ANTIHIPERTENZIVNI LEKOVI

DEFINICIJA: Arteriska hipertenzija se definira kako krven

pritisok so vrednosti >140/90 mmHg kaj populacijata od >18
godi{na vozrast. Ovie vrednosti odgovaraat na KP od > 135/>85
mmHg pri doma{no merewe, odnosno na >125/>80 mmHg
prose~na vrednost pri ambulatorno merewe na KP.

PODELBA NA ARTERISKA HIPERTENZIJA:

 Esencijalna hipertenzija ( ne se poznati specifi~nite pri~ini za
nejzino javuvawe) (85%-90%slu~ai)
 Sekundarna hipertenzija (10%-15% slu~ai)
 Renalna hipertenzija (renovaskularna i renoprivna
arteriska hipertenzija);
 Endokrina hipertenzija (Conn-ov sindrom, Cushing-ov
sindrom, feohromocitom, hipertireoidizam,
hiperparatireoidizam, primawe na oralni kontraceptivi) ;
 Koarktacija na aorta;
 Terapija so lekovi (primer: ciklosporin).

1
 KLASIFIKACIJA NA KRVEN PRITISOK

KLASIFIKAC.na SKP (mmHg) DKP (mmHg)

KP
Optimalen <120 <80

Normalen 120-129 80-84

Visoko normalen 130-139 85-89

Hipertenzija
Stepen 1 140-159 90-99
Stepen 2 160-179 100-109
Stepen 3  180 110

Izolirana sistolna >140 <90

AH

2
 ARTERISKA HIPERTENZIJA
Glavni sistemi koi u~estvuvaat vo regulacijata na krvniot
pritisok:

1. Simpati~kiot nerven sistem ;

2. Renin-angiotenzin-aldosteron sistemot;
3. Toni~ki aktivni autakoidi koi se osloboduvaat od
endoteliumot ( NO i Endotelin-1).

3
 ARTERISKA HIPERTENZIJA
CELI NA TERAPIJATA:

Da se spre~at komplikaciite koi se javuvaat poradi

zgolemeniot krven pritisok.

METODI NA LE^EWE NA ARTERISKA HIPERTENZIJA:

 Nefarmakolo{ki metodi (namalen vnos na soli,
namaluvawe na telesnata te`ina, fizi~ka aktivnost,
prestanok na pu{eweto, prestanok na vnesuvawe na
alkohol, namaluvawe na masti vo ishranata, upotreba na
psiholo{ki metodi). Tie se samo POMO[NI vo lekuvaweto
na hipertenzijata.
 Upotreba na antihipertenzivni lekovi

4
 ANTIHIPERTENZIVNI LEKOVI
Spored mehanizmot na dejstvo se delat na:

1. DIURETICI
2. ANTIADRENERGI^KI LEKOVI
3. DIREKTNI VAZODILATATORI
4. BLOKADA NA PRODUKCIJATA ILI DEJSTVATA NA
ANGIOTENZIN

5
 DIURETICI
Definicija: Diuretici se lekovi koi go zgolemuvaat volumenot na
izla~enata mo~ka preku spre~uvawe na reapsorpcijata na
natrium ili preku vrzuvawe na voda (osmotski diuretici).

1. PODELBA:
a) Spored mehanizam na dejstvo i farmakolo{ki karakteristiki:
 Tiazidni diuretici ;
 Diuretici so sna`no i brzo dejstvo (diuretici na Henleova petelka) ;
 Diuretici koi {tedat kalium;
 Osmotski diuretici;
 Inhibitori na karbo-anhidraza;
 Drugi diuretici (preparati na `iva, amonium hlorid).
b) Spored ja~ina na dejstvo:
 Jaki diuretici (furosemid, etakrinska kiselina);
 Umereno jaki (tiazidni diuretici);
 Slabi diuretici (diuretici koi {tedat kalium).

6
 TIAZIDNI DIURETICI
1. PRETSTAVNICI:
 Hlorotiazid, Hidrohlorotiazid i Politiazid;
So niv sli~ni po struktura i dejstvo se:
 Hlortalidon, Kinetazon, Metolazon i
 Indapamid.

Tiazidite se vikaat i benzotiazidi ili sulfonamidski

diuretici.

2. FARMAKOKINETIKA:
 Dobro se resorbiraat od GIT. Hlorotiazid poslabo, a hlortalidon
posporo se resorbira;
 Indapamid se eliminira preku bilijarniot sistem i mo`e da se koristi
kaj pacienti so bubre`na insuficiencija.
 Vo tek na metabolizmot na pove}eto od niv se sozdavaat metaboliti
koi se inhibitori na jaglen-anhidrazata;
 Se eliminiraat preku bubrezi so ist mehanizam kako i mo~na
kiselina i kompeticijata e pri~ina za javuvawe na hiperurikemija pri
primenata na tiazidni diuretici.
7
 TIAZIDNI DIURETICI
3. MEHANIZAM NA DEJSTVO:
 Namaluvaat reapsorpcija na natrium vo distalni tubuli i na toj na~in
predizvikuvaat natriureza i zgolemeno izla~uvawe na te~nosti.
4. FARMAKOLO[KI DEJSTVA:
 Diureti~ko dejstvo:
 Zgolemuvaat izla~uvawe na Na, Cl i voda, no i K, bez promeni
vo acidobaznata ramnote`a.
 Maksimalen kapacitet za inhibicija na reapsorpcijata na Na e
okolu 10% od vkupniot Na filtriran preku glomerulite.
 Antihipertenzivno dejstvo:
 Voglavno e posledica na diureti~koto dejstvo i namaleniot
volumen na plazma;
 Ja namaluvaat osetlivosta na maznite muskuli vo krvnite
sadovi prema dejstvoto na vazokonstriktori (noradrenalin,
angiotenzin) i doveduvaat do vazodilatacija i namaluvawe na
periferniot otpor;
 Go potenciraat dejstvoto na drugi antihipertenzivni lekovi
(mnogu ~esto se sostaven del na fiksni kombinacii na
antihipertenzivni lekovi).
8
 TIAZIDNI DIURETICI
4. FARMAKOLO[KI DEJSTVA:
 Antidiureti~ko dejstvo:
 Izrazeno e kaj pacienti so dijabetes insipidus. Mehanizmot
preku koj se odviva ovoj efekt ne e poznat.

5. INDIKACII:
 Esencijalna hipertenzija;
 Edemi: od kardijalno i bubre`no poteklo, pri ciroza na crn
drob, pri retencija na natrium predizvikana so steroidi, a
mo`na e primena i pri edemi kaj gravidni `eni vo kolku e
neophodno potrebno.
 Diabetes insipidus posebno od nefrogen tip i predizvikan so
davawe na lekovi (litium).
 Idiopatska hiperkalciurija (efektot nastanuva poradi relativno
zgolemuvawe na reapsorpcijata na kalcium na nivo na
distalnite tubuli );
 Nefrolitijaza (pri konkrementi koi sodr`at kalcium fosfat ili
kalcium oksalat).

9
 TIAZIDNI DIURETICI
6. NESAKANI DEJSTVA:
 Hipokaliemija:
 Se manifestira so anoreksija, nauzea, slabost na muskuli,
pospanost, parestezii i zgolemena toksi~nost na kardiotoni~ni
glikozidi).
 Treba da se nadoknadi kaliumot so davawe na KCl.
 Hiperurikemija:
 Mo`e da e pri~ina za akuten napad na giht.
 Poremetena tolerancija kon jagleni hidrati:
 Kaj dijabeti~ari naj~esto e potrebno da se zgolemi dozata na
insulin.
 Alergiski reakcii na ko`a i trombocitopenija
 Hiperlipidemija
7. KONTRAINDIKACII I MERKI NA PRETPAZLIVOST:
 Insuficiencija na bubrezi i Aritmii predizvikani so kardiotoni~ni
glikozidi (mo`e da se vlo{at pri davawe na tiazidni diuretici);
 Dijabetes melitus, Giht, Hipokaliemija i Primena na kortikosteroidi
koi doveduvaat do gubewe na kalium.
 Ciroza na crn drob: (hipokaliemijata e opasnost za pojava na
hepatalna encefalopatija). 10
 TIAZIDNI DIURETICI
6. DOZI I DOZIRAWE
 Peroralna aplikacija;
 Za da se odbegnat nesakani dejstva pri dolgotraen tretman
najdobro e 5 dena terapija i 2 dena pauza.

11
 KARDIOTONI^NI GLIKOZIDI
4. MEHANIZAM NA DEJSTVO:
 Inhibicija na enzimot Na-K-ATP-aza (natriumovata pumpa) koj e
specifi~en receptor za kardiotoni~nite glikozidi.
 Posledici od inhibicijata na Na-K-ATP-aza enzimot se:
 Blokada na transportot na Na i K niz membranata, odnosno na
isfrlaweto na joni na Na nadvor od kletkata, zgolemuvawe na
koncentracijata na joni na Na i namaluvawe na koncentracijata
na kalium vo kletkata;
 Namalena razmena na ekstracelularen Na za intracelularen Ca i
zgolemuvawe na koncentracijata na intracelularen Ca;
 Olesneto navleguvawe na joni na Ca preku jonskite kanali;
 Zgolemeno osloboduvawe na joni na Ca od sarkoplazmatskiot
retikulum.
 Site ovie promeni doveduvaat do ZGOLEMENA KONCENTRACIJA
NA INTRACELULAREN KALCIUM koj deluva na kontraktilnite
proteini (aktin i miozin) na miocitot.

12
 KARDIOTONI^NI GLIKOZIDI
4. MEHANIZAM NA DEJSTVO:
 Vlijanie na promenite na ekstracelularnata koncentracija na
joni na Ca, K i Mg vrz dejstvoto na kardiotoni~ni glikozidi.
 ↑ koncentracija na Ca joni: go potencira dejstvoto vrz
ritamot i dinamikata na srcevata rabota i nesakanite
dejstva. Se javuyva i pri istovremeno davawe na
parathormon i vitamin D.
 ↑ koncentracija na K joni: se namaluva vrzuvaweto na
kardiotoni~nite glikozidi za Na-K-ATP-aza poradi
kompetitivna inhibicija i se namaluvaat nivnite efekti vrz
srceto.
 ↓ koncentracija na K koni: se zgolemuvaat toksi~nite
efekti na kardiotoni~nite glikozidi, posebno aritmii. Se
dol`i na olesneta depolarizacija pri hipokaliemija.
 Koncentracijata na jonite na Mg po pravilo ima obraten
efekt od koncentracijata na joni na Ca.
13
 KARDIOTONI^NI GLIKOZIDI
4. FARMAKOLO[KI DEJSTVA:
Deluva na site 4 zna~ajni karakteristiki na srceviot muskul:
kontraktilnost, sprovodlivost, refrakternost i automatizam.
 Kontraktilnost:
 Ja zgolemuvaat snagata i efikasnosta na srcevata kontrakcija
(ovozmo`uvaat pogolema rabota bez zgolemuvawe na
potro{uva~kata na kislorod-pozitivno inotropno dejstvo);
 Vkupnata simpati~ka aktivnost se namaluva, se namaluva
periferniot otpor vo arteriolite, a so toa i naknadnoto
opteretuvawe na srceto.
 Kon ovie efekti ne se razviva desenzitizacija.
 Sprovodlivost:
 Go usporuvaat sproveduvaweto na drazbite od pretkomo-ri na
komori (prodol`en P-Q interval ili razli~en stepen na AV-blok na
EKG).
 Efektot e preku direktna depresija na sprovodniot sistem vrz
srce, a del preku zgolemena vagusna aktivnost.
 Efektot se registrira kako bradikardija.
14
 KARDIOTONI^NI GLIKOZIDI
4. FARMAKOLO[KI DEJSTVA:
 Refrakternost:
 Ja prodol`uvaat refrakternosta vo AV-~vorot i na toj na~in go
namaluvaat brojot na branovi na depolarizacija koi stignuvaat
vo komori. Ovoj efekt e korisen pri atrijalna tahikardija, flater ili
fibrilacija.
 Avtomatizam:
 Vo po~etokot doveduvaat do kratkotrajno prodol`uvawe na
akcioniot potencijal vo srcevite kletki na pretkomori i komori, a
potoa sledi dolgotrajno skratuvawe na akcioniot potencijal vo
ovie kletki osobeno na negovata nulta faza. Poradi toa, se
skratuva refrakterniot period na pretkomorite i komorite.
 Kako posledica na ovie promeni se olesnuva sozdavawe na
ektopi~ni `ari{ta nasekade vo srceto.
 Toksi~ni dozi na kardiotoni~nite glikozidi go zgolemuvaat
avtomatizmot vo site delovi na srceto (najmnogu vo
Purkiweovite vlakna), osven vo SA-~vorot. Posledica se aritmii
i toa: ventrikularni ektopi~ni kontrakcii, bigeminija,
ventrikularna tahikardija i ventrikularni ekstrasistoli.
15
 KARDIOTONI^NI GLIKOZIDI
5. EKSTRAKARDIJALNI FARMAKOLO[KI DEJSTVA:
 Gastrointestinalen trakt:
 Nadraznitelno dejstvo vrz hemioreceptorite vo medula
oblongata i poradi toa gadewe i povra}awe.
 Simpati~ki nerven sistem:
 Ja namaluva aktivnosta na simpati~kiot nerven sistem koja
sekoga{ e zgolemena vo ranite fazi na srcevata slabost koga
srceto ne mo`e da odr`i adekvaten minuten volumen za
zadovoluvawe na metabolnite potrebi na tkivata.
 Centralen nerven sistem:
 Kaj nekoi pacienti se javuva zamatuvawe na vidot, parestezii i
toksi~ni psihozi.
6. ELEKTROKARDIOGRAFSKI EFEKTI:
 Depresija na S-T segmentot;
 Depresija ili inverzija na T-branot;
 Prodol`uvawe na P-R intervalot;
 Skratuvawe na Q-T intervalot;
 Ventrikularni aritmii (ektopi~ni kontrakcii, bigeminija, ventrikularna
fibrilacija).
16
 KARDIOTONI^NI GLIKOZIDI
7. KLINI^KI MANIFESTACII OD PRIMENATA:
 Podobruvawe na cirkulacijata i zgolemuvawe na diurezata
poradi {to se namaluvaat edemite i stazata;
 Namaluvawe na venskiot pritisok poradi zgolemeniot udaren
i minuten volumen {to ovozmo`uva pogolema koli~ina na krv
da se ufrla vo arteriskata cirkulacija;
 Namaluvawe na tahikardijata;
 Namaluvawe na goleminata na srceto;
 Mo`nost za pogolem stepen na fizi~ka aktivnost bez pojava
na zamor.

17
 KARDIOTONI^NI GLIKOZIDI
8. INDIKACII:
 Srceva insuficiencija, posebno srceva insuficiencija so
pretkomorna fibrilacija.
Terapijata na srceva insuficiencija se sostoi od:
 Namaluvawe na opteretuvawe na srceto (kontrolirawe na
hipertenzija, namaluvawe na te`ina, reducirawe na fizi~ka
aktivnost).
 Namaluvawe na vnesuvawe na soli;
 Davawe na diuretici, AKE inhibitori i digoksin, a kaj pacienti so
stabilna insuficiencija od klasa II i III i karvedilol.
 Atrijalen flater i Atrijalna fibrilacija
 Poradi prodol`uvawe na refrakternosta na nivo na AV-~vorot i
namaluvawe na frekvencijata na rabota na komorite.
Za vreme na terapijata so digoksin potrebno e sledewe na negovite
koncentracii vo krvta so cel da se namali rizikot od pojava na
toksi~ni efekti.

18
 KARDIOTONI^NI GLIKOZIDI
9. KONTRAINDIKACII:
 Edinstvena apsolutna kontraindikacija se aritmii predizvikani so
prethodno davawe na preparati na digitalis ( primer AV-blok);
 Relativni kontraindikacii :
 Ventrikularna tahikardija;
 Sve` akuten infarkt na miokard (poradi aritmiite);
 Akutna srceva insuficiencija posle edem na beli drobovi ili
akuten infarkt ( nemaat efekt);
 Prethodna digitalizacija (poradi opasnost od toksi~ni efekti-
mala terapiska {irina);
 WPW-sindrom so fibrilacija na pretkomori (poradi opasnost od
ventrikularna tahikardija ili fibrilacija);
 Hipokaliemija (poradi zgolemena toksi~nost).
10. NESAKANI DEJSTVA I TOKSI~NOST:
 Mala terapiska {irina i golem broj na nesakani dejstva (kaj minimum
25% od tretiranite pacienti);
 Kardijalni nesakani dejstva i toksi~nost:
 Poremetuvawa vo AV-sproveduvaweto do kompleten AV-blok;
 Sinusna bradikardija, poremetuvawe na ritamot na pretkomori i
komori (ventrikularna tahikardija i t.n.);
19
 BETA-ADRENERGI^KI AGONISTI

10. NESAKANI DEJSTVA I TOKSI^NOST:

 Ekstrakardijalni nesakani dejstva i toksi~nost:
 GIT: anoreksija, gadewe, povra}awe, proliv i bolki vo stomak;
 Poremetuvawe na vidot;
 Pospanost, glavobolka i toksi~ni psihozi.
 Postavuvawe na dijagnoza za toksi~nost:
 Odreduvawe na koncentraciite na kardiotoni~nite glikozidi vo
krv.
 Terapija na intoksikacija so kardiotoni~ni glikozidi:
 Vedna{ da se prekine so natamo{no davawe na lekot i diuretici
ako se primaat istovremeno;
 Vo zavisnost od simptomite da se dadat:
1. Atropin ili pacemaker (ako dominira bradikardija i
poremetuvawe vo sproveduvawe vo AV-~vorot);
2. Fenitoin, lidokain i beta blokatori (za aritmii);
3. Kalium peroralno ili parenteralno ( samo ako postoi
hipokaliemija);
4. Ispirawe na `eludnik i primena na laksantni lekovi (za
odstranuvawe na kardiotoni~nite glikozidi od organizmot);
20
 KARDIOTONI^NI GLIKOZIDI
10. NESAKANI DEJSTVA I TOKSI^NOST:
 Ekstrakardijalni nesakani dejstva i toksi~nost:
 GIT: anoreksija, gadewe, povra}awe, proliv i bolki vo stomak;
 Poremetuvawe na vidot;
 Pospanost, glavobolka i toksi~ni psihozi.
 Postavuvawe na dijagnoza za toksi~nost:
 Odreduvawe na koncentraciite na kardiotoni~nite glikozidi vo
krv.
 Terapija na intoksikacija so kardiotoni~ni glikozidi:
 Vedna{ da se prekine so natamo{no davawe na lekot i diuretici
ako se primaat istovremeno;
 Vo zavisnost od simptomite da se dadat:
1. Atropin ili pacemaker (ako dominira bradikardija i
poremetuvawe vo sproveduvawe vo AV-~vorot);
2. Fenitoin, lidokain i beta blokatori (za aritmii);
3. Kalium peroralno ili parenteralno ( samo ako postoi
hipokaliemija);
4. Ispirawe na `eludnik i primena na laksantni lekovi (za
odstranuvawe na kardiotoni~nite glikozidi od organizmot);
21
 KARDIOTONI^NI GLIKOZIDI
10. NESAKANI DEJSTVA I TOKSI^NOST:
 Terapija na intoksikacija so kardiotoni~ni glikozidi:
5. Hemodijaliza (samo pri truewa so digitoksin
6. Primena na antitela protiv digoksin ili digitoksin.
11. INTERAKCII:
 Hinidin: zgolemuvawe na koncentraciite na digoksin za 2-4
pati.
 Adrenergi~ki beta-agonisti i sukcinilholin: zgolemena
opasnost od aritmii.
 Nifedipin, spironolakton, amilorid i triamteren: namalen
klirens na digoksin.
 Fenobarbiton, fenilbutazon, fenitoin, rifampicin: zgolemen
klirens na digitoksin (indukcija na CYP450 enzimi);
 Holestiramin: namalena resorpcija od GIT;
 Propranolol: zastoj na srce kaj digitalizirani pacienti.

22
 KARDIOTONI^NI GLIKOZIDI
12. NA^IN NA DAVAWE:
 Neophodno e da se postigne saturacija vo organizmot za da
se dobijat optimalni efekti. Toa se postignuva na dva na~ini:
1. Kumulativna metoda na digitalizacija: davawe na mali
dozi na kardiotoni~ni glikozidi dnevno se do
postignuvawe na optimalen terapiski efekt . Potoa
efektot se odr`uva so davawe na doza na odr`uvawe.
2. Brza metoda na digitalizacija: ednokratno davawe na
visoka doza za koja od prethodno iskustvo se znae deka
doveduva do digitalizacija. Potoa se prodol`uva so doza
na odr`avawe.
 Dozirawe na digoksin kaj pacienti so o{tetena bubre`na
funkcija:
Dozata na odr`uvawe kako % od dozata na saturacija =
14 + kreatinin klirens (ml/min) : 5.

23
 DRUGI INOTROPNI LEKOVI
BETA-ADRENERGI^KI AGONISTI

1. Dobutamin
2. Dopamin
 Stimuliraat adenilatna ciklaza i zgolemuvaat koncentracija na
cAMP.
 Predizvikuvaat vazodilatacija vo bubrezi.
 Ja zgolemuvaat snagata na srcevata kontrakcija preku
stimulacija na beta-adrenergi~kite receptori.
 Indikacii: traumatski, kardiogen i endotoksi~en {ok.

24
 DRUGI INOTROPNI LEKOVI
INHIBITORI NA FOSFODIESTERAZA

1. Amrinon
2. Milrinon
 Inhibiraat fosfodiesteraza i zgolemuvaat koncentracija na
cAMP vo kletkata.
 Imaat potencijal za predizvikuvawe opasni ventrikularni
aritmii i zatoa se koristat samo vo hospitalni uslovi.

25
 DRUGI LEKOVI ZA TERAPIJA NA SRCEVA
INSUFICIENCIJA
1. Diuretici
2. Vazodilatatori
 Inhibitori na AKE;
 Antagonisti na AT1 receptorite za angiotenzin II;
 Hidralazin;
 Izosorbid dinitrat, Nitroglicerol;
 Natrium nitroprusid.
3. Beta-blokatori
 Karvedilol;
 Bisoprolol.

26
Vegetativen Nerven Sistem-Adrenergi~ki lekovi

27