Zgodovina: Narodna Zgodovina Izpitna Pola 2

Š i f r a k a n d i d a t a :
Državni izpitni center
JESENSKI IZPITNI ROK

*M21251112*
ZGODOVINA
Izpitna pola 2
Narodna zgodovina
Petek, 27. avgust 2021 / 90 minut
Dovoljeno gradivo in pripomočki:

Kandidat prinese nalivno pero ali kemični svinčnik.
Izpitni poli je priložena barvna priloga.
SPLOŠNA MATURA
NAVODILA KANDIDATU
Pazljivo preberite ta navodila.
Ne odpirajte izpitne pole in ne začenjajte reševati nalog, dokler vam nadzorni učitelj tega ne dovoli.
Prilepite kodo oziroma vpišite svojo šifro (v okvirček desno zgoraj na tej strani).
Izpitna pola vsebuje 25 nalog. Število točk, ki jih lahko dosežete, je 60. Za posamezno nalogo je število točk navedeno v
izpitni poli.
Rešitve pišite z nalivnim peresom ali s kemičnim svinčnikom v izpitno polo v za to predvideni prostor znotraj okvirja.
Pišite čitljivo. Če se zmotite, napisano prečrtajte in rešitev zapišite na novo. Nečitljivi zapisi in nejasni popravki bodo ocenjeni
z 0 točkami.
Zaupajte vase in v svoje zmožnosti. Želimo vam veliko uspeha.
Ta pola ima 16 strani (1–16), od tega 2 prazni.

Barvna priloga ima 4 strani (17–20). © Državni izpitni center
Vse pravice pridržane.
2/20 *M2125111202*
V sivo polje ne pišite. V sivo polje ne pišite. V sivo polje ne pišite. V sivo polje ne pišite. V sivo polje ne pišite. V sivo polje ne pišite. V sivo polje ne pišite.
Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia
*M2125111203*
Prazna stran
OBRNITE LIST.
3/20
4/20 *M2125111204*
Antična kulturna dediščina na tleh današnje Slovenije
1. Vera v posmrtno življenje in s tem povezani obredi so bili del življenja prazgodovinskih skupnosti.
V časopisu Slovenec so novembra 1935 zapisali: Po svetu so Vače zaslovele šele pred kakimi
50 leti, ko je po naključju prišlo na dan, da hranijo stari grobovi, raztreseni vsepovsod od Slivne
do Svete gore, sila zanimive in dragocene starinske stvari.
(Vir: Kladnik, D., 2015: Slovenija v zgodbah, str. 23. Cankarjeva založba. Ljubljana)
1.1. Katero znamenito najdbo opisuje besedilo?
1.2. Pojasnite pomen te najdbe kot zgodovinskega vira.
(2 točki)
2. V navezovanju trgovskih stikov je za Rimljane postal pomemben tudi prostor današnje Slovenije.
Pri reševanju si pomagajte s sliko 5 v barvni prilogi.
2.1. Katero kolonijo so ustanovili kot izhodišče za širjenje rimskega vpliva na ta prostor?
2.2. Na katero državno tvorbo so Rimljani naleteli pri širjenju v alpski prostor?
2.3. Pojasnite, kako so Rimljani zaščitili Apeninski polotok pred možnimi vpadi z današnjega
slovenskega prostora.
(3 točke)
3. Rimljani so osvojena ozemlja na območju današnje Slovenije razdelili na tri upravne enote. Pri
reševanju si pomagajte s sliko 5 v barvni prilogi.
Na katere tri upravne enote so Rimljani razdelili današnje slovensko ozemlje?
(1 točka)
*M2125111205* 5/20
4. Za lažji gospodarski in vojaški nadzor so Rimljani na današnjem slovenskem ozemlju ustanavljali

mesta, ki so imela status kolonije ali municipija.
Povežite rimska mesta s statusom tako, da na črte pred mesta v levem stolpcu vpišete ustrezno
črko iz desnega stolpca.
_____ Celeja
_____ Emona K kolonija
_____ Neviodunum M municipij
_____ Petoviona
(2 točki)
5. S prihodom Rimljanov na današnje slovensko ozemlje se je začel tudi gospodarski razvoj.

Obkrožite črke pred tremi pravilnimi trditvami.
A Razvoj vinogradništva na Slovenskem je povezan z obdobjem rimske vladavine.

B Rimljani so uvedli dvoletno kolobarjenje in ralno poljedelstvo.
C Vila rustika je pomembnejše gospodarsko središče na podeželju.
D Rudarstvo v času Rimljanov ni imelo večjega pomena.
E Veliko slovenskih muzejev ima lapidarije, kjer hranijo dosežke rimskega steklarstva.
F Kamnolomi na Pohorju so bili podlaga za razvito kamnoseštvo.
(3 točke)
6. Stik staroselcev z rimskim prebivalstvom je povzročil romanizacijo.

6.1. Pojasnite vpliv romanizacije na načrtovanje mestnih naselbin.
6.2. Zakaj je bila romanizacija v mestih hitrejša kakor na podeželju?
(2 točki)
6/20 *M2125111206*
7. Na današnjem slovenskem ozemlju so Rimljani gradili cestno omrežje. Pri reševanju si pomagajte
s sliko 5 v barvni prilogi.
7.1. Kdo so bili glavni graditelji cest v rimski državi?
7.2. V kateri smeri je potekala najpomembnejša rimska povezava

čez slovensko ozemlje?
Slika 1: Miljnik
7.3. Razložite, kaj so bili miljniki. (Vir: Zakladi tisočletij, str. 262.
Modrijan. Ljubljana, 1999)
(3 točke)
8. V poznem obdobju rimskega cesarstva sta se na današnje slovensko ozemlje širili monoteistični
religiji.
Vse je že kazalo, da bo zmagal Evgenij, a je Teodozijeva prošnja k bogu očitno zalegla.

Nepričakovano je zapihal orkanski veter in pripomogel k zmagi. Evgenijevi vojaki so se razbežali,
a so jih nasprotniki dohiteli in pobili, prav tako Evgenija. V bitki pri Frigidu naj bi padlo 10.000
vojakov.
(Vir: Kladnik, D., 2015: Slovenija v zgodbah, str. 41. Cankarjeva založba. Ljubljana)
8.1. Kateri dve monoteistični religiji sta se širili na današnje slovensko zemlje?
8.2. Pojasnite daljnosežni pomen bitke pri Frigidu.
(2 točki)
*M2125111207* 7/20
9. Številni materialni ostanki pričajo o življenju Rimljanov na današnjem slovenskem ozemlju. Pri
reševanju si pomagajte s slikama 2 in 3.
Slika 2: Kip Emonca Slika 3: Spektacijeva grobnica

(Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Emonec_. (Vir: Zakladi tisočletij, str. 241. Modrijan.
Pridobljeno: 21. 10. 2019.) Ljubljana, 1999)
Navedenim najdbam pripišite kraje, kjer so bile najdene.
__________________________________ kip Emonca
__________________________________ največ ohranjenih mitrejev na Slovenskem
__________________________________ ostanki najpomembnejšega rečnega pristanišča

na Slovenskem
__________________________________ Spektacijeva grobnica

(2 točki)
10. V pozni antiki so na današnje slovensko ozemlje vdirala številna ljudstva, kar je bila huda
obremenitev za rimska mesta in prebivalce.
Najpomembnejša novost v poselitveni strukturi so bile utrjene višinske naselbine /…/. To so

bila majhna naselbinska jedra na strmih, že po naravi odlično zavarovanih hribih /…/. Njihova
skupna značilnost so preprosti bivalni objekti, osredotočeni v stolpih in ob obrambnem zidu, in
skromna cerkev v notranjosti.
(Vir: Zakladi tisočletij, str. 303. Modrijan. Ljubljana, 1999)
10.1. Kaj vse je obsegalo višinsko naselje?
10.2. Pojasnite posledice vdorov ljudstev za antična mesta in prebivalce.
(2 točki)
8/20 *M2125111208*
Razvoj zgodovinskih dežel in Slovenci
11. Naseljevanje Slovanov v Vzhodne Alpe se je začelo sredi 6. stoletja. Pri reševanju si pomagajte
s sliko 6 v barvni prilogi.
11.1. V katerih dveh smereh je potekala naselitev Slovanov?
11.2. Zakaj Slovani niso poselili severnega dela Apeninskega polotoka?
(2 točki)
12. Slovani so prinesli s seboj drugačen način življenja, hkrati pa so od staroselcev prevzeli nekatere
oblike vsakdanjega življenja.
O življenju starih Slovanov nam poročajo zgodovinarji, da prebivajo v revnih, raztresenih

kočah, da večkrat menjavajo svoja selišča, da žive deloma od živinoreje, lova in ribištva,
deloma od poljedelstva.
(Vir: Gruden, J., 1992: Zgodovina slovenskega naroda, str. 36. Mohorjeva družba. Celje)
12.1. Opišite gospodarstvo Slovanov ob naselitvi na današnje slovensko ozemlje.
12.2. Pojasnite, kaj so Slovani prevzeli od staroselcev.
(2 točki)
*M2125111209* 9/20
13. Zaradi vojaške šibkosti so se Slovani povezovali z vojaško učinkovitimi nomadskimi ljudstvi.
Ko so se Slovani napotili nad Obre, se jim je pridružil trgovec Samo iz frankovske pokrajine
»Senonago« […] ter se v bojih odlikoval s posebno hrabrostjo. Mnogo Obrov je posekal
slovanski meč. Ko Slovani vidijo Samovo hrabrost, ga postavijo za svojega kralja.
(Vir: Brodnik, V., in drugi, 2001: Zgodovina 1, str. 246. DZS. Ljubljana)
13.1. S katerim ljudstvom je povezana naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe?
13.2. Pojasnite, kako so se rešili nadoblasti tega ljudstva.
(2 točki)
14. Nastanek prve slovanske politične zgodnjesrednjeveške tvorbe v Vzhodnih Alpah je vplival tudi na
spremembo odnosov med njenimi prebivalci.
Kosezi so vse do 13. stoletja zavzemali posebno mesto sredi med fevdalci in podložniki /…/.
Od fevdalcev jih je delilo to, da niso imeli zemljiškega gospostva, od podložnikov, da v ta
gospostva niso bili vključeni; pa tudi navadni svobodnjaki niso bili, ker so imeli svoje posebno
sodstvo /…/, svoje posebne vojaške dolžnosti in ker so bili izredno tesno povezani z vojvodo.
(Vir: Dokumenti slovenstva, str. 38. Cankarjeva založba. Ljubljana, 1994)
14.1. Katera družbena skupina je sestavljala večino prebivalstva Karantanije?
14.2. Kakšen je bil izvor patriarhalnih sužnjev?
14.3. Glede na besedilo pojasnite značilnosti, zaradi katerih so bili kosezi posebnost fevdalne
družbene ureditve takratne Evrope.
(3 točke)
10/20 *M2125111210*
15. Na čelu karantanske družbe je bil knez. Njegovo imenovanje je bilo povezano s posebnim
obredom, s katerim je prevzel oblast.
Vse ljudstvo se je nato odpravilo na Gosposvetsko polje, kjer so ob knežjem kamnu pri
Krnskem gradu (severno od Celovca) novemu vojvodi v imenu ljudstva izročili oblast v deželi.
Vojvodo so preoblekli v kmečko obleko /…/, ga posadili na kobilo in peljali trikrat okrog
knežjega kamna. Okrog stoječe ljudstvo je medtem pelo slovensko hvalnico: »Čest i hvala
bogu vsemogočnemu, iže stvori nebo i zemljo, da dal nam i našej dežele knez i gospod po
našej volji.«
(Vir: Dokumenti slovenstva, str. 37. Cankarjeva založba. Ljubljana, 1994)
15.1. Kako imenujemo obred, opisan v besedilu?
15.2. Opišite dve posebnosti tega neobičajnega obreda.
(2 točki)
16. Prvi državni tvorbi slovanskih naseljencev sta bili Karantanija in Spodnja Panonija. Pri reševanju
si pomagajte s sliko 7 v barvni prilogi.
Nato se je – spet z dovoljenjem gospoda in kralja Pipina – k tem ljudstvom na njihovo prošnjo
vrnil Hotimir, ki je tudi že postal kristjan. /…/ Hotimirja je ljudstvo sprejelo in mu izročilo knežjo
oblast. S sabo je vzel duhovnika Majorana, ki je bil v salzburškem samostanu posvečen v
duhovnika.
(Vir: Frantar, Š., in drugi, 2019: Zgodovina 2, str. 149. Mladinska knjiga. Ljubljana)
Med tem pa je ob neki priložnosti omenjeni kralj na prošnjo sojih zaupnikov dal Pribini v fevd
del Spodnje Panonije okoli reke, ki se imenuje Zala. Tedaj se je Pribina tam naselil in začel
graditi trdnjavo /…/ Potem ko je dogradil omenjeno trdnjavo, je v njej najprej sezidal cerkev.
(Vir: Frantar, Š., in drugi, 2019: Zgodovina 2, str.146. Mladinska knjiga. Ljubljana)
Obkrožite črko pred izbrano državno tvorbo.

A KARANTANIJA B SPODNJA PANONIJA
16.1. Kje je bilo njeno središče?
16.2. Iz katerih dveh verskih središč se je širilo krščanstvo?

*M2125111211* 11/20
16.3. Razložite okoliščine, ki so sprožile pokristjanjevanje.
16.4. Pojasnite vzroke za konec državne tvorbe.
(4 točke)
17. Po ukinitvi kneževin Karantanije in Karniole je slovenski prostor postal najprej del
Vzhodnofrankovske države Ludvika Nemškega. Pri reševanju si pomagajte s sliko 8 v barvni
prilogi.
17.1. Navedite mejni grofiji, ki sta bili večinoma na ozemlju današnje Slovenije.
17.2. Pojasnite vlogo mejnih grofij.
(2 točki)
12/20 *M2125111212*
18. S prihodom tujega plemstva so se spremenile gospodarske razmere na slovenskih tleh.
Zemljiškim gospodom je bilo v resnici vseeno, ali jim zemljo obdelujejo /…/ slovansko ali pa
nemško govoreči kmetje. A ker je bilo domačih prebivalcev za kolonizacijo velikokrat premalo,
je dal zemljiški gospod pripeljati koloniste od drugod, praviloma s svojih starih posesti. V
vzhodnoalpskem prostoru /…/ so novi kolonisti v večini primerov prišli iz Bavarske.
(Vir: Štih, P., Simoniti, V., Vodopivec, P., 2016: Slovenska zgodovina. Od prazgodovinskih kultur do začetka 21. stoletja,
str. 92. Mladinska knjiga. Ljubljana)
18.1. Zakaj so zemljiški gospodje pripeljali koloniste s seboj?
18.2. Pojasnite, zakaj je uvajanje fevdalizma povzročilo jezikovno-etnične spremembe.
(2 točki)
19. Na slovenskem ozemlju so se od poznega srednjega veka oblikovale štiri dežele, ki so bile
rezultat dolgega zgodovinskega razvoja in izraz politike posameznih plemiških rodbin, ki so si
prizadevale zagotoviti deželnoknežji položaj.
Na črte pred imeni pomembnih plemiških rodbin v levem stolpcu napišite ustrezno črko pred
imenom dežele, ki so ji vladali.
_____ Traungavci A Koroška

_____ grofje Goriški B Štajerska
_____ Spanheimi C Goriška
_____ Eppensteini D Kranjska
(2 točki)
20. Med plemiškimi rodbinami, ki jim je uspelo uveljaviti deželnoknežji položaj, so bili tudi grofje Celjski.
Z ženitnimi zvezami so se v 13. stoletju močno okrepili, se pridružili Habsburžanom in se jim

vazalno podredili./…/ Cesar jih je leta 1341 povišal v grofe. Nagla rast njihove moči poslej ni
bila več odvisna samo od Habsburžanov, marveč bolj od denarja. Pridobili so ga z najemniškim
služenjem številnim gospodom /…/ na bojiščih od Prusije do Dalmacije, Srbije in Bolgarije. Širili
so posesti na Štajerskem in na Kranjskem, obenem pa si ustvarili rodbinske vezi z več
evropskimi dinastijami /…/.
(Vir: Slovenska zgodovina v besedi in sliki, str. 38–39. Mladinska knjiga. Ljubljana, 2003)
20.1. Kako so se grofje Celjski vzpenjali in krepili svojo politično-gospodarsko moč?

*M2125111213* 13/20
20.2. Pojasnite, zakaj je vpletanje Ulrika II. v ogrske zadeve povzročilo konec Celjanov.
(2 točki)
21. Srednjeveška mesta na Slovenskem so pospešeno nastajala vse od 13. stoletja. Med seboj so se
ločevala po velikosti in vzroku nastanka.
V prvo, kar se daje v dobrem miru v mestu shraniti, pa bodisi žito, vino, meso, obleko ali karkoli
bi bilo, to naj bo v mestu povsem prosto (davščin). /…/
Tudi morajo plemeniti in neplemeniti, oboji revni in bogati, ki imajo v Kostanjevici hišo in dvor in
hočejo to uživati – če je potreba – mesto popravljati, z obhodom stražiti in z mestom služiti.
(Vir: Kos, M., Gestrin, F., Melik, V., 1980: Zgodovinska čitanka za 6. razred osnovnih šol, str. 59. DZS. Ljubljana)
/…/ določamo, da ne sme nihče z balkonov, oken nadzidkov ali stopnic zlivati /…/ umazane
vode ne podnevi ne ponoči na javno pot /…/.
3. knj., 5. čl., piranski statut iz leta 1303
(Vir: Janša-Zorn, O., 1994: Stari in srednji vek, str. 126. DZS. Slovenija)
Obkrožite črko pred izbrano temo.

A MESTA V NOTRANJOSTI B OBALNA MESTA
Glede na besedili in sliko 9 v barvni prilogi v obliki krajšega razmišljanja navedite: kdaj so mesta
nastajala, kaj je mesto obsegalo, kakšne so bile pravice meščanov, katere dolžnosti so imeli
meščani in s katerimi gospodarskimi dejavnostmi se je preživljala večina meščanov.
Naloga se nadaljuje na naslednji strani.

14/20 *M2125111214*
(5 točk)
22. Na podeželju so poleg plemstva živeli kmetje, ki so predstavljali več kot osemdeset odstotkov
prebivalstva.
Slika 4
22.1. Zakaj se je do 15. stoletja povečevala gostota kmečkega prebivalstva na podeželju?
22.2. Kmetje se niso preživljali le s kmetovanjem. S katerimi nekmetijskimi dejavnostmi so imeli

dodaten zaslužek?
(2 točki)
23. V srednjeveški fevdalni družbi so z večino zemlje razpolagali zemljiški gospodje.

Obkrožite črki pred dvema pravilnima trditvama.
A Pridvorno posest so v okviru tlake obdelovali podložniki.

B Del zemljišča, poseljenega s podložnimi kmeti, se je imenoval hubna posest.
C Srenjsko zemljišče je smel uporabljati le zemljiški gospod.
D Huba je bila podložnikova kmetija in je bila v osebni lasti kmeta.
(2 točki)
*M2125111215* 15/20
24. Samostani so bili v srednjem veku pomembna kulturna in gospodarska središča.
Nasledniki sv. Bruna /…/, ki so združevali eremitski (samotarski) način življenja s koinobitskim
(skupnim), so se najprej naselili v Žičah /…/ nato v Jurkloštru. /…/ Menihi se niso zadovoljili le s
prepisovanjem besedil do tedaj znanih vednosti, ampak so želeli postati tudi avtorji novih misli
/…/. O kulturnem delovanju naših samostanov priča več sto ohranjenih rokopisov /…/,
samostani so bili poleg škofij edine ustanove, ki so se ukvarjale tudi s šolsko dejavnostjo.
(Vir: Dokumenti slovenstva, str. 58–60. Cankarjeva založba. Ljubljana, 1994)
24.1. Kateri samostanski red je imel svoji postojanki v besedilu omenjenih krajih?
24.2. S katerimi dejavnostmi so se poleg pisanja in prepisovanja besedil še ukvarjali?
24.3. Pojasnite, kaj se je zgodilo z večino samostanov na Slovenskem v 18. stoletju.
(3 točke)
25. Pred naštete dogodke dodajte letnice: 394, 811, 828, 1341, 1414, 1456.
_________ Karel Veliki določi mejo med Salzburgom in Oglejem

_________ izumrtje celjske dinastije
_________ odstavitev zadnjega karantanskega kneza
_________ ustoličenje Ernesta Železnega
_________ Celjski povzdignjeni v grofe
_________ bitka pri reki Frigidus
(3 točke)
16/20
*M2125111216*
Prazna stran
X
priloga
Slika 5: Naši kraji pod Rimljani
Barvna priloga (k Izpitni poli 2)
(Vir: Brodnik, V., in drugi, 2009: Zgodovina 1, str. 156. DZS. Ljubljana)
*M2125111217*
17/20
18/20 *M2125111218*
Slika 6: Slovanska poselitev Vzhodnih Alp
(Prirejeno po: Mali zgodovinski atlas, str. 28. Modrijan. Ljubljana, 1999)
Slika 7: Karantanija
(Vir: Mali zgodovinski atlas, str. 29. Modrijan. Ljubljana, 2009)
X
priloga
Slika 8: Upravna ureditev cesarstva 11. stoletju
*M2125111219*
19/20
20/20
Slika 9: Zemljevid mestnih naselbin v srednjem veku

*M2125111220*

Zgodovina: Narodna Zgodovina Izpitna Pola 2

Transféré par

Informations du document

Titre original

Copyright

Formats disponibles

Partager ce document

Partager ou intégrer le document

Options de partage

Avez-vous trouvé ce document utile ?

Ce contenu est-il inapproprié ?

Droits d'auteur :

Formats disponibles

Zgodovina: Narodna Zgodovina Izpitna Pola 2

Transféré par

Droits d'auteur :

Formats disponibles

Š i f r a k a n d i d a t a :

Državni izpitni center

JESENSKI IZPITNI ROK

Petek, 27. avgust 2021 / 90 minut

Dovoljeno gradivo in pripomočki:

Ta pola ima 16 strani (1–16), od tega 2 prazni.

1.1. Katero znamenito najdbo opisuje besedilo?

1.2. Pojasnite pomen te najdbe kot zgodovinskega vira.

4. Za lažji gospodarski in vojaški nadzor so Rimljani na današnjem slovenskem ozemlju ustanavljali

5. S prihodom Rimljanov na današnje slovensko ozemlje se je začel tudi gospodarski razvoj.

A Razvoj vinogradništva na Slovenskem je povezan z obdobjem rimske vladavine.

6. Stik staroselcev z rimskim prebivalstvom je povzročil romanizacijo.

6.2. Zakaj je bila romanizacija v mestih hitrejša kakor na podeželju?

7.2. V kateri smeri je potekala najpomembnejša rimska povezava

Vse je že kazalo, da bo zmagal Evgenij, a je Teodozijeva prošnja k bogu očitno zalegla.

8.2. Pojasnite daljnosežni pomen bitke pri Frigidu.

Slika 2: Kip Emonca Slika 3: Spektacijeva grobnica

Navedenim najdbam pripišite kraje, kjer so bile najdene.

__________________________________ kip Emonca

__________________________________ največ ohranjenih mitrejev na Slovenskem

__________________________________ ostanki najpomembnejšega rečnega pristanišča

__________________________________ Spektacijeva grobnica

Najpomembnejša novost v poselitveni strukturi so bile utrjene višinske naselbine /…/. To so

10.1. Kaj vse je obsegalo višinsko naselje?

10.2. Pojasnite posledice vdorov ljudstev za antična mesta in prebivalce.

11.2. Zakaj Slovani niso poselili severnega dela Apeninskega polotoka?

O življenju starih Slovanov nam poročajo zgodovinarji, da prebivajo v revnih, raztresenih

12.1. Opišite gospodarstvo Slovanov ob naselitvi na današnje slovensko ozemlje.

12.2. Pojasnite, kaj so Slovani prevzeli od staroselcev.

13.1. S katerim ljudstvom je povezana naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe?

13.2. Pojasnite, kako so se rešili nadoblasti tega ljudstva.

14.1. Katera družbena skupina je sestavljala večino prebivalstva Karantanije?

14.2. Kakšen je bil izvor patriarhalnih sužnjev?

15.1. Kako imenujemo obred, opisan v besedilu?

15.2. Opišite dve posebnosti tega neobičajnega obreda.

Obkrožite črko pred izbrano državno tvorbo.

16.1. Kje je bilo njeno središče?

16.2. Iz katerih dveh verskih središč se je širilo krščanstvo?

16.3. Razložite okoliščine, ki so sprožile pokristjanjevanje.

16.4. Pojasnite vzroke za konec državne tvorbe.

17.2. Pojasnite vlogo mejnih grofij.

18.1. Zakaj so zemljiški gospodje pripeljali koloniste s seboj?

18.2. Pojasnite, zakaj je uvajanje fevdalizma povzročilo jezikovno-etnične spremembe.

_____ Traungavci A Koroška

Z ženitnimi zvezami so se v 13. stoletju močno okrepili, se pridružili Habsburžanom in se jim

20.1. Kako so se grofje Celjski vzpenjali in krepili svojo politično-gospodarsko moč?

Obkrožite črko pred izbrano temo.

Naloga se nadaljuje na naslednji strani.

22.1. Zakaj se je do 15. stoletja povečevala gostota kmečkega prebivalstva na podeželju?

22.2. Kmetje se niso preživljali le s kmetovanjem. S katerimi nekmetijskimi dejavnostmi so imeli

23. V srednjeveški fevdalni družbi so z večino zemlje razpolagali zemljiški gospodje.

A Pridvorno posest so v okviru tlake obdelovali podložniki.

24. Samostani so bili v srednjem veku pomembna kulturna in gospodarska središča.

24.2. S katerimi dejavnostmi so se poleg pisanja in prepisovanja besedil še ukvarjali?

24.3. Pojasnite, kaj se je zgodilo z večino samostanov na Slovenskem v 18. stoletju.

_________ Karel Veliki določi mejo med Salzburgom in Oglejem

Slika 9: Zemljevid mestnih naselbin v srednjem veku

Vous aimerez peut-être aussi