Tehnologije daljinskega in porazdeljenega vodenja

1 2 3
Marjan Golob , Igor Steiner , Matija Krajnc ,
1 1 1 1
Boris Tovornik , Bo
idar Bratina , Nenad Muškinja in Aleksander Polutnik
1 2 3
Univerza v Mariboru, FERI, Inea d.o.o., Telem d.o.o.

Projektni sklop »Tehnologije daljinskega in porazdeljenega vodenja« so izvajale raziskovalne Tabela 1: Ocenitev punudbe komunikacijskih tehnologij za prenos podatkov na slovenskem tr
išèu
skupine Univerze v Mariboru, podjetja Inea in podjetja Telem v obdobju od septembra 2004
do decembra 2006. Projektni sklop je eden od šestih sklopov znotraj celovitega projekta Tehnologija
Stroski
ocena Pokritost ocena
Hitrosti prenosa
ocena
Ocena
Skupna ocena
EUR (kbit/s) prednosti / slabosti
»Center odliènosti (CO) za sodobne tehnologije vodenja«.
CSD 70.940 1 99,8 odstotna 10 9,6 / 9,6 1 1 13

Projekt sestavljajo trije RR podprojekti: HSCSD 41.729 1,4 99,8 odstotna 10 57,6 / 28,8 1,5 1 13,9
ISDN 4.173 4,2 Telefonski priklju cek 7 128 / 128 3,7 5 19,9

RR1: Uporaba odprte kode in internetnih tehnologij v procesih vodenja, katerega nosilka je GPRS 1.043 6,5 99,8 odstotna 10 30 do 80 / 20 do 40 2 5 23,5

Fakulteta za elektrotehniko, raèunalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, UMTS 1.043 6,5 70 odstotna 8 do 384 / do 128 4,4 5 23,9

RR2: Univerzalni sistem zajemanja podatkov s pomoèjo javnih telekomunikacijskih procesov, EDGE 876 7,5 70 odstotna 8 70 do 135 / 50 do 100 3,7 5 24,2
FTTH 351 10 Opticni prikljucek 1 1G / 1G 10 7,8 28,8
ki ga je izvajalo podjetje TELEM iz Maribora, in
VDSL 417 9,2 75% populacije 3 40M / 15M 8,5 8,2 28,9
RR3: Center vodenja in spletno podprto vodenje dislociranih procesov, ki ga je izvajalo
HFC 876 7,5 Kabelski prikljucek 5 24M / 2M 7,5 9,3 29,3
podjetje INEA iz Ljubljane.
ADSL 1.043 6,5 Telefonski priklju cek 6 8M / 1024 6,8 10 29,3

Pridobljeno znanje in nove tehnologije smo verificirali pri izvedbi demonstracijskega podprojekta
za naroènika-sofinancerja RR projekta, podjetje INEA:

DP1: Daljinsko vodenja industrijskih energetskih sistemov.

Ime proj. OpenSCADA, http://openscada.org/

Op. sistem -ni podatka
Povezljivost -ni podatka
Ime proj. Process View, http://pvbrowser.de/pvbrowser/index.php
Op. sistem Linux/Unix, OpenVMS in Windows
Povezljivost Modbus, SiemensTCP, SiemensPPI, CanOpen, EIB,Bus, LonWorks, PRIMO -S, Profibus
Ime proj. Sharp SCADA, http://sharpscada.com/index.php?title=Main_Page H ub

Op. sistem Windows, v prihodnosti tudi Linux

Povezljivost Siemens S5 in S7 krmilniki
Minicomputer

Ime proj. Puffin SCADA, http://puffinscada.org/ Minicomputer

Op. sistem Linux

Povezljivost -ni podatka
Hub

Ime proj. VISUAL, http://visual.sourceforge.net/new/index.php

Op. sistem Linux
Allen Bradley, Alstom/Cegelec, Beckhoff:, GE Fanuc, matPLC, OMRON, Siemens,
Povezljivost
WAGO
Ime proj. Free SCADA System, https://sourceforge.net/projects/free-scada/
Op. sistem MS Windows (2000/XP), v prihodnosti tudi Linux
Povezljivost OPC stre~niki
Ime proj. SCADA Honeynet, https://sourceforge.net/projects/scadahoneynet/
Op. sistem Linux
Povezljivost -ni podatka Server Server

Ime proj. Open-source .NET SCADA framework, https://sourceforge.net/projects/scada-tgz/

Op. sistem Neodvisno od operacijskega sistema
Povezljivost -ni podatka
H ub

Ime proj. SCADA System, https://sourceforge.net/projects/scilabscada/

Op. sistem MS Windows XP
Povezljivost Serijska povezava, OPC, Modbus, TCP/IP
Ime proj. Open SCADA, https://sourceforge.net/projects/open-scada/
Op. sistem Neodvisno od operacijskega sistema
Povezljivost OPC (DCOM)

V tabeli je pregled osnovnih podatkov odprtokodnih SCADA sistemov. Podrobneje smo analizirali
prednosti in slabosti odprtokodnega programa Free SCADA System. Na sliki je predstavljen
H ub

Hub

enostaven hidravlièni proces katerega nadzor in vodenje smo izvedli z odprtokodnim

SCADA sistemom.
Med prednosti lahko štejemo:
- ceno - odprtokodni SCADA sistemi so stroškovno ugodnejši,
- enostavnost uporabe,
- mo
nost nadgradnje in nadaljnjega razvoja sistema.
Slabosti se izra
ajo predvsem kot:
- omejena zmogljivost , Na sliki je prikazan laboratorijski sistem daljinskega in porazdeljenega vodenja, ki povezuje
- mo
nost pisanja kratkih funkcij, razliène laboratorijske procese v centralni sistem vodenja. Pri izvedbi smo uporabili razliène
- omejene knji
nice standardnih blokov, komunikacijske tehnologije (industrijsko omre
je s standardnimi protokoli PROFIBUS, CAN,
- potrebno je znanje programiranja za nadaljni razvoj sistema, LON, brez
iène povezava GSM in GPRS, internetna komunikacija s TCP/IP protokolom).
- omejena povezljivost in zanesljivost delovanja sistema.

Shematski prikaz

NAT
“C” – Client
“S” – Server
internet
GPRS
modem
PLC
eWon Schneider
router CISCO 800 4001
“S” TWIDO

LAN “1”
“C” Schneider
“S” “C” VIJEO LOOK
modem
PC SCADA PLC
eWon Schneider
server “S”
4001 TWIDO
LAN “2”

Na sliki je predstavitev enotne informacijske platforme (INEA) za vodenje proizvodnega

nivoja porazdeljenih tehnoloških procesov na podroèjih ekologije, energetike, telekomunikacij
in drugih podroèij. Projekt je zasnovan na integraciji
e razvitih izdelkov, kot so: podatkovni
center vodenja z vmesnikom za poslovne sisteme, spletni stre
nik, komandni center,
uporabniški vmesniki (dlanènik ali GSM aparat) in povezave z lokalno opremo procesnega
nivoja tehnološkega procesa. Podatkovni center je realiziran s specializirano procesno
podatkovno bazo PI system proizvajalca OSI soft in je preko lokalnega omre
ja ali VPN
povezan z lokalno opremo procesnega nivoja tehnološkega procesa.

Delo je nastalo s sofinanciranjem ESSR in MVZT RS v okviru

tehnološke mre
e "Tehnologija vodenja procesov".
Na sliki je primer uporabe javnih komunikacijskih storitev pri nadzoru procesov (TELEM).
Sistem je zasnovan na tehnologijah prenosa podatkov s pomoèjo javnih povezav
(GSM, GPRS, UMTS, ADSL ali ISDN modema) in tehnologije virtualnih privatnih omre
ij.