FIOOM Poraka I Nadez Tom II

Petrit Menaj
Ona POraKa i naDe@
istOrija intervjua bele[Ki
tom - II
skopje, 2008 godina
izdava~ Fondacija Institut otvoreno op{testvo Makedonija
Za izdava~ot Vladimir Mil~in Prevod na makedonski jazik Besnik Emini lektura i korektura Jordana [emko Podgotovka i pe~at KOMA Tira` 500
CIP Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski, Skopje 329.61 (=18 : 497.7) ONA 2001 (093.3) Menaj, Petrit ONA poraka i nade`. T. 2, Istorija intervjua bele{ki / Petrit Menaj. - Skopje : Fondacija Institut otvoreno op{testvo Makedonija, 2008. 206 str. : ilustr. ; 24 sm Peroto jazikot na nacionalnata svest / Rami Kamberi: str. 201 203 ISBN 978 9989 185 73 1 a) Osloboditelna nacionalna armija, albanska teroristi~ka organizacija vo Makedonija 2001 Se}avawa COBISS.MK ID 73815562 Site prava mu pripa|aat na avtorot
Po~itta i ~esta im pripa|a na site borci, a osobeno na padnatite borci od vojnata i na nivnite semejstva koi za tatkovinata go dadoa najskapoto ne{to - ìvotot.
Dva ZbOra
Svesen deka nikoga{ eden pisatel ne moè da kaè s$, u{te pove}e koga pi{uva voena istorija, kako {to e za mene istorijata na vojnata od 2001 godina vo albanskite krai{ta vo Makedonija, go po~uvstvuvav, i go ~uvstvuvam kako zada~a vo vtoriot tom da ja napi{am po{iroko istorijata na na{ata istoriska borba, vojnata koja ja vodea najdobrite sinovi na ovie krai{ta, soedineti vo Brigadata 112 Mujdin Aliu. Vo sprotivnost so toa {to go mislev na po~etokot koga odlu~iv da gi pi{uvam moite se}avawa za ovaa vojna zadovoluvaj}i se samo so dnevnikot, mi izlegoa problemi koi me prinudija da prezemam eden teòk ~ekor, no koj go po~uvstvuvav i go ~uvstvuvam kako obvrska, zatoa {to mislam deka ova e sveta zada~a, ne samo za mene, tuku i za sekogo koj pi{uva za istorijata na negoviot narod, i na sekoj komandant i obi~en vojnik koj ja ima ovaa mo`nost. Vojnata zna~e{e soo~uvawe so te{ki problemi kako akcii, mar{irawa, obuki i obidi za izgradba na poziciite, no ima{e i voeni bitki, najveli~estveni `rtvuvawa, koi ja podignaa slavata na ONA. Vrednostite na na{ata herojska borba se osvetleni od slavata i heroizmot na padnatite borci, za koi nikoga{ ne treba da se prestane da se zboruva i pi{uva. Na niv treba da se se}avame vo sekoj moment. Nivnata biografija treba da se napi{e za da ni koristi kako kompas za na{ata patriotska edukacija, denes i vo site vremiwa koi{to }e sledat. Pi{uvaj}i za istorijata na vojnata, za padnatite borci, treba da se pi{uva i za mnogu obi~ni vojnici, koi vo tekot na vojnata to~no gi izvr{ija site zada~i, i deneska se isto tolku obi~ni i so nivnata ~esnost mu se vratija na privatniot ìvot bez da ~uknat na nekakva vrata za makite i voznemiruvawata koi gi imaat mnogu (kako i pogolemiot del na naselenieto vo ovie strani). Treba da se pi{uva tokmu za ovie borci, zatoa {to vo sekoj ~ekor bea pred opasnosta na vojnata i na lista za da se zapi{at kako padnati borci na tatkovinata. Jas napi{av, no po{iroko }e napi{am vo tretiot tom koj }e ja zaokruì istorijata na vojnata na Brigadata 112 Mujdin Aliu na knigata ONA - poraka i nade`, za {to imam ~est da sorabotuvam so site borci, od obi~niot vojnik do najvisokiot komandant, so site lu|e koi pridonesoa za uspehot i pobedata na ovaa herojska borba koja go otvori patot kon novite pobedi. Sodrìnata na vtoriot tom, so istorijata na sozdavaweto i rastot na voenite dejstvija na malite edinici, ja nadopolnuva voop{to istorijata koja se napi{a so krv i bezbrojni `rtvuvawa. Sredbite so Abaz (Ali Ahmeti),
intervjuata so liderite, protagonisti na Sredbata vo Prizren i Ohridskiot dogovor, kako i zapi{anite bele{ki vo razli~no vreme i izdadeni vo organite na pe~atot za problemite na nacionalnata istorija, se edno dobro prepletuvawe na problemite koi se sozdadoa vo tekot na vojnata i po nea za realizirawe na amanetot na padnatite borci na tatkovinata. avtorot
Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`
OD istOrijata na vOjnata OD 2001 GODina
istorijata na Ona, vozdignata vo albanskite
krai{ta ovde vo Makedonija, e istorija na brigadite koi se sozdadoa od najdobrite sinovi na ovie krai{ta, vo ognot na obidite za da se pobaraat negiranite prava, i za da izlezeme pred svetskata javnost ~isti, mirovni, onakvi kakvi {to sme vo realnosta, nezavisno od toa {to go zedovme oru`jeto za da gi dobieme pravata {to ni bea negirani od slovenite za pove}e od eden vek, otkako na{ite krai{ta bea podeleni od golemite sili, za da gi zasitat apetitite i èlbite za teritorija na na{ite slovenski grablivi sosedi. vo istorijata na Ona svoe mesto zafa}a i istorijata na brigadata 112 Mujdin aliu, kade {to jas imav dobra sre}a da vojuvam i da gi upravuvam voenite dejstvija me|u moite bra}a od ista krv. slavnata istorija na sozdavaweto, organiziraweto i razvivaweto na bitkite go opi{uvam na realen na~in i so mnogu ~ove~ki kolorit kako vo tie ogneni denovi na vojnata. Go opi{uvam so toj moral, so taa hrabrost, so taa qubov i so taa iskrenost koja ja imavme vo sekoj ~ekor {to go pravevme. tie ~uvstva koi gi sledea na{ite te{ki denovi na na{ata herojska borba, }e ostanat vo se}avawe za mene i za moite drugari, koi }e svetat so isklu~itelno bliskawe vo na{iot pat kon slobodata i op{testveniot progres.
I POliti^Kata i OP[testvenata sOstOjba PreD POêtOKOt na vOjnata OD 2001 GODina

a. Politi~ki osvrt
Devette godini od sozdavaweto na nezavisnata slavomakedonska dràva, koja porano postoe{e kako Jugoslovenska Republika Makedonija (JRM) i sega kako PJRM, do po~etokot na vooruèniot konflikt, ne donesoa nekakva promena za Albancite. Tie ostanaa povtorno popotisnati i popersekutirani od porano. Tie se izlaàa od novata era na demokratijata. Tie veruvaa vo Slavomakedoncite deka navistina }e smenat ne{to vo odnosite so niv, veruvaa kako {to veruvale otsekoga{ vo me|usebno razbirawe so sosedite, veruvaa kako vo sistemite koi go sledea te{kiot ìvot vo tekot na vekot koj se zatvori, a osobeno vo komunisti~kiot sistem za kogo zaedni~ki se borea vo tekot na Vtorata svetska vojna. Pluralizmot vo Makedonija, kako i za site drugi i za Albancite go donese formiraweto na politi~kite partii koi ne bea etiketirani kako albanski. Iako ne bea etiketirani kako albanski, pak tie bea sozdadeni so mnogu te{kotii i golemi ograni~uvawa vo programata. Partijata za demokratski prosperitet (PDP) i Narodnata demokratska partija vo nivnite programi poradi slavomakedonskiot pritisok go odbegnaa nacionalniot duh, za da gi odbegnat obvinuvawata za albanski iredentizam i nacionalizam. PDP koja be{e prva albanska partija vo Makedonija stana pokriv na site Albanci so razli~ni politi~ki ubeduvawa, partija koja be{e vo polza na Albancite. Toa ne be{e iskoristeno od PDP za da gi drì okolu sebe site Albanci, sozdavaj}i {to ponacionalna programa vo interes na avtonomnoto pra{awe do otcepuvawe. PDP ja ima glavnata odgovornost {to ne sozdade vistinska nacionalna oska okolu koja treba{e da kruàt barawata na Albancite, kako toga{ taka i sega. Taa im dozvoli na makedonskite politi~ki partii da se pozicioniraat protiv Albancite, so zaedni~ka politika i strategija koja e eminentna i denes, koga se zboruva za sproveduvawe na Ohridskiot dogovor. Prvite pluralisti~ki izbori, u~estvoto vo koalicijata i drugi problemi, dovedoa do podelbi i do sozdavawe na frakcii vo jadroto na
partiite (osobeno na PDP), poradi razni pri~ini, kako karieristi~ki i li~ni taka i politi~ki. Pratenicite koi go pretstavija albanskiot narod vo slavomakedonskiot Parlament ne se pokaàa sposobni, a nitu hrabri za da izvr{at pritisok vo toj parlament da se donese Ustav, kade {to site Albanci }e gi najdat nivnite barawa, do samoopredeluvawe. Toa tie treba{e da go napravat trgnuvaj}i od brojot na naselenieto i kako avtohtoni vo nivnite krai{ta, koi bespravno se podelija od stebloto: Albanija i Kosovo. Politikata na albanskite partii ne se pokaà aktivna za da go prijavi pred me|unarodniot faktor antialbanskiot duh na slavomakedonskiot faktor, reflektiran vo site pravci, a osobeno vo protestite po prvite parlamentarni izbori. Taa ne go podigna narodot vo protivprotesti za da im se sprotivstavi i odgovori na ultimativnite pcuewa i navredi na Slavomakedoncite vo gradovite so albansko mnozinstvo kako: Smrt za Albancite, Makedonija e na Makedoncite itn., no otide ponatamu, u~estvuva{e vo Sobranieto za da izbere pretsedatel, bez da gi ispra{a albanskite partii, i bez da postavi nikakov uslov, na~in na odnesuvawe koj pridonese za razdor me|u Albancite i za razdor me|u partiite. Gligorov, na ~elo na PJRM, primeni {ovinisti~ki duh, duri podiv od porano. Kako srbite vo Kosovo, i makedonskata politika sozdade nov ustav, otfrlaj}i gi tie malku prava koi bile dobieni so ustavot od 1974 godina (nezavisno od toa {to ne na{le primena) vra}aj}i go mnogu nazad re{avaweto na albanskoto pra{awe vo PJRM. Od druga strana, slavomakedonskata politika, pridobivaj}i od podelbite i razdorot na politi~kite partii, postojano sozdava{e problemi na {teta na Albancite so raznovidni scenarija (so pomo{ na policijata i na tajnite slu`bi) obvinuvaj}i gi Albancite, za da ja diskreditira albanskata politika i za da go opravda pred me|unarodniot faktor nivniot srednovekoven {ovinizam. Taa gi sozdade Radoli{ta, bit-pazar, aferata na oru`jeto, Univerzitetot, 9 ti juli itn., koi site dobro znaat {to bea tie vsu{nost. Vo momentite na sozdavawe na makedonskata dràva, vo oblastite so etni~ko ~isto albansko naselenie, politi~kite partii se pokaàa mnogu nesposobni i naivni. Vo tekot na nastanite za sozdavawe na novata slavomakedonska dràva, vo vnatre{nite i nadvore{nite osporuvawa za priznavaweto, Albancite ne go iskoristija momentot. Dodeka drugite vo porane{na Jugoslavija se otcepija so vojna, Albancite treba{e da organiziraat neprekinati mirovni protesti za definirawe na nivniot status, do otcepuvawe. Politi~kite dejstvuvawa na partiite, na pratenicite, da ne kaème i na ministrite bea neorientirani i nekoordinirani. Tie bea vo najgolem del na slu~aite kontradiktorni, i za da ni bide ~ista sovesta, moè da se kaè i upravuvani i od antialbanskata politika na makedonskata nacionalisti~ka dràva, na {teta na nere{enoto albansko pra{awe, preku funkciite, biznisite, parite i drugite vidlivi i nevidlivi kanali.
10
Ova moème da go konkretizirame so odnesuvawata na e. aliu, koga go inicira voznemiruvaweto na sostanokot na rakovodstvoto na PDP na 20 dekemvri 1991 godina so zborovite kade gi vodime albancite, ne pravej}i realni zabele{ki za rabotnata platforma i programite, tuku za nezna~ajni raboti i od druga strana ne znae samiot kade go vodi narodot so negovoto odewe vo Wujork, vo OOn so Pretsedatelot, za priznavawe na slavomakedonskata dràva. Ovoj slu~aj ne e edinstven za albanskata politika, ovde moàt da se izbrojat mnogu slu~ai kade {to politikata edno rekla pred narodot i drugo pravela vo praktikata. Ovie slu~ai ja pridruìja politikata na site partii vo vladinite koalicii, niz site periodi do zapo~nuvawe na konfliktot, koi zboruvaat za nekoordinirani politi~ki dejstvuvawa, za tr~awe po momentalnite interesi, na slu~ajnite konjukturi i za nadopolnuvawe na individualnite interesi, a ne na nacionalnite. Istorijata na sozdavaweto na partiite od podelbite, razdelbite i podgotvenite pozadini od bajraktarstvoto i karieristi~kiot duh, pokaùva deka nikoj ne se zanimava{e seriozno so nacionalnoto pra{awe. Patriotskiot duh se pokaàl samo vo momentite na sozdavaweto na partiite i na pohodite za da se pridobie elektoratot i politi~koto kredo, za u~estvo vo slavomakedonskata dràva vo interes na xebot, na semejstvoto i na edna tesna grupa, a nikoga{ vo interes na narodot. Usvojuvaweto na Ustavot, izbiraweto na Pretsedatelot, ostavaweto zad sebe referendumot za politi~ka avtonomija na Albancite (na 1112 januari 1992 godina), kako i mnogu akti i indiferentni stavovi, koi dovedoa do priznavawe na slavomakedonskata dràva bez nieden uslov od Albancite, zboruvaat za politi~kiot zastoj na inteligencijata i na albanskiot politi~ki faktor. Tie zboruvaat za nedostig na doverba, volja i na politi~ka jasnotija vo pravec na re{avawe na kapitalnite problemi na albanskiot narod vo ovie krai{ta. Tie zboruvaat za edna politika, rutina na denot so misleweto: Da odime do kade {to moème da odime, drugite ne go re{ija nacionalno pra{awe, pa ostanuva nie da go re{ime!!!. Ovaa nejasnotija i politi~ki zastoj, jasno go izrazuva Gert arens koga javno izjavuva: Da vi ja kaàm vistinata, po niza kontakti so albanskata strana, s u{te ne mi e jasno {to vsu{nost baraat tie! Go kaùvam ova, bidej}i barawata na albancite se raznovidni i mnogu. Nastanite vo PDP zboruvaat jasno za politikata koja go slede{e toga{noto rakovodstvo, edna li~na politika so visok duh na bajraktarstvo, daleku ne samo od nacionalnite interesi tuku i na tesnata politi~ka grupa, {to dovede do sozdavaweto na dve partii za mnogu kratko vreme. Na~inot na dejstvuvawe na dvete grupi vo Kongresot i po nego pokaà deka tie se rakovodea od karieristi~ki ~uvstva i tesni interesi za vlast. Sekoj po izborite se bore{e za dobivawe na nekakva ministerska funkcija ili funkcija vo lokalnata vlast, za da sozdadat privilegii i izvori za biznis, prepravaj}i se kako patrioti, i nikoga{ ne borej}i se za
11
nacionalnoto pra{awe, tuku ostavaj}i mu go toa na tekot na ìvotot, i ne prezemaj}i nikoga{ vistinska i iskrena odgovornost. No, rabotite nema sekoga{ da ostanat vaka. Albanskoto pra{awe }e napreduva, i eden den, vrz bazata na istorijata sakale nie ili ne, }e se presudi. Zatoa izleguvaweto na ~elo na politi~kite subjekti, prestavuvaweto na narodot vo ustavotvornite i vo dràvnite organi, ne treba da se gleda samo kako mo`nost za da se sozdadat li~ni pozicii na edna grupa, tuku treba da se gleda kako mo`nost za da mu posluì na narodot vo tekot na sekojdnevniot ìvot i za da go teraat napred kone~noto re{avawe na pra{aweto do obedinuvawe vo edna edinstvena dràva. Go naglasuvam ova zatoa {to: kako PDP prethodno i DPA podocna koga dojde na vlast, gi napravi istite gre{ki, nezavisno od toa deka {ansite za pogolemo dejstvuvawe gi ima{e prvata. Sozdavaweto na PDPA (denes DPA) od podelbata i razdorot na PDP, nejzinoto nepriznavawe za dolgo vreme, dejstvuvaweto na grupata za PDP vo koalicija za vladeewe, sozdadoa politi~ka i institucionalna praznina. Verbata i borbeniot duh na albanskiot narod be{e sveden na minimum. Dejnosta na DPA od juli 1997 godina, no i porano, so upravuvaweto na lokalnata vlast vo mnogu urbani zoni, politi~kite dvièwa do povlekuvaweto od Sobranieto i op{tinskite soveti, pridonese povtorno da raste nade`ta za sreduvawe na sostojbata na Albancite. Nejzinite programski opredelbi i analiziraweto na sostojbata go podigna povtorno na povisoko nivo entuzijazmot i organiziraweto na narodot i go sozdade ~uvstvoto deka navistina sostojbata }e se smeni. Dvièwata vo pravec na vrabotuvaweto, nekolku investicii i borbata za da se legitimira Tetovskiot univerzitet, sozdadoa ~itliva stranica za DPA. Taa dejstvuva{e so nekakva sila kako opozicija, upotrebuvaj}i ja kartata na lokalnata vlast, objavuvaj}i gi prestapite na vlasta na PJRM. Po tretite parlamentarni izbori, Vojnata vo Kosovo sozdade novi uslovi, koi baraat posebna analiza, {to ne e cel na ovaa studija. Barawata na narodot na Kosovo ne moè{e da ne bidat i barawa na albanskiot narod vo PJRM, koi komunizmot gi podeli, koga na ve{ta~ki na~in ja sozdade SRM (Socijalisti~ka Republika Makedonija). Ova ne be{e zabeleàno ili namerno be{e ostaveno nastrana vo toa vreme, kako od albanskiot politi~ki faktor, taka i od me|unarodniot faktor iako ova barawe vrie{e vo srceto na sekoj Albanec. Ova barawe najprvin se izrazi so u~estvoto na mnogu borci od ovie krai{ta vo Vojnata vo Kosovo i so donesuvaweto na oru`jeto na ilegalen na~in za idnata vojna koja gi o~ekuva{e. Poradi koja pri~ina, ili..., ne se organiziraa i albancite vo ovie krai{ta za da ja dobijat slobodata, e drug problem koj vremeto }e go pokaè, no zna~ajno e da kaème deka narodot e spremen da dejstvuva. Od ovie krai{ta, na OVK vo Kosovo mu se pridruìja stotici borci, dobrovolno, i nema{e na~in i tuka da ne se slu~i toj borben duh za da se
12
oslobodat edna{ zasekoga{ od vekovniot okupator i da se spojat najmalku kon Kosovo, od kade se podelija po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna. Vo tretiot parlamentaren mandat, DPA pridobivaj}i od gre{kite napraveni od PDP se obide da gi odbegne {inite kade gi vode{e vlasta preku Ustavot i osnovnite zakoni koi se usvoeni vo dvata pominati mandati, no te{kotiite bea mnogubrojni. Veruvaj}i vo antisrbizmot na VMRO, rakovoditelite na DPA mislea deka mnogu pra{awa vo vrska so re{avaweto na albanskiot problem }e se nadminat so dogovor. No, antialbanstvoto be{e mnogu pogolemo od antisrbizmot i ni{to ne se razdviì vo toj pravec. Nitu predizborniot dogovor so PDP, nitu verbata vo antisrbizmot ne ja omeknaa sostojbata na Albancite. Zgolemuvaweto na brojot na pratenicite i u~estvoto vo Vladata ne pridonese za podobruvawe nitu na politi~kata nitu na ekonomskata sostojba. Voop{to sekoj politi~ar ili pratenik sozdade privatni biznisi za sebe i za edna opredelena grupa, direktno ili indirektno, dejstvuvaj}i kako prethodnicite, i za prostiot narod povtorno ostana kako se}avawe u~estvoto vo mitinzite i vetuvawata za re{avawe na nivnite prava do samoopredeluvawe. Vo tekot na izleguvawe na scena na ONA, DPA preku vesnikot Fakti donesuva{e razni fakti za u~estvoto na Albancite vo centralnata vlast koi bea privle~ni, no faktite ostanaa fakti. Ni{to ne se smeni vo realnosta. Albancite ostanaa kako i sekoga{ malcinstvo so eden mnogu mal procent vo sporedba so naselenieto. Tokmu ovaa politi~ka situacija, ova interpretirawe i primena na politikata od albanskite partii koi zedoa u~estvo vo koalicija so glavnite slavomakedonski partii, ednata prosrpska i drugata antisrpska, no ednata ponacionalisti~ka od drugata protiv albanskoto naselenie, pridonesoa bez diskusija i neizbe`no do vojnata vo 2001 godina. Doa|aweto do vojnata treba da go gledame vo ~etiri pravci: Kako prvo: vo pogled na ranoto barawe za nacionalno obedinuvawe, koga vo srceto na sekoj Albanec nikoga{ ne ovena i nema da ovenee so nikakvo manipulirawe baraweto da imaat svoja dràva kako i site drugi civilizirani nacii. Kako vtoro: vo kontekst na neuspehot na politikata na albanskite partii za dobivawe na pravata po miroven pat, preku demokratskite institucii i drugite mehanizmi vo PJRM. Kako treto: vo gubewe na doverbata vo politikata i korumpiranite politi~ari, koi pove}e od devet godini stanaa orudie na slavomakedonskite partii, za podigawe na slavomakedonskata nepostoe~ka i diskutabilna dràva. Kako ~etvrto: vo voeniot duh i voljata koja se sozdade kaj porane{nite vojnici na OVK vo Kosovo i na ovie krai{ta, i vo podignuvaweto na Albancite za sloboda i nezavisnost vo Pre{evskata Dolina, vo toa {to sekoga{ politi~kite zbidnuvawa vo Kosovo se pridruèni od istite zbidnuvawa kaj Albancite vo Makedonija.
13
b. Po~etokot na 2001 godina gi dade prvite znaci na albansko vostanie

Site znaci, site dvièwa pokaùvaa deka }e ima vojna. Na taen na~in se pravea podgotovki, se obezbeduva{e oru`je i municija. Od {irokite yidovi na starite ku}i, od podrumite na ku}ite izleguva{e oru`jeto i se ~iste{e za da bide podgotveno. Gore-dolu lu|eto zboruvaa deka }e zapo~ne vojna, i site tie koi go o~ekuvaa denot za da se vozdignat protiv Slovenite, baraa so drugarite od doverba da se vklu~at vo tie organizirawa za koi se zboruva{e nasekade, no i vo pe~atot na vremeto. Od druga strana, makedonskata strana koja gi namirisa ovie podgotovki odgovori na provokativen na~in. Postavuvaweto na krstot vo tetovskoto kale od slavomakedonskoto malcinstvo vo ovoj grad pokaùva{e deka Slovenite imaj}i ja svojata dràva moèa da pravat {to sakaat, zatoa {to nikoj ne moè{e da im re~e ni{to. Isto taka, se zboruva{e i za masovnoto bojkotirawe na popisot od Albancite. Nezadovolstvoto postojano raste{e kaj narodot, i samata politika na necelosen na~in razbira{e deka mnogu ne{ta ne odat kako {to treba vo ovaa diskutabilna republika, i Arben Xaferi na sredbata so Nimic, specijalniot pratenik na OON za etni~ko posredstvo vo Makedonija izjavuva: Makedonija ne moè da prodolì ponatamu so etnocentri~niot koncept, no treba da se opredeli kako multietni~ka dràva. Po~etokot na 2001 godina pokaà deka Albancite ne moàt da ìveat ve}e so Slavomakedoncite kako okupirani vo nivnite krai{ta, tuku sakaat da ìveat kako ramnopravni vo edna zaedni~ka dràva, ili vo ne{to poinaku, a ne se za teritorijalna podelba kako {to se pretendira{e od slavomakedonskata strana. Sigurno deka gledaj}i go Kosovo, re{avaweto na nejziniot problem, dobivaweto na nezavisnosta i sozdavaweto na kosovskata dràva, ili obedinuvaweto so Albanija, sozdavaa razni mislewa i dvoumewa za novinarskite natpisi za dnevno konsumirawe, no toe e ne{to koe ne zavisi od li~nite èlbi, a nitu od dràvnata politika na Makedonija, Kosovo ili Albanija, tuku od edna globalna i regionalna politika, uslovena od interesite na golemite sili, podgotvena vo nivnite kujni, bez da gi pra{uvaat malite kako i sekoga{. No, obi~nite lu|e, posvetenite lu|e za pra{aweto na tatkovinata go gledaa re{avaweto na nivniot problem nadvor od ramkite na svetskite i regionalnite dvièwa, i zatoa vo barawata na obi~niot narod nema{e sovpa|awe vo ideite za realizirawe na nivnite prava, kako {to ima{e i kaj albanskite politi~ari voop{to. Nezavisno od ovie nesovpa|awa na ideite i celite, omrazata kon nepravdite be{e golema i èlbite bea razli~ni, i zatoa obedinuvaweto na patriotite koi se stremea za edna podobra sostojba na Albancite vo Balkanot raste{e od den na den, i organizirawata zemaa razni formi, me|u
14
lu|eto od me|usebna doverba. Ova najdobro go pokaà sozdavaweto OVPMB vo Isto~no Kosovo, vojnata {to se podgotvuva{e tamu za otcepuvawe od Srbija, nezavisno od toa {to i taa ne zavr{i kako {to se o~ekuva{e. Ubistvoto na eden policaec i ranuvaweto na trojca drugi vo Tearce, na 22 januari 2001 godina be{e znak na izbuvnuvawe na nacionalnata omraza, koja be{e podgotvena od nacionalnata dràva, {to i pokraj barawata da stane dràva za site gra|ani, prodolùva{e da gi tretira Albancite so ograni~eni prava. Prezemaweto na odgovornosta za ovoj napad od strana na ONA, razli~noto tretirawe na ovoj napad od politi~kite sili i od dràvata, podignuvaj}i razli~ni scenarija, stignuvaj}i do obvinuvaweto na Kosovo i ne baraj}i ja vistinskata pri~ina, ja zategnaa sostojbata i ne ja re{ija. Brutalnite dejstvija na policijata: navredite, nepravednite pritvorawa i zloupotrebuvawata vo zatvorite ja podignaa na povisoko nivo omrazata i lu|eto od moment vo moment ~uvstvuvaa kako duva{e veterot na vojnata. Po napadot vo Tearce slavomakedonskata policija gi traumatizira{e decata i primenuva{e nasilstvo vrz selata Poroj, Grup~in, Nera{te, Tearce i [em{ovo. Se maltretiraa semejstvata na Albancite koi gi pomognale Kosovcite za vreme na kosovskata kriza. Se pravea pretresi i zloupotrebi vo [ipkovica, brutalno be{e tepan Nevzat Osmani od istoto selo, koj{to leè{e vo bolnica. Vo seloto Poroj od policijata be{e istepan Vait Veliu predupreduvaj}i go deka vtoriot pat }e umre. Isto taka be{e opkoleno seloto \ermo, demonstriraj}i akti za zapla{uvawe na naselenieto i mislej}i deka voda~ot na teroristi~kata grupa se nao|a tamu. Kon krajot na januari bea pritvoreni osomni~enite za napadot vo Tearce, Zeneq Samiu, Rexep Merseli, Isuf Merseli i Hamet Kurte{i, na koi im be{e odreden pritvor od 30 dena, i na 31 januari zapo~na istragata za Te{ki formi na dràven terorizam. Den podocna, brutalno be{e tepan vo zatvor od maskirani policajci Jusuf Merseli, a drugite bea ostaveni bez leb i voda i bea maltretirani na razli~ni na~ini. Slu~ajot na zloupotreba vo zatvor kon pritvorenite od Tearce gi dava znacite na dvièwata i politi~kite nezadovolstva od Albancite na vlast i vo Vladata. Taka, zamenik-ministerot za vnatre{ni raboti Refet Eqmazi, vo gorenavedeniot slu~aj i za tepaweto na Muzafer Sahiti od Radu{a i poradi toa {to zabeleùva deka mu se pravi silna blokada za bezbednost i kontrarazuznavawe, najavuva{e seriozno za davawe ostavka od ovaa funkcija. Po~etokot na 2001 godina beleì rast na povisoko nivo na somneòt na dvièwata na Albancite, kako {to be{e slu~ajot na tepaweto na studentot Fadiq Neziri, zatoa {to go posetil grobot na Adem Ja{ari vo Kosovo. So somne` se gleda{e i dvièweto na stranskite diplomati vo albanskite zoni, kako {to be{e dvièweto na amerikanskiot ambasador vo Kumanovo kade {to toj bil provociran od slavomakedonskite novinari do prekinot na konferencijata za pe~at.
15
Kon sredinata na fevruari, iseluvaweto na 60 semejstva od seloto Tanu{evci vo Vitina, brutalnoto odnesuvawe na vojnicite na ARM, vleguvaweto i brutalnoto kr{ewe na ku}ite na selanite ja zategnaa sostojbata, pridonesoa vnatre{niot revolt na lu|eto da izbuvne otvoreno, i lu|eto da veruvaat pove}e eden na drug, mislej}i vo sekoj moment da prezemat odbranbeni merki kon dejstvijata na vojnicite na ARM. I ne pomina mnogu vreme, krajot na fevruari, 26, ja donese vojnata vo Tanu{evci. Trite ~asa konflikt me|u Albancite i makedonskata armija, za koi{to veruvam deka go obeleàa po~etokot na vojnata na ONA, ja potresoa Makedonija i ja podignaa na povisok stepen omrazata na Albancite kon dràvata koja vojuva so oru`je protiv nejziniot narod. Podocne`nite tenzii i borbi pokaàa deka vojnata zapo~nala. Kominikeata pu{teni edno po drugo od [tabot na ONA pokaàa deka se raboti za dobro organizirana armija koja be{e vo rast, kon opredelena cel, otvoreno izjasneta i na precizen na~in. No, kako i za site porane{ni dejstvija i za po~etokot na vojnata, politikata voop{to, a posebno slavomakedonskata politika, ne izvle~e pouka tuku ja bara{e pri~inata za pottiknuvaweto na vojnata, a ne ja prifati vistinata, vo vistinskite barawa na Albancite, tuku vo antialbanskiot duh, podgotven od slavomakedonskata politika niz celi dekadi. Nivnite televizii i vesnici se obiduvaat da gi pretstavat Albancite kako teroristi i iredentisti, ne spomnuvaj}i gi realnite barawa na Albancite, tuku so raznovidni obvinuvawa ja ocrnuvaa realnosta kako za nivnata vnatre{na javnost, taka i za me|unarodniot faktor. Razli~ni slavomakedonski politi~ari i samiot pretsedatel na dràvata ja pretstavuvaat etni~kata sostojba kako dobra i nadminata, daleku od konfliktite. No, kontradiktoren e odgovorot na pra{aweto upateno do dvete glavni etni~ki zaednici, za me|uetni~kite odnosi, koga albanskata strana kaùva deka nikoga{ ne bilo podobro, dodeka slavomakedonskata strana kaùva deka nikoga{ ne bilo polo{o. Ova zboruva za toa deka slavomakedonskata politikata i javnost sekoe unapreduvawe na pravata na Albancite go pretstavuva kako gubewe na nivnite prava, i slu~ajot so po~etokot na vooruèniot konflikt vo Tanu{evci, za prava i problemi vo nivna {teta, go pretstavuvaat kako najgolemo vlo{uvawe na me|uetni~kata sostojba. Dejstvijata vo sostav na ONA za organizirawe na vojnata, sodejstvuvaweto, povrzuvaweto, informiraweto i na~inot na upravuvaweto na odbranbenite operacii i bitki, vo idnina moàt da bidat cel na studirawe i pi{uvawe za istorijata, no vo ovoj moment sakam da naglasam deka vo voenata odluka na [tabot na ONA bea predvideni kako voeni dejstvija, taka i sozdavawe na formacii do nivo na brigada, od Brigadata 112 do Brigadata 116, koi gi dobija imiwata na padnatite borci od porane{nite vojni, pa s$ do imeto na najnoviot padnat borec, komandantot na Brigadata 116 Tahir Sinani.
16
Vo odlukata na [tabot na ONA be{e i sozdavaweto na Brigadata 112 Mujdin Aliu, za da dejstvuva vo zonata na [ar Planina, vo odbrana na ìtelite na Tetovo i na negovata okolija, vo tekot na pritisokot koj i se prave{e na Vladata i na politikata voop{to, za da se postigne unapreduvawe na pravata na Albancite kako dràvotvorni vo Makedonija.
17
brigadata 112 Mujdin aliu be{e

sozdadena od potrebata za da se odbranime i za da go pobarame toa {to otsekoga{ sme go barale na miren na~in: slobodata. taa be{e sozdadena vo eden sre}en i istoriski moment, koga im be{e potrebna na site, za da gi pretstavi i pokaè ma{kite vrednosti, talentot i albanskata hrabrost.
19
II sOZDavaWetO na briGaData 112 MujDin aliu

voved
Istorijata na sozdavaweto na Brigadata 112 Mujdin Aliu e istorija na rastot i zajaknuvaweto za kratko vreme, kako i samata vojna, no i istorija polna so slava. Kako i samata istorija na ONA koja be{e rodena od istoriskata neophodnost, i ovaa brigada se sozdade, porasna i zajakna vo ognot na borbata za sloboda, dostoinstvo i ~ovekovi prava. Taa ima svoja istorija na sozdavaweto, na zajaknuvaweto, no i na bitkite vo interes na odbranata na naselenieto i na nejzinite sili vo borba so slavomakedonskata policija i armija. Istorijata e napi{ana so proleanata krv na padnatite borci, so vojna i veli~estveni `rtvuvawa na padnatite borci, na obi~nite vojnici, na site komandanti i na narodot koj ne se ispla{i tuku dade s$ za ovaa vojna, i zatoa nivnite imiwa }e se zapi{at so zlatni bukvi vo oltarot na istorijata na na{ata nacija. Vo sostav na vojnata na ONA vo kumanovskite sela, na strategijata i na taktikata na General{tabot za postignuvawe na celta, se rodi i potrebata za organizirawe na voenite sili za da se za{titi naselenieto vo nivnata borba za prava i ~ovekovo dostoinstvo. Baraweto so sila na pravata dojde zatoa {to deset godini po red slavomakedonskata dràva nikoga{ ne gi zema vo predvid barawata na avtohtonite Albanci vo nivnite krai{ta i politi~kite partii ne go organiziraa narodot za da gi pobaraat ovie prava na demonstrativen na~in zafa}aj}i gi plo{tadite na gradovite do {trajkovi so glad za zapoznavawe na svetskata javnost. Eskaliraweto na odbranbenata vojna dojde kako potreba i kako rezultat na policiskoto i voenoto nasilstvo {to ja upotrebi {ovinisti~kata slavomakedonska dràva, protiv neza{titeniot narod. Ekstremnoto nasilstvo, paleweto i uni{tuvaweto na ku}ite vo kumanovskite sela gi podigna na povisok stepen svesta i narodniot revolt i se sozdadoa uslovi vo site gradovi so albansko mnozinstvo da se sozdadat prvite formi na voeno organizirawe vo forma na voeni edinici, vo po~etokot mali i slabo vooruèni.
21
Patrioti od razli~ni sela i gradovi se povrzaa eden so drug, i vrz baza na poznavawe i doverba, so skrienoto oru`je doneseno ilegalno po zavr{uvaweto na vojnata vo Kosovo, i so malku municija sozdadoa voeni edinici za da se za{titat od voenoto i policiskoto nasilstvo na slavomakedonskata dràva koja Albancite nikoga{ ne gi gledala kako nejzini dràvjani.
a. sostojbata od prvite momenti na vojnata

Po nastanot vo Tearce, oru`jeto od selanite be{e skrieno vo planina vo skrivnici za da se spasi od kontrolite na policijata. Doa|aweto na proletta i nastanite vo kumanovskite sela ne moèa da gi ostavat mirni vistinskite patrioti na ovie krai{ta, i zatoa na 12 i 13 mart na taen na~in gi zazedoa Kale, Stermola, Selce, a podocna i Gajre i Klu~kata na [ipkovica. Izvestuvaweto na makedonskite lovxii za izvr{uvawe na dejstva na Kale policijata, go ocenilo kako rabota na onie koi se zanimavaat so iznao|awe na skrieno zlato. Vo gradot Tetovo od strana na zdruènijata i razli~nite op{testveni organizacii, a osobeno od taa za za{tita na ~ovekovite prava se organiziraa mirni protesti za za{tita na kumanovskite sela, za otstranuvawe na voenata opsada, napravena od policijata i od armijata. Vo kaleto na gradot i vo Stermola, vo blizina na cre{ite kone~no bea postaveni prvite voeni edinici, koi spored voda~ite vo prviot moment moèa da bidat sili na edna ~eta, koi vo komunikacija so mediumite ja proglasija ovaa zona kako slobodna zona. Ovoj datum, 14 mart 2001 godina, e datum koj go obeleà prvoto voeno dejstvuvawe na edinicite, koi }e posluàt kako jadro za sozdavawe na Brigadata vo ovaa zona. Ovoj datum }e bide i datum na poddr{kata {to narodot mu ja dade na {totuku sozdadenata armija. Svedocite na toj period kaùvaat deka vo tekot na odvivawe na mitingot vo odbrana od interveniraweto i policiskata opsada vo zonata na Kumanovo nekolku mladi lu|e se dvièle niz tolpata i velele: vikajte U^K-U^K (ONA), a vo me|uvreme od Kale se slu{nale retki pukotnici od oru`je i vo eden moment pukotnicite porasnale vo rafali, toa e momentot koga edinicata na Stermola ja napa|a policijata kaj vilata pokraj ~e{mata. Zvukot na rafalite na oru`jeto go pokril gradot i narodot se svrtel kon Kaleto izvikuvaj}i U^K-U^K! Toa bil momentot na zatvoraweto na mitingot, no i na poddr{kata koja narodot na Tetovo mu ja dade na borcite koi zafatile pozicii za da se borat za sloboda, poddr{ka koja nikoga{ nema da im nedostasuva vo tekot na vojnata, poddr{ka koja ja zasluùvaat i deneska.
22
Pogled od mitingot na studentite i narodot na Tetovo vo odbrana na kumanovskite sela od interveniraweto na makedonskata policija i armija. Protiv Kale }e se svrti makedonskata armija i policija. Kale i celiot region na [ar Planina }e bidat meta na udarite na granatite na artilerijata. Vo ovaa prva bitka, na vtoriot den od borbite, zagina Servet Ferati, roden vo Selce i ìtel na Lavce. Vesta za ovaa prva voena akcija od mediumite i od razgovorite na narodot otide od usta vo usta, i stana golema nade` za site. Mom~iwa od tetovskite sela, no i od gostivarskite sela so po edno oru`je i malku kur{umi, no i bez oru`je, vo grupi vrz baza na poznanstva se pojavuvaa vo voenite zoni i ottamu vo grupi od po 10-15 lica pridruèni od ìteli koi go poznavaa patot, se pra}aa vo Selce i Vejce, kade {to be{e [tabot, no i bez da se javat (samo informiraj}i), zafa}aa pozicii vo odbrana na naselenieto, se organiziraa, go zapoznavaa {tabot, baraa komandanti koga nemaa, kako vo Gajre, kade {to za komandant borcite dojdeni od Selce i od drugite sela, od gradot kako i od Gajre go ispratija Hasim Bajrami, komandant Pu~i. Denovite od po~etokot na borbite na Kale bea te{ki za naselenieto, za obi~nite vojnici i za komandantite na edinicite, pa s$ do General{tabot koj be{e postaven vo Vejce. Makedonskata policija i armija so site na~ini vr{e{e pritisok i ja drè{e situacijata pod tenzija za da go spre~i organiziraweto na ONA. Niz celiot period po 14 mart slavomakedonskata armija ne go prekina napadot so artilerija od sportskiot centar, kade {to
23
be{e postavena edna baterija so minofrla~i, od cre{ite i od Brvenica postojano gi ga|a{e so artilerija poziciite na ONA. Nekolku pati se obide da izleze strani~no od na{ite sili kako {to be{e napadot kaj Klu~kata na [ipkovica, kade {to tie po napadot {to go izvr{ija nad na{ite sili se povlekoa vo panika so golemi zagubi, ostavaj}i vo toa mesto eden del od oru`jeto. Takvi oddelni napadi ima{e i vo pravec na drugite edinici, no bez {tetni posledici vrz na{ite sili. Nasekade se postavija policiski punktovi i so golema strogost se kontrolira{e sekoj gra|anin, pridruùvaj}i gi ~esto kontrolite so navredi i razli~ni maltretirawa na obi~nite lu|e. Za naglasuvawe e i organiziranoto ubistvo {to se slu~i vo Tetovo vrz tatkoto i sinot pretstavuvaj}i gi preku inscenirawe kako teroristi, no {to izleze celosen blef pred svetot. Od druga strana voenite edinici gradej}i pozicii i odbranbeni zasolni{ta zaedno so naselenieto, vr{ea razli~ni voeni aktivnosti kako {to bea napadite vrz punktovite na policijata koi sozdavaa silna reakcija na artilerijata na makedonskata armija, pozicionirana na mnogu mesta. Pod rakovodstvo na nejzinite specijalisti, dràvata go otkriva{e pozicioniraweto na edinicite na ONA i podgotvuva{e napadi za celosno uni{tuvawe na ONA, so pomo{ na golemi zajaknuvawa doneseni od najspecijalnite edinici na ARM i stranski plateni vojnici. Ovie dejstvija se sledea so voznemiruvawe od [tabot i se prezedoa merki, vo slu~aj da ne moè da se prebrodi napadot da se napravi organizirano povlekuvawe so {to pomali zagubi. Na 24 mart be{e prezemena edna ofanziva od strana na makedonskata armija i policija. Vo tekot na toj den helikopterite na neprijatelot letaa nisko nad na{ite borbeni pozicii. Ima{e dvièwa na tenkovite i na oklopnite transporteri vo mestata na nivnoto pozicionirawe, {to zna~e{e deka ja proveruvaa nivnata gotovnost i sostojbata na silite na ONA. Napadot od strana na makedonskata armija i policija se izvr{i so celosno iznenaduvawe, so avijacija, artilerija, tenkovi i vozdu{en desant. So pomo{ na nadvore{ni i vnatre{ni razuznava~i neprijatelot obezbedil dovolno podatoci za eden uspe{en napad. Silite mobilizirani za vojna vo sprotivnost so izjavite na nekoi komandanti za mediumite (se znae za{to e napraveno) ja nadminuvaa brojkata 100, koja ne treba da bide mnogu to~na, no toa ne e va`no, koga se misli deka 10-11 dena ne e golemo vreme za podignuvawe na edna armija. Organiziraweto kako vo po~etokot ostana vo baza na vod, iako brojkata vo postoe~kite vodovi, osobeno vo Gajre dvojno ja nadminuva{e brojkata vo sporedba so realnata brojka {to treba da ja ima eden vod za da se upravuva i manevrira vo razli~nite voeni dejstvija. No, od druga strana vo redovite na ONA se ~uvstvuva{e nedostig na municija poradi tro{eweto bez kriterium vo tekot na izminatite denovi, poradi nedostig na iskustvo.
24
Policiskite sili, tajnata slu`ba i slavomakedonskata vojska, iskoristuvaj}i nekoi slabosti od po~etocite na ONA, rano na 25 mart, gi napadnaa vo iznenaduvawe na{ite sili, od vozduh so vozdu{en desant kaj Crveniot Kamen, i so armija i policija pridruèna so tenkovi i oklopni vozila vo pravec na Gajre, Kale i Selce. Desantot nad Crveniot Kamen so tri brana od po dva helikoptera vo sekoj bran, koi mo`no e da imale sili do edna ~eta, bea organizirani i se dvièa vo tri pravca. Pravcite na dvièweto na voeniot desant bea Vejce, Kale i \ermo so cel da se opkolat i da se uni{tat celosno voenite edinici vo ovie pravci. Za opkoluvawe na edinicata koja dejstvuva{e vo \ermo, no i za da izvr{i psihi~ka vojna i teror nad naselenieto, vo pravec na \ermo od stranata na Xep~i{te dojdoa golem broj policiski i armiski sili zajaknati so artilerija, so minofrla~i i protivtenkovski topovi. Silite na armijata i policijata so tenkovi i oklopni vozila trgnaa vo pravec na Gajre, Lavce i Selce. Site ovie voeni dejstvija se odvivaa so poddr{ka na artilerijata i so demonstrirawe na dotoga{ neviden teror kon neza{titenoto civilno naselenie, za da go ispla{at i da go prinudat da se zatvori vnatre ili da gi napu{ti naselenite zoni. Na{ite sili bez potrebnoto iskustvo, so naglasen nedostatok na municija poradi tro{eweto bez kriterium vo prvite momenti, iznenadeni od udarot na armijata i na policijata, po èstok otpor se povlekoa. Konkretno vo poziciite na ONA vo Gajre se vode{e vojna telo so telo so slavomakedonskata armija. Za toa komandantot od toj period Hasim Bajrami so psevdonimot komandant Pu~i i porane{nite u~esnici na taa borba Sulejman Meta i Murtezan [a}iri kaùvaat: Po te{kiot period koga nie vr{evme slu`ba, u~evme da upotrebuvame oru`je i vo sorabotka so mladinata na seloto Gajre gi otvorivme odbranbenite pozicii za da mu se sprotivstavime na na{iot doìvoten neprijatel, no dojde najlo{oto. Rano nautro na 25 mart od gradot bevme informirani deka edna voena kolona so te{ko vooruùvawe so tenkovi i oklopni transporteri se pribliùva kon patot na ì~arata. Vedna{ prezedovme silni merki za da mu se sprotivstavime na napadot, iako taa no} imaj}i pret~uvstvo za moèn napad, zatoa {to dvièwata na neprijatelot go dadoa signalot deka }e napadnat, preminavme site vo ognenite pozicii nabquduvaj}i i podgotvuvaj}i materijali protiv tenkovite, {i{iwa so zapaliv materijal protiv oklopnite transporteri i tenkovite na neprijatelot. Okolu 7 ~asot pred krivinata za patot kon seloto Gajre, vo edna vozdu{na linija so visinata na Kale se vidoa prvite dve oklopni vozila koi gi ga|avme, pri {to edniot se zapali dodeka drugiot se o{teti kaj trkalata 50 metri pred krivinata. Vojnicite slegoa vo panika i vedna{ se sudrija so ognot na na{eto oru`je pri {to na asfaltot padnaa nekolku ubieni dodeka drugite se oddale~ija po patot nadolu so brzawe. Drugite oklopni transporteri i tenkovite koi bea zad prethodnicata zastanaa vo
25
gornata strana na patot za da se odbranat od na{ite udari. Odbivaweto na prviot napad na neprijatelot n$ napravi optimisti, no sostojbata so vooruùvaweto be{e slaba i zatoa prezedovme merki i go blokiravme patot se~ej}i gi drvjata koi bea vo gorniot del na patot. Po kr{eweto na prviot napad, neprijatelot zapo~na so granatirawe i mitralirawe na na{ite pozicii. Na patot zad tenkovite i oklopnite transporteri tie gi postavija minofrla~ite i ga|aa bez prekin vrz nas, pri {to blagodarenie na pokrivaweto {to im go napravivme na na{ite zasolni{ta so drva i zemja, se spasivme. Ova bombardirawe i mitralirawe trae{e nekolku ~asa i okolu 13.00-13.30 ~asot povtorno zapo~na napadot, kogo i pokraj dobrata volja ne moèvme da go odbieme. O{tetuvaj}i gi na{ite zasedi so granati od topovite, od tenkovite, neprijatelot napreduva{e. So ognot na site negovi oru`ja ga|a{e vrz site na{i pozicii. I nie iskoristuvaj}i gi poziciite i na{ite odbranbeni merki se borevme juna~ki i ostavaj}i go na poleto na ~esta Servet Haredin se povlekovme od linija vo linija kade {to imavme i eden ranet, Adem od [ipkovica. Isto taka, po nekolku ~asa borba kaj Crveniot Kamen kaj Ba~ilata na Begot na{ite sili se povlekoa ostavaj}i gi vo poleto na ~esta padnatite borci Fadiq Rufati, Servet [abani i vo drugata dolina Ze}irja Tahiri koj dojde od Vejce na pomo{ na edinicata na Crveniot Kamen. Kaj Kale dejstvuva{e edinicata komanduvana od Izeir Samiu. Ovaa edinica se bore{e juna~ki niz celiot period na vojnata do povlekuvaweto. Po ranuvaweto na Izeir upravuvaweto go zema Mala. Treba da se priznae deka pozicijata na Kaleto niz celiot period na borbite be{e cel na ga|awe na artilerijata i na avijacijata na armijata, kako i na dejstvijata na policijata i na armijata od zemja. Kako rezultat na ovie borbi be{e ubien u{te vo vtoriot den na borbite padnatiot borec Servet Ferati. Vo Strmola pokraj cre{ite pod seloto \ermo edinicata komanduvana od komandantot Leka so imeto Daut Rexepi se odbrani od udarite na artilerijata iskoristuvaj}i gi poziciite i odbranbenite skloni{ta napraveni vedna{ po zapo~nuvaweto na vojnata. Silite na edinicata na Strmola se povlekoa so naredba pominuvaj}i po patot na Kale koe be{e ostaveno slobodno od na{ite sili koi se povlekoa so naredba. Ovaa sila na ONA pokraj toa {to be{e organizirana ne moè{e da & se sprotivstavi na elitata na armijata na edna dràva, i zatoa [tabot na ONA ja slede{e so vnimanie i so voznemiruvawe sozdadenata sostojba zemaj}i u~estvo i samiot vo borbite vo odbrana na [tabot opkolen od vozdu{niot desant i so pribliùvaweto na temnicata naredi bezuslovno i organizirano povlekuvawe od glavnite pozicii vo pravec na za{titenite mesta za da se organizira vo idnina, iako povlekuvaweto od vtoriot del na denot zapo~na borej}i se od linija vo linija i ~uvaj}i si gi stranite eden na drug. Ova povlekuvawe {to zapo~na pred naredbata borej}i se od linija vo linija se slu~i poradi nedostatok na iskustvo, municija i oru`je, no
26
i bidej}i sprotivstavuvaweto na napadot na policijata i na armijata so frontalna borba vo odbranbeni pozicii }e ima{e mnogu te{ki posledici. I pokraj neposakuvanoto i nametnatoto povlekuvawe, na{ata armija ja postigna prvata cel za otvorawe na drugiot voen front za angaìrawe na armijata i policijata i vo selata na [ar Planina. Kako zaklu~ok: Moè da se re~e deka po~etokot na vojnata vo zonata na [ar Planina i vo okolijata na Tetovo ima{e zna~ewe poradi mnogu pri~ini, kade {to moè da spomneme: 1. Predupredi deka nezadovolstvoto go opfatilo celoto albansko naselenie i deka nasobranite problemi vodea kon vojna, a ne ne{to drugo nadvore{no kako {to se pretendira{e od makedonskata politika. 2. Go namali stepenot na dejstvuvaweto na policijata vo zonite na kumanovskite sela angaìraj}i drugi sili vo [ar Planina. 3. Gi ra{iri policiskite i voenite sili na teren i sozdade povolni uslovi za razuznavawe i zazemawe na {to e mo`no po pravedna odluka od General{tabot za zapo~nuvawe na vojnata vo ovie krai{ta kade {to spored planot }e se sozdade Brigadata 112 Mujdin Aliu. 4. Bez gotovnost i predispozicii na naselenieto na ovie zoni za poddr{ka na vojnata, se vide deka toj narod ja saka{e slobodata kako najskapoto ne{to, poddrùvaj}i ja ONA u{te vo prviot moment na zapo~nuvaweto na voenite dejstvija. 5. Sozdade iskustvo {to ne postoe{e porano za organiziraweto, odlu~uvaweto i na~inot na odvivawe na vojnata. 6. Nezavisno od prvite zagubi koi se opravdani vo edna narodna vojna (zatoa {to vojna bez padnati borci ne postoi) sozdade uveruvawe deka protiv slavomakedonskata armija i policija moè da se vojuva i moè da se pobedi dokolku si dobro organiziran i vooruèn (ova go potvrdija samite vojnici koi ja zapo~naa vojnata na 14 mart 2001 godina). Ovie zaklu~oci, kako i drugi pomalku zna~ajni dovedoa do donesuvaweto na odlukata na General{tabot za povtorno zapo~nuvawe na vojnata, vo odbrana na ìtelite na [ar Planina od slavomakedonskata policija koja zapo~na psiholo{ki teror i inkvizicija kon ìtelite za da najde izmisleni teroristi. Po privremenoto povlekuvawe na ONA, golemi policiski sili se angaìraa vo site sela na [ar Planina, kako za patrolirawe taka i stacionirani, kako vo Selce i vo drugi mesta. Tie patroliraa i go ucenuvaa narodot za da go zapla{at i da vr{at nasilstvo vrz nego. Eden takov slu~aj {to treba da se spomne be{e onoj od po~etokot na mesec april koga makedonskata policija go ubi 16 godi{noto mom~e pred o~ite na svojot tatko vo seloto Selce. Isto taka, na 22 april vo Selce be{e tepena edna stara èna, tretiraj}i ja kako pripadni~ka na ONA. Po takti~noto povlekuvawe, [tabot i eden del na armijata se stacioniraa na bezbedni mesta za da prezemaat organizacioni merki za povtorno zapo~nuvawe na vojnata. Na teren vo zonata na [ar Planina,
27
kade {to povtorno }e zapo~ne vojnata, silite za razuznavawe na ONA bea prisutni nabquduvaj}i go na razli~ni formi na~inot na dejstvuvawe na neprijatelot kako so policiski sili taka i so voeni sili. Sekoj den se nabquduva{e na~inot na patrolirawe na policijata. Od na{ite lu|e vnatre vo redovite na policijata se izvestuva{e za moralno-politi~kata sostojba na policijata, no i za snabduvaweto so oru`je i municija. Preku razuznava~ite i na{ite lu|e se razbra taktikata, silata i na~inot na organiziraweto na policijata so zapo~nuvaweto na voenite dejstvija od strana na ONA. Isto taka, se nabquduva{e dvièweto na silite na armijata, armiskite stacionirawa, dvièweto na silite i na artilerijata. So povlekuvaweto na silite na ONA zonata na {arplaninskite sela stana centarot na dislocirawe, patrolirawe, nabquduvawe i kontrolirawe na s$. Armijata i policijata zajakneti so tenkovi i so golem arsenal na oru`je se pozicioniraa nasekade. Na dominantni mesta kako vo Gajre, Klu~kata kaj [ipkovica, Kamenot na Sidol, Selce, Kale se postavija edinici na makedonskata policija ili armija za da go pokrijat so nabquduvawe i za da go kontroliraat sekoe dvièwe. So site formi i pati{ta iskoristuvaj}i gi site kanali, se dozna sostavot, moralno-politi~kata sostojba, vooruùvaweto so koe{to raspolaga{e armijata vo site nejzini stacionirawa kako i reìmot na slu`bata. Voenite dejstvija zapo~naa so mali sili psiholo{ki i voeno podgotveni, kako od takti~ki taka od fizi~ki aspekt. Najprvin ovie sili se postavija za obuka i za demonstrirawe kaj Borovata [uma vo seloto Bozovce, mesto {to posluì i podocna za postavuvawe na protivvozdu{en vod, za otkrivawe na avioni i diverzantsko-izvidni~ki grupi na neprijatelot, kako i za ~uvawe na grbot na brigadata vo sozdavawe. Obukata i demonstriraweto gi namirisa policijata, koja trgna vo nivno eliminirawe. Na povikot na na{ata edinica za da se povle~at i za da gi ostavat na mira selanite od ovie sela policijata odgovori so odlu~en ogan. No, pozicijata na edinicata na na{ata armija, podgotovkata i oru`jeto {to go imaa pridonese neprijatelot na bojnoto pole da ostavi 8 ubieni i nekolku raneti. Od na{a strana nema{e nikakvo o{tetuvawe, samo {to se snabdivme so drugo oru`je i municija od policijata. Ovaa bitka koja{to se slu~i na 23 maj go beleì datumot na povtornoto zapo~nuvawe na vojnata vo Brigadata 112 Mujdin Aliu, go beleì i po~etokot na bitkite za odbrana na selata vo zonata na ovaa Brigada koja }e napi{e kratka istorija, no polna so bitki i mnogu uspe{ni voeni dejstvija.
28
Borbenata edinica na Vejce
29
Rezultatot na sudirot na patot za Vejce go zabeleà povtornoto zapo~nuvawe na borbite po povlekuvaweto na ONA vo zonata na [ar Planina na 25 mart 2001 godina
30
Edinicata na Selce
Sekoga{ na obuka i vo gotovnost
31
b. borbenata struktura na brigadata 112 Mujdin aliu

So nekolku promeni koi se vidoa kako potrebni poradi osobenosta na zada~ata, strukturata na brigadata se podigna spored dokumentite na General{tabot na ONA. Taa gi sodrè{e tie strukturi, mali edinici i slu`bi koi re{avaa za realizirawe na zada~ata vo odbrana so protivnapad i so poddr{ka na lesna i podvi`na artilerija vo tekot na site voeni situacii. Logistikata, zdravstvenata slu`ba i drugite slu`bi, osnovata ja imaa vo narodot i vo sozdadenata pomo{ vo pari za obezbeduvawe na tie artikli koi ne se nao|aa vo naselenite zoni, ili vo operativnata zona na brigadata. Baza za snabduvawe so oru`je i municija be{e logistikata na General{tabot, no i silite za logistika na brigadata spored mo`nostite koi se sozdavaa, dejstvuvaa nikoga{ da ne se sozdade nedostatok. Na po~etok na voenite dejstvija mnogu vojnici i komandanti, oru`jeto i municijata go obezbedija so nivni sili. Snabduvaweto se prave{e na nivo na mala edinica, no spored potrebata na teren, vo nekoi slu~ai stignuva{e da se napravi i vo nivo na vod. Brigadata 112 Mujdin Aliu ima{e edna struktura koja so vnimanie se prilagodi so razli~nite situacii koi se pojavija vo tekot na primenata na mnogute voeni zada~i, koja so hrabrost re{i mnogu te{ki situacii, so upotrebenata taktika, pri {to bi & zaviduvale i aktivni armii i generali na mnogu bitki. Strukturata na [tabot na Brigadata be{e takva, {to i pokraj necelosnoto kompletirawe, uspe{no gi realizira zada~ite i niz celoto vreme ja ima{e sostojbata pod kontrola. Ovoj [tab so 30 oficeri, 10 podoficeri i 21 vojnik, so edno kompletirawe {to nikoga{ ne nadmina 70 procenti, be{e sekoga{ vo dvièwe i vo celosna aktivnost. Komandantot i [efot na [tabot, vo pogled na re{avawe na zada~ite nalikuvaa na edno edinstveno telo. [efovite vo [tabot pokraj zada~ite za sistematizacija, gi vr{ea i zada~ite na nenazna~enite {efovi vo sistematizacijata. Razli~ni ~lenovi na [tabot, vo nekoi slu~ai i samiot komandant i {efot na [tabot u~estvuvaa vo razni bitki so odlu~uva~ka uloga. Komandantot na brigadata: koj be{e li~nosta broj eden vo brigadata, be{e odgovoren za sostojbata na postojana gotovnost, moralnopoliti~kata i borbenata sostojba i vo opredeleni momenti prezede odgovornost pred komandata i [tabot na ONA za primenuvawe na nekoi brzi zada~i vo momenti vo koi sostojbata ne dozvoluva{e ~ekawe za konsultirawe. Toj postojano gi primenuva{e so strogost dadenite zada~i i naredbi od komandata na ONA pismeno i usno. Toj ostana veren na voenata odluka koja se donese u{te vo po~etokot na organiziraweto na brigadata. [efot na [tabot: isto taka kako najzna~ajna li~nost po komandantot, so negovata dejnost stana primer ne samo za ~lenovite na [tabot tuku i
32
za site borci i komandanti. Toj be{e prisuten sekade. [efot na logistikata: so negoviot personal i civilite od terenot vo vonredni uslovi ne go ostavi bez snabduvawe so oru`je i municija vojnikot, grupata ili edinicata. Vo depoata na [tabot sekoga{ ima{e rezerva na oru`je i municija, za da se prebrodi najte{kata situacija. [efot na razuznavaweto: so razuznava~ite na na{iot teren i na terenot na neprijatelot go ima{e vo raka sekoe dvièwe i promena {to moè{e da se napravi vo redovite na policijata i na armijata na neprijatelot. Protegaweto na razuznavaweto vo narodot, sozdavawe na kodot za izvestuvawe i golemata tajnost vo dejstvuvawe, be{e golema prednost za poznavawe na neprijatelot koj be{e pred nas. [efot na operativata: so nepopolnetiot personal, no so dobra kompjuterska aparatura i so sposoben informati~ar, sozdade dokumentacija za zapoznavawe so zada~ite na site kadri na brigadata. Gi nadopolni potrebnite karti spored stepenite na voenoto dejstvuvawe. Vo tekot na celata voena situacija so uspeh gi isplanira site odbranbeni operacii so protivnapad kako i dejstvija od takti~koto nivo na vod. Edinicite bea snabdeni so potrebnite dokumenti za uspe{no organizirawe i upravuvawe na voenite dejstvija. Vo tekot na inspektirawata dade instrukcii na site komandanti za zapoznavaweto i upotrebata na site voeni dokumenti. [efot na vrskata: so personalot na vrskata, so aparaturi i so prakti~ni metodi, iskoristuvaj}i ja sekoja mo`nost, odrà postojani vrski so General{tabot i so malite edinici. Obezbedi uspe{no sodejstvuvawe vo tekot na razli~nite fazi na borbite. Organizira prislu{uvawe na radiovrskite na neprijatelot i kodirawe na na{ite razgovori so site sredstva za vrski so koi{to raspolagavme. [efot na voenata policija: primenuvaj}i go pravilnikot za voenata policija i naredbite na Komandata, ja protega policiskata slu`ba vo celata zona na protegawe na Brigadata, patroliraj}i i ~uvaj}i, bez razlika dali vnatre ili nadvor od redovite na armijata ili vo civilnoto naselenie, za da gi spre~i kriminalnite akti, kako vo brigada taka i kaj civilnoto naselenie. Vo ovoj pravec ima{e oddelni slu~ai na kriminalni akti, kidnapirawa, koi bea rakovodeni vo najgolem del od motivot za da ja kompromitiraat ONA. Ima{e slu~ai na somnitelni ubistva ili ranuvawa, koi vremeto i istorijata }e gi rasvetli. Faktite }e se obelodenat. Lu|eto eden den }e stanat sovesni i nema da imaat ve}e strav tuku }e ja kaàt vistinata. Vistinata docni, no ne zaborava. Dejstvijata na drugite {efovi: kako poradi nedostatokot taka i poradi ograni~enata aktivnost na voenite dejstvija ne bea staveni na potrebnoto raspolagawe. Nitu rabotata nitu situacijata ne gi pobara nekoi {efovi, koi vo edna po{iroka vojna s pove}e od zadolìtelni. No, i zabeleànite nedostatoci vo nekoi pravci, vo rabotite na [tabot se edno dobro iskustvo za idninata, za site onie koi mislat deka albanskoto pra{awe ne e re{eno, tuku odi kon re{avawe i eden den }e se re{i.
33
Imiwata na komandantite, na {efovite vo [tabot na Brigadata ne gi spomnuvam, ne poradi skromnost, tuku zatoa {to tie ostanaa vo se}avaweto na sekoj vojnik i komandant i vo se}avaweto na narodot. Tie povtorno }e bidat vo tie pozicii, dokolku vremeto povtorno }e go pobara toa. Dokumentite na vojnata eden den }e se arhiviraat, i ne samo istorijata na Brigadata 112 Mujdin Aliu, tuku i istorijata na drugite brigadi i na celata ONA treba da se napi{e od edna rabotna grupa so najgolema odgovornost i vistina kako pouka za pokolenijata i vremiwata koi doa|aat, kako svedo{tvo za toa {to nie go napravivme za da go imame predvid vo realiziraweto na amanetot na padnatite borci. Kako zaklu~ok moè da se re~e deka: strukturata na [tabot na Brigadata 112 Mujdin Aliu be{e vnimatelno odbrana i organizirana struktura. Taa celosno im odgovori na voenite sostojbi, so site pokazateli, kako so voenite taka i so civilnite, kade {to narodot i vojnikot bea nerazdelni. Organiziraweto, dejstvuvaweto i dobroto upravuvawe na vojnata dojde kako rezultat na ovaa struktura, koja se organizira brzo, i voop{to dejstvuva{e bez gre{ki. Iskustvoto sozdadeno od site ~lenovi na [tabot e iskustvo {to sekoj bez kolebawe moè da ja pi{uva i da ja kaùva spored negoviot na~in, za da im posluì na idnite pokolenija za pofalba i nacionalna gordost, za da i tie, dokolku ne moème da go re{ime ova za {to se borevme i proleavme krv, da go nare~at `rtvuvawe, so na{eto iskustvo i spored konkretnite okolnosti da go teraat napred i kone~no da go re{at na{eto nacionalno pra{awe. Ova iskustvo e novo bliskawe na doblesta na na{iot narod, kako vo site vojni i vo ovaa vojna. Za sekogo treba da bide po~it da vojuva vo Brigadata 112 Mujdin Aliu, {to go nosi imeto na edniot od najistaknatite borci na Kosovskata vojna. Strukturata na pe{adiskiot bataljon kako takti~ka edinica be{e osnova za organizirawe na brigadata. Brigadata ima{e nekolku takvi bataljoni, koi spored organiziraweto, taktikata, sostavot, formacijata na borbata vo odbranbeniot region i upravuvaweto vo razli~nite vidovi na borba sekoja gi ima svoite karakteristiki. Brigadata ima{e dva takvi bataljona postaveni vo redovni formacii: Prviot i Vtoriot pe{adiski bataljon. Dodeka nekolku mali edinici na nivo na vod i edinica bea spremni vo slu~aj na potreba da se organiziraat vo dva drugi bataljona za zafa}awe na formacii spored voenite potrebi koi moè{e da ni gi nametne sostojbata na pro{iruvaweto na vojnata. Vo sostavot na pe{adiskiot bataljon u~estvuvaa pe{adiski ~eti i vodovi, vodot na oru`jeto i sanitetskata i logisti~kata edinica. Vo zavisnost od terenot, zada~ata i oru`jeto vo upotreba se menuva{e i goleminata i sostavot na ovie mali edinici. So tekot na vremeto vo bataljonite se sozdade golemo iskustvo, pri {to izgleda{e deka tie dejstvuvaa kako samostojni edinici. Toa se postigna blagodarenie na voeniot duh i inicijativata na kadrite do nivo
34
na edinica. Toa se gleda{e kako vo vrska so primenata na voenite zada~i, taka i vo pravec na snabduvawe so materijali za sekojdnevnite pobaruvawa. Toa se postigna i poradi angaìranosta i posvetenosta na naselenieto vo zonite kade bea dislocirani. êtata: be{e najkompaktnata formacija kade {to vo sekoe vreme se upravuvaa voenite dejstvija, no i dejstvijata na sekojdnevniot ìvot (zatoa {to, kako {to se znae, primirjeto go pridruì najgolemiot del na vremeto i slobodnoto vreme na vojnikot vo mestoto kade {to sede{e nalikuva{e na ìvotot vo kasarna) kade {to se znae deka glavna uloga igra komandantot na edinicata so maliot {tab {to go ima. Edinicata be{e stoèrot na vojnata, tamu se ìvee{e, se vr{e{e straà, slu`ba za razuznavawe i nabquduvawe. Tamu se vr{e{e planirawe, organizirawe i odvivawe na vojnata. êtata e vistinski dom za sekoj vojnik, pa zatoa ne treba da se zaboravi, tuku treba za da se spomne golemata uloga na komandantite na ~etite koi imaa uloga na roditel za sekoj vojnik. Komandantot na edinicata, zapisni~arot, evidenti~arot i pozadinata ili logistikata, kako {to e nare~ena vo poslednite vojni na Albancite, bea jadroto koe zaedno so komandantite na vodovite i na edinicite kako arteriite vo teloto na ~ovekot ja drèa armijata vo ìvot, kako od moralen i od materijalen aspekt, taka i vo tekot na odvivaweto na voenite dejstvija. îtaj}i gi gorenavedenite redovi }e gi zamolam site koi imaat kolku {to e mo`no malku sposobnost, da pi{uvaat za tie iskreni odnosi na komandantite na ~etite, vodovite i oddelenijata so vojnici, koi zaedno gi pominaa te{kotiite na vojnata, zaedno gi ispratija vo posledniot dom najdobrite mom~iwa na ovie krai{ta, zatoa {to zaedno treba da vrvime po na{iot pat kon nacionalnoto obedinuvawe. Pe{adiskiot vod: kako takti~ka mala edinica dejstvuva{e vo site momenti kako osnova na edinicata. Vo site momenti grupata ne dejstvuva{e podelena. Taa vo tekot na celata vojna dejstvuva{e so ~eti, so isklu~ok na nekoj poseben slu~aj, koga zada~ata pobara taka, no toa sekoga{ be{e za kratko i ograni~eno vreme. vodot: kako po~eten takti~en element be{e predmet na povrzuvawe na sekoja struktura vo redovite na ONA. So vod go podrazbirame ~ekorot na vojnikot organiziran za vojna i za sekoe dejstvuvawe vo sekojdnevniot ìvot. Vodot kako po~eten element, od na{a strana e smetano deka so negovoto vooruùvawe i municijata treba da ja nadopolni zada~ata vo sekoe vreme. Vodot se tretira{e i se gleda{e kako element na povrzuvawe vo sekoj ~ekor na organiziraweto na obukata i na kompletiraweto za da bide spremen da se upravuva i da se komanduva so lesnotija od komandantot na vodot kako najblizok komandant.
35
c. vo voenata odluka se nao|a osnovata na uspehot na site bitki na brigadata

Po zapoznavaweto na sostojbata, vo tekot na inspektiraweto na edinicite na brigadata vo sozdavawe, na sostojbata so snabduvawe so oru`je i municija, na o~ekuvanoto kompletirawe vo site pravci, zaedno so rabotite i zada~ite na organizirawe, se napravi i procenka (odeweto po terenot peda po peda i predviduvawe na odbranbenite voeni zada~i do nivoto na vod). Vo tekot na preocenuvaweto kako prva zada~a, po zapoznavaweto na situacijata, vo donesuvaweto na odlukata za preminuvawe vo odbrana, be{e potrebna mnogu vnimatelna rabota. Na karta beleèvme nekolku varijanti za sekoe predviduvawe za postavuvawe na trupite, no i za razvivawe na idejata za odbranbeno vojuvawe. Potrebno be{e da predviduvame nekolku varijanti na dejstvuvawe na neprijatelot, so policija i armija. Ni be{e potrebno da go predviduvame mo`noto dejstvuvawe na neprijatelot vo nekolku vidovi na dejstvuvawe, ne isklu~uvaj}i go dejstvuvaweto so masoven vozdu{en desant so pomo{ na prijatelite, poradi toa {to nivnata mo`nost be{e mala. Ni be{e potrebno da predviduvame i silen artileriski napad od Cre{ite i Brvenica, od Popova [apka i Kale, no i od podaleku od kade {to ima{e mo`nost. Vrz baza na ovie predviduvawa pri procenuvaweto go sledevme ovoj red na dejstvuvawe do donesuvaweto na odlukata: 1. Go planiravme postavuvaweto i rasporeduvaweto na trupite od prviot red do dlabina, eliminiraj}i go ostavaweto na nekoj xeb, kade {to moè{e da se probie neprijatelot za da n napadne strani~no i za da vnese panika vo na{ite sili, koi vo prviot moment ja nemaa potrebnata voena i psiholo{ka podgotovka, {to go pokaà po~etokot na vojnata na 14 mart. 2. Gi isplaniravme na~inot na zaedni~ko dejstvuvawe i na vrskite vo tekot na odbranata i protivnapadot za zafa}awe na pojakite pozicii. 3. Vo tekot na organiziraweto na odbranata imavme predvid taa da bide aktivna i stabilna odbrana od napadite na artilerijata i avijacijata na neprijatelot, odbrana so dviè~ki i maskirani pozicii, za da se odbegnat udarite na neprijatelot, sozdavaj}i la`ni pozicii za naditruvawe na neprijatelot. 4. Vo tekot na planiraweto i organiziraweto na ogneniot sistem na oru`jeto na artilerijata, na nivo na brigada i bataljon, imavme predvid samo da mu odgovorime na neprijatelot vo tekot na negovite napadi, a ne ga|awe na odbranbenite pozicii, kako baza za po~etok na vojna. 5. Go isplaniravme na~inot na snabduvawe, pati{tata na dvièweto i rezervniot plan za snabduvawe vo slu~aj na prodolèni borbi, ili pri upotreba na masoven vozdu{en desant so vozdu{ni napadi. 6. Predvidovme silni merki za dvièwe na bolnicata i na materijalno-tehni~kata rezerva, za najte{kite voeni uslovi.
36
Vrz baza na ovie predviduvawa vo Komandata na Brigadata 112 Mujdin Aliu ja pretstaviv idejata za organizirawe na odbranbenata vojna i protivnapadot, {to vo su{tina be{e ovoj: brigadata 112 Mujdin aliu da premine vo odbrana na regionite: vrap~i{te (31-89), vratnica (65-07) i bozovce (57-86) so obvrska uporno da gi za{titi ìtelite i voenite sili vo slobodnata zona. so protivnapad za da go odbiva sekoj obid na neprijatelot za op{t napad. Da ja podgotvi op{tata ofanziva dokolku se pojavi potreba. Ovaa odluka i odlukite koi se donesoa na nivo na bataljon i edinica, kako i planiranite merki za primena na odlukite na Komandata na brigadata, koja be{e baza za sekoja odluka, pa s do odlukite na komandite na bataljonite na edinicite, koi sluèa kako glaven pokazatel, vo tekot na site planirawa, kako vo utvrduvawe, postavuvaweto na artilerijata i na logistikata itn. Tekot na rabotata na komandata za primena na merkite na odlukata vo ovaa kniga se prodolùva so pretstavuvawe na dokumentite koi{to vo su{tina ja pretstavuvaat izvr{enata rabota, zabeleànite slabosti, koi dokolku se pretstavuvaat bez nikakva promena so~inuvaat tajna, koja nie upravuva~ite na ONA }e ja ~uvame za ponataka, zatoa {to albanskoto pra{awe ne e re{eno so ovaa vojna, a nitu so vojnite vo drugite albanski krai{ta.
37
Okolu ovaa odluka otide celata dinamika na odvivawe na odbranbenite borbi so aktivni protivnapadi, prilagoduvaj}i mu se na terenot i na voenite dejstvija na neprijatelot. strukturata i organiziraweto se usovr{uvaa do krajot na svojata borbena aktivnost na brigadata 112 Mujdin aliu. spored uslovite na terenot, zada~ite i mo`nosta na kompletiraweto, mo`no e da ima{e promeni, no nikoga{ tie ne bea esencijalni za da ja smenat odlukata ili za da se donese druga odluka razli~na od taa {to e donesena na zaedni~ki na~in so po~etokot na voenite dejstvija na brigadata 112 Mujdin aliu.
Pogled od rabotata za donesuvawe na odlukata
38
Komandant A. Lika ja prenesuva nagradata General na komandantot Sokol
Podgotvuvaj}i gi podatocite za artilerijata
39
Pred sekoja akcija sednuvame i razgovarame
Na denot na zakletvata
40
Podignuvaj}i go nacionalnoto zname
So komandantot Abaz vo Centarot za obuka vo Brodec
41
Kaj Klu~kata na [ipkovica
Eden moment na odmor i zabava
42
Konsultiraj}i se so komandant Hoxa
Ognenite pozicii na bojnoto pole
43
Na smotra [efot na [tabot na ONA general Gzim Ostreni
Sam so okoto vo celta
Den i no} vo gotovnost

44
Gradej}i gi zasolni{tata po akcijata kaj Kamenot na Sidol
Ovie zasolni{ta podgotveni so drva n spasija od artilerijata na neprijatelot
45
Obu~uvaj}i se postojano da se bide podgotven So pu{ka i pesna
46
So znameto na ~elo So mitralezot 12.7 mm
Eden moment od sledeweto na vestite za sostojbata
47
d. Dinamikata na voenite dejstvija na brigadata 112 Mujdin aliu

Donesenata odluka od komandata spored politi~kata i organizacionata va`nost ostana najzna~ajnata rabota {to ja imavme predvid vo tekot na site voeni dejstvija, od dejstvijata na nizok stepen do bitkite za osloboduvawe na Tetovo. Vo site voeni dejstvija nie se vodevme od kolegijalnata odluka koja ja donesovme i vo tekot na primenata na naredbite nikoga{ ne ja povredivme. Vo vremeto koga be{e donesena voenata odluka, Brigadata be{e vo faza na organizirawe na strukturite spored dokumentite na General{tabot na ONA. Na{ite sili bea odlu~ni vo opredelenite pravci spored odlukata, no rabotata za rasporeduvawe i pozicionirawe be{e se razbira vo po~etokot, taka {to komandantite, vojnicite i naselenieto se angaìraa vo otvorawe i utvrduvawe na poziciite i za eden mnogu kratok period se postigna mnogu. Dobienoto iskustvo vo tekot na po~etniot period na dejstvuvawe na voenite edinici vo nekoi bitki koi }e se opi{at so vistinitost na hronolo{ki na~in, za komandantite i obi~nite vojnici bea {kola na oformuvaweto i hrabrosta, koja se zgolemi pove}e vo tekot na voenite
Pozicioniraweto na na{ite sili eden den pred povlekuvaweto 24.2.2001
48
Postavuvaweto na policiskite i armiskite sili po 25.3.2001 godina dejstvija vo podocne`nite bitki kon provokaciite na slavomakedonskata armija i policija. Ocenuvaj}i spored stepenot na dejstvuvawe na silite, va`nosta na bitkite i organiziraweto, vremeto na dejstvuvawe, dinamikata na voenite dejstvija na Brigadata 112 Mujdin Aliu, za efektot na ocenuvawe i studirawe moè da se podeli na tri fazi koi moème da gi imenuvame kako podolu: - Fazata na dislocirawe i pozicionirawe na silite - Bezbednosnata faza - Zavr{nata faza
Fazata za dislocirawe i repozicionirawe na silite

Po zapo~nuvaweto na primenata na odlukata na General{tabot za povtornoto zapo~nuvawe na voenite dejstvija vo zonata na [ar Planina, koga dominantnite to~ki i mnogu pati{ta i pravci se drèa i se patroliraa od makedonskata policija i armija, na na{ite sili im be{e potrebno so borba ili so razni pritisoci da se dislociraat i da se pozicioniraat vo poziciite koi gi imaa pred povlekuvaweto od 25 mart 2001 godina, ili vo pokorisni od tie.
49
Vo prvite momenti koga na{ite sili go zapo~naa reorganiziraweto, neprijatelot se nao|a{e pozicioniran na Kale, Lavce, Popova [apka, Gajre, Klu~kata na [ipkovica, Kamenot na Sidol i vo drugi pozicii koi gi drèa i gi napu{taa spored eden opredelen reìm no}e ili dewe, vo nekoi slu~ai za demonstrirawe i terorizirawe. So pomo{ na ovie sili toj gi drè{e pod kontrola glavnite pati{ta Tetovo - Popova [apka, Tetovo - Vejce, Tetovo \ermo itn. Kako {to se gleda od protegaweto na makedonskite sili, pozicioniraweto na na{ite sili na poziciite od 25 mart be{e mnogu te{ko, pa zatoa na po~etok se misle{e da se napravi dislocirawe na silite vo nekolku regioni koi so voeniot jazik se narekuvaat bazni regioni za da se izvr{i nabquduvawe i razuznavawe na neprijatelot, lociraweto i negovite voeni pozicii, reìmot na dejstvuvawe na neprijatelot vo patrolirawe i razni slu`bi vo regionite kade {to be{e predvideno da se postavi brigadata vo odbrana. Regionot na Borovata [uma nad seloto Bozovce posluì kako bazen i priemen region za po~etnoto organizirawe na sekoja edinica. Tamu sekoja edinica ostanuva{e nekolku dena obu~uvaj}i se za razuznavawe i prilagoduvawe so sostojbata. Najprvin tamu se pozicionira Edinicata za izviduvawe na brigadata so najsilniot ~ovek vo site nasoki, Hoxata od Prizren. So negovoto odewe vo regionot na seloto Vejce so specijalna zada~a za nabquduvawe i razuznavawe, kaj Borovata [uma vo Bozovce dojdoa nekolku edinici po red. Vo po~etokot dojde edna grupa so nad dvaeset lu|e kade moè da go spomneme Mesuesi (U~itelot) od Radu{a Rafiz Aliti, Ku{trimi - Harun Aliu, Rusi - Re{at Bardi, Emru{ Suma, Cufa - Zulcefli i drugi. I ovaa edinica po nekolku dena se povle~e vo pravec na seloto Vejce i nejzinoto mesto kaj Borovata [uma go zazede najgolemata grupa koja dojde od Prizdren so Bardi na ~elo. Vo sostav na ovaa grupa ima{e mnogu borci so golemo iskustvo, zdobieno vo Kosovskata vojna kade {to moème da go spomneme [a}i [a}ir Ter{ana, ^lirim, Adiq, komandantot Beti i mnogu drugi koi vo site bitki svetea kako neizgasnat ogan. So pristignuvaweto i na ovaa grupa vo regionot na seloto Vejce, kaj Crveniot Kamen i nad seloto \ermo bea postaveni drugite edinici komanduvani od Pu~i - Hasim Bajrami, komandantot Roki - Rahim Be}iri i Leka - Daut Rexepi, koi vo toa vreme vr{ea nabquduvawe i razuznavawe vo pravec na postavuvawe na silite na makedonskata policija i armija vo regionite vo koi tie predviduvaa da se postavat vo odbranbeni pozicii. Najprvin ovie borbeni edinici se vodea od nivniot borben duh, od èlbata da vojuvaat so neprijatelot vo sekoj moment do osloboduvawe. Kaj ovie edinici postoe{e disciplina, hrabrost i golema èlba za ispolnuvawe na zada~ite, no i golema èlba za da se vojuva zaedno na organiziran na~in i vo sostav na zaedni~ka komanda. Po~ituvaj}i se eden so drug, komandantite na ovie edinici gi opredelija regionite kade }e dejstvuvaat, go le-
50
gitimiraa u{te edna{ rakovodeweto od edna zaedni~ka komanda koja be{e prifatena u{te vo prvata faza na vojnata od 14-25 mart 2001 godina. Ova be{e sostojbata na prvite voeni edinici koi }e posluàt kako prvo jadro na sozdavaweto na Brigadata 112 Mujdin Aliu koja & pripa|a na vtorata polovina na mesec maj 2001 godina. Linijata na pozicioniraweto na silite na ONA vo regionite za pozicionirawe vo borbeni formacii ili za patrolirawe kon krajot na mesec maj ili po~etokot na mesec juni be{e kako podolu: Voenata edinica so komandant Leka vo regionot na isto~nite kraevi na Crveniot Kamen; Voenata edinica so komandant Roki nad seloto \ermo; Voenata edinica so komandant Pu~i kaj Crveniot Kamen i kaj ba~ilata pokraj kaleto nad seloto Selce. Edinicata za razuznavawe so komandant Hoxa dejstvuva{e okolu Popova [apka, za nabquduvawe, otkrivawe i vr{ewe pritisok nad silite koi patroliraa na patot za Popova [apka. Drugite edinici so Bardi, ^lirim, Emru{, Rusi i drugi se postavija vo Brodec i [ipkovica za da nabquduvaat, razuznavaat i za da go zemat pod kontrola patot Tetovo - Popova [apka, koj se drè{e pod kontrola na makedonskata policija i armija. Spored sostavot, organiziraweto i vooruùvaweto ovie grupi bea razli~ni i zada~ite najprvin se postavija imaj}i gi predvid ovie karakteristiki, registriraj}i gi nivnite barawa za da se kompletiraat so najpotrebnoto oru`je i municija. Ocenuvaj}i go neprijatelot vo ovaa faza, treba e da se naglasi deka najsilnite to~ki bea Kaleto i Popova [apka, koi od strana na na{ite edinici se gledaa kako glavni pre~ki vo postignuvawe na celta, dodeka od strana na neprijatelot se smetaa kako sili za dejstvuvawe zad grbot na silite na ONA. Vo prvite momenti se prostudira reìmot na slu`bata, nadevaweto, silite i oru`jeto koi go imaa armijata i policijata. Se prezedoa merki za da se postavat sili za da gi dràt pod opsada iako vo po~etnite momenti mo`nostite bea mali, pa zatoa kako prethodna merka se ocenija predupreduva~kite zasedi za da se ispla{i neprijatelot da se povle~e bez vojna. Edinicite na ONA se pojavuvaa i is~eznuvaa kako veterot sozdavaj}i golema nesigurnost kaj neprijatelot i te{kotii vo dvièweto za patrolirawe i snabduvawe. Ovaa merka go dade efektot vo prvata zaseda, vo koja i pokraj dobrata volja na na{ata edinica, na patot pome|u Selce i Vejce policijata da se povle~e i da ne go patrolira toj pat, policijata otvori ogan i vo taa borba koja se vode{e, poradi nivnata tvrdoglavost, tie vo taa zaseda ostavija osum ubieni i dve uni{teni vozila i drugi voeni sredstva. Ova se odnesuva na 23 mart 2001 godina {to go beleì datumot na povtornoto zapo~nuvawe na borbite na brigadata koja }e bide prosledena od drugite bitki, koi }e & ja podignat slavata vo piedestal.
51
Ovaa faza e zna~ajna faza poradi dve pri~ini, kako za voena pridobivka taka i za politi~ka pridobivka. Od razni voeni krugovi, na makedonskite politi~ari im doa|aa ocenki deka tie gi nemaa mo`nostite da & se sprotivstavat na albanskata armija koja be{e dobro organizirana i {tom is~eznuva{e od edna zona se pojavuva{e vo druga zona, poorganizirana i posilna. Od druga strana, kako politi~kiot faktor taka i voeniot faktor na Ona so sredbi i jasni izjavi im stavija na znaewe na me|unarodniot faktor deka tie nemaa teritorijalni pretenzii tuku samo baraa ramnopravnost vo sostav na ovaa krevka dràva koja prodolùva{e da stoi vo poziciite na okupator kon albancite, negiraj}i im gi ste prava.
Prethodnoto pozicionirawe na silite na Brigadata 112 Mujdin Aliu okolu datumot 25 maj 2001 godina
52
Po zasedata na patot Selce - Vejce, [efot na [tabot na Ona, general Gzim Ostreni izjavi: Ofanzivite treba da gi vodime na trkalezna masa, a ne na bojnoto pole. Vo ovaa izjava dadena za vesnikot Fakti toj me|u drugoto naglasuva: Jas ne mislev deka }e dojde do upotreba na sila vo realiziraweto na politi~kite barawa za pravata na Albancite. Mislev deka od 1991 godina pa navamu se otvori sloboden trend na politi~kata dejnost i so u~estvoto na albanskite politi~ki partii }e se postigne ne{to. Se nadevav deka }e dojde do dogovor i razbirawe so makedonskite partii na vlast i }e se pridonese{e za odbegnuvawe na vojnata. Me|utoa do toa ne dojde, iako kako {to e poznato, Albancite napravile nekolku barawa vo sostav na sistemot i nikoga{ ne bile zemeni predvid. Vo me|uvreme politi~kite lideri na albanskite partii Arben Xaferi i Imer Imeri se sretnaa so Ali Ahmeti, politi~kiot pretstavnik na ONA vo Prizren so me|unarodno prisustvo, {to iako be{e diskutirano i sprotivstaveno od strana na razni me|unarodni pretstavnici i samata makedonska dràva, toa be{e realnost i go podigna na povisoko nivo optimizmot i verbata na sekoj vojnik i komandant i na celiot narod, koi kaj armijata ja gledaa nivnata idnina.
bezbednosnata faza
Ovaa faza spored teìnata e najzna~ajnata faza bidej}i ja opfa}a bezbednosta na pozicioniraweto i na odbranata kako na silite na ONA taka i na naselenieto. Vo ovaa faza se napravija povrzuvawa so terenot i se sozdadoa {tabovite za civilna za{tita koi se zanimavaa so problemite na logistikata, no i so problemite za organizirawe na naselenieto za izgradba na pozicii i zasolni{ta, kako za armijata, taka i za naselenieto. Vo ovaa faza so isklu~ok na patot Selce - Vejce koj be{e pod kontrola na edinicite na ONA kako rezultat na zasedata od 23 mart, vo drugite pravci makedonskata policija i armija be{e poprisutna, iako vestite za protegaweto na ONA bea ra{ireni nasekade. Itna zada~a za site edinici be{e pozicioniraweto vo odbranbeni regioni i prezemaweto na site merki za zgolemuvawe na bezbednosta za odbrana od napadite na makedonskata policija i armija, popravaj}i gi gre{kite od prvata faza na borbite vo mesec mart od taa godina. Taka, site edinici koga napreduvaa makar samo eden ~ekor prvo se utvrduva{e, pa potoa go pravea sledniot ~ekor. Ova go pokaùvaat site raboti i deneska koga ja frlam na hartija ovaa istorija. Od Te}e, Gajre, Klu~kata na [ipkovica, dominantnite mesta do Popova [apka kako i vo Selce i \ermo, i vo celiot region kade se protegaa do kraj malite edinici na brigadata, s u{te se primetuvaat tragite na poziciite i na zasolni{tata za odbrana od artilerijata na neprijatelot.
53
Po akcijata za zazemawe pod kontrola na patot Selce - Vejce se prezedoa akcii i se organiziraa zasedi za da se predupredi makedonskata armija i policija deka treba da se povle~e od regionot na [ar Planina, no kako policijata taka i armijata so tvrdoglavost mnogu pati se sudrija so silite na ONA, dobivaj}i sekoga{ smrtonosni udari i ostavaj}i vo ovie borbi mnogu ubieni i mnogu raneti. Brojot na ubienite nie toga{ ne go znaevme, no deneska go gledame spored datumite i mestata na ubivawe vo knigata izdadena od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Makedonija na angliski jazik White book (Terrorism of the So-Called NLA), iako na mnogu raboti od taa kniga nie ne im veruvame zatoa {to, se razbira, e napravena so propagandna cel, za da go zgolemi varvarstvoto na silite na ONA, za da se pokaàt pred me|unarodniot faktor kako mirotvorci, za da ja pokrijat realnosta na ubistvata i persekuciite koi gi napravile kon albanskiot narod, ne samo vo periodot na vooruèniot konflikt, tuku niz celoto vreme na zaedni~koto ìveewe. No, nitu so edna nitu so stotici montirani knigi ne se pokriva realnosta. Kolku i da se pi{uva crnoto nad beloto, crnoto eden den se bri{e i ostanuva samo beloto, pa taka i makedonskite zlostorstva eden den }e izlezat na videlina i }e bidat osudeni od istorijata. Sonceto so re{etka ne se pokriva - velime nie Albancite. So intenzivirawe na kontrolite na policijata vo tekot na denot vo celata zona, a osobeno vo selata Poroj i Xep~i{te kade {to eden gra|anin be{e istepan i odleà vo bolnica poradi skr{eni rebra, voenite edinici im se pribliìja na mestata na pozicionirawe na policijata i na armijata i so rafali od oru`je im stavija do znaewe deka tuka sme nie gospodari, vie treba da izbegate. Na{ata edinica najmnogu im se dobliì na silite vo Popova [apka kade {to ima{e silna razmena na ogan do granatirawe na zonata so artilerija. Po~etokot na juni zaedno so zagrevaweto na vremeto go donese i zagrevaweto na ìlite pri {to kako i postojano pri~initel stana politikata na makedonskata dràva koja izvr{i pritisok nad albanskite partii za da se povle~at od odlukite od Prizren, za da ne gi priznavaat tie. Zazemaweto pod kontrola na regionite okolu [ipkovica, Gajre i Lisec bea prvi~ni zada~i za voenite edinici i zatoa toa vreme beleì nekolku zna~ajni akcii, pri {to po nivnoto uspe{no zavr{uvawe gorenavedenite regioni bea staveni pod celosna kontrola na na{ite sili. Stavaweto pod kontrola na Klu~kata kaj [ipkovica be{e tri pati na{a cel. Vo prvite dva slu~aja na{ite edinici napadnaa od gorniot del na Klu~kata i nasproti silite na policijata od desnata strana na patot. Napadot na na{ata edinica se izvr{i so lesno oru`je za da ne sozdade golemi o{tetuvawa, no vo dvata slu~aja makedonskite policajci, kade {to ima{e i policajci Albanci koi s u{te bea del od policijata, se odbranija bez da pruàt nekakov golem otpor i na{ite sili se povlekoa poleka mislej}i deka go dadoa signalot za da se povle~at.
54
Tretiot slu~aj be{e po kompliciran. Na{ite edinici {tom go dadoa signalot deka }e ja napadnat Klu~kata kaj [ipkovica gi napadnaa silite na policijata koi bea pozicionirani vo Gajre vo edna zgrada nad zgradata kade se nao|a deneska restorantot Mato{i koi se povlekoa vo celosna panika. Napadot se organizira provociraj}i gi od strani~en pravec koj be{e pogoden za niv. Policiskite sili se angaìraa vo protivnapad vo toj pravec i padnaa vo zamkata na edinicata na ONA koi so silen ogan ja napadnaa policijata od gornata strana na zgradata koja be{e celosno otkriena kon silniot ogan na voenata edinica. Se organizira i tretiot napad kon Klu~kata kaj [ipkovica, no policiskite sili se povlekoa i odbranata mu ja ostavija na artilerijata locirana na Kale, od kade Klu~kata se gleda{e kako na raka. Na{ite sili ne padnaa vo zamkata na policijata i Klu~kata ja stavija pod kontrola no}e, po kontroliraweto od mini i izgradbata na zasolni{ta i odbranbeni pozicii. Akcijata za otstranuvawe na silite na armijata od Kamenot na Sidol i nekoi drugi pomali akcii koi pridonesoa makedonskata armija da ostane opkolena vo Popova [apka od silite na ONA, kade {to edinstven pat za snabduvawe ostanuva{e vozdu{nata linija. Po urivaweto na helikopterot vo Popova [apka, so me|unarodno barawe be{e dozvoleno poradi humanitarni pri~ini sletuvawe na eden helikopter dnevno, se razbira za hrana, lekovi, no tie moèa da pratat s$, i voena oprema, i kako {to sme zapoznaeni realno vo toj period postojano ispratija edna baterija na minofrla~i za ga|awe na na{ite sili od zad grb. I vo drugata strana na pozicioniraweto na silite na ONA be{e napraven napredok. Eden del na edinicata na Pu~i vleze vo Selce kade {to dejstvuva{e Mala i sede{e na ~elo na silite na armijata pozicionirani vo Lavce i na Kale, pozicioniraj}i se na dvete strani na patot koj vode{e vo seloto. Edinicata komanduvana od Roki, koja ja nadminuva{e brojkata na ~eta be{e pozicionirana nad Kaleto vo Stermola i nad seloto \ermo kade {to vr{e{e dejnosti vo odbranbenite pozicii i nabquduva{e. Edinicata na Leka koja, isto taka, ja nadminuva{e brojkata na ~eta be{e pozicionirana vo Plo~e kaj ba~ilata i so dobro podgotveni sili vr{e{e nabquduvawe vo regionot kade treba{e da se pozicionira i da dejstvuva podocna. Ova voop{to be{e sostojbata na pozicioniraweto na silite na brigadata vo momentot koga se donese voenata odluka za pozicionirawe i za nejzino voeno dejstvuvawe pred nejzinoto celosno organizirawe. Po donesuvaweto na odlukata i celosnoto organizirawe se izvr{ija drugi voeni akcii. Sekoja akcija ima svoja va`nost, kako od voen taka i od organizacionen i politi~ki pogled, zatoa {to po sekoja akcija doa|a{e primirjeto inicirano od me|unarodniot faktor, pretstavnicite na NATO i na EU.
55
Vremeto na primirjeto sluè{e za politikata. Tie se obiduvaa da se razberat za uslovite na zavr{uvaweto na vojnata, dodeka komandata na brigadata i komandite na site stepeni se zanimavaa so sozdavaweto na povolnite uslovi za zafa}awe na povolnite regioni i za da se utvrdat {to pobrzo i podobro za da gi prebrodat bombardirawata na artilerijata i na avijacijata na makedonskata armija, {to koga niv gi interesira{e ne go {tedea nitu neza{titenoto naselenie, a kamoli silite na ONA. Vo prvata kniga se prezentirani nekoi od dokumentite za upravuvawe, prete`no kominikeata od momentot na donesuvaweto na odlukata do krajot na vojnata koi jasno pokaùvaat deka armijata ostana na poziciite ne samo do zavr{uvaweto na vojnata, tuku i podocna vo fazite na razoruùvaweto. Edna mala grupa ostana pokraj [tabot na ONA vo organizirawe na drugite raboti do sozdavaweto na Demokratskata unija za integracija po neuspehot na inicijativata od strana na ONA za sozdavawe na zaedni~kiot sovet na site albanski politi~ki partii vo Makedonija, za podgotvuvawe i realizirawe na novite parlamentarni izbori. Izve{tajot za Komandata na Brigadata za sostojbata na borbenata gotovnost na malite edinici na ONA vo zonata na formirawe na Brigadata 112 Mujdin Aliu od 22. 6. 2001 godina koj posluì za zapoznavawe na realnata sostojba i donesuvaweto na odlukata, kako i mnogu drugi dokumenti, pokaùvaat deka armijata ostana armija i ne se zanimava{e so politi~ki problemi tuku pomina od akcija vo akcija, protegaj}i se na celiot front spored voenata odluka donesena na 24. 6. 2001 godina. Po ovoj datum vo idnite voeni dejstvija }e se upotrebat terminite za voeno dejstvuvawe, no ne na voenite edinici tuku na bataljonite, vodovite i na ~etite nezavisno od toa {to bea sozdadeni tri ~eti i nekolku edinici koi dejstvuvaa prete`no na desnata strana na Kaleto vo zonata okolu [ipkovica, koi dejstvuvale kako edinici, a ne na nivo na mali edinici. So preminuvaweto na eden del na borcite dojdeni od okolijata na Gostivar vo pravec na gostivarsko Tanu{evci za sozdavaweto na Brigadata 116, vo [ipkovica so ostanatite edinici i so ~etata na Pu~i se sozdade Vtoriot bataljon koj premina vo odbrana na regionot: levata strana na ba~ilata nad Selce, desnata strana na seloto Restelica, kako i vo dlabina kaj ba~ilata na [ipkovica. So dvete ostanati ~eti, taa na komandant Rahim Be}iri i na Daut Rexepi se sozdade drugiot bataljon koj se postavi vo regionot: desnata strana 300 m nad Kaleto, levata strana Vratnica i vo dlabina ba~ilata na Plo~e. Protegaweto na bataljonite vo ovoj region se napravi po nekolkute voeni akcii kako na levata strana, taka i na desnata strana kade komanduvaa imenuvanite komandanti Mahi - Lala i Daut Rexepi - Leka. Akciite odvivani od malite edinici na dvata bataljona sekoga{ imale za cel da ja oddale~at makedonskata policija i armija od zonite kade ìveeja i se dvièa Albancite kako i da go dràt na visoko nivo borbeniot duh na borcite za da im odgovorat na situaciite koi moè{e da gi donese
56
vremeto na koi nikoga{ ne moè{ da im veruva{, tolku pove}e vo uslovi na voen konflikt. Protegaweto na Prviot bataljon vo opredeleniot region spored odlukata se realizira po nekolku voeni akcii, vo po~etokot vodeni vo demonstrativna forma, no ~esto poradi tvrdoglavost na makedonskata strana se pretvoraa vo vistinski bitki. Prviot bataljon gi zazede so red selata Jedoarce, Setole, Nepro{teno, Varvara, Le{ok i Ratae. Dodeka vo regionite na selata Slatino, Tearce, Dobro{te i Odri dejstvuvaa edinici podignati na selsko nivo koi drèa vrski so Komandata na Prviot bataljon i komandantot Mala, koj be{e ispraten od Komandata na Brigadata zaedno so {efot na razuznavaweto Quli i Vaqon so specijalna zada~a. Regionot vo koj dejstvuva{e Prviot bataljon kade {to ima{e me{ano naselenie, stana gnezdo na provokacii na razli~ni makedonski slu`bi za da ja ocrnat borbata na ovoj bataljon, no blagodarenie na politi~kiot oset na upravuva~ite na bataljonot i na site borci, obvinuvawata ostanaa obvinuvawa i na nivnite provokacii vojnicite odgovorija so vnimanie, ostanuvaj}i sekoga{ vo sostav na aktivnata samoodbrana za samiot bataljon i za naselenieto na tie sela. Dodeka vo regionot na Vtoriot bataljon kade {to dejstvuva{e i specijalnata edinica na ONA so Hoxa od Prizren kako komandant, ima{e polesno protegawe. So blokiraweto i zazemaweto pod kontrola na patot Tetovo - Popova [apka, bataljonot se protega postavuvaj}i sili vo celiot region i drèj}i gi pod kontrola mo`nite pravci na dvièweto na policijata ili armijata. Oddelenija na ovoj bataljon vo osnova na vodovi napreduvaa vo zna~ajni regioni i se utvrduvaa gradej}i ogneni pozicii i zasolni{ta za odbrana od artilerijata. Na ovoj na~in se zazede Te}eto, Mala Re~ica kade se podigna i edna bolnica. So red vrz baza na selskite edinici se napravi protegaweto na ONA vo selata @erovjane, Palatica, Kamewane, Bogoviwe, Pirok do Vrap~i{te. Vo site ovie sela dejstvuvaa silite na ONA pod komanda na Brigadata 112 Mujdin Aliu. I vo ovie regioni imalo zna~ajni voeni dejstvija koi sekoga{ ja imaa kako cel za{titata na silite na armijata i na naselenieto. Akciite kon punktovite na policijata sekoga{ se vr{ea vo forma na predupreduvawe, za nivno oddale~uvawe bez borba, trgnuvaj}i od maltretiraweto i potcenuvaweto {to policijata im go prave{e na Albancite. Takov slu~aj e oddale~uvaweto na policajcite od punktot na seloto Galate, blisku Vrap~i{te.
57
Se se}avaat na nas i na na{ite deca
58
So komandantot Hoxa od Prizren - Samidin Xezairi
59
ONA so tenkovite na neprijatelot
Pogled od Drenovec vo vojna
60
Edno dragoceno se}avawe
êkaj}i ja naredbata
Nema da te zaboravam Bardi
61
Retko se}avawe {to nikoga{ ne se povtoruva
So Gospod i so ovie uniformi }e izlezeme pobednici
Eden nezaboraven moment so Daja (Vujko) Fazli Veliu

62
So qubovta na decata zemame sila
So nezamorniot komandant Ilir Kaj Vratot na Vejce
63
Go ostrime okoto vo celta za da bideme sekoga{ spremni
Nasekade trasi i pozicii
64
Nasekade zasedi i pozicii so site vrsti na oru`je stanaa na{ ìvot vo toj slaven period za site
65
Edno se}avawe sred drugarite od idealot
Ovde sme na na{ata zemja pokolenie po pokolenie
66
Zavr{nata faza
Zafa}aweto na glavnite pozicii od Jaìnce do Gostivar, kontrolata na patnite pravci Tetovo - Jaìnce, Tetovo Gostivar, pozicioniraweto na silite za nabquduvawe i razuznavawe vo dolìna avtopatot Tetovo - Skopje kako i sostojbata na gotovnost na mnogu voeni edinici vo site teritorii naseleni so Albanci, sozdadoa optimalni uslovi za planirawe i za odvivawe na nekolku zna~ajni bitki, kako za zazemawe na Popova [apka, Kale i napadot nad Tetovo vrz baza na voenata odluka vo interes na pritisokot i prinuduvaweto na makedonskata dràva za davaweto na legitimnite prava na Albancite, kako avtohtoni vo nivnite krai{ta. Po~etokot na ovaa faza po nekolku bitki i primirja prinudeni od me|unarodniot faktor, sozdadoa golema doverba kaj site borci i komandanti na ONA deka ve}e nema sila koja moè da gi spre~i vo napreduvawe na silite za nadopolnuvawe na site zada~i. Vojnata vo Ara~inovo zape~ati kone~no deka makedonskata armija i policija nema{e ve}e sila da & se sprotivstavi od voen pogled na ONA. Sekoja bitka koja moè{e da se odviva }e zboruva{e so jazikot na pobedata samo za Albancite, tokmu od ovie pozicii i od me|unarodniot pritisok koj se vr{e{e nad makedonskata dràva, site mislea deka dogovorot be{e samo pra{awe na denovi. Naredbata na General{tabot za povlekuvawe vo poziciite od 5 juli kako i me|unarodniot pritisok se nadmina so molk od Komandanta na Brigadata. Nema{e sprotivstavuvawe na naredbata na General{tabot, dodeka na me|unarodnite pretstavnici im be{e argumentirano deka armijata moè da se povle~e, no voenite edinici vo selata ne bea celosno pod komanda i moè da se sozdade po~va za nekakov neposakuvan me|uetni~ki konflikt. So ovaa logika se pomina vo molk i na{ite sili ostanaa mnogu blisku do gradot Tetovo i do kontrolata na site premini kon tetovskite i gostivarskite sela. Pokraj pritisokot na me|unarodnite pretstavnici, makedonskata dràva so nejzinata politika ostana tvrdoglava vo pravec na pregovorite za davawe na pravata na Albancite. Proekt-dokumentot koj se diskutira{e be{e neprifatliv za makedonskata strana, sekakov napredok vo vrska so realiziraweto na pravata na Albancite mnogu politi~ari i site mediumi go narekuvaa nacionalno predavstvo. Vo ovie uslovi nie imavme gotov operativen plan so bliska zada~a i so dale~na zada~a, dokolku prodolè{e ova sprotivstavuvawe }e pristapevme kon primena, nezavisno od sprotivstavuvaweto {to moè{e da sledi. Vpro~em i koga ja zapo~navme vojnata nikoj ne ni re~e imate pravo, tuku site, i na{ite lu|e od politikata ne etiketiraa kako teroristi. Bitkata za Tetovo dojde prinudno, kako poradi politi~kite okolnosti taka i poradi èlbata na sekoj vojnik i komandant da se zazeme Tetovo pod sekoj uslov.
67
Pozicioniraweto na silite na Brigadata na 23.7.2001 godina
68
Bitkata za osloboduvawe na Tetovo be{e bitka vo koja se isprobaa voeniot zamav, hrabrosta i voljata na sekoj komandant i borec za da dejstvuva so inicijativa spored sostojbite koi se sozdadoa. Taa be{e vistinska narodna vojna kade {to od sekoja pozicija, od prozorcite na sekoj yid i }o{e se otvora{e ogan protiv neprijatelot koj be{e stacioniran vo forma na punktovi za blokirawe na dvièwata na vojnicite i ga|a{e vrz poziciite na brigadata i vrz naselenite sela bez milost. Silite na neprijatelot se provociraa davaj}i im signal deka treba da se oddale~at, toa se slu~i ve~erta na 23 juli 2001 godina, re~isi vo site punktovi koi gi blokiraa pati{tata za vlez vo gradot. Na ovaa provokacija silite na policijata i armijata odgovorija so silen ogan i so razdviùvawe na blindiranite vozila za da vlevaat panika i strav kako kaj narodot, taka i kaj silite na brigadata koi bea pozicionirani vo za{titeni mesta. Vo tekot na celata no} se vojuva{e vo site naselbi koi se nao|aa pokraj gorite vo zapadnata strana na gradot. Silna vojna se vode{e i vo Drenovec, kaj stadionot, okolu kasarnata na armijata kade od porano be{e pozicionirana edinicata komanduvana od Roki. Isto taka, se vojuva{e i kaj grobi{tata kaj ì~arata, kade {to se borea posebnite edinici na bataljonot na komandantot Qaqa, zatoa {to pozicijata be{e takva {to ne be{e potrebno da se vojuva so site sili, zatoa {to so eden del na silite postaveni na pozicii treba{e da mu se sprotivstavi na eden moèn napad na makedonskata armija. Pukaweto ne prestana cela no}. Utroto gi sretna silite na ONA niz grad doìvuvaj}i golema i neobjasneta sre}a i entuzijazam. Vo stanicite na radiovrskite na malite edinici se slu{aa pesnite na Ilir [a}iri. Punktovite na policijata padnaa, so isklu~ok na punktot kaj ì~arata koi ne ga|aa tuku sedea tivko i ne bea napadnati od silite na Prviot bataljon zatoa {to imavme podatoci deka ima i policajci Albanci. Pretpladneto pomina vo ti{ina so isklu~ok na nekoja osamena pukotnica koja doa|a{e kako signal za budewe. Vo taa bitka nie imavme trojca ubieni i nekolku raneti vo edinicite na brigadata, dodeka od bombardirawata na neprijatelot imavme devet ubieni civili. Od redovite na policijata i na armijata ima{e okolu {est ubieni i mnogu raneti, no i deneska ne moè da se znae so to~nost zatoa {to i Makedoncite vo nivnata kniga izdadena po vojnata (na angliski White book Terrorism of the So-Called NLA) nekade velat sedum, a nekade 23 ubieni. Silnata vojna na teren i zemaweto re~isi pod kontrola na gradot Tetovo donese vedna{ silna diplomatska reakcija koja ima{e kako posledica naredba za povlekuvawe vo porane{nite pozicii od vrhovniot komandant, naredba koja naide na silno kolebawe kaj êla kako i kaj komandantot Ilir kako {ef na [tabot na Brigadata 112 Mujdin Aliu i na Hoxa od Prizren, i na moeto kako rakovoditel vo [tabot. Razgovorot za da ne najde primena ovaa naredba trae{e nekolku ~asa, i so me|usebnite argumenti i protivargumenti dovede do delumna primena povlekuvaj}i
69
se nekade i ostanuvaj}i na nekoe drugo mesto za da go drìme visoko kako moralot na vojnicite, taka i za da ne sozdademe razni nevolji vo vrska so prezemaweto na upravuvaweto na lokalnata vlast, {to }e ima{e posledici na civilna vojna za koja ne bevme podgotveni. Zazemaweto i drèweto na Tetovo n$ stavi pred nekoi problemi koi ne gi predvidovme navreme i najglaven problem be{e zazemaweto pod kontrola na gra|anskata sigurnost za koja nemavme nitu podgotvena struktura nitu infrastruktura. Zazemaweto pod kontrola na Tetovo za nekolku ~asa n$ nau~i za mnogu pra{awa koi ne gi predvidovme porano koi se planiraa podocna, dokolku vojnata ne n$ vode{e kon dogovor. Moite tezi, pretstaveni pred Komandata i [tabot na Brigadata za sredba so vrhovniot komandant, gospodinot Ali Ahmeti i izve{tajot od 26 juli napraveni spored gorenavedeniot duh dovedoa do pro{iruvawe na idejata za vojuvawe vo idnina i do zajaknuvawe na organizacionite merki za zazemawe pod upravuvawe na naselenite zoni vo tekot na napredokot na silite na brigadata vo pravec na nadopolnuvawe na bliskite i dale~nite zada~i. Tezite za izve{tajot na Komandanta na Brigadata, po povlekuvaweto na silite od Tetovo so naredba na komandantot na ONA g. Ali Ahmeti bea: - Dokolku ima mir, {to }e postigneme? - [to }e bide so jazikot, dali }e stane vtor slu`ben jazik? - A policijata po edna godina kade }e stigne? -A lokalnata vlast kakvi prava }e ima, koja }e bide avtonomijata, od kogo }e zavisi taa? - No eve, slavomakedonskata strana saka vojna. [to }e napravime? - Tetovo e edna kapka voda, gledaj}i ja celata teritorija. - Zo{to nema{e voeni dejstvija tamu kade {to ima vooruèni lu|e: vo Gostivar, Struga, Ki~evo i Debar? - Zo{to nema voeni pravci vo dlabo~inata na frontot? -Znaete deka se zadu{uvame sebesi, dokolku ne se rasprostranuvaat pravcite? - [to i da se slu~i, dobro e da odime kon ~esta, a ne kon sramot. Ovie tezi mu gi predloìv na g. Abaz, vo tekot na rabotnata sredbata vo Prizren, kade {to poradi bezbednosni pri~ini be{e postaven General{tabot na Armijata. Vrz baza na ovie tezi izleze izve{tajot od 26 juli koj e kako vo ponatamo{niot tekst:
70
OslObODitelna naCiOnalna arMija Komanda na brigadata 112 Mujdin aliu [ipkovica br. 15 Datum 26. 7. 2001 Doverlivo Primirjeto da posluì za da se pro{irime na frontot i za da zafa}ame vladeja~ki pozicii, za~uvuvaj}i gi zafatenite pozicii.
iZve[taj
na Komandata na brigadata 112 Mujdin aliu
Po povlekuvaweto vo liniite odràni pred napadot nad Tetovo, sostojbata voop{to e dobra. Napadot nad Tetovo pokaà deka sme vo sostojba da go zazememe vo sekoj moment Tetovo i sekoe selo vo negovata okolina. Telefonskiot razgovor so komandantot Abaz i naredbata za povlekuvawe od negova strana vo porane{nite pozicii, sozdade nedorazbirawe i nejasnotija, no vojnata ima i vakvi momenti, me|utoa ne treba da go izgubime trpenieto, tuku primirjeto da ni posluì za da zafatime dominantni pozicii, za~uvuvaj}i gi porano zafatenite pozicii. Za toa mislam: 1. [tabot na Brigadata da prezeme merki za da se zgolemi gotovnosta, gledaj}i go u{te edna{ kompletiraweto so vooruùvawe i municija na malite edinici pravej}i osveùvawe, vo slu~aj na potreba tamu kade {to se potro{eni i o{teteni vo tekot na vojnata. 2. Prviot pe{adiski bataljon da rasporedi sili vo pravec na Grup~in, Bojane, Kopanica i do Ra{~e. Vtoriot bataljon da postavi sili vo Vukavica, Merovo, Berkovica. 3. Da se organizira sodejstvuvawe so Brigadata na Radu{a, pravej}i gi soodvetnite tabeli. 4. Vo okolnite sela da se organiziraat voenite edinici, za ~uvawe na selata, prezemaj}i go nad sebe i organiziraweto na lokalnata vlast. 5. Organizirawe na dva bataljona. a. Teritorijalen bataljon vo selsko nivo, spored edinicite na sekoe selo posebno sozdadeni od porano i koi }e se sozdadat. b. Specijalen bataljon za razuznava~ki i diverzantski dejstvija so vodovi od 18-20 vojnici sekoja, pri {to bataljonot da go so~inuvaat ne pove}e od 200 vojnici. Zada~i: a. Za Profi - Femi: od listite za sistematizacija da proizlezat listite na vojnicite so osnovo grupirawe na seloto, za da se opredeli Teritorijalniot bataljon.
71
b. Za êla i Ilir: od malite edinici da proizleze listata na poborbenite vojnici i komandanti, za sozdavawe na Specijalniot bataljon. bele{ka: Ovoj izve{taj go sodrì planot na merkite koj treba{e da se primeni po moeto doa|awe od Prizren, kade treba{e da go sretnam komandantot Abaz, za da se objasni sozdadenata situacija po vojnata za osloboduvawe na Tetovo, koj ne se primeni, poradi faktot na zapo~nuvawe na razgovorite okolu Ohridskiot dogovor. Spored planot na merkite i voenata odluka, idejata za zafa}awe na novite pozicii be{e so organiziraweto na silite na Brigadata 116 od Gostivar, silite na Ki~evo i na Struga da se sozdade neprekinat front zemaj}i gi pod kontrola site naseleni zoni, ne provociraj}i tuku da se bide vo gotovnost za silen odgovor vo slu~aj na provokacija od silite na makedonskata armija i policija.
Razgovor so general Gzim Ostreni, [ef na General{tabot na Armijata Mojata ideja za prodolùvawe na vojnata, normalno deka be{e podràna i be{e usvoena vo su{tina od general Ostreni, koja vo op{ti crti se sovpa|a{e so idejata na bliskata i dale~nata zada~a predvidena od General{tabot, no vo vojnata nie ne bevme ve}e sami. Sredbata od Prizren diktira{e. Na{ata vojna }e prodolè{e da bide do kraj protiv Makedoncite do po~etokot na razgovorite, za {to nie i tie bevme pod me|unaroden pritisok.
72
Dokolku tvrdoglavosta na makedonskata politika i dràva prodolè{e, tie nema{e da stignat tamu kade {to se sega, tuku }e se stremea kon teritorijalna podelba, a nie }e se opredelevme za frontalna vojna navidum, no vojnata }e ja potpiravme na na{ite specijalni sili koi }e se pojavea i }e is~eznuvaa kako veterot. Poradi zanimlivost na ~itatelite, no ~uvaj}i go vo sebe toa {to }e ni treba, dokolku se smeni vremeto, ja pretstavuvam {ematski na karta idejata na odvivawe na vojnata dokolku ne se slu~e{e ova {to se slu~i, dokolku na{ite krilja bea slobodni kako kriljata na orelot. Podocna nema{e voeni akcii. Na{ite sili vo pozicii im odgovaraa so ognot na oru`jeto na provokaciite na makedonskata policija i armija, no treba da se naglasi deka do denot na Ohridskiot dogovor nie izgubivme u{te {est vojnici, {to pokaùva deka tie na{ata armija ja gledaa kako neprijatelska, onaka kako {to go gledaa i go gledaat Albanecot, kako rasipuva~ na udobnosta na nivnata dràva, kako {to sekoga{ go narekuvaat tie.
Vo poslednite denovi na vojnata
73
Zaklu~ok
Ova be{e vojnata i dinamikata na Brigadata 112 Mujdin Aliu. Sigurno, e mo`no da imalo podeleni dejstvija, koi ne se registrirani vo dokumentite i vo moeto se}avawe, no vremeto i drugi lu|e }e zboruvaat i }e pi{uvaat za niv. Vistinata ne moè da is~ezne. Makata i `rtvuvaweto na site borci, na site onie koi ja pomognaa vojnata, a posebno na padnatite borci i na nivnite semejstva, eden den }e bidat nagradeni. Toa }e im posluì na generaciite koi }e dojdat po nas.
Ova be{e plan-idejata na vojnata vo slu~aj da ne se realizira{e Ohridskiot dogovor.
74
Sega dobivme i oklopni vozila
Na{ite specijalni sili
Vaka te sakame junaku [aki
75
Ovie pozicii nikoga{ nema da gi zaboravame
76
III
biOGraFii
Padnatite borci bleskaat vo nebo-
to na tatkovinata kako neizgasnati meteori. tie ìveat niz vekovite kako kompas vo vistinskiot pat kon slobodata i nacionalnoto obedinuvawe. nivnata biografija e istorijata na vistinskite junaci koi gi rastat albanskite majki za nacijata, za da se griàt vo sekoe vreme.
77
istorijata na brigadata 112 i imeto na Mujdin aliu }e ostanat vo istorijata povrzani nerazdelni zasekoga{ eden so drug i }e zra~at za idnite pokolenija heroizam i juna{tvo kako ~etivo za idninata za pravda i nacionalno obedinuvawe. istorijata na brigadata 112 Mujdin aliu e istorija na juna{tvoto, hrabrosta i na heroizmot na padnatite borci, bez koe taa nema{e da ima ve~no bleskawe. Padnatite borci za site nas }e ostanat ~est i nacionalna gordost. na niv }e se prisetuvame so visoka po~est i dlaboka bolka, navednuvaj}i se pred nivnoto sveto delo.
79
80
MujDin ]eriM aliu

Padnat borec od Kosovskata vojna, ~ie ime go dobi brigadata 112 formirana vo zonata na tetovskite sela, vo vojnata od 2001 godina.
Sine Mujdin Aliu, Slobodata vika, Zapali go tvoeto svetlo, Nad [ara kako molwa.
Mujdin aliu e roden vo seloto Poroj na 15 januari 1974 godina, vo edno siroma{no semejstvo. Negovoto semejstvo ìveja~kata ja obezbeduvalo preku sekojdnevnata rabota. Negoviot tatko ]erim Aliu, kako mnogu negovi soselani sekoj den se sudruval so nepravdite koi im se nanesuvale od strana na slavomakedonskata vlast, od postojanite sledewa i persekucii. Mujdin be{e vospitan vo semejstvoto i vo krugot na prijatelite, so qubovta i èlbata, zemjata na predcite da ja vidat obedineta so maj~inskoto steblo Albanija, za koja mnogu generacii se ubieni, masakrirani i patea po slovenskite zatvori. Toj, iako bez potrebnoto obrazovanie, no so prirodna budnost gi razbira{e nastanite koi se slu~uvaa vo porane{na Jugoslavija i naporite koi se pravea vo Kosovo za negovo osloboduvawe. Kako mnogu pe~albari i toj ja ostavi pe~albata i se vrati vo tatkovinata raspar~ena od drugite i se obu~i vo eden Centar za obuka vo Severna Albanija, i edvaj go ~eka{e denot za da vleze vo Kosovo kade se vojuva{e lice vo lice so srpskoto ~udovi{te. Se priklu~i vo redovite na OVK vo Kosovo, stanuvaj}i vojnik na Brigadata 138 Agim Ramadani, kade {to postojano se istaknuva{e so dela na juna{tvo i hrabrost vo razni bitki, a posebno vo bitkata vo Ko{are kade {to i padna herojski na 14 april 1999 godina. Posledniot negov zbor be{e negovoto telo da bide isprateno vo rodnoto selo vo Poroj. Drugarite po dolg pat preku granicata Kosovo
81
- Albanija go donele vo rodnoto mesto, kade {to po~iva vo mir pokraj spomenikot podignat vo znak na se}avawe za negoviot heroizam. Mujdin Aliu e del od generacijata na padnatite borci prvenci, na onie padnati borci koi kako poradi inicijativata i heroizmot ostanaa neizgasnati prvenci vo legendarnata istorija na vojnite na na{iot narod za sloboda i nacionalno obedinuvawe. Po~itta koja im be{e napravena na borcite na ovie krai{ta na Brigadata 112 da & se dade imeto na padnatiot borec Mujdin Aliu, e ocenuvawe {to na prv red mu se pravi na li~nosta na padnatiot borec na nacijata Mujdin Aliu i ovekove~uvawe na negovoto ime vo vojnata koja se slu~i vo tekot na 2001 godina, kako zname na vojnata i na bitkite koi se odvivaa od site vojnici koi imaa ~est da se naredat vo Brigadata 112 Mujdin Aliu.
82
iMiWata na PaDnatite bOrCi KOi ]e Ostanat GOrDOsta, êsta i slavata na briGaData 112 MujDin aliu
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Ahmet Krasni}i A}im Seqmani Bedri Halimi Burim Huseini Da{mir Mustafai Fikri Fejzuli Fadil Rufati Hajredin Arifi Husni Xemaili 4.1.1982 - 14.06.2001 4. 4.1964 - 6. 8.2001 2.1.1974 - 9. 7.2001 25. 2.1981 - 31. 7.2001 12. 2.1968 - 25. 3.2002 8. 7. 1961 - 3. 8.2001 10. 3.1967 - 25. 3.2001 9. 2.1964 - 20. 3.2001 12. 3.1984 - 10. 6.2001 27. 6.1982 - 17. 8.2001 2. 3.1955 - 24. 6.2001 29. 7.1961 - 23. 7.2001 8. 8.1961 - 24. 7.2001 16. 5.1961 - 21.7.2001 1.1.1957 - 1. 8.2001 23. 1.1978 - 7. 8.2001 24. 5.1965 - 24. 7.2001 25. 7.1966 - 25. 3.2001 25. 5.1975 - 25. 3.2001 23. 9.1959 - 15. 3.2001 31.10.1969 - 29. 6.2001 8.12.1963 - 23. 7.2001 8. 1.1971 - 25. 3.2001 29. 4.1980 - 19.11.2001 Ho} i Vogel-Prizren Jaìnce Nepro{teno Slatino Poroj - {tab Rakovec Lisec Selce Gwilawe Drenovec Gajre Slatino Poroj Kopa~indol Kopernica-Dardania Kali{ta-Gostivar Poroj Selce Selce Selce Tirana Xep~i{te Vejce [ipkovica
10. Ismaiq Mehmeti 11. Mahir Kamberi 12. Murtezan Etemi 13. Nexmedin Sulejmani 14. Rahmetula Ahmeti 15. Rahim Be}iri 16. Refik Iljazi 17. Seqman Nuhiu 18. Servet Hajredini 19. Servet [abani 20. Servet Ferati 21. Skerdiqajd Lagami 22. [aban Saiti 23. Ze}irja Tahiri 24. Xemiq Abdurahmani
83
aHMet Krasni]i
(Ho} i vogel Prizren, 4. 1. 1982 - 14. 6. 2001)
Eve go Ahmet Krasni}i, Se se}ava na Mujdin so drugarite i od Prizren doa|a So junaci za sloboda vo ova zemja.
ahmet Krasni}i so poteklo od semejstvo so patriotski tradicii, u{te od negovoto detstvo se zapozna so divite formi na persekutirawe koi im se pravea na Albancite vo Kosovo, poradi nivnite mirni barawa koi gi pravea za otcepuvawe na Kosovo od Srbija. Osnovnoto u~ili{te go zavr{il vo Prizren, kade {to bile preseleni so semejstvoto. Vo devedesettite godini, so zgolemuvawe na obidite za osloboduvawe na Kosovo od srpskiot okupator, Ahmet be{e pokraj ovie nastani, gi po~uvstvuva i stana ma` predvreme, pa zatoa u{te na {esnaesetgodi{na vozrast se priklu~il vo redovite na OVK, vo Operativnata zona na Ko{are vo Brigadata 138 Agim Ramadani, kade izvr{uval zna~ajni zada~i, i pokraj mladata vozrast. So zapo~nuvaweto na vojnata vo Dolinata na Pre{evo, Medve|a i Bujanovac, povtorno odi vo vojska vo OVPMB (Osloboditelna vojska na Pre{evo, Medve|a i Bujanovac) vo Operativnata zona na Bujanovac vo Brigadata 112 [erif Jonuzi - Enver Bajrami. Koga vide deka vojnata vo Isto~no Kosovo vodi kon dogovor, zaminuva i se zanimava so snabduvawe so oru`je na kosovskite borci koi odele na pomo{ na bra}ata koi vojuvaa na [ar Planina vo Tetovo. Po malku vreme i samiot toj ja zede pu{kata i otide na pomo{ na drugarite od Brigadata 112 Mujdin Aliu. Vo tekot na vojnata se istakna so hrabrosta i mudrosta, neobi~na za negovata vozrast. Padna vo poleto na ~esta, na 14 juni 2001 godina vo seloto Brodec, Tetovo. Negovoto telo po~iva na grobi{tata na padnatite borci vo Landovica. Ovoj mal borec, u~esnik vo tri golemi vojni, se spomnuva so dlaboka po~it od celiot narod. Semejstvoto se gordee so toa {to nivniot sin padna za slobodata na nacijata i negovoto ime }e bide zapi{ano vo oltarot na istorijata na na{iot narod.
85
a]iM seQMani
(jaìnce, 4. 4. 1964 - 6. 8. 2001)
Ovoj A}im Selmani, Tatko so tri deca. - êda, vie ne pla~ete za mene, Zatoa {to padnav za sloboda.
a}im nazif seqmani poteknuva od edno siroma{no, blagorodno i po~ituvano semejstvo od seloto Jaìnce vo Tetovo. Negoviot tatko rabotel razni fizi~ki raboti za negovite deca da rastat vo mir i vospitani da gi po~ituvaat drugite. Toj gi nau~il svoite deca deka edno semejstvo treba da raboti ~esno i dostoinstveno, no i so qubov kon tatkovinata i nacijata. A}im osnovnoto u~ili{te go zavr{i vo selata Jaìnce i Globo~ica, dodeka srednoto u~ili{te vo Tetovo. ûvstvuvaj}i go te{kiot tovar na nepravdite koi se nanesuvale od slavomakedonskata vlast, vo po~etokot na mesec mart 2001 godina so drugarite na idealot im se pridruì na redovite na ONA, kako vojnik na prvite edinici na Brigadata 112 Mujdin Aliu. Se bore{e so izvonredna hrabrost i juna{tvo, za slobodata na zemjata i na decata koi gi saka{e tolku mnogu. Padna pred krajot na vojnata na 6 avgust 2001 godina. Pogreban e vo Ka~anik, Kosovo. A}im padna za tatkovinata, za slobodata i za obedinuvaweto, a negovite tri deca, dve }erki i eden sin }e rastat bez nivniot tatko, no so dostoinstvo za veli~estveniot ~in na nivniot tatko. Toj }e ostane nezaboraven, zatoa {to ve~no e negovoto delo i na site padnati borci na nacijata. Site soborci koi bea ramo do ramo so nego, se se}avaat na nego kako na ~esen ~ovek i patriot.
86
beDri HaliMi
(nepro{teno, 2. 1. 1974 - 9. 7. 2001)
Tvoite sni{ta zele zamav, Dobar sportist be{e o Bedri Halimi, No na Slovenot ti mu se zakolna Deka kaj Albanecot nema mesto vladeeweto.
bedri Halimi, so golemi kvaliteti i sni{ta za ìvotot, so ~eli~na volja kako fudbaler i odbojkar, ja mraze{e sostojbata na tretiraweto na negovite sogra|ani od slavomakedonskata vlast. Toa {to go gleda{e i slu{a{e vo semejstvoto i vo dru{tvoto, za maltretirawata na Albancite go pravea nego postojano nestrpliv. Toj kako mnogu drugi vrsnici gledaa deka ~a{ata se prepolni i zatoa sekoj den se spremaa za napad protiv slavomakedonskite ugnetuva~i. U{te vo prvite voeni dejstvija Bedri im se pridruì na redovite na ONA, kako vojnik na Brigadata 112 Mujdin Aliu. Vo du{ata mu vrie{e slobodata i nacionalnoto obedinuvawe. Sekoj negov razgovor za toa po~nuval i za toa zavr{uval, obedinuvaweto nad s$. Slavomakedonskite vojnici kako i nasekade go napadnaa i negovoto selo Nepro{teno. Toj zaedno so drugite vojnici se borea juna~ki i vo tekot na borbata eden kur{um smrtno go pogodi Bedri vo gradite. Padna na bojnoto pole onaka kako {to pa|aat samo junacite, onie koi tatkovinata ja imaat nad s$. Poradi visokite kvaliteti kako vojnik, be{e pogreban so golemi po~esti i po~it i voena ceremonija vo rodnoto selo Nepro{teno. Bedri Halimi }e po~iva vo mir vo negovoto rodno selo, so visoka verba deka eden den negoviot amanet i amanetot na site padnati borci }e stane realnost. Pred negovoto delo, pokolenijata sekoga{ }e se navednuvaat so po~it. Toj i negovoto delo ìveat me|u nas, kako nade` i verba za idninata.
87
buriM Huseini
(slatino, 25. 2. 1981 - 31. 7. 2001)
Dvaesetgodi{en, cvet Burim Huseini, ne bara cve}e Me|u pukotnici vo vojna Povtorno ìvee{ ti.
Ovie se stihovi koi mu prilegaa na padnatiot borec i na noviot poet burim Huseini koj vo rakopis ostavi mnogu pesni i razni tekstovi. Sin na nastavnik koj vospital celi pokolenija so negovata dejnost kako vospituva~, koj ~esto bil otpu{tan od rabota, samo zatoa {to ne sakal da bide izvalkana ~esta na negovoto semejstvo i na nacijata od nepravdite na slavomakedonskite neprijateli. Zaradi toa ne postoel drug na~in, osven zaminuvaweto vo vojna. Burim Huseini poradi vospituvaweto dobieno vo semejstvoto i visokiot patriotski duh na 20 april 1999 godina zaminal vo Severna Albanija za da se obu~i kako vojnik za vojnata vo Kosovo. Se vratil vo Slatino po la`nata vest za smrtta na negovata majka, poradi {to luto mu odgovoril na svojot tatko Nijazi: Zo{to me donesovte na vakov na~in? ]e dojde denot koga jas povtorno }e odam vo vojna. Po~etokot na vojnata go sretna nego vo klupite na UT na Katedrata za albanski jazik, pri {to Burim ja pomogna vojnata u{te od po~etokot, no vo nejzinite redovi se priklu~i po polagaweto na eden ispit vo sredinata na mesec maj. I pokraj mnogute sprotivstavuvawa na komandantite na vojnata poradi negovata mlada vozrast, se priklu~i vo redovite na ONA kako vojnik vo Brigadata 112 Mujdin Aliu. Toj be{e prisuten tamu kade {to se slu{aa pukotnicite, tamu kade {to treba{e da se vojuva protiv na{iot vekoven neprijatel. Edno rano utro, na 31 juli 2001 godina, nepoznata krvolo~na raka vo slu`ba na neprijatelite, pukna bez milost vrz mladoto telo na Burim Huseini. Semejstvoto i site bliski se gordeat so nego, poradi toa {to nivniot sin pred da porasne, ne moè{e da go istrpi ropstvoto i slavomakedonskoto ugnetuvawe i stana vojnik na narodot i na negovata tatkovina, ostavaj}i gi nastrana sni{tata na mladosta. Toj ve~no po~iva vo grobi{tata na seloto Slatino, po~ituvan od semejstvoto i od celiot narod, koi veruvaat i vojuvaat za op{testven napredok kon nacionalnoto obedinuvawe.
88
Da[Mir MustaFi
(Poroj, 12. 2. 1968 - 25. 3. 2001)
Tamu vo Poroj Gi ostavi decata so edna nade` Tvoeto delo Da{mir Mustafa So slobodata }e ìvee ve~no
Da{mir Mustafi e roden i porasnat vo seloto Poroj. Taka kako {to raste{e samiot, so patriotskiot duh, }e porasnat i negovite deca, zatoa {to imaat od kogo da se inspiriraat. Tie sekoga{ }e se gordeat i }e se inspiriraat od nivniot tatko. Rabotata, juna{tvoto kako i negovata besprimerna hrabrost, gi inspirira{e drugarite vo tekot na bitkite i voenite zada~i. Toj pokaùva{e retka hrabrost i juna{tvo vo tekot na razli~nite bitki so makedonskite sili. Kako vojnik vo Brigadata 112 Mujdin Aliu na nego postojano }e se se}avaat negovite prijateli i drugari, so visoka po~it i vrednuvawe, za toa {to toj go napravi za na{eto nacionalno pra{awe. Padna kako borec vo odbrana na [tabot na ONA vo Re~ica, na 25 mart 2001 godina. Pogreban e so po~esti koi mu pripa|aat na padnatiot borec na tatkovinata, vo negovoto selo vo Poroj, pokraj grobi{tata na padnatite borci. Negovoto ime i delo }e zra~at silno za visokiot ~in i pokaànoto juna{tvo vo vojna i po vojnata. Slava za svetloto delo na padnatiot borec Da{mir Mustafi.
89
FaDiQ ruFati
(lisec, 10. 03. 1967 - 25. 03. 2001)
O Fadiq Rufati! Crveniot Kamen zo{to pla~e So drugarite padnal kako borec.
Fadiq rufati od seloto Lisec, od odamna ìtel vo Tetovo, poteknuva od edno semejstvo so patriotski ubeduvawa. Kako obrazovan ~ovek i so visoko patriotsko ~uvstvo be{e ugnetuvan od jugoslovenskata UDB. Bil prinuden da gi ostavi studiite, kako student po Prirodni nauki - nasoka Hemija na Univerzitetot vo Pri{tina, i da odi na pe~alba, za da se spasi od zatvorot koj be{e poln so nevini Albanci. Po vra}aweto od emigracija toj vleguva vo redovite na Osloboditelnata vojska na Kosovo, kade {to vojuva so heroizam i posvetenost, zatoa {to za nego sekoja peda na zemjata be{e Albanija i treba{e da se vojuva za da se obedini, zatoa {to damne{niot son na Rufat be{e nacionalnoto obedinuvawe. Po zavr{uvaweto na vojnata vo Kosovo se vra}a kaj semejstvoto i voznemiren ja sledi sostojbata na Albancite koi vojuvaa kako i sekoga{ za da ja realiziraat èlbata slobodata, koja s$ u{te be{e daleku. Prvite pukotnici na tetovskoto Kale i niz cela [ar Planina, pridonesoa toj da go ostavi semejstvoto i sekoja druga obvrska, i da se priklu~i vo prvite edinici na ONA, koi posluìja kako jadro za sozdavawe na Brigadata 112 Mujdin Aliu. Sekoga{ so nepromeneti ubeduvawa kako borec za nacionalno ubeduvawe, negoviot mitralez ne prestana da ga|a so rafali protiv slavomakedonskiot neprijatel. Toj zaedno so negovite drugari, utroto na 25 mart 2001 godina patuva{e za da ostane veren na opredelenoto mesto za vojuvawe, za da se odbrani Crveniot Kamen kako strate{ka to~ka, za odbrana protiv vozdu{niot desant na neprijatelot. Se bore{e herojski i padna kako borec na tatkovinata zaedno so Servet [abani, vo mestoto nare~eno Ba~ilata na Begot vo drugata dolina pokraj Zekirja Tahiri kaj Crveniot Kamen nad seloto Selce. Teloto na Fadiq Rufati po~iva na gradskite grobi{ta, pogreban na 12 april 2001 godina. Negoviot heroizam }e se pameti so visoka po~it za porakata koja ja ispra}a duhot i ~inot na `rtvuvawe na ìvotot za golemoto pra{awe, na{eto nacionalno obedinuvawe.
90
FiKri FejZuli
(rakovec, 8. 7. 1961 - 3. 8. 2001)
Siroma{tijata ne ja saka{e, Fikri Fejzuli, o tatko. Za sloboda so pu{ka izleze Za nacionalno obedinuvawe.
Fikri Fejzuli e roden vo Rakovec vo edno siroma{no semejstvo. Slabata ekonomska sostojba go prinudi Fikri da prifati sekakov vid na rabota za da go hrani semejstvoto. Te{kotiite na ìvotot, persekuciite i potcenuvawata koi toj gi gleda{e naokolu go ispolnija so golema omraza protiv slavomakedonskiot pritisok, pa zatoa koga gi slu{na prvite pukotnici go zede oru`jeto i vleze vo redovite na ONA kako vojnik na Brigadata 112 Mujdin Aliu. Vo borbata na borcite za sloboda so slavomakedonskata policija Fikri e te{ko ranet i vedna{ e prefrlen vo voenata bolnica, no i pokraj site napraveni obidi, umre po nekolku ~asa. Padnatiot borec Fikri Fejzuli na 3 avgust 2001 godina e pogreban so po~esti vo negovoto selo Rakovec, zemaj}i ja so sebe bolkata i makata za negovite deca, no i verbata za osloboduvawe na ovie prostori i obedinuvaweto teritoriite vo edna dràva za site Albanci. Toj be{e dobar semeen ~ovek, tatko na tri deca, na kogo }e se se}avaat so po~it, bolka i dostoinstvo. Nivniot obi~en tatko padna za edno golemo pra{awe, ona na nacionalnoto obedinuvawe. Slava za visokoto delo na Fikri Fejzuli.
91
HajreDin ariFi
(selce, 9. 2. 1964 - 20. 3. 2001)
Koga se slu{naa pukotnicite I niz [ar se bara{e sloboda Hajredin Arifi go podignaa Zborovite obedinuvawe i albanstvo.
Hajredin arifi, ìtel na seloto Selce poteknuva od edno semejstvo so patriotski tradicii. Sekojdnevniot ìvot, rabotata i `rtvuvawata za da se prebrodi ìveja~kata, kako i tretiraweto na Albancite od slavomakedonskata vlast go izmorilo Hajredin, pa zatoa negovata rabota kako trgovec ja ostavi vedna{, koga negovoto selo be{e pokrieno od ognot na slovenskiot teror, na 14 mart 2001 godina. Omrazata za potisnuvanite i qubovta za slobodata na negoviot narod go nateraa da go zeme oru`jeto i da se pridruì vo redovite na ONA, so negovite prijateli kaj koi nao|a{e bliskost. Kako i site drugi i Hajredin izleze za edna cel i ideal, za sloboda, koja nedostiga{e vo ovie prostori za koja imaa potreba site. Hajredin e ranet od edna granata i umre na 20 mart 2001 godina. înot, hrabrosta i idealot go stavat nego vo redovite na padnatite borci na tatkovinata, koi so dostoinstvo }e se se}avaat od bliskite, porane{nite borci i celiot albanski narod vo site vremiwa.
92
Husni XeMaili
(Gwilawe, 12. 3. 1984 - 10. 6. 2001)
Gi ostavi sni{tata, mladosta Husni Xemaili sine Ti Mladoènec ne stana No, za takov albanstvoto }e te drì.
U{te pred da stane maturant, Husni Xemaili be{e povikan od nacionalnoto pra{awe. Gi napu{ti u~ili{nite klupi {tom gi slu{na prvite pukotnici na [ar Planina vo Tetovo od borcite obvineti kako teroristi, i se vklu~i vo nivnite redovi vo Brigadata 112 Mujdin Aliu. Toa mom~e, iako mnogu mlad, za site borci be{e gordost i slava. Ja pretstavi i }e ja pretstavuva taa volja, taa hrabrost i posvetenost, koja vrie kaj na{ata mladina, koi ubavite sni{ta na mladosta gi povrzuvaat so sudbinata na tatkovinata. Husni e ranet vo edna od borbite so slavomakedonskite voenopoliciski sili, i pokraj site obidi napraveni za da se izle~i, po~ina vo bolnicata vo Prizren na 10 juni 2001 godina. Husni Xemaili e najmladiot padnat borec na Brigadata 112 Mujdin Aliu, dalekovidnoto mom~e za edna edinstvena dràva, slobodna i obedineta. Negovite mladi sni{ta se obedinija so vetri{tata na slobodata, koi }e svetat eden den, koga sonot na padnatite borci od site vremiwa nacionalnoto obedinuvawe - }e stane realnost. Husni Xemaili e ispraten so bolka i po~it so site voeni po~esti koi gi zasluùva eden padnat borec, pokraj grobi{tata na padnatite borci vo Gwilawe.
93
isMaiQ MeMeti
(Drenovec, 27. 6. 1982 17. 8. 2001)
Eve, Ismaiq Mehmeti Cvetot na juna{tvoto Doa|a niz pesnite Na ~elo na mladosta.
ismaiq Mehmeti poteknuva od edno semejstvo so patriotski tradicii. U{te od detstvoto pokaà retka sposobnost i upornost za realizirawe na zada~ite koi saka{e da gi napravi. Osnovnoto u~ili{te go zavr{il vo u~ili{teto Mi|eni - Tetovo so dobri rezultati. Prvata godina na srednoto u~ili{te ja zapo~na vo gradskata gimnazija, no poradi ubeduvawata i poradi drugi problemi, toj ja prodolì nastavata vo tehni~koto u~ili{te. Popladne rabote{e vo eden internet klub vo Tetovo. Edinstven sin na ~i~ko Ali, majkata Aj{e i na dve sestri. Zra~e{e so {iroka kultura i vospituvawe. Odnesuvaweto, kulturata i negovoto znaewe padnale vo o~ite na site lu|e koi go opkruùvaa kako i kaj negovoto semejstvo. Na Ismaiq ne mu nedostasuva{e hrabrosta, juna{tvoto. Nastanite vo Kosovo kako i ubistvoto na negoviot striko vo tekot na vojnata vo Kosovo, pridonesuvaat za ponatamo{en rast na negoviot karakter. Ovaa priroda se gleda i vo negovite tvorbi, vo nekolkute pesni koi gi ostavil vo rakopis. Negovata rabota vo internet klubot, nekolku faksovi i razli~ni faksimili, zboruvaat za ìvotot na Ismaiq Mehmeti kako mlad patriot, oformen so ideite na omrazata kon slavomakedonskata vlast, i so odlu~en stav kon nacionalnoto obedinuvawe. Negovoto nastojuvawe da odi vo vojna u{te vo po~etokot na 14 mart 2001 godina, i pokraj odbivaweto na nekolku komandanti zatoa {to be{e sin edinec, pokaà kaj niv deka toj be{e odlu~en. Toj ja mraze{e vlasta, diskriminacijata i be{e za vojuvawe. Ne go otstranija od patot na vojnata. Ismaiq vo po~etokot otide vo Brigadata 116 (koja podocna go dobi imeto na komandantot Tahir Sinani), i po nekoe vreme, bidej}i brigadata ne vleguva{e vo vojna se vrati vo Drenovec vo Brigadata 112 Mujdin Aliu, kade e ranet na 16 avgust 2001 godina, i pokraj interveniraweto na lekarite vo bolnicata na brigadata vo seloto Poroj, po~ina na 17 avgust.
94
Ispra}aweto vo negoviot posleden dom e napraveno so posebna po~it. Narodot go isprati so po~it i so bolka padnatiot borec Ismaiq Mehmeti, sin edinec po dve }erki. @ivotot i deloto na Ismaiq }e sveti so zlatni zraci vo redovite na site padnati borci na tatkovinata. Negoviot ìvot za na{ata mladina }e bide inspiracija i signal za dejstvuvawe, za realizirawe na amanetot na padnatite borci.
95
MaHir KaMberi
(Gajre, 2. 3. 1955 - 24. 6. 2001)
O Mahir Kamberi! Ti zboruvaat decata U~enicite vo u~ili{te ~ekaat Koga }e dojde{ eden den...?
Mahir Kamberi e roden vo Gajre, vo edno patriotsko semejstvo i kako intelektualec nema{e mo`nost da se spasi od ìvotnite tekovi. Da ne ode{e po tekot na vojnata, moèbi }e be{e u~itel. Vojnata zapo~nala vo sredinata na mart i vo negovoto selo, vo Gajre. Kako i mnogu drugi i Mahir se vklu~i vo vojnata, vo voenite pozicii so drugarite koi vojuvaa. Toj se obide da gi re{i i problemite so snabduvaweto na vojnicite koi vojuvaa vo Gajre, pripadnici na malite edinici na Brigadata 112 Mujdin Aliu. Kako zrel ~ovek i vospituva~, toj celo vreme sede{e so mladite vojnici, im zboruva{e i gi upatuva{e postojano da bidat vnimatelni i mirni vo tekot na vojuvaweto i bombardirawata, koi za Gajre bea voobi~aeni niz celiot period na vojnata. Popladneto na 24 juni 2001 godina }e bide fatalno za Mahir. Edna artileriska granata padna pokraj nego, i par~encata smrtno go pogodija. Smrtta na Mahir gi voznemiri site. Decata go izgubija dobriot tatko, bliskite nivniot drugar, a borcite mudrosta i silnata logika za vojnata. Kako i na site padnati borci i na u~itelot Mahir }e se se}avaat so visoka po~it i so vrednuvawe za zavr{enoto delo vo slu`ba na narodot za osloboduvawe od slavomakedonskiot okupator.
96
MurteZan eteMi
(slatino, 29. 7. 1961 - 23. 7. 2001)
Ne se trpi ropstvoto Vele{e Murtezan Etemi Za Slatino {to te raste{e Ti sveti{ kako son~ev zrak
Murtezan e roden vo edno siroma{no blagorodno semejstvo vo seloto Slatino. Osnovnoto u~ili{te go zavr{il vo negovoto rodno selo. Negovoto semejstvo ìveelo vo ekonomski te{kotii, {to ja kaleelo kaj Murtezan omrazata za pri~initelite na siroma{tijata slavomakedonskite okupatori. Rabotata vo Teteks kako obrabotuva~ na tekstil go zapozna nego so mnogu drugari, koi i tie kako nego, ne go trpea okupatorot, no baraa sloboden ìvot. Tokmu omrazata kon nepravdite koi im se pravea na site Albanci, go naredi nego vo redovite na ONA, vo Brigadata 112 Mujdin Aliu. Vo tekot na voenite dejstvija Murtezan se pokaà discipliniran i hrabar. Vo tekot na borbite na na{ite sili so slavomakedonskite sili vo seloto Slatino na 23 juli 2001 godina padna herojski na bojnoto pole voznemiruvaj}i gi drugarite koi se najdoa pokraj nego vo toj moment. Vesta za ubistvoto na Murtezan gi naluti site, i ispra}aweto e napraveno so visoka voena po~est. Toj po~iva zaedno so drugiot padnat borec Burim Huseini i ubienata u~eni~ka Adelina Arifi vo rodnoto selo Slatino.
97
neXMeDin sulejMani
(Poroj, 8. 8. 1961 - 24. 7. 2001)
Od seloto Poroj, kade se ra|a juna{tvoto Be{e i ti, o Nexmedin Sulejmani So heroizam ti se bore{e Zatoa {to samo junaci ra|a toa mesto
nexmedin sulejmani e roden vo edno siroma{no semejstvo vo seloto Poroj, kade {to niz celoto vreme ja gleda{e represijata i persekucijata vrz najgolemiot del na negovite soselani. Kako i mnogu negovi vrsnici, toj nema{e mo`nost da prodolì so srednoto u~ili{te, pa zatoa go odbra patot na pe~albata za da gi sredi uslovite na ìvotot vo semejstvoto. @ivotot na pe~alba i makite pod slavomakedonskata okupacija go ubedile Nexmedin deka samo so osloboduvawe na albanskite teritorii od slovenskiot okupator i obedinuvaweto so mati~noto steblo }e gi napravi sre}ni Albancite. Pa, zatoa u{te so prvoto pukawe na oru`jeto, toj odi vo prvite edinici na borcite koi }e stanat jadroto na Brigadata 112 Mujdin Aliu. Vo edna od borbite koja se odviva{e pome|u ONA i slavomakedonskite voeno-policiski sili e ranet, no i pokraj dadenata pomo{, negovoto srce prestana da ~uka na 24 juli 2001 godina. So pa|aweto na Nexmedin na poleto na ~esta, decata go izgubija tatkoto, bliskite dobriot ~ovek, a drugarite od vojnata, hrabriot i neumorniot borec. Negovoto telo po~iva na grobi{tata vo seloto Poroj i za svetoto delo }e se se}avame so bolka i po~it, kako za site onie koi pa|aat za golemo pra{awe, kako {to e nacionalnoto obedinuvawe.
98
raHMetula aMeti
(Kopa~indol, 16. 5. 1961 - 21. 7. 2001)
Pet deca se gordeat Za tebe o Rahmetula Ameti Za slobodata na ovie krai{ta padna Kako prvenec sekoga{ }e te imame
rahmetula ameti e roden vo seloto Kopa~indol, Tetovo, vo edno siroma{no, no patriotsko semejstvo. Kako tatko na pet deca rabote{e za da gi porasne so ~est i dostoinstvo, no kako i najgolemiot broj na Albancite ne go gleda{e svetloto na dràvnata rabota, zatoa {to taa nikoga{ ne be{e nivna, tuku samo na Slavomakedoncite. Te{kiot ìvot, nevrabotenosta {to se servira{e od slovenskiot reìm, go prinudi Rahmetula nekolku pati da odi na pe~alba, za da go obezbedi opstanokot na semejstvoto. Represijata i persekucijata od Slavomakedoncite za nego be{e pote{ka od siroma{tijata, pa zatoa prvite pukotnici kon sredinata na mart 2001 godina go podignaa vedna{ na noze. Rahmetula Ahmeti se obedini so vojnicite vleguvaj}i vo redovite na ONA kako vojnik na Brigadata 112 Mujdin Aliu, otkako vojnata go pokri seloto Nepro{teno. Qubovta za slobodata, nezavisnosta i obedinuvaweto na albanskite krai{ta pridonesoa toj da vojuva juna~ki i ma{ki bez da go ostavi nikoga{ prazno negovoto mesto za vojuvawe. Denta na 21 juli 2001 godina, vo tekot na vojnata vo selo Nepro{teno eden proklet kur{um go razdeli nego od pette deca, od drugarite na vojnata i od dru{tvoto {to go saka{e i go po~ituva{e. Negoviot ~in onaka kako i za celoto dru{tvo i za decata }e bide primer i tie kako nivniot tatko da se ispolnat so qubovta za tatkovinata. Bezìvotnoto telo na Rahmetula Ahmeti po~iva vo rodnoto selo vo Kopa~indol, za da se prisetuva so visoka po~it za negoviot herojski ~in.
99
raHiM be]iri (Komandant roki)

(Kopernica Dardanija, 1. 1. 1957 - 1. 8. 2001)
Eve go komandantot Roki @iv me|u nas Eve go Rahim Be}iri Smrt nikoga{ nema da ima
rahim be}iri, poznat me|u site so psevdonimot Roki, e roden vo seloto Kopernica vo Dardanija vo patriotsko semejstvo. Ubistvata i persekuciite na srpskiot reìm za Rahim stanaa glavniot pottik za da go mrazi okupatorot i da se bori protiv nego so sekoe sredstvo. Kako ~ovek na slobodata, oformen so duhot na qubovta kon tatkovinata stanuva organizator na nekolku protesti protiv srpskiot reìm, koj bara{e so nastojuvawe uni{tuvawe na Albancite. Uapsen i fizi~ki i psihi~ki maltretiran od Srbite, toj stanuva eden od lu|eto koj gi mrazi i se bori protiv niv vo sekoj moment. ôvek so znaewe i kultura, so dva fakulteta, Elektrotehni~ki fakultet i Albanski jazik i literatura. Ne nao|a rabota vo Kosovo i poradi politi~kite istragi bil prinuden da migrira nadvor od zemjata. Rahim Be}iri be{e tatko na ~etiri deca, tri sina i edna }erka koi se gordeat so juna{tvoto i hrabrosta na nivniot tatko.. Vedna{ so zapo~nuvaweto na Kosovskata vojna toj se priklu~uva kako stare{ina vo operativnata zona na Marec, kade se pokaà sebesi kako neumoren borec protiv srpskite ugnetuva~i. No, negovite maki za negoviot narod nemaa kraj. Po Vojnata vo Kosovo so vleguvaweto na silite na NATO, toj bil maltretiran od ruskite sili poradi negovite ~uvstva protiv Slovenite, i zatoa {to vleguvaweto i prestojot na NATO go gleda{e kako nova okupacija na Kosovo. U~estvuva vo vojnata na Albancite vo Pre{evo, Medve|a i Bujanovac za otcepuvawe na albanskite krai{ta od Srbija. I po zavr{uvaweto na vojnata vo Pre{evskata Dolina za Rahim Be}iri nema{e mir, dodeka ne gi vidi obedineti albanskite krai{ta. Zatoa so zapo~nuvaweto na borbite vo Makedonija doa|a vo Tetovo i se obedinuva so borcite koi se borea na [ar Planina. Poradi iskustvoto {to go ima{e i poradi poznavaweto na vojnata se nazna~uva za komandant na ~eta, kade pokaùva retki sposobnosti za organizacija i upravuvawe.
100
Vo tekot na edna ostra borba vo naselbata Drenovec, e te{ko ranet so nekolku kur{umi. Po dadenata pomo{ vo voenata bolnica vo seloto Poroj, be{e prefrlen vo bolnicata vo Pri{tina za posloèni intervencii. I pokraj napravenite intervencii od strana na lekarite sostojbata ne mu se podobruva i srceto na junakot, legendarniot komandant Roki prestana da ~uka na 1 avgust 2001 godina. Pogreban e so site voeni po~esti pokraj grobi{tata na padnatite borci na 2 avgust 2001 godina.
101
reFiK iljaZi
(Kali{ta, Gostivar, 23. 1. 1978 - 7. 8. 2001)
Makite ne gi trpe{e Puka{e od maka Za slobodata koja ti be{e son se bore{e I padna kako borec, o Refik Iljazi.
refik iljazi e roden vo seloto Kali{ta vo Gostivar vo edno golemo i siroma{no semejstvo. Negovoto semejstvo be{e golemo, tie bea deset deca. Poradi lo{ata ekonomska sostojba Refik nema{e mo`nost da prodolì sredno u~ili{te. Nemu i na negovite bra}a ne im be{e ovozmoèno od nadle`nite organi da najdat rabota za obezbeduvawe na lebot. S$ za nego be{e golema izmama, pa zatoa omrazata vo negovoto srce go postigna najvisokoto nivo. Makite i persekuciite go podgotvija Refik, i so zapo~nuvaweto na vojnata im se pridruùva na redovite na ONA kako vojnik na Brigadata 112 Mujdin Aliu i odi na zada~a vo seloto Lomnica, Gostivar. Toj ne go po{tedi ìvotot za slobodata na ovaa zemja, za semejstvoto i celiot narod da ìveat slobodni vo nivnata zemja. Na negovoto semejstvo treba da mu bide ~est {to go raste{e junakot, koj ne go za{tedi ìvotot za tatkovinata. Toj vleze vo istorijata na ovie oblasti i pokolenijata sekoga{ }e se sve}avaat so dlaboka po~it za visokiot ~in koj go napravi. Toj padna kako borec na 7 avgust 2001 godina vo seloto Lomnica, Gostivar. Po~itta za vo posledniot dom mu se oddade vo rodnoto selo Kali{ta. Refik i negovoto delo }e ìveat ve~no, i na narodot }e mu bide ~est i so po~it }e se navednuva pred negoviot bele`nik.
102
seQMan nuHiu
(Poroj, 24. 5. 1965 - 24. 7. 2001)
Ja ostavi rabotata vo stranstvo O Seqman Nuhiu [tom te povika slobodata Dojde kako sever.
seqman nuhiu e roden i porasnat vo seloto Poroj. Srednoto trgovsko u~ili{te go zavr{il vo Tetovo. Kako i site na{i sogra|ani poradi te{kata ekonomska sostojba emigrira so negoviot brat vo stranstvo. Kako tatko na dvajca sinovi i edna }erka se pogriì tie da porasnat i da se vospituvaat so ~uvstvo na qubov kon tatkovinata. Toj be{e vo stranstvo na pe~alba, i vo vremeto koga zapo~na vojnata, go ostavi nastrana mirot i zaedno so nekolku drugari im dojde na pomo{ na nivnite bra}a. Se priklu~i vo redovite na ONA vo Brigadata 112 Mujdin Aliu. Zede u~estvo vo nekolku bitki i na 24 juli 2001 godina padna na poleto na ~esta za idealot koj mu vrie{e vo srceto. Slobodata, najposakuvanoto ne{to za site Albanci, za Seqman be{e mnogu skapa, i zatoa saka{e da ja po~uvstvuva zaedno so negovite deca. Negovoto ime kako padnat borec na tatkovinata, kaj negovite deca go podignuva dostoinstvoto i qubovta za tatkovinata kako najskapoto ne{to. Seqman Nuhiu e ispraten od drugarite i prijatelite vo posledniot dom, izrazuvaj}i mu po~it na drugarot koj ponatamu }e im nedostasuva. Seqman po~iva na grobi{tata vo seloto Poroj i postojano na nego }e se se}avaat so dlaboka po~it kako padnat borec na tatkovinata.
103
servet HajreDini
(selce, 25. 7. 1966 - 25. 3. 2001)
Koga go slu{na prviot istrel Koj pukna za sloboda Vo Gajre se bore{e i padna kako borec O junak, Servet Hajredini
servet Hajredini ìtel na Tetovo, no roden vo Selce, seloto na mnogu junaci. Vospitan e so silni patriotski ~uvstva. Negovoto semejstvo gi ~uva{e so fanatizam tradiciite i obi~aite na Goranite. Kako i vo site planinski sela na [ar Planina i vo semejstvoto na Servet te{kata ekonomska sostojba ja zgolemuva{e omrazata kon slavomakedonskiot okupator. Servet sleguva poradi rabota za opstanok vo negoviot grad Tetovo, no pukotnicite kon iskoristuva~ite na narodot go vozdignaa nego so èlba da se bori, za da go vidi narodot sloboden vo negovata zemja. Toj se priklu~i vo redovite na ONA pokraj Brigadata 112 Mujdin Aliu. Servet se priklu~i u{te vo po~etokot na vojnata, kon sredinata na mart, vo linijata na frontot vo blizina na seloto Gajre. Gajre vo tekot na vojnata stana zona na stra{ni bombardirawa od strana na artilerijata na slavomakedonskata armija. Utroto na 25 mart kako niz cela [ar Planina i vo pravec na Gajre se vpu{tija golem broj sili na slavomakedonskata armija i policija, zajaknati so tenkovi i oklopni vozila. Vo nekolku~asovnata vojna so slavomakedonskata armija i policija, Servet Hajredini padna herojski, borej}i se vo ognenite pozicii kaj mestoto nare~eno Dvata Oreva. Negovoto se}avawe i heroizam }e ostanat za site kako silen amanet, za da go ispolnat uspe{no negoviot ideal za nacionalno obedinuvawe.
104
servet [abani
(selce, 25. 5. 1973 - 25. 3. 2001)
O Servet [abani Crveniot Kamen kaùva... Eden so desetmina se borea Vremeto ne te zaborava.
servet [abani e roden vo seloto Selce, Tetovo, vo edno semejstvo so patriotski tradicii. Porasna so golema omraza kon slavomakedonskata vlast. Sekojdnevna maka za Servet i za site Albanci bilo odeweto gore-dolu za da baraat rabota. Ovoj zamor i golema maka go izma~uva{e beskrajno nego, i sekoj den mu go polnea srceto so omraza. Servet ne moè{e da ostane ramnodu{en, tuku u~estvoto vo ONA go smeta{e kako ~est i neizbe`na zada~a, i zatoa u{te vo po~etokot se priklu~i kako vojnik vo edna od prvite edinici na ONA, koja }e bide jadroto na sozdavaweto na Brigadata 112 Mujdin Aliu. Qubovta kon tatkovinata, slobodata i nacionalnoto obedinuvawe bea kako kambana koja bie{e vo srceto na Servet, kako kaj site borci, taka i kaj narodot. Vo sudir so slavomakedonskite voeno-policiski sili napadnati od vozduh kaj Crveniot Kamen, vo mestoto nare~eno Ba~ilata na Begot, toj pa|a kako borec na 25 mart 2001 godina, zaedno so drugiot padnat borec Fadiq Rufati, i vo dolinata potamu Ze}irja Tahiri. Na mestoto kade {to tie zaedno padnaa e podignat spomenik koj go ovekove~uva nivnoto slavno delo, {to vo istorijata }e vleze kako Bitkata na Crveniot Kamen.
105
servet Ferati
(selce, 23. 9. 1959 - 15. 3. 2001)
Knigata kade svetat meteorite Ja otvori ti Servet Ferati Padna kako borec za ovie krai{ta Sre}a za nacijata koja te ima{e
servet Ferati e roden vo seloto Selce. So semejstvoto se preselile vo seloto Lavce u{te vo vremeto koga Servet imal tri godini. Osnovnoto u~ili{te go zavr{il vo rodnoto selo, zatoa {to vo seloto Lavce nemalo u~ili{te. Servet sekoj den se adaptiral so oddale~uvaweto od semejstvo za da ja odbegne siroma{tijata, talkal niz porane{na Jugoslavija. Podocna, izvesno vreme prestojuval vo Italija. Servet vedna{ im se pridruùva na redovite na ONA, kako vojnik vo Brigadata 112 Mujdin Aliu. Toj u{te vo po~etokot na vojnata }e bide vo tetovskoto kale, pokaùvaj}i go juna{tvoto i negovata hrabrost. Omrazata za pritisokot koj im se prave{e od slovenskiot reìm, na Servet mu dava{e sila i hrabrost. Herojski e ubien na 15 mart 2001 godina vo bojnoto pole na Kale. Servet Ferati ja otvori koricata na svetata kniga, kade }e se zapi{at so red so zlatni bukvi site padnati borci na Brigadata 112 Mujdin Aliu vo 2001 godina. Toj po~iva vo mir na grobi{tata vo seloto Lavce, tamu kade mu e semejstvoto i negovite bliski, koi bolkata za nivniot ~ovek od srceto ja pretvoraat vo sila, zatoa {to Servet padna za edno golemo pra{awe, za da se oslobodi tatkovinata i eden den da se obedini so mati~noto steblo - Albanija.
106
[aban saiti
(Xep~i{te, 8. 12. 1963 - 23. 7. 2001)
I [aban Saiti Male~kata ne ja vide Tatkoto go nao|a padnat borec
[aban saiti e roden vo seloto \ermo, Tetovo. [aban Saiti go mraze{e slavomakedonskiot pritisok, zatoa {to se sudril lice vo lice so policijata u{te so otvoraweto na Univerzitetot vo Tetovo. [aban ìvee{e vo edno golemo semejstvo sostaveno od petnaeset deca. [aban be{e ènet i ima{e dve }erki. Iako be{e semeen ~ovek [aban be{e prviot koj vleze vo redovite na ONA vo Brigadata 112 Mujdin Aliu. Zemal u~estvo vo site bitki kade se napa|aa selata od slavomakedonskite voeno-policiski sili kako: Pr{ovce, Slatino i e uben vo seloto Tearce na 23 juli 2001 godina. [aban Saiti e pogreban so site voeni po~esti vo seloto Xep~i{te. [aban ne uspea da ja vidi negovata nerodena }erka, i koga taa se rodi & go dadoa imeto ^lirime (Osloboditelka), {to be{e i idealot na tatkoto na male~kata. Pred deloto na [aban Saiti pokolenijata }e se poklonuvaat i site imeto ^lirime }e gi potseti za{to padna kako borec [aban Saiti.
107
Ze]irja taHiri
(vejce, 8. 1. 1971 - 25. 3. 2001)
Sekoja peda zemja Za nego be{e pozicija Na pomo{ na drugarite koga otide Ze}irja Tahiri pokraj drugarite padna kako borec.
Ze}irja tahiri e roden i porasnat vo Vejce, Tetovo. Tatko na edna }erka i eden sin. Se priklu~i vo edinicata na [tabot na ONA u{te vo prvite ~asovi na predupreduva~kite pukotnici na edna narodna vojna protiv slovenskiot okupator. Ovaa edinica }e bide edna od osnovnite edinici na brigadata, koja podocna vo proces na organizirawe }e go dobie imeto Mujdin Aliu. Ze}irja Tahiri sledej}i ja voenata sostojba vo tekot na vozdu{niot desant na neprijatelot, odi na pomo{ na edinicata koja se bore{e kaj Ba~ilata na Begot pokraj Crveniot Kamen. Toj den bitkata be{e mnogu te{ka i vo tekot na borbata odej}i kon drugarite na pomo{, Ze}irja Tahiri padna borej}i se na poleto na ~esta na 25 mart 2001 godina, vo imeto na drugarite i na tatkovinata. Pokraj spomen obele`jeto vo seloto Vejce i spomen plo~ata podignata kaj Ba~ilata na Begot vo se}avawe na Bitkata na Crveniot Kamen, pokolenijata }e se navednat so dlaboka po~it za nivnoto sveto delo za osloboduvawe i nacionalno obedinuvawe.
108
XeMiQ abDuraHMani
([ipkovica, 29. 4. 1980 - 19. 11. 2001)
Xemiq Abdurahmani Ranite ne ti se isu{ija Za sloboda se bore{e Ve~no ostana ìv
Xemiq abdurahmani, edno mlado mom~e od [ipkovica. Toj studira{e na Fakultetot za prirodno-matemati~ki nauki, Katedra za matematika, na Univerzitetot vo Tetovo, iako vo UT ima{e pre~ki od reìmot protiv obrazovanieto na Albancite. So po~etokot na vojnata na [ar Planina vo Tetovo, Xemiq pomisli deka na slavomakedonskiot pritisok mu dojde krajot. Se priklu~i vo redovite na ONA kako vojnik na Brigadata 112 Mujdin Aliu vo seloto Brodec. Vo edna bitka vo Gajre te{ko e povreden vo glavata. I pokraj golemite napori na roditelite, drugarite i soborcite za da go odràt vo ìvot, smrtta go kaà nejziniot zbor. Toj po~ina na 19 noemvri 2001 godina i e pogreban na grobi{tata vo seloto [ipkovica od prijatelite, drugarite i bliskite, so dlaboka po~it za vrednostite i pokaànata hrabrost vo vojnata.
109
OD êData na Dene[na albanija
vo
istorijata na vojnata od 2001 godina }e se zapi{at i imiwata na borcite dojdeni od dene{na albanija, i so bliskawe }e svetnat imiwata na padnatite borci koi padnaa herojski pokraj nivnite bra}a od ista krv, za osloboduvawe i nacionalno obedinuvawe.
Krajot na XX vek i po~etokot na XXI gi sretna Albancite povtorno vo vojna. Kosovskata vojna gi obedini Albancite kako vo vremeto na otcepuvaweto od Turcija za nezavisnost na albanskite krai{ta. Tirana i celata Severna Albanija stanaa centar za obuka na edinicite podgotveni vo razli~ni centri za obuka, se pridruìja i oficeri i obi~ni vojnici, za da se borat pokraj nivnite bra}a vo Kosovo za nejzino osloboduvawe od slovenskite ~udovi{ta. Toa se slu~i podocna i vo Isto~no Kosovo, vo OVPMB kade {to mnogu voda~i i obi~ni vojnici bea od redovite na OVK od Kosovo i od gradovite na Severna Albanija. I vo ONA, sozdadena vo albanskite krai{ta vo po~etokot na 2001 godina vo Makedonija, se priklu~ija voda~i i obi~ni vojnici od Kukes, Debar, Libra`d i Podgradec. Nivnite imiwa se zapi{ani vo istorijata na bitkite {to se napraveni za osloboduvawe na Kosovo, Isto~no Kosovo i na albanskite krai{ta vo Makedonija. Krvta na mnogute padnati borci dojdeni od dene{na Albanija, ja pocrvenija zemjata na Arberija zaedno so krvta na stotici padnati borci od ovie krai{ta vo site vremiwa, za albanskite krai{ta da bidat slobodni i obedineti vo edna edinstvena dràva, Albancite da nemaat granici me|u sebe tuku da odat i da rabotat eden so drug kako nekoga{, kako bra}a od edna majka, ~eda na majkata Albanija.
111
taHir sinani
(Grija, tropoja, 25. 5. 1964 - 29. 7. 2001)
Eve go Tahir Sinani Zavitkan vo legenda Od edna vojna odi Vo druga vojna doa|a
tahir sinani e roden vo seloto Grija, Tropoja, vo edno semejstvo so borbeni tradicii. Roden za voeno lice iako u{te vo po~etokot ne mu e dadena mo`nosta da gi sledi voenite u~ili{ta, go zavr{uva u~ili{teto za rezerven oficer vo Zalher, Tirana, i otkako zavr{i so mnogu dobri rezultati go zadràa kako aktiven oficer so ~inot kapetan. Sluèj}i niz razni edinici na armijata i policijata pokaà retki organizacioni i upravuva~ki sposobnosti. Tahir Sinani se priklu~i vo redovite na ONA vo Kosovo na 4 noemvri 1998, rakovodej}i so Edinicata za brza intervencija, kade {to pokaà retki sposobnosti za rakovodewe. [tabot na ONA vo Kosovo, gledaj}i ja negovata sposobnost za rakovodewe i upravuvawe go nazna~i zamenik-komandant na brigada, a po kratko vreme i komandant na brigada vo Brigadata 122. Podocna e nazna~en za komandant na Operativnata zona na Pa{trik, zada~a {to ja zavr{i so celosen uspeh do isteruvaweto na srpskite okupatori. Vo oslobodeniot Prizren e nazna~en za komandant na zonata za pretvorawe na ONA vo KZK, zada~a {to ja izvr{i uspe{no. Podocna e nazna~en za komandant na Centarot za obuka Agim Ramadani, padnat borec od Kosovskata vojna, i so sozdavaweto na Akademijata za odbrana vo Pri{tina, e imenuvan kako predava~ vo Akademija. No, negovata sposobnost kako voeno lice ne mu dozvoli da zastane tuka. Toj direktno pomogna vo organiziraweto i upravuvaweto na vojnata na OVPMB vo Isto~no Kosovo. Proletta od 2001 godina go najde vo redovite na ONA, vo zonata na Gostivar kako komandant na Brigadata 116, so zada~a da gi drì pod kontrola dejstvijata na slavomakedonskata armija, i sprotivstavuvaweto vo slu~aj na dejstvuvawe protiv neza{titenoto naselenie. Negovata rabota kako komandant na Brigadata 116 e povrzana so podgotovkata na vojnicite za vojna vo razli~ni vidovi na vojuvawe, za da
113
odgovorat na site situacii koi moè da gi donese vojnata, no i politi~kite situacii na vremeto. Upravuvaj}i samiot so inènerska obuka za podgotovka na eksplozivni napravi, zagina nesre}no zaedno so ~etvoricata drugi borci, konkretno so: Naser Ademi, od seloto Negotino, Gostivar; Hurije Emini od Uro{evac; Ibrahim Ademi od seloto Ko{are, Uro{evac; Isa Fasliu od selot Bani{ta, Gostivar. Nesre}noto ubistvo, vr{ej}i obuka, ja podiga visoko vrednosta na ovoj hrabar borec, koj site godini na negoviot ìvot im gi posveti na nacionalnoto pra{awe, odbranata na zemjata, osloboduvaweto na bra}ata od ista krv od slovenskite okupatori i za obedinuvaweto na teritoriite vo edna zaedni~ka dràva. @ivotot i deloto na Tahir Sinani, }e svetat kako meteor na neboto na tatkovinata i }e posluàt kako kompas za orientirawe i inspiracija za realizirawe na amanetot na site padnati borci obedinuvaweto na albanskite krai{ta.
114
sKerDiQajD laGaMi
(tirana, 31. 10. 1969 - 29. 6. 2001)
Go frlam pogledot natamu Gora, pole i planina Skerdilajd Lagami Vo kakva zaseda si padnal
skerdiqajd e roden vo Tirana, i kako edinstven sin na Barduq i Qumturie porasna so èlbata da bide hrabro i ve{to mom~e, za da se spravi sam so ìvotot, kakov i da bide toj. Po zavr{uvaweto na osumgodi{noto u~ili{te, go zavr{i srednoto u~ili{te vo klupite na u~ili{teto Muslim Keta vo Tirana. Porasnat so grià, no i so silen reìm, Skerdi se istakna so razvien fizi~ki izgled, i poradi taa osobina vo godinite na tranzicijata vo Albanija stanuva pripadnik na specijalnite sili Brisku vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Albanija. Tamu se usovr{uva kako voeno lice, kako vo poznavaweto na oru`jeto taka i vo takti~nite dejstvija, a osobeno onie za razuznavawe i sudruvawa so vooruèni grupi, sposobnost {to mu posluì vo site vojni vo koi u~estvuva{e. Po~etokot na vojnata vo Kosovo, kako mnogu voeni lica i obi~ni lu|e go sretna Skerdi vo operativnata zona na Duka|in kako komandant na bataljon, kade {to pokaà hrabrost, juna{tvo i iskustvo za upravuvawe na voeni operacii. Od Kosovo otide vo OVPMB, dejstvuvaj}i vo operativnata zona na Pre{evo, kade se istakna so sposobnosta za re{avawe na razli~nite zada~i. So po~etokot na vojnata vo Makedonija, Skerdi doa|a vo Tetovo vo Brigadata 112 Mujdin Aliu, i se zadolùva so zada~ata na komandantot na Specijalnata edinica na Brigadata, kade go dobi psevdonimot [pendi. Vo tekot na borbite i dejstvijata za otkrivawe na dejstvijata na neprijatelot, komandantot [pendi pokaà visoki voeni vrednosti kako dobar specijalist i odlu~en ~ovek. Sposobnosta za upravuvawe, negovata aktivnost so Specijalnata edinica na Brigadata 112 Mujdin Aliu stana pre~ka za neprijatelot i na podmolen na~in na 29 juni vo seloto Bogoviwe smrtno e pogoden od kur{um, vo vremeto koga be{e na ~elo na zada~ata za razuznavawe i ostana
115
vo se}avaweto na site kako hrabar i borben komandant. Kratkiot ìvot, no poln so slava, za site borci }e ostane primer za inspiracija, deneska i vo idnina, na patot kon slobodata i op{testveniot progres. Pametnikot podignat vo Novo Selo, vo se}avawe na komandantot [pendi }e zra~i so posebno bliskawe za ispolnuvawe na amanetot na padnatite borci, vo patot kon obedinuvawe na albanskite krai{ta vo edna edinstvena dràva.
116
leFter biCaj
(tirana, 26. 7. 1968 7. 8. 2001)
Pra{uvaat planinite naokolu Skopje te bara Kade e Lefter Bicaj Junakot so orelsko oko...?
Me|u obi~nite lu|e i heroite sekoga{ ima ne{to zaedni~ko a toa e skromnosta. Tokmu takov be{e i lefter bicaj, komandant Teli, obi~en ~ovek, no heroj kogo vremeto go povika za da zra~i so siot talent, hrabrost i so toa {to go imaat samo obi~nite lu|e, skromnosta. Lefter Bicaj se priklu~i kako borec so talent i voena sposobnost i ostroumnost za da gi predvidi situaciite, vo po~etokot vo upravuvawe na vojnata vo Slup~ane, a podocna vo bitkata vo Matej~e i vo bitkata vo Ara~inovo kade {to be{e predizvikana voenata sila na edna dràva. Komandantot Teli se nao|a{e tamu kade {to be{e najpotrebno, vo bitkite vo koi na neprijatelot treba{e da mu se nanesat najte{ki {teti. Lefter Bicaj be{e ~ovek na bitkite. Ovie osobini stanaa cel na slavomakedonskite tajni slu`bi i sledej}i go ~ekor po ~ekor kako i iskoristuvaj}i go primirjeto i predavstvoto, go ubija utroto na 7 avgust vo naselbata Gazi Baba vo Skopje. Predavni~koto i svirepoto ubistvo od strana na slavomakedonskata policija gi pokaùva vrednostite i opasnosta {to gi ima{e komandantot Teli. Lefter Bicaj kako padnat borec na tatkovinata }e ìvee niz vekovite zatoa {to ve~no }e ìvee negovoto herojsko delo, na pomo{ na bra}ata vo nivnite etni~ki krai{ta (Makedonija), za sloboda i op{testven napredok.
117
PajtiM rOCi
(Kruma, Has, 5. 2. 1980 - 7. 8. 2001)
Pokraj bra}ata be{e Pokraj niv ostana zasekoga{ Pajtim Ro~i, omraza za potisnuvaweto ima{e Padna kako borec, no slobodata te misli
Roden e vo seloto Kruma, Has, na 2 fevruari 1980 godina, kade {to ìvee{e so celoto semejstvo do 1992 godina. Po ovaa godina se preseluva i se smestuva vo Valijas, zona bogata so jaglen pokraj Kamza, vo blizina na glavniot grad na Albanija Tirana. Pajtim be{e devettoto dete na Ahmet i \ula Roci, i porasna so maki i siroma{tija. Osnovnoto u~ili{te go zavr{i vo Has, dodeka srednoto u~ili{te vo Kamza. Poradi negovata ekonomska sostojba kako i mnogu drugi be{e prinuden da emigrira vo Grcija, kade {to rabote{e dve godini. Vojnata vo Isto~no Kosovo go najde vo Operativnata zona na Pre{evo, kade {to se bore{e do postignuvaweto na dogovorot za razoruùvawe na OVPMB, kogo go do~eka so golema taga, kako i mnogu borci i komandanti. So po~etokot na voenite dejstvija se vklu~i vo ovaa zona i vo site bitki se bore{e so izvonredna hrabrost, kako vo Matej~e, Slup~ane i vo bitkata vo Ara~inovo, kade {to pokaà visok akt na hrabrost i juna{tvo. Toj se bore{e herojski vo site podocne`ni bitki, do 7 avgust 2001 godina, koga padna herojski borej}i se so slavomakedonskite voeno-policiski sili. Deloto na Pajtim Roci }e ostane nezaboravno. Na nego sekoga{ }e se se}avame so po~it i dostoinstvo za visokiot ~in na `rtvuvaweto za tatkovinata. Koj padnal za tatkovinata e isto kako da se rodil - narodot.
118
nDriîM KOXa
(Gizave`d, libra`d, 15. 3. 1971 - 7. 8. 2001)
Krvta na tvojata krv, Ti re~e: - Sine, bori se! I ti Ndri~im Koxa, okoto ne ti se ispla{i Tuku vojuva{e kako heroj
Roden e vo seloto Gizave`d, Libra`d, vo edno semejstvo so patriotski tradicii i so lo{a ekonomska sostojba. Be{e edinstven brat me|u {est sestri. Osnovnoto u~ili{te go zavr{il vo rodnoto selo, koe go nosi imeto na padnatiot borec od toa selo [ef}et Dosku. Poradi lo{ata ekonomska sostojba bil prinuden da emigrira nadvor od zemjata, baraj}i rabota niz gradovite na Makedonija, kade se zapoznal so te{kiot ìvot na Albancite vo ovie krai{ta, gledaj}i gi so negovi o~i progonuvawata i persekuciite koi im se pravele na Albancite od slavomakedonskata vlast. So po~etokot na vojnata vo Makedonija, toj kako i mnogu drugi drugari od Albanija se priklu~i vo redovite na ONA vo Karada~kiot region, vo Brigadata 113 Ismet Ja{ari koja dejstvuva{e vo Slup~ane, Matej~e i Ara~inovo vo Skopje, kade {to vo tekot na site borbi toj pokaà hrabrost, juna{tvo i retka sposobnost. Negov ideal be{e osloboduvaweto na albanskite krai{ta i nivnoto obedinuvawe vo edinstvena dràva. Poradi ovoj ideal toj se bore{e nasekade so heroizam, s$ dodeka ne padna kako borec na 7 avgust 2001 godina. Imeto i deloto na padnatiot borec ndri~im Koxa nema nikoga{ da se zaboravat. Na nego }e se se}avaat so visoka po~it vo site vremiwa koi }e dojdat. Preleanata krv }e bide amanet za realizirawe na negoviot ideal i na site padnati borci za nacionalno obedinuvawe.
119
vo ali ahmeti jas go vidov obi~niot i mirniot ~ovek, pametniot ~ovek i vizionerot, ~ovekot {to malku zboruva{e, a mnogu rabote{e.
IV OD Prvata DO POsleDnata sreDba sO abaZ @uKa (ali aHMeti) vO teKOt na vOjnata

Za Ali Ahmeti (Abaz) bev slu{nal i bev pro~ital vo razni vesnici. Gi pro~itav negovite izjavi za zapo~nata vojna vo Makedonija kon sredinata na mart, koga i samiot bev angaìran vo OVPMB (Osloboditelna vojska na Pre{evo, Medve|a i Bujanovac), vo Operativnata zona na Medve|a. Toga{ vodev obuka vo ]ar, edno selo vo blizina na Muhac, Bujanovac so vojnicite dojdeni vo vojna, od site albanski krai{ta. Spored na~inot kako zapo~na ovaa vojna, spored nejzinata metoda, kako i spored zagubata pred da zapo~ne dobro vojnata na Kale, sozdade vo mene, kako i kaj site onie koi im go sakaat dobroto na Albancite, edna senka na somne` za serioznosta i odlu~nosta na taa vojna. Na 1 april vestite od Makedonija bea trogatelni. Silite na ONA bea skr{eni od silniot napad na slavomakedonskite sili, kako od vozduh taka i od zemja. Eden na{ prijatel od Kumanovo ni re~e na telefon da ne ja izgubime nade`ta zatoa {to s$ e preodno. Povtorno }e zapo~ne vojnata i }e pobedime, vremeto raboti za nas. Se nadevavme navistina da se slu~i taka kako {to ni re~e na{iot prijatel na telefon. No, fakti~ki rabotite ne te~ea kako {to treba{e. Od Tetovo, Kumanovo i Skopje borcite ja preminuvaa granicata i se zasolnuvaa vo Prizren, Uro{evac, Pri{tina i vo drugi mesta. Eden del koi sakaa da vojuvaat i koi s$ u{te imaa visok moral, se vklu~ija vo razli~ni zoni na OVPMB (Osloboditelna vojska na Pre{evo, Medve|a i Bujanovac). So eden
121
del se zapoznav tamu, borej}i se ili za vreme na obukata, zatoa {to i tamu, kako {to se znae, rabotite te~ea lo{o. Kon krajot na mesec maj zapo~na predavaweto na oru`jeto od strana na borcite. So ovie borci, no i so eden del koi gi zapoznav podocna vo Pri{tina, Prizren i Uro{evac razgovarav mnogupati. Od nivnata usta ja nau~iv vistinata, kako zapo~na i kako zavr{i vojnata zapo~nata vo Tetovo, vo sredinata na mart 2001 godina. Od nivnite zborovi, no i so razgovorite so mnogu borci i komandanti jas nau~iv mnogu vistini za toa kako se odvi vojnata, zabeleànite nedostatoci i kako zavr{i, do nesakanoto povlekuvawe vo nejziniot po~etok. I pokraj dobienite soznanija i vistinite koi gi znaev kako son~evata svetlina, okolu toa kako zapo~naa borbite vo Kumanovo i podocna vo Tetovo, povtorno posakuvav od prviot neuspeh, komandantite na ONA da izvle~at pouka, i gre{kite koi se napravija vo po~etokot da ne se povtorat. Mislev deka sekoj komandant ima{e minimalni znaewa od svetskoto iskustvo za narodnite vojni, i deka bea trenirani ili obu~eni minimalno za organizirawe ili upravuvawe na vojnata vo fazata na nejziniot po~etok. I pokraj somneìte koi gi imav u{te od vtoriot den na borbite vo Kumanovo, koga se pobara primirje i povlekuvawe od Kale, povtorno odlu~iv (konsultiraj}i se so moite drugari patrioti vo Tirana i Pri{tina) da se povrzam so Hoxa od Prizren, i da otidam vo voenite zoni za da im pomognam i da se boram realno za nacionalnoto pra{awe, no i za da se zapoznam so konkretnata sostojba na teren. So Hoxa razgovaravme za pra{aweto na odvivaweto na vojnata, na~inot i formite koi }e se upotrebat za da se postigne celta, i za sekoj problem koj se postavi, imavme celosno razbirawe. Po nekolku dena trgnav kon voeniot front ilegalno, smestuvaj}i se vo okolinata na Tetovo. So Hoxa od Prizren, niz celata zaedni~ka rabota imavme prijatelska sorabotka. Me|usebno sozdadovme zaemna po~it i doverba za {to pi{uvav vo prvata kniga. Tema na ovoj tekst e toa {to jas razgovarav so Hoxa od Prizren, za somneìte koi gi imav za politi~koto rakovodstvo i na~inot na odvivaweto na vojnata od Abaz i generalot, kako {ef na General{tabot. - Jas sum za vojna, i ova mu go kaàv i na Abaz, - re~e toj. -Dokolku me predade treba da znae deka dodeka di{am, jas }e mu bidam neprijatel i }e mu objavam vojna kako na site drugi neprijateli na nacijata. Veruvav vo tie zborovi, zatoa {to Hoxa od Prizren gi povtori i pri debatata {to nie ja imavme vo vrska so primirjeto, na kraj koga se odrùva{e sostanokot za Ohridskiot dogovor. 22 juli be{e prviot den koga se sretnav so Abaz Xuka. Ima{e dva-tri dena od negovoto doa|awe vo [ipkovica, mestoto kade {to be{e postaven [tabot na Brigadata 112 Mujdin Aliu koja be{e vo sozdavawe. Tie denovi jas i Agron Axami, oficer za vrski, bevme na kontrola niz celiot front kade {to se sozdavaa malite edinici na brigadata.
122
Koga dojdov, Abaz go najdov zaedno so nekolku drugi drugari koi go pridruùvaa nego, koi gi sretnav porano vo dnevnata soba. Edna studena sredba so site, ne mi ostavi dobar vpe~atok. Nekoj se pribliì i mi re~e: - Toj tamu e komandantot Abaz. Ne o~ekuvav deka Abaz }e go sretnam tuka, vo taa golema soba kade {to nie se sre}avavme i razgovaravme so borci i komandanti, koi doa|aa da razgovaraat za problemite na vojnata i za razni temi! Po nekolku momenti sednav do nego i mu rekov: - Ne o~ekuvav deka }e Ve najdam tuka! Spored izgledot Ve zame{av so eden drug. Po negovata nasmevka, razgovorot pomina vo pra{awa i odgovori za op{ti raboti. Sekoga{ koga vleguva{e i izleguva{e toj vo taa golema soba kade {to rabotevme, odmoravme i jadevme leb, jas (iako postar) stanuvav na noze za da go po~ituvam. Toj ~esto mi vika{e: - Ne mrdaj od mestoto, nie sme drugari. - Drugari, drugari sme, - mu povtoruvav jas nekolku pati vo tekot na negovite vleguvawa i izleguvawa od sobata, - no hierarhijata vo armijata ja ima nejzinata nesomnena uloga. - Vie ste komandant na armijata, i koga vleguvate i izleguvate vie, vojnicite i komandantite treba da mrdnat od mestoto. Toa pred s$ e vospitna norma. So ovie normi na edukacija jas sum porasnal i sum rabotel cel eden ìvot vo albanskata armija, u{te kako dete, koga za prv pat ja oblekov svetata uniforma na voenoto lice vo voenoto u~ili{te Skenderbeg vo Tirana. Ova go istaknav ne poradi dostoinstvo, tuku zatoa {to gledav deka vo armijata ne be{e vnesen redot i disciplinata, potrebni za da se dobie vojnata. Vo armijata komandantite ne se poznavaa kako {to treba{e. Naredbata i po~itta se prave{e pove}e od poziciite i od prijatelskoto poznavawe otkolku poradi konceptot i voeniot red. Vo armijata ima{e nekolku komandanti mladi po vozrast, koi se kabardisaa po pati{tata so kai{i i pi{toli, dodeka pokraj sedi{tata na malite edinici ne komanduvaa i nemaa koncept za duhot na naredbata i na voenata disciplina. Komandantite ne bea ni blisku ni daleku od vojnicite. Gi gledav ovie raboti i se voznemiruvav, no ne gi gledav kako golema nesre}a, bidej}i znaev deka duhot na konceptot na armijata nema{e da go prifatat vedna{. Me|utoa, voznemiruvaweto treba{e da bide pogolemo otkolku {to treba{e za pobrzo da go dostigneme zajaknuvaweto na redot i na voenata disciplina, za da ja realizirame svetata zada~a za koja se naoruàvme i se organiziravme kako narodna armija.
123
Vo se}avawe so Ali Ahmeti i Gzim Ostreni vo tekot na vojnata Zaklu~ocite od napravenoto inspektirawe od 16 - 21 juni mu gi pretstaviv na komandantot êla, zaedno so planot na merkite za primena na zada~ite za eliminirawe na slabostite, kako i zada~ite za organiziraweto na Brigadata 112 Mujdin Aliu. O~ekuvav da se organizira sostanokot za postavuvawe na zada~ite, no ne razbirav zo{to rabotite se pravea bavno. Po edna zada~a odea site. Sekoj den se pravea sredbi so pratenicite na Solana i na Robretson, za povlekuvawe od Ara~inovo i site tr~aa po komandantot Abaz, za da go po~ituvaat i da go obezbedat. Toa be{e normalno, no treba{e da se napravat i drugi raboti, i zatoa treba{e da se odi so plan. Abaz ode{e i razgovara{e so me|unarodnite pretstavnici sekoj den i ni{to ne se postignuva{e, a od druga strana i komandantot êla ne gi sobira{e ~lenovite na [tabot i komandantite na malite edinici, za da im gi dade zada~ite od planot na merkite. Toa me voznemiruva{e i sostojbata mi izgleda{e malku vo zastoj, ako ja kaàm vistinata, ne se ~uvstvuva{e doa|aweto na komandantot na ONA. Abaz se obiduva{e nasekade da izgleda obi~en, i vo prv pogled ti dava{e vpe~atok deka ne moè da se nametne vo razgovorot. No fakti~ki ne be{e taka. Toj nezabele`livo se nametnuva{e so argumentite za svoite ubeduvawata, vo problemite koi se diskutiraa. Voznemiren od ovoj zaklu~ok vo po~etokot, so posredstvo na Haxi Baba, koi bea od ista strana od Ki~evo, pobarav sredba so Abaz. Sredbata se odvi vo prisustvo na Haxi Baba i Agron Axami, vo edna od sobite na vtoriot kat na zgradata vo koja rabotevme i prestojuvavme. Jas ja pretstaviv sostojbata na armijata vo regionot koj go kontrolirav taka kako {to ja vidov, ~itaj}i go toj izve{taj {to mu go dadov
124
i na komandantot na brigadata êla. Mu zboruvav za mojata voznemirenost deka nekoi zada~i ne se vr{aat ne zatoa {to ne znaat kako, tuku od zanemaruvawe. Koga rekov deka im gi objasniv zada~ite na site i povtorno ne gi primenuvaat, tie se ubedija za sostojbata. Gi predloìv moite idei za razvojot na vojnata, nejzinite metodi so voeni edinici niz selata i vo gradovite, mu zboruvav za listite za sistematizacija koi bea nadueni i nevozmo`ni za realizirawe vo uslovite na edna narodna armija. Jas mu kaàv deka sum protiv frontalna vojnata, iako za frontalna vojna bea mnogu komandantite i mu predloìv vojna so bazni regioni i so opredeleni zada~i za sekoja edinica i mala edinica, do postignuvawe na ramnoteà na na{ite sili so silite na neprijatelot. - Mu rekov deka u{te vo prvite borbi, zamislata da se vojuva na tetovskoto kale na frontalen na~in be{e gre{ka. - Za toj pravec, - mi re~e, }e zboruva{ so {efot na General{tabot Gzim Ostreni. - Taka e! - mu rekov jas, no Gzim treba da bide tamu kade {to se vojuva. Vojnata se upravuva ottuka. Od Prizren ne doa|aat brzo naredbite i upatstvata, zatoa {to sostojbite se menuvaat mnogu brzo.
Edno se}avawe so Komandantot na {tabot na Armijata Abaz
125
Koga go pra{av za negovoto mislewe i idejata za postignuvawe na pobedata vo vojna, toj mi odgovori mnogu dolgo. Su{tinata be{e deka nie treba da vr{ime pritisok nad slavomakedonskata vlada, za taa da ni gi dade pravata koi ni pripa|aat. Nie da staneme strana vo razgovorite za da gi re{ime na{ite prava. No jas, - prodolì toj, - ubeden sum deka nema da gi prifatat na{ite barawa i nie }e ja prodolìme vojnata. Seriozno treba da se podgotvime za vojna. Site se optimisti, no ne i realisti. Ova jas go povrzuvam i so dene{nata sostojba vo Ara~inovo. - Drugar komandante! - mu rekov jas. - Vie gi znaete dobro rabotite, sami odlu~ivte da ja vodite ovaa vojna, no so tek na vreme se sozdava potrebnoto iskustvo. Samata vojna e edno golemo u~ewe. Treba da imate pove}e verba vo vojnata i vo borcite, nezavisno od slabostite koi se zabeleùvaat, zatoa {to se opravdani za sekoj po~etok, a kamoli za edna narodna vojna. Patot na vojnata treba da bide vistinskiot pat. Jas u{te edna{, sakam da pra{am: ]e odime kon vojnata ili kon primirjeto? - Petrit! - mi re~e toj. - Nie ja zapo~navme vojnata i }e vojuvame, no i na NATO ne moème da mu se sprotivstavime. Ovoj na~in na razmisluvawe jas ~esto go voo~uvav kaj mnogu komandanti i ~lenovi na [tabot na Brigadata. Okolu ovie problemi, neoficijalno, dodeka pievme kafe ili ~aj, u{te dva-tri pati razgovarav so Abaz. Jas vo site moi razgovori nastojuvav vo {to pobrzoto pro{iruvawe na vojnata vo celiot front so metodite na voenite edinici. Zboruvav za efektivnosta na takvata vojna, povrzuvaj}i ja so verbata {to ja sozdava kaj borcite, konkretiziraj}i go moeto mislewe so iskustvoto na Hoxa od Prizren i negovata sposobnost, kako strateg na vojnata so voeni edinici. - Zamisli, - mu rekov eden den nemu. [to moè da pravi makedonskata policija i armija ako se kontroliraat glavnite pati{ta na zemjata so voeni edinici, pokaùvaj}i mu gi konkretno pati{tata na karta? Toj ne zboruva{e, no ja vide kartata i se nasmevna. Ne ja razbrav taa nasmevka zatoa {to nitu go prifati nitu go odbi moeto pra{awe. Mu ja predloìv i rabotata za propaganda so kominikea i razni povici, i za toa ne dobiv odgovor. Edno popladne, koga toj se podgotvuva{e da trgne za Prizren mu rekov: - Deneska odlu~iv da go prekinam primirjeto. Toj se nasmevna, se pozdravivme i se razdelivme srde~no eden so drug. So Agron, Mahi i Zogu otidovme vo Brodec i otvorivme ogan so minofrla~ od 120 mm nad ognenite pozicii na neprijatelot. Go kaàv ova za da pokaàm deka Abaz sekoga{ be{e za razvivawe na vojnata, za da & se vr{i pritisok na Vladata za da se dobijat pravata na Albancite vo sostav na Makedonija. Toj ode{e siguren kon eden dogovor za pravata na Albancite vo Makedonija. Toj den, so prekinuvaweto na primirjeto, Abaz trgna za Prizren, kade {to ostana General{tabot do pred zavr{uvaweto na vojnata. Koga se
126
razdeluvavme, jas mu rekov deka }e odam vo Prizren, za da razgovarame za situaciite koi moàt da se sozdadat, da razgovaram so generalot za metodite na vojnata, dokolku toj ne saka da dojde kaj nas. Od prvata sredba, vo Ali Ahmeti jas go vidov obi~niot i mirniot ~ovek, pametniot i vizionerot, ~ovekot {to malku zboruva{e, a mnogu rabote{e. Poslednite tri dena na juni zaedno so Agron bev vo Pri{tina i vo Prizren za drugi raboti, koi bea povrzani so nacionalnoto pra{awe. Se obidov da se povrzam preku telefon so Ali i Gzim, no ne uspeav. Nekoe mom~e {to se kabardisa{e na telefon me laè{e so razno-razni formi, samo za da ne se sretnam so niv. Razbrav deka okolu niv e sozdadena èlezna garda i ne moè{e lesno da gi se sretne{ i da razgovara{ so niv. Normalno deka sredbite vo Kancelarijata za vrski na General{tabot na ONA, realno treba{e da bidat kontrolirani i sredeni spored opredelen raspored, no za lu|eto koi doa|aa od voeniot front treba{e da se ima pogolemo razbirawe. Spored na~inot kako te~ea nastanite jas gi podgotviv ovie tezi za Abaz. - êkame vojna ili primirje? Dokolku odime kon prekinuvawe na vojnata, {to }e postigneme so mirovniot dogovor? - [to }e bide so slu`beniot jazik? Kako }e se upotrebuva toj? - A na{eto barawe za da staneme partner vo razgovorite, zo{to ne se postavuva ve}e? - Dejstvijata na slavomakedonskite politi~ari vodat kon vojna. Toa {to go postignavme ne e ni{to. Zo{to ne se rasprostranuvaat dejstvijata vo dlabo~ina. A {to pravat Gostivar, Struga i Debar? No, odgovorite na moite pra{awa gi dobiv na pat koga odev za Tirana. Preku Glasot na Amerika (na 5 juli) slu{nav deka Ali Ahmeti so NATO postigna edno drugo primirje. - S$ e jasno! - si rekov. ]e se obidam da se sretnam so Abaz i Gzim Ostreni {tom }e se vratam vo Prizren, pred da trgnam za Tetovo. No, i ovoj pat, okolu 6-7 juli, ne se sretnav ni so edniot ni so drugiot. êli~niot oklop vo Kancelarijata za vrski na [tabot ne se otvora{e lesno. Toj se otvora{e za pretstavnicite na NATO za postignuvawe na primirje i razli~ni dogovori. Vo [ipkovica drugarite na brigadata gi najdov pred dilemata dali da go primenat baraweto na NATO, trupite da se povle~at vo poziciite koi gi imaa pred primirjeto od 5 juli 2001 godina. Gi ubediv zo{to ne treba{e da se povle~at i kako treba{e da im se argumentira nepovlekuvaweto na pretstavnicite na NATO. Koga se vratija od sredbata êla i Ilir bea entuzijasti i mi rekoa: - Ima{e pravo. I tie od NATO gi ubedivme. ]e ostaneme na poziciite {to gi imame.
127
- Slu{ajte! - im rekov na êla i na Abaz, vi kaàv deka kolku posilni i poodlu~ni }e bideme, tolku pove}e }e n$ poddràt. Nie sme vo pravo. Go spomnav ovoj fakt zatoa {to po ovaa slu~ka mnogu ne{ta se smenija kaj êla i Ilir, zatoa {to za 4-5 dena, po dvata moi izve{taja vo komandanta za prodolùvawe i pro{iruvawe na vojnata so voeni edinici, sostojbata se smeni. Vojnicite stanaa entuzijasti. Zapo~na dvièweto na komandantite so inicijativa da go zgolemat nivoto na dejstvuvawe, nezavisno od toa {to ima{e primirje. Taa sostojba ne prodolì dolgo, zatoa {to Abaz povtorno ima{e zabele{ka za naru{uvawe na primirjeto. Toj naredi: - Ostanete vo samoodbrana, ne otvorajte ogan so artilerija, na neprijatelot odgovorete mu so isto oru`je. Mislam deka Abaz naredi da ne se objavi kominiketo i povikot, za koi nie vo [tabot odlu~ivme da gi objavime okolu 11 juli za da ne predizvikame etni~ki konfrontacii. Eden den po ovie nastani jas razgovarav do Hoxa od Prizren za da razgovara i toj so Abaz. Da mu ukaè na gre{kite koi{to }e se slu~at pri pregovorite, i da mu se nametne na Ali, toj da nastojuva armijata da ima svoj pretstavnik vo razgovorite. Po ova Hoxa od Prizren mi zbore{e za vestite, za edna nova varijanta na dogovorot, koja{to slavomakedonskata strana ne ja prifati, i gi navede me|unarodnite pretstavnici kako odgovorni, i stigna dotamu da gi napadne i ambasadite vo Skopje. Jas ne bev optimist za toj dokument koj dotoga{ be{e najdobar, tuku rekov: - Slavomakedoncite nema da go priznavaat, i podocna }e se napravi edno kalemewe {to }e bide na na{a {teta, pa zatoa ne treba da odime kon mirot tuku kon vojnata za da ja protegneme kako {to razgovaravme. Po nekolku dena povtorno se organizira naru{uvawe na primirjeto i se odvi ostra vojna niz celiot front i vnatre vo gradot Tetovo za negovo zazemawe. No, povtorno kako i sekoj pat po sekoj uspeh na ONA doa|a{e primirjeto i baraweto da se premine vo porane{nite pozicii. Toga{ site se voznemiruvavme i armijata stanuva{e pasivna i mrzeliva. Na 25 juli, nautro po zavr{uvaweto na vojnata za zazemawe na Tetovo, êla, Ilir, Hoxa od Prizren i jas zapo~navme telefonski razgovori so Abaz. Toj povtorno postigna primirje so pretstavnicite na NATO. Toa {to go postignav vo tie denovi so komandantite vo tekot na vtoroto inspektirawe na frontot, na~inot kako se odvi vojnata vo naselbite na Tetovo, protegaweto na na{ite sili vo pravec na Gostivar, na patot Tetovo - Jaìnce kako i na dvete strani na patot Tetovo Skopje, sozdadoa verba deka samo so vojna se postignuva pobedata. Kako kaj êla, taka i kaj Ilir gledav deka imaat te{kotii da go goltnat primirjeto, povtorno inicirano od Abaz i NATO, iako celosno bea ubedeni za da dejstvuvaat spored naredbata na Komandanta, i realno ne moèa da dejstvuvaat na drug na~in. Razgovorot se vode{e dolgo. Nekolku pati se polnea mobilnite telefoni, tie gi predlagaa nivnite idei, a
128
Abaz naredbata za povlekuvawe. Mene, na Hoxa od Prizren i na Agron vo po~etokot ni gi prenesuvaa zborovite na Abaz i nie gi kaùvavme na{ite sugestii, sprotivstavuvaj}i se kategori~no na povlekuvaweto od Tetovo i od poziciite koi gi zafativme nasekade vo voeniot front. Sprotivstavuvaweto be{e golemo. Nie od ovaa strana bevme odlu~ni da ne go prifatime primirjeto i povlekuvaweto. Najmnogu bevme iznevereni poradi naredbata za povlekuvawe vo poziciite od 5 juli. Da gi ostavime slobodni naselbite koi gi imavme pod kontrola vo Tetovo i na patot Tetovo - Jaìnce. Vo ovie razgovori za ubeduvawe, se javi Hoxa od Prizren i samiot razgovara{e so Abaz, razgovor koj vo su{tina te~e{e vaka: - Nema na~in kako da se sprovede primirjeto, u{te pove}e uslovuvaweto da se povle~eme na poziciite od pred vojnata. Nie ne moème da se povle~eme od seloto Poroj, kade {to imavme devet `rtvi. Kako moè da se povle~e vojnikot od seloto kade {to bea ubieni neza{titeni gra|ani (edna èna i dve deca)? - Vi predlagam vam da im re~ete na tie pretstavnici na NATO deka ti ne moè{ da odlu~i{ bez nas, deka nie ti se sprotivstavuvame i ne ja primenuvame naredbata. Abaz od drugata strana na telefonot zboruva{e voznemireno i im se sprotivstavi na mislewata na Hoxa od Prizren. Toga{ Hoxa od Prizren povtorno se vme{a velej}i mu: - Kaì im na tie me|unarodni pretstavnici deka ima eden Hoxa koj e dolèn da vojuva u{te dvaeset godini. A Vie slu{ajte me }e go povtoram toa {to go rekov koga trgnav vo vojna, deka dokolku ja prekinete vojnata i me predadete, ottoga{ }e bidam vo vojna i so Vas. Telefonot pominuva{e od raka na raka, od Hazbi, na Ilir i Hoxa od Prizren, no koga Ilir i Hoxa od Prizren se povlekoa, s$ ostana na Hazbi, a toj se konsultira{e so mene za toa {to go predlaga{e Ali. Razgovorite zavr{ija koga Ali mu re~e na Hazbi prese~eno: - Jas sum komandant na ONA, i kako komandant vi nareduvam da go primenite primirjeto i site nejzini uslovi. Po ova Hazbi se naluti i mi re~e mene: - Vaka naredi Ali Ahmeti. - Slu{aj Hazbi mu rekov jas, i nemu tamu ne mu e lesno, i taka mora da kaè. Od druga strana nie treba da prezememe merki, za da premineme vo drug stepen na voeni dejstvija, da premineme so finesa vo drug vid primirje, zatoa {to mislam deka Ali ne e antialbanec za da gi ostavi vo racete na neprijatelot selata koi bea granatirani i vo koi bea ubieni lu|e. Hazbi se naluti od moite zborovi i mi vozvrati: -Toga{ jas sum antialbanec! I ve}e ne mu odgovori na telefon na Ali, velej}i da zboruva koj saka, neka zboruva Ilir. Me|usebniot razgovor se smiri i jas gi predloìv moite mislewa i sledniot den napi{av eden izve{taj za Komandata na Brigadata, vo forma na naredba, {to vo su{tina be{e vakov: -Primirjeto da se iskoristi za da se pro{iri voenoto organizirawe i za da se zafatat vladeja~ki pozicii vrz baza na onie koi se zafateni prethodno.
129
Vo ovoj izve{taj jas ja predloìv konkretnata sostojba na borbenata gotovnost, kako i moralno-politi~kata sostojba na trupite. Im zboruvav za sostojbata na slavomakedonskite policiski i voeni sili, za nivnite mo`nosti za protivnapad, nezavisno od primirjeto, zatoa {to primirjeto sekoga{ go potvrduvalo sprotivnoto. Go predloìv protegaweto na kontrolata vo pravec na Grup~in, Kopanica, Ra{~e, zaedni~koto dejstvuvawe so U~itelot od Radu{a za obezbeduvawe na stranite na patot Tetovo Skopje. Go predloìv sozdavaweto na voenite edinici vrz jadrata isprateni vo okolnite skopski sela kako vo: Kondovo, Saraj, Nerezi itn. Im zboruvav za obezbeduvaweto na podatoci za pati{tata koi go povrzuvaat Skopje so drugite gradovi, okolu dvièwata na slavomakedonskata armija i policija. Vo sostav na prestruktuiraweto na brigadata zborev za civilnata za{tita, pri {to upativ da se sozdadat teritorijalni edinici vo odbrana na selata. Ja predloìv idejata za sozdavawe na specijalen bataljon za izvr{uvawe na napadi so specijalen karakter, kade }e se soberat pohrabri vojnici i kadri na brigadata. Go dadov ovoj izve{taj sledniot den, postavuvaj}i im zada~i na site ~lenovi na [tabot i narediv ovoj izve{taj da se isprati do General{tabot na ONA. Se nadevav iskreno deka navistina Abaz be{e pritisnat od me|unarodnite pretstavnici, i ja dade naredbata za povlekuvawe vo poziciite od 5 juli. Ja dadov taa voena naredba po dlaboko prostudirawe na politi~kata i voenata sostojba. Jas sakav sekoga{ sostojbata da odi kon vojna, dokolku vojuvame za prava, da bideme posilni za da go barame toa {to ni pripa|a kako dràvotvorni vo ovaa dràva Makedonija, ve{ta~ki sozdadena. Nie spored site napraveni analizi ja dobivme vojnata. Zatoa celata ideja na mojot izve{taj be{e podignuvaweto na moralot za da se prodolì vojnata do kraj, za potoa samata slavomakedonska vlada da pobara da prestane vojnata, dokolku bea za opstanok na Makedonija, iako realno gledano ne be{e. Nea se obiduvaat da ja dràt so paterici i infuzii evropskite pretstavnici, kako {to realno se slu~uva i denes. Im vetiv deka za ovoj izve{taj }e zboruvam li~no so Abaz i Gzim toj den, zatoa {to treba{e da se vratam vo Prizren. So Ali i Gzim se sretnav eden den podocna vo Prizren. Sredbata se slu~i docna. Vo blizina na mestoto kade {to be{e [tabot dojde i me zede Dren, oficerot za vrski na {tabot, kako {to se dogovorvme po telefon. Se sretnavme i se pregrnavme srde~no kako stari prijateli. Jas mu raportirav nemu za sostojbata vo Brigadata 112 Mujdin Aliu i gi predloìv moite opcii za vojnata. Go zapoznav so izve{tajot koj go ostaviv vo Komandanta na brigadata i so zada~ite koi treba{e da se primenat do moeto vra}awe. Toj predloì koi treba da bidat na{ite barawa vo razgovorite vo Ohrid, be{e mnogu optimist za dobrite strani koi }e gi sodrì dogovorot
130
kako upotrebata na jazikot, kako vtor slu`ben jazik, isto taka, i za u~estvoto vo policijata, armijata i vo lokalnata vlast. Mi zboruva{e i za mo`nosta za naseluvawe na na{ite krai{ta vo idnina. Negoviot optimiyam da ja kaàm vistinata me napravi i mene optimist, no koga go pra{avme za sostojbata na naseluvaweto na na{ite krai{ta so Albanci kako Bitola, Brod, Prilep i Veles ni go zgasna entuzijazmot i n vrati vo prvata zamisla, deka: samo so vojna se otstranuva okupatorot od na{ite krai{ta. Po prezentacijata (od negova strana) na barawata za Ohridskiot dogovor, jas go predloìv mojot plan, otvoraj}i ja kartata i pokaùvaj}i gi strelkite na protegaweto na formaciite na malite edinici na brigadata, vo slu~aj da ne se postigne dogovor. Toj me slu{a{e bez da me prekine, i na kraj mi re~e: - Za voenite raboti razgovaraj so generalot Ostreni. Podocna se sretnavme so generalot Ostreni, i razgovaravme me|u sebe za op{ti raboti. Jas gi otvoriv moite dokumenti i kartata na regionot, dodeka toj eden mal kompjuter kade ja ima{e mapata na celiot front na vojnata, i idejata na razvojot na borbite. Toj gi ima{e na mapa voenata odluka na ONA, na~inot na dejstvuvawe na brigadite koi bea sozdadeni i onie koi bea vo sozdavawe, na~inot na organizirawe i na odvivawe na vojnata, sodejstvuvaweto do postignuvaweto na celta. Toj ima{e predvideno i protegawe vo zonite vo koi s$ u{te nema{e zapo~nato vojnata. Vo mojata karta jas mu gi pokaàv dejstvijata na Brigadata 112 Mujdin Aliu za vo idnina, fokusiraj}i gi moite mislewa vo pro{iruvaweto na vojnata, vo organiziraweto na teritorijalnite sili i zafa}aweto na dominantnite mesta za udirawe na neprijatelot vo iznenaduvawe. Mojot plan nema{e nekoja golema razlika od onoj na generalot, osven nekolku detalni predviduvawa vo pravec na primenata na odlukata za zazemawe na gradovite. Na kraj, koga se razdelivme, se dogovorivme da se sretneme povtorno so Gzim pred moeto trgnuvawe za Tetovo. Po nekolku dena od mojot prestoj vo Tirana se vrativ povtorno vo Prizren i spored dadeniot zbor prethodno pobarav da se povrzam so Ali ili Gzim. Na telefon nekoj si Blerim, za kogo i den-denes ne znam koj e, edna neodgovorna li~nost me izlaà davaj}i mi la`na informacija deka: - Onie koi vie gi barate, dvajcata, golemite, se otideni vo [ipkovica. No vsu{nost vo [ipkovica oti{ol samo Abaz. Gzim moèbi bil tamu, no nema{e {to da razgovara ve}e so mene, zatoa {to znae{e deka s$ be{e zavr{eno. Toj go o~ekuva{e samo razoruùvaweto na ONA. Tie go dobile i planot za razgovorite koi }e se odvivaa vo gradot Ohrid. Vo Brezana, zaedno so Agron ~ekavme da padne no}ta i da trgneme za [ipkovica ilegalno, preku granicata koja se ~uva{e od germanskite edinici na KFOR. Tuka ni kaàa deka italijanskata policiska patrola fatila dvaeset kowi so municija i vooruùvawe. Mu se nalutivme i na Haxi Baba, se ispraznivme {tom stignavme vo
131
[ipkovica drugiot den, iako toj ne be{e tuka, tuku nekade na teren. - [to pravite? - im rekovme na ~lenovite na [tabot. - Zo{to si igrate so parite na narodot! [to pravi toj Haxi Baba? Zo{to ne prezema merki za razuznavawe, pred da trgne karvanot? Zo{to go dviì odedna{ karvanot so 20 kowi? Nie bevme naluteni i poradi nekoi nesakani raboti, za koi doznavme doa|aj}i po pat od Bozovce za [ipkovica. Ni rekoa deka nasekade se zboruva samo za predavawe na oru`jeto, a ne za vojna. Nasekade armijata e demoralizirana. Na lu|eto ne im e jasno {to }e se slu~i po dogovorot! Za na{eto doa|awe go izvestija i Ali. Jas se nalutiv poradi preminuvaweto vo celosno primirje, i taka odlu~iv da ne se sretnam so Abaz bez da me povika toj. Vsu{nost nitu toj nitu jas nema{e {to da si kaème eden na drug. Mnogu problemi vo toa vreme ne zavisea od Ali. Tie bea opredeleni porano na sredbata vo Prizren, od pretstavnicite na albanskite politi~ki partii so me|unarodnite pretstavnici, za ova jas gi nemav potrebnite informacii. Nekolku denovi porano nie se sretnavme vo Prizren. Istovremeno gi znaevme na{ite mislewa. Toj be{e za dogovor zatoa {to znae{e {to razgovaraa so me|unarodnite pretstavnici i {to dozvoluvaa tie, dodeka jas se zalagav za vojuvawe, za celosno re{avawe na nacionalnoto pra{awe. Zaedno so Agron se dvièvme niz [ipkovica i vo borbenite pozicii. Se sre}avavme so vojnici i so komandanti na malite edinici na brigadata, so razli~ni intelektualci, koi ni kaùvaa deka ne im se dopa|a{e voop{to situacijata {to be{e sozdadena, nitu mir nitu vojna! - Ovie nastani, im velev jas, ne mi se dopa|aat voop{to ni mene, no kojznae, moèbi }e bide podobro! Moèbi ne gi znaeme dobro site raboti. Politikata moèbi ovoj pat nema da n$ razo~ara, taa misli deka vojnata kone~no ja zavr{i svojata rabota. Slavomakedoncite se ispla{ija i sega }e ni gi dadat pravata koi ni pripa|aat, kako avtohtoni vo na{ite krai{ta. Vaka zboruvav koga se sre}avav so poznati lu|e vo tekot na voeniot period. Na site im go kaùvav moeto mislewe kratko, nezavisno dali nim im se dopa|a{e ili ne. Dodeka vo po{iroki ambienti, na ulica ili piej}i kafe im kaùvav: veruvam deka }e bide podobro. Za ovie raboti, po{iroko }e pi{uvam nekade na drugo mesto, koga vodite }e se izbistrat, koga lu|eto }e sfatat podobro kako treba da se igra vo politikata, i kako treba da se vojuva vo vojna. Koga }e se razbere dobro deka site planovi i nacionalnata strategija ne treba da bidat tema za razgovori na ulica i vo mitinzi. Koga }e se sfati deka za nacionalnoto pra{awe, treba da se raboti vo razli~ni pravci, dovolno e vodite na rekite da gi ispratat na edno mesto, vo moreto na nacionalnite interesi. Tret den otkako sum vo [ipkovica, po nekolkudnevniot odmor vo Tirana. Ja sledam situacijata vo primirje, postojanite provokacii na makedonskata policija i armija. Abaz zaedno so negovite sorabotnici e zatvoren blisku do ku}ata vo koja sum smesten jas, tamu e [tabot na Brigadata 112 Mujdin Aliu. Toj gi prima i gi ispra}a dokumentite koi doa|aat od
132
Ohrid, no i razli~nite me|unarodni pretstavnici kako i stranskite i doma{ni novinari. Politi~kite razgovori preku telefon me|u Abaz i Arben Xaferi i Imer Imeri, pretstavnici na dvete albanski politi~ki partii vo Makedonija, ne prestanuvaat. Barawata so tek na vreme omeknuvaat pod pritisokot na Slavomakedoncite, {to na kraj kako {to vika narodot: Da dade Gospod da ne stane petelot edno par~e. Slavomakedonskite politi~ki partii preku elektronskite i pi{anite mediumi vr{at pritisok, barawata na Abaz iskaàni preku Arben i Imer da ne se prifatat vo Ohridskiot ramkoven dogovor. Boèm pod me|unaroden pritisok ima {ansi dogovorot kone~no da se potpi{e, no kako i sekoga{ spored moeto mislewe, na {teta na Albancite. Nie sekoga{ ja dobivame vojnata, no ja gubime vo tekot na pregovorite. Kako {to se zboruva dosega, jazikot, policijata, armijata i lokalnata vlast, za mene se minimalni barawa u{te vo formulirawe, a da ne zaboravime utre pri primena vo praktika {to moè da gotvat slavomakedonskite politi~ari, koi nikoga{ ne sakaat da n$ vidat ramnopravni so niv. Od koga dojdov vo [ipkovica, so Abaz ne se imav sretnato. êkam da me vikne, zatoa {to navistina nemam {to da mu kaàm, zatoa {to vojnata za koja jas dojdov e zavr{ena. Site, o~ite i mislite gi imaat svrteno kon Ohrid. Gi slu{aat vestite, gi ~itaat onie malku vesnici koi doa|aat i edvaj ja ~ekaat vesta za potpi{uvaweto na dogovorot. Koga }e im zboruva{ na nekoi za vojna, dobro e {to ne te ubivaat. Edvaj ~ekaat da go predadat oru`jeto i voenata uniforma. Kako i da e, no ne od faktot deka sekoe lo{o za dobro e, tuku od toa {to jasno se gleda, vojnata vo ovie krai{ta vo tekot na 2001 godina igra{e golema va`nost, bez razlika {to moè da postigne vo vrska so pravata, vo soìvotot so Slavomakedoncite vo edna zaedni~ka dràva. Taa kone~no go sozdade misleweto deka samo so vojuvawe }e uspee{ da pobedi{, samo so jazikot na pu{kata moè{ da gi dobie{ tvoite legitimni prava. Mnogu brgu narodot i samite koi ja iniciraa vojnata za pravata, nezavisno od funkciite i foteljite dadeni od Slovenite, }e sfatat deka so Slovenite ne se ìvee. Tie samite ne sakaat da ìveat ramnopravni so nas. Vo redovite na ONA ima junaci so vistinski nacionalni ubeduvawa, koi eden den }e ja prodolàt zapo~natata vojna. Moèbi povtorno, istata ovaa armija, no so ponarodno organizirawe, so vistinski plan i strategija, kako {to e slobodata i nacionalnoto obedinuvawe, }e go vodi uraganot na nezapirliv na~in. Vojnata }e zapo~ne zatoa {to ni{to nema da go smeni na~inot na ìveewe so Slavomakedoncite. Samite Slavomakedonci ne go sakaat nitu Ohridskiot dogovor nitu dràvata Makedonija. Tie samite ne znaat {to se, Srbi, Bugari ili nekoja druga slovenska nacija? Tie samite sakaat da ja podelat i da uni{tat nea. Vojnata povtorno }e zapo~ne, no narodot ovojpat treba da go rakovodat lu|e koi{to se pojunaci i poodlu~ni, za da ja teraat vojnata do kone~nata pobeda.
133
Rasuduvaj}i toga{ vo pragot na dogovorot, gledav deka Abaz od eden moment vo drug popu{ta{e, kako {to se gleda{e od barawata na strancite koi nikoga{ ne prestanaa da se me{aat vo problemite na Albancite. Jas toga{ ne znaev {to moè da razgovara Abaz so me|unarodnite pretstavnici, no veruvav deka gi gledaa so podobro oko interesite na Albancite vo Makedonija, otkolku onie na Slavomakedoncite. Jas gledav deka realno Abaz ode{e od popu{tawe vo popu{tawe, dodeka ne se povle~e i od baraweto ONA da bide strana vo razgovorite. Se pritesnuvav, ne mi be{e dobro, zatoa {to nikoga{ nemav i nemam lo{o mislewe za nego. Vo Abaz toga{ go gledav, kako {to go gledam i denes, patriotot Ali, koj raboti so dlaboko ubeduvawe za albanskoto pra{awe vo Makedonija i po{iroko. Moèbi toga{, no i sega sostojbite gi nametnuvaat nepoznatite pati{ta i pravci, koi ne se razbiraat kako {to treba od Albancite koi sakaat da ja gledaat nivnata nacija obedineta vo nivnite mati~ni krai{ta. Po potpi{uvaweto na dogovorot, sleduva razoruùvaweto na vojnicite. Istorijata vo ovoj pravec e gor~liva. Ve potsetuvam {to se slu~i so albanskite partizani na krajot na Vtorata svetska vojna. [to }e se slu~i so vojnicite na ONA, so komandantite? [to }e im dade dogovorot? Pravata koi im pripa|aat kako avtohtoni vo nivnite krai{ta, ili nekolku minimalni prava, pravoto da zborat na albanski na ulica? Toj samiot gi znae podobro mnogu raboti, no i nie, negovite drugari se voznemiruvame, zatoa {to ne se borevme za xabe. Kako i da e ovie se samo dvoumewa, no da ~ekame. Gospod moèbi }e go dade najdobroto. Ovie raboti me voznemiruvaa celo vreme dodeka go ~ekavme Ohridskiot dogovor. So Abaz se sretnav eden den podocna, otkako gi zapi{av na hartija ovie mislewa. Ova go napraviv vo sprotivnost so toa {to odlu~iv, da ne odam bez da me pokani toj samiot. Ova go napraviv vo interes na toa {to go imav vo moite misli, deka nie Albancite, vo prv red treba da si priznaeme eden na drug deka treba da sedneme i da razgovarame, da se razbereme okolu toa {to bara od nas istorijata, nie treba edna{ za sekoga{ da se trgneme od bajraktarot i bajraktarizmot. Vo ovaa sredba be{e i Agron, koj me pridruùva{e nasekade. Vlegovme vo kancelarijata za pre~ekuvawe i n$ pridruì eden sorabotnik na Abaz, ~ij psevdonim be{e Ilir. Toj n$ pra{a {to sakame da se napieme? Pora~a i sedna so nas, na eden trosed pred edna niska masa. So Abaz se sretnavme srde~no. Toj mnogu dobro go do~eka moeto doa|awe i na po~etok mi re~e: Kako si, dali se voznemiruva{? Istoto pra{awe mu go postavi i na Agron, i pora~a eden ~aj za sebe, i n$ pra{a dali }e zememe ne{to drugo i dali sme za jadewe. Po prvite zborovi kako i sekoga{ i jas navlegov vo temata. - Drugar komandante, - mu rekov. - Koga dojdov vo Prizren, pobarav da Ve sretnam Vas i generalot, no mi rekoa deka ste trgnale navamu. Pra{uvav
134
i mi rekoa deka ste bile mnogu zafaten, i zatoa ne dojdov da Ve sretnam. Ne dojdov zatoa {to ne sakav da Ve ottrgnam od rabotata. - Gledaj Petrit! - re~e toj, i jas ne te povikav zatoa {to navistina bev zafaten, no i da dojde{e samiot den porano, dobro bi bilo. Ti si dobar drugar i sekoga{ si dobredojden. Vie go rizikuvavte ìvotot za ova pra{awe, zatoa Va{eto prisustvo e potrebno nasekade. ôvek ima potreba za drugari i za nivnite mislewa. Navistina bev mnogu zafaten, {tom ispra}am edna delegacija doa|a druga. Tie baraat mir i dogovor, se razbira nikoj ne e zainteresiran za vojna i gi predlagaat nivnite opcii. No, nie sme odlu~ni vo na{ite barawa, i }e se borime za da gi postigneme tie. Vo sprotivno, armijata e spremna i }e ja prodolìme vojnata dokolku e potrebno. Vidov deka razgovorot spored formata vo koja zapo~na, moè{e da premine vo op{ti raboti, pa zatoa vlegov direktno vo temata za koja otidov tamu. Ne se nadevav deka moàm da promenam ne{to od tekot vo koj{to ode{e vojnata, no ~uvstvuvav obvrska, poradi preleanata krv, poradi makata i poradi `rtvuvawata na site borci da go kaàm moeto mislewe. Razli~no od toa {to go sfatija deka se borevme! - Kako mnogu prebirlivi se Slavomakedoncite! - mu rekov! Ili namerno go pravat toa? Toj ne odgovori direktno, tuku premina vo prikaùvawe na edna op{ta slika na toa {to se pravi vo Ohrid. Potpi{uvaweto na toj dokument go nare~e mnogu zna~aen za Albancite. Nie }e se borime Albancite da gi uìvaat site prava, kako Albanecot vo Bitola, Veles i Prilep, taka i onoj vo Tetovo i Gostivar, da se ~uvstvuvaat site isto, i da ìveat slobodni vo nivnata zemja so site prava, a ne da bidat persekutirani kako dosega. - Slu{aj komandante - mu rekov jas. - Samo vo ovie posledni pedeset godini dokolku referirame, }e vidime deka jugoslovenskata dràva, od gra|anite i od pobogatite zoni gi iselija Albancite so site na~ini ne {tedej}i ja nitu silata. Jas ne Vi gi kaùvam ovie podatoci zatoa {to Vie ne gi znaete. Vie ste gi ìveele zaedno so va{ite bliski, i so site Albanci vo ovie krai{ta, no treba da se imaat predvid i da ne se zaboravaat. Koja nacija vo svetot ima nacionalna strategija za asimilirawe na nejziniot sosed? Toa, kako {to znam jas, go napravija samo Slovenite nasproti Albancite. Toga{ kako treba da veruvame tolku lesno i povtorno da staneme plen na evropskata politika, koja sekoga{ bila protiv Albancite i za Slovenite? Sega sme vo razgovori, i vie gledate so va{i o~i {to se slu~uva. Slavomakedoncite so sila gi iseluvaat Albancite od nivnite domovi okolu Skopje, im gi palat ku}ite, i na{ite àlbi se upatuvaat vo gluvo uvo. Dali si videl, nekoga{ eden Sloven da se tretira lo{o, ili da bide manipuliran? A za niv se kreva vreva od me|unarodnite pretstavnici, dodeka za nas ne slu{a ~ovek, kako nie da sme rodeni od ìvotno, a ne od majka. Vide zav~era, vo primirjeto inicirano od NATO, sred Skopje bea ubieni pet borci i nikoj od me|unarodnite pretstavnici ne re~e nitu
135
eden zbor, dodeka za zasedata vo Karpalak ({to ne se znae koj ja napravi) se potresoa site me|unarodni pretstavnici. Stanaa na noze Pariz, London, Bon i Strazbur, zabrzuvaj}i da n$ napravat odgovorni za toa {to se slu~i. Zo{to vakov stav?! Samo Slovenite imaat du{a? A nie koi sme?! Za ova {to razgovaravme imam svoe ubeduvawe, i sekoga{ veruvam vo vojnata. Politikata neka go kaè nejziniot zbor vo opredeleni momenti, koga vojnata }e ja postigne celta. Vie gledate {to se pravi sega vo vrska so na{ite barawa. Tie gi pretstavuvaat niv kako ekstremni, pravej}i igri so sintagmi so razli~ni zna~ewa. Tie se obiduvaat da go odloàt {to e mo`no pove}e rokot na primenuvawe na barawata, koi gi predlaga na{eto politi~ko krilo, do nivno neprimenuvawe. - Kone~no, jas mislam deka Ohridskiot dogovor e kako i site drugi dogovori vo istorijata, kade {to Albancite samo gubele. Ova {to se slu~uva vo Ohrid e scenario podgotveno odnapred, pome|u me|unarodnite pretstavnici i slavomakedonskata strana, - mu rekov na komandantot kratko i jasno i prodolìv. - Site na{i barawa tie gi pretstavuvaat kako nevozmo`ni i neprifatlivi od slavomakedonskoto naselenie, so cel, dokolku bidat prifateni onaka kako {to se pobarani ({to vsu{nost ne se onie {to gi zasluùvaat Albancite kako dràvotvorni), da se pretstavat kako ne{to {to go dobija Albancite, so cel da se razoruì ONA i narodot da se izlaè deka navistina izleze pobednik, so krvta na sinovite padnati vo ovaa narodna vojna. - Jas sakam da znam, - mu se obrativ, - zo{to e povle~eno baraweto i pretstavnikot na ONA da bide nastrana vo razgovorite. Toj se naluti i so tivok pogled, no so vnatre{en gnev re~e: -Dobro toga{, jas ja ostavam ovaa rabota i sedni zavr{ija ti. - Ne zboruvaj taka, - mu rekov. Jas ne dojdov da bidam komandant, tuku dojdov da gi obu~uvam komandantite, sinovite na ovie krai{ta, za da komanduvaat samite tie i da pobeduvaat. Jas dojdov da pokaàm kako se vodi vojnata, da gi pokaàm pravilata na organiziraweto na edna narodna vojna, i veruvam deka dobro go izvr{iv toa. Jas nema da sednam na toa mesto, no ne moàm ni da mol~am koga sum ubeden deka ne{to ne odi dobro. Nie se razbiravme i povtorno }e se razbirame me|u sebe, no ovojpat kaùvaj}i mi taka, bez pravo me navredi malku, no nema ni{to, dovolno e rabotite da odat dobro. Abaz se zame{a. - Jas sum tamu, i sekoj materijal pred da se diskutira mi doa|a mene, i bez mojot potpis ne se stava na masa. - Dobro, dobro, - mu rekov tivko. Jas se smiriv, no dali znaat site komandanti i vojnicite deka ni{to ne se stava na masa za da se diskutira tamu, vo Ohrid, bez potpisot na komandantot? - Se nadevam deka gre{am! - prodolìv po nekolku minuten prekin, poradi eden dolg telefonski razgovor na Abaz, spored tekot po koj odea nastanite ne mi izgleda ba{ vo na{a polza. Ovoj pat po koj se dviì deneska na{iot problem, ne veruvam
136
deka se razlikuva od porano. Onaka kako {to te~e procesot vo Ohrid, za postignuvawe na mir ne mi izgleda mnogu ubedliv. Okolu ovoj problem razgovaravme dolgo i sosema smireni. Se gledavme eden so drug vo o~i, i pominuvavme po red od eden problem vo drug. Telefonite prodolùvaa da yvonat i ~estopati ni go prekinuvaa razgovorot, i tekot na razgovorot se gube{e, ~esto zapo~nuvavme onamu kade {to voznemiruvaweto be{e pogolemo. Po eden dolg telefonski razgovor Abaz go povika êla i mu re~e deka ima sigurni podatoci deka slavomakedonskite sili na armijata i na policijata moè da prezemaat silen napad protiv na{ite sili. Zatoa treba da gi zapoznaeme site komandanti na malite edinici, za da bidat vo celosna gotovnost. Toj zboruva{e, jas go slu{av i analizirav kakva moè{e da bide realnosta. Moèa da napadnat navistina ili ima{e pritisok za da se prinudat Albancite da go potpi{at dogovorot. Za mene be{e pogre{en zaklu~okot deka tie moàt da napadnat, trgnuvaj}i od dvièweto na slavomakedonskata policija i na armijata. Tie ne se sposobni za vojna, i nitu ja sakaat vojnata. Protiv niv moè{ da odi{ vo vojna ako saka{ i kako na svadba. Ne sakav da gi dadam moite realni argumenti deka tie nema da napadnat i se zame{av: - Nie treba da bideme do kraj podgotveni, no Slavomakedoncite i po potpi{uvaweto na dogovorot }e dejstvuvaat protiv nas, na razli~ni na~ini. Nikoga{ nema da im prostat na na{ite sinovi za vojnata. Tie }e najdat formi, }e izmislat obvinenija za da gi stavat vo zatvor, }e gi tepaat i }e gi persekutiraat. Tie nikoga{ nema da se borat protiv nas eden sproti drug. Tie probaa vo Ara~inovo. Edna dràva protiv edna ~eta. I vo regionot na Brigadata 112 Mujdin Aliu tie ne napa|aat, nemaat sili. Terenot ne im dozvoluva da dejstvuvaat, kako od naselenieto {to ne zamina, taka i od protegaweto i utvrduvaweto na na{ite sili niz celiot front. Kaùvaj}i gi ovie zborovi stanavme zaedno so êla za da izdademe edna voena naredba, za zajaknuvawe na gotovnosta vo edinicite, iako bev ubeden deka ve}e nema da ima vojna. Taa zavr{i u{te so sednuvaweto na masa. Sekoe voeno dejstvie {to moè{e da se slu~i be{e samo provokacija. Vo posledniot den koga odlu~iv da si zaminam, mislej}i deka zada~ata za koja dojdov ja zavr{iv, otidov kaj Abaz za da go zapoznam deka jas i Agron zaminuvame, da se razdelime i da mu posakame sre}a i uspeh vo idnina. Toj be{e vo dnevnata soba so Ilir od Kumanovo, Dren, Fatmir Dehari i nekoi drugi na koi ne im gi znaev imiwata, zatoa {to ne nemav rabota so niv. - Drugar komandante! Jas i Agron }e odime, - mu rekov. Imame drugi zada~i i raboti. Povtorno }e mu se vratime na na{iot privaten ìvot. Privremeno }e bideme vo Prizren. Ottamu }e ja sledime situacijata i dokolku rabotite odat povtorno kon vojna }e dojdeme. No, i vie dokolku
137
imate potreba za nas, gi imate telefonskite broevi, javete se i povtorno }e dojdeme, dokolku ima potreba. ôvekot broj eden na ONA se zamisli malku i re~e: - Dobro bi bilo da ne odi{, no rabotite podobro gi znae{ ti samiot. Napravi kako {to e najdobro za tebe i za nas.
Nikoga{ nema da go zaboravam ovoj spomen od vojnata so komandantot Ali Ahmeti Abaz
138
Vo xebot imav edno pismo {to go napi{av za nego, no ne mislev deka e vo red da mu go dadam vo raka. Zatoa mu go isprativ po eden vojnik, koj ja vr{e{e zada~ata na snabduva~ na vodot na Borovata [uma otade Bozovce. Vo toa pismo na precizen na~in i vo poslednite momenti na svoeto zaminuvawe go prenesov moeto voznemiruvawe, i nekolku poraki koi mi izlegoa od srceto za da & pomognam na vojnata i na moite sakani lu|e od ovie strani, lu|eto koi ne {tedea ni{to za ovaa vojna, lu|eto koi & dadoa na vojnata desetici padnati borci. Ova pismo e izdadeno vo prviot tom na ovaa kniga, so naslov Krvta na padnatite borci, trudot i `rtvuvawata na borcite na ONA eden den }e bidat nagradeni. Kako zaklu~ok Ovie bea kontaktite i sredbite koi gi imav so Ali Ahmeti vo tekot na vojnata. Ovie se bele{kite koi gi izvadiv od dnevnikot. Tie se vpe~atoci i reagirawa, nekoga{ dlaboki i nekoga{ povr{ni, spored mojata emocionalna sostojba, no i spored konkretnite politi~ki i voeni situacii. I Ali, kako i site nie drugite be{e i e od krv i meso. I toj kako i site nas ima pravo da raboti i da gre{i. Voenite situacii, nastanite vo edna vojna se mnogu dinami~ni. Tie baraat maksimalno poznavawe i celosna posvetenost. Ne sekoj ~ovek gi ima site osobini, koi }e mu pomognat vo noseweto na golemiot tovar i isklu~itelniot stres {to go sozdava vojnata. Ne sekoj ~ovek e vo sostojba so smirenost da gi sledi bez emocii i bolka vestite za zagubite vo vojna, osobeno zagubite vo lu|e. Nikoj ne e oformen i podgotven za da gi prebrodi site zada~i, tolku pove}e zada~ite koi gi predlagaat voenite dejstvija na edna narodna vojna. Prezemaweto na zada~ata za rakovodewe na edna narodna vojna e mnogu te{ka rabota. Taa nad sebe nosi mnogu zada~i, koi ne se povrzani samo so realiziraweto na celta. Koj bil vo vojna, a osobeno vo nejzinoto rakovodewe, vo kakov bilo stepen, znae i razbira {to zna~i da vodi{ edna vojna, vo pravec na opredelena cel. Toj znae {to zna~i da dade{ voena naredba, presmetuvaj}i ja zagubata i pobedata, presmetuvaj}i gi padnatite i `rtvite koi{to moè da gi donese taa naredba. Nemalo li bitki i vojni vo svetskata istorija, koi propadnale i zavr{ile so sram? Nemalo li vo istorijata na na{iot narod slu~ai koga sme se borele i sme se raduvale na pobedite na drugite? Ne sakam da odam podaleku, no skakam da potsetam na Vtorata svetska vojna vo ovie prostori. Od ovie pozicii, od ovaa analiza i od ovaa va`nost se vodev koga zapo~nav da ja pi{uvam ovaa kniga, so se}avawa i vpe~atoci, koi mi gi ostavi vojnata. Jas vo ovie bele{ki nikomu ne mu dadov posebno mesto. Nikomu ne mu napraviv biografija. Tuku pi{uvav za borcite od pozicija na li~noto poznavawe vo izvr{uvaweto na zna~ajnite zada~i na vojnata. I za Ali,
139
komandantot na ONA, gi pi{uvav se}avawata na zaedni~kata rabota, za kontaktite {to gi imavme kako komandanti, no i kako drugari od vojnata. Gi odrazuvav onie osobini koi mi se ~ini deka se odrazuvaa ne samo vo tekot na sredbite i razgovorite so mene, tuku i so najobi~niot vojnik. Za nego iskaàv na iskren na~in nekolku vistini, za onie odnosi koi ni gi nametna vojnata. Napi{av za onie raboti za koi postojano se razbiravme, no i za onie malku slu~ai koga nemavme isto mislewe, i na kraj, eden so drug se po~ituvavme i prodolùvame da se po~ituvame, bez da gi imame predvid poziciite. So se}avawata, dokumentite i bele{kite na ovaa kniga, sakam da im kaàm na site politi~ari, intelektualci i obi~ni lu|e koi vojnata ja sledea preku vesnicite, ili televiziskite ekrani deka vojnata koja ja vodevme vo 2001 godina be{e edna mnogu te{ka vojna. Taa be{e mnogu te{ka poradi mnogu pri~ini, koi{to jas gi napi{av vo stranicite na ovaa skromna kniga, no ne velam deka napi{av s$. Sekoj so hrabrost i so vistinitost treba da pi{uva za istorijata i negovite doìvuvawa i na doìvuvawata na drugarite koi vojuvaa i padnaa na poleto na ~esta.
140
KratKa biOGraFija Za ali aHMeti

ali ahmeti e roden na 4 januari 1959 godina vo seloto Zajas vo Ki~evo, vo edno semejstvo so stara patriotska tradicija. U{te vo detstvoto toj ìveel i go po~uvstvuval pritisokot, potcenuvaweto i persekuciite koi im se pravea na Albancite od strana na voenopoliciskite sili na jugoslovenskiot sistem. Toj gi vide so svoi o~i razlikite koi{to im se pravea na ~esnite lu|e, samo zatoa {to tie bea Albanci i ne prifa}aa da se narekuvaat poinaku. Negovoto politi~ko angaìrawe ima koreni od mladosta, u{te koga sedna vo klupite na srednoto u~ili{te vo Ki~evo. So rabotata i so negovoto nastojuvawe, se ovozmoì vo Gimnazijata vo koja toj u~e{e, da se zboruva albanskiot jazik. Politi~kata aktivnost vo Gimnazijata, vospituvaweto i visokiot patriotski duh {to toj go dobi vo semejstvoto, go postavija nego na ~elo na studentskoto dvièwe vo tekot na sledeweto na predavawata vo Filozofskiot fakultet vo Univerzitetot vo Pri{tina vo 1979-1983 godina. Godinite koga toj gi zavr{i studiite na Univerzitetot vo Pri{tina, a osobeno 1981 godina bea godini koga toj se spozna so zakonite na razvivaweto na op{testvoto, dlabokite kontradikcii koi tleeja, kako i persekutiraweto {to im se prave{e na Albancite vo nivnite krai{ta od jugoslovenskite okupatori. Zrelosta, sposobnosta i visokiot patriotski duh go napravija nego nositel na studentskoto dvièwe za podobruvawe na politi~kiot status na Albancite vo Kosovo, Crna Gora i Makedonija. Toj be{e na ~elo na organiziraweto na studentskite protesti vo Pri{tina, aktivnost koja go postigna vrvot koga nego go privedoa dva pati, za da go ispituvaat za politi~kite ubeduvawa. Vo periodot 1984-1986 pomogna za konsolidirawe na studentskoto i narodnoto dvièwe vo Kosovo. Vo 1986 godina poradi politi~kite progonuvawa zamina vo [vajcarija, kade {to dobi politi~ki azil. @ivee i dejstvuva kako koordinator na razli~nite patriotski grupi koi se borele za popularizirawe na barawata na Albancite. Vo podocne`nite godini do 2001 godina toj ilegalno vleguva vo Kosovo i vo Makedonija za organizirawe na protesti. Vo periodot 1988-1989 prestojuvaj}i ilegalno vo Kosovo toj stanuva eden od rakovoditelite na protestite na rudarite i studentite, koi za prvpat seriozno go stavija vo isku{enie reìmot na Slobodam Milo{evi}. Edna godina podocna, toj stanuva eden od organizatorite na masovnite protesti vo dijasporata za popularizirawe na kosovskoto i na albanskoto pra{awe voop{to.
141
Politi~ka poddr{ka vo tekot na ovie godini toj dobi od Narodnoto dvièwe na Kosovo (NDK). Vo 1986 godina e izbran za ~len na Generalniot sovet na NDK, so zada~a povrzuvawe na Kosovo so Evropa. Isto taka, vo 1988 godina e izbran za ~len na rakovodstvoto na NDK, funkcija {to ja dobi i po izborite vo 1993 godina, koga e nazna~en so specijalna zada~a vo voeniot sektor. Vo tekot na ova vreme, na specijalni kursevi so specijalisti od oblasta na voenata taktika, gi studira iskustvoto i praktikata na narodnite vojni vo oblasta na pravecot za voeno organizirawe, ve{tina koja mu pomogna vo organizirawe na vojnata vo Kosovo i vo albanskite krai{ta vo Makedonija vo tekot na 2001 godina. Vo 1996 godina, Ali Ahmeti vo branot na zgolemuvaweto na pritisokot i nasilstvoto protiv Albancite vo Kosovo, stanuva eden od osnova~ite na Osloboditelnata vojska na Kosovo i vo 1998 godina, vo po~etokot na vojnata e izbran za ~len na General{tabot na OVK. So pobedata na vojnata na OVK vo Kosovo, toj se nadeva{e deka i vo Makedonija sostojbata na Albancite }e se promeni, no toa ne se slu~i, pa zatoa so po~etokot na 2001 godina, se najde me|u negovite bra}a za da gi pobara so sila pravata na Albancite, koi im bea negirani ne samo vo porane{niot sistem, tuku i podocna, vo godinite na pluralizmot, so sozdavaweto na novata demokratska dràva - Makedonija. Iskustvoto i dobienite znaewa od voen i organizacionen pravec za upravuvawe na vojnata, kako i pokaànata sposobnost vo prvite momenti na organizacionata rabota, go stavija nego na vrvot na narodnoto dvièwe, i so sozdavaweto na prvite voeni edinici na armijata, e izbran za Vrhoven komandant i politi~ki pretstavnik na Osloboditelnata nacionalna armija na Albancite vo Makedonija. Vo tekot na nekolkumese~nata vojna, bidej}i be{e dalekovid, pokaà zrelost i ostroumnost na sposoben politi~ar i voeno lice, za postignuvawe na celta so {to pomalku `rtvi. Dvièwata vo voeniot front, poznavaweto so ostroumnost na sostojbite, negovite sredbi so borcite i narodot, mu dadoa nemu verba za da ja prodolì borbata nezavisno od pritisocite i etiketirawata koi i bea dadeni vo po~etokot na ONA kako teroristi~ka i iredentisti~ka organizacija. So negovite politi~ki dvièwa, so smirenosta i budnosta pokaàna na sredbite so me|unarodnite pretstavnici i pretstavnicite na albanskite politi~ki partii vo Makedonija, toj ja dobi doverbata i pridonese vojnata da dobie me|unarodno priznavawe kako pravedna vojna koja premina vo mnogu interesni fazi, kako rezultat na sprotivstavuvaweto na barawata od vlastodr{cite na makedonskata dràva. Razvojot na vojnata, upotrebenata taktika vr{ej}i postojano pritisok nad neprijatelot, organiziraj}i nekolku zna~ajni bitki, dovede do potpi{uvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor na 13 avgust 2001 godina, od pretstavnicite na albanskite i od slavomakedonskite politi~ki partii, vo prisustvo na amerikanskite i evropskite pretstavnici.
142
Periodot po Ohridskiot dogovor go najde Ali Ahmeti vo zgolemena politi~ka i diplomatska aktivnost za sproveduvawe na dvostraniot dogovor, za koordinirawe na politi~kite aktivnosti na pretstavnicite na albanskite politi~ki partii so pretstavnicite na ONA. Toj u{te vo po~etokot na 2002 godina go inicira{e sozdavaweto na Koordinativniot sovet so albanskite politi~ki partii i porane{nite strukturi na ONA, za da sozdadat zaedni~ka politi~ka platforma za re{avawe na albanskoto pra{awe, spored Ohridskiot dogovor. Ovaa inicijativa ne e realizirana poradi nezadovolstvata i duhot na bajraktarizmot {to postoeja vo toa vreme kaj albanskite politi~ari, i zatoa vo juni 2002 godina, so negova inicijativa na neposakuvan na~in, no kako obvrska nametnata od uslovite koi se sozdadoa po neuspehot na inicijativata za sozdavawe na Koordinacioniot sovet, e osnovana novata partija Demokratskata unija za integracija (DUI). Vo septemvri 2002 godina DUI ja dobi doverbata na mnozinstvoto od albanskiot elektorat vo parlamentarnite izbori, koga i toj samiot e izbran kako pratenik vo Sobranieto, i partijata vleguva vo vladinata koalicija i vo sozdadenata vlada gi dobiva funkciite na zamenik-premierot, ~etiri ministri, pet zamenik-ministri, spored Ohridskiot ramkoven dogovor.
143
V eDnO KaFe sO Prijatelite i DruGarite PO vOjnata
po vojnata so moite drugari i prijateli se mnogu ceneti. sredbite i razgovorite gi zgolemuvaat i gi preciziraat moite mislewa za onie nastani i bitki, koi ne gi doìveav od blisku, no gi registrirav vo se}avaweto, onaka kako {to me izvestuvaa, preku voenite izve{tai od vojnata.
sredbite
145
eDnO KaFe sO GOsPODinOt ali aHMeti

Pretsedatel na Demokratskata unija za integracija
So gospodinot Ali Ahmeti se sre}avav ~estopati pri razni sredbi i aktivnosti, no i vo sedi{teto na DUI (Demokratska unija za integracija) kade {to odev ~esto za da gi sretnam prijatelite od vojnata. Taa ku}a vo Mala Re~ica stana vtor dom za site porane{ni borci na ONA. Ovoj pat sredbata }e ja napravam so cel, ne deka drug pat ne razgovarav za ovie problemi, no ovoj pat }e vodam bele{ki za knigata ONA - poraka i nade`, koja sodrì dokumenti, dnevnik i se}avawa od vojnata, no i eden ciklus nasloven: Edno kafe so prijatelite i drugarite po vojnata. Pretsedatelot be{e zapoznaen prethodno za moeto doa|awe, i me pre~eka vo golemiot hodnik na kancelariite na vtoriot kat na sedi{teto. Otkako me sretna, srde~no me pokani vo negovata kancelarija i me pra{a {to sakam da se napijam? - Ni{to! - mu rekov jas, i pokaàv so raka kon edena mala ko{nica so ovo{je koja be{e na masa. - Dovolno ni e ova, nema podobro od ovo{je, sokovi i kafe pievme dosta, od edna sredba vo druga. Razgovorot zapo~na obi~no i iskreno, kako i sekoga{. - Nie sekoga{ sme razgovarale, re~isi za site problemi na vojnata i po vojnata, no jas mu rekov deka }e se zadrìme na nekolku problemi koi se povrzani so vojnata i so Ohridskiot dogovor. Najprvin, - mu rekov, }e te pra{am koja e vistinata za povlekuvaweto od Kaleto? Jas imam svoe mislewe kako voeno lice, za toa razgovarav so drugarite koi n$ sakaat, no i so onie koi ne n$ sakaat i miluvaat da se zanimavaat so ozboruvawa, na koi vlaknoto vo okoto na drugiot im izgleda greda. -Da! - re~e Ali, poradi vistinata! Ve~erta koga e napraveno povlekuvaweto na silite na Osloboditelnata nacionalna armija od Kaleto, i nivnoto pozicionirawe vo drugi pozicii, se po~uvstvuva golem nedostatok na oru`je i municija, poradi toa {to celiot period be{e optovaren so razmenuvawe na ogan, {to predizvika golemo tro{ewe na municijata. Toj den i [tabot be{e optovaren so inten-
147
zivni voeni dejstvija, zatoa {to bevme opkoleni od vozdu{niot desant i celiot den bevme vo ognenite pozicii, vo borba so neprijatelot. Ova se slu~ilo vo Vejce, nave~er, kade {to be{e pozicioniran [tabot na ONA, pred da se povle~at silite od Kale. Toj del od General{tabot, opfa}aj}i me mene, generalot Ostreni, Hazbi Lika, Arun Aliu (U{trim), Fatmir Dehari, se povlekovme docna nave~er vo pravec na [ipkovica, podobro re~eno, rano nautro, pri {to po povlekuvawe se sretnavme so edna ~eta na ONA koja ima{e pozicii na desnata strana na Kale, vo blizina na Gajre, i gi zastanavme po pat, okolu dva ili tri ~asot nautro, pred razdenuvawe. Tuka n$ informira{e komandantot na ~etata - Pu~i, koj kaà deka ima golem nedostatok na municija i prifativme prinudno povlekuvawe i na drugata edinica, koja be{e pozicionirana na kale, za da se pozicionira vo drugi pozicii, za da gi snabdi vojnicite so municija i oru`je. No, snabduvaweto be{e mnogu te{ko, kako poradi lo{ite vremenski uslovi so sneg i magla, taka i poradi organiziraweto. Toa e vistinata. Nema ni{to somnitelno kako {to se kaùva, deka bea prodadeni komandantite na ONA... itn, itn. Narodot ima edena mnogu dobra izreka: Doma}inot znae kade mu kape pokrivot. - Dobro, povtornoto zapo~nuvawe na vojnata pokaà deka ne se prodadeni nitu komandantite nitu Kaleto, - go prodolìv jas razgovorot. Reorganiziraweto dovede do povtorno zapo~nuvawe na vojnata. Najprvin ONA be{e obvineta kako teroristi~ka i so razno-razni drugi epiteti. So va{ata rabota i so rabotata na albanskite politi~ki sili vo Makedonija, dojde do ovaa sredba koja e nare~ena Prizrenska sredba. [to be{e vsu{nost taa sredba? Dogovor pome|u albanskite politi~ki partii vo Makedonija i ONA, ili ne{to drugo, po{iroko i pokompleksno? - So izbuvnuvaweto na vojnata, imaj}i gi predvid nekolkute gor~livi iskustva od minatoto i mislej}i deka vo ovaa vojna treba da ima razbirawe i koordinirana sorabotka vo site dejnosti, kako vo poleto na vojnata i vo politikata, jas razgovarav so mnogu drugari i prijateli za da vlijaat kaj albanskite politi~ki partii, deka nie ne bevme onakvi kako {to ne propagira{e pe~atot, divi lu|e, lu|e so opa{ka, deka ne znaeme {to barame. Vo kontinuitet ovie napori gi zgolemivme i na kraj ja postignavme celta. Rabotata rezultira{e so direktni fizi~ki sredbi so pretstavnicite ili rakovoditelite na albanskite politi~ki partii, so g. Arben Xaferi i g. Imer Imeri so koi se razjasnivme dvostrano, pri {to jas ja pretstaviv pozicijata na ONA i nejzinata cel, i zapo~na otvorena i iskrena sorabotka, zatoa {to obedinuvaweto ni be{e potrebno. Jas nikoga{ ne mislev da sozdavam nekakva politi~ka ili partiska armija, tuku armija koja }e se bori za interesite na narodot, za visoki ideali, za koi se `rtvuvaa celi generacii i koja nema da ima politi~ki boi. - Se zboruva deka imalo povlekuvawe od sredbata vo Prizren i deka so doa|aweto na Solana, rabotite se smeneti. Koj e Va{iot stav?
148
- Jas znam deka nema{e nikakvo povlekuvawe, no politi~kite partii koi bea vo dràvnite institucii i vo Sobranieto imaa me|unaroden pritisok da ne se prifati sorabotka so ONA, no ova ne trae{e dolgo. Razgovorite normalno prodolìja vo kontinuitet. - No ovie, se {est kominikea? - prodolìv jas. Kako evoluira{e misleweto i Va{ite barawa. Kakva strategija se misle{e da se upotrebi za vojnata? - Ne moàm da se setam na brojot na kominikeata, - istakna Ali. Dokolku vie ste zainteresirani da gi prelistuvate kominikeata, tie se tuka i moète da gi upotrebite spored potrebite. Nie vo prodolènie se povikuvavme za sednuvawe na stranite vo konfliktot za da razgovaraat, i sekoga{ gi istaknuvavme na{ite politi~ki stavovi, deka ne bevme za teritorijalna podelba. U{te toga{ istaknavme i za ova ima mnogu izjavi od mediumite vo zemjata i me|unarodnite mediumi. Preku kominikeata na General{tabot na ONA, postojano predlagavme deka nie ne vojuvame za promena na teritorijalniot prostor, ne sme za promena na granicite na dràvata - Makedonija, nitu pak za promena na granicite vo regionot. Sakavme da bideme ramnopravni, da uìvame isti prava koi mu pripa|aat na eden narod vo negovata zemja. Nie ovde bevme odlu~ni, nitu edno dejstvo da ne bide na {teta na Albancite i da ne se prifati nitu eden predlog, koj bi bil vo sprotivnost so interesite na na{iot narod. No, kako i sekoga{ vojnite zavr{uvaat na masa. Vo Ohrid, so me|unarodno posredstvo se postigna stranite da sednat da razgovaraat. Nezavisno od toa {to ONA ne be{e pretstavena direktno, fizi~ki vo tie razgovori, nie realno bevme tamu. Nie postojano bevme zapoznaeni so na~inot na odvivawe na razgovorite. Delegaciite bea podeleni i razgovaraa so pretstavnicite na NATO i na me|unarodnata zaednica. Tie go pretstavuvaa na{eto mislewe, toa {to nie go baravme da se stavi vo ovoj dogovor. Razgovorite bea vo kontinuitet vo [ipkovica i javno se znae deka del od taa delegacija be{e Piter Feit, pretstavnici na EU i SAD i zatoa ne nastojuvavme i fizi~ki da bideme u~esnici vo razgovorite, poradi toa {to za nas zna~ajno be{e da se postigne realiziraweto na na{ite celi, i toa nie go napravivme preku pretstavnicite na General{tabot na ONA, koi direktno bea vklu~eni vo razgovorite. - Kako komandant, Vie gi sledevte ~estite primirja sklu~eni po sekoja bitka i napreduvawe vo frontot, - se zame{av jas. Dali toa be{e strategija na va{ata vojna, ili nadvore{en pritisok od me|unarodnite pretstavnici? - Toa be{e prosto strategiski del na vojnata koja nie ja vodevme, kako najdelikaten i najteòk del na nejziniot tek. Vnimanieto go naso~iv vo delot na rakovodeweto, zatoa {to sekoga{ se voznemiruvav za pro{iruvaweto na vojnata vo pogolemi razmeri i {tetite }e bea vo pogolem broj kako vo `rtvi taka i vo materijalna {teta, i te{ko }e go postignevme
149
politi~kiot dogovor pome|u dvete zaednici (albanskata - slovenskata) vo Makedonija. Me|utoa, rakovodstvoto be{e vnimatelno konfliktot da ne zazeme golemi razmeri i da ne se pro{iri voeniot front. Ovaa vojna treba{e da bide strogo kontrolirana i da ne zazeme tragi~ni razmeri, zatoa {to ako se slu~e{e takvo ne{to nema{e da bide nitu vo korist na Albancite nitu vo korist na Slovenite - Makedoncite. Stravuvavme konfliktot da ne se pro{iri, zatoa {to bevme provocirani od provokativnite sili na slavomakedonskata policija i armija. Vo toa vreme, Vie znaete zatoa {to bevte del od ovaa armija, izleze idejata na Makedonskata akademija na naukite za teritorijalna podelba. Toa javno pretstavuvawe od Akademijata na naukite, ne be{e otfrleno od voda~ite na dràvata od toa vreme, taka {to nie dobivme edna mnogu seriozna poraka i so tragi~ni posledici, zatoa {to dokolku dojde{e do podelba na Makedonija, sigurno deka rezultatot }e be{e mnogu tragi~en za Albancite. - Spored razgovorot koj go vodime, no i vo drugi okolnosti razgovaravme za ova, dali stoite do misleweto deka Ohridskiot dogovor be{e edinstvenoto re{enie, ili moè{e da ima i drugi pati{ta? - Sega Petrit, problemot e deka Ohridskiot dogovor be{e eden kompromis, a idealen kompromis koj }e gi zadovoli stranite ne postoi. No, ovoj dogovor otvori pat i e postavena mnogu silna osnova za da se odi ponatamu. Ohridskiot dogovor e eden proces koj vo kontinuitet }e odi vo {to po vidlivo podobruvawe na sostojbata, i na nadopolnuvawe na tie nedostatoci koi se zabeleàni vo kontinuitet, vo tekot na negoviot od kako proces. - Po vojnata, Vie ostanavte na misleweto ONA da ne premine vo politi~ki subjekt ili ne{to drugo. [to go smeni Va{iot plan? - Jas ne go smeniv moeto mislewe, no mislev deka dodeka Ohridskiot dogovor e kompromis, neka se iskoristi od politi~kite rivali za da pridobijat kredibilitet, ili da se pobedat me|u sebe so ~esna rabota na rakovodewe. Mislev deka e potrebno ~etiri godini Albancite vo ovaa dràva Makedonija, da se rakovodat od eden koordinativen sovet kade }e se pretstavat site politi~ki partii, so cel da se sozdadat povolni okolnosti, sekoj da go ima potrebniot prostor za da go prodolì konkuriraweto spored nivnite politi~ki programi. Vo po~etokot celta be{e razbrana pravilno, no ne uspea da funkcionira, zatoa {to politi~kite partii, u~esni~ki vo sovetot donesoa stari problemi, so {to onevozmoìja pravilno i ponatamo{no funkcionirawe na sovetot. - Toga{ mu dojde krajot na ovoj razgovor, ovde vo Va{ata kancelarija. Kolku ste Vie zadovolni so Ohridskiot dogovor? Kako moè da prodolì toj ponatamu? - Vidi Petrit. Kako celina, Ohridskiot dogovor odi dobro, no nikoga{ ne sme zadovolni, zatoa {to sekoga{ moè da se napravi u{te pove}e. No, ne treba da zna~i deka vo idnina nema da ima i pogolemi podobruvawa.
150
Pove}e im se posvetivme na tri pra{awa, {to pobrzo zastapuvawe vo policijata ili vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, {to ja opfa}a policijata kade sme pretstaveni na zadovolitelno nivo, vo armijata, kade {to ima vidlivo dvièwe. Seriozen pristap napravivme vo pravec na obrazovanieto i na maj~iniot jazik. Ovie se trite poliwa kade {to imavme maksimalen pristap i angaìrawe za da postigneme {to povidlivi rezultati, i mislam deka ima dobro postignuvawe i vo kontinuitet se o~ekuva da imame ponatamo{ni dvièwa. Sega, so brojki i so fakti za konkretnite podatoci, dokolku ste qubopitni za da gi vnesete vo Va{ata kniga, moète da gi najdete vo organite na partijata. Tamu so brojki gi imate podatocite kako se dvièa rabotite za {esnaeset meseci. Trite stolba koi gi predloìv pogore, policijata, armijata, obrazovanieto i maj~iniot jazik sozdadoa tri uslova, za Ohridskiot dogovor da najde {to pogolema primena, i albanskoto pra{awe da napreduva vo site drugi pravci. Osobeno, treba da se naglasi deka Albancite ja legitimiraa armijata so glasovite koi gi dadoa vo parlamentarnite izbori vo 2002 godina. - Mojata kniga ima naslov ONA - poraka i nade`, - se zame{av jas na kraj. Koja e Va{ata poraka za soborcite, za albanskiot narod vo Makedonija? - Mojata poraka Petrit bi bila: site zaedno obedineti da se angaìrame, so site na{i pozitivni energii i avtoritetot koj go imame, kredibilitetot {to go sozdadovme pred {irokite narodni masi da go stavime vo slu`ba na stremeìte, blagorodnite celi za vo bliska idnina Makedonija, Albanija i Kosovo da gi gledame kako obedinet del ili integrirani vo NATO ili vo EU. So ova na{eto angaìrawe }e rezultira so pa|awe na barikadite, granicite koi postojat me|u nas, i jas mislam deka najblagorodniot i najidealniot del za nas bi bil da se posvetime na toa, zatoa {to sme vo XXI vek, koga ni{to lo{o ne gleda vo otstranuvaweto na granicite, nitu Germanija, nitu Francija nasproti nivnite sto i pedeset godi{ni vojni koi gi imale me|u sebe ne gledaat ni{to lo{o vo toa. - Blagodaram mnogu komandante, i jas ovie idei }e im gi prenesam na site, a osobeno na drugarite od vojnata, kako i na site onie koi ja poddràa ovaa vojna i na celiot albanski narod. Rabota i pretpazlivost, pogolema posvetenost za nacionalnoto pra{awe. U{te edna{ Vi se zablagodaruvam za podgotvenosta {to ja pokaàvte pokraj drugite raboti koi gi imate sekojdnevno. - Blagodarnost i od moja strana za inicijativata koja ste ja prezele za izdavawe na edna takva kniga, - se izrazi mnogu qubezno g. Ali, pretsedatel na DUI, i zaedno prodolìvme do hodnikot. Se razdelivme za da se sretneme povtorno kako dobri drugari i prijateli od vojnata. Tetovo, 20. 6. 2004 godina
151
eDnO KaFe sO GOsPODinOt arben XaFeri

(Pretsedatel na DPa) u~esnik vo sredbata vo Prizren i vo Ohridskiot dogovor vo tekot na vooruèniot konflikt od 2001 godina
So Arben se sretnav za prv pat vo negovata rabotna kancelarija, vo sedi{teto na Demokratskata partija na Albancite vo Makedonija. Sum go videl nego odblisku, no pove}e preku televizija. Imav sozdadeno vpe~atok deka e miren ~ovek koj zboruva malku, a kaùva mnogu. Koga vlegov vo negovata kancelarija stana na noze i se sretna so mene srde~no i me pokani da sedneme vo }o{ot na negovata kancelarija, so fotelji i edna niska rabotna masa. - Ja pro~itav tvojata kniga so poezija. Mi ja pozajmi Ru`di koga mi re~e deka si pobaral da me sretne{, - go zapo~na razgovorot toj. Jas ja sakam poezijata i vo Va{ata kniga vidov mnogu uspe{ni pesni, i so zna~ewe za vremeto vo koe ìveeme. - Blagodaram za ocenkata g. pretsedatele! - mu rekov jas. Sakav da Ve sretnam i porano, prosto za da se napieme edno kafe i za da razgovarame bez nekakva opredelena nasoka, no vtoriot tom na mojata kniga za vojnata: ONA poraka i nade`, Edno kafe so prijatelite i drugarite po vojnata, me donese da Ve sretnam, da pieme edno kafe i da razgovarame eden so drug za nekolku problemi koi se povrzani so vojnata na albanskiot narod vo ovie krai{ta vo 2001 godina, i bez da prodolàm ponataka, zapo~nav so prvoto pra{awe: - Konkretno {to mislite za vojnata na albanskiot narod vo Makedonija, pogre{nite politi~ki re{enija dovedoa do vojna, ili ne{to drugo? Ova pra{awe, zapo~na u{te so organiziraweto na albanskite intelektualci, od raspadot na Jugoslavija i re~e: - Eden dogovor se postigna pome|u albanskite politi~ki partii vo porane{na Jugoslavija, a toa be{e: da se borime protiv Jugoslavija, za da se obedinime so Albanija ili najmalku albanskite krai{ta pod
152
Makedonija, Crna Gora i Srbija da se obedinat so Kosovo. Ovoj dogovor ne stoe{e vo pi{anite programi, zatoa {to partiite ne bi se legalizirale dokolku imale edna takva programa, tuku be{e pome|u intelektualcite na sekoja partija. Albanskite partii formirani vo porane{na Jugoslavija, rabotea vojnata da zapo~ne vo site krai{ta vo isto vreme. No, pre~kite za Albancite bea pogolemi. Tajnite jugoslovenski slu`bi iako vo raspa|awe, protiv nas rabotea obedineti. Vo razli~ni formi partiite vo Kosovo se razdelija. Be{e potrebna hrabrosta na Adem Ja{ari za da zapo~ne vojnata vo Kosovo i vo nea da se opfatat vo razli~na forma i u~estvo tamo{nite partii. Kosovskata vojna bara posebna analiza, koja treba da ja napravat istori~arite i voenite lica. No, na~inot kako zapo~na vojnata vo Kosovo i mnogu drugi pri~ini pridonesoa vojnata da ne zapo~ne vo isto vreme vo Kosovo, Isto~no Kosovo (Pre{evo, Medve|a i Bujanovac) i Makedonija, pa taka i barawata izbledea i vojnite ne go dadoa toa {to go posakaa albanskite intelektualci. Problemot ostanuva nere{en, kako vo Kosovo, Pre{evo, Medve|a, Bujanovac taka i kaj nas vo Makedonija i po{iroko. Vo Makedonija, vo po~etokot Partijata za demokratski prosperitet i podocna i DPA, ne go re{ija albanskoto pra{awe, i pokraj napreduvawata napraveni vo pravec na obrazovanieto i u~estvoto vo lokalnata vlast. Slabite politi~ki re{enija prirodno pridonesoa do vojnata, koja se odvi bez nekoe jasno ideolo{ko mislewe, bez nekakva opredelena nacionalna cel. Taa pobara prodolùvawe na ìvotot na makedonskata dràva. - Vie bevte u~esnici vo sredbata vo Prizren. [to be{e za Vas sredbata vo Prizren: dogovor, politi~ki pakt me|u Albancite i me|unarodnite pretstavnici, ili ne{to na koe ne moè da mi se dade ime? - Slu{aj Petrit! - re~e toj. Ti znae{ deka u{te vo po~etokot ONA be{e etiketirana kako teroristi~ka i ekstremisti~ka i nam ni be{e potrebno da ja legitimirame ovaa armija i nejzinata vojna. No nie bevme na vlast, i pritisokot za da ne ja priznaeme ovaa vojna be{e golem, kako od me|unarodnata zaednica taka i od albanskata dràva. No, kako Albanec, ~uvstvuvav obvrska da ja poddràm i da ja pomognam ovaa vojna, nezavisno od toa {to se gleda{e deka ne be{e organizirana kako {to treba. So posredstvo na na{ite prijateli od Kosovo, se sretnavme vo Prizren, kako {to znae{ i ti. Jas, Ali i Imer Imeri se soglasivme, voop{to da gi pobarame od makedonskata dràva pravata koi im bea negirani na Albancite, onie prava koi mu pripa|aat na sekoj narod. Poradi pritisokot {to go imav jas, sakav da se povle~am, no so intervencija na Solana ne go iskaàv moeto povlekuvawe za okolu tri dena, dodeka ne dojde toj i ni dade poddr{ka za priznavawe na barawata na vojnata za prava. Jas `rtvuvav mnogu za da se priznae ONA, toa go napraviv kako Albanec za na{eto nacionalno pra{awe da odi kon celosno re{avawe. - Kako se stigna do Ohridskiot dogovor? se zame{av jas koga vidov deka odgovorot na pra{aweto ode{e kon krajot. Dali u{te vo po~etokot
153
vojnata ima{e postaveno barawa i kakvi dokumenti dojdoa od komandata na ONA za ovoj dogovor? Kakvo ubeduvawe imavte koga rabotevte za dogovorot i kakvo ubeduvawe imate deneska, koga pominaa re~isi tri godini? - Sigurno deka vo momentot treba{e da se odi kon dogovor, - re~e Arben. Prekinuvaweto na vojnata go bara{e toa, no toa be{e i barawe na me|unarodnite pretstavnici. Drug pat nema{e. [to se odnesuva do nekakov dokument od ONA, imame predvid deka se znae{e u{te vo Prizren {to }e pobarame, i èlbata be{e golema, no koga doa|a{e rabotata nie diskutiravme vrz baza na proektot {to go donesuvaa me|unarodnite pretstavnici i nie vo na{iot proekt se obiduvavme da gi avansirame kolku {to be{e mo`no na{ite barawa. Dodeka {to se odnesuva na Va{eto pra{awe za dene{nata realnost, mislam deka Ohridskiot dogovor e nadminat, vo prv red zatoa {to ne go primenuvaat samite Makedonci, i vo vtor red, na dogovorot ne mu bea dadeni pove}e vrednosti otkolku {to si ima{e vsu{nost. Kako i site dogovori i toj ne moè da bide postojan. Dene{nite vlastodr{ci se obiduvaat da mu ja dadat vrednosta na Ustav i manipuliraat so nego vo razli~ni formi, pretstavuvaj}i go Ohridskiot dogovor kako edno golemo postignuvawe koj na Makedonija & gi otvora vratite na Evropskata unija. Tie zaboravaat deka vo godinite na nivnoto vladeewe ekonomskata sostojba i nejzinite pokazateli odat kon neviden pad. Od site aspekti dokolku go gleda{, Ohridskiot dogovor samo rezultira{e so prekin na vojnata, dodeka za drugite raboti ostana vo mesto. Toj istera napred nekolku procesi, koi bea staveni na pat od na{a strana, kako legaliziraweto na Univerzitetot, {to ne e napraveno vo celost, itn. I vo Lozana vo [vajcarija jas izjaviv deka sum protiv dogovorot, zatoa {to na kraj nitu eden rok ne e primenet i toj realno ne pridonese za podobruvaweto na pozicijata na Albancite. Tie gi zasluùvaat istite prava koi gi imaa porano, kako vo centralnata vlast, taka i vo site aspekti na sekojdnevniot ìvot. - G. Arben, - prodolìv jas, kakvo e Va{eto mislewe formulirano na precizen na~in za re{avaweto na problemite na Albancite vo Makedonija? Dali moè da se emancipira makedonskoto op{testvo, da n$ prifati kako ramnopravni, kako dràvotvorni, ili eden del od politikata zaludno se nadeva vo ova? - Jas mislam deka albanskoto pra{awe vo Makedonija te{ko moè da se re{i vnatre vo dene{niov sistem. Sekoja nade` {to moè da se ima za da se sozdade multietni~ko op{testvo, ne veruvam deka }e trae dolgo. Multietni~kite dràvi na Balkanot, no i po{iroko, pokaàa deka nemaat idnina, taka {to vo Makedonija trognata od vojnata, soìvotot ne moè da se regulira nitu so eden nitu so desetici dogovori. Koga rekov deka Makedonija treba da se podeli, imav predvid deka ne moè da se ìvee zaedno poradi mnogu pri~ini i glavnoto e
154
deka samite Makedonci ne sakaat da ìveat so nas. Rabotite se smenija i situaciite baraat drugi formi na organizirawe, kako za Albancite taka i za Makedoncite. Vo sklopot na integriraweto na Balkanot, Makedonija ima slab sistem, kade {to korupcijata, {vercot ne dozvoluvaat ekonomski rast i taka go prodlabo~uvaat nacionalniot jaz i sozdavaat kontradikcii nesoodvetni za edno op{testvo {to bara da vleze vo Evropa, tuku go odloùva nejzinoto vleguvawe vo EU vo edno blisko minato. Mu se zablagodariv za intervjuto i piej}i kafe razgovaravme za drugi problemi koi ne bea cel na ova intervju, za koi delevme isti mislewa. Na krajot na dolgiot razgovor {to go vodevme srde~no se razdelivme i si vetivme eden na drug drugi sredbi vo interes na na{eto nacionalno pra{awe, {to s$ u{te e nere{eno. Tetovo, 12. 7. 2004 godina
155
eDnO KaFe sO GOsPODinOt iMer iMeri

(Porane{en pretsedatel na PDP) Pretstavnik na PDP na sredbata vo Prizren i za Ohridskiot dogovor
Za imer imeri slu{nav koga zapo~naa demokratskite promeni vo Makedonija. Go vidov na televizija, osobeno na vestite koga se podgotvuva{e Ohridskiot dogovor. Dogovoriv sredba preku telefon, i na mojata pokana & odgovori vedna{ {tom mu rekov koj sum, i povtorno sakav da pijam edno kafe so nego. [tom go vidov mi ostavi vpe~atok, u{te koga sleze od voziloto so bela {apka na glavata, koja ja nose{e za za{tita na o~ite od sonceto, zatoa {to pred nekolku denovi bil na operacija. Podvi`nosta so koja toj dojde kon mene me iznenadi, pogledot na eden ~ovek vo godini. Se sretnavme kako da se poznavame so godini i sednavme, vo po~etokot vo terasata na eden lokal vo Gostivar. Na po~etokot mu ja podariv mojata prva kniga so poezija 2001 godina, a potoa zboruvav za knigata {to ja imav vo race, pokaùvaj}i mu go rakopisot na prviot zavr{en tom. Mi se zablagodari i mi ~estita za mojata rabota, za hrabrosta {to ja pokaùvav za realizirawe na edna takva kniga, za u~estvoto vo vojnata. Sonceto zapo~na da pe~e i nie vlegovme vnatre vo eden agol na lokalot zapo~nuvaj}i go razgovorot, kratko kaàno zapo~nav so pra{awata. - Vo ovie godini na soìvot so moite albanski bra}a vo Kosovo i Makedonija, realno zabeleàv ne{to {to me voznemiruva i mi izgleda lo{o, zatoa {to na site onie na koi im e dadena mo`nosta da rabotat so Slovenite bilo vo Kosovo, bilo vo Makedonija ili i po{iroko se etiketiraat kako sorabotnici na Slovenite ili kako {to gi vika narodot {pioni, sluìteli na neprijatelot, neprijateli na narodot. Kakvo mislewe imate Vie za ovaa pojava?! Kako }e go objasnite ova od Va{iot agol? - be{e moeto prvo pra{awe za Imer Imeri. - Eden narod koj ìveel dolgo pod nogata na tu|oto vladeewe, mora da ima takvi psiholo{ki traumi, koi doa|aat do vakvite obvinenija bez
156
fakti. Za ovie raboti, nema komu da mu odgovorat, i zatoa prodolùvaat da go grizat na{eto op{testvo. Nekoga{ se tolku apsurdni {to i lu|eto so patriotska osnova, silno gi etiketiraat kako sluìteli na Slovenite, i ova etiketirawe im {teti na samite tie koi imaat hrabrost da etiketiraat, iako rezultat mu {teti na celoto nacionalno pra{awe. Ovde, nekade ima nekakva pri~ina, zatoa {to imalo takvi funkcii, no jas mislam deka vo edno drugo vreme, za lu|eto koi deneska se intelektualci nema da se najdat pri~ini za da se etiketiraat i za da im se najde ne{to vistinito, no samo vo eden vistinski demokratski sistem kade {to }e se implementiraat demokratskite pravila kako vo site drugi razvieni zemji. - Vojnata od 2001 godina. Koj ja predizvika ovaa vojna, politi~kite re{enija vo Makedonija, ili sobiraweto na site nere{eni problemi? - Pri~inite koi ja donesoa vojnata se kompleksni, - prodolì g. Imer. Spored moeto mislewe pred s$ se istoriski, zatoa {to ovaa vojna treba{e da se podgotvi porano, zatoa {to ovoj narod bil pod nogata na Slovenite. Izborite koi bea aktuelni za da se slu~at po promenata na sistemot, ne go dadoa rezultatot {to go o~ekuva{e ovoj narod i albanskiot politi~ki subjekt, ne poradi iskustvoto, tuku moèbi od raznite itrini ne go poloì ispitot kako {to treba. Vaka, narodot be{e prinuden da se organizira vo edno vostanie kako ova. Site politi~ki partii koi bea na vlast, kako {to vikame nie vo koalicija napravija svoi gre{ki, nekoj napravi golemi ili mnogu golemi, nekoj pomali i nitu ednata ne ostana bez gre{ki. Vo po~etokot albanskiot politi~ki subjekt investira{e mnogu i be{e opredelen da se za~uva dràvata Makedonija, no so ramnopravni prava i za albanskata nacija. Politi~kiot subjekt mislam deka }e uspee{e po demokratski pat, no so onoj broj na albanski pratenici koi bea vo Sobranieto na Makedonija, tie se nadglasuvaa sekoga{ i albanskite predlozi ne pominuvaa, zatoa {to nema{e mehanizam, Ustav i zakon {to }e go zapre{e slavomakedonskiot revan{izam na glasovite. Se odràa lokalnite izbori, se odràa tretite parlamentarni izbori, dojde drug albanski subjekt na vlast, no isto taka osnovnite pra{awa na ova naselenie ostanaa nere{eni. Koga na ova }e mu go dodademe i lo{oto rakovodewe na vlasta, korupcijata, mitoto, partizacijata na op{testveno-politi~kiot i ekonomskiot ìvot, lo{oto sekoga{ se zgolemuva i mora{e da se slu~i toa {to se slu~i, i spored moeto mislewe mora{e da bide taka, i vo ti{ina taka bidna. Ovaa vojna ja poddrà i albanskiot politi~ki faktor, no ja nema{e hrabrosta toa da go napravi na transparenten na~in. Vo potrebnoto vreme vojnata go dobi svojot zalet, i dobro {to go dobi toj zalet, a kulminacija na poddr{kata na vojnata be{e sredbata na trojcata aktuelni rakovoditeli vo Prizren. Prizrenskata deklaracija navistina ja voskresna u{te edna{ hrabrosta na Albancite, i dade vistinski zalet na vojnata. Vojnata go zede zaletot {to treba{e da go ima vo po~etokot i stigna tamu kade {to stigna. - Sega sme kaj sredbata vo Prizren. [to mislite za taa sredba? Kakva poraka dobivte od strancite? Kakva pomo{ Vi dade albanskata dràva?
157
- Porakite na aktuelnata albanska vlast vo toa vreme bea sekoga{ vo pravec na sprotivstavuvawe na vojnata, i mene kako toga{en rakovoditel na edna politi~ka partija mi bea vr{eni pritisoci i od samata albanska vlast, za da ne ja poddràm vojnata ne samo vo slepo, tuku i da prezemam konkretni merki za da ja spre~am vojnata. Normalno deka toj mandat ne go imav i ne moèv da go napravam toa. Prizrenskata sredba be{e kako posledica na opredelbata na ovoj narod, deka ne postoi drug pat za da gi dobie svoite prava, osven vojnata, i toa treba{e da go napravime na potrebnoto nivo, na nivo na politi~koto rakovodstvo na narodot. Jasni signali deka treba{e da napravime edna takva sredba imavme i od me|unarodnite pretstavnici. Ne konkretno, no da napravime edna sredba za da se dogovorime i da gi unificirame stavovite me|u albanskite politi~ki subjekti. Imavme konkretni soveti i od g. Robertson koj go pretstavuva{e OBSE, eden ~ovek {to ja poddrùva{e amerikanskata politika, zatoa {to be{e Amerikanec, so ubeduvawe be{e mnogu blisku do na{ite ubeduvawa, i be{e mnogu optimist deka patot na vojnata }e ima uspeh, no ne pobeda za da se menuvaat granicite, ne pobeda so dobivawe na teritorii, tuku moralna pobeda i parlamentarno zakonska pobeda. G. Frovik vo konsultacija so nas gi isprati svoite lu|e do linijata na frontot i razgovara{e so rakovoditelite na vojnata. Negovite barawa bea normalno tie da se povle~at, transparentno da se gledaat od nadvor, no su{tinskite barawa ne bea tie, zatoa {to za toa razgovaravme vo potesnite krugovi i vo edna sostojba koga mislevme deka moàt da ostanat s$ u{te vo tajnost. Sredbata vo Prizren be{e posledica na edno signalizirawe na Frovik, i toa go napravivme. Normalno, za toa dadoa pridones i intelektualcite od Kosovo, Iqber Hisa i glavniot urednik na dnevniot vesnik Koha Ditore Veton Suroi. Sredbata be{e uspe{na, ne se filozofira{e mnogu, tuku se napravi direktnata i konkretnata opredelba na sodrìnata na deklaracijata za albanskite barawa. - Vo toa vreme, - navlegov jas, se zboruva{e za edno povlekuvawe na Arben...? - [to mislite koga kaùvate povlekuvawe, - pra{a Imer? - Pe~atot pi{uva{e za edno mo`no povlekuvawe, i kolku {to znam jas tri dena pred da dojde Solana, toj ima{e i eden telefonski razgovor so nego, - mu rekov jas. - Normalno, politi~kiot subjekt {to go rakovode{e Arben, kako lider so fundament, dolgo vreme be{e protiv vojnata. No, so razvojot na vojnata i so promenata na sostojbata vo frontot i vo politi~koto pole, moèbi i od nadvore{nite pritisoci koi jas ne gi znam konkretno, zapo~na da go menuva misleweto, zatoa {to izgleda{e deka vojnata }e ima uspeh. Bidej}i }e pobede{e, treba{e i da se poddrì. Kako politi~ar od toj kalibar, znae{e da bide i mamliv, znae{e da napravi i izmama na svojot konkurent, za {to ~estopati mu zameruvav, zatoa {to saka da gi minimizira drugite i samiot da bide neosporen, dodeka drugite da bidat samo vo negova slu`ba.
158
Prizrenskata deklaracija, onaka kako {to be{e vo tekstot, da ja kaàm vistinata ne mi se dopadna, mi izgleda{e mnogu meka, duri i daleku od tie opredelbi koi gi imavme prethodno, i jas se sprotivstaviv, no ne nastojuvav, zatoa {to ne sakav da bidam pri~ina sredbata da bide neuspe{na, zatoa {to i onaka kako {to be{e taa deklaracija, go ima{e svoeto zna~ewe, mu dava{e zalet na vojnata zatoa {to sozdade edinstvo me|u albanskiot politi~ki faktor. No, politi~kiot subjekt {to go rakovodev jas raspolaga{e so intelektualen i politi~ki potencijal, so kadar koj ima{e iskustvo i znaevme, ne samo jas, tuku i drugite, da napravime potrebni analizi. Ottamu doa|a{e i moeto insistirawe vo Prizren, deklaracijata da bide pojaka. Dokolku ne se usvoe{e s$ od toa {to predlagavme da se pi{uva, sigurno deka }e be{e pomalku produktivno od toa {to go potpi{avme. - [to donese vojnata od 2001 godina za Imer Imeri? - Vojnata od 2001 godina za Albancite donese golema moralna pobeda, pobeda vo nasoka na toa deka se skr{i mitot i ubeduvaweto deka protiv Slovenot ne moè da se podigne pu{kata, deka Slovenot e sekoga{ posilen i nie sekoga{ moème da bideme gubitnici. Se dobi i verbata vo silata na albanskiot narod, iako konkretnite politi~ki re{enija ne se onie koi gi o~ekuvavme, no i den-deneska vo narodot preovladuva duhot deka dokolku nekoj ne saka so dobro, nie znaeme da go napravime i na drug na~in toa. - Kako be{e podgotven Ohridskiot dogovor, i koj be{e Va{iot konkreten pridones vo toj dogovor? Vo kakva faza pomina toj do kone~noto usvojuvawe? - pra{av jas vo prodolènie. - U{te vo tekot na vojnata me|unarodniot i doma{niot faktor, be{e sekoga{ vo postojan stres, sekoga{ se razgovara{e kako }e ja zavr{ime ovaa kriza. Postojano se razgovara{e i vo instituciite na sistemot, no se razgovara{e postojano i so me|unarodniot faktor. Vo po~etokot inicijativata ja prezede pretsedatelot na dràvata, za da gi vodi razgovorite pome|u Albancite i Makedoncite, i za da najdeme politi~ko re{enie. No, vo po~etokot toa be{e tolku nepodgotveno i na tolku nisko nivo i tolku zloupotrebeno od makedonskiot faktor, {to nema{e polza nitu da se vleze vo tie razgovori. Jas vo po~etokot koga vidov kolku plitko treba{e da odat vo politi~kite re{enija, ne se soglasiv i gi ignorirav, na nekolku sredbi ne otidov. Me|unarodniot faktor vr{e{e pritisok da odime na sredbite, bez razlika {to }e se postigne, i nie otidovme na nekolku od niv. Na edna odlu~uva~ka sredba, vo koja u~estvuva{e i g. Solana treba{e da odlu~ime: dali }e prodolàt razgovorite pome|u albanskiot i makedonskiot faktor, ili da se prekinat i da se napravat pod me|unarodno organizirawe. Se konstatira deka kako nie Albancite taka i Makedoncite nemavme politi~ka mo} i nemavme hrabrost ovie razgovori da gi vodime i da postigneme nekakov uspeh. Koga go vidoa toa me|unarodnite pretstavnici, odlu~ija, osobeno g. Solana deka tuka mora da ima i posrednici. Na{ite predlozi bea vo pismena forma. Dobro se se}avam koga makedonskata strana gi pobara pismeno barawata, jas gi imav podgotveni, g. Arben gi nema{e, pa stavaj}i gi pred mene rekov: - Eve vi gi barawata.
159
Do toj moment Arben se odnesuva{e kako patron na politi~koto pra{awe, kako glaven lik koj odlu~uva za ili protiv. Vo toj moment se napravi edno skr{nuvawe, toj ja ispruì rakata i mi go pobara tekstot da go vidi. Gi vide edno po edno na minuvawe i re~e: -Dali moè da gi prekineme deneska razgovorite, za jas da go analiziram tekstot i da go dademe i nie na{iot pridones za ova pra{awe? Normalno deka }e se soglasev i se soglasiv, nema{e protivstavuvawe. Na slednata sredba dvata politi~ki subjekta, milevme pred ekspertite da dojdeme so eden materijal. Go napravivme zaedni~kiot tekst na barawata, PDP predloì edno barawe, toa be{e baraweto za potpretsedatel na dràvata, koe{to be{e su{tinsko tamu. Gi predadovme barawata. Makedonskata strana na site tie barawa im stavi linija. Apsolutno ne prifati nitu edno od tie barawa, i bidej}i ne prizna nitu edno od niv, be{e potrebno da se ima posrednici za ovaa pra{awe. Samiot Solana ja opredeli svojata ekipa na pravnici i politikolozi koi intenzivno zemaa u~estvo vo na{ite sredbi, i pismeno gi podgotvija i predlozite koi treba{e da bidat re{enie. Tekstot koj se podgotvi od me|unarodniot faktor se prifati od albanskata strana i navistina be{e eden tekst za koj i deneska mi e àl {to me|unarodniot faktor se otkaà pod pritisokot na Makedoncite, zatoa {to vo toj preliminaren tekst ne se uslovuva{e voop{to upotrebata na albanskiot jazik kako slu`ben jazik, tuku princip be{e albanskiot jazik da bide ramnopraven jazik so makedonskiot jazik. Reakcijata od makedonska strana be{e silna, i me|unarodnite pretstavnici vo tekot na razgovorite otkako otidovme vo Ohrid go povlekoa toj tekst i napravija drug tekst, koj e sli~en so ovoj {to deneska se nao|a formuliran vo Ohridskiot dogovor. - Jas imam predvid deka ima{e mnogu diskusii deka onoj prviot tekst e napraven za da im pokaè na Albancite deka nie sme so vas, ili mislite poinaku? - Nemam informacii, cvrsti fakti za da dadam kone~en odgovor za toa, no fakt e deka tie go napravija toj tekst i pred da go objavat javno ni go pokaàa i na edna sredba na godi{ninata na denot na francuskata dràva duri i mi go dadoa tekstot i evropskiot pretstavnik koj{to be{e vo razgovorite se pofali, deka eve: - Ovoj e na{iot predlog i nie }e bideme dosledni na ovoj predlog, no gledaj}i go toa deka mnogu brgu se povlekoa od toj tekst, ostanuva i mojot somne` deka toa go napravija samo formalno. - Denes po okolu tri godini, koe e Va{eto mislewe za Ohridskiot dogovor. [to e smeneto? - Kapitalnite promeni se prvite promeni na Ustavot na Makedonija, ne{to {to so politika nikoga{ ne moè{e da se postigne. Vtoro, se napravija nekolku konkretni promeni koi nie so politika ne uspeavme da gi napravime, kako osnovaweto na univerzitetot, no na kraj i dogovorot za teritorijalno organizirawe. Konkretno postignuvawe vo toa Albancite da imaat svoj prst, e i mehanizmot na konsenzusot, koj e postaven vo Sobranieto
160
deka za nacionalnite pra{awa, ne moè da odlu~i samo edna strana. Kompromisot sekoga{ ne moè da gi zadovoli dvete strani, no imaj}i go predvid toa {to go imavme i {to go imame denes, mislam deka Ohridskiot dogovor e vo korist na Albancite vo ova vreme, ponatamu }e vidat i }e napravat novite generacii. - Toga{ kako Vie go zamisluvate problemot za re{avaweto na pra{aweto na Albancite koi ìveat vo nivnite krai{ta vo Makedonija? - Ovde, dokolku Makedonija ima motivi da postoi, {to ~estopati se somnevam, toga{ treba da se pomiri so edna binacionalna dràva, {to eden den mora da se slu~i poradi toa {to i trendot na natalitetot go kaùva toa. Albancite se tradicionalen narod koj e tesno povrzan so semejstvoto, odat na pe~alba, se vra}aat i s$ {to zarabotuvaat go investiraat vo nivnoto mesto. Taka {to idninata }e bide vakva. Albanskiot faktor }e se zajakne u{te pove}e i so politi~kite promeni, so promenata na politi~kata klima i so podobruvaweto na ekonomskata sostojba, }e dojde eden den koga i makedonskata strana }e vidi deka ne se ìvee so kavga, ne se ìvee so zemaweto na pravata na drugiot, tuku se ìvee od rabotata i pridonesot koj go dobiva{ so rabota. Ovaa dràva kaùvam deka uslovno odlu~i da postoi kako binacionalna dràva i toa zavisi od makedonskata strana, no se somnevam vo toa zatoa {to niz toa vreme {to dejstvuvavme i vidovme, razgovorite odea vo nasoka na toa {to eden mnogu seriozen makedonski politi~ki faktor, kako {to e VMRO-DPMNE, i drugite nacionalisti~ki partii go nemaat kako motiv postoeweto na makedonskata dràva. Kako motiv postoeweto na makedonskata dràva go ima Socijaldemokratskiot sojuz (SDSM), no takva e situacijata koga polovinata na makedonskata populacija misli poinaku i e na maka i ne insistirame da ja drìme vo ìvot Makedonija, tuku }e ja gledame na{ata rabota. - Toga{ ja ostavame Makedonija i Makedoncite. Kakva moè da bide idninata na Albancite ovde na Balkanot? Va{eto li~no mislewe? - Zemaj}i ja predvid istorijata i politi~kiot trend koj se odviva niz Evropa, treba da se stigne do obedineta Evropa. Mislam deka albanskite krai{ta treba da bidat onakvi kakvi gi sozdal Gospod. Moèbi i moàt da postojat formalni granici pome|u dràvite, no fakti~ki granici me|u Albancite ne treba da postojat i toa treba da se postigne. Toa go ima svoeto zna~ewe iako vo albansko - albanskite premini nema da se upotrebi nikakov dokument, zatoa {to site se vo nivnata ku}a, site imaat nivna rabota, i nema da ima nitu politi~ki nitu ekonomski ograni~uvawa. Vaka sakam da go gledam albanstvoto vo ovie krai{ta. - Jas Vi se zablagodaruvam {to prifativte da se napieme edno kafe zaedno. ]e mi bide zadovolstvo i vo drugi okolnosti da se sretneme, da razgovarame za problemite koi veruvam deka ne voznemiruvaat site. Va{a posledna èlba, Albancite da odat eden kaj drug bez granici i pre~ki, veruvam deka e i èlba na site Albanci. Blagodaram mnogu. - êsta da te sledi i ti se zablagodaram i tebe g. Petrit. Gostivar, 16. 7. 2004 godina
161
eDnO KaFe sO MOjOt DruGar OD vOjnata HaZbi liKa KOManDant êla

Zaedno rabotevme dolgo vreme, do zavr{uvaweto na vojnata, i mnogu istoriski nastani gi znaeme dobro. Jas nema da razgovaram za toa vreme, no za nekoi problemi koi se povrzani so periodot na organiziraweto na vojnata, za periodot koga jas bev angaìran vo Pre{evo, Medve|a i Bujanovac, kako i na povoeniot period, koga jas, od pri~ini {to i ti gi znae{, zaminav. - Najprvin kakva be{e sostojbata pred po~etokot na vojnata na Kaleto? - Mislam deka ne e potrebno da napravime analiza na op{tata sostojba pred po~etokot na vojnata od 2001 godina, - zapo~na Hazbi, zatoa {to toj period go znaeme site, dodeka tie koi bea na vlast go znaeja u{te podobro. Dokolku napravime rezime na nastanite po sozdavaweto na Makedonija, trinaeset godini porano, }e vidime deka makedonskata vlada, na barawata na Albancite za nivnite prava im odgovori so nasilstvo i policiska represija, dodeka albanskite politi~ki partii vo vlasta i vo opozicija bea nemo}ni za da go spre~at nasilstvoto i progonite na policijata kon albanskiot narod. Kako primer moàt da se zemat obidite za sozdavaweto na Tetovskiot univerzitet, nastanot vo Gostivar i drugi nastani, {to odvreme-navreme akumulira{e omraza i prinudno vode{e kon vooruùvawe na naselenieto za da gi pobaraat pravata so sila. Rasuduvaj}i vo sostav na demokratskite promeni vo zemjite na porane{na Jugoslavija, kade {to narodite na ovie Republiki zastanaa na noze za pravata, albanskiot narod vo Makedonija ne dobi ni{to. Nie nemavme nikakvo pravo, bilo da e toa vo formalen pravec, bilo vo legitimen pravec. Postojanite napori na Albancite so demokratski sredstva da gi dobijat pravata bez uspeh se iscrpija, taka {to samata makedonska dràva gi sozdade uslovite za zapo~nuvawe na vooruèniot konflikt na albanskiot narod so nejzinata armija i policija. [to se odnesuva do pro{iruvaweto na vojnata i nejziniot po~etok vo Tetovo, na tetovskoto kale, e povrzano so represijata i maksimalnoto sprotivstavuvawe {to vladata & go prave{e na ONA i na
162
narodot vo Tanu{evci, Breza, Malino i na drugite sela vo Kumanovo. Kako zaklu~ok moème da kaème deka vojnata na ONA ja sozdade samata makedonska dràva so stegaweto {to im go napravi na Albancite, za da ne im gi dade nivnite prava. - Ova se znae, - mu kaàv jas, no moèbi za site }e bide interesno da se kaè kako zapo~na bitkata na Kale, i koi se pri~inite koi dovedoa do povlekuvawe na borcite na ONA? - Jas mislam, - re~e Hazbi, deka imalo dve pri~ini za koncentriraweto na silite kaj Kale. Kako prvo: be{e potrebno da se napravat dvièwa za da se rasprostranat policiskite sili koi bea koncentrirani vo Tanu{evci, Breza, Malino, Gra~ane itn., so {to se postigna celta. Kako vtoro: be{e povlekuvaweto na vnimanieto na me|unarodniot faktor deka vojnata }e se pro{iri niz celata teritorija naselena so Albanci. I so toa ONA ja postigna celta, podignuvaj}i go na povisoko nivo interesiraweto na mediumite i na evropskite politi~ari za toa {to se slu~uva{e. Zatoa, od ovoj aspekt, vojnata na Kale treba da se gleda kako edna od najgolemite i najzna~ajni bitki za ONA vo tekot na vojnata od 2001 godina. [to se odnesuva do povlekuvaweto, edno takti~ko povlekuvawe napraveno od na{a strana be{e opravdano, zatoa {to ONA nema{e za cel da ja podeli Makedonija. Toa be{e izjasneto vo kominiketo br. 6, objaveno od General{tabot na ONA. Poto~no moème da kaème deka razmestuvaweto na konfliktot, dvièwata na teren i kombiniraweto na frontovskite edinici so voenite edinici be{e edna od taktikite {to gi upotrebi ONA za da go povle~e vnimanieto i za da ja sozdade idejata deka: vojna ima{e nasekade. So ovaa taktika rakovodstvoto na ONA go ubedi me|unarodniot faktor za negovata cel, i go privle~e na svoja strana vo re{avaweto na albanskoto pra{awe vo Makedonija. - Sigurno, - mu kaùvam jas, za vojnata na Kaleto se misli i se zboruva vo razli~ni formi, i sekoj ima pravo da go kaè otvoreno negovoto mislewe, no toa {to se gleda jasno e deka Vie sekoe dvièwe kako i povlekuvaweto od Kale ste go napravile spored eden opredelen plan, i prinudno proizleguva pra{aweto: - Kako zapo~na vojnata i koi bea organizacionite merki? - Najprvin sakam da kaàm, - istaknuva Hazbi, deka vojnata vo Makedonija be{e neizbe`na koga ja imame predvid represijata koja e primeneta kon albanskoto naselenie vo Makedonija, i postojanoto negirawe na nivnite barawa. Taa sostojba prodolì do momentot koga od policijata e ubien Muzafer, prviot padnat borec vo Tanu{evci. Mladite vo seloto se organiziraa vo nivna odbrana i od toa vreme zapo~na pro{iruvaweto na konfliktot i vo drugite delovi na Kumanovo, kako vo Breza i Malino, a podocna i vo Gra~ino. Dodeka tamu se vojuva{e, podgotovkite za pro{iruvaweto na vojnata prodolìja vo drugi teritorii naseleni celosno
163
so Albanci. Od ovoj razvoj na sostojbite, te{ko deka moè da ja opredelime to~nata data na zapo~nuvaweto na vojnata vo ovaa dràva. Taa spored moeto mislewe zapo~nala mnogu rano. So zajaknuvaweto na reìmot od policijata, se zajakna i ~uvstvoto na Albancite za vooruùvawe i sprotivstavuvawe na napadot na makedonskata armija i policija. Dokolku so smirenost se gledaa barawata na Albancite, ni{to nema{e da vodi kon po~etokot na ovaa vojna za prava na Albancite. [to se odnesuva do organizacionite merki se znae javno deka ONA dejstvuva{e so gotovi strukturi koi se formirani vo sredinata na narodot, od najdobrite sinovi i }erki. Sinovite na ovoj narod stanaa komandanti i go prezedoa rakovodeweto na nivnite bra}a vo ovaa vojna, i postepeno so rasteweto na iskustvoto rastea i edinicite i odea do najvisokiot stepen kako {to be{e brigadata. So sozdavaweto na ovie brigadi se sozdadoa celosnite strukturi na armijata i hierarhiskiot stepen, brigada, bataljon, ~eta, vod, edinica kako vistinska narodna armija so edinstvena komanda i naredba. General{tabot na ONA be{e povrzan direktno so brigadite, dodeka vrhovniot komandant be{e i nejzin politi~ki pretstavnik. Brigadite sodejstvuvaa me|u sebe, vrz baza na planot za sodejstvuvawe na General{tabot, no i so inicijativa koga dozvoluvaa sostojbite. Kako organizaciona edinica na ONA be{e i logistikata i specijalnite oru`ja, koi spored goleminata dejstvuvaa od Komandata na General{tabot do komandata vo nivo na ~eta. - Kako ja doìveavte Va{ata rabota do potpi{uvaweto na Ohridskiot dogovor i angaìrawata po vojnata? - Dobro {to go postavivte ova pra{awe na vakov na~in, zatoa {to kontinuitetot na vojnata i delot po vojnata jas go gledam kako nedelivo pra{awe, zatoa {to se povrzani so istiot proces, onoj za postignuvawe na celta, za {to vlegovme vo vojna. General{tabot me nazna~i za komandant na Brigadata 112 Mujdin Aliu, {to za mene pretstavuva{e golem tovar i odgovornost. Doìvuvawata se povrzani tesno so odgovornostite i smetam deka zaedno so drugarite pominavme niz mnogu te{ki nastani i momenti, no so dostoinstvo napreduvavme od edna bitka vo druga. Postojano se vojuva{e vo razli~ni delovi na frontot, za da se za~uvaat poziciite dobieni od ONA, a toa be{e golema preokupacija za mene kako i za Vas, zatoa {to nikoga{ ne go soprevte angaìraweto za uspe{no zavr{uvawe na vojnata. Podocna, poradi obvrskite koi gi imav vo General{tabot me nazna~ija kako [ef na brigadata, dodeka komandant be{e nazna~en Isa Lika Ilir. Rabotata prodolùva{e so ist intenzitet kako i porano i makite i voznemiruvawata bea isti. Edno od tie voznemiruvawa be{e kako vo sekoj moment da gi zadrìme zafatenite liniite vo voeniot front, od kade zavise{e idninata i legitimnosta na ONA, {to se postigna i dovede do potpi{uvaweto na Ohridskiot dogovor. Eden teòk period be{e i demobilizacijata i menaxiraweto vo kriznite zoni. Kako edno od najte{kite pra{awa {to }e go odvojam od site drugi
164
be{e vra}aweto na multietni~kata policija vo kriznite regioni. Me|u drugoto bezbednosnoto pra{awe be{e mnogu zakanuva~ko i preovladuva{e nesigurnosta vo tie delovi, kade {to blagodarenie na dobroto menaxirawe od komandantite na ONA i angaìraweto na me|unarodniot faktor se postigna da se vospostavi redot i mirot za eliminirawe do maksimum na vonrednite nastani. - Koe e Va{eto mislewe za Ohridskiot dogovor? - Mnogu e zboruvano za Ohridskiot dogovor od razli~ni krugovi i lu|e, no {to se odnesuva do mene, mislam deka naporite na razli~nite faktori bea da se postigne zadovolitelen dogovor za stranite vo konfliktot, kako takvo, jas go narekuvam kompromis vo demokratskite uslovi. So zavr{uvaweto na vojnata kompromisite se neophodni, i zatoa mislam deka Ohridskiot dogovor e stabilen dogovor koj sozdava prostor za dolgoro~en mir. Mislam deka e vo korist na Albancite poradi toa {to: vo vojnata pobedija Albancite, i poradi toa {to so vojna bea pridobieni prava vo armijata, policijata, jazikot i lokalnata vlast. - [to mislite, dali Ohridskiot dogovor go re{ava problemot na Makedonija i na Albancite na kone~en na~in? - Pogore jas rekov deka dogovorot e kompromis, i kako takov toj ne gi re{ava site problemi, no treba da se raboti postojano za da se sozdade prostor i da se neguvaat na{ite nacionalni vrednosti, kako star narod so bogata tradicija i {iroka kultura. Albancite otsekoga{ se povrzani eden so drug, i nivnata èlba bila i e slobodno da komuniciraat eden so drug, kako vo op{testven i kulturen plan, isto taka i na ekonomski i trgovski plan. Evropa kade {to nie sakame da vlezeme gi trgna granicite me|u dràvite, taka {to i me|u nas nema potreba da ima granici so vleguvaweto na na{ite balkanski dràvi vo EU. Toa e idninata za celiot Balkan, toa }e bide idninata i za Albancite vo Makedonija, Crna Gora, Isto~no Kosovo i vo Kosovo. Veruvam deka nema ne{to {to }e gi spre~i Albancite da organiziraat festivali i da odat ednite vo u~ili{tata na drugite. Nema ne{to {to }e gi spre~i Albancite da investiraat vo ekonomiite na sekogo vo primorjeto, poliwata, planinite, energetikata, rudnicite i zemjodelstvoto. Taka jas ja gledam bez pre~ki idninata na Albancite vo Makedonija. Blagodaram g. Hazbi. Mi be{e zadovolstvo {to razgovaravme zaedno, {to piej}i kafe se potsetivme u{te edna{ na toa te{ko voeno vreme, na tie pre~ki i `rtvuvawa koi gi pominavme bez da se izmorime i voznemirime nekoga{. I jas kako i site vie, vo perspektiva go gledam re{avaweto na nere{enoto albansko pra{awe i na Albancite vo nivnite krai{ta vo Makedonija. Tetovo, 22. 7. 2004 godina
165
Potpisnicite na Ohridskiot dogovor
166
eDnO KaFe vO Pri[tina sO FatMir HuMOli - (baCi) PretseDatel na nDOK (naCiOnalnO Dvi@eWe Za OslObODuvaWe na KOsOvO)
So Fatmir se zapoznavme vo Kosovo, vo tekot na vojnata na OVPMB, koga se povrzavme za da ostaneme prijateli i dobri drugari vo interes na nacionalnoto pra{awe, no i bliski lu|e za site pravci na rabotite i razli~nite zada~i. êsto se druèvme i razgovaravme eden so drug za albanskite problemi koi ostanaa nere{eni, nezavisno od toa {to deneska pove}e od koga i da e se nao|aat pokraj posakuvanoto re{avawe. Toj be{e inicijator na moeto doa|aweto vo vojnata vo Tetovo vo 2001 godina, i zatoa mislev deka na stranicite na ovaa kniga ne treba nedostasuvaat i mislewata na Fatmir, mojot dobar prijatel, konsekventniot i dalekovidiot prijatel, hrabriot borec na ONA vo Kosovo. - Vie, kako i site politi~ari koi se zainteresirani za nacionalnoto pra{awe ja sledevte politi~kata i voenata situacija vo tekot na 2001 godina vo Pre{evo, Medve|a i Bujanovac. I vo momentite koga taa zede neposakuvan pravec, zapo~na i vojnata vo Makedonija. Padna tetovskoto kale, i potoa povtoro zapo~na vojnata voop{to vo site krai{ta koi se pod makedonska okupacija. Nie zaedno razgovaravme za ovie problemi u{te koga jas bev vo Bujanovac, za organizirawe na operativnata edinica na Medve|a vo Muhac, i tamu diskutiravme i dadovte Va{e mislewe za ovie vojni. Konkretno, deneska po tri godini, koe e Va{eto mislewe za ovie vojni, vojuva{e OVPMB vo Isto~no Kosovo, vojuva{e ONA vo Makedonija, {to se postigna, dali e smeneto Va{eto mislewe za ovie dve vojni? Koe e Va{eto mislewe za vojnata vo Makedonija? - Kakvi vojni moàt da se nare~at ovie? Ovie moàt da se nare~at vooruèni protesti. Zatoa {to pravata se baraat so protesti, a ne slobodata, i lo{o e {to se povtoruva istorijata od minatite vekovi, koga Albancite postojano se borea na primeren na~in na teren i proleaja reki od krv, no izgubija vo politi~kite dogovori na vremeto. Imaj}i go predvid raspadot na Jugoslavija, pa|aweto na socijalizmot, onaka kako Hrvatite, Slovencite, Bosancite i Makedoncite i Albancite vo Jugoslavija treba{e da baraat osloboduvawe od slovenskiot okupator i obedinuvawe so mati~nata zemja ili najmalku obedinuvawe so Kosovo na mestata pod Crna Gora, Makedonija i Srbija. No, toa ne se slu~i poradi mnogu pri~ini koi{to ne se tema na ova intervju, no sakam da istaknam deka vojnata treba{e da zapo~ne vo 1998 godina vo site albanski krai{ta vo Jugoslavija, vojna koja se parcijalizira
167
i se odvi vo razli~ni vremiwa, bez da se bazira vo programata {to ja imavme u{te vo po~etokot kako dvièwe, nacionalno osloboduvawe i obedinuvawe so Albanija. Dvete vojni koi Vie gi spomnavte bea parcijalni vojni bez politi~ko rakovodstvo i bez nacionalna strategija. Tie dadoa nekolku prava, no ja prodolìja okupacijata i pot~inetosta kon Slovenite, kako vo Srbija taka i vo Makedonija i po{iroko. Vo ovie vojni se vojuvalo za tesni interesi i pazaruvawa, nekoga{ i na samite voda~i i na razli~nite klanovi koi u~estvuvaa vo vojnata, a nikoga{ za nacionalno osloboduvawe i sozdavawe na zaedni~ka albanska dràva, tuku za soìvot so Slavosrbite i Slavomakedoncite itn. Vo Makedonija postojat mnogu kontradiktornosti, makedonskiot policaec se narekuva padnat borec vo vojna protiv albanskite mom~iwa, no istovremeno, politi~kite partii propagiraat da se narekuva padnat borec i onoj koj{to padna vo vojna nasproti makedonskata policija i armija. Kako li }e se imenuva taa vojna od dràvata i Sobranieto, koj pla}a i odlikuva? A dvete nacii dali mislat kako na{ite politi~ari, {to vikaat Slovenite od Makedonija? Dali Albancite }e dozvolat pome|u Selce i Vejce da se podigne spomenikot na slavomakedonskite policajci koi se borea protiv vojnicite na ONA? - Vo razgovorot {to go imav so Arben Xaferi, toj istakna, - navlegov jas, - deka so pluralizmot, albanskite partii sozdadeni vo Jugoslavija se angaìraa pred narodot za da odat kon opcijata za nacionalno obedinuvawe i obedinuvawe so Albanija po raspadot na Jugoslavija. Jas go nemam sretnato ova. Dali ova e vistina? - Ova e vistina. Site politi~ki subjekti, sozdadeni onaka kako i drugite subjekti na drugite nacii na Jugoslavija, zboruvaa za nacionalno osloboduvawe, no kaj nekoi albanski subjekti toa be{e manipulirano. Nekoi albanski subjekti prifa}aj}i go baraweto na Albancite za osloboduvawe i obedinuvawe so Albanija, go predvodea ova barawe izleguvaj}i na ~elo na narodnite masi so cel da go spre~at toa barawe, a ne za da go realiziraat vo praktika. So site sredstva ovie subjekti propagiraa deka samo tie moàt da ja rakovodat vojnata vo pravec na nacionalnoto obedinuvawe. Ibrahim Rugova, koj be{e rakovoditel na eden od najglavnite subjekti i na takanare~enata Nacionalna asambleja, pokaà deka }e se najdat pati{ta i formi za da se napravi vojnata i za da se stigne nacionalno obedinuvawe. Za da go manipuliraat narodot, voda~ite na trite vojni vo ovie posledni godini, vo po~etokot na golemo zboruvaa za nacionalno ~uvstvo, no na krajot na sekoja vojna, toa {to e najva`no, slobodata, ne ja dobija. Voda~ite na ovie vojni povrzani so antialbanski krugovi, zboruvaj}i vo imeto na albanstvoto go namalija voeniot ogan na okupiraniot narod, koj sekoga{ bara{e sloboda. Sudbinata na Albancite, kako vo Kosovo, Pre{evo, Medve|a i Bujanovac, taka i vo albanskite gradovi vo Makedonija, se nao|a{e vo drugi race. Albanskite politi~ari, pratenicite i voda~ite na politi~kite
168
partii pravat kako {to im diktira globalnata politika, za da ima mir vo Balkanot, i Albancite da se izlaàt so prava sekoga{ koga }e se vozdignat za sloboda i nacionalno obedinuvawe. - Koja e sli~nosta pome|u Albancite vo Kosovo, Makedonija i Crna Gora, {to se odnesuva do nivnite barawa, osobeno na politi~kite subjekti? - be{e moeto sledno pra{awe. - Politi~kite barawa na albanskite subjekti vo ovie krai{ta se takvi za da go izlaàt narodot za da raboti protiv negovite interesi. @elbata i baraweto na site Albanci e da se oslobodat od Slovenite i da se obedinat vo edna dràva, vo nivnite zemji. Nieden Albanec ne kaùva za sebesi deka e Makedonec vo Makedonija, ili Srbin vo Isto~no Kosovo ili Crnogorec vo Crna Gora, nieden vo Kosovo ne vika deka e Kosovec. Site kade i da se niz svetot i vo nivnite krai{ta, ili vo emigracija so dostoinstvo kaùvaat: nie sme Albanci. Ovde e izvorot, site sakaat nacionalno obedinuvawe, dodeka politi~arite so razli~ni jazici go manipuliraat ova obedinuvawe vo interes na dràvite vo koi ìveat Albancite, za da go prodolàt ìvotot na narodot pod okupacija i za realizirawe na nivnite karieristi~ki interesi. Na silite koi{to rabotat za da go unapredat re{avaweto na nacionalnoto pra{awe im postavuvaat razno-razni barikadi, i im se stavaat razno-razni etiketirawa kako od dràvite kade ìveat Albancite, taka i od politi~kite partii na vlast ili vo opozicija. - Od nadvore{en izgled, izgleda Albancite kako da imaat razli~ni barawa vo ovie krai{ta, no vo realnost vo srceto na sekogo vrie baraweto za sozdavawe na edna albanska dràva, - navlegov jas. Dali i kolku e ova vistina? Ima li manipulacii i {ovinisti~ki anegdoti za da go namalat na{iot nacionalen duh? - Toa e pove}e od vistina, - re~e Fatmir, i prodolì deka niz site istoriski periodi Albancite rabotea za sozdavawe na albanska dràva za site Albanci. Nezavisno od nasilstvoto, silata bila vo sprotivnost so na{ite nacionalni interesi, no sekoga{ neprijatelot ima{e svoi poddrùva~i, zatoa {to investira vo sozdavaweto na kadarot koj{to }e raboti protiv Albancite. Takov e slu~ajot od 1912 godina koga be{e oslobodeno Skopje i site albanski krai{ta, dodeka begovite vo Prizren se sobraa i vikaa deka ne treba da se otcepime od tatkovinata. Taka i na{ite politi~ari. So vojna nie postignavme mnogu uspesi, a {tom odat vo Ohrid ili vo Rambuje ili vo nekoe drugo mesto, prifa}aat dogovori vo sprotivnost so toa za {to se borea. Ova e specijalna vojna koja se odviva vrz baza na specijalna taktika, za na vistinskoto barawe da & izlezat na ~elo onie koi ne go sakaat toa barawe i ja vodat vojnata sekoga{ vo niven interes i vo interes na onie koi pla}aat. Ovoj mehanizam go sozdava samiot ugnetuva~ i vo pogoden moment toj samiot komanduva so vojnata za taa da prestane, samiot gi komanduva uslovite na dogovorot, za samiot da go prekine dogovorot. Ova se slu~i i vo Rambuje, Ohrid i vo Pre{evo. Site ovie politi~ari, u~esnici vo
169
ovie dogovori se obraboteni so vreme vo antialbanskite i proslovenskite krugovi, za da go spre~at sozdavaweto na edna silna albanska dràva, i zatoa vojnite gi ostavija nedovr{eni, go predadoa oru`jeto, toa golemo bogatstvo na narodot i go ostavija razoruèn nasproti asimilatorskite stremeì na na{ite neprijateli. Tebe ti izgleda mnogu surova mojata izjava, no }e izlezat i dokumentite koi }e go potvrdat toa, i tie za ova golemo zlo }e odgovaraat pred narodot. Evropskite dràvi se pla{at od na{eto zajaknuvawe, na albanskata dràva, zatoa {to se sozdava politi~ki debalans i na ovoj na~in nivnite interesi naiduvaat na otpor na obedinetiot narod, i taka se naru{uva nivnata ramnoteà na Balkanot. - Jas mislev da Vi postavam u{te dve drugi pra{awa, kako za Prizrenskata sredba i za Ohridskiot dogovor, no Vie gi konsumiravte vo tekot na ova intervju narekuvaj}i go kako ednoto taka i drugoto manipulirawe za da go namalat voeniot duh, za da go naso~at ne kon glavnata cel, tuku prosto kon nesu{tinski raboti kako {to se onie na pravata za jazikot, na u~estvoto vo policija i vo armija, prava koi drugite gi dobile sto ili dveste godini porano, i zatoa }e preminam na drugo pra{awe. - Koe e Va{eto mislewe za re{avawe na problemot na Albancite za senacionalno obedinuvawe? - Ova e najgolemiot problem za Albancite, i bez da se re{i ovoj problem ne veruvam deka }e ima mir na Balkanot, nikoga{ nema da ima mir kaj Albancite. Kvazialbancite, dene{nite politi~ari na vlast ili nadvor od nea privremeno }e go spre~at ova, zatoa {to kaj Albancite sekoj den {to pominuva go zajaknuva ubeduvaweto deka tie samo vo edna zaedni~ka dràva }e bidat pobogati, }e bidat popametni, }e bidat poavtoritativni nasproti drugite narodi. - NDOK e edinstvenata politi~ka sila vo albanskite krai{ta koja so golema ostrina go pottiknuva pra{aweto za nacionalno obedinuvawe i sozdavaweto na edna dràva za site Albanci. [to misli NDOK za obedinuvaweto na subjektite ili iznao|aweto na eden zaedni~ki jazik za nacionalnoto pra{awe? - Vistina e deka NDOK e poostra, no za lu|eto koi se laàt sebesi taa takva }e vide, ostra. Za crnoto taa ne moè da vika deka e belo. Vistinata e vistina i taa ne zboruva poinaku za nacionalniot interes. Ostra e za neprijatelite, demagozite, izmamnicite, i vo voj pravec nie od po~etokot rabotevme i }e rabotime za sozdavawe na edna albanska politi~ka i voena struktura, za da go vodi narodot i da se bori za sozdavawe na senacionalna dràva. Nie ovde ne moème da prejudicirame {to moè da se slu~i so drugite politi~ki subjekti. Onie politi~ki subjekti koi }e go priznaat sozdavaweto na albanskata dràva }e imaat ispruèna raka, no so odgovornost da ne manipuliraat kako {to manipuliraa porano so sozdavaweto na Nacionalniot osloboditelen front, so pomo{ta na Francuzite i drugite sili. Tie go spre~ija sozdavaweto na politi~kiot front, vo site vojni,
170
ostavaj}i go narodot so borci bez nacionalna orientacija. Toa se slu~i i so ONA vo Makedonija, kade {to se zaboravija izjavite od po~etokot na vojnata i so zatvoreni o~i gi nateraa borcite i narodot kon eden dogovor koj se narekuva istoriski. Samiot Arben Xaferi deneska e protiv ovoj dogovor (koga se znae deka toj samiot be{e potpi{uva~ na toj dogovor) i e za teritorijalna podelba i etni~ka dràva. Nie ja pozdravuvame ovaa ideja, no ne im veruvame na momentalnite zborovi i euforii, no da vidime kako }e dejstvuvaat vo praktika. - Op{tpoznato e deka Albancite predizvikaa tri vojni za pet godini. Kako gledate Vie na ova? Izgubivme ili dobivme pove}e vo ovie vojni? - Spored moeto mislewe Albancite izgubija mnogu pove}e vo ovie pet godini otkolku vo periodot 98-99. Izgubija poradi toa {to izgorea edna tetiva na vojnata, koja treba{e da bide poslednata tetiva za izgradba na albanskata dràva, i tie ja izgorea, gorej}i gi politi~kite i op{testvenite momenti, ja namalija sovesta, i zatoa vo idnina se bara druga politi~ka podgotvenost, za povtorno da se podigne sovesta za da se sozdade druga voena sostojba, kako ovaa {to se izgori. Povtorno }e se sozdade verbata deka samo so vooruèna borba }e se sozdade edinstvenata albanska dràva i bez dozvola na Srbija, Grcija ili Evropa. Ova so volja ne se pravi, toa se pravi so sila, vo ovie vojni se pokaà deka bez sila ne moè da pridobie{ ni{to, a ne da ti se podari slobodata. Ovaa vojna i dene{nata realnost }e ja urnat pogre{nata politika na kvazipoliti~arite za soìvot i integrirawe vo Evropa, bez da se ima obedineta nacija. Ovie vojni pokaàa deka narodnata sovest e mnogu povisoka od sovesta na politi~arite. Ovaa vojna pokaà deka albanskiot narod nezavisno od granicite, koga se raboti za golemi pra{awa e zaedno. Toj e edno telo. Toa e nade`ta deka Albanija mora da bide edna dràva, i toa }e go napravat samite Albanci veruvaj}i samo vo svojata sila, silata na nacijata. - Albanskata politika i albanskite politi~ari dali treba da mislat za sojuz so razli~ni dràvi i so golemite sili. Istorijata pokaà deka treba da se ~ekori so sojuznici, so prijateli i so drugari. Koe e va{eto mislewe za sozdavaweto na ovie sojuzi? - Jas ne vikam deka moè da se ~ekori bez sojuznici, no ne sum za toa sojuznicite da ja vodat na{ata nacionalna politika. Jas mislam deka sojuzite se sozdavaat koga si silen, borej}i se za pravdata, koga ne bara{ milost. Ve pra{uvam: - Koj go saka slabiot, koj mu pomaga nemu? Sigurno, odgovaram samiot zatoa {to ne veruvam deka i Vie imate drugo mislewe. Nikoj ne go saka. Ja pruàt rakata da pomognat, no samo koga go gledaat nivniot interes i koga gledaat deka moàt da iskoristat od toa. Toa se slu~uva deneska i so nas. Onie koi ni se pribliùvaat sakaat da n$ prisvojat, da n$ imaat pod niven nadzor i da go menuvaat samo imeto na okupatorite. Dali denes na Kosovo ima sloboda? Fatmir go postavi ova pra{awe, i bez da mi dozvoli mene da prodolàm, stana i smeej}i se mi gi pokaùva dvete kominikea za pe~at
171
i za naselenieto izlezeni od NDOK na 17 i 18 mart 2004 godina, vo tekot na nemirite vo Kosovo. Gi vidov tie deklaracii i zablagodaruvaj}i mu se za intervjuto otidovme vo salata za pre~ek kade {to pievme kafe i se sretnavme so drugi drugari. Pri{tina, 26. 6. 2004 godina.
172
eDnO KaFe sO PisatelOt raMi KaMberi

Vo tekot na vojnata slu{nav za pisatelot rami Kamberi - Profi, kako {to go vikaa vo Brigadata 116 Tahir Sinani. Za nego mi zboruva{e i Resi, negov blizok i soborec, i moj drugar od vojnata. Po vojnata imav èlba da go sretnam i da go zapoznam i kako borec i kako pisatel. Vremeto mi ovozmoì da go zapoznavam pa duri i razgovaravme otvoreno za mnogu ne{ta koga dojdov vo
Tetovo.
Mi zboruvaa za negovite poetski zbirki i za negovite ubeduvawa za re{avaweto na toa {to n$ preokupira, za ednostranosta na negovite pogledi vo politi~ki aspekt za nacionalnoto pra{awe, a posebno za boite na negovata poezija so voen temperament. U{te od prvata sredba ja zabeleàv takvata priroda, koga mi ja podari negovata kniga so poezija Dali staree slobodata, i se ubediv deka takvite lu|e ne gi menuvaat nitu mislewata nitu delata. - Blagodaram Rami! - mu rekov, blagodaram u{te edna{. Nie ostarevme, no ne i baraweto na Albancite za da ja baraat slobodata. - Slobodata vo ovie prostori leta i ne moème da ja fatime! - re~e Rami. Osvojuva~ite ja pla{at na{ata sloboda, i nie ne tr~ame da ja fatime, tuku se naviknavme da ìveeme vo ropstvo i so potcenuvawe, a ~ekorime vo son so beli znamiwa, na pat bez cel. Se nasmevnav i navistina mi ostavi vpe~atok toa {to site soborci koi gi sre}avav, bea nezadovolni od toa {to go dobija po vojnata. Normalno, jas imav svoe mislewe koe tie go znaeja, i ne veruvav deka zboruvaat taka za da me zadovolat mene. Tivko so sekogo razgovarav deka moèbi deneska mo`nosta za politikata tolkava e. Na mojata nasmevka Rami odgovori so pra{awe? - Kako misli{, ili i ti kako vlastodr{cite, misli{ deka deneska tolku moè da se napravi?! - Ne, Rami, ne! - mu rekov jas. Pa ti znae{ deka so ovie raboti se zanimava politikata, nie voenite lica ja zavr{ivme rabotata. Sega gledame {to moè da napravi taa. No, ne napravi ni{to...!?
173
- Normalno, ti ne znae{ s$, i zatoa zboruva{ rezerviran, no zboruvaj otvoreno, nie sme drugari, i za nacionalnoto pra{awe treba da zboruvame onaka kako {to mislime. - Albancite, politi~arite, intelektualcite se zanimavaat so sebesi, - mu rekov jas. Sega e najdobro da zboruva{ malku, ili da ne zboruva{ voop{to, otkolku zborot da ti odi naprazno. Se zboruva deka }e ima vojna povtorno, deka toa {to ne go napravi ONA }e go napravi ANA. Dobro, neka ima povtorno vojna. No, kako }e se vodi taa vojna? Jas mislam da gi razgledame postignuvawata na trite vojni koi gi izvojuvavme. Zo{to ne sme slobodni, kade pogre{ivme, zo{to ne gi ~uvstvuvame plodovite na pobedite? Da ja evidentirame istorijata na ovie vojni, da izvle~eme pouki, da se obedinime podobro otkolku do denes, da ne izlezeme pred svetot podeleni, {to saka edniot politi~ar ne saka drugiot. Svetot se ~udi so nas i pra{uvaat: [to vsu{nost baraat Albancite?! - Taka e navistina, - re~e Rami, no vaka li }e se prodolì? - Rami! - mu rekov, ovie raboti se dlaboki i baraat silni ramena za da gi drìme. Jas sakam da go ispijam ova kafe i da razgovarame za tvoite se}avawa vo vrska so na{ite drugari i prijateli vo Brigadata 116 Tahir Sinani, za se}avawata za pette padnati borci, za `rtvuvawata vo obukata, sluèweto, ~uvaweto i nabquduvaweto, kako i vo znak na se}avawe nekolku zborovi od gor~livoto minato na ovie krai{ta? - Da komandante Petrit, - re~e toj, }e zboruvame i za tie se}avawa zatoa {to navistina se dragoceni za site, no i ova {to go diskutiravme e edno voznemiruvawe za site onie koi ja sakaat Albanija - Albanija. Za vreme prvoto kafe {to go piev so Rami, razgovaravme otvoreno za minatoto, sudbinata na tatkovinata, na{iot ~ovek i boite na vremeto. Mislewata n$ obedinuvaa. Se se}avam deka be{e dvaeset minuti do dva po polno}. Se gledame utre, - mu rekov, zatoa {to ~ovek ima potreba i da se odmori. Kaj mene denskoto spiewe nikoga{ ne moè da go zameni no}noto spiewe. - Prijatno, - re~e toj, i ja ispruì rakata, i dvajcata se razdelivme pregrnuvaj}i se eden so drug kako stari prijateli. - Blagodaram Rami, - mu rekov, blagodaram, nie ostarevme, no ne i baraweto za slobodata na Albancite. Gi pro~itav vo eden zdiv pesnite od negovata zbirka i mi ostavija dobar vpe~atok. Piej}i kafe po vtorpat so Rami, vo eden tivok lokal, mu zboruvav za prvite vpe~atoci koi mi gi ostavija nekolku negovi pesni. - Pesnite se pesni, - mi vozvrati, i mi podari edna druga kniga. - ]e ja pro~ita{ i }e diskutirame kako prirodata na poezijata zboruva so boi, boi koi ne zao|aat, i nesakaj}i me pra{a kako mi izgledaat krai{tata, koga za Albancite od ovie krai{ta bea zabraneto ovo{je. - Albanija - mu rekov, kaùvaj}i mu za edno minato, {to vo ìvotna i politi~ka smisla go drè{e pe~atot na gre{kite, zemjata koja ~estopati krvave{e vo potraga po vistinata i izgubenoto vreme niz vekovite.
174
- Istorija se narekuva i toa vreme, - mi vozvrati nasmevnuvaj}i se, no so dvièweto na glavata vo znak na potvrda, kako da mi vika{e: ste nemale potreba za edna takva sezona. Ne prodolìv da mu pobaram ponatamu mislewe, bidej}i samoto lice mu zboruva{e deka ne saka{e da slu{a pove}e. - Sakam da pi{uvam kniga za 2001 godina, svedo{tva za vremeto, imam i nekolku pesni, baladi i poemi posveteni na padnatite borci na nacijata i baram od Vas da mi sugerirate ne{to. - Toa }e bide i svedo{tvo za vremiwata koi doa|aat, - mi vozvrati i po~na da go prelistuva rakopisot {to mu go ponudiv kolku od qubopitnost. - ]e be{e grev dokolku ne gi izdadete, ubavi pesni se. Prelistuvaj}i gi bele{kite vo dnevnikot na vojnata mi re~e: gospodine Petrit, svesni ste za toa {to zboruva ovoj dnevnik, }e gi objavite vo edna kniga vaka kako {to ste gi pi{uvale vo tie denovi? I bez da go po~eka mojot odgovor, se nasmevna i prodolì da go prelistuva dnevnikot, podvlekuvaj}i so penkalo od list vo list. - Ima potreba od redaktirawe i lektura. re~e i potoa zapo~navme da razgovarame kako se ra|aat delata.
II
Nekolku dena po promocijata na knigata so poezija 2001 godina, na Rami mu rekov: sakam i Vie da bidete del od mojata kniga, koja }e ja napi{am vo vid na proza za vojnata od 2001 godina. - Vo knigata, pokraj nastanite i bitkite vo vojnata, }e gi objavam i mislewata na politi~kite li~nosti, protagonisti vo Prizrenskata sredba i Ohridskiot dogovor, kako i na porane{nite borci i komandanti na ONA. Go sakam Va{eto mislewe, za minatoto, od politi~ki i ìvoten aspekt, i kako porane{en borec da mi kaète nekolku zborovi i mislewa za vojnata od 2001 godina. - Sigurno! - mi vozvrati, i go zapo~na raskaùvaweto za prvite denovi na vojnata. Go prekinav. - Slu{aj prijatele moj, - mu rekov. Jas }e postavam nekolku pra{awa, zatoa {to od takva priroda e knigata za koja zboruvame, vo vid na intervjua, onaka kako {to po~nav so site, sakam i so Vas, i zapo~nav so prvoto pra{awe: - Rodeni ste i ste porasnale vo edna dràva, podeleni vo na{ata tatkovina. Kaète mi nekolku zborovi, kako od ìvoten, taka i od politi~ki aspekt? - Jas nema da se vratam vo minatoto, kako na{ata tatkovina ostana podelena, zatoa {to Vie toa go znaete podobro od mene. No moàm da kaàm
175
deka na na{iot narod niz vekovite mu e napravena golema nepravda od golemite sili, a osobeno vo XIX i XX vek. No najkrvavoto i najlukavoto e takanare~enoto vreme pod crvenoto zname, koga vo imeto na Komunisti~kata partija, vojnata protiv fa{izmot, internacionalnata borba za sloboda, bratstvo-edinstvo me|u narodite, mnogu Albanci bea masakrirani i ubieni na ne~ove~ki na~in. Isto taka, toa se slu~uva{e i vo tekot 1941-1944 godina, i potoa vo periodot 1945-1952 godina. Potoa sledea maltretirawata, zatvorawata, ubistvata, montiranite politi~ki procesi od 1953-1966 godina, samo za da se naselat Slovenite vo na{ite krai{ta. Se se}avam na 1968 godina, poznata kaj narodot kako krvava godina. Periodot koj{to prodolì po ovaa godina be{e u{te pomizeren, stanuva zbor za periodot od 1981 godina do 1999 godina, koga aparthejdot se prikaà i vo o~ite na civiliziraniot svet. Ne slu~ajno pukna pu{kata na ONA, borbata na Albancite za sloboda i obedinuvawe so etni~kata dràva, Albanija. Da, vojnata vo Kosovo, Isto~no Kosovo, i vo na{ite krai{ta, {to vie gi narekovte Makedonija. Qubovta za zemjata, za imeto, nacionalniot identitet, a osobeno za zaedni~kata dràva od edna strana i politi~kata zrelost na politi~arite i na intelektualcite od Kosovo i po{iroko, od vremeto na monizmot (isklu~uvaj}i gi politi~arite i intelektualcite koi bea i }e ostanat sramot na nacijata) koi bea svesni deka treba da se prifati realnosta i da se raboti, ili da se otvori izlez kon toa {to ni nedostasuva{e - obedinuvawe na tatkovinata - slobodata, pridruèni so silata na mladinata, {to so ìvot go zaìvuva{e sekoj progresiven ~ekor, od druga strana, gi predizvika slovenskite stremeì, na{ite etni~ki krai{ta i deneska da zboruvaat albanski. @iveevme so nade` za idninata deka eden den }e se oslobodime, ranite gi lekuvavme so rani, i smrtta ja predizvikuvavme so ra|awe. Nie vo ovie krai{ta i na{ite bra}a vo Kosovo, Golema Malesija, Isto~no Kosovo i vo drugite krai{ta, deneska svedo~at za masakrite i za zapalenite sela i gradovi izvr{eni od Slovenite koi deneska se narekuvaat gra|ani na Srbija, Crna Gora itn. Vo takvi okolnosti porasnav jas i moeto pokolenie. - I samiot re~e deka nema da zboruva{ za minatoto, no kaète mi vi se molam nekolku zborovi za 90-tite godini i podocna vo Republika Makedonija. Za politi~kite tekovi voop{to i za politi~kite dejstvija na albanskite politi~ki subjekti, kako i za dejstvuvawata na intelektualcite...? - Periodot 1981-1990 bea godini koga Slovenite bea podgotveni da go masakriraat albanskoto naselenie od ovie oblasti, i zapo~naa so scenarijata podgotveni od Srpskata akademija so sedi{te vo Francuska 7 vo Belgrad. No, kako {to znaete na Srbija ne & uspeeja planovite, i Slovenite od ovie krai{ta bea prinudeni da ja promenat bojata na dejstvuvaweto. Vo
176
imeto na demokratijata, so mehanizmi koi sedi{teto go imaa vo Belgrad, gi reaktiviraa nivnite verni sorabotnici Albanci i lojalnite Albanci koi gi drèa kako alibi nasproti me|unarodniot faktor deka spomenatata dràva e oaza na mirot, dràva koja gi po~ituva malcinstvata, a osobeno pravata na Albancite, kako i samoproglasuvaj}i gi za: patrioti, nacionalisti, akterite obu~eni vo nivnite {koli. Sega tie im se poznati i na Albancite i na me|unarodnata scena. Tie so bojata na jazikot: Golema Albanija ~ekorea po ulicite so ra{ireni gradi deka deneska e vremeto i za da se realizira jazikot na politikata tie etiketiraa intelektualci, patrioti i domorodci, koi politi~kite vriewa na Balkanot gi gledaa so okoto na organiziraweto za odbrana na teritorijata, albanskata zemja, i dejstvuvaa za senacionalna politi~ka prerodba, i spored moeto mislewe toa be{e i e sfatlivo za vremeto. No, ...patriotite, politi~arite, nacionalistite, ekstremistite... na Golema Albanija ili balistite na na{eto vreme od edna strana, kako i kvazipatriotite, kvaziintelektualcite i bajraktarite od druga strana, ne samo {to im pomognaa na Slavomakedoncite, tuku so nivnite dejstvija go postignaa toa {to Slovenite od ovie krai{ta ne go postignaa nikoga{, Albancite da se ubivaat me|u sebe: deka ovoj ili onoj slavomakedonski lider e proalbanec, misli za slobodata i za pravata na Albancite. So bojata na ovoj politi~ki jazik, slovenskite politi~ari ja postignaa celta. Povtorno gi zarobija Albancite. Pokraj toa {to se kaà pogore, realno kaàno, vo celina na tatkovinata & nedostasuva{e i senacionalnoto zaedni~ko dejstvuvawe, so ili bez pri~ina. Zna~i spomenatata dràva PJRM najde pat za dejstvuvawe, pomagaj}i se od politi~kite partii koi se narekuvaa albanski i intelektualcite na vremeto, koi za li~ni interesi stanaa desna raka na osvojuva~ot, kako {to se istakna pogore. Narodot i intelektualcite, zamol~eni od stravot na minatoto i nemo`nosta od toa {to zboruvavme pogore, lo{oto go sledea vo molk, ~ekaj}i nadvore{niot faktor da go kaè negoviot zbor, vo korist na pravdata, no ne se slu~i taka. Bojata na takvata sezona go natera narodot da najde izlez, i kambanite na slobodata po~naa da bijat. Zna~i, neuspe{nata politika kako i ograni~enata politika na albanskite politi~ki subjekti i obidot na slavomakedonskite politi~ari da ja realiziraat politi~kata platforma podgotvena vo kujnata na Srpskata akademija vo Francuska 7 vo Belgrad, ja prinudija albanskata mladina i celoto naselenie da misli poinaku. Taka se rodi ONA, edinstvenata nade` {to vetuva{e sloboda, i pove}e od ograni~ena sloboda. Na kraj, {to moèa da napravat i {to moàt da pravat i deneska albanskite politi~ari, vo scenata na edna ograni~ena politika, na edna prinudna politika, koja realno gledano e vo sprotivnost so realnosta na vremeto ili podobro re~eno: politi~arite Albanci so jazikot na ograni~enata politika se vo sprotivnost so jazikot na borcite
177
za sloboda, a osobeno so goleminata na proleanata krv, krvta na padnatite borci. Va{eto mislewe za Ohridskiot dogovor? - Mislam deka ne me razbravte, no }e povtoram deka: ograni~enata politika ima edna boja. Zna~i i Ohridskiot dogovor ima edna boja: Albanci, mora da go prifatite toa na {to ve prinuduvame (povtornoto porobuvawe), zna~i re{enie kako vo minatite godini,...1945-2000, zatoa {to taka sakame. I nie ~ekorime so nade` deka }e bide podobro. Politi~arite ja prodolùvaat svojata igra pod vlijanie na stranskata diplomatija, od pesimizmot i nedoverbata vo re{avaweto na nacionalnoto pra{awe, od duhot na realiziraweto na nivnite interesi vnatre vo makedonskata dràva {to n$ drì vo ropstvo. I narodot vo molk go ìvee vremeto do povtornoto peewe na pesnata, koja me|u nas, kako solta i lebot se postavuva na masata na razgovorite: povtorno doa|a mart, sakam da kaàm se lulaat lulkite koi ne go priznavaat povtornoto porobuvawe. So ovaa boja na politi~kiot jazik zboruva Ohridskiot dogovor i albanskite politi~ari koi n$ povikuvaat i n$ vospituvaat deka spomenatiot dogovor e jazikot na novata politika: politika {to ni ja podari slobodata. Nekoj ostanuva zadovolen, i nekoj si misli i dejstvuva poinaku. Na kraj, dali site treba da go prifatime toa {to ne go sakame nikoga{ povtornoto porobuvawe, mislej}i kako misli ovoj ili onoj politi~ar, ovaa ili onaa partija, Evropa i Amerika? @iveeme ili ne vo demokratsko op{testvo, vo slobodata na govorot i na misleweto i na slobodnoto dejstvuvawe, ili sme prinudeni da ja sakame prirodata na takvata sezona? Kambanite na slobodata Ve pokanija vo vojna, kako se podgotvivte za taa vojna? Kambanite na slobodata te povikuvaat so jazikot koj vo lulka ti go prenesuva majkata zaedno so prispivnite pesni i koga tatkoto ti gi u~i boite na glasot na planinskite vrvovi, deka ovie krai{ta baraat stopan. I qubovta za sloboda te povikuva. Idealot koj te kali vo rast te povikuva bez prekin. Im se priklu~iv na borcite za sloboda borec za edno golemo pra{awe. Nema da kaùvam pove}e, zatoa {to veruvam deka me razbirate. - Ste bile vo Brigadata 116, kako go doìveavte podignuvaweto na ovaa brigada? Kako {to znaete i samite, brojot na borcite od den na den se zgolemuva{e i stremeìte bea da se ~ekori do tamu, nekoga{ vo toj grad cvete{e kulturata i nacionalnata svest, do gradot na azbukata. I vo od da se podigne brigadata. Ete vaka se rodi Brigadata 116, na ~elo so komandantot Tahir Sinani.
178
Vo tie strani od den na den se redea stotici mladi i uniformata svete{e so amblemot na ONA, pogledite imaa samo edna cel: obedinuvawe na tatkovinata vo edna dràva sloboda. Taka vika{e komandantot na taa brigada, komandantot Tahir Sinani, koj pokraj obukite i vospituvaweto kako treba da izgleda eden borec za sloboda, so hrabrosta koja ja ima{e i idealot, go podignuva{e i moralot me|u niv, za da ja baraat slobodat pod sekoj uslov. Se rabote{e denono}no i brigadata gi prezede zada~ite. Veruvam deka me razbirate za prirodata na zada~ite. - [to mislite za mladiot Ismaiq Mehmeti Padnatiot borec na nacijata? Toj be{e stroen, vo o~i mu bleska{e pogledot za obedinuvaweto na tatkovinata - sloboda. Majla zaminal od Drenovec, od ku}ata, ostavaj}i go semejstvoto, u~ili{teto i internet klubot kade {to rabote{e sekoe popladne. Kako edinstven sin, dvapati be{e vraten doma, no naprazno, qubovta kon slobodata i tatkovinata mu davaa u{te pove}e sila, taka {to za da se postroi kako borec na slobodata go najde patot vo Brigadata 116, ramo do ramo so drugarite koi prvite ve`bi gi napravija vo Centarot za obuka na Brigadata 112 Mujdin Aliu. Razgovaravme dolgo, be{e sakan od site, poln so sni{ta, go saka{e ìvotot kolku slobodata i obedinuvaweto na tatkovinata, qubovta na vakvata priroda mu dava{e sila da ostane najdobar me|u najdobrite. Rakuva{e so sekoe oru`je {to mu se dava{e vo tekot na obukata, a najposakuvanoto negovo oru`je, be{e snajperot. Vo edinicata za nabquduvawe pokaùva{e sposobnost i budnost, be{e izvidnik so posebna priroda. Qubovta za slobodata na tatkovinata (omrazata {to ja ima{e kon nepravdata i neprijatelot) go pokani nego povtorno da se vrati vo Drenovec. Bezuspe{no se trudea da go ubedat da ne si zamine od Brigadata 116, ne vredea nitu zborovite koi mu gi kaùvavme, toj saka{e da vojuva i otide vo negoviot Drenovec od detstvoto, kade dejstvuva{e Brigadata 112 Mujdin Aliu. - Profi, jas }e odam vo Drenovec, - mi re~e. Dokolku zapo~ne vojnata i vo ovie strani, }e dojdam, ova e zemja na tatkovinata koja saka sloboda. Go razbirav negovoto voznemiruvawe, gledav deka dolgoto traewe na obukite i podgotovkite za borba mu bea dosadni, ne samo na Majla, tuku na site borci, gi slu{av koga se pra{uvaa me|u sebe: - Koga }e ~krapneme?! Mu gi ~itav liniite vo liceto, mu ja razbirav bojata na pogledite, toj ne zboruva{e od makata na denot, tuku be{e odlu~en. Zaminuvaweto na Ismail od Brigadata 116 vo Drenovec go zape~ati moeto mislewe deka toa mom~e ne moè{e da se sopre, go saka{e obedinuvaweto na tatkovinata - slobodata, ja saka{e vojnata. Vo vojnata toj go gleda{e realiziraweto na sonot na Albancite vo site vremiwa.
179
- Za tragedijata vo Tanu{evci {to moète da ni kaète? - ]e po~nam da zboruvam so zborovite na komandantot na brigadata, komandantot Tahir Sinani: ...nema sila koja moè da gi sopre na{ite dejstvija, zatoa {to se sveti dejstvija, i veruvajte mi, nema posveto ne{to vo svetot od uniformata so amblem, {to ja krpi zemjata za da se vkusi slobodata. Da, slobodata koja so vekovi nedostasuva me|u nas... Vako mislewe postoe{e i me|u borcite na slobodata, koi ne sakaa nitu pomalku nitu pove}e od nivniot komandant. No, se slu~i toa {to Vie go narekuvate tragedija, zagubata na pette nacionalni dejci. Nesre}noto ubistvo na ~lenovite na [tabot na Brigadata 116, komandantot na brigadata Tahir Sinani, zaedno so drugarite i drugarkite, deneska padnati borci na nacijata: Naser, Isa, Mira, Adem, a te{ko bea raneti Vjosa i Hajru{. Ne sakam da gi opi{am momentite od toj den, ne sakam da zboruvam za komentirawata me|u vojnicite, nitu za pra{awata i odgovorite koi imaa ista sodrìna: zo{to, kako, koj...!? Za da go prodolìme i vozdigneme dostoinstvoto na na{ite junaci, se zakolnavme deka }e go prodolìme patot po koj trgnavme, za da gi realizirame stremeìte na brigadata, stremeìte na nacionalnite dejci, za da se vee znameto na brigadata tamu, kade {to gradot na azbukata gore{e vo plamen. No, se slu~i toa {to se slu~i, predavaweto na oru`jeto, Ohridskiot dogovor, {to ne veruvam deka }e go re{i pra{aweto na pravata na Albancite, i site ostanuvame so nade` deka eden den }e mu se vratime na mar{ot, koj ne postroi so dostoinstvo vo Brigadata 112 Tahir Sinani. Zaminavme od mar{ot na obvrskite, so se}avawata i pogledite kon obedinuvaweto na krai{tata, za slobodata koja ne gi trpi kanxite na prinuduvaweto, pot~inuvaweto, povtornoto porobuvawe. Veruvam deka me razbravte i Ve razbrav vo tekot na razgovorot {to go napravivme, no sakam da dodadam nekolku zborovi na eden porane{en borec na ONA, komandantot Kema, Ekrem Dauti, so zada~a vo to~kata Brodosana, koga vo prvite denovi dodeka se ka~uvavme po planinite, za da im odgovori na povikot na kambanite na slobodata vika{e: Profi, jas ne sum nitu pisatel, nitu voen ekspert, no jas znam kako se umira za sloboda i obedinuvawe na na{ite krai{ta... Onie koi se prestrojuvaa gi slu{aa ovie zborovi, so pogledite upateni kon planinite vikaa: komandante, ti ja davam hrabrosta i jazikot na otporot. Zatoa i denes se se}avam na negovite zborovi. Sakam da kaàm deka prestroenite vo ONA bea najkristalnite sinovi na na{ata nacija, bea tie koi ja sakaa slobodata zatoa {to im nedostasuva{e zaedno so zemjata, imeto na zemjata, koja ne imenuva - Albanci.
180
Mislam deka ovde za edno pra{awe }e dadam tri odgovora. Jazikot na pisatelot e jazikot na nacijata, i kako takov treba da ostane vospituva~ na politikata, kako na dnevnata politika taka i na politikata koja se stremi kon re{avawe, odnosno na zaedni~koto dejstvuvawe. Mislam deka pisatelite se onie koi ostanuvaat nedelivi od politikata, iako deneska me|u nas politikata (vo krai{tata koi vo administrativen pogled i pripa|aat na PJRM) ja nema taa svest za da se nau~i od perata, koi zboruvaat so jazikot na ednostranosta, zaedni~kiot jazik deka: prinudata ne e politi~ki jazik, tuku jazik na pot~inuvaweto. Najmalku, da u~ime od istorijata, za da dejstvuvame za vremeto. Do politi~kite voda~i od ovie krai{ta kako i na {irum albanskata geografija, moeto mislewe bi bilo: vo nivnite partii da gi dobliàt intelektualcite koi imaat vizii, diplomatski jazik, da gi oslobodat politi~kite partii od vlijanieto na stranskite diplomatii i sluìtelite na neprijatelot, koi gi ograni~uvaat vo politi~koto dejstvuvawe. Da ~ekorat kon obedinuvaweto na nacijata, sila koja }e ima edno dejstvuvawe, edna cel i edna{ zasekoga{ }e zboruva kratko i jasno: ovoj narod ja zasluùva slobodata, {to mu e odzemena so sila, prirodnata dràva - Albanija, za da ne ~ekorime vo Evropa podeleni na Albanci, Kosovci, âmi itn., tuku obedineti vo edna tatkovina, eden jazik, edna dràva, edno zname. Eve, od vakva priroda e i mojot zbor. So nade` deka }e staneme svesni samite da dejstvuvame onaka kako {to saka vremeto. Obedineti. Da mislime, da dejstvuvame i da zboruvame albanski. - Gospodine Rami! Blagodaram {to razgovaravme zaedno, za se}avawata od vojnata, za problemi za koi voop{to imame isto mislewe, za ova kafe i za ovoj ambient {to go sozdade, normalno nie povtorno }e bideme zaedno. Vojnata, sakame da priznaeme ili ne, ni sozdade drugi razli~ni mo`nosti od onie prvite, koga i edna kniga ne moèvme da ja preneseme preku granica, a ne da izdademe ovde knigi.
181
eDnO KaFe sO ali (nuHi) MeHMeti tatkoto na padnatiot borec isMaiQ MeHMeti
Ali sum go videl oddaleku. Mi kaàa deka e tatko na padnatiot borec Ismaiq Mehmeti, padnat vo Drenovec, po Ohridskiot dogovor. Ali go vidov i na dvegodi{ninata na komandantot Roki, go vidov i vo Radu{a. Eden den so profesorot Rexep dogovorivme da se sretneme so Ali, i da pieme edno kafe so nego. Za roditelite na padnatite borci imam edna slabost koja ne sakam da ja istaknam. Niv gi soàluvam zatoa {to za tatkovinata go dadoa najvrednoto ne{to, nivnite ~eda. Ali go sretnav vo Drenovec, pokraj negovata ku}a kade {to me ~eka{e so profesorot Rexep. Se sretnavme srde~no i vlegovme vnatre. Koga vlegov vnatre se pojavi kako ìv, iako be{e vo portret, sinot - padnat borec Ismaiq Mehmeti. I vo dnevnata soba istiot portret i nekade ponatamu na edna masa desetici fotografii i negovi materijali. - Eve go negoviot kompjuter. Eve ja voenata uniforma! - vaka go zapo~na razgovorot Ali Mehmeti. S$ vo taa soba go ima{e dopirot na Ismaiq. Tie site kako ìvi izgledaa, kako da zboruvaa za ìvotot na padnatiot borec Ismaiq Mehmeti, koj zagina na 17 avgust 2001 godina vo negovoto selo Drenovec. - Gi gledam ovie se}avawa, - prodolùva Ali, i ne znam zo{to bolkata mi se zgolemuva pove}e. Ne znam {to se slu~uva so mene! Za olku vojuvavme? - gi re~e ovie zborovi voznemiren i so o~i polni so solzi izleze od sobata za da se vrati povtorno. Ova pra{awe go postavija mnogu lu|e, ova voznemiruvawe go imaat site, no amanetot na padnatite borci, preleanata krv ne stanuva voda. Vremeto go pravi svoeto, i nie }e ~ekorime so vremeto... za ovie krai{ta pove}e pati e preleana krv. Toa e krv {to ne drè{e vo ìvot, ne ~uva{e od slovenskoto uni{tuvawe i asimilacija. Ali se vrati i povtorno prodolì: - U{te vo detstvoto, Ismaiq go po~uvstvuva makedonskoto nasilstvo, iskoristuvawe i diskriminacija, i kako dete go istaknuva{e toa vo razli~ni formi so drugarite vo voeni igri itn.
182
Be{e ve{to dete, sposoben i pokaùva{e ve{tini koi se razlikuvaa od negovite vrsnici. Na 14 mart toj trgna vo u~ili{te i ne se vrati pove}e. Oti{ol vo Selce. Se obide na dvapati, ne go primija, zatoa {to be{e sin edinec. Toj ne se ubeduva{e i sekoj den mi vika{e deka }e odi da se bori. U~ili{teto ve}e ne be{e negovo mesto, tuku bojnoto pole. U~ili{teto }e go zavr{e{e otkako }e se dobie{e slobodata. - Tato! - mi re~e eden den. - Ti ne znae{ {to e slobodata, ti ne znae{ {to zna~i da bide{ sloboden! Vie sekoga{ se zadovoluvavte od milosta koja vi ja davaa Makedoncite, koga i da ja pobaravte slobodata. Tato, dali razbira{ {to zna~i da bide{ sloboden? Koga }e ja dobieme }e sfati{ kolku e ubava i dobra slobodata. Samo toga{ }e mi kaè{ deka sum bil vo pravo! - So ovie zborovi na mojot sin, jas vidov deka toj ve}e ne be{e dete, tuku stanal ma`. Srceto mi se zgolemi i si rekov sebesi: Gospod neka ti go osvetli patot sine. Toj zamina i po tri nedeli se povrzavme so nego. Razbravme deka toj e na Korab. Koga dojde od Brigadata 116 (mi kaàa) otidov da go sretnam i razgovarav so nego, i nikoga{ nema da go zaboravam toj glas. Sekoga{ mi zvu~i na uvo toj sladok glas, toj zrel glas koj saka{e da me smiri. Toj glas mi pokaà deka Ismaiq ne be{e samo ma`, tuku stanal i borec. Nego go kale{e vojnata, go napravi jasen makata na nacijata. Toj be{e ubeden deka samo obedineti Albancite }e bidat slobodni. Komandantot Roki ne saka{e da go primi zatoa {to be{e sin edinec, no negovata upornost go prinudi Roki da go primi vo grupata na minofrla~ite, pokraj Fatos od Albanija. Podocna toj se dviè{e vo voeniot front spored voenite zada~i i na 16 avgust be{e ranet. I pokraj naporite na lekarite i izvr{enata operacija, toj ne uspea da se spasi. Toj gi zatvori o~ite za da ostane za nas roditelite neizle~liva rana, {to ni ja omeknuva negovoto pa|awe kako borec na nacijata. Toj mi pokaà interesni epizodi od ìvotot na sinot. Ismaiq vo sebe be{e celosen. Vo nego se nao|a{e maturantot so soni{ta za ìvotot, ogneniot borec za nacionalnoto pra{awe, idniot intelektualec so o~i i misla vo svetot na kompjuterot, no i ubavo mom~e, koj onaka kako {to go saka{e ìvotot, obedinetata tatkovina, saka{e i edna devojka. Ismaiq be{e i ostana mom~e od sni{tata, mom~e koe ne se navednuva{e pred te{kotiite na vojnata, mom~e so horizont za idninata. Be{e takov, i zatoa }e ostane vo se}avaweto na celiot narod kako padnat borec za tatkovinata. So negovata krv toj gi poliva cve}iwata na idninata na nacijata, onaka kako {to znaat da gi polevaat samo mladite. Negovoto delo i na site padnati borci }e ìvee, kolku {to }e ìvee nacijata. Patot e dolg, no perspektivata e blisku. Amanetot na padnatite borci }e stane realnost.
183
VI bele[Ki
rabotite koi se zapo~nati porano, za da mu prijdeme na vremeto so na{eto mislewe, ne treba da mol~ime tuku sekoga{ treba da bideme vo dejstvuvawe, kako v~era so pu{ka i deneska so pero.
Za da ~ekorat so potrebniot ritam
185
Za istOrijata treba Da se Pi[uva, nO ne PO POra^Ka

êsto im se vozvra}ame na nastanite od vojnata od razli~ni istoriski periodi. Tie se i treba da ostanat temelnik za vospituvawe na na{ite deca so patriotski ~uvstva, za na{iot narod da ìvee i da napreduva kolku }e ima ìvot nad zemjata. Ja pi{uvaat istori~ari, politi~ari ili obi~ni lu|e. Pi{uvaat za da se potsetat na istorijata, no i za da & apeliraat na sovesta na lu|eto nov politi~ki razvoj, za koj ima potreba narodot, za kogo apelira preleanata krv na padnatite borci vo ovie vojni za sloboda, nezavisnost i op{testvena pravda. Istorijata na albanskiot narod, vo site krai{ta e polna so istoriski dati, so bitki, so imiwa na heroi, padnati borci i ma~enici. Site, koga doa|a momentot za da se zboruva i pi{uva, im se referiraat na ovaa slavna istorija, na ovie dati i li~nosti, padnati vo razli~ni vojni i bitki vo tekot na celata iljadagodi{na istorija. Na{ata istorija e napi{ana vo razli~ni vremiwa od samite nas, no pove}e od drugite. Za ne{to nepi{ano ili lo{o napi{ano od porano i so pora~ka od reìmite, prodadeni kaj strancite, treba da se ima institucionalen stav, a ne li~en. Za ne{to {to se gleda deka ne e rasvetleno dobro i e somnitelno, treba da se pra{uva. Treba da se pra{uvaat onie koi imale sre}a da ìveat podolgo, i se se}avaat na porane{nite periodi, osobeno na periodot na Vtorata svetska vojna, koja Albancite gi podeli na balisti, partizani i komunisti. Ovaa è{ka to~ka na istorijata na Vtorata svetska vojna, na koja vo mnogu momenti, istori~arite, politi~arite i obi~nite lu|e & se obratile voop{to so dobra cel, i denes so~inuva zna~ajna to~ka za referirawe za da se obedinime, a ne da se razdelime, osobeno za Albancite vo nivnite krai{ta, ovde vo Makedonija. Albancite vo ovie krai{ta bea povrzani preku nacionalniot ideal za obedinuvawe na krai{tata, pove}e otkolku Albancite vo drugite albanski krai{ta. Ovde idealot na obedinuvaweto na krai{tata be{e staven nasproti slovenskiot okupator, so silno voeno organizirawe i so pojasna taktika i strategija otkolku vo drugite krai{ta. Slovenskite okupatori, iskoristuvaj}i go komunizmot kako ideologija gi podelija Albancite i gi vodea vo bratoubistvo, verska i teritorijalna podelba. Gi otcepija od Kosovo, Pre{evo, Medve|a i Bujanovac, za da gi anektira Srbija. So krai{tata na Isto~na Albanija, so centar Skopje, naseleno celosno so Albanci ja sozdadoa na ve{ta~ki na~in Republika Makedonija, dodeka so Albancite vo Ulcin, Tivat, Plav, Gruda i
187
Gusiwe ja sozdadoa Republika Crna Gora. So komunizmot kako ideologija, slovenskite okupatori vr{ea neviden pritisok i genocid kon Albancite vo tie krai{ta. Tie uni{tija, ubivaa i progonuvaa so sila iljadnici Albanci, kako {to e slu~ajot so Albancite od Bitola, Prilep, Veles, Brod itn. Politi~kiot pluralizam i raspadot na porane{na Jugoslavija, donesoa povr{inski promeni za Albancite, sprotivno so toa {to go o~ekuvaa tie od demokratijata i od sozdavaweto na politi~kite partii vnatre vo sistemot na porane{nata Republika Makedonija, se borea spored sozdadenite uslovi za obrazovanie, jazik i kultura voop{to. Politi~kite partii ne moèa za devet godini demokratija da postignat ne{to zna~ajno vo pravec na pravata na Albancite za obrazovanie, u~estvo vo lokalnata i centralnata vlast, armijata i policijata. Makedonskata vlada i Sobranieto, dominirani od Makedonci, Albancite sekoga{ gi gledale kako sinovi na ma}ea. Site ovie stavovi na dràvnata politika i na celiot makedonski nacionalisti~ki sistem, pridonesoa za vojnata od 2001 godina. Vojnata ima{e nejzini pozitivni strani, za koi nema da pi{uvam sega, zatoa {to e cel na edna dolga i dlaboka rabota od moja strana. Ovaa vojna, kako i site vojni, dovede do Ohridskiot dogovor koj sankcionira mnogu prava za Albancite, no, koj za nesre}a ne se primenuva poradi itrinite i manipulaciite na makedonskite politi~ari vo Sobranieto, vo Vladata i na site poliwa na sekojdnevniot ìvot kade {to treba da ima unapreduvawe na pravata na Albancite. Politi~kata partija sozdadena od borcite na ONA, po odbivaweto na albanskite politi~ki partii za sozdavawe na koordinacionen sovet, se bori za da gi unapredi pravata na Albancite, no onaka kako i prethodnite albanski partii vo vlasta se sudira so pre~kite podignati od makedonskata politika, kako {to e posledniot slu~aj za decentralizacija na lokalnata vlast. Makedonskite politi~ari, i pokraj toa {to me|unarodnite pretstavnici im stojat nad glava 24 ~asa, ne moàt da se civiliziraat. Tie za Albancite }e ostanat toa {to bea, ponacionalisti od nacionalistite. Po vesnicite i spisanijata ~itam razni tekstovi, i gledam nepravedni ocenki za li~nosti koi se i ne se ìvi. Gledam deka za istite periodi na vojnite na na{iot narod se dràt kontradiktorni stavovi. Se nadevam deka takvite stavovi doa|aat od neznaewe. No se somnevam deka ~esto se pi{uva po pora~ka, za da gi potcenat lu|eto i razli~nite politi~ki sili, i sekoja vo opredeleni periodi odigrala progresivna uloga vo na{eto nacionalno pra{awe. So ovoj tekst, nikogo ne branam, zatoa {to sekoja javna i politi~ka li~nost, sekoja politi~ka sila se {titi samata, no sakam da naglasam deka za istorijata ne treba da se pi{uva i da se zboruva so pora~ka, za da se sedi ili da se dojde na vlast, zatoa {to sekogo eden den }e go kazni istorijata za napravenata deformacija. Nivnite deca i op{testveniot krug }e se po~uvstvuvaat potceneti za ovaa valkana rabota. Odbeleùvaweto na istoriskite dati, sve~enite akademii za padnatite borci od 2001 godina, pokaàa deka vo nekolku slu~ai tie se odvivaa vo duhot na podelbata, a ne na
188
obedinuvaweto za koj{to padnaa borcite i se odvi vojnata. Vo nekoj slu~aj tie se slu~ija za da se vidi ulogata na nekoj poedinec, a ne ulogata na onoj za kogo e napravena sredbata. Makedonskata opozicija prezede teòk ~ekor izleguvaj}i na referendum. Za sekogo koj treba da sfati, toa e eden akt protiv Ohridskiot dogovor, eden akt protiv unapreduvaweto na pravata na Albancite. Kakov bil rezultat na referendumot, e pokazatel deka Makedoncite ne sakaat nikoga{ da ìveat so Albancite kako ramnopravni. Tie dejstvuvaat i }e dejstvuvaat sekoga{ protiv nas, sakale ili ne sakale nie. Po referendumot drugi akti }e se slu~at, za toa treba da bideme sigurni. Nie ja podadovme rakata na prijatelstvoto, i za ova ni se ~ini kako da sme gordi pred svetot, kako da sme sekoga{ dobri za svetot i lo{i za na{ata ku}a. Nie sme gordi so zajaknuvaweto na temelite na edna dràva, koja nikoga{ ne misli za nas, tuku sekoga{ se odnesuva so izmama kon nas. Nie sme gordi i za vojnata {to ja predizvikavme, znaevme da sedneme i da razgovarame za dobriot ishod na edna dràva, koja nikoga{ ne n$ smetala za ìvi (koga i nivnite prijateli od ista krv i vera ne gi priznava). Dodeka Makedoncite dejstvuvaat protiv nas i se obedinuvaat, nie nitu se obedinuvame, nitu imame isto mislewe za da mu odgovorime na ovoj nov ~in, onaka kako {to sme napravile sekoga{ so isklu~ok na referendumot od 1990 godina. Na dvièwata na nekoja politi~ka sila ili obid za sozdavawe na nekakva nova politi~ka sila mu odgovarame so qubomora, mislej}i deka so toa {to e napraveno dosega e postignato s$ i nema mesto za drugi politi~ki opcii. Bi bilo dobro da ne ni bide àl za foteljata na drugiot, tuku za narodot koj ostanal na ulica. Bi bilo dobro edna{ za sekoga{ da se razbere koe }e bide najdobroto re{enie za Albancite. Istorijata pokaà deka treba da se dejstvuva vo toj pravec. Vreme za ~ekawe nema. Javni i tajni politi~ki dvièwa se gledaat vo horizontot, do dvièwata na voenite sili na na{ite sosedi. Tie se podgotvuvaat za najlo{oto, dokolku moè da se slu~i, dodeka nie ne ocenuvame ni{to za da bideme podgotveni. Nie se zanimavame so sebesi. Igrame so topkata vo pole koja ni ja ostavi postojaniot protivnik, Makedonecot. Nie diskutirame da izlezeme ili da ne izlezeme na referendumot, namesto da gi napravime dobro presmetkite za sekoja neo~ekuvana rabota {to moè da ni se slu~i deneska, no i vo idnina. Partijata vo opozicija VMRO se me{a na beskrupulozen na~in kaj me|unarodnite pretstavnici za promeni vo DPA, prekr{uvaj}i gi site elementarni pravila na odnosite me|u politi~kite partii. Site ovie raboti, gledaj}i gi so okoto na istoriskite zbidnuvawa, apeliraat istorijata da ja pi{uvame kako iskustvo za zgolemuvawe na nacionalnata pretpazlivost so mototo: tatkovinata nad s$. Istorijata se povtoruva vo razli~ni formi, no sodrìnata vo su{tina ostanuva toa {to bila: nacionalna omraza i borba protiv pravata na Albancite. Tetovo, 22. 9. 2004 godina
189
Ka@uvaWata Za taHir sinani ja sOZDaDOa FiGurata na eDna leGenDa vO MOite Misli

Na izlezot od seloto [ipkovica se sretnav so Agron. Toj be{e otpu{ten oficer za vrski na albanskata armija. Vo me|uvreme be{e u~esnik vo Kosovskata vojna i povtorno dojde vo vojna, no ovoj pat na pomo{ na bra}ata koi vojuvaa vo Zapadna Makedonija za sloboda i pravda. Go sretnav rabotej}i so dvete ~eti od Gostivar za sistematizacija i postrojuvawe. Se sretnav so Agron i so eden del na borcite koi bea okolu nego. So del od niv }e se sretneme po vojnata, kako so Agim, Bekim, Dati, Barcelona, Caci i mnogu drugi. Frontot na vojnata n$ razdeli, tie otidoa vo Tanu{evci, kade {to }e imaa ~est da bidat vojnici na Brigadata 116 so komandantot Tahir Sinani, dodeka jas ostanav vo [ipkovica vo Brigadata 112 Mujdin Aliu. Dojde naredba za da preminat dve mali edinici od Gostivar vo negovata okolija i site bea sre}ni poradi toa {to }e se otvore{e drug voen front, site bea sre}ni za toa {to na ~elo }e go imaat komandantot Tahir. Nekoi go poznavaa od Kosovskata vojnata, nekoi slu{nale za hrabrosta i juna{tvoto, dodeka jas prv pat slu{nav da se zboruva za negovoto juna{tvo koga bev vo vojna vo Pre{evo. Od Agron doznav mnogu za negovata aktivnost vo vojnata vo Kosovo, no i vo Pre{evo i Bujanovac. Kaùvawata na drugarite za Tahir Sinani go sozdadoa vo mene likot na legenda po negovoto nesre}no ubistvo. * * * Bev vo Tirana. Eden telefonski povik od Kukes. Se javi Agron koj mi soop{ti edna te{ka, gor~liva i trogatelna vest. So zadu{en glas koj edvaj go izgovara{e re~e: - Vo Tanu{evci zagina komandantot Tahir i nekolku vojnici na Brigadata 116. - [to vika{ Agron?! - mu rekov, i mi se isu{i grloto, i mi se ote`na di{eweto, gradite mi se stesnija i solzite mi te~ea po obrazot. Ne znam
190
zo{to bolkata gi ima{e tie golemi razmeri! Telefonot go drèv vo race, zborovite mi prestanaa. Povtorno mu zboruvav na Agron: - Vidi, moèbi ne e vistina! Da ne e nekoe zlonamerno ozboruvawe? - Ne Petrit, ne! - re~e toj. Bi bilo dobro da e ozboruvawe, no za nesre}a e vistina. Telata na ranetite se vo bolnica. Te{ko ja doìveav ovaa nesre}a, mnogu mi be{e àl za Tahir kako ~ovek, kako slaven komandant, mi be{e àl za celata brigada koja od mig vo mig ~eka{e naredba za da vleze vo vojna. Ja zamisluvav nesre}ata, zbunetosta {to se sozdala poradi ubistvoto na komandantot i na drugite vojnici. Eden drug telefonski povik od Diqaver Goxaj (komandant [petim Golemi) koj za da se uveri me pra{a mene za ubistvoto {to se slu~ilo vo Brigadata 116. - Da, za na{a nesre}a e vistina. - Razgovarav i so Agron od Kukes i mi kaà za nastanot, - mu rekov jas. Potoa se dogovorivme da se sretneme pred Ministerstvoto za odbrana. Se sretnavme i so dvajca Albanci od Makedonija, za koi podocna doznav deka bea od logistikata na ONA. Razgovaravme za problemot na organiziraweto i iznao|aweto na bra}ata na Tahir, za da im oddademe so~uvstvo. Diqaver ni kaà za Tahir i za negovite dela vo Kosovskata vojna. @ivotot i nastanite sozdale nepokoren Tahir, Tahir legenda. Vo Tahir Sinani zaedno so iskustvoto se sozdale nekolku odli~ni osobini za eden komandant kako: odlu~nost, hrabrost, sila na ubeduvawe, nametnuvawe i drugi, koi kaj site borci ostavija mnogu dobri i neizbri{livi vpe~atoci. Po kafeto i razgovorot so Diqaver odlu~ivme vo tekot na utre{niot den da odime kaj bra}ata na Tahir da im oddademe so~uvstvo. Jas i dvajcata drugari od logistikata na ONA otidovme vo Babru, tamu kade {to ìve{e semejstvoto na padnatiot borec. Im oddadovme so~uvstvo na negovite bra}a za te{kata zaguba. - Site sme oàlosteni, toj be{e va{ brat, no be{e i na{ drugar od idealot. Vie go zagubivte bratot, nie go zagubivme na{iot najdobar drugar, najhrabriot, najgolemiot patriot, najborbeniot. Komandantot Tahir sega ne e samo va{. Tahir }e im pripadne na site, na nego }e se se}avaat site Albanci. Toj }e ìvee kolku {to }e ìvee Albanija - im rekovme nie. Zasegnati i vo taga se razdelivme od bra}ata na Tahir za da ja prodolìme zada~ata koja toj ja ostavi na pola. * * * So [petim (komandantot Vjosa) razgovarav za Tahir po zavr{uvaweto na vojnata, no i pred vojnata koga go sretnav vo Kukes. Toj ima{e po~it za Tahir, pi{uval za nego, dal intervjua i sekoga{ koga se sre}avame mi kaùva{e novini za Tahir.
191
- Tahir be{e dlaboko more, {to pove}e vleguva{e vo negoviot svet, tolku pove}e bogatstva nao|a{e, - veli komandant Vjosa. Toj mi raskaùva{e za negovite sposobnosti kako sovr{en organizator, kako golem poznava~ na voenata taktika. Toj ja poznava{e vojnata i malata obuka, taktikata i strategijata na najvisoko nivo. Tahir rabote{e so obi~niot vojnik za taktikata na vojnata, nejzinite formi i metodi, gi u~e{e za ognenite oru`ja, onaka kako {to rabote{e i so komandantite na site stepeni za zapoznavaweto so site voeni zada~i, na voenata taktika i metodite za nejzino upravuvawe. Tahir ima{e op{ti poznavawa, ima{e sposobnosti koi bea sozdadeni od voljata i negovata nepokorna rabota. Noemvriskite praznici i Ramazanot me najdoa mene i Vjosa vo Gostivar. Profi (Agim [ehu) go najdovme u{te koga go pra{avme prviot minuva~. Se ka~ivme vo negovoto vozilo i ne odvede pravo vo ku}ata na Agim. Vjosa i Agim go trgaa kopneòt, imaa na {to da se se}avaat. Vedna{ po kafeto otidovme na sostanokot za 90-godi{ninata od nezavisnosta na Albanija. Tamu se sretnavme i so mnogu vojnici na Brigadata 116, koi ne pre~ekaa so golema srde~nost. Po sostanokot i izlo`bata koja be{e otvorena za ovoj nastan, kade {to Agim ima{e mnogu ubava slika, otidovme vo eden lokal vo centarot na Gostivar. Tamu borcite ne prestanuvaa, {tom ode{e edna grupa doa|a{e druga. Gi izvestuvaa drugite i site doa|aa da n$ sretnat. Se se}avaa na nivnite najte{ki momenti, no site sakaa da kaàt za komandantot Tahir, za drugarite koi zaginaa i bea raneti, s$ {to ne moèa da zaboravat. Tuka me|u vojnicite i komandantite na Brigadata 116 jas nau~iv pove}e za legendarniot komandant Tahir Sinani. Tuka go zapoznav voeniot duh na vojnicite i na komandantite na Brigadata 116. Tamu ja zapoznav dosadata, gnevot i voznemirenosta zo{to ne vlegoa vo borbi. Tuka ja zapoznav iskrenata qubov i po~itta na borcite eden kon drug, no i kon komandantot Tahir Sinani.
192
istOrijata treba Da se Pi[uva, nO ne treba Da se PrisvOjuva

Ovaa godina se odbeleà trigodi{ninata na padnati borci od vojnata od 2001 godina. Vo ovie sredbi se odràa govori i razli~ni pozdravi vo se}avawe na padnatite borci od vojnata, na nastanite i odvivanite bitki, kade voop{to se zabeleà korekten odnos kon vistinitosta na nastanite. Eden den ovie nastani od vojnata }e vlezat vo istorijata, za da gi vospituvaat pokolenijata koi }e dojdat, onaka kako se slu~ila vo realnosta, daleku od uveli~uvaweto, iskrivuvaweto i prisvojuvaweto, kako {to ~esto se slu~uva od nekoi. Za da se pi{uva kako {to treba ovaa istorija, potreben e zaedni~ki stav od site borci, komandanti i site onie koi napravija evidentirawe na listite za sistematizacija na vojnicite i na onie koi pi{uvaa razni bele{ki, li~ni dnevnici i dnevnici na voeni dejstvija. Ovaa zada~a treba da se napravi dodeka ne e docna, zatoa {to doa|a eden den i rabotite se zaboravaat, lu|eto se rasprostranuvaat za razli~ni zada~i, nekoi emigriraat i za nekoi, za postarite prirodata si go pravi svoeto. Za ovaa cel mislam deka dojde vremeto, daleku od partiskite ograni~uvawa i so naglaseno patriotsko i gra|ansko ~uvstvo, da se sozdade rabotna grupa za da gi sobere dokumentite koi ja ovekove~uvaat kratkata, no slavna istorija na ONA, na borcite, na komandantite i na nejzinite padnati borci. Go naglasuvam ova zatoa {to vo nekolku sobiri od nekoi lica, vo nekoi slu~ai ima{e i {pekulacii od razli~ni formi. Vo nekoja diskusija ili pozdrav, nekoj bespravno zboruva{e za sebe ili za nekoja druga li~nost, samo zatoa {to e na vlast ili e politi~ka li~nost, a ne zatoa {to gi zasluùva tie vrednosti vo vojna, i e ostavena vo senka li~nosta na padnatiot borec za kogo e odràna sredbata. Jas ne sakam da spomnam konkretni slu~ai, zatoa {to toa ne e celta na ovoj tekst, tuku go naglasuvam za da se ima predvid vo idnina od sekogo na kogo }e mu bide dadena mo`nosta da zboruva za vojnata i za biografiite na padnatite borci. êstopati se me{aat voenite termini, kako komandant na vod, ~eta i brigada i drugi termini, koi mora da se kaàt onaka kako {to treba, zatoa {to na kraj zborovite ja izrazuvaat sodrìnata za opredelen nastan ili biografija. Ova e pri~inata poradi koja lu|eto {to ja predizvikaa vojnata {to pobrzo da mislat za ovoj problem, da se organiziraat nadvor od partiskite ubeduvawa i so eksperti od potrebnite oblasti kako: istori~ari, voeni lica, filolozi itn., da ja pi{uvaat istorijata nadvor
193
od politizirawata, ozboruvawata, iskrivuvawata, i li~nite interesi na momentalnite konjukturi, no so mislata da opstanat niz vremeto, nikoga{ da nemaat osporuvawa vo vrska so nivnata vistina. Sledej}i gi posetite na grobi{tata na padnatite borci, manifestaciite vo nivnite rodni mesta kako i niz spomen-sredbite, pokraj vpe~atocite i silnite poraki koi gi prenesuvaat ti ostanuva vo se}avawe i ne{to {to ne e dobro da se slu~i vo idnina. Na~inot na organizirawe i organizatorite ~estopati ostavaat vpe~atok deka pokraj porakata na pa|aweto na borcite, pravat i gre{ki za politi~ki marketing na ednata ili drugata politi~ka partija, na opozicija ili na vlast. Nekoj dava pofalbi za toa {to e postignato, a nekoj vika za toa {to ne e postignato, obvinuvaj}i ja drugata strana i stavaj}i go toa nasproti `rtvuvaweto i krvta na padnatite borci. Borcite ne padnaa za foteljite koi se menuvaat, tuku padnaa za eden golem ideal, koj e idealot na slobodata i na nacionalnoto obedinuvawe na narodot. Zatoa, za da ne se povtori toa vo idnina, od strana na porane{nite borci i komandanti da se sozdade grupa za organizirawe na spomensredbite i na istoriskite dati na borbata na na{iot narod, vo tekot na celata istorija, zatoa {to istorijata niti zapo~nuva, niti zavr{uva vo 2001 godina, iako i ovaa godina ima golema va`nost za albanskiot narod {to ìvee vo negovite etni~ki krai{ta, vo porane{nata jugoslovenska Republika Makedonija. Objaveno vo vesnikot Fakti na 23 maj 2004 godina
194
istOrijata aKO ne se Pi[uva navreMe, venee i venee DO ZabOrav

eden kratok osvrt za knigata Demokratskata partija na albancite na istori~arot Ze}irja rexepi
Vo se}avaweto na edna nacija, istorijata kako dejstvuvawe na razli~nite subjekti ili poedinci vo sostav na edna opredelena grupa, ako ne se pi{uva, venee i venee do zaborav, nezavisno od zna~eweto i ulogata koja ja odigrala vo unapreduvaweto na procesite vo razvojot na op{testvoto. Od ovaa gledna to~ka, no i po{iroko, novata kniga na istori~arot Ze}irja Rexepi e za pofalba i za poddr{ka. Taa, od istoriska gledna to~ka e edna kniga {to se ~ita so interes i vo eden zdiv. Za sekogo koj saka da nau~i i da reflektira za idninata, na stranicite na knigata nao|a interesni materijali za politi~kite nastani po padot na komunizmot vo PJRM. Prenesuvaj}i ja istorijata na sozdavaweto na politi~kite partii, preku originalnite dokumenti, stanuva verodostoen, i rasuduvaweto, za da ostane nepristrasen, mu go ostava na ~itatelot. Knigata ima naslov Demokratskata partija na Albancite, no tuka vsu{nost se nao|a istorijata na razvojot na pluralizmot me|u Albancite vo ovie krai{ta, za sozdavawe na politi~kite partii. Pa taka, politi~kiot spektar namesto SKM (Sojuzot na komunistite na Makedonija) za Albancite go zafatija PDP (Partijata za demokratski prosperitet) i NDP (Narodna demokratska partija), vo koi ~lenuvaa samo Albancite, koi u{te vo po~etokot go pokaà baraweto za razdelba od Slavomakedoncite. Prvite parlamentarni izbori, usvojuvaweto na Ustavot, izbiraweto na pretsedatelot kako i referendumot za avtonomija, se prikaùvaat kako politi~ko dejstvuvawe od strana na slavomakedonskata dràva, no i kako stav na PDP kako partija i kako parlamentarna grupa, kade {to dejstvuvaweto na albanskata politika be{e mnogu pasivna. Uslovite niz koi pomina sozdavaweto na dràvata PJRM, nejzinoto osporuvawe, nepriznavaweto od strana na sosedite i po{iroko, kako i neiskoristuvaweto na ovie uslovi za da se dobie pravoto na dràvotvoren narod do samoopredelba, od avtorot se prikaùvaat na nepristrasen na~in vo edna {iroka analiza na sostojbata. Gre{kite napraveni od strana na PDP, kako vo Sobranieto, taka i vo pravec na prosvestluvawe na narodot za reagirawe kon slavomakedonskiot
195
{ovinizam, vo knigata se prikaùvaat prirodno, bez gnev i inaet, tuku kako neuspeh, za da se nau~i i da se bide pretpazliv vo idninata, za budno dejstvuvawe vo instituciite i vo mobiliziraweto na narodot za da go kaè svojot zbor so hrabrost. Politi~kite dejstvija na PDP se prikaùvaat na hronolo{ki na~in spored odvivaweto vo vremeto i vo posebni slu~ai vo retrospektiva, za da se ocenat posledicite koi gi donese ednata ili drugata gre{ka, kako {to be{e slu~ajot so referendumot za avtonomija. Bajraktarskiot duh, podelbite, dejstvuvaweto spored li~nite interesi i nedostatokot na jasna programa, od avtorot se naveduvaat kako zaklu~ok koj dovede do podelba na PDP i sozdavawe na dve grupi, modernisti i radikali, koi okolu sebe gi sobraa spored ubeduvawata, zadovolnite, nezadovolnite i vistinskite idealisti. Politi~kite dejstvija na reformiranata grupa, progonuvana od toga{nata vlast, se prikaùvaat protkaeni so dejstvijata na PDP, radikalnata grupa {to dejstvuva{e vo koalicija so SDSM (kako nasledni~ka na komunistite) so sprotivstavuvawe i organizirawe na narodnite masi, za da & se sprotivstavat na persekucijata i diferenciraweto {to im se prave{e na Albancite. Sozdavaweto na PDPA vo 1995 godina od grupata na modernistite go podigna na povisoko nivo patriotskiot duh, ja razbudi sovesta na izmamenite od politikata na PDP vo tekot na u~estvoto vo koalicijata, i ja sozdade idejata deka so PDPA }e se re{i pra{aweto na Albancite vo Makedonija. Sledeweto na sostojbata vo Balkanot, a posebno vo Kosovo, na dvièwata za da se sozdade OVK i na organiziraweto na vooruènoto vostanie za otcepuvawe od Srbija, od avtorot se opi{uvaat kako voznemiruvawe za PDPA i kako glavna zada~a za podgotvuvawe na sostojbite za pomo{ na bra}ata od Kosovo. Obedinuvaweto na PDPA so NDP, dogovorot na DPA so PDP za parlamentarnite izbori 1998-2001, bea signali koi naidoa na dobar pre~ek kaj albanskiot narod vo PJRM, no i po{iroko, za promena na kontradiktornata politika me|u albanskite partii. Uspesite za vodstvoto na DPA vo vladinata koalicija so VMRO, od glednata to~ka na avtorot se opi{uvaat kako iskoristuvawe na antikomunisti~kiot duh {to gi obedinuva{e ovie dve partii i neprijatelstvoto kon duhot za sozdavawe na golema Srbija. Politi~kite dvièwa vo ovaa kniga se opi{uvaat sporeduvaj}i gi so minatoto i so programata na samata partija, a ne so vistinskata aspiracija na re{avaweto na albanskoto pra{awe vo PJRM i po{iroko. Vo knigata ne se spomnati politi~kite neuspesi koi dovedoa do vooruènoto vostanie vo 2001 godina. No, trgnuvaj}i od celta {to avtorot ja postavil pred sebe, knigata na Ze}irja Rexepi, ispolnuva edna praznina vo barawata na intelektualcite
196
da doznaat za pluralizmot, sozdavaweto na albanskite partii, a osobeno za programata i orientiraweto na DPA, vo re{avaweto na nacionalnoto pra{awe. Ovaa kniga so~inuva bogatstvo za site ~itateli, za onoj {to se zanimava so politika, istorija, pa s$ do obi~niot ~itatel. Ovaa kniga, kako od istoriski taka i od estetski pogled e kniga rabotena so vkus i so dlaboko poznavawe na dokumentite na albanskite partii vo ovie krai{ta, no i po{iroko. Bidej}i navlegol vo istorijata na imeto Makedonija i na sozdavaweto na slavomakedonskata dràva, bi bilo dobro so pomalku dokumenti i so pove}e analiza da ja izvle~e{ kako zaklu~ok borbata {to se pravi od Evropskata zaednica za da se drì so infuzija ovaa ve{ta~ki sozdadena dràva. Neka bide ovaa kniga edna jasna simbolika za avtorot za da raboti vo ova pole, i za da ni dade dela so pobogat istoriski i nau~en kolorit. Tetovo, 17.10. 2004 Objaveno vo vesnikot Fakti
197
POraKata na narODOt Mu ja DaDe Ona

intervju so Petrit Menaj, poet i voeno lice od albanija za vesnikot FQaKa najsilnite stihovi & gi posvetiv na vojnata, na nejzinite sinovi, na padnatite borci i na obi~niot narod koj n$ drè{e i n$ hrane{e so isklu~itelna {irokogradost. - Deneska vremeto za samata situacija nalikuva na vtora prerodba za albancite. - Dritero agoli mi ja dade silata za da tvoram. - slednata prijatna tvore~ka vest }e bide dnevnikot od vojnata Ona - poraka i nade`
Faksimil od intervjuto Pred nekoe vreme, vo Tetovo, vo prisustvo na qubitelite na pi{aniot zbor, na prijatelite i na soborcite, se promovira{e poetskata kniga na Petrit Menaj 2001 godina. Ovoj nastan ni posluì za da porazgovarame so istaknatoto voeno lice {to se najde vo trite osloboditelni vojni pod amblemot na ONA i na OVPMB. Petrit Menaj e 50 godi{en i e od Valona. Zavr{il sredna i visoka voena {kola. Diplomiral na Voenata akademija - op{ta nasoka vo Tirana. Rabotel kako voeno lice vo mnogu sektori na armijata do promenata na komunisti~kiot reìm, osobeno vo operativniot pravec. Po toj period se zanimaval so biznis, prete`no vo Makedonija. Pi{uval za razli~nite pe~ateni mediumi, kako poezija, vpe~atoci i opredeleni mislewa za politi~kata sostojba. - Koi bea motivite {to Ve nateraa prvata poetska kniga da ja promovirate vo Tetovo? - Vojnata mi ostavi vpe~atok i veruvam deka najsilnite stihovi & gi posvetiv na vojnata, na nejzinite sinovi, na padnatite borci na obi~niot narod {to n$ drè{e i hrane{e so isklu~itelna {irokogradost. Tokmu poradi toa odlu~iv mojata prva kniga da im ja dadam na raka na ovie moi dragi ~itateli vo Tetovo.
198
- Niz site pesni se opi{uva epopejata na borbite na ONA, nejzinite bitki, li~nostite koi ja predvodea, bilo da se vojnici, voeni lica i komandanti, i mestata kade {to se bore{e taa voena struktura koja veruvame deka ja donese slobodata vo ovie krai{ta? - Sigurno, u{te od naslovot 2001 godina knigata te ubeduva deka stanuva zbor za edna slavna epopeja, koja kaj Albancite donese mnogu prava koi gi nemaa porano. Vo ovaa kniga pi{uvam za mestata, lu|eto i padnatite borci {to izlegoa od ovoj narod so ognena èlba, no i so edno mislewe deka istorijata na Albancite nitu zapo~nuva nitu zavr{uva vo 2001 godina. - Moète li da odvoite nekoja li~nost na ONA koja pove}e Ve inspirirala? - Vojnata me zapozna so komandanti, so vojnici i so mnogu ìteli na zonata kade se borev. Site mi ostavija vpe~atok kako za gostoprimstvoto taka i za po~itta {to ja pokaàa kon mene. Te{ko mi e da kaàm imiwa od strav da ne zaboravam nekogo, no na ~itatelite im ostavam da ja pro~itaat mojata sledna kniga ONA - poraka i nade`, koja go sodrì vo celost mojot dnevnik, dokumentite i moite vpe~atoci od vojnata. - Od site pesni, nekako kako da se razlikuva onaa za amanetot? - Mislam deka dene{noto vreme spored situacijata nalikuva na vtora prerodba za Albancite. Tokmu ovaa pesna se inspirira od na{ata nacionalna prerodba, koja tatkovinata ja ocenuva{e kako samata nacija. - Vo poemata Razgovaram so stariot [ar spomnati se stihovite ...no znam deka sinovite pak }e se podignat. Na {to go potpirate ova voznemiruvawe? - Jas ne se zanimavam so politika. Politikata im ja ostavam na politi~arite. No, so mojata poezija gi izrazuvam moite ~uvstva onaka kako {to go razbiram nacionalnoto pra{awe, pretstavuvam edna ideja, vo koja ne sum sam, deka albanskoto pra{awe treba da se re{i i sinovite treba da se podignat za nivnite prava spored me|unarodnite konvencii na koi nekoi aludiraa. Moè da se razgledaat {to kaùvaat. - Preku poetskiot izraz Vie razgovarate so stariot [ar, vo [ipkovica ste, vo Vejce, Brodec, Selce, Drenovec itn. koi se baza na inspiracija i dali beleàt dvièwe na Va{eto dejstvuvawe vo ovie mesta? - Jas odev peda po peda po ovie krai{ta, go poznavam do sitnici terenot kako voen ekspert, no nasekade kade {to otidov za da pi{uvam me inspiriraa ubavinite i me pottikna heroizmot. Normalno deka nekade pi{uvav mnogu, nekade malku, no inspiracijata e ne{to {to doa|a, ne koga ja bara{, tuku koga taa te dopira. - I vo seto ova se krijat porakite za narodot, za obedinuvaweto itn., i se sozdava edno delo {to se ra|a sred ogan, kako {to se veli vo pogovorot na knigata? - Pogore Vie ja spomnavte poezijata Razgovaram so stariot [ar, kade {to vsu{nost jas razgovaram so istorijata, so drevnosta na mojot narod, koja ja ~uvstvuvam vo sekoj ~ekor koj go pravam i srde~no se ~uvstvuvam dobro
199
koga gi gledam Albancite kako odat eden kaj drug, ne kako prijateli kako {to bilo dosega, tuku kako bra}a bez nikakva granica i dokumenti, kako {to e vo Evropa, vo koja sakame da vlezeme nie. - Vie kako obrazovano voeno lice, kade ja najdovte dopirnata to~ka so poezijata, {to Ve inspirira da gi iskaète ~uvstvata preku pi{aniot poetski zbor? - Mi se ~ini deka jas sum se rodil zaedno so poezijata. U{te kako dete pi{uvav vo detskite vesnici od toa vreme. No, predizvikot mi go dade Dritero Agoli, so izdavaweto na ciklusot vo toga{niot vesnik Zeri i Rinise (Glasot na mladinata). Od toa vreme poezijata ìvee so mene, vo nea jas sekoga{ go nao|av mirot i koga bev smiren, no i koga bev voznemiren. Po ovaa kniga, se razbira, i }e sledat mnogu drugi knigi, me|u koi imam romani i edna drama koi }e se izdadat, a koi re~isi se napi{ani vo razli~ni vremiwa. No mojata èlba e da izlezat od pe~at navreme za da mu posluàt na nacionalnoto pra{awe. - Ova be{e kniga so poezija, dodeka najavivte i vtora kniga vo forma na dnevnik. Koga se o~ekuva taa kniga i {to imate na um da opfa}ate vo nea? - Mislam deka knigata }e bide objavena vo sostav na kulturnata manifestacija Denovite na Naim {to se odrùva vo Tetovo. Vo sprotivnost so toa {to ja najaviv porano, }e ima edna mala promena. Nema da ima naslov prosto Poraka, tuku ONA - poraka i nade`, zatoa {to mi se ~ini deka vo prvata varijanta jas ja davam porakata, no realno ONA mu ja dade porakata na narodot. Vo ovaa kniga, koja }e bide vo dva toma za da mu se olesni na ~itatelot, }e go ima mojot dnevnik od vojnata, dokumenti za operativno upravuvawe, moite vpe~atoci za lu|eto i mestata vo koi se vode{e vojnata. ]e ima i vpe~atoci od proslavite na godi{ninite na padnatite borci, naslovena kako Edno kafe so prijatelite i drugarite po vojnata, kade {to }e se opfatat i intervjuata so li~nostite na albanskite politi~ki partii vo Makedonija, za Sredbata vo Prizren, Ohridskoit dogovor i za idninata na albanskiot narod vo Makedonija i po{iroko. - Edna poraka za ~itatelite voop{to? - Im se zablagodaruvam na site onie koi sorabotuvaa so mene za spomenatata kniga, urednikot Rami Kamberi, izdava~kata ku}a Arberija Dizajn i na site drugi drugari. Im se zablagodaruvam na ~itatelite za pokaàniot interes, za barawata {to mi dojdoa i koi me prinuduvaat povtorno da ja izdadam. Za site mojata poraka e da se sakame eden so drug bez nikakov kompleks, nikoga{ da ne se gledame me|u sebe kako tu|i. Ova sekoga{ }e n$ vodi napred za da gi stigneme naprednite nacii. Razgovara{e: Enver [ala
200
PerOtO - jaZiKOt na naCiOnalnata svest

Da zboruva{ so jazikot na borecot patriot, zna~i da zboruva{ za istoriskata vistina, da ja opi{uva{ realnosta na ìvotot, doìvuvawata, nastanite od vojnata so jazikot na faktite, so jazikot na svedo{tvata za pi{uvaweto da ima vistinitost kako svedo{tvo na vremeto, za vremeto istorija. So jazikot na ovaa priroda e i vtoriot tom na knigata: ONA poraka i nade` na avtorot Petrit Menaj. Toj zboruva me|u nas so bojata na realnite fakti, za da svedo~i za vremeto deka: idealot kako glaven pottik za nacionalno dejstvuvawe, se uslovuva i od jazikot na neophodnosta {to go otvori vojnata na ONA za vistinskata pobeda na na{iot narod, prepletuvaj}i se i so drugite prirodi na pottiknuvawe, kako {to se: politi~kite, ideolo{kite, intelektualnite mislewa i od drugite prirodi, na koi kako edinstvena i veli~estvena kruna im ostanuva zborot na padnatite borci na nacijata. Vo ovoj pravec jazikot na tekstovite na avtorot go rasvetluva op{tiot karakter na albanskiot narod, ne stesnuvaj}i ja slobodata na misleweto na onie koi {to se iskaùvaat, kako od politi~ki aspekt, isto taka, i vo prinudniot aspekt, slobodata na misleweto da mu ja ostava na ~itatelot, za samiot da go kaè zborot kade se nao|a sfa}aweto na tomot na spomenatata kniga. No, sugeriraj}i mu na ~itatelot deka: vojnata vo 2001 godina i krvta na padnati borci da im prkosi na politi~kite partii, odnosno borbata za sloboda be{e taa {to go obedini narodot, kako istorisko-nacionalna potreba, povik za zaedni~ko dejstvuvawe {to go so~inuva i egzistencijalniot faktor na na{ata nacija. Vojnata od 2001 godina e vojna ukrasena so op{tata tragedija na albanskiot narod, edinstven jazik za zaedni~ko dejstvuvawe. Poglavjata koi zboruvaat so jazikot na svedo{tvata: Od istorijata na vojnata od 2001 godina; Uslovite vo koi se sozdade Brigadata 112 Mujdin Aliu kako i Biografija za padnatite borci na nacijata, svedo~at deka Albancite vo celina imaat bolna prethodna istorija i isti sudbini, i od stranica vo stranica se gledaat mislewata na politi~arite pred i po vojnata od 2001 godina, i idealisti koi gi obedinuva silata na patriotskoto ~uvstvo i poleto na dejstvuvawe vo potraga po albanskata geografija - slobodata. Vo od se gledaat mislewata na avtorot deka: nie kako narod se vrtime okolu eden stoèr, pod maskite na karnevalot na evropolitikata, kade {to pred na{ite o~i dejstvuva povtornoto kolonizirawe na ostanatite krai{ta, od onie koi vo imeto na demokratijata ni vetuvaat sloboda i vo politi~ki aspekt nie kako narod go prifa}ame jazikot na devijacijata, koj ni se nametnuva od zapadnite Evropejci, zaboravaj}i go nivniot jazik niz vekovite. Realno gledano, nesomnena masa fakti okolu nas pokaùvaat deka ritmikata na evropoliti~kiot jazik prodolùva so ista boja, i nikoj od
201
politi~arite ili politi~kite mandatari i zakonodavcite ne gledaat so o~ite na realnosta. Me|u silata na politi~kiot jazik e re~eno deka: moè nekoj od Albancite da bide reakcioner, terorist, protiv postignatiot dogovor, no nikoga{ ne e re~eno deka: Albanecot moè da bide vostanik, vquben vo slobodata na svojata zemja. Re~eno e deka: Albanecot se odnesuva nasilni~ki kon slobodata {to mu e ponudena. No, nikoga{ ne e kaàno deka Albanecot go dade ìvotot za sloboda. Zatoa denes se postavuva pra{aweto: {to se bara denes od Albanecot: da ostane neopredelen vo pati{tata na ìvotot, bez ime vo pati{tata na istorijata, bez svedo{tva za vremeto, ili da se opredeli kone~no za svojot nacionalen identitet za Albanci se granici me|u sebe. So jazikot na ovaa politika, so monotonite ~ekori na evropolitikata, odime kako zastarenite ~eti so tovarot na ropstvoto. Zatoa poradi mnogu pri~ini me|u nas se postavuva pra{aweto, koe vo celost izleguva vo vtoriot tom na knigata ONA - poraka i nade` na avtorot Petrit Menaj: Kade ni se o~ite, kade ni se u{ite, za da gledame i da slu{neme deka tapanot na edna vakva politika, e ciklusot na eden minat vek, koj ima edno ime: igra me|u evropskite sili, i sred igrata se javuvaat Albancite. Vremeto so nejzinite zborovi ne u~i: dramata prodolùva, a nie se smeeme i se ozboruvame zad na{iot grb. Vo potraga po slobodata, nie ne go sopirame ~ekorot mislej}i deka kultot na znaeweto, diplomatskiot jazik ìvee i se odgleduva vo Evropa. Taa ti podaruva sloboda, taa ti podaruva ekonomija, taa ti podaruva qubov itn. No ponovata istorija zboruva poinaku. Ovaa pojava, kako vo politi~ki aspekt, isto taka, i vo ìvoten aspekt ima samo eden jazik: kleknati i navednati sonuvame za toa {to nikoj ne ti go podaruva. Mislam deka vo celina, jazikot na politi~arite, od stravot na politi~kata diktatura, gi ograni~uva vo misleweto i za toa {to im go bara du{ata, no so mek jazik izrazuvaat qubov kon nea poradi stravot od evropskata politi~ka diktatura, so nade` deka eden den sonot samiot }e stane realnost. Realno gledano, vtoriot tom na spomenatata kniga ONA - poraka i nade`, pretstavuva prodolènie na mislewata, vo edno otvoreno pole {to zboruva za karakterot na ~ovekot, za negovata i za individualnata logika, {to e uslovena od neophodnosta na istoriskoto postoewe kako objektivnost na op{testvoto, albanskiot narod i na negovata zemja, kade {to dejstvuvaat mnogu faktori, {to so jazikot na diplomatijata se veli deka: silata na spomenatata politika se bori za pogolemi vrednosti: ~ovekovoto pravo. Zna~i temata na vojnata od 2001 godina, i politi~koto vetuvawe na dogovorot, kako svedo{tvo i sigurna garancija, kako celina na globalizacijata na politi~kiot jazik, e patot na razvojot na na{ata sloboda, kade {to i samiot avtor gi izrazuva mislewata analiziraj}i gi i konkretiziraj}i gi politi~kite tekovi i radikalniot jazik na ednostranosta, {to voobi~aeno
202
zapo~nuva so vojna i zavr{uva na pregovara~ka masa. Od ovaa gledna to~ka, slobodno moème da kaème deka vojnata od 2001 godina se krunisuva so edno ime: ONA, {to avtorot so jazikot na voenoto lice go imenuva so bojata na jazikot na padnatite borci, nivniot amanet koj zboruva me|u nas, deka idninata ima samo eden pat, i mnogu pateki, kaàno so politi~kiot jazik: poleto na dejstvuvawe na eden narod e pridruèn od tri faktora: znaeweto, ekonomijata i jazikot na silata. Zna~i predmet na deloto vo celost e vojnata, misleweto i istorijata za vojnata, Ohridskiot dogovor, hronolo{kite faktori za razvojot na vojnata i mirot, kako i monografija za padnatite borci na nacijata, koi so nivnoto delo otvorija novi pateki vo patot kon slobodata. Spomenatoto delo ima poseben pe~at na argumentiraweto, dokumentiraweto, zatoa {to avtorot e u~esnik vo vojnata i dobar poznava~ na politi~kite tekovi vo ovie krai{ta. Inspiriraj}i se od izvorot na nacionalniot ideal i voenoto iskustvo so upotrebata na dnevnikot so posebno majstorstvo, znae da sobere realni podatoci (fakti, svedo{tva), koi vo deloto na avtorot se prepletuvaat so goleminata i ubavinata na pobedata, koi u{te od zborovite na naslovot na knigata poraki i nade` n$ u~i, ni vetuva i ni dava nade` za slobodata {to ni nedostasuva: albanskata dràva. Rami Kamberi
203
sODr@ina
DVA ZBORA ..........................................................................................................................................5 OD ISTORIJATA NA VOJNATA OD 2001 GODINA...........................................................7
I
POLITI^KATA I OP[TESTVENATA SOSTOJBA PRED POÊTOKOT NA VOJNATA OD 2001 GODINA ...................................................................9 a. Politi~ki osvrt ...............................................................................................................9 b. Po~etokot na 2001 godina gi dade prvite znaci za albansko vostanie ..........................................................................................................14
II
SOZDAVAWETO NA BRIGADATA 112 MUJDIN ALIU ...............................................21 Voved .....................................................................................................................................................21 a.Sostojbata od prvite momenti na vojnata...........................................................22 b. Borbenata struktura na Brigadata 112 Mujdin Aliu..............................32 c. Vo voenata odluka se nao|a osnovata na uspehot na site bitki na brigadata .............................................................................................36 d. Dinamikata na voenite dejstvija na Brigadata 112 Mujdin Aliu ..................................................................................48 Fazata za dislocirawe i repozicionirawe na silite .........................................49 Bezbednosnata faza ......................................................................................................................53 Zavr{nata faza ...............................................................................................................................67
III
BIOGRAFII ......................................................................................................................................77
IV
OD PRVATA DO POSLEDNATA SREDBA SO ABAZ @UKA (ALI AHMETI) VO TEKOT NA VOJNATA ............................................................................121 KRATKA BIOGRAFIJA ZA ALI AHMETI ...........................................................................141
205
V
EDNO KAFE SO PRIJATELITE I DRUGARITE PO VOJNATA...................................145 Edno kafe so gospodinot Ali Ahmeti ......................................................................147 Edno kafe so gospodinot Arben Xaferi.................................................................152 Edno kafe so gospodinot Imer Imeri .....................................................................156 Edno kafe so mojot drugar od vojnata Hazbi Lika komandant êla....................................................................................162 Edno kafe vo Pri{tina so Fatmir Humoli - (Baci).......................................167 Edno kafe so pisatelot Rami Kamberi ...................................................................173 Edno kafe so Ali (Nuhi) Mehmeti - tatkoto na padnatiot borec Ismaiq Mehmeti ...........................................................................182
VI
BELE[KI...........................................................................................................................................185 Za istorijata treba da se pi{uva, no ne po pora~ka........................................187 Kaùvawata za Tahir Sinani ja sozdadoa figurata na edna legenda vo moite misli..................................................................................190 Istorijata treba da se pi{uva, no ne treba da se prisvojuva ....................193 Istorijata ako ne se pi{uva navreme, venee i venee do zaborav (Eden kratok osvrt za knigata Demokratskata partija na Albancite na istori~arot Ze}irja Rexepi) ................................................195 Porakata na narodot mu ja dade ONA .........................................................................198 Intervju so Petrit Menaj, poet i voeno lice od Albanija za vesnikot Fqaka ..........................................................................................................198 Peroto - jazikot na nacionalnata svest .................................................................201
206

FIOOM Poraka I Nadez Tom II

Transféré par

Informations du document

Titre original

Copyright

Formats disponibles

Partager ce document

Partager ou intégrer le document

Options de partage

Avez-vous trouvé ce document utile ?

Ce contenu est-il inapproprié ?

Droits d'auteur :

Formats disponibles

FIOOM Poraka I Nadez Tom II

Transféré par

Droits d'auteur :

Formats disponibles

Petrit Menaj

Ona POraKa i naDe@

istOrija intervjua bele[Ki

skopje, 2008 godina

izdava~ Fondacija Institut otvoreno op{testvo Makedonija

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

OD istOrijata na vOjnata OD 2001 GODina

istorijata na Ona, vozdignata vo albanskite

I POliti^Kata i OP[testvenata sOstOjba PreD PO^etOKOt na vOjnata OD 2001 GODina

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

b. Po~etokot na 2001 godina gi dade prvite znaci na albansko vostanie

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

brigadata 112 Mujdin aliu be{e

II sOZDavaWetO na briGaData 112 MujDin aliu

a. sostojbata od prvite momenti na vojnata

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Borbenata edinica na Vejce

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Sekoga{ na obuka i vo gotovnost

b. borbenata struktura na brigadata 112 Mujdin aliu

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

c. vo voenata odluka se nao|a osnovata na uspehot na site bitki na brigadata

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Pogled od rabotata za donesuvawe na odlukata

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Komandant A. Lika ja prenesuva nagradata General na komandantot Sokol

Podgotvuvaj}i gi podatocite za artilerijata

Pred sekoja akcija sednuvame i razgovarame

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Podignuvaj}i go nacionalnoto zname

So komandantot Abaz vo Centarot za obuka vo Brodec

Kaj Klu~kata na [ipkovica

Eden moment na odmor i zabava

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Konsultiraj}i se so komandant Hoxa

Ognenite pozicii na bojnoto pole

Na smotra [efot na [tabot na ONA general Gzim Ostreni

Sam so okoto vo celta

Den i no} vo gotovnost

Gradej}i gi zasolni{tata po akcijata kaj Kamenot na Sidol

Ovie zasolni{ta podgotveni so drva n spasija od artilerijata na neprijatelot

Obu~uvaj}i se postojano da se bide podgotven So pu{ka i pesna

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

So znameto na ~elo So mitralezot 12.7 mm

Eden moment od sledeweto na vestite za sostojbata

d. Dinamikata na voenite dejstvija na brigadata 112 Mujdin aliu

Pozicioniraweto na na{ite sili eden den pred povlekuvaweto 24.2.2001

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Fazata za dislocirawe i repozicionirawe na silite

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

Se se}avaat na nas i na na{ite deca

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

So komandantot Hoxa od Prizren - Samidin Xezairi

ONA so tenkovite na neprijatelot