Sredno stru~no obrazovanie (~etirigodi{no) Standardi za nastavata po stranski jazici

So standardite se definiraat nivoata na postigawata na u~enicite preku opisot na kvalitetot i kvantitetot na znaewata i sposobnostite na u~enicite. Standardite vo nastavnite programi po stranski jazik proizleguvaat od celite i zada~ite definirani vo komponentite na izu~uvawe na jazikot. Tie pretstavuvaat osnova vrz koja se temelat celite i sodr`inite na nastavnite programi, a nivnata pravilna primena pretstavuva po~ituvawe i primena na principite na pou~uvawe, metodskite i drugite upatstva koi se sodr`at vo niv. Standardite vo stranskite jazici gi sodr`at, glavno, dvete kategorii: kategorija Znaewe kategorija Ve{tini sposobnosti. Vo usvojuvaweto na sistemot na znaewa spa|a usvojuvaweto na leksi~kite edinici, gramati~kite strukturi i komunikativnite modeli vo ramkite na obrabotenite temi i sodr`ini, niz koi provejuva kulturata i civilizacijata na zemjite ~ii jazik se izu~uva. Vo ramkite na ve{tinite i sposobnostite se vr{i proverka na funkcionalnite sposobnosti na u~enicite preku receptivni ve{tini i sposobnosti, reproduktivni ve{tini i sposobnosti i produktivni ve{tini i sposobnosti. Interkulturnite kompetencii se specifi~ni ve{tini vo steknuvaweto na ve{tinite i sposobnostite vo stranskite jazici. Sovladuvaweto na strategiite na u~ewe i koristewe na znaeweto e, isto taka, standard za merewe na ve{tinite i sposobnostite na u~enicite za sovladuvawe na stranskiot jazik. Vo kategorijata ve{tini i sposobnosti na stranskite jazici se komponentite: Slu{awe so razbirawe, Zboruvawe, ^itawe i Pi{uvawe.

Op{t opis na standardite na postigawa i kriteriumite za ocenuvawe

Standardite i kriteriumite za ocenuvawe za sredno stru~no obrazovanie se temelat na odredbite na Zakonot za sredno obrazovanie, nastavnite programi za sekoja godina vo sredno stru~no obrazovanie, teoriskite soznanija i iskustvata od nastavnata praktika. Standardite se sistematiziraat spored op{tite i konkretnite celi/zada~i vo nastavnite programi za sekoe oddelenie vo osnovnoto obrazovanie, spored nastavnite temi/komponenti vo izu~uvaweto na stranskiot jazik, kako i osnovnite znaewa i sposobnosti. Vo opisot na standardite na postigawata na u~enicite i vo kriteriumite po stranskite jazici se zemeni predvid jazi~nite kompetencii koi u~enicite treba da gi postignat na krajot na sekoja godina vo srednoto stru~no obrazovanie. Pri definiraweto na standardite zemeni se predvid nasokite na Zaedni~kata evropska referencijalna ramka za izu~uvawe na stranskite jazici. Spored nasokite na Zaedni~kata evropska referencijalna ramka se razlikuvaat vkupno {est nivoa na komunikativna upotreba: elementarno nivo: A1 - podgotvitelno nivo; A2 - temelno nivo; samostojno koristewe na jazikot: B1 preodno; B2 - samostojno nivo; kompetentno koristewe na jazikot: C1 - napredno nivo; C2 - najvisoko nivo.

Angliski jazik - prva godina sredno stru~no obrazovanie (prv stranski jazik)
Standardi na znaewa, ve{tini i sposobnosti i kriteriumi za ocenuvawe I. Standardi na znaewa Leksi~ki znaewa U~enikot/u~eni~kata: -poseduva fond na zborovi i izrazi vo akademski kontekst i elementaren fond na zborovi od strukata za primena vo usten i pismen kontekst, soglasno temite predvideni so nastavnata programa. Gramati~ki strukturi U~enikot/u~eni~kata: -gi prepoznava, razbira i pravilno primenuva gramati~kite strukturi i vremiwa vo usten i pismen kontekst, predvideni so nastavnata programa. Komunikativni modeli U~enikot/u~eni~kata: -komunicira usno i pismeno vo sekojdneven i ednostaven profesionalen kontekst so primena na komunikativnite modeli vo ramkite na jazi~nite strukturi predvideni za ovaa godina. Kultura U~enikot/u~eni~kata: -poseduva znaewe i razbirawe za socio-kulturnite karakteristiki na drugite zemji preku sodr`inite od vokabularot, komunikativnite modeli i temite navedeni vo programata. -gradi pozitiven stav kon pridonesot na sopstvenata i drugite kulturi za podobro me|usebno razbirawe i sorabotka.

II. Ve{tini i sposobnosti

Slu{awe so razbirawe U~enikot/u~eni~kata: - prepoznava konkretni informacii vo kusi tekstovi na op{ta tema sostaveni od poznati jazi~ni elementi; -razbira podolgi usni iskazi, poraki i informacii, sostaveni od poznati jazi~ni elementi. Zboruvawe U~enikot/u~eni~kata: -komunicira vo sekojdnevni i ednostavni profesionalni situacii, primenuvaj}i komunikativni modeli i gramati~ki strukturi predvideni za ovaa godina; -gi izrazuva sopstvenite stavovi i mislewa za temi od sekojdnevniot `ivot i istite gi potkrepuva so argumenti. ^itawe U~enikot/u~eni~kata: -gi razlikuva jazi~nite strukturi vo podolgi re~enici, predvideni za ovaa godina; -prepoznava konkretni informacii vo kusi tekstovi na op{ti i stru~ni temi; -ja razbira glavnata idea/misla vo kusi tekstovi na op{ti temi. Pi{uvawe U~enikot/u~eni~kata: -pi{uva kusi naso~eni sostavi vo koi iska`uva li~ni informacii i poraki primenuvaj}i gi komunikativnite modeli i gramati~kite strukturi, predvideni za ovaa godina.

III. Kriteriumi za ocenuvawe (prva godina, prv stranski jazik, stru~no obrazovanie) Ocenka Komponenti na Znaewa 2 3 4
jazikot
Leksi~ki znaewa Upotrebuva zborovi i izrazi za najednostavna i najsekojdnevna usna i pismena komunikacija od previdenite op{ti temi so golem broj gre{ki. Upotrebuva ograni~en broj zborovi i izrazi vo akademski kontekst za ednstavna usna i pismena komunikacija so gre{ki koi ne go popre~uvaat razbiraweto. Upotrebuva ednostavni gramati~ki strukturi i vremiwa so gre{ki koi ne go popre~uvaat razbiraweto. Upotrebuva del od predvidenite komunikativni modeli pri ednostavni sekojdnevni zada~i koi baraat ednostavna i direktna razmena na informacii za poznati pra{awa, so gre{ki. Pravilno upotrebuva bogat i raznoviden fond na zborovi i izrazi vo usna i pismena komunikacija od op{t kontekst od predvidenite temi i elementaren fond na zborovi od strukata so mal broj gre{ki. Gi koristi site predvideni gramati~ki strukturi i vremiwa so mal broj gre{ki pri upotreba na poslo`enite strukturi i vremiwa koi ne go popre~uvaat razbiraweto. Gi primenuva vo pogolem del predvidenite komunikativni modeli vo sekojdnevni i ednostavni profesionalni situacii so mal broj gre{ki.

Pravilno upotrebuva bogat i raznoviden fond na zborovi i izrazi od op{t kontekst od predvidenite temi i elementaren fond na zborovi od strukata so nezna~itelni gre{ki. Gi koristi site predvideni gramati~ki strukturi i vremiwa so nezna~itelni gre{ki koi ne go popre~uvaat razbiraweto. Gi primenuva uspe{no predvidenite komunikativni modeli vo sekojdnevni i ednostavni profesionalni situacii so nezna~itelni gre{ki.

Gramati~ki strukturi

Poka`uva minimum znaewa i pote{kotii pri upotreba na predvidenite gramati~ki strukturi i vremiwa.

Komunikativni modeli

Upotrebuva nesoodvetno i so golem broj gre{ki komunikativni modeli za pozdravuvawe, pretstavuvawe i identifikuvawe na lu|e, profesii, mesta i ~lenovi na semejstvoto.

Ve{tini i sposobnosti

^itawe

Prepoznava samo ednostavni jazi~ni elementi vo podolgi iskazi.

Prepoznava konkretni informacii vo kusi tekstovi na op{ti temi.

Ja razbira glavnata ideja/misla no so pote{kotii prepoznava konkretni informacii vo kusi tekstovi.

Prepoznava konkretni informacii vo kusi tekstovi na op{ti i stru~ni temi i ja razbira glavnata ideja vo kusi tekstovi so op{ta tematika.

Angliski jazik - vtora godina sredno stru~no obrazovanie (prv stranski jazik)
Standardi na znaewa, ve{tini i sposobnosti i kriteriumi za ocenuvawe I. Standardi na znaewa Leksi~ki znaewa U~enikot/u~eni~kata: -poseduva fond na zborovi i izrazi vo akademski i stru~en kontekst od aspekt na terminologijata od soodvetnata struka, za primena vo usten i pismen kontekst, soglasno temite predvideni so nastavnata programa. Gramati~ki strukturi U~enikot/u~eni~kata: -gi prepoznava, razbira i pravilno gi primenuva gramati~kite strukturi vo usten i pismen kontekst, predvideni so nastavnata programa. Komunikativni modeli U~enikot/u~eni~kata: -komunicira vo sekojdneven i profesionalen kontekst vo ramkite na soodvetnata struka so primena na komunikativni modeli i gramati~ki strukturi predvideni za ovaa godina. Kultura u~enikot/u~eni~kata: -poseduva znaewe i razbirawe za socio-kulturnite karakteristiki na drugite zemji preku sodr`inite od vokabularot, komunikativnite modeli i temite navedeni vo programata. -gradi pozitiven stav kon pridonesot na sopstvenata i drugite kulturi za podobro me|usebno razbirawei sorabotka.

II. Ve{tini i sposobnostiSlu{awe so razbirawe U~enikot/u~eni~kata: -razbira podolgi usni iskazi, poraki i informacii, sostaveni od poznati jazi~ni elementi; -prepoznava konkretni informacii vo kusi poznati i nepoznati tekstovi od op{ta tematika; -razbira govor so povrzuvawe na lingvisti~ki so paralingvisti~ki signali (intonacija i akcent) nelingvisti~ki signali (gestikulacii). Zboruvawe U~enikot/u~eni~kata: -komunicira vo sekojdneven i ednostaven profesionalen kontekst, primenuvaj}i komunikativni modeli i jazi~ni strukturi predvideni za ovaa godina; -izrazuva sopstveni stavovi i mislewa za temi od sekojdnevniot `ivot i istite gi potkrepuva so argumenti. ^itawe U~enikot/u~eni~kata: -prepoznava konkretni informacii vo kusi i podolgi tekstovi na op{ti i stru~ni temi; -ja razbira glavnata ideja/misla vo podolgi tekstovi na op{ti temi. i

Pi{uvawe U~enikot/u~eni~kata: -pi{uva podolgi naso~eni sostavi, so opredelen broj na zborovi vo koi iska`uva li~ni i drugi informacii, poraki, stavovi i mislewa, primenuvaj}i gi komunikativnite modeli i jazi~nite strukturi nastavnata programa; -pi{uva kusi naso~eni sostavi so opredelen broj zborovi na dadena op{ta tema vo koi opi{uva ili raska`uva, so pravilna upotreba na interpunkciskite znaci i primena na komunikativnite modeli i jazi~nite strukturi predvideni za ovaa godina. predvideni so

III. Kriteriumi za ocenuvawe (vtora godina, prv stranski jazik, stru~no obrazovanie) Ocenka 3
Upotrebuva ograni~en broj na zborovi i izrazi za ednostavna i sekojdnevna usna i pismena komunikacija so gre{ki. Upotrebuva ednostavni gramati~ki strukturi so gre{ki koi delumno go popre~uvaat razbiraweto. Upotrebuva del od predvidenite komunikativni modeli pri ednostavni sekojdnevni zada~i koi baraat ednostavna i direktna razmena na informacii za poznati pra{awa, so gre{ki.

Znaewa

Komponenti na jazikot Leksi~ki znaewa

2
Upotrebuva zborovi i izrazi vo najednostavna i najsekojdnevna usna i pismena komunikacija od predvidenite temi so golem broj gre{ki. Upotrebuva najednostavni gramati~ki strukturi so golem broj gre{ki koi go popre~uvaat razbiraweto. Upotrebuva nesoodvetno i so golem broj gre{ki komunikativni modeli za izrazuvawe na vreme, iska`uvawe na mislewe,iska`uvawe mo`nost/nemo`nost vo idnina, iska`uvawe obvrska/otsustvo na obvrska.

4
Pravilno upotrebuva bogat i raznoviden fond na zborovi i izrazi vo usna i pismena komunikacija vo op{t i stru~en kontekst od predvidenite temi, so mal broj gre{ki. Gi koristi site predvideni gramati~ki strukturi i vremiwa so mal broj gre{ki koi ne go popre~uvaat razbiraweto. Primenuva pogolem del od predvidenite komunikativnite modeli vo sekojdnevni i ednostavni profesionalni situacii so mal broj gre{ki.

5
Pravilno upotrebuva bogat i raznoviden fond na zborovi i izrazi vo op{t i stru~en kontekst od predvidenite temi so nezna~itelni gre{ki. Gi koristi site predvideni gramati~ki strukturi i vremiwa so nezna~itelni gre{ki koi ne go popre~uvaat razbiraweto. Gi primenuva uspe{no predvidenite komunikativni modeli vo sekojdnevni i ednostavni profesionalni situacii so nezna~itelni gre{ki.

Gramati~ki strukturi

Komunikativni modeli

10

^itawe Ve{tini i sposobnosti

Prepoznava ednostavni jazi~ni elementi vo kusi tekstovi.

Pribli`no go razbira zna~eweto na nepoznati zborovi vo poznat ili pomalku poznat kontekst od op{ta tematika.

Ja razbira glavnata ideja/misla vo podolgi tekstovi na op{ti temi so poznati jazi~ni elementi i poka`uva pote{kotii vo prepoznavaweto na konkretni informacii vo kusi i podolgi tekstovi na op{ti i stru~ni temi.

Prepoznava konkretni informacii vo kusi i podolgi tekstovi na op{ti i stru~ni temi i ja razbira glavnata ideja/misla vo podolgi tekstovi na op{ti temi so poznati i nepoznati jazi~ni elementi.

11

Angliski jazik - treta godina sredno stru~no obrazovanie (prv stranski jazik)
Standardi na znaewa, ve{tini i sposobnosti i kriteriumi za ocenuvawe I. Standardi na znaewa Leksi~ki znaewa U~enikot/u~eni~kata: -poseduva fond na zborovi i izrazi vo akademski i stru~en kontekst od aspekt na terminologijata od soodvetnata struka, za primena vo usten i pismen kontekst, soglasno temite predvideni so nastavnata programa. Gramati~ki strukturi U~enikot/u~eni~kata: -gi prepoznava, razbira i pravilno primenuva gramati~kite strukturi vo usten i pismen kontekst, predvideni so nastavnata programa. Komunikativni modeli U~enikot/u~eni~kata: -komunicira vo sekojdneven i profesionalen kontekst vo ramkite na soodvetnata struka so primena na komunikativnite modeli i gramati~kite strukturi predvideni so nastavnata programa. Kultura U~enikot/u~eni~kata: -poseduva znaewe i razbirawe za nekoi socio-kulturni, ekonomski i politi~ki karakteristiki na drugite zemji preku sodr`inite od vokabularot, komunikativnite modeli i temite navedeni vo programata; -gradi pozitiven stav kon pridonesot na sopstvenata i drugite kulturi za podobro me|usebno razbirawe i sorabotka, kako i po~ituvawe na razli~nosta me|u niv.

12

II. Ve{tini i sposobnosti

Slu{awe so razbirawe U~enikot/u~eni~kata: - prepoznava informacii so op{to zna~ewe sostaveni od poznati jazi~ni elementi; -razbira podolgi usni iskazi, poraki i informacii, sostaveni od poznati jazi~ni elementi; -razbira govor so povrzuvawe na lingvisti~ki so paralingvisti~ki signali (intonacija i akcent) i nelingvisti~ki signali (gestikulacii). -razbira govor od razni govornici, vo sekojdnevni i profesionalni situacii. Zboruvawe U~enikot/u~eni~kata: -komunicira vo sekojdnevni i profesionalni situacii, primenuvaj}i komunikativni modeli i jazi~ni strukturi predvideni so nastavnata programa; -izrazuva sopstveni stavovi i mislewa na temi od sekojdnevniot i profesionalniot `ivot i istite gi potkrepuva so argumenti; -rezimira li~ni iskustva i mislewa i pravi pretpostavki. ^itawe U~enikot/u~eni~kata: -prepoznava konkretni informacii vo podolgi tekstovi na op{ti i stru~ni temi; -globalno razbira tekstovi od op{ta tematika i tekstovi povrzani so idnata profesija spored svoite sposobnosti i interesi.

13

Pi{uvawe U~enikot/u~eni~kata: -pi{uva podolgi naso~eni sostavi, so opredelen broj na zborovi vo koi iska`uva li~ni i drugi informacii, poraki, stavovi i mislewa, so primena na komunikativnite modeli i jazi~ni strukturi predvideni za ovaa godina; -pi{uva naso~eni sostavi, so opredelen broj zborovi, na dadena op{ta i stru~na tema vo koi opi{uva, raska`uva i rezimira, so pravilna upotreba na interpunkciskite znaci i primena na komunikativnite modeli i jazi~nite strukturi predvideni za ovaa godina; -pi{uva sloboden sostav, so opredelen broj zborovi, po dadena tema so pravilna upotreba na interpunciskite znaci.

14

III. Kriteriumi za ocenuvawe (treta godina, prv stranski jazik, stru~no obrazovanie)
Znaewa Komponenti na jazikot Leksi~ki znaewa

2
Upotrebuva zborovi i izrazi vo najednostavna i najsekojdnevna usna i pismena komunikacija od predvidenite temi so golem broj gre{ki. Upotrebuva najednostavni gramati~ki strukturi so golem broj gre{ki.

Ocenka 3
Upotrebuva ograni~en broj na zborovi i izrazi za ednostavna i sekojdnevna usna i pismena komunikacija so gre{ki. Upotrebuva ednostavni gramati~ki strukturi so gre{ki koi delumno go popre~uvaat razbiraweto. Upotrebuva del od predvidenite komunikativni modeli pri ednostavni sekojdnevni zada~i so pote{kotii pri upotrebata na istite vo profesionalen kontekst. Poka`uva pote{kotii vo prepoznavaweto na konkretnite

4
Pravilno upotrebuva bogat i raznoviden fond na zborovi i izrazi vo usna i pismena komunikacija vo op{t i stru~en kontekst od predvidenite temi, so mal broj gre{ki. Gi koristi site predvideni gramati~ki strukturi i vremiwa so mal broj gre{ki koi ne go popre~uvaat razbiraweto. Primenuva pogolem del od predvidenite komunikativni modeli vo sekojdnevni i ednostavni profesionalni situacii, so mal broj gre{ki.

5
Pravilno upotrebuva bogat i raznoviden fond na zborovi i izrazi vo op{t i stru~en kontekst od predvidenite temi, so nezna~itelni gre{ki. Gi koristi site predvideni gramati~ki strukturi i vremiwa so nezna~itelni gre{ki koi ne go popre~uvaat razbiraweto. Uspe{no gi primenuva predvidenite komunikativni modeli vo sekojdnevni i profesionalni situacii, so nezna~itelni gre{ki.

Gramati~ki strukturi

Komunikativni modeli

^itawe Ve{tini i sposobnosti

Upotrebuva nesoodvetno i so golem broj gre{ki komunikativni modeli za opi{uvawe na pri~ini i posledici, zaka`uvawe sredba, sostanok, `alewe, nudewe uslugi, soglasuvawe/nesoglasuvawe. Prepoznava samo jazi~ni elementi vo slo`eni re~enici, vo ramkite na usvoeniot

Ja razbira glavnata ideja/misla vo podolgi tekstovi na op{ti temi so poznati jazi~ni

Prepoznava konkretni informacii vo kusi i podolgi tekstovi na op{ti i stru~ni temi i

15

vokabular i gramati~kite strukturi.

informacii vo kusi i podolgi tekstovi i vo razbiraweto na zna~eweto na nepoznatite zborovi.

elementi, no poka`uva pote{kotii vo prepoznavaweto na konkretni informacii vo kusi i podolgi tekstovi na op{ti i stru~ni temi.

ja razbira glavnata ideja/misla vo podolgi tekstovi na op{ti temi so poznati i nepoznati jazi~ni elementi.

16

Angliski jazik - ~etvrta godina sredno stru~no obrazovanie (prv stranski jazik)
Standardi na znaewa, ve{tini i sposobnosti i kriteriumi za ocenuvawe I. Standardi na znaewa Leksi~ki znaewa U~enikot/u~eni~kata: -poseduva fond na zborovi i izrazi vo akademski i stru~en kontekst od aspekt na terminologijata od soodvetnata struka za primena vo usna i pismena delovna komunikacija, soglasno temite predvideni so nastavnata programa. Gramati~ki strukturi U~enikot/u~eni~kata: -gi prepoznava, razbira i pravilno primenuva gramati~kite strukturi vo usten i pismen kontekst, predvideni so nastavnata programa. Komunikativni modeli U~enikot/u~eni~kata: -komunicira vo sekojdneven i profesionalen kontekst vo ramkite na soodvetnata struka so primena na komunikativnite modeli i jazi~nite strukturi predvideni za ovaa godina; -koristi usni i pismeni termini (vokabular, gramatika, komunikativni modeli), soodvetni na socijalnite okolnosti/profesionalniot kontekst, vospostaveni konvencii i socio-lingvisti~ki aspekti, pri li~en kontakt. Kultura U~enikot/u~eni~kata: -poseduva znaewe i razbirawe za nekoi kulturni karakteristiki na me|uli~nite, op{testvenite i ekonomskite odnosi vo drugi zemji; -gradi pozitiven stav kon pridonesot na sopstvenata i drugite kulturi za podobro me|usebno razbirawe i sorabotka, kako i po~ituvawe na razli~nosta me|u niv.

17

II. Ve{tini i sposobnosti

Slu{awe so razbirawe U~enikot/u~eni~kata: -go prepoznava komunikativniot aspekt vo sekojdnevni i profesionalni govorni situacii; -ja prepoznava organizacijata na ideite, mislite i informaciite pri usno opi{uvawe ili izvestuvawe, za da ja razbere celta na govornikot vrz ~ija osnova pravi pretpostavki za sodr`inata; -memorira kratkoro~no slu{nati informacii so razli~na dol`ina; -koristi strategii za uspe{no slu{awe (otkriva klu~ni zborovi, go nasetuva zna~eweto na zborovite vo kontekst, bara objasnuvawe ili povtoruvawe od sogovornikot, ~ita jazik na teloto i dr. neverbalni signali). Zboruvawe U~enikot/u~eni~kata: -go izrazuva zna~eweto na informaciite preku soodveten izgovor, akcent i intonacija; -komunicira vo sekojdnevni i profesionalni situacii so jasni, to~ni i soodvetni komunikativni modeli, gramati~ki formi i strukturi; -opi{uva i izvestuva so soodvetna organizacija na idei, misli i informacii {to gi prenesuva; -koristi govorni strategii zaradi nepre~eno odvivawe na komunikacijata (naglasuva klu~ni zborovi, parafrazira, obezbeduva kontekst za nepoznati zborovi, bara pomo{ od sogovornikot i procenuva za razbiraweto).

18

^itawe U~enikot/u~eni~kata: -ja prepoznava komunikativnata funkcija na pi{ani stru~ni tekstovi spored formata i namenata; -ja prepoznava organizacijata na ideite, mislite, informaciite vo pi{ani stru~ni i drugi tekstovi i gi otkriva nivnite me|usebni vrski i odnosi; -otkriva kulturolo{ki specifi~ni informacii i gi tolkuva vo kontekst na soodvetni kulturni ramki. Pi{uvawe U~enikot/u~eni~kata: -primenuva prifatlivi gramati~ki formi i strukturi, soodvetni komunikativni modeli i opredelen broj zborovi za da postigne komunikativna funkcija na pi{aniot tekst spored formata i namenata; -pi{uva stru~ni i drugi tekstovi so jasno izrazena struktura i organizacioni vrski me|u ideite, mislite i informaciite; - koristi strategii za uspe{no pi{uvawe (to~na interpretacija na tekstot od strana na ~itatelot, koristi parafrazi i sinonimi).

19

III. Kriteriumi za ocenuvawe (~etvrta godina, prv stranski jazik, stru~no obrazovanie) Ocenka 3
Primenuva ograni~en broj na zborovi i izrazi za ednostavna, op{ta i profesionalna usna i pismena komunikacija, so gre{ki. Primenuva ednostavni gramati~ki strukturi i vremiwa so gre{ki koi delumno go popre~uvaat razbiraweto. Prepoznava i primenuva del od predvidenite komunikativni modeli pri ednostavni sekojdnevni zada~i, so pote{kotii pri upotrebata na istite vo poslo`en profesionalen kontekst.

Znaewa

Komponenti na jazikot Leksi~ki znaewa

2
Primenuva elementarni zborovi i izrazi vo najednostavni sekojdnevni i profesionalni situacii so golem broj gre{ki. Upotrebuva najelementarni gramati~ki strukturi i vremiwa so golem broj gre{ki.

4
Pravilno primenuva bogat i raznoviden fond na zborovi i izrazi vo usna i pismena komunikacija vo akademski i stru~en kontekst, od predvidenite temi, so mal broj gre{ki. Gi koristi site predvideni gramati~ki strukturi i vremiwa so mal broj gre{ki koi ne go popre~uvaat razbiraweto. Prepoznava i primenuva pogolem del od predvidenite komunikativni modeli vo sekojdnevni i ednostavni profesionalni situacii, so mal broj gre{ki.

5
Pravilno primenuva bogat i raznoviden fond na zborovi i izrazi vo akademski i stru~en kontekst vo usna i pismena delovna komunikacija so nezna~itelni gre{ki. Gi koristi site predvideni gramati~ki strukturi i vremiwa so nezna~itelni gre{ki koi ne go popre~uvaat razbiraweto. Pravilno gi primenuva predvidenite komunikativni modeli vo sekojdnevna, profesionalna usna i pismena komunikacija, so nezna~itelni gre{ki.

Gramati~ki strukturi

Komunikativni modeli

Primenuva nesoodvetno i so golem broj gre{ki komunikativni modeli za davawe predlozi, prifa}awe/odbivawe na predlozi, soglasuvawe/nesoglasuvawe i barawe pojasnuvawe.

20

^itawe e{tini i sposobnosti

repoznava samo jazi~ni elementi vo slo`eni re~enici vo ramkite na usvoeniot vokabular i gramati~ki strukturi.

a prepoznava komunikativnata funkcija na pi{ani stru~ni i drugi tekstovi spored formata i namenata, no poka`uva pote{kotii pri prepoznavaweto na organizacijata na idite, mislite i inforamciite.

a prepoznava organizacijata na ideite/mislite/infor maciite vo pi{ani stru~ni i op{to akademski tekstovi, no ima pote{kotii pri upotreba na povrzuva~ki sredstva koi go odreduvaa odnosot vo i me|u re~enicite.

a prepoznava organizacijata na ideite/mislite/informaciite vo pi{ani stru~ni i op{to akademski tekstovi.

21

Angliski jazik, vtor stranski jazik, sredno stru~no obrazovanie (prodol`itelen kurs) Standardi na znaewa, ve{tini i sposobnosti i kriteriumi Prva godina I. Standardi na znaewa
Leksi~ki znaewa ~enikot/u~eni~kata: -primenuva vokabular so novi zna~ewa na ve}e usvoenite zborovi i izrazi za primena vo komunikacijata na nivo predvideno so nastavnata programa za prva godina, vtor stranski jazik; - poka`uva poznavawa od osnovnata terminologija na soodvetnata struka. Gramati~ki strukturi ~enikot/u~eni~kata: - pravilno gi primenuva jazi~nite strukturi predvideni so nastavnata programa za prva godina vtor stranski jazik. - pravilno gi primenuva jazi~nite strukturi vo razli~ni komunikativni situacii predvideni so nastavnata programa za prva godina, vtor stranski jazik. Komunikativni modeli ~enikot/u~eni~kata: - usno i pismeno komunicira vo sekojdnevni i ednostavni profesionalni situacii so primena na komunikativni modeli vo ramkite na jazi~nite strukturi predvideni so nastavnata programa za prva godina, vtor stranski jazik.

22

Kultura ~enikot/u~eni~kata: -ima znaewa i razbirawa za oddelni socio-kulturni karakteristiki na zemjite ~ij jazik se u~i, niz sodr`inite od vokabularot i komunikativnite modeli, predvideni so nastavnata programa za prva godina, vtor stranski jazik.

23

II. Ve{tini i sposobnosti

Slu{awe so razbirawe ~enikot/u~eni~kata: -razbira govor preku povrzuvawe na lingvisti~ki so paralingvisti~ki signali (intonacija, akcent) i nelingvisti~ki signali (gestikulacii); -razbira i soodvetno reagira na instrukcii, poraki i informacii sostaveni od poznati jazi~ni elementi; -identifikuva konkretni informacii vo kusi tekstovi od op{ta tematika, sostaveni od poznati jazi~ni elementi. Zboruvawe ~enikot/u~eni~kata: -komunicira vo sekojdnevni situacii so primena na komunikativni modeli i jazi~ni strukturi predvideni so nastavnata programa za prva godina, vtor stranski jazik; -usno gi izrazuva sopstvenite stavovi i mislewa za pra{awa od sekojdnevniot `ivot. ^itawe ~enikot/u~eni~kata: -prepoznava konkretni informacii i jazi~ni elementi vo kusi tekstovi od op{ta i stru~na tematika sostaveni od poznati jazi~ni elementi; -ja prepoznava glavnata ideja vo kusi pi{ani tekstovi od op{ta i stru~na tematika sostaveni od poznati jazi~ni elementi. Pi{uvawe ~enikot/u~eni~kata: -pi{uva kusi naso~eni sostavi so li~ni i drugi informacii i poraki so pravilna primena na soodvetni komunikativni modeli, jazi~ni strukturi i interpunkciski znaci.

24

III. Kriteriumi za ocenuvawe (prva godina, vtor stranski jazik, sredno stru~no obrazovanie)
Komponenti na jazikot Leksi~ki znaewa

naewa

2
potrebuva zborovi i izrazi za najednostavna i najsekojdnevna usna i pismena komunikacija od temite U~ili{te, Semejstvo i Slobodno vreme so golem broj gre{ki. oka`uva minimum znaewa i pote{kotii pri primena na gramati~kite strukturi i vremiwa.

Ocenka 3
rimenuva ograni~en broj zborovi i izrazi vo akademski kontekst za ednostavna usna i pismena komunikacija so gre{ki koi ne go popre~uvaat razbiraweto. rimenuva ednostavni gramati~ki strukturi i vremiwa so gre{ki koi ne go popre~uvaat razbiraweto. rimenuva del od predvidenite komunikativni modeli pri ednostavni sekojdnevni zada~i, so gre{ki.

4
ravilno primenuva bogat i raznoviden fond na zborovi i izrazi vo usnai pismena komunikacija vo akademski kontekst od predvidenite temi i elementaren fond na zborovi od strukata so mal broj gre{ki. i koristi site predvideni gramati~ki strukturi i vremiwa so mal broj gre{ki pri upotreba na poslo`enite strukturi i vremiwa, koi ne go popre~uvaat razbiraweto. rimenuva pogolem del od predvidenite komunikativni modeli vo sekojdnevni i ednostavni profesionalni situacii, so mal broj gre{ki.

5
ravilno primenuva bogat i raznoviden fond na zborovi i izrazi vo akademski kontekst od predvidenite temi i elementaren fond na zborovi od strukata so nezna~itelni gre{ki. i koristi site predvideni gramati~ki strukturi i vremiwa so nezna~itelni gre{ki koi ne go popre~uvaat razbiraweto. i primenuva predvidenite komunikativni modeli vo sekojdnevni i ednostavni profesionalni situacii, so nezna~itelni gre{ki.

Gramati~ki strukturi

Komunikativni modeli

rimenuva nesoodvetno i so golem broj gre{ki komunikativni modeli za pozdravuvawe, pretstavuvawe pri zapoznavawe, opi{uvawe na lu|e, barawe/davawe informacii, zablagodaruvawe i

25

^itawe e{tini i sposobnosti

izvinuvaw. repoznava samo ednostavni jazi~ni elementi vo podolgi iskazi.

repoznava konkretni informacii vo kusi ednostavni tekstovi na op{ti i stru~ni temi so golem broj gre{ki.

a razbira glavnata ideja,no poka`uva pote{kotii vo prepoznavaweto na konkretnite informacii vo kusi tekstovi od op{ta i stru~na tematika.

repoznava konkretni informacii vo kusi i ednostavni tekstovi so op{ta tematika i ja razbira glavnata ideja vo kusi tekstovi od op{ta i stru~na tematika.

26

Angliski jazik - vtor stranski jazik sredno stru~no obrazovanie (prodol`itelen kurs) Standardi na znaewa, ve{tini i sposobnosti i kriteriumi Vtora godina I. Standardi na znaewa
Leksi~ki znaewa ~enikot/u~eni~kata: -primenuva vokabular so novi zna~ewa na ve}e usvoenite zborovi i novi zborovi i izrazi za primena vo komunikacijata na nivo predvideno so nastavnata programa za vtora godina, vtor stranski jazik; -primenuva zbogatena terminologija od soodvetnata struka. Gramati~ki strukturi ~enikot/u~eni~kata: - pravilno primenuva jazi~ni strukturi vo razli~ni komunikativni situacii predvideni so nastavnata programa za vtora godina, vtor stranski jazik. Komunikativni modeli ~enikot/u~eni~kata: -komunicira vo sekojdnevni i ednostavni profesionalni situacii so primena na komunikativni modeli vo ramkite na jazi~nite strukturi predvideni so nastavnata programa za vtora godina, vtor stranski jazik. Kultura ~enikot/u~eni~kata: -ima znaewa i razbirawa za oddelni socio-kulturni karakteristiki na zemjite ~ij jazik se u~i, niz sodr`inite od vokabularot i komunikativnite modeli, predvideni so nastavnata programa za vtora godina, vtor stranski jazik.

27

II. Ve{tini i sposobnosti

Slu{awe so razbirawe ~enikot/u~eni~kata: -razbira govor preku povrzuvawe na lingvisti~ki so paralingvisti~ki signali (intonacija, akcent) i nelingvisti~ki signali (gestikulacii); -razbira i soodvetno reagira na instrukcii, poraki i informacii sostaveni od poznati jazi~ni elementi; -prepoznava konkretni informacii vo podolgi tekstovi od op{ta tematika sostaveni od poznati jazi~ni elementi. Zboruvawe ~enikot/u~eni~kata: -komunicira vo sekojdnevni situacii so primena na komunikativni modeli i jazi~ni strukturi predvideni so nastavnata programa za vtora godina, vtor stranski jazik; -usno gi izrazuva sopstvenite stavovi i mislewa za pra{awa od sekojdnevniot `ivot. ^itawe ~enikot/u~eni~kata: -ja prepoznava glavnata ideja vo podolgi pi{ani tekstovi od op{ta tematika sostaveni od poznati jazi~ni elemnti; -identifikuva konkretni informacii vo podolgi tekstovi od op{ta i stru~na tematika sostaveni od poznati jazi~ni elementi predvideni so nastavnata programa za vtora godina vtor stranski jazik. Pi{uvawe ~enikot/u~eni~kata: -pi{uva kusi deskriptivni i narativni sostavi primenuvaj}i gi komunikativnite modeli i jazi~nite elementi predvideni so nastavnata programa za vtora godina, vtor stranski jazik, so pravilna primena na interpunkciski znaci.

28

III. Kriteriumi za ocenuvawe (vtora godina, vtor stranski jazik, sredno stru~no obrazovanie) Ocenka 3
rimenuva ograni~en broj zborovi i izrazi vo akademski i profesionalen kontekst so gre{ki koi ne go popre~uvaat razbiraweto. rimenuva ednostavni gramati~ki strukturi i vremiwa so gre{ki koi ne go popre~uvaat razbiraweto. rimenuva del od predvidenite komunikativni modeli pri ednostavni i sekojdnevni zada~i so gre{ki.

naewa

Komponenti na jazikot Leksi~ki znaewa

2
rimenuva zborovi i izrazi za najednostavna i najsekojdnevna usna i pismena komunikacija od temite Na{ata zemja i drugi zemji, Patuvawe i Lu|eto i nivniot sekojdneven `ivot, so golem broj gre{ki. oka`uva minimum znaewa i pote{kotii pri primena na gramati~kite strukturi i vremiwa.

4
rimenuva bogat i raznoviden fond na zborovi i izrazi vo akademski kontekst od predvidenite temi i zadovolitelen fond na zborovi od strukata, so mal broj gre{ki. i koristi site predvideni gramati~ki strukturi i vremiwa, so mal broj gre{ki pri upotreba na poslo`enite strukturi i vremiwa. rimenuva pogolem del od predvidenite komunikativni modeli vo sekojdnevni i ednostavni profesionalni situacii, so mal broj gre{ki.

5
rimenuva bogat i raznoviden fond na zborovi i izrazi vo akademski kontekst od predvidenite temi i zadovolitelen fond na zborovi od strukata, so nezna~itelni gre{ki. i koristi site predvideni gramati~ki strukturi i vremiwa, so nezna~itelni gre{ki, koi ne go popre~uvaat razbiraweto. i primenuva predvidenite komunikativni modeli vo sekojdnevni i ednostavni profesionalni situacii, so nezna~itelni gre{ki.

Gramati~ki strukturi

Komunikativni modeli

esoodvetno primenuva i so golem broj gre{ki komunikativni modeli za iska`uvawe dopa|awe/nedopa|awe, opi{uvawe lu|e, predmeti, nastani,izrazuvawe planovi i namera.

29

e{tini i ^itawe sposobnosti

repoznava samo jazi~ni elementi vo podolgi iskazi.

repoznava konkretni informacii vo podolgi tekstovi na op{ti temi.

a razbira glavnata ideja/misla i poka`uva pote{kotii pri prepoznavaweto na konkretni informacii vo podolgi tekstovi so op{ta tematika, sostaveni od poznati jazi~ni elementi.

repoznava konkretni informacii i ja razbira glavnata ideja/misla vo podolgi tekstovi so op{ta tematika, sostaveni od poznati jazi~ni elementi

30

Angliski jazik, izboren predmet, sredno stru~no obrazovanie (ekonomsko-pravna i trgovska struka, ma{inska struka i ugostitelsko-turisti~ka struka) Standardi na znaewa, ve{tini i sposobnosti i kriteriumi Treta godina I. Standardi na znaewa
Leksi~ki znaewa ~enikot/u~eni~kata: -primenuva vokabular so izvedeni zborovi i stru~na terminologija vo ramkite na ekonomsko pravna,trgovskata, ma{inskata i ugostitelsko-turisti~kata struka; - koristi usno i pismeno zborovi vo ramkite na temite predvideni so nastavnata programa. Gramati~ki strukturi ~enikot/u~eni~kata: -gi primenuva gramati~kite strukturi vo ramkite na strukite (vo usna i pismena komunikacija), predvideni so nastavnite programi. Komunikativni modeli ~enikot/u~eni~kata: -komunicira vo profesionalni situacii i primenuva komunikativni modeli vo ramkite na jazi~nite ve{tini i elementi predvideni so nastavnite programi za treta godina-prv stranski jazik, izborna programa za zavr{en ispit i matura.

31

Kultura ~enikot/u~eni~kata: -ima informacii za stru~ni i tehni~ki dostignuvawa i inovacii vo ekonomsko pravnata,trgovskata, ma{inskata i ugostitelsko-turisti~kata struka, i gi primenuva istite vo usno i pismeno komunicirawe so govornici od drugi zemji.

32

II. Ve{tini i sposobnosti

Slu{awe so razbirawe ~enikot/u~eni~kata: -prepoznava konkretni i op{ti informacii vo kontekst na strukata. Zboruvawe ~enikot/u~eni~kata: koristi razni lingvisti~ki i nelingvisti~ki sredstva vo komunikacija so internacionalni stranki i klienti vo sekojdnevni profesionalni situacii, primenuvaj}i gi predvidenite komunikativni modeli i jazi~ni elementi za treta godina, prv stranski jazik, izborna programa za zavr{en ispit i matura. ^itawe ~enikot/u~eni~kata: -prepoznava konkretni i op{ti informacii vo tekstovi so stru~na tematika. Pi{uvawe ~enikot/u~eni~kata: -pi{uva tekstovi so informacii od stru~na tematika primenuvaj}i komunikativni modeli i jazi~ni elementi predvideni so nastavnata programa za treta godina, prv stranski jazik, izborna program za zavr{en ispit i matura.

33

III. Kriteriumi za ocenuvawe (treta godina, izboren predmet*, sredno stru~no obrazovanie, ekonomsko-pravna i trgovska struka, ma{inska struka i ugostitelsko-turisti~ka struka)
Komponenti na jazikot Leksi~ki znaewa

naewa

2
rimenuva zborovi i izrazi vo najednostavna i najsekojdnevna usna i pismena komunikacija od predvidenite temi, so golem broj gre{ki. rimenuva najednostavni gramati~ki strukturi so golem broj gre{ki.

Ocenka 3
rimenuva ograni~en broj na zborovi i izrazi za op{ta i ednostavna stru~na, usna i pismena komunikacija, so gre{ki. rimenuva ednostavni gramati~ki strukturi so gre{ki koi delumno go popre~uvaat razbiraweto. rimenuva del od predvidenite komunikativni modeli pri ednostavni sekojdnevni profesionalni situacii.

4
rimenuva bogat fond na zborovi i izrazi vo usna i pismena komunikacija vo op{t i stru~en kontekst vo ramkite na strukata od predvidenite temi, so mal broj gre{ki. i primenuva site predvideni gramati~ki strukturi i vremiwa, so mal broj gre{ki koi ne go popre~uvaat razbiraweto. rimenuva pogolem del od predvidenite komunikativni modeli vo ednostavni profesionalni situacii, so mal broj gre{ki.

5
rimenuva bogat i raznoviden fond na zborovi i izrazi vo op{t i stru~en kontekst vo ramkite na strukata od predvidenite temi, so nezna~itelni gre{ki. i primenuva site predvideni gramati~ki strukturi i vremiwa, so nezna~itelni gre{ki. i primenuva predvidenite komunikativni modeli vo profesionalni situacii so nezna~itelni gre{ki.

Gramati~ki strukturi

Komunikativni modeli

rimenuva nesoodvetno i so golem broj gre{ki, komunikativni modeli vo stru~en kontekst.

34

^itawe e{tini i sposobnosti

repoznava samo jazi~ni elementi vo slo`eni iskazi od stru~na tematika.

oka`uva pote{kotii vo prepoznavaweto na op{ti informacii vo tekstovi so stru~na tematika.

repoznava op{ti informacii so pote{kotii vo prepoznavawe na konkretnite informacii vo tekstovi od stru~na tematika.

repoznava konkretni i op{ti informacii vo tekstovi na stru~ni temi.

* o vrednuvaweto na znaewata, ve{tinite i sposobnostite na u~enicite od treta godina treba da se stavi poseben akcent na jazikot na gorenavedenite struki.

35

Angliski jazik, izboren predmet, sredno stru~no obrazovanie (ekonomsko-pravna i trgovska struka, ma{inska struka i ugostitelsko-turisti~ka struka) Standardi na znaewa, ve{tini i sposobnosti i kriteriumi
^etvrta godina I. Standardi na znaewa Leksi~ki znaewa ~enikot/u~eni~kata: -koristi leksi~ki edinici vo usna i pismena delovna komunikacija vo ramkite na strukata. Gramati~ki strukturi ~enikot/u~eni~kata: -gi primenuva morfolo{ko-sintaksi~kite osobenosti na jazikot vo ramkie na strukite (vo usna i pismena komunikacija), predvideni so nastavnata programa za ~etvrta godina, prv stranski jazik, izborna programa za zavr{en ispit matura. Jazi~ni funkcii ~enikot/u~eni~kata: -komunicira vo profesionalni situacii i primenuva komunikativni modeli vo ramkite na jazi~nite ve{tini i elementi predvideni so nastavnata programa za ~etvrta godina - prv stranski jazik, izborna programa za zavr{en ispit i matura, soodvetno na op{testvenite okolnosti profesionalniot kontekst. Kultura ~enikot/u~eni~kata: -ima informacii za stru~ni i tehni~ki dostignuvawa i inovacii vo ekonomsko pravnata,trgovskata, ma{inskata i ugostitelsko-turisti~kata struka, i gi primenuva istite vo usno i pismeno komunicirawe so govornici od zemji; -poseduva znaewa za odredeni socio-kulturni karakteristiki na drugi zemji.

36

II. Ve{tini i sposobnosti

Slu{awe so razbirawe ~enikot/u~eni~kata: -prepoznava organizacija na idei, misli i informacii vo opisi i izvestuvawa; -ja prepoznava glavnata i zaklu~nata misla vo opisi i izvestuvawa. Zboruvawe ~enikot/u~eni~kata: -komunicira vo profesionalni situacii i opi{uva i izvestuva primenuvaj}i soodvetna organizacija na ideite, mislite i informaciite. ^itawe ~enikot/u~eni~kata: -prepoznava konkretni i op{ti informacii vo tekstovi so stru~na tematika; -ja otkriva glavnata i zaklu~nata misla vo pi{ani i stru~ni tekstovi. Pi{uvawe u~enikot/u~eni~kata: -pi{uva kus naso~en sostav i koristi komunikativni modeli, opredelen broj na zborovi i interpunkcija soodvetni na formata i namenata na tekstot.

37

III. Kriteriumi za ocenuvawe (~etvrta godina, izboren predmet*, sredno stru~no obrazovanie, ekonomsko-pravna i trgovska struka, ma{inska struka i ugostitelsko-turisti~ka struka) Ocenka Komponenti na naewa 2 3 4 5
jazikot Leksi~ki znaewa rimenuva zborovi i izrazi vo najednostavna i najsekojdnevna usna i pismena stru~na komunikacija od predvidenite temi so golem broj na gre{ki. rimenuva ograni~en broj na zborovi i izrazi za ednostavna stru~na, usna i pismena komunikacija so gre{ki. rimenuva bogat fond na zborovi i izrazi vo usna i pismena komunikacija vo stru~en kontekst, no poka`uva pote{kotii vo usna i pismena delovna komunikacija od predvidenite temi, so mal broj gre{ki. i primenuva site predvideni gramati~ki strukturi i vremiwa so mal broj gre{ki, koi ne go popre~uvaat razbiraweto. rimenuva del od predvidenite komunikativni modeli vo ednostavni profesionalni situacii so mal broj gre{ki. rimenuva bogat i raznoviden fond na zborovi i izrazi vo usna i pismena delovna komunikacija vo ramkite na strukata, so nezna~itelni gre{ki. i primenuva site predvideni gramati~ki strukturi i vremiwa so nezna~itelni gre{ki, koi ne go popre~uvaat razbiraweto. i primenuva predvidenite komunikativni modeli vo profesionalni situacii so nezna~itelni

Gramati~ki strukturi

rimenuva najednostavni gramati~ki strukturi so golem broj gre{ki.

rimenuva ednostavni gramati~ki strukturi so gre{ki koi delumno go popre~uvaat razbiraweto. rimenuva del od predvidenite komunikativni modeli pri ednostavni sekojdnevni, prosionalni

Komunikativni modeli

rimenuva nesoodvetno i so golem broj gre{ki najelementarni komunikativni modeli vo stru~en kontekst.

38

^itawe e{tini i sposobnosti

repoznava samo jazi~ni elementi vo slo`eni iskazi od stru~na tematika.

zada~i. repoznava op{ti informacii, no poka`uva pote{kotii vo prepoznavaweto na konkretni informacii vo tekstovi so stru~na tematika.

repoznava op{ti i konkretni informacii vo tekstovi so stru~na tematika so pote{kotii vo prepoznavaweto na glavna i zavr{na misla vo pi{ani, stru~ni tekstovi.

gre{ki. repoznava konkretni i op{ti informacii vo tekstovi na stru~ni temi i prepoznava glavna i zaklu~na misla vo pi{ani, stru~ni tekstovi.

* o vrednuvaweto na znaewata, ve{tinite i sposobnostite na u~enicite od ~etvrta godina treba da se stavi poseben akcent na jazikot na gorenavedenite struki.

39