21.

tradicionalno novoletno srečanje

ljubiteljev morja in jadranja
Ankaran, 06.01.2018

Ko sta se novoletno brnenje v glavi in trepljaji v želodcu umirila, so misli spet začele
tavati proti morju. Že prvo soboto v januarju se je ponudila priložnost za jadranje. Pred
nami je bilo tradicionalno novoletno srečanje ljubiteljev morja in jadranja v organizaciji
športnega društva Wada iz Ajdovščine.
V takšnem letnem času, ki je vremensko bolj primeren smučanju kot jadranju, smo
večkrat pogledali vremensko napoved. Da le dežja ne bi bilo! Ker je napovedano vreme
bilo »še kar« (le nekaj kapljic dežja, delno oblačno, ne preveč vetra) smo sklenili, da se
tega dogodka udeležimo.
Na koncu se naj se na pot proti morju
podala trojica članov JK Odisej. Vreme je
bilo oblačno, a (še vedno) suho. Regate
smo se udeležili pod poveljstvom Luke
Renka na lastniški Bavariji 42, privezani v
marini v Izoli.
Izpluli smo iz marine in v brezvetrju
zapluli proti Ankaranskem pomolu. Tam je
že bila množica jadrnic, zato smo se na
obalo morali privezati bočno, tako, da
smo do obale morali iti čez 3 jadrnice.
%

Na pomolu je potrkala prava primorska

fešta: trio je veselo igral in prepeval.

Na pomolu pa so bili trije šanki: na

enem so rezali pršut, na enem so delili
joto, na enem so točili različna vina in
pivo… Nihče ni ostal lačen ali žejen. A
hrane in pijače poln želodec ni ravno
spodbuda za kakršenkoli športno
dejavnost.

%
 Vmes je padlo nekaj drobnih kapljic. Tako, kot so padale, so se na oblekah tudi hitro
posušile. Med oblaki je škililo sonce. Vetra, ki bi ga za jadranje še kako potrebovali, ni in
ni bilo. Začetek regate je večkrat prelagan. Na koncu, z željo, da bi le zapluli, smo se
podali na plovbo. Zaradi šibkega vetra je plov skrajšan na le eno plovbo do boje in nazaj.

Na startu smo imeli priložnost videti

dobesedno vse sorte jadralnih plovil: od
optimista in majhnega BICa, na katerem
je jadralka klečala, skoraj dvajsetmetrskih
jadrnic. Namen regate je v prvi vrsti
druženje, zato nas pisana bera jadrnic ni
presenetila.

Šibek veter in številne jadrnice so

botrovale zanimivem dogajanju pri boji,
pri kateri se je bilo treba obrniti in zapluti
nazaj proti startni/ciljni liniji. Če ne
štejemo nekaj nervoze in slabe volje, je
vse minilo brez hujših posledic.

Po končani regati se je veselo rajanje na pomolu nadaljevalo. Mi smo sklenili našo

jadrnico pripeljati v matično pristanišče dokler je še dan in se na to prizorišče sklepnega
dogajanja pripeljati z avtom.

V gostilni Korta v Ankaranu smo se

počasi zbrali vsi udeleženci regate.
Tudi tukaj so gostinci poskrbeli za
potešitev lakote. Na voljo so bile tipično
primorske jedi (boboči, srdelice,
hobotnica…) kakor tudi jedi, ki so
namenjene »mesoljubcem« (pečenka,
peka…). Nihče ni ostal niti lačen niti
žejen.

%
 Sledila je razglasitev zmagovalcev in nagrajevanje posadk v številnih kategorijah.
Vzdušje je bilo prav prijetno, živahno in sproščujoče. Lahko bi rekli – tipična primorska
fešta. Vsi udeleženci so se bolj veselili samega dogajanja kot uvrstitev. Dobesedno,
druženje na morju in na obali je bilo na prvem mestu. Nam, ki bi se do doma morali
peljati še eno uro, je odhod domov bili prej v breme kot v veselje.
Nisem pričakoval, da bo prvo letošnje jadranje pravzaprav en velik praznik. Za vse to
je treba organizatorjem in sponzorjem dati odliko in pohvalo.
A če bi me kdo vprašal, če bi se takšnega dogodka hotel udeležiti tudi naslednje leto,
bi rekel: zapišite me v posadko!

Po spominih zapisal
Zlatko Matič