Bugarskiot Taksir

Du{an Sinadinoski - Detroit

Ovoj izve{taj se nao|a vo dokumentite na Soedinatite Amerikanski Dr`avi, dr`avaniot sekretarijat za nadvore{ni
raboti na Soedinetite Dr`avi, 1946, Isto~na Evropa, Sovetskiot Sojuz, Tom VI, (1946), Bugarija strana 46 -177.
Dokumentot e deklasificiran.

874.006/6-1146: Telegrama
Predstavnikot vo Bugarija (Barns) do Sekretarot na Dr`avata

Tajna
Sofija, Juni 11, 1946
Primeno Juni 12 - 1.28 popladne

Makedonskoto pra{awe od sekoga{ bil taksirot na sovremena Bugarija. Za nesre}ata na

Bugarija, pove}eto od vlijatelnite lu|e ne samo vo politikata tuku i vo site oblasti od intelektualen
karakter, kako vo armijata taka i od redot na politi~kite radikali i revulucioneri, site tie
poteknuvaat od Makedonija a ne od samata Bugarija. Dodeka koncite i pre|ata na bugarskata
tkaenina od sekoga{ be{e nejziniot izma~en selanec, vezot i e prete`no makedonski.

Ovaa sostojba e skoro ista duri i deneska za vreme na komunisti~kata dominacija od vladata
Ote~estveniot Front. \or|i Dimitrov, Trajko Kostov, Vulko ^ervenkov, i Anton Jugov site se
sinovi na Makedonija, a ako se slu~i ostvaruvaweto na zamislatata za zaednica na ju`nite sloveni,
{to e i celta na komunisti~ki nastroeniot Ote~estveen Front, taa (Makedonija) }e bide obedineta
vo avtonomna dr`ava sostavena od srpskite, gr~kite, i bugarskite delovi na Makedonija vo
federacijata koja }e se protega od Trst do Egejskoto i Crnoto more.

Zatoa i ne deluva iznenaduva~ki povampiruvaweto na makedonskata revolucionarna organizaija

koja ponovo ja izdigna svojata glava na bugarskata politi~ka scena. Obete krila na makedonskite
politi~ki revolucioneri, i desnicata (Mihailovoto krilo) i levicata (Proto|urevoto krilo),
zagovoruvaat i se borat da ja pripojat Makedonija kon Golema Bugarija ... a voenata liga od koja
deneska poteknuva politi~kata partija Zveno (partija na premierot i ministerot za odbrana
Vel~ev), se odlu~i da ja prifati programata na Zemojdelskata Partija za prijatelstvo so
Jugoslavija, {to nikako ne zna~i namaluvawe ili eliminirawe na makedonskoto vlijanije vo
politi~kite raboti na Bugarija, iako ova levo krilo nikoga{ ne be{e spremno da odi do takvi
krajnosti za da ja stavi vo eden “vagon” politi~kata ideologija na komunistite i onie makedonci
koji se so antinacionalni aspiracii kako {to se \or|i Dimitrov, Trajko Kostov, Vulko ^ervenkov i
Anton Jugov.

Desnoto krilo se odvratuva od site onie {to bi go `rtvuvale makedonskiot del od Bugarija za
interesot na ju`no slovenska federacija. Spored toa ne e nepriridno {to najsilnata politi~ka
opozicija na komunistite proizleguva ba{ od makedoncite.

Taa opozicija sega po~nuva samovolno da se obelodenuva vo forma na politi~ki ubistva.

Neodamna dvajca vidni komunisti bea ubieni vo Sveti Vra~ (makedonski bastion) a 14 bea
ubieni na patot od Sveti Vra~ kon Sofija.
Bugarskata Kletva Du{an Sinadinoski

Na 7 juni vo Sofija komunistite vozvratiaja nazad. Tie go ubija sinot na odamna pokojniot
pukovnikot Drangov koj be{e makedonskiot lider vo bugarskata vojska. Poznato e deka
negoviot sin be{e blizok duri i so Mihajlov i se predpostavuva{e deka toj be{e edinstveniot {to }
e go nastave{e mihajlovoto revolucionarno rakovodstvo vo Bugarija. Isto e poznato i toa deka
toj tajno vlegol vo dr`avava pred tri nedeli. Na 7 juni negovoto skrivali{te vo Sofija (vo samiot
centar, samo tri ulici poodale~en od kancelarijata na {tabot) be{e opkru`eno od policijata.
Zapo~na pukawe od pu{ki koga Drangov ispuka vo trojca milicioneri pred toj da go svrti
pi{tolot na sebesi i taka se samoubi. Negoviot telobranitel, Kangolov, uspea da izbega.

Se veruva deka li~no Mihajlov e nadvor od Sofija i verovatno e deka se nao|a vo bliskite turskite
predeli, no postoji mo`nost deka toj dosega uspeal ili da se preferli vo Bugaria ili pak vo nekoje
srpsko zasolni{te. Toj se do krajot ostanal so Ante Paveli} vo Hrvatska a isto taka se znae i toa
deka podocna prebegal vo Portugalija. No za sigurno se znae e i toa deka toj pred izvesno vreme
ja napu{til Portugalija.

Seto ova uka`uva deka makekedoncite se nadevaat oti ako kumunistite se odlu~at da {to posilno
go napa|aat Vel~ev (Ve molam videte go mojot tel 427.juni 8) i Zveno, toga{ Vel~ev bi bil
primoran da pobara pomo{ od makedoncite. Makedonskoto vlijanije od sekoga{ be{e mnogu
sino i vo bugarskata armija, naro~ito vo redovite na oficerskiot korpus. Vo ovoj kontekst ne
treba da se zanemari i toa deka sega{niot minister za nadvore{ni raboti e mnogugodi{niot
makedonec od desnoto krilo koj im se pridru`i na Vel~ev i Georgiev vo dr`avniot pu~ od Maj 19,
1934 godina. Sega toj e predsedatel na Makedonskata Banka koja be{e zapleneta od dr`avata na
9 septemvri, 1944 godina. Nad 50% od sredstvata na ovaa banka im pripa|aat na starata
vnatre{na makedonaska revolucionerna organizacija.

Vo poslednive nekolku dena stotina i pove}e makedonci od desnoto krilo se uapseni vo Sofija i
ostantite mesta.

Prateno Va{ington 435; go molime departmentot ova da go povtori na Moskva kako 187.

Barns