1

Avtorot e roden vo 75-tatagodina od minatiot vek, na denot koga vo Pariz na vremeto se slu~ila Vartolomejskata no}. Godinata vo koja {to e roden spored u~eniot svet e periodot vo koj {to nekoga{nata SFRJgo dostignuva vrvot na ekonomski standard, op{testven, kulturen i mnogu drugi vidovi na razvoj. Kako posledica na prethodnovo, nastana situacija re~isi ramna na utopija. Imeno, na sekoe novorodeno bebe i iden pioner/pionerka dnevno mu sleduvalo kilo banani so male~ka nalepnica jafa. Iako e svesen za ~ovekovata potreba da si go idealizira, razubavuva i menuva minatoto, avtorot na Filter Jugoslavija do den dene{en go pameti vkusot na `oltite banani i redovno evocira spomeni za istite so svoite vrsnici. @ivee, i raboti vo Bitola, inaku grad idealen za pi{uvawe i razmisluvawe, za{to nema drugo {to da se raboti. Od {kolo ima ednogodi{na {kola za novinari, smestena vo Sarajevo, zadol`itelno osnovno+zabavi{te i nezadol`itelno sredno. Pominal pove}e od ~etiri godina na pravniot fakultet Justinijan Prvi vo Skopje. Ima poseben respekt kon patronot na institutcijata, imperatorot Justinijan koj {to bez oko da mu trepni se o`enil so biv{a ~engija. Ne pu{i; pie ama umereno. Pokraj voda ~esto sok i pivo. Nositel na obetka na levoto uvo od 1993.

FILTER JUGOSLAVIJA

Filter Jugoslavija e prikazna za nas. A kakov e na{iot stav kon SFRJ, vo ovoj slu~aj i~ ne e bitno. Dodeka pi{uvate kolumna, edinstven so koj {to se dru`ite e kompjuterot. No za toa {to Fileter Jugoslavija postoi kako kniga, blagodarnost im dol`am na mnogu lu|e.. Golemo spolaj ti za glavniot i odgovoren urednik na EGO Sime Alu{evski, ~ija {to ideja se psevdonimot Mirko i Slavko i naslovot na kolumnata. Kako urednik gi koregi= ra{e kolumnite i gi nadopolnuva{e so svoi soznanija, inaku mnogu dragoceni za{to ima pogolem sta` na `iveewe vo SFRJ od mene. Duri edna{, koga bev spre~en da j a ispora~am nedelnata doza na filterot me zameni vo ulogata na Mirko i Slavko. Podocna toj i Pece Cvetanovski prodol`ija da go pi{uvaat filterot i taka go `iveeja re~isi dve godini. Ponatamu, Viktor Lozanov za ilustraciite, i dizajnerot na koricata Sa{o N. Alu{evski za toa {to gi stokmi strani~kite od filterot vo Korel. Na krajot ({to ne zna~i deka se pomalku va`ni) blagodarnost za site {to go ~itaa filterot i onie koi {to mi davaa predlozi za {to bi mo`el da pi{uvam vo narednite kolumni. Fala za site prijatelki i prijateli, vo slu~ajov neizbe`nite drugarki i drugari, brat mi koj mi gi pla}a knigite od Amazon, mama, tato i site {to navivaat za mene. Edvard Kar ima re~eno deka }e bidat napi{ani mnogu super knigi za minatoto, ama nema da mo`at da se nare~at istorija vo smisla na nauka. Neskromno, ama od se srce Filter Jugoslavija e tokmu takva kniga.

FILTER JUGOSLAVIJA
DALI SE SE]AVATE NA SFRJ? PEZ BOMBONI Goreimenuvanaa dr`ava postoe{e ~etirieset i kusur godini. Vo najgolemiot del od nejzinoto postoewe ja vode{e Tito, a zavr{i kako Titanik. Krupnite slu~uvawa od tipot {to mu re~e Kardeq na Tito i zo{to Mar{alot na starost ja ostavi Jovanka, mu gi prepu{tam na kolegata Vladimir Dedijer. Od mene eve nekolku sitni ne{ta {to bea del od sekojdnevniot `ivot na lu|eto vo zemjata koja se prostira{e od Vardar do Triglav. Fintata be{e vo toa kako se serviraa. So palecot se pritiska na primer glav~eto na [iqo i izleguva male~koto bombon~e - deset santimi dolgo pravoagolni~e. Koga ednoto e izedeno na red doa|a drugoto. Otkako [iq [iqo, Paja Patak, Miki }e se ispraznat se kupuva novo paket~e bombon~iwa i povtorno se redat vnatre. Vo nekoja prodavnica }e naletetate na niv i denes . Ne veruvam deka nekoj gi kupuva.

SOK FLAVORAJT Svetlo zelena kesi~ka so golemina na onie vo koi {to denes se pakuva limontus i sli~ni dodaci jelima, bea nacrtani dve li~ni glav~iwa na mom~e i devoj~e. Dva Dvajcata vo ustata imaat slamki koi vodat do edna ~a{a so sok~e. Ako Kokta be{e pijalok na na{ata mladost, toga{ Flavorajt be{e sok na na{eto detstvo. Pravot od kesi~kata se istura{e vo eden litar voda i se dobiva{e sok~e so re~isi flouroscentna portokalova boja. So dodavawe na {e}er mo`e{e da se proizvede i pove}e. Negov naslednik vo 90 tite godini na minatiot vek be{e STEP, ili na galeno step~e. Koga vo studentski dom ili nekoe stan~e }e nagrnat gosti od sekade (a e kraj na mesecot i od doma nemaat aber da ispratat plik~e so pari) toga{ na scenata stapuva step~eto. Se me{a so {e}er po `elba, stega{ voda kolku saka{ i mo`e{ da proizveduva{ i hektolitri. Plus kafe i pogolema ~est za gostite - zdravje!. Taka uspe{no gi prodol`uvavme tradiciite na makedonskiot doma}inlak i do umetnost ja dovedovme filozofijata na `ivot poznata pod imeto Praewe na ekonomija .

PRA[OK BILJANA Po ovaa pesna koja {to znaat da ja svirat i potprose~nite u~enici vo Sredno muzi~ko se krsti i najpoznatiot makedonski detergent. Dobro, Biljana si be{e ~upe na mesto, beli platno za svekor i svekrva i taka natamu. Zaslu`eno si dobi status na trejd mark na na{ite doma}inki. Za volja na vistinata nabrzina frla oko na nekoe mom~e od karvanot, i pravi dil da go trampi platnoto za detevo. Taka, tuka se problematizira moralniot lik na makedonskata `ena , no ajde da ne bideme puritanci.

LEPA BRENA -Karierata na Lepa Brena e neraskinlivo vrzana so postoeweto na Jugoslavija, {to poka`uva i padot na nejzinata popularnost vo po~etokot na devedesetite so zapo~nuvaweto na vojnata, smeta Du{an Maqkovi}. Ovoj avtor lucidno zabale`uva deka so samoto toa {to Ceca Arkan stana mega yvezda vo ostatokot od biv{a Jugoslavija, mo`e da se konstatira promena vo dominantnata ideologija. Spored nego, se premina od Jugoslovenstvo, ( Ja sam Jugoslovenka, pee{e Brena), kon Velikosrpstvo (Ceca koga ja zemaa nevesta na primer be{e oble~ena kako Kosovka devojka). Pokraj gubeweto na popularnosta, Brena vo ovoj period do`ivea golema li~na trauma - kidnapirawe na nejzinoto sin~e. Za |ubriwata da go oslobodat maliot mora{e da plati te{ki pari, a se zboruva{e deka so nejziniot ma` duri sakaat da zaminat od Belgrad i da ja napu{tat zemjata zasekoga{. Brena nekade vo ranite devedeseti dojde vo Makedonija i poka`a deka se u{te si go ima ona {to politi~arite go narekuvaat stabilno glasa~ko telo. Napolni nekolku sportski sali, i se na se ima{e uspe{na turneja. A znaete li koja be{e Milka Planinc? - Prose~ena politi~arka vo erata na Lepa Brena

Nakuso, Lepa Brena, gledano od dene{en aspekt, e uspe{na verzija na Blagica Pavlovska. Svojata kariera ja zapo~na vo kafeanite na Ibarskata magistrala sli~no kako {to i na{ata Blagica ima{e zavidna kariera na kafanska pevaqka. Fahreta Jahi}, kako {to i be{e vistinskoto ime na golema vrata vleze vo ju- estradata preku filmot Tesna ko`a ( kapetan na belu la|u Panti}u, replika koja {to od ovoj film ja pametam do den dene{en). Tamu go otpea svojot prv hit Mile voli disko, disko, a ja kolo {umadisko. Ostanatoto e legenda. Ja zasaka se `ivo od Vardar do Triglav. Ne e proverno, a ama se zboruva deka koga vo ranite osumdeseti na vrvot od svojata kariera dr`ela koncert vo Sportskata sala vo Bitola, krotkiot makedonski narodec `elen da ja vidi iskr{il dva-tri xama na ova sportsko zdanie. Znam deka mnogumina od vas mi pcujat majka za{to od odli~nata rock and roll scena na biv{a Jugoslavija tokmu nea ja odbiram za mojava in memoriam kolumna, ama veruvam deka Brena si go zaslu`uva svoeto mesto vo ovoj napis. No, da se vratam na nejzinata prikazna. Igra{e i vo nekoi filmovi. Hajde da se volimo 1 i tako daqe. Film~iwata bea poluimbecilni, ama Brena ne be{e toa, sigurno. Naprotiv! Pojma nema{e od glumewe i so vreme ja batali filmskata kariera. Svojata svadba so teniskata yvezda Boba @ivoinovi} ja prodava{e na video kaseta, ama be{e dovolno pametna parite od proda`bata da gi donira za dobrotvorni celi, a ne da gi stavi v xeb. Vo docnite osumdeseti odr`a koncerti i vo Bugarija i Romanija. Na prepolni stadioni spektakularno pristignuva{e so helikopter.

ETVRTI NOEMVRI U{te vo taa mugra presna, {to bi rekol Racin, }e viknea da grmat topovi. Posle niv triumfalno }e pripukaa pu{ki, a odvreme navreme }e se slu{ne{e i po nekoj rafal od pu{komitralez. Ova ne se slu~uva vo Kumanovo 2001, tuku vo Bitola, vo nekoe od mnogute utra vo sedum-osumdeset i nekoja na 4 Noemvri. Taka se odbele`uva{e Denot na osloboduvaweto na na{iot prekrasen grad od fa{isti~kiot okupator - 4 Noemvri 1944. Zna~i, ne{to sli~no na ona {to odvreme - navreme go pravat na Deset dena (kolku, tolku, beri}atvrsen) Kr Kru{evska Republika - improviziran napad na gradot. Taka u{te nekade vo ~etiri nautro }e po~ne{e programski potsetnik na denot koga hrabrite partizani go oslobodija na{iot grad. Pri ova JNA, ne `ale{e ni patroni ni levolveri. Zamislite sega vo ~etiri saatot sabjle da ve razbudi pukawe na oru`je! Prvo se pra{uvate dali Bo{ko Sma}ovski dobil otkaz od Radio Skopje, pa urednicite re{ile na sabjle da emituvaat reporta`a Site sme odbrana & Dozvolete da se obratime , namesto bo{kovoto Dobro utro, a za denot ne vi garantirame. Patem re~eno, generacii i generacii mu pcueja majka na ovoj bard na satirata. Pra{uvate zo{to? Pa toa be{e prvoto ne{to {to }e go slu{nete nekade pred sedum ~asot nautro, koga ve budat za na {kolo. Dobro, barem malku da se izvadam zbog mojata nekultura. Nekolku godini podocna, koga mislam deka Sma}ovski pove}e ne be{e na radio, mojava drebnost, kako dete od familija, mu se izvini na ~ovekot taka {to Golemi i mali ja pro~ita minimum stopati. No, da se vratam na golemiot ni den. Otkako konstatirate deka ne e radio programa (sega ve}e ja nema ni reklamata za soja- hrana prava zdrava sita , la la, ja

vikame sojavita) mo`e i }e se setite deka se raboti za 4 Noemvri. Tuka aj malku alternativna istorija. [o slu{am? Zborat lu|evo deka partizanite talkale niz okolnite ni planini, a Germancive ve}e ~etiri dena bile zaminati od Bitola. I setnem im storil nekoj aber, pa tie se spu{tile vo gradot. Ami dali najgradskiot ni grad vo Makedonija, za svoj den na osloboduvaweto treba da go slavi 1 noemvri? TITO NE GLEDA SITE NAS etivo vo ~itankata za prvo ili vtoro odelenie, Dokolku Xorx Orvel slu~ajno go pro~ital }e se po~ustvuval inferioren i }e ja zapalel 1984 u{te neobjavena, kako Gogoq {to mu go udril }ibritot na nekoi svoi pisanija. Za pomladite ~itateli, prikaznata otprilika odi vaka. Vo edna u~ilnica decata ja ~ekaat u~itelkata da vleze i da zapo~ne ~asot. Nekoe od de~iwata go zdogleduva portretot na najgolemiot sin na na{ite narodi i narodnosti. Inaku slikata na Tito be{e standarden rekvizit vo sekoja kancelarija i javna prostorija. Vo u~ilnicite obi~no be{e centrirana nad zelenata {kolska tabla. Taka nekoe od decata se zadlabo~uva vo portretot na Jo`e vo mladi godini. Maliot e obzemen od ju-verzijata na Golemiot brat. Do`ivuva svoevidno misti~no iskustvo. Za nekolku sekundi detevo e ubedeno deka Tito go gleda nego, ebate, ko da mu e angel ~uvar! Toa mu go soop{tuva na drugar~eto od klupata. Ama ovoj ko za inaet tvrdi deka Josip Broz go gleda tokmu nego. Dilemata se {iri niz cel kolektiv. Za kratko vreme triesetina drobni de~iwa urlaat niz u~ilnicata eden na drug, kako da izgovaraat religiozna mantra

- Tito me gleda mene! Tito me gleda mene! Vleguva u~itelkata i normalno, treba da izvr{i arbitra`a. So solomonska mudrost prosvetenata rabotni~ka veli: - Deca, Tito ne gleda site nas.

VOJNICI ILI KAKO \OR\E BALA[EVI] SLUGA[E VOJSKA

Vojnici be{e popularna televiziska serija, koja {to treba{e da ve ubedi deka site maltretirawa koi {to vi se slu~uvale vo biv{ata JNA, prakti~no bile idila. Ama vie toa ne ste go znaele. I ne ste bile svesni za ubavinata na stanuvawe vo 4 ~asot nautro. Ne ste mo`ele da go po~uvstvuvate prikrieniot {arm na `i'veewe vo spavaona so u{te 20 i kusur ma`i. Ne vi bile jasni prednostite na toa, deka na primer od Makedonija mo`e da ve ispratat vo Gorewe-Velewe, ili vo nekoja druga vid-videlija. I da ti treba taksi koga }e si dojde{vo rodniot grad na otsustvo za{to pobratime, si zaboravil kade `ivee{. Koga sme ve}e kaj taksito odgovorno tvrdam deka najgolem del od taksistite vo Saraevo, Bosna i Hercegovina, slu`ele vojska vo Makedonija. Vi `ivite dole gospodine. Bio sam ti ja na Krivolaku tri meseci. Jooj, pustiwa moj gospodine, prava pustiwa Da se vratam na serijata. Stare{nite se site fino vaspitani, razbrani lu|e, da ti e merak da slu`i{ pod nivna komanda. Nikoj od niv ne se pijani na rabotno mesto, ne si zema hrana od kujnata za doma, ne se iz`ivuva vrz kutrite regrut~iwa. Za volja na vistinita, desetarot vo ovaa televiziska serija e klasi~en moron. Tuka scenaristot (ne dumam koj be{e) pravi lik koj korespondira so najgolemiot broj od vistinskite nositeli na dvete crveni lenti na ramewata vo ju- armadata. Stole Aran|elovi} e tatkovska figura olicetvorena vo likot na zastavnikot koj {to e odgovoren za vojni~kiot klub. Bala{evi} go igra Lala. Za neupatenite, lalo{ e zbor so koj {to se ozna~uva ruralnata populacija vo Vojvodina.

Vo edna scena Bala{evi} izgovara istoriskata replika: Dva i dva jesu ~etiri, ukoliko se druk~ije ne naredi. Ova e super objasnuvawe na filosovskite postavki na se {to e povrzano so vojska, ili ima predznak vojni~ki. SR Makedonija vo Vojnici e zastapena so ~ovekot koj {to vo svojata ~eta go vikaat Tav~e (bez grav~e). Vo [aramBaram be{e Trup~e, `enet e so peja~kata Rosana i da me otepa{ ne mi teknuva kako se vika. Ima i Crnogorec. Tuka scenarioto si sledi klasi~en stereotip. ovekot vo sklop so najdobrite juna~ki tradicii na negovata nacija (Mi junaci ko sivi sokoli idemo napred, a Turci ko kurve za nama) se trudi da stane najdobar vojnik. Slovenecot se pojavuva poednipati, Hrvatot e Dalmatinec koj si ima lika i tabiet na italijanski zavodnik. Na Vojnici denes retko koj se se}ava. Ama JNA, kako institucija si ostavi trajni tragi vrz nekoi aspekti na na{eto `iveewe. ]e objasnam. JNA sobra se, od oru`je do parket na ARM, koja {to toga{be{e vo povoj. Ama i ostavi edna pridobivka. Pa, dragi prijateli, na{ata armija se u{te nema svoj vojni~ki `argon! I gi koristi istite grdi zborovi od JNA. Dobro, ako e ne{to povrzano so slu`ewe vojska ima mali {ansi da bide ubavo, ama, Mora li da se koristi na primer zborot xomba? Toa e star vojnik, mnogu ~esto dete od ruralen predel, koj {to ima potreba da gi maltretira gu{terite. Ovoj posledniov e novodojden vojnik, koj {to po site pravila i propisi treba da skape i obvrzno treba da pomine niz tortura od strana na xombite. Najgrdiot od site mo`ni zborovi koi {to gi nasledivme so sukcesijata od JNA e ato. Toa e ~ovekot koj {to ima vrski~ki, od roditeli da ti ka`am mnogu fini lu|e, i ~ija {to rabota se sostoi od toa da pi{uva ne{to vo tevter~e.

Va`no }e kurtu-li od obuka i ostanatite poni`uvawa. Po`aren li~i na po`arnikar. A krivina{ asocira na voza~. Nudewe na re{enie. Mu predlagam na General{tabot na ARM, kako li~no moj mal pridones vo usoglasuvaweto so NATO standardite, pod itno da izdade naredba za stroga zabrana na upotrebata na `argonot na nekoga{nata JNA! Potoa vedna{ da se konsultira Institutot za makedonski jazik i Filolo{ki fakultet, i da se sozdade ARM-vojni~ki `argon. Naaameesto, sloboooden!!!

MIROSLAV, SAMO TI PEJ! Pred nekoja ve~er vo niedno vreme se xaram vo mojot prozorec kon svetot i na maalskata televizija gledam nekoj jubilej, za mnogu godini KUD "Stiv Naumov", taka ne{to. upiwava gi strosale vo nekoi fustan~iwa vo edna boja. Da ti ka`am pravo - mi li~at na slatko od kajsija. Vrtam so daliwskoto na prva - "Sveta Sofija", Ohrid. Svirat violini, }e da e nekoe Ohridsko leto. Udiram na trojka, i!! Pozdravi je pozdravi, volim je ko pre, eh da mogu poslati joj suze, suze bi joj rekle sve... Miroslav Ili}! Legenda na jugoslovenskata folk scena. Dr`i koncert vo nekoja sala. Vo docnite sedumdeseti ~ovekov se zapi{al na skopskiot elektrotehni~ki fakultet. Dal nekolku ispiti i batalil u~ewe. Se zapoznava so nekoj kompozitor, i go pee negoviot prv hit Voleo sam devojku iz grada. Sledat Oj Moravo tija reko, Moravsko pove~erje, {umadijo... Dali sfa}a deka so ovoj repertoar }e bide lokalna, ili

vo najdobar slu~aj regionalna yvezda, ili ednostavno se se slu~ilo spontano, ne znam. Bitno e deka vo 1983 }e go ispee hitot koj {to go spomenav - Pozdravi je, pozdraviii!!! Sledi turneja niz cela biv{a Jugoslavija. Yvezdata e rodena. E, tuka sega bi trebalo da nastapat prefinetite qubiteli na ubavoto: "Pa }e ve molam, vie go stavate ovoj tip roden vo Mr~ajevci (ni jas ne znam kade e, ama mislam deka e vo blizina na a~ak), pred prekrasnite ubavini na klasi~nata muzika? Lele, lele, ki~, nekultura. Dekadencija. Ama zo{to"? Zatoa {to taka mi ~ini be gospo`a/gospodine! Za{to od 1983 pa do den dene{en Miroslav Ili} e del od obvrznata lektira za eden golem del od lu|eto koi {to vekuvaat vek od Vardar, pa do Triglav. Za onie koi {to `iveat vo maliot i za `itelite na periferijata od golemiot grad. Za site ~ija {to glavna zabava e provinciskiot pana|ur i vozewe na ringi{pil kako najubava od site mo`ni ubavi zabavi. So negovite pesni se pravea, se pravat i doprva }e ima svadbi, kr{tevki, ispra}awa vo vojska, slavi. Miroslav pee za niv, za maliot ~ovek. Bez kompleksi, bez pretencioznosti i najva`no - bez ni malku prezir kon svojata publika. A kolkumina uspeale vo ova? Na kolkumina im po{lo od raka, bez lo{a misla i sarkazam, da go stavat maliot ~ovek na piedestal? Kako na primer ehov vo negovite raskazi, ili Kusturica i Felini vo filmovite. Na malkumina dragi moi prijateli, na malkumina. Denes na televizija vrie od imbecilni spotovi, na razni bezdarnici, koi {to se tuka blagodarenie na sponzorite. Istite sponzori gi turkaat vo fancy magazini. Istite voditelki gi vikaat vo isti emisii. I tuka kako {to re~e eden kolumnist, beskrajno i ubavo si se za= bavqaat. Patem re{avaat razno-razni sekiracii, gajliwa i svetski dilemi. Na ist na~in i po ista metodo-

logija. Samo kafeto e razli~no. Znaete, vo zavisnost od sponzorot. Beskrajno ja sakaat svojata publika, ama samo na koncerti . Preokupirani se so toa kaj }e se pojavat i dali }e gi ulovi aparatot na nekoj fotograf. I da mu se piknat vo gazot na gazdata na nekoj kafi~. Ili ako na~ekaat nekoj politi~ar, oho, hooo, bingo! A Miroslav, koga re`imot na Milo{evi} be{e na vrvot na svojata mo}, javno ja kritikuva{e Zorica Brunclik za nejziniot politi~ki anga`man vo partijata na Mira Markovi}, JUL. Zatoa, Miroslave ti samo pej. Onaka pateti~no i so stereotipi. Za qubovta koja {to mnogu retko ima sre}en kraj i za ma{kata taga rastopena vo litar so litar (smederevka&kisela). Za taa {to e Najlep{a kad se smee. I za toa kako nekoja ili ne{to ti nedostiga.

TRGOVSKA ARISTOKRATIJA

Za vreme na socijalizmot i Zlaten Tito, da ima{ prijatel vo maalskoto prodavni~e be{e isto kako denes Branko Crvenkovski da ti e vtor bratu~ed. }e pojasnam zo{to. Na vremeto, vo ostanatite socijalisti~ki dr`avi lu|eto, pomalku ili pove}e skapuvaa. Vo Moskva mastika za xvakawe be{e luksuz, a vo Budimpe{ta farmerki RIFLE em luksuz, em kapitalisti~ki zagovor. Biv{ata ni tatkovina vo ovoj pogled be{e vistinska Oaza na izobilstvoto. Kako {to mi re~e edna Romanka vie za nas porano bevte Amerika! Nie pak budali, mislevme deka toa }e trae ve~no, tuku aj. Zna~i, zborot mi be{e za personalot na nekoga{nite prodavnici, samoposlugi, granapi, kolonijal~iwa kako saka{ re~i gi. Pokraj toa {to marksoviot rog na izobilstvoto obilno

si ja isfrla{e svojata sodr`ina, odvreme - navreme po ne{to }e snema{e po prodavnici. Maslo, kafe, nekoga{ {e}er, ve}e ne se se}avam {to u{te ne. Koga ovie prehrambeni derivati }e stignea vo prodavnica, preku maalskiot tam-tam vesta vedna{ se {ire{e. Za kratko vreme }e nikne{e kako cve}e {areno red od lu|e pred prodavnicite. I tuka doa|a{e do neposredna manifestacija na golemata mo} na na{ite prodava~i/prodava~ki. Ako im se saka{e nekogo, pu{taa preku red. Mo`ea da re~at, okej za denes tolku, koj kupi, kupi, drugite bujrum utre. @ali se ti kolku saka{ deka u{te ne e kraj na rabotnoto vreme! A javna tajna be{e deka si krijat od stokata, deka ja kradat, ja jadat, ili ednostavno ja ~uvaat za da im ja prodadat na ugledni osobi, ili drugar~iwa. Odvreme - navreme poluorganizirana grupa na gra|ani mo`e{e da go pritisne prodava~ot i da mu ka`e v lice otprilika ne{to vaka: Daj be od toa robata pod tezga, da ti ebam majkata, gi krie{ a narodot nema {o da jadi! Ovoj, saka{e- nej}e{e, mora{e da izvadi ne{to od lokalnite stokovi rezervi. Da pu{ti{ malo dete so pogolema banknota v prodavnica be{e rizik od povisok red. Koga }e vleze{ v du}an, te gledaa kako nenajaven gostin vo eden posle polno}. Sepak, nikoj ne saka{e da se zaka~i so na{ite ceneti prodava~i. Abe borosana, najglup ~evel vo istorijata, stana statusen simbol za{to tie redovno gi nosea. Isto taka, ovie ~i~kovci i tetki preferiraa da se oblekuvaat vo beli mantil~iwa. Naj~esto nezapeglani, i so po nekoja crna damka od kafe. I dobro, }e ve molam, ~umu mu e na prodava~ da nosi bel mantil? Za da ne prela`e deka e doktor ? Celokupniot otpor protiv ovoj naroden neprijatel se sveduva{e na dve komponeneti. Vozrasnite gi ozboruvaa tie prokleti aramii koi {to tamu i tamu yidaat ne ku}a, tuku palata be, na tri sprata!

Socijalisti~kata mladina pak se fale{e kako uspeala da ukrade nekoja mastika od prodavnica. Nekade vo ranite deveesti zapo~naa da niknuvaat prvite privatni kolonijal~iwa. Toa be{e po~etok na krajot na jugoslovenskata trgovskata aristokratija. Zadovolno im se sitevme, za{to be{e jasno deka prometot ekstremno im opa|a. Ednostavno gi snema. Bea edni od prvite koi {to zaminaa vo tranziciskata jabana. Prodava~ot vo trafika odvreme - navreme }e trgne nastrana nekolku broja na Tea-Moderna so poklon CD. Vreme e od rano-rano razgrabano , ama za na{i lu|e, }e se najde nekoj poster od Mladi buntovnici. Ako ste razvivale politika na dobrososedski odnosi so najbliskiot kolonijal, ne mora epten nisko da se tepate za Orkanski viso~ini. Ova e mal ostatok od golemata mo} vo slavnite denovi. Neka se znae {to be{e sitnata trgovska boranija nekoga{!

SLOBODNO VREME + PA[TETA Nie, biv{ite Jugosloveni ja izmislivme sociologijata na slobodnoto vreme. Pronao|aj}i ja intelektualnata alatka nare~ena a be aj da gi svrzime praznicite, slobodnoto vreme go proglasivme za na{a filozofija na `ivot. Toa zna~i, ako prvi januar se pa|a vo ~etvrtok, toga{ petok se transformira vo neraboten den. A posle napornata nedela samoupravuva~ite odat na zaslu`en vikend. Vakvite svetli tradicii na vremiwata minati, (ama nezaboraveni) u{te gi neguvaat dr`avnata ad administaracija i ostanatite buxetski ~eda na R. M. Trgnuvaj}i od spomenative filozofski osnovi eden mesec vo godinata posvetivme na kulturata na slobodnoto

vreme. Maj go definiravme kako mesec na praznici! Mala digresija, se rodi vo maj, umre vo maj i vo Bitola bista MU krenaa vo maj! E, aj sega? Koga vse Koga vselenata&providenieto vo principielna koalicija so borcite i Branko se re{at na edna rabota, toga{ toa sigurno }e se ostvari. Tuku da se vratam na prazni~niot mesec. Se po~nuva so Prvi i Vtori maj. Treti }e go svrzevme. A eden od dolupotpi{anite ne u~e{e nitu na ~etvrti za{to negovoto OZT se vika{e Goce Del~ev. Toa be{e istiot den koga i Jo`e svr{i rabota, taka {to glavnata panihida pak be{e za nego, a Goceta samo popatno }e go spomenevme. Re~isi kako denes. Da rezimiram: Vrti su~i edna nedela lega~i{. Ponatamu do kaj dvaeseti maj ima malo zati{je pred bura. Doa|a Dvaeset i ~etvrti: Kiril i Metodij. Denot na prosvetata ili daskal den. Za nas nema {kolo. Prosvetniot kadar, za da im doka`e na seslovenskite prosvetiteli (koi bile od makedonska narodnost, kako {to pred nekoj den n informira edna televizija) kolku gi ceni, organizira{e `urka. Na nea, pove}eto dostojni naslednici na solunskite bra}a i prodol`uva~i i na nivnoto delo, }e se storea }ori pijani. Na 25 Maj se budat prikve~er. To~no navreme za da go gledaat direktniot prenos od fudbalskiot stadion na Partizan. Ne, ne se igra{e fudbal. Na ovoj den se de{ava{e najgolemiot socrealisti~ki spektakl SLET. Sletot vo su{tina e pereverzija na otvoraweto na olimpiski igri. Poprecizno, toa e lo{iot brat bliznak na po~etnata manifestacija na igrite koi gi postavi Kuberten. Namesto glorifikacija na sportskiot duh, na sletot odavavme po~it na edna metalna pra~ka i na eden ~i~ko koj be{e vlezen vo film Forever young. Kolku da nema zabuna, toj e istiot koj sega ima bista pred Sindikatot vo Bitola, a pod nea buket sve`o cve}e

vo plasti~na ~a{a od Skopsko. Pra~kata pak be{e [tafetata na mladosta, koja nie reakcionerno ja preimenuvavme vo Pa{teta. Ova orudie svesnite mladinci/ mladinki go {etaa po site sela, gradovi i vukojebeni od Vardar pa do Triglav. A dali znaete mladi prijateli {to se slu~uva koga Pa{tetata na mladosta doa|a vo va{iot grad? Za da ja pre~ekate, dostoinstveno, kako {to e red & adet, oslobodeni ste od {kolo i dobivate sloboden den! POLITIKIN ZABAVNIK Ako ste nostaligi~en po ovoj mo`ebi najprodavan nedelnik vo biv{ata SFRJ, ima ~are. Vo nekoi trafiki mo`e da si go kupite i denes. I vaka - taka, s e isto, majka= ta! Poznato logo - politikin vo pomal font, a pod nego grandiozno - ZABAVNIK; Otstrana sloganot- za site od sedum do sedumdeset i sedum godini. Koncepcijata standardna. Na prvata strani~ka Ripli i negovoto Veruvali ili ne. Setne, strip~e od Pajo patorot, pa od najpoznatiot Viking na site vremiwa - Hogar Stra{niot. Ako dobro se se}avam, porano na poslednata strana be{e Miki Maus. A pak sega tuka se vselil duhovniot tatko na site badijalxii, ma~orot Garfild. Gledam deka rubrikata @ivot pi{e drame, u{te se tera. Na sredina strip od {esnaesetina strani. Toa e otrpilika likot i deloto na ovoj magazin, koj {to be{e lektira na generacii i generacii graditeli koi {to rastea i sozreveaa vo zemjata titova. Vo impresumot mo`e da se vidi deka prviot broj na Zabavnik izlegol na 28 fevruari, 1938. Sepak, moja li~na procenka e deka zabavnik yvezdenite migovi gi do`ivea vo '70-te i '80-te godini na minatiot vek. Mislam deka toa be{e vrvot na negovata popularnost.

Smelo bi pretpostavil deka Politikin zabavnik vo svojata mladost ~itale mnogumina nau~nici, politi~ari, novinari, estradni yvezdi... Ama, toa ne e va`no. Pobitno e {to iljadnici `iteli na biv{ata SFRJ, obi~ni lu|e i gordi samoupravuva~i, sekoj petok kupuvaa Zabavnik. Lu|eto vo nego prepoznaa intelegentna zabava i mo`nost vo slobodnoto vreme da se educiraat. Zabavnikot uspe{no ja izbegnuva pretencioznosta na eden da re~eme National Geographic, i akdemitisot na Galaksija. Ima nekolku strani~ki za muzika, ama ne e muzi~ki magazin. Po koncepcijata e stokmen kako za deca i mladina, ama ~ovek vo rani pedeseti go zema i so zadovolstvo ~ita barem nekolku teksta. Denes dr`ej}i go v race brojot 2779, od 13 maj ovaa godina (petok!), so simpati~nata figura na Pajo Patorot vo uloga na kolporter, edno ne mi e jasno. Kaj se ispozaebaa rabotite ta denes namesto Zabavnik najmnogu sakame da go ~itame ona lajno Svet?

CRVENA JABUKA Dali bea ligavi? Pa, verojatno da. Posebno od perspektiva na tvrdokornite po{tovateli na xezot, ili pak fanovite na Azra. Ama Ama za site na{i simpatii od osmo - A, koi {to posle sredno sre}no se izma`ija Crvenoto jabolko be{e i ostana zakon. I sega, aj ti na makedonsko devoj~e, kitka {arena, sviri mu na gitara ne{to od B. B. King. Ili ka`i deka doma nema{ nitu edna kaseta (CD-ta toga{ bea svetla idnina) od Crvena jabuka i nivnite muzi~ki pobratimi, Hari Mata Hari, Plavi Orkestar, ili Merlin. Ama }e da ne be{e samo do toa rabotata. - Denes koga }e slu{nam nekoja pesna od Jabuka ili pak Orkestar, ~uvstvuvam prijatno struewe niz teloto.

Znam deka ova e vo sprotivnost so moite ubeduvawa, ama da si priznaeme, ubeduvawata se edno, a emociite drugo. Ova e krajot na eden mini esej posveten na saraevskata pop {kola, koj {to go pronajdov vo leksikonot na ju - mitologiki. Avtorot prethodno veli deka ona {to se narekuva saraevska pop {kola be{e dekadencija vo toga{nata ju-muzika i vo moja poslobodna interpretacija, blama`a za gradot {to dade muzi~ki sostavi od tipot na Bjelo Dugme i Zabraweno Pu{ewe. Crvena jabuka e formiran vo 1985 godina vo Sarajevo. Prviot niven album go nosi imeto na grupata, i toj katapultira nekolku hitovi - Dirlija, Bje`i ki{o s prozora, Sa tvojih usana. Vo 1986 godina vo soobra}ajna nesre}a zaginuvaat frontmenot na bendot Dra`en Ri~l i basistot Aljo{a Buha. Ostanatite ~lenovi na bendot se vo {ok i duri razmisluvaat da prestanat so rabota. Sepak vo 1987 godina Darko Jel~i}, Dra`en @eri}, i Zlatko Arslanagi}, go realiziraat albumot Za sve ove godine, koj im go posvetuvaat na nivnite zaginati prijateli. Pa|a odluka bendot da odi ponatamu. Ulogata na vokal ja prezema Dra`en @eri}. Sledat albumite: Sawati i Tamo gde qubav po~iwe. Koncerti niz cela biv{a Jugoslavija, i ete ostalo je legenda. Doa|a vojnata i bendot re{ava da prestane so rabota. Vo 1994 Dra`en @eri} i Darko Jeli~i}, so kombinacija od staro-novi ~lenovi povtorno go sobiraat bendot. Bendot raboti i denes. Na po~etnata stranica od nivniot sajt napi{ano e: Se nadevame deka do sega ne sme ve razo~arale, i deka povtorno vo nekoja pesna, nekoj stih, nekoe zbor~e ili pak ton, }e pronajdete del od sebe, del od va{iot `ivot, zatoa {to svetot vo koj {to `iveeme, malku e ubav, malku za nigde, ama edinstven koj {to go poznavame.

LETUVAWE Ej gidi vremiwa! Glavnata turisti~ka destinacija toga{ be{e na{iot ju`en sosed. Pamtam koga Leptokarija v leto be{e polna so Makedonci, ko denes Gradi{te. A ne oti `iveevme vo nekoja pastorala na dobrososedstvo so Grcite. I toga{ gwavea so vizi, depoziti od ne znam kolku marki, na granica. Dokument za ova, za ona, da ne si egejec. Ama nekako poinaku be{e. Op{to zemeno, gr~kite mali turisti~ki mesta Leptokarija & Paralija, Platamona, vo koalicija so Stavros, stanaa omileno letuvali{te na socijalisti~kata sredna klasa od zemjata makedonska. Naroden obi~aj be{e da se kinisa od rano-rano, v zori. Taka ako trgni{ vo tri ili ~etiri nautro, }e go fati{ denot za na pla`a. Za smestuvawe postojat dve varijanti. Prvata e {ator, kamp. Vtorata, koja mislam deka pove}e se praktikuva{e be{e varijantata odaj~e, plus kujni~e i toalet, koe {to Grcite ambiciozno go reklamiraa kako apartman. E vo odnos na dol`inata ima{e finta. Prva varijanta pove}e od deset nakaj ~etirinaeset, {esnaeset dena. Vo ovaj slu~aj nosi{ eden kup ispomrznato meso, ba{ka domati, piperki, krastajci. Giro, sladoled, fanta vo limenka, pove}epomalku ostanuvaat zabraneto ovo{je. Od buxetski pri~ini. Vtoriot na~in deset dena, ili mo`e edna nedela. Vo ovoj period u`iva{ vo tolku kritikuvanoto potro{uva~ko op{t {testvo. Gneti{ suflaki i ar~i{ pari vo Lunapark. Sekoj den kupuva{ razli~na limenka sok, za da stokmi{ kolekcija od kana~ki, dostojna za falbaxistvo koga }e se pribere{ na stari kraj. Vo zavisnost od vozrasta, praj{ {oping ili na igra~ki ili garderoba. Posebno vo toa vreme popularni bea farmerki rifle, plus teksas jaknite od istata firma. Pa ona {to vo toa vreme se narekuva{e tehni~ka roba: tranzistori, vokmeni, japon-

ski kasetofon~iwa. A xixi-mixi: tetratki, moliv~iwa, privezoci, kapi... Topka za voda, topka za fudbal, za basket, maska za ronewe, peraii, guma za plivawe. Mastiki so vkus na jagoda, portokal, limon, ne znam ve}e {to. Preku ovie poslednive dojdovme do epohalen zaklu~ok. Vo narodnata demokratija slobodnata rabotni~ka klasa mo`e da xvaka samo bazoka. I toa na po~etokot so dikat, da ne si gi iskr{i zabite pred da se razxvaka mastikata. Vo kletiot kapitalizam, eksploatiraniot rabotnik po napornata rabota mo`e da si kupi softy gum, i ko nekoj kreten da pravi baloni. Ovoj {oping pohod treba{e da se krunisa so slednovo: najmalku dve kila kafe. Veruvajte mi, ku}a {to nema{e da se vrati od Grcija so nekolku ogromni pakuvawa od kafe se smeta{e za nedoma}inska. Ete taka. Doma}inlakot be{e povrzan so kafeto, a ne so ne znam kolku iljadi evra vo doma{noto ~ekmexe.

KABAETOT NA SINATA VODA Krivo je more e o~ajno pateti~na pesni~ka na eks-ju bendot od BiH Divqe Jagode. Avtorot poka`uva nesomnena smisla za didaktika, re~isi isto tolku kolku negoviot kolega avtor na Slu{nete me drugarki, qubov ne vodete. Zna~i taa i toj se zapoznavaat jedne tople letwe ve~eri. Dotuka mi e se jasno. Ponatamu taa e sre}na kako mlada majka vo reklama za najnov tip pampers peleni. Arno, si na{la de~ko. I sega doa|a glavnata dilema. upevo se pribira v ku}i i vedna{ konstatira deka e vo zabluda.!?? Prenesuvam izvorno-ku~i kad si do{la ti, znala si da si u zabludi! Aman be! Kako?

Ponapred, dur si bevme Jugoslavija, nema{e raboti od tipot `enska intuicija, lo{a karma, ose~aj za filing. @enskoto pismo se sostoe{e od Bazar, Prakti~na `ena, i feministi~kiot ritual na zaedni~ko listawe na Burda. I sega pazi premin - Krivo je more! [o kabaet pusto more! Odi pa razberi.

Bu{ava azbuka, samo da potsetam, preku rubrikata dijalekti napravi mala enciklopedija na makedonskite govori od bitolsko, ohridsko, egejska Makedonija... A naslovnata pesni~ka, generaciite ja pametat do den dene{en. DRUGARI I DRUGARKI MAKEDONCI! Pla~eeem, jer nisam kamen! Vakva radost nemam do`iveano otkoga drugarkata Sofija Loren mi dojde na gosti. More koja Sofija, vaka sre}en sum bil samo koga Jovanka mi ja pu{tija za doma~ica vo tu|i beli dvorovi! Ogromno tor`estvo me snajde koga ja primiv vesta deka vo Bitola, na spektakularniot [irok Sokak, jas }e zableskam oblean vo bronza. Vedna{ pristapivme kon formirawe organizacionen odbor koj {to treba da gi napravi site nu`ni podgotovki za sve~enata akademija so koja {to jas i mo-ite sorabotnici }e go odbele`i-me ovoj zna~aen nastan za socijalizmot kako svetski proces. Moram da istaknam deka drugarot Kardeq, poka`a ~ove~ka slabost. Vo emotivno & afektivno raspolo`enie re~e deka }e pobara od na{ite makedonski soborci da mu ja vratat bitolskata ulica kaj Lepoticite. Kutriot se rasplaka, objasnuvaj}i mi deka negovite Slovenci ideolo{ki zastranile, vlegle vo Evropskata unija i tamu ne mo`e da se nadeva nitu na edno ~ikma~e. Ah be, moj Edi,vie Slovencite otsekoga{ imavte sklonosti kon revizionizam. Pristapiv kon drugarska kritika i mu rekov deka kaj da e, se }e si dojde na svoe mesto. Ima vreme, Bevc, ima. Sega e najva`no da se podgotvime za golemata `urka na koja {to }e ima bogata kulturno umetni~ka programa. ]e ne zabavuva dream-team-ot kaqa i Minimaks. Posebno me trogna predlo`enata lokacija. Pred VERO!

[ARAM-BARAM I BU[AVA ZABUKA Detska emisija na TV- Skopje. U~estvuvaa de~iwa koi {to ubavo crtkaa, svirea, peeja. So samoto toa {to do den-dene{en mnogu narod ja pameti pesnata ([aram-baram, levo-desno, ovde onde mi e tesno) mo`e da se tvrdi deka taa be{e i najuspe{en segment na ovoj serijal. Makedonskata tv-produkcija sepak zableska so edna druga detska emisija. Toa be{e Bu{avata azbuka. Vo po~etokot na osumdesetite toga{ mladiot re`iser Slobodan Unkovski re`ira edukativna serija koja {to za cel ima da gi zapoznae drobnite de~iwa so bukvite na makedonskata azbuka. Za sekoja bukva ima{e po edna epizoda. Be{e vistinska revolucija vo odnos na ona {to toga{ go imavme kako detsko-edukativna ponuda. Ovoj tv-bukvar be{e zabaven, duhovit i edukativen. Na po~etok odi kratko animirano klip~e za zapoznavawe so bukvata. Ponatamu, ima{ inteligentno obmisleni na~ini koi {to davaat informacii vo vrska so pi{uvaweto na bukvata, imiwata koi {to zapo~nuvaat so nea... Pa Vlatko Stefanovski vo epizodata za bukvata A sviri, a Ana Kostovska ja pee Ajde slu{aj, slu{aj, Kale{ bre An|o!

Taka, sekoj den koga kletite gr~ki kapitalisti }e odat na rabota }e se frustriraat. Mu pi{av pismo i na general Markos. Se izraduva. Mi vrati SMS-Drugar, borbata e te{ka, ama }e izdr`ime. Arno ama, ovaa vest mi otvori edno golemo gajle. Mo`e znaete, }e treba scenario za sve~eniot ~in na otkrivaweto na mojot spomenik. Mu podrekov ne{to na Krle`a, ama toj mi re~e deka Tu|man }e mu se skara zasekoga{. Dedier se vadi deka toj, prvenstveno e istori~ar. Eee, im go ka`av patot, od kal gi krenav i taka da mi vratat!? Go pobarav i Ko~o Racin. Cini~no mi re~e deka e isklu~en od Partijata i mi pora~a da si ebam majkata. Ako, ako, si imam jas kadri za se. Od ona ~etivo na Dragan Kqai}. Vremeto na Koli{evski, doznav deka drugarot Lazo, {tom izleze nova kniga za umetnost i kultura vedna{ ja kupuval! Mu vetiv deka nasobraniot narod }e vika Tito- Lazo, i toj siot radosen se soglasi da podgotvi dramaturgija za ovoj, bi rekol najzna~aen nastan vo povoenata makedonska istorija. [to da vi ka`am, odjeci i reagovawa od site strani. Stalin mi ~estita. Srame`livo mi spomenuva nekoe ostrov~e na Jadranot. Nekoi, kako {to re~e, nemu mnogu dragi lu|e se `alele na uslovite za dneven prestoj. Ba{ka, personalot bil nequbezen. Ama dobro, pobogu brate, do koga jas }e se proiznesuvam po pra{aweto na toa pitawe? Pa, jas za taa rabota ne znaev do 1955! er~il mi re~e deka sum faca, ama te{ko na toj koj }e si fati rabota so mene. A jas mu velam: Pa videte ser Vinston, sakale vie ili ne - Amerika i Engleska bi~e zemqa proleterska. Smrt na fa{izmot- Sloboda na narodot ! Jo`e Broz Za zapisnik odgovoren Mirko i Slavko

TITO NA ZNA^KI

Najpoznata be{e pozlatenata vo forma na potpisot na najgolemiot sin na na{ite narodi i nardnosti. Obi~no gi {itka{e bibliotekarot vo u~ili{teto, ili pak nekoj( klasno osvesten i neotu|en od sredstvata za proizvodstvo) nastavnik. Koga gi nudea na proda`ba vo prvo-vtoro odlenie jas ne kupiv. Ednostavno, od doma mi rekoa deka ve}e imame nekolku koi {to gi zel brat mi, pa taka nema potreba da se tro{at pari. E da mi be{e do politi~ka kariera, mo`ev malku da vi ja preina~am prikaznata. Na primer vaka: Vo na{iot klas vleguva ovlasteniot distributer na zna~ki so potpisot na ~ovekot koj {to vo ranata mladost bil qubitel na sviwski glavi-Jo`e od Kumrovec. Normalno, ja nudi svojata stoka za prodavawe. Jas od poslednata klupa gordo stanuvam i po~nuvam da mu se deram: Kakvi be zna~k zna~ki so potpisot na Tito, |ubre edno srbokomunisti~ko! Da te ebi Lazo Koli{evski i Vera Aceva! Jani~ari nizaedni i predavnici na makedonskiot narod! Nemam namera da kupuvam zna~ki od toj diktator! Potoa revoltirano i demonstrativno ja napu{tam u~ilnicata i ja treskam vratata. Vleguvam vo {kolskata biblioteka i ja zemam Goce Del~ev od Van~o Nikoleski. Ama, se razbira knigava pred toa, barem nekolku pati sum ja pro~ital. Tuku ne, vaka e podobro. Ne samo {to sum ja pro~ital, tuku ja znam napamet. Ete, so vakva prikazna garant }e stanev podra~en minister za obrazovanie vo periodot 1998-2002. Ama, postavenosta na politi~kite sili sega e poinakva. Dobro, mo`e vaka. Zna~i, ete ti go proda-

va~ot na zna~ki vo na{ata u~ilnica. Jas povtorno od poslednata klupa stanuvam i deklamiram: Drugarot Tito e eden od najgolemite dr`avnici vo celokupnata ~ovekova istorija i po{iroko. Toj poka`uva golema qubov kon nas, negovite pioneri. Re~isi isto tolku golema kolku kon onaa mandija Polak, koja {to mu be{e ku}en qubimec vo detstvoto. Inaku, jas na televizija redovno gledam dokumentarni filmovi koi {to govorat za na{eto herojsko minato. Ima eden vo koj {to drugarot Tito od strana na Sojuznoto sobranie na SFRJ e proglasen za do`ivoten pretsedatel na na{ata slobodna& nevrzana zemja. Aktot za ova imenuvawe go ~ita eden mnogu fin ~i~ko. Negovoto ime e Kiro Gligorov. Ovoj ~i~ko se odlikuva so pamet, erudicija, ba{ka dr`avni~ka mudrost... Setnem kupuvam tri- ~etiri zna~ki, i istite redovno gi nosam na mojata {kolska keceqa. Nekolku dena ne izleguvam ni na mal, nitu pak na golem odmor, tuku ja ~itam Vol{ebnoto Samar~e od Van~o Nikoleski. Ete taka. Dragi moi vlastodr{ci, menuvajte se vie kolku sakate, jas sekoga{ }e mo`am da izmislam nekoja politi~ki (ne)podobna prikazna.

SRE]NA NOVA 1986

E, ponapred drugo be{e. Se na se vo cel grad mo`i bea {est petardi vo maloproda`ba. Raat si bevme, i ne se pritresvavme na sekoj pet minuti od frleni piratki. Glavna finta za Nova Godina toga{bea prskalici, koi {to naj~esto bea vo novogodi{noto paket~e {to go dobivavme tri-~etiri dena pred trieset i prvi dekemvri. Mislam deka najgolemiot del od nas kako klasno osvesteni pioneri i pionerki, znaea deka paket~eto go deli sindikatot, a ne Dedo Mraz od Laponija. Ako ima{ sre}a, }e dobie{novogodi{na }esi~ka made in KRA[, so super ~okolatca vo nea. Onie pomalku sre}nite dobivaa paket~e od EVROPASkopje, ~ii {to ~okolada i toga{bea edvaj prosek. Sepak, dobro be{e. Petneasetina dena pred denot, televizijata po~nuva{e entuzijasti~ki da ja najavuvva bogatata programa za onie koi {to vo najludata no}e ostanat pokraj malite TV- ekrani. Nie pak znaevme deka na krajot, od celata novogodi{na programa funkcionalni }e ni bidat samo dvata filma koi {to toga{noto TV- Skopje, }e gi dade za najveselata no}. Ostanatoto- narodwaci, i nabrzina stokmeni ske~ovi, koi {to imaa nerealna ambicija da ne nasmejat. Za decata, ili kako {to ne narekuvaa za najmladite sekoga{ima{e nekoja priredba. Naj~esto se odr`uva{e vo sportskata sala. [to da vi ka`am, izleteni vicevi, {kart pesni~ki i nakrajot triumfalno doa|a najsakaniot dedo, vo likot na vr{itel na dol`nosta Petar Stojkovski-Babec.

Be{e komunizam, pa toga{za pravo ne be{e vospostaven ovoj kontinuitet na praznici od 31 dekemvri, pa do kaj devetnaeseti januari. Ete, vo dva zbora toa be{e Nova Godina nekoga{. Zna~i, koga }e napravam popis na ubavite spomeni ostanuva paket~eto, eventualno singl plo~ata na Leb i sol (Sre}na nova godina, barem edna minuta, site da zapeeme na planetava na na na) koja ni ja dadoa so Na{Svet na dva- tri dena pred 1990 godina. A sepak lu|eto go sakaa ovoj praznik. Nestrplivo go o~ekuvaa i mu se raduvaa. Velam deka sega ne bilo kako vremiwata nanazad, ete nemalo raspolo`ewe za da se proslavi doa|aweto na Novata godina. Prostete, ama li~no mislam deka vakvata tendencija se vle~e u{te od po~etokot na deveesetite godini. Da, odime na na Novi Godini vo restorani, frlame pari za proslavi po kafi~i i tamu jadime meze koe go spre spremila `enskata na kelnerot, se pijanime ko gojda, a na polno}palime petardi kako nedovetni. Ama koga }e dojde da se izgu{kame i da si ~estitame Nova Godina ne jadi nekoja janya. Se najdobro, da ti se ispolnat site `elbi. Ama znaeme deka toa odi te{ko. Nekako, ne veruvame deka novata }e bide podobra od starata. Se pla{ime deka ni snemalo gumi~ka za da go izbri{eme lo{oto od na{eto pametewe, a da go pametime samo dobroto. I me pra{uvate zo{to e taka? Dobro be vie normalni ste? Sakate profesionalen nostalgi~ar da vi re{ava sovremeni sekiracii? Slu{am deka za Nova godina }e se davalo nekoe dobro film~e na televizija, Supermen, taka ne{to. Eden kom{ija go gledal pred nekoja godina na kino, veli dobra rabota. Aj da vidime.

BALA[EVI] I NASTASIJA VO 003 Nekade vo po~etokot na osumdesetite godini od minatiot ni vek, prviot od gore navedenite izleze so otvorena izjava deka od toga{nata seksbomba Nastasija Kinski nema derman i no}i ne spie. Vo negoviot 129 son na pravednik taa redovno go napastvuva, zatoa {to e ludo vqubena vo nego. Vakvite dejstva, najpozanatiot kant avtor na nekoga{nata SFRJ gi obrazlo`i so toa deka e visok, lep i plav. Toa e nabrzina sodr`inata od Mani me se Lepa Nasto od xoleviot album 003. Pesni~ka koja {to nepravedno ja zaboravame. A kolku ~esto dragi moi, pametime raboti koi {to toa ne go zaslu`uvaat. Da bidam poprecizen, mislam deka (neka pro{tevaat romanti~nite du{i~ki) Vasa Lada~ki ne ja zaslu`uva vo celost slavata koja {to ja ima({e). Nitu pak po~esnoto mesto vo memorijata na sekoj ju-nostalgi~ar. I deka ovoj senti{ koj {to na vremeto vo biv{ata na{a mila i nikoga{ nepre`alena tatkovina, meseci ne se simnuva{e od top listite, na eden na~in ni onevozmo`uva vo celost da go sogledame vistinskoto zna~ewe na Bala{evi}. Poinaku ka`ano, Vasa e drvceto od koe {to ne mo`eme da ja vidime {umata. Vo Lepa Nasto isplivuvaat najdobrite osobini na likot i deloto na \or|ija Bala{evski. Prvo, duhovitost. Ova e mnogu podobar pristap kon ma~oseksualnite frustracii otkolku da re~eme onoj na Bora ^orba koj {to gi stava vo socijalnomoralisti~ki kontekst (Lutka sa naslovne strane koja {to na{iot Dario ja aramisa . . . za mala slika vo novina, za sekunda vo TV-spot). Setnem,

super zafarkancija so toga{nata jazi~na terminologija forsirana od vladea~kata ideologija(Brine me pomalo ta lepa omladinka, ne mogu da odobrim wen stav). Ete mo`elo mnogu podobro otkolku moja draga sega e vo Japonija i ve`ba xudo ili taka ne{to. Islu{ajte nekolku postari pesni od vojvodinskiot bard. Na primer Narodwaci. Vo site strukturi kako {to veli Bala{evi}. A Orkestar stari do den denes pali i `ari. I verojatno u{te dolgo vreme }e bide taka. Nu`ni fusnoti za razbirawe na ona pogore: 1) Senti{-pesni~ka za qubov, dete-~upe, i setnem ta`en kraj. Imam dlaboka metafizi~ka dilema povrzana so ovoj poim, zo{to na krajot krivo e moreto? So ovaa svoja dilema se pozanimavav vo edno od poglavjata na knigava.

2) Draga-izraz za devojkite na provinciskite mom~iwa vo del od teritorijata na biv{ata SFRJ na koja {to se zboruva{e isto taka biv{iot srpsko-hrvatski jazik. DINASTIJA

Sekoga{ koga go zemam daqinskoto v raka, i konstatiram deka od aspekt na ju`no-amerikanski serii sme vo situacija od site strani \or|i sardisan, mi idi da riknam Dinastija vra}aj se, se ti e prosteno!

Nekade na po~etokot na osumdesetite godini na minatiot vek toga{noto TV-Skopje po~na da ja emituva prvata TV-sapunica na ovie prostori. Prikaznata na Dinastija e koncentrirana okolu `ivotot na nafta-~orbaxijata Blek Karington. Na ~ovekot prvata `ena i~ ne mu se pogodi, ama zatoa pak vtorata e bombona. Prvata be{e Xoan Kolins (Aleksis vo serijalot) na koja {to spored mnogumina filmofili amerikanskiot kongres treba so rezolucija da i zabrani akterska igra. Vtorata, Linda Evans (Kristl) svojot lik vo Dinastija go iskoristi za ponatamo{na specijalizacija vo pravec na sli~ni ulogi. Mu se iznaigra po`rtvuvani majki, ne`ni soprugi i gospo`i so stil. Blek, gord stolb na op{testvoto, na po~etokot ne mo`i da se pomiri so homoseksualnata orientacija na svojot sin Stiven, i i mislam deka duri mu gi dava klocite od doma (ili ovaj revoltiran poradi nepo~ituvaweto na razlikite vo negovata ku}a samiot si zaminuva, ne se se}avam). Ako dumam arno, otposle stariot stanuva potoleranten, ete kakvo e takvo e, ne{e e, familija sme, pa detevo se pribira doma. Makedonskiot narod redovno sekoj ponedelnik nekade posle deset ~asot no}e sednuva{e pred televizor. Verojatno deka vo drugi termini toa go praveaa i ostanatite ju`no-slovenski bra}a. ]e se natokme{e toptan cela familija za da gi spodeli sekirpcraciite na ovie bogati Amerikan ci. Doma}inkite ja obo`avaa Kristl, i razbira se karaa-vrnea po onaa orospija Aleksis, koja ete nekolku godini posle razvodot, povtorno se pojavuva za da im go zagor~i `ivotot na Karingtonovi. Vo serijata se javuva i blago problemati~nata }erka na Blek, Felon, koja de se ma`i

de se razveduva. Figuriraa u{te nekolku likovi-glavata na rivalskiot klan Kolbievi, snaata na Blek Semi Xo (obid na Stiven da izvr{i revizija na svojata homoseksualna orientacija), pa setnem od nekade se pojavuva u{te eden sin na Blek, Adam. Vo pove}e od sto epizodi ima{e mal milion likovi. Kako {to rekov na po~etokot, Dinastija na eden na~in be{e uvertira vo ovoj taksirat koj {to ne najde so {panskite serii. Sepak bi istaknal nekolku bitni razliki pome|u ova anglo-saksonsko sapun~e i Kasandra sindromot so koj {to `iveeme vo poslednite sedum-osum godini. Dinastija, ako ja isklu~ime Aleksis lo{otilakot ima{e re~isi solidna akterska ekipa. Amerikancite za razlika od nivnite imewaci so predznak ju`no ne se zaebavaat so ovie raboti i ne snimaat so dramska sekcija od osmo-B plus nade`ni manakenki. Scenografijata be{e isto taka pristojna. Dobro scenarioto si be{e naivno, verojatno i predvidlivo. So eden zbor Dinastija be{e podnosliva mediokritetija. A vie stradni du{i koi {to na vremeto ne mo`evte da gi podnesete va{ite prijateli koi {to gledaat takva glupost kako Dinastija, kaj ste sega? I kako se snao|ate so mladi buntovnici, stari qubovnici, Merisol, Kasandra, Kasandra ni eden ~ovek ne te fati? Arno rekol narodniot ni mudrec- Od lo{o ima polo{o, ili poprecizno od lajna polajna.

KOLEKCIITE OD KOKA-KOLA LIMENKI?

Zo{to vo komunizmot sobiravme limenki od kokakola? Iskreno, pojma nemam. Ne e poznato koj be{e toj Kolumbo koj {to prv se seti da ja izre`i gornata strana na limenkata i posle da ja koristi za ~uvawe na moliv~iwa i xixi-mixi. No poznato e deka negoviot primer ponatamu go sledeaa milioni lu|e na relacija Vardar-Triglav. Podocna ovaa navika evoluira{e vo zadol`itelno hobi. Taka, vo ogromen broj na detski odaii podmladokot na biv{ite Jugosloveni iznaredi eden kup kana~ki, da im pravat dru{tvo na Iljada zo{to iljada zatoa i Kako se kale{e ~elikot. Avtorot na ovie pisanija na vremeto napravi svoeviden triumfalen potfat, koga eden `e`ok avgustovski den, dremej}i na grani~niot premin Mexitlija, ograbi eden cel kontejner poln so limenki. I taka verojatno im ja olesni rabotata na lokalnite komunalni slu`bi. Ako imate li~na karta so data na ra|awe iljada devetstoni osumdeset i nekoja ili zgora, verojatno }e pomislite deka bevme kompletno nenormalni. [o da vi ka`am, drugo be{e ponapred. Da pojasnam, ne se sobiraa samo limenki od Koka-kola, tuku i od Pepsi, Fanta i nekoj poanonimen brend. Patem re~eno za vreme na SFRJ za brend velevme marka. Taka, se vospostavi eden vid na moralna obvrska ~ovek koga se vra}a od odmor od Grcija da donese barem nekolku prazni limenki (toga{ seu{te vikani konzervi) Toa zaedno so nekoja igra~ka Made in Hong-Kong, be{e glavniot trofej so koj {to se vra}a{ posle deset dena odmor kaj vtorata

strana od privremenata spogodba. A {to gledavme vo edna obi~na limenka, inaku eden od najomrazenite artefakti na ekolo{ki svesnite poedinci/ki? Dali `uboreweto na meur~iwata od crvenata konzerva ni be{e nekoja misti~na komunikacija so nekoj drug, mnogu poinakov svet? Ili ednostavno reagiravme kako ona bu{mansko pleme od Afrika, koe {to vo filmot Bogovite pa|aat na teme, otkako }e se dobere do edno {i{e od Koka-kola veruva deka toa e znak ispraten od bogovite? Koka-kola vo {i{e (varijanta sr~a, ne plastika) be{e del od na{eto sekojdnevie. Se razbira doma nikoj ne prave{e kolekcii od {i{iwa. Niv obi~no gi ~uvavme po {pajizi, i gi nosevme v prodavnica koga kupuvavme sok~e. Nekade kon po~etokot na deveesetite godini na minatiot vek nekoj jugoslovenski stopnstvenik, se seti deka mo`e da zapakuva nekoe doma{no sok~e ili pivo vo kana~ka. Ne me fa}ajte za zbor, ama mislam deka prvata JUlimenka be{e pivoto BIP. Ima{e reklamna kampawa koja {to na eden na~in nalikuva{e na sloganot Svetsko, a na{e. Tuka nekade be{e i krajot na kolekcioniraweto na limenki.

ZAPOZNAJ JA TATKOVINATA ZA DA JA SAKA[ POVE]E!

? IZVIDNICI Onie koi {to nekade kon sredinata na osumdesettite davaa zakletva deka }e bidat lojalni na principite na izvidni~kiot kodeks vo herojskoto selo Lavci bitolsko, mo`e }e se setat na slednovo. A ja pu{tija na nekoj dotraen zvu~nik Hej Sloveni edno nepatriotski orientirano magare mu ja vikna da rika zaedno so himnata. Skautite, koi {to kako svoj slogan go vospostavile be prepared (bidi podgotven) imaa ogranok vo re~isi sekoj pogolem grad na nekoga{nata SFRJ. Izvidnicite postojat i denes vo Makedonija. Tie se ~edo na amerikanskiot kontinent, a nivnata organizacija e rasprostraneta re~isi niz celiot svet. Tie se retkite, pa mo`ebi i edinstveni vo ovaa kolumna koi {to go nemaat predznakot in memoriam. Be{e toa sobirali{te na nade`nite pioneri koi {to goltaa strip~iwa za Zagor, Blek, Komandant Mark. . . Preku logoruvaweto, vrzuvawetoo na jazli so fortoma ili orientacijata vo bliskata {umi~ka, ovie de~iwa sakaa da setat barem del od `ivotot na svoite heroi od strip~iwata i knigite. Inaku vo svojata izvidni~ka ~eta (ili pak toa se vika{e odred?) be{e hit ako ima{e nekoja second hand JNA zelena ko{ula. Ne sum siguren, ama mi se ~ini deka vo Sveti Nikole sekoja godina makedonskoto bratstvo na izvidnici se sobira{e na nekoj vid skaut-axilak.

Nikoga{ne otidov. Pretpostavuvam deka ima{e logorski ogan, peewe na Krivo je more i ponekoe vrzuvawe na jazol.

? FERIJALCI

Zapoznaj ja tatkovinata za da ja saka{ pove}e, ova be{e sloganot na Ferijalniot sojuz na Jugoslavija. Rabotata be{e prosta. Ednostavno se za~lenuva{ vo organizacijata zato {to ste mladi i volite putovawa i dru`ewe (nema{e verzija na makedonski), i dobivate nebesno-sina kni{ka. Vo nea se lepi ekspres sliki~ka koja {to ja pravi{ vo foto-avtomatite koi {to se nao|aa vo JAT-i ete ti Ferijalec! Kni{kata ponatamu ti ovozmo`uva koristewe na javen prevoz pop poeftina cena, a poednipati i gratis ekskurzii. Ovoj ausvajs garantira{e deka vo bliskiot Pretor na leto }e dobie{ konak vo edno soc-realisti~ko letuvali{te i golem del od letniot raspust }e se izle`uva{ na pla`a. Standardno, nave~er nekoj }e sviri gitira i }e se pee Krivo je more. Da se vratam na sloganot-Zapoznaj ja tatkovinata za da ja saka{ pove}e. Zna~i patuva{ od Vardar pa do Triglav. Letuva{ voglavno vo {ator. Jadi{ ~uruk manxi i Eva konzervi. Za da razbie{ monotonija odvreme-navreme }e otvori{ nekoj mesen narezak. Ne znaete {to e narezak? Pa postar brat na karneks pa{tetata. Taka vo memorijata gi skladira{-Dubrovnik, Split, Tivat . . . Glavata ti e polna so siniloto na Jadranot koj {to toga{go vikavme na{e more.

POUKA ZA STRANKATA: Dali be{e ubavo? Da. Dali zatoa {to se slu~uva{e vo druga dr`ava? Nema vrska. Delumno zatoa {to imavte pove}e pari vo xep~eto. No najbitno zatoa {to toga{ nemavte tri-~etirieset godini. More i zgora!
TETOVA@I ZA USPOMEN OD JNA Ako tetoviraweto e umetnost, toga{ovie tetova`i bea eden vid na naivno slikarstvo. Obi~no se pi{uva{e datum, plus mestototo kade {to imavte ~est da ja branite tatkovinata. Na primer 12 03 1975 Beograd, Sarajevo, Bjelina. Ako mestoto e Split, toga{ vo kombinacija ode{e kotva ili ako so vas slu`el vojska nekoj potalentiran crta~lo{o naslikana sirena. Zlobnicite velat deka ova be{e na~in da se brkaat `enski i deka ako ne= koi momci ne se istetovirale-nikoga{ nemalo da uspeat da se o`enat.

STRIPOVI pritisoci, nie kano klisurine mu ostanavme verni na stripot, i iskreno ja zasakvme devetata umetnost. Pred nekoe vreme slu{nav deka cela edna generacija sozrevala so menuvawe na sliki~ki od Kasandra. A profesorite pove}e ne zboruvaat za {und i za ki~. Ebi mu majkata.

Be{e ~est i eden vid moralna obvrska da se ima barem mala kolekcija na strip~iwa. Nekoi, kako da re~eme Mirko i Slavko bea na linijata na oficijalnata ideologija. Ima{e i odli~na satira, Alan Ford. Sepak najpopularni bea izdanijata na Lunov Magnus Strip-Zagor, Blek Stena, Komandant Mark . . . Site ~ita~i na stripovi, od Vardar pa do Triglav so~inuvaa edno zaedni~ko bratstvo. A potoa se deleaa na nekolku fakcii me|u koi ima{e blag i neagresiven prezir. Na primer onie {to ~itaa Alan Ford gi smetaa po~ituva~ite na Zagor i Blek za nedozreani. Marti Misterija i Dilan Dog odea vo paket, ako go ~ita{ edniot sigurno ti se dopa|a i drugiot. Od dene{na perspektiva najpametni ispadnaa fanovite na Baja Patak. Toa e onoj star pator, multimilioner koj {to svojot bazen go napolnil so zeleni dolari i omilena zabava mu e da pliva vo niv. Ovaa grupa na fanovi denes e malubrojna, ama zatoa pak nie koi {to tolku go sakavme negoviot siroma{en rodnina Pajo, sme vo mnozinstvo. Nitu eden strip junak ne zboruva{e na makedonski, tuku na toga{niot srpsko-hrvatski. Mislam deka nekade vo docnite osumdeseti, nekoi diznievi junaci po~naa da se pe~atat na na{iot jazik. Na{ite daskali ne ubeduvaa deka e toa {und literatura. So devoj~iwata nikoga{ ne mo`e{e da zboruva{na ovaa tema (Modesti Blejz, koja ako dumam arno izleguva{e vo Stripoteka, ne mi deluva{e mnogu impresivno). Roditelite mislea, i donekade bea vo pravo, deka stripovite ne otrgnuvaat od u~eweto. No pokraj site ovie

PARTIZANSKI FILMOVI Ova be{e specifi~en, i pove}e ili pomalku dominanten `anr vo kinematografijata na biv{ata na{a tatkovina. Obi~no se davaa pred dr`avni praznici. Otprilika kako {to denes za Veligden ili za Bo`i} mo`ete da go gledate Isus od Nazaret po milioniti pat. Scenaristite crpea inspiracija od slednava situacija: Pazi Slavko kur{um! Slavko se navednuva, kur{umot proa|a nad nego, i kulturno mu se zablagodaruva na Mirko zatoa {to mu go spasil `ivotot. Taka gra|anskata desnica i ekstremnata emigracija rovarea i se majtapeaa so likot i deloto na avtorot na ovie kolumni. Za inaet na tie nevospitani go snimivme Neretva. Tito-Ri~ard Barton, Orson Vels-izmislen ~etni~ki politi~ar. Kremot na Holivud! Ba{ka iljadnici statisti. Kakvi maketi, dragi moi! Izgradivme vistinski `elezen most! Drugarot Jul Briner go digna vo vozduh i mu eba majkata na stotici toni `elezo. A Holivud ni simna kapa i ne nominara za Oskar za najdobar stranski film.

11 OKTOMVRI

Toa be{e eden od mnogute denovi koga ne se ode{e na {kolo, ili na rabota, seedno. Vo su{tina 11 Oktomvri kako praznik ne pretrpi golemi promeni vo Nezavisna Makedonija. I toga{ gledavme da go spoime so nekoe vikend~e, da trkneme nekade nadvor od gradot. Odli~nite u~enici }e podgotvea recital, po nekoe cve}ence za bistata na padnatite Geroi, pardon Heroi. Na malskoto radio (toga{be{e samo edno) }e nastape{e nekoj prvoborec koj {to evocira{e spomeni od NOB i Socijalisti~kata revolucija. I se razbira, partizansko film~e po mo`nost od malata makedonska produkcija. U~ebnicite po istorija ni objasnuvaa deka poradi izvesni problemi vo rakovodstvoto na na{iot Pokrainski komitet sme docnele i posledni vo biv{a Jugoslavija sme stanale za sloboda sveta. Znaete, drugite porane{ni ju-republiki gi krevale svoite vostanija nekade vo letoto 1941. Nie pak, }e se ute{evme so slavnata sentenca koja {to ~esto se koristi koga nekoj ve~en student }e diplomira: Ako e zabaeno, samo neka ne e zaboraeno.

DENES KOGA STANUVAM PIONER!

Davam ~esen pionerski zbor, deka }e ja sakam tatkovinata, roditelite, nastavnicite, cve}iwata, p~elite, Ana od prvo dva. . . Otkako vo hor site }e se zakonevme na lojalnost kon socijalisti~kite ideali, stanuvavme pioneri. De{avkata obi~no se odviva{e vo nekoja ogromna sala, ~inam deka vo mojot slu~aj toa be{e bitolskiot dom na kultura. Primaweto vo pionerskata organizacija be{e prviot stepen na inicijacija kon stanuvawe na raboten ~ovek i gra|anin na na{eto samoupravno op{testvo. Otkako }e dobievte crvena {amija (kako {to se vika{e i edna detska emisija na toga{noto Radio Skopje), sleduva{e polagawe na pionerska zakletva. Ili, protokolot nalaga{e obratno, prvo zakletva pa {amija, ne dumam, vremiwa se storija. Patem re~eno ne sum siguren to~no dali se vika{e pionerska zakletva ili ne{to sli~no, i ne garantiram vo vrska so to~nosta na izvadokot od nea na po~etokot na tekstov. No to~no znam deka na ova mu prethode{e cel eden proces na podgotvuvawe na malite prva~iwa za Golemiot Den. Se sostoe{e od predavawe na postari napredni mladinci (i mladinki, razbira se) na koi {to barem vo mojot slu~aj politi~koto komesarvawe ne im be{e nekoja jaka strana. Verojatno toa im be{e fin na~in da spra{tat od nekoj ~as. No nikoj ne mu se sekira{e premnogu za predavawata -Site go ~ekaa Dvaeset i deveti noemvri za ko-

ne~no da stanat pioneri. Crvenata {amija potoa ja nosevme doma, i odvreme -navreme koga ja pre~ekuvavme [tafetata ili ne{to sli~no ja provetruvavme. Obi~no ja vrzuvavme nad sinata keceqa. Inaku za {amijata treba{e ne{to da se plati, pa na{ite roditeli vo soglasnost so najdobrite tradicii na makedonskiot doma}inlak, dobivaa ideja da svr{at rabota so {amijata na postariot brat ili sestra. Sepak generalno, sekoj saka{e da ima svoja {amija i mislam deka mnogu lesno mo`e{e da gi ubedi roditelite da ne pravat ekonomija na ovoj soc-re-

alisti~ki artefakt. Nekade vo sedmo odelenie treba{e site kolektivno da staneme ~lenovi na mladinskata organizacija. Eden den posle golem odmor si najdov crvena kni{ka na mojata klupa. So moeto ime vo nea! Razbrav deka od sada pa nadalje i u budu~e sum ~len na socijalisti~kata mladina na SFRJ. Nema{e ceremonii, predavawa, sve~ani zakletvi. Dali oti na krajot na osumdesetite ve}e po~naa da se me{aat rabotite vo biv{ata na{a tatkovina ili ednostavno takva be{e procedurata, koj }e znae? Se se}avam deka crvenata mladinska kni{ka be{e dobro podvrzana, za razlika od onaa pionerskata ~ii {to strani~ki se raspa|aa u{te vo prvite denovi. A pred nekoe vreme dr`ev v raka vesnik so male~ki pioneri na naslovnata strani~ka. Ne. Ne be{e staro izdanie na Nova Makedonija. Primerok na nekoj kineski vesnik od 2004 godina. Eden kup de~iwa oble~eni vo belo ko{ul~e i crvena {amija! Nasobrani okolu nekoj postar ~i~ko vo kafeav kostum koj {to presre}no se smee. [to li be{e rabotata, nekoj praznik, jubilej ili pak mu ~estitaa rodenden (Da nam `ivi, `ivi Mao) Koj }e znae?

ZASTAVA 128 IS ON THE ROAD AGIN

Nedostatoci na modelot: Voza~koto sedi{te be{e sosema uni{teno koga go kupiv ovoj avtomobil od edna male~ka `ena. Iskreno re~eno, ne mi e jasno kako uspeala vaka da go dotera. Seto ostanato be{e zdravo.

Op{t opis: Da pojasnam, pi{uvam za Zastava 128. Koga prv pat ja vidov, si rekov, ova e najgrdata kola na svetot. Vo toj moment ne mi be{e ni na kraj na pamet deka pokraj ovaa kola }e kupam u{te tri 128-ki. Denes sum zaquben vo nejziniot arhai~en izgled. Niz avto-pazarot lutav cel den. Pred fajront, pronajdov eden prijatel, koj {to bukvalno me prinudi da ja poglednam zastavata. Avtomobil proizveden vo Zastava Kraguevac, so 70 posto italjanski delovi. Motorot e isto taka italjanski. Drugiot den ja kupiv, kolku da imam ne{to da vozam. Ne frliv mnogu pari-okolu 300 evra. Mnogu ne mu se dumav, zatoa {to mislev deka za kratko vreme }e si kupam nov avtomobil. Toga{razmisluvav taka. Denes znam deka toa be{e golema gre{ka. Te{ko e da se objasni kolku bev iznenaden od kvalitetot na ovoj avtomobil. Modelot be{e proizveden vo 1978 godina i so nego nemav nikakvi problemi. Ja vozev zastavata cela godina. Ja kupiv evtino. Mislev nabrzo da se otarasam od nea i da si kupam nova kola, investirav 0 evra vo motorno maslo i ostanati delovi. Kon avtomobilot se odnesuvav neodgovorno i ne veruvam deka nekoj drug model bi podnel vakva tortura. Po edna godina vozewe, dva pomali sudari, i pominati okolu 4000 kilometri kolata stana vistinski kr{. Najgolema gre{ka mi be{e {to re{iv da ne ja popravam. Italjanskiot motor 1. 3 e najdobrata rabota kaj ovoj avtomobil. Zabrzuvaweto od nula do sto se odviva{e vo mnogu kratok interval taka {to zad mene gi ostavav site. Dobro de, ne site, ne zboruvam za BMV i sli~ni sportski avtomobili.

Po vakvoto iskustvo se re{iv da kupam u{te edna Zastava 128. Vkupno dosega imam smeneto tri avtomobili od ovoj model. Poprecizno sega ja vozam tretata 128-ka. So nea sum pominal 150 000 kilometrii ne sum imal nikakvi problemi po pati{tata. Sepak moram da ka`am deka kolata ne e mnogu udobna, akusti~nata izolacija ne e ba{ najdobra, a dizajnot nalikuva na tula. No od druga strana imam polna doverba vo ovoj avtomobil. Obi~no zaboravam da smenam motorno maslo, ama toa mo`e da se menuva na sekoi dvaeset-trieset iljadi kilometri. Ne mi tro{i mnogu benzin. Ako redovno ja servisirate, na 100 kilometri potrebni vi se okolu osum litiri za niz grad i {est za na otvoren pat. Ako se zeme vo predvid navistina niskata cena na ovoj avtomobil, mislam deka ovaa kola od aspekt na soodnosot cena/kvalitet e najdobroto ne{to {to mo`e da go dobiete. Poslednata ja kupiv za ~etiristotitni evra, i ja vozam ve}e dve godini. Dosega so nea sum pominal okolu 600 kilometri, i sum nemal nikakvi tro{oci za odr`uvawe. A i delovite na ovaa kola se dosta eftini. Na niv tro{am maksimum dvaset evra. Ako go upropastite motorot (mene dosega toa ne mi se slu~ilo) mo`ete da si nabavite nov za 100-150 evra. Zna~i ako sakate da imate avtomobil koj {to bezbroj pati }e ve odvede od to~kata A do to~kata B, a vo nego da ne investirate ni{to, toga{ kupete si Zastava 128. Ako pak sakate da se kabadaj~arite pred narodot, zaboravete se {to napi{av pogore i slobodno kupete si druga marka na avtomobil.

Zastava 128 na prv pogled e mnogu grda kola, no taa ima mnogu sladok izgled i jas sum zaquben vo nea. Ova ne e izmislena prikazna, tuku ocena na performansite na Zastava 128. Tekstov e aramisan od od eden internet magazin za avtomobili. Avtorot na tekstot i sre}en voza~ e `itel na edna zemja od Evropskata unija. Pisanievo e postaveno na sajtot nekade na po~etokot na 2004. Prvata Zastava 128, avtorot ja kupil vo 2002.

KRA[ EKSPRES

Go reklamiraa kako bez dilemi i za torti i za kremi. Ova kakao vo prav go proizveduva{e zagrebski Kra{ i naj~esto go konsumiravme so mleko. Be{e zapakuvano vo kafeava plasti~na kutija koja {to nalikuva{e na ogromno {i{e. Zaoblena na dnoto, za kon sredinata blago da se stesnuva i da formira golem trkalezen otvor na vrvot. Be{e zapakuvano so crvena lepenka na koja {to be{e napi{ano Kra{ Ekspres. Se razbira, otkako kakaoto }e se izar~i, kutijata ne se frla. Takvoto rasipni{tvo ne be{e nikako dozvoleno. Taa posle temelnoto miewe se koriste{e za {e}er, bra{nence i ostanati doma}inski raboti. Za eden ~e{it-nekoe pretprijatie na na{ata Socijalisti~ka Republika Makedonija se obide da mu parira na Kra{Ekspres. Taka nastana nekoj proizvod {to se pakuva{e vo istata plasti~na ambala`a samo vo proyirna varijanta. Treba{e na

mlekoto da mu dava vkus na banana i se vika{e Benko. Dokolku probate mleko obogateno so ovoj `olt prav, }e vi se zgade{e i od mleko i od banani za cel `ivot. Lesno mo`ea da ve prela`at da go kupite edna{, za{to be{e poeftin od Kra{. Posle nikoga{ pove}e nema{e da vi padne na pamet vakva glupost. A ba{ka vo Kra{ Ekspres odvreme-navreme davaa nekoi plasti~ni kalapi za crtkawe- detence, devoj~e, male~ko sonce . . .

KECEQA Najgolem grev vo prvo odelenie be{e na denot na slikaweto na krajot od {kolskata godina da nema{ keceqa so koja {to }e bide{ ovekove~en zaedno so svoite {kolski drugari/ki. ^are be{e da se trkne do komi{skiot klas i da se zajmi eden primerok. Taka nastanaa milioni sliki na drobni de~iwa vo uniformi plavi, site veseli i zdravi. A nad teget keceqata beli jaki od ko{ul~iwa. Jakite razbira se, dodirni mi kolena. Altrenativno-mo`e{ da poleta{ so niv, kako slon~eto Dambo so svoite u{iwa. No da se vratam na obvrznata {kolska uniforma vo SFRJ-keceqata. Se sostoe{e od ednostavno teget platno i golemi petlici. Za `enskata ~eladija ima{e nekoi podolgi varijanti, bi~im fustan, a za posilniot pol nekoja forma na sako. Bojata mo`e{e da varira do posvetla sina.

Generalno gledano keceqata be{e povrzana so toga{nata dominantna ideologija. Taa na nekoj na~in treba{e da ni dade nekoj imix na male~ki levi~ari. Preku nea na{eto samoupravno op{testvo go vozdgnuva{e trudot na rabotnikot pokraj svojata ma{ina. A pak vo isto vreme ni ja polnea glavata so idiotski soveti od tipot-u~i sine za da ne raboti{.

LEKTIRI 2. Generalno, ne bevme bog znae kakov rasadnik za fudbalski kadri. Me|utoa ima edno sveto ime za sekoj Makedonec koga stanuva zbor za fudbalskiot `ivot vo biv{a Jugoslavija. Velibor XarovskiXaro. Sinonim za namesten natprevar. Univerzalna pojava vo javniot `ivot na SFRJ. Kombinacija od tr~ajla`i i gospodin. Estraden menaxer pred site dene{ni menaxeri. 3. Nikoj vo Makedonija ne gleda{e natprevar, tuku utakmica ili ednostavno fudbal. 4. Golem del od biv{ite Jugosloveni navivaa za belgradskite klubovi Partizan ili pak Crvena Yvezda. Zagrebski Dinamo i splitski Hajduk vo pogled na svoite privrzanici bea voglavno regionalni klubovi. 5. Golem del od makedonskite politi~ari& funkcioneri ~lenuvaa vo upravata na FK Vardar. 6. @eqko Ra`natovi}-Arkan ja zapo~na karierata kako eden od liderite na naviva~ite na Crvena Yvezda-Delii. 7. Ako sakavte da ve smetaat za seriozen fudbalski fan moravte barem edna{ da odite na derbi Crvena Yvezda-Partizan, po mo`nost na Marakana. 8. Redovno se sobiraa sliki~ki od fudbaleri od svetski i evropski fudbalski prvenstva. Ako malku od malku ti fa}a{e glav~eto i ako povnimatelno gi slede{e odnesuvawata i parolite na naviva~kite grupi, posebno na onie od Srbija i Hrvatska, mo`e }e go nasetevte slednovo. Jugoslavija e polna so nacionalizam. Toj ~eka pogoden moment da se oslobodi i da stane meinstrim vo dr`avnata politika. Ako toa se slu~i na{ata zemja }e si ebi majkata.

Glavnata finta be{e da se odgovori na dlabokoto egzistencijalno pra{awe-{to saka{e pisatelot da ka`e? Nabrzina }e objasnam. Homer o~ekuval nekolku korki od lep~e od kujnata na nekoja kr~ma. Balzak bil borx, pa moral da pi{uva. Dante se ispozaqubil vo nekoja mo~la. Bora Stankovi} ja ogovaral elitata deka e polna so degenrici. A [ekspir prakti~no ne postoel. Bajron, deklariran grkoman, skital niz beliot svet. Pa ti sega misli mu {to sakal pisatelot da ka`e! FUDBAL

Edna{po slu`bena dol`nost i uredni~ka prinuda izgledav eden fudbalski natprevar. Go ovekove~iv vo novinarski izve{taj koj {to be{e katastrofa. Patem re~eno, so eden moj isto tolku talentiran za sport kolega i prijatel, ne storivme dikat deka na natprevarot se {utiral penal. Zatoa ne o~ekuvajte preterano kompetentna studija vo vrska so fudbalot vo SFRJ. Ama ne berete gajle, zatoa {to specijalno za vas podgotviv nekolku ekstra zabele{ki povrzani so eks- ju fudbalot: 1. Pelister nikoga{ ne vleze vo prva savezna liga (Cela se Bitola rasplaka, za toj mi Aleksandro. . . pardon toa be{e od pusto tursko), zna~i cela Bitola kolektivno `ale{e poradi toa. Vardar kako za inaet pak re~isi celo vreme be{e prvoliga{, {to nam bitol~ani ni be{e luta rana.

BEREWE NA GROZJE

Od princip se trudev da go izbegnam. Treba{e da stane{ od rano-rano. Da se nacrta{ pred {kolskata zgrada nekade vo {est satot, ko da mu se tokmi{ da odi{ Stre`evo na ribi. Posle toa si presre}en ako vo nekoj avtobus (prototip na firma Krsti} od Ko to tamo peva) se dobere{ do sedi{te. Na prvite mesta ne sednuva{ za{to tie se rezervirani za prosvetniot kadar. - [o be ako stoite, mladi ste, a be nie sme stoele, stoele, ehe, , , Taka vo naredniot polovina ~as i zgora golem del od nas se prinudeni da se priklu~at kon bratstvoto na stoicite. Se istovaruvate na nekoja planta`a so lozja. I {to mislite, rabotevme? A be ajde mladino, u{te ve la`at komunistite? ]e prisoberevme nekoja korpa kolku da se re~e deka ne{to sme napravile. Poprecizno, nie |o rabotevme, a daskalite demek vr{at nadzor nad na{iot zdru`en trud. Kon ru~ek pak v avtobus, pak stoicizam i. . . kraj! Berogrojzeweto obi~no se slu~uva{e na po~etokot na {kolskata godina, vo periodot koj hronikite na {kolskite tetratki go obele`uvaat kako Esenta vo na{iot kraj. Nekade naprolet ima{e vtor del od vakvoto zdru`vawe na trudot-varijanta Berewe na pra~ki. Obi~no be{e nekade pred Prvi maj. Posle presedena cela nedela doma, isku{enieto da se bide nelojalen kon tradiciite na blagorodniot zemjodelski trud be{e golemo. Vedna{ se bara{e varijanta opravdawe, vo forma na najdobriot drugar na site sredno{kolci, poznat kako medicinska bele{ka.

Akcijata Opreacija grozje bara{e od u~enicite da bidat soodvetno oble~eni i da ponesat so sebe no` za da gi se~at plodovite na drugarot Dionis. Razbira se, profesorskata elita treba{e da go sledi primerot so forsirawe na soodveten imix. He, he, ova be{e zabavno. Impoznatno defile na fal{ rifle farmerki, xi{boja trener~iwa, i {u{kavec jakni neoble~eni od studentskite denovi.

KOMODORE 64 I SPEKTRUM

Pusti Slovenci, otsekoga{si bea Evropa zdaj. Ako dumam arno, nekade kon sredinata na osumdesettite vo SFRJ po~naa da doa|aat prvite kompjuteri. Komodore 64 i Spektrum. Preku nekoja slovene~ka firma. Vo tie vremiwa mircaweto be{e SF, i u{te komuniciravme vrz osnova na principot pismo do nepoznato drugar~e. I razbira se, koga odi{ na odmor, kako mala pa`wa na pobliskite rodnini i prijateli mora da im isprati{ razglednica. I sega neka zbora Bil Gejts, deka eden den }e bidat ukinati damkite mastilo na kora od drvo. Gojdo tehnokratsko! Znam deka mu e maka oti pod rabotnata klupa za Nova Godina, nikoga{ si nema najdeno ~estitka od nekoe drugar~e. Za{to site negovi drugari mu pu{taat yahoo-greetings. Tuku dumata mi be{e za prvite kompjuteri vo biv{ata Jugoslavija. Ponapred, vo taborot na kom kompjuterxiite nema{e podelba na hakeri, vebdizajneri, mirca~i, programeri, gleda~i na filmovi, surfer badijalxii, tehno-muzikanti. . . Bratstvoto be{e re~isi homogeno. Kompjuterot mo-

`e{e da go koristite na dva na~ina. Ili na nego rabotite, ili dobrite roditeli vi go kupile za igrawe. Tie {to rabotea so komodoreto, zavr{ija elektro. Mnogumina od niv ja napu{tija majka Makedonija za vek i vekov. Rabotat programi za belosvetski kompanii. Si idat na leto na stari kraj i si kupuvaat CD-a od Sintezis. Koga }e se najdat so sli~ni na sebe, evociraat spomeni za toa kako go kupile prviot broj na Moj Mikro ili Svet kompjutera. Tie {to ostanaa vo `alna Makedonija rabotat vo Telekom ili Elektrosto-panstvo. Onie {to samo igraa na kompjuter denes pi{uvaat Filter Jugoslavija. Pritoa, posledno navedenite od princip odbivaa da igraat Hobit, i preferiraa Moon Patrol, Packman, Galaga. Na eden na~in Spektrum be{e poigra~ki kopjuter, a pak komodoreto programerski. Dali toa be{e rabota na imix ili pak na mo`nostite i namenata na ovie kompjuteri, pojma nemam. Komodore i Spektrum dens fa}aat pra{ina vo mnogu eks-ju vizbi. E da se seti nekoj da napravi muzej na tehnologijata. Pa da gi zabri{e so suva krpa spektrumot i komodoreto, bra}a nerodeni, od pra{ina, pa da organizira turnir vo Packman.

JUGO

Avtomobilot na soc-reailisti~kata sredna klasa vo SFRJ. Ima{e dodavka 45, 55, Florida, Amerika. Jugovcite i sega ne se raritet. Kolku i da go obnovuvame vozniot park so kanti od Germanija, i denes niz ulicite na biv{ata jugoslovenska republika Makedonija, ~esto se gleda jugo. O~uvani. Spu{teni. So ratkapni. Se najduvaat za 500 evra. I pritoa site gi kupuvaat so nade` deka toa e samo privremeno. Abe zdravje za nekoja godina, da prisoberam pari, pa }e zemime ne{to POGOLEMO. Kako i da e, varijantata Jugo-Amerika treba{e da go osvoi pazarot na SAD. Zna~i, otkako se otka`avme od vekovniot ideal Amerika i Engleska, bi~e zemqa proleterska, storivme mukaet, jugoslovenskite proleteri da proizveduvaat kola za amerikanskiot pazar. Televiziite so golemi talambasi najavuvaa Osvajawe Amerike. Nemam precizni informacii za plasmanot na ovoj na{proizvod na inostranoto tr`i{te, ama bra}ata Amerikanci }e da ne se ispotepaa da kupuvaat juga. Trgnaa zaebancii, koi veruvam deka gi pravevme nie, a ne Amerikancite. Na primer, jenki tatkoto mu veli na jenki-sin~eto-u~i sinko inaku }e ti kupam edno jugo. A sega da vi re~am eden muabet za povrzanosta na jugoto so propa|aweto na moralnite i op{testvenite vrednosti vo zemjo makedonska. Nekade dali 92, dali 93 na eden detski festival se pojavi edna pesni~ka koja za svoja tematika gi ima{e pravoto na ~ovekot kako op{testveno bitie da stapi vo sojuz so avtomobilot kako neop{tes-

tvena kombinacija od plastika i `elezo. Otprilika ode{e vaka. Sakam kola ubava, la, la, ne sakam lada. Ne sakam ni jugo (bqak), dajte ne{to drugo. Se `ivo ja pee{e, nema{e radio stanica koja {to ne ja vrte{e, i de~iwa i starci ja svirkaa po ulica. Ovde, onde po vesnicite }e ekne{e po nekoj glas na pravednik v pustina, deka so toa gi vospituvame decata na pogre{ni vrednosti, deka treba da gi zau~vame deka ne e fintata vo toa da se bide zbesnat i da se vozi besna kola. E ajde, de. Glasot na pravednikot ima{e izleznost kako na referendumot od 2004 godina. . Mo`i i beter. Taka na eden neformalen plebiscit tivkoto mnozinstvo re{i da go isprati jugoto na buni{teto na istorijata. Za da mu pravi dru{tvo na drugarot Marks i Engels. Se otka`avme od jugoto, a se opredelivme za crn mercedes. Najmalku so ~etiri vrati. Mu go rekovme istoriskoto NE na najpopularniot avtomobil na kragueva~ka Crvena Zastava. Na negovata nepretencioznost i doblesna skromnost. Gi oteravme u pi~ku mater onie koi {to pred svojata zgrada cel `ivot }e parkiraat `olto jugo. Carstvoto zemno dojde vo racete na edna raka lu|e koi teraa crni mercedesi. A nebesnoto? Pa koj razmisluva denes za carstvoto nebesno?

UPORNOSTA NA LU\ETO OD JUGOT

-[to ju`nije, to tu`nije. Ova si be{e na vremeto odoma}ineto mislewe vo na{ata biv{a tatkovina. Po moja slobodna procenka, nekade od Ni{pa nadolu, po~nuvaa epten pasivnite kraevi na nekoga{nata SFRJ. Te{ka provincija. So najdolg sta` vo pusto tursko. Naselena so sme{ni ~ove~iwa. Ete, ovde bra~niot par Pavlovi} (avtori na scenarioto za popularnite TV-serii Boqi `ivot, Sre}ni lu|e) odlu~ija da ja zapo~nat svojata kariera na uspe{ni TV scenaristi. Nemoj nekoj da pomisli deka se re{ile da stapat vo brak za vreme na nekakva rabotna akcija od tipot na izgradba na delnicata Vladi~in Han-Vrawe.! Vistinata e deka eden od prvite nivni, ako ne i prv popularen lik, Borivoje [urdilovi}-[urda e dete na ju`nata pruga. Ovaa uloga vo serijata @e`ok veter, ja odigra Qubi{a Samarxi}, i nabrzina gi osvoi gleda~ite od Vardar pa do Triglav. Serijata se prika`uva{e i vo kom{iska Bugarija. A Samarxi} do den dene{en pokraj toa {to odigra mal milion dobri ulogi, golem broj biv{i Jugosloveni (ne mislam samo na Makedoncite) uporno go vikaat [urda! A koj e [urda? Prvo, klasi~ni orientalni naviki -ne mo`e bez kafe. Ja zasmeva{e cela biv{a Jugoslavija koga }e mu se snearne{e i }e se postele{e kaj }e stigne{e. Vo edna policiska stanica za da mu dojde poarno, mrtov laden si pobara kafe i rahat lokum iz Soluna. [urda od ju`na Srbija nekade vo po~etokot na osumdesetite doa|a vo Belgrad da studira. Go batalauva fakultetot, i ja zapo~nuva potragata po

svoite milion dolari. Vsu{nost sekoja od epizodite vo ovaa serija (gi ima{e ~inam deset) zboruva za razli~nite profesii vo koi {to [urda se obiduva da se realizira. Be{e taksist! Pa berber ~ii {to biqbili do`ivuvaat masovna umira~ka. Potoa gasterbajter vo Germanija, koj {to nekolku dena otkako }e dojde do svojata pe~albarska destinacija se re{ava da se vrati doma. ]e se isproba i vo najomilenata profesija na biv{ite Jugosloveni-siten slu`benik vo nekoja firmi~ka. Koga direktorot na pretprijatieto (socijalisti~ki izraz za firma) }e mu ka`e deka zaradi neispolnuvawe na rabotnite obvrski mo`e da letne od rabota, [urda }e mu go obeli: -A, ne! [urda izlazi na glavna vrata. I tup na direktorot mu dava otkaz. I znaete vo koja profesija se pronao|a sebe si? Ekskluziven i ekstravaganten frizer za dami! Koga tatko mu }e mu dogovori da se `eni so `ena od familija zafatena (kako onoj nesre}nik Vasa Lada~ki na Bala{evi}) [urda, se razbira odbiva. @ivotot za nego mora da e ubav kako igrawe na sirtaki pokraj na{eto more vo Solun. Ako ne, podobro da ne se `ivee. Toj odi do kraj, hrabro i bez vo{livi kompromisi. Ete toa e [urda. Uporen. Tvrdoglav. Ju`wak. Individualec so tapija.

ZA DOBRA NO]

Ponapred, ko si bevme Jugoslavija, nema{e televizija po celi no}i. Kaj da e, kaj deset-edinaeset izlegva sli~eto na kameniot most od Skopje, ja velat makedonskata himna i kraj na programata. Posle toa (ili pak setnem?) izleguva nekoja mlada i nade`na najavuva~ka: A sega dragi gleda~i prosledete ja programata za utre i ~ao. Televizoro se zatvora i odozgora mu se stava edno mile, i zaedno so samoupravuva~ite odi na pove~erje. Nekade kon krajot na osumdesetite (ve}e znaete od minatiot vek), nekoj dojde vo za toa vreme radikalna ideja-No}ni programi! Toa zna~e{e deka nekade od edinaset no}e, ili polno}, namesto kraj na programata na Jugoslav people }e im se ponudi mo`nost da ostanat kraj nivniot prozorec kon svetot. Fintata kako {to rekov se vika{e no}na programa. Be{e toa cela emisija so precizno utvrdena {ema. Otprilika, na po~etokot ode{e humoristi~na serija, posle toa film~e ili epizoda od filmska serija. Potoa mo`e }e stavea malku muzika, za na krajot da se kulminira so nekoja meka pornografija. Vo toa vreme idejata deka nekoj ima mo`nost posle polno} da se xari vo televizor, od nekoi be{e primena kako eres. Prvata rabota {to im pa|a{e na pamet be{e deka toa }e vlijae vrz produktivnosta na samoupravuva~ite. Demek dosega `elni i polni so entuzijazam za rabota, }e fatat da sedat do niedno vreme i drugiot den }e si prespivaat na rabotnoto mesto. Mislam deka ova be{e posebno izrazeno vo na{ite vospitno-obrazov-

ni institucii: -Abe deca, deca, tuku mi dremite na ~asovi . . . V~era gledavte no~ i dan a ? Krucijalniot problem be{e deka nastavniot kadar ne razbira{e deka ako stani{vo {est i pol nasabjle {ansite da ti se spie se epten golemi. No~ i dan be{e no}nata programa na TV-Sarajevo. Zagrebskata no}na programa se vika{e Program plus i op{to zemene be{e najdobra. Preku nea prv pat osoznavme za Alf, Monti Pajton, Yvezdeni pateki. . . Makedonska be{e za Dobra no}. Po~nuva{e so za toa vreme odli~na {pica na kocki {e}er koi {to so domino efekt pa|aa edna po druga. A zavr{uva{e so scena od Tarzan - Bo Derek se kapi vo okean, ja more, a na pla`ata demne eden lav. Ete otoga{ nema mile nad televizorot.

MARKSIZAM I SAMOUPRAVUVAWE (Beginners manual)

Roza Luksemburg i Klara Cetkin: So dekret naredija `enite na Osmi mart ni{to da ne rabotat, tuku da odat po kafani i da igraat ~o~ek na masa. Rabotni~ka avangarda: Epten svesen proleter koj doma ima biblioteka so naslovi od tipot-Kratko kurs na SKP (bol{evici) i Kako se kale{e ~elikot. Filosofski tetratki: Ami filosfija se u~elo od tetratki? Da be{e taka Marks ne }e pre`ale{e mladost Britsh Library, tuku }e ode{e na praven vo fotokopirnica. Direktor: Sledi objasnuvawe so sinonimi-lapa~, aramija, ~au{, buxovan, golema glava. Evoluiraa vo menaxeri i jak ~oek. Rabotni~ki sovet: Pretorijanska garda na direktorot. Sindikat: Samoupraven socijalisti~ki organ zadol`en za novogodi{ni paket~iwa, tagli so krastavi~ki i svinski polutki (ovie poslednive ponekoga{gi davaa celi, abe zlaten komunizam) Drugarska kritika: Te{ko tebe ako ja dobie{ od nekoj istaknat drugar. Drugarska samokritika: Ne e posipuvawe so pepel, ne. Vo ovoj del se pristapuva{e kon afirmacija na sopstvenata li~nost. Socijalizam so ~ove~ki lik: Toa zna~i deka dobriot bog ve kurtulil od sre}ata da gi delite kujnata i bawata so u{te tri-~etiri semejstva.

Kumrovec: Edukativen centar za politi~kata eks ju-elita. Poznat po unikatnata lokacija: kraj rekata Sutla, u{te popoznata po toa {to pokraj nea se rodilo dete i stanalo xin. Mito Haxivasilev Jasmin: Sportska sala vo Kavadarci Organizacija na zdru`en trud(OZT): Kardeqev zakon: Koga site go zdru`uvaat trudot toga{ nikoj ni{to ne raboti.

SVOZ Pokraj toa {to ne sakavme da bideme vo vrzanite, tuku vo nevrzanite, ne mo`evme da izbegame od toa deka `iveem vo vekot na Studenata vojna. Poprecizno, SVOZ-ot be{e manifestacija na paranoja vo edna totalitarna dr`ava. Taka, pokraj standardnite voeni ve`bi na jugoslovenskata armada i civilnoto pu~anstvo treba{e da bide zau~eno na soodveten paket merki i aktivnosti od poluvoena priroda, za so nivna pomo{ celosno da se infiltrira vo konceptot Site sme odbrana. Pazi sega, izleguva{od doma, nadvor puknala prolet (nekoga{SVOZ-ot se prave{e v esen, pojma nemam) i gleda{zapalen ogan! Ja majkatata? Se duma{ da ne e slu~ajno Kolede so dekret premesteno od petti januari vo drug termin? Izleguva{ nadvor za da proveri{, kinisva{niz ulica i nekoj so teget traka na reveru ti objasnuva, deka ne mo`i{da pomini{po tvojata voobi~aena mar{ruta. -Zo{to be?

-Kako be zo{to? Denes sme vo vojna! -Kakva vojna be, neli zborot be{e deka }e `iveeme sto godini vo mir? -Da, ama denes e denot koga treba da se ispolni vtoriot del od prekrasna maksima-da se podgotvuvame kako utre da zapo~ne vojna! Sitnata partiska boranija go obo`ava{e SVOZ-ot. Na toj den pretsedatelite na mesnite zaednici, stanuvaa provinciski napoleoni i mo`ea da komanduvaat so ograni~en broj na ~ove~ki resursi. Drugiot den povtorno oblekuvaa lo{ kafeavkast kostum i moraa da se zadovolat so izdavawe na zabrana za koristewe na masati za ping-pong od strana na klasno nesvesnata mladina. Za site biv{i Jugosloveni koi {to smislata na svoeto postoewe go nao|aa vo samo jedan dan SVOZ-a, Bora ^orba ja ispeja pesnata Milivoje Vatrogasac. I {o be{e fintata? Samo neka napadne ekstremnata emigracija, gra|anskata desnica i vnatre{niot neprijatel. Ko }e go pre~ekame so sina i crvena lenta, ta ko }e zapalime eden ogan do nebo. A za kraj ko }e ja pu{time sirenata da rika, lele majko, }e se skapi od begawe. Verojatno zatoa {to }e mu tekne deka do{ol vo zemja Budalija. Nalet drugo, od SVOZ-ot ima{e ogromna kolateralna {teta. Ako go pravat v sabota, mora da odi{ na u~ili{te.

NOV ZA PO^ETNICI

Mar{al Tito na{e ime ponosito-ona {to e Frodo vo Gospodarot na prstenite. Olicetvorenie na ~isto dobro. Vrhovna komanda-dru`inata na prstenot. Germanci, ~etnici, usta{i, balisti-koalicija na orkite. Ofanziva-voena operacija koja {to zavr{uva so Happy end. Toa odi otprilika vaka-partizanite se probija, partizanite go skinaa obra~ot, ili ne{to sli~no, se do kone~noto osloboduvawe. Partizan-ime na fiskulturno dru{tvo i edno kino. Prviot stadium vo stanuvaweto na partizan be{e be{e rastura~ na letki. Ponatamu se dobiva unapreduvawe vo kurir. Posle toa dobiva{ pu{ka. Idi zlatna sloboda i sekomu kako }e mu se posre}i-general, ambasador, delegat, direktor. Pismo vo pletenka od kosa-fer }e be{e da ni ka`ea deka mladite kurirki gi {armiraa vojnicite na Tretiot rajh, a ne deka go kriele pismoto vo svoite pletenki. Bata @ivoinovi}vo filmot Golemiot transporttipot so obi~na pu{ka kutnuva avion. Taka stanuva opasna konkurencija na neznaeniot junak od folk poezijata koj {to uspeva niz prsten jajce da pogodi. Stiv Naumov-spomenik kaj oficerski. Nem svedok na romanti~no-sentimntalni spomeni na generacii bitol~ani. Vera Aceva-doma}inka so tapija. Tapijata ja izdade i ja overi so pe~at prezediumot na ASNOM.

Vo spiskot na ~lenovi na prezediumot navedeno e slednovo-Vera Aceva, doma}inka od Prilep. Mlada partizanka-dokaz za postoewe na svest za polova ramnopravnost vo partizanskite odredi. Fevruarski pohod-mnogu pe{a~ewe, malku borba, odli~en marketin{ki efekt. Pu{komitralez-xabe Germancite go imaa, koga ne znaea da go upotrebat. A se doberea partizanite do nego, par~e pravea niz neprijatelskite redovi. Partizansko bure-slo`ena aparatura za uni{tuvawe na partizanskite vo{ki. Jajce-na krajot ispadna smatok. Kozare~ko oro- neinventivno, neimaginativno, so eden zbor oro koe {to e navreda za igraorskite sposobnosti na makedonskiot narod. Politi~ki komesar-siva eminencija vo voeno-politi~kite strukturi na partizanskoto dvi`ewe. Makedonskiot del od pekolot- crno-bel film za partizanski odred lociran tamu le majko, blizu Bitola. So negovoto sozdavawe e povrzano i polulegendarno ka`uvawe za pregazeno magare od strana na xipot na filmskata ekipa. ^esnata intelegencija-partizan koj {to nosi nao~ari i ja ima pro~itano Majka od Maksim Gorki.