ZGRADBA IN DELOVANJE IVALI TER LOVEKA

IVALSKA CELICA
Je evkariontska, heterotrofna. Nima celine stene, zato je oblika gibka, lahko se spreminja, celice se lahko premikajo.
Snovi privzemajo s transportom skozi membrano ali pa z endocitozo.

DIFERENCIACIJA CELIC
Celice se razvijejo v razline tipe, ki se specializirajo za opravljanje tono doloene naloge.
(primer: Pri loveku poznamo 216 razlinih tipov celic)

Za im bolj uinkovito opravljanje nalog se zdrui veje tevilo celic istega tipa v gradbeno in funkcionalno enoto, ki jo
imenujemo tkivo.

TKIVA
Tkivo je zgrajeno iz specializiranih celic, med katerimi je medcelinina.
Osnovna tkiva:
Krovna ali epiteli
Vezivna
ivno
Miino

Krovna tkiva ali epiteli

Celice so specializirane za pokrivanje (varovanje) zunanjih in
notranjih povrin organov, pogosto imajo tudi transportne funkcije.
Celice so tesno povezane med seboj, med njimi je malo
medcelinine.
Posebne vezi med celicami nastanejo z zlitjem zunanjih delov
celinih membran in naredijo medcelini prostor nepropusten za
veino molekul.
Delimo ga na:
o Veskladni (pokriva povrine v stiku z zunanjim okoljem)
o Enoskladni epitel (je tanji, z vejo prepustnostjo, vlaen)

Za nekatere epitele je znailna tudi izloalna (sekrecijska) funkcija :

lezno tkivo. Celice leznega tkiva se pogosto zdruujejo v izloalne
tvorbe leze.
Ker so krovna tkiva, ki prekrivajo notranje organe ves as
navlaena, med izloki pa je veliko sluzi, se tesno zdruijo e z
vezivnim tkivom in sestavijo sluznice.

Vezivna tkiva
Vmesne prostore med posameznimi tkivi zapolnjuje vezivno tkivo. Daje oporo, obliko, zaito, obrambo telesu itd.
Skrbi tudi za prenos snovi.
Sestavljajo ga celice, ki so slabo povezane ali celo nepovezane med seboj, med katerimi je veliko medcelinine.
Medcelinina je zgrajena iz razlinih organskih in anorganskih snovi, vrstost poveujejo e omreja vlaken.

Vrste vezivnega tkiva:

Krvno
Rahlo (podkono)
Maobno
vrsto (kite, vezi)
Elastino (stene velikih arterij)
Kostno
hrustanno
Miino tkivo
Sestavljajo celice, ki so specializirane za krenje. To
jim omogoajo nitaste beljakovine, filamenti. Zaradi
teh molekul se ivali lahko gibljejo.
Delimo ga na:
o Skeletno ali preno progasto miino tkivo
o Gladko miino tkivo
o Srno miino tkivo

ivno tkivo
Sestavljeno iz ivnih celic- nevronov in nevroglialnih celic.
Naloga ivnih celic:
o Prenaanje elektrinih signalov
o Sproanje keminih signalov
Naloga nevroglie:
o Nudijo oporo, zaito, prehrano ivnim celicam

Tumor
Je kakrnakoli nenormalna rast novega tkiva, ki se razvije iz katerekoli normalne telesne celice.
Poznamo: -Benigni tumor
-Maligni tumor (rakav)

Z zdruevanjem razlinih tkiv nastanejo organi.

Organi zmorejo zahtevneje naloge kot bi jih zmogla posamezna tkiva.
Kombinacija tkiv v posameznih organih je povezana z osnovno funkcijo organa.
Primer: dihalno funkcijo lahko opravlja organ z veliko vsebnostjo krovnih tkiv, oporno funkcijo pa organ z veliko koliino trdnega
vezivnega tkiva.
Organski sistem gradi ve organov v organizmu, ki se dopolnjujejo pri opravljanju skupne naloge ( vsak prispeva svoj
dele k skupni funkciji).
Organski sistemi loveka:
- gibala (ogrodje, miice)
- prebavila
- dihala
- krvoilje CELICA TKIVO ORGAN ORGANSKI SISTEM ORGANIZEM
- limfni sistem
- izloala
- koa
- ivevje
- utila
- spolovila
- hormonske leze

PREHRANA
ivali so heterotrof, njihov nain prehranjevanja pa je zelo pester (rastlinojedi, mesojedi, vsejedi, paraziti,
simbionti, saprofiti, specialisti).

Prehrana zagotavlja ivalim:

-Kemino energijo (energija iz hrane se pretvarja v kemino vezano energijo v molekulah ATP. Te nastajajo v
presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin, lipidov. V procesu celinega dihanja se te snovi razgradijo. Razgradni
produkti se lahko porabijo kot vir energije ali pa se uskladiijo kot glikogen ali maoba).

-Organski gradniki za beljakovine in druge lastne organske molekule.

-Esencialne hranilne snovi - so snovi, ki jih ival nujno potrebuje in jih ne more sama sintetizirati. Niso enake za
vse vrste ivali. (primer: Vitamin C je esencialen za loveka, morske praike, nekatere ptie in kae, druge ivali
pa ga lahko izdelajo same)

Obstajajo 4 skupine esencialnih hranilnih snovi:

-Esencialne aminokisline
-Esencialne maobne kisline
-Vitamini
-minerali

PREHRANJENOST
-Normalna prehranjenost ustrezna koliina vseh hranilnih snovi, ki jih ival potrebuje

-Nedohranjenost - energijsko prerevna hrana porabljanje zalog, hujanje.

Pomanjkanje esencialnih snovi ali gradnikov za izgradnjo lastnih molekul motnje v razvoju in delovanju organov.
Primer: Pomanjkanje vitamina A povzroi nono slepoto, pomanjkanje kalcija in vitamina D krhke kosti, pomanjkanje
esencialnih AK oslabitev imunskega sistema in motnje v delovanju ivevja.

-Prehranjenost pretvorba odvenih snovi v glikogen in maobe poveevanje telesne tee zdravstvene posledice
( sladkorna bolezen tipa 2, bolezni srca in oilja)

Merilo za ustrezno prehranjenost loveka je indeks telesne mase:

ITM = telesna masa (kg) / telesna viina ( m)
ITM 18,5 nedohranjenost,
ITM do 25 normalna prehranjenost
ITM ve kot 40 izredna debelost

Hrana je sestavljena iz organskih snovi (beljakovin, maob in ogljikovih hidratov), anorganskih snovi in vitaminov.
Telo potrebuje te snovi za rast, razvoj, obnavljanje in kot vir energije.
 PREBAVILA
Prebavila so organski sistem za sprejem in prebavo hrano.
Prebava je kakrenkoli nain cepljenja hrane v manje delce oz. manje molekule.
Loimo mehansko prebavo hrane (grizenje, gnetenje, stiskanje, moenje hrane z izloki iz prebavnih lez) in kemino
prebavo hrane (razgradnja hrane z encimi, ki s beljakovinske snovi).
Heterotrofni organizmi sprejmejo iz okolja e narejeno hrano, iz katere celice gradijo sebi lastno snov pri procesih
anabolizma ali izgradnje.

DOGAJANJE V PREBAVNEM TRAKTU

Celica ne more sprejeti velikih molekul, zato organizem te molekule prebavi do enostavnih molekul, da jih celica lahko
vsrka in uporabi. Proces prebave poteka v petih osnovnih fazah:
1. sprejem hrane, veenje (prepojitev s slino in mehanska prebava)
2. goltanje (poiranje hrane in transport)
3. prebava (mehanska in kemina razgradnja hrane)
4. vsrkavanje absorpcija (prehod molekul skozi steno prebavila v kri in telesne tekoine)
5. iztrebljanje (odpadni produkti prebave se oblikujejo v blato in se iztrebijo)

ZNOTRAJCELINA IN ZUNAJCELINA PREBAVA

Prebava poteka v celici ali zunaj nje. Znotrajcelina prebava je razpad hrane v celici; poteka bodisi v prebavnih
vakuolah, kjer so lizosomi, ali v citoplazmi. Z endocitozo privzemajo snovi v celico in jih prebavljajo v prebavnih
mehurkih v svoji notranjosti. Koliina hrane, ki jo organizmi dobijo z endocitozo in razkrajajo s celino prebavo je
omejena.
Zunajcelina prebava pa poteka v prebavni cevi, kjer se organizem lahko hrani z vejimi kosi hrane, saj tu delujejo
encimi zunaj celice. S tem ima vejo monost, da preivi. Veina ivali ima prebavno cev, ki je mono diferencirana in
pri kateri vsak del opravlja svojo nalogo.

ENOCELIARJI sprejemajo hrano iz okolja s fagocitozo. Pri parameciju se na mestu dotika z delcem hrane celina
membrana ugrezne; nastane mehurek, ki se zdrui z lizosomom v prebavno vakuolo, kjer se hrana prebavi.
Prebavljeno snov celica sprejme, neprebavljeno pa izvre. Amebe npr hrano oblijejo.
Podobno poteka prebava tudi pri nekaterih vecelinih organizmih (spuve, vrtinar, oigalkarji.

OIGALKARJI sprejemajo hrano skozi ustno odprtino, lahko lovijo e veji plen (z
lovkami), ki ga delno prebavijo v vrei, delce z endocitozo privzamejo v celice,
kjer se dokonno prebavijo v prebavnih mehurkih. Neprebavljene snovi izloijo
skozi ustno votlino.

MEHKUCI hrano sprejemajo s strgao (jeziku podoben organ polev) ali s

kljunom (glavonoci). V elodcu imajo kombiniran kemino-mehanski del.

PLOSKI RVI Slepozaprto revo je preprosto ali razvejano (vrtinarji, sesai)

ali pa ga sploh ni (trakulje), hrano sprejemajo skozi telesno povrino, prebava
je znotrajcelina.

LENONOCI imajo prilagojene obustne okonnine za razline naine

prehranjevanja (lizalo, bodalo, grizalo). Prebavilo je razdeljeno na sprednje, srednje in zadnje revo. Med srednjim
in zadnjim revesom so Malpighijeve cevke, ki so namenjene izloanju odpadnih snovi.
Nekateri predstavniki imajo zunanjo prebavo (pred usti), kjer se iz prebavil na hrano izloajo encimi, topne snovi tako
prebavljene pa nato posrkajo.
Prebavila VRETENARJEV so visoko diferencirana, prilagojena glede na vrsto hrane in naine prehranjevanja.
Prilagojene so leze, jezik, oblika zob (npr mesojeda kaa ima strupnike prilagojene na prebadanje in sekanje), oblika
elodca

PREVEKOVALCI imajo dalje revo, razgradnjo celuloze omogoajo

simbiotski mikroorganizmi v elodcu ali v debelem revesu. Deloma
prebavljeno hrano iz elodca povrnejo v usta, jo znova preveijo in nato
spet pogoltnejo. Imajo prilagojene zobe na veenje in mletje ter
vedelen elodec (vamp, kapica, devetogub in sirinik), ki je prilagojen
prebavljanju manj kalorine hrane.

Epitel prebavnega sistema ima lezne in absorpcijske celice. lezne celice izloajo predvsem prebavne encime,
absorpcijske celice pa poskrbijo za prevzemanje prebavnih encimov. Prebavni encimi nastanejo v prebavnih lezah.
Zunajcelina prebava je uspeneja od znotrajceline, saj je omogoila, da so zaele ivali izkoriati veje kose hrane,
veji plen.

Prebavna cev z dvema odprtinama ustno in zadnjino je nujni pogoj za izgradnjo kompleksnejih organizmov.
-hrana se prebavlja nepretrgano
-veja koliina hranilnih snovi, ve energije
-kompleksna organizacija telesa
( gliste, mehkuci, lenonoci, kolobarniki, vretenarji, valjasti rvi)

Mehanska prebava hrane

- Vretenarji imajo zobe
Ribe, dvoivke, plazilci imajo koniaste zobe, za dranje plena in goltanje celega plena.

Ptii nimajo zob, imajo pa razlino oblikovane kljune.

Sesalci imajo diferencirano zobovje.

Delitev organizmov glede na izvor zauite hrane:
-HERBIVORI rastlinojedi
-KARNIVORI: mesojedi
-OMNIVORI vsejedi

Prehranjevalne skupine:
-FILTRATORJI: hranijo se z delci, ki lebdijo v vodi
-PLENILCI: plenijo druge ivali
-NABIRALCI: nabirajo rastlinske dele
-PANE IVALI: hranijo se z rastlinsko hrano, ki jo strgajo s podlage
-MRHOVINARJI: hranijo se z ostanki drugih ivali
-DETRITOFAGI: hranijo se z organskimi delci v prsti ali v vodnih sedimentih
-SPECIALISTI: hranijo se samo z eno vrsto hrane

LOVEKA PREBAVILA

Glavni deli prebavil so prebavna cev, dolga 8m (ustna votlina, golt, relo, poiralnik, tanko revo, debelo revo, danka
in anus), ter prebavne leze (ustne slinavke, jetra, trebuna slinavka in lezne celice v sluznici elodca ter tankega
revesa). Prebavne leze so leze z zunanjim izloanjem, razen trebune slinavke, ki je tudi leza z notranjim
izloanjem. Vse prebavne leze imajo izvodilo, ki vodi svoje izloke v prebavno cev.
V prebavni cevi se hrana razgradi v enostavne molekule, ki se lahko vsrkajo v krvni in mezgovni obtok (aminokisline,
monosaharidi, maobne kisline in glicerol).
Prebava zajema mehansko in kemino razgradnjo hrane, absorpcijo hranilnih snovi in iztrebljanje blata.

ABSORPCIJA
Razgrajene molekule lahko preidejo iz prebavnega trakta v kri in limfo ( iz zunanjega okolja preidejo v notranjega). Ta
proces imenujemo vsrkavanje ali absorpcija.
Kri in limfa (transportni sistem) majhne molekule raznese do vseh telesnih celic.
Majhne molekule se ne razgrajujejo in se vsrkajo nespremenjene (voda, vitamini, minerali).
 PREBAVNA CEV
Prebavna sluznica je najbolj notranja
plast. Lahko je nagubana. Glavni del
sluznice so prebavne leze, ki izloajo
sluz in prebavne encime in absorpcijske
celice, ki so prilagojene vsrkavanju
prebavljenih hranilnih snovi.
Ima dve plasti miic: notranje
razporejene krono, zunanje pa vzdolno
(miina plast omogoa peristaltiko
ritmino krenje miic, ki omogoa
premikanje hrane vzdol prebavila). Ima
tudi vezivno mreno (serozna
membrana).

USTNA VOTLINA

MEHANSKA PREBAVA KEMINA PREBAVA

-zobje 3 pari lez slinavk: obuesni, podjezini, podeljustni,
-jezik imajo svoja izvodila v ustno votlino. Vloga sline:
-vekalne miice navlaenje hrane
raztapljanje molekul v hrani in s tem omogoa
okuanje
amilaza cepi krob najve do disaharida
maltoze. Amilaza deluje v alkalnem okolju
ima tudi obrambno nalogo, saj je v njej veliko
levkocitov

ZOBJE LOVEKA
 RELO
Stiie dihalne in prebavne poti. Da hrana ne bi zala v sapnik, poskrbi (hrustanni) poklopec, ki prekrije vhod v
dihalno cev.

POIRALNIK
Obdan s sluznico, ki ne izloa prebavnih encimov, samo sluz. Griljaj drsi po poiralniku iz rela do elodca s pomojo
sluzi in peristaltike.

ELODEC
Je vreast organ, ki lei pod trebuno prepono. Ustje in
vratar sta posebni kroni miici, ki odpirata in zapirata
elodec. Ko hrana vstopi v elodec se vhodna in izhodna
oina zapreta. Vratar odloa o tem, kdaj bo vsebina
elodca zapustila elodec in koliko je bo. Odpre se le, ko
je vsebina dovolj kisla in hrana se izlije v dvanajstnik.

MEHANSKA PREBAVA KEMINA PREBAVA

Peristaltika omogoa mehansko prebavo hrane in
premea vsebino v elodno kao
elodni sok:
kisel pH (1-2, HCl )- ustavi delovanje amilaz
Kislina koagulira beljakovine
Encimi proteaze razgrajujejo beljakovine na
manje polipeptide
Proteaza, ki deluje v elodcu je pepsin. Pepsin,
postane dejaven ele takrat, ko nanj zane
delovati HCl. (da ne bi prilo do razkroja lastnih
beljakovin elodca).
HCl deluje baktericidno (uniuje bakterije)

TREBUNA SLINAVKA
- izloa proteinaze, karbohidraze, lipaze , nukleaze.
Tripsin je proteinaza , ki razgradi polipeptide do dipeptidov.
Lipaza razgradi lipide v maobne kisline in glicerol.
Nukleaze cepi DNA in RNA v nukleotide. Nukleotidaze in fosfataze cepijo nukleotide.
 TANKO REVO
Je najdalji del prebavne cevi. V njem se dokona prebava vseh hranilnih snovi in vri absorpcija v transportni sitem.

-DVANAJSTNIK
Je zaetni del tankega revesa,cca 30 cm dolg. Vanj vodita
izvodili jeter in trebune slinavke.
Po istem izvodilu se vanj izlivata ol iz jeter in trebuna slina iz
trebune slinavke. V dvanajstniku se kisla vsebina nevtralizira,
kar je pogoj za delovanje encimov (encimi v revesju delujejo v
nevtralnem ali rahlo alkalnem okolju).
ol predvsem razpri maobe v maobne kapljice, trebuna
slina pa vsebuje encime za dokonno razgradnjo vseh organskih
spojin (lipazo, tripsin in amilazo).

Sluznica je mono nagubana in oblikovana v revesne resice, ki

povrino zelo poveajo (in s tem pripomorejo k bolji absorpciji
snovi). Konni produkt prebave (aminokisline, monosaharidi,
maobne kisline, glicerol) se vsrkavajo skozi stene revesnih
resic, ki so bogato prepreene z limfnimi in krvnimi kapilarami.

DEBELO REVO
Funkcije:
-Absorpcija vode
-Absorpcija mineralov in vitaminov
-Absorpcija snovi, ki jih proizvedejo mikroorganizmi
-Fermentacija (vrenje) ostankov hrane (celuloza) s pomojo mikroorganizmov, pri tem se sproajo plini: vodik, CO2,
H2S, CH4.
-Velike koliine protiteles prepreujejo bolezni, ki bi jih lahko povzroile bakterije
-Oblikovanje iztrebkov (normalna revesna flora mikroorganizmi, ki stalno naseljujejo debelo revo, pomembni so
tudi pri tvorbi blata ali fecesa)

Je zadnji del prebavne cevi; zane se s slepim revesom (ki ima 12cm dolg izrastek slepi), kona pa z danko in
zadnjikom. V njem prebave ni ve.

JETRA (HEPAR)
-Desno zgoraj pod diafragmo
-1,4 kg teka
-Veji desni, manji levi reenj
-Skozi njih pretee 1,4l krvi/min
-Kri, bogata s kisikom pritee po jetrni arteriji
-Kri, bogata s hranili iz prebavil, pritee po
dverni (portalni) veni

Funkcionalna enota jeter so jetrni renjii (lobuli hepatis). Sestavljeni iz jetrnih celic- hepatocit. Preno imajo obliko
esterokotnika, dolgi 1-1,5 mm. Skozi njih pretee vsako min 1,4 l krvi (ki jo prefiltrirajo in prepuajo v krvni obtok le
snovi, ki so za organizem potrebne, druge pa prestreejo, jih uskladiijo in primerno predelajo). Med hepatocitami so
olne kapilare, od koder se steka ol v olne vode.
PRESNOVNE FUNKCIJE JETER
Jetra so osrednji presnovni organ; med drugim izloajo ol, pretvarjajo odveno glukozo v glikogen in nasprotno,
pretvarjajo amonijak v senino
Pri presnovnih reakcijah se sproa energija, tudi v obliki toplote. Stopnjo presnove uravnava hormon tiroksin (leza
itnica).

Presnova ogljikovih hidratov:

- Sinteza glikogena iz glukoznih molekul.
- Razgradnja glikogena do glukoz.
- Pretvorba mlene kisline ( iz miic) v glukozo.

Presnova aminokislin:
- Sinteza AK : od 20 AK se sintetizira 12 AK. Ostale moramo
dobiti s hrano ( esencialne AK).
- Razgradnja AK: AK, ki jih telo trenutno ne potrebuje za
izgradnjo celic, se razgradijo, pri emer nastane senina, ki
se kot odpadna snov izloi preko ledvic.

Rezervoar vitaminov:
- V maobi topni vitamini A, D, E, K, tudi B12

Rezervoar mineralov:
- elezo, baker, kalij
- Teke kovine

Sinteza:
- Holesterola (izgradnja celinih membran, spolni hormoni)
- Krvne beljakovine
- Faktorji strjevanja krvi

Razgradnja kodljivih snovi :

- Alkohol
- Zdravila

OLNI MEHUR, OLNIK (vesica fellea, vesica biliaris)

-8-10 cm dolga, 4-5 cm iroka hrukasta vreica, prostornine 50-
80 mL
-Je rezervoar za ol.
-ol se koncentrira.
-Po potrebi se iztiska v dvanajstnik.
 DIHALA
Kisik, potreben za dokonno oksidacijo hranil, se izmenjuje prek dihal.

Celice se oskrbijo z energijo v procesu celinega dihanja celino dihanje poteka v mitohondriju

DIHALNA PLINA:
-Kisik
-Ogljikov dioksid
Izmenjujeta se z difuzijo!

Aerobno dihanje (respiracija) so procesi, ki

vkljuujejo:
-Izmenjevanje dihalnih plinov v dihalnih organih
-Prenaanje kisika do celic
-Oksidacijo energijsko bogatih molekul
-Odnaanje CO2 do dihalnih povrin
-Sproanje CO2 v zunanje okolje
-Pri tem sodeluje poleg dihal e transportni sistem, ki omogoa prenos plinov do celic in od njih

Medij (osredje), v katerem ival ivi:

ZRAK VODA
-21% kisika -0,07% kisika (iz vodnih rastlin ali z
-1l zraka: 0,21 l kisika pri 20 C difuzijo iz zraka)
-Koliina kisika upada z naraajoo -Kisik je v vodi raztopljen
nadmorsko viino. -1l vode: 0,007 l kisika pri 20C.
-Vija je temperatura, manj plinov se
V telo kopenskih ivali prehaja kisik iz raztaplja
zraka in se mora najprej raztopiti.
V telo vodnih ivali prehaja kisik iz vode, ki
je e raztopljen.

DIHALNE POVRINE so prilagojene za prepuanje dihalnih plinov:

-TANEK sloj celic: dihalni epitel ploate celice. Povrina dihalnega epitela je mono nagubana velika povrina
hitra difuzija
- VLANA povrina (raztapljanje)
-Dobro prekrvljene
Najbolje je da je dihalna povrina im bolj izpostavljena mediju, v katerem ival ivi.

DIHALNI GIBI omogoajo neprekinjeno oskrbo z medijom (v katerem je kisik)

-Vodni vretenarji: miice krnih poklopcev in ust
-Kopenski vretenarji: miice oprsja
-Vodni nevretenarji: obustne okonine, zadkove nonice
-Kopenski lenonoci: miice zadka
DIHALNI SISTEMI PRI RAZLINIH IVALSKIH PREDSTAVNIKIH
Organizmi so v evoluciji razvili razline povrine, skozi katere se izmenjavata kisik in ogljikov dioksid. Lahko se razvijejo
na povrini telesa ali pa globoko v notranjosti in so z okoljem povezane po dihalnih poteh. Kot dihalo lahko slui cela
povrina ali pa samo del, ki se mono povea.
tevilne ivali imajo lahko v svojem ivljenjskem ciklusu razline dihalne sisteme (npr aba diha kot paglavec s
krgami, po preobrazbi pa s pljui in koo).

ENOCELIARJI ter drobni mnogoceliarji, oigalkarji, ploski rvi in gliste izmenjujejo pline z difuzijo skozi telesno
povrino. Tako dihajo ivali, ki imajo ugodno razmerje med povrino in prostornino, tiste, ki imajo poasen
metabolizem (kolobarniki in poli), ter tiste, ki so prilagojene glede na okoljske razmere (abe).

Razvoj dihal je povezan z organizacijsko stopnjo ivali, energetskimi potrebami in specifinostjo okolja.

VODNI ORGANIZMI potrebujejo veliko vejo koliino medija za izmenjavo enake koliine dihalnih plinov kot kopenski
organizmi. Dihalna povrina se povea z velikim tevilom krnih listiev.
-osnovno dihalo vodnih organizmov so krge, ki so lahko zunanje (loveka ribica) ali notranje (morski pes). Zunanje
krge molijo iz telesa, notranje krge pa so zaitene in leijo v krni votlini.
Po izvoru in obliki so krge lahko koni priveski, del okonin ali derivati prebavne cevi..
-krge nevretenarjev imajo mehkuci, raki, mnogoetinci

-Najrazviteje krge imajo ribe, delujejo pa po principu protitonega sistema, kjer voda in kri ves as teeta v
nasprotnih smereh. Tako krge iz vode iztrijo im ve kisika. Voda tee v eni smeri - od ust mimo krnih listiev ,
krni poklopec jo izrpa ven. Kisik iz vode preide v kri. Voda tee v eni smeri, kri v krnih listiih pa v drugi smeri
(protitoen sistem). Vodi prihaja po celotni poti nasproti kri, v kateri je koncentracija kisika vedno nekoliko manja kot
je v vodi. Tako obstaja difuzijska razlika, ki v nobenem delu dihalne povrine ne izgine, saj prihaja krvi nasproti voda,
ki ima vedno nekoliko vijo koncentracijo kisika.
KOPENSKE IVALI
-Dihalna povrina je v stiku z zrakom
-Za prepreevanje izsuevanja, se dihalna povrina ugrezne v telo

Pri KOPENSKIH LENONOCIH se je razvil sistem vzdunic (trahej); najrazviteji je pri uelkah. (vzdunice so cevke v
katerih je zrak, s katerimi je prepleteno telo ivali. Kisik se dostavlja v neposredno bliino celic z difuzijo. Vzdunice
se slepo konajo. Slepe konce napolni tekoina, v kateri se raztaplja kisik).

Pri KOPENSKIH VRETENARJIH se je dihalna povrina razvila v

notranjosti telesa, ker bi se drugae izsuila. Razvila so se pljua,
kjer je dihalna povrina izredno nagubana, namenjena pa je im
veji izmenjavi plinov. (pljua vretenarjev. Dihalna povrina se
povea tako, da nastane veliko tevilo pljunih meikov -
alveolov).

DVOIVKE imajo preprosta pljua z dvema pljunima kriloma. Ne

potrebujejo velike dihalne povrine, saj znaten del izmenjave
dihalnih plinov poteka preko (vlane) koe.
Razvejanost plju PLAZILCEV je e veliko veja kot pri dvoivkah. (sesalci potrebujejo ve ATP zaradi: ve gibanja in ker
imamo toplo kri ohranjanje stalne telesne temperature).

PTICE pri letu porabljajo veliko energije, potreba po kisiku je zato velika. Povrina njihovih plju je desetkrat veja kot
pri sesalcih.
Ptija pljua so toga, med vdihi in izdihi se skorajda ne irijo in oijo. To vlogo prevzemajo zrane vree (prednje in
zadnje), ki so povezane s pljui. Rezervo zraka imajo e v votlih kosteh.
Zrane vree ne sodelujejo pri izmenjavi plinov, saj so njihove stene slabo prekrvljene. Delujejo kot mehi, s katerimi
ptii prepihavajo svoja pljua. Prednje in zadnje vree (kot pri ribah usta in krni poklopec) uporabljajo za to, da
doseejo enosmeren tok zraka protitoen sistem.

1- nadlahtnica s kostno zrano vreo - 2

3 - sapnik
4 - sprednja zrana vrea (prsna)
5 - zadnja zrana vrea (trebuna)
6 - pljua

DIHALA LOVEKA
Pri loveku delimo dihala na dva dela; zgornji del sestavljajo nos, nosna votlina z obnosnimi votlinami in relo,
spodnji del pa grlo, sapnik, sapnice in pljua.
Meja med spodnjim in zgornjim delom je relo, ki je kriie dihalne in prebavne poti.
Najpomembneji del dihal so pljua, kjer poteka izmenjava plinov. Preostali deli (dihalna cev) so namenjeni prehodu
zraka, zato so okrepljeni s koenim in hrustannim ogrodjem, sluznica pa je veinoma obdana z migetalkami, ki
omogoajo odstranjevanje in ienje dihalnih poti.
 NOSNA VOTLINA
Vdihani zrak se:
-Ogreva s pomojo kapilar
-Se vlai z izloki lez in solz
-Se isti s pomojo migetalk

Ogrodje nosne votline je hrustanno in koeno. Nosni pretin deli nosno votlino na desno in levo polovico.

utilo za voh:
Zrak ( molekule ) se raztopijo vzdraijo se vohalne utnice (kemoreceptorji) vohalni ivec center za voh v
velikih moganih

OBNOSNE VOTLINE
So v lobanjskih kosteh, njihova naloga je vlaenje in ogrevanje zraka. Krepijo glas.

RELO
Je stiie dihalne in prebavne poti. Zgornji del rela je povezan z nosno votlino, spodnji del pa z ustno votlino, vmes
je mehko nebo.

GRLO
Zgradba: hrustanci, povezani v trikotno strukturo s sklepi, vezmi in miicami. Najveji hrustanec je itasti hrustanec,
ki oblikuje Adamovo jabolko
relo in grlo sta loena s hrustannim poklopcem. Med hranjenjem se poklopec refleksno zapre in s tem preprei
prehode hrane v dihalne poti.
 GLASILKI
Sta razpeti med hrustanci grla. Sta elastino,
vezivni gubi, prekriti s sluznico. Med njima je
pranja.
Glas nastane ko se miice grla napnejo, glasilki
se zbliata, napneta in zanihata.
Viina glasu je odvisna od napetosti glasilk.
Jakost glasu je odvisna od koliine izdihanega
zraka.

SAPNIK, SAPNICI
Elastina cev (9-15cm dolg, premer 2 cm).
Sestavljajo ga hrustanci podkvaste oblike.
Razveji se v dve sapnici, ki se razvejita v vedno manje sapniice (bronhiole ) - premer je manj kot 1mm. Sapniica se
nadaljuje v gozd meikov

PLJUA
Pljua so iz bronhialnega vejevja, pljunih meikov in veziva (vezivnega tkiva).
Leijo v prsni votlini, na moni, kupolasti miici trebuni preponi.
Delijo se na levo in desno pljuno krilo. Levo je sestavljeno iz dveh renjev,
desno pa iz treh renjev. Pljuni krili sta vsaka zase obdani z dvojno prsno
serozno membrano.
Med obema kriloma je medpljuje (sapnik, poiralnik, srce, ile, ivci).

Pljua so obloena s tanko opno: pljuno mreno ali plevro

Ta je sestavljena iz:
- Popljunice (drobovna mrena), ki obdaja pljua in prehaja v
- Porebrnico (stenska mrena), s katero so obloena rebra (torej prekriva
notranjost prsne votline). Vmes je malo tekoine.

PLJUNI MEHURKI
(meiki, alveoli)
-Stena tanka (iz ene plasti celic), vlana in dobro prekrvljena. Skozi njo se izmenjujejo plini
-Velika povrina (300 milijonov alveolov)
Mreje krvnih kapilar:
- Kisik prehaja (z difuzijo) v kapilarno kri
- Ogljikov dioksid iz krvi v meike

Stalno razpetost pljunih meikov omogoajo povrinsko aktivne molekule (surfaktanti), ki zniujejo povrinsko
napetost tekoine.

DIHANJE
Za pretok zraka je pomembna razlika tlakov med zunanjostjo in pljunimi meiki.

VDIH IZDIH
- Skri se prepona, skrijo se rebrne miice - Miice se sprostijo
- Prostornina prsnega koa se povea - Prostornina plju se zmanja
pljua pasivno sledijo prsnemu kou - Tlak naraste
- znia se tlak v pljuih - Zrak zapusti pljua
- Zrak vdre v pljua

Dihanje uravnava dihalno sredie v podaljani hrbtenjai. Osnovni vzorec dihanja je neodvisen od nae volje.
Dihalno sredie ima povezave z mogansko skorjo, zato lahko na dihanje zavestno vplivamo (poglobimo dih,
zadrimo dih, pospeimo dihanje..).

BOLEZNI DIHAL
Dihala, predvsem zgornji del, je pod stalnim udarom bolezenskih mikroorganizmov.
Pogosta obolenja so prehlad, angina, bronhitis, pljunica, gripa in predvsem astma, kjer pride do zoenja dihalnih poti
in krenja gladkih miic, kar je posledica alergine reakcije. Za prepreitev astmatinih napadov se uporabljajo
razlina protivnetna zdravila ter zdravila za sprostitev gladkih miic.

TRANSPORTNI SISTEM
OBTOILA
Obtoila omogoajo prenos snovi po telesu:
-Oskrbujejo celice s hranilnimi snovmi in kisikom
-Odnaajo odpadne snovi (metabolite) in CO2
-Prenaajo hormone, minerale
-Sodelujejo pri obrambi telesa
-Omogoajo maenje ran
-Sodelujejo pri termoregulaciji

Obtoila sestavljajo srce in ile, po katerih se prenaa transportna tekoina.

PREPROSTI ORGANIZMI NIMAJO RAZVITIH POSEBNIH SISTEMOV ZA PRENOS SNOVI! Pri ivalih, ki imajo tako drobna
telesa, da je vsaka celica izpostavljena mediju, sta zadostni obliki transporta difuzija in aktivni transport.

SPUVE in OIGALKARJI uporabljajo za prenosno tekoino okoliko vodo. Spuve jo poganjajo po prebavni votlini z
biki celic ovratniark, oigalkarji pa jo rpajo z miicami v telesni steni. Hkrati z vodo poganjajo tudi hranilne snovi in
kisik.

Poznamo dva tipa krvoilnih sistemov:

ODPRT KRVOILNI SISTEM (poli, uelke, koljke, morski jeki, zvezde, raki, pajki)
-ile se na doloenih delih telesa prosto odpirajo v veje dele telesne votline
-Transportna tekoina je hemolimfa
Primer: kobilica- srce potiska hemolimfo skozi ile v vreaste odprte prostore, kjer se razlije, oblije organe v telesni votlini, in se
skozi ile nazaj vrne v srce. Srce je cevast organ z majhnimi odprtinicami

-Hemolimfa ni obarvana
-Ne prenaa O2 in CO2 (traheje!)
-Prenaa hrano celicam in odnaa odpadne snovi

ZAPRT KRVNOILNI SISTEM (lignji, hobotnice,

kolobarniki, vretenarji)
-Srce potiska transportno tekoino po sklenjenem obtoku krvnih
il
-Transportna tekoina je KRI
-bistveno bolj uinkovit, ker kri ne zapua il

Primer: deevnik - med hrbtno in trebuno ilo ima pet parov cevastih
src. Srca utripajo in poganjajo kri v trebuno ilo. V vsakem lenu se
odcepi stranska ila, ki se razveji v kapilare . V kapilarah poteka
izmenjava plinov, hranil, metabolitov. Hrbtna ila zbira kri iz vsakega
lena in jo vodi nazaj v srce. Deevnik diha s koo, kisik se vee v krvi
na hemoglobin, ki je v obliki skupkov in ne v krvnih celicah.

SRNO ILNI KARDIOVASKULARNI SISTEM VRETENARJEV (Kardia= srce, Vaskular = ila)

Sistem sestavljajo srce in ile:
-Kri srce zapua po arterijah ali odvodnicah
-Kri se vraa v srce po venah ali dovodnicah
-Arterijski in venski del je povezan s prepletom kapilar, kjer poteka izmenjava snovi med krvjo in medcelinino

ENOJNI KRVNI OBTOK (Ribe)

-Kri gre enkrat skozi srce (pri enem obhodu)
Cevasto srce potisne kri v preplet kapilar v krge, kjer se
izmenjajo plini. Kri potuje naprej po telesu, kjer v kapilarah
poteka izmenjava med krvjo in celicami.
Kri, revna s kisikom se po glavni veni vrne v srce.
Kri bogata s kisikom poasi prihaja do celic.

DVOJNI KRVNI OBTOK (Vsi vretenarji razen rib)

-Kri gre dvakrat skozi srce ( pri enem obhodu )
Razvije se pri prehodu vretenarjev na kopno dihanje zraka.
Dvojni krvni obtok ima im ima razvita pljua (liinka-enojni dvoivka-dvojni)

Hkrati z evolucijskim pojavom plju sta se razvila dva

vzporedna krvna obtoka: veliki in mali krvni obtok. Veliki
krvni obtok preskrbi celice, mali krvni obtok pa omogoa
izmenjavo dihalnih plinov.

Sestavni del velikega krvnega obtoka je jetrni krvi obtok, po katerem se pretaka kri iz prebavil po dojetrni (portalni)
veni v jetra. Kri tee mimo jetrnih celic v osrednjo jetrno veno, ki vodi kri iz jeter in se prikljui veliki telesni veni.
Njegova naloga je ienje in skladienje krvi ter tvorba in razgradnja snovi.
SRCE
Srce je predeljeno na levi in desni del srca.
-DESNI del srca potiska kri revno z O2 (deoksigenirano kri) v pljua po malem ali pljunem krvnem obtoku
-Kri bogata z O2 (oksigenirana kri) se vraa v LEVI del srca ki potisne kri v veliki ali telesni krvni obtok (arterija)

-Je mona, votla miica

-Oblika stoca, velikost pesti
-Miico oskrbujejo s hranili in O2 venne ile (koronarke)
-Srni pretin predeljuje srno votlino na levo in desno polovico ki delujeta kot loeni rpalki
-Levi in desni del srca sta s srnima zaklopkama predeljena na dva dela: preddvor in prekat
-Zaklopki sta tudi med prekatoma in velikima ilama: Aorto in pljuno arterijo
Zaklopke omogoajo pretok krvi v eni smeri.

SRNI cikel delimo v dve fazi:

-Fazo sprostitve ali diastolo

Miica se sprosti, tlak v prekatu pade, sledi polnitev prekata s krvjo. Ko tlak v prekatih presee tlak v
preddvorih se zaklopki med preddvorom in prekatom zapreta.

-Fazo krenja miice ali sistolo

Prostornina prekatov se zmanjuje, tlak naraa. Ko tlak v prekatih presee tlak v velikih ilah, se odpreta
aortna in pljuna zaklopka, sledi iztis krvi iz prekatov v pljuno arterijo in aorto.

Levi in desni del srca z enim iztisom iztisneta enako koliino krvi, razlien pa je tlak.
Levi ima veji tlak, da butne z vejo mojo kri po telesu.
Desni ima manji tlak, ker gre kri v tanke kapilare v pljua in le-te ne smejo poiti.

Srce ima svoj lastni spodbujevalnik srni ritmovnik. Omogoa mu pravilno krenje in sproanje ritminost,
prevodnost ter zmonost samostojnega prevajanja draljajev.
Veina vretenarskih src ima ve ritmovnikov, vsi pa so podrejeni glavnemu ritmovniku (pri loveku ta lei v steni
desnega preddvora). Srni ritmovnik je povezan z vegetativnim in somatskim ivevjem, sredie za utripanje pa lei
v podaljani hrbtenjai.

DELOVANJE LOVEKEGA SRCA:

-Z vsakih utripom poene kri po telesu, nato se znova napolni in zane nov utrip
-Med dvema utripoma naredi srce en srni cikel
-V mirovanju cca 60-80 utripov/min, pri tem poene 5 l krvi
-V ivljenju srce naredi 2,5 milijarde utripov

KRVNI TLAK imenujemo tisti tlak, s katerim kri pritiska na steno ile, po kateri tee.

Poznamo SISTOLINI KRVNI TLAK, ki ga izmerimo takrat, kadar srce iztisne kri v ilje - skritev prekatov (po arteriji potuje
kri s hitrostjo 6m/s. Tlak : 120 mm Hg ali 16 kP).

Ko kri potuje, elastinost arterijskih sten dui krvni sunek, krvni tlak upada. V kapilarah je krvni tlak ravno toliko visok,
da omogoa filtriranje , ne povzroa pa kode na stenah kapilar.

DIASTOLINI KRVNI TLAK, ki ga izmerimo, ko srna miica poiva - sprostitev

srne miice: prekati se napolnijo s krvjo (tlak: 80mmHg ali 10 kP).

PLJUNI KRVNI TLAK ustvarja desni prekat, ki ima tanje stene od levega:
zato je tlak v pljuni arteriji vedno nizek (v primerjavi z aorto), v kapilarah pa
e niji. To je pomembno, saj v pljuih ne sme priti do filtracije.

ILE
Stena il zgrajena iz 3 plasti:
- Notranja plast: ploati epitel
(enoplastni)
- Srednja plast: gladke miice z
bolj elastinim vezivnim tkivom, s krenjem in irjenjem omogoa pretakanje krvi
- Zunanja plast z manj elastinim vezivnim tkivom, vezivna plast, varuje ilo
ARTERIJE (odvodnice): vodijo kri od srca. Stena mora
zdrati velike pritiske, zato ima 3x debelejo steno kot
vena, predvsem na raun srednje plasti. Vzdrujejo krvni
tlak s irjenjem in krenjem

VENE (dovodnice): dovajajo kri k srcu. Imajo zaklopke,

ki z epitela trlijo v notranjost in skrbijo za pretok krvi v
smeri proti srcu.

VRAANJE KRVI K SRCU

-Krvni tlak je v celotnem venskem sistemu zelo nizek, zato je monost, da prevlada tenostna sila, ki kri sili od srca
namesto k njemu.
-Miina rpalka= delovanje skeletnih miic, ki obdajajo globinske vene. Med krenjem miice stiskajo tudi vene, po
katerih porivajo kri.
-Zaklopke poskrbijo, da tee kri v smeri srca.
GIBANJE AKTIVIRA MIINO RPALKO.

KAPILARE (lasnice)
- gradi jih ena plast celic: ploati epitel
- celice so preluknjane ali pa so med njimi pranje
- krvni tlak zelo nizek
- premer kapilar enak premeru eritrocitov

FILTRACIJA KRVI V TKIVIH

-Krvni tlak v kapilarah je viji kot tlak v okoliki zunajcelini tekoini, zato tekoi del krvi pronica skozi pore v kapilarni
steni, navzven. V tekoem delu krvi so raztopljene manje molekule: sladkorji, aminokisline, soli.
-Krvni tlak (hidrostatski tlak) je usmerjen IZ kapilare.
-V ilah ostanejo krvne celice, beljakovine. Zaradi beljakovin se ustvari osmotski tlak, ki je usmerjen V kapilaro.
-Na zaetku kapilare (arterijski konec), je krvni tlak znatno veji od osmotskega tlaka. Zato pronica tekoi del krvi
hitreje IZ kapilare kot V kapilaro.
-Od arterijskega dela proti venskemu delu kapilare, krvni tlak pada, osmotski pa se ne spreminja (postaja v primerjavi
s krvnim veji). Zato se iz prostorov med celicami vraa V venski del kapilare edalje ve tekoine (skupaj z odpadnimi
snovmi in CO2)
-Kapilare zaradi osmotskega tlaka posrkajo nazaj veino tekoine (90%) ki izide iz njih, tisto kar ostane, (10%) pa
vstopi v limfne kapilare.

LIMFNI OBTOK
Sestavni del krvoilnega sistema je tudi limfni sistem oz obtok, ki:
-Vraa tekoino iz medcelinine nazaj v krvni obtok
-Sodeluje pri vsrkavanju maob iz prebavil
-Sodeluje pri obrambi telesa

Sestavljajo ga:
 Limfne kapilare in limfne ile, po katerih tee limfa
Limfatini organi (kostni mozeg, vranica, bezgavke ali limfni vozli, prieljc, tonzile)

V limfatinih organih se limfa preisti (bezgavke), tam pa nastajajo tudi bela krvna telesca, ki imajo kljuno vlogo v
obrambi telesa.

LIMFA
Limfo sestavljajo :
-Voda
-topljenci, kot jih najdemo v krvni plazmi
-beljakovine in maobe iz medcelinine
-ni krvnih celic

BEZGAVKE ALI LIMFNI VOZLI

-So majhni fiolasto oblikovani vozli
-Skoncentrirani v pazduhah, vratu,
dimljah ter ponekod v prsni in trebuni
votlini
-V njih se limfa preisti, preden se izlije v
krvni obtok
-Vsebujejo limfocite: levkociti, ki sodelujejo
pri obrambi pred povzroitelji bolezni in se
ob okubah mono namnoijo. Zato
bezgavke oteejo in so bolee.

TONZILE
So skupki limfnega tkiva v relu in v prehodu
iz ust v relo.
-Mandlji
-relnica
-Nadjezinica
Okuene tonzile so poveane, rdee, bolee
in oteujejo poiranje.

LIMFNO ILJE
-Limfa iz medcelinine se zliva v limfne kapilare, iz njih pa v limfne ile ali mezgovnice.
-Limfa vedno potuje v eno smer: iz medcelinine proti srcu, zato so v steni limfnih il zaklopke.
-Izliva se v veliko votlo veno (vena cava).
-Pri pretoku limfe k srcu pomembno prispevajo skeletne miice s svojim krenjem.
-Dnevno se pretoi okrog 4 litre tekoine.

PRIELJC
-Lei v prsnem kou med obema pljunima kriloma
-Najveji je pri otrocih, med odraanjem se zmanjuje
- V njem se namnoijo in dozorijo limfociti T.
(Limfociti T so vrsta limfocitov in so pomembne celice imunske odpornosti.
Gre za bele krvnike, ki poleg limfocitov B vrijo pridobljeno imunost. Kot
vse krvne celice tudi limfociti T izvirajo iz kostnega mozga, od koder
potujejo v prieljc, kjer dozorijo. Obstajajo razline podvrste limfocitov T, ki
izvajajo razline naloge)
-Je tudi leza z notranjim izloanjem. Izdeluje hormon timozin.

VRANICA
-Mehka, spuvasta, velika kot pest
-Lei v trebuni votlini nad levo ledvico
Funkcije:
-V njej se razmnoujejo in hranijo limfociti
sodeluje pri obrambi telesa
-Iz krvi odstranjuje iztroene eritrocite
-Je rezervoar za kri.

ivljenje brez vranice je mogoe, ker drugi organi

prevzamejo njene funkcije, tveganje za okube pa je
veje.

Celice ilnega epitela se zelo hitro okvarijo

Notranja povrina vseh il je ob rojstvu gladka.
Pokoduje jo:
visok krvni tlak
Razna vnetja
Radikali (reaktivne skuine atomov)
Prevelika koliina LDL holesterola
Na ranjenih mestih se zbirajo celice, ki poskuajo rano zaceliti.
Taka mesta imenujemo maobne obloge ali aterosklerotine lehe.

KRI
Kri je tekoe vezivno tkivo.
- Tekoi del krvi = krvna plazma 55% . Krvni
- Netekoi del krvi= krvne celice in krvne ploice -45%
Krvna serum
plazma
Fibrinogen

Sestava
krvi Eritrociti

KRVNA PLAZMA Krvne

Sestavljena iz: Levkociti
celice
- vode (90-95%)
-plazemskih beljakovin :
Albumini urejajo osmotsko vrednost krvi saj veejo vodo in elektrolite
Globulini delujejo kot protitelesa Trombociti
Fibrinogen sodeluje pri strjevanju krvi
- anorganskih elektrolitov.

Predstavlja transportni medij za: glukozo, lipide, aminokisline, hormone, konne presnovne produkte, dihalna plina

KRVNE CELICE
TROMBOCITI
-t.trombocitov: 350.000 / ml
ERITROCITI
-ivlj.doba: 5 9 dni
-t. eritrocitov: 4,5 6 milj/ml
-Nastanek: rdei kostni mozeg
-ivlj.doba : 3 4 mesece
-So odipljeni delci citoplazme posebnih celic, ki
-Nastanek:
ostajajo v kostnem mozgu (iz ene celice se odcepi okoli
Plod - jetra, vranica
1000 trombocitov)
Po rojstvu rdei kostni mozeg
-Naloga: maenje ran
Hitrost tvorbe: nekaj milj. / s
-Pokodba ile:
-Odmiranje: v vranici 1.Sproajo serotonin, zaradi katerega se skrijo
-Oblika: sploena, z obeh strani vboena ile- zmanja se krvavitev
-Barva: rdea, zaradi barvila hemoglobina 2.Trombociti postanejo lepljivi in se lepijo na robove
-Posebnost: nimajo jedra (lovek) in drugih pokodovane ile in med seboj
organelov 3.Topna beljakovina fibrinogen se pretvori v
-Naloga: transport kisika po telesu netopen nitast fibrin
Kisika ne porabljajo zase. 4.V mreo nitk se ujamejo eritrociti
5.Nastanek krvnega strdka (trombus). Na koi =
krasta.

LEVKOCITI
-t.levkocitov: 5000-10000 /ml
-ivlj.doba: razlino
-Nastanek: rdei kostni mozeg, vranica, bezgavke
-Jedro: segmentirano ali nesegmentirano
-Oblika: nekatere spreminjajo obliko
-Posebnost: sposobne so ameboidnega premikanja
-Naloga: obramba telesa pred mikroorganizmi, odstranjevanje
in unienje pokodovanih in mrtvih telesnih celic
HEMOGLOBIN:
Globin- beljakovinski del (4 podenote)na vsako je vezan 1 hem

Hem-nebeljakovinski del - na Fe se vee kisik, skupaj 4 kisiki

Hemoglobin je rdee barvilo v krvi, ki vsebuje elezo. Nahaja

se v rdeih krvnikah. Njegova naloga je, da prenaa kisik od
plju proti ostalim delom telesa.

KRVNE SKUPINE
Doloajo posebne molekule ogljikovih hidratov na membranah eritrocitov.

Sistem ABO: ogljikova hidrata A in B na eritrocitih ljudi s posamezno krvno skupino prepoznava kot tujek in tvori proti
njem protitelesa. Pri neustrezni transfuziji pride do zlepljanja eritrocitov in njihovega razpada.

Glede na antigen razlikujemo tiri krvne skupine: A, B, AB, 0

Krvnim skupinam ustrezni aglutinini v plazmi pa so aglutinini anti A in anti B.

SISTEM Rh
Na eritrocitih antigen imenovan faktor Rhesus. Osebe, ki imajo ta faktor so Rh , osebe, ki ga nimajo so Rh negativne.

OBRAMBNI SISTEM
 OBRAMBA TELESA
Obrambni sistem odstranjuje:
-mikroogranizme: bakterije, viruse, glive, praivali (patogeni)
-toksine mikroorganizmov
-lastne spremenjene celice (npr rakave)

Sposobnost telesa, da se brani pred tujimi snovmi in delci

imenujemo ODPORNOST.

NESPECIFINA ODPORNOST
Zaradi prirojene odpornosti le redkim patogenom uspe vdreti v
telo in povzroiti bolezen.
Pregrade omejujejo notranjost telesa od zunanjosti:
- KOA; zgornja plast koe je sestavljena iz mrtvih celic,
ki odpadejo (vsakih 40min milijon celic) skupaj z njimi
pa tudi mikroorganizmi (MO). Izloki znojnic vsebujejo
kemine spojine, ki ubijajo mikroogranizme. Kisel pH
- SLUZNICA; kisel pH npr v nonici zaradi
mlenokislinskih bakterij. Prisotnost normalnih revesnih bakterij oteuje razmnoevanje patogenih
mikroorganizmov. Kisel pH vodikovega klorida v elodcu ubija mikroorganizme, prav tako snovi v solzah in
slini.

VNETNA REAKCIJA
Nastopi, ko pride tujek skozi pokodovano koo oz sluznico. Pokodovane celice izloajo histamin, ki iri ile in povea
dotok krvi na rano. S krvjo na tisto podroje prispe velika koliina levkocitov in fagocitov, ki poirajo mikroorganizme
na rani. Odmrli levkociti in drugi ostanki na mestu vnetja se spremenijo v gnoj.
*Fagocitza (grko phagen - jesti, reti + kytos - celica) je celini proces, pri katerem tuje delce, ki so vdrli v telo in zelo majhne
delce hrane, porejo in razgradijo fagociti
*Fagociti so celice organizma, ki so zmone fagocitoze, s imer pogoltnejo, prebavijo in uniijo tuje delce v organizmu, na primer
mikroorganizme, propadle telesne celice ...

VROINA
Je dvig telesne temperature nad normalo. Pri dvigu fagocitov proti mikroorganizmom se izloajo posebne beljakovine
PIROGENI, ki delujejo na mogansko sredie za uravnavanje temperature tako, da se temperatura dvigne. Poviana
temperatura deluje tako, da koagulirajo encimi v MO.
*koagulacija ali strjevanje krvi

SPECIFINA ODPORNOST
Je pridobljena odpornost. Omogoa organizmu, da postane odporen proti specifinemu (tono doloenemu)
mikroorganizmu = imunost.
Telo mora priti v stik s tujkom oz ga prepoznati kot tujek.

ANTIGENI so tuje snovi (najvekrat beljakovine) na povrini celice, proti katerim organizem tvori protitelesa. Antigen
je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroi imunski odziv.
Imunost temelji na prepoznavanju tujih antigenov.

PATOGEN je mikroorganizem, ki lahko pri gostitelju povzroi bolezen. Beseda se uporablja tudi kot pridevnik in
pomeni bolezenski (na primer patogena bakterija = bakterija, ki povzroa bolezen).

Dva naine unievanja tujih antigenov:

1. Celice, ki so jih napadli mikroorganizmi se spremenijo. Spremenjene celice prepoznajo limfocit T.
*Limfociti T so vrsta limfocitov in so pomembne celice imunske odpornosti. (limfociti so ena od treh vrst belih
krvnik)

2. Limfociti B izdelujejo protitelesa. So beljakovine, ki se veejo na antigene. (klju,

kljuavnica)
*Limfociti B so vrsta belih krvnik, ki omogoajo humoralni imunski odziv (medtem ko
celini imunski odgovor vrijo limfociti T). Poglavitne naloge limfocitov B so proizvodnja
protiteles proti antigenom, opravljanje vloge antigen predstavitvenih celic in pretvarjanje v
spominske limfocite B. So bistvena komponenta pridobljene imunosti.

IMUNSKI SPOMIN
Ob prvem sreanju s patogenom nastanek protiteles traja cca dva tedna. To je
predolgo, da bi okubo prepreili, zato zbolimo.
Nekateri limfociti B po preboleli bolezni ostanejo nosilci imunskega spomina. Ob ponovnem sreanju s patogenom
bodo izdelali dovolj protiteles e v 3-4 dneh in nas zaitili.
Proti nekaterim mikroorganizmom smo zato celo ivljenje po preboleli bolezni odporni (npr norice).

Imunost lahko sproimo umetno cepljenje.

- AKTIVNA IMUNIZACIJA; v telo vnesemo antigene, ki so enaki tistim na patogenih mikroorganizmih. V cepivu
so lahko oslabljeni mikroorganizmi, deli mikroorganizmov, umetno pripravljeni antigeni. Ker po prvem odmerku
nastane premalo protiteles, je navadno potreben e eden ali ve odmerkov. Dolgorona odpornost je odvisna od
tevila spominskih celic

- PASIVNA IMUNIZACIJA; je zaasna, nastane po vbrizgavanju e pripravljenih protiteles proti povzroiteljem

bolezni (npr proti steklini)
Dojenki so pasivno imuni proti boleznim, ki jih je prebolela mati (dojenje). Ko mati preneha dojiti so bolj
izpostavljeni okubam, kot pa takoj po rojstvu.

ALERGIJA JE PREMOAN IMUNSKI ODZIV ORGANIZMA

Vasih imunski sistem odgovori na antigene ALERGENE, ki niso kodljivi (npr pelod, ivalski prhljaj, nekatera hranila,
zdravila...)

Alergina reakcija je lahko:

-mila (izcedek iz nosu, srbee oi)
-zelo resna ali smrtno nevarna (astma z zoenjem dihalnih poti)

Iz posebnih levkocitov sproajo velike koliine histamina (vnetni odziv), ki povzroi poveano prepustnost kapilar.
Zato tekoina izstopa iz kapilar in krvni tlak lahko nevarno pade. Pri nekaterih ljudeh pride do anafilaktinega oka.
* Anafilaktini ok je ivljenjsko ogroajoa alergijska reakcija, ki jo povzroi stik organizma z alergenom (pik uelke, zauita hrana, zdravila ...) .
Pojavi se odpoved funkcije obtoil ter se pogosto kona s smrtjo.
Zaradi sprostitve gladkega miija v stenah il nastopi moan padec krvnega tlaka, krvna plazma izstopi iz ilja v okolna tkiva. Zaradi znianja
tlaka organi niso ve zadostno prekrvljeni.

IMUNSKI SISTEM VASIH NAPADE LASTNO TELO

Avtoimunske bolezni so tiste, pri katerih imunski sistem zmotno prepozna antigene na lastnem tkivu kot tujke. (npr
multipla skleroza, revmatoidni artritis, diabetes tipa B)

OSMOREGULACIJA, IZLOANJE KODLJIVIH DUIKOVIH SNOVI

OSMOZA; prehajanje vode skozi celino membrano glede na koncentracijo na eni in na drugi strani z namenom, da se
vzpostavi ravnovesje topljenca. (je poseben primer difuzije)

Celini procesi potekajo normalno le ob stabilnih razmerah v njihovem notranjem okolju.

NOTRANJE OKOLJE je prostor, napolnjen s tekoino, ki obdaja celice (miruje) in kroi po ilah. V tekoini so osmotsko
dejavne snovi, ki morajo biti uravnoveene z osmotsko dejavnimi snovmi v celicah.

POSKUS Z ERITROCITI:
1. osmotska vrednost znaj celice vija, kot znotraj: celice
izgubljajo vodo, dehidrirajo, propadajo (hipertonina
raztopina)
2. osmotska vrednost zunaj celice nija, kot znotraj: celice
popokajo, ker voda vdre notri in eprav je celice prona ni
toliko da bi zdrala vso vodo (hipotonina raztopina)

Zunajcelino raztopino je treba tako prilagoditi, da ne vpliva na prehajanje vode iz celic ali vanje. To je mogoe, dokler
je osmotska vrednost v znotrajcelini tekoini uravnoveena z zunajcelino tekoino, ta pa s tekoino v zunanjem
okolju.
Veliko ivali ivi v okolji, ki so osmotsko drugana od njihovega notranjega okolja.

OSMOTSKA REGULACIJA; ival, kadar je to potrebno, vodo v telo pridobiva, bodisi jo izloa. S tem celicam
zagotavlja normalno koliino vode

IONSKA REGULACIJA; je povezana z osmotsko regulacijo. Poruene ionske razmere hitro prizadenejo delovanje
celic. Ionska regulacija uredi tudi osmotske razmere.
primer: zauitje zelo slane hrane odstranjevanje odvenih ionov s pomojo ionskih rpalk v membranah celic.

Osmotske razmere se ruijo tudi zaradi odpadnih snovi, ki nastajajo pri presnovi.
Pri presnovi v celicah nastajajo strupene snovi, ki jih je treba izloiti im prej. Ker so veinoma topne v vodi se jih
znebimo skupaj s topilom.
Celotni sistem, namenjen za tako izloanje, kot tudi za ionsko in osmotsko regulacijo imenujemo IZLOALA.

DUIKOVI RAZKROJKI - METABOLITI

Nastajajo pri razgradnji beljakovin.
-Amonijak NH3 SENA KISLINA
-Senina NH2- CO- NH2 -Je najmanj topna.
-Sena kislina -Njeno izloanje je odraz uspene prilagoditve na suna bivalia
-ivali:
Razlikujejo se po : o Veina kopenskih lenonocev
-Strupenosti o Plazilci
-Topnosti v vodi o ptii
-Energiji, ki je potrebna za njihovo
-Ker 1 molekula sene kisline vsebuje 4 N atome, se izloa v obliki kaaste
sintezo. usedline (malo vode in kristali sene kisline), zato jo zaradi zmanjanja telesne
tee izloajo

AMONIJAK
-Najbolj strupen SENINA
-Najbolj topen v vodi -Je najmanj strupena
-Izloajo ga ivali, ki ivijo v vodi: -Po topnosti je med amonijakom in seno kislino
o Vodni nevretenarji -ivali:
o Ribe kostnice MORSKI o Dvoivke
o Dvoivke ORGANIZMI o Hrustannice
o Veina kopenskih ivali ( vkljuno sesalci)
Slanost morja, najve je NaCl. Glede na sestavo ionov je morska voda stabilna. Veina morskih nevretenarjev ima
sestavo ionov tako,kot jo ima morska voda - so izotonini. Iz izotonine morske vode so organizmi poselili celinske
vode.

SLADKOVODNI ORGANIZMI
Sladka voda je hipotonina:
- Vdor vode v telo
- Izhajanje ionov iz telesa
Organizem mora:
- Odvajati odveno vodo
- Iz okolja rpati vodo
Preprosti organizmi odvajajo vodo tako, da z vakuolo iztiskajo vodo ven (vakuola se kri).

VRAANJE ORGANIZMOM NAZAJ V MORJE

Morje je postalo bolj slano, kot je bilo takrat, ko so ga njihovi predniki zapustili. Zato je morska voda zanje postala
hipertonina:
- Voda izhaja iz telesa
- vdirajo ioni
Organizmi morajo:
- nadomeati vodo s pitjem
- iz telesa rpati ione
Kiti, morski levi, tjulnji so bili kopenske ivali, nato so se vrnili nazaj v morje.

KOPENSKI ORGANIZMI
Problem je izhlapevanje vode in izloanje odpadnih snovi (ki so raztopljene v vodi). Pri kopenskih vretenarjih so
osmotsko in ionsko regulacijo ter izloanje nerabnih snovi prevzele LEDVICE, ki so se tako izpopolnile, da lahko
nekateri organizmi preivijo tudi v skrajno sunih razmerah.

IZLOALA LOVEKA

par ledvic,

par seevodov,

seni mehur,

senica

LEDVICE
-Ledvica lei v maobi, v viini 12.rebra
-Tehta okrog 150g, dolga je cca 11cm

ZGRADBA:
-Obdaja jih vezivna ovojnica
-Ledvina skorja
-Ledvina sredica
-Ledvini meh/ledvina kotanja

V skorji je cca 1 milijon nefronov, kjer se vri filtracija krvi. Do 1700l se

prefiltrira skozi steno na dan in skozi steno kapilar se iztisne okoli 150-
200l tekoine = PRIMARNI SE.
V krvi se zadrijo velike beljakovinske molekule in krvne celice.

Osnovna gradbena in funkcionalna enota ledvic je NEFRON (sena

cevka). Zgrajen je iz Malpighijevega telesca in cevastega odvodilca.
Malpighijevo telesce je sestavljeno iz glomerulusa (klopia kapilar) in Bowmanove kapsule (MIKROFILTRA).

Vsi deli sene cevke so obdani s krvnimi kapilarami. Za nastanek sea je bistvenega pomena velik pretok krvi skozi
ledvino lezje.

PRIMARNI SE nastane z filtracijo krvi prek glomerulusa, ki je v Bowmanovi kapsuli.

Sena cevka zavijuga, gre iz skorje v sredico, kjer se v bliini spodnjega roba sredice, obrne nazaj v skorjo, kjer vnovi
zavijuga.
V senih cevkah se vri z aktivnim transportom reabsorbcija snovi nazaj v krvni obtok; glukoza, aminokisline, hormoni,
ioni ki jim osmotsko sledi ustrezna koliina vode - nastane SEKUNDARNI SE (torej nastane s ponovnim vsrkavanjem
snovi v kri).

SESTAVA PRIMARNEGA SEA:

-Voda
-Ioni ( Na, Cl, HCO3, H)
-Glukoza, aminokisline
-Senina, sena kislina
-Hormoni

V zbiralca se stekajo sene cevke in v njih se izliva sekundarni se.

-Zbiralca vodijo se v ledvine aice
-aice so neposredno povezane z ledvinih mehom
-Meh se nadaljuje v seevod
-Seevoda vodita v mehur
-Se zapusti mehur po senici

LEDVICE NADZIRAJO SESTAVO KRVI

-Uravnavanje ionskega ravnovesja
-Uravnavanje koliine vode v telesu
-Uravnavanje krvnega tlaka
-Uravnavanje pH
-Izloanje (duikove odpadne spojine, strupi topni v vodi, vitamini topi v vodi)
-Tvorba hormonov: renin- uravnavanje krvnega tlaka, eritropoetin- nastajanje rdeih krvnik

ORGANI ZA IZLOANJE

-enoceline ivali in tevilni majhni vodni mnogoceliarji izloajo produkte disimilacije c okolje kar s celo povrino

-Praivali (denimo paramecij) imajo krljive mehurke (vakuole)

-protonefridiji so slepo zaprte cevke, ki se konajo s plamensko celico z biki, zbirajo tekoine in jih izloajo iz telesa.
Znailni so pri organizmih s primarno telesno votlino (ploski rvi vrtinarji).

-metanefridiji so vezani na celom (sekundarno telesno votlino) in na krvoilje. Ustje se odpira v celom lena, cevka
metanefridija in izvodilo pa segata v naslednji len telesa

-Malphigijeve cevke so znailne za pajkovce, stonoge in uelke. Zbirajo nerabne snovi in hemolimfe. Odpirajo se na
meji med srednjim in zadnjim delom revesa. Zadnje revo potegne vodo nazaj v notranjost, zato so iztrebki zelo
suhi. Izloajo seno kislino, in sicer skozi zadnjino odprtino

-Pri vretenarjih so se razvila izloala v treh stopnjah: predledvice (obloustke), srednje ledvice (ribe, dvoivke) in
konne ledvice (plazilci, ptii, sesalci).
Razvoj temelji na pojavu in razvejanosti senih cevk in kapilarnih klobiev.

HOMEOESTAZA
Homeostaza je lastnost organizmov, da ohranjajo notranje okolje nespremenjeno.

Delovanje organizma je odvisno od zunanjega in notranjega okolja.

Razmere v neposrednem okolju se neprestano in vasih zelo hitro spreminjajo. Za potek ivljenjskih procesov pa
potrebujejo celice im stabilneje fizikalne in kemine razmere.

-Koa in sluznica loujejo notranje okolje od zunanjega.

NOTRANJE OKOLJE
Notranje okolje sestavljajo medcelinina, limfa in kri.
Notranje okolje organizem uravnava tako, da so razmere v njem zelo stabilne.
Npr: osmozne razmere, koncentracije elektrolitov, sladkorja in kisika v notranjem okolju se le malo spreminjajo. Vsak
veji odklon od optimalnih vrednosti sproi v organizmu odgovor, ki ponovno vzpostavi ravnovesje.

Za nadzor in uravnavanje stalnosti notranjega okolja imajo ivali 2 sistema:

-ENDOKRINI SISTEM, ki z izloanjem hormonov v kri, deluje razmeroma poasi.
-IVNI SISTEM, ki informacije iz okolja tudi sprejema ter jih poilja po telesu. Odziv ivevja je bolj hiter in specifien.

Oba regulacijska sistema se razlikujeta po vrsti, hitrosti in trajanju signal, zato v telesu opravljata razline naloge:
-Endokrini sistem nadzira postopne spremembe, ki uinkujejo na vse telo : rast, razvoj, prebavo, presnovo,
razmnoevanje.
-ivevje omogoa hitre odgovore na draljaje iz okolja, zlasti ko gre za hitro premikanje in vedenje.

ZUNANJE OKOLJE
ivali se na spremembe v zunanjem okolju odzivajo na dva naina:
-Nekatere ohranjajo bolj ali manj stabilno notranje okolje ne glede na zunanja nihanja. Za to porabljajo veliko
energije.
-Druge nimajo posebnih regulacijskih mehanizmov in je njihovo notranje okolje odvisno od razmer v okolju, v
katerem organizem ivi.
Primer: vidra ima telesno temperaturo vedno enako ne glede na temperaturo vode, riba pa ima temperaturo tako, kot je
temperatura vode v kateri plava.

Princip ohranjanja homeostaze temelji na negativni povratni zanki.

Primer: telesna temperatura se je poveala zaradi telesne vadbe.
-ivni sistem zazna spremembo.
-Sproi se znojenje, skrijo se ile v koi.
-Telo se ohlaja, telesna temperatura se vrne na nastavljeno vrednost ( 37stopinj C).
-Znojenje se zmanja, ile se razirijo.
Ker se je telesna temperatura poviala (vzrok), se je telesna temperatura zniala (posledica).

Primer: Regulacija koliine Ca v telesnih tekoinah

(Celotna koliina Ca v telesu odraslega loveka je 1 kg. Pomemben je za nastanek akcijskih potencialov v srni miici, za krenje
miic in strjevanje krvi. Kostem daje trdnost in vrstost. Glavna uravnalca konc. Ca v krvi sta obitnini hormon , ki ga izloajo 4
obitnine leze in aktivna oblika vitamina D. Ca dobimo v telo s hrano. Vitamin D je nujen za nalaganje mineralov v kosti. Del ga
dobimo s hrano, del pa ga nastane v koi pod vplivom UV)

Konc. Ca v krvi pade

Konc. Ca v krvi previsoka
povea se sproanje obitninega hormona in
sinteza aktivne oblike vitamina D Zmanja se sproanje obitninega hormona in sinteza
aktivne oblike vitamina D
Povea se sprejem Ca iz prebavil in zmanja
njegovo izloanje skozi ledvice, aktivirajo se Ca se nalaga v kosti
zaloge Ca iz kosti
konc. Ca se vrne na normalno raven
konc. Ca se vrne na normalno raven

eprav veino procesov uravnavajo negativne povratne zanke, poznamo tudi pozitivne povratne zanke.
Za njih je znailno, da e ojaijo uinek draljaja. Ne prispeva k ohranjanju homeostaze, temve omogoi, da se nek
proces, kot npr. strjevanje krvi pospei in stee do konca.

HORMONSKE LEZE
Hormonske ali endokrine leze so dobro prekrvljene, nimajo izvodil, izloajo hormone v kri v zelo majhnih koliinah.

Hormoni so obveevalne snovi (veinoma iz beljakovin), pod vplivom katerih se zelo spremeni trenutno delovanje
nekaterih celic v tarnih celicah spremenijo metabolizem.

DELOVANJEH ORMONOV
DELOVANJE VODOTOPNIH HORMONOV
-Ne morejo skozi fosfolipidni dvosloj celine membrane tarne celice.
-Na membrani tarne celice se veejo na receptorje
-Vezava na receptorje sproi signalno pot, v kateri se v nizu molekulskih sprememb kemini signal spremeni v
specifien celini odgovor : aktivacija doloenega encima ali sproitev transkripcije doloenega gena in translacijo v
beljakovine.
Peptidni hormoni : hipofize, hipotalamusa, trebune slinavke.
Derivati aminokisline tirozina: hormoni itnice, adrenalin, noradrenalin.

DELOVANJE HORMONOV, TOPNIH V MAOBAH

-Vstopajo v tarno celico z difuzijo skozi fosfolipidni dvosloj celine membrane.
-Veejo se na receptorske beljakovine v citosolu ali celinem jedru.
-Povezana receptorska beljakovina in hormon se poveeta z doloenim mestom na DNA v jedru.
-Sproi se transkripcija doloenega gena in njegova translacija v beljakovino.
So steroidni hormoni. Nastajajo iz
holesterola.
So moki in enski spolni hormoni,
hormoni skorje nadledvine leze in
aktivna oblika vitamina D.
 LOVEKI HORMONSKI SISTEM

Hipotalamus je nadzorno sredie endokrinega sistema. Hipotalamus je del moganov , ki:

-sodeluje pri vedenju in ustvovanju
-Odgovoren za obutek lakote in sitosti
-Sodeluje pri uravnavanju telesne temperature in uravnavanju sestave telesnih tekoin.
-Ima tudi endokrino funkcijo - izdeluje nevrohormone - ki deluje preko hipofize, drobne leze, ki visi s hipotalamusa.

HIPOFIZA
Zgradba:
-Prednji reenj adenohipofiza
-Zadnji reenj - nevrohipofiza

ADENOHIPOFIZA
ivne celice hipotalamusa izloajo nevrohormone v kri in
se prenesejo do adenohipofize, kjer uravnavajo izloanje
hormonov, ki uravnavajo delovanje drugih lez.
Hipotalamusadenohipofizaendokrine leze

Hormoni adenohipofze:
Hormoni, ki delujejo na druge leze:
-TSH : povzroi izloanje tiroksina v itnici.
-ACTH : izloanje kortikotropnih hormonov v skorji nadledvine leze.
-FSH in LH stimulirata spolne leze.
Hormoni, ki ne delujejo na druge leze:
-Prolaktin spodbuja nastajanje in izloanje mleka
-Rastni hormon spodbuja rast in razmnoevanje celic.

RASTNI HORMON
-V otrotvu in adolescenci je njegova koncentracija vija kakor v odrasli dobi.
-Najve se ga sproa med spanjem.
-e ga je v otrotvu premalo pritlikavost.
-e ga je v otrotvu prevegigantizem.
-e ga je preve v odrasli dobi akromegalija ( nenormalna rast ues, brade, nosa).
-Mono je vpleten v presnovo ogljikovih hidratov, maob in beljakovin., ter tako deluje na vsa tkiva v telesu.
 NEVROHIPOFIZA
-Je izrastek hipotalamusa.
-Sestavljajo jo ivna vlakna nevronov, ki imajo telesa v hipotalamusu.
-Skladii hormone nastale v hipotalamusu in jih izloa v kri:
ADH : vpliva na delovanje ledvic in uravnava koliino vode v telesu.
Oksitocin: Vpliva na krenje gladkih miic v steni maternice ob porodu in na iztiskanje mleka med dojenjem.
Deluje tudi na krenje maternice med menstruacijo in povzroa bolee kre. Njegovo delovanje je uravnano s
pozitivno povratno zanko.

ITNICA ureja presnovo

-Lei v vratu pred sapnikom, tik pod grlom.
-Izloa dva zelo podobna hormona, ki vsebujeta jod:
trijodtironin ali T3 in tetrajodtironin ali T4 ali tiroksin.
Vloga hormonov:
-Pospeevanje energijskega metabolizma ( poveajo
porabo kisika in razgradnjo hranil)
-Vplivajo na sproanje toplote
-Ohranjanje normalnega krvnega tlaka, srnega utripa
in miine napetosti.
-Omogoajo normalno rast in razvoj

Izloanje hormonov itnice urejajo hormoni hipotalamusa in

hipofize z negativno povratnozanko:
Hipotalamus adenohipofiza : TSH itnica: tiroksin

Zadostna koliina joda v prehrani je potrebna za sintezo hormonov itnice:

-Pomanjkanje v otrotvu : kretenizem. Otroci so pritlikavi in umsko manj razviti.
-Pomanjkanje v odrasli dobi: zaspanost, brez motivacije in volje, upoasnjenost, preobutljivost na mraz, pridobivanje
telesne tee, tanki lasje, ki izpadajo, tanka koa in krhki nohti. itnica se povea golavost.
-Jod je prisoten v morski hrani ali v jodirani soli.
-Prevelika koliina hormonov: poviana temperatura in krvni tlak, obilno znojenje, hujanje, izbuljene oi, razdraljivost
Basedowova bolezen.

OBITNINE LEZE
So 4 majhne leze , vgreznjene v itnico.
Obitnini hormon uravnava stanje Ca v krvi.

NADLEDVINI LEZI
Leita na ledvicah.
Zgradba:
-Skorja ( cortex): je pod nadzorom hipofize.
- Sredica: je pod nadzorom avtonomnega ivevja.

SKORJA
-Izloa kortikoide, ki so lipidni, metabolni hormoni.
-Mineralokortikoidi urejajo resorbcijo Na+, K+.
-Glukokortikoidi omogoajo, da se dolgotrajnemu stresu upira s poveanjem konc. glukoze.
-Majhno koliino spolnih hormonov.
SREDICA
V stanju hudega stresa oz. vznemirjenosti, ko je potrebno telo pripraviti na hitro premagovanje naporov: boj ali beg,
izloa hormona adrenalin in noradrenalin:
-Pospeita srni utrip, poveata napetost miic, dihanje postane hitreje, preskrba s kisikom je bolja.
-Pospei se razgradnja maob in glikogena
-Ve krvi se preusmeri v srce, mogane in skeletne miice, ki so kljuni za reitev iz stresne situacije.
-Zoenje il v podkojumanja monost krvavitve (ob monih pokodbah)

Razlini ljudje se na stresne razmere odzivajo razlino. Nekateri se odzivajo mirno, drugi agresivno.
-Strah (beg) : poveanje adrenalina
-Agresivnost ( boj) : poveanje noradrenalina.

TREBUNA SLINAVKA

-Je eksokrina ( izloa prebavne encime) in endokrina leza.

-Izloa hormona insulin in glukagon, ki nastajata vskupkih celic
Langerhansovih otokih: inzulin v alfa celicah, glukagon v beta celicah.
-Hormona delujeta nasprotujoe na presnovo ogljikovih hidratov, maob in
beljakovin.
-Njuno izloanje je uravnano z negativno povratno zanko.

INZULIN
-Izloa se ob dvigu konc.glukoze v krvi ( med obrokom in kmalu po njem).
-Omogoi vstop glukoze v celice tkiv ( npr. skeletnih miic in maevja), kar
omogoi nalaganje preseka hranil v celicah.
-V jetrih se zane kopiiti glikogen, v maevju pa maobe.
-Organizem si ustvari zaloge za obdobje, ko bo hrane premalo.
-Konc. glukoze v krvi pade.

GLUKAGON
-Konc. Glukoze v krvi pade, celicam zane primanjkovati hranil.
-pospei se izloanje glukagona (in zavre delovanje insulina).
-Povzroi razgradnjo glikogena v jetrih in sproanje maobnih kislin iz maob v maevju.
-Konc. glukoze v krvi naraste.

SLADKORNA BOLEZEN
-Stalno zviana raven glukoze v krvi.
-Nastane zaradi pomanjkanja inzulina ali zaradi zmanjane odzivnosti celic na inzulin
-Sladkorna bolezen tip 1 nastane zaradi unienja beta celic . Je avtoimunska bolezen. Zdravi se z dodajanjem inzulina.
-Diabetes tip 2 se pojavi pri ljudeh, ki se ezmerno hranijo in niso telesno dejavni. Njihove celice so odporne na
inzulin- ne prevzamejo sladkorja v svojo notranjost. Zdravi se z ozaveanjem o zdravem ivljenjskem slogu, primerno
prehrano, gibanjem, zdravili, ki spodbujajo trebuno slinavko in dodajanjem inzulina. Samo v Sloveniji je ve kot
130 000 ljudi z diabetesom tega tipa. Obolevajo vedno mlaji.
-Sladkorna bolezen je kronina, progresivna bolezen, s hudimi zapleti, e ni ustrezno zdravljena.
 SPOLNI HORMONI
-Vsi spolni hormoni so steroidni hormoni.
-Vplivajo na rast in razvoj
-Uravnavajo razmnoevalne cikle in spolno vedenje
-Odgovorni so za pojav sekundarnih spolnih znakov v puberteti, ko se njihovo nastajanje mono povea.
-Izloanje uravnavata hormona FSH in LH iz adenohipofize. Njuno izloanje pa uravnava GnRH ( gonadotropin
sproajoi hormon) iz hipotalamusa.
-Pri mokih in pri enskah so prisotni tako moki kot enski spolni hormoni, samo v razlinih koncentracijah.

ENSKI SPOLNI HORMONI:

-Estrogen je odgovoren za pojav sekundarnih spolnih znakov (npr: znailna poraenost, kopienje maevja)
-Pospeujejo presnovo, poveajo zadrevanje vode in soli v telesu.
-V puberteti nujen za rast kosti in predvsem za zakostenevanje
-Spodbuja rast maternice in nonice
-Nujen za zorenje jajec.
-Skupaj s progesteronom spodbujata rast dojk in uravnavata menstrualni cikel.
Progesteron pripravlja tkiva maternice na sprejem zarodka in omogoa njegovo rast in razvoj do rojstva.

MOKI SPOLNI HORMONI:

-Poveana konc. testosterona v puberteti povzroi rast penisa in mod ter razvoj sekundarnih spolnih znakov.
-Deluje na poveanje miine mase ( zloraba anabolikov!)
-Deluje na znojnice in lojnice ( akne), udeleen pri nastanku pleavosti.
-Nujen za zorenje spermijev.

-Testosteron zane nastajati e v zarodku ob razvoju spolnih lez, ki so v prvih estih tednih enake pri mokih in enskih zarodkih.
-Pri dekih sproijo geni, ki leijo na spolnem kromosomu Y, diferenciacijo celic v spolnih lezah, da zanejo izloati testosteron.
-Ta povzroi, da se spolne leze v zarodku zanejo razvijati v moda.
-Pri deklicah ni kromosoma Y, zato se spolne leze razvijejo v jajnike (zaradi odsotnosti testosterona).

EERIKA
Lei globoko v moganih. Izloa melatonin, ki vpliva na dnevno noni
ritem : pripravlja telo na poitek in spolno vedenje. Melatonin se sproa v
temi.

Druga tkiva in organi, ki izdelujejo hormone:

-Placenta - estrogen, progesteron
-Posamezni organi in tkiva kot npr. elodec, tanko revo, ledvice, srce,
maevje, izloajo hormone.
-Celice karcinoma.
 TERMOREGULACIJA
Je proces, ki ivalim omogoa vzdrevanje telesne temperature znotraj ugodnega obmoja. Veina biolokih procesov
poteka le v zelo ozkem temperaturnem obmoju.
(pri zvianju T za 10 stopinj, teejo encimske reakcije 2-3X hitreje. Pri T nad 50 stopinj, pride do koagulacije beljakovin in
ivljenjski procesi se prekinejo)

STALNA IN NESTALNA TELESNA TEMPERATURA

ival ima nestalno telesno T kadar T niha podobno kot niha T okolja. Tudi pri nestalni telesni T nihanja niso zelo izrazita.
e ival ohranja telesno T, ki je obiajno razlina od T okolja, ima stalno telesno T.

Radiacija ali sevanje Evaporacija ali izhlapevanje

( vsrkava toploto sonca) (vode z vlanih povrin ima
moan ohlajevalni uinek).

Konvekcija Kondukcija
(na vetru si hladi suho koo, (prenos toplote od tople
kri pa prenaa toploto od skale na kuarja).
notranjosti telesa do okonin)

Vir toplote za vzdrevanje telesne T:

-Presnova (ogrevanje ptiev in sesalcev). To so endotermni organizmi.
-Zunanje okolje (ogrevanje dvoivk, plazilcev, mnogih rib in veine nevretenarjev). To so eksotermni organizmi.

Ni nujno, da imajo ektotermne ivali tudi nestalno telesno temperaturo in endotermne stalno telesno T.
Mnoge ribe in nevretenarji, ki so ektotermni, imajo stabilnejo telesno T kot endotermne ivali, saj naseljujejo morja, v katerih je T
stabilneja od telesne T endotermnih ivali.
T se pri nekaterih endotermnih precej spreminja. Sesalci, ki zimo prespijo, imajo v asu zimskega spanja precej nijo T kot poleti, ko so
aktivni.

Prilagoditve ektotermnih:
Zauijejo manj hrane kot endotermne ivali enake velikosti, kar je prednost , ko je hrane malo.
Prenesejo tudi veja nihanja telesne T.
T uravnavajo z vedenjem, umaknejo se npr. v senco ali se nastavijo soncu.
Pri nijih T otrpnejo in v takem neaktivnem stanju preivijo zimo.
Nekatere ribe, ki ivijo v polarnih morjih imajo v krvi snov, ki deluje kot sredstvo proti zmrzovanju. Njihovi encimi so aktivni pri nijih
temperaturah kot podobni encimi ivali, ki ivijo v toplejih krajih.
Mnoge letee uelke pred poletom drgetajo z letalnimi miicami in se s tem ogrejejo, da lahko poletijo tudi ob hladnih dneh ali
ponoi.
ebele se v hladnem vremenu zberejo v panju v gruo in drgetajo z letalnimi miicami, pri emer se sproa toplota.

Za segrevanje endotermne ivali izrabljajo toploto, ki se sprosti pri:

-Krenju miic pri premikanju ali drgetanju.
-Celinem dihanju v mitohondrijih.
-Mladii nekaterih endotermnih sesalcev imajo ob rojstvu zelo slabo razvite miice, ki niso sposobne drgetanja. Zato pridobijo
toploto iz mitohondrijev v posebnem maobnem tkivu rjavo maevje. Pri novorojenkih je nameeno med lopaticama in
predstavlja cca 5% telesne tee. Celice rjavega maevja imajo bistveno ve mitohondrijev kot druge telesne celice, vendar v njih
nastaja bistveno manj ATP kot drugje po telesu. Veina energije se sprosti v obliki toplote.
-Sesalci - dlaka, ptii perje. Delujeta kot izolator. Pozimi gosteja dlaka in perje.

URAVNJAVANJE TERMOREGULACIJE:
-Uravnava jo ivni sistem, ki ni pod nadzorom zavesti.
-Temelji na negativni povratni zanki.
-Kot termostat deluje del moganov hipotalamus.
-Hipotalamus zbira podatke o temperaturi koe in sluznic in sredice telesa od termoreceptorjev.
-Celice hipotalamusa reagirajo na spremembo telesne T tako, da spodbudijo sproanje ali oddajanje toplote.
 OHLAJANJE ORGANIZMA
1.Znojenje
-Ko se telo ogreje , leze znojnice pospeeno izloajo znoj.
-Tekoi znoj se spremeni v paro- izhlapeva s povrine .
-Za to pretvorbo potrebuje energijo, ki jo dobi v obliki toplote od telesa.
Telo se ohladi.

2.Razirjanje il
-Kri prenaa toploto po telesu
-Kapilare v koi se razirijo, veji je pretok krvi.
-Topla kri je blie povrini telesa in toplota lahko izseva preko povrine v okolje.

OGREVANJE ORGANIZMA
1.Skrenje il
-Je nasproten proces kot raziritev il.
-Toplota se ohranja.

2.Najeenje dlak
-Miice najeevalke dlak se skrijo
-Dlake se postavijo pokonci
-Med dlake se ujeme zrak, ki je dober toplotni izolator.

3.Drgetanje miic

KOA
-iti ivali pred nenadnimi fizikalnimi
spremembami v okolju
-iti pred vdorom kodljivih snovi in
mikroorganizmov.
-Prepreuje izsuevanje telesa.
-Je utilni organ
-Izloa odpadne snovi
-Uravnava telesno temperaturo
-Tvori vitamin D
-Je rezervoar za kri
-Je najveji vretenarski organ.

Koo vretenarjev sestavljajo pokonica in usnjica

-Pokonica je tanka zunanja plast, zgrajena iz ve plasti ploatih celic. Nove celice nastajajo le v zarodnih plasteh
pokonice, ki odrivajo stareje celice proti povrini. Te odmirajo in poroenevajo ter se luijo s povrine.
-Pri ribah kostnicah telo pokrivajo luske, ki se prekrivajo kakor streniki. Koa izloa sluz, ki med plavanjem zmanjuje
trenje.
-Pokonica dvoivk je tanka in vlana, zato omogoa izmenjavanje plinov deluje kot dihalo. V koi so tevilne leze, ki
izloajo bolja ali manj strupene izloke.
-Pokonica plazilcev je mono poroenela in popolnoma suha, varuje pred izsuitvijo. Luske omogoajo dobro
mehansko zaito. Ker se ne morejo hladiti z izhlapevanjem vode, se umikajo v senco. Koa zaradi mone
poroenelosti ne raste skupaj z ivaljo. Zato se morajo plazilci leviti.
 Pokonica loveka
-Poroenela plast iti koo pred mehanskimi vplivi, izsuitvijo in
vdorom mikroorganizmov.
-Je razlino debela na razlinih delih telesa, najdebeleja na
dlaneh in podplatih.
-V spodnjih plasteh je zarodna plast, kjer nastajajo nove celice.
Med njimi so celice, ki vsebujejo barvilo melanin, ki obarva koo
in absorbira UV arke in tako zmanjuje kodo zaradi sevanja.
-V njen NI krvnih il. Celice v zarodni plasti se prehranjujejo z
difuzijo iz usnjice.

Dlaka, perje, kopita , lasje in nohti nastajajo v pokonici.

-Perje pri ptiih, dlaka pri sesalcih in lasje pri ljudeh nastajajo iz
pokonice, ki je globoko ugreznjena v usnjico. PerjeIz peresnih
meikov, dlaka in lasje izlasnih meikov. Na lasni meiek se
pripenja drobna gladka miica najeevalka. Sta odlina toplotna
izolatorja.
-Noht ( kremplji) je roena struktura, ki jo izdeluje pokonica. Koren nohta je pod koo, stranska robova leita v
konem epu. itijo konice pred udarci, , potrebni so za oprijem, praskanje, kopanje ali obrambo.
-Kopita so nastala, ko so ivali v evoluciji izgubile nekatere prste. Sedaj hodijo po preoblikovanih nohtih preostalih
prstov, ki so se spremenili v trdna, roevinasta kopita.

Rogovi so lahko kone ali kostne strukture

-Rogovi nimajo enotnega izvora in zgradbe.
-Nosorogi: rogovi so iz zlepljene dlake.
-Ovce, koze, govedo, imajo rogove sestavljene iz beljakovine keratina. V rogovi
sredici je kost, ki izraa iz lobanje in jo obdaja roevinast tulec. Taki rogovi se
nikoli ne razvejajo in ne odpadejo.
-Jeleni imajo koene rogove brez roevine. Se razvejajo in vsako leto odpadejo.

Ptiji kljuni
-So koene strukture, ki so pokrite s poroenelo pokonico.
-Njihova oblika je v tesni zvezi z nainom prehranjevanja.

Usnjica
-Je vezivno tkivo pod pokonico.
-V medcelinini so beljakovinska nitasta vlakna kolagena, ki daje koi vrstost in elastina, ki daje koi raztegljivost.
-Vsebuje receptorske celice, ivce, dlake, z gladkimi miicami, leze znojnice, lojnice, diavnice, manje ile in
mezgovnice.

LEZE V KOI
Znojnice
-Imajo obliko zavite cevke.
-Izloajo znoj: voda, Na in K soli, maobne kisline, beljakovine,
mlena kislina in senina.
-Izloanje znoja telo ohlaja, hkrati povzroa izgubo vode in soli, kar
moramo nadomestiti s pitjem.
-ivali pokrite z dlako imajo znojnice le na neporaenih povrinah
telesa ( blazinice ap in smrki). Pes se ohlaja s pospeenim
dihanjem, pri emer odpre gobec in iz njega pomoli jezik.
-Diavnice so spremenjene znojnice, ki se izlivajo v lasne ali dlane
meike. Najve jih je v pazduhi in ob zadnjiku. Postanejo dejavne v
puberteti pod vplivom delovanja spolnih hormonov.
-V sluhovodu so spremenjene znojnice, ki izloajo uesno maslo.
Lojnice
-So ob lasnem meiku in se izlivajo v lasni meiek.
-Izloajo loj, ki vsebuje razline lipide.
-Loj masti povrino, deluje kot zaita pred vodo in mikroorganizmi.
-Dlani in podplati nimajo lojnic ( niti dlak)

PODKOJE
-Lei med koo in spodaj leeimi tkivi, kot so
miice.
-Je rahlo vezivno tkivo, bogato z maevjem.
-Maevje:
o toplotno izolira telo,
o iti pred mehanskimi pokodbami,
o Je zaloga energije
o Izloa nekatere hormone.