ILUSTRACIJA

L E T O ti. •• L J U B L J A N A 1930
 83247

U R E D N IK N A R T E V E L I K O N J A
IZD A JA K O N ZO RCIJ »ILUSTRACIJE« (K. Č E Č & CONS.). VSI V LJU BLJA N I
G R A F IČ N O D ELO (B A K R O T IS k, K N JIG O TISK , K L IŠE JI) JU G OSLO VA N SK E TISK A RN E V L JU B LJA N I (K. Č E Č )
 /

KAZALO
P e sn i i : K a r t a n j e .................................................... 22 B ajuk: V odnik po pokopališčih 370;
k u lin a ričn a r a z s t a v a ...........................56 B radač: Slovensko - nem ški slovar 115;
L ju b ljan ic i (Rob Ivan) . . . . 153 Lovci (VI. K a p u s i)...................................294 C a n k a r: Z b ran i spisi 252, 417; Čehov:
S tartu joče žene (W ierzynski- Lov n ek d aj in sedaj (S. Bevk) . . 290 An ju ta 209; D anilo: Spom ini 347; H am -
F r. V o d n i k ) ........................................ -122 Lovski sprehod po m uzeju . . . 298 sun: Blagoslov zem lje 84: K reft: Človek
T rti (Rob I v a n ) ................................... 330 Lov z g o n j o ......................... . . 365 m rtv ašk ih lo b an j 115; L okar: P tič a rji
Med starim i trgovci . . . . . 200 >11; L ju d sk a k n již n ic a 156; M agajna:
Branje: Med cig aram i in tobakom . . . 23 P rim o rsk e novele 417; P re g e lj: Izb ran i
N ajbog atejši med b o gatim i . . . 220 spisi 115; Slovenska M atica 156; Scott:
A liasverstvo narodov, slovenski se- N aši k r v o s e s i............................................. 235 Ivanhoe 370: Šuklje: Iz m o jih spom inov
lilee (B. O rel) . .............................284 Naš radio ..............................................124 209; V eber: F ilo zo fija 347; V odnik Ba-
Brumni) p rem išljev an je o p u stu N e b o t i č n i k i ..............................................196 d iu ra 254.
(H. S m r e k a r ) ..................................... '0 N ek aj o hipnotizm u (VI. Bartol)
Dolg čas (V. P i č i r a d ) ....................... 430 p latn ice — š t e v i l k a .................... 3 Glasba:
Dvoboj (VI. B a r t o l ) .............................. 106 O A lpah in alp in izm u (R. L ožar) 256 B ravničar M. (S. Osterc) . . . . 245
G ledališka unifo rm a (Fr. L.) . . . 314 O a v t o m o b i l u ........................................ 182 G allus Jak o b (S. O sterc) . . . . 9
H alali! (11. B arbusse) . . . . . 366 O b lo d n ja h san jačev (B. O rel) . . 103 Volarič H r a b r o s l a v .............................. 434
K akor gledaš n a stv a r (I. Vouk) . 136 O č i ...............................................................35
Ko se sam b rije m (I. Čargo) . . 32 O d p are do luči (—č ) ......................... 172
Gledališče:
L jubezen (F. I t s j a g i n ) ................... 16O m odernem pohištvu (F. B.) . . 135 B alad a o vo jn i iai lju b e zn i . . . 215
L ju b ezen v P aste u rje v e m zavodu O p o to v a n j u ............................................. 265 Fscudero in d u n ajsk i balet (B. F.) 204
(Karo As) . ...................................54P o let v v e s o ljs tv o ................................... 243 G o sto v an ja: Com m edie I rancaise 53;
M ašenjki (B. M agajna) . . . . 221 Pustolovca D on Ju a n in C asanova liu d o žestv en ik i 53; N ar. d iv a d la 15S;
M is-m anija (II. Sm rekar) . . . . 130 (B. O r e l ) ............................................. 378 La P etite Scene 80; S in ja p tica 79.
Moč r e k l a m e ........................................ 192 S arajevo (B. M a g a jn a ) .........................427
Moj d ruštveni ta jn ik (J- O blak) . 101 M ariborsko gledališče (F. D.) . . 275
Slovenci n a Poljskem (T. D ebeljak) 428 O beram m ergauske igre (Gregorin) 305
M orska d e k lic a (J. Likovič) . . . 237 Slovenci v P arizu (D. Zelen) . . 426
N aš H inko S m rek ar (S. Tlinkar) . 251 O M ascotti (B. K r e f t ) .........................410
Sodobno b a n d i t s t v o ................................92 O o p e r e t i .................................................. 272
N a te atraličn i fronti (J. Zuzulja) . 148 Sodobni d e t e k t i v ................................... 420
N eznanka (J. P. Bal je) . . . . 58 Poličeva o o p e r e t i ..............................273
S p rehod po d n u m o r j a .........................333 Pri režiserju Šestil (I. Čargo) . . 126
Neznosni predm eti (Fayard-V ouk) 319 S tara zem lja — nova lepota . . 224
O k tavo više . 50, 88, 122, 164, Skrbinšek M. (J. Košuta) . . . . 127
100 let franc. A l ž i r a .........................242 Z Lipahom (L Č a r g o ) ......................... 157
204, 240, 276, 310, 339, 382, 434 Sveta G o r a ..............................................166
O tek la lica (VI. Bartol) . . .4 6 A ch a rd : Ž iv lje n je je lepo 31; A n­
S videnje z B r i t a n i j o ..............................384
P alko Petrence (F. M olnar) . . . 72 d re je v : M la d o le tje 372; A u d ra n : Ma-
Šm arna g o r a ............................................. 269 scotte 409; B ellin i: N o rm a 158: B rav n i­
P ariz se s m e j e .......................................... 16 U por I n d i j e ..............................................159
Pesnikova izk u šn jav a (Fr. Vodnik) 4 č a r: P o h u jš a n je 202; F a li: D o larsk a
Volčiči p ri M o z i r j u ..............................360
P odgrajska koza in Polnočni n a j­ p rin cesa 274; K re n ek : Jo n n y s v ir a 32;
Volk (V. K oprivnik) .........................406
denček (Fr. Ž.) ■. 7.......................... 8 M augham : Sveti p la m en 230; Puccini
Z w itter Z d r a v k o ................................... 351
P rin c N a t a l i a n ........................................ 390 L a Boheine 408; Schiller: D on C arlos 31:
P ristanek (S. Š k e r l ) ..............................326 R azbojniki 373; S h ak esp eare: Sen k res­
Rdeči d irek to r (A. Nevjerov) . . . 28 Likovna u m etnost* ne noči 372; S h eriff: Konec poti 203:
Solnce v avtom obilu (VI. Bartol) . 2 SO Apel podobo na ogled postavi . 374 S trau ss: Beneška noč 31, 274; S afranek-
Srce pom ladi (W. B. jeats) . . . 217 Iz d ela H. S m re k a rja (R. L.) . . 251 K avič: H asa n ag in ica 128; Š n u d erl: P ra v ­
Študent gre na počitnice . . . . 208 Iz razjstave sodobne g rafik e . . . 249 ljica 372; T olstoj: V stajen je 14; V erdi:
Tako, sedaj prosim (Vane Berg) . 38 M a s k e ................................................... 41 Moč usode 408; W agner: Loliengrin 231;
Tigrovo oko (A. M i l l s ) .........................418 <Moderni p l a k a t .......................................... 34 W alk ira 78.
Pri sveče (N. O . ) ................................... 363 Na Gospodov d a n .............................. 117 Film:
Z ad n ja k a rta (J. G ailsw orthy) . . 306 XOvitek D om a in sveta (R. L.) . . 343
Zakladi (Ig. Nikorovricz) . . . . 25 Asta Nielsen (B. Balazs) . . . . 386
P eter K ocjančič (R. L.) . . . . 324 D ungern n a A m aconki (Fischer) . 385
Rojstvo G ospodovo v um etnosti . 402 F ilm sk a a n k e t a ......................... 55, 414
Človek, narava in tehnika: V stilu sta rih m o js tr o v ........................ 75 G raf. skica pisave G ish . . . . 179
Ali je pisava široka, ozka? . . 160 R e p ro d u k c ije d el u m e tn ik o v : C u ­ Interm ezzo (I. M ožuhin) . . . . 55
Ali k a d i t e ? ............................................... 80 derm an 108: Čargo 32, 167, 288, 371: L ilian Gish M. M a l e š u ......................... 179
Bela lisa v a t l a n t i h ....................... 96 D iire r 118; v a n D yk 375; G iotto 117: Na robu p u š č a v e ...................................271
Beogradska t r d n j a v a .......................376 llegedušič 249; Jak ac 177, 284; Jak o p ič O bešen ja k o v a T ončka (R. Ani uda) 272
C l e m e n c e a u ............................................... 33 167; K ocjančič 324; Košir 73; K ralj F r. O zvočnem f i l m u .............................. 139
Česa še ne v e s t e ? ..................................... 29 208, 353; L ay er 402: Maleš 34, 42, 249; Pom lad p rih a ja .....................................93
, D enar (B. O r e l ) ....................................184 M aulpertsch 117: M orazzone 117; P ajn i- T ehnično o zvočnem film u . . . 232
/-D eset let v e l e s e j m a .............................. 182 čeva 133; P ilon 34; P irn at 371; Poussin T u rk sib .................................................. 213
Dve lovski (J. Podregar) . . . . 2')5 375: P regljeva 249; S irk 167; S m rek ar U fa in zvočni f i l m ..............................233
G olnik v borbi p ro ti jetiki . . . 110 250; Sternen 34; T u ra 118. Za film skim i kulisam i . . . . . . 178
G o z d o v n i k i ............................................. 360 Zvočni f i l m ............................................... 55
H igijenska ra z sta v a »Človek< . . 322 Slovenska knjiga: Zvočni film (F. D . ) ..............................232
rii še to o p u s t u ..................................... 42 Film ske slike 55, 93. 94, 140, 141,
Izdajalske sa n je (VI. Bartol) . . 62 KČe gledam izložbena okna . . . 416 178. 212, 213, 232, 271, 304, 379,
Iščemo A tla n tid o ! ...................................421 K njiga (B. O r e l ) ...................................341 385, 386. 4)4 415
 Lutke:
L yonska zab av n ik a pred ja slica­
m i (B. O rel) ................................... 398
L u tk e in lutkovne igre (B. O rel) . 66
L utk o v n a gledališča (B. Orel) . 176
Senčnice (B. O rel) .............................. 141
Slovenska lutkovna gledališča . . 175
Fotoamater:
F o to g ra fija (J. Skerlep) . . . .
F o to g ra fira n je v pom ladi (Fr. K ra­
šovec) ...................................................102
Izrezek (Fr. K r a š o v e c ) ......................... 114
K aj v idi k a m e ra fo to g rafa
(J. S k e r l e p ) ............................... 68, 214
L ep ota p riro d e v foto g rafiji
(J. S k e r l e p ) ........................................ 152
L ju b lja n a p o n o č i ..................................... 11
M oja p rv a fo to g ra fija (A. J.) . . 430
O p o k ra jin sk i fo to g ra fiji (C. Švi­
gelj) .................................................... 58
P reprosti m otivi (Petelin) . . . . 238
Z a p a ra to m v n arav o (Fr. K rašo­
vec) .................................................. 389
Slike 6, 7, 11, 60, 71, 102, 112, 113,
114, 151, 191, 238, 336, 389, 412, 429
S odelujoči a m a te rji: C. Bolim,
J. Ile rfo rt, P. K ocjančič, F ra n c
Krašovec, J. Laznik, I. P etelin ,
J. Skerlep, C. Švigelj, I. Za­
laznik.
Šport:
Boks kot šport ................................... 100
B orenje s h lad n im orožjem . . . 248
Iz prazgodovine nogom eta (M. C e­
lar) ........................................................423
K do je že skočil 1.95 m? (M. C elar) 354
N aši p o p u la rn i i g r a l c i .........................228
N o g o m e t .................................................. 228
O la h k i a t l e t i k i ................................... 188
P lav a ln e in sk ak aln e tekm e v L j. 313
P lav a n je — n a jsta re jši šport . . 264
S m učanje — n ajlep ši šport . . . 5 nik 345; W isiakova 426; Zor 124; Zor­
T rening za dobro sm učanje . . . 15
V eslaške in p la v aln e tekm e na
B l e d u .................................................. 313
Zimski š p o r t ............................................... 97
Zim ski šp o rt v Sloveniji . . . . 1 Razne slike:
Športne slike 5, 6, 7, 15, 97, 100,
188, 190, 209, 227, 228, 248, 264,
286, 313, 354, 423
Moda:
D olgi lasje? Še dolgo ne! . . . . 87
Iz zgodovine m o d e .............................. 131
M aske v p red p u stu (A. H ity) . . 43
M odni n a s v e t i ........................................ 193
M oška m oda v k a rik a tu ri . . . 380
P om lad (A. H i t y ) ..................................... 85
1929—30 (A. H ity) ................................ 85
V ečerna obleka (A. H ity) . . . . 17
M odne slike 17, 18, 44, 85, 86, 132,
162, 194, 239, 278, 318, 350, 381, 436
Družabnost in ples:
N ajnovejše plesne k reacije . . . 19
O novem d ružabnem plesu (F.
B a j d ) .................................................... 20
P lesalka M etoda V idm ar (F. Bajd) 369
O b raz sodobne ž e n e .............................. 396
Sodobna ž e n a ........................................ 163
Portreti:
A dam ič 345; A lb rech t 345; A leksan­
12
d e r k r a lj 337; B a ra g a 358; B a rto l 46.
348; Borko 345; B rav n ičar 245; Brenčič
275; C a n k a r Iz. 345; C esar 127; C le­
m enceau 33; C vejic polk. 338; C u d e r­
m an 348; Čehov 209; Čop 346; D anilo
347; D e b e lja k T in e 348;XPolinar A. 125;
Lojze 348; E rjav ec 346; F in žg ar 345;
G allus 9; G alsw o rth y 308; G estrin 346;
G laser 346; G lobočnik 348; G olia 345;
G o v ek a r 370; H am su n 84; Jaikac 285;
Jakopič 345; Jalen 345; J a rc 345, 347;
Jeglič škof 147, 355; K apus 348; K le­
m enčič 176; K lopčič 348; K oblar 124,
345; Kogoj 348; Kos T ine 348; Koseski
346; Kosovel 345; K ozak F erd o 345; Juš
345; K ozina 99; K ra lj F ra n c 348; M ara
in Tone 345; K reft 14, 348; K resal 348;
K uret 125; L ah 370; L ajovic 345; L am ­
pe 346; M ag ajn a 221, 348; M al 345; Ma-
leš 348; M ann Tli. 36; M arolt 348; M a­
tičič 345; M edved 346; Meža n 348; Mil­
činski 125; Molek 340; M rzel 347;
O cv irk 348; O rel 341; O san a 124; P aj-
n ičev a 133; P av lo v ec 348; P e ru še k 284:
P eterlin 348; P irn a t 345; Podbevšek 348;
Polič 345: P reg elj 345; P re m rl 345; P ri­
ja te lj 345; Scott 370; S erajn ik 348; S k r­
binšek 127; S m rek ar 251; Stele 345:
S tiplovšek 348; Šest 126, 345; Škerl 226;
Š uklje 209: T ra tn ik 348; T rd in a 346:
T u rk 416; U k m ar 348; V avpotiča 348:
Veber 347; V elikonja 345; V idm ar C iril
348; D rago in N ande 348; Jože 345:
Vlček 426; V odnik A nton 345; F ran ce 4,
348; V odopivec 209; V olarič 434; V u r­
m an Ja n ez 345; Jože 403; Z upan 345;
Z w itter 351: Ž ag ar 348; Živko vic 405:
Župančič 345.
A uto k l u i b ..............................................187
D o m a ............................... 340, 364, 406
E v h a ristič n i k o n g r e s ......................... 302
G asilsk i k o n g r e s ................................... 301
G o sto v a n je d ra m e na ju g u 262, 315
H očemo novo L ju b lja n o . . . . 198
Iz a m e rišk e S l o v e n i j e ...........................83
Ig ra lsk i k o n g r e s ................................... 281
Iz R og ašk e S latin e . . . . 355, 412
Iz v sega sv e ta 26, 64, 90, 120. 170,
210, 246, 282, 320, 356. 392, 432
Jesenski v e l e s e j e m .............................. 299
K ako si služi u m etn ik k ru li . . 29
K ongres l u t k a r j e v .............................. 303
L epe r o ž e ............................................. 383
L ovske slik e . . 290, 295, 296 365
L j u b l j a n i c a ..................... . . . 153
M anevri ob D r a v i ..............................388
M anija v nebo v z e t a .........................303
M esto b o d o č n o s ti ................................... 195
M isijo n sk a ra z sta v a v L ju b lja n i 358
Most v R a d g o n i .....................................48
Most v Z idanem m ostu . . . . 145
N a g r o b o v ih ............................................. 362
N a m o rju .................................. 146. 328
N a m o to rn ih k o l e s i h ......................... 186
N aši o tro ci 45, 98, 116, 174, 207
234, 279, 317, 352, 368, 424
N ova z a sta v a 40. PP..............................338
O d k ritje sp o m en ik a C a n k a rju . 309
80 le tn ic a šk o fa Jeg liča . . . . 147
P la n in sk e slik e . 151, 255, 258, 259
25 le t g im n a zije v Št. Vidu . . . 359
P o le tje . . 222, 223, 263, 312, 332
P o to v an je ............................... 260, 261
P o zd rav » Ilu strac iji1« 10, 49, 82,
129, 150, 206, 226, 270, 316, 349,
364, 425
Proslaiva M a s a r y k a ................................91
P u st j . . . . . . 37, 40, 74, 91
R a z s i t a v e .................................... 167, 281
S a r a j e v o ........................................... 154
S lovenska nesem na zapadli . . 14
S tan o v a n jsk a k u ltu r a . . . 136, 137
600 letn ica K očev j a ..............................300
V sesokolski zlet v B eogradu . . 266
Z J a d r a n a ............................................. 329
Razno:
Dve, tri u g an k a rjem (J. Ložar) 12,
76, 168, 252, 323, 394
G rafološki kotiček 16, 93, 161, 179,
216, 237, 281, 351, 415
Mladi risarji . . . 28, 67, 161, 180
Za k rate k čas 2, 25, 26, 35. 123,
149, 152, 161, 204, 403
N aslovne slike na ovitkih:
I. O. G lobočnik: Sm uka, (akvarel.)
II. N. P irn a t: Žalostni p ierro t,
(kreda).
III. L. K avčič: D eklica, (kreda).
IV. P. K ocjan čič: V elik a noč, (ak v a­
rel).
V. E. Ju stin : P om lad n a aleg o rija ,
(b arv an a risba).
VI. M. M aleš: N a deželi, (akv arel).
VII. P. K o cjan čič: O b Ja d ra n u , (akva-
lel).
V lil. P. K ocjančič: N a p la n in e, (pastel).
IX. E. Š ajn : Lovsko tih o žitje, (ak v a­
rel).
X. A. S irk : S ta ra ja d ra , (akv arel).
XI. E. Š ajn : V seh m rtv ih dan, (akva-
re l>'
XII. F r. S tiplovšek: Pozimi, (pastel).
Ilu s tra to rji1 »Ilu stracije« v II. le t­
n ik u : Cuderm ani, Čargo, G lobočnik.
Kavčič, M aleš, S irk, S m rek ar, Švigelj.
F o to g ra fa » Ilu stracije« : M arjan P fei­
fer in F ra n c R aznožnik.
i^\mna. p\acctr\«. * cfotovim
 B odi lepa.
s pomočjo E lide !

Eu d a v snegu /
Kdor stalno neguje svojo polt s čudovito učinkujočimi
Elida-kremami, se more bres skrbi podati v vsako
vreme. Toda ne pohabite —d a morate uporabljati dve
kremi, - Elida-Coldcream čisti in čuva Va5o polt
preko noči/ Elida Creme de cKaque heure varuje in
čisti ko^O/ se ne sveti/ ni mastna, ni lepljiva, a učinkuje
vedno / ona je tajnost mnogo občudovane polti.

ELIDA KREME
N A R O Č N IN A 4 L E T N O 12 ŠTE V ILK 1 0 0 D IN 4 P O LL E TN O 6 ŠTE V ILK 55 D IN 4 P O S A M E Z N E ŠTEV ILK E PO 10 D IN
IN O Z E M S T V O L E T N O 120 D IN 4 AMERIKA 3 DOL. 4 L JU B LJA N A , K O PITARJEVA 6 4 TELET. 2549 4 ČEK. RAČ. 12.587

V S E B I NA:
Z im ski šp o rt v S lo v e n ij i.............................. ......................... 1 G rafo lo šk i k o t i č e k ...................................
N a A lek san d ro v i cesti (K. jakob) . . . 0 V ečerna o b le k a (A lbina H .-Z adnekova) . . . . . . . 17
» Ilu stracija« ......................... ......................... Iz n aših m odnih a t e l j e j e v .......................... . . . 18
P esnikova iz k u šn ja v a (Fr. V odnik, ilu str. Čargo) . . . 4 N ajn o v e jše plesne k r e a c i j e ......................................... . . . 19
N ajlep ši š p o r t ................................................... ......................... 5 O novem d ru ža b n em p lesu (Fr. B a j d ) .................... . . . 20
Zima p ri nas ................................................... ......................... 6 T ak o se ne k a r ta p ri poštenili lju d e h ! . . . . . . . 22
Za zim ski š p o r t .............................................. ......................... 7 Med cig aretam i, cig aram i in to b a k o m .................... . . . 23
P o d g ra jsk a koza (Fr. Ž., ilu str. S m rekar) ..........................8 Z ak lad i (Ign. N i k o r o w i c z ) ......................................... . . 25
G allu s-P etelin (Slavko O sterc) . . . . .................... 9 Iz vsega s v e t a .................................................................. . 26. 27
P ozdrav » I l u s t r a c i j i « .................................... ......................... 10 R deči d ire k to r (A leks. N e v j e r o v ) ......................... . . . 23
F o to a m a te r: L ju b lja n a ponoči (1. Z alaznik) ......................... 11 Česa še n e v e s t e ? ........................................ . . . . . 29
F o to g ra fija (Jan k o S k e r l e p ) .................... ......................... 12 K ako m ora v n aših časili u m etn ik služiti k ru h . . . . 29
Dve, tri u g a n k a rje m na pot (Janez Ložar) ......................... 12 F ila te lija (L ju b lj. k a m n o tis k ) .................................... . . . 30
N a g rad n a u g a n k a (Janez Ložar) . . . . ......................... 15 N ovitete drž. g led ališč v L j u b l j a n i ......................... . . . 31
S lo venska pesem v t u j i n i ......................... ......................... 14 Ko se sam b rije m (Ivan Č a r g o ) .............................. . . 32
T o lsto j: V s t a j e n j e ......................................... ......................... 14 C le m e n c e a u ........................................
T re n in g za dobro s m u č a n j e ......................... ......................... 15 M oderni p la k a t za raz stav e slov. slik a rs tv a . . . . . 34
Zim ske ig re ak a d em ik o v v D avosu . . . ......................... 15 O č i ............................................................. ....
P ariz se s m e j e ................................................... ......................... 16 N aslovila slik a na o v itk u :
L ju b e zen (F edor I s j a g i n ) .............................. ......................... 16 O laf G l o b o č n i k , Smuka (ak v a re l).

Zimski šport v Sloveniji,

ki se je bil zlasti po v o jn i in še p o seb ej v z a d n jih dveh
le tih ta k o s ija jn o razv il in ra z širil m ed n a jš irš e p lasti
lju d stv a , je dobil ...
J J v nasi G orenjski
sv o je n a ra v n o središče.
Izined tr e h n a jv a ž n e jših zim sko-športnih p o sto ja n k :
Bleda, B ohinja in K ra n js k e gore — p rip a d a b rez dvom a
Bledu prvo mesto.
B lejsk o je z e ro — žal, letos n ik a k o r noče za m rzn iti —
in vsa b liž n ja in d a ljn a okolica (M rzli studenec, P o k lju k a ),
zlasti pa razm ero m a d obre
prom etne zveze z Ljubljano
in d ru g im i k r a ji — vse to d a je zim skim špo rtn ik o m n a j­
lepšo p rilik o za iz ž iv lja n je svojih šp o rtn ih h o te n j in spo­
so bnosti na Bledu in v okolici. M ihael Č ern e la n i za eno n a d s tro p je d v ig n il in ta k o po­
Res d a je bil Bled do za d n je g a časa znan le k o t po­ v ečal število raz p o lo žljiv ih sob n a 60. Samo
letn o letovišče, toda zd a j se vse b o lj iz p o p o ln ju je , pre- k urljivih sob
u r e ju je in p r ip ra v lja tu d i k o t p o sto ja n k a za zim sko se­
zono. K u rje n ih sob je razm ero m a že dovolj n a razpolago, je na raz p o lag o 14 s sk u p n o 28 p o ste lja m i. N a ta n ačin je
tu d i d ru g i p o tre b n i pogoji so večinom a dani. bil h o tel P e tra n p rv i, k i se je na B ledu je l resn o zan im ati
za razv o j in bodočnost zim skih šp o rto v v S lo v en iji, zlasti
Hotel Petran n a Bledu. R ad i teg a je P e tra n o v a h iša tu d i v zim skih m e­
je zn a n a hiša na Bledu. V p o le tn ih se zijsk ih m esecih im a secih staln o o b isk o v a n a; p o sta la je n ek a k šn o sred išče in
sv o je sta ln e goste z vseh delov sveta. T u je zb ira lišč e n a j- zb irališče slo v en sk ih sm u č arje v , sa n k ač ev in d rsalcev .
iz b ra n e jš e d ru žb e, ki dobiva p ro sto ra v o k usn o u re je n ih Z im ska sezo n a v la d a n a B ledu v d ecem b ru , ja n u a r ju
d v o ran a h , n a p ro sto rn i v e ra n d i ob je z e ru te r v senci ko­ in fe b ru a rju . L an i je bilo v teh m esecih n a Bledu več
sta n je v im lepem re sta v ra c ijsk e m v rtu , o d k o d er se proži sm u šk ih te k m o v a n j in d ru g ih zim sk o -šp o rtn ih p rire d ite v .
diven razgled na v a lu jo č e je zero , na otok s cerk v ico te r T u d i letos so ag iln i B lejci že vse p o treb n o p rip ra v ili za
n a solnčne gorsk e vrh o v e K a ra v a n k v o zadju. ta k šn e in po d o b n e p rire d itv e — am p ak , če le bo . . . N am reč
Petranov obrežni hotel im a za goste na razp o lag o sneg! Noče in noče, dasi ga sm u č a rji n a vso m oč p ro sijo
d v o je lastn ih ten is igrišč, k rasn o je z e rsk o in solnčno k o ­ in želijo. B rez zad o stn eg a snega p a se tu d i n a jb o ljši sm u­
pališče, m nožino šp o rtn ih čolnov, p ro sto rn o garažo in vsak č a r n e m ore in n e zna uspešno u v e lja v iti, k a k o p a k ! Z ato rej
čas na razpolago h o telsk i av to tak si. G ostom je tu d i d an a je le od snega in od v re m e n a sploh odvisno, v k ak šn em
m ožnost lova na srn e in na gam se. obsegu, k d a j in če se bodo sploh m ogle leto s n a Bledu
R adi svo je solidne p o strež b e in s ija jn e p o sto jan k e je izvesti k a k š n e zim sk o -šp o rtn e p rire d itv e .
bil hotel z a d n ja le ta staln o p re n a p o ln je n , zato ga le la stn ik Sm uk!

1
 Na A lek sa n d ro v i cesti (K .Ja k o b )

I. Danes je sobota — poizkusiva! II. Glej, glej — tam prihajata doe! III. Jože, prosim te, ti začni! Ah,
dragi moj. jaz ne bom vedno prvi

IV. Začela se je prav napeta in V. Jože in Tine sta že najsrečnejša VI. K riž božji — samo za mano, veš
resna stvar človeka na svetu niti pare n im am — oh, saj tudi jaz ne

Vsakemu radioamaterju je potreben tednik

Radio - Ljubljana
edini slovenski strokovni list za
radiofonijo. - Prinaša podroben
program domače in 25inozemskih
postai, v sliki in besedi poroča o
delu slovenske in drugih postai,
o novostih v radijski tehniki itd.

Sporočite nam svoj naslov, da Vampošljemo list na ogled

Radio-Ljubljana, Miklošičeva c. 5
Poroka v kraljevski hiši. 8. jan u a rja se je vršila v R im u po­
roka italij. prestolonaslednika Umberta z belgijsko princeso
Marijo Jose. — T a spom inska kolajna je izdelek belgijskega
skulpterja Devressa Pp.

2
Srečno novo leto vsem naročnikom in prijateljem »Ilustracije«!
Agitirajte za »Ilustracijo« in pridobivajte ji novih naročnikov!

5
 z ra k vse po v rsti, b rez izjem e. Zalcaj: v s e a l i n i č —
Pesnikova izkušnjava je b ilo m o je geslo od začetk a. A v en d a r vas im am rad , sa j
ste m o ji ro ja k i, ja z ,pa se tu d i to lažim s tem , d a mi n iste
F ra n c e V odnik I lu s tr ir a l Iv a n Č arg o p ra v nič podobni. Škoda le, d a n iste p rišli k m o jem u sla v ju ,
k e r ste ta k o o p e h a rje n i z-a p rizo r, k i b i vas nedvom no o sre ­
Ko se je dopolnil čil. S m rt L u m p a cija V agabunda, bi re k li vi, ja z p rav im
čas in je bila zv rh a n a T riu m f Č loveka. H otel sem vam sto riti to uslugo, a mi
m e ra n je g o v ih težav, teg a n i b ilo m ogoče sto riti, k e r slo v en sk i s lik a r ji p ra v te
je odšel s povešeno d n i iz n e vem k a k š n e g a n a v d u š e n ja ozirom a p rin cip a p i­
glav o , da si poišče je jo (slik a rji n a s to p a jo vedno k o t »generacija«) in m i nihče
k r a j, k je r bi se obesil. ni mogel, se p ra v i ni b il v s ta n ju n a p ra v iti re k la m n ih p la ­
S pom nil se je , d a raste katov. T ak o p a je z d a j že p repozno ■ — še e n k ra t p o zd ra v ­
sre d i položnega po­ ljen o , belo m esto, vse tv o je p u tk e p u ra s te in p etelin i pu-
b o č ja , ob d an eg a od tasti!«
č rn e goščave, sam otno (Ni vedel, a li ,se m u je sam o zdelo, ali pa je bilo vse
rogovilasto drev o , ki zares. T am sp o d aj v d o lin i n e k je je zag led al ogrom no
je bilo m nogo b o lj m n o ž ico ...)
podobno vislicam kot H udiči, k i so sta li v sk le n je n e m k ro g u ok o li n je g a, so
p a d re v e su . »Ako kd a j se p ri te h b esed a h za k ro h o tali s ta k o d iv jo m očjo, da so
o bupam n ad ž iv lje ­ se jim re p i vili d o zvezd, a tre b u h i so se jim tak o n e z n a n ­
njem in lju d m i, bom sko širili, d a bi b ili m ogli iz p o d rin iti L ju b lja n o z n jen eg a
visel n a eni izm ed te h ­ zgodovinskega stališča. Č eprav je bil to p riz o r za bogove,
le ro g o v ila stih vej,« si se je v en d a rle, ne d a b i sk u ša l čim n a jd a lje u živ ati ob
je govoril vedno, k a ­ njem , hipom a o b ero č o p rije l za rogovilo in pom olil glavo
d a rk o li je v m esečni skozi okno, k i d rž i n a oni svet, k a r pom eni zanko.
noči šel tam mim o. Ko p a je visel m ed zem ljo in d rev eso m in je že vse
Iz b ra l si je n a jd e b e ­ iz g in ja lo iz n je g o v e zavesti, je p risto p il k n jem u hudič,
lejšo v ejo , ob m očni da bi ga izkušal.
grči si je p ritrd il zan- »Tepec!« je p riče l in n je m u se je še e n k ra t zam eglilo
France V odnik ko. Iz cerk v en eg a zvo­ pred očm i, k e r se je n en ad o m a spom nil sv o je g a nedoseže­
n ik a na R ožniku se nega p rič a k o v a n ja . Sam p ri sebi j e p om islil: »Ali n aj bo
je ta k r a t o g la sila u ra, ki je bila tri. — A p re d e n je stopil to le sp rejem ?«
n a svoj z a d n ji tro n , k a m o r se je bil povišal sam , zv est n o ­ »Tepec!« je ponovil h u d ič in n a d a lje v a l: »Si m islil, k aj
tra n je m u zv a n iu , ki mu ni d o v o lje v alo k o m prom iso v s tem , ne, d a boš tu d i tu k a j gospodoval s sv o jo spočito voljo in po
k a r m u je p o n u ja lo u m azano ž iv lje n je , je ta k o le n ag o v o ril n je j p lesal, k a k o r tam ? No, z d a j vidiš sam , d a si se zelo
vse speče in bdeče p reb iv a lce m esta L ju b lja n e , k je r je tu d i zelo zmotil.«
sam živel: P oet je trd o v ra tn o m olčal, h u d ič pa je b esed ičil:
» N ajp re j te b i čast in slava, m esto-srce, od n ik o g a r »T ukaj, veš, ne sp reje m a m o lju d i tv o je so rte. K dor je
lju b lje n o . L ju b lja n a , ti b ela L ju b lja n a ! T a k o si lep a k a k o r n ezad o v o ljen z živ lje n jem , k e r se m u ne zdi zadosti dobro
šk o ljk a na m orskem dnu, k a k o r raz o d ete deviške prsi, a in lepo in ga zavrže, k e r m isli, da je p reu m azan o in se
tu d i ta k o sra m e ž ljiv a in sk ro m n a k a k o r p u tk a . N aj ti po­ obsodi v sm rt, zvest n o tra n je m u u k azu , k i m u je velel
vem : sm ela bi isk ati d a ljn o luč resn ice — ta ne m o re p r iti v p ek e l. Z akaj
biti m alo bolj celo p e k le n sk i o g en j bi zatem n il ob s ija ju luči, k i jo nosi
sam ozavestna in ta k člo v ek v svojem srcu — in b i izgubil s tem svojo moč.
p re še rn a — saj Pom isli, k a m bi d a ja li resnične, zaslu žen e g rešn ik e, če bi
je to lik o pete- p re n e h a la moč p ek la! K Bogu v n eb esa n a jb rž e tu d i ne
liz o v ' v tv o ji p rid eš nikoli, k e r si o b u p a l nad ž iv lje n je m in m ogoče celo
sred i, na te h tra- n ad m ilostjo, k e r si ^i iz b ra l n a jk r a jš o p ot n a o ni svet,
dici ja m lz v estih k a k o r p r a v ite n a zem lji. Svet ti daan, a ti ga u p o štev aj.
tle h Č uj m e, V rni se n a zem ljo in živi, k a k o r vsi d ru g i, po u k azu dn ev a,
L ju b lja n a , ti p o tre b e in k o risti. Izp o ln iti p a m o raš ed in i pogoj, in ta je :
belo m esto: jaz o d reč i .se sv o jem u za n e se n ja šk e m u geslu ,vse ali nič‘, potem
te ljubim , glej, boš dolgo živel in ti bo d o b ro n a zem lji. P o jd i tja in u b o ­
a tv o ji n e v re d n i g aj me.«
o tro ci te . . . N ato je p o m o lčal za hip. N jeg o v e č rn e oči so se lokavo
To ste vi — nasm ihale.
p re b iv a lc i b e le ­ »A page sa ta u a s — p o b eri se, hudič!« je zavpil poet z
ga m esta L ju b ­ m očnim glasom . H udič p a je m ed sm ehom n a d a lje v a l:
lja n e . P o z d ra v ­ »Ne m isli, d a m e u strašiš. P oznam lju d i tv o je so rte in
lje n i b o d ite ob vem , d a so trm a sti in sv o je g la v n i. S le d n ji d an jih d ev lje
p o sle d n ji u ri, ki ž iv lje n je n a n atezaln ico , a o n i k riče u p o rn o : »Vse ali nič!«
je v e n d a rle šele Srečo p e h a jo od seb e, a to žijo o usodi, k riv ic i in trp lje n ju .
za č e te k m oje Med nebom in zem ljo visite, k e r ste pozabili, da je treb a
slave. O besim živeti n a zem lji. Zato sem ti d e ja l v z a č e tk u : tepec!«
se sam o zato, da K er m u ni n ič e sa r odgovoril, je h u d ič povzel znova:
sebe poveličam »G lej, ako se v rn eš in ub o g aš m oj n asv et, se ti bo
in vas o sram o ­ do b ro godilo n a sv etu in tv o je ž iv lje n je bo z rožicam i
tim . P o z d ra v ­ posuto. Izpolnile se ti bodo vse želje, v elik e in m ale. A
lja m vas, a le v rh u vsega boš p o p lačan s tem , d a p o sta n e izv o ljen k a
zato, da zveste, tv o je g a src a tv o ja sla d k a last. K a jti kakoir p re ro je n se
k a k o vas z a n i­ povrneš, ko se odpoveš zm o tn jav i in boš ves po n jen em
č u je m iz vsega srcu in pogledu. N e zav rzi sreče, k i se ti p o n u ja po m oji
sv o jeg a globo­ m o d ro sti in m ilosti. P o h iti k n je j, k i ti rad o stn o proži bele
k eg a srca. roke v o bjem !«
H oladri! N o­ H udič je izginil, a nam esto n je g a se je p rik a z a la n je ­
čem vain zam ol­ govim očem p o d o b a n je , k i je u m ira l za n jo ta k o dolgo
č a ti s k r itih m i­ b rez u p a zm age. P rija z n o se m u je n asm ih a la, k a k o r da
sli, ki so vas n ik o li ni bilo d ru g ače. H o tel je k n ji, ali pod nogam i mu
so v ražile. P ri­ je z m a n jk a lo trd n ih ta l in n a v ra tu je za ču til zanko,
znam , isk a l sem o stro z a d rg n jen o . P oln o b u p n eg a s tr a h u je p o k lical hudiča,
d in a m ita , da ki je b il izg in il:
vas poženem v . . . raste samotno rogovilasto drevo . . . »O dreži mi zanko! Reši me!«
V h ip u je b il n jem , z eno roko je p rije l n jegovo v
1 P isa te lj je b ržk o n e h otel n ap isati petelinov. P a k aj zra k u se zib ajo č e telo, z d ru g o je o d rez al vrv. N ato ga je
— ko se m u ne sm e p o p rav iti. položil n a tla.

4

F /lipu je bil pri njem, z eno roko je prijel njegovo
o zrak u se zibajoče telo, z drugo je odrezal vro
Zdelo se m u je, d a se niža n a zračn em p o d stav k u , tak o
n alah k o se je b liž al zem lji. Ko pa je za ču til' trd a tla pod
seboj, je o d p rl oči in se začudil. H udič je b il izginil, k o t da
ga n ik je r in n ik d a r ni bilo, tu d i z a n k e n i b ilo več na
d revesu. V stal j e in se n ap o til p ro ti m estu, k i je v lah n ih
o b risih v sta ja lo iz m ra k a . S ence pred m eto v so se p lašn o
u m ik ale p rih a ja jo č e m u d n ev u in n jegovi svetlobi.
K ako n en a v ad n o in svečano je sija la tisto ju tr o L ju b ­
lja n a , vsa je b ila v solncu, v cv e tju , v razpolo žen ju .
T isto ju tr o so p esn ik a vsi poznali. P o z d ra v lja li so ga,
p risto p a li so k n je m u in m u v zk lik ali:
»Izgubljeni sin se j e p o v rn il. Z dravo, Živio!«
S pet d ru g i so m u govorili:
» P ozdravljen, b r a t m ed b ra ti, e n a k m ed enakim i!«
In sp re je li so ga sta ri p r ija te lji z godbo in p esm ijo in
n ap ili so mu z vinom.
»K aj b i se k islo držali!«
In d eklic, d ek lic, k oliko jih je bilo, lepili, p relep ih ,
ste p le bi se b ile z a n j. Le ene ni bilo m ed njim i, n ajlep še,
n evestice n jeg o v e bele, sa n jan e .
H udič je lagal!
A bilo j e p re v e č solnca, prev eč c v e tja , prev eč raz p o ­
lo ženja.
Le ra h lo je n ek je, tam za d a lja v a m i, d a lja v a m i srca
zaskelelo, začu til je o ste r trn , pod njim d ro b n o k a p ljic o
g o rk e k rv i . . .
P a k d o b i se sred i veselih p rija te lje v in p r ija te ljic
m enil za vse te p o z a b lje n e sp o m in č k e . . .
In vsak v ečer — tu ali tam , k je rk o li, povsod je dom.
povsod je lepo, k j e r se vince ru m en o dobi — in v sak večer
se veselijo. P ri tem p a o b h a ja jo spom in na n ašeg a p esnika-
p rv ak a , v elik eg a P re še rn a . P ije jo in p o je jo vsak večer, a j
P o jejo :
»Čaka te velika sreča,
ti L ju b lja n a spačena!
Ti k a s a rn a boš hudiča,
S ata n a p ek len sk e g a.
P rv i sedež boa ...«
5
Smučanje — naj lepši
zimski šport
« 0$ . 51
) w » F';
<sw^
Ko p rič n e p ritis k a ti m raz in pobeli p rv i sneg v rh o v e
naših p la n in , zav lad a v v rsta h vseh zim sk ih šp o rtn ik o v
veliko v eselje. V v sak i hiši se p r ip ra v lja jo za d rsa n je ,
sa n k a n je in sm u čan je. V rše se v elik e p rip ra v e , se sta v lja jo
se »budgeti« za zimo; k a jti če p rav im am o v nep o sred n i
b ližini p rilo žn o st, d a b i g o jili zim ski šport, so le red k i
dnevi, v k a te r ih b i se la h k o d rsa l a li sm učal v okolici
L ju b lja n e . Sam a n a ra v a te v ab i iz n izk ih ra v n in v visoče
gore. N i še p rilik , d a b i sm učar sedel n a e le k trič n o in
se z a p e lja l v K ra n jsk o goro a li pa v K am n ik za m a jh e n
d en a r, k a k o r je to n a T iro lsk em , v Švici itd.
Vsem p an o g am zim skega šp o rta p re d n ja č i sm u čk an je.
Z ak aj? Vsi zim ski šp o rti so v ezan i n a o m e jen p ro sto r, le
sm u č a rju je p ot o d p rta ta k o v dolino k a k o r tu d i v višino,
tik v n a ro č je g o rsk ih velik an o v . T u d i je sm u č a n je eden
n a js ta re jš ih šp o rto v vobče. S m učke niso o ro d je, k i bi ga
izn ašla b is tra g lav a trgovca, p ač p a jih je iznašel človek
v b o ju z n arav o . S to le tja so izp o p o ln je v ala to o ro d je, ki
je bilo p o treb n o p reb iv a lce m se v era za lov. S m u čar je po­
nosen n a deske, k a te rim se im a za h v aliti za to lik o lepote
in v e s e lja ; te d esk e im a jo n a jv e č zaslug, d a so zam ogli
o sv o jiti n a js k riv n e jš e to čk e n aše ze m lje — se v ern i in
ju ž n i te ča j.
Živimo v k ra jih , k je r zlasti v zim skem času pogrešam o
vse p o živ lja jo čih solnčnih žark o v . T a zim ska m egla, ki
b ra n i solncu dostop do nas, je tu d i ed en povodov, d a se
sm u č a rji ta k o o k le p a jo sv o jeg a šp o rta. S sm u čk am i p r e ­
m agaš v u ž itk a polnem g ib a n ju zim sko meglo. Tisoč novih
lepot, od n a jd ro b n e jš ih snežnih k rista lo v do n ajm o g o čn e j­
ših čudežev zim ske n ara v e, vse to vidi sm u čar na svojem
potu, k i ga tv o ri n a jm e h k e jš a p rep ro g a, k i jo je dala
sam a n a ra v a .
Ko d rsi sm u č ar po te j m eh k i p rep ro g i, ne vdihava
dušečega z ra k a , n a k a te re g a je n av e za n šp o rtn ik v nižavi,
p ač p a se m u p lju č a širijo in p o ln ijo s čistim p lan in sk im
zrakom . Čudovito v se stra n sk i je sm u šk i šport. G lav n i u žitek
šp o rtn ik a je te k m o v a n je , in ta k o te k m o v a n je im a sm u čar
na v sak em izletu. To te k m o v a n je se v rši s sam o n ara v o
in je zato toliko za n im iv ejše . V sak k o ra k
je tek m a z n ara v o , ki ji d o s tik ra t podležeš.
Radi tega n u d i že n av a d n o za b av n o sm u ­
č a n je u žitek n ap e te g a te k m o v a n ja . Zato je
tu d i docela u p rav ič en iz re k N an sen a, ki je
im enoval sm u č an je — k ra lja vseh športov.
 Levo:
Razor
v T renti
pozimi
F o to J a n e z

D esno:
Na smučeh
d Podutiku
pri
L ju bljani
F o to
A n te K o r n ič

Z im ska štu d ija o T ivoliju F o to F r . K ra S o v e c

6
 pr

Snežni vihar (Sedm era jezera) h o lo C v e to Š v ig e lj

zimski

K a j je že treba
športnikom
poleg drsalk,
sm uči in dobre
oolje za zim sk i
šport? - Lepo
in prim erno
opremo, da ne
zebe in da se
lepo poda

Levo:
Lep žemper
s čepico za
drsalni šport

D esno:
Lep Športni
zemper
F e ld s c h a r e k ,
W ie n ^ ®
 Pa sem z a d n jič sp isal p rv i dv e k r itik i in ni u red n ištv o
»Podgrajska koza« in n iti v p rašalo , nego mi je dalo p re d je m in jih natisn ilo .
G lasili sta se ta k o le:
»Polnočni najdenček« » P o d g ra jsk a koza.« Povest. S pisala J o ž i c a F a c a -
n e t e 1 j.
F r . Z. Ilu s trira ! H in k o S m r e k a r K dor b i sk le p al iz naslova, d a n am p o d a ja čisla n a p i­
sa te ljic a svoj la stn i živ lje n jep is, se k ru to m oti. N ego gre
v Ne vem, k je so bile n a tisn je n e p re b rid k e besed e o za resn ičn o štirin o žn o kozo. P o g la v ja se g lase: S estan ek .
našem lepem slovstvu, da ga ni več, in sm o b rez n jeg a. — G ra js k i stra h . — P a stiric a M ajd aleu a. — V b rlo g u . —•
T e b esede so ja k o porazne. N apad. — K rižem po svetu. — T a jin stv e n i sledovi. —
L epega slovstva osebno ne čitam več: ne d o p u ščajo Z lobna zavist. — T e le p a tič n a koza. — V sm rtn i n ev arn o sti.
mi ga razm ere. Te raz m ere so delom a gm otnega zn ačaja, — R o g ati re šite lj. — Grof in p astirica . — P o ro k a v grad u .
d elom a tiče v duho v n o sti čtiv a in je sploh iz ja v ila m oja Za ta k a p o g la v ja d an d a n es n i več p ro sto ra v o m ik an i
žen a. da ni n eu in n a iu dru žb i. P isa te ljic a očitno n e loči k ič a od šunda, p a je n a ­
d a mi ne bo vsak večer p isala oboje. To j e p reveč. A ko hoče p o slu šati naš svet,
k n jig p o b irala iznad nosa ji sv etu jem o , n a j si o b riše nos v svoj p riim e k — k o ristn o
in za m enoj u g ašala luči, in uspešno bo to delo! N aj p a o n a in n je n a k o za ne iz­
in a ko m enim sm rča ti, te z a ta v ra tu po b r s tju p isa te ljsk e g a la v o rja !
da n aj sm rčim brez k n ji­ N aša k r itik a se n am en o m a o g ib a tršim b esed am in ne
ge in b rez luči. g re b rez ro k av ic v b o j, zlasti ne zoper dam e. T oda, če bo
S k ra tk a , se d an je g a čisla n a koza le p ren a d lež n o silila v lite ra rn i zeln ik , znam o
lep eg a slovstva ne po­ p isati tu d i z g o rjačo . To sm o dolžni k u ltu rn im našim sve­
znam v oni z a n e sljiv i tin jam . P a b rez zam ere!
m eri, da bi m ogel priseči, »N ajdenec o polnoči.« N aro d n a ig ra s p e tje m v sedm ih
k ak o je z n jim in ali mu d e ja n jih . S pisal M. O. K d o v e .
res že p red e sm rtn a kosa. P isa te lj se sk riv a. Ju n a šk o to ni, to d a prev id n o . T ak e
P ač pa sem . k a k o r ig re so ža litev n ašeg a k u ltu rn e g a ž iv lje n ja in k d o ve, k a j
rečen o, to reč n ekod bra I, bi doživel K dove, ak o se z ra z ž a lje n im k u ltu rn im ž iv lje ­
n e m a ra je bila za p isan a n je m zvečer s re č a ta v sam o tn i ulici.
v k a k i k ritik i. K ritik e še O slad n o lažn iv o st ig re zadostno o z n a č u je že naslov;
čitam . K ritik e niso zoper k ak o n a j bo n a jd e n e c o polnoči, k o n a d u š ljiv a ig ra v n a j­
inoje raz m ere, nego so b o ljšem p rim e ru izd ih n e že p re d pol d eseto uro! N ajd en ci
poceni in so dosti k ra jš e so sploh n em o ra len p o jav , a so našim ita k p re o b re m e n je ­
in sploh m a n j n ev a rn e, nim o bčinam tu d i v težk o gm otno nadlego. Ni n ik a k e po­
g led e luči in sm rč a n ja . treb e , d a se ta n ad leg a širi še z o d ra. S n ig ijen ič n eg a s ta ­
P a je p re tre s ljiv i kon ec našega lepega slov stv a ja k o lišča je ta k isto n a jo d lo č n e je o b so ja ti cigane, k i s svojo
v red e n o b ž a lo v a n ja z ozirom na našo k u ltu ro in tis k a rn e in nesn ag o z a s m ra ja jo igro od ko n ca do k r a ja . T a k e ig re
k n jig o v e ze in ugled v z u n a n je m srvetu in ne vem , k a j bi s p a d a jo v razk u žev aln ico , pa n e n a o d er. S ta k im i igram i
re k e l d ru g eg a , nego da je to n a ra v n o st tegoba. si g le d ališk a u m e tn o st n e bo p rid o b iv a la sim p atij v krogih
In je edino, k a r m ore te j tegobi služiti v tolažbo, to, d av k o p lačev alcev .
d a n a d ru g o p la t p ra v raz v ese ljiv o uspeva v sa j k r itik a in Ig ra je sev ed a u sm e rje n a n a n a jp rim itiv n e jše in stin k te
se b o lj Ln b o lj širi in red i in obeta še m a rsik a j, in n i n e­ o b čin stv a: n a n jeg o v jo k in sm eh. O b čin stv o pa ne poseča
u p rav ič en up, da bo k ritik a m o reb iti tisto, k a r bo stopilo T a lijin e g a h ra m a zato, d a b i se jo k a lo in sm ejalo , nego
na m esto, ki ga je d o se d aj zavzem alo lepo slovstvo. z a ra d i k u ltu r e in v išjeg a d u h o v n eg a ž iv lje n ja in n a ro d n e
Zdi se mi, da tu d i dru g o č ita jo č e občinstvo ni Ijrez zavednosti!
gm otnih in d u h o v n ih raz m er in r a jš i čita k r a tk e k ritik e , P isatelj je n a k r iv i poti, ak o si o b eta, d a mu bo igro
k a k o r zam udno Jepo slovstvo. In še se m i zdi: tu d i p eresa, povohal tu d i le pes. —
ki so d o se d aj o ra la p o lje lepega slovstva, za p u šč ajo to T a k i sta b ili m oji p rv i dv e k ritik i. Za začetek , m islim ,
p o lje in se se lijo h k ritik i in bodo r a jš i o rala k ritik o , k a jti da n ista p re sla b i, in sta, m islim , tu d i za slu žn i ne le, k a r
je dosti p rip o ro č ljiv e je se tiče p e td e se t p a r za vrsto, nego tu d i z ozirom n a n a ­
in m an j zam ud n o k r iti­ ro d n o vzgojo in d u h o v n e v red n o te in resn ič n i n a p re d e k in
z ira ti, k a k o r p isa ti sam ; k u ltu ro vobče.
in še si pišoč lepo slov­ Pa sem se usedel, da nap išem p et n ovih črn il, ta črn ila
stvo pero sam o p le te bič n a j bi b ila še im e n itn e jša k a k o r p rv i dve. S lik a rji slik a jo
— m ar zato, da ga bo »oija«, p isa te lji p a p iše jo »črnila« — to besedo sem iz­
žalibog nad n jim v ih tela n ašel jaz.
k ritik a P T u d i peresa ta k o K ar dobim od u red n ištv a žu rn o p isa n je . »Holaj,« sem
r^koč niso p ad la na glavo! si d e ja l, » k je pa gori? P a ne d a bodo za h te v ali, d a jim
Pa je po resnem p r e ­ v rn em d v a d in a rja p etd eset, k o lik o r so m i p rev e č odšteli
u d a rk a sk le n ilo tu d i mo­ p re d je m a , C u lu k a fri um azani!«
je pero, da bo o d slej
r a jši pisalo k ritik e . In je
sedlo in resn ičn o tak o
sto rilo in la h k o n am ig ­
nem , da so k ritik e izpod
m o jeg a p ere sa po p o ln o ­
ma sam o sto jn e, iz v irn e in
pisane na dosti d ru g ače,
k a k o r p ere su iz globine
n jegove duše.
Ne rečem , d a se tu d i
drugim ce n je n im p e re ­
som iz ja k o ugled n eg a
sta n u k ritik o v n e p rip eti
včasi, da n a p iše jo k r i­
tik o o k n jig i in niso k n jig e n iti p re re z a la in j e potem
k n jig a n a p ro d a j v s ta rin i n e p re re z a n a po ja k o zm erni
ceni. T oda se jim to p rip e ti le včasi.
K ar se p a tiče m o je osebe, im a m oja oseba glede k r i­
tik e sv o ja n ačela in nazore. M oja oseba je načeln eg a n a ­
zora, d a je tu d i k r itik a u m etn o st in da je v sak a u m etn o st
le za rad i u m e tn o sti in da je tu d i k ritik a le z a ra d i k ritik e
in n e sm e b iti o v ira n a po k a k ršn ih koli ozirih in k n jig a h
in p red m e tih . In sploh, k a k o r rečeno, k ritik a g re tudi
h itre je izpod rok, aKo ni ta k ih ozirov.

8
 T oda ni bilo nič takega, nego mi je u red n ištv o n a jp re j
isk ren o čestitalo na k ritik a h , ki da sta vzbudili splošno
pozornost.
K ar pa je potem stalo v pism u, sicer tu d i n i bilo zoper Jakob Gallus
čast n ik a k o r ne, toda m e je k o lik o r to lik o p resen etilo . In
sem se d a j v zadregi. U redništvo mi n am re č piše: S lavko O sterc
»Prosim o, sp o ro čite nam ta k o j, k a te ri v ra g je založil
tisti dve k n jig i in k je se d obita. T ekom p etih d n i se nam
je na Vašo k ritik o odzvalo že p et in sedem deset odrov, vsi
bi rad i u p riz o rili onega » P an k rta o polnoči« in žele vsak
po p e t do osem izvodov. N e k a te ri so k a r oseb n o prišli,
vsem se zelo m udi in se p rito ž u je jo , d a ga n im a jo v nobeni
k n jig a rn i. »P od g rajsk o kozo« pa z a h te v a jo k n jig a rn e , tr a ­ Naš ro ja k Ja k o b G allus
fik an ti, k o lp o rte rji vsi brez izjem e in p r ih a ja jo nad nas je bil ed en n ajsla v n ejših v r s t­
k a r 7. n a h rb tn ik i in vozički. T olikšnega z a n im a n ja še ni nikov P ale strin e. N em ci ga
bilo za slovensk o k n jig o in celo n aziv ajo sv o jeg a P ale-
bo založnik, ta lopov, n a ­ strin o . Z nan je tu d i pod im eni
p ra v il n ez asliša n o k u p čijo . H a n d ’l, IIa n d ’l in P etelin . Ro­
A li se ne bi d ela k u p iti od je n je bil 1. 1550, u m rl je leta
p isa te lja p rav ic a za dru g o 1591. V ečino svo ieg a ž iv lje n ja
iz d ajo ? — S icer pa, gospn- je bil n a Češkem , ta k o k o t k a p e ln ik o lo m u šk eg a škofa,
dine, z V am i sm o im eli že p o zn eje c e sa rsk i k a p e ln ik v P ra g i in n a z a d n je k a n to r v
ra z n o v rstn e in ja k o ču d n e ce rk v i sv. Ja n ez a v P ra g i. T ain je b il že te d a j n e k a k ce n te r
iz k u šn je . K aj, ak o se niste m u zik aln e e lite in k u ltu r e sploh, k a r je v e lik a zasluga
m orebiti — rah lo reč en o — u m etn o st lju b e če g a c e sa rja R udolfa II.. k i je v P ragi
zm otili in k n jig i sploh nista rezid iral.
izšli? Nego sta izšli le Vaši GaLlusovi slav n i v rstn ik i so bili že im enovani P a le ­
k ritik i? S k o ra j se bojim o, strin a , n a d a lje V itto ria, O rla n d o Lasso in N em ec H asler.
da je tako. P a nič n e de! S tru ja je slo v ela p o d im enom rim sk a šola, n je v rh u n ec je
T oda zahtevam o , gospodine. bil P ale strin a. D osegla je d o v ršen o st v cerk v en em slogu,
da k svojim a k ritik a m a n e ­ n je n e te h n ič n e d iscip lin e v k o n tra p u n k tu in v vseh p o li­
m udom a sp išete še k n jig i. fonih v o k aln ih fo rm ah so vzorne. N a p rid o b itv e P ale stri-
Brez p ard o n a ! V listu pa novega sloga so zid ali N em ci sv o jo slav n o »staroklasiko«
ob jav im o vest, d a sta k n jig i ali »predklasiko«, k i je d o seg la višek iz ra za in te h n ik e pri
ra z p ro d a n i in da je d ru g a
iz d a ja že v tisk u in izide 1. S. B achu in H andel-u. P o sled n jeg a n e sm em o isto v etiti
b liž n ji teden. T a k o j ju sp i­ z našim G allusom . V dobo rim sk e šole je p a la rev iz ija
š i t e — brez izgovorov. K njigi g re g o rija n sk ih spevov, k i p a n i ro d ila zaželenega sadu. —
založim o mi in p lačam o v rsto b a je j e b il P a le strin a s sv o jim i v rstn ik i p rev e č »posveten«.
po pet in p etd ese t par.« T u d i d o b a p o četk o v tis k a n ja n ot se p o ja v lja v o m en jen i
Z daj sem spričo n ep rič a k o v a n e g a z a n im a n ja našega dobi.
o b činstva za lepo k n jig o nek o lik o v zadregi. D ve k n jig i R im sk a šola, seveda tu d i G allus, nam je zap u stila
sp isati v enem ted n u , je preveč, zlasti, ko sploh n e želim n eb ro j globokih, p estrih , teh nično p o polnih in v form i
več p isa ti k n jig in lepega slovstva, am p ak sem se posvetil d o v ršen ih c e rk v e n ih in p o sv etn ih sk la d b . S k o ra j vse raz o ­
lc k ritik i. d e v a jo še d an es v elik o živ lje n sk o sdlo in jih srečavam o
Pa se o b ra ­ posebno v p o sle d n ji dobi čim b o lj pogosto n a vokalnih
čam tem potom na k o n c e rtn ih sp o red ih . H u b ad je la n i z M atičnim zborom žel
k n již ev n a peresa, s trem i G allu so v im i sk la d b am i p ra v e triu m fe dom a in v
k a te ra bi hotela inozem stvu. N a jv a ž n e jše o b lik e rim sk e šole so b ile m aše.
in bi po navodilih psalm i, m o tete in m ad rig ali. G allu s j e zaslovel posebno po
v obeh m ojih k r i­ sv o jih k r a tk ih v m esnih sp ev ih k litu rg ičn im pasijonom .
tik a h sp isala prvo Kot n jegovo rem ek -d elo n a v a ja jo zg o d o v in arji četv ero -
ali drugo knpgo. glasno m oteto: Ecce quom odo m o ritu r ju stu s. Za p u b lik a cijo
Spričo n ep rič ak o ­ G allu so v ih sk la d b v nov ejšem času im a p o seb n e zasluge
vanega zan im an ja iz d an je » D en k m aler d. T o n k u n st in O sterreich « po inicija-
n ašeg a o bčinstva
za lepo knjig o , je tiv i d r. M a n tu an ija, ki je -tudi z m nogim i zn an stv en im i
to delo velezasluž- p risp e v k i v inozem ske in d o m ače re v ije pripom ogel k
p o p u la riz a c iji našega n a jsla v n e jše g a sk la d a te lja .
no, po p etd eset
p a r za v rsto ; pet
p a r n aj bi pa m e­
ni ostalo za p ro ­
vizijo!
lnan Čargo: V injeta

S p asite Vaš u k ra s
V ašu kosu novoin
pro n ad en o m
fra n cu sk o m
po m a do m

,mcnei‘
O b u stav i o p a d a n je
i se d e n je kose
Izleči kosno tk iv o ;
o d stra n i p e ru t i sve b o ljk e , od k o jih kosa o p ad a i sedi
D epo za Jugoslaviju: Beograd, Vasina ul. 8, II. sprat,
prodaje i apoteka D elini, Knez M ihailova ul. br. 1

R adiokvartei n ljub lja nsk em rvdiu

*Trije m u šketirji« iz literarne L jubljane. .
(Mirfco Pregelj, Bogomir Magajna in Sof er /e majhen, a pelje za nooo leto mnogo dobrega
France J o dnik)

P ozdrave iz Zagreba Novoletno voščilo štirih goriških Slovenk

I v a n k a (v krogu)
in Adela (desno)
pošiljata pozdrave
iz Zagreba
Desetletnica »Slovenske dijaške z a d ru g e « v Pragi
( A k a d e m ic k i/ Dum, Praha 111.)
Pozdrav
O d b o r d ru štv a od le v e na desno (se d e ti): B ezlaj J a k a
»Ilustraciji«! (b la g a jn ik L), D e b e lja k L ojze (p re d sed n ik ), P e rtl Em an
(p o d p re d sed n ik ), B renčič Polde (ta jn ik I.); (stoječi):
K avec A nton (ta jn ik II.), P o čk ar Z denko (b la g a jn ik II.),
Danes za novo leto, G rzin čič M iro in K ocjančič F ra n c e (re v izo rja ), Brii-
p rihodnjič za pust fach Rom an (gospodar) F o to N o v a k , P rah A

10

d eb ele oči), k le p eta v o st e le k ­
trič n ih lam p, sram e žljiv o st
pouličnega ž iv lje n ja , gledam
K re sijo (p rija te lj mi š e p e ta :
D ian a b ad ) in m ost in L ju b lja ­
nico (spom injam se: D onau-
k an al, ah , da, D o n au k a n al!)
in potem svetlobno rek la m o
» Ivanka Šmalc«. In sem se n ti­
m e n talen ! Z akaj se ne sveti
ta re k la m a na s tre h i K resije,
z a k a j ne teče tam gori v e le k ­
trič n ih č rk a h , d a č ita jte I lu ­
stra c ijo , da je I lirija n a d rla
W a ck er ( p rija te lj se sm eje),
da se je d eseti tu rk e s ta n s k i
p rin c poročil z n ek o angleško
dam o itd.?
Ah, sen tim e n taln o st! K ad a r
je v L ju b lja n i dež, so ulice
Fotoamater
L jubljana ponoči . . .
O riginalni a m a terski po­
sn e tki značilnih točk slo­
ven ske prestolnice ponoči v
svitu žarnic, fo to g ra fo vih
oči in fo to g ra fske leče
Koto I . / a l u z u i k , L j u b lja n a
Ne preberite prej podpi­
sov k slikam , dokler ne
uganete, k je je kaj!
Z večer in ponoči p o sta­
nem na lju b lja n s k ih ulicah
se n tim e n talen . — P rim em
p r ija te lja pod roko, če ga
im am , se naslonim o b en j,
kot že to lik o k ra t, in ra z ­
m išljam . O n z m enoj. S en­
tim en taln o . Kdo, prosim ,
sploh n e bi bil ponoči sen ­
tim en ta le n , še celo v L ju b ­
lja n i? N a jra jš i se ustavim
na M a rijin em trg u , pa tu d i
d ru g o d . G ledam vrvenje
lju d i in voz ( p rija te lj dela
ta k o lepe. T ak o k o rek tn o
sv etle k o t nov c ilin d e r in tak o
jih slik a am a te r. D ru g ače jih
sploh n e m ore, k e r se n e vi­
d ijo ; ža rn ic e si inifijo v en d a r
p o v ed ati to lik o novega, d a n i­
m ajo časa sv e titi n a cesto.
H v ala ti, am a te r, za to e le ­
j y g anco naših u lic ob d e ž ju ; in
h v ala ti za n e b ro j tih ih n e ­
zn an ih m otivov, k i m i o b u ­
ja jo v d u ši sta re lepe spom ine
iz tu jin e . T oda p o slu šaj, a m a ­
te r! K aj pa lju d je ? In sploh
p ro m et? Ali ni p ri fra n č iš k a ­
n ih n ik d o je d e l hrenov k? P re d
U nionom — ni bilo noben eg a
av to m o b ila? P ro m e n ad a p red
pošto — je šla že sp a t? P ri­
ja te lj še p eta : P re m alo pro-
m eta za en sam n av a d en
o b je k tiv . Z daj so n a v rsti
šele žarn ice!
Vidiš, sa j sem re k e l, m oj
d ra g i: K lep etav o st žarn ic,
ki s v e tijo sam e sebi, in
k o re k tn o st cest, k i so kot
n ek o lik o dolgočasen salon.
A h, da.
Z g o raj levo: Miklošičeva
cesta od kavarne »Union*
navzgor
d esn o : F loriianska ulica
s cerk vijo
V s re d in i: Pogled na del
Marijinega trga in franči-
ik a n s k i most s stopnišča iz ­
pred fra nč išk anske cerkve
S podaj levo: Z Dvornega
trga v ozko Zidovsko ulico
d esn o : D un ajska cesta iz ­
pred palače L jub ljanske
kreditne b a n ke s pogledom
na hotel >SIon«. in poslopje
glavne pošte
11
 Fotografija Dve, tri ugankarjem na pot
J a n k o S k erlep Jan ez L ožar

F o to g ra fija ni m oda, in k a r ni združeno z modo, ni »Zdaj, ko že n a K ra n jsk e m v sak p is a rit in se je u g a n ­

m oderno, in k a r ni m oderno, je trajn o . Zato tu d i fo to g rafija k a rstv o tu d i p r i n as že m očno razširilo , m islim , d a ne bo
ni p odvržena času, am p ak se s časom ra z v ija dalje, ne da od v eč n e k a j b esed o z a s ta v lja n ju in re še v a n ju ugan k .
bi se bistveno k o lič k aj sprem enila. Še vedno ko t v prvih K aj p a j e sploh u g an k a ? U g an k a j e v p rv em pom enu
povojih se slika svetloba in senca, lu č in tem a in v tem je b esed e v p ra ša n je , n a k a te ro je tre b a o d g o v o rita; k o p a je
bistvo. P ač so danes pripom očki povsem drugačni, bistvo pa o d g o v o rjen o , u g a n k a ni več u g an k a. P o g lejm o ta k o j n e k a j
je vedno eno in isto, in k a r ne sloni na tem bistvu, ni več p re p ro stih zgledov!
fo to g rafija, tem več m odi podvrženi izrodek, ki k a j km alu N ek d o k u p i nov d ežn ik , k i m u ga pa ta k o j n e k d o d ru g i
izgine, k er nim a je d ra , nim a podlage. izm akne. T a k o j n a s ta n e v p ra ša n je , k d o j e ta n ekdo drugi.
F o to g ra fsk a um etn o st m ogoče ni um etn in a, a v en d a r In to v p ra š a n je je u g a n k a to lik o časa, d o k le r »dotičnik, k i
ni ta k o v sa k d a n ja reč, k a k o r si to o b ič ajn o m a rsik d o misli, je d o b ro znan« ne p rin e s e u k ra d e n e g a d e ž n ik a n a z a j in tak o
k i se n e poglobi v to znanost. U m etnost se m ore le u stv a ­ reši u g anko.
riti, zato ni v sak a fo to g ra fija um etnost, v e n d a r n ajd em o D ru g i s lu č a j: In Bog je re k e l: »N aredim o člo v ek a po
fo to g ra fije, k i so p ra v a um etnost. T a k a fo to g ra fija pa ni sv o ji podobi!« In u stv a ril je člo v ek a iz ila ze m lje (čeprav
p o sn ela sam o onega p o v ršja, k i ga v ečina vidi, am p ak nam n e k a te ri vedo, d a so se raz v ili iz opic). Vemo, to re j, d a je
p rik a ž e ono, k a r v n a ra v i vidi le um etn išk o oko, in to je Bog člo v ek a u s tv a ril, iz česa ga j e u stv a ril in z a k a j, d a
rav n o um etnost. n am reč g o sp o d ari n a sv e tu . Le n ečesa še n e vem o (in to
K akor pa je danes um etnost živeti, p rav tako je tudi še tisti, k i vedo, d a so se raz v ili iz opic), k d a j se j e to zgo­
um etnost fo to g rafirati, a v en d a r je m arsikom u živeti tako dilo. in zo p et je to v p ra š a n je u g an k a.
brezskrbno, ta k o tja v en d a n , p rav tak o se tu d i danes v n a j­ Iz te h slu č a je v to r e j vidim o, d a je za u g a n k o bistveno,
v e č ji m e ri fo to g ra fira k a r tja v e n d a n . A m pak ono n i p rav o d a je n e k a j zn an eg a in p ra v tako, d a j e n e k a j neznanega.
življenje, to ni p ravo fotog rafiran je. S aj še brez vzroka K er p a bom o u g a n k e sam e še p o zn e je p re c e j d o b ro spoznali,
p o d arje n a stv a r ne d ela veselja, ak o p ra v je mogoče k a j p o g lejm o se d aj, k a j p ra v i o nam en u , p o m en u in vsebini
vredna, p rav tak o naše življen je nim a vrednosti, ako se u g a n k o. M ark o P o hlin, k i j e tu d i iz d a l 1. 1788. zb irk o
za n j ne trudim o, ako ne vemo, če smo vredni, d a živimo » K ratk o časn ih ugank«.
in če se sploh zavedam o, da živimo. Č u d i se, d a »dadusehm al, k e so K ra y n c i že n a m e rsk i
Vsak dosežen uspeh v živ lje n ju pa je naše plačilo, vsaka en e rečy , k o k e r n ig d a r p o p re j, zap ad li, še nohče n a ta k e
lepa fo to g ra fija p a dokaz, d a smo jo zaslužili, da smo se rečy zap ad i ni, k a tir e so že v’ d ru g e h š p ra h a h n a d a n inu
p o tru d ili zanjo in na to smo la h k o ponosni. m ed lu d y d a n e ble, k a tir e m e rsk i enem u, tu d i m ed gm ain
Ž ivljenje je težko, trn je v a je pot do cilja. Koliko nege p u k am , ali za do lg e čas si k r a jš a ti a li m ed d ru šen o en sm eh
in u čen ja je treba, da se človek zn a jd e sam p ri sebi in da ali špas p o četi slu žejo , m e rsk i en eg a v en i ali d ru g i reči
m ore živeti. T u d i ni lah k o v k ratk e m času zn a ti fo to g ra­ poduče, n ie m u n jeg o v tu m p a st um z b ru se jo , p am et u b ri-
firati, ak o p ra v so tečaji, k je r v k ratk e m času vse vidiš in še jo te r člo v ek a v’ več re č e h b el ved n eg a in u zn a jd e n eg a
tu d i že vse znaš, a v e n d a r ne znaš še p ra v ničesar, p ra v delajo.« In k o n čn o p ra v i, d a so »ugan k e o d u seh stanov,
tako, k a k o r če p rid eš na konec sv o jih šolskih štu d ij, pa od a n tv erh o v , od lu d y in u žival, od u seh s tv a ry na nebu
vidiš, ko nastopiš pot zaslužka lastnega k ru h a, d a se šele /nu n a zem li zložene«.
tu začne p rav a šola, šola življenja. Ni čudno, da je v foto­ T o v e lja p red v se m za n a js ta re jš o v rsto u g an k , za s tv a r ­
g ra fiji prav enako stanje. N iti se tega velika večina ne no u g anko.
zaveda. Mnogi m islijo, da ni vsakdo za to, da bi se povzpel S t v a r n a u g a n k a j e n a js ta re jš a in v n a jširše p la sti
višje v te j stvari, a v en d ar nas tu življen je uči, d a p re­ ra z š irje n a v rsta u g an k . P ri n as jo d o bim o v vseh p ra tik a h
m agam o vse ovire, če le hočemo. in k o le d a rjih od P o h lin a in V odnika n a p re j. T a v rsta ugank,
F o to g ra fija je slika, a slika ni foto g rafija. Ako p ri­ zn a n a tu d i pod n aslo v i »zastavica«, » k aj j e to?« in drugim i,
m erjam o te dve, lahko rečemo, d a gledam o fo to g rafijo z nam o piše p o zitiv n e ali n eg a tiv n e la stn o sti k a k e g a p r e d ­
lastnim i očmi, a sliko z očmi slik a rja , to rej ne z našim i, m eta, t. j., pove, k a j d o tičn i p re d m e t je (ima) in k a j ni
tem več s tu jim i. Zato toliko slik ne razum em o, k er ne po­ (česa nim a). Iz teg a o p isa n a j rešev alec pogodi p red m e t
znam o u m etn ik a, ne poznam o n jeg o v e d uše: o č i so ogledalo sam.
duše. M orda nam je p a p rav to všeč, ozirom a nam je bilo
to všeč. A čas drv i n ap re j, za časom pa m oram o tu d i mi, 1. P re b ito —
sicer nas čas zdrobi in gre preko nas. N ikdo ne m ore trditi, zvito:
d a človek u stv a rja čas, da sam o človek p reo b raz u je svet, k o n j n a meni,
naše življenje. A v en d ar so u m etnine za nas res um etnine, ja z n a k o n ju . (Podkev. — Župančič.)
k e r jih m i d an e s ne zm orem o več, k o m a j da jih m alo
razum em o, k e r se p ač ne m orem o vživeti v ono dobo, ko 2. Jaz k lju k e c čud en sem v resnici,
so se u stv arjale. Le redkim je usojeno, da jih spoznajo, a n ik o m u r teg a n e ta jim ,
žal so p rav ti redkobesedni, a ta k i so zato, ker bi jih mi a v e n d a r m ožu in ženici
ita k ne razum eli. na ram e n ih zvesto čepim . Itd.
F o to g ra fija je izraz d a n a šn je dobe, dobe realnosti, dobe (Strešica n ad č, š, ž. — Levstik.)
(skoraj bi rekel) brez poezije. In v en d ar je vsaka doba lepa,
mogoče in sk o raj n a jb rž bo za naših potom cev potomce 3. P tica skozi z ra k leti,
n aša do b a mnogo lepša in srečnejša, k ak o r pa njihova. Nič peče te, k j e r obsedi. (Puščica.)
ne m ore d a n a š n je dobe o h ra n iti, k a k o r p a p ra v fo to g ra fija, 4. M ožiček č rn i m enda n o r je —
in to je tu d i p o treb n o . Čas u n ič u je vse, k a r je človeško, in po n jiv i hodi in jo o r je ;
le s pom očjo fo to g rafije nam je dano, da zam orem o ohraniti pa nim a pluga, n im a b ran e .
našim potom cem vse to, k a r še je, a ju tri, p o ju trišn jem bo Zelo j e m oder, k d o r ug an e. (K rt. — M ladika, 1928.)
že izginilo s površja.
Zato je fo to g ra fija danes tako važna, ta k o zelo čislana.Iz s tv a rn e u g a n k e se j e razv ila d ru g a v rsta : b e s e d n a
Brez nje ne bi bili danes tak o daleč, naša k u ltu ra ne bi u g a n k a , k i se loči od p rv e v tem , d a lcot rešitev d o b ljen o
bila na takem višku, naše obzorje bi bilo še vedno p rik ro ­ besedo na raz ličn e n ač in e s p re m in ja , tak o , d a stv o ri še
jeno po obzorju drugih, a danes smo tu d i v tem svobodni, d ru g o ali več besed. T a v rsta u g an k j e n e k a k a slo v arsk a
svobodni s pom očjo fotografije. vrsta, k e r n i o d v isn a od p o m e n a b esed e, k i j e rešitev
u g an k e, a m p a k sam o od n je n e g a črk o v n e g a sestava. Če
p reb iram o slo v ar, k m a lu opazim o, d a im a jo n e k a te re besed e
Poziv fotoam aterjem ! p osebne la stn o sti:
V zadnji številk i prvega letnika smo pozvali vse naše 1. da z isto b esedo o zn aču jem o več p o jm o v ; n. pr.: nebo.
fotoam aterje, da nam p ošljejo zanim ive pokrajinske slike, nebo p ri p ro ce siji, n ebo v u stih ; doga (pes), doga p ri sodu;
slik e mest, trgov in vasi. Te slik e naj bodo take, kakor še rok, R ok;
niso bile n ikjer ob javljen e, gledane s pozornim, fotograf­ 2. d a d o b im o iz en e besede drugo, če p rem estim o prvi
skim očesom , ki vidi to, kar drugi ne vidijo. Opozarjamo, besedi č rk e ali zloge: sliva — Silva — V isla, oglas — sloga
da bomo razpisali lepe nagrade in prosimo, da nam pošljete — glosa, vlaga — glava, A m or — m ora, A bel — B ela; če­
mnogo lepih slik! »nnstracija«, L jubljana, K opitarjeva f>. b u la — b u čela, k o m a r — M arko.

12
 3. d a dobim o d ru g o besedo, če p rv i č rk e od v zem am o ali
d o d ajam o a li sp rem e n im o : k o sa — kos — osa, p o s t — ost,
r e p a r — re p a , K ro p a — k o p a — k ro p ; p le n — o p len , la k —
slak , S ora — so d ra ; sla v a — sla, v r tn a r — v r t; b r a t — o b ra t,
p e k a — p rip e k a — o p ek a , s to — m esto stopa, m ed — m ed ­
ved; g lin a — slin a, b r a n a — h r a n a — v ra n a ;
4. d a d o b im o besedo istega a li d ru g eg a pom ena, če b e ­
rem o p rv o b esed o od z a d a j: pokop, potop, cepec, o ko; tla —
alt, sv a k — k av s, p o lk — klop, k r a p — p a r k ;
5. d a večzložne b e se d e la h k o raz stav im o v posam ezne
d ele, k i so zopet sa m o sto jn e b esed e z d ru g im pom en o m :
kolovoz = k o lo + voz, v rtn ic a = v rt + N ica, D o b ro v a = dob
+ R ova; o b ra tn o pa jiih se v ed a la h k o se stav ljam o .
Po te h p o se b n o stih črk o v n e g a se sta v a b esed razd elim o
b esed n o u g a n k o n a več v rst: i s t o b e s e d n i c o (istoim en­
sko, hom onym ), k i u p o šte v a la stn o sti p o d I., p r e m e n j a l -
n i c o (prem eno, an a g ra m ), ki u p o štev a la stn o sti pod II.,
č r k o v n i c o (zastavico, logogriph) — III., o b r a t n i c o
(palindrom ) — IV. in šarad o , n av a d n o v r a ž a im en o v an o
- (V.)
4. Z »v« sem ja z o r ja k ,
s »p« p a p tič ču d ak . (V elikan — p e lik a n . Ml., 1927.)
O d d v o jen e v rste te h u g a n k so: b esed n a ig ra, n a g a jiv k a
in ša ljiv k a , k i b i jih po n jih o v e m črk o v n e m se stav u la h k o
šte li v p r e jš n je v rste, a jih v seb in sk o ra jš i šte je m o v po­
sebno skupino. R ešitev je n a m re č p riča k o v an a .
1. K aj bo p r e d sodnim dnevom ? (Noč.)
2. K a te ra g la v a sto ji n a en i nogi? (Z eljnata.)
3. K a te ri osel j e p o sto p a ču n a jm a n j po v o lji? (P-osel.)
4. N a k a k š n e m lesu se n a jv e č p o d p la to v raz trg a .
(Na p-lesu.)
Vse te v rste u g a n k so n e k a k e p o etičn e p rv in e u g a n k in
n a istih p rin c ip ih so z g ra je n e tu d i p rem n o g e d ru g e zelo
k o m p liciran e v rste. Za re š e v a n je o p isa n ih u g a n k je tre b a
sam o n e k a j » b rihtnosti«, d a se ve člo.vek o r ije n tir a ti. P re d ­
vsem je tr e b a p o zn a ti n e k a j živali, ra stlin , zem ljep isn ih
im en in n e k a j o p ra v il, zlasti k m e tsk ih . M alo z n a n e besede
v te h v rs ta h zelo red k o n asto p ajo .

I. Isto b e s e d n ic a :
1. V ž iv lje n ju m e vsak na ro k i im a,
po sm rti p o k riv am ja z sle h ern eg a .
(P rst — na ro k i in zem lja.) Nagradna uganka
2. V sak tru d e n zelo m e želi,
a v a r u j se. k d o r m e v lis tju dobi! (Klop — klop.) Zimska pesem
Zložil Jan ez L ožar
II. P re m e n ja ln ic a :
1. Med p rv im i b il lju d m i je na svetu, P o p u stil p tič je naše dom ovine,
ž iv lje n je je rev e ž n esrečn o k o n č a l; k je r v ledu žalostna sto je drevesa,
p a č rk o m u p rv o n a k o n ec p re d e n i: brez sada, brez zelenega peresa,
v v asici g o re n jsk i vesel boš o b sta l. (A bel — Bela.) k je r so čebel u tih n ile družine.
2. B eseda j e p rv a človeško selišče; S olnce se od d aleč sk riv a,
v ra n a leta okrog hiše,
odvzem i j i konec, n a p re j ga p o sta v i! —
ten ek v eter zu n a j piše,
»Hi, hi!« — Ž ivinče je trm a sto , sv o jo p o t išče;
tla p a debel sneg pokriva.
ne zlep a n e zg rd a n a p re j se ne sp rav i.
Bela p o lja so gozdovi,
(Selo — osel.)
10 b ela ce sta je in gaz,
III. Č rk o v n ica:
bele gore so, domovi,
1. A = za podgane, svetel, bel je n jih n ak ras.
E= za zaspane, Tem no pesem p o je gozd,
U= za neslane, šum šum i v visokih sm rekali —
O = za k ris tja n e . 15 šla sta b rin je v k a in drozd,
(P ast — pest — p u s t — post. — Ml., 1925.) k je r pom lad sedi ob rekah.
2. Z v erin a sem g rd a — k o t sm rtn i gTeh; Isk re po polji d iam an ti,
ko zlog mi o d b ije š, po d r e v ji b ise ri blešče,
ostaneK p oužiješ, potok se v srebro zdi v kovan ti,
sla d k o d rž iš se na sm eh. (M edved — med.) 20 v zlato v k o vane p a gore.
T am zu n a j je zim a, aj, zim ica pač,
IV. O b ra tn i ca: p a v en d arle solnčece greje!
Potok se h a h lja , k er ne m ore dru g ač,
1. Če b e re š n a p re j, je sobi kras, poredno se v etrček smeje.
če b e re š n a z a j, je p ev sk i glas. 25 Kot nevesto z g irlan d am i belim i
(Tla, alt. — Ml., 1928.) opletel je sm reko srobot,
2. B eseda j e p rv a k r a n js k e d e ž e le ste b er, glej, s sv ati p rik la n ja veselimi
n a z a j p a ptič, k i ti p o je v sak večer. (Sok, kos.) okorni se b o r ji n ap ro t.
N a v rh u k alin e p a kos sedi
V. V raza. 30 in p o je tako, tak o žvrgoli:
1. Zvest p r ija te lj štirih nog P rišel h u d i čas,
teče u rn o v tih i log; p rišla zim a, m raz,
v tra v i ta m n a m eh k ih tleh Bog z m enoj,
skače d ru g i, pa po dveh. prišel h u d i čas!
Z d ru ž en a v p o m la d n i gred i 35 Ne le veje sm rek,
s k r ije ta se v cv e ta sredi, zn an i tih i breg,
s cvetom s p la v a ta p o vodi — vse zap al je sneg,
če n e veš, pa sram te bodi! vse zam etel s n e g . . .
(Pes + tič, p estič. — MU 1925.) Brez konca p ad aš, d ro b n i sneg,
40 na tih i gozd in n a poljano,
2. O bseg iz ra z a v raž a se je p a ze lo raz širil, tak o d a ga n ek je k ra g u ljč k i, h itri beg,
ra b ijo u g an lca rji že za u g an k e , ki sp a d a jo v n e k a te re p re j spet m olk za m an o in p red mano.
n a šte te vrste. P re d v sem se je s k o ra j sto p ila v eno v rsto s K aj moč mi, čas, k a j si mi dan?
črk o v n ico : . , • , K ar bilo — k ot v sneg zakopano!
Moški sol in m oko nosi,
ženske tre b a je p r i kosi. 45 K ar bode — k o t ta tih a p lan
(O sel — o sla. P rim . s tv a rn a ug.! Ml., 1928., že p r e j S tritar.) brez konca širi se pred mano.
Le p a d a j, p a d a j beli sneg,
3. Z adeni zn an em u sv e tn ik u K na glavo, zap ad i dol. zap ad i b reg . . .
plosk o v n o m e ro z a d a j m u p rista v i!
V p ra šu je š, l i o r a l bo p rav i? A li so vam znani ti verzi? P oglejte jih natančno. Kar
P oskusi! Če pogodiš pravo, odkrijete, nam sporočite! Za n ajb oljšo rešitev razpisujem o
grd ptič p re d ta b o d e re se h ripavo. knjižno nagrado: knjigo Knut Ham sun: B lagoslov zem lje.
P ris triž i m u z d a j rep, o d rež i glavo!
Le d e l te le s a ti bo še o stal, R ešitve p ošljite do konca februarja na naslov ured­
ki ga zam an p r i p tiču boš iskal. ništva. R ešitev objavim o v 3. številki.
(Rok, k -ro k -a r, -rokn-.) U redništvo rev ije »Ilustracija«, Ljubljana, Kopitarjevn 6.

13
Zbor »Glasbene Matice« na pariški Sorbonni. Med
njim i zm agoviti maršal Franchet cTEsperaij in
pevovodja zbora ravnaielj kr. opere v Ljub ljani
M irko Polič
D esno zfroraj: Darila >Glasbeni Matici« na zm ago­
slavni turneji po Franciji F o to r e p o r t H . K e r n

D esno v sre d in i: Masa ljubljanskega občinstva

pozdravlja Matičarje po njih prihodu v dom o­
vino na lju b lja n sk em glavnem kolodvoru
F o to r e p o r t H . K e r n

Zmagoslavna pot
slovenske pesmi na zapad
T urneja pevskega zbora »Glasbene Matice« pod
vodstvom g. V ladim irja R avniharja, g. M irka
Poliča in g. Karla Mahkote je zmagoslavno pri­
pomogla za boljše poznavanje slovenskega na­
roda v Franciji. Vezi. ki spajajo dva zavezniška
naroda, bodo še prisrčnejše in še boljše

Lev Tolstoj: Vstajenje S v o b o d e v L j u b lja n i)

D r a m a t i z a t o r B a t a il le j e iz t r g a l iz r o m a n a p e t t r e n u t k o v in j i h s k u š a l
v r z a t i v d r a m o . S to r il j e to p o s v o je in se v V. d e j a n j u c e lo o d tu j il
T o ls te m u . K o j e r o m a n iz š e l, p a j e k r i t i k a k o t te n d e n č n e g a z a v r a ­
č a la . V p r a š e v a la j e , k j e j e p r a v z a p r a v v s ta j e n je in k d o v s ta n e .
N e h lju d o v ? D a . O n b i n a j v s ta l, to d a a li o n s p lo h z a m o r e v s ta ti?
S a m o e t ič n o - t o ls to ja n s k o , s o c ijo n a ln o n e . Z a to s e s K a tjo lo č ita ,
z a to g r e K a tj a s p r e g n a n i m n ih ilis to m v S ib ir i jo in to j e n je n a
p o t v s ta j e n ja in n o v e g a ž i v l j e n j a . V te m j e p o d z a v e s tn i s im ­
b o liz e m n o v e R u s ije . K a tj a j e s p o z n a la , d a v p r e t e k lo s ti in
v o k o lic i, v k a t e r i j e z r a s t l a , l j u b i l a in p a d l a , d a p r i N e h lju -
d o v u n i z a n jo u o v e g a ž i v l j e n j a , z a to g r e r a j š i v S ib ir i jo , v k r a j .

Ivan Čargo:
K rog: Pisatelj Bratko
Glavna Kreft, režiser
igralca,Neh dram atizacije
lju d o v (g. Petre), K atja (ga. Sev erjev a ) Tolstega V s t a ­
jenja*
k a m o r p o š ilja jo v se lis te , k i so » iz v r ž e k c d r u ž b e
in z a n a s — iz h o d iš č e n o v o . T o j e o s n o v n a m is e l,
k i j e v o d ila r e ž i jo in vso u p r i z o r i t e v . Z a to so b ili
p o r o tn i k i in s o d n ija k a r i k i r a n i , z a to j e b il d o ­ Levo: Scena v
d a n e p i lo g , k i j e p r a v i l n i in lv s n ič n i z a k lju č e k ječi. Katja zapu ­
» V s ta je n ja « , i u d i T o lste m u o d g o v a r j a b o lj n e g o ščena in vdana
B a ta ille o v , z a k a j T o ls to j n i b il l i t e r a t z a i a d i l i t e ­
r a t u r e , te m v e č k r i t i k , a e s t r u k t o r in s te m , d a j e
v svojo usodo
p o s la l K a tjo s M m o n s o v im v S ib ir i jo — j e g o v o ril F o to
n a p re j. B. K. J o t. P o g a č n ik m l.

14
 Na treningu o mesečini
T r en in g za dobro
s m u č a n j e F o to » Ilu s tra c ija « Zimske igre akademikov
K o n č n o s e n a s j c u s m il ila z im a . Z a p a d e l
j e s n e g »n o s o lu č e n i b r e g o v i so o ž iv e li. K r i ­
v Davosu
ž a jo j i h s m u č in e , iz g u b lja jo č e s e v d a l jn o b e ­
li n o , v č a r s o ln c a , v le p o to , k i s e j e r a z s m e ja la
n a d k ra jin a m i.
V d a n a š n j ih d n e h d o s e g a s m u č a r s tv o r a z m a h ,
k a k r š n e g a n i n ih č e p r i č a k o v a l | r e d n e k a j le ti, k o
j e b il s m u č a r Se p r e d m e t o b č e g a z g l e d o v a n ja , u g i-
n a n j in z a v id a n ja . D a n e s , k o so p r e m a g a n i p r e d s o d k i
n a š e k o n s e r v a t iv n e m e n ta l ite t e , k o p r o d i r a š p o r tn a i d e ja
t u d i v n a r o d — d a n e s la h k o g o v o rim o o r a z v o j u , o b o d o č i
m o č i, k i b o p o n e s la n a š e im e v tu j in o . S m u č a r s k a a r m a d a , k i jo
v id e v a m o p o r a z n i h v e ž b a ln ih t e r e n i h , j e le š te v ilo — m a s a . Iz
n le b o d e m o d o b ili lj u d i, k i b o d o v te k m i, s tr e n u t n o n a d k r i l j u -
jo č im i n a s Č e h i in P o lja k i p o n e s li n a š e im e n a s e v e r , v d e ž e lo
z im e , o d k j e r j e k la s i č n a t r o j i c a ( H a u g , T u l lio T h a m s in G r o t-
t u m g s b r a e te n ) p r i n e s l a u s p e h e s to le tn e g a r a z v o j n . — M i n im a m o
r a z m e r , k i b i o m o g o č e v a le m is e l k< n k u r i i a t i s e v e r n j a k o m . P r i
n a s j e s m u č a n je k o t š p o r t š e v p o v o jih ( š p o r t im a i z r a z v te k m o ­
v a n j u , o z . v u s p e h u , d e lo z m o ž n o s ti, v a l p in iz m u , d r u g a č n a te ž n ja
j e le - z a b a v a ) , č e g a p r im e r ja m o z r a z v o je m v in o z e m s tv u . L e ­
to š n jo s e z o n o , k o se v r š e n a B le d u m e d n a r o d n a t e k m o v a n j a , b o
v sa k o m u r la h k a p rim e rja v a .
M e d te k m o v a l c i g r e m r z lič n a d r h t a v i c a . D o č im s e s m u č a r s k a
m n o ž ic a z a b a v a s k r i s t j a n i j a m i in te l e m a r k i , m o r a jo te k m o v a lc i
v d o s e g o u s p e h a i z r a b i t i v s a k t r e n u t e k z a v e ž b a n je , p o z a b iti n a
r a z n o v r s t n e u ž i t k e in s e ž r t v o v a ti k ilo m e tr o m r a v n i n e , b r e ž i n in
o p a s n ih s m u k o v . Z a t e n a p o r e n i v s a k . P r e t e č i d n e v n o d o 50 Km,
p a j e v a j a , k i d e l a m o j s t r e , k a k o r so N o r v e ž a n i. O n i, k i so č e z
d a n z a p o s l e n i, a b s o l v i r a j o s v o jo v e ž b o z v e č e r v m e s e č n i n o č i.
N ih č e j i h n e v id i in n e p o z n a , n e k o č p a s e p o ja v iio n a s t a r t u in
z m a g a jo . T a k o j e z m a g a l T o r l e i f I la u g in d r u g i. N o v a im e n a se
p o ja v lja jo sezo n o za sezo n o .
N a š i te k m o v a lc i so le to š n jo z im o z n a tn o h a n d i c a p ir a n i. N i Jugoslovanska reprezentanca o sprevodu, ki se ga je udeležilo 15 na­
b ilo s n e g a . . . N e š te t o k r a t j e b il a p r e s m u č a n a v s a k a p r e o s ta la
lis a in v e n d a r z r e m o z u p a n j e m n a m e d n a r o d n • te k m o v a n j a n a
rodov. Od lev e p ro ti d esn i: Kolar, Dougan, Košir, za n jim Ku kovec
B le d u . P r ič u j o č e s l i k e d o k a z u je jo m a r lji v o s t n a š ih te k m o v a lc e v . (ki je dosegel najboljši placement za nas), Gostiša D., Gostiša M.
( kapetan m oštva) in Bleirveiss

f. zadnje, a n ajv ažnejše nogometne te km e prošlega leta, ki se je vršila 2i. de­

cembra o L ju b lja n i m ed Ilirijo in d u n a jsk im JVackerom. Obe m oštvi pri po­
zd ra v u kdojih p redstavnikov. Z desne proti levi: predsednik Ilirije dr. Dular
pozdravlja znanega avstrijskega športnika Kulisa. T ik poleg obeh se nahaja Pri teku na 18 km . Skozi cilj vozijo trije
popularni reprezentančni igralec Horvath Slovenci: Gostiša, Dougan. Košir

15
 Pariz se Ljubezen
sm eje. . . F ed o r B. Isjag in

U m etn ik ž iv lje n ja je d rv e l za n jo — od ene žene k

T h e a tre de D ix H eu- drugi. T oda vedno, k a d a r je m islil, d a jo ima, m u je ušla
res je n a b u ljv a ru de izpod ro k in se m u že sm e ja la izpod m ask e novega fa n to ­
C licliy. D vo ran a je dvo- ma. N ikoli je n i našel.
ran c a, m alo v eč ja k a k o r Filozof j i je po sv etil delo sv o jeg a ž iv lje n ja . V d esetih
kii kšna naša v e l i k a so­ d eb elih , g lo b o k ih k n jig a h z b rez štev iln im i u čen im i o p az­
ljo. N am esto širo k e peči k am i in c ita ti je sk u ša l u te m e ljiti b istv o lju b e z n i. P o sta ra l
si m islite lilip u ta n sk i
se je in onem ogel je, toda n je g o v a v ed o željn o st ni o n e­
oder, n a k a te re m m ore mogla. K a r n a p re j je če čk ala n jeg o v a treso č a se ro k a s
sta ti k la v ir in k a k ih šest
p eresom po p a p irju , d a b i o sv etlil p ro b lem od v seh stran i.
igralcev, p riš te jte v e n ti­ Ko je v e n d a r v za d n je m p o g la v ju z a d n je g a d ela skoro
la to r v p ro sto ru za g le­
ra z re šil zm isel sk riv n o stn e besede, ga je zadela srčn a kap .
dalce, v ra ta in še ozek
ho d n ik — to je eno n aj- T u d i on je n i našel.
za b av n e jših g led ališč v P esn ik je je b il poln, ta k o poln, d a je je b ilo p reveč.
P a ri/u . Izlil jo je v n eštev iln e pesm i, v ro če n a p e v e in n av d u šen e
O b d esetih je zače­ him ne. V sv o jih v erz ih je p el o v seh stv a re h z e m lje: o
tek. T oliko lju d i m >rda lju b ici, o o tro k u , o gozdovih, o Bogu in o zvezdah. Ko je
še n iste n ik o li videli vse opel in vso svojo lju b e z e n d al sv o jem u delu, m u je
sk u p a j v ta k o m ajh n em o tro k u m rl, lju b ic a m u je p o b eg n ila z d ru g im in srce mu
prostoru. — Mogoče iz­ je b ilo p razn o . U m rl je b o lj rev en k a k o r n a jre v n e jš i b erač.
v ira odtod d o b ra v o lja in veselo razp o lo žen je. In vse to je M lada m a ti je n i isk a la in n i ra z m išlja la o n je j. Ni
n alez ljiv o . E d en n a dru g em se d ijo gledalci. B og n ed aj po­ b r a la n e d el filozofa n iti p esn ik a. S sm ehom n a u stn icah ,
m isliti na p o žar! Že ta k o j e zadušno. s tih im d aro v a n jem , je n u d ila n o v o ro jen č k u sv o je prsi.
P a riž a n im a to zavid ljiv o zm ožnost, da n e izgubi nikoli
h u m o rja . V n a jo p a sn e jših situ a c ija h se re ši s svojo ostro
o d rezav o stjo . R a a se sm e je in za p ra v vsak o stv a r. In ti,
k i se jim sm eje, se n im a jo čem u sm e ja ti. P a riž a n je b rez
rešp e k ta, lju b i iro n ijo (tudi o sebi) in odpušča n a jh u jše m u
so v ražn ik u , če pove dobro sm ešnico.
D elav ci v ja v n e m ž iv lje n ju so m eta in cilj n o rče v an ja .
Vsaka slovenska družina,
Čim sla v n e jši si, tem v e č ja m eta. P a r k la sič n ih o b je k to v :
vedno se sm ejoči p re d se d n ik D oum ergue, m o raln o strogi k i im a s v o jo k lo p v c e r k v i,
p o lic ijsk i p re fe k t C hiappe, n a ro d n a ju n a k in ja C ecile Sorel. k i im a s v o jo lo ž o v g le d a liš č u ,
»Naša Cecil,« pojo c h a n so n ie rji, »je še m lad a dek lica. S tara
je k o m a j š tirik r a t d v a js e t let.c K oliko tožb bi p ri nas ali n a j im a t u d i n a r o č e n o
kod d ru g o d spro žili ta k i v erzi? . . .
N a k a j vse se sp rav ijo ! Kdo bi se d rzn il d ru g o d s p ra ­ n a j le p š o , n a j b o l j š o s lo v e n s k o
v iti v sa tirič n o re v ijo p rv e o sebnosti ja v n e g a ž iv lje n ja in ilu s trira n o m esečn o r e v ijo
jih p rik a z a ti v m alo z a v id ljiv ih pozah in p rizo rih ? . . .
V P arizu je to p olitično m in ia tu rn o g led ališče n a jv e č je
ak tu a ln o sti. Zdi se, da n a p iše jo vsak v eč er nove verze.
C o n fere n cie r (n ek a k tolm ač, ki vedno govori tu d i uvodno
» ILUSTRACIJO« II
besedo) stopi p re d za sto r in o b sta n e tu n ek a m b rezb rižn o .
Iz žepa p otegne p a r ro k o p isn ih lističev, k i jih je n ačečk al,
p red e n je sto p il na oder. In zd a j se začne . . . K ar ste b rali
z ju tr a j v d n ev n ik ih , slišite zdaj p ersiflira n o , p re b rn je n o
in za čin jen o z iro n ičn im i opazkam i. L ju d je se k riv ijo od
sm eha.
Č utite, da spod aj m ed gledalci raz u m ejo v sa k m ig lja j G rafološk i k o tiček
in nam ig. P o slu šalci p o zn a jo svo je p o litik e, svo je p isa te lje ,
» O lg a« . I m p u lz iv n a , p r e c e j n e s tr p n a n a t u r a , k i b i h o te la s v o je c i lje
vedo dobro, k a j se godi po svetu. R a z p ra v lja jo o k n jig i, d o s e č i n a m a h , D rez p r e d p r i p r a v in v m e s n ih p o s ta j. I m a r a z v i t k r it ič e n
ki je p ra v k a r izšla, in jo celo bero. im a jo n e p o jm ljiv zm isel č u t, v d e b a ti in n a s to p u z n a b iti o s tr a in n e i z p r o s n a , s v o je m is li in
za d u h o v ito st in p a ra d o k s. U živajo ob v sak em p o u d ark u , p r e p r i č a n j e r e d k o z a ta ji , a k o r a v n o v e s a m a , d a n e te m e l ji v s e n a o b j e k ­
ti v n i p o d la g i. N je n o m i š l je n j e ie p r e c e j č u s tv e n o v p liv a n o , o d m o m e n -
ob v sakem dom isleku. S m eje jo se in so d e lu je jo sam i pri ta n e g a r a z p o l o ž e n j a z a v is n o . R a d i te g a tis to n e r v o z n o i s k a n j e in n e s ta ln o
vsej igri, k i se v rši z a n je iz n jih sam ih, s tem , d a se sm e­ s t r e m l j e n j e in h o te n je , k i s e o p a ž a v n je n e m z n a č a ju . O s e b a j e v
je jo in da ra z u m e jo vse, k a r je p o treb n o raz u m eti. Iro n ija
in sa rk a z e m ni na m estu, če ga n ik d o in posebno oni, ki
m u je n am en je n , ne razum e.

Vsak poštni nameščenec o s ta le m š ir o k o g r u d n a , z a m a le n k o s ti j i n i, p r e v e l i k a v a r č n o s t in n a t a n č ­

n o s t n is ta r a v n o n j e n i v r li n i. S im p a tič n o p a v p li v a n j e n a n e p o s r e d n o s t
naj bo naročen na svoje in n a r a v n o s t v iz r a z u in o b n a š a n j u . Ž a l, d a o s e b i p r i m a n j k u j e so č n o sti
in ž i v l j e n j s k e b u r n o s ti, n j e n a n a t u r a j e v s e p r e m a lo p r e p o j e n a s to p lim i,
m o č n im i ž i v lje n js k im i u t r i p i . P r e m a lo e l e m e n t a r n e č u tn o s ti, s k o r o p r e v e č
strokovno glasilo d u š e v n e te n k o č u tn o s ti in o b č u t lji v o s t i. O s e b a s e s ta ln o b o r i z o k o lic o in
r a z m e r a m i, v k a t e r i h ž iv i, d e lo m a z a to , k e r n e n a j d e p r a v e g a k o n ta k ta
z z u n a n jim s v e to m , d e lo m a p a r a d i s a m o s v o jo s ti in e k s k lu z iv n e g a n a -
t u r e l a . I n te lig e n c a j e m o č n o r a z v i ta , o p a ž a s e o r ig i n a ln o s t m i š l je n j a in

»Poštni glasnik« d o b r o r a z v i t e s te tič n i č u t. O s e b a o č iv id n o n e lj u b i d o lg o v e z n o s ti, v e lik o

b o lj s ta j i p r i s r c u l a p id a r n o s t in d o lo č n o s t v iz r a z u .

Cjubljana, Sv. Jakoba trg, P r ip o m b a u r e d n i š t v a : K d o r ž e li g r a f o lo š k o s k ic o z n a č a ja k a k e o s e b e ,

n a i v p o š lje p r ib l iž n o 10 c č r n ilo m p is a n ih v r« tic n j e n e p is a v e ( n a v e s ti tr e b n
poštna direkcija t u d i s p o l in s ta r o s t) n a u r e d n i š t v o n a š e r e v i j e p o d n a s lo v o m » G r a f o lo š k i
k o tič e k « . O b e n e m n a j p r il o ž i p is m u 20 D in z a d e lo in s tr o š k e . P is m a »e
r e š u j e j o s tr o g o d is k r e t n o in z e lo v e s tn o . A n a liz e v p o s la n ih p is a v ae p ri*
o b č ijo v te m k o ti č k u le n a iz r e c n o ž e ljo . N a l g r a f o lo g iz d e lu j e tu d i d e t a jl n e
a n a liz e p is a v in j e b r a l c e m t e r e v i j e n * r a z ^ h a g o ta v ne tfaftftteV rte ftffd r-
m a c ije in v p ra & a n ja .
 Večerna obleka
A lbina H ity-Z adnekova

N ova m odna id e ja se n a jb o lj iz ra ža v v e č e rn i o b lek i

te r u re sn ič u je zopet zah tev o po p ra v e m ženskem in d am ­
skem slogu. O b č u te k enoličnosti je izginil, novo je za n i­
m a n je in ž e lja po oblačilih, v k a te r ih se v ra č a in izraža
in d iv id u aln o st v sa k e posam ezne ženske. B a rv a in o b lik a B O U R JO IS
m odelov, k i se s posebno sk rb n o stjo in lju b e z n ijo izv ršu je,
p lastičn o p o d č rta v a žensko telo. V itek in m lad o sten je
n jih izraz. K ra te k v životu, p rile g a jo č se v bokih , u č in k u je P A Q
ta k m odel m ladostno, sk o ra j otroško. B ogata d o lžin a k rila ,
n izko zap o red n o n ašite volane, k i k a ž e jo šp a n sk i vpliv
te r sp o m in jajo n a p re le p e kostu m e A rg en tin e, posebno
novo. K lju b tem u je m a lo k d a j o d o b rav a n kostu m sk i način
izv ršitv e in n o še n ja. Sam o p re te n c ijo z n a dam a dobi v n jem
p ra v d o b er izraz.
M ehkost gibov poveča te lesu p rile g a jo č e se novo modno
blago in lin ija k ro ja , ki je n a jv iš ji m ik te nove mode.
S vileni b a rž u n , nežen in m eh ek lam e, k i im a sam o
bleščečo sk u p n o st z la n sk im i izdelki, sicer p a povsem
a p a rtn o in novo v b a rv a h in m a te rija lu . C repe, satin , geor-
gette, chiffon, čipke, to je m a te rija h iz k a te rih se u s tv a rja
vsa lepota.
O g rin jač e, k r a tk i kepi, jopice s fan ta stič n im i rokavi,
lil
z a d a j p o d aljša n i p lašči (posebno iz b arž u n a) z bogatim
n ašivom iz lisičjeg a k rz n a vseh drag o cen ih v rst in d ru g e
p ristn e kože.
P oleg d a lia -b a rv e je p ra v le p a še: m e denoru m en a, ze­
lena, živordeča, b e la in č rn a b a rv a . K er je sprem em b a
posebno pom em bna p ri v eč ern ih o b lek ah , im a ta vpliv N a jp r ilju b lje n e jš a b a rv a je črn a, bogato o k ra še n a s
tu d i na m alo v eč ern o obleko in na p o poldansko obleko. Te h erm elin o m a li b reitsch w an zo m , k a te r a se u p o ra b lja ta tudi
so en a k o v eč ern im o b lek am k ra tk e g a života te r so še po­ za p o p o ld an sk e plašče.
u d a rje n e s pasom . Im ajo svojo dolžino, p re c e j k r a jš o k o t N ova lin ija to re j hoče b iti posebno ženska, g racijo zn a
v eč ern e obleke. in nova v silhueti.

Elegantna toa leta iz zelenega c re p e - O b le k a v n ovi lin iji iz georg etta, ž i v o po- Eleganten r j a v plašč
s a tin a , na h r b tu rfetenje z b iseri slikanega. O v r a tr tik p o d a ljša n na Hrbet D* ara, Paria

17
 Levo: Velika
oečerna to a ­
leta iz crepe
satina z v le č ­
ko. O krog
o ra tu p e n t­
lja iz p r i s t­
nega h erm e­
lina z m odn o
zap on o
( A te lie H ity ,
d . t o . z.)

D esno: Mala
v ečern a o b ­
leka, t a j j e t
da h lia-baroe
z z a n im iv im
h r b t n im i z ­
rezom . Nosi
naša m od n a
r e feren tin ja
ga. H i ty

O rig in a lni
m o d e r n i nakit
( I z d e le k
g e . D . P a ju ič e v e )

Iz naših modnih
ateljejev
F o to > llu » tra c ija «

Levo:
Večerna obleka. Bele č ip k e in georgette.
S p r e d a j nisokn ■/.a p r l a , p reko ram kep
( A te l je H itv . <1. z o . c.)

Desno:
Večerna o b lek a i / ru m en ega georgetta
(M o d n i a t e l j e S e ljo k i

18
T ipična fig u ra n o v ite te »Q u i c k - s t e p *. Q u ic k -s te p j e n a jt e ž j i le­
to š n ji p le s, fri z a h t e v a m nogo tehnične iz v e ž b a n o s t i in stabiln o sti
v r a v n o t e ž ju , k a r nam n a jle p še k aže naša slika
E le g an tn a v eč ern a to a leta iz rd eč eg a c re p esa tin a , delo m od­
nega a te lje ja M ice K ovačič, L ju b lja n a , K ro ja šk a ulica
Sm oking n ajn o v e jše g a k r o ja , delo m odnega salo n a za gospode
»Elegance«, L ju b lja n a , A le k sa n d ro v a cesta

Najnovejše plesne kreacije

letošnje zimske sezone
Plesni m o js te r g. J o s i p K o š i č e k in d r ž a v n a p r v a k i n ja v d r u ­
ž a b n em plesu ga. Elza S t o j K o v i č e v a F o to » I lu s tr a c ija «

Z g o raj levo: N a jb o lj p rilju b lje n a fig u ra živ a h n eg a *S ix -eig h ta «,

iz v e d e n a j a k o posrečeno. Plesalec pri te j fig u ri ne sm e zr a h lja ti
d r ž e , sicer iz g u b i slika ose na s v o ji eleganci
S p o d aj: N ajlep ša slika zelo ra z g ib a n eg a plesa >Paso-doble*.
Naša slika nam k a ž e m om en t, ko go sp o d in d a m a k r iž a ta nogi
za d a j, nakur n a p r a v i d a m a tri k o r a k e ok ro g go spoda, p r i čem er
m o ra g o sp o d p a z i ti na p r a v iln o prenašati je teže
D ecen tn a v eč ern a to a leta iz črn e g a cre p e sa tin a , zlato o b ro b ­
lje n a , delo m odnega a te lje ja Mice K ovačič, K ro jašk a »lica

19

O novem družabnem plesu
F ran c Bajd
B istvo d ru ž a b n e g a p le sa leži sre d i m ed športom in igro.
D a govorim o p ri plesu la h k o o športu, nam n ajlep še d o k a­
zu jejo plesni tu rn irji. Ponovno se je ravno p ri plesnem
tek m o v an ju pokazalo, kak o odločilnega pom ena je za d r u ­
žabni ples telesna k u ltu ra . K akor vsaka d ru g a igra, pa
zahteva ples p ravega razpoloženja. N a d k rilju je p a ostale
d ru žab n e oblike v tem, da posega tu d i v um etnost, kolikor
so njegove podlage m uzikalno-estetske.
D anes, k o se to lik o pleše, m oram o vzeti ples resno.
V eliko n a v d u š e n je za d ru ž a b n i ples je gotovo en a izm ed
potez na o b raz u našega časa. S aj je na d ru g i s tra n i ravno-
ta k o n a v d u še n je za u m e tn išk i ples tu d i dokaz, da je p o stal
ples problem . Če grem o še d a lje , vidim o m ed od rsk im in
d ru ža b n im plesom globoke vezi in nedvom no vzporednost.
V tem oziru sta si gotovo zelo b lizu ek sp re sio n ističn i ples,
k a k o r ga g o jijo Nem ci, in n a jn o v e jš i d ru ž a b n i ples; seveda
je jasn o , da sam o v onih m ejah, k o lik o r je to sploh
mogoče.
Še im a ples m nogo sovražnikov, k a te rih k ro g se je
m očno p ovečal s p rih o d o m zam o rsk ih plesov. Z am orski
p lesi so v p liv a li elem e n ta rn o , k e r so bili n a ro d n i plesi in
ta k ples n a jla ž je uspe, v e n d a r za ev ro p sk i okus še d aleč
niso b ili estetičn i. K ak o r so b ili navd u šen o sp re je ti, tako
smo se tu d i n av d u šen o poslovili od n jih . T u d i o rig in aln i
tan g o je n a ro d n i ples in se k o t ta k še p leše v Š p an iji in
A rg e n tin iji.
Če se je d anes iz v ršila v d ru ža b n em p lesu rev o lu c ija ,
g re v nek em oziru zaslu g a tu d i zam orskim plesom . Im eli
smo jih p re c e j, to d a vsak je im el svoj osnovni k o ra k in
baš te m e ljito o b v la d a n je osnovnega k o ra k a je bil tu neob-
h o d en pogoj. M oderni stil nim a ne sledu zam o rsk ih plesov,
v e n d a r pa resno p o u d a rja važnost osnovnega k o ra k a . P re j
so se posam ezni plesi raz lik o v ali p red v sem v posam eznih
slik ah , d an e s pa že v k o ra k u . Na to so n as opozorili z a ­
m o rsk i plesi, k i so v tem oziru o b rn ili nase tu d i pozornost
p lesalcev -u m etn ik o v . Sam i so izginili, za m o rsk e zvezde so
u g asn ile e n a za dru g o in n ik o m u r n i žal za njim i.
K ak o r v sa k a stv a r, k i je v sa j m alo estetsk eg a zn a ča ja ,
ta k o tu d i ples la h k o izgubi svojo v red n o st, če se hoče
iz ra b lja ti. O no »razpoloženje«, k i ga u s tv a rja ples, je k o m ­
p le k sn eg a zn a ča ja . D ru ž ab n e g a p le sa si b rez m u zik e ne
m orem o m isliti, dočim u m e tn išk i ples ni stro g o v ezan
n a n jo in je n je g o v a ritm ik a često le ritm ičn o d ih a n je p le ­
salca sam ega. Mnogo zavisi od d o b re m uzike. V eliko pa
pom eni p ri p le su tu d i o b le k a te r ra z s v e tlja v a in oprem a
d v o ran e. Vse to sk u p a j nam u s tv a ri »razpoloženje«, to je
d o ž iv lja n je , k i ga im aš, ko plešeš. To leži v bistvu p rav e g a
d ru ž a b n e g a p le sa že od n e k d a j.
K ar se tiče p lesn e glasbe, p re v la d u je še vedno »jazz-
band«. S eveda im am o tu d i tu te m e ljit p re o k re t. N ič več
n i »jazz« ona d iv ja m uzika, ki je sicer zelo p o u d a rja la
ritem , ta k o da se često ni m enila celo za ta k t. T u d i diso­
nanc nim am o več. K ra lj »jazz-a« P a u l W h item an p ra v i, da
se je »jazz-band« p re le v il v u m irje n o sin k o p ira n o h a rm o ­
nijo. P ri p le sn ih k o m a d ih m oram o ra z lik o v a ti m ed am eri-
k an sk o -a n g lešk im i in nem škim i. P rv e o zn a ču je p red v sem
p o u d a rje n rite m in m a len k o stn a m elodioznost, N em ci pa
p o u d a rja jo m elodijo. S koro sam o nem ški k om adi p o sta n ejo
»šlagerji« sezone. Slišiš ga e n k ra t, d v a k ra t in si ga z a ­
pom niš, d ru g i d an ti že ne g re več iz glave. Ko ga že č u je š
n a ulici, se ra z je z iš n a n j, toda na pohodu so že novi »šla­
gerji«. Za ta n g o sm o d o bili letos k a r tri kom ade, to d a eden
za d ru g im u m ira jo . N a jp re j »V m ali slaščičarn i« , potem
»G ospodična, p a r d o n ...« in d anes »Ti si m oja zvezda, m oj
m esec in m o je solnce«. T oda tu d i z a d n ji bo u g asn il z
zvezdo, m esecem in solncem vred.
K a r se tiče novih plesov, je p ri nas plesn i d ik ta to r
A dolf Jenko, član p a rišk e a k a d e m ije plesa. O b s tra n i m u
s to jijo p le sn i m o js tri Č erne, T ro st in K ošiček, k i im ajo
vsi en o ten p ro g ram , k a k o r sta ga iz b ra la k o n g resa v P a ­
rizu in Z iirichu. Splošno sm o S lovenci p riz n a n o d o b ri p le ­
salci. D rž av n a p rv a k a v d ru ža b n em plesu, S eunig in S toj-
k o vičeva, sta Slovenca. T u d i k a r se tiče glasbe, im am o
p a r d o b rih »jazz-bandov«, v p rv i v rsti »Jonny-jazz«, ki ga
tv o rijo sam i k o n se rv a to risti, »M erkur«, d a lje »Negode« in
»Odeon«.
Že lansko leto se je po jav il v plesu angleški stil, ki je
za r e d ho IztobVlriflSl s ptarkefa ameUikautfki stil, za k a te re g a
so b ili zn a čiln i zam o rsk i plesi, k i so za h te v ali včasih n a ra v ­
nost ak ro b a tsk e tehnike. D anes se pleše z elegantno m ir­
nostjo. Novi stil se je u v eljav il zlasti s tem, d a ga upošteva
tu d i m oda, k i je ravno tak o in tern acio n aln a k o t ples. O tem
n as p rep riču jejo k rasn e večerne toalete, k i so naredile iz
športne girl zopet elegantno dam o.
Štirim pogojem m ora ustreči plesni p ar, če hoče res k a j
v eljati. N a jp re j je važen »celotni vtis«, k i ga tv o rita h a r­
m o n ija plesalčeve in p lesalkine postave in p a p ra v iln a drža.
N a d ru g o m esto p rid e »tehnika« plesa. P a r m ora dobro ob­
v la d a ti vse k o rak e in prehode m ed njim i, zlasti p a je važno
g ib an je go rn jeg a dela telesa p ri posam eznih k o rak ih . P ri
vsem tem p a se m o ra v id eti, d a vodi gospod. P o tem p rid e
»m uzikalnost«, to je ritm ičn i in m u z ik aln i čut. O sta n e še
»stil«. Vsi p lesi im a jo s k u p a j svoj stil, v sak p a še p o seb ej
svojo linijo. P ri te j točki m oram o upoštevati še individualno
noto v plesu. V sak plesalec im a n e k a j svojega, k a r navadno
o d g o v arja njegovem u tem p eram en tu in n i n e k a j prisiljenega.
Bistvo angleškega stila je že v k o rak u samem . Gospod
pleše s celim podplatom , ne sam o po p rstih . Izostati p a m ora
vsako d rsan je. S topiti m ora n a jp re j n a peto in se neznatno
d v ig n iti n a prste. T a k o rak je značilen za vse plese in je
za držo n ajv až n ejša stv a r p ri plesu.
R avno p ro g ram letošnje sezone p riča, d a se je angleški
stil popolnom a uveljavil. S aj im am o skoro sam a angleška
im ena. F o x -tro t se še vedno pleše v sk o raj neizprem enjeni
obliki, sam o m alo počasneje (50 ta k to v na m inuto). Podobna
m u je n oviteta Q uick-step, ples, k i ga o zn aču jejo sinkopirani
k o rak i in C hassier-korak. N ajb o lj navdušeno in n a jla ž je smo
sp rejeli eleg an tn i angleški v alček (40 tak to v n a m inuto),
k aterem u so N em ci letos dodali še p a r diag o n aln ih korakov.
S k o raj iste fig u re im a Slow -fox ali angleški F o x (42 tak to v
na m inuto). O d lik u je ga lep o ta ritm a in n arav n o st tekoča
m elodija. Še vedno p a je v la d a r vseh plesov tango (28 tak to v
na m inuto), k i je A ngležem p ač ideal, k e r zahteva južne
atm o sfere. P ri ta n g u p o k aže p le salec vse, k a r zna. N jegova
čudovita ritm ik a je n ajb o lj p rik la d n a za in d iv id u aln o b a r ­
v a n je p red p isan ih figur. N ek aj novega p a sta za nas Six-
Eight in Paso-doble. O b a se plešeta v šestosm inskem ta k tu
in im ata n a sebi n ek a j špansko-južno am erikanskega. Six-
E ight je lahek in zelo živ ples in nam nadom ešča n ek d an ji
O ne-step. Za P aso-doble so zn ačiln i k rižn i k o rak i in sinkopa.
Za večino teh plesov je v ažen dolg k o rak . Izvzeta sta
sam o z a d n ja dva. Z lasti p ri ta n g u m ora b iti očitna razlik a
med tem i dolgim i in v trio lah n ap ra v ljen im i k ra tk im i koraki.
T u se m o ra p a z iti še n a k o n tin u ite to g ib a n ja , podobno k o t
p ri Slow -foxu. K o rak o v n e sm em o cepiti, ed e n p r e h a ja v
drugega zvezno. T u d i p ri angleškem valčku je važno, da
m oram o n a p ra v iti na p o u d arjen i u d arec v ta k tu dolg k o rak,
in sicer s celim stopalom , na ostala dva n ep o u d arjen a u d arc a
pa k r a tk a k o ra k a po p rstih . To pa ne sam o p ri osnovnem
k o ra k u , am p ak tu d i p ri vseh o b ra tih . Izjem o p a tv o rita
S ix-E ight in P aso-doble, k i sta h itr a p lesa in z a h te v ata
tu d i tem u p rim e rn o k r a tk e in te m p eram en tn e k o rak e , toda
n e d iv je.
K ončno še n ek aj splošnih p rav il za ples. G ib an je z
ram eni je že davno iz mode, rav n o ta k o tu d i vsako zv ijan je
nog in u p o g ib an je kolen. K oraki so elegantna in harm onična
h o ja. O be ra m i n a j b o sta popolnom a h o rizo n taln i, k riv a
ram en a k v arijo celotni vtis. Med plesom se ne sme m igati
z glavo in d v ig ati rok previsoko. Roke m o rajo biti vedno v
višini ram en. G ospod d rži dam o m alo nad pasom . D am a
m ora p lesati vedno in sam o po p rstih . Med plesom ne smemo
gledati v tla in obupano šteti. N ajstra šn e jše p ri resnično
harm oničnem plesu so p a razgovori med plesom, č im lepše
zab av aš dam o, tem slabše plešeta. D rž a in stil sta vedno
v ažn ejša k o t posam ezne težke figure, to rej čim m an j takih
figur.
K er se v zadnjem času n ek ateri plesi niso dosti sp re­
m enili, so začeli oni, k i si mnogo dom išljajo, k o m b in irati
vse mogoče slike vseh različnih plesov in to plešejo na vsak
kom ad. T oda vsak ples im a n ek a j specifično svojega in se
ne d a m ešati z drugim . T ak o plešejo n ek ateri n a Slow -foxovo
m elodijo k a r slike iz ta n g a in ne vedo, da se oba plesa
lo čita m edsebojno i po izvoru i po ritm u , čep rav je ta k t
p ri obeb štiričetrtin sk i. V elika n ap a k a je tu d i m ehanično
p lesan je vseh fig u r po v rsti brez ozira n a godbo. T ak ples
ne n u d i prav eg a užitk a. Ako p a paziš na godbo in jo skušaš
nekako in te rp re tira ti, boš mogoče p ritrd il besedam E. Kre-
neka, kom ponista opere » Jonny svira«; »D ružabni ples je
nep recen ljiv a možnost, d a p rid e človek-neum etnik ven iz
sebe in zaslu ti d ih duh«. DrnitfSffje nuVdušbnje ta ples zrelo
potrjuje to mteel.«
20
i p r a v o Ri ms k o ve&eCj e
Vam napravi zimski šport, am pak le, če ste si preskrbeli elegantno belo
športno obleko. - Če neperete volnene stvari tako kot je treba, prehi­
tro izgledajo stare. - Volno in flanel je treba namočiti v mlačni razto­
pini RADIONa, potem nalahno iztisniti, pa bojo tkanine kot nove dobile
svojo prejšnjo barvo in sveži ton. - Vse to delo opravi SCHICHTov

RADIO N ki varuje perilo.

 Uk*'

S a m o malo p ritisn ite na ro b k a rte z J e z i k p orin iti o eno S te n ko iglo se za ved n o z a z n a m u je P o k a ži zo be — deset
n oh tom in ved n o se bo poznalo na k a r ti stran lica — k r a l j ka rta. N e v a je n o o ko to te ž k o op a zi

Tako se ne karta
'tr
t
m pri poštenih ljudeh!
v.
v Karte so zabava ljudi, utrujenih
po dnevnem delu, željuih m ajhnega
počitka. Zbere se trojica, četvorica
na par partij. To ni nič drugega kot
lahka zabava. Toda so na svetu ljud je,
ki čak ajo na priliko, da z goljufivo
igro dobe sebi, kar želijo. Čakajo
na kolodvorih, v parkih na pravi
trenutek dolgočasja, ko je kratka
igra kar hitro na razpolago za raz­
vedrilo. Kako se obvarujete golju ­
five iere? Ne igrajte nikoli z ljudmi,
ki jih ne poznate! Če pa že igrate,
odprite oči in ušesaI Tu vam nudi­
mo izbiro slik, kako delajo golju ­
fivci — mojstri v svoji obrti. Ne
glejte samo na roke — zlikovci po­
znajo svojevrsten m im ičen alfabet.
Noge jim govorijo svoj jezik. Pri
m ešanju kart — pozor. N ikoli ne
igrati s kartami, ki jih tak n ezn a­
nec slučajno nosi seboj. Na najraz­
ličn ejše načine zaznam ovane karte
T a ko trenira g o lju f na posebni p r ip r a v i. prineso pravo razočaranje nepouče­ B r z o ja v po d mizo. En d o tik : k r a l j , d v a :
V sa ka n ero dn a k r e tn ja iz z o v e zvo nec. J e m ­ nemu igraču. k ra ljic a , tr ije : fa n t, š t ir j e : as
lje ig ralcu k a r t e iz žep a, ne d a b i ta o p a zil

Zrcalce n roki goljufa. Vsako karto pozna že pri delitvi Štirikra tn a volta. Zelo težaven trik. Vsaka karta pride na
tisto mesto, kot to delilec želi

22
 cigaretami,
cigarami
in tobakom
Č iščen je in so r tir a ­
n je listov
R e za n je to b a k a
S tr o ji z a iz d e la v o ci­
ga ret
S tr o j v o b ra tu
S tr o j za i z d e la v o z a ­
v i t k o v . (I z stro ja
p r i h a ja j o po p la t­
nenem tra k u z a v i t ­
ki, k i ji h d e la v k e
p o b ir a jo in d e v -
Ijejo v z a b o je )
P a k o v a ln ic a cigaret
F o to » I lu s tr a c ija «

Pogosto zanese L ju b ljan ča n a k o rak po T ržaški cesti,

osobito ob nedeljah, ko si gre »privezat dušo« s krvavim i
klobasam i in drugim i takim i božjim i darovi. T ako h iti mimo
tobačne tovarne, ogrom nih poslopij, k aterih o b rat razpošilja
dnevno neštevilno cigaret in cigar po državi; večina L ju b ­
ljan čan o v ne pom isli, k ak šn e ta jn o sti se n a h a ja jo tu notri.
T udi s tra s tn i k ad ilec, k i d rži n ep ren eh o m a dim ečo se svalj-
čico v ustih, n a jsi bo dom a ali na cesti, teli p oslopij sploh
ne vidi ne, k a j še, da bi im el pojem o tem, kako cigareta
in d ru g i tobakovi »blagri« nastanejo, in v en d ar ni n ezani­
mivo, iti v posete v vse te po tobaku sm rdeče prostore in si
ogledati izdelke p rav p ri začetku, recimo tam , k je r je sicer
okrogla in lepo dišeča cigara še ploščat list. Stopim o za
tren u tek noter in denimo cigareto iz ust, k a jti napis nas
pouči, da v to v arn i je — k ad iti prepovedano.
P re k o v elik an sk eg a d v orišča p ridem o v p o slo p je za iz­
delovanje cigaret. T obak p rih a ja v tovarno v velikih balah,
v k aterih se n a h a ja jo listi taki, kot se trg ajo v tobačnih
nasadih. V posebnih oddelkih se nuto izbira in sortira. T ak
pogled nam nudi slik a 1. V posebnih lesen ih k o ja h se nato
lis tje n ašk ro p i z vodo. Od tu se p rip e lje po d v ig alih v
rezalnico. Š tirin ajst brzorezalnih strojev, kot jih kaže sl. 2.,
nareže do 15 tisoč kilogram ov tobaka dnevno. V poslugo
stro ju sta dv a delavca, k aterih eden pritisku liste med valje
in ti v alji p a n ap re j pod nože, drugi pa p obira narezani
tobak. To v elja za vse vrste tobaka, izvzemši »Trebinjca«.
Le za »Savski« to b ak je potreba p re j še n ek aterih poseb­
nosti. Je sicer najcenejši, a je z njim zato n ajv eč dela.
Preden pride tobak v rezalni stro j, se m ora p ariti v po­
sebnih kotlih. O d tu ga vozijo na vozičkih k strojem . — S
tem pa pot savskega tobaka še ni končana, tem več mora
še v pražilnico. Dim nam vzam e pogled in duši nas v grlu.
Šele ko se malo opomoremo, opazim o okrogle pločevinaste
kotle, k ateri se v rtijo okoli horizontalne osi. Pod njim i se
kuri, tak o d a je te m p eratu ra v teh kotlih približno 80 sto­
pinj. Ko zadobi tobak tem norjavo barvo, pride v elevatorje,
k je r se shladi. Šele sedaj je savski tobak u p o rab ljiv za
izdelovanje cig aret in zavitkov. Pričelo nas je d ušiti in
hiteli smo na zrak, k a jti n ah a ja li smo se v »švic kostnu«,
k ak o r p rav ijo delavci.
Brezdvomno je n ajb o lj zanim iv oddelek za izdelovanje
»valjčie. Stroji najm odernejšega sistema, k ak o r jih kaže

23
slik a 5. iii 4., iz d ela jo dnevno vsak do pol m lijo n a k o ­
m adov. Sledim o pripov ed o v an ju in razlagi p rija zn eg a u ra d ­
nika. T obak p rih a ja iz prvega n ad stro p ja po lijak ih na
tresoče se sito, nad k aterim i so nam eščeni m agneti, k i od­
stra n ju je jo m ed tobakom eventuelno se n ah a ja jo če železne
odpadke. T u je tu d i nam eščen prašilnik, k i vsrk av a p rah .
K akor je tu d i iz slike razvidno, p ad a tobak na sp o d aj se
venom er vrteči tra k , ki odnaša tob ak p ro ti stročnici. N a
stro ju je p ritrje n kolobar p a p irja , k ateri se v rti in odvijajoči
se p a p ir teče po posebnih valjčkih, k a te ri v enakom erni
ra z d a lji odtisnejo značko svaljčice.
N a sliki 3. je ta del zelo dobro viden. O d tu teče p a p ir
n a p re j in p rid e v stročnico. V stročnici dobi že popolno
obliko cigarete in teče p ro ti posebni n ap rav i, k atera zalepi
p a p ir in ta k o j nato poseben električni lik aln ik posuši. Le­
pilo je n a p ra v lje n o iz riževe m oke, k a te ra se v posebnih
m a jh n ih kotlih skuha. N ekateri stro ji im ajo napravo z zo­
batim i kolesci, ki stisnejo p a p ir v zobčast šiv. T ako teče
že izvršena cigareta p ro ti okroglim nožem, ki n ap ra v ijo do
1000 obratov n a m inuto, te r razrežejo cig aretn i tra k na ?. T reb ljen je listov za cigare
67 min dolžine.
S tem je svaljčica izgotovljena in pade na posebno po­
m ik ajo čo se m izico iz p la tn a . D e la v k e p o b ira jo c ig a re te s
teh m izic te r slabo izdelane ta k o j odstranijo. Te pridejo v
poleg nam eščeni stro j, k i o d stran i p ap ir. S valjčice se v po­
seb n ih o k v irih o d p o šljejo v p ak o v aln ico (slik a 6.) in tu jih
vlože v šk atle.
Ti stro ji so upo rab ljiv i za izdelavo vseh vrst cigaret,
le v aljče k z napisom in barvo se izm enja.
O glejm o si še nap rav o za pak o v an je to b a k a (slika 5.)!
Skozi lija k e p rih a ja na posebne mize, pri k aterih po štiri
d elavke od teh tav ajo potrebno količino tob ak a za en z a ­
vojček. V mizi se n a h a ja kolo s posodicam i, katero se ne­
p restano vrti. T e posodice se avtom atično o d p irajo in v an je
se vlaga o d teh tan i tobak. Iz n jih p ad a v korce, k ateri ga
stresajo na p ap ir. T a pride po platnenem tra k u med »ro­
kam « podobne lopatice, ki p a p ir zavijejo. T ako pride iz
s tro ja že gotov zav itek . T isk o v itk a se v rši v s tro ju isto ­
časno. S tro j m ore n ap ra v iti do 60 zavojčkov na m inuto.
Ropot in šum strojev nam je še vedno v ušesih, ko p ri­ 8. Izd elo va n je lu tk
demo v posebno poslopje za izdelovanje sm otk. Surovine
u važajo iz inozem stva. Mesto strojev »ropotajo« ženske ena
čez drugo in utihnejo šele, ko nas zagledajo. T u trebijo
liste, ter iz vsakega odstran ijo glavno žilo, k ak o r je ra z ­
vidno iz slike 7. T u nas prevzam e p rija zn i šef drugega
oddelka in nas odpelje v svoje prostore. S hum o rjem nam
razlaga razno delo. S trojnim potom se izdelujejo le sm otke
slabše v rste. S tro ji izv rše sam o ta k o zvane lu tk e (sl. 8.), to
je n o tra n ji del, katereg a nato ovijejo z lepim listom. Vse
finejše sm otke se izvršujejo na roko, to delo se vidi iz sl. 9.
D robni listi se zvijejo te r se ovijejo z večjim i in zalepijo.
Sm otke se zatem tem eljito presuše v posebnih pečeh in na
novo navlažijo v vlažnih kleteh, ter so šele po p retek u šestili
mesecev u p o rab ljiv e za eksport. V saka delavka izdela d nev­
no le do 250 sm otk, to p a zarad i tega, k er je treb a temu
delu posvetiti izredno pažnjo. Izdelujejo se vse vrste cigar,
izvzem ši najboljših.
Č e trti p ro d u k ti so klobase, pa ne — » kranjske« — am p ak
za žvečenje (slika 10.). D elavke vlagajo v stro j liste, k je r
jim d asta dva vrteča se v a lja z utorom okroglo obliko. S 9. Izd elo va n je fin e jših sm o tk
tem nastane n ek ak a vrv iz tobačnih listov, ki se n av ija na
v ite lj. D elavci ra z re ž e jo to vrv na m a n jše kose v o b lik i
klobas. Te p ridejo v vlažne kleti ter po p a r mesecih na trg.
D a ne bodo zapostavljene »šnofarce« in »šnofarji«, n aj
povemo še, kak o izdelujejo burm ut, t. j. tobak 7.a noslanje.
P ra h in o d p ad k e sm otk zm eljejo v posebnem m linu. D o­
d ajo še tiste dišave, k atere v saka »šnofarca« o d d aja od
sebe v veliki meri. Da pa ne boste m islili, da so to tako
slabe dišave, vam jih naštejem : figova m oka, cimet, rožno
olje, različni p arfu m i itd. N ato se kot p o lfa b rik a t vlaga v
sode, v k a te rih leži tri do štiri mesece, n a k a r se n asu je v
zavitke in odpošilja.
O m enim o še zad n ji produkt, tobačni ek strak t, ki se
u p o rab lja p ro ti razni golazni. P rah, odpadke tob ak a in po­
sebno slabo listje se nam ak a n ek a j mesecev in nato v po­
sebnih p rip ra v a h izdeluje ek strak t. O stanek pa se p ro d aja
kot gnojilo.
Izm ed sv a ljč ic iz d elu je lju b lja n s k a tobačna to v a rn a le
»Vardar«, »Morava«, »Neretva«, »Zeta« in »Sava«.
Poseben oddelek tvori k arto n a ža , k je r se reže lepenka
in iz d e lu je jo škatle. 10. S tro j za klobase.
Pogonsko e n e rg ijo lju b lja n s k e tob ačn e to v a rn e d o b av lja
lastna cen trala. Im a dva p arn a stro ja po 90 KS, k atera lavstvu za nizko ceno tem u p rim e rn o h ran o . L astn a p o žarn a
ženeta dva g en e rato rja po 45 kilovatov in z n apeto stjo 330 V. bram b a p rep reču je eventuelno n astale požare.
T o v arn a razpo laga z lastno kovinsko in m izarsko de­ P risrčno se zahvalim o za p rijazen sprejem . Ko se zopet
lavnico. V tov arn i se n a h a ja tudi k u h in ja , k a te ra nudi d e­ n ah ajam o zu n aj teh, po tobaku sm rdečih prostorov, si z*-
p alim o cig arete. D a pa ne bo kdo m islil, da smo m ogoče
n astavili žepe in da so deževale cigarete vanje, povem, da
so v vsakem oddelku zato p lačane ženske, k i ne delajo
drugega, k ak o r »špancirajo« z m etlam i okoli in pazijo, da
Nobena krema ne
m ore sprem eniti
Vaše kože
TO D A NEGA KOŽE NA ZNAN­
STVENI P O D L A G I — ki oživ­
lja kroženje krvi po slaničju in
obnavlja delovanje por — bo
ohranila Vašo kožo čislo, o d ­
porno in nežno. To so temelji
Elizabeth Ardenove melode. Sle-
d te vsako jutro in vsak večer
točno vsakemu predpisu Eliza-
belhe Arden, ter u porabljajte zato
Venetian C leansing Cream (či­
stilno kremo), Ardena Skin Tonic
(sredstvo za ja č e n je kože), Spe-
cial A nslrigenl in O range Skin
F ood (hranivo kože).
Elizabeth Arden
Venefian-proizuodi
s e dobiuajo o
DROGERIJI
ADRIJA
Mr. ph. S. B O R Č IČ
L J U B L J A N A
S elen b u rgova 1
ELIZABETH ARDEN
25 Old Bond St. London W 1
673 Fifth A ven ue N ew York
2 rue d e la Paix P ariš
se ne spozabi k ak oboževalec in ne vzam e svoje »oboževalke«
s seboj, k a jti sk u šn jav e so velike. Ko bi bila p a tobačna
to v arn a izdelovalnica piškotov, bi potem m orali sigurno n a­
staviti za vsako žensko m oškega, ker tu d i žensko meso je
slabo.
25
Zakladi
Ign. N ikorow icz
(E leganten, tem ačen salon, ein p ire. O b o k n u lep a etaž era.
N a n je j lep sv ečn ik iz P o m p ejev ; poleg- sta rin s k a u ra in
spom inska slik a » L jubim kanje«. Večer.)
S t a r e c (novem u slu g i): P o zab il sem ti p o vedati, da
se e ta ž e re ob o k n u n e sm eš n ik o li d o ta k n iti, razu m eš —
n ik o li. . .
S l u g a : Kdo p a jo bo očistil p ra h u , v elecen jen i?
S t a r e c : Ti ne, ti ne! Me r a z u m e š ? ...
Ko slu g a odide, vzam e sta re c iz o d p rtin e v zidu m ehko
k rta č ic o in sv ilen robec. G re k etaž eri in lju b e zn iv o čisti
ž n je p ra h . N a jm a n jš i p ra še k m u n e uide. Po v rs ti je m lje
v ro k e: svečnik, p ah ljač o , u ro in sliko. N ežno jih o v ija s
svilenim robcem , ves čas g led a z m ilini pogledom te m rtv e
stv a ri, k a k o r d a so ž iv e . . .
T e m a .. . S tarec nažge sveče v sv ečniku, sede p red
e taž ero in o p az u je sv o je zak lad e.
D ve sveči k o m aj zad o sti o s v e tlju je ta p ro sto r. U ra,
p a h lja č a in slik a m ečejo sv o je sence n a zid. O d časa do
časa z a tre p e ta ta sveči v te n k em dihu, ob istem času se
zg an ejo sence o sv e tlje n ih stv a ri n a zidu, se ra z te z a jo in
m ig e ta jo v o za d ju , k a k o r d a je ž iv lje n je v n jih . . .
S m rtn a tišin a.
S t a r i n s k a u r a : H ihihi! M oje p ero bo počilo, bog-
me, ne zdržim več!
S v e č n i k : K aj se je zgodilo? P ovej!
S t a r i n s k a u r a : Ah, nič, ta k o sm ešno je . . .
P a h l j a č a : Za k a j gre? S m ejem se že n a p r e j . . .
F ru . . . fru . . . fru . . .
S t a r i n s k a u r a : K er nas sta re c ta k o l j u b i . . .
S v e č n i k : Ali veste, z a k a j nas lju b i?
S t a r i n s k a u r a : Vem: k e r nas je n jeg o v a žena
ta k o zelo lju b ila . In to je ta k o s m e šn o . . .
P a h l j a č a : F r u ... f r u ... f r u ...
S t a r i n s k a u r a : S pom injam se, da je n ek o č sta re c
m islil o dpotovati. S eveda se je on a zm en ila s »tretjim « za
sestan ek . Čas o dhoda se je b ližal in sta re c se je nekam
o b o ta v lja l s slovesom . Ali veste, k a j je n a p ra v ila ?
P a h l j a č a : K aj, k a j?
S t a r i n s k a u r a : P o m ak n ila je m o ja k az alca m alo
n a p re j in sta re c se je o d p e lja l. . .
S l i k a : H ihihi! P okam od sm eha!
P a h l j a č a : S pom injam se podobnega d o ž iv lja ja . Bilo
je n a plesu. S tarec je bil zaro čen ž njo. Z a k rila se je s
p ah ljač o in m u še p eta la besed e lju b ezn i, v tem ji je
»treHi« p o lju b o v a l v r a t . . .
S t a r i n s k a u r a (a m u re tu ): In ti ne veš nič?
S l i k a : Seveda. P om islite: p re p rič a la g a je, da so
la sje za m o jim o k v iro m n je g o v i. . . toda . . . h i h ih i. . .
P a h l j a č a : Ali so b ili to la sje » tretjeg a« ?
S v e č n i k : To še vse n i n i č . . . K ar sem ja z v id e l. . .
P a h l j a č a : Povej, p o v ej . . .
S v e č n i k : B olje, d a m olčim . . .
P a h l j a č a : Začel si, n a d a lju j!
S v e č n i k : Mogoče si sam o d o m išlju je m . . . U gasnila
sta s v e č i. . .
S t a r i n s k a u r a : N eum ni starec.
P a h l j a č a : G luh je.
S v e č n i k : In slep.
S t a r i n s k a u r a : Toda ta sta re c ni izjem a. L ju d je
vedo, slišijo in v id ijo m an j, k a k o r m e »m rtve stvari« . . .
S l i k a : Pst! T iho! Ali slišite? — k a j se godi?
Pahljača: Ah, ni v red n o besed: sta re c j o k a . . .
B rez uspeha.
»Kaj si d elal ta k o dolgo zunaj?«
»Gospod je izgubil b an k o v ec za 10 D in, pom agal sem
mu ga iskati.«
»Uspeh?«
»Gospod ga je sam našel.«
Stara pravica.
K o n j: »No, osel, zate m ora b iti p osebna čast, da sta n u ­
je š z m enoj sk u p a j v hlevu!«
O sel: »Ne bodi n ad e b u d en in d om išljav! Vas k o n je k a j
k m alu sp o d rin ejo av tom obili — a oslov bo vedno dosti na
svetu.«
I# " -'/•
d
Iz vsega
sveta .
/a

V Pomoni (Kalifornija,
L . S. A .) so priredili pred
k r a tk im tekm o n molze­
nju kran. Udeležile pa so
> se je dam e »d r u ž b e - in
bogate farm erke. Prišle
so od vseh strani v šte-
oilnili avtomobilih, ki jih
vidite urejene in nagro-
m adene v ozadju. Kako

t
bi izgledala taka tekm a
pri nas in katera naših
lepotic bi dobila p r v o

i nagrado?

•Sr-

K a ta stro fa
letala o
N em Y orku
m
V cen tr u m u f
m esta se je
zr u šil anion
am aterja z
d v a n a js t
n adstropne
palače, k je r
se je na str e
hi m islil p i ­
lot iz k r c a ti
Pilot se je
'Zenski Sam son. S e n za c ija d A'ero Y orku . V legla se je s te ž k im ubil, avion
n a k o v a lo m na prsih, po k a te r e m sta to lk la m o ž in b r a t s k la ­ popoln om a
d iv i , da so se ji po zn a li o d tisi ž e b l j e v na h rbtu r a z b il

26
 i

saama
L o j a l n o s t a n g l e š k i h m i n i s t r o v . N aša slika k a ž e bivšeg a
angleškega m in istra W in stona C h u rchilla (v sredi), ki je p o v a b il k
sebi na obisk se da n jeg a m in istra Sno m den a (desno). K e r je Snoro-
den s k r a jn i p o litičn i n a sp r o tn ik C h u r c h illo v , j e z a naše p o jm o v a n je
politične loja ln o sti d o v o lj te ž k o r a z u m lj iv o , da ga je C h u rch ill
sp r e je l v goste. Na sliki od leve na desno: a d m ir a l sir R ogar K e y e s,
mr. W . C h u rchill, miss M a rg a re t B on dfield, mr. P h illip Snorvden

* I šT jil

P o d v a r s tv o m b o go v. In di ja n sk a d ru ž in a pod k ip o m boga
M u m b o-Ju m bo , o k a ter eg a v e r u j e jo , d a jih v a r u j e zlega

l - 3 ±

l'sako m esto ima s v o jo malo senzacijo. P rom e t na en em od lo n d o n ­

skih m osto v. A li b od o prišle p re v iso k o naložene košare p r e k o m o s tu ?

J. l i a z z a r d iz C an to n a ( A m e r i k a ) si j e v b il v glavo, V.abava o Fenice ( k a l i f o r n i j a ) na v ro č e m solncu. N o va d a m s k a

da p rek o r a či ka n al La Manche na teh sv o je v rstn ih igra. Š tiri osebe ig r a jo n a e n k ra t s palica m i k ot p ri b ilja r d u
»č e v ljih r in s tem s v o j e v r s t n im »k r m i l o m «

27

Rdeči direktor!
A le k sa n d e r N e v je ro v
P av el K u d ašk in — d ire k to r. P avel K u d ašk in — šef.
To zveni ta k o dobro k a k o r: k u p a vina, p o ln a k u p a vina.
In K u d ašk in p ije iz obeh k u p h k ra ti. K ako s ija jn o je
v en d a r to ž iv lje n je ! Sam h u d ič ga ne bi m ogel zam isliti
lepše. P re j se je re k lo k a r : P avel K udaškin, z d a j p a: P av el
Ivanovič! P re j peš, z d a j p e r avto! O, in k ak šn o delovno
sobo im a! V elikansko, svetlo! In k ak šn o mizo! Z zelenim
p rto m p rev le če n o in na osem p redalov. D elovna soba, m iza,
telefon, avto, p o rtir. N a jb rž je vse to sam o sa n ja . Če pa
ni, potem se je ta k e g a m esta tre b a o p rije ti z vso silo.
Z zobm i se je tre b a v a n j zagristi. K ončno tudi ni nobena
ša la : »D irek-tor!«
D oslej sam o n a v a d e n d elav ec — zdaj n a e n k ra t »so-
d ru g d irek to r« ! A vto d rv i in ze m lja pod njim . In nebo nad
n jim . C ela cesta drvi, celo m esto. To je živ lje n je . K lju ­
ča v n ič ar g re — slik a r p rid e — z id a r gre. A K ud ašk in d rv i
po m estu. O n sto ji v išje nego k lju č a v n ič a r, v išje nego
s lik a r in zid ar. To je živ lje n je !
» D i-re k -to rk
K u d ašk in sedi v n a s la n ja č u z u sn ja tim i blazin am i, se
s m e h lja p rija z n o . Levo p re d n jim — in žen ir, desno p red
n jim — in žen ir. D a, s ta k im i lju d m i sedi z d a j za isto
mizo. K ad ijo — on tu d i k ad i. Izteg n ili so noge — on jih je
tu d i izteg n il:
» E -n a -k o -p rav -n o st!«
K ako kom ično je v e n d a r p red m e stje ! K ako so tam
vse hiše m a jh n e! O b zidovih sede po k lo p eh d elav ci z od­
petim i srajc am i, ženske žvečijo p ečk e od solnčnih rož,
o tro ci se jim p la zijo pod nogam i. In v ta k i hiši je nekoč
p re b iv a l tu d i K udaškin. Z daj pa s ta n u je v ce n tru m u m esta
■— v p et n a d s tro p ij visoki hiši. D ire k to r to v a rn e v en d a r
ne m ore sta n o v a ti v d elav sk em p re d m e stju ! S aj ga ne bi
noben in ž e n ir sm a tra l za resn ičn eg a d ir e k to rja . . . N oben
sp e c ija list ne bi im el v elesp o što v an ja p re d njim .
roke. In po sili raz m er se bo p o d v rg el tu d i K u d ašk in e ti­
keti. Z a e n k ra t sev ed a še ne. Zato k ončno tu d i ne gre. T re b a
je le m a rsik a j u k re n iti, d a n e boš v e lja l za n e in te lig e n t­
n eg a k m eta.
Vse b i bilo v n a jle p še m red u . A k lju b tem u K u d ašk in
z ž iv lje n je m n i zad o v o ljen . Se p rav i, z ž iv lje n je m že, le s
svojo ženo ne. P re d sta v ite si sam o: čisto n a v a d n a ženska!
N osi k a tu n in n a g lav i ru to . V rag jo vzem i, to še n e bi
b ila n esreča, m ogli b i j i na T v e rsk i cesti k u p iti vsako p o ­
lju b n o obleko. Ji d a ti n a glavo n am esto ru te k lo b u k . Ne
g re za to. O n a n im a n o b en eg a o b n a š a n ja . T ak o je, h u ­
diča . . . O n a je o sta la ta k a , k a k o r je b ila k o t žena delavca.
K u d ašk in ji p ra v i: »Zdaj si žen a d ire k to rja .«
»Nu, P a p a š e n jk a , k a k rše n k o li d ire k to r že tu d i si, ja z
te im am ra d a b rez vse te š a re ...«
K aj boš sto ril n a to? P rid e obisk in o n a se sk rije . P ri
ženah in ž e n irje v n a ra v n o st vidiš, k a k o jim sto p ijo oči iz
jam ic, ta k o k o k e tira jo . T a z e ljn a ta glava se p a lju d i boji,
p rid e ven v ru ti, in K u d ašk in p rid e v ta k o zadrego, da
z a rd i do ušes. N e — s ta k o ženo se p re d lju d m i ne m oreš
p okazati. In z a ra d i n je tu d i ne bodo im eli n ik o li p rav e g a
sp o što v an ja p red njim . N a p rv i pogled se v id i: n av a d n a
d elav k a. In če hočem o b iti p o polnom a o d k rito srč n i: ona
je tu d i že n ek o lik o p r e s ta r a za n j. D a, če bi m ogel človek
d o b iti d rugo, ta k šn o s sv ilen im i n o g a v ic a m i. . .
In to je tu d i n ap ra v il. K ar p re p ro sto in n a ra v n o st je
re k e l sv o ji ženi: »M idva n isv a za sk u p aj!«
Žena v k a tu n a s ti o b le k i je šla — in p rišla je ta k a , k i
raz u m e k o k e tira ti. V itka, m lad a, s sv ilen im i nogavicam i.
Ah, k a k o je in te re sa n tn a ! N e p ije nič č a ja — želi k av e!
K ru h m rzi — k u p iti ji je tre b a p rep ečen ca. To a li ono ni
v eč m oderno, v izlo žb ah se v id ijo že n ove stv a ri. Čokolada,
h ru šk e, te a te r, m a n ik ira, p arfem , eau de c o lo g n e . . . In
k a k o se zna o b n ašati! »Merci, p ard o n . D an e s m i je strašn o
dolgčas ...«
R a v n o k a r je d al K u d ašk in svoji m ladi ženi z a d n jik ra t
h ru šk o cesarščico. Točno ob d v eh ponoči je p re s e d la l z
av to m G PU (p re j Čeka) v d ru g o sta n o v an je. Se zgodi! D o­
m išljav o st ro d i v e č k ra t še h u jše posledice.

Ali je to zrcalo tak o čudovito, a li pa se je sodrug

K u d ašk in zares tak o zelo sp rem en il? Zdi se, da ti b rk i
sploh niso njegovi. P r e j so b ili dolgi, kocin e so štrle le
Mladi risarji
proč in v isele dol, z d a j so »angleško« p ristriž e n i, čisto
m a jh n a ozka k rta č ic a pod nosnicam i. In tu d i lica so ko da
niso njegova. Sam o p o g le jte , k a k o se p r ič e n ja jo n ap ih o v ati
in vedno b o lj roza p o sta ja jo . In oči in v ra t z belini o v r a t­
nikom — vse to, se zdi, ni njegovo. M odra ob lek a, fina
c ig areta m ed zobm i, b re z h ib n i če v lji na nogah. N eum nost!
N arav n o , da je to 011. D ire k to r v e n d a r ne m ore h o d iti tak
nao koli k a k o r k a k n av a d en delavec. S aj ne bo im el noben
in žen ir p red n jim p o tre b n e g a v elesp o što v an ja . In razen
teg a . . .
»D ober dan. P av el Ivanovič!«
»Moje v elespoštovanje!«
»P ridite v e n d a r e n k ra t z nam i na čašo čaja!«
»Žalibog, no b en eg a časa, sodrug Z am ojkov. D an es —
se ja u p rav n e g a sveta!«
»D ober dan, P avel Ivanovič!«
»Moje v elespoštovanje!«
»Kako Vam gre?«
»Ni lahko, sodrng G rig o rje v . N e bom več dolgo zd ržal
v tem p o d je tju !«
»K aj prav ite?«
»Delo s ta k im i u p rav n im i sv e tn ik i je nem ogoče!«
O to vam je zvit lisja k , ta P av el K udaškin. Z in ž e n irji
govori d ru g a č e nego z delavci. Če je vse to resn ica, se je
tre b a m esta trd n o o p rije ti. Biti z in ž e n irji v p re p iru , ni
dobro, z d elav ci — tu d i ne.
»Po-li-ti-ka!«
Sam o zato je tre b a z v sakim govoriti po s v o j e .. .
R azen te g a je tre b a o b čev ati v »D ru štv u in žen irjev « .
V m odri b lu zi pa ni m ogoče se d eti poleg dam e. In tak o
p rije tn o je, ak o človek ne m ore v zrcalu p re p o z n a ti sam
sebe. Sploh je p ri in ž e n irjih n av a d a, da p o lju b lja jo dam am M. Pregelj: Sneg o dm etavajo

28
 Cesa še ne veste?
O d osm ih tisočev v elik ih k n již n ic n a svetu je n a jv e č ja
k n již n ic a b rita n sk e g a m u z eja v Londonu. O bseg a več k o t
štiri m ilijo n e n a jra z lič n e jš ih k n jig .

Igro s k a rta m i so p oznali K itajci že leta 1120. pr. Kr. r.

*

K o ran (m oham edansko sveto pismo) p su je psa z »ne­

čisto živaljo«. V m oham ed an sk ih d eželah pes ne sm e p r e ­
sto p iti p ra g a hiše. M ačke p a so bile M oham edu n a jlju b š e
živali in zato jih m oham edanci im ajo radi.
*

G lav n a h ra n a K irgizov je k u m i s , m ešanica k ra v ­

je g a, ov čjeg a in k o n jsk e g a m leka. D va te d n a se m o ra k i­
sati. Med tem časom posodo te m e ljito trese jo . G otova jed
im a okus k a k o r m eteno m leko in ta k o h itro n asiti človeka,
da je ne m ore izp iti več k a k o r en sam kozarec tisti, k i
k u m is p rv ik ra t pokusi. K o pa se priv ad i, iz p ije tu d i osem Blazine po načrtih akad. slikarja Mihe Maleša
kozarcev. K um is je zelo opojen, če ga sp iješ mnogo, te za­
zib lje v n e k a k še n sen, da se stv a ri in dogodkov ne m oreš
točno sp o m in jati. ^ Kako si mora v naših časih
S everni m edved je povprečno tr ik r a t ta k o težak k ot umetnik služiti svoj kruh
lev. O či k a č jih p a s tirje v im a jo trid e se t tisoč m a jh n ih plošč
F o to » Ilu s tr a c ija «
(facett), ki jim d a je jo ta k o d o b er vid.
*

P rv e u m etne bisere, k i so p re sle p ili celo stro k o v n ja k e ,

je izdelal le ta 1656. F ra n co z Jaq u in , k i je d elal iz n a s o lje ­
nih r ib jih lu sk in n e k a k šn o esenco, n azv an o E ssence d’O ri-
ent. N o tra n jo s tr a n ste k le n ih bisero v j e n am az al s to sv et­
lik a jo č o snovjo. N ato jih je n ap o ln il z voskom . P o n ared b a
je docela sličila p rav im biserom .

N a K o re ji ra ste rastlin a, im enovana g i n z i n g , ki jo

p la č u je jo na K ita jsk e m z zlatom . To ra stlin o p rim e šajo v
m a jh n ih d elih p ijačam , im ajo jo za ž iv lje n jsk i balzam .
B olniki, k i so že n a m e n je n i sm rti, jo u živ ajo in si p o d a lj­
ša jo ž iv lje n je za p a r dni.

M esto D am ask n u z iv lja jo a ra b sk i geografi »m aterino

zn a m e n je n a licu sveta«, » perje p avov dz p aradiža« , »ogrlica
lepote«. Po p rip o v e d k i o rie n ta lsk ih k ris tja n o v je Bog tu
n a p ra v il A dam a iz rdeče zem lje.

R azstavni prostor Milie Maleša na za d n je m vele sejm u , k je r

je prodajal svoje originale, svojo knjigo, blazine in robčke
po svojih načrtih. Pa saj so vedno trdili, da mora imeti
um etnost ekonom sko bazo in posebno: da se mora približati
lju d stvu . R azpni svo j šotor pod m ilim nebom — to bodo
lju d je vreli k tebi kot na sem anji dan!

Hickory-smuči, jesenove smuči

stremena: Seidl, Sixt, Haug
palice: poper, lonkin, bambus
m aže: Oestby, Tento,
Sohm, Bratlie, Hey
smuški čevlji,
gojzeri, smuč.
jopice »Poli«
D* Z O. Z*
Ples na ledu
LJUBLJANA ♦ GOSPOSVETSKA 6

29
T^TT A T P T TT A V d a n a šn ji š t e v il k i p rič n em o o b j a v l j a t i fila telistič n i ko tiče k na p o b u d o šte v iln ih sloven skih fila-
J -jJ -jI J /* telisto v. V v s a k i d r u g i š t e v il k i b o m o o b ja v i li se r ijo p r v i h ju g o s lo v a n sk ih z n a m k lju b lja n s k e serije.
Ves m a te ria l j e z b r a l p r a v k a r p re m in u li g. I v a n V e r n i k , zn a n i fila te lis t , ki j e tu d i u red il p r v e tr i serije
L ju b lja n s k i k a m n o tis k , l l 1/2 zob čan , f r a n k o z n a m k e — L ith o g ra p h ie de L ju b lja n a , l l lh garnie de
po intes, tim b r e s fco. h r a p a v i p a p ir — p a p ie r ra u q u e

v ijo lič a sto r u m e n k astozeleno o livn o rdeče v ijo liča sto rd e če rjavo
v io le t ja u n a t r e - v e r t o live rouge vio le t-ro u g e b ru n

g la d k i b eli p a p ir
pa pier blanc, lisse

g ra h o v o - in olivn ozelen o modro r u m e n k a sto vijo lič a sto rd e č e in rdeče

c. de p o is -v e r t et o liv e-v er t bleu ja u n a tr e v iolet-ro u ge et rouge
g ladki rum enk. p . — p . j a u n d t r e l i n e p o ro z n i p a p i r — p. p o r e u x
hrapavi
ru m e n k a s ti p a p ir g la d k i ru m e n k a sti p.
p. ra u g u e ja u n a tre p. ja u n a t r e lisse

v ijo lič a sto o livn o stn aragdn ozelen o vijo lič a sto ro za m o tn o m o d r o
vio let o live em eraude-vert vio let-rose m a t-ble u

beli d e b e le jši p a p ir — p a p ie r b la n c p lu s epais

modro sm a ra g d n o ze len o ru m en k a sto z elen o o livn o m o tn o m o d r o v ijo lič a sto ro za

bleu e m e r a u d e -v e r t ja u n a t r e - v e r t olive m at-b leu , violet-ro se

k r e d a s ti p a p ir k re d a s ti p a p ir
1. plošča II. plošča
p a p ie r c r a y e u x p a p ie r c r a y e u x
l i r e p la q u e l l e pla qu e

zeleno v ijo lič a sto zeleno vijo liča sto

veri vio let veri violet

30
 Ivan Levar,
član d r a m e k r. Nar.
gledališča v
L ju b i ja ni

Levo:
V v lo g i
B on a p a rta
(Ž iv l je n j e j e lepo)
Desno: V v lo g i k r a lja
F ilipa II. (D on K a rlo s)

Novitete iz državnih
gledališč v Ljubljani
Schiller: D on K ar los ( r e ž ij a C. D e b e v e c )
A c h a r d : Ž iv lje n je je lepo ( r e ž ij a C). Š est)
S trau ss: Beneška noč (d irig e n t A n t. Ne f f at , r e ž ija J os.
Povh e)
F o to > Ilo 3 tia c ija <

V sredini levo: Iz III. d e ja n j a o p tim istič n e k o m e d ije

»Ž iv l je n j e je l e p o « (P lut, P oto k a r, Levar, Mira D a n i­
lova, L ipa h )

G o lo b č k i na M a rk o ve m trg u (Beneška noč, III. d e ja n j e ) A n in a (P oličeva), C ara m e llo ( D re n o v e c )

31
 V raga, n a j r a jš i bi se čistil b rez zrcala. P oskusi! R az­
m esariš se d o dobra. Ah, b rez z rc ala le ne g r e . . . T ak o
ču d en m o j v e rn i d ru g v zrc alu ? M eni? N iči Ali k a j te b e
gloda, k a j je tebi? B rite v šk rta . N ab ru sim jo. M oj d ru g
m e od d aleč škili. Le b ru si, l e . . . ! D re g n em v p r e d m e t...
zrcalo se za m a je. P re tv o ra sto se popači m o j o b r a z . . . D a
b i bilo že k o n ec te g a p a č e n j a . .. M irno, prosim !! Z o b raza
v o b raz. N ap rej, red n o n av zg o r . . .
N ekdo trk a ! K do je ? K do!? V rata zah rešče, zrcalo se
z a m a je, m oj o b raz se s p a č i . .. N a p re j, za v rag a!! O p ro ­
s t i t e . . . tu k a j p is m o ... m e p o š i l j a . .. k d a j . . . m islite?
Mislim! P o č a k a jte , d a se o b r i j e m .. . Z daj n e m o r e m ...
B ritev šk rta . Zopet trk a ! N a p re j! Z rcalo se zaguga . . .
P o č a k a jte prosim , saj v id ite v en d ar.
K aj se m e b ojiš? Čemu ta k o b u liš vam e, sa j sem ja/,
tv o j v e rn i d ru g . P u sti me, ne g le j me! Čem u m e m učiš,
z a k a j sp re m in ja š vedno o b raze. M ene je s tra h . . .
A li ne slišiš, k a k o trk a jo ? Kdo? P o ln a soba jih je.
O b rn i se, p o g lej jih ! V rezal si se, k r i ti teče po belem
licu, po g lej! M eni? D a! T eb i vidim k r i n a licu, m ene
b o li. . . B ritev šk rta . Kdo so, k i m e čak ajo ? T i jih vidiš
iz zrcala, p o v ej mi, k d o so!
Zopet t r k a . . . V ra ta se odpro, zrcalo se zam aje, po­
p ačen o b raz m e d ra ž i izza o k v ira.
Še p a r se k u n d p o trp i, d ru g ač e se ves r a z re ž e m . . .
T i se potiš, ti si bled, k a j ti je, m oj re v n i d ru g v

■ A
t zrcalu ? M eni? T ebi, tebi, k a j je ! P o g lej jih , vedno več
jih je . O b rn i se, p o g le j jih , k o p ič ijo se tru m o m a. A li se
jih b o jiš? Pazi, d a te k a te r a n e d reg n e ! N ož se ti zareže
v g r l o . . . Še p a r sek u n d , p ro sim te!
K do trk a !? Za b o žjo voljo, še t r e n u t e k . . . T i si bledo
p rep la šen , ti se potiš? Že te tla čijo , za h rb to m se ti pačijo .
O b rn i se, ob o ro žen zam ah n i, v rato v e jim p r e r e ž i . . .
S un k o m a se ob rn em , ra z b u rje n zam ah n em z ro k o po
z ra k u — Z ak len k n ilo j e ! . . .
D obro ju tro ! O p ro stite , če vas m otim , nočem vas n a d ­
legovati, k a v a bo in r z l a . . . G o sp o d in ja je zopet za p rla
v ra ta za seb o j in je odšla.
O d d ah n il sem se, p o b ra l sem b rite v s tal. V zrcalu
se m i je z a sm e jal m oj v e rn i d rug, m en i je bilo čelo
Ko se sam brijem . . . p otno . . . V s a k o ju tra n je sk rb i, k i so m e ča k ale, so p o b eg ­
nile. U m it in o b rit sem se o b lek el, popil sem kavo, šel
Iv an Čargo sem n a ulico, da jih dohitim , te neznosne, v sa k d a n je
s k r b i . . . d a jim p rerež em v ra to v e . . .
S trašn o n era d grem pod svoj la stn i nož. P o red k o m a se
sam b rije m . Včasili pa le nanese, d a se m oram po v e č k ra t
zap oredom a in to m i je stra šn o n e p rije tn o . Sam ega sebe
čistiti je k o č ljiv a zadeva, ko im am o v e n d a r b riv cev vse
p rev e č okoli sebe. Zgodi se pa, da n as m ed to lik im i eden
le pošten o o b rije . . .
V sobi im am zrcalo. Kakšno!* D vom im , da b i b il kdo
b rez zrc ala . (T ista zrcala, ki jih im ajo ženske, niso po
m ojem m n e n ju p ra v a z rc a la — so le ra fin ira n e leščerbice.)
V k o lik o r poznam m oške, u p o ra b lja jo zrcalo ed in o le v
p o trebi. Za ženske je zrcalo d u šev n a h ra n a . G rd e ga sploh
ne m a ra jo ; p re o p ič je se jim zdi, p re n iz k o tn o o p rav ilo
(to je resnica) se vedno g le d ati v z r c a lo . . .
T ista p re d p rip ra v a , b r u š e n je b ritv e i. t. d.; n e k a j m e­
sa rsk e g a j e v vsem tem . . .
Vse p rip ra v lje n o . R a zrez an (jaz ga k a r lepo n atržem )
časopisni p a p ir (tak p a p ir je n ep rip o ro čljiv , z a ra d i p a p irja
sam ega ne toliko, am p ak ra d i tisk a na n je m in v sebine
član k o v je n e v a rn o st z a stru p itv e v elika!!), m ilo, b risača,
čista voda, vse dru g o je luksus.
Moj v e rn i d ru g v zrc alu o p o n ašajo če d rg n e s čopičem
po o bilni č e lju sti. Z rcalo (če je dobro) do pičice v rača
tv o jo sliko. (O troku je nepotrebno, k e r je sam n a sebi
živo zrcalo!)
B liskom a p o teg n e m oj d ru g po n ap etem v ratu . S sa ­
ta n sk im nasm ehom v očeh m i zašepeče: v odorav n o potegni!
Ha, vodoravno! Sam o m ala raz lik a, v odoravno in ne n a ­
vpično. R a d i tis te v o d o rav n e č rte je že m a rsik a te ra glava
o d le te la . . . O p r ija te lj, k a r lepo navpično, k a r navzgor.
Seveda je n e p rije tn o , skeli, p e č e . . . S eveda je te ž je sam ega
sebe o b d e la v a ti k o t sto d ru g ih , s ta ra b riv sk a pesem !
Č udno zelen v o b ra z m oj drug. T ak o n e p rije tn o tu j se
m i d ozdevaš . . . ? K ar n a p re j, navzgor . . . B ritev trm a sto
p o je, p re p ira se z roko. B ritev bi m o ra la b iti d o b ra, saj
je iz p rv o v rstn e g a je k la , podedovana je sicer in to jo
k v a ri. Če bi m ogel b iti b rez n je , če bi se ne m o ral včasih
sam b riti, k d a j bi jo že z a g n a l .. . p o d edovana je!
Počem u m i ta k o lokavo škiliš? Pazi, da se m i ne
vrežeš, mi p ra v i d ru g iz z r c a l a . . . V raga, to boli živce!
Pazi, p rav im Ti, z b ritv ijo okoli v ra tu je op asn a igra. Sicer
boš gledal k a k o krvavim , bolelo bo pa le te b e . . . Inan Čargo: S ed em lju d i na spreh odu

C lem en ceau
Iz p o v o d n ji lite r a tu r e o C lem enceauu, ki se je ta k o j po
njegovi sm rti v lila na fran co sk i k n již e v n i trg , se dviga
osebnost C lem e n ce au a k a k o r sk a la v m o rju , p o sta v a tega
moža, k i je b il v elik po tem , k a r m u je d a la n a ra v a ele­
m e n tarn eg a in v elikega. T u p rio b ču jem o p a r odlom kov iz
razgovorov s tem velikim fran co sk im držav n ik o m , k i jih je
p rio b čil D rieu de la R ochelle v »R evue H ebdom adaire«.
»Leta 1871. sem p riše l v p a rla m e n t z id e ja m i otroka,«
tak o p rip o v e d u je ,tig e r'. »O bčudoval sem ra z n e m ože in
m islil, da n a j hodim k a r po n jih o v ih potih in n a d a lju je m
n jih o v o s tre m lje n je . P olitično d e lo v a n je se m i je zdelo
en ostavno. V sek ak o r sem ta k r a t že m nogo videl. N arod,
tak o sem se v p rašal, k a j je n arod?
H otel sem to vedeti. V p a rla m e n tu p a sem b il k a k o r
slik ar, k i o p az u je svoj o b je k t v zrcalu. K m alu sem spoznal
p o litično ž iv lje n je : stra šn o je. S trašno! N aro b e o b rn je n
svet. S plošna k o ru p c ija . T e d a j se j e zgodilo, da nisem b il
več izvoljen. V rnil sem se v sam oto. To je bil n a jv e se le jši
Specialna trgovina modnih in športnih pletenin, nogavic, friko-perita lastnega izdelka
Linhartova ul. 5 5 L A N A
en gros Telefon 30-74
33
d el m o je g a živ lje n ja. Ah, b o lj lju b im k n jig e k a k o r p a n a ­
rodne po slan ce. D ev e t le t sem d elal v m iru . V tem času sem
šele m ogel sp o zn ati fra n co sk i n a ro d p o b ližje. D a, zdvom il
sem n ad svojo dom ovino. M islil sem, d a bom o p o raženi.
N isem im el p rav .
N a v sa k n ač in — vedno sem m islil n a F ra n c ijo . P a ­
trio t sem. To je n e k a k še n p o etičen o b ču tek , k i ga čutim .
L jubim tisto m a jh n o rek o v m o ji dom ovini, lju d i, k i jih
poznam — pa ne vseh —, k i govore d ia le k t m o jih o tro šk ih
let. S eveda je ta o b ču tek tu d i n a filozofski bazi. Ah, F ra n ­
c ija . . .
F ra n c ija . Š tu d ira jte F ra n c ijo . R ad bi, d a p rid e te p rav
do k o re n in vsega zla. P o to v al sem , v id el sem sledove n e ­
k d a n jih naših porazov. M esta v A m eriki, k i še d an es nosijo
fran co sk a im ena. V In d iji je živel n ek i d o k to r, pustolovec,
v M ysori m islim , k i so ga m nogi častili. Bil je celo m in ister,
celo g e n e ra l — toda vse to je izg u b ljen o . L u d v ik XIV.,
L udvik XV., ali je to za P a riž a n e trg zm age? D aleč od
tega! To so p orazi. In N apoleon? A li je to lo k zm age in
triu m fa? W aterlo o . . .
V tre n u tk u svetovne v o jn e nisem im el za u p an ja. P o ­
zn e je sem ga m orda im el p reveč. To je bilo p o treb n o , da
smo se v zrav n ali. N isem m islil, d a bom o ta k o visoko zrasli.
Z m aga — to je grozno. Med nam i, p ro k leto n ev a rn a,
n am re č zm aga! M orda vam je m lje m pogum , če vam to
p rip o v ed u jem . T oda k a j h o čete — začel sem — m oram
n a d a lje v a ti. S tar sem — ne m orem reči d ru g eg a. T a d e­
žela je n a ro b u —.
P ra v ijo , d a sem p r ilju b lje n — stisk a jo mi roko, za­
h te v a jo podpisov. Žene so b o lj p rija z n e p ro ti m eni, k a k o r
v časih, ko sem b il k o m a j d v a jse t let sta r. Toda čem u vse
to? H v alijo me, češ, d a sem o p rav il p ra v do b ro delo. V
resn ici p a mi p ra v ijo : Vi im a te p rav , d ru g i ne. S p o razu m ite
se in vsi s k u p a j b oste im eli p rav .
M oji p r ija te lji — ne lju b im jih zelo. S aj je p ra v lepo,
k a r mi p rip o v e d u je jo , to d a vse av to g ram . K n jig a, sam o
m oja k n jig a m e zanim a. B oljša je, k o t sem m islil. Z nanost
— to je n a jle p š i rom an. Vi ste p isali v erze, če se n e m otim .
Če zagledam k n jig o z v erzi, jo raztrg am . Sam o znanost
v e lja ...«
T š T Šelenburgova ul. 4
en defail

P lakat za razstavo slovenskega portreta d L ju b lja n i l. 1925.
(akad. slikar M. Sternen, lit. Blasnika nasl.)
CXXXIIVY5TAVAJVUMANE5
P RA H A , O BE C N I D U M , 9 - 1 8 h o d
7 . Z A f c l - 9 . f c i J E N 1Q27
SLOVINSKE MALiRSTVI
K C T IlD kl« U*
P la k a t za r a z s ta v o slo vensk ega slik a r s tv a v Pragi l. 1927.
(a k a d . slik a r V. Pilon, lit. B lasnika nasl.)
X. RAZSTAVA NARDDNE GALEBU!
I \^ N GROHAR
1 8 0 7 - 1911
SPOMINSKA KOLEKIIVHA RAZSTAVA
LJIIBLMMAJAKCPICEV PAVILJCM
JUNIJ A JULIJ 1 92 6
JOB
DDK
P lakat za sp o m in sko razstavo slik Ivana G roharja o L ju b lja n i
I. 1926. (akad. slika r Sternen, lit. Blasnika nasl.)
P la k a t o p o z a rja te n a
n o v o m o d o z im s k e g a
p e r i l a in n a n o v p a r ­
f u m . n a k in o p r e d s t a ­
v o in k o n js k o d i r k o ,
n a u m e tn iš k o r a z s t a v o
in n a n o v r o m a n v ž u r -
n a lu in o p o z a r j a š e n a
to in o n o . V id iš, d a j e
v n je m , v p l a k a tu s e ­
d a n j o s t i, n e k a j p o s e b ­
n e g a , e d in stv e n e g a ,
n i d a b i v s e le j t a j i l i :
nekaj u m e tn iš k e g a .
T o d a n a ro č il g a je
tr g o v e c v r e k l a m n e
s v r h e in z a d n jo b e s e ­
d o j e im e l t i s k a r n a r .
P rim e n je n a , p o ra b n a
u m e tn o s t t o r e j , k i iz
n j e d o t. z v . f r a n c o ­
s k e g a im p r e s ijo n i z m a
n i b ilo n ič . T e d a j j e
o s ta l p l a k a t s lik a ,
S e s n e ie , p ro ti k o n cu
19. s to !., s ili v a n j d e -
k o r a t iv n e j S a te n d e n ­
c a , p r a k t i č n o s t , p la k a t
iz g u b lja , n i d a b i t a ­
j i l i , »voj u m e tn iš k i
z n a č a j. D a n e s j e v
p la k a tn i s tro k i n a g ro -
m a d e n ih t o l ik o f o r ­
m a ln ih in m o tiv n ih
e le m e n to v , d a g a la h ­
k o s e s ta v l ja ž e la ik .
Z a to j e u m e tn iš k i p l a ­
k a t k la s a z a s e , v p o ­
v o d n ji o s ta l ih r a z r e d
zase. — Evo š tiri p la ­
k a t e z n a š ih u m e tn i­
š k ih r a z s t a v . M e je v e č
a li m a n j n a slilce, a
n is o n it i n a j k a r a k t e -
r is ti č n e j š i n it i v si n a j ­
U K M E T lM S tl
b o ljš i, n e g o n a h it r o P lakat za ra zsta vo M. Maleša v L ju b i ja n i 1.1926.
r o k o i z b r a n i . P r e j a li
(a k a d . slik a r M. Maleš, lit. Č e m a i a r in d ru g )
s le j b o tu d i p r i n a s
t r e b a p r i r e d i t i r e v i jo
n a š e u m e tn iš k e r e ­
k la m e in o p o z o r i li bi Moderni plakat
V I A r a d i n a te m m e s tu
la s t n ik e t a k i h li s t r v za razstave slovenskega slikar­
n a v r e d n o s t t e v r s te
s p o m e o ik o v . stva v zadnjem času
34
 duševni stru k tu ri popolno n asp ro tje p rej im enovanih. Vse,
Oči k a r je visokega in idealnega, sk u šajo o ro p ati duhovnih
vrednot. Žive globoko v m ateriji, cenijo le zu n an je uspehe
K ra tk a fizijo g n o in ičn a š tu d ija in realno moč.
Norm alna razdalja m ed očmi in u sti je izraz u rav n o ­
Med m etodam i za spoznavanje človekovega z n a č a ja je
vešene duševnosti. O no rm aln i ra z d a lji govorimo, če je ra z ­
fizijognom ija gotovo ena n a jsta re jših in obenem n a jz a n i­
d a lja obeh očesnih zenic
mivejših. F izijognom ija skuša b ra ti iz obraza in njegove
en a k a nav p ičn ici, ki si
m im ike, zanim ajo jo oblike glave, čela, oči, ust, brade, jo m islim o p o te g n jen o
n jih proporcije, dolžine in širine. Bavili so se ž njo veliki
od o m e n jen e zveznice (o
duhovi, n. pr. nem ški pesnik Goethe, n a d a lje L av ater, D ar-
v slik i 2.). T a k e n a tu re
win, v novejši dobi tu d i zdravniki, um etniki in psihologi.
so h arm o n ičn o u ra v n o ­
F izijo g n o m ija im a že solidno iz g ra je n o bazo, n je n i te m e ljn i
zakoni so že odkriti, vedno m očneje se u v e lja v lja v naši vešene, n e p re v la d u je ne
č u tn o st, ne duh o v n o st.
dobi. V sak človek je v v e č ji a li m a n jši m e ri fizijognom ist,
Zelo p rila g o d ljiv e so in
ko kritičn o m otri obraz svojega bližnjega. S eveda dela to zn o sljiv e, če se d a jo v p li­
d o stik ra t zgolj in tu itiv n o , podzavestno, b rez m etode, le b o lj
vati, se odločijo k ončno
po čutu in golem instinktu. M arsikaj se d a n a ta n ačin do­ za tisto stra n , k i jih n a j­
g nati; do k ak ih globljih zaključkov p a s takim postopkom
m o čn eje p riv la č i in vodi.
ne pridem o. N a vsak način m oram o p oznati v saj osnove Idealna ra zd a lja m e d
fizijognom ične vede. o čm i in u sti razo d ev a,
V naslednjem p rinašam o k ra tk o fizijognom ično študijo
d a ceni o seba d u h o v n o st
oči. A nalizirali bomo vtis velikih in m a jh n ih oči n a nas, n e p rim e rn o v išje nego
n ad a lje se bomo b avili tu d i z večjo ali m anjšo raz d aljo med čutnost in m a te rija ln o st.
očm i te r končno z raz d aljo med očmi in usti. Z ak lju čk i nas V tem p rim e ru je r a z ­
bodo gotovo presenetili in zadivili, sa j je m arsikdo izmed d a lja n k r a jš a od črte
nas že zgolj podzavestno prišel do istih rezu ltato v v p ra k ­ o, č rta o to re j ne sega
tičnem življenju. več do u stn e o d p rtin e ,
S red n jevelike oči. Velikost oči ugotovim o p rav lahko, in tem več sam o do roba
sicer že n a prv i pogled brez posebnega m erjenja. S red n je­ zgornje ustnice. K jer lahko ugotovim o tako razm erje dolžin
velike oči so izraz norm alnega duševnega h o te n ja; osebe s
obeh črt, tu im am o p ač n ajb o ljšo združitev duhovnosti in
tak im i očmi im ajo tak o m očno duševno energijo, d a popol­
čutnosti; v tem p rim eru p rev lad u je duhovni princip, čutnost
nom a zadostuje za uresničitev n jih ciljev. S to p n ja n jih d u ­ m u je podrejena. T ak e n a tu re se o d lik u jejo po svoji veliko­
ševne energije je n ajp rim ern ejša za objektivno, n ep ristran sk o
razisk av an je in za m irno in dosledno duševno izživ ljan je in dušnosti in prisrčnosti, strem e za vsem lepim , dobrim in
udejstvovanje. T aki lju d je so v v sakdanjem živ ljen ju zelo plem enitim in so zm ožne razn ih nesebičnih žrtev. Če sta tu d i
p rip ra v n i in prak tičn i, p rilagodljivi in zm ožni uresničiti svoje n jih intelekt in u stv a rjajo č a sila n a višku, ted aj vplivajo
n ač rte in po d jetja, ne da bi jim bilo treb a žrtvovati p ri tem ta k e osebe v d ru žb i in v poslu izredno m ikavno in osvežujoče.
N enorm alna razdalja med očmi in usti. Če je pri m ajh n i
lastne volje. ra z d a lji med očm i č rta do ust še večja kot v sliki ( ),
V elike oči (slika 1.), ki pa ne sm ejo preveč izstopiti iz
dobi obraz nek ak fanatičen, nen arav en izraz. V to skupino
očesnih jam ic, iz ra ža jo ideal popolnosti in harm onije. Vsi
lju d je z velik o d ašev n o sp ad ajo lju d je, k i so strastn o zalju b ljen i in zagrizeni v lastne
potenco im ajo velik e, iz­ ideje, n a d a lje vsi h azard isti, pustolovci in delom a tu d i po­
r a z ite oči. Č esar se ta k a litik i. T u p re v la d u je po­
polnom a id e ja ; k e r vsi
oseba poloti, to tu d i iz­
ti lju d je so zelo n estrp -
p elje, in sicer z v elik o
e n e rg ijo in določnostjo. ljiv i, siloviti in fa n a tič n i
v izrazu in nastopu.
To so »gospodovalne«
(H e rre n n a tu re n ) n a tu re , M ajhna ra zd a lja (sli­
k a 3.) m ed očm i in usti.
n. pr. v e le in d u strije !, v e­
lep o sestn ik i in sploh vo­ U sta so d v ig n je n a. Č rta
d iln e osebe z veliko od­ o sega do roba p re c e j
d eb e le in izsto p ajo če
govornostjo.
sp o d n je ustn ice, ali pa
Iz m a jh n ih oči govori
še celo n ižje. V tem p r i­
sla b a d u šev n a e n e rg ija ,
m e ru im am o o p ra v k a s
osobito v zvezi z m a jh ­
nim nosoin in slab o o b ­
čisto p a rte rn im , v sa k d a ­
njim človekom , stoječim
M
lik o v a n o glavo in čelom .
T ak im n a tu ra m p rim a n j­ na n izk i d uševni sto p n ji;
k u je v sak e v eč je v olje n iti m alo id ealn o sti ni
za v ztra jno za sled o v an je v n jih . O m en jen e slab e
n jih ciljev. O b lju b lja jo lastn o sti pa m ore d o b ra
v zgoja p rec ej o m iliti, S lika 3.
velik o in ra d i, iz v rše pa
Slika 1. m očna v o lja, sta ln o sa-
po n av a d i p rav m alo in še m o o p azo v an je in p rem a g o v an je pa so v sta u u ta k o d u še v ­
to z n o tra n jo n ejev o ljo .
nost popolnom a p re u s tro jiti in to v dob rem sm islu; p o dedo­
N jih sklep i in odločbe so le m om entani in se že v n a sle d ­
v an e sla b e lastn o sti in n a g n je n ja , ki se z rc a lijo več ali m anj
n jem tre n u tk u la h k o sp rem e n e ali pa sploh raz b lin ijo . Pod
v člo v ešk i fizijo g n o m iji. se na ta n ačin ne m o rejo razv iti
k o n tro lo tu je , ja k e v o lje p o sta n ejo pa la h k o tu d i p ra v
in u v eljav iti.
o d p o rn e in delozinožne.
Zelo m a jh n e oči so lah k o posledica oviranega razv o ja in (Op. u re d n iš tv a : P rin a šam o ta član e k , o p o za rjam o pa
izobrazbe. Po n av a d i je s tem v zvezi o sla b lje n živčni sistem , n aše č ita te lje , d a bomo v k ra tk e m p rio b čili še en član e k ,
tako da iz zelo m ajh n ih oči lahko sklepam o n a om ejeno ki se bo b av il s človeško fizijosrnomi jo sploh.)
duševnost. Zelo m a jh n e oči m otnega s ija ja so izraz dušev­
nega p ro p a d a n ja in duševne m anjvrednosti. Zbog težkega
duševnega trp lje n ja oči v padejo in postanejo obenem m anjše.
Vidimo torej, d a m oram o biti v tak ih slu čajih zdijagnozo Berač.
zelo previdni. T u d i ra z d a lja med očmi od zenice do zenice »Gospe ni dom a. P rid ite po šesti uri!«
(v slikah označena z n) im a svoj pomen za fizijognom ijo. »O bžalujem , m oj d elav n i čas je sam o do p e te ure.«
Ta raz d alja je lah k o m a jh n a, sre d n ja ali p a velika.
M ajhna razdalja m ed očm i nared i obraz plem enit v iz­ N eposrečen eksem plar.
razu. To so osebe, ki lju b ijo in negujejo duhovne vrednote. S lik ar: »K ako ste zad o v o ljn i s p o rtre to m , gospod
Povsod iščejo le duhovno stran , realnost gledajo v rožnati Sm olnik?«
luči, v trp k o v sak d an jo st znajo p rič a ra ti obilo topline in N aro čn ik : » O d k rito srčn o povedano, nisem zadovoljen.
solnca. P riz n a ti m o rate, d a se vam ni posrečil.«
Široko razm aknjene oči narede obraz navaden in n e­ S lik a r (ga p o g led a bliže): »Im ate p rav . P riz n a ti p a mo­
plem enit, često celo zoprn v izrazu. T ake n a tu re so tu d i v ra te i vi, da se tu d i gospodu Bogu ni posrečilo!«
 Thomas Mann, Naš roman
n a jo d lič n e jši p re d sta v n ik začnem o o b ja v lja ti
sodobne lite r a r n e N em ­ v p rih o d n ji številki.
čije, je p re je l p re d k r a t­
kim N obelovo lite ra rn o
n ag ra d o . Z nana sta p re d ­ Prosimo
vsem n je g o v a ro m an a vse č ita te lje , da p ri­
»B uddenbrooki« (izšel le ta p o ro čajo » Ilu stra ­
1900) in »Č arobna gora« cijo« p ri sv o jih so­
(leta 1924) in es e jistič n a ro d n ik ih in z n an c ili.
» R a zm išlja n ja nepolitika«
(m ed vojno). — T hom as
M ann je d an es s ta r 55 let, »Ilustracija «
n jeg o v b ra t H ein ric h je 1)0 z vsak o štev ilk o
tu d i p isa te lj, dasi m a n j­ za n im iv ejša in —
šega pom ena. v e ru je m o — tu d i,
d a se bo z vsako
šte v ilk o svojim či-
G ospod Š parovič s svojo d ru ž in o na letovišču. G ospa ta te lje m bolj p r i­
Š parovič m ožu: »Zdi se mi, da je k a v a r n a r n e je v o lje n , k e r N a ledu. E legantna stoja na en i nogi lju b ila.
jem o p ri k av i svoj la stn i kruh.« — G ospod Š parovič:
»Bržkone! Ko sem v p ra ša l n a ta k a rja , z a k a j ni godbe v
k a v a rn i, mi je rek e l, da bi b ili la h k o p rin e sli gram ofon
s seboj!«
Z ahvalno pism o.
L ju b lja n s k a d ro g e rija je p r e je la pism o s sledečo v se­
bino:
»Dobil sem vaš želodčni p raše k . V če ra j sem si k u p il
k ilo g ra m salam e. Po vašem n av o d ilu sem se dve u r i sp re ­
h a ja l po T iv o liju , sedel n a klop, vzel p ra še k in zaspal. Ko
sem se p re b u d il, ni bilo salam e več.«

A n ato m ija.
U č ite lj: »Pepček, k o lik o im aš k o sti v telesu?«
P ep če k : »208.«
U č ite lj: »Slabo! Sam o 207!«
P ep če k : »Prosim 208! P ri k o silu sem en o požrl.«

C irk u s.l
Univerzalni štirielek tron sk i aparat
»M ama, ig ra jv a se slo­
n a — ja z bom slon!«

» Radione
»In k a j n a j bom jaz?«
»Ti boš p u b lik u m , ki
d eli slonu sladkorčk e.«

za kratke, norm alne in dolge valove,

P rofesor, ki ga s p re ­ s popolnim priključkom na izm enični
vodnik v v ja k u p ro si za
vozni listek , išče zam an po tok, torej brez baterij in akum ula­
sv o jih žepih. »P ridem po­ torjev, sprejem a tudi s pom ožnim i
zne je zopet,« je d e ja l v lju d n i
sp rev o d n ik . N ato p ro fe so r: antenam i ali celo brez njih do
»O stanite, vozni liste k m o­
ram na vsak n ačin n a jti, 1 0 0 in o z e m s k ih p o s ta j v z v o č n ik u
k e r sicer ne vem , kam po­
tujem .«!
Posebnost aparata je sprejem na krat­
»No, k a k o se p o ču tiš v kih valovili celo podnevi zelo močno
zakonu?«
in popolnom a čisto. Z ahtevajte pro­
»Izborno, od dn e do dne
p o sta ja m m lajši. K akor v spekt ali dajte si aparat predvajati
svojih d e č jih le tih kadim
se d a j zopet sk riv aj.«

RADI0-LJUBLJA1A
S odnik priči: »Z akaj pa uniiitu MARIBOR
R azum nik. n iste p risk o čili to ž ite lju na M iklošičeva cesta 5 O G osposka ulica 37
pomoč, ko ste g led ali p re ­
P ija n e c sto ji p red veliko tep?«
u ro , ki b ije pet v ju tr o : »I, k a k o sem pa mogel
»Saj vem, da je en a , k a j ta k r a t vedeti, kdo bo toži-
bi mi to to lik o k ra t ponavljala!« te lj in kdo toženec?«

I z h a j a v s a k e g a 25. v m e s e c u . N a r o č n in a le tn o 100 D in (in o z e m s tv o 120 D in , A m e r ik a 3 d o l a r j e ) , p o ll e tn o 55 D in (in o z e m s tv o 65 D in ). Š te v ilk a 10 D in . I z d a ju

k o n z o r c ij i l u s t r a c i j e (K . Čet- & e o n s .) . U r e d n ik N a r te V e lik o n ja . U r e d n iš tv o in u p r a v a : K o p ita r je v a 6 11. G r a f ič n o d e l o J u g o s lo v . t i s k a r n e v L j u b lja n i (K . C eč)
 Ni se mu posrečilo! »Prosim Vas, k a te re g a smo danes?«
»Koga p e lje jo z rešiln im avtom ?« »Saj im ate v en d a r č a sn ik v žepu, vi
»S tarega T ič a rja , k i je h o tel n a se ­ m alom arnež!«
k a ti svojo ženo!« »O prostite, ta je v če rajšn ji!«

Mala pomota. D eviza.

»Jaz lju b im p ri v sa k i stv a ri sam o
»T orej v N ew Y orku je u m rl oče jedro.«
n a jin e g a p r ija te lja Žana. A li m u je
res za p u stil 50.000 d o larjev ?« »Z vam i b i želel je s ti češnje.«
»Da! Samo to ni b il n jeg o v oče,
am p ak b ra t, k i ni u m rl v N ew Y orku,
am p ak v B latn i vasi. T u d i m u n i za­
p u stil 50, am p ak tr i tisoč, ne d o la r­
jev, am p ak d in a rje v in n e gotovine,
am pak dolga.«

Kdo je na boljšem ?
»Jaz im am to lik o k n jig , d a sem si
m oral k u p iti hišo, d a jih m orem s p r a ­
v iti v njo.«
»To še nič ni! Jaz im am to lik o hiš,
da sem si m o ral k u p iti k n jig o , d a jih
im am k am zapisati!«

V blaznici.
P rv i g o jen ec: »Poglej tam onega —
popolnom a je b lazen. G ovori, d a je
N apoleon.«
D ru g i g o jen ec: »Ubožec! N apoleon
sem v en d a r jaz!«

Iz šole.
»K akšna je ra z lik a m ed m rtv im in
živim človekom ?«
»Če odskoči p re d d irja jo č im av to ­
/zreži s šk a rja m i! m obilom , je živ, sicer je m rtev!«
»Znaš, b ra te , z a k a j L ju b lja n ic a v
L ju b lja n i n ik o li n e sp rem en i sv o je
sm eri?«
»?«
»Zato, k e r po ,g la jz ih ‘ teče.c

Z a veza v o »Ilustracije«

priporočamo izvirne plat-

nice/ katere je izdala Knji=

govesnica Jugoslovanske

tiskarne v Ljubljani. Plat­

nice same stanejo Din 3o’~

Z vezavo vred pa Din 4 o ‘—