] I - IM
THE OLDEST
ANX> MOST
POPULAR
SLOVENIAN
NEWSPAPER
IN UNITED
STATES O F
AMERICA.
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUBE SV. DRUINE V JOLIETU. S. P. DRUBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
TEV. (No.) 25.
V ALBANIJI PRIAKUJEJO N O V I H
G O D K O V , KI B O D O Z A ITALIJO VSE PREJ
KOR POVOLJNI. Z O G U SE P O S T A V L J A PO RO
BU ITALIJANSKI VSILJIVOSTI.
Pariz, Francija. V s a Ev-
ropa z napetostjo sledi do-
godkom na Balkanu, kjer se
Ttalija stopnjema polaa po-
stojanke za postojanko v
obliki paktov, pa tudi druga-
e, kakor n. pr. v Albaniji, ki
po zunanjosti ni ve Albanija
ampak Italija. Evropa je
vznemirjena, kajti tukaj ri
vpraanje le dveh narodov
Italije in Jugoslavije, e se
vname vojna temve cele
Evrope. V Albaniji vidi itali-
janske vojake, italijanske in-
truktorje, ki vebajo Alban-
ce, skratka, vsa zunanjost v
mestih Albanije kae italijan-
sko lice.
Vsaka stvar pa le nekaj a-
sa traja. Francozi, ki poznajo
ie razmere bolj od blizu, po-
dajajo povsem drugano sliko,
ki pokazuje. da se bliajo novi
politini dogodki v Albaniji, ki
pa ne bodo ugodni za Italijo.
Albanski diktator pred-
sednik Ahmed Zogu, je, kakor
znano, marioneta italijanske-
ga ministrskega predsednika
Mussolini j a. Na vrvci ga ima,
zato pa je prilo tako dale.
Po vesteh iz Francije, pa se ta
marioneta nekako sumljivo ve-
de, s esar sklepajo, da se upi-
ra Mussolinijevemu prodiranju
in vsiljivosti. Zogu je udaril
naj prvo s tem. da je, kakor do-
loa zakon, prepovedal proda-
jo zemljia tujcem. S tem so v
prvi vrsti prizadeti Italijani.
Italija vpliva na to, da bi se ta
zakon razveljavil, emur se pa
Zogu upira Zogu se nagibi je
na stran Mehmeda Konica, ki
je voditelj narodne stranke,
katera je za neodvisnost Alba-
nije. Ako poroilo odgovarja
resnici, bo Zogu imenoval Ko-
nico za ministrskega predsed-
nika. Voditelj stranke, ki je
proitalijanska, je ezyet bej
Verlacci iz Tirane, premoen
lastnik zemlji, ki se tudi po-
teguje proti zakonu, ki prepo-
veduje prodajo zemlji tuj-
cem, ker s tem je tudi on pri-
zadet.
Bej Verlacci je na sumu. da
nima istih rok pri umoru Ce-
na, svaka Zoguja, ki je bil u-
morjen v Pragi. Kakor znano,
Cena je bil naklonjen Jugosla-
viji, torej ni teko uganiti, kdo
so tisti, ki so skovali nart za
umor. Ahmed Zogujeva srna
elja je, da bi bil proglaen
kraljem in si izbral druico
eno izmed princes, katerih je
v Evropi na izbero. A on je e
est let zaroen s herjo Ver-
laccija prelom zaroke bi po-
menilo krvno sovratvo, ki si-
cer e obstoji. Ker je Verlacci
na sumu, da nima istih rok pri
umoru Zogujevega sorodnika,
je po stari italijanski egi, da
se mauje nad morilcem,
dolnost Zoguja, da to stori.
Sicer se je e nameravalo sto-
riti a padla je nedolfna rtev
sluabnik Verlaccijeve dru-
ine, drugi je pa bil ranjen.
Iz vsega tega je razvidno,
da niso vesti, da stoji Albani-
ja, pred novimi politinimi do-
godki, brez podlage.
i r i t e "amer. slovenca*
NAJSTAREJI
IN NAJBOLJ
PRILJUBLJEN
SLOVENSKI
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. LIST V
ZDRUENIH
Geslo j Za yero in narod za pravico in resnico od boja do zmage!
DRAVAH
AMERIKIH.
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DR/ VAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
CHICAGO, ILL., TOREK, 7. FEBRUARJA T U E S D A Y , F E B R U A R Y 7, 1928.
LETNIK XXXVII.
Iz Jugoslavije,
POLITINIH DO COOLIDGEA POZDRAVLJA MNOICA V HAVANI
KA ft
SODNI K A N C L I S T P O N E V E R I L O K R O G 200,000 DIN.
SLEPAR JE POBEGNIL Z ENO, O T R O K O M IN T A -
ZA UNIENJE P0DM0R- O V AVSTRIJO. D RUGE Z A N I M I V E VESTI.
NIKOV. Velika poneverba. , lu nikakih znakov nasilnosti.
Pri okrajnem sodiu v Gor-j Le nad levim oesom je imel
nji Radgoni je bil v civilnosod-'vejo rano, ki je nastala oitno
Zedinjene drave so takoj pri- nem eksekucijskem oddelku u-| pri padcu, poleg tega pa je
pravljene podmornike vrei sluben kot kanclist J. L., ki je imel zlomljeno nosno kost, naj-
med staro aro, e to sto- uival popolno zaupanje. Po- bre zaradi padca na betonski
re tudi drugi narodi. leg drugih funkcij mu je bilo podstavek.
0 poverjeno tudi inkasiranjel Po sestavi zapisnika in osla-
Washington, D. C. Posla- vlog za ona posestva, ki bi pri- lih formalnosti so odredili
nec Louis A. Prothingham. re- la na drabo. Kolikor se je roniki prevoz Brunkovega
i5
publikanec iz drave Massa- . I f -ia^^asa moglo dognati, je kanclist po- trupla v mrtvanico farnega
chusettes, je predloil kongre- samezne veje denarne vloge pokopalia na Savo; Brunek
Velika mnoica ljudi je pozdravljala predsednika Coolidgea, ki je priel v Havano na poneverjal in predmetne akte. je namre brez sorodnikov.
su resolucijo, v kateri pripo-
otvoritveni dan panamerikega kongresa. Slika, katero tuka$ vidimo, je bila poslana v W a - ker jih ni mogoe najti, ali uni-
roa, da bi se podmorniki vr- Brunek je bil trezen, dober
shington po ici. Coolidge sedi zadaj s predsednikom Maclfado iz Kube. il ali pa vzel s seboj, kar pa j delavec in tihega znaaja, do-
gli med staro aro in bodoa
vojna naj bi se bila brez njih. je manj verjetno. j cela pa se je spremenil, k a d a r
Dravni tajnik Kellogg, toza-
devno obvea komitej za zu-
AMERIANI VIDELI KRIEM SVETA. KOMUNISTINI IZGREDI V Po ugotovitvah znaa pone- se je udal pijanevanju. V pi-
verjena svota skupa j okoli i janosti je bil surov in prepir-
nanje zadeve v zbornici, da so
Zedinjene drave vsaki as
SANDINA. Washington. D. C. NEMIJI. 200,000 Din. Zadnje mesece j ljiv ter se je posebno rad z<>-
prolega leta se je osumljenec | perstavljal oronikom, ki so
pripravljene podpisati toza- Harrisov predlog, da se tudi jezil na pravosodno ministr- j imeli zaradi njegove izredne
devno pogodbo, pod pogojem, Stric Samovi letalci so opazili za Mehiko doloi naselniko "Doli z militarizmom" so vpili stvo, e, da mu noejo priznati j telesne moi precej posla z
e jo podpiejo vsi drugi naro- voditelja upornikov, niso pa kvoto, je odobril ored senat- izgredniki v Berlinu pred ne- vojnih let, vsled esar je 1. de-i njim.
di na svetu. Dravni tajnik je streljali, da bi ne zadeli ci- skim naselnikim odsekom kim kinomatografom, ki je cembra prolega leta podal j Tudi usodnega dne. S. m. m.,
pismenim potom obvestil kon- vilistov- Edward -L Dowell iz San Die- kazal amerike filme " T h e ostavko na dravno slubo ter j je Brunek ves dan popival ter
gres, kaj misli o tem. Poleg go, Cal-. predsednik delavske z eno, otrokom in tao odel bil zveer e mono vinjen. Zi-
Big Parade".
drugega tudi pravi, kar je se- Managua, Nicaragua. federacije v dravi Kaliforni- s pohitvom vred v Avstrijo. bajoih se korakov se je podal
veda umevno, da bi bilo beda- Dolgo asa niso vedeli ameri- ja. Vse z napetostjo priakuje izi- kot obiajno na senik k poit-
Berlin, Nemija. V v z h o d -
sto, e bi le Zed- drv zavrgle ki vojaki, Ivi uganjajo nlka- da seuzacijviiiahie afv.rc.
Springfield, lit. - Gu- nem delu mesta je kihv gleda- n. U . 11 .->,.* j U U , : ' JC dC \~lUCi.
podmornike,vse druge bi jih pa raguanske upornike, kje se na- o
verner Small je izdal prokla- lie kazalo ameriki film kako je el po stopnicah; za-
e dalje gradile. Tajnik pripo- haja voditelj upornikov, gene- macijo, v kateri naznanja na- ''The Big Parade". Komunisti Sam si je vzel ivljenje ' klical je za njim. naj stopa pre
roa, naj se sestavi tozadevna ral Augustino Sandino, katere- grado v znesku $1000 tistemu, so pa gledalie napadli, in Dr. Detemetr Bleiweis-Trsteni- j vidno. Brunek je nato izginil
pogodba in jo predloi naro- ga so imeli e za mrtvega. ki pripomore, da bi priel v nameravali filme zagati. Sli- ki v Ljubljani, priljubljen in j v senik. Verjetno je. da je pri-
dom vsega sveta v podpis, dru- Zdaj poroajo ameriki letal- roke pravici Connie Ritter, ki ati je bilo klice: "Doli z ame- splono spotovani glavni kolovratil na rob senika, kjer
gae nima .pomena. ci, da so Sandina videli v bli- ie v zvezi z umorom policista rikim militarizmom". Film s^ zdravnik okronega urada za mu je zmanjkalo tal pod noga-
Kakor znano, Anglijo ni na ini San Rafaela, ki je jezdil Lorey Pricea in njegove eno. pa ni kazal tak, kakor se je v zavarovanje delavcev. Dopol- mi. zaradi esar j v izgubil rav-
washingtonski konferenci nih- na elu sto petdesetih konje- Enako svoto se dobi za Erne- Ameriki, nemki cenzor )je s dne, 10. januarja je bil e v noteje ter pad*'I v 4 metre
e podpiral, ko je stavila sli- nikov proti Jonitega. Dasi so sta Bluma in Leslie Simpsona; karjami preskrbel, da je osta- slubi, opoldne se je vrnil do- globoko shrambo na betonska
en predlog proti podmorni- bili letalci oboroeni z bomba- $500 pa za Franka Shraderja. lo le to. kar je bilo protimili- mov na svoje stanovanje na ila in ostal na mestu mrtev.
kom. mi in strojnicami, vendar niso Madrid, panija. Na taristinega in proti vojni. Vse Kongresnem trgu. Odel je
streljali na upornike, ker je panskem se je 10,000 mlade- eno so komunisti prepreili, da najprej* v svojo tudijsko sobo, Smrtna kosa.
HICKMAN JE PRI ZDRAVI bila nevarnost, da bi bili za-
deti tudi civilisti. Sicer bi to ne
niov priglasilo vladi, da bi ra- bi se e dalje kazal. Nastopila
di obiskovali olo za letalce. je seveda policija, ki je iz-
napisal ve pisem, nato pa se V Kranju je umrl po dol^i
zaklenil v kopalnico. Kmalu in muni bolezni pravni vladni
PAMETI. bilo ni novega, ker so e v
ve sluajih metali bombe v
Za tako malo dravo je to ve- erednike razgnala ; precejnje
liko tevilo, ki pokazuie, da tevilo je aretirala in nekateri
nato je poil strel iz revolver- pripravnik in rezervni poro-
ja. Prihiteli so domai in nali nik g. Franc Stirn. V Cat -
vasi, ne glede na to, da so bili panci radi visoko letaio. so bili ranjeni. dr. Bleiweisa vsega v krvi z ra- u ob Savi je umrla posestnic
tudi tam civilisti in so na ta
Mladeni, ki je umoril Mariano Stockholm. vedsko. o no v desnem sencu. Nenadna Helena Zevnikova.
nain pobili ve ensk in otrok.
Parker, je pisal svojemu to- Socijalist Carl Lindhagen, ki V E L I K A S T A V K A V BARCE- smut dr. Bleiweisa je presene- o
Poslana je bila takoj patrulja
variu, da je popolnoma pri je upan tukajnjega mesta, ie LONI. tila vse, ki so ga poznali, zlasti, Samoumor.
konjenikov, da prepodi upor-
zdravi pameti, tako je tudi dobil Noblovo mirovno nagra- ker se nihe ni nadejal, da se Na policijsko stranico v
nike, ki nameravajo napasti Hendave. Francija. Iz
izpovedal Dr. Reynolds. do. Lindhagen je dale nao- Barcelone, panija, je prilo bo odloil k takemu dejanju. Vodmatu pri Ljubljani je pri-
Jinotego ali blinje vasi, ker
o- krog znan po svojem delu za semkaj poroilo, da so delavci Pokojni je bil rojen dne 3. tekla delavka Ivanka Jamek
Los Angeles, Cal. Odvet- nimajo ivea. razoroevanje in sploen mir. I zastavkali v protestu proti do- aprila 1871 v Ljubljani iz od- in sporoila, da se je njen oe
o
niki Williama E. Hickmana, Detroit, Mich. Harvev hodninskim davkom. Stavka se line slovenske rodbine Blei- Ivan Jamek, doma na Selu,
opirajo svoje zagovore, da bi M N O I C A H O T E L A LINA- Campbell, tajnik in podpreti- \naglo iri, ni pa prilo do ni- weisov. Njegov stari oe je bil zastrupil. Policija je poklicala
reili mladenia veal. na to, TI BRUNA. sednik od detroitske trgovske kakih nerednosti. Okrog 100,- Janez Bleiweis, "oe sloven- reilno postajo, ki je prepelja-
da trdijo, da ni bil Hickman, Chicago, 111. Kakor je bi- zbornice, ie rekel neko aliivo 000 delavcev je odloilo delo, skega naroda". Oe pokojne- la Jamska v bolninico, kjer je
ko je umoril 12 letno Marian lo poroano, je noni uval besede sodniku Edwardu Jef- to je okoli 70 odstotkov vseh ga dr. Demetra je bil nekda- kmalu nato umrl. Jamek je bil
Parker, takrat pri zdravi pa- William Bruno, ustrelil George friesu, zakar bo moral petna ist delavcev, kar jih je v mestu. nji primarij ljubljanske bolni- zidar, star 50 let, ki je napra-
meti Dravni prosekutor pa Pozaka, ki je ponoi pobiral dni sedeti v jei. Odkupiti se nice dr. Karel Bleiweis-Ti-ste- vil obupno dejanje radi bede,
o
dokazuje nasprotno. Mladeni- premog ob progi na 96. cesti ne more. niki. ker je e dalj asa brez dela.
P A L A A SE JE Z R U I L A ;
a je preiskal specijalist Dr. in Baltimore Ave., ker ni imel Urbana, 111. Na iavni Vzrok njegove prostovoljne
OSEM OSEB M R T V I H .
Cecil E. Reynolds, ki. je poprej f denarja, da bi kupil kurivo in
bival v Londonu na Angle- drufua je prezejbela.' Ko je
drabi je bila prodana 200 a-
krov obsegajoa Finkova far- Mequiner, Morocco. Pa-
smrti ni znan. Pokojni dr. Blei-
weis je bolehal na pljuih in j
DENARNA NAKAZILA
kem. Le-ta izjavlja, da pri ljudstvo o tem zvedelo, je ho- ma, po SI70 za aker. laa Mulai Ihmaela, ki je bila za vnetjem rebrne mrene ter j ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Hickmanu ne najde nobenih telo Bruna linati. est polici- Milwaukee, Wis Te- zgrajena v estnajstem stolet- j ^ imel radi tega trimeseni do- Vaa denarna poiljatev bo v starem
znakov slaboumnosti in je po stov ga je strailo. "Dajte mo- koi mesec bo v tukajnjem ju, se je zruila, iz ruevin so pust. kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka
izplaana, ako se posluite nae banke.
njegovem mnenju pri zdravi rilca nam v roke", tako so ne- mestu ena in dvaiset konven- izvlekli osem trupel. Poslopje Dinarje, ozir. lire smo veraj poi-
pameti. - kateri vpili. Bruno je v pre- cij. To znai, da je mesto tuj- ie zob asa tako obdelal, da je Smrt pri padcu s senika. ljali po teh-le cenah:
Oblasti imajo tudi v rokah iskovalnem zaporu, zaslieva- cem priljubljeno, kjer so se razpadalo, vendar niso pria- Dne 8. januarja popoldne je 500 Din $ 9.40
pismo, katerega je Hickman nje se bo radi razburjenosti vasih nahajale najbolje pi- kovali, da se bo e zdaj zru- nael vajenec Janko Arh iz Le- 1,000 Din
2,500 Din
18.50
46.25
pisal nekemif tovariu, ki je med ljudstvom vrilo ele ez vovarne . v Zedinjenih dra- ilo. skovca pri Krkem v gospodar- 5,000 Din 92.00
zaprt v okrajni jei. Pie, da dva tedna. vah. skem poslopju posestnika in 10.000 Din 182.00
je popolnoma pri zdravi pame- VABILO PRAKEGA AERO- gostilniarja gosp. Cerarja v
ti, a mora se delati tako, kot Fall River, Mass. ko- KLUBVV , 100 Lir $ 6.10
Gradcu neznanca, ki je leal 200 Lir $11.90
bi bil malo zmean. V pisimi SEJA ZA RAZOROITVENO da po poaru, ki je v tukaj-
Praga, ekoslovakija. nepremino na tleh. Mislil je, 500 Lir $28.75
tudi tovariu obirno razlaga, KONFERENCO. njem mestu uniil 20 mestnih , 1000 Lir $56.50
Praki aeroklub je odposlal da tujec spi, zato ga je priel
kako se bo vedel pred sodi- Praga, ehoslovakija. Za blo v v trgovskem in indu- Pri vejih svotah poseben popust.
romunskemu, poljskemu in ju- klicati. Njegov trud pa je bil
em, da bodo verjeli, da ni pripravo materijala za zase- strijskem delu mesta, je cenje- Potnina je v teh cenah e vrau-
goslovanskemu aeroklubu va- zaman, zaradi esar je opozo- nana.
pravi zdravi pameti. Koneno danje razoroitvene konferen- na na $15,000,000.
bilo na okroni polet okoli dr- ril na nepreminega gosta Ce- Zaradi nestalnosti cen je nemogoe
prosi v pismu tovaria, naj ce v enevi so imeli v Pragi Rockford* 111. John av male antante in Poljske. rarjeve. Ti so najdenca dvigni- vnaprej cene doloevati. Merodajna
pismo strga, da ne bo prilo dne 30. januarja pod predsed- Beyer, star 21 let. proh. pi- Polet se bo vril meseca junija. li in spoznali v njem pri njih so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvrujejo po poti ali
oblastim v roke. stvom dr. Benea sejo referen- jon, ki je ustrelil Petroffa, je uslubehega dninarja 441etne-. pa brzojavno.
ti razoroitvene komisije Hol- bil obsojen na eno do, 14 let je- Ako se ti "Amerikanski Slo- ga Leopolda Brunka. IZVRUJEMO TUDI DENARNE
TRI LETA NOBENE POROKE tis iz Finske, Politis iz Grki, e Porotniki so se posvetovali venec*' dopade, povej to svo- O dogodku so Cerarjevi ta-
POILJATVE IZ STAREGA KRA-
JA V AMERIKO. *
V obini Rigual v Franciji, Ruegert iz Holandije in neka- est ur, predno so prili do spo- jim prijateljem in *n%nc*m m koj obvestili oronike, ki *o Pisma in poiljke naslovite na:
ki teje 2623 prebivalcev, .e teri funkcijonarji Drutva na- razuma. in Beyerja pronali pgiporoi jim p ^ da ti g pri podrobni preiskavi ugoto-
tri leta ni bilo nobene poroke. rodov. krivim umora.
ZAKRAJ$EK & eark,
rode t vili, da ni na Bwmdkovem trup- 455 W. 42nd ST.. NEW YORK. N. Y.
 Stout 2 AMERIKAJtSKI SLOVENEC Torek, 7. februarja 1928.
mmSm.torn m
nevoljo. On noe prevelike ognjevitosti in ne preozkih po- radi slabega oka krvi, 16 radi
'AME81KANSKI SUOVENEC godb. Njemu najbolj prija udoben flirt. Ta olajuje seda- ledvenih bolezni, 6 radi mo-
in zetom prilo do -vekratnih
. _ i ,. , , r - i - prepirov. V torek, 27. dec., je
lije skrbi iri pua bodonost odprto.\ ganskega vnetja, 26 radi e- el zet ni hudega slute prat
Prvi i>i M^sUrejii *Iovenki list The Firat and the Oldeat Slove-
nian Newapaper in America. V podkrepitev svoje trditve, da Anglija n bo gnala sode- lodnih bolezni, 26 radi pone- korenje za preie pred klet.
y AsncrikL
Uttascrrljtatete1M1, Established 1891.
lovanja z Italijo preko mere, navaja Bardoux dejstvo da je vse sreb, 9 se jih je samoumorilo, Skozi okno pa je pogledal tast
angleko asopisje sprejelo z enodunim zadovoljstvom .vesti ostali radi drugih razlinih in dal dva strela na svojega
Izhaja vaak dan r&xun aedelj, po- Issued daily, except Sunday, Mon- o popuanju napetosti med Francijo in Italijo. Pri tem pa vzrokov, ^elo znailno, da od zeta iz samokresa in ga smrt-
M t U k O r is dtsvor po pnauikih. day and the day after holidays.
seveda ni pozabilo povdarjati, da mora ob eventualnem franco- leta do leta naraajo sluaji no ranil. Zeta so spravili v bol-
sko-Iakem sorazumu ostati rezervirano toplo mesto za Veliko srnih napak, da umirajo lju- Uganka t. 24. Janez ima
Izdaja in tiika: Published by: nico, tasta pa so oroniki spra-
iPINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Britanijo,' ki je sredozemska sila in hoe taka ostati. dje nagle smrti radi kapi itd. na prodaj 10 krav: in jih proda
vili na varno.
Nvlov urednitva in uprave: Address of publication office: Vei zdravniki pravijo, da iz- po sledeih cenah: Prvo za 25
o
J849 W . 22nd St., Chicago, III. 1849 W . 22nd St., Chicago, HI. dolarjev, vsako naslednjo pa
Telefon: CANAL 0098 Phone: C A N A L 0098.
mec? onih, ki nagli smrti podle-
ejo, so po najve trgovci, od- TO IN ONO. po 5 dolarjev ve. Po em pri-
dejo krave ena k drugi sku-
NIroiain*; Subscription: govorni uradniki itd. Srna na-
Za celo leto $5.00 For one year $5.00 paka p r i d e radi p r e n a p e t e g a paj? Kdor bo sreen izmed
N E Z V E S T A M A T I , IN Z V E
Za pol let* 2.50 For half a year 2,50
ivnega stanja in prenapete onih, ki bodo to uganko pravil-
Chicago, Canada and Europe: S T A HI.
Za Chicago, jtanado in Errppo:
odgovornosti. Pri ljudeh, ki ni- no reili, bo dobil od Gorenjke
Za celo leto $6.00 For one year .$6.00 Leta 1899 se je iz panije iz Chicage e moki, katljico
Za pol leta 3.00 For half a year 3.00 majo odgovornih, slub in ive izselila v Brazilijo Vincenta cigar, e ena ali dekle, pa
POZOR:tevilka poleg vaega naslova na liatu znai, bolj brezskrbno, so taki sluaji Vazquez, zapeljano in ogolju- katljico dobrega cukerka.
[do kedaj imate liat plaan. Obnavljajte naronino tono, ker K A J JE N O V E G A N A V R H U Lahko pa si organiziramo vsaj mnogo bolj redki. Zato preve- fano kmetsko dekle. Dobila je Reitev bo objavljena okrog
COLORADSKIH G O R A ? tiri pokrajinska dramatina lika skrb in briga ni dobra. delo in ez nekaj mesecev je 20. februarja.
fc tem veliko p&nagate liatu.
sredia.. Vzhod naj bi enega, Velike avtomobilske razsta- povila herko, ki so ji pri kr-
DOPISI v^Sbega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured- Leadville, Colo.
ve so na dnevnem redu, odkar stu dali ime Georgina. Dete je
piStvo Vij dfl & pbl prsd dnevoto, ko izide list.Za zadnjo tevilko v tednu Huda smrt je nepriakovano osrednji zapad enega, Minne- I Uganko t. 23 so reili: Jla-
je as do etrtka dopoldne.-Na dopise brez podpisa se ne ozira.Rokopisov zadela 461etnega Louisa Ora- sota enega in na zapadu v Co- je priel na dan Ford s svojim postalo prava tolaba neza-
novim avtomobilom. Razvidno ry Gustin, Kansas City; Pau-
urednitvo ttfc vraSa.
em. Jeseni lansko leto ga je loradi enega. To bi se dalo iz- konske matere. ez nekaj let
je, da hoe primerno njegovi line Aman, Joliet; Frances
EiiteWtf second cl^ss matter November 10, 1925. at the post office at
povozil avtomobil, da je e peljati, e bo le dovolj resne je pa iz domovine dospelo pi-
ceni vsaka druba nastaviti ce- Baskovec, Chicago; Rosie Stub-
smo, da je Vincentin oe obo-
vedno trpel na posledicah. Dne volje zato. Rev. Urankar bo po
Chicasr6. IHitf6i, under the Act of March 3. 1879. 1

ne svojim avtomobilom. To bi ler, So. Chicago; Theresa Du-

lel na smrt in eli her e en-
] a i* i 1 O 24. prosfnea je bil na obisku mojem najuplivneja osebnost vse bilo, ko bi ljudje, mis- ak, Oglesby; Anna Cvelbar,
na tem polju. Kot sveenik in krat videti. Vincenta je za as
Z a k a j A n g l i j a p o d p i r a I t a l i j o : i p r i janeu v j a C ktownu. p0 lim na delavce, - imeli ve Cleveland; Josephine Imperl,
svoje odsotnosti izroila her-
zajtrku se je vlegel. Med tem inteligent bo imel najve smi- denarja. Naj bi nam dali ve West Allis; Alojzija upec,
sla za to. Zato naj poprime in ko v varstvo bogati, osameli
Da je danes faistina Italija glavni element nemim v Ev- ije nastal v kuhinji pri nakopi- ne odjenja. Naj bi on zamislil dela in zasluka. Tako, kakor Barberton; Margaret Simi,
vdovi in odpotovala v Evropo.
lopi, da bas iz nje izhajajo vedno novi poskusi za poruenje enih drvah Ogenj,Uri se je ta- celotni program in nato naj so nas delavce drali zadnje Chicago; Amalia Koropec,
Meseci so nato minevali, a Milwaukee; Jeannette Koren,
obstojeega reda, kakrnega je ustvarila svetovna vojna, da ko naglo raziril, da nesrene- sklie sestanke vsaj za osred- ase in nas e dre, pa ne mo- otrokove matere ni bilo od ni- Cicero; Louise Sladish, Joliet;
Eim aktivno podpira imperialistine in osvete ejne struje v |ga Louisa ni bilo mogoe reiti. nji zapad. remo mnogi misliti na avtomo- koder in tudi nobenega nazna- Jennie Zupani. Chicago; A-
Podunavju in na Balkanu in da se sam mrzlino pripravlja za ,Ognjegasci so potegnili iz po- bile. e Bog, da bi imeli svoje nila. Bogata vdova tudi ni ve- nica Kramar, Morgan; Marie
akal sem ve kot tri mesece
zavojevalne narte v raznih predelih sredozemskih voda, zato goria le grozno ogano trup- strehe. Sicer pravijo, da bomo dela za njen naslov. Georgina Janezich, West Allis; Pauline
in pazil, kdo vse se bo zganil
imamo vsak dan toliko dokazov, da se o resninosti tega ne}'az- lo. Ne vemo ne dneva ne ure. letos bolje delali. M-orda ne- pa se je v tem svoji bogati va- Marini, No. Chicago; Albert
v tem oziru. Ali razven gori do-
veseljivega pojava pa ne sme dvomiti. Zato se s pravico po- Pogreb je bil dne 29. prosinca kaj asa, ker so ravno volitve. ruhinji tako prikupila, da niti Safran, Braddock; Joe Margo-
menjenih je vse tiho. V Pro-
gosto postavlja vpraanje, kako more faizem uivati podpo- iz cerkve sv. Joefa na poko- Potem se bo prosperiteto pa sa- elela ni ve, da bi se mati vr- Ia. Sheboygan; Antonia Stani-
sveti sem opazil, da so se za-
ro in zaito anglekega Foreign Officea, ki pri vsaki priliki palie sv. Kria. Naj v miru mo obljubovalo od leta do leta. nila in bi j e j morala otroka sha, So. Chicago; Josephine
eli nekaj gibati zatem, ko so
naglasa, da je mir in ravnoteje v Evropi temeljno naelo an- poiva! vrniti. Deklica je rastla kakor Lucas, Willard; Mary Globo-
Ti delom tu ni najbolje. Men- itali pobudo v tem listu od
Poroevalec.
gleke politike in ivljenski interes Velike Britanije- Zlasti Ju- pri svoji pravi materi in ni ni kar, Cleveland; Anica Bajuk,
ifee strani. Nisem jim naspro-
goslovani smo se vekrat vpraevali, kakni motivi diktirajo da je pa povsod enako. Pravi-
Angliji njeno italofilsko zadranje v raznih primerih, ki so jo, da bo na vigred bolje, ker
ten, kar bodo storili v narod-
nem oziru dobrega, elim jim IROM
Su JUGOSLAVIJE vedela o svojem rojstvu. Kansas City; Justina Lamov-
Pred nekaj meseci je dobra ek, West Allis; John J. Hro-
vendar nadvse eklatantno izkazali italijansko nevarnost za mir. pozimi vse nekako - zamrz- Brazilijanka umrla in v oporo- vat, Rockdale; Mrs. Ambroi,
vsak blagoslov. Ali bojim se,
O tem zanimivem predmetu razpravlja francoski publicist ne. Upajmo, da vigred prinese saj veste, kaj je nasprotna Nesree v Hrvatskem Po- ki zapustila vse svoje veliko Chisholm; Agnes Werbanec,
Jacques Ancel v svojem sestavku "Italija in Balkan" Ancel novo ivljenje tudi za delavce. stran. Njihova "Hrbtenica" dravju. premoenje Georgini. ele se- N. S. Pittsburgh; Mary Zem-
trdi, da narekuje anglekemu zunanjemu uradu politiko sode- V sneg ravno nismo zakopa-
kaj j e ? Skrpucan zmazek daj je zvedela deklica o svoji lock. Spangler; Angela Schnel-
lovanja z Italijo in vse tevilne koncesije, ki jih je po premirju ni. a dosti ga imamo. Vasih Zadnje dni se je pripetila v
pravi und, ki ni vreden, da bi pravi materi. Po prvem veli- ler, Virginia; Emma Jerina,
napravila Anglija Italiji, na Dodekanezu in v Libiji, v Jemenu malo brije, so pa tudi lepi dne- se ga pa imenovalo med po- Hrvatskem Podravju v okolici
kem alovanju za svojo dobrot- Owen; Mary " Kozjek, Fari-
in na Somaliju, v Albaniji in Tangerju, skrb za angleko po- vi vmes, da bom d nao znano tenimi slovenskimi dramati- Vir j a, cela vrsta nesre. Pri
nico se je Georgina odpravila bault; Hedvika Okoren, Den-
zicijo na Sredozemskem morju in varnost tega glavnega pota dolgo zimo e preklesali. prevozu lesa ez Dravo je oln
karji. Kako smei katoliko na pansko, da poie svojo ver; Jack Zalar, Rockvale;
na Iztok. o brodnika Mate Sabolia iz Vir-
jednoto in verske nazore ta revno pravo mater. Iskanje pa Mary Rakovec, Greenwood;
A L I NI V N A S NOBENE V E Konaka zael v vrtinec, se na-
Britanski monopol na sredozemskih triih je bil celo sto- igra. In na to sem mislil, ko ji je otekoeno, ker ne ve o Mrs. J. Bajuk, Willard; Jose-
ENERGIJE? polnil in pogreznil na dno.
letje nepobiten. Danes je ta zlata doba konana. Nastopil sem zapisal, da naj bi se tudi materi drugega, nego da je bi- phine Blatnik, Duluth; Vitus
Milwaukee, W i s .
Mate Saboli je utonil, njegov
je resen tekmec. V Italiji se ustvarja "velika izvozna industri- apeliralo na nae slovenske pi- la doma iz pokrajine Orense. Rovanek, Conemaugh; Joseph
tovari pa se je sreno oprijel
ja. Italijanski uvoz iz Anglije nazaduje v prid Zedinjenih Pred asom sem se. oglasil v satelje v Ameriki, da bi s pri- Naprosila je cerkvene oblasti, Smuk, Ely; Mary Terlep, Jo-
deske in se na njej reil. V
drav. V turkih pristaniih izriva mlada laka mornarica tem listu z dopisom, d bi mernim delom paralizirali to da ji pomagajo iskati mater. liet; John Bartol, San Franci-
istem Vir-Konaku se je na te-
angleko, ki je zastala e za polovico tonae. "Kateri od.jcmal- vzbudil smisel za pokrepitev nesramno invazijo naih na- Sedaj je izel tostvarni oklic v sco; Sophie Gosar, Green-
fanovo po nesrenem sluaju
ci bodo e ostali Midlandu," e vprauje Jacques Ancel, "e slovenske dramatike, kolikor sprotnikov na polju nae dra- nekem cerkvenem listu. In ze- wood; Josephine Berglez, La
polila s petrolejem ena Ana
mu uide Sredozemje? Ali pa se sploh da ustaviti italijanski jo imamo Slovenci v Ameriki. matike. Pa je vse tiho. Ali ni v, lo se je bati, da se bo bogati Salle; Marija Toleni, Willard.
Urkanec. Ker je bila blizu te-
razvoj, ekspanzivnost nove Italije?" Anglei sklepajo, da ne Cul sem vekrat pritobe naih nas ve jvljenske sile? Ali heri oglasilo toliko revnih ma- Na to_ uganko je dolo 61
dilnika, je bila takoj na to vsa
zato pravijo: ''Italijo je treba odvrniti od anglekih tri in jo dramatikarjev tu v Milwaukee, smo res e tako blizu groba? ter. da ji bo izbiranje teko. odgovorov. Velika veina jo je
v plamenu in je liki iva baklja
obrniti drugamj" S tega stalia niso angleke koncesije Ita- da je teko, ker ni nobenih ve- Ta nesramna brezbrinost i gorela po vsem telesu. Prisotni o pravilno reila. Srea je zade-
liji v Afriki in Arabiji, potrpeljivost glede tiranskega pakta' zi, ker pa vsaka naselbina v usiljuje to- alostno misel. Pa ljudje ji niso mogli pomagati. POTEGNJENI DIPLOMATI. la to pot Anico Kramar, Box
in dobrohotnost napram lakim maloazijskim sanjam ni dru- tem oziru gre svojo pot. In res molimo! Le zakrivajmfo svoje Nesrena ena je ivela le e 1. januarja so dobili vsi ino- 411, Morgan, Pa., kateri naj
gega kot izraz ene in iste jasne in precizne misli: odvrniti k no- je to, tudi meni se je to zdelo, oi, ko hudi viga iz enega gr- est ur in je nato v silnih mu- zemski zastopniki v Varavi "Ledig fant" iz West Allisa
vim, nezoranim ledinam silo, ki bi sicer mogla v doglednem zato sem se. oglasil. Na Joe ma v drugega . . . Le vtikajmo kah umrla. Na cesti v Vir je telefonsko povabilo na svean polje nagrado. Pravilna
(asu zapreti angleki industriji sredozemska tria. Albani- Motoh, kateremu gre velika svoje glave v pesek in akajmo se je te dni vraal iz vinograda sprejem pri ministrskem pred- reitev j e : "Maek".
ja in Mala Azija, .to sta dva varnostna ventila, ki naj zniata zasluga, da se med nami goji po nojevo na prihajajoo smrt. kmet Lovro Mesarov. Ker je sedniku. Prili so z vsemi od-
nivo italijanske napetosti. dramatika kakor se, se je ogla- Vi dramatikarji pa naprej! moakar gluh, ni slial signala likovanji in v uniformah, pa "ni-
Taki oceni anglekih ljubeznivosti napram Italiji se upira sil in povedal svojo misel, ki ni Storite kar morete, samo ne od- Gosposka gospodinja. De-
avtomobila, ki ga je podrl na so nikogar nali razen vratar-
v "Tempsu" sotrudnik za zunanjepolitina vpraanja Jacques bila napana. Kar se moje o- jenjajte. Da ste mi zdravi! kla je potoila gospej, da se
tla. Mesarov je rprtev obleal. ja. Razaljeni diplomati so
Bardoux, e, da je premakiavelistina in prestrogo logina za sebe tie, je postranska stvar. o krava noe pasti. Gosposka go-
vloili skupen protest na zu-
angleki znaaj. Po njegovem mnenju nima Austen Cham- Tu ne smemo gledati, kdo pri- spodinja, ki je rada itala mod-
Grozen zloin v Osijeku. nanjem ministrstvu. Zvedeli
berlain pri svojem sodelovanju z Italijo pred omi samo nevar- nese idejo na plan, ampak ne asopise, je dejala: "Men-
K A J JE N O V E G A V JO- V Osijeku je policija areti- so, da ni bilo novoletnega
nosti e precej oddaljene industrijske tekme, marve pred- glejmo le na idejo, e je dobra, da tudi krava hoe biti danes
LIETU? rala 181etnega izvoka Gjuro sprejema. Vse poslanike in
vsem druge, neposredne interese. Polom Grije v Mali Aziji potem jo skuajmo izpeljati in moderna in hoe biti lank
Joliet, 111. Josipa, ki je bil osumljen, da konzule je potegnil po telefo-
in pozneje francoske teave v Siriji so ogroale varnost sredo- uresniiti. Ne as, ne stan mi nu nek neznan aljivec, ki ga (vitka in suha), pa ne j e ! "
Nekoliko statistike. Lansko je umoril 181etno delavko Ano
zemskih potov. Zato je Veliki Britaniji potrebna nadomest- ne dovoljujeta, da bi jaz stopal zdaj ie policija.
leto se je rodilo v naem me- Bohm. Policijo sta na to sled
na armada, ki bi drala napredujoo pomlajeno Turijo in v ospredje. To je odvisno od Neka bolnika strenica-za-
stu 609, umrlo 351. Izmed teh dovedli dve mlekarici iz oko- o
boljeviko Rusijo od Sredozemja in od velikega pota v Indi- vas mladih navduenih moi. etnica je nekega veera meri-
je 337 fantkov, ostalo deklice. lice, nad katerimi je skual isti ZELENA ZVEZDA.
jo. To nalogo naj bi vrila Italija, Oglasila se je Chicaga. G. Vid- Izmed 351 umrlih je bilo ve la bolniku vroino. Ko je pred-
Josip pred dobrim letom izvr- Italijanski observatorij v
Anglija je z nemirom gledala na francosko-panski spora- mar ima izvrstno misel. Ogla- pisani as potekel, je pogleda-
ko 200 nad 35 let starih. G0 jih iti enak ogaben zloin. Obe Napolju objavlja: Dne 5. ja-
zum v Maroku, ki se je pripravljal 1 1924, ker bi se iz njega sil se je Sheboygan in Wauke- la na toplomer, kateri je kazal
je umrlo med 20. in 33L letom. sta molali o tem, ker sta se nuarja ob 9.10 zjutraj je astro-
mogel poroditi blok sredozemskih drav. Zato je Anglija is- gan, oba pozdravljata to misel. 110 stopinj, vsaj tako se je
59 je bilo izmed umrlih otrok. sramovali prijaviti to obla- nom Guerrin opazil na zapad-
kala razdruujo element. Nala ga je v Italiji. Prijateljstvo Waukegan ima e izvoljene njej dozdevalo. Stopila je hi-
32 pa jih je umrlo med 1. in stem. Josip je zloin po dol- ni strani neba zelo ist zelen
z Italijo ji omogoa, da ustvarja po lastnem prevdarku skupine zastopnike za prvi sestanek, ki tro k zdravniku ter mu pove-
20. letom starosti. Uradno po- gem zaslievanju priznal. Izro- trak na vedrem nebu. Feno-
v Sredozemju ali pa izolira, kogar hoe. Toda angleko prija- naj bi se vril. Oglasil se je dala, da ima tainta 110 stopinj
roilo zdravstvenega mestnega en je bil sodiu. men je trajal nekolik minut.
teljstvo napram Italiji ni ekskluzivno in slepo. Kadarkoli iz- Rev. Aleksander Urankar in vroine.
departmenta pokazuje, da je Najbr gre za kakno blodeo
gube v Rimu pravo mero, kaj dopua in kaj prepoveduje zve- povedal svoje misli, ki so se mi zvezdo. Zdravnik pa ji je odgovoril;
nad 70 oseb umrlo lansko leto Druinska aloigra.
za z Anglijo, kadar se predale zaeno v Albaniji ali pretirajo zdele zelo praktine. Res je, "Tu ne morem jaz niesar po-
radi srne napake, 25 radi ra- Na Rodnah pri Rogaki Sla- i
napetost s Francijo, zauga London s prstom in pokae svojo na celo Ameriko ni za misliti. 0
magati, poljite po polarno
ka, 12 radi krvne bolezni, 22 tini je v neki hii med tastom IRITE A M E R . SLOVENCA! brambo."
ni, nam pa tega vendar nihe ne bo mogel skoraj vsako jutro zadnje dni. In ako grem se ne strdila, da bodo bolje krvavice in bas. In vidite, na to dobo sem mislil in to
oitati in tudi mene ne bo mogel nihe sla- mimo take hie, kako alosten prizor se mi godlja. Ubogi narodni muenec pa krii in imam v mislih, ko sem se danes vsedel k
bo soditi, ako se danes dotaknem stvari, ki odpre. Ubogi domai "filozof", katerega vika in vika. Pa zamanj! Vsako minuto pisalnemu stroju, da napiem zopet neko-
je v zvezi s tem modernim "bogom", ali je gospodinja celo letp negovala s toliko manj krii, potem pa utihne, utihne na ve- liko utisov. In sedaj, mislim, da me razu-
bogom modernega sveta. skrbjo, mu dajala kolikor mogoe vseh komaj. Ubogi reve! In oe mesar ga slo- mete, zakaj sem se tako teko pripravljal
Rev. K. Zakrajek, O.F.M.: Tie se namre sedanje dobe, v kateri pujskovih dobrot in sladkot, da bt imel vesno razglase mrtvim. Da? vidite, tako- k pisanju teh utisov, kakor bi se jih bal.
pravkar tukaj doma ivimo, dobe, ki se veji "good time" in se bolj poredil, lei le se godi te dni doma po Sloveniji. ' Tudi Da, bal sem se jih, ker bi kdo, kak hudo-
MOJI SPOMINI. ponavlja tukaj v Sloveniji vsa'ko leto, leto - na mesarskem operacijskem stolu. Dva ali
pred hio, kjer ste vi doma, se je e, ali mune moje odkrito in dobro miljene be-
za letom tako nekako pred boiem. Mis- trije moki ga dre, da se reve zastonj
Ne! So, recimo, samo bolj loveki. Tiejo se pa e bo kaj takega zgodilo te dni. Ven- sede lahko napano razlagal in me napa-
lim namre dobo, ki je tako polna alost- zvija in zvija, da bi $e reil strane in o-
se res ne toliko duha, in tudi glave ne. e dar, kaj se hoe? Pomagati se ne da! Je no sodil in obsodil. Svet je hudoben. Jaz
nega vika in krika, ki odmeva po celi de- ,krutne smrti. In ker se ne more izviti iz teh
manj lovekega srca. Ampak gredo ne- pa tako usojeno na svetu. imam e grenke skunje njim. Vendar,
eli proti zimskim oblakom izpred naih neusmiljenih rok, pa reve tako obupno
koliko nije do naega elodca. elo- slovenskih hlevov. Da, vidite, tako alostne, prav alostne ker stfm ravno dan^s dobil od g. urednika
krii ijj vpije in prosi usmiljenja te brez- ase imajo prebivalci slovenskih hlevov te pismo, ki me poziva, naj "Spomine" hitim
dec na pa tudi ni tako od muh! Saj ga Da, doiveli smo toraj pravkar to dobo srne ljudi. "Viyik, viiiiik", prosi. dni. Je pa za nje njih naj alostne ja in nadaljevati, ker jih e zmanjkuje, vi jih
imamo sredi telesa. Toraj mora biti e pre- tekih in alostnih dni za vse nesrene do- Pa saj veste, kako je ta svet neusmiljen najteja doba, za kar so pa ocl Boga u- pa baje prav radi berete, sem pa mislil, da
cej vana stvar, da ga je Stvarnik poloil mae ''filozofe-" po hlevih, teke in nesre- in brezsren. Vse pronje so zastonj. Oe stvarjenr in od gospodinj rej eni. moram pa pisati tudi o tistih spominih in
tja. Dandanes res toijo razni preroki, da ne dni za preijo druino. Vsa Jugoslavija mesar mu porinejo oster mee noter do ubo- Kakor pa ni nobena nesrea brez sree, utisih, ki so^pa najbliji spomini. In tako
smo postali preve elodevi, da ga skua- odmeva od nesrenega in obupnega vika. gega, rahloutnega filozofskega srca, da tako ima tudi ta alostna doba svojo vese- vidite, sem priel do kolin in do klobas in
mo dvigniti celo na nae oltarje in ga na- Danes se oglasi v tej hii, jutri e v drugi. se vlije lahtna m plemenita kri iz zeva- lo plat. Takoj po tem alostnem prizoru vam jih vsaj v duhu tudi vam vsem poi-
rediti za svojega boga. Kes, marsikje se tq Enkrat vsaj pa g o ^ v a v vsaki. Pri bogatej- joe rane kakor voda iz studenca. Dekla namre pred hio, se pa zaenja v hii ljam.
godi. No, nam pa, ki smo e poteni kristja- ih e po vekrat. "Viiiik! Viiiiilri" sliim s kafkom jo stree in hiti meati, da bi druga doba, vesela doba krvavic, klo-
 Torek, 71 februarja 1928. Stran 3
sae H,T j' ; ' "i1" ? t t JIU- J.

: -' STRANA TRAGEDIJA srenike skoro e napol mrtve.

Ko je najprej privzdignil sta- Raznoterosti.
je vrinila, ogenj je zagorel v
pei. In medtem, ko smo se

I T v o j nedefekt tovari. SLOVENSKE RUDARSKE rega Antona in njegovega si-

na, je opazil, da e kaeta . 1 2V5&TA OBLJUBI. Nogens, pri kateri je Jakubov-
greli, je nama^stara gospa pri-
povedovala o svojem sinu, ki

DRUINE. znake ivljenja, doim je An^ Nekega poletnega veera le-

tonova ena Elizabetha bila ta 1861, sta se ~~ postavljala,
ski sluil kot hlapec. Otroka
so nali 13 dni po umoru v ne-
je bil v tem asu na fronti, in
kako presedi ona po cele vee-
- - 1 vsa trda in premrla <)d stra- Fanny Read iz Hancock, N. Y. ki jami, sum pa je padel na o- re ob klavirju ter premiljuje
Na poti/za delom in kruhom je nega mrazu. Stojan je natovo- in poronik George Bellows, eta, katerega so zaprli in so- o njem, medtem ko igra na kla-
druina rudarja Antona ril Elizabeto na hrbet, a Ap- lan 101 polka, newyorskih djili. .'Jakubovski je precej o- vir. Muzika je edino, kar jo e
TEDENSKI KOLEDAR. mejen lovek, ki vrhutega ze- more uteiti v tekih trenutkih
Breka prezebla sredi plani- ton in Joek sta s teko muko pecev, ki je odhajal, da se
12 Nedelja Sedem sv. Sluab. Mar. V 0 t lo slabo govori in razume nem- duevne sklonjenosti.
stopala za njim. Hodili so dol- pridrui McClellanovi armadi
13 Ponedeljek Sv. Katarina. ne Kucajne v Srbiji. ino. Kljub temu mu niso da- "Toda sedaj," pravi hipo-
ge, dolge ure in. konno, proti v Virginiji. "Zanesi se, da pri-
14 Torek Sv. Valentina. li tolmaa, kar je za dotino ma, "me ne bo, ve teila. In ni
0 veeru vendarle sreno dota- dem po tebe", tako je govoril
15 Sreda Sv. Favstin in Jevita. Strano tragedijo v zimi in nepiko sodie vse kaj druge- mi al . .
vali do Stojanovega zavetia. vojak. "In verjemi mi, da te
16 etrtek Sv. Julijana. mrazu je doivela druina ru- Tu, na toplem, v gostoljub- bom zvesto akala," je odgo- ga nego astno. Ni uda, e je "Kako to, gospa?" jo vpra-
17 Petek Sv. Fintan. darja Antona Breka iz Raj- marsikatero vpraanje sodni- ava.
nem zavetju se je Stojan izka- vorila Fanny.
18 Sobota Sv. Simeon. henburgu v Sloveniji, ki se je zal za pravega Samaritana. kov sploh napano razumel. "Evo poglejta," odgovori in
o Omenjeni veer je bil poslo-
aprila 1923. s svojo eno in Popolnoma razumno je vse tri vilen veer vojakov, ki so od Trdil pa je odlono, da je ne- se tono nasmehne, kao na
Rev. K. Z . : tremi sinovi odpravil na delo dolen. Pravega dokaza proti
premraene najprej zmasiral hajali iz domaega kraja. Le- vrata pei.
DRUGA PREDPOSTNA NEDELJA. v Resavski rudnik Bare pri njemu ni bilo nobenega, tudi
in jih tako obudil k popolni za- ti so imeli pri Reedu, kjer je V pei so prasketali kosi
Zajearu. Tam je bil Anton vesti, nato pa jih ogrel tr na- bila gostilna, poslovilni veer ne kaknih sledov ali oivid- razbitega klavirja.
3. predpepelnina: Jezus ozdravi slepca. (Lk. 18, 31-43.) Breko zaposlen z obema sta- hranil in uredil prenoie. s plesom. Pri tej hii se je re- stva. Edini razlog, radi katere- o
Berilo je vzeto iz pisma sv. Pavla Kirintskim kristjanom. rejima sinovoma, 24 letnim Naslednjo jutro je Stojan vso klo "American House", kjer se ga so ga obsodili zaradi umo-
ra, je bil ta, ker je Jakubovski ast in denar. Slovei pi-
V Zgodbah je na strani &02. Zaenja se s tretjim odstavkom Antonom in 16 letnim Fran- druino opravil z vso svojo je zbirala mladina iz okolice,
cem, do 1. novembra minulega bil skop in ni hotel plaevati satelj je imel z nekim malo-
z besedami "Prenaate. . ." in s konuje na isti strani v desnem razpololjivo obleko in jih s pa tudi stareji so imeli tukaj
leta. Tega dne, ravno sredi mesenih alimentov 7-50 mark. vrednim pesnikom polemiko in
predalu zdolaj v predzadnji vrstici z besedami "Kristusova sankami prepeljal do svoje hi- svoj kroek. Med vsemi naj-
najhuje zime, jim je lastnik Obsodili so ga na smrt, odklo- je slednji dejal: "Med nama
mo". e, kjer jih je dobro nahranil bolj popularna pa je bila Fan-
rudnika Nikola Jocic brezob- nili predlog za pomilostitev in je e zato velika razlika, ker
Trojni je .nauk, katerega lahko posnemamo iz dananjega in zopet pridral na prenoi ' \ny. Ko sta Fanny in njen vo-
zirno odpovedal delo. Do 30- obesifi. Sedaj se je izkazalo, jaz piem za ast, Vi pa le za
berila in evangelija. u. Siromaki se niso mogli jak plesala zadnji ples pred
decembra so bili brez vsakega da je bil usmren po nedol- denar!"
1. Veliko je poklicanih, malo izvoljenih. Teh "malo" kretati, ker so jim roke in no- slovesom, sta si sveano oblju-
zasluka in je vsa druina ne- nem, ker je stara mati otroka Na te besede je menil prvi:
poslednjih, ki zano Bogu sluiti ob 11. uri, pa je le prepogo- ge popolnoma ozeble. bila zvestobo in da se vzame-
usmiljeno gladovala. na smrtni postelji priznala, da "Vsakdo dela za tisto, esar
sto prvih pri velikem delu za Boga. Sv. Pavel je tak zgled Obupna pot preko planine. Muenitvo bedne druine. ta po vojni. mu manjka!"
ga je ona umorila, in je za to
Poslednji je bil poklican, pa je prvi med apostoli, ki je najve Drugi dan je polk e bil od- doprinesla tudi dokaze!
storil za Eoga. Tako vidimo jasen zgled, zakaj Bog "izvoli", V tem obupnem poloaju se Naslednje jutro je Stojan
korakal na fronto v Virginiji in o
Grami obvestil o tej strani
nekatere I", jim da posebno milost. Zato, ker potem toliko ve
store in rtvujejo zanj.
je Anton
il^da
Breko
poie delo
konno
kje
odlo-
drugod. tragediti bedne rudarske dru-
je priel v najhuji krvavi mc-
te, ki je bil usodepoln za se-
FRANCOSKA E N A . Ko sem se jaz
Tovarii rudarji so mu pripo- ine varnostne organe, ki so V parikem listu pripovedu-
2. 3og klie vse ljudi v svoj vinograd, v svojo slubo, da verno armado v prvih doeh je francoski rezervni astnik
si bodo zasluili po smrti veno plailo. Klie jih pa pred' vedovali, da morda dobi defo takoj
bila
odhiteli
vsa druina
na pomo in je
prepeljana v
vojne. Poronik Bellows se ni naslednjo zgodbo: prehladil
vsem " o svojih oznanjevalcih evangelija, ki prihajajo k raz- onstran planine Kuajne v bo- vrnil k Fanny, tudi nihe ni ve-
sresko bolnico v Boljevcu. Nekega dne sem bil z dru-
rim rarodom, da jih privedo v vinograd na delo. K nam vsa- govinskem rudniku. Ker se mu
4'Ko sem se iaz p r e h t a d i l , " nam
del kje je in kaj je z njim.
gim tovariem na fronti. Zima pie ,\!r. A u t . V o z e c l i \/. Denver.
kemu poilja svoje pridigarje. Duhovnik ima dolnost in je zdelo to blizu, se je Anton Ko so jim tu zdravniki izkaza- Ko je oe od Fanny zvedel, Colo., " t e d a j iaz vein. <ta m e T r i n e r -
je strahovito pritiskala, a ni-
slubo klicarja bojega, da klie v imenu bojem ljudi k slubi Breko odloil, da krene s svo- li prvo pomo, je bila druina da se je na skrivnem zaroila K vit g r e n k o vino zopet pravilno po-
jo druino na pot pe, v naj- prepeljana v oblastno bolnico kjer drv, da bi se ogrela. Tre- p r a v i . " R e s n i n o , ni g o t o v c i e poli.
Bogu za svoje plailo zvelianja. z vojakom, se je penil od jeze.
hujem mrazu. Sredi velikega v Zajearu, kjer se sedaj na- petajo od mraza sva se pri- Mri preenete prehlad. Trinerjcvo
Na zgledu sv. Pavla pa hoe pokazati sv. cerkev, koliko Za njega je bila deklica le e ureko vino v a m oisti oreva. iih pri-
snega pa je vsa druina zgre- hajajo v pravem muenikem bliala nekemu osamljenemu
morajo ti oznanjevalci le prepogosto pretrpeti pri tem svojem otrok in premlada za moitev. pravi k redm-mn d e l o v a n j u , oiaa vam
ila pot. Prenoiti so morali v stanju. Z rok in nog jim odpa- dvorcu, v katerem je prebiva- \ es ivot ni sistem in p o v e a i v l i e n -
delu. Tu sv, Pavel sam nateva, koliko je on moral pretrpeti. Za kazen ni pustil deklico ni-
la' spotljiva, stara gospa.
Da si ti danes v vinogradu bojem poklican na delo, kar pomi- snegu pod" neko bukvijo. Tu so dajo koki mesa- Njihovo trp-
sko o r l p o m o . V v - e h K kariiali. Piite
kamor tri tedne je bila v so- na lo>. T r i n e r Co., 13.^3 S. AsliJaii'1
Zmrznjena do kosti jo popro-
sli, koliko svetih muencev je moralo dati svojo kri, da so ti naloil ogenj in se grelf vso ljenje je strano, vendar je u- bi zaprta, kakor jetnik. \ ve., C h i c a g o . III., p o U K K Z l ' L A C * -
siva, da bi se smela ogreti. To*
ohranili sv. vero, ta klic boji. Koliko so pretrpeli razni ozna- no. Naslednje jutro so oe pati, da bodo ponesreenci o- Ko je oe odpustil, je Fan- da v najino in svojo alost na-
X I V Z O R K C . priloite U>c za p " i -

njevalci vsa ta stoletja do danes. Koliko je prestal sv. Meto- Anton, njegova ena Elizabe- stali pri ivljenju. Denarna
ljat\eiie troke.
ny zopet stregla gostom, le ne ma odgovori, da goriva sploh
dij in koliko sv. Ciril! Koliko hvalenost smo toraj dolni ti- ta in najmlaji sin lSletni Jo- pomo jim je nujno potrebna. s tako ivahnostjo kakor po- nima in da je tudi sama e cel
stim. ki so nam prvi prinesli sv. vero in koliko smo dolni onim, ek premraeni in onemogli o
prej. To so gostje takoj opazi- .mesec brez njega. Hotela sva Kupon za brezplani vzorec
ki nam sedaj opravljajo to slubo. Kajti tudi sedaj duhovnik ostali pod bukvijo, a stareja MISTERIJOZN,E EKSPLO-
li. Dekleta je bolelo, a vendar e oditi, ona pa je malo pomis-
biti ni ravno tako prijetna sluba. Lahka je v marsiem e. dva sinova Anton in France, ZIJE.
je akala saj ji je obljubil, lila in nama velela, naj poa-
line

Toda koliko rtev zahteva od mladenia, ki se mu pripoji. ki sta se drala nekoliko hra- V Wechester okraju, New da pride gotovo po njo. aka kava. Odla je, kmalu nato se Naslov
Koliko stvari si mora duhovnik odrei, kolikim se za zmiraj breje, sta nadaljevala pot, da York, se skozi dve leti e, na e 67 let, ker ni hotela prelo-
odpovedati. Vsak duhovnik ima boje, kakor jih je imel Pavel, najdeta reitev zase. za svoje vsakih est mesecev slii silna miti obljube. Ves ta as ivi, Mesta
ko je imel "satana, ki ga je bil". Ti boji so velika, velika stare in za najmlajega bra- razstrelba in ljudje dale na- e sedaj kot sivolasa starka, v
ta. Bredla sta, bredla po sne- okrog utijo silen sunek; po-

John Dobrauc
rtev. istem poslopju, ki pa e raz-
:>. Savel je postal Pavel, ker je poslual klic boji. "Sa- gu in okrog 10. dopoldne do- slopja se stresejo, kakor ob po- pada, v katerem je obljubila,
vel, Savel, zakaj me preganja?" je slial iz neba. Pa je ta- spela v planinsko zavetie tresu in uje se votlo bobne- da bo akala na njega a le
koj vpraal: "Kdo si ti, ki ga preganjam". In ko je izvedel, Stojana Gramia iz Zlota. Sto-' nje. Ker pa ni nikjer opaziti
kaj eli Bog od njega, se ni pomiljal niti en trenutek jan. ki se je ravno nahajal tu plamena, kakor navadno pri
smrt j u bo zdruila, drugega
upanja ve ni. Starki stree ne- DRY GOODS-GROCERIES
Lep nauk za nas, da ne zamaimo ues klicu bojemu, ko po nekem opravku, je oba pre- eksploziji, navdaja ljudstvo z
nas klie k pokori in svoji slubi. mraena fanta gostoljubno grozo in bi ne ve tolmaiti, od
ka enica, sama pa e ve
let ni prestopila praga svoje
P r o t i elodnim
SHOES
Sv. evangelij je vzet iz evangelija sv. Lukea 8. poglavje sprejel, ju posadil kraj ognji- kod to pride. Geologisti ne ve- razpadajoe hie in z nikomur Phone 916-2 Bell Phone 916
4. do 15. vrste. .V Zgodbah stran 241, "prilika o sejavcu". a in okrepal s toplo rakijo. do ni pravega, kaj bi to mo- n e r e d nostim ni (2 long and 2 short rings.)
ne obuje.
Dananja prilika, ne potrebuje razlage, ker jo je e Go- Fanta sta bila tako prezebla, glo biti. o boljega zdravila
FRANKLIN, KANSAS.
spod sam razloil, ko so ga apostoli prosili. da sta ele ez dobro uro lah- Skozi nao tvrako dobite gasolin
JUSTINI UMOR. na debelo pod imenom White Ea-
"Vera je iz posluanja," pravi sv. pismo. Vsako nedeljo ko izpregovorila. Ko sta tako za otroke.
Naroajte najstareji slo- V vasi Palingen v Nemiji gle, Pittsburgh Oil Comp.
smo dolni posluati besedo bojo, ker je to kruh due. Da, prila k sebi, sta izpovedala venski list T Ameriki "Ameri- je novembra leta 1921. izginil WIL-AR-GO OILS,
beseda boja je seme, iz katerega izrastejo potem dobra dela Stojanu, odkod prihajata in v kanski Slovenec!" 4 letni nezakonski sin bivega Mrs.Winslows MOBIOIL and
in kransko ivljenje. Kakor kmet ne more priakovati, da kakem mrazu se nahajajo nju- ruskega vojnega vjetnika Jo- KVIKER STAT.
bi na njivi zrastla penica, ako je ni posejal, tako ne more lo- ni stari in najmlaji brat, v DRUTVO SV. VIDA efa Jakubovskega in neke Strup Imam v zalogi dobro ajdovo mo-
vek, ki zanemarja besedo bojo, iveti pravega kranskega snegu pod bukvijo sredi sa- iter. 25, K S. K. J.
ko ,isto razpoiljam po vsej Ame-
motne planine. . . riki. Imam tudi efran in vsako-
ivljenja. vrstno drugo grocerijsko blago.
CLEVELAND. O.
Toda ni dovolj besedo bojo samo posluati. Pridigar Usmiljeni Samaritan. *ot lorberjevo diavo in veliko

IZEL JE
ima dolnost, da predloi pred ljudi besedo bojo tako, da jo Leto 1928. tvari. katerg ne dobite v drugih
Gostoljubnega Stojana je :rgovinah.
razumejo, da jih vname za njo. Poslualci imajo pa dolnost, Predsednik, Anton kull, 1099 E.
Imamo tudi veliko zalogo razne-
da to bojo besedo pravilno posluajo. e lepa pridiga ne bo njuna bridka izpoved globoko 71st St.
ga oblaila in evljev, ter spodnje
Podpredsednik, Joseph Grm.
ni pomagala, ako poslualec ne stori svoje dolnosti. In ta presunila. Takoj se je dvignil Tajnik Anthony J. Fortuna 1093 E obleko za moke in enske.
Priporoam, se rojakom v naklo-
nauk hoe povdariti danes sv. cerkev s sv. evangelijem. 'Kae in se je odpravil po njuni sledi 64 St. novi slovenski molitvenik z ijenost.
razline vrste poslualcev boje besede. v planino, da poie in resi Zapisnikar, John Znidorsic. *
Blagajnik, Ignac Stepic.
njune stare in najmlajega
Preitaj skrbno te vrste poslualcev in primerjaj sebe, v Nadzorniki: John Widervol, Jos. velikim tiskom VINKO ARBANAS
katero vrsto spada ti. Ali je tvoje srce posvetno, javno, ka- brata. Dve uri je ta"val nav- Ponikvar, John Skrabec.
kor javna cesta? Potem seveda ti vse seme boje besede po- kreber po snegu in konno res Zastavonoa, Anton Frankovic. Edini slovenski cvetliar
Vratar, Jacob Korenan. IMENUJE SE: ~
bere hudi. Je tvoje srce trda skala? Si trmast, da misli, nael pod bukvijo vse tri ne- Chicagi
Bolniki obiskovalec, Joseph Ogrin,
^hone: Canal 4340.
da ti ni potreba naukov? Ali se ima za modrejega in uenej- 1 9020 Parraeil^. Ave.
1320 W. 18th St. Chicago, 111.
ega, kakor je pridigar? Si med revolucijonarji upnije, ki DR. SV.tev. MARIJE MAGDALENE
162, K. S. K. J.
Duhovni vodja, B. J. Ponikvar.
Zdravniki, Dr. J. M. Selikar, Dr. Vence za pogrebe, opke za neve-
smatra duhovnika za svojega hlapca, ne za uitelja? Potem C L E V E L A N D . O. M. J. Oman in Dr. L. J. Perme. ste in vsa v to stroko spadajoa dela
seveda beseda bcja ne bo rodila sadu. Odbor za tekoe leto 1928: Drutvo zboruje vsako prvo nede- izvrujem tono po naroilu. Dostav-
Predsednica, Helena Mally, U05 E. ljo v mesecu v Knausovi dvorani ob lyun na dom.
Si srce s trnjem strasti poraeno? Tudi tukaj ne bo rast- 63rd St. X. uri popoldne.
lo to seme. Podpredsednica: Josephine Menart V drutvo se sprejmejo lani (ice)
Vselej ceni bojo besedo. Potrebna ti je kot vsakdanji kruh. Tajnica: Marija Hochevar, 1206 E. od 16. do 55. leta. Zdravnike recepte izvruje
74th St. Zavarujete se lahko za 20-Ietno za- tono.
Zato vsako nedeljo skrbi, da bo slial to besedo bojo. Blagajniarkg: Alojzij* 1176 varovalnino ali pa za do smrtno za
Vselej pa skuaj imeti srce, ki bo sprejelo besedo bojo E. 71sf St. JOS. HLAVATY
rarovalnino in sicer za $250. $509 Sestavil in priredil Rev. Kazimir Zakrajek, O.F.M.
ponino in jo ohranilo, mislilo r>a njo tudi med tednom in sku- Zapisnikarca: Julija Bresovsr. $1000, $1500 in $2000 posmrtnine. zanesljivi lekarnar.
Vratarica: Frances Kafuni. V drutvo se prejemajo tudi otro- Zaloga' fotografi. potrebin.
alo uravnati svoje ivljenje po nji. Nadzornicc: I. Genevieve Supan, ci od L do 16. leta.
. "Kdor ima uesa da slii^ naj poslua", je zavpil Gospod. II. Mary Skulj, III. Cecilija Znidar- Za bolniko podporo pa $7.00 in Kodaki in Kamere.
Molitvenik je lino vezan v mono elegantno us-
Tako vpije e danes. Zakaj ima ti svoja uesa? Ne samo za i. $14.00 tedenske bolnike podpore, v Prinesite k nam filme v iz-
posluanje godbe, opravljanja, ali samo za posvetne stvari, Duhovni vodja: Rev. B. J. Ponikvar. sluaju bolezni, bolnik naj se' naznani nje, male epne oblike, fin papir, mojs?terski tisk,
Zdravniki: Dr. M. P. (Wan, Dr. pri tajniku samo, da dobi zdravniki zlata obreza; na kratko: to je molitvenik, kakorne- deljavo.
temve za to, da uje tudi ti klicanje boje na delo v vino- James Selikar in Dr. L. J. Perm*. list in karto in naj se ravBa -po pra- 17M W . 21 st Street In Wood,
grad. Veer morda se ti e blia. Nisi ve mlad. Morda je Redna seja se vri vsaki prvi pon- vilih.*
ga si vsakdo eli. Veseli ga bodo stareji, ker je tisk
velik in razloen, veseli ga bodo mlaji, ker je pri- Chicago, 111*
letonji post zadnji klic za te. deljek v mesecu v stari dvorani ole Asesment se pobit* n* seji s^mo o
sv. Vida. 10. dopoldne do 4. ure popoldna rone oblike in lahko itljiv. Cene smerne.
Posluaj ga! Izvrstni sladoled, mize z^ goste
, * * *.
Nauk za med tednom: "Kakor je kruh potreben telesu, ta- Phone: CANAL 5903
NOTARSKA DELA
Ccsia $lSO
ko je beseda boja potrebna tvojemu duhu." "Kakor bi brez
kot kupne pogodbi, poobla-
jedi opealo telo, tako bo, opeala dua brez krufca boj,e be- P A T U S stila," izjave, afidavite za
sede."
PRVI JUQOSkQYANS&I ?QO*t|K NAROA SE dobiti va$e domae iz stare-
V CHICAGO ga kraja in vse /druge BO-
1814 Song* Throep Street Chicago. lUfaioU tarske posle izvrduje
1 K n j i g a m a Amer. Slovenec
irite "Amer. Slovenca"]
JOHN JERICH
Se priporoa Slovesen* efe asa ppgreVr - t Mrtvanica as
Notar
razpolago. AutomobiH fza vse tt&4^kakor enitovanja, krste 14* WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
in pogrebe. Na razpolago vsem no in dan. 1849 West 22nd Street,
Chicago, IB.
 Stran 4
P O T O P
HENRIK
Iz poljine prevel Dr. Rudolf Mole.
Vidim prihodnost, ker sem e blizu groba,
zato ti povem, da vedske moi ne le mi, e-
tudi bi se poboljali, a tudi vsa Evropa ne
zlomi. .
"Kako je to m o g o e ? Odkod ste to povze-
l i ? ! " je zakrial Kmitic. " K d a j je postala
vedska taka silna? Mar ni poljskega naro-
da ve na svetu, mar ne moremo imeti veje
vojske? Mar je ta vojska v junatvu kdaj
zaostajala za v e d i ? "
"Naega naroda je desetkrat v e ; blago-
stanje nam je Bog tako pomnoil, da se v mo-
jem ohaevskem starostvu rodi ve penice
nego v vsej vedslci, a kar se tie junatva,
saj sem bil pod Kirholmom, kjer nas je tri
tiso huzarjev strlo v prah osemnajst tiso
najboljih vedskih voj^Jcov."
"Ba, e j e tako," je rekel Kmitic, ki so mu
zaiskrile oi ob spominu na Kirholm, "kaken
j e torej vzrok, radi katerih bi ne mogli se-
daj zmagati?"
"Najprvo to," j e govoril starec s poasnim
glasom, "da smo postali majhni, oni pa so
zrasli, da so nas oni z naimi lastnimi rokami
premagali, kakor so prej Nemce z Nemci sa-
mimi. Taka je boja volja in ni je sile, po-
navljam, ki bi se jim mogla danes upreti."
" A e se lahta spametuje in se zbere oko-
li svojega gospoda, e vsi zgrabijo za oro-
je, kaj svetuje vaa milost v tem primeru in
kaj stori s a m ? "
"Takrat pojdem z drugimi, padem in bon::
vsakemu svetoval, da pade, zakaj pridejo
taki asi, da j e bolje, da jih ne vidimo. . ."
"Huji ne morejo priti, kakor sem iv!. . .
To j e nemogoe!. . ." je zaklical Kmitic.
"Vidi, gospod," je rekel gospod starosta,
"pred koncem sveta in pred zadnjo sodbo
pride antikrist in zapisano je, da hudobni
dobe oblast nad pravinimi, satani bodo ho-
dili po svetu, oznanjevali krivo vero in nava-
jali ljudi k njej. Z bojim dovoljenjem bo,
zloba zmagovala do onega trenuka, ko bo-
do angelski trobentai zatrobili konec sve-
ta. . ."
Tu se j e sklonil gospod starosta nazaj v
naslanja, na katerem je sedel, zamial in
nadaljeval s tihim, tajinstvenim glasom:
"Zapisano je, da bodo znamenja. . . Zna-
menja na solncu so e bila v obliki roke in
mea. . . Bog, bodi milostiv nam grenikom !..
Hudobni imajo oblast nad pravinimi, zakaj
ved in njegovi pristai zmagujejo . . . Pra-
va vera propada, zakaj luteranci se dviga-
jo. . . Ljudje boji, mar ne vidite, da se blin
dies irae, dies ilia . . . Jaz imam sedemdeset
let, ob bregu Stiksa stojim, e vidim brodni-
ka in ladjo. . . Jaz vidim!. . ."
Tu je gospod starosta umolknil, Kmitic pa
je zael zreti nanj v strahu, zakaj vzroki so
se mu zdeli pravilni, dokazi pravi, zato se je
ustrail sodbe in se mono zamislil.
Toda gospod starosta ni gledal nanj, mar-
ve predse in rekel naposled;
"In kako bi bilo tudi mogoe premagati
vede, ko j e to dopuenje in izrazita volja
boja, v prerokovanjih reena in napoveda-
na. Oj, v enstohovo, ljudje, v enstohovo!"
In gospod starosta je zopet umolknil.
Solnce je ba zahajalo in le poevno pogle-
dovalo v sobo ter se lomilo v mavrico na ste-
klenih ipah, obrobljenih s svincem, in na-
rejalo sedmerobarvne proge po podu. Ostala
soba je bila v mraku. Kmiticu je postajalo
vedno bolj grozno in trenutkoma se mu je
zdelo, da, im' izgine ona svetloba, se oglase
TISKARNA
AMERIKANSKI
SLOVENEC
DOBRO
delo, postrebo
se priporoamo slavnim drutvam za tiskanje *
in nizko ceno
vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem,
dobite pri nas! obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz
Piite nam po cene
predno oddate
naroilo drugam!
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West 22nd Street,
CHICAGO, ILL.
XMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 7. februarja 1928.
HI? HI? 4* ft? H|? 4? HI? H|? H|? HI? HI? HI? *|? HI? HI? HI? HI? HI?
ooooooooooooooooooooeooooooooooooooooo
PISANO POLJE
SIENKIEWICZ
/
<KKHXKKHXHX>oooooo<><><KX>O<K><><>O<KX>
ANGLEKA PIJONAA. diti novo preiskavo."
(Dalje.) Tako je slavna Intelligence
angelski trobentai za zadnjo sodbo. milostno pristala, da na ta na-
" O kaknih prerokovanjih govori, go- Toda zaman. Kajti drugega in rehabilitira spomin prof.
spod ? " je vpraal naposled starosto, zakaj dne, ko se je zopet naselil v Chevreauja. Odpustila je mu-
molk se mu j e zdel e 6traneji. svoji skromni rojstni hii, jeiz- encu zloine, ki jih j e na njem
Mesto odgovora se je starec obrnil k du- vedel, da je na eljo angleke zagreila. V zameno za to uslu-
rim sosednje sobe in zaklical: vlade pod posebnim politinim go pa je morala vdova poka-
nadzorstvom dravnega var-
"Olenka! Olenka!" zati trdno voljo, da hoe umre-
nostnega urada. Tedaj se je pa
" Z a B o g a ! " je zakrial gospod Kmitic, ti od gladu; kajti Intelligence
astni mo. ne zavedajo se
"koga klie, gospod ?. . ." Service si ni svesta nobene
nobene krivde, - razburil, uprl.
V tem trenutku je verjel vse, verjel, da se krivde: lo je le za odstranitev
njegova Olenka, udovito prenesena iz Kej-
danov, prikae pred njegovimi omi.
DOBILI SMO Rotil je ne le ljudi, ampak tu-
di nebesa, da bi se rehabiliti-
nekega loveka in vrh tega je
bil le Francoz!
In pozabil je na vse, uprl pogled v vrata in ral, ker se ni mogel maevati. * * *
Nove slovenske ploe
Ginjeni zaradi tragedije te- Usodni dokument. Gospoda
akal brez sape v prsih.
"Olenka ! Olenka ! ' " ponovi starec. ga uenjaka, o katerem so iz V&inen in Safarov.
i Rusije^ prihajale najbolje re-
Vrata so se odprla; stopila sicer ni Bilevi- Bilo bi sicer mono in diskret-
evna, marve gospodina, lepa, suha, viso- KATERE SO IZDELALI PEVCI ADRIJE. IN S KATERIMI f e r e n c e . so posredovale pri an-
no vpraanje, e bi kdo vpra-
ka, nekoliko Olpnki podobna po resnobi v V A M LAHKO TAKOJ POSTREEMO. gleki vladi postopno pismeno, '
al vodilne ljudi v Intelligence
obrazu in po miru, razlitem po obliaju. Bila z memorandi in osebno razne "
Service-u za Hvthejev doku-
je bleda, morda bolna, a morda tudi prestra- 68923 enitovanje, 1. del. osebnosti javnega in znanstve-
ment, toda konfuzija ob tem
ena vsled najnovejega napada, la je s po- enitovanje, 2. del, 12 inev, cena $1.25 nega ivljenja cele Francije.
s Rili so to ministri: Herriot, Au- vpraanju bi spravila samega
veenimi omi, tako lahko.in tiho, kakor bi poveljnika Intelligence v naj-
68924 Romanje k Materi Boji, 1. del. bigny, Cailloux; senatorja Cor-
j o gnal kak vetri. vejo zadrego, kajti v arhivih
Romanje k Materi Boji, 2. del, 12 inev, cena $1.25. detel in Lebert, poslanci Ajam,
" T o je moja herka," je rekel starosta. Intelligence Service-a na lon-
Galpin in Rouge, ministrski _
"Sinov ni doma. So pri gospodu krakovskem 80332 Amerikanec na obisku v stari domovini. predsednik Briand, francoski l a n s k e m Dowmng St. t. 10 je
in z njim pri naem nesrenem kralju." Amerikanec se poslavlja od rojstnega kraja, cen ? 7 5 c intitut, posamezni lani Aka-1 e n facikel prazen. In to j e ba
Potem se je obrnil k herki: dem ije. Vse zaman. Iz Londo-1 fascikel Hvthejev.h dokumen-
"Gospodina, zahvali najprej tega juna- 80333 V krmi, 1. del. na ie prihajalo le suho odkla- t o v > k i J e d o s l e -> l , o s t a l d o k u "
kega viteza za reitev, potem pa nam prei- V krmi, 2. del, cena 75c. n j an je vseh teh intervencij, I z n a a j o nesreo, do-
taj prerokovanje svete P>rigite." brez'vsakega pojasnila ali ute- Kument, o katerem se v pisar-
Vsaka izmed teh plo je nekaj posebnega. Slovenska meljitve tega udnega ponaa- r , a h Intelligence ni smelo govo-
Dekle se je poklonilo pred gospodom An- " o h c e t " s krasnim petjem, lepih narodnih pesmi, kakor jih
i riti.
drejem in odlo. Crez hip pa se je vrnila s nja.
znajo zapeti samo pevci Adrije, nudi poseben uitek zase. ;yeo! Kljub temu pa je njegova
tiskanimi listi v rokah, se postavila v oni Za kratek as je nae
Romanje k Materi boji je nekaj, kar Slovenci do sedai e j zgodovina zelo zanimiva, dasi
mavrini svetlobi ter zaela itati z zvene- ob strani svoje dobre, njemu
nismo imeli. Ce povemo, da j e govornik te ploe slovei sloven- | na videz suhoparna: iz nje se
im in sladkim glasom : . popolnoma udane in plemenite
ski misijonar, Rev. Odilo Hajnek, OFM.. bo lahko vsakdo na- ene. Toda ne dolgo. Z zlom-! P rece -> ' J ' sno zaka-i d o k u "
"Prerokovanje svete Brigite: Pokaem ti redil sodbo o tej ploi in je takoj naroil.
lienim zdravjem, duevno u n i - | m e n t Jli l e ">pak tudi
najprej pet kraljev in njihova kraljestva:
Gustav, sin Erika, j e len osel, ker je zane- Ostali dve ploi sta nad vse zanimivi, in vsakdo jih bo en zaradi nerazumljivega po- zakaj ne sme nihe govoriti o
marjal pravo \\ero in preel na krivo. Zavr- brezdvomno hotel imeti, in se naslajati ob zvokih krasnega u- stopanja Angliie, okraden. pri-j njem. Bil., j e zaetkom maja
pravi jen na vse. kar je drago-j'- k " J> kapitan Elwin,
gel je apostolsko vero, vpeljal v kraljestvo branega narodnega petja.
cenega in njemu dragega za- eksponent balkanske sekcije
avgsburko veroizpoved ter oneastil svojo
Pa e eno novost imamo. Jolietski, Dietchmanov orkester pustil v F zli. je umrl 3. maja 1 Intelligence Service-a. zadral
slavo. Poglej eklezijasta, ko govori o Salo-
je izdelal dva plesna komada. Kdor se hoe prepriati, e je 1025 v svfnem skromnem sta-i v SV(,-! u r a d n i P ^ r n i v Solunu
monu, da je oneastil svojo slavo z malikova-
ta godba res dobra, naj jih takoj naroi. no vanju v Asnieresu, km groz- zanimivo brzojavko, poslano
njern. . . "
na rtev brezvestno se mau- ifrirano gotovi v e l i k i b a n k i v
"Slii, gospod ? " j e vpraal starosta ter
80331 Izgubljena pesem Jolietska Slovenka .75 joe Intelligence. Polnih sedem Rim. Kapitan Elwin je e isto
pokae palec leve roke, druge prste pa dri
80334 Gozdni zvok France polka .75 I let je iskal profesor Chevreau no lahko s pomojo izdanega
stisnjene za nadaljnje tetje.
"Sliim." in potem njegova vdova pri an-j k l - l u a ^ifriral brzojavko, ki
Kdor naroi vseh 6 plo skupaj dobi zabojek tongs-tone gleki vladi ne samo odkodni-| s e ^ ^ r l a s l l a tako-le:
"Erik, sin Gustava, je volk radi svoje ne- igel brezplano. ne, ampak tudi primerno reha- v ^as .le dospela vest iz New
nasitne lakomnosti," je itala gospodina, bilitacijo. Zaman. Yorka, podpisana Haas, kate-
"s imer si j e nakopal sovratvo vseh ljudi in 23. julija 1025. po nesrene- re obseg sporoam: Va brzo-
v i Z vsakim naroilom poljite potrebno svoto.
brata Jana. Naprej je Jana (sumnivi ga ra- QLllUt m Pri naroilu od 5 plo ali ve, plaamo pot- evi f>mrti, je prejela njegova jav, podajajo podrobni obraz
di zveze z Danci in Poljsko) uniil z vojno, nino mi. Ako je' pa naroilo manj, kakor 15 plo, potem poljite vdova od zelo korektnega in situacije, j e bil izroen pravim
ga ujel z eno vred in dral tiri leta v pod- za vsako ploo 5c. ve za potnino. pri celi zadevi neudeleenega rokam. D e l a m o skupno s po-
zemeljski jei. Kolo sree se j e premenilo,
moa, generala Clive-a, teda- mojo Kopenhagna in priaku-
Jan se je naposled reil iz jee, premagal E-
Knjigarna Amerikanski Slovenec njega vojakega anglekega jemo anglekega privoljenja,
rika, mu vrgel krono in ga pahnil v dosmrt-
ataeja v Parizu dopis sledee d a prinemo z akcijo v orijen-
no jeo. Torej nepriakovan dogodek." 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. vsebine: tu. Brandeis je glasom potrdil
" P a z i ! " j e rekel starosta. " T o je e d r u g i ! "
"Zvedel sem, (la v arhivih veraj javil Rots. . . Zagotovite
Gospodina je itala d a l j e : T be Neu
ministrstva vojne ne eksistira nae zaveznike, da jim damo
"yictrola
"Jan, Erikov brat, vzvien orel, j e trikrat- Orthopbonic noben akt niti nobena sled, ki najiro podporo. Podpisan:
ni zmagovalec nad Erikom, Dancem in sep-
bi govorila o aretaciji vaega Wiesemann."
temtrionom. Njegov sin Zigmund je bil po- Kapitan Elwin. ki mu je bila
moa, niti pojasnjevala od Vas
stavljen na poljski tron, po njem se pretak*i cela stvar znana, je sedel, da
navedeni sluaj."
potena kri. Slava njegovim mladikam!" takoj napie k tej brzojavki
ele po dalji intervenciji
" R a z u m e ? " je vpraal starosta. uradni komentar, ki se je do-
zunanjega ministrstva, kakor
" N a j Bog pomnoi leta Janu Kazimirju!" slovno glasil tako:
tudi po direktnem nastopu
je odgovoril Kmitic. "Skupno delo s posredova-
francoskega veleposlanika v
"Karol, kpez Sudermanije, je oven, zakaj njem Kopenhagna. Imamo
Londonu je dobila vdova po
ovni vodijo redo, tako je on privedel ved4? vse dokaze, da smo lahko pre-
profesorju Chevreau ju januar-
h krivici. Ta se j e metal proti pravici."
ja meseca 1. 1926 sledei pripis j P n e a n i : d ; i j e t r e b a P d t e m
" T o je e etrti!" je dejal starosta. imenom razumeti drutvo ru-
zunanjega ministrstva:
"Peti, Gustav A d o l f , " je itala gospodina,
"ast mi je, naznaniti Vam. skih revolucijonarjev in med-
" j e ubito jagnje, toda ne brez krivde; nje-
da je na na pritisk uvedel lon- narodnih agentov, ki se ba se-
gova kri je bila vzrok trpljenja in nezgod."
donski Foreign office novo pre daj nahajajo v Kopenhagnu.
iskavo v zadevi Vaega sopro- H e , P u r a d n o zagotovil vo-
Hranite vrednostne ga in sporoil Vaemu velepo- ditelja ekstremnega gibanja,
slaniku to-le:
da bodo v tTajkrajem asu
papirje!
lahko zopet dobili Rusijo. Vai-
Foreign office eli konati
to stvar, ker sega cel sluaj, nen in Safarov sta bila doloe-
odnaajo se na aretacijo go- n a ' d a o s e b n o spremljata Uli
spoda Chevreauja sedem let Janova. Potrebno je takoj iz-
nazaj v preteklost, in zaradi slediti, e nimata ta dva stikov
Zelo nespametno je, kdor nima lepo v redu
spravljenih svojih vrednostnih papirjev, kot potrdil, z naimi agenti na severu in
tega zanj ni ve mogoe odre-
zavarovalninskih polic, bondov itd. posebno e navedeni Rots . . .
Kupite si bokso za spravljenje vrednostnih pa- ni istoveten s kapitanom istega
IZVRUJEMO pirjev in imejte svoje listine spravljene in pod DRUINSKA PRATIKA imena,
sarnah
ki je v nai slubi v pi-
na Downing St. Podpi-
tono in po najnijih cenah vsa v kljuem. je tako popularna med na-, san : Elwin."
tiskarsko stroko spadajoa dela. Zlasti
NAROITE JO SE DANES! im ljudstvom, da j o najde-
te skoro v vsaki slovenski (Konec prih.)
EICHHOLZER AND CO., INC. katoliki hii. Mi smo jih e
Forest City, Pa. prodali na tisoe in povpra- PREVOZ
slovenine na angleko in obratno.
Gentlemen: Enclosed find remittance $1.39 for which
evanje po njej e vedno na-
Nobeno naroilo preveliko, nobeno raa. Ker imamo le e ne-
premalo. please send me postpaid one bond box.
koliko izvodov za leto 1928
Name v zalogi, priporoamo vsem,
ki j o e ele ; dobiti, da si j o
Address
takoj naroe, predno zaloga
Rojakom se priporoamo t na-
City or town poide. Cena j e 25c za ko-
mad.
roila za premog drva in preva-
anje pohitva ob asu selitve.
EICHHOLZER & CO. Inc. Knjigarna Pokliite
" A M E R . SLOVENEC" Telefon: Roosevelt 8221.
FOJKEST CITY, PA.
1849 West 22nd Street, LOUIS STRITAR
Chicago, III. 2018 W . 21 st Plaa, Chicago, I1L
l i