Monitor ZSA
in druge Antropologije
Posebna izdaia
MONOGRAFIJA O ISH
Neposredna zgodovina: dogodki na ISH
Elementi za refleksijo
LjubUana,2005
HEb letunu ZuZku Krcsu za ta postavliatsk podvig!
lsBN 961-S1533-1-6
Monitor ZSA -
Revija za zgodovinsko, socialno in druge antropologije
POSEBNA IZDAJA (vol. Vll, 'l-4) MONOGBAFIJA O ISH
ISSN:1854{376
ISBN: S61-91533-1-6
f,sijr izh4r dvrlnt leho / The Rnis h Nblished trtce a yer./ L, RBue orrril deu lols ,e &,
Rduarsyre[nr999 2000izhsjsrsLorinrom iynogr$ ]orsHTiA ovon MaDttt- intuastd'totsHlrssN 1530,0156) s@nladr
roorsmo o
!od,s, +Lc!a Uiedmiklg, odbo.r o nzinryi Eyle s Eore MranuIsII R(il
a htnonsrin? tttuarher., t6LtrssN lr3c63rx) Pod m i7h{ir, do na.r loo 2004 od6 ddcx 7001seEytr
,mmom jc
nenli.Motih'711 Rt&a,!aa,n:h,wotnotndtuF,n,,p/44.(ISSN l3l4nl76),njenizdajrdlFjerRoPos Drunw
rmpoloBijc . kuxDar dcj,hNri Urcdn.No. undmatr odbor m mEdnx
onajatov gr$n.m.n,h ro'Drr
:!sk enlerniycero[inB]pNzdk)tt q- bnk(b iin ron!,ipti d so obrarier rudrna rraneb splehe EyleI Soneful
as snd ,l ,bn4cr s$o$,4
oI rhl d as wdl i. th. oili.c rcyic{ / Quclqucs rns cfl nr cr
mus les rtsn'n$ dc\ tubrqr*,lrrl8 ans la relm il6nronique hq, ,\w trorios s
PNna, dlankc, rccenzleir druse Drhlcrkc loilliLc na naslovurcdniiln Tchnldninapolki za afurj. s.nr
zadnli shnehpubuaue /AI corEspondcnce, anrcles, bookrevicws, c1c shouldbc scnr Lo rhc Edir..iaL
Omce Tecnmcal instructions to conlribuLore 3rc [obe]ound atlhe end ollhopublicalion / Le.oum.r lcs
adiclcs,lcscoDptcsrodusctlcs autrcs tcxtcs sontd.drcsscran burc.u de radactiotr \olicc! n I rnuntron d.s
.ntcus 3c r.onrcnt iL la lD dc Ia publMrron
a Lte.lnrnvo \i v rzjemnrh okolriadah prdriurc pravrco posebej doloarl ceno Za naroamle {e spr.m.mb. ie
llcascrcmnr[c ncccsdy mounr for drc post to ou accou$. clcarly ind,c.lng ]oDr nam! bd addre!! frer
d aNig,rcr l .bomcmot plus les nais dc postc au conptc numcro, prir dlnscnrc r olr. nom d.drise dd
nmiiE disdiactc:
MONOGRAFIJA o ISH
MONOGRAPH ABOUT ISH / MONOGRAPHIE SUR L'ISH
Posebna zdala @ile / specalrssue ofthe reMew / NLm6ro sp6c alde a revue
MonitorZSA,vol- Vll / no 1.4,2OO5
TaBKramberger 79
Apa@tEiki @ziskovania
P erre Bourdeu 352
(Prevedel Draso B Rolar)
IVONITOB ZSA
Vseb na / conlents / Contenu
Pisno treh senatoiev ISH (Boiana Daskaria, Draga B. Rotaia in hene Sumil
prc.tsednici Upravnega o.tbo.a tSH 9e- Atii Brytez,2s.februar 2OO4 396
A Lener by fhree lSH Senatarc (Bojan Baskat, Druga B BoLat, lrcna Sumi) ta lhe
tuesidenl of the Adninistntive Baatd ol the ISH Mne Aiia Btglez, 25 Febtuaty,
2AO4 (Slovenian / English - Transiated by Hannah Stamah and hena Sumi);
Posebna izdaja revle / Speclalissue ol lhe review/ Numo.o sD6c alde La revue
Monitor ZSA. vol Vll/ no 1'4.2OO5
t4a@ tteh senatoiev tSH: Boiana Baskaia, Druga Rotaia in hene Sumi
o tem,.ta ie novo vodstvo tSH zapisalo utadni clokumenL ri ga inenuie
DZAPISNIK 66. seje Senata tSH( ll7.lebruaia 2OO4, podpisani DragL
ca Bac, univ. clipt. soc , dnekbnca lSH, in rcd. ptof. dr. Svetlana Slap6ak,
v lunkciii clekanjel, ven.tat ta ne prikatuje rcalnih deistev' ki so se
na tem Senatu zgodila, oz i4av ki so bite na tem senatu
izrcEene, 6. april 2OO4 428
sa@nehl Dy thP ln@e sen-tots- Bo,n Bdsrat Oqga R^tat and ttP.a srmi
abaul the oflicial Docuhent lssued by the New Managefreht ol lsH, whlch ts
calted \MtNL)TEs at lhe 66a sessro, of the /sH serate( fsrg hed by Dmgica
Bac, Gtaduate in smcbtagy, Dnecbt al lsH, atul Ptof atd. Dt. svetlana slapaak)'
Posebna zdara revije / Speoial i$ue or lhe revlew / Numerc sp6dal de la revue
Monitor ZSA, vol. Vll/ no. 1-4, 2OO5
O avloiih . .454
About Co.Ltibulo6 / Su tes auteurc
Naus dediohs cette publicatian aux 4ludiahls et etudiantes des 6tudes d apres diplAne
a nsH - ecob des hautes sciences hunaines d Ljubtana -
pout qu its se rendont canpte (s'tudesen
its ]e veulent) de la rAafiE qui les entoure,
et a ious ceux qui sont nnabnant las xetre victinas des diloliartes sars velqogro
quisenparcnt de leur tavaildans ce pays et quisa donnent bien de la peine
paur que les gens dau6s et sensibles rcs,lehl inaper?us !
Taja Kramberger
Odgovorna urednica revije
Whrle gradually becomins less prey to systemc corruptness within ihe mechanisms of
scrence production in Slovenia, we world nevertheless wrh to ultimately d emonsirale, throrglr
perseverunce rnd tenacioxsness, thatthe intellectual bujldins site, which sfives to be and -
through smultaneous rcalisations - inled rs autonomous, ard does, lurthcrmore, notintend
to bow to eprsodic rrends in "sciencc" nor sxbject itsefto politrcal whims ol local clientelisiic
science poljcy, constitutes a requisile sesment of social reality We, likewise, hope that in the
coulse of tm the review wiil eveniually sncceed to play part in tle integration olknowledges
and sciences, as that would imply thal it will lmally attract a wder scienLific and intellectual
communii, respectively, that would be independent from authorities and its emissaries,
sovereEn and wo(hy ofits namc - be it in drect intellectual exchanses or overt and well-
ibunded debates. Forxs, r,vho have estabtished the reyiew precisely with thepurpose oimaling
it become a sphere of conftontation between vaflous yet pertrnent scientific thoughls vith a
distnsuishable and reflecied epistemic hodzon, this would imply thal thinss are evcntually
findins their place and thar, surelx our efforts durins th e first five yea m had n 01 been in vain
With stndies and analyses of variors documents, actrons, discouses, slatements, etc
relatins to ISH thai are prblished in this monosraphic issue, r,ve leave behind the stuffy
scholastic arena of the more and more overUy antirntelectual envircnment unlavourable to
any criticism wharsoever, in order to preserve critical thou8ht alive and further pursue thc
necessary research. Whoeyer feeis that the oppression and silence oa some astrry science
that slides into popxlism rvith a metaphoric mimickins ihe external features ofscienlilicily
and drarvins more ftom subversive cliqueled arrosaiion and fraternisins than irorn legal
resularions, and does from lime to time not even hestate to use Stahmst methods (C/ in
parricxlar Vlado Kotnik's arlrc]le Gdudeanu; isitus, dnti intellect aL?r sltnut An L\pubon
oJ lhe Heeti.' n this iss]le ) ro purse pertinence lrom ts midst and replace it wrth allodoxx is
a solurio. ifnot do$,nrigtri a recipe, is certalnly left to their o$,n conscience and fervour.
The five voices, however $,ho have decided notto be kept sllent but rnstead collected in
ihe issne at hand monographic material and ar thored reflectiye studies on the trymg expenerce
at lSH, have intet atia ftiher followed the advice by Prjmo Levi (Se questo i u uow)2 Lo
egr4 Einaudi, Torino. 1963 | AIi ie b ibrekl Preniie.CZ, Ljvbljana,2004, ill Siovenian
tanslaiion by Sersij Slenc), which reads. "Ifl could deliver a messase hom the Laser to all
liee people in rhe world, it would say the folowins: Make sule not to endure rn your homes
]vhar they tbrce us to sufler here."
Similarly as Emile Dxrkheim demonstated in his fore]vord to the first yolume ol lhe
to:Jrnal A nie sotbLstutue in t}le lons-pastyearof 1896/1897, wetoo (i e the editorialboard
of rhis review) wish that the pubLic world become bener aware of the p.eparation that is
necessary to carry ont "merhodical analyses" of colectiye realiiy and studies that, indecd,
requiremore evidence and infomation than pleasins and easy coffrructions (p II) In ordcr
to ensure rhat our readers would, also drawinS from the most recen! documenls. be able to
acknowledge that 'the lacts have no meaning for the mtellect unless they are groupcd into
types and laws' and thus 'conceive the possibility ard necessity ofa new conceplion where
the meaning olhisLorical reality in its most concrete part ]vill not exclude this methodological
lnvesiigation of similarities - and d etails - since both, i e investisa tion oI simrlarities as wcll
as investigation oldetails constitute the two prerequisrte conditions lor every single field oa
science (p Iv).
Taia Kramberser
Editorin Chlel
L anncc d'etudes 2003/2004 s'esl ccoulcc unc ann6e pleine de difficDltds et dc points
ddcrsils pour la rddaction de notre reluc, et qui a comtitu6 pour certain(e)s dc nos
collaboratcurs et coliabomtrices les plus ctroit(c)s une profoMe coupure sur Ie plan
intcllecl el, social, hunainetdthiquc clnous avons toumd une nouvellepagedans 1'histoire
dc rrotre rellre que l'on publie dcpui s I 'arncc pass6e (2004) sous un norvcau nom: Mrnto,,
ZSA Rerue des anth,'opologies hisbrique, sociale et autres dnthrapologies dansle c:atue
dc l'association Tropos Toft en 6tant parfailcmcnt conscients de toutes tes dillicult6s qui
nous attendent le long de norre chclnin (qui nc nous dtaient d'drllelus pas dpargn6es das le
debut cl qui ne nunqreront sans doutc pas dans l'al r), Ilous 6prouvons unc joie tout
parLiculiare de rc d6pendre ddsormais quc dc nos propres travarl, subtilitd et responsabilitd
Malgrc toutes les ircoff6quenccs ct lcs lacunes in6vitables -
car conditionndes par les
circonstances flrlturelles. socralcs ct cconomiques specifiques dans lesquelles doit virre la
rcruc depuis les premiers jours dc la nomination de l'6qmpe redactionnetle (l,oir plusieurs
documcnts alans la rxbrique spdcialc ( Dc l'histoire deMorlror 1511) d la fin de la re\.1le)
le chcmin quc l'or lrace reste dzls unc largc csurc un chemin raide er innovati! cssayant
dc frayer ulle tmjectoire iffellectucllc qui n'esL pas ercore tras prdsenre dans ccue gio& i
savoir unc etude antfuopologique ct r6flcxirc dc l'histoire et de la rdahte socialc Tout cela
sc passc dans un enviro rement cxprcsscmcnt hostile i
ne Ieflexion lnrellcchrclle quelque
peu plus proforde. ce qui s'est avir6 cxact au moment de notre sdparation dc I'irlstitution
(ISH Ecolc des hautes 6tudes en scicnccs humaines) qui se sentait (pratiquelncnt trout le
temps) incomlnodee par l'existence de ccttc rcvuc D'artre part, cette mCme institution ne
se sent pas du lout g6nc par le fait de s'etue appropricc aprCs s'avoir 6td ddbarrass6c des
emplo]'e(e)s qui avaient fondd la relue et son infrasfucture le traYail que ccs memes
( eflacis , n\alenl effecfi6 dans ce domairrc, ct dc rcld,rce,, jusrement cette anncc la rer.ue
Mo itot I:iH, cclle fois-ci in medias res, avcc la 7' ann6e et une rouvelle #dactrice juste
assez ( ouvcrtc ) porrl qu'elle ne touvc cctlc gcstc aucunemelt discutable
D'allleurs, lc,i\r'orilor Ls,ry (
ressuscitd ) se distingue par le manque de profila[io daas
la structumtion dc ses contenus aNsi peu profildc quc celle qui 6tait e l'lSH enseignc d'une
autre rerue nomrnce Tops cefte demidrc n'a\.u lcjour qnefirer,l.el]lt (quanrydnpetiodico),
ma$ scs propri6taires etaient tlds strictcs et ils nc l'ort apparenmert pas encorc laissde
dchappcr dans la rdalitd bier qu'elle soil probablcment pdse conme modele Lc nouvean
Morror lSlH esl donc un subslitut retardatane qui \.,u sa pitoyable inau ration ne peut
pas espdrer avoir unc vic intellectuelle vraimenr autonome
Nous espirorB quc, grace e nos pers6v6rancc ct intransigearce, et tour en dcvcnanl
vraiment rdsFta s a Ia corruplior syst6matique dans lc cadre des mcanismes destinds A h
production dc la science en Slov6nie, nous rdlssrrons linaleme d prcuver que le ( chantier )
intellectuel qri lrut &re autorcme et parce qu'il lc realise dejour erjo r-l'errlzller,?",
et qu! cn plus. ne snccombera ni au\ tendanccs occasionnelles dans le dolnainc de la
( scrcncc ) ni aux caprices politrqucs de sa ( clientdle ) sous ln forme de la politique
scientifiquc, cst un segment indispensable de la rcalil sociale Nous espdrons arlssi que
rotre rewe dc\'icndra avec le temps une partic dc l'integratior des savoirs ct dcs
comaEsanccs car cela signifierait qu'il commencc pcu A peu A se former autour d'cllc une
droxdrrutoq
Taja Kramberser
zapisnik ie ni konian
nekdo bo plaaal
iitAe,ie se tteie I htib
zapisltik ie ni doko ia
ali -
ali kako se dva aesll.ieva cmoka rn dve kosmati kosli
sreaajo na biljardni mizi in prevzamejo oblasi
rzsinite t]oglcl zaposleni zamaiite vse izhodc!
, toru bd s t uih e nesd Pob; o i.1
Taja Kramberser
your evergreen artumn that they're trvinS to take everlting awav from
good wind which opens out the horizon
where are people you can talk to, just nolmal people
TSH Instance of Structured Hegemory
wbatt happened that all I read are laws and 1gal documents
tlrcre once lived a poetlawyer Chades Reznikoff
not hecaase or victofies
Isu& he said
notIot a s t upon the dais,
but at the comnon table
(Mdch 25,2004)
Solidarnost?
Poraba sredstev za usposabljanje mladih razjskovajcev jn
raziskovalk
na lnstitutum Studiorum Humanitatis _
Fakutteti za podiptomski humanistiani Studij
R6surn:
vsote niso b e enakome.no razporcjene med vse MR-jc in nekateri preprosto niso
dobrhaia. Vsejebilo odvisno od Lre[utne dobrc volje in simpatij dircktorice. Nikakor
ne mo.e presenctiti. daje takiflo dodeljevanje sredstevobaasno pripel]alo do napetosti
med MR-ji samim! Se poscbej, kadar je kdo zahteval svoj dclcz sredstev in ni bil
pripravljefl pdstajati na sistem s osti, v katerem so nckateri oaitno vedno dobivali,
drugl pa i
izgublj al i Predlog, naj bo dodellevanje srcdstev transparcntno (sama sem to
dlrekto.ici nekaikal predlagala), jc naletel na gluha uscsa. Vse od zaaetle mojega
usposabljanja pa do lcta 2003 si nihde - vkljuano z mano - nidrznilglasno oporekati
lakemu naainu delovanja ali eksplicitno zahtevaE tansparentnost; kal Sele, da bi kdo
glasno podvonul v podatek, da Ministstvo nc nakaz uje dovolj srcdstev za usposabljanje
MR-jev. kepdaanje o dobronamernosti vodstva m koniiinem pomanlkanju sredslev
naISH-ju, v nekateohpdmcril pa tudi nezainteresiranost (in s tom tudi pomanjkanJe
obautka odgovomosti) za finanano plat lastnega delovanja znol.aj iostitucie (ta je
dobivala tiho podporo vodswa), so narcdrL svoje Daje razvrJanje sposobnosti vodenla
lastnega raziskovalnega p.oraauna Se kako pomemben del obrtniake plat1 uvajanja
MR-jcv v akademski svei, se ni zavedal (ali pa se vsaj ni hotel zavedati) nihae.
Junija leta 2003 seje siruaci.ja ncpriilakovano sprcmeoila Se v zaaetku mesocaje
Vlado Kotnik na svojo prcSnjo za pownltev strcSkov. ki Jfi je imcl z udelezbo na
konferenci v BudimpeSti, dobil znan odgovor: sredstev za povraailo tahh stoskov
ISH dma ,{ le nekaj tcdnov pozneje je Dmgica Bac Sabmo Mriclj v nelbrmalnem
prejela v letu 2003, veliko manjsi Podobnoje bilo razvidno tudl iz zapNkov, kijiijc
7e veliko prej od direktorice dobila Taja Kramberger, katere usposabljanje se je
zakljuailo ie pred nepnaakovanrm zasukom v zvezi z materiahiml sredsM judla leta
2003 Na osnovi teh podatkovje Sabrna Mrhell skhcala sestanekvseh MR-jev na ISH-
ju. Na sestanku so \4ado Kotnrk, Sabina Mihelj in Thja Kramberyer sezllanili pdsotnc
s svoJimi sumi o nepravjlnostjh pd pomblsredstevin predlagali, da se - za.adi oaltne
nekoope.ahvnostl d ektodce MR-ji skupaj obrnejo na Upm\.ni odbor lsHja, ki mu
je takat predsedovala Alja Brglez. Pnsotni MR-ji so ss na poziv odzvali .azlia(o,
prav vsi pa so se ob enem od kasnejiih korakov odloailt da ne bodo sodclovali pri
poskusu mzaisaevanja - nekateri zaradi povsem oseblih razlogov in obremenitev,
drugi zaradl stahu pred iem, ka.ko bo to vplivalo na njihovo nadaljnje usposabljanje
na mstituciji, ali zato, ker so se ZeleL zogniti konfliklom v Ze sicer napetem ozraa]u
na ISH-ju NJrhove reakcije Zc same po sebi kazejo, da Je b a poraba srcdstev za
usposabljanje MR-jev na ISH-ju - pa aepmvmordav skladu z nalodili Ministrstva (v
aasu pisanja alanka Se dakamo na dokonane ugotovitve Mmist$tva z zvozi z zadeyo)
- veaml MR-jev tqja in netransparentna ter da pregleda nad porabo s.edstev tiso
pojmovali kot del svojih dolznosti oz. pravic. Cepravje povsem primcrno, da MR-ji,
k se Selc uvajajo v akademsko Zivljenje, niso kazensko soodgovorni za morebttne
nepravilnosti pri porabi sredstev za lastno usposabljanJe, bi moralo biti razvijanje
obrtniskih sposobnostrza voderUe la stnega mziskovalncga proraauna, sploh v sedanJrh
rzme.ah, ko je raaskovalna sfem v Sloveniji vse bolj odvisna od zunanloga fmancimnja,
nujen del usposabljanja MR-jev.
Na Upralni odbor ISH-ja smo se tako obrnili le Sabina Mfie!, \4ado Kotnik, Taja
Kramberger in Nataia Rogelja O sumu nepravilnosti pa smo obvestili tudi alane ul
alanice senata Takatna predsednica Upravnega odbora ISHla, Alja Brglez, nam je
ilamenrla le en sam kratek odgovor, poslan 16. marca. v katerem je obljubila, da bo
'kot p.edsodnica storila vse, kar mora in more(, da s9 zadeve ,skbno preverijo in
morebiloe nepravilnosti odpravi.to(. Po tom od nje dsmo dobili nobenega odgovora
ali pojasnrla vea. Prav tako sonanaiepisanje niso odzvali ala in alanice senata ISH
la: edini odgovorje p Selod Svetlano SIapSak, kr je takat opravljala funkcijo dekanje
ISH-ja. TaJo pojasnila, daje bil nas zahtevek obravnavao na Upra1nem odboru ISH-
la in da je odbor poiskal p.avno mnenje, ki naj bi ga tudi mladi raziskovalci iIl
raziskovalke ,Ze prcjeli( Niti omenjenega pravnega mnenja h kaksnega koli drugega
uradnega pojasnila v zvezi s pombo sredstov za usposablj anje nismo dobili nikoli. Po
'oesedah
Svedane SlapSak naj bi bilo iz pravnega mnenja raz\,1dno. ala so bilc odloaitve
ISHja v zvezi z porabo sredstev za usposabljanje MR'je! korektne in daJe v vsakem
lrimeru za te odloilitve odgovorno nekdanje yodstvo fakultete (konlrstno najvedetneje
Drago B. Rotar kot nekdaflJr dekan in direktodca Dragica Bac). Presenetilo pa nasJe,
laje Svetlana Slapsak hkati tudi predlagala, naj se, ae ie vedno menimo, da smo biji
rskodovani, obrnemo na Mjn1S trstvo za Solstvo, znanos t in Sport Zelo veietno je, da
ras je Svetlana SlapSak s tako lahkoto napotila na Minlststvo zgolj zato, ker je na
kitike zgolj zato, kerte vsep.isoter! po teJ log o bi nas tudi morcbltni izpadi rasizma,
ksenofobije m soksizma ali cclo fiziani napadi ne smeli vznemirjati, ae bi v njih
sodclovala veaina ,\ kot lahko sklepamo lla osnovi opNanega pnmera, slovenska
raziskovalna sfera oaitnoJ?r.sta okolja, ki pristaja na taksno logiko - in to velja tudi
za institucijo, kaksna je ISH, kiJe brla usta[ovljena prav z namellom, da bi postala
oponsdc prizadevanj za razvoj bolj heterogenega, za razliinost odp. tega akademskega
prostora, kjer imaJo tezo le 1ogLl1i , ne pa neartikulirana in tiho ponotranjena
mnenla veaine.z
Zaplet v zvezi s porabo sredstev za usposabljanlo MR-jev na ISH jU je le cden v
nizu zapletov, ki lahko sluzijo kol ponazorilo fansformacije - in pravzaprav .azk.oja
znanstvene skupnosti na omenjeni mstituciji. Eden zmed najoaitnejsil znakov tega
procesaje bilo dejstvo, daje novo vodslvo ihkultete vse razliane zaplete, do kate.ihje
priSlo v zimsk ih in porrladn ih mesecih le ta 2004, obftvnavalo v enem samem paketu,
lih bralo skozi isto binarno, izkljuilevalno logilo )nas( in )njih( terjih interp.etirakr v
prvi vrsti kot posledice boja za oblast.r Tako so brll ponnsleki, kl smo jih na mzlianc
odgovorne organe institucijo v tem obdobju naslavljali MR-ji, obravnavani kot del
sploSne zarcte )njih( (tj zlastr sonatoiev in senatork, ki so v tem obdobju izstopili iz
Senata ISH-ja) proti )nam( (tj preostalim 61anom in alanicam Senata ter novemu
\ odst \,'u ISH-ta na sploh). Ce smo se novemu vodstvu ISH j a zdeli prcveil ncdolzni, da
br bili sposobni zavestno spletkariti v njihovo akodo, so bili - tako vsaj sklepam na
osnovi pogovorov z nekaterimr alani Senata ISH-Ja, ki iz oryana niso izstopili
p repriaani, da so nas )oni( preprosto podlo izkorisaali v svojo korist Dejstvo, da so se
:aka ugibanja o manipulacrjah ill zarotl sploh lahko polavila in prcglasila vsaksen
toskus analitiancga pristopak zapletom,je samo po sebiznak, da ISH na tej toaki ni
:il yea to. za kar se izdata - namrea instltuci,ta, ki nafutno mzviia m podpra kitiano
rr refl eksivno miiljenje.
Sabina Mihelj, dr sc c
prcda\a1e j .a ra Loughborcugh University
vVe ik Bntaniji
E-mal S Mihell@ boro ac uk
Z: o.s <irieEa konteksta okolja, idolo8ijc itr diskurzjvtrih mehanizmox zrorraj kalcrlhjo taksna
;. :ia d doyanja sploh nogoaa, el aianka Taje Xramberget tLjnsua I5 H inlpctii. O tat^ lttnih
:::au.z'vnih sr.atesijah in njihovih doDnvno dobrotljivih nosilcih(, in DEea D Roraria,Nevidna
r::.oyp.eanosti ali prevzem na lsH (.Dhttu.tic1io ihldstdrr,)(v iej ilevllri revije
:- iper lahto hot razoren pnmersluzijo nekaieri ssmentirozsovoo ncd Yladom Kornikom in
: : :ano Slapiak (sl alarekVlada Kot.ila ,GrrLatutus r.ntt, dhti-intett(tua t4 tun tuh usr. 2lasti
Literatura
Uvodru opombd'rstl lukaj ptiobtena besedila ali deli besedil sl lia|o biti i prcpisiw
izrirnikaL zato so napakE in idiolektiine rabejez*ar bdetlilih atorske.)
1.
.Sredilu Ja2001 sivseolade raziskovalce in razjskovalke na ISH obvcstila (bojda
po pobudi mlade raaskovalke Sabine i\4ihclj), da obstajajo neka sredstva za materialne
stroske, ki nam ji]l je v letu 2003 namellila drzava Takrat
si meni in Sabini posebej
obijubila. in sicor na ndmo prosnjo, da bos do konca ali vsaj ob koncu drzavinoga
ilnanciranja najinega statusa MR (v mojom primeru torcj do 31 oktobra 2003)
pripravila bilanco sredstev matedalnil stoSkov za zadnji, tj 4 letnik, v namen, da
bomo obvesdeni o tcm, koliko nam jih pripada, dajih porabimo. Ker vidim, da svojih
cbljub ne izpolnjujes, te Se enkat naprosam, da v aim kajaem aasu pripravis bilanco
irojih srcdstov maierialnih stroskov za zadnje leto ikzavinega financiranja mojega
lratusa MR. Naj te sporrnim, da celotncga fonda ieh sredstev za leto 2003 Se nisem
porabil prav zavoljo dolgcga aakarja na tvojo obljubljeno bilanco, na katoro si odittro
fozabila (
Vlado Kotnik (DragiciBac, direktor ci fakultete ISH), iz elektronskega pisma
,Cakajoa na obljubljeno bilanco., 20 februar 2OO4
2.
, I . I Scveda so swai ie nekaj aasa p ripravljene in dakaj o, da se pogovodva Pogos to
sva se videvala na ISH-ju tudi po izteku tvojega plaaljivega statusa MR, pa nikol nisi
omenil tega. J ..1 . seveda ti bom sporoarla, kdai lahko urediva stvari . Tvoje pismo
mzumem tudi kot Zcl.jo, da odides z ISH-ja [. ] Moram poudaritl, da rm te Ziil za
tvojo odloditev, ki pa je popolnoma Lvoja in svobodna. J ..1 Meni je zelo Zal, da si
lahko po vseh 4letih pdscl do ugoto\1tve, da jaz svojih obljub nc izpolqujem [. ](
3.
)[. ] tz lvojega odgovora se da razbrati, da si ti iista oseba. kije vnaprej odloaila kdo
bo in kako participral na lSH. [. ](
4.
)[ ] Pripravila sem finanani pregled za leto 2003 in ti ga poSrllam Kot vjdis, rm aS ie
na razpolago sredstva, ki jih lahko pombis za svoje stroike, torej LDdi za hotclske,
sedaj ko gres na konference ali kaj drugega [- -](
5,
,[. ] upam, da te je moja posta (navadna in mail) nasla Ln da bodo Sla izplaaila
honora.jev oz po\.radil siroskov za Monitor aimprej naprej - Se zlash honora.ji
lckoricam oz prevajal kam. Upam, da scm ti pdpmvila dovolj podalkov in vse potrebne
raaune Ce bi bilo sluaajno treba Se kaj urediti v zvezi s tem na ISH bom na dan
marane.sa senata. moada dan prei.(
sabina Mih elj (Drag ci Bac), iz eleklronskega pisma ,Si dobila mojo posto?. ,
26 lebruat 2OO4
6.
,[ ] Srvan bodo Sle naprej 15 03. 2004. Takat izptaaujejo AH Narejen je tudi
pregled za tvoje matenalne stoske in po izplaailu (130 409,00) v naslednjih dneh ti
ostane Se 17.622.3 l, ki ti jih bom o izpladali takoj, ko p ri neses kakson raaun-
Ce boi kaj na inshhrcii, blte prosila. ae selahko oglasis J.. l(
1.
,Hvala za odgovor. Potrebne miiune bom pftv tako prinesla v dneh okoli senata. ee
prav mzumcm, si pregled materiahih stoikov pripravila samo za leto 2003, julija pa
sva se dogovont, da pdpravis pregled za celotno obdobje mojega usposablJaflja,
vkljuano s specifikacijami, kam so Sla moja materialna sredstva v prejsnjrh letil , od
rrenuika paa, kojrlle naisfstvo zaaelo nakazovati.
P.osim te, da mi la pregled p pravis aimpreJ.(
E.
.[ ] Resje, da sem obltubila za pregled iz prejinjih let m na to popolnoma pozabila,
iele \4adotov mail me je spomn na moje neizpolnjevanje obljub, kar si sovcda ne bi
smela privosaitim se ti iskcno opraviaujem Sem takoj zaprosila v radunovodstru, ae
milahto posljejo podatke o plaaah m stanjih na srroSkovnih mestih, pa so me prosili,
ae lalko poaakamo, kcr oddajajo bilance Obljubili so mi podarke do konca nadednjega
redna in potemjih moram Sejazynestiv rabclo, ki semjo ie la pnpralda in nanjo
(ae se ne motm) d bilo pdpomb in je smiselna. daje enaka tudi za nazaj
Seenkat se ti op.aviaujem za svoje neizpolnjevanje obljube, h m brla namcrna [ . ]
Ko bom imela pripravljcn pregled za nazaJ. to obvestrm. J. .l(
9.
.Zahvaljujem se ti za detajlen bilananrizkaz moJih finatc kot MR na ISH (za obdobje
od 1. 1.2003 do 31. 10.2003 - torej zaobdobje 10 mesecev)
VoLi in auah pa mo, da si mi bilanoo izroalla ru navadnem papirju brez logotipa
msiitucije, brez kak.Snogakoli podpisa ali navedbe osebe, ki je bilanco scstavila. Kolikor
vem, naj bi ti podatki bili sestav del vsakega takega dokumenta Priaakoval sem, da
paa poznas ta standard Nenazadnje sem plaane odrezko vselej dobil ustrezno
oprefiljene.
Skatla, prosim te, da omenjeno tabelo, ki si m i jo vaeraj lastnoroano uroaila opromis
z ustrea mi sprenrljevalnmu podatU. Ker sem kljuae postlega predala na ISH vrnil
.. te prosim, ae mi bilanco sredstev M& ustezno opremljeno, posljes na mol kofltaktD i
naslov,,,
Prav tako bi te prav lepo prosil, da mi pdpmvis enako detajlen bilandni izkaz motih
MR-sredstevzaobdobjeod1ll.2000do31. 12.2002. Upam, da na te podatte no
bom aakal tako dolgo, kakor semmoraldoslej. Tudita celotna bilanca nama (me[i jn
Sabifl) ie bila ob iunijskem sestanku leta 2003 s tvoje stra obljubljena.(
10.
,[ ] Res je. da sem obljubrla prcgled iz prejsnjih let in na to popolnoma pozabila, in
me je na to moje neizpolnjevanje obljub spomnil Sele tvoj mai1. Tega si seveda ne bj
smela dovoliti, za kar se ti isheflo opravidujsm Se enkat. Sem takoj zaprosila v
raaunovodstw, ae mi lalko poaljejo podatke o plaaah in stanjih na sfoskovnih mestih
za prejsnja leta [ ..] Obtubili so mi podatlG do konca naslealnjega tedna in potom jih
moram Se taz vnesti ! tabelo, ki semjo Z lani pripravila in nanjo [.. ] brlo pnpomb
iIl je smiselna, da js enaka tudi za nazaj-
Glede na to, da se je sedaj pojavila drugaana zahteva po pritazovanlu podatkov m
Zelja, da naj bodo stvad opremljene tako, kot jih dobis Ze iz raaunovodswa za osebd
dohodek, b sporoaila v ponedeljok v miunovodstvo, da za tobe posobej pdpmviio
drugaden izpis l(o ga bom dob a [...] ti bom sporodila in dostavila takoj, ko jih bodo
tako pdpmvih v raEunovodsftu.
Se enkrat se ti opraviaujem za pozabljeno obljubo. [... ](
11.
)[.. ] O tem, kar pises, da fl lanr pripravila neko tabelo, tn s kalero naj bi se nekdo
strinjal, palaz ne vem niaesar. S stvarmi, ki jih ne poznam, pa so tezko strinjam ali ne
strinjam. ln Se nekal me je zmotilo v ivojem p$anjui tvoja intenca (ali paa golo
sprenevedaflje) namrea, da mojo prosnjo po ustrezni opremljelosti bila nce prikazes
kot neko eskluzivno uslugo drekciie ali radunovodstva aL kogarkoli Ze
Prvia,Jaz na ISH v svojem Zivljenju Se msem l,rdel nobene bilance od dkogar, zato ne
vem, kako so dflrge oprel jene in narejene ali posrodovane ljudem in me tudi ne
zanima. Obvosiien pa sem, kako se tej stvan korekho streZe
Drugiii, naravnost aualno se mi zdi, da se moja Zelja zdaj tebl zdi kot "drugadna zahteE '.
Voralo bi li bitijasno, da doslej z moJe sta kake "zahteve" ie nisi mogla niti dobiii,
ker do vaeftj rusem vrdel nobene svoje bilance O zame 5e neobstojeaih bilancah pa
vnaprej res doslej nisem mogel izftZati nobeail "zaitev"
ln tretjia, moja Zelja po ustezni opremljenosti bilance je minimalni raaunovodski
standard vsakega poslovanja in posredovanla podatlov To jejasno vsakomur, ki se
kolidkaj ukvarja s tem podrodjem Kerje v tvojem pisanju mogoae izluSaiti karnekaj
zamolaanosti, naj ti dam vedeti, da b1 lahko vedola, da mije raautovodstvo ISH
\ elikokrat plaad odrezek poslalo po poati na kontakhu naslov, kakor tudi Tiva razliana
druga obvcstila Zakaj se ti Lakrat to ai zdelo ekskluzivno? Zakal so tr zdi nenavadno
prav zdaj, ko sem nenazadnjo po tvojem ukrepu vmil Ze skomj pol ducata kljuaev
ISH, po zahtcvi lvoje uslu:benke - raauflovodkinje pa bi] Se dolian pnpisati na lisl
kdaj bom wnil Se ostale. Se bos o tem ukrepu tudi sprenevedala: glede na to, dale
sedal institucija tako varno zasaitena pred nezaposlenimi "nepridlpmvi" m zunanjimi
rodelavci, je prav dudno, da si ravno vderaj ob moji pnsotnosti ugotovila, dajebrzaas
nekdo vdrl v moj direktort in spremeail vsc nastavitve. podatke pa gladko izbrisal
Kato je to mogoae? Meai se pa to zdi zelo iludno.(
D.
'Proslm, da mi do konca prihodnjega tedna, tj. do petka, 3. marca 2004, na domaai
_-islov (g1ej rrlrd) posllete natandne letne finanane
izkaze zayes aas, ko sem bila na
:SH - Fakulted za podiplomsk humadstiani Studij zaposlena kot n ada mziskovalka.(
13.
)[. ] Ker so flnanane zadeve na ISH - Fakultete za podiplomski humanistidni Studij
v Ljubljani v pristojnosti Upravnega odbom ISH, katerega predsedaica ste, Vas
seznartamo z dejstvom, da nam, podpisanim, tj nekdanli mladi mziskovalk Taii
Kramberger za aas zaposlitve na ISH mod 15. decembrom 1996 in 3l decembrom
2001, nlademu ftziskovalcu \4rdu (ot ku za aas zaposlilve na ISH med 1 . novembrom
2000 in 31. oktobrom 2003. temiadi razis Sabini Miheli za aas zaposliwe na
ISH mod 1. decemb.om 1999 in 30 novembrom 2003, dso bila rcgularno izpla6evana
vsa ustrezna materlaha sredstva, ki nam po Navodilih o porabi srodstev za
usposabljanje mladih raziskovalcev in po Sklepu o vi5ini subvencie za usposabljanjc
mladih raziskovalcev. torej po zakonskih predpisih pdpadajo.
Opozadamo Vas na to grobo nepmvilnost 1n na to, da bomo. ae se v prihodnjih 10
dneh stva ri ne uredijo na naain, kr bo po umdnih taflfah m obradunih poravnal nastalo
Skodo, ustlearo pravno ukepali.
14.
)[.]Priaujoaidokumentposiljamokotdopolnilokzahtevku,Lismoganavasnaslovili
dne 2. marca2004. Ne na soji Senata ISH, dne 9 rnarca2004, mnenaseji Upravnega
odbora, dne I I marca 2004, nas zahtevek ni bil obravnavan
ata ISH
Priloga
oktobm 2003,
- kopija bilaoce mahnalnil st.oskov za Sabmo Mihelj za obdobje 0l ja(ua.Ja-]l.
novembra 2003,
kopija ltnananega obraauna za mlado rrTiskovalko
Tajo Krambcrger za obdobje Ol.
januada-30 novembra 2000.
[Dne 15. marca 2004 se vrne pNmo, k so ga \alado Kotdl, Taja Kramberger in Sabma
Mihelj dne 2 marca 2004 naslovili napredsednico ljpravnega odbo.a ISHAljo Brglez,
s sporoailom, da je ,prejemnik neznan( Iz ,Xronologije dogodkov v zvezi s porabo
sredstev za usposabljanje mladih raziskovalcev na ISH(, 15 ma.ec 20041
15.
,V skladu z dogovorom in izkazano bilanoo, ki mije bila vrodena dne,26 februarja
1004, 12 katere je razvialno, da imam na mzpolago 5e 46 863,27 SIT sredstev za
matcrialne stroske, Ti poailjam originala dveh .aaunov.
Prosim, da mr vsoto izkazanil raaunov ISH nakaze na slcdedi fansakcijski maun . (
16.
'[ ]dovolite, dazaanemto plsanje s pojasnilom: vaiega doprsaz dne 2.3.2004, kiga
\dopisu z dne 12.3.2004 navajate kot zahtevck, nisem prejela. Z vaiim dopisom z
dne 12 3 2004 [..] pa sem seznanjena. Sodim, da oba dopisa govorita o istih ali
rorodnih stvareh.
Sporoaam vam. da bom kot p redsednica up ravnega odbomISH storila vse, ka. moram
:n morem, da sc zadevc, o katcdl pisete, skbno preverijo in morebitnc neplavihosti
-.dpravijo. [...](
vodstva ISH korektnc, soveda pa je stalisae &uefi pnstojnih institucij lahko tudi
drugaano. V pflmeru, da bi se rzkazalo, da je vas zahtevek upmviaen, bo sedanje
vodstvo ISH ugotavljalo odgovomost za povaoaeno kfl1co in ikodo. [.. ](
Svetlana Slapiak tpodp sana kot red pro{ dr. Svetlana Slapsak, v lunkciii
dekanje lSHl {Sabini Mihelj), iz elekronskesa pisma, 16 marec 2004
18.
)[. .] Hvalaza odgovor. Infomacijo, da Upravni odbor ISH zagotovo ni obra!,naval
zahtevek, ki smo ga poslali 2.3.2004, sem osebno prcjela od Ane Vogriniid, krje bila
prisotna na seji Upravnega odbora ISH. Poleg tega smo omenjeni zaltevek po posti
dobili \.rnjen - naslovnik posiljke ni prevzel.
[Pral,noga mnenja nekega gospoda Zavrla, ki ga v svojem dopisu omcn]a ga. Slapiak,
mlade raziskovalke m razskovaloc. h so IIa Senat ISH ill na UO ISH vlozil zahtevo
za re\.z[o porabe sredstev za usposabljanje n adih raziskovalcey doslej niso niti preje]i
niri videli.l
19.
Ta.ia Krambcryer, Sabina Mihell ir \4ado Kotrik smo prejeli vas odgovor ir se
)[ . ]
vam zanj zahvaljujemo. V aasu, ko smo dakali na vas odgovor, smo o nepravilnosti
obvestilitudi ostale n ade raziskovalke ISH. ki so Se zaposlene na ISH: Nataso Rogelja,
NmoVodopivec in Ano Vog.inaia Nataia Roge!a se pridruzuje priilujoaemu poziw.
Najproj bi vas radi seznanili z informacijami, ki smo jih v odgovor na naa drugi zahtevok,
odposlan 12. marca 2004, prejoli od prof Svetlana Slapsak, v funkcrji dekanje ISH.
Prepnaani smo namrea, da niso v slladu z vaSimi odloaiwami. Ifut jo razvidno iz
prilozcncga dopisa, ki ga je Sabma Mihell prejela preko elektronske poste, je prof.
Slapiak zatrdila, da je bil zahtevek, ki smo ga oddali 2 marca 2004, obravnavan na
Ker pa je oaitno, da zastopnica enega izmed najvisjih organoy ISH, namreE Senata
ISH, nrma taksnega interosa, vas naprosamo, da ukepare nemudoma. Pdaakujemo.
dabostedo 3l marca 2004 zagotovih, dabo izplaaevanje materjalnih st.oskov mladim
raaskovalcom oz. raziskovalkam na ISH urejeno v skladu z veliavdm Navodilom
ministrstva. Nadalje priaakujemo, da nam boste 31. marca 2004 predslavili naart
poravnave Ze stodenih nepravilnosti v preteklih letih V kolikor te nase zahteve ne
bodo izpolnjene v oavedenem roku, bomo o nepravilnostih obvestili MSZS. [ ..](
[\a go.nje pismo, ki so ga \4ado Kotnik, Taja Kramberger. Sabina Mihelj in NataSa
Rogelja dne 22. marca 2004 naslovili na Alo Brplez kot predsoddco Upmvnega odbom
lSH, poiiljatelji doslej niso dobili nobenega odgovora l
20.
,Draga Dmgica Bac, direktorica ISH
Dne 12. marca 2004 sem ti v skladu z dogovorom irl izroaono bilanco, po posli (s
Fvratnico, ki sem Jo dobil vmjeno 15. marca 2004, iz aesar sklepam, da si mojo
roito prejola) poslal d opis za poLradilo stroskov mojega mziskovalnega usposabljanta
i leiu 2003. [..]
\ dopisu sta bila kot prilogi dva originalna raauna mojih materialnih stroskov (plaailo
Siranta za aasa konference v TamporeJu m plaa o particlpacije konference SSD v
Poflorozu). Kakor ti mora biti znano, sem tatrat strcske tega usposabljanja plaaal
.em, iz lashoga Zepa torel
Zanima me ruslednje:
- (do) kdaj lahko p.i6akujem, da mi bos kot zastopnica ISH v tovrsrnih finananih
transakcrjah porainala omenjeni znesek [ .]
21.
, [.
] Do nedavna mladi raziskovalec na ISH \rladislav \4ado Kotnik, s podaljsanjm
statusom do 30 apflla 2004 (dolloDral 19. marca 2004) na Vas - po predhodnem
nasvetu ge- Mateje Ahain - naslavljam prosnjo, ae bi me lahko seznanili s staqjem v
zvezi s porabo MR-denada, ki je bil namenten podpisanemu kot MR rla ISH, to pa
zato, ker obstaja sum o nepravilnosti porabc linananih sredstov, ki jih je MSZS
namenilo v okviu mateflalnih sredstev za usposabl,anje podpisanega kot MRna ISH.
Ker vorjamem, da so Vas nekaterc informacije v zvezi s problemom MR na ISH ie
dosegle, Vas hrkaj naprosam za konkreten in natanaen vpogled v stanie za primer
podp$anoga .
Ob tem me zanrma naslednjc.
1. Ah Je rogularno in zakonito od MR-sredstcv odtegovati sredstva za amortizacijo
(5%) in reiijo institucije (15%)?
2. AII me lahko seznanite z ysoto in visino yseh sredstev tako imenoyanih material h
stroskov z4 ysako posamezm leto! ki naj bijih podpNanemu MSZS namenrlo v 3 lctih
fi mflckanja mojega statusa.
3. Prav tako bi prosil, ae bi me lahko obvestili o tem, kdo od organov TSH se jo
podpNoval kot odgovorna oseba na vsako posamezno finanano poroailo (za vsa 3 leta),
ki so zadevala izkaz porabe denarja za pdmer podpNanega
4. V pfllogl Vam poiiljam edho bilanco, ki mi je bila woaena 26. februada 2004 od
d ektorice ISH, tl za leto 2003: prosim, ae pimei i ta 12kaz z izkazom, kljoje
posrcdovala direktorica Vam ur me obvestitc o ugotovitvah,
5 Kako so - po zakonskil doloailih in poVasih ocenah iz dokumentacije ISH v zvczi
s poGbo MR $edstev porazdolJene neposrcdne odgovomosh m pristojnosti pri
porabi sredstev za primer podpisanega (np. direktonca lSH, raziskovalni mentor,
dekafl, sollat)?
Ob tem bi Vas Zelcl soznaniti z dejstvom, da mi d[ektorica ISH Dragica Bac kot
odgovorna oseba za upravljaflje s financami na ISH ne omogoai in v vseh teh letrl ni
omogoa a (kljub molim priproinjam) \pogleda v bilanad izkaz sredstev, ki mi jih je
VSZS namenilo izkljuano podpfanemu kot MR na ISH, in ala me je v prcteklih lehh
celo zavajala, da materialnih sredstev MSZS ne nakazuje, vendar sedaj utemeljeno
sumim, dami, podpisanemu \4adislavr Vladu Kotniku za aas zaposlitve naISH med
I novembrom 2000 in 31 oktobrom 2003 ruso bila rcgularno izplaaevana tako
lmenovana materialna sredstva, Naj opozorim, da sem zaradi zavajanja s sfani
dlrekto ce ISH bil pdsiljcn stroake ob iskov konferenc m nakupov strokovne literature
pokdvati sam.
Priloga:
- Lzkaz porabe sredstev za \4ad6lava Vlada Kotnika za obdobje od 1. 1 2003 do 3l. l0
1003(
21.
,Spostovani gospod drzavni seketar,
)oe 16 aprila 2004 je na pristojd organ oziroma osebo Vasega ministrstva tukaj
:"-ldpisad s pdporoaeno povratno poiiljko posredoval prosnjo za seznadtev s pombo
UR.sredstev v pdmeru podpisanega, in sicer za aas zapotli|ve na ISH - Fdkuheli za
:, diplonski humdni$iini itudil I LtubAani nted. I novembrom 2000 in 31 oktobrom
::OJ (s Sestmeseanrm podaljianim statusom, [j. do 30. apflIa 2004) kot mladcga
-Trskovalca, saj obstaja sum o nepravilnosti (morebiti tudi nezakonitosti) porabe
:aaanih sredstev, ki nal bi jin MSZS namenilo v okwu matenalflh srcdstev za
r-posabljanjc podpisanega (Se takat) kot r[adega raziskovalca na ISH.
:(.r od Ministrstva za Solstvo, manost in Sport doslej Se nisem prejel llobenega
+o!ora, pd aemer ne bi rad vedel da bi se ta dolgotrajni odlog odgovora dalo
razumeti kot golo ignonranje. neagilnosl ali celo namemo zavlaaevanje pdstojnil
organov, sluzb al i posameznil u sluzbencev Vasega ministrslva, pddakuiem aimprejinje
odgovore na vsa Wrasanja. kijih je podpisaniv omenje prosnji postavil pristojdm
organom Vasega ministlswa Kcr bi Vam Zelel kar se da olajsati delo p koordinaciji
z dokumentacijo, ki j bila od podpisanega poslana na MSZS ie pred mcscci, in se
izogniti morebitnim izgolorom ali prelagaqju odgovornosti in obvesaenostl, Vam.
osebno, vsebino omcnjene pos Jke ponovno posiljam.
Pflloge:
-fotokopila prosnje Ministrstvu za iolstvo, znanost in Sport z dne 16 aprila 2004
fotokoprja izkaza pombe sredstov za podpisanega za obdobjo od l l 2003 do3l l0'
2003, ki gaje podpisanemu }Toaila dkoktorica ISH Dmgica Bac
lotokoplja polletnega izkaza pombe sredstev za podpisanega za obdobje od l 1
+
2003 do 30 6. 2003, ki gaje podpisanemu Lroaila direktorica ISH Dragica Bac
spremni lekst sestavljalke bilance
' fotokopita ilopisa o povraailu stoskov s pdporoano poSiljko s powahico, naslovljeno
na dlektorico ISH Draglco Bac, z alne 12. marca 2004(
)3.
.] skbllo sem prcbml VaSe pismo z dne 15 7 2004, v katerem Uradu za zlanost
pri
'[ pobude,
Vinlstrstvo za Solstvo. zilanost in Sport oditate poaasnost pri resevanju VaSe
ki stejo podali v dopisu dne 16.4.2004.
24.
)[...] Dno 16. aprila 2004 je na pdstojni organ oziroma osebo Ministrstva za Solstvo,
znanost in aport tukal podpisani s pdporo6eno poLratno posiljko posrcdoval proinio
za seznanitev s porabo MR-sredstev Y primeru podpisanega, in sicer za das zaposlilve
na ISH - Fakulleli za poitiplamski human$ti itudij I ZJrrrdn, med 1 flovembrom 2000
in ll. oktobrcm 2003 (s sestmeseanim podaltsanim statusom, tj do 30. aprila 2004)
kot nrladega raziskovalca, saj obstaja sum o nepraviltrostl (briaas tudi flezakonitosti)
porabe in o oaltujevanju finanadh s.edstev, ki naj bi jih MSZS namenilo v ok\Tu
mateialnih srcdstev za usposablanjo podpisanega (Se taka t ) kot mladega raziskovalca
NA ISH
Ker od Minist$tva za iolswo, znanost in Sport doslej nisem projel nobenega
Se
odgovora. od Vas kot pnstoJne osebe za podroaje znanstvene dejavnosti priaakujem
iimueisrje odgoyore na ysa vpraiania, ki jih je podpisani v omenjeli prosnji postavil
pristojnim organom MSZS. fer bi Vam zele1 olajaaii delo pri koordinaciji z
dotumenracijo, kr ie hila o{J podprsanega doslei poslana na \4SZS Vam. osebno.
vsobino celotne dokumentacije poiiljam
PDIoge:
- fotokopla proinie Ministstvu za iolswo, znanost in Sport z dne 16. apdla 2004
- fotokoptia izkaza pombe stedstev za podpisanoga za obdobje od I I 2003 do 3 1. 10.
MONITOF ZSA
:5.
v zvezi pombo sredslov za usposabljanj e
I MSZS je pregledalo vso dokumertacij
o s
nd ra'un
: a: :0'b4o,8v Slt. rVlaJi\la\ Kornik, ki jih mora 'lcloJaialec wtu(r
-r::\strslva, karje delodajalec ie storil
.-.daja1ec pa
veljavnir predpisl' karpomeni' da
moraplaao obra'unati vskladu z
--: koh'nik
.i , r dodatki (minulo delo delovna uspcsnost) obradunavalo na osno!'
o prehodu na
-! loLanik 3.25 kar bomo hrdi pora'unali o'l sklepa ministrstva
2004 [ ]ti'
- ..,,o sirai: * Vrrn .azlilo nakazali v mesecu decembrr]
Dragica Bac lpodpisana dileklo'i
./ dopisa -Zadeva: PoIo MSZS-|
pos-dn po posti, Ljuoliana,2o decem )
[Dne 22. decemka 2004 je Vlado Kotxl na svoj osebni bana maun prejel )poraaun
plaae( s strani
I SH Fakultete za podiplomshhumanistiani atud! vLjublJani Greza
sredswa, ki naj bi mu bila po poroailu oziroma reviziji Mi
ststva za aolsLvo, znanost
m Sport RS o porabi tramenskil sredstev za usposabljanje n adlh razNkovalcev in
raziskovalk na ISH odtegnjena oziroma odtujena v ohiru plaane specifikacije. Vlado
Kot k v aasu nakazila toh sredstev ni bil vea zaposlefl na omenjeni fakulteti, pmv
tako predhodno ai prcjel nobene pogodbe v podpis od fakultete ISH v namen izpladila
oziroma poravnave teh sredstev s strani ISH Sredstva so mu bila nakazana, Se preden
je od d oktorico ISH Dragice Bac prejel pismo o ugotovitvah Mi
slrstva za Solstvo,
znaflost in Sport- Sledllje tudi \4ada Kotnika doslej ni seznanilo z njihovmi
ugotovitvami. aeuav mu je dlzavni sekotar Zolan Stanaid to posebej zagotovil v
svojem dopisu (glej: iz tukaj objavljenega dopisa omerdenega drzavnega seketarJa
Vladu Kotniku).1
,Moi o ne te;istoz dnje, dd nije uita eka's ot, kakot kaie, endndjbo| tdbAi h;
tu ie hol ne teit tpoz dnje, dd sem ob oiit en pnmeru unenLaril dol:nast dojdtnosti.i
Kot kmwa besedila poimenuje nctuj dspeklot ilarcik fatse, ki seje I pni poLori.i bta
2004\silotitina tiinteleklualizhon, nacionalizrLon in p nilitiznam arltild nalakuLteti
ISH- Postedrca leh dosodkor pdje bil brulalen tuzktoj lamtujinje z anstwne sktpnosti,
sprcnAan , ld:ni, ,ataldtji, itkdnmnjL diskredndciant, ti ii,frndninihi matwndcliani,
nelegdlrini ysto?i i rdoti t' elekto skc bdze Wdatkor turiskovalcet, nespaitawtem in
za ikd jen pldw ter i,k|uiitw,u aznomd izsanl dnryaie nisleiih kalesor pmldtate|e\
tdziskowlcer ilt sodelqvcer. Pamembno je dn teh deJ nosti e mzunenLo zsau kot rosebna
ohtuiu ndw jd( tprc ?irc t ali ttted.tebaj ke pe.ipetier y rcsnici grc pti tsen tem za nekaj
slobresa: sua aJndnj be powen nekampatibitni tizii t znd osti; Brc zd dmstiino
ruhajanje ttenetjnen ruzunewnju tesa, kdjje, anost, kdjje akddenskask pnast, kaj
ie ztd tt e iemu so ru2i.tkotdtci i intelektualct, kdjje pran h it:nu slu:i, kajje
o delo.
drurbena adsawnLost, kajje etika, kdj deantolaltua m kaj ilarckot pratice, in prepmsto,
kajje najba| temeA d ilowika paitebst
\aj iTrdim rliko hvalctnost Sabinl Mihclj in Tali Xruberscr za njune nadvse dmsocetre
;rse$1je in lredloge nn komprlacij,ln slruktunraDu nojrh treh tukalinjih ala tov. kl si zdaj upam
tledijov zaporedju, ki znatno doprnDsa k njihovl berljivosriin ruumljivosn
Tukajsnlesa pisanja se loievam prav z.amenom, da bi nam proizvajaije nouh oblekov, odlnvanje
rr} dimnzij in rdzalenjvanje nhanizmoy druzbensa sveLa, K sa drusaae nc bi bili zmozni
:r!meti, alm manj uhalalo
Resum6:
l',/r.1. (La dlsmtdqatm de la comunauti screnrrfiqne Su 1'dti'intellecbdlme et
lcs statdgres lrorncElcs dc l'iemrmce et de estcatgu cantue t e oute,ture
1'elimination n
an arli.les de l/k.]o Kotnik sur les ex)s ddt tl ibit tinoin d I ISH et sur lktPulsion de
I hiranq e En tdnt q e texte hrbductotre, il6ME de danon Er certains dsPects de la
Jarce h tuhe q d eu lie d bIac lta ISH d cours de ]n pmiatu htond de I an ie 2001et
qu reliw ale l'd"ti-intetlect al6ne, de I indno aLshe et .l Prinitirisn. nPulstf la
conslqufl.e pnnapole de ces *lnnents itdit ld disi,tiEratian bflltale .le la co n ,duti
sctennfig\e rle .etL ldculta, acco pagie pal lcs heksorAes, Les tr.nPenes. lcs chtcanes,
les alis.nmhattons, ler ltnth,Eeq les tulw$anons li anti,res, les accas cl1 dertin! et les
intrusans dns les boses iLectruntqwsdes cherche /s,la niSdnan eL I ilinindnoh de to te
loi, el,litulend| les erchsians et|a\eap lsans.lescalliA es, des ptuIesets, des cherche rs
et.les collaborate rs q h atateht pas d aL.oni dwc ces acnvtis a I ISH- ll esr dakc tras
importlftr de e pas comprendre ces latnemefis otq enenl contue < dlfaws Pelsannelles ,,
( ryerelles pinpehes Mshtunonrclles E fdt, tod ceLaleliw d ne.hasebekplus
'ou( '
ess.ntielle : cette htsLoire .ompartu d nans de x risio"s in.onPdttbles en scEnce ; i l s dgt t
.les rdponsestotdLdht .hlfire tes aux questiohs swwntes qu 'est-.e qae ld s.ience, q est
ce que ld.Mh kauti acadt 4ue, q esrce qae le trardil s.iht1fique, A quoi sede t les
.hercheuls et les intellc.tuels. q ert-ce que la loi et d q at seltalle, q astce q e ld
responsobiliti soctab,9 'est-ce q eI lthq e, qu esL-ce q e la dio tologP, d quai sement
Les.lrots ile I htmtue, et. to t snPle ent, q estce q e l'homabu htndhe ld Plus
promilentno naslavljala z najvisjil etianil leg, na tem mestu zapisujem nekaj vrstic
kot nekdo, ki je pred leti na omefljeno institucijo prise] in se zapostl kot razrskovalec
prav zaradi zelo modnega prcpdaanja, da slovenski prostor vendarle zmore prenesti
drugadno, strukturno drugaino izobrazevalno institucijo od tradloonalnrh slovenskjl
fakultetxl ma stodontov. Se kako leto nazaj ne bi mogel verjed, da je na fakulteti I SH
mogod tako falsilicirqioa, obrekovalsk]kuloamko, s polno mero pflmitn,lzma, aflt]rnte
lektualizma in iracionalizma voden razkoj instihrcije, ki so ga s strani dela senatnc
laruriranega )intelektualnega( kologla - kaJpak s pomoajo )deanorskega Zegna( irl
ud?tne meSetarske kampanje prve administratorke ISH uprizorili in izpeljali nekdanji
lodelavci, kolegi, profesorji, senato0i Nekateri od njih so v medijih provincialnih in
l:lientelflh maair stalno predstavueni kot nespomo znanstvene avtodtete, vkljuano z
laaprcj vraaunanim )znan stveno prirojenr m( obiutkom za etrko. Vem v take a\toritete,
ij s prcllnc1atim nimbom ovenaanih superlativov ekshibicionistiano paradirajo po
:a/ianih javnostnih sfemh sloveNke penfenJe, pa je Ze v naslednlem komku, to Je v
Jejanskem stitu z njimi ali ob daljSem prafesionaLocm Zivlienju v blizini njihove avre,
]osravljena pred hudo preizkuinjo zakulis h )etik( in )akademskil( 1ger.
Da bl bralci in bralke pdaujoaega zapisa mogli razumeti, kaj se je na ISH v tistih
:resecil dejansko dogajalo, Se zlasti zato, ker poslej oa ISH vea nobeflega oryana,
o bi upoSteval kaksnokoli realnost ali posledice dogodkov in razseznosti njihovih
:.inkov in vzel na znanje drugo m akugaano reprezentaciJo dogodkov od hste, ki sijo
F zamislilo in izmislilo sedanje vodstvo ISH, se bom skusal omejiti na tisti del prikaza
a refleksiie dogajanja, kateremu sem b podvrzefl bodNi kot opazovalec (torej kot
::nogaf po nakljudju prostom in aasa ali po sili razmer) oziroma sou delezenec bodisi
i-'r nekdo, za.adikaterega in za katercga sobrhposamezru dogodkinalSH s posebej
s:stematiano motivaci.io inscenirani in z naartovano zaslisevalsko ter dobro pona-
r-'ieno oblastizelno uzurpato$ko taktiko plaslla na hodnisko deplasiran in de-
:agoski nadin obraaunavanja s posamezniki, kijevodil od abruptnega izkljuaevanja
szaTelenrh oziroma drugaae misleaih s fakultete m do ajanja veftalnih reprcsalij
a
Za tukajinji zapis te elizode som arDaliz naslednjll bosediliBraco Rotar, ,Nevidndtaca
Dovpreanosd ali prevzem na ISH ( contradicLio in flaeranrl )a, Maritat zSA, Yol \.I1, no 1- 4. Td:^
Krmbersr (u.) )Ad Lineuam ISH Imperil odLomti iz arhiva diskurzor i! izjav (Pnlosa:
dklturz,vno eradivo I al anku\, Mahitot ZS4, va]L \rll, ro 1 4; Taja Kramberser ln Draso D RoLar
(ur ) ,Odsovor Drasa Rorarj, naotroinico Janeza Justinaz dne 22 02 2004,21 marec 2004(,
I
Iton otZSA,vol Vll, no 4: Taja Xrmberser & Draso B Rotar (ur),Izjam treh senatotjev ISH:
BojanaBaskrrja, Draea Rorarja in lrene Suni o Lem, da je novo vodstvo lSHzapisalo uradni
dokument. ki sa imenuje ,ZAPISNIK 6 6 scjo Senata ISH( [ 17 febr! arD 2004. podpismi Drasica
Bac, unil dipl soc . dnekbrica I S H, in red prol dr Svetlana Slapsak, v tunkciji dekanle l, vendd ra
ne pnraaje realnih dejslev. k1 so se na tem Sen atu zgodila oz lzjax ki so blle na tem Selatu
izftacaa,6 aontr2104a, Monitat zS 1. vo1 Wl, no 1-4
r Za odnos adminbrmcre ISH do pio blcma porabe vedsrev za uslosabljanje mladih Bzkkovalcev
m ISH slej:V Kotnik (ur),,lzboriz dokunentaclie korespondenc v ryezi s porabo s.edstevza
usDosablianie mLadih ftzistovalcev i. ru istovall na ISH \, Ma itot ZSA. vol \'I1, no 1-4
:-Elj Od6n von Horvath filistla oaaai lakole: ,I/rs/.r/, kot je znano, esoist in hir.h.adet tn ko1
:. :. tkuSd $enu sndhop?tna ptilogotliti, Tdko si rtieoji Baka nora tulcjo ih jo s teh sliai r (Odbr\oD
-:-.ath, tlei ili^ne. Zaloaba Wiese., Celovec,1990, srl 7) Filistorna ISH ima doloaeno moa, da
r !: ne da bj mu bilo treba r@miiljati o dejanslih plateh akademskeea zivljenja l^ril se .jc rako,
! 3 n,toli ne bi sooa,l z realnostjo ,Cesd ne slsim ali ne vem ali t6 s ne dogdja meni. lega n, (
: :: rjesov moto in relozn ayni znat z dogodli na ISH se F ukvdlal rako, da jih je ignoriral
\:.-nmer sroteskno obvesdlo o zmeniavi kljuaavdce in zahteya Do vrnitri kljuaev pod pretvezo
rr-'3njih kaj, ki naj bj se od jale na lnstiluciji, Lr sen ga p.ejel 19 februarja 2004; nadalje !e bolj
-:L5oo obvestilo o usodni preobrenenjenosri
raaunalniskesa sistna fakulleie zaradi zasedbe mojeea dnetbrija na sLreznilu ISH podlretvezo
nenavadno angazirane skbi kom daniov admlnistracije za dspl)eLiano iis.enje( noje podatkovne
domono,Ii je zavzem ala akabla.mi! 0,39 % kapacite@ prostora na srezdku lSHizatem smeiro
poal,ro evatuacijo z8osaenkc z mojimi dalotckmi z mojegeselsl(o zaiaitene domene s strani
,neznancea dobrotnjka( na moj domaai.aslov. pn aenernihae do teh datotckd mogel priti, nc da
bi brez pooblastilnjrhoveca altorja prek zasal tnesa s esl skos a dostopa nelegalno vdrl vmoio
akugih primcrov Nekatera od teh dejanj, sicer s precej daljSo kontinuiteto pripravljanja
terena na akcije, naj bodo na tem mestu zabelozena kot znanilci zelo pdmemega
gradiva za preuaevanje geneze znanstvenih institucij, akademskih skupnosti in
iDteleklualcev ter njihove socialne in zgodovinske antopologle v Srsom kontekstu
provincialnih razmer in postsocialistidnih )tranzicijskih( druibenopoliti6nih
konstelacij.'L
Naj na katko uvedem tematrto svojil dveh alankov, ki sledlta toJ kov uvertun
Skupna znaailnostobeh alankovje, da seukvarjataz razkrojem znanstvene skupnosti
na ISH s poudarkom na antmtelektualizmu in provinciaklih stratogijah lgnomnce in
iVea o 1em
slel;Y Kolnik (ur), )lzborlz dolumenracde ko.espondenc v s ?orabo sredstev za
usposabljanje mladih razlskoyalcev in ruiskovalk na ISH(, Monibt ZS1, \aI ^ezr
yll, no 1-4
rPri pisanju tega odstavkasem aryalie iz naslednjih dokumenlov Taja Kramberger, ,2d,,
pri
Dasside tes: i iktet pdtDs, 2 osnurek uvodnikz za revijo Manitat ZSA, Ljnb\
a, 2004 (obsag:
4 stranri Taja KramberEer & Dtae. B Rot*, Odptb pismo zoret obakoranje, ki rtihald s seddqeEd
/sfl. Ljlbljana, t2 marc 2004 (obscs:2 sr.ani): Taja Kramberscr & Draso Rota\Zobato za
dakdzni natetidl za kazenrki ?tt4 n pono?alnjenen 225. ent Kazentkegu zuk.nikt, Ljrb\ana, 13
apnl2004 (obscs:2 srrdi)i\rlado Kordk & Ta.ja Krmberser & Sablna Mihcli, S?ral! n,lar.ireru
tuArw, doDh, Lj ubljana,apnla 200:l (obsq: I stran ): komnilacija gmdiva ru lianrh artorjev (ur
I 2
Taja Krambereer, na Nepatrudna zsadoviha: Pai nd ISH, Idtuedinte ll$tory: P ts.h
Nr.e,zu.ra
dt the ISII. Il$tottu ihtuednte: Le ? tsch d I ISH (ob|dtd ekdteih zgodo nshh.lokuhe tor/
ptblication oJ sone hisbncol dodmdts/pablicatbn de Le,ldiL' docunents hisbnq es),
Ljubljda, febNar april 2001 (obsos: 48 srrani)i DeEa Rott, Otlsowr kd oktui, ica lonezo Justi o z
dne 2 2 02 2AU. Ljtbtjdna, 13 marec 2004 ( obses 6 strani)i Drago Rotar, tusa t zadetu a Ii zaLne,
dopis lSH, Ljubljma, 6 naja2004 (obsee:4 strani)iVlado Kotnik & Taja Krmberser & Sabina
\ltne\j.Zahtevek za adpmw pavzo@n. ikode nlddin tuzirkotulcen. zapaslenin na Aisnol5H
rredsednicl Up.amega odbora ISH, AIji Brclez, Ljubljana, 2 narec 200,1 ( 1 st atr)i vlado Koinik &
Tara Krmberser & Sabina Mih.t), Dadatna pojosnilo k zdhtett zd odptoto powaiene lkade nltutin
@:iskotd lcen, zdjrostenih ha ISE, kin sa kd ptu.tkdhico U?tutnela odbatu ISE, dr AAa Brylez, dre
J: nurca 2t)04 naslatili Vlado Kotnik, Taja Kru nbe.Eq in Sarua ,!/ire, - dopis predsednici UO I SH,
mjiBrsLez, Ljubljana, 12 narec 2004 (2 stra.riVlado Kotnik & Taja KJambe.eer & Sabina Mihelj
6 Nalaia Rogelja, S?ojrova,a aa A.a/ - dopis na odgovor predsednice UO I SH, Alje Brglez,
Ljubljana,22. marec 2004 (2 strani): Alja Brelez, Sprjrorari odsorcr na dopis mladih
z,sltovalcev lSH, Ljubliana, 16 marec 2001 (1 stro)
Vlado Kotnik dr sc c
docent, svobodn reiskovalec
E-mail: vlado kolnik@gLest arnes si
Kot pnloso k temu alanlu pa v dokumntrh objavljamo tudi izjavo \4ada Kotnrka o
L:
dogodku (naslov prLlose: ,Inauguratio p.odis,i ali Svetlana Slapial in persona()i to rztayo
je altor priaujoaeg, alanla pnpravrl z, pristojne ustanove, saj obstaja sum, dajc pri rej
inavsu.acrji mladega dottorja slo za dogodel z indici dejanj,li bi lahko bili zanimivi se z,
kako msutuclo preBkovalne narave.
Literatura in viri
a-:}t Dtugo. Kogdt mdera ali zadene, dopis ISH. Ljubljana, 6. maja 2004 (obseg:
l stranl),
B) Druga literatura
Abstract:
The conbih tion lille./ "Big Secrcls ot Small Masters. A Shorl Etfurography of
Exccsscs at ISII' az.ls,}titled "Elenentslot a RellerNe Study olAcademic Lobby '
dedls three exan?les ol'acatlemit ?rdcti.es i@olvi g nargi alisation, tgnoru ce
'|ith
dnd elimi dtionat the ISH lrdcult', The Jist example demonstrate s total i dtilerence
ofpartitular senab$, Loncretely $etla q Slapiak, to serrcus ond responsfile
peddgogical Md scientiJic ork, os vell as genuine engdsement cancernmg the
deyetopment ofju ior stienttfc personnet The second exanple reyeals t
disrespect a d scomlu l attitude ofcettai rolestors, parhculorly $etlana Slapiak,
tovards collechye intellectual e gdgenents oJjuntot reseorchets a d students The
thirdetu ?le ?rete ts an attempt to inpo:e censotship on ndda Kotnikt PhD thee s
arul inpede hisNivavoce hy $etla a Sla?iak 16 ve ll as pubhc denou cene tofhts
crtrcisn bJ.loie l,'agi c due to d briefctitical dnd "non-msfiutional" obserratbn
co tained tt1Kottltktt PhD achrcwledgeme tr- All these examplespt1)tkle a slgll$cant
story about ISH the sbry that wi never be bnught to |ryht by the contents ol the
Faculty'.r ?tu otiandl btochae, vebsite or ony other ol its ofrclal documents, let
alone tiLles authored by its rc?resentative!-
R6sum6:
l,'artick ( Les grands secrets dcs pclits lnailres I Unc counc ethnogmphie des exces
d ISH ) @e. le roNJilre ( Lcs ilcments pour unc cludc rcflcxive du coxloir
l
acadimique ) l,"rserld rroix eym?les .let ptatiques acadimiquer dont o se sert a
loJa&ld ISH et qi rel ent.le lamarytnalisdtio , de 1rynoru ceeLdel'nhmtnatton
Le pftt iererenplettute I'indtllerence tolale de cettatns sindteurs, rurmt lesquelles
M-" Syetldnd Sldpldk, pov le b@ail pAdoE:ogique eL scie tilq e strieux et
responsable et pour I engagenent ftel dans le .lomaine d deyeh?pement desjeunes
.adres scientirtques et tlirersitairex ; le .leuriine exenple erdnine I'ignorunce
ufagante et le ,,1anque de revect de la ?ot de Lettains prolesseu$ par hcuhirene t
M'" Slaplak, yis d-yis les engagements intelleLt els collectifs ?tu?osfJ et riol'sas
pat les jeunes .hefthelrs et les itutliant!: enln, le demier exenple prnsente la
tentatne de W" Slaplak de Lensatur ]a thAse de M. ylddo Kot ik et de hloquet la
sotltenance de so thAse (flivipfr la dino cidtionpuhliquelaite ptu Iaie lrogrinc)
n ca se d ltne seule pensie cititlue cansidbAe ca e ( nan i stitutionnelle
^4 , que
M. Ilado Kotnik a tcflt ddns les rcmercienents au dehut de sa thise Tout! les trais
exemples tucontent ke hisbirc tris signili.otiye sut I'ISH I'llistoire qui n'cst
Lettai ement ?as ta.ontte dans la hrochure de ?nmofion de ceue faculti, sur ses
sites ilelttuniques, tlans ses docunents olliciels o dans les atticles publinspar ses
UYod
Naj si sposodim besede Sabine Mihelj, v katerih se dobro zlije moje vldenje ISH,
:oje, dajeb zame - kakor prav'1 ona zase - ISH klju6en v obdobju, ko gaje kot dekan
;odr l Drago B. Rotar in ko se j e na fakulteti okoli Lrste skupnii projektov zoblikovala
llupnost Studentov m Studentk oz. nrladrl ftziskovalcev h raziskovalk, ki so bolj kot
Avtor predloga o tedaju u vesain znanstvenega pNanja scm bil sam, predlog sc je
r kljuanih poudarkilr glasil takole:
Znanstveno plsanje naj b1 bilo eno od tmeljnih poslanstev udejstvovanja
znans8enikov in .aziskovalcev s podroaja druzbenih m humartshanjh znanosti,
hkatl pa tudl izkamica za njihovo prozontacijo navzven (tj. odprtost drDgim
akademskim in d rugovrstnim javnostim)
Ugotav,jamo, da se od nas nekako povsem samoumevno pridakuje, da bi imcli
dovolj vcdnosti o tem, kai rrlol, ie znanstveno pisanie. po d.ugi strani pa dutimo
precejsen defic1t v pomavaniu vesam iz osnov znanstveneqa pisania, ki naj bi jil
pridobili v aasu postdiplomske fo.macije Menimo, da bi bi1 nujno pot.eben tak
uvajalm kurz, na katerem bl se lahko Studentje in MR poudili o osnovah vosdin,
njilovilr sestavin in stategiiah pisanja znanstvenil teks!ov, saj smo prepridani, da
obstaja v tet domeai nasega postdlplomskega Studija volika r..zel, kar zadeva nase
znanje.
Postavllalo se nam povsem osnolane dileme m Wmsanla:
kaj je znanstyeno pisanje,
- kaksen naj bi bil znanstvem tekt I .lnaramijeaka kot orodja, ki nam Selo omogoda
lovlstno znanstveno delo.
- kaj ga loai od drugovrstnih naainov pisanla,
kako se gradi in izpelje znanstvena argumen tacija, upostevajoa zla sti n ivo lingvistiane
nandardizacij e (prava izbka besod, strukturacija stavkov, izrazi, ki meglijo ali mizujojo
dlo znanstvenosti, neTaielene rabe ,, ),
- ali so kakina pralila in kiteriji, po katerih bi se lahko ravnali, da bi zdisciplinirali
analitsko pe.spektivo in nivo diskuza zrekanja,
- ah obstajajo kakini markedi, ki bi nam bili v pomod pri lem, ko smo v dilcmi, kako
\peljati nek teoreiski koncept, kako ga uvesti oz. prezentrati bralski publili lpd..
Osnutek tretjega dela sta pripral' i Njna Vodopivec in Ana Vogriniliil in je zadeval
prcblematito t. i individualnega raziskovahega dela (IRD), kr gaje fakulteta uvedla
nekaj lel pred tem in je bilo vklJuaeno v itudijski kurikxlDm kot dcl izpitnih obveznosti.
Podana pobuda bila napisana kot prijazno povabilo k sodelovallju vseh Eofesodov
Je
in profesoric, koordinatorjev in koordinatonc StudiJskih programov in kol proanja za
pomoa pd izpelJau tega, da bi institucionalno ZMcnje in znanslvena deja\.nost na
ISH boli polno zaAveh Pobuda, za katero je stala skupina Studentov in Studentk,
mladil raziskovalk in mladega razrskovalca, je obscgala ti stm precej nadrobno
navedenil in konketizkanil predlogov, prcdstavljenih dilem v zvezi z doiedanjim
izvajanjem izobmzevanja na ioli, opisanih problomov, s katedmi se srcaujejo studimtoil
- :'
rieme Balibar, &/a, 1Nd n oZicah i, stt 16l j lrlm tcksr Taje Krambersor o botanituem in
E
' Poleg naiega primera, ti zgovorno kaZe, ZA I( l nkateri ish-ievski scnatorji in senaiorka NISO
ZAINTERESIRANI, bl bllo na kakem dru8en mestu Lltaj obrahavanln ansainajem potrebno
sopo(aviL analizo lGlih drugih angaimajex ki bi dopolnili zaodbo o iem, ZA lC{J !a SO
ZAINTERES]RANI
rJepasosDaS S imelanalSHiedrucefavoritn,brzaastudip.ccejnacionalistiaronavdahnje e
zasebniike,ansazmaje( nr hie.arhije svollh slusatetevin sluiateljlc ISH. ti so nekarerim drusim
sluiateljem in sluiateljicam oziroma sodclav!@ in sodolayccm bile nko oaitne inzekar neoklsne,
da bi jih bilo ]e sterka spresledati O teh zasebn,ikih sr.areeijah ) alGdemskeca dresnanj a( in
lavodziranjrbo zasotovo Dotrebno ie kaj reaira kakem drusem mcstu (nekaj malcea reeaje mosoae
prebrativmo.jem alaltu Gdrded us 1s u t, ahti ittelledudl.s lffi
M,u rJ. sproma opomba l l) it
I Bourdieu 1984 sLL 18
Groinjr s cetrzuro
lz dialoga med Svetlano Slapsak in vladom Kotnikom, z,zapsa pogovora med Svetlano
S apsak in Vladom Kotnikom na SH ob izroa tv pokdila o dokioriraju", 2s marec 2004
rr
Za seznaniiev z nadaljevanjem zgodbe o,izgonu heretika( priporoaam brdje alanka ,Gaudeamus
igitur. d.ti-intellectuales dum sumls(
-kui ja, kakar tse predhotlno fomalno izabtu;erarl( BoIj ko sc ti dncvi norosti na
ISH aasovno odmikajo od ojega hic et nu c, holj se miodpira pomen, razseznostm
ilobina izreaenih besed
Sklepna misel
Zakaj omcnjam te prigode z ISH? - Zato, ke. govorijo pomenljivo zgodbo o ISH,
Lgodbo, ki je ni mogoae zasledti v prcmoclski bmsuri thkultete, kjer se reklamira
i:udijski pmgram, zgodbo, kije ni mogoae prebrali na spletnil stmneh te fakultote;
rgodbo, ki vam bo ostala Se naprej zasfta v uadnih dokumcntih institucle; zgodbo,
!r je brzdas nc boste nasli v nobenem alanku ljudi, ki tej fakulteti poveljujejo, na nleJ
:.[jo p.edavanja a1i zgolj sedijo v njenem telesu, k1 se imcnuje Scnatt zgodbo, ki jo
rrste vcdctno zaman iskali med semina.skimi nalogami itudentov m Studentk na
SH. ae ne Zelljo tvegatiposledlc s Sikaniranjcm, lindem ali celo izgonom: zgodbo, ki
_3 bila doslcj cclo presenetljivo slabo poznana medijem in drugi ja\.llosti
Ti mimobeZnipDmed nazorno obelodanjajo tiste dmbnc akadcmsko konstelac!e
.r lakultcti, zaradi katerih se je .azkroj intelektualne skupnosti zaael Ze dostl pred
:-rgodki. ki so dokondno zarczali v srcc instihrcije, in zamdi katerih ocenjujem svoje
_o.rntc
- inrelekrualnih energrj od Br a(a Rolarla. trene Suru. Taje Kramberger. Sabine
\l-helj in nekatedh druCill posamemikov na ISH za Se \rednejie, kljuanejie.
Ker scm alanek uvedel z Bourdieujevo nadvse pouano m zanimivo lztoanico o
aajcej rigoroznem razumevanju mojst$lva v srednlem vcku, za katercga pa bi lahko
-:(1i. da v mnogil odtenkih drzi Se danes (dogodki na ISH so prav ekst.emen zgled
!. rjevrstnega monolltnega raanmevanja mojsfstva), pa naj 5e zakljuaim v podobnem
-ihu
Po vsem povedanemJe oaltno, da so nekateri na ISH imeli prcccj svoj s tveno vizijo
a.1defiskc Ausbildung 1n pmibsionalnega masterhood (iz\rst^o utelesenega npr. v
.rrodukctji hierarfuje; ekononili samod*lva in mzlikovanjai polasdaniu pozicij, ki
:-ogoaajo gospodovanje in dominacijo drugih pozicli; polasaanju pozicij, ki
-ogoaajo regulrranje m koltrolo vstopa ar aolpr, redunas]edstva ipd-), zaradidesar
- \sako drugaano misel Se posebej tako, kije spodkopavala lluzlo o nespomostl,
. rmotljivosti, vecyrednostl in ysemogoanosti dejanj in poaetij ish jevskih mojstro!
, nojsti( takoj mojslrsko (v stilu presvete inkvizije) sp.eobrnil vnelojalni angazma,
r -aj bi bil tozade\.no proh g/d r,,7d.r institucije, h so si lo oaimo zamis! ali kot prostrano
I romandiio za udejanjanie svojih rep.esivnih strategjj, izkljuaevalskrh fantaz{ in
:
_-gih maiverzac!. Vsaka In$el na c tilo je v taki c/azl/ar.1rl le utopiana Zelja, vnaprej
_iojena na neuspeh,
Vlado Kotnik, dr sc c
docent svobodn ruiskovalec
E mal !,lado kolnrk@gLest arnes si
Lileratura in viri
Balibar Etienne (2004) Strdh prcd mnoiiclmi: politika in fitozaha pred Ma omin
/o nlem. Ljubljana: Studia humanil^atis
Bourdieu, Pierre (1984) Ilomo ac(ldemicus Parz: Les E&tions de N4inuit
Kotnik, \4ado (2005) )Gaudeamus igitur, antiintellectuales dum sumus Izgon
heteldka<, Monitor ZSA, Vol. VII, no. I
4, Ljubljanai Tropos.
Vlado Koinik
PoYzetek
Cl.tnek prcdeavlia natdni o analiza in interytetaib saoieniu ned arkijen pnAia&ca
tekstd, t
iasu amenierc koalianta(ije zdtoslenesa kat tnlole1a tuziskowlca a ISH-
Ixklllteti za padipbnski htmdnistiini itudi I Liuhlitini, in Sw ano Sla?idk, I idsu
:.tbele;enesu dosodka nastapajaie I rl nkcii dekdnje( na onenieni lakulteti- hwd za
\oaienie, ki ie ruzultitah I ne?asrc.lnem a?atlu nd rile teEd ild kd,je hilo drtoiero
nednunno, ia o in wiktdhb ktitiino opzaia je na nekatetu rcce tnt dosdjdnia na
llkutleti lSH, ki po sa bila integrdlen del iniegd lostopnega tuzktuta i eLektualne
:iLupnostina ISH- l/ llanku drfi ia\na pokaie, kdka so nekatetu ialiiid, izjare in rdnatia
Sletl.tne Slaplak lekan saoienia I NIiken nasptutiu z nienini nekhtituninti
denakratiinimi naieliilibetulno dt:o. kijo idabn ?rumori,ar srojihahjatAenih tek\tih
! li intenitiih Artu meni, da lahko opisano sooienje ie Pnb za voini ltinet akadenske
tripakriziie, ohenen pd ste tutli za spe.fiinofomo antiintelektualizmd: za ohde se zdi,
do :naho Uerldduje I slorenski akadenski, uniwrzitetni in zna sfienj sferi
f,lju[te besele: antopalasija atadenske inkvizicij e, inav8x.alnj spcktake], dekanstvo.
Svetlana Slapiak, anliintelektualizem slovensk provincializem
natunt de I
conNertuli.m
Pafte que ce
puhli. (et ce sans du.uhe a bislite et d une nonire ni! cnique) sur
qu s'ataient produis rt.. hekt it lald. lta ISH, dts qut constitu.nr
de la dnsolunon gru.l elle de la codflu a t! inreLlectuelk illdlaculE
terte hoas,nntrc d unenuhiiretftsclaiftq e certdi s Potnts de w4 ains
!(.\arka, kaiere ,akademsti prteni( ic oalino vposesrl Svetla. Slapiak (vrada!elanju S S ):od
, : le rl a pnletel, ne ycmo Konceptualnl p.oblem sjltasme najprej nakazuj e !a rcmctint problem
: iumevanja polna epistemolosiicvznanostlnasploh sam namreamenin, da ae se v neti
:-,rrren' p.aksi.ekaj izkaze lot )baeardno(, lahko zanjo pomenisanro ro, dajerista sivar dalea
: :oislemolo8lje Ve.darmo.am lriznati, da mile sedaj - oziromapo tcm, ko sem inel Drilotnosr
_.rsNovali veliaastncmu prikan rbastardne
: epistcmologiie{ Lfu.r. s strani !osilke patcnia same
,e dolmcd, zakal s omerjena Eospav svojih telslih talo zelo priTddc za nujli )lzhod iz
'-:3rdne epislenologijo(, klsavldi ! slutbi njle,teoriie( in,prakse( (Stapiak, )Teravla dedisaira
- ::udr a ike kol teloae zrcalo(, su 11) Tudl sam lahko.aten mcstu poroaam. daje bjlo
:iovari )bdstedno eplstenologijo( .a delu in jzk!sid njere.azsdnosri na lasrni kozt, i. ro ! vseh
:_rh razlo@rih Dolavnostih, tudi zamcnekaj zares iokanrnesa Hoacm reai:,basrardna
.:.iemologija( se jzkazcvpraksi, tj v teonji deluioaecavsakdana se 2a vetiko posubnc.jso, kakor v
- reoriii teonje S S zdrudi poslcdic, kl so ranidne iz.aiega prjmc.a, zaro noano o.lsvetujem
,,r-no spogledovanjc z,basGrdro eplstemolosilo( tako v teorlji kako.r praksiiie zlasrj pa
:: rujcm spoeledovaije z alademsknnl velianranr, ki se,basrardne cpistenolos{e( zvito in
_: rsio posllzujejo na naaln. na raGr+a
ublicjo d1e muli na en tnah, in siccr s eroelo.ililacllo
r !:reditac'jo drusih Namca:!baMrdna epistemolosija( oairno omogoaa S S, {iaje yreoriji
:: r Lot njenakidaarta all analitiaarra rudircdaj. ko si lo v sponranosli ncfornalnega delujoaega
...jana imenitno p voiai praktici.ati !a njej zoprnih osebllh - loskusnil zaldkih njenesa
,. . S Slapial( ra zasrasvalna mctoda (tlle slcer ne reli imenovati. karpa nr kata Dosebnosr
:-:!a slrckovnjaskesa dlskurza, Mj so njenilcksd pol!1ra2no ra2nlh 7asrfijh, zamolaariir all
.nih dlskurzov) ni.avno tujd, nam sarna nekalo Do ovinldh povc v e.em od svojih tekslov.
tu ze b o.tidlenih
Iz tega naslova dobi Badioulevamiscl o tem, da)ueliko dogadkat,
ie rc.lna zdhteta, ddsmaiin nesti(,t dodatno ftzshjcn pojasnjevahi izplen. Kajtipra\
izkusnja neolibcralistiane anh/intelcktualne provmce i aloveka nenehno sili \
sistematiano subtilno zvestobo dogodkom: alovek, opremljen 7 osebnoizkudnjo nekega
dogodka,le nainrcd bolj kot morda kadarkoli prej pns jcn deklarirati, /a r.,J? ll.rro
kat se je zgodilo, .godila, sic mu preostane le to, da v nemilosli veljkanskih
provincialnri buldozerjev opazujc intencionalno bdsanje, tabrici.airje, pozabo alr
uniacnje recentne zgodovine in realnosti, in to presenetljivo pogosto prav pod
dirigentsko palico lokainih psevdo znansnenih matadorjcv iIl matadork Badiou ima
zelo prav, ko trdi. da lmato dogod ki, , asti tisti, ki so v svoj i )unflerzalni singularnosti( ,
in svojl prelomnosti z neko kontinuiteto obiaajnega dogajanja iz.jemn1, posebno
vrednost, saj po takrll dogodkih stvan preprosto ne moremo vea manmeti tako. kot
smo Jo prej. Dogodek revolucionfua polje naie vednosti. Resnica dogodka je zaro
lahto samo niloli konaano premiSljevaflJe posledic dogodka; so uainki tega, da seje
nekaj zgodilo in spremenilo Refleksivna zvesloba dogodku utemelji subjektrelleksije
ilt utrdi (a1'to)refleki\,no zavest
Redkost dajc dogodku posvcaen znadaj: (ekatcre implikacre so namrea v
telefonskib pogovoDll itr elcktronski posti, torej Ze p.ed realizacijo dogodka, dajalc
slu(iti, da gre za )nespodobno povabilo(. To karbo vpdaujodem zapisu sledito zdaj,
Je primer izkuanje alst tmnscendence antiintolektualne pameti: Kant bi se ob tem
pdmeru moml moano zdrzniti ah pa hudo motiti. saj je mcnil, da je transcoodenca
lahko samo podroaje onkaj vsake mo;ne [kusnje. Hoaem reai: v antiinte]ektuaLi
provinci imajo akadcmske in znanstvcnc psevdo-tanscendence odliane pogoje za
sanjanje in uresniaevanje najbolj norlh sanj. kajpak z zelo realnimi uaink in
posledicami. Kakor rcaeno: omenjenega datuma meJe novopoveliaana matdarhinja'l
'r Namen ftkih oznakle vslj dvojer pNia, ze na ravni leksma nakazujejo, da sr prt rjlh za
impozicijo repreze.tacijc spcclfianega imasilarl.ja inza kvahfiracijo dotoaenih razmentiin druEia:z
n' nr .e Ju.d le o a.nr \o. dlnih \log prbl/dr o...it '\nr orecr/.o{,. eea tdo,o J.tc,
kivdosodku, ldte.en rukai teae teseda.
".a
o naDolniu.joio (po seerlzovsko
raamljene) sociatnevto8e
in (po gol rmansko o!redeljene) diskepartne vlose Vendar bi bilo zmor o lriaakovaij, d a s.e pn
rom zgolj za eno monoliLro in ulficirano vloso, laa pa bono lahko retrom anatize opororirina cel
dlaDdor (formalnih in ie lea subliho priLajenih neolicielnih, vendar2a sdm dosodek
konsntulimin) socialnih vLos, vkatere sLa vsravljena clavna ai(Lerjadosodka: ene od ntih so jziomro
heteroseno, spremerljive. izmuzljivc, katkot.alne, neoTave!aenc in spontane, d.uge s!etkonslant.e,
stabilznane, moino zaznavne, nadrorovane, lcnctlro deklarlra.e in cclovldno zals.ane Zta
denomliacila,matnarhinjar, [i velia za enesa [las]anih ierminovv socralni dnr.opologiit sorodsrev
in sorodstvenlt razme j. semijezdela ie najbolj lrimcrna za razpoznavo i! opls ene najtr.lrejsiir
socialnih vlos, s katero seje oseba )vfunkciji deianje( rdzldvala p.ed alro.jem nriaujoaesa zapisa
loi izkljuanim nasloyljenccn in slarninr preiemn]kom doeodta
ISH povabiia na poscbno seanso, tako rmenovan )osebni razgovor( (Zal sele ta rned
?otekomprecej razosebil), vse loz namenom, da sivzame slabo urico svojegavse bo!
\dl na Lem mestu na kratko oriiem ko.ieksl rab l! rdzumova.j pojma )matnarhlnja{ Y ravezavi z
i.gorimi nadpomensklmi, sopomenskimi rli DodDornersklmi izleljalani Naledimo nekdj
:rmero! Zaarimo z bsedo ,natriarhal( l2raz,nariarhat(, takoropozon Adnenne Rich,je lahko
_f,dno zavajajoa za razmcrc, ko je ,arnka( slavarka drurne (1n iot giavarka odi kliuano sibalo
:..a belskemu patriarharu), saj seje oznata ,natriarhinja ( v zDA uporabljala kot lleveta za
::nke(. kinaj bl ,kNuirale( )a..ce( (Rich 2001 72) Uleljavljera t.adlcionalna dLropoloika .aba
: ).jma )matriarhah( nr ,natna.hiqe{ obiaajno vezla nd druzbono orsanizacijo drurbe, kl naj bi
.'Ljala bodisi za lekate.a ,primilivna Ijudstva( ((rej kol ekskhzivizem ) bodisi za davnjnske iase, in
. ::.za obdobje Dred lzDoslavilvijo patriarhalne oremizacrje drurbe (Cynthia tiller stuSa s svojo
,_1izo in krltito sodobtregafcninisticnega nrita o dav inskem malriarhatn ovrcai predsLavo, da so
: aeille drutbe v ddyrini bne,nalriarhalne alldominmtno lemeljeae na adiaenju bos1ry:.1Eiler
: !ll Tradicionalni socklnoantropoloiki losled je Dojem matriarhinje !flens$eno povozoval s
! rrsko all plemensto organizacijo nete drurbene skupine, Tandi ae$r seje matrian'inja konstnuirala
. ; .kl rovska marl( ali ,rod.ja llem endi, ki pa ni bila vselej anjno mar1, tenvca katco koli druEa
::_ild llje bila odgolorna za dobroblttlana ali sorodslya (slj MoraEhan i. Ju( 2000, s( 85, 139)
:,:reiilibihud redukcionlzcm, ae bi izraz,malriarhinla( razutneli zgot vblolosisliauih terminih (.Dr
! r saj nas 7e znani La.costi (tuk rurallnianl antropolog Ldvi-Slrau$ opozoi, da druzina ni nekaj,
\,: br bilo zcolj strd t iin senox lcmvca prodvsem nekal, karleprvensNe.o opredeljcno s
-rolnimi druZbenini razmerjl (glej Le{ Straus 1981, i985) Tradicionalno rrzuneva.je natn hata
,::rElllo na predskvah, da matriarhinia nikoli ne vldda al, samovolno ukazljc drucim alanonr
r-!nosri,kernajbibllob$rvonuiria rata tcmclieae nn.enehnenr ko.senzu Tako prodstavo lahko
:To dancs braas zr svojev6r. o ideallzacijo in smplifitacijo matriarhahih, matnlinerrnih in
:ilbtalnih druzb So!a anlropoLoskcin ludi druEe leo.ije znatno pnslevale k razunevanj!
. _irrhata koogospo va ie.a( (aepravjepo iekaterih virih bolj rchniaen te.nrin 7d ta lenomen
'nxid) nr nalnarhinlekor lnosilkerodovnc ureditve skup.osti( ali lol,glavarke druZbcno
':rirvc, po katcri so icnskenosilke druibene moa11n oblasti( Nckaiuc druge teoreizacile spel, ned
- nDr reminAliane so v reh pojmlh prcpoznavale zlasti rdejo o ) sovraznrcah noikih( itr podobne
:::tii!c,zakatorecajedobrozna.o,ddsosevzsodoviriusmnavlialcplavilomakotiovinrzdn,
.ia mizoglira. paternali2en, sploiranaperjenosr Droti ienskam Lot zgodovinsld slli Vrcdnostno
::::no sl pojcm malriarhinje v antroroloitih in drugih drlrboslovnih lcorljah deli razpon od
:-,!nih (enanclpaLrnih) do nesativnlh (pcjorativnih) ionotacrj Beseda )ma(iarhin ai ima v tem
._\u sleciliano omejen lomenst i obses ki ni simDllllclrano slloiacnzgolj na spol in iirio
: r.mr ko sDolne inkongruence- lad pa 1ma opraviLi tu{li z eLiko izrrz nanred zastopa dp
,.:.nrke in zmmtvenc privilegl16.ke, ienske, kl selevpretezno nolko osrediiaenem univer2um!
:.r-\limordastezdv.p.ikopaladoodlianeakadcmskepozicije.zdadrraterepa!ozascdbipozicije
: iporebo, da s morasprcmeniti v despotslo izvrienlko akadcnskc moai, v asrBsir.o oblasmico,
! 2ervatorto i.(itucronalne liemrhiie- v varuhinjo sLatusnega erskiurvizma Ker pa 8rc pri lej rabi
.: ie zmemj zarelalivno sirok spekLr simbolnih socialnihvlosin poziciiv druibenem svetu
,.::.rkesa ozircma z.a.slvenegahabitusa. sen priielna misel daiztegato.celtaizleliemnck
.--: loroden toncept, in sicerkoncepi,dekanuhi.jei, vendar slio nalogo puiaam za kalo drugo
- :znosr Bsedi,maLridrhlnja( 1n jlalriarh( imaia skupen lorn, ki imazaninlvgriki leneli:
- _:,1r Fomeri zaaed, voditi, vladati. v poveTavi s predpoMm^ pati.i, rcd in nitet aznomr n1nbt,
.: oav samostalniiki oblili rned druCim vkljuaujc pomen rdlru.&rpr', Doglavar, zaaetnik rodu,
''.:i aiak,in ientkhd, ! ladavina tenste, g.sDostvo zene Nekatori viri n avajajo. da je ,.d
. arh.inja( D.ayTaprav reDrodukcija iz 19 stolerjain timolo<ko koresnondiraz 1me , kakor trlr
_ :rrhx rherezia.h{, ,hlcrarh(, )latiarh( (lz
sDxil.i ,nat1(, 1l a/tla, ,lrapoaelo, po.eklo.
MonitorzSA vol. Vll/ no. 1'4, 2OO5
56
IVONITOF ZSA
izvo! zaaeLel(, tasnoje tDdi ,up.avljanJe, vtadanje() Ce.avno mno$ anrropotoct besedo nar.iarhal
lovezujejo z delon Johama Jakoba Bachoina atr Lewisa Hen.yja Moreana, gaje v rosnicj Drvi
uDorabilEdwa.d B Tylor(1896) v svojem aldku )Mabiarhalni dtuzinski sisren( Bachofen ie
-oombialnm/,CJndiloLrarie"'s'ne<oud.Ua,Li/arfr.,./ehla, -trr.r. rladad. vodtri"
l9El) Beseda mairidhalje potemtakem veainoma da.es razumljena Lol,vladav,.a
(Drim Wesel
male.e(, ,sospostvo ieNtr(, kar naj bi bilo zelo smptifictano l. celo napaano razueunje, saj
slusajo najsodobnejse alGdemske akhvno$i (n!r kongres marriarhalnih irudij iz 2003 v
Luksembursu) dok&ati, d a oboje ni nikoll zares obsLajalo Minosrde, lomenrjiva je tudi pinerjava
razdolave besed larriarh in natrirhinla v slovonski leksjtogmtiij (SSXI, Sloyenski pravopis, Vclitr
slovar tujk): medtem kojc beseda Datri h nalanano .utozena, z vsemt ,ridevnrikimi in suanirtved i
i/pcliavdm , pd \ ocr o,Je od.orlo:. .a/deta\e bcscde marr,rhr0ja , flea.e1,r od:den o i/r a/
nadarha 0 To je briaN zcovo.en zsted laif,arhar. o lotsikosraGk &,u m,ii, O anrropoloikin in
drusih manstvenih teorenzacijrh itr konceprualizacijah lojna mar.ia.hata in matrlarhlije
slej: Joan
Bamberger ,'Ihe Myth ot Marna.chy: Why Men Rule in primittve Sociery\ Woher, CuhuL, dnd
So.,ie', 1974, str 261 280 (! alanku femi.isLiana reoretlaarka Bmberser vztrajd, da zsodoyjnsti
dokumenn !e vsebujejo zucsljivrh virov o obsloju drubc, v kateri bj do innale ,nske, aelrav
obstajajo neksLer skupnosti. znanekot natrilinearne druib)i Bronhraw Matinowsti .sd,,/
Repftsiaa in Sdtdse So.ieq200l (sreza klasiano dlo o razlikah ned latntinesrnimi 1r
matriliaamimidruzbanl md dednj,mij preuaeval drurbna runerja i! sorodstvene yezi m
Trobrrai&kih otokil), Pessy R.e\es Sanda!, lyanen dt the Cerler: Life h a M.rtfl Maniatuhr,. 2OO4
(anrrclolosinja zasov ja redefinicljo in reinter!reracijo rnatriarhara, zlasii ieyodnosn do moder.ih,
natrilinearnih dnzb):Evolcaspanni, ttnotiardlo stav t973 (delo s Drikazom nelGterjh slovanskih
ooicae\in.slo,an\\esana.rarhdra.rvede,!u\aortotu"urloo/ro;a.ocarodllapo.oeio
ma triarhata, matuilinearnosii in matri tok nosti); Alired Rosi.ald RadclitfeBrown, Srr,ttu.a i,
lrnk.io | ltihitfini druibi, 1994. sk 40 5TiMecel Mauss, Epiotldtuin drupisDisi t9g6.sn t88
Do'ler re bil na ISH ,'ekiobicar. aa dob' <a, d,da, ri r,pesno zacoruia doiroiar na ,e rarutrerj. ie
.r j
da0 neto lFrir o. pot drlo o/ dotunen. U \ctia do rTo"ie d,p ome,
nodoiqd r j r.li ro rireg.
strokohesa olsua latuhete, rj dekanr, dekanje, s tarerim re lahko kandidat v aasu
lred uradno
p.omoci.io doktorja znatrosi ]2t(azujc kot . osilec znansrvenesa naslova pred .lrusjmi
inst ucijami. Kd
pa S S. ro1 oseba ,v tunlciji dekade( ujub tuiani prlsotnosti na talultori v aasu 2asovora
nojes,
doktorata bojdani bila zmozra lodpisa, kaj ilo lodeftve listinc ob lrisotnosti alaaov tonislic jn
drlse publik, temvea je pd odlrtih vmth aemrno sedelav svojem kabinetu, je 1a siiuaciia za altorja
tega aluta inela doloaene neljtrbo posiedice i! nyseanosu pnajebjla ta,.lajealovek, kije lsleino
zasova{al syoj doktoraLpred komis,jo in itso pubtro na visokoaohki uslanovi ostatre lc brez
lotrdila,laapa tudi brez{akrinesa zagotolila orEanov takullto, kdaj selahro kudidalnadeja
izroiitve listi! Drusa je sledila rakoj nallednji delovni .lu, tj. v po. edeljek, 22_ marca, ko je al.ror
alanra od direkonce ISH Dragrce Bacusho zahreval pojasnilo o dodel,rvi oz izroairu lisiine
Diftldo.ica muje nonialdnho zaL.dila, da ne ve, kdaj bo lahko dobillistino, kerjije S S po
telelonu sporoaiu, dajezbolela Toda se istesa dne, vpopotdanskih urah,je bil pisec lesa ildka od
reteftrtre z, srudij Tive Vlaj po teiefon! ]n po elerrronskipost obvesden, da naise oslasina
lr[-herirenr.eorird.-.r, \,w,eL 1' ra,'a te-m"/etiS s oseonoi/,orirjoolurenr t/resa
dosajanjaizhaja nekal pomenljivih derajloy i( do.latno osvetljujejo tisro, t ar seje zsodilo poten pri
izroaitvi Zalpa se nokaten detajlijzmitajo naii analtzi situacij:zlasriderajl onenadnem
izboljsa.lu zdravstvenega stanja S S, tatercea neokrnjenost ie S S izdarno oiezenrirala ob izroijtvj
l,sr,ne' ncdvomno omer. /arad, tGrersa ai \e /delo /a
mr,o
"trua z z Jr -zbe e tnreze-r.cue
,
nollierovskih aspektoy v alGdemstem syetu
'
Dttrbtl se nara [. ] nauiiti, dd sta prur stubodo izru;anjd in teorctizaciid aesat kali iz
preteklastikliui i za ru.unetunje ysega ddna\ t
Sytlana Slapiak, ,Antika ie lakmus danasnjesa aasa(, interytu Ane Ristovii Car s
Sverlano Slapiak. /-irrrdrrr4 let XVI, si 153, marec 2004, srr 81
D ogodko\,,li hsto.iatrr tega nepozabflega sestanka, katerega poudarj ena ost j e vaja
- !-avaliziranega inkriminiranja riladcga doktorja, je bil, dmmsko in konoloiko
::::no. v k.atkem sledea
:.: t'3rka tehnrina opomba oziroma napotet za razumevanje alanka:glane u besedilu so dodanc
' .::: lpremnc slrotne opombe, pn aemernokare.e od njih izlazujejo lomcmbno ehoe.alsko
::_:n Toje naznaacno s kar se da arentidnimi cjrati, kj so delsicer leliko obseznejieEa
' :\.sa zaplsa oz,roma Lransknpcij dogodka, nastale s siste.ratlanim mcmorira.jem
i- lrske srtuacijer ccloti in posame2nih izrek takoj po izreku dogodla Iz reh metodoloSkjh
\.:nlpriaujoaebesedllonnoge.avedbcindoziveljasmisehopovzema,ciratipasolevmajlni
r :llagoleni nnblitkom knjiZlcga jezika tako, da so delomalrcnesenl r idlolekLianih rab, slabc
i:_i.nc semantiane arlikulacije, ki so sicerzelo zraailne za vsakdanio sovorico ozl.ooa
r :: q.o besedo, palovzctc itrzgoiae e Ob tem sem se moano trud1], da ne bi Dopaail
Monitor zSA vol.Vll/ no. 1-4, 2oo5
5a
MONITOB ZSA
Syetl , SlepSrL: Saj bi r lahto obvest1l1 p.i tej sLutbi, rato da vest, zakaj sem v tei iunlciii
Urdo Kohit:N, a sem oporelGlvam?
SYetlanr Slrplrk: Ne, nc Jaz sem
Ylsdo XobtL: A sem jaz komu oporckall t . 1
!niornega pa zahteva podrcditev Y tej igri preizkusanja podob jc Zarcla ena sama
z1ezda stalnica. matriarhinjin velik ego, v katcrcm jc ogledovala sebe in svet kakor v
xcalu Toda pozor: ker se zrcalce v rokah juniornega kolega nc odzove v skladu s
:raakovanji od komajda prilaSdene oblasti omotidnc matriarhinje - njen temeljnl
:rcblemje namrea, da sc iahko konslituira samo skozi imperativ katcgodanega laskanja.
:.su, slavc, pompoznosti in zvezdnflva, torej s samimi lunajznanstveniml krilcriji
13 rardajajoaa se matriarhinja \r hipu z brutalno zasliseva]sko taktiko'6 zapodi v nia
_
-Jega sluteaega pridrTevaloa nlenega ogledala Njena eksplicitta prezenca dobi v
zicn1 prostoru prl pisarniskem pullu tajniitva fakultete kjcr ves spektakel poteta. s
-.bulentnim padcem razpolo;eoja prescnctljive oscbne tone in nedjskrotne revelacije
Z .alce v rokah ne ravno gorcstasnega pridrzalca se v hipu razbije na kosake Ze v
:-' ern koraku iniciacije sta ji nerazumcvanje in nedobrohotnost lzbila Zezlo iz rok
sedaj nc zanima veii njen in sploh novemu polozaju umdno priaakovan
"lrrriarhinjo
-rdz' nepazljivega in nevestnega pridrzalca postavi naravnost pred crkularko
r .kovalskega kuioada, s aimcl ga Zeli pripraviti do p aMnja, daje delal proti njenemu
. niiljeniskemu obrekovalskemu taboru.
D rugi korak iniciacije. ker od upornega priddalcane dobipriznanja glede njegove
zdevnc protikampanje zoper njeno konanje, mu matriarhirja nastau z!,tjaano zanko
:j{ediac!e. Obsodi ga, da se s tem, ko izraza ve pdzadevnost za ko.ektnost
r : rrarca.je tdl
uvod y podcljtev potrdiia o doklori.anju s slra.i S Slapiakmoano lreseneiil,
bil nk sce.ad zadije. tar bi priaa koval ob tako poscbnen dogodk u lrrav zaaudilo pa sa
Tu
: :: iseba kise mu sanoumcvno prezenura kot dekanja. zdaj od.jeea zahtqa, dajo inrerpekav
: \, .c naj upo.abrn znameni to A lthu$cricvo lormulacijo (d Allhuser I 980 8 0 - 8 I ) v
--:li,lr razmerah in v kollkor oliko lonnal h instirucijah bi taka iDrcrpcLaclja bila prcpozrana
: :.ei ncnavadna, saj le zanlo obi adjno, da svo io rcrod ostojnos I in leeltrmnost arpa rz drusih
-(.doyinmanirArcbajedodari.damavgunranecledajieniDoznalvsehmotivovzarak
. : osbe v furkcli dekanje( Mu pajo bilo hitrojasno, daje rak naah rstanla potrditve in
_:3c!e, alipaa lojaLoosti, kaj prosenetljlv, sal nal ysakd visokoiolska
bi nBdiuciia nncla pravza
.-.n izob|kovan etii.i kodets, pravila, lravre kode (rpr sta.ute, pravilnike iDd ) in Drocedur
u.didaciiskc postopke, volltve ipd ) Se Da ob tem rrostali n as lcdr.ie vp.asanj e: ae F S S po
:.:oril,rnamoraleni.nesporenraainprjsladopozlcljedekanlenalSH,lekajjojepotom
-,:snatl,dajezahtcvalainlcrpelacijovsubjekt,naiLni,)ai(?,?Respatudljc,dasezaslisarec
... _
nimogelsponnrLi tega, da bi bile na fakuhcii lzpeljatre kakrirekoli volitve, taterih reTu[ar
-:-:uaaliTvolitvi! imetrovanje Sletlare SlaDiak ra dekanjo( dli za,oscbo v fuDkclli dekarje(
. _t:n napad, k'je inavsuri.anca v hipu jltcrpeliralv zaslisanca, je hrlvserakor v d.astlanen
: : - s lolc mjsljjo, ki seje sospe Slaniat ufnild v enem od njnih Ioporearj ,Th. lons h^l.a, rl
- . : .rn rc, tvn ilte oculoaarula d a witt.n,.nh he ken q nuge entlllopoedio, apen o
^
:.Jderi.es,tricksahdtuu.n!.lthrt|htosainstwo.ondtioknceOre.fttuatuitnhh
- .: Eddt- b u!. i\ the nn..rrre o/d,e peacelulnarure o/wrr7r, a lDolEa zsodoyina zenske
-, : JdudiLrudska,uma1nrenaprana, jelahkovlikansllaerciuopediianaar01, dijaa rn
:: nlsll prol' vojii in nasilju. do(oplavsakomur Ena od prmer.ih naracij, piD.avljena za
:.: r. nata.t:n niiolubk. zensr Preyod:YKliS Slapsak, ,Yneoslav War: A Case oi
:_Jered HrsLory( st. 6l "a.ap
pa je brla na moa zabal'na in povscm iz rrte zvita. Razkritje je bilo vsekakor aokantno:
je mar mogoae ne leto, da matriarhinja visokoprestiine znanstvene Sole ne pozna
remeltdl pmmih dokumontov institucije, kijo vodi, paa pa tudi, da je brez cenjene
rntelektualne (izvirne, ustvarjalne, torej preprialjive) domiit{e?
Cetfir korak iniciacijo: za lazj e mzumovanje povcdancga, naj kprejSnjemu koraku
niciacijedodam naslednjo pojasfljeva]no opombo Vvseh ozirih ncsmlsclno obtozbo
:z tretjega koraka iniciac!skcga dtuala inavguracije si je zaslisanec skuial post festum
razloziti z naslednjim razsirjenim kontekstom sltuacij m dogajanj na ISH. A1tor
lriaujoaega zapisa sklepa, dajc tlcba burno reakcijo eminenlne zasliaevalke .azumeti
:redvsem v kontekstu zasliianaeve prosnje, s katero Je nekaj tealnov pred tem dogodkom
- skupaj Se z dvema mladima raziskovalkama, Sabino Milelj in Tajo Kramberge. -
i !e pris tojne organe na fakul teti ISH, torej tudr gospo, takat Ze nastopajodo v )funtciji
:rkanje(, uradno pisno obvcstil o sumu o kriitvah in nepravilnostih v zvezi z
iplaaevanjem mate.ialnih st.oSkov mladih razlskovalcev na ISH 1-z njim namenjenih
::edstevmv zis sistemahanim zavajanjem glede tegas strani direklorice fakultete
SH Dragice Bac, slednje celo kot varuhrnje zakonitosti m pristojne za upravljanje s
;:.dstu za n adc mziskovalce na ISH H gornjemu sklepu napeljuje io naslednji
.:islemoloiko zan imiv del dialoga. V nekem tenutku dialoskcga spcllakla (pred sicer
-aloitevilno, a z vidika pdd aedalje bolj upostevanja vredno publiko) ekspertna
isliievalka vzasliiancaupe oartek v zvezi s poslanlmi prsmi s sopodpisanima mzis
L-lalkama na pdstojne organe fakuhete in ae neko drugo elekLronsko korespondenco
:a: mu v ostentativngm gingfobianem tonu )dobrcdusno mateflnsko( svetule, da naj
:-' \ endade,kontolia svoje kolsgice(. Vsekakor smo pdspeli do ae enega veaplastnega
: i-zjemno pomeDljlvega lThunca dmmaturgijo d1aloga, wednega katkega postanta
r- analizo njcgovih sestavnih elementov. V Lem delu matriarhinja za sliaanca v dialogu
::1ia eksplicitno interpelira v moakega, torej mu podeli komu kac{sko vahdnost
:6_phcitno preko oznaaitve spola, medtem ko je oznailitev prej v dialogu vseskozi
i -zivno vzpostavljala skozi socialnovlogo nrladega flelojalnega kolega. Komparac!a
-.'-rla obeh oznaiiitev daje pomenljive rezultate napredujodega poteka inlervjujske
.il:racije mladega nelotaheza matnarhinja najp.ej mterpelira v nekoga, k naj bi ji bil
:':.irejen, na distanci, toda matriarhinja je nepredvidljiva - ponudi mu edinstveno
:1oznosti z obratom k moskemu, kr naj b1(zanjo) kofltroltal mlajSl kolegici, bi si
-!::io morebiti pownil njeno naklonjenost,lo bi ga rahlo povi Salo, za korak priblizalo
:eri imperatonki dig teti, opleme trlo s aast mi pral,rcamr nekoga, kl lahko za
:-,) maler opruvlja gentlemansko Dslr'nos|. Sugestija po intervenciji, ki naj bi
ri ijancu pflnesla laskav llaziv Dpravega moskega( - takcga, od katrsnoga lalko
-.jnarhinja oportun istiano pridakuje novega rddn*a v njenem opravljalskem podjetju
- te bila na prcdmetii ravd seveda lsega pomilovanla vrcdna, saj pri za malriarhinjo
!:lo nesprcjemlivih mlajaih kolegicah ne gre za obiskovalki vrtca, ampak za formirani
---li intelektualk m znanstvenicl Nasvet matdarhmJe pa je Se bolj osupljiv iz
j.l.mske perspektive, saj je v strokovnih k.ogih in sploh Sirsijavnosti poznana in
13
D
lftnd Sumi, ,InGlektnarno delo v pround, lGj je ro t it ) -2, 2OAA. stt. 64
(, y: Ehzin,
S S je nedvomno lp dokaz, da lahto feminjstka celo unrasploincm sestaw Ddtria rhatizma in
v
parriarharne uienosil (izraz Adrienne Rictr 2003:7l):,/elro tdhr, ttd mo Ndathote sbteneaje
rktite nenaii, kts. ?ruvaudr lpdkalt zd:enske, ins ten, ka sa odktiroja, Ed I bisLtu uniaujeja r
(Slapiat vr Rhtovji Car 200a: 79) Zdi sc, daje slavni Droblem roust.e , temi. htialc( drze ra,.lajc
pragmatiana in tonformisliana natanano tam, kjer bimoralabiri analitjana
':o
Adrienne Rich odliano oprie tat rj! iensk, posebej aka.lemiaark, katorjim provi,posebnih
iensk(, posebnic, sreanic, imenitnic ali izjenrjc, ki s rem, ko se prilolticjo do odtranesa poloraja r
akadenskem svetu, kije bil dollej rradiclonalno pnpoznan lo kot alen v verigi moikc uaerosli,
zlahlalozabiio na svojo iensko kltrto moikesa pa rriarhallzna t. s nemldoma zlijejo s
lairiarhalnim lfljemon drurbene dinmike Addenne Rich tdkole pravl o univezirointh i,
atademskih losebnicah: ,ryd da jo zdnind'poldo.i tjtu:|ih ?.labnih,?nsk, edlehkaininoza
iehske, ki tipkaja t lisathiatt rciejo | rcstdtd.it I. l tzknna )ehskd ki rtox,e nekpota,ajin
zaposliter ha aniwzi,k zdtdtii katupl?krnihin bakiih tuzlasd pogosta,ndnj potlpond zo ntode,cnske,
ki zaianiaja eojo korietu Nauaita y k ndhrci, na za tonn. lteiitetjetuti pt ti ienskoh, spt jeno
naiLi teknawtni sbs disku.zo i (llch 200} 75, 124 125) zdi se, damlajscznansrvenice doziv,j.
in obautilo rasprorovanjeprej in pososrcjo pravod rlsrih Gpennh seniornih akrdemiaark. ti so
sameymoiko osredliaenem akademsrem univerzumu bile priluiaene navidneiio pozlcijo zeolikor
simboliane ,izjemr O rcm nehanizmu nasprotovanja Richova !rav1: ,7' rar,,.o tord je tu ,cnska
tuizoqinio je astanrk alostotutlane l?knawlnosti i sa as.vaifio, ki sta ae skdh bitd rsiljend s
pahufiutna kultutu( (Ihitt, s1r ll9) Povedano z besedami Adrienne Rich. mizogjle akademiaarkc
in unirerzilemlce p.ed\talliajo dovrien simboltensko, ki izda d.use zenske v zameno za svoj prosror
vmoski usLanovj in reproducln vzorcc pat.iarhalno os.edisacne civilzacite (/Dtd.. sh 267)
rl Maurice Blanchot, aer Dre lkcttueb en quenion:
Ebou.he lin(
ry|kria,, Favb$, 199q pn\
pdn2.
tako: Piere Bourdieu, ab,,.losi? t)aLhique de LIu in H?idlgEea Les Edruons de Minuit, pan2. l98E
\ Politiini oktahsjji llu ino,,ftZegsprk Bou.dieu oljsujc naianano tisLe lroccse, uanti ldtrih
.azsrinjajo podsrat, strukuro ln socialnl smisel @rlonen zsoraj naredenir antasodznov, nam.ea
proccse, s katenmije nosoac datirazliare videzo sistomatianosLi. merodianosrl in nuirosLt tcksiki rn
:-ploh rezimu zaprsanih idej y rbrmalni llteraturi ozrroma bibliografrji, kl sc rako lredstarlja kor
::odvlsna od zsodovinskeea aeensa,lc joje sproductal, in od druzbenih razner nasploh, tarerjh
::oduk je Primetava med deltldrativnim izrekanjem oznona pisanjom v reksnh S S in njerim
lnnranim ,yerbalnjo( nodelom prezentacij vopisden dogodku imanamvnost humorcn jtr
.rtesken uainet, saj prikazuje, reaeloz Bourdieujem. ,hipoltrizijo lormalne liLe.arlre( (Pierre
lirtden. znanae o ztd osti in rcIlektiynost. stt 62) Diskurz aseasov h,poknzije v znan osti v celoti
.:l.i pod llasaem,uradnesd videnja zndosLi( in njihovlh 2astrtih praks, ki rakim dvolianikom in
-oLianican zasotavljajo, po Borrdieuju. ,minimum skupnesa verovanja( na podlasi kareresa sc
:rot.izijskcnu diskurzuDosreai prpriaatl, da njeeov Drodtrceni rcsniaro dclujc tako, kako.jamo
,. rori in piie v svojih tekstih Pri lem je hipokitom ln hilokJitkam brraas na*lonjen a iudj
c !.kliylo vzdrzevana miLolosija domnemo eksUuziynega zivljenja in lzbraneea delovanja
:dstvene Blerc, ki seji sam' oz same obiaajlo rezko odpovejo, saj Dripomore k horbl,idealnih
-:m njihovih lrary (.Irid, str. i25) Pri znarstvenih in akademrkjh hipokritih in hipohLkatr je
-rr,oeralija pretezno v lunkciji pratse. kijo Goffm opisnje ziTazi kot nV petfomon e,lta t
:_::a.dr.e (Gollman 195 9, 22, 24 25), torej v lunkciji rasade, idealizacije, popaaenja, mislinkacije
:e- mskih Oaks, prak, ki so oaem obainslva zeadi skbno intoni.ane, lmponnan, vsjljene alj
-aesacne tasade, nedostopne, nevidne
: kena Sumi, ,lntclckrualno delo v rrovinci, t3j je to?(, v: E,rzlh, it | -2,2004, sr:.64
izpoved, s katero naj bi potrdrl, daje brl za zavajanje glavne finanane )tromperatorke,
dolgoletni dekan. Ker trmasti zasliaanec hudo jnkflminirajoaih izjav zoper
dolgoletnega dekana institucije nikakor nti izrekel nitijil ni Zelel ali hotel zusriri.
je matriarhinla, kije nenadoma zaautila, da ob zasliSan ae\,1 flepdstopflosti ves
njen
inge ozno zasnovani naart pada v vodo, posegia po dodatni dozi izvirnrl metod
opugnacUe in prijemov iz svoje )poetike izkljuaenosti( rr Ko je zaslisanec videl d|ji
inkvzicijski pohod matda.hinjinih akuzatodanih neologizmov, je rcsigni.ano spoznal
da v Zivljenju pogosto tudi naj botsa volj a nia ne pomaga. Zaslisanaeva odloaenost. da
ostane trdno pri tem, kar je rekel in ne p.i tistem, aesar ni nikoli rekel, je matria injo
tako zelo opogumila, daseje brez vsaksnega smmu odpravila svojo izjavo s pitomsko
vz,trajnostjo )iskat naravnost v zaslisaflaeva usta(, iz ,njil( potem sama pnvlekla na
I ,Poetiko jzkljuaenosri( je S S tuvila ze v etatenh svojih retstih, vendar nlsem wd el. da bom
ryejo zaieL{ de Jircta Ztunja iz )poeLile izkljudcnosn( talto S S dobro sluzijo ne le prakticiranlu
poedlkesa, laa pa Ludi njonemu pray nia poedikemu izHjuaevanju drusih, njej nezazelenih Na
tem
mestunam pnde prav naslonili se na besede S S v aezi s,poijko izkljuaenostir: rsponniti dtuEe
haL. dasi izk|u&n, je wdno ,epdeha in izzotu naruwa e/as,4. [sict ve]letno ru S S aovori boh
,/ podo/rljanE ldrnc pm[.e i/(lj-ce\anE drLsin. {. \e /di. dd bo re oo/nd.netdg.de...qeca \.
izkljuauje, kakor nelagodio tisreEa, ki je izktjDaen, sicer bi rezto sovorla o )loeriki LHjuaenosti(],
k ae cela tusutirno inahitun adqabt hekogo, ki ,e :eti hiti da bi tr yn/jtt z dtugih lsi.\ tome
mrahostspominja na silno zainLeresiruost S S, da selroblemapoEbe sedstev za nlade
razistovalcena ISH n ruesl, saj po rjenem kaj rakesa sploh nipolrebno. kr da re sre zanien
probre n. amodt /a prob en nladrh a/i\[ova -er nrto'.'be rn, roocdnje/dr+iF.n
lloiivuje drusesalltr (Slaliat,,Pocdkalztljuanos({,2000: i) ae br drralo drueaae od kod
poren oo oc,Le\ s S..a a\dr.ie r. e.i,.es.. tr ro .rnevno -ro, i/ii-Nje. to ot"l,:
"pq x,aboh
I,z njen )poer,keiztljuaenostt). ki seh jih nayedto, sediin ptu ta,tdzinena .tueniansoho
n tte ( (.ibid., sn- 3) Kaj trkosa latko napise samo nekdo, ki rzUjuaemnja (1udi ristega, doiivotesa
na lastnj koZl) ni nirol !e popolnoma razum el ! rcflektiral. rekel br celo. .la ga v netem smish
(torcj pilot,osino) celo podpira inreproducira Bl marbjta obelodadrcv izkliuaevalccv nea as t n.
oe an'e_ la S s o.rloda.sdr me,e \ n",gurdtneo irudtu poso. oop"u,nta.,:,te Ij.
zavzemanje za spoitovanje remeljnih paynih akto! in rozkilanle tinandnih nepravilnosn tu rSH
skajno @korektno in neaastno dejanje, nedtem koje svoje krsenje pnvnih jnstihrcionalnih naael in
akademsl erike opazovald lovsem neprizadero h.rojemala cero aaslno To ie 1orirrlk,DoeLike
I
r/r'. .cenor.', na I\H: .mo ne^or u. sdr pofduie res renralni po.en, L. ,n in ere, /: podto
izu.juaeunje drusih, lahko p.ide na pani, da sovon o ,DoetiE izkliuanosti(. nstem!. ki ie
/llture\anic ne le.rrans[o doTr.el pdc pa tuJr.\u,at .e et. ."! n,egore d"t no:e,rne poqkd ce, tr
tovrstna in vsakina poetizacija (Desrerizacija) izl(Luaevanja tahto n le naramosl sabi, paa
!a kaze
tudilea zelo resmh laiistoidnih drmMl.i Za natanancjio kvalinaciio )poefie izklju aenos ri(
slej:
RotaDclerchschalturg in Au$schahuns(, kjer Rorar usotavlja. da,poerika izklluaevdja( naslopa
namsto dejanslesa izkljnaeEnja nanaam. da nadonesaa in prikim dejstyo, da sobite z tSH
dejansko lre8rane osebe, rj so instiruciji usrvarjate habitus, izson pa seje doeajar prav v aasu. ko se
Je S S Ze videla y vetiaasrnl vtosi, kakor je bilo nekaj aasa napisano na vra tih, .&/idr* (rDi.r., str
210) Vpnmeru inavguralne cercmonre, o karen reae beseda v rcm poslaviu, re Doetika iztriuaenosrl
o.rnos S omog(ala.dd.e\rderilor/lerrud reda.ro. \ poroc.o..eoa,,i. -eron.. h
^;jai.
izsiljevanla in talitve dokoplje do polozaja, zaradi kareresa lahko govori jn poane, rar sejizatroa,
medtem koje trsti, ki je v cercnonijj zahGval zsolj finanano korckLnost r. spoitovanje prrvdh
laael, razglaienza naladdlca, zo!.nlka. kjttelja njene,instirucjondtn etike( jn podobno
rir Risrovii Car (inLervju s Svetla.o Sldpiak). ,Antikaje lakmus danasnjeea aNa(, v: ar..dikld,
:l mare.2004 srr 6',
daje noj ,erian, preksek( sploh !e bi lako motil, ae bi billzraren l !stno; nikalor pa ni ne
oopm\r'qrl
^prcome en e edrrcs .,e.red
l':-,'l:ll:*-'*nckat tdrb ,e/tahloddu\k. p.eoo(mija!n,.../.loeroJpo-S .,(o,b;.!i,;
e rer.e eles" doea an.". r,,. ;l
,eti.dlrebsek(, 6lno (izro.jlo) omoso.a vtiko ve.je m.zr*,j, d" * r*tr;"
\ /onerp,.j,
a}1mriano izrcamegaloryori, spremeri. pritago.li, zanastir",
*t";s; ;;;;;-
i,t tri, roO*t" oor"ti, Lt.it", G.
pftdlogledomjavnostralipodvrzckaklm{lrusimmnemotehnianlnriikomma.ipula"r.r' '
tatnostjo, zalorcj !retertrdje usrresa,etianesa prekska*..1-"i
,rzistomja .ldeikesa
SS roL*rit"pirj.nt
obnaianja vnnaplsani i. nkano*rci zgooovtni_ stapsai v: nisiovrc
2004:67) Opujmo nasiednji nehddzen: f ear
lreuehwo .lekdskesa prestota vod;S S vAoso
-\matskega iransferja:Dordaje bila na zaaetku svoje kariere enako diskrininlana. kalor sedaj
ma diskiminira mlajse kolcge in lrcleeice
I kena Suni, )I.ieleltuarno delo v provinci, kaj je to'( v: Enzin, it \ -1, 2404, st 61
r! Adrienne Rich, O /aie,r,, ,ka na ih h notku sn. 1L4 Kakor sem ze omenll, ie Adrienne Pich
uspclo napisati nelaj zelo subtilnihmisli o patridhalnih in titninlsrianih p'ivilesnankah in
druzbenozgodovinskth vso.lih njthovega uspeha v noSl@ osredi3aenm svetu ac premlslek
socialnih vlog akademstih privilcsiranh Rtchova prerezno veze na tip izjemnic, ki se obi'ajno nko
imele /, tr'".rle. pd n:e-..oo/ran" ob ndno'u na na' rnr eril e- nrceuail.'e' ie
iokantneje, saj imamo opraaka s prolilon znanstvene ,izjcmnjce(. ki svoi alademsko loslanstvo
vseskozl doklaralivno veze na proJekt tesnesa leminisiianega zagorcrniitva, leministi'ne krilike ln
s! bverz,je vsaksnesa palriarhalma, nai lrimer pa kaze, da S S pri svojih aLademskih ismh
dejansko zalosluje globoki anllleninizem Se enkal se obrnimo k Adnenne Rich sj
ponndi
pomembne sloznavne oprimko za rdumevanje tovntne dvolianosrl': tlzk n? kievniknileI
'cnske
rEn rirren, [sistemu moiko osredGaenega akademskesa sveraian letze) ihzarz.k odliihe
paloZok
iso nia 14 kot to: potehne izjene, ki iih $ak sxten Patebuje za ta tu se upnviii n ahtunil J Nii ne
hi hoEln biti bot daki att resnjce ih hii ne bi masla ui.inlQrite)etuPeiotiti.biutko Zenskeo dtugot i
tednosti I haiko osrc(liitenen sretu, kot Pd niena i.k i ia 'ptirileqtdtke na h|eni - ie zna
ihttryretuai eoie Bdkdanje 2rr?r/?( (Rich 2003: 115, l2l) Vzorccje spei znan: za S S je femiMem
oaitno prej irivolna nalepka kakor pa zavestozrhtehi etiti, kodplekse! na'in miiljenjain
jn
odcovorno ravnanje S S seje zalletla r ravnanja, pred katnmiAdrinne Ricn decidirano svari,
sicer, da bi moznosti loreaanja in kepilve reZ,li so jih v akademskem lrostoru, na univrzah. v
laboatoriih in v znanostiizbonle seneracije zensk kot zgodovirskc aile. zenslc zamenjaleza "'zib
haii in urpeha poklxna 'jzietu, ih oti prh'ilesirdnih ,eilkr (Rich 2003: 202 ) Ob vsem usotovljenem
di je sedaj s veliko lazje mzumeti pomoo in rusunosrbesed Adrilne Pjch, ti izraza nemalo
srfrhu,.la bi njene besede bile, krkor praYi,,!a posojo polaaenju in prilaiaaniu zasovomican
Dlrpega in banalnega pojmovanj a femlnizma ( (Ird, sl.253)
I Rich, iDtd., str 270
patriarhaLne kulture vsilili moaki in zaradi katerih jim je bil odrekan prostor na
urliverzah, v znans8e laboratorijfi m pokhcii Odna zanihperhl acijje energije
h
ostalo le Se za cn prcmislek: bi lahko bil kljuani dejarnik matriarhinjinega uspeha s
trikom, kiji omogoai, da si brez vsaksnega momlnega maaka z groznjo pilastipo!e
inke, skflt prav v kameleonski ign njenih eriket moralnostiin etianosti, za.adikaterih
iije a\tolrefleksrja lastnega poaetla povsem ncdostopna, razgali pa totalitarizem ir
idolatdjo Yidczov?rr
Osmi korak rnicracije: po vellkh mukah n pretresrh smo vcndarle pris[ ,vi, cc]i
n ne prehudo poikodovani na sam konec zasliSanaeve inavgu.alne iniciacre vtribalno
:kademsko sfe.o Zelo razsvetljujoaer Akademski m znanstveni svct, zlasti listi, kljc
:retezno pmvincialnega znaaaja,je organiziran tako, daustvarja in ir(oriiaa .adikalno
:azdaljo med navideznm in dejanskim - ta konflilt le biswo sodobncga prcmisljanja
lruzbenih vlog r.,r7, d.ademicusa in hamo scientrrsa ne le v univelzumu znanosti io
, akademskem habltusu, paa pa tudi Sirse v druZbi Se predcn pa zares pridcmo do
:dti, prevedmo 5c malriarhinjin aut za socialno senzibilnost in alovekove pravice. To
3 yenda.le konstantno palvilegirana tema in prestfna stalnica nc lc mnogih
rna stvenil debat, ampak tudi drugih zunajakademskih angaZmajev, za antrcpologa
rntropologiolo pa bi brzaas morala biti globoko intemalizirana , polJicna delbrmacija(
\loralain ctika staza S S oaiho praznilorni, ralo se nanju lahlo zelo arbitrarno opirarlodarji
. istna (za disk.edita.ijo dru3esa rajpak), senarju vehnenLno sklicuie, kadar kaitandnjeno
::tiaios, pa nanjn zlalka po2abl Opazl,no:edta tukaj ni zadeya dcrahrkt(u knteia 1n
. iJardlzfanih lodov obnaSanja, laa pa - kot lmvi Ta.,a XJambrEer sivaDsprcvrzcDc lgrc
_-,T.rij. v katerih vladajo st.anta renvnovesla( (Krambe.ge., )Brrnejnost v ieun.osti prov,nce(,
. - 1l) ned videTom etidnosli/navidezno ali luno ctiarostjo (torej deklarativno ctiko) in dciansko
: :.osrjo {dciansko enh) skratka noralalnetrkas s sluziia le icfl vrdezov in euket Demonlaza
::za take nofule in eLike pokate. daje samovolino h dbjrrarno pnsva anjc lolja ctikc cdco
.:rlj markminih primerov deloval.ia nehanizn'ov p.ovlnce.,kivzdrzuje inverzno hierarhijo
: r rou (irl., st. 42 ) BrTaas sre v ko.teksru isre vidcza in erikete razumcti fascnaclio S S nad
rni ki sc dejanskobof,lo za alovekove lrauce:,/I lr!flsttohi thale ?tino Muttt,q KtnL:a,
:t.t ki nt zosotdia niLaktinesd idealoikesd teksta dli dekarut ne teaie, EtuEi aptatlrd eai lasel,
::t.\a ilotek.t. utuyi&, in hl.lu dorlulno ii la k n.a, htoi ninimalirtiano h ie,dtn? ahliuht
-. tnr\Li nbd!ldt,orljono tsakeso dt,otUono( (Sl^piak v:Rjslolii Car 2004:74) Ueotavljam,
-:.rorici clnra,rlh besed po 1em, ka.je od,'jene osebne rn prolesonalne etike ostalo Do
: suraclskem .itualu - sedaj dosti narjka do ,modcla drzavljana( Prcpriaan scm odi, da ic iz
- :iih ozirovveliko bolj modro, ae s /ejn,rt, zavrema,'je za alovekove p.avice. 14,a,!k, delovanje
.:1\tre drr,yljana in dEi?rsrd edka zaanc udcjmjan prj scbij! to r/.errrr.(za to vsekakor
--.:.:a dovoij relerenc. pa tudi rey'ih ra2logov), ne da bi (sDeo aarali na noy (nktiv.l) ,model
::.-rranal Bolim sc, da sam trc bi imelne potrlljenja ne noarcea zauparja v )model drzarljana{, v
\-inern bl se ugledala le spoitovana S S Tudi nimam zauDanja v njeno sklicevanje.a sosDoda
. . .a Pdne zaro- kcr bi dvomil v njeeovo delo, paa pazaro, ker dvomim r moiiv, zMadlkaieresa
. : S sklicuje nanj Mislim, da gre ra aislo konjunkturno Dolero subtilne eksDlodtacije dejanskega
-:rmaja d.uaeEa v namcnlzdrtcvuia lastncga vldoza angaZjrdosli ozlroma navidoznega
':,:naja:nla lazjega, Lakor,a,,o o privrzenosti tlovekovim piavicam medijsko pnpeLi na podobo
:Lir. ki sa zazmmuie odmeven (po!darek ie ra odmevea) deianski aqazma
.1nel svojo sobo{ 1n daje lmel,ldcalnc poeojc( za rdzjskovanje: ndj !ovm, da bl zasliiancu leieLno
:elo malo tale.i yroa r,r'./,o--a, zavidaldelornl anbienl, vkateren se le ra neLaj piallh kvadraL!1h
rr.ih na kate.ih so bile nakopiaene td mize, ifl.ie stol in rriic raaunalniki snetels ie itirimi
_azirkovalkaml zdi se, da S S zelo hitro
DoTablja. daje svoj aas 1j loli ie ni bila dana aast i,r
.obveznosL( do irajanja eksekutivne moai nr poslcdiano do uiivanjavnoviraTloi.i kvadraLun
l.kanske .ezidenane pisarne in kabineta s presliznim loghdom na preddverje lakultete zahajalav
rojo ,luknjo(, kije lmela vsaj dvdkat veajo kvadraruro od prostora, v katerm se j pri Lreh mizah
-:nerlo Det rulskovalcev,
pn ae.rerje spoitovana S S nnela to aasL in slalo, daje svojo,luknjo{.v
\renje scerbilo pet niz, pet stolov 1,r pet (osamljcnih) raaunalnikov, najveakat trapolrjeval!
lrma Prav tako se Sc dobro spomnim razno raznih nalepljenll li(kov na ralih )luknje(, talerih
:ioroalloF nepoiedno zapovedoulo hie.arhiano klasifikaclio !a soniorjc injuniorie terposredno
rlade raziskovalce in raziskovalke inlerpehalo v p/^,,re na Erutaa t &oZd senofllh
-:ziskovalcev Tollto o pretok! cner-E1jel In znmja! Kolikor sem bil od admi.istrac'je ISH tedaj
i:rori obvaaen, so vse zasluge za to obskurno disclplini.anje Sle rkluano eri oseti s sraosom
-r')t tP\Pa hPt n^nrea s s
\ reh akademsko depresivnih trenutkih ni zaslliancu preostalo nia drugega, kakor da zgrozeno
:a34je, rako na.narhinja vse njegove dejanske namene in izreke nedopovedljivo - proti njesovi
' rrjr
.. mo istrsko in lasilno spreminja ! rjihova nasprotla Ce F zas\ianec 14^!11: t.Iaz se zdtzenon
::\.Ekttt 1 ( ) hoaen sdnaruziiiiehje ojih nakno lnilt nrcikov. (. ) PaEleik . mLnitn, da \n.
. \.p ktna ob tili na senot hrrrz.i?. tr je bil odgovor ntaria.hinj e 1ak: ,Iii/e n se sploh hte
4ltotno .huili. 7h jr .shan i ptubkh Nabe e konkrctnasti! Nabene karektnasti! Nohenesu pruLi.ne(o
:. lo ai bilot wktn t)olitianetn d(jqniu, ki ie bctna( Ce 1e zasliianec vzrrajal: ,rdi.ire,
. t!lotml1Cl.tuk, ki k zatzho rd ta, da ihd ryosled rJinonino loslonnje swjih natenalnih
.:nr.r ( jc bil njcn od ztu nastedn:i: sre izsubiti ahturl To je ptuhtcn r Zasliianec se andl: tPa
'zdoj
':, tc t.suhil ohtanl Jaz, ki je hikoli h tseh ihel i, ki si nikali nisen ,owno t I [. ] laz te .@zenan za
. rrutice in korckhDst D xii lrrgega r ln njen lakoniaen odzl!: tzakaj k zdz. dte, zasebe i
:: rafu nat! Za b v zuv.eh1ar./1 Ma.riarhinja sl jc zdman moano Zelela, da bi zasliianec uspel
: -Tetinen zapleretr taksonomiani slova.vrednot, vtalerenje lonen )zavzemad r za korektnost
- :mvic* (torej za spoatovanje prava in iemeLjnih civilizacijslih trorml nonaaen s ponenom
::\zemati sc za oblast ln moa( (torej za preruaunljivo lonsto!ubno hleperje po pozicljah, ne
'n
r ::31e se na nia drusega) Zaradi repouaenosti il roscznujcnosn z matiarhinjinim sloya.jm je
:-:iianec pad el v veliko ncmilosl Zdaj Io j zasliiani nerollko deiliii.al njen slovar tednot in
.i:l latje.azume.r, zdraj se lizasliianaeva zavezanostpostcnosd i, korckhosti zdirekaj
_:ia\adneea irncnoralnesd, njena zlombadekanske oblast, rn samovollno inLe jujske
:r n.sri Danetaj povse normainega m neritorneca 'zlnvljanje
: 5 po vca trot poiurner neusmi ljenem ir bruLalien 2aslGevanju zasliiarca mdade prlzm, da
.nio poaetre naaenja njeno poanLje. tA ne spasah iadsaw tird dnektno rpruionktl,taz sen
-: :! vh ae zndnatu, ket nhte spasabniniti enega dipkt,.sa ,lgovrd k To razkntje(je zasliSanca
nekolrto preseretilo, saj nu med zasliiaqem.i bilo omo8oaeno, dab, zaslisevalko razbremenll
nekarerih ,o4oyoroy(, kerj S S ld sma o*ovarjala (yimen! zaslisanca) na svoja ! dmiEovanja
in podn|anra Nasllohleblla monoloita dimeaziia dialoea edlna vidna rdeaa nil dogodka
Zasliideoje namra lekom dlaloga veakrat dobil obiutek, da s zasliivalka bolj pogolarja soa s
rr Marridhinja zasliianca najp'ej pouai, daje zelo netiano. da zahtova sloilovanj praya,
ulostevanje lemeltnih raaunovodskih rn losldodnih standa.dovna latuiteti in (celol)vpogled v
izkaz jlstituciolalnesa uprdvljanja s lindaninircdslvi, ki so bilapridobljena iz davkoplaaevahkesa
fuhdtutd lzk\jnana zr mnen.jesovega slrokouesa uslosabljanJa, zaten pa se porosljlao pflstavi: ,..!
baste t.laktodki disenociji objariti. Jaj, jaz indn nd ba ploin A ste ti nomdlnik zasliia\e.kairakeea
sice.nikoll nl nikle.zapisal, vendarpa bot besa malriarhinjina noana insinuacija, da bi bila
refletsija najbolj rudimntarnega razislovalaevesd delujoaesa vukdana (vkljuano z razkrivanjm
njegove wetosii r sociologijo dena.ja in ekonomiio prezivetvenih strateeij) neredna in nedostolna
inrelekiualaevsa senijah sloveu Zanimivoje. daj ta,refleksivna( lozicija, s tarere seje
zanlaevalno ,n losmehljivo posavila po robu zasliiancu, oaitno !.ed letv njenem osebnem
eksjsrencialnem lrjneru - ni prav nia monh, da s no bj polaZil^: tNapomek pd je bilo s kanetu
Oddetek zo stnviltik. FjLrolskelAk tteteILjrbttdhthi,pathtehzonihnapadiht.lhe etutaeuiriu
izpod pepso vadie oddelkt in ptetendenta za naw mesto no addelku inznzunli imi obto,batui (rc.ino
stbsLi tohun),lera 1992 niabrarilposodbe, iep t sen nn predawla ptti kuz aerske ebske in hnaike
k,ii evosti od letu l9llA Mnb len uastoratno pt danld Gt|ki jezik it htltutu na atulelku zu
so.ialosie kltute, kjet ad lela 1996 hahatu a pre.ldtoh izbit, i ppdhet Ba lkd$ke ierske Od islesn
letu kaotdinimn drd ptugrun4 A ntrcpolaqia anti(nihsebr in 7 ntq)olaqio spalor no ISH-
:r.mu lczaielene sodclavce iz znanstrene skupnostl in jim privoial zivolarjerje na,sonalj u!mvi(,
: lahto neDioblenarla.a briaas samo njenu samemui dso pa taka delovanj, nova h druZboslovni
:loriil neznana, saj zc Erwin Coiihan precej strani posvetr p.av obramavi L i diskNPanhih rlos, z
r,nov. nad.obno eksplilacilo in kaegonzacijo (ird., 141-166) Ko S S govoi o ,litu slabega
zlanstvenlta{ (S S ,Ztrdost kot raraa(, stl 45), mirno zanolal liste. ki se z lepopisjem in
:Foreajem Dnropuejo do u,a hn tehe lane kor ElNne dilidcnde zapresojo njihovih n.aks v
: xanstvcnem svctu ln v sirij drurbi Doyoljje p.ebrah zgol rekaj prispevkov S S v dnvnem
\ slcdsornjih bcscd deluje )poioailo MSzS'jao nanenski porabl ved slev za MR(, ki saje avLo.iu
:sa reksta vea Lot Dol lela za ten dogodkom (decembra 2001) poslah direrbrica ISH Draglca Bac,
-: roLiko bolj pomcnl.ilvo, saj neposredno nsird samovoljno )osebno pravoi, kisa ic v opisanem
.udemstem sDettallu Draklicnala S S koniaro, to poroailo nanra za nazaj potrjuje ato.jere
:rmncveln upraviaen sum o nepravilnosti upravljanla s sred$vi. nmenjenimi za njesovo doktonko
,!).sabljanje Se rea. ne lelo, da razkriie nepravilnosti slede izplaaevdnja na@naln,h siroskov (del
.': je moralafakultcta potm vrniti minislrsrvu). zaradi aesa.je ato. tega alanka sploh Tahteval
r,rzrlo pislojiega nnlstrsrva, temvea odkrjva novo nep.avilnost, in sicer pn,plaaevanju same
: :ae artorja onnilsirstvo je falulteli naknadno nalozllo, damora poradlnati pLaao in odtujona
. :Jnvar.nilid\4orju tega alanka vseio Zevaas!, ko al1or sto lakullto ni bil vea v nobenem
: ::od benen razmerju nc pozabimo, S S sa je prar zaradi njegov,h jasno izrazcnili sunov o
-:ranih nepravllnostih nalodila znsntuc1j4 Vluaiteh spoznanj in usot{rviler lahko seveda
:-:dvldevan, da je pri tch neprdvilnostih <lo zd vea kot le nakljuano odo.levanjc finuanih vedstev,
.: rD.<tevam.. da uvedba notranje revizije, kl joje od vseh or8anov fakuftete itj od dlrektorice,
..-:raoz,oscbcvfunkcijidetrnje(i.D.edsednlceuprawesaodbo.a)atorzahrevalznanrom
- asnirve zadere. ni bilavlnleresu nlti dnekrcrlce lakullel ISH Drogice Bac, niti )osebev iunkciji
::aarj* na ISH Svetlane Slapsak(, nili ldkatne predsednlce uDravnega odbora lakuhctc ISH Al.j
: ir:z (vsetn bi lo bile doltne sroriri !o svojrh takral!1h poziciiah Zc zgolizaradi podanega su a),
i tuzukovalnega DenLorja Jozela Vosrinca (ki je moj sum ornaill za plod dornlsljijc, sm pa sc je
::: umaknil v varno zavelje nolka).lemvea le bil ztuadi popolnc jsnordce omenjenih orsanov
,.rlrere m seveda oseb, ki so iih rprczenlirale, prhlljen zahlevali uvedbo rev1zi.ie m pristojnm
in.(vu vse to vsekakor obelodanja ,noralnl svct( S S in drusjh aklerjer r bhtveno drugaani
: lakrine8a nam e oscbc servirajo v svojihjav.ih elsku.nh Kljub lenu odkirju vpmianje
Sklep
Po vsem povcdanem in kar tezko verjetnem, naj na kratko zakljuaim: tega dogodka
kaLor tudi &ugih dogajanj na fakulteti ISH nikakor ne moremo razumeli m obrawavati
zgolj kot )osebno obraaunavanje(, )prepir( ali medsebojne )pedpeLrje(. V resnici gre
pri vsem tem za nekaj veliko globllega: gre za nalmanj dve povsem nekompatibjlni
,tizfjiv znanosli, grc za abastiano razhajanje v temeljnem razumevanju tega, kaj je
znanost, kaj je alanstveno dolo, pa tudj, kaj je pravo iIl aemu sluzi, kaj ]e etlka in,
prcprosto, kaj je najbolj temeljna aloveska postenos(.
Vlado Kotnik, dr. sc c
docenl, iobodni ru skoulec
E-mai vLado kotnk@guesl arnes si
Literatura in viri
A) Reference
Althusser, Louis (1980) ldeologra m ideolosh aparati drzave v: Lous Althusser &
Michel Pechcux & Pierre Macherey & Etienne Baliba\ Ideologi.itl in estetski uti ek,
zbormk uedila Zoja Skussk-Moallik, Ljubljana: Cankadeva zalozba
Badiou, Atain ( 1998) Sleti Pavl - AeneAitur untuetzal osti, Ljnbliana: Al]alccLa.
Bamberger Joan (1974) rThe M)th ol Matriarchy: Why Men Rule in Primitive
Society(. Michele Zimbalisl Rosaldo & Louise Lamphere (urecLoika), ,r'omer,
Culturc, antl Socieq, pp 263 -280. Stanford (CA): Slanford Utrrversrty Press.
Bartol, Vladimir ( 1957) ?ird lke hunurcske, Ljlbljana: Cantarjeva zalozba
Beathe, John otherC hurcs: Aims, Methods andAchieveme ls in SacialAnthrcpalog,
poglarje rFleldr o.k(, London: Cohen & Wesl
Bemard, Russcl H. ( 19 8 8) Reseorch Methods m Cultural Anth ropalory, Lordon: Sage
Blanchot.Maur:ce(lqq6)Lesitll.lle,lupt:,t,tc:!ion:fbau'hPJ,ln,rcIlcxk)nPdtit:
Fourbis
Bourdieu. Prerre ( 1988) t'ontolotsi? pohtiluc d" ll|a in HPideggct, Pari,z:Les foIions
de Minuit
Bourdieu, Pierre (2002) P/aktiini iut, I, Il, Liltbliali.a: Studia Humadtatrs (izvi.nil:
P.8., Le sense prutique, Lcs Editions de Minuit, Pariz, 1980).
Bourdieu, Pierre (2004) Zna ost a znanasti m kfl}norl, Liberalna akademija,
Ljubljara [prcvod Braca Rolaiapo-P.R Scie ce de ldscienceet Drl4 Editions
Ralsons d'agir, Pariz, 20011
CliIford Geertz (1988) Wo*s and Lires The Anthropologist as Authot, Stanlotdl
Stanlord Udvorsity Press
Eller, C,,nlhia (2001) fte Myth oI Materchal PrchistoD). frh! an lnvented Past Wan t
Git'c Women a Fulurc Boston: Beacon Prcss
B) GradiYo za analizo
Slapsak, Svetlana & Ristovic Car, Ana (2004) )Antika je lakmus danasnlega aasa(,
lnteflju Ane Ristovic Car s Svetlano Slapsak, v: Lileralrl4 let. XVI, 5t 153,marec
2004, LjubLana, str 66-85.
Slapsak, Svetlana (2002) )Poetika rkljuaenosti(, uvod t v: -Llle.dlxld, let xIY St.
Clanek nanikn injlt - trui'sen skazi red diskutza indiskutzbe strdtesiie narih nasihet
in nasilk ahlani nd ISH Fakuheti za totliphm\ki hu tunistilni itutlii, Ljublidnu, ki n
.asedli ?olaiaje nainstitu.iipa \erii nelesalnih dosotlkot nd zaietku leta 2004 - abturnaw
rftdrsen ba as?ekta delovnjd owga wdsfie egd kdtlrd P/i ? en sru za ideit)
.na sliereskup osti.ki aj bi ot lej bild zds arand kal to7a, ngitl dhiera iindstruktura
. noin Nuddtkon a Mkademskihr ilualih i \ sreie iika ?oboi ostfu padftjenih I
razmerju do tuzunniike ome klatue ISH. Znotai takine skupnoni tu ni vl ptunara
zt ktitiina misel i za nia situno ko teptualiza(ra Nal ani hikaz tnoteEn
intelektudl eRdrcdaue ematu ajholj zqoiient izjati awdekd je IS H Svtlane Sla?iak:
)Ko enk/dt ne wianek w4 tlu;hd ni doli d, dd ws roshtid ( Pti drusem aspektu, ki
:ddevt eposrcd o d qlizo dtlkulzat aldltor ovqa rotltta ISH, ?d drtoria ?tikazuje,
kdkoje nalolc na potllagi diskut2inega honzo td nosilcer in ositke now ahlasti ruzhnati
ntettalnoutilicitu anrlomne o tuzliinih in samattain ih osebnani, ki zase no deLlantirni
rutni netiio,daso intelekhuhi, dnalizo tiihorih beledilpa razktiru slob.tko prota,ie irc
kot alkrila btalilarno ndurnanost itl odpot tl.r iire, dinaniine s bErzi e misli ter
:nanstrete kohetente, nu k.ttetih ie znatosl ut?neliena Ta skupno mentalna po|e, tu
konotd|ijd, ki ie akalje disk rzar oreeawdtsnlSH, knelii nd odsatno\tiktitiine nisli
in rcflek\iie, na nezmo;norti Lliabikih fumula(i in nepasrcdnih kon|iontdcij z drus.iie
nislelini osehdmi z ineni itl ptii tki, ki sa asllovu (ndjsiba pazitirnih dli pd negdtinih)
reliten.idlnih runetii, pd lutli dryunentatiiskih wtis t znanostih 1A#na miiljet e, ki
n! ipaznav drugegu in d edinega, ie I izhodiliu neetiina, sdj ne zmorc prestopiti
hanasenizacijskesa hotizantd niilenja, I katercn ni ptostohi zu ditetzAtu.io lc tudi
redttonamno in zarutli spoznDne deazorientnanosti nuino veto I nedijski diskutz
nlimatije in konercialne (neaLihenl e) tosike, potemtdkett senitno t tuzneiu do
palnii ih ohlasti Tak(j zdniselo znansfie i lkupnasti, ki se konsolidnd lele ncsdtitna
ptek tumnewe1a skupnesa $rtu:nika(ne pu prckintelekhLilnih eldLromcii in disk sii),
kdkot tudi neryttirente znotsbeni diskutz sedaniih nosil<v oblosti no lSH, temeljei na
\onmbl enci $de jq ikftiiiin a aliktituni porlLasi ut iLitarne nilti(ne N nd rclleksiii
ektilicin ih zmot, itudidh natenalainelaharuciji konurbt), slu elenentdmi znaiilnost i
yedzna sbenesa niilje"ja, ki ie wdno hisfle o iobiatd niiljenjske okrik dru;benih ii
hunani.ttinih znd oni I Slownii Zdtudi teEd skdino zdskthljujoieea nent,llitetnesa
dispozjt a ie bit pui a ISH tudi mosoi in iz?eAdn tako rukoi hrcz odnevi in odpc'ru |
re?oeedne n dturbenem akoAu
At the nrctu leyel, especially ktuuqh the oniet ol discourse o .l drsctnire shstegtes of the
het po tr-holders dl the lnslibn Studiontn Htnahilatis Gtudadte School oJ the
II hdttEs, Lrubrana (ISII), fia took oret rhe powt postt s dt the sttt tto dftet o
senes oJ illesal de ts in ea y 2004, the atlicle eunines especntlly two aspech ofhe ne
leadershry's acnvry Iheftstohe reldtes tothe deaofthescrcnnfrc cond nlry, \hch\asto
be thcrudJter tonccirerl ds a still risid hicrdfthical struct ft wilh o N enphasis on
'acadetuc ntudls and nonktsh pto shess ofthose tubafthnated ta the Ii;H llrtdbltthneht-
l"ride such a.on tnilt there i o lpace lefl lot criti.al tho ght ar a tunted
cohce?tuahsatrcn of reaL* 1he dsekce af the )ne|| ntelle.h@l oder< 6 pefid?s nost
suc.i ctly erpressed i" a statenat b) the no ISH Dcdn Stetlana Slaplak: ,When you stop
beLethg, ),oM ehployer B no longet obliged to lsten to yoak Wth Ngdtd to the seco d
aspect, hich h directlyrelated ta the analysis afthe dir.. tsed by ke nenbers of fie
^es
nev lSlI leadersht?, the authot de tusttutes ho|| ke .lfcutstw honzon of rhe nN povet
hoLlers tm sene as a hasis lor unrNelli B the ncntdl n{omlty oIpt,"o erlly tUIere t
anAa t ono$ perca ahnes, decldrdtrely clqt to be Mtellectuals, yet the a alvstsof
'|ho
their te s Mveils a.leep propensiry lor trcb, ifnot ape btalihna istu, and Nersio toa
hvtq, dynanrc s bvesNe thousht akd s.1ekhrtc coherence, vhtch prcw.]e thefoukdatbns
ofstie ce Thn..nno tte,talfeld, this con otdtion, *hich coLltihnes he environ atof
the dscaunes used by the nev ISH leddetshtp, ls based on thc dbsetue ofcntrcdl tho ght
and relection, a d the inabiliry tofom dialosical lom ldtions and e saEe in direct
confrcttanons vtk na"te.l tndodudls holdtns .iferent vevs, htch both ptutde the basls
lat (eithetnesotiw ot pditic) relere tial relations as wll ds aEuncntative .hdins in s.iences
Th$la oftht hry,vhichdoesnota.knotte.lsekeoketa.lthedtllerent,Bfutula entd y
nethi.al, sin.e it i nabl. toAobeyo d the hmog.nising honzo af thihhnB,,ls evhich
there a ho space fot dtre$ficdhh h B also tor d tokahaus: becd se of ns perceptaal
disone kdnes\ it i! inditdblyweawd inta the medid dist. rse oI0mtuh arul n eftial
( eollberal) losrc. andkerefoftsenth h ftlahd to the pohttcdl?o||er Such d nonokofrhe
s.idtiJic.oM hity, tthi.h .onsoliddtes illelfdly negdtireb| by neds oJ on allegcd c.nn@
eneny (akd kot thtu gh Mtellectudl eldbaruttds dni dBc s ohr. as vell at the mpeftheftt
sciatiftd^u .t the cumt pawFhoaers at the lSH, hased.n smhotubular LnNledae,
^e
tnetnd d l uhltrdnan thauAhr (ahd hot on the rellechd of Ncfifi ed etnn. e n dnon of
ndlenak onrl elabotutbn 4 corcepts), qle the essential charucbnsliLt of preacientift.
thuhng, hl.h sttllfah.lahe"tdllydatetulhes the scope ofthlhktkgvnhn the soctdl scences
and hunanities inSlaeniu The Ftsch at lSH ws posrible ppcisely.lre to this enft ely
yorryug nentdl d6pa tt , vhtch dlso alloved n b be caftEd out vrtu4lly vtkout any
erho i at resinace Itun the in ediate so.ial dvitunndt
L drtrcle sur tu ?lan icra et A n@ers l'anlru d dis.otrs el les stratagics dtscutsies
onelles dcs tenants el tendntas des r6les AflEedhts d l'lsll llcole.les hottet itudes et
s.khcd h hdnes i LJ blJdnd qn se so t dccaparis, a ld suite d une ine des d.tbns non
liAales, des pastons clir duns celte inslit tioh tuone eh pfthrcr lrc dew dspects dr
fohctloh@hteht de .es ouredB responsabler Lepre ieravectestcel i de larepryratdtio
de la co mmd ti rcientifrqu. .on9"e dtsona$ etclustrehent conhe une structure
hrardrchry ertgtu dwcn acce t, noureotit I ISH, nh str lesntuels ( acadimiq rs
'atec
Ie .oralaire iniritable d ane pia sa.eh:lotale .!es s babernes .lans leurs relahons dwc la
noadLe noneh.larure; tlto de tu q e,dansle seind une hiirarchie dc ce lype, il ditpl s
de place pour me pe sae .ntique et une .ohcephohsanoh n dncie tle la ridhta soctole Ld
dahonsttuttoh.le L < odre ntellectuel noDeat praconisi pat Swtlana Sldpiak d, dans
'
une h@ne partie, nis en altttu par elk se tlo w .dcehtrt .ldns sa ddcldrdnan sttwnte '
( ,'1u nonett on tuus t ! crclez plut, le persot el estplusobliEidewuspraturIoreille,
Sous ]e seo d dspett, ruposonl catui-ln st I ahduse dmcte .les .l6cows petronnels des
ehbresdeldN telledwcno del acolepnrie en qterLbn,I alnetp de l'olti.leerpli.ite
sdlaeo de percsoir, it paiir dc l'honzon dnca$tfdes .es hoana x tehdrts du po tot.
re hlfotuni hehtale chez les ?e$onnes poundtu supposies atu diJlarenciaes et duhnanes
q i, de ?lus, flr o ?ldn dttlardti|;se ptuse tent cotuhe les ihtcllc.t els tohds tre I dtdb's.
q clq epe ngottu sedele rc textes do Nawiru e dispostho at noins prokrbtolitaift,
sina btalitdire tolLt court, el une ripuliid po / lo ?ehsae 4hdtu1q e et subrers\e donc
vwhte aust qae po t ld cahirc ce scte nfque qui repftsentenL le lotulenent de lu sci ence
Le chanqnenLal con u Jig tu t conne ld.ahnordnotd1ns ldqtelle bagnentleurs dtsca rs
Npose sur l'absence de ld pqsie cnnque etde la ilexiilt, sut l'inposibilitl desTotu ks
dialagtques .t des conjionhltio s diru.tes o des poehots prses p des penon es petsant
d tfttuehr, hdtspottakt let prika set oms,etq iso n la base des rapporb ftltfthtieLs et
a,ssi des chai es a,Lanentdtives dans les scieh.es Le rype de pensie trata .lans I arhcle qai
ne rcchhait pds .le I a tre et d dtllerent est l.ndane talene L non4thiqa. dis lc dlpdrt
parce q il e sail pas .dpoblc Lla sumohtet I hoflzan .le ?ehsae ho aqanaisankon iln ra
pdsd espdcepdr ne dtwrcilcano ftelle lape sie de ce rype n en pat u tonaheetelle
esL a caltle d'Me disanatutian d. .anhoissdh.e, Mirnablenent mbnquae,lats Ie d^catrs
htadldttq e de Id to ptonohotet dans la logirye co nercidle ( ,oJibl/al.), bref, elle est
seflile dans sa relqnon aD powoirs soliaux Like telle replasehtunon de la cM u atti
s.i.ntifrq cq i".se.ohsoldeq edeldgo nigatire,noye nantwe nemi ca n netppast
kt nan pas pat bs ilaharuLianN el les dtbub s.i.n fiq er, dths q@ h d5cotn prite du ent
sdehdlqae ethd pefthe t des tenants dctuek du powoir d I ISH b6t rb le sotuftdbalishe
de s@oir s r l'inerke et Mr lc e.lc a ii.ie x d ahe peksle trltorre (et nan pds sur tne
Nle d des erft B ftctLfides, st les atudes des ndunaw et sur l i labatutioh dcs coh.epts)
lament deux trats .arddtnstiqlLes tlimentoifts.!e ld peBie pfts.rcnnfque qu, ercare ot
.e tuoneh. ditemihe les ca.|res.]e petsae des sciqcet sociales et h ndines enskDt ie A
cause de ce dispositfde entalitts exLranment .dbdn ossdnt. le p tsch n I $ Irtpostble
ct ealfllt p/dtiqen.hrsdns ichoet ftdcnon dans le n ieu calt relet social imnAliat
Biloje ehljiro [. ] Ftuz?alosiia enatnosti I I Ubosi pesjan maru bni prcsta;en zdtudi slurbe
Tuliti mord z nlkori Toda, zdkqi prcdmenoj? Galo nasite, zlon pnv, st/aianskd
hipokriziid, neusnilje bafiatizen, ki se ?ortdtta kot dko
Uvod
r
lSH - lnstitutum studiorum humaritalis - kateregaidejni pobudnik, real,zator ustanovitve nr
dlhovnr vodja uslanove, ka&rsra F bila usranovijcna, njenili lrojoktov ter razkrovah dejavnosti je
bilDra8o B Rolrr - je bil sprya mziskovaini zavod (ned letoma 1992ln 1995), ,ato pa se le
translormlralv tatulteto zapodiplomski humanistiani studij (1995) Sama sem na insrit!ciii
pretivela 7lt (199?-2001); od tesa pna itiri leLa kol mlada razisrola[a, k, so ji podobno taror
drugin MR na ISH z zamjanjem o hudi nnanani stiski, K jo je nepresruo lrikMovala direktodca
lSHDrasjcaBac, nainstituciji odLesnjlj domala res denarza malenalna sredstva (o ten vea v
alanku SabineMihelj v prla!.joai slevilki revije), zadnja rri lera kor ncllaada zuanjasodelavka
(kaLer niz.llaaani vloieni tapilal v insLitucijo - u.ednilto delo znanstvere revile, prevaJanje
zna.sivemh besedil, poslaviiev salerijskesa prosrord, orsuizacija in jaodba Gzstav, orsuizaclain
koordinaclja epistomia! ekc,je. orydizacija mednarodnega rolokvija, orsanizac'la druzabnih
sreaanj, neplaaan sldep.i del CRP raziskare )Obravlaru.je kuLrure r slovenskih medijih( in se kaj
znaia !o uradnih parametrih za alaoBke honoade vsaj l5 millonov tolarjev)
I Michel Fatcal].t v lrali da zrarl: .l po Balibe 2004, str ] 17 Glej tudi tabelo ,Shematizaciia
lunkcij in pozicij nekaterih sodelavcev in sodelavl na lakullet ISH pred in po p.evzemu oblasli
sponladl 2004{ na koncu prialjoae slevilke rsije
r Ne sme nam uiti nili to, davsisodelavci in sodelavlc ISH nisovselej nasropali pod okiljem ISH,
am!a] lod .azliarlmi kovtrimi orsanizaciiaml Dcloma ie to mosoae relotiti z djstvom, da so bili
tudi sicer zaposlenina razliinih institucijah. saj ISH ni zmogel vselel zalosliti vseh. ti b]bi]]
lripavljenl delovati v njegovem okviru, deloma pajc vcndtulc ro teba lripbati tudi bolj
lratsmatianim, v nekatenh ,rimerih paludi lulratiwim oz merkantilnin aspekLom delovanla
posanezn,h sodelarcev in sodelavk ISH, za tatre jc bll ISH lc prlloznosrd zasluzek in ilsrrumcnt
druibene promocije. kada.je Daa bila konjunktun ugodna
I KoL alto.ica alanka h urcdnica diskurziwesa maieriala v pti:loEi
l,ttl Linsuanl ISH Inpeni -
tra8menriiz arhiva diskurzov in izjd! Dpendix dlskurzlvno gradlvo k dlankuiv nadaljevanju
cltitunikotAdLinEuatu,aemursledizaro.ednastevilkadiskurza,kakorjenavdlavpriloEi),ki
alanku sledi, nimam ne preterzlc, da bizajela lotaldiskuzor in vseh rjim prlpad ajoaih pomenov ln
uainlov terololi teh disturzov zgrajeiesa dosajrnjd na ISH na zdaettu letd 2004, pa ludi ne ielje.
da bl izarpala problenatiko, kl se kaie skozi razne.jamed naenl strani odpdo, za objektivaciie
dolemljiyo diskurziyno strutturo, in represiyno. za objellivacre nedosLopno dislurzivno rukturo
o a drusl strmi Prcdmer prcuaevania- ki se stozl diskurze, ki so kozili na ISH in sirse, zastavlja, ic
Frekonplelsen ln preai p.evea razlianlh lroblemslih polj, da bi ga bilo Dogoae zadovolj'vo pojasnlli
zsolj z nujno pdcjalno in altoEko loldljnraro !{slektiyoi rflcktira li jn ocjonalno pojasnid ea jc
mogoae le s senjo resnih itudlj, ki z rzlianih zo.nih lolov osvelljujejo dtubne partikularnosli'n
dtuih, K pa postopona in dcltcposlopnosiljc priauioaa monoerafiia o ISH - sestavijo mozaik
neke rellnosti, za ldLero sen prelriaand, daje anahronlstia.a n' neva.na v svoji (spononatran,
inicnci surovosa iztljuaevdja drusaac mlsleaih poMmcznilov in losamcznic (z ISH) Bralcu in
bralk za.ddi laZjega.aTumevanla alanlG, p.edlagan,.aj sr nalprej v celotr prebere lrilogo;U
LitE an ISH Inletii (nafi^ pa udi ru briko ,Objava nIa Lerih dokumcntov(), saj bo iz soloslaviiev
ledvodno znal ludi san irluiarli nelarere ponene i. vrzell, ktjih v nadaljevanlu objektiviram(o)
Ba lhar 2004 srr ll?
Michel FoucaulLv l/drilo:r,,i4i./ po Baliba.2004.s1. 117
Za,odhod{ iz lnstltlci.ie (ISH) uporabljam razliane slacolc, ki ne lzmza io {clcj cnatih rulocov
rdhodd Teh razlogov tudi ni mogoae prisilno unificirali, sal smo ljudje. ki smo nNti.ucllo dokonano
apustlli, bili v to korec konc ev lrisil.,en 1i d o zadnjeea lrcnutka smo naEca sku iali naj ti mjnimalno
!\upn. podlago za sobivanje s lolegi ir holesicami, zatatere sno danes lali(o ]e prepnaani. da jih
znanosrzanima zsolj kol kinka druzbenesa povzletniitva v konfliktrcm aasu (!a zaaetku leta
1004) smo izarpali vs mozrosti, [ijih za minimalno institucronalno soz]lje.udita lormalnaln
:ravra konrunikacija ned razlianini ilte.esnimi siranmi Taprizademrja so se v okolju kohsov ln
elesic, od kare.ih trihae niiTlazal niti najmaniiesa zanimanjaza poTnavanje p.avnih aktov
.nlruc'le, seveda morala izkaza(zajalova, vendar so bila nljm in polEbna poteza v proces!
::zint*racije le zndsivene institucije, kaler !ovo vodsLvo seje ie pred naslokom na oblast
:.loailo resrruktu.iratl razme.ja !a hstituciji injih uskladiti s lol1ilatro (vdor ldcolosijc v znmost
ii.zi politiko:prihajajoaa ultra desnica in.jeni represivm pnjemi) te.lomercialno lonlunlldro
,aor ideolosije v znanosi skozi medije: popllizem v znarosri, konercialna ! speirost, medijska
aTiynost, poljubnost klepetanja o znanstvenih objekiih, pojmih in konceptih, uv.iaanje poDularnih
Ziveli v druzbi, pravi Michel Foucault, nanrca pomeni Zivcti tako, dajo rdclovanje
na druga delovanla mozno( in da Ddejansko poteka(. pri aeme.to nikakor ne pomeni.
da so doloaena obstojcaa oblaslna razmcda nujna, paa pa pomeni, da je slchcrno
obiastno mzmerje potrebno budno spremljari, postavljati pod vprasaj, analizirati in
alaikov r Tndnsrveno bibliosrafijo erc ) Priodhodu z ISHje ilo ie.anj gledamo stozi dishurziv.e
stralesile rn skozr doknmeare, ki jihje bojdazaradl oerozanja instltucije (,rc iiiio() s sirdi
kritialih (zunanjlh) sodlarcev in sodelavk - proizvedlo novo lodstro lSH, 2a opresrven lregon in
izktuailev drusaae nisleaih Zapliemo orej lahko, dajc bil odhod h@lcktualcev h itrteleltualk, kl
so odiliiT lSH,/.,iil/e, in izrrr?,, da saje vveaini pn erovdoloaaldetianamela(noralna
oeo.aenosinad postopkl, zavajal.il nr poneverbami ekile novesa vodstvaizaimend nosilcc! novesa
vodstva ISH slej uvodv rubriko,Ohjava nIalerlh dokumentov( in mbelo,Shenarizacija (na
loncu E ilevilke), posojevala pa so sa neeksllicirara maclnal9rasania v dezi s tcmcLjlimi zastavk
NVp.aianja so slcer remeljna, venda.unje p.lcujoai alatrckne mo.e zadovoliivo odsovoriti Artorlca
tudi nima iluzije, daje lseh 8 lludr zapusLilo insLitucijo zaradi podobnih ali celo enatil razlogor. to
bitila huda pocnostavlicx vendarLc pa ostaja dejsrvo, daje bll(!o)son ckscesle deltantnosli
(pravie, komunikacijske, Iinanane. dilamacijste ipd ), s taLeroje ukoj nasloprlo nolo vodstlo - in
p.ilemlmamlmislihadninistrativnoindelGnskoollast,vvsehoznihprchudinjcpriosebah,
kalerih erika ima ie ved.o .ero tunkcijo, kako. smo re omenili, zbujal moralno/etiano og..aenje
Ker se skozi razlane do|lnenle h, upam, prek rcea tudl skozi nadaljevarjc ala akaic, daje bil
ISH koL institucija sicer usranovljen v okolju, ki da mu srrulLurno ndsilje nr srmga Date.nalisiand
hicrarl zaciia na hsrit!cioralni ravni lnhcrcntna in iuje potcmrakcm vse od usianolihr v sebi nosil
ralodlrana tudl sarn,je venetno edna instanca. kle raznerja oblasli na ISH d.Zala.a kralko. da
niso cskalirala v neeanvni smeri, bildckan insiiiuciie Doeo B Roiar(znaailna patoloslja Slovenije
in druglh provnrc, kjernl lelko kohe/vnihjeder drugaanosli. kl bi znoela izpeijalial vsal zaded
translornacijo zadusljilc homosenizactjsko rcahosti, aaailnc zazakoria,je vrem, dd icvedno
prevea odvisno od enega sameea alovele ) Detanovalzvedbenamoazanjegovekoleeenrlolegice
!i, kakor scm slrva sama menik, izvirala lz njlhovih spoznavnih razmeriido njesovih perlhcrtnih
2nanstvenih relerenc alr iz nlrhovega spoilovanla do nlegovrh dosezlov in osebnosme rntegntele (vse
prckmah mi ic bilo lasno, da zndstvcnih del Dmsa B Rotarjd njccovi kolsi vainoma slloh liso
brali. taj iele, dabl se do ijih opredeljevali v peflnrenrnl znan(veni diskusiji inkarjeiebolj
ncverjetno, za ob[kovanjc aanstvcne skupnosti pa ncvzdrzoo, njegovih dcl nikdd niso lavajal1,
derudi so se lorevali podobnih ali endlih problemarik) lzviralaje p.edvsem lz nlihore udobnosLi in
lz pslhopa oloikih vz.okol ? er nelatio@h: 1,2 ki\dc kalcqov in koleslc, karcrih kolcsialnosr ln
poDoa prilzvedbiustanovrlve, pripravi in realizacrji projerrov, Da ludi pn iirjenjaznansllenega
oNczja, od katcresa bi imeli nekaitudi koleei/kolesice alj studeltjc/studenrke,je bila mnrimalna ali
celo nlana Vealnoma so tolegi Draga B Rotarja loreli le varno sluito s ain rna.j osebnlml
ansaumajii ena od laklh !dobnost Zelcalh usluibenkje bila tudi Svetlma Slapiak. za tatere duZbo se
le Drago B Rotar veakral osebno poregovalprira2lianih drzavnih nstancah. sana pa saje lela 2004
ldkoj po umesdtvind aelollstilucije brezobzirno lreendla (ne le njesa) vzasnovitrkinc
orsanizacijeje Lako od vsega zaaetha netaj Deriidnega oz gnilega, saj. kakor prariBallbar (2004. stl
40) naposlcd instirucionalne zgodovinc nikoli rc moremo loaid od naaina, na ka@reed so bilc
zasnovane i. oblilovane same identileLe ndinstiluclji I'ri 1em grep.i ISH 2aizhodiiani razto.at
iudivumovmju bisiva zndstvclc ilstiruclje:na oni strdi jc ta bila zasnovana po idcalu
huranrsria ega nrrelektualneCa kolegija koL zasebna nesistenrska sngularna inteiekiualna ustanova,
katcrc vcalna sodclavccv pa seje kmalu zaaela obnaian kot saboicrska ekipa najboli lenesa
nrdustnjslesa obrala, Ljer delavci sabotirajo ali zabuiavalo, lddar le n'o.ejo. nt ne sodelulejo v
slupnem delu Na drugi strmi pa je pe.lldnos I ISH od Bega zaaet|a tudi v tem, da ie na samem
zaaetku vlorh sodelavcer ln sodelavr niso bjli nitj prjbliino nakoyedni Zato so zaaelna.
nemalobat lotlaacna in zamolaana nesimetriana razmerja nerehno grozila, da bodo z odsotnosljo
pozitime idenl,fikacije in i.vesticije v skupne projekte, Iri bi ta mzmcda lejpakrudi kasncjc lahko
uravnovesjli, slod.jcdla pozitlvno eradnjo lnstitnc,je Obe notanji proGlovji sLa delanu jemall
sleherno moznost, da bi uresnidil in stiiucijo, l.aksna je bila zamjiljenaoz. katrsla je bila idejno
zasnovana (mimosrede, trovo vodstvo ISH to Rota.jevo idejno zasnovo. od katere sele v vseh
postedih zasutalo 2a 180%, v Drosdmskih knjizicahjn naspletnih slrueh se vdno vzdrZujc kot
knnl(o. kot svoj domnewi..edo), zaradi aesarje lodliral mlade nadarjene in akt'me kadre, da bi
izpolnili intelektualno in socialno Drdznino, kije ISH delala bolj za zbiralisae duhov takor za elirno
znansiveno ustanovo Osnovni dispozidvlSHle bil videli lak:od lasLnega koleglja nenehno slabljeni
dekan, ki sicerima za seboj iiriepomembne intcloktualne dosZke, etiano drzo ter subrllno ln trdno
voljo, poEbno za transfo.macljo polavedrosli z odprtim, a kntianih duhom, na drugi strani pa
bolj ali manj Ietargiani profesonri kolsij, olromljen z bolj malo dinmianesa, zndNtveftsa duha,
vend{r Da z jzruito sveaeniikimln sbianim ,agonom, ki sa ne zanima kolesjalno delovanje
zranswene sk!pno$], [i nitatorne zmore iiye inttektudlne deb,t, kireaor redno izdajali
tvije, ti bivsbovala laj rca odlriloznostno napaberkovmih alankov p.ocriranrh sodelarcev
rn rijebrez izvi.nesa intelektuahesa loienciala za ursniairev celo lastnih, kaj sclc
'n$1tucije.
stupnjh, za promociio takulreie reprezentativnih, znanstveno elabonnnih ln zaznanstleno
stup.ost kohezivnlh projettov Tellonika tesa dvojnesa nesatiy!sa ravnotozja, ki vsebuje skajm
omejn prostor simboLlzacije iltelektualnih vloe, h !aje blla za vealno starejsih toleeov ]n kolegic
skajno udobna.je bih v temelju Dremakrjena in spodjedenas nastolom skupine mladih kritiatrih in
$osobnih itrtelcktualcev in lntelktuaik (okoli Ieia 2000), K so bili sposob.i na ISH zasnovatl lasten
prosio.' ilvahen kolegij. utemeljen na delu, solidunosti in dialqu Det@, ](jje znal opaziri rvo
jedro austvenc skupnosil,je aktiwo !od!r.a]lobDde podiplomsldh iludenlovin Siudentt oz
mladih doltrorjev in doktoric ( m aEi komu j lrck prosrma frucosko{lovcnskih srudrjstih imcda}
&ote6, pa tudi z dnelmi posftddanli in pnporoaili omosoail blvanje v Panzuln ielde d.usie, za
ke vsaj v aasu mojes, sodelovanjdz institucijo ni skbelpravnihae od drusih lrofesorjev in
prolesorjc), sodeldal je v Darsikaterem proJektu nlaliih kot starelsr kolega i. konaltant, ne da bi
mlalse lludl poskuial tako.l@li deklasiran a[ upombiri za svojo promocijo ali lor delovno si]o za
*oje projette, bil je odpri do ki[ane refleksije (glej tndi Rotar 2005. op 90 o kadrovanJu) Zdi se,
dajetisti del prolesorekesa tadra, kijevinsntucijo na kolsialni ravni vlozil lajmuj, tomaj aakal
da se reaktivira staE al,lomaiizira.a rnercija insutucije, kilevladala pred nastolom rcvije,rtlorror
/SI/ in drqih lrojkrov olajiih kolesoy in koleelc, in z njo vred stmkturno nasilje ponlzne
subsidjralosLi i, prjvzdignjene seniornosti lnstitucra seje s ten, taloj po odhodu krilianih Ijudi.
poBen izenaaila s Bloherno od - $aj v intelektualnem smislu - rcdundutnih jnstitlcij I Sloveniji,
..t!di se.je skusala v dobrih l0letih pnzadevanj in angazmalamnogih ljudi ohraniu tol
nrelektualni prostor, znotraj tate.Ea n vljajo visceralno utiinreleLtualli mehdizmi, od kaiedh
smojih rckaj msteli v prejinjem sLavku
Foucaull 1991, stl 15-16 rsq
r0
Za presled nad io nezdoznostjo komunlkaclje in ars!mntnane tonfronlacrje clci rub'iko:
,Objava nekalerih dokumitov{ na koncu priaujoac iLeviltei lako onenjena rubrita kakor rudi
ptilol nfut Lthsuan {kp auioaemu alartu -ludl kor emostojni bosedi| daiera dober preslcd
;a{iirnziro razlia ina spoznavnlma lipoma d6kurzov ljudi, ki so na ISH ostali in tisrimi, ki so ISH
I Glede na.lrastianc uainke obrekovd.j v olurlh lokalne Falnosti (in edcn od Gh drastiinih
!ainkov je bila v lonani konsekvdrci tudiizkliuditev z lSHl lahko lc slurid, da dob*en del dlfaDacil
ln tonstrukcij o neni, ti so se tonsolidirale po zakotjih ISH ln brikone tudi inie. sajjc Yenja
rnajhna,lenobnih in pnvosaliivih prenasalccv lrdaev !a mrsoli. navsczadnje sem poleg iega kiti'no
dngazima v dveh obscznih poljih produlcije spoznaq (kullurno_umeiniiken ii znanstvene l,
brtaas pnhajaiz dvBh obrekovalskih,virov( Naijn zaradi etianezastavitve pii'uio'ega besedila ir
brez kakc slabe vesti Dkaj razsrncm MalovrednosL zasnvkov i. okoll njlju idplhl.ienih konsLrutclj
in ju
sc seve.la lokaie takoj. ko ti dve preprosti zrYljenFki dejstlii4zamemo iz s.enjstesa konteksia
/a ppola\r.ornofd'o qec_oce'Jrr'/clo,'/dvl"'sioo\ore l4Tnanrecncp'me rr ur
drueeEa lGkor preprosli in odsovorni drzavlianisli izbiri lz njriu v nentalno uravloEzenem okolju'
kjerdrzavljdine presiopajo lraea inrimno* sodrZavljanov trihae ne bi mosel kovadlosebnega
dobiaka zase, slloh Da ne bi oosel raaunatlna tato [omogenzlrano
podpo'o pri lin'u
pos.edno sprevrZen in morallsliaen F 'redno
sisiem v'ednoi} S!orenlli
{loloae h oseb, kar kazc, kako
P.v,i odleta 1999 ii{nvinlimne razmcriu z Draeom B Rotarjcm, senzibllniD krjeb'l
po lunkciji paa {iekanISH 12 teea osebnega razmeia na ISHv vseh letil ndjine skupnosLi'lovekon,
nso
izhajale nitakine Bateriahe ali loli.e druse koristi, na raterebi se hhko lokalni noralsnl sloj1h
zastrbljenoslih ulraviaero sklicevali: vse letalsko karte 2a srudijska bivarja ! tuiinlscm pla'ala sama
(cclo te.laj, ko bijih monl kiti lSH, saj sem tam b1]a 4leo raposlena ror mlada raTiskovalka) o
neplaaatrcm delu pri zldsrveni reviji, orsanizactii nnogih znanstvenlh dlskuslj, lostavilli salerije
na lSH, orsanizac,ji osmlh umelniiklh razstav idr slloh r e goto.im Prej narobc, kakor v slojm
alantu opozada Sabina l\rihelj, sem tudisanamed oikodovuci zd materialna vedstva, lli naj bijih
mladi tuzBkovalci in nziskoralke v letlh n sposablaLl.la n a I SH dobili ,e/ ' apnd Po ! invi 12 Pa'iza
I er, ? 001 sem kot brczDoselna od ila na zavod za zanoslovanje Odtlej sem
se skomno prezivljak s
prcvajanFn in z literai,rimi objavamir robeno od nojih del ra ISH, z izFno 150 000 slr ni bilo
plaiano, dcldla pa nisem nia marj kakor prej, sai rm rmoiro menila daje vredno, sai so se
okoli revij zaaell kazatl obri8iZive in dinmianc znan$rene skulnosLi dsii zaradi nenehnih
angaimajey, kisycdaniso bilimlaani ali navlde2nl, ampal odgoyorni in kritiatri lo6osi v lokalno
reprezentacijsko real,rost, ti se jim je po nelaj ltih lridruzila se skb za prezivetle, deloma pa tudi
2aradi vea hudih bolezniv druzini v predvidenem rol(u nl*m utegnila dokonaau doktorsk teze
To mc d prctirano skrbelo, saj sem vmes nardila d@olj (objaE 10 lojle, vea znanstvenih alankov v
slovensalnl in y drusihjzikih, delo na znanstvenih pmje|tih, zelo vellko prevodov, urejuje
zlmstvene revlje v skupnen obsegu okoli 1400 srrmi,Ica modneodnih orsanizacij idr ), da sem
zopet znoino - mislila, da so moji koleslin kolesrce na ISH kal od tega oprzjlj in da bodo, aejih Zc
yrbinsko noje preolupacije ne zdnimajo, znali douoeil in rammcti, da nismo vsl erak, in da tud,
naia vlasanja niso istovrstna Seveda nibilo tako Danes precej bolje vem, da rjsti jltelkiualci in
intclekrualke, kj ntkdar riso sami sBdili kak piotriBke jlfrastrukture in ne zasnovallin dqarslo
tudl izpeljali kake iatne ruiskave al1 studije, ki s nlkdar niso prlzaderali, da bi v slovenskem jeziku
za syoj studerte .a.ed111 dostopne temeljn ttrste iz posamezne discipline (ie manke je deloma
skuial potnvaii prav Morr'ir.1,S9), mpak Belej Drevidno puijo le na io, da so na )prayj strani(
Gubvemiie in podredljivosLdo oblrsti), das njihov disklrz ujema s prevladnloalm slovarjen liste
poltia.e opcije, v katero bi se hoteliuvrsaatr, in se intelktudlnim grrdbiiaem zmerom pridruzijo
kasneje, koje nanjih ie vselostorjeno in ko sc deI posaaa (ae sein ko sez.ebijo ie,niciatorjev
projektov. snoyalcev jn lionirs|ih delavcex !a si naposled lahko redelijo sezaslus), nc morcjo v
celoti ati celo sploh nenorejo mzumeli, kakala enersija in kolikila vztrajnost rn napor stapotrebna
zazasnovo in i4odbo omcnjenlh zastavkov in za upeljavo od prevladujoae miselne sheme okolja
drusaallh projeklov Vendarle paje io. da izvnnosti in pertinentnemu sloznawemu horizontu
znanstrene misli nekateri slorcnsU intelektuald ne zmorejo slediti, eno, nekaj lovsom drus*a !aje,
ae r ti, kijih odlikuje skuDno nerazuneyanje! zdnzijov enorrc aredo in nasto?i.jo protiljudem, h v
:vojem tivljenju domalavse delovanje podrqajo elaboraclji vsehln, ie natana!je, po8kusom
lzposrave posojeyza elabotucijo vsebin, saj iele ustrezne okoljlaino oDosoaijo to elaboracijo
Stratla, ko som s Collcsium Bldapesrsvojemu menrorjd (di Pet Vodopivcu) in kohentorjema
(dr Mani Ye.lrnella ln dr JaDzu Justinu) poslala poslavja doktorata, sem .azen prl komento.ici,
r' nije takoj poslala svojc priponbe naletela na nenaraden molt Meniorju in nato alanu komi sije
za oceno, Pet Vodopilcu, sm zato pisaladaljso pismo, kjer semsa lrosila, da se do mojeea dela
\ endade ndvoumno opredeii, saj sicer .e ven, loj z drugim delom doktoruta To je ndodil z
obotavljanlem in na doraj nenavaden in zlaailno ambivalenren naain v pnnu (21 juniia 2003), v
lateresa uyodu bi semi mendand pnblizal (l) z donneynin,razumevanjem( in ,odobrayanjem (,
na koncu pa mi je vendarle sporoai l, da ,vsekakor !e more vea bin moj menro.( Ni pa te $oje
]dlodnye, daodstola kot alan lomisile, nato ne uslno in nerisno sporoail ustreznjm orsuom na
ISH, Ije. bi to dobesedno pomenilo rupad komisijc Sama sem v lobdeaem polozaju, b.ez
nehernesa sisnala z ISH, pos|usila nalh novega ocenjevalca oz ocenjevalko, vendar so melri tm
itu8i, podob.o brez!royni in tretransldltni dogodkj, ki so se tmalu zatem anlrll na lSH,
:rehiiel Drusi komen lor in nato alan tomisije za oceno, ,anez J ustin, se v dezi z mojo rezo sploh
1i nikdar oglasil. narveaj svojo sonjo lroti meni in 3e nekzterim dmsim tolegon in tolegican le
linhroniztalz oaitno veainstin mnenjen svojih proiesorskih in administrativnih kolsov !a ISH, !e
ja bi o len, pa rudi, denino, o ponomi izvolitvi za aslsteniski nuiy kje bila v posroptu h je osrala
,-r.z epilosa, mcd kdorloli karkoli sporoail Ta naain tihega in zahrblnesd deloyanja, kjer d nia
::sno in nedvounno, ampak se vse odvija v nckakini sivi coai pol zasebrih in poljavnih logovorov
:r neolrijenljive oralne lransnlslje, ki nanoben naainne korcspondiras stvdnjmi lodatki, bomo
rrso enako distribuirane med razNkovalci glede na ojihov druzbeni izvor, njihov spol,
r1i bolje, glede na njrhov druzbeni izvor in spol(i3, vcndar ostaja dejstvo, da Je negativna
- C,i bo,r2Je seveda tu zeLo pomembno in legitimo vpraianje, meripa r prvl rn1, na morebitne
r anoviteljske benelicije Le zasebne institucije
\!a o Gm Kotnik 2005ai Bourdieu 2002 in 2004; Rot,r 2002b,2004a,2004b in 2005
'Lornil2005a, $.71
{lrhnsser 1985 srr 9?
Bourdieu 200,1 str 70
D lrusLrativn primer teeaje klijsa Sletlane Slapiak z naslorc n znnske lkone XY staktjd (Utud zn
zensko politiko, Ljubljua,2000), v kareriie zbranih nckaj desel lcajiih besedil, pretezno
publicistianc narrve (kolumn) brez.eferencialnga alaratal! brez seznama literaturc Besedila te, !
aameri bombasLrano ,feministiane(, v l4odbi pa mraave in z hlbndno metaiof,ko prpojen pop
kolekc,je, bl sicerbila Njoo potrebna poclobljene diskurziwe in semantianc ana lize lonolatihcsa
pol.ja (nekaj o tem slej v opombahk ala*u Kramberser 2005b) 1n srem ostre tritike izreaenesa
Vn.Ur do lu Ee lpo rn praY iudi zbrhljana, ekskulzivstiana ln slabo napisana dla v
demokatianem sveiu obstajajo, beE jih !aa, rdor jih bre veaja tezava j, da je ia knjisa m ed
bibliosnqiami lazisrovalcev n, lzum (Cobis, vpisana kot $rokovna nonosrafra, niena srbsld in
nakedonslti pendanr (lredloslavljam, da sre za isto tnjigo ali Baj za dne reciklazle ve'zije. salle
ndslovprlvseh enat) !a starazvriaena celo kot znanstveni monosrarri, karledvomno pdaa o
nc!ninenhosrl klasifikacUstega sistema in ska.jni neromletentnosti ihtih bibliotckarjet/
bibliotekark, ki so delaQlsati Poddekiz )oscbne bibliosrafiie( Svetlane Slaliat zaobdobjemed
ls?l-2005. naveden na staneh IZUMICOBISS, ki ob zapisanem nemea nili ne zbuja kake posebne
osuplosti, kar sev.la ne pomeni, da ri rftden najo$relse kitike sistema delovdja in evalvaci.ie
zranosti v Sloveriji, paje, daie omenjena sospa doslej sodelovala v treh raziskovalnih projektih (in
vrjeino ne src zsoli za llnancila.j treh let njcnesa zivljenja, mlar brzkonc va, ej so projekti
lraviloma dveletni aliirilernr, katerih kooanaraziskovalna Poroaila skupaj obsessio 19 tolio slrmi
(!) Kako naj si pn Gn zuiiljdno kako hudo inlelektDalno vnemo nr opevano )intelekluaLno
.adovcdnost( osebe, kiv tem aasu nl opravliala nirinobne drDge obrcmenjujoae instrucionalne
sluine, ki bi lahko bila olajSeElna okoliiatna nastanta tega !bornesa snopiaa sttani
:! Badiou 1996
:LMurray200l, str.2$4 Po Jeflreyu M!fiayu bomo sledili razlirjonmu konceptu eLiane oblisacije
y dislorzu, ki je i2popolnjera shema Bu.kove etiane sheme v shenoje uesena etiana oblisaci.ia, po
kateri je (vlliv Ll:vlnasa) drrs, tenelini vir eri-ke tista K nas ,a8ovarja in v razmerju do
kare.eje etikanasesa delovarJa bistveno dolodena Se'nstanca,nekaj bmed o konceptu: Bu.ke je v eiani
rhBmi y oslredj posravljal Eibalcd Eovornsa dejanja (asert), dasesa paje reducnal zsolj naaspekt
scetre, zato Murray predlasa novo konceptualno shemo za dalizo diskurzivnih formacrj, pri kateri
a najpomembnejii katesoriji prav maliza
"klica
lzFeEz", iz kateregaje mogode deducirati eLldni
lod, in aMlizr odsovonosti, skozi katero lrrs, omejuje moa oz uainkovmje sibalca sovorne8a
d.lanja Mufiay seveda drugegu ypelje kot suvereno enliteto in ne tot derivat prvega g]balca
roounitacile Ce slozl Lako zastavljeno shemo beremo etiana .aznerja v pogovoru mcd Srerlatro
Slapiak(oscbo, kinatupaz umd.e lozicijo,v funkciji dekanje( roisibalka posovora) ln vladon
Kortuton (kol v tugovor uradno pombljenim dfrg,rr), vidimo, dau.adna osebamstopa surovo,
nnbolno nasilno inmololoiko, z voaprej zdstavljenimi cilji in izjavami,lijih skuialodtakn,tl
,r-!.rr kl naj bijlh alirmirala ze sAma p.isoLnost d.rgega ne Eledenavsebinoinlorek
: esovega diskurza, kiv tej isn gibalk poEovor, sDloh ni lredposrayljen kot akte. Gosla Slapiat se
rrh Gga v lastnl lnDozicili monoloea, podtikanja6apEj pripravljenih izjav in obtozb drrs.n! (nc
. \'ladu Kotniku, anpak skozenj tudi ,bivsemu prijatelju( DraEu Rorarju) celo skuia Dnkazati tot
:.j-qovorna oseba. rijo bolj kakor vse zanima ln zadeva eLika (ta obsesla z erlko, kijev denih
4avah lermanenina rekunca,je sjgnitikatuna) Vseto, recimo mu,politiino koretno(
?prezanje paleujeto v absoluttro izoeibanF sleheme konkelne odsovornosti do aesekoliralnesa
_ r dcnarne prikajsanosti M R na lSH, eksistn ce vldda Kotnika in drusih Dudi, ti dothnrajo, Da
< l,h ISH znebi, znanstvenih elaboracr. rzreiirve medaLoreskih in instituclonallih problemov ctc,
cn.c kotrcey do funkciolirdja imrtuciio, na aolo katere seje - ieveda z lodpo.o sebi podobnih -
rGzayihtela) Kr,oseba v lunkclji detanje( ne odeovorja na zastavtena wrasarja ddsdsa, ker
_: dma namena reiiii,lGrne reasira m kric drrsesd, j njeno delovanje v temelju neeliano in
-rralno sporno, n slede na 10, taj bl si rada pnlisala tolsanopodobo Na d.ug strani pogorora
:r imamo dnlg.sa, Uada Kotdka kije prisel !o lorrdilo o doktoriruiu, kije oiitno moralno
i:n.an ob inknminaciji sebe in bivsega delana, obenem pa vseskor ohranja odsovortro in
:srojanstveno drzo zjasro zamjeniD poljem la(ne o4ovomosriin z inteligentnim omejenavnjen
: -rai gibalke pogovora, hi se v teku posovora sama zapleta v najbot neve.jehe konrradikcije Glej
r:iKornik 2005c, pa rudi 2005a in 2005d
Za konec uvoda se nekaj stavkov, ki bodo pojasaih naslov dlanka Pri naslow
Lingua ISH Imperu gre z pafiftazo dela nemskega ltlologa in strokovnjaka za
frarcosko literaturo (tudi za razsvotljensLvo) victoia Klempereda (1881_1960)
Klemperer, kl te kot Jud predvsem po )zaslugi( poroke z Anjko (1. i )pdvjlegirani
mesa zakon() prezlvel nacisLiani rezim, je leta 1947 (v bivsi Nomski demokratiaDr
republiki) izdal delo z ijjslovor|il LillglLd TbttiL Imlena (LTl),k1je pionirska reflekjja
totahiamega diskuza Danes delo velJa za temeljno referenoo pri Studiju disku.za v
6asu nacistiano ideologije v Tretjem Reichu.':r Knjiga je nekaksen kompendij
Klemperjerjevega razNkovalnega proJokta, zastavljenega kot zbiranje posebnosti
diskurza, fragmentov disl:urza, ujav, notic, sloganov, govorov, noviak, zatonskrl
predlogov, slengaipd., skratka, govorice, kije krozilavvsakdanjem Z llenju v Nemaiji
I Zaboljsi presle.l nad insim konrekston neoliberaln ideoloslje tn njene volucije s] Rotar2005i
Bourdieu 2002b in dosj alanlov Piera Bourdieuia in Lodca Wacq!ant! z naslovom
, Dekonstrukrja , eoriberalizma(, ki sem ga uredilaza4l 4te\itko Dtuibastavih tuz ara za rasistiane
in totaliLar.e uai*e neoljberalizma el Wieviorkd 199 8 in Krmberyer 2005b: za vdor te ideologije v
izobrazeuLli sistem nrzanjcno devanac,jo iolstva, Kjev neollberalizmu prceDnrano kot
lodjotniita dejamosr, !a slej Laval2005 -ll nInPetii:A PhiLnagii s NaQbaok
':r
Za anelcski lreyod glej aa guoge aJ the lhitd Reich / Linuuo
Athlone P.es, 1999: za irancoskl prevod Klemperer 1996a Nacdstmniie Klemlererju pisne in
aasopiMe lnformacre domov prinasalaZnd, saj auje bilo kot ludu prepovedano brati aasopis.je in
hoditi v tnjiznlce, na drusi strani pa siie vestno belezil ustna prjaevanja, osebne tise ljudi.
lripombc kolosov in prijareljcY komonta.je neznmcv in arademskih koLe8ov, minorne drubable
replike. naeovore, Iraz, radijske eovore, zapise na pos @rjih, lctauh ipd V izhodisau pa se je oprl na
Friedricha Schillerja in ra njesolo misel ,Jezik, ki zate pesni,n misli( (,Sprache, die nir dich
dichtet und denl<t(, cl Krelzenbacher 2001() NelGj o recelciji prte izdaje knjise (leta 1947) iryemo
p.i Kretzcnbache.jd (2003) XniiBaje ledal bila dobro s!)rejeo naVzhodu, medtem koievredmji
Zrhodni Nenarji naletela na hladen sprejem ReceDcrja v Astriji in Sviciie znaailno obtiaalana
toak molka Sele skozi dosodke leta 1968 sere reccpcija deu lransiormira in dobilabolj
je ze sesravni del donala asako resoejie znanslvere
lrepoznavne in perllnentne oblite.v 80 lerih pa
debate o vsakdanjem z,vljenj! in diskurTuvNS obdobju Sicersoboli zndo Klempe.erjwo delo
njesovi dnevmki, kl obssaio relativno dolgo obdoble med lctoma 1933ln 1959; ii so vsj od leia
1947 io bolj pa od lee 1968 - relativno dobro aani iiriemu kosu publike. k1 se bodisi strokovno
bodisi ljub,teljsko zuima zaobdobje kulturnih in politianih premen med svetovnima vojnama in za
obdobje hladne vojne v 20 stoletju
30 let 20. stoletja. Klemperct F dLsh)fie za LTI zajemal vvsakdanjem okolju. Njegovo
iomeljno vodilo: ugledati mentalno strukLuro na delu inJi doloalt koordmate, tako
zelo dalea od Foucaultovega koncepta )arhiva disl:ulzov(, pri aemer ni nid v diskurzu
popoLooma irelevantno, temvea se izjave strukturirajo v prcpoznavne kategonje
starejirh akuzbenrll reprozefltac{. Kakor Foucaulta tudi Klempererja, v pridujoaem
dlanku pa Ludi nas, zanimL v koliksni med anorcjo posamezniki prctrgati z disL:uzivno
tradlc{o, v kateri so bili izobrazeni in kije do tc mcre ponotranjena oz naturalizirana,
da se jim zdi)naravna(. PaJafraza naslova tore_imeri na analitani momont vsebinske
plati dNkurzov novega vodslva ISH, ki jih, kakor sem Ze zapisala, prepoznayam kot
vsaj (proto)totalitarne, de Ze ne odkrito totalitarne Plenrlstvo mrsljenja m disL:ulza
za demagosko in ideoloske namene ter simbolno nasilje, zakodirano na diskurzivri
rami, sta potezi, ki ju vidim tako v diskurzi, zbmtih v LTI, kakor v tistih, ki scm jih
sama zbmla v pdlogi k pnaujoacmu alanku,4l Zinguam ISH Imperil.
:',{ccar1200l,st.8$4,rudlAccati1993Zaanalizotedeformacije,kipresevaskozidiskurznovc
::ranje ISH Svctlane Slapsak, sl Kram bereer 2005b S Slapsat tudl mkli. da je mogoae z
z3polnjevanjem ,zenskih sistma doseai druzbeno ravloyesje (sl lriloco
nii( znotraj pat.iarhalnesa
li Linsuan ,at 14,50,66) Adriedie Rich (2003) ima, nasprotno, taksno delovanJe za prvo ov,ro
r: lenlnisliaro delovanje
I syedua Slrp6aktcsa tcmeljne8a obauika, aetudi ned, daje feninistka, vmnosih deja.jrh in
rtayah ne rzkanle vladu Kotn,tuje y posovo.u 2l marca 2004, denimo, zabrusila: ,Konkoltajtc
':ndarle svoie koLoElce (
omrezje in njegov propagandni stloj. ISH le bil zamflJen kot intelektual-oi kolegll z
odloarlno in pdvilegirano vlogo odprte in argumontirane manstvene debate in s
kompetenLno (nikako. ne hierarhiEno, Se manj idolat ano) suvercnostjo udelezencev
v njej Pertinentnost argumentov naj bi imela absolutno prednost pred stazem, naslovi
iI1 seniornostjo ra Razumeli takiflo izhodfano idejo kolegrja oz. znanstvefle skupnosti,
ki prlznava suverenost in avtonomnosl znanstvenih polj in znanstvenikov ter
znanstvenic v [jrh, hkatr pa med njih ne postavlja ngidlih mej, pomeai obenem
,razumeti polje, zoper katero in s katerim si se naredil .. in razumeti distanco do
polja in njegovih doterminizmov(I.
Ker se v diskuzih novih nosilcev oblasti na ISH, kakor je razvidno iz pdloge ll
Linguom ISH Impe i in iz analze nekaterih drskurzov na prilodnjri stranoh,
znanstveni duh jer
je vse prelahkotno in brez argumen tov, nemalokrat celo nasprotnol
nekateri tamkajsnjl profesorJl so l,rdllo zadovol]ni zgolj s toposom predsodkov na
mestumnzlmesto argrmentov, pa tudivodnosudo drugega (gl. pilogo Ad Li guam..,
:r 11. 13, 14, 15.29.35.4E,54,69,'73,74,75,77,82,84.85,93,95,97, 100, 106,
I08, 1 18, 125, ), poputzma (d. ptnoeo Linsuan, i,t. 23, 24, 25, 26, 21, 30 lltdi.
op 3, 31, 90.) jn retorike, ki naj bi povzemala
^d \1dez raz gledanostl in znalstvenosli (g1.
prLogo Ad Lingudm.. , al. 23,24,25,30 - tudi op. 3, 31, 50),16 nikakor ne smemo
zanemanh tstega substanclalistidnega eplstemoloskoga gibanja, ki ga ti dNkurzi
razkivajo in ki gaje mogoae prepozrati v pismih l.Voginc (gl. rtrilogo 1z hisrofiattl
\Ionibtla ISA ny tekst n S. Slapsak (gl. pDlogo Ad Linguam. , St. 10, 13, 20, 23, 24,
lj, 30, 31, 34. 56, 71, 92 id.) in pri katerem gre za to, da si argumentc pdkojujo
iznenoma, prilagaiaioi se situaciil, prehaia od )nofiamostl k zunamosti substanc m
se pri tem ponaSa z evid zunanjim izkustvom. priaemer pa beii pred kritiko \
globine inlimnosti (r? Po Bachelardu ruIrlrea prcdznanslve duh slodi Dnelo na videz
naftv tendonci, obesl na prcdmet vsa spoznanja, v kateril ima ta predmet kalo
vlogo, ne dabi seoziral na hiemrhijo empirianih vlog. Neposrcdflo s substanco poveze
razhane kvahtete, tako povrSinske kakor globinske, tako manifestne kakor tudl
prikrite.(rs Med p.ik.ivane )kvalitote(, ki so med kolegi, ki sestavljajo novo vodstvo
ISH, bile 5e posebno intenzi!.ne, sodijo tudi tiste, ki oznaaujejo nenavadno hipokn-
tidnost in servilnost do vsakrsne oblastne doktrme (na deklaralivni mvni ie voakrar
obstajala vorbalna rezistonca, v neposrednem sooaenju z realnostjo, pa je ta v hipu
izpuhtela)re in so nedvoumna znamerUa poaasnega ter zanesljivega d$enla videoloski
hoflzont T[di zaradi tega, ker so bila naiielna razhajanja na ISH doloaena z ruz1ilo
med predznanstvenim in znans misljenjem, Je bilo na ISH intelektualcemr
mtelokhralkam zelo razlianih profilov, znanj in spoznavnih horizintov, zelo teiko najti
slopn i imenovalec teh dveh mlslJenjsko nezdruZbiuh modusov, h b1 mogel znansweno
skupnost starejsii in mlajSih kolegov in kolegicro konsolidirali vminimalnem smislu
da bi ta bila privlaana za druge, deJansko kitiane iIl odprte duhove
rr Bachelaid 1998, str 99 J Vosn.c npr hkrau,navden( (za minist.stvo) naDiie p.iporoailo za
subvencionnanje revije Mo,,rr. /.tfl, m drusi slrani pa skusa revijo na vse nosoae naainebloklnti
,navznoter( (na ISH), kjer so mlajse |olegice]n kolesi podali tnuko lenobnega publici tunja na ISH
(pod Vognnaeum vodstvom)i na enl slrrni sovori oten, da mora biti,znorraj institucije pubiiciranle
loordjnnano in mora dclovati zdruzevalno( san pa je v vea letih komal zmogel rzdali tato ienko
srevilko revije, t, za mnoge od sodelavcev ISH ni imela aisto lobene, neidejle in nc intelckrualne
Dnvlaalosti Z nizom toh od soldh reileksiJ nt logianih prothlovir bi lahro nadalj evali v nedosled
Gl tudi izrave Svetlane Slalaxkr pn\oEi,1tl LinBuan , prinedaj lpr smo izjavc sL i0, l0?in 12,
17,59,61,61,100 idr iindikanvcn je ves II del; za izjave Janeza Justina Da, denlmo. iL Il8,119 in
120_
I /rdeu Za ilusrraciio takesa ,obeienjaskesa diskurza( in njem! ustrezne ,baslardne( Gle.lnje jo
izraz S Slapiak) elNemiane lryr.is je v diskurzih nove deldje ISH niakoliko zslcd ov (sL priloso
An Lin&dn ,it 10,23,24,?5,21,31,56,90,92 id.):netatere bomo sreaali v nadaljevanju, druso
pa sibostabraiec brallo, ae bosta le odlda kak teksr alikako knjiso omenjenc sospe,lahko naila
'n
sana. Gl tudi Krmbeqer 2005 b
} Zelo lep pflmer iega ponazarja eden od dosodkov v Epistomoloski vidccsekciji, kjor smo mladi
razklovalcii! raziskovalke ob branju reneljnih epistemoloshh tek(ov analizirall sodobnemedijsk
rcprezentaci.je ]n nlihov,deoloikr lnpdkt Doklersmo zgolj sovorili o potrebnostj analize
nadaljevankeoPreie.nu,kijojelrodnekajleLiposnelFranciSlal,lebllnaISHede.lenlh
najglasnjsih zaeovomiko! tudi Joze vogrinc Ko Da smo analizerekaterizdres prilmvili injihiudi
D.edstavili, seje JoZe Vosrinc z izsorc.om. da se nu ,nekaj drugega zd, holj potrebno ln
pomembno( (analiza ansleike senje izprd 30leo, izosnil kjtianemu bruju simbolnih konoracd v
10
Sevedaje beba ob tel arbltrarni delitvi na mlajie in stuojie sodelarcc in sodelalko ISH takoj
povedati, daje delirev zasiha, sajjebilo med nlajsimi kolesiln kotegicaml na ISH najti po sLarosli
lredsodlovzelo arhaidne pnnerke. in narob, ned starejiimi kolesi i! kolEicamj mcntalno mlade,
zile in l.itian duhovo Delity ki je prejkone veainsko opredeljena, uporabljam pa jo bolj ,aradi
iega, da mivvsakem d gen stavlunipotrebno naitevaLi dolgegaliza jmen, ki bi besedilo naredil
popohoma nepregledno
Zflanstvena skupnost, kakrsnajepaa ze bila oz )ni bila( na lSH, sejs tako kmalu
po inicialivi mlajSil kolcgov in kolcgic, ki so - ob mnogih Sikaniranjih in ovirah s
strani veahre starej Sil kolegoya' - zasnovali in zadeh iq.daj^li znanstveno rcijo Monilor
15'11, po letu 2000 transparentnoje razdelila. Na ed stra se te kepila intelektualna
vloga kitlanil mlajsrh intelektualcev in intelektualk (znanstvenikov in znanstvenic).
kijim je ob strani stal iniciator in dekan institucie Drago Rotar - m kepila se je tem
bolj. alm vea mednarcdnri stikov so tl rneli in 6im blizje zagovorD doktorata so bili,
na drugi strani pa si jo vea starcjsih in nekaj mlajsih kolegov m kolegic poiskaio
legitimizacijo vmedijskem )uspehu( (Svetlana Slapsak in popularizacija antike skozi
aasopisno norerundi g norl, v podobnem stilu popularizaciJske alodoksite njen a mlajsa
kolegica Maja Suflala, nia drugaae )nova zvezda ISH( Jerca Legan), v lamiliarizaciji
znanosti (Neda Pagon in )tzna poenostavitev( znanslvenega kolcopta kolektivfle
memoriJe Mauricea Halbwachsa), v klientelnih omrezjih (JoZe Voginc in njegovo
)tesno prijatelievanje( z UroSem Grflcem, usluzbeflcem Ministstva za kulturo) m
zunanji altopromohvni dejavnosti, pa tudi v politianil navezah (glej primedalno tabclo
1 med ISH in DSP na koncu alalka) Skatta, gle za serijo stateglJ katerih alaailnost
je. kakor temu pmvi Gaston Bachelard, uajnkovito in pragmatiano )prevajanje potreb
v 'spoznanja'( 1r Eskalacija konflikta se je kalpak - to je navsezadnle slej ko prej
znotraj omenjenega dispozliva brlo tudi pnEakovati - zgodila nahnko v hipD, ko so
najbot aktivni in nadarjeni rDlajsi kolegi in kolegice bili tjk pred zagovorcm doktorata al
Kot kasnejsr opilog, ki je po svoje groteskna potrditey nezmoznosti konsolidacije
znanstvene skupnosti okog novil, svezlh idel m delo1.ne atmosGre, pa je ta, da si je
leto &l1 po tem (2005), ko so )nevseani(, kritidni sodelavci in sodelavke ISH zapustili
institucijo, ekipa preostalih pmfbsodev in Se nokaj pnveskov, ki so se kitianemu
duhu, mzlskavam, disl:usijam m delu na ISH v zadnjil letih od daled izogibali (npr
Boris Kal,tlr in 5e kdo), na ISH pdlastila 1me revrje, ki Ji le pred kratkim{ obesila
cenzulo;ls in ne le to, revrjo so zaaelj izdajati neposredno s VlI.letnil(om, dolo drugih,
' Grej rubriko,lz historiara Monikniu ISH\\ Obiavo hekdtetrfr lotrmerror na koncu priaujoi:e stcvike
': Bachelard 199 8, str 14 Gramsci ( 1974, sir 3 3 9 ) r talem delovanju prepoznaya morallzatorste
.nElektuelce(, kisvoj uspeh sradijo na 1em,,dane arajo zaqeiijasnih stalisa, marvoa osiajajo
lerorenano'nertralni ter reinjejo pralriane problem stradicionatno metodo emDinzflain
' vnemi.nih, piavzap.av nemosoaih rumcrah (adoktoritula vlado Kotnih in Sabina Mlhelj Sana
sm rtrdibila ra ln, dadokLonram, p, je eden od alanov izsLopil iz komisije in sp.ozll sriio pololnoma
:enadzorovan'h dogodtov. ti so bloh.ali mojo nadal.jnjo pot do doltorata Clj tudi op ll
_ LEp primcrtosa,
kakolospiro deluj ars orlrDr"/,r adeltov nove medijske znanosri
'KakorkakinaneumnapoLegavsainaizbntalskepercelcijepmvastojitudidj8Lvo,dajeponoven
a:on roviie v nasprorju s samim sklelom SenaLa ISH, kile bil netdaj namenjen ,revieanlD(, zdaj
.: se sa, to so revijo pograbrt,piavi(, oaitno ni trebavea dlZati (I,SenatlSH[ ]jenasvoji68
=rdnell 04 2004vaoziz revijo MoniLor ISH sprejel SKIEP: ISH I. I se odpovedujc (
'ekanenu nadaljnjed! sodelovanju z rwljo in v kolofotru ter nMiv! revije !e smeb nayedena
a' Skle! scnara ISH (sr S 6 E / 18), 1l apnl 2004, Dodpisana Red lrot dr srerlam Slapiak,
v tunrciji dekanjeigr rubnlo,lz histoiata Mor,/o.ja tSH(y:Objow ekaktih tlotr rerrdrna koncu
prialjoae rwije ) Cclo toloton rcsusciiiranesa afarrr4,1,S11, ki ga vod, Mala Sunala (po vsebini
sodea paje tot iepetalle prav blizu tudi Sveilea Shpiak;tega !i moeoao zgesiri, saj mora blti
zneraj na pryem mest!),je pouien prepis kololona starega Mo,rr4tu /Sr, ki smo ga sestayili
omenjeni v kolo lonu priaujoae revije Nemdnost in brzobztnost Lo prilasiityc jc ludi v rem, da so
pri,kajl( mednarodnesa nrednlskega odbora celo narobe zaplsali iie Ma.ieElisabeth Ducrux, za
kaierc lahko upraviaeno dvonino, da sploh ve, daje v to tatinsko druSaino lritegnj a Stapa
Svctlana Slap3ak in JoZe Vogrinc verjetno s to gesto naposled dosegla to. da je relija Mo,/rr /.tl1
zdal tonano revija intelektualne,rf.araris Kako aros tnajo poieza te prilasriwe, jo rmidno ludi iz
priner.jave z izjarc dveh rfli.jalnih prilastitelj'c, ki na drugem mestu tozita, da sta,od slereoidov
napihnjenih lraznoslavih in intelktualro jmpotonhib moikih, ki lielesajo rcvlo Polet( ( ?)
oikodovmi za bojda aanstveno paaftazo obaein osulene irze )yse potl vodljo v Rim(, - njuna pa
vAtene, nemara pa ie lam ,it
l9]l Ad Liaeuan 29)
16
Cl izjavc Sverimo Slapsak, Jdeza Jusnna id. v pnloei Ad Lthsrah . pted\sen I del,tudlit 46,
68,2anenavadnoalirmacijo,lrajejezika(sstBnizensr0etusimptomalivizijalrihodlostiv
z Ma itoien Isu,rcmra pa se aim?), tijo naEja S Slapsaktudi st 14
zlezi
!r Znova znaailnos, [i evoclra totalilami sistem
i3,Kdo stevi, da sovorite o dignileti ustanove, tije sorejia(, pravi Svetla a Slaliat nekaj dekad
mlajiemu doklorju vladu Kotnlru, kije v nokaj ltih prevdl vea znustyctrih tetstoy zbral vea
Eradiva za znansrveno obdelavo innapisalvea periinentnejSih znanstvenih.azlrar od nje Noyo
vodsLvo z amnezianimi mehanizmi odstranjvanja ! epnjetn realnosd ni aatalo:kmalu so s spleLnih
slrmi izbrisali sleherno sled reviie Morrol l,tfl, pa tudi nnose drusesledl desetletnih lnvesticl
Draga B Rolaija v gradnjo insliiucije, pa tudi slederno resno delo drugih pomembnih aldov in
alaniclrebujajoae sc znanstvcnc skupnosti na ISH O brisa.j!,nevseane( preteklo vea tudi v
'Kije Ihabiiusl koDinancntni zakon, /.j drrla{, vlisan v ielesa, in j kot tat,pqoj r le
usklajevlnj!med piaksamr, ampal ludi pogoj usklaFvalnih p.aks I I Podvrerja kolekilvne
nobllizacije ne norejo uspcn brcz minimalne usttaienosti med habitusom mobilizirajoaih
dejavnilov (oznanjevalec, vodja 1tn ) in dcno2,cijani tistih. ki se prepoznamjo v njihovlh p.aksah,
bcsodah ( (Cl Bourdieu 20021 str. 101)
5r Bourdieu 20021str 89 sr4
rr Bourdieu 2004, str 83
m tudi elianoga konllikta izsli kot )zmagovalci(, saj JimJe v upravljanle ostala instituci.i.
v katere postavitev. obljkovanje dlllyre in artonomne znanslvene skupnosti, .eoiproa[ a
komudtacle med scboj spostljivih intelektualcev in jntelellualk (o tem v nadaljevanj E
in infrastr ukturno delovanje so vloali bore maloj3, si z realizacijo projektov in idet. a.
Je le bilo mogoae, .aje dso mazali rok. Ker sama nisem brla pnsotna, ali vsaj ni
aktiwo. od samih zaaettov mstihrclc (mesto m lade raziskovalke sem dobila leta 1997,
sem pa aktilno in veainoma tudj volontersko in z veliko entuziazma - sodelotala
vsaj od leta 2000, lahto le zapiSem, da scm Scle po letu 1999 in predvsem leta 20CrC
dosezlc MR -, mezapis Dozid ja Slapiaka v korcspond enci po dogodtih na zaaetk u leta 2004, dd r
.kipimlajiih kolesov ln kolegrc rerdelana Drasa Rotada,nl vodilne vizi.ie{, ljti nc audi, saj ne
telanem, daje kdo od alodoksianih kdaj raamel, kaj ponenijo aklima gradnja,nstrtucile, aktiho
:nrelcktualno zivljenje,lor rnansoeni habitus in kaj pionirs*azastaviievkonceltualnesa misljcnja in
legole posLopne elaboracij Vodilna viziia pajevokolju Bozjda.ja in Svetlane Slapial, pa tudi
rjunih kolesov, ki so tako gromko lregnali ljud' z IS H . Laro ali tako jzcnaaona z dokso (sl lrilogo
ld Lineudn ,it .15, 10, 89, 92, 100, 114)
'l'{a svoj poseben, pohroviteljsrl, esocenr.jaen in amneTijsri naaj!jc zadmiva rudi navcdba
;\fllane Slapiak v aczi z javlo kulrurno madfeslacijo, prl kare.ile nnela bot posranslo vlogo koL
ionzultantka rez{ie gledatiike predslave ,SiudnLi ISH-jaso pripruyili prevod rirt rk skupaj z
aenoj zadeva je zclo uslcla, sa.j je skuplna podiplomcev z ISH nj'hovr pnlateli predslarila
arzemanje parlamenta s sdanizensl Prvo dejanje arzrrr4lje bilo'ndel prirodirve, tijoje ISH
r rganlziral na Presornovem trsu maja 2000 ( ( Cr: Svedana Slapsak 2003. st., l7G 172 )
' lsaj Bachelard 1998i Foucault l99l in Bourdiu 2001
Koinik2005a
: rNeolbe.alizem, kizideoloiko
sesto izenaaujc ekonomsko losiko zd.uzbeno losiko (se zdalea
rna enaki jn niti lodobni ne), je p.avzaprav nemrna lsevdo<konomslG utoDlja, ki je s
rrnostavljeno olBjiavo in z grobo pra8matianostjo eprmnjena v polinaen lrocram, zaradi
:rpolneji drutbenc asimilac! in kapiklslh uainkov pa slje s srlicevanjen na etonomsko
:rrijo nadela tudi videz Tnan$rene deskilcij Cl Bourdieu 2002b
Lornit 2005a srr 66 in 2005d
'KakorlmviSabinaMihelj(2005),jtakinastraiegila,t,sevselejspnlunizzateaedmstanjem,
.: naj gre za pozlurna vlaganja aI pa za prekrake, K jih skuia zsladlti, ,lahko us!ira le v okolju, ki
:: roleriJa drusadnosri i! kjer je edino pravilo proilo veaine, pa najsi bo se tako nelraYiano Le v
1en okolju s lahko neki prekrset zdi marjsi in mmj kitite vreden zsolj zaro, ker je vselnsolen.
rr ej loeiki bi nas tudi morcbitni izpadi rasizma, ksenoloblle,n selsizma al, celo fizianl napadi ne
!-eli vznemtrlat,, ae biv njih sodelolala veaina ( Nelowdno sroZnje z represalijami in celo s
'i.nim msiljomjem nolesalni 66 seji Senata ISH lzretei JanezJusLln (elej priioco,.ldrrrsad,
r- : ll, tudi 54)
predstavljala negat cn faktor. Kmaluje postala taraa urednitG ISH publikacij Jozeta
Vogrinca, Tatem adminisrracijc, ki seje cclo pri nekatoril tehnia h sluzbah okoli
revije pokazala za povscm nesposobno,T, v nekal lc1ih pa se je negativna reccpcija
revije precej raz iirila. rako daje direktonci ISH lera 2001, ko sem bila na Studijskem
bivanju v Bud impesti, z ncaed n im manevrom skorajda u razbiti ekipo urednistva rr
spel o
K srcai pa - razen nekaj ujem - kolegicc in kolegi te u birokatskcmu .rer r/ niso
nasedli Ker timehanizmi razbilanjaniso bih uspesni, seje flaposlcd instituclja, tokat
konsolidirana okoli nove, skozi leta postopoma oblikujoae se verovanjskc predstaye o
tem, dajc heba v reviji prepozn ati ,notranjega solraznika ISH(, v ugodn em trcnutku
puaa paa znebila revije in veaine ljudi, ki sojo delali.
Pisala sem 7e o mchanizmu rvojne vsakogar proti vsakomur( na ISH,ri ki z
nenchnim produciranjem kizc in sklicevanjem nanjo, aei da Se ni konaana, realjobiast
kot tistoinstanco, ki naj bi z disketnim .egnliranjem osebnil sporcv urejalarazmerja
na ustanovi Sevcdaje eden zmed p.ikdtihpogojev za to, da neolibemlzcm kot surova
darvinlstiana sila v druZbi uainko\1to deluje. ta, da ncnehno na vseh d r uZbe dh dvojih
zyaja program metodiafle destrukoije kolcktivov.?5 Ni se zgodiio enkat samkat v
aasu moje zaposLtvc na ISH, da sem bila s hoddl(a lakultete ad hoc prrtegnlenah
glavni tajnici oz direktonci, kije za menoj z odloano gesto zaloputnila vrata; oaltno
tedaj, koje merula, da mi mora sporoairi kal poscbno )zaupncga( inje ro momlo bjti
na nek naain sporoaeno tudi drugim. Zagotovo je izbira mene tot osebc, prek katerc
naj bi direktorica z ustreznim modeliranjem usodno vplivala na dckana Draga Rotarja,
- kar ni, mimogrede povedano, nikdar uspclo , izhalala iz tega, da s1,a z Dragom
Rota[em Zive]a (m So Zivi\ra) skupno zasebno Zlvljenje To, neopo$cdno v inahskcmosl
vsidrano izhodisae, kiz navidezno indl\ldualizacijo intercsov, deiansko pas tehnikami
, ra cionalnega podj arrnlj enja(i6, .ryetimi v m
o.atistiano,kljentelni rcgis ter p.ouncialnih
druzbenih vezi,r? izvaja pe idno samoizkoriaaanje kadrov, je temeljno sidrisae
neoliberalne birokatske oblast1, ki spodjeda kolellivno solidamost in kolegijatoost
Ker nisem nitdar bila navduSclla prenasalka nmenj, pa tudi ne aloveska modelirna
masa, vkalero bi splctkarska birokatska pamet mogla v.ezovati Zelene poteze kakor
leta 200430, je treba jasno povedati, da mstitucija pod vodstvom dekana Draga B
Rotarja v dveh proteklih mandatil\ se pravi, predenje v lehr 2004 priSlo do izkljuaitve
vsaj 8 lJudi z lSH, ni kazala prav nobene tcndcncc h kakrsnemukoli pregonu kitidnc
mislir' (nasprotno, dekan sijc na razliane naaine prizadeval vaasih tudi na svoj
raaun oz. na ravni predpostavljene obae kolcgialnosti , oh.aniti sluzbo lludem, ki so
ga kasneje odstanilis:). Zarudi, tega, ker le spre\.raaanjc in brisanje realnosti huda
defomHcija kolektiwe realnostl in ker ni brez SirSiI aberatimrh udinkovv druzbcnem
imaginariju.Je potrebno najpre.i odgovo.iti na temellno \TraSanje: fdo je izkljuaen io
iera so izkljuaeni tisti. ki so )izklluacni(?3r Z odgovorom na t1 dve vprasanji lahko
l-z
resimo dvoje: pokazemo konlrcine okoliiaine, motive m pogojc za sprev.aaanje dejstev
m uvajanje )'argumentov' osebnil stanj (, ,zmesnjav in ambivalefltnostl( ,kjji} neora-
tizem oz dilercnci.alisliini rasizen. pod kar Bahbar uvrSda specifiane sodobne
izkljuaovalne politike v novi Ewopi, motivirano goji. obenem pa s tem pokazcmo na
glavno ideolosko protislovje, kije skrito v pdkojevanlu realnosti: na liho )regresiv(o
razsritev trga( in njegove specflane, neoliberalni politiki prilagojene amnezianc logike
ko1 m erila za druZbeDc proccse, pa tudi kot rcgulatorla znanstvene politike, v p.itajeni
smed obde druibene komerculizacije r! Zaradi ponotranlene m nerollcktirane
ideoloSke logike lahko v takSni situaclji prlde do tega, da psevdo-znanstvenikr,
.soporniki in nepomembflezl totalitaizma(, kakorjih po J-F. Revelu imcnujc Drago
Rola.,3j opraviaujejo svoje zablode, la, rn poneverbe realnosti s samim ideoloskrm
kontekstom in njegovim - prav tako idcoloikimi okolisainann. Balbar na tem mcstu
\dora neoliboralne idcologijc pojasnjuje, da )geslo in projekt univerzalizacije
:rgovinskih odnosov ill usteznil druzbcni]r norm (v nekatedl pmnefll lahlo, kar jc
Daradoksno, govodmo celo o tu1irtu za sNtematiano odpravljanje ovir za t.g) ne
trivedcta do dejanske /dsrl kapitalistiiine ekonomije, tomvea do naraiidjoie
lezindustnalizaciJe in do nurdiitljoie str.tkttrl]te brezposelnosti( ,i6 kar pravzaprav
Gre za @ndence, kiso ie posebej izrrite v in tcrprcia ciiah faku Iietenr h dogodlov z leta 2004 s
.:.an1ljudi, ri lSHvodiio se darcs G] npr rzjaveJaneza JusLina ! prilogi,{dalngra, ,it 2, 120,
l_ 133,134 idr n'jih pnmerjaj z zapisi in dokumenn r ru briki ) Oblava nekainh dokumenrov(l
ix\.SveLlaneSlapSakinBozidarjaSlapialavprilosi/dLinguan,it73,7475,l2lidt
:\eb!opaV,\a.lII invlll del ! celoti) injih prav Lako prlmerjar zzapisi in dotumenli y rubriki
'I rlava nekaterih dokumentor(
Iiniuclia je ece. leta I 99E doiiveld konflikt z Rastkom Moanikon ir I gorjem Z Zasdjm (oba
. le rekal dru8ih sodelarcev je ted aj i,Ntitncijo zapustilo, yerdarniso triti loskusili javno p.edoarli
:_:.Gkc alidruiheno knLiare analize docajalja z doklmenti red), Uje sicer imel nekaj
i -hurnih sorodnosti s konflikLorn v letu 200l, lenda.nibil povsem lste narave, pa iudl ne izpelja.
:.aklh razmerah kalor slednji
Gl rudi Roiar 2005
Ba ihar 200,1 slr 15,
3:1rbd.2004 srL ll52 ln :l6l
lr sorodnih sldclov pride ludi Bourd'eu (2002b), aiudista bila oba allorjaveainoDa !
j: -nenrl.ani Dolem iti
MonitorZSA vol.vll/ no 1-4, 2OO5
110
MONITOF ZSA
3rBozidar Slapiak vldi v,vpletanl! rroblena nczaposlenosti domotodcev(, kakor sarn imenuje
drurbeno dejsivovsevoajc brezposclnosti (in Lu letsiariizbor semandano ni postmnski),
,standardno dsniaarslo strateeijo( (gl lnloso,.Uaasrau .it 42) Se Dravr v irjavalt, tijlh
alovel (no nFeovem ,domorodcc ( dvno i7reae v zvezi s tem. da je pravkar prilcteliz spodbudne-sa
)j
inoLcklualnesa miljejd v I'arlzu, berle bilo rjceovo delo ustrezno o!.ednoteno, neposredno na
zavodrazaloslovanje,kjerzanjegovlrolilnrLin,Uasilikacl.isleallnejc,karscnnaenenod
Zivahnih in odprLih sesrankov OZD na zaaeiku lcta 2001, ko sem .avno rreZivliala hud kulorni iok
oblrniNiv Slovenijo bctno omenila, i! to ! kontekstu rete druge izjave, kije bilmojim atriikim
kolcgom h Drijatljem in drugrn nnsornlm kolegom lovsem iasca se Slapial, Ule bilatedai tudr
pisorna (a111udi menialno?; deistvo je, daje bil njen sloros, kio ten !isc, m lcm sestarku
pololnoma odsoLer, talo v duhu rakorv lelesu) !a oairno ne (OZDje krallca,Odbora za znosno
driavo(, kalereea pob!dtriki na lSH so bi!i lrena Sum', Alerta Janko Sp.cizcr in BoEdan Lesnik,
alanica Da sem bila iudi sana Na seslanklh OZD smo se v Ietu 2002 neldlkat dobill s kolegi in ludi
z nekarerlmi kolccicmi iz lrike injim stuial bodisis ponoajo pri pisnih inlervencijah bodisl
samo z moralro ln prlazno besedo m aloveill raain pomrsati iz suske Mlmogrede, BoZidar in
Svellara Slapsak dsla njkdarz.iaemer. ne na dekiamlivni 1i se manj tu konkrelniraui izrazila
,elje, da bi se solidanznala z ljudmi, afiiikih drZdv. ir D.l problemih sooaanla onenjenih kolesol z
aberadvno slovcnsko redlnosLjo ki re deserlerja zivijov Slovo{ii in so bilisurcvo napadeil
^friaaii,
najprej s strdni slolenshh sllrl.adov. naio pa ic iikaniranis sL.ani slovenshh drzavrih lnsranc, od
,r.iiiu tndi niso bil ddezni nobenB mo.dlne pomoal nekaj dokunenrov o tnr, izhaiajoaih iz
derovanja Oz D, vno o bjavili ! Mahnotju ISII, terr IV ir l -.1, str 154 3 65: pripravlla jih je Alerka
Ja,rko Sp.eiz* ) Pri bmkanju za mental.i ko leksiom te skajio d cplasira ne iTjave danereaem
percpcij..ealnostr g Slapsaka in njesove tc!e, v osebnem imasinanju Sveilane Slalsak (kije bila
oaitno po nepomcmbncm dosodku vznemnFna ail vsaj spodbujem za opltanjc z,ar8umentomi
d*niaamlla). kolitorje ta uprizo.jen v l.ienlh diskuzivnih izliyih, sem naleEla na pomerljlvindic
sreza alanek Slctlane SlaDiak ! zveTi z donnemo lazjo Slavoja Ziika slede ijesove domnewe
nezaDoslenosLi v Sloveni.ii yes teairalnl topos )desniaarstvdr brez jasnega tontek$a innedvoumnlh
argumeniox ki ic bil up.izorjen v ?vezi z denoj in kasneie skajno aroEanLno i. ci.iano s srrani
iste sospe tudl v 4ez1z Vladom Koi.lkom {na Kotnikovo pojasnilo Svetlanl Slapsak. dajc sam na
,Zavodu zc od novombra(, sospa odsovori:,Ja l]no Grcstc na Zavod ie enk.at( ) -je pns.ten re v
iem besedilu (glel Slapiak 1997 ) Da zakoncd Slapia k n mdrdta javn e dBkusije i. da v ljej oaltno
po tiunem nrcnju ob(aia nek nepreDusten.ob, ornejircv svobode govora ( nemara usrlajena po
njonih zmoinosuh douneval.ia?), za katero scne sme poveddLi ria oz je!se, kar idira,od amx
(Lrs.), neposrodno ,dsniadreko io radilGlio(,F ranidno tudi iz @izjale S SlaDidt, posovor
o poliriani koretlnosri dlskurza je moZer Sch, koje DoliLiana korektnost re vzposavljena in
del]!1rara, ko obsiaia oziroma koje povs
lasno, tajjetlslo, kar d dovoliero !iavnem gov.ru
Preden ta praksa sploh otstaja, jcvsakpoeovo. o Evobodil nemoralen, kerpomenirudi svobodo za
nstrpnos, laSizcm, rcprsijo | (Cl.') pt'ibEo Atl Li\r
art , Sr ,13 ) O tcm, kako brezDoselni v
lotalllarni druibi noslane ,neoseba(. elej Arcndr 200.l, sLL 9 $4
pozoma braloc in bralka prvega dela rubrike )Objava nekatedl dokumentov( na koncu
priaujoae revije ne bosta mogla zgeiiLi. (12 histo ata Manitoia ISI0. Ko v eskalaciji
konflikta lera 2004 Bozidar Slapsak y pismu D.agu Rota{u zapise: , . \ troji kliki Zc
leta opaiam predvsem borbo za lastno korist, brez vodilne ideje(, se verjetno sam niti
ne zaveda, da na nekoliko spodvit in delormiran naiin zgolj mimetiano ponavlja zrcalno
anticipacdo konflikia, ki gaje pred leti (2001) sprozil JoZe Vog.inc )... velik problem
prcdstavlja ludi dejstvo, da ind neka retla st)ojo rizijo o 1S?, kajti v tcm primeru bodo
konflikti neizogibni ( (Glej $ilogo Atl Linguam , it. 112/I. in III..) To so za.es Solskl
pruneri iz cirkularnega izkljuaevalskega diskurza, kate.ega nosilci sc najvcakat sploh
ne zavedajo, v kako starodavno stralogijo ekskluzij in projekcij so ujeti
Posebno aberacijo znanstvene instutucije. kakSna je bil ISH, jc, kakor smo Ze
omen i1i, predstavljalo tudi to, da jc bila odloano (pre)velika moa odloaa qja prepusaena
administaciji, kije 5e pred Siriim razmahom neoliberalizma v Slovsniji delovala
v smeri svojrh specflanih kratkoroiinil interesov, kar se je nemalokrat kazalo v
izklJuaitvah ali diskriminaciji tem illteresom nepodrodljivih ali zanje zgolj
33
nezainteresiranrll Lidla Katia, v vseh ozirii kompetentna jn tenkoduha oseba, kr
te tako rekoa od zasnove institucije znjo sodelovala kot tajnica in Studijska referen*a,
je verjetno bila pa ,Zrtev( kadrovske aistke tedaj ie glalne tajnice Dmgico Bac, ki je
- kot redeno kasneje s posebno neolbemho-tohnokatsko mutacijo evolvirala v
direktonco ISH, svoje kompetcnce pa drastiano razairila na nepregledna podroaja
delovanja institucije Kmalu zatem je ista oseba, z nekoliko okopljfiimi politidnimi
\ezmi (dlanica LDS) Dmgu B Rotarju prcprcaila objavo odprrcga pisma tedanjemu
miflstlu za znanosl in tehnologijo Lojzetu Ma nEku na spletnih straneh ISH.3e Silna
\netost glavne taldce/direktorice ISH za bdsanjem vsebinskih in[o.mac;j s spletn,h
itrani ISH, se je odllej ponovila Se veakrat.eo Krltiana misel, temeljni kamen
znanstvenega duha, Je brla torej na ISH vsoskozi marginalizirana in odrivana,
'To usolavlja rudi Sabina Mihclj v svo.jem prispevkr, slej Mihet 2005
' Glej Rotar 2005. op 85
- \aitejmo le lekaj izldjuaevalskih amnezianih podJetij admlnlstrrcije in novesa vodstva ISH: 1
\t.drem ko je krajii zapc o rolotvlju ) Te.iLorialn in ioasinarnomeje od tutike do danainjih dni /
-nnrieres tfitoria]es et imaginaires de lanriqurta aux temps modernes / Tenronal and Imasinary
]]iders From An tlquity to the Modern Timv, Ho tl Slon v Lj! bljdl, 16 21 marec 2002, ie
,.lno mosoa lajrj !a spleidh streeh Frarcoslcsa instituLa Chades Nodier (!11017
az hlell
), j komlletn/i/e
c .ra!a v dveh jeziLh (otro8 250 urojenih sirmi, ki svajih z Drasom Rotarjen kot soorganr2atorja
f r\vija pripravljala nekaj mesecev 1n h sobile reprezentativne za instiLucijo) s poyzetki itr
2 :iencami oi<oll34 znanstverilov iz 9 drzav s slleinih straniISH samo\oljno snela direkonca
i:l veakar omcnjena ,vmhinja zakonltosi na ISH(, Draglca Bac (Li za vsebin3ko podroaje na
::l niDa nikdkrinin kompetenc) lSHjebiltorejZnkajaasazveastraniprepojens
seveda
::rokarsko-menezeresko da natiaheh. ae. k1 F bila naneijena sleherni tvalitetni djavnosti
\:aalno razmliljujoa alovet se ob teD z niaemcr u tcmeljcnem deianiu izbrisa deianslrc vDraia. ali
Druga plat odriyanja kritidne mish kot )mdrkahte( (el. ptllogo Ad Linguam . ar
48 in 149) ter sistemalidnega nadomeaaanja nje same z njenmi suogati v ob[t:
samopdpisovanja domnevne leve pozicije (ibidem, it. 114, tudi 42, 121, 150). z
mteionzacrjo in naturalizac!o tega samopripisovanja ipd., pa je pospeSeno potaplj anj-'
v populizom, komercializem in pristajanje na od oblastj vsiljeno logiko trznil
zakonitosti tudi zrmaj ekonomskega drui.benega sektoia- poveaanim vplivom medi,ie\
S
na druzbeno rcalnost sije tako neoliberalna ideolog{a nasla pot Ludi vnekatera slabo
odpoma polja druzbenih in humar stianih znanosti JoZe Vogdnc, koordmator
medijskih Stud!ev na ISH, potemtakem alovek, katerega znanstvena preokupacija naj
bi bila mziskovanje medijev in medijskii reprezerlacij, za pertinentno vsebinsko in
javno mzkdntaflJe sedanje medijske idoologije pnpmvljen tvegati niti zamere pn
lokalnih rnedijskih aldedih, 1e kako bi potem lahko priaakovah, da lahko taka oseba
narcdi kaj zares znanstvenega irl spodbujenega z neutditarn im spomavnim intcrcsom-
ki je, kakor meni Bachelard, intercs za dezinteres anost v razmedu do oblast1 'gr
Idoologija postmodernizma, strnjena v sloganu drrl, fig go.r, za katero seje prcd
nekai leti zdelo, dajo k sredi Ze mimo, se tako vraaa v slovensko .ealnost, tokat ne
nomam ni billSH v aasu nednarodnega koLokvla prevoa jzlosravljen iarometom, ali ni prevea
vlekel pozornost naseln bito morda utesnilo itodi[ kaki ddittu cldndesti e lstano\itel:evlic. a
kateri se nam tedaj ni nilisanjalo? Le zafts moau motiv aliinLeresbi lahko pokd tako neumno
sesto. ki nedvomno ikodujeusledu intlektu8lne hsl,tucije Ce!aerezsolj za nagajanje,
j nemara
vsa opjzoda .e borj vhrjiva 2 Spletne simni posebne splatn udrje rcije Mahit t ISH,kjet Jebtl
razriden hhtoriat rwije z nckaterimi vsebinstiml alanh so po odhodu rcvijc z instirucije izbinsali
I Napodobn naain soizglnile spletre slflni studentskih dejavnosti n! ISH (Epistemoloska vid eG
sekclja id.), kijihje postavilMatin Zuiek 4 Sveilana Slapsakje presnala C[US, v novi Dro8mnsL
Iniizici paje ie ndstopila kotvoditeljica tesa centra (iz katereEa sohmojl uil, poznavajoa njeno
lopolno nekompetentnost za topik, vsi razislovalciz bivio dnekbrico Hmah Sruman na aelu)
5 Brezlooblastild so vo&]ni tudje ISH Glonladi 2004) vdrl skozi rdaunalnisk, geselsld dostop do
Dodalkovn,h donenVLada Kotdka, Taje KJamberger n' Draga Rota.ja ier lm izbdsalivse podatke
(ro jc kazlskidelitL) 6 v velih anulatoGki in rcforma torski vnmi 68 seje Se.ala ISHz dne 13
apnla 2004 je bilo sprcjelihvea sKlov, kale.ih dtsklrz sre v refleksnem stilu pololne odsotnosii
rfleksije hrole ,Senat je zav..il vse obLozbc Snar j u8otovil, d, ni b'lo nobenih proceduralnih
napat rn nobeoih razlosov za Tavrnitev sklera Sllep o ineno%rju komis'je za izvohev v naziv
s dulira Sprejme se njeeor odstop s funkcije komis,ja zaoceno doktotske Leze se anulira
Senat ISHne sprejema dlaklnih obvzrosLiza iist druge dvojne slelllke ( Ena od zn aailnosti
disluza novsavodstva ISHje, dajevplsnil d okrmentih vselei zabelereno 1is1o, tar bi si sodelavcl
in sodelavke .efomnaneca ISH ZeLcli, da bibilo, pa niso znali pravoaasno formuliEti, in domala
nikdtu tisto, kd seje dejans|o dogalalo ali je bilo jzreaeno n
(mimo8rede,
'r Sltorajda smesnoje bran Yosinaevo spremno besedo k Bourd,eujevi ,Srr /d /d/drisd,
msldj v sloveniaino ,revede. narobe:Nd r.leuiria namesro O /e/ev,zrl, za kardobrovem, da ni
knvda lrevajalke; talapsus sevedanitarorni nepomenljiv za rmmevanj( Bourdieuja, re sam na
scbije znmnje simrlilicrane lercepcije tesa altorja s strani urdnilov kniiee), ti diskurziwo
omaluie medjdolatrijo in Dokovitcljstvom v odnosu do a\torja dla. prerezno paj nebosljna, saj
zgolJ kot alienirano gedo, ampak kot vse bolj mzpasena ideoloaka .ealnost tudl v
disciplin skrh polJrh druZbenih in hrmanistidn ih zn anotLi (81 n$ piToBo Ad Lin &tam
St i55, kjer )borka za dlovekove pravice( in zavotnica )miru na svetu(, obaasno pa
ludi zagovornica voJne, ae se daiznje kaj iztrziti - 91. ibklem, it 157 -, svolo lctoinjo
nomilacijo za tisoainko paketfle Nobelove nagrade l.novi]uje za iskanje zaloznlka
svojih dlskurzivnih umotvorov)
Pd S Slapiak, ki nam med vsemi dlani in dlanicami ekipe novega vodstva ISH paa
ponuja najvea diskurzivncga materiala za analizo, se vs jivo vnovacvanjc zunanjih
znakov meril-okracije ne konaa pn pravkar omcnjcncm predmetu. Pravji pflde tudi
komercialna promocij Balkana in anlike, ki naj bi druzno predstavljala kar poljuben
teren pdlaslilev, na katerem je vse mogodc: Balkanjc za S. Slapsak )rc/a/iedl ki se
laiko uporubl za karkoli( (bezno je v lej primeri impl icirana tudi analogija raz iskovalcey
antike z )zamaknjenimi norci(),Je tudi rrcsniacn izziv za intelektualoe m akademski
svel: je jezrkovflo dudovito kompliciran.(e' ntika je )bolj allualna kot kadar koli
prel(, torej povsem sinhona potrcS dobini sodobnosti, )je neverjeten vjr dobdh
naracij .. saj so moznosti ncskonane in lahko povedo, kar se jim zdi(,,r pd javnih
kontekstualizacijah v sodobnostl zanjo oi ,nobenil omejitev(.!r anttglobalishalo
gibanje pablpo omenjed gospe sploh )jmelo perfekten matodal v antianil Studijah,
da lzkoriada na.acije m uvaja nove dtuale, se poigrava s kulti, z idejanx , s podobami ('!i
\ekoliko pozomosti velja tu, poleg tega, da gre prr tem verbalocm spontanizmu za
znanosiveno oz epistemiano nevzdrzen diskurz, usmeriti tudi k redu diskufla m
ihnbesed perkklen naknal, izkorliAl ndracie,u)raja arerituale,sepoigratus kulti.
Ta dz je preprosto slepjlen, sal se antg:lobalisti, razen ultra desniaarjev, v glavnem
iooaajo z realaimi proccsi in dogodki, ki so lahko tudl surovi, medtem ko Svetlana
Slapsak v zatohlosti varnega kabineta (za naivno publrto) pravzaprav uprizada to,
kar je pred dobrega pol stoletja bil - prav tako ciljem p.ilagojen recepr
nacionalsocialistiane hibridne sintezc zgodovinet v antiti so tedaj ravno tako nasii
perlekten materiat (denfio Speer za svoj k1as1c1zem, rudi Hitlerje md listal antiane
zgodbe, se pdmerjal z antianmi junaki itn ), rawo tako so izkoristah naraLije
(german ske mltolog! e. trivialoega romana 19. s toletja z antiserutskimi konotac ijami,
pripovedi o religioznih psevdodogodkih ipd ) z7? ?lvajali kow lituale (knTttelesa, noi
higienski ukrepl rtn.), se poigruwh s kurt (ponst ezoterike, razlianih mistifikacij,
germanskih obredov ipd.), z id4ami in s ?odobdnl (spomnimo se samo slovesnega
sprevoda izenaaenih grskih in germaffkrh mttoloskih simbolov Ila ulicah Miinchna
Sest tealnov prcd vojno eksplozijo) . in Zal tudi z Zryljenji milijonov ljudi
16
Eden najlepiih rirualdh haikujev noveEa vodsrva ISH sre ratole:
ISI VS
Ystopi dekanjo, sed? na eaje nal.
lsI
Cl iz )Protokola ob podeliM di!1om diplomanromin diplomanttao podpilomskega iludijain
promocjji doktorjev,n dottoric znanosr( na ISH Prorol@tje bitpntozen vabilu na,sLovcsno
pronocljo( 2 dne 29 novembra 2004
'r Bachcled 1998, str 129130 Za podobno Dretenzijo S Slalsak elej Kotnik 2005b v op 4
sluti, daje dejansko Slo za nadvse pregledno upflzontev njegovega ps l1ane konstituciJe,
ne pa tudr realnega dogajanja (njegova izjava ob koncu nelegalne 66. seje Senata
)malo mo j c zaneslo( je soveda smptomatana), v dobrem tealnu premisli in se odloai,
da bo iz skrajno pmgrnatianih razlogov pozabil na svoj rcloi.alrl a plus ultra 1n ga
prekil z navidez nokoliko fmejso molaso besod m pleolazmov, s )hudiaevo
advokaturo(, z aerobiko )miselnih konstrukcij( ter )namigovanj na domnevna
namigoeanja( in z novim mzglabljanjem o nekaj (zoDet slabo razunljedl) pravdl
konceptih. predvsem pa - in to ni nepomembno spet s poudarjeno didaktianostjo
(glcj pilogo Ad linpnm. ., st. 6 8, 95, l1l, 120, 127) Dskurz njegovo okoznice (z
dne 22. fobruarja 2004) odlikuje tisto, kar Bachelard, ko opredeljuje predznanslveni
um, oznaauje kot ,podvojitev rosnidncga s konstdm( (s tem, da je pn Justiru Ze
samo resnlano zgolj sfabriciran videz), sajje )resniano brez funkcte( v taki spoznavili
porcepciji )pohabljeno rcsniano(.ee Robustna rotoflla )korlce slabo poveza h in zato
narobe uderlrh dojstev(ro v tem diskurzu vpeljuje ambigvitelno preobraaanje izedenil
substanc s prikritim namenom, da se atoqa venda e ne br kje zasaailo, da se ga
vendarle ne bi dalo kje zgrabiti v nedvoumno izrazenem stalisau. ki gaje naredil tako
sulovo prezentnega s svojim nastopom na nelegalni seji Tako v Justinovi okoznlcl
siedimo substanclallzmu )pogodbefle zapos]enosti(, miselnim konstrukcijam in
deviacijam, ki so povsem brez realne vsebinske podlagc in so zato Se za eno stopnjo
bolj oddaljene od realnostr v pDmerjavr z njgovim nastopom ,,ro na nelegalni 66.
seji Senata ISH. Pri obeh uprizoritvah pa gle Eavzapmv za retodani teater, za besealno
igro. za hsistirajoao nezmoinost sooaenja z realnim, ki jo v svojil tokstih naprcj
elaborira Svetlana SIapSak, za katcro sta )lgrivost - in trdoAvost - najstarejsi
humanistjcni znansNenr di\crptini .\ igripa\e'preverjala,,nanjeinmoa- inlnjose
,spodkoplje nenaklonjena moska jamost( (vpflloglAd linguam.. ,it.'7,ZleJ ia dtvqe
omembe St. 20, 23; tudi Slapsak 2004a, str. 22). Ko Neda Pagon (prcdstavnica
ustanolirclja ISH) pise o )plodnosti( )dramatuskega roza(, po katerem naj bi se
,vladarli( pod )pnt6kom vladajoaega( vselej moral spremeniti, )modemizirati( ali pa
,izginiti('0r, JoZe Vogrinc o tem, kako ,tlzna uspesflost ali sploh le odvisflost od tlga
pmviloma s seboj pnnasata samoozflaabe, l(t niso preobremenjene z 'nacionalistiiinim
inLeresom'(, kar naj bi pomenilo )gibkejso publiko('r". Janez Jusiin pa o tem, kako
naj bl temeljne pral,rce zaposlenil rzvfale iz )pravil ig.e, ki jih sprejemajo skupaj z
jztljuaelosn(, kijo skuia kol ias lno ,konstrukcijo{, nemara celo kot nelaksen )konceDk
'u ,Poetika
iansnar Svetlana Slapsak (2002),le lep zgled za to oddaljeno$ od roalnosti, saj alovk zares nc ve,
kaj bi poal s ,poetiko izkljuaenosti(, aeje dejansko ln zares lzkljuaen iz d.uzbe Vrej sesije
simptom lo tali lariziraj oaega f.i aa, varlj'yeea objekt'virna, Do kate.emje Nvet l(ot isra, ki je na voljo
opazovalcu( (d Dourdieu 2002t, sr. E 9 ) Taksno v4iselo sledanje na $e| ki naj bi zaznamovalo
poglediijih druzbenih strukturin ri naj bi zavzemalo Ntaliia( do dejuja tako,,da vpeljujc v
objekt naaela svojcea razmcrja donjeea(, delujerako, kdcldabibila ta lera namenjena ed,no
spoznanlD ]n kalorda hl se v nlej vsi medsebojni vDlivi omejili na simboljane menjave( (,Dider,
Svt scv taksni pespekttul pdkadje koLgledalisae, p.aksepa kot )gledaliske vloge, iredbe parlitur
ali uresn,aitve naartov( (rril.h) Sestop iz takinega glediiaa, ki s Dod,usodnimi( posoji rado
sDrevrne v kskluzije in rasizem, je kajpak moeoa, vcndtu zahteva, ,da se aloreklmesti v resniano
dejavno$ kot tako, toje v paltianl odnos do sveta. y to zaskrbljeno in djavno Drisotnost v svetur
rr'Izjave Svetlane Slapialt marlmjo dolso senjo nenehnega nvalstva v razmerju do domdld vsesa
obdajajoaoca jo sveta, ljen prcdsovni sveL je zasnoEn kot vetui antasodzem r st oso hierarhianem
dispozitin: poglejno si Ie nekaj izlav:, povabljena sloverska altorica ima dve hnjigi Kdopa
zasoiavlja, daj mojih dErset lnjk istga pomcna in istc vrcdlosti, zLasti v Sloveniji( (Slapsak 2002,
str 1);,Yhdo l{ot I: Jaz sen bn, jz sed bilturaj d lelazaloslen i Svetlina Sl4aak: Uuu,
raz sm tukaj padesl lt ( i! ,Svetlaa SlaDiaI(: Malo meritc syoj besd, saj ste zelo
'mlresivnor
mlad doktor vldo Xotnik: Ne, avesel<al
Sverhna Slapiak ,Nccc niscml( [SpaHjiyo ob hc]rctu, posnemajoa odsorcr Vlada Kotnika I Zclo
rarsredoklor vredu Poglelre\,lado vrado Kotnik: Negreza ro ( (oboje ETNZAP55/2004)|lz
drugidi besedami, [maaka] nikolin bo pes Ce zelire, da bivai ps inDaala zivola vharnodani
skupnosli, zdruzite Dalo nuco zodaslm psom, pa taniti nebo opzil, kdaj le posal rjen suzenl V
nasprotneD primeru bo odrasla maaka uporabilavso syojo premoa, da bi preyzcojila ubos*a
cucka ( in,Talo kotv Homerjevi liiadi, serdlav,a sovraznika, mladrJunakin starec, sreaatanad
mnoriano srobnico ( (oboj Slalial t991, str 27 rs4jsloj tudi Krmberser 2005 b, vei sinta8em, Ii
LaZejo na donnevno inli:.iornostbora v Drimen z druginlv.stani drevesitudi o! 25)i) Zensta v
hlaaah j v znatno manjsi mcri ,plen( moskih kol zcnska v kilu
kostimskc hlaac kar je bila ic
ena klofuia noski prevladi [ ] vam! nslreza podobi sveta, kjer sta spola spria i, nespravlj a in lqer
lenehni spor vo.lno zlova za8otavlja moa moskesa [
] Moana roka jc potrebna tudi zato, kcr lahko
Zerske brez nadzora postanelo vanp,. rn hste,ll se sp.emer,jo vanje. sluiijo noahm za zabavo
Uo.Lnost. damoiki zaradivup Zenske ,!ro!ade(, ni nia manj priyladla od drusih tehnik
I
zaleljemda lVanp zenstajebolj all manj dslen'o ,zpeljano naiaevanje moit,n( (Slalaak
1000, srr 1E,19,23), rAmonc many reories on causes d lorms ot the Yusoslav wtu, vtu tor
ierirories. transnational (social var) is there a possibiliy that nobody noticed - a war ofgenders!
l,Alter thc wtu, rherole oflacifism isralherunsatistactoryr instead ofviclory, itproposcs
a pentlng. lnslead oljox mourning lor the dead, insiead olnew power, sharing olDower and
nodesty displaying p@er Pacitism isnot a pLalEro!trd tormbirio!s, ir is not rewdding, ed
i!
..tu1nly lacks elamou( ( Slapaak 2003b) il.
lcl nnlaea Ad Lihsan , it 7,9, ll, 12. 13, 14, lr,
;r.65,91,95, 101, 103, 106, ii7, 145, 154, 156, 157, 158)
' Balibar 2004, str,:16
Syeflana SlapSak: Torel,jaz sem, \4ado, slisala, da -, sicerje to Bovodca, pame zanrma,
davi ne pdznate mol polozaj dekanle, da mislire, da sem uzupirala ta polozaj-
Ylado Kohik: Ne vem, od loga stc sliaali Jaz tesa nikoli nisem retel
Sveflana Slapidl: Aha, torej priznate.
Ylado Kotnik: Sem pajrz slisal -
Sveflalra Slapial: Torej pr,znare?
Ylado f,ot k: Prosiml?
Syetldna Slrpiak: Torej sem v firnkciji dekanje za vas?
boijo\i Ca & ,Saj jih nseml(; Naduaitelj: ,Oj, sinko moi, rdal pa ic ajii. da s bll porczal mlada
drevesaobpoti'Kaj.evoS,dajelazs.tenerclrvelilsnrtenerchzolerosmozalo]edboilo?(iCmkul
) Saj r o rrem, saj jih res nisem I{ iin (Cl lvan Cantaa ,Voi? ,irtjenit, 1920 )
r'0 Glej tDdi druse navedb iz tesa pogovora v prilosi ,41 lr&d/, , iL 59,61, 62.6.1,69 id.
rLr(ako Svellana SLalsak Lo celo v lod kpirev iolektivne brezbninosd in cinizna rorceavodstva
ISH tudina deklaratimi ravnj raTsrne, ie lepo zsoiaeno v siavku, kismo ga ze navcdli:)Ja, seveda
Toano Lo Toano vcmo, raj se dosaja {
L'r Balibar 2004, s. 38-39 O tem
sl tudl Horkheiner m Adorno 2002, sr l81sr4 v sveru g.imas,
kjerje ,e etsislenca drusega neprijetnosl, tuiisli )v scbi rproduffajo ncnasitnos moai, kl scie
ooruo , \.a\or. r h..P'o pord/dr .neg.\e r'e
Syeflrna Slapaak: Oool, tisto, tar ste iskali, ste dobili. Ved ne boste dobili. Avam je to
jasnol? Se enkral. Potem ko sleenkratv tezi obJavili, daje to disniteta (Medklic \4ada
Kotnika- A se vam zdi
ne potem ...) nidvredna ustanova.
Vlado (otnik: To je po tem, ko sem, ja, ro je bilo (Medllic Sveilane Slapsak: Od
sedmcga mrrca naprej ne obslaJate vea ) nzzadnje objavljeno, vesLe A veste.
SYeflana Slapsrk: Ne obstajate vea.
Sekizem m nacionalizem rdJEmu nista zDnanj a: vsem trem je. po Balibarju, skupno
!o. da )univerzalnost aloveSke wste delijo na tanshNtonane skupine, kise med seboj
tLkljuaujeJo, mod katcdmi naj nc bi obstajale bistvene razlike ali ki bi se vedle in se
zavedale samih sebe, kakor dabijih loaevale bistvene mzlike. Dodajmo potrloma Se
io da so te mztle - vsaj potihoma - vsclcj zasnovanc in uveljavljene kot hierarhije n "r
v strogi hierarhiji oblastnih razmerii, kakor so ta zamfljena v predstavnem svetu
S!et1a[e SlapSak, ki si v toj sholastiani in verolanjski piramidalni st.ukturi
drzava skozi taksno institucionaLno mrezo vseskozi implicitno in konoc koncev tudi
eksplicrtno totalita ra in da to nikogar ne moti, saj ljudJe naposled tudi Sirie niso na
normalen nadin subjektivirani v dravljane. Pesaica lokalnih izobrazeflcev. ki ]ih tukaj
jemljemo za zgled sprevrzeni}l politidnih in identitet h stlategij z neke institucije
(ISH), se tako izka1e 7-golj za smptom institucionalnega delovanja v dezeli. h hrkaj
je tezava: sprelrzeno matrico delovanja podpfajo visje instance, zato bi bilo yz\od za
njeno subvertiranje potrcbno zastaviti drugc
Vlado Kotnik: Gre za to, da se re to nezaupanje sedaj Yzpostavilo Jaz sem oartno
Syetlana Slapaak: Ja loano Saj sejc Yzpostrvilo od iistesa rrenutka, ko ste videli, da
ste zsubili notranio moalZa bosa milesa!
\lado Kornil,: ha^.no ro.rdnln mocl Ka['no moc. Eosnd p_oe'urrcd. \er od.rdl
sploh tulaj imell
Syetlana SlapSa.k Hh, recimo to, da s te imeli svojo sobo (Mcdklic Vlada Kotnika Kaj
sem rukaj jaz poael?),jaz sem pa sedclavluknji zaradimladih raziskovalcev ln sem to
prostovoljno sedela, ker sem mis|la, da morate imeti vea moznostr'
Vlado Xotnik: Zatai pa niste rekli? laz sm A sem vam jaz odiiral kaksen stol?
(Medkiic Svetlane Slapsak: Ne, jaz sem to Prostovoljno ), kaksno mizo (Medklic
Svetlane Slapsak' Prosiovoljno .. )? Povejte
Syctlana Slapsak: Jaz sem to proslovoljno, prostovolno m naredila
Ket gtedo $a postajanja i/orekd in zatorej subj ektjvaclie, )kor so manj sinj ska. preko
naaina postali Zenska, prav zaradi posebnega polozaj a Zenske glcde na vzorec moskega
[ ..] Celo amci. so govo li Black Panthers, morajo poslati ami Celo Zenske moraio
poslatl Tenskc Celo ludje morajo posiati Judje [. ] ae paje tako, poslaii Jud nujno
prav toliko zadeva Nejuda kakor Juda iln. Postati Zenska nujno prav toliko zader3
moske kakor Zenske. Na nekinaalnje subjekt poslaj a]lj a vselej "alovet "l vendar e ial
j
r:r Prostora naISH ribllo veliko narazpolaso in proteso.ii/profesonce, razen dekana, liso imeli
svolih sob J parrecej udobno sobovscsl@zi inelaslawa tajlica/direkLonca ISH, kije 1n to.rc
golovo tudi ena od napak vvodcnju insLitucljc - lselel uveLjavila svojo logiko razDoreditvc oseb I
pro(o ae je drusi niso upoatevali ali ae so biil d o nie kdlianl (rpr M lt ali d ckan ), je pa' malo
poaakala. rato pa je - ,.ipombanr nNkljub - rvole zamlsli vselej zpeljaLa
rr G Delcuze in F Gnd nn.Mitte ulazau\,Miirit, Panz. 1980, str 3515 357 (.1po Bal'bard 2001
i'Seveda je poskus vea kakor absuden, posebno se, ke.je ta,znanstvena toncepLualizacija(
rprizor.jena skupaj s Sneguljilico, Arnoldom Schvarzenessorjem jn pndljen Huseinom (slej pnlo8o
1d Linguon ,ir 24n25)
:' Balibar 2001. sLr 34
r' NrddoloaelosLje !o Bachelardu (1998, str 90 $a) znadllna za predznmstyno miiljelje,
nnjarjenje, kalerega korespondence in dol@i se neprcnehoma premesaajo
:-fh?Tu ing Paint, NeN York, 19.4 2i rev,dlrana verzija v nemiairi izila podnaslovom Oer
ir \pr izjaye: ,KonrrolEjte rendarle svoje tolee,cex.,jaz samo tontrolirdm( (slej priloso,4d
lriradr,it),nelnaakovanalodkritjazazcodovinomoskeseksualnosii(,rskrivanjepedofilrekot
enesa izmed po.lroa! svobode moikesa pozelenia( v nieni knjlsi o zenstih ilonah so aluijc na
spolnost obaa mc$a, enaho velja za vsilcno pernanerco lzitka, ki vzbula sumc o sanemuilttul
aezi s S. Slalial ec (S]apsak2000) Navea mcstihv diskurzu S SlalMk so semanliani diskurzi\r
zasuti. ki kazejo na lrecej nraano ir zadusliivo librdinalno kolstrukciio sado_muohizm, - slej
anallzo njcresa esela,Bori( &ambrser2005b O tom ludi Hortheimer in Adon'o 2002 loscbno \
a prlmcr Ojdipol
"'qOnjeDSvetlanaSlapiak(2004b)talole,Zivinovaasurabavnihlui,kotsta
kompleks ali mit o Prometeju, aeprav sievilni strokomjati za antilo dob.o vedo, kolko so se
evrolski romantitl h Freld v svoiih interpretacij ah zm otili ( GIej trdi Xrambe.eer 2005b, op 14
Lro
Svetlana Slapsak ( 2004a, s( 25, 30, 31) pruvi: )Avtorlca omenja vse lomembnc smen
zgodovinopisja o telesu, od in sveda Foucallta, nilder Da ne oDenja I I ve.nant v svojem delu
omonjene rnjice kaljosro oduze slone znarsLvenesa aparata opomb, preverjenjh rererenc nr
tekstnih,dokazov(, op!$i torej moderni znanstvenidiskurz in pise kot antidni fiolozot lzziv za
bralcajev tem, dasledi ienu inaglnarnemu modelu antialesa intelettualca in olusLi za sodoben
strokovni teksi hunanistiko sicerobiaajno prakso,uporabe eoretitol(, kotje denino trcizogibni
MichelFouca!lttl,Ostajavprasd.j,aliznanostpotrebujposebnoteoriioKobeftmosodobne
iiudlic iz humanistiallh ved, seznam glav.ih citiranih teoretikov daje \'lis, da si vse discilline
medsebojno delijo ist Leoretrke {Foucaultlred vseni drusimi), obiaajio v anlcskem Devodu, pa
Freud, { t I lzbor nvodncsa cita ta Lo.el Foucault ali vernant, ostajaodlisen od sirine obzorja
atorja t,oucaullgotovo ne zadovoljuje kiierjiev rnanjain obvladovanja disciplino Il], rotjih
,adovol.jujo Vernant:lzbor uvodnesa ciLata.anrca razmem rot solski postopek doka2ovmja branja
in aplikacile doloaele iole miiljerja {
D'To ldientlno sveaeniitvo, stlicevanje na oscb!a znanstva ali (odi pritdjeno) arlmje moai,
lesitimnosli in altorizacije goaora iz njihovih druzbenlh statusov, ne da bi Lololni znanstvenlti
dejansko pos\usili raamti sma bese{iila]n koncept injll nato Mnosiojno obietrivlJati, !a
Frcud in Foucaull nista nakljuani )Zrt\1( Svetlafle SlapSak, ki sta )sami krivi, da
sta v znanosti i7,bra1i tezjopot( (p.im. pdlogo l1 Lin&tam , it 86). sajiepr\,1skozl
psihoalalizo (paa skozi instrumentarij, ki gajo za to izdelal, in tu nikakor ne Ze]im
posegaii v objektivacljo le-tegaLr'z) skusal priti do metod, s pomoajo katedh bi mogol
ftzresevati probleme ljudi, ki imajo tezave z motenim razmerjem subjektivacije/
objektivaciie, medtem koJe drugi v dialroni in sinhroni osi demontiral nadzorovaLne
m disciplinske instance in tako Ze kot tak pomeni za ,kontlolno instanco( ISH
neposredno groznjo z nadlezno dekonstrukcijo te ,instance( same,rrs
,dolat.ila in Dosesiven odnos do lckatcrih (!rcdvsen znanih inrplihi}) tujih a\aorjex so znaiiltri
za sloven8ke,inteleklualne( razmere
'i Za kaj takegapnporoiam v bruje Accati 1993ln 2001
! svetlano Slaplakv stiln omenjere disLorzije realnosti in lndentinkacijskih lraks tudi zelo lnstrira
sd pojem )ftsnice(, ti ga seveda znozna kolceptualiziran (,t lcill ni vlskanju,resnice(
'Res.ica(je pod.oaje vere,n/ali ideologiJe, ne znanosti( -./ Slapiak 2001, str 162), medtem ko
Foucaull nrirno piie o corrda. d. /, rdrii? Kako zelo je Sveilma Slapsak san a ujela v verovanjski in
rub(ucialistiani mlsljenjsld modus G!ettatesoriji p.edznanstvene3a misiienja !o Bachelardu
i998), kiga sicer sem ter tja zanika, raztdvajo naslcdnjc bcscdc:,In kajle drugega kot nebeira
re;nica, daje samo predsednisrrc Zd.uzeda rbstih ltnjitevniltov leta 1995 jzdalo izjavo, kjer me {
Slapsak 2004b. str 3) Obstoj resnic, clonobeske esharoloike resnice,je potemtakem pogojen s
5reirano Slalsak smo: resaica se pojavi, ko se nekaj dogaj^ njej (je torcj Easpa Dirs(ue) ot sich?),
!ce. pa je ni v teo smblu lovsod priaujoao loljlbnosti, nezmoznosti lonceptualizacre znanstvenih
:bj.kloyin dete.miniranostl resnice z njo samo se ne audimo, da Svetldo Slapiatzelo prtulaai
1*el:kakor Vernant )kaljcvsko odvrcaispone zndstvenega aparaia opomb, preverjenih relerenc
. tokshjh ,dokazov(, opusut lorel mode.ni znanstveni dkkurz in pisad kot driani liolozol(
\ ghkans|a nzlika med tm, karje dosloj zndstveno pertinentneea nap,sal Vemani, in tem. kar seje
,aanstvenor zapisalo Svetlanl Slapiak,le neizmerljiva Ddbi jo lah ko zares zdnali i! rmmeii je
:ena za2aaetet Drebrativsaj Bacheldda(1998) in Bourdielja (2002fin 200a)
' r_ pr kot znanstvenika, ki le opozonl na prelom in diekontinujtto y zgod ovinl ki jih S Slapsak
:avkar na novo,odkiva( El pl,loEoAd Likluah , St 72. tudi 24 rdl
O rem sL Rolar 2005
'Da se nerada soznani s stvarmi, ki se je neporedno neiiaejo,jened posovorom z njo uEotoyil
rii vlado Kohik: Syetlatra Slapark: Nimrmo kaj potvdati Oaitno vam bivii deka, ni dal
-:oenega vposleda Tri dolgaleta nlste dobilinobenega podatka o len, tatinoje vaie finanano
To je srozno I To le skandal Zdaj se pa popolrom4 moram priznati, ko ste ml raz$etlili io
-rje
;:::aolo, zdaj se pa popolnoma strinjm z vdi \rldo l(ohikrJaz se boj]m, da se ie nist seznuili z
-rdobro t l
] temu ]praianju [)kdo sem jaz( ] sledi vpmsanje )kated so moji prcdsodki(?
, [...
Nadalje kontekstualiziram predsoalke. iz ksaanskega do socialistianega, prek
recmo balkaflskih, vse do osnovnih vpraaanj V zadniih letih si pri rem
kgllilurlglli [ ] Seveda
t...1**
)Balkankaje izuzetnajer senanjonoj lsto j1
od antike do da nas, kao ni u jednom drugom cvropskom istorijsko-geogafskom
kontokstu. Ta je istorija fascinaltna zbog stalnog dogova.anja, cenjkarja i borbe
'r' Glej tudl opombo 150 Leopold von Rankejo leloa zapisat , auch die Staaten leiten ihren
Ursprunsvon CoLr htu Druge veane entiteLe v retorild Ranleja, kijih najdemo tudl v rctoriK S
Slapial, so: vaiiena mo.alnost, miEi realizem v iluzorni lercepciii realnosLi (dejanslo izsuba
roahosti), odsotnost aasovnosli Gajjo nadomeaaa tonrirui lela) idr
D3
Slaliak 2002, str 80
!r' Slallak 2001. str 166
rt lhitletu, sJ- 182. 184
izmedju rodova [...] Pat.iarhat za mene nle dtal:vo audoviSte, ved upisani
tekst koji olaksava razumevanje proslosti, i osigurava n eoaekivano nastavlJaflje
svaki pul kada se Eini, da je doslo do diskonti(ulteta a tladicionalna istorija
rh pdzraJe. Kritika cLrocentdzma ne moze se pokrenuti iz epske invencije:
Balkanka je tu moguena metodoloska pamdigma.(rr
ariki...r'!a
_ Slapsak 2005
: Slapiak2004a, st.20
'lJ Slapsak
200,rb, *. 80
116
In tolll<or je okajiala in shenatana poonostavitev.ie ludi pona.edba, saj so rontinuitete vselej
upostavLjon retrogradno skozi opnko ljudi v sedanjosti, ki imajo nadzor.ad selekciio podaikov in
sho, nrihoveintcrcse Nayedent .lrsku.zi !akazeio tudl Donanlkarje oz odsotnos dilerencialneca,
trdBformacijskeea mlsLjcnja (zraailnosu 2nanstvenesa duha), ki se ne zadovoli kar s tem, da je vse
od nekdaj enako (slednje sodi v verovanjski sistem)
rrr Glej tudi opombo ll0
lolalitarnih sistemoy Svetlana Slapiak noae ff.rdZv v obdobju svoje vladavine (in
zanjo so madezi tilc: kdtlano misljenje, nepnjetna soclalna situacija, napaa ljudjo,
realnost, najbolj pa tisti, ki realnost in fikcijo prepoznavajo itn.),'rs zato jo seveda
stasansko moti in jezl to, da se Je prav na dan (iro aflo nakljuaje usode) njefle
(samo)inavguraoije pojayil zadnjo nevzdrzen pripis o )digniteti( v Kotnikovem
doktoratu. Po vsem videzu jo tudi v tej pudfrkaciji ill bdsanju madezev protellosti in
sedanjosti zakodfaflega nekaj psihopato]oskega, blokada Iibidajpsihidni material, ki
obremenjuje diskurz v njegovih nar postopkrh, v njegovo semantidno polje
vnaia nekakino pe erzno erotizacto oblasti, pregon in neaistovanje. Kakor zapise
Bachelard, misljonjc, k ni dejansko misljenje, ampak zgolj udez misllenja, )prcvaja
potrebe v spoznanja (. in nanje obesa )prete:ko psihidno konkretnostq )nakopiai prevea
analogij, podob, metafor( m s tcm izgublla fino abstmktno ost in intelektualno
izost.enost, ki sta pofebni za 7-nanstveno misljenje.'!e
Na drugem koncu ahistoridnosti in vcanostl (vemftov) je histon(ci)strdrt vello!150
ki se v nje(ih tekstih pojavlja tam, kjer gospa Zeli vledi dolge kontinuitete: najveakat
od andte do danes. Ta dolgl legilimacijski zJe kompenzatoriani manko, krizhaja iz
rr3
Kakor ugotavljata Horkheime.in Adorno (2002. slr ll5 s4.),je 2a laiiste obstoj nesreae pomenrl
ramoro, saj ien cisistiano izkivljcno soautjclrivcdlo do tEa, da ,ljihova rohloautna nenoani
rpela, da ti aloveta ldo pomrlovai V obupu pa se je sprenenila v hvalnlco moai ( V takinen
prcdstavncm svetu )dobrora jn dobrodolnosr postaner, sreh, gospostvo in zatiranje krepost [ ]
primitime orgrje so kolektimi iryor uritka [ ] Tovmesno dejanje vsesploine aeinjave, klsa
Donaz la lrazlovmjo se s tm djmsko lokaze kottrenutek. v katermje syetovni red
odpravljen zarc so v njen dovoljenl vsi ekscesi ( (rrrlem, sL. 117) Vea lndicev v reskdh Syedane
Slapiak hvallica podobtro lenenirancga uzirka (gl pilogo Al Linquan , it ?E, 84, 122), igrs in
iarneval kot )lrivzdisnjeni( referencl (rbu.r, it 7,20, 23), odrekanje slehernlh pravic VLad!
KoLniku in zmavanje ncsrae druih ljudi kot ramotne, kulpabilizacijd trtev, aei daso izbrale
,rezje poli( (V delv celotiiil 86, tud, B Slapsak it 121), blnarna delitevsveta, npr na
zmdsovaLce in loraZence ipd , stroge formalne hieBrhrj e ( rrtde-, it 84, I22, 149 idr), naposled pa
le celoten pogovor z vladom Kotnikom uprizoritev )vsesploine zmesnjave( r njeni percepciii
ralnosti (,r'd.n, ii 4,9, 11, 15, 17, 15, 51, 57, 59, 61, 6l,65itudi Kotnik 2005b), kai na to, dajije
:ato postavljen univezum blizu
'Bachelard 199E, srr 14, 15 sr4
' Vmislih iman seveda Hitazlrrr kot zgodovinsko pdadigmo, ti je dolgo aasa doloaala (od 2/2
9 stolcrj a i! sloboko v 20 srolerje) - v Sloveniji pa ie vedno v temlju doloaa - mentalno mejo
aaljenja zgodovlnslcsa dosajanja, !n aemerle nsrdaa (ln ne difeMcnana) lineena kolologija
:.meljni kamen, privilesirmo so slavnc, predvsem politian osbnosti, lisni viri pa edini sarrnt
:.mnevn znanstyenosti ZaaeLn,l te ,aradigme je nemski zgodovinar in lolitiani konzeNatirec
L.opoLd von Ranke (U9518E6:otrjem sno kinano pisali! Monita tZSA,letn vl,it 1'2) Kajlar
i eshdLoloite in ideoloike anomalije tega zaaetnita,znansivenega zgodolinopisja( vNema'ji, ki
p
:ro sa za ,oaeta zsodovinopisja( slrejeli rudi v Slovctrijj, imancntoo rcj adiemi Odsornosl
--ileksije l.th
pa vodi v njihovo reprodulcijo. kakorje lepo r@idno r diskurzov Svetlane Slapsak,
rjo polesnastotoca odlikujc t!di R ikeju lodobna perceDc,ja pisnjh virov kot edinih relyantnih
:<:dm Vladu Kotniku med pogovorom na nelem nestD v aezi z ,uradnio staliaem institucije(
--a.: ,A sem mmEazalisala? Midva se losovarjaE (
'rrI'lado Xotnik: A le 10, aje to v pnstujnostl v pristojnosti dekana? Finanano podomnje instrtucijel
SvedatraSlapiat: Ne laz emo kotrrioliram l'lado l{ot hrNo polem. zalaj pa poLem sovo.it hh
Svcllmr Sl4aat: Ne, taz samo tontroliram (sl p aqo Ad Li Euah ,it 63 )
'i?
Bou.dreu 2004 st. 80
r5l Bacheled 1998, str l0 Tezave z reahostjo so sumarno zajete v naslednji izjavi Syetlane Slapiak:
,Vi se sploh nisre kontretno ob.nili Toje osnohi problen Nobtr konkcL1osril Nobene
torektnostj! Nobene precizne8a dejanjd ni bilo v vasen politianem deja.ju, ki le bedno ( Leksianl
Lapsus lGjpak ninakljuaen,jetoaka preiirja med ditialom lormaliTmai, izsubo roalnosti
ir'!Negdtivna percepcija praE je znaallna zdklientlne, revmsisnane, nabioloa|,h kalegonjah
utemeljene d zbene sisleme zrnjo je znaailno zamenj evanje oz mSanje refrencialnesa odnosa z
rcsnicoj !e slede na Lo, ali gre za resniano navedbe alizalmisljene blodnje,jlh namra uvrsaa na lsli
relatihostni niz. ti z enoyalentno percepcijo oblltuje tlientelno relrczenraclisko realnosl V ral@m
dispozitiru nj prostora za objeklivacijsko disruco in s tem tndi ne kraja, od koder bi se bjlo DoSoae
sooaan 2 realnosljo doEajanja Rcsnica seveda ni ne objekuvna duosr sama in ne kaLa wlgarno
strtisliala vorilikacija, temvea p.odukL spozlavneEa proccsa, kl se nD lrai znanslvena ali filozofska
disclplina, konec koncev ima tudj prama res.ica svole kodilicitune okvir Pomembno pa F tote:
med tm, daresdca nidokorana, in ten, da naj bi bila relaiiua, je velkanska ra2llka I . atanko I Lo
vrzel se vselej umeiaa idolosija relativizma Zanevarno Dovezavo mcd bioloslio in druzbeno
je vpeljala Slmofla Perpar Gd]c (vedetno ne zgolj Ila svojo pobudo). Zapisnik tega
sestanka uredniskega odbora ISH publikacije z dne 8. oktobe.a 2001, na katere=
smo bili povabljeni predstzynlki teyile Monitor 1SI1(sestanka sva se udeiezifi Ta_::
Kramberger, odgovorna urednica rcvije, m Alenka Janko Spreizer, alimica UO rcvije
je, kakorpo sestankuv svojii zapiskih navede Drago B. Rotar. )nevedeten ponaredei:
kr pdkazuje v odlianih vlogah oscbe, ki so na realnem pnzorisau bile daled od r:
karakteDzaciJe.( (glej njogov zapis z dne 9. oktobra 2001vrubdki )Objava nekaten:
dokumentov()'6r V podobflem duhu, pd kaicrem v konkret realnosti nerea]izirana
Zelja ostaja suspendirana in zamegljuje percepclo realnosti. sta torej sestavljena rud:
zapNnika nesklepane 65. in nelegalne 66. seje Senata ISH: v njima so izmzone Zelje
po reagirardu, po lucidnii intervencijah, ki bodo menda Zo pokazale nasprotni stanr
da dma prat ki pa so v rcalnosti oditno bilepopolnoma blokirale v glavah kasnejiii
snovalcev realnosti, saj ni nihae rekel domala niaesar od tega, karje v zapisnikil. 22
ruzaj pa so si sestavljalci zapisnikov oaitno vzeli aas in., duhtwrbd marerl syoje
Zelje up zorili kot reaLoost. Resda kljub vsemu bolj Sepavo
Orozje ideoloske propagande pazgolj suova laz, potvorba realnosti, temvei
narobe, njofla temeljna strategija, zaradi katere Je tako udinkovita, je lansiranJe po]
rcsnic in izjav, ki so izt.gane iz konteksta. Neposredno suovost svojega nastopa na
nelegalni 66. soji Senata ISH je akter latez Justin prav v 1em smislu poloviane
tmnsfomacije v pol-.esnice in ambigvitotnc miselne konstukcre slab tcden po
nelegalni seji senata Se stopnioval z lansiranjem svoje okoznice, ki prcdstM a nekoliko
bolj pohrhnjooo razliaico uajnkovanja kaJpak iste mentalne struktule. Dokumenr
predstavlja neetiano obliko komDnikacije, ki k.ii speciliana intorakcijska pmv a
Slehemo lamcmo laganje, zavajanje in sprct:.aaanje je namrea lel re neetLno, kotkor
onemogoaa odkito m svobodno menjayo idej Poleg tegaje pd tem ksena tudi pmica
publike, da si ustvari lastno rutenje, jama debata pa je nadomesaena z diklirano
mpoziciio. Propozrcie etidnega naaela komunikacije ludi doloaajo, da v procesu
_
TakoJustin na nelesalni 66- sejj Senan:,zelo prcprosro(,,Mije zclo zal, drasi moji TatoLoje(
r. najbri dma smisla, da se sploh prepiramo o zadevah,kisarasna kot beli danll
ZJrayoEnma6ka rekurelca oz reLoriano manlo v izjavah SverLane Slapsak ob posororu z Vladom
(nnilom pa jc,A van je tojasnol'{ Naslovljelesa /rrs?sa alani nr alanico no}eca vodsm ISH
,.akrat niso snosobni nasovo.irlniti poinenu (npr Janez llsrin na nelegalni 66 seji Snara ISH
Suoj ne ineNje, amlak ji y rjeni prisorlo$ireae )neka|olegica()
*=ne
Cllouvod ikuD \t.lchayknj:rya Nazi P NEanda: TtLe Powq dnd rhe Lin othns{t9E3,
::rom Helm, Londor, str 2)
_
C, Mumy 2001
'O En Ludi Kohit 200d rn 2005c
_-\anejmo
le nkaj zabrisolalskih podjetij, ri jih imajo na vcsti alul il alantce novsavodstva
jH izbris obsezrega ze onenjlesa matcriala z mednarodnesa tolokviia o reritorialnjh rn
-:gra.n1l mejah iz leta 2002iuniaenle sDlerne srrdi rcvjic Mdrld/ LSH. ki jo je postavljalMtunn
Ij.k ie vedno alan uredniit\a @\ije Manito. ZSA; nea\toriziran vdor (prekgeselskesa dosropa) do
1.!:.onskih podaLkov na domerahVlada Kotnika, Taj Krmbcrger h Draea Rotarja nd
'-rlter.em scmrju in njihor pray tako nealtoriziran izbris:,anoUranje( vrstc dokumenrovi,
:-:.Uih stlepoy na 68 sejl Senata ISH Dr skurzivno je kajpak zaninlva tudi i zbi.a besed, s katcrim
.: .a omenjcni seji artilulnana amnezijska dejanja
Vemrchtung pto$an,
zabelezen v dokumontiraril polah 68 seje Senata ISH z dne
13 apflla 2004, na kateri se jo na novo definirala platforma realnosh ISH, zab.isala
nepriieina preteklost Na tej seji kajpak d brlo vea kogar od )prevea kritianih( oz
)neyseanjh( senatorjevin senatork, sal nanjo niso bilived povablje (tudi ta odsotnosi
vabil nima pm\.nega pokritja) Kakor mcni Dmgo Rota! je prav zato, )kerjobistvena
sestavina sleheme znanostinjena zavest o njeni zgodoviniv zanjo specrfia obliki. tz
katere izvaja kriter{e svoje znanstvenosti, doloa a svojega polja in habitusa
znanstvenlkov(, )zancsljiv indikator neoliberalnega udara zoper zflanosti kor
inrerpretacije svela ur elemenla racionalne kullltIe prav eLLmrniranje zgodovine
Razkoj znanstvene skupnosti, h je z ekipo pretezno nrlajsih sodelavcev in sodela\ k
ISH in nekatorih dialoga sposobnjh starejSih sodelavcev m sodelavk ISH (Drago RoEr.
lrena Sumi in sem ter tja ie kdo) komal zaaela obstajati v nekotko bolj doloaljivi m
dejansk obliki, je v tem sm islu ideoloaka demontaza m pdpmva na prevzem institucije
s sta mtelektuaho konfomistia h. Ce sledimo temu, kar zapfe Drago Rotar
Ilamre6, da je posebnost neoliberalizma v ,shkez!1 totalita.nil ideologij(,r?L ki s.
uveljavlja skozi Ze omcnjeno postoplo redefiniranje druZbenih !.rednot iIl praks, pn
aemer imajo med{i nedvomno konver titsko vlogo, potem po vsem povedanem, zlahka
1,1dmo, da je zamisel v tom novem medijskem in sinketiancm duhu redefini-ranega
ISH aedaljc dlje od )mteresa, kije interes za dezrtereslraflost(, kar imata Bachelatd
m za njim tudi Bourdiou za razlodevalno potezo avtonomne znanslvene skupnosri
Dokler nosrlci oblasti )prenovljenega( ISH lle bodo zmog]i reneksije lastnih diskuzo\
in dejanj, toliko aasa ne bodo zmogli doumeti pdoritctne naloge znanosli, ki je \
)psihoanatzraflju interesa( in sploh vsakega utilita zma, na katerega se skusajo
skl icevati.'7r Vendar tega na novem ISH v ljudem dostopni pdhodnostl res ni mogoae
pdaakovatr
'r0
Rotar 2005
'TTBachelard 199E,
str f, in Bourdreu 2004, str 145
'rr Halbwachs 1975 (1925), str 82
'rNa to kazejo njene izjave: ,zdajse !a lopolnoma, moram priznati, ko ste m, razsvetllli Lo
i:uacijo, zdaj papopolnoma sirirjam zvami (Vlado Kotnil Jaz se bojjm, dasesenistc scaadli
sc
:1lo dobro )( t I )Toano, ja, dku vam j e skival podalke (Medklic \4ada Kohka: Ne ) zdaj s1e
: Dovedali ldz bomto prenesla na senar Hvala lepa, Vlado Zelo sem zadovoljna z odsovorom (
I 'Nee, mate mi raj vea ieleli povedaLi! laz imam itjri toake, katcrebon aesla.a sera.u Nlli
=r n,ste negirali( Zlo, po Badlouju (1996, str 46 rr4 ), nasto tedal. ko dosodek ne pritlia
uine oz mnostva imanntnsa dani situaciji, mlakjo skusazapolniti s snbstancialistrano
:::Nencijo, kot lorej lastopi lerorene same resnice nadredno(jo
Ylado Kotnik: Ali jaz nnnam pravice vposleda? [V bilancc marerialnri sredsrev ]
Syetlana Sladak: Nimate vea!Ne. nmate yeal Mije zelo zal. Res nimare vea.
vlado Kotnik: Po ka terem zakon u oziroma, ne vem, po karerem sklepu pa ro sllepate?
Svetlrna Slapsak Niste vea mladi maskovatec v iej hisi in nrsre vea zaposlen v rej hrii
Moralne. etrane podlase za to nimate.
tl
Vlado Kotnik: Jaz mislim, da lahlo kandidat v zahvali napiie osebno sraliaae.
Svedrna Slapial: Ust ol Ustno in ne pisno in ne porem, ko Je teza ocenjena Mi te
zclo zal. To le preksek ln tozeloresen [...]Ki se nanasapredvsem
nclog, v akademiji.
t.l
)Mene zanima etiani aspelt in to mora biti na srlatu, yeste t ..1 In jaz rnoram o
tem se pogovarlari z drusimi senarorl moramo roano ugoroviri, kje, kdaj in lako ]e
izsubljcna ta dlsmteta, kdojoje izsubil in kako, a ne. [
]Isarepredvsem svoje pori.
To ni moj problem Oprostite. Jaz samo uqoravliam 1, etrafl aspekr in mislim, da sre
ni zelo .azsvetl r situacijo In zato sem zelo hvalezna
tl
Prvo sem mislla, noram pnznatr, yam iskeno povem. m$lila sem, da se hoaete
masaevat B.acotu, in sem reha, da mrslim, zdat sre me pa, moram
priznati. s temr vaiim argumenti dolaj prep aali, daje res to nte8ova odgovornost
[.. ] Toje prekrsek md oceno in med zagovorom, da ste vlormatnem prekskr, d4s1e
v etianem prekiku m ie nirnate zauprnja v mititucijo, in rsaete podarke, na karere
nimate pravicerl [..]
)Ne, \4ado, jaz yam prayim ro_ tri roake. Prvo, fo.malni preksek, vnesli sre v rezo
tekst med oceno in med obramboi etianr preksek. napisalr sre nekaj, napisati sre
rekaj v tezi,ti ie etiano nespreiemliiyo; tretje, obtozujere noyo dekanlo, kje en tcden
tukaj za zadeve. tr jrh le naredil bivsi dekan, ker ne pdznavaLe Odloarre se! Kaj hoaere (
t...1
rNa senalu se stem re ukvadamo (Sledi vprasanje Vlada Kotnfia: Kai, s aimpa?) To
'o liodnane /adc\e V 4r!i!!imr .
"e_trh3riallp
oblasti nad nekom (obiaajno nad SibkeJSlm, nemodnim ali druT-beno ranljivim iIl
takoje treba brati oblastno-patemalistiani defile Janeza Justina na nelegalni 66 selt
Senata in )uainkovanje( Svctlane Slapsak na da Kotnika). To seveda ne pomeni,
da je uamkovanje vselej nujno tudi Ze nasilen akt, pomeai Ic, da lahko o )njogo1,l
naravi diskutiramo v termini}l oblastl( rrj ,rugi, kije v druzbeni mtorakcili vedno bolj
izpostavljen in ranljiv (kot gibatec nteakcije), po L6vinasu, omejuje oblast prrega s
kliccm k odgovornosti.rT6 \4ado Kot kje to vlogo v komuntkacll s Svetlano Slapaak
oprav zelo dobro, tako rekoa nezamejeno oblast Svetlanc SlapSakje veakrat lepo
razkril, tako da je sogovornico s spretnlmi disl:urzivnimi maneL.i nekajkat pdpeljal
do vsebmskih protisiovij (vrsek jc brzkone tedaj. ko Vlado Kornik - po dolgl
inhiminaciji bivsega dckana Draga Rotada s shani S. Slapsak - s preprosto insistenco
na odgovomosti, S Slapiak pdpelje do tega. da za ka svoje prejinje navedbe in
inlrimiracre, vendar pa fo nje ne pnvede do nobenega spoznanja).
Dtsl:lrlz Sveflane Slapsak v tcm pogovo.u jeblir,s prupagandnemu Askurzu, pi
aemerimamo v mislih prcmiSljen, sistematiacn poskus, da bi z drsl:urzivno shategijo
,oblikovali percepcije, m ali kognicijo in usmerlali obnadanje drugih ljudi z
namenom, dabl doscgli odziv, kinaj bi zapolnil Zcleno intenco propagandisia(.'rr Pri
propagandi ne gre za preprosto laganje: )taksna dNkurzivna sfategija ni sestavl]ena
zgolj iz laZL ponarcdb, ampak je njena opdacionalizacija uspesna prav zaradi tega,
ker operira z razlianinu lTstami 'resnice': od brutahe hA, prekpol-.esnio do resmc,
iztganil iz PropagandaJe natanlo tista oblika diskuza, h ksi spccifiana
kontekta. (i?3
pravila etiane zavezanosti, p
aemerje vsaka intencionalna manipulacija, fabrikacija
m zavajanje z hformaclami )neetiana totko, kolikor ovta svobodno m odprto menjavo
idej ill s tem ksi pravico pub]llc, da si sama ustvan svoje mnenje( ?e
- v tem smhlu ni neetiaro, ae, deruno. rask javno izmzi svoj predsodek, neetiano paj, ac
:.darke poleedi ali pnredi talo, da tilodpnajo nlegov predsodek oz ae skusa svoje rasisriano
l.loyanje zaDali.ati v lerasistiano aI celo eriano mbalazo Cc bi rorej ! orynu zapisansa Svetlua
-i.apiak Dmsu (Bracu) Rota.ju nposredno izrazila svole soviaitro oz svoj sd ln sa inknninirata v
:j.eovi pnsotnosti, da bi lmel moZnost, dana to reagira, bl ro nemara lahko prj kom zbudiLo
- rnlno osoraenje. ne bi pa bilo etiano sporno Kar je nrdila, pa je eriano sporno. saj je celo lod
L:iko ,biviesa prijateljsiva( do Draga Rotujav njeeovi odsoinosti skuiala ireLji osbi lodrakniri
inminacijo D Rolarja, rije njona lasha kon(rukcija cre za pertiden in rclatino kompleksen
:3plel lanlazmosoriijn druzbene realnosri Iziaw moralzilajoae polilfte pd, kakorjo oprcdeljuje
t=lo Riha (1996, str 86),pretendira na univerzalnosl. njena vsebinahoae v1jati zase, a terne
,-neva, daje sstavni delizjave ludi specifiaetr kaj njenesa izjavljanja, se sprcvrzev uresniaemje
-'li pdniLula eg" -rere\a .n /so'i Da'. <ularne \rb ne.
2. Analize dhtuaov
Temeljne znaailnosti diskurzimih konliguracij alanov in alanic noyega vodstva ISH.
Izmed diskurzivnih aporij in lakufl. ki jih m.goli v dNkurzih (ustnih in pisnil) dlano\
in alanic novega vodstva Fakultete za podiplomski humanistiEni Studjj v Llubljani
bomo na tem mestu skozi nekatere zglede poskusrli sistematizirati Ie nekaj najbolj \
o6i bijoaih:
Med diskurzl novega vodstva ISH. ki jih navajam y pt:loql (gl Ad Linguam ), je
ved primerot ki kaiejo na nezmoZnosl zajetla d.rugega v dialoSki dispozitiv. Ogldmo
si nekatere izjave posameznii izjavljalcev oz. izjavljalk m jrh na katko komentirajmo.
(Podartala T. Kramberger.)
Joie Vogrinc:
)Sporoaarn varn, da
ISE I. I zaradi kloniane prezaposlenosti dmam aasa da bi se delu odsovornega uretuika
posvetil vsaj priblizno dovolj, da bi izhajanJe nomalno reklo [ .] Odsovorni na ISH
(senal, dekan, direktorica) so sprejeli nekai odloaitevvzvezispxbliciranjem na ISH.lo
liso upostevale uredniakesa odborx. Tako ravna nje po mojem prispeva k neracionainemu
in
'3i
Joze Vogrinc v Dism u Uredniiremu odboru publik cij lSH in Senatu ISH, 5 okrober 2001, sl
rubriko,Objava nekaterih dokume ov( -,1 lz hkbnata lr'oriiozir 1SA( na koncu rfllje
B,
,Kotslavni urednik Uredniikesa odbora publilacu ISH s crjem zajutri,9. I0.2001
ob 12h [ ] boste dobili vabilo, takoj ko bo prLp.avteno in vam sa bo poslala alamca
UO ISH publikrcn. Simona Pemar Griic [..]Razveliavlram lpodarranjejeVog naeyoj
vabilo za sestanek ob isti uri, ki sta sa poslalr Taja Kramberger in dr Alenka Janko
spraizer, urednicr Monitorja lSH, , ker urednici MomrorJa ISH
n$ta pooblasoenr za sklicevanje sestantov Urednislesa odbora publikacij ISH.( 3'
c.
tudi, da sev primcru, ae ISH ne bo zadel nernudoma koordinirari
da bo UOP ISH lahko opravlial delo, zaradi karercsa je bil ustanovljen,
,
do nadaljnjega um*am iz dela senaLa [
] Noiem brtr sood qovoren za unLaeyanie ISH
kot znanslvene instituciie Ker
namesto resulsrn orsane ISH ipd odloano zrvraaam, bom v
tem primcru sodeloyanjezlSH ornejil izkl.luano ra delo s Srudenti.. J._ lNaam.kako
' JoZe Vosrjlc, podpisan t(o1 )Glavni urodnik UO ISH( v elekt.onsken pismu, 8 oktobe.200l,gl
_Jbriko robjava nel(atrih
dokxmertov( ,l
Iz hkLoriata rtldr,/rz, LS,g( na koncu revije
'r Jo.Le vosrinc r pismu Senalu lSH,9 oktober 200l ob 8h Zr..n
njcgovemu (skltemu) namenu,'35 kakor pri pnpisu ule vpismu z dne 9. oktobm 2001
ob 8h, paje podatek o aasu, t/rll prcprosto izmi5Jjen,r36 drugii,pajey disk:utz
podta.knjen kot korNki dokaz, ki naj bi potrjeval Vogflnaevo kon strukoijo o vedonJskih
izpadih )predstavnice Monitorja ISH( (kijil v prerekljh dveh pismii, napisanih po
sestanku, sploh d omenjal in se je nanje Sele zdaj nenadoma spomnit poleg toga
imamo v izjavi spet opraviti z opustom imena predstavnlce seveda opazka govori o
meni, saj sem bila tedaj odgovorna urednlca ,il1o nltotja ISH, C ). eas je za Jozeta
Vogrinca torej skrajno poljubna rea (podobne afinitete k poUubnosti kaZe tudt S
SlapSak). vaasrllje c*liaen, vaasil ga d, vaasih, zavoUo instrumeotalzac{e, panaj bi
bil rigidno vektorskit vse 10 pa so mamenja motenj v percepciji aasa, ki so obiaajno
povezane z motnjami v percepciii realnostt m v skajni konsekvenci tudi z izgubo
reahosti, o kateri smo ie govoflli
V Vog.inaovih izjavah pa imamo Se en .l/culrj,lrbrr$ s kroznim aryumentom (ki
posredno tudi priaa o motnjah v percepciji dasovnosti), ki izhaja iz izhodiianoga
predsodka, tj iz nepotdene (izmisljene) navedbe, Je v nadaljevanju altoreferenano
potrjena izhodiSdna konst.ukcija J Vogdnca: najprej se v prid konsrukciji o ikodl,ivostl
re\1je Moniotja 1SA za znanstveflo skupnost na ISH sftlicujo na nepojasnjene
'argumente'()nekoordifliralost(, )neracionalno trosenjo sredstev(, )nekva]itetno
publiciranje(, )boj z vsemi sredstvi(, )Zalitve(, vedctje eLc ), nato pa m:dta obta mestd
znova potrjujejo izhodisano konstrukcijo ()naain, kako sejo do mene vedla.. me
potduje v praviltrosti . .() Vogrinaev oblast prevzem )sestanka( z )razvelavitvijo(
\abi1a ()solraznil oseb() ie pmv razlodna anticipacija dogodkov v naslednjih letih
iprevzem CHJS, prc,r'zelJ] Monitorja 1511 ipd.), njcgova straLegija pa je osebno
degadirati in delegitimirati zvirnega nosilca, prevzeti fomo, aas in kaj (torej na
neki naiifl )kolonizirati dclo oz. korpus() ter aez vso to zapisati svojo 1me. aetudi s
popolnoma nelegitimne pozicilo gledc na vlozeno invesicUo.
RazveljatanJe in izbris )glasu( drugega, dveh ulednic, ki, tryr:i, nista, kakor Vogrinc
zmotno piSo, sllicali sestanka )Uredniskega odbora publikacij ISH(, ampak sta dd
,nr sklicali sestanek, na katerem naj bi se lladalJevali pogovori glede orga zacije
publiciranja na ISH,'r7 in ki, d/dgr, nista bili )nenooblaSaeni( in tudi nista uzurprr-
sklica ,brez utemeljilve(, saj sta se o tem, daJe pobuda za nadaljnJe pogovorc v
s publiciranjem na ISH na strani alanov in alanic UO Monitotja ISH, dogo\oil .
^.:
stareJsmn kolegl in kologrcamr Tezava te Vogflnaeve soLpsistiane in neskprupuloz,::
dishrrzivne impozicijeje med drugim tudiv tem, da je JoZe Vogrinc, skupaj s tolesc::
UrcSem Gdlcem, ta pr1,l sestanck (tj 7. sestanek UO ISH pubtkacile dne 5 oktob:=
2001), na kale.em sem sama obsirno na podlagi pripravljenega aide-mimoie i' -
predstavila dotlejsnje allivnosti in delo pn reviji Morllol 1SI1, zaradi nepdpravlj cno :
na dialog sestanek predaasno zapuslil. Za njegovo neobveidenost o lem, kaj smo se :
nadallevanlu sestanka dogovorili, seveda nisva brli - t1 nisva mogL biti - kn\:
predstavnici revije M.rnilol ISH.
Vendar JoZe Vogrinc d cdini akademit na ISH, ki le zaprt v svol monolog.
Janez Justin:
DBos ie vpraian.(
tNa lprasanje Boiana Baskarja: Zakaj pa mene ni nobeden vprasal? Vpra.anjc sc
nanasa na domnerno korespondenano sejo, kije pa dejansko ni bilo B Baska. tudi
kasneje ni bil nia \prasan, saj so bili sklepi novega vodslva, ki naj bi jih sele z glasovanjem
sprejemali, znani in sprejeLi ze tar vnaprej l
B.
),Tu zunanji sodelavci osroZate obstoj te hiie injaz domrevam, da vabljeni ne bosie
veal Ker s to hiio nimate nial Preprosto povedano.(
SYetlana Slapsak:
B.
,Otem nimatekaj povdatr, to se popoinom a strinjam. ampat smo dobili pramo menle "
C.
,Nc, vi stc zahtcvali pravno mnenje. To pralno mnenje vam zdaj beremo, ter m$limo, da
imale pralico in dolznosl d, ga poslusare Enostavnol Vi moralc to poslusah, sa.i ste to
iskali You asted ror ii.(
'3rVLem vabiluje med druglm zapisano, d, smo se , dogovo.ili, d, s Dogorori glede nove
orsdlzaciie in delol"nja OE [Orsa.izacijske enote] ZaloznisNo 1n potemtakem L!di slede
organ,zacije in deloyanja.esorta UO ISH publ*acile nadaljujemo na naslednjih netaj sesidtili za
!obudo so blll zadolzoni mlajsi sodelavci in sodclavkc ISH, alaniUO Monitorja ISH /Prvisestanek
bo ie v torek, 9 ottobra ob 12 00 uri v prcslonh ISH ( GIej v.ubnki ,Objava nekalenh
Jo\me ro\ .i
V fr,tatid.a Votiatjo t"H. nd Loncu _c\'je
L3r
Glej v.ubnkl,Objava nekate.ih dokumenlo!( tl Uhistonab ilanitoia ISH( na koncu Evjje
$ ETNZA?N66/2004
D.
,Mi sno konaali sejo, borno naslednlo meli o alanih senata.(
)oo
Slalaak 1993, srr 18
r0rSlapsak 2001b, str l8:rAmonsmany theof,es on ca!ses and forms ol lhe Yusoslav wd, war lbr
teritories. transnatlonal Gocial wao is there a lo$ibility ihat nobody noticed - a war olgenders?(
ror Gl- priloso,4d aua,z, , st 115
r0r Avioda 1eh katkih in malo datilh replk na nelsalni 66 sejl Senata ISH sta prdvsem Janez
Jusrin (, . v naislabiem ,rimen bo Lreba seveda loklicati policlio in odsLran lildi. ki nc sodijo v to
hiior( [],PoBlejte kolesi, to so nel ocene, moralne, etiane in drugaane, ki!e sod'j
t . I ,Dovolire. nooi( t . I ,Nimato provice I n za.adi tesa domneYam. da bo paa direktorica
vzposLavlla zakonlto stanje ( [] ]Pftprosto povedaro. nlmate sta.usa t! i! nimale pravicevoditiir
uprarljai te inie ln na prihodrji scna t, domnevam, da ne boste va povablieni Zelo enostavno!(
)ena sirma podoba ali celo ena sama beseda tvori celotno razlago(, predstavlja trP:
motafora )gobe(,']o? kr jo S. Slapiak uporabi v naslednji bescdni zvezr ).. Zensli-
utopija je zelo pomemben Zanr Zenske kultDre . v katero so nada.jene Zenske _
pisatelj ice, slikarke pa travarice in mnoge druge - wisovale svoje izkusnje, svoie znanj.
[. .], svojo politiano moa, aehrdi temeljedo na kaji jezita, kanake moai, kanali.
instltucti. dele sveta, v katerem so ustvaiale svoie dosezte, svojo izjernnost PatriarhalE
sisrcm, katerega oblike 5e vedno Zivimo, so obdasno lahko izr abljale kot kaksno gobc
ki s svojo poromostjo omogoaa negovanje poseb h zenskil nia . (203 Kakor nan
jasno pokazo Bachelard, so takine neDosredne metafore novarne za oblikovanje
firanslvonega duha, rzato, kerniso prehodne narave(, zmstejo namroa ,v samostojn c
misljenje in tezijo k temu, da bi sc izpopolnile, da bi se doLrsile v obmoajD podobe -:'
':ro
Prgon 2003, sii l+16
Rotarja nanjo) nas spominjajo na navedbe tistega Bachelardovega lizil(a, kije srq
znanstveno knjigo zaael takole )Ahpomenibiti provea zaletav. ae iidlznes dugo\3:
vse do neba? A1i mc bodo obdolzili predznosti, ae se hodem lotiti prciskave re:
plamenic, ki se zdjjo pritrjene na nebesd svod?(r'5 Obautok, kr gavbmlcu zapuSaa_i.
Justinove bosede in misolne konstrukcije in )cksperimenti(,r'6 je tak, kakor da a\r:
na svojski ill porfiden naam uziva v blodnem mimohodu podob iz sro]=
konstruktivistiane ,r//lancraruDg, ko mu )sladka letargija( neznane Lotalitarizirajo.--
sile, kije kolonizirala objell, in modus diskuzNno razlivajoae se splosnosti hromj-
izkustvo in aul za realno rPoniznost, ki se izrazana tako zgovorennaain in tako poza.
slabo prikriva izvimo neskromnost V osnovni vednosti, kr se razglasa za splosno, vre!:
ko scga prek izku swa, ko izstopa iz obmoaja izkusiva, v katerem bi se lahko izposulil.
protislovju, vedno mjdemo neko oholost dL?
Noprlkrite manifestacije te oholostiv manj obvladarli formi soizbruhiJaneza Jusrioz
na nelegalni 66 sejr Senata ISH. Nlihovo prjkritje pa sta uradm )zaplsnik( te seje ri
Justinova okoznica, kjer so ti ckscesi znova potisnjeni v molk neizJ edenega, nezapisanega
ktualna lenoba.
ra,O odsovornostr nimaa ti kaj eovoriti, kena{ I I )Ja, jat Odsovornosli ni ( l l,ftninraskal
.oLo'i ooo"JLo"oJr.ler. /ula ra...e'dL10'.u\t-lr td{o \-e-cnchrc I tr!.
blsta llicala na odso!o..ost kor zunanta sodelavka - ( [ ] )Bmco, ampak 1r nimdi p.avice Uicat
na odgovomosL oTiroma na to, ker ti ,,r, r! | s/rj,, Bnco (
[ ] ,In ie - kako bi prj Tuoanjih
sodelalcih vlrimen, da bi ustanove yodili slabo, sptoh lahko usotavLjatiodgovornos, ki jo po
delovtrizatoi odaji lahko ugoravljamo, dlowcca razne.ja? Nltator saj v ien primeru ne bi bito
,llGtri.e poeodbe.,.rere?rarrcorrore, na kaleri bi bito nrosoac neko u oajtart slabo o.ll.aire!
zahtcvati njegovo odeovo ost, iaajati Mnkcljc itd arm dtjesreno! Lakincm mlselnem
okslenmeno, ten vea ErobihtJaltev temeljnih naaeldelovnega pravavtnislih zagreiino ( itd
lNaDakc so Justi.ovc l
Ij Svetlrni SlaDisk: J az ,ise n adpwn o za ta Otrostirc, to F Broco d elal Vi ste bl1 mladi
rarhkovalcl Vlrdo ltuttri}: N o saj, a je moja odsovornos r, rllo jc vodill Saj r iscn iaz upravltal
in"r,-c,r S,erl aslrp\a[:'1or.e.:10Lajdods \.-no.r I s\oJe oe o h .nr ie n.or e
opravljala odsovomo, po srojih najboljiih moaeh (
:16
O tem, da se po Svtlmi Slapiat naj ne bl bilo rreba o riaemer spraSevarr, ae so to Ze naredjtj
drrt8i(znaoenjevcrovanrskeea,nc.znansrvenesamlsljenjr;elcjpn]6eaAdLirluan,at6jidt).
" no /e o'.dli \. rem r e.r /e.., le ooo/o L dr ie "r oz, rry te.ooe \ oe\eJ..,L \\crtd. e \ ap\d\
obii topos Npr )Lcnobale kreativna. le.oba ic jznajdljrra. tcloba relaLivizla aas, lenoba olrednoti
osanlenost,lcnota odpiru nove obtik strpnosLr(,je v uvodriku.l!oj[c Steu]le Emzina na iemo
dela zalisala Sverlana Slapiak 5 7 2004, I l:12. Emzin na teno deta
datumdciie.
I Ni terko opaTiti,.laje n6lrotje naaela dvomd in *ritianega duha prav naaelo previdnosti, iako
Jubo eksperion in populistianim znanstvenilrcm, tojenstm, lj mjsllio, da se da vs povedati na
?.eDrosinaain i! znanstvene konceple reducirati na ljudsto govorico
'' Podobro sevlznanosti( Svellana Slapsak, L bi najraje vidcla, da bi tam bilo vse povsem
:oljubno in rdloloZljivo, slraiuje, ali znanosi potrebuje kaltino ieorijo Gl opombo 130
:'Rose Mane Lagrave (2003) pravi, da )znanstvem pluralizem(, ki.je bil na ISH v rumcrju med
aLajiimi in stde.jiimi kolesi iI koLe8icami nepredstavLjiv in zato nedosesljiv.,izhaja lz azckovalnlh
rat.itii in je sam lunlcua rnLianega d!ha. ruumljenega v okvln spcclfiane d.d/e d. ?ersa.
I^ ajarje oz u dejdjanje kitianesa duha pa ne zadeva Tsolj intelellualnih orodij. [t so .am na voljo,
:n\lsnoje udi od druzbenih in politianih posojev rziskovanja in jzobrazevd.ja inje rako lovezano
r 1 prasanjom a1tolomnosti udverzitolne8a polja ( Pim Justin. tudl v prilogi ,4 tl Linsuatu ,it 2.
ri 53.54.68. rIl. r8. r9. 125. l33l
govora priborite m drug nadin(. )sem moral pnntati(, )ste zamesaL vse(, ,drZire ji
dnevflega reda(, ),je treba zasaititi(, )ohranjajte v druStl,lI(, )prepustiti dla]ci_
usposobljenih. dialogr strpail in predvsem dialogu povabljenih vta razgovor(::' l
ustozne naslovc (raje kaksnega vea kakor manj; glej sklicelanje na nagrade v pdlogi
Ad Linguan.... delIr'II in \rlll.), pa ne vedo, kjc so ir kaj poaneJo, le tezko priaakovati
pdznado nekompetenhosti. Vefldar pa iz te nezmoznosti za refleksijo pogosto uhaja
prav)prefinjen asortiman zabrisovalskih shatogij( (glej tudi tabele 1,2 in 3).Vtaksnih
okoljih, ki so zadusljiva in obiaaJno tudi egalitarna in pdsilno mentalno unifitatoma,
je tudi bolj razvit in veakrat preizkusen mehanizem gospodovanJa iIl prisvajanja
posamoznii discipliniskilr polj
rbliki: kar ni zaprsano. se )za zgodovino( ni zgodilo, torej le mogoie poaeti karkoli,
ja le ni zapisano Odtod, iz tega mentalnega okvira, izvira Hitleieva zlava o
:: epotrebnos ti zapisovanja ukazov vveliki med celo dalanjaukazov, saj so vvzduSju
3katnega socialnega darvinizma in obaega shrmuitva podrejeni poskusali izpolnjevati
.rd. netasne naruge m neilreiene ielie.' (-'e po./Damo lo posebnost lolalilarne
stoletju (leta 1948 jc bil ustanovljen prvi center za omL[lo zgodovina na ColDmbia
U vclsity v New Yorku) in nato tudi drugje sploh ne govorimo Ni toliko zaru]Invo
ponavljanje hrtodata oralne zgodovine, ki ga je mogode najti v prfuodnikih, bolj
zanimivo je sk.bno izogibanje provinciaLnega zgodovinopisja (in humanistiko oz.
druzboslovja). da bi tato specializacro sploh omenrlo, kaj Sele inkorporiralo, in
mzmerje mgd znanostrx o ljudeh m &uzbi na eni strani in svetom )sponta h( govodc
in njlhovih verovanjskh implikacij na drugi (mmogrode, oralna zgodovina je
pomemben segment zgodovine mentalitet in zgodovinske ant.opologije, kt b1 ga
presajevalka te discipline na tukajsnja tla sevedamorala dobro poznati, a tedaj bibila
njeno ravnanje in ntena vloga v konfliktu na ISH najbrz precej drugaana - karle tudi
oditno,jeto. da imamo opraviti z zavraaarlem spoz[anj ob zunanjem posnemanju;v
slovenskem prostoru se z oralnm izroililom najbolj resno ukvaia Marta Vergmella).
Vsako obdobje ma v svojem slovadu na eni srrani doloaen lond besed, kl veljajo
za nementorne, o katedl ni dobro razpravliati ah Jth izokati, saj z njimi tvegas
druzbeno marginatzacijo, na drugi stmni pa fond besed, ki sodijo v sprelomljivi
ideoloski slovar, ki obljublja druibeno afirmacijo zri
rx P.imcr zapleLa s lem, daje rapaani alovk (,oporealik() uporabil besedo,lc le oa11no rzervirrna
le za )prale, neoporeano( osbo,j kaiek pripis Vlada Kotnika, Dredsoyo.u njEovesa dokrorata,
rje.je ulorablicna beseda,disnitas( Svetlana Slapiak, ti z$e mcnl, da lma nelGtere besede ]n
njihove pomene r neodtujljivi possti (mednje sodijo etika, disnitas, lonlrola realnosli, taktin
vljudnosr, verovanje. raupanje skraLka, prrv lepo zaokrozen cvetnik noralke), sejelri ten pnDcu
silovno iazbunla Tu jc odlomck iz nienesa )posestvovanja( besede ) dis. itayl
II
Uado Xotnik: Poyejle, za rak.no oblast sem se zavzemaltukaj?
Sletlana Sladakr Dignltetaal
Uado Xotnik: Povjt, za kakino oblasr
Sletlana SlapsakrVi siupate tej initltuc,ji poyedati, danim, disnitete, za boga milega \rlado
l
Sretlam Sl.p$k A ni.es, da stevsvoji lezi napjsali, da taustanova nimanobene digniiete?l
SretlmeSlapiak: ae alovck to napiie,je reodsovorenin neumenl Toino to
llado I{ohik:A.es? Zalo ker se zavzema za, kerse z,vzema za to, in da nima pruvrce
S'erlui Slrpirk zakaj se zavzematc, za sebe inza svojo moalZa to se zavzematl
\lado l{ohikr Za kaksno svo]o modl?
Srerlur Slapirk: Too, da sovorite o digdteti ustanove u
\lado Itutnikr Za kaksno svojo mod?
S,edmaShpiak: Kdo stovi, da sovorite o digmteti lslanove, [i je siarcjia
I
Sretls, SlaBiak: Oooh, nsto, kd sre isLal, s1e dobill Vea ne boste dobitt A vm je ro jasno t? Se
:_ Uai Polem L0 ste entral v tezi objrvili, da je to distritote niavredna us tanova t lOdsedmega
:fa ndprej ne obstajatcvoa [ ]Ne obstajate vea
vedMr SlaDia[: ,Mcno zd]ma etiani aspel(t in o mo.a brti nase.aLu, yst t llnjazmormo
:a se posovarjad 2 drugim, senalorji, moruoioano usotovin, kie, kdaiin tako le izaubliena ta
dignitta, kdo jo je izeubil ln kako, a ne I I liaite predvsem svoje poli To ni mol Droblem
tl
Syetler Slap&li:Veste kaj,jaz nisn policla tukaj, jaz skbim zadisnireLo Le hiie iI se zeio vesehm
da smo z vami konaali Samo z
adi dignitete. ki ste jo omenili v disnaci.ji, ostalo so vse detajli Ja
bom pa losebej poskrbela, daraie obtozevanje BmcoLa Rotarja pnde na senat Ker sic mc v Lej roali
Besedoje, ne da bi!rtd tem posebej koElltirala Svetlaro Slapiar, upoBbih rudiAlja Brslezv
perlo.marivnom diskuuu, ki svoje perlorn ativne .azsZros[ kasneje ni ekspliciLralali pa je sospa,
ki saje zapisaia, n, .azumelar ) . vm zasoravtam, da bom stonla vs, kar kot prdsravnica
ustanovitelja ir predseddca upmuega odbora moram in morcm za zakonilost delovdnjain
ohianitev dignitoto instituciie ISH ((/AIja B.shz, v lismu trem senalorjenj gl prilosald
Li sudn, sr 128) Clovek je Do teh jzmzih skbi v skuinjavl. da bi pomislil, da dostojansivo usrd. ove
rcsno osroi-eno prav od smihzas|rblenih Mimqrede invrazmislet, slogan Drs,,ar kotime revije
dmes zaznamuje tudl polje artitulacije misli Novorevijaaev N i pa ie dolso tsa, ko se je rako
lnenovdlo zatoaisac nacisrovv Cnu (lolonija Oisr,itad), ki sovposebnen zanejenem trjtoriiu
proloreirali manDulacro zljudmiin na njlh iuajali otalltame prijem Zdi so, da si dostojanstyo
najnje pdlaiaajo ho njem rutladajo lj udje. li Ea rmajo na.,manr
" Ztuadi besede. kr je bila vrh vsga zapisana se v or.r, t koterpotulenci lztokn Osqaita, je Mirjr
Le
Canderzasnal - seveda obpomoai uslrezno neizobraznjI in nerazgledanih kolegov - velik
mo irani nnajsodn' p.oces (ae bi bil sodni, bi sa sodisae paa vpraialo, zakaj je b6kal po luji
zasebni l(or6londenci), ki struk rno neroliko sponinja na Drerfusorc alero (el zola 2004) Pravi
dolikL, loje vdor v zasebno koreslonderco (zaialen z Ustavo RS), je tako ostal anaj obravnave,
alove* (lztok Osojnit), K je navsezadnje popolnoma lucidao oreDoznal stntesiie Iiudi na oblasri (na
DSPin sir3e na slovensti literarni !c!i, zMitjo aandrom vred). saj se ob vsem rom da povsem
nedvoumno in arsumelttmo pokazati slrukturno sorodnost tcgapolja s laiistoidno miiljenjsko
strukturo, pajeb,lnenadoda ob splosncm kaaalu zmikaviov. ki triaijo,Primjte tarul( presanjan in
naposled ludi zares pregnd z delovnegamesta
rri Besedi,!ravo( in,dsc,plina( sta tako vznomirili alana DSP Vladimnja jecajika, da ea
lredsednik obanesa zbora ( 17 rovembra 2004 ) le s tezayo lmiril Se p.ed ren pa je povedal role:
,DosL mije tegal Ne, ne boi govorila, rc boi sovorila o lraru tukaj! Nc bos mi Bovo.ila o pravu
tu, zenskai. Kaibos tu g@orila o lavu - ( i, ,Kor dovonskeea pesnika in laarelja me zolo moil
bcseda disciplina, dhcipll.a [ ] sm zoperro, da se bo lukaj zdaj discillintalo v disciplinsloh
tomhijah po discillinskih lostopkih, ker tulGj sovorimo le o druitn slovens|lh pisateljer ne pa o
drusha nekih dscDilnsldh tomkij [ ] obani zbor DSP nalbrz ni zato Lukaj, dase bomomi zdaj
zaaell dlsciplnnati, kdo bo kosa bolj n.iGnil z disciplino a[!az nediscillino I ], da se enkat
zmcnlmo kotunehlll, ne dase bomo posova.jali kotaparataili o disciplinskih lostopkih (
,NB: To pismo pisem s polno odgovor nostjo: p rejem tega pisma Te z moje st.ani
v nobenem smislu ne zavezuje ali prosl v kaksnokoli )molaeanost( aL )zaupnost( ali
kaj podobnega: te wste provincialistidne in forstadhke konndcnce so bile, po moji
presoji, zaaetek, vzrok in vsa strukturna vsebina vsega nepojmljivega kaosa na ISH, ki
le strokovno tako rekoa neprcdvidljilo nevaren in Skodljiv, storjene pa so bile te
iracionalnc Skode v sicer nepredstavljivo bcdastih, pa venda e strukturiranil in
prccizno koreografranih lega}l. Scripta manent (rao
Srcflana Slapsak: A vr veste, da ne smetc v tckstu spreminjari niti ene arke v rezi, koje
enkat ocenjcna A se zavedate tega? Da stc v prekrslu
Vlado Kotnik: Semiasno .. skatka, jaz niscm niacsar prikril
SYeflana Slaparli Ja ste Ste
Vlado Kolnik Ne
Sretlana Slapsak: Dodah ste prekrsck
Vlado Kotnik: Ja,Jaz mishm, da v zahvali lahlo kandidat zapise osebno sralisac.
Syetlana Slapsak: Ne, poslejte Niti ena arka se ne sme spreminjat, ker vi lahlo
spremcnite tudr nne
vlado Kotnik: Seveda lahto. seveda lnhto
Syetlrna Slapiak: Ne morete Enkrar ko je Lcza occnjena, sre na zasovor, konec mi
.je zelo zal Toje prelrsek.
I...1
\.nteksronenbe besede naobanem zborujc kajpak zadeval zsolj Do staluru doloan orsd
'Jrciplinsl@ romhijc(, za nobeno drsciplrniranje ni ilo,le za uradne postopke Poleg tega Da seje ob
':n pokazalo, da alanl vearnoma sploh neloznajo sraruta lasrnega druitva P.ipombaBrancta
\{rzeraa ,Ze, ampa-k trcbajc noeoae.es pred vsaklm obanin zborom vsakemn alanu lorolopirari
::riu1. ne da se tulal sLari alani delajo norca iz lastneea statuia, ki so sa slrejli, in govoriio o
: :crplinski konisjili oni so dali disciplinsro komkijo v staiul, nejaz{ je tu povsem na nestu
l.rsanco vodslva DSP lahto ugledmo v p.avih razseznostih. ae vemo, daj yodstvo DSP v letu
: 'l l rajnico DS P Tino Jurkovla. k je 2 lastn o inlervencijo reiila tiskowo konfe.enco, na tatero se
:::! od plsaleljev i prdvoaasno prikual, poslaLo p@d disclplinslo komisijo, namesro da bi sejl
:::r alrlo za Dotrtvovalnosr
izpustoz lzbris imendje zelo bisivc^a sestnvina totalitarnih stralesij Cenamreaalovckna
i -ioliiraynj ne obstaja, eaje larje odsL.aniti tudj tra tiziani Tako bi nroralo bitl, kakor Diie walrer
: : _t a nr1,r, npr 2a TroLskesa, ko j bil ie zix skralno alarma mo dejslvo zc ro, da so sa v nekem
::iuthu izbrisaliiz dokunentov, sajje to bilpomembn koratkdokona iln rolalni eliminacri
: r neravadnale p.ipomba, Ujo S Slapiakiz.eaeV Kornllu v zvezis tem, da scv rczi ne sme
._
_:a.niti njli arka, , ker vl lahto spremenite Ludiime( Zeloza mivoblb o razistali. odkod, iz
L:: .ga olsehega ali izlusivenesa ozadja iryira ta derominacilslG bojazen
' '-na Somi vlismu SveilaniSlapial. 12 tbruarja 2001, slcitudi rubnto )Objava nelatenh
Vlado (ot
k: Jaz mislim, da lahko kandidar v zahvali rapise oscbno sraliiae_
Svetlana Slapsak: Ustnor Usrno in n plsno in nc poren, ko je reza ocenjena Mi je
zelo zal To je prekrsek In ro zelo resen.[ ] Ki se nanaia predvsem na eriano sralsae
nekoga y akademli
ali I l
vlado Kohik: Paa, paa razumem. Aje ro uradno sraliiae insriruc{e?
Svtlana SIapSaI: A sem varn ga naprsala? Midva se posovaiava. Vr sre iukaj obtozili
Bracota Rotara zelo resno. Jaz bom to znesta na senat
Vlado Kofidk: Jaz nisem nilosar obrozil
SYetlana Slapsak: Ste Ja,ja sre_
t...1
\4ado Kotrik: No, pove.ite mi, lare merror?
Svetlana Slap3r}: Oba.
Ylado Kohik: Oba sta to irekla?
Svetlana Slapsak: Mhh.
\rlado (ot
k: Da sem.Jaz ro relet?
SYedana Slapsak: Ja. Mh
Ylado Kohik: Ali imate kakino prsno porrdito?
Sveflrna Slapsak: Veste kaj, jaz nisem policija turaj, jaz skrbim za disdrero te hre in
se zelo yeselim, da smo z varni konaali. Samo zaradi disntste. ki srejo ome ti v
disertacijr, ostaio so vse derajli Jaz bom pa posebej poskbela, da vase obrozeyanje
Bracota Rotarla pdde na senar Kersre mevtej ioakiprepriaaLi
A \e tj .?a,edare. da ,.ddr
l::111':,r:*' &,e're ! no,o,/a|osrirev ir dd ho ,o. da \re
nzpr\21 o sol usrJDor i. t tJreri ,re dokrurirat, r.ned ,c \4a,1, Kor"ika.
J" ;. ;;;
I]
Sreflatra Shliak: Zmeranje in osebno, osebna srornja To se rako imenuje potes
tega sem rcjdrr predlagala za dekana
Braco Rotar: Ne mor dekana, ker jaz .a ne zetirn biri dekan
SreLlana Slapirt,: la. Lp rmscl
t...
rrd
Sti.jamo r 7 Boudioujem (200,1, st 69 ) o 1e,n, da je ,dobro, da obsrajajo Ljudje, ki so pnpravljeni
porabitinekaj aasa n' enersljeza Lo, da zlaiostroiijo skodljMh uaiikov( eprslemiane r_rDrir
ra' Rotar 2005
kontinuiteta )od antike do danainjih dni( (vaasih smo ji rckli )od paleolita do Tita(,
tu pa bijo morali oznaaiti kot simulacijo epistemologije, ki je postala nekaksen hobi
in alibi za refleksije nezmozne razumnike, je seveda, v njegovo hudo pdzadetost,
razpoznama iz disku.ziynega hodzonta nosilca/nosilke diskurza.
Ta konGkslje prerehal obsrajaii, vendar organl ISH navzlic opozarjanju deka.a Rorarja niso
1-rel,.easirai na love prawe raznere in Be znebin tcdaj ze docela nepolrebne8a usranovirelja
-rEbid je tedaj ,e obslajalnov in radikalno d.ugaaen tnteres usranovitelja za parazlliranje in
.ltroliru.je lnsntncrje Ta odreanost lsranoirelja re]ja skoaj od usLanovirve ISH fakulreLe naprej
:z od zaaetk, veljave Zakona o }lsokem iolsivu koL specifialegd pod.oanega zalona, ! skladu s
c::nm je bil ISH larulteta rudl mtanovlje! kot artonomno podroije ISH - rdiskovalne
:_-ad2acije, kije usruditcv predlasala Syetu za visolo iolsrvo kot srcj !rcjekl: ta precej
1:iembna lodrobnoslje zasotolo uila tako ,!stanovltelju{ kator senatu ISH i! ie bolj upramemu
:r]oru, Lile zelo verjetno ulravni odbo. razistovane organizacij, enako iGlrcr je oseba. ki se v
-idtr z Zakonom o zavodih izdajaza dirkrorico ISH,lahko le direlttorica ruzjskovalne oryanizacije
: j ae ni formalno in lramo korektno zvriena luzija funkcijc direkto.ice razislovalne
orsdjzaclie ln funkcije siame lajn'ce lai<ul1e1e. ka. se seveda ni zsodilo, - z up.avnim odborom
ra2iskovalne o4anizacije vred pristojnaza niana fakultti Od spremembe siatuLa ISH fakultere
lta2000, ko so bili vanj vlozenlelemend doloailZakona o zavodih, naprej potemtakem obe
u(anovi zelo verjetno kiita svojapodroana zakona
'56 Ob tem
pnkan je zane to, daje slovenska provincialna druzba y iem hipu lmktialo brez odpo.a
pri osebah in institucijah, ki so nosilkc j avnili vloc, prepojera z noanoln neftfleluano
ncotberalno ideologljo in da taZe vse simptome drsenjdr trdo iotaliuno strukturo lasjstoidrega
npr. tttu,bena 4is6o 6ait sa.ial) i\ s ten zsadorirsko deiho Za d.uzbeno dejswo pa rnam 10, kar je
pred dobrim srolerjeE Enlle Durkhern opredell kot tatien naain delovanja y druzbj, kije na
posameznika zmoien ualnkovaLi kor ananja, vendar !a velikokat ponotrdjena druibe a Dnsilaln
ki se kaze v posameznikovih man,lesLacijah. ne da bi se ta tesa nujro zavdal
ISH DSP
liH (vodi ga Svcllana Slapsakilodrobrejie p.darke. novenr vodsrvu jc mogoac najti v iabell
:_.mrizacila lunrcij ( na roncu priaujoae itclilkc, lekaj pa iudlM slletii stiani in$itucije) i.
: SP lvodi sa vLado Zaboq nadaljnje podatte naj si bralec poiiae na spLctnih slrmcli drustva) sa
::JaledverzmedinstiLucij,kisob.ezpravcgaodpordzdrsnilevlotalltarnoneolberalnodruzbeno
: : i:gula cijo, se pravl, v anomilo Cetudi je ISH zaseb.' ,sano$ojni visokoiolski zavod
.! rra((ra fate.esa leljazaron o visokem iolstw) DSP pa drnsLvo (zanj velja zakon o druitlih),
r ro da slalnstltuciji, !a katenh nal bi se Dnrilegirano proizvajal kitiani duh h kulturni
-:r,nr kapital. r maBjkaterem oziru prlmerljiyl tudiv len, da so se v obeh usranovah do oblasti
: "rlz no istcm aasu pflkopali ljudje s sorodno l.ru ae ,?.,tr. in io cclo s podobnlni metodani
lr :odobne avrontdrre diskurzivDc ir druzbetre strategiie paje opa2iti ludi med Dredldgatlji i!
! rniki novcca zako.a RTvinv dstusijah ok.os tesa Cl vzjak2005 Za larananejso in
r:: rt o osvell'lev dosajanja . d D sP in siric prlloroam v branj e ,Doslele(, objavljene v reviji
. .i r!r, si 81-85, 2004, srr 139 33.1
:::-aa kralic je na koncu aldnka v okviru iDotumenov ln rirov za aralizo{
tsH
tsH D5P
ISH DSP
- "Za izdajo nove Stwike revile -, smo se slr.lal dale treba - Nesativna percepcija
Mon lor SH se 2e isenat najbri Ze v ka i airet poskus, da jav.osli in demokrati6ne
fakultele nformal vno seznanit z biseolemravno dskutiralo t l participaci,e v javnosli,
nleno ceotno vsebinoi: cenzura rec p@ded.iku, naj izrave ne Preson kritiane javne misli
rev le Mo,,aor /sH (slej sk ep daje v b@nle drus m, iudinaam
senata SH v rubriki nz h storiata aanom ne I Ile nerodfo, dase
Mantoia lsH. , ki sa ie nekdo opravduje n da vs berelo
Dodp M a Swllana Slapsak) njeqovo opBV6110 sem sa
hote zaaam predlem I
ikako
re sp oh priao do tesa, da je ta
b stvo pn5lo v javnosl . (ct 2ai(o
Peta., ZAPOZDSP/2004),,;,
spo.ne slva. pa misim, k $se
praevravnosrit looida
nesmisaI Ine pente perla
pred javnosljo t lohranite lov
dtuSlvu na naain, kotse lo
spodobi . (ci qor Likar,
ZAPOZOSP / 2A04\l
-, kako pa boSdrugaae deal,
A boa davjavnoslr. (ct Peier
BoZa, ZAPOZDSP/2004):,
rezu rai e zqrnelo veno
qolido javneoa. (ct M lja Cander,
ZAPOZDSP/2oo4)| je ,
nekolko ne.avadno, da sovor
predsednrka la loliko
kontro@rz. , menda konirovezni
sovorpred@dnika,k jebl
lavnooblavje. nidosedaj
doriwl e nakowed ne qa o dziva
Se praviv pub ikacij .iodzivre
seveda bi posa. medjem, a qa
t .60 obravrr seveda je
Debe Fkov teater zaioan I(Cri
AleS Debelrak, ZAPOZOSP/
2ao4l
tsH DSP
ISH DSP
Prilaslitev enodnewe ku tume Novo wdstlo OSPIe Sele na Prilastil.v vlo:nega del.
nanilestacile ZA SH brez rnsslra0e nekatenh kntan h rsfrnc izbrsanih i.
omembe idejnih rn lredben h d anov n alanE drustvateseni
av4orrev kijo 4sfoql in uderanjl 2004spremenlooz odpravila
To so bil podiplomski Sludenll in nekatere nelegalne postopke
aludenike SH (preteino tsr, kl vendar na ne esa en naa n (npr
2004 zapusliilSH), oroanlzral n neresa no rmenovanre MUe aandra
koordlnnd pa sra jo Taja v UpEWrodborte kar samo lud
Kramberse.in Sabina Mhel ob Preklcalo), pn demer le to naredr o
vea nskem .e asodju n pckush tako, kakor da pnpomb kntane
stEnl prole$Bkeoa
a kan @nla s manlsne nkdarn bo oz tako,
zbora(ra4n D@sa B Fotarja); kakor da sele vodstuo tega
pn asrit* prelekega dela spomn o smo de neceo tako,
sodelarcev vile Morrror /SH, ki kakor da teh ne ecalnrh deEnl
sos sa pdqrabi sli judje, ki$ nrkdarn bo ntud odgowmrh
jih p@snal z SH, ob iem tudi
neleoalen prewem mena i.
nelesaho @akiv ra.je revje
Moniio. /SH (kar s 7 etnikom:
ponoven zaqon v nasp@lju sskep
Senaia SH kijhspreeilludle, ki
$ s rd io odlasl i):
- pn astitev komaj usranovleneqa
CHJS, pregon nieqow direkbn.e
in zasdbafjenega mesta s stra.
Svel ane S apaak:
- q elruditabelo 3
- Vog. naeva r eljavita. vabita - Pnkvanie ntegra nega zpsnika - Slratsije (neayloriziranesa)
aseslanek k naibibt9 10 otdobEke seje UO DSP kllub brisanja pretektosti j amnezije,
2001, v dezi s pogorcn o \ziralanlu Tale Kramberger, da se potiskanja v pozabo
,aranju publkacilnalSH, k sa ga Evno pokze (q APl200!),
napsa alanc uredniElva rdrle zaosn k uozaleto 2005 spel
Monllor ISH Tala Kramberger n niso javno obravljani na sp eln h
Janko Sprezer (gl rubrko stEneh DsB kakorle bo
^enka
,oblava.ekater h dokumentov., doqowrieno na lanskem
'r z h sionata Mornor,ia /SH4i obanem zboru,
nepoobla6aen izbns zoobanje diskusij (pBk nild
lokumentacue mednarcdnega d skusiF na OZ)o odoorcmosr z
koakvla tento atne in izoublrena srcdstua v dez z
lnaginatne hele od anltke da nakupom sran@anj
:lainjih dnt \k ht natca 2ao2 v v zbiiskem saju,
tlubjani)s sp eln h stEnilSN, neuPoStevanle in zmanrsevanle
- nepoob aaaen izbrs sptelne Pomena arqumenlovza sklic
rev re Morlor /sH (v cetolr) s lzrednega obaneOa zbora kijh
sP etnrlr strani SH, sestav a skupna a anov in alanic
- lepoob asaen vdor skoz gesla v
r-bne domene naseruerju SH in bnenle in spremrnlanie
?m zbris vseh podalkov !,tada srnlagem, da bi wposlavil
(:rka, Tale Kambeeer n Oraga druoaaen pnkaz dogodkov v aez z
raz ian mr dogodki(vetuaho spo no
nadreg@anle dveh koles c s st@n
predsednika DSP idr )
G rud API2O04
rsH DSP
Prsolnost nove vod lejce ISH Ponovoletno sreaanle n pog@n - NeDosredna opora vvlad.joa'
Srellane S apek na izbranem vodslva DSP z aklua n ml politiani garnituri
omzlu dru2bene smelane oko i Predslavn ki po itanih obl4t
ool lrka Janeza DrnoGka ,Poskbet re bilo lreba z
spremembo odnos s ovensk
Po rhke n driave do slovenske
lleEture rn fteErne ustuada nosi
V ta namen smo vranuarju 200a
na ponovoletno sreianle in
Pogovore v DSP povab ll lakral
aktua ne predstavn ke po itanih
olr astr (predsedn ka vlade,
Pre'Jsednrka dzavnega zbora,
mrnsta za zunanle zadrye,
mm slrco a kulturo, llubiiansko
iupanp ler 2upane seanske
obarne, obarne vanana Go.i.a in
oba ne Str JunlobSaavni.) Vsi
razen rubFnske Zupanie, so se
seaanlatudr ude eZl ter lamo
pnsla r na parlnersk dralog in
odnos z DSP Tak prstanek na
Pannerskdaloo n odnos pale
vodslvu DsP sdeda omogoa l
nadarnje lovrstne akvnosti ( (ct
poroa o predsedn ka DsPVlada
zabota, v zAPozDsP/2oo{ )
tsH DSp
t-
184
MONITOF ZSA
160Vse
Rokr 2005 Glej tudi alanka Bourdieu in Wacquant 2003, Krambrser200lb
lzvedbena tehnotogija,
Tip operacionalizacije
Izrivanje kitianep diskurza z I SH sega seve.da dlje v pretellost, detDdi smo nekateri,
z menoj l.red. v preteklih letih sl:uSah na donrnevno nepomembne, sporadiane izrive
gledati kakor na ncshuktuno oz nalljuane in posamidne poskuse tresistemskega oz.
celo protisistemskega izrivanja (v resnrci skoraj njkdar tako, saj je kolektivno in
individualno v osobnom delovanju vselej Dreplcteno), ki naj ne bi vodili v strnjen in
enoznaaen odpor proti razlianim oblikam kritiane misli, ker naj bi bili nekaksni
preostanki v okrilju ISH opusacnii mcntalaill dlspozitivov. Z eprlogom na ISH v
zgodnjipomladi 2004 so nekdanji kolegi j n kolegice navkljub velikikoliziji predsodkov
(in IlJrho11 predsodki mod seboj niso no povsom enaki po svoji naravi in ne po svojr
niansiranosti) zavzelijasno in nedvoumno pozicijo, za kate.oje mogoae reai, daje do
velrte mere poenotena
Enotnost stmjenih v.st novega vodslva ISH glede tega, da seje na ISH t.eba znebiti
teh in tch ljudi, ki da povzrodajo nestabilnost institucijo, )ruslo in ogrozajo to hiso(,
)pljuvajo po tej hisl, poni;ujejo to hiso, Zalijojo, Zaljivo govoriio o njenem politianem
angazmaju(26r ipd , je vendarle presenotljiva. Cetudl nam nikdar d nihao ne jamo in
nedvoumno kakorkoli a.gumentlrano odgovoril na vprasanje, s aim pravzaprav naj bi
rusrli institucijo, paje vcdetno za novo vodstvono skupino ISH bilo dovot Ze to, da
smo zastavtiali noprijetna vprasanja (npr. kamje poniknil denilr za opremo inslitucije
iz Budimpeste, zaloj so v bilanci navedbe )teniske torbc, druzabno igle m postelj-
nhe(,r6! medtem ko si sodelavci ISH ne upamo prositi niti za pokritje stroskov ene
same knjige sfokovnc litemlure, acmu tako veliki oallivi za maunovodski seflisi Truden
& Truden, saj je na ISH le nekaj zaposlen,h. in naposled, aemu je na Davani up.avi
pdkaz ana pozitivna bilanca, medtem ko nam je glavna tajnica/direktodca institucije
neprenehoma pdkazovala skajno zaskbljujoae fmanano stanje ISH in s tem
upmviaevala kontinuirano ncizpladevanje honorarjev, potnih strcSkov idr. Ijudem, ki
so Ziveli od raziskovaLnega dela).
Domnevamo lahko, da pomeni \.rhunec spleta mtdg in lupoknzile na ISH povednl
molk in odsotnost sleherne jasne opredelilve menda enega vplivnejaih moz v tem
kolegiju, Juota Mikuza, v zvezi s surovostjo, neumnostjo in brezobzimostjo delovaqa
njegovjll kolegov m kolegic Zdi se, daje za rako vedenje obstajal po njegovih merilil
dober razlog: najmanj to, da mu je naddezni neangazma v teh perfidnih okolisEmah
prinesel relativno lahko pridobjen izplen. Ko1 profesor na programu zgodovinske
antopologijo jc, ko je Drago B. Rotar, kijo postaul progam zgodovir$ke antopologrje,
'odsel(, lahko aez noa zasedel mesto koodinatorja programa. Potemtakem ni zelo
nenavadno, da je svojo verbalno participacijo pd pdlastiM irstitucije stn v nekaj
-e-oleskJuh besedah. kr /veniJo. lakor br prrldjalei/ Otwelo\e ZeolsAp Jdrrip. in seje
z njimi kondala nelegaLoa 66. scja senata ISH| ) Seje dhde ne vodi, de sem pmv ftrzumel,
lukai so alani, kr niso v senatu( ':6r (q
ETNZAPN66/2004.)
TIP PBILASTITVE
S STRAN I NOVEGA VODSTVA ISH
(brez sleherne relerence na preteklosl
in deianske avrorje, prejharobe:
posebna skrb 2a njihov izbiis)
iLudlskem proqramu
nenehnaqmovdFdrekloicelsNDGqceBacpi
dodelevmlu de ei h prosLo.ov
l,rol po mrpacil tunr.le { runk.l
svet ana s apsak
dekaire, ptu$oaod 4(en
^cdh2
nas nodeoiGCHJS) namenenhadeo bv6 dekai ey
$b sTMF kjerde radunankzdruqim koeq iral.
Kramberqe, reqo rLro"lo, ISH n Mad non zurkom i z
4seden,
ida*morkaGnak nwe v ada! ne rakolutresden v
sti zobval n snr svetaf e
i0l ,ooz&av]askaatea. eic ]
Ob vsom zastavljenem ostaja odprto ill hkati tudi zakrito morebiti eno
pomembnejiih \pmsanj y zlezi z ftzhodol,li. na lSH, in sicer to, da smo brh z ISH
Fakultete za podiplomsk humanistiani itudij v Ljubljani s shani )organskih( in )po
naravi levih intelektualcev( m dveh deklariranih lxdi po )namvi( 1e!r11 - )femimstt(,
ki sta bili tedaj na vodilnil polozajih ustanove (ena izwsna direktorica in druga v
)funkcri dekanJe0 prograd prav tisti, ki ne sodimo v fadicionalno mentalno shemo
lokalne moralistike: Idr itarelii moiki/ mlajid ienska,l6r homoseksualecin lezbika,za
namedek pa ie medflarcdna, veajezidna znanswena revi_ia (pnau]oaa), pn kateri so rl .z
wdilnih polo:ujih debyale ie ske, katenh mtelektualnega dela prva )feministka( ni
hotela plaaati, druga pa ne pdmati in jim je obesila cenzurc,6l
Seveda ne gre za kako zaroto, ma ea za to, kako se v specifliinih okoliiainah. kl
jih najbolj natanano lahko opredelimo z neoliberalno tdeolosko mutacijo, ki je
demontirala stare dr uzbene vezi ifl vzposta\da llove, slcpo attivira pogon p.edsodkov
in si nadene samodejno sistemsko obliko ter vanjo zajame mtelektualno neodporne
in dezorientirane osebe. Zelo namrea dvomim, da bi brlo zgolj spomoajo sicer uteaene
msritucije ob.ekovanja, kr 1lna sevcda v prelomnih dogodkih na ISH svole priviligirano
mesto in si je v zadnjih letih na institucli (predvsem odkar je na mesto StudUske
referentke prispela nova plolegie gla\ne Lajnice a/rar drektonce Dragico Bac, Tiva
\4aj'?63) nasla brlog v sprejemni pisaml oz. Studijskem referatu, mogoae izyesti tako
globok instrtucionaLf pretes Kakorkoli, naposled je vsal za flekatere od tistih, ki
smo ISH zapustili, konec koncev to bilo dobro, saj smo s tcm ofuanili najpomembnejso:
svobodo delova[ja hr mom]no integdteto S tem pa tudi )jasno misljenJe in kdtiano
presojo govorice(,r6'ki ju ima Victu Klemperer za najboljsi orodji za obrambo
aloveskega uma proti manipulathni, demagoski uporabi drskulza, karjrh ljudje sploh
poznamo. NajviSjo etidno vrednost tako Klemperer pripisuje tistim ljudem, kibranjjo
svojo lastno aloveanost - m z njo tudi iiloveanost svojih kolegov Dr kolegic - zoper na
videz nepremagljivo silo ideologiziranega obaega mnenja, tiska in propagande Ta sila
je vselej kolektivna, v njej se )ne borij o posamezniki, ampak khentele(, ne glede na to,
kako globoko individualiziraniin subjektil,l(zi)rarf b1pdpadniki arede oz. odjemalci
" Stui ropos ,nelrimerne ljubezni( nivsakamlajla Zenska zc ktu )ulov( al,plen( nroilega, trkor
rr rade !idele Liste leministke in nsti izkljuaevalci, ki v zadnjl lnstanci pogosto strneio moai v
.!o1!em pFdsodku. Do kareren je njihoya slulna nvartost pw intelisehlhd tutatiu;etka, td) y.a
! predsodkaje oaitno za stereoiipno pamel Se vedno,,rcrurTl
O spekla|ularni ,imbecilnosti( dosajanj na ISH sle.jtudl Suni 2005, rFrmed drugim pravi, da
'rspeh konjuraclie imbecilov tiai natanano v in, daje iluzionjzem, trik, vendar ni nitiprevara nilr
r:rora:v tudeh zbudi vero,ldntazmo, kijih p.epriauje, da pme rn lesalizma in naaelnostijn
-anja in drlsih dolsoaasrlh reai ne pobebujejo niti zayeao nitiza us!eh(
'Ze naatn, na kaieresaje bila s tesa mesia ,Eostovoljno( odstanjena lrejnrja Lajntc! Lidija Katia,
.re svoje delo olravljala brezhiblo korektno in prolesionalno, bi nas moral vzncmiriti do skajne
_ (lenpere!
Lrl poalavie )Heroizem(
Taja Kramberger
Zgodovnska antropoloo nla, pesn ca, prevaja ka n eseristk:
Asistentkanaodd azgodovinoFHS Fakuftete za huaanistiine Studre v KoptL
E mal
Apokalitsa lttlii AP/20041, St. 8485, 2004, str 139 134. Dosjeji l-Iy, Ljllblj^na.
(Prodvsem dokumenti in disku.zi iz te objave zbranrh dokumentov m refleksij v
zvezi s polemlko med nekatedmi literamimi ustvadalci in ustvarjalkami ter drugim i
kulturniki RS na eni strani in Midstsrvom za kulturo, DruStvom slovenskih
pisatelJev rn Se nekatedmi stuhurami oblasli na drugi, poletje 2004.)
Bilanca ISH 2004 ltludit BISH/20041 - Dok ument o plaarlfl brlanci ISH za leto 2003
(brez podplsa, na dokumentu opazle s sunarilom vneSene pdpombe s pisavo
flmanane referentke ISH Tamare Zurunie)
Bite" ,SP [tudi: BILDSPI?004I - Letno potoiilo Druitya slotenskih pisateljet za leto
2004.
Cenzum Monitoia ISH [tudi: C1\1[SH/2004]- Cenzurai sklep Senata ISH 2004 o
izroafu celolne vsebine znanstvene revije M.r,,1r7or,LSf1 v )hformativno seznanjenje
s celotnovsebino( ustreznim organom ISH (podpisana Svedana Slapsak v funkcili
dekanJe ISH, sklep je obj^\ljen \ Monitorju lSH, letn. Y St. 3-4; glej tudi rubriko
)Objava nekateril dokumentov(, posebno L del lzlistonatz Monilorja ISA.
Oktoinicala eza lL\tiw 'spoitt wnin kolegi(tn in koleson' m ISH z drc 22. febtnaia
2004 ltudi: OXRJ,2004] (Neoblavljeno etnogmfsko grad o, v osebnem arhiw
Draga B Rotada.)
Kores2ondeact Dmga B. Rotaia in Taje Krunberget z Boi laieh Shpiakom, 24).9.
marec 2004 [tudi: (ORBS/2004]. [Korespondenca ni zasebna, saj je bi]a simultano
poiiljana na okoh 30 eloltonskrh naslovov. Neobjavljono, zascbni arhiv Draga B.
Rotarja in Taje I(Jambcrger.l
Objata nekaterih dokamerlay, priloga na koncu priaujoae revrJe (posebflo L del ,K
histonatu revije Morl0r /,S/ft).
Pagon, Neda 2003, )Predgovor: O orodjih in orozji\(,\: Nacianal d ide tiktu in kuhur:
ICK, LJublana.
Pnloga k prinujoienu ilanku rAd Lingaan ISH Inperii( (Med. besedilom alanL"
pdlogo navajam kot )Gl pulogo Ad Linguam ., diskuz St [sledi zaporedfla Stevill:
v prilogi oznaaenega diskurza]( )
P loga kihnka Sabine Mihelj v prii joiiit. reije (Gre zap logo diskulzov, lzbradL
iz dopisovanja med nekdanjimi r adimi mziskovalci ISH in dircktorico ISH glede
porabe materialnih sredstev, ki so pripadala mladim raziskovalcem.)
Slapiak, Syetlana 1993, Mahl irm oblekd (UIednikaAles Deboljak in Lojze wieser).
Zalo7-ba Wiese., Celovec - Sirhiu.g
- 1997 , ndioj Botbi<, y: Rahi Kandid, B 92, Bcograd, str. 192'196
'Ptsrno
- 2000, Zenske ikane XX sbletp,tJrad za Zensko politiko, Ljubljana.
- 2003, )Antika ko t intclcktualni izziv za 21. s tolctje( (lntervju Maje Sunaiii s Svetlano
Slapsak), -{ Monior ISE,letn. V st. l-2, 2003, str. 17Gl?2.
- 2003b, )Foflow tle Women: Strategies and Narratives for the Reconcilialion in the
Balkans(, tekst za delaufco ,Reconcding for the futulet, y: Eorizons Balkan Bi-
Monthly Neh,slelter o Demooacy d tl Ciyil Soder lssue.t at. 8, poletje 2003, str
18.
- 2004a, )Tezavna dedisama ati Studij andke kot tekoao zrcalo. o lahtotnill primedavah.
a\tonom nosti vede in bastaralni epistomologij i(, v I Antika za trele tiroiletie (]lIedni&a
Maja Sunaia in Brane Sencgaanik), Zalozba ZRC, LjDbljana.
- 2004b, )Antika je lakmus danainjega aasa( (Inte.vju Ane Ristovic s Svetlano
Slapiak), y Literd tru,letn )Oa[, St. 153, marec 2004
2005, rU Zenskoj krjiZevnosti zanimljivoje ono ato se ne moze videti natelevirjl(,
Svotlam Slapsak, dokan Skole za postdlplomskr studij humanislike u Ljubljani, v:
Dan6, 14 -15. maj 2005 (na spletni strani: httpj/w1 w.danas.co.\'u/20050514/
1*end4 .htnrl )
Vogrinc, JoZe 2001, )Inteletualec na TV( (spremna beseda), v: Pierre Bourdiou, fla
teletazii (y prcvodn Lgate Sega), Krt, LJubljana
Zapbnik rclecalne 66. seje Senata ISH z dne 1'1. februarJa 2004 ltudi: ZAPN66/
20041 (Podpisani Dragica Bac, drektodca ISH, in Svetlana Slapsak. v tunkciji
dekaflje ISH Neobjavljcno etnografsko gradivo, v osebnem arhiu] Draga B
Rotaria )
Zalris nelegalne 66. seje Senata ISH z dne 17. lebruarla 2004 ltudi: ETNZAPN66/
20041. (NeobjavlJeno etnografsko gradivo, v osebnih arhi\rh nekdanjih 6lanov,
alanlc senata lSH, ki so po dogodkih na zaaetku leta 2004 zapustili institucijo.)
Zapb pogovom ned l/bdom Kotnikom in Swtlarc Slapiak z dne 21. narcq 2004ltulil
I'TI{ZAPPOG/2004l. (Ob izoaitvi potrdila o doktonranju \4adu Korniku s s rrani
Svetlane Slapsak, ki nastopa v umdni fulkc{1, tj
)v funkciji dekanje ISH(.
Neobjayljeno etnogftfsko gradivo, v osebnem arhivu \4ada Kohrika.)
T,apisnik obinega fioru Druioa slotenskih pisateljet IDSPI za leto 2004 z dne 19.
novembra 2004 [tudi: ZAPOZDSP/2o04] (Na obinem zboru sta bila uadno
izvoljena ovcrovileljzapisnika TaJa Kramberger in Drago Bajt; zapisnik je naredila
a
Barbara Subert decembm 2005, na zaaetku leta 2005 pagajes pomoajo zvoanega
posnetta delajlno pregledala h kongfala TaJa Kramberger. Vse navedbe zhajajo
iz te zadnje, dopolnjene vcrzije; do tega trenutka - septembra 2005 pa, kljub
pozft1r Taje Kramberger z dne 5. marca 2005, ne tudi dejansko overovlelle in
uradno sprelete, kar pomeni, da je DSP v tem tronutku zopet v pral,no sporni
sltuaciji.)
Referendna literatura
Accati, Luisa 1993, ,Svet ain moz: oaetovska vloga, materinska vloga in italijanska
polidla- ( v pre\odu lgorja Skampertetal. v: t ar opi: -r ktitiA,' ann,!i.le n X)C.
St 158-159. str 133-145 (Izvnnik rll marito della santa Ruolo paterno, ruolo
matemo e politica italianal!,y: Me d4na,it. 13,1992.)
-2001, Poiasl in lepoti:a Ote in mati I katolliki wgoji; rte[ (v provodu keno Prcsenc),
Studia humanitatis, Ljubljana.
Adorno, Theodor tN. 1999, Beteake o literaturi (y prevodu MoJce Savski zI al),
Cankarjcva zaloiba, Ljubljana (Izvirmk /{oten zM Literatv, Surkamp Verlag,
Frankfurt am Main, 1974.)
Agambe& Giorgio 2002, )What is a Paradigmr( (prodavanje, kije v celoti objavlieno
na spletni stmai Euopean Graduate School EGS: http //www.eas.edu/facultv/
.)
Althusser, Iauis 1985, Fllozolrz in sponbnali lozofija znansl,'erikou (v prevodu Vojislava
Likada), Studia humanitatis. Ljubljana. (Izvirnrk Philosoph,e et ?hilasophie
spontande d.es satanls, Maspero, Pariz, 1967 )
- 2002f, )Pmkhcni auk (vol. I in lI, v prevodu Jelke Kemev Strajn), Shrdia humaniratis,
LJubljana (lzvirnik: ae rens pratique, Les editio]Js de Minuit, Pariz.)
- 1996b, Ich r)tll T,eugnis ablegen bis zum letzte Tagebiicher 1933-1915,8 :f,dala,
uredrl Walter Nowojski s sodelovanjem Hedwige Klemperer, Aulbau Verlag, Berlin.
f,oneU, Miklavi 2004, )Fragment o flaclonalistlanem diskurzu(, v : ,4rokatipsa, it.
8+85, str.201-205.
f,orun, Barbara 2004, )Kdo se boji Ewope ? In zakal ?(, v :4.rk.rlrysd. St. 84-85, str.
r98-200
Xotnik, \4ado,
- 2004a, Od arheologue diskurzov o ope k a tolologr, o!ru, doktorska disertacija,
Ljubljana: ISH - Fakulteta za podiplomski humanistiEnr Studij.
- 2004b, )Fantomski svet slovenske znanosti(, v: reL,, detrtek,2l. ollobm 2004,
pdloga )Znanost(, st. 18.
- 2004c, )eemu sluzijo :mziskoyalci ? <t, \: Dnett ik - Zelend pika, sobota, 23 oktobor
2004 str 25
- 2005a, )Miti, tabuji, hipolGizije in drugi problemi v druzbcnem statusu znanosli v
Slovenijl prispevek k antopologjl zablodelega sveta\ y D
boslowe razprote,
letn. )OC, 5t 48, str. 65-92
uDK65t 7:OOl|SH(O93)
o in priinkon
re sproiili.
Nemaftr lreAa hkd ldasniti ie naslednje: Snetlana Slapiakr weh i4awh na nelegdlni
66 set Senatu ISE, kakor tudi ',, yseh izjawh I pogofiru z Wadom Kohikon na ISH
nanopa kot urudna osehd, najlte z t azaron ,r J nkcaji dekanje( Janez Ju.ttin t' ')seh
izjawh no.sb?a kot nekdann v. d. dekanaoz. kol senalor, predrym pa sroje kompelenrc
izpeAuje iz swje ,tedn? zdposlii,e( na ISII t, iasa ka fliktnih dogodkott- Hdnnah Starman
je s lomoijo tujh partnerje| n mednarcdnih financerjet kn ISH ustdnorila Cenler m
hebpjske injudoyske ltudije, kisaje tadi wdila i kasajeknalu?oi arwracii (kakat
turli t se nJegorc raziskoyalce in ruziskoltalke) da lelela n enayadna usodat pfiluslila si ga je
SyeUana Slapiak lrenu Suni, tedaj arudno sokoo inato ca !rcgrama Socialne
antrcpologije, prcdararcAica v ttei modulih in nasilka ruziskowlnega projekra rer
raz$kordtka CHJS [Ce tlazo hehftjske injudtrske itudije],je bila ?o urudni prccedwi,
bftj legalno imenol'a o I Senat ISH in ie b a Urt navzoin na njegovi 65. redni seji (10.
larbrudrja 2001) Bojan Baskarje hiht ohrurnaunem ialu ilan Senata lSH, sokaoftlinatar
pngruma Socialne a tropologtje, nosilec teimadalot ler wdja ruzilkotalnega entru ntl
ISE. Drago B. Rotar y iosu zdpletolr na lSH na miettu teta 2004 ni imel urddno
sktetie ega delovega ruzmerya z ISE, tetutu je b legalen tlan Senatd ISE, Upra|negl
odboru ISII i aklil)en koordindbr programd Zgodolrinske antrupologije ter wdla
taziskoralnega centud Zgodavinske antropologije Bil je tudt ruziskoralec y
notDustanor\enem CEJS. To, daI iasu kutni tlde?ratnihi drugih zapletav na ISH ni
hil ztlposkn, grc tudt nd rawi tega, da mu koleg in kolegbe z ISH na fulu z t- d.
dekand Jdnezam Juslikon, ki mu je D B. Rolat prepustil )tadenje institacije po svojem
odtbpu z mesta dekana - spomlatu leta 2003, ka Je b
na polletnem itwlijsken biya ju
',, Eudtmpeili, ntso porcddll da so medten na inslilut:ii usrtlnottili progrumskn skutino
Oei o tem gl. tuhrib )Ohjaya nekatenh dokume tot( toika 3 - pismo Draga B Rotarja
iz Budimpeite) Kako*all Drago B. Ratutje gldtni idejni in anedbeni pohudnik ustano\)ow
ISH - Fakultete za podiplomski humdn$tiiu itudi, attor rclike rciine usldnoihte ih
dktot in pragrumot wdja prcjekla sloyensktltunoskega znans\enega sodelownJa Proteus
na ?mgrumu Zgodotiinske antopolagije na ISFI (plek katerega se ie, mimogrcde, t Pariz
notembru 2003, ne da bi o ten obwstit nosilu projektu, odprutil Jare Mik ,) in dolgoletnt
so spomladi 2004 rulurtili oz. z ISH pretrgali sodeloranJe: Bojdn Bdskat Alenkd Janko
Spreizet, t'lado Kotnik, Ttljd Kramheryer, Sabina Mihe|, Drago B. RotaL Hannah Starnan,
hena Suni (za jihaye nataninejle kwtiJikaLije glej uwd v rub ko )Objaw nekateih
dL)kumentot ( ), naielomd pu tudi Mdrtd Verginella, kije tik pred se4o bo\ dli mdnj narih
dogodkot, skupal z heno Su mi in Ate nko Jd n ka S?reizer - bila inenoran i,SemtISH.
l.
,O zasiusah Janeza Jusirna bi vedetno veliko bolj temeljiio moral loaevatr rn oceniii, kaj je
nared[ Jaz bi pa povedala tole, daje z nastopom Jancza Justina y ISH pflSel en naain, eri
tvaliteta yodenJa, krjo l-valifictuam tako daje paa vslopila vludnost. takt in stil I.. I lsar
bodoar dekan bo moral misliti na te kvalitete, ko bo nadaljeval njesovo delo Hvala, Janel
Hvala lepar(
2.
,Ti
zunanJi sodelavec, tako kot so vsi tamle v tistem bileju, kr imajo enak starus kot ri
Prrvno formalno sledano je tako ( Uanez Jxslin Drasu Brrcu Rotarjul
t...1
,-- kot nkdo, kl tu zaposlen, ponavljam, ki ima enak status lot tamle kolesa, krje zdaj \
tislem bileju ln piJe kavo rn tako naprej (
t..l
).. v najslabsem prnneru bo heba seveda poklicati poiicio in odstranrti ljudi, ki ne sodijo v to
hisol(
3.
>Braco, ae lahko samo dopoL m. Meni so zdajle Ze dvatral grozii, z odstautylo s te seje V
vabilu,lijc datirano10. februar podpisano Janez Justin, sem vablena nato seJo ko. alanica
Senata- Sereda, Janez, seveda se bo legalno stanje rnkaj vzpostavilo one way or tle other -
Kdo odstranjuje? (Janez Justur'Potvoji zahsi,lrena, po tvoji zaslugi) - prepflaana sem, da
id Ta /a.luga bi morala irr ljudem, ki /d ro placani. Da ne gre "
"o
kena sumi, iz ,Zapie neleqalne 66 seie Senata SH., 17 rebruar2OO4
4.
\4ado Kohik: Ah, potem nu pa Se enkrat, potem mpa Se to povejie, ker mi je bilo sporoaeno,
da ste bili na seji, tisti seJr, kjerjeneki senator rkel. da smo ljndje, ti nismo vea zaposlenina
ISH, izena..i z nekom, k sedi v bifeju
SYedana Slapsak: Jdz se ne spomnim
Vlado Kotnik: Povejte, ati je to res?
SYetlana Slapirl(: Ne, ne spomnim se.
vlado Kotnik: PoyJte, ali je to res?!
Syeflana Slapiak: Ne, res.
,Zdal pa meni besedo, zdaj pa meni besedo in boa molaal, dokler bom sovorila, konec!(
6.
Svetlam Slnpsak: -. z nastopom JanezaJustina v ISH pniel en naain, ena kvalilet, vodenja,
ldjokvatificimmtako[.]dajepaawropilavljudnost,taktinsfll.[ ]vsak bodoai dekan bo
norai m$liti na te l-vaiitete, to bo nadaljeval njesovo delo. Hyala, Janezl Hvala lepal
Janeza Justir Mislim, da si tega nisem zasluZil - celo lcto sem hodil sen s slabo vesrjo
Svedana Slapsak: Lepo, da tudr to poves -
tl
J,rez Justh: A lahlo samolaz ?
Syedana Slapiak: Ja, prosim lepol Kar Jusiin
I]
Sredana Slapsak Oproslite. abr pustiti, da nekdo pove svojer
Jrnz Justitr: Dovoiite, nool
1.
,[ . ]v isri se prevctata znanje in moa, z isro se spodkoplje nenaklonjena moskajavnosl [...]
Oni ustvarjajo, onejim to ustvarJalnost dovolijo,ler sojo razkinkale.(
8.
Syetlana Slapsak: Jaz,Jaz bitalol odsovo la
Bmco Rotar (Zeh nadaleYati.)
Syctlana Slapiak: Ne, oprosti Braco, ne vodii ta scslaneMn bi taloj odgovorila
trna Sumi: Nasprotno, ro ni poiasnjenol Ne yemo. kdo vodi sestanell
BrrcoRotar: Dajmo se znenitr, kdo vodr ta sesranekl
Sveflajra Slapsak: Jaz vodnn ta sestanekl
Braco Rot : Potem jaz usoyart am proti temu. datvodlita sestank
SYetlana Slapsak: No vidis.
Svetlrna Slapi{k: Ja loano Saj se je vzposLavilo od tistesa lrenulka, ko ste videli. da sre
zsubili notranjo moal Za boga nilesa!
vlado Kotiik: Kaksno noLranjo moa? Kaksno moa, sospa profesorica, sem pajaz sploh iukaj
imcl?
Syetlana Slapiak: Rccimo io. da stcimelisvojo sobo (MedklicMada Koinika: Kaj sem tutal
jaz poacl?), jaz scrn pa sedela v lulnji zaradi mladih razjskovalccv In sem to prostovoljno
sedela, ker sem mislila, da morate imeti vea moznosti.
\1ado Kotnik: Zakaj pa niste rekli? Jaz sem - A sem vam jaz odziral kaksen slol? (Medklic
Svetlane Slapsak Ne, jaz sem 1o prostovoljno -), kaksno mizo, (Medklic Sverlane Slapsak:
Proslovoljno - )? Povejte.
Syetlam Slapiak: Jaz sen to prostovoljno, prosrovoljno to naredila
10.
,MNlim da pflaa o vlashtoi veliaini sana po sebr nije loia, ter se na osnoyu mitoya o vlastitoj
velidini moze reobiano dobro razvitr kitika u syakol novo.j sereracilr. To pokazute primer
Irancuske Ntodosraiuerojajc dozivela nezapamcen razyo.J upravo zato itoje syaka seneraciia
rmala dovoljno materriala da krititu.Je ono ito je prethodna uradiia. Datle, nUe problem u
mitu o veliainr, kojije, na krrju k.ateva, logiana posledica mirolosrie malog naroda, neso u
tome ito se sistematski potkopavalo znanje iitojc sistematski unistavana lritiafa misao. ll
/ Dabismo izasli iz podruaja stcrilnih dr.laloga, koji zapravo ne znaae nisla, neophodnote u
kornun&acrtu uyesl an tagoniza m ko.ji, pre svesa, podrazumeva htiaro baylienje sopstvenom
proSloSiu i prosloiiu drusrh, alipreyashodflo sopsrvenom prosloSeu. Ato tr dUalosu Lndividua
ne dozrvllava sebekao kolektiv, negokao samu sebe, kao intelektualno zrelu osobu kota hote
da kre neko svoje miitenje n, osnovu steaenos saznanja, ondaje sltuacijaporpuno drusaaita
Sve dot uaesnicr predstavljaju netosa, dialogjednostavno nUe mosuc (
ll.
Svedrn, Slapsak Ja seveda, v vasem imenu Sabira, za bosa mileea Mado (Medklic \4ada
Kornikar Jaz sem rekel ) rrontrolirajte vendarle syoje kotesice
t...1
12.
,V zsodovinskem in etrano nutnem odkivanjx seksualnc konhole enesa spota, ki se jzvaja z
nasiljem, n morete brtr netralni.(
Svetlana Slapsak, ,Anhkaje lakm!s danaSnjega oasa. (lnteruru Ane F6toMc
llteratur4 etn X/1, Sl 153, marec 2004, sk 76-77
s Svetlano Slapsak), v:
13.
,Moana rokaje potrebna tudl zaro, ke.lahko zensle brez nadzora posranejo vampi, in ljsre.
ki se sprerncnro yanje, sluirio moikim za zabavo Moznos., da moski zaradi vamp zenske
'propade(, ni nia mrnj priylaana od drusih rehnit zapeljevanja (
Svetlana Slapsak, ,Vamp" , v: zenske ikone y,X. stoletja (1 del|,
Ljubjana, 2ooo, str 23
14.
,l I drZi pa, da so bde v noyetsi eEopski zsodovini prav zenske lra oblasti - pa aerxdi zsolj
rekaiere v doloaenih trenutkih in znotraj doloaenih iipov oblastr. pnpraylene poslusati Zenske
z druse strani[ ] Zenska utoptia je zelo pomemben zanr zcnste kulture v katero so nadarjene
zenske - pisateljice, slikarke pa Eavarice in mnog6 druge wisovale svoje izkrsnje, svoje
znanje [ ], svojo poltiano moa, detu di temeijeao na kraji jezr]a, kanake moai, kanake insLilxcii,
jele sveta, v katerem so ustyarjale svoje dosezke, svojo izjemnost Patdarhalni sistem, kareresa
r'ol*e ae vedno zivimo, so obaasno ]a]*o izrabUale kot katsno sobo, k s svojo poroznosrjo
:rosoaa negovanie posebmh zenskh nia [. ]ln ae - mo.da v nekolikanj zjem resistru:
.l1ae ie rc bo, draga mola, zmogel sesu lati tako kot druga Zenska, tmta, ki ne spostuje Zenske
li
jc ne pozna ah se morda poivi,ea nanjo in matravelistidno lzkorisaa nexmne
=novine,in njegove instituciie Naj selar trudro, najjim tudi uspe:v zsodovino Zensk ne bodo
-]ske
.--:sane Nase evropske poslanke pa imajo naslrvah nevrdne anrene, kamor je treba usmcqati
srraTumevanj: antene so znak znanja (
t5.
Syeflam Slapsak: Malo merite svoje besede, saj sie zelo mlad doktoL
Vlado Kohik Ne, a veste kaj -
Srctlana Slapsak: )Neee niseml( [Spakljivo ob hehetu, posnemajoa odsovorViada Kotnils
Zelo star ste doktor V redu Poslejte Vlado-
vlado ltulnik Ne sre za to
16.
,[ ] a combination ofdiscourse and the body lansuagc whicl eyoles the famrliarlz arion c:
lhe community oflanguage and culrure [ ] gesturcs. hali-tones and hints can be undelsto
by other collective only with dilficullies [ ] Bolh cullural intimacy , nd provincialism can be
recognized in this staiegy, which cements the colleclive storeotypes on the other [.. ] involvine
srand actins, posins and mimics (Hitler, Mussolini), it is marnly the question oldimension:
olthe scheme and its expansion ambitions. [ ](
Svetlana Slapsak, , nsde ihe populist machine: E les, inle eciLals, narailv+
provde6(, spletnasiEn: alr
17.
Ylrdo Kotnik: Alijaz nimam pravrce vposleda, [V bilance materialnih sredstev.]
Syellana Stapsat; Nimate vealNe, nmate vearMije zelo Zal. Res nimate vea.
ylado Kotnik: Po latcrcm zakonu ozroma, ne vem, po katerem sklepu pa to sklepate?
Svetlana Slapsat: Nisre vca mladi raaskoyalec v rej lxir m niste vea zaposlen v rej hisi Moralne.
etidne podlage za to nimate
Ylado Kohik Ampakjazscm za b anco zaprosil v aasu, ko sem Se bil nladi raziskovalc v tcj
hiii.
S\etlana SlapSak: Oooh, tisto, kar ste iskali, ste dobil Vea ne boste dobili. A varn je to
jasnol? Se cnkmt- Polem lo ste enkat v tez obtavili, daje ro disnitete nia!..edna ustanova.
t...1 Od sedmesa marca naprej ne obstajate ye. [.. ] Ne obstalate vedl
t8.
, [.. ] Kultumi spomin, omrezje citatox znanje, povezovanje, seneracije knjis in bralcev - to
je morda edininaain, dapokopljemoneumnost m nepomembnosr, nadutost in groZnje:ampal
to zdravilo ne bo delovalo, vsekakorpane bo tato uamkovito in priJeino, ae sa urjemo brez
sneha, ironije in strajne distance sarkazma [...](
19.
,Reaeno v staremjezilu: sodi se preobrazba: tudi tisti, ki mx je viadano, se spreminja rn se
mora pod pritiskom vlrdajoaega moderdzirati ali pa izgrniti Tako kruto postavijen d.amaturskr
rez je obiaajno ploden I...1(
20.
,Mislim, ka.neyalizacuasovonvprid politiani korekhosti,
da ravno snj bi olrjiaia spretemanje
samega koncepta, o laterem se vJavnosti splohne razpravlja (
21.
)Ved senatodev in senatork (konketno Joze Vosrinc in AnaVogrinaia) meie obvst o, da ste
se sku proi. Slapiak prtozili, da vas ne jaz in ne Vlado Kotnik n e pozdrayljava Ko sva se
paj s
y sredo srecali na hodniku (vi ste prihajali s proi Jrsrinom, jaz pa sem odhajala) sen yas
pozdravila Zraudiio meje, da mi tokat niste odzdravili (odzdray mrje samo prot Justm),
a zdaj sklepam, da te brla to ze posledica posovora na senatu. [ ] Raynokar sem sovorila s
prct Slapsak,li mije pojasnila, daje poskbela zato, da bi sc zaplet resil v moji in doyr
prisotnosii. Tivi je namrec narocila, naj me povabi na senat, da prisostlrjcm pn toclah, kr s
me ticejo (in enalo zaMada Kotuika), in da takih kiiik na rnoj racun nizelela rrzcisceyatr
brez mojc pnsohost Tiya mi je potrdila, d a j e to narocilo prcj elr, da pa ji je Drda narocila,
naj me ne vabi. Dado sem o tem obvesrita in od nje zahtevala, naj storleno skodo odprau in
p.eYzame odgovornost [...] To ni pryi primer, da na dosodke. ki potckajo v okvrru ISH,
nisem bila vabljena ludr yabila na Alademskr svet lSH, denimo, nisem Drejel, (morala br
3a povseh pravilih, sa.iso brli na dosodek vabljeni tako zaposleni kol nezaposieni, nenrzadnje
pa imam rormalno tudr se vedno status mlade razislovalke, ceprav brcz piace). Tesa
posamicnega primera doslej n$em zelela posplosevari, a na tej tocli ga ocitno moram, zato
:em se odlocila, da vas o dosodkih obvesrim osebno, saj administmcrli ozi.oma konkretno
Dadi tozadevno ne zaupam vec (
22.
,B.side the already established ways of reconciliate, a new conceptional framework should
- introduced, takns examples from women's activism [
] The new conceptual ftane]vork
-u$ contain both ne,,v social techniques and training, ,nd recycling ol some succesfut
23.
)Anti ka je neverjeten vir dobri h naracii [... ] saj so moznosli neston ane in lahlo povedo ka-
sejirn zazdi. Mcnim pa, dabo lalsnapopularizacra rnitor ti manrpulirajo z natbolj b,,ianitrrl
prcdstryrmi, povzroaala probleme predysem najmlajsim, ker uniauje losrko in sisier
arsumenlacije- [ ] Osebno narnrea mislim, da ie antika boit aktualna tot kadar koli prej ,
str 158
I...1
,Seveda se lahko manipxlira z antiko, rccimo na ravni krsaanskc ideoiogijc, idej politianeea
totalimrizma, tosmoze toli kokrat videli Vendarrljub temu verjamem, da a ntiana besedila in
antianajezikovna tonstrutcra ter podobe delajo sani zase, so nepredv,dljiyi, izven o
predpisanih rcccpcij ( st 160
I..l
,Dovolite mi, da verjamem, morda spel ,utopiano(, daje danes rzbor antrke kot discrpline
vsekakor oznaaen z doloaeno sropnjo loaitve od kapitalistianc mentalitetein niene vseprisotne
druzbene prisile.( str 164
t..l
,Pred seboj jmamo veliko doeajanjc, li bo verjetno oznaailo zaactek 21. stoletja,
antislobalistiano eibanje Gibanje polrebuje naracijc, li so ze danes precel dobre
Antislobalistiano sibanj e bi imelo perleklen maLerial v anlianih itudijah, da izkorisaa naraciie
in uvaja nove rituale, se poisrava s kulli, zidejami, s podobami [...]Absolutno. heienizem in
rimski imperij lahko poimenrjemo globalizacijski projekti Aleksander Makedonski je b
slobalist, rimski cesarji so ramo tato bili slobalisti []( sLL 17+176
t..l
,Vlen smisluje poUebranja antike povsem odp oin tako lahto pervertiramo pojem tlasrano,
kr naj ne bi pomenil klasiano kotwednote, kiobsrajajo, anpak kotjo isaemo t..lMojaviziia
antlke v 21. siolerjr pajelredvsem povezana z idejo, kije doslej ic nismo produlrivno r^ziskah,
to je sposobnost virtuatizacije, ki sojo Grki in ostali antiani narodi imeli ( str 184
svetla na Slapsak, DAntika kot nie el<tua ni zlvza2l sioletje (lntervlu [4aje Sunaia
s Svel ano S apSak)", v: Mon,ior /SH, vo V,no 1-2,2OO3,stl154,160,164,174-
176. 184
24.
,Napredek tehnologiie vodi v smer nevidnesa m v smer vrrtualnesa Foiosafija in Iilm nista
niloli uspela iz.abrti ysel moznostr r calne podobe. flsanka .. Je u motiya zrcala znala izvleai
vcliko vea. Dober pnmerje denimo xporaba zrcalnih podob v Distreyevih risankah, poscbcj
pri celoveaernr risank Sr?E?rZr'.a: v Lej lshnikijc praktiano ysaka porrsi alahko ogledalo -
vodna gladina, kamen, diamanl, kozarec . In nc le 10 - dobro znani artropoloiki tabuji, s
tontinuteto od antike - so potrjeni v zrcalnih podobah, korj denimop o sreaanje posledov
Snesuljaice rn Pflnca, ne direktno, aeprav sla si zelo blizu, ampak aez sladino vodnjaka .(
t...1
Naslov lega prispevka namenoma - in kumulativno referira na popularno kulturo. Razen
''teloaesa zcala'lxdi podobaCaroilove Alice sodiv istr tros asociacij Lahko bi se vprasali,
ali ne izha]ajo Xena, Tv-Herkul in podobne sodobne posastr iz zrcalnih napak in pomanjkanja
avtoritete znanja v moderni popularni kultun "Tekoae zrcalo" kot podoba prihaja iz (za
slroloyne kose) isresa basrardnesa imaginarjja popularne kulture Gre za podobo robota -
preganldlca, ki se vsakia, ko je uniacn znova regenerira u materije, ki je se bolj podobna
zivcm u srebru oz tekoaemu zrcalu - v film u Teminalot II z Arnoldom Schwarzene8serjem
v slayni ylos Ta meiafora an tite, ki sc je n e m oremo resrti in nas presanja vsakia v obhli, ki
pooseblja a},toritero (v filmuje io robot v oblikr policair),ie yfilflskiparodiji subvcrLirrna
tako, da se komidni nesativec, Sadam Husein, ob regeneaciji tekodesa osledala pomesa z
matento syojesa prdlja: pudelj Huscin, k, si ga p.avzaprav predstavljamo v kaksncm
lantastranem zbo arenske komedre, tako lahlo srmbolzira moz osi/verjernosr pomole y
tl.VpraSanje
kitike in ,obnove( epistemolosiie torej ne zadeva zgolj norranjega diskurza oz
Zargona discipline, ampak tu di naartno vulgarizacijo r n organizirana kolektivna prizadevanja,
U zahtevaio sodelovanje institucij.(
Svetlana Slapsak, ,Te2avna dedisa na ali Studii antike kol tekoie zrcalor o lahkotnih
p merjavah, a!,tonomnosti vede n bastardni epistemo ogiji4, \: Antika za trctte
t soi/er? (Mara Sunala in Brane Senegadn k - eds ), zaloibazRA, gubl)ara,2OO4,
stt 20,21,25
:5.
, Porroiniska ideolosia, kije kot
tekoae zrcalo in se prilagaja odse\.u poljubnih potosniskih
:iupinmjevanliki naslairednouporabno mrezo simbolovmnaracij [.
] Primerov )an tianih (
:djevov je izrcdno veliko, zato raziskoyanle antike y populard kulturi in v vsakdanjem ,vljenju
:..dnavlla izziv, kako kontekstualiznad pnmere tuje rn sloyenske uporabe aniianih znakov
- naracij. Za raztiko od obsojanja polnih analiz uporab antike v sodobnosri bomo na sreaanju
;duiali predstaviti konstru e naaine razrkoyrni, antLke v sodobnosti in odgovoriti ,a
.:?ianja, kako se aniiani znaki vpisujejo v vsardrnjik, ter usotavljati, na katere naaine
r:.ulama kullura vedno znova tolonizira antiko kot neskonaen vir znakov in naracij-(
Maja Sunaid, ,Ant| v popularni ku luri in vsakdanjem Zilr'ljer)t)", \. Monitot lSH,
vol V noI 2,2003, sir 236-237
26.
;Trs in sponzorji seveda niso audezna resitev za zadrese s financiranjem, vendar pa trZn:
uspesnost ati sploh Ie odvisnost od trsa praviloma prinasata s seboj samooznaabe, ki nrsl
p.eobremenjene z,nacionalnim interesom( To pomeni bodisi doloanejso, bodisi (vaai:
tudlhkatr)bolsibkopubliko.[..]IzinasteieihrazlogovjeravenxzaveBaanja,kiprevladuti
raven kulturne publicistike kot ,kritike(. Zanjo je znaailno, da nc razlikujs natanano me.
znaNtvenimi (= analitianimi) in ideoloskimi (=vrednotnjoaim) prislopom, in da se svobodn.
sprehaja med atonomno ... presojo in apeli na razliane inierese: nacionalnega, profitnesa
popularnostresa, in da popusaa slede avlonomije lastnesa polja tndi tako, da privzema ,pop,
merila uspeha: komercialnost, popularnost, razvpiiost [.. ](
27.
,Ksenofobijaje blla mje Sevedno sprta z ekonomsko loeiko, acsar Grki niso poznali, medrem
to so io poznah Makedonci in tudi Rimliani (
Svetlana Slapsak, ,Aniika kol inleleKualn izviv za 2I sto eile (lnteruju Mare Slnaia
s Sveilano Slapsak)., v: Monitot lsH,val V no 1 2, 2003, str 176
24.
, I-- I Prime. ne mnoso uspesni uaesnik populamos kviza j vode6i autoritet (ako vec nije
vodeae pero) "Vremena", protestuje sto su rekstovi polemike iz Vrcmena objavljeni u knjizi
"Tn kt tazlaza" (izd Helsmski Odbor), bez odobrenja redakcije. Uz duboka razmisljanja o
prevad na liktrvnome pdmeru iz kafansko-pevaakos ,vota, tuje i dnunciiacija o autorslome
pravu, dostayllena nemaakone Gtranoml) fhansijeru Zisosane pnblikacije. Reaje o pismima
aitalrca. odrosno i urednika r saradnika kemena", koji su pisali u rxbrici SVOG aasopisa'
pitanje autorstva.Je uSe no klizavo, jer $ se autori obraiali javnosti. Da je pitan, odgoyorai
Vremena sEurnonebi odoborio pubtikaciiu pod lrovom Helsinskos komiteta Sliean primer
desio se u proSlosti, pre netih Sesnaest sodina, kada su se akademici bunili sto jc njrhoyo
nedovrieno polrtidko aedo, "Memorandrm", izneseno/ukradeno ie napadnulo u jaynostr
Alademicr su mozdamali pravo, ticalo se njihove koze, prenda su se neposredno posle a{ere
sprijateljili sa mladm zastitn*om srpstva - Miloaeviaem. U oba slxaaja reaje o rezervi autora
pred mosucnim sudom javnosti, ali u drusome sluaajuje nezsodnije: ponoino objavljiyanje
je xmnozavanie sramote, i nema elementa tajnosti iL nedovrsenosti koji bi zastitio slupost
netih autora [...](
Svetlana Slapaak, "Anllega izam I antipragmatizam( (Urnesto uvoda), v Auleval,
14 iebruar 2OO4 (sp etna stran: htto: //$/w.infooono.com/ 103 /slapsakl03. hlml )
29.
,[ ..] revla Polet, pfllosa Delan Slovenshh novrc, je v svolr stevrlk, z dne 8 apnla 2004
objay a piar za OI v Arenah z naslovom VSE POTI VODIJO V ATENE Grc za llasiaen
pnmer kaje atorske pmvrce, saj sre za ukraden naslov konference o olimpiadi Vse poti
yodi o v Atene, kr sa orsanizr ra ISH Fakulreta za podiplomsh huma nist,an, studij t .I kr j e
b a objavljena na internetu ze 26 marca 2004, vabila pa so bila poslana tudi po rdlian l
mejtins listah Gre za tipiano aro8anien in nespostljiv odnos do inrelektualne lastnine, ki v
tem primeru prihaja od srereoidov napilrqjenih praznoslavih rn intelekualno impotentn$
moSkh, ki uteleiajo revijo Poiet Obenem sre tudi za.jasen p mer mostesa soy,nizma, saJ
konlerenco orsanizirava prof dr. Svetlana Slapiak rn tu. Maja Sunard(
30.
'Mnoziana kultura se trudi, da bi proizvajrla nove ikone, nove prostore irZenja Mene so [v
knjiEl Zenske ikone XX. stoteqqll predysem zanimale tis(e ikonc, ti so se ,izmnznilc(
proizvrjalcem in ki so proizvcdle nove, subverzivne, streznjene, ,pouane( pomene / [.. ]
Zame sa bile lkone i4emna priloznost za stilistianc in misljenjske vaje, ki so mi pozneje
ponJgale pr moirh predr\arjih rn p-ipreo\rale'n pi'rnju "
lGj,ga je iiil a pn U radu za zensto lolitiko v Ljubljanr leia 2000 KoL zanimlvosL laj povemo, da je
' libliosratskl bazi ruiskovalcev Kasilicirana kol ,2 02 Srrokovna monosral'ja(, aetudi v rnjigi ni
-r nedu kakega znarstvnega aparata ali indeksa, kakor ludi nl spista literatu.e, napisana paje v
-.srooa nelosianen in ponenljiyih lapsusov ki so sc,izmuzlili proiryajalki( - polnem. azaLo nia
-ij lotlodoneaem di skurzu elsklulvizma in trlrializ,na Tu s1a dva odlo,Dka za iluskaciio ( st 5
: l.l): ,v msprolju z dnsini, zsodljejsimi seksualnimi rutazmmi, kotF denimo Greta Garbo, je
[
lB \es aas ohrdnlla moeno ideoloSko in naclonalishdno rapetost ] Pri tonstrulranh te spolne
'=:: aae skorajda d bllo tria prpusacno natljuaju BB, !o poreuu iz burzujslle druiine. so nadeli
ime, hi s*rivd velito pomenov: druga arla abecede, Zenska, ki prepuiaa mostemu nadzor,
--:hiiko nenehno izziva s svojimi (BB) oblinanl dvakatna zcff!3rorej(, ali, Zapeljuje z
'.::a ea slasom
: ].sledom ter tudi s tleson Glas zaDeljivkej globok, oai na pol zap.te, nohtr dolgi in rdeai, gibi
t
;.i:sr1 negledena to,alihodi, sedi ali Iezi, ka.je Ludi njcn najboli lriljubljen polozai I vamp
podobi sveta, kjer st, spola sprta in nespravljiva ln kjer nenehni s!o. vedno aova zagotavlja
-.-zr B
I
- :a bostesa I torej nimteta, pretirano mlada, a slolno izzivalna zenska dklica( lcu/bBlki -
- i . meni - tu prihaja na misel briias ranGlna podoba ,noste deklic*, ki je menda eden najbolj
r_:1nlh, aep.avnehole sprozenih, srranskih lroiuodov stilistiano na prav posebn naain razaibu
.- iljenjsko bolj skomne ,monGsra lsk( s.oor Dubllkac'je
31.
, Pravo vprasanje je, ali strokovnjakl za antiko sploh kom un ictrrjo s popu larno ku lturo in I
so - posebej populamakultura kakrane to| kom un ika c,ie sploh vredni Kmalu bo obja\l-
zbornik tekstov s konference, ki smoJo imeli leri nrzaj znz.slo{anAntiku I lrctien ttilei .
organizirali na I SH Ta se delno ukvarJa s to problem atiko. Cez laksen mesec bomo pripra\:
sreaanj e z naslovom ,.{z/l* a I rsa kdujiku in poputani kuhlt \
I]
,Podobno kotvrisd zabavni oddaji na r^.o|d.rr, v lateri zamalnjeni norci ustvarjajo stror:
iz smeLi, je rxdi Balkan S./apr.dp, }j se lahio uporabi za tar koli (
32.
)Naslednja znaailnosl, kije pritesnila mojo !ozornosr.je bilo pomanjlanjc osnovnesa znanja
ter mnozica sloeovnih in slomianih napat, kar je samo ie olrepiio moje prepriaanjc. da
slo'mica naredi drzaYljana. (
13.
, najprej je Wieserjev bralec Alei Debetak zmanjial obseg knjisc ilr izloail iz nje vse bolj
relevaDtne politrane anunacionalistiane eseie.jaz pa scm se strinjala s iem, ker se mi je zdelo
pomembno, dajl, objavim (
, noja ljubezen do Slovenrje (ali do ,aro, ali do Arladte) sorovo ni manjsa od a,/ortu,",
le da ima drusadno semantrano zsodovino, lijo v veliki meri doloaa moje uzivanje v tcm
jeziku (
34.
glede nato, v katero smer gre izobrazba, celo v totalitarnih sistcmih, ae omogoaa znanje,
"Ne
poiem ze vsebuje element subvezile, ki.lih bo unjail [ .] Ce imale znanje s tako sirokesa
polja, imate doloaeno ekspertizo, tr premasa vsa drusa polja, kijih poznamov humanistianih
drsciptinah (
t..l
35.
,Bnkrat ko lmate sum, potem greste na drugo rnSlitucjjo, ne n, rnitilucijo. v talero nimatc
nobenega zdupa Ayam.Jeto jasnor? [... ] Zakaj s1e pa potern poslali pismo rneni, oprosLite, ae
stetako dobto zaslopdli. Zakaj n,ste poslal pismo Bracotu Rotarju?l Ce slc tako dobro z4rrolalt
[ . ] Nrste poslali Bracotu, nist poslali Janezu, hcate se z mano, hoacLe, (Medklic Mada
KotnikaiNe.) me odr?rFtl, mene hoaet p.,/,r,ri. [--.]Vi se sploh nisteio,l/erzo obrnili. To
je osnovni problem Nobene t rtr Nobene ko.ektnost,l Nobenega preciznega deianja
ni bilo v vasem polihanem "rrorri!
dejanJu, krJe bedno (
36.
,Samo Se en dokaz, da nepismenost proizva.ia neumnost, a da lahlo numnost proizvrja
samo Se vea neurnnosti. Proces pflvajanja na yerbalnost, uaenJe rn obvladovanje pismenosti
Svetlana Slapsak, ,Eno majhno morie(, v: Ona torek, 7 oKobra 2003, slr 7
37.
,Pomemben je obeLrbk za slornico, ne zsolj znanje, kar pomeni elemerr subverzle in losjdnega
zakljnaevanja pn kabrem koli predmetu. Branje aniianih tekstov nedvomno ftzvita mentalrteto
demokratianesa drza!ljana (
Svetlana Slapsak, ,Antika kot nteleKualn rzv za 21 sio!e!e" (Lnieruju Maje Sunaia
s Sveilano Slapsak) \: lnonitot lsH,\al V, no 1-2, 2003, st 160
38.
,Pravo vprasanjeje, ali strokovnjaki za antiko sploh komunicirajo s popularno kulturo, in alr
ro - posebej popularna kuitu.a - takrsne koli komlnikacije sploh1..edni.(
39.
,t I V slednje I ..1 ne morem vsievati bridko humornesa dejstva, da se na novi vijoliani r:
titetr nayratih dekanstesobe na ISH pod tojim lmenomberc, daerc z sedez\dekanie. -
kar je slovniani in iipkolisni posresek, kije pa obenem zeio indilativen za izobrazbenl ir
kompetenanr nivo sedanjega z zelo nesreano roko rzbranesa adminislrativnesa )vodstvenega(
ka&a ISH (
kenaSumi,vpsnru Svetani Sapsak, l2,lebruarja2oo4
40.
, Libralno izobraZevanje je nepopustLivo, ne da se sa skrajsatj, zahleva osebno discrplino m
ne prenasa lxkenj. Zalteva tudi doloaeno stopnjo vere, recimo vsaj minnnalno Yero v obstoj
mistiane povezave med slomrco m drZavtanskimi vrlinami (
Svetrana Srapsak, "Konec utopir: Beg od globalnega., v: Mata eha obleka, Zalaiba
Wieser, Celovec Salzburg, 1993, st. 71
41.
,[ ..] It is not clearwhat would be your aulhority lo label by :o .alled" tte sessron ofthe
Senate ofISH held on 2 17.2004. Let us set aside thc uncomfortable para]lels \vith the use of
the lerm in the polilical linso ofthe 80'here: these obvioxsly did not bother the tlrree authors
of the letter to the Doard of Executrves of ISH, so the lelnet swatms \,fih nan rcflected use o-f
the woth and q atation mq*s, andtom theru you t:opJ.I l(
Svetla.a Slapaak, vplsmu Hannah Siarman (s d)
42.
r -- pade u cia r\ka mdnipulacid z izbri:animi h moiE:o v lelstih, ki so sledili (poraznoje
pri 1em dejstvo, da v denuncianrski strasti sploh ne oprzrta [Draso B Rotar in Taja
Krarnbcrserl, kako prevzematajezik skrajne des c, ko uporabljata sintasmo "ti izbrisani")
[ ] ne mores priknd svoje Skandalozne rabe desnesa besednjak, v primeru izbrisanih [ ]
Dobro, [ ] Izraz izbrisani je leviaarska mampulac\a. anenjdnte maieje ni detun.iantska
mani?uldcia s Se aninin etniinin iznrcn (ona p'd le kot predsedujoaa zsolj kalknlantsko
pristala na vaao plemenito idejo),mvLetdnje prcblena e2apasle o
donatudcer ni ean.la na
de\ iiaBko stateEiia, ko se sovori o problemih priseljencev.(
Bozidar Srapsak, rz "Korespondence z B Slapsakom, 24 29 natec 24Q4"
lKorespondenca niz6ebna, sajje biaslmultano posljana na oko i30 naslovovl
43.
,Ampat posovor o poliliani korektnosti drskurzaje moTen iele, ko je politiana korcktnosr ze
vzpostavtena in definirana, ko obstaja oziromr. tojepovsemjasno, kajjeiisto, kar ni dovoljeno
v j avnem soyoru Preden la praksa sp loh obstala, je vsak posovor o )svobodn( nemoralcn, ker
oomcn ludrrvobodo /a ne\rpro{. iJn/em. repre\Uo
Svetlana Slapiak, ,Antika je lakmus danasnjega aasa( (lnteruju Ane Bistovia s
vrUte.alrra letn XV,St 153, marec2004, sir A2
Sveilano Sapsak),
44.
t
"Z izbrrsammi delim le zavest druscsa, ti na svotem hrbtu prenaia in auii skromno raven
drzavljanske zavesti ,prvesa(, iistih lorej, kr mislrjo da morajo kot veaina imeti ludi vea
,Ob izteku obdobta, y katerem sem bil vrsilec dolznosti dekana ISH, te v senatu pdSlo do
zapleta, o kalerem ste nemara Ze dobili kalsno informaciio alj 'informacijo".(
46_
DMene zanirna eliani aspekt in to mora bili na senatu, veste. [...] In.iaz noran o tem s
pogovarjati z drusimi senatodi, moramo toano usotouti, kje, kdaj m kakoje izsubljena ta
dignitela, ldo jo je izsubil in kako, a ne [ ] lsaire predvsem svoje pan Ta ni maj uabten
Oprostite- Jaz samo,gora jan ta etini L\pekt h mislim, dastemizelo razsvetlii situacljo
In za to sem zelo hvalczna.
t...1
,Na scnatu se s tem ne uk-varjamo (Sledi vprasanje Vlada Kotnila: Kaj, s aim pa?) To so
finanane zadeve Mi se ukvarjamo, er|,Dt (
41.
kolegi, to so neke ocene, norulne, etiine in drusaine, ki ne sod|a na sendt, ke (
'Poslejte
JanezJustin, iz"zapisa nelegane 66 seje Senata lSH", 17 februat 2oo4
4t.
Janez Justin: Ker so se s prvo loako zreele lzrekaLirrtli momlne?rcsoje, ne - tako, bi le iaz ena
s) dovalil welt. atsto kt'dtka bo, ne. Taksne, bom relel, talo ekscesncga vedenja, kot smo mu
bili zadnira priaa n, tem Senalu, ko je neka kolegica lgre za Ircno Sxmi, ki je bila ob ten
sovorjenju nayzoaal, ti je tu zuna nja sodelavta, ,.i/,i, enka dtuse una ov, kiot)tutlasta tue
zd ro hiio,lJjebnana nek aiin pawbAena sen, da tn dela projkt, da kandidira skozi to hiio,
povabljena na Senat rn potem semJrJaz celo izrekel dobrodoslico na tistem Senaiu, kije ne
morem umakniti. zal, ker je blln dosaje q in izrciena rytfomatina, jo p^ seveda obz^1iem,
ie zaaelazelotako, zelo dolaj radikalno sesuvati ustanovo, insinnirati, kako se tukaj dogajajo
finanane malvcrzncije, karje seveda raznivo poaetje, brez dokazovto poaeli Drusia, klicati
na odgovornost lot zrzar.Z sodelarka te hiie, kot nekdo, ki ni tu zaposlen, ponavljam, ki ima
et\Ikstafiskot tanle kolesa, kjje zttdj v tistem bifeju in pie ka,,o i tako ndptej- Plj]dvati po Lej
htr, ponEevatitohrso, zalitijo, govontizaljivo, zaljivo sovoriti o njcnem politianem ansrmaju,
.iaz tako ekscesnsa vednja na prn sejl toje bila paa povabljcna na Senat IIrena Sumijc po
lesalm proceduri postala aI, nica Senatal, se nisem videl Res n e Sedem let sem bil direktot
dolsaleta sem zeprezivelv alademske sferi. ampak laksnega ckscesanisem se dozivel. Tako,
da ... Sern pa seyeda tej isli kolegici pa neskonano hvalezen, daje radikalizirala rprasanje
zakonitosti m to ypraSanje se ie paa na Zalosl izteklo na naain, ti
- oziroma ugotavljanja tega
praSanJa na nadjn, ki seveda ni Ireni nii ysea
Monitor zSA vol. Vll/ no. 1-4, 2oo5
217
IVONITOBZSA
49.
,[ ] Za kljuani sestavinipojma identitete tu torej Ste.ieta spoznaui in etiani momenL, ki mu
te, po veaini ieorij, potrebno dodati noment racionalnosti. t
l(
Neda Pagon, ,Predsovor: O orodjih rn oro2iih., v: Naclo, alna idenfieta in kultua,
lCK, Ljubllana, 2OOg str 10
50.
,Poetika izkljuaenosri prrvzaprav dobiva nove moznosti v kapitalizmu in v patriarhalnem
sistemu !'rednot. oba sta/o.ozad, do te mere, dasov patriarhalnem sistemu predlapitalizmom
obstajale pomembne ,niie( lot te na primer Zensko delovanje Ceprav so te nise izgubile
(Zenskamedicina, aarovnistlo, rituali, ustna umetnost/perlbrmans ), koje parriarhalizcm postal
yod na naracija v nacionalni kaprtalNtidni drZavi, praksa ni bila popolnoma pozabijena,
poroznost kapilalizrna pa (ideolosta dezonentiftDost, razlianietiani sislemi, ki so se razvilina
ruSevinah pojma svobode) odpira dolodene moznosti.(
lV. K Dodgovornosti(
51.
Svetlma Slapial(: Torej, jaz sem, Vlado, slisala, da -, sicerje to sovoricr. pa me zanima, da vi
ne priznate moj polozaj dekanje, da mislite, da sem uzxrpirala ta polozai.
vlado Kotnik Ne vem, od kosa ste disali Jaz tesa nikoli nisem .elel.
Syeuan{ Slapsak Aha, torej pnznate.
\'lado (ohik Sem pa jaz slisal -
Sveflana Slapsak Torej priznate?
\'lado Kofifk: Prosiml?
Syedana Sla$ak Torei sem v funkciji dekanje za vas?
52.
rKo vesle, kdo sie, potem lahto poskraate prebrati Crke. lz tega osnovrega lzhodlida ,kdo
sem jaz( izhaja, kako berete katero koli delo. Vzemimo primer: l"rasam se, kdo sem jaz
53.
Svetlana Slapsak: Kolesica Sumi je daia eno iniciativo, ki se mi zdi dobra, deprav nisem bila
na tej seji. Ne morem osebno ocenjevati, ampak po poroa rn, ki sem jih dob a, jaz nisliln, da
je iniciativa bila dobra, da se preveri lesalno stanje mslitucre. To smo toano naredili.
Ircna Smi: In odsovornost za to stanjel
Jatrez Justin: Jaa, ja! Odsovornosli ni
$etlana Slapsak: O tem nimate kaj povedal, to se popolnoma strinjam, ampak smo dobili
pravno mnenje t.. l
54.
J?In,ez Jwijlt h a dte abstoj te hiie n jaz dol,r,neyan,, da wb|eni ne boste
tundnji sadehwi
rdl Ker s to hiio niir Preprosto povedano.
nrradl
lrem Sumi: Ampak to pome , da so izvolwe y senat ponovno nelesalne m odsovorrost
direktorice zavoda, deJe ra mterpretacija.
Janez Justitr: n nimai kat sovoflti o odsovomostl, ker zunanja sodelavka in usluzbenka
konkurenane hisel
Braco Rotar: Ona ima vso prauco.
Irem Suni [Janezu Jushnu]: n ne? Ti ne, ti sr tukaj hettmsko
Jarcz Justh: Jaz sem tukal zaposlen tretjinskol
Iruu Suni: Kje sr pa, v konkurenani hisi, kje?
Jarcz Justin: Sem lmam delovno razmerje ir noje pravice in prauca do upravljanja in
vodenj a izhajajo iz delorne5a ftzmetla Ti si pa zdposlend I konkulenin i hii i in s ta hiia n inai
nii,Ircna Menije zelo ia|. ampak preprosto tako Jel
Irem Sumi: Jaz se bojim, da bo to res
Janez Juslin: Prebeflte Zakon o zavodih rn Zakon o delovnih razmerlrhl Menrte zelo zal. [...]
Dobro, sleJ. na.ibrZ nlma smisla, da se sploi prepirrno o zadelah, ki to jas e kot beli ddnl
Predlasam . .
Braco Rotar: Niso Jasrel
lretra Suni: Ne, odsoYorrost ni jasna.
Jamz Justitr: O odsovornosti nimas ti kaj sovofltr, Irena
Irena Sumi: lmam, ker sem bila jaz \"letena.
Jatrez Jusrtu: n sr y b$tvu khcala na odsovornost kot zunanja sodelayka -
Irena Sumi: Nr res!
55.
,U situaciii prcylade nacionalrzma ifairzma, r odsustva svakc dcbateo odsovornosti, seioizacla
jejedan od eiiak preporualjiyiih oblika ponasanj, zazsnske studijc i leminizam. Getoizacija
danasje, mozda, joi mzum!rvita neso za vreme ra1a, neoDhodna i kao ostvarivanje prostora
za lemeljit akademski nauaan rad (
56.
,"Stekleni zyon" je ideolostr konstrult ravno tako ko1 "navadni alovek", kije Y totalitarnih
srster h sluZ kot Glaba) samozasa{a, v liberalnih pakoi(slaba) rnaska t.ISratus,notraniesa
atiena(, nenehno radovednesa opaz ovalca sedrnjosti, je nujen potem. ko se izprasajo rutye
priae iz daljne preieklosti. I.. I ,"Unakmtv v znanost'jc po rnojcm mnenjx le ie eder malce
perverzen odsev omenjenih balkanskjh (rn centralno evropskih) straiesij oblasii in atoritet.
,"Navadni alovek" je zmeraj v ozad.lu taksnih naracij, s kabnmi se oprauaujejo neumnost,
svetohlinslvo ali kar koli Ze z bosaresa smetisaa zahodne in vzhodne represle in
Svetlana Slapiak, "Antikakoi intelektualni izlv za 21 sto eije. (lnterutu Male Sunaia
s SvetLano Slaosak). v:MorfiorlsH vol v,no 'l 2,2003,sir160, 166-]68
57.
}'lado Kohik: Vi stenas mpotr[, da na] resimo la problem na MSZS in se kje dru&re (Medkiic
Svetlane Slapsak: Tako seveda ), kar pomeni, da pra vas nc zanima, kaj seje tukaj dosalalo
Sretlana Slapsak: Jaz rrren odsato a zato Oprostile, to ie Braco delal Vi ste bili nladi
'llado Kohik: No saj, aje moja odsovornost, kdole vodil? Saj nisem jaz xpravljal instirucije
Sretlana Slapiak: Toje se kako vasa odsovornost.
l
Dialoq med vladom Kotnikom in Svellano Slapaak, iz ,Zapisa poqovoa med
23 marec 2004
Svetlano Slapsak ln Vladom Kotrikom na lSH.,
58.
,I lbrt it seems obvious thatvery ltt]e can be done on reconciliation fsell-rcsponsibilityis
not accepied [...](
Svetlana Slapsak, ,Follow tlre women: Sirates es and Narratves for ihe
Beconciliaton in ihe Balkans., teksi a deavnlco ,Reconciling for lhe Jliure., v:
Hotituns - Balkan Bi-ltonthly Newsleder on Democ.acy and Civil Society lssues,
St L ooleiie 2003, str 18
59.
Syflana Slapiak: Ce yr trdite, da je proiesor Rotar koi dekan zavajal senar in ae -
\4ado Kotik: Ne zavajal. Nrkakor De trdrm Kdo to trdi? A sem jaz to [dn?
Sveflana Slapsak: Ne sEemintati svoje nnenje- To ste -
\4ado Kotnik: Ne, jaz sem rekl, da so lahlo bili iudi senarodi zavedeml
SYeflana Slapsak: S stra Losa?
\4ado Kotsdk: Ja, nekdo ti upraylja s finananim poslovanjem.
SYfl ana Slap6ak: Dekanl
I'lado Kotrril: Ne vem. Ldo !odi llnanano rosrovanie
Svetlana SIapSrk: Dekan.i odsovoren za vse Dekan je odsovoren za vse ]Poglejle\4ado.[
jaz sem vam zelo hvalezna. ker pravzaprav s1e zelo spremenili moje mnenle o.. dapravzaprav
60.
)t lhajka se automatstr iirii na one loji se zalazr za pravo usamlenog lriliakos glasa...(
61.
\4ado Kohik Stratka in
- povejle mi, kdo je odsoyorer za flnanano poslovanje na tej
tusriruciji?
Syetlam Slapsak: Ja, deran- Dckan Braco Rotar Stotiakat. MiJe zelo zal
Vlado Kottrik Skatka, saj to ni moj problem.
Syedam SlapSak: Intriminirate. Inlriminirate.
vlado Kohik: Jaz nisem nikosar inkriminiral. Kosa sem inklmrnrral?
S'yetlam Slapsak: Bracota Rotarja Zdaj-
62.
,t. I Ja, sem ltrnkcrio, kr jo opravlam, preyzela, ker je to bila moja dolznost po doloa ir
statuta, ki.Je bil sprtet pod tvojim dekanstyom. In s itudenti v slavnem nlsem lmela teZax
razen v pnmenl, ko so bilr instrumentahzira ni v sramotnih ta mpanjah, ti so jrh moji netdant r
tolcgi ,n prratelji vodni in jlh rodite proti ioh jn ne i oseb o. Svoje delo bom ie ndddr?
optu aLa adsowrno, po syaJih najboljsrh moaeh Ti si sam poskrbel, da so tyoje ocene dosajanja
na ISH zsubile vsako teTo rn verodostojnost, zdro ne tudi e zd inajo wi la I
Svetlana Slapsak lDraqu Bracu Roladu], v elektronskem psmu, posLanem navea
nasovov, I
rnaj2OO4
63.
\4ado Kotnik: Ja brl sem pa zaposlen tri leta
SvflrJlr Slaps{k: Ja potem pa poisarte od Bracola Roiarja dotumentacilo. Jaz mislim, daje
to natbolJ praviano
l'lado Kofiik: A je to, a te to y pristojnosti, v p.istojnosli dkana? Finanano poslovanje
vlado Ituhik: Kdo pa fmaDane stvari posluje, Kdo paje to odsovoren oziroma kdo to jma
Uado Kohik Skaika, onajerorej za finanano poslovanje odsovorna vtem smislu ? Onaima
64.
, Nedoslednosije dnaa politike, ne rnoze se zabraviti daki kada bi se hrelo. Jedlm lek protiv
togjc gradaninova pamel, aktivna upotreba seianja, vaspitanje za kritiako miiljnje, prostor
za izrazavanje mialjenja. Isno.isanje tih poteba neposredno uslovljava i omosuaava retardnanu
65.
do Kohik:
Samo telim, kdaj bom imel pravico }"o&led v svoje finan (MedkLc Svetlane
Slapaak Nimate vea ) posloYanje.
Syetlam Slapsak: Nimate vea. Konecl To sem yam tudi sedetr*rat povrh povedala Nmate
vea! - Aje jasnol? AJe.jasno?r
Ylado f,ohik: Zakaj pa potem vi, kot dekan oseba v funkciji dekant lahko to lzledete,
hkrati pa pravite, da se s temi stvarmi dekan ne ukvarJa?
S'yeflana Slapiak:Ja ro.iro to, jaz oryanizirun delo, in sen obwiiend, dd ninte wi pratic.
Ylado Kohik: ln vas re zanma, kaj se dosaja z naterialnimi skoskr mladh raaskovalcev?
Sveflana Slapirk: lbrolrlro l,e ,ei Ko enlrat dobim disetacrjo, m kateri pise, da ustanova
ma vea disniieie t
I Iir ml u pojasnite, dasetonanaiara fmanane zadeve, za bosa m esa
Vlado Vi pa res mesate -
vlrdo Kohik: A hoaete rcdi, da finanaro poslovanje te institucije ni v kontekstu te fakultete?
Sveflma Slapsak: lrrarl/ro ,
66.
)t...1 opasno se zapuSta ev.opska intelektualna r racionalistiaka tradrcrja nesovanJa nisa
slobodno8a .r sljeoja pod bilo kojim uslovimd. Cutanje /bo8 oparnosu iI /bos udobrosu
mora da ima protitezu u ovakvim nisama, zbos stalne dinamike izlazaka, dazaka i prclaz aka:
mosu da razumem radost omh koji su izasli ali da h nise zaista zbos tosa treba zabetonimtr?
I l/ moZda naisore ie to Sto syr ovi poslupcr ukazuru naizraziro nedmokratski, i u pravome
smislu lotalitarni dxh Tx neee pomoii jeftin obrat da oni koji zahtevaJu razsovor (i
odgoya.ajuie delovanje) o kivici zastupaJu totalitarni duh. njihov polozaj teste drusaaiji
zato ito su manjina, zato sro su hrabri, I zaro sto iza sebe nemaju nacionalnu, ekononskn,
socralnu, iL kultumu veainu Zasio 1o rade, traumariano je piranje za ostal (veaDu), ne za
njih Otuda i poteba ambasadora, kraijeyskih savetnrta, direktora konsultan tskh alrmi i slianih,
da se stalno, manje ili vise neuatiyo, zapitkuju otkrda usamljenicima sredstva, kada su ona
vec podeljena u njihovome svelu, i sde su bili kada (sada) izgleda daj hebalo biti: sve sl] ro
jasn i aMci pmvos totalirarnog duha, ko.ji ne moze b ez slaihiahard jd. t ko]l ne trpi usamljeni
slas Najlosiji znak tosa stanjaje netrpeljivost prema kritici (
Svetlana Slapsak, ,Netrpellivosi prcma usamljenom slasu(, v: y/eme, St 613, 3
51-
,Mi smo zasluzili, svojirn velikim patnJama u proilosti, da sebe ama bai n*ta ne zapitamo.
KadaseuistinudesilaOrvelova'1984",lnjisavisenijeimalareZme,fikclajezakasnila,jer
se sve 5to se u njoj predvidalo desrlo znatno ranije: tada srno zakljuaili da je "Zrvorinjska
Iarma', neuporedivo lantastianije I bajkoviriie itivo, zapravo bliie reainosri Vreme je moZda
zalosjedan c dus eihnja oba Oryelova deta:razumeii, sajednestrane, kako svinje kombinuju
laZ i zaborav, a sa druge, kako se kolektivni "ciljevi ", nz nepostovanJe rnstitucija, lako prervaraju
u fleksibilnu i na sve promene spremnu tiraniju (
68.
,Pomenbnejie je lprasanjc: Kako bi pravno uiemeljili in etiano uprayrarl dJstvo, da bi v
opisanem prime zunanji sodelrvcr ne vodili omenjenih ustanoy na rro.r rairr, ampak zd
ruiun (in patential o a raitn) zaposlen ih l Saj ae bi bno \odenje slabo, br sluibo in socialno
yarnost izsubili zaposleni, ne pa zunanji sodelavci, zaposleni drugje. In ae kako bi pri
zunarjrh sodelavcih v primem, da br usianove vodili slabo, sploh lal (o usotavljah od8ovornosr,
tr lo po delo\.ni zalonodaji lahko usoiavljamo iz delomga razmerJa? Nrkakor, saj v rem
pruneru ne bi biio nilakri ne posodbe, nobene pnrk drn,ye, na kateri br bito mosoae nekomu
oairati slabo odloaitev, zahlevaii ntesovo odsovomost, izvajati sankcije td ain dlje sremo v
takinem miselnem eksperimentu, tem ved srobih kiirev bmcljnrh naael deloynesa prava v
mrshh zasresimo (
69.
Syedalra Slapaak: ,Vi ste obtozil v svojem dokumentu Bracota Rotarja za zelo nevieane
zadeve ln jaz vam kot bivsa prrtateljica Bracoia Rotarja to povem, ker mislim, da Lo nr fan
(Vlado l(otnik. Jaz nisem nitosar obtozill) Se kakol Se lakol t ..1 Za bosa mileea, a yam je
kdo strival bilance? | Tolika letar Striletavamje skrival bilance m zdat [...]Za bosa milesa
sal ste [Vlado Kotnit] studirali tuki. Dekanje bil Braco Rotar. Jaz vam pravim, vse prayLce
lmate, da postopate, kalor hoaete Jaz ms samo kot kolega pravim, koleSica pravim, da tri
[
fair, da napadaie Bracota Rotar.la ] Jaz vam samo pravim, da fer Se enkar, po eloveSkj
rabi ni fer, da napadate nal, naam Bracora (Vlado KotnikiJaz n*osar ne naDadarn.) Seveda
napadare [ ] Dekan je odgovoren za vse. Dekan j e odgovoren za vse [... ] Poslejle \4ado, jaz
sem vam zelo hvalczna. ker pravzaprav ste zelo spre cnilinojemnenje o - da pravzaprav
(\4ado Kotnik Kaksno?) M pravzapravimate pravico, d, ukiminirare predvsem Bracora
(Uado Kotnik: Ne) [...] Nimamo kaj porvadari. Oaiho vam bivSi dekan ni dal nobenesa
vposleda. T.i dolsa leta nisle dobft nobenesa podatka o tem. kaksnoJe yase finanano stanje
To je sroznolToje skandai ZdaJ sepa popolnoma, moram priznati, ko stemi razsvetlfi to
srtuacijo, zdaj sepa popolnoma strinjam z vami (\4ado Kotdk Jaz se bojim, da se se msre
seznanili z njo dobro ) [...] Prvo sem mislila, moram prDnari, vam iskeno povcm, mislila
sem, da se hoaete masaevati Bracotu, in sem rekla, da mislm, da to ni etiano, zdaj sre nepa,
moram priznati, s temi vasirni arsumenti dokaj prepriaali, da Je res to njesova odsovornost
[---] (\4ado Kotnik Vi me paa loaete nekaj, karjaz, vi me hoaete pris iri in mi vsiljujete y
usta, seveda, da sem jaz rekel neraj proti Bracotu!) Ne, ne da ste .ekl, ampak da delale in ro
zelo bladnokvno I I Vi ste tui(aj obtozili Bracota Rotara zelo resno Jaz bom ro iznesla tra
senat (\4ado ltutnik: Jaz nisem nitosar obtozil.) Sre Ja, ta sre (Vlado Kornik: Ja, nrsem
nikosar obtoZil ) Zdaj ste sroziii. ZdaJ ste srozilil To bo ilo na so&Sae, a vesie [...] (r",lado
Kotnrk'A imate kakano pisno potrd o?) vesre kaj, jaz nisem policija tukaj /zz rtr,n zd
dig ireto re hiie in se zeb |eselim, da sna z wni kozlaL Samo zaradi diSnirere, ki ste to
omn[iv disertaciji, osta]o so vse detajli. Jaz bom pa posebcj poskbela. davase obLozeyrnje
Bracota Rotarja pdde na senat. Ker ste mev rej ioaki prepriaah (
7l_
,Svetlanaje bila med prvimi, ki so nasprotovali nestpnosti v driavah bivse hsoslaviie,
mizogimji, nacionalizmu, izkljuaeydnJu, ki ne priznava pravice Drusesa m &nsaanesa Inpri
tem rasprotovanju je vztrajala tudi potem, ko je leta 1 99I prisla y Ljubliano (
'tl
Monitor ZSA vol.Vll/no. 1-4, 2oO5
225
MONITORZSA
72.
,[.. ] lemu vprasanju [,kdo sem jaz(] slsdi vpraianle )kareri so moji predsodki(? Nadalje
kontckstualiztam predsodke, lz ksaanstcga do socialisiianesa. p.ek recrmo batkanskih, vse
do osnovnih vprasanj V zadnjih letih si pn tem postavljarn rudi vpraianje konlinuirere in
diskontLnuitete: pri tem se je potrebno obvarovatr predvsem romantrdnih predsrav o
kontinuireti [. ] Seveda ne morejo Laloj vrderi Balkanskc konrinuitere __ [ ..1 Koncept
balkanolosije temeljr na rdeJi kontinuilete od antike do dancs I l(
svetlana Slapsak, "Aniika kot nte ekrua ni zN za 2I stotetie. ( nieruju Maje Sunnia
s Sveilano Sapsak), v:,l,tonnor tSH,vot V,no 1-2 2003, str 182, 184
'13.
Syeflana Slapiak: Jaz bi rada videla, da ne sledam vea nel(oga, kr je bil prijalelj in tije res
narcdil osromno za to hiio, I rakj,eu sra,lr. Crsto osebno
Braco Rotar: Oprosli Svetlana, ne insinuiraj nobenesa sranja rukaj Ostro proresiiraml
Sredana Sfapsak: 70 sraul. gleddn ni letd azdj. aprcsti BIaco
I...1
Brac,'Rotar: \i\o,i rr.em raredi' 1'a /^per leoe
Sveflma Slapiak: Enako. Enako Braco
-t.
'This absurd accusation asainst a person who has been awarded American pEN Award tor
r.eedomof Expression in 1993, Helsinli Warch Awardin 2000, and HelenPrizem 2001 [___]
-:a) *ell have to be explajf,ed br uue@ s own strcsslil situatio\ This woutd be rhe only
-3:son lor me lo reirrin from filins a lesal case agamsr him (
';,;oro., r t,i,o, nru"o. niscm predlasal in sporoaila ri nisem posiljat zaro, da bi si pral roke,
:-:rli zato,ler sem bil s/o hoko zdskrb|en zd trotuhaii o,6odr,vlxal dosodkov, kr so sepray
'r: .rdyjjali, pa rudi ,a r,do i Ebktualno in narul", ?rrearilc/o Nadaljnji dosodkr in sedaj
1.-ipisanjepottjuiejo.dasembilzaskbljenupmviaeno [...lZarovairDrosim,damezbrisera
z vajinesa seznama naslovnikov tckstov, kijih ne morem vea doumevari drusaac kakor
intelektadlno snajnica. BS I
BoZidarSlapSak kol odgovor na ,Odprto pjsmo Drasa Boiara rn Taje Kramberger!
zvezl z zadnjimi dogodki na SH" Iodprto pismo v celoti objav lami v tej reviiiv rubnk
"Obj&a ne.,3bnh dokumentov(, toal, 6 KorespondencazB S apsakom nizasebna
sat te bila simultano posiiana na okoli 30 nas ovov l
76.
,[ ]Vsekdkor lahko reaem, daje alan CHIS, prol dr. Draso Braco Rotar sevsekaj drusesa
ko1 le alanCentra, katerega predstojnic, sem Je nam.ea tudr visoko spostovan starejsi lolega
v.hunski znafflvenrt v d omadem in mcdnarodnem mefllu ter pobudnri, da ne reaem duhovnr
oae. in dolsoletni vodj a institucije, ki Vas zdaj redno zaposljuje / Zaio sem prepriaan a, da se
o katedhkoli qavah prof. Drasa Braca Rotarja prav mkomur v CHJS ni ireba izrckati, kal
sele od ntrh distancraii, sajje slede svojih izjav nedvomno popolnoma suveren. Naj dodam
da p.ofesorja Drasa Braca Rotada izredno cenim. [ ..](
11.
)Jaz sem razumela syoje sodelovanjev lernr kot ogronnopamaa neizkiekipa neticftvoji,ki
ni vedla, lako se to dela. Iaz sem to delala za hiso!Ves dasr(
'Pri sicerrelaLivno zahtevni orsujzaciji kolokvija o tentorialnih in imasinarnih mejah, kiF bil
narca 2002 v Ljnbljdi in za ka.erega or8mizacijo jn koordinacljo sva s slovenske strui skbcla Taja
KraDbergerin Draso B Rotd, s tm.coste pa ledvalolega, M{ieElisabeth Ducreux rn Jean
Ardrcau, je sodelovalo 34 znanstvenikoy in zndstrcnic iz 9 drzav Le tisti, kl je kdaj bjl zad olzer za
kako podobno obserno prireditev sl lah ko lredstav lj a. kakinaje takaolcanizaciia z vso logctro,
nastanitvmi, sprejemi gostoy rn goslij, z vsemi slrcmljajoaini p.ireditvami. razsrrvami in
diplomalstimi sprejemi tr koordjd.anjen samega kolorvija in njesovesa ncmotene8a poreka za
wetosEzDrasonB Roarjen skrbela Mma (s pomoajonekaj tedaj se podillomskih
studentovin studentt, zdaj p, akiivnih alanovin alanic uredniitva priaujoae rcvije), saj so se drusi
loleBi in kolcgice z ISH naEdili nevidne Od Sveuane Slapsak in od Bozrdarja Slapiakd ni bilo prav
nobene dejansl@ ali ronketuelohoai, prej narobe. njuno ,sodelddjo( vdobro,tehlie( llsHlje
bilo omejeno ftslremrnjaije dalumov, aes dajima termin ne lstreza, ko smo se o tem zc docovorili
zvsemi sodelujoaimi (tudi z njima), na nekaj nesnGelnih ukazov in vedno novih zadolzuev!
zadljen Lednu Lit ?rek kolokv,jem Nomea pa sta zakonca Slapiat pnadkoyrla, da bosra adl z
domnevne ,Domembnosti( inmednarodnih odlialj dejansremu stanj! navkijub navedena ko1
orymizaiorja? Povseh peripetijah, za katere tukaj ni lrostora, smo seuttujeni od pollernih
naprezanj brez Domoai paa odloajli, da navedemo zgolj dsLe, U so prj orsanizaciii zares i,
78.
,Ali je na volo kaj hitrejiesa? Obslajajo nekate.e sokterapije - denimo sarkazem t. l
pokopljemo neumnost in nepomembnost, nadutost rn sroznje: ampak to zdraviio ne bo
delovalo, ysekakor pa ne bo tako uainkovito in prijetno. ae sauzijemo brez srneha, ironije in
strajne drstaace - sarkazma l( I
Svetlana Slapaak, ,Eno majhno morje. v: Ora, torek, Z oktobra 2003, st 7
19.
,[ .]Odliana snovza larodrjo t..l/ . dovolj bi bilo obmiti se od Eletianesa k humomemu ..(
80.
,Bivsemu dekanu ISH, ki oaitno potrebuje resno obnovo srednjesolsksa znanJa zsodovine
"Dejanje je podobno Dareleyemu biaanju neubosljivesa mo.ja." (Draso B Rotar, Epistolo-
srafski opus, prejeto po elektronski poaii 6.5 2004)
81.
, [ .] Kakorkoli ze, zadeva ostaja v druzini Ne glede na to, ali se je opisanemu izbruhu
deliruavelidine vdajal oae ali sin a1i kal drugipobesnel samodrzec, SSVFD kakor ponavadi
zavij proa od vsebine sporoaila (ki je morbti spet fl
"zastopala" annlirani skleDa o
stleptrje podobno - ae hoae - SSVFD braantu neubosliivesa (nemara bolje: nespoatljivesa in
nevl.ludnesa, "sa manjkom disniteta") morja (aL Studenta), kije ni pozdravilo vsalia, koje
ilo mimo odprtih vral njenesa kabineta na ISH Srcer pa: ali SSVFD meri, da je bil Herodot
priaa dosodku in da ne sre za obrekovanJe (lar ti Je najbrz blizr?) ali za imaginarno
Ionstrukcijo kakor pri Amazonkah in Skitih, Kako pa kaj arbiha.nost znaka? Ps : Vsceno
hvala za opozorilo, zlasti za to, da so zdal adresah posebej opozorjeni navsebino sDoroaila,
se prayi m naravo 'lesislaiure" na ISH Kdat lahko piaakqeno le rc: de .acher? Manjlrta
lajpada Se avtentiani imeni obeh antiarrh monarhov(
82.
,Tu1e bova, Braco, prekinila Nekoa sva se strirjala o pomembnosti znanja. ki da edin:
lcgibmizra teoretizirajoao misel lot orodje .azumevanja in izsrajevanja novega vedenja. T:
je konano bilo tisto, karje razkolu z Rastkom dalalo nekaksno minimalno - da-disnirerc
Sedal situdiro popljuval Nesreanr Kserksle b toaka, na kaieri bisc aslahko nasmejal s\o:
nepremisljenosti, se zarnislil in zadevo nekako normaliziral Namesto tega smo dobili se er
ruzpenjen sl.tienki izhtuh Noaem ved biti p aa tvojemt) intelektuahenu lmpddu, ie maa,
taraa tuie zbbe itl pnnitirneqa iziiyljdnjd, pa naj Ere za ceneno superiornost ob jezikov h
spodrslajil >tujke< ali za konstruiranJe moje >transke< in >uzDrpatorske< podob. I .1"
Svetlana SlapsaklDrasu Bmc! Roiarjul, veleKronskem pismu, simultano podeem
navea nasovov, I maj 2OO4
E3.
,Za Svetlano Slapiak pomeni bili aarowlca bitr mtelektualka, biti intelellualla p, pomeni
bft komu,tm v peli(, biii moralno, politiano, kulturno obautijivt to pa pomeni autiti in se
odzivati na rse v.ste zapostavljanja, od spolnesa prek poliiianega do nacionalnega rn alowikega.
To naposled pomeni biti nenehno obautljiv za nenehno produlcijo aloveike neunnosti I l
Njenop$anjejened\o!mno,jasno in rzmzito polemiano, saj razbla,uradne( rnoike fanrazme.
povezane z,Zenskimi ikonami( [...] Kntrsr zasotavtajo posebno mikavnost, iezlastr v okviru
sploSno .azsrlenega intelektualnega cinrzma, al,to dina solidarnost z Zenskimi usodami
toplina, razumevanje, ljubezen in obautenje teh usod. [ .](
Dubravka Usresie, Uvodna beseda v delo Svelane S apaak, Zenske ikone xx.
slo/er? (1 de), Liubrlana. 2000 (s p )
84.
,[ ] Neizbezna slaba literatur4 ki sre z roko v roh z zmaso in z dejanskimi ali moznimi
zmasovalci, pa dokazuje nekaj, karni depresiyno: nekJe obsraja bos, li aaili knjizevaostinje
ob svoji nepohebni modrosli 5e malo zloben KaZe, daje se posebej zlobcn do starcex kj se
predajalo radostim odkivanja novesa cil.ja v druzb, Ezuzdane drhali. namesro da biurvati v
privilesijih svojeslavosti, ci zma in neodsovornosr nesnurnikov. ]( [
Svetlana SrapEak, ,Osam jenost4, !: Mala irna obteka, zarozbaWieser, Celovec
Salzburg, 1993, sl. 18
85.
Vlado Kotnik: Zakajjaz niscm dobil bilanc, pnlazanih, nojesa finananesa poslovanja?
Sretlana Slapiak: Oprostitc, toje bilo preden sem jaz bila dekanja
Vlado Kobik: No, ampak ae smo mi sedaj odkrili, rni smo iele sedaj odkrili, sai nam prej -
nismo dobilib
anc.
Syetlana Slapsak: Zelo dvomim v yaso dobro pamcl ker tri lera fpire ncizrecne muke in -
Vlado Kotnik: Saj ne gre zato, gre za prikrajsanosl
tl
lz dialosa med Vladom Kotnikom in Svetlano StapSak, iz ,Zapisa posovola med
Svetlano Slapsak in V adom Kotn kom na S H. . 23 marec 2oo4
86.
)'To zvcnikot prelaganjcbremenanammena Zrlvs, vendarZrrevne more zanikaii odgovomosii
za ro, daje tzbra.la naitczje poti.(
Svetrana SlapSak, "Gtasvatni stt t\, \: Mata ana obteka, ZatozbaWieser, Cetovec
Salzburq, 1993, s, 39-40
81.
,Potrebno se te, na simboliakoj r, ako ho6ere rirualnoj ravm, sratno seaari zrrava, pomrnjali
znve. utyrdrti dalume [
] Ponavljam, tljx ano je sscanje na zrrve, njihovo pominja qie sve dok
- zalvatujuai zasiaenosti. nc postisne odsovarajuai stepen obayesienosii o iome sra se zapravo
38.
' lVse dokier v netr druzbi obstaja in se aktualiziraidejantvovanJa,Je terorizem neposrodna
r - arnosr, tako lot prisotnos t smrtne lazni pomeni, da je druzba pnprayljena za vojno ]( [
Svetlana slapsak, ,zenske rn ieror zem kt serespremenro po 1i septembru?",
S OL NET, I
seplember 2003
89.
Sretlana Slapsak: Ko enkrut ne vrjonete ft4 sluZba ni doEna da r
paslxid. A. se te3a
zavdatel? Ko enkat ne yerjamete vea, poten pa isaere svojo pot. A vam je tojasno!?
't4ado Kotnik: No, sal ja, sen tukaj nezaposler, zdaj, ko vi to
sovorite, Ze od novembra
Syetlana Slapsak Potem pa nnnate nobenih pravic, da dobire kaksen koli doknment. A vam
te to tasnol? I I
lz dialosa med vladom Kotn ikom in Svetlano Slapsak, z ,Zapisa pogovora med
Svel ano Slapsak in Vladom Koinikom na lSH.,2s marec 2oo4
90.
,Obstajase en vidrk antike, klje po mojem mnenjx zelopomemben za run kcioniranje p.avne
m civhe drave, demokacije na splosno, kakorjo paa razumemo -j^z jo razumem predvsem
z zomesakota atenske demokacije in potemvidim, kako slabaje moderna dernokracija. [...]
Vse se dosaja znotraj rnstituciie norosti, ki jo atenska demokracija izvaja zaradi Lesa, da bi
drzadafl imeli ventile, da bi se enkat, dvakrat ali irikat na leto sprostili, se rezali, zmerjali
svoj polnike, potem pa funkcionirali naprej t .I Insiitucija noraevanja zahteva ogromno
znarjer ni nanenlera Sirokim masam v splosnem pomenu, arnpal iirokim masam, li vedo
[ ] NofevanJe lahko src v popolno obscenosl, ogabnost in direlho zmerjanje, po drusi
stra pa sre lallo v vrsoko intelektualizaciio. Taksne visoke intcletrualizacre naia lultura
ne pozna yea, v tem je problem. Obscenost smo cnzurirali, obenem pa pozabili zalaj (
Svetlana Slapaak, "Aniika kol intelektualn iziv za 21 stoletje (hlerviu Male Sunaia
s Svetra.o Srap6ak)(, v Monitot lSH,\ol V no 1-2, 2003, st. r5a, 16a, 170
9t.
, [
] odpira pot novemu populizmu in totalitarizmu s tem, ko alovekove pravice dela populaci.le
posojuje s presolo [...] njrhove moralnopotitrdne pdmemosti Da niso bili pravoaasno in
dovolj odloano na,nair strani( ]( [
Svetlana Slapsak, "Feferendummy rn referendumdumi,,, v: Ora 2003 (s d ), str. 7
97.
,Lrberalno izobrazevanje [ . ] zahtcya tudi doloaeno stopnlo vere, recimo vsat mrmmalno
vero v obstoj mistidne povezave med slowico in drzavljanskrmi yrlmami Nra audnesatorej,
ae Tlomas More svoje norranje neza panje v utopro izrazil s slovniano napako. [...](
93.
vlado Kohik Mistim,da imam neke pravicel
Syedalla SlapSak: Nobenih!A van je to jasno!?
Vlado Kohik: Dokter re doktoriram, imam
Syedam Slapsak: rvea ,orenih pruric nindte! 1...1
94.
,Na obmoaju bivseJusoslavije skatta ni boljse, pametnejse in humarejse zasovomice Zenske
kuliure, kot je Svetlana Slapsak.(
Dubravka Uqresie, Wodna beseda v delo Sveilane S apaak, Zenske ikone xx-
(l del), Ljubiana,2000 (s p)
sto/etla
95.
) Od kod naj bi izvirale njihove pravice [nezaposlenih na instituciji] (po pravni losiki je
zmerom treba naj ti nasiox iz katerega neka pmvica izvia). Lahko izvirajo iz alaorslih posodb?
kavno nevzdrzno, saj so io le posod be o atorskem deh I ..I Stvari vaasih posranejo jasnejse,
ae sledirno pravnikovemr razmisleku in jih h miselnem eksperimentu nanesemo se na kak
drus primer [...] Tehinejse je ]prasanje: Ali ne bi bile s rem kliene tene|ne prurice,k jih
imajo Tapdrleri ) omenjelih ustanovah na osnovi syoj ega delarnesa ruzmetjd lvsi trije kuzivni
poudarki so Juslinovil, namrea prayice, da po pravilih i8re, ki jih sprejenajo skupaj z
xstanovitelji, in na podlagi svojesa dela ter odloaitev skbijo za svoio ustdtotu in staja soci.tltl.)
96.
,. . Zandi stevilnih resnih kaj, ki so se v zadnjem dasu zsodile na ISH inv celotni staybr Eres
12. smo na lakulteti napobudoin po sklepu Senata uresniaili rkepe za varoyanJe fakulretn l
prostorov in zamenjali kljraavnico vhodnih \.rat v prostore Fakultete. / Ker tuuse v:unostne
reiitve (namestiLev kamere, najem varnostnikov ipd.) niso bile delezne odobravanja sodelayk
in sodelavccv lakultelc oz
sodslovanja najemnilov prostorov na Brcsx 12.snot sklo.lu s policijskin srclawniem noruli
nesli sttoiji rciim vstop^nja v fakultetne prostore izven deLomega aasa oz. delollnih dni in
smo Ujuae vhodnih vrat razdelili le zaposienim na fakulhri.(
Tiva Vlaj [Vlad ! Koiniku], rererentka z Stud jske zdeve na lSH, 1 I lebruar 2004
97.
l'lxdo Kotnik: To da smo elmiflirani
Svetlrna Slapsak: Kdo je elimrniranl?
vlado I(otnik: Na prmer zakal nisva bila midva s Sabino Mihelj povabljena na akademski
zbor, V Statutu pisejasno, da so -
SYetlana Slapiak: Saj ste bli
Vlado [otrik: Ne
Syetldna Slapiak: V tem trenutku nisre vea mladi raziskovalec.
\4ado [otnik: Prosim, ie preverite Jaz nisem dobil. No, a res? Ampak sva pa se zmerom
98.
)Spomniti druge na ro, da si izUt uaen, je vedno neprijetno in izzove naravno nelasodjc, ae ne
celo nesativno intoniran odsoyor nekosa, tr ne ZeIi niti, da bi se sooaal z d gim v svo.lr
kulturi, niti nc priznava, da so ,notraj nje pariii, narsinalci, odrinjeni - raje ne bi kopiaila
p.idevnikov - in to ne samo zaradr syoje lastne odloditve, temvea iudi na podlagi eLniane,
spolne in skrajno ncudobnc intelektualne pripadnosri (
99.
,Tonrp i primer, da na dogodke, kipotelajo vokvirulSH, nisem bila vabljena tudlvabila
na Akademski svet ISH, demmo, nisem prcjela (morala bi sa po vsch pravilih, saj so bili na
dogodek yabljeni lako zalosle koinezaposleni, nenazadnje pa imam lormalnotudi sevedno
slaltrs mlade raziskoyaite, ceprav brez piacc) (
100.
Vlldo Kolnik: Nc vem, na podlasi aesa to sklepate, da nimam nobenih pravic Na podlasi
Svctlana SIapSak: Zaradi tesa, ker oailno ne poznate. kako dcluie adnn srracija Mije zcto
Uado Kotnik: Na podlasi aesa yi sklepalc, Na podlasi rega, da paajaz ne morem poglerlaLi v
lastne materialnc stroSke?
Sretlana Slapsal{: Toaao to Zakaj pa bil Op rostite, zakaj Ce vi nimare pou?rerli7 v sLutbo, li
ylado f,otnik: Skratta, Lorej ljud.te k upravljajo in vodijo to instrrucuo, nimalo interesa, da se
seznanijo s problemon in da ga.azreiijo
Syetlam SIapSak: Nasprotno, imajo osromen interes, ampak ne v situacii nezaupanja Aje
l0l.
S'yedanaSlapiak A se zavcdate, kaj ste napisali v svoji doklorsti drsertacr.tr | (Medtlic Sverlan e
Slapiak Jaz stojim - ) To ie preksek med oceno in mcd zagovorom, da ste v formatncm
preksku, da ste v etianem prekriku in ae nimate zaupanja v instiiucrjo, in faetepodarke, na
kalere nimatc pravicell
Vlado Xotnik: Nimam pravice (Medklic Svetlane Slapsat- Nimater) zvedeti o marerialnih
stroskih?
SYetlrna Slapiak: Ne, nirnatel
Vldo Kohik: A res ne?
Sretlana Slapaal: Ne tcal \e vec: Konecl ldaj ne vea.
lzdialoga medVladom Kotnikom in Svetlano SlapEak, iz"Zaprsa pogovoramed
Sveiido Slapak inVladom Kotnikom na lSH", 23 marec 2004
102.
,In res, kal so denunciranja in jayna zmerjanja biviih kolesov in dezurn l razumnikov v
pflnerJavi sponizanji [ . ] Z izbrjsanimi deltrl le zavesr drugega,li na svojem hrbtu prenasa
in duti skomno raven drzavljanske zavesti,p.vesa( tistih torej, tr misllo, da morajo kor
veama imeti tudi vea pravic (
103.
Svetlrtra SlapSaI: A fl res, da sle v svoji rezi napisali, data usranova nima nobene digmrere?l
vlado Kotnik: Ja rn poslejte, ae alovek to napise .. posleJre, zakaj porem ..
SveflalrA Slapsak: Ce alovek to napiae,je neodgovoren rn neumen!Toano ro
Vlado Koturik: A res? Zato ker se zavzema za -, ker se zayzema za ro, in da inam prayice
Syetlana Slapirk- Zatal se zayzemale, za sebe in za svolo modl Za to se zavzemarel
Vlado Kohik: Za krtino svo.jo moa!?
Sveflana Shpiak: Too, da govorite o digniteti uslanove vi
Ylado Kotnik: Za kakino svojo moa?
Sveflrna Shpsrl(: Kdo ste vi, da govorite o digniteti ustanove, kije srarejsa
vlado Kotnik: Jaz sem bil,Jaz sem bil lukaj trilet, zaposlen
Sveflana Slapiak: Uuu, impresi\.nolJaz scm tukaj pa deset let.
104.
,[.. ]the hidden natronalists were attracted by thc public aura, and ralher quickly they
swallowed up lhe old dissrdence. dNplayins the ,strong( discourse (couecrive fl8hts, historic
rights) nstead ofthe,weal( discourse (human rishts, lreedom olexpression). Their narrative
was more successlul rn a society without basic dcrnocratic rishts - [ ] This should explain
how the naiionalist discourse, witl a[ his patriarchal, sxist, folk]onc sub-narratives was
secretly nourished .. t l(
Svetlana Slapsak, " nside the populist machine: E tes, ilrtellectuals, narrative
providers., spleina stran: ali
105.
] Pri lcm nas ze dvanajst let poxaujejo naj bomo kompetitivd, brezobarnr, slepi za tu.ie
'[.
tezave, srobi, pogoltni, skopi, pa bomo (morda) preZiyeli v kapitalzmu (
Svetlana Slapsak, ,Eno maihno moie", v: Ona torck, 7 oktobra 200s, str 7
106.
SyetlanaSlaps*: In potem? ln potem kaj hoaeter?
\4ado Kot k: Razaistitev materHlmh, razaiSaenje materirlnih slroikov
Syedana Slapial: Toano, za kaj tuka.j ne boste dobili podporel A vam jejasnol?
ylado f,ohik Kar pomem, da paa ta mstituc! a ne zeli icga resili. Ne zeli razresiri, brej lahko
(Medkiic Svetlane Slapsaki Toano to ) potem to slleprrn
Srctlana Slapsak: Ker mislmo, da so vaSe zahtove ncupraviaenc. Toano to. Upam, da ste
zastopali
t.l
l'lado Kohik: Nel (Medklic Svetiane Slapiak: Ja ) Ne! Jaz sem samo (Medklic Svetlane
Slapsak:Vi.), mi smo Zeleli kot nladr raaskovalci,listi, ki smo to nsotovili in seveda Sabina
Mihelj (Medklic Svedane Slapiakr Ja.), ki sploh se ni dobila bilance -
Syetlam Slapsak: ln je ne bo dti dobila, upam. Jaz se bom zelo zlo zalasala, da ne dobi
107.
,Nsak, ki Zeli biii neodyisen, bi moral vedeti, ali sr to zel tudr za ceno voj ne ... [. ] Grozljiva
posledica dosezene svobodeje ixdi to, da posamezn*i razumejo svoj rasizcm in nestrpnost
kot del te svobode [ ](
108.
!'lrdo (otnik: No rn zakaj. zakal potem, a se vam ne zdi zaskbljujoae (Medklic Svetlane
Slapial Nn ne), a nitr ne? Da smo zaprosili Ze lani in da sa Ib ananesa izpiska o
materialnih sredstvrh od DircktorLce ISH Drasice Baclnisno dobili dasa Sabrnayroke ae
sploh ni dobrla,iu sem ga dobrl pa do pred stfinajstih dni. Torej, da sen lla bilanco, ki
sploh ni celovrta, ki izkazuje samo za zadnjih 10 mesecen
Syetlana Slapsak: To nti nalmanj ni zaskbljujoce
Vlado ktnik: Ares?l(Medklc Sveilane Slapsak:Ja.) Da devet mesecev alovek aaka na io A
Syetlana Slapiak: Ja. To vam rnoram povedati, da to d nujno, ker maunovodstvo ima drusaano
logiko.
109.
, ProfDr. Syetldna Slapsak, Slovenia [ ]ltom 1986 72 she was President of fte Comminee
Ior the Drotechon olfteedom olexDression at the Wdters' Association of Serbia I l(
ll0.
l lzpisli so bili tem bolj nenavadni, ker smo mnosi sodelavci i! sodeLavko lSHtevea lol od Drasice
Bac, nekdaj tajdce, kasneje pa di.ektorice ISH, nelrestano poslusali in jl na besedo verjeli . tato
je ISH v linanano iako b.ezupnem polo?a/, kako !i triti tolaria zanobcno dodalno akdvnost in tako
delali brcz ustrczneca plaaila (t!dl bre2 posodb. v kaerlh bi b,lo aje delo owednoteno, zatarbi
morala po Stalutu ISH skrbeti dlrektonca institucij, )varuhinja zakonjrosd(), emi smo si tudi
plaaevali lon za irudiiska bivanja, stud'jsl<o l1teraturo in opremo etc D.ago B Rota. se je o 1eh
rzpskih stuialDogovarjdti s kolsi/kologicmi - rudi na Senatu lSH, pa to niko8e ni zmimalo
lll.
)Na sji in kasneje sem predlasal direttorici, mj kljrh dejst\1t,.td namili iso biti z niienet
podp i, yeldatle dokaie Fmanano lorektnost poslovanja po zakonirih posropkih. torej bodisi
z izarpnimporoailom upramemu odborubodisizuroviano reuzijo Direkrorica se
le zavezala,
dabo to opravila Kat bo sledilo, ae se lzkaze, dajefinanano poslovanie fakultete korekrno (v
kar osebno trdno vesamem)? Vsaj oprauailo aroiev uadrsrl,?(
112.
I
Syetlana Slapsak: Jaz bi rada videla, da re sledan yea nekosa. ki je bi pfliateL in h le res
naredil osrcmno za to hio, t) tdkiken sta4tu C$to osebno.
BracoRotar: Oprosti Svetlana, ne insinuimj robenesa stanja tukaj Ostro protestlraml
S'yetlam Slapsak: i!, r/a,{/'e sleddm tti letd ndzaj, optosti,Braco.
TI
r v fioji kliki ie lela opai:am predvsem borbo za lastno lorisl. brez vodj lne ideje [. ]l.eragaJ,
kJette tebd, tole te ha ugo obilo\ | I
l_
JuIe Mikui: Seje nihae ne vodi, ae sem prav razumel, tukaj so alani, ki niso v Senatu
IV
, t I Mirnosrede: povabljena slovenska altodca ima dve objavljeni knjisr Kdo pa zasotavlja,
da je mojih dvajset kqiis rstesa pomena ir iste uednosti zlasti v Sloveniii? [... ]
(
,ln ae se vtej areni polau lakina militatnta pesnica, kr se,prmcipialno( bori za svoj polozaj
... Salim se.(
1I3.
,[ ] The publc was seduced mto thls same and made sensrble to sestues, haFtones ard
hints which caD be undeBtoodbythe otler collectiye onlywrth difficuhes ilunderstoodat
all. Both cultu.al intimacy a nd p.or nciaLsm can be recognized in this strategx which cements
thecollectiyeshereotlpesolthother.[.]InthecontemporarycaseoftheAustrianprovmual
nationalist J. Haider we can .ead the same communicatronal mode between a tflckster and
hls small public: intimacx dElectical understandins, hmts read only by the local and
sFDhatetic Dublic . and the imposed EuroDean polrtcal corectness I We msht deal I
wrth the unique phaenomenon of the use ol cryplo-ludic language practices for the political
purpose [.. ](
t14.
,Zame je leva pozlclta nura,rd odloaitev kilianesa intelektualca.(
115.
tfako kot v HomerJevi Ilndi, se naravna sov.aznika. mladi junal in starec, sreaata nad
mnoziano srob co (
Svetrana Sraptak, "BHL.,, v: Mala ana obleka, ZeJoZba Wieser, Celo!c-Sazburs,
1993, str 23
116.
,1. I Prepozmyanje lastne [nacionalne] rdenrilete jc lahko dojeto hkrati koi reakcjja na to
lidenribhol plumlnosr na enistrani in kot sidniae tepluranos! v neki domnevno nedvoxrnni
,naravnn( pflpadnosti. [ ](
Jo:e vogrinc, ,Cemu ,nacionalna idenliteta. in ,nacionalni inleres. v kultuml politlki",
\: Nacionalna idenliteta in kultura, lCK, Liubllana, 2003, slr 42
Vll. K postopkom<
'pravnim regulativam in
117.
, Ne, u ste zahteval pravno mnnJe To pravno mnenje vam zdaj beremo, ker mislimo, da
imate pravico in dolznost. da ga posllriate. Enoslavnol Vi moratc to poslusaii, saj ste to
iskali You asked for it(
118.
,Gle.jte, p o in po moje najpomcmbneJia pojasnilo, kr bo rule kar malo tako slabo volje
povzroailo, najbrz, je naslednje V tejle sobi zdaile ln tlele na sesiankih te inatitucre se
pojavUata dye ,lrstr ljudi: eni, ki so tutaj v sl uzbi, ki imajo delovno razner.je, in eni, ki delovnesa
razmer]a nrnajo . ki so zrnanji sodelavciin tizr rolrso opravliaio storiive Zuna iisodeLdw
kr so v sluzbr v &usih uslanovah,liso med drugm tudikonkurenane nsianove -- [ .]lnta
zadeyaje taksnale, slejtelltulesi - nekateri od yas tu mste v sluzbi Nimale d elovnesa razmert a
Vsepftvicevodenjainupravljanjainititucurzvirato,sodeltakoinenovanedelovncuprame
prav'ce, izvirajo iz delovnih ftzmcr]- Yl ste zunanji rodeld f., nekateri tule- Braco, Irn a vr
nimate pravice biti alani senatal Nimare prayice. In zaradi lega domnevam, da bo paa
direkroflca vzpostavila zakonito stanje ... [ .. ] To, kar se je do zdej d osajalo, je bilo nezalon iro
Ljudje ste zunanji sodelavci Inatituta z, humanrstiane Studije Delale po poeodbi, ae sploh
kaj delatel Nimate enakih pravic kot tistr, kr rma.to delo\.ao razmerje - kot pravi - vse pravrce
upravljanJa in vodenja izvftajo - so deloyno upravne pravice I .l Preprosto povedaro
nimate statusatu in nimate Eavice voddiin upraYl]att te hie In na prihodnji senat, domneyam,
da ne boste vea povabljeni. Zelo cnostaynor(
119.
Jatrez Justin: Ti in Braco sta tu rezakonitol
Irena Sumi: Po aigavi odloeitvi? Po aisavi odloaitvi? Jaz se to nism odloailal
Bojatr Baskar Kako, da s1e to sele zdaj usotovili?
t.l
Irena Sud: ,Kdoje odsovoren za to, da sva tukaj z Bracom v statusu vabljena na sejo, na
rcdno sejo Senata, aejelo protizakoruto? [... ] Potem je celo vabi lo na scjo nelesalno, ae ste ro
ugotovili na Dreisnji redni seir?(
120.
,OdpimJo se Se druga, nemara pomembnejia yp.aii\laysilild sa nan iih pnrna n enja,k\
srnojih pridobili Namiajo se predvsem na vlo8o,l,jo lahko imajo pd vodenju zavoda osebe,
ki nimajo delovnesa razmerja z zavodom Tu sem dolzan rajprej dodati katko pojasnilo.
Pralno mnente postavla vloso zunanjih sodelavcev zayodov pod vprasaj (seveda samo kar
zadeva njihovo pravico do sodelovanja pn vodenju in uprayljanju zavodov). To rne."/a,riz,
zatleso. saj solste r.:,rczl zunanji sodelavci kljuancga pomena za fakulteio in imajo/imate
preprosto enormne zasluse za razvoj falultete. Obstot delomesa razmerjaje Zal odvisen od
velilesa stevila dejavnilov, ki jih pogosto ni mosoae nadzorovaii. Ker bom od tu dal.ie na
osnovr pogoyorov s pravniki in njihovih pisnih mnenl spraseval na naain, ki mesroma ludr
meni nr posodu, bom lprasanja pravzaprav postavlial v vlosi hudiaevesa advokata ae bo
fakulteta n a osnovi pravnih mnenj xkrepala, bi po mojem mnenju to morala sloriti tako. da se
vloea naipomcmbnejiih zunanjih sodelavcev pri stro*ovn em odloaanju Debo zmanjsala [..]
Sam si hon Uizatlewl2a to,.la nan prdt a logika e bir.rilila nabc egd lagega Mzloiew ja t
smislu zaDosleni/zunanii-(
l2l.
,Posovora s labo, Braco, niscm predlasal in sporoailati nisem posiljal zato, da bi si prdl roke,
ampak zrto, ker sem brlslrbako zdsk$Aen za tuja/rqjiu o llrodo, v luai dosodkov, k so se pray
takrat odvijali, pa tudr za nrJ', i :lcktuaho h ,nordlna hresrlle/o Nadalnji dosodk in seda.j
vajino pisanie portjujeio, d, sem bilzaskbljen uprayiaeno vsetoknevrcrdoh.nhiruzldsi
zastditiaio nesposobttost percrynd jd reatnesd tta jd i rcsposobnost plesaje ljudi.( 1...1
tl
,Dobro, Vsi uaitelji na ISH so laznivci in ponareievalci, administmcla in ustanovitelr so
r.anziciiska lriminalna banda nedantih partjFkrh oyaduhov, S\etlana pa Je desniiarski
papth'lia i snoj, kat t ajbolie
dokazuje.io nl ena medn arodna prlznanja, deloyanl e y eropskih
akademskrh omrezjrhln el(spe(nih s$remrh ZN, predayanja in sostoyanja na tujih univerzah
(lrljuino s tvo.jo EHESS in konlerencami pod predsedovanjem Elija wieseta, kar je sicer
samo se en dokaz, kako se lazno predstavlja), pa detstvo, daje dobila raziskovalne projekte na
USZS in daje pnsotn, v tukajsnjem medlskem prostoru (ko si ti objayljdl je bilo to seveda
nekaj aislo drugega) Izraz izbrisani je lev'aarska manrpulaciJa, omenJanje moieie ni
d?n ncm tska na ipulacid s Swtlantnim efiii rn tztolon (ona paje kot prcdsedutoaa AZ
oanno zsoli lalk ulantsto pnslala navaio plemenito idejo). tr ypletat\e prcblemd nezaposlenosti
donarcda t ni stard.a.dna dcsni.arska stratesia, ko se sovon o problemrh priseliencey. t.. l(
111.
\:rzbezna taraa xzilka so revni in nezasaiteni [.. ] Patriarhalni model vedenja ima rxdi
:: rjr p.ednosii ko mine prvi val uzivanja, ki sa lahko opiiemo l(ol sploano lli1e,/?, in se
i::irio lzdajalcev nevarno pribliza stevilu vseh, ki niso zmasovaici, in je celo opaziti znake
: i::nja med zmagovalci samimi, iakrai nastopi irenutek za bolj r.rmirjen, trajen uzitek
-::.\alcev 1.. I Mnosi preziveli izdajalci bodo v lemnih kotih svojih kuhinj celotno novo
-:- .rz.aaili kot s,ri. Po racionalnih ocenah bo smrdelpriblizno pol slolctja (
123-
,. Res sc mi ne da prepriaevati vernikov- Jaz povsem mren rn momlno integ.iran sedim v
lislem bifeju, kamor me je poslal Juslin, "nlada neizkuiena partnerica" pa ne namerava
dopustiti cenznriranja revije, ki je good suys z ISH ne zmoreJo rzdrjrli. So pa cenzura,
hierarhija, podrelenostnedvonno znamenj a rrdne levice, kaj ne? [.. ] Zapisnikje popolnoma
ponarejen in podpisniki so kazensko odsovor (pa ae bi jlh bilo trideset) Kar zadeva
skandalozni desni besednjak, se lahto zadevi tudi jaz nekoliko posvetm: mem se zdr, da je
li udi paa tezlo zredncirati na njihove trenutne in vs Jene polozaje v okolj u, sal se niso rod i
lot izbrisani in to ni njihov poklic [. ]
Le ldojc bil navsezadnje zares vrzen iz ISH: Sverlana Slapsak ah Ta.la Kranberse.. Braco
Rotar Boian Baskar lrena Sumi, da mlajsih kole8ov ne omenjam, ker bi omemba lahko bda
zlorabljcna, S 1cm konaujem tojalovo dopisovanJe in vaju prepusdam vajrremu privatnemu
yzalemnemu aasaenju in konsrflriranjx aena in obrekovanj, oaiino bosta med Jlg4i]bg!fuD,
sc pravi, v sekti vajinih vzajemnih zaupovalcev imela dovolj odjemalcex da se atizem rn
sterilnost n c bosta videla vsai 5e nekai aasa (
125.
Irena S ni: Jaz sem - in Braco - sva ta terutek alana tesa Sellata. Ta Senatd usotoul, ae
je v pravno veljawi situ aciji la trenutek, ae sela poteka ali ne Na prcjsnji seli sem ti Uarezu
hstinul rekla, a je seja redna ali izredna Ce br br], izredna. bi ta seia lahko potekala z eno
toako dnel,nesa reda. lma jil pa itrri Braco te razen tesa ustanovitelj, dolgoletni dekan,
alovek, ki je koncipiral to institucijo, in Braco, de bos dopust umaenje te rnStitucle na ta
primiiiven policijski naain, potem sem trikrat na napaanem mestu Ti imrs yso moralno
pravico in v tem kapitalizmu je moralna prauca neke ymte kaprtal Intatrenutek sialan tega
Senata in si alan Upramesa odbora te hstrtucije. Ce bi pa zdalle vprasali, kalo se alana
Senata razresi, na podlasi fdo zaposlitve in podobnrh reai, bi brli pa naibrz v zadresi, ker
dvomim, da varuhinja tesalnosti lpo Statutu ISH je to diretrorica ISH Drasica Bac] na tej
instituciji io ve. Kakina je procedura razlesitve aloveka, tr je alan,
Janez Justitr: Ugotovitveni sklep-
Ircna Sl'mi:To ni resl
Janez Justh: lmamo uSotoutvene sklepe.
Braco Rotar: Cisave?
Jarcz Justh: Hmm ... h .. tistesa, ki paa hm .. ima tooo- pnstojnost, dajih sprejcma
ftem Sumi: Kdo pa to te?
Janez Justin: Direldor re hiie
Braco Rotar A,ja? Diretlor hiie odloaa o
Jarcz Justitr: Mi je zelo Zal, drasr moji. Tako ro le,
126.
,[. ]izjavljarn, d, podosodkih na 65 seji Senata ISH, kjer semzejasno usotovilain prisohim
alanom Scnata ISH v razpravi povedaia, daje bila moj a domnema ,kandidatnra( zadekanjo
ISH prolislatularna, in po pridobitvi usheznega pravniikega mnenja o iem, nitakor nisem
kandidalka za detanjo ISH, kot je bilo zmotno in protistatxiarno inierpretirano s slrani
direllorice ISH, gospe Dratce Bac, s aimer ni zavedla le mene, temvea tudi Atademskizbor
ISH, krle o tej domneyfl kandrdatud neveljavno odloaal na svojizadnji seji, in Senat ISH /
Ker Senal ISH nima poslovnika, ki bi torrstne odzive zakonsko veljavno urcjal izjavo
deponirarn pn Senatu ISH.(
121.
,[ ] Morda se utesne komu med nami zdeti ideja, da br se skuprna razumnih zunanjih
sodelavcev na opisani naain polastila vodenj, kakine ustanove, aisto fina Samo kje bi nasli
razumne iludi, ki bi na zadovolj naainjamailiza razumnost teh domnemo razunmih ljudi
in za sodbo, da so razumnejsi od tistih,liso v ustanovi zaposlenl (in tako dalje v neskonano
resresi,o). Vendar je tako kot simpatizrrante z opisano moinostjo kakor tudi ra nasprorni
ar8umenl le poceni lilozolski t [. l(
Ja nez J ustin, lz ,Okroznice biuiesa v d Janeu Jr.rshna senatoleh in senatoncam
lSH", 2 2 - februar 2004 [Napake v besedllu so avtorleve OdgovorDragaB Rolada
na Dokroznico( objavlranro v praujoai Stevilk revije v rubrik "Objava nekateih
128.
,t . I ZalN"aljujem se vam za zaupanje. ki mr ga v dopisu rzrekate, in vam zasotavljam, da bom
stoda vse, kar kot predstavnica ustanovitelja jn prsdsednrca upraynesa odbora moram m
morem storiti za zakonitost deiovanja in oh.anitev d,gnitete mstitucte ISH Fakultete za
podrplomsk hrmanistiani studij kot uslednega samostojnsa vrsokosolskesa zavoda. L ..l(
Alja Brglez, predsednica Uprdnesa odbora ISH lBojanu Bdkariu, Dgu Bracu
Foiai! rn ken Sumil, v Dismu. 3 marec 2004
129.
,l I Senah sporoaam, da nepreliicno odstopam kot senatorica ISH Fakultete za
lodiplomski hnmanistiani studij, Lj ubljan a, le. tesa organa, dekanata m preostalesa vodstva
in teles sole ne mo.em vca ilcti za lesrtlmne, lesalne in strokovne Moja zarffznitev alansrva
y senaiu jc tcmcljila v veri, da bo vsaj Upravni odbor ISH v skladu s pisnimi zagotovili dr -Alje
Brslez vzpostavil pravni rcd, korettne odnose in finanano transparerltnost v hisi. To se Zal ni
zeodilo, ravno nasprotno (
ll
rV letu 2004/2005 z ISH nc zelim vea sodeloval Ker sem Ze poskbela za letoinje izvajanje
predmeta Studiji socializma in postsocialrma m inam do konca modnla Anrropoloske
130.
,Predmctnikp.osrama: modul M44:,Antropoloike terenske melode(, Nos kamodula:Irena
Sxmi, modul M5l: ,Ameriska tulturna antropolosija(, Nosilca modula: lrena Sumi in
Lomayumtewa Ishiri modul M52- ,Antropolosrja in rasizem(, Nosilci BoJan Baskar, Irena
Sumi el. al Omembe lrene Snmi tudi ob predstavitvah modulov na str 77 m 81.(
t3t.
,[ ]Toda: senatte na svoJr zadnji seji sicer soslasno, z enin samim vzdrza m slasorn,
sprejel iolmaaenjc dopolnila 31 alena statuta, po karerem si Ti prevzel, ne dekanovanje. Da
tudi nev d. dekan stva, temvea nekaj poysem tretlesa: namrea oprayljanje doEnosti d ekanice
po maeln seniornostiza aas do redne izvolrtve dekana ali detanice, karje staturarna provizrja
dopolniive 3l - alena statuta z dne 11 februa.ja 2003 Kljuana ralrela, rije vkorporirana v
besedilo sklepa senata (po predlosu kolege JoZera Vosrinca) pa je, oseba, ki opravljanje
doEnosti delana po naaelu senirornosu prcyzame (ne kor vd, ne kot dekanja, temvea tor
opravljalka dolznost, dekana ), provizorno sicer si Tr, vendar samo, ae bo pramiska elsperriza,
ki bo pridobljena, potrdla, da se to naaelo senromosti, kije v dodartu k alenu 3l srarnra ISH
zelo ohlapno opredet eno, nanasa natei n edyoumno usorovljeno pa j e brlo, dajeto spornoin
s tem odrednji predmet torkove 66- seje senata ISH
V tej sitnaciji domnevno Tvoj prevzem dekanoye pisa,rne ob uri 00.00 nadan februarja
2004 ni le nelesalen, temvei potencialno ludi v,r vlike zadrese, ae se izkaze, dateb provizorni
sklp senaia prenagljcn: toliko bolj, ker shep ni bil le provizoren (zaradi vkorpoffane kalrele ),
temvedje biIspreietrudiv nesklepani sestavi senata (senatjebil na svojizadnji seJi od zaaefia
do koncanssUepaer, karje bilo zapisnisko usotovljeno), karpomeni, da omenjeni provizroni
stlep senata ISHsploh 5e ni bil sprejet in toreJ n e more bili veljaven, ker senar zaenkai sploh
Se ni veljavno slrsoval o svojft sklepih S pridobirvijo korespondenanih slasov bo setejasno,
aeje Ttoje provizorno imenovanje oprrylialke dolznosti detanje tudi zares veljalnoi ae se io
potrdi, paje v vsalem prineru sklep veljaven samo do naslednjesa 1orka, to bo potrebno o
tem ponovno (to pot pa, upam, zasotovo y skiepani sestavi) stlepari. Zrayen pa tukaj velja se
132.
131
134.
,_L I % dnjia sm o slasovah oziroma zadnjiale bil predlos dan, ne, da sprejmeno
usorovitveni
sklep, da Svetlana kor.ajsrarejsa po stazu rukaj zapostena Vsiso titi za.:a, eraco se
jevzdrzal, toje res. Kasneteje daia soslasje k remu skiepr
1.1.
rudi Se sama Sverlanam s rem iehil
la sklep sj.epaen o,/iroma prar.romoaen rBoJan Ba,kdr:
",u alaipa menen;nobeden rpraiat,;
Boi ie wtuldn ( [Do darcs ni brl vpraiar ]
t35.
,l I Nadaljd razlos,da dvomim y VaSe avtorstvo spodnjesa p$ma,je podpis,lo pod VaSe
ime postavta aslov,DekanJa ISH(. To namrea nislet naj Vas spomnim,
Oa sem biia na seji
Senata ISH dne l0 2 2004 prisorna (Vi pa ne)i noben shep o Vasem
dekarovanir nr hlr
\prejer Kdortoli \asJevspodtriem dopisu tor de\anio ISH
rudpisat. je,,ds,eiit p;esrope\
lazDesa predstavljanta I...1(
Janeza hstina. t...1 Upam, da ne bo treba posesati po dnsih ukepih in da bosre kljuae
oddah r
Svetlana Slapsak, podptsana kor ,Dekanra ISH(, v pismu lreni Sumi. j6 lebnBr
20a4
137.
,t. I Ce naj domnevam, da.ie spod.je pismo vcndarle Vaie. poiem me eudi, da oaitno ne
veste nekaterih dejstev, ki Vam jih ixkaj voluntiram kot Vaia kolesica. V dclansko prsamo
ISH je bilo pred aasom vlomljeno, o aemer obstaja policijsk zalisnil. naslednie Jutro po
ylomu je bila kljuaavnica zamenjana, tako da vsaj od takrar v moji posesti ni nikakinesa
kluaa, ki bi odprral dekansko pisarno ISH Medtem sem bila rxdi obvciaena, da so prav vse
kl.juaamicc na ISH zamenjane, tako da ta trenutek nmem vposesti kljuacv, kibi miomosoaali
dostop kamortoliv zsradbi lSH, patxdinc v prostore ISH Kljuai, ki sem jih od adminisrracije
ISH pred mescci preleia na podpis, so torei obsoletni, jih bom pa prav gorovo vrnila v
administracijo ISH, morda kot spominek. I l(
138.
.\'loja kolesica in .ajozja sodelavka, dr Hannah Starman, me je detajlno obvcsrila o
reielonslem posovorn, kj sra ga danes imeli, sama pa scm, ko sem pololdne prisla na ISH
:,.edavat tudi zelo naranano opazila dosodke. ki so se nanifestrali koi nekaksni nepriziyni
:lsckutiyni ukepi, domncvno v Tyojem imenr.r Posebej ttrtat sovorim o domnevno Tvoiem
:.e!zemu dekanslc pisarnej za kateresa mi je bilo dovot nedvoumno sporoacno. da si
rieovorna Ti t I Tvoj (ali pa morda v Tvojem imenu zreziran ?) nekam se rimentalen rn
j:amanaen prevzem dekanskc pisarne lSH, kije bil v vd mandaru Janeza Jusiina prjjazno
: rklonlen yuporabo navedenim pro.tekrom,je okolisaina,lije po ysem povedanem prcdmet
-:\nminacle rn iztoiljivos ri na mednarodniravni / Ce se namrea y oaeh teh rujrll financerjcv
iiaze. da delovni pogoji na teh treh projektih na lSH niso zasotoyljeni (za ka. je ISH v
:. arah teh projektov jamail s podpisom m Zisom!!l), sre za tezko ksitev mednarodnega
:::odbenega prava, lcr grc preprosto reaeno, za grozovito oarrno lai in namerno zavajanje
- ..ra.r ISH Naj torcj povzamemi moja kolesica, koordi.arorica mojesa HESP projekra,
: iirnca Hannah Starman, prcdstojnica CHJS pri lSH, bo vselator ne slede na karkoli in
,:::r\olr na torkovi scnalni scji za projekte, ki.jih ima in kijih vodi rn/a]i koodinira. dobila
:.-.rne m posodbeno zavarovane posoje dela (loaeno sobo. ti zagotavlja zakonsko zasairo
::-:lr1ih inibrnacij, izkljuaen dostop do resa prosrora. vse potrebne iehniane naprave,
: : .-1 do vseh komunilacijslrh sredsrey in rehnologii, ki jrh narava dela in ze plaaani
::- i'!rativri delez s projcklnrh sredstev zahieva in xlraviauje), vUruaujoa prosiorskc in
r-, r:!lo za-solovljenc in zahlcvane varnostne razmere na ISH (kisobiL, mimosrede, predmct
;.:r-:razpravenazadnjiscjisenatalSH,kersedanjevodstvolSHvtemposledusistemariano
::r:zl.lr\o rudi s lolicijskirnizapisniki, ksiysezakonein predprsel) [ ](
lrena S'imilsvetlaniSlapSakl, v pismu, 12 lebruar2004
139.
,Crkvajejedna opo nnistiakainsiilucra, kojajednostavno bira svoje mesto u kultnri i drzavi
u kojoj Zivi I...lAzatim je, kadajevidela prostor za sebe, taj prostor jednostavno zauzela
Rea je o zauzimanjr potitidke praznine i, konadno, materijalnih dobara.(
141.
,ltls paradorcal that you applcation for the nomrnauon to tle trtl of Lecturer in Social
Anthropolosy was presented to the Senate at the sessron of2.10 2004, which mjust a week
before, and that rt w'as accepted I
I Wth ]out asrcene t, I shauld then prcpose thdt the
Se dte's decision an the mdttet be rcca ed I I I truly hope you are a}vare ofthe mplicatrons
of both rnterpretations, and notably of your responsibilty as the Drcctor ofCHJS m case
th obJect ofacademic interest oICHJS is abused. or ls allowed to be abused withm CHJS, in
the intflgues oYI personalpower (
141-
,t...1 Dne 5. rnaja sem - z nepriporoaeno posto - ob vrnitvi iz tujine prejela vaa sklep z dne
13 4.2004, v katerem mi brez obrazlozifte sporoaate, da se,Dr. Hannah Starrnan razresi
z mesta predstojnice Centra za hebrejske in judovske Studije(, da ,Za v.d predstojnice( istesa
centra ,do nadaljnesa( imenujete ftd prot Svetlaro Slapsak, pa tudi, da je zasonski financer
projekta, s. Yechiel Bar{hann, sicer podroani dnekbr American Jewlsh Joint Distdbxtion
Committee, )predlasal prijateljski razhod centra in ISH( / Poles proceduralnih napak, zaradi
katerihje vas sllep nezakonltinvaz va.t aen,1z zapisanesa razumem, da naj bi se senat
ISH odloail v nasprotju z Zelami zagonskesa financeia, kar v vasem sktepu ni z niaemer
utemeljeno, za nojo mzesitev pa, koireaeno, prav tako niste navedli razlosov. [...](
142.
, [.. ] Center za heb.ejske injudoyske studleje bil n, ISH ustanoyl.jen s suepom senata &e
1410 2003 na pobrdodr Hannah Starman, doc dr kene Suminproi D.agaBraca Rotarja,
ki so ustrezno pisno pobDdo datiralr z dnern 10.10 2003. Pobuda za ustanovitev CHJS Je
temeljila na projeltr Judje in anliscmitizem v Sloveniji( 1850 do danes), zalateresa.Je nos ka
dr Hannah Starman pridobilatujesa linancerja, in sicerAme.ican JointJewish Disiribuiion
Committee / Sodelavci CHJS smo Center promovirali, v celoti organizirali in linanciraL
slovesno otvoritev dne 4 l2 2001 v liubljanski Mestni hiii pod pokroviteljstyom Zupanle, kjer
jc bil med drugim navzoa malone celoten diplomatsk, zbo. v Sloynur. yzpostavil mrezo
mednarodnih lontaltov, nardili spletno stran Centra, vzpostavjlL obsezno podatlovno bazo
za medijsko poroaanje o rclclantnih temah in pridobili vsa finanana sredstva za delovanje
Centra ISH pri vzdrzevanju zaaernih dejavnosri ni l1nel nobenega tinananesa deleza, raba
prostorov, telefona in poste pa je bila ze plaaana / Predstojnica CHJS, dr Harlnah Starman,
je bila srobo in neureneljeno delozirana iz pisarne, tu Je bila Cenlru dana y upombo, in ro
brez ustreznesa nadomestila, s dimer je bilo delo Centra onemosoacno Prsarno Centm je
prevzela olraviteljica prot Syetlana Slapsak, aeprav je Ze imela pisarnoi se pravi, da za ra
korak oairno ni bilo nobenesa akusega ra zloga kakor namerno ailaniranle drektonce CHJS
in onemogoaanje dela Cenrra. / Senat ISH le predios za prijareliski razhod CHJS in ISH
zavrnil, razresil direktorico dr. Hannah Starmrn rn zaxd. direkionce imenoval prol Sverlano
SlapSak, ki po mnenJu sodetaycev CHJS nima nilakrsne strokovne in moralne komperence
za vodenje Centra za hebretske injrdovsle studiie. [ .] Ker so bili zaradr kaorianih pra\.nih
in finananih r^zmer na ISH vsi sodelavci CHJS pnsite ustaviri sodelovanJe z ISH, in ker
na ISH ni vea nitogar, k bi imet ustrezno strokovno komperenco za i?ya]anje prosrama
Centm, ki txdi nima nobene fimnane podpore vea, podpisani a ) zayraaamo sklep senara
ISH, ki razresujc dr Srarman njenesa predsto.Jnftva, proi Svellano Slapsak pa imenuje za
vd. predstojnice CHJS sHep je zaradi proceduralnih trapat tako ali rako neveljaven in
nezakonit - in b ) zahtevamo prenos CHJS na druso ustanovo, kakorje predlasala njesova
predstojnica, dr Hannah Srarman.(
113.
"6 CENIER ZA IJEBREJSIG rN JIJD()ISKE STUDUE (yodja SvedDa Slapsak),,
lg
' I Oprostite. ampak jaz imam aisto osnomo proceduralno vpraianje Na podlagi aesa
S,.!lana vodi ta sestanek? ae oditejemo ideoloske, se pravi, mjzo8me, provincialne,
!-:jlemnste in antiintetetlualne implikacije te volilne kampanje,' ne ve se naranano za kaj,
(- laa nobene volitye niso bile razpisane, ka.i takesa bi rsrali]o celo naie polirike; skalka,
145.
,[ .l Nisi sp..Jel ... nisi sprejell Jaz sem tc predlaga]a za dekdra Nisi sprejel. Posledica iesa
je, da si napisal tekst, v katerem me zmerjai po rasistianr in spolni osnovi.( I...1 Til Da mc
prosiasai zanekosa, ki se lazno predstavljain mi!egrozis Ja, tsraco, tosene boiako - resne
tako - tonaalol To tijaz poveml(
rzdaj br pa samo konstattala bi, da si napisalen rekst,loje poln zrnerjanj in srozenj (Braco
Rotar. Ni. Nil) Ga bomo uporabili oziroma jaz sa bom sisxrno uporabila Ti pa lahko
nadaljujei Torej. jaz mislim, da smo s prvo toako v slaynem konaali
Svetlana Slapiak, iz,Zapisa neeqalne 66 seie Senata SH", 17 rebruar 2004
Rote dlrectly, blt communicaled to him by Hannah Starnan. the Direcrress oi the CHJ S To such a
delamatory baseness, Braco Rotar.epled tosethrwjth Taja Krmbereer 1n ar open letter (see the
rubric 'Pu blicaLlor ol Som e Documenls", No 6, in this issuq the letter h a ho transla ted in Frcnch)
A broadercontoxt ol Rotar's statementbelow was th overrighr forcible removalofthe CHJS
Centrc for Hebrew and lewish Studis fton the allocated room a1lSH, which was on oftho ltst
rllegal ach of tho ncw self-proclaimed ISH leadeFhi!, as well as a serles of open violenr verbal an.l
othcrperfidious assaults not onlyonrhe candlda.e lor the Dean oIISH lrena Suni, bur also orhe6
(e g luniorcollcaexe\/lado Kotnil( rhe same sysiemic stratc8y oflnrellectual and personal
degradation was durins the last threc years aho used 10 isolale and paralyse th acrivirics of aroiher
runior colleasuc, EdiLofln Chielol the review Moritd.ISI{ Taja Kramberser)
Br&o Rolar: excuse me, but I hav a purly lrocedural question On what basis dos Svcrtma
cba,r this sosion? Itw. cout out ttrc ideologicrl, th,tis, misosnous, promcBl, tisemitist sd
uti-intellectu inplicatiotrs ot this electoral cdlaign, nobody .erlly knons {h[ precisely lthey e
present at itl, becaNe no clcctioN have been called - somethins lik this Fould have ver stop0ed otrr
pohticies - i. short, iI I count all that out, I hwc to sk you Ehich right you are referins to chairing
this session? It is obvious LhaL you were not rDpojntd to chair thc sesion, slnce so lar novohne
*halsoererhas lalen place Uniil theminutes ofthe previous sesson hayebeen conlirmed and until
ibe legal xplanation ofthe transfe. oflhe Dea!'s lunctionj upo! whjchwe agreed atihelast session
unlilthis explanation has not been prcsented here, and untillhe Statute ollSH has not ben
!.operry modified, you are cerLalnly nelthe. "the Dean ollSH" norihe Deiarra oflSH" Itlekdnid
insl.ad ol d.kanja=.kan ws misspelled o! the signboard during the llrsi drys olthe usurlarionj
d?konija ls, nfacr, an administrative uniL orth Catholic Church comlrisins seve.al parislesl. at
least trot al tlis Faculty Such an attajr is called false presentation" Doyotrk.ow what 'talsc
n.esentatjotr ' mcans, Dada [i e Drag]ca Bac, the Directress otlSH, rcsporsible for p.otect,.g the
i.saLity at ISH pursuanL to Lhe sra/lk o/1S14? You of all peolle slould hnow rhrti iL is a penalacr,
chch in this cou ry is persecuted under Ani cle 275 lactually Artic]e 2 57 cor l, Paragraph 4, ol
rhe Pcnal Code rlyou care to road this lleasani readins
Consideringthc faci, Srctlana, thatyour firsL sestur ulon assumingyour supposed poweralrea{ly
rpLles abuse olpower you would be disqualified everrvhere n this world, for uy lind ofleadins
Dosiiion or perhaps even lor any wort post at any gjvcn institu iion And we will see what this collese
:hink ln sum, ilitthinks that ISH is an exceltion andrhaiapersonwhosrabssuch
rnngnificad power of Lhe Dean on some laculiy so eagerly that even Lhe decision olthe elecrive
rigan is rot taln i.to accounr, who is guilLy ol "false presentation" and mrnilesls isnoranco ofrhe
lxic leEaldoclments otLhe instihrtion I ast you:Could euch d lerson lead ar insdtuiion and be
:.adti to Denbrm sucb a lunctio!? ( I"
146.
,At the last session ol theSenate oflSH, held on 217.2004, Prof Draso Rotar, member oi
CHJS, rnnounced d kunbet ol sknrterins atusations dqainst ne, indrJd]na that ol m] beinE
antisemirisl [...] This absurd accusation asainst a person who has been awarded Ameflcan
PEN Award ror Freedon ol Expression in 1993, Helsinki Watch Award rn 2000, and Helen
Prize in 2001 [- ] may well have to be explained by utterer's own slressful sitraiion: This
would be the only reason for me to refrain from filins a legal case agahsl him (
tt1.
,The slander I quoted is no sec.eti you could hrve checked ts authenticity witi any ofthe
colleagues presen t at tl e session Prof Rotar did not subm ( to the ISH stalf his text ia
wfllten as read atthatsession, although he promisedle would, in front ofeverybody present
at the sessroni howeverhis shamelul statements are recorded in the minutes olthc Senale of
ISH / A very benevolent inlerpretation ofyour reply rnight lind justi lication in insullicjenr
or onesided rnformation: even then. youl lack ol readinessto check the dalaand documents
avaiable. as well as your super licialrty rn dealing with facts. remain unacceptable, andthrow
a rather strange Lght upon your academic begrnnings and your capacity to prelorm as director.
A seflous rading ofyour reply ollers two possibrlities olinterpretation- Eilher you proclarm
me and otherwilnesses to the cicess p.oduced by Prof. Rotar lian, by staling that Prof. Rotar
did not say it. or your concur with Proi. Rotar\ slander on my allegcd anti-Semiiism (and
misogyny) (
Syetlam Slapsak Mi smo konaali sejo, bomo msledqjo imeli o alanlh senara
Jl[e Mikui: Seje nrnae ne vodr, ae sem prav razumel, tukaj so alani, lo triso v Senatu
Janez Justin: Drusra bo seja v &usaani zasedbi.
tPravkar omenjer rrije odidejo iz predavalnice.l
Lena Sumi: Kan bomo lzjave deponirali?
Draso Rotar: lmamo te izjave, h ne vemo , komu dati te izjave
Jaz rmam podpisane izJave sodelavcex ki bij r mda deponirala nekan
lrem Sumi: Kal narediti?
Braco Rotar: Jaz m$Lm, da te zjave zdajle edinemu obstojeaemu orsanu, to je Upravnemu
Pogovor ob koncu nelegalne 66. seje Senata lSH, iz "Zap sanelesalne 66 seje
Senata sH(. 17 Jebruar 2oo4
.B.Vzvezrssintagmo:
,t I Svote mnenje o situacri je delno prebral tudi red proi d. Drago B. Rotar, vendar
dokumenta iz kaieresajc obaasno bral ni predloiil na sejo, niri tasncje y ratnistyo [...](
lz ,U radnega zapisn'ka netegatne 66. seie Senata tSH, dar. lo.rebruaria 2OO4t
katereqa overovteljici sta Drcsica Bac, univ. dipl. soc, Dnedoica in Red prct
Dr SvetlanaSlapsak V lunkcijidekaore f[o je edinistavek, kisesp]oh nanasana
DrasaB Fotada na neesal. 66 sejiSenata SH, inreruencije trene Sumiin Bolana
Baskarjasploh niso omeniene, poteg tega te zapisnrk poponoma p kroien l
148.
tr[ ] Dosajanja na laloimen ovani ,seji senara 17.2.2004(, o kalerisovorite, somi poznanaiz
priaevanj kolesovt nikator n morem reai, da rakorlnenovani zap,snik s tesa sreaanja, ki so
mi ga dali vWogled, verodosto.tno reflektira karkoli, o demer VaSe pismo Sovod Zaro bosre
seveda razumeli, da miVase navedbe osrajaio sknvnost. l( I
Hannah Stannan lsvetlani Slapsakl, vpism! I marca2oo4
749-
,Drusa mozna razlasaje seveda, gre za umazano polililantsrvo oz- za zainrcresirano lai: na
iakino razumevanje navaja denimo Bracova izjava na se.ii Senara rSH o Sverianmem
anhsemilizmu in mizosiniji t..l Kakorkoti Ze, ae ri v Svetlaninih sralisaih prcpoznayaS
anrisemitizem in rdzosinijo, je bodrr nekaj hrdo narobc s rvojim potirianim urnom. ali pa
brez sramu uporabuas poliliane nrlepke za svoje prasmariane cilje .. (
.Poslej se, Braco -lmel si skupino, kr te uspesna ... [...] Na drusi siraniy thji ktiki ie tetu
opd:an ?rchsen barba za Insha ko tt, blez ndilne i.1ela lnhko samo ponovim poziv, ki sem
nsaposlalpo66 seji Senata ISH:/.erkjerje trchd, Lole tebo usonobib (
.Ce paje od yae.al tBracova ocena dosodkovl t...i, potem je nihae ne more vzeLi resno. sa.jJe
obtemenjena z nel^pehon rvojes, zad4jesa kadrovskesa projekta, tvoje ocenc pa potdujeJo
mojo ugotovtey o 'lair, .adikalnotti t, ldsho ko^t in hrcz wdilne ideje" (k^kotkol1 Ze y telr
rreDutku izgledas/izsledate tot s1.an. ki i;szDr4).(
Bozidar Slapsak, iz ,Korespondence z B Slapsakom, 24 -29 marec 2004"