k

* ~ - *

^UUM waM^ { trdtA

ScleuJui 's itttUtiftU tyjzck t

... / i fa^& cjtji$vd3

 SLOVENNSKA

GRAMMATIKA
Oitt
@eotg ciienfo'8

S B e tt & i f d) c

6 pr i eH e
infceutfci)utti> njen&tfcfyett Vortrag.
mittet wetc&er
<Soto$i fcet 3?cuif(iie als betr f3Q3ettbif<c
auf bie Ui&efte Sirt bicfc Gpradje
tegetti&ig u re&ctt ttb ju fdjret&ert
vott feiGfieti ctierttcti frttw.

>4

SiUi, mit ijof. ^enfo'fm 6$riftn.

* 7 9 h
 H st?

M i
3 v

> 2 o 6 I h s
 icinen lieben &ftttfcseute
ten Bewohnern Unterfteverm^
gewidmet
 t n l e 11 u it

ic Otvammatit ober ptadjiefjte ift jene

j&tffettfcfyaft, wcldje bieSDrtet einet pradje
fedjf aujufpccd&ett, ju iefett, jtifrtmtitcttjtif=
gen, unb ju f(5cei6ei legtet, bag tfi: i>a
bet gejjriing weif, roaturn e&en biefe, uV
feine anbete Suc^fiaben in einem 2orie <tu=
gefprocfjen, unb gefdjtie&en werben: warum
bie SSrter fo, unb nidfjt anberS gebrauchet,
flbgeanberi, jufammengefugef werben: ba fte
lefonberS in mtgebunbener Siebe ottjeit rein,
gewi, oijne geriet, ieferiicfi unb erftanbiid}
Weihen.

VOovnut folget:
1) 3)aj? feinet eine ptad&e retfjt oljne ftefjler
teben ober fdjteiben fnne, wenn et nidji
elje in betfeiben bie ptadjie&te geiernct Ijaf,
2) 2)a foigiicfj au$ berjentge, weiset butc&
wenbifdje otier im Sieben ober (Schreiben,
ctwa reines, gewifieS, jietlidje, attjeit dj=
teS unb erffnbiidje (jet&orbtingen Witt,
bie wenbifdje @rmmatif unumtjattjjiidj t>er=
fielen unb wiffen mu^.
, - 1 i

\
 NAPELLUVANNJE.

T
X a grammatika, alii tu t Sreklivishe je
taista vuzhonnost , katera vuzhy te be-
sede ene freke prov' ifrekati, brati, v'kup-
staviti ? inu pisati, tu je : da ti vuzhirninz
v e y , fakai rav'nnu tiste, inu nobene dru-
ge zharke, alii zharzhi marejo v'eni be-
sedi ifrezhenne, inu pisane biti: fakai te
besede taku , inu ne dergazhi marejo shpo-
g a n e , preobernene, v'kuppostav'lene biti,
f da one posebnu v ' gladkim govorjennju
"V'selei zhiste, resnizhne, pres bloda ber-
l i v e , inu fastopplive ostannejo.
Is hateriga pride :
i.) Da nobenni namore eno <Sreko prov'
pres bloda govoriti, all pisati, zhi se
on popreid n y navuzil to gratnmatiko,
all ,Sreklivishe.
.) Da tudi rav'nnu tisti, kateri skus slo-
vennske besede v ' govorjennju, all pi-
sanju kai zhistiga, resnizhniga, leppiga,
v'selei shtimanniga, inu fastoppliviga ho-
zhe napreipernesti, mare tu Jjovennsku
,Sreklivishe liefvognenlivu fastoppiti,
inu fiiati.
 < i n t i) ei l u n&
>te n)ctti>tfci)e &pvad)Ut)n pat
<wt>ew gleid) s S t e i l e ,
iwmltcf);

1. S i e %>cf)tftned)wt3.

2, S i e Sottnmeff^

3 S i e ^ o r t f o r f d ) ^

4 S i e SBortfucjung*

s* S i e ^eci)tfd)mi>im3*
* r
Un> ttac$ liefen fnf S&etlett tfi
aud) fctefe toen&ifcfye (Bvaramaiif
i>gefaffet wr einget&eilet
 *

V D E L L E N N J E .

T u slovennsku Sreklivishe imrna

ravnnu drugim Sreklivisham emraku
5 Rafdejlov, namrezh:

1. T o Pravofreknost.
2. T o Glasamirryo.

3. T o Besedeveidnost. ^
4. T o Besedeflofhnost.
5. T o Pravopisnost.

Inu po letih pet Rafdellah je tudi

letu slovennsku Sreklivishe , alli
Grammatika v'kupisstav'lena inu
vT(leHenna.

a
 (Srfter $&etl.
83on k r tHecfyffcreci)^

te Sec&tfpre^unj} ift bse .<?unft etnett \t-

bcn Sud)fia&en u fennen, ju unterfcfjeiben,
cf)t auufprtcfjen , in bie t)6eit jufammcn-
jufejcn , uni bann andj >ie jufommemjcfqten
t)itctt redjt au^ufptedjen.
. I.
Soit rfeiittitt &er 8tt(^|labeit.
roettbifdje pradje Ijat 27 35udjft&en,
ober Beiden ifjrcr djrift, nmitcjjen :
a. b. c. d. e. f. g. h. i. k. 1. m. 11. 0. p.
q. r. s. f. t. u. y. w . x. y . j. z.
weiche auf fpiaenbe 2frt augcfpcod&e m er;
ben muffen.
a. be. te. de. e. ef. ge. ha. i. ka. el. em.
en. o. pe. qu. er. es. fe. te. u. ve. u w e .
ix. ypsilon. jot. zteta.
2Hefe werben einget&eiiet itt
elbftlauter : bai ift itt foidje Q3udjfta&en, rceidje
von f'cfj felbft femnen augefprodjen werben,
ai: a. e. i. o. u. unb in
Ritlautcr : ba ift in fofc5)e Sucftfta&en weiche
t>pn jirf; feltji nicf)t fpnneu au^efprodjen
mt-
 P a r v i R a f d e l l .

Od Pravofreknosti.

T a pravofreknost je ena v'metnost 10

v'sakatero Zharko spoinati , raflozhiti,
prov' ifrezhti, v'zharzhve vkuppostaviti,
inu te v'kuppostav'lene zharzhve prov'
ifrezhti.
. T.
Od Zharkpofnannja.
Ta slovennska freka immade 27 Zhark>
ali .Snamjy v'svojim pisanju, namrezh:
a. b. c. d. e. f. g. h. i. k. 1. m. n. o. p.
q. r. s. f. t. u. v. w . x. y . j. z.
Katere na perhodno vifho morejo ifrez-
henne biti.
a. be. ce. de. e. ef. ge. ha. i. ka. el. em.
en. o. pe. qu. er. es. fe. te. u. ve. u w e
ix. ypsilon. jot. zeta.
Lete bodejo rafdellenne v'
Samoglasnike: tu je v'takshne zharke,ka-
tere samme od sebe iamorejo iirezhenne
biti, kokar : a e. i. o. u. inu v'
Fkupglasnike : tu je v' takfhne, zharke ka-
tere samme od sebe nafamorejo iirezhenne
a i % bi- $
 werben t f : be. ce. de. uttb fo weiter, fon-
bern fe r.mjfen eittctt cIDffiauier ja -S>ife
nehmen.

S'Elbjtfrtutecftnb af: a. e. i. o. u, unb

i>a y f weicfje al^eit wie ein i. iauiet, e
fei) fdjoit in ber SJiifte ober (nbe be SSorteS.

tTiitkuter aber ftnb alle brige auffer biefen

jcji benannten, weie burdj SSc^ife i>er eibf=
lauter augefjprodfjen werben muffen , e m-
gen wenige ober Diele ju einem eliftfauter
gehren, e3 mgen foidje trennbar, ober un-
trennbare fetjn.

Sl'it biefen' Oftitiauterit ftnb einige frettitbitr,

l: bb. cc. dd. ff. gg. 11. mm. 1111. rr.
ss. pp. tt. kk. zz. 3)a ift: wenn ein foU
<fe3 2Bort mit liefen trennbaren SSudjffaben
ju budjftalnren, ober im fdjreiben abjufnberit
fommf, fo mujfen foidje trennbare S3ucjjfiabe
on einanber gefonbert erben, aisS: Main - ma
baS 9ttt s terl: dob - bim idj ftim = me, u. f. w.
3)ie brigen ber fiub aile untrennbar.

j ' '

IT.
 gV; -.W7> 5

biti, kokar: bs. ce. de. inu talcu dallei,

temuzh one morejo enga Sammoglasnika
h'pomuzhi v'feti.
Samoglasnikov je p e t , kokar: a. e. i.
o. u. inu tu y , kateru v'selei vela tulku,
kokar enu i , bodi f h i taistu v' sredi, ali
na kraju besede.

v'Kupglasniki so pak v'si ti drugi rafn

letih fdai immennuvatmih, kateri morejo
skus pomuzh tih Sammoglasnikov ifrez-
henni bid , nei njeh f h i slishy mallu , alli
veliku-h'eniinu Sammoglasniku, nei bode-
jo fhi takshni all fhi l o z h l i v i , ali nelo-
zhlivi.

Is letih v'kupglasnikov so eni lozhlivi *
kokar: bb. cc. dd. ff. gg. 11. mm. nn. rr.
ss. pp. tt. kk. z z . tu j e : kader pride ena
takshna beseda is1 letimi lozhlivimi zhar-
kami naprei fa pozharzhuvati, all v'pisan-
ju nerafn raspostaviti, taku morejo takshne
lozlilive zharke nerafn postav'lene biti, ko-
kar : Mam-ma, dob-bim, inu taku dallei
T i drugi pak so v'si nelozlilivi.
 . II.

f O o n 23ucf)j1rabett, un) k r e t t aut

>t Bet^fcid) ber bcuffdfjcn Sudjffaktt.

A. a.
Das A . a. u>trb im 3Bcn>;fcf)eu a^ci redjt
auSgefprodjci nuc im 2)ctitfdjctt.

B. b.
B. b. n?ir> im 9>ettbifcett afl^cit ittt>
nue im Qeutfm aitSgcfprodjett unb ttiemaS
f>avt d: Erada >er Sari, mtb nd&t Prada.

C. c.
C. c. roirb nuc t>or lea e, i. un y ,
n>ie im Scufdjett af ce. ci. cy. ot attt
i&rigctt 23ucJjf<tI>ett aDer S eitt f. attgcfpto;.
djctt, al: tu meistu Celle bie abt giti;
>ie Gfitr , ber dttpcidtt; iti >tefeit ift ^aS
c., a$ ce. ci. cy. aujufprecOe t tta#o=
gcttbcn <t&et wirb e tic eitt f. au$gefptod)Ctt,
dS : ber (njrif, bet ar , betr GofmuS, bie
fatf)(ivina f bie CTara. UiferigettS ftttbe man
wetttg QBpcct im SBcnbtfc&en mit eincm C. fon-
fcettt bie QBettbcfcrrtud&ettin ifyvec pruebe
wr ba$ Z.
D. d.
 . II.

Od Zharke , alli Zharzhi, inu lijeh

glas v' perglihi tih nemshkili Zhark.

A. a.
Tu A . a. bode v'selei v' slovennskim
prov' zhistu iirezhennu kokar v' liemshkim.

B. b.
Tu B. b. bode v' slovennskim v'selei
mehku kokar v' nefnshkim iirezhennu , inu
nikull tardu, kokar brada, inu ne prada.

C. c.
Tu C. c. bode le pred e. i. inu y , ko-
kar v' nemshkim ce. ci. c y iirezhennu , pred
v'sim timi drugimi zharkami pak bode
iirezhennu kokar enu k. kokar tu meistu
Celle, ta Cilka, ti Cyprian; v'letihjetu c.
kokar ce. ci, cy ifrezheunu, v'tih per-
hodnih bode pak kokar enu k ifrehennu,
kokar: Christiann, ti Carl, ti Cosmus , ta
Catarina, ta Clara. Sizzer se mallu besed
v' slovennskim fnayde is enim C. temuzh
ti slovennzi shpogajo v' svoji freki
le tu Z.
D. d.
 8 Sfrj

D . d. E . e. F . f. mt> G . g.
D. d. E. e. F. f. uttb G. g. wirb int
SBenbifcfjctt aSjei ganj inb wie in Scutfdjen
mtSgefptodjen.
H. h.
ad H. h. iff int Scnbif^cn ajci p n j
tafdj, fd&atf wie ba3 SentfcJje c5 auSjufpte?
dj en.
I. i. K. fe.
I. 5. uttb K. k. wieb gfat wie im 35eut=
fdjen Wi5gefprod&ett.
L. 1.
L. 1. wieb in aenbifeften wie in an--
beten ptacfjen <w$efptocfjen, eboefj mit bie*
fen Unfctfdjteb 5 wenn ba$ einfadfje 1. u nbe
bc SotteS in SBinbifdjen gefejet wirb, fo mu
ba-5 1. wie ein u. augefpeorfjen wetben, uttb
fpridjt man idj bin gewefen, jest sym biu, -
wenn man tSdjteibef: jes-t sym bil.
M . 111. N. 11. O. o. P, p. Q. q. R. r.
M. m. N. n. O. o. P. p. Q. q. R. r. witb
geid) wie in 25euf^cn augefptodjen.
Nota : inftatt biefem Q. q. brausen bie
Senben in i&ren ( g r i f f e n faft ojei bas k.
S, s.
 D. d. E . e. F . f. inu G. g.
Tu D- d. E. e. F. f. inu G. g. bodev'slo-
veunskim v'selei zellu mehku kokar v'
nemshkim ifrezhennu.
H. h.
Tu H. h. bode v' slovennskim v'selei
zellu karhku, oistru kokar tu nemshku
d) ifrezhennu.
I. i. K. k.
Tu I. i. K. k. bode gladku kokar per
liemzah ifrezhennu.
L. 1.
Tu L. 1. bode v' slovennskim kokar
v' drugih ,Srekah ifrezhennu, vunder is
tim raflozh k a m , kader bode tu edynu 1.
na konz besede v'slovennshim postavle-
nu , taku more tu L kokar enu U ifrezhen-
nu biti, inu fe ifrezh e:jefi sym biu, kader
se pishe; jest sym bil.

M. m. N. n. O. o. P. p. Q. q. R. r.
Tu M. m. N. n. O. o. P. p. q. R. r. bode
kokar v' nemshkim ifrezhennu.
Savanzhui: namest tutiga Q. q. shpo-
gajo ti slovennzi v' svojih pismah skorei
v'selei tu K.
S. s.
 S. s.
2><r djneifen S. s. giit im 3Q3cttttfc^eu fo
ei, f ba 3)euifc|>e f. ober ba ?aicinifriic
fs. unb muff jcit rfc^ t fc&atf .auge*
fpredjenrcert>en, e fetc im Sinfattg, Sftifie
ober (ttbe bej Sori, al: Sarshen eilte
ormffc ober Sefpe.

f-
DaS Stoffe ,S. aDer, 6eircefdjemunten ein fofcf>er
(Sdynirfef c ober Sfpofiropfj angefjiingt iff, ober
i>a$ glatte fange f. njeicijeS im SBenbifrfjeu ba
fe genannt wirb, gilt fo viel in SSenbifd&ett
i ba$ 2>eutfcfje einfache fange f. twb miifj
ganj gefinb tnii einem Ijai&ctt Sonne on s
aagcfprodjett werben, ai3: bie 2afe ta vaf ha:
uttb man barf tiifyt fdjrei&eu vasha; bentt
biefc eiffef Euer; vafha, a&er IjeifFei eitt
<Stcf Erben. Slifo freifcet man kofa mit
einem langen f. imb fyeiffet eine Siege, kosa
mit einem djttecFen s. Ijeiflet eine (Senfe; unb
fo in allen Mrigen rcenbifcfjen Srtern ml-
dje bie ganje 3Befen5)eii nberet, fo&aib fte
tidjt recfji 3cfd)rte&ettroerben.al>ei ift auefj au
Bemerfen, wenn ba sh ober fh gefdjrifceu
jerbe mag, aU: f halla mit einen fangen i".
Rillet ein ?eib , shalla mit einem fdjnecfen s.
Iieiffet ein tSdjerj, u. f. n>.


S. s.
T u povThekastu S. s. vela v. slovenns- 1

kim tulku, kokar tu nemshku ali tu

latinsku i s , inu mare v'slei karku, inu
pistru ifrezheunu biti, bodi v' fazhetku,
v' sredi., alli na konz besede , kokar:
Sarshen.
s f.
T u vellku t S. p a k , per katerimu spod
en takshne kri'v Strih C perftav'leu j e ,
alli tu gladku dov'gu 1", kateru v ' slo-
vennskim bode tu fe immenuvaunu , vela
tulku v' slovennskim, kokar tu nemshku
edynu dov'gu f , inu more zellu mehku
is enim spolov'imim glasam od s ifrezhennu
biti, kokar ta v ash a, inu se nasmeje pi-
sati vasha; fakai vafha se p r a v y , kar je
vashiga, vafha se pak pravyen koss fem-
l e : taku se pislie kofa is enim dov'gim f,
inu se pravy ena f h v a d , kosa is enim
povThekaftim s, se pravy ena kosa fa tra-
v o kositi. Inu taku v' v'sili tifi drugih slo-
vennskih besedah; kateru zello iastoppnost
fmeshe zhi se prov' napishe. Rav'nnu tu-
tu se more tudi vedeti, kader se tu s h ,
alli fhimma pisati, more tudi dobru v e -
deti, kokar: fhalla is tim dov'gim 1', se
pravy ena fhallost, shalla is enim prov'-
fhekastim s , se pravy enu v e s e l e , inu
taku dallej.
 T . t. uit U. u.
DaS T. t. uttb U. u. Hrt? wie itn Seutfcfrett
auSgefprodjett.
' V. v.
V . v.tt>tr>ttiema roie ba3 beutfcfte
S3. bcr augefprodjett ; fottbertt fielet bas
v', mit cittern accent,fo roirb foicfjc eta gclitt-
betrf ba u. ba ift mit einctt f>a&ctt otttt
on u. auSgefptocfjett, aB : v'marjem gan$
{jeittb, ba matt ba u. faitttt roaljettefnttctt
)ut; iff abet a v. V . gatt oljne accent,
fo roitb fofdje wie itt 8ateittifdjett augefptoj
djett, ai : vas eucjj , uttb nid!jt Fas.

W. w. X. X.
2>a$ W . w . uttb X. x. wirb e&ett fo roie
im 25eutfdjett auSgefpcodjett.

y-
a y. anttt affjei raie eitt i . , wirb jeberjeii
attg augefprodjeti, uttb itt ber btiett ^t-
fott eittjetter 3alj bet brifett $[&n>attbuttg ge=
caudjt, a: on luby, etr ie&e, 011 spy,
er fcjfaffc, on nossy, et traget.

Z. z.
Sas Z. z. mtb roie im Settfcfiett aUjcit
fjarf augefprodftetr.
 T . t. inu U . n.
Tu T . t. inu U. u. bode v'selei kokar
v' uemshkim iirezhennu.
V . v. -
Tu V . v. nabode nikdar kokar tu nemsh-
ku 25 alli % ifrezhennu; temuzh kader
bode tu v', is enim glasnikam, taku bede
enu mallu mehkeishu kokar tu u. ifrez-
hennu taku is uapov' glasam od u. Ko-
kar v'marjem, zellu mehku , da se ti
glas od u napov' ifrezlie; kader je pak
tu v pres glasnika, taku bode taistu kokar
per tih latinzah iirezhennu, kokar vas inu
ne Fas.
W. w . X. x.
Tu W . w . inu X. x. bode kopar v'
nemshkim iirezhennu.

y-
Tu y vela v'selei kokar tu i, inu bode
v'sakokrat dov'gu iirezhennu, inu bode
v ' ti treki pershonni edyniga shtiveunja
tiga trekiga prehodisha shpoganu, kokar:
on lubtj , 011 fpy , on nossy.
Z. z.
Tu Z z. bode v'selei oistru kokar v'
nemshkim ifrekhennu.
 zh.
zh. ifi fo f io ba beutfclje Sfcfjr
uttb fa$t man Sfdjer&erg, zhernizhka gorra.

. III.
i m g e R e g e l n f r b a efett.
Scfctt Ijeifiet, gebrckte, obet? gefdjriebene
SBrter pifettb, tut!) erfftinbiicJj fo jjafjet
fagen, wie fte gcbruilf, ober gefdjrie&en jtnb.
55ian mu aifo Sntc&fra&en erffiidj itt bie
viistt, fyttnad) >ic tjfbctt itt bie 2orte,
tmb cni>iicctt bie 2orfe itt gattje fJic&c uacfj
ber SKcgci ttfammenfeeen, utt& bie jufatttmeni
gefcsictt 3Botie affo aufpre^en, unb afcfeen,
oie flc ju'fmmettgefeet roorben ftttb.
j ) 2>a?jere mu matt iDiffett, ba Sitt <&db(tfoiv
ter fr f>$ ober audi) mit eittem, ober meftrerett
Sftttiaufcrn eine tji&e machte,rocfcfjeauf ein;
mal au3gefpro$eitroerbentnttf, a(3: na auf,
nas utt.
2) (Sitte, ober mefsrere 'i)f6ett utacfjen eitt
2ort au; bie 2Borfcr aber ftnb gereifte t>ott
SJicnfdjen angenommene Seiten, jvpburdj (Sie
iijre inneren ebanfen auSbrucfeu fnnen.
3) iefe SBorier ftttb entoeber SBurjek
SSrter, wie euratijctt, @ut, ober fte ftnb
iufmmenefetc SSerier, nue $erljeuraiijen,.
 l
zh.
T u Zh vela tulku, kokar tu nemshku
ffdj, iuu se pravy zhernizhka gorra,
. III.
Nekatere Varstishe fa bramije.
Brati se pravy , pertisneue , ali lapisaiie
besede gredozli, inu iastopplivu taku sem-
kai poveidati, kokar so taiste pertisne-
ue . ali lapisane. Se morejo tedei parvizh
te zharke v ' zharzhve, pokler te zharzh-
v e v ' b e s e d e , inu faidnizh te besede v
zellu govorjennje po varstishu v'kuppostaviti
inu te v'kuppostav'lene besede talcu ifre-
z h i t i , inu rasstaviti, kokar so ble taiste
v'kuppostav'lene.
i ) Parvizh se more veideti, da en sara-
moglasnik samm od sebe, ali is e n i m ,
ali is vezli v^upglasniki eno zharzhvona-
r e d y , katera more na enkrat ifrezhenna
biti, kokar: n a , nas , nad.
3 Ena, ali vezh zharzhvy naredijo eno
besedo, te besede so pak gotove fnamje
od ludy g o r v T e t e , skus katere ti ludi
svoje lnotreinne misle na fnannje vundajo.
3) Lete besede pak ali so korrenniuske,
kokar fhenniti, dobru, ali so pak vkup-
postav'lene , kokiir ofhenniti, dobrovola y
CBufwiig; mithin muffen bie jitfammengefe^
tett eben affo bucfjfiabiret, abgefnberet unb auS=
gefprodjen werben, wie bie Surjefwrter , p m
iegfpiei: 58er = fje^1 r a ; tfjen , @ui; wii = iig.
4) 25er Sttitiauter swifrfjen we^en eibff=
lutern wirb aUjeit um foigettben eibffiau:
ter gefprodjett, ai: n a - r e - d i m , m a ^ e n ,
gre - dem, ge = fjen.
SBenn jwet trennbare OJiitiauier jwifdjett
iwet>en (Seibffiautern fieljen , fb muffen biefe
trennbare Sttitiauter t>on einanber getren=
net werben, ai3 stop - p m , tret - ten, par-
ram , treu; neu.
6) Senn jwet, ober mehrere untrennbare
Sttitiauter awifdjen weg eibftiaufetn fielen
fo muffen biefe alle, wo einer {jin, aifo aucij
bie brigen gefprocfjen werben, ai: mno -
f h i z - z a bie 9tten = ge, f h e n n - s k e , weib =
fi; dje, if- re - zhenn, ge; fpro = djen.
7) QJon benen eingefdjobenen, ober auges
ia(Tenen Budjffaben ff feine befonbere Diegei,
att bie einjige: wenn ein SSudjffab auSgeiafc
fen wirb , fo madjt man ein tricfjei auf bat
QBort, aliwo ber QSudjffab augebiiben, aB :
s'taboi, anftatt is taboi mit bir, 'mor'mo , an=
ftatt moremo wir muffen, on je dob'r anftatt
on je dober, er ift gut.
 taka tedei maresh t y te vk'uppostav'leue
rav'nnu taku pozharzhuvati, rasstaviti, inu
ifrezhti? kokar takschne korrenninske be-
sede 5 h'rafgleau: o-fheii-ni-ti, do-bro-voln.
4) Ti v'kupglasnik med dvema sammo-
glasnikama bode v'selei h'timu perhodni-
mu samoglasniku ifrezheun, kokar: na-re-
dim , ma= djeit; gre - dem , ge = jjett.
5) Kader dva . raflozhliva v'kupglasnika
med dvema sammoglasnikama stojita, taku
moreta tista dva raflozhliva v'kupglasni-
ka vunder nerafn raflozhena b i t i , kokar :
srop-pam, par-ram.
6) Kader d v a , ali vezli neraflozhlivif
v'kupglasuikov med dvema sammoglasni-
kama stojy taku morejo v'si taisti, kam.
mer e d u , tai tudi ti drugi perrezhenni bi-
ti > kokar: mon - fhiz - za. fhenn - ke.
if-re-zhenn.
7) Od tih noterv'teknenih, ali vun-
spushennih zharzhov , ali zHark n y noben-
im posebnu varstishe, kokar tii sammue-
d y n u , kader je ena zharka vunspushenna,
taku se ena smugza nad toi besedoi napra-
v y , is katere je ta zharka vun ostalla,
kokar: s^taboi, namest is taboi, mormo
namest moremo, an je dob'r namest on
je dober. b
 ,8

3wei)ter SfjetL

Soit bev S o n r t m e f f u n ^

2Die Sonnmeffung ift eine unft, weidje

lehret einem eben el&ftfaufer, weiter eine
tjffe'e onsmac^ei, Den gestrigen onn, ba3
ift, bie gehrige Ttse, ober i'nge im
fpredjen juge&en , o& baS SSBotf futj, obet
iiuufpreien fege.

. J.
Renten

(Sin Sifjent, ober ^unbtcmn ift eine Ste*

fjung ber giften eniweber lang , ober f u t j ,
wie: jest parrm idj trenne, jest stppm
idj trette, bie etfte gl&en ift fang , bie weg;
te ift fur^. oidje unnotf>wettbige 2ifj?nfe er;
wirren ben Sefenben mefjt, af ffe ifjn bc-
leen; betttt, fnnc anbete pracfjen meiften
burdj bie einfache , ober ieifadje 93?iffiauter
iijre ^urje, ober Sange p erfennen- g?&?n,
warum nicfjt audj bie wenbifd&e ? bie 2Benbett
werben alle Slfjenie leicht enteren, au-fet
bem
 D r u g i Rafd ell
Od Glasamirrje.
Ta glaamirrya je ena. v'metnost, ka-
tera vuzhy enimu v'sakaterimu sammo-
glasniku, kateri eno zharzhvo naredyj ti
pravi spodobni glas, tu j e , to spodobno
kratkost, ali dov'gost v' frekanju dati, ali
se- more ta beseda kratku , ali dovgu if-
rezhti.

i I.
Odklukk tigabesedniga favyanja.
Ena besedna klukka , ali favyanje je e-
nu potegnenje te zharzhve ali na dov'gu, ,
ali na kratku, kokar: jest parram , jest
stopam; ta parva zharzliva je dov'ga, ta
druga je kratka. Takslmili nepotrebnih
klukk imuttijo tiga brav'za vezh kokar
poduzhijo ; fakai , famorejo druge
freke narvezh skus tiga edyniga, ali
vezhzetniga v'kupglasnika svojo kratkost,
ali dov'gost na fnannje dati, fakai tudi ne
ta slovennska ? ti .Slovenfizi tvegajo
lahek vsih takshnih besednih klukk rafn
b 2 te
 bettt cittjigett fut^cst Sfjcnt bt v ' , we:
cfjcS trn Sugfprcdjcti ettettjjaktt fitrjett u ?outt
auStitadje.
II.
lltit citte ge un fe SottttmefTttttg bcc <S'cff-fr=
auet u frefHtnmett, ift fr ama notl
mttbig ju iDifett, ba$ alc ff c&ffatset
a. e. i. o. u. Fut'j, obct attg fctjtt fonnen,
ttadjbeme foft^e t?or p&ett fichen ; fe^ef
focfje ttitt or eittem etttfaett 9}?atttcr,
fo wer&ett fe fut?. augefptocFiett; ffe&ett
foc^c abet tov e^ett ober tncfjtetu 03tfou=
eru, obct? attcfj or bettt j , fo mug m 9Bett;|
tf<$cn bie (rnbe ()on ang attogefprocfjctt
etbett, a: perblifhem attttafjett; bie etfe
'p&e ift attg, roer bret) OTiitautev r b l ,
>ie jwene ift aucf> attg , n>ei jnset) 93tau^
ter f h , ttttb bie brite ift f'urj, n>ei ttut
eiw eittfadjet SJiautec m ftejet:

IIL v
y gi itit aBettUif^eu jebe^ei ft bett
elbftauet i , witb a&et bemtocfj aKjei attg
auSgcfprodjett, e$ fte^e roo e$ wole., Dotr
eittett ober nte^efctt Sttiautertt, ittt 2irfatge,
itt i>et OJie o>er gttbe be$ 2Borte, a B :
hudobya , ^o^eit; p y a z h a , ba3 etanf;
p r a v y , er fage.
 fffr 2I

te sammuedyne klukke zhres tu v*, kate-

r u v' ifrezhennju eno polovizzo kratkiga
u glasa naredy.
. II.
Da palc jest vunder tebi eno resnizhno
glasamirro tih sammoglasnikov odlozhim,
taku immash veideti fa v'selei, da so v'si
pet samnjoglasniki a. e. i. o . ' u . sammi
is sebe kratki, ali dov'gi, kokar oni v'
zharzhvah stojijo ; stojijo takshni le pred
enim edynim v'kupglasnikam , taku so
oni kratki viirezhennju; stojijo takshni pak
pred d v e m a , alli vezh v'kupglasnihami>
ali tudi pred timu j. taku se fhi more ta
zharzhva v' slovennskiin na dov'gu ifrezh-
t i , kokar : perblifhem; ta parva zharzhva
je dov'ga , fatu kir tri j i v'kupglasniki rbl.
ta druga je tudi dov'ga fatu, kir dva v '
kupglasnika f h , inu ta treka je kratku fa-
t u , kir je le en edyni v'kupglasnik m.
. III.
Tu y vela v'selei fa eniga samoglasnika
v'slovennzkinu taistu bode v'selei dov'gu
ifrezhennu, nei stojy taistu kir hozlie pred
.enim ali vezh v'kupglasnikami, v'sredi,
v'fazhetku, ali na konzu besede, kokar;
hudobca, pijazha , pravij.
 r i t t e t y t i l

58ott btv SBot'iforfc^uttg.

$ie 2J}oriforfci)ttttg ifi eine unft, tvdjc
iefyret ein jebcS Soci erfennen, fci&c
ricfjtig t>ott eittttbc? 31t unietfdjeibett , ju be-
ttettttett, at'uieiien , rti^uaubeten unb fl&jureatii
i>eiu. Um biefe SBottforfcfjuug tc<f)t u jf*
fett, ftnb foigeube adjt &eiie $u fcep&adjictt#
itmiidj:
^ i . Sfetturoott,
2. gurtori.
3. Bertrooct,
4. Sttifieinwf.

6. 9?e&etwoti.
7. 3nnfcf>ettrcorf.
8. Siuberootrt,

@rftcS .fapiffl.
SSott fcem 9termn>orf.
Gitt Ucnnwott iftr mit jefdjett man etroad
nennet ober feine imteriidje ebanfen u t>cv-
fttj&w ai$: pit, Seufdj, Srbe; uui>
bie;
 T r e k i Rafdell.
Od besedeveidnosti.
Ta besedeveidnost je ena v'metnost
katera vuzhy eno vs'akatero besedo poiiia-
t i , taisto prav' raflozniti, immenuvati, od
pellati, .preobernati, inu pregybati. Inu
taisto besedeveidnost prov' fastoppiti, se
more na osm stav vanzhati , namrezh:
na '
1. Immennsko besego.
2. Namestilo besedo.
/ 3 . Zhasno besedo.
4. Sredlivo besedo.
5. Predbesedo.
(,. Srav'nnbesedo.
7. Vmesbesedo.
g. V e f l i v o besedo.
4

Parva Stava,
Od te - immennske besede.
Ena immennska beseda j e , is kateroi
se kai immennuje, ali na fnannje da svojo
fnotreinno mislo, kokar: Bog. Zhlovek.
,Sem-
biefeS ifi enftuebir eitt eigenes ^ennmert, mit
weitem man eine geroiffe ^erfon ober eigene
gewiffe acfjejtt Perftefjen gifcf, ai 5er Paul,
>ie 6'tat ^aybad), TOten unb bergieidjen;
aber ein gemeines 9ienttn)?ri f mit tveldjem ei=
ite gemeine $erfon ober adje 31t erfief>ett
_ ifi, aft : fcet err, 6et* (Eifcf>, bau Kall?.
Ein foidjeS ^ienrnporf ifi in ber Siebe enf=
roeber ein fjauptnemmort, roeidfjeS fr ji'cf>
felbfi in einer fftebe fielen fann, aU : ber
<>err, bie grau; ober e$ ift ein 3 e v o r t ,
ttKidje in einer Siebe fr fidj feibft nfc&t ftc*
Ijen fann, fonbertt aff^eii mit einem anbertt
itteret3 geftimmet werben um, a B : fd&n,
Stg, mchtig4 u. f. t.
.uiptwort {>ai Pier (igcitfdjaftett>
aH:
1. 2>aS cfdjfcrfjf.
3. Sie Bat)f.
3. Sie (5nbng.
4, 3)ie W&nberwng.

I.
<sn Hauptwort fyat nur ein @efdjfecfi$5
tvori' itac^ feinem efdjiedjie; ein Sielrott
<t>er 5at ai(? bm; @cf$ie$ter, mit benen fei
 5** Itjg

Semla; l e t u t a beseda je ali ena last-

* na /beseda, is kateroi se lastna gotova-
pershonna; ali lastna gotova rezh na ihan-
jije da, kokar: ti Paul, tu meistu Lublana:
Dunaje-> inu takshn; ali jepak onasploh-
liva immeska beseda; is kateroi se ena
' f bzhinska pershonna, ali rezh na fnaje
da, kokar: ti Gospod, ta mifa. tu tette.
Y'govorjennju je ena takshna immeska
beseda ali enna Sammustojozha imenska
beseda, katera v'enimu govorjennju sama
is sebe famore stati, kokar: ti Gospod,
ta'Gospa; ali pak je ena Perstav' liv a be-
seda , katera v'enimu govorjennju nafa-
more samma is sebe stati, temuzh more
v'selei is enoi drugoi perennazhena biti,
kokar: lep. velk, mogozh , inu taku dellei.
Ta Sammustojozha beseda immade
4 lastnofti kokar:
j. to Rodovinno.
Z. tu Shtivillu.
3. ti Is'hod
4. tu Pregybalshe.
. I. - .
Ena Sammustojozha beseda immade le
eno rodinsko besedo per sebi; ena per~
stav'liva beseda pak immade v s e tri rod-
 fcc aUit bewiftimmen ift, a B : >et Knig,
>ie Knigin , Knigreich , 6er groffe
err, 6ie gtoffe vfrau1 >3 groffe Kin>; fof=
cfje efcijedjiSttioriiein raffen bte SSenbeu gar
oft raegen bet jfrje, ober oft aucf> meiert ber
Bkriicfjfcif an$; mit einem SBortc, biefeS
efdjiedjfSrocticin ifr bet) benen SBenbett nidjt
fo noi&wenbig, wie fet) bitten &euffcfjen.

II.
S^Ien finb Bei benen 2enben, wie bei be=
nen rieben btet), namiidj: bie einfaetje
, toefdje nur eine @a$e, ai: ber
bie 3tt>eyfci)e, weiche nur jrcet) acfjen, als:
bie grcet) Knige, nnb bie vieifitcfje ober mel)=
rete gai)I, roeicfje ntefjr, ai swet) ac^en
flttbeutei, a(3: bie Knige bet 2Dcit.

. III.
3He 3Benben iyabtn 7 ntiiigen ober
gange ha) benen Si&nbctungen in ifjter pta-
dje, rceicfjeS nicfjt (tnbec ift t eine 53er=
nbetung ber legten (Stben be 2ort3,
ndj eecanbcftt fte ifjrc ieten @t)i&en weit tnefjr
af bie S e n i l e n , nnb foTc^e eranberung bet'
ieten pi&e wirb eine /finimng, Siegefaii,
 ^ 1 27

vine 5 is katerimi more ona v'selei peren-

nazhena biti, kokar : ti Krall, ta Krallizza,
\tuKrallestvu:'ti velki Gospod, ta velka
Gospa, tu velku Ottrok ; takshue rodinske
besedize spustijo ti Slovennzi zellu dostikrat
vun favoll kratkosti,all tudi dostikrat favollo
Lepotte; is enoi besedoi; ta rodinska be-
sediza ny taku potrebna per slovenuzah,
kokar per nemzah,
l , H-
Shtivennje je per tih 1 slovennzah, kokar
per tih garkah troinnu, liamrez: tu Edinu,
kateru le eno sammo r e z h , kokar ti Krall;
tu dvoinnu kateru le samme dve r e z h i ,
kokar: ta dva Kralla ; inu tu vezhmognu,
ali vezhshtivennje, kateru v e z l i , kokar
' dve rezhi p o m e n n y , kokar: ti Kralli tiga
sveita.
J U .
T i Slovennzi immajo 7 is'hodov te fa-
idne zharzhve per tih pregybalshah v'sVoji
4 Sreki, kateru n y nizh drugiga, kokar enu
pregybanje, alli preobernenje te faidne
zharzhve ene besede kateri veliku vezh
pregyblejo' svoje faidne zharzhve tih befed,
kokar pak ti nemzi; inu enu takshnu per-
gybanje, alli preobernenje l e faidne zharzh-
 28 g; I^ffg

obet tugang geitentret ; utt& beteti fttb 7.

foigenbe.
i. Snbuttg, ober bet U'ettncp.
2. ttbrntg, o&er bet OefTen&e.
3. (ttbung, ober-Dec (Beter.
4. rttbattg, ober ber 7ttlger.
5. Sttbung, ober ber Bemitleibcr.
6. rttbuttg, ober ber cyreoI;net.
7. Snbuttg, obet ber STittgefelier.

. IV.
gauptai>nbetungen fiabett bie SBetbett mit-
btet ttadj ber Bafj ber efcfjedjtcr, objolj=
lett mejjt SSepfpiefe beten Sifcattberuttgett fttib ,
ttadj weldjett fltte 4?rtupircttet a&geattber nset
bett mflett.
Erfte 5Cbtt5erung
gut /ene <Juptn>rfer mattttitafjen efe^rec-
te , weiche iber nmjett Snbuitg nagefien
in a,

1. bet >err.
2. bes Gerrit.
3. bem ertn.
 S&1. i&z

' ve bode ishod , all pregyb immennuvanu;

Inu taistih je sedm nastoppijozhih.
i . is'hod, alii immennuvcw'z.
. is'hod, alii zhigcivav'z.
3. is'hod , alii dajcw'z.
-4. is'hod, alii tofhuvav'z.
5. is'hod, alii pomilluvav'z.
. i'shod, alii perstcmnuvav'z.
7. is'hod, alii fdrufhuvav'z.
. IV.
. T i Slovennzi immajo le tri poglavitne
pregijbalshe po shtivennju te rodovinne,
da si. rav'nnu je vezh takshnih rasgledkov
tih pregybalsh, po katerih morejo v'se
poglavitne immennske besede pregybane
biti.
Parvu Pregijbalshe.
cSa taiste poglavitne immennske besede
hiofhke rodovinne, katere v'timu drugi-
mu ishodu vungrejo v'enu a.
P arv i Rasgledk.
Edynu shtivennje.
is'hod.
i . ti gospod
2. tiga gospod a.
3. tima gospod u.
 3o ST* mg

(BixWUQ.
4. bett -Ocrr.
f . ob err.
6. Det> bejtt 4?ert.
7. mit bern err.
gmyfadje 3?<*i>l.
1. i>te jmee >errett.
2i ber wee , *rre.
3. be weene 4r>erre.
4. i>ie jnjee Herren,
f. oifjtjwee >eerett.
6. Det) Den mee beeren.
7. mit be iweettett -^erre.

Vicilfacfce
1. bte erte.
2. ber 4>.'tre.
3.'betten beeret.
4. bie ^)ertett.
0 iijr Herten. *
* 6. &et> bette g)errett.
7. mit bettett /^errett.
Hilter biefe Sepfpiei geijett alie gaupttvovfet
mttnli&;W (frefdjiedjtetf, reelle in ber
gn)crfctt (Jnbuttg in ein a attSgeljett tittb rnufj'e
alle tote ber cvt a&gettbert werbe.
I. "UM"
m
is'hod.
4. tiga gospod a.
o ty gospod
6. per timu gospod u,ali: i.
7. is tim gospod am.
Dvoinnu shtivennje.
1. ta dva gospod a.
2.' tih dveh gospod ov.
3. tirna dvema gospod ama.
4. ta dva gospod a.
o v y dva ' gospod a.
6. per tih dveh gospod 1 ah.
7. is tima dvema gospod ama.
Pezh shtivennje.
I. ti gospod i.
. tih gospod ov.
3. tim gospod am.
4. te g o s p o d e.
5. o v y gospod i.
. per tih gospod ah.
7. is timi gospod ami.
Zhres tudi rasgladek" grejo v'se pogla-
vitne sammostojozhe immennslce besede
mofhke rodovinne, katere v' timu drugi-
mu is'hodu v'enu a vungrejo, inu bodejo
pregybane kokar gospod.
1. Vuiz-


I. 2 f u s t m l ; m e .
4?ict>ott mtfi? augenommcn ba , b?v
S a g , viefeS fjai etwa3 anbetS, af : i Grtt
bung be? Sag, ti dan, alli den. 2. beS Sage 3,
tiga dneva, alli dna. 3. bentSage, timu dne-
v u , aH dnu. 4. bett Sage, ti dan, ali den.
5. o btt Sag, o t y dan, ali den. 6. Ge^bem
Sage, per timu dnevu, ali dnu. 7, SOiit bettt
Sage, is tim dnevam, ali dnam.
3tt>eyfaci;e 3<xi)I.
1. be awet) Sage, ta dva dneva,ali dna.
2. bet jroe^en Scigen, tih dveh dnevov,
ali dnov. 3. ben 5iet)en Sagen , tirna
dvema dnevama, alli d i i a m a . 4 , bic ucij
Soge, ta dva dneva, alli dna. f. o if)i' jroet)
Sage, o v y dva dneva ali dna. 6. f>e^ bett
jrcetjen Sage, per tih dveh dnevah, ali
dnah. 7. ta it ben stvepett Sagen, is tirna
dvema dnevama, ali dnama.
"Pieifacfje
1. bie Sage, ti dnevi, ali dni. 2. bet Sa*
ge, tih dnevov, ali dnov. 3. ben Sage,
tim dnevam, alli dnam. 4. te dneve ali
dne. <). o if)v S5ge', o v y dnevi, alli dni.
6. >et> be Sagen, per tih dneva, alli dnah.
7. mit ben .Sagen, is tirni dnevami, ali
dnami. II. Itut;
 L Vunvfetk.

*Vun is tih bode v'feta ta beseda dan,

allx" den 5 letuti immade kai dergazhi s ko-
kar: is'hod ti dan, all den. 2. tiga
dneva 1 ali dna. 3. timu dnevu, ali dnu
4. ti dan ? ali den. o % /ara. ali /m.
6. pef tiwM dnevu, ali dnu. 7. is tim
dnevam, ali iteam.

Dvonnu Shtivennje-
T /i'a dneva, ali dna. 2. tih dveh
ilnevov, ali dnov. 3* tima dvema dne-
vama , ali dnama. 4. te /u rfwg-
ali rf. o 'v y dva dneva, aH dna.
6. per tih dveh dnevah, ali dnah. 7. j
tirna dvema dnevama, ali dnama. ,

Fezh Shtivennje.
Ti dnevi, ali /z. 2. tih dnevov , aH
dnov. 3. tint dnevam, ali dnam. 4.
dneve i ali dne* j>. o vy dnevi-, ali ite.
6. jagr 'A dnevah, ali /ma/z. 7. r m
dnevami, ali dnami.
c 11. Vunv'-
 II. %u$nc$)mt.
S a SQot? Si6, fatttt tn jvenbifc&ec ptadje
iit bet eittfadjen 3<t5i forcofjf mattttft^ett aB uu=
geroifcen efdfjiedjteS fet>n; in bet rcepfad&ett
unb tneifacfjett Bril aUt ift e$atl$eit beS mattti=
iid)(tt efcfjfcdjB tti? n>itb flifo a&tjeanbeti:

'2?tt >ct etnfac^ett 3'aI;T.

t
i . (nbung ba $inb, ti 5 ali tu ottrok.
2. be -ftinbe, tiga ottro-ka. 3. bettt .fttt=
>e, timu ottroku. 4. bas i^inb, tiga ottro-
k a , ali tu ottrok. o bti^ittb, o t y ot-
trok. 6. bet) bem inbe, per timu ottroku.
7. mit bern iiinDe, is tim ottrokam.
jf:t tcti Stt>cyfa.(iieu
1. gnbung bie n>et) .ftinbet, ta dva ot-
troka. 2, bet jreetjctt j?inbetn, tih dveh ot-
trok. 3. bett reetjen j?inbent, tirna dvema
ottrokama, obet ottrozzama. 4. bie imet)
3?i>.:bet, ta dva ottroka. <;. o ifjt jroet)
e t , o v y dva ottroka. 6. bev> ben jroetjett
5?ittberrt, per tih dveh ottrokah obet ottroz-
zah. 7. mit ben merjen ^inbetn, is tima
dvema ottrokama obet ottrozzama.
ielfac^en 3<*f)T.
1. Snbung bie ftmbet, ti ottrozzi. 2. bet
ifinbet, tih ottrok. 3. ben ffittbevtt, tim
ot-
 IL Vunvfetk.

Ta beseda ottrok, fna pefslovennzah takti

dobru mofhke kokar negotove rodovinne
biti, v'tim edynim shtivennju; ali v'timu
dvoinnimu , inu vezh shtivennju more
v'selei mofhke jrodovinne biti, inu bode
taku pregybanu.

F'timu edynimu Shtivennju,

i . ishod ti, ali tu ottrok. 2. tiga ot-
troka. 3. timu ottroku. 4. tiga ottroka,
ali tu ottrok. f. o ty ottrok. 6. per ti-
mu ottroku. 7. is tim otirokam.

V'timu dvoinnimu Shtivennju.

i . is'hod ta dva ottroka. 2. tih dveh
ottrok. 3. tirna dvema ottrokania. 4. ta
dva ottroka. o vy dva ottroka_
6. per tih dveh attrozzah, ali ottrokah
7. is tima dvema ottrokania , ali othro.z-
zatna*
Vtimu Vezh Shtivennju.
1. is'hod ti ottrozzi: 2. ti/i ottrok.
3, tz'm ottrokam. 4. teottroke. o vy
c 2 otro.i-
ottrokam. 4. bie ^iubet, te ottroke. <;. o ijjc
jftttbet , 0 v y otttozzi. 6. >et) ben ^in&ectt,
per tihottrokah, obet ottrozzah. 7. tmtbeu
tftttberit, is timi ottrokami, ottrokmi ober
ottrozzmi.
I l l , yCvtgnafymc.
- 4?ief>et gc^orei aucfj bag nut in Dteffacfict
Btiljl gewofjttiicjje SBoti Vol?. 1. (Snbung ba
S M f , ti ludi, 2. be$ SSolfeS tih lady.
3. bent IBoifc r tim ludem. 4. ba6 23oif, te
ludi. ?. 0 bu SSoif, o v y ludi. 6. bent
33oife, per tih ludeh. 7. mit bem 2 W f e ,
is timi ludmi obet ludami.

^eofptei
erflen Sibankrimcj.
infad)e gaijl.
@nbung*
t. bet j^tti.
2. be$ bitten.
3. bem bitten.
4. ben bitten.
0 bu 4Mtt.
6. bet) ben bitten.
7. mit bem bitten.
otueyftdje
1. bie jween <tfen,
2. bet peett -itien,
3. ben iweenen bitten.
ottrozzi, 6..per tih ottrozzah, all ottro-
kah. 7. is timi ottrozzmi, all ottrok-
mi, all ottrozzami all ottrokam

III. Funvfetk.
Tusem slishy tudi leta lev' vez shtivennju
navadua beseda tudi. 1. is'hod ti lud i.
2. tih ludy. 3. tim ludem. 4. te lu d i.
<;. o vy tudi. 6. per tih ludeh. 7. is
tirni ludmi, ali ludami.

Drugi Rasgledk.
Tiga proviga pregybalslia.
Edynw Shtivennje.
is'hod.
i. ti pastir
a, tiga pastir ja.
3. timu pastir ; ju.
4. tiga pastir ja.
o ty pastir
6. per timu pastir ju, ali ji.
7. is tim pastir jam.
Dvoinnu Shtiv.
1. ta dva pastir ja.
2. tih dveh pastir j o v.
3. tima dvema pastir jama.
 4. bie jtveett Mett.
5. 0 ii>c awcett Birten.
6. fcet) i?ett jwee itte.
7. mit beit jweeneit
Vielfache galjl.
1. hie it;iett.
2. bemt ^ictett.
3. i>enett -Bietern
4. Sie triett.
f . 0 i&tf
6. Jet) bee -^irte.
7. mit bee ^tetett.
Ui&et biefe 33etfpiei muffe ffe
Wrter be$ mattttiidjeu efcfjiedjteei, weiche i
ber erfte (Snbttttg auSgelje i ei ar, e r ,
i r , o r , ur ub mci)tft)if>tg ffob , abgettbett
werbe; miffji muffe fofdje i bet weiten
Gnbimg fjabe i rja, nb fr fort, wie ba
^ pastir pastirja: jene obet, weicfje ur ei=
ftji&tjj fmb obet to eiufefbigc abffrtmme,
fciefe muffe ffe ber ba etfte Setjfpief: gos-
p o d , gospoda <jb<jeabett werbe, mithin ba$
58ort s y r , ber batf i bet jwet)te <Stt-
bu3 ttidjtfyabcntiga s y r j a , be Hfesi, fo=
bet tiga syra i . ti tvor , eine efdjwuift,
M
 is^or".
4. ta dva pastir ja.
f. o v y dva pastir j a.
6. per tih dveh , pastir jah.
7. is tima dvema pastir jama.
Fezh Shtivennje.
J. ti pastir -- ji-
2. tih
pastir jo v.
3- tim pastir jam.
4 te pastir je-
0 vy pastir ji- '
6. per tih pastir jali.
7- is timi pastir jami.
Zhres tuti rasgledk morejo v'se samo
stojozhe poglavitne besede mofhke rodo-
vinne, katere vungrejo v' timu parvimu
is'hodu venu ar, e r , i r , o r , u r , inu so
vezhzharzhlive, pregybane biti; talcu te-
dei morejo v'timu drugimu is'hodu imeti
v' enu r j a , inu taku dallej kokar pastir,
pastirja,, katere pak so le enozhorzhlive,
allt enozharzhlivih sempridejo, tiste mo-
rejo v'se zhres ti parvi rasgledk gospod,
gospoda, pregybane biti, taku tedei ta be-
seda ti syr nasmeje v' timu drugimu is'ho-
du immeti: tiga syrja, temuzh le' tigct
Ijcit nicJ)t tiga. t v o r j a , fonbetn tiga tvo-
ra ber efc&rouift; ti m y r , bet ftrieb, tiga
niyra, gtieben . f. n>. atigenomrnen
ti jur, bet @eora, Ijat jurja.

I . Sittmerftma.
utti) 3ietiid)feit$ roitri)
<jar oft a t>ot bem mi in bet ftebett?
5et Gnbung roepfadjet unb tncifadjet 3af)l
fluggeiaffett, tmb ntatt fagt gut: is tirni
gospodmi, is pastirmi anftatt gospodami?
pastirjami; j a feljt oft rcirb gac ba a unt>
m auSgefaffen, roic is gospodi, is pastir-
j i , roeidjcS atec nidjt na^uma^cti iff,

IL Sfnmeifmuj.
Ste aupim6vtet , ffiitroorfet? tmb
SSeproorfet, roeitije etne nnie&ijafie <acf>e
attbcute, biefe atte Ija&e n bie erfte rtb
ietrte Gtibuttg itt bet? eittfad&en 3a!)i itn
SReben unb (c&rei&ett gieidj, IS: irf> fwt>e
etn fd)cw<$ Stteffet; gefauffet, fann idj nicfj
gut fagen: jest s y m enga lepiga nofha
kuppil, fbnbent idj ntnf fa^en; jest s y m
en lep nofh kuppil; uttb fo au) tneljrcte.
3tvcy=
sojra; ti tvor > nasmejem rezhti tiga tvorja,
temuzh te tiga tvora, te myr, tiga myra,
inu taku dallei. vunv'feti jur, immade
tiga jurja.

I. Savanzhuvannje.
4 Savollo
kratkosti, inu lepotte bo-
de dostikrat tu a pred tim mi v' timu
sedmimu is'hodu dvoimiiga, inu vezh-
shtivennja vunspusheimu, inu se dobra
rezhe : is tirni gospodmi , is p astirmi-,
mmest gospodami, pastir jami, ja zellu
dostikrat bode tu a , inu m , vunspu-
shennu kokar: is gospodi> is pastirji,
teru pak ny ponarediti.

II. tSavanzhuvannje.
T e samniostojozhe, namestne, inu
perstav'live besede , katere eno mortvo,
all nefhyvo rezh pomenuijo, v'se ta-
iste immajo ti parvi, inu sharti is'hod
v' timu edynimu slitivennju eunaku,
kokar: jest sym en lep nofh Kup pil,
namorem dobru rezhti: jest sym enga
lepiga noflia Kuppil, temuzh jest mo-
rem rezhti: jest sym en lep nofh Kup-
pil. Inu taku od drugih.
Dni-

f -i
 gwcyte 3fn&e?ung
beS weibidjett @efcf)edjte$
t ft e c X) f p e *
infac&e 5 4 1 .
(Sttbttttg,
i . ne eeie.
5. bet eeie.
3. ber eee.
4. bie eee.
f . p iti eefe.
6. bet) bet eee,
7. mit bet eee.
gweyfAcje
1. bieget) eeett.
2. bet jroettett eeett.
3. bett jweett eeett.
4. bie tuet) eeiett,
v 0 t)t jtt)C9 eeett.
6. bet) bettjwetjeti eeett,
7. mit bett jwettett eeett.
Vielfache Ja&I.
1. bte eeett.
2. bet eeett.
3. bette eeett.
4. bie eeett.
5. 0 iljt eeiett.
6. bet) betters eeett.
7. mit bitten eeiett.
 Dragu Pregijbalshe,
T e fheiinske rodovinne.
Parvi Rasgledk,
Echjnu shtivennje.
is'hod,
i . ta Dush a,
3. te Dush e.
3. tei 5 ali ti Dush i.
4. to Dush o.
f, o ty Dush a.
6. per tih, ali te Dush i.
7. is toi Dush oi.
Bvoinnu shtivennje.
j. te dve Dush i.
5. tih dveh Dush
3. tima dvema Dush ama,
4. te dve Dush i.
j. o v y dve Dush i.
r6. per tih dveh Dush ah.
7. is tima dvema Dush ama.
Pezh shtivennje.
1. te Dush e .
2. tih Dush
3. tim Dush am
4. te Dush e
<. o vy Dush ' e
6. per. tih Dush ah
7. is timi Dush ffmi.
 Ui&cr biefe 93et)fpiei rcetbtn a&geiittbert
ttc -Hauptwrter be tvei&iicfjen (3 efdj festes ,
roeidje itt ber smet)iett rnbmtcj ber einzelne
Sai)t auSgefjen in e.

^Diejenigen 9ienmi>rter be wei&fidjen

fc'fccfjt, tueldje in ber etften Snbuttg au3ge=
!jen itt ein pa, va, y a unb j a , unb or beut
p a , v a , y a unb ja einen 9)Mautet fja&en ,
: ta gospa , bie $rau. ta barva, ber
feg. ta hudobya, bie 33o$I)eit. ta ladja,
ba3 iScjjtjf, biefe ttetnbetn ba a in ber
rcetjfen Snbuug ber je^fadjen unb meuteren
Bafji in ein y , unb fagt tan: tili g o s p y ,
ber grauen. tihbravy, bet tege. tili hudo-
b y y , ber 23of)eiictt. tili l a d j y , bet djijfe,
unb bergieidjen.
Hnmevftmg.
o fiub trt) bem genteinen 33olfe fefjt
icle unrichtige OJeunworter, n>ei(f>e ttt bet
erffett ttbung ber jrcettten SfMnbetung uns
terfcfjiebiidj, unb in ber jroepfen nbung bo<
itt e (tttge^en, af: ta zirkov, bie i?ir=
d)e. ta retkov, ber Stettig. ta postel,
ba eifj. ta l y b e l , bie 2iege. ta pod-
k o v , ba ta koppel, ba Sab.
ta
 Zhres letuti rasgledk bodejo pregybane
v'se poglavitne sammostojozhe imennske
besede te fheunske rodovinne , katere v'
timu drugimu is'hodu edyniga shtivennja
vungrejo v'enu e.
Funvfetk.
Taiste immennske besede te fhennske
rodovinne, katere vungrejo v' timu pra-
vimu is'hodu v'enu p a , v a , y a , inu j a ,
inu pred tim p a , v a , y a , inu ja enga
v' kupglasnika iinmajo , kokar: ta gospa,
ta barva, ta hudobija, ta ladja , lete spre-
obernejo tu a v' timu drugimu is'hodu ti ga
dvoinniga, inu vezhshtivennja v' enu y ,
se rezh : tih gospij, tih barvij , tih hudo-
bij y i tih ladjij-, inu takshnib.

Savanzhuvannje.
le zellu veliku nesporrednili im-
mennskih besed per tih hmetushkih lu-
deh , katere v' timu parvimu is'hodu ti-
ga drugiga pregybalsha na vezh vifh,
inu v' timu drugimu ishodu pak v' enu
e vungrejo , kokar: ta zirko. ta retkov.
ta postel, t a f y b e l , ta pedkov* ta Kop-
pel. ta peism, ta m i s l , inu vezh taksh-
lrih,
 ta peism, ba$ Sieb. ta m i s l , ber c&a;
fe ni nteljt bergeicjett aUeiti biefe alie
ftttett ttttb muifett J)et) bettett @c&rtfgc=.
ef)tfett butcjjattS tegctr.afjig itt ber erfett
^ttbtttta citt a jajett , <t$: ta z i r k v a , bie
^ird^c. ta retkva , ber Stefig. ta po-
stela, ba6 33etf). ta f y b e l a , bie SDiege.
ta podkva, ba$ ufcifett. ta Koppela,
fcflg 93ab ta peisma, ba Sieb, ta misla.
bct cbattfe, ttttb fo fovt, wedje t>ie
fcfjottet ttttb attgetteljmet itt >fjmt fittgt.

3ei)te$ SBepfptcI.
ber jwetitctt STMttberttttg

(SttiHtttg.
I. bie Sait.
s . bes 23a.
3. ber Sattf.
4 bic SBattf.
- 0 bu SBanf.
6. bct) bet? SBaitf.
7. mit bct? &ant
Sweyfacfje 2?af>f.
i. bic Sfotfc.
3. bec jroetjett SSttfetr.
3- bett wetjeti SBttfeit.
4- bie jrcet) SSattfe.
5 0 tf)t JWCt) S3attfe.
6. &et> bett jroetjett SBtife.
7- mit i-vegett Sjtifett.
 nih; alli taifte v'se fhajo, inu morejo
pcr tih vuzhennih v u n , inu vun po var-
stishu v' timu parvimu is'hodu immeti
v' ena a > kokar: ta zirkva. ta retkva. ta
postela. ta fijbela. ta podkva. ta kop-,
pela. ta peisnia. ta misla, inu taku dal-
lei 5 kateru veliku lepshu, inu perjet-
neishu po vuhesah fgony.

Drugi Rasgledk.
Tiga drugiga pregybalsha.
Edijnu shtivennje.
is'hod.
I. ta Klopp _
2. te Klopp i.
3' t e i j ali ti Klopp - i.
4- to Klopp

i* o t y j Klopp

6. per t e i , ali ti Klopp i.

7- is toi Klopp joi.
1
Dvoinnu shtivennje.
i . te dve Klopp i.
2. tih dveh Klopp y.
3' tirna dvema Klopp ama*
4- te dve Klopp i.
o v y dve Klopp i.
6. per tih dveh Klopp ah.
7- is tima dvema Klopp ama.
 Vieifadje out) I.
1. bte 93anfe.
2. benett Sanfen.
3. ijcttett SBcinfen.
4. bte S5ottfe.
5. 0 tfjt Sftttfe.
6. bet benett Sanfen.
7. mit fatten 33anfen.
liibet biefeS 'SSegfipiei roetben <t&geanbett
aiie ^fennroottet be$ meiMicfjett efdjledjteS,
weidje in bet jroegten Grnbung bet einjeinen
Salji augel)ett itt ein i , fie tnpgen in bet et;
ften (Sttbung auggefjen f wie fte tntmet rcoHen.

SHefe jwet) 2$otfet mati bie 93iutfet nnb

liz'hi bte S o f t e r , njctd^ett on be aligemcti
nen Stegefn in Hen ai>, nnb rcetben falgen=
bermafjen abgeanbetf.

CSrnbung
1. bte Sflintiet.
2-. bet Gutter.
3. bet Sttutiet.
4. bie 93ittttet.
5. 0 bu SJinttet.
6. bet) bet Sttuttet.
7, mit bet Suiter.
 SV/ 49
* .

Fez h. shtivennje.
1. te Klopp i.
2. tih Klopp y .
3 . tim ' Klopp am.
4. te Klopp i.
j. o v y " Klopp i.
6. per tih Klopp ah.
7. is tirni . Klopp ami. ali KIoppmL
Zhres tiiti Rasgledk bodejo pregybane
v'se immenilske besede te fhenuske rodo-
vinne, katere v'tinni drugimu is'hodu
edyniga shtivennja vungrejo v' enu i. nei
fhi potler vungrejo v ' timu parvimu is'hodu
kokarkull hozheje.
Vunvfetk.
Lete dve besedi mati, inu hz'hi, od-
stoppijo prozh od tih splohlivih varstish
fa v'sim ; inu bodejo na to perhodno vii'ho
pregybane.
Edynu shtivennje.
is'hod.
1. ta mati
2. te mater e.
3. tei 5 ali ti mater i,
4. to mater
o ty mati
6. per fei, all ti mater i.
7. is toi mater joi.
d Dvo-
 Steyfadje
GEttbuttg
1. bte. 3TOC0 Sflfitter.
2. bet jtvet>ett Sfltiectt.
3. bett jwetjett Sttiiettt.
4. bie jroety Glttet.
0 iijtr stC9 Sflttter.
6. bei; i>ett sroetKtt Sttttettt.
7. mit bett roegrn 3Rttcc.
X>ielfac$e 3>a$I
1. bie SDttter.
2. beten 9&iuttetn.
3. bette Sttuttetn.
4. bie 9)itter.
0 iljt SJJtter.
6. beg bettett SMttern.
7. mit bettett Sftiittern.

Dritte Slfcdn&erun&
beS ttgewifTett efc^fec^teS.
r jlt$ 23 e 9 f p i eU
tttfa^e 3ai>I.
(Sttbuttg.
1. bet Qettf.
2. be$ SDeinS.
3. bern Seine.
 Bvoinnu sktivennje.
is'hod.
1. te- dve mater e.
2. tih dveh mater
3. tima dvema mater ama.
'4. te dve mater e.
f. o v y dve mater e.
6. per tih dveh mater ah.
7. is tima dvema mater ama.
Vezh shtivennje.
1. te mater e.
2. tih mater
'3. tim mater am.
. 4. te mater e.
f. o vy mater e.
6. per tih mater ali.
7. is timi mater ami,
Trbku Pregybalshe.
Te negotove rodov inne.

Parvi Rasgledk.
Edtjnu shtivennje.
is'hod.
1. tu Vin u.
2. tiga Vin a
3. timu - Vin u.
d 2 4
 ttbmtg.
4. beit Seitt.
f . o btt 2ettt.
6. &et> bettt Settt.
7. titii bern SBeitt.

orceyfadfje S ^ -
1. bie we Seitte.
2. bec jroetiett SBeitte.
3. bett jwettett SSeittett,
4. bie jraeo SBettte.
f. 0 iljt jroe^ QBettte.
Be^ bett jwetictt Seittetr.
7. mit bett jwet)ett SBeittetr.

1. bie Seitte.
2. betet Seitte.
3. bettett 3einett.
4. bie SBeitte.
0 i&t SSeiite.
6. 6et> bettett SBeitten.
7. mit bettett Seittett.
Ui&et biefe 58etfpte roetbett a&geattbett
tte 9ettmttet be ttttgewijTett efdjfedjte ,
tvedje in bet? etfett Sttbuttg bet eittjettett
3af)l itt u. ttttb itt bet jwetett (Sttbuttg in a.
ttttb itt bet sweeten Sttbuug titcfjt ttteijt (?tjf=
 is'hod.
4. tu Vin u."
f. o t y Vin u.
6. per timu Vin u , aH i.
7 . is tim Vin am.
Dvoinnu shtivennje.
1. te dve Vin e.
2. tih dveh 1 Vin
3. tima dvema Vin ama.
4. te dve Vin e.
f. o v y dve Vin e.
6. per tih dveh Vin ah.
7. is tima dvema Vin ama.
Pezh shtivennje.
I. te Vin e.
2. tih Vin
a- tim Vin am.
4- te Vin e.
0 vy Vin e.
6. per - tih Vin ah.
7. is timi Vin ami.
Zhres letuti Rasgledk bodejo pregy-
bane v'se immennske besede te negotove
rodoviune, katere v' timu parvimu is'h-
du edyniga shtivennja vungrejo v' enu u.
inu v'timu dni gi mu is'hod u v'enu a. inu
fcen Ijabc tt, iS i it bet etften, te; tu vinu,
i>er SBetn. tiga vina, bes 28ein$.

Siejetttge Sflemtroorter be ungewien

fdjledfjte , tueld&e in bet etfien nbunij in
stvu unb t v u , unb in bet jroepten in stva
unb tva ausgeben, bicfe iwben in bet jweps
ien Snbung bet jmetjfacJjen unb muteten
in y , unb fagt man: tih krallestvy j
fcer ^onigteicjjett, . f. n>.

2fttmetfmti$.
2>a 2orf tu nebu, neba, wenn e$
Jeiffei bet ftrfjtbare Gimmel ober Firmament,
wirb abgeanbetf in bet einfachen 3ai) , rote:
vinu, vina, unb J>at bamaf fein; roepfari&e
bet mehrere Safjf.
^eiffet e$ aber nebu, neba, bet tm=
mel, ober BalbaEtn , fo man in projeffioi
wen trgt, fo Ijai e atte Sofien , unb wirb
burdj au wie vinu aogeanbert.
Sitt man &iebutdj ober ben Gimmel ober
SBo&nft offe unb bet eiiigen bebeuten,
fo mtt man fagen te uebese, tih nebes,
unb wirb ber bte wepfadje unb meutere
3al, te tellese? tih tolles abgeanbett.
nymajo vezh zharzhvy v' timu drugima
is'hodu, kokar v' timu parvimu, kokar :
vinu? tigct vina.
Vunvfetk.
Taiste immennske besede te negotove
rodovinne, katere vungrejo v' enu stvu, ali
tvo v' timu parvimu is'hodu , inu v' timu
drugimu v' enu stva, inu tva, taiste im-
majo v'timu drugimu is'hodu dvoinniga,
inu vezhshtivennja enu y. inu se rezhe :
tih Krallestvij, inu taku naprei 5 tu de-
fhelstvu, tih defhelstvjj.
4 Savanzhuvannje.
Ta beseda tu nebu, neba , kader
pomenny tu vidlivu nebu, all firma-
ment , taku bode pregvbanu kokar vinu,
vina., inu nymma nizh dvoinniga, ali
vezhshtivennja.
Kader pak pomenny tu nebu , neba
kateru se v'prezestjah n o s s y , immade
v'se shtivennje kokar vinu, vina.
Zhi pak pomenny tu nebeshku Kral-
lestvu ti sedefh bofhi, inn tih svetni-
kov prebyvalshe, taku se m o r e r e z h t i :
te nebese , tih nebes inu bodo- zhres te
tellese, tih telles vezh shtivennja pre-
gybanu. .
 SmeoeS 2$eoj>el
ber britett Sfbattberuttg.
infame S 4 L
(nbuttj. /

3. b<t<*
2. be
3- bcttt ^ctrje.
4- m
5- 0 bit
6. beg bern
7 mit bem erje.

3. bie jroeg erett.

2. bet? wegett 4?erctt.
3- bett jroegett et?ett.
4- bc weg '^erjett.
- o if>t jweg ^et-jctt.
6. beg bett jrceg >etjett.
7' mit bett jmegett ^ecjett.
Vielfache
i . bie erett.
2. berett perjem
3. bettett erjett.
4- bie ^er^ett.
o ifjt Merjen,
6. beg bettett <wett.
7 ' mit bettett Merjen.
 Drugi Rasgledk.
, T i g a trekiga Pregybalsha.
; Edynii shtivennje.
is'hod.
1. tu Sarz e.
2. tiga Sarz a,
3. timu Sarz u.
4. t Sarz e.
o ty Sarz e.
6. per timu Sarz u , all i.
7. is tim Sarz am.
Dvoinn shtivennje.
1. te dve Sarz e.
2. tih dveh Sarz
3. tima dvema Serz ama.
4. te dve Sarz e.
f. o v y dve Sarz e.
6. per tih dveh Sarz ah.
7; is tima dvema Sarz ama.
Vexh shtivennje.
1. te Sarz e.
2. tih Sarz 7-
3. tim Sarz am.
4. te Sarz e.
5. o- v y Sarz e.
6. per'tih Sarz ah.
7. is timi Sarz ami.
 58 J#tS

Ui6er biefeS Begfpief roetbett a&geStttetf aU

h 9?ettttrofiet beS ttttgetoiffett @ef$ed(jfe$,
recite itt bet etfett fttbttttg etttfadfjet 3<ti *tt
citt e uttb itt bet jroe^tett citt 3 tt$gcl)tt t
ttb tittt feitte (3t)tbe roadjfett.

2>rttte$ 23et)fpe.
bec britfett 2&attbcruttg.
ftittfadje 3M).
C?ttbtttt.
1. bet SeiO.
2. beS eiM.
3. bettt Set&e.
4. bett ?ei&.
f. o b ei&.
6. Bet) bent ei&.
7. ttti bettt 2ei&e.

Sweyfacfje
1. bie jme9 Sei&et.
2. bet jweett 2ei&et.
3. bett itoepett fiei&ettt.
4. bie jtpep Sei&et.
0 ifjt jtvet) fiei&et.
6. Bet bett jwepett Seibettt.
7. mit bett wegett eiBettt.
Viel
 Zhres tudi rasgledk bodejo pregybane
v s e iimnennske besede- te negotove rodo-
Aiiine? katere v ' t i m u parvimu is'hodu e-
dyniga shtivennja v' enu e , inu v' timu
drugimu is'bodu v' enu a. v u n g r e j o , inu
fa nobenno zharzhvo nafrastijo.

T reki Rasgledk.
Tiga trekiga pregybalsha.
Edynu shtivennje.
is'hod.
1. tu Tellu
2. tiga Telles a.
3. timu Telles u.
4. tu. Tellu
5. o ty Tellu
6. per timu Telles u, ali 1,
7. is tim Telles am.
Dvoinnu shtivennje.
1. te dve Telles e.
2. tih dveh Telles
3. tima dvema Telles ama.
4. te dve Telles e.
o v y dve Telles e.
6. per tih dveh Telles ah.
7. -is tima dvenja Telles ama.
Vezh-
 6o sv:

Vielfache
1. bie Ceiber
2. bete Seibettt.
3. benett eibern.
4. bie Seibet.
0 i5r Seiber.
6. bet) benett Cetbertt.
7. mit benett Seibertt.
titber biefe$ S3et)fpiei- werben ctbgenbcrt
alfe Kennwrter be u n g e w i efcfjiecijte ,
weWje in ber etffen nbung einteiltet 3afji ttt
ein u ober e ttnb in ber jwet)tett (nbung in
ein a ausgeben tmb ttm eine pibe in ber
jwet)ten Snbuttg warfen, ai3 : tu t e l l u , ti-
ga tellesa. tu t e i l e , b$ ai; tiga telle-
' t a , be j?aib.

Wuraerfimg.
a Sort o k u , ozhesa ba Sing,
wirb btircfjatt ber tellu in ffen Bafjien
abgenbert; ober biefe fann ttocfj fcfjttir
nb beffer itt ber jwepfacfjett ttnb mehreren
mtcf) ctnbcr .abgecmbert werben; af:
1, (Jtebung. te dve o z h e s e , ober te dve
o z h i , bieget) Singen. 2. tih dveh ozhes,
ober tih dveh ozhi, ber we^en Singen.
3. tima dvema ozhesama ober tima
dvema ozhema, bett wegen Singen. 4. te
dve ozhese ober te dve o z h i , bie wet)
 F^A shtivennje.
1. te Telles
e.
2. tih Telles
3. tim Telles am.
4. te Telles e.
5. o vy Telles e.
6. per tih Telles ah.
7. is timi , Telles amj.

Zhres tudi rasgledk bodejo pregybane

v'se immennske besede te negotove ro-
. dovinne, katere v'timu parvimu is'hodu
edyniga shtivennja v'enu t i , ali e , iuu
v' timu drugimu v' enu a , vuugrejo , inu
fa eno zharzhvo rastijo v' timu drugimu
is'liodu kokar: tu tellu. tiga tellesa. tu
telle. eiga telleta.

Savanzhuvannje.
Ta besede oku, ozhesa bode skus
inu skus zhres tellu po v'sih shdven-
njah pregybana; ali taista fna she lepshu,
inu bblshu v' tim dvoiahim, inu vezh
shtivennju tudi dergazhi immeti, kokar.
1. is'hod, te dve ozhese , ali te dve
ozhi. 2. tih dveh ozhes, ali tih dveh
ozhvj. 3. tirna dvema ozhes am a, ali
 *

Sfugett. <;. o v y dve ozhese obet o v y

dve o z h i , o ifjt pet) iugen. 6. per tih
dveh ozhesah ober ozheh, bet) bettjmetscn
Siugen. 7. is tima dvema ozhesama obet*
o z h e m a , tttii bett jmetiett Sittgen.

ttielfac&e
1. te ozhese obet o z h i , bie Sfugetr.
2. tih ozhes obet o z h y , bet Singen.
3. timi ozhesam obet o z h e m , bettett 3iu=
gen. 4. te ozhese obet o z h i , bie Siugett.
f . o v y ozhese obet o z h i , o iljt Siugen.
6. per tih ozhesah obet o z h e h , bep be;
itett Sfugett. 7. is tirni ozhesami obet
zhmi, mit bettett Siugen.

. V.
95ott betten 2 3 e t ) t o o r f e m ,
SDtc 2Jeytrtet fjaben folgende iigen;
fd;aftett:
1.) Ste Wn&ettingtf<xtt, ; balb nsirb ba$
33etn>ort be mnniidjen, roemt e bet) einem
tttattttlidjen , baib beS roeibiidjen, wenn e
bet) einem roei&iicjjen , baib be ungewien
efdjledjte, wenn e bet) einem ungewien
Sfannwott fielet, al : 6et gtoffe /
bie gtofie , ixx gtoffe Kinb.
2. S i e
 ozhema. A' te ozhese, ali te dve
ozhi. f . o vy dve ozhese, ali o vy
dve ozhi. 6. per tih dveh ozhesah ali
per tih dveh ozheh. 7. is tirna dvema
ozhesama ali is tima dvema ozhema.
. Vezh shtivennje.
1. Te ozhese , ali te ozhi. 2. tih
ozhes j ali ozhy.- 3. tim ozhesam , ali
oxhem. 4. te ozhese > ali ozhi. o vy
ozhese, ali ozhi. 6. per tih ozhesah , ali
ozheh. 7. is tirni ozhesami, ali ozhmi.

. V.
Od tih berstav'livih Besed.
Te perstavlive besede immajo te per-
hodne lastnosti:
1.) Tu presellennjetu je fdal bode ta
perstavliva beseda te m o f h k e , zhi stojy
per eni m o f h k i , fdai bode ta perstav'-
liva beseda te fhennske, zhi stojy per
eni fhennski, fdai bode ta perstavliva
besed te negotove rodovinne 5 zhi stojy
per eni negotovi immennski besedi, ko-
kar : ti velH gospod, ta velka gospa,
tu velku ottrok.
2. Tu
 64 -"3

2) >ie Vergleidjmtg, jetttt erftenS ba 23etj=

rcort cinc gfaffe tticijt erpje aber ernte,
teilte acije anbeue, oi : ber fromme
e r r , ine fromme ^rau , bat fromme Hit?5.
Swepten wenn ba Bettwor bte adje
fcurdj bte 2)crgeid)itttg in etwa erljojet ober
erniebrtget, a: >er frmmere c r r , ie
frmmere ^r au, &ae frmmere Sin6.
2)ritten, wenn ba$ SSetjwort bie (Sadjeam
Jjdjffen erpljet, ober am niebrigften er=
niebriget, af : i>er frmmfte err , 6e
frmtnfte rau, bat frottmtfte Hin6.
3.) >a<s (Befdjlecfjt. S a S3et>worf nimmt
brt efdjiecfjt be Hauptwortes an, wefc
djeS ftdj barunter erfteftet, al$ : ber ert
ift geworben, welcher i>cy unei getwefen.
4) Bie 3>ie SSepworter Jjaben eben afo
bret) Saften, fo wie bie Hauptwrter; ttnt-
ftdj: bie etnfadje, jwepfadje unb ielfadje

5) Die (Bejtalt ift bep benen SSepwrtern

$tet)fc5, namidj bte einfache, a i s : ge^
redjt, unb bie ufammengefeete, aS: un-
gerecht.
6) Sie n>ung. 35ie 23et)wrier Jjaben 7 (Btt*
bungen , wie bie Hauptwrter in aen
/ Sacien.
 m

2.) Tu perglihanje, kader parvizh ta per*

stavliva beseda eno gladko nizh pov-
fdigneno, ali ponil'heno rezli p o m e n n y ,
kokar: ti brumni gospod, ta brumna
gospa, tu brumnu ottrok. Drugizh,
kader ta perstav'liva beseda to rezh nei-
tulku povikshe ali poniflie skus to per-
/ gliho , kokar: ti brumneishi gospod,
ta bvumneisha gospa, tu brumneishu
ottrok. Terkizh : kader ta persta'vliva
beseda eno rezh nar vikshu povikshe,
ali nar nifhe ponishe , kokar: ti nar
brumneishi gospod , ta nar brumneishu
gospa, tu nar brumneishn ottrok.
3.) To rodovinno, ta perstav'liva beseda
vTamme na se to rodovinno te im-
mennske besede, katera se pod njoi fa-
stoppy, kokar: ti gospod je v'marl.
kateri je per nas bil.
4.) Tu shtivennje, te perstav'live besede
imraajo rav'nnu taka troinnu shtivennje,
kokar tesaiiiostojozhenamrezh : tu edy-
un, tu dvoinnu, inu vezhshtivennje.
5.) Tu podobstvu, tu je dvegubnu per
tih perstav'liveh besedah, namrezh tu
korreninsku , kokar : pravizhn, inu tu v'-
kupisstav'lenu, kokar: nepiavizhn.
6.) Ti is'hod , te perstevlive besede im-
majo 7. is'hodov kokar te sammosto-
jozhe po v'sih shrivennjah.
e 7.)
7) S i e tfbStt&entng. 2>aS B e t r t nr a'dj
eine (Sefcfjfedjt befrachtet, wirb audjj ttuc
<tc(j feibe eJefcfjied&te, wie ei Hauptwort
abgenberf.

8) S i e (Kattiitig. 2>iefe ecficerfet ftdj erftetiS

auf bie tammworter, gut, jtuepien
auf bie abffammebe, at$ : gtig.

ber Setjwrier mtb 9)iiffeitt)orfer.

infame 3<xI)I.
G?ttbUttg.
( bet fromme.
I ( bie fromme.
( baS fromme.

( bei fromme.
3 ( ber fromme.
C be$ fromme.

( bem fromme.
3 ( ber fromme.
( feettt frommeu.

( be fromme.
4 C bie fromme.
( ba$ fromme.
7.) Tu pregyhalshe, te perstav'livo besed
le po eni rodovinni premisliti, bode tu-
di le kokar ena samostojozha beseda
pregybana.
g,) To sorto . ta sorta se rasstegne par-
vlzh na te korrenniuske besede, kokari
dobr. Drugizli na te obrastijozhe be-
sede , kokar: dobrutn.

Pregybalshe.
Tih p e r s t a v ' l i v i h i n u sredlivih Besed.
Edijnu. shtivennje.
isliod*
ti brumn - i.
ta brumn a.
tu brumn u.
tiga brumn iga
te brumn e.
tiga brumn iga.
timu brumn imu.
t e i , ali ti brumn
timu brumn imu*
tiga brumn iga.
to brumn 0.
tu brumn u.

e
 (Snbung.
C im frommer.
p ( b fromme.
( bu frommet.
C bett frommett.
6et> C bec frommen.'
C ben frommen.
( bem frommen,
mite ber frommer,
( bem frommen.

,gteyfai>e
( bie e9 frommen,
( bie jroet* frommen,
( bie jroeg frommett.
( ber jwettett frommen,
( ber aroetjen frommen,
( ber jroetjeti frommen.
( ben jweyett frommen,
( bett jwetiett frommen,
( bett jwetiett frommen.
( bie p e p frommen,
( bie jwe9 frommen,
( bie frommen.
( iljr p e p frommen,
o ( if)t jwe9 frommen,
( ijjt jwet) frommen.
 is'hod.
ty brumn i.
t y btumn a.
f o
ty brumn u.
timu brumn imu.
6 pe tei brumn i.
timu brumn imu,
tim brumn im.
7 is toi brumn oi.
tim brum im.

Bvoinnu shtivennje.
ta dva brumii a.
te dve brumn e.
te dve brumn e.
tih dveh brumn ih.
tih dveh brumn ih.
tih dveh brumn ih.
tima dvema brumn ima.
tima dvema brumn ima.
tima dvema brumn ima.
ta dva brumn a.
te dve brumn e.
te dve brumn e.
v y dva brumn a.
5 o v y dve brumn e.
v y dve brumn .,e.
70 Ste

(bu8.
C be jwe^e fromme,
6 6et)C be jroe^e fromme,
i>e jwepett frmmelt,
be roetie fromme,
7 mitC beti jroe^e fromme.
be jroepe fromme,

Vielfache
bie fromme,
bie fromme,
bie fromme,
bere fromme,
bere fromme*
bere fromme,
bettett fromme,
bettett fromme,
bettett fromme,
bie fromme,
bie fromme,
bie fromme,
\f>t fromme,
5 P ( if) fromme,
ifyt fromme.
bettett fromme,
6&C0( bettett fromme,
bettett fromme.
bettett fromme,
7 mit( bettett fromme,
bettett fromme.
 is'hod.
( tih dveh brumn - ih.
6 pe tih dveh brumn - ih.
tih dveh brumti - ih.
tirna" dvema brumn - ima.
tima dvema brumn - ima.
tima dvema brumn - ima.
Vezh shtivennje.
ti brumn - i.
te brumn - e.
te brumn - e.
tih brumn ih.
tih brumn ih.
tih brumn ih.
tim brumn im.
tim brumn im.
tim brumh - im.
te /brumn - e.
te brumn - e.
te brumn - e.

vy brumn - i.
vy brumn - e.
vy brumn - e.
tih brumn - ih.
tih brumn - ih.
tih brumn - ih.
tirni brumn - imi.
timi brumn - imi.
tirni brumn - imi.
 ttibet btefeS 23ei)fpiei werben alie 23et)w6t-'
ter unb Sftitteirootter ftbgeaubert. ^

bofha, bofhe, afietn btefeS ift nut eih bau-

ttfc&er ckrtudj, mtb ifi tiadj ber EJlcgci afc
Sett bejfet gefagt, b o f h i , b o f h a , bofhu>
gredozh , gredozha, gredozhu.

. VI.
SBetttt man bie SJetgieidfjungSftaffef modfictt
4tttb cine Gadje etwaS etfjofym obet erniebtis
ten, obet obet gat am pdjften etfjo&en, obet
ttm untetften etniebrigen una, fo mug mau
tu bie jroet)te $3ergieicijuttgftaffei ju rnadjen,
gu ber tDeyten Sttbuttg bet einseinen BaljibeS
mtbiid&en efcfjiedjteS ju bem e em ishi fe=
nett; jum Bepfpiei: te bruinne ift bie jnjet)=
te Subuug beS roeibiidjen efcljiedjteS, fo fe^
ee sunt brumne eitt ishi, fo imfit e$ brumnei-
shi unb macfte aiie bret) efcjjfedjter, afS ti
brumneishi, ta brumneisha, tu brumnei-
s h u , unb fo aud> bet bene ubrigen regeimaf-
ftgett Sk^Dotiertt.

SOift
 Zhres letuti rasgledk bodejo v'se per-
stav'live , inu sredlive besede pregybane.
Savanzhuvannje.
Eni pishejo to negotove rodoviiio
namest. u. enu e. kokar: b o f h i , bofha
bofhe , ali tutu je le ena h'metushka sheg-
ga je v'selei bolshu po varstishu bofhi,
bofha , bofhu, gredozh, gredozha ,
gredozhu.

. VI.

Kader se ta druga perglihliva stoppin-

lia narediti h'ozhe, inu eno rezh naitulku
povikshati, ali ponifliati ali pak vikshu
povikshati, ali nar nifhu ponifhati misly,
taku se mare fa to drugo perglihlivo stop-
pinno narediti h'timu drugimu is'hodu e-
dyniga shtivennja te fhennske rodovinne
li' tima e. enn ishi perstaviti, kokar: te
brumne je ti drugi is'hod te fhennske ro-
dovinne ? taku perstavi h' brumne enu ishi,
taku pride brumneishi , inu naredi v'se
tri rodovinne, kokar: brumneishi, briim-
neisha, brumneishu, inu taku dallei od
tih varstlivih perstavlivih besed.
 5Bi man abet bie britte 25ctgret^uttgfi(if-
fei maftt, fo fege matt tttir ba SDttieitt
liar or ber jwet)fen ^etgfeidjungfiafei, ai .*
ti nar brumneishi, ta nar brumneisha, tu
nar brumneishu, u. f, ro.

I* Sfnmetfung.
( B ftnb tm SenbtfcJjen rate im cut?
fdfjen einige Srter, meiere fd>on ftitr ftcfj
tie britte fetgieicfjunggftaffei anbeuten
oB pre, fei)r, groien, ungeheuer, narboll,
ungemein, zhres nemost, bet bie mafi
fett, zkres v'se , ber affe, neilrezhen-
nu, unaufptedjiicfj, neslislivu, uuetlwt, vi-
soku, Jjodj, ttnb meljt; anbete, wenn mait
fagt feljt etnnftig, premode, ungeheuer
gto, grofnu v e l k , ungemein geieljtt,
narboll vuzhenn, bet bte rnafien giig,
zhres, nemost dobrotliv, unetftti tt>tatt-
ttifefj, neslislivu trinogarski, ijodj geach-
tet , visoku shtimann.

I L Simnerfuttg.
G ftnb t>ieie Setwrfet eines trntifr
tigen S8et-giet($uttgftaffe, af : gut dobr,
beiTet bolshi, iang dv'gh, lnger, deli,
dalshi, gaeftig gard, gatftiget garshi
audj garji, bog hud, bfer huishi, furj
kratk, furjer kraishi, krazhji auci; krat-
 Kader se hozhe ta treka perglihliva
stoppinna narediti, taku se naprei pred
toi drugoi perglihlivoi stoppinnoi postavy
ta besediza nar , kokar : ti nar brumne-
ishi, ta nar brumneisha, tu nar bruni'
neishu, inu taku dallei,

I. Sdvanzhuvannje,

So v'slovennskim tudi nekatere be-

sede.* kokar v ' nemshkim, katere f h i
samme od sebe to treko stoppiimo po-
niennijo, kokar: pre , grofnu , narboll-,
zhres nemost , zhres v'se , neifre-
zhennu , neslishlivu, visoko, inu v e z h
drugih, zhi se rezhe premodr, grofnu
velk, narboll vuzhenn , zhres nemost
dobrotliv , neslishlivu trinnogarski,
visoku shtimann.

II (Savaiizliuvannje.
Je veliku perstav'livih besedenga
nevarstliviga perglihanja , kokar : dobr,
a. U' bolshi, a. u. doug, a. u. delli dalshi,
a. u. gard, a. u. garshi, a. u. rudi garji,
a. u. hud, a. u. huishi, a. u. kratk, a. tu
kraishi-, a. u. kratkeishi, a. u. lohek, a. u.
lofheij tudi lohkeishh a- m ali i, maihan9
S . s . ' , .
 kratkeishi, ieidjt Iohek, ieidjter lofhei audj
lokeishi,. Hein malli, maihan, fieittetr
mainshi, meji 3 fdjn lep ? fdjner lep-
shi, jung mlad, junger mlaishi, nieber
nifek, nieberer nii'hi audj nifheshi, gern
rad, iie&er raishi, fg sladk, fuff^' slai-
shi ? slaji aud) sladkeishi, breit shirok,
breiter shirji, shirshi audj shrokeishi,
bnn tenk, bunner tenshi, tenji audj
tenkeishi, fjart tard, hrter tarshi, tarji
audj tardeishi, ferner t e f h k , fdjroerer tefhi
audj tefheshi, groj? v e l k i , groffer vezlii,
vekshi, bief tov'st, biefer tov'shi audj
t o j i , fjodj visok, Ijljer visfri, vikshi aud)
visheslii> eng v o f e k , enger voshi audj
vofheishi unb vofkeishi, ortreflidj jak,
ortreflidjer gurji audj gurshi, unb uod)
einige, weiche aber nur au beut @e&rau=
dje ju erlerne jtnb.

. VII.

gafjlrsrter ftttb 23etrorier, mit weisen

mau bie s<!ittalji ber 2)inge anbeutei; foidje
ftnb
i ) (Frun6= ober auptsaljlen f weidje auf
bie $rage wie t>iel fofgen, ai$; eins. jwet.
bret u. f.
j
/? .' > -
 a. u. mainshi meji, a. u. lep, leps hi,
a. u. mlad, mlaishi, a. u. nifek , nifhi
tudi nifheshi, a. u. rad, a. u. raishi,
m. j/ai/fe , slaishi, j / a j i , a. tudi,
sladkeishi, a. shirok, shirji, shir-
shi, tudi shrokeishi, ii. i m k ,
j f e , tenji, tudi tenkeishi, z. fan/,
tarshi, t ar ji , tudi tardeishi, a. u.
tefhky tefhi, tudi tefheshi, a. u. velk,
vezhi, vekshi , a. u. tov'st, tov'shi,
tudi t o ji , a. ii. visok , vu/zi, vikshi ,
visheshi, a. m. vofek, vofhi, tudi vo-
fheishi, inu vofheishi, a. u. jak, gu-
rji, tudi gurshi , a. u. Inu she neka-
tere , katere se marejo is shegge, inu
navade vuzhiti.

. S. VII.

Od shtivilskih befed.
Shtivilske besede so perstav'live bese-
de , is katerimi se tu shtivillu tih rezhy po-
menny. Takshneso.
x.) Korrenninske, ali poglavitne shti-
ville , katere na tu prashanje : kulkatu ?
pridejo, kokar : edn. dva, tri, inu dallei.
 2) (Drnungsi5^IeM > Weiche auf i>te $rage
bet wie Welte ? folgen, af: ber erfte. Der
jwepte. ber wanjigfte. n. f. w.

3) <li)ctlett&e Zahlwrter finb, weiche ntan

feei auf bte ftrage: wie ieletley ? ober wie
viel je&etfmal? feigen, ai: ju jwet. ju bret).

4)' Vermeljtungissft^Iett , weiche auf bie

Wrage: wie vielfach ? wie tnelmal ? fofgen
wegfadj. bretjfach. tinmal. wetjtnai. u. f. w*

(Brunft
3a{jien. Sahien,

1. (Sin. I. Srfter.
2. jweg. II. weiter.
3. bret. III. brittet.
4. t>icr. I V . ierfer
fnf. V . fnfter.
6. feefj, V I . fedjfter.
7. fiebert, V I I . ftebenter.
8. acht. V I I I . achter.
9. nenn. IX. neunter.
10. jehett. X. jehenter.
11. eiif. XI. eiffter.
12. jwoif. XII. jwoiftcr.
 2.) QSaporedne shtiville, katere na tu
prashanje : ti kulki ? pridejo , kokar: ti
parvi. ti drugi, ti dvaiseti, inu dallei.
3.) Rafdellijozhe so shtiville, katere
se na tu prashanje postavijo: kulku sort?
alli kulkain vsakokrat ? pridejo , kokar:
po dva po tri.
4.) Monofhijozhe shtiville , katere na
tu prafhanje se postavijo : kulku gubn ?
kulkukrat ? odgovor: dvegubn. trigubn.
enkrat, dvekrat. inu taku dallei.

Korreninske t Saporedne
shtiville. shtiville.
1. Edn. t. P a r v i , a , u.
2. dva. II. drugi, a , u.
3. tri. III. treki, a , u.
4. shtir. I V . shtarti, zhetarti.
pet. V p e t i , a , u.
6. shest. V I . shesti, a , u.
7. sedm. V I I . sedmi, a, u.
8. osm. VIII. osmi, a, u,
9. devet. IX. d e v e t i , a , u.
10. deset. X. deseti, a, u.
11. ednaist. XI. ednaisti, a, u.
12. dvanaist. XII. dvaiiaisti, n, u.
13. ijt)jc5ett. XIII. bretjjeliettfer.
14. icrjefje. X I V . ietjeenier.
i i . fnften. X V . fttttfjeljttter.
16. fecfjjeljett. X V I . fedjjettber.
17. ftebenjelje. X V I I . tfef>e3efjier.
18. ac&t^ett. X V I I I . aftfanUt.
19. euttjefje. XIX. neuttjefjefet.
20. jwaji<j. X X . swanjigfier.
30. breiig. X X X . brepigffer.
40. tHet-jig. X L . iersigfier.
50.. fnfstg. L . fnfjigfter.
60. fettig. L X . fedjjigfier.
70. fte&eig. L X X , ftefeettjigffer.
ga. <id>m$. L X X X . acfjtjigfter.
90. eunjig. X C . euttjigffer.
100. Jjunberf. C. fjunbertfter.
1000. taufenb.' M. taufettbfier.
1000000. Sfliiifio. 1000000. tniatottficr.

3Die vi>rbttungci5l)Icn werbe afcgeattberi,

wie brumni, a , u ; bie rutibjaPeu a&er
werbe auf foigcnbe Sirt a&gettijeri / a B :
edn ober e i l , ena, enu, einer, nobedn.
nobedna , nobednu, feier au i>et)beu, unb
obedn ? obedna, obednu. einer au feetjben,
werbe ttadj brumni . a , u , abgeanbert.

tfn-
 SV; U gI

13. triiiaist. XIII. trinaisti, a. u.

14. shtirnaist. X I V . shtirnaisti, a. u.
15. petnaist. X V . petnaisti, a. u.
16. shestnaist. X V I . shestnaisti, a. u.
17. sedmnaist. X V I I . sedmnajstj, a.u.
ig. osmnaist. XVIII. osmnaisti,a. u.
19. devetnaist. XIX. devetnaist, a. u.
20. dvaiset. XX. dvajseti, a. u.
30. trideset. XXX. trideseti, a. u,
40. shtirdeset, XL. shtirdeseti, a. u.
50. petdeset. L. petdeseti, a. u.
60. shestdeset. LX, shestdeseti, a. u.
70. sedmdeset. LXX, sedmdeseti, a.u.
8o* osmdeset. LXXX. osmdestj,a.u.
90. devetdeset, XC. devetdeseti, a. u,
100. stov. C. stoVnni, a. u.
1000. tisuzh. jefer. M. tisuzhi,jeferski, a.u.
1000000. Millionn ? 1000000. millionnski,
milljar. milljarski.

Te faporedne shtiville bodejo pregy-

bane, kokar brumni, a. u; Ta korren-
ninske pak bodejo na to nasledno vifho
pregybane, tu edn ali en, ena , enu. no-
bedn, nobedna, nobednu , inu obedn,
obedna, obednu bodejo kokar brumni? a. u.
pregybane,
f Sa- v
Sinmerfimg.
SiefeS ift amtocfj tton beut edn ober
en ju metien: tttentt ba edn foli gemalt
werben, tmifji e ganj allem fielen, ai: t\-
er ift ba gewefen , edn je tukai bil ? wenn
e aber &ct> einem anbern Haupiroorfe fic=
Ijet, fo mu nur ba en gefeeet werben,
oi: ein reifer Sftann, en wogatt mofh.
<ine ift ba gewefen, edna je tukai bila.
Sine grau, ena gospa; u. f. w.

<Da T O o r t groey
Sweyfadje Saljl.
mannt. weibf. ungew. efrfjf.
1. bie jwep. bie swet). bie wet;,
2. ber jwetten, ber jwepen. ber jwetien.
3. ben wepen ber jwetjett. ben jwepen,
4. bie swet) &en jwepen. bie jwet).
f
0 ifjr jwet). 0 ifjr jwep.
jwep 00 ifjr
ifjr wet).
wer).
6.bet> ben jweqe. bet) ben jweoett ben ben wepen
7.mit ben jwetje. mit ben swetjen mit ben weisen

)<*$ Wort &vty.

1. bie bret). bie brep. bie bretj.
2. ber bretjen. ber brepen. ber bretjeit.
3. ben brepen. ben bregen. ben brepen.
d.
 Savanzliui.
She le tutu je od te besede edn,.
ali en , favanzhuvati: kader se more tu
edn narediti, taku more ta beseda edn
zellu sammo stati, kokar: ednjetukai
bil-, kader pak ta beseda per eni drugi
sammostojozhi besedi s t o j y , taku more
le ta beseda en postav'lena biti, kokar:
en uuogatt mofh. edna je tukai bila.
ena gospa, mu taku dallei.

Ta beseda Dva*
Dvoinnu shtivennje.
mofhka. fhenska. negotova rodovina.
1. ta dva te dve te dve.
2. tih dveh tih dveh tih dveh.
3. tirna dvema tima dvema tima dvema.
4. ta dva te dve te dve.
ovydva. o vy.dve o v y dve.
6. per tih dveh,per tih dveh per tih dveh.
7is tima dvema.is tima dvema.is tima.dvenia

Ta beseda Tri
i . ti tri j i te tri te tri.
.2- tih treh tih treh tih treh.
3. tim trem tim trem tim trem.
f 2

'1 sc
 84 K* ^

wctntt. wctb. un^ew.

4. bie beep. tte bre. bie beet).
<). 0 iljr brep. 0 \\)t bret). 0 ifjr bret).
6.bet) bett brepeu bet) bett brepen. bet) ben brepen.
j.mit bett breen mit bett bretien mit bett btetjett.

2)ie Beitwotter oba, obe , obe, ttttb oba-

dva, obedve, obedve werben ber dva , dve
abgeanbert , nur ba 5Bort obadva fan
in bet>ben f e i l e n afcgeaubert werben, ai : ber
etiben obedveh, ben bet)be oberaadvema,
. f. w., e fann aber auefj nur bie leetc
pibe abgeanbert werben , a : obidva, obi-
dve? obidve, betibe, unb jwar ber dva?
dve.
DaS 3Bort shtiri > ier, wirb ber tri ab--
geauber t.

I. Slttmcrfrt-
2uS biefen OrbrtungSaajfett werbe
t)iee felbftftnbtge Stenuwrtet. gemacht, ab=
fonberfi(5 itn pieen unb ebjajett, wie.
audj be benen obatenfc&aaren, a$ : dvo-
jak ber S^ctjer, dvoika ber 3wet)er m
piei, trojak ber Dreper, troika ber
25reer im pie, zhetartak ber Vierer,
zhetartizza bie Mieterin, petak ober pe-
tiz-
 s ^ ^ 85

mofhka. fhenska. negotova rodovina.

4. te tri te tri te tri.
<j. o vy triji o v y tri o v y tri.
6. per tih treh, per tih treh per tih treh.
7.1S timi tremi, is timi tremi, is timi tremi.

T e dve besede oba, obe, obe, inu

obadva, obedve, obedve bodeta zhres dva,
dve ,pregybane, ta beseda obadva lna na
oboinno vifho pregybana biti, kokar:
obehdveh, obemadvema, inu 'taku dallei,
pak fna tudi le ta faidna zharzhva pregy-
bana biti, kokar: obidva., obidve, obidve,
inu tutu zhres dva , dve.

Ta beseda shtiri , bode zhres tri

pregybana.

I. Savanzhuvannje.
Bode tudi veliku sammostojozhifi
besed naretih is tih faporednih shtivill,
flasti v' jigri, inu v' shti, vennju tih
dnarjov, kokar tudi per tih fhovnirskih
trummah , kokar : dvojak, dvoika,
trojak, troika, zhetartak , zhetartiz-
za , petah , petizza, shestak, shestizza,
sedmak, sedmizza. inu taku naprei
v'
 tizza bet g-nfet, shestak unb shestizza
bet edjfer, sedmak unb sedmizza bet
iebtter, tib fo fort im Satjien.

II. 2(ttmerfrwci*
2Dettbett fjaben noc5 eine befonbe;
te Sftt irn jaden, o&wojen fte audj be=
en Seutfdjen gfeicfj jaden fnne, fo feen
fte bie Saljf t wenn e3 tne&t ift, a(S t>ier,
in bad uttgewiffe efdjecjt, ub ba babet)
ffeenbe SBott abet mu in bte jwegfe
bung bet mefjretett Zafyt gefeet werben ,aU:
fnf banner ftttb Jjiet gewefen, pet rno-
fhov se tukai bilu ; e ftnb acfjt 2Beibet
geftot&ett , osm fhena je v'iiarlu. u. f. m.

I I I . 2itmerfattg*
(5$ ftttbe ftdj ttodj eine anbete foue
Sfrt int jaden, uttb jwar fe Dr gui ge=
btudjiidj, ein wenig anber , a eben bie=
fe jet angefagte, als : j w e g , btet), ier,
fnf ftnb I)iet gewefett, dvoje, troje,
zhveteru, peteru njeh je tukai bilu,
unb'fo fori, fo weit otan jajen witf.

3wet)
 ' v' shtiVeuniu. Ta moflika rodvina more
y t i vun v' enu tak, ta fhennska v'enu
izza, kokar petah, petizza.

II Savanzhuvannje.
Ti slovennzi immajo slie eno po-
sebno vifho v' shtivennju, da si ravnim
tudi is tirni nemzi enaku shteti fnajo ,
taku postavijo tu shtivillu, kader je vezh
kokar shtir, v ' t o negotovo rodovinno,
inu ta frav'mistojozha. beseda pak more
postav'lena biti v' ti drugi is'hod vezh-
shtivennja, kokar: pet mofhov je tu-
kai bilu. osm JTienn je v'marlu. inu
taku dallei.

III. Savanzhuvannje.
Se slie v'selei fnayde ena druga
lepa vifha v' shtivennju , inu zellu
prov' dobru navadna, enu malhi derga-
zhi, kokar ravnnu leta fdai napoveidana,
kokar: dvoje, troje, zhveteru, petem
njeh je tukai bilu, inu taku naprei v'
shtivennju, kokar dallezh edn ozhe shteti^

D ru -
 3twoie Capitel

betten gtwrtertt.
(Sin Frwort iff, wetdfje fut ein 9entt;
wort in ber Siebe gebraudjet roirb, au biefen
fttt& weg fetbfiftanbige Srter : id; nnb >u,
brigen aber ftttb alle bepftnbige; wie fciefer,
jener, u. f. w.

Stefe Frwrter werben in 6 tjeite einge*

Reitet: i) in perfJjniicfje. 2) in anjeigenbe.
3) in bejietjenbe. 4) in fragenbe. 5) in be*
fcnbe, 6) in uneigentiiidje.

9un t>on jebem inSbefonbere,

. I. -

25aS feibftftnbige Surwort

inf. S'TOeyf. Weif,
rnbmtg.
1 idj. wir jwep. wir.
(mein.
2 'meine. unfer jwepen. unfer.
Cmeine.
3 mir. uns wegen. un.
 \

Druga Stava.
Od tih namestnih Besed.
Ena namestna beseda j e , katera bode
fa eno immensko sammostojozho besedo
shpogana, is katerih sta dve sammostoj-
ozhe, kokaf: jest, inu ty ; te druge pak
?o v'se perstojozhe, kokar : ti, ta, tu*
tisti $ tista, ti s tu. uni, una, miu, inu
taku dallei.
Lete namestne besede bodejo na shest
vifh rafdellenne. i.) v'pershonnlive. 2.)
V' pokafajozke. 3. v' nafeispov'nlive. 4.) v'
prashajozhe. 5.) posedejozhe. 6.) v'ne-
lastenlive.
^dai od v'sakateriga poseben

I.
Ta sammostojozha namestila beseda jest.
eihjna, dvoinnu. vezhstitivennje.
is'hoa.
(my dva
1 jeit ( m y dve my.
( m y dve
(moj (naini nai dveh (nash.
2 (moja (naina ali nai dveh (nasha.
(moju (nainu nai dveh- (nashu.
3 meni, ali m i , nama dvema, nam.
 90 s

inf. Weif.

(Jubuitg;.

4 midj. uu3 weg. uu.

5 o ich. wit wer. o wir.

i
6 6er tttir. bet> uuS jwetett. bet) tin.

7 mit mir. mit tt jwetjeu. mit uns.

feibftftanbige ^utwort S u .

inf. Swevf. Weif,

ritbnug.

i bu. 0)r jwet). ihr.

(beim
s (beitte. ettet jwetjier. euer,
(beine.
3 bir. euch jrcet>en.

4 bidj. euch jwet>. euch.

5 o bu. o i ht wet). o ihr.

6 bet; bir. bet) eu dj w et) en bet) euch.

7 m;t bit. mit euch jwet>e. mit euch.

 edmu. dvoinnu. vezhshtivennje.
isTiod.
(nai, ali nas dva,
4 mene, ali m e , (nai, ali nas dve, nas.
(nai, ali nas dve,
(my dva ,
^ o jest, o (my d v e , o my.
(my d v e ,
6 per meni, per nas d v e h , per nas.
7 is menoi, is nama dvema, is nami.
Ta saihostojozha namestna beseda Ty.
(vy dva,
1 ti (vy dve, vy.
(vy d v e ,
< (tvoj (vaini, vai dveh (vash.
2 (tvoja (vaina, ali vai dveh (vasha.
(tvoju (vainu, ' vai dveh (vashu.
3 tebi, aH ti, vama dvema, vam.
(vai dva, vas dva ,
4 tebe, ali te(vai -dve, ali vas d v e , vas.
(vai d v e , vas d v e ,
(vy dva,
5 o t y , o (vy dve , o vy.
(vy dve,
6 per tebi per vas dveh, per vas.
7 is taboi, is vama dvema, is vami.
Ta
 2Sott Sief? Ijai ttt attett Sonett gieidj.
(fein.
2 (ferne, rtffa in bet 3weyf. tib tnelf.
(feine.
3
4 ft-
6 bet) ftdj. <
7 mit fidj.

II-
Titisetgett&e ^iirwrtet ftub jene, mit roef--
djett wie eine (Sat gieidjfam mit gingettt
anbeuiett

35$ ttjeigettbe ffmott bet, bie, b&4.

iEinf&c^e
(Sitbmtg.
mttttf. jueibi. nget.
j betr. bie. ba.
2 b:3. bet. be.
3 bem. bet. bem.
4 bett. bie. ba.
5 o bu. o bu. o bu.
6 bet bem. Bep bet. bet> bem.
7 mit bem. mit bet. mit bem.

Sin-
 Ta besada svoj. sebi, sebe, imma
po v'sih shtivennjah enaku.
is'hod.
' (svoj.
2 (svoja, taku v' dvoinnimu, inu vezh shtiv.
(svoju.
3 sebi, ali si.
4 sebe ali se.
6 per sebi.
7 is saboi.

. II.
Pokafajozhe namestne besede so taiste,
5s katerimi m y eno rezh taku rekozh is
parstami kafhemo.

Ta pokafajozha namestila beseda ti-, ta, tu,

Edynu shtivennje,
mofhk. fhennsk. negotov, rod.
i ti. ta, tu.
2 tiga. te. tiga.
3 timu. tei, ali ti. timu.
4 tiga. to. tu,
5 o ty . o ty. o ty.
6 per timu. per tei, ali ti per timu,
7 is tim. is toi, is tim.
 94 <V1~

Sfometftmg*
2)ie 2Bettbcit ljube bie iette ttt:b
erfte Sttbttttg bet eittfrtdjett 3<t&i t>e mamni-
ef<f>(ed)te$, ivetttt fte etm$ ttttie
ctttbetttett, ti& ffdj beftagett tett oboi* voa<$,
fliS-j. 23. tdj Ijabc biefeS Sfteffet gefattfet, fan
ittt SBettbifdjett ttidjt fagen, jest f y m tiga
uoflia kuppil, fottbettt icfj mtif5 fagctt, jest
s y m ti nofh kuppil, ttttb aifo bet) attbeeti
ttttiebfjafictt adjett; mctttt fte abet citte
i iebljafte (Sadje anbeiitett, fo gei>ct e$
nadj bet 'Stegei, afS: icf> fxtbe btefett 3J?ett=
fdjett fdjo oft gefefjett, jest s y m tiga
Zhloveka fhi dostikrat videl, it. f. to.

StreVfacfje 3<ti)T.
mitttl. tetbf. ttttgerc,
1 bie wet). bie jtDct). bie jwet).
2 bet jttet)ctt. bet tet>ett. bet jwecett.
3 bett jroettett. bett jwetjett. feett jroetjett.
4 bie jtoet) bie jroet). bie ^et).
5 o iljt jroet). o ifjt jroet).
jrcet). o iljt wet.
6 bet) b#ttarcet)e. be^ bettswet)ett. bep betttetsetf.
7 mit bett jroet)e. mit ben^roegett. mit bett jmetjeti

I t>i?ir
Savanzhuvannje.
t
T i slovennzi immajo ti shtarti, inu
parvi is'hod ennaku v' timu edynimu
htivennju mofhke rodovinne, kader oni
kai nefhiviga pommennijo, inu se pras-
kajo, koga, ali kai, kokar h'rafgledku:
jest sijni ti nofk kuppil, inu namorem
rezhtj, jest sym tiga nofha kuppil, inu
taku per tih drugih nefhivih rezheh; ka-
der oni pak eno fhivo rezh pomennijo ,
taku grede po varstishu, kokar: jest sym
tiga Zhloveka fhi dostikrat videl, inu
taku naprei. ,

I)v o in nu s h ti v e nnj e.
mofhk. fhennsk. negot. rodov,
i ta dva. te dve. te dve.
a tih dveh. tih dveh. tih dveh.
3 tirna dvema, tima dvema, tima dvema.
4 ta dva. te dve. te dve.
5 o v y dva. o v y dve. o v y dve.
6 per tih dveh per tih dveh. per tih dveh.
7is timadvema is tima dvema is tima dvema

Ve,z h
 Vielfache
ttttttt. rceibi. tingens
nbnng.
i bie. bie. bie.
a beten. betet. bereit.
3 betKtt. betten. benen.
4 btei bie. bie.
f o 5t. o ifjt. o it.
6 bet) benen. bet) benen. bet) bene.
7 mit benen. mit benen. mit benen.
biefem 23et)fpief werben abgenbeti:
l e t i , l e t a , l e t u j tuti, t u t a , tutu eben bie
f e t , eben biefe, eben biefe ; taisti, taista ,
taistu, ttttb tuisti, tuista, tuistu eben ber^
febe, eben biefebe, eben bafebej

tv, 6 i e , ober>A<, 011 o n a ,

01111,
fnf. gwevf. XHelf.
(er mannicf),
i Cite, weibiefj. fe fe
(e tttgctpf.
(fein.
3 (ijrer ifjtet jwetjett. ijjtet.
(feitt.
(imt.
3 (ifjt. iljttett pet)ett, iljnett.
Cifjttf.
 Vezh shtivennje.
mofhk. fhennsk. negotov, rod.
is'hod.
I. ti te te.
2. tih tih tih.
3> tim tim tim.
4- te te te.
f o v y o vy o vy.
6. per tih per tih per tih,
7- is timi is timi is timi,
Po letim rafgledku bodejo pregybane:
leti > leta, letu. tuti, tuta, tutu. tai-
sti 5 taista, taista, tuisti, tuista, tui-
stu.
Tu on, ona, onu.

edymi. dvoinnu. vezhshtivennje.

on ( ona dva ( oni.
ona ( one dve ( one.
onu ( one dve ( one.
njegov ( njeni ( njehov
njegova( njena , ali ( njehova ,
( njehdveh ( ali njeli.
njegovu( njenu ( njehovu.
njemu,
njei, njima dvema , njim.
njemu,
g nje-
 28 WS

4 (fi'e. ftc m V -
(ba ober e.
(er.
5 o(fte. " ffc jwet). o c.
(ba ober eS.

(iijttt.
(tf> m r .x <;
7tmt(i&r. titit t^ttentue^ett ttttf W * * -
(ijjtn.
3)iefc jwet) Srter uni, u n a , unu* jener
iette, jenes unb leuni, leuna, leuuu, eben
jener, werbe ber brumm, brumna, brum-
nu abgeanbert
. III.
B e ^ e n b e Frwrter finb jene, weic&e fd&
auf ein orfcetge^enbe 2Bort bejie$en, ober
etwas a5 ber iw&etge&enbe Siebe in bie
$ebac&tni f W , als:
iveldjetr
infame gafyl.
tnatttti. . eiM. m*'
! weiter. et*e. et**.
weffe. weffeti. effe.
 is'hod.
( nja dva
( njega
( nje dve nje.
4- C nj ( nje dve
( onu
( 0X1 ( ona dva ( oni.
? o ( ona o ( one dve o ( one.
( OHU ( one dve ( one.
( njemu
6per( njei per njeh dveh, per njeh,
( njemu
( njem ( njima dvema
V is C njoi is ( njima dvema is njimi.
( njem ( njima dvema
Lete dve besede: um, una , umi.
inu kuni, leuna, leunu. bodeta zhres
brumni, brumna, brumnu pregybane.
. III.
Nafaispov'nnlive namestne besede so
taiste, katere se na eno preidno besedo
spov'nnijo, alli katere kai is tiga preidniga
govorjennja naiai v' spominn pellajo, kokar :
kateri.
Edijnu shtivennje.
mofhka. fhenska, negotova redov."
i kateri, katera, kateru.
'z kateriga, katere, kateriga.
g 3 3-
 IOO

tnatttti. roeibf. uttgetv.

(Snbung.
3 weidjem. weiset*. rceidjettt.
4 rcefcfjetu weiche. roeldjeS.
^ o roeMjer. o mt%e. o toeicfje.
6 w e i t e m , bet) w e i t e r , bet) rceidjettt.
7 tttit .weitem, mit weidjer. mit weitem.

i iei$e p e t ) . rceidje p e t ) . roeidje pet).

i w e i t e r pepett mefdjet petjett weiset? petjett
3 weiefrettpetjett weMjett petjett rceidjett petiett
4 weiche pet. roeidje pet). rceirfje pet).
^ o meiere p e ^ . o weiche p e t ) , o rocicfjc pet).
6 bet) roeicfjett petjett.
7 mit roefdjett pepett. -
Vielfache 3>ft$I. i/
1 tseicfje- weidje. weidje.
2 njeidjer. weiter. tteidjet?
3 veicfjett. teWjett. tweidjett.
4 weiche. weidje. weiche.
^ o roeldfje. o roeicfje. o weiche.
6 bet) teidjett. bet) weidjett. bet) toeic^ett.
7 tttii weiche. mit weisen, mit roeidjett.

^nroerfuttg.
Siifo werben abgeanbert aKe ott ka-
teri jttfamtnettgefeeie SBtiet , wefdje fei-
bett
 mofhk. fhensk. negotov.
is'hod.
3 katerimu, kateri, katerimu.
4 kateriga, katero, kateru.
<; o kateri, o katera, o kateru.
6 per katerimu, per kateri, per katerimu.
7 is katerim , is kateroi, is katerim.
Dvoinnu shtivennje.
' i katera dva, katere dve, katere dve.
2 katerih dveh, katerih dveh, katerih dveh.
3 katerima dvema, kater. dv. kater, dvema.
4 katera dva, katere d.ve, katere dve.
5 o katera dva, o katere dve, o katere dve.
6 per katerih dveh, pr. kat. dv. pr. kat. dv.
7 is katerima dvema, is katerima dvema.
Vezh shtivennje.
1 kateri, katere, katere.
2 katerih, katerih , katerih.
3 katerim, katerim, katerim.
4 katere, katere , katere.
5 o kateri, o katere, . o katere. v
6 per'katerih , per katerih, per katerih.
7 is katerimi, is katerimi, is katerimi.
Savanzhuvann je.
Taku bodejo pregybane v'se od
kateri v'kup isstavlene besede, katere
ljn-
io3

fcctt twr oitft nacfjgefefiet ftni>, aiS: kateri-

k u l , katerakull, katerukull, wer immer.
nekateri ? nekatera, nekatera, etitdje.
d os tir i , dostira, dostiru , etiidfje ieie.
v'sakateri, v'sakatera, v'sakateru, ein
jetweber.

. iv.
ftragett&e fturrcorter fttti jene, mit weidjen
man. ttm etwa$ fraget, ais: kedu? gdu ? wer?
kai? wa$?
infame
tSnttf. wei&i. mtgew.
(5niung.
1 wer? wer? WitS ?
2 weffen? weffen? weffen?
3 wem ? wem? wem ?
4 wen? weit ? wa ?
5 o mer? o wer ? o waS?
6 t>?9 wem? bei) wem? Up wem ?
7 mit toem? mit wem? mit wem?
StefeS tver Jjat wet>er jwet)fadje nocfj ittei=
fadje 3af)i.

Slnftatt kai waS , wenn eS weidje$

nic^t frageni) , mri) gar oft i>a$
Bor u
 irflmajo preidi, ali faidi en perstav'k ,
kokar : katerikull, katerakull, kateru-
kull nekateri, nekatera, nekatera,
do tiri> dostira, dostiru. v'sakateri,
v'sakatera, tfsakateru.

IV.
Prashajozhe namestne besede so taiste?
is katerimi se fa kai v'prasha > kokar:
kedu P gdu P kai P
Edijnu'shtivennje.
mofhk. fhensk. negotov.
is'hod.
1 kedu ? ali gdu ? kedu ? ali gdu ? kai ?
a zhigav ? zhigava ? zhigavu ?
3 komu ? komu ? zhimu ?
4 koga ? koga ? kai ?
5 o kedu ali gdu ? o kedu ali gdu ? o kai ?
6 per komu ? per komu ? per zhimu ?
7 is zhim ? is kom ? is zhim ? is kom ?
Letuta beseda kedu nymma ne dvoinui-
ga 5 ne vezh shtivennja.

Savanzhuvannje.
Namest kai, zhi pomenuy katera
ne v'prashajozh ? taku bode dostikrat ta
 104 SW

SBrtlein kar gebrauchet, $18: waSiejjttidjt

fautt, ba8 fann ich nicht, kar namorem ,
tu namorem. 3 ber weiten (inbung
Ust ba$ SBort kai auch z hes 3 l8: fa
zhes vollo ? weffentwegeu ?
Sfifo werben auch bie ufammengefeji
te 3rterxau8 gdu uttb kull abgeanbert,
ba$ kull aber fr fich bleibt unabanberiid).

. V.
SSefoenbe Frwrter ffu!) jene , weidje ein
iBeft , (igenffumt ober eine gehrige adje
Anbeuten , a l s ; mein, meine, meines , m o j ,
m o j a , moju. bein, beine, beine$ , t v o j ,
t v o j a , tvoju. fein , feine, feine, s v o j ,
s v o j a , svoju. unfer, unfere, nnfereS , nash,
nasha , nashu. euer , eure, eure. vash ,
v a s h a , vashu. feiuiger , feinige, feiniges ,
n j e g o v , n j e g o v a , njegovu. ihrige njeni.

Sinmetfuttcj.
Bep benen wenbifchen unb fiattifdjeu
SJlfern ift ein groffer Unterfcfjieb t>on be;
en 35<mtfchen, ba foiche fafi in aett
Hauptwrtern, wenn feibe nur u einer
ach gehren, Beftswrter machen, unb
^war auf foigenbe Seife, nantfich:
Set) '
 gv; 105

beseda kar shpogana, kokar: fcar

namorem, tu namorem. v'timu. drugimu
ishadu itnmade ta beseda kai tudi zhes,
kokar: fa vollo?
Taku bodejo tudi te v'kupisstavle-
ne besede is gdu, inu knll pregybane,
alli tu kull ostanne nepregyblivu.

. v.
T e posedejozhe besede so taiste? kate-
re enu posestvu 5 lastnost, alli eno per-
lasteno rezh pomennijo, kokar; moj > moja,
moju. tvoj > tvoja, tvoju. svoj, svoja,
svoju. nash, nasha, nashu. vash, vaka,
vashu. njegov, njegova, njegov u. njeni,
njena, njen u.

Savanzhuvannje.
Per tih slovennzah, inu slovenus-
kih ludeh je en velk raflozhek od tih
n e m z o v , da leti skorei po vsih svojih
immeunskih besedah ? kader taiste le h'
eni rezhi slishijo, posedhe besede na-
ledijo, inu letutu na to.perhodno vifho
namrezh:
Per

\
i o5 g

93et; bette Stettuwtterrt bet erffett

2i&<iubetuttg be matinHfyeti eftfjiedjts itb
ba3 i p a , u,-augefeeet s bet rcegiett (Stt-
buug bet Dtelfrtd^ett Bafji, als: beten f e t -
ten , tih gospodov, bet' 93tubet, tih bra-
tov. fcee ba i, a, u, batju t fo ^eiffet e
gospodovi, gospodova, gospodovu. bra-
t o v i , bratova, bratova.

Set) bette ^euniDotietn bet jroegien

Sifcubetung bes ci&lidfjett @efdf)iecJ)te, mb
d>e itt bet erftett (Snbmtg ttt a augeljen t
(tfs tvte dusha, wirb ba n i , n a . nu ,
ju bet jwetjten Snbung be? testeten BaU
gefeeet, aB : bet Seeiett, tih dush; ba.3
n i , n a , n u ' fjinju , Jjeiffst eS dushni,
dushna, dushnu. v o d a , vode f>at tih
v o d , aifo v o d n i , v o d n a , vodnu.

3u biefen gettet audfj ba Sort ma-

ti unb h'zhi, biefe f>abcn au) iu bet
j-,et)ten Snbuug mefjtetet 3ai)t tih mater,
tih h'zhir, tnitijttt materni, materna,
maternu, h'zhirni, h'zhirna, h'zhirnu.

23et) benen ubttgen 9?enmriern bet

$n)egten 5(&anbetuttg be n>ei&itdjctt e=
fd^iec&te,roei<f)enidjt au3g?i)en iu a , fon*
bectt
 Per tih immemiskih besedah tiga
parviga pregybalsha t mofhke rodovin-
ne bode tu i, a, u , perstavlenu h'timu
drugimu is'hodu tiga vezhshtivennja,
kokar: tih gospodov , postavi lrav'1111 tu
i, a, taku se porezhe, gospodovi,
gospodova , gospodova,, bratovi, bra-
tova , bratovu.
Per tih immemiskih besedah tiga
drugiga pregybalsha te fhemiske rodo-
v i n n e , katere v'enu a vungrejo v' timu
parvimu is'hodu , kokar dusha, bede tu
ni-, na, nu, h'timu drugimu is'hodu vezh-
shtivennja perstavlenu , kokar tih dush,
perstavi tu ni, na, nib taku se r e z h e :
dushni , dushna, dushnu. voda, vode,
imma tih vod, taku vodni, vodna,
vodnu.
H' letim shlishy tudi ta beseda ma-
t i , inu h ' z h i , letute immajo tudi v'timu
drugimu is'hodu vezhshtivennja tih ma-
ter , tih h'zhir, taku rezi matemi, ma-
terna, maternu, Kzhirni, Kzhirna ,
h'zhirnu.
Per tih drugih immenskih besedah
tiga drugiga pregybalsha te fhennske
rodovinne, katere nagrejo vun v'enu a,
te- *
 108 m--

betn wie immer, wirb ju ber etften (tt=

buttg ber einfachen Safji etn n i , na, nu ,
fcepgefeeet, aiS : baS ftottt, ta a r f h ,
arfhni, arfhna, arfhnu. bie orge, ta
skerb , skerbni ,'skerbna , skerbnu. baS
SBiut, ta kriv , kriv'nni , kriv'nna,
kriv'nnu. s

Set) betten Stettttwriern ber btiiiett

tibanbermtg beS ungewien efdjiecfifeS wirb
mtcfj u ber wetjtett gstbmtg bet mefjreren
Baiji eitt n i , n a , uu gefcsei, aiS: tufhit-
t u , baS ettatjb, tih f h i t t , bet eitat)=
bet, fhittni, fhittna, fhittnu. tu kol-
l u , baS Stab, tih koles, bet Slabet, ko-
lesni , kolesna, kolesnu; ausgenommen
v i n u , v i n a , ber Wein, biefem trirb ict=
gefeet ein s k i , ska , sku, unb fagt man
v i n s k i , vinska, vinsku, was on 2Bmt
ift, fo audj einige attbete SBrter, weidje
<tuS bem ebraudje ju ietttett ftttb.

Unb biefe S>e|Tewficr werben ffe ber

brumni, brumna, brumnu abgenbert.

. VI.
tltteigenfiidje prwrter ftnb , mit mU
djen etwas unbefiimmteS angejeiget wirb, als:"
Edn
 temuzh kokar kull bodi, bode h'timu
parvimu is'hodu edyniga shtivennja ena
ni, na, nu, perpostav'lenu , kokar: ta
arfh, arfhni, arfhna, arfhnu. taskerb,
skerbni, sherbna, skerbnu. ta kriv ,
kriv'nni, krivima, krivnnu.

Per tih immennskih besedah tiga

trekiga pregybiilsha negotove rodobinne
bode tudi htimu drugimu is'hodu vezh-
shtivennja enu ni, na, nu, perstav'lenu,
kokar : tu fhittu, fhitta , tih fhitt,
fhittni, fhittna, fhittnu. tu kolu, tih
koles , kolesni, kolesna, kolesnu; vun-
v'ieti tu vinu , vina, letutimu bode
perstav'leuu enu ski, ska, sku, inu se
rezhe : vinski, vinska, vinsku; inu she
nekatere druge katete se maresh is
shegge vuzhiti.

Inu lete posedne besede bodejo v'se

zhres brumni, brumna, brumnu, pre-
gybane.
. VI.
T e nelastenlive namestne besede so ta-
iste , is katerimi bode ena nenamirjeua
rezh pomennjena> kokar:
Y/?i ?
 i 10 "Ti*;-

Edn , edna , ednu, einer, eine, eitie.

obedn,'obediia 5 obednu, einer u 6etji>en.
nobedn , nobedna, npbednu, feiner au
itepben. t a k , taka, taku ober takshn ,
takshna, takshnu, foio3er, foidje, foidje ,
ves, v ' s a , v ' s e , aller, tte, alle. v'sak,
v'saka, v'saku, jebweber. nekak ober ne-
kakershni, a , u , etwa einer , mancher,
sledni, sleherni, a , u , jebermann ober
' iie. 35iefe werben afle &er brumni, a, u,
a&geanbert.

Sort nisher, 9?iemanb, Ijot in ber

s (Snbung nikogerja, be 9tiemanb. 3 niko-
g e r j u , bent5iiemanb. 4 nikogerja, ben 9iie=
6 per nikogerju, bet; 31iem<inb. is nikoger-
j a m , mit Stienwnb.

33on getimortew*
Sin Seitwort ift, wefdjeS anbeutef, wo
gefd)ie|>t unb u weidjer Seit e gefdjieljet.
Sie Seitworter Ija&en fofgettbe (Sigenfdjaf:
ten:
1) 2)ie eftlt, ba$ ift etn iammettjeitraor',
n>ie: ici> Hefte; ober ein a&gereiiefe
Dort 1 wie: td; erliefe mici>
2) Sie
 Edn, edna, ednu, obcdn, obedna,
obednu. nobedn, nobedm, nobednu. tak
alli takshn , taka, tofc , takshna, taksh-
nu. ves, v'sa, t/jfi, v'sak, v'saka, t;'-
saku. nekak, nekaka, nekaku , nekakershn,
nekakershna, nehakershnu. sledn, sledna,
slednu, slehern, sleherna, slehernu. Le-
tute bodejo v'se zhres brumni, a, u. pre-
gybane.

Ta beseda nisher, immade v'timu dru-

gimu is'hodu nikogerja, 3. nikogerju, 4.
nikogerja, 6. per nikogerju, 7. t
gerjam.

Treka Stava.
Od tih zhasnili besed.
Ena zhasna befeda j e , katera pokafhe,
kar se gody, h'kai fa enimu zhasu se gody.
T e zhasne besede immajo lete per-
hodne. lastuosty.
1) TU podobstvih tu je, ena korrenninska
zhasna beseda, kokar: jest lubim; alli
ena odpellanna zhasna beseda, kokar:
jest se falubim.
 112 S* ffg

2) S i e Sigur, bas ift bie einfadje, wie :

ben , ober bie ufammengefeefen , wie : t>er=
Seien, ober gar boppeii ufammengefeeten,
al$ : hinwesoetgeben.

3) S i e (Batttmg, bas ift, entweber ein wir-

fenbeS, wie : tmsen , ober ieibenbe, wie :
setrasen werben, ober ein Mittelwort, wie:
alt werben ; ober ein ablegenbe , wie : matt
fagt; ober ein-jurtitf-Fcbrenbc , wie: ftcfj
geSiemen 5 ober pcrfttniidje, weldje ae brct)
Perfonen Ijat , ober mtperfnlidjeS , weld&eS
nur eine iperfon fcat, wie : c resnet, e
bonnert.

4) Seiten, ba iff, bie Seit, ju weiter

gefcfjieljt, al$ : ici; liebe, icf> ^abe geliebet,
ici) werbe lieben.
5) S i e t r t , bas ift, ent^eber wirb bie <Sa=
rije glatterbing$ angezeigt, al : ici) liebe,
ober wirb geboften, wie : liebe bu, ober
wirb erbunbenerweife Ijergefagt, wie: f
id>
felje v o r , ba$ : ober unbeftimmterweife am
gebeutet.

6) S i e Sailen, bao ift, entweber ifi bie<*?a-

cittfadh, jwetifadj ober vielfach , ai$ : id;
liebe, il)t swey liebet, je lieben.
7) Sie
2) T o podobo, tu j e , e n o e d y n o besedo,
kokar : dati, ali eno v'kupisstav'leno ,
kokar: fadati; ali eno po dvoinnim
v'kupisstav'leno, kokar: prozhfadati.
3) To sorto , tu j e , ali je ena della-
jozha beseda, kokar: nessem; ali ena
terpijozhft, kokar: nessennu biti; ali
eno sredlivo, kokar: se postarram ,
ali eno dolpolofhijozho , kokar : se
rezke, se pravy; ali eno nafai v s e
se spov'nnijozho, kokar: se spodobit;;
ali eno pershonnlivo, katera v'se tri
pershonne immade ; ali eno nepershoiin-
l i v o , katera le eno pershonno immade,
kokar: defhij, germy.

4) T e zhase, to j e , ti zhas, ob katerim

se g o d y , kokar: jest lubim, jest sym
lubil, jest bodcm lubil.

5) T o vifko, tu je , ali bode ena rezfi

taku v' den pokalana, kokar: jest lu-
bim-i ali bode fapoveidana, kokar; hibi/
ty; ali bode na iavefano vifho naprei-
poveidano, kokar: jest previdim, ta;
ali bode na eno negotovo v i f h o , po:-
fana, kokar: lubiti.
6) Tu shtivennje, tu j e , ali je ta rezh
edyna, dvoinna ali mnogna - kokar :jest
lubim, vi dva lubita, oni lubjo.
h 7) T e
 7) 25ie Perfbuett, ba f enweber bie erfe,
jwet)e ober brite ^erfotr.

8) 25ie l&WAn&ting, ba5 f , enrceber gc=

Ijett fe auS rt a m , em ober im ; gejen
focje auo in am fo fut fe ber erfen ,
(lS : barram, icfj frage ; gefjen fe ottS ttt
em ftnb fie ber jmetjett, aB : berrem, t
efe; gejen fe au ttt i m , ai : vuzhim,
\> ejte, fo fttb fe ber bttttett mattbfutt,-.

SBentt tttatt affo bie 3eiworter'recf)t abwan=

bett tti, fo mu man btefe Beifen jabett,
erfen bie erfe ^erfon in a m , em ober im;
nmjten: bie ersoffene Bei in a l , el ober
i l , wie: barral, v a l l e l , v u z h i l ; brienS :
bie unbefimmte Beit in a t i , e t i , i t i , wie;
barrati, valleti, vuzhiti; DierenS baS Mit-
telwort ergangener Seit / aS: barran, a, u,
v a l l e n , a, u, vnzhenn, a, u, unb auS t>ie=
fen werben bie brigen Beien nb ^erfonett
gemacht.

mittelwotf gegenwrtiger Seit wirb

Ott ber brifen *Perfott ber mehreren Ba^itnii
^mjufegung beS z h i , zlia, zhu gemarfjt,
a5 : barrajo, fe fragen , barrajozhi, a, u,
fragenb ; vallejo , fe wajeit, vallejozhi ? a,
u, efjrenb.
 Ti

7) T e pershone, tu je ali je ta parva ? ali

druga, ali ta treka pershonna.
8) Tu prehodishe, ta j e , ali gredejo vim
v' enu am, cm , ali im. zhi. gredejo vun
v'enu am, so tiga parviga, kokar : bar-
ram ; ziii gredejo vun v'enu em, so ti-
ga drugiga, kokar : berrem ; zhi gredejo
vun v'enu im, kokar : vuzhim, so tiga
trekiga perhodislia.
Kateri tedei ozlie te zhasne besede
prov' permennuvati, taku more lete zliase
immeti ; parvizh to parvo pershonno v'enu
am, em, ali im ; drugkh ti pretezhenui
zlias tu al, el, il, kokar : barrai ,vallel,
vuzhil, trekizh ti negotovi zhas v e n u
ati, eti, iti, kokar : barrat i, valleti,
vuzhiti; zhetartizh to sredlivo besedo ti-
ga pretezhenniga zhasa, kokar : barran,
a, u. vallen y a, u. vuzhenn, a, u. inu
is letih bodejo v'si ti drugi zhasi, inu
pershonne narete.
Ta sredliva beseda sedainniga zhasa bo-
de od te treke pershonne tiga vezhshdv-
ennja is tim perstav'kam zhi, zha, zhu,
nareta, kokar : barra jo, barrajozhi, a, u,
t? all jo , vallejozhi, a, u ; vuzhijo, -vu-
zhijozhi, a, u. h%
 ,2)fl3 Uertrettuiigtfwort wir!) auf btc ttcnu
iufje Siri gemalt , i>oc5 mit biefem Uitr
terfdjieb, ba foidjcS 33ertretiuitgwort nidjt
abgenbert wirb, fonbern bieibt in aiien
fottett unb Bajjien gieidj un&ernberlicfj, ai:
mit fragen jjat er erfahren, barrajozh je 011
isprashal; burdj tos efen ift fte geiefjrt wor=
bett, berrejozh je ona vuzhenna bla; im
SSorbepgeJjett fjaben wir/gefeJjen, v'memu
gredejozh smo m y videli.

Siiie Beitwrter werben int QSJenbifcjjen

mit bem ->iifiSworie s y m , gieicljwie im
35eutfcfjett mit bem bin ober abgewan=
beit, bie einzige gegenwrtige Seit wirien--
ber 23ebeutug wirb one bem -^ifSworie
s j m gemacht, wie: jest barfam i frage,
biefe wirb aein au bem Sfugangc er;
iennet, bie brigen Seiten muffen ffe baS
4?iif$wori s3^m jur iife aben.
 Ta namestna zhasna beseda bode rav'11-
nu ria takshno vifho nareta, vunder is tim
ra'lozhkam ? da ta namestna zhasna beseda
v'selei nespreobernena ostanne po v'sih
pershonnah , inu shtivennjah ennaku nes-
premennliva> kokar : barrajozh je on is-
praskal; berrejozh je ona vuzhenna bla;
tfmemu gredejozh smo my videli.

Savanzhuvannje.
V s e zhasne besede bodejo v'slo-
vennskim ivJ:oi perpomaglivoi besedoi
sym, kokar per tih nemzah is toi be-
sedoi bin, alli fyabc, premennjene, ti
sammi edyni prizhni zhas tiga dellaio-
zhiga pomennjenja bode pres te besede
sym premennjen , inu naret, kokar:
jest barran, letutu bode is tiga is'hoda
spofnannu, ti drugi zhasi v'si morejo
to perpomoglivo besedo sym h'pomozhi
immeti.

. I.
<
 . I.

'Knseigenbe lrt gegenrcirt. Sett.

ittf. 3toeyf. V telf.

idj bin. wir met) ftnb. roit fut?.

>n biff. if}vswet) fet)b. i{je fetb,

er iff. fie weg fnb. " fie fin?.

Vergangene Seit,

irfj bin vir 2 ftnb. Ht fttib.

i es,
2 o
bn biff. j ! ihr i fettb.f i!jr fettf.

t t iff. fe 2 ftnb. fte ftnb.

3Benn
 . I.

T a pomagliva beseda sym.

Ta pokafajozha vipia tiga prizhniga zhasa

du oinnu. v ezh shtivennje.

( m y dva' sma
jest sym ) ( m y dve sma m y smo.
( m y dve sma

( v y dva sta
ty s y , ( v y dve sta v y ste.
( v y dve sta

(ona dva sta (ni so.

on je ? . (one dve sta (one so.
(one dve sta (one so.

Ti prt ezh enni zhas.

(sym bil, ( dva bla,(my smo bili,
jest(sym bila, ( ^ d v e S bile,(my smo bile,
(sym bilu, ( p dve M bile, ( m y smo bile.
(sy bil, ( v y dva sta bila, ( v y ste bili.
t y ( s y bila, ( v y dve sta bile, ( v y ste bile,
(sy bila, ( v y dve sta bile, ( v y ste bile.
en je b i l , (ona dva sta bila, ( oni so bili.
ona ie b ; la, (011e dve sta bile,( one so bile,
nu je bi u, (one dve sta bile,( one o bile.

Ka-
 5enn a bin in ber haibcrgangenen Bett
fetjtt foft,fo iff wohf ju merfen : flehet foieheS
fei Oft in ber Siebe, fo iff e gfeidj mit
ber langfitJcrgangcnen Seit, uub wirb affb ge=
macht, af:
J

reue, ober idj wate gewefeit. wie 2

waren. ober wir waren gewefen. u, f. w.

Setm baS bin aber fr ein iifwort

gebrauchet wirb , fo ift bic i>aibi>ergangene
Seit t?oit ber iugfbergangcnett itnierfdjieben,
ais> :
f

^stlbvergiigene Seit,

ich fragte. vir 2 fragten, wir fragten.

bu fragteft. ibr 2 fragtet, ihr fragtet.

er fragte. jte 2 fragten, fte fragten.

 Ivader bi ta beseda sym immella biti
v'timu napov' pretezhennimu zhasu, taku
je dobru veideti : zhi takshna beseda sam-
ina stojy v ' govorjennju, taku je ennaka
is tim dov'gu pretezhennim zhasam, inu
bode rav'nnu taku nareta, kokar:
jest bi bil, m y dva bi bila, m y bi bili,
bila, m y dve bi bile, m y bi bile,
bilu, m y dve bi bile, m y bi bile,
inu taku dallei.

Kader bode pak ta beseda sym fa eno

perpomaglivo besedo pervfeta, taku je en
railozhek med tim napov' pretezhennim,
iuu dov'gu pretezhennim zhasam , kokar :

Na.'pov'pretezhenn zhas
jest bi barrai, dva bi barrala ^bi barrali,
barrala, ^dve bi barrak g bi barrale,
barralu, dve bi barrale bi barrale,

ty bi barrai, k dva bi barrala ^ bi barrali,

barrala, ^dve bi barrale j^bi barrale,
barralu; dve bi barrale bi barrale,

on bi barrai, o dva bi barrala oj bi barrali,

onabi barrala, % dve bi barrale bi barrale,
onu bi barralu dve bi barrale bi barrale,
 OngftwergAttgene Seit

ftinf. gweyf. Weif,

itfI Wat. wir 2 waren, wir waren.

i> wateff. ijjr 2 wret. iljt wret, j?

-rz '
9

er war. fte 2 waren. fe waren.

Ottart fagt fters auifj gut abgefur^et m -

ftatt: bila, b l a , bilu , blu, b i l i , bli, bile
ble. n. f. w.
1

Sufiinftige Seit..

idj werbe. wir 2 werben, wir werben,

bu werbeft.
bu wirft. ijjr 2 werbet, iljt werbet.
 Dov'gu pretezhenn zhas.
edijnu. dvoinnu. vtzhshtivennje.
jest bi bil, ( dvabi bila, . - bi bili,
bila, g dvebi bile, p*bi bile,
bilu, dvebi bile, ~ bi bile,

ty bi bil, dva bi bila, bi bili.

bila, c^dve bi bile, ^>bi bile,
bilu, dvebi bile, ^ bi bile,

on bi bil, o3 dva bi bila, o bi bili.

ona bi bila, d v e b i bile, . b i bile.
onubi bilu, dve bi bile, g bi bile.

t Sa hitreishu ifrezhti se tuci dobru

vezhkrat perkraishenu rezhe namest: bi-
la , bla, bilu, blu, bili, bli, bile, ble,
inu taku dallei.

Perhodni zhas.
jest bodem dvabodema bodemo
alli p'dvebodema g aH
bom. " dve bodema bomo,

t y bodesh, dva bodeta bodete alli

all ^>dve bodeta >>botte alli
bosh, dve bodeta boste,

on
 iItf. 3eyf X>ielf. S-
er werbe.
er wirb. fte 2 werben, fe werbe.

<fte>iet)eni>e "JCrt gegenvo. Seit,

fei) tdj. fegen wir 2. fegen wir.

feg bu. feget ifjr 2. feget ifjr.

fege er. fegen fte 2. fegen fe.

<3>e>ietf)eit&e 2frt 3uiiftige Seit.

affet nuc) fegn affet ttn 2 fegn faffet utt fegn.
ober ober ober
tdj fo fegn wir 2 folien fegn wir foen fegn.

bu foHft fegn. if)t 2 foUct fegn. ifjr foe fegn.

affet if)n fegn affet fe 2 fegn affet fe fegn

ober ober ober
er foa fegn. fte 2 folien fegn. fe foen fegn.
Sie
 Edijn. Dvoinnn vczhshtiv.
011 (bode <4 dva bodeta a3 bodejo,
ona( alli d v e bodeta .^bodejo,
ouu( bo bodeta bodejo,
Sapovcidajozha vifha prizhni zhas.
g m y dva, bodimo m y ,
bodi jest, dve, bodimo m y ,
j ? m y dve, bodimo m y .

v y dva. bodite v y .
bodi t y , '-3 v y dve, bedite v y .
r | k c v y dve, bodite v y .

(on, ona dva, bodijo oni,

body(ona, ^gorie dve, bodijo one,
(onu, ^ one dve, bodijo one,

Ter ho dni zhas v'ti fapoveidajozhi vifhi.

nei bodem jest nei g m y dva, bodemo m y
alli nei_S m y dve, ' S alli
nei bom jest, nei_o m y dve, 53 bomo m y ,

neibodeslity n e i S v y dva, ____ bodete v y ,

ali nei-g v y dve, g bodete v y ,
nei bosh t y . nei^ v y dve, bodete v y ,

nei bode on, nei 2 ona dva, >iH bodejo oni

nei bode ona,nei-c one dve, bodejo one,
nei bode onu, nei one dve, bodejo one,
Ta
 3>ie er&inbenbe Sfrt iff in aEfen geicfj
<wegettbcn,

Sie unfceftimmte 2rt gegen. geit.

feptt,

JDa Mittelwort gegent. Jcit.

fetjettb, .ober ber, bie, ba iff.

Mittelwort ergangener Seit,

gewefen fetjn, ober ber, bie, ba gewefen iff.

. 3D M Mittelwort jufunftiger Seit,

werbenb, ober ber, bie> baf, fen werbenbe.

Dad Uerireftimgtvorf.
Dttrdj ba fetjn , mit, in fepn , fetjenberweife.

5DA< 3eitwrtiiche 6uptwort,

fe^n, be fet>n.

Sageroort ober Supinum wirb mit

Siufajfuttg be$ egten i in ber unkffimmfeti
Srt gemalt, oi : fet>n , bit.

?uf
 Ta favefhejozha vifha je fa v'sim enna-
ka ti pokafajozhi vifhi.

Ta nenamirrjena vifha prizhni zhas.

biti,
Sredliva beseda prizhni zhas.
bitiozh, a. u. alli kateri, katera, kateru je.

Sredliva beseda pretezhenniga zhasa.

bil, bila, bilu, alli kateri je bil, katera
je bila, kateru je bilu.
Sredliva beseda perhodniga zhasa.
bodejozhi, a. u. alli kateri, a. u. imma biti.
Samestna beseda.
bitiozh po v'sih shtivenniah, inu pershon-
nah enaku.

Zhasliva sammostojozha beseda.

tu bitje, tiga bitja.

Ta lefhijozha beseda, alli supinum

bode is ti m vunspushennjam tiga faidniga
i nareta, kokar : bit.

\
 128 Ste

Siuf gfett^c Sfrt wirb aucfj gemacht ba$ ju-

fammcngefeefe Seitwort n y s y m , idj bitt nidjt;
bie briife ^crfott ein^einer 3aU aber i)at n y ,
bic Fnftige Seit nabodem idj werbe mdjt
fepn, nebitij nabodejozli, nebitiozh.

. II.

X)oreritittentti.
S i e Senben l^aben nidjt not^wenbig bie
^erfonen beraii bepufeeen, wie bic Scutfdjen,
jebodj Ijabe idj foidje bera betjgcfeeei, bamit
ein jeber fidj fjierburdj befjelfen fnne.

pie erfte "tfbwattblung perfcnlidper Seit;

twrfer.
(ffegettwtt. Seit anseig. m-t.
inf. 5'weyf. Vielf. 3MI-

idj frage. wir 2 fragen, wir fragen,

bti frageff. ifjr 2 fraget, ihr fraget.

er fraget. fte 2 fragen, fte fragen.

1
 Natuto viffco bode tudi nareta tav'kup-
jsstav'lena beseda: nysym, alli ta treka
pershonna edyniga shtivennja ima: n y , ti
perhodni zlias: nabodem , nebiti , nabode-
jozh, nebitiozh.
. II.
Preoppominmnje.
Ti Slovenzi napotrebujejo te pershonne
poy sod perpostav'leti, kokar ti nemzi,
alli vunder sym jest lete povsod persta-
v i l , da vunder en v'sakateri sebi perpo-
magati famore.
Tu parim Prehodishe, aH premcnnishe
tih pershonnlivih zhasnih besed.
Prizhni zhas vy ti pokafajozhi vijlii.
Edvjnu Bvoinnu vezhshtiv.
jest barram. m y dva bar rama,
: dve barrama, m y barramo,
> dve barrama,
t y barrash, v y dva barrata,
dve barrata, v y barrate.
d ve barrata,
on barra, ona dva barrata, onibarrajo.
ona oiie dve barrata, one barraja.
oiiii one dve barrata, one barrajo,
i Zre*
i . J
 Vergangene Seit,
inf. Sweyf. t) t elf. .

ich habe ^ ^wir jwcp^ wir ja&en^

Me

_
>tt haft ihr wep ihr habet
habet
O O / O.

? hat ~ fe 3 weg fe haben

haben

alhvergangene Seit,

teh feagete. wir wep fragten, wir fragten.

bu fragtefi. ihr jweg fragtet, iht fragtet,

et fragte. fe m V fragten, ffe fragten.

 Pretezhenni zhas.
edytiu dvoinnu vezhstiv.
jest sym m y d v a sma m y smo
cr< dve cr
so
SO JO
-4 dve H

>
i-S
"4
so >-4 1-4
ty sy SO v y ste SO
r * 1 ^
dve P - "

s O

P CD
on je oni so
011a one dve p one O
onu onedve one

Napov'pretezhenn zhas.
jest bi my dva bi m y bi CP4
c- dve SO SO
so dve | i-i
t-t
>-t >-i
t y bi 0 v y dva bi v y bi SO
dve
dve
as-
on bi ona dva bi P oni bi P
011a one dve one
fD
onu one dve one

Bov'iu
 ^njfmrgangme Seit.
mnf. %mf{ Vklf. %

ktte wir jiCD mt)attm

a* Raiten ***

bu i)atiq J Se met) 2 & ^at

i um
rc

%t * fie fie ijatun '

paite

^uHittftige Seit

serie ?n>et> wir wet

wctbeit be
,


wirft * i-}t vAtp * tpr werbet
weae o
9

et wirb f!e pe) fie werfce

iperbe
 D ov'nnu pretezkenn zha.t.
jest bibil m y d v a b i bila ^ m y b i b i l i ^
bila d v e b r le;; m y b i l e ^
bilu*3 d / s bile ^ m y bile ^
i-j ^
M H **
t y bibil ^ v y d v a b i bila M v y b i b i l i
-bila^ d v e bile bile
biia"* d v e bile? bile,?'
on bibil * onadvabi b i ! a r onibibili?
o n a b i b i l a s 011e dvebi bi'e 0 onebile
onubibilu one dve bx bile' onebile*

Perhodm zhas

tj/bodesh^ v y dva botta vy bottep

r dve * r

on bo * ona dva b o t t a p oui bodo f 5
ona s one dve ^ one n
on a - one dve * one *
 tebietljenbe 2irt gegen Seit,
inf. Stoeyf". Weif,
frage idj. fragen wir wet). fragen wir,

frage b. fraget i(jj? wet. fraget iljr.

frage er. fragen fte jwe^ fragen ftc*

<ei>ieti)cni>e litt 3uHinftigc Seit.

irtfr^t mic iaffet uns raffet uns
o^r jwep, ober ober
ia5 fott witafotten wir foffen
-> *> -n
** n t
b fettf* *iljr 2 fettet i&r fettet *
SS* (r CA-
** . f o.
raffet i^tt ? raffet fee s ? raffet fte ?

ober ober ober

er fett fte 2 fette fte fetten

/ *

Sie
 Sapovcidajozha vifha prizhni zhas.
edynu dvoinnu vezhshtiv.

barrai jest. p my dva, barrai m o my

g. dve,
'g dve,

barrai t y , S V y dva, barrai te v y ,

dve,i
dve,

barrai 011, Tona dva. barrajo oni,

ona, 2 one dve, one,
onu, 2 one dve. one,

Perhodni zhas v' ti fapoveidajozhi vifhu

neijest barram. nei mydva T nei m y g*1
dve g
dve 3 . 3
o
nei ti barrash.nei v y dva g 1 nei v y T
dve 3 g
dve I g
i
nei on barra, nei ona dva g4 nei foni,
ona one dve 3 3 one,
^onu one dve g o ' o n e >
 i j

25ie t>er&itt&e>e 2rt i ft in ffen geidj Ser

eignen 2rt. ^
Un&ejtimmte 2C?t. (egeitro. Seit
fragen.

Vittelror't gegen. Seit,

fragend

t)ertrttuttg<ittj<j.
mit, iitt) , im fragen.

tfittelwort vergangener Seit.

, gefragt

Seitjj'rtll^es ^Auptwrt;
ta3 frage.

CgeTOort, rer Supinum

ju frage.

ttttS uf biefe 21'rt fer&f ae SeifwSrfee

mit atte il)reit ttfammengefefen afegett)t?beffr
weiche i bet erftett ^erfo augeije i ein
km;

; 3u5,
 Ta ftvefliejozha v'fha je fa Vsim eu-
haka ti pofcafajozui vifhi.
Nenamirrjenn vifha prlzhni zkas.

barrati
Sredliva beseda prizhniga zhdsa
barrajozh, a. u,

umestna beseda.
barrojozhi

Sredliva beseda pretezhenniga zhaia.

bai-ral > a. u.

Zhasliva sainmostojozhd beseda.

tu barranje, a. 11.

Lefhijozha beseda, aH Supinum-.

fa barrat.

Inu na takshno viflio bodejo v'se zhas-

ne besede is v'simi svojimi v'kupissfav'-
lenimi premennjene, katere v' ti parvi
pershonni vungrejo v' enu um
 Hnafym.
einjige Setfmorf dam gefcen , unb bie*
ufammengefe^ten aus dam, biefe Jja&en in
ber jwegfen ^erfott wegfacjjer unb ielfadjer
SaJji. in ber an^igenben 2irf gegenwrtiger
Seit ni(fyt in date, perdate, dodate, fnnbcr n
daste, dasta, perdasta, perdaste, dodasta,
dodaste, u. f. w.

25ie 2enben fjabe in ber ieibenben

beutung Feine Seit, fonbern nur ba 35?iifer=
wort ergangener 3cit ietbenber Sebeutnng
burcfj ae Seiten, worju nur ba3 ^iffioort
sym beggefest wirb, unb wobur$ ae Seiten
untcrfi$iebeit werben.
Unb biefed wre fcfwn genug fr bie @e=
leijvtett, affein wegen bett Ungefeljrten mxi%
ein SSepfpiei tsorgeiegt werben , nmiid):
 Vunvfetk.
Ta samma edyna zhasna beseda dam
js v'simi svojimi v'kupisstav'lenimi bese-
dami is dam, inu perstav'kam, lete im-
majo v' ti drugi pershonni tiga dvoinniga,
inu vezhshtivennja v' ti pokafajozhi vifhi
prizhniga zhasa ne v' enu date, perdate,
dodate-, temuzh- dasta , daste ; perdasta,
perdaste; dodasta, dodaste; inu taku
dallei.
Terpijozhi pomeiinjennje.
T i Siovennzi nymajo v' timu terpijozhi-
mu pomennjenju nobenniga zhasa, temuzh
le to sredlivo zhasno besedo tiga pre-
tezkenniga zhasa terpijozhiga pomen-
njenja skus, inu skus vun skus v'se
zhase, le ta perpomagliva beseda sym
bode sammuzh perstav'lena, skus kateru
bodejo v'si zhasi raflozheni.
Inu tutu bi fhi blu iadosti fa te vuzhen-
n e , alli favollo tih nevuzhennih se mare
en rafgledk napreipolofhiti, namrezh :
 J40 sw --Tj

ftjeigenie "Kti. ggenwtt.- geif.

inf* SwcTf y i elf.

i<$ iuer^e n>tv jwet) njttf wet=

** jct'^ett 0 ben

bu wirft pet) iljt werbet a
i wt us-

ee wirb fe jwet) fe werbe

werben

Vergangene seit.

bin wit s ffnb wit fnfr

t o
* n' n
i&r a feb a t&t feb
a 3 s
- S -
3? 2 ' T
<r ifl r fit 2 m 1 ' fie find ?
 ' Pokafdjozha viia. prizhni zhas.
fijn. dvoinnu vezhshtiv.
jest sym mydvasma^ m y smo ^
^ d v e j, _ M
, p d v e h
h} Hj
ty sy ^ v y d v a sta y y ste
x B dve p 3
ave
fi
n je ' ona dva sta r> oni so
ona e one dve one
, n> n>
onu one dve one r

Bretezhmn zhas.
jest sym ^ ray dva sma g m y smo g
Sv dve ^ v*
ja dve - ca o

t y sy y y dva sta ^ v y ste P

g __ c ] v e o^ __ .
- 1 l
g dve 3

on je P ona dva sta - oni so ~
ona p one d v e P one i
piiu one dve p one n
 albpergatigene Seit
tnf. Swevf. VW

idj wurbe wits wur* wtr ww-

ben Urn

n
fcuwitrbeft if)t 2 m t - i$r tmv-
CO bet bet ta

er wurbe fte a wur= fie rout;

ben bett

Jliingfiuecgaftgene Sett.

ic$ ware wtr 2 wa=> wtr ware

rett <i> CO
^ &
n
rt

ta
bu warefl ~ i&t 2 wa= tfjr waretH
s ret 5

w a

cr
er ware fie 2 Wrt-,5i fie ware*
rett

Sie
 s* , 143

Napov'pretezhenn zhas.
cr mydvaBigf m y bi cr
jest bi
- '

3 dve
. Ni dve g g
i" v-1
P v Vi
t y Bi v y dva bi P v y Bi p

d v e TO <T>
,
d v e cr C"
vi SO*

on bi p 011a 2 Bi1' oui Bi

p
ona one 2 P one
M
n>
onu one 2 n> one

Dov'nnn pretezhenn zhas.

jest Bi tcr- m y d v a b i H? m y bi
Bili.

\ii* . T
SO vi
a VCJD P
t y Bi ,vy dva bi P v y bi
to

VO
S J cr
barrani,

h -
J
i-s SO
<-i
SO - i-i
SO
Ni s
SO
on Bi ona 2 b i - oni Bi
P
ona one '2 P one Bi P
a one 2 p
ona one bi CD
 S tefe Heitert, >e fiatoetgmgette tttb
St}gft>ec3tgeae f^ct? einen udjt eftte
Benbctt g'eid) ju f?9 ; Scia e5 i ft ein gvof=
fee 'intcrfi?3> u>$ett liefen wtgen Bott-
tet tj : bi bil,tt>efi)evmir Sje guten 2Ben&.cu
m)vm$mn. $$tm wtbett fciefe jmet) 2rt=
eiu bi bil (He grtt> bent Sercot otgefeef,
fo iff e &ie attgfisn'gartgce Beit, at: idj re
gcfkagt jor&en; mtien 5c? nefe jspeg 30oreu
]bi bil fo bgefoufcert, > >a> bi vot feetu
Beitiott, ni) i?3 Lil nc$ ktn Seitroort
f i e l e t , fo iff c3 fre jaW ergangene Be
aU : m i e geftaget, jest bi barran bil.
Un) fciefe iff mfj su metfen, wen matt
gut weufctfcfj r e k u , fdjttihti wU.

Ktiiif-
 Leta dva zhasa ? ti napov'pretezhenni
inu ti dovnnu pretezhenni zhasi se fdijo
enimu nevfhikanimu Slovennzu ennaka
rezh, alli je vunder en velk raflozlieb
med tirna dvema besedizama: bi bil,
kateru le ti dobri Slovenuzi obzhutijo;
fakai zlii bodeta lete dve besedize bi bil,
obidve ti zhasni besedi napreipostav'lene,
taku je fhi ti dov'unu pretezhenni zhas,
kokar: jest bi bil barran; zhi bodeta pak
lete dve besedize bi bil raflozhenu postav'-
lene taku, da bode tu bi pred toi zhasnoi
besedoi, inu tu bil fa toi zhasnoi besedoi
postav'lenu, taku je ti napov'pretezhenn
zhas, kokar: jest bi barran bil. Inu le-
tu t u se mare dobru favanzhati, zhi se
hozhe dobru slovennsku govoriti 5 ali
pisati,
 Knftige Seit.
Jinf. Sroeyf. X>ielf.

i) werbe ~ wir a w e r ^ jiemerte^

n ll

t a
TO O . 49
bu wirft "" t^r jweg 2 werbet"*"
S werbet 5
4 49
rt
tv ^
rn ri - 4

er wirb ? fe pet) ? ftc Wirbln?

werben
cet;eui>e 2rt gegenw. Seit.

werbe tdj werbenwir werbenwir

jweg

n
werbe bu n werbet ijt werbet i&t
weg CO

werbe er werbe fe werben fe

wep

nu?
 Qff 147

Pcrhcdni zhas.
edytiu dvoinnu vezhshtiv.
jest bora m y dva borna myborao t : r
C- __ L | v e _ p M

dve H hi
HJ
l-S >1

t y bosh ^ v y dva botta v y botte

dve ~ s
_ dve 513
VJ r*
^ CD
on bo " ona dva botta P ofci bodo
ona bo c one dve one- ^
onu bo one dve " one
Safoveidajozha vifka. prizhni zhas.
bodi jas t bodimamy dva bodimo my
c _ dve o-
9 dve M
t- n ^
h-*
bodi t y jJ bodita v y dva ^ boditevy s 3

dve
p
bodi on * bodita ona dva n, bodijoonin
ona s one d v e ' one
onu * one dve o one 9.
 s * = ! g

gufttftige Seit in fcer gebteth. lirt.

inf. Swevf. Weif.
faffet mich laffet n^ raffet un$
ober **
o jwet, ober ober
ich fpfl m t z foffen^T nnr follen,

u
o (Cr
btt foft ihr pet> ~ ihr foffet
5 foffet S 3

laffet ihn * laffet fte raffet fte

ober * jweg, ober!! ober
er foU fte 2 [offen * fte foffeu

Sie erbinbenbe Sitet ifi in aiiett ber <itt^i=

genben 2trt gictdj.

Unbestimmte Tlvt. gegenwrtige Seit

gefragef werben.

Mittelwort vergangener Seit,

ber, bie, ba$ gefragte.

Mittelwort Eiinftiger Seit,

ber , bie, ba fpa ober mst gefragef werbe,
ober ju fragen ifi.
Unb auf biefe 2irt werben ffe Seifwcfer
ber feibenben Bebeninng ahgewanbeit werbet?

TII.
 perhodni zhas v ti fapoveidajozhi vifhl
edynu dvoinnu vezhshtiv.
nei boma m y 2 ..
nei bom o- d v e ^ nei bomo ^
. jest so dve 83

nei bosh
oosnja n e i b o t t a v y2 nei botte SO
ty ^ "
VJ w*
VJ VJ
. on S3 nei botta ona 2 m - oni n
o n a = _ _ o n e ne,
onu one 2 o one a>

Ta favefliejozha vifha je po v'sih rezheh

en 11a k a ti pokalajozhi vifhi:

Nenamirrjena vifha. prizhni zhas.

barran, a. u. biti

Srcdliva beseda pretezhenniga zhas.a.

barran , barrana , barranu bilu biti.

Sredliva beseda perhodniga zhasa.

kateri, a. u. imma barran , a. u. bi si.
Inu na tnto vifho bodejo v'se zhasne be-
sede tiga terpijozhiga poinennjenja pre-
mennjene..
 JfO ^r^^r^

. III.
pwege fe rte jene Seit-
wetee, wc;fte i it He eefte ^pcrfott augeen
in ein em. B :
liitseij. lift. je^enwSt. geit
Etnf. otoeyf. Vieif.

idj efe. wie jwetj iefett. wie iefett.

bu efef. ije pet> efet. if>e efet.

te ie3t. ftc siDcp efett, fe efen.

C
Veegangene Seit.

idj )bs wie p e g wie ga&ett

invest
(S

t
rx T
bit fl|l ije pet) tje fytct n
$a&et

ce Bat fe p e p fte Ulbert

fc.rctt
alfc
 . HI.
T u drugu prehodishe , alli premennishe
fa Vse taiste zhasne besede , katere v'ti
parvi pershonni vungrejo v'enu em , kokar:
Pol:afajozha vijha prizhni zkas.
edvjnu dvoinnu vezhshtiv.
jest berrem. m y dva berrema, m y berremo.
dve

t y berresh. v y dva berreta, v y berrete.

011 berre, ona dva berreta, oni berrejo*

ona one d v e one
onu one dve one
Pretezhenni zhas.
jest sym m y dva sma my smo
ve c ^
dve "
II po
t y sy ^ v y dva sta ^ v y ste ^
v dve w ^
dv e " ~
{r1 P , ni
on je ? ona dva sta oni so
ona one d v e P one p
onu one d v e OLe
Na-
 l>t>crgjtgene 5'eit
inf. Sweyf. Vitlf.

idj a$. rct jroet) afctt. nut afen.

fcu afeff. ijt wet) afef. ijt afet.

t a$. fe jrcet) afen. fe afen.

Cingftperjangene ot.

5atc wit jweg vit paiten

fatten
ts t
n o
H jafeft^ it jn>ct) o ijt fiafet^
hattet
<
ra ra
ft ? St
t gatte fe jrnet) fe jaeu"
JaUit.
 Napovpretezhenn zhas.
edynu dvoinnu vezhshtiv.
iest bi m y dva bi m y bi
i dve o-
dve * Sa
l- 5
ty bi ^ v y dva bi ^ v y bi
dve ^
h dve

011 bi ~ ona dva bi* oni bi

ona one eve P one
onu one dve one

Dovnnu pretezhenn zhas.

jest bi m y dva bi g m y bi
1er

H * 11
VJ* dve sa VJ
cr dve 3- -

S
S* T nT
cr cr;
t y bi vy dva v y bj ?"
0)
dve
cr dve cr C
l-s

S
13'

EL s
oil bi ti
p ona dva bi- oni bi
j ra p
ona one dve - one
ro
onu
one dve one
 uittftige Seit
inf. Sweyf t>ielf. S.

tdj werbe wir Vt) nue wet;

wetbe b'rt

b;t wirft o ihr me?) ihr werbet"

o
werbet
a

er wirb fe wet) fe werbe

werbe

(ebiethenbe 2rt. gegenwrtige Seit.

efe icf>. efen wirjwet). efe wir.

efe bu. lefet ihr |wet). efet ihr.

tefe er. efe fte jwe>. efe fe.

S tin fi
 Perhodni zkas.
edynu dvoinnn vezhshtiv
jest bom m y dva boma mybomo
o- c
m. dve ^

ty bosh v y dva botta _ v y botte ~

- dve
^ S' ' dve " u

on bo g ona dva botta ^ oni bodo

ona * one d v e n> one p
oiiu one dve one

Sap o v eidajozha vi/ha prizhni zhas.

berri jest, berrimamydva, berrimo m y ,

berri t y , berrita v y dva, berrite v y ,

berri on berrita ona dva, berrijo oni,

ona one dve, one,
onti one dve, one,
 iiii/iftige Seit in ber geinetljenb. "Xtt.
inf. Smeyf. XHelf.
iaffet micf) Iaffet un$ iaffet una
-t>ber roet); obet cbet
foil mnfollett wic foactt
~ _

bit fofffi ifc p e p if)* foffet-.

foiici
? a

. a
iaffet if) iaffet fie iaffet fie
olsetr jweg, ober ebetr
er foff fie 2 foiiett ftc foiien
3>ie uetbinbenbe Sfti ift in alien gieidj bee
anjeigenben 2iti.
Unbestimmte "Hrt. (ftegenw. Seit.
, iefen.
iTiittelwort gegenw. Seit,
lefenb.
Vftitteltcort vergangener Seit,
geiefen {jaben.
Vertrettiifigeiraot't.
mit, biti*ilj, im iefen.
^gercort, obee Supinum.
Sit iefetr.
Seitwottlidjeci
ba iefen.
perhodni zhas v' ti fapoveidajozhi vifhi.
edvjnu dvoinnu vezhshtiv.
nei my2 berrema, nei m y berremo
nei berrem
jest _ _ _

nei v y 2 berreta, nei v y berrete,

neiberresh,
ty _ _ _ _ _

nei on nei ona 2 berreta, uei oni berrejo,

ona berreone - one
onu one - one
Ta favefhejozha vifha je po v'sih
rezheh eunaka ti pokafajozhi vifhi.
Nenamirrjena vifha. prizhni zhas.
brati.
Sredliva beseda prizhniga zhasa.
berrejozh, a. u,
Sredliva beseda pretezhenniga zhasa.
bral, bralla, brallu.
Samestna beseda.
berrejozh ali berrozh.
Lejliijozha beseda.
la brar.
Zhasliva sammostojozha beseda.
tu brannje, a. n.
 &eibcn&e 25ebeutu?tg.
2f3cigctte Crt. gegenwart. Seit,
fctnf. gwevf. Vielf.

werbi wir wet> wir wer=

werbet s b;n
T

bn wirft ihr jwet) ijrwerbet-

werbet o.
S

er wirb fie wet fie werbett

werben

Vergangene Seit.

idj fctn wir 2 fttb wir fttb

S
t 2.

bn&ift ihr 2 fet;b ihr fepb

s s s
o o o
KS

er tf fe 2 flab * fie flub *

 Ter pij o zh u p o m ennjenje.
Pokajajozha viftm. prizhni zhas.
edynu dvoinnu vezhshtiv.
jestsym m y d va sma m y smo
C" dve cr cr
H4 dve
-i
50 so S3
i=S v y dva sta t v y ste B
t y sy
t! dve B B
M
dve so

s

p Q
on je ona dva sta oni so
ona one dve CD one fi

onu one dve one

Pretezhenn zhas.
jest sym! m y dva sms cr m y smo i cr1
u
- dve VJ 1 cr
cr CT
- dve 1C
D rs"
VJ v
<2 cr cr
v y ste iC
>
j
ty sy b v y dva sta D
P*
cr cr
-s
dve ta H ' so
tSo*
t! pi
on je ~ s
ona dva sta VJ oni so
ona P one dve o one
o
onu s one dve p one G>
 ^vilbvergftngcne o^it.
Inf. gweyf. Weif.

i) wrbe wtr weg wtr wr;

wurbeit bett
<s>
r
" bnwurbeft o it WCt) iljr wrbet'
wrbet

er wrbe fte jwet) fte wrben

wrben

C;igfiPergangene Seit.

idj wre wir jwet) wir waren

^ waren ^ c

bu wareft ir wet) s ifjr wret

wret o
t-t
TS

er wre fte jwet) fte waren

waren

Hilnfr
 Nap o v 'pretezhenn zhas.
edynu dvoinnu vezhshtiv.
jest bi S* m y dva bi Sf m y bi g*
__ g dve g s

ra
ra
ty bi 9 vy dva bi o v y bi ^

H _ >g5 dve S w^
on bi p4 oua dva bi ^ oni bi
ra
ona one dve ^ one
onu cT one dve ra1 one p

Dov'nnu pretezhenn zhas.

jest bi bil m y dva bi bla m y bi bili ^
bla cr d v e ble er m y b i l e ^
blu i-i d v e ble h m y L i l e J
sa ^ a
t y bi bil a v y d v a bi bla v y bi bili ^
bla " d v e ble bile ^
blu v d v e ble bile--
T

on bi bil ona dva bi bla P oni bi bli *

onabi bla ? one dve bi ble oneble
onubi blu one dve bi ble one ble
 knftige Seit,
J6if. Sweyf. Weif,

werbe wir 2 wer= witwerben o

be ~

im wirft g i&r jwet) * iljr werbet 5

werbet o

cy <rt
f er

tr wirb ffe jweg ? jle werbe

werbett

<e&ieti)ett&e 2Crt gegenw. Seit.

werbe idj werbettwir werbettwir

mv

werbe bu werbet werbet ifjr

jwetj

werbe er werbe ffe werbe ffe

weg
 ms 163

Perhodni zbas.
edytiu dvoinnu vezhshtiv.
jest bom m y dva borna m y bomo
c
o* dve
i-t
i-s dve - ta
s
a
t y bosh b v y dva botta v y botte
a dve 93
dve

O ra
on bo ona dva botta ; oni bodo
ona bo ? one dve p one ra
onii bo one dve one

Sapoveidajozha vifha. i zhas.

bodi jest bodimamy dva bodimo m y
dve o-
dve Hj

S3

bodi t y bodita v y dva s boditevy

d v e
d v ev

S2
bodi on bodita ona dva ra bodijo oni P
ona one dve one
ra
onu one dve ? one
 gufilnftige Seit in ber getictt;. l i t t .
inf. Swevf. Vi elf.
lffei mich kffet tttt faffet un
ober C5> ober <st
jwe^, ober o
ich fo wies foen Z. wir foen
f>
-n r>
r wet) SS
btt fc3fi S ihr ihr foet s
foet * r


<y
iffet i n faffet f?e Z i ffet fse
ber SS wcijf ober? ober

er fo tfe 2 foen fie foen

S i e erinbenbe 2frt ift in aen ber anjei^

genben Stet gleich.

Unbeftimmte 2Crt. gegenwrtige Seit,

gelefe werben.

Mittelwort vergangener Seit,

ber, bie, ba3 gelefene.

Mittelwort Biinftiger Seit,

b e r , bie, ba3 fo ober mu gciefe werbe,
ober ju iefen ift.
tlnb auf biefe t r i werbe ae Seifwortet
ber weiten Sibwanblnng bcr ieibenben SScbcu-
titng abgewttbeit werbe.
. III.
 J v-r - =W0 165

Per hodni zhas v'ti fapoveidajozhi vifhi.

edijnu dvoinnu vezhshtiv.
nei boma m y 2
nei bom cr - dve ~ 1163 b o m o cr
jest dve m. mY -t

nei boshc nei botte*

ty - vy r
T ^
011 nei botta ona 2-P . 0111 *
nei c nei
bo o n a ' o n e 2 bodo o n e ?
onu one 2 one

Ta favefhejozha vifha je po vsih rezheh

ennaka ti pokaiajozhi vifhi;

Nenamirrjena vifha. prizhni zhas.

branil, a, u. biti

Sredliva beseda pretezhenniga zhas a..

brann , branna , brannu bilu biti.

Sredliva beseda perhodniga zhasa.

kateri ? a. 11. imma brann, a. u. biti.
Inu na takshno vifho bodejo v s e zhasne be-
sede tiga drugiga premennisha, alli pre-
hodisha tiga terpijozhiga pomennjenja pre
mennjene.
S. I V ,
 . IV.
griffe 9ifw<jtti>iuit3 fr e jette Beit=
wSrter, weiche itt her erften ^erfon ugehett
fn eitt im. vuzhim.
2ftt3ei^. 7ivt. gegenwrt. Seit
tnf. Swevf. Vielf.

ich lehre, wir weg (ehren. wir iehrett,

hu iehreff. ihr weg lehret, ihr iehret.

er lehret. ffe weg lehren. fte lehre,

Vergangene Seit.

ich, hhe wir arcep wir hhe

hahen ^

hu hft ihr jweg ihr hhet

w hhet K
n
o.
er hat r fte jwet) r fte hhen '
hhen
 . I V .
T u treku prehodishe, alli prememiishe
fa taiste zhasne besede , katere v'ti
parvi pershonni vungrejo v'enu im, kokar;
vuzhim.
Pokafajozha vifha prizlmi zhas.
edijnu dvoinnu vezhshtiv.
jest vuzhim. mydva vuzhima, m y vuzhimo
L. dve
__ _ dve '

t y vuzhish. v y dva vuzhita, v y vuzhite.

on vuzhy, ona dva vuzhita, oni vuzhijo.

ona one dve one
ouu one dve one
Pretezhenni zhas.
jest sym m y dva sma c m y smo <<
<s _ dve c p
c dve is s
is ^ H_4

ty sy ^ v y dva sta v y ste

^ dve
- dve-

on je ^L ona dva sta m oni so Q

ona F one d v e ' one'
ouu one d v e a> oue n
Na
 168 ^ g

^liwecjaitgene Seit
Inf. gwevr. Weif.

i lefjeete. wie awet lefjeeiett. wie lefjeeiett.

i> ieljeeteff. ifje jweg lefjeeief. ifje leitetet.

/

ee leijreie. fTc jwet) redete. fle leljeefetr.

JUiigfiDeegaticjeiie 3'eit.

i Htte wie jwct) wie {jafiett

fcatiett <3> SS

im fjatiefi ifje wer) ifjr hattet ^

^ Jtict
^ n n
o n.
ee aiie ~ ffe jweg ~ ffe Satte~
Jjatte,

Enf=
 Napov'pretezhenn zhas.
edynu dvoinnu vezhshtiv.
iest' bi m y dva bi < m y bi <
L < dve * c
__ __ 0 _ YE _ N N
N er* 13*
t v hi ^ vy dva bi " vybi ^
- dve ^ _
dve P
n>
on bi ^ ona dva b i p oni bi
ona bi _ one ve one
onu bi one dve one

Dovnnu pr-etezhenn zhas.

jest bi g m y dva bi S m y bi
^
er Udve
r C "O"
g* dve 5T ? ^ ^ o4
cr cr cr*
ii
o
t y bi F vy dva bip" v y bj
dve <
_ <5
dve g g.
51 Bs
on bi ona dva b i s ' oni bi
ona *i one dve n> one i6

CD
cnu s one dve n> one
 I70 Ste

Siinftge Seit
inf. groeyf Vielf. S-

ic5 werbe wir swet> wir wer=

werben ben

bu wirft rt i5r mcg ^ iJ)t werbet,

werbet
St 9
er wirb fte i ep fte werbe
werbe

@e>iet>enbe 2rt. gennrtige Seit.

ejre tdj. le&re wir $wet. ie&re wir.

ejre bu. e&ret iljr jw>ei> iejret iljr.

efjre er. ierren lt weg. ejpen fe.

Biirif;
 Perhodni zhas,
edynu dvoinnu vezhshtiv.
iest bom . m y dva borna"* mybomo<i
> < __
a dve a
N
dve N
N
ti- 3*
ts'
ty bosh v y dva botta ^ v y botte
__ dve ^ .
dve ?
li ^ V

on bo * ona dva botta oni bodo
ona one dve * one
pnu * one dve n> one ro
Sapoveidajozha vifha prizhni zhas.
vuzhi jest, vuzhima m y dva, vuzhimomy,

vuzhi t y , vuzhita v y dva, vuzhite v y ,

vuzhi on vuzhita ona dva, vuzhijo oni,

ona one dve, one,
onu one dve, one,

Per*
 .Knftige Seit -in 6er gelueil;ei>. "Krt.
inf. Sweyf. Viel f.
Ittffet mich raffet ttn raffet uns
ober wen, ober ober
idj fott wirsfoiien wir foHen .
r r
btt foffft ^ W ^ ihr foet^
1foet
n
Ti \ n o

raffet i h n * raffet fte ? raffet ffe *

ober jroei), ober ober
er fott fte 2 fotten fte fofien
S i e erbinbenbe Sief ift in atten gieicJj ber
anjeigenben 2irt.
Unbeftimmte ICrt. (Fegenw. Seit,
lehren. u lehren.
Mittelwort gegenw. Seit,
lehrettb.
Mittelwort vergangener Seit,
geleitet haben.
Vertrettung^wort.
m i t , bnrdj, im iehren.
agewort, ober Supinum.
S iehren.
Seitwrtiicheci Hauptwort,
ba iehren.
perhodni zhas v' ti fapoveidajozhi vifhi*
edynu dvoinnu vezhshtiv.
nei my2 vuzhima,nei m y vuzhimo
n e l vuzhim
jest _ _ _ _ _ _

n e i v y 2 vuzhita, n e i v y vuzhite?
nel vuzhislij
ty _ _ _ _

nei on nei 011a 2 vuzhita,iiei oni vuzhijo,

onavuzhy
onu
Ta favefhejozha vifha je po v'sih
rezheh ennaka ti pokafajozhi v ifIii.
Kenamirrjena vifha. prizhni zhas.
vuzhi ti.
Sredliva beseda prizhniga zhasa.
vuzhijozh, a. u,
Sredliva beseda pretezhenniga zhasa.
vuzhil. vuzhilla. vuzhillu.
Samestna beseda.
vuzhijozh.
Lefhijozha bes:da.
ia vuzhit.
Zhasliva sammostojozha beseda.
tu vuzhennje ? a. n.
 ei5en>e Bedeutung.
Knseigcnise litt, gegenwart. Seit.
inf. gwevf. Vielf.

werbe wir jwet wir wer*

werben ben *

i) wirf* i&r weg i!jr werbet

n> werbet n n

er wir& fte wet) fte werben

werben

Vergangene Seit.

id) bin wir 3 ftti& Wir ftnb

C> is

<-t
bu &ift tfjr s fegb i&r fcgb
so so 5

3
er ift fte 2 ftnb ; ffe ftnb

galfe
 Terpijozhu pomennjenje.
Pokasajozha vifha. prizhni zhas.
edytiu dvoinnu vezhshtivi
0 ray dva srna < m y smo <
Jest sym
dve e

N > dve IS N
T tr
t y sy 0) v y dva sta Df v y ste rt>
. dve

3 dve P . _ ts
ja
vj VJ
on je P ona dva sta oni so ro
i
ona one dve p one
onu ? one dve a> one n
>

Pretezhenn zhas*
jest sym er 1cr
1
1 m y dva sma sa m y smo 1> cr
VJ
er dve cr
. . v0-
, __
-

St
a dve V nTJ 0"
C-
h* cr
ti r
C
m v y d v a sta fD v y ste nT
t y sy
< dve c-!
<
i
.
<3
C dve N
N tr
.
g.
tr Ol
n> a O
aM
on je tf ona dva sta sa oni so
VJ vi

ona ra one dve m one rt>
ona ? one dve 0} one P

!
/

liwergitttgene Seit,
ftinf. , gwevf. Vielf.

idj wrbe wer weg Wir war;

CSr wrben <S>
r
l
bu wurbeft ipt jweg <i i{jr wrbet o
Ti wrbet -es
rt
n
er wrbe r* fte jweg 1- fte wrben ^
wurbett

ingfttwgngene Seit

tdj wre wir weg wir waren

waren
<-t <"S SS
<"t
bu warefi _ iljr weg"" ijjr wret
o s
rt wret o

er <-i

er wre fte weg fte waren

waren

iliinf;
 SV I77

Napov'pretezhenn zhas.
edynu dvoinnu vezhshtiv*
jest bi ^ m y dva bi ,3 m y bi c
N
J-. fUVC
)vp N
-^ N-J*
J
2 dvp ra ra
S uvti a S
' S
t y bi P v y dva b i ^ v y bi
? dve ra
er dve e r ra
tti
^ _
cr cr S
on bi ona dva bi S oni bi ^
ona [y one dve hr one CD
onu B' one dve ra* o n e ra
Dov'nnu pretezhemi zhas.
m y bi bli
bla (S dve ble m y ble C
blu dve ble SI m y ble tSJ
N
er a*
t y bi bil CD v y d v a bi bla CD v y bi bli CO
'

bla A dve ble es ble a

blu a dve ble 3 ble A
s* sa M
Vi
011 bi bil sa onadva bi bla CD oni bi bli
onabi bla * one dvebi ble ' o n e ble ?
onubi blu c one dve bi ble ra o n e ble

m
 Knftige 3?c;t.
inf. Swevf- Vielf.
(
SO-
ii) werbe wir 2 t z e t ' ^ wir werben
ben
rt

bn wirft tljr weg ~ ir werbet^

werbet s

-5

r/

er wirb ? fe weg ? fe werben p

werben

<Ke)ietI)en6e 2rt gegettw. Seit.

werbe iefj werben wir werben wir

t weg <s>
n.

werbe bu * werbet t&r werbet iljr

rt
n 3weg n
r

werbe er werben fte iverben fte

jweg
 s^- J79

Perhodni zhas,
dvoinnu vezhshtiv.
jest bom<! m y dva borna < mybomo^
2 dve ff
dve ^ N
tr tr (3-
t y bosh CD v y dva b o t t a v y botte^
a dve s
___ 3 dve " ^
v, 5J l-i J
Vi _
on bo ona dva botta oni bodo Q
ona one dve one
onu F1 one dve p one
, Sap o v c i daj o z ha vifha. prizhni zhas.
bodi jest < bodimamy dva bodimo m y

. S N
bodi t y bodita v y dva ^ boditevy ; : r
at-* dve r a
dves P
t-.
p-* i-*
bodi on M bodita ona d v a b o d i j o o n i " '
ona * one dve n> one P
onu s one dve r one(t.

m 2
 So ==4s?}

guiinftige Seit in ber gebietl). ct.

iginfl Swevf. X>icif.
fliTet mid) aflet unS^ affet nnS
obet ^ jroet), obet obet ^
1$ foil nuts foUeti
rs
iT nut folle
v

a **
bu fbcft i!jt p e p "" iijt foBfet ~
S foKet 5 3
o
iflfcf m z ffct fte J affef fie
obet raet), obet^ obet'
et fott ? fte 3 foiien * fte fotten ?

Die etbinbenbe Siti ift in aUen bet anjei*

genben 2itfgiet$.

Unbeftimmte "Kvt. gegennwtige Seit.

geiejret wetben.

Mittelrcort vergangenet Sett,

bet, bie, ba$ geiefirie. ,

Mittetoott iiinftiget Seit.

bet, bie, bas fo0 obet mu gefejtet nwben,
obet n iejjren. iff.
Unb auf biefe 2irt rcetben aide Beiiwotiet
bet btifieu Si&wanbimtg bet ieibenben SSebeu*
tung afrgewflttbeii ivetben,
 I SI

Perhodni zhas v'ti fapoveidajozhi vifhi.

edynu dvoinmt vezhshtiv,
< nei boma m y 2 ., <
nei borne "~dve< nei bomo s
jest N dvec N

TR N (=F

nei boshp eibottaj^ nei botte^

ty * In
P V*
. on p nei botta ona 2 . oni
bo o n a
c
one2-n> bodo?"'
onu one 2 p one p

Tafavefhejozha vifha je po vsih rezheh

ennaka ti pokafajozhi vifhi;

Nenamirrjcna vifha. prizhni zhas.

vuzhenn, a. u. biti.
1
Sredliva beseda pretezhenniga zhas a.
ti vuzhennij ta vuzhenna, tu vuzhennu
j . '
Sredliva beseda perhodniga zhasa.
kateri 5 a. u. imma vuzhenn , a. u. biti.
Inu na takshno vifho bodejo v'se zhasne
besede tiga trekiga prehodisha terpijozhiga
pomennjenja pi-emennjene.
 V,
henen uarichtigett Seitwortern, weiche
ttt einst ober anbetn @adje fo ben gemeinen
Sieg ln abweidfjen, dB : ba3 j e i m , ich effe.
iapoveim > ich befehle. naveim ? ich weif? niept.
v e i n i j inj wei unb mehr bergi.
Tinjeig. litt, gegenwtt. Seit
in f. Sweyf. Vtelf,

ich effe. wir weg effen. wir effen,

fcu ejfejf. ihr weg effei. ihr effet,

er effet. fte weg effen. ft'e effen.

Vergangene Seit.

ich hhe gegef wir weg hben wir haben ge;

fen. gegeffen. geffen.
ynb affo weiter nach ber 3teg,i.

t
 . V
Od tih nesporrednih zhasnih besed,
Kateri v'eni ali drugi rezili od tih sploh-
livih varstisli odsioppijo, kokar : tu jcirii>
Japoveim, naveim, vetrn, inu vezh takshnih.

Pokafajozha vijlia prizhni zhas.

edijmi dvomim vezhshtiv.
jest jeim. mydvajeima, m y jeimo.

t y jeish. vydvajeista, vyjeiste.,

on jey, ona dva jeista? oni jeijo.

ona one dve one
onu one d v e one

Fretezhenn zhas.
jest sym jeidl, my2sma jeidla, m y smo jeidli
jeidla dve jeidle, jeidle>
jeidlu, dve jeidle, jeidle>
inu taku dallei po varstishu.

a-
 <BeIncti;Cii>e Krt. gegenwrtige Seit.
tnf. Sweyf Weif. S.
effe id). cffett wir p e p . efcn wir.

effe ht. effet ir p e p . effet ifjr.

c ffe er. eenfte jwep. cffett fe.

Knftige Seit in 6er gei>iet>ei>. lrt.

affet tuic affet ittiS affet uiti
ber wep, ober ober
i) foa wic2foiett wir foett

u frl'ft pcp iljr foet

foaet
a a
affet in affet fe affet fe
eber p e p , ober ober
er foa fe 2 folien fe foen
Unbeftimmte 2Crt. (egenw. Seit,
effen.
Mittelwort gegen.w. Seit,
effenb.
Mittelwort vergangener Sett,
gegeffen Ijaben,
 Sapoveidajozha vifha, prizhni zhas.
edijnu dvoinnu vezhshtiv.

jei jest jeima ray dva jeirno m y .

jei t y , jeita v y dva jeite vy.

jei 011, jeita ona dva jeijo oni.

Perhodni zhas v' ti fapoveidajozhi vifhi.

neijest jeim, nei m y 2 jeima, nei m y j e i m o ,

1

neityjeish, nei v y 2 jeista, l i e i v y jeiste,

nei on j e y . nei ona 2 jeista, nei oni jeijo.

Nenamirrjena vifha. prizhni zhas.

jeisti.
Sredliva beseda prizhniga zhasa.
jeidozh, a. u,
Sredliva beseda pretezhenniga zhasa.
jeidl, jeidla, jeidlu. ^

Sa-
 186 gfrj -igp

tJertretttigtfroor.
mit, bu re), im effe.
agewort, ober Supimim.
Su ej'fett.
Seitwttlidjetf ^Aiiptwort.
bet effet;.
ITittelwott vergang. g e l t . ieifcenb. Bebeut;
gegeffeu fei).
Sfo werbe mj bie au3 jeim uttb veim
ufammengefese abgewanbeft, a : sneim ,
<ti3e|fen, pojeim aufeffe , odjeim wegeffen,
fajeim Pereffe, prejeim bur Reffen , podjeim
uniereffe, veim tpijfe r naveim ijt mf-
fe, preveim porwijfe, fapoveim befehlen,
prepoveim perbieie , dopoveim erfage,
odpoveim vetfage, fveun erfahre, uttb
uodj einige, wedje ber ebraudj ejre fo.
2>a Beimor grem idj gelje, jat andj tU
w befonberS i einige ^erfone tmb Bit-
im , arnfidj i ber gegenwrtige 3e bie
jpele perfon i unb piefadjer Bafj.

2R3eigenbe 3frt. gegenwrt. Seit,

idj geje. wir swet) gee. wir gefc.

bu gejeft. i$r set) geei. ifjr ge>e.

er gefjet, fe $wet) geijc, fte ge^e.

Vev-
 JSamesfna beseda
jeidozh.
Lefhijozha beseda.
fa jeist.
Zhasliva sammostojozha beseda.
jeidenje, a. n.
Sredliva beseda pretezhenniga zhasa,
terpijzhiga pomennja.
jeiden, jeidena. jeidenu,
Taku bodejo tudi te is j e m , inu veim
v'kupistav'lene premennjene, kokar: sneim
pojeim, odjeim , fajeim , prejemi, pod-
jetni. veim, naveim, preveim, fapoveim ,
prepoveim , dopoveim, odpoveim, fveim,
inu she nekatere druge, katere nei ta
shegga vuzhy.
Ta beseda gre? imma tuti kai poseb-
niga v' nekaterih pershonnali, inu zhasah,
narnrez: v' timu prizhnimu zhasu ta druga
pershonna v' timu dvoiuimu inu vezhshti-
vennju.
Pokafajozha vi/ha. prizhni zhas.
jest grem alli ydem, m y 2 grema m y gremo
t y gresh ydesh, v y 2 gresta v y greste.
011 gre yde, onaa gresta oni grejo,
ali gredo,
Pre--
 Vergangene Seit.

tcjj Bin gegan= wit weg flnt> fe ftnb gegan=

gen. gegangen. gen.
tt'o fo weifer.

SuEnftige Seit,
icfj werbe gehen.
(ebiethen&e 2t ge^enw. Seit,
gehe ich, gehe im, gehe er, u. f. w.

Unheftimmte ICrt gegenwrt. Seit,

gehen.

Mittelwort gegenw. Seit,

arent.

Mittelwort ergangener Seit,

gegangen fetjn.

Verreftmtge tvori,
tit gehen, im gehen, bnrdj gehen.

I . 2iitmetfmt3,
5on ydem ffammen ee Seiwrer ah ,
13 : doydem einhoen, aydem f$ erge=
hen, preydem ergehen, naydem ftnben,
fnaydem erfmbe, nb mehr bergieichen.
2er=
 Brctezhenni zhas.
jest sym shol, m y z sma shla, m y smo shli,
shla, d v e shle, shle,
shlu, dve shle, shle,
inu taku dallei.

Perhodni zhas.
jest poidem , alli jest bom shol, shla , shlu.
Sapoveidajozha vifha. prizhni zhas.
poidi, alli y a i j e s t , poidi alli ydi t y , poidi
alli ydi 011, inu taku dallei.
Nenamirrjena vifha prizhni zhas.-
poiti alli y t i .
Sredliva beseda prizhniga zhasa.
gredejozh. alli gredozh.

Sredliva beseda pretezhenniga zhasa.

s h o l , shla, shlu.
JSamestna beseda.
gredozh alli gredejozh.

I. ^ a v a n z l i u v a n n j e .
Od ijdem pride veliku drugih semkai
zhasnih besed, kokar: doydem, Jaydem,
pretjdem , nay d em, fnaydem. inU vezh
drugih. Pretezhenni zhas ; doshol s
do-
 Vergangene Beit: doshol, doshla, fashol,
fashla , liashol, nashla, mashol, fnashla;
in ber gebteifjcnben 2irf gegenwrtiger Seit:
doydi, faydi, preydi, naydi, inaydi, n.f.w.
I I . Sirtmerfiws*
gieet gehren einig? Seitwfeier, roefc
dst in ber fnfiigett Seit ba$ S^orwortieittpo
t>or fid) neumen jtt ber gegenwrtigen Beti
nb babnre^ bi? fynfuge eit anbentcn, ai$:
pofhennem id) werbe treiben, podirjem id)
werbe iattfen , potirram icfj werbe i'er;Vsg ,
ertreiben, pojesdim idj werbe reiben, po-
nessem icfj werbe tragen, popellam tdj
werbe fuhren, pov'lezhim idj Werbezielen,
povefhim idj werbe fliegen , poletim idj
werbe fliegen, poleifem id) werbe frieden,
porezhem id) werbe fagen, potezliem id)
rcerbe rinnen, ni> nod) etlidjc, wei'dje au
bem ebratsdj ju iertten.
SDa oite Seitwort dim id) [age ift fdjott
erairet, unb nidjt mcfjr gebranctHidj , aiS
i it ergangener Seit nb wefdje on ergan-
gener Seit iierfommen , af : s y m d j a l ,
djala, dialu id) ljab.e gefegt, bodem djal,
djala, dialu id) werbe fagen.
2>a Sott jemmen id) beginne ober id)
fange att , if; and) nidji in alien gcbrandjiic(j,
<ti3: jest se jemmen postarrati id) beginn
e flit ju werben, je,st s y m se j e l , jela,
jelu Wogattiti, jest bom j e l , jela, jelu
p y t i id) werbe anfangen u irinfen.
 doshla, fa shot, fashla, preshol, pre s hia,
nashoU nashla, fnashoU fnashla v ' t i
fapoveidajozhi vifhi prizhni zhas : doy-
di, faydi, preydi, naydi, fnaydi, inn
taku naprei.

IL ^avanztmvannje,
Tuk'ai sem shli.shijo nekatere zhasne
besede , katere v' timu perhodnimu
zbasu to besedizo j?o pred se v'fenxmejo
h' timu prizlmimu zbasu ? inu skus le-
tuto besedizo ti perhodni zhas pomennijo,
kokar: pofhennem, podirjem, potirram,
pojefdim, ponesscm, popellam > pov'-
lezhem , powefhim , polettim ? poleifem,
porezhem, potezhem > inu she nekatere
katere se moresh is shegge vuzhiti.
Ta starra beseda iV n y vezh na-
vadna kokar v' timu pretezhennimu
zhasu, inu v' taistih, kateri od letiga
semkai pridejo, kokar : J^m djaU djala,
djalu. bodern djal, djala , djalu.
Ta zhasna beseda jemmem tudi ny
pov'sod navadna, kokar : jest ss jem-
mem postarrati, jest sym fe j ti, jela,
jeln wogattiti, jest bom je/, jla, jd
 Sieltet ftmttl
?ott Denen Sftifelmortem uni> bereit
eflaifuttc^
25te Mittelwrter werbe aiie att3 bene
Beitwrfer geftaftet, aber auf ieleriep Slrt,
als: fragettb barrajozh, gefragter barran. a.u?
bet ju frage ift. kateri, a. u. irnma bar-
ran , a. u. biti. foicfje fTnt> bretjetiet) , ai :
erftiiefj ba Mittelwort gegenwrtiger Beitwir^
fenber Sebeutung, wie: fragenb bartajozh;
jwetjtenS ba Mittelwort ergangener Beti rote
fenber 23ebeutug, aB : gefragt laben, bar-
r a l j barralla, barrallu; britten ba Mittel
wort ergangener Seit ieibenber 23ebeutung,
al: gefragter barran ? barraua, barranu ,
ierten ba Mittelwort fnftiger Bett fowofjt
wirfenber af ieibenber Sebeutuug, weites im
wenbifdje aber mit bem weiter, weidje, wei=
cfje aufgeiofet werbe mu, a B : irt fraft ei=
ne cjefc>tiei>en fc?n foiienen Briefes v' mozlii
eniga pisma > kateru bi bilu immelu pi-
sanu bitij

tfiie
 Zlietarta Stava.
O d tih sredlivih besed, inu njeji
naretja*

T e sredlive besede bodejo v'se is tih

zhasnih besed liarete alli na mnogtero
v i f h o , kokar: barvajo zh? barvan, kateri,
katera, katera imma barvan, barvana,
bar rami biti; takshne so troine sorte, ko-
kar parvizh: ta sredliva beseda prizhniga
zhasa dellajozhiga pomemijenja, kokar: bar-
rajozh; drugizh ta sredliva beseda pre-
tezhenniga zhasa dellajozhiga pomennjeii-
ja , kokar: barval, barrala, barralu ;
trekizh: ta sredliva beseda pretezhemiiga
zhasa terpijozhiga pomemijenja, kokar:
bar ran, bar rana , barrami; zhetartizh:
ta sredliva beseda perhodniga zhasa taku
dobru dellajozhiga, kokar terpijozhiga po-
mennjenja, katera pak mare v' slovenns-
kim is tim kateri, katera, katcru ral'vyta
biti, kokar: v' mozhi enniga pisma , ka-
ter u bi bilu immellu pisarni biti.

11 V'se
 2fe fetcfc $iiitef)rter werben ttber brumni,
a. u. abgednbert; einige anS biefen babett
gar bie SergictdiuttgS fiaffei , ber gelet>v=
te, ber gelehrtere, 6er gelehrtere ti vuz] en-
n i , ti' vuzenneishi, ti liar vuzhenneishi.
35a Mittelwort gegenwrtiger Seit wirrem
ber SSebeutung wirb von ber britte $erfon
ieifacher Bl)i wirfenber Sebetttung mit
gufeung bes z h i , zha , zhu gemalt , iS :
barrajo fte fragen , fee zhi, zha, zhn,
heiflfet e barrajozhi, barrajozha, barrajozhu.
2>a3 Mittelwort ergangener Seit wirJenbir
SSebeutung wirb ort ber ergangenen Seit ge=
macht, : barral, a. u. gefragt haben.
Mittelwort ergangener Seit feibenber
SBebeutung wirb unterfchiebftch gemacht, wie
ba$ ierte ^apitei on gugung bet Mit=
teiwrter ein mehrere wirb ja erftehen ge^
ben j biefe gehen aber gemeiniglich au in eiit
an, en ober t, wie barran, vuzhenn>fa-part.

gtmfteS $ w t t l
SBon betten g u r m o r t e r m
35a Vorwort ift jener Sheii ber Siebe ,
weicher benen Kennwrtern ober grwetern
orgefest ju werben p^eget, unb eine gewiffe
CErttbung forberet, aiS: er flehet vor beut 6UL-
fe , on stoj pred hishoi, er gehet aus beut
>uife ou grede is hishe.
mit
 V s e lete sredlive besede bodejo zhres
})rumni, a. u. pregybane, nekatere is
letih immajo zellu to perglihlivo stoppin-
lio, kokar: ti vuzkenni, ti vuzhenneishi,
tiriarvuzhenneishi.
Ta sredliva beseda prizhniga zhasa del-
Iajozhiga pomemijenja bode od te treke
pershoune vezhstivennja is tim perstav'kam
z hi, zha, z ha nareta , kokar: oni barrajo ,
perstavi zhi, zha, zim, se rezhe barra-
jozhi, barrajozha , barrajozhu.
Ta sredliva beseda pretezhenniga zhasa
dellajozhiga pomennjenja bode od riga pre-
tezhenniga zhasa nareta , kokar: barral9
barvala , barralu.
Ta sredliva beseda pretezhenniga zhasa
terpijozhiga pomennjenja bode na mnogte-
ro vifho nareta, kateru bode ta zhetarta
stava od flofhennja tih sredlivih besed ena
mallu vezh dalla iastoppiti, lete pak grejo
splohlivu vun v'enu an, en alli kokar:
barran , vuzhenn, fapart.

Peta Stava.
O d ti predbesed.
Ena predbeseda je taisti deli govorjen
nja , kateri se tim immenskim, ali na mest-
nim besedam napreistavy, inu en gotov
is'hod tirje , kokar : on stojij, pred kis*
hoi, on grede, is hihe.
11 a Is
 mit ber swevtett itbuncf.
Siefett* beS giueS, be MeerS, ber tabt,
ber tfirdfje, ofine mein Qiiiett, oijnc beS e r r
BiKctt, ofjne 2Bein, biS 0e listen Sag , bt
jutn 53erg, bis um ->aufe, bis ai r
njidtt beS Stifters, mifiatt beS SJatcr,
beS o l j n S , beS 2eibS, eben bern
fe ttorbet), tta$c ber (Straffen. an5 ber
-tabt, aus bem aufe, t>on ber tabt,
Kitt bie tabt, um bie ilinJjen, twn bem
4?aufe, Bott ber tabt, um ben orten r

tu egenwart beS c r r n , ber $ r a u , gegeu

ber beS M e e r s , gegen ber b e m a u f e , neben
bem a u f e , neben ber t a b t , neben arten,
wegen beS SSaffer, wegen ber g r e u b e , we=
gen beS eibeS, auffer ber t a b t , aitffer beS
fraufeS, attffer beS artettS, oben beS 9Ser=
ge , oben beS .ftopfS , oben ber t a b t , tnne
ber t a b t , tmterfjaib beS -^attfe, inner ber
&irdjett, jenfeifS 2BafferS , jenfeitS Meers,
fenfeitS ber tabt.
mit ber ritten fnbuit#.
3a mir, ja u n s , jtt ette^, ju euren dja?
ben , gegen uttS, gegen bem ^ a u f e , gegen
arten.

3fnmerfttttg>
Einige matten einen ttnterfdjieb jwt=
fcOett h ' u n b k ' u n b feeen baS h ' n u r rorbern
g , k , qi sh, sk? ba k aber fonft or ben
brsi
 Is tim drugim ishodam.
Amnak tiga potoka, tiga morja, tiga
n^eista, te z i r k v e ; pres moje volle , pres
gospodove v o l l e , pres vina, do beliga
dneva, do gorre, do hishe, do garla, na-
mest sodnika, namest ozheta, syna, fhen-
n e ; v'memu hishe, pollek meista, pollek
varta, blifu meista, blifu hishe, blifu
z e s t e , is meista, is hishe, od meista,
okolli meista, okolli z i r k v e , od hishe ,
od meista, okolli varta, v' prizho gospo-
d a , gospe, preik tiga morja, preik te
hishe, frav'nn hishe, frav'nn meista, frav'nn
varta, favollo v o d e , favollo vesela, fa-
voll dnarjov, fvunnei meista, fvunnei hi-
she , fvunnei varta, varh gorre, varh gla-
v e , varh meista, fnotrei meista, fnotrei
hishe, fnotrei zirkve , umnak vode
umnak morja, umnak meista.
is tim trekim is'hodam.
H' meni, h' nam, h' v a m , h' vashi,
shkodi, pruti meni, pruti n a m , pruki
hishi, pruki vartu.
Savanzhuvatmje.
Eni dellajo en raflozhk med h ,
inu k, inu postavijo tu h' le pred g, k,
q, sh? sk, tu h pak sizzer pred timi dru-
 iiktgert 33u$?1ab;tt, afieitt ba h' fiittgt alU
geit Oeffcr oc alienSuajfiabett, ais bas k'.

Mit 6er vierten iit6mt$.

ttmben^opf fommcn ob glavo priti, itbet
zhres, ubeu ben -perctt zhres gospoda, ubet
SBaffet: zhres v o d o , burdj skus, burcf
Sa -pau skus hisho , wibet, gegen fuper,.
nnbetr ben ^ecrtt fuper gospoda, roibetr @ott
iuper boga, roibet midj fuper mene

Mit bev fecfyften gnbung.

Bey per, bcrn @eibe per dnarjah, beg
Sem -^rtufe per hishah , aucjenomrnen ffnb bie
5ct> einjigett SBoriet i>ey unsi unb bey eudj,
per nas, iim per v a s , biefe mit'Ten bie vicv*
tcQnbuttgfiabctt;mnnabet bet) bicfettjrtmjert
cin auptwort ober Beyroort fteijet, fo mug
per nas unb per vas in i>te ietie icnbung,
imb ba$ 65bet|tsi)en&c abet in bie fecfjfte
imsjg gefetset wet'ben, aiS: bey unci men
iUutfjen per nas rev'nnih ludeli, bey eucij
ebtii&er, per vas bratah. u. f. t.
Mit >ctr ftebenben nbutt$.
Mit is obet* s' mit un is nami, obet?
s'nami. mit eudj, is vami, ober s'vami.
tit bem S3cubet? is bratam ober s'bratam.
flii'nber unb gefdjnnnber obet roirb giatte
9 bus is auSjjefprfjdjen.
ntr-
 gimi zharkami, alli tu h' v'selei bolshu
. lgony pred v'simi zharkami, kokar pak
tu k.

is tim zhetartim is'hodam.

Ob glavo priti, zhres, zhres gospoda

zhres vodo , skus, skus hisho , fuper, fu-
per gospoda 5 iuper boga, fuper mene.

is tim shestimishodam.
Per, dnarjah , per hishah ; vuiiv'fete sta
te dve edyne besede per nas, inu per vas>
lete marejo ti zhetarti is'hod immeti; zhi
pak per tih dveh stojy ena immenshaal-
li perstaVliva beseda, taku mare reis tu
per nas, inu vas v' ti zhetarti isTiod, inu
tu frav'nn stojozhu pak v' ti. sh.esti is'hod
postav'lenu biti, kokar: per nas revnnik
ludeh. per vas tratah, inu taku dallei*

is tim sedmim is'hodam.

Is alli J ' , is nami, alli s'nami. is vami
alli sVami. is bratam, alli s'brata m , meh-
keishu, inu hitreishu bode tu sammu gladku
s ' , kokar pak tu is ifrezhennu.
 Sfomeufwttg.
Senn aber ba is ma heiffet, fo tmtg
bie jweyte Snbuttg gemacht werben, afs :
aus bem ^attfe is hishe , aus bem ofe
is dvora, U ber Kitten is zirkve yti,
VTiit 6er vierten, ritten ober ftebettben nbung.
emeinigiich wirb bie vierte (Snbung ge=
macfjt, wenn eS eine Bewegung (inbeuiet, ai:
auf ben iifcf) feen na mifo poftaviti,, auf
6ie BanE werfen na Klopp v'rezhti.
Senn e ab er einen Ort bebeutet, -wo^bie
flehe ift, fo Fittmi entweber bie britte, fedjfte
dritte ober ftebenbe Snbung, rtf: ee lieget
unter ber Banf l e f h y pod Kloppjoi, e
lieget auf bem (Eifdje na miii l e f h y , in beitt
aufe wohnen v' hishi stannuvati, in basi
^aus gehen v' hisko y t i , auf bem j^iifche
ftehen na mili stojy tff bie tuerte , fa nach
ift bie (Tebeube (5nbung ; fa utu ift bie vierte,
af: um ba SSrob bitten fa kruh profiti,
ach bem S3robe gehen fa kruham yti. vor
, pred, or bem Herrn gerufen werben pred
gospoda poklizan biti, t>or bem Herrn fte-
fien pred gospodam stati, po nach, nach bent
Haufe fragen po hishi prasheti. po um,
um ba$ @eb gehen po dnarje yti. med un-
ter , unter ben Seibern med fhennam'i.
unter bie 2eiber med fhenne. nad ber,
ber ben 'opf faeu nad glavo pasti, ber
ben jfopf hangen nad glavoi vileti, ber e=
brauch wirb bich ein mehrere^ ehren.
Savatizliuvannje.
Kader pak tu is vun pomenny, ta-
ku mare is tira drugim is'hodam na-
retu biti, kokar: is hishe. is dvora, is
zirkve yti.

is tint zhetartim, trekim all sedmim

is'hodam.
Sploh bode ti zhetarti is'hod naret, ka-
der enu fmefenje pomenny? kokar: na
inifo postaviti, na klopp v'rezhti. '

Kader pak pomenny eno m y r n o , po-

koinno rezh, taku bode all ti treki, shesti,
all sedmi is'hod naret, kokar: lefhy pod -
Moppijoi. 11a mi leiy. v'hishi stannu-
vati. v'hisho yti. na mi stoy, je ti zhe-
tarti. fa kruh prositi, fa kruham hoditi,
fa kruham yti. pred gospoda poklizan biti,
pred gospodam stati, po hishi prasheti.
po diiarje yti. med fhennami, med flien-
ne. nad glavo pasti, nad glavoi viseti.
Ta shegga te imma vezh vuzhiti.

Shes-
 ec&ftcS tapitef.
93jtt bemn 9iebettto6rtero.
(Sin 9tebenwort iff jener Sfjeii bet 3tebe,
rcefdjer bet) benen Seitworient fielet um ber=
feiben 23ebeutung, Umftattbe ober 5?raft mefjr
ober weniger aujubrdren, aB : er iiet, er
fcJjrei&t, ift gtott gerebef; er liest gut, unb
fdjreibt fdfju , ift eiu befonberer SiuSbrucf burefj
ba 9icbemucrt gut unb fcfjn.
Unb foidje ^ebenworier (tub bregerlet), <ti3:
erftenS ber wet)tenS be (Drta: brittenS
bet Bifcfcaffentjeit ber ad)en.

. I.

9 i e b e t w o r t e r fcer S e t t fin> meiertet)*

1. cgentortige Seit r weidje auf bie Stag:
wann ? fofgeu, al. jjeut. $efdjwinb. jest.
im Siugeubiicf. iu biefer Seit. eben jef. au
Jiefer Seit, ju ber tuub.
2. Vergangene Seit, ai: fieut ftfje. eiiu
ffenS. orftero. for tiefem, vorigen Sag. ge=
ftettt. gefiertt SibenbS. oc brep <tjjetr. tors
fieftern. or eine

3. Per;
 Shesta Stava.
Od tih frav'nnbesed.
Ena frav'nnbeseda je taisti deli govor-
jennja, kateri stojy per tih zhasnih besedah
i'a taistih pomennjenje, okollistave, inu
lastnosti v e z h , ali mein na fnannje dati,
kokar: 011 berre, on pishe, je gladku
jrezhennu. on dobra berre, on lepu pishe,
je en posebni is'tisk skus to irav'nnbesedo:
dobru inu lepu.
Inu tahshnih frav'nnbesed je troinna sor-
ta: parvizh tiga zhasa : drugizh tiga kraja
trekizh te lastnosti tih rezkvj.

. i.
frav'nnbesed tiga zhasa je shtir sorte.
1. Prizhni zhas, na tu prashenje: kedai?
pridejo, kokar: donus , donnes. hitra, fdair
fdaizzi. obsov'rei. rav'nnu i'dai: obtimzha-
su. h'ti vuri. do te vure.
2. Pretezhenn zhas , kokar: donnes
fgodei, nekedai. popreid* pred tim. preid
ti dan. v'zherei. snozhi. snozhina vezher.
pred tremi dnemi. pred v'zhereishnim.
pred enim leitam. novizh letvunoi.
3. Per-
 3. Knftige Seit: morgen, auf bie 9?ad>f.
uf bett 5ibenb. ber borgen. Der bret) Sage.
Der ein Jaijr. ttadjbem. tadlet. ttacfj brci)

4. Ungewiffe Seit: iattg. einfielt^. einige

Seit, niemals, feiten, gar oft. gar feiten, fciwn
fpat. frOe. juwetien. ju Seiten, bann uub wann.
. II.
SMenmovter ettteS ftttb *>tav
tvk\).
1. "iim (Prte, reelle auf bie ^cage: wo ?
fofgen, ai: naijetib, liiet. aijjier. bort. ba.
weit, eben ba. wo immer, nirgenb. beraif.
brauffen. innen, o&en. unten.
2. Sunt (Drte auf bie ^rrtc: tvo^in? kam?
foigen, als; woljitt ? borten takai. bacr
semkai. eben balier rav'nnu semkai. ctwo^itt
neikam. nirgcnbsljitt nikammer. innau vim-
kai. hinein noter. jurtirf liaiai. rrfiingS r y -
tensku. fyin unb $er semterkei, sem inu
tai. auf bie oI)e 11a kvishku. itt bie nie*
bere na nisku. erum ojiolli. weiter dallei.
wo immerhin kammerkull. Jjmuntct taidoll,
fjinauf taigor. bi baer do lesem. bis gelier
do tih malov.
3. Vomtf>rte, weiche auf bie $rage: woI)er? fof;
gett, al: woW ? bannen od letod.
Ott fyitten od tod. on auffett od fvunnei.
von bortfjer od tistod. on banen&ero od uiiod.
von weidjet Seit od kedai.
4. XHtrcfj
 3. Perhodni zhas; jutre ali faitre. dre-
ve. na vezher. po jutreshnim. zhres tri-
dni. zhres enu leitu. potim potler all pok-
ier- zhres tri leite.
4. Negotov zhas: dov'gu. enkrat, ene-
Jcrati- nikdar, mallukedai. zellu dostikrat,
zellu po redkim, fhi polhu, fgodei. v'zha-
su. nekaterokrat. taku v'zhasu.
. II.
Sra'vnnbesede enga kraja so shtiri
sorte.
1. Na enimu kraju, katere na tu pras-
henje : kei ? pridejo , kokar: blilu. tukai.
rav'nnu tukai. tamkai. tu. dallezh. rav'nnu.
tukai kirkull. niker. pov'sod. fvunnei. ino-
trei. fgorei. spodei.
2. h'enimu hraju, katere na prashenje:
kam? pridejo? kokar: takai.' femkai. rav'n-
nu semkai. neikam. nikammer. vunkai.
noter, liafai. rytensku. semterkei, all se n
inu tai. ha kvishku. na nisku. okolli. dal-
lei. kammerkull. tadoll. taigor. do leseni,
do tih malov.
3. Od enga kraja: na v'prashanje : od
kod P pridejo , kokar : od kod ? od letod.
od tod ? od fvunnei. od tistod. od unod.
od kedai.
4. Skus
 4. Surc> b&<s <Drt auf He ftrage: wo6urrf)?
fogen : babutefj rukai skus. botfburdj tam-
kai skus. eben babutefj rav'nnu tukai skus.
bntdj bieS skus tutu. burdj biefeS skus letu.

. IIT.

fcfyafen.
T. S e t (Krcffe, ag: genug fadosti, ittt
ttiberflu obilnu. ju wenig premallu. ugro
prevelku. ju Hein premaihan. eben tc)t.
rav'nnu prov'.
2. S e t rtf : einrna enkrat. pepma
dvekrat. &ccrnta trikrat, oft dostikrat, fters
vezhkrat. feiten po redkim, gar feiten zellu
po redkim.
3. Set (Dt&ttng, fi : jum etfett h' par-
v i m u , parvizh. nadjjcr potler. pokler. ttadj
fcjefem potim, ju eet l'aidnizh, h' faidnimu.
(tuf bic eet 11a posled, poslednizh.
4. Set Vergleidjung/ of: tiieljt vezh. we-
niger mein, beffet bolshi. bfer huishi. grf=
fer vezhi. Heiner meinshi, mainshi. ju fein
premai'iau. ju gro prevelki.
f . Ser ?rage mt& "yntwort, a3: warum?
fakai? pokai ? weswegen 'a zhes vollo ? fa-
kai ? weffen zhigov ? wem komu ? wa kai?
>ec kdo ? brm fatu? beffentwegen fatiga*
vollo.
6. Ser
 4. Skus ti kraj na tu prashanje: kei
skus ? pridejo: tukai skus. tamkai skus.
rav'unu tukai skus. skus tutu. skus letu.

. IIL

Sravnnbesede vezh lastnosty

1. Te velikosti, kokar: fadosti. obilnu.
premallu. prevelku. premaihan. rav'nnu
prov'.

2. Tigri shtivillar kokar: enkrat, dve-

krat. trikrat, dostikrat, vezhkrat. po red-
kim. zellu po redkim.

3. Te v arste > kokar: parvizh? h'par-

vimu. potler. pokler. potim, faidnizh, h'
faidnimu. na posled, poslednizh.

4. Tiga perglihania, kokar: vezh. me i 11

bolshi. huishi. vezhi. meinshi. mainshi.
premaihan. prevelki.

<). Tiga praskanja, inu odgovor]a ? ko-

kar : fakai ? pokai ? la zhes vollo ? lakai?
zhigav? komu? kai? kdo? iatu. fatigavollo.

Ti-
 6. Set Bejahung itn6 Verneinung, rti:
ja ja. wie bann koku pak. wa bann kai pak.
gar nicijt zellu ne. auf feine 2eife na no-
bentio v i f h o , po nobenni zenni. ttiemai
nikdar, freiiidj kai pak da. e foff nicfjt fegtt
nabo. nic^t fhi ne. audj nicf)i tudi ne.

Sittmerfrmgem
1. 93en benen ettieiuenbett Sicbenworiettt
tft jit wiffen, bef, je meljt SSetneinuttgwt:
tet itt ber 9tebe ftttb, befto grffet ift bie 35et=
neinung in bent SBenbifdjen , als: e wirb h u
ner auf 6er VOelt ewig leben, nobedn nabo-
de vekomai na sveitu f l i y v e l .
2. 3eue, weiche uou beu SSetswotfern ah-
fiamnten, ftinen in nnabdttbetiidjctt 23etgieii
djungftaffel gefet werben, ai: gut dobra,
beffet bolshu. jutn heften nar bolshu. fef;fe f)t
slabu. fd)ie<f)ter slabeishu.
3. Sie 9iebenmrtet einer 3at)t ttnb C9?enge
werben mit ber wegten Snbuttg iijre -S^npt-
worteS gebraust f : iele Soibaten aber
wenig ^erjijafte veliku fhov'nirjov, al!i
mallu sarznih.
4. 2)iefe fann aber barnai nieijf fegn, wenn
foidfoc ein Vorwort or ftd) Ijabett, bann ba
Vorwort jief)et fcidje in feine Snbung, af :
auf wenig (Drten na mallu krajah, unter be?
nen (Ftoffen med velikimi.
 6. Tiga poterjuvannja, inu dolWdarr
jenja, kokar : ja. kokupak. kaipak. zellu
ne. na nobenno v i f h o , po nobemii zenni.
nikdar, kai pak da. nabo. fhi ne. tudi ne.
Savanzhuvannje.
1. Per tih dollv'darjuv'livih besedah more
veideti, da vezh ku je takshnih dollv'dar-
juv'livih besed v'timu slovennskimu govor-
jennju, tulkain vezhu je tu dollv'darrjenje,
kokar : nobedn nabode vekomai na sveitn
fhyvel.
2. Taiste, katere od tih perstav'livih
besed pridejo, fnajo nepregyblivu v ' te
perglihlive stoppinne postav'lene biti, ko-
kar: dobru, bolshu, nar bolshu, slabu >
slabeishu.
3. Srav'nnbesede eng shtivilla , inu
mnofhnizze bodejo is tim drugim is'hodam
svoje sammostojozhe besede shpogane,
kokar : veliku fhov'nirjov, alli mallu
sarzhnih.
4. Tutu pak takrat namore biti, kader
lete immajo pred saboi eno predbesedo,
,fakai ta predbeseda vleizhe takshne bese-
de na svoj is'hod, kokar : na mallu kra-
jah. med velikimi,
o Sed -
 <&kfcntt$ faptel
gftnfctyenttrrtem*
<tt Brcifd&enroort ift / roedje itt me 3tcbe
eingemifchet nrb, m &e emw&S&eroeguttg
flttjit&euett.

olc&e gttnfcfjentoorfet? fmb m n f y t v

\tt), ttamltcf).
1. 3ufmuntetn>e, a : attf auf! g o r g o r !
luo^ auf! dobre voile J guteS Mutfj alla
alla ! holla holla ! f t i f a u f holla zfcarstvu!
alla alla sarzhnu ! marfcf) marfcf) ! haidi hai-
di ! hodi hodi ! barsh barsh ! hitru hitru !
bolle bolle !
2. 2uc)oImeti>e, a : waS ft et fdfjmc
ejdjt! o ! kai fa ena lepu lizze ! roofj
ei getreuer Htter cm cjerg ! en fvesti
varh en w e r i i h ! m roofji b>! t y pazhty!
freiidj ! no no ! ja ja!
3. ^oftfcjiffert5e, B : gee weg ! prozh !
w e i f h i ! stranni ! teoH fctd) fort ! poberri se!
f^err Uteh fort! -v'genui se! fjiuroeg 11a
stranni ! gci)cft roeg ! bosh shol ! gresh !
marfd& ! zuke ! odstoppi ! sy shol !
4. 5o>Tt<i>e, a8 : rcolj fltif uf ! haisa
hopsa ! guteS M u t M ! haisasa ! obsasa !
fcctjfa ! dobre voile ! juju ! juhaha!
f . (Trait;
 Sedma Stava,
Od tih vmesbesed.
Ena v'mesbeseda j e , katera bode v' ena
govorjennje noter v'meshena fa tu fno-
treinnu sarzhnu zhuttenje na fnannje V U I K
dati.

Taksnih vmesbesed je mnogna sorta

namrezir.
i . Gorfbudijozhe, kokar: gor gor! do-
bre v o l l e ! alla alla! holla holla! holla
zharstvu ! alla alla zharzhnu haidi haidi!
hodi hodi! barsh barsh! hitru hitru! bolle
bolle.

2". Posmihajozhe, kokar i o kai fa enu

lepu lizze! en fvesti varh en werizh ! t y
pazh t y ! nono ! jaja!

3. Prozhtirrajozhe, kokar: prozh! wer-

f h i ! stranni! poberri se ! v'genni s e ; na
stranni' bosh shol! gresh ! zuke ! sy'sholJ
odstoppi !

4. Rafveselijozhe, kokar: haisasa! hop-

sasa ! dobre volle ! juju! juhaha ! jujupsa (
0 2 f ShaU
 <. Staurenbe, a8: adj roe&e! av'be! acfj
mi Sfrmen! o mene wov'giga srommaka!
a mi ungtffeeigett! ah mene nesrezh-
niga ! eiber mi! gorjei meni! eiber un !
gorjei nam! roojl bit ! bloger tebi! dobra
tebi! roelje mir ! joimeni, inu prejoimeni.
6. ftuffenbe, ai : aufgefdjaut! hoisha!
uftig roofj auf! hopsasa! haisasa! juju!
poj punber! sherzaite ! poj foufcttj! date
sherzai! roa nur tto ? kai she le ? feje
2unbet ! g l e i ! glei! roo& Sunbet! date
vunder! ai ai! pazh zhudu! gleite gleite!

Httf SapiteL
93ott enett ^tnbeiurterm
(Sin 33inberaort ift, roeldje rcet) ober mefj=
rere Steife ber 9tebe ober gane e jufam=
menbinbet, al: roer twil gelehrt feyn , ber
mufj fleiig lefen.
(Solete 3tt>eft>6rter fin) manc^ereo
aB:
1. >ieft>3te(enbe,ai: roemt aku, ba
da ^ tpofern z h i , bami dabi.
2. i Die aus(fcf)Iieffnbe, a3: niemaf nikdar,
nikulLaBeitt sammuzh, all. rceber ne.tudi ne.
3. )ie tebingenbe, a: roemt beme affo
zhi je timu taku. auf biefe 20eife na tak-
shno vil'ho, na to vifho. roirb rooj nidjt
veim da she vunder n e , she vunder ne.
* 4. Die
 f. Shallujejozhe, kokar : av'be ! o me-
ne wov'giga srommaka! gorjei meni! gor-
jei nam! bloger tebi! dobru tebi! joimeni!
inu prejoimeni.
6. Klizhejozhe, kokar: hoisha! hopsasa!
haisasa ! juju ! sherzaite ! date sherzai t
kai she le ? glei glei! date vunder 1 ai aii
pazh zhudu ! gleite gleite 1

Osma Stava.
Od tih fveflivih besed.
Ena fvelliva beseda j e , katera d v a , ali
vezh dellov v'enimu govorjennju v'kup-
f v e f h e , kokar: kateri ozhe vuzhenn biti,
taisti mare marlivu brati.

Taksnih fveflivih besed, j e veliku

sort, kokar:
1. Odshippajozhet kokar: aku. da. zhi.
dabi.
2. Jfvarpiejozhe, kokar: nikdar\ nikull?
samuzh, alli, n e , tudi ne.
3. Pogodujejozhe, zhi je timu taku.
na takshno v i f h o , na to vifho. veim da
she vunder ne, she vunder ne. n y mogozhe f
4. Pni-
 14 g^J -i

4. >ie entgegengefegte, ftB: n>ctt audfj

dabi tudi , zhi tudi, dabi rav'nnu, aku bi
tudi. fonftctt sizzer. bodj vunder. jebodj sai.
fonbettt auci) temuzh tudi obet alli.
dokler, dokle.
JDie etfniipfen&e, aB: uiti inu, no, ter.
foroojji, ai taku dobru, kokar. fo tief, ais
tulkain kokar: ttidjt ttut atteiu ne samuzh,
temuzh tudi, ne le samuzh, temuzh tudi
oucf> tudi. roebet bie3, ttodj jene ne t u t u ,
ne unu. ttut cineS le unu.
6. >ie mutfadjenje, aH: meti kir. bierceii
kader. bettn, bann fakai: batuiit latu. &ceomc=
gen fatigavollo. beffcttimegcit fatu. n>etm bcm
ftifo zhi je timu taku. raun aifo zhi je ta-
ku. roettit aifo zhi je taku. gegen berne pru-
t i timu. bemtta$ tedei vunder.
7.' gteifeltt&e, aB : vieUeicftt ? morebiti ?
t fatttt fet)tt ? fna biti ? circann uicfjf ? kai
ne ? nitji rcafjr? ali n e ? ny reis ? grft?
jelli? ineiietdjt ttidjt morebiti ne? jufr bit ju
jcfaifett ? rav'nnu favollo tebe ? ja rceuu ttut
roiHfi? ja zhi le t y ozhesh ? uaijcub bliiu
da ? njen nut bu fdjafteft zhi le ti fapoveish.

Sinmetfurtg.
2)a SBotfieitt le ur, jufhjbct eben,
littb ba$ ne nicfjt, roetben int fvagett aajeii
tadjgefeeet, abet ttidjt augeijangei, af3 : bifi
iemt bu ? sy le ty? ttidjt rca{jr ? kai ne t
t>ieHei#t ttidjt? morebiti ne?
 4. Prutipostavlene , kokar: dabi tudi $
zhi tudi. dabi rav'nnu, aku bi tudi. sizzer,
vunder sai. temuzh tudi. alli, dokler
dokle.
' !

(Savefhejozhe
1 kokar: inu, 110 , ter.
taku dobru, kokar. tulkain, kokar. ne sam-
muzh, temuzh tudi. ne le samuzh, te-
muzh tudi. tudi. ne tutu, ne unu. le euu.
le enu sammu.

6. tSaarrezhijozJie , kokar: kir. kader,

fakai, fatu. laturai. fatigavollo. fatu. z h r j e
timu taku. zhi je taku. pruti timu, tedei
vunder.

7. Zviblajozhe, kokar: morebiti ? fna

biti ? kai ne ? aH ne ? n y reis? jelli ? mo-
rebiti ne ? rav'nnu lavollo tebe ? ja ! zhi
le t y ozhesh ? blifu da ? zhi le t y fapo-
veish ?

Savaiizhuvannje,.
Ta besediza te -, inu ne v' prashanju bo- .
deta vselei faidi fa besedoi postav'lene>
alli ne perobbeshene, kokar: s y le t y ?
kai ne ? morebiti ne.
 35a atiiein pak aber rutrb ajeit
flu^ &etn 2orte ttac&gcfceet mtb niemaB au=
f a n g e t , at: a&ee Uft gebaut? kai
sy pak mislil.
Si tt f) a n
Von benen Wurselwrtern, uub Verleitung
ber abftammen&en un5 sufammen
gefegten Wrtern.
Sin SBursefwort ift jctte, twcfd&eS ou feia
item anberu ijerfommet, ou weitem beraus
:re (jcrfommrn unb abftammen, teefjroegett
au >iefe tammenwrter genennet werben,
3 : ott bog ift ein Surjeiwort ober tarn;
memrort, gtifi bofhi, bofha ; bofhu ift
ein aftammenbe, weii e Ott Ott Ijerfom*
m?t, weicfjeS ein 2urgeiwort ift.
Sin abftammenbe ift jene 2orf, weites
t>o anbern Ijerfommet mit S3eranberung ober
S3et;fa einer tjfben ober Snidjftaben, af :
gut dobru. gtig dobrutliv. te dobruta,
ott bog. gttiiefj bofhu.
Sin jufamtmugefeeteS Sort ift jetteS , w b
dje au wetjeu ober mehreren jufammenge=
fect ift, al : gufwiig dobrovoln. gottfoS
nebofhi. herumtragen okollinessem.
ofeije Sertet ftnb mandjeriet), benn eini;
ge ffammeu ab on ben Beittwrtern, anbere
on ben Kennwrtern, Frwrtern nnb Ne?
benwrtern ; biefeS fofl ju beffo feisterer 33er=
ffanbnig ber abftammenbett bienen.
. T.
 Ta besediza pak bode tudi vselei
fa besedoi postavlena, iiiu nikull per-
obbeshena , kokar: kai sy pak mislil ?
P e r d a v' k t
Od tih korrenninkih besed, inu'odrasten,'
ja tih odrastikov 1 inu tih vkuppis-
stav'lenih besed.
Ena korrenninska beseda je taista, ka-
tera od nobenne druge besede semnapride,
od katere pak druge sempridejo, inu
odrastijo, faturai so tudi lete besede de-
bliske immennuvanne, kokar : bog, je
ena korrenninska, alli debliska beseda,
lofhi, bofha, bofhu je ena odrastena be-
seda, fatu, kir semkai pride od besede
bog, katra je korrenninska.
Ena odrastena beseda je taista , katera
od drugih sempride is spreobernenjam, ali
perstav'lenjam ene zharzlive, ali zharke, ko-
kar: dobru, dobrutliv, dobruta. bog, bofhu.
. Ena v'kuppisstav'lena beseda je taisia,
katera je is dveh, ali vezh besed v'kupis-
stavlena, kokar: doijrovoln , nebofhi,
okollinessem.
Taksnih besed je veliku sorte, sakai
nekatere odrastijo prozh od tih zhasnih be-
sed, nekatere odrastijo od tih sammosto-
jozhih inu frav'nnbesed; tutu imma slu-
fhiti hlohkeishimu fastopplenju tih odra
stenih besed.
 . I.

33ott SiMeiiuttg >cr SKettttrofaier-

Stettttwrfer, weidje in ada auge^e be=
beuten einen Umfang einet acfje, trnb weti
bett ott benen 3eitw6rtetii hergeleitet, ai:
navada bte @ewo(>ttjjeit Don vadim gewonnen.
Son 5iennn>rtetn> zhellu ittt, zhel-
lada eine ^rfeffjau&e. germ ei JBnfdj. ger-
mada ein ebfcjj.

A j bebeutet nteiften bie SBitfung be$ 3eii=

worts, barnm werben feiere meiftenS on ben
Seiiwortetn hergeleitet, ai oit luzham wets
fen, luzliaj ein Sutf. strellam fdjieffett,
strellaj ein ciju. on smerzhkn fcfjttar=
d>ett: shmerzhaj ein cjjttardjer. 58on 9ienn=
Wrtern, ai$ : ottrok cut inb , ottrokzh; j
iiinbeteg. fant ein Bube, fautarya. Sttberet).
A k bebentei gemeiniglidv eine 3nfamntenfe=
jung unb etfertigte eftait, werben faft nur
on SBegwrtern hergeleitet, ai: rommenak
ein geiber SOienfcf). smolnak ein podjiger SJiettfcfj.
ov'senak 4baa&etbtob. welak ba Seiffe
im (St). 2)ie on 3iennwttettt hergeleitete beuten
einen Siufentfjait an, als: gollobuak SauUti:
fjan. svinak chweittftaif.
Allu beutet ein gewiffe Beug att, uub witb
hergeleitet pn i m ^SlittUmtt ergangener
3eit
 . L

Od odpellannja tih sammostojozhih

besed.
Katere sammostojozhe besede vungrejo
v'enu ada, pomennjo enu okollishe ene
rezhi, iuu bodejo od tih zhasnih besed
sem odpellanne, kokar : navada od vadim.
Od sammostojozhih besed, kokar: zhel-
lu, zhellada. germ, germada.
. Aj pomenny vezhdell tu djannje te
zhasne besede, fatu bodejo tudi vezhdell
od tih zhasnih besed sem odpellanne, ko-
kar : od luzham, luzhaj. od strellam pri-
de strellaj. od smerzhim, smerzhaj. Od
immennskih besed: kokar: ottrok, ottrok-
zhaj. fant, fantarya.
Ak pomenny sploh eno v'kuppisstavo,
inu eno sturrjenno podobo ali posodvo,
bodejo vezhdell od tih perstav'livih besed
odpellanne , kokar: rommenak. smolnal\
ov'senah tvelcth Od tih immennskih be-
sed odpellanne pomennijo eno stajo, ko-
kar : gollobnak. svinak.
Allu pomenny en gotov z e v , inu bode
odpellannu od tih sredlivih besed tiga pre-
tez-
 Seit roirfenbet SBebeutung , als: kresallu
geuerfchlagjeug on kresliem feuerfchfagen.
derfhallu Halte. oggarnallu SSebetfung.
A n be&eutet einen ^nroohner einer tabt,
Morfts, unb wirb hergeleitet on feines Orts
Kennwerte, als : lublannzhan ein Catjbadjer
on lublana at)bach. zelann ein Bittier von
zella 3ii; aber bodj ift nicfji affjeit biefer
SinSgang richtig, als: Poilanz ein sJ>fanber.
A n z bebeutet eine ^erfon , boch nicht att-
jeit t>on einet gleichen SBebeufung, fonbern
weiche ttou benen Beitrortetn 'entfpringen be=
beuten bie ieibenbe $etfon befielben, fte ter=
ben auch on betn Mittelwort ergangener Beif
ieibenber SSebeutung mit Hinaufeeung beS z
gemacht, aiS: reiianz ein Serfchnittener on
reilan. pregnannz, fbandufhannz ein 23ertrte=
bener. pyannz Srunfenbolb.
Anka ift ber Ausgang jener Kennwrter
weiblichen efdjlechteS, beren mnnliches @e=
fchiecht in a n , zhan, anz ausgehen , als :
iublannzhanka eine Sapbacheritt. zellanka eine
BiHierin. pyannka eine trunfeubolbin. rei-
fanka eine 53erfchnittene. pregnannka, fbandu-
fhannka eine Vertriebene.
A r jeiget an bie mnnliche Verrichtung,
ewerb , Hanbthierung , folche werben herge;
leitet on Zeitwrtern, als fidar ein Maurer
on iidati mauern, pisar ein (Schreiber on
pifati fd)reiben.

Arna
 tezhenniga zhasa dellajozhiga pomennjen-
ja , kokar: kresallu od kreshem. deriallu.
oggernallu.
An pomenny enga sfannuvav'za, meist-
nika, tarianna, inu hode odpellannu od
svojiga kraja, ali meista immenua, kokar :
lublannzhan od lublanna. zellann od ela,
all vunder ny v'selei tati isliod g o t o v ,
kokar: poilanz.'
Aiz pomenny eno pershonno , vunder
ne v'sekrati od eniga ennakiga pomennjen-
j a , temuzh katere od tih zhasnih besed
ifvirajo, pomennjo to terpijozho pershonno
taistiga, one bodejo tudi od tih sredlivih
besed pretezhenniga zhasa tiga terpijozhiga
pomennjenja is tim perstav'kam tigazhar-
zha z nareto , kokar : reifanz od reifan.
pregnannz. fbandufhannz. pyanz.
. Anka je ti is'hod taistih immenskih be-
sed fhennske rodovinne, katerih mofhka
rodovinna v'enu an, zhan, anz vungrejo,
kokar: lublannzhanka. zelannka. pyannka.
reifanka. pregnannka. fbandufhannka.
Ar pokafhe tu mofhku dellu, oppravil-
l u , barantyo , takshne bodejo odpellanne
od tih zhasnih besed, kokar: fidar od fi~
dati pisar ocl pisati,
Ar-
 Arna beutet att jene ^iennwrter, werdje
ein 93c^aftnig anbeutett , unb werben Pon be=
nen Beitwrtertt Jjergemadjt, als: parna $e\u
boben , Heuftabf. rafgledarna cfjaupias.
95on Kennwrtern, af: vodarna 2Bafferfa;
fiett. buk varna SBudjljaiieret). defharna (Ei-
ftern. gofpodarna Heerenwoljttnttg ober Simmer.
dellarna 2irbett$fjau ober Serfftaft. vo-
rofbjarna SBaffenijaujj, 3eug!>au. vinarna
SDeiufeiler. medarna Honigs. ovarna
93raujjauji. fhov'nirfharna .f affetne. ki-uharna
Brobfummer.
Ast ift bie Grnbfoibe perfcfjiebener SSebeu?
tuug fowofji Haupt? ai S3et)wrter, weiche
on Hauptwrter fcergeieitet werben, bebeu?
ten eine igenfcfjaft ober SSefdjaffettljeit, a :
sherbinnast fc&articfjt. babbast aitPaterifdj.
mev'fhast jagljaft. muhast tmttfenfangerifd).
Seicjje aber pon Beprcrtern fjerfommen , ba
beuten eine UnPoHfommenljeit ber @at$e, aB:
ardezhkast rtljiidjt, fellennkast grniieftt.
zharnikast fdfjwatiidjt. bev'kast weifjiicfjt.
arjav'kast brauniidfjt. rommenkast geibiicfjt.
A t ift bie nbfeibe jener Bebeutung be$
Hauptwortes, Pou weichen fte f>erfommen,
ergrfiTetn, a : glavat grofpftg. nov'sat
gro|naic^t. vuhat gro|jricijt. rogat grog;
fjrnig. bradat gofbarbidjjt. lasat gro$jaaridjt
reppat grogf^wanjic^t.
A v a ift 1>er Siugag jener Wrter, wef*
<$e eine tWPielfaftigte SSeiewtwng &aben, unb
POtt
 Arna pomenny taiste immennske bese-
d e , katere eno hrambo pomennjio, inu
bodo od tih zhasnih besed semnarete, ko-
kar: parna, rafgledarna. Od tih immenns-
kih besed, kokar: vodarna, bukvama,
defharna. gospodarna, deltama, vorofh-
jcfrna. vinar na. medarna. ovarna. fhov'
nirfharna. kruharna.
Ast je ena konzhna zharzhva v'sesortni-
ga pomennienja taku dobra tih immenns-
kih , kokar i'rav'nnstav'livih besed , katere
bodejo od tih poglavitnih im^iennskih be-
sed sem odpellane, pomennijo eno last-
nost , alli vlastenje, kokar: sherbinnast.
babbast-, metffhast. muhast. Katere pak
pridejo semkai od tih frav'nnstav'livih be-
sed , taiste pomennijo eno nepopov'i>
nimnost ene rezhi, kokar: ardezhkast.
fellenkast. zharnikast. bev'kast. rommen-
kast. , 7
At je ena konzhna zharzhva taistih
frav'nnstav'livih besed, katere tu pomenn-
jennje tih poglavitnih besed, od katerih
one pridejo povekshijo, kokar: glavat.
nov'sat.vuhat. rogat. bradat, lasat.reppat.
Ava je ti is'hod taistih besed, katere
immajo enu pomnofhenu pomeiinjenje
inu
vott ben Seitwrtern jerontmen, ni : kurjava
Weisung, pristava COagerljoff. pridava Sugab.
23ott Kennwrtern, <J8: burjava Korbiidjt.
pushava ober Ort, SifiMtif?. goshava eftripp.
ton SSegwriern, af : sLirjava SSreite. te-
fhava 23efdjcrtti(i?.
A v ' z ber STugang bebeutet bie wirfenbe
tperfon unb wirb on Seitwrtcrn gegenwrtig
ger Seit wirfenber SBebeutuug Ijergemadjt, af:
brati efett, brav'z Sefer. tikkati roc bin. tik-
kav'z Seber. poslushati jufjoren, poslushav'z
Buijtcr. 2Jon egwrtern, al : arjav'
rotjijaridjt, arjav'z rot&ljrtaricfjter Sttenfcij.
58on ^auptw'rtern, di : lippava SOippacfj,
lippav'z 2ippadjer.
A z h f>at gieicfje Bebeutung unb -^erieitung
mit av'z oB : kovati fdjmieben, kovazli ein
^djmieb. glavazh ber rojjfopf. kosmazb
raucfjijaatiiter SJenfdj.
Ba ift ber Siugang jener Kennwrter, wei=
die eine (Jigenfdjaft Anbeuten, unb werben
$ergeicitet on Seitwrfern gegenwrtiger Seit
gebieifjenber 5frt, at : slufhi biette bu, slufh-
ba ber 25tenf. tofhi ffage bu, tofhba bie
iHage. sodi richte bu, sodba bu eridji.
33ott# SSegwrtern, iS : hud bofc, hudoba
SSoeit. gard abfcijeuiitf), gardoba Si&fdfjeu-
idpeit. gork warnt, gorkoba 2Brme. zharn
fdjwarj, zharnoba (Sdswarje.
Ek macljet unterfcf>iebiicf)e SBebeutung unb
wirb (jergefvitei ton SeUwoctcrn mit Sibfr*
inu semkai pridejo od tih zhasnih besed ,
kokar: kurjava, pristava, pridava. Od
tih immennskih besed, kokar: burjava.
pushava. goshava. Od tih frav'nnstav'li-
vih besed, kokar: shirjava. tefhava.
j l t f z ti is'hod pomenny to dellajozho
pershonno, inu bode semkai naret od tih
zhasnih besed prizhniga zhasa dellajozhiga
pomennjenja, kokar: brati, brav'z. tik-
lati, tikkav'z. poslushati, poslushav'z.
Od tih frav'nnstav'livih besed, kokar: ar-
javarjav'z. Od tih poglavitnih besed,
kokar: lippava, lippav'z.
Azh imma ennaku pomennjenje is tim
a v ' z , kokar: kovati, kovazh. glav azh.
osmazh.
Ba je ti is'hod taistih immenn.skih be-
sed 9 katere eno lastnost pomennijo, inu
bodo semkai narete od tih zhasnih besed
prizhniga zhasa t fapoveidajozhe v i f h e ,
kokar: slufhi , slujhba. tofhi , tofkba.
sodi, sodba. Od tih frav'nnstav'livih be-
sed , kokar : hud, hudoba, gard, gardo-
ba. gork, gorkoba. zham, zharnoba.
Ek sturry v'se sorte pomennjenja, inu
bo semkai naretu od tih zhasnih besed is
. P Per- "
jmtg be3 Sei* worteS, afS: tezhem fauffett,
teki ift gcfaaffc / tek ber Sauf, v'sekkam
Ijacfett, v'sekkal gefjacfet, v'sekk ber inf>atf.
23on Kennwrtern mit Verfeinerung, aiS;
rak reb, rakek Jani'he ber
^o&ann, Janl'hek ber .>nfei. tat Sieb,
tatizhek ber Heine djnpfer, tatek.

Eka ntarifjet bie nemiicfje Verfeinerung ber

weibfidfjen Kennwrter , aiS: pezhem batfen,
peki, pekla was on einer SSacfercp ift. fa-
sekka er{>a<fie.
\

Ein bebeutet eine Sfttmutfjung, Seibenfcfiaft

u. f. w. bie Sibleitung gefcfiiefjt gemeinigiidj
on SBepwrter, afS: bolen frattf, bolefn
bie ^ranfreit. lub lieblid), lubefn bie Siebe.
Von Kennwrtern, afS : jefa Born, jefn jors
nig. perjai'n freunbiidj, sov'rai'lm feinbfidj.

E z ift bie Sttbfttfbe ber Kennwrtern manns

iidjett efdjiecfjteS in erfcfjiebener 35ebeutung,
fte. werben gemalt on Kennwrtern ber San;
ber , aiS: korohez ber '5?rtttfjner. stajerz
ber teuerer, krajez ber Trainer, slovennez
ber SBenbe.
f
Ezh beutet bie wirfenbe 2?ebeutung an,
B: noshezh fcfjwangcr. wodezh fte^enb.
Je bebeutet bie SDirfung beS Seitwortes,
nb wirb gemalt on gegenwrtiger Seit , aB
bfati,
 227
* *

perkraishanjam te zhasne besede, kokar : te-

kem, teki, teh. tfsekkam, v'sekkal, v'spkk.
Od ti immennskih besed is tim pomain-
shanjam, kokar: rak, rakek. fanfhe, ^jan-
fhek. tat, tatizhek, tatek.

Eka sturry tii uamrezhu pomainshanje

te fhennske rodovinne immennskih besed,
kokar: pezhem, peki, pekla, fasekka.

Efn pommeny eno donnagnost, ter-

pozhnost, inu taku dallei tu odpellannje
se sgody sploh od tih frav'nnstav'livih be-
sed, kokar: boleti, bolefn. lub, lubefn. Od
tih immennskih besed , kokar: jefa, jefn.
perjafn. sov'rapin.

Ez je ta konzhna zharzva tih immenns-

kih besed mofhke rodovinne v'sa kosort-
niga pomennjenja, one bodo narete od tih
immennskih besed tih defhell, kokar: ko-
roftiez. shtajerz. krajez. slovennez.

Ezh poka (Ti e tu dellajozhu pomennjenjej

kokar : noshezh, ivodezh.

je pommeny tu dellanje te zhasne be-

sede, inu bode naretu od tiga prizhniga,
p 2 zha'
 brati refett f brannje ba$ Sefett. biti fe^n,
bitje ba Sefctt. naprev'feti otne^mett, na-
prev'fetje ba QJornefjtnen. klatti f<$jla<fjten,
klanje ba (S^ia^Utt.
fittb aud& gewiffe 'Kennwrter, weiche
eine Menge on i&rer attung attbeuten, oi:
w r e f j e Sirfenwafb. hrastje Hdjcnwaib.
varbje gei&ergebfdj. jev'shje tienwafb.
smrezhje Sannenwalb. ohhlodje ^attifaben.
obfidje SRingmauer. ommifje ifcjjgefeHfcfjaft.
oblizhje cftdjt, fdrav'je efunbbeit.
raermodolje -Dugeiroerf. lesbje afeiwaib.
Jak ift bienbft)ibe beS itotjjeS bet fjiere, aH:
podgannjakber SRagenfot. krav'jak ^u^efot.
kurrjak bet ^unnetfot^.tizhjak Sogeifotjj. pes-
jak ^ttnbbterf. Zhlovezhjak Menfcfjeniotij.
ov'zhjak djaffot. gosjak anfe.'oti. vo-
lov'jak Ocfjfenfotij, ,
Jek .ift bie nbftibe t>on gewijfen SSe^ait;
ttifen, aH: kurrjek ^nnerfteigen. tizhjek
33ogerfjau. gollobyek Saubenftaif. pesyek
unbftail. krav'jek JMftfctU. gosyek @an=
fcftall. purjek ^nbianeeftaa. volov'jek Ofr
fenftali. ov'zhyek djaaffta.
J i , j a , ju. ift ber SfuSgang t>on einigen
33et)wttern t : razhji, razhja, razhju
toad jut Snte gehret. pesji , pesja, pesju ,
was jum ^>unb gehret.
Ik ift bie Snbfoibe einiger mSnttiidjen Stenn?
ortet, weic&e on benen Kennwrtern (jer
fOltti
zhasa, kokar: brati, Iranu je. biti, litje
napreiujeti, naprev'fetje. hlati, klannje.

So tudi nekatere gotove immenske be-

sede , katere eno mnofhnizzo od svoje
sorte pomennijo, kokar: wrefje. hrast je.
varbje. jev'shje. smrezhje. ohhlodje. oh-
fidje. ommifje. oblizhje, fdravje. mermo-
dolje. leshje.

jak je ta konzhna zharzhva tih ottrebn

te fhvadi, inu tiga zhloveka, inu bode
naretu od immennsvojih f h v a d y , kokar :
podganjah hravjak. kurrjak. tizhjak.
pesjak, zhlovezhjak. otfzhjak. gosjak. v o*
lov'jak.

jek te ta konzhna zharzva od nekate-

rih posodvy, kokar: kurrjek. tiz,hjek. gol-
lobyek. pesyek. krav1 jek. gosyek. pnrrjek*
volovjek. ozhyek.

ji, j a, ju. je ti is'hod od nekaterih

frav'nnstav'livih" besed, kokar: razhji s
tazhja, razhju. pesji, pesja, pesju.

Ik je ta konzhna zharzhva nekaterih

mofhkih immennskih besed, katere sem-
kai
 23o 5^======^
1

fommett ai: pusliav'nik Sinftbiet. tiav'nuik

Siefen. nofhnik. 9Jieffetbejie<f. slufhabnik
S5ebieitte. 23on Se^wttetn, ai: abotnik (Bin-
fait,dobrotnik uitijater. rodovolnik @utwii=
cc. Sget ^cbcnmoricrn, <ti3: nasprutnik 2ibe?=
pact. okrofhnik Seifet*. fupuotmk, l'uper-
iiik 5Bibecfadjet', $?inb.
Illu Jjat gleite SScbeufting mit aen, wie
frSjoit oben gemelbet: a B : godiliu tibmbeifen.
senzhiilu Sidjtfcfjiem.
In ift bet Siuebcudf bet 9?ettttmttet, weidje
inetr Sotjug bebeuiett, aB : smerkolinn et*
liebtet* 9iart;, terpinn 33eewiefettee, mergo-
linn SwetgiciK.
Ina bebeutet eitt? 93lcnge uub 23etf<tmmlungf
iuefe Fommett Ijet i?ou 91enmvi>vtcrn, a B : b o
triuna geiftiidje $reunbfcfj<tft. sreberninua
(Silberner?. fliellei'ninna ifenwetf. buko-
vinua Sucfjettboi. hrastoviuna eidjeue 2e=
fett, srnrekovinna Sanncnljoij. wrefovinna
f>isfitteS jellenninna tot&e SBiibptet.
svinninna cfjtt>einjieif<ij. slanninnagetu$et:=
> teS $ieifcfj. kotlovinna ifupfetwefeu. tott
iBetportcrn, af: modrinna geiefjrte efe*
fdjaft. starrinna aite SOefett. novinna neue
Singe, votlinna ijoIjieS 2efen. jeferrinna
fumpftgteS Mcfm. golinna fofjiettc 2efe.
gotovinna SBatrtfdjaft. Siucfj einige weibiidje
Stenn) Srier , ai : gospodinna, fttitu ittt
*pa:tfe. bogina ettin. vogrioa eine llngetin,
4)abbiua iie Beib.
Ir
 kai pridejo od tih immennskih besed, *ko-
kar : pushav^mik. trav'nnik. noJTinik.
slufhabnik. Od tih perstav'livih besed >
kokar: abotnik. dobrotnik. rodovolnik.
Od tih frav'nnbesed, kokar : nasprutnik.
jkrofhnik. fuprotnik. fupernik.

Illu imrna emiaku pomennjenje is tira-

altu 1 kokar je fhi fgorei 'blu poveidanu ?
kokar: glodillu. senzhillu.
1

In je ti is'tisk tih immennskih besed *

katere eno posebnost pomennijo > kokar:
smerkolinn.- terpinn. mergoiinn.
1
In a pomenny eno mnofhizzo, inu fber-
ralshe, tute pridejo semkai od tih im-
mennskih besed, kokar: botrinna. sreber*
ninna. piellefninna. bukovinm. hrastovin-
na. smrekovinna. tvrefovinna. jellenninna.
svinninna. slanninna. kotlovinna. Od
tih irav'nnstav'lih besed, kokar: modrinna.
starrinna. novimavotlinna. jeferinna.
golinna. gotovinna. Tudi so nekatere
f hennske immsnnske besede , kokar : gos-
podinna. bogina. vogrina. babbina.

It
 Ir bcbeufei bie tBer ichtung tnnniichet Sftheit:
ttB: voshtir ettt Sirth. fhov'nnir ein Ooibat.
Irna hat bie ttetniiche 3ebeutung wie arna
eis : shtirna bei* SBrunn. vuzhirna bie <3d)ufc
Je. defhirna Sifierrt.
Ishe bebettief eitt Ort unh wirb gemacht
#on ben Beiwrtern, svietuvalshe Siatijhaafc
wojuvalshe ampfpiao. fberralslie 23et=
fammiung.
Ott- ^Kennwrter, als : tarmshe 2)otnge=
Mfcfj. starnishe ioppeiaefer. duhov'nishe
Softer. besedishe SBtfetbnch. besednishe
4btfai merov'lishe Simetaufett. fharrishe
pogorishe SBratthftott. kurrishe eieung6ort.
Iv ifi bie (Snbfpibe einiget 33etrtet, e t
he eine Sttgenb, Saftet, Seibenf^iift unb bets
(eichen bebeuten, fbidje erben gemalt fcott
9?enttttetn, af: lubefn iieb, labefniv
liebiic^. raillo'stniv gnbig. dobratliv gtigiieh.
S5on 3etitiern, ai3: voshim gnnen, voshliv
knftig, lievosldivmignftig.shkodliv fdjabiieh-
Iv'z ober y v ' z ift mit av'z gfeid&et Beben*
iuttg nnb Sibfeitung, aiS : shkodliv'z 25efcha=
Siget. nevoshliv'z Siignnet. bryv'z 33arfc=
jeheetet. pyv'z Jrinfer.
Iza ift ber Ausgang her n>ei6Ii(ett ^tenn*
rter, beten mnniicfje 5iennrtet in ik
ausgehen, ^opon fte auch herfontnten , i e :
Don Seitwrtern, ai: dov'fhnik ein djuib*
ttet, dov'i'hnizza eine djaibnerin. tofhnik
in iliagcr, toihmzza eine Klgerin.
23on
 Ir pomenny tu djannje mofhkiga della 9
ko kar; voshtir. fhov'nnir.
Ima imma tu namrezhu pomennjenje
kokar arna fgorei , kokar: stirna. vuzhir-
na. defhima.
Ishe pomenny en kraj, inu bode od tih
zhasnih besed semkai raretu, kokar: svie-
tuvalshe. tvojuvalshe. fberralshe. Od tih
immennskih besed, kokar: tarnishe. star-
inske. duhotfnnishe. besedishe. besedniske.
mrovlishe. fharrishe. pogorishe. kurrishe.
Iv je ta konzhna zharzhva nekaterih
frav'nnstav'livih besed, katere eno zhed-
nost, pregreho, terpozhnost, inu takshne
rezhi pomennijo, takshne bodo semkai
narete od tih immennskih besed, kokar:
lubefn, luiiefniv. millostiv. dobrutliv. Od
tih zhasnih besed, kokar: voshim, voshliv.
pervoshliv. doboshliu. nevoshliv. shkodliv.
Iv'z alli yv'z je is tim a'vz ennakiga
pomennjenja inu sempellannja, kokar: shkod-
iiv'z. nevoshliv'z. bryv'z. pyv'z.
Iza je ti is'hod fhennskih immennskih
hesed, katerih moflike immennske besede
v'enu ik vuogrejo, od tod tudi one sem-
pridejo, kokar: dotffhnikj dov'fhnizza'.
toflinik3 tofhnizza,
Od
 iBott Kennwrtern, I : krall ein tfnig , kral-
lizza eine Knigin, slufhabnik ber Sebienter
slufhabnizza SScbientin. sov'rafhnizza gcin=
bin. 'dobrutnizza Gmiiljaffcrtn. pushav'nnizza
<infibierin. hlebnizza aigtudj. plevizza
^aterin. nofhnizza @cetbe. dervarnizza
^oijijutie. ledennizza bie (SiSgrube. mosh-
nizza rniieim. spoveidnizza SSeidjtftuIji.
sodnizza 3uc&tcrftuf>i. tatizza Diebin. tet-
tizza OJirnnme. SBon Kebenwrtern, af: po-
lovizza bie Reifte, resuizza 2a(jrijeif. okol-
liza egenb. strannizza (Seiienbrett ober ei=
tentpeti.
Izh bebeutet eine ^erfieinetung einiger
Kennwrter, ai: krallizh iah j^nigiein.
fantizh baS -fttablein. biweiien bebeutet e
aad) bie wtrfenbe *perfon, wie jene in av'z
ober iv'z? : mlattizh ein Drefdjer.
Ka ift ber Sittgang einiger weibiidjen Kenn=
wrter, beren tnanniicfje in av'z 5 e v ' z , iv'z
o v ' z , uv'zh ober y v ' z ausgeben, af : hin-
nav'z eitt ieifner , hinnav'ka eine ieiftterin.
lafhniv'z ein Sugner, lal'huiv'ka eine gne=
rin. smarkovz eitt Stojfffei, smarkov'ka
eine Sflojiffiin. dov'fbiv'z ein Sefdjufbjger
dov'fhiv'ka eine 2kfd>uibigerin. tofhiv'z
ein .^iger, tofhiv'ka eine J?igerin. shkod-
liv'ka kfdjbigerin. nevoshliv'ka 95tigiwe=
rin. bryv'ka Skrtfdjeererin.
( B bebeutet au$ eine ietfieinening ber
weibiidjen ^etfoneti, al$: mizka bie SJiiebi.
Anxh-
 Od tih irnmennskih besed, kokar: krati, krat- .
lizza. slufhabnik, slufhabniza. sov'rafhni-
. za. dobrutniza. pushav'nniza. hlcbniza.
plevizza. nopiniza. dervarnizza. ledenniz-
za. moshnizza. sodnizza. tatizza. tettizza.
Od tih frav'nnbesed: kokar: polovizza. res-
niz7,a. okolliza. stramiiLza.

Izh pomenny tu pomainshanje nekate-

rih irnmennskih hesed, kokar: krallizh.
fantizh. V z h a s u pomenny tudi to del-
lajozho pershonno. kokar taiste v'enu av'z
ali i v ' z , kokar: mlattizh.

Ka je ti is'hod nekaterih fhennskih irn-

mennskih besed, katerih mofhke immenns-
ke besede vungrejo v'enu av'z, ev'z, iv'z
o v ' z , uv'z, ali y v ' z , kokar: hinnav'z.
hinnav'ka. lafhniv'z , laffmitfka. smar-
kovz, smarkotfka. dovfhiv'z, dov'fhiv'ka.
tofhiv'z, tofhiv'ka. shkodliv'ka. nevosh-
livka. bryv'ka.

Tudi pomenny tu pomainshannje fhenns-

kih irnmennskih besed, kokar: mizka,
Anzh-
 Anzhka Marianbe. Zilka i>ie Bier. kata-
rinzha bie ifa^c. jedrutka Die ertraub.
barka bie S5<sbctr. urshka bie Urfua. shpel-
ka bic Bferi.
Nak ift roie oben ba$ ak. nek unb neza
Keffer nik unb niza, wie oben gefagt roorben.
Oba bebeutet bic 3?raft, 2ir?ung ober (Bi-
genfdjaft eines StennroorteS , nb foidje fom=
tuen gemeinigic& {er on SSeproortern, a f s :
gard fdjeulij gardoba djeuSicfjfeit. gnu-
soba raue. hudoba So&eit. gorkoba 2r=
me. grennkoba 83ittcrfeit. lennoba gan^eit.
lobkoba Seidjtigfeit. tardoba arte.
On unb onka bebeutet eine SSergrffermtg
ober einen lorjug , a : shterzonn Srjuntp,
shterzonka Erjumpin. zhepponn ein groer
Bapf am varzhoim e'in grofier i?rug.
smerzhonn ein d&narc&er. smerzhonnka
eine djnardjerin.
Ost Gebeutet eine ugenb, Saftet, Seiben*
fdjaft unb berglei#en, unb werben Ijergeiettet
on Beitrcortern ergangener Bei* ieibenber
Bebeutung : ais : pyannost Jrunfenfjcit.
pregnannst. Durchtriebenheit, v'lastnost
CSigcnfdjaft. wie audj on benen Miitetorfern
gegenwrtiger Bett, ai : bojzhnost gurdjt
famSeit. berrozhnost Sefefunfl. gavorrjozh-
nost 3iebefunf. 33on benen iitte(wrtevn
ergangener Seit roirfenber SBebeutung , a:
olirrallost erumfc&auung. 23oU 33 et) Wrtern,
U; zhednost Sugenb. ^shuflmost Seibeiger*
 Jnzhka. Zilka. Eatarinzhka. gfedrutka.
parka. Urshka. shpelka.
Nak je taku, kokar fgorei tu ak. nek
inu neza bolshu nik jnu niza, kokar je
f b i fgorei poveidanu blu.
Oba ti is'hod pomenny to m o z h , del-
lajozhnost , ali lastnost ene immennske
besede, inu takshne pridejo sem sploh
, od tih perstavlivih besed, kokar: gard,
gardoba. gnusoba, hudoba, gorkoba.
grennkoba. lennoba. lohkoba. tardoba.
On, inu onka pomenny enu povekshan-
je ali eno posebnost, kokar: shterzonn,
shterzonnka. zhepponn. varzhonn. smer-
zhonn, smerzhonnka.
Ost pommeuny eno zhednost, pregresh-
nost, terpozhnost, inu takshne , inu bodo
semkai odpellanne od tih zhasnih besed
pretezhenniga zhasa terpijozhiga pomenn-
jenja, kokar : pyannost. pregnannost.
v'lastnost. kokar tudi od tih sredlivih
besed prizhniga zhasa, kokar: bojezhnost.
berrozhnost. govorrijozhnost. Od tih.
sredlivih besed pretezhenniga zhasa della-
jozhiga pomennjenja, kokar: fyallost. ofir-
rallost. Od. tih perstavlivih besed, ko-
kar : zhednost. shufhnost. br umnost.
prcv'-
fdjaft. briimtiost ftrmmigfeit. prev'fetnost
Jfroffart. fhallost Sraurigfeit. okornost Un=
gefcfjidfiitfjfeit. oistrost (dfjarfe. 33ott Oicbett-
wrter, ai3: nasprutnost SBieberoart. fuper-
nost SiberwartigFeit. okroglost Stunbe.
Ota ifi ber SiuSgang jener Kennwrter,
weiche einen Langel, genfer , SBef^affen^eit
anbenten, a B : slepotta bie 33iitti>{jeit. na-
gotta Sffe. lepotta t$$nfjeit. mokrotta
Kaffe. sammotta infamfeit.
Ov ober ovi ff bie Grnbftiibe etiler tannir*
djen SSeftewrter, nb bie ailermeifte ?fblei*
tung ber mttttitdjen Kennwrter; benn es> ift
faft fein ntannii^cS Kennwort, weid&e nid(jt
fnnte jum 23ef!wort werben, ai: be$
ter$ petrov, a. u. be$ ^aui paulov, a. u.
be SintonS antonov, a. u. be S3ruber$
bratov, a. 'u. be 3?at>fer zesarjov, a. u.
Knigs krallov, a. u. be %ecf)t hlop-
z o v , a. u. nb biefe werben gemacht on ber
jwetjfen Sttbung ielfatfte? / at : tih bra-
t o v , a. ii. nb fol<Jje Sefiwrter werbe
abgeanbert wie bramni, a. u. *
v'na bebentet eine igenfcfjaft in ber 2$er=
gieid&ttng , IS : oslov'nna fell&aftigfcit.
koflov'nna ber rnbo<f. e bebeutet aucfj bie
gette ober ->ute ber 1jiere, als : kofli-
zhov'nna iftfeli. jellennov'niia ^irfd^bant.
volov'nna Odfjfenijaut. medvedov'nna SSarn*
flaut. lessizhov'nna ^uc^^aut. kunnov'nna
gjiarberfe. dyhornov'iina^iteSijaui. jal'bezh-
ov'nua 2)a#f)aut. Ov'z
prevzetnost, fhallost. okornost. oistrost.
Od tih irav'nnbesed, kokar: nasprutnost,
fupernost.okroglost.
Ota je ti is'hod taistih immennskih be-
sed , katere enu pomankanje, blodenje,
lastnost j#Mennijo, kokar: slepotta. na-
gotta. lepotta. mokrotta. savimotta,
Ov alli ovi je ta konzhna zharzhva v'sih
mofhkih posednih besed, inu tu splohlivu
odpellaiinje tih mofhkih immennskih be-
sed ; fakai , sai se skorei nobenna im-
mennka beseda mofhke rodovinne nafna}r-
d e , katera bi namogla posedna beseda
gratati, kokar: Petrov, a. u. Paulov, a. u.
Antonov, a. u. bratov, a. u. zesarjov, a.u.
krallov? a. u. hlopzhov, a. u. inu letute
bodejo semkai narete od tiga drugi ga is'-
lioda vezhshtivemija, kokar: tih bratov, a.u.
jnu takshne bodejo pregybane, kokar
brumni, a. u. v
Otfna pomenny eno lastnost v' per-
glihah, kokar: oslov'nna. koflov'nna.
Tudi pommenny te kovThe ali kovTh-
ze tih fhvady . kokar : koflizhov'na. jel-
lennov'nna. volov'nna. medvedov'nna.
lessizhov'nna. kwinov'nua. dyhornov'nna.
jajbezhov'nna.
OVz
 O v ' z ift rote av'z ober i v ' z , wie fdjott
*ben gefagt worben, att: krakov'z eitt a=
fatter. zhvizhkov'z SwetfcJjenmug. brinnov'z
SBadjfjoer&i. pellinnov'z SBermui^wetn.
She bebeutet rcie oben ba$ ishe, eine 2Bojj=
ttmtg ober irt, al: werizhovVl'? &e6 93f=
telgebaube. predishe (Spinnijau. suknishe
udjfabrif. duhannishe Jabafapalba. kamme-
liishe Gteinbrudj. opnishe jMdjgrube.
Shena nnb shna bebeutet eine 58erfamttt*
fang , unb biefe werben hergeleitet &on Sett-
wrtern, oi: drnfhim se ffdj ugefeHen,
drufhinna efellfcfjaft, efmb, ftamtiie. 33ott
Kennwrtern, ai:brat SSruber, bratov'shna
SBruberfc&afft. svatov'shna .>odjeiigefelIfc(jaft.
Shni ift bie nbfgibe einiger ^egwrter,
weldje fjerfontmett on -gnrwrtern, ai: ka-
kershni ? a. u. wa fr einer takshni ober
takershni, a. u. ein foldfjer. 3ou Kennwort
tern, als: donnashni a. u. ber heutige,
sedaishni ber jeeige. jutreshni, faitreshni
ber morgige, pojutreshui ber bermorgige;
nekedaishni ber orjeitige. svojedanshni ber
tinftweilige. dreveshni ber Jjeut abenblic&e.
daveshni? a. u. ber (jeut feurige.
Ski unb shki wirb genteiniglidj bei) benen
$>nbem gebraust, a B : kraynski ber frag-
nertfcije. shtajerski ber ftegerifcfje. koroshki
ber frntljnerifcfje. vogerski ber {jungarifdje.
brovashki ber froatife. nemsJiki ber >eut--
fc&e;
 Ov'z je kokar av'z ali iv'z, kokar je
fhi fgorei napoveidanu blu> kokar: kra-
kov'z. zhvizhkov' z. brinnov'z. pellinnoifz.

She pomenny kokar odfgorei tu ishe ena

stannuvannje ali kraj, kokar: werizhov'she.
predishe, suknishe. duhannishe. hammeni-
she. apnishe. ,

Shena inu shnct pomenny euu fberral-

s h e , inu takshne bodo sempellanne od tih
zhasnih besed, kokar: drufhim se, dfu-
jhinna. Od tih immennskih besed, kokar:
brat, bratov'shna. svatov'shna.
i

Shni je ta konzhna. zharzhva nekaterih,

perstav'livih besed, katere semkai pridejo
od tih namestnih besed, kokar. kakershnu
takshni, ali takerslini, a. u. Od tih
i'rav'nnbesed , kokar : doilnashni, a. u.
sedaishni. jutreshni, jaitreshni. poju-
treshni. nekedaishni. svojedanshni. dr&-
veshni. daveshni, a. u.

Ski inu shki bode splohlivu pef tih de-

fhellah shpoganu, kokar: kraijnski. shta-
jersku keroshki. vogerski. hrovashki.
q fismsk-
 fcfje; wenn matt aher j^fatfet&tngS baS anb
Anbeuten wiit, fo mufi man foicheS in bas m -
gewiffe efdfjfecht fejeit, unb baS Kennwort
sellu? weiches eitt Ort hebeufet barunter er^
ftcljcn, ttiS. krainsku Krapneriattb. shtajersku
tepermarft. koroshku Katnthnerianb. . v o -
gersku ngattt. hrovashku K r o a t e n , u. f. w.
S t v u ift bie Gnbfoihe ber .>aupfwttce,
weidje eine 23etfamminng ober emeinbe b a
beuten, folche werben {jetgema<$t u ott sftenn;
Wrtern , a l s : kristjanstvu Ghriftenthnm.
duhov'stvu Kicrifeg. zesarstvu Kapferthum.
krallestvu Knigreich, z h l o v e s t v u Sftenfdj-
fj'et. iudov'stvu ^nbenthum. luteranstvu.
guterthum. aidov'stvu ->et)benthum. 3Jon
SBetjwrfern, afS: w o g a t t reich i w o g a t t s t v u
Sieichthnm. mnog ieie, mnogstvu bie 23iele,
v e l i k gro, velizhastv bie Dliajeftt.
Ulla mcichet unterfcfjicbiid)e SBebeutungen,
folche werben hergemacht eott 9ien[wrtertt,
a l s : tarn (Schfeheborn, tarnulla cfjiehenheer.
drenn Korneihaum, drennulla ifornelferfchen.
ion Beiwrtern , a i S : t e f h e k hefchweriid),
tefhktilla SOefjmutter. 58on Seitwrtern, aiS:
starfhem fdjahen , stargulla ftafffcfjeib.
Ust ift wie ast nnb ost in aiiett gfetdfj
i: zhellust Kin&acfe. otterpnust (Jrftar;
rung. slabust (Schwche.
Uta machet nichts hefonberS, wirb hetge=
macht von 9?enrtwrtettt(7v a f s : n e m e z ein
SDeutfcher t nemshkutta eine Sentfche. i
\ Sem
nemshki. kader se pak hozhe taku gladka
ta defhella fastoppiti, taku se mare tak-
shnu v ' to negotovo rodovinno postaviti,'
inu to immennsko besedo sellu , kateru
en kray dfcfhelle pomenny, podiastoppi-
t i , kokar: krapisku. shtajersku. korosh-
hu? vogersku. hrovashku. inu taku dallei.
Stvu je ta konzhna zharzhva taistih po-
glavitnih besed , katere enu 1'berralshe
ali skupshino pomennijo , taksline- bodo
semkai narete od immennskih besed, ko-
kar : kristjanstvu. duhov*stvu. zesarstvu.
krallestvu. zhloveshstvu. judov stvu. lu-
teranstvu. aidotfstvu. Od tih perstavli-
vih besed , kokar : ivogatt, ivogattstvu.
mnog, mnogstvu. velik , velizhastvu.
Ulla sturry v'sesortnu pomennjenje,
takshne bodo semkai narete od tih im-
mennskih besed, kokar; tam , tarnulla.
drenu-t drennulla. Od tih perstav'livih
besed, kokar: tfjhek , tefhkulla. Od tih
zhasnih besed, kokar: starfhem, stargulla.
Ust je kokar ast, inu ost ia v'sim en-
naku, kokar: zhcllnst. otterpnust. slabust.
Uta nymma nizh posebniga, inu bode
semnareu od tih immennskih besed> ko-
kar. nem esc, nemshkutth. Od tih perstavV
q a, . i*-
 23et)wtterft, B : gorl; warnt , gorkutta
SJacme. voskutta (nge. dobrutta ute.
U v ift bet Sfugang feht t>ieiet Kemtwrs
ter weibliche efcfjlechteS bet) bem gemeinen
SBolfc , aB : mollituv ba$ eljeti. zirkuv
bic Riedle, fhetuv (Sentit, . betgi. olffitt
biefe ift nur ein MBbtaud); b>9 benen @e*
l e g t e n aber fan uttb fott atte biefe nach
bet Sieflei gemacht werbe, a B : mollitva
ba$ ebeth. zirkva bie Kirche. fhetva ber
(Schnitt. seitva bie Sfnfaat. pishela bie pfeife,
koppela ba Sab. . f. w.
Y a bebentet gewifie (Sigenfchaffett uttb Sin=
muthungen bet Kennwrter, weiche hetfont;
ttten t>on S5 et) w ortet, a B : hud bo$, hudo-
bya bie VoSljeit. Von Kennwrter, aB :
knii'h taf, knifhya bie raffchaft. golfya
-Betrug, voshtarya jiittisbau. ovarya
Bierbrauerei. bukvaria 2auchh<*itereg. kolarya
agnerep. mesarya Sffeifchhatferet). shyvarya
djneiberep. zimprarya Simmcrhanbwerf.
u. bergf. faft alie Khmen ber anbwerfer.
Z e unb zhe bebeutet gemeiniglich bie 58er;
fieinerung ihre (StammcnwtrteS , aB: drev'-
z e ba SSaumiein. sarzhize baS ^erjiein.
jagnizhe ober jagnize ba Smmieitt. dette-
zhe ober detteze ba ^inbiein.
Zhek uttb zhk bebeutet auch bie Verneine;
tung, ub werbe auch gemacht so ihren
tammeitw rtern , a B : krallizhk ober krai>
livih besed, kokar: gorit gorkutta. vos-*
hitta. dobrutta.
i, t
Uv je ti is'hod grofnu veliku immenns-
lcih besed fhennske rodovinne per timu
opzhinskimu ludstvu, kokarimollituv. zir-
kuv. pietuv. inu vezh tahshnih, alli tutu
je le ena petratta; per tih vuzhenuih
pak fna, inu mare v'se tutu po varstishu
haretu biti, kokar: mollitva. zirkva-
JTietva. seitva. pishela. koppella, inu taki*
dallei.
Ta pomenny gotove lastnosti, donna-
gnosti tih immennskih besed, katere sem-
pridejo od tih perstavlivih besed : kokar;
hud, hudobija. Od tih immennskih be-
sed , kokar: knifh, hiifhija. gotfvja' vo-
shtarya. ovarya. bukvarya. kolarya. me-
sarija. shyvarya. zimprarya, inu taku
skorei v'se immenne tih dellarstvy.
Ze inu zht ti is'hod pomenny splohlivu
tu pomanishanje svoje korrenninske bese-
de , kokar: drev'ze. sarzhize. ja-gnizhe
ali jagnize. detteze ali dettetze.
Zhek inu zhk pomenny tudi tu pomain-
shanje, inu bodo tudi od svojih korren-
uinskih besed narete, kokar: krallizhl>
"ali
 \izhek baS ^onigieitt, komnizhek ba3 $feri>*
lein. tizhek ba 3}geicitt. mofhizhek ba$
SWanMcttt. koflizhek ba3 Scfiein. kosh-
trunnzhek ba SDtbberiein. juiinzhek ba$
Oecftfiein. praskizhek oj gerfiein. faizhek
i>a$ fiein. prizhek ba$ nbieitt.

3Jirttt gebende ber, ttitfjf, ba tue bie

fe ttunmeijto angefagie SiuSgange iitib 33'e=
ieutungett f?nb, fonbern eS ftttb annoefj fet
ttiefe anbete 5iu$gange ber Srier, weiche
a u f bem @ebrau<J>e a fernen ftttb.

S- II. '
SSott f>w Sibtefttmg tmf> S3e>euttwa
i>er g a t w f a t e r
35ie ltbUitm& ber Seitwtter gefdjte!)ei ents
webet butdMett 3faj, Sibjuij, ober aber
SSetnbernng eitter ober mehrerer tjibett,
jtttb fofd&e werbet ijergetttadjt t>oti Kennwt*
iertt, Beiwrtern, Kebenwrtew , 33orwrs
lern, Seitwortern ttnb gurtwriertt. '

Srtd aber bett SiuSgang uttb att^ng fax

trift, mug matt au bem ebraud&e b S3e=
Deutung fernen; jebodj will tdj einige Siegel
fr Sinfanget ber wenbifen Spraye geben,
iaroit fte ftc& in etwas bef>effett fonnen.
 m- - 247.
/

ali hrallizhek. koinnizhek. tizhek, mofhizhek.

koflizhek. koshtrunnzhek. junnzhek. pra~
shizhek. faizhek. psizhek

A l l i nobemii' iiymraa misliti, da s a

le tuti sedai napoveidani is*hodi, inu
pomennjenje sammu , tennizh je. she
veliku drugih is'hodov tih bes^d , ka-
teru se pak mare is shpoganja vuzhiti.
t

. II.
Od odpellannja, inu pomennjenja tih
zhasnih besed.
T u odpellanuje tih zhasnih besed se f g o -
d y ali skus tu p e r s t a v l e n j e , odvTetje, ali
pak skus spreobernenje e n e , ali v e z h
z h a r z h v y ; inu takshne bodo semkai nare-
te od tih immemiskih, perstav'livih, frav'1111-v
stav'livih, predbesed, zhasnih, inu lia-
mestnih besed.

Kar pak ti is'hod, inu sorto fadenne%

se mare is shpoganja, inu pomennjenja
vuzhiti; vuuder hozhem nekatere vafsti-
she tim novakam te slovennske freke da-
ti, da si oni bodo nekai famogli pomagati

Te
 243 S^-- - -

tibiegenbe Seitworter werbe t>ott ifjrettwit;

febe Seitworter Qmafyt mit bem 3fa
Ftworte se , als : on sekka et fcauet,
se sekka et wirb gefjaue.
5ibfnbernbe erben on ber SJorfefbe ras,
raf ober res, ref afammengefeset, ai: sek-
kam haue, rassekkam jerfjaue.
Sibftammenbe, ai3: dam gebe, oddam
weggeben.
9iefferiicfje werbe mit ber 23otft)ibe vutt
bet vunkai attSgemadjt, ai: vuiidam aus*
gebe, fjeraugebe. vundajem idji pflege aS=
jgebe.
Sfttfangenbe eigen be STnfflg ber 2Brf^
, ub gelje gemeiigii$ au$ i ainam
einam , ujem , ai; poginnam idj fange an
antreiben, fazheiimam id& fange an. lafhi-
gam idj fange a <j$ujttbe. se postarram
fange an ait j werbe, se mladujem.
tt fange ft jung u werbe, se deny e8
fngt an j tage, se mrazhy eS bmmert-
tfdj. se temny e wirft fffter. se sveitly
e wirb iid&t.
SBettcnnenbe bebewien &ie Seettnttg einev
adje, ai$: flatu. @oib, flatim ergolbe,
^revennim erftarre. belim weiffen. arjavim
$ra, roftig werbe, slabbim fdjwaifjett. os-
labbim fdjwadj werbe, posrebaruim etfife
j&er. krotim ober krozham jafjmen. tykam
lu fagen. vykam ir fage, ongavim er fage*.
 T e dolpolofhijozhe zhasne besede bodo
pd svojih dellajozhih besed narete is tim
perstav'kam te namestne besede se, ko-
kar: on sekka, se sekka.
Raflozhijozhe bodo od te predzharzhve
, ras, raf ali res ,'ref v'kuppisstav'lenei
kokar: sekkam, rassekkam.

Odrastijozhe, kokar: dam, oddam.

T e vundajav'live bodo is toi predzharzfr-

voi: vun, vnnkai narete, kokar vundam,
'vundajem.
T e fazheinnejozhe besede kafhejo en
fazhetek tiga djannja, inu grejo vunkei
sploh v'enu ainam, einam, ujem, kokar :
pogainnam. Jazheinnam. fafhigam. se
fostarram. se mladujem. se deny, se
mrathij. se temmj. se sveitly.

Immennujejozhe pomennijo tu immen-

nuvannie ene rezhi, kokar flatu , flatim.
drevennim. belim, arjavim. slabim, ossla
bim. fosrebarnim. krotim ali tvozham.
tykam. v,ykam. ongavim. -

Od
 SBccaubcnc bebeutcn eine SSerauhung obet
SBegnehmung Jtb a&ett bie 33orft>ibe od or
ftdj, afs: odgrifnem ft&f>eifiett, ossleppim
fcicnben. odv'femmem ivegnehmen. odnessem
wegtragen. odsekkam jcg^adFett-
SBcjiehenbe bestehen ftd& ajeif auf bie wtcfcrt=
be ^erfofjtt jurudf, haben ba SBrtiejn se
ober si jeberjeit bep ftcfj, unb bleiben gemein
ttigiid& itt wirfenber SBebeutung, cti: sev'dar-
rhn ich fdjfoge mich an. se fnaydem ich be=
ftttbe mich. se baham ich prahle, se slafbem
ich ige. se proviksham ich erhebe mich,
se nossim i<h trage mich. se obbernem ich
wenbe mich, se kujem id& pfnotte.

2Betttt aber biefe bejiehenbe Seitwrter

in ber ieibenben 33ebeutung fotten gebraucht
werben, fo ntuf? ba se auSgefaffen wer
ben, jest se poviksham ich erhebe mich;
jest sym povikshan ich werbe erhoben.
2)oppeiijufammertgefete heftehen au we^en
ober mehreren Vorwrter, afS : okolliper-
nessem fcetutntraaen. 'prepoveidujem herers
jahien.
Einfache lefiehen au ftch feibfi: a : go-
spodujem idj herrfdje. mislin) ich gebenfe.
pishem ich fcjjreie. uessem ic& trage, pyem
tcfi trinfe.
 OdvTemmejozhe pomennijo enu' obrop-
panje , alj odv'fetje, inu immajo to pred-
zharzhvo od pred saboi, kokar : odgrif-
nem. ossleppim, . odv'femmem, odnessem,
odsekkam,
Nafaispominnajozhe se v-selei nafai fas-
toppijo na to dellajozho pershonno, im-
majo to besedizo s e , all si per sebi y'sa-
kokrat, inu ostannejo splohlivu v' timu
dellajozhimu pomennjenju, kokar: se v'dar-
rim. se fnaydem. se baham. se Jlafhem.
se poviksham. se nossim. se obbemem.
se kujem.

4 Savanzhuvannje

Zhi pak vunder lete nafaispomin-

najozhe zhasne besede bi immelle v'
timu terpijozhimu pomennjenju shpoga-
ne biti, taku mare ta besediza se vun- .
spushenna b i t i , kokar: jest se po vik-
sham, jest sym povikshan.
Od dveh all is vezh v'kuppisstav'lene
predbesede, kokar: okollipernessem. per-
poveidujem.
Edyne samme is sebe stojijo kokar:
gospodujem, mislim, pishcm. nessem. pijeni
Do- i
 2i3
%

Snbettbe 6ei>etctt bie 2$ottettbutt<j eftter

c wtti> ljube bie tSorfeibe is obet s au<
t>ot ftcfj, o B : ifberrem uSiefett. fderrem
ottSteiffett. fyovorim auStebe. spishem au$<
fdjteibett.
(Sntfetttettbe Bebeufeit bic SSettteguitg on
eittem O t t e , uttb (jabctt bie SSotfpibe prozh
teg f ai : prozhgrem roe<jge!jett. prozhden-
liem rcegfljutt. prozhpellam n>egfuf>tetu
prozhsekkam iDegfjacfctt.
(Sttidjtettbe bebeutett eittc (m%tm$, 33imb=
ttig obet gteuttbfcijaft, uttb ljube ba$ ftiirroott
se jid?, fcetj ftdj, IS: se pobratim fidfj
brubettt. se pojudim ettt ^itfce roetbe. se
povozhetim bem 33afet adjatie. se poma-
terim bet 5)?uttet ttadjatfett. se posestrim
fidj ctfdjroejiet. se ponaturrim bie 0totur
tteljme.
4Muffebe Bebeuten bie 2ijjauffu3 eittet
Gadje uttb Ijabeu ba$ S3otwott na <ttt , aH:
nasekam onharfett. nakopam tabe. na-
reifhem anfffjttetbe. nassiplem anftfjuitett.
uaiyem attgtcffcn.
etabfe6ettbe bebeutett fteit ittttetit Otf, uttb
&abe ba SDotrcort doli obet dolli t)era.1>,
beg ftdj, a B : dollidevam fjetabffeHett. doll-
varfhem Ijetabroetfett.dollsunnem jjittabftoffett.
itteimvitfebe bebeufe bett netit O t t ,
unb Ijabe bie tBotfglbe v' i n , noter Ijinein,
beg ftdj , al: v' sarzhe v ' w o d e m itt ba$
>era ftedje. notergrem Ijineingebett. v'ssek-
kam einia<fett. y'tikkam einnje&e.
 Dokonzhajozhe "pomennijo enu dokor-
zhannje ene rezhi, inu immajo to pred-
zharzhvo is, ali s pred saboi, kokar,
ifberrem. fderrem. Jgovorim. spishem.
Odhgjajozhe pomennijo tu premeienje
od euga kraja, inu immajo to predzhar-
zhvo prozh 5 kokar: prozhgrem. prozh-
dennem. prozhpellam. prozhsekkam.
Goristavijozlie pomennijo eno favefo
ali perjalhosr, inu immajo to namestno
besedo se per sebi kokar: se pobratim,
se pojudim. se povozhetim, se pomaterim
se posestrim. se ponaturrm.
Navarhuvajozhe pomennijo enu navar-
"hovannje ene rezhi? inu immajo to pred-
besedo na, kokar: nasekkam. nakopam.
narejfhem. nasipplem. nalyem,
Dollpostavijozhe pomennijo tr spodni
kraj, inu immajo to predbesedo doli, ali
dolli per sebi, kokar: dollidevam. doll-
varfhem. dollsunnem.

Noterdellajozhe pomennijo ti fnotreinni

kraj 9 inu immajo to predzharzhvo v', no-
ter per sebi, kokar: v' sarze v'wodem,
notergremj v'sekkam. vtikkam.
 geibenbe kiicutc ba$ etben einer adie,
a f s : jest s y m ranan idj werbe erwunbef.
jest s y m sekkan idj werbe ge^uefet. jest s y m
vuzlieiin idj werbe geic&ret. jest s y m teppeim
icf) werbe geprgelt.
mutiere bebeuten mir bie Sftirfung einer
adje, al$; sedim id) fte. stojim idj ftefje.
9iacf>feeenbe bebeuten eine Burucfffeliuug ei=
iter (Sadje, mtb (jaben ba$ Vorwort nalai
Suriiif, beg ftdj , aB : nafaidennem iutiidftcU
ien. nafaidam jurefgeben. nafaistoppim ^
rweftretten. nafaigrem juriidFgc&en.
sjiac&tradjtenbe bebeuten ein Verlangen uadj
einer (Sadje unb werben mit eigenen ^Dorfen
cugebrMet, af : fhellim idj perfauge. mis-
lim idj gebenfe. skomminnam bieBajjue wafiertr.
Oeffnenbe bebeuten eiue effttung eine Per=
fcjjfoffenett Tinges unb {jaben ba 2Drtleinod
Auf, bet> ffdj, ai: odklemiem auffdjfieffen.
odprem aufmadjen. odbartim aufbeuien.
Oft wieberljoHenbe fcebeutett eine Sieber*
IjoHung unb gejjett gemeiniglidj auS in avam
o b e r u j e m , ai: spofnavam urtljeiiett. po-
stavam oft fte&ett bieiben im ge&en, spovei-
dujem Seicfjt fjren. posedavam ftdj oft nie^
berfeeett. pozheppam oft ttieberjjudfeu. po-
stoppam fangfam fdjreiten. polegujem fic|j oft
ttieberiegeu. spodjeidam unfcrfreifen.
(Stimmaubrutfenbe eigen bie (Stimme et^
ttigei Spiere a u , als: krokkam fdjrepen wie
ein State, kokkodakam frepen wie Hhner,
bol-
 -Terpijozhe pomennijo tu terplennje ene
rezili, kokar: jest sytn ranan. jest sym
sekkan.jest sym vuzhenn. jest sym teppenn.
Sredlive pomennijo le tu dellanje ene
rezhi, kokar : sedim, lepiim. stojim.
Nafaistavijozhe pomennijo enu liafaistav'-
lenje ene rezhi, inuimmajo to predbesedo
nafai per sebi, kokar: nafaidennem na-
faidam. nafaistoppim. nafaigrem.
Pofhellijozhe pomennijo enu pofhellenn-
je po eni r e z h i , inu bodo is lastnimi be-
sedami vunistiskane 5 kokar: fhellim. mis-
lim. skomminnam.
Odprejozhe pommemiijo enu odprennje
ene iaklennene r e z h i , inu immajo to be-
sedizo od per sebi, kokar: odklennem.
odprem, odbartim.
Pofupetujejozhe pomennijo enu poiiipe-
tuvaunje, inu grejo vun splohlivu v' enu
avam alli njem, kokar: spofnavam. po~
stavam, spoveidnjem. posed avam. pozhep-
pam. postoppam. potegujem, spodjeidam.
T i glasdajozhe pakafhejo ti glas neka-
terih l'hvady, kokar: krokkcm v'resheti
kokar v'rannovi. kokkodakam v'resheti ko-
kar
frollim Btfitfctt wie eitt Scfj. lajem betten wie
ein ^unb. mav'kam fchretjen wie eine ftse.
zvillim winfein wie Maufe. krollim ^euHen
wie 9ttnbt>ieh. favujem ober f a v y e m heulen
wie eitt Boif. sallira ifcheti wie chiangen.
reglam qnacfen sie eitt grofcij. bellim bie=
cfen wie einchaf.gundram murren wie einMt;
meitljier. zhiv'kam fdjtegen wie junge l>net.
kukujem f^tetjen wie bet 5htfuf. wernim,
brezhim fummen wie eine Stemme.
3Jeranbernbe bebeuten eine Seranberuug r
unb haben bie 23orft)ibe pre ober od bet) ftdj,
af: preobernem betnbem. odnessem weg;
tragen.
SBergnfigenbe bebeuten eine attfamfeit ober
ettugtfjuung, ai: se nagledam ftdj fatt fe*
5en. se navellizham fatt twn einer adje fetm.
erfieinernbe bebeuten eine Serminberung
einer ad>e, a U : pergrifnem bbeiffen. per-
targam abbrechen, persheiinem abliefen.
Die meiften erfieinernben Beitworter ha&en
fidj ba6 Vorwort p e r , aber fehr iele ge=
Jen auch aus in ein l a m , a l s : sekkltn
ffeift hacfen. skakklam ein wenig hupfen,
wrenklam auf ber aite fpieien,
SSerneinenbe bebeuten baS 3Biberfpief ihrer
Surjeiwrter / unb werben gemacht ott bem
Kebenworte 11a > n e , n i , n o , , aiS: na-
bodem ich -werbe nicht fetn. nagrern ich gehe
tu cht; ltemani unneijjig. neskerbni forglos
 kar kokkoshi. o/Zirn arjuti kokar vol. laijem
V?resheti kokar pes. mavkam v'resheti ko-
kar mazhka. zvillm v'resheti kokar mislih
kfollim tulliti kokar govedu, favujem ail
faUyem tulliti kokar vov'k. sallim psikati
kokar kazha. feglam rebtati kokar fhaba.
belUm mekati kokar ov'ze. gundram mum-
lati kokar gundernizza. zhiv'kam v'resheti
kokar pishate.'-: kukkujem v'resheti kokar
kukkovizza. mirnim, brezhim, shumeti
kokar obadi. . ,
Preobernejozhe pomennijo enu preober-
nenje, inu immajo to predzharzhvo pre,
ali od per sebi, kokar : preobbernem. od-
nessem.
Nasittijozhe pomennijo eno sittnost , a l l
fadostnost, kokar: se nagledam. se navel-
lizham.
Pomainshajozhe pomennijo enu pomains-
hanje ene rezhi, kokar: pergrifnem. per-
targerri. pershennem.
Skorei v'se pomainshajozhe zhasne be-
sede immajo per sebi to predbesedo per
alli zellu veliku njeh grede vnnkei v'enu
lam, kokar: sekklam. skpkklam. vorenklam-.
Nekujejozhe pomennijo to fuperstavo
svojih korrenninskih besed, inu bodo na-
rete od te irav'nnbesede na, ne, ni, nOi
kokar: nabodem. nagrem.nmarn. neskerbn<
i; ne-
 negudni unjeitig. nepridni turnis, nymmam
nagleshtam ich habe tti^. n y s y m tdj bit
nicht, nikdar niemai. nisher niemanb. uo-
zhem i<h ttt nicht, nobedn feinet a8 bet)*
ben. nobennoplatni unpatthepifch. nobenno-
plafnost Unparthcpichfeit.
S8etni<hfenbe bebente eine Sernichtung einet
(Sadje nnb werben gemeinigidj bntch bas
fJBotcin ras raf, res, refobet v ' angebtutet,
al: rafderrem brechen einen #onraft: ref-
myrim befriebi^cw. reflommem jerbredjett
ein ->oij. v'nizhim Vernichten, refbratim bie
Btuberfchaft aufgeben.
Verttiefatigenbe bebeuten eine Uiberfluf?
einer (Sache, a$: se preoppyem fdj bet*
trinfen. se preobjeim M betfreffen. se
prev'fdignem ffch berheben, se prefhennera
ftcfj bertreiben, se prev'reshim ffch bet*
fchtetjen. se prenaglim ffch bereilen.
llibenbe bebeuten eine behatriche Uibung,
r obsekknjem bie Baume flmmen. do-
pernashem witfen, tjjun. spisujem iel ju==
fammenfehteiben.
Umgehenbe bebeuten einen Umgang, oi:
okollihodim umgehen, okollinossim umit*
gen. okollipyem umtrinfen.
Utt&oHfommene bebeuten eine UnVoHforns
menhett, a : mikam fchnnpfen. spodjeidam
ntetfreffen. spodkaplem untergraben.
Vofommene bebeuten eine tJoBfornntene ge=
enbijte ach" / a B : nanossim antragen. na-
ko-
uegtidni. neprddni. nymmam. nagleshta
sym. nikdar, nisher. nozhem. nobedn.
nobennoplatni. nobennoplatnost.
'Sanihzhujejozhe pomennijo enu rafni-
zhuvannje, ali fanihzhuvannje ene r e z h i ,
jnu bodo splohlivu skus to besedizo: ras,
raf, res. ref ali v' istiskane, kokar: raf
derrem. refmijrim. reflommim. v'nizhim
refbratim.

Pomnofhijozhe potnennijo eno obilnost

ene rezhi, kokar: se preoppyem. se pre-
ob jem. se prevfdignem. se prefhennem.
se prev'reshim. se prenaglim.
Dellajozhe potnennijo enu stannovitnu
djannje, kokar: obsekkujem. dopernashem.
spisujein.
Okollihodijozhe poffiennijo enu okolliho-
denje, kokar: okollihodim. okollinossim
okollipyem.
Nedokonzhajozhe pomennijo eno nedo-
konzhanno r e z h , kokar: fmikam. spodjei-
dam. spodkaplem*
Dodellajozhe pomennijo eno popovnni-
m a dokonzhanno r e z h , kokar i nanostim*
r m na*
 kopam attgra&ett. ispishem <ut9fdjrei&en. fber-
rem ausefen. neham, jeiuam aufbten.
cjodellam bie ilrbeit ollenben. dopyem au?
rinfett. donessem bringen. dojeim auf*
frcffcn , ober atfeffen.
93orjfigicfje oVt orfeeenbe bebente eitteft
SJorjug mtb babn ba$ Sorwort riaprei ober
pred vor bet ftcfj, f: riapreigrem orgefrest.
napreinessem ortragen. predgovorim or-
reben. predstojim orftelje.
Sirfenbe bebeuten eine atrftmg, a$: zhu-
jem jjrett ober auffet). govorim reben.
berrem iefen. sekkam acfett.
Suftinftige bebeuten eine erft gefofjejjene o*
dje uttb fjbett stmimgU ba Vorwort po
bet flfdj, os: porezhem i werbe fagcn.
poydem idj werbe ge&e. podirjem i wer-
be iaujfe. powefhim i werbe fliegen, po-
lettim i werbe fliegen, unb fofdfte fjnb ineV
ften au bem ebram$e u fernen.
Snfatnmett&uffenbc bebeuten eine Menge
uttb terfammiung, ai: skupdevam aufam=
mett^nffen. skupklazhim jufammettbrdfen.
skupshtejem jufamtnettje^. skupsprav'lem
jufmmenfatnmen, skupdellam jufammenar-
fcgitiett. skupshyvm jufemmeon^ett.
^ufammenfegenbe bebeuten inett 3nfa,a8.
perstavim aufcen. perdennem jut{jun. per-
dobfei jubefommen. perpishem auftreiben,
perlofhim jufegen. pervarfhem juwerfen.

Hu;
 nakopam, ispishem. fberrem. neham-, je
nam. dodellam. dopijem. donessem. dojeim
i' UJ:' K :!5>}/i I t. ''.-"'!.i
Napreipostavijozhe pommennijo en na-
rreistav'lenje, inu immajo pred saboi ta
predbesedo naprei, ali pral > kokar: wa-
preigrem. napreinessem. predgovorrim.
spredstojim.

Dellajozhe pomennijo ena djannje r ko-

li ar : zhujem. govorim, berremt sekkain.
Perhodne pomennijo eno she le parvizh
pergodlivo r e z h , inu immajo splohlivu to
predbesedo po per sebi, kokar: porezhem
poydem. podirjem. powefhimm. poletti
inu takshne se marejo is shpoganja viizhiti..

V'kupdevajozhe pomennijo eno mnofhiz-

zo , inu f berralshe, kokar; skupdevam*
skupklazhim, skupshtejem. skupsprav'lem
skupdellam. skupshyvam.

V'kupisstavijozhe pomennijo eno per sta-

vo , kokar: perstavim, perdennem. per do-
bim, perpishem. perlofhim. pervarfhem.

Vkup-
 SufipefiVrtbe bebeaten eine SetfiiefTnttg,
: i'aprem eetfdjUeffen. iadargnem tie
fcfjen ju&en. fadellam iimadje, favefhem
aubinben
III.
S&on bmiufmMcn$efe%tm IS&rferm
gaft afle Sljeile bet SKcbc fonnen mit cittern
cttbettt jufammengefeeet roetben.
(Sintge Kenmuttet ffnb au8 jwcgett jufctttt'
fttettgefe^et, beten jebe ft ffefj burd) alle
(gnbuttgen abattbetiidj ift, ai: hrehnitat bet
^anbieb. hishnigatata be6 ^antfbtebeS. hi'
shnatatizza bte aubtebitt, hishnetatizze
i e t -ibaufjbtebitt. endrugi ein anbetet, ena-
druga eine anbete, enudrugu ein anbetet,
vezhihern ein jebrceber. , v'sazhiherna eine
jebtuebe. v'seZhihernu ein jebn>ebe3.
Ginige au awetjen jnfammengefete SDots
iet aber ftnb nttt um fjeit abttbevlidt, jun
$ljeii aber, unabanbetiidj , als : oistrovid bet
, oistrovida be fiudjfeS, struppvid
i>er SSaftftSf, struppovida bes SBafHtfen.
dobrovolni bet gufroilitge, dobrovolna bte
gutrciige. dobrovolnu ba gutwillige, hudo-
v o s h n , hadovoshna, hudovoshnu bet, bic,
ba" t?bein>unffjjettbe. hudomushn, hudomushna
hudomushnu bet, bte, ba$ etfdjfagene. taisti
taista, taistu betjenige, biejenige, bajenige.
tisti, tista 5 tistu biefet, biefe, btefe. kolo-
mast bie agenfdjmeet, koloniasti bet 2B=
jenf^tneere.
 Vkupfadellajozhe pomennijo enu fapar
tje, kokar: faprem. fadargnem. fadellam.
favefhem.

. . S- HI.
Od tih v'kupisstav'lenih besed,
Skorei v'si delli tiga govorjennja fnajo
" is enim drugim v'kuppostav'leni biti.
Nekatere immennske besede so is dveh
v'kupisstav'lene, haterih je enu v'sakateru
skus v'se is'hode p r e g y b l i v u , kokar : hi-
shnitat, hishnigatata. hishnatatizza , hi-
shnetatizze. endrugi, enadruga, eimdru
gu. veszhihem, v'sazhiherna. v,sezhiherhu
Nekatere is dveh v'kppisstav'lenih im-
mennskih besed, so pak le na eno plat
p r e g y b l i v e , na eno plat pak nepregyblive,
kokar: oistrovid, oistrovida. struppovid,
struppovida. dobrovolni, dobrovolm, do-
brovolnu. hudovoshn, hudovoshna, hudo
voshnu. hudomushn, hudomushna, hudo
mushnu. taisti, taista, taistu. tistit tista
tixtw. kolomast, kolomastL

Ve-
 33teictt einfachen Kennwrtern, 8et)wrf<ittt,
Kebenwrtern, SBinbewrtern uttb Seitrorteru
fantt man ein ober mehrere Vorwrter or*
feeu, i : ded ber t j j n , predded Uhtahu.
predmeistje Sorffabt. namestnik tatthak
4er. leitn ber jhrige, perleitni bet bejahrte,
pruti, napruti gegen , naspruti entgegen,
potim nachbem. pogostukrat offimai. lubim
lieben t oblubim erfpredjett.
oid&e Iorroorte ober Sinfangfoibe Jjabett
ftalb einen, baib einen wibrigen inn, bar;
um foH man im fdjreiben befonberS Sicht bar=
<tuf haben , barnit biefe ihren Burjefs
Wrtern gleich gefdjrieben werben, ai: i'a-
mirrim ffdj in ber Mag irren, famyrim
bei aufnehmen, yshi fudje, isyshi auSfuche.
. I V . .
f o t t SertoattMurta i>er 23ud)|fa&em
S ift feine prathe, weiche nicht unierX
fijiebiidje SScrwechfangett ber SSuchftaben
iflffet, abfonbetiich bie wenbifche. 2>ic Hebrer,
Ghafbaer, t>rier t>erwechfein bitoeiien einen
efbftfauter in ben anbern; bie Senbeu aber
erwechfein gar oft auch bie SJiitiauter wie bie
rieben unb Lateiner aifo, ba man oft faunt
errathen fam, woher et Sort abfiamme.
58er aber biefeS recht wijfen Witt, ber mu bie
SBrter gut unterfcheiben unb jertheiie.
(Hrftiich fmb einige einfrmige, weiche ihre
SBurjeibuchiiabett burdj atte Sibanberungen,

*h
 Veliku enozetnim immennskim perstav'-
livim , i'rav'unbesedam, ivefivim, inu
zhasnim besedam se fna perstaviti ena,
ali vezh predbesed, kokar: ded, pred ded,
predmeistje. namestnik, leitn. perleitni.
pruti, nupruti, naspruti. potim, pogos~
takrat, lubim. oblubim.
Takshne predbesede, all fazhetklive
zharzhve immajo fdai enu, fdai enu dru-
,gu pomennjenie: faturai se mare na tak-
shne posebnu vanzhati, da se taiste svojim
korrenninskim besedam ennaku pishejo,
kokar: famirrim. famyrim. yshi, isyshi,

. IV.
Od premennitve tih zhark.
Nobenna freka n y , katera bi naimmel-
la v'sesortne premennitve tih zhark, flasti
pak ta slovennska. Ta judovska, kalde-
jerska, syrska premennijo v'zhasu enga sa-
ga sammoglasnika v' tiga dragigav ti Slo-
vennzi pak premennijo zeliu dostikrat tudi
te skupglasnike., kokar ti Garci, inu La-
tinnzi taku 5 da se dostikrat tefhku 'spof-
na, od kodena beseda * pride. Kateri pak
letutu prov' spofnati hozlie, leti mare te
besede dobru raflozhiti. ' "
Parvizh so ene ennaka immennuvanne,
katere svoje korrenniivske zharke skos v'se
pre*
Sthwanblungen unb Sibfeitungen Bc^afiett, als:
prashem frage, iweit^cS beftnbig baS Sort
prash butdj alle jufammettgefite 2orte Behalt.
Sinbere ffnb aber roechfeibare ober ntetabo=
lifc^e, roefdje einen ober ben anbern SBnchfta*
Ben. errcechfein, als : rodim ich gebhte, ro-
jenn @ebohmet.
Manche, mancherlei ober anomaiifche, weU
he bie elbftJ nnb SJiitiauter erroechfein, t>et-
fejett, obet gar einen anbern Suchftaben eins
f l i e h e n a l s : pezhem ich hrafe, syra pekl
ich hohe gebraten, kollern ich flachte, s y m
klal ich hhe gefcjjfechiet, tu klannje ba*
djiadjtett.
2)tefe 93ertt>ed)lutt3 aber gefdjte&f:
1. 3 bet Bnfammettfejung, aiS: ottep-
pem abprgein anftatt obteppem.
2. bet Sibanbetung, aiS; k r y v ba$
B l u t , te kervi beS Hintes.
3. 3n ben aSetgieichungSftaffern, lS: dov'g
lang, dalsh langer, mlad jung, mlaishi junger.
4. ber Sibwanblmtg, als , predem ich
fpinne, presti fpinnen. yshem ith fache, s y m
yskal ich habe gefudjet.
f. bet Stbieitnng , aiS: greh bie <Stt-
be, gresliim i<h fnbige. greslinik bet nbet.
6. 3n Setfieinctung , als : krallizhek baS
ftonigfein. tizhek baS SSgeiein.
7. 3n bet aSetneinung, als: nozhem ich
juia nicht, nymmam ich hhe nidjt. nysym
i< hin nicht* u. f. 1.
premeqnitVQ obderfhijo, kokar, prakem,
katera beseda seskuli skus v s e v'kupis-
stavlene besede obderfhy.
Druge so pak premennitlive, katere eno
ali drugo zharko spremennijo v'eno ali
drugo zharko , kokar : rodim , rojenti.
Nekate so mnoglive, katere te j a m m o
glasnike s inu v'kupglasnike spremennijo,
prestavijo ali zellu eno drugo zharko v'mes
v'teknejo, kokar: pezhem, svjm peki, hol-
lem 5 sym klal, tu klannje.

Letuta spremennitva pak se fgody

sploh:
1. V ' timu v'kuppostav'lenju, kokar:
otteppem namest obteppem.
2. V ' timu pregybanju, kokar : ta kryv,
ts kervi.
3. V ' tih perglihlivih stoppinnah, kokar:
do v'g. dalshi. mlad, mlaishi.
4. V ' timu prehodishu, kokar: predem,
presti: yshem, sym yshal.
5. V ' timu odpellannjus kokar: greh9
greshim. greshnik.
6. V ' timu pomainshanju, kokar: kral-
lizhek. tizhek.
7. V ' tin?u nozliuvannju, kokar : nozhem.
nymmam. nysym, inu taku cialiei.

Z h e-
 268 gfr* " ,

G l i t t e t $|eil. -3

Sort i>et* S B o r i f d g u r t g .
f . * K ' ji '(?< t .'C J
, VormerBuitgVc.

55il)eeo Safte wir ttr bie 'ettjjefoeft 28r-

fer befragtet, ttunmc^o <tber erbet wir
mehrere jufammengefejfe Sorte befragte, wie
foidje bie mettfcfjitdje ebottfett tedirttjjig,
crbettiltd, bcutiii^ uttb fdjo, itt bec rbtt$
anbtdctt. -
35ie SBorifuguttg tfi jene tftmff, weicfje Uf>-
ret bie 3tebt6eiie ridjiig, gefdjicff ttb fpradj*
mig i erbittbett, j orbttett ttb oifo j
fejeit, b(tf tttfttt bett Serfiattb ttb bie ^Begriffe
ber ebflttfen be Steenbe teit erftefce
fan.; aS weitem folget, ba eie 3tebe eni
weber twflfemme ober utttwfomme fep.
5oHfomte tji bie Siebe, we bietifam*
mettgefejtett SBorie eine ofommee i
ub IBerftattb ijabett; ai jest pishem i fveibe
IttttwHfommett ift bie Stebe, we bie
fammettgefeate SQorfe eine uttottfommettctt
Gitttt ttnb 93erf}(Wb &abe, af: od donnes
fjuare o i>eute ftnf). tu grashku ba$ gra-
tu v'zhereislmu ba adrige.
 Zhetarti Rafdell.
Od te besedefhlofhnosti.
Preopp ominnmje.
*u * -
Dosehmaloy smo m y le te edyne be-
sede premishluvalli, odsehmalov pak bo-
demo m y vezli v'kupisstav'lenih besed pre-
mishluvalli, koku taiste te zhloveshke
misleprov' varstiivu, pomennlivu, inu le-
pil iaporedam isflofhijo.
Ta besedeflofhnost je taista v'metnost,
katera vuzhy te besedne delle prov' fio-
flniu, inu po ireklivishu fvelati; fvarstiti
inu taku postaviti, da se ta lastoppnost ,
inu fapopadek tih misl tiga govorijozhiga
lahku fastoppy; is kateriga pride, da je
tu govorjennje all.popov'nnim, all nepo-
pov'miim.
Tu govorjennje je popov'nnim, kader ta
v'kupflofhene besede eno popov'nmmo
mislo, inu lastoppnost immajo, kokar:
jest pishem.
Tu govorjennje je nepopov'nnim, ka-
der te v'kupfhlofhene besede eno. nepc-
pov'nnimo mislo, inu lastoppnost imirrajo*
kokar: od domes, fjutrei. tu grasMu,
tu v'zhereislmu.

Par-
 (rftei f apitel
93ott g u g t m g i>er

. i.
3 cittigm ptadje muffe bie Kennrcot;
tet jebetjeit ihte efdjledjtattifei bet) ftrf)
Ijabe, rote bie Deutfdje , bie toenbifcfje pta;
dje fejet ihte ittifei feite !>$ , e fep
ban, baf? fefbe eie befobet Kachbtuch
bee SBttet geben i , be biefe pta*
che etftehet ftdj gemeinigiich au bem fu$=
gang eben fo , aB bie iateinifcfje, al : na-
vidifh gospoda pred saboi ftefjefl ba t icht
fce 4?err ot beinet ? nimm bu ba8 beinige
itnb gehe v'iemmi tu tvoju inu poidi.
Sett t abet bet Siebe im SBenbifdjen
eitteft Kachbtucf gebe roifl, fo wirb bet e*
fcfjiecijtSattifei gefejet, ai$ : inu t y en kri-
scjann? unb bu ei EJjtift ju fetm ? tistarri,
inu ti mladi v'se mare v'mreti bie afteti
unb bie jungen ae muffen ftetben.

nun bet Sirtifei baS efchiechtSaott be=

ftimmet, fo tuj? man ftdj in biefem -Sittifei
ttadj feinet ptache richten, be eie jebe
ptadje hat etroaS befonbetS, baturn fagt ma
im Sbeutfdje, bet Sifd), im 2Benbifdjen muf
ta fcho fage, ta iniia. im SJeutfdjen bU
on*
 Parva Stava.
Od .Slofhenja tih sammostojozhih
besed.
1
' ' " $. 15:?"''\.
Vnekaterih .Srekah marejo te sammo-
stojozhe besede v'selei svojo spolsko be-
sedizo pred saboi immeti , kokar ti Nem-
z i , ta slovennska 4 Sreka mallukedai per-
postavy svojo spolsko besedizo frav'nn
dergazhi, k o k a r , da ona hozhe tim be-
sedam eno posebno mozh dati, fakai ta
slovennska 4 Sreka se sploh is svojiga isho-
da fastoppy rav'nnu taku, kokar ta latinska,
kokar:' navidish gospoda pred saboi ?
tu v'femmitvojii inu poidi.
Kader se pak hozhe timii govorjennju
v'slovennskim ena posebna mozh dati, ta-
ku se m a r e t a spolska besediza perstaviti
kokar: inu ty en kristjanu? ti starrit
inu ti mladi v'se mare v'mreti.
Kir tedei ta spolska besediza to rodo-
vinno p o k a f h e , taku se nasmeje Vnoben-
ni .Sreki ti zhlovekina to spolsko besedi-
z o fanesti po ein drugi .Sreki, fakai ena
v'sakatera jSreka imma kai posebniga, fa-
turai se rezhe v' nemhki .Sreki bet Sifd?,
v' ti slovennska .Sreki se mare f h i rezini,
t
Sonne, itn SGettbifc&ett tu sonze. ftti 2)eutfdjen
ban ttieffer, trn Senbtfcfjen ti nofh. ,
Unb bicfe ifi- in Sternung einet pradje
bt notljroettfctgffe un) Jjartefte, auf ba mat
eine pradje oljne Se&ier ju reben unb $u
fcfim&en toiffe.

iT'/. , L ; :

tenen efd)lecf)few
worter.

9Jatt pflegt baS efdjiedjt ber Ketmwflrter

t>otr unterfdjieblicfjett llrfadjeu Jjerjwtejjmeu,
fwib turn bet Bebeutung, bab on bet 23er=
riefjtmtg, bab on ber eftat, unb bab &oit
bem SuSgattge.
#lfo ftofr be manficfjen QkfUQt bie Ka-
men bet banner,; munlt<Jjer/ Semter , ber
mannidjen 33erric5tungett , ne aud^ bte Ka?
men ber SOonatlje, unb alie jeue troecfjemau=
tdjeS Snfeben ja&en, unb m manntd&et @e=
fat iibgemaMet roetben , ais : ber 95afer ti
ozhe. ber SJ'mWmtt ti fhuppanu. ber c$rei-
ber ti pisar, ber Siener ti slufhabnik. ber
jfuedj't ti hlapez. ber Sifdfjcr ti mifar. ber
cfjufet ti zhreblar. ber Sttiber ti sodar.
ber fatter ti pastir, bet ti prosinz.
berfSiatj ti sushez. ber Spri ti trav'nnjek.
Ver Sttag ti zvettjzhujek, ber Sngel ti angelz.
ber
ta mifa. v* nemhki btc (Sonne, v' slovennski
tu sonze. v ' nemshki bo SJiejfei, v' slo-
vennski ti nofh.
Inu letutu je v'eni 4 Sreki tu nar potreb-
neishu , inu nar tefh keishu se navuzhiti ,
kader se hozlie ena t Sreka prov' pres blo-
da govoriti inu pisati.

. II.

Od te rodovinne tih sammostojozhiii

besed.
Ta rodovinna tih sammostojozhih besed
se od veliku ivirkov sem v ' f e m m e , idai
od tiga pomennjenja, fdai od tiga oppra-
v i l l a , fdai od te podobe, inu fdai od tiga
is'hoda.
Taku so mofhke rodovinne te immene
tih m o f h o v ? tih mofhkih s l u f h s t v y , tih
mofhkih oppravill; kokar tudi te immene
tih mesnizov , inu v'sih taistih, kateri
mofhku videnje, i n u v ' m o f h k i podobi na-
pisane bodo, kokar: ti ozhe. ti fhuppann,
ti pisarn, ti slufhabnik. ti hlapez. ti mi-
far. ti zhreblar. ti sodar. ti pastir, ti pro-
sinz. ti sushez, ti trav'nnjek. ti zwettizhnjek
s ti
Jet Seufef ti hudizh. 3?er ^cieggotir ti tork,
unb bergleidjen.
Gttblicfc ftttb alle diejenige Kennwrter bei
mnniiehen efdjiechteS im 3cni>ifc^en, rcefc
^e bet bie erfte Sibnberung gemacht werben,
unb in ber jroetjten Grnbung in ein a unb in
ber erften aber unterfcfjicbiich in b. d. f. g.
h. i. j. k. 1. m. n. p. r. s. 1". t. v. y . z.
ausgehen, aiS: ti lob ber Salin, ti gollob
bie Jaube. ti hrib bet gei. ti ded ber
rofjoater. ti grad baS <f,loS. ti britof ber
gregbfjof. ti dov'g bie cfjuib. ti bog ber
O t t . ti duh ber eift. t i puh fcer chwaif.
ti deklizh baS Habchen, ti juri b.r eorg.
ti j e m e j ber Bartholomus, ti Dannej SEBien.
ti gnoj bet 3)ung. ti bik ber tier. ti kla-
buk ber u t . Ii v o v ' k ber 3Bolf. ti v o l b r
djS. ti vosl ber fel. ti k o f l ber Socf.
ti dimm ber Stauch- ti hramm bie Sehitnif?.
ti oign baS fteuer. ti zhov'nn baS (Schiff,
ti kupp ber auffe. ti dar bie abe. ti
fhov'nnir ber olbat. ti m y r ber triebe,
ti zbov'nnar ber chiffmann. ti nov's bie
Kafe. ti zhas bie Seit, ti pes bet unb. ti
prellof ber tingel. ti voif ber Stagen. ti
brat ber Sruber. ti tat ber 2)icb. ti laket
ber (Siienbogen. ti pot ber 2Geg. ti parst bet
ginger. ti snofhet bie 3i fe. ti hiev ber
tall. ti zharv ber 2urm. ti l e v b.r 2ow.
ti k y ber oijfchlegei. ti pav'z bet Baumen,
ti brav'z ber efer. ti konz baS Snb. ti shta-
j e r z bet teuerer, u. f. w.
ti angelz. U hudizh. ti tork, inu vezh
takshnih.

,Saidnizh so v'se taiste immennske be-

sede te m o f h k e rodovinne v ' slovennskim,
katere bodejo zhres tu parvn pregybalshe
jiarete, inu v'timu drugimu ishodu v ' enu
a inu/ v* timu parvimu ishodu pak na v'se
v i f h e v'enu b. d. f. g- h. i. j. k. 1. m. n,
p. r. s. f. t. v. y. Zi vungrejo, kokar: ti
fob. ti gollob. ti hrib. ti ded. ti grad.
ti britof.. ti dov'g. ti bog. ti duh. ti puh. ti
deklizh. ti juri. tijemej. tiDunnej. ti gn^j.
ti bik. ti klabuk. tivov'ki ti vol. ti vosi.
ti kop. ti dimm. ti hratnm. ti oign. ti
zhov'nn, ti kupp. ti dar. ti fhov'nnif. ti
myr. ti zhov'nnar. ti nov's. ti zhas. ti
pes. ti prellof. ti voif. ti brat. ti tat. ti
laket, ti pot. ti parst. ti snofhet. ti hlev.
ti zharv. ti lev. ti ky. ti pav'z. ti bray'z*
ti konz. ti shtajerz, inu taku naprei.

s a Te
 >ecitt>ett>Iicf)en(Befdjlecfiteei fin&t
(Erftiidj aiie Olennrcorter bet neiblic&ett
uten, Memtcr, 2$erridjtungen unbroeicijeitt
mibiic&er &eftaft abgema^iet roerben, aig:
ta Jedruta bie ertraub. ta Nefha bie Signe.
ta Katra bie .ftatfjarittit. ta Shpella bie ifei.
ta luzikka bie ?aia. ta dojinizza bie ougi
arnme. ta kluzharizza bie aSefc^inflerin. ta
kruharza bie 23atferi. ta mesarizza bie
. gieifdif>acfetitt. ta pestema bie j? inbcriocferin.
ta pievizza bie Jaterin. t a fhejizza bie
(Sdjnitteritt. ta predizza bie piniterin. ta
dekla bie Dienftntagb. ta kravarizza bie
ntagb. ta svynarizza bie d&roeimnagb. ta
smart ber Sob.
3roet)tett8 ffttb be8 roeibiidjen @efdf>ierfjte
rttte 9iennn>t>rter, roef^e in ber erften (nbung
auSgeljett itt ein a, unb in ber roctjien (n=
bung i n e , ai$: ta dusha bie.eeie. tagorra
ber 33erg. ta roka bie ->attb. ta noga ber $u.
ta mila ber Sifdj.
2>ritten$ enbfidj finb be$ n>ci6i$ctt @e*
fdjicdjtcS,rceidfjein ber erften (Snbung auges
en in b, d. h. 1. n. p. r. s. f. t. v. y . ast.
est. ist. ost. ust r unb in ber pe^ten Snbnns
in eini, af$: ta skerb bie @orge. ta jeid ,
bie pei. ta lapoveid beS e&otlj. ta spo-
veid bie Seidjt. ta lai'h. bie 2uge. ta vush
ibie au$. ta gos bie <>iut$. ta ves ba$2)orf.
ta
 Te fhennske rodovinne so:
Parvizh v'se immennske besede tih
fhennskih Immen, oppravill, deli , inu
katere bodejo v' fhennski ^podobi oppisane
kakar : ta fedruta. ta Nefha. ta Katra,
ta Shpella. ta Luzikka. ta dojinizza. ta
Huzharizza. ta kruharza. ta mesarizza,
ta pestema. ta plevizza. ta fhejizza. ta
predizza. ta dekla, ta kravarizza. ta svy*
narizza. ta smart.

Drugizh so te fhennske rodovinne v ' s e

immennske besede katere v ' timu parvima
du vungrejo v ' enu a , inu timu drugimu
is'hodu v'enu e, kokar: ta dusha. ta gor
Va taroka, ta noga. ta mifd.

Trekizh konzlivu so te fhennske rodo-

vinne v ' s e , katere v ' timu parvimu is'ho-
du vungrejo v ' enu b. d. h. 1. n. p. r. s.
f. t. v. y. ast. est. ist. ost. ust, inu v '
timu drugimu is'hodu v' enu h k o k a r : ta
fkerb. ta jeid. ta fapoveid. ta spoveid.
ta lafh. ta vusk. 0 gos. ta ves. tafmeis.
ta
ta imeis baS emifcfjef. ta liyt bet ftaben.
ta pamraet bet 58etfianb, bie SSernunft. ta
shet Die Sutftc. ta zev bie SDebetfpulie. ta
baiv bet @teg. ta hz'hy bie Sodjter. ta ma-
t y bie Gutter. ta mast baS djrnect. ta ob-
last i>ie ercait. ta pest bie ftauft. ta veist
S>a3 ercijTen. ta fupemost ber SBibertoiHe.
ta kost baS Bein. ta livalleflinost biciDanf;
iarfeit. ta modrust bie 20ei$iieit. ta zhellust
iHt j^innbatfen u. f.
>eci ungeviffe <efHjieci>te<$ jln6:
irac Kcmworter, wei^c roeber benen SSflatt;
fiettt, roeber benen 2Bei&ettt eigentfidj fotts
ttcn jugeeignet rcerben r fonbern aHctt getnein
ffnb, unb begben ugeeignef roetben fonncn,
itnb gcmcinigitdj in ein e je she pber u?
in bet etften Snbmtg, unb in ber jroettfen
ber in etn a auSgefjen , aiS: tu sarze baS
^erj. tu lizze baS eftdjt. tu telle bo5 ^alb.
tu fhrebe baS ftuiiein. tu fberrallshe bie
5Betfammiung. tu tarnishe baS Sorngebufdj.
tu bramije baS iefen. tu sekkanje baS {jacfeu.
tu kopannje baS graben, tu koppanje baS
Babe, tu jeidenje baS Sffett. tu dellu bie
5irbeii. tu kadillu ber 2Bei{jtauc&, tu gospod-
stvu bie errfd>aft. tu gospodarstvu bie
SBirthf^aft. tu meshtvu baS q3rieftertfjit|,
tu duhov'stvu bie ^ierife^, u. f. w.

$ Ill,
ta nyt. ta pammet. ta shet. ta zev. ta
barv. ta hz'hy. ta maty, ta mast. ta ob-
last. ta pest. ta veist. ta fupernost. ta
kost. ta hvallefhnost. ta modrust. ta
zhellust, inu taku dallei.

Te negotove rodovtnne.
So v'se immennske besede, katere las-
tenlivu namorejo biti perlastene ne tim.
mofham, ne tim f h e n n a m , temuzh one
so v'sim p e r l e f h l i v e , inu famorejo obi-
dvema rodovama perlastene biti, inu ona
grejo sploh vun v' enu e, je. she, all u
v ' timu parvimu is'hodu, inu v ' timu dru
gimu is'hodu pak v ' enu a, kokar: tu sarze.
tu lizze. tu telle, tu fhrebe. tu fberralshe.
tu tarnishe. tu brannje. tu sekkanje. tu ko
pannje.tu koppanje. tu jeidenje. tu dellu. tu
kadillu. tu gospodstvu. tu gospodarstvu.
tu meshstvu. tu duhov'stvu, inu taku
dallei.

S, IIL
 S- ni.

i O c n S ^ u t t &er uttfc
ttrter.

(rffiich bie Hauptwrter jiehen ihre Sep*

Wrter nach fi<h itt eben biefeibe SBebeutung,
Saht unb efdfjiecfjf, in weitem foidje ftehen,
ai. en d'obr ozhe derfhy svoje ottroke
h' bofhimu strahu ein guier 23ater galtet feis
tte Kinder jur otteSfurrht an. ena brumna ma-
t y pella svoje hz'here h' brumuosti eine
fromme Butter leitet ihre Sdjter ju bet
$tntmigfeii.

BwetjfenS in bene Sibanberungen fTnb $war

ftur fiebert Snbungen. angefeef; gragwr?
ter aber giebt ed ieimehr, jebotfj treffen' aU
le mit benen flehen Snbungen berein, weis
dje gragwrt:r aber wohl u merfen flnb,

Sur <riei<htetung if* foigenbe SBepfpiei

gefeset: i>einc limcf>tige ani> <> g e r r r
hat unci t?n 2tnbegin 6er 'Welt viele utti>
groffe WuH&erthaten ge3eiget;
 . III.

Od 4 Slofhenja
tih samraostojozhih inu
perstavlivih besed.

Parvizh te sammostojozhe besede v'lei-

zhejo svoje perstavlive besede fa saboi
v ' rav'nnu taitsu pomennjenje. slitivennje,
inu rodovinno > v ' kateri one stojijo , ko-
kar: en dobr ozhe derfhy svoje ottroke
9 %

h' bofhimu strahu, ena brumna maUjp

ia svoje hzhere K brumnosti.
Drugizh v ' tih pregybalshah je sizzer
le sedm is'hodov postav'lenih; v'prashejo-
zhih besed pak je v e l i k a , ali vunder se
v s e lete is tirni sedmimi is'hodmi naredi-
jo , katere v'prashejozhe besede marejo
dobru favanzhati.
H'lahkozhi je tu naslednu h' rafgledku
postavlenu: tvoja v'sigamogozhna roka
o gospod! nam je od fazhetka tiga svet-
ta mnoge, inu velike zhudeshe na femli
pokafalu.
pra*
 28 a 6-'

wer fjat gejetgef? beine allmchtige

attb

weffen Sinbegitt? ber 2eft

wem fjat gejeiget? uttS

s->
wen ober was Jat go iefe unb groffe
gejeiget. +4 aBunbert^aten,
C
feJ
o! o err!
wann ? ott STttbegitt.

wo ? auf Srbett,
ton wem? mit wem?
wie? wojjitt? wo&er?

fagc aifo: beine alimdjtige att& o err!

t>at uu<$ von tfttbegtn ber Welt viele un
groffe Wunbertljaten auf ri>en gejeiget.
2iuS biefetn fie^eft bu gattj fiar, baS bie
grag uttb Sfntwort in eine Sttbung fommett
muffen: kei ste v y bli wo fegb tjjr gewefen?
i n y smo bli na pollu wie fittb aufbem jefi>
gewefett.kai sta v y dva jeidla wS &abt ifjt jwet
gegefjen? m y dva sma mesujeidla wirawet)
Haben SIeifdj gegeffen. was fied^tefi' bu?
icjj fiepte eine Jutfelforb.
Drittens ju Seiten fommett jwet) i>aupf
Wrter in ber Siebe ju erfdjiebettett adjett
gehren, bamafs mu etneS in bie jwegte (n=
buug gefegt werben r iS: beS ^errn @te
 kdu je pokafal? tvoja vsigamogo-
zlina roka

zhigaviga fazhetka tiga sveita

komu ? o nam
d)
rC3 koga, ali kai? s-*
mnoge inu velike
V)
ce o zhudeshe
>
il
p- o
o! te o gospod!
T3
Q
kedai ? od fazhetksr
kei? na femli.
od koga? is kom?
koku?kam?od kod? *

rezili taku : > tvoja v'sigamogozhna roka

o gospod! nam je od fazhetka tiga svei-
ta mnoge, inu velike zhudeshe na femli
pokafala.
Is tiga vidish zellu ozhitnu, da mare
tu prashenje, inu odgovorjennje v' enim
is'hodu biti, kokar h' enimu rafgledku :
kei ste vy bliP my smo bli na pollu. kai
sta my dva jeidla P my dva sma mesu
jeidla., kai plettesh tyP jest plettem en kosh
Trekizh v' zhasu pridejo po dvoinne
sammostojozhe besede v'govorjennju v'kup,
katere h' v e z h rezhem slishijo , takrat ma-
re euu v' ti drugi is'hod postavlenu biti,
kokar; ta dobruta tiga gospoda sluj'hy
vezh*
 geteidjet fters ju beS $ned)tS Siergernifr. ta
dobruta tiga gospoda slufhy vezhkrat h'
hudobyi tiga hlapza. ober madje foidjeS mit
bem Sejtworte, aiS: ta gpspodova dobru-
ta slufhy vezhkrat h' htapzovi hudobyi.
ifo werben gemadftj ber gauwater, bie
mutter, gaueignec^t. ausibad^. iiirdjenbadj.
3<mtttermenfdj. u. bergi.
Viertens : wann juweifen 3af>fwrter itt bie
Siebe fommeu, fo werben im 2Bcttbifdjett edn
dva, tri, shtir aiS 33et>wrter mit ifjrem -^aupf;
worte in eine (nbung, 3<J&i unb efdjiedjt
gefeset, alle bie brigen fjijertt Beiwrter
aber erfeeen tljr beg&abenbeS Hauptwort in
bie jtt>et)te nbung ber mehreren BaWr ai:
fjunbert ^pf stov glav. btepffig Kufer tri-
deset hish. fnfje^n j^reujer petnaist krifha-
kov. selicn eiber' deset fheiin. bre^jefee
rofdjett trinaist trojakov.

Slnmetfuttg.
Siefen nun gefagten 3<*&bttern Fommen
foigcttbe Srter gieidj, a l s : wenig mallu.
tnei v e l i k u , mnogu. genug dosti, fadosti.
etwas nekai. mefjt vezh. wie iei kokuve-
Iiku?wie'wcnig koku mallu. fo riei tulku.
fo wenig taku mallu. lang d o v ' g u , biefe
Srter werben gefefjet i:; baS ungewiffe @e=
fdjiedjt, unb baS babet ftefjenbe Sort aber
in bie jwet)te (Snbung; aifo fagt man:
genug 2ete ladosty ludy. genug elb fa-
dosti
vezhkrat h' hudobiji tiga hlapi a: ali na-
redi taistu is tim posednim ishodam, ko-
kar: ta gospodova dobruta slufhy vezh-
krat h' hlapzovi hudobiji. Taku bodejo
narete: ti hishni ozhe. ta hishna maty,
ti hishni hlapez. ta hishna streha, hishn
dekla, inu neshtivilnu drugih.
Zhetartizh zhi v' zhasu shtivilne besede
v ' govorjennju naprei pridejo, taku bode-
jo v' sloverinskim edn, dva, tri, shtir
kokar perstav'live besede is tirni svojimi
sammostojohimi besedami v" eni is'hod,
v' enu shtivillu, inu v' eno rodovinno
postav'lene, v s e te druge vishesha shti-
vilne besede pak postavijo svoje perstojo-
zhe poglavitne besede v' ti drugi is'hod
vezh shtivennja, kokar: stov glav. tride-
set hish. petnaist krifhakov. deset J'henn
trinaist irojakov.

4 Savanzhhnvannje.

Letim fdai rezhennim shtivilnim

besedam pridejo enaku te nasledijozhe
besede , kokar: malin, veliku. mnogu.
dosti, Jadosti. nekai. vezh. koku veliku?
koku malhi, tulku. taku mallu. dov'gu.
takshne besede bodejo postav lene v ' to
negotvo rodovinno, inu ta frav'nnstojozha
beseda pak v' ti drugi is'hod; taku se
rezhe: fadofti hidij, fadosti dnarjov.
 dosti dnarjov. wenig eib mallu dnarjov.
wenig Verffrtnb mallu pammeti. t>ief Brob
mnogu kruha.etwaS neues nekai noviga.
wie iei ^erfonen kulku pershonn. wie iei
Ockfen kulhu volov, wie wenig @etrat)b ko-
ku mallu fhitta. wie wenig Vernunft, koku
mallu pammeti. fo iei Seit tulkain zhasa.
fo iei Sein tulkain vina. fo wenig eib
taku mallu dnarjov. fo wenig $reunbe. taku
mallu perjatelov. fange Seit dov'gu zhasa.
Tange dov'gu leit. mehr IM aiS Vetr;
ftanb vezh srezhe, kokar pammeti, u. f. w.
fnftens : ber jwepte Vergieid&ungSftaffel
wirb mit ihren verglichenen (Sachen uoereinge;
fiimmet, aiS : er ift fchiimtner, aiS fie on je
huishi, kokar ona. wie reicher, befto fpar*
famer wogatteishj je, skopeishi je.'
(Selstens bie Vetjwrter einer Sebrfnif?,,
Vegietbe, (Sdjuib , egnugung, Verneinung,
werben mit ber jwetjten ober fechften (Jnbung
gemalt, aiS: hiifSbeburftig pomozhi potrebn*
gelbbebrftig dnarjov potrebn. geibgierig dnar-
jov fheln. Weingierig vina fheln. obeS
fdjuibig smart v'redn-, smarti dov'fhii. frem=
ber (Snben theifhaftig ptnih grehov dallefhn.
otter naben pov'nn millosti. ott 3ein
pov'nn vina. or Socn franf ob jefe bolertn.
om (Sdjrcfen bia od straha bled. om ^natt
taub od treska gluh, u. f. w.
(Siebentens: bie SBetjwrter jiehen nach ftcfj
feie Snbung, welche bie Seit'worter gleitet Ve
beu;
mallu dnarjov. malin, pammeti. mnogu
kruha, nekai noviga. kulku pershonn. kulk
volov, koku mallu fhitta. koku mallu pam-
metti. tulkain zhasa.tulkain vina. taku mal
lu dnarjov. taku mallu perjatelov. dov'gu
zhasa. dov'gu Uit. vez h srezhe, kokar pam-
meti, inu taku uaprei.

Petizh ta druga perglihliva shtabla bode

is svojimi perglihanimi rezhmi is'edynjena>
kokar: on je huishi, kokar ona. wogat-
teishi je, skopeishi je.

Shestizh: te perstavlive besede enga

pomankanja, fhellennja, ene v'rednosti,
fadovolnosti, dolvMarjenja; inu takshne
bodejo is tim drugim, ali shestim is'hodam
narete, kokar: pomozhi potrebn. dnarjov
potrebn. dnarjov fheln.vina fheln. smar_
ti v'redn,, smarti dov'pin. ptnih grehov
dallefhn. pov'nn millosti. pov'nn vina.
od jefe bolenn. od straha bled. od treska
gluh9 inu taku naprei.

Sedmizh: te perstav f live besede v'lei-

zhejo fa saboi te i z h o d e . katere te zbasne
be>
beuiutJg haben, ais ; et ift ftcfj feiift f#Mi$
011 j e samm sebi shkodliv. cc ift far f
fcibfi fleijjig on je samm sebi pridu, cc ift
mir getreu on je meni fveist. oft ift ein
Btubet beut anbernnicht hnlich dostikratny
brt bratu podobn.

fapttci.
r~ f , - -
Srften: bie Frwrter werben mit ihren
Kennwrtern, fr weiche fte in ber Diebe ftt-
Jfjen, gefuget, al: mein 4bett moj gospod,
meine $tau moja gospa, mein ^inb moju
ottrok. er haitnid) in meinem, bidj in beinern
>aufe gefunben on j e mene v ' m o j i , tebe
v ' tvoji hishi nashol.
Swepten; ba perfhnKche ffurwott sebi,
ober si fidj unb sebe ober se jich wirb mit
jeber $erfohn, wenn e jur erften Snbung
gehret unb feine anbete lebhafte $erfohn in
bet SHebe ift, ubercingeftimmet; ai t ich habe
mir feibft, bu bir feibft gef^abet, jest s y m
samm sebi, t y samm sebi shkoduval. unb
flc hat ihr feibft gefefjabet ona je samma sebi
skhoduvalla. ihr jwet) habet euch fdbft ga*
fchabet v y dva sta sama sebi shkoduvalla.
fie jwep haben ihnen feibften gef<habetone dve
sta samme sebi shkoduvalle.
5ina
besede ennakiga pomemijenja immajo, ko-
kar: on je samm sebi .skkodliv. on je
samm sebi pridn. on je meni J veist. dosti-
krat ny brat bratu podobn.

Druga Stava.
Od 4 Siofhnosti te namestile besede,
P a r v i z h : te namestile besede bodo is
svojimi immennskimi besedami, fa katere
one v' govorjennju stojijo , is'ennazhene 9
kokar: moj gospod, moja gospa, m o ju
ottrok. on je mene v' moji, tebe v' tvoji
hishi nashol.
Drugizh: ta pershonnliva namestna be-
seda sebi ali si. sebe ali se bode is v'sa-
koi pershonnoi, zhi h' timu parvimu is'-
hodu slishy $ inu nobenne druge f h y v e
pershonite n y v ' govorjennju, isennazhena,
kokar: jest sym samm sebi, ty samm se-
bi shkoduval, inu ona je samma sebi
shkoduvalla. vy dva sta samma sebi shko-
duvalla. one dve sta samme sebi shkodtt
valle.

t} Sa
Sfometftmaetn

Setttt ein petfhnfiche $urwort in bie

jwetjte (Snbung tomitten fottte, fo wirb foi*
t>ed in bie Vierte Snbmtg gefejet, b ia-
itepffehenbe 5ort a&er fmrnt tn bie jwet);
te (Snbmtg wenn tine bnbet fielet, ai:
weg meiner iavollo mene. wegen unfer
i'avollo nas. wegen unfer atmen Kenten fa-
vollo nas bov'fhnih ludy. wegen euch un=
jicffeeitgen favollo vas nasrezhnih.

r ift ein fefjr groffer Unterfchieb in

benen SBrtern v y ihr, ttnb oni fte jwifdjett
ber wenbifc^en unb beuffchen pra<he, wenn
man mit einer Shtenwrbigen, ber hohen
JJerfon reben Witt; benn in ber beutfdten
prache fagt man gut: h<*t ber $err 58a;
ter gehret? je gospod ozhe slishel. hat
bte $rau Mutter gefagt, je gospa maty
rekla, biefe ift in wenbifcher (Sprache nicht
gut gefagt, fonbernman mu im wenbifchen
ia SOOort v y ihr, unb oni ffe, fammtbem
Seitworte in Die mehrere BhO unb jwat in ba
mnnliche efchiecht feeen, bie Srtcr her
4?etr Satet, grau Butter, ober wer eS ittt=
mer fepn foHte, mit weichem wir hf-
lich rebett woen, muf? in ber einzelnen
Sahi bleiben; mithin wenn ich redjt gut
Savanzhnvaunje 4
Kader bi ena pershonnska beseda
immellapricki v' ti drugi is'hod, taku ma-
re takshna v' ti zhetapti is'hod postav'lena
biti favollo pomankonjA tigadrugiga is'-
hoda, ali vunder bode ta frav'nnstojozha
bseda v ' t i drugi is'hod postav'lena, zhi
katera druga beseda ljav'nnstojy, k o kar:
favollo mene. favollo nas. favollo nas
bovfhnih lud'y. favollo nas nasrezhnilu
J e en grofnu velk raflozhek v' tilt
besedah, vy ifjt, inu oni ftc, med slo-
vennskoi, inu nemshkoi frekoi, kader se
is enoi zhasti v'rednoi, all visokoi per-
shonoi i o z h e govoriti; lakai v' nemhki
freki se, dobru rezhe: bat bet ctt ,
tet geptt je gospod ozheslishel? (jat ne
$-ratt 93ittet gcfa^t je)gospa maty rekla?
letutu iiy v' slo ven ti ski freki dobru re-
zhennu, ternuzh v' slovennskim se ma-
re tu vy inu oni is toi zhasnoi bese-
doi v'red- v' tu vezhshtivennje, inu v '
to mofhko rodovinuo postaviti, te be-
sede pak; gospod ozhe, gospa maty,; all
kdorkulli bi immel biti, is katerim m y
liozhemo ponifhnu govoriti, mare v' ti-
mu edyuima shtivennju ostati; taku te-
t 2 dei
 auf n?enbif($ fagen foff : hat her e r t
tater gehrt , fo mu td> fagen : so
ni gospod ozhe slisheli? hat tue grau
SOiutter gefagtso oni gospa mammka rekli?
haben (Sie mein err befohlen so oni moj
gospod fapoveidali? fyabttt uer (bei,
(ucr naben, (Suer 3>urdjiaucht biefe be=
fohlen so oni vasha fhlahnost, so oni
vasha millost, so oni vasha svitlost le-
tuta fapoveidali?
drittens: bie bejtehenbe Frwrter muffen
mit ihren Kennwrtern, auf welche fte ftdjbes
jiehen , in ber Sahl unb efchledjt, aber nidjt
aUjeit in ber Snbung bereingeftimmt werben,
aB : ott helfen 2ifl Die trfe , beffett
?hun bie nabe i f t , h t ftd) Met mt8 , wel=
the wir eriohren waren, erbarmet, unb hat
uns erifet: Bog? kateriga volla je m o z h ,
kateriga dellu je m i l l o s t , se je zhres nas,
kateri smo bli fgublenni, v'smilil, inu uas
je odreshiL Sben alfo werben alle brige
beiiehenbe gemacht.

>rttte$ f apttel
55on Suguttg 5er gettfoorfer,
f . <tn jegliche Zeitwort aujfer ber unbe^
fftmmten 2irt mu ffentlich "er heimlich bie
crfte Snbung bet), ftcjj haben, mit welcher eS
iti ber $erjon, uttfc auch im rforber*
nig-
 dei zhi jest hozhem prov' po slovenns-
ku rezhti: Ijat bet e r t Vatec geijSri?
taku morem r e z h t i : so oni gospod
ozke slisheli ? so oni gospa mamm*
ka rekli? so oni moj gospod fapovei-
dali, so oni v as ha JTilahnost, so on
vasha millost, JO oni vasha svitlost
letutu fapoveidali ?
Trekizh se nafaispov'nnlive namestile
besede se marejo is svojimi imrnerniskimi
besedami, na katere se one nafaispov'nni-
j o , v ' shtivennju; inu v' rodovinni, alli
ne v'selei v ' is'hodu v'kup isennazhiti, ko-
kar: Bog , kateriga volla je mozh, kate-
riga dellu je millost, si je zhres nas, kaj
teri smo bli fgublenni, v'smilil, inu nas
je odreshil. Rav'nnu tanu bodejo tudi te
druge v s e nafaispov'nnlive besede narete.

Treka Stava.
Od Slofhenja tih zhasnih besed.
i . Ena v'sakatera zhasna beseda rafn te
nenamirrjene vifhe mare ozhitnu, ali skri,
'v'nnu ti parvi is'hod per sebi i m m e t i , is
katerim se v ' pershonni shtivennju inu
po
tifafi irn efcfjiedfjt w&eretttfiititmet, a B : idfj
iiebe meinen ott jest lubim mojiga boga.
roetttt gefuub bift, ift gut, icfj bin gefunb.
zhi sy t y fdrav' , j e dobru, jest s y m i'drav'.
2. 3)<B Seitrcort unbeftimmter 9irt, j<t cine
ganjc Stebe fftnu bie teffe ber erfien (nbttng
ertretten, a B : borgeu madjt forgen vupati
starry zukati, gut ieben madjt gtii jierben,
dobru f h y v e t i sturry dobru v'mreti. somen,
frijte^en unb pfnattm madjt einem bie aH
ufccrgeljen j e f i t i , v'resheti inu kujeti sturry
enimu ti fhov'zh zhres y t i .

3. unbeftimmtc Seitwort fann bie Vie

te Subung bet) fidj Ijaben, a B : er fann juidj
ic5t ieibcn on namore mene terpeti. er
fann rnidj nidj iebenbig feben on namore
mene f h y v i g a videti, er foH betteftt gefjeu
nei grede on berrazhit. er foK iernen geljen
jiei se grede vuzhit, er fofl ott att&tfljett
011 imma boga molliti.

. II,
i , OBeun meljtere (JnbuHgett.itt ber 9tebe
Vctfmmctt, ttrb ba$ Beitwott mit ber erftcn,
tttenn itber feine erfte ipetfbljtt ba iff, mit ber"
5Det)tfn u&ereingeffimmet; roaren aber alie Stt;
imngen ber brittcn tpetfott, fo ftimmet b
Seitrcort mit bem ieeten au$ ttieien ubereinS,
fcocfj m6 ba$ Beitwort atTjeit iu bie t>ieifad>e
Mi
 po potrebi tudi v ' rodovinni isennazhy,
kokar: jest lubim mojiga boga. zhi sy
ty fdrav*, je dobrn, jest sym fdrav\

2. Ta zhasna beseda nenamirrjene vifhe

ja enu zeilu govosjennje ina tu mestu tiga
parviga is'hoda fames ti t i , k o k a r : vupati
sturry zukati. dobru fkyveti sturry do-
bru v'mreti. je/iti, v'resheti, irm kujeti
sturry euimu ti fhov'z zhres ytu

3. Ta nenamirrjena zhasna beseda fna ti

zhetarti is'hod per sebi i m m e t i , kokar:
on namore mene terpeti. on narnore me
lie fhyviga videti, nei grede on berrazhit
nei se grede vuzhit. on imma boga mollitu

s- ir. .
1, Zhi vezh is'liodov v' govorjennju 11a-
drei pride, bode ta zhasna beseda is toi
parvoi zhi pak te parve pershonne n y
bode is toi drugoi pershonnoi is'ennazhe-
11a; zhi so pak v'si is'hodi te treke per-
shonue, taku se ta zhasna beseda is tim
faidnim is'hodam is'ennazhy, all v'selei
vunder mare ta zhasna beseda v' tu v e z h
shti-
JlaW gefeit werben, aH: idj mein Safet* utt
ieine Butter adjten bidj, jest moj ozhe inu
tvoja maty tebe shtimamo. tdj unb bu wir
tfnb iri&ridje Mber jest inu t y sma i'hy
votna brata. Dein 2o&, bein Junten unb bein
Slufjm focn ewig baaerit tvoja hvalla? tvoju
i m m e inu tvoja slava bodejo navekomai
obstalle ober auch bode obstallu.
2. ^awptwort t>ermag aucfj ba Beit*
wort in bie mehrere 3at)t j erfeeen, wenn
fofcfje eine 95ienge anbeutet, af: finget betn
errn io&gefcng 4?immei uttb (Srbeu poite ti-
mu pospodu fahvalno peismo nebu inu femla.
3. Wuf gleite SSeife wirb auch fters baS
Segwort ober Mittelwort heg mehreren Haupts
Wrtern in bie mehrere a f)l gefeset f ai .
ba geuer , a g e i , d&nee, (Sif? unb Oeift
&e$ Sufte, weiche i:)r tfjut ba SBort be$
>ettn oign 5 tozha, sneg;, leid inu puh ti-
ga fraka , kateri v y sturrite po bofhi besedi.
25ie 2itwe uttb eriaffene Einher ftnb gebar*
mens wrbig vudove iiiu fapushenni ottrozzi
so v'smillennja v'redni. ba e r j , 5?opf unb
SSauch thut mir weh sarze, glava inu tre-
buh mene bolijo.

s. III.
. (S gibt BeitwGrter, weiche ju jweg etfte
<ttbungcttfyabenfnnen, ai : bai SHter ift
fe(&ft bie tfranfheit ta starrost je samma
svo-
shtivennje p03tav'lena biti, kokar: jest,
moj ozhe, inu tvoja matij tebe shtima-
mo, jest, inu ty sma fhvjvotna brata,
tvoja hvalla, tvoju imme, inu tvoja sla-
va bodejo navekomai obstalle, ali tudi
bode obstallu,

2. Ta sammostojozha beseda famore tu-

di to zhasno besedo v' tu vezhshtivennje
postaviti, kader taista eno mnogno rezh
pomenny, kokar: poite timu gospodu
fahvalno peismo nebu, inu, femla.
r v
3, Na ennako v i i l o bode tudi vezhkrat
ta perstav'liva ali sredliva beseda per vezh
sammostojozhih besedah v' tu vezhshtiven-
nje postav'lena, kokar oign, tozha, sneg,
leid, inu puh tiga fraka, kateri vy stur-
rite po bofhi besedi, te vudove, inu far
pushenni ottrozzi so v'smillenja v'redni,
Sarze, glava, inu trebuh mene bolijo.

. III.
i . Se fnaydejo zhasne besede, katere
po dva parva is'hoda lamorejo i m m e t i ,
kokar : ta starrost je samma svoja bo-
lefn.
 svoja boleflm. ia8 Banfen bet iebiinge tfl
eine Keuetung ber Siebe tih lubih kregganje
je te lubefui ponov'lenje.
2. Sitte- Beitraorter bekehren bie jmetife (n=
iuttg, weiche eine SSetneinnng, ^Hanget,
brfniffe, Berhrung, Ftftcfjt unb (Sntfyaitung
Anbeuten , ai: ich habe feine Beit jest nym-
mam zhasa. ich M e feinen 2)ater jest nym-
matn ozheta. biefe eib hat gar feinen
^iang tuti dnar nagleshta fhvenka. mir man-
gelt baS eil) meni dnarjov manka. i<h be=
barf einen 3iocf jest sukue potrebujem, er
ift be SrobeS hungetig on kruha strada,
feine nbe beruhten gern frembetJ ut nje-
govih rok se radu primme ptuju blagu,
er frchtet fleh or Kroaten on se hrovatov
b o j y , er furchtet ftch or ben ^rieg on
se fhov'da bojy, er enthlt fidj bed 3Dei=
tte on se vina fderi'hy. er enthaitet ffdj t>out
Some on se jefe fderfhy. er gebenfet auf
fein SEort on se spomny svojih besed,
er erfreuet ftch feiner greube on se svojih
perjatelov veseley. er ift fatt be,2achen$
on je smeha navellizhal.
3. 2)ie britte Sttbung begehren nach ftch (ti-
le Beitrarter , weiche geben , helfen, bienen,
befehle, wmtfcjjen, wiberftehen , nen unb
fchaben anbeuten , a : ich gehe bir jest tebi
dam. ich helfe bir jest tebi pomagam, ich
bebiene euch jest vam poslufhim. ich befehle
ihm jest njemu sapove-irn. nntnfd>e bir
lepm. tih lubih kregganje je lubefni po
nov'lenje

2. V ' s e zhasne besede fhellijo fa saboi

ti drugi is'hod, katere pomeneijo enu do-
Iv'darrjenje, pomankanje, potrebo, doti-
k a n j e , strah, inu fdarfhanje, kokar : jest
nymam zhasa, jest nvjmmam ozheta. tu
dnar nagleshia fhvenka, meni dnarjov
manka. jest Sukne potrebujem, on kru
Strada, njegovih rok se radu primme pt
ju blagu. on se hrovatov bojy. on se
fhov'da bojy. on se vina fderfhy. on se
jefe fderfhy. on se svojih besed spommj.
on se svojih perjatelov vesely. on se je
S'meha navellizhal.

3. T i treki is'hod fhellijo fa jsaboi v'se

zhasne besede, katere dati, pomagati,po-
slufhiti, fapoveidati, voshiti, se fupersta-
v.iti, priduvati, inu shkoduvati pomennijo
kokar: jest tebi dam. jest tebi pomagam,
jest vam poslufhim. jest njemu fapoveim
jest
 j e s t tebi voshim. idj wiberftehe &ctt
j e s t se voiski fuperstavim. idj nuje euch jest
v a m pridujem. ich fc&a&e euch jest v a m shko-
d u j e m , u. betgl.
4. 2He ietfe Gnbttng fann ein jebe wir;
fenbe Seitwort haben, a f : ich Hebe bidh
j e s t tebe lubim. ich fjpte ihn jest njega sli-
shim? u. f. w.
f . 2>ie fechfte (nbung fann faft bet> alle
Seitwrtern fiehen, weld&e baS Vorwort od
on bet) ffch haben, a l : gehe on mir pojrdi
od mene, gehe on a u 0 p o y d i od hishe.
v'genni se od letod, u. f. w.
6. S t e ftebente rnbung erlangen Se Seit
orter, weldje baS SBtrtfcitr is ober s" mit
bet) ftch haften, Lunb eine efeHfcjjaft anbeuten,
: jest p o y d e m s* vami ich werbe mit eudi
gehen, t y bodesh is menoi g o v o r i l bu wirft
mit mit reben..oii j e mene is shyboi teppl
er hat mich mit ber SJtutlje gefdjlageu. 011 se
je samm is svojimi besedami dollpobyl
et hat ft<h felbft mit feinen eigenen SBotiett
gefcfjlagen. 011 hohze s'nami y t i er will mit
uns gehen, on j e taistu is grofnu velikoi
marlivostjoi naredil et (ja* feiefe mit fehr
gtojfen glei gemacht, on je mene is enim
' k y a m fadel et fyat miijj mit einem (Riegel
getroffen, is timi ludmi n y r y e t i eS ift mit
biefen fieuten nicht u$ufbmmen.
jest tebi voshim. jest se voiski fupersta-
vim. jest vam pridujem. jest vam shko-
dujenh inu takshnih.
4. T i zhetarti is'hod famore ena v'saka-
tera dellajozha zhasna beseda immeti, ko-
kar: jest tebe lubim. jest njega slishim,
inu taku dallei.
f . T i shesti is'hod iiia skorei v'sih zhas-
nih besedah statik katere to predbesedo
od per sebi immajo, kokar: poydi od mene*
poydi od hishe. v'genni se od letod, inu
taku dallei) ' v
/i .
6. T i sedmi is'hod fhellijo v s e zhasne
besede, katere to besedizo is all s' ali
tudi v'red per sebi immajo $ inu eno to-
varshyo pomennijo, k o k a r : jest poydem
s'vami. ty bodesh is menoi govoril, on
Je mene is shyboi teppl. on se je samnt
is svojimi besedami dollpobyl. on hozhe
s'nami qti. on je taistu is grofnu velikoi
marlivostjoi naredil, on je mene is enim
hfam fadel. is timi ludmi ny ryeti, m/
vunpridtu

Zli a-
 SBierte* Kapitel.
iQm ber SJttttelttrtrter.
S- i-
S i e SJiitteiwrfer ergangener 3 f it wirfen?
bet* SBebentung gc^ett alijeit itt ber erften (Sn*
bung mannficfjett C^efd^iccFjtS auS ittl, al: sek-
k a m , sekkal, sekkala, sekkalu hatfen, ge*
fxitftev.
S i c 9Jiittciwrter ergangener 3eif ieiben=
ber sScbeutung gehen gemeiniglich itt ber crfiett
Gttbnng mnnlichen efchlecfjtel au itt eitt 11,
wie sekkan gehacfter , oft aber auch ttt eitt
t, wie fepart gefchloffen, popyt augettunfnet.
podart umgeworfener.
S i e Sttittelwrter ergangener Seit fowoljl
wirfenber, als auch Ieibenber SBebeuittttg ber
erften Slbwanblung werben gemacht on ber er-
ften -perfo^n gegenwrtiger Beit anjeigenber
Sirt wirfenber SBebenttttig, als : ich frage jest
barram wirb ba m in ein 1, in wirfenber
SBebeutung, nnb in ieibenber SBebeutung aber
in ein 11 eranbert, als : itfj feage jest bar-
vam 9 ich habe gefragt, ba m in ein 1 , jest
s y m barral. in ieibenber Sebeutung, ich bin
gefragt warben ba m tn ein n , als : jest
s y m bil barran.
 Zhetarta Stava.
Od Slofhenja tih sredlivili besed.
. L1
T e sredlive besede pretezhenniga zhasa
dellajozliiga pomennjenja grejo vun v'selei
v ' ti parvi pershonni mofhke rodoviiine
v' enu l, kokar: sekkam, sekkal, sekkala
sekkalu. -
T e sredlive besede pretezhenniga zhasa
terpijozhiga pomennjenja grejo vun sploh
v ' timu parvimu is'hodu m o f h k e rodovin-
ne v' enu n, k o k a r : sekkan, velikukrat
tudi v' enu t, kokar: /apart, popyt. podart
T e sredlive besede tiga pretezhenniga
zhasa taku dobru dellajozliiga 5 kokar tudi
terpijozhiga pomennjenja tiga parviga pre-
hodisha bodo narete od te parve pershon*
lie prizhniga zhasa te pokafajozhe v i f h e
dellajozhiga pomennjeiija: kokar : jest bar*
ram-, bode tu m v ' enu l v ' timu della-
jozhimu pomennjenju, inu timu terpi-
jozhimu pomennjenju pak v' enu n spre
obernenu, kokar: jest barram, tu m v' enu t
jest si[m barraU v'terpijozhimu pomenuj en
iu tu m v' enu ti, kokar: jest s%m bil bar ran.
Vu-
 Ausgenommen bas einjige Beitwort i immam
idj habe, mit ihren sufammengefeten, weites
hat in ergangener Seit s y m immel ich habe
gehabt, in ieibenber Bedeutung immetj a. u.
gehabter,

> IL

35ie 95?itteiwrter ergangetter Seit fowh*

ttirfenber, ais ieibenber Bebentung ber jwet)*
ten Sibwanbinng gehen eben auS in 1 j n
nnb auch t, unb werben auch gemacht t>on ber
erftert ^erfon gegenwartiger Seit; aber fehr
unterfchiebiich wirb baS em ernbert, gemet
ttigfich bodj auf foigenbe 2irt,
i . SBei benjenigen Seitwoitern, weiche in ein
dem ausgehen, aiS: goddem ich geige, kradem
ffehie, wirbbie t>ibe emitt ein l in berwir*
fenben Sebetttung ernbert, aiS: jest god-
dem ich geige, jest s y m goddl idj habe ge;
geiget, in ieibenber SSebeutung wirb ber
ftab m in ein ii eranbert, aiS : jest s y m
goddeiis a. u. jest s y m kraden, a. m
Aufgenommen baS pridem fammt feinen ju*
fammengefeten, biefe haben p r y s h o l , pryshla,
prishlu. p r y d e n , a. u. grem ober gredem
gehen, hat shl, shla, shlu. naydem ftnben,
hat nashol, nashla, nashlu. nayden, a. tu
fnaydem er jtnbert, inashol, fnashla, u. fnay-
deiii a.^u. doydem einhpien doshol? doshla*
do-
 YunvTetu tu edynu immam, kateru
imma : jest sym immel, immet, a. u.

II. .
T e sredlive besede tiga pretezhenniga
'hasa taku dobru tiga dellajozhiga, kokar
terpijozhiga pomennjenja tiga drugiga pre-
hodisha grejo rav'nim vun v' enu /, n, inu ,
tndi t , inu bodo tudi narete od te parve
pershoune prizhniga zhasa; alii zellu na
velliku v i f h bode tu em spreobernenu, splob
vunder na e nasledijozhe v i f h e :
i . Taiste zhasne besede, katere vun-
grejo v' enu dent, kokar: godem, kradem,
bode ta zharzhva em v' enu I jpreober-
nena v ' timu dellajozhimu pomennjenja,
kokar: jest goddem , jest sym goddl, v-
timu terpijozhimu pomennjenju bode ta
zharka m v' enu n spreobernena, k o k a r :
jest stjni go d d en, a. u.jest sijm kraden, a. u
Vuiiv'fetu tu pry d em is v'simi svojimi
v'kupisstav'leinmi, letutu imma pry s hot 9
pryshla, u. pry d en, a, u. grem, all gre-
dem imma shot, shla, shlu. nctydem imma
nashol, nashla, nashlu. nay den, a. a,
fnaydem, fnashol, fnashla, u.fnayden, a,u.
doydem, do shot, doshla , doshlu. do*
H yd en
doshlu. doyden, a. u. unb affo bie au ydem
unb gredem jufanttitengefeete SBorte.
2. diejenige weiche in lern ausgehen, et;
nbet baS m in eist 1, unb n, aiS: poshil-
lem oft fchirfen. se y l l e m fleh hefleiffeu. po~
stillem auf&etteu. nastillem ftreue , haben
poshillel, se y l l e l , poscillel, nastillel, po-
shilj.en, a. u.
iuSg^;otRtttert liastellem treue ttta=
<hen , hat nastlal, nastlann. poshlem fdjitfe
hat poslal, poslann. mellen mahie iu ber
SJihie / hat m l e l , mlenn, kollern fchiachte
hat klal, klann, uub aifo ihre jufammenge;
fejte.
3. diejenige, weiche ausgehe t ein shem
ober fhem , erber baS hem t ein al,
a n , ais: kafhem jeige hat kafal, kafan.
kreshem fteuer fd&iagen hat kresal, kresan.
pisetn fchreibe pisal, pisan.
SluSgettomme, lafhem iuge, legal, legan
sefhem greijfe, s e g l , 1 sefhen. storfhem
fdjabe , storgal, storgan.. v'rafhem bie
SBunbe erieeettf v'ral'hel, v'rafhen. stre-
fhem Bebienen, stregl, strei'heri. lefhem fleh
niederlegen, legi, leihen, strifhem fcheere,
strigl, strifhen. varfhem werfen, vargK
varl'hen. vif hem leite, vifhel, vifhen. pu-
shem iaffen, pushel, pushen.
4. diejenige, weiche ausgehe tn ajem
unb ejem ieranber baS 1? i ei al ? a n ,
als:
 yden-, a, . inu taku is ydem, inu gredem
v'kupisstav'lene besede.

2. T a i s t e , katere vungrejo v ' enu l m \

spreobernejo tu m v'enu /, i n u , kokar:
pnshillem , se yllem, postillem, nastillem
. immajo poshillel, j , postillel, na stil'
lel, poshillen, a.
f ... . Y
Vunv'fetu nastellem, imma nastlal 9
nastlann. poshlem, poslal, poslann. mel-
lem imma mlel, mlenn. kollem, klal, klan.
inu taku njeh v'kupisstav'lene.
3. T a i s t e , katere vungrejo v ' enu j A m
ali f/iem, spreobernejo tu A m v' enu a/,
an, kokar, kafhem, kafal, kafan. kreshem>
kresul, kresan. pishem, pisal, pisan.
VunvTete Itifhem, legal, legan. sefhem,
jrg/, sefhen. storfhem, storgal, storgan.
v'rapiem, v'ra,fliel, v'rafhen. strefhem,
stregl, strepien. lefhem, legi ,leflien. stri-
fhem, strigl, strifhen. varfhem vargl,
'flien. vifhem, vifhel, vifhen, pushem 9
pushel, pushen.

4. Taiste, katere vungrejo v* enu o j m ,

inu fjem spreobernejo tu v ' enu a/, an^
u 2 ko -
 dB : dajem oft gebe, dajal, dajati, poda-
jem itt bte -&anb geben > podajal, podajan.
2iu6grnormen sejem fen, sjal, sjann.
syein fdjetnen, fwt syal , syan. f y e m bas
OPauf flufhaiien, \jat f y e l , lyen. smejem
barfen, hat smel, smet. grejem sehen, hat
grel, gret. vorjem anfetn, fyat voral, voran,
pojem f&gen, hat peil, pek. v'marjem ftevbett,
fjst v'marl. v'marjen. pojem tteiben, hat abet
p o j e l , pojen, nnb alfo ihte aufammcngefejte.
5. diejenige, weiche ausgehen in etn ujem
etnbern ba jeta in ein v a l , v a n , aiS:
besedujem wttein , fuii beseduval, bese-
duvann, kujem f$mteben, hat koval, kovan.
tiugenohmen bas obsujem tibetfjuffett.
obujeni ftcJj befudjen fanti ihten jufamrnenge^
festen, iyabtn obsul, obsulla, obsullu. ob-
sat, a. 11. obul, obulla, lu. obut, a. u.
6. Diejenige, welche ausgehen in ein mem,
finb ac unttdjttg , a B : v'femmem nehmest,
ijat v'lel, v'fet. primmem etgteiffeit, perjel,
perjet. preimjnem faffen, prejel, prejet,
nainiem t?ctpa$ie, najel, najet, objammem
obet, objemmem, objel, objet, faimem
jpfen) fajel, fajet. se v'uammem obet se v'nem-
mem ffcfj junben, v ' n e l , v'net. ottemmem
wegnehmen , ottel, ottella , ottellu, ottet.
aifo ihte jnfammengefeete.
7. Diejenige, welche ausgehen in etn azhem,
ezhem , izhem, czhem, uzhem, vetanbetn
kokar: dajem, dajal, dajan, po dajem, po-
dajal, podajan.
VucvTetu sejem, imma sjal, sjann.
Syem, syal, syan. fyern imma fyel, j'yen.
smejen, imma smel, smet. grejem, grel,
gret. vorjem , voral, voran. pojem, im-
ma peil, peit. v'marjem , imma ifmarU
v'mar j en. pojem (tu je gonniti,) imma pak
pojel, poj en, inu taku njehove v,-kupis-
stav'lene.
) Taiste, katere vungrejo v' enunjem,
spreobernejo tu jem, v' enu val, van.
kokar: besedujem, beseduval, beseduvam.
kujem, imma koval, kovann.
Vunv'fetu tu obsujem, obujem is svo-
jimi v'knpisstav'lenimi v'red iinmajo cb-
sul, oisulla, u. obsilt, a, u. obul, oh*
ulla , u. obut, a. u;
6. Taiste. katere vungrejo v ' enu mer;h
so v'se nevarstlive, kokar: v'J'emmem,
v'fel, v'fet. primmem, prejel, prejet, nai-
mem, najel, najet, objammem, ali objem-
mem, pbjel, objet, faimem, jajel, fajet
se vnammem, all v'nemmem, v'nel, v'net.
ottemmem, ottel , ottella, ottet, taku tu-
di njehove v'kupisstav'lene.
7. Taiste, katere vungrejo v' enu azhern,
ezhem, izhem, ozhem, iizhem spreobernejo
tu
 t>a ganje zhem iti eitt tal unb t a l , at: fhe-
gezhem fjeltt, fhegetal, fhegetan. glabo-
zhera fdja&en, glabotal, glabotan. berbozhetn
tnit Snnge aofioffctt f berbotal, berbotan.
SiuSgenofmten kvov'zhem gfttefen, kvov',
Jcal j kvov'kan. vuzhem /andren, vukal, vu-
fcan. klizhem rufen, klizal, klizan. skazhem
|>upfertf skakkal., skakkan. smuzhem fireif=
fett, smukal, smukan. suzhem bremen, su-
/ kal, sukao. hozhem offen, hottel, hottel-
l a , hottellu, hotten, unb aifo ihre jufam=
mengefeste.
20ie aitdj ba pezhem barfen, braifen,
p e k i , pezhenn. rezhem fagen , r e k i , re-/
zhenn. tezhem rinnen, teki, tezhenn. tov'-
zhem Hopfen, tov'kl, tov'zhenn. v'leizkem
giehen, v'leikl, v'Ieizhenn, uub aifo bie ihrigen.
8. diejenige, eidje ausgehe in erem ober
errem, eratt&ettt baS erem in ein ral, ran.
oi: berrem lefen, bral, brann. perrem m -
feiert, pral, prann.
SfuSgenohmen ba derrem fchinben, hat
darl, drenn ober auch dart. pofhrem fcf)iu=
efen, hat pofharl, pofhart, ober audj po-
i'hrenn. wie auch bie on piem jnfammenge-
festen, ai: odprem aufmachen, odparliod-
part. faprem ttmachen, faparl, fapart.
Sie auch ba fhgom brummen, hat fhgal
fh 0 ann.

Sie*
 tu zellu zhem v ' enu tat-, inu tan-, kokar:
fhegezhem, fhegetdl, fhegetan. glabozhem
glabotal, glabotan. berbozhem, berbopal,
Jo erbotan.
Vunv'fetu tu kvov'zhem, kvov'kal, kvov'-
fam. vuzhem, vukal. vukan, klizhem, bli-
al , klizan. skazhem, skakkal, skak*
kan, smuzhem, smukal, smukan. suzhem
sukal, Slikan, hozhem, hottet', hott eil a ,
hottellu, hotten, inu taku v'se te svoje
v'kupisstavlene.
Kokur tudi tu pezhem, imma pekt, pe-
xhenn. rezhem, rekl, rezhenn. tezhem, tek
tezhenn. tov'zhem, tov'kl, tov'zheu. v'lei*
zhem, v'leikl, v'leizhen s inu taku te nje-
hove.
T a i s t e , katere vungrejo v' enu
all errem, spreobernejo tu t? v ' ena
rat, ran., hokar : berrem bral3 brann
perrem, pral, prann.
Vunv'fetu tu d errem, imma cfhr/, f r a l i
tudi dart. terrem, imma tarl, trenn, all tudi
tart. pofhrem, imma pofharl, pofhart,
aH tudi pfhrenn, kokar tudi te od prem
v'kupisstav'lene, kokar: odprem , odparl,
odpart. faprem, fapart, fapart.
Kokar tudi tu fhgem is svojimi v'kupis*
stav'lenimi imma fhgal, fhgan.
2. T a -
 9. 3>ieicni$e t seiche ausgehen in ein nem,
fceravtbern bas em i et al? unb e n , aiS:
pehiiem ftojfen , pehnal, pelmen. meknem
jwrfctt, m e k n a l , meknen. v'mov'knem fti=
fjwdgen, v m o v ' k n a l , v'mov'knen, . f. ro.
SiuSgenohmen baS fkennem treiben at,
gnal 3 gnann. napnem anfpattnen, napel? na-
pet. kov'nnem fdjeifen, klel, klet. mennem
germafmen, mel, met. pozhnem anfangen,
pozhel, pozhet. fheinnem etratib fchneiben.
f l i e l , fhet. oddennem berpUen, oddel a
oddet, unb fo bie irrigen.
iDaS dennem ober wenn es timn ober ber;
werfen, 3erlegen unb bergfeiche heijfet, at
tljal , djan. rafdennem jerfege, rafdjal ,
raidjann. predennem berlegen, p r e d j a l ,
predjann. '
10. 35ie/enige, rceidie ausgehen in ein pem
ernbern baS em in ein 1, aiS. teppem
fdjiagen, hat t e p p l , unb fcaS m jtt ein n 9
<tiS : teppenn.
1 1 . diejenige, welche ausgehen in einblem
unb plem eranbern baS lern in ein al, unb
a n , als: fcbleni Jftrfchen effen, fobal, foban.
sreblem bie uppen -mit betn Sffei effcn,
srebal, sreban. klepplem tangefn, kleppal ?
kleppan. hripplem *ifi> huften, hrippal,,
hrippan.
SiuSgenohmen baS jemmlem nehmen, hat
j e m m a l , an
i 2. 25
 9. Taiste, katere vungrejo v' enu nem,
spreobernejo tu em v' enu al, inu en,
kokar: pehnem, pehnal, pehnen. meknem
metinal, meknen. v'mov'knem, v'mov'knal
v'mov'knen, inu taku daliei.
VunvTetu fhennem, imma gnal, gnan.
napnem, napel, napet. kov'nnem, klel,
klet, mennem, mel, met. pozhnem, pozhel,
pozhet. fheinnem, fhel, fhet. oddennem,
oddel, oddet, inu taku ti njehovi.
Tu dennem pak kader se sturriti ali pre-
staviti ali premetati, inu takshnu p r a v y ,
imma djal, d jami, rafdennem, rafdjal,
rafdjann. predennem, predjaly predjann.
10. Taiste, katere vungrejo v' enu pem,
spreobernejo tu em v' enu l, kokar: teppem,
imma teppl,, inu tu m v enu n, kokar:
teppenn.
x 1. Taiste, katere vungrejo v' enu blem,
inu plem, spreobernejo tu lem v' enu al,
inu an, kokar: foblem, fobal, foban. sreb-
lem, srebal, srebati, klepplem, kleppal f
kleppan. hripplem, hrippal, hrippan.
VunvTetu tu j enimi emimma jemmal,
jemmdn.
Ta-
 12. Diejenige, wetdfje auSge&en iti ei sem
bet f e m , etanbetn bas em in ein 1 , mtb
en , aS; nessem tragen, nessl, nessen. pas-
sem jjften , passl, passen, grifhem beiffen,
g r i f l , grifen, leifem frieden, feifl, leifen.
13. Diejenige. meiere ausgeben in ein vem,
ernbetn baS vem in ein el nb e t , S :
plevem jateen, piel, plet. klevem fludjeu,
klel. klet. fifo Ijaben auqj bie ufammenge*
festen auS biefen.
14. Diejenige, wefdie ausgeben in einyem,
eranbern ba em in ein 1, nb t, aS: bryem
fcabiren, bryl, bryt. gnyem fauUtt, gnyl,
gnyt. l y e m gieffen, l y l , l y t . krzem beefeu,
k r y l , kryt. pyem ttinfen, p y l , pyt. r y e m
wfrten, ryl, ryt. v'myem saften, v ' m y l j
v'myt. w y e m fcf)iagen, w y l , w y t .
*

^Dritte Itbttxxnbluncf.
1. Diejenige, m i t auSgeJjen in ein bim,
etnbetn ba'S m in ein 1 , unb ba im in
eibenber 33ebentung in ein l e n , a : dabim
wrgen , fyat dabil, dablen. dobim befom=
men, dobil, doblen, dobbim ftemmen, dob
bil, dobblen.
* Ausgenommen ba zerbim jutfen, Jjat ser-
belj Serbien.
2. Diejenige, weiche auSgejjen in ein dim
D eranbetn baS im in ein i l , unb e n , ai :
smradim eftanf machen, smradil, smraden.
blodim ferien , blodil bloden, vodim w<tf=
fern,
 12. Taiste, katere vungrejo v' enu sem,
alli fem, spreobernejo tu em v'enu l, inu
n, kokar: nessem, nessl, nessen. passem,
passl, passen, grifem, grifl, grifen. lei-
fem, lei, leifen.
13. Taiste, katere vungrejo v'enu vem,
spreobernejo tu vem v' enu el, inu et, ko-
kar : plevem, plel, plet. klevem, klel, klet.
taku immajo/tudi v'se is njeh v'kupisstav'lene.
14. Taiste, katere vunguejo v' enu yem,
spreobernejo tu em v' enu l, inu t, kokar:
bryem , bri , brtft. gnyem, gni[l, gntft.
l%em, li{t. krqem, krql, krqt. pijem y
pql, pift. ryem, kader se rezhe rovati, ri{l,
rtft. rifem, kader se rezhe hudobuvati,
riiel, ni en. vmi^em, v'muk v'miit. wt^em,
Wlfl, Wlft.
Treku Prehodishe.
i . Taiste, katere vungrejo v'enu bim,
spreobernejo tu m v' enu /, inu tu im v'
terpijozhimu pomennjenju v' enu len, ko-
kar : dabim , dahil, dablen, dobim, dobil
doblen. dobbim, dobbil, dobblen.
Vunv'fetu tu s erb im, imma serbel, Serbien.
1. Taiste, katere vungrejo v' enu dim,
spreobernejo tu im v' enu il, inu en, ko-
kar: smradim, smradih smraden. blodim,
blo-*
 fern, vodil, voden, voddim leiten, fuhren,
v o d d i l , vodden, . f. n>.
SiuSgenofjmen smardim ftiufen, smardel,
smarden. sedim ftjctt, sedel, sden. 'dim jtcfj
QtWnfin, fdel, fden.
3. Siejentge, wefdje usgehen in ein e i m ,
ernbern baS m in ein dal unb d e n , aS:
poveim fagen, hai poveidal, poveidan, fa-
poveim befeheu, fapoveidal, fapoveidau.'
spoveim heilten, spoveidal, spoveidan.
prepoveim yer&iethen, prepoveidal, prepo-
veidan. dopoveim erfegen, dopoveidal, do-
poveidan. odpoveim a&fagcn, odpoveidal>
odpoveidan.
WuSgenohmen ba veim wiffen, fjflf veidel,
veiden, unb ba jeim effen, hat jeidl, jeidla,
jeidlu. jeiden.
4. diejenige, wedje ausgeben in ein fim,'
tetanbern baS m in ein ein il nnb e n , a :
zhoflim ins Roti) faen , zhoffil, zhoffen.
6. Diejenige, weiche ausgehen in ein j i m ,
cber y i m ernbern baS im in ein il unb
e n , ai: dojim fugen, d o j i l , dojenn. ta-
jim ugnen, tajil, tajen, dvojim entgegen,
d v o j i l ; dvojen, trojim in breg Steife ^t-
theien, trojil, trojen, uttb afo bie jufam*
ntengefeijten.
SuSgenojntett baS se bojim ftdj furchten,
jaf se b a l , ban. stojim ftehen, stal, stan.
majim bewegen, majal, majann, nb fo bie
ihrige.
blodil, bloden, vodim, vodil, voden, vod-
dim, voddil, vodden, inu taku dallei.
VunvTetu in smardim, smardel, smar-
den. sedim, sedel, s eden. fdim, /dei /tei*
3. Taiste? katere vimgrejo v' ena m,
spreobernejo tu to v' enu dal, inu t/nii,
kokar: povem, poveidal, poveidan. fapo-
veim, japoveidal, fapovcidan. spoveim,
spoveidal, spoveidan. prepoveim, prepo-
veidal, prepoveidan. dopoveim, dopovei-
dal, dopoveidan. odpovem, odpoveidal,
odpoveidan.
VunvTetu tu um, imma veidel, veiden,
inu tu jeim, imma jm/i, jeidla, jeiden.
4. T a i s t e , katere vungrejo v' enu jim,
spreobernejo tu to v' enu , inu s, ko-
kar: zhoffim, zhoffil, zhoffen.
Taiste , katere vungrejo v' enu j i m , od
, spreobernejo tu m v*enu /7, inu m ,
kokar : dojim, dojil, dojen* tajim, tajil,
tajen, dvojim, dvojil, dvojen, trojim,
trojil, trojen, inu taku dallei te njehove.
VunvTetu tu j bojim, imma Je fcc/,
stojim, stal, stann. majimt majal,
majam, inu taku te svoje.

6. Ta
 318. gw===B

6. Diejenige, weiche ausgehen in in l i m ,

tternbem baS im in ein il unb en , aiS: mol-
lim bethen, m o l l i l , mollen, molim barftre=
rfen, m o l i l , molen, u. f. w.
SluSgenohmen baS fhellim erlangen, fiat
f h e l l e l , fhellen, fhergolim fingen wie ein
Vogel, fbergolel, fhergolen, mergolim ti=
mern, m e r g o l e l , mergolen. sklim in ber
-i>aitt-brennen, sklel: sklen. tlim glimmen
wie $euer, t l e l , den. bolim wehthun, bo-
lel, bolenn, unb alfo bie ihrigen.
7. Diejenige, weiche ausgehen in ein mim,
ernbern baS m in ein 1 unb in ein l e n ,
als: lommim bremen, l o m m i l , lommlen,
hrommim hinfett, hrommil, brommlen. u-.f.w.
Aufgenommen baS ostermim erftarren,
ostermel, ostermjen. shumim raufchen ,
shumel, shumjen. se odummim ftchmcfben,
odummel, odummjen.
8. diejenige, weiche ausgehen in ein nim,
ernbern baS m in ein 1 unb in ein en, aiS:
hrannim bewahren, aufbehalten, hrannil,
hrannjen. zharnim fchwrjen , zharnil, zhar-
njen. pov'nnim fuen , pov'nnil, pov'nnjen.
SiuSgenohmen baS bobnim jhiern, hat
bobnel, bobnjen, slonim lhmen , slonnl 9
slonjen.
9. 35iejenige, weiche ausgehen in ein pim,
ernbern baS m in ein 1 , unb baS im in
ein l e n , aiS: kuppim fanffen, kuppil, kup-
plen. luppim fch&ien, luppil, lupplen. to-
pim erfaujfen, topil, toplen.
 6. Taiste, katere vungrejo v' enn lim,
spreoberuejo tu im v' enu il inu en, kokari
motim, mollil, mollen. molim, molil, mo-
ten. inu taku dallei.
VunvTetu tu fhellim, fhellel, fhellen.
fliergolim, fliergolel, fhergolen. mergolim,
mergolel, mergolen. sklim, sklel, sklen.
tlim, tlel, tlen. lotim, bolel, bolenn, inu
taku te svoje.
7. Taiste, katere vungrejo V enu mim,
spreoberuejo tu m v' enu /, inu v' enu len,
kokar: tommim, lommil, tommlen. hrom-
mim, hrommil, hrommten, inu taku dallei
VunvTetu tu ostermim, ostermet, os-
termjen. shumim, shumet, shumjen. se
odummim, odummet, odummjen.
8. Taiste , katere vuugrejo v' enu nim,
spreobernejo tu m, v' enu l, inu v' enu
en, kokar: hrannim, hrannit, hrannjen.
zharnim,, zharnit * zharnjen. povnnim,
povnnil, pov'nnjen.
VunvTetu tu bobnim, bobnel, bobnjen.
slonim, slonet, slonjen.
9. Taiste, katere vungrejo v' enu pim,
spreobernejo tu m v' enu l, inu tu im v"
enu len, kokar: kuppim, kuppil, knppten.
luppim, luppil, lupplen. topim, topil,topim.
V a-
 WnSgenohmen hruppim taufett, f>at hrup-
pel , hrupplen. kipim itn ftebe berge;
f)en, kipel, kiplen. terpim ieibett, terpel,"
terplenn. zhepim f)udett, zhepel,-zheplen.

SDaS SBorf spim fdjiaffen , hat abet fantmf

feine sufamtnengefete spal, spann.
10. diejenige, weiche ausgehe i ei rim
erattbew baS m i ei 1 nb i ei jen?
aiS: gospodarrim wirthfeijafiett, gospodarril*
gospodarrjen. skopparim fpatre, skopparilj
skopparjen. sturrim ijju, machen , sturril,
sturrjen, . f. nn
SiuSgettohnte baS gorrim brenne hat go-
rel, goren, norrim jftubere^ treibe, norrel,
norren. fherim bitter feg, fherel, fheren.
11. Diejenige, weldje ausgehe i ei shim
ober fhim ernber baS m i ei 1, nb
baS im in ein en, a(8: slufhim biee, hat
slufhil, slufhen. voshim wunfehen, voshil,
voshen. strashim fdjrcfeu, strashil, stra-
shen, tt. f.-w.
SiuSgenohtttc baS refhim or Bor bie
3he weifett, bat ref hei. slishim boten,
slishel. lefhim fiege, lefhel, "tefhem fdjw;
re, tefhel. tishim fchiebe, tishel, tishem
35aS derfhim galten, af aber derfhal, der-
hann.
12. Diejenige, weiche ausgehe i ei sim
pber lim erember baS m itt ein l, unb baS
. im
 VunvTetu tu hruppim, hruppel, hrup-
plen. kipim-, kipel, kiplen. terpim, terpel,
terplenh. zhepim, zhepel, zheplen.
Ta beseda .rprn imma is v'simi svoji-
mi isstavTenimi spal, spann.
i o. T a i s t e , katere vungrejo v' enu
spreobernejo tu t v'enu l, inu v' enu j e n ,
kokar: gospodarrim, gospodarni, gospo-
darrjen. skopparim, skopparil, skoppar-
jen. sturrim, sturril, sturrjen, inu taku
dallei. '
VunvTetu tu gorim, gorel, gor en, nor-
rira, norrel,norren. fherim,pierel, fheren.
11. Taiste, katere vungrejo v' enu jfero,
ali fhim, fpreobernejo tu m v' enu inu
tu m v' enu m, kokar : slufhim, slufhil,
slufhcn. vcshim, voshil, voshen. strashhu}
strashil, strashen, inu taku dallei.
VunvTetu tu refkim, imma refhel. sli-
shim, slishel, shlishen. lefhim, lefhel, le-
fhen. tefhim, tefhel, tefhen. .tishim, tishel,
tishcn. r'
Tu derfLim, imma pak derfhal, derfhann,
12. Taiste , katere vungrejo v' enu sivi,
ali fim, spreobernejo tu m v' enu /, inu
x tu
im itt eitt en, ali: gasim lofdfjen, gasil, ga-
sen. kossim f M effen, kossil, kossen: rae-
fim betvegen, mel, mefen. mov'fim melfcn,
m o v ' i i l , mov'fen.

Slnmerfuttg.
. Die ttteiffctt aber ge(jen itt ieibenber
SSebeutung au itt eitt shen nnb fhen, al:
prosim bttfen, prosil, proshen. kosim
tnaljen, kosil, ko shen. gasim lofcfjen, ga-
s i l , gasheu. nossim tragen, noshil, no-^
shen. kafim erberben, kafil, kafhenu.
jebocf) fnnen alle in sen ober fen fjaben,
aufgenommen ba visim fangen, unb pov'-
fim rutfdjen, biefe Jjaben mit be irrigen
visel, visen. pov'iil, pov^fen.
13. diejenige, weiche ausgeben in ein stim,
eranbern ba m in ein 1, unb ba im in eitt
e n , als: oistim fpijen, oistil, oisten. . f. ro.
Sfugenofjttten ba pustim iaffctt, fjat pustil,
pushen ober au^ pusten, zhastim efjren, f>at
zhastil, zhesen beffer af zhasten.
14. diejenige, weiche ausgeben in ein tim,
fjaben til, ten, al : zhuttim, zhuttil, zhut-
ten, tt. f. n>.
Sfugenomme hittim eilen , hittel, hitten.
lettim fliegen, lettel, letten. zhartim Hf-
fen, zhartel, zharten, famrnt irrigen.
i f . diejenige, welcfje augefjen in ein vim,
eranbern ba im itt ein il nnb l e n , al .
po-
tu i, v' enu m , kokar: gasim, gasil,
gasen. gafim, gafil, gasen. kossim,kossi
kossen. mejim, mefil, mejen, mov'fim, mov
fil, mov'fen.
'Savanzhuvannje.
Vezhdell pak immajo v' timu ter*
pijozhimu pomennjenju v'enu shcn inu
Jhen, kokar i prosim, prosil, proshen.
kosim, kosil, ko s h en. gasim, gasil, ga-
silen. nossim, no s sil, noshen. kafim,
kafil, kafhen. A l l i vunder V s e fiiajo tu-
di v' enu sen alli fen samuzli immeti
vunv'fetu tu visim, visel, visen. povfim,
pov'fil, pov'fen.
13. Taiste, katere vungrejo v ' enn stim,
spreobernejo tu m v' enu /, inu tu im v'
enu en, kokar: oistim, oistil, oisten, inu
taku dallei.
Vunv'fetu tu pustim imma pustil, pu-
shen, ali tudi pusten, i ha stim, zhastil,
zheshen bolshu kokar zhasten.
14. Taiste, katere vungrejo v'enu tim,
immajo v' enu til, t en, kokar: zhuttim,
zhuttil, zhutten, inu taku naprei.
Vunv'fetu tu hittim, hittel, bitten, let-
tim, lettel, leiten^ zhartim , zhartel, zhar-
ten, is timi svojimi.
15. Taiste, katere vungrejo v' enu vim,
spreobernejo tu im v' enu il, inu len, ko-
x 3 kar:
postavim fejen, postavil, pastav'len. f h v i m
ernafjrett, f h v i l , i'hiv'len.
SlttSgenoijmen ba f h y v i m icbcti famrni ben
ifjrigett habett itt ein el unb v'len, aiS: f h y -
v i m , fhyvel, fhyv'len.
16. 25iejettige,roefcheauSgefjett itt ettt zhim,
eranbertt ba$ im itt ettt il unb en, afS: vu-
zhiin le{jren, vuzhil, vuzhen. arrezhim bet;
urfadjen, arrezhil, arrezhen, tt. f. ,.
SitiSgettohtnett baS mov'zhim ftillfcfjroeigett,
m o v ' z h e l , mov'zken. smuzhim gefdjwinb
fcfjleirfjen, smuzhel, smuzlien. kuzhim f)u;
tfett, kuzhel, kuzhen. tezhim ftecf ett, te-
zhel, tezhen. v.
2llfe biefe Mitfefroorter foroojjl njtrfettber >
leibettber Bebetttuttg roerbett mit ifjren bet);
fiehettbett Kettttrobrtertt fibereingeftimntef in bet'
Bali, efdjlecfjt, $etfon unb im StforberungS;
fail audj in ber Enbuttg, al$: i<f> bitt fteenb
gefunben tcorben jest s y m bil sedejozh ttay-
den. er fjat mid) Arbeiienbett gefefjett on je
mene dellajozhiga videl, idj fjabe eticfj fc^faf
fettbe gefunben jest s y m vas spijozhe nashol.
er fjat bie fdjlaffenbe Magb geprugelt on je
to spijozho deklo teppl. er fjat ben fiefjlett;
bett 2)ieb gefangen on je tiga kradejozhiga
tata v'lovil. er fjat bett gcf<$foffettett 35te6 auS=
gelaffen on je tiga v'klenneniga tata ispustil.
er fjat bag gefiojjfette @elb mitjfett ttrucfgeben
o:i j e te v'kradene dnarje marel naiaidati.
Von
kar: postavim, postavil, postav'len. fhvinti
fhvil, fhiv'len.

"Vimv'fetu tu fhyvim is timi svojimi im-

majo , v' enu el iuu v 'len , kokar: Jfiijvim,
fhyvel, piyv'len.
16. Taiste, katere vungrejo v' enu zhim*
spreobernejo tu im v' enu il inu en, ko-
kar : vuzhim, vuzhil, vuzhenn. arrezhim?
arrezhil, arrezkenn.
Vunv'fetu tu mo\) zhim > mov'zhel, mov'
zhen. smuzhim , sfnuzhel, smuzhen. ku-
zhim, kuzhel, kuzhen. tezhim. tezhel% tezh
V s e lete sredlive besede tedei taku
dobru tiga dellajozliiga, kokar terpijozhi-<>
ga pomennjenja bodejo is timi svojimj per-
stojozhimi immennskimi besedami is'enna-
zhene v' shtivennju, v' rodovinni, per-
shouiii. inu tudi v' potrebi v' ishodu, k o -
kar : jest sym bil sedejozh nayden. on je
mene dellajozhiga videt, jest sym vas
spijozhe nashol, on je to spijozho deklo
teppl. on je tiga kradejozhiga tata v'lo-
vil. on je tiga v'klenneniga tata ispustiL
an je te v'kradene dnarje marel nafaidati.

Od
 i>eu 2orfcf)ett matt ni>
2>ie Senben brcfen ba$ beutfe SOBortcfjen
man unb e fehr oft, boch nicfjt allzeit mit t>cm
se au: aiS jurn 33et)jpiei: man fagt se pravy.
man etjefjlet se perpoveida. e$ wirb gereet
se govory. c3 wirb erlebtet se-perpoveiduje.
c fcheinetmir meni se sdy, meni se vidy.

Sfamerfung*
3ft aber ba8 Sortdjen man ober en bet>
foichen Seitwrtern, welche ba$ se nidjt juiaf=
fen, fo wirb ba$ se gar auSgciajfen, ober an-
statt beftcn ein anbereS taugii<$e$ Kennwort
gefect, ai:e geben bie Scute ot, bafj e8
tegnen werbe ti ludiperpoveidajo , da bode
dei'hillu. e bonnert immer fort seskufi ger-
m y . e$ regnet f<hon brep SJionatlje. fhi tri
mesnize defhy. ^eboch aber fann man
fTcij irt biefern ^fallc tc$t afletbingS nach an;
bern ^Sprachen rieten; benn cine jebe pra=
dje hat ihre eigene Stebenarten, ai : e
wunbert mich f^tm ich im wenbifchen nicht
fagen : se zhudy mene fonbern ich muf? fa;
gen, se zliudim. e freuet mich t fattu nicht
fagen se meni vesely, fonbern meiC v e .
s e l y , ober jest se veselim. 2>iefe8 ae
aber ift au$ betn e&tauche ju erlernen.

fnf*
O d te n e m s h k e b e s e d i z e man inu
T i Slovennzi dajo vun to nemshko be-
sedizo tnajt inu cS grofnu velikukrat, ali
vunder ne v'selei, is toi besedoi se na
fnannje, kokar h' rafgledku : se pravy.
se perpoveida. se govonj. sep&rpoveidiije,
meni se fdy, meni se vidy.

Savanzhuvannje*
J e pak ta besediza man ali e3, per
takshnih besedah, katere tu se nadopus-
t i j o , taku bode tu se zellu vunspushen-
nu, ali namest taistiga ena druga klutna
iinmennska beseda postav'lena, kokar:
ti ludi perpoveidajo , da bode defhillu.
sesHifi germy. fhi tri mesnize defluj.
A l i vunder se namore v.' takshnih per-
padnostah v'selei po drugih .Srekah rav'111
nad,- fakai ena v'sakatera t Sreka imma
svoje lastne govornosti, kokar: c$ un-
bettmi), namorem rezhti: se zhudy me-
ne, temuzh jest marem rezhti: se zhu-
, dim c8 fteuet rnidj, namorem rezhti: se me-
ne vesely, temuh gladku mene vesehj,
ali jest se veselim. Tutu pak v'se se mare
is shegge, inu navade vuzhitu
Pe-
 gnfid $wtcl
S u p u g btv ^ o m o r t e r .
Die 53orwortet jtct)c iijre bepftefjenbe Stents
Wrter in bie nmlidje Enbung na ftdj, mh
dje fTe fonften erlangen, aB : er ift am gie=
5er geftorben on je na marflizi v'marl. er
ift mit i()m gegangen on je is njem shol. er ift
*or junger geftorben on je od glada v'marl.

@ecf}fte fiapttel
S g u t t g fcer 9}ebeitm6rter t
1. Die Slebenwrter ber Seit ober Verlans
gerung b e r e i t , wenn man fragt, wann kedai?
wie lang koku dov'gu ? werben in bie ierte
(Snbung gefegt, af : biefe 9tadjt i>ah i^ni^tS
gcfdjiaffen tuto nozh n y s y m jest nizh spal,
itodj biefe ^asjr wirb er fterben she tuto lei-
tu bode on v'marl. nodj einen Sag fiat er ju
leben she en den imma on f h y v e t i .
2. Sind) Jiebenwrter einer Maa, Beit,
Steide, ewic^te, unb Entfernung , wenn man
ftdj befraget: wie iel kulku? wie weit koku
dallezh? wie lang koku dov'gu? wie iel tnnb
. kulku vur? wie iel pfunb kulku funcov ?
unb bergleidjen, begehren bie ierte Enbmtg ,
fli: wie weit ift auf ?atba<f) koku dallezh j e
v ' lublannor? eine tunbe on au0, enovu-
i o od doma. e fjat bre^ gebauert je
tri leite terpellu? ba gfjl galtet Jjrep Eimer ti
sodzhek aerfhy tri veidre.eine@tunb wcif.eno
yu?o dallezh.eine <Siunb SBcg eiio vuro hoda,
 Peta Stava.
Od t Slofhnosti te Predbesede.
T e predbesede vleizhejo fa saboi svoje
perstojozhe immennske besede v' rav'nniv
taisti is'hod, kateriga one sizzer fhellijo,
kokar: on je na marflizi v'marl. on je
is njem sirot, on je od glada v'mar h

Sliesta Stava.
Od iSlofhnosti tih L Sravnnbesed.
1. T e frav'nnbesede te zhasne, ali po-
teguenja tiga zhasa, kader se prashe : kedail
koku dov'gu P bodejo v' ti zhetarti is'hod
postav'lene, kokar: tuto nozh nysymjest
nizh spal. She tutu leitu bode on v'mar
She en den imma on fhyveti.
2. Tudi, ,Srav'nnbesede ene mirre, zha^
sa varste, tefhe , inu dalle, kader se prashe:
kulku? koku dallezh? koku dov'guP k
vur P kulku funtov ? inu takshne, fhellijo
ti zhetarti is'hod, kokar: koku dallezh
je v' LublannoP eno vuro od doma, je
tri leite terpellu, ti sodzhek derfhy tri
vet dre, eno vuro dallezh. eno vuro hoda
3. Srav'nn-
 3. Ke&enrottet einet obet 3af)t abet
fcegehten bie jroetrte Snbung, af: e ftnt rolf
junget Ghtifti gercefen dvanaist je bilu Kri-
stusovih jegrov. fedj M<t Saffet shest l y -
zhov vode. fttnfSimet 2cin pet veidr vina.
cfjt Mann osm mofhov.

6te&ente $wttl
93ott i>er 3iinfd)enmorfet\
Sie BnHfdjcttrottet gemeiniglich unab*
tt&criici>,bodj flttb auch einige, weiche eine
gewiffe Snbmtg het) ftch hhen, ai : roohi bit
bloger tebi! wehe' mit gorjei meni! ach ntich
nngfueffeeiigen Menfchen o mene nesrazhni-
ga zhioveka! ach ich amte efcfjpf o jest
rev'nne stvar! 0 bu nngirffeeiige ^inb o t y
jiesrezhnu ottrok ! n. f. ra.

Siebtel fapitei.
i S o t t S u g u t t g ber StttDeworte^
S e t Bittberoottet Sigenfdjaft ift, baf? fte
mehtete Sieben jufammen&etbinben, aiS : ich,
bn unb bet Btubet finb ju fraufe gewefen jest,
t y inu brat smo dofria bili. biefe foe ge=
fchehett, ahet nicht nach nteinem, fonbetn nacfj
beinen SiWen tutu se imma igoditi, all ne
po moji j temuzh po tvoji volli.
g f
 3. (Srav'nnbesede ene m i f r e , ali shti-
vennja pak fhellijo ti drugi is'hod, kokar :
dvanaistje bilu kristusovih jogrov. shest
lyzhov vode.
* pet veidr vina.

Sedma Stava.
Od Slofhnosti tili vmesbesed.
T e v'mesbesede so sploh nepregyblive;
ali vunder so 'tudi nekatere, katere en go-
tov is'hod per sebi immajo, kokar: bloger
tebi! dobru tebi! gorjei meni! o mene
nesrezhniga Zhloveka. o jest rev'nna stva
o ty nesrezhnu ottrok! inu taku dallei.

\
Osma Stava,
Od Slofhnosti tih fvefhlivih besed..
Tih fveflivih besed lastnost j e , da one
vezh govorrjennja vkup favefhejo,kokar:
jest > tij , inu brat smo doma bili. tut
se imma /goditi, ali ne po moji, te mm k
po tvoji volli.

Pe-
 igte,

gwftct tytil
23ott ber eci>tfd>reti>u
. i .
S i c Stedfjffcfireibung ift eine SSiffenfdjaft,
weldje bie SBrter mit ifjtett ge&rigen fBufr
ftaben, ttadj aen SJafregeu u fdjreiben iefa
tet, unb bie SJegeftt (offen au biefeit fnf
Quellen genommen werben , nmlidj :
x. aus ber Sfbieifung (drivation.)
2. fttt ber leidjfrmigfeit (analogie.)
3. auS ber tngieidjformigfeit (anomalie.)
4. au ber SSudjfiabenfentnif (ortophie)
a. ber 9ot{jwenbigfeit ber Unterfdjeibung
1. 3)ie Sibfeitung lehret bag man bas afa
geleitete 9Bort eben fo, wie baS tammenwort
fdjtcibe, as : bie @orge_ ta skerb, forgfaltig
Skerbnu, forgen skerbeti, ber gute ti dobr,
bie te ta dobruta. ber uttfjater ti dobrutnik.
2. >ie ieidjfrtnigfeif fef>ref, bas mau
bie abgenberte Kenn* unb Frwrter, ober
Sibwanbiung ber Beitwrter gleidjformig fcfjirei-
*ben , aiS: man fagt in ber wetjten nbung,
beS OdjfcnS tiga v o l a , fo audj in ber erffeu
Cnbung ber df)S ti v o l , unb nidjt v o v .
man fagt im weiblidjen @)efcfjrc$f, ffc &af ge=
iiebet ona je lubila, fo nudj im mnnlidjen
efd&iecfjt : er |jat geiiebei en je lubil unb
i$t lubiv ober lubuv,
3. Sie
 Peti Rafdeli.
Od Pravopisnosti.
S. L
Ta pravopisnost je ena veidnost, katera
vuzhy te besede is tirni svojimi potrebni-
mi zkarkami po v'simu varstishu pisati,
inu letutu 4 Srekliviske imma is tih pet
fvirkov v'ietu hiti, namrezh:
1. is tiga odpellannja (odkruskenja)
2. is te ennaklivosti (rafgybanja)
3. isti neennaklivosti (nevarstlivlenja)
4. is te zharkov' fastoppnosti.
is te potrebnosti tiga railozhenja.
1. Tu odpellannje v u z h y , da se ta od-
pellanna beseda rav'nnu taku, kokar ta
korrenninska beseda pishe, -kokar: ta skerb,
skerbnu, skerbeti. ti dobr, ta dobruta,
ti dobrutnik.
2. Ta enraklivost vuzhy, da se te pre-
gybane immennske inu namestne besede,
ail tu obhodenje tih zkasnih besed ennaku
pishe, kokar: se pravy v' timu drugimu
is'hodu, tiga vola, taku tudi v' timu par-
vimu is'hodu, ti vol, inu ne ti vov. se
pravy v' fhennski rodovinni, ona je lu*
bila, taku v' mofhki rodovinni, on je lu-
bil, inu ne lubiv, aU lubuv.
b T*
 3. Die Ungieicfifotmigfeit iefjret, b<t fcnc
Brter, weiche jtweiien on ber aagemeiuen
3iegef afweitf&en , audi nacij ifjren Siunafjmen
foen gemad&t werben.

4. Die Sudtftabenfenntnifi iefjret, wiernsn

einem jeben SSudjftaben feinen eigenen entwe^
ber fdjarfen ober Unben Sonn nacfj ber Eigen*
fcftaft feiner 9itur geben foe, bamif feine
Swetjbeutigfeit entfre&e, a : kofa bie Siege,
kosa bie (Senfe, benn bn fange glatte f w i r b
ganj gefinb, unb ba (Scfjuedren s wirbfdjflrf
ugefptodjett.

Die Slotfjwenbigfeit ber SKdjfta&en; ttn=

terfdjeibung lehret, wie man bie gteidjfautenbe
SBorte, weidje bocij unterfdjiebiidje Bebeuiung
Ijaben, fcfjreiben foe, ai$ : jest bodem mit
einem b gefdjrieben, fkiffet: icf> werbe w o -
dem mit einem w gefdjrieben ; fjeijfet tdj ftec^e
mit einem Meffer, ober mit einer 5iabei. n. f. w.

ifu biefen gegebenen fnf Gueen, af

runbregein fann ganj Fiar abgenommen wer=
ben', baf? oifo eine gute rammatif unb nidfjt
ba gemeine Sieben ber Seute bie Stidjtfdjnur
i"owoI)i be (Bc&reiben , ai aud& be$ fteben
fetw muffe.
 sm

3. Ta neenaklivost v u z h y , da se taiste
besede , katere Vzhasu odstoppijo od splo-
liviga varstisha tudi immajo po svojih vu-
nvTetjah narete biti.
4. Ta zkarkov' fastoppnost vuzhy, koku
se imma enimu vsakaterimu zharku , ali
zharki njegov lastni ali oistr, .ali mehk
glas po lastnosti svoje nature dati, da 110-
benna besedna dvorainlivostnavstanne, ko-
kar: kofa, kosa, fakai tu dov'gu / bode
zellu mehku, inu tu povThekastu s bode
zellu oistru ifrezhennu.
Ta potrebnost tih zhark raflozhenje
v u z h y , koku se immajo te ennaku glasi-
jozke besede, katere vunder raflozhlivu
pomennjenje immajo, pisati, kokar': jest.
bodem, is enim b pisanu se p r a v / , jest
bodem, ali shol, ali pyl. jest modem is
enim iv pisannu, se p r a v y , jest is jigloi,
ali is noDiam wodem, inu taku dallei.
Is letih dannih pet ivirkov , kokar kor-
rennihskih varstish ali regelz se fna zel-
lu zhistu dollvseti, da mare tedei ena
dobra Grammatika ali 4 Steklivishe, inu ne
tu splohlivu govorrjennje tih ludy ta
rav'mialza tak dobru tiga pisanja, kokar
govorjenja biti.
 . II.
. <8on frett groffert ^ttc^flabem
OJiit gro(fen SittfangSbucfjffa&ctt tnttffen ge=
fc^riebe nscrbctt,
i 2>er erfte SSndjftab be SorteS itt einer
Siebe: aiS: idj Ijabe gefugt jest s y m reki.
2. Sitte eigene Kennwrter fotvofji
Wrter, afS auch bte t>on benfeibett abftarn-
tnenbe SBegwrter , a B : ber ^ofeph unb- bie
SofcpljifcJje ffe, ti J o f h e f inu te J o f h e f o v e
vulze.
3. Set) benen Poeten bie erften SBudjftaben
eines jeben 23erfeS , ai;
Shentei! plen t ei, in strella
Dab' tebe bla iadella.
/

4. 25er erffe 35ncf>fi<a> nad) einem (Sdjfufi

pnnft, <tiS : 58?ir finb aUe fterbiid) M y smo
v'si v'marjozhi. 35er Sibm |ji gefnbiget
T i Adam je greshil. - v
Kch einem Deppeipunft ober nur b<t;
mof , wenn bie eigentiiefje 2Brter etneS Sin*
betn ngefhret werben, aiS: Kristus pravy:
Ifvelizheni so ti bov'gi v' duhu Ei)riftuS
fagt : eitg ftnb bie Sirmett im eifte.
6. ^n benen iobreben, Sufcfjtifiett unb ber=
gieidjen nm ber ^?erfon eine befonbere (Sjjre ju
bejeigen, pflegen einige and) b i r T y , >ei=
ne T v o j . V y , iKuer Vashe, 6ie Oni,
2fnen Njem mit groffen Sudjfta&en 511 fcijreiben.
Sfns
 . II.
O d v e l i k i h zhark.
Is velikimi fazhetlivimi zharkami marejo
pisane biti:
i . Ta parva zharka te besede v'enimu
govorjennju, kokar: jest sym reki.
2. V'se lastne immennske besede taka
dobra te poglavitne, kokar tudi od taistih
oddeblijozhe perstav'lene besede, kokar:
te fofhef, inu te fofhefove vulze.
3. Per tih JSmishlav'zah bodo ti parvl
zharzhi ene v'sakatere varste is velikimi
zharkami pisani , kokar t
Shentei! plentei, in strella
Bab' tebe bla Jadelld.
4. T a parva zharka fa enoi velikoi pi-
k o i , alli skleppam, kokar: My smo v1 si
v'marjozhi. Adam je greshil.
<). ,Sa enoi dvoinoi pikoi, ali le takrat*
kader te lastne besede eniga drugiga bodo
napellanne, kokar: Kriftus pravy, ffve-
lizheni so ti bovgi v'duhu.
6. V'timu pohvallijozhimu govorjennju,
alli pisanju , inu v' vezh takshnih fa tei per-
shonni eno posebno zhast skafati immajo
navado nekateri tudi te besede: Ty. Tvoj.
Vy. Vash. Oni. Njem. velikimi zharkami
pisati.
y . Siz-
 Snfonfett aber barf roeber iti bet* 0Jic nocfj
m tibe eitt grofer ud&ftab gefect roerben,
es fep bann, baS man baS ganje SBort mit
groflTett 23ud&ftaben fc&reibe.

. III.
ten nl^ett un) utmfjtsett

in n t i g e r 25uc>fwt> i f t :
1 . SBecfjen man in einet? guten gtammai-
fdjen SuSfpratije fjret, atS: slul'him bienen
unb nidjt shlnfhim.
2. SBedjeu man in SSerangeruug bes 20or-
teS nid&t btet, bett foe man aud& nidjjt ein=
feen, aS: dobr, dobra,'dobru gut, unb nic[)t
dober ober dobar; .roofj abea fann man fdfjrei
fren dobri, dobra, dobru. 2>ocfj werben fters
frembe Srter' mit Sudjfabeu gefcfjrieben,
roecfje mau in roenbifdjen (dfjriften tiid& auS=
fprecfjeu b a r f , aS : A b r a a m fr A b r a h a m ;
man fnbet aber bot$ bep guten djriftftetfern,
fcefonberS bet> benen 2>idjtern, a l : toj fr
t v o j . soj fr s v o y . ga fr njega, no fr njo.
m u fr njemu, u. berg.
3. Unntig ift jener SBudjftab, roelcfjett
man im SiuSfpredjen nicfjt Jjreu f a n u , aS:
nafs llnf vafs Sucfj, unb bergleidjeu, ben
baS djnefen s f>at fdjon von Oatur einett
foldjeu fdjarfen Jonn bet> benen 2enben, als
wie baS pppete fs bep benen 2>eutfc&eu.
IV.
 Sizzer pak sa nasmeje ne v' sredi, tudi
ne na konzu ena velika zharka postaviti,
dergazhi n e , kokar dobi se zella beseda
is velikimi zharkami pisala; Drugekrati bodo
v'se besede is maihannimi zharkami pisane.
. III.
O d potrebnih, inu nepotrebnih zhark.
Ena fotebna zhara je.
1. Katera se v'enimu dobrimu freklivish-
livimu isgovorjennu slishy, kokar: slujh-
im, inu ne shlnsfhim.
2. Katera se v tei besedi naslishy, taista
se tudi nymma noterpoftaviti, kokar: dobr,_
dobra, dobra, inu ne dober, alli dobar ,
pazh fe fna pisati: dobri, dobra, dobru.
Vunder bodejo tudi ptuje besede vezhkrat
pisane is zharkami, katere se v'slovennskih
pismah nasmejejo ilrezhti, kokar : Abraamy
nameft Abraham; alli vunder se tudi per
dobrih slovenskih pismarjah, flasti per tih
.Smishluvavzah l'nayde, kokar t toj namest
tvoj. soj namest svoj. ga namest njega,
no namest njo. mu namest njemu. inu
vezh takih.
3. Nepotrebna zharka je taifta, katera se
v' isfrekanju namore slisheti, kokar : nafsy
vafs, inu vezh takshnih, fakai tu pov'fhe-
kastu s fhi imma od nature en taku oistr
glas per tih Slovennzah, kokar tudvoinnu
fs per tih Nemzah.
y 2 . I V ,
 . I V .
@iei<hiautenbe SBrter ffab, weiche eitiefaft
hnliche Siufpradje ja haben fdjeinen, jeboch ifl
etwas babeg, weidjeS ben Unterfchieb machet t
iS: jessenn bet Sf&aum unb jesen bet
"4?erbft, koppati baben und kopati graben,
fcossim mittagmaieu, unb kosim mhen. w o -
gatti bie deichen, unb wogati folgen, stoppim
treiten unb stopim ierfdjmeiaen u. m. bergf,
eiche boch mit bem hoppelten unb einfache
SBuchftahen unterschieben erben, weif ber@eibft=
lauter or einem hoppelten Sudjftaben fang t
ttnb &or einem einfachen aber l u r j aulgefpro-
djen wirb, weiche auch i nbern (Sprachen
blich unb fehr nothwenbifl ift t um 3n?epbeu=
tigfeii iu ermeiben,"

SSott f>m
!ou benen Sifjenten ift fchon im jwepte
$heiie 1. abgehanbelt worben, aifopjjin idj
ien Sefer urcfweife.

Sw
 Ennaku glasijozhe besede so, katere se
vidijo, kokar dabi immelle ennako Sreko,
ali vunder je nekai frav'nn, kateru en raflo-
zhek sturry, kokar: jessenn enu drevn, inu
jesen ti jesenski zhas. koppati, inu kopati.
kossim, inu kosim. JVogatti, inu JVoga-
ti. stoppim, inu stopim, inu vezh taksh-
n i h , katere bodejo is tiga dvoinniga, _ inu
edyniga zharzha raflozhene, fatu kir ti sa-
moglasnik predenim dvoinnim zharzham na
dov'gu, inu pred enim edynim pak na krat-
ku bode ifrezhenn, kateru je tudi v'driigih
.Srekah navadnu, inu zellu potrebnu fa tei
dvommlivosti se fvognati.

O d tih besednih K l u k k .
*

Od tih besednih Klukk je fhi v' timu

drugimu dellu . I. odpravTenu b l u , kam
mer jeil tiga brav'za nafaifavarnem.

Dru-
 Smm fpittl
f o n bm Unferfci>etS)un3^eic^ett.
Matt fcect biefe Seidjen be^ ttern ittt
1&e* aeen, ttm ben inn nnb SSerftanb be$
<5cfjteibettbett ben efet ausbeuten; benn rcett
*eit attbetft mu man bte Siebe nehmen nnb
Uttftefyen, wenn man ftagweife rebet, ai :
w xft er kei je on? wo &ift kei sy? aiS
jrenn man glatterbingS rebet, aiS: id) wei
ttidjt, wo tt ift, ober wo bu biftjesnaveim,
leei je on? alii kei s y t y .
Diefe UnterfdjeibungSjeidjen fomrnen bet) bett
Srtern nnb i&rer Sibt&eiimtg erfdjiebentiidj
o r , ndmiidj:
1. DaS Sipofttopi) o&cr 2ibiutjung$aeidjeti
madjet man gemeinigiidj in Herfen , ba ein
' <Seibftiauter bet- Sange ober beS 2o|iangeS
wegen augelaffen wirb, afS: ju fein nnb rneu
item Piusen h' njegov'mu ? ina h' mojimu
pridu. . , ' ,
2. DS ?fbtfjeiiiittg$aeidj?n machet man, wenn
}a SBort abzutrennen if?, ober wenn we^.
ieidje 2fu3gattge mit einem SSinbeworte ers
impfet werben, aid: ben Menfdjen machet
iie iSanft= unb rofmtutij beliebt tiga zhlo-
veka scurry perjetniga ta pohlev- inn- v e -
likosarzhtfost, anftatt: bett Menfdjen machet
beiiebt bie (Sanftmut!) unb @romuti> tiga
zftloveka sturry perjetniga ta polehv'nnost,
lau yeiikosarzhnost
 Druga Stava/
O d tih Ipzhlivili 4Snamjy.
- .t. \

Taifte .Snamje se postavijo per tih bese-

dah, ,inu per tih stavah fa to mislo , inu ,Sa-
sto'ppnoit tiga pishejozhiga timu brav'zu na-
povedati; ,1'akai dallezh dergazhi se m are tu
govorjenjij-e v'ieti, kader se v'prashe, kokar:
kei je on? kei sy? kokar pak kader se kull
taku gladku g o v o r y , kokar i jest naveimi
kei-je on, alli kei Sij ty,
~* -<
. .. i., s, - -
ketelozhlive .Snamje pridejo naprei per
tih besedah, inu njih rafdellehjah, namrezh:
- -. . . - ,/
1. Tu perkraishlivu .Snamje se naredy
sploh v'tih ivarstlivih varstah, kader bode
en sammoglasnik favoilo dov'gofti, aH ia-
vollo l&pshiga ifrezhennja vunspushenu, ko-
kar : h' njegovemu, inu K mojimu pridu.
2, Tiga rafdellennja fnamje se naredy,
kader se ta beseda raskrushy, ali kader se
dva ennaka is'hoda is enoi iVeflivoi besedoi
v kupiVefhejo , kokar : tiga zhloveka per-
jetniga sturry ta pohlev', inu velikosarzh-
nost, namest tiga zhloveka sturnj per-
jetniga ta pohlev^nnost, trn velikosarzk
nosU
Per
 Bep bettelt @aen uub ihren fibtheifungen.
r. 2>er IBegftrich, ober jfomtna ( , ) wen
eine Heine, boch nicht ganje SRebe gefeet wirb
alS: ich habe ben Jftte<ht, welcher faui w a r ,
weggelaffen jest s y m tiga hlapza? kateri je
lenn b i l , prozhspustil. '
2. ber trichpunft ober media nota ( ; )
nit bem obertt $unft wirb gefeset, wenn man
i>ie Stebgfieber unterfcheibet, jergfiebert unb
Don eittflnber fect, aiS: will er mich fdjiagen,
er foU midj fdjlagen; zhi on mene hozhe
teppsti j nei nie teppe; rottt er mich umbritts
ge, eV foil mich umbringen; zhi on mene
hozhe okulli pernesti, nei nie pernesse;
wi et mich um mein ab unb -&ut brirtgeu,
er fott mich bringen: zhi me on hozhe ob
m o j e premofhennje spraviti, nei me spravy;
tih bin naefenb aus bem 3Jlutterieibe in bie
Selt gefommen , unb nadfenb werbe ich n bie
(Srbe jurtffehren; jest s y m nag is mater-
niga tellesa na ti sveit prishol, inu nag'se
bodem naiai v ' to femlo povarnal; Ott ift
alles werth bog j e v'siga v'redn.
3. 2>er 3)oppeipuiift (:) wirb gemacht
(a) 3enn noch etwas aus ber porigen Siebe
ju fagen i f t , als : ber 3>aib hat gefnbiget;
was bie Knige gewohnt: er ht aber bie S3ug
gewirfet; waS bie Knige nicht gewohnt, fagte ,
ber heilige SimbroS. David je greshil; kar
ti kralli so navajeni: on je pak pokuro
sturril; kar ti kralli u y s o navajeni, pra-
v y sveti A m b r o f h .
 Per tih stavah, inu njih rafdellenjah.
1. T i dov'gi potefaj, ali komma (,) se na-
redy , kader se enu maihanu, ali vunder
ne zellu govorjennje p o s t a v y , kokar: jest
Sijm tiga hlapza , kateri je lenn bil,
frozhspustil. ,

2. T i potefaj is fgornoi p i k o i , alli me-

dla nota (;) bode p o s t a v l e n , kader se tu
govorjennje r a f l o z h y , r a f v u d y , inu nerafn
p o s t a v y , k o k a r : xhi on mene hozhe tep-
psti, nei me teppe; zhi on mene hozhe
okulli pernesti, nei me pernesse; zhi me
on hozhe ob moje premofhennje spraviti,
nei me spravy; jest sym nag is materni-
ga tellesa na ti sveit prishol, inu nag
se bodem nafai v' to femlo povarnal; bog
je v'siga v'redn.

3. Dvoinna pika (:) nareta.

(a) Kader she nekai is tiga parviga go-

v o rj ennja se mare poveidati, kokar: Da-
vid je greshil; kar sq ti kralli nava-
jeni: on je pak poknro sturril; kar ti
kralli nyso navajeni , pravy sveti
Ambrofh.
 (b) SDemt matt aus eittcm letc&nie eine gof<
ge 'tehct: wie bet $?eib ohne eefe tobt ift:
ffo ift bet iaub tobt ohne ben guten
SBerfen. kokarje ti f h y v o t pres dushe mar-
t v : taku je ta vira martva pres dobrih'dell.
(c) Senn man ftembe futje 3otfe mit be&
Sintbor feibft eigenen 2Borten anfhret, ai :
bet ettefa hat geiehret: nichts ift fo bittet,
auS welkem matt nicht fnnte einen i t o f l her=
auSjiehett nizh n y taku grennkiga? is kate-
riga bi ss namoglu kai veseliga vunv'feti?
(d Senn man eine Siebe entwebet ufammen=
jtehet, ober aber von einanbet trennet, aiS,
gweg acfjen ftnb nothweubig um tieg:
(Selb unb Seute dve rezhi so h' voiski po-
trebne : dnarji inu ludi.
4. S e t djinlpunft (.) wirb gemacht, wen
eine ofornmene Siebe gefeset i f t , ai: bie
etcdjten werben in betn ^immei reichten, wie
bie onne.. T i pravizhnrse bodejo v' ne-
besah svetili? kokartu svetlu souze. Siie=
manb fann jwepen etttt btenen; benn er
wirb ben einen Ihtffeu uub ben einen Heben.
Nebenni namore dvema gospodama slu-
f h i t i ; fakai ou bode tiga eniga sov'rafhil,
inu tiga drugiga lubil.
f . 35a ginfdjltejMtgSaetchett ( ) wirb ge=
tnacjjt, wenn man eine furje SRebe in bie anpt=
ttbe eiumifchet, ohne weichet bodj bie 4>aapt=
rebe ietc&t beffehen H nute, aiS: bie 3ube
ffnb um ^iiatu gegangen, unb habett gebethen,
\ ba
(b) Kader se is ene perglihe kakshni istek
v'leizhe: kokar je ti fhyvot pres dushe
martv : taku je ta vira martva pres
dobrih deli,
(c) Kader se ptuje? kratke besede islast-
* trimi besedami tiga ;Sazhetniha naprei
potegnejo , kokar: Seneca je vuzhil:
nizh ny taku grennkiga, ix kateriga b
se namoglu kai veseliga vnnv'feti.

(d) Kader se enu govorjennje all v'kuppo-

t e g n e , all pak nerafn r a f l o z h y , kokar:
dve rezhi so h' voiski potrebne: dna-
rji, inu ludL
v 4. T a skleppliva pika (.) se naredy
kader je enu popov'nnimn govorjennje po-
stavTenu, kokar: ti pravizhni se bodejo
v' nebes ah svetili, kokar tu svetlu sonze
Nobenni namore dvema gospodama slu
fhiti; fakai on bode tiga eniga sov'ra-
fhil , inu tiga drugiga lubil.

S. T u noter faklennlivu fnamje C ) bode

naretu, kader se enu kratku govorjennje
v' tu glavitnn govorjennje noterpostavy
pres
 baS bte Setbet am abatlj (be biefer rtdc
et groffer abatljtag) nicfjt am .freuj bliebe*
T i Judi so h' Pilatufhu shli, inu so pro-
s i l l i , dabi te truple v' Saboto (fakai taisti
je bil en velk Sabotni den) na Krifhu na
ostalle.
6, 3)aS ftragjeicfje (?) wirb gemadjt t lCHtt
tnatt etrcaS fraget, aiS: ibam! wo btff? wa$ aft
getfjan? Adam! kei sy? kai s y sturril?
7. 2ifcujfutigjei($ett (!) wirb gemalt, wert
matt ftdj emunbert t obet jemattbett atttebei
obet anrufet, at: flefje! fdjau ! fdj! pole !
g l e i ! g l e i ! gewnne fjaff! gewnne ! bu
(Sdjeim ! dobil sy! dobil! ti hudoba!
8* SinmerfuttgSjetc&e (* obet 1. 2. 3*
obet a. b e, u. f. w. wenn tele 2imetfun=
gen finb , wefdje auefj attjeit tetaib gefdjrte=
ben erbe muffen) n>e man etwas befonbe=
te in ber djrtft anjumetfe (jat.
9. 2>a$ UibeeiegugSjeic^en ( ) wirb ge^
madjt, wen ma fjefttg ben SifpcFt setge,
ober wert ma Witt; bafi ftcfj bet 2efet ber
Die gefefee SBorte etroaS fanget auffjaite
fotte, ai: entweber ba Sebe ober be Sob.
10. 2ibf(^titSi eichen () fonft ^aragrapfj ge=
nattrtt, wttb gefeeet, wenn man eine 3lebe4
meiere Sibf^e bt^eifet*
pres kateriga bi vunder tu poglavitnu go-
vorjennje lahku obstati famoglu, kokar: ti
fudi so h' Pilatufhu stili, niu so prosillit
dabi te truple v* Saboto (fakai taisti je
lil en velk Sabotni den) na Krifhu na.
ostalle.
6. Tu v'prashejozhu fnamje ( ? ) bode
naretu , kader se kai v'prashe, kokar:
Adam kei sy P kai sy sturril?
7. Tu goriav'pyejozhu ihamje ( ! ) bode
postav'lenu, kader se kai fazhudy, ali ko-
ga o g g o v o r y , inu poklizhe, kokar: pok!
glei! glei / dobil sy ! dobil! ty hudoba!
8.Tufavanzkuv'livu fuamje (* alli 1. 2. 3
ialli a. b. e. inu taku naprei, zhi je veli-
ku favanzhuvannja 5 katere tudi v'seleima-
rejo odspodai fapisane biti) bode naretu,
kader se kai posebniga V sredi pisma la-
vanzhuvati more.
.9 Spremislivu fnamje ( bode nare-
tu , kader se hozhe mozhnu ta donnagnost
pokafati, ali kader se f h e l l y , dabi se ti
brav'z zhres te branne besede kai dallei gor-
derfhal, kokar: alifhyv'lenje ali smart.
10. T u odsekklivu fnamje () sizzer pa-
ragraf, odseki immennuvannu bode po-
stav'lenu, kader se enu govorjennje v' vezfa
rafdellov v'delly.