NEDOSTATOCI I KRITIKI ZA STO

Svetskata Trgovska Organizacija - STO (World Trade Organization) oficijalno

zapo~na so rabota na 1 januari 1995 godina, spored Spogodbata od Marake[, Maroko
(Marrakech Agreement), od april 1994 godina. Kako edna od najmladite me\unarodni
organizacii, STO e naslednik na Op[tiot Dogovor za Tarifi i Trgovija (General Agreement
on Tariffs and Trade - GATT), sozdaden po Vtorata Svetska vojna, so za~etokot na drugite
novi multilateralni institucii posveteni na me\unarodnata ekonomska sorabotka - osobeno
instituciite na Breton Vuds (Bretton Woods) poznati kako Svetskata Banka (World Bank) i
Me\unarodniot Monetaren Fond (International Monetary Fund). (voved)
Prioritetnata cel na STO e vsu[nost da ja promovira slobodnata trgovija i da go
stimulira ekonomskiot rast, no na~inot na dejstvuvawe, metodite i fundamentalizmot na STO
pottiknuvaat silni antipatii. Pome\u drugoto, STO se obvinuva za ra[iruvawe i zajaknuvawe na
op[testveniot jaz pome\u bogatite i siroma[nite, koj [to vsu[nost STO kako organizacija treba
da go namali. STO bi sakala da veruvame deka sozdavaweto na svet so “slobodna trgovija” ]e
go promovira globalnoto razbirawe i mirot. No, naprotiv, dominacijata na bogatite zemji vo
korist na nivnite individualni interesi dodavaat lutina i ogor~enost, [to nas ne pravat se
pomalku bezbedni. Za da se izgradi vistinska globalna bezbednost ni trebaat me\unarodni
dogovori koi ]e gi po~ituvaat ~ovekovite prava vo demokratski uslovi i trgovski sistem koj ]e
promovira globalna pravda. Pravilata na STO se temelat vrz “pravata” na korporaciite da
profitiraat vrz grbot na ~ovekovite i rabotni~kite prava. STO ja ohrabruva “trkata kon dnoto”
vrz platite na rabotnicite, sprotivstavuvaj]i gi edni protiv drugi, namesto da promovira
me\unarodno priznati standardi na trudot. STO donese odluka deka e nelegalno za edna vlada
da go zabrani proizvodot vrz osnova na na~inot na koj e proizveden, kako na primer:
zloupotrebata na detskiot trud. STO isto taka, donese odluka deka vladite ne mo`e da gi zemat
v predvid “nekomercijalnite vrednosti” kako [to se: ~ovekovite prava, ili odnesuvaweto na
kompaniite [to pravat biznis so diktatura, kako [to e slu~ajot so Burma koga donesuva odluka
za kupuvawe. (bogati i siroma[ni - jaz)
Kriti~arite tvrdat deka malite zemji vo STO imaat mnogu malo vlijanie, i pokraj toa
[to celta na STO e da pomogne na zemjite vo razvoj. Politi~arite koi [to gi pretstavuvaat
najvlijatelnite zemji vo STO mnogu pove]e se fokusiraat na komercijalnite interesi za
profitabilnite kompanii otkolku za interesite na site zaedno. Kriti~arite tvrdat deka STO ne se

1
spravuva so globalnata ekonomija nepristrasno, bidej]i vo nejzinoto rabotewe ima sistematska
pristrastnost kon bogatite zemji i multinacionalnite korporacii, so toa [tetej]i im na pomalite
zemji koi [to raspolagaat so zna~itelno pomala pregovara~ka mo]. Na primer, bogatite zemji
se vo mo`nost da odr`uvaat visoki uvozni carini i kvoti za odredeni proizvodi, so [to go
blokiraat uvozot od zemjite vo razvoj, zgolemuvaweto na netarifnite barieri kako [to se anti -
damping merkite dozvoleni protiv zemjite vo razvoj. Isto taka, vo razvienite zemji
zemjodelstvoto e visoko za[titeno, dodeka zemjite vo razvoj se pritisnati da gi otvorat svoite
pazari. Kritikata odi do tamu [to se tvrdi deka zemjite vo razvoj nemaa korist od Dogovorite
na STO od Urugvajskite Pregovori, a taka kredibilitetot na trgovskiot sistem na STO mo`e da
bide uni[ten. Slobodnata trgovija ne korespondira za pogolemiot del od svetot. Za vreme na
periodot na brz rast vo globalnata trgovija i investiciite vo periodot (1960 - 1998 godina),
neednakvosta be[e vlo[ena i na me\unarodno nivo i ramkite na samite dr`avi. Programata za
razvoj na Obedinetite Nacii objavi deka najbogatite 20% od svetskata populacija tro[at 86%
od svetskite resursi, dodeka ostanatite najsiroma[ni 20% od naselenieto tro[at samo 14% od
sredstvata. Pravilata na STO gi zabrzaa ovie trendovi preku otvaraweto na zemjite za stranski
investicii, a toa gi napravi polesni za proizvodstvo so toa [to tie otidoa kade [to rabotnata sila
be[e najevtina i najlesno eksploatirana, a i kade [to ekolo[kite tro[oci bea najniski.
Farmerite proizveduvaat dovolno hrana vo svetot za da se prehranat site - sepak, poradi
korporativnata kontrola na distribucijata na hrana, okolu 800 milioni lu\e vo svetot stradaat od
hroni~na neuhranetost. Spored Univerzalnata Deklaracija za ^ovekovi Prava, hranata e
~ovekovo pravo. Vo zemjite vo razvoj, duri ~etiri od pet lu\e zarabotuvaat od zemjata. No,
vode~kite principi vo Dogovorot na STO za Zemjodelstvo se tie [to pazarnite sili treba da gi
kontroliraat zemjodelskite politiki - namesto nacionalnata posvetenost da ja garantira
bezbednosta na hranata i odr`uvaweto na pristojnite prihodi na semejniot zemjodelec.
Politikite na STO dozvolija damping na silno subvencioniranite industriski proizveduvawa na
hrana vo siroma[nite zemji, podkopuvaj]i go lokalnoto proizvodstvo i zgolemuvaj]i ja
svetskata glad. (mali - golemi zemji)
Drugi kriti~ari tvrdat deka problemite so trudot i `ivotnata sredina se cvrsto ignorirani.
Vo otsustvo na soodvetna regulativa za `ivotnata sredina i upravuvaweto so resursite,
zgolemenata trgovija bi mo`ela da predizvika tolku mnogu [teta, koja [to dobivkata od
trgovijata ]e ja napravi zna~itelno pomala vo sporedba so zagubite od `ivotnata sredina. STO
se koristi od strana na korporaciite za da se uni[ti te[ko dobienata lokalna i nacionalna
ekolo[ka za[tita, vo stilot na “barieri vo trgovijata”. STO se obiduva da gi deregulira
industriite kako [to se: se~ata, ribolovot, vodnite resursi (za distribucija na energija), [to ]e
dovede do ponatamo[no iskoristuvawe na ovie prirodni resursi.

2
Kritikite se upatuvaat i kon voveduvaweto na TRIPs vo ramkite na STO, poradi stravot deka
takvite ne trgovski agendi bi mo`ele da gi pobedat funkciite na organizacijata. Analiziran
samostojno, TRIPs rezultira[e so namalena socijalna pomo[ za zemjite vo razvoj i vo svetot
kako celina. @estokata odbrana na STO za pravata na TRIPs (patentite, avtorskite prava i
za[titnite znaci), doa\aat na smetka na zdravjeto i ~ove~kite `ivoti. STO ima za[tita za
farmacevtskite kompanii, odnosno “pravoto na profit” protiv vladite koi sakaat da go za[titat
zdravjeto na lu\eto preku obezbeduvaweto na lekovi za spasuvawe na `ivoti vo zemjite kako
subsaharska Afrika, kade [to iljadnici lu\e umiraat sekoj den od HIV/SIDA. Zemjite vo razvoj
izdvojuvaa zna~ajna pobeda vo 2001 godina, koga tie go potvrdija pravoto na proizvodstvo
na generi~ki lekovi (ili nivniot uvoz, dokolku im nedostasuva kapacitet za proizvodstvo), taka
[to tie bi mo`ele da obezbedat su[tinsko spasuvawe na `ivoti za nivnoto naselenie, normalno
pomalku skapo. Za `al, vo septemvri 2003 godina, mnogu novi uslovi bea dogovoreni so toa
[to ]e im se ote`ni na zemjite da gi proizveduvaat ovie lekovi. U[te edna[, STO demonstrira
favorizirawe na korporativnata dobivka za smetka na spasuvaweto ~ove~ki `ivoti. (trudot i
`ivotnata sredina)
Drugi kriti~ari go karakteriziraat donesuvaweto na odluki vo STO kako komplicirano,
neefikasno i ne vklu~uvaj]i pove]e aktivni u~esnici, koi ]e pretstavuvaat razli~ni interesi i
celi. Na~inot na donesuvawe odluki vo STO e kompliciran, a procesot za gradewe na
“konsenzus” e nefunkcionalen. STO navodno funkcionira na osnova na konsenzus, so ednakva
mo] za donesuvawe na odluki za site. Vo realnosta, mnogu va`ni odluki se napraveni vo
proces vo koj pregovara~ite na siroma[nite zemji ne se nitu povikani da ja “zatvorat vratata na
sostanocite” - a potoa “dogovorite” se objavuvaat, dodeka siroma[nite zemji duri i neznaat
deka ovie bile diskutirani. Mnogu zemji ne ni imaat trgovski personal za da u~estvuvaat vo
site pregovori ili duri i da imaat postojan pretstavnik vo STO. Ova se seriozni nedostatoci za
siroma[nite zemji da gi zastapuvaat svoite interesi. Isto taka, mnogu zemji se premnogu
siroma[ni za da se branat od predizvicite na STO od bogatite zemji, i porado bi gi smenile
svoite zakoni otkolku da platat za nivnata sopstvena odbrana. (na~in na donesuvawe odluki)
Mnogu nevladini organizacii kako [to se Svetskoto Federalisti~ko Dvi`ewe (World
Federalist Movement), povikuvaat za sozdavawe na parlamentarno sobranie na STO, za da
se ovozmo`i pogolemo demokratsko u~estvo vo donesuvaweto na odlukite vo STO.
(donesuvawe na parlamentarno sobranie)
STO se obiduva da gi privatizira osnovnite javni uslugi kako [to se obrazovanieto,
zdravstvoto, energensite i vodata. Privatizacijata podrazbira isklu~uvawe na radio branovite
ili u~ili[tata - vo privatni (naj~esto stranski) korporacii, da se natprevaruvaat za profit pove]e
otkolku za javno dobro. Op[tiot Dogovor na STO za Trgovija so Uslugi, ili GATS, vklu~uva

3
spisok na okolu 160 zakanuva~ki uslugi kako [to se postarite lica i detskata za[tita,
kanalizacijata, \ubreto, odr`uvaweto na parkovite, telekomunikaciite, grade`ni[tvoto,
bankarstvoto, transportot, osiguruvaweto, po[tenskite uslugi i turizmot. Vo nekoi zemji ovaa
privatizacija ve]e se slu~uva. Onie koi [to se najmalku sposobni da pla]aat za ovie uslugi [to
se od vitalno zna~ewe (rabotni~kata klasa i oboenite zaednici) - se onie koi [to najmnogu
stradaat.
“Najomilenata nacija” na STO obezbeduva barawe od site zemji - ~lenki na STO da se
odnesuvaat edni kon drugi ednakvo i ednakvo da gi tretiraat site korporacii od ovie zemji, bez
ogled na nivnite rezultati i dostignuvawa. Lokalnite politiki naso~eni kon nagraduvaweto na
kompaniite koi [to anga`iraat lokalni `iteli, koristat doma[ni materijali, ili ekolo[ki praktiki, vo
su[tina se nelegalni spored STO. Na zemjite vo razvoj im se zabranuva sozdavawe na lokalni
zakoni, koi [to razvienite zemji ve]e edna[ gi donele, kako [to se: za[titata na novi, domama[ni
industrii se dodeka industriite vo razvienite zemji se me\unarodno konkurentni. Mnogu zemji
seu[te gi menuvaat svoite zakoni i ustavi vo presret na potencijalnite idni presudi i pregovori
na STO.
Politikite na STO imaat vlijanie vrz site aspekti na op[testvoto i planetata, no taa ne e
demokratska i transparentna institucija. Nedostatokot na transparentnost ~esto pati se gleda
kako nedostatok na demokratija. Politi~arite pregovaraat za propisi koi ~esto pati postoi
mo`nost da ne bidat prifateni vo demokratskiot proces vo nivnite zemji. Pravilata na STO se
napi[ani od i za korporaciite so pristap do vnatre[nosta na pregovorite. Gra\anskite reagirawa
za potro[uva~ite, ekologijata, ~ovekovite prava i organizaciite za trud se postojano ignorirani.
Duri i ednostavnite barawa za informacija se odbivaat, a postapkite se odr`uvaat vo tajnost. Se
postavuva pra[aweto: Koj ja izbra ovaa tajna globalna vlada ?! (nedostatok na demokratija)
Me\unarodnata opozicija za STO e vo porast. Masivnite protesti vo Sietl vo 1999
godina donesoa nad 50.000 lu\e zaedno da se sprotivstavat na STO - i uspeaa vo namerata da
ja prekinat sredbata. Na sredbata na STO vo 2001 godina, trgovskite pregovara~i ne bea vo
mo`nost da gi postignat svoite celi vo pro[iruvaweto na bogatstvoto na STO. Vo Kankun,
Meksiko, Hong Kong i Kina, STO se sretna so iljadnici aktivisti vo znak na protest,
postignuvaj]i golema pobeda za demokratijata. Zemjite vo razvoj odbija da ja dadat agendata
za ekspanzijata na STO na bogatite zemji - koi predizvikaa kolaps na razgovorite.
Gra\anskite organizacii imaat razvieno alternativi za korporativno - dominira~kite
sistemi na me\unarodnite ekonomski vladeewa. Zaedni~ki mo`eme da izgradime politi~ki
prostor koj ]e ja neguva demokratskata globalna ekonomija [to ]e promovira novi rabotni
mesta, ]e mu go garantira na sekoj ~ovek negovoto zagarantirano ~ovekovo pravo za hrana,

4
voda, obrazovanie, zdravstvena za[tita, ]e ja promovira slobodata i bezbednosta, i ]e ja za~uva
na[ata zaedni~ka sredina za idnite generacii. (zavr[en del)

http://www.investopedia.com/articles/economics/dark-side-of-the-wto.asp
http://copyright.laws.com/international-copyright/wto-trips/wto-trips-criticism