.

: , ,

: . -.

 : , ,

, 2011
Sodr`ina:

Apstrakt - str. 3 1. Voved - str. 4

2. TERMINI I POIMI [TO SE ODNESUVAAT NA LICATA SO INVALIDNOST,

A SE UPOTREBUVAAT VO TEORIJATA, PRAKTIKATA I KOMUNIKACIJATA - str. 5 3. TERMINOLOGIJA UPOTREBENA VO ME\UNARODNATA LEGISLATIVA str. 6 4. REHABILITACIJA NA LICA SO HENDIKEP - str. 7 5. FIZIKALNA REHABILITACIJA - str. 10 6. ZAKLU^OK - str. 12 7. KORISTENA LITERATURA - str. 13

 : , ,

Apstrakt Vo praktikata, vo komunikacijata, i vo literaturata, kako i vo zakonodavnata regulativa se upotrebuvaat golem broj razli~ni termini, {to sozdava problemi vo za{titata, obrazovanieto i rehabilitacijata na licata so invalidnost. Trudot prika`uva pregled na najzastapenite termini vo me|unarodnite i nacionalnite dokumenti, kako i vo oddelni evropski zemji, zaklu~uvaj}i deka toa se terminite: invalidnost (kako op{t termin) i deca so posebni obrazovni potrebi (koga terminot posebno se upotrebuva za deca). Trudot se osvrnuva i vrz terminite za defektologijata i specijalnata edukacija, davajki odgovor deka ne mo`e da se stavi znak na ednakvost me|u ovie dva termina. Bidej}i specijalnata edukacija e del od defektolo{kata nauka, isto taka se zaklu~uva pokraj primenata na terminot defektologija kaj nas, koga }e se komunicira so stranstvo, zaradi polesno razbirawe da se upotrebuva: specijalna rehabilitacija i edukacija. Kluni zborovi: terminologija, lica so invalidnost, deca so posebni obrazovni potrebi, defektologija i specijalna edukacija

 : , ,

Voved Aktuelnosta i zna~eweto na ovoj stru~en problem e mnogukraten od pove}e aspekti. Prvo, zatoa {to usoglasenosta vo upotrebata na terminologijata ima mo{ne {iroko zna~ewe vo tretmanot na licata so invalidnost, so koi su{tinski se determiniraat odredeni sodr`ini, aspekti i postapki. Vtoro, zatoa {to {areniloto vo primenata na terminite, kaj nas i vo svetot, sozdava dilemi i problemi vo oblicite i obemot na pravata za ostvaruvawe na op{testvenata gri`a za ovie lica. Isto taka, vo ovoj trud, prvo, uslovno }e go upotrebime terminot lica so invalidnost koj naj~esto se upotrebuva, kako vo komunikacijata taka i vo zakonskata regulativa i me|unarodnite dokumenti; vtoro, bidej}i ovoj problem ne e razre{en i vo svetski ramki, }e nastojuvame vo izlagaweto avtenti~no i objektivno da izneseme del od upotrebata na terminite vo praktikata, komunikacijata i vo zakonodavnata regulativa vo svetot i kaj nas; treto, vo izlagaweto }e se zadr`ime samo na terminologijata op{to za licata so invalidnost kako op{ta grupacija, a ne na oddelni vidovi i stepeni na o{tetenost. Za da mo`eme polesno i poednostavno da gi usoglasime stavovite okolu terminologijata, treba da utvrdime prvenstveno koi se licata so invalidnost za koi }e napravime napori da go iznajdeme vistinskiot op{t termin. Vo razli~ni zemji postojat razli~ni definicii za poimot "invalidnost". O{tetuvawata kaj ovie lica se izrazuva so soodvetna klasifikacija i od nea mnogu zavisi pravilnoto naso~uvawe na za{titata i rehabilitacijata. Denes vo Republika Makedonija se primenuva Klasifikacijata, objavena vo 2000 godina so poseben Pravilnik za ocena na specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj, {to se potpira vrz Klasifikacijata na Svetskata zdravstvena organizacija. (MKB-10 revizija 1992-1994). Spored ovoj pravilnik se utvrduvaat slednite vidovi i stepeni na o{tetenost: Lica so o{teten vid (slabovidni i slepi); Lica so o{teten sluh (nagluvi i gluvi); Lica so pre~ki vo glasot, govorot i jazikot; Telesno invalidni lica; Mentalno retardirani lica (lesno, umereno, te{ko i dlaboko); Autisti~ni lica; Hroni~no bolni lica; i Lica so pove}e vidovi pre~ki (kombinirani pre~ki).

TERMINI I POIMI [TO SE ODNESUVAAT NA LICATA SO INVALIDNOST, A SE UPOTREBUVAAT VO TEORIJATA, PRAKTIKATA I KOMUNIKACIJATA
4

 : , ,

Denes vo razli~ni zemji se upotrebuvaat pove}e termini i poimi za licata so invalidnost, kako {to se: defekt; invalid; hendikep; abnormalnost; pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj; pre~ki vo razvojot; lica so posebni potrebi i drugi. Poradi ograni~eniot prostor }e napravime deskripcija samo na nekoi od spomenatite termini, za koi smetame deka zaslu`uvaat osobeno vnimanie.

Hendikep

Ovoj termin e ~esto upotrebuvan vo sekojdnevniot `ivot. Terminot hendikep, vo po{iroka smisla na zborot, ozna~uva te{kotija ili pre~ka {to onevozmo`uva nekoja aktivnost. A vo potesna smisla na zborot za "hendikepirani" se smetaat onie lica {to poradi nekoja bolest, o{tetuvawe, invalidnost ili pre~ki vo razvojot, imaat te{kotii vo vklu~uvaweto vo op{testvenata sredina.

Lica so pre~ki vo razvojot

Kaj nas ovoj termin e vo upotreba vo literaturata i vo zakonskata regulativa, i toa: prvo, poradi samata postavenost na sistemot na rehabilitacijata, {to gi opfa}a licata so pre~ki vo razvojot od samoto ra| awe, s do adolescencijata i nivnata integracija vo socijalnata sredina; vtoro, poradi toa {to vo raniot period od `ivotot kaj decata {to imaat nekoi o{tetuvawa, ne mo`e da se postavi diferencijalna dijagnoza za sostojbata, i ne mo`e so sigurnost da se opredeli i da se znae o{tetuvaweto.

Lica so posebni potrebi

Ovoj termin se pojavuva po objavuvaweto na Izve{tajot na UNESKO od Salamanka za specijalnoto obrazovanie vo 1994 godina, kade {to e upotreben terminot "specijalni obrazovni potrebi" (special education needs). Vo toj izve{taj nikade ne e spomnatterminot "deca so specijalni potrebi", bez zborot obrazovni. Terminot "deca so specijalni obrazovni potrebi" e upotreben i vo najnoviot izve{taj na Evropskata agencija za razvoj na specijalnoto obrazovanie od januari 2003 godina.
5

 : , ,

Invalidnost

"Invalidnost" podrazbira sostojba na organizmot kaj edno lice koe, poradi bolest, povreda ili vrodena mana, ima trajno, delumno ili celosno namaluvawe na sposobnostite na organizmot za normalno funkcionirawe, socijalen `ivot i stopanisuvawe. Ovoj termin, kako sodr`inski taka i terminolo{ki, vo praktikata kaj nas mnogu srame`livo i retko se upotrebuva. Zo{to mislime taka? Zatoa {to prvo, ne mu e dadeno vistinskoto mesto vo terminologijata kako posledica na lo{iot prevod od stranskata literatura. Vo angliskoto jazi~no podra~je za ovie lica se upotrebuva terminot "people with disabilities", {to prevedeno od angliski na makedonski zna~i "lica so invalidnost". Vtoro, iako kaj nas u{te so po~nuvaweto na za{titata i rehabilitacijata na ovie lica ovoj termin e upotrebuvan mnogu ~esto i u{te se upotrebuva vo komunikacijata i zakonodavnata regulativa (Zakon za penzisko i invalidsko osiguruvawe, Zakon za vrabotuvawe na invalidite, invalidskite organizacii. A vo Ustavot na Republika Makedonija e upotreben terminot "invalidni lica", koga se zboruva za nivnite prava). Treto, terminot "invalidnost", e vo upotreba vo mnogu zemji od angliskoto govorno podra~je i vo zemjite od isto~no-centralna Evropa (^e{ka, Polska, Rusija, Slovenija i dr.). ^etvrto, vo site me|unarodni dokumenti (rezolucii, deklaracii i dr.), kako i vo nacionalnite zakonski regulativi na golem broj zemji, se upotrebuva terminot "disabled persons", odnosno "invalidni lica".

TERMINOLOGIJA UPOTREBENA VO ME\UNARODNATA LEGISLATIVA

1. DEKLARACIJA ZA PRAVATA NA INVALIDNITE LICA Pod poimot invalidno lice vo ovaa deklaracija se smeta sekoe lice koe, poradi otsustvo (vrodeno ili steknato) na negovite fiziki ili mentalni sposobnosti, ne e vo mo`nost da si gi obezbedi za sebe celosno ili delumno potrebite za normalen individualen ili socijalen `ivot.

2. DEKLARACIJA ZA PRAVATA NA DETETO (Rezolucija br. 44/25

od 1989 god. na G. S. na OON) Vo ovaa deklaracija koga se zboruva za pravata na deteto so o{tetuvawa vo razvojot e upotreben terminot "invalidno dete". Taka, vo to~kite 2 i 3
6

 : , ,

e navedeno: 2. Dr`avite ~lenki go priznavaat pravoto na invalidnoto dete ... i 3. Uva`uvaj}i gi posebnite potrebi na invalidnoto dete...

3. STANDARDNI PRAVILA ZA OBEZBEDUVAWE EDNAKVI PRAVA ZA INVALIDNITE LICA Vo standardnite pravila, isto taka, se upotrebuva terminot "invalidnost", no pri prevodot od angliski "disabilities" pogre{no e preveden kako "hendikep". Vo site 22 pravila e upotreben terminot "persons with disabilities", odnosno "lica so invalidnost". ]e spomeneme samo dve pravila. Pravilo 6: Obrazovanie: Dr`avata treba da go priznae ednakvoto pravo i mo`nost za osnovno, sredno i visoko obrazovanie na decata, mladincite i vozrasnite so invalidnost... Pravilo 7: Vrabotuvawe: Dr`avata treba da go obezbedi ostvaruvaweto na ~ovekovite prava na licata so invalidnost, osobeno na poleto na vrabotuvaweto.

4. IZVE[TAJ NA UNESKO OD SVETSKATA KONFERENCIJA ZA POTREBATA OD SPECIJALNO OBRAZOVANIE, DOSTAPNOST I KVALITET (7-10 juni 1994 g.) Sekade vo Izve{tajot, a i vo naslovot se upotrebuva terminot "Specijalni obrazovni potrebi", a koga }e se spomne lice, toga{ se upotrebuva terminot lice ili dete so invalidnost. Vo poglavjeto "Novi razmisluvawa za specijalnoto obrazovanie" vo Izve{tajot na UNESKO, se upotrebuva terminot invalidi. Taka na primer vo tekstot stoi: Zakonot treba da go priznae principot na ednakvost za mo`nostite invalidite da dobijat obrazovanie..

REHABILITACIJA NA LICA SO HENDIKEP

Problemite povrzani so `ivotnata sudbina na licata so pre~ki vo razvojot niz celata istorija na ~ovekoviot rod, bile i pretstavuvaat svoevidna okupacija i predizvik vo naporite za {to pokvaliteten `ivot. Vo kontekst na ova mo`eme da ka`eme deka vo edno semejstvo kade ima hendikepirano, odnosno lice so posebni potrebi vo razvojot, celoto semejstvo e so istiot hendikep. "So toa se naru{uva celata semejna dinamika poradi toa {to roditelite se iznevereni od o~ekuvawata i treba da go reorganiziraat celiot svoj

 : , ,

koncept koj go imale i vo zna~ajna mera da go adaptiraat na sostojbta na deteto".1 Poradi ova se javuvaat niza konflikti, otvoreni problemi i izmeneti odnesuvawa od strana na oddelni ~lenovi na semejstvoto, koi davaat reperkusii vrz celokupniot rast, razvoj i na ponatamo{noto `iveewe.Ovoj slo`en proces bara anga`irawe na visoko stru~ni kadri koi so multimodalna rabota }e se postavat kako posrednici pome|u sredinata i hendikepiranoto lice, za podobro me|usebno razbirawe. Vo kontekst na ova izlagawe, vo ponatamo{niot tek na seminarskata rabota }e stane zbor za MULTIMODALNIOT terapiski pristap i timskoto rabotewe kako i fizikalnata terapija.

Terapiski pristap

Vo terapiskiot pristap va`no e deka ne e potrebno da se le~i samo bolesta tuku mnogu pova`no e da se lekuva LI^NOSTA na liceto so pre~ki vo razvojot. Pa otuka mo`eme da ka`eme deka me|udrugite psiholo{kata pomo{ e od golemo zna~ewe. Psiholo{ka pomo{ na pomo{ se sproveduva individualnata i grupnata

Vo ovoj vid psihoterapija.

Pri grupnata psihoterapija pove}e pacienti pod rakovodstvo na terapevt gi iznesuvaat svoite te{kotii i diskutiraat za niv. Doznavaj}i deka ima i drugi lica so sli~ni problemi, licata so posebni potrebi }e ja uvidat pravata priroda na svoite problemi i }e uspeat da vospostavat socijalni odnosi so drugite. 2 Pri individualnata psihoterapija psihologot i liceto koe bara pomo{ postoi neposreden kontakt. Osobeno kaj licata so invaliditet. Psiholozite se anga`iraat so razni formi na sovetuvawe da gi pottiknat na podobar socijalen `ivot. Medikamentozna pomo{

Licata so pre~ki vo razvojot imaat potreba da koristat lekovi i toa od {irok spektar koi naj~esto se diktirani od bolesta i nejzinite simptomi. Od medikamentite kaj ovie lica se koristat: - Infuziona terapija - se izveduva so pomo{ na davawe na te~nosti, so cel da se redehidrira i dokolku nemo`e da se hrani oralno mora preku infuzija,
1 2

Trajkovski E.V. Medicinski osnovi na invalidnosta 1 (skripta za vnatre{na upotreba), Skopje, 2005 str.86-91 Stamenkova- Trajkova V. Psihologija. Univerzitetska pe~atnica. Skopje, 1995, str.390-401.

 : , ,

koja sodr`i odredeno koli~estvo {e}eri i nekoi minerali od tipot na natrium, kalium, magnesium, kalcium i sl. - Antibiotici - nekoi lica so pre~ki vo razvojot se mnogu podlo`ni na infekcii, pa poradi toa tie moraat da primaat antibiotici, za da ja spre~at infekcijata. - Antiepileptici - ovie lekovi se koristat vo terapija na epilepsija, no i pri drugi konvulzivni sostojbi. - Vitamini - vitaminite se koristat za da ne bi se pojavila nekoja avitaminoza kako propratna pojava na pre~kata vo razvojot. - Psihostimulansi - kaj bolnite deluvaat brzo na otstranuvawe na depresijata duri i da se pojavi euforija, razdrazlivost do halucinacii, do vakva sostojba doveduvaat lekovite od tipot na: Imipramin, Amitriplin i sl. - Trankilizeri - ovie lekovi imaat sposobnost eden ispla{en i nervozen bolen da go smirat. Naj~esto ovie lekovi dejstvuvaat depresivno vrz CNS, i zavisno od dozata mo`at da predizvikaat od lesna depresija do koma. Naj~esto se koristat Karbormal, Bromival, Urethan, Ethinamet, Bromidi, Glutetimid i sl.

Socioterapiski postapki

Ovie postapki se pravat se so cel licata so pre~ki vo razvojot da se vklopat i da bidat prifateni od okolinata i od op{testvoto.Tuka spa|aat slednive postapki: A) Rekreativna terapija - koga dete ili adolescent ima iskustvo so traumatska povreda ili abnormalnost, sposobnostite na deteto za dnevna aktivnost i sekojdnevno `iveew se o{teteni, poradi {to imaat o{tetuvawe i pri samiot razvoj. Kvalifikuvanite i kompetentni profesionalci koristat ~etiri ~ekori vo procesot na rekreativna terapija: da kompletiraat procenka od specifi~nite informacii steknati od intervju so hendikepirnoto lice, opservacija; formulira plan za da identifikuva specifi~ni terapiski celi; objektivizam i intervencii za specifi~ni potrebi na individuata; implementacija na toj plan; go ocenuva napredokot na individuata i se pravi napor individuata da gi zapoznae terapiskite celi. B) Terapija niz igra i igra~ki - igrata pretstavuva spontana aktivnost, bez odnapred opredelena cel, koja im sozdava zadovolstvo na decata. Vo sociometriskite postapki igrata se upotrebuva bide}i najcelosno go obezbeduva edinstvoto na fizi~kiot; intelektualniot, afektivnniot i socijalniot razvoj na deteto. Razvojot na igrata se odviva po~nuvaj}i so
9

 : , ,

onie t.n. predigrovni aktivnosti i potoa se javuvaat uslovi za da se razvijat vistinskite igrovni aktivnosti. Igrite se sproveduvaat so igra~ki. Me|utoa igra~kata ne e samo sredstvo za igrawe tuku prv drugar-soigra~ so kogo deteto razgovara i za kogo se gri`i. Igra~kite se va`ni poradi toa {to decata preku igra~kite go zapoznavaat svetot okolu sebe, kako materijalniot taka i socijalniot. Vo ovaa terapija va`no e da se napomene deka igra~kite i igrata moraat da sodejstvuvaat so vozrasta na deteto. Dokolku na deteto mu se dade igra~ka {to soodejstvuva na povisok razvoen stepen, deteto nema da znae da igra duri i ako mu poka`at kako se igra. Dokolku mu se ponudi igra~ka za pomala vozrast deteto nema da znae {to da pravi, bidej}i ja pominalo taa faza, ja nadrasnalo igrata i ne mu pri~inuva zadovolstvo. V) Muzikoterapija - muzikata gi privlekuva decata i tie so zadovolstvo ja slu{aat, gi sledat muzi~kite tonovi i ritam. Nejzinoto terapisko zna~ewe e vo toa {to gi potiknuva intelektualnite sposobnosti na li~nosta: vnimanieto, interesot, voljata, mislovnata funkcija, ja stimulira li~nosta da u~estvuva vo grupata vo koja se primenuva muziko-terapijata i pridonesuva za podobra socijalna adaptacija. Profesionalna rehabilitacija

Ovaa rehabilitacija mo`e da bide: - medicinska, socijalna i profesionalna. MEDICINSKATA rehabilitacija podrazbira osposobuvawe na invalidnite lica za samoodr`uvawe, rabotewe i zarabotuvawe na sredstva za `iveewe so prevzemano sistematsko lekuvawe. SOCIJALNATA rehabilitacija gi osposobuva invalidnite lica za prifa}awe na semejniot i op{testveniot `ivot. PROFESIONALNA rehabilitacija gi ospospbuva invalidnite lica za bilo kakva rabota ili readaptacija na porane{nata rabota, ili pak so rekvalifikuvawe na novo poadekvatno zanimawe.

FIZIKALNA REHABILITACIJA Vo nekolku navrati vo tekot na pi{uvaweto na terapiskiot pristap, spomenav "rehabilitacija". Ovoj termin za prv pat go upotrebil Rittervon Buss. Vo prevod ovoj zbor zna~i povtorno osposobuvawe. Rehabilitacijata ima pove}e zna~ewa: pravno, socijalno i medicinsko. Medicinskata rehabilitacija, kako {to spomenavme pretstavuva povtorno vospostavuvawe na rabotnite sposobnosti i na op{testvenata korist. Spored SZO (Svetskata Zdravstvena Organizacija), rehabilitacijata pretstavuva dvi`ewe na dobro komponirana celina od medicinski, socijalni, vospitni i profesionalni merki, koi imaat za cel da izvr{at povtorno vra}awe na naru{enata funkcija, kolku {to e mo`no vo pozna~ajna mera.
10

 : , ,

Spored ova mo`e da se ka`e deka fizikalnata rehabilitacija pretstavuva primena na jasno izdeferencirani i programirani raznovidni fizikalni postapki koi imaat za cel da ja postignat maksimalno povtorno osposobuvawe na invalidnoto lice. Fizikalnata rehabilitacija gi koristi slednive metodi: 1) Le~ewe so masa`a- celta na ovoj metod e da se spre~at dekubitosii kontrakturi kaj nepodvi`nibolni.Ovoj metod mo`e da bide aktiven dokolku go vr{i samiot bolen i pasiven dokolku masa`ata ja vr{i nekoj drug. 2) Kineziterapija vo voda ili na suvo so aktivni masa`i po celoto telo koi se vr{at kaj razni o{tetuvawa na periferniot i centralniot motoren nevron, kaj kontrakturi, deformiteti, parezi, paralizi i sl. 3) Le~ewe so pomo{ na elektri~ni stimulacii; 4) Le~ewe vo bawi: ovaa metoda ima termi~ko i mehani~ko, kako i hemisko i radiolo{ko dejstvo. Se lekuvaat razni posledici od i{ijalgija, radikulati, polinevriti i sl. 5) Primena na specijalni ve`bi za istegnuvawe, za korekcija na deformiteti; 6) Fizikalni postapki koi se primenuvaat vo specijalni oddelenija i vo centri koi se specijalizirani za odredeni vidovi invalidnost.

ZAKLU^OK Od sor`inata na ovaa seminarska rabota mo`eme da izvle~eme zaklu~ok deka su{tinata na humanizacijata na op{testvenata polo`ba na
11

 : , ,

invalidiziranite lica, i deca so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj, pred se se pravat nastojuvawa za razvivawe na nivnite preostanati psihofizi~ki sposobnosti za rabotna sposobnost. Isto taka osposobuvaweto i vklu~uvaweto na ovie lica vo op{testveniot `ivot se prifateni kako neizbe`ni. Razni pri~ini doveduvaat do opredeleni posledici na ~ovekovata sostojba, na negoviot status, uloga i mestoto vo op{testvoto. Ovie pri~ini predizvikuvaat sostojbi {to se dvi`at od polesni fizi~ki o{tetuvawa do celosna nesposobnost, za socijalna integracija. Poradi ova na licata so psihofizi~ki pre~ki vo razvojot mora alternativno da se razvivaat so~uvanite psihofizi~ki sposobnosti, pritoa so najvisoki eti~ki i moralni principi, bidej}i rabotata so ovie lica ponekoga{ bara mnogu vnimanie i trpenie.

KORISTENA

LITERATURA:

12

 : , ,

1) Ajdinski Q, Andreevski V. 50 godini za{tita, rehabilitacija i obrazovanie na lica so pre~ki vo razvojot vo Republika Makedonija. Sojuz na defektolozite na Makedonija, Skopje,2001. 2) Petrov R, Kopa~ev D, Taka{manova T. Deinstitucionalizacija na deca so te{ka mentalna retardacija. Filozofski fakultet, institut za defektologija, Skopje, 2004. 3) Rudolph D.C, Rudolph M.A, Hostetter K.M, Lister G, Siegel J. N. Rudolphs pediatric, U SA, 2003, chapter 6 4) Stamenkova- Trajkova V. Psihologija. Univerzitetska pe~atnica. Skopje, 1995, str.390-401. 5) Trajkovski E.V. Medicinski osnovi na invalidnosta 1 (skripta za vnatre{na upotreba), Skopje, 2005 str.86-91 6) On line Mendelian Inheritance in Man http:// www.ncbi.nlm.nih.gov/omim

13