedo~ewe,
klevetewe na sosedot vo imotot i ~estta, da se sklopi
brak so zabraneti lica i maltretirawe na roditelite.
Navedenite zabrani ostanale polnova`ni i vo islamskiot
zakonik, zna~i ne se ukinati.
Ponekoga{ derogatelniot propis se nao|a vo
zakonot na noviot verovesnik , a derogiraniot kaj
prethodniot verovesnik, a ponekoga{ obete propisi i
derogatelniot i derogiraniot se nao|aat vo zakonot na
eden ist verovesnik. Primeri za ova, vo dvata zaveta,
ima mnogu. A eve nekolku , kade derogatelniot propis
se nao|a vo zakonot na noviot verovesnik, a
derogiraniot vo zakonot kaj predhodniot verovesnik , i
2
) Davidovi Psalmi
do nekoi od niv doa|ame so logi~en zaklu~ok , kako na
pr.:
1.Brak so sestra bil dozvolen so zakonot
propi{an na Adem1 a.s.:
Negovite sinovi se ènele so svoite sestri, {to
podocna toa stanalo strogo zabraaneto vo zakonot na
Musa a.s. Vo Levit (18:9) e navedeno:
"Ne ja otkrivaj golotata na sestra sina }erkata na
tatka ti ili na }erkata na majka ti - bilo da e rodena vo
ku}ata ili nadvor od nea!"
Vo Levit (20:17) stoi:
"Ako nekoj se oèni so svojata sestra, so }erkata
na tatka si ili so }erkata na majka si,pa ja videl
nejzinata golota, a taa ja videla negovata - toa e
sramno delo! - neka
bidat istrebeni pred o~ite na nivniot narod.Toj ja otkril
golotata na svojata sestra - neka go ponese svoeto
bezzakonie."
Vo Vtorozakonie (27:22) e spomnato:
"Proklet da bide,koj }e legne so svojata sestra,
bilo
da e taa }erka na negoviot tatko ili }erka na negovata
majka."
Da bil, brakot so sopstvena sestra zabranet vo
zakonot na Adem a.s. toga{ site negovi deca bi bile
bludnici i bi trebalo da se kaznat so smrt i da se
prokolnat. Fakt e deka toa vo zakonot propi{an za
Adem a.s. bilo dozvoleno, a podocna vo zakonot na
Musa a.s. zabraneto.
2.Mesoto od site ìvotni za vreme na Nuh
a.s. bilo dozvoleno:
Vo Bitie (9:3) pi{uva: "S# {to se dviì i ìvee
neka vi bide za hrana; vi dadov s# kako {to vi ja dadov
zelenata treva." Taka so zakonot na Nuh a.s. ,seta flora
i fauna bila
dozvolena za hrana. [erijatot na Musa a.s. odnosno
zakonikot na Mojsej gi ukinal nekoi, pa stanale
zabraneti kako {to se naveduva vo Levit (11:4-8) , a
sli~en ise~ok postoi i vo Vtorozakonie (14:7-8) :
1
) Hristijanski: Adam
"(7) Od preìvarite ili od ìvotnite so razdvoeni
kopita samo ovie ne smeete da gi jadete; kamilata,
zajakot i pitomiot zajak.Imeno, pa iako preìvaat
nemaat razdvoeni kopita, neka bidat ne~isti za vas. (8)
a, sviwata iako ima razdvoeni kopita ne preìva; neka
bide ne~ista za vas. Ne jadete od nejzinoto meso, nitu
dopirajte ja nejzinata mr{a."
3. Spored {erijatot (zakonikot) na Jakub1 a.s.
bilo dozvoleno da se sostavat dve setri vo brak2:
Toa go napravil i samiot Jakub a.s. Istovremeno se
oènil so dve setri, Lija i Rahila, kako {to se naveduva
vo Bitie (29:15-35). Potoa {erijatot na Musa a.s. toa go
zabranil. Vo Levit (18:18) se veli:
"Ne zemaj za sebe nekoja èna zaedno so sestra
& , za da &
ja napravi{ soperni~ka; za da & ja otkrie{ preku nea,
golotata, dodeka ovaa e ìva."
I da ne bilo dozvoleno da se sostavat dve sestri vo
brak vo vremeto na Jakub a.s. negovite deca bi bile
vonbra~ni - se priklonuvame kaj Allah - a pove}eto
izraelski verovesnici
vodat poteklo od negovite sinovi.
4.Brak so ostaveni~ka 3 :
Spored {erijatot na Musa a.s. bilo dozvoleno da se
razvede od èna od bilo koja pri~ina. Po izleguvaweto
od negoviot dom, mu bilo dozvoleno na sekoj ~ovek da
se oèni so nea, kako {to se naveduva vo Vtorozakonie
(24:1-4). Me|utoa, vo zakonot na Isa1 a.s. razvod ne bil
dozvolen sem poradi blud i ne bilo dozvoleno nikomu da
se oèni so takva ostaveni~ka. Brakot so ostaveni~ka
bil ednakov na blud,kako {to e pojasneto vo
Evangelieto spored Matej (5:31-32):
"(31)Isto taka bilo re~eno:Koj }e ja ostavi svojata
èna neka i dade razvodno pismo.(32) A jas vi velam
deka se-
koj ,koj ja ostava svojata èna,osven za prequba,i koj se
oè-
nuva so taka napu{tena,vr{i prequba."
1
) Hristijanski: Jakov
2
) Se misli na dve sestri vo edna ku}a kaj eden ma`.
3
) Raspu{tenica ostavena èna (razvedena).
1
) Hristijanski: Isus
Vo evangelieto spored Matej (19:8-9) stoi
odgovorot na Isa a.s. na Fariseite:
"(8)Im re~e:,,Zaradi va{eto zakoraveno
srce,Mojsej vi dozvoli da gi ostavate va{ite èni,no vo
po~etokot ne be{e taka.(9) Tuku vi velam :,,koj }e ja
ostavi svjata èna osven za prequbodejstvo-i se oèni
za druga,pravi prequba; i koj }e se oèni so napu{tena,
pravi prequba."
So ova e potvrdeno deka se slu~ilo ukinuvawe na
propisite dva pati. Toa se doznava od to~ka osum,
odnosno pred Musa a.s. razvodot bil zabranet ,podocna
vo negoviot zakon dozvolen, a vo zakonot na Isa a.s.
povtorno zabranet, i ne samo toa tuku i stanal ednakov
na blud.
5.Ukinuvawe na site propisi na Tevratot2:
Vo Tevratot na Musa 3 a.s. site propisi se izraelski
zakon. I na site nivni verovesnici im bilo naredeno da
rabotat spored toj zakon. Tuka spa|aat propisite za
ìvotnite,{to e dozvoleno da se jade od niv, a {to
zabraneto. Isa a.s. e isto taka eden od tie izraelski
verovesnici. Toj do{ol da go sledi zakonot na Musa a.s.
a ne da go ukine, kako {to toj li~no potvrduva vo
Evangelieto spored Matej (5:17-18):
"(17)Ne mislete deka dojdov da gi poni{tam
Zkonot i Prorocite! Ne dojdov da gi poni{tam, tuku da gi
ispolnam. (18) Za{to vistina vi velam, dodeka ne
pominat neboto i zemjata, nitu naj malata bukva, ni
crti~ka, ne }e ja snema od Zakonot, dodeka ne se
zbidne s#."
Sve{tenikot Dr.Fonder, na 24-tata stranica od

negovata kniga Mizanul hak1, ovie dva ise~oci, gi zel
kako dokaz deka propisite na tevratot ne se derogirani i
taka ja otfrli tezata na Isa a.s. deka do{ol ne{to da
ukine od negovite propisi, bidejki ne do{ol da ru{i i
ukine tuku da nadopolni.
2
) Tora ;Star zavet.
3
) Hristijanski Mojsej
1
) Od arapski: Klu~ot na vistinata
Me|utoa, site zabrani vo Tevratot stanale
dozvoleni so pravnoto re{enie na apostol Pavle. Vo
negoviot zakon ne postojat zabraneti raboti, sem za
onie koi se ne~isti. Pa taka ~istite raboti za ne~istite se
ne~isti, a ne~istite raboti za ~istite se ~isti.Ova e
mnogu ~udno mislewe.
Vo Poslanieto do Rimjanite (14:14) se veli:
"Znam, i uveren sum vo Gospoda Isusa,deka ni{to
ne e ne~isto samo po sebe, tuku samo za onoj, koj
smeta deka ne{to e ne~isto - nemu mu e ne~isto."
A vo poslanieto do Tit (1:15) se veli:
"Za ~istite s# e ~isto; za onie koi se ne~isti i koi
ne veruvaat, ni{to ne e ~isto, tuku im se one~isteni i
razumot u sovesta."
Od predhodnite dva teksta se podrazbira deka
Musa a.s. i site ostanati izraelski verovesnici se do Isa
a.s. i negovite sledbenici, ne bile ~isti pa zatoa im se
zabranuvalo s# . I taka Isa.a.s. ne bil vo mo`nost da go
ukine zakonot na Musa a.s., no bidejki sledbenicite na
Pavle se ~isti, site zabraneti raboti i site zabraneti
jadewa na niv im stanale dozvoleni. Taka nivniot
poglavar Pavle uspeal vo potpolnost da go ukine
zakonot na Musa a.s. Vloìl golem trud da dokaè deka
site propisi na Tevratot se derogirani i deka se stanalo
dozvoleno. Vo prvo poslanie do Timotej (4:1-7) Pavle
napi{al:
"(1) A Duhot jasno veli deka vo podocne`nite
vremiwa nekoi }e otstapat od verata i }e slu{aat
izmamlivi duhovi i |avolski u~ewa, (2) preku
licemerstvoto na la`livcite, koi se ìgosani vo svojata
sovest, (3) koi zabranuvaat stapuvaw vo brak i baraat
vozdrùvawe od jadewata, {to Bog gi sozdade za da gi
zemaat so blagodarnost vernite,koi ja poznaa vistinata.
(4)Za{to sekoe Bo`jo sozdanie e dobro i ni{to ne treba
da bide otfrleno, ako se prima so blagodarnost, (5)
za{to se osvetuva preku Bo`joto slovo i molitva. (6) Ako
gi sovetuva{ vo ova bra}ata, }e bide{ dobar sluìtel na
Hrista Isusa, koj se hrani so zborovite na verata i na
dobrata nauka, {to ja sledi{.(7) A izbegnuvaj od ne~isti
i bebe{ki prikazni!"
6.Ukinuvawe na izraelskite praznici i sabota:
Propisite okulu praznicite i sabotata, po{iriko se
doneseni vo knigata Levit (23:1-44). Vo ise~ocite:
(14.21.31i 41) se spomnuva deka toa se strogi obvrski
koi vaàt za site vremiwa i generacii na Izraelcite i
zadolìtelni da se sprovedat vo nivnite domovi.
Praznuvawe na sabotata bil ve~en propis vo zakonot na
Musa1 a.s. sekoj koj }e rabotel vo sabota bil kaznivan so
smrt.Nejzinoto po~ituvawe se povtoruva na pove}e
mesta vo Stariot zavet, a eve nekoklu od niv:
Bitie (2:2-3);
Izlez (20:8-11; 23:12; 34:21);
Levit (19:3; 23:3);
Vtorozakonie (5:12-15);
Knigata na prorok Eremija (17:19-27);
Knigata na prorok Isaija (56:1-8; 58:13-14);
Neemija (9:14);
Knigata na prorok Ezekiel (20:12-24).
A kaznuvaweto so smrt sekoj koj }e rabotel vo
sabota e napomeneto vo Izlez (31:12-17; 35:1-3). Vo
vremeto na Musa a.s. e pronajden eden ~ovek kako
sobira drva.Go izvlelke od toa mesto i go kamenuvale
se do smrt, kako {to e navedeno vo Broevi (15:32-36).
Pavle gi ukinal site praznuvawa za sabotata. Vo
negovoto Poslanie do Kolosjanite (2:16) toj napi{al:
"I taka , nikoj da ne ve osuduva za jadewe, ili za
mlada mese~ina, ili za saboti."
Vo komentarite na Deval i Xerdement se
istaknuva vovedot na dvajca istaknati prou~uva~i -
komentatori na Biblijata: "Kaj evreite postoele tri vrsti
na praznici: Eden godi{en,eden mese~en i eden
sedmi~en. Site ovie se ukinati, pa duri i sabotata.
Namesto nea hristijanite za niven den ja zele nedelata."
7.Derogacija na propisite za sunetewe

(obreùvawe):
Propisot za obreùvawe postoel u{te vo vremeto
na Ibrahim a.s. kako ve~na obvrska, kako {to toj javno
1
) Hristijanski: Mojsej
obznanuva vo knigata Bitie (17:9-14). Izdvojuvame
samo nekolku re~enici:
"(12)Sekoe ma{ko srede vas,niz va{ite
pokolenija,koga
}e napolni osum dena, neka bide obrezano...(13)...Taka
Mojot
Zavet na va{ite tela }e ostane ve~en Zavet."
I taa odredba ostanala polnova`na vo vremeto na
potomcite na Ismail i Ishak a.s.,kako i vo zakonot na
Musa a.s. Vo Levit (12:3) osobeno za ma{ko
novoroden~e se veli:
" Na osmiot den deteto neka bide obrezano."
I Isa a.s. e obrezan. Evangelieto spored Luka
(2:21) toa
ni go potvrduva:
"I koga navr{ija osum dena, za Negovoto
obrezanie,Mu
go dadoa imeto Isus..."
Vo hristijanskite ceremonii i denes postoi molitva
za denot koga Isus bil obreàn vo znak na se}avawe na
toj den. Obvrskata za obreùvawe ostanala vaè~ka vo
tekot na celiot negov ìvot. Me|utoa,Pavle bil uporen vo
nastojuvaweto da ja ukine ovaa odredba. Toa jasno se
uviduva vo negovite sledni poslanija:
Poslanie do Rimjanite (2:25-29);
Poslanie do Galatjanite (2:3-5; 5:1-6; 6:11-16);
Poslanie do Filipjanite (3:3); i vo
Poslanie do Kolosjanite (2;11).
]e bideme zadovolni samo so dve teksta od
Poslanieto
do Galatjanite (5:2 i 6):
"(2)Eve ,jas,Pavle,vi velam:ako se obrezuvate,
Hristos nema da vi koristi. (6) Za{to vo Hrista Isusa nitu
obrezanieto ima vrednost, nitu neobrezanieto..."
Hristijanite ovoj niven ve~en propis go napu{tile,
a Isa a.s. nikoga{ ne go osporil. Tie poveruvale deka
Pavle moè da go ukine.
8.Vrednosta na Tevratot pred o~ite na
Pavle:
Vo Pavlovoto poslanie do Evreite (7:18) se veli:
"So toa se ukinuva porane{nata zapoved,zaradi
nejzina slabost i bezpoleznost...."
Vo izdanieto od 1825. i 1826. g. ovaa misla e
formulirana vaka:
"Bezvrednosta na prvata zapoved,bila slaba i
bezpolezna.", a vo izdanieto od 1882.g. stoi:
Zna~i, porane{nata zapoved ja otfrlame poradi
nejzinata slabost i bespoleznost."
Vo poslanieto do Evreite (8:7 i 13) se veli:
"(7) Za{to,ako onoj prviot zavet be{e bez
nedostatok, ne }e se bara{e mesto za vtoriot...(13)A
koga veli"Nov",so toa go proglasil prviot zastaren.A {to
staree i ovetvuva ne e daleku od is~eznuvaweto."
Tie dve re~enici vo izdanijata od 1823. i 1844.
godina
glasele vaka:
"(7)Ako prviot bil bez nedostatoci, ne bi se baralo
drugo.(13)I so negovite zborovi prviot propis e smenet
so
nov, a onoa {to e staro i {to se raspa|a blisku e do
is~eznuvawe".
Vo poslanieto do Evreite (10: 9) se veli:
"Taka go otsranuva prvoto, za da go vospostavi
vtoroto".
Vo izdanieto od 1825. i 1826. godina toj tekst glasi
vaka:
"Jas go otstranuvam prvoto, za da se zacvrsti
vtoroto".
Vo prethodnite vovedi Pavle za Tevratot rekol
deka e slab, bespolezen, lo{, zastaren, deka e blisku do
pogre{en, deka treba da is~ezne, da se otfrli, deka e vo
raspa|awe, blizsku do minliv, otstranet i ukinat.
Komentatorite Devali i Roxerment gi prenesuvaat
zborovite na Bajl "Sosema e o~igledno deka Bog saka
stariot da go ukine so nov i podobar propis.Taka go
ukinal i evrejskiot, a mesto nego go osnoval
hristijanskiot pravec. Vo nego vestta za `rtvite na
evreite bila nepotpolna, pa zatoa Isus ja odbral smrtta
za da go ispravi toj niven nedostatok. Ete, taka
prakti~no eden pravec e ukinat so drug."
Od navedenite primeri proizleguva slednoto:
1.Postoeweto na derogirani propisi vo starite
zakoni i derogatelni vo po docnite zakoni, ne e
specifi~no samo za Islamot, tuku toa se nao|a i vo
drugite zakoni.
2.Pavle gi ukinal site propisi na Tevratot, bez
razlika dali tie se ve~ni ili privremeni, kako i site strogi
zabrani i obvrski. Spored onoa {to toj go napi{al vo
svoite poslanija se e derogirano, a negovite sledbenici
se od toa oslobodeni.
3.Poimot za derogacija na Tevratot i negovite
propisi
se spomenuva vo govorot na Pavle, kako i vo izjavite na
negovite komentatori i prou~uva~i.
4.Pavle tvrdi deka ona {to e staro i raspadlivo e
blisku do izminuvawe, is~eznuvawe, slabo, bezpolezno,
grdo,lo{o, pred is~eznuvawe, otfrleno, i ukinato. Zna~i,
ne e ~udno {to Islamot gi ukina propisite na
sledbenicite na Kniga. Naprotiv, toa bilo neophodno
spored zborovite na Pavle bidejki propisite na
sledbenicite na Kniga se zastareni vo odnos na novite
propisi na Islamot. A kako da ne bila neophodna nivna
derogacija, koga Pavle i negovite komentatori za
Tevratot, koj spored nivnoto ubeduvawe e Bo`ji govor,
dale takvi nedoli~ni izjavi?!
Ukinivaweto na propisite na Torata i Evangelieto
so ~esniot Ku'ran e rabota vo koja nema nikakvo
somnevawe. Za toa postojat primeri i kaj minatite
narodi. A ako nivnite propisi se ukinat se ukinuva i
praktikuvaweto na istite i se zamenuvaaat so
praktikuvawe spored êsniot Ku'ran.
Vo narednite redovi se primerite na propisite koi
se ukinuva~ki i ukinati propisi vo zakonot na eden
verovesnik. Do nekoi od niv doa|ame so logi~en
zaklu~ok kako na primer:
1.Ukinuvawe na propisite za kolewe:
Vo knigata Bitie (22: 1-14) e navedeno deka Bog
mu naredil na Ibrahim a.s. da go zakole svojot sin Ishak1
(me|utoa, se raboti za Ismail a.s.2). I koga se odyval i so
odredbata se pomiril Bog ja ikinal taa naredba pred da
se postapi spored nea. Ja zamenil so kolewe na golem
oven koj bil spu{ten od neboto.
1
) Hris. Izak.
2
) Hris. I{mael.
2.Ukinuvawe na naredbata izre~ena na
Ezekiel pred da
raboti spored nea:
Vo knigata na prorokot Ezekiel (4:10, 12 i 14 i 15)
se veli: "(10) Jadeweto {to }e go jade{ }e bide
zmereno:dvaeset sikli na den; a }e go jade{ vo
odredeno vreme...(12) A }e jade{ poga~a od ja~men
{to }e ja ispe~e{ pred niv vrz ~ove~ka ne~istota...
(14) Jas mu odgovoriv: "O Gospodi, Boè, ete mojata
du{a ne e izvalkana, za{to u{te od detstvoto ne vkusiv
ni{to pcovisano ni raskinato, nitu vomojata usta vleze
nekoga{ ne~isto meso. (15) A toj re~e:"Ete ti davam
kravska lepe{ka mesto ~ove~ka ne~istota, za da
ispe~e{ leb vrz nea!"
Od tekstot doznavame deka Bog mu naredil na
Ezekiel da ispe~e leb na ~ove~ka ne~istota,no koga
toj se poàlil, Bog ja ukinuva prvata odredba pred da se
postapi spored nea i nareduva lebot da bide ispe~en na
kravska lepe{ka.
3.Ukinuvawe na naredbata za kolewe na za
toa predvidenoto mesto:
Vo knigata Levit (17:1- 6) se naveduva deka Bog
im naredil na Musa a.s. i Izraelcite da gi kolat nivnite
`rtvi: vol,jagne ili koza, na odredeno mesto blisku do
{atorot za sostanoci za da istite bidat prineseni na
Gospod Bog. Onoj koj }e zakolel `rtva nadvor od toa
mesto vedna{ bil otstranet od zadnicata ili ubien.
Potoa ovoj propis e ukinat so Poslanieto
Vtorozakonie (12 :15- 22) pa im se dozvoli da kolat na
bilo koe mesto,bez ograni~uvawe na odredeno mesto.
Vo svojot komentar Horn, po citiraniot pasus od knigata
Levit i Vtorozakonie koi ukaùvaat na ova, veli: " Na
ovie dve mesta protivre~nosta e jasna, me|utoa, ako se
zeme predvid deka Mojsieviot zakonik se namaluval ili
zgolemuval spored potrebite na izraelskiot narod i deka
bil izloèn na promeni, toga{ rabotata stanuva sosema
jasna. Po 40 godini talkawe, pred vleguvaweto vo
Palestina, Mojsej gi promenil propisite na knigite Levit i
Vtorozakonie, {to pretstavuva ~esta derogacija. Taka,
po vleguvaweto vo Palestina im e dozvoleno da kolat
kravi, ovci i kozi na bilo koe mesto i da go jadat toa
meso". Pa taka Horn priznal deka vo Mojsieviot zakon
postoi derogacija i deka toj zakon se menuval spored
potrebite na izraelskiot narod. No za~uduva toa {to
sledbenicite na Knigi gi kritikuvaat drugite zakoni poradi
postoe~kite derogacii, odzemawa i dodavawa {to gi
ima vo niv, pa velat deka ukinuvaweto zna~i, da mu se
pripi{e na Boga neznaewe. Me|utoa, ova ne se
odnesuva na derogacijata za koja govorat muslimanite
tvrdejki deka propisot na ukinuvawe e isklu~uvo pravo
na Allah x.{. , tuku se odnesuva na nivnoto veruvawe
vo sogleduvaweto ~ie postoewe tie go priznavaat vo
nivnite knigi i za koe Pavle otvoreno zboruva vo
negovite poslanija.
4.Propis za starosnata granica na sinovite

na Levit
koi moàt da vr{at bogoslu`ba:
Vo knigata Broevi (4 : 3, 23, 30, 35, 39, 43, 46) se
veli deka starosnata granica na Levitskiot rabin za
izvr{uvawe Bogoslu`ba vo {atorot za sostanoci ne
smee da bide pomala od trieset godini i pogolema od
pedeset godini.
"...od trieset godini nagore, s# do pedeset godini...",za
da vo istata kniga (8 : 24 i 25) podocna se re~e deka
starosnata granica za levitski rabin ne moè da bide
pomala od 25 g. nitu pogolema od 50 godini.
Ovaa razlika e ili me|usebno protivre~je i
isklu~uvawe koja nastanala so iskrivuvawe, ili e
ukinuvawe na prviot propis so vtoriot. Edno od ovie dve
mora da se priznae.
5.Vi{ok na godini vo starosniot vek na
Ezekiel:
Vo vtorata kniga Carevi (20 : 1- 6) se tvrdi deka
Bog mu naredil na verovesnikot Isaija sinot Amosov da
odi kaj Ezekija carot na Judeja i da go izvesti za
negovata smrt za da moè da ostavi amanet na svoite
bli`ni. Carot Ezekiel se svrtel kon yidot, se pomolil i
gorko zaplakal. Koga Isaija ja prenel porakata i izlegol,
Bog ja promenil odlukata, pred da stigne doma, pa mu
naredil na Isaija povtorno da se vrati kaj Ezekiel za da
go izvesti deka Bog ja ~ul negovata molitva, gi vi{ol
negovite solzi, go ile~i i mu dodal na negoviot vek u{te
15 godini ìvot.
Dvata propisa, i derogatelniot i derogiraniot, se
dostaveni so posredstvo na verovesnikot Isaija.
6.Poslanieto na Isa a.s. (Isus) pome|u
posebnoto i op{toto:
Vo Evangelieto spored Matej (10: 5- 6) se veli:
"(5)Isus gi isprati tie dvanesetmina i im
naredi,govorejki:,,Ne odete po pat kaj narodite, i ne
vleguvajte vo grad na Samarjanite; (6) tuku odete
podobro kaj izgubenite ovci na Izraeleviot dom".
Vo Evangelieto spored Matej (15: 24) e navedeno:
"No Toj odgovori i re~e :,,Jas ne Sum
ispraten,osven pri zgubenite ovci na domot Izraelev."
Vo ovie dva teksta odnosno poraki Isus ja
ograni~il negovata misija samo na Izraelcite.
Vo Evangelieto spored Marko (16: 15) pi{uva deka
Isus
im rekol na apostolite:
"I im re~e:,,Odete po celiot svet i propovedajte go
evangelieto na sekoe sozdanie."
Hristijanite veruvaat deka ovoj tekst ukaùva na
univerzalnosta na misijta. Taka ovoj tekst ja derogira
spomenatata osobenost. Prvata odredba e zna~i
ukinata, odnosno Isa a.s. prvo ja ograni~il svojata misija
samo na Izraelcite a potoa toa ograni~uvawe go ukinal
i naredil da se povikuva cel svet. Ako tie ja prifatat
derogacijata, toga{ sme postignale ona {to sme sakale.
Utvrdivme dega sepak derogacijata vo nivnite knigi
postoi i deka tie od toa ne se po{tedeni. A ako sepak so
toa ne se sloàt, toga{ dokaàvme deka nivnite knigi se
polni so protivre~nosti i iskrivuvawa i me|usebni
isklu~uvawa. To~no e vsu{nost toa deka spomenatata
re~enica vo Evangelieto na Marko, Isus ne ja rekol.
I ovie primeri se sosema dovlni. Somnevawe za
postoewe na dvete vrsti derogacija vo knigite na Evreite
i Hristijanite pove}e nema. Sega e sosema jasno deka
nivnoto tvrdewe, deka vo nivnite knigi ne postoi
derogacija, e potpolno neosnovano. A kako i moàt da
tvrdat takvo ne{to koga potrebite na Bo`jite robovi se
razlkuvaat celishodno so vreme, mesto i so onie koi se
obvrzani. Nekoi obvrski lu|eto se vo sostojba da gi
izvr{uvat vo nekoi vremiwa, dodeka vo drugi ne se.
Nekoi propisi vo edno vreme na lu|eto im odgovara,
dodeka vo drugo ne im odgovara. Bo`jite robovi ne
znaat vsu{nost vo {to e nivnata vistinska korist, me|
utoa, Allah x.{. koj gi sozdal toa podobro od niv go
znae. Poa|ajki od toa, na sledbenicite na knigi ne im e
dozvoleno slobodoumno i prazno tolkuvawe i negirawe
na postoeweto na derogacijata od strana na seznajniot i
za se izvesteniot Allah x.{.
Glava vtora
Anulirawe na trojstvoto
Sorì voved i tri pogjavja:
Voved: Objasnuvawa koi davaat uvid vo

poglavjata.
Prvo poglavje: Protivstavuvawe na trojstvoto so

razumni
dokazi.
Vtoro poglavje: Protivstavuvawe na trojstvo so

zborovite
na Isa a.s. (Isus).
Treto poglavje: Protivstavuvawe na boèstvenata

priroda
na Isusovata li~nost so
tradicionalni
dokazi.
Voved
Objasnuvawa koi davaat uvid vo poglavjeto
Prvo:
Stariot zavet ni govori deka Allah e eden i
edinstven. Deka nema nitu sopruga, nitu dete. Toj e ìv
i besmrten. Vo sostojba e da napravi se {to }e posaka.
Ni{to ne e sli~no na negovoto bitie nitu na negovite
svojstva. Ovoj fakt e sosema jasen i za nego postojat
mnogu dokazi {to e premnogu da se navedat.
Vtoro:
Da se oboùva nekoj pokraj Allah e strogo
zabraneto, zabranata se nao|a na pove}e mesta vo
Tevratot (Torata). Eve samo nekolku od tie zkoni: Izlez
(20:3,4,5,23; 34:14,17); i Vtorozakonie (13:1-11; 17:2-
7).
Tevratot nareduva da se ubie sekoj koj povikuva
na oboùvawe pokraj Allah, pa iako toa bi bil i
verovesnik komu mu se dadeni muxizi1. Tevratot jasno
govori deka mora da se kamenuva sekoj koj mu se
klawa na nekoj ili ne{to sem na Allah ili pak na toa }e
natera drug, bilo da e toa ma{ko ili ènsko,bilo da e
bliska rodbina ili prijatel.
Treto:
Vo Tevratot se navedeni izvadoci koi
nedvosmisleno kaùvaat deka Vozvi{eniot Allah e
~ist ,bez nedostatoci i
deka ni{to na Nego ne nalikuva. Vo Vtorozkonie
(4:12,15) stoi: "(12) Gospod vi zboruva{e vam od
sredinata na ognot; vie go ~uvte glasot na zborovite,
no ne vidovte obraz, a samo glas. (15)...Vo onoj den
koga Gospod,va{iot Bog,vi zboruva{e pred ognot na
Horiv, ne vidovte nikakov lik...".
I noviot zavet isto taka potvrduva deka e
nevozmo`no na ovoj svet da se vidi Gospod. Poglednete
go tekstot vo Evangelieto spored Jovan (1:18) :
"Boga nikoj nikoga{ ne go videl."
Vo Prvo Poslanie do Timotej (6 : 16) stoi:
"...Kogo nikoj od lu|eto ne Go videl nitu moè da
go vidi".
Vo Prvo Jovanovo Poslanie (4 :12) se veli:
"Boga nikoj nikoga{ne Go videl...".
So predhodnite zborovi e dokaàno deka nema
ni{to {to e sli~no na Vozvi{eniot Allah, deka e
nevozmo`no da Go vidime na ovoj svet i deka onoj koj
vo sebe sodrì ~ove~ka dimenzija, nikako ne moè da
bide Bog, pa koga i vo "bo`jiot" govor ili govorot na
verovesnikot bi se upotrebil izrazot "bog" ili "gospod".
Bidejki, me|usebnite protivre~ni zborovi ne moàt da se
1
) Natprirodni i nesekojdnavni Allahovi dela koi se slu~uvaat po
molba na nekoj Negov verovesnik ili pratenik. sekoj verovesnik
imal
muxizi.Razlikata pome|u muxizata i kerametot e vo toa {to
kerametot moè da im se slu~i i na lu|eto koi ne se verovesnici,
dodeka muxizata im se slu~uva samo na Allahovite verovesnici i
pratenici, so koja ja dokaùvaat vistinitosta na nivnata misija.
zemat kako razumni dokazi. Na mnogu mesta vo knigite
na dvata Zaveta, so zbor~eto "bog" se oslovuvaat:
kralevite, Mojsie, Izraelevite sudii, dobrite lu|e,
mnogubrojni poedinci, pa duri i prokolnatiot |avol. Toa e
zatoa {to ovoj zbor, ako se koristi vo bilo koe zna~ewe
sem vo negovoto vistinsko, vo sekoja nova upotreba }e
poprimi i novo zna~ewe. I za da ne se pojavi zabuna kaj
~itatelot u{te na samiot po~etok, potrebno e da se
napomene deka samiot kontekst jasno ukaùva na toa
zna~ewe. Zatoa na razumen ~ovek ne mu prilega, so
oslovuvawe na nekoi lu|e so ovoj zbor da go prifati kako
dokaz deka toj e navistina Bog ili sin Bo`ji, a
istovremeno da gi zanemari site razumni i ispravni
tradicionalni dokazi.
êtvrto :
So veruvawe vo trojstvo, ne do{ol nitu eden
verovesnik i trojstvoto ne e objaveno vo nitu edna
nebesna Kniga, a deka toa ne spomnato vo Tevratot ne
treba da se objasnuva, bidejki nitu denes, nitu na edno
mesto ne postoi jasen tekst, nitu pak na toa aludira.
Evrejskite Nau~nici u{te od vremeto na Mojsej pa se
do denes ne go proznavaat trojstvoto i ne se zadovolni
toa da im se pripi{e na nivnite knigi. Ako trojstvoto e
vistina, toga{, Mojsej i ostanatite evrejski verovesnici, i
nivniot posleden pratenik Isus, bi morale vo
podrobnosti da go objasnat, bidejki im bilo naredeno da
gi objasnuvaat i pomalku vaè~kite propisi vo verata i
zakonot. Privrzanicite na trojstvoto veruvaat deka toa
nivno veruvawe e klu~ za nivniot uspeh i spas, i deka
nikoj nema da bide spasen bez nego,pa makar toj bil
Bo`ji verovesnik ili ne. Pa kako e toga{ vozmo`no, site
verovesnici da zaminale nale od ovoj svet, bez da ja
dostavat i objasnat taa vera?!
Vo isto vreme podrobno gi objasnile pomalku
vaè~kite propisi, a za nekoi zboruvale i pove}e pati
ukaùvajki na potrebata za nivno za~uvuvawe i
rabotewe spored niv i dol`nosta da se ubie sekoj {to }e
gi zapostavi.
Za~uduva faktot {to Isa a.s. (Isus), posledniot
verovesnik od Izraelskiot narod i eden od stolbovite na
trojstvoto kaj hristijanite e vozdignat na nebesa, bez da
im go objasni na svoite sledbenici toa veruvawe so
zborovi tolku jasni {to ne e potreb nikakov komentar.
Zo{to ne rekol: "Bog se trojca",
Tatko,Sin i Duh svet. Sinot - vtoriot Bog so mene e
vrzan na ovoj ili onoj na~in, povrzan e so vrska {to e
nadvor od domenot na va{ite umovi." Ili zo{to, na nekoj
drug na~in ne go objasnil toa veruvawe?!
Fakt e deka sledbenicite na trojstvoto nemaat nitu
eden dokaz za nivnoto veruvawe. Tie iznesuvaat samo
komentari koi se daleku od jasnite govori,za koi ne
treba nikakvo objasnuvawe.
Avtorot na knigata “Mizanul Hak” , sve{tenikot dr.
Fonder vo svojata kniga “Miftahul esrar”, pra{uva:
"Zo{to Isus, za negovata bogolikost jasno ne se izrazil?
Zo{to ednostavno ne rekol: "Jas sum bog"? Za da potoa
sam odgovori na pra{aweto so zborovite: "Navistina,
nikoj ne bil vo sostojba da ja razbere sr`tta na ovaa
vrska i soedinuvawe, pred negovoto voskresnuvawe i
vozdigawe na nebo. Da rekol otvoreno: "Jas sum bog",
tie bi razbrale deka i so negovoto ~ove~ko telo e bog,
a toa ne e to~no. Postojat mnogu raboti koi gi rekol
samo na svoite u~enici, kako {to stoi vo Evangelieto
spored Jovan (16: 12) : " Imam u{te mnogu da vi
kaàm, no sega ne moète da nosite." Zatoa evrejskite
nau~nici se obidoa pove}e pati da go kamenuvaat, i
pokraj toa {to toj se obiduval na misteriozen na~in da
im ja objasni negovata bogolikost."
Odgovorajki mu na dr.Fonder, mu velime

sledno: Prvo:
Tvojot odgovor e mnogu slab. Bidejki Isus na
negovite sledbenici i evreite, za nemo`nosta da go
razberat veruvaweto vo trojstvoto i negovata bogolikost
pred da bide voskresnat i vozdignat na nebo, moèl da
im re~e: "Moeto telesno soedinuvawe so vtoriot
boèstven element (Sinot) na vas vi e nevozmo`no da
razberete. Zatoa otkaète se od prou~uvaweto na toa i
veruvajte deka jas sum bog. Ne sum bog vo telesen
smisol, tuku vo smisol na moeto soedinuvawe ~ie
razbirawe e nadvor od domenot na va{ite umovi".
Isto taka e ~udno, {to spomnatoto Isusovo
soedinuvawe i vozdignuawe na neboto, ostanalo
nejasno.
Nikoj od hristijanskite nau~nici, nitu denes , ne e
vo mo`nost da go objasni kvalitetot na ovaa vrska.
Nivnite knigi se prepolni so priznavawa deka toa e
misterija ~ie razbirawe e nadvor od domenot na
~ove~kite umovi. Koj saka da se uveri vo toa, neka se
konsultira so re~nikot na svetata kniga vo ~ie
pi{uvawe u~estvuvale pove}e dvaeset nivni nau~nici,
teolozi, pa }e vidi kako nejasno go objasnuvaat
zna~eweto na zborovite "trojstvo".
Vtoro:
Zo{to Isus se pla{el od evreite i negovata
bogolikost i na misteriozen na~in im zboruval ?! Pa, vie
tvrdite deka Isus do{ol samo zatoa da gi otkupi
~ove~kite grevovi, so toa {to }e go raspnat. I tvrdite
deka toj so sigurnost znael deka }e go raspnat. Pa
kakov smisol toga{ ima stravot od evreite vo
objasnuvaweto na verata za nuèn spas ?!
I kako toa "veli~enstveniot tvoritel" na neboto i
zemjata da se pla{i od najponizniot narod na zemjata,
koga se znae deka nekoi izraelski verovesnici bez
nikakov strav ja objavuvale vistinata, pa taka ednite
bile svirepo ma~eni, a drugite ubieni ?!
A Isus èstoko gi oslovuval pisarite i fariseite. Gi
opi{al kako licemeri, voda~i na slepci, neznaenci i zmii.
Pred o~evidci, na videlina, ja iznel nivnata poganost, pa
zatoa nekoi se poàlile deka gi navreduva. Vidi go
Evangelieto spored Luka (11:37 - 54). " Isa a.s.( Isus) im
gi objasnil gre{kite na evrejskite nau~nici, poradi tie
gre{ki gi oslovuval grubo, ostro i bez strav.
Pa kako da se poveruva deka toj vo sebe nosel
strav od niv koi go zapirale da im ja objasni verata za
neophoden spas ?!
Bog da ~uva, deka negoviot blagoroden moral, bil
na takvo nisko nivo.
Prvo poglavje
Protivstavawe na trojstvoto so razumni dokazi:
Hristijanite veruvaat deka trojstvoto i veruvaweto
vo Eden Bog e vistina. Me|utoa, ako postoi vistinsko
trojstvo, toga{ postoi i vistinsko mno`tvo. A ako se
utvrdat deka tie se vistinskoto trostvo i mno`tvo,
istovremeno }e is~ezne edinstvoto (tevhid) pa tog
edinstvoto }e bide nevozmo`no da se utvrdi. Vo
sprotivno bi trebalo da se spojat dve bitni sprotivnosti
{to e navistina nevozmo`no, bidejki toa podrazbira
nu`no postoewe na borbi, {to isto taka e apsurd. Pa
taka onoj {to veruva vo trojstvoto vistinski ne veruva vo
Eden Bog. Vistinskata edinstvenost ne poseduva tretina
i taa ne zbir na edinki. A trojca, imaat vistinska tretina i
taa e zbir na tri edinki, od {to proizleguva deka edniot e
del od trojcata. I ako ovie dve se soedinat na edno
mesto, toa bara da bide celina, a celinata del, i celinata
tretina od samata sebe, {to sepak e pove}e od tri pati
od ednata,a i taa edna celina vo toj slu~aj bi bila tri pati
pogolema od samata sebe. Seto toa razumot ne go
prifa}a.
Vistinskoto trojstvo, vo osnova e islu~eno , koga
stanuva zbor za Alahovoto vozvi{eno bitie. I ako vo
knigite na hristijanite se najde govor, koj so svojata
nadvore{nost ukaùva na trojstvo, toj mora da se
prokomentira taka {to }e se sofpadne so razumnii
tradicionalni dokazi, bidejki razumot i tradicionalnite
dokazi ukaùvaat na apsurdnosta na trojstvoto na
Vozvi{eniot Bog.
Vo svojot prevod "Zna~ewe na Kur'anot" pe~aten
1836.g. na Angliski jazik, Xorxis Sal na svoite
sonarodnici im upatil nekolku soveti vo koi veli: " Ne gi
podu~uvajte muslimanite so temi koi se sprotivni na
razumot. Tie ne se budali, pa so vakvi pra{awa da gi
nadmudrite. Vo takvite pra{awa spa|aat oboùvawe na
kipovi i boènstvenata ve~era, bidejki tie, za ovie temi,
znaat mnogu. Sekoja crkva ima vakvi temi, a ne e vo
sostojba so takvite temi da gi pridobijat."
Poglednete kako ovoj sve{tenik priznava deka vo
negovata vera postojat temi koi ne se slagaat so
razumot. A vsu{nost se raboti za toa deka sledbenicite
na takvata vera se vistinski idolopoklonici. Islamskite
nau~nici rekle:
" Ponerazbirlivo i od razum odale~eno u~ewe od
hristijanskoto, i nivni polo{i o~igledno la`ni izjavi, na
ovoj svet ne sme videle."
Vtoro poglavje
Protivstavuvawe na trojstvoto so zborovite na
Isa a.s. (Isus).
Prv citat:
Vo evangelieto spored Jovan (17:3) e naveden
razgovorot na Isa a.s. so Boga:
"A ova e ve~en ìvot: da Te poznaat
Tebe,Edinstveniot vistinski Bog, i Isusa Hrista, kogo si
go ispratil."
Ete taka Isus objasnil deka ve~niot ìvot se
pridobiva so veruvawe vo Bo`joto edinstvo i prateni{tvo
na negovot verovesnik Isa a.s. Toj ne rekol: "Ve~niot
ìvot se pridobiva so veruvawe vo bo`joto trojstvo, ili
veruvawe deka Isus e Bog i sin Bo`ji." Bidejki tuka
stanuva zbor za razgovor na Isus so Boga, ne potreben
e sekoj strav od evreite.
Koga veruvaweto vo trojstvoto i bogolikosta na
Isus bi bile, pat kon spasenieto, toga{ toj bi go objasnil
toa.
Me|utoa, patot kon spasenieto i ve~eniot ìvot e
vo veruvaweto vo vistinskoto Bo`je edinstvo i
prateni~kata misija na Isus. Sprotivnoto ubeduvawe e
ve~no propa|awe i o~igledna zabluda, bidejki Bo`jeto
edenstvo e vistinska sprotivnost na trojstvoto, kako {to
e Isusovoto postoewe vo svojstvo na verovesnik
vistinska sprotivnost na Isus kako Bog. Onoj koj ispra}a
ne e ist kako onoj koj e ipraten.
Vtor citat:
Vo evangelieto spored Marko (12 : 28 - 34) se veli:
"(28)I pristapi eden od kni`nicite, koj ~u kako se
prepiraat, znaejki deka im odgovori dobro,go
pra{a:,,Koja e prva od site zapovedi?" (29)Isus
odgovori:,,Prvata e: ,,Slu{aj Izraele - Gospod, na{iot
Bog - e edinstven Gospod
(30) I qubi Go Gospoda svojot Bog so seto svoe srce, so
seta svoja du{a, so siot svoj razum i so seta svoja sila"!
(31)A ovaa e vtorata: ,,Qubi go svojot blièn kako
sebesi!"
Druga zapovet, pogolema od ovie, nema." (32) I
kni`nikot mu re~e: ,,Dobro, u~itele, kaà spored
vistinata deka Bog e Eden, i nema drug osven Nego,
(33) i da Go qubi{ Nego so seto srce, i so siot razum, i
so seta sila; i da go qubi{ bli`niot kako sebesi, toa e
mnogu pove}e od site palenici
i `rtvi." (34) A Isus koga vide deka odgovori razumno
mu re~e: ,,Ne si daleku od Bo`joto carstvo."
Ist tekst se nao|a i vo evangelieto spored Matej
(22 : 34 - 40) , no }e bideme zadovolni so citirawe na
slednite Isusovi zborovi:
"(40) Na tie dve zapovedi visat siot Zakon i
prorocite".
Prethodnite citati ni potvrduvaat deka prv i naj
vaèn testament, vo Torata (Tevratot) i knigite na
ostanatite verovesnici, e zapovedtta koja vodi kon
spasenie sodràno vo verata vo eden Bog i deka drug
sem Nego nema. Koga veruvaweto vo trojstvoto i
Isusovata bogolikost bi bile vistinski, }e bile spomnati i
objasneti vo Torata i vo knigite na ostanatite
verovesnici, a Isus na pra{aweto bi odgovoril:
"Prvata zapoved e veruvaweto vo Eden Bog koj e
soedinet od tri, a jas sum vtoriot ~len na toa
soedinuvawe i sin Bo`ji." Me|utoa, Isus toa nigoga{ ne
go rekol, i ne samo toa, tuku, vo Torata i vo knigite na
ostanatite verovesnici za takvo ne{to ne postoi nitu
aludirawe, tuku naprotiv, toj tvrdi deka patot kon
spasenieto e vistinska verba vo eden Bog, i deka toa e
sprotivno na veruvaweto vo trojstvoto i verbata deka
Bog ima sopatnik i sin.
Knigite na stariot zavet se prepolni so jasni
tekstovi za veruvaweto vo Eden Vozvi{en Bog, a samo
kako primer pogledni vo Vtorozakonie (4:35,39 i 6:4-5) ;
Kniga na prorok Isaija (45:5-6, i 46:9).
Tret citat:
Vo evangelieto spored Marko (13:32) se veli:
" A za onoj den i ~as, nikoj ne znae: ni angelite na
neboto,nitu Sinot, a samo Tatkoto."
Ovaa izjava go pobiva u~eweto za trojstvoto i
bogoli~nosta na Isus, zatoa {to Isus go ograni~uva
svoeto znaewe za sudniot den so Allah , isklu~uvajki ja
mo`nosta deka toj ili bilo koj od tvorenijata, poseduva
znaewe za sudniot den.
Vsu{nost, toj se poistovetuva so ostanatite
tvorenija vo neznaewe. Ako Isus e Bog, toga{ bi znael
koga }e se slu~i sudniot den i ne bi si go demantiral
svoeto znaewe.
êtvrti citat:
Vo Evangelieto spored Matej (27 : 46 i 50) se veli:
"(46) Okulu devettiot ~as Isus izvika so silen glas
i re~e: ''Ili! Ili! Lama Savahtani!? - toa zna~i:,,Boè moj,
Boè moj! Zo{to si me ostavil?" (50) A Isus izvika pak
so
silen glas i go ispu{ti duhot."
Vo Evangelieto spored Luka (23 : 46) stoi:
"Toga{ Isus izvika so silen glas:,,Tatko, go
predavam svojot duh vo tvoi race."
Ovie zborovi, koi po nivno ubeduvawe gi izustil
Isus vo posledniot mig od svojot ìvot, ja demantiraat
negovata bogolikost, bidejki, ako toj bil Bog, ne bi baral
pomo{ od drug Bog. Vistinskiot Bog e ~ist od
nedostatoci, kako {to se nemo}nosta, zamorot,
moleweto, barawe pomo{, malaksanost i smrt. Toj e ìv
i prevozvi{en. Vo knigata na prorok Isaija (40:28) se
veli:
" Zar ne znae{? Zar ne si ~ul? Gospod e ve~en
Bog, Tvorec na zemnite krai{ta. Toj ne se zamoruva, ne
postanuva."
Postojat mnogu izvadoci kako {to e ovoj od
knigata na prorokot Isaija. Pogledni : Isaija (44 : 6),
Eremija (10 :10), Habakuk (1:12) i Prvoto poslanie do
Timotej (1:17) . Site ovie citati ukaùvaat na toa deka
vistinskiot Bog e ve~en, ìv, presvetol, deka ne umira,
deka sem Nego nema drug Bog, deka e ~ist od slabosti,
zamoruvawe i nemo}nost.
Pa kako e vozmo`no eden slab i minliv smrtnik da
bide Bog ?! Tie veruvaat deka toj Bog kogo Isus
toga{ go dovikuval e vistinskiot Bog, i vo toa ne se
somnevaat.
Na ~itatelot mu privlekuva vnimanie izvadokot
(1:12) od knigata Habakuk koj vo starite izdanija glasel
valka :
"Moj Boè,Svetitelu moj ? Ti koj ne umira{."
Vo toj izvadok se spomnuva arapskiot zbor(‫)ﻻﺘﻤﻭﺕ‬
so zna~ewe (ti nema da umre{) so koj se negira smrtta
na Vozvi{eniot Bog. Me|utoa, vo novite izdanija na toj
zbor e izbri{ana samo edna to~ka {to vo potpolnost go
izmenilo negovoto zna~ewe. Taka, namesto bukvata (t
‫ ) ﺕ‬napi{ana e bukvata (n ‫( = ) ﻥ‬la nemutu, ‫{ )ﻻﻨﻤﻭﺕ‬to
zna~i (nie nema da umreme). Ova go napravile poradi
ubeduvaweto deka Isus e ubien. Zbor~eto (la nemutu) "
nema da umreme" vo ovoj kontekst nema nikakvo
zna~ewe i negovoto mesto ne e za tuka.
Gledame kako odbranata na krivoverstvoto gi
naveduva na iskrivuvawe na verskite knigi.
Petti citat :
Vo evangelieto spored Jovan (20 : 17) se
prenesuva deka Isus i rekol na Marija Magdalena :
" Isus & re~e:,,Ne dopiraj me,za{to u{te ne
otidov gore pri mojot Tatko.Tuku odi pri moite bra}a i
re~i im:
,,Se vra}am pri mojot Tatko i va{iot Tatko,pri mojot Bog
i va{iot Bog".
So ovaa izjava Isus se poistovetil so ostanatite lu|
e vo toa {to negoviot Bog e i niven Bog i Tatko, za da
ne go izmamat i potoa re~at deka toj e Bog i sin Bo`ji. I
kako {to se negovite u~enici Allahovi robovi, a ne
vistinski Bo`ji sinovi, bidejki tuka se raboti za preneseno
zna~ewe na zborovite, taka i Isus e Bo`ji rob, a ne sin
Bo`ji vo bukvalen smisol na tie zborovi. Pa taka, nivnoto
"sinovstvo" vo odos nasproi Boga ne zna~i deka i tie se
bogovi, kako {to i negovoto "sinovstvo" ne zna~i deka
e toj Bog. Ovie zborovi Isus gi izgovoril po
voskresnuvaweto, spored nivnoto veruvawe, odnosno
neposredno pred da bide vozdignat toj vikal deka e
Bo`ji rob i deka Allah e negov i niven Bog.
Tie zborovi gi kaùval se do posledniot mig od
svojot prestoj na ovoj svet. Ova se sloùva so zborovite
koi Vozvi{eniot Allah gi navede vo Kur'anot:
"Allah e navistina i moj i va{ Gospodar, pa
Nemu poklonuvajte mu se." (Ali-Imran 51).
"... poklonuvajte mu se na Allah, na mojot i
va{ Gospodar! " (El-Maida:72 i 117).
Govorot za trojstvoto i bogolikosta na Isa a.s.
(Isus) e sosema nespoiv so ovie zborovi i so drugite
zborovi koi gi izrekol pred svoite u~enici pred
vozdignuvaweto. Toj , se do toj mig, povikual na
veruvawe vo eden Bog, nareduvajki samo nemu da mu
se poklonuva i objasnuvajki deka toj ,Isa a.s.
(Isus) , mu robuva samo na svojot Gospodar Allah .
[esti citat :
Izvadocite vo koi Isus izjavuva deka e samo
~ovek, u~itel, pratenik i verovesnik na kogo mu se
objavuva, vo Evangelijata se tolku mnogu {to e te{ko
da se prebrojat. Za onie koi sakaat da se navratat na
ovie navodi izdvojuvame samo nekoi:
Evangelie spored Matej : 10:40; 11:19; 13:57;
15:24; 17:12,
22; 19:16; 21:11,46; 23:8,10; 26:18.
Evangelie spored Marko: 9:37, 38; 10:35.
Evangelie spored Luka: 4:43; 5:5; 7:16.39,40;
8:24,45; 9:33,38,56; 10:16; 12:13; 13: 33,34; 17:13;
23:47; 24:19.
Evangelie spored Jovan: 1:38; 4:19,31,34;
5:23,24,36,37; 6:14,25; 7:15,16,17,18,52;
8:16,18,26,28,29,40,42; 9:11,15,17; 11:
42; 12:44,49,50; 13:13,14; 14:24; 17:3,8,18,25;
20:16,21.
]e bideme zadovolni so citirawe na samo nekoi od
niv:
Vo evangelieto spored Matej se veli:
"Koj ve prima vas, me prima mene, a koj me
prima mene, go prima onoj, koj me pratil." (10:40).
"No toj odgovori i re~e:,,Jas ne sum
ispraten,osven pri
zagubenite ovci na domot Izraelev." (15:24).
"A narodot govore{e:,,Ovoj e Isus, prorok od
Galilejski Nazaret." (21:11).
Vo istata kniga (23: 8 i 10) e Isusoviot (Isa a.s.)
govor namenet za negovite u~enici:
"...zo{to e eden va{iot U~itel".
Vo Evangelieto spored Luka pi{uva:
"A toj im re~e:,,I na drugite gradivi treba da im
go propovedam Evangelieto za Bo`joto carstvo, zo{to
sum ispraten za toa." (4: 43)
Vo istoto Evangelie, po opisot na Isusovoto (Isa
a.s.)
oìvuvawe od umrenite, se veli:
" I strav gi opfati site, i Go slavea Boga i velea:
,,Golem prorok se javi me|u nas " i ,,Bog go poseti
svojot narod".(7: 16).
" Koj ve slu{a vas, mene me slu{a; i koj ve otfrla
vas, mene me otfrla; a koj me otfrla mene, go otfrla
Onoj, koj me pratil." (10:16).
Vo Evangelieto spored Jovan se veli:
"(36)...delata {to Tatkoto mi gi dade da gi
zavr{am, tokmu tie dela {to gi pravam, svedo~at za
mene deka Tatkoto me pratil." (37) I Tatkoto, Koj me
prati,Samiot svedo~i za mene. Vie ni go ~uvte nekoga{
Negoviot glas, nitu go vidovte Negovoto lice." (5:36 i
36).
Vo toa Evangelie, po mu'xizata za zgolemuvawe
na malo koli~estvo na hrana, se veli:
"Lu|eto, koga go vidoa ~udoto {to go napravi,
rekoa: ,,Ovoj e na vistina prorokot, koj treba{e da dojde
na svetot." (6:14).
"(15) Zatoa Judejcite se ~udea i velea:,,Kako gi
poznava
ovoj Pismata - koga ne u~el?(16) Toga{ Isus im
odgovoril i re~e:,,Mojata nauka ne e moja, tuku na Onoj
koj me pratil. (17) Ako nekoj saka da ja ispolnuva
Negovata volja, }e znae dali e naukava od Boga, ili
zboruvam sam od sebe." (7:15-17).
"(18)Jas svedo~am za sebe i mojot Tatko,Koj me
prati , svedo~i za mene. (26)Imam mnogu da vi
zboruvam i da sudam za vas; no vistinski e Onoj, Koj
me isprati, i jas mu go kaùvam na sveto ona {to sum
go ~ul od Nego.(29) Onoj , Koj me prati, e so mene; ne
me ostavi sam, zo{to sekoga{ go vr{am ona {to Mu e
ugodno. (40) A sega sakate da me ubiete
mene,~ovekot, koj vi ja kaùva vistinata, {to ja ~uv od
Boga. (42)...zo{to jas od Boga izlegov i dojdov; i ne
dojdov sam od sebe, tuku Toj me isprati."
(8:18,26,29,40,42).
"(10) Toga{ mu rekoa :,,Kako ti se otvorija o~ite"?
(11) Toj odgovori:,,ôvekot, koj se vika Isus, napravil
kal, mi gi nama~ka o~ite..." (17) Toga{ pak mu rekoa
na slepiot:
,,[to veli{ ti za onoj,koj ti gi otvori o~ite?'' A toj re~e -
prorok e!" (9:10,11,17).
Vo ovie izjavi Isus (Isa a.s.) jasno izvestuva deka
toj e samo ~ovek, u~itel na svoite u~enici, od Allah
ispraten verovesnik, deka Allah mu objavuva i deka toj
ne zboruva ni{to sem vistinata koja ja ~ul od
Vozvi{eniot Allah. Dostoen e na objavata i e gri`liv nad
nea. Na Allah ni{to ne mu se sokriva. Isa a.s. (Isus) gi
podu~uval svoite sledbenici na objavata onaka kako
{to ja primil od svojot Gospodar. Nemu, Vozvi{eniot
Allah , mu daval ~uda. No ne nemu kako na boèstvo ili
kako na svoj sin, tuku nemu vo svojstvo na ~ovek i
verovesnik.
Sedmi citat:
Vo Evangelieto spored Matej (26:36-46) e
navedeno slednoto:
"(36) Toga{ Isus dojde na mestoto, koe se vika
Getse- manija, i im re~e na u~enicite:,,Sedete tuka
dodeka jas odam onamu da se pomolam. (37) I gi
povede so sebe Petra i dvajcata Zevedeevi sinovi i
po~na da taguva i da se voznemiruva. (38) Toga{ im
re~e:,,Mojata du{a e dlaboko nataèna do smrt;
ostanete tuka i bdejte so mene!(39)I otide malku
ponatamu i padna na svoeto lice i se pomoli
velejki:,,Tatko moj! ako e mo`no, neka me odmine ovaa
~a{a; no ne kako {to sakam jas,tuku kako Ti!" (40) I
dojde pri u~enicite, i gi najde kako {to spijat, i mu
re~e na Petra:,,Taka Ne moèvete li da probdeete so
mene eden ~as?(41) Bdejte i molete se, za da ne
padnete vo isku{enie! Duhot e bodar, no teloto e
slabo!"(42) Pak, povtorno otide i se
pomoli,velejki:,,Tatko moj! Ako ne e mo`no da me
odmine ovaa ~a{a, da ne ja pijam, neka bide tvojata
volja."(43)I koga dojde pak gi najde kako {to
spijat,za{to o~ite im bea nate`nale.(44) I pak gi ostavi i
otide da se pomoli,po tret pat, i gi izgovori istite
zborovi.(45) Toga{ dojde pri u~enicite i im re~e:,,Samo
spijte i po~ivajte.Eve,nabliì ~asot koga ~ove~kiot
sin }e bide predaden vo racete na gre{nicite. (46)
Stanete, da odime! Ete,nabliì mojot predavnik."
Izvadocite kako {to se ovie od Evangelieto na

Luka (22 :39-46), kako i vo niv navedenite Isusovi
zborovi i opis na slu~kite vo koi toj se na{ol, jasno
ukaùvaat deka mu se molel samo na Allah i deka toj ne
e nitu Bog, nitu Sin Bo`ji, bidejki onoj koj taguva, strada,
se klawa, ponizno se moli i umira moè da bide samo
sozdaden ~ovek a nikako Bog koj sozdava.
Treto poglavje
Protivstavuvawe na boèstvenosta na Isusovata
li~nost so
tradicionalni dokazi .
Boèstvenosta na Isa a.s. (Isus), hristijanite ja
dokaùvat so nekoi predanija od Evangelijata, od koi
pove}eto se vo Evangelieto spored Jovan. Vo slednite
redovi gi naveduvame nivnite dokazi i go nivelirame
nivniot obid so istite toa da go dokaàt:
Niven prv dokaz:
Oslovuvawe na Isa a.s. (Isus) so izrazot "Sin Bo`ji".
Toj dokaz ne e validen od dve pri~ini:
1.Prva pri~ina:
Koristeweto na izrazot "Sin Bo`ji e sprotiven na
izrazot "Sinot ~ove~ki", kako i na izrazot "Sin Davidov"
so koj se oslovuva Isa a.s. (Isus). Poglednete go izrazot
"Sinot ~ove~ki" so koj se oslovuva toj vo Evangelieto
spored Matej: (8:20; 9:6; 16:13,27; 17:9,12,22;
18:11; 19:28; 20:18,28; 24:27; 26:24,45,64); potoa
izrazot - "Sin Davidov" , vo istoto Evangelie: (9:27;
12:23; 15:22; 20: 30,31; 21:9,15; 22:42), kako i vo
Evangelieto spored Marko: (10 : 47,48), i Evangelieto
spored Luka: (18 : 38, 39).
Geneologijata na Isa a.s. (Isus) koja se povrzuva
so David, potoa so Ja'kub (Jakov) sinot Ishakov sinot
Ibrahimov a.s. (Avraam), a koja e navedena vo
Evangelieto spored Matej (1:1,17), i Evangelieto spored
Luka (3:23-34), jasno ni govori deka Isa a.s. (Isus) vodi
poteklo od spomnatite verovesnici koi se potomci na
prviot ~ovek na zemjata Adem a.s. (Adam) , kako i toa
deka e toj sin na ~ovek, a sosema e jasno deka sinot
~ove~ki moè da bide samo ~ovek, no nikako Sin
Bo`ji.
2. Vtora pri~ina :
Zborot "sin" vo nivniot govor "Sin Bo`ji" nemoè
da ima svoe realno zna~ewe, bidejki pravoto zna~ewe
na zborot
"sin", na site jazici vo svetot, onoj koj e roden od dva
roditela, {to e vo slu~ajot na Isa a.s. (Isus) , toa e
nevozmo`no. Toa zna~i deka vo toj slu~aj se raboti za
metafora, ~ie zna~ewe e : "dobar i bezgre{en ~ovek".
Dokaz za takvoto metafori~ko zna~ewe se zborovite
na vojskovodecot stotnik, navedeni vo Evangelijata
spored Marko i Luka. Evangelieto spored Marko (15 :
39) beleì: "...re~e:"Navistina, ovoj ~ovek be{e Bo`ji
Sin".
A vo Evangelieto spored Luka (23 : 47) se veli

vaka: "A koga stotnikot vide {to se slu~i, po~na
da go slaviBoga, velejki:,,Navistina , ovoj ~ovek be{e
praveden".
Taka zborot "praveden" , na Luka, e zamenet so
zborot na
na Marko " Bo`ji Sin" . I ako se zanemari protivre~jeto
pome|u ovie dva teksta koe se slu~ilo poradi
kontinuiranoto iskrivuvawe na Evangelijata, so cel da se
dokaè Boèstvenosta na Isus, a ako se pretpostavi
deka dvata teksta se ispravni, pa toga{ vo niv postoi
dokaz deka e dozvoleno pravedniot i dobar ~ovek da
se narekuva"Bo`ji Sin" , na toa prvenstveno {to
stotnikot ve}e na dve mesta rekol deka Isus e ~ovek.
Vo Evangelijata, sem Isus, so izrazot "Bo`ji Sin" se
oslovuvaat i mnogu drugi dobri lu|e, kako {to se
oslovuvaat i storitelite na zlodela so zborot " Sotonovi
sinovi".
Vo Evangelieto spored Matej (5 : 9, 44, 45) se veli:
"(9)Blaèni se mirotvorcite, zo{to tie }e bidat
nare~eni sinovi Bo`ji! (44) A jas vi velam qubete
gisvoite
neprijateli i molete se za onie, koi ve gonat; (45) za da
bidete sinovi na va{iot Tatko, Koj e vo nebesata, ...".
I taka, spored prethodnite re~enici, Isus gi nare~e
mirotvorcite "sinovi Bo`ji", a Boga Go nare~e " Tatko ".
]e navedeme nekolku fragmenti od razgovorot na
Isus
so evreite, pribeleèni vo Evangelieto spored Jovan
(8:41,
42,44) :
"(41)Vie gi vr{ite delata na tatka si.,,Nie ne sme
rodeni od bludstvo; imame eden Tatko Bog." (42) Isus
im re~e:,,Ako Bog be{e va{ Tatko, }e me qubevte
mene;(44)Vie poteknuvate od va{iot tatko - |avolot, i
sakate da gi ispolnuvate èlbite na tatka si."
Evreite tvrdat deka se Bo`ji sinovi, odnosno deka
se dobri i na Allah pokorni, a Isa a.s. (Isus) im vozvra}a
deka
se izmamnici, na |avolot predani i negovi sinovi; a toj (|
avolot) e samo izmamnik i tatko na izmamnicite.
A vo bukvalen smisol, bez somnevawe, nitu Bog
nitu |avolot ne im e tatko. Zatoa mora da se prifati
metafori~noto zna~ewe na tie izrazi. Potrebata na
vakvoto razbirawe go potvrduvaat mnogubrojnite
izvadoci. Vo niv spa|aat i slednite:
Prvo Jovanovo poslanie:
"(8) Koj vr{i grev od |avolot e, zo{to |avolot gre{i
od po~etok...(9) Sekoj koj e roden od Boga ne vr{i
grev, zo{to Negovoto seme ostanuva vo nego; i ne
moè da gre{i,zo{to e roden od Boga. (10) Po ova se
poznavaat Bo`jite deca i |avolskite deca...". (3 : 8,
9,10).
"...sekoj koj qubi od Boga e roden i Go poznava
boga".
(4 : 7) .
"(1) Sekoj koj veruva deka Isus e Hristos, roden e
od Boga; sekoj,koj go qubi roditelot, go qubii onoj koj e
roden od nego. (2) Po toa poznavame deka gi qubime
Bo`jite deca;koga go qubime Boga i gi pazime negovite
zapovedi"
(5 : 1-2).
Poslanie do Rimjanite (8 :14) :
"Site onie, koi gi vodi Bo`jiot duh - tie se Bo`ji
sinovi".
Poslanie do Filipjanite (2 : 14 -15) :
"(14) Pravete s# bez ropot i dvoumewe, (15) za
da bide te besprekorni i ~isti, neporo~ni Bo`ji ~eda...".
I bez somnevawe, nikoj od spomnatite vo ovie
citati, vo bukvalen smisol na zborovite ne e Bo`je ~edo,
pa nu`no e
da se prifati figurativnoto zna~ewe. Vo toj kontekst, vo
knigite na Stariot zavet se spomnuva izrazot "Bo`ji Sin",
a "Tatko" so zna~ewe Bog , na bezbroj mesta:
Vo evangelieto spored Luka (3 : 38) za Adem a.s.
(Adam) se veli deka e "Bo`ji sin ".
A vo knigata Izlez (4 :22) , Izrael se oslovuva so
"Sin Bo`ji prvorodenec", kako i Davud a.s. (David) vo
Psalmite (89 : 26, 27) se oslovuva so "prvorodenec", a
za Boga se veli deka e negov '' Tatko ".
Vo knigata na prorokot Eremija (31: 9) , Efrem se
narekuva"prvenec", a za Gospod se koristi izrazot "
Tatko na Izrael".
Vo vtora kniga Samoil (7:14) Solomon e nare~en
"Sin Bo`ji", a za Bog e upotreben izrazot " negov Tatko
".
No i koga izrazot "Sin Bo`ji", so koj se oslovuva
Isus bi bil dokaz za negovata boèstvenost,
toga{ Adem, Izrael, Efrajim, Davud i Sulejman a.s. bi
imale pogolemo pravo na taa boènstvenost, bidejki
site trojca se osloveni so izrazot "sin prvorodenec".
Isto taka, na pove}e mesta, za site Izraelci se
koristi
izrazot "Bo`ji sinovi". Pogledni: Vtorozakonie (14:1 i 32:
19); Kniga na prorok Isaija (1:2; 30:1 i 63:8); Kniga na
prorok Osija (1:10).
Vo vtorozakonie (6 :2 i 4) po izrazot "Bo`ji sinovi"
se misli na Ademovite a.s. (Adamovi) sinovi.
Vo Knigata na prorok Isaija (63:16 i 64:8) za Boga
se veli: "Tatko na site Izraelci".
Vo Jov (38 : 7) se veli :
"... i izvikuvaa Bo`jite sinovi?" 1
A vo psalmite (68 : 5) :
" Tatko na sira~iwata, branitel na vdovicite,Bog e
vo svoeto sveto ìveali{te".
Vo site navedeni fragmenti, neophodno pribeì{te
e metafori~koto zna~ewe. I nikoj od sledbenicite na
Knigi ne tvrdi deka tie citati se razbiraat vo bukvalen
smisol na zborot. I kako {to e neosnovano i
nedozvoleno veruvaweto vo boèstvenosta na Adem
a.s., i negovite deca, potoa na Ja'kub, Efraim, Davud,
Sulejman, site Izraelci i site sira~iwa (Jetimi), taka ne e
dozvoleno veruvaweto vo boèstvenosta na Isa a.s.
(Isus) samo poradi toa {to e osloven so nekoi izrazi ~ie
bukvalno zna~ewe e nesakano.
Nivniot vtor dokaz :
Tvrdewe deka Isa a.s. (Isus) e od neboto, a ne od
ovoj zemski svet, kako {to e navedeno vo Evangelieto
spored Jovan (8 :23) :
" Im re~e u{te:,,Vie ste od dolu, jas sum
odozgora; vie ste od svetov, jas ne sum od svetov."
Tie, za ovie zborovi, zamisluvaat deka Isus e Bog
koj slegol od Bog Tatko koj ne e od ovoj svet.
Ova tolkuvawe e neispravno i sprotivno na
realnosta, bidejki Isa a.s. (Isus) navistina bil od
ovoj svet. Na nivniot komentar se odgovara
dvojno :
1.Prvo :
Ovoj komentar ne se soglasuva nitu so razumni,
nitu pak so tradicionalni dokazi.
2.Vtoro :
1
) Vo Biblijata {to ja koristime stoi: ''...i izvikuvaa Bo`jite dvorjani''.
Istite zborovi Isus gi rekol na svoite u~enici, vo
Evangelieto spored Jovan (15 :19) :
" Ako bevte od ovoj svet, svetot bi gi qubel svoite;
no bidejki ne ste od svetov - tuku jas ve izbrav od
svetot zatoa svetot ve mrazi."
"(14) Jas im go predadov Tvoeto slovo i svetot gi
zamrazi, zo{to ne se od svetot, kako {to i jas ne sum
od svetot. (16) Tie ne se od svetot, kako {to ni jas ne
sum od svetot." (17:14,16) .
Isus, vo ovie zborovi, se poistovetuva so svoite
u~enici vo nepripa|aweto na ovoj svet.
Pa, ako ovoj govor, boèstvenosta na Isus ja pravi
nu`na, toga{ i site negovi u~enici mora da bidat
boèstva. Bidejki hristijanite ja negiraat boèstvenosta
na Isusovite u~enici, toa jasno ja potvrduva
neosnovanosta na ovoj niven komentar. To~no e toa
deka Isus i negovite u~enici ne bile u~nici od nizok
rang vo ovoj svet, tuku bile u~enici na onoj svet
(ahiret), bidejki tragaa po Allahovoto zadovolstvo. Ovaa
metafora e prostraneta na mnogu jazici. Pa taka, za
asketite i dobrite lu|e se veli: " Tie, navistina ne se od
ovoj svet".
Nivniot tret dokaz :
Tvrdewe deka Isus i "Tatkoto" se edno. Ovie
Isusovi zborovi se nao|aat vo Evangelieto spored Jovan
(10 :30) :
"Jas i Tatko Mi edno sme".
Ovoj govor, po nivno mislewe, ukaùva na
Isusovoto soedinuvawe so Boga, koj go pravi da bide
Bog isto kako Nego.
Ova tolkuvawe isto taka e neispravno poradi
dve pri~ini :
1.Prva pri~ina:
Spored nivnoto razmisluvawe Isus (Isa a.s.) e
~ovek so
du{a koja e vo sostojba da zboruva, no toj so Boga ne e
soedinet vo smisol na negovata ~ove~nost, tuku velat
deka so Bog e soedineta negovata boèstvena a ne
~ove~ka priroda. Me|utoa, bidejki tie pod imeto Isus
(Isa a.s.) ja podrazbiraat i negovata boèstvena i
~ove~ka priroda zaedno, pa|a vo voda nivniot
prethoden komentar.
2.Vtora pri~ina:
Sli~en govor se odnesuva i na u~enicite
(apostolite) .
Vo Evangelieto spored Jovan (17:21-23) se veli:
"(21)...za da bidat site edno;kako {to si ti,Tatko,
vo mene, i jas vo tebe, taka i tie da bidat edno vo nas,
za da veruva svetot deka ti me isprati.(22) I slavata {to
mi ja dade, im ja dadov nim, za da bidat edno, kako {to
sme nie edno;(23) Jas vo niv, a ti vo mene, za da bidat
sovr{eni vo edno, za da znae svetot deka ti si me
ispratil, i deka gi qube{e niv, kako {to me qube{e
mene."
Navedenite zborovi vo ovie fragmenti govorat za
negovoto soedinuvawe so Boga i nivnoto me|usebno
soedinuvawe.
I kako {to e jasno deka nivnoto soedinuvawe ne e
vistinsko, taka e o~igledno deka i Isusovoto a.s.
soedinuvawe so Boga ne e vistinsko. A ispravnoto
zna~ewe na soedinuvaweto vo ovoj slu~aj e
"pokoruvaweto na odredbite na Vozvi{eniot Bog i
pravewe dobri dela". Vo toa se izedna~uvaat Isus,
negovite u~enici i site vernici. Razlikata e samo vo
silata na verata i nejzinata slabost. Isusovata a.s.
pokornost i sovr{enost vo oboùvaweto na Allah , bez
somnevawe, e pogolema od negovite u~enici, a pod
soedinuvawe ovdeka se podrazbira ednakvosta na
nivnite èlbi i nivnoto u~ewe. Tie se kako edno vo
pokornosta kon Boga i izvr{uvaweto na Negovite
naredbi i qubov kon Nego. I kako {to ne se misli na
telesno soedinuvawe na ednite so drugite ili so Isus, isto
taka ne se misli na soedinuvawe na Isus so Bo`joto bitie
vo bukvalen smisol.
Nivniot ~etvrti dokaz:
Tvrdeweto deka gledaweto vo Isus e isto {to i
gledawe vo Boga, bidejki toj e vo Tatkoto, a Tatkoto e
vo nego.
Vo Evangelieto spored Jovan (14: 9 -10) se veli:
"(9)...Koj me videl mene, go videl i Tatkoto;
toga{ kako veli{ ti: 'Pokaìni go Tatkoto! ' (10) Ne
veruva{ li deka jas sum vo Tatkoto i deka Tatkoto e vo
mene? Zborovite {to vi gi kaùvam, ne gi zboruvam od
sebe;Tatkoto, koj e vo mene, toj gi pravi delata."
I ovoj govor, spored niv, e dokaz za Isusovata a.s.
bogolikost, bidejki gledaweto vo nego e istovetno so
gledaweto vo Boga koj prestojuva vo nego.
I ova e neosnovano poradi dva argumenta :
1.Prv dokaz:
Da se vidi Bog na ovoj svet, spored nivniot govor
vo nivnite poslanija e nevozmo`no. Da se vidi Isus a.s.
ne e isto kako da se vidi Bog. Tie gledaweto go
komentirat so soznanie. Da se spoznae Isus a.s. vo
telesen smisol, isto taka, ne zna~i soedinuvawe. To~no
e vsu{nost samo toa, deka onoj koj gi videl delata {to
gi pravi Isus, e isto kako da gi videl Bo`jite dela, bidejki
tie se slu~ile po negova naredba i negova volja.
2.Vtor dokaz:
Istiot govor se odnesuva i za apostolite. Vo
Evangelieto spored Jovan (14 : 20) se veli:
" Vo onoj den }e soznaete deka jas sum vo mojot
Tatko, i vie vo mene i jas vo vas."
Vo Evangelieto spored Jovan (17:21) stoi:
"...za da bidat site edno; kako {to si ti, Tatko, vo
mene, ijas vo tebe, taka i tie da bidat edno vo nas...".
Vo Prvoto Poslanie do Korintjanite (6 :19) pi{uva:
"Ili ne znaete deka va{eto telo e hram na svetiot
duh, koj e vo vas, kogo go imate od boga, pa ne si
pripa|ate samo na sebesi?"
A vo Vtoroto Poslanie do Korintjanite (6 :16) se
veli:
"....nie sme hram na ìviot Bog...".
Vo Poslanieto do Efesjanite (4 : 6) se veli:
"Eden Bog i Tatko na site, koj e nad site, i preku
site
i vo site."
Koga ovie zborovi bi bile znak za otelotvoruvawe i
potvrduvawe za bogolikosta na Isus a.s., toga{ od toa
proizleguva deka site negovi u~enici, site Korintjani i
site Efesjani se bogovi. Vistinskiot komentar na ovie
zborovi e : Spomnatoto otelotvoruvawe na Boga vo
nekogo; ili ne~ie otelotvoruvawe vo Boga; ili ne~ie vo
Isus a.s.; ili otelotvoruvawe na Isus a s. vo nego, zna~i
pokoruvawe na naredbite na niv dvajca (Bog i Isus
a.s.) . A spoznavaweto i pokoruvaweto na Isus e na ist
stepen kako spoznavaweto i pokoruvaweto na Boga.
Blagoroden ~itatelu !
Znaj deka naveduvaweto na predhodnite citati e

so pretpostavka deka se ispravni; samo poradi
ukaùvaweto na potrebata za dokaùvawe na
neosnovanosta na nivnite komentari za proglasuvaweto
na Isus deka e Bog.
Nie muslimanite nikako ne veruvame deka toa {to
e navedeno vo Evangelijata e Isusov govor ili govor na
negovite u~enici, bidejki na lanecot na prenositelite na
site nivni knigi, pa i na ~etirite Evangelija im se izgubila
sekoja traga.
Na{eto Islamsko veruvawe e deka Isus a.s. i
negovite
u~enici se ~isti od tie nivni neverni~ki ideologii.
Nie svedo~ime deka samo Allah e Bog i deka toj
nema pridru`nik nitu partner, a deka Muhammed a.s. e
Negov rob i pratenik, a Isus a.s. isto taka e negov rob i
pratenik, a Isusovite u~enici se negovi prestavnici.
Glava treta
Dokaz deka Kur'anot e Allahov govor i

nadprirodno delo, potoa otstranuvawe na
somnevawata koi, za Kur'anot i ~esnite verovesni
hadisi1, gi iznele sve{tenicite.
Ovaa glava ima dve poglavja :
Prvo poglavje: Dokazi koi ukaùvaat deka

~esniot Kur'an e govor na Vozvi{eniot Allah , i
1
) Se ona {to Allahoviot Pratenik Muhammed a.s. rekol,napravil
prepora~al ili so mol~ewe odbril, a ovdeka se misli za negovite
(a.s.) zborovi.
otstranuvawe na somnevawata za nego {to gi
iznele sve{tenicite.
Vtoro poglavje: Neosnovanost na nivnite

(nekvavi) somnevawa koi sve{tenicite gi iznele za
hadisite na verovesnicite.
Prvo poglavje
Dokazi koi ukaùvaat deka ~esniot Kur'an e

govor na
Vozvi{eniot Allah , i odstranuvawe na
somnevawata
koi sve{tenicite gi iznele za nego.
Prv dokaz:
Kur'anot e objaven so visok knièven stil. Vo

arapskiot jazik ne{to nemu sli~no ne postoi i site
literaturni dostignuvawa zaostanuvaat zad nego. A
literaturata e iskaùvawe na odredena sodrìna, vo
soodvetna situacija, so voshituva~ki jazi~en izraz, bez
nedostatok ili vi{ok vo objasnuvaweto. Toj veli~estven
stepen na literaturno izrazuvawe se sogleduva vo
nekolku aspekti:
Prvo gledi{te:
Zborot na arapskite pisateli i poeti pove}eto se
ogleda vo gledkite koi tie ne gi primetuvaat, kako {to
se: opisot na kamilata, kowot, sluginkata, carot, vojnata
ili stravot. Nivnata literatura se razvivila vo taa nasoka,
bidejki prirodata na lu|eto te`neela kon toa. I koga vo
stilot na pisatelite i poetite }e se pojavi ubav jazi~en
izraz, onie koi doa|aat po nego, go oponiraat,
obrabotuvajki
nekoi negovi aspekti. Me|utoa, êsniot Kur'an ne se
ograni~uva na ovie raboti, a vo nego, i pokraj toa, se
nao|a knièvnost kakva Arapite ne splotile vo nivniot
govor.
Vtoro gledi{te:
Knièvnosta na Arapite vo raznovidnite ogranoci i
temi gi prepravaat lagite, taka {to e kaàno:
"Najdobrata poezija e onaa vo koja ima najmnogu
laga". Me|utoa, Kur'anot dojde so vrvna knièvnost koja
vo celost ja proniknuva samata vistina i vo koja voop{to
ne postoi laga.
Treto gledi{te:
Od cela kasida 1, na poetot mu se vbrojuvaat samo
dva stiha kako vrvno knièvno ostvaruvawe, dodeka
ostatokot ne se vbrojuva vo ubav literaturen izraz, {to
ne e slu~aj so êsniot Kur'an. Toj e celosen na vrvot na
literaturnoto izrazuvawe. Site su{testva pred takov
ubav izraz ostanuvaat nemo}ni. I onoj koj so
poznavawe }e ja is~ita surata (poglavje) "Jonus" i
kaùvawata za nego (neka e mir na nego), ne mu se
prikriva, iako e dolga, vrvnata ubavinata na nejziniot
literaturen stil.
êtvrto gledi{te:
Koga pisatelot ili poetot ja povtori sodrìnata ili
prikaznata, negoviot povtoren govor ne e ist kako
prviot, dodeka Kur'anskite sorìni, za kaùvawata na
verovesnicite se povtoruvaat, pri {to i prvite i vtorite
situacii; i propisite i boèstvenite opi{uvawa, se
vadahnoveni. Vo nego se prepletuva koncizen jazi~en
izraz so op{irni kaùvawa i skrienost so direktno
obra}awe, no negovite sodrìni se i pokraj toa vrvno i
ubavo sro~eni i vo niv se nadzira sovr{ena harmonija.
Petto gledi{te:
êsniot Kur'an sodì naredbi i zabrani;
zadolìtelnost za izvr{uvawe na verskite obredi i
zabrana za lo{ite i odvratni dela; pottiknuvawe na
1
) Pesna
blagorodniot moral i davawe prete`nost na Onoj koj e
nad ovoj svet. Seto toa e iskaàno so prefinet knièven
stil, iako se znae deka seto toa e mnogu te{ko da se
sro~i na takov ubav na~in. Bidejki, ako od eden vrven
pisatel ili zborlest poet se pobara, so ubav prefinet
literaturen stil koj sorì prekrasni alegorii i precizni
metafori, da napi{e samo nekolku pravni i akaidski1
pra{awa, jasno }e dojde do izraz negovata nemo}.
[estto gledi{te:
Stilot na sekoj pisatel e dobar samo vo edna
oblast, a slab vo nekoja druga. A êsniot Kur'an e
sovr{eno koncentriran i povrzan vo site situacii: i koga
bodri i koga zastra{uva; i koga zapretuva i koga
sovetuva, kako i vo site sostojbi i oblasti, stanuvalo zbor
za zakana, sovetuvawe ili bilo {to drugo.
Eve nekolku primeri:
Primeri za hrabrewe vo zborovite na Vozvi{eniot:
"I nikoj neznae kakvi, kako nagrada za ona
{to go storile, skrieni radosti gi ~ekaat"2. (Es -
Sexda 17). Primer na zastra{uvawe vo zborovite na
Vozvi{eniot:
"...pa sekoj gordeliv inaet~ija nastradal , -
pred nego xenemot1 }e bide - i toj }e bide poen
so odvratna te~nost, }e se ma~i da ja progolta ,
no nikako ne }e moè i smrtta od site strani }e
mu prio|a , no toj nema da umre ; nego }e go
~eka maka te{ka". (Ibrahim, 15 - 17).
Primer na zakana i prekor vo govorot na
Vozvi{eniot:
1
) Vera, ubeduvawe.
2
) Nevozmo`no e da se prevede Kur'anot , a da ne izgubi vo
kvalitet,
bidejki toj e Allahov govor. Nie ovdeka gi naveduvame prevodite na
kur'anskite zna~ewa, a toa ne e ona {to Allah go objavil. Negovata
vrednost vo oblasta na literaturnoto dostignuvawe moè da se
sogleda samo na jazikot na koj e objaven, odnosno arapskiot.
Zatoa ,
~itatelot neka ne go o~ekuva vo prevodot, koj e delo na ~ovekot,
ona
{to go sodrì originalot na Bo`jiot govor.
1
) Mesto vo idniot svet kade nevernicite, idolopoklonici ve~no }e
ostanat. Hrist.: pekolot.
" I site spored nivnite grevovi gi kaznivme:
na nekoi, veter, poln so pesok prativme, a nekoi
so stra{en glas gi uni{tivme ; nekoi v zemja gi
vovlekovme, a nekoi gi poplavivme." (El - Ankebut;
40).
Primer na sovetuvawe vo zborovite na
Vozvi{eniot:
"Zo{to, kaznata Na{a, tie ja poituvaat?! [to
misli{, ako Nie im dozvoluvame so godini da
uìvaat, i na krajot gi snajde ona so {to im se
zapretuva...". (E{-[u 'ara; 204 - 207).
Primer na opi{uvawe vo Allahoviot govor:
"Allah znae {to sekoja èna nosi i kolku
matkata se stega, a kolku se {iri ; kaj Nego sî ima
merka ; Toj go poznava nevidliviot i vidliv svet...".
(Er - Ra' d, 8 - 9).
Sedmo gledi{te:
Preo|aweto od sodrìna vo sodrìna od edna
prikazna vo druga, potoa soedinuvaweto na razli~nite
raboti vo govorot, go namaluvaat kvalitetot na
re~itosta i jazi~nata ubavina. A vo êsniot Kur' an,
preminuvaweto od edno vo drugo kaùvawe, e ~esto.
Pri toa govorot sodrì naredbi, zabrani, vetuvawa,
zakani, verba vo eden Allah ,opi{uvawe na Negovite
svojstva, potvrduvawe na verovesni~kite misii,
pottiknuvawe, zapla{uvawe i naveduvawe primeri.I
pokraj seto toa, vrskata me|u site negovi delovi e
sovr{ena a re~itosta e nadvor od domenot na Arapite,
taka {to i najslatkore~ivite nivni umovi ostanale
v~udovideni.
Osmo gledi{te:
Sodrìnata na êsniot Kur' an e lesna, a negovite
zna~ewa se mnogubrojni. Taka, na primer, po~etokot
na surata "Sad" ni govori za:
- nevernicite kako se zapla{uvaat, im se preti so
kazni so koi se uni{teni predhodnite narodi;
- nivnoto nesoglasuvawe so Muhammed a.s.;
- protivewe na negovata misija;
- slogata na nivniot narod vo neverstvoto;
- pojavata na zavidnost vo nivniot govor;
- zakanuvawata deka tie }e bidat ponièni i na
ovoj i na idniot svet;
- neverstvoto na is~eznatite civilizacii i nivnioto
uni{tuvawe od strana na Vozvi{eniot Allah x.{.;
- zakanite za Kurej{ite 1i onie {to se kako niv, so
kazni kakvi {to bile uni{teni i onie pred niv;
- trpelivosta na Muhammed a.s. na pra{awata na
koi bil izloèn i te{eweto so kaùvawata za predhodnite
verovesnici. I seto gore navedenoto e izre~eno so
ednostaven lesen stil koj soedinuva mnogu
zna~ewa.Taka vo zborovite na Vozvi{eniot Allah vo
surata El - Bekara ,179.:
" Vo odmazdata vi e - opstanokot..." imame
lesen stil so
mnogubrojni zna~enija. Vo nego ima golema literaturna
vrednost, a istovremeno sodrì sprotivnost (simetrija)
pome|u dve sprotivni zna~ewa: "odmazda i
opstanok" , kako i nevoobi~aenost vo prikaùvaweto
na ubistvoto (odmazdata) koe pri~inuva minlivost na
ìvotot so negova za{tita. Ovie zborovi, vo obid na
ukinuvawe na ubivaweto, se podelotvorni od site
porane{ni poznati izjavi na Arapite , bidejki toa
zna~enie go izrazuvale na sledniot na~in: "Odmazdata
kon grupata zna~i opstanok za site", "namnoète ja
odmazdata za da is~ezne ubivaweto","ubivaweto e
negacija na ubivaweto". Ovoj posledniot niven govor e
naj sodràen i naj ubav. Me|utoa, kur'anskite zborovi:
"Vo odmazdata vi e opstanokot..." se stilski
povpe~atlivi od nego vo slednoto:
1.Zborovite na Vozvi{eniot: "Vo odmazdata vi e
opstanokot ..." se po koncizni od bilo koj niven govor.
2.Nivnite zborovi: "ubivaweto e negacija na
ubivaweto", pobaruva, da postoeweto na ne{to bide
pri~ina za negovoto is~eznuvawe, {to ne e vo slu~ajot
so Kur'anot, bidejki spored nego samo eden vid (kisas)1
ubivawe e pri~ina za niven opstanok.
1
) edno od mnogute arapski plemiwa .
1
) Kisas: Kazna koja Vozvi{eniot Allah ja propi{al za odredeni
zlodela ,kako {to se na pr.:namerno nepravedno ubistvo na nekoj
~ovek i prekinuvawe na pati{tata poradi kra`ba na patnicite. Taa
kazna vo islamskiot {erijat e so presekuvawe na glava so sabja ,a
vo prethodniot spomnat ajet (kuranska re~enica) e preveden kako
"odmazda".
3.Vo nivnite naj zbieni i naj ubavi zborovi:
"ubivaweto e negacija na ubivaweto" , postoi
povtoruvawe na zborot "ubivawe" , {to ne e i slu~aj so
êsniot Kur'an.
4.Nivnite najkoncizni i naj ubavi zborovi samo go
spre~uvaat ubivaweto, dodeka zborovite na Kur'anot
pokraj spre~uvaweto na ubivaweto vo sebe sodràt i
nagacija na ubivaweto. Zborot "kisas" gi obedinuva
dvete zna~ewa.
5.Nivnite naj zbieni i naj ubavi zborovi ukaùvaat
na baranoto, t.e. na "ìvotot" koj e samo posledica na
ne{to, odnosno negacijata na ìvotot ja pravi potrebna
vo osnov, a ìvotot samo negova posledica. êsniot
Kur'an stava akcent na ona {to e vo osnova barano,
odnosno, neubivaweto e posledica od koja proizleguva
opstanokot vo ìvot, {to sepak, vo osnova toa i se bara.
6.I nepravednoto ubivawe e ubivawe, iako toa ne
e negacija na ubivaweto i ne iziskuva da bide ubien
samo ubiecot, za razlika od êsniot Kur'an koj
nedozvoluva nepravedno ubivawe i go ukinuva
ubivaweto so barawe da se ubie so kisas samo ubiecot.
Nivniot govor, spored toa, e ispraznet, a govorot na
êsniot Kur'an e vo sekoj pogled ispraven.
Devetto gledi{te:
"Energi~nosta i prijatnosta" se dve sprotivni
svojstva i nivnoto naveduvawe vo site dolgi govori e tu|
o i nevoobi~aeno kaj re~livite literati. A nivnoto
povtoruvawe vo site delovi na êsniot Kur'an e dokaz
za negovata sovr{ena i nevoobi~aena literaturna i
stilska vrednost.
Desetto gledi{te:
êsniot Kur'an gi sodrì site oblici na ubavi
literaturni izrazi: razni vidovi na potvrduvawe,
sporeduvawe , opi{uvawe, metafori, potoa ubav na~in
na dokaùvawe so naveduvawe na prividna pri~ina koj
sodrì duhovna smisla, ubav zavr{etok na mislata,
razdvojuvawe i sostavuvawe na mesta koi odgovaraat,
osustvo na nepravilen, osamen i neskladen govor koj e
daleku od upotrebata vo jazikot, kako i drugi, razni
vidovi literaturno izrazuvawe. Najgolemite arapski
pisateli i retori~ari se dokaàle samo na edniot ili na
dvata spomnati na~ini na literaturno izrazuvawe i koga
bi se obidele na nekoj drug literaturen na~in da se
izrazat, toa ne bi im uspealo i sosema bi do{la do izraz
nivnata nesposobnost. Me|utoa ,êsniot Kur'an gi sodrì
site navedeni granki na knièvnostta.
Desette nabroeni gledi{ta dokaùvaat deka
êsniot Kur'an e na najvisok stepen na nevoobi~aen
literaturen izraz so koj izraz lu|eto nemoàt da
pristapat, i onoj koj go poznava jazikot na Arapite i
nivnite prefineti tajni na knièvnosta, toj go poznava i
voshitot na êsniot Kur'an.
Vtor dokaz:
Sostavot na Kur'anot e ~udesen. Po~etocite na
negovoto kaùvawe, negovite preseci i zavr{ni zborovi
se protkaeni vo neobi~en stil, a sem toa sodrì i
precizni objasnuvawa, su{tinsko soznanie, ubavina na
izrazot, finesi na aludiraweto, te~na konstrukcija i
ispravnost na redeweto, so {to se zbuneti umovite i na
najre~livite Arapi. Vo taa karakteristika se krie golema
mudrost, bidejki na neobjektivniot buntovnik ne mu se
ostava prostor za somnevawe deka Kur'anot e ukraden
(prepi{an) , vpro~em ovoj govor se razlikuva od nivniot
govor i go nadminuva, iako pisatelot, nabquduva~ot ili
prozistot vloùva golem trud vo spomnatite mesta,
poradi koi steknuva pofalbi i kritiki. I na sekoj istaknat
pisatel vo gre{ka mu se vbrojuva ako na ubav na~in ne
go iskaàl fragmentot ili ako toj fragment go ukral od
nekoj drug. Arapskite prvenci, i pokraj sovr{enoto
poznavawe na tajnite na oratorstvoto i neprijatelskiot
odnos kon Islamot, za stilot na Kur'anot i negoviot
sostav ne na{le nikakov nedostatok nitu pak uspeale da
ja namalat negovata literaturna vrednost. Naprotiv, tie
priznale deka toa ne se zborovi na obi~en govornik nitu
pesni na pisatel, pa zatoa, za~udeni od negovata
literaturna vrednost i ubavina na izrazuvaweto, prvpat
go opi{ale kako vol{ebnost, a vtorpat kako izmislenost
na starite narodi.
Vozvi{eniot Allah ni gi otkriva nivnite zborovi vo sura
Fussilet, 26:
"Ne slu{ajte go ovoj Kur'an, tuku pravete
vreva za da go nadvikate!"
A vaka postapuva samo onoj koj ostanal bez tekst
i koj e voodu{even. So ovaa za~uduva~ka
karakteristika se potvrduva deka Kur'anot e ~udo
(mu'xiza) vo oblasta na literaturata, jazi~noto
izrazuvawe i ubavinata na stilot.
Arapskite pisateli i oratori bile mnogubrojni i
poznati po golemiot patriotizam, xahiletskiot1
fanatizam,
`rtvenostta vo natprevarite, falbaxistvoto i {titeweto na
plemenskite koreni. Pa kako da se razbere nivnoto
otkaùvawe, od ednostavnite raboti, donesuvawe tekst
koj ne e podolg od najkusata kur'anska sura, a odbirawe
na pote{koto, borbi i `rtvuvawe na imotite i ìvotot,
dodeka Pratenikot (s.a.v.s.) gi kori i im upatuva
predizvik kako {to e onoj vo sura El-Bekara, 23-24:
"A ako se somnevate vo ona {to mu
objavuvame na svojot rob, napravete vie edna
sura sli~na nemu objavena, a povikajte gi i
va{ite boèstva, sem Allah, ako vistinata ja
kaùvate. Pa ako ne napravite, a nema da
napravite, toga{ pripazete se od ognot za
nevernicite podgotven..." .
Sli~en povik se povtoruva i vo sura Junus, 38:
"...Re~i: 'Pa, dajte vie edna sura kako {to e
objavena nemu, i kogo sakate, od onie vo koi sem
vo Allah veruvate, vo ispomo{ povikajte, ako
vistinata ja kaùvate'."
Povtorno sli~eno barawe i vo sura El-isra, 88:
"Re~i: 'Koga site xinovi i lu|e bi se zdruìle
da napravat eden vakov Kur'an, tie, kako {to e
toj , ne bi napravile, iako ednite na drugite bi
pomagale'."
Da veruvale Arapite deka Muhammed a.s. vo
pi{uvaweto na êsniot Kur'an baral pomo{ od drugi,
toa, sprotivstavuvajki mu se, moèle da go napravat i
tie, bidejki mu bile sli~ni vo poznavaweto na jazikot i
mo`nostite na barawe pomo{ od drugi lica. Bidejki toa
ne go storile, tuku se odlu~ile na vojna i vooruèna
borba protiv nego, namesto borba so jazik, toa e dokaz
na nivnoto priznavawe na literaturnata vrednost na
Kur'anot i nivnata nesposobnost da mu se sprotivstavat.
1
1) Nepoznavawe na praviot pat,negirawe na Boga i nafrlawe vo
grev.
Kulminacija na seto toa e nivnata podelba na onie
koi veruvaat deka na Muhammed a.s. - Kur'anot mu e
objaven od strana na negoviot Gospodar, i buntovnik
koi gi zbunil so negovata izvonredna literaturna
vrednost. Ova go potvrduvaat vestite koi gi prenesuva
Velid bin el-Mugira1 ,'Utbe ibn Ar-Rabia' i ostanati.
Tret dokaz:
Kur'anot sodrì vesti za nastanite koi }e se slu~at
vo idnina, a koi se slu~ile tokmu onaka kako {to bile
najaveni, vo {to spa|aat:
1.Zborovite na Vozvi{eniot vo sura El - Feth ,27:
"...sigurno vo êsniot hram }e vlezete
bezbedno - a ako Allah saka - , ednite so bri~eni
1
) El-Velid ibn El-Mugira,: (530-622),vo predislamskiot period bil
sudija,i eden od najuglednite Kurej{i. Ne konzumiral alkohol.Koga
se pojavil Islamot toj bil vo dlaboka starost. Protiv Islamot se borel
so seta sila. Koga gi slu{nal Allahovite zborovi (sura El -Nahl,95.)
,se izrazil pofalno za Kur'anot,opi{uvajki gi negovite ubavini,za
da ,po {to go ukoril Ebu Xehel,velejki deka toa e delo na pisatel
rekol: "Ne, Bogami,nikoj od vas ne znae podobro od mene poezija".
Potoa gi sobral mu{ricite (idolopoklonici) za da ,pred haxot, gi
soedinat nivnite mislewa okulu toa. Predloìle da go vikaat
Muhammed a.s. isposnik, lidak, gata~, pisatel. Go zapra{ale,toga{,
{to da re~eme? Toj rekol deka najdobro e da re~at deka e gata~
koj pravi razdor me|u lu|eto. Potoa gi pre~ekuvaa lu|eto na vlezot
vo Mekka i gi izvestuvale za gata~ot koj se pojavil vo Mekka.
Zna~i, El-Velid (poklet da bide) ja znael vistinata, no ne sakal da ja
prifati. Poradi nego Allah gi objavil ajetite (11-30), vo sura
Mudesir,vo koi mu e zapreteno deka }e bide èstoko kaznet.
glavi, a nekoi so potskratena kosa, bez strav"2 ,
potpolno se ostvarile.
2.Zborovite na Vozvi{eniot vo sura An - Nur ,55:
"Allah vetuva deka onie me|u vas koi }e
veruvaat i dobri dela }e pravat sigurno za
namesnici na zemjata }e gi postavi, kako {to gi
postavil za namesnici onie pred niv, i deka
celosno nivnata vera }e ja zacvrsti, onaa, koja Toj
im ja saka, i deka stravot so bezbednost
sigurno }e im go zameni; tie samo mene }e mi se
klawaat, i nema da gi smetaat drugite ramni na
Mene...".
Vozvi{eniot Allah Svoeto vetuvawe go ispolnil. Ja
zacvrstil verata na muslimanite u{te dodeka bil ìv
Pratenikot (a.s.). Nejzinata stabilnost se zgolemila za
vremeto na Ebu Bekr Es - Sidika1 (r.a.) , potoa vo
vremeto na Omer ibn El-Hattab (r.a.) . Zacvrstuvaweto
na taa vera prodolìlo vo vremeto na Osman Zun-
Nurejn2 (r.a.) , koga islamot se pro{iruva i kon zapad i
2
) El-Feth,27: Na Pratenikot (s.a.v.s.) vo son mu e pokaàno deka
vo mir }e vleze vo Mekka i }e napravi obikolka okulu Kaba, pa toj
son im go raskaàl na ashabite (r.a.) {to silno gi izraduva. Istata
taa godina Pratenikot (s.a.v.s.) trgnuva so ahabite (r.a.) kon Mekka.
Zastanale vo Hudejbija, kade {to Pratenikot (s.a.v.s.) (vo zul ka'dei,
{estta hixretska godina) sklopil dogovor so Kurej{ite,spored koj taa
godina nemoàt da vlezat vo Mekka. Ja izbri~il glavata i zaklal
kurban. Licemerite toa go iskoristile,pra{uvajki se me|usebno:
"Kade e vetuvaweto na Muhammed?" I kako odgovor na tie
somnevawa,
Allah x.{.go objavuva ovoj ajet vo koj potvrduva deka
vetuvaweto }e bide ispolneto. Sekako,Pratenikot (s.a.v.s.) ne im
vetil deka taa godina }e vleze vo mekka. Prateniko (s.a.v.s.) toj
dogovor go iskoristil za povikuvawe na site plemiwa i sosedni
dràvjani vo Islam. A narednata godina obavuva umra,za da edna
godina po toa, t.e. vo 8.g.h., koga Kurej{ite go prekr{uvaat toj
dogovor, vlegol so ashabite (r.a.) , kako pobednik vo Mekka, i toa
tokmu onaka kako mu bilo veteno.
1
) Es-Siddik zna~i iskren,a ovoj prekar mu go dal Muhammed a.s.
po mi'raxot,koga licemerite,so potsmev,go zapra{ale dali slu{nal
deka Muhammed a.s.zboruval kako bil prenesen vo edna no} od
Mekka vo vo Kuds (Palestina),potoa gi pominal site svodovi i gi
videl Xenemot i Xennetot. Gi zapra{al:"Dali Muhammed a.s. toa go
rekol? Otkako toa go potvrdile toj re~e:"Jas svedo~am deka
Muhammed a.s. sekoga{ ja zboruva samo vistinata.
2
)Zun-Nurejn e prekar na Osman r.a.,a ima zna~ewe "sopstvenik
na dva
kon istok. I ne prote~e nitu ~etvrtina vek od smrtta na
Muhamed a.s., a Allahovata vera gi pobedila site
ostanati veri, a muslimanite mu se klawale samo na
Allah , sigurni i od sekoj strav oslobodeni.
3. Zborovite na Vozvi{eniot vo sura El-Feth ,16:
"]e bidete povikani da se borite protiv narod
mnogu silen i mo}en , se dodeka ne se pokori" ,
isto taka se ovistinile.
4. Allahovite zborovi vo sura En-Nasr ,1-2 :
"Koga }e dojdat Allahovata pomo{ i pobeda,
i lu|eto gi vidi{ grupno vo Allahovata vera kako
pristapuvaat..." isto taka se ovistinile tokmu onaka
kako i bile najaveni, koga vo osmata h.g. se oslobodi
Mekka, lu|eto grupno pristapuvale vo Allahovata vera.
5. Allahovoto vetuvawe na Pratenikot s.a.v.s. vo
sura El-Meide ,67:
"... a Allah }e te brani od lu|eto" , se ostvari i
pokraj mno{tvoto na onie koi sakale da mu na{tetat.
Vozvi{eniot
Allah go {titel od lu|eto se do negovata preselba od
ovoj svet.
6. Vo toj kontekst se zborovite na Allah i vo sura
Er - Rum, 2 - 6:
"(2) Vizantijcite se pobedeni. (3) vo
sosednata zemja, no tie,po nivniot poraz, sigurno
}e pobedat.(4) za nekolku godini - pred ili po toa,
odlukata e na Allah - i toga{ vernicite }e i se
raduvaat1 (5) na Allahovata pomo{ , - Na kogo
sveta",a nare~en e taka poradi toa {to za nego bile omaèni dve }
erki na Pratenikot Muhammed a.s.,prvo Rukajja r.a. a po nejzinata
smrt Ummu Kulsum r.a..
1
) Persijcite gi pobedile Rimjanite vo predelite bliski na arapite, t.e.
vo predelite na [ama (pome|u Palestina i Jordan).Vojskata na
persiskiot car Sabura go prisilila vizantiskiot car Herkul da bara
azil vo Konstantinopol (dene{en Istambul),kade {to bil dolgo pod
opsada. I toga{, po toj poraz, vo 622. g. Allah mu go objavuva na
Muhammed a.s. ovoj ajet vo koj vetuva pobeda na vizantijcite nad
persijcite, i toa vo rok od 3-5 godini. A Allah svoeto vetuvawe
sekoga{ go ispolnuva. I vo 627.g. Herkul ja dobiva golemata bitka
protiv persijcite vo Niniva, na krajbre`jeto na rekata Tigris. Tie dve
zemji toga{ vo toa vreme bile dve najgolemi svetski sili. Persija na
istok, a Vizantija na zapad, i koj ,sem Allah , moèl so seta
sigurnost da znae deka porazenite Vizantijci }e gi pobedat
Persijancite !? (Et-Tefsirul Munir, od Zuhajli). Toga{ }e se raduvaat
saka Toj mu pomaga, Toj e Silen i Somilosen - ,(6)
vetuvaweto e Allhovo, a Allah svoeto vetuvawe }
e go ispolni, no pove}eto lu|e ne znaat."
Allahovoto vetuvawe se ispolnilo. Rimjanite, po
sedum godini po spostveniot poraz gi pobedile
Persijcite.
7.Potoa, pogledni go, 9. ajet na sura El-Hixr:
"Nie, navistina go objavuvame Kur'anot i
navistina nad nego }e bdeeme!" T.e. Vozvi{eniot
Allah go ~uva od iskrivuvawe, dodavawe i odzemawe.
Toa, denes, jasno se ot~ituva. I neka e blagodarnost na
Allah za taa blagodet.
Sli~no e i vo 42. ajet, vo sura Fussilet:
"Lagata mu e tu|a, od bilo koja strana, toj e
Objava od Mudriot i za pofalba Dostojniot".
8.Vo toa spa|aat i Allahovite zborovite vo sura El-
Bekara 94 -95 koi se odnesuvaat na evreite:
"(94) Kaì: Ako e kaj Allah xennetot2
osiguren samo za vas, a ne i za ostanatite lu|e,
toga{ vie smrt posakajte, ako vistinata ja
kaùvate. (95) A nema nikoga{ da ja posakate
poradi ona {to go pravite! A Allah dobro gi
poznava nevernicite."
Sli~ni zborovi se nao|aat i vo sura El-Xumua':
"(6) Kaì: O Evrei, ako vie tvrdite deka od
site lu|e, vie ste, edinstveni Allahovi milenici,
toga{ smrt posakajte. (7) A poradi ona {to
nivnite race go pravat, nema nikoga{ da ja
posakaat, Allah dobro gi poznava nevernicite".
Evreite, bez somnevawe, bile naj luti neprijateli na
Allahoviot Pratenik (s.a.v.s.) i negovi najgolemi
poreknuva~i, no nitu eden od tie poreknuva~i negovoto
poreknuvawe ne go pottiknalo da ja posaka smrtta.
Vo toa vleguvaat i zborovite na Vozvi{eniot od
sura El-Bekara, 23 - 24:
muslimanite: Persijcite bile mexusii (ognopoklonuva~i),a

Vizantijcite hristijani,pa muslimanite ja posakuvale pobedata na
onie koi im bile pobliski vo verata. A sledbenikot na Kniga na
muslimanot mu e sekoga{ poblizok otkolku idolopoklonik. (Et-
Tefsirul Munir, tom 23-24. ,str.49).
2
) Mesto na idniot svet kade {to dobriot musliman }e uìva (vo raj).
"(23) A ako se somnevate vo ona {to mu
obajavuvame na Svojot rob, napravete vie edna
sura sli~na na nemu objavena,
a povikajte gi i va{ite boèstva, sem Allah, ako
vistinata ja kaùvate. (24) Pa ako ne napravite, a
nema da napravite, toga{ pripazete se od ognot
za nevernicite podgotven, ~ie gorivo, }e bidat,
lu|eto i kamewata."
I vetuvaweto se ispolnilo.
Od vremeto na Allahoviot Pratenik (s.a.v.s.) , koga
arapskite idolopoklonici bile revnosni vo obidot za
urivawe na negovata misija pa se do denes, nasproti
mnogubroj -nite predizvici, nikoj ne napi{al ne{to
sli~no kako Kur'anot. I ne samo toa, tuku nemoèl da
donese nitu najkus tekst sli~en na kur'anskata sura.
Predhodnite vesti, kako i onie na niv sli~ni, koi gi
nao|ame vo êsniot Kur'an,jasno ukaùvaat deka toj e
govor na Vozvi{eniot Allah ,bidejki Allahoviot zakon se
sproveduva, i koga nekoj bi tvrdel deka verovesnikot
laèl za Allah, taa negova vest, na krajot ne bi se
pokaàla vistinita. Naprotiv, Allah bi ja razotkril i na lu|
eto bi im ja obelodenil.
êtvri dokaz:
êsniot Kur'an ni donesuva vesti za uni{tenite
drevni civilizacii. A poznato e deka Muhammed a.s.
neznael nitu da ~ita nitu da pi{uva, nitu pak rabotel so
nau~nicite vo u~ili{tata, toj porasnal kaj narodot koj gi
oboùval idolite, ne vladeel so nikakva nauka, a toj sam
nikoga{ ne izle gol nadvor od toj narod za da u~i kaj
drug. Me|utoa,êsniot Kur'an pokraj toa se razlikuva od
porane{nite objaveni knigi vo objasnuvawata na nekoi
kaùvawa i sostojbi. Taa razlika e namerna, bidejki
treba da se razglasi vistinata koja ja iskrivile
sledbenicite na porane{nite knigi koi gi izgubile svoite
originali. Knigite koi tie gi poseduvaat nemaat celosen
lanec na prenositeli, nitu pak svojstvo na objava i
nadahnenie. Vo sura En-Neml ,76. Allah x.{. veli:
"Ovoj Kur'an im kaùva , na sinovite
Izraeelevi , najmnogu za ona , vo {to tie se
razminuvaat".
Petti dokaz:
Kur'anot gi razotkril planovite na licemerite koga
vo tajnost gi podgotvuvale. Allah x.{. za se do
podrobnosti go izvestuval svojot Pratenik. Vo seto toa
nao|ale samo ~ista vistina. Kur'anskite kaùvawa za niv
ne moèle da gi sporat. Ist e i slu~ajot i so
razotkrivaweto na skrienite evrejski ~uvstva i situacii
niz koi tie pominuvale.
{estti dokaz:
Vo êsniot Kur'an se navedeni, delumno ili
celosno, nau~ni dokazi za koi Arapite i Muhammed a.s.
ni{to ne znaele. Vo nego se naukite za zakonite,
ukaùvawe na pravecot kon razumnite dokazi,
odgovorite za zaskitanite,biografii, soveti, mudrosti,
pouki, kaùvawa za idniot svet i propisi za ubavo i
pristojno odnesuvawe. Od êsniot Kur'an proizleguvaat
i mnogu drugi nauki od koi najva`ni se: naukata za
ideologijata i verata, naukata za {eriatsko poznavawe
na propisite i poznavawe na moralot i odnesuvaweto.
Sedmi dokaz:
Fakt e deka Kur'anot, iako golem i obseèn so
mnogu nauki, e ~ist od protivre~nosti i me|usebni
osporuvawa, a ovoj Kur'an da e delo na nekoj drug sem
na Allah x.{., vo nego
bez somnevawe bi se na{le kontradiktornosti, bidejki
golema kniga od toa ne e po{tedena. Bidejki vo nego
ne postoi nitu najmala protivre~nost, jasno i bez
somnevawe znaeme deka toj e delo na Vozvi{eniot
Allah , kako {to e navedeno vo sura An-Nisa, 82.:
"A zo{to tie ne razmislat za Kur'anot? Da e
toj od nekoj drug, a ne od Allah , sigurno bi na{le
vo nego mnogu protivre~nosti".
Na ovie sedum raboti ukaùvaat zborovite na
Vozvi{eniot vo sura El-Furkan, 6.:
"...Gi objavuva onoj komu mu se poznati
site tajni na neboto i zemjata...".
Negovata literaturna vrednost, zamaeniot stil,
kaùvawata za tinstveniot svet, seopfatnosta na raznite
nauki, ~istotata od protivre~nostite i osporuvawata,
iako e razmerna kniga, ne moè da bide ni{to drugo
tuku samo objava na Onoj , na ~ie znaewe nemoè da
Mu se provle~e nitu eden atom na zemjata i neboto.
Osmi dokaz:
êsniot Kur'an e ve~no ~udo koe se ~ita vo site
kraevi na celiot svet,bidejki Allah zede obvrska deka }e
go so~uva,
za razlika od natprirodnite dela na porane{nite
verovesnici koi bile privremeni i delotvorni vo tekot na
nivniot ìvot, a is~eznuvale so nivnata smrt.
Natprirodnosta na êsniot Kur'an e ve~na, i negovata
vrednost, od denot na objavata pa se do den dene{en
ne e namalena. Negovite dokazi i denes voshituvaat i
osvojuvaat, a negovoto osporuvawe e apsurd. Svetot e
pol so inaetxii, bezbo`nici i protivnici vo site sekti i veri,
no site tie se nemo}ni da donesat tekst koj }e bide
raven i na najkusata Kur'anska sura. I ova natprirodno
~udo, ako Bog (Allah) dade, }e ostane ve~no se
dodeka postoi ovoj svet i lu|eto vo nego.
Devetti dokaz:
îtatelot i slu{atelot na kur'anot ne ~uvstvuva
dosada. Naprotiv, sekoe negovo povtorno na~ituvawe
ja zgole - muva qubovta kon nego, za razlika od site
drugi govori, koi, kolku i da se dobro literaturno
sostaveni, go zamoruvaat sluhot, i sekoe nivno
pove}ekratno ~itawe stanuva dosadno i za prirodata na
~ovekot odvratno, za razlika od êsniot Kur'an ~ija
veli~enstvenost bez prestanok se pokaùva, a
stravopo~ituvaweto, go sledat srcata na negovite
slu{ateli.
Desetti dokaz:
Tekstot na êsniot Kur'an se zapomnuva so
golema lesnotija, kako {to toa Vozvi{eniot go
potvrduva vo sura El-Kamer,17.22.32. i 40 ajet:
"A Nie, Kur'anot go napravivme dostapen za
pomnewe"1.
Duri i malite deca go u~at Kur'anot napamet, vo
mnogu kus vremenski period. Hafizi2 ima tolku mnogu
vo site krai{ta niz celiot svet, {to, od toa nivno
pomnewe moè da se napi{e celiot Kur'an bez gre{ki, i
ne samo bez gre{ki vo re~enicite tuku i vo vokalite.
Istovremeno vo celiot hristijanski svet ne postoi nitu
1
)Rahmetli Korkut ovoj ajet go prevel vaka: "A Nie Kur'anot go
napravivme dostapen za pouka".
2
) Hafiz e osoba koja go nau~ila celiot Kur'an napamet i nastojuva
spored nego da ìvee.
edna osoba koja Evangelieto (Inxilot) go znae napamet,
a da ne zboruvame za knigite na Dvata zaveta. Taa
blagodet, o~igledno e dadena samo na ummetot
(sledbenicite) na Muhammed a.s. i na niv objavenata
kniga, êsniot Kur'an.
Tri pra{awa i odgovor na istite

Prvo pra{awe: Zo{to muxuzata1 na verovesnikot
Muhammed a.s. se o~ituva vo knièvnosta?
Odgovor: Del od muxizite, vo site vremiwa, se

slu~uvale vo ona {to go krunisuvalo toga{ toa vreme,
1
) Vidi str.105 fsutnota br.1.
odnosno, vo ona vo {to lu|eto dostignale vrvnost,
stavajki go na granicata na ~ove~kite mo`nosti i
dostignuvawa. I koga ne{to }e vidat {to e nadvor od
taa granica, vedna{ znaele deka e toa od Boga. I koga
na pr. vol{ebnicite na faraonot vo vremeto na Musa a.s.
(Mojsej) go videle negoviot stap kako se prestoruva vo
zmija koja gi progoltala nivnite vol{ebstva, tie
vedna{ znaeja deka toa ne e ve{ta~ki napravena
magija, tuku ne{to {to izleguva nadvor od toj domen.
Tie razbrale deka se raboti za Allahovata muxiza koja
mu e dadena na Musa a.s., pa uvereni vo toa, tie
poveruvaa vo nea i vo onoj koj go ispratil Musa a.s..
Vo vremeto na Isa a.s. (Isus) bila razviena
medicinata
pa lugeto, gledajki go oìveaniot mrtovec, izlekuvaniot
zarazenik i od ra|awe slepec, znaele deka tuka ne se
raboti za medicina, tuku za muxiza koja Allah mu ja
dava na Isa a.s.,
za da poveruvaat vo negovoto prateni{tvo i da go
sledat.
Vo vremeto na Muhammed a.s. knièvnosta bila
na vrvot od svojot podem. Taa so svoite dve kategorii,
poezijata i prozata, pretstavuvala nivna gordost. I koga
Muhammed a.s. dojde so Kur'anot pred koj sosema
nemo}no stoele site pisateli i knièvnici,
vedna{ razbrale deka e toa Allahovo delo i deka onoj
koj vo nego ne poveruva e samo obi~en buntovnik i
inaetxija.
Vtoro pra{awe: Vo {to se krie mudrosta na
postepenoto i sukcesivnoto objavuvawe na Kur'anot, a
ne negovo celosno objavuvawe vo edna situacija?
Odgovor: Vo postepenoto objavuvawe na

kur'anot se krijat mnogu mudrosti, od koi se:
1. Muhammed a.s. e praten na narodot koj
neznael nitu da ~ita nitu da pi{uva, i koga Kur'anot bi
im bil naedna{ objaven bi im bilo mnogu te{ko da go
zapamtat i sprovedat vo praksa. Moèbi kon nego bi se
odnesuvale negri`livo. Zatoa negovoto postepeno
objavuvawe im bilo po prikladno,
pa zatoa ashabite1 polesno i postepeno go u~ele,
prou~ile i beleèle, a tradicijata za negovoto pomnewe
napamet, prodolìla da ìvee kaj negoviot narod
odnosno sledbenici.
2. Mnogu Kur'anski ajeti 2 se objaveni po povod
nekoi odredeni nastani ili kako re{enija na nekoi
problemi ili kako odgovor na postaveno pra{awe ili kako
objasnuvawe na propisite. A koga Kur'anot bi bil
naedna{ objaven, toa nemalo da se slu~i. Pa taka
negovoto postepeno objavuvawe, vrzano so vistinskite
nastani, ostavalo daleku podlabok beleg vo du{ite, a so
toa i nivniot sakan efekt e pojasno realiziran.
3. Da ja objavel Allah Knigata naedna{, vedna{ na
vernicite bi im padnal tovar na grb i site verski
zadolènija (site prakti~ni {erijatski propisi). Bi im bilo
mnogu te{ko da gi sprovedat na delo, a osobeno
derogatelnite i derogiranite ajeti. Me|utoa,bidejki
Kur'anot sleze postepeno i zadolùvawata doa|ale
postepeno, pa zatoa bilo polesno da gi sprovedat i
podnesat.
4.Povremenoto bjavuvawe na Kur'anot na
Pratenikot s.a.v.s. mu ovozmoì, da od vreme na vreme
se vidi so Xibril a.s.3 , {to go zacvrstuvalo vo
izvr{uvaweto na misijata i trpelivosta kon nasilstvoto
{to mu gi pravel negoviot narod.
5. Postepenoto objavuvawe na êsniot Kur'an naj
jasno ukaùval na nivnata nemo} koja kulminirala koga
ne bile vo mo`nost da dojdat nitu so edna na nego
sli~na re~enica ili fragment. Pratenikot s.a.v.s. gi
predizvikuval vo toa od samiot po~etok, i toj predizvik
kako da im upatuval, so sekoj nov fragment od Kur'anot
se pogolema nemo}, i koga vo negiraweto na delata na
Kur'anot se pokaàle u{te ponemo}ni, taa nivna nemo}
stanala mnogu jasna i pogolema pred celiot Kur'an. Toa
1
) Muhammedovite a.s. drugari i u~enici i voedno prvi muslimani,
sledbenici na Islamot.
2
) Allahov govor odnosno re~enica vo Kur'anot.
3
) Xebrail ili Xibril a.s., blagoroden melek (angel) koj e zadolèn za
dostavuvawe na Allahovite objavi na Pratenicite. Po hris.:Svetiot
Duh (Gabriel,Mihail Arhangel). Hristijanite veruvaat deka e
pretsedatel na angelite i niven vojskovodec.
be{e jasen dokaz deka tie se, celosno i vo sekoj pogled,
nemo}ni da mu se sprotivstavat na
Kur'anot i da donesat na nego ne{to sli~no.
Treto pra{awe: Zo{to, temite, kako {to se
veruvaweto vo eden Bog, gledkite od Sudniot den i
kaùvawata za verovesnicite, se povtoruvaat na pove}e
mesta?
Odgovor : Postojat nekolku pri~ini za
povtoruvawe vo Kur'anot :
1. Povtoruvaweto go potvrduva sakanoto
zna~enie.
2. Veli~estvenosta na êsniot Kur'an vo
knièvniot i vo jazi~niot pogled, t.e. vo sverite vo koi toj
gi povikuva da se obidat da go nadminat,jasno se
oslikuva vo kaùvawata koi, pove}e pati, se
povtoruvaat vo raznovidni, skrateni ili op{irni,jazi~ni
izrazi vo koi e so~uvan negoviot ~udesen stil.
Potrebno li e, vpro~em, podobar dokaz deka
Kur'anot ne e ~ove~ko delo? Knièvnicite znaat deka e
toa nadvor od ~ove~kite mo`nosti.
3. Protivnicite na Pratenikot s.a.v.s. moèle da mu
re~at: "Jasnite literaturni izrazi {to odgovaraat na ovaa
prikazna ve}e si gi upotrebil i na toa mesto drugi ne
odgovaraat". Ili, moèle da mu re~at:" Sekoj pisatel ima
svoj sopstven stil vo pi{uvaweto i stilot na edniot ne
odgovara so stilot na drugiot. Nekoi od niv se ume{ni
vo op{irno pi{uvawe, a nekoi vo koncizno, i slabosta vo
edniot vid ne zna~i i slabost voop{to". Ili pak da mu
re~at: "Krugot na visokiot literaturen stil vo razbirlivoto
predo~uvawe na prikaznite e ograni~en i ona so {to ti
dojde e sre}na koincidencija." Me|utoa, nivnoto
povtoruvawe vo skrateni i op{irni verzii gi isklu~uva
site nivni prigovori.
4. Na Verovesnikot s.a.v.s. mu bilo mnogu te{ko
da go podnese nasilstvoto od svojot narod, kako {to toa
Vozvi{eniot go istaknuva vo sura El-Hixr:
" (97) Nie dobro znaeme deka ti e te{ko na
du{ata poradi ona {to tie zborat." Zatoa Allah , za
da go zacvrsti srceto na negoviot Pratenik, zboruva za
sli~ni situacii niz koi pominale i porane{nite
verovesnici, pa vo sura Hud veli:
" (120) A site ovie vesti koi za poedinini
nastani i pratenici ti gi kaùvame, se zatoa ,d a so
niv go zacvrstime tvoeto srce. I vo ovie ti dojde
prava vistina , i pouka , i na vernicite opomena."
5. Lu|eto prifa}ale Islam, muslimanite
podnesuvale maltretirawe od strana na nevernicite, a
Vozvi{eniot Allah , za sekoja situacija, od tie kaùvawa
objavuval ona {to odgovaralo, bidejki sostojbata na
prethodnicite e pouka za idnite pokolenija ili
predupreduvawe za nevernicite. Pa taka so kaùvaweto,
prv pat, se ukaùva na nastanite, za da so nejzinoto
naveduvawe po vtor pat ima drugi celi.
Vo ovoj kontekst hristijanskite misioneri
naveduvaat dva nekakvi dokazi protiv êsniot
KurÄan :
Nivniot prv nekakov dokaz :
" Ne se slagame deka kur'anskiot stil e kraen,
nedostièn stilski domet, a i koga bi go prifatile toa
povtorno bi bil nepotpoln dokaz za negovata
nadprirodnost, bidejki toa e vpe~atilvo i jasno samo na
onoj koj sovr{eno go poznava arapskiot jazik. Od druga
strana toa bi zna~elo i site ostanati, so visok stil
napi{ani knigi na drugi jazici, bi morale da bidat od
Boga. I mo`no e tie da ugoduvaat na barawata na
rasipanite sodrìni, a sepak da bidat sro~eni so kraen
re~it stil"
Odgovor:
Nepriznavaweto na vrvniot kur'anski stil e
vsu{nost samo protivewe od inaet, kako {to e
objasneto vo prviot i vtoriot del od predhodnoto
poglavje.
Nivnite zborovi "toa nemoè da mu bide jasno
nikomu sem na onoj koj sovr{eno go poznava arapskiot
jazik" se vistina. Me|utoa, negovata muxiza se krie vo
nesposobnosta i na naj re~livite pisateli i poeti pred
nego. Nivnata nemo} e vpe~atliva i ne samo {to ne mu
se sprotivstavile, tuku ja priznale svojata nemo}. Na
site koi go zboruvaat ovoj jazik toa im e osobeno jasno,
a nau~nicite toa go osoznale izu~uvajki gi i
zapoznavajki gi jazi~nite nauki (lingvistika) i na~inot na
govorot. Na obi~niot narod mu e dovolno priznanieto na
nau~nicite i na najre~livite govornici, deka se nemo}ni
da mu se sprotivstavat na Kur'anot, a toa i za niv e
dovolen dokaz, bidejki, ako nau~nicite se nemo}ni,
toga{ sigurno se nemo}ni i ostanatite. Na nearapskiot
narod mu e dovolno priznanieto za nemo}ta da mu se
sprotivstavat na Kur'anot od strana na samite Arapite,
bidejki toj e objaven na niven jazik. I toa nivno priznanie
im e dovolen dokaz. No, i vo tie nearapski narodi ima
dosta dobri poznava~i na arapskiot jazik i islamskite
nauki, pa nivnoto svedo~ewe za visokiot kur'anski stil i
negoviot boèstven izvor e dovolen dokaz za ostanatite
lu|e od nivnata sredina. Onoj koj go poznava arapskiot
jazik i prefinetata finesa na negoviot visok stil e poznata
Kur'anska muxiza, i negov veli~estven stil vo koj e
objaven. So ova jasno se potvrduva deka stilot na
êsniot Kur'an e nesoborliva muxiza, i sovr{en, a ne
fali~en dokaz, kako {to tie sakaat da prikaàt. Potoa
sledbenicite na Islamot ne tvrdat deka muxizata na
êsniot Kur'an se krie samo vo negoviot visok stil, tuku
velat: "Visokiot stil na êsniot Kur'an e samo edna od
mnogute nesoborlivi dokazi deka Kur'anot e Allahov
govor i ovaa muxiza e o~igledna kako {to e o~igledna i
nemo}ta na negovite protivnici od vremeto na
Muhammed a.s. pa se do denes.
Nivnite zborovi: "...I site ostanati, so visok stil
napi{ani knigi na drugi jazici...bi morale da bidat od
Boga", se neprifatlivi, bidejki ne e utvrden vrvniot stil na
site (vo prviot i vtoriot del od predhodnoto poglavje)
spomnati oblici, kako nitu zatoa {to nivnite avtori ne
tvrdele za niv deka se muxizi, nitu deka na niv sli~ni
avtori nemoàt da napi{at sli~ni knigi.
Kako moàt sve{tenicite da isttapat so takvi
tvrdewa
koga tie nepravat razlika pome|u ma{ki i ènski rod,
ednina, dvoina i mnoìna, nominativot, akuzativot i
genitivot, a da ne zboruvame za nivnata (ne)
sposobnost za razlikuvawe na naj literaturnoto od
literaturnoto. Toa jasno go potvruva primerot na papata
Erbanijus (VII) koj mu nareduva na nadbiskupot na
Sirija,Sirkis El-Hrunij da sobere golem broj sve{tenici,
kalu|eri, nau~nici i eksperti za evrejski, arapski i gr~ki
jazik, poradi ispravka na arapskiot prevod na Biblijata
koj bil prepoln so gre{ki. Sobirot, vo 1625.g. vloìl
ogromen trud na toj proekt, no, i pokraj toa vo nego
ostanale mnogu gre{ki, pa zatoa vo delot na
predgovorot bile prinudeni da se izvinat za nekoi gre{ki.
Nekoi fragmenti ne se sovpa|ale vo jazi~kite pravila, ili
im bile osnovna sprotivnost. Taka na primer: zbor~e od
ma{ki rod se na{lo na mestoto na zbor~e od ènski
rod, edninata na mestoto na mnoìnata, vokaleniot
znak na nominativot na mestoto kade treba da se stavi
vokalen znak na akuzativ ili genitiv ili pak nominativen
znak kaj skratenata glagolska forma. Vo izvinuvaweto
tie rekle: " [irokiot boèstven zbor, Svetiot duh, ne sakal
da ja ograni~i so tesni jazi~ni barieri i pravila {to toj gi
propi{uva. Toj ni gi predo~uva nebeskite tajni bez osvrt
na jasnoto jazi~no izrazuvawe".
Nivnite zborovi: "I bezcenetite barawa i
valkanite sodrìni moàt da se iskaàt so vrven jazi~en
stil " nemoàt da se primenat vo êsniot Kur'an, bidejki
vo nego, od po~etok do kraj , se nao|aat samo
veli~estveni i blagorodni barawa i sodrìni za sekoja
pofalba, kako {to se:
1.Navedenite opisi za Allahovoto sovr{enstvo i
negiraweto na osobinite koi Mu se pripi{uvaat kako {to
se zamorot, neznaeweto, nasilstvoto i sl.
2.Povik vo verata na eden Bog i predupreduvawe
da se ~uvame od idolatrija i site vidovi na neverstva vo
koi spa|a
i trojstvoto.
3.Spomnuvawe na verovesnicite i nivnite
opi{uvawa; istaknuvawe deka tie se ~isti od idolatrija,
neverstvo i ostanati grevovi; pofalno izrazuvawe od
vernicite za niv i kritikuvawe na nivnite neprijateli; i
potvrduvawe na obvrzanosta kon verata kaj site niv, a
posebno kaj Muhammed a.s. i Isa a.s.
4.Vetuvawe deka kone~nata pobeda }e im
pripane na vernicite nad nevernicite.
5.Spomnuvawe na Idniot svet, Xennetot i
Xenemot, vrednuvaweto na delata i prezirawe na ovoj
a falewe na ve~niot ìvot.
6.Objasnuvawe za halalot i haramot, naredbite i
zabranite, propisite vrzani okulu jadewata i pijalocite,
higienata, verskite obredi, megusebnoto odnesuvawe,
situacii od privaten ìvot i dr.
7.Pottiknuvawe da se saka Allah i Negovite
prijateli
i izbegnuvawe na nikakvecite i gre{nicite.
8.Ukaùvawe na neophodnosta da se pravi s#
iskreno i vo imeto na Allah i zakana za delata napraveni
da se vidat ili za niv da se zboruva.
9.Nu`nost za dobro i primerno odnesuvawe i
negovo pofaluvawe a osuda na lo{oto odnesuvawe i
negovo prezirawe i odale~uvawe od nego.
10.Opomena koja vodi kon bogobojaznost,
vra}awe kon se}avaweto na Allah i na delata koi Nemu
Mu se mili.
Nema somne` deka vakvite blagorodni barawa se
za sekoja pofalba i tradicionalno i spored razum. Ovie
visoki barawa vo Kur'anot se povtoruvaat poradi
nivnoto utvrduvawe. A ako ovie blagorodni i
veli~estveni celi se lo{i pa toga{ koi sodrìni se dobri?!
Vo êsniot Kur&an ne postojat grdi sodrìni kako

onie [to postojat vo dvata Zaveta, kako [to se na
pr :
1.Vo knigata Bitie (19: 30-38) se veli deka Lot (Lut

a.s.)
napravil blud so svoite dve }erki i deka od toj bluden
~in tie dvete zatrudnele.
2.Vo vtorata kniga Samoil (11 : 1- 27) se tvrdi
deka David (Davud a.s.) napravil blud so soprugata na
Urij. Potoa na podmolen na~in go ubil za da se oèni so
nea.
3.Vo knigata Izlez (32 : 1- 6) se tvrdi deka Aron
(Harun a.s.) na izraelcite im napravil tele od zlato, i
deka zaedno so niv go oboùval.
4.Vo Prvata kniga Kralevi (11 : 1- 13) se veli deka
Solomon (Sulejman a.s.) pred krajot na svojot ìvot ja
napu{til svojata vera, po~nal da oboùva kipovi i im
izgradil hramovi.
5.Vo Prvata kniga Kralevi (13 : 11- 30) se
istaknuva deka Bo`jiot verovesnik koj bil vo ku}ata na
prorokot laèl za Boga vo dostavuvaweto na misijata i
deka so taa laga go prelaàl i drugiot verovesnik i taka
go frlil pred
gnevot na Gospodarot.
6.Vo knigata Bitie (38 : 12 - 30) pi{uva deka Juda
sinot na Jakov (Ja'kub a.s.) napravil nemoralen ~in so
snaata Tamara ( so ènata na svojot sin Er) ,i deka taa
od toj ~in go rodila Peres od kogo vodat poteklo i David
i Solomon i Isus, {to zna~i deka site tie se deca na
osoba, rodeni od blud.
7.Vo knigata Bitie (35 :22) se tvrdi deka Jkov sinot
na Ruben napravil blud so tatkovata prile`nica Bilha i
koga za toa doznal Izrael ne go kaznil.
8.Spored vtorata kniga Samoil (13 :1 - 39)
Davidoviot sin Amon napravil blud so svojata sestra
Tamara, a nivniot tatko, koga za toa doznal ne gi kaznil.
9.Vo evangelijata: Matej (26: 14 - 16) ,Marko (14:
10 - 11) ,
Luka (22: 3 - 6) , i Jovan (18: 1- 5), se tvrdi deka Juda
Iskariotski, eden od dvanaestte Isusovi u~enici
(apostoli) , go predal Isus na evreite za trieset dirhemi.
A hristijanite veruvaat deka apostolite se verovesnici i
pratenici na "raspnatiot Bog ".
10.Vo evangelijata : Matej (26 : 57 - 68) , Marko
(14 : 53 - 65) , Luka (22 : 54 - 71) , i Jovan (18 : 12 - 24)
se istaknuva deka prvosve{tenikot Kaif - za koj Jovan
tvrdel deka e verovesnik - go smetal Isus za la`livec , go
negiral, go navreduval i naredil da se ubie. A Isa a.s.
(Isus) spord nivnoto veruvawe e negov Kaifov gospodar
i Bog, {to zna~i deka verovesnikot naredil pogubuvawe
na svojot bog, po {to go smetal za la`livec i go
omalovaùval.
Ovie, i na niv sli~ni pogani sodrìni se sostaven
del na nivnite iskriveni knigi. Tie se popularni kaj
sve{tenicite i misionerite na hristijanstvoto i gi smetaat
za blagorodni i veli~estveni sodrìni. Da pronajdoa vo
êsniot Kur'an sli~ni kaùvawa moèbi bi go prifatile i
priznale deka e od Allah . Me|utoa, koga vo nego takvo
ne{to ne pronajdoa, go napadnale i ja osporile
negovata verodostojnost.
Nivniot vtor nekakov dokaz:

"Kur'anot, na mnogu mesta, ne se slaga so Stariot
i Nov zavet, pa zatoa nemoè da bide bo`ji govor".
Odgovor:
Za knigite na dvata Zaveta ne e dokaàno deka e
utvrden
lanecot na nivnite prenesiteli koj dostignuva do samite
avtori. Potoa, dokaàno e deka tie knigi se prepolni so
protivre~nosti i gre{ki. Vo niv e dokaàna korekcijata
koja e napravena namerno, so dopolnuvawe na
osnovniot tekst ili so negovo ukinuvawe, i so
izmenuvawe na re~enicite ili zborovite. Razlikuvaweto
na Kur'anot od tie nivni knigi, na mnogu mesta, ne e
slu~ajno tuku namerno, za da se zabeleì ona so {to
Kur'anot ne se soglasuva deka e pogre{no i iskriveno.
Ova nesoglasuvawe ne go pravi Kur'anot fali~en, tuku
naprotiv, najjasno ukaùva deka toj e vistina, a tie knigi
deka se pogre{ni.
Razlikite pome|u êsniot Kur'an i dvata Zaveta
moème da gi podelime na tri dela. Prviot del se
odnesuva na ukinatite propisi, vtoriot na poedini situacii
za koi se govori vo Kur'anot, a ne se spomnuvaat vo
dvata Zaveta, i tretiot na poedini slu~ki opi{ani vo
êsniot Kur'an na poinakov na~in od opi{uvaweto vo
dvata Zaveta. Tie vo ovie tri dela nemaat nikakov dokaz
protiv Kur'anot, poradi
slednoto:
[to se odnesuva na derogiranite propisi, ve}e vo
prvata glava e objasneto deka derogacijata ne e
prisutna samo vo êsniot Kur'an ,tuku taa se nao|a i vo
porane{nite zakoni. Derogacijata vo Torata i
Evangelieto ja priznal i dr. Fonder vo golemiot dijalog
so {ejhot Rahmetullah , iako
pred po~etokot na dijalogot kategori~no ja osporuval.
[to se odnesuva na nekoi slu~ki spomnati vo
êsniot Kur'an, a koi gi nema vo dvata Zaveta, toa ne
prestavuva nikakov dokaz deka Kur'anot ne e bo`ji
govor, bidejki i Noviot zavet naveduva nastani koi gi
nema vi Stariot zavet. I toa {to gi naveduva samo
Noviot zavet ne go smetaat za fali~en. Eve nekolku
primeri za toa:
1.Vo to~ka 9 od Judinoto poslanie se veli:
"A Arhangelot Mihail, koga se rasprava{e i
prepira{e so gavolot za Mojsievoto telo,..."
I ovaa prepirka ne se spomnuva nitu vo edna
kniga na Stariot zavet.
2.Potoa vo poslanieto do Evreite (12 :21) se veli:
"A gledka be{e tolku stra{na, taka {to i Mojsej
re~e : ,, Ispla{en sum treperam ."
Mojsievoto ka~uvawe na ridot Sinaj i prestojot na
negoviot narod vo podno`jeto isto taka se opi{uva i vo
knigata Izlez (19 :7 -25) no vo neja ja nema ovaa
re~enica kako {to ja nema nitu vo edna kniga na
Stariot zavet.
3.Vo vtoroto poslanie do Timotej (3 : 8) pi{uva:
"I kako {to Janij i Jamvrij mu se sprotivstavija na
Mojsej...".Prikaznata za vol{ebnicite na Faraonot se
spomnuva i vo 7-ot pasus na knigata Izlez, no nitu vo
nea, nitu vo bilo koja druga kniga na Stariot zavet ne se
naveduva ovaa re~enica, pa duri nitu samata traga na
ovie dve imiwa.
4.Vo prvoto poslanie do Korintjanite (15 : 6)
pi{uva:
"Potoa im se javi edna{ na pove}e od petstotoni
bra}a, od koi pove}eto se ìvi do denes, a nekoi
po~inaa." Tragata na ovaa vest ja nema nitu vo
edno od ~etirite evangelija, kako nitu vo knigite na
prorocite iako Luka se vbrojuva vo najgri`livite lu|e vo
registriraweto na vakvi ~udni nastani.
5.Vo evangelijata op{to se govori za Sudniot den,
za nagradi i dela, za rajot i pekolot, me|utoa, toa, nitu
da se spomne vo Mojsievoto petokniìe. S# {to se
naveduva vo niv e samo vetuvawe od ovoj svet za
pokornite i zakani za nepokornite.
6.Vo evangelieto spored Matej (1 : 13 - 15) vo
Isusovata loza po imeto Zorovavel se naveduvaat u{te
devet imiwa, me|utoa, tie imiwa ne se spomnuvaat nitu
vo edna kniga na Stariot zavet.
Vakvi slu~aevi ima tolku mnogu i navistina e
te{ko da se izbrojat. Tie pokaùvaat deka vestite so koi
se razlikuva edna kniga od druga porane{na objavena
kniga, koja ne gi sodrì nekoi nastani, ne zna~i deka
taa nova kniga treba da se porekne. Vo sprotivno i
Evangelieto bi treblo da se porekne bidejki sodrì opisi
koi gi nema nitu vo Torata, nitu vo drugite knigi na
Stariot zavet. To~no e toa, deka starata kniga ne mora
da sodrì s# {to se nao|a vo podocna objavenata kniga.
A za napadot vrz êsniot Kur'an za nekoi negovi
opisi koi se razlikuvaat od onie vo knigite na dvata
Zaveta tie, istotaka, nemaat osnoven dokaz, bidejki
ogromni nesoglasuvawa postojat i vo samiot Star zavet
i pome|u negovite knigi, vo knigite na Noviot zavet,
potoa pome|u knigite na Stariot i Nov zavet, kako {to
ve}e vidovme vo prvata glava.
Golemi nesoglasuvawa postojat i pome|u trite
primeroci na Torata (evrejskata, samiriskata i gr~kata),
i pome|u ~etirite verzii na Evangelieto ( na Matej ,
Marko, Luka i Jovan) . Me|utoa, sve{tenicite pred
razlikite vnatre vo nivnite knigite gi zatvoraat o~ite, a
go napa|aat êsniot Kur'an za da so toa nivno
somnevawe gi odvle~at vo zabluda neupatenite
muslimani. Na Kur'anot ne mu pre~i toa {to se
razlikuva od nivnite knigi, zatoa {to toj e nezavisen od
niv i e od Allah x.{. objavena kniga. Naprotiv, tokmu toa
negovo razlikuvawe od niv e nesoborliv dokaz za
negovata vistinitost i najgolem dokaz za nivnite
iskrivuvawa.
Vtoro poglavje
Neosnovanost na nekavite somnevawa koi
sve{tenicite gi iznesuvaat za verovesni~kite
hadisi
Nivniot prv somne` :
"Prenesitelite na Muhamedovite a.s. zborovi se
negovite soprugi i rodnini, i tie nivni svedo~ewa za
nego se neprifatlivi."
Odgovor:
Istoto somnevawe moè da se upati i na adresa
na sve{tenicite. Moè da se re~e deka opi{uva~ite na
nastanite vo koi se nao|al Isa a.s. (Isus) , i prenesitelite
na zborovite koi gi imame vo ovie poznati Evangelija se
negovi prijateli i u~enici i deka tie nivni zborovi ne se
validen dokaz za nivnata vistinitost. A nitu eden od
Muhamedovite a.s. sledbenici ne preteral kako na
primer toa go storil pi{uva~ot na Evangelieto spored
Jovan (21 : 25) vo koe veli:
" A ima mnogu drugi raboti, {to gi napravi Isus,
no ako se zapi{uva{e edno po edno - mislam deka
napi{anite knigi ne bi moèle da bidat smesteni vo
celiot svet."
Ova izjava, vo toa nema somnevawe, e ~ista laga
i valkano poetsko preteruvawe i umnite nikoga{ nema
da gi odvede vo takva vera, no zatoa moè da gi
izmami glupavite.
Ona {to {iitskata sekta A{erii 1 go iznela za
ashabite ne e validen dokaz, bidejki i vo hristijanstvoto
postojat sekti so ubeduvawa za koi sve{tenicite, gi
proglasuvaat tie sekti novotarski i neverni~ki. Vo toa
spa|aat nivnite tvrdewa deka postojat dva boga, na
dobroto i zloto, potoa deka onoj bog na zloto na Mojsej
mu ja dal Torata, deka Isus slegol vo pekolot i od nego
gi izvadil site zli du{i, a vo nego gi ostavil du{ite na
dobrite, deka onoj {to govorel so Mojsej i gi prelaà
evrejskite verovesnici bil |avolot, potoa deka site
evrejski verovesnici od izraelskiot narod se kradci i
grabnuva~i.
Ete takvi ubeduvawa imaat tie novotarski sekti.
Bez somnevawe, vakvite izjavi i bezbo`ni veruvawa
hristijanite gi otfrlaat, i velat: "Zborovite na vakvite
sekti ne se dokaz protiv ostanatite hristijani". Pa taka i
nie velime:
"Ako zborovite na tie va{i sekti ne se dokaz protiv
vas, toga{ nitu izjavite na nekoi islamski sekti ne se
dokaz protiv ogromniot broj sledbenici na Islamot,
osobeno ako tie nivni zborovi ne se sovpa|aat so tekstot
na êsniot Kur'an i zborovite na nekoi ~lenovi od
semejstvoto na Pratenikot Muhammed a.s.
1
) [iitska sekta koja tvrdi deka pravoto na vlast po smrta na
Pratenikot a.s. go imal samo Ali ibn Ebi Talib,~i~koto na Allahoviot
Pratenik a.s. ,a kogo moàt da go nasledat povtorno samo negovite
pokolenija.Najgolemite {iitski sekti se: zejdii i isna 'a{erii. Isna
'a{erii se nare~eni zatoa {to veruvaat vo 12-te imami (verski
voda~i),koi se pojavile po smrtta na Allahoviot Pratenik a.s. od
potomokot na 'Ali r.a.Taka spored Isna 'a{erii prviot imam e 'Ali ibn
Ebi Talib a posledeniot El-Mehdi El-Muntazar. (El-Mevsu'a El-Mujjes
- sere: str.51.).
Vo êsniot Kur'an ima mnogu ajeti koi jasno
ukaùvaat deka ashabite nikoga{ ne izgovorile ne{to
{to bi bilo pri~ina da ispadnat od ramkite na Islamot i
stanat nevernici. Eve nekolku od niv:
1.Vozvi{eniot Allah vo sura Et-Tevba, 100 veli:
"Allah e zadovolen od prvite muslimani , so
muhaxirite1 i ensariite2 i so site onie koi gi sledat
pravejki dobri dela, a i tie se zadovolni so Nego ;
za niv Toj podgotvil rajski gradini niz koi }e te~at
reki , i tie ve~no i za sekoga{ vo niv }e ìveat.
Toa e golem uspeh."
Vozvi{eniot gi izraduva prvite muslimani,
muhaxirite i ensariite so Negovoto zadovolstvo i
ve~niot ìvot vo rajskite gradini {to im gi podgotvil. A
vo prvite muslimani nesomneno se vbrojuvaat Ebu Bekr
es - sidika, Omer, Osman i Ali (r.a.) . Zna~i, postoi jasen
dokaz deka se izraduvani so Allahoto zadovolstvo i
Negoviot raj , kako {to postojat jasni dokazi deka na
ispraven na~in do{le na vlast i pravedno vladeele.
Zatoa zborovite na kriti~arite za pravoto na 'Ali, se
neprifatlivi, kako {to se neprifatlivi i kritikite za pravoto
na ostanatite trojca.Takvite kritiki ne dràt koga se vo
pra{awe ovie ili bilo koi drugi asha - bi (prvi muslimani).
2.Vozvi{eniot Allah vo sura Et-Tevba (20-22) veli:
"Vo pogolema ~est se kaj Allah onie koi
veruvaat i se iseluvaat i koi se borat na
Allahoviot pat zaloùvajki gi svoite imoti i
ìvoti ; tie }e postignat {to sakaat. Gospodarot
niven im pra}a radosni vesti deka }e im bide
milosen i blagonaklonet i deka }e gi vnese vo
rajski gradini, vo koi bes prestanok }e uìvaat,
ve~no i za sekoga{ }e prstojuvaat. Navistina, kaj
Allah nagradata e golema."
1
) Onoj ,koj vo imeto na Allah ,}e se iseli za da go so~uva Islamot.
Tuka se misli na muslimanite od Mekka koi vo 622.god. se preselile
od rodnata Mekka vo Medina, ostavajki zad sebe imot,semejstvo,i
se {to im bilo sakano i milo, samo zatoa za da ja so~uvaat i na
drugi da ja prenesat Allahovata vera Islamot.
2
) Onoj, koj go pre~kuva muhaxirot,i so nego podeli zalak iako i
nemu mu e poterben, i }e go smesti. Vo ovoj sli~aj se misli na
ìtelite na Medina {to gi pre~ekale Pratenikot a.s. i muslimanite
delejki gi so
niv svoite imoti i domovi.
Vozvi{eniot Allah rekol deka golemata ~est im
pripa|a na vernicite koi se otselile i koi se borele na
Allahoviot pat stavajki gi vo zalog svoite imoti i ìvoti , i
deka tie }e postignat {to sakaat. Toj im pra}a radosni
ves
ti, istaknuvajki deka kon niv }e bide milostiv i deka }e
gi vovede vo rajskite gradini, vo koi }e uìvaat ve~no. A
nema somne` deka prvite ~etvorica halifi se otselile i
borele na Allahoviot pat stavajki gi vo zalog svoite imoti
i ìvot. Nivniot uspeh , vestta so koja se izraduvani,
kako i ispravnosta na nivnoto vladeewe se jasno
potvrdeni. I toa kaj niv, kako i kaj ostanatite ashabi r.a. ,
e neosporeno, taka
{to tuka ne postoi mo`nost za kritiki.
3.Vozvi{eniot Allah vo sura Et - Tevba, 88-89 veli:
"No, Pratenikot i onie koi so nego veruvaat
se borat zaloùvajki gi svoite imoti i ìvoti. Na niv
sekoe dobro }e im pripadne i tie ona {to sakaat }
e go ostvarat. Allah im podgotvil rajski gradini niz
koi }e te~at reki , vo koi ve~no }e prestojuvaat.
Toa e golem uspeh!"
I ete taka Vozvi{eniot Allah gi izraduval ashabite
koi veruvale i se borele so Pratenikot a.s. Im vetil sekoe
dobro, uspeh i ve~en prestoj vo rajot. I ~etvoricata prvi
halifi se, bez somnenie, vernici, koi se borele do
Pratenikot a.s. , pa i tie spa|aat vo onie na koi im e
veteno sekoe dobro, uspeh , i ve~en prestoj vo rajot. A
u{e porano jasno e dokaàna ispravnosta na nivnoto
vladeewe, pa vo pogled na niv i ostanatite ashabi r.a. ,
sekoja kritika e neosnovena.
4.Vozvi{eniot Allah vo sura El - Haxx , 41 veli:
"Onie na koi , ako im dademe vlast na
Zemjata , }e izvr{uvaat molitva i }e delat
milostina i koi }e baraat da
se pravat dobri dela, a }e odvra}aat od lo{i - a na
Allah na krajot mu se vra}a sé."
Ete taka se opi{ani muhaxirite ," koi nitu vinovni
nitu dol`ni se proterani od nivnite rodni mesta", a koi se
spomnuvaat vo 40. ajet na ovaa sura.
Opi{uvajki gi tie muhaxiri, Vozvi{eniot Allah
istaknuva deka tie se onie, na koi, ako im se dade vlast
na Zemjata }e pravat ~etiri raboti: moliva (namaz) }e
izvr{uvaat, zekat }e davaat, }e baraat da se pravat
dobri dela i }e odvra}aat od lo{i i 'r|avi dela. Nikoj ne se
somneva vo toa deka na prvite ~etvorica halifi, tokmu
Vozvi{eniot Allah im dal vlast, da se pro{iri Islamot
tokmu vo nivnoto vreme, i deka predhodniot kur'anski
opis (~etirite raboti) se odnesuva na niv. Dokaàno e
deka bile na ispraven pat, na patot so koj Vozvi{eniot
Allah e zadovolen i deka se sledbenici i prijateli na
Allahoviot Pratenik a.s.
5.Vozvi{eniot Allah vo sura En - Nur, 55 veli:
"Allah vetuva deka onie me|u vas koi }e
veruvaat i dobri dela }e pravat sigurno za
namesnici na Zemjata }e gi postavi, kako {to gi
postavil za namesnici i onie pred niv, i deka vo
potpolnost nivnata vera }e ja zacvrsti, onaa koja
Toj im ja posakuva, i deka sigurno stravot so
bezbednost }e im go zameni ; tie }e mi se
klawaat samo Mene, i nema da smetaat rdugi ,
ravni na Mene. A onie koi po toa }e bidat
neblagodarni - tie se vistinski gre{nici."
Porakata e upatena na vernicite prisutni vo
vremeto na nejzinata objava. Zborot " }e gi postavi za
namesnici " upatuva na toa deka vetuvaweto }e se
ispolni po Pratenikot a.s. , a poznato e toa deka e toj
posleden Allahov Pratenik, po koj nema ve}e pratenici,
{to zna~i deka zborot (‫}" )ﺍﻻﺴﺘﺨﻼﻑ‬e gi postavi za
namensnici" se odnesuva na ~etirite imami i halifi po
Pratenikot a.s. Site zamenki od ovoj ajet se odnesuvaat
na niv i do{le vo mnoìna, a vistinskata mnoìna ne se
koristi za broj pomal od tri.1 Taka se doa|a do zaklu~ok
deka brojot na imamite i vladetelite na koi im e vetena
vlast na zemjata ne pomal od tri.
Zborot na Vozvi{eniot " nivnata vera vo
potpolnost }e ja zacvrstime" predstavuva vetuvawe
deka }e postignat golema vlast, golemina i avtoritet vo
svetot. Denes nikoj ne se somneva vo toa deka
vetuvaweto se ispolnilo vo vremeto na prvite trojca
halifi: Ebu Bekr es - sidika,Omer i Osman r.a.
1
) Vo arapskiot jazik postoi ednina,dvoina i mnoìna,a mnoìnata ne
se koristi za broj pomal od tri.
A zborovite na Vozvi{eniot "verata nivna {to
Toj im ja posakuva1" , ukaùvaat na toa deka
Vozvi{eniot Allah e zadovolen so verata koja }e se
pojavi i pobedi vo nivnoto vreme.
Potoa zborovite na Vozvi{eniot " i deka sigurno
stravot so bezbednost }e im go zamenime"
sodràt vetuvawe deka lu|eto za vreme na nivnoto
vladeewe }e bidat sigurni i od sekoj strav oslobodeni.
Deka toa vetuvawe se ispolnilo vo vremeto na
vladeeweto na prvite trojca halifi r.a. nikoj
ne se somneva.
Allahovite zborovi " tie }e mi se klawaat samo
Mene,
i drugi ravni na mene nema da smettat" ni govorat
deka lu|eto vo nivnoto vreme }e bidat vernici a ne
idolopoklonici.
I taka ovoj ajet e dokaz za legitimnostta na prvite
~etvorica halifi (r.a.) , a osobeno na prvite trojca: Ebu
Bekr es - sidika, Omer i Osman (r.a.) ,bidejki, tokmu za
vreme na nivnoto vladeewe se slu~ile golemi
osvojuvawa, dràvata dobila stabilnost, verata im se
zacvrstila, a sigurnosta koja vladeela vo nivnoto vreme
ne postoela vo vremeto na Ali (r.a.). Taka e dokaàno
deka {iitskite obvinuvawa protiv prvite trojca halifi i
nivnite sledbenici (r.a.) , i izjavite na harixiite2 protiv
Osman i 'Ali (r.a.) , se nevistiniti i sprotivni so tekstot na
êsniot Kur'an.
6.Vozvi{eniot allah vo sura El - Feth , 26 veli:
"Koga nevernicite gi polnea svoite srca so
àr, paganski àr, Allah ja spu{til milostta Svoja
na Pratenikot Svoj i na vernicite, i gi obvrza da go
ispolnuvaat ona poradi {to }e stanat vistinski
vernici, - a tie se naj va`ni i naj dostojni za toa - ,
a Allah znae sé."
Potoa vo 29. ajet na ovaa sura veli:
"Muhammed e Allahov Pratenik ,a negovite
sledbenici
1
) odnosno Islamot.
2
)Sekta koja nastanuva vo vremeto na 'Ali (r.a.) ,taka {to se
naso~ila
protiv nego.
se strogi kon nevernicite ,a somolosni me|usebe;
gi gleda{
kako se klawaat i so liceto pa|aat na tlo
posakuvajki ja Allhovata nagrada."
Za sledbenicite na Muhammed, Vozvi{eniot Allah
tvrdi deka se vernici, deka smirenosta {to im ja spu{til
ja delat so Pratenikot, deka se naj va`ni i naj dostojni da
se pomnat po dobro, deka sekoja dobrina e
nerazdvoena od niv.
Potoa gi pofali, istaknuvajki deka se strogi kon
nevernicite a somilosni me|u sebe, i deka se klawaat
pa|ajki so liceto na tlo posakuvajki ja Allahovata
nagrada i Negovoto zadovolstvo. Prvite ~etvorica
vladeteli se sledbenici na Muhammed a.s. i na niv se
odnesuva ovoj opis i pofalba. Koj za niv ili za onie koi gi
sledele ima poinakvo mislewe, navistina gre{i i
negovoto ubeduvawe e neispravno i sprotivno na
tekstot na Kur'anot.
7.Vo sura El - Huxurat, 7 Vozvi{eniot Allah veli:
"...no, Allah vistinskoto veruvawe vi go
napravi milo i vo srcata va{i vi go prikaà ubavo,
a neblagodarnosta i rasturenosta i neposlu{nosta
gi napravil da gi mrazite.
Takvite se na prav pat."
Od ovoj ajet proizleguva deka sledbenicite na
Muhammed a.s. ja sakale verata, ja mrazele
neblagodarnosta, rasturenosta i neposlu{nosta i deka
bile na prav pat. Koj za niv ima poinakvo mislewe gre{i i
ne se sovpa|a so êsniot Kur'an.
8.Vo sura El-Ha{r, 8 - 9 Vozvi{eniot Allah veli:
" I na siroma{nite muhaxiri {to se proterani
od svojot roden kraj i li{eni od svoite imoti , koi
sakaat milosta i naklonosta Allahova da ja
steknat , i da go pomognat Allah i negoviot
Pratenik , - toa se, vistinski vernici - , i na onie
koi Medina ja odbrale za nivno ìveali{te i dom na
vistinska vera pred niv ja napravile; tie gi sakat
onie {to im se doseluvaat i vo gradite svoi
nikakva te{kotija, poradi toa {to im se dava, ne
~uvstvuvaat, i pove}e za niv otkolku za sebe
posakuvaat, iako i na samite niv im e poterebno.
A onie {to }e se so~uvaat od lakomost, tie }e
uspeat sigurno."
Allah gi pofaluva muhaxirite istaknuvajki deka ne
se otselile poradi materijalnite dobra na ovoj svet, tuku
od èlba da ja steknat Allahovata milost i naklonost, da
ja pomognat Negovata vera i Pratenikot i deka bile
iskreni vo zborovite i delata. Potoa gi pofaluva ensariite
{to gi sakaat muhaxirite {to im se doseluvaat, koi se
veselat koga nekakvo dobro }e im se slu~i na
muhaxirite i koi pove}e posakuvaat za muhaxirite
otkolku za sebe samite, iako i na niv im e potebno.
Ovie opi{uvawa, bez somnivawe, ukaùvaat na
sovr{ena vera. Allah svedo~i deka se iskreni. Tie, za
Ebu Bekr essidika (r.a.) velele: " O halifo na Allahoviot
Pratenik".
Tie zborovi gi kaùvale iskreno. Zatoa treba iskreno da
se priznae legitimiteto na negovoto vladeewe. Koj za
nego ili za muhaxirite i ensariite poinaku rasuduva
negovoto mnenie e pogre{no, a idejata lo{a i sprotivna
so êsniot Kur'an.
9.Vo sura Ali Imran, 110 Vozvi{eniot Allah veli:
"Vie ste narod najdobar od site koj
nekoga{ se pojavil :
barate da se pravat dobri dela, a od lo{ite
odvra}ate, i vo Allah veruvate."
Vozvi{eniot allah gi pofaluva prijatelite na
Muhammed a.s. velejki deka tie nareduvaat da se
pravat dobri dela a od lo{ite odvra}aat i vo Allah
veruvaat.
I ~etvoricata halifi, bez somnevawe, se vbrojuvaat vo
niv. I onoj koj za niv misli poinaku toj e gre{nik i
otvoreno se sprotivstavuva na êsniot Kur'an.
Nekolku izjavi na imamite od semejstvoto

na „Ali r.a.
1.Vo knigata "Nehxul belaga"1 koja e op{to
prifatena kaj {iitite stojat zborovite na 'Ali r.a.:
"Prekrasna li e taa i taa osoba ( a vo drugoto predanie:
Vreden li e toj i toj ) : 1.go ispravil krivoto, 2. go izle~il
bolnoto, 3. go vospostavil Sunnetot, 4. gi ostavil
novotariite, 5. se preselil so ~isti ali{ta, 6. so malku
nedostatoci, 7. pravel dobrina, 8. se ottrgnuval od zloto,
9. besprestanok mu bil pokoren na Allah , 10. i vistinski
se pla{el od Nego".
Spored misleweto na pove}e komentatori ( a me|
u niv i
na {iitskiot pravnik Kemiladin El - Bahrani1 ) ovoj opis se
odnesuva na Ebu Bekr Es - Sidika. Me|utoa, nekoi
smetaat deka se odnesuva na Omer. Ali (r.a.) navel
deset osobini za Ebu Bekr Es - Sidika ili pak za Omer
(r.a.). I koga Ali , po nivnata smrt vaka gi opi{al,
toga{ voop{to ne treba da se postavuva pra{aweto za
nivnata legitimnost i nivnoto vladeewe po smrtta na
Allahoviot Pratenik Muhammed a.s.
Me|u izjavite na Ali za Ebu Bekr Es - Sidika i Omer
(r.a.) {to gi iskaàle nekoi komentatori na knigata
"Nehxul belaga" e i ovaa: "Se kolnam vo Boga, nivnoto
mesto vo islamot e veli~enstveno. Ako gi snajde nekoja
nesre}a, }e go snajde i celiot Islam. Neka gi sledi
Allahovata milost i so najubava nagrada neka gi nagradi
za se {to rabotele."
2.Vo knigata "Ke{ful - gumme" 2 {to ja napi{al
eden od
velikanite na {iitskata sekta "isna a{er" Ali ibn I'sa El
Erdebil3 , stoi: "Zapra{an e imamot Ebu Xafer
(Muhammed El - Bakir) dali e dozvoleno ukrasuvaweto
1
) Nehxul - belaga: (literaturna metoda) e kniga za koja {iitite
tvrdat deka sodrì izreki na Ali r.a.. Ne se znae dali tie izreki gi
sobral E{ - [erif El - murtedi ili negoviot brat E{ - [erif Er - Redij. Ez
- Zehebi vo svojata kniga Mizanul - Itidali veli: "Koj vnimatelno }e ja
pro~ita Nexul belaga }e dojde do cvrsto ubeduvawe
deka taa kniga e laga vrz pravovernite vladetelite ,Ali ibn Ebi Talib
r.a.
1
) [iitski literat i pravnik ,umrel 681.hixretska godina, odnosno vo
1282.g.Napi{al pove}e knigi od koi i komentarot na Nehxul belaga.
(El - E'alama:7:336).
2
) "Ke{ful - gumme" (Otstranuvawe na somnevawata).
3
) Umrel 692.xix.god. odnosno 1293.g.
na sabjata? Odgovoril: Da, ja ukrasuval i Ebu Bekr Es -
Sidik. Prenesitelot dodade: " Zarem taka? Imamot
skoknal od svoeto mesto i izvika: Da, Es - Sidik!, da Es -
Sidik!, da Es - Sidik!, i onoj koj za nego nema da kaè
'Es - Sidik (iskren) , Allah da ne mu gi primi delata nitu
na ovoj nitu na onoj svet."
Avtorot na knigata "El - Fusulul - muhimme"4
Muhammed ibn El - Hasan El.Hurr El - Amil, eden od
istaknatitite {iitski sekti isna a{er, prenesuva deka
nekoi lu|e zboruvele lo{o za Ebu Bekr (r.a.) , pa Ebu
Xafer im rekol: Kaète mi dali ste vie"...muhaxirite {to
se proterani od svojot roden kraj i li{eni od svoite imoti,
{to posakuvaat Allahovata milost i naklonost da ja
steknat, i Allah i Pratenikot negov da go pomognat"? 5
Odgovorile: 'Ne, ne sme. A dali ste: 'onie koi Medina ja
izbrale za ìveewe, i dom na vistinska vera pred niv ja
napravile; koi sakaat da im se vseluvaat '?6 Odgovorile :
'Ne, ne sme'. Toga{ toj im re~e:
"Vie ste, navistina, daleku da bidete edni od ovie dve
grupi, a jas svedo~am deka ne ste nitu od onie za koi
Vozvi{eniot Allah rekol: 'Onie {to doa|aat po niv - velat:
'Gospodaru na{, prosti ni nam i na na{ite bra}a koi vo
verata ne preteknale i ne dozvoluvaj da ima vo srcata
na{i nitu malku zloba kon vernicite; Gospodaru na{, ti
si, navistina, dobar i milostiv'!1"
So zborovite na Ebu Xafer Muhammed Al Bakira
(neka Vozvi{eniot Allah mu ja podari svojata milost) e
utvrdeno deka Ebu Bekr Es-sidik (r.a.) e dostoen za
prekarot "Es sidik" bidejki, navistina bil siguren, iskren i
praveden, a onoj koj toa go osporuva e la`livec i na ovoj
i na onoj svet. A onoj koj zboruval lo{o za Es-sidik,
Omer El-Faruk2 i Osman Zun Nurejn (r.a.) , ne spa|a vo
grupata na muslimanite koja Vozvi{eniot Allah ja pofalil.
Neka ne so~uva Allah od 'r|avoto mislewe za ashabite i
4
) "Va`ni Poglavja".
5
) (El - Ha{r,8.).
6
) (El - Ha{r,9.).
1
) (El - Ha{r,10.)
2
) Ime na tretiot halif,Omer r.a.,koj go dobil poradi primerna
pravi~nost, i toa ime zna~i; onoj koj ja odvojuva vistinata od
lagata.
Go molime da so qubov kon niv se odselime od ovoj
svet. Amin.
Nivnoto vtoro somnevawe:
"Avtorite na hadiskite zbirki ne go videle
Muhammed a.s li~no, nitu muxizite {to gi pravel, nitu
pak gi slu{nale negovite zborovi bez posrednik.
Negovite zborovi do niv do{le po pat na usmeni
predanija i toa 100 -150 g. po negovata smrt.
Vedna{ po toa tie gi sobrale i polovina isfrlile bidejki
bile nesigurni."
Odgovor:
Ogromen del od mnozinstvoto hristijani i evrei, od
onie porane{nite i od ovie dene{nite, usmenite
predanija gi cenat podednakvo so pi{anite. I ne samo
toa, tuku mnozina evrei, usmenite predanija gi smetaat
za po potpolni i po vredni od pi{uvanite. Katolicite
usmenite predanija gi smetaat podednakvo so pi{anite i
veruvaat deka i ednite i drugite mora da se prifatat i na
niv da se temeli verata.
Stavot na evreite kon usmenite predanija
Evreite nivniot zakonik go delat na dva dela:

Pi{uvan
koj se vika Tora i nepi{uvan koj e nare~en 'Usmeni
predanija' a koi, do niv stignale preku nivnite
nau~nici.Tie veruvaat deka na ridot Tur, Bog mu gi
objavil na Mojsej dvata tipa na ovoj zakonik. Edniot tip
do niv pristignal po pat na pi{uvawe, a drugiot preku
nau~nicite koi go prenesuvale od koleno na koleno.
Ovie dva tipa na zakonik kaj niv se na ist stepen.
Veruvaat deka dvata se od Boga i deka mora da se
prifatat. Me|utoa, usmenite predanija, pove}eto, gi
stavaat nad pi{anite, velejki: "Pi{aniot zakonik e so
nedostatoci i na mnogu mesta e nejasen, pa bez
usmenite predanija koi se pojasni i pocelosni, i koi
pi{aniot zakonik go pojasnuvaat i go nadopolnuvaat, ne
e dovolen kako temel na verata". Zatoa tie zna~ewata
na 'Pi{aniot zakonik (Torata) gi otfrlaat vedna{ koga
nema da se soglasat so usmenite predanija.
Kaj niv stana op{topoznato deka zavetot zemen
od sinovite izraelevi ne e zemen poradi Pi{aniot
zakonik, tuku poradi usmeniot. I so ovaa izmama kako
da go otfrlile Pi{aniot zakonik i usmenite predanija gi
napravile osnova za nivnoto veruvawe. Bo`jite zborovi
gi komentiraat uskladuvajki gi so ovie predanija, iako tie
se razlikuvaat vo mnogu od pi{aniot Bo`ji govor.
Evreite, u{te vo vremeto na Isa a.s. (Isus), tolku
zastranile {to usmenite predanija pove}e gi cenele
otkolku pi{anite, pa zatoa Isus (Isa) a.s. gi ukoril
stavajki im zamerka {to go iskrivuvaat Bo`jiot govor
poradi nivnoto u~ewe. Vo nivnite knigi stoi deka
usmenite predanija na nivnite prvenci im se pomili od
zborovite na Tevratot (Torata) i deka nekoi delovi na
Tevratot se dobri a nekoi lo{i, dodeka site predanija na
nivnite prvenci se dobri i podobri od zborovite na
verovesnikot.
Od ovie i od drugi, na niv sli~ni izjavi konstatirano
e deka tie usmenite predanija gi cenat pove}e otkolku
Pi{aniot zakonik, i deka Pi{aniot zakonik tie go razbiraat
onaka kako {to toa go komentiraat usmenite predanija.
Kaj niv Pi{aniot zakonik e sli~en na mrtvo telo, a
usmenite predanija kako du{a vo koja e ìvotot. Tie
velat: "Bog na Mojsej mu ja dal Torata i mu naredil da ja
zapi{e i toa e Pi{aniot zakonik, a go nau~il i za
zna~ewata na Torata i mu naredil da ja dostavi bez
pi{uvawe i toa e Usmen zakonik. I mojsej so tie dva
zakonika slegol od gorata i gi prenel na Aron, na dvajca
negovi sinovi i u{te na 70 poglavari.
Potoa tie gi prenele na ostanatite izraelci. Ovie
usmeni predanija se prenesuvale od koleno na koleno
dodeka ne po~nal da gi sobira Er-Rebij Juda Hakk
Du{ (Judas) okulu
150.g. koj so golemi pote{kotii gi sobiral celi 40 godini.
Potoa gi pribeleàl vo kniga koja ja nare~e 'Misnah'. I
taa Misnah ' gi sodrì site usmeni predanija koi se
prenesuvale
od koleno na koleno celi sedumnaeset veka po smrtta
na Mojsej prenesuvajki gi edni na drugi po usmen pat.
Tie veruvaat deka se {to se nao|a vo niv e od Boga i e
ednakvo na Pi{aniot zakonik i kako takov mora da se
prifati.
Evrejskite nau~nici napi{ale dva komentari na
Misnah ,eden vo tretiot vek (nekoi velat vo petiot) vo
Kuds a drugiot vo po~etokot na sedmiot vek vo Vavilon
i nego go narekuvaat Gemara, odnosno sovr{ena,
bidejki veruvaat deka
tie dve knigi se sovr{en komentar na osnovniot tekst na
Misnah. Misnah i Gemara sobrani vo edna kniga se
nare~eni "Talmud". Poradi razlikuvaweto se veli:
Erusalemski Talmud i Vavilonski Talmud. Gemara e
prepolna so izmisleni prikazni, no i pokraj toa taa e
ceneta kaj evreite. Ja studiraat i kaj sekoj problem se
navra}aat na nea zemajki ja za patokaz. Evreite denes
verata ja zemaat od tie dva Talmuda koi se daleku od
Torata i ostanatite verovesni knigi. A Vavilonskiot
Talmud go smetaa za podobar od erusalimskiot.
I koga evreite usmenite predanija preneseni
sedumnaeset vekovi gi stavaat nad Torata, znaejki deka
tie vo toj period bile izloèni na golemi isku{enija i
krupni nesre}i koi dovedoa do uni{tuvawe na nivnite
pi{ani knigi i gubewe na lanecot na nivnite prenositeli,
a i pokraj toa tie usmeni predanija gi smetaat za temeli
na nivnite ubeduvawa i nivna vera, pa kako toga{ moè
da se prigovori na muslimanite {to gi zemaat ~esnite
verovesni hadisi, sobrani vo knigi, eden ili dva veka po
smrtta na Muhammed a.s.?
Stavot na pove]eto hristijanski

predhodnici kon usmenite predanija
Jus Bis vo negovata istorija veli deka Klement, vo

opi{uvawata na apostol Jakov navel raskazi koi do nego
do{le po usmen pat od pra dedovci i pra tatkovci. I za
apostol Jovan isto taka prenel raskazi so pomnewe.
Klement priznal deka usmenite predanija gi prenel od
nekolku nau~nici, eden e Siriec od Grcija, drug A{urec
kon Istok, tret Evrej vo Palestina. Me|utoa, nau~nikot od
koj najmnogu prenesuval usmeni predanija i po koj
ve}e ne baral nau~nici bil eden skrien nau~nik vo
Egipet.
Isto taka, Jus bis, naveduva deka ErinuJus
pribeleùval se {to do nego }e stignelo od Polikarp 1 od
usmenite predanija. I crkvata prenesuvala od Polikarp,
pa Erinijus se gordeel {to ne pi{uval na hartija, u{te od
prvite denovi, preferirajki deka s# pametel. Toj
napomnuva: deka, minuvajki niz Mala Azija Eknapijus 2 gi
ohrabruval razli~nite crkvi cvrsto da se vrzat za
usmenite predanija, istaknivajki deka Bibis gi pi{uval
site predanija koi doprele do nego od voda~ite na
nivnite sledbenici, bidejki od zborovite na ìvite imal
mnogu pove}e korist otkolku od knigite; ponatamu veli
deka poznatiot istori~ar Hexis Bus, so lesen stil vo pet
knigi gi napi{al predanijata za apostolite koi do nego
stignale po usmen pat; potoa, deka mnogumina biskupi
voskresenieto go prifatile tokmu od usmenite predanija
{to im gi prenele nekoi li~nosti, a koi, po toa biskupite
gi vnele vo nivnite knigi i gi pratile do crkvite
nareduvajki toa lu|eto da go prifatat; deka, sledbenikot
na u~enicite na apostolite Klement Iskender Janus, na
molba od prijatelite da gi sobere usmenite predanija {to
gi slu{nal od apostolite, napi{al kniga za
voskresnuvaweto.
Katolikot Xon Milner vo negovoto desetto pismo
upateno do Xejms Braun, napi{al deka osnovata na
katoli~kata vera ne se samo pi{anite Bo`ji zborovi, tuku
i pove}e od toa mesto zavzemaat usmenite predanija,
odnosno svetite knigi plus usmenite predanija so koi
crkvata ja komentira verata. Erinijus objasnil deka za
onoj koj traga po vistinata najlesno e da gi pregleda
usmenite predanija, bidejki pokraj toa {to jazicite na
narodite se razli~ni, osnovata na usmenite predanija
ostanuva ista. Pa taka usmenite predanija na apostolite,
prenesuvani od koleno na koleno, se so~uvani vo
1
) Izmirski biskup. (Tarihu kenisetil Mesih: str.46)
2
) Biskup na Antakija. Bil uapsen od imperatorot Trajan i èstoko
izma~uvan na ogan i vrelo maslo,raspar~uvajki mu go telo dodeka
bil ìv za da po toa go rasfrli na divite yverovi. (Tarihu kenisetil
Mesih 'ala vexhil ihtisar:str.33-35.).
rimsko katoli~kata crkva, bidejki apostolite predanijata
gi predale na lu|eto, a lu|eto gi predale na katoli~kata
crkva.
Vo istoto pismo Milner veli deka Tertulien rekol:1
"Novotarxiite obi~no gi prifa}aat svetite knigi, a
gi otfrlaat usmenite predanija za da gi fatat slabacite vo
mreà, a kaj sredniot sloj da ufrlat somne`, i nie zatoa
na takvite ne im dozvoluvame vo nivnite polemiki da gi
zemat Svetite knigi kako dokaz. Od raspravata koja se
bazira na Svetata kniga nema nikakva korist sem
glavobolka i bolki vo stomakot, a ako ne{to sepak se
postigne, toa e fali~no, bidejki site hristijanski propisi i
nivnite ubeduvawa poradi koi nie stanavme hristijani se
preneseni preku usmenite predanija." Isto taka Milner gi
naveduva i zborovite na Urxin: "Nam ne ni dolikuva da
im veruvame na lu|eto koi prenesuvaat od Svetite knigi,
a pritoa da gi ostavime usmenite predanija {to ni gi
nudi Bo`jata crkvata".
Od Basilijus 2 toj ni prenesuva deka vo crkvite se
~uvaat
mnogu materijali za sovetuvawe. Edni se zemeni od
Svetite knigi, a drugi od usmenite predanija.Nivnata sila
vo verata e ednakva. Toj , istotaka, napomnuva deka
Ibfans vo odgovorot za novotarxiite, pottiknuval na
koristewe na usmenite predanija, bidejki ne e s# vo
Svetite knigi. Potoa naveduva deka Krajsostom rekol oti
apostolite ne dostavile se po pismen pat, tuku i mnogu
pove}e po usmen pat. I dvata na~ini se mnogu
zna~ajni. Usmenite predanija se, temeli na veruvaweto,
i koga ne{to }e se potvrdi so usmenite predanija nie ne
barame drug dokaz.
Isto taka napomnuva deka Ek{tajn rekol deka za
nekoi
pra{awa ne postoi pi{uvana potpora, pa zatoa se zema
potpora od usmenite predanija; bidejki mnogu nepi{ani
raboti {to gi donesuvala crkvata, ne se pi{ani raboti.
1
) Tertulien: (150-240) katoli~ki sve{tenik,roden vo Kartaga,se
borel protiv mona{tvoto,ja napi{al knigata "odgovor na
sledbenicite na novotariite".
2
) Basilijus: (330-390),nadbiskup na turskata nadbiskupija i eden od
istaknatite knièvnici na gr~kata crkva.
Sve{tenikot Er-Rebij Musa Kudsij navel mnogu
nastani
i slu~ki od Svetata kniga koi, bez usmenite predanija ne
se razbiraat.
Ni{to, od ubeduvaweto i vruvaweto na hristijanite,
ne
se utvrduva so Inxilot (Evangelieto) , naprotiv, s# se
zema od usmenite predanija, kako na primer: deka vo
osnova Sinot
e ramen na Tatkoto, deka Svetiot Duh proizlegol od
Tatkoto i Sinot, deka Mesijata (Mesih) ima dvostruka
priroda a edna su{tina; deka ima dve volji (~oveka i
boèstvena) , deka po smrtta vlegol vo
pekolot(xehenemot) i drugi sli~ni veruvawa.
Dr.Brix istaknuva deka rabotite koi prestavuvaat
uspeh ne se site zapi{ani, bidejki apostolite ednite
nastani gi prenele po pismen pat a drugite po usmen. I
te{ko im na onie koi ne gi prifa}aat i ednite i drugite,
bidejki usmenite predanija, koga e vo pra{awe
veruvaweto, se potpora i izvor, ramen na pi{anite
tekstovi.
Biskupot Monik veli deka usmenata verzija e
povredna
od napi{anata.
Xelnek Vert veli deka site nesoglasuvawa vo
zakonite
se re{avaat so usmenite predanija, bidejki tie se klu~
na site razvrski.
Biskupot Mani Sik tvrdi deka postojat {es-stotini
raboti koi crkvata gi propi{uva, a tie ne se nikade vo
Svetata kniga objasneti, tuku se zemeni od usmenite
predanija.
Vilijam Mijur veli deka verata na starite hristijani
vo koja spa|a i ubeduvaweto za neophoden spas, ne
bila zapi{ana, tuku na decata i onie koi sakaa da go
prifatat hristijanstvoto, ja prenesle po usmen pat.
I po ova {to go vidovme deka evreite i hristijanite,
pove}e se potpiraat na usmenite predanija, otkolku na
pi{uvaniti tekstovi, pa zo{to toga{ napad vrz
verovestnite hadisi, koga se znae deka Pratenikot
Muhammed a.s. rekol:
"Bidete vnimatelni so moite hadisi sem ako ste sigurni
deka e od mene, a koj vo moe ime ke izlaè neka si
podgotvi
sebesi mesto vo ognot pekolen".1 Ovoj hadis e
mutevatir2, bidejki go prenesuvaat {eeset i dvajca
ashabi.
Zatoa interesot za pomnewe na êsniot Kur'an i
verovestnite hadisi kaj muslimanite, u{te od prviot vek
e pogolem od interesot na hristijanite za pomnewe na
nivnite sveti knigi. Me|utoa, ashabite ne gi sobrale
hadisite vo nivnoto vreme od nekolku pri~ini, vo koi
spa|a i totalnata vnimatelnost da ne se izme{aat
zborovite na Pratenikot so zborovite na Vozvi{eniot
Allah .No zatoa Tabiinite3 bez posebno prereduvawe gi
zabeleìle vo poglavjata na fikh4 , za da gi, otkako bile
na ureden na~in zabeleèni, prostudiraat i vrednuvaat
generacii lu|e {to do{le po tabiinite.
Trudot {to tie go vloìle vo izu~uvaweto na
hadisite
bil ogromen, taka {to, vo poznavaweto na biografijata
na prenesitelot na hadisite, nivnata lojalnost kon verata
i sposobnosta za pomnewe, se pojavila nauka za
fenomeni. Sekoj prenesitel na hadisi go naveduval
hadisot zaedno so lanecot na lu|e koi go prenele do
nego, a koj dosegnuva do Pratenikot (s.a.v.s.). Nekoi od
tie hadisi gi prenesuvaat tri li~nosti. Site hadisi se delat
na tri dela: mutevatir, me{hur5 i ahad6.
1
) Ovoj hadis go preneuvaat 62 ashabi, a me|u niv se i desetmina
na koi Pratenikot Muhammed a.s. im zagarantiral vlez vo rajot u{te
dodeka bile ìvi na ovoj svet. Hadisot e mutevatir i go beleàt
mnogu hadiski nau~nici.(Fethul Bari: 1:119).
2
) Hadis {to se prenesuva od golem broj na doverlivi lu|e (najmalku
deset) ,vo lanecot na sekoja generacija ,razumot da zaklu~i deka
nemoàt site da se sloàt vo laga.I sekoj prenesuva~ moral li~no
da go slu{ne hadisot od negoviot prethodnik.
3
) Tabi'ini: generacijata {to ìveela neposredno po ashabite, koi
nemaa sre}a da go vidat Pratenikot s.a.v.s.
4
) Fikh: Islamska pravna nauka.
5
) Me{hur:Op{topoznat hadis me|u u~enite, ili pak i me|u obi~nite
lu|e, koi ne go dostignale stepenot na mutevatir hadis, i {to go
prenesuvaat najmalku trojca lu|e vo sekoja generacija.Vo ovoj vid
na hadis ima i verodostojni a ima i slabi i la`ni hadisi, bidejki e
mo`no site tri vrsti da se ra{irat me|u lu|eto.
Tvrdewata na kriti~arite :"...tie gi sobrale, a potoa
polovinata od niv gi isfrlile bidejki bile nedoverlivi" se
neosnovani, bidejki prenesitelite na hadisite ni{to
neotfrlile sem slabite i la`ni hadisi, odnosno onie hadisi
koi nemale celosen lanec na prenesiteli. Nivnoto
izostavuvawe nikako ne pre~i. Site sledbenici na
Islamot gi prifa}aat sahih1 hadisite, od doverlivi hadiski
zbirki, a ne gi prifa}aat hadisite od nedoverlivi zbirki,
nitu onie {to ne se slagaat so sahih hadisite. I taka
stanuva o~igledno deka nikoj nema pravo da gi napa|a
sledbenicite na Islmot {to gi prifa}aat zborovite na
nivniot Verovesnik a.s.
Za da se razbere stavot na hristijanite vo odnos
na ova pra{awe, adekvatno e da se spomne prikaznata
{to ja beleì Xon Milner vo negovata kniga izdadena vo
1838.g. vo koj veli: "...deka francuskata svetica Xon
Dark, izjavila deka taa e ènata {to se spomnuva vo
knigata na Jovanovoto Otkrovenie (12: 1-2) kade se veli:
"(1)I se pokaà golem znak vo neboto: èna ,oble~ena
so sonceto i mese~inata pod nejzinite noze, a na
nejzinata glava kruna od dvanaeset yvezdi,(2) i be{e
bremena i vika{e od porodilni bolki i maki."
Taa izjavila deka bila trudna so Isus. Ja sledele
golem broj hristijani. Bile mnogu radosni poradi taa
nejzina bremenost, pa zatoa pravele tawiri od srebro i
zlato so toa
da go do~ekaat "novorodeniot bog".
Kako zabele{ka na ovaa prikazna [ejh
Rahmetullah veli: "Dali ova sre}no novoroden~e
dostignalo stepen na boèstvenost kako negoviot tatko,
ili ne?! Ako dostignal, dali toga{, verata vo trojstvoto e
zameneta vo "~etvorstvo",
ili ne?! Potoa, dali terminot 'Tatko' e zamenet so 'Dedo',
ili ne?!
Poglednete kako, so ovie i drugi sli~ni prikazni, se
poigruva so umovite na sve{tenicite i nivite pokolenija!
6
) Hadis {to go prenesuva obi~no eden ~ovek vo sekoja geberacija
i toj e na pomal stepen od mutevatirot.
1
) Sahih hadis:Verodostoen hadis, e onoj hadis koj ,vo sekoja
generacija go prenesuvaat doverlivi i iskreni osobi, i koj ne e
sprotiven na hadisot koj go prenesuvaat doverlivi osobi,i vo koj
nema nejasnost.
I, kone~no, onoj koj bil vo vakva sostojba i ~ij
razum ova go prifatil, nema pravo da zboruva za
Islamot,Kur'anot i Pratenikot (s.a.v.s.).
Gospodaru! Upati ne na prav pat, i oddale~i ne od
izmisluvawata i preteruvaweto!
Glava ~etvrta
Dokazi za verovesnata misija na

na[iot verovesnik Muhammed (s.a.v.s.)
Sodrì :
- {est indikatori i
- ~etiri radosni vesti
Prva indikacija:
Pove}e mu'xizi {to mu se slu~ile na

Muhammed (a.s).
Tie se delat na dva vida:
Prv vid:
Vesti za nepoznatite nastani koi se slu~ile vo

minatoto i nastani koi }e se slu~at vo idnina.
Vestite {to se slu~uvale vo minatoto se
mnogubrojni, kako na pr. kaùvawata za verovesnicite i
is~eznatite civilizacii, iako za niv nikoj ne slu{nal ili vo
kniga pro~ital. Na toa ukaùvaat zborovite na
Vozvi{eniot Allah vo sura Hud, 49:
"Toa se nepoznati vesti {to Nie ti gi
objavuvame; nitu
ti nitu narodot tvoj ,pred ova , za toa ni{to ne
ste znaele."
Razli~nosta na kur'anskoto interpretirawe na
poedini
kaùvawa, vo odnos na Knigite na evreite i hristijanite,
e namerna. So nea se istaknuva deka nivnite knigi se
iskriveni i deka êsniot Kur'an dojde so vistinata, kako
{to toa Vozvi{eniot Allah go veli vo sura En-Neml, 76:
"Ovoj Kur'an im kaùva, na sinovite Izraelevi
, najmnogu za ona , vo {to tie se razminuvaat".
Vo hadisite isto taka ima mnogu vesti za nastanite
koi
}e se slu~at vo idnina. Eve nekolku od niv:
1.Allahoviot Pratenik Muhamed a.s. gi izvestil
ashabite r.a. deka }e bidat oslobodeni Mekka, Bejtul
Makdis , Jemen ,Sirija i Irak1. Najavil vreme na
bezbednost i mir vo koe ènata }e moè da patuva od
Hir2 do Mekka, nepla{ejki se od nikogo sem od Allah3.
Potoa rekol deka naredniot den }e bide osloboden
Hajber4, pod vodstvo na Ali r.a. ; deka muslimanite }e
go podelat bogatstvoto na Persija i Vizantija; deka
persijkite }e im bidat sluìtelki5; deka Persija }e
propadne i nikoga{ nema da se oporavi6 ; deka vizantija
}e bide porobena so vekovi i sekoga{ koga }e stane
protiv muslimanite taa }e izgubi i muslimanite }e bidat
tie {to }e pobedat. I seto navedeno se slu~ilo vo
vremeto na ashabite (r.a.) , tokmu onaka kako {to toa
go najavil Allahoviot Pratenik Muhammed a.s.
2.Rekol deka nema da se pojavi nered se dodeka
Omer r.a.
bide ìv, i taka bidna. Omer r.a. mu staval kraj na sekoj
obid za nered.
3.Muhammed a.s. rekol deka Osman r.a. }e bide
ubien dodeka u~i Kur'an, deka Ali r.a. }e bide ubie od
1
) (El-Bidaje ven-Nihaje: 4:113-115)
2
) Star istoriski grad pokraj kejot na rekata Eufrat,odale~en od Kufa
okulu 5 km. Vo 16,17 i 18 vek bil prestolnica na carstvoto Al-Hir vo
koja vladeele 25 arapski carevi. Ja osvoil Halid ibn El-Velid vo
12.g.h. (El-Kamus El-Islamij: 2:188).
3
) (Fethul-Bari: 6:610).
4
5
6
) (E{-[ifa: 1:337).
eden najgolem bednik od negovite sovremenici i deka
Amar }e go ubijat edna grupa nasilnici. Tie trojca
poginale tokmu onaka kako {to toa go opi{al Pratenikot
Muhammed a.s.
4.Pratenikot Muhammed a.s. najavil deka }e se
pojavi laèn prorok vo plemeto Sekif, i deka }e se pojavi
osoba koja }e see smrt na sekade. I ova pretskaùvawe
se ovistinilo, kako {to bilo najaveno od strana na
Pratenikot a.s.
Muhtar Es - Sekafi7 se proglasil verovesnik, pa
prestavnikot na Basra , Mu'sab bin Ez - Zubejr vojuval
protiv nego i go ubil vo Kufa (67.hix./ 687.g.g.). A
osobata koja seela smrt na sekade bil El - Haxxax Es -
Sekafi, koj umrel vo 95.hixretska/ 714. gregorijanska
godina. 5.Allahoviot Pratenik (s.a.v.s.) rekol,
otkako }e se oslobodi Bejtul Makdis }e se pojavi golema
epidemija. Tri godini po osloboduvaweto na Kuds, vo
vremeto na vlastta na Omer r.a. , vo seloto Amuvas,
oddale~en 20 km. od Kuds, vo koe bil smesten voen
center, se slu~i tokmu ona {to bilo najaveno od
Pratenikot (s.a.v.s.). Toa bila prva epidemija od
pojavata na Islamot i vo nea umrele 70.000 lu|e.
6.Allahoviot Pratenik (s.a.v.s.) rekol deka
ensarikata Ummu Hiram bitnu Melhan En-Nexarij r.a. }e
prejde preku moreto so narod koj }e vojuva na
Allahoviot pat. Taa, vo vremeto na Osman r.a., so
nejziniot ma` Ubad ibn Es-Samit r.a. i so vojska na ~elo
so siriskiot namesnik Mu'avij r.a., trgnala da go osvoi
ostrovot Kipar, i navistina go preminala moreto. I koga
go preminala moreto, i bilo dovedeno edno divo ìvotno
za javawe, no koga taa se obidela da ja zajava toa ja
frlilo na zemja i na mesto ostanala mrtva. Na toa mesto
e i zakopana (27.h. / 647. g.). Taa bila prvata èna koja
u~estvuvala vo pomorska bitka so muslimanite.
7.Muhammed a.s. rekol deka negovata }erka
Fatima r.a. }e bide prva od negovoto semejstvo koja,
po nego, }e umre. I taa umre {es meseci po negovata
smrt vo mesec Ramazan 11.h.
/ 632. g.).
7
) Toj se smeta za osnovuva~ na eden ogranok na harixiskata
sekta {to go nosi negovoto ime ,El - Nuhtarije. (El - E'alam : 7:192).
8.Muhammed a.s. rekol deka Hasan ibn Ali r.a. }e
bide ugledna li~nost so koja Allah }e pomiri dve
ogromni grupi lu|e. I zborovite na Pratenikot (s.a.v.s.)
povtorno se ovistinile. Po ubistvoto na negoviot tatko Ali
r.a. vo 40.hix., narodot go proglasuva halif. Na taa
funkcija ostanuva sedum meseci. Go mrazel me|
usebnoto vojuvawe na muslimanite, pa vo 41.h.g., vo
mesec xumadel-ula, se otkaàl od vlastta vo korist na
Mua'avi r.a. Pa taka Allah , so taa negova postapka, gi
pomiril ìtelite na Sirija i Irak1. I taa godina e nare~ena
godinata na slogata.
9.Pratenikot (s.a.v.s.) rekol deka Husein ibn Ali r.a.
}e pogine vo Tafa (vo predgradieto na Kufa, na bregot
na rekata Eufrat, mesto, denes poznat kako Kerbela) . I
toa se slu~i kako {to rekol (s.a.v.s.).
10.Pratenikot (s.a.v.s.) rekol deka Suraka ibn
Xa'{em 2
}e ja oble~e rakavicata na persiskiot car. I koga na

Omer r.a. mu bile doneseni, toj go povikal Suraka i mu
gi predal, izvr{uvajki go so toa vetuvaweto na
Verovesnikot (.s.a.v.s.). Vo taa prigoda toj rekol: "Mu
blagodaram na Allah {to mu gi odzema na Kisra1 , a gi
podaril na Suraka".
11.Koga Pratenikot (s.a.v.s.) go ispratil Halid ibn
Velid kaj Ekadir ibn Abdul Meliku Kindij , sopstvenikot na
Devmetul Xendel2, mu rekol deka }e go najde za vreme
1
) (Fethul - Bari: 5:306)
2
) Ebu Sufjan Suraka ibn Malik ibn Xa'{em El - Kenani ,pred da stapi
vo Islamot bil pustinski traga~. Koga Pratenikot (s.a.v.s.) se selel
od Mekka vo Medina ,toj trganal po nego so namera da go ubie,za
da ja dobie vetenata nagrada od Kurej{ite. Koga go videl
Pratenikot (s.a.v.s.) ,nozete na negoviot kow po~nale da propa|aat
nekolku pati vo pustinskiot pesok. Pratenikot (s.a.v.s.) mu go
izvadil kowot i mu ja vetil zlatnata narakvica na carot na Persija. Se
vratil vo Mekka kriejki ja vestta za Pratenikot (.s.a.v.s.). Islamot go
prifatil vo 8.g. hix.,odnosno na denot na osvojuvaweto na gradot
Mekka. I koga na Omer r.a. mu bila donesena narakvicata na
persiskiot car ,vedna{ mu ja podaril na Suraka ,ispolnuvajki go so
toa vetuvaeto na (s.a.v.s.). Umrel 645.g. ,vo vremeto na
vladeeweto na Osman r.a. (Siretu ibn Hi{am: 1:490).
1
) Kisra e naslov za persiskoto carstvo.
2
) Ekadir ibn Abdul Meliku El Kindi,vladetel na Devmetul Xemdel vo
predislamskiot period. Bil hrabar i ve{t lovec na dive~. Za vreme
na pohodot vo Tebuk, Pratenikot (s.a.v.s.) mu ispratil pismo po
na lov dodeka lovi krava. I se slu~i tokmu kako {to
Pratenikot (s.a.v.s.) toa go opi{al.
12.Potoa najavil izbuvnuvawe na ogan od
zemjata, vo Hixaz3 koj }e gi osvetluva vratovite na
kamilite vo Basra. I toj golem ogan se pojavil vo
blizinata na Medina Munevara, vo mesecot xumadel
ahiren, 645.hix. Toj ogan tolku silno se razgoril {to
zemjata duri se tresela i seto drugo {to bilo na nea.
Dovikuvawata se upatuvaa na nejziniot Kreator, a
ìtelite na Medina mislea deka toj ogan }e uni{ti s#.
Lu|eto ostanale taka vo taa sostojba se do
zgasnuvaweto
na toj golem ogin, na 27.rexep. Vestta za ovoj golem
poàr se zapi{a vo istorijata na knigite, a za nea se
napi{ani i posebni knigi. Buhari4 i Muslim5 ,400 godini
pred pojavata na toj golem poàr ja donesuvaat ovaa
vest vo svoite zbirki na verovesnite hadisi.
Vtor vid:
Nesekojdnevni, nadprirodni dela {to gi pravel
Pratenikot (s.a.v.s.). Niv gi ima okulu 1000, a eve
nekolku od niv:
1.Isra„ i Mirax :
Vo sura El -Isra' (1) , Vozvi{eniot Allah veli:
"Neka e falen Onoj koj vo eden mig od no}ta
go prenel Svojot rob od ~esniot Hram1 vo Hramot
dale~en2 ~ija okolija ja blagoslovivme za da mu
pokaème nekoi Na{i znaci".
Halid ibn El - Velid so koe go povikuva vo Islam. Nekoi tvrdat deka
toga{ go prifatil Islamot, a drugi deka po smrtta na Pratenikot
(s.a.v.s.) im se sprotivstavil na muslimanite pa Halid ibn El - Velid
go ubil i go oslobodil Devmetul Xendel vo 633.g.(Sira ibn Hi{am,
2:526).
3
) Hixaz: Okolinata na Mekka i Medina.
4
) Buhari: Ebu 'Abdullah Muhammed ibn Ismail El - Buhari,(Allah da
mu se smiluva). Roden e vo Buhari 194.g.h./ 810.g. Negovoto
najpoznato delo e Sahihul Buhari. Umrel vo Semerkand 870 .g. (El -
E'alam: 6:34).
5
) Muslim: Ebul Husejn Muslim ibn El - Haxax ibn Muslim El -Ku{ejri
(Allah da mu se smiluva). Poznat e kako imam na hadiskite
nau~nuci. Napi{al mnogu dela a najpoznato negovo delo e Sahihu
Muslim. Umrel vo mesec rexep,261. hix.god.
1
) Kjaba Mekka.
2
) Mesxidul Aksa vo Kuds (Palestina)
Isra' i Miraxot se slu~ile vo budna sostojba, so
du{a i telo, bidejki zborot "abd" se koristi za dvete
zaedno. Tokmu zatoa nevernicite gi otfrlile i osporile.
Koga ne bi se slu~ilo toa patuvawe so telo i vo budna
sostojba, ne bi postoela pri~ina za osporuvawe i
negirawe, bidejki sli~ni nastani vo son ne se
osporuvaat. Zarem ne gleda{ deka nikoj ne go
osporuva tvrdeweto na li~nosta deka letala nason kon
istok i zapad, a istovremeno da ne se pomrdnala ili
svrtela na postela?
Za no}noto patuvawe na Muhammed (s.a.v.s.) so
telo i du{a, vo budna sostojba, i razumot i
tradicionalnite dokazi velat deka ne e vozmo`no.
Razumni dokazi:
Vozvi{eniot Allah e tvoritel na svetot i Toj moè
s#.
Molskavi~nata brzi na teloto na Muhammed a.s. za
Vozvi{e niot Allah e lesna rabota. Najve}e {to se
slu~ilo vo toa e natprirodnost. A i site drugi muxizi se
natprirodni nastani.
Tradicionalni dokazi:
Ka~uvaweto na teloto na nebo ne e moèn ~in,
nitu kaj
evreite nitu kaj hristijanite, poradi slednoto:
a) Vo knigata Bitie (5 ;24) se naveduva slednoto:
"Enoh ode{e so Boga, potoa is~ezna; Bog go
zede."
Spored ovoj tekst, verovesnikot Idriz a.s. bil
voznesen ìv na neboto i telesno vlegol vo nebesnoto
carstvo.
b) Vo vtorata kniga Carevi (2 :1 i 11) se veli:
"(1) Eve {to se slu~i koga Gospod go voznese Ilija
na nebo vo vior: Ilija i Elisej trgnaa od Galgal.(11) I
dodeka taka odea i razgovaraa ete: ognena kola i
ogneni kowi se javija; gi razdvoija dvajcata i go odnese
Ilija vo vior na nebo".
I ovoj tekst ukaùva na toa deka Ilija bil ìv
voznesen na nebo.Ovie dva teksta, kaj sve{tenicite se
prifateni.
Tie isto taka veruvaat deka Isus otkako umrel i bil
zakopan vo grobnica, stanal ìv i so svoeto telo se
voznese neboto i sednal na desnata strana na negoviot
Tatko.
Zatoa, tie, nitu od pozicija na razumot, nitu so
tradicionalni dokazi, nemaat pravo da go osporat
mi'raxot na Muhammed a.s.
2.Polovewe na mese~inata:
Vozvi{eniot Allah vo sura El - Kamer (1- 2) veli:
"Se nabliùva ~asot i mese~inata se
raspolovi! a tie, sekoga{ koga }e vidat ~udo, ja
svrtuvaat glavata: 'Vol{ebstvo postojano'!"
Za razdvojuvaweto na mese~inata pred
Muhammed a.s. , ukaùvaat i verodostojnite hadisi. Toa
e nastan za koj zboruva i êsniot Kur'an i
verodostojnite hadisi navedeni vo zbirkata hadisi na
Muslim i Buhari. Najgolem, nekakov, dokaz na
sve{tenicite za osporuvawe na ovoj nastan e tvrdeweto,
deka dokolku toj nastan bi se slu~il, bi bil viden na
Zemjata i istori~arite na celata zemja bi go zabeleàle.
Toj niven, nekakov, dokaz za nas e neosnoven i
mnogu slab od slednite pri~ini:
a) Potopot na Nuh a.s. spomnat vo 7. i 8. glava na
knigata Bitie, bil mnogu zna~aen nastan i se slu~il vo
celata Zemja. No i pokraj toa, idolopoklonicite na
Indija,Persija i Keldanija go negiraat. Kinezite potpolno
go otfrlaat i èstoko go osporuvaat, a bezbo`nite
hristijani na Zapad, se ismejuvaat so toj nastan i krajno
na nekulturen na~in mu se izrazuvaat na Vozvi{eniot
Bog i negoviot verovesnik (Noe) Nuh a.s.?!
b) Nastanot okulu zadocnuvaweto na sonceto
poradi Jo{ua ibn Nun (Isus Navin) {to e spomnat vo
knigata na Isus Navin (10:12-13) za koj nastan
istori~arite i komentatorite velat deka trael 24 ~asa.
Toa e ogromen nastan koj se slu~il 1450 g.p.n.e. i koj
morale da go primetat site ìteli na zemjata, bidejki nitu
gustite oblaci ne moèle da go prikrijat znaeweto za
nego vo mestata kade toga{ bilo den. I lu|eto kade {to
toga{ bilo no}, morale da zabeleàt deka, no}ta traela
24 ~asa podolgo od voobi~aeno. I pokraj toa,
idolopoklonicite na Kina i Persija go poreknuvaat i
nikade vo svoite istoriski knigi ne go spomnuvaat, a
evropskite ateisti se ismejuvaat so toa kaùvawe i go
negiraat.
Pa toga{ dali sve{tenicite se sloùvaat so
osporuvaweto i negiraweto na isto~niot narod i ateistite
od nivniot narod?!
v) Matej , vo svoeto Evangelie (27:51-53)
naveduva nekolku krupni nastani {to se slu~ile
neposredno po raspnuvaweto, a tie se: rascepuvawe na
zavesata vo hramot od gorniot kraj do dolniot kraj ,
tresewe na zemjata, raspuknuvawe na kamewata,
otvorawe na grobovite, voskresnuvawe na telata na
pove}e svetci, nivno izleguvawe od grobovite i
vleguvaweto vo Kuds, pa nivnoto pojavuvawe pred
mnogu lu|e. Ovie nastani se navistina la`ni, no velime:
"Ovie krupni nastani ne se spomnuvaat vo knigite na
vizantijcite i evreite, i ne samo toa, tuku ne se
spomnuvaat nitu vo Evangelieto na Jovan, a vo
Evangelieto spored Marko i Luka se naveduva samo
rascepuvaweto na zavesata vo hramot, dodeka
ostanatite golemi nastani ne se spomnuvaat. A se zane
deka nivnoto naveduvawe e prioritetno otkolku
jakneweto na raspnatiot1 ili nekoi drugi neva`ni nastani,
znaejki deka tragite od nekoi nastani, kako {to se
pukaweto na kamewata, i otvoraweto na grobovite,
ostanuvaat i po nivnoto slu~uvawe. I navistina e ~udno
toa, {to Matej , ne spomnuva kade oti{le tie svetci {to
stanale ìvi od grobovite?! Dali ostanale ìvi ili se vratile
vo nivnite grobovi?!
Zatoa so takvoto prezgolemuvawe nekoi se
ismejuvaat i velat: " Toa Matej , najverojatno, go videl
na son". Potoa od Evangelieto na Luka se podrazbira
deka rascepuvaweto na zavestat vo hramot se slu~ilo
pred smrtta na "raspnatiot", dodeka od Evangelieto na
Marko i Matej razbirame deka toa
se slu~ilo po smrtta na "raspnatiot".
Pa kako, sve{tenicite, gi re{avaat ovie dilemi?!
g) Vo Evangelieto spored Matej (3:16-17); spored
Marko (1:10-11) i spored Luka (3:21-22) se veli deka
Jovan1 go krstel Isus vo rekata Jordan i dodeka Isus
izleguval od vodata, videl kako se otvora neboto i
sleguva svetiot Duh vo forma na gulab. Potoa do nego
dopre glas od neboto:
1
) Se misli na Isa a.s. ,bidejki hristijanite mislat deka e raspnat.
1
) Islamski Jahja a.s. /hris. Jovan krstitel.
" Ti si Mojot vozquben sin,...".
Denskoto otvorawe na neboto i sletuvaweto na
gulabot, e ~in {to morale da go vidat pove}eto lu|e na
Zemjata, kako i da go slu{nat glasot koj ne bil
specifi~en samo za edna osoba. Me|utoa, nikoj od
istori~arite na toa vreme ne go zabeleàl toj nastan,
sem trojcata spomnati evangelisti.
Zatoa ateistite na Evropa toa go zemaat za
potsmev, i velat: "Zo{to Matej ne ni ja opi{al taa
nebesna vrata {to se otvorila? Dali e taa golema, mala
i na koja strana na neboto se nao|ala?!" Sve{tenicite ja
udirale glavata spre~eni vo utvrduvaweto na toa. Potoa
zo{to Matej ne n# izvestil {to se slu~ilo so gulabot, dali
nekoj go stavil vo kafez ili se vratil na neboto, dali
neboto bilo otvoreno seto toa vreme, i dali go videle od
vnatre neboto deka e ubavo?! Kako, sve{tenicite,
odgovaraat na site ovie pra{awa?!
Sporeweto na Muhamedovite a.s. mu'xizi
(rascepuvawe na mese~inata) e, zna~i, potpolno
neosnovano i bez nikakva vrednost.
3.Mu„xiza zgolemuvawe na malo koli~estvo
voda:
Ovaa mu'xiza na Muhammed a.s. mu se slu~ila
nekolku pati. Enes ibn Malik r.a. prenesuva deka za
vreme na ikindija2 se zateknal vo mestoto Zevra, kaj
pazarot vo Medina. Lu|eto barale voda da abdestat3 , no
ne ja na{le. Toga{ Allahoviot Pratenik (s.a.v.s.) , ja
stavil svojata raka vo sadot vo koj imalo malku voda, i
odnegovite prsti po~nalo da izvira voda se dodeka i
posledniot ashab ne abdestel1.
Xabir ibn Abdullah r.a. prenesuva deka, lu|eto na
denot na bitkata kaj mestoto Hudejbija2, oèdnale, a
2
) Naslov na edna od pette dnevni molitvi koja se klawa vo
sredinata pome|u pladne i ak{am (pred zajdisonce)
3
) Abdest: versko miewe so ~ista voda,na odredeni delovi od
teloto, neposredno pred stapuvawe vo namaz (klawawe - molitva).
Abdestot e uslov za ispravnosta na namzot i e zadolìtelen (farz).
1
) (Fethul - Bari: 6:580).
2
) Hudejbija e odale~ena 14 km od Mekka kon Xid, a do sredba so
muslimanite i mu{ricite do{lo vo mesec zulka'de ,6.g.hix., koga
muslimanite trgnale kon Mekka poradi obavuvawe na 'umra.(El -
Kamus El -Islamij: 1:384).
nemale so sebe voda. Kaj Pratenikot (s.a.v.s.) imalo sad
so malku voda.
Ja stavil rakata vo sadot i pome|u negovite prsti
po~nalo da izvira voda kako od izvor. A bile 1400 lu|e3.
Xabir, isto taka, ni prenesuva deka vo bitkata na
Bevat lu|eto nemale dovolno voda, pa do{ol Pratenikot
(.s.a.v.s.) so eden dlabok sad vo koj ja stavil rakata a
potoa Xabir r.a. naleal malku voda vo sadot koja
po~nala da kruì se dodeka sadot ne se prepolnil. Potoa
im naredil na lu|eto da se napijat voda i da abdestat,
taka {to nikoj ne ostanal bez voda. Potoa Pratenikot
(s.a.v.s.) ja izvadil rakata od dlabokiot sad koj seu{te bil
poln4.
Muaz ibn Xabel r.a. ni prenesuva deka lu|eto vo
voeniot pohod na Tebuk5 pristignale do eden sosema
slab izvor so voda. Negoviot tek bil kako vrvki od ~evli.
Pratenikot (s.a.v.s.) prijde do izvorot, gi stavil svoite
race vo nego i se izmil po {to po~nala da izvira voda
tolku silno {to moèlo da se slu{ne silen ùbor. Site se
napile izvorska voda, a Pratenikot (s.a.v.s.) rekol: "
Muaz, ako poìvee{ dolgo, tuka }e vidi{ gradini."6
Omer r.a. prenesuva deka lu|eto na pohodot na
Tebuk tolku oèdnale {to morale da gi kolat kamilite i
od nivnite vnatre{nosti da cedat te~nost {to moèla da
se pie. Ebu Bekr Es - sidik r.a., pobaral od Pratenikot
(s.a.v.s.) da upati dova (molitva) do Vozvi{eniot Allah.
Muhammed a.s. gi podignal dlankite i go molel Allah x.
{. , i po~nalo da vrne obilen do`d pred da gi spu{ti
svoite dlanki. Ashabite gi polnele svoite sadovi so voda i
trgnuvajki, zabeleàle deka vrnelo samo na nivniot
logor.7
Omran ebu Husajn r.a. prenesuva deka
Muhammed a.s. i negovite ashabi, vo eden pomal voen
pohod, gi zatekna golema èd, pa zatoa ispratil dvajca
od ashabite vo odreden pravec velejki im deka }e
naidat na edna èna koj na svojata kamila nosi golem
mev so voda. Pratenikot (s.a.v.s.) upatil dova na svojot
3
) (Fethul - Bari : 6:581).
4
) (Sahihu Muslim: 18: 145)
5
) Tebuk : Grad na sever kon Hixaz.
6
) (Sahihu Muslim: 15:41).
7
) (El -Bidaje ven-Nihaje: 5:11, i 6:107)
Gospodar, Allah x.{. , a potoa im naredil na lu|eto da gi
napolnat site svoite sadovi od toj golem mev. Gi
napolnile bez da se namali koli~estvoto voda vo toj
mev. Potoa nejzinata bov~a ja naopolnil so harana {to
ja sobral od lu|eto i & rekol:
"Sega odi, nie ni{to ne zedovme od tvojata voda,
Allah ne napoil."1
4.Muƒxiza zgolemuvawe na malo koli~estvo
hrana:
Ova se slu~ilo nekolku pati. Xabir r.a. prenesuva
deka eden ~ovek do{ol kaj Muhammed a.s. barajki od
nego da go nahrani. Mu dal 30 sa'i2 ja~men. Toj ,
negovata èna i gostite, jadele od toa dolgo vreme, pa
oti{ol da go izmeri ja~menot.Potoa dojde kaj Pratenikot
(s.a.v.s.) i go izvestil za toa.
Muhammed a.s. mu rekol: "Da ne go mere{e,
u{te mnogu dolgo }e vi be{e dovolno."3
Xabir r.a. ni prenesuva deka tatko mu umrel vo
golemi dolgovi. Po smrtta mu do{le onie koi mu
pozajmile imot barajki go svoeto pravo. Plodovite {to
mu stasale ne bile dovolni za vra}awe na dolgot, pa im
ja ponudil samo osnovi cata, {to ovie odbile. Oti{ol kaj
Muhammed a.s. i go izvestil za toa. Pratenikot (s.a.v.s.)
mu rekol:" Razvle~i gi plodovite i podeli gi na
kup~iwa". Koga toa go storil, Muhammed a.s. se pribliìl
do kup~iwata plodovi i kaàl edna dova (molitva) , po
{to Xabir gi vratil site dolgovi na tatka si, a mu ostanale
plodovi onolku kolku {to sekoja
godina mu ostanuvale od sekoja berba4.
Enes ibni Malik r.a. prenesuva deka eden den
do{ol kaj
Pratenikot (s.a.v.s.) nosejki pod mi{ka nekolku ja~meni
leb~iwa so koi Pratenikot (s.a.v.s.) nahranil osumdeset
lu|e5.
Ebu Ejub r.a. ne izvestuva deka mu podgotvil
jadewe na Pratenikot (s.a.v.s.) i Ebu Bekr Es - sidik r.a.
1
) (Fethul - Bari: 1:447, i Sahihu Muslim: 5: 191).
2
) Sa' e merka za ìto, ne e ista vo site kraevi, a pove}eto iznesuva
okulu 3 kg.
3
) (Sahihu Muslim: 15:40).
4
5
) (Fethul - Bari: 6:586 ,Sahihu Muslim: 13:218).
Hranata bila dovolna samo za niv dvajca. Muhammed
a.s naredil da se povikaat 30 ugledni Ensarii. Povikanite
do{le, jadele i si zaminale, potoa mu naredil da povika
drugi 60, koi isto taka do{le, jadele i zaminale, i na kraj
mu pobaral da povika u{te 70 sledni. Povikanite isto
taka do{le, jadele i zami- nale1. I Ejub r.a. veli: "Taa
moja hrana ja jadele 180 lu|e".2
Od Selema ibn Ekve', Ebu Hurejre i Omer ibn
Hatab r.a. se prenesuva deka vo nekoi pohodi
muslimanite i Allahoviot Pratenik (s.a.v.s.) gi zafatil
golem glad, pa Pratenikot (s.a.v.s.) naredil da se sobere
seta hrana {to im ostanala. Koga mu pri{le so hranata
ja postavile na kup~e koe ne bilo pogolemo od legnata
koza. Potoa Muhammed a.s. kaàl edna dova i im
naredil na lu|eto da gi napolnat svoite ~inii. I taka site
vojnici gi napolnile svoite ~inii a hrana ostana u{te.
5. Zboreweto na drvjata i kamewata i
nivnoto svedo~ewe deka Muhammed e
verovesnik:
Ibn Omer r.a. prenesuva deka Verovesnikot
(s.a.v.s.) povikal eden beduin (pustinik) vo Islam, pa toj
mu rekol:
"A koj }e posvedo~i za toa {to zboruva{?"
Pratenikot (s.a.v.s.) rekol: "Ovaa semura3 vo ovaa
ledina, taa }e mi bide svedok." Ronejki ja zemjata
drvoto po~nalo da mu se pribliùva. Koga drvoto
zastanalo do nego pobaralo da gi posvedo~i negovite
zborovi, toa gi potvrdi i posvedo~i, a potoa se vratilo na
negovoto mesto.4
Od Burejd ibni el-Husajb se prenesuva deka eden
beduin pobaral od Verovesnikot (s.a.v.s.) da mu pokaè
znak za negovata Prateni~ka misija, pa mu rekol: 'Kaì
mu na ova drvo: Te vika Allahoviot Pratenik' - i drvoto
po~nalo da se podvitkuva nalevo i nadesno, vle~ejki gi
svoite korewa, i
ronejki ja zemjata po~nal da mu se pribliùva. Koga
stigna do nego mu re~e: "Esselamu alejke ja
1
) (Fethul - Bari: 9:226, Sahihu Muslim: 9:233).
2
) (El -Bidaje ven -Nihaje: 6:127)
3
) Semura e eden vid drvo.
4
) (El - Bidaje ven - Nihaje: 6:144,311).
Resulellah"5. Beduinot rekol:"Naredi mu da se vrati na
mestoto od kade {to nikna".
I drvoto se vratilo , a potoa beduinot re~e: "Dozvoli mi
da ti napravam sexda1 ! Pratenikot rekol: "Ne, pred
nikogo ne e dozvoleno da se padne na sexda sem pred
Vozvi{eniot Allah". Beduinot rekol: "Toga{ dozvoli mi da
ti gi baknam racete i nozete", po {to Pratenikot
(s.a.v.s.) mu dozvolil.2
Pove}e od deset ashabi r.a. prenesuvaat deka
krovot na xamijata na Allahoviot Pratenik (s.a.v.s.) bil
postaven na stolbovi od palmi. I koga Pratenikot
(s.a.v.s.) }e propovedal hutba3, se ka~uval na ednen
trupec od palma koj mu sluèl kako mimber, no koga
mu bilo napraveno vistinski mimber toj se ka~il na nego
ostavajki go spomnatiot trupec. Vo taa prilika se slu{na
glas od trupecot sli~en na glasot na stelna kamila, koj
od silen pla~ se raspukna. Mesxidot trepere{e od
negoviot pla~. Lu|eto po~nale glasno da pla~at.
Toga{ Verovesnikot (s.a.v.s.) mu prijde na palminiot
trupec , go pogalil i toj zamolkna. Pratenikot (s.a.v.s.)
rekol: "Toj pla~el samo zatoa {to pove}e na nego ne se
veli~i Vozvi{eniot Allah , i se kolnam vo Onoj vo ~ii
race e mojata du{a, da ne mu prijdev, toj }e ostane{e
vo vakva sostojba do Sudniot den". Potoa Verovesnikot
(s.a.v.s.) naredil palminiot trupec da se stavi pod
mimberot.4
I ovoj hadis, spored negovata tekstualna
konstrukcija, e op{to poznat i kaj starite i kaj novite
generacii, a negovoto zna~ewe go prenesuvaat tolkav
golem broj lu|e {to moè da se smeta za nepobiten
nau~en dokaz.
5
) Ovie zborovi zna~at : "Neka e mir i spas na tebe ,o Allhov
Prateni~e".
1
) Sexda e pa|awe so liceto na tlo i taa Mu se pravi samo na Allah x.
{.
2
) (Delailun -Nubevve od Ebi Nei'm El - Asfahani: 2:390).
3
) Hutba e versko predavawe koe obi~no se odrùva vo petok na
xuma
namaz ili za vreme na bajram.
4
) (Fethul Bari: 2:397).
Inbni Mes'ud r.a.5 prenesuva deka ja slu{nale
hranata kako go veli~i Allah x.{. dodeka Pratenikot
(s.a.v.s.) ja jadel.
6.Pa\aweto na statuite:
Ibni Abas r.a. prenesuva deka okulu Kaba imalo
360 statui koi bile pricvrsteni na kamen so olovo. Koga
Allahoviot Pratenik (s.a.v.s.) ja oslobodil Mekka, vlegol
vo hramot i pokaùvajki, so stapot {to go nosel, kon
statuite rekol: "Pristigna vistinata, a is~ezna lagata.
Lagata navistina is~eznuva!"1 I sekoja statua na koja
pokaùval, pa|ala so liceto na pod, taka {to nitu edna
ne ostanala na noze.Potoa naredil da se isfrlat nadvor.2
7. Nekoi bolesti Pratenikot (s.a.v.s.) gi
le~el so dopir na bolnoto mesto so negovata
mubarek (blagoslovena) raka:
Sa'id ibn Ebi Vekas r.a. prenesuva deka Katada
ibn Nu'man r.a. vo bitkata na Uhud bil pogoden vo
okoto koe mu ispadnalo na obrazot. Pratenikot (s.a.v.s.)
mu go vrati na mesto i toa izgledalo podobro od
zdravoto oko3.
Osman ebu Hunejf r.a. prenesuva deka eden slep
~ovek do{ol kaj Pratenikot (s.a.v.s.) i mu rekol: "
Zamoli go Allah da mi go vrati vidot". Pratenikot
(s.a.v.s.) go nau~il nekolku dovi so koi }e go moli Allah
x.{. Dodeka se vra}al
doma, Allah mu go vratil vidot4.
Ibni Mula'ib El - Esinne se razbolel od nekoj vid
vodena stoma~na bolest, pa pratil eden ~ovek kaj
Verovesnikot (s.a.v.s.). Muhammed a.s. zede malku
prav od zemjata i vo nego malku duvna i mu go dade
na toj ~ovek. Toj so toa se vratil kaj bolniot koj pove}e
bil mrtov otkolku ìv, no otkako so so voda se napil od
pravta {to mu ja donele, blagodarenie na Allahovata
pomo{ toj potpolno ozdravel5.
Na verovesnikot (s.a.v.s.) mu do{la edna èna od
plemeto Ha{a'm so nejzinoto dete. Toj , mu ja izmi
5
) (El -Bidaje ven - Nihaje: 6:323).
1
) (El - Isra ,3).
2
3
) (El - Bidaje ven -Nihaje: 6:333,184; 3:320; 4:38,500).
4
) (El - Bidaje ven Nihaje: 6:183-184,333).
5
) (E{ - [ifa: 1:322).
ustata i racete so voda, a ostatokot go dade na ènata
da go poi i prema~kuva so istata. Deteto ozdravelo i
bilo posilno od drugite deca6.
Ibni Abas r.a. prenesuva deka edna{ kaj
Pratenikot (s.a.v.s.) do{la edna èna so besno
zbudaleno dete. Verovesnikot (s.a.v.s.) mu gi
prema~kal gradite so voda od koi izleze ne{to sli~no
na crno ku~ence, po {to deteto ozdravelo7.
Na dlankata na [urahbil El - Xufij se pojavila
nate~ena `lezda koja mu popre~uvala da ja drì
sabjata i oglavot na kamilata, pa mu se poàlil na
Verovesnikot (s.a.v.s.) koj po~nal da mu ja pritiska
dlankata se dodeka od otokot ne ostana nitu traga1.
8. Ispolnetata dova na Pratenikot (s.a.v.s.):
Enes ibn Malik prenesuva deka Allahoviot Pratenik
(s.a.v.s.) se molel za nego, vaka: "Boè, zgolemi mu go
imotot i porodot, i daj mu beri}et vo toa {to }e mu
podari{!". I Enes veli: "Se kolnam vo Boga, navistina
mojot imot e sega golem, a deca imam okulu sto"2.
Koga persiskiot car Kisra go skinal pismoto na
Verovesnikot (s.a.v.s.) koe mu bilo prateno,
Verovesnikot a.s. go zamolil Alah isto taka da mu ja
raspar~i seta dràva. I nabrzo po toa, ne ostanalo ni{to
od nea, kako {to, nitu vlastta nad ostanatie pokraini ne
ostanala3.
Od Enes r.a. se prenesuva deka eden beduin
vlegol vo xamijata dodeka Verovesnikot (s.a.v.s.) drèl
hutba, i mu se poàlil na su{ata. Pratenikot mu upatil
dova na Allah , i do narednata xuma, sonce ne videle.
Sledniot petok istiot beduin vlegol vo mesxidot, no sega
se poàlil na golemite vrneì. Pratenikot (s.a.v.s.)
povtorno upatil dova na Allah
pa se razvedri4.
'Utbe ibn Leheb, mnogu go navreduval i
maltretiral Verovesnikot (s.a.v.s.) , pa zatoa Pratenikot
go molel Allah
6
) (E{ - [ifa: 1:324).
7
) (El - Bidaje ven -Nihaje: 6:182,332).
1
) (El - Bidaje ven - Nihaje: 6:185).
2
) (Fethul - Bari: 11:136,144,182).
3
4
) (Fethul - Bari: 6:173, 6: 64).
da mu isprati eden pes koj }e go uni{ti 'Utbe. Koga
'Utbe trgnal vo Sirija so karvan, po pat, za da se
odmorat zastanale na edno mesto i rekol: " Se pla{am
od kletvata na Muhammed". Ja naredile robata okulu
nego i sednale da go ~uvaat. Me|utoa, dojde eden lav,
go zgrabil, i go odnel samo nego5.
Verovesnikot (s.a.v.s.) molel da bide uni{ten
Muhalim
ibn Xusame i toj se razdeni mrtov. Koga go pogrebale,
zemjata go isfrlila. Potoa povtorno go zakopale, no
zemjata go isfrlala sekoj pat koga go zakopuvale, pa
zatoa go ostavile nezkopan6.
Edna{ na eden ~ovek koj jadel so leva raka
(s.a.v.s.) mu rekol: "Jadi so desna"! ôvekot od inaet
mu vozvratil :
"Ne moàm"! Verovesnikot (s.a.v.s.) rekol: "Da dade
Bog da nemoè{". I po toa nikoga{ nemoèl da ja digne
levata raka do negovata usta1.
Zadovolni }e bideme od navedenoto, bidejki na
Pratenikot (s.a.v.s.) mu se dadeni mnogubrojni muxizi
koi gi ima nad iljada. I pokraj toa {to navedenite muxizi
ne se na stepen na mutevatir predanija, vo niv nema
nikakvo somnevawe.
Takov e slu~ajot so 'Ali i negovata ~udesna
hrabrost i Hatimovata dare`livost2. Mno{tvoto muxizi
preneseni vo neprekinet lanec na prenesiteli e sosema
dovolen nesoborliv dokaz za postoeweto na negovite
muxizi, a istovremeno nepobiten fakt za onie koi go
poreknuvaat toa.
Vtora indikacija:
Negovata li~nost ja krasat prekrasni moralni
principi, veli~estveni osobini, sovr{eni umstveni
sposobnosti, voshituva~ki postapki i drugi duhovni,
telesni, tatkovinski i patriotski odliki, za koi razumot ne
5
) (Delailun - Nubuvve: 2:454 - 456).
6
) (Muslim)
1
) (Sahihu Muslim, poglavje El - E{ribe).
2
) Ebu Seffan Hatim ibn 'Abdullah Sa'd ibn El - Hasrex Et - Tai,
xahiletski (bez obrazovanie)poet i hrabar voin. @iveel vo Nexd vo 6
vek ,a poradi golemata dare`livost stanal simbol na
blagorodni{tvoto.Umrel 578. g. (El - Ea'lam: 2:151)
prifa}a deka moàt da bidat zbir vo likot na osoba koja
ne e verovesnik. Nekoi od tie osobini moàt da se
najdat i kaj obi~en ~ovek, no site vo eden zbir nemoàt
da bidat, sem vo lik na verovesnik. Taka nivniot zbir vo
likot na Muhammed a.s. e dokaz za negovoto
verovesni{tvo. A i negovite poreknuva~i go priznale
postoeweto na tie veli~estveni osobini i toj sovr{en
kodeks na odnesuvawe vo negovoto(s.a.v.s.) bitie.
Treta indikacija:
Negoviot {eri'at (islamski zakon) sozdava tolku
sovr{eni ubeduvawa, verski obredi, vzaemni odnosi,
politika, u~ewe i mudrost, deka onoj koj so soznanie ja
sogleda celovkupnosta na {eri'atot na Verovesnikot
(s.a.v.s.) , }e ostane ubeden deka toj e rezultat na
boèstvena volja i nebesna Objava, a onoj koj so nea e
praten deka e navistina pratenik na Vozvi{eniot Allah.
Tuka nema mesto za osporuvawe, sem za onoj koj saka
da inaeti, buntuva, se oddale~uva i talka.
êtvrta indikacija:
Verovesnikot (s.a.v.s.) se pojavil kaj narodot koj
nemal boèstvena kniga, nitu pak dadena mudrost. Toj
im doa|a so svetla Kniga i krasna mudrost. Gi
pottiknuva da ja pregrnat vistinskata vera i da pravat
dobri dela. I pokraj toa {to bil slab, siroma{en, so malku
pomo{nici, vo sudir so celiot svet, so poedinci, grupi,
vladeteli i nasilnici, uspeal da go uni{ti nivniot svetski
pogled, da gi urne nivnite iluzii, da gi dotol~i nivnite
religii i da gi dokraj~i nivnite dràvi. Negovata vera, za
mnogu kus vremenski period se pro{irila kon Istok i
Zapad, a nejzinoto {irewe prodolùva i ponatamu so
nesmalen intezitet so tekot na vremeto. I pokraj toa {to
negovite neprijateli se pobrojni, raznovidni, dobro
opremeni, lo{i i gordi, mnogu uporni i nametlivi,
vloùvajki golem trud, ne moèle da go ugasnat
negovoto u~ewe.
Pa, dali e toa vozmo`no bez bo`ja pomo{ i
nebesna podr{ka?!
Vistinitosta na misijata na Muhammed a.s. ja
potvrduvaat duri i knigite na hristijanite i evreite. Taka
vo Psalmite stoi:
"Zo{to Gospod go znae patot na pravednite; a
patot na ne~esnite }e propadne ". (1: 6).
"...Gospod se gnasi od ~ovek krvopiec i
izmamnik". (5:6).
"Gospodovoto lice se svrtuva protiv zlostornicite
za da im go sotre spomenot na zemjata". (34: 16).
"(17) Zo{to racete na zlotvorot }e se skr{at, a
Gospod e potkrepa na pravednikot. (20) A
bezbo`nicite }e
propadnat, Gospodovite vragovi }e ovenat kako cve}e
po liva|eto, }e se rasplinat kako dim ".(37: 17 i 20).
Vo Apostolski Dela (5 : 35 - 39) se naveduvaat
slednite zborovi na Gamaliel:
(35) I im re~e:"Maì, Izraelci! Pomislete dobro {to
}e im napravite na tie lu|e! (36) Zo{to pred ovie denovi
se krena Tevda, koj zboruva{e za sebe deka e ne{to
golemo, i kon nego se pisoedinija okolu ~etiri stotini lu|
e; toj be{e ubien, a site {to go slu{aa se rasprsnaa i
bea uni{teni. (37) Po nego, vo vremeto na popisot na
naselenieto, se krena Juda Galileecot i povle~e mnogu
narod po sebe. I toj zagina, a site koi go slu{aa se
rasprsnaa. (38) A sega, vi velam: ostavete gi ovie lu|e i
pu{tete gi! Zo{to, ako ovie zamisli i ova delo se od lu|e
- }e propadne;(39) no ako e od Boga, ne }e moète da
go uni{tite; pazete,da ne stanete borci protiv Boga! "
Spored navedenite tekstovi, ako Muhammed a.s. ,
za Allah laèl i ako ne bil iskren verovesnik, Gospodarot
bi go uni{til, spomenot na Zemjata bi mu go zatral,
racete bi mu se raskr{ile, bi se rasplinil vo pra{ina, site
negovi privrzanici bi bile rasprskani i uni{teni a
negoviot zbor i delo bi propadnale.
Me|utoa, Allah ni{to od ova ne napravil. Naprotiv,
negoviot spomen na Zemjata go vozdignal, mu ja
ukaàl Negovata podr{ka i pomo{, i gi potvrdil negovite
zborovi i dela. I so toa vistinitosta na Prateni{tvoto i
Verovesni{tvoto na Muhammed a.s. e potvrdena do toj
stepen {to ne ostanuva nikakov prostor za
somnevawe.
Isto taka, utvrdeno e deka hristijanite i evreite se
borat protiv Allah i Negoviot pratenik (s.a.v.s.).
Vo sura E{ - [u'ara' ,227 Vozvi{eniot Allah veli:
"A mnogubo`cite sigurno }e razberat vo
kakva maka }e
se vovle~at."
Vo sura Es - Saf ,8 Allah veli:
"Tie sakaat da go zgasnat Allahovoto svetlo
so svoite usti, a Allah }e stori svetloto Negovo,
sekoga{ da bide, pa iako na nevernicite bi im bilo
krivo."
Petta indikacija:
Verovesnikot (s.a.v.s.) se pojavil vo vremeto koga
na narodot mu trebal nekoj koj }e gi naso~i na prav pat
i }e gi povika vo vistinska vera. Arapite im se
poklonuvaa na kipovite, Persijcite veruvale vo dva boga,
Indijcite gi oboùvaa kravata i drvoto, evreite go
istovetuvaa gospod so ìvotnite, ili pak go poreknuvaale
i iznesuvale lagi, kleveti i razni obvinuvawa za Nego i
Negovite verovesnici,hristijanite go po~ituvaat
trojstvoto i svetcite. A i preostanatite delovi od svetot
~maele vo dolinata na zabludata. Taka, vo toa vreme,
pra}aweto na nekoj koj }e ja prestavuva milostta za
site narodi, e znak na mudrostta na onoj koj s# znae i
premudriot Allah. Za taa veli~estvena misija, za taa
veledostoinstvena izgradba, ne bil nikoj dostoen sem
Abdullahoviot sin Muhammed (s.a.v.s.) koj ja istera
temninata na idolopoklonstvoto, trojstvoto, verata vo
dva boga i opi{uvaweto na Bog so svojstva na ìvotni.
Sonceto na tevhidot1 ja osvetli Zemjata, na {to
ukaùvaat i zborovite na Vozvi{eniot Allah vo sura
Maide (19) :
" O sledbenici na Knigata, vi dojde Pratenik
Na{ otkako e nekoe vreme prekinato pra}aweto
na pratenici za da vi objasni, da ne re~ete: ' ne ni
do{ol nitu onoj koj }e ni donese radosni vesti,
nitu onoj koj predupreduva'! Pa, ete vi dojde,
onoj koj donesuva radosni vesti i onoj koj
predupreduva. - A Allah moè sé."
{esta indikacija:
1
) Tevhid e veruvawe vo samo eden i edinstven Bog (Allah).
Porane{nite verovesnici ja najavile negovata
(s.a.v.s.) preteni~ka misija, (odnosno najava na
prateni~kata misija na Muhamed a.s. vo prethodnite
nebesni knigi).
Pred nabrojuvaweto na tie radosni vesti za
negovoto doa|awe, sleduva ukaùvawe na nekolku
raboti:
1.Verovesnicite na izraelskiot narod gi najvile
slednite nastani: Slu~kata so Navuhodonosor, Kuru{im,
Aleksandar i negovite namesnici, za ona {to }e se slu~i
vo Edvema, Egipet, Nineva i Vavilon. I nerazbirlivo e
deka nikoj od niv ne go najavil doa|aweto na
Muhammed a.s. , koj vo svoeto vreme bil kako najsitno
rastenie, za da podocna prerasne vo ogromno drvo na
~ii granki nao|aat zasolni{te
mnogu nebesni ptici. Vo mnogu kus period gi sru{il
nasilnicite i carevite, negovata vera se {irela vo
zemjata na site verovesnici na izraelskiot narod, taa
osvoila ogromni prostranstva na istok i zapad, gi
nadminala site ostanati veri, i taa, od toga{ pa se do
denes, e vo postojan porast.
Ovoj nastan e pogolem od onie {to gi najvile
izraelskite verovesnici. Pa kako e mo`no zdaraviot
razum da se pomiri so tvrdeweto deka tie najvile nebitni
nastani, a ne go najavile ovoj , isklu~itelno golem,
nastan?!
2.Koga porane{niot verovesnik }e go najvi
verovesnikot koj }e dojde po nego, ne e neophodno da
zboruva za nego vo podrobnosti. Naprotiv, takvite vesti
obi~no ne se op{irni i podrobni, tuku za pove}eto lu|e,
tie se skrieni, a jasni samo za u~enite; bidejki tie gi
povrzuvaat faktite.
Ponekoga{ se skrieni i nepoznati duri i nim , no
koga }e se pojavi verovesnikot i negovoto
verovesni{tvo }e go dokaè so muxizi i jasni znaci na
verovesni{tvo, tie tainstveni najavi im stanuvaat
sosema kristalno jasni.
Zatoa, so zborovite od Evangelieto spored Luka
(11:52),
Isa a.s. gi ukoruva evrejskite nau~nici:
"Gorko vi vam, zakonici, zo{to go zedovte klu~ot
od znaeweto - sami ne vlegovte, a im popre~ivte na
onie, koi
sakaat da vlezat."
Islamskite nau~nici rekle: "Ne postoi nitu edna
nebesna kniga, a da ne ukaàla na pojavata na
verovesnikot Muhammed a.s., me|utoa, toa sekomu ne
mu bilo jasno, bidejki da im bilo jasno na obi~nite lu|e,
ne bi bile nivnite nau~nici ukoreni, za nejzinoto taewe,
a nejasnosta, prenesena po usmen pat so generacii,
stanala u{te pogolema".
3.Sledbenicite na Knigata o~ekuvale drug
verovesnik pokraj Isa a.s. Vo Evangelieto spored Jovan
(1:19-25) se spomnuva deka evrejskite nau~nici go
pra{uvale Jahja1 a.s.
"(19)...'Koj si ti?'(20) I prizna i ne odre~e, ta
ispoveda:'Jas ne sum Hristos2 '.(21) I go pra{aa:
'Toga{ {to !Ilija li si?' 'Ne sum,' odgovori. 'Da ne si
prorok?' " (odnosno pratenikot {to go najavil Musa a.s.).
Taka se gleda deka tie Muhammed a.s. go
o~kuvale isto kako i Mesijata a.s. Toj bil poznat kaj niv,
taka {to ne im trebalo da se spomne imeto, tuku i
samoto aludirawe na nego im bilo dovolno. Zatoa go
sporedile so Mesijata a.s.
Vo Evangelieto spored Jovan (7: 40-41) pi{uva:
"(41) A nekoi od narodot, koi gi ~uja tie zborovi,
rekoa: 'Ovoj e navistina Prorokot'.(41) Drugi velea:'Ovoj
e Hristos3.' ".
Bidejki za toj o~ekuvan verovesnik ne se tvrdi
deka }e dojde pred Mesijata a.s. , toa e nepobiten
dokaz deka }e dojde po nego, a toa e Muhammed
(s.a.v.s.)
A {to se odnesuva za spomnatite zborovi na
Mesijata a.s. vo Evangelieto spored Matej (7:15) :
"Pazete se od la`ni proroci, koi vi doa|aat vo ov~a
obleka, a vnatre se grablivi volci", so niv nemoè da se
ospori verovesni{tvoto na Muhammed a.s. , bidejki Isa
a.s. ne predupredil na pazewe od iskren verovesnik,
1
) Hris.: Jovan krstitel.
2
) Vo izdanieto na Arapskata biblija od 1844 g. na ova mesto stoi
zborot "Mesija", {to pretstavuva u{te edna fraglantna korekcija.
3
) I vo ovaa re~enica e izvr{ena istata korekcija od to~ka 2).
nitu na vnimatelnost kon sekoj verovesnik koj }e dojde
po nego, tuku baral da se pazi na laèn verovesnik, a
nivnite knigi, vo prvata generacija po voznesuvaweto na
Isus, vo vremeto na apostolite, beleàt mnogu takvi
la`ni proroci. Zborovite na Isa a.s. se odnesuvaat na tie
la`ni proroci, a ne na iskren verovesnik koj ima znaci koi
ja potvrduvaat negovata iskrenost.Zatoa, vo
Evangelieto spored Matej (7:16,17 i 20) neposredno po
tie negovi zborovi se veli:
"(16) ]e gi prepoznaete po nivniteplodovi. Se bere
li grozje od trwe, ili smokva od ~i~ka?(17) Taka, sekoe
dobro drvo ra|a dobri plodovi, a lo{oto dvrvo ra|a lo{i
plodovi. (20) I taka: }e gi prepoznaete po nivnite
plodovi".
Muhammed a.s. , vo toa nema somnevawe, e
eden od iskrenite verovesnici. Na toa ukaùvaat
negovite plodovi od negovata misija. Napadot od strana
na negovite protivnici e bezvreden, bidejki i evreite ja
osporile misijata na Isus a.s. i go proterale vo laga. Za
niv, od nastanokot na svetot pa se do negovata pojava,
nema polo{o bitie od nego. Evropskite ateisti velat deka
Isus a.s. voop{to i ne postoel i so toa mu se
ismejuvaat. Vo toj kontekst napi{ale mnogu knigi koi se
ra{irile niz site kraevi na svetot. Brojot na niv - nite
privrzanici vo Evropa sekojdnevno raste. I kako {to e za
hristijanite, pa i za nas, neprifatlivo poreknuvaweto na
Isa a.s. od strana na evreite i evropskite ateisti, taka e
za nas, ne prifatlivo poreknuvaweto na Muhammed
(s.a.v.s.) od strana na po~ituva~ite na trojstvoto.
4.I porane{nite i dene{nite sledbenici na Knigi,
praktikuvale da gi preveduvaat naslovite i imiwata, i na
nivno mesto da go zapi{uvaat nivnoto zna~ewe, a
osnovniot tekst {to go smetaat za Bo`ji govor, go
nadopolnuvaat so komentari. Tie dva atributa kaj niv se
normalna pojava, i koj so znaewe }e gi prou~i nivnite
prevodi na razni jazici, }e pronajde mnogu takvi
slu~aevi. Zatoa, ne e ~udno ako koregiraat nekoe ime
na verovesnik vo tekstot vo koj e najaven Muhammed
(s.a.v.s.) ili dodadat ne{to nerazumno, bidejki toa kaj
niv e voobi~aeno. I od niv nemoè da se o~ekuva vo
nivnite knigi da go so~uvaat imeto Muhammed, Ahmed
ili nekoi od negovite prekari (s.a.v.s.) ,bidejki tie imaat
prirodna naklonetost kon koregiraweto i prepravaweto
na svoite knigi, do taa merka {to bi gi obesnaìle
nivnite tekstovi i bi gi napravile na prv pogled bezvredni
kako dokaz, za da go potvrdat nekoe nivno u~ewe, ili
da gi odbijat upatenite na niv prigovori. Nivnite sekti se
revnosni vo me|usebnoto sprotivstavuvawe. Taka
radosnite najavi na Muhammed (s.a.v.s.) , koi vo nivnite
knigi ni gi poso~ija porane{nite islamski nau~nici, sega
gi nao|ame razli~ni vo mnogu nivni dene{ni prevodi,
zatoa {to tie ni gi izdvoile od knigite poznati vo nivnoto
vreme, a izmenite se slu~ile po toa. Pri~ina za toa
moè da bide i razli~noto preveduvawe, no ona prvoto
e po~esto, bidejki gledame deka nivniot obi~aj za
koregirawe e prisuten i denes. A sega izdvojuvame
nekolku radosni najavi na Muhammed (s.a.v.s.) vo
knigite na evreite i hristijanite.
Prva radosna vest:

Vo Vtorozakonie (18:17-22) stoi:
"(17) Gospod mi re~e na toa:'Pravo rekoa. (18) ]e
im izdignam prorok od srede nivnite bra}a, kakov {to si
ti. ]e gi poloàm svoite zborovi vo negovata usta, za da
im kaè s# {to }e mu zapovedam. (19) A ako nekoj ne
gi poslu{a moite zborovi {to }e gi zboruva prorokot vo
moe ime,toj
}e odgovara pred mene. (20) A prorokot, koj bi se
osmelil da zboruva ne{to vo moe ime, {to jas ne sum
zapovedal da zboruva, i koj bi zboruval vo imeto na
drugi bogovi, takviot prorok neka bide poguben.'(21)
Moèbi }e re~e{ vo svoeto srce: 'Kako }e go
prepoznaeme slovoto {to Gospod ne go izrekol?'(22)
Koga prorokot zboruva vo imeto na Gospoda,pa toa ne
bide i slovoto ne se ispolni, toga{ toa e zborot {to
Gospod ne go kaàl. Toj prorok zboruva{e vo drskost.
Nemoj da se pla{i{ od nego."
Ovaa radosna vest ne se odnesuva na Jo{ua bin
Nun , kako {to veruvaat evreite, nitu pak na Isa2 a.s.
1
kako {to mislat hristijanite, tuku ovie zborovi se

odnesuvaat na Muhammed (s.a.v.s.) , poradi slednoto:
1.Evreite koi ìveele vo vremeto na Isa a.s.
o~ekuvale da se pojavi vtoriot (najaveniot) verovesnik.
I toa nivno o~ekuvawe e nepobiten dokaz deka
najaveniot verovesnik ne e Jo{ua koj ìveel pred toa vo
vremeto na Musa3 a.s., nitu Isa a.s. koj toga{ bil
prisuten kaj niv.
2.Vo tekstot e upotreben izrazot "kakov {to si ti" a
Jo{ua i Isa a.s. ne se kako Musa a.s. ,bidejki tie se od
izraelskiot narod, a spored tekstot na Vtorozakonie
(34:10) kaj izraelskiot narod ne se pojavil verovesnik
kakov {to e Musa a.s. so koj Allah ,bez posrednik,
zboruval, kogo pratil so posebna Kniga i nov zakon vo
koj se sobrani naredbi, propisi za kaznuvawe, halal i
haram4 ,bawawe, ~istewe i drugo.
I dodeka Jo{ua i Isa a.s. go sledele negoviot
zakon, toj
1
) Hris. Isus Navin.
2
) Hris. Isus (od nazaret).
3
) Hris. Mojsej.
4
) Halal e ona {to Vozvi{eniot Allah i negoviot Pratenik (s.a.v.s.) go
dozvolile, a haram seto ona {to strogo go zabranile.
vo svojot narod bil voda~ komu mu se pokoruvale i koj
li~no gi izvr{uval kaznite i nad niv vladeel. Me|utoa, so
Isa a.s. toa ne e slu~aj ; bidejki negovata kniga Inxil 1 ne
sodrì propisi i zakoni, a negoviot narod ne mu bil
pokoren. Naprotiv, evreite, spored veruvaweto na
hristijanite, otkako go navreduvale i progonuvale vo
laga, go ubile so raspnuvawe. Taka pome|u nego i Musa
a.s. ne postoi golema sli~nost.
3.Vo ovoj tekst postoi izrazot "srede nivnite
bra}a" , a vo nekoi predanija "od sredniot sloj na
nivnite bra}a" . Dvanaesette izraelski plemiwa,
nesomneno, ìveele vo toa vreme so Musa a.s., i ako
najaveniot verovesnik bil od evrejskiot narod bi se
reklo: "od niv", ili " pome|u niv",ili "eden od niv", ili "od
nivnoto pokolenie". Jo{ua i Isa a.s. vodat poteklo od
Ja'kub2 ibn Ishak ibn Ibrahim3 a.s., {to zna~i deka mu
pripa|aat na evrejskiot narod, pa ovaa radosna najava,
za verovesnik, ne se odnesuva na niv. Tuka, pod izrazot
"bra}a" se misli na pokolenijata na Ismail ibn Ibrahim
a.s. ,bidejki vo Tevratot, so izrazot "bra}a" se
oslovuvaat potomcite na Ismail i Ishak. Vo Bitie (16:12)
za Ismail se veli:
"... i toj }e ìvee, vo blizinata na site svoi bra}a."
Isto taka vo Bitie (25:18) :
"Se naselija nezvisno4 od svoite bra}a".
I bidejki Muhammed (s.a.v.s.) vodi poteklo od
Ismailovite pokolenija, bra}ata na Israilovite sinovi,
ovaa radosna vest, nesomneno, se odnesuva na nego.
4. Ovaa radosna najava e iskaàna vo idno vreme,
bidejki zborovite "]e im izdignam prorok" ukaùvaat
na idno vreme, pa nemoàt da se odnesuvaat na
Musaovoto a.s. mom~e Jo{ua koj vsu{nost ìveel vo toa
vreme i bil eden od
Izraelcite.
5. Zborovite: "]e gi poloàm svoite zborovi vo
negovata usta" navedeni vo ovaa radosna vest,
aludidirat na toa deka na toj najaven verovesnik }e mu
1
) Evangelie.
2
) Jakov.
3
) Avraam.
4
) Vo nekoi verzii na biblijata od 1844 g. i pred nea, na mestoto na
zborot "nezavisno" stoi "nasproti" (dokaz za korekcija).
sleze objava i deka nema da znae da ~ita nitu da
pi{uva, tuku samo Allahoviot govor koj mu se
objavuva }e go zapamtuva vo svojot um i }e go vsadi
vo svoeto srce i }e go prenesuva. Zatoa, ovaa najva ne
moè da se odnesuva na Jo{ua1 komu objava
nikoga{ ne mu slegla i koj Tevratot samo go ~ital, no
ne go prenesuval so pomnewe.
6.Vo ovaa radosna vest stoi: " A ako nekoj ne gi
poslu{a moite zborovi {to }e gi zboruva prorokot vo
moe ime, toj }e odgovara pred mene". Vo nekoi izdanija
toa e kaàno vaka: "A onoj koj nema da go slu{a nego,
koj vo moe ime }e govori, jas }e mu se osvetam."
Bidejki osvetata e svojstvo samo na toj najaven
verovesnik, a ne i na ostanatite verovesnici, pod poimot
"osveta" sigurno ne se misli na osveta na ovoj ili drugiot
ahiretski svet vo xehenemot, bidejki ovoj vid na osveta,
od ovoj i onoj svet, ne se odnesuva na poreknuva~ite
samo na nekoi verovesnici. Tuka pod poimot "osveta"
se misli na ozakonuvawe na borbata, odnosno
Vozvi{eniot Allah da mu naredi na najaveniot
verovesnik presmetka so negovite negira~i, i da go
proglasi dozvoleno nivnoto ubivawe, zaplenuvawe na
nivnite imoti i zarobuvawe na nivnite èni i porod. Seto
navedeno se odnesuva na Muhammed a.s., a ne na Isa
a.s. ,bidejki nemu ne mu bilo naredeno da se bori protiv
onie koi go poreknuvale, a vo negoviot Inxil2 nema
kazneni propisi: kisas3, t'azir4, xihad5.
Vo izdanieto od 1844 godina, eden del od ovaa
radosna najava na verovesnikot glasi:
"A prorokot koj bi se osmelil da govori ne{to vo
moe ime {to jas nema da zapovedam da govori, i koj bi
govorel vo imeto na drugite bogovi, takviot neka se
pogubi."
1
) Isus Navin.
2
) Evangelie.
3
) Smrtna kazna, {to ja propi{al Vozvi{eniot Allah, za poedini te{ki
prekr{oci.
4
) Kazna za odredeni prestapi ~ija teìna ja odreduvaat {erijatskite
sudii.
5
) Borba na Allahoviot pat poradi vozdigawe na Allahovite zborovi, i
ru{ewe na site nasilnici zaedno so nivnite sistemi {to gi
spre~uvaat lu|eto da ja slu{nat vistinata za Boga, a pri toa nikoj da
ne se prisili na prifa}awe na Islamot.
Taka ovoj tekst, jasno go propi{uva
pogubuvaweto na la`niot verovesnik koj vo imeto na
Allah zboruva ona {to ne mu naredil, i toj e vo potpolna
soglasnost so Zborovite na Vozvi{eniot Allah vo sura
Hakka, 44-46:
"(44) A da iznesuval toj bilo kakvi zborovi za
Nas, (45)
Nie bi go fatile za desnata raka, (46) a potoa bi
mu ja presekle arteriskata vena."
I da ne bil Muhammed a.s. iskren verovesnik, bi bil
ubien. Me|utoa, poznato e deka na mnogu mesta, protiv
svoite neprijateli, li~no vojuval, a nikoj ne moèl da go
ubie, bidekji Vozvi{eniot Allah go pazel od neprijatelite,
{to go potvrduva toa vo sura El - Maida, 67:
"A Allah }e te pazi od lu|eto".
@iveel do sredbata so Vozvi{eniot Allah koga
umrel od sosema prirodna smrt.
A {to se odnesuva do Isus a.s. , hristijanite
veruvaat deka e ubien so raspnuvawe, i ako se utvrdi
deka vo ovaa radosna najava, za verovesnik, se misli na
nego, toga{ toj spored zborovite na taa ista radosna
vest bi moral da bide samoproglasen i laèn verovesnik
kako {to i denes tvrdat evreite - Allah da ne so~uva od
takvoto ubeduvawe.
Predupreduvawe:
Bidejki Muhammed (s.a.v.s.) ne bil ubien, tuku
umrel od prirodna smrt, jasno se gleda deka ovaa
radosna novina se odnesuva na nego. Koga sledbenicite
na Knigata go primetile toa, gi zamenile zborovite "neka
bide poguben", koi postoele vo starite izdanija, so
zborovite " }e umre", po~nuvajki od 1865.g.g. pa se do
denes, nastojuvajki uporno da ja osporat misijata na
Muhammed a.s., bidejki poimot "smrt" e poop{iren od
poimot "neka bide poguben", a i vistinskiot
i la`niot pratenik umira. Me|utoa, ovaa korekcija na
tekstot ne im pomognala da go izbri{at aludiraweto na
Muhammed a.s. poradi ova {to sledi:
7.Zatoa {to vo dvaeset i vtorata to~ka od ovaa
radosna novina se veli deka la`niot verovesnik se
prepoznava po toa {to }e najavi nekoi nastani " pa toa
ne bide i slovoto ne se ispolni". Muhammed (s.a.v.s.)
najavil mnogu nastani koi
trebale da se slu~at vo idnina, koi zbidnuvawa,
podocna, jasno ja dokaàa negovata vistinitost, i toa
deka e iskren, legitimen i vistinski pratenik na
Vozvi{eniot Allah .
8.Evrejskite nau~nici koi ìveele vo vremeto na
Muhammed a.s. priznale, deka vo Tevratot, najaveniot
verovesnik e vsu{nost toj . I nekoi od niv go prifatija
Islamot kako {to se: Muhajrik, 'Abdullah ibn Selam i
Ka'b Al - Ahbar, a nekoi priznale deka Muhammed a.s. e
najaveniot verovesnik, no ne preminale vo Islam, kako:
'Abdullah ibn Surij , Hujej ibn Ahtab i negoviot brat Abu
Jasir ibn Ahtab. Vo toa nema ni{to neobi~no, bidejki
evrejskite nau~nici koi ìveele vo vremeto na Isa1 a.s. ja
priznale negovata verovesni~ka misija i negovite
muxizi, a potoa go proglasile nevernik i naredile da se
pogubi, {to jasno se gleda vo Evangelieto spored Jovan:
(11: 45-57, i 18:1-24).
Prv prigovor:
Bra}ata na Israil2 ne se samo Ismailovi sinovi, tuku
nivni bra}a se i sinovite na 'Isevia ibn Ishak.
Odgovor:
Me|u sinovite na 'Isevia ibn Ishak ne se pojavil
verovesnik na koj bi mu odgovaral, od ovaa vest,
navedeniot opis, kako {to nikade ne se spomnuva nitu
Bo`joto vetuvawe na Ibrahim3 a.s. za Isevij ibn Ishak,
no, na mnogu mesta vo Tevratot4 se naveduva
vetuvaweto za Ibrahim a.s. i Haxera i nivniot sin Ismail i
negovoto pokolenie.
Vtor prigovor:
Vo nekoi izdanija za ovaa vest se veli:
"Tvojot Gospodar Bog }e podigne prorok od tebe i
od tvoite bra}a". I zborovite "od tebe" jasno ukaùvaat
deka
toj prorok }e bide od sinovite Israilovi.
Odgovor:
1
) Hris. Isus Hristos.
2
) Hris. Izrael.
3
) Hris. Avraam.
4
) Hris. Tora.
I ako ja prifatime taka definiranata misla, toa
sepak ne protivre~uva na na{eto tvrdewe. Zatoa {to
zborovite "od tebe" se samo sinonim i potvrda za
zborovite "od tvoite bra}a", a vo sekoj slu~aj , so ovoj
citat se stava akcent na zborovite "od tvoite bra}a" .
Potoa, koga Muhammed a.s. se preselil vo Medina
Munevera, kade negovata misija e potpolneta, vo nea i
okulu nea bile nekolku evrejski plemiwa, kako {to se:
Hajbera, Beni An-Nedira, Beni Kajnuka' i Beni Kurejze. I
kako da se pojavil me|u niv, a istovremeno se pojavil
me|u svoite bra}a.
Zaklu~ok:
Eve nekolku sli~nosti pome|u Musa 1 a.s. i
Muhammed (s.a.v.s.). I edniot i drugiot se:
(1) Alahov rob i pratenik,
(2) i edniot i drugiot imaat dvajca roditeli,
(3) dvajcata se oènile i imale deca,
(4) na dvajcata im e naredeno da se borat i
vojuvaat protiv idolopoklonicite,
(5) na dvajcata im e naredeno za bludot da
kaznuvaat so propi{ana kazna,
(6) i dvajcata bile vo sostojba da gi sprovedat
Bo`jite propi{ani kazni,
(7) i dvajcata se ceneti poglavari vo svoite
plemiwa, (8) kaj dvajcata uslovot za obavuvawe na
verskite obredi bila higienata, kapeweto za xunub2, kaj
ènata post porodilen period,
(9) zakonot, i kaj edniot i kaj drugiot, zabranuval
da im se prinesat `rtvi na kipovite, i da se jade mesoto
od ne zaklano ìvotno,
(10) vo zakonot na dvajcata postojat kazni kako
{to se kisas ,had3, i ta'zir,
(11) i dvajcata ja zabranuvale kamatata,
1
) Mojsej.
2
) Xunub e ne~ista osoba koja mora da se iskapi, a ne~ist se
stanuva po seksualen ~in (ejakulacija), koga nastapuva
menstrualen ciklus, postporodilno ~istwe.
3
) [erijatska kazna za odreden prekr{ok.
(12) i dvajcata umrele na postela i dvajcata se
pogrebani.
Postojat u{te mnogu raboti od koi se gleda
nivnata sli~nost, zatoa Vozvi{eniot Allah vo sura El -
Muzzemil, 15 veli:
"Nie navistina vi prativme Pratenik za da
svedo~i protiv vas isto onaka kako {to mu
prativme pratenik na faraonot."
Vtora radosna vest:

Vo vtorozakonie (33:1-2) pi{uva:
"(1)Ova e blagoslov so koj Mojsej - Bo`jiot ~ovek –
gi blagoslovi Izraelevite sinovi pred svojata smrt. (2) Toj
re~e: ,,Gospod dojde od Sinaj ,se pokaà na Sir, i
zableska vo gorata Faran. Zaradi niv dojde od
kade{kite sobori, od svojot Jug pa se do strminata."
Vo izdanieto od 1844. g. se naveduva slednoto:
"Zaradi niv dojde so desetici iljadi sveti, desno od
Nego e ognot na zakonot". A vo nekoi drugi izdanija
zborot "~isti" e zamenet so zborot "sveti", kako {to e
primer so prevodot na Dr. Du{an H. Konstantinov od
1999. g.
Simnuvaweto na Gospodarot od Sinaj e poradi
daruvaweto na Musa1 a.s. so Tevratot, pokaùvaweto
na Sir bilo poradi davaweto na Inxilot na Isa a.s., bidejki
Sir e ime na rid~e vo Palestina i ime na edno selo vo
Nasir, a Negovoto oglasuvawe odnosno bleskawe vo
gorata Faran e poradi objavata na êsniot Kur'an na
Muhammed (s.a.v.s.) , bidejki Faran e Mekka
Mukerrema. Dokaz za toa se zborovite vo Bitie (21:20-
21) kade se govori za Ismail a.s.:
"(20) Bog be{e so deteto, pa raste{e i poraste.
@ivee{e vo pustinata i stana iskusen vo strelawe so
lak. (21) Negoviot dom be{e vo pustinata Faran; a
1
) Mojsej.
negovata majka mu donese èna od Egipetskata
Zemja."
Vo samiriskiot primerok na Torata izdadena
1815.g. se
veli deka Faran e vo Hixaz, i taa misla glasi:
"Se naseli vo Faran koj se nao|a vo Hixaz."
Nema somne` deka mestoto na ìveewe na Ismail
bila Meka Mukerrema. Po nego vo nea ne se pojavil nitu
eden pratenik sem negoviot vnuk Muhammed (s.a.v.s.).
Taka stanuva
jasno deka so Bo`joto oglasuvawe od ridot Faran se
aludira na spu{taweto na objavata na Muhammed
(s.a.v.s.) vo Meka , bidejki nikoga{ ne se veli: "Bog
do{ol od toa i toa mesto
(ili se oglasil)", sem ako tuka do{la Objava od Nego
(neka e Vozvi{en). I kako {to na Musa a.s. na Sinaj mu
e spu{tena Objavata vo forma na Tevrat, a na Isa a.s.
vo forma na Inxil vo Sir (Palestina) , taka ovdeka se
aludira na objavata na êsniot Kur'an vo Mekka
Mukerrema.
Prvata objava na Kur'anot se slu~ila vo pe{terata
Hira1 koja se nao|a na najvisokata to~ka na ridot Faran.
Zborovite na izdanieto od 1844. g. "... so desetici iljadi
~isti", kako i zborovite na nekoi postari izdanija:
"... a so Nego se iljada dobri i kniga od ogan ",jasno
ukaùvaat na ashabite koi mu pomognale na
Muhammed (s.a.v.s.).
So nivnoto sledewe na Pratenikot (s.a.v.s.) i
ninviot xihad zaedno, e podignat Islamot. I koga
nepristrasen i razumen ~ovek rasmisluva koj bi moèlo
da bide toj , praten
vo Faran, verovesnik so iljada ~isti i dobri, i " ognena
kniga" (vo koja nema nitu edna sura, a da ne im se
zakanuva na nevernicite i zatalkanite so ogan) , so
sigurnost }e doznae deka toj najaven verovesnik e
Muhammed (s.a.v.s.) . Bidejki ovaa radosna vest jasno
ukaùvala na nego, sledbenicite na Knigata, vo novite
izdanija, poitaa na bri{ewe na zborot "... a so niv se
iljada ~isti", i zborot " ... so nego e knigata od ogan".
1
) Pe{tera na najvisokiot del na ridot vo Mekka , vo koja
Muhammed
a.s. ja primil prvata Objava na Kur'anot.
Ovaa radosna vest jasno ukaùva na trojca verovesnici,
Musa , Isa i Muhammed ( mirot neka e so niv) i na trite
za niv objaveni knigi, ~ija objava se slu~ila na tri
~esni mesta. Ova e vo soglasnost so zborovite na
Vozvi{eniot vo sura Et - Tin, 1 - 3:
"(1) Se kolnam vo smokvata i maslinkata,
(2) i vo gorata Sinaj ,
(3) i vo ovoj grad, bezbeden", vo koi se
aludira za tri mesta na koi se prateni ovie trojca
verovesnici, bidejki vo Palestina ima mnogu smokvi i
maslinki.
Bidejki vo Kur'anot se sakalo da se istakne
veli~eweto se poa|a od ponisko kon povisoko. Taka
misijata na Musa a.s. e pogolema od misijata na Isa
a.s. , a misijata na Muhammed a.s. e pogolema od
misijata i na dvajcata. Isto taka Meka e po ~esna i
veli~estvena od Palestina i Sinaj .
A koga vo Tevratot se sakalo da se iznese
istoriskiot poredok, ovie tri mesta se spomnati
celishodno na nivnoto vreme vo koe se prateni ovie
trojca verovesnici. Pra}aweto na Musa a.s. e sporedeno
so zorata, na Isa a.s. so izgrejsonce, a na Muhammed
a.s. so jasno pladnevno svetlo koe e po silno od
spomnatite dve i so nego e kompletirano svetloto za lu|
eto. I na zemjata ne se pojavile vera i kniga kako {to e
Islamot i Kur'anot so koi do{ol Muhammed a.s. , koi ja
potisnale temninata na {irkot1 i idolopoklonstvoto.
Treta radosna vest:

Vo Bitie (17:20) se veli:
"Te poslu{av i za Ismaila. eve go
blagoslovuvam:}e go napravam ploden i }e go
razmnoàm mnogu; dvanaeset knezovi }e proizlezat od
nego i (vo golem narod }e izrasne)2 golem narod }e
napravam od nego."
Vo izdanieto od 1844 ovoj tekst glasi vaka:
1
) Teòk grev ( da mu se pripi{e na Allah x.{. drugo boèstvo ili
nemu ramen,me|u koe spa|a trojstvoto,politeizmot paganstvoto i
dr.) za koj nema pro{ka od strana na Allah x.{.
2
) Re~enicata vo zagradata ne pripa|a vo tekstot na prevodot na
dr. Du{an H. Konstantinov , no zatoa e vmetnat vo nekoi drugi
izdanija prevedeni od arapski jazik.
"Ti ja slu{nav molbata za Ismaila. ]e go
blagoslovam, }e go napravam golem i }e go
razmnoàm mnogu; dvanaeset knezovi }e proizlezat od
nego ikolem narod }e napravam od nego."
Istiot tekst vo nekoi postari izdanija na arapski
jazik glasi:
"A {to se odnesuva na Ismaila, molbata ve}e ti ja
slu{nav, i eve jas go blagoslovuvam, golem narod od
nego }e napravam da proizleze i }e go nagolemam so
Bimadmad."
El -Kadi 'Ijad vo svojata kniga "E{ - [ifa" veli deka
Bimadmad e eden od prekarite na Muhammed
(s.a.v.s.) , a vo zborovite na ovaa radosna vest "i vo
golem narod }e izrasne"
e najavata na Muhammed (s.a.v.s.) , bidejki od
Ismailovite deca nikoj nemal golem narod, sem
negoviot vnuk Muhammed a.s. , pa zatoa toj e onoj koj
se spomnuva vo dovata na Ibrahim i Ismail a.s. vo sura
El - Bekara, 129:
"Gospodaru na{, isprati im pratenik, eden
od niv, koj }e im gi kaùva Tvoite ajeti i na Kniga
i mudrost }e gi u~i i }e gi o~isti, bidejki Ti si,
navistina silen i mudar!"
El - Kurtub vo svojata kniga "El l'alamu fima fi
dinin - nesara minel fesadi vel evhami"3 tvrdi deka, ako
se zeme broevata vrednost na re~enicata od
hebrejskiot tekst {to go koristat evreite, }e se vidi deka
vo nea se pojavuva dva pati imeto na Muhammed
(s.a.v.s.) , bidejki nejziniot tekst na arapski jazik " i }e
napravam da se razmnoì mnogu" a vo nekoi izdanija "
i }e napravam mnogu mnogu da se razmnoì", se
poklopuva so zborovite (‫" )ﻟﺠﻭﻱﺠﺩﻭﻝ‬Bimadmad" vo
hebrejskiot jazik, a zborovite "golem narod" se
poklopuvaat so zborovite (‫" )ﻠﺠﻭﻱ‬Lexvi xudul". Broevata
vrednost na bukvite vo ovie zborovi na ibriski jazik,
spored sistemot na zbir na re~enici, e ista kako i zbirot
koj se dobiva so sobirawe na broevata vrednost na
bukvite na imeto (‫" )ﻤﺤﻤﺩ‬Muhammed".
Toa e brojot 92 , a negoviot tabelaren zbir spored
navedeniot sistem na sobirawe izgleda vaka:
3
) "Objava na neredot i izmislicite vo verata na hristijanite".
‫ﻝ ﻡ ﺡ ﻡ‬
92 = 4
40 8 40
‫ﻝ ﺍﻡﻝﺍﻡﺏ‬
92 = 4 1 40
4 1 40 2
‫ﻝ ﻭﻝﺝﻱﻭﺝﻝ‬
92 = 30 6 4 3
10 6 3 30
Koga, vo 10. vek hix.(16.greg.) , rabinot

'Abdusselam Ed -
Defteri go prifatil Islamot, napi{al kuso pismo
narekuvajki go "Er - Risale El - Hadije" 1 vo koe istaknuva
deka naj mnogu dokazi na evrejskite rabini, za
numerolo{kiot zbir na bukvite spored sistemot " ebxed
", vo koj e odgovorot za evreite {to odbivaat deka
zborot " Bimadmad " e simbol za imeto na Muhammed
(s.a.v.s.) , nivnite rabini me|usebno gi zataile i skrile.
Potoa go opi{al na~inot na koristewe na toj sistem.
Bo`joto vetuvawe na Ibrahim i Haxera deka
pokolenieto na Ismail }e go napravi da prerasne vo
golem narod e izre~eno vo kontekst na pofalba i
po~eset na Ismail, a blagodarnosta i ~estta ne se
iskaùvaat samo zaradi golemo pokolenie, ako toa ne
bide od vistinski vernici koi }e veruvaat vo samo eden i
edinstven Bog. Bidejki po nego vo Mekka ne se pojavil
nitu eden verovesnik koj }e povikuva na taa pokana,
sem negoviot vnuk Muhammed (s.a.v.s.), toj golem
narod na Ismail ne se pojavil sem so prateni{tvoto na
Muhammed (s.a.v.s.) . Pa, onoj koj ja poreknuva
vistinitosta na ovaa radosna vest neka ni kaè kade e
1
) Poslanie na upat.(Ke{fuz-zunun: 2:2027).
toj golem narod na Ismail, pokraj Muhammedoviot a.s.
ummet1?!
êtvrta radosna vest:

Vo kontekst na govorot za evrejskoto oboùvawe
na kipovi, vo Vtorozakonie (32: 21) se veli:
"So ni{toèn bog me pottiknaa na revnost, me
razdraznija so svoite ni{toèstva, i jas }e gi napravam
niv revnivi, }e gi ogor~am so nekoj glupav narod!"
Istiot tekst vo izdanieto od 1844 glasi:
"Me pottikna na revnost so onoj koj ne e bog, me
razlutija so nivnite la`ni boèstva, pa i jas }e gi
pottiknam na revnost so lu|e {to ne se narod, i }e gi
razlutam so eden nepismen narod!"
Ovaa radosna vest u{te pojasna ja ~ini tekstot od
Knigata na prorok Isaija (65: 1- 6):
"(1) Me pobaraa, koi ne pra{uvaa za mene, me
najdoa, koi ne me baraa; 'Eve me! Eve me! 'na narod,
koj ne go povikuva{e moeto ime. (2) Sekoga{ gi
ispruùvav racete kon buntovni~kiot narod, koj odi po
lo{ pat, po svoite misli, (3) na narod {to neprekinato
me rasrduva vo lice: `rtvuvaat po gradinite, kadat na
plitarite, (4) ìveat po grobovite, i no}e na skri{ni
mesta jadat svinsko,stavaa vo sadovite ne~isti jadewa.
(5) I u{te zboruvaat:'Otstrani se! Ne mi se pribliùvaj za
da ne te posvetam.'Tie mi se dim vo nosot, ogan {to
gori postojano. (6) Eve, s# e napi{ano pred mene: ne }
e molknam dodeka ne im platam vo pazuvite."
Pod nepismen narod se misli na Arapite; bidejki
toga{, tie bile vo golemo neznaewe i zabluda, kako {to
na niv aludiraat i zborovite: "Me pobaraa, koi ne
pra{uvaa za mene, me najdoa, koi ne me baraa... koj
ne go povikuva{e moeto ime ", bidejki tie vistinski ne
veruvale vo eden Bog, ne gi poznavale Negovite
svojstva i ubavi imiwa, ne rabotele spored ispravni
zakoni i ne znaele za ni{to, sem za oboùvawe na
kipovi, pa isto kako i da ne pra{uvale za Allah ,nitu go
priznavale. Talkale niz poleto na zabludata,
kako {to veli Vozvi{eniot Allah vo sura 'Ali Imran, 164:
1
) Sledbenici.
"Allah gi opsipa vernicite so Svojata milost
koga im isprati pratenik eden me|u niv, za da im
gi kaùva Negovite zborovi, da gi is~isti i na
Kniga i mudrost da gi nau~i, bidejki porano bile
vo o~igledna zabluda."
Sli~ni zborovi na Vozvi{eniot Allah se nao|aat vo
sura El - Xumua',2:
"Toj , na neu~enite im pratil Pratenik, eden
pome|u niv, da im gi kaùva Negovite ajeti i da gi
is~isti i na Kniga i mudrost da gi nau~i, bidejki
pred toa bile vo o~igledna zabluda."
Evreite gi omalovaùvale Arapite poradi toa {to
vodat poteklo od robinkata Haxera i poradi nivnoto
nepoznavawe na Allah i golemata zatalkanost. Sebesi
se smetale za podobri od Arapite, bidejki se deca na
Sara koja ne bila robinka, deka imale verovesnici, Knigi i
zakon. Me|utoa, ubivajki gi verovesnicite, oddale~uvajki
se od monoteizmot, oboùvajki gi boèstvata na
narodot na idolopoklonstvoto i prinesuvajki im `rtvi na
istite, Izraelcite go razlutile Vozvi{eniot Allah , pa zatoa
i Toj (neka e slaven) im se razgnevil so odzemawe na
verovesni{tvoto od niv. Gi odlikuval i izbral Arapite koi
pred nivni o~i bile bednici i neznajnici. Taka pra}aweto
na Muhammed (s.a.v.s.) na ovoj nepismen narod,
objavata na Kniga i nemu mudrost, poradi upatuvawe
na prav pat predstavuva naj golem stepen na budewe
na lutinata kaj Izraelcite.
Ako ja sledime istorijata na evreite, }e vidime
deka nitu eden narod ne gi razlutil evreite, kako Arapite
po Prateni{tvoto na Mhammed (s.a.v.s.) ,bidejki, iako
Persijcite i Vizantijcite go urnale evrejskoto carstvo i
mnogu gi maltretirale, i pokraj seto toa nikoga{ me|u
niv ne se pojavila kniga i verovesnik, kako {to bil Musa
a.s. i negovite knigi, {to kaj niv bi ja razbudil lutinata,
za vlast i qubomora. A ummetot na Muhammed
(s.a.v.s.) gi navreduvale i poniùvale evreite, a Allah
zgora na toa im podaril Kniga i verovesni{tvo, otkako
go odzemal od Izraelcite. Zatoa evreite postapuvale
licemerno kon Arapite, im se imilkuvale i se pla{ele od
niv. I vo toa, nema somnevawe, e kulminacijata na
nivniot bes, lutina i qubomora.
Koj ovaa radosna vest }e ja objasni so
prateni{tvoto na Isa a.s. (Isus) nema osvrt na negoviot
komentar, bidejki Mesihot a.s. e od izraelskiot narod i
na niv praten, a ~ovekot ne e qubomoren na svoite
sinovi, no zatoa e mo`no na nego da bidat qubomorni
sinovite od negovite bra}a ili negovite ~i~kovci,
osobeno ako pred negovite o~i i tie se bedni i niski.
Potoa, neznaeweto i nepismenosta se karakteristiki koi,
do krajot na {estiot vek spored Isa a.s., ne im se
pripi{uvale na nikoj drug sem na Arapite, bidejki
~itaweto, pi{uvaweto i drugite nauki bile poznati, vo
toa vreme, kaj mnogu drugi narodi, samo ne i kaj
Arapite. I ovaa radosna vest, e jasen tekst za niv i
Muhammed (s.a.v.s) koj e praten pome|u niv.
Radosnite vesti vo knigite na evreite i hristijanite
se mnogubrojni. Ednite go najavuvaat Muhammed
(s.a.v.s.), drugite aludiraat na negoviot ummet, na nego
pratena Objava, negoviot xihad, ili pak, ukaùvaat na
pra}awe na ezan ili ukaùvaat na Mekka Mukerema, na
{irewe na Islamot, a nekoi radosni najavi, Isa a.s. li~no i
slikovito gi izrekol, kako {to ni gi prenesuvaat i
evangelijata.
Zavr{en zbor
Mu blagodaram na Vozvi{eniot Allah koj mi
ovozmoìl da go zavr{am ova delo, i Go molam,
misleweto na mnogumina koi barale da go napi{am ova
zna~ajno delo, da go napravi ubavo, i da go napravi
korisno za ~itatelot koj traga po vistinata!
Blagoroden ~itatelu! Ovaa kniga ti ja otkrila
vistinata za dvata Zaveta. Dokaàla deka sledbenicite
na Kniga nemaat celosen lanec na prenesiteli nitu za
edna kniga na Stariot i Nov Zavet, deka se prepolni so
protivre~ja, nesoglasuvawa, isklu~uvawa, gre{ki i
korekcii.
Ovaa kniga, isto taka, ukaàla za ni{to`ni{tvoto
na dve veruvawa: trojstvoto i bogolikosta na Mesihot
a.s.
Utvrdeno e deka Mesihot e, nesomneno, sozdaden
~ovek i Bo`ji rob i pratenik.
Vo ovaa kniga se odgovorite na somnevawata {to
gi iznesuvaat hristijanskite misioneri i orientalisti protiv
êsniot Kur'an i ~esniot verovesni~ki sunet. Postojat
raboti koi kategori~no ukaùvaat na toa deka êsniot
Kur'an e govor na Vozvi{eniot Allah , {to go objavil na
Svojot pratenik Muhammed (s.a.v.s.) , koj e najaven vo
knigite
na evreite i hristijanite, i pokraj nivnata iskrivenost.
Radosnite novini koi se nao|aat vo niv so ni{to ne
se ovistinile, sem so prateni{tvoto na Muhammed
(s.a.v.s.) , i tie se jasen tekst koj zboruva deka e toj
iskren verovesnik i pratenik na narodite.
So razum nadaren ~oveku! Ostavi go fanatizmot i
pristrasnostta. Odberi si sebe vera so koja Vozvi{eniot
Allah e zadovolen da bide vera na site lu|e. A
"edinstvenata vistinska vera e Islamot"1.
Boè! Oddale~i ne od izopa~eni veruvawa!
Na{ite posledni zborovi se: "Blagodarnostta mu
pripa|a na Allah , na Gospodarot na site svetovi"!
Imiwata na evrejskite i hristijanskite nau~nici

koi ne se spomnati vo Biblijata.
Kirilica Arapski
Adam Klark ‫ﺁﺩﺍﻡﻜﻼﺭﻙ‬

1
Horn ‫ﻫﻭﺭﻥ‬
2
Henri i Iskat ‫ﻫﻨﺭﻱ ﻭ ﺍﺴﻜﺍﺕ‬
3
Lardner ‫ﻻﺭﺩﻨﺭ‬
1
) Ali Imran: 19 (sura vo Kur'anot).
4
Davoli i Roxment ‫ﺩﻭﺍﻠﻰ ﻭ ﺭﻭﺠﺭﻤﻴﻨﺕ‬
5
Horsli ‫ﻫﺍﺭﻠﻲ‬
6
Vatsun ‫ﻭﺍﺘﺴﻥ‬
7
Xejms (I) ‫ﺠﻴﻤﺱ ﺍﻷﻭﻝ‬
8
Henri (VII) ‫ﻫﻨﺭﻱ ﺍﻟﺜﺎﻤﻥ‬
9
1 Martin Luter Saksonec ‫ﻤﺎﺭﺘﻥ ﻟﻭﺜﺭﺍﻟﺴﻜﺴﻭﻨﻰ‬
0
1 Navuhodonosor ‫ﺒﺨﺘﺼﺭ‬
1 (Bred{najder)
1 Xorxis Sal ‫ﺠﺭﺠﻴﺱ ﺼﺎﻝ‬
2
1 Dr. S.S.P. Fonder ‫ﻔﻨﺩﺭ‬
3
1 Uruxen ‫ﺃﻭﺭﻴﺠﻴﻥ‬
4
1 Manihan ‫ﻤﺎﻨﻲﻜﻴﺯ‬
5
1 Ek{tajn ‫ﺃﻜﺴﺘﺎﻴﻥ‬
6
1 Kostantin (I) ‫ﻗﺴﻁﻨﻁﻥ ﺍﻷﻭﻝ‬
7
1 Erom
8
1 Entjuhs (IV) 
9
2 Erinius ( )
0

2 Uluxin 
1
2 Klement Iskender 
2 Janus
2 Tertullien 
3
210
2 Xozef - Josif ( )

4
2 Neho 
5
2 Isak Wutn  
6
2 Dr. Skender Kids 
7
2 Maksimin (
8
 )
2 Bazilius 
9
3 Erpenius (VIII) (
0
) 

3 Xevil 
1
3 Parker 
2
3 Justinijan (
3
 )

3 Enastitus 
4
3 Tomas Karlajl 
5
3 Neron Klaudius Kajzer () 
6
3 Domicijan (Dumisjan) 
7

3 Trajan ()
8

3 Severus ()
9

4 Di Ses (Denis) () 
0
4 Vilirjan (
1
)
4 Urlin 
2
4 Dioklecijan ( )
3

4 Lijusidn 
4
4 El-Xermeni 
5
4 Faustus 
6
4 Selsus 
7
4 Istandel 
8
4 Krutis 
9
5 Efesus 
0
5 Ajhorn 
1
5 Ri~ard Vats  
2
5 Hales 
3
5 Kilket 
4
5 Kennikot 
5
5 Krisostom 
6
5 Xan Avn 
7
5 Feren~ 
8
5 Polikarp 
9
6 Jusi Bis (Xas Bis) 
0
6 Hexis Bas 
1
6 Brufri 
2
6 Krisbah 
3
6 [ulc 
4
6 Irin 
5
6 Tarifan 
6
6 Bil 
7
6 Fabricius 
8
6 Mev{im 
9
7 Filips Kvadinulis 
0

7 Breton 
1
7 Tomas Inglis 
2

7 Sargon (II) 
3

7 Titius 
4
7 Markus Antonius 
5

7 Bajl 
6
7 Eknapius 
7
7 Bili 
8
7 Bibis 
9
8 Xon Milner  
0
8 Xems Braun  
1
8 Ibfans 
2
8 Dr.Brixt 
3
8 Munih 
4
8 Xelenk Verth  
5
8 Mani Sik  
6
8 Vilijam Mijur  
7
8 Xon Dark  
8
8 Er-Rebij Musa Kudsij  
9

9 Er-Rebij Juda Hakk ( )
0 Du{

9 Klaus 
1
9 Norton 
2
9 Juni Tirin 
3
9 Vilijems 
4
9 Sirkis El-Haruni 
5

Literatura koristena pri obrabotka na ova delo
1. El-Mevsua' el-'arebijje el-mujessere, grupa

avtori, Daru nehdati Liban, Bejrut, 1981.g.
2. Tarihu El-Xem'ijjati Es-Sirrijje vel-harekati
essirrijje, Egipet, 1926.g.
3. Komentar na Stariot i Nov Zavet, Adam Klark,
London 1851.g.
4. Lardner, (komentar na Biblijata) , 1825.g. vo
London.
5. Et-Tefsirul Munir, Vehbez-Zuhajli, Darul Fikril
muasir, Bejrut, Liban i Damask.
6. El-E'alam, Hajruddin Ez-Zirkikli, Darul 'Ilmi
Lilmelajin, Bejrut 1979.g.
7. Tarihu kenisetil Mesihi 'ala vexhil ihtisar,
1839.g.
8. Fethul Bari, komentar El' Akselani, obrabotka
Muhammed Fuad El-Baki, Riasetu Idaretil buhusil'
ilmijjeti vel iftai ved da'veti vel ir{adi, Riad.
9. Sahihu Muslim, komentar En-Nevevi, Riasetu
Idaretil buhusil 'ilmijjeti vel iftai ved da'veti vel ir{adi,
Riad.
10. El-Bidaje ven-Nihaje, Hafiz 'Imaduddin Ebul
Feda Ismail ibn Kesir, El-Fellah, Riad.
11. El-Kamus El-Islamij, Ahmed 'Atijjetullah,
Biblioteka En-Nehdatul-misrijje, Kairo, 1963.g.
12. E{-[ifa : ( E{-[ifa fi ta'rifi hukukil Mustafa, El-
Kadi Ebil Fadl 'Ijad ibn Musa El-Hajsabi El-Malikij , Darul
kutubil 'Ilmijje, Bejrut 1979.g.
13. Es-Siretun Nebevijje, Ibn Hi{am, obrabotka
Mustafa Seka i Ibrahim El-Ebjari i 'Abdu Hafiz [ibli,
Muessesetu 'ulumil Kur'ani.
14. Delailun-Nubuvve: Ebi Nei'ma El-Asfahanija,
obrabotka Muhammed Revvas Kala'xi, El- Mektebetul
'arebijje, Halep, 1970.g.
16. Kur'an (~esen) vo prevod na bosanski jazik od
Besim Korkut i na makedonski od Hasan Xiqo.
15. Biblija (sveto pismo) vo prevod na D-r/D-r
Du{an H.Konstantinov,- Bitola za izdava~: Euroliber
1999.
Tabelaren prikaz na ~estite izrazi {to se

spomnuvaat i vo islamot i vo hristijanstvoto.
Islamski izrazi Hristijanski izrazi
Allah , Bog, Gospodar Jahve, Gospod, Bog

Pratenik ili verovesnik Prorok
Musa a.s. Mojsie
Tevrat Tora
Zebur Psalmi
Davud a.s. David
Sulejman a.s. Solomon
Inxil Evangelie
Merjema majka na Isa a.s. Marija majka na Isus
'Isa a.s. Isus , ili Mesija
Harun a.s. Aron
Nuh a.s. Noe
Ibrahim a.s. Avraam
[it a.s. Set
Idris a.s. Henok
Ja'kub a.s. Jakov
Imran Amram
Adem a.s. Adam
Lut a.s. Lot
Jahja a.s. Ivan ili Jovan
Ishak a.s. Izak
Ismai'l I{mael
Xenet Raj
Xehenem Pekol
Sodrìna
1.Naslov “Triumf na vistinata”.
2.Bismila.
3. Posveta.
4. Zbor na preveduva~ot.
9. Predgovor.
10. Voved.
12. Glava Prva: Naslovi na knigite na Stariot i
Nov zavet, utvrduvawe na ninovto iskrivuvawe i protiv
stavawe.
13. Prvo poglavje: Voved vo naslovite na knigite
i nivno nabrojuvawe.
19. Vtoro poglavje: Dokazi deka sledbenicite na
Knigi nemaat neprekinet lanec na prenesiteli na Stariot i
Nov zavet i neosnovenost na tvrdeweto deka dene{nata
Biblija e nebesna Objava.
20. Tora.
23. Knigata na Isus Navin.
25. Evangelija.
36. Treto poglavje: Dokazi deka ovaa Biblija e
prepolna so protivre~nosti, gre{ki i iskrivuvawa.
54. Tret del: Dokazi deka tekstot e iskriven so
menuvawe, dodavawe ili odzemawe.
70. Hristijanski zabludi i odgovor na istite.
70. Prva zabluda.
75. Pri~ini za nastanuvawe razli~ni jazi~ni izrazi
vo dvata Zaveta.
78. Vtora zabluda.
80. Treta zabluda.
92. êtvrto poglavje.
106. Glava vtora: Anulirawe na trojstvoto.
107. Voved: Objasnuvawa koi davaat uvid vo
poglavjata.
112. Prvo poglavje: Protivstavawe na trojstvoto
so razumni dokazi.
114. Vtoro poglavje: Protivstavawe na trojstvoto
so zborovite na Isus.
121. Treto poglavje: Protivstavwe na
boèstvenata priroda na Isusovata li~nost so
tradicionalni dokazi.
129. Glava treta: Dokaz deka Kur'anot e Allahov
govor i nadprirodno delo, potoa otstranuvawe na
somnevawata koi, za Kur'anot i ~esnite verovesni
hadisi, gi iznele sve{tenicite.
130. Prvo poglavje: Dokazi koi ukaùvaat deka
~esniot Kur'an e govor na Vozvi{eniot Allah , i
odstranuvawe na somnevawata koi sve{tenicite gi
iznele za nego.
145.Tri pra{awa i odgovor na istite.
156. Vtoro poglavje: Neosnovanost na nekavite
somnevawa koi sve{tenicite gi iznesuvaat za
verovesnite hadisi.
163. Nekolku izjavi na imamite od semejstvoto na
'Ali r.a.
165. Stavot na evreite kon usmenite predanija.
168. Stavot na pove}eto hristijanski predhodnici
kon usmenite predanija.
173. Glava ~etvrta: Dokazi za verovesnata
misija na na{iot verovesnik Muhammed (s.a.v.s.).
172. Prva indikacija: Pove}e mu'xizi {to mu se
slu~ile na Muhammed (s.a.v.s.).
172. Prv vid.
177. Vtor vid.
177. Isra i Mi'rax.
178. Razumni dokazi.
178. Tradicionalni dokazi.
179. Polovewe na mese~inata.
181. Mu'xiza zgolemuvawe na malo koli~estvo
voda.
183. Mu'xiza zgolemuvawe na malo koli~estvo
hrana.
184. Zboreweto na drvjata i kamewata i nivno
svedo~ewe deka Muhammed e verovesnik.
185. Pa|aweto na statuite.
186. Nekoi bolesti Pratenikot (s.a.v.s.) gi le~el so
dopir na bolnoto mesto so negovata mubarek
(blagoslovena) raka.
187. Ispolnetata dova na Pratenikot (s.a.v.s.).
188. Vtora indikacija.
188. Treta indikacija.
189. êvrta indikacija.
190. Petta indikacija.
191. [estta indikacija.
195.Prva radosna vest.
198. Predupreduvawe.
199.Prv prigovor.
199. Odgovor.
199. Vtor prigovor.
199. Odgovor.
200. Zaklu~ok.
201. Vtora radosna vest.
203. Treta radosna vest.
205. êtvrta radosna vest.
208 Zavr{en zbor.
209. Imiwata na evrejskite i hristijanskite nau~nici
vo Biblijata pi{uvani so kirili~ni i arapski bukvi.
212. Literatura koristena pri obrabotka na ova
delo.
213. Tabelaren prikaz na ~estite izrazi koi se
spomnuvaat vo islamot i hristijanstvoto.
214. Sodrìna.

TRMF

Transféré par

Informations du document

Titre original

Copyright

Formats disponibles

Partager ce document

Partager ou intégrer le document

Options de partage

Avez-vous trouvé ce document utile ?

Ce contenu est-il inapproprié ?

Droits d'auteur :

Formats disponibles

TRMF

Transféré par

Droits d'auteur :

Formats disponibles

SKRATENA VERZIJA NA KNIGATA

E[-[ejh Rahmetullah ibn

Vo imeto na Allah , milostiviot somilosen.

- Na Muhaxirot 1 {to povikuva na hristijanska

Mu blagodaram na Vozvi{eniot Allah , i neka e

Sve{tenicite vo 18-tiot i 19-tiot vek po blagoslov

Ti pred sebe ima{ kompendium na toa golemo

Blagodarnostta neka e na Allah1, a blagoslovot na

4. Hristijanskite u~ewaci praktikuvale da gi

Allahu, poka`i ni ja vistinata so vistina i napravi ne

Prvata glava sodr`i ~etiri poglavja:

Prvo poglavje : Voved vo naslovite na knigite i

Vtoro poglavje: Dokazi deka sledbenicite na knigi1

Treto poglavje: Dokazi deka ovaa Biblija e

Hristijanite svoite knigi gi delat na dva dela:

ima zna~ewe: zakon, pravo i podu~uvawe. Me|utoa, tie

Toa jasno se glada vo vovedot na knigata Judino

A kakva vrednost i smisol ima toa {to ovie denes

Nebesna kniga koja mora da se sledi e samo onaa

Knigata na Isus Navin (Jo[ua)

Otkako vidovme vo kakva sostojba se nao|a

A pome|u Eremija i Isus Navin (Jo{ua) ima pove}e

Site predhodni hristijani, i zna~itelen broj

Vo ovaa kniga toj spomnal uveruvawe deka

neprifatlivi za marisionite1), ebionitite2) Juni Tirin i za

v - Istandel napi{al deka avtorot na Evangelieto

Vo prvata kniga Letopisi (21 : 5) :

4.Nesoglasuvawe okulu starosta na carot

Kon osporuvaweto na ovoj broj (603.550) se priklonil i

4.Gre{ka vo brojot na nastradanite `iteli vo

Dovolno e da se spomenat ovie dve misli od

11.Gre{ka vo imeto na tatkoto na Salin:

Dokazi deka tekstot e isriven so menuvawe,

Od knigata Vtorozakonie (27: 12-13 i 11: 29) se

Isto taka, i poznatot filozof i prirodonau~nik Isak

Hristijanski zabludi i odgovor na istite

e - Vatsun veli: " Uruxen1 se `alel na razli~nostite

Pri~ini za nastanuvawe na razli~ni jazi~ni

Ovoj pogre{en zaklu~ok iziskuva odgovor, bidejki

Isusovite (Isa a.s.) u~enici, kako i evreite koi

Hristijanite veruvaat deka bilo nevozmo`no

go postavil negoviot brat Joahin sin na Josij , koj isto

go prodol`il i vo drigite gradovi se do negovata smrt vo

Arapskiot zbor "nesh" ima dve zna~ewa:

Sve{tenikot Dr.Fonder, na 24-tata stranica od

7.Derogacija na propisite za sunetewe

4.Propis za starosnata granica na sinovite

Sor`i voved i tri pogjavja:

Voved: Objasnuvawa koi davaat uvid vo

Prvo poglavje: Protivstavuvawe na trojstvoto so

Vtoro poglavje: Protivstavuvawe na trojstvo so

Treto poglavje: Protivstavuvawe na bo`estvenata

Objasnuvawa koi davaat uvid vo poglavjeto

Odgovorajki mu na dr.Fonder, mu velime

Izvadocite kako {to se ovie od Evangelieto na

A vo Evangelieto spored Luka (23 : 47) se veli

Znaj deka naveduvaweto na predhodnite citati e

Dokaz deka Kur'anot e Allahov govor i

Ovaa glava ima dve poglavja :

Prvo poglavje: Dokazi koi uka`uvaat deka

Vtoro poglavje: Neosnovanost na nivnite

Dokazi koi uka`uvaat deka ~esniot Kur'an e

Kur'anot e objaven so visok kni`even stil. Vo