TP Cela2

ELEKTROSTOPANSTVO NA MAKEDONIJA
SEKTOR ZA RAZVOJ I INVESTICII I SEKTOR ZA DISTRIBUCIJA

TEHNI^KI PREPORAKI

Za distributivnite mreì

Kniga I


KRATKA SODR@INA NA TEHNI^KITE PREPORAKI

Kniga I

1 TP-1:

Tipski Distributivni TS H/0,4 kV

2 TP-2:

Oprema na glavata na stolbovite za distributivnite nadzemni vodovi

3 TP-3:

Izbor i poloùvawe na energetskite kablovi vo distributivnite mreì
1 kV, 10 kV, 20 kV i 35 kV

4 TP-4:

Primena na relejna za{tita i lokalna avtomatika vo distributivnite
mreì 10 kV, 20 kV, 35 kV i 110 kV

5 TP-5:

Primena na temelni zazemjuva~i i merki za izedna~uvawe na potencijalot
vo objektite i transformatorskite stanici

6 TP-6:

Zazemjuvawe na neutralnite to~ki vo elektrodistributivnite mreì
110 kV, 35 kV, 20 kV, 10 kV i 0,4 kV

7 TP-7

Izveduvawe na zazemjuvawata vo distributivnite transfotmatorski
stanici 35/10 kV, 35 /20kV, 10/0,4 kV, 20/0,4 kV i 35/0,4 kV

8 TP-8

Primena na samonosiv kablovski snop (SKS) vo elektro distributivnite
nadzemni mreì 1 kV, 10 kV, 20 kV i 35 kV

Kniga II

9 TP-9

Izveduvawe na zazemjuvaweto na stolbovite vo elektro distributivnite
nadzemni mreì 1 kV, 10 kV, 20 kV i 35 kV i 110 kV

10 TP-10a

Op{ti tehni~ki uslovi za proektirawe, proizvodstvo i koristewe na
betonskite stolbovi za nadzemni elektroenergetski vodovi 0,4 kV, 10kV,
20 kV i 35 kV

11 TP-11

Tipizacija na osnovnite parametri na energetskite transformatori
110/10,5 kV, 110/21 kV i 110/36,75/10,5 so mo}nost do 40 MVA

12 TP-12

Tipski distributivni TS 110/X kV i 35/10 kV

13 TP-13

Priklu~oci na niskonaponskata mreà i elektri~ni instalacii vo
zgradite

14 TP-14

Planirawe na elektrodistributivnite mreì

15 TP-15

Obim i za~estenost na rabota pri odrùvawe na elektro energetskite
objekti


TEHNI^KA PREPORAKA Br. 1

DISTRIBUTIVNI TRANSFORMATORSKI STANICI X/0,4 kV

Oktomvri 2004


TEHNI^KA PREPORAKA BR.1:

DISTRIBUTIVNI TRANSFORMATORSKI STANICI X/0,4 kV

TP-1a Distributivni transformatorski stanici 10/0,4 kV i
20/0,4 kV so kablovski izvodi, so mo}nost 630 kV

TP-1b Prigradska monta`na transformatorska stanica
10(20)/0,4 kV, so mo}nost 400 kVA

TP-1v Stolbna transformatorska stanica 10/0,4 kV, 20/0,4kV i
35/0,4 kV, so mo}nost 100 kVA, 250 kVA i 400 kVA

TP-1g Distributivni transformatorski stanici 10/0,4 kV i
20/0,4 kV za privremeni i interventni re{enija

TP-1 Dodatok: Osnovni barawa za ponuda i nara~ka na
masleni energetski transformatori 10/0,42 kV, 20/0,42
kV i 10(20/0,42 kV

Oktomvri 2004

TP-1a

1

TEHNI^KA PREPORAKA br.1a

DISTRIBUTIVNI TRANSFORMATORSKI STANICI
10/0,4 kV I 20/0,4 kV SO KABLOVSKI IZVODI
MO]NOST 630 kVA

Oktomvri 2004

TP-1a

2

(ORIGINALEN TEKST NA SRPSI JAZIK - Mart 2000)

IZDAVA^:

JP EPS DIREKCIJA ZA DISTRIBUCIJU ELEKTRI^NE ENERGIJE SRBIJE
BEOGRAD, Vojvoda Stepe 412

Tehni~ko ureduvawe:

Tomislav Bojkovi} i Biqana Stojanovi}

Korektura:

Tomislav Bojkovi} i Biqana Stojanovi}

Ra~unarska obrabotka na crteìte:

Vladimir Krsti}

[tampa:

MST Gaji} Beograd

Tira`:

500 primeraka

(PREVEDEN I PRERABOTEN TEKST NA MAKEDONSKI JAZIK Oktomvri 2004)

IZDAVA^:

AD Elektrostopanstvo na Makedonija, Sektor za Razvoj i investicii i Sektor za
Distribucija,
SKOPJE, ul.11 Okt0mvri br. 9

Prevod i Tehni~ko ureduvawe:

Panzo Andonov

Korektura:

Stru~en sovet za distributivna dejnost na ESM


Mi~o Atanasiu i Vesna îngoska

[tampa:

Tira`:

Napomena:
1. Ovaa preporaka, ja donesuva Upravniot odbor na ESM, na predlog na Stru~niot sovet za distributivna dejnost pri ESM.
2. Ovaa preporaka vaì samo za objektite, opremata i uredite koi se osnovni sredstva vo sopstvenost na distributivnite
pogoni vo sostav na ESM.
3. Ovaa preporaka e nameneta za interna upotreba vo ESM, kako stru~na literatura na vrabotenite vo ESM.

TP-1a

3

Vrz osnova na predlogot na Rabotnata grupa, Stru~niot sovet za distributivna dejnost na ESM na
~etvrtiot sostanok, koj e odràn 26 i 27 Oktomvri 2004 godina vo Bitola , donese odluka: se
usvojuva

TEHNI^KA PREPORAKA br. 1a

DISTRIBUTIVNA TRANSFORMATORSKA STANICA
10/20/0,4 kV SO KABLOVSKI IZVODI
SO MO]NOST 630 (1000) kVA

Predloènite re{enija se vo sklad so vaè~kite propisi i standardi i gi zadovoluvaat
barawata za sigurnost, funkcionalnost i ekonomi~nost.

^lenovi na Stru~niot sovet:

1. Stefan Haxi Kostov, Pretsedatel na Stru~niot sovet, ESM Direkcija Skopje,
2. Panzo Andonov, Zamenik pretsedatel, ESM Direkcija Skopje,
3. Blagoja Naskovski, Elektrodistribucija Kumanovo,
4. |o[e Veninov, Elektrodistribucija Veles,
5. Kole ârak~iev, Elektrodistribucija Kumanovo,
6. Dimitar Sugarev, Elektrodistribucija Del~evo,
7. Dragan Miovski, Elektrodistribucija Struga,
8. Dimitar Mano, Elektrodistribucija Bitola,
9. Nove Noveski, Elektrodistribucija Tetovo,
10. |orgi Janevski, Elektrodistribucija Skopje,
11. Blagoj Donev, ESM Direkcija Skopje,
12. Risto Trajanovski, Elektrodistribucija Ohrid,
13. Zoran Ognenovski, ESM Direkcija Skopje,
14. Jordan Izmirliev, ESM Direkcija Skopje,
15. Jordan~o Kocev, Elektrodistribucija {tip,
16. Danica Arsenovska, ESM Direkcija Skopje

^lenovi na Rabotnata grupa:

1. Panzo Andonov, ESM Direkcija Skopje
2. Boris Hristov, Elektrodistribucija Strumica
4. Bor~e Troja~anec, Elektrodistribucija Prilep
5. Rade Nikoli], Elektrodistribucija Skopje
6. Stefan Minov, Elektrodistribucija {tip,

Oktomvri 2004

TP-1a

4

S O D R @ I N A

Red.
broj
strana
1 Opseg na vaèwe i namena 5
2 Termini i definicii 6
3 Tehni~ki podatoci i pogonski uslovi 6
4 Izbor na lokacija za DTS-630 8
5 Dispozicija na DTS-630 9
6 Osnovni karakteristiki i raspored na opremata vo DTS-630 11
7 Merewa vo DTS-630 15
8 Za{tita vo DTS-630 16
9 Elektri~ni instalacii vo DTS-630 17
10 Kompenzacija na reaktivna mo}nost vo DTS-630 17
11 Za{tita od poàr vo DTS-630 18
12 Za{tita od buka vo DTS-630 19
13 Za{tita od napon na dopir 21
14 Za{tita od atmosferski praznewa 24
15 Rasklopen blok za javno osvetluvawe 25
16 Ednopolna {ema za DTS-630 28
17 Ispituvawe i dokaz na kvalitet 29
18 Osnovi za proektirawe na DTS-630 29
19 Revizija i odrùvawe na DTS-630 29

TP-1a

5

1

1.1

1.2

1.3

OPSEG NA VA@EWE I NAMENA

Ovaa preporaka se odnesuva na tipizacija na osnovnite tehni~ki uslovi i barawa za
izgradba na distributivnite transformatorski stanici (TS) 10/0,4 kV i 20/0,4 kV so
kablovski izvodi (vo ponatamo{niot tekst: DTS), so instalirana mo}nost 630 KVA,
koi se koristat vo elektrodistributivnitr mreì.

Odreddbite na ovaa preporaka se primenuvaat pri izgradbata (proektirawe i
gradba) na novi DTS i pri rekonstrukcija na DTS koi se vo pogon.

Industriskite TS i TS za objekti so posebna namena, kako: stokovni ku}i, bolnici,
teatri, sportski sali, stadioni itn. ne se predmet na razgleduvawe na ovaa
preporaka.

Ovaa preporaka e usoglasena so vaè~kite tehni~ki propisi, standardi i preporaki
na ED Srbija, pri {to e po~ituvan razvojot i primenata na sovremenite tehni~ki
re{enija, kako i pove}egodi{noto iskustvo i soznanija steknati pri proektiraweto,
gradbata i eksploatacijata na TS 10/0,4 kV i 20/0,4 kV.

Varijantnite re{enija koi se dadeni vo ovaa preporaka gi po~ituvaat usvoenite
koncepcii na mreàta i specifi~nite uslovi vo koi raboti mreàta i ekonomskite
mo`nosti na distributivnite podru`nici.

Kako Tipsko re{enie, vo smisol na ovaa preporaka, se smeta re{enieto za izgradba
na DTS so slednite karakteristiki:

TS e proodna, so priklu~uvawe na kablovskata mreà 10 kV i 20 kV, po princip
vlez izlez,
Eden energetski transformator (vo ponatamo{niot tekst: ET) so instalirana
mo}nost 630 kVA,
1.4 Ovaa preporaka treba da gi:

odredi osnovnite pogonski uslovi vo koi }e raboti DTS;
odredi osnovnite barawa za izbor na lokacija za DTS
tipizira osnovnite tehni~ki karakteristiki na postroenieto od aspekt na tipot
i izolacioniot medium (vozduh, SF
6
itn.);
prepora~a dispozicijata na DTS i osnovnite tehni~ki karakteristiki na
opremata i uredite;
prepora~a efikasni merki za za{tita od poàri, buka, napon na dopir i
atmosferski praznewa;
tipizira ednopolna {ema na DTS;
utvrdi osnovnite barawa za ispituvawe pred DTS da bide priklu~ena na
mreàta.

TP-1a

6

2

2.1

2.2

2.3

2.4

2.5

2.6

2.7

2.8

2.9
TERMINI I DEFINICII (JUS N.A0.441)

Rasklopen aparat: aparat namenet za vklu~uvawe ili prekinuvawe na strujata

Mehani~ki rasklopen aparat: rasklopen aparat kaj koj kontaktite se razdeluvaat
fizi~ki.

Sklopka: mehani~ki rasklopen aparat koj moè da ja vklu~uva, sproveduva i prekinuva
strujata vo normalni uslovi. Sklopkata moè da vklu~uva i kratkotrajno da ja
sproveduva strujata na kusa vrska, no ne moè da ja prekinuva strujata na kusa vrska.

Sklopka-rastavuva~: sklopka koja vo otvorena polo`ba ima vidno razdeleni kontakti
i gi zadovoluva barawata za izolirawe utvrdeni za rastavuva~.

Topliv osiguruva~ (osiguruva~): rasklopen aparat koj so topewe na svoite specijalni
elementi ja prekinuva strujata koja vo tek na dovolno vreme preminuva odredena
vrednost.

Sklopka-rastavuva~ so osiguruva~i: sklpoka-rastavuva~ kaj koja polovite imaat vo
serija vgradeni osiguruva~i so koi pravi kombiniran aparat

Zemjospojnik: Mehani~ki rasklopen aparat za zazemjuvawe na isklu~enite delovi od
strujnoto kolo. Zemjospojnikot moè da ja isklu~uva i kratkotrajno da ja sproveduva
strujata na kusa vrska, no ne moè da ja sproveduva strujata vo normalni uslovi na
strujnoto kolo.

Rasklopna aparatura: rasklopni aparati i nivna kombinacija so aparati za
upravuvawe, merewe, za{tita i podesuvawe, vklu~uvajki }i i me|usebnite vrski,
pribor, pla{t i nose~ka konstrukcija.

Rasklopen blok: Kombinacija od eden ili pove}e rasklopni aparati so soodvetna
merna, signalna i upravuva~ka oprema, opremena so site elektri~ni i mehani~ki spoevi
i nose~ki delovi.

3

3.1

3.2

3.3

TEHNI^KI PODATOCI I POGONSKI USLOVI

Distributivnite mreì so napon 20 kV, 10 kV i 0,4 kV se radijalno (ednostrano)
napojuvani. Pova`nite DTS treba da imaat mo`nost za dvostrano napojuvawe preku drug
vod ili otvoren prsten.

Zazemjuvaweto na neutralnata to~ka na distributivnite mreì 20 kV, 10 kV i 0,4 kV se
izveduva spored TP-6.

Celokupnata oprema vo DTS se dimenzionira spored maksimalno dozvolenite
vrednosti na trofaznite simetri~ni strui (mo}nosti) na kusa vrska od najmalku:
14,5 kA (500MVA) na sobirnicite 20 kV
14,5 kA (250 MVA) na sobirnicite 10 kV
26 kA (18 MVA) na sobirnicite 0,4 kV

3.4

Tipska kablovska DTS se izveduva so eden ET so instalirana mo}nost 630 kVA (vo
ponatamo{niot tekst: DTS 630)

TP-1a

7

3.5

So posebno obrazloènie, moè da se koristi:
Distributivna TS so eden ET so instalirana mo}nost 1000 kVA vo poedini delovi
na tesno gradsko podra~je tip 1 stanbena naselba prema TP-14;
TS so dva ET po TS, na primer koga od TS, pokraj distributivnite potro{uva~i, se
napojuva i nekoj potro{uva~ so posebna namena;
Predhodnite dve re{enijane se tipski i ne se predmet na razgleduvawe na ovaa
preporaka

3.6

3.7

3.8

DTS se izveduva kako zaseben slobodnostoe~ki objekt.
Posebno, koga ne e mo`no da se koristi slobodnostoe~ka DTS, dozvoleno e
vgraduvawe na DTS vo stanbena zgrada ili vo nekoj drug javen objekt.

Sovremenata DTS treba da bide skladno oblikuvana za da moè da se vklopi vo
okolinata.

Elementite na elektroenergetskiot del na DTS (rasklopniot blok za visokiot napon,
rasklopniot blok za niskiot napon itn.) treba da se prefabrikuvani (fabri~ki
proizvedeni i tipski ispitani).

Se prepora~uva grade`niot del od slobodnostoe~kata DTS da bide izraboten od
prefabrikuvani elementi koi se montiraat ednostavno, a da se izraboteni od
materijali koi ne baraat posebno odrùvawe, kako na primer: beton, eloksiran
aluminium itn.

Vo tabelata 3.8 dadeni se podatoci za stepenot na izolacija na opremata vo DTS.

Tabela 3.8: Stepen na izolacija na opremata vo DTS
Nominalen napon
(kV)
Najvisok napon
na opremata
(kV)

Stepen na izolacija

20 24 LI 125 AC 50
10 12 LI 75 AC 28
0,4 1,1 AC 3
LI Nazna~eniot podnosiv atmosverski udaren napon (kV)
AC - Nazna~eniot podnosiv naizmeni~en napon 50 Hz (kV)

3.9

3.10
Stati~kata presmetka na slobodnostoe~kata DTS se vr{i za nosivost na tloto od
1 daN/cm
2
.

Sekoja nova DTS dobiva svoja {ifra vo ramkite na edinstvenata baza na podatoci.

TP-1a

8

4

4.1

IZBOR NA LOKACIJA ZA DTS-630

Pri izborot na lokacija za DTS treba da se vodi smetka:
TS da bide postavena {to e mo`no poblizu do teì{teto na
optovaruvaweto,
vodovite za priklu~uvawe da bidat {to e mo`no pokratki, a raspletot na
vodovite poednostaven,
za mo`nostite za lokalen pristap zaradi montaà i zamena na opremata i
ET, kako i grade`niot del na DTS,
za mo`nite opasnosti od odronuvawe i lizgawe na terenot, buici,
povr{inski ili podzemni vodi itn.
za postoewe na podzemni instalacii vo okolinata na TS, kako: cevkovodi
(toplovod, vodovod, kanalizacija, gasovod, naftovod itn.), TT vodovi itn.
za vlijanie na TS na okolnata sredina (buka, za{tita od poàri itn.).

[irinata na prolazot (pasa`) treba da bide najmalku 2,8 m i visina najmalku
2,5 m (preporaka: 3,5 m).

4.2

4.3

4.4
Lokacijata na DTS se odreduva spored urbanisti~ko-tehni~kite uslovi koi
gi izdava nadleèn organ na upravata
Urbanisti~ko-tehni~kite uslovi gi utvrduvaat tehni~kite uslovi za gradba
na TS i priklu~uvawe na infrastrukturnite instalacii.

So cel da se sozdadat popovolni uslovi za ladewe i dokolku lokalnite uslovi
toa go ovozmoùvaat, se prepora~uva montaàta na slobodnostoe~kata DTS da se
izvede taka da delot vo koj se nao|a ET da bide svrten prema severnata strana.

Ako DTS se postavi vo nekoj objekt (zgrada) koja se koristi i za drugi nameni,
toga{ pokraj op{tite preporaki za izbor na lokacija, treba da se vodi smetka i
za slednoto:

Prostorijata vo koja se montira DTS treba da bide na nivo na terenot.
Isklu~itelno, podot na prostorijata moè da bide na kota poniska od kotata
na pristapniot pat, pri {to barem tretina od visinata na DTS treba da bide
nad kotata na pristapniot pat, pod uslov da ne postoi opasnost od
povr{inski ili podzemni vodi.
Niz prostorijata za smestuvawe na DTS ne e dozvoleno da bidat postaveni
instalacii od grade`niot objekt: vodovod, kanalizacija, ventilacija,
toplovod, gasovod itn.
Lokacijata na DTS na sprat na objektot (zgrada) isklu~itelno e dozvoleno kaj
mnogu visoki objekti (zgradi), ako se sozdadeni uslovi za bezbedna rabota na
site elementi na postroenieto, da e onevozmoèno negativno vlijanie na
rabotata na DTS vrz okolinata (protivpoàrna za{tita, za{tita od buka
itn.) i da e ovozmoèn vertikalen transport na ET i ostanatite elementi na
DTS.

TP-1a

9

5

5.1
DISPOZICIJA NA DTS 630

Gabaritot na grade`niot del na slobodnostoe~kata DTS, odnosno dimenziite na
prostorijata vo objektot (zgradata) vo koja se postavuva DTS, treba da ovozmoàt
smestuvawe na ET i ostanatata oprema i uredi.

Tehni~koto re{enie i vgradenata oprema treba da ovozmoì za taa namena da
se obezbedi vnatre{en korisen prostor od najmalku 10 m
2
kaj
predfabrikuvanata slobodnostoe~ka DTS (sl 5.1) i najmnogu 15 m
2
kaj DTS
koja se vgraduva vo nekoj drug objekt (zgrada).

- -T ET 10(20)/0,42 kV;
- +RBVN rasklopen blok za visok napon;
- +RBNN rasklopen blok za nizok napon

Sl 5.1 Dispozicija na slobodnostoe~ka DTS

TP-1a

10

5.2

5.3

Celokupnata oprema na DTS: ET, rasklopniot blok za visok napon, rasklopniot
blok za nizok napon, rasklopniot blok za javno osvetluvawe (ako e vo DTS),
kondenzatorskata baterija, i ostanatata oprema i pribor od DTS se vgraduva vo
edna prostorija, bez pregradni yidivi.

Dokolku pregraden yid se ugraduva zaradi pricvrstuvawe na opremata, toj zaradi
podobri uslovi za ladewe ne se postavuva do tavanot. Me|utoa, ako DTS se
postavuva vo nekoj drug objekt (zgrada), smestuvaweto na ET i ostanatite
elementi od postroenieto moè da se izvr{i vo pove}e prostorii, ako toa e
poprakti~no i poekonomi~no.

Rasporedot na opremata vo prostorijata za DTS treba da ovozmoì:

racionalno iskoristuvawe na prostorot,
dobra ventilacija,
ednostavno vgraduvawe i zamena na poedinite elementi i rasklopnite
blokovi, kako i ednostavno rakuvawe so rasklopnite aparati,
efikasna za{tita od direktno dopirawe na delovite pod napon,
efikani i ekonomi~ni merki za za{tita od buka.

5.4

5.5

5.6

5.7
Rakuvaweto so rasklopnite aparati se izveduva vnatre ili nadvor od DTS. Pri
rakuvaweto vnatre (vo) DTS treba da se obezbedi manipulativen hodnik so
{irina od najmalku 1m, odnosno najmalku 1,2m ako rasklopniot blok za visok
napon (VN) e postaven nasproti rasklopniot blok za nizok napon (NN).

Za delot od DTS, vo koj se montira ET treba da se obezbedi posebna vrata ~ii
dimenzii treba da ovozmoàt nepre~eno vnesuvawe na ET.

Pod rasklopniot blok VN i rasklopniot blok NN treba da se obezbedi prostor za
razveduvawe na kablovite, ili da se napravat posebni kanali. Za nepre~eno
vnesuvawe na kablovite vo DTS treba blagovremeno da se postavata betonski
kablovici ili plasti~ni cevki, so otvori od najmalku F 100 mm. Slobodnite
otvori na kablovicite ili cevkite se zatvaraat so ~epovi ili na nekoj drug
na~in.

Ventilacijata vo DTS treba da bide obezbedena so prirodno struewe na
vozduhot, a se ostvaruva so primena na vlezni ventilacioni otvori na dolniot
del na vratata na prostorijata vo koja se nao|a ET i izlezni ventilacioni otvori
na gorniot del od prostorijata vo koja se nao|a ET.

Za presmetuvawe na ladeweto na DTS se koristi nekoja potvrdena metoda, na
primer metoda na termi~arite. Pri presmetuvawe na dimenziite na
ventilacionite otvori treba, pokraj ostanatoto, da se zeme vo predvid:

deka odveduvaweto na toplinata se vr{i i preku yidovite, vratite i
pokrivot na DTS,
deka maksimalnoto optovaruvawe vo distributivniot konzum se javuva vo
zimskite meseci pri nadvore{na temperatura na vozduhot okolu 0
0
S za
stanbeni naselbi bez centralno greewe, odnosno pri nadvore{na temperatura
od najmnogu 15
0
S za stanbeni naselbi so centralno greewe.

Otvorite za ventilacija treba da bidat izvedeni i obezbedeni taka da e
onevozmoèno vleguvawe na sitni ìvotni i ptici. Presmetuvaweto na ladeweto
i re{enieto na ventilacijata vo DTS koja se smestuva vo objekt (zgrada) koja
sluì i za drugi nameni, se vr{i posebno za sekoj konkreten slu~aj

TP-1a

11

6

6.1

6.1.1

6.1.2
OSNOVNI KARAKTERISTIKI I RASPORED NA OPREMATA VO
DTS-630
Razvod na visokiot napon (VN):

Razvodot VN vo tipskata DTS se sostoi od rasklopniot blok VN (IEC 298) koj
sodrì:
transformatorska kelija,
dve dovodno odvodni kelii.
Rezervna ]elija (po potreba)

Izborot na elektri~nata oprema vo rasklopniot blok VN, vo zavisnost od
nadvore{nite vlijanija, se vr{i spored standardite J US N. B2.730 i J US
N.B2.751, tabela 6.1.2

Tabela 6.1.2: Izbor na oprema vo zavisnost od nadvore{nite vlijanija

Nadvore{no vlijanie

Karakteristika na
opremata

Oznaka
J US N. B2. 730

Relativna vla`nost: 50% pri 40
0
S

Normalna
-

Temperatura na okolinata: -25
0
S do +40
0
S

Podobrena

AA3 i AA4

Nadmorska visina: pomala od 2000m

Normalna

AC1

Prisustvo na voda: slobodno pa|awe na
vodeni kapki

Najmalku IP x4

AD2

Prisustvo na cvrsti tela: ~esti~ki

Najmalku IP x4

AE3

Udari: sredna ja~ina
Standardna industris.
Oprema

AG2

6.1.3 Keliite na rasklopniot blok VN moè da bidat smesteni vo ista ramnina ili
na sprat
Se prepora~auva da se koristi prefabrikuvano (vo fabrika sklopeno i tipski
ispitano) so metal za{titeno postroenie (IEC 298) kaj koe visokonaponskite
rasklopni aparati se nao|aat vo kompaktniot del na postroenieto vo ~ie
hermeti~ki zatvoreno (zavareno) kuki{te se nao|a gas SF
6
pod mal pritisok,
koj sluì kako izolacionen medium i medium za prekinuvawe na
elektri~niot lak (vo ponatamo{niot tekst: SF
6
rasklopen blok).

Kako rasklopni aparati vo SF
6
rasklopniot blok se koristat tropoloàjni
sklopka rastavuva~i (vrtlivi sklopka rastavuva~i) koi obavuvaat funkcija
na sklopka rastavuva~ i funkcija na zemjospojnik, pri {to zavzemaweto na
polo`ba vklu~enoi zazemjenoe mo`no samo preku polo`bata isklu~eno.

Dozvoleno e koristewe i na drugi re{enija koi koristat sovremena tehnologija
na visok kvalitet i doverlivost, pod uslov da se komercijalno konkurentni
re{enija koi vo ovaa preporaka se tretiraat kako tipski.

Isklu~ivo, dozvoleno e koristewe na klasi~en rasklopen blok VN so metal
za{titena rasklopna aparatura za vnatre{ni prostorii i so vozduh kako
izolacionen medium (vo ponatamo{niot tekst: klasi~en rasklopen blok VN,
na primer ako na doma{niot pazar SF
6
rasklopniot blok ne e dostapen ili
komercijalno neprifatliv).

TP-1a

12

6.1.4

6.1.5

6.1.6

6.1.7

6.1.8

6.1.9
Transformatorskata kelija VN sodrì tropolna sklopka rastavuva~ so
osiguruva~i (IEC 420) , se pokrenuva so akumulirana energija i paralelen
okinuva~ (kalem za isklu~uvawe).

Sklopkata rastavuva~ so osiguruva~i treba da ima mo`nost za avtomatsko
tropolno isklu~uvawe pri pregoruvawe na najmalku eden visokou~inski
osiguruva~, kako i pri deluvawe na osnovnata za{tita od vnatre{ni defekti
(Buholcova za{tita) i od preopteretuvawe (Bimetalni relei ili termostat),
kako i ra~no isklu~uvawe so pomo{ na taster.

Namesto tropolna sklopka - rastavuva~ dozvolena e primena na tropolen
prekinuva~.

Vo slu~ai na primena na SF
6
rasklopniot blok, visokou~inskite osiguruva~i se
postavuvaat nadvor od kuki{teto so SF
6
gas, pri {to zamenata na osiguruva~ite e
mo`na samo koga tropoloàjnata sklopkarastavuva~ vo transformatorskata
kelija se nao|a vo polo`ba zazemjeno.

Dovodno odvodna kelija VN sodrì sklopkarastavuva~ (IEC 265) so
nezavisno ra~no pokrenuvawe

SF
6
rasklopniot blok sodrì tropoloàjna sklopkarastavuva~ so obedineta
funkcija na sklopka rastavuva~ot i zemjospojnikot.

Vo klasi~niot rasklopen blok VN sklopkarastavuva~ot i zemjospojnikot (IEC
129) se posebni rasklopni aparati so vzaemno izvedena mehani~ka blokada.
Ra~kata na pogonot na zemjospojnikot e odbeleèna so crvena boja i ima mo`nost
za zaklu~uvawe.

Konstrukcijata na rasklopniot blok VN treba da ovozmoì doverliva i
ednostavna kontrola na polo`bata na sklopkarastavuva~ot (vklu~eno
isklu~eno zazemjeno).

Vo SF
6
rasklopniot blok treba da se predvidat indikatori na naponot, indicator
za redosled na fazi za site kelii, kako i indikator za spremnost za rabota
(dovolen pritisok na SF
6
gasot vo kuki{teto).

Konstrukcijata na rasklopniot blok VN treba da ovozmoì ednostavno i
doverlivo uveduvawe od kablovskiot prostor na site tipovi VN kablovi so
presek do najmnogu 3h240 mm
2
koi se koristat vo distribucijata (TP-3), i nivno
priklu~uvawe od prednata strana.

Priklu~uvaweto se izveduva na konvencionalen na~in ili preku agolni ili T
konektori, no taka da e mo`no ednostavno priklu~uvawe na uredite za
ispituvawe na kablovite.

Sobirnicite na razvodot vo klasi~niot rasklopen blok VN treba da bidat
oboeni ili obloèni so sinteti~ki materijal.

Kako materijal za sobirnicite se koristi bakar so presek 30 mm x 5 mm ili F
13 mm.

Na pristapni mesta na VN keliite so klasi~na oprema treba da se predvidat
mesta za priklu~uvawe na prenosni zazemjuva~i.

Priklu~nite mesta se neofarbani i se ostavaat na faznite provodnici i na
vodot za zazemjuvawe, soglasno so preporakata za merki na sigurnost (TP-6):
Prenosni napravi za zazemjuvawe i kratko spojuvawe vo TS 10(20)/0,4 kV.

Na prednata plo~a na rasklopniot blok VN, odnosno na vratata na VN kelijata, se
nao|a simboli~na {ema na vrskite.

TP-1a

13

6.2

6.2.1

6.2.2

6.2.3

6.2.4

6.2.5
Razvod na nizok napon (NN)

Razvodot NN go so~inuvaat dva slobodnostoe~ki rasklopni bloka:

rasklopen blok NN
rasklopen blok za javno osvetluvawe.

Rasklopniot blok za javno osvetluvawe moè da se montira vnatre vo DTS ili
nadvor od DTS

Rasklopniot blok NN se sostoi od poliwa vo koi se vgraduva slednata oprema:

niskonaponska sklopka - rastavuva~ vo transformatorskoto pole
tri strujni transformatori so prenosen odnos prema tabela 8.1.3, so mo}nost
10 VA, klasa 1,
10 grupi toplivi niskonaponski visokou~inski (NV) osiguruva~i ili tropolni
osiguruva~ letvi (to~ka 6.2.5),
broilo: mikroprocesorsko (digitalno) ili stati~ko (analogno), to~ka 7.2.a- vo
sprotivno se ostava mesto za montaà na broilo,
tri bimetalni ampermetri so pokaùva~ na maksimum (samo ako ne se
predviduva broilo za merewe na mo}nost i energija, to~ka 7.2.a),
povekepolen utika~ (konektor) za priklu~uvawe na elektri~ni uredi za
povremeno (kontrolno) registrirawe na mernite golemini, to~ka 7.2.b,
voltmetar so sklopka do 500 V , so dvopolna sedmopoloàjna sklopka 10 A za
merewe na faznite i me|ufaznite naponi,
pomo{no rele 230 V , 50 Hz, so signalna zna~ka, za za{tita od defekti vo ET,
to~ka 8.1.2,
ednofazna priklu~nica so za{titen kontakt.

Ako se vr{i merewe na elektri~na energija za javno osvetluvawe, toga{ vo
rasklopniot blok NN se vgraduva slednata oprema:

trofazno poluindirektno ednotarifno broilo 5A, 400 V ili soodvetno
direktno broilo.
Tri strujni transformatori ako se koristi poluindirektno ednotarifno
broilo.

Vo rasklopniot blok NN moè da se koristat i sklopkirastavuva~i so
osiguruva~i. Ako sekoj izvod NN e taka opremen, toga{ moè da se izostavi
glavnata sklopkarastavuva~.

Rasklopniot blok NN treba da bide izraboten od cvrst nezapaliv materijal, na
primer: ~eli~ni, limeni, presuvani profili itn,

Konstrukcijata treba da ovozmoì priklu~uvawe na niskonaponskite kablovi so
presek do (3h240 mm
2
+ 120 mm
2
). Na sekoj izvod NN treba da se montiraat
univerzalni spojnici za priklu~uvawe na kablovite so provodnici od bakar
ili aluminium (povekeì~ni ili ednoì~ni, TP-3).

Tropolnite grupi NV osiguruva~i ( osiguruva~ letvi) se so osiguruva~ka
osnova za 400 A i toplivi vlo{ki na koi nazna~enite strui odgovaraat na
elementite koi se za{tituvaat (tip i presek na vodot, mo}nost na kondenzatorot
itn.), na koi se priklu~uvaat:

8 kablovski NN izvodi,
rasklopen blok na javnoto osvetluvawe (to~ka 15) ako se montira nadvor od
DTS,
kondenzator za kompenzacija na reaktivnata mo}nost na ET (ako
kondenzatorot ne se postavuva, ovoj izvod e rezerva).

TP-1a

14

6.2.6

6.2.7

6.3

6.3.1

6.3.2

6.3.3
Materijalot za sobirnicite vo rasklopniot blok NN vo DTS-630 e bakar so
presek (3 x 50 mmx10 mm +50 mmx5 mm). Sobirnicite se ofarbani. Boite na
sobirnicite na faznite provodnici se òlta, zelena i violetova, a bojata na
sobirnicata na neutralniot provodnik e bela.

Vo rasklopniot blok NN se nao|a i sobirnicata na za{titnoto zazemjuvawe
(za{titna sobirnica) so òlto-zelena boja, so presek kako i na sobirnicata na
neutralniot provodnik.

Vo rasklopniot blok NN sekoj izvod vidno se obeleùva so broj. Na krajot na
kabelot se pricvrstuva i posebna plo~ka so podatoci za dvata kraja na kabelot
(reden broj na izvodot vo DTS i lokacija na krajot kade {to izleguva kabelot).

Ne e dozvoleno postavuvawe na ovaa plo~ka na ìla na kabelot.

Energetski transformator (JUS IEC 76, IEC 354)

Vo DTS moè da se koristat site tipovi ET: masleni (J US.N.H1.005) ili suvi
(J US.N.H1.018).

Maslenite ET moè da bidat so konzervator (Dodatok TP-1) ili bez konzervator
(hermeti~ko izveduvawe, so mo`nost na termi~ko {irewe na transformatorskoto
maslo bez trajna deformacija na sadot).

Nazna~eniot napon na namotkata na povisokiot napon e 10 kV ili 20 kV, a
nazna~eniot napon na namotkata na poniskiot napon e 420 V. Namotkata na
povisokiot napon ima izvodi vo opseg

+ ili - 2 h 2,5%. Izvodite se biraat so
ra~na preklopka vo beznaponska sostojba.

Spojot na namotkite na ET e Dyn5.
Napon na kusa vrska na ET e 4%.

Nivoto na zvu~nata mo}nost na masleniot ET ne smee da ja pomine vrednosta od
tabelata 6.3.3.

Tabela 6.3.3: Dozvolen nivo na zvu~na mo}nost na ET

Nazna~ena mo}nost na ET (kVA) 250 400 630
Nivo na zvu~na mo}nost (dB (A)) 65 68 70

6.3.4

6.3.5
Priklu~uvaweto na ET na strana na povisokiot napon se vr{i so pomo{ na tri
ednoìlni kabli so izolacija od umreèn polietilen, tip XHE 49-A, XHP 48 i
sli~no (TP-3), so presek najmalku 3x1x 50 mm
2
Al ili 3x1x 35 mm
2
Cu.

Se prepora~uva ednoìlnite kabli da bidat rabotilni~ki izraboteni so
kablovski zavr{nici. Priklu~okot na ET moè da bide izveden i kako izoliran
konektor.

Priklu~uvaweto na ET na poniskiot napon se izveduva:

so pomo{ na bakarni {ini (3 x 50 mm x 10 mm +50 mm x 5 mm), ili
so pomo{ na ednoìlni kablovi so izolacija od umreèn polietilen, tip XP
00, so presek na bakarnite provodnici (3 x 1 x (2 x 150 mm
2
)+1 x 150 mm
2
) za
nazna~ena mo}nost 400 kVA, odnosno (3 x 1 x (4 x 150 mm
2
)+2 x 150 mm
2
) za
nazna~ena mo}nost 630 kVA.

Pokaùva~ot na nivoto na masloto na ET so konzervatorot treba da se postavi
taka da e ovozmoèna ednostavna kontrola na nivoto na masloto.

TP-1a

15

6.4

6.4.1

Ostanata oprema i pribor vo DTS

Na posebno mesto vo DTS treba da se postavi:

ednopolna {ema,
upatstvo za prva pomo{,
opomenski tablici za visok napon,
sigurnosni (zlatni) pravila,
kniga za pregledi i revizii na DTS.

6.4.2 Se prepora~uva da se postavi posebna tablica na koja }e bidat vneseni podatoci
za tipot na izvedenoto zazemjuvawe (rabotno, za{titno, zdruèno) i dozvolenata
vrednost na otpornosta (impedansata) na sistemot za zazemjuvawe na DTS.

7

7.1

7.2

7.3
MEREWA VO DTS-630

Vo transformatorskoto pole NN se predviduva:

merewe na aktivna mo}nost i energija prema to~ka 7.2
merewe na strujata so pomo{ na tri ampermetri so pokaùva~ na maksimumot
(samo ako ne e predvideno merewe na mo}nosta i energijata prema to~ka 7.2.a),
merewe na naponot so pomo{ na eden voltmetar so preklopka.

Mereweto na vkupnata aktivna mo}nost i energija se vr{i na eden od slednite
na~ini:

a) Kontinuirano: preku mikroprocesorsko (digitalno) broilo, ili preku
stati~ko (analogno) broilo priklu~eno preku koncentrator na sistem za
dale~insko ot~ituvawe na broila.
b) Povremeno (kontrolno): preku postojano vgraden konektor na koj vo
karakteristi~nite denovi na distributivno optovaruvawe se priklu~uva
prenosen elektronski ured za registrirawe na podatoci za struite, naponite,
mo}nosta i energijata, so obrabotka na podatocite na personalen ra~unar.

Ako kako tipsko re{enie se koristi re{enieto pod a), se izostavuvaat
ampermetrite so pokaùva~i na maksimumot, i obratno.

Mereweto na aktivnata energija za javno osvetluvawe se vr{i preku trofazno
broilo vo rasklopniot blok NN (to~ka 6.2.2), nezavisno od toa dali rasklopniot
blok na javnoto osvetluvawe se nao|a vnatre ili nadvor od TS.

Vo slu~aj da postoi spogodba za pau{alno utvrduvawe na prevzemenata
elektri~na energija, broilata ne se vgraduvaat.

TP-1a

16

8
8.1

8.1.1

ZA[TITA VO DTS-630

Za{titata na ET se izveduva na sledniot na~in:

Od kusite vrski so pomo{ na visokonaponski visokou~inski (VV) osiguruva~i, so
udarna igla za tropolno isklu~uvawe na sklopka-rastavuva~ot so osiguruva~i vo
transformatorskoto pole 10 kV ili 20 kV. Vo tabela 8.1.1 dadeni se vrednostite
na nazna~enite strui na toplivite vlo{ki na osiguruva~ite na 10 kV ili 20 kV
strana.

TABELA 8.1.1: Izbor na nazna~eni strui na VV osiguruva~i

10 kV
30 50 80

Nazna~ena struja na topewe na
vlo{kata na osiguruva~ot (A) 20 kV
16 25 40

8.1.2 Od defektite vo ET so nazna~ena mo}not 250 kVA se prepora~uva primena na
Buholcovo rele kaj ET so konzervator, odnosno primena na relei koi reagiraat na
nedozvoleno zgolemuvawe na pritisokot vo transformatorskiot sad kaj ET bez
konzervator.

Za{titata deluva preku pomo{no rele so signalna zna~ka, so napon 230 V, 50 Hz,
i ja isklu~uva sklopka rastavuva~ot so osiguruva~i vo transformatorskata
kelija 10 kV ili 20 kV.

8.1.3 Od preoptovaruvawe na ET se prepora~uva preventivna za{tita koja se
ostvaruva so sledewe (merewe) na optovaruvawata vo konzumot koj go napojuva
DTS, to~ka 7.2.

Za ET so nazna~ena mo}nost nad 250 kVA isto taka se prepora~uva:

kaj maslenite ET: primena na termostati, a isklu~itelno i primena na
bimetalni relei,
kaj suvite ET: primena na specijalni termi~ki relei.

Termostatot se nao|a na kapakot na transformatorskiot sad i se podesuva na
95
0
S.

Bimetalnoto rele, ako se koristi vo isklu~itelni slu~ai, se vrzuva redno so
ampermetarot (vo site tri fazi) i so broiloto i se priklu~uva na sekundarot od
strujniot transformator vo transformatorskata kelija NN. Releto e so najmal
opseg na podesuvawe 4 A do 8 A i deluva na isklu~uvawe na sklopka
rastavuva~ot so osiguruva~i vo transformatorskata kelija 10 kV ili 20 kV. Za
prose~no distributivno optovaruvawe i prose~ni dnevni temperaturi na
vozduhot na na{eto podra~je, se prepora~uva podesuvawe na bimetalnoto rele na
vrednostite dadeni vo tabela 8.1.3.

Tabela 1.8.3: Podesuvawe na bimetalnoto rele za za{tita na ET

Nazna~ena struja na ET (A) *
344 551 867
Prenosen odnos na strujnite
transformatori (A/A)

400/5

600/5

1000/5
Podesuvawe na bimetalnoto rele (A)
5,6 5,9 5,6

* - presmetano so sekundaren napon na ET 420 V

TP-1a

17

8.2 Na visokonaponskite dovodno-odvodnite kelii ne se predviduva nikakva
za{tita

8.3 Na niskonaponskite izvodi, vklu~uvajki go i izvodite za javno osvetluvawe i
kondenzatori, se postavuvaat niskonaponski visokou~inski osiguruva~i ~ija
nazna~ena struja na toplivite vlo{ki se bira prema presekot na provodnikot na
NN vodot, termi~kata cvrstina pri kusa vrska, uslovite za odveduvawe na
toplinata od provodnicite, kako i od uslovite na primenetata za{tita od
indirekten dopir vo niskonaponskite mreì.

9

9.1
ELEKTRI^NI INSTALACII VO DTS

Elektri~nite instalacii vo DTS se izveduvaat so strujno kolo za osvetluvawe
i strujno kolo za monofazna uti~nica. Ovie strujni kola preku visokou~inski
osiguruva~i se priklu~uvaat na sobirnicata NN pred sklopka-rastavuva~ot.

Elektri~nite instalacii se izveduvaat so instalacionen kabel PP (J US
N.C3.220) so presek 3 x 1,5 mm
2
.

9.2 Rasporedot na svetilkite treba da bide takov da se dobie prose~na osvetlenost
od 50 Lx. Svetilkite treba da bidat na nazna~en napon 250 V. Zamenata na
sijalicite treba da e mo`na pri pogon na DTS.

9.3 Kako za{tita od indirekten dopir vo DTS se primenuva za{tita so avtomatsko
isklu~uvawe na napojuvaweto vo TN-C-S sistemot.

Isklu~itelno, ako odvojuvaweto na rabotnoto i za{titnoto zazemjuvawe e uslov
za spre~uvawe na pojava na nedozvoleni naponi na dopir (sl.13.d), vo DTS e
zabraneta primena na TN sistemot, a neutralniot provodnik vo DTS mora da bide
postaven izolirano vo odnos na metalnite delovi vrzani za za{titnoto
zazemjuvawe.

10 KOMPENZACIJA NA REAKTIVNA MO]NOST VO DTS-630

Se prepora~uva kompenzacija na reaktivnata mo{nost koja za svojata rabota ja
angaìra ET. Kompenzacijata se postignuva so primena na trofazni kondenzatori
~ija mo}nost se bira prema tabela 10. Vo istata tabela dadeni se i nazna~enite
strui na toplivite vlo{ki na niskonaponskite visokou~inski osiguruva~i so koi
se za{tituvaat kondenzatorite, kako i presecite na priklu~nite kablovi RR 00.

Kompenzacijata na reaktivnata mo}nost ne se vr{i vo konzumni podra~ja koi
se napojuvaat preku kablovska mreà 110 kV i transformacija 110/10(20) kV,
ili ako se dokaè deka kompenzacijata ne e neophodna.

Tabela 10: Kompenzacija na reaktivna mo}nost vo DTS

Mo}nost na kondenzatorot (kVA) 20 30 40
Nazna~ena struja na osiguruva~ite (A) 50 80 100
Presek na kabelot (mm
2
) 10 25 35

TP-1a

18

11

11.1

11.2
ZA[TITA OD PO@AR VO DTS-630

Za za{tita od {irewe na poàr na objektite vo blizina na DTS se primenuva
Pravilnikot za tehni~kite normativi za za{tita na elektroenergetskite
postroenija i uredi od poàr (Sl. List SFRJ br.74/1990).

Vratite na DTS treba da bidat otporni na poàr. Vratite mora da se otvaraat vo
smer na izleguvawe, a otvaraweto na vratite od vnatre{na strana mora da bide
lesno izvodlivo, bez upotreba na klu~ ili alat.

11.3 Ako DTS se postavuva vo stanbena zgrada, toga{ perifernite yidovi, tavanite i
podovite na prostorijata vo koja se postavuva DTS mora da imaat otpornost na
poàr od najmalku tri saati, a vratite koi vodat kon sloboden prostor mora da
bidat od materijal {to ne gori.

11.4 Klasi~niot rasklopen blok VN mora da ima oddi{nik ili sigurnosna membrana za
rasteretuvawe na pritisokot vo slu~aj na pojava na otvoren lak. Zaradi za{tita
od prenesuvawe na lakot na sosednite kelii ili nadvor od DTS, treba da se
izvr{i protivpoàrno zatnuvawe na dnoto na }elijata VN (demonta`na pregrada,
pesok, koristewe na ognootporni premazi za energetskite kablovi itn.)

11.5 Vrz osnova na dolgogodi{na praksa vo ED i mnogu malata verojatnost od naglo
izlevawe na maslo od ET, vo DTS ne se koristat sobirni masleni jami.

Namesto sobirni masleni jami se primenuvaat slednite re{enija:

Ako DTS se nao|a vo stanbena zgrada, toga{ prostorijata vo koja se
postavuva ET mora da ima dovolno izdignat prag na vratite taka da
celokupnata koli~ina maslo vo slu~aj na izlevawe da ostane vnatre vo
prostorijata. Podot na ovaa prostorija i yidovite do visina na pragot na
vratite mora da bidat nepropustlivi za maslo.
Vo slobodnostoe~kite DTS dozvoleno e masloto da se razliva pod i okolu
ET i direktno da ponira vo zemjata. Pri toa razlienata koli~ina maslo ne
smee da prodre vo vodotok ili kanalizacija, a eventualno so maslo
natopenata zemja mora da se otstrani i da se zameni so nov sloj zemja. Namesto
predhodnoto re{enie, moè da se koristi korito pod ET za sobirawe na
masloto.

11.6 Za gasnewe na poàrot na DTS se primenuvaat podvi`ni aparati i spravi za
gasnewe, no ovie aparati ne se postavuvaat vnatre vo DTS, tuku so niv se
snabdeni vozilata na deùrnite ekipi koi izveduvaat raboti ili
manipulacii na distributivnata mreà.

TP-1a

19

12

12.1
ZA[TITA OD BUKA VO DTS-630

Smaluvawe na bukata koja poteknuva od poedini elementi na postroenieto, a
posebno od ET, se postignuva na sledniot na~in:

kontaktorite i drugite elementi ne smeat da stvaraat golema buka,
ET treba da bide odbran taka da pri ednakvi ostanati karakteristiki
(zagubi, stepen na iskoristenost itn.) proizveduva najmala buka, no nivoto na
zvu~nata mo}nost ne smee da pomine vrednosta od tabelata 6.3.3.
lokacijata i polo`bata na DTS se biraat taka da se obezbedat povolni
uslovi na za{tita od buka,
po potreba se prevzemaat i dopolnitelni za{titni merki za smaluvawe na
bukata.

Primenata na merkite za smaluvawe na bukata treba da ovozmoàt nivoto na
buka da se ograni~i pod 40 dB(A) preku den i 30 dB(A) preku no}, mereno vo
stanbena prostorija pokraj (nad) DTS.

12.2 Dopolnitelnite za{titni merki za smaluvawe na bukata se primenuvaat kaj
DTS koi se nao|aat vo sklop na nekoja stanbena zgrada.

Vo ovie merki pred se pripa|aat:

12.2.1 Postavuvawe elasti~ni gumeni podmeta~i pod ET. Merewata pokaàle deka
ovaa merka dava najgolemi efekti.

Na sl. 12.2.1 daden e primer za izveduvawe na prefabrikuvani platformi so
elasti~ni podmeta~i na koja direktno se navlekuva ET zaedno so trkalata.

12.2.2 Izveduvawe na elasti~ni spoevi i priklu~oci:

priklu~okot na visokiot napon obavezno se izveduva so pomo{ na ednoìlni
kablovi,
priklu~okot na sobirnicite NN se izveduva so pomo{ na vmetnati pletenici
za 1000 A ili so pomo{ na ednoìlni kablovi,
povrzuvaweto na zavrtkite za zazemjuvawe na ET so zazemjuva~ot na DTS
obavezno se izveduvaat so pomo{ na pletenica.

12.2.3 Postavuvawe na dopolnitelna zvu~na izolacija: prema~kuvawe na prostorijata
so materijali koi apsorbiraat zvuk, postavuvawe izolacioni plo~i, postavuvawe
vise~ki tavani itn.

TP-1a

20

AMORTIZERI A60 I A70 PODMETA^ NA AMOTIZEROT

Poz. Dimenzii Kom.
1 L5 50x50x5 2

Poz. 400 kVA
630 kVA

1000kVA
2 U12 120x55x1020 2

A(mm) 730 910

3 5x30x1020 2

B(mm) 490 670

C(mm) 880 1060
Krutost (daN/mm)
E(mm) 780 960

Amortizer Gmax
(kg) Cz Cx
Amortizer A 60 A 75

A60 680 730 910

Hmin(mm) 45 45

A75 1000 490 670

Hmax(mm) 53 53

Sl. 12.2.1 Platforma za elasti~ni podmeta~i

TP-1a

21

13

13.1
ZA[TITA OD NAPON NA DOPIR VO DTS-630

Zazemjuvaweto i zazemjuva~ite vo DTS se izveduvaat spored TP-7 (vidi go i
komentarot na TP-7).

Sistemot na zazemjuvawe na kablovskite DTS se izveduva taka da gi zadovoli
uslovite za bezbednost od napon na dopir za rabota vo mreìte 10 kV ili 20 kV
~ija neutralna to~ka e zazemjena preku niskoomska impedansa, so ograni~uvawe
na strujata na zemjospoj na najmnogu 300A.

Vo kablovskata DTS se izveduvaa zdruèno zazemjuvawe, taka {to se izveduva
zazemjuva~ot na za{titnoto zazemjuvawe i na nego neposredno se priklu~uva
neutralniot provodnik na NN mreàta. Isklu~itelno, za kablovskata DTS koja se
priklu~uva na zazemjena nadzemna mreà 10 kV ili 20 kV rabotnoto i za{titnoto
zazemjuvawe posebno se izveduvaat na me|usebno rastojanie od najmalku 20 m.

Na za{titnoto zazemjuvawe na DTS se vrzuva u{te i: ku}i{teto na ET,
metalnite pla{tovi, elektri~nata za{tita i armaturite na kablovite,
sekundarnite strujni kola na mernite transformatori, kako i site ostanati
metalni delovi na opremata i aparatite koi ne pripa|aat na strujnite kola. Na
ovoj na~in se vr{i izedna~uvawe na potencijalot vo DTS, pa od aspekt na
ispolnuvawe na uslovite od napon na dopir vo DTS ne e potrebno da se
postavuvaat izolacioni tepisi.

Vo soglasnost so TP-7, primeri za izveduvawe na zazemjuvaweto vo DTS dadeni
se na slednite sliki:

sl. 13.1.a: slu~aj koga temelniot zazemjuva~ na objektot (zradata) se koristi za
zdruèno zazemjuvawe na DTS,
sl.13.1.b: slu~aj koga se izveduva poseben zazemjuva~ na zdruèniot
zazemjuva~ vo blizina na objektot (zgradata) vo koj se nao|a DTS,
sl.13.1.v : slu~aj koga kablovite so izolacija od inpregnirana hartija tip NPO
13-A i sli~no se koristat kako edinstveni zazemjuva~i na zdruèniot
zazemjuva~ na DTS.
sl. 13.1.g: slu~aj za izveduvawe na zdruèn zazemjuva~ na slobodnostoe~ka
DTS,
sl 13.1.d: slu~aj na odvojuvawe na rabotnoto i za{titnoto zazemjuvawe na
slobodnostoe~ka kablovska DTS koja se priklu~uva na zazemjena nadzemna
mreà 10 kV i 20 kV,

13.2 DTS se izveduva kako zatvorena elektri~na pogonska prostorija, pa vo nea se
sproveduvaat merki za za{tita od direkten dopir na metalnite delovi pod
napon. Toa se postignuva na sledniot na~in:

rasklopniot blok VN e oklopen so metalen pla{t koj se zazemjuva,
za{titata od direkten dopir na priklu~ocite na ET se izveduva so povolen
raspored na opremata, na primer so postavuvawe na rasklopniot blok pome|u
ET i manipulativniot hodnik, a po potreba moè da se ufrli i izolaciona
pregrada (sl.5.1),
rasklopniot blok NN moè da bide otvoren ili so vrati.

TP-1a

22

Sl.13.1a Temelniot zazemjuva~ na
zgradata kako zazemjuva~ na TS

Sl.13.1.b Izveduvawe na poseben
zazemjuva~ na TS vo zgrada

Sl. 13.1.v Kabel NPO 13 i sli~en kako
edinstven zazemjuva~ na TS

Legenda:

1. temelen zazemjuva~ na objektot
(zgradata),
2. zazemjuva~ na TS, bakarno jaè,
3. vertikalni zazemjuva~i,
4. ispitna spojnica,
5. izedna~uvawe na potencijalot vo TS,
6. glaven priklu~ok (sobirnica) za
zazemjuvawe,
7. sobirnica na neutralniot provodnik,
8. energetski transformator,
9. NN tabla
10. Blok VN,
11. Kabel so provoden pla{t.

TP-1a

23

Sl. 13.1.g Zazemjuvawe na slobodnostoe~ka DTS

Legenda:

(1) temelen zazemjuva~, (2) nadvore{na kontura, bakarno jaè, (3) vertikalni
zazemjuva~i, (4) ispitna spojnica, (5) kontura za oblikuvawe na potencijalot,
bakarno jaè, (6) glaven priklu~ok (sobirnica) za zazemjuvawe, (7) sobirnica na
neutralniot provodnik, (8) energetski transformator, (9) NN tabla, (10) blok VN,
(11) izedna~uvawe na potencijalot vo TS, (12) kabel RR00 1 h 50 mm
2
, (13) zazemjuva~
na rabotnoto zazemjuvawe.

Sl. 13.1.d Zazemjuvawe na slobodnostoe~ka DTS priklu~ena na nadzemna mreà

TP-1a

24

13.3 Za{titnata oprema koja se koristi pri rakuvawe na rasklopnite aparati
(izolaciona motka, izolacioni rakavici, izolacioni ~izmi, prenosni napravi za
zazemjuvawe i kuso spojuvawe, itn.) ne se postavuva vo DTS, tuku so sebe ja nosi
ekipata koja gi izveduva rabotiote ili ili rakuva so rasklopnite aparati vo
DTS.

13.4 Vkupnata otpornost (impedansata) na zazemjuvaweto (rabotno, za{titno,
zdruèno) na DTS se meri so naizmeni~na struja so frekvencija 150 Hz. Za
merewe moè da se koristi U/I metoda ili prenosen ured koj raboti prema nekoja
proverena metoda (mostovna, kompenzaciona itn.). Mereweto se vr{i bez
odvojuvawe na zazemjuva~ot na DTS od ostanatite zazemjuva~i, kako {to se:
metalnite pla{tovi, armaturite i elektri~nite za{titi na energetskite
kablovi, neutralniot provodnik na NN mreàta zaedno so site zazemjuva~i vo NN
mreàta i instalaciite na potro{uva~ite.

Merewe na otpornosta (impedansata) na zazemjuvaweto se vr{i pred pu{tawe
na DTS vo pogon ili posle rabotata na sistemot za zazemjuvawe, a vo tekot na
eksploatacijata najmalku edna{ vo 10 godini. Vo isti vremenski intervali
se vr{i i vizuelen pregled vo sistemot na zazemjuvawe, koj sluì za
ocenuvawe na kvalitetot na spoevite i sostojbata na antikorozivnata za{tita.

14 ZA[TITA OD ATMOSFERSKI PRAZNEWA

Posebna gromobranska instalacija za DTS ne se izveduva, bidejki za toa ne
postoi tehni~ko niti ekonomsko pravduvawe:

vo DTS ne prestojuvaat luge,
DTS e so mala visina i povr{ina, pa verojatnosta od direkten udar na grom e
zanemarlivo mala, koe e potvrdeno so pove}edeceniskata praksa vo
elektrodistribuciite i izvr{enite presmetki.

TP-1a

25

15 RASKLOPEN BLOK ZA JAVNO OSVETLUVAWE

15.1 Rasklopniot blok za javno osvetluvawe se montira vo DTS pokraj rasklopniot
blok NN, ili se izveduva kako samostoe~ki rasklopen blok izraboten od nekoj
cvrst izolacionen materijal (armiran poliester ili sl.), koj se montira nadvor
od DTS na mesto koe ovozmoùva najpovolen razvod na kablovite do svetilkite
(raskrsnici na ulici itn.).

15.2 Slobodnostoe~kiot rasklopen blok za javno osvetluvawe koj se montira
nadvor od DTS, vklu~uvajki go i nosa~ot (temelot), treba da bide isklu~ivo od
nekoj cvrst izolacionen materijal (armiran poliester i sl.). Gorniot kapak na
rasklopniot blok treba da bide demontaèn od vnatre{nata strana. Vratite
treba da imaat tipska brava na elektrodistribucija, a od nadvore{nata strana
na vratite se stava oznaka: JAVNO OSVETLUVAWE i ime na sopstvenikot
(elektrodistribucijata).

15.3 Rasklopniot blok za javno osvetluvawe vo DTS sodrì pole na koe se
montiraat slednite uredi:

dva kontaktora za upravuvawe na poluno}no i celono}no osvetluvawe,
dve grebenasti sklopki so mo`nost za birawe na tri polo`bi: vklu~eno
isklu~eno ispitna polo`ba,
visokou~inski osiguruva~i i toa: tri na dovodot (samo ako rasklopniot blok
se montira nadvor od DTS) i 6 ili 12 na odvodot,
MTK ili RTK ured (sl.15.3.a), a vo slu~aj da ne se primenuvaat ovie sistemi
na upravuvawe, se postavuva fotorele vo kombinacija so vklopen ~asovnik
(sl.15.3.b), zaradi ostvaruvawe na funkcijata poluno}no i celono}no
osvetluvawe. Vo slu~aj signalot za upravuvawe na vklu~uvaweto na edno
osvetluvawe da se dobiva {tafetno preku komandno-signalen kabel od
nekoja sosedna DTS ili centar na upravuvawe, predhodnite uredi ne se
vgraduvaat,
Ostanata oprema i pribor: redni stegalki, za{titna sobirnica i sobirnica
na neutralniot provodnik, osiguruva~i za za{tita na komandno-signalnite
strujni kola, R provodnik 2,5 mm
2
, (ednoì~en) itn.

15.4 Se prepora~uva primena na dva osnovni tipa na rasklopni blokovi za javno
osvetluvawe: prviot ovozmoùva priklu~uvawe na tri, a vtoriot {est
troìlni (dve fazi i neutralen provodnik) kablovi RR 00-A ili RR 00.

15.5 Ako rasklopniot blok na javnoto osvetluvawe se montira vo DTS, toga{ na
dovodot ne se postavuvaat NV osiguruva~i.

TP-1a

26

Oznaka

APARAT

kom

Oznaka

APARAT
ko
m

1

MTK ured (alternativno FOREL)

1

11

Osiguruva~ FRA 16/2A

2

2

Kontaktor ROK-125,500V,125A

2

12
Kusa vrska so pletenica Cu
50mm
2
(samo za TN sistemi)

1

3

Grebenasta sklopka I-0-II, tip NIG-311

2

13
[ina za neutr. provodnik Cu 20x4
mm , so 6 dupki F8 i 1 F10 mm

1

4

Obi~en prekinuva~ 250 V, 6A

1

14
[ina za zazemjuvawe Cu 20x4mm
so 6 dupki F8 i 1 dupka F10mm

1

5

Obi~na sijalica 250 V, 40 W

1

15
Pobuden kabel {tafeta (kako
alternativa za MTK i FOREL)

1

6

Redna klema za 2,5 mm
2

4

16

Redni klemi za 16-25mm
2

2

7

Osiguruva~i 250/200 A

3

17


1

8


12

9 Dovoden kabel PP00(A)1kV
4x50/4x35mm
2

1

10 Izvoden kabel PP00(A) 1kV
3x35/3x25/3x16mm
2

6

Sl. 15.3.a Tropolna {ema na vrski na rasklopniot blok za javno osvetluvawe upravuvawe
preku MTK

NA EDNOTARIFNO POLUINDIREKTNO BROILO
TP-1a

27

ZA AKTIVNA ENERGIJA

Oznaka

APARAT

kom

Oznaka

APARAT
ko
m

1

Foto rele (FOREL)

1

11


2

2

Kontaktor ROK-125,500V,125A

2

12
Kusa vrska so pletenica Cu
50mm
2
(samo za TN sistemi)

1

3

Grebenasta sklopka I-0-II, tip NIG-311

2

13
[ina za neutr. provodnik Cu 20x4
mm, so 6 dupki F8 i 1 F10 mm

1

4

Obi~en prekinuva~ 250 V, 6A

1

14
[ina za zazemjuvawe Cu 20x4mm
so 6 dupki F8 i 1 dupka F10mm

1

5

Obi~na sijalica 250 V, 40 W

1

15
Pobuden kabel {tafeta (kako
alternativa za MTK i FOREL)

1

6

Redna klema za 2,5 mm
2

4

16

Redni klemi za 16-25mm
2

2

7


3

17


1

8


12

18

Sonda na foto releto

1
9 Dovoden kabel PP00(A)1kV
4x50/4x35mm
2

1

19

Vklopen ~asovnik

1

10 Izvoden kabel PP00(A) 1kV
3x35/3x25/3x16mm
2

6

Sl. 15.3.b Tropolna {ema na vrski na rasklopniot blok za javno osvetluvawe upravuvawe
preku foto rele

TP-1a

28

16 EDNOPOLNA [EMA ZA DTS-630

Vrz osnova na uslovite i preporakite od predhodnite poglavija, na sl. 16 dadena e
ednopolnata {ema na tipskata DTS-630.

Sl. 16 Ednopolna {ema na DTS-630

TP-1a

29

17 ISPITUVAWA I DOKAZ NA KVALITETOT

17.1 Za DTS se predviduva tipsko ispituvawe i priemno (poedine~no) ispituvawe,
so koi e opfateno:

ispituvawe na grade`niot del,
ispituvawe na rasklopnite blokovi i vgradenata oprema.

17.2 Tipskoto ispituvawe go obavuva proizveduva~ot na tipskiot primerok na DTS,
kako pretstavnik za drugite ili sli~ni DTS.

So ispituvaweto treba da se obezbedi dokaz za kvalitetot na proizvodot
(atest, stru~en naod ili uverenie od ovlastena ustanova za ispituvawe na
kvalitetot) i toa:

grade`niot del na DTS: za kvalitet na ~elikot po J US C.A4.001, za
prefabrikuvanite betonski elementi po JUS U.E4.050i za konstrukcijata po
J US U.M1.047,
elektromontaèn del: za rasklopen blok za visik napon po J US N.K3.503 i
IEC 298, za rasklopen blok za nizok napon i rasklopniot blok za javno
osvetluvawe po J US N.K3.503, kako i dokazi za kvalitetot na vgradenata
oprema (ET, rasklopnite aparati, osiguruva~ite itn.)

17.3 Priemno ispituvawe e sekoe ispituvawe koe se obavuva vo prisustvo na
korisnikot (kupuva~ot) i po pravilo go opfa}a komandnoto ispituvawe i
kontrolite pred pu{tawe na DTS vo pogon.

Komandnoto ispituvawe za rasklopniot blok za visok napon se vr{i po J US
N.K3.503, a za rasklopniot blok za nizok napon i rasklopniot blok za javno
osvetluvawe po J US N.K5.503. Ova komandno ispituvawe , po mo`nost, se
izveduva kaj proizvoditelot.

Pred pu{tawe na DTS vo pogon treba da se izvr{i vizuelen pregled na
vgradenata oprema, da se proveri za{titata od korozija, zategnatosta na vrskite
na glavnoto strujno kolo i vrskite na metalnite delovi so sistemot na
zazemjuvawe na DTS, da se izvr{i dielektri~no ispituvawe na masloto vo ET i
merewe na otpornosta na izolacijata na namotkite na ET, ako priloèniot
izve{taj (atest) za ispituvaweto e postar od 6 meseci.

18 OSNOVI ZA PROEKTIRAWE NA DTS-630

Tipskata samostoe~ka DTS se sostoi od prefabrikuvani elementi za koi
proizvoditelot mora da obezbedi soodvetna dokumentacija i atesti.

Pokraj ostanatite prilozi (urbanisti~ko-tehni~ki uslovi, skica za
vklopuvawe na DTS vo mreàta itn.), ovaa dokumentacija e osnova za
dobivawe re{enie za gradba i grade`na dozvola.

19 REVIZIJA I ODR@UVAWE NA DTS-630

Revizijata i odrùvaweto na grade`niot i elektromonta`niot del na DTS se
vr{i spored TP-15.

SF
6
rasklpnite blokovi 10 kV i 20 kV spa|aat vo kategorijata oprema koja se
odrùva po potreba oprema bez odrùvawe.

Literatura:
Tehni~ki preporaki na ED Srbija

TP-1b

1

TEHNI^KA PREPORAKA br.1b

PRIGRADSKA MONTA@NA TRANSFORMATORSKA
STANICA
10(20)/0,4 kV I SO MO]NOST 400 kVA

Oktomvri 2004

TP-1b

2


IZDAVA^:

JP EPS DIREKCIJA ZA DISTRIBUCIJU ELEKTRI^NE ENERGIJE
SRBIJE
Tehni~ko ureduvawe: Tomislav Bojkovi} i Biqana Stojanovi}
Korektura: Tomislav Bojkovi} i Biqana Stojanovi}
Ra~unarska obrabotka na
crteìte:

Vladimir Krsti}
[tampa: MST Gaji} Beograd
Tira`: 500 primeraka

(PREVEDEN PRERABOTEN TEKST NA MAKEDONSKI JAZIK Maj 2004)

IZDAVA^:

AD Elektrostopanstvo na Makedonija, Sektor za Razvoj i
investicii i Sektor za Distribucija,
Prevod i Tehni~ko ureduvawe: Panzo Andonov
Korektura: Stru~en sovet za distributivna dejnost pri ESM
Ra~unarska obrabotka na
crteìte:
Mi~o Atanasiu i Vesna îngoska
[tampa:
Tira`:

Napomena:
1. Ovaa preporaka, ja donesuva Upravniot odbor na ESM, na predlog na Stru~niot sovet za distributivna
dejnost pri ESM.
2. Ovaa preporaka vaì samo za objektite, opremata i uredite koi se osnovni sredstva vo sopstvenost na
distributivnite pogoni vo sostav na ESM.

TP-1b

3

Vrz osnova na predlogot na Rabotnata grupa, Stru~niot sovet za distributivna dejnost na
ESM na ~etvrtiot sostanok, koj e odràn 26 i 27 Oktomvri 2004 godina vo Bitola , donese
odluka: se usvojuva

TEHNI^KA PREPORAKA br. 1b:

PRIGRADSKA MONTA@NA TRANSFORMATORSKA STANICA
10(20)/0,4 kV SO MO]NOST 400 kVA






Oktomvri 2004

TP-1b

4

S O D R @ I N A

Red.
broj
strana
4 Izbor na lokacija za MTSP 6
5 Dispozicija na MTSP 6
6 Osnovni karakteristiki na opremata vo MTSP 7
7 Merewa vo MTSP 9
8 Za{tita vo MTSP 10
9 Elektri~ni instalacii vo MTSP 11
10 Kompenzacija na reaktivna mo}nost 11
11 Za{tita od poàr vo MTSP 11
12 Za{tita od atmosferski praznewa 12
13 Zazemjuvawe i za{tita od napon na dopir vo MTSP 12
14 Ednopolna {ema za MTSP 15
15 Ispituvawe i dokaz na kvalitet 16
16 Osnovi za proektirawe na MTSP 16
17 Revizija i odrùvawe na MTSP 16

TP-1b

5

1

1.1

1.2


Ovaa preporaka se odnesuva na tipizacija na osnovnite tehni~ki uslovi i barawa
za izgradba na monta`nite distributivni transformatorski stanici (TS) 10/0,4 kV
i 20/0,4 kV so mo}nost 400 kVA, koi prvenstveno se koristat za prigradski i selski
naselbi (vo ponatamo{niot tekst: MTSP).

Ovaa preporaka e usoglasena so vaè~kite tehni~ki propisi, standardi i
preporaki na ED Srbija,

1.3 Ovaa preporaka treba da:

prikaè osnovnite tehni~ki podatoci i pogonski uslovi vo koi }e raboti TS;
odredi osnovnite barawa za izbor na lokacija za TS,
prepora~a dispozicijata na TS i osnovnite tehni~ki karakteristiki na
opremata i uredite;
prepora~a kompenzacija na reaktivnata energija,
prepora~a izveduvawe na sistemot za zazemjuvawe i merki za za{tita od napon
na dopir,
tipizira ednopolnata {ema na TS;

2 TERMINI I DEFINICII

Vo ovaa preporaka se koristat istite termini i definicii kako vo TP-1a,

3 TEHNI^KI PODATOCI I POGONSKI USLOVI

3.1 Distributivnite mreì 20 kV, 10 kV i 0,4 kV se radijalno (ednostrano) napojuvani.
Pova`nite TS moè da imaat dvostrano napojuvawe preku vod ili otvoren prsten.

3.2 Zazemjuvaweto na neutralnata to~ka vo mreìte 20 kV, 10 kV i 0,4 kV se izveduva
prema TP-6.

3.3 Celokupnata oprema vo TS se dimenzionira prema maksimalno dozvolenite
vrednosti na trofaznite simetri~ni strui (mo}nosti) na kusa vrska od najmalku:

14,5 kA (500 MVA) na sobirnicite 20 kV,
22 kA (15 MVA) na sobirnicite 0,4 kV,

3.4 MTSP e slobodnostoe~ka TS izrabotena od prefabrikuvani elementi koi
ovozmozmoùvaat brza i ednostavna montaà, a izraboteni se od materijali koi ne
baraat nekoe posebno odrùvawe i nega ( beton, poliester, staklena volna,
aluminium itn.). Elementite na grade`niot del treba da se so takva golemina i
teìna da ne baraat specijalni vozila i golemi digalki za transport i montaà.

3.5 MTSP se izveduva so eden ET so instalirana mo}nost 400 kVA,

MTSP se izveduva kako krajna na stranata 10 kV (20 kV).

MTSP treba da raboti vo nadzemna mreà 10 kV (20 kV). Me|utoa site
visokonaponski i niskonaponski priklu~oci na nadzemnata mreà treba da bidat
izvedeni so podzemni kablovi ili so SKS.

TP-1b

6

3.6 Vo tabelata 3.6 dadeni se podatoci za stepenot na izolacija na opremata vo TS.

Tabela 3.6: Stepen na izolacija na opremata vo DTS

Nominalen
napon
(kV)
Najvisok napon
na opremata
(kV)

Stepen na izolacija

20 24 LI 125 AC 50
10 12 LI 75 AC 28
0,4 1,1 AC 3
LI Navedeniot podnosiv atmosverski udaren napon (kV)
AC - Navedeniot podnosiv naizmeni~en napon 50 Hz (kV)

3.7 Izborot na elektri~nata oprema vo zavisnost od nadvore{nite vlijanija , se vr{i
spored standardite J US N. B2.730 i J US N. B2. 751 (vidi tabela 6.1.2 od TP-1a).

3.8 Stati~kata presmetka za MTSP se vr{i za nosivost na tloto od 1 daN/sm
2
.

3.9 Sekoja nova MTSP dobiva svoja {ifra vo ramkite na edinstvenata tehni~ka baza
na podatoci.

4 IZBOR NA LOKACIJA ZA MTSP

Pri izborot na lokacija za MTSP treba da se vodi smetka:

TS da bide postavena {to e mo`no poblizu do teì{teto na optovaruvaweto,
priklu~nite vodovi da bidat {to pokratki, a raspletot na vodovite {to
poednostaven,
za mo`nosta za lesen pristap zaradi montaà i zamena na opremata i ET, kako i
grade`niot del od TS,
za mo`nite opasnosti od odronuvawe i lizgawe na terenot, buici, povr{inski
ili podzemni vodi itn.,
za prisistvo na podzemni i nadzemni objekti i instalacii vo blizina na TS,
kako: cevkovodi (toplovod, vodovod, kanalizacija, gasovod, naftovod itn.), TT
vodovi itn.,
vlijanieto na TS na ìvotnata sredina: buka, za{tita od poàri itn.

5 DISPOZICIJA NA MTSP

5.1 Celokupnata oprema,energetskiot transformator (ET), kondenzatorskata baterija i
ostanatata oprema se montiraat vo ista prostorija, bez pregradni yidovi.

Povr{inata na prostorijata za MTSP treba da iznesuva najmnogu 5 m
2
,

Bidejki priklu~ocite se kablovski, visinata na MTSP ja odreduvaat isklu~ivo
elementite koi se nao|aat vo TS.

5.2 Rakuvaweto so aparatite vo MTSP se vr{i od nadvore{nata strana na TS.

5.3

5.4

5.5
Vratite na postroenieto treba da se napraveni od cvrst nezapaliv materijal, kako:
zajaknat poliester, eloksiran aluminium itn.

Dimenziite na vratite da ovozmoùvaat nesmetano vnesuvawe na ET.

Ventilacijata vo MTSP treba da bide obezbedena po priroden pat, taka da
strueweto na sveìot vozduh opfa}a {to pogolema povr{ina na ET.

Vo MTSP se izveduvaat isklu~ivo kablovski priklu~oci, pa treba da se predvidi
prostor i kanali za nivno razveduvawe.

TP-1b

7

6 OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA OPREMATA VO MTSP

6.1 Razvod na visokiot napon (VN)

6.1.1 Razvodot na visokiot napon go so~inuva transformatorska kelija koja sodrì
tropolna sklopka-rastavuva~ so osiguruva~i (IEC 420) , [to se pokrenuva so
akumulirana energija i paralelen okinuva~ za napon 230 V, 50 Hz (kalem za
isklu~uvawe). Moè da se koristat i tropolni sklopka-rastavuva~i so SF
6
ili so
tvrda izolacija.

Sklopka-rastavuva~ot so osiguruva~ite treba da ima mo`nost za avtomatsko
tropolno isklu~uvawe pri pregoruvawe na najmalku eden visokou~inski
osiguruva~, kako i pri deluvawe na osnovnata za{tita od vnatre{nite defekti
(Buholc releto) i preoptovaruvawe (termostatot), kako i pri ra~no isklu~uvawe
so pomo{ na taster.

6.1.2 Odvodnicite na prenapon se montiraat vnatre vo MTSP, pome|u
visokou~inskite osiguruva~i i sklopka-rastavuva~ot (sl. 14). Na toj na~in
efikasno se {titi ET od atmosferski prenaponi, a mo`na e zamena na o{tetenite
odvodnici bez isklu~uvawe na napojniot vod 10 kV (20 kV).

Se koristat metaloksidni (ZnO) odvodnici (IEC 99-4) ili ventilni odvodnici
(IEC99-1) na prenapon so nazna~ena struja na odveduvawe 10 kA.

6.2 Razvod na niskiot napon (NN)

6.2.1 Razvodot na niskiot napon go so~inuvaat:

rasklope blok NN (niskonaponska tabla) na koja se postavuva i pole za
kompenzacija na reaktivna mo}nost i, po potreba, pole za javno osvetluvawe,
odvodnici na prenapon 500V, 5kA, koi se priklu~uvaat direktno na
priklu~ocite na ET.

6.2.2

6.2.3
Rasklopniot blok NN (tabla) se sostoi od poliwa vo koi se vgraduva slednata
oprema:

niskonaponska sklopka-rastavuva~,
tri strujni transformatori so prenosen odnos prema tabela 8.1.3, mo}nost 10
VA, klasa 1,
5 grupi niskonaponski visokou~inski (NV) osiguruva~i,
broilo: mikroprocesorsko (digitalno) vo sprotivno se ostava prostor za
montaà na broilo,
tri bimetalni ampermetri so pokaùva~ na maksimum samo ako ne se
predviduva broilo so mo`nost za merewe na mo}nost i energija, to~ka 7.2.a,
pove}epolna uti~nica (konektor) za priklu~uvawe na elektronski ured za
povremeno (kontrolno) registrirawe na mernite golemini, to~ka 7.2.b,
voltmetar so skala do 500 V, so dvopolna sedmopoloàjna sklopka 10 A za
merewe na faznite i me|ufaznite naponi,
pomo{no rele 230 V, 50 Hz, so signalna zna~ka, za za{tita od defekti vnatre
vo ET, to~ka 8.1.2,
ednofazna uti~nica so za{titen kontakt.

Za niskonaponskiot razvod moè da se koristat i sklopki-rastavuva~i so
osiguruva~i. Ako sekoj odvod e taka opremen, toga{ ne se postavuva glavna
sklopka-rastavuva~.

TP-1b

8

6.2.4 Poleto za javno osvetluvawe, ako se izveduva, se sostoi od:

tri visokou~inski osiguruva~i odbrani spored konkretnoto optovaruvawe,
trosistemsko direktno broilo,
foto-rele (ili vklopen ~asovnik, MTK ili RTK).

6.2.5 Poleto za kompenzacija na reaktivnata mo}nost se sostoi od:

tri visokou~inski osiguruva~i za nazna~en napon 400 V, i nazna~ena struja 100
A, so toplivi vlo{ki so nazna~ena struja od 80 A ovie osiguruva~i ne se
vgraduvaat ako so kondenzatorot se vgradeni soodvetni osiguruva~i,
trofazen kondenzator (to~ka 10).

6.2.6 Niskonaponskata tabla se izveduva od nekoj cvrst nezapaliv materijal, kako {to
e: ~eli~ni ili limeni presuvani profili, zajaknat poliester itn. Konstrukcijata
treba da ovozmoì priklu~uvawe na niskonaponskite kablovi so presek do
(3x150+70) mm
2
. Na sekoj izvod treba da se postavi univerzalna spojnica za
direktno priklu~uvawe (bez kablovski papu~i) na kablovite so provodnici od
bakar ili aluminium ( polni Solidal ili pove}eì~ni).

6.2.7 Sobirnicite za razvodot na niskiot napon treba da bidat izraboteni od
bakarni {ini, ofarbani, so presek 4h(40h5) mm.

6.3

6.3.1

6.3.2
Energetski transformator (JUS IEC 76, IEC 354)

Vo MTSP moè da se koristat site tipovi ET od doma{ni proizvoditeli: masleni
(J US.N.H1.005) ili suvi (J US.N.H1.018).

Maslenite ET moè da bidat so konzervator (Dodatok TP-1) ili bez konzervator
(hermeti~ko izveduvawe),

Nazna~eniot napon na namotkata na povisokiot napon e 10 kV ili 20 kV, a
nazna~eniot napon na namotkata na poniskiot napon e 420 V. Namotkata na
povisokiot napon ima izvodi vo opseg

+ ili - 2 h 2,5%. Izvodite se biraat so
premestuva~ (menuva~) vo beznaponska sostojba.

Spojot na namotkite na ET e Dyn5.
Napon na kusa vrska na ET e 4%.

6.3.3 Priklu~uvaweto na ET na sklopka rastavuva~ot 10 kV ili 20 kV se izveduva
so ednoìlni kabli so sinteti~ka izolacija (XHE 49-A, XHP 48 itn.), so presek
najmalku 3h1h25 mm
2
Cu ili 3x1x35 mm
2
Al. Namesto klasi~ni provodni
izolatori na kapakot na transformatorskiot sad moè da se koristat
visokonaponski izolirani konektori.

6.3.4 Priklu~uvaweto na ET na sobirnicite so nizok napon (preku NN sklopka-
rastavuva~i) se vr{i preku ofarbani bakarni {ini so presek 4h(40h5) mm, ili so
pomo{ na ednoìlni kablovi tip XP 00 so presek 3x(1x300 mm
2
+1x95 mm
2
Cu.

6.3.5 Pokaùva~ot na maslo na ET so konzervator treba da se postavi taka da e
ovozmoèna ednostavna kontrola na nivoto na masloto.

TP-1b

9

6.4 Kablovski priklu~oci na MTSP

6.4.1 Priklu~okot na MTSP na mreàta 10 kV i 20 kV se izveduva so kablovi so
sinteti~ka izolacija tip XHE 49-A, XHP 48 itn. (TP-3), so presek najmalku 3x25/10
mm
2
Cu/Cu ili 3x35/10 mm
2
Al/Cu.

6.4.2 Niskonaponskite priklu~oci se izveduvaat so kablovi tip PP00ASJ , XP00-AS
i sli~no, so presek koj e za najmalku eden standarden presek pogolem od presekot
na soodvetniot nadzemen NN vod.

6.5 Ostanata oprema i pribor vo MTSP

6.5.1 Na posebno mesto vo MTSP treba da se postavi:

ednopolna {ema,
upatstvo za prva pomo{,
opomenski tablici za visok napon,
sigurnosni pravila(zlatni pravila)
kniga za pregledi i revizii na DTS.

6.5.2 Se prepora~uva da se postavi posebna tablica na koja }e bidat vneseni podatoci
za tipot na izvedenoto zazemjuvawe (rabotno, za{titno, zdruèno) i vrednostite
na otpornosta na zazemjuvaweto koi ne smeat da se pre~ekorat.

6.5.3 Protivpoàrnite aparati ne se postavuvaat vo MTSP, tuku so niv se snabdeni
vozilata na ekipite koi gi izveduvaat rabotite ili manipulaciite vo TS. Istoto
se odnesuva i na za{titnata oprema koja se koristi pri manipulaciite:
izolirani stapovi, izolacioni rakavici, izolacioni ~izmi, prenosni napravi za
zazemjuvawe i kuso spojuvawe itn.

7

7.1

7.2

7.3
MEREWA VO MTSP

Vo transformatorskoto pole NN se predviduva:

merewe na aktivna mo}nost i energija prema to~ka 7.2
merewe na strujata so pomo{ na tri ampermetri so pokaùva~ na maksimumot
- samo ako ne e predvideno merewe na mo}nosta i energijata prema to~ka 7.2.a,
merewe na naponot so pomo{ na eden voltmetar so preklopka.

Mereweto na vkupnata aktivna mo}nost i energija se vr{i na eden od slednite
na~ini:

a) Kontinualno: preku mikroprocesorsko (digitalno) broilo.
b) Povremeno (kontrolno): preku postojano vgraden konektor na koj vo
karakteristi~nite denovi na distributivno optovaruvawe se priklu~uva
prenosen elektronski ured za registrirawe na podatoci za struite, naponite,
mo}nosta i energijata, so obrabotka na podatocite na personalen ra~unar.

Ako kako tipsko re{enie se koristi re{enieto pod a), se izostavuvaat
ampermetrite so pokaùva~i na maksimumot, i obratno.

Mereweto na aktivnata energija za javno osvetluvawe se vr{i preku trofazno
broilo vo rasklopniot blok NN.

TP-1b

10

8

8.1

8.1.1

ZA[TITA VO MTSP

Za{titata na ET se izveduva na sledniot na~in:

Od kusite vrski so pomo{ na visokonaponski visokou~inski (VV) osiguruva~i, so
udarna igla za tropolno isklu~uvawe na sklopka-rastavuva~ot so osiguruva~i vo
transformatorskoto pole 10 kV ili 20 kV. Vo tabela 8.1.1 dadeni se vrednostite na
nazna~enite strui na toplivite vlo{ki na osiguruva~ite na 10 kV ili 20 kV strana.

TABELA 8.1.1: Izbor na nazna~eni strui na VV osiguruva~i

10 kV 20 30 50

Nazna~ena struja na topewe na
vlo{kata na osiguruva~ot (A) 20 kV 10 16 25

8.1.2 Od defektite vo masleniot ET so nazna~ena mo}not 250 kVA i 400 kVA se
prepora~uva primena na Buholcovo rele kaj ET so konzervator, odnosno primena
na relei koi reagiraat na nedozvoleno zgolemuvawe na pritisokot vo
transformatorskiot sad kaj ET bez konzervator.

Za{titata deluva preku pomo{no rele so signalna zna~ka, so napon 230 V, 50 Hz,
i ja isklu~uva sklopka rastavuva~ot so osiguruva~i vo transformatorskata
kelija 10 kV ili 20 kV.

8.1.3

8.1.4
Od preoptovaruvawe na ET se prepora~uva preventivna za{tita koja se
ostvaruva so sledewe (merewe) na optovaruvawata vo konzumot koj go napojuva
MTSP.

Za ET so nazna~ena mo}nost od 400 kVA isto taka se prepora~uva:

kaj maslenite ET: primena na termostati,
kaj suvite ET: primena na specijalni termi~ki relei.

Termostatot se nao|a na kapakot na transformatorskiot sad i se podesuva na
95
0
S i so svoeto deluvawe go isklu~uva sklopka-rastavuva~ot so osiguruva~ite vo
transformatorskoto pole 10 kV ili 20 kV.

Za{titata od atmosferski prenaponi se ostvaruva so pomo{ na odvodnik na
prenaponi, to~ka 6.1.2 i 6.2.1.

8.2 Za{tita na niskonaponskite izvodi, vklu~uvajki go i izvodite za javno
osvetluvawe i kondenzatori, se izveduva so niskonaponski visokou~inski
osiguruva~i ~ija nazna~ena struja na toplivite vlo{ki se bira prema presekot na
provodnikot na NN vodot, termi~kata cvrstina pri kusa vrska, uslovite za
odveduvawe na toplinata od provodnicite, kako i od uslovite na primenetata
za{tita od indirekten dopir vo niskonaponskite mreì (vidi poglavje 25 vo TP-3
i poglavje 11 vo TP-8).

TP-1b

11

9

9.1
ELEKTRI^NI INSTALACII VO MTSP

Elektri~nite instalacii vo MTSP se izveduvaat so strujno kolo za
osvetluvawe i strujno kolo za monofazna uti~nica. Ovie strujni kola preku
visokou~inski osiguruva~i se priklu~uvaat na sobirnicata NN pred sklopka-
rastavuva~ot. Elektri~nite instalacii se izveduvaat so instalacionen kabel
PP (J US N.C3.220) so presek 3 x 1,5 mm
2
.

9.2 Se postavuvaat dve sijalici, taka da bide osvetlena i niskonaponskata tabla i
visokonaponskiot del od TS. Sijalicite treba da bidat na nazna~en napon 250 V.
Zamenata na sijalicite treba da e mo`na i pri pogon na TS.

9.3 Kako za{tita od indirekten dopir vo MTSP se primenuva za{tita so
avtomatsko isklu~uvawe na napojuvaweto vo TN-C-S sistemot. Me|utoa, ako
odvojuvaweto na rabotnoto i za{titnoto zazemjuvawe e uslov za spre~uvawe na
pojava na nedozvoleni naponi na dopir (to~ka.13.2), vo MTSP e zabraneta primena
na TN sistemot, a neutralniot provodnik vo TS mora da bide postaven izolirano
vo odnos na metalnite delovi vrzani za za{titnoto zazemjuvawe.

10 KOMPENZACIJA NA REAKTIVNA MO]NOST

Se prepora~uva kompenzacija na reaktivnata mo}nost koja za svojata rabota ja
angaìra ET. Kompenzacijata se postignuva so primena na trofazni kondenzatori
~ija mo}nost se bira prema tabela 10. Vo istata tabela dadeni se i nazna~enite
strui na toplivite vlo{ki na niskonaponskite visokou~inski osiguruva~i so koi
se za{tituvaat kondenzatorite, kako i presecite na priklu~nite kablovi RR 00.

Kompenzacijata na reaktivnata mo}nost ne se vr{i vo konzumni podra~ja koi
se napojuvaat preku kablovska mreà 110 kV i transformacija 110/10(20) kV,
ili ako se dokaè deka kompenzacijata ne e neophodna.

Tabela 10: Kompenzacija na reaktivna mo}nost vo MTSP
Mo}nost na kondenzatorot (kVA) 10 20 30
Nazna~ena struja na osiguruva~ite (A) 25 50 80
Presek na kabelot (mm
2
Cu) 10 10 25

11

11.1

11.2
ZA[TITA OD PO@AR VO MTSP

Za za{tita od {irewe na poàr na objektite vo blizina na TS se primenuva
Pravilnikot za tehni~kite normativi za za{tita na elektroenergetskite
postroenija i uredi od poàr (Sl. List SFRJ br.74/1990).

Vratite na TS treba da bidat otporni na poàr.

11.3 Vrz osnova na dolgogodi{na praksa vo ED i mnogu malata verojatnost od naglo
izlevawe na maslo od ET, vo MTSP ne se koristat sobirni masleni jami.
Namesto sobirni masleni jami, pod ET treba da se montira prefabrikuvano
korito za sobirawe na eventualno iscedenoto maslo, bez re{etka i bez sloj od
droben kamen ili pesok.

11.4 Za gasnewe na poàrot na MTSP se primenuvaat podvi`ni aparati i spravi
za gasnewe, no ovie aparati ne se postavuvaat vnatre vo MTSP, tuku so niv se
snabdeni vozilata na deùrnite ekipi koi izveduvaat raboti ili
manipulacii na distributivnata mreà.

TP-1b

12

12

ZA[TITA OD ATMOSFERSKI PRAZNEWA

Posebna gromobranska instalacija za MTSP ne se izveduva, bidejki za toa ne
postoi tehni~ko niti ekonomsko opravduvawe:

vo MTSP ne prestojuvaat lu|e,
MTSP e so mala visina i povr{ina, pa verojatnosta od direkten udar na grom
e zanemarlivo mala, koe go potvrduva pove}edeceniskata praksa vo ED i
izvr{enite presmetki.

13 ZAZEMJUVAWE I ZA[TITA OD NAPON NA DOPIR VO MTSP

13.1 Zazemjuvaweto i zazemjuva~ite vo MTSP se izveduva prema TP-7 (sl. 13.1
vidi go i komentarot na TP-7).

Legenda:

(1) temelen zazemjuva~, (2) nadvore{na kontura, bakarno jaè, (3) vertikalni
zazemjuva~i, (4) ispitna spojnica, (5) kontura za oblikuvawe na potencijalot, bakarno
jaè, (6) gkaven priklu~ok (sobirnica) za zazemjuvawe, (7) sobirnica na neutralniot
provodnik, (8) energetski transformator, (9) NN tabla, (10) blok VN, (11)
izedna~uvawe na potencijalot vo TS, (12) kabel RR 00 1 h 50 mm
2
,
(13) zazemjuva~ na rabotnoto zazemjuvawe.

Napomena:
Ako MTSP raboti isklu~ivo vo izolirana mreà 10 kV i 20 kV, ne se izveduva
zazemjuva~ot na rabotnoto zazemjuvawe i konturata za oblikuvawe na potencijalot.

Sl. 13.2 Zazemjuvawe na slobodnostoe~ka MTSP priklu~ena na nadzemna VN
mreà

TP-1b

13

Sistemot na zazemjuvawe na MTSP se izveduva taka da gi zadovoli uslovite za
bezbednost od napon na dopir za rabota vo mreìte 10 kV ili 20 kV ~ija neutralna
to~ka e zazemjena preku niskoomska impedansa, so ograni~uvawe na strujata na
zemjospoj na najmnogu 300 A. Bidejki MTSP se priklu~uva na mreàta 10 kV ili 20
kV rabotnoto i za{titnoto zazemjuvawe se izveduvaat posebno na me|usebno
rastojanie od najmalku 20 m. Ovie zazezemjuvawa podocna se povrzuvaat ako se
ispolneti uslovite za zduèno zazemjuvawe. Me|utoa, ako MTSP treba da raboti vo
isklu~ivo izolirana mreà 10 kV ili 20 kV, zazemjuva~ot na rabotnoto
zazemjuvawe ne se izveduva, pri {to zazemjuva~ot na za{titnoto zazemjuvawe se
koristi za zdruèno zazemjuvawe na TS.

13.2 Zazemjuva~ot na za{titnoto zazemjuvawe na MTSP se izvrduva na sledniot
na~in (sl.13.1):
Vo temelot na MTSP se postavuva prvata kontura (prsten)temelen zazemjuva~ na
TS.
Armiranobetonskata konstrukcija na MTSP moè da se koristi kako temelen
zazemjuva~ pod uslov ~eli~nata armatura vo temelot da ima direkten kontakt
(preku betonot) so tloto.

Na rastojanie od 1 m od yidot i na dlabo~ina od 0,5 m se postavuva kontura za
oblikuvawe na potencijalot okolu TS (vtor prsten na zazemjuva~ot), koja se
povrzuva so temelniot zazemjuva~ direktno ili preku glavniot priklu~ok
(sobirnica) za zazemjuvawe vo TS. Konturata za oblikuvawe na potencijalot ne
se postavuva ako TS treba da raboti isklu~ivo vo izolirana mreà 10 kV ili
20 kV.

Na rastojanie od najmalku 1 m od konturata za oblikuvawe na potencijalot, odnosno
najmalku 1 m od nadvore{niot yid na TS ako ne se izveduva kontura za oblikuvawe
na potencijalot, i na dlabo~ina od 0,8 m, se postavuva nadvore{nata kontura
(prsten) na zazemjuva~ot so vertikalni zazemjuva~i vo temiwata. Namesto
nadvore{nata kontura so vertikalni zazemjuva~i moè da se primenat i drugi
re{enija. Ako od nadvore{nata kontura se izostavat samo vertikalnite
zazemjuva~i, treba da se smeta na zgolemuvawe na otpornosta na zazemjuva~ot za
za{titnoto zazemjuvawe za okolu 25% (vidi komentar na TP-7).

Na za{titnoto zazemjuvawe na TS se povrzuvaat: kuki{teto na ET, metalnite
pla{tovi, elektri~nite za{titi i armaturite na kablovite, sekundarnite strujni
kola na mernite transformatori, odvodnicite na prenapon vo TS, kako i site
ostanati metalni delovi na opremata i aparatite koi ne pripagaat na strujnite
kola.

13.3 Zazemjuva~ot na rabotnoto zazemjuvawe na MTSP se izveduva vo zavisnost od
raspoloìviot prostor i uslovite za da bide oddale~en od zazemjuva~ot na
za{titnoto zazemjuvawe najmalku 20 m. Se prepora~uva da se koristi zazemjuva~ od
tri vertikalni zazemjuva~i koi me|usebno se povrzuvaat so bakarno jaè.
Zazemjuva~ot na rabotnoto zazemjuvawe se vrzuva so kabel RR 00, 1 kV, 1x50 mm
2
za
sobirnicata na neutralniot provodnik na NN razvodnata tabla. Zazemjuva~ot na
rabotnoto zazemjuvawe moè da se izvede i so pomo{ na poedine~ni zazemjuva~i na
neutralniot provodnik kaj prvite stolbovi od NN mreàta, ili na nekoj drug na~in.

Zazemjuva~ot na rabotnoto zazemjuvawene se izveduva ako MTSP raboti
isklu~ivo vo izolirana mreà 10 kV ili 20 kV.

13.4 MTSP se izveduva kako zatvorena elektri~na pogonska prostorija, pa vo nea se
sproveduvaat merki na za{tita od slu~aen dopir na metalnite delovi pod napon.

13.5 Za{titnata oprema koja se koristi pri rakuvaweto so rasklopnite aparati
(izolaciona motka, izolacioni rakavici, izolacioni ~izmi, prenosni napravi za
zazemjuvawe i kuso spojuvawe itn.) ne se postavuvaat vo TS, tuku so sebe gi nosi
ekipata koja rakuva so rasklopnite aparati vo TS.

TP-1b

14

13.6 Vkupnata otpornost (impedansata) na zazemjuvaweto (rabotno, za{titno,
zdruèno) na TS se meri so naizmeni~na struja so frekvencija 150 Hz. Za merewe
moè da se koristi prenosen ured koj raboti prema nekoja proverena metoda
(metoda na most, kompenzaciona metoda itn.). Mereweto se vr{i bez odvojuvawe na
zazemjuva~ot na MTSP od ostanatite zazemjuva~i, kako {to se: metalnite pla{tovi,
armaturite i elektri~nite za{titi na energetskite kablovi, neutralniot
provodnik na NN mreàta zaedno so site zazemjuva~i vo NN mreàta i
instalaciite na potro{uva~ite.

Merewe na otpornosta (impedansata) na zazemjuvaweto se vr{i pred pu{tawe
na MTSP vo pogon ili posle rabotata na sistemot za zazemjuvawe, a vo tekot na
eksploatacija najmalku edna{ vo 10 godini (TP-15). Vo isti vremenski
intervali se vr{i i vizuelen pregled vo sistemot na zazemjuvawe, koj sluì za
ocenuvawe na kvalitetot na spoevite i sostojbata na antikorozivnata za{tita.

14 EDNOPOLNA [EMA NA MTSP

Vrz osnova na uslovite i preporakite dadeni vo predhodnite to~ki, na sl.14
dadena e ednopolnata {ema na MTSP.

Sl.14 Ednopolna {ema na MTSP

TP-1b

15

15 ISPITUVAWA I DOKAZ NA KVALITETOT

15.1 Za MTSP se predviduva tipsko ispituvawe i priemno (poedine~no)
ispituvawe, so koi e opfateno:

ispituvawe na grade`niot del na MTSP,
ispituvawe na rasklopnite blokovi i vgradenata oprema.

15.2 Tipskoto ispituvawe go obavuva proizveduva~ot na tipski primerok na MTSP,
kako pretstavnik za drugite ili sli~ni MTSP.

So ispituvaweto treba da se obezbedi dokaz za kvalitetot na proizvodot
(atest, stru~en naod ili uverenie od ovlastena ustanova za ispituvawe na
kvalitetot) i toa:

grade`niot del na MTSP: za kvalitet na ~elikot po J US C.A4.001, za
prefabrikuvanite betonski elementi po J US U.E4.050 i za konstrukcijata po
J US U.M1.047,
elektromontaèn del: za rasklopen blok za visik napon po J US N.K3.503 i
IEC 298, za rasklopen blok za nizok napon i rasklopniot blok za javno
osvetluvawe po J US N.K3.503, kako i dokazi za kvalitetot za vgradenata
oprema (ET, rasklopnite aparati, osiguruva~ite itn.)

15.3 Priemno ispituvawe e sekoe ispituvawe koe se obavuva vo prisustvo na
korisnikot (kupuva~ot) i po pravilo go opfa}a komandnoto ispituvawe i
kontrolite pred pu{tawe na MTSP vo pogon.

Komandnoto ispituvawe po mo`nost, se izveduva kaj proizvoditelot.

Pred pu{tawe na DTS vo pogon treba da se izvr{i vizuelen pregled na
vgradenata oprema, da se proveri za{titata od korozija, zategnatosta na vrskite
na glavnoto strujno kolo i vrskite na metalnite delovi so sistemot na
zazemjuvawe na MTSP, da se izvr{i dielektri~no ispituvawe na masloto vo ET i
merewe na otpornosta na izolacijata na namotkite na ET, ako priloèniot
izve{taj (atest) za ispituvaweto e postar od 6 meseci.

16 OSNOVI ZA PROEKTIRAWE NA MTSP

Tipskata samostoe~ka MTSP se sostoi od prefabrikuvani elementi za koi
proizvoditelot mora da obezbedi soodvetna dokumentacija i atesti.

Pokraj ostanatite prilozi (urbanisti~ko-tehni~ki uslovi, skica za
vklopuvawe na MTSP vo mreàta itn.), ovaa dokumentacija e osnova za
dobivawe re{enie za gradba i grade`na dozvola.

17 REVIZIJA I ODR@UVAWE NA MTSP

Revizijata i odrùvaweto na grade`niot i elektromonta`niot del na MTSP
se vr{i spored TP-15.

Literatura:

TP-1v

1

TEHNI^KA PREPORAKA br.1v

STOLBNA TRANSFORMATORSKA STANICA
10/0,4 kV, 20/0,4 kV I 35/0,4 kV,
SO MO]NOST 100 kVA, 250 kVA I 400 kVA

Oktomvri 2004

TP-1v

2


IZDAVA^:

Tehni~ko ureduvawe: Tomislav Bojkovi} i \or|e Gli{i}
Korektura: Tomislav Bojkovi} i \or|e Gli{i}
Vladimir Krsti} i \or|e Gli{i}

(PREVEDEN I OBRABOTEN TEKST NA MAKEDONSKI JAZIK Maj 2004)

IZDAVA^:

Distribucija,
Korektura: Stru~en sovet za distribitivna dejnost pri ESM
Ra~unarska obrabotka na crteìte: Mi~o Atanasiu i Vesna îngoska
[tampa:
Tira`:

Napomena 1:
Soglasno so zaklu~ocite od Stru~niot sovet za distributivna dejnost pri ESM:
Tehni~kata preporaka se prifa}a na~elno, so [to postojnata tehni~ka preporaka za Stolbna TS 10/0,4 kV
i 20/0,4 kV so mo[nost do 250 kVA, ostanuva vo primena,
Tipot STS 100 se prepora~uva da se koristi samo pako privremeno i interventno re[enie. Za nego vaàt
upatstvata navedeni vo TP-1g

Napomena 2:
dejnost pri ESM.

TP-1v

3

odluka: se usvojuva

TEHNI^KA PREPORAKA br. 1v:

STOLBNA TRANSFORMATORSKA STANICA
10/0,4 kV, 20/0,4 kV i 35/0,4 kV,
SO MO]NOST 100 kVA, 250 kVA I 400 kVA






Oktomvri 2004

TP-1v

4

S O D R @ I N A

Red.
broj
strana
2 Osnovni tehni~ki uslovi 5
3 Preporaki za izbor na lokacija 7
4 Podatoci za stolbot i mehani~ka presmetka na stolbot 7
5 Osnovni karakteristiki na elektri~nata oprema vo STS 10
6 Merewe 17
7 Za{tita 17
8 Kompenzacija na reaktivna mo}nost 18
9 Osvetluvae 18
10 Zazemjuvawe 18
11 Osnovi za proektirawe na STS 20
12 [emi na STS 21

TP-1v

5

1

1.1


Ovaa tehni~ka preporaka (TP) se odnesuva na tipizacija na osnovnite parametri i
elementi na stolbnite distributivni transformatorski stanici (vo
ponatamo{niot tekst STS), so nazna~eni mo}nosti na energetskite
transformatori (ET): 100 kVA, 250kVA i 400 kVA.

STS se koristi prvenstveno vo prigradskite i selskite naselbi.

Za privremeni i interventni re{enijase koristat i STS prema TP-1g.

STS koja se priklu~uva na mreà so naponsko nivo 35 kV se izveduva samo za
nazna~eni mo}nosti od 250kVA i 400 kVA.

2
2.1
OSNOVNI TEHNI^KI USLOVI

STS e slobodnostoe~ka transformatorska stanica koja se formira od
prefabrikuvani elementi koi ovozmoùvaat brza i ednostavna montaà, se
izrabotuvaat od materijali koi ne baraat posebno odrùvawe. Stolbot i
ostanatata oprema za STS treba da bide so takvi dimenzii i teìna da ne bara
specijalni vozila i pogolemi avtodigalki za transport i montaà.

2.2 Se prepora~uva da se primenuvaat tri osnovni tipovi STS:

STS 100, za instalirana mo}nost na ET do 100 kVA,

2.3 Pri izborot na instaliranata mo}nost na ET, odnosno izborot na tipot na STS,
pokraj ostanatoto, mora da se vodi smetka, preku niskonaponskata mreà da se
prenese soodvetna mo}nost so pad na naponot do 5% na krajot na vodot,

2.4 Stolbot, konzolite i nosa~ite za STS treba da bidat izraboteni od materijali
koi ne podrùvaat gorewe i koi ne baraat posebno odrùvawe, kako {to se:

beton, pri {to se koristat tipski stolbovi predvideni za ugraduvawe vo
mreìte 10 kV, 20 kV i 35 kV (TP-10a),
leguri od aluminium,
~elik.

2.5 Temelot za stolbot na STS e betonski (TP-10a)

Se prepora~uva koristewe na prefabrikuvani temeli, no dozvoleno e i izrabotka
na temelite na lice mesto. Vo temelot na stolbot treba da se postavat plasti~ni
cevki so F40mm za provlekuvawe na vodot za zazemjuvawe ili kabelot PP 00 1x50
mm
2
koj se koristi za povrzuvawe na neutralnata to~ka na ET so zazemjuva~ot na
rabotnoto zazemjuvawe. Ovie cevki so gorniot kraj treba da se nad povr{inata na
temelot, a so dolniot kraj treba da izleguvaat od temelot vo tloto na dlabo~ina
od najmalku 0,5 m pod povr{inata na tloto.

Ako niskonaponskiot razvoden orman na STS se postavuva kako samostoe~ki (to~ka
5.5), toga{ vo temelot treba da se postavat u{te dve plasti~ni cevki so F 110 mm.

2.6 Ako stolbot na STS e metalen, treba da se sostoi od najmnogu tri dela koi se
sklopuvaat na lice mesto.

TP-1v

6

Se prepora~uva site ~eli~ni elementi da bidat za{titeni od korozija so toplo
pocinkuvawe so sloj na cinkot od najmalku 610 g/m
2
, no dozvolen e i nekoj drug
efikasen i ekonomi~en na~in na za{tita.

Stolbovite od aluminium, na delot koj vleguva vo temelot, treba da bide
za{titen od korozija so dvostruk premaz od bitumen.

2.7 Celokupnata oprema vo STS se dimenzionira prema maksimalno dozvolenite
vrednosti na trofaznite simetri~ni strui (mo}nosti) na kusa vrska od
najmalku:

12 kA (750 MVA) na sobirnicite 35 kV,
16 kA (11 MVA) na sobirnicite 0,4 kV,

2.8 Razdelnoto mesto za vidno odvojuvawe na STS od visokonaponskata mreà
moè da bide:
poedine~no, na samiot stolb na STS,
grupno, na poseben stolb, preku liniska sklopka - rastavuva~ so nazna~ena
trajna struja 200 A i so nazna~ena mo}nost na prekinuvawe pri faktor na
mo{nost Cos = 0,7 na najmalku 31,5 A na napon 10 kV, odnosno najmalku 16 A na
napon 20 kV, pri {to preku sklopka rastavuva~ot moè da se napojuvaat
pove}e transformatorski stanici ~ija vkupna instalirana mo}nost ne smee da
pomite pove}e od 500 kVA (sl.2.8).

Razdelnoto mesto vo mre`tata 35 kV sekoga{ e poedine~no, na stolbot na STS.

Sl. 2.8: Grupno razdelno mesto za pove}e TS

2.9 Vrskata od razvodniot ormar na STS so niskonaponskata mreà se izveduva:

za STS 250 i STS 400 so ~etiri niskonaponski izvodi i izvod za javno
osvetluvawe po potreba.
za STS 100 so eden niskonaponski izvod.

2.10 Polo`bata i rasporedot na opremata na STS treba da ovozmoì ednostavno
izveduvawe na intervencii na opremata. Za taa cel konstruktivno treba da se
predvide mo`nost za vgraduvawe na demonta`ni skali, odnosno demonta`na
platforma za rabotewe na STS 250 i STS 400.

Monta`nite skali ili platforma ne se nu`ni ako intervencijata na opremata se
vr{i so pomo{ na vozila so hidrauli~na korpa.

TP-1v

7

3 PREPORA]I ZA IZBOR NA LOKACIJA ZA STS

3.1 Pri izbor na lokacija za STS treba da se vodi smetka za:

TS da bide postavena {to e mo`no poblizu do teì{teto na optovaruvaweto,
priklu~nite vodovi da bidat {to pokratki, a raspletot na vodovite {to
poednostaven,
mo`niot lokalen pristap zaradi montaà i zamena na opremata i ET,
mo`nite opasnosti od odronuvawe i lizgawe na terenot, buici, povr{inski ili
podzemni vodi itn,
prisustvo na podzemni i nadzemni objekti i instalacii vo okolinata na TS, kako:
cevkovodi, (toplovod, vodovod, kanalizacija itn.), TT vodovi itn.

3.2 Oddale~enosta na STS od sosednite objekti (zgradi) treba da bide najmalku 3 m.

4 PODATOCI ZA STOLBOT I MEHANI^KI PRESMETKI NA STOLBOT

4.1 Stolbot za STS treba da gi ispolnuva barawata na tehni~kite propisi za izgradba
na nadzemni elektroenergetski vodovi, barawata na TP-10a i barawata na ovaa
preporaka.

4.2 Dolìnata na stolbot na STS treba da bide tolkava za da na mestoto na montaà gi
zadovoli barawata vo pogled na dozvolenite sigurnosni visini i rastojanija.

4.3 Za STS 250 i STS 400 moè da se upotrebi stolb koj e specijalno izraboten za nosewe
na opremata na STS, so odnapred montirani elementi (nosa~i, konzoli, stegalki za
zazemjuvawe itn.) so koi se ovozmoùva ednostavna montaà na opremata i ET, a po
potreba i platforma za rabotewe. Me|utoa, dozvolena e i upotreba na stolbovi koi
normalno se kosistat za vgraduvawe vo mreìte 0,4 kV, 10 kV, 20 kV i 35 kV ako gi
ispolnuvaat uslovite koi STS gi ima vo mreàta, koga ET i ostanatata oprema se
montiraat so pomo{ na posebni nosa~i, konzoli, obujmici itn.

Na sl. 4.3, daden e primer za {ematski raspored na opremata za STS 100 koja se
montira na lice mesto na standarden betonski stolb 10 kV ili 20 kV so dolìna 12 m.

Na sl 4.3b daden e primer za {ematski raspored na opremata na STS 250 ili STS 400
koja se montira na lice mesto na standarden betonski stolb 10 kV ili 20 kV so
dolìna 11 m.

TP-1v

8

Sl. 4.3a: [ematski raspored na opremata na STS 100

TP-1v

9

Sl. 4.3 b: [ematski raspored na opremata na STS 250 i STS 400

TP-1v

10

4.4 Vo stati~ki pogled stolbot mora da gi zadovoli dopolnitelnite barawa imajki za
vo predvid izmenetata namena na stolbot vo mreàta i vlijanieto na opremata koja
se montira na stolbot.

Stolbot (konstrukcijata na stolbot) moè da se upotrebi za nosewe na opremata
na STS ako nominalnata sila na stolbot e pogolema od zbirot na rezultantite na
najgolemite sili na vrvot na stolbot koi poteknuvaat od visokonaponskite i
niskonaponskite vodovi koi se priklu~uvaat na STS i najgolemite horizontalni
sili, svedeni na vrvot na stolbot, koi poteknuvaat od ET, dodeka za prakti~nite
presmetki, vlijanieto na ostanatata oprema na silata svedena na vrvot na stolbot,
se zanemaruva. Od pri~ina na sigurnost pri simnuvaweto na ET, vrednosta na
rezultantata na vrvot na stolbot koja poteknuva samo od visokonaponskite i
niskonaponskite vodovi ne smee da bide pogolema od nominalnata sila na stolbot
(slu~aj bez ET).

Vrednosta na horizontalnata sila na vrvot na stolbot koja poteknuva od ET, vo
smer na montaà na ET, izrazena vo dekawutni (daN), pribli`no e ednakva na
nazna~enata mo}nost na ET izrazena vo kilovoltamperi (kVA). Na primer:
horizontalnata sila koja poteknuva od ET so nazna~ena mo}nost 250 kVA iznesuva
okolu 250 daN vo pravec na montaà na ET.

4.5 Prifa}aweto na provodnicite na niskonaponskite vodovi na stolbot na STS se
izveduva na visina od najmalku 5,6 m nad tloto. Dozvoleno e niskonaponskite
vodovi da se nao|aat nad ili pod ET (sl. 4.3).

4.6 Temeleweto na stolbot na novite STS se vr{i isklu~ivo so betonski temel.
Temeleweto na postoe~kite stolbovi vo mreàta, na koi se montira opremata na
STS, se proveruva na uslovite na koristewe na stolbot za izmenetata namena.

5. OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA ELEKTRI^NATA OPREMA NA STS

5.1 Razvodot na visokiot napon na STS 100 go so~inuva spojniot materijal i priborot,
za direktno priklu~uvawe na ET na vodot 10 kV ili 20 kV (to~ka 5.2.4).

Odvojuvaweto na ET od visokonaponskata mreà se izveduva preku razvrzivi
stegalki, a se prepora~uva koristewe na liniska sklopka-rastavuva~ kako zbirno
rasdelno mesto (to~ka 2.8).

5.2 Ravodot na visokiot napon na STS 250, odnosno STS 400 go so~inuvaat:

5.2.1 Tropolen rastavuva~ (IEC 129) so nazna~en napon 12 kV, 24 kV i 38 kV, i so nazna~na
trajna struja 200A.

5.2.2 Tri odvodnici na prenapon, so nazna~en napon 12 kV, 24 kV i 38 kV, i so nazna~na
struja 10 kA. Odvodnicite na prenapon se montiraat pome|u visikonaponskite
osiguruva~i i rastavuva~i (sl. 12.1b i 12.1v.). Taka se vr{i efikasna za{tita na ET
od atmosferski prenaponi, a zamenata na o{tetenite odvodnici e mo`na bez da se
isklu~i napojniot vod.

Se koristat metaloksidni (ZnO) odvodnici (IEC 99-4) ili ventilni odvodnici (IEC
99-1) na prenapon.

5.2.3 Tri visokonaponski visokou~inski osiguruva~i, so nazna~en napon 12 kV, 24 kV i 38
kV, i so nazna~ena struja na toplivite vlo{kiodbrani prema tabelata 7.2.1.

TP-1v

11

5.2.4 Spoen materijal i pribor: jaè Al/Fe so presek najmalku kako visokonaponskiot
vod, potporni ili kapasti izolatori, priklu~ni stegalki za dve navrtki i
soodvetni papu~ici. Ako za priklu~okot na rastavuva~ot, odnosno na
visokonaponskite izolatori na ET, se koristat bakarni stegalki, treba da se
pocinkuvani so elektrolitska postapka so debelina na slojot na cinkot od 15 m
20 m, i pasivizirani. Spojot na papu~icata i provodnikot se izveduva so gme~ewe.

5.3 Ako so planot na razvoj na konzumot se predviduva na vodot 10 kV koj ja napojuva
STS da se izvr{i premin na napon 20 kV vo rok od 7 godini, rastavuva~ite,
osiguruva~ite i potpornite ili kapastite izolatori vedna{ se biraat za nazna~en
napon 24 kV, so toa {to nazna~enite strui na toplivite vlo{ki na osiguruva~ite se
biraat prema soodvetnite strui od tabelata 7.2.1 koi odgovaraat za napon 10 kV.

5.4

Razvod ot na nizok napon na STS se sostoi od:

razvoden orman NN,
tri odvodnika na prenapon 500 V, 5 kA, koi se priklu~uvaat {to poblizu do
priklu~nite stegalki na ET,
kablovski priklu~oci za ET i za niskonaponskiot vod.

Razvodniot orman na STS 100 e visokomontaèn so ra~en pogon za manipulacija od
tloto.

5.5 Razvodniot orman se izveduva od cvrst materijal koj ne podrùva gorewe i ne bara
nekoe posebno odrùvawe (poliester, pocinkuvan lim, aluminium i sl.).
Izveduvaweto na razvodniot orman treba da e takvo da e onevozmoèno prodirawe
na pra{ina i do`d (za{tita IP 53, J US 529). Razvodniot orman po pravilo se
postavuva na stolbot ili vo sklopot na konstrukcijata na stolbot, taka da
manipulacijata so prekinuva~ot i ostanatite elementi se izveduva od tloto.
Me|utoa se dozvoluva razvodniot orman na STS 250 i STS 400 da se izvedat kako
poseben samostoe~ki razvoden orman, montiran odvoeno vo blizina na stolbot na
pogodno mesto koe ovozmoùva najpovolen rasplet na niskonaponskite vodovi,
izraboten od izolacionen materijal.

5.5.1 Vo razvodniot orman na STS 100 se montira prekinuva~ za nazna~ena trajna
struja 250 A, nazna~en napon 400 V, so so okinuva~i na preoptovaruvawe (termi~ki
okinuva~i) i prekustrujni (elektromagnetni) okinuva~i.

5.5.2 Vo razvodniot orman STS 250 se montira:

prekinuva~ (J US IEC 947-2) za nazna~ena 500 A, nazna~en napon 400 V, so
naponski okinuva~ za nazna~en napon 250 V, 50 Hz, so so okinuva~i za
preoptovaruvawe (termi~ki okinuva~i),
~etiri grupi visokou~inski osiguruva~i za nazna~en napon 400 V, so osnovi
(postoqa) za nazna~ena struja 400 A osiguruva~ki letvi,
ednofazen utika~ so kontakt za za{tita,
dve pomo{ni relei za nazna~en napon 250 V, 50 Hz,
dve signalni sijalici tiwalici za nazna~en napon 250 V,
tri visokou~inski osiguruva~i za nazna~en napon 400 V, so osnovi (postoqa) za
nazna~ena struja 100 A i toplivi vlo{ki 10 A,
pole za javno osvetluvawe (to~ka 5.5.4) po potreba,
instalacija za osvetluvawe na STS (to~ka 7),
tri visokou~inski osiguruva~i so osnova (postoqe) za nazna~en napon 400 V i
nazna~ena struja 100 A, za priklu~uvawe na trofazen kondenzator, so toplivi
vlo{ki so nazna~ena struja prema to~ka 7.3 ovie osiguruva~i ne se vgraduvaat
ako soodvetni osiguruva~i se montirani so kondenzatorot.

TP-1v

12

5.5.3 Vo razvodniot orman na STS 400 se montira oprema kako kaj STS 250 (to~ka
5.5.2), osven {to se postavuva prekinuva~ so nazna~ena trajna struja od 800 A.

5.5.4 Poleto za javno osvetluvawe moè da bide vo sostav na razvodniot orman ili vo
poseben orman, a se sostoi od:

tri visokou~inski osiguruva~i so osnovi so nazna~en napon 400 V i nazna~ena
struja 100 A, so toplivi vlo{ki so nazna~ena struja 35 A,
trofazno direktno broilo 10 A 40 A, 3h230/400 V po potreba,
tropolen kontaktor za nazna~ena struja 63 A, so naponski okinuva~ za nazna~en
napon 250 V, 50 Hz,
foto rele so sonda, ili vklopen ~asovnik, ili MTK priemnik ili RTK
priemnik,
preklopka ra~no avtomatski, 250 V, 10 A.

5.6 Energetski transformator (J US IEC 76, IEC 354):

5.6.1 Za STS se koristat trofazni masleni ET i od doma{ni proizvoduva~i, so ili bez
konzervator, so toplopocinkuvan transformatorski sad. Se prepora~uvaat
slednite osnovni tehni~ki karakteristiki na ET (Dodatok TP-1):

prenosen odnos: 10+ili 2h2,5% / 0,42 kV,
sprega: Dyn5 za mo}nost pogolema od 100 kVA, odnosno Yzn5 za mo}nost do
100kVA,
napon na kusa vrska: 4 %.

5.6.2 Transformatorskiot sad na ET za STS 100 treba da bide prilagoden za direktna
montaà na stolb primer za izveduvawe na ET so mo}nost do 100 kVA daden e na
sl. 5.6.2a, preku dve masivni kuki i soodvetni nosa~i za pricvrstuvawe (sl.5.6.2b)

5.6.3 Ako so planot za razvoj na konzumot vo rok od 7 godini se predviduva preo|awe od
napon 10 kV na napon 20 kV, treba da se koristi ET prespoiv za 10 kV ili 20 kV.

5.6.4 ET so mo}nost pogolema od 100 kVA na stolbot se podignuva so pomo{ na digalka
(mehani~ka raka), a ET do 100 kVA , so pomo{ na posebna demonta`na konzola so
kuka i trkalo.

5.6.5 Na sl.5.6.5 daden e primer za izveduvawe na nosa~ na ET so mo}nost od 250 kVA i
400 kVA za montaà na standarden betonski stolb.

TP-1v

13

STANDARDNA OPREMA:

Gledano od desna strana

1. Izolator VN M 12/5x40x80
2. Izolator NN M 12
3. Kuka za digawe
4. Natpisna tablica
5. Otvor za nalevawe maslo
6. Zazemjuvawe M 12
7. Regulator

Detal za VN
Priklu~okot

Detal na kukata
Za digawe

K N
TIP

A

B

C

D

E

F NN VN NN VN
Masa
Kg
MT 31,5- 10
850 520 1200 520 420 370 80 200 115 300 350
MT 50 - 10
910 540 1270 550 435 385 80 200 115 300 420
MT 63 - 10
950 620 1270 590 475 405 80 200 115 300 480
MT 100 - 10
970 660 1270 605 490 435 80 200 115 300 530

MT 31,5 - 20
890 540 1270 570 440 390 80 200 115 300 395
MT 50 - 20
940 590 1380 600 460 405 80 200 115 300 470
MT 63 - 20
970 650 1400 650 500 420 80 200 115 300 540
MT 100 - 20
990 700 1400 665 515 450 80 200 115 300 600

Sl. 5.6.2.a ET za direktno zaka~uvawe na stolb za STS 100

TP-1v

14

Sl. 5.6.2.b: Nosa~ na energetskiot transformator 100 kVA

TP-1v

15

Mo}nost na ET (kVA)

A(mm)

V (mm)

160 i 250

520

640

400

620

740

SL. 5.6.5: Nosa~ na energetski transformator 250 kVA i 400 kVA

TP-1v

16

5.7 Niskonaponski priklu~oci i vrski

5.7.1 Priklu~nite vrski od ET do niskonaponskiot razvod i od niskonaponskiot razvod
do niskonaponskiot vod , se izveduvaat so kablovi tip XP00-A , PP00-A ili so SKS
tip X00-A, odnosno so soodvetni ìli koi se dobieni so raspletuvawe na ìlite
na SKS.

Vo tabelata 5.7.1 dadeni se presecite i brojot na priklu~nite vodovi.

Tabela 5.7.1: NN priklu~ni vodovi vo STS

Priklu~ok na energetskiot transformator NN mreà Tip na
vodot PP00-A XP00-A XOO-A X00/0-A
Tip STS
(mm
2
) broj (mm
2
) broj (mm
2
) broj (mm
2
) broj
STS 100
3x95+50 1 4x70 1 4x(1x70) 1 3x70+54,6 1
STS 250
3x95+50 2 4x70 2 4x(1x70) 2 3x70+54,6 4
STS 400
3x95+50 3 4x70 3 4x(1x70) 3 3x70+54,6 4

5.7.2 Priklu~okot za javnoto osvetluvawe se izveduva so provodnici so presek 16 mm
2

koi se dobivaat so raspletuvawe na kablovite tip XP00-A, PP00-A ili SKS tip
X00-A.

5.7.3 Priklu~nite kablovi se polagaat po konstrukcijata na STS i se pricvrstuvaat so
obujmici, a sekoj kabel mora da e obeleèn so natpisna plo~ka ili sli~no. Ovie
kablovi mora da bidat mehani~ki za{titeni do visina 1,8 m nad tloto.

Obujmicite na ednoìlnite kablovi treba da se od neferomagneten materijal
(plastika, bakar, aluminium i sli~no).

5.8 Ostanata oprema i pribor za STS:

5.8.1 Na pogodno mesto vo razvodniot orman treba da se postavi ednopolnata {ema,
upatstvoto za prva pomo{ i sigurnosnite pravila (zlatnite pravila). Na
razvodniot orman i konstrukcijata na stolbot treba da se postavat opomenski
tablici za visok napon, a na konstrukcijata na stolbot u{te i brojot (imeto) na TS.

5.8.2 Se prepora~uva da se postavi i posebna tablica na koja se zapi{uva tipot na
izvedenoto zazemjuvawe (rabotno, za{titno, zdruèno) i vrednostite na otporot na
zazemjuvawe koi ne smee da se pre~ekorat.

5.8.3 Protivpoàrnite aparati ne se postavuvaat, tuku so niv se snabdeni vozilata na
ekipite koi izveduvaat manipulacii vo mreàta. Istoto se odnesuva i na
za{titnata oprema koja se koristi pri manipulaciite: izolaciona motka,
izolacioni ~izmi, prenosni napravi za zazemjuvawe i kuso spojuvawe i sli~no.

TP-1v

17

6 MEREWE

6.1 Se prepora~uva mereweto na naponot i strujata vo STS da se vr{i so pomo{ na
prenosni instrumenti.

Kablovskite priklu~oci na niskonaponskata tabla se izveduvaat taka da e
ovozmoèno merewe na strujata so pomo{ na strujna kle{ta (amperkle{ta)

6.2 Mereweto na energija se vr{i po potreba na izvodot za javno osvetluvawe so pomo{
na trofazno aktivno broilo.

7 ZA[TITA

7.1 Za{titata vo STS 100 se izveduva na sledniot na~in:

od kusi vrski na strana na niskiot napon so pomo{ na prekustrujnite okinuva~i
na prekinuva~ot,
od preoptovaruvawe so pomo{ na okinuva~ite za preoptovaruvawe na
prekinuva~ot, kako i so preventivna za{tita koja se ostvaruva so redovno
sledewe na optovaruvawata na konzumot koj go napojuva STS,
od atmosferski prenaponi: so pomo{ na za{titni iskri{ta na
visokonaponskite provodni (uvodni) izolatori na ET, a od strana na niskiot
napon so pomo{ na odvodnici na prenapon.

7.2 Za{titata na ET vo STS 250 i STS 400 se izveduva na sledniot na~in:

7.2.1 Od kusi vrski so pomo{ na visokonaponski visokou~inski (VV) osiguruva~i. Vo
tabela 7.2.1 dadeni se vrednostite na nazna~enite strui na toplivata vlo{ka na VV
osiguruva~ite

Tabela 7.2.1: Izbor na VV osiguruva~i

Mo}nost na ET (kVA) 50 100 160 250 400
10 kV
10 16 20 31,5 50
20 kV
10 10 10 16 25

Nazna~ena struja na
Osiguruva~ot (A)
35 kV
10 16

7.2.2 Od preoptovaruvawe: so pomo{ na termostat (preporaka) ili kontakten
termometar, koga temperaturata na masloto dostigne 95
0
S, so deluvawe na
niskonaponskiot okinuva~ na prekinuva~ot.

Ako ET ne poseduva termostat ili kontakten termometar, obavezna e primena na
okinuva~ za preoptovaruvawe na prekinuva~ot.

Dozvoleno e koristewe na dvostepena za{tita od preoptovaruvawe na sledniot
na~in: so prviot stepen se isklu~uva ET koga temperaturata na masloto }e pomine
85
0
S, so signalizacija na preoptovaruvaweto, a so posebna preklopka za{titata
moè da se prefrli na vtoriot stepen so deluvawe na 95
0
S.

Od preoptovaruvawe isto taka se koristi i preventivnaza{tita koja se ostvaruva
so redovno sledewe na optovaruvaweto na konzumot koj go napojuva STS.

7.2.3 Od atmosferski prenaponi so pomo{ na odvodnici na prenapon, to~ka 5.2.2 i 5.4.

7.2.4 ET so konzervator treba da ima gasen (Buholcov) rele koj deluva na NN
prekinuva~ot i signalizira gubewe na masloto.

7.2.5 ET bez konzervator treba da ima ventil za nadpritisok.

TP-1v

18

7.3 Za{tita na izvodite (priklu~ocite) na nizok napon, vklu~uvajki go i izvodot za
javno osvetluvawe, kako i za{titata na kondenzatorite, se izveduva so
visokou~inski osiguruva~i. Bidejki presecite na kablovskite priklu~oci se
izbrani (tabela 5.7.1), se prepora~uvaat slednite vrednosti na nazna~enite strui
na toplivite vlo{ki na osiguruva~ite:
za priklu~ocite na odvodite: 160 A,
za kondenzatorite: 50 A za mo}nost 20 kVAr i 80 A za mo}nost 30 kVAr.

8 KOMPENZACIJA NA REAKTIVNA MO]NOST

8.1 Se prepora~uva kompenzacija na reaktivnata mo}nost vo STS 250 i STS 400 koja
za svojata rabota ja angaìra ET so mo}nost od 160 kVA do 400 kVA.

Za kompenzacija se koristi trofazen kondenzator 400 V, so mo}nost:
20 kVAr za STS 250
30 kVAr za STS 400

8.2 Trofazniot kondenzator e za nadvore{na montaà, se vgraduva vo posebno
ku}i{te i se montira na pogodno mesto na konstrukcijata na STS, pokraj
niskonaponskiot razvoden orman ili pokraj ET. Priklu~okot se izveduva so pomo{
na ednoìlni ili troìlen kabel, so presek 25 mm
2
.

9 OSVETLUVAWE

9.1 STS 250 i STS 400 se osvetluvaat so edna sijalica za nazna~en napon 250 V i
mo}nost 60 W. Se priklu~uva preku visokou~inski osiguruva~ so nazna~ena struja
10 A. Na istiot osiguruva~ se priklu~uva i ednopolna uti~nica so za{titen
kontakt.

10 ZAZEMJUVAWE

10.1 Zazemjuvaweto vo STS se dimenzionira i izveduva prema TP-7, sl.10.1
Ako STS raboti vo visokonaponska mreà so zazemjena neutralna to~ka, vo STS
se izveduvaat posebni zazemjuva~i za za{titno i rabotno zazemjuvawe na me|usebno
rastojanie od najmalku 20 m.

Ako STS raboti isklu~ivo vo visokonaponska mreà so izolirana neutralna
to~ka, vo STS se koristi zdruèno zazemjuvawe, taka {to se izveduva zazemjuva~ot
za za{titno zazemjuvawe na koj se priklu~uva neutralniot provodnik na
niskonaponskata mreà.

10.1.1 Zazemjuva~ot na za{titnoto zazemjuvawe se izveduva so pomo{ na dve konturi, so
vertikalni (stapni) zazemjuva~i vo temiwata na nadvore{nata kontura. Prvata
kontura se postavuva na rastojanie od 1 m od stolbot i na dlabo~ina od 0,5 m,
dodeka vtorata kontura se postavuva na rastojanie od 1 m od prvata kontura i na
dlabi~ina od 0,8 m. Na zazemjuva~ot na za{titnoto zazemjuvawe preku vodot za
zazemjuvawe se vrzuvaat: konstrukcijata na stolbot, ku}i{teto na ET, ku}i{teto na
kondenzatorot, zazemjuvaweto na odvodnikot na prenapon, kako i site ostanati
metalni delovi koi ne pripa|aat na strujnoto kolo. Spojuvaweto na metalnite
delovi koi ne pripa|aat na strujnite kola so vodot za zazemjuvawe se izveduva so
pomo{ na pocinkuvano ~eli~no jaè J US C.H1.074-CJ U-g 1570 zZ na primer F 12
mm, i so soodvetni pocinkuvani papu~ici za provodnik F 12 mm i za navrtka M12.
Spojot na jaèto i papu~icite se vr{i so gme~ewe. Dolìnata na jaèto treba da
bide takva da spre~i formirawe na petqa.

Ako od nadvore{nata kontura se izostavat vertikalnite zazemjuva~i, treba da se
smeta na zgolemuvawe na otporot na zazemjuvawe na za{titniot zazemjuva~ za okolu
25 %.

TP-1v

19

Legenda:

(1) kontura za oblikuvawe na potencijalot, (2) nadvore{na kontura, (3) vertikalni
zazemjuva~i, (4) zazemjuva~ na rabotnoto zazemjuvawe, (5) PP00 1x50 mm
2
, 1 kV.

Napomena: Zazemjuva~ot na rabotnoto zazemjuvawe ne se izveduva ako STS raboti
isklu~ivo vo izolirana mreà 10 kV ili 20 kV.

Sl. 10.1: Zazemjuvawe na STS

TP-1v

20

10.1.2 Zazemjuva~ot na rabotnoto zazemjuvawe se izveduva so pomo{ na poedine~ni
zazemjuva~i na neutralniot provodnik kaj prvite stolbovi od niskonaponskata
mreà, ili se koristi poseben zazemjuva~ na rabotnoto zazemjuvawe prema TP-7
(sl.10.1), ili se koristi nekoj blizok temelen zazemjuva~ na nekoja zgrada koja ja
napojuva ovaa niskonaponska mreà.

10.2 Kako sobiren zemjovod na STS se koristi:
kaj metalnite STS, konstrukcijata na stolbot
kaj betonskite STS: najmalku edna armaturna {ipka na stolbot so dijametar od
najmalku 10 mm, koja se protega od vrvot do dnoto na stolbot, so izvedeni
priklu~oci vo vid na mesingani navojni ~auri so navoj M 12 za sekoj element
koj se zazemjuva, ili pokraj stolbot posebno se poloùva ~eli~na pocinkuvana
okrugla ìca F 10 mm ili traka 30 mm x 4 mm.

10.3 Metalnite osnovi na aparatite i uredite, koi se cvrsto i galvanski vrzani za
zazemjenata nose~ka konstrukcija (konzoli, nosa~i itn.), ne mora posebno da se
zazemjuvaat.

11 OSNOVI ZA PROEKTIRAWE NA STS

STS se sostoi od prefabrikuvani elementi.

Za sekoj od ovie elementi proizveduva~ot mora da obezbedi soodvetna
dokumentacija i atesti.

So ostanatite prilozi (urbanisti~ko-tehni~ki uslovi, skica na vklopuvawe vo
mreàta itn.), ovaa dokumentacija e osnova za dobivawe re{enie za odobrenie za
gradba.

TP-1v

21

12 [EMI NA STS

12.1 Vrz osnova na uslovite i preporakite dadeni vo predhodnite ~lenovi:

na sl. 12.1.a dadena e ednopolna {ema za STS 100
na sl. 12.1.b dadena e ednopolna {ema za STS 250
na sl. 12.1.v dadena e ednopolna {ema za STS 400

Sl.12.1.a Ednopolna {ema za STS 100

TP-1v

22

Sl.12.1.b Ednopolna {ema za STS 250

TP-1v

23

Sl.12.1.v Tropolna {ema na vrski za STS 400

TP-1v

24

Legenda so sl. 12.1.v

Oznaka

Aparat broja
QO1 rastavuva~ 200 A 1
F97 odvodnik na prenapon, 10 kA 3
F60 nosa~ na osiguruva~i i vlo{ka 3
TO1 energetski transformator X/0,42 kV 1
F55 termostat 1
F73 gasno rele 1
QOO prekinuva~ 0,4 kV so naponski okinuva~ 1
S12 taster za kvitirawe 1
K12, K13 pomo{no rele 250 V, 50 Hz 2
F64, 65 NV osiguruva~ 100/10 A 3
S45 sklopka 250 V, 10 A 1
HO9 sijalica so grlo, 250 V, 60 W 1
F98 odvodnik na prenapon 0,5 kV, 5 kA 3
F66 NV osiguruva~so vlo{ka 400/160 A 12
F67 NV osiguruva~so vlo{ka 100/35 A 3
F63 osiguruva~ 10/5 A 1
KO1 kontaktor 250 V, 63 A 1
S46 preklopka 250 V, 10 A 1
K45 foto rele 250 V, 1
P84 foto sonda 1
X10 redni stegalki 16 mm
2
4
X20 uti~nica 250 V, 10 A 1
HO6 tiwalica signal nivo na maslo 1
HO7 tiàlica signal preoptovaruvawe na ET 1
F68 NV osiguruva~ 100/80 A 3
F69 slepa vlo{ka 1
C01 trofazna kondenzatorska baterija 30 kVAr 1

Literatura:

TP-1g

1

TEHNI^KA PREPORAKA br.1g

DISTRIBUTIVNI TRANSFORMATORSKI STANICI
10/0,4 kV I 20/0,4 kV,
ZA PRIVREMENI I INTERVENTNI RE[ENIJA

Oktomvri 2004

TP-1g

2


IZDAVA^:

Vladimir Krsti}

(PREVEDEN I PRERABOTEN TEKST NA MAKEDONSKI JAZIK Maj 2004)

IZDAVA^:

Distribucija,
[tampa:
Tira`:

Napomena:
dejnost pri ESM.

TP-1g

3

odluka: se usvojuva

TEHNI^KATA PREPORAKA br. 1g:

DISTRIBUTIVNI TRANSFORMATORSKI STANICI 10/0,4 kV I 20/0,4 kV,
ZA PRIVREMENI I INTERVENTNI RE[ENIJA

Predloènite re{enija se vo sklad so vaè~kite propisi i standardi i gi
zadovoluvaat barawata za sigurnost, funkcionalnost i ekonomi~nost.


1. Stefan Haxikostov, Pretsedatel na Stru~niot sovet, ESM Direkcija Skopje,



Oktomvri 2004

TP-1g

4

S O D R @ I N A

Red.
broj
strana
2 Osnovni tehni~ki uslovi 5
3 Tehni~ki uslovi za PSTS 100 7
7 Tehni~ki uslovi za privremena distributivna PDTS 630 i mobilna
(prenosna) distributivna MDTS 630

12

TP-1g

5

1

1.1


Ovaa tehni~ka preporaka se odnesuva na tipizacija na osnovnite parametri i
elementi na distributivnite transformatorski stanici 10/0,4 kV i 20/0,4 kV koi
se koristat isklu~ivo za privremeni i interventni re{enija, so nazna~ena
mo}nost na energetskiot transformator (ET) do 630 kVA,

Ovaa preporaka se odnesuva na izgradba kako na novi transformatorski stanici
(TS), taka i na rekonsstrukcija na postoe~ki TS (zgolemuvawe na instaliranata
mo}nost na ET nad proektiranite).

2
2.1

OSNOVNI TEHNI^KI USLOVI

Privremenata transformatorska stanica (vo ponatamo{niot tekst: PTS) sluì
za napojuvawe na distributivnite potro{uva~i so elektri~na energija za vreme na
havariski sostojbi i pri iznenaden porast na optovaruvaweto koe ne moè da se
nadomesti od postoe~kite kapaciteti.

PTS se otstranuva koga }e se otstranat pri~inite koi dovele za nejzino
vgraduvawe, ili se rekonstruira taka da se vklopi vo tipskite standardni
re{enija predvideni so TP-1a, TP-1b ili TP-1v.

2.2 PTS, soglasno so namenata, se izveduva so smalen broj na elementi i so uprostena
postapka pri proektiraweto, izgradbata i priemot , no so po~ituvawe na site
barawa od koi bitno zavisi sigurnosta na objektot i bezbednosta na lu|eto, kako:
stati~kata presmetka, sigurnosnite visini, za{titata od napon na dopir itn.

2.3 Lokacijata na PTS treba, ako e toa mo`no, da se odredi taka da privremenoto
(interventnoto) re{enie moè ednostavno da se pretvori vo tipsko standardno
re{enie, dokolku toa e energetski opravdano.

2.4 Vo zavisnost od na~inot na smestuvawe na ET i ostanatata oprema, se prepora~uva
primena na dva osnovni tipa PTS:

privremena stolbna transformatorska stanica (vo ponatamo{niot tekst :
PSTS),
privremena distributivna transformatorska stanica slobodnostoe~ka
(vo ponatamo{niot tekst: PDTS).

2.5 Se prepora~uva da se primenuvaat slednite ~etiri osnovni tipovi PTS:

PSTS 100: privremena stolbna TS za instalirana mo}nost na ET do 100 kVA,
koja e, so ogled na opremata i na~inot na izveduvawe, ista kako i standardnata
tipska STS 100 (TP-1v)
PSTS 250: privremena stolbna TS za instalirana mo}nost na ET do 250 kVA,
PDTS 630: privremena stolbna TS slobodnostoe~ka za instalirana mo}nost
na ET do 630 kVA,
MDTS 630: mobilna (podvi`na) distributivna TS za instalirana mo}nost na ET
do 630 kVA.

Isklu~itelno dozvoleno e koristewe u{te na slednite tipovi PTS:

PSTS 400: privremena stolbna TS za instalirana mo}nost 400 kVA,
PSTS 500: privremena stolbna TS za instalirana mo}nost na 2 h 250 kVA,

TP-1g

6

2.6 Se prepora~uva novite PSTS da se gradat taka {to na stolbovite na
postoe~kata mreà so visok ili nizok napon se montira opremata na PSTS (ET
i ostanatata oprema). Vo stati~ki pogled stolbot mora da gi zadovoli
dopolnitelnite barawa imajki ja vo predvid izmenetata namena na stolbot vo
mreàta i vlijanieto na opremata koja se montira na stolbot.

Stolbot (konstrukcijata na stolbot) moè da se upotrebi za nosewe na opremata
na PSTS ako nominalnata sila na stolbot e pogolema od zbirot na rezultantite na
najgolemite sili na vrvot na stolbot koi poteknuvaat od visokonaponskite i
niskonaponskite vodovi koi se priklu~uvaat na PSTS i najgolemite horizontalni
sili, svedeni na vrvot na stolbot, koi poteknuvaat od ET, dodeka za prakti~nite
presmetki, vlijanieto na ostanatata oprema na silata, svedena na vrvot na
stolbot, se zanemaruva.

Vrednosta na horizontalnata sila na vrvot na stolbot koja poteknuva od ET, vo
smer na montaà ta na ET, izrazena vo dekawutni (daN), pribli`no e ednakva na
nazna~enata mo}nost na ET izrazena vo kilovoltamperi (kVA). Na primer:
horizontalnata sila koja poteknuva od ET so nazna~ena mo}nost 250 kVA iznesuva
okolu 250 daN vo pravec na montaà na ET.

2.7 Pri zgolemuvaweto na instaliranata mo}nost na postoe~ka stolbna
transformatorska stanica nad proektiranata vrednost, se postapuva na sledniot
na~in:

a) Dokolku ne se menuva raspletot na vodovite so visok napon i/ili nizok napon,
se vr{i proverka (i po potreba: zamena) na nosa~ite na ET, a stolbot se
proveruva samo na zgolemena horizontalna sila na vrvot koja poteknuva od ET
vo smer na montaà na ET, spored to~ka 2.6.
b) Dokolku se menuva raspletot na vodovite na visokiot i/ili niskiot napon, se
vr{i proverka (i po potreba: zamena) na nosa~ot na ET, a stolbot kompletno se
proveruva spored to~ka 2.6.
c) Kaj PSTS so dva ET na ist stolb ne e potrebna posebna proverka na silata na
vrvot na stolbot ako ne se menuva raspletot na vodovite na visokiot i/ili
niskiot napon. Vo sprotivno, stolbot se proveruva na horizontalnite sili od
mreàta, dodeka horizontalnite sili od ET-ri ne se presmetuvaat bidejki
montaàta na vtoriot ET ja smaluva vkupnata sila na vrvot na stolbot.

2.8 Provodnicite za priklu~uvawe na PSTS na niskonaponskiot vod se prifa}aat na
stolbot na visina od najmalku 5,6 m nad tloto. Dozvoleno e niskonaponskite
provodnici da se nao|aat nad ili pod ET.

2.9 Za site slu~ai na izveduvawe koi se predmet na razgleduvawe na ovaa preporaka,
temelot na stolbot na PSTS posebno ne se proveruva ako e izveden prema TP-
10a i ako odgovara na nominalnata sila na stolbot.

2.10 PDTS 630 e privremena distributivna transformatorska stanica koja se gradi
kako slobodnostoe~ki objekt od prenosen tip, so mo`nost na transport so
standarden kamion, a utovarot i istovarot se vr{i so mehani~ka raka. Se
postavuva na odnapred podgotvena podloga (izramnet teren, pragovi, {qunak itn.).

MDTS 630 e privremena distributivna transformatorska stanica na trkala, so
priklu~ok na vle~no vozilo, ili MDTS 630 direktno se montira na vle~no vozilo.

Kuki{tata na PDTS 630 i MDTS 630, se izrabotuvaat od lim, ~eli~ni profili,
plastika, beton i sli~ni materijali.

Rakuvaweto so rasklopnite aparati vo PDTS 630, odnosno MDTS 630, dozvoleno e
da se izveduva i od nadvore{nata strana na postroenieto.

TP-1g

7

3 TEHNI^KI USLOVI ZA PSTS 100

3.1 Razvodot na visokiot napon na PSTS 100 go so~inuva spojniot materijal i
pribor, za direkten priklu~ok na ET na vodot 10 kV ili 20 kV: jaè Ai/Fe so presek
najmalku kako na visokonaponskiot vod, potporni ili kapasti izolatori.

Odvojuvaweto na ET od visokonaponskata mreà se izveduva preku razvrzivi
stegalki.

3.2 Razvodot na nizok napon na PSTS se sostoi od:

razvoden orman NN,
kablovski priklu~oci za ET i za niskonaponskiot vod.

Razvodniot orman na STS 100 e visokomontaèn so ra~en pogon za manipulacija
od tloto, vo koj se montira samo prekinuva~ za nazna~ena struja 250 A, nazna~en
napon 400 V, so okinuva~i za preoptovaruvawe (termi~ki okinuva~i) i prekustrujni
(elektromagnetni) okinuva~i.

3.3 Vo PSTS 100 moè da se koristat site tipovi trofazni masleni ET (dodatok na
TP-1) od doma{ni proizvodileliso prenosen odnos 10 +/ - 2x2,5%/0,42 kV i 20 +/ -
2x2,5%/0,42 kV, napon na kusa vrska 4%.

3.4 Priklu~nite vrski so ET do prekinuva~ot i od prekinuva~ot do priklu~nite
stegalki na niskonaponskiot vod , se izveduvaat so aluminiumski kablovi tip
XP00-A , PP00-A ili so SKS tip X00-A, odnosno so soodvetni ìli koi se dobieni
so raspletuvawe na ìlite na SKS.

Vo tabela 4.4 dadeni se presecite i brojot na priklu~nite vodovi, odnosno ìli.

3.5 Za{titata vo PSTS 100 se izveduva na sledniot na~in:

od kusi vrski na strana na niskiot napon so pomo{ na prekustrujnite
okinuva~i na prekinuva~ot,
od preoptovaruvawe so pomo{ na okinuva~ite za preoptovaruvawe na
prekinuva~ot,
od atmosferski prenaponi: so pomo{ na za{titni iskri{ta montirani na
visokonaponskite provodni (uvodni) izolatori na ET, a od strana na niskiot

3.6 Za{titata na izvodite (priklu~ocite) na niskiot napon obfatena e so
prekustrujnite okinuva~i na prekinuva~ot.

3.7 Zazemjuvaweto vo PSTS 100 se dimenzionira i izveduva prema TP-7:

Ako STS raboti vo visokonaponska mreà so zazemjena neutralna to~ka, vo
STS se izveduvaat posebni zazemjuva~i za za{titno i rabotno zazemjuvawe na
me|usebno rastojanie od najmalku 20 m. (sl.3.7).

Ako STS raboti isklu~ivo vo visokonaponska mreà so izolirana neutralna
to~ka, vo STS se koristi zdruèno zazemjuvawe, taka {to se izveduva
zazemjuva~ot za za{titno zazemjuvawe (to~ka 3.7.1) na koj se priklu~uva
neutralniot provodnik na niskonaponskata mreà.

TP-1g

8

Legenda:

(1) kontura za oblikuvawe na potencijalot, (2) nadvore{na kontura, (3) vertikalni
zazemjuva~i, (4) zazemjuva~ na rabotnoto zazemjuvawe, (5) PP00 1x50 mm
2
, 1 kV.

Napomena:
Zazemjuva~ot na rabotnoto zazemjuvawe ne se izveduva ako STS raboti isklu~ivo
vo izolirana mreà 10 kV ili 20 kV.

Sl. 3.7: Zazemjuvawe na PSTS

3.7.1 Zazemjuva~ot na za{titnoto zazemjuvawe na PSTS 100 se izveduva so pomo{ na
dve konturi (prsteni) so vertikalni (stapni) zazemjuva~i vo temiwata na
nadvore{nata kontura. Prvata kontura se postavuva na rastojanie od 1 m od
stolbot i na dlabo~ina od 0,5 m, dodeka vtorata kontura se postavuva na
rastojanie od 1 m od prvata kontura i na dlabi~ina od 0,8 m.

Na zazemjuva~ot na za{titnoto zazemjuvawe preku vodot za zazemjuvawe se
vrzuvaat: konstrukcijata na stolbot, ku}i{teto na ET, kuki{teto na metalniot
niskonaponski orman i zazemjuvaweto na odvodnikot na prenaponi,

3.7.2 Zazemjuva~ot na rabotnoto zazemjuvawe se izveduva so pomo{ na poedine~ni
zazemjuva~i na neutralniot provodnik kaj prvite stolbovi od niskonaponskata
mreà, ili se koristi poseben zazemjuva~ na rabotnoto zazemjuvawe prema TP-7
(sl.3.7), ili se koristi nekoj blizok temelen zazemjuva~ na nekoja zgrada koja ja
napojuva ovaa niskonaponska mreà.

3.8 PSTS 100 koja vo se gi ispolnuva uslovite od ovaa preporaka moè da se koristi
kako standardno tipsko re{enie, bez vremensko ograni~uvawe na koristewe (TP-
1v).

3.9 Na sl. 3.9 dadena e ednopolnata {ema na PSTS 100.

TP-1g

9

Sl 3.9 Ednopolna {ema na PSTS 100

TP-1g

10

4 TENNI^KI USLOVI ZA PSTS 250

4.1 Razvodot na visokiot napon na PSTS 250 go so~inuvaat:

4.1.1 Tropolni rastavuva~i so nazna~en napon 12 kV ili 24 kV, nazna~na trajna struja
200A.

4.1.2 Tri visokonaponski visokou~inski osiguruva~i, so nazna~en napon 12 kV ili 24 kV,
nazna~eni strui odbrani prema tabela 7.7.

4.1.3 Spoen materijal i pribor: jaè Al/Fe so presek najmalku kako na visokonaponskiot
vod, potporni ili kapasti izolatori, priklu~ni stegalki za dve navrtki i
soodvetni papu~ici.

Ako za priklu~okot na rastavuva~ot, odnosno na visokonaponskite izolatori na ET,
se koristat bakarni stegalki, treba da se pocinkuvani so elektrolitska postapka so
debelina na slojot na cinkot od 15 m 20 m, i pasivizirani. Spojot na papu~icata
i provodnikot se izveduva so gme~ewe.

4.2 Razvodot na niskiot napon na PSTS 250 se sostoi od:
razvoden orman NN,
kablovski priklu~oci za ET i za niskonaponskite vodovi.

Vo Razvodniot orman na NN montirani se:
prekinuva~ za nazna~ena trajna struja 500 A, nazna~en napon 400 V, so naponski
okinuva~ za nazna~en napon 250 V, 50 Hz, so okinuva~i za preoptovaruvawe
(termi~ki okinuva~i),
~etiri grupi visokou~inski osiguruva~i za nazna~en napon 400 V, so osnovi
(postoqa) za nazna~ena struja 400 A,

4.3 Vo PSTS 250 moè da se koristat site tipovi trofazni masleni ET (dodatok na
TP-1) od doma{ni proizvodileli so prenosen odnos 10+/-2x2,5%/0,42 kV i 20+/-
2x2,5%/0,42 kV, napon na kusa vrska 4%.

4.4 Priklu~nite vrski od ET do niskonaponskiot razvod i od niskonaponskiot razvod
do niskonaponskite vodovi , se izveduvaat so aluminiumski kablovi tip XP00-A ,
PP00-A ili so SKS tip X00-A, odnosno so soodvetni ìli koi se dobieni so
raspletuvawe na ìlite na SKS.

Vo tabela 4.4 dadeni se presecite i brojot na priklu~nite vodovi NN.

Tabela 4.4: Priklu~ni vodovi NN vo STS

Priklu~ok na energetskiot transformator NN mreà Tip na
vodot PP00-A XP00-A XOO-A X00/0-A
Tip STS
(mm
2
) broj (mm
2
) broj (mm
2
) broj (mm
2
) broj
STS 100
3x95+50 1 4x70 1 4x(1x70) 1 3x70+54,6 1
STS 250
3x95+50 2 4x70 2 4x(1x70) 2 3x70+54,6 4

4.5 Za{tita na ET 250 kVA se izveduva na sledniot na~in:
od kusi vrski so pomo{ na visikonaponski visokou~inski osiguruva~i (tabela
7.7),
od preoptovaruvawe: so pomo{ na termostat (preporaka) ili kontakten
termometar, koga temperaturata na masloto }e dostigne vrednost od 95
0
S, so
deluvawe na naponskiot okinuva~ na NN prekinuva~ot,
od atmosferski prenaponi: so pomo{ za{titni iskri{ta montirani na
visokonaponskite provodni (uvodni) izolatori na ET, a od stranata na niskiot

TP-1g

11

4.6 Za{titata na izvodite (priklu~ocite) na niskiot napon se izveduvaat so
visokou~inski osiguruva~i. Ako se imaat vo predvid odbranite preseci na
kablovskite priklu~oci (tabela 4.4) se prepora~uva nazna~ena struja na toplivite
vlo{ki na osiguruva~ite od 160 A.

4.7 Zazemjuvaweto na PSTS 250 se izveduva prema to~ka 3.7 na ovaa preporaka.

4.8 Za da PSTS se koristi kako standardno tipsko re{enie, bez vremensko
ograni~uvawe na koristewe, neophodno e (TP-1v):
na stranata na 10 kV , odnosno 20 kV, pome|u visokou~inskite osiguruva~i i
rastavuva~i da se ugradat odvodnici na prenapon so nazna~ena struja od 10 kA.
Da se izvr{i kompenzacija na reaktivnata mo}nost so trofazni kondenzatori
so mo}nost 20 kvar,
Da se ugradi osvetluvawe vo razvodniot orman, a po potreba i pole za javno
osvetluvawe.

4.9 Na sl. 4.9 dadena e ednopolnata {ema za PSTS 250.

Sl.4.9 Ednopolna {ema na PSTS 250

TP-1g

12


5.1 PSTS 400 se dobiva taka {to se zgolemuva mo}nosta na postoe~kata STS 250 ili
PSTS 250, so zamena na ET so mo}nost 250 kVA so mo}nost 400 kVA, ako stati~kata
proverka na mestoto na vgraduvawe (stolbot) dozvoluva takva rekonstrukcija (to~ka
2.7).

Pokraj zamenata na ET, se zamenuvaat i toplivite vlo{ki na visokonaponskite
visokou~inski osiguruva~i, a po potreba i druga oprema ako ne odgovara na
izmenetite uslovi: nosa~ot na ET (TP-1v), NN prekinuva~ot, niskonaponskite
visokou~inski osiguruva~i, sobirnicite itn.


6.1 PSTS 500 se koristi vo isklu~itelni slu~ai kako iznudeno re{enie, taka {to so
dodavawe na vtor ET 250 kVA na istiot stolb se zgolemuva mo}nosta na postoe~kata
STS 250, ako stati~kata proverka na mestoto na vgraduvawe (stolbot) dozvoluva
takva rekonstrukcija (to~ka 2.7).

Vo ova re{enie dvata ET paralelno se vrzuvaat i od primarnata i od
sekundarnata strana, se zamenuvaat toplivite vlo{ki na visokonaponskite
visokou~inski osiguruva~i, a po potreba se vr{at i drugi raboti ili zamena na
nesoodvetna oprema (kratko spojuvawe na sklopkite ili visokonaponskite
visokou~inski osiguruva~ivo trafo poleto, zamena na sobirnicite itn.).

Ovakvoto privremeno i provizorno re{enie dozvoleno e za koristewe najmnogu
edna godina (edna grejna sezona).

7 TEHNI^KI USLOVI ZA PRIVREMENA DISTRIBUTIVNA PDTS 630 I
MOBILNA (PRENOSNA) DISTRIBUTIVNA MDTS 630

7.1 Priklu~okot na TS na mreàta 10 kV i 20 kV se izveduva so pomo{ na troìlen
kabel so izolacija od inpregnirana hartija ( tip NPO 13-AS, NPHO 13-A itn.), ili so
pomo{ na snop od tri ednoìlni kabli so izolacija od umreèn polietilen (tip
XHE 49-A, XHP 48-A itn, ili SKS tip XHE 48/O-A, TP-3 i TP-8). Presekot na edna
ìla na kabelot treba da bide najmalku 35 mm
2
Al.

Priklu~okot se izveduva direktno na sklopka - rastavuva~ot vo rasklopniot blok
na visok napon.

7.2 Razvodot na visik napon se sostoi od rasklopen blok na visok napon, koj sodrì
transformatorska kelija so tropolna sklopka rastavuva~ koja se pokrenuva so
akumulirana energija, so visokou~inski osiguruva~i i naponski okinuva~ 230 V, 50
Hz.

Sklopka-rastavuva~ot treba da ima mo`nost za avtomatsko tropolno isklu~uvawe
pri pregoruvawe na najmalku eden visikou~inski osiguruva~, kako i pri deluvaweto
na gasnoto rele ili termostatot (to~ka 7.7).

7.3 Razvodot na nizok napon se sostoi od rasklopen blok na nizok napon, koj sodrì
niskonaponska razvodna tabla.

Niskonaponskata razvodna tabla se sostoi od najmnogu osum grupi toplivi
visokou~inski osiguruva~i (osiguruva~ki letvi) so osiguruva~ki osnovi za
nazna~ena struja 400 A i toplivi vlo{ki ~ii nazna~eni strui odgovaraat na
tipovite i presecite na NN vodovite koi gi za{tituvaat.

TP-1g

13

7.4 Sobirnicite na niskonaponskiot razvod se od bakar, oboeni i so presek:
3x50mmx10mm+50mmx5mm,
Na niskonaponskata tabla se nao|a i sobirnicata na za{titnoto zazemjuvawe
za{titna sobirnica, so presek 50mmx5mm.

7.5 Vo PDTS 630 i MDTS 630 moè da se koristat site tipovi trofazni masleni ET
(Dodatok TP-1) so prenosen odnos 10+/-2x2,5%/0,42 kV i 20+/-2x2,5%/0,42 kV, napon na
kusa vrska 4%.

7.6 Priklu~uvaweto na ET na strana na visokiot napon se vr{i so pomo{ na tri
ednoìlni kabli so izolacija od umreèn polietilen, tip XHE 49-A ili XHP 48-A,
so presek najmalku 3x1x35 mm
2
Al.

Priklu~uvaweto na ET na NN stranata se izveduva so pomo{ na bakarni {ini, so
presek kako za niskonaponskata sobirnica.

7.7 Za{tita na ET:
Od kusi vrski so pomo{ na visokonaponski visokou~inski (VV) osiguruva~i, so
deluvawe na naponskiot okinuva~ od sklopka-rastavuva~ot vo trafo poleto 10
kV ili 20 kV.
Vo tabelata 7.7 dadeni se vrednostite na nazna~enite strui na toplivite
vlo{ki na VV osiguruva~ite na strana 10 kV, odnosno 20 kV.

Tabela 7.7: Izbor na VV osiguruva~i

Mo}nost na ET (kVA) 160 250 400 630
10 kV
20 31,5 50 75
Nazna~ena struja na
osiguruva~ot (A) 20 kV
10 16 25 40

Od defekti vnatre vo ET so nazna~ena mo}nost pogolema od 250 kVA se
prepora~uva da se primenat gasni (Buholc) relei kaj transformatorite so
konzervatori, odnosno primena na posebno rele koe reagira na nedozvoleno
zgolemuvawe na pritisokot vnatre vo transformatorskiot sad, kaj ET bez
konzervator.
Od preoptovaruvawe: so pomo{ na termostat (preporaka) ili kontakten
termometar, koga temperaturata na masloto }e dostigne vrednost od 95
0
S, so
deluvawe na naponskiot okinuva~ na sklopka-rastavuva~ot vo trafo-poleto 10
kV ili 20 kV.

7.8 Za{tita na izvodite (priklu~ocite) na niskiot napon se izveduvaat so
visokou~inski osiguruva~i.

7.9 Za PDTS 630, odnosno MDTS 630, se izveduva zazemjuva~ na za{titno
zazemjuvawe, na koj se vrzuva i neutralniot provodnik na niskonaponskata mreà
(zdruèno zazemjuvawe). Vo isklu~itelni sostojbi (TP-7) se vr{i razdvojuvawe na
rabotnoto od za{titnoto zazemjuvawe.

Zazemjuva~ot na rabotnoto zazemjuvawe ne se izveduva posebno ako neutralniot
provodnik na TS ima galvanska vrska so neutralniot provodnik na sosednata TS
10/0,4 kV ili 20/0,4 kV.

Zazemjuva~ot na za{titnoto zazemjuvawe sekoga{ se sostoi od kontura za
oblikuvawe na potencijalot, koja se postavuva na 1 m od yidot na TS i na
dlabo~ina 0,5 m. Vo zavisnost od lokalnite uslovi, na ovaa kontura moè da se
dodadat i drugi zazemjuva~i, kako: druga kontura, vertikalni (stapni) zazemjuva~i
itn. Na za{titnoto (zdruènoto) zazemjuvawe se vrzuvaat site metalni delovi na
visokonaponskite i niskonaponskite napravi koi vo normalen pogon ne se pod
napon (kuki{te na ET, metalnite pla{tovi, armaturite i elektri~nite za{titi na
energetskite kablovi, metalnata niskonaponska tabla, zazemjuvaweto na
odvodnicite na prenapon itn.), kako i neutralniot provodnik na niskonaponskata
mreà.

TP-1g

14

MDTS 630 na vozilo se ograduva taka da se spre~i slu~aen dopir na delovi na
voziloto, priklu~niot stolb i zemjovodot.

Voziloto mora da ima izolirano stojali{te za lu|eto.

7.10 Na sl.7.10 dadena e ednopolnata {ema za PDTS 630 (MDTS 630)

Sl.7.10 Ednopolna {ema na PDTS 630 (MDTS 630)

Literatura:

TP-1 dodatok
1

TEHNI^KA PREPORAKA br.1

- DODATOK -

OSNOVNI BARAWA ZA PONUDA I NARA^KA NA
MASLENI ENERGETSKI TRANSFORMATORI
10/0,4 kV, 20/0,4 kV I 20(10)/0,4 kV,

Oktomvri 2004

TP-1 dodatok
2


IZDAVA^:

EPS DIREKCIJA ZA DISTRIBUCIJU ELEKTRI^NE ENERGIJE

Tehni~ko ureduvawe:

Tomislav Bojkovi}

Korektura:

Tomislav Bojkovi}

[tampa:

MST Gaji} Beograd

Tira`:

500 primeraka


IZDAVA^:

Distribucija,


Panzo Andonov

Korektura:

Stru~en sovet za Distributivna dejnost na ESM

Ra~unarska obrabotka:

Mi~o Anastasiu i Vesna îngovska

[tampa:

Tira`:

Napomena:
dejnost pri ESM.

TP-1 dodatok
3

odluka: se usvojuva

DODATOK NA TEHNI^KATA PREPORAKA br. 1:

OSNOVNI BARAWA ZA PONUDA I NARA^KA NA
MASLENI ENERGETSKI TRANSFORMATORI
10/0,4 kV, 20/0,4 kV I 20(10)/0,4 kV,

Predloènite re{enija se vo sklad so vaè~kite propisi i standardi i |i zadovoluvaat





Oktomvri 2004

TP-1 dodatok
4

S O D R @ I N A

Red.
broj
strana
1 Op{ti podatoci i nazna~eni karakteristiki 4
2 Osnovni konstruktivni karakteristiki i oprema 7
3 Ispituvawe na transformatorite 9
4 Dokumentacija 10
5 Posebna napomena 10
6 Prilog 11

TP-1 dodatok
5

1 OP[TI PODATOCI I NAZNAÊNI KARAKTERISTIKI (JUS IEC 76-1)

1.1 Termini:
Prema J US IEC 50, poglavje 421.

1.2 Op{ti podatoci:
Trofazniot maslen energetski transformator (vo ponatamo{niot tekst:
transfotmator), so odvoeni namotki, za nadvore{na montaà, predviden za rabota
vo elektrodistributivnata mreà so nominalen napon 10 kV (najvisok napon: 12 kV),
20 kV (najvisok napon: 24 kV) i 0,4 kV (najvisok napon: 1,1 kV), nominalna frekvencija
50 Hz.

Neutralnata to~ka na mreàta 10 kV i 20 kV e izolirana ili zazemjena preku
niskoomska impedansa (TP-6).

Mreàta 0,4 kV e direktno zazemjena.

1.3 Podatoci za okolinata na mestoto na montaà:
nadmorska visina: ne nadminuva 1000 m,
temperaturen opseg: -25
0
S do +40
0
S,
uslovi na zagadenost: lesni, ne se potrebni posebni merki za za{tita,
seizmi~ki vlijanija: ne se postavuvaat posebni barawa.

1.4 Na~in na ladewe (JUS IEC 76-2): ONAN
vnatre{no: mineralno maslo, prirodno struewe niz ladilnikot i namotkite,
nadvore{no: vozduh, prirodno struewe.

1.5 Nazna~eni mo}nosti:
Nazna~enata mo}nost vaì za traen pogon, nazna~ena frekvencija 50 Hz i za
glavniot izvod na namotkata na povisokiot napon. Glavniot izvod e izvod na
maksimalnata struja.

Vo elektrodistributivnata mreà se koristat slednite nazna~eni mo}nosti:

50 kVA, 100 kVA, 160 kVA, 250 kVA, 400 kVA, 630 kVA, 1000 kVA i drugi mo]nosti, ako
se dokaè tehni~ka i ekonomska opravdanost.

Za potrebite na industriskite pogoni, koi se priklu~uvaat na elektro -
distributivnata mreà, moè u{te da se koristat i nazna~enite mo}nosti:

1600 kVA i 2500 kVA.

1.6 Nazna~eni naponi na namotkite:

1.6.1 namotka na povisokiot napon: 10 kV,
namotka na poniskiot napon: 420 V / 242 V

1.6.2 namotka na povisokiot napon: 20 kV,

1.6.3 namotka na povisokiot napon: 20 kV (10 kV),

1.7 Izvodi i regulacija na naponot (JUS IEC 76-1 i JUS N.H1.005):
namotkata na povisokiot napon e namotka so izvodi,
opseg na izvodite e +/- 2h2,5 %,
Izvodite se izbiraat so pomo{ na menuva~ so pet polo`bi, vo beznaponska
sostojba na transformatorot.

TP-1 dodatok
6

Izvodot so oznaka 1 odgovara na najgolem broj na navoi, izvodot 3e glaven izvod,
a izvodot 5odgovara na najmal broj navoi.
Regulacijata na naponot e so konstanten fluks (NKF).

1.8 Sprega:
za nazna~ena mo}nost na transformatorot do 160 kVA; Yzn5,
za nazna~ena mo}nost na transformatorot pogolema od 160 kVA; Dyn5,
za prekloplivi transformatori 20(10)/0,42 kV: Y(Y)zn5 za nazna~ena mo}nost do
160 kVA, odnosno D(D)yn5 za nazna~ena mo}nost pogolema od 160 kVA.

1.9 Napon na kusa vrska (JUS N.H1.005):
za nazna~ena mo}nost na transformatorot do 630 kVA; 4%,
za nazna~ena mo}nost na transformatorot pogolema od 630 kVA; 6%

1.10 Vrednosta na zagubi vo prazen od P
0
, zagubite zaradi optovaruvawe P
Cu
i
strujata na prazen od I
0
dadeni se vo tabela 1.10.

Zagubite vo prazen od P
0
se odnesuvaat na nazna~eniot napon i nazna~enata
frekvencija 50 Hz.

Zagubite zaradi optovaruvawe P
Cu
se odnesuvaat na glavniot izvod i referentna
temperatura 75
0
S.

Strujata na prazen od I
0
se odnesuva na nazna~eniot napon, nazna~enata
frekvencija 50 Hz i glavniot izvod.

Vo tabelata parametrite ozna~eni so indeksot s (P
os
, P
Cus
, I
os
) se odnesuva na
standardnata konstrukcija na transformatorot soglasno so J US N.H1.005.
Vrednostite na ovie parametri }e se toleriraat za transformatorite proizvedeni
do 1.1.1998 godina.

Vo tabelata parametrite ozna~eni so indeksot n (P
on
, P
Cun
, I
on
) se odnesuvaat na
novata konstrukcija na transformatorite so smaleni zagubi i smalena energija na
magnetizirawe, pri {to smaluvaweto se postignuva so konstruktivni zafati, so
koristewe na pribli`no isti koli~ini materijal so ist kvalitet (lim, bakar) kako
kaj standardnoto re{enie. Vrednostite na ovie parametri se obavezno za
transformatori proizvedeni posle 1.1.1998 godina.

So spogodba pome|u proizvoditelot na transformatorite i nara~atelot meè da se
dogovorat vrednosti na zagubite koi se poniski vo odnos na vrednostite od
tabelata 1.10.
Vo prilogot na ovoj dodatok na preporakite daden e primer za presmetuvawe na
optimizacijata na tro{ocite za nabavka i tro{ocite za eksploatacija na
transformatorite.

Tabela 1.10: Zagubi i struja na prazen od na standardnata i novata konstrukcija
na ET

Standardna konstrukcija Nova konstrukcija
Mo}nost
(kVA) P
os
(W)
P
cus
(W)
I
os
(%)
P
on
(W)
P
cun
(W)
I
on
(%)
50
190 1100 3,5 160 940 1,8
100
320 1750 2,2 270 1500 1,1
160
460 2350 2,0 390 2000 1,0
250
650 3250 1,8 550 2750 0,9
400
930 4600 1,6 790 3900 0,8
630
1300 6500 1,3 1100 5900 0,7
1000
1750 13500 1,1 1480 10500 0,6

TP-1 dodatok
7

1.11 Optovaruvawe na transformatorite i porast na temperaturata:

Optovaruvaweto na transformatorite treba da bide vo sklad so standardot J US
N.H1.016 i IEC 354, a porastot na temperaturata vo sklad so J US IEC 76-2.

Stegalkite na neutralnata to~ka na namotkite na poniskiot napon e opteretliva so
nazna~enata struja na transformatorot.

1.12 Stepen na izolacija (J US N.H1.013)

Se koristi ednoli~na izolacija na namotkite, taka da site kraevi koi se spoeni na
stegalkite prema zemjata imaat isti podnosivi naponi so industriska frekvencija.

Najvisokiot napon na opremata primenet na namotkite na transformatorot
(najvisokata vrednost na naponot pome|u fazite) ne smee da bide pomal od
vrednosta na najvisokiot napon na mreàta dadeni vo to~ka 1.2.

Stepeni na izolacijata se:
transformator 10/0,42 kV: LI 75 AC 28 / AC 3,
transformator 20/0,42 kV: LI 125 AC 50 / AC 3,
preklopliv transformator 20(10)/0,42 kV: LI 125 AC 50 / AC 3,

Oznakata LI gi ozna~uva podnosivite atmosferski udarni naponi, a AC podnosivite
naizmeni~ni naponi so industriska frekvencija, pri {to soodvetnite vrednosti se
dadeni vo (kV).

1.13 Nivo na buka na transformatorite:

Najvisokite vrednosti na dozvolenoto nivo na zvu~na mo}nost na transformatorite
utvrdeni se so standardot J US N.H1.005.
Mereweto na bukata se vr{i prema J US N.H1.551.

TP-1 dodatok
8

2 OSNOVNI KONSTRUKTIVNI KARAKTERISTIKI I OPREMA

2.1 Transformatorot e so konzervator (dilatacionen sad).
Polo`bata na konzervatorot, vo zavisnost od nazna~enata mo}nost, daden e vo
standardot J US N.H1.005.

2.2 Magnetnoto kolo treba da bide izraboteno od ladno valani limovi so visok
magneten premeabilitet. Tipot na magnetnoto kolo, izolacijata na limovite i sl.
Se ostava na izbor na proizvoditelot na transformatorite, so cel da se najde
optimalno re{enie.

2.3 Namotkite se od bakar so visoka ~istota.
Namotkite na poniskiot napon se:
Cilindri~ni od profilna ìca za nazna~ena mo}nost do 250 kVA,
Tip folija za nazna~ena mo}nost pogolema od 250 kVA.

2.4 Izolaciono maslo:
Vo novite transformatori moè da se koristat samo novi mineralni izolacioni
masla od ist tip ( Y 3000 i sl.) i od ist proizvoditel, vo sklad so standardot
J US B.H3.561.

Proizvoditelot na transformatorite treba da dade podatoci za ostanatite masla
koi moè da se me{aat vo tekot na eksploatacijata.

2.5 Transformatorski sad i kapak:

2.5.1 Transformatorskiot sad i kapak se so robusna konstrukcija, izraboteni od
kvaliteten materijal koj ne se deformira pri probivawe na otvorite i montaà na
opremata i priborot. Spojot na sadot so kapakot se izveduva so pomo{ na zavrtki
dihtonzi (zatnuva~i) od kvaliteten dolgotraen materijal (silikonska guma, guma
otporna na mineralni masla, pluta so guma otporna na mineralni masla itn.).

2.5.2 Transformatorskiot sad i kapak mora da bidat kvalitetno antikorozivno
za{titeni (odmastuvawe, peskarewe, nekolku sloja na boja). Site za{titni premazi
se otporni na zgolemena temperatura i na mineralni masla. Nadvore{nata boja e
sivomaslinasta. Vkupnata debelina na za{titnite premazi iznesuva najmalku
80 m.

So spogodba so proizvoditelot moè da se dogovorat i drugi vidovi na
antikorozivna za{tita (pocinkuvawe i sl.)

2.5.3 Ladilnicite se od branovit lim, otporni na vibracii se sostaven del na
transformatorskiot sad ili se klasi~ni radijatori.

2.5.4 Oprema i pribor na transformatorskiot sad (J US N.H1.005):
dva priklu~oka za zazemjuvawe ( J US N.H1.043),
natpisna plo~ka (J US N.H1.051) postavena od strana na niskiot napon na
drà~i za natpisni plo~ki koi se postavuvaat na site ~etiri stranina
transformatorskiot sad,
xep za termometar (J US N.H1.052), i toa eden za nazna~ena mo}nost do 630 kVA i
dva za nazna~ena mo}nost pogolema od 630 kVA,
ventil za ispituvawe na maslo (so ~ep ili top~esta slavina),
otvor na kapakot za nelevawe na maslo.

TP-1 dodatok
9

2.6 Konzervator

2.6.1 Konzervatorot mora da bide so takvi dimenzii da odgovara na site uslovi na
rabota i promeni na temperaturata na masloto vo opseg: -20
0
S do +115
0
S.

Konzervatorot e povrzan so transformatorskiot sad so pomo{ na cevka vo forma
S, vo koja se vmetnuva gasniot (Buholcoviot) rele, ili me|upar~e ako ova rele ne
se vgraduva.

2.6.2 Za{titata na konzervatorot od korozija se vr{i kako i za transformatorskiot sad
(to~ka 2.5.2).

2.6.3 Oprema i pribor na konzervatorot (J US N.H1.005):
pokaùva~ na maslo, graduiran vo
0
S, za da vo eksploatacijata masloto se
naliva prema temperaturata na masloto vo transformatorot,
otvor za nalivawe na maslo,
~ep za ispu{tawe na maslo i talog.
Su{ilnik na vozduh so silikagel (J US N.H1.052)

2.6.4 Pokraj opremata i priborot od to~ka 2.6.3, transformatorite so nazna~ena
mo}nost pogolema od 160 kVA mora da imaat poseben ventil na konzervatorot
koj go spre~uva istekuvaweto na masloto niz su{ilnikot na vozduhot pri
transport na transformatorot, no koj ne go spre~uva istekuvaweto na masloto pri
naglo zgolemuvawe na pritisokot na masloto pri defekt vnatre vo
transformatorot. Ventilot se vgraduva vo konzervatorot i ja opfa}a cevkata na
su{ilnikot na vozduh.

Kaj transformatorite so ventil na konzervatorot, su{ilnikot na vozduh obavezno
se vgraduva vedna{ po polnewe na transformatorot so maslo.

2.7 Dvièwe i prevoz na transformatorot:

2.7.1 Trkalata na transformatorot se izvedeni prema standardot J US N.H1.044 i
ovozmoùva dvièwe vo pravcite na oskite na simetrija na transformatorskiot
sad.
Rastojanieto pome|u trkalata e prema standardot J US N.H1.041.

2.7.2 U{icite za podignuvawe na transformatorot (dve ili ~etiri) mora preku
kapakot na transformatorskiot sad da bidat mehani~ki vrzani za aktivniot del ,
taka da so podignuvawe na transformatorot ne se napregnuva transformatorskiot
sad.

2.8 Uredi za za{tita na transformatorot:
Kaj transformatorite so nazna~eni mo}nosti pogolemi od 160 kVA se vgraduvaat :

2.8.1 Gasno (Buholc) rele za za{tita od vnatre{ni defekti i gubewe na maslo. Gasnoto
rele treba da e so konstrukcija otporna na zemjotresi (reed kontakti), pa ne se
prepora~uva konstrukcija na releite so ìvini kontakti.

2.8.2 Termostat podesen na 95
0
S, ili kontakten termometar.

TP-1 dodatok
10

3 ISPITUVAWE NA TRANSFORMATORITE

3.1 Ispituvaweto na transformatorite se vr{i kako poedine~no ispituvawe,
ispituvawe na tipot, priemno ispituvawe i posebno ispituvawe.

3.2 Poedine~noto ispituvawe e ispituvawe koe se vr{i na sekoj poedine~en
transformator (J US N.H1.011) i opfa}a:
merwe na otpornosta na namotkite,
merewe na odnosot na transformacijata vo site polo`bi na menuva~ot,
proveruvawe na spregata,
merewe na naponot na kusa vrska,
merewe na zagubite vo prazen od,
merewe na zagubite zaradi optovaruvawe,
merewe na strujata na prazen od,
ispituvawe na izolacijata so induciran napon i stran napon (J US N.H1.013),
ispituvawe na masloto.

3.3 Ispituvaweto na tipot e ispituvawe koe go vr{i proizvoditelot na eden
transformator, kako pretstavnik na drugite isti ili sli~ni transformatori. Vo ova
ispituvawe spa|a:
merewe na zgolemuvawata na temperaturite (opit so zagrevawe) prema
standardot J US IEC 76-2,
merewe na nivoto na buka prema standardot J US N.H1.551.

3.4 Priemno ispituvawe e sekoe ispituvawe koe se obavuva vo prisustvo na korisnikot
(kupuva~ot). Toa po pravilo obfa}a:
poedine{noto ispituvawe (to~ka 3.2),
ispituvawe na nepropustlivosta (zatnatosta) na transformatorskiot sad (to~ka
3.6),
ispituvawe na funkcionalnosta na opremata i uredite.

3.5 Posebno ispituvawe se vr{i samo ako se dogovori posebno. Vo ova ispituvawe
spa|aat , na primer: ispituvawe na udaren napon, ispituvawe na otpornosta na
namotkite pri kusa vrska i sl.

3.6 Ispituvawe na nepropustlivosta (zatnatosta) na transformatorskiot sad:
vo faza na proizvodstvo na transformatorot: vizuelen pregled so upotreba na
specijalno svetlo i penetranti,
pri priem na transformatorot: vizuelen pregled i ispituvawe so nadpritisok
koj se postignuva so dve visini na masleniot stolb vo traewe od dva ~asa.

TP-1 dodatok
11

4 DOKUMENTACIJA

4.1 So sekoj transformator proizvoditelot e dolèn da ja dostavi slednata
dokumentacija:
ispitna lista i atesti za poedine~noto ispituvawe, ispituvaweto na tipot (na
uvid) i posebnoto ispituvawe (ako e dogovoreno),
fabri~ki atesti za vgradenata oprema, priborot i materijalite, ako toa e
predvideno so standardot,
atest za ispituvawe na izolacionoto maslo, potvrda za potekloto i oznakata na
masloto, kako i podatoci za ostanatite masla koi moè da se me{aat vo tekot na
eksploatacijata,
crteì za izgledot i glavnite merki na transformatorot, rasporedot na
opremata i priborot, kako i teìnata na transformatorot,
upatstvo za montaà, rakuvawe, odrùvawe i pogon na transformatorot.

4.2 Glavnite merki, izgledot na transformatorot, rasporedot na opremata i priborot,
to~kite na obesuvawe, konstrukcijata na transformatorskiot sad, teìnata,
potekloto na izolacionoto maslo, fabrikatot i tipot na opremata i priborot, ne
moè da se menuvaat bez soglasnost na korisnikot.

5 POSEBNA NAPOMENA

Bidejki, po~nuvajki od 1997 godina vo distributivnata mreà se vgraduvaat
transformatori 10/0,42 kV, 20/0,42 kV i 20(10)/0,42 kV, ovie transformatori mora
da bidat posebno obeleèni taka da vizuelno lesno se razlikuvaat od
transformatorite 10/0,4 kV, 20/0,4 kV i 20(10)/0,4 kV, koi sega se nao|aat vo
eksploatacija.

Transformatorite 10/0,42 kV, 20/0,42 kV i 20(10)/0,42 kV, normalno se ispora~uvaat
so menuva~ koj normalno e postaven vo polo`ba 1 (izvodot so najgolem broj na
navoi). Ovaa polo`ba se plombira.

Literatura

1. Zbirka jugoslovenski standardi energetski transformatori, Sojuzen zavod za
standardizacija, Belgrad 1996.
2. Tehni~ki preporaki ED na Srbija.

TP-1 dodatok
12

P R I L O G

Primer za presmetka na optimizacija na tro{ocite za nabavka
I tro{ocite za eksploatacija na transformatorite

Povolnosta na transformatorite pokraj drugoto se ocenuva prema tro{ocite za nabavka i
tro{ocite vo pogonot. Formulata prema koja se uporeduvaat transformatorite:

T =P
0
HC
1
+P
cu
HC
2
+K HC
3

Kade se:
P
0
- zagubi vo prazen od (kW)
P
cu
- zagubi zaradi optovaruvawe (kW)
K - nabavna cena na transformatorot

Koeficientite C
1
, C
2 ,
C
3
odredeni se so formulute:

C
1
=C
g
H t H ( a
n
1 ) / ( a 1 )
C
2
=C
g
H H ( S
1
/ S
2
)
2
H ( b
2n
- a ) / (b
2
a )
C
3
=q( p
d
+p
a
+p
i
) H ( a
n
1 ) / ( a 1 ) r H10
-2

Kade se:
C
g
- prose~na cena na zagubite vo mreàta 10 kV (20 kV), (den /kWh)
t - vremetraewe na koristewe na transformatorot vo tek na godinata, (h)
- prose~no godi{no traewe na zagubite pri vrvno optovaruvawe, (h)
S
1
- po~etno optovaruvawe na transformatorot, (kVA)
S
n
- krajno (kone~no) optovaruvawe na transformatorot, (kVA)
p
d
- stapka na op{testvenata akumulacija, (%)
p
a
- aktuelizirana stapka na amortizacija, (%)
p
i
- stapka na odrùvawe, (%)

Osnovicata a i b se odreduvaat so izrazite:

a =1 +( p
d
/ 100 )

b =1 +( p / 100 )

kade e: p - stapka na godi{en porast na optovaruvaweto (%)

Stepenot n se odreduva so izrazot:

n =1 +q1g ( S
n
/ S
1
) / 1gb r

Aktueliziranata stapka na amortizacija p
a
(%) se odreduva so izrazot:

p
a
=p
d
/ q(1 +p
d
/ 100)
Ta
1r

kade T
a
e vek na traewe na transformatorot, (god.)

Literatura:



OPREMA ZA GLAVATA NA STOLBOVITE ZA DISTRIBUTIVNITE
NADZEMNI VODOVI

Oktomvri 2004


TEHNI^KA PREPORAKA BR.2:

OPREMA ZA GLAVATA NA STOLBOVITE ZA DISTRIBUTIVNITE
NADZEMNI VODOVI

TP-2a

TP-2a1
TP-2a2
Izolatori za nadzemnite vodovi

Izbor i pricvrstuvawe na izolatorite
Tehni~ki uslovi za izrabotka na osiguruva~ so izolator za
nadvore{na montaà

TP-2b Tehni~ki uslovi za izrabotka i montaà na rastavuva~i i
sklopka-rastavuva~i za nadzemni elektroenergetski vodovi

Oktomvri 2004

TP-2a1

1

TEHNI^KA PREPORAKA br.2a1:

IZBOR I PRICVRSTUVAWE NA IZOLATORI

Oktomvri 2004

TP-2a1

2


IZDAVA^:

Ra~unarska obrabotka na crteìte: Aca Drenkovi} i Biqana Stojanovi}


IZDAVA^:

Distribucija,, SKOPJE, ul.11 Okt0mvri br. 9
Korektura: Stru~en sovet za distributivna dejnost na ESM
Ra~unarska obrabotka na crteìte: Mi]o Anastasiu i Vesna îngovska
[tampa:
Tira`:

Napomena:
dejnost pri ESM.

TP-2a1

3

odluka: se usvojuva

TEHNI^KA PREPORAKA br. 2a1:

IZBOR I PRICVRSTUVAWE NA IZOLATORI






Oktomvri 2004

TP-2a1

4

S O D R @ I N A

Red.br

Str.
3 Osnovni preporaki za izbor i pricvrstuvawe na izolatorite 4
4 Izbor na izolatori 18
5 Ispituvawe i proverka na kvalitetot na izolatorite 18

TP-2a1

5

1

1.1


Ovaa tehni~ka preporaka se odnesuva na izbor na izolatori za prifa}awe na goli
provodnici (Al/~jaìwa) za elektroenergetskite nadzemni vodovi so nominalen
napon 1 kV, 10 kV, 20 kV i 35 kV.

Ovaa preporaka ima za cel da gi:

utvrdi osnovnite tehni~ki barawa za izbor i pricvrstuvawe na izolatorite,
odbere tipovi izolatori za nosewe i zatezno prifa}awe na golite provodnici
na nadzemnite vodovi, po naponski nivo i od aspekt na rabota vo uslovi na
zagaduvawe,
tipizira mehani~kite karakteristiki na izolatorite,
tipizira pricvrstuvaweto na potpornite izolatori na nosa~ite so mehani~ko
spojuvawe,
tipizira koristewe na izolatorskite lanci,
prepora~a ispituvawe na izolatorite.

2 TERMINI I DEFINICII (JUS K.A0.471)

2.1 Izolator: del od nadzemniot vod koj sluì za elektri~no izolirawe i mehani~ko
pricvrstuvawe na opremata ili provodnicite,

2.2 Poln izolator: izolator ~ie telo e od homogen izolacionen materijal,

2.3 Krut izolator: izolator preddviden kako potpira~ na provodnicite na nadzem-
niot vod koj e izloèn prete`no napregawe na svitkuvawe i pritisok,

2.4 Potporen izolator za nosa~: krut izolator na kogo izolacioniot del e namenet za
kruto postavuvawe na potpornata konstrukcija so pomo{ na nosa~ koj vleguva vo
izolatorot,

2.5 Potporen izolator za vod: krut izolator na kogo izolacioniot del e trajno spoen
so metalnata osnova i e namenet za kruto postavuvawe na potpornata konstrukcija,

2.6 Stapen izolator: izolator sostaven od izolacionen del so cilindri~en oblik so
krilca, so metalna armatura na dvata kraja,

2.7 [upliv izolator: izolator otvoren od dvata kraja,

2.8 Kapast izolator: izolator sostaven od izolacionen del vo oblik na yvono ili
disk, so armatura vo oskata na izolatorot,

2.9 Edinica na izolatorskiot lanec: kapast ili stapen izolator na kogo armaturite
ovozmoùvaat podvi`na vrska pome|u edinicite na lanecot ili so armaturata za
povrzuvawe,

2.10 Izolatorski lanec: dve ili pove}e me|usebno povrzani edinici na izolatorskiot
lanec nameneti za podvi`na vrska na provodnicite na nadzemniot vod, koi
voglavno se izloèni na napregawe na istegnuvawe.

2.11 Opremen izolatorski lanec: eden ili pove}e me|usebno povrzani izolatorski
lanci so armaturi kako vo pogon.

TP-2a1

6

2.12 Neproboen izolator (izolator klasa A): izolator ili edinica na izolator na
kogo dolìnata na najkusata pateka na probojot niz cvrstiot dijalektrik e ednakva
najmalku na polovina od nazna~enata vrednost na polznata pateka.

2.13 Polzna pateka: najkusoto rastojanie po dolìna na nadvore{nata povr{ina na
izolatorot pome|u sprovodlivite delovi na koi se doveduva rabotniot napon,

2.14 Nazna~eni karakteristiki: broj~ani vrednosti na goleminite (napon, optovaruva-
we na kr{ewe itn.) koi ja definiraat rabotata na izolatorite vo uslovi koi se
utvrdeni vo standardite i sluàt za ispituvawe i garancija na proizvoditelot.

3 OSNOVNI PREPORAKI ZA IZBOR I PRICVRSTUVAWE NA
IZOLATORITE

3.1 Izborot na izolatori za nadzemen vod so nominalen napon 1 kV, 10 kV, 20 kV i 35
kV se vr{i vrz osnova na elektri~nite i mehani~kite karakteristiki na
izolatorite, koi obezbeduvaat prifatliv rizik od preskok i prevzemawe na
optovaruvaweto od prifa}awe na provodnicite na mestoto na vgraduvawe.

a) Elektri~nite karakteristiki na izolatorite se biraat prema nominalniot
napon na vodot i so ogled na rabota vo zagadeni uslovi.

Vo sklad so standardot J US IEC 60815 i za prose~ni uslovi, se prepora~uva
izbor na dva tipa izolatori za odredeno naponsko nivo:
Izolator so normalna polzna pateka, koj se koristi na nadzemni vodovi
koi se nao|aat vo slabo ili umereno zagadeni sredini ovoj izolator ima
najmala nazna~ena specifi~na polzna pateka od 12 mm/kV do 20 mm/kV,
Izolator so podolga polzna pateka, koj se koristi na nadzemnite vodovi
koi se nao|aat vo zagadeni sredini, kako: podra~ja so razviena industrija
koi ja zagaduvaat okolinata i predgradija so dominantno zagrevawe so
jaglen ovoj izolator ima najmala nazna~ena specifi~na polzna pateka od
25 mm/kV.
Izborot na izolatori za mnogu zagadeni sredini (nivo na zagaduvawe IV ,
najmala specifi~na polzna pateka od 31 mm/kV) ne e predmet na razgleduvawe
na ovaa preporaka.

b) Mehani~kite karakteristiki na izolatorite treba po vrednost i vid na
najmalo optovaruvawe na kr{ewe (na svitkuvawe ili na istegnuvawe) bezbedno
da go prevzeme o~ekuvanoto optovaruvawe od prifa}aweto na provodnikot na
mestoto na vgraduvawe.

3.2 Za nadzemni elektroenergetski vodovi se koristat:

a) Potporni izolatori, i toa:
potporni izolatori za vodovi,
potporni izolatori za nosa~,
{uplivi (val~esti) niskonaponski (NN) izolatori,
b) edinici na izolatorski lanec, i toa:
stapni izolatori,
kapasti izolatori

[uplivite (val~estite) NN izolatori i edinicite na izolatorskite lanci
se koristat za nosewe i zatezno prifa}awe na provodnicite.

Potpornite izolatori za vodovite i potpornite izolatori za nosa~ se koristat
na nosilnite i agolnite stolbovi, no ne smee da se koristat na zateznite stolbovi.

3.3 Kako izolacionen materijal za izolatorite za nadzemnite vodovi se koristi
kerami~ka masa (porcelan i sl.), osven kapastite izolatori za koi isklu~ivo se
koristi staklo.

TP-2a1

7

3.4 Potporniot izolator za nosa~ se pricvrstuva za nosa~ot na izolatori so
mehani~ko spojuvawe so navrtuvawe. Zatoa potporniot izolator i nosa~ot na
izolatorot mora da imaat soodvetni navoi, odnosno navojni ~auri.

Pricvrstuvaweto na potporniot izolator na nosa~ot na izolatorot se vr{i:
preku plasti~na navojna ~aura kaj NN izolatorite,
preku zaliena metalna navojna ~aura kaj visokonaponskiot (VN) izolator,

Pricvrstuvaweto na potporniot izolator so zalivawe, bez navojna ~aura, ne se
prepora~uva i ne e predmet na razgleduvawe na ovaa preporaka.

3.5 Nosa~ot na potporniot izolator se ispora~uva zaedno so montiranata
(navle~enata) plasti~na navojna ~aura. Se koristi prav nosa~ na izolator prema
J US N.F1.601 za montaà na konzola i svitkan nosa~ na izolator prema J US
N.F1.602 za montaà na drven stolb.

Na sl. 3.5.a daden e izgledot na NN izolatorot N 95 za nosa~.

Vo tabelata 3.5 dadeni se osnovnite karakteristiki na NN izolatorot N 95.

Na sl 3.5.b daden e primer za izveduvawe na pricvrstuvaweto na niskonaponskiot
izolator N 95 na nosa~ot so plasti~na navojna ~aura.

Tabela 3.5
N 95 mm
a 41
b 38
d
1
95
d
2
50
d
3
22
d
4
24
h 95
R 14

Najmalo optovaruva-
we na kr{ewe pri
svitkuvawe: 15 kN

Sl.3.5.a : Niskonaponski izolator N 95 za nosa~

TP-2a1

8

Sl.3.5.b: Pricvrstuvawe na NN izolatorot na nosa~

1. telo na izolatorot N 95,
2. ednostruk navoj vo otvorot za
pricvrstuvawe na izolatorot,
3. plasti~na navojna ~aura,
4. ednostruk navoj na plasti~na ~aura,
5. oznaka,
6. telo na nosa~ot na izolatorot,
7. navoj na glavniot nosa~ na izolatorot

TP-2a1

9

3.6 Potporniot VN izolator za vod e izraboten od kerami~ka (porcelanska) masa i
treba da gi zadovoli barawata po standardot J US IEC 720, a se koristi vo
mreìte so napon 10 kV, 20 kV i 35 kV.

Vo distributivnite mreì se koristat potporni izolatori bez armatura za
prifa}awe na provodnicite. Vo 35 kV mreàta se koristat i potporni izolatori
so armatura za prifa}awe na provodnicite, no ovoj tip na izolatori ne e predmet
na razgleduvawe na ovaa preporaka.

Osnovnite karakteristiki na potporniot VN izolator za vod se odredeni so
nazna~eniot podnosiv atmosferski udaren napon (vo ponatamo{niot tekst
skratena oznaka: LI) i so nazna~eniot podnosiv napon na 50 Hz po do`d (vo
ponatamo{niot tekst skratena oznaka: AS).

Osnovnite mehani~ki karakteristiki na potporniot VN izolator za vod se
odredeni so najmaloto optovaruvawe na kr{ewe pri svitkuvawe.

Tipskata nazna~ena vrednost na optovaruvaweto na kr{ewe pri svitkuvawe
na potporniot VN izolator za vod iznesuva 12,5 kN.

Potporniot VN izolator za vod se ispora~uva zaedno so anker zavrtkata so
najmalku M20, koja se naviva vo prirabnicata na izolatorot i se lepi. Izolatorot
preku anker zavrtkata direktno se pricvrstuva na konzolata na stolbot na
nadzemniot vod.

Na sl.3.6 daden e izgledot na potporniot VN izolator (LSP izolator) za vod.

Sl.3.6: Potporen VN izolator za vod

1. izolator za vod,
2. prirabnica,
3. anker zavrtka M20,
4. {estoagolna navrtka M20.
TP-2a1

10

Vo tabelata 3.6 dadeni se osnovnite elektri~ni i mehani~ki karakteristiki na
potporniot VN izolator za vod.

Tabela 3.6: Karakteristiki na VN potporni izolatori za vod

Oznaka

U
m
(kV)

LI
(kV)

AC
(kV)

H
(mm)

h
(mm)

D
(mm)

d
(mm)

L
ks

(mm)

Broj
krila
R12,5ET75N
28 75 190 156 90 250 3
R12,5ET95L

12
38 95 222 188

150
100 350 4
R12,5ET125N
160 100 400 5
R12,5ET125L

24

50

125

305

270
170 100 540 5
R12,5ET170N
170 110 580 6
R12,5ET170L

38

70

170

370

235
180 110 720 6

U
m
maksimalen napon na opremata
LI - nazna~en podnosiv atmosferski udaren napon
AC - nazna~en podnosiv naizmeni~en napon 50 Hz
Nazna~eno optovaruvawe na kr{ewe pri svitkuvawe: 12.5 kN
L
ks
- najmala nazna~ena dolìna na polzna pateka
N - normalna polzna pateka (malku ili umereno zagadena sredina)
L - podolga polzna pateka (zagadena sredina)

3.7 Potporniot VN izolator za nosa~ ima zaliena metalna navojna ~aura od cink ili
aluminium vo koja se navrtuva nosa~ot na izolatorot.

Pricvrstuvaweto na metalnata navojna ~aura vo izolatorot se vr{i so zalivawe
so portland cement, taka {to predhodno na navojot na ~aurata se nanesuva
kompenzacionen sloj (na primer od bitumen), a na temeto na ~aurata se zalepuva
elasti~en podmeta~ (na primer od pluta).

Na sl 3.7.a daden e izgledot na visokonaponskiot izolator Ps 12-~ ( Ps 17, 5- ~)
za nosa~, a na sl.3.7.b primer za izveduvawe na pricvrstuvaweto na
visokonaponskiot izolator Ps 12-~ ( Ps 17, 5- ~) na prav nosa~ za izolatorot PNI
158/12,5. Pokraj Ps 12-~se prepora~uva da se koristat i izolatori tip Ps 24-~ i
Ps 38-~.

Vo tabelata 3.7 dadeni se osnovnite karakteristiki na izolatorot Ps 12-~ i Ps
17, 5- ~ za nosa~.

3.8 [upliviot (val~est) NN izolator - {ekel izolator treba da gi zadovoli
barawata na standardot J US N.F1.306, a se koristi za nosewe i zatezno
prifa}awe na provodnicite vo niskonaponskata mreà.

Izolatorot se pricvrstuva elasti~no na aluminiumska konzola preku dve plasti-
~ni konusni vlo{ki ( ili metalen osiguruva~ - {plenta) i soodvetni nosa~i.

Tipskata nazna~ena vrednost na optovaruvaweto na kr{ewe na {upliviot
(val~est) NN izolator iznesiva 10 kN.

Na sl.3.8.a, kako primer, daden e izgledot na {upliviot izolator Z 80, a na
sl.3.8.b izgledot na izolatorot Z 80 zaedno so konusnite vlo{ki.

TP-2a1

11

(1) navojna ~aura, so ednostruk navoj N16, (2) elasti~en podmeta~,
(3) kompenzacionen sloj, (4) portland cement.

Sl.3.7.a: VN izolator Ps 12-~ (Ps 17,5-~) za nosa~

Tabela 3.7: Karakteristiki na potporni VN izolatori za nosa~

Oznaka

U
m
(kV)

LI
(kV)

AC
(kV)

H
(mm)

a
(mm)

d
3
(mm)

d
5
(mm)

b
(mm)

L
ks

(mm)
Ps 12-~
12 28 75 130 95 135 110 32 235
Ps 17, 5- ~
17,5 38 95 150 115 150 120 42 270
Ps 24- ~

Ps 34- ~

U
m
Nazna~eno optovaruvawe na kr{ewe pri svitkuvawe: 12.5 kN
L
ks

TP-2a1

12

Sl.3.7.b: Prav nosa~ za izilator PNI 158/12,5 za izolator Ps 12-~ (Ps 17,5-~)

TP-2a1

13

Sl.3.8.a: [upliv (val~est) NN izplator

(1) konusna vlo{ka na
{upliviot isolator ili
metalen osiguruva~
({plenta)
(2) {upliv izolator Z 80
(3) nosa~

Sl.3.8.b: [upliv NN izplator so konusna vlo{ka

Tabela 3.8
Z 80 mm
a 42
b 19
c 28
d
1
80
d
2
57
d
3
50
d
4
45
d
5
22
d
6
26
e 26
h 80
R
1
6,5
R
2
3

Najmalo optovaru-
vawe na kr{ewe
10 kN
TP-2a1

14

3.9 Kapastata edinica na izolatorskiot lanec treba da gi zadovoli barawata na
standardot J US IEC 305, a se koristi za zatezno prifa}awe na provodnicite na
nadzemnite vodovi vo 10 kV mreà.

Izolacionite delovi na kapastata edinica isklu~ivo se od staklo.

Vo distributivnata mreà se koristat kapasti edinici za izolatorski lanci
so spoj vilu{ka-oko (oznaka na spojot so bukva C).

Osnovnite mehani~ki karakteristiki na kapastiot izolator odredeni se so
najmaloto optovaruvawe na kr{ewe pri istegnuvawe. Tipskata nazna~ena
vrednost na optovaruvaweto na kr{ewe pri istegnuvawe na kapastiot
izolator iznesuva 40 kN.

Brojot na kapastite edinici vo izolatorskiot lanec so ogled na rabota vo
uslovi na zagaduvawe vo 10 kV mreì:
1 vo slabo ili umereno zagadena sredina,
2 vo zagadena sredina.

Na sl.3.9.a daden e izgledot na kapastata edinica za izolatorskiot lanec U40C,
so najmala nazna~ena dolìna na polznata pateka od 280 mm.

(1) podmeta~, (2) oko, (3) kapa so vilu{ka, (4) izolator, (5) ~ivija, (6) rascepka.

Sl.3.9.a: Kapasta edinica za izolatorski lanec U40C

TP-2a1

15

Na sl.3.9.b daden e izgledot na opremen ednostruk i dvostruk zatezen izolatorski
lanec so kapasti edinici U40C.

S..3.9.b: Opremen ednostruk i dvostruk zatezen izolatorski lanec U40C

TP-2a1

16

3.10 Stapnata edinica na izolatorskiot lanec za nosilno i zatezno prifa}awe na
provodnicite od nadzemniot vod treba da gi zadovolat barawata na standardot
J US IEC 433, a se koristat vo 20 kV i 10 kV mreì.

Izolacionite delovi na stapnata edinica se od kerami~ki materijal (porcelan i
sl.).

Vo distributivnite mreì se koristat stapni edinici na izolatorskite lanci so
nadvore{na metalna armatura.

Osnovnite mehani~ki karakteristiki na stapnite izolatori se odredeni so
najmaloto optovaruvawe na kr{ewe. Tipskata nazna~ena vrednost na
optovaruvaweto na kr{ewe iznesuva 40 kN za stapnite izolatori koi se
koristat vo 20 kV te mreì i 70 kN za stapnite izolatori koi se koristat vo
35 kV te mreì.

Na sl.3.10.a.1 daden e izgledot na stapna edinica za izolatorskiot lanec so
nadvore{na armatura i spoj oko-vilu{ka, tip CE.

Na sl.3.10.a.2 daden e izgledot na stapna edinica za izolatorskiot lanec so
nadvore{na armatura i spoj tol~nik-gnezdo, tip BE.

Vo tabela 3.10 dadeni se osnovnite elektri~ni i mehani~ki karakteristiki na
stapnite izolatori so nadvore{na armatura.

TP-2a1

17

a.1) so nadvore{ni armaturi i nadvore{no oko-vilu{ka, tip SE

a.2) so nadvore{ni armaturi i nadvore{no tol~nik-gnezdo, tip VE

Sl.310.a: Stapna edinica na izolatorski lanec

Tabela 3.10: Karakteristiki na stapni izolatori so nadvore{na armatura

Oznaka
U
m
(kV)
LI
(kV)
AC
(kV)
F
m

(kN)
L
1

(mm)
D
(mm)
L
ks

(mm)
L
(mm)
L40CE175-N
L40BE175-N

125

50

175

400

275
L40CE245-L
L40BE245-L

24

170

70

40

245

170

500

345
L70CE310-N
L70BE310-N

200

85

310

650

460
L70CE380-L
L70BE380-L

38

250

95

70

380

180

800

550

U
m
F
m
- mehani~ko optovaruvawe na kr{ewe
L
ks
N - normalna polzna pateka (malku ili umereno zagadena sredina)
L - podolga polzna pateka (zagadena sredina)

TP-2a1

18

Na sl.3.10.b daden e izgledot na opremen ednostruk i dvostruk nosilen izolatorski
lanec so stapni izolatori.

POZICIJA 1 I 2
PREMA J US IEC 120

L40 BE 175
L40 BE 245
L 70 BE 310
L 70 BE 380
11 mm 16 mm

Sl.3.10.b: Opremen ednostruk i dvostruk nosilen izolatorski lanec
so stapni izolatori

TP-2a1

19

Na sl.3.10.v daden e izgledot na opremen ednostruk i dvostruk zatezen izolatorski
lanec so stapni izolatori.

POZICIJA 1 I 2
PREMA J US IEC 120

L40 BE 175
L40 BE 245
L 70 BE 310
L 70 BE 380
11 mm 16 mm

Sl.3.10.v: Opremen ednostruk i dvostruk zatezen izolatorski lanec
so stapni izolatori

TP-2a1

20

4 IZBOR NA IZOLATORI

4.1 Niskonaponska mreà:
Za nosilno prifa}awe na provodnicite na NN-ta mreà se koristat
izolatori N 95 za nosa~ so plasti~na navojna ~aura, to~ka 3.5,
Za zatezno prifa}awe na provodnicite na NN-ta mreà se koristat {upli
(val~esti) izolatori Z 80 (Z 105 i Z115 po potreba), to~ka 3.8,

4.2 Mreà 10 kV:
Za nosilno prifa}awe na provodnicite se koristat:
Potporni izolatori za vod (preporaka), to~ka 3.6,
Potporni izolatori za nosa~ so zaliena metalna navojna ~aura, to~ka 3.7.
Za zatezno prifa}awe na provodnicite se koristat kapasti edinici na
izolatorski lanci, to~ka 3.9.

4.3 Mreà 20 kV i 35 kV:
Za nosilno prifa}awe na provodnicite se koristat potporni izolatori za
vod, to~ka 3.6, stapni izolatori, to~ka 3.10 ili kapasti izolatori.
Za zatezno prifa}awe na provodnicite se koristat stapni izolatori so
nadvore{na armature to~ka 3.10 ili kapasti izolatori.

4.4 Vo sklad so vaè~kite standardi, izolatorite koi se prepora~ani da se koristat
vo distributivnata mreà podeleni se kako:
Probojni izolatori: N 95, Z 80, Z 105 i Z115 Ps 12-~ ( Ps 17, 5- ~, Ps 24-~,
Ps 38-~) i U40C i dr.
Neprobojni izolatori: stapni izolatori tip CE i tip BE, VN potporni
izolatori tip R 12,5 ET, R 24 ET, R 38 ET (LSP izolator).

5 ISPITUVAWE I PROVERKA NA KVALITETOT NA IZOLATORITE

5.1 Proverkata na kvalitetot na materijalot se vr{i so proverka na garantiranite
elektri~ni i mehani~ki karakteristiki na materijalite upotrebeni za izrabotka
na izolatorite, nosa~ite i armaturata.

Proizvoditelot e dolèn da obezbedi atesti od ovlastena nezavisna institucija
za kvalitetot na vgradeniot materijal.

5.2 Proverka na kvalitetot na izolatorot se vr{i so tipski, poedine~ni i probni
(priemni) ispituvawa kaj proizvoditelot na izolatorite, prema vaè~kite
standardi.

Ispituvawe na tipot e ispituvawe koe go vr{i proizvoditelot na eden izolator,
kako pretstavnik na drugite isti ili sli~ni izolatori.

Ispituvaweto na tipot ne se vr{i ako proizvoditelot na izolatorite
priloì atest za ova ispituvawe na primerok od toj tip.

Poedine~no ispituvawe e ispituvawe koe se vr{i na sekoj izolator poedine~no,
zaradi proverka na kvalitetot na komponentite na materijalot na izolatorot i
otklonuvawe na o{tetenite edinici vo procesot na proizvodstvo.

Probno (priemno) ispituvawe e ispituvawe koe se vr{i vo prisustvo na
korisnikot (kupuva~ot) i po pravilo gi opfa}a poedine~nite ispituvawa.
Ispituvaweto se vr{i na primerok izolator zemen proizvolno od grupa izolatori
koi gi zadovolile barawata na poedine~nite ispituvawa i proizvoditelot gi nudi
za prevzemawe. Vo slu~aj ovoj izolator da ne odgovara, se smeta deka celata
pora~ana koli~ina izolatori e neispravna i korisnikot (kupuva~ot) moè da go
otkaè prevzemaweto na izolatorite.

Literatura:
TP-2a2

1


TEHNI^KI USLOVI ZA IZRABOTKA NA OSIGURUVAÎ SO
IZOLATOR ZA NADVORE[NA MONTA@A,
ZA NAPON 1 kV

Oktomvri 2004

TP-2a2

2


IZDAVA^:



IZDAVA^:

Korektura: Stru~en sovet za distributivna dejnost na ESM
[tampa:
Tira`:

Napomena:
dejnost pri ESM.

TP-2a2

3

odluka: se usvojuva

TEHNI^KATA PREPORAKA br. 2a2:

TEHNI^KI USLOVI ZA IZRABOTKA NA OSIGURUVAÎ SO IZOLATOR ZA
NADVORE[NA MONTA@A, ZA NAPON 1 kV






Oktomvri 2004


TP-2a2

4

1


Ovaa preporaka se odnesuva na tipizacijata na osnovnite tehni~ki barawa za
izrabotka na osiguruva~i prigradeni na potporen NN izolator koj sluì za nosa~.

Osiguruva~ite sluàt za za{tita na nadzemnite ku}ni priklu~oci.

Osiguruva~ite obavezno se postavuvaat ako priklu~okot napojuva objekt od lesno
zapaliv materijal (na pr. drvo).

Osiguruva~ot ne se koristi ako priklu~okot e izveden so NN SKS tip X00-A, a
montaàta na priklu~okot e izvedena vo potpolnost prema TP-13.

Vo elektrodistributivnata mreà se koristat dva tipa osiguruva~i so izolatori,
za nazna~ena struja na toplivata vlo{ka 25 A i 63 A.

2 MATERIJAL I MONTA@A NA OSIGURUVAÔT SO IZOLATOR

2.1 Osiguruva~ot i izolatorot so~inuvaat edinstven element, taka da pri montaà
na provodnicite ne e potreben poseben izolator.

Vnatre{niot del na osiguruva~ot konstruktivno treba da e usoglasen prema
standardot za instalacioni osiguruva~i tip D, taka da e ovozmoèno da se
primeni K glava i topliva vlo{ka.

2.2 Osiguruva~ot so izolator treba da bide izraboten od kerami~ka masa koja ima
propisni elektri~ni i mehani~ki karakteristiki.

Metalnite delovi na osiguruva~ot treba da bidat robusni, izraboteni od mesing
i za{titeni od korozija so cink nanesen so galvanizirawe.

Kapata na osiguruva~ot treba da bide so navojna ~aura izrabotena od bakaren lim
zaradi otpornost na atmosferski vlijanija.

2.3 Montaàta na osiguruva~ite so izolator se vr{i so pomo{ na metalni nosa~i na
izolator (toplo pocinkuvan ~elik ili legura od aluminium) so montirana
(navle~ena) plasti~na navojna ~aura, i toa:
na konzola: preku prav nosa~ na izolator prema J US N.F1.601,
na drven stolb: preku svitkan nosa~ na izolator , so navoj za navrtuvawe vo
drvo, prema J US N.F1.602.

Pricvrstuvaweto na izolatorot na nosa~ot na izolatorot se vr{i so mehani~ko
spojuvawe so navrtuvawe.

Otvorot za pricvrstuvawe na izolatorot mora da bide prema TP-2a1.

2.4 Za{tita od korozija:

Pokraj toa {to site elementi na osiguruva~ot so izolator treba da se izrabotat
od materijali otporni na atmosferski vlijanija, oblikot i polo`bata na
osiguruva~ot koj e prigraden na izolator treba da e takov da e onevozmoèno
prodirawe i zadrùvawe na voda vnatre vo poedinite elementi. Za taa cel treba
da se obezbedi dobro zatnuvawe pome|u teloto na osiguruva~ot i priklu~nite
zavrtki, so postavuvawe na soodvetni podmetnuva~i.

2.5 Sekoj osiguruva~ so izolator treba da ima nadglazurno vtisnat znak na
proizvoditelot.

2.6

Osiguruva~ot so izolator treba vo se da odgovara na standardite za izrabotka i
ispituvawe: J US N.E5.005 i J US N.F1.011.
Za rezultatite od ispituvaweto proizvoditelot e dolèn da priloì atest
izdaden od ovlastena nezavisna institucija.

TP-2a2

5

2.7

Na sl.2.7 daden e primer za izveduvawe na osiguruva~ so izolator za nadvore{na
montaà.

Merkite se vo (mm)

Tip

H

a

b

F

F
1

F
2

F
3

c

e

r

q
25 A
70 123 39
63 A

114
82 130

72

22

29

60

45

38

7
48

Tip
b
1

min.
d
navoj
d
1
min.
d
2

d
3
min
d
4

f

min
l

min

min

min
25 A
12 E27 25,5 41 24,5 5 2
63 A
14 E33 31,5 46 30,5

M6
6

20

1
2,5
Optovaruvawe na kr{ewe: 15 kN

Sl.2.7: Osiguruva~ so izolator

Literatura:
Tehni~ki Preporaki na ED Srbija
TP-2b

1

TEHNI^KA PREPORAKA br.2b:

TEHNI^KI BARAWA
ZA IZRABOTKA I MONTA@A NA RASTAVUVAÎ
I SKLOPKA RASTAVUVAÎ
ZA NADZEMNI ELEKTROENERGETSKI VODOVI

Oktomvri 2004

TP-2b

2


IZDAVA^:

Ra~unarska obrabotka na crteìte: \or|e Gli{i}

(PREVEDEN I PRERABOTEN TEKST NA MAKEDONSKI JAZIK Oktomvri 2004)

IZDAVA^:

[tampa:
Tira`:

Napomena:
dejnost pri ESM.

TP-2b

3

odluka: se usvojuva

TEHNI^KA PREPORAKA br. 2b:

TEHNI^KI USLOVI
ZA IZRABOTKA I MONTA@A NA RASTAVUVAÎ
I SKLOPKA RASTAVUVAÎ
ZA NADZEMNI ELEKTROENERGETSKI VODOVI



Stefan Haxikostov, Pretsedatel na Stru~niot sovet, ESM Direkcija Skopje,
Panzo Andonov, Zamenik pretsedatel, ESM Direkcija Skopje,
Blagoja Naskovski, Elektrodistribucija Kumanovo,
|o[e Veninov, Elektrodistribucija Veles,
Kole ârak~iev, Elektrodistribucija Kumanovo,
Dimitar Sugarev, Elektrodistribucija Del~evo,
Dragan Miovski, Elektrodistribucija Struga,
Dimitar Mano, Elektrodistribucija Bitola,
Nove Noveski, Elektrodistribucija Tetovo,
|orgi Janevski, Elektrodistribucija Skopje,
Blagoj Donev, ESM Direkcija Skopje,
Risto Trajanovski, Elektrodistribucija Ohrid,
Zoran Ognenovski, ESM Direkcija Skopje,
Jordan Izmirliev, ESM Direkcija Skopje,
Jordan~o Kocev, Elektrodistribucija {tip,
Danica Arsenovska, ESM Direkcija Skopje


Panzo Andonov, ESM Direkcija Skopje
Boris Hristov, Elektrodistribucija Strumica
Risto Trajanovski, Elektrodistribucija Ohrid,
Bor~e Troja~anec, Elektrodistribucija Prilep
Rade Nikoli], Elektrodistribucija Skopje
Stefan Minov, Elektrodistribucija {tip,
Danica Arsenovska, ESM Direkcija Skopje

Oktomvri 2004

TP-2b

4

S O D R @ I N A

Red.br Str.
4 Materijal 6
5 Konstrukcija 7
6 Ozna~uvawe 8
7 Ispituvawe i proverka na kvalitetot 8
8 Transport, uskladi{tuvawe i odrùvawe 8
9 Stolb i montaà na razdelniot aparat 9

TP-2b

5

1
1.1

Ovaa preporaka se odnesuva na utvrduvawe na osnovnite tehni~ki barawa za
izrabotka i koristewe na rastavuva~ite i sklopka rastavuva~ite (vo
ponatamo{niot tekst: razdelen aparat) za nadzemni elektroenergetski vodovi 10
kV, 20 kV i 35 kV.

Preporakata isto taka gi utvrduva i op{tite barawa za tipizacija na betonskiot
stolb za nosewe na razdelniot aparat za nadzemni vodovi.

1.2 So ovie tehni~ki uslovi se odreduva:
tehni~kite podatoci i tehni~kite uslovi vo koi raboti razdelniot aparat,
materijalot, konstrukcijata, ozna~uvaweto, utvrduvawe i proverka na
kvalitetot, transportot, uskladi{tuvaweto i odrùvaweto na razdelniot
aparat,
karakteristikite na betonskiot stolb za nosewe na razdelniot aparat.

2.1 Razdelen aparat: aparat predviden za vklu~uvawe ili prekinuvawe na strujata.

2.2 Mehani~ki razdelen aparat: razdelen aparat kaj kogo kontaktite fizi~ki se
razdeluvaat.

2.3 Rastavuva~: mehani~ki razdelen aparat so ured za zavisno ra~no pokrenuvawe koj
vo otvorena polo`ba obezbeduva razdelno rastojanie vo soglasnost so
propi{anite barawa, koj e vo sostojba da prekine nezna~itelni strui.

2.4 Sklopka-rastavuva~: mehani~ki razdelen aparat koj moè da vklu~uva,
sproveduva i prekinuva struja vo normalni uslovi. Sklopka-rastavuva~ot moè da
vklu~uva i kratkotrajno da sproveduva struja na kusa vrska, no ne moè da ja
prekinuva strujata na kusa vrska. Sklopka-rastavuva~ot vo otvotena polo`ba ima
vidno razdvoeni kontakti i gi zadovoluva barawata za izolirawe koi se utvrdeni
za rastavuva~ot.


3.1 Razdelniot aparat propi{an so ovie tehni~ki barawa se primenuva za
vgraduvawe na stolbovi na nadzemnite elektroenergetski vodovi so nominalen
napon 10 kV, 20 kV i 35 kV, vo se prema Pravilnikot za tehni~kite normativi za
izgradba na nadzemni elektroenergetski vodovi i soodvetnite standardi.

3.2 Razdelniot aparat treba da raboti vo normalno zagadena okolina, na otvoren
prostor i vo slednite uslovi:
najvisoka temperatura na vozduhot: +40
0
S,
sredna temperatura na vozduhot merena vo tekot na 24 ~asa: +35
0
S,
sredna godi{na temperatura na vozduhot: +20
0
S,
najniska temperatura na vozduhot: -25
0
S,
nadmorska visina: do 1000 m,
debelina na slojot na led: do 10 mm,
pritisok na veter: do 75 daN/m
2
.

TP-2b

6

3.3 Razdelniot aparat se primenuva za montaà na stolb vo horizontalna
polo`ba.

Montaàta na razdelniot aparat na stolbot vo vertikalna polo`ba (na primer:
kaj TS x/0,4 kV vidi TP-1v, kaj kablovskite priklu~oci na nadzemniot vod itn.) ne
e predmet na razgleduvawe na ovaa preporaka.

3.4 Razdelniot aparat mora da gi ima slednite nazna~eni karakteristiki, prema
standardot J US N.K3.301:
nazna~en napon: 12 kV, 24 kV i 38 kV (36 kV),
nazna~ena trajna struja: 400 A i 630 A,
nazna~ena struja na isklu~uvawe na rastavuva~ot: 2,5 A, 4 A, i 6,3 A;
nazna~ena struja na isklu~uvawe na sklopka-rastavuva~ot: 400 A i 630 A;
nazna~ena kratkotrajna podnosiva struja : 15 kA;
nazna~eno traewe na kusata vrska: 1 s,
nazna~ena podnosiva temena vrednost na strujata: 2,5 kratna vrednost na
nazna~enata kratnotrajno podnosiva struja,
nazna~en stepen na izolacija prema podatocite od tabela 3.4.

Tabela 3.4: Stepeni na izolacija na razdelniot aparat

Najvisok napon vo mreàta 12 24 38
prema zemja 75 125 170
LI (kV) na razdelniot kontakt 85 145 195
prema zemja 28 50 70
AC (kV) na razdelniot kontakt 32 60 80
LI nazna~en podnosiv atmosferski udare napon
AC nazna~en podnosiv naizmeni~en napon 50 Hz

Koordinacijata na nazna~eniot napon, nazna~enata struja, nazna~enite kratkotrajno
podnosivi strui, nazna~enite podnosivi temeni vrednosti na strujata i nazna~enite
strui na isklu~uvawe na vodot se vr{at prema standardot J US N.K3.301.

4 MATERIJAL
4.1 Sostavot i kvalitetot na materijalite od koi se izrabotuva razdelniot aparat
mora da odgovaraat na uslovite na Jugoslovenskite standardi i Pravilnikot za
tehni~kite normativi za izgradba na nadzemni elektroenergetski vodovi.

4.2 êli~nite delovi na razdelniot aparat mora da bidat za{titeni od korozija so
toplo pocinkuvawe prema Pravilnikot za tehni~ki merki i uslovite za za{tita
na ~eli~nite konstrukcii od korozija i Pravilnikot za tehni~kite normativi za
izgradba na nadzemni elektroenergetski vodovi.

TP-2b

7

5 KONSTRUKCIJA

5.1 Konstrukcijata na razdelniot aparat mora da bide usoglasena so standardot
J US N.K3.301.

Konstrukcijata na razdelniot aparat treba da bide so kompaktni polovi
modularna konstrukcija taka da polovite nezavisno se zamenlivi.
Konstrukcijata na rastavuva~ot treba da bide takva da so adaptacija moè da
postane sklopka - rastavuva~.

5.2 Rasklopniot aparat treba da gi ispolnuva slednite posebni barawa:

5.2.1 Izolatorite treba da bidat polni (neprobojni izolatori) specijalno nameneti za
razdelni aparati, prema standardot J US IEC 273.

Nose~kite metalni elementi na izolatorite treba da bidat preku metalen
nosa~ (postoqe) da imaat sigurna galvanska vrska so zazemjuvaweto na stolbot.

5.2.2 Kontaktnite elementi na razdelniot aparat treba da bidat takvi da obezbedat
nepre~eno isklu~uvawe i pri nafaten mraz.

5.2.3 Uredot za zavisno ra~no pokrenuvawe na razdelniot aparat e pogon so poluga.
Ra~kata na uredot za zavisno ra~no pokrenuvawe treba da bide vo gorna polo`ba
pri zatvoren, a vo dolna polo`ba pri otvoren razdelen aparat, so mo`nost za
zaklu~uvawe so katanec vo dvete polo`bi.

5.2.4 Vrskata pome|u priklu~ocite na rastavuva~ot i provodnicite na nadzemniot vod
mora da bidat otporni na dinami~ki napregawa pri dejstvo na veter i rabota na
razdelniot aparat.

5.3 Razdelniot aparat treba da ima mo`nost za menani~ko rastovaruvawe od
prifa}aweto na provodnicite na nadzemniot vod:
na nosa~ot (postoqeto) na razdelniot aparat:
na posebna konzola.

Ako prifa}aweto na provodnicite na nadvore{niot vod se vr{i preku nosa~ot na
razdelniot aparat, toga{:
nominalnata podnosliva sila od zategaweto na provodnicite koja se
prenesuva na nosa~ot na razdelniot aparat mora da iznesuva 2500 daN,
rastojanieto pome|u oskite na polovite mora da iznesuva najmalku 600 mm.

5.4 Pristapot do site elementi na razdepniot aparat i zavrtkite treba da bide
odozdola, od stranata od koja pristapuva monterot, taka da site vrski
konstruktivno se re{avaat na prevrten rastavuva~, a delovite na razdelniot
aparat treba da bidat lesno zamenlivi.

5.5 Pricvrstuvaweto na uredot za ra~no pokrenuvawe na razdelniot aparat na
betonski stolb treba da e usoglasen so tipskoto re{enie za pricvrstuvawe koe e
dadeno na sl.9.1.

Nosa~ot na ra~kata i nosa~ot na vodilicata na ra~kata na uredot mora da
bidat od U profil so stranite svrteni kon stolbot, so otvori za pricvrstuvawe
koi se dadeni na sl.5.5.a i sl.5.5.b.

Ra~kata na upravuva~kiot mehanizam treba da bide montirana taka da:
visinata na osovinata na ra~kata bide na okolu 1,5 m nad povr{inata na
tloto,
da e normalno na vodot odnosno, kaj agolnite stolbovi, vo pravec na
simetralata na agolot na trasata, i toa vo temeto na tapiot agol.

TP-2b

8

5.6 Kontaktnite delovi na razdelniot aparat po svojata funkcija mora da sluàt
isklu~ivo za sproveduvawe i prekinuvawe na predvidenite strui , a za
prekinuvawe na lakot treba da se koristat elementite predvideni za toa, pa ne se
prepora~uva upotreba na kontaktni elementi vo vid na rogovi.

Priklu~okot na razdelniot aparat od bakar mora na soodvetna dolìna da bide
pocinkuvan so elektrolitska postapka i pasiviziran, sl.5.6.

Strujnite stegalki treba da obezbedat sigurna galvanska vrska pome|u Al / ~
provodnikot na nadzemniot vod so priklu~ocite na rastavuva~ot.

6 OZNAÛVAWE

Rasklopniot aparat mora da ima natpisna tablica prema standardot J US N.K3.301.
Natpisnata tablica ja postavuva proizvoditelot na razdelniot aparat.
Natpisnata tablica treba da bide vidliva i lesno ~itliva od dolnata strana.

7 ISPITUVAWA I PROVERKA NA KVALITETOT

7.1 Proverkata na kvalitetot na materijalite se vr{i so proverka na garantiranite
mehani~ki karakteristiki na materijalite upotrebeni za izrabotka na razdelniot
aparat i upravuva~kiot mehanizam.

Proizvoditelot e dolèn da obezbedi atesti od ovlasteni nezavisni institucii
za kvalitetot na vgradeniot materijal.

7.2 Proverkata na kvalitetot na materijalite se vr{i so tipski, poedine~ni i
probni (priemni) ispituvawa kaj proizvoditelot na eden razdelen aparat, kako
pretstavnik na drugite isti ili sli~ni razdelni aparati.

Ispituvaweto na tipot ne se vr{i ako proizvoditelot na razdelniot aparat
priloì atest za ova ispituvawe na primerok od toj tip.

Poedine~no ispituvawe e ispituvawe koe se vr{i posebno na sekoj razdelen
aparat, zaradi proveruvawe na kvalitetot na proizvodstvoto.

Probno (priemno) ispituvawe e ispituvawe koe se vr{i vo prisustvo na
korisnikot (kupuva~ot) na eden razdelen aparat, zaedno so uredot za zavisno ra~no
pokrenuvawe. Vo slu~aj rasklopniot aparat da ne odgovara na karakteristikite koi
gi garantira proizvoditelot, ispituvaweto se povtoruva u{te na eden rasklopen
aparat. Vo slu~aj i ovoj rasklopen aparat da ne odgovara, se smeta deka celata
nara~ana koli~ina na rasklopni aparati e neispravna i korisnikot (kupuva~ot)
moè da se otkaè od prevzemaweto.

8 TRANSPORT, USKLADI[TUVAWE I ODR@UVAWE

Transportot, uskladi{tuvaweto i odrùvaweto na razdelniot aparat mora da bide
spored standardot J US N.K3.002

TP-2b

9

Steblo na stolbot
od beton

Sl.5.5.a: Pricvrstuvawe na nosa~ot na ra~kata od upravuva~kiot mehanizam

Ostanatite merki se vo sklad
so sl.5.5.a

Sl.5.5.b: Pricvrstuvawe na nosa~ot na
vodilicata od upravuva~kiot
mehanizam

pocinkuvano so elektrolitska
postapka i pasivizirano, debelina
na slojot na cinkot 15 m do 20 m

Sl.5.6: Priklu~ok na provodnicite na vodot na razdelniot aparat

TP-2b

10

9 STOLB I MONTA@A NA RAZDELNIOT APARAT

9.1 Ako za nosewe na razdelniot aparat se koristi betonski stolb za nadzemni
vodovi 10 kV i 20 kV, toga{ pokraj osnovnite barawa dadeni vo TP-10a za
proektirawe, proizvodstvo, ispituvawe i koristewe na betonskiot stolb, treba
da bidat ispolneti i slednite posebni barawa:
stolbot e 11/1000 ili 11/1600,
stolbot mora da bide opremen so otvori (dupki) i so ~auri so navoj prema
sl.9.1, ili na istite mesta da se postavat metalni pocinkuvani obujmici so
vodilici.
armaturnata {ipka koja gi nosi metalnite ~auri za pricvrstuvawe na
upravuva~kiot mehanizam (pozicija 3, 4, 5 i 6) mora na oddale~enost od okolu
0,3 m i 8,5 m od vrvot na stolbot da bide galvanski povrzana so armaturnata
{ipka koja gi nosi metalnite ~auri za zazemjuvawe (pozicija 7 i 8), so
zavaruvawe so pomo{ na popre~ni armaturi so ist presek kako armaturnite
{ipki na stolbot. Dokolku se koristat metalni obujmici, site me\usebno da
bidat galvanski povrzani i so zazemjuva~ot na stolbot

9.2 Izborot i izveduvaweto na temelot za betonskiot stolb za montaà na
razdelniot aparat, vo zavisnost od nominalnata sila na stolbot i od
karakteristikite na tloto na mestoto na montaà na stolbot, se vr{i prema TP-
10a, poglavje 8: Izbor na temel i temelewe.

Dlabo~inata na vkopuvawe na stolbot treba da iznesuva okolu 1,8 m.

9.3 Se prepora~uva montaàta na razdelniot aparat da se vr{i na nepodignat
stolb.

9.4 Za stolbot (betonski, ~eli~en, drven) od nadzemniot vod koj go nosi
razdelniot aparat, obavezno se izveduva zazemjuva~ na stolbot. Se koristi
zazemjuva~ so dva prstena prena TP-9, to~ka 4.4.1 i slika 4.4.1b.

Pome|u podvi`nite (vrtlivi) delovi i nosa~ot (postoqeto) na razdelniot aparat
mora da postoi elasti~na galvanska vrska (pletenica).

Metalnata osnova na razdelniot aparat i polugata za rakuvawe so razdelniot
aparat preku sobiren zemjovod mora da bide vo galvanska vrska so zazemjuva~ot na
stolbot.

Kako sobiren zemjovod se koristi (to~ka 4.8 vo TP-9):
kaj metalnite stolbovi: konstrukcijata na stolbot,
kaj armiranobetonskite stolbovi: najmalku edna armaturna {ipka so dijametar
od najmalku 10 mm, koja se protega od vrvot do dnoto na stolbot, ili
pocinkovana ìca ili trakaili Su jaè , ako se koristat obujmici.
Kaj drvenite stolbovi: okrugla ~eli~na pocinkuvana ìca so dijametar od
najmalku 10 mm, ili pocinkuvana ~eli~na traka so presek najmalku 100 mm
2
i
debelina 4 mm ili Cu jaè so presek 35 mm
2
.

Galvanskata vrska na osnovata na razdelniot aparat so zazemjuva~ot na stolbot se
izveduva preku stegalkata za zazemjuvawe (ispitna spojnica), koja se izveduva
prema to~ka 4.7 TP-9.

TP-2b

11

(1),(2) otvori niz stolbot za pricvrstuvawe na nosa~ot na rastavuva~ot; (3),(4) navojni ~auri za pricvrstuvawe na
nosa~ot na vodilicata na upravuva~kiot mehanizam; (5),(6) navojni ~auri za pricvrstuvawe na nosa~ot na ra~kata
od upravuva~kiot mehanizam; (7) navojna ~aura za zazemjuvawe na nosa~ot na razdelniot aparat; (8) stegalka za
zazemjuvawe na stolbot ( ispitna stegalka)

Sl.9.1: Betonski stolb za nosewe na razdelniot aparat

Literatura:

TP-3

1

TEHNI^KA PREPORAKA br.3:

IZBOR I POLAGAWE NA ENERGETSKI KABLOVI
VO ELEKTRODISTRIBUTIVNITE MRE@I
1kV, 10 kV, 20 kV I 35 kV

Oktomvri 2004

TP-3

2

(ORIGINALEN TEKST NA SRPSI JAZIK - Septemvri 2000)

IZDAVA^ I-og izdawa (Noem.1972)
IZDAVA^ II-og izdawa(Dec.1978)
IZDAVA^ III-Og izdawa (Okt.1991)

POSLOVNO UDRU@EWE ELEKTRODISTRIBUCIJE SRBIJE

IZDAVA^ IV-og izdawa (Sept.2000)

Tehni~ko ureduvawe: Tomislav Bojkovi}
Korektura: Tomislav Bojkovi}
Ra~unarska obrabotka na crteìte: Vladimir Krsti} i Biqana Stojanovi}

(PREVEDEN I PRERABOTEN TEKST NA MAKEDONSKI JAZIK OKTOMVRI 2004)

IZDAVA^:

AD Elektrostopanstvo na Makedonija, Sektor za Razvoj i investicii i Sektor
za Distribucija,, SKOPJE, ul.11 Okt0mvri br. 9
[tampa:
Tira`:

Napomena:
dejnost pri ESM.

TP-3

3

odluka: se usvojuva


IZBOR I POLAGAWE NA ENERGETSKI KABLOVI
VO ELEKTRODISTRIBUTIVNITE MRE@I
1kV, 10 kV, 20 kV I 35 kV






Oktomvri 2004

TP-3

4

S O D R @ I N A

Red.
Broj

Str.
4 Izbor na kablovi za nizok napon 0,6/1 kV 8
5 Izbor na kablovi 6/10 kV 9
8 Tipizacija na presekot na provodnicite i elektri~nata za{tita 12
9 Preporaki za poloùvawe na energetskite kablovi 12
10 Direktno poloùvawe na energetskite kablovi vo zemja 15
11 Kablovska kanalizacija 18
12 Kablovsko okno ({ahta) 19
13 Pribliùvawe i vkrstuvawe na energetski i telekomunikacioni
kablovi

20
14 Pribliùvawe i vkrstuvawe na energetski kablovi so èlezni~ka i
tramvajska pruga

21
15 Pribliùvawe i vkrstuvawe na energetski kablovi so cevki na vodovod
i kanalizacija

22
16 Pribliùvawe i vkrstuvawe na energetski kablovi so toplovod 22
17 Pribliùvawe i vkrstuvawe na energetski kablovi so gasovod 24
18 Me|usebno pribliùvawe i vkrstuvawe na energetskite kablovi 24
19 Vkrstuvawe na energetski kabel so pat nadvor od naseleno mesto 24
20 Vkstuvawe na energetski kabel so vodotek 25
21 Poloùvawe na energetski kablovi preku mostovi 25
22 Poloùvawe na ednoìlni energetski kablovi 26
23 Kablovski pribor 27
24 Ispituvawe na energetskite kablovi i kablovskiot pribor 29
25 Dozvoleno strujno optovaruvawe na energetskiot kabel 31
26 Transport i odmotuvawe na energetskite kablovi 38
27 Energetski kablovi i problematika za zazemjuvawe 38

TP-3

5

1

1.1


Ovaa preporaka se odnesuva na izborot i poloùvaweto na podzemnite
energetski kablovi koi se koristat vo elektrodistributivnite mreì so
nominalni naponi 1 kV, 10 kV, 20 kV i 35 kV

Ovaa preporaka ne se odnesuva na konstrukcii na kablovi za posebna namena ,
kako: kablovite otporni na gorewe, rudarskite kablovi kako i na signalnite
kablovi.

Izborot i polagaweto na nadzemnite energetski kablovi (samonose~ki kablovski
snopovi) se vr{i prema TP-8.

1.2 Ovaa preporaka e usoglasena so vaè~kite tehni~ki propisi i standardi, kako i so
tehni~kite preporaki na ED Srbija.

gi odredi osnovnite uslovi vo koi treba da raboti energetskiot kabel,
izvr{i tipizacija na osnovnite konstrukcii na energetskite kablovi po
naponski nivoi, koi najmnogu odgovaraat na uslovite za rabota i eksploatacija
vo elektrodistributivnite mreì,
izvr{i tipizacija na presekot na provodnicite i elektri~nata za{tita,
gi prepora~a osnovnite na~ini na poloùvawe na energetskite kablovi, kako i
posebni uslovi na poloùvawe vo specijalni uslovi: vkrstuvawe so pati{ta i
èleznica, poloùvawe preku mostovi, vkrstuvawe i paralelno vodewe so
telekomunikacioni vodovi, toplovodi, vodovodi i drugi komunalni
instalacii,
prepora~a na~in na spojuvawe na provodnicite i izrabotka na kablovski
spojnici i zavr{nici,
prepora~a ispituvawe na energetskiot kabel,
ja utvrdi presmetkata na dozvolenite strui na optovaruvawe na energetskite
kablovi,
prepora~a na~inot na koristewe na energetskite kablovi kako zazemjuva~i.


2.1 Kabel: vid na elektri~en vod koj e sostaven od edna ili pove}e ìli i soodvetni
za{titni sloevi.

2.2 Provodnik: metalen del od kabelot namenet za sproveduvawe na strujata,

2.3 @ila: del od kabelot koj se sostoi od provodnik, izolacija i slaboprovodni
sloevi, ako postojat,

2.4 Jadro na kabelot: zbir od ìli vo forma na jaè (pojaèni), so soodvetna ispuna
ako postoi,

2.5 Ispuna: element od kabelot so koj se ispolnuva me|uprostorot pome|u ìlite za da
se dobie kruèn presek na kabelot. Ako ispunata e napravena od slaboprovoden
materijal, taa sluì kako provodna vrska pome|u elektri~nata za{tita i
slaboprovodnite sloevi okolu ìlata na kabelot.

2.6 Pla{t: za{titen sloj od polivinilhlorid (PVC) ili polietilen (PE) koj gi {titi
elementite na kabelot od vlaga i hemiski vlijanija, a vo pomala merka i od
mehani~ki o{tetuvawa.

TP-3

6

2.7 Metalen pla{t: bezrabna cevka od olovo ili aluminium koja se postavuva preku
jadroto na kabelot so cel da ja {titi izolacijata od vlaga i hemiski ili
mehani~ki o{tetuvawa.

2.8 Armatura: sloj od metalni traki ili ìci koi go za{tituvaat kabelot od
prekumerni mehani~ki napregawa i o{tetuvawa na kabelot.

2.9 Slaboprovoden sloj (ekran na kabelot): sloj koj se postavuva pod izolacijata i
nad izolacijata i sluì za radijalno oblikuvawe i ograni~uvawe na elektri~noto
pole.

2.10 Elektri~na za{tita: metalen sloj koj sluì za ograni~uvawe na elektri~noto
pole , za odveduvawe na strujata na zemjospoj i za{tita od indirekten dopir. Kaj
ednoìlnite kabli elektri~nata za{tita se postavuva nad slaboprovodniot sloj
na izolacijata, dodeka kaj troìlnite kablovi taa moè da se postavi preku
sekoja ìla ili da bide zaedni~ka za site ìli.

2.11 Kablovski snop: snop vo vid na jaè od ednoìlni energetski kablovi,

2.12 Nazna~eni karakteristiki: broj~ani vrednosti na goleminite (napon, struja itn.)
koi ja definiraat rabotata na kabelot vo uslovi koi se utvrdeni vo standardite i
sluàt za ispituvawe i garancija na proizvoditelite.

2.13 Polimer izolacija (materijali): grupa materijali za izolacija na kablovite od
polivinilhlorid (PVC), termoplasti~en polietilen (PE) i umreèn polietilen
(UPE).


3.1 Energetyskiot kabel treba da bide konstruiran, proizveden i ispitan vo
soglasnost so priznatite svetski dostignuvawa i slednite standardi:
JUS N.C5.020: Kablovi so izolacija od impregnirana hartija i metalen pla{t,
za nominalni naponi do 60 kV,
JUS N.C5.025: Ispituvawe na kablovi so izolacija od impregnirana hartija i
metalen pla{t, so nominalni naponi do 60 kV,
JUS N.C5.220: Kablovi so izolacija od termoplasti~ni masi na baza na
polivinilhloridi, so pla{t od polivinilhlorid ili termoplasti~en
polietilen, za naponi do 10 kV.
JUS N.C5.225: Ispituvawe na kablovi so izolacija od termoplasti~ni masi na
baza na polivinilhlorid, so pla{t od polivinilhlorid ili termoplasti~en
polietilen, za naponi do 10 kV
JUS N.C5.230: Kablovi so izolacija od termoplasti~en ili umreèn
polietilen, so pla{t od termoplasti~ni ili elastomerni masi, za naponi od
1 kV do 35 kV.
JUS N.C5.235: Ispituvawe na kablovi so izolacija od termoplasti~en ili
umreèn polietilen, so pla{t od termoplasti~ni ili elastomerni masi, za
naponi od 1 kV do 35 kV.
JUS IEC 60502: Energetski kablovi so estrudiran poln dijalektrik za
nominalni naponi od 1 kV do 30 kV.

3.2 Energetskiot kabel }e raboti vo normalni uslovi:
najvisoka temperatura na vozduhot: +40
0
S,
najniska temperatura na vozduhot: -25
0
S,
sredna godi{na temperatura na vozduhot: +20
0
S i na tloto +15
0
S

3.3 Energetskiot kabel }e raboti vo distributivna mreà vo koja najvisokiot
pogonski napon iznesuva:
12 kV vo mreì so nominalen napon 10 kV

TP-3

7

3.4 Zazemjuvawata na neutralnite to~ki na distributivnite mreì 10 kV, 20 kV i
35 kV se izveduvaat prema TP-6,

a) Neutralnata to~ka na mreìte 10 kV i 20 kV e izolirana ili zazemjena preku
niskoomska impedansa.
b) Neutralnata to~ka na mreìte 35 kV e zazemjena preku niskoomska impedansa.

3.5 Vo distributivnite mreì na Srbija tipizirani se slednite vrednosti na
maksimalnite dozvoleni trifazni simetri~ni strui (mo}nosti) na kusi
vrski i zemjospojovi:
mreì 10 kV: 14,5 kA (250 MVA),
mreì 20 kV: 14,5 kA (500 MVA),
mreì 35 kV: 12,5 kA (750 MVA),

Tipiziranata vrednost na strujata na zemjospoj vo zazemjenite mreì 10 kV, 20
kV i 35 kV e 300 A. Vo mreàta 20 kV i 35 kV strujata na zemjospojot moè da bide i
pogolema od 300 A, no najmnogu 1000 A (TP-6).

3.6 Vreme na traewe na kusata vrska iznesuva najmnogu:
0,5 s vo mreìte 10 kV i 20 kV,
1 s vo mreìte 35 kV.

3.7 Vremetraeweto na zemjospojot (t
z
), prema TP-4a, iznesuva:

a)

Vo izolirani mreì 10 kV i 20 kV
t
z
O3 s ako vrednosta na vkupnata kapacitivna struja na zemjospojot preo|a 10 A
t
z
O2 h ako vrednosta na vkupnata kapacitivna struja na zemjospojot ne preo|a 10
A
b) Vo zazemjeni mreì 10 kV, 20 kV i 35 kV
t
z
O1 s vo mreì 10 kV i 20 kV
t
z
O2 s vo mreì 35 kV.

TP-3

8

4 IZBOR NA KABLOVI ZA NIZOK NAPON 0,6/1 kV

4.1 Vo mreìte so nizok napon se prepora~uva da se primenat dva osnovni tipa
kablovi so nazna~en napon 0,6/1 kV (sl.4.1):

a) Tip PP00-ASJ (JUS N.C5.220)
Toj e ~etvoroìlen kabel so ednoì~en sektorski aluminiumski provodnici
(Solidal), PVC izolacija, so ispuna od guma ili PVC i PVC pla{t.

b) Tip XP00-ASJ (JUS N.C5.230)
Toj e ~etvoriìlen kabel so ednoì~ni sektorski aluminiumski provodnici,
izolacija od umreèn polietilen (UPE), so ispuna od guma ili PVC i PVC pla{t.
Ovoj tip kabel ima prednost na delot od konzumot so golema gustina na
optovaruvawe, kako i na mestata so golemi termi~ki napregawa na kablovite
(poloùvawe na pove}e kablovi vo ist rov, poloùvawe vo tlo so golema
specifi~na toplotna otpornost, poloùvawe vo blizina na toplovod itn.).

(1) aluminiumski ednoì~en sektorski provodnik; (2) PVC ili UPE izolacija;
(2) ispuna od guma ili PVC; (4) PVC pla{t

Sl.4.1 Niskonaponski kabel 0,6/1 kV

4.2 Na mestata kade se o~ekuvaat zgolemeni mehani~ki napregawa, kako: gradili{ta,
provizoriumi, neza{titeni regali izloèni na mo`ni udari itn, se prepora~uva da
se primenat kablovi so armatura od dve ~eli~ni traki, tip PP41-ASJ ili XP41-
ASJ, a na mestata so izrazeni mehani~ki napregawa, kako: za vertikalno
poloùvawe so dolìna pogolema od 30 m, na tereni koi se lizgaat itn., se
prepora~uva kabel so armatura od ~eli~ni ìci, tip PP44-ASJ ili XP44-ASJ.

4.3 Dozvolena e primena i na soodvetni konstrukcii so pove}eì~ni aluminiumski
provodnici, na primer: PP00-AS, XP00-AS itn.

4.4 Obeleùvaweto na ìlite na energetskiot kabel se izveduvaat na sledniot
na~in:
dve ìli od faznite provodnici: crno
edna ìla od fazniot provodnik: kafeavo (sme|o)
ìlata na neutralniot provodnik: svetloplavo

Vo distributivnite mreì zabraneto e da se primenuvaat kablovi kaj koi edna
od ìlite e obeleèna so òlto-zelena boja.

TP-3

9

5 IZBOR NA KABLOVI 6/10 kV

5.1 Vo mreìte 10 kV se prepora~uva da se primenuvaat dva osnovni tipovi kabel
za nazna~en napon 6/10 kV:

a) Tip NPO 13-AS (JUS N.C5.020).
Toa e troìlen kabel so sektorski aluminiumski provodnici i izolacija od
impregnirana hartija (polucvrst kompaund), so oloven pla{t, armatura od dve
~eli~ni traki i antikorozivna za{tita so sloj od juta i bitumen, sl.5.1a.

(1) aluminiumski sektorski provodnik; (2) izolacija na ìlata od impregnirana hartija (NP); (3) pojasna
izolacija; (4) oloven pla{t; (5) impregnirana hartija ili juta; (6) ~eli~na armatura; (7) impregnirana juta.

Sl.5.1a Troìlen kabel 6/10 kV so izolacija od hartija NPO 13-AS

b) Tip XHE 49-A (JUS N.C5.230)
Toa e ednoìlen kabel (tri kabli, poedine~ni ili vo snop vo vid na jaè) so
aluminiumski okrugol provodnik i izolacija od umreèn polietilen (UPE), so
slaboprovoden sloj pod i nad izolacijata, so elektri~na za{tita od bakarni ìci
i traki, so slaboprovodna nababruva~ka traka pod i nad elektri~nata za{tita , so
aluminiumska polimer traka i nadvore{en polietilenski pla{t so visoka gustina,
sl.5.1b

(1) aluminiumski provodnik; (2) slaboprovoden sloj na provodnikot; (3) izolacija od umreèn polietilen
(4) slaboprovoden sloj na izolacijata; (5) slaboprovodna bubre}a traka; (6) elektri~na za{tita od
bakarni ìci i traki; (7) izolaciona bubre}a traka; (8) aluminiumska polimer traki; (9) RE pla{t

Sl.5.1b Ednoìlen SN kabel so UPE izolacija XHE 49-A

TP-3

10

5.2 10kV kablovski priklu~oci na energetskite transformatori, bez ogled na
odnosot na transformacija i nazna~enata mo}nost, se izveduvaat so
ednoìlni kablovi so izolacija od umreèn polietilen , tip XHE 49-A, XHP 48
itn.


6.1 Vo 20 kV mreà se prepora~uva da se primenuvaat dva osnovni tipovi kablovi
so nazna~en napon 12/20 kV:

a) Tip XHE 49-A (JUS N.C5.230).
Toa e ednoìlen kabel (tri kabla poedine~no ili vo snop vo vid na jaè) so
i traki, so slaboprovodna bubre}a traka pod i nad elektri~nata za{tita, so
sl.5.1b.

Za izolacijata na kabelot 12/20 kV tip XHE 49-A se prepora~uva da se primeni
postapka na suvo umreùvawe.

b) Tip NPHO 13-A (JUS N.C5.020).
Toa e troìlen kabel so aluminiumski okrugli provodnici i izolacija od
impregnirana hartija (polucvrst kompaund), so slaboprovoden sloj pod i nad
izolacijata, so oloven pla{t, armatura od dve ~eli~ni traki i antikorozivna
za{tita so sloevi od juta i bitumen, sl.6.1b.

(1) aluminiumski okrugol provodnik; (2) slaboprovoden sloj na provodnikot; (3) izolacija od impregnirana
hartija(NP); (4) slaboprovoden sloj na izolacijata; (5) pojasna izolacija; (6) oloven pla{t;
(7) impregnirana hartija ili juta; (8) ~eli~na armatura; (9) impregnirana juta.

Sl.6.1b Troìlen kabel 12/20 kV so izolacija od hartija NPHO 13-A

6.2 20kV kablovski priklu~oci na energetskite transformatori, bez ogled na
ednoìlni kablovi so izolacija od umreèn polietilen , tip XHE 49-A, XHP
48 itn

TP-3

11


7.1 Vo 35 kV-ta mreà se prepora~uva da se primenuvaat dva osnovni tipovi
kablovi so nazna~en napon 20/35 kV:

a) Tip XHE 49-A (JUS N.C5.230).
Toa e ednoìlen kabel (tri kabla poedine~no ili vo snop vo vid na jaè) so
i traki, so slaboprovodna bubre}a traka pod i nad elektri~nata za{tita, so
sl.5.1b.

Za izolacijata na kabelot 20/35 kV tip XHE 49-A obavezna e primena na
postapka na suvo umreùvawe.

b) Tip NPHO 13-A (JUS N.C5.020).
Toa e ednoìlen kabel so aluminiumski provodnik i izolacija od impregnirana
hartija (polucvrst kompaund), so poluprovoden sloj pod i nad izolacijata, so pla{t
od bezrabna aluminiumska cevka, i nadvore{en polietilenski pla{t so visoka
gustina, sl.7.1b.

(1) aluminiumski okrugol provodnik; (2) slaboprovoden sloj na provodnikot; (3) izolacija od impregnirana
hartija (NP); (4) slaboprovoden sloj na izolacijata; (5) aluminiumski pla{t; (6) pla{t

Sl.7.1b Ednoìlen kabel 20/35 kV so izolacija od hartija NPHA 03-A

7.2 Za prodolùvawe na kablovskiot vod na izveden troìlen kabel so izolacija od
impregnirana hartija tip IPZO 13, NPZO 13-A itn., moè da se koristi trooloven
kabel od tipot NPZO 13-A.

7.3 35 kV-te kablovski priklu~oci na energetskite transformatori, bez ogled na
ednoìlni kablovi so izolacija od umreèn polietilen , tip XHE 49-A, XHP 48
itn.

TP-3

12

8 TIPIZACIJA NA PRESEKOT NA PROVODNICITE I
ELEKTRI^NATA ZA[TITA

8.1 Za glavnite napojni vodovi na distributivnite mreì 1 kV, 10 kV, 20 kV i 35 kV
se prepora~uva da se primenuvaat slednite preseci:

50 mm
2
Al; 95 mm
2
Al; 150 mm
2
Al; 185 mm
2
Al; 240 mm
2
Al.

Tipskiot presek na provodnicite za glavnite napojni vodovi vo gradskite
mreì e 150 mm
2
Al i 185 mm
2
Al. Me|utoa, za prvite delnici na vodovite 10(20)
kV od TS 110/10(20) kV, zaradi nepovolnite uslovi na poloùvawe (golem broj
na kablovi vo ist rov), se prepora~uva presek na provodnicite od 240 mm
2
Al.

8.2 Presekot na elektri~nata za{tita na srednonaponskite kablovi so izolacija
od umreèn polietilen (XHE 49-A) iznesuva:
16 mm
2
Cu za presek na provodnicite (Al ili Cu) pomal od 150 mm
2
;
25 mm
2
Cu za presek na provodnicite (Al ili Cu) 150 mm
2
i pogolemi;

9 PREPORAKI ZA POLO@UVAWE NA ENERGETSKITE KABLOVI

9.1 Energetskite kabli se poloùvaat vo zemja, voda, vo kanali, na regali, na
stolbovi, preku mostovi itn.

9.2 Trasata na kabelot se bira taka da gi ispolnuva optimalnite tehni~ki i
ekonomski uslovi.

Trasata mora da bide uskladena so trasata na drugite podzemni instalacii:
vodovodot, kanalizacijata, telefonot, toplovodot, gasovodot itn.

9.3 Zaradi ograni~eniot prostor vo urbaniziranite naselbi, za poloùvawe na
poedini podzemni instalacii se prepora~uva podelba na raspoloìviot
prostor na zoni.
Na sl. 9.3 daden e primer na podelba na pe{a~ki trotoar na zoni.

9.4 [irinata na poedinite zoni zavisi od rasploìviot prostor. Ako ovoj prostor e
mal, toga{ magistralnite instalacii na vodovodot i toplovodot, a po potreba i
drugite instalacii, moè da se poloàt vo kolovozot.

Voobi~aena {irina na zonite za energetskite kablovi iznesuva 0,7 m, dodeka
{irinite na zonite za ostanatite instalacii zavisi od kapacitetot na tie
instalacii i raspoloìviot prostor.

9.5 Se prepora~uva, za smestuvawe na poedinite instalacii da se odredat zoni od
dvete strani na ulicata.

9.6 Vo ramkite na raspoloìvata zona, energetskite kablovi se rasporeduvaat po
{irina i dlabo~ina. Polagaweto na energetskite kablovi paralelno so yidot
ili temelot na zgradata se vr{i na rastojanie od najmalku 0,3 m.

9.7 Energetskiot kabel se polaga ra~no ili so upotreba na mehanizacija.

Vle~eweto na kabelot se vr{i so pomo{ na zatezni ~orapi ili zatezni stegalki
vrzani za provodnicite ili za armaturata od ~eli~nite ìci.

Ne e dozvoleno vle~ewe na kabelot so motorni vozila, vle~ewe na kabelot po
zemja i upreduvawe na kabelot.

Pri polagaweto mora da se ispolnat barawata za dozvolenite radiusi na
svitkuvawe prema tabela 9.8 i za dozvolenite sili na vle~ewe prema tabela 9.9.

TP-3

13

E zona za energetski kablovi;
G zona za gas;
V zona za vodovod;
T zona za telefonski kablovi
JO zona za javno osvetluvawe
KM zona za kontaktni mreì

Sl.9.3 Podelba na pe{a~kiot trotoar na zoni

9.8 Radiusite na svitkuvawe na energetskite kablovi ne smeat da bidat pomali od
dadenite vo tabela 9.8. Isklu~itelno, vrednostite na dozvolenite radiusi na
svitkuvawe od tabela 9.8 moè da se namalat za okolu 30 % ako svitkuvaweto se
izveduva so {abloni (na primer pri vovedot vo kablovskata zavr{nica).

Tabela 9.8: Dozvoleni radiusi na svitkuvawe na energetskite kablovi

Nazna~eni naponi na
kabelot (U
0
/U
n
)

Tip na kabel

Dozvolen radius na
svitkuvawe (mm)
PP00-ASJ, PP41-ASJ 15 D
0,6/1 kV XP00-AS, XP41-AS 12 D
NPO 13-AS, NPZO 13-A 15 D
XHE 49-A 15 D1 6/10 kV; 12/20 kV i
20/35 kV
NPHA-03 25 D1
D nadvore{en dijametar na pove}eìlen kabel (mm)
D1 nadvore{en dijametar na ednoìlen kabel (mm)

TP-3

14

9.9 Vo tabela 9.9 dadeni se dozvolenite sili na vle~ewe na energetskite kablovi
vo zavisnost od na~inot na vle~ewe.

Tabela 9.9: Dozvoleni sili na vle~ewe na energetskite kablovi

Na~in na vle~ewe

Tip kabel

Dozv. sila na
vle~ewe (N)
PP00-ASJ, PP41-ASJ
XP00-AS, XP41-AS, XHE 49-A

5 D
2
Preku zatezna
~orapa
NPO 13-AS, NPHO 13-A
NPHA-03, NPZO-13A

3 D
2
30 S
Al
Preku
provodnicite na
kabelot

Site tipovi kablovi 30 S
Cu
Preku ~el.
armatura
PP44-ASJ, XP44-ASJ 150 S
^

D nadvore{en dijametar na kabelot (mm)
S
Al
vkupen presek na Al provodnikot za koj se vle~e kabelot (mm
2
)
S
Cu
vkupen presek na Cu provodnikot za koj se vle~e kabelot (mm
2
)
S
^
presek na na ~eli~nata armatura za koja se vle~e kabelot (mm
2
)

9.10 Zateznata sila na vle~ewe se kontrolira so pomo{ na dinamometar, a vitloto
mora da ima osiguruva~ (grani~nik) koj go prekinuva vle~eweto vo slu~aj da e
pre~ekorena dozvolenata sila na vle~ewe. Za smaluvawe na silata na vle~ewe se
koristat kablovski rolni koi se postavuvaat na rastojanie od 2 m do 3 m.

9.11 Najniska temperatura na okolinata pri koja e dozvoleno poloùvawe na
energetskiot kabel iznesuva:
+5
0
S za kablovi so izolacija od hartija (NPO 13-AS itn.) i kablovi so PVC
izolacija i/ili PVC pla{t (PP00-ASJ, XHP 48 itn.);
-10
0
S za kablovi so UPE izolacija so PE pla{t (XHE 49-A itn.);

Se tolerira pad na temperaturata i pod dadenite vrednosti vo traewe od
najmnogu 3 ~asa (polno}ni mrazovi) vo tekot na 24 ~asa pred poloùvawe na
kabelot. Ako ne moè da se izbegne poloùvaweto na kabelot koga temperaturite
na okolinata se pod predhodno navedenite vrednosti, toga{ kabelot pred
poloùvawe treba da se zagree so skladirawe vo topla prostorija ili so
zagrevawe so soodvetni grejni tela, odnosno so propu{tawe na elektri~na struja
niz provodnicite.

Zagreaniot kabel treba {to pobrzo da se transportira i poloì.

Pri zagrevaweto na kabelot na kalemot so propu{tawe na elektri~na struja, mora
da se kontrolira temperaturata na pla{tot na nadvore{niot red na kabelot, koja
ne smee da bide nad 20
0
S ako temperaturata na vozduhot e pod 10
0
S, odnosno nad
30
0
S ako temperaturata na vozduhot e nad 10
0
S.

9.12 Po poloùvawe na kabelot, a kaj direktnoto poloùvawe vo zemja pred
potpolnoto zatrupuvawe na kabelot, treba da se izvr{i naponsko ispituvawe
na kablovskiot vod prema to~ka 24.9 i da se snimi trasata na kablovskiot
vod.

9.13 Kraevite na poloèniot kabel se obeleùvaat so pomo{ na plo~ki na koi se
nao|aat osnovnite podatoci za kabelot i oznakata na priklu~okot. Ne e dozvoleno
postavuvawe na ovaa plo~ka na ìlata na kabelot.

9.14 Zadoìtelno e vodewe katastar na kablovskite vodovi na grafi~ki plan, so
posebno ozna~eni mesta na vkrstuvawe so drugi kablovi i podzemni instalacii,
spojni mesta, to~ni dolìni na kablovite i trasite, so vneseni osnovni za
kablovskata kanalizacija (mesto, dolìna, broj na cevki, broj na rezervni cevki)
itn.

TP-3

15

10 DIREKTNO POLO@UVAWE NA ENERGETSKITE KABLOVI VO
ZEMJA

10.1 Se prepora~uva direktno poloùvawe na energetskite kablovi vo zemja, vo
kablovski rov ~ija dimenzija zavisi od nazna~eniot napon na kabelot, vrstata na
tloto, kako i od brojot na kablovite koi se poloùvaat vo ist rov.

10.2 Normalna dlabo~ina na rovot vo koj se poloùva kabelot iznesuva:
1,1 m za kablovi 35 kV;
0,7 m do 0,8 m za kablovi 1 kV, 10 kV i 20 kV.

Otstapuvawa se dozvoleni na pomali dolìni pri vkrstuvawe so drugi kablovi i
instalacii, kako i vo slu~ai na nepovolni uslovi za poloùvawe (na primer:
kamenito tlo). Isto taka mora da se po~ituva i planiranata kota na terenot.

Ako zaradi razni prepreki i instalacii kabelot se poloùva na pomala
dlabo~ina, treba da se predvide dopolnitelna za{tita na kabelot od mehani~ki
o{tetuvawa so upotreba na za{titni cevki, betonski kablovici itn.

10.3 Kabelot se poloùva taka da bide vo sredinata na slojot na postelicata so
debelina 0,2 m., koja se stava na dnoto od kablovskiot rov (sl.10.8).

Za nabivawe na slojot na postelicata isklu~itelno se koristat ra~ni
nabiva~i.

Za postelicata se koristi me{avina na pesok koj ima dobri karakteristiki za
odveduvawe na toplinata (golema sodrìna na kvarc) so granulacija do 4 mm.

Za postelica moè da se koristi i sitnozrnesta zemja (od otkopot ili
donesena), pod uslov da ne sodrì gradeèn {ut, kamewa, kal ili zemja zagadena so
hemikalii.

Vo slu~aj na te{ki uslovi za odveduvawe na toplinata i opasnost od
isu{uvawe na tloto (na primer pri poloùvawe na pove}e kablovi vo ist rov na
izlezot od TS, pri vkrstuvawe so toplovod itn.), se koristat postelici od
specijalni me{avini, na primer: me{avina od ~akal i pesok so dodavawe do 15 %
melen varovnik, me{avina od pesok i cement itn.

10.4 Kablovskiot rov se kopa kako otvoren rov.

Samo vo slu~aj na na vkrstuvawe na kabelot so tramvajska ili èlezni~ka pruga,
kako i so pat ili ulica koga ne smee da se poremetuva soobra}ajot, se bu{i otvor za
cevka niz koja se provlekuva kabelot. Vo urbani naselbi ovie raboti mora da se
vr{at mnogu vnimatelno zaradi mo`nosta od o{tetuvawe na drugi instalacii.

10.5 Kabelot se poloùva zmijoliko, taka da dolìnata na kabelot najmnogu za 2% e
pogolema od dolìnata na trasata.

10.6 Iskopot na kablovskiot rov mora da bide vidlivo obeleèn zaradi sigurnost
na pe{acite i vozilata. Vlezovite vo ku}nite i delovnite prostorii treba da
imaat soodvetni premostuvawa.

10.7 Zatrupuvaweto na kablovskiot rov se vr{i so zemja od otkopot ili so
donesena zemja, vo sloevi od po 0,3 m, pri {to za prviot sloj koj se stava nad
postelicata treba da se koristi sitnozrnesta zemja. Sloevite na zemja nad
postelicata poedine~no se nabivaat so mehani~ki nabiva~.

Najmalata zbienost na zemjata vo rovot treba da bide 92% (JUS U.B1.038).

TP-3

16

10.8 Pri zatrupuvawe na kablovskiot rov nad kabelot po celata dolìna na
trasata treba da se postavi plasti~na predupreduva~ka lenta.

Se prepora~uva sledniot raspored na predupreduva~kite lenti:

a)

Pri poloùvawe na kabelot na regulirani povr{ini se postavuva edna
predupreduva~ka traka na 0,4 m nad kabelot (sl.10.8a).
b) Pri poloùvawe na kabelot na neregulirani povr{ini se postavuvaat dve
predupreduva~ki traki, od koi prvata e na 0,3 m, a vtorata na okolu 0,5 m nad
kabelot (sl.10.8b).

a) na regulirana povr{ina b) na neregulirana povr{ina

(1) predupreduva~ka lenta; (2) zemja nabiena vo sloevi; (3) kabel; (4) postelica

Sl.10.8 Direktno poloùvawe na kabel vo zemja

v) Ako vo ist rov se polagaat pove}e kablovi, toga{ brojot na predupreduva~kite
traki i nivnoto me|usebno rastojanie treba da se odbere taka da site kablovi
bidat pokrieni so ovie traki (sl.10.8.v)

(1) SN kabel; (2) postelica; (3) zemja nabiena vo sloevi; (4) predupreduva~ka lenta; (5) NN kabel; (6) cigli.

Sl.10.8v Direktno poloùvawe na pove}e kablovi vo ist rov

Plasti~nata predupreduva~ka traka e so crvena boja, so vtisnato
predupreduvawe deka pod lentata se nao|a kabel. [irinata na trakata treba da
bide okolu 0,1 m, a kvalitetot na materijalot treba da garantira vek na traewe
na trakata od 30 godini.

TP-3

17

10.9 Za premin pod pat vo urbanizirani naselbi, namesto kablovski kanalizacii
(poglavje 11) moè da se koristi direktno poloùvawe na kablovite vo zemja
(sl.10.9): vo rov na dlabo~ina 1,4 m se postavuva postelicata na kabelot prema
to~ka 10.3, nad koja se postavuvaat armiranobetonski plo~i, sloj zemja (ispuna) i
sloj mr{av beton MV-15.

(1) kabel; (2) postelica; (3) armiranobetonska plo~a; (4) sloj zemja (ispuna);
(5) predupreduva~ka lenta; (6) beton MV 150; (7) tampon na patot

Sl.10.9 Direktno poloùvawe na kabel pod pat

10.10 Posle poloùvaweto, izrabotkata na kablovskite spojnici i zavr{nici,
naponskoto ispituvawe na kompletniot kablovski vod i zatrupuvaweto,
kablovskata trasa se doveduva vo prvobitna sostojba: se planira zemjata, se
odvozuva vi{okot na zemja i materijal, se popravaat i asfaltiraat
soobra}ajnicite.

TP-3

18

11 KABLOVSKA KANALIZACIJA

11.1 Kablovskata kanalizacija se koristi na preminite pod kolovozite na ulicite,
pati{tata, tramvajskite koloseci, èlezni~kite prugi, kolski premini, za
voveduvawe na kablovite vo TS 10(20)/0,4 kV (TP-1a), niz dvorovi na zgradi, kade ne
moè da se postignat dozvolenite rastojanija na kabelot vo odnos na drugite
podzemni instalacii itn.

11.2 Kablovskata kanalizacija se izrabotuva od plasti~ni cevki, no dozvolena e
primena i na prefabrikuvani betonski elementi (kablovici). Nad cevkite se
postavuvaat predupreduva~ki lenti.

Na sl.11.2 prikaàn e primer za izveduvawe na kablovska kanalizacija so
koristewe na 8 plasti~ni cevki.

Merki vo [cm]

Sl.11.2 Primer za izveduvawe na kablovska kanalizacija

11.3 Minimalniot vnatre{en dijametar na cevkite mora da bide najmalku 1,5 pati
pogolem od nadvore{niot dijametar na kabelot (troìlniot, odnosno snopot od tri
ednoìlni kabli). Vnatre{niot yid na cevkata mora da bide mazen.

Ako cevkite se prodolùvaat, toga{ pro{ireniot (ènski) kraj na cevkata mora da
bide vidliv, a kabelot obavezno se provlekuva od toj kraj.

11.4 Koga se koristat plasti~ni cevki so pogolemi dolìni (pove}e od 10 m) treba da se
zeme vo predvid strujniot korekcionen faktor (k
c
) zaradi ote`natite uslovi na
odvduvawe na toplinata, koj za prakti~nite presmetki gi ima vrednostite:
k
c
= 0,8 ako vo cevkite se nao|a pove}eìlen kabel od tipot XP00-ASJ, NPO 13-
AS itn.;
k
c
= 0,85 ako vo cevkite se nao|a snop od tri ednoìlni kabli od tipot XHE 49-A,
NPHA 03-A itn.;

11.5 Se prepora~uva cevkite da se postavuvaat vo najmnogu dve nivoa (sl.11.2), osven na
izlezot od TS 110/10(20) kV koj posebno se proektira.

11.6 Ako vo kablovskata kanalizacija se polloùvaat kablovi so razli~ni naponski
nivoi, toga{ kablovite so poniski naponi se poloùvaat vo povisokoto nivo na
kanalizacijata. Kablovite koi se poloùvaat porano gi zavzemaat najniskite otvori
vo kanalizacijata

11.7 Otvorite na cevkite koi ne se koristat treba da se zatvorat so plasti~en ~ep ili
na sli~en na~in.

TP-3

19

12 KABLOVSKO OKNO ([AHTA)

12.1 Kablovskoto okno se koristi na mesta kade se vr{i promena na pravecot ili
nivoto na kablovskata kanalizacija, kako i na pravi delnici na kablovskata
kanalizacija koja e podolga od 40 m.

12.2 Kablovskoto okno se izveduva vo trotoarot, a isklu~itelno i vo kolovozot na
ulicata.

12.3 Kablovskoto okno, zaedno so kapakot, mora stati~ki da gi podnese site
optovaruvawa koi se javuvaat na mestoto na vgraduvawe.

12.4 Goleminata na kablovskoto okno zavisi od brojot na kablovite, uslovite na
rabota vo oknoto, dozvoleniot radius na svitkuvawe na kablovite itn.

Minimalniot vlezen otvor, pokrivniot kapak od lieno èlezo, treba da iznesuva
0,65 m x 0,65 m. Na dnoto od oknoto treba da ima drenaèn otvor. Strani~nite
yidovi na oknoto moè da bidat od beton ili cigli.

Na sl.12.4 prikaàn e primer na izveduvawe na kablovskoto okno.

Lien kapak
65/65

Sl.12.4 Primer na izveduvawe na kablovsko okno

TP-3

20

13 PRIBLI@UVAWE I VKRSTUVAWE NA ENERGETSKI I
TELEKOMUNIKACIONI KABLOVI

13.1 Dozvoleno e paralelno vodewe na energetski i telekomunikacionen kabel na
me|usebno rastojanie od najmalku (JUS N.CO.101):
0,5 m za kablovi 1 kV, 10 kV i 20 kV;
1 m za kablovi 35 kV;

13.2 Vkstuvaweto na energetskiot so telekomunikacioniot kabel se vr{i na
rastojanie od najmalku 0,5 m. Agolot na vkrstuvawe treba da bide:
vo naseleni mesta: najmalku 30
0
, po mo`nost {to poblizu do 90
0
;
nadvor od naseleni mesta: najmalku 45
0
.

Energetskiot kabel, po pravilo, se postavuva pod telekomiunikacioniot kabel.

13.3 Dokolku ne moè da se postignat rastojanijata navedeni vo to~kite 13.1 i 13.2, na
tie mesta energetskiot kabel se provlekuva niz za{titna cevka, no i toga{
rastojanirto ne smee da bide pomalo od 0,3 m.

13.4 Rastojanijata i aglite na vkrstuvawe prema to~kite 13.1, 13.2 i 13.3 ne se
odnesuvaat na opti~kite kablovi, no i toga{ rastojanieto ne smee da bide pomalo
od 0,3 m.

13.5 Telekomunikacionite kablovi koi sluàt isklu~ivo za potrebite na
elektrodistribuciite moè da se poloùvaat vo ist rov so energetskite
kablovi, na najmalo rastojanie koe so presmetka }e se pokaè kako zadovolitelno,
no ne pomalku od 0,2 m.

Pri poloùvawe na energetski kabel za 35 kV naponsko nivo se prepora~uva vo
istiot rov da se poloì i telekomunikacionen kabel za potrebite na
dale~insko upravuvawe na transformatorskite stanici koi gi povrzuva
kabelot.

TP-3

21

14 PRIBLI@UVAWE I VKRSTUVAWE NA ENERGETSKI KABLOVI SO
@ELEZNI^KA I TRAMVAJSKA PRUGA

14.1 Na mestoto na vkrstuvawe na kablovskiot vod so èlezni~ka pruga kabelot se
poloùva vo betonski kanal, odnosno vo betonska ili plasti~na cevka vovle~ena vo
horizontalno izdup~en otvor vo nasipot, taka da e mo`na zamena na kabelot bez
raskopuvawe na dolniot stroj na prugata.

14.2 Vkrstuvaweto na kablovskiot vod so èlezni~ka ili tramvajska pruga treba da
se izvede pod prav agol i toa taka da kabelot bide najmalku 1 m pod gornata ivica
na {inata. Mestoto na vkrstuvawetreba vidlivo da se obeleì so oznaki od beton,
plastika itn.

Na sl.14.2 daden e primer za vkrstuvawe na kablovski vod so èlezni~ka pruga.

Sl.14.2 Primer na vkrstuvawe na energetski kabel so èlezni~ka pruga

14.3 Pri paralelno vodewe na kablovski vod so tramvajska pruga ili nekoe drugo
pru`no postroenie na pogon so ednosmerna struja, treba da se zeme vo predvid
negativnoto vlijanie na ednosmernite strui (lutaju~i) na kabelot. Vo vrska so ovoj
problem treba da se sorabotuva so sopstvenicite na ovie postrienija zaradi
primena na soodvetni efkasni za{titi. Na~elno treba da se prevzemat slednite
merki:
da se obezbedi sigurna galvanska vrska pome|u {inite na tramvajskata pruga,
odnosno pru`noto postroenie na pogon so ednosmerna struja, i {to podobra
izoliranost na {inite vo odnos na zemjata;
da se primeni barem edna od slednite merki:
da se koristi kabel so izoliran pla{t (PP00-ASJ, XHE 49-A, NPHA 03-A itn);
da se obezbedi oddale~enost na kabelot od prugata od najmalku 2 m;
Kabelot da se poloì niz plasti~na cevka.

Predupreditelni
traki
Predupreditelni
traki

TP-3

22

CEVKI NA VODOVOD I KANALIZACIJA

15.1 Ne e dozvoleno paralelno vodewe na energetskite kablovi pod ili nad
vodovodnite i kanalizacionite cevki.

15.2 Horizontalnoto rastojanie na energetskiot kabel od vodovodnite ili
kanalizacionite cevki treba da iznesuva najmalku 0,5 m za kablovi 35 kV,
odnosno najmalku 0,4 m za ostanatite kablovi.

15.3 Pri vkrstuvaweto, energetskiot kabel moè da bide poloèn pod ili nad
vodovodna ili kanalizaciona cevka na rastojanie najmalku 0,4 m za kablovi
35 kV, odnosno najmalku 0,3 m za ostanatite kablovi.

15.4 Dokolku ne moè da se postignat rastojanijata prema to~kite 15.2 i 15.3, na tie
mesta energetskiot kabel se provlekuva niz za{titna cevka.

15.5 Na mestata kade se vr{i paralelno vodewe ili vkrstuvawe na energetskiot
kabel so vodovodna ili kanalizaciona cevka, rovot se kopa ra~no (bez da se
upotrebi mehanizacija).

16 PIBLI@UVAWE I VKRSTUVAWE NA ENERGETSKI KABLOVI SO
TOPLOVOD

toplovodot.

16.2 Pri vkrstuvaweto , energetskiot kabel se montira nad toplovodot, a
isklu~itelno i pod toplovodot (sl.16.2).

Pome|u energetskiot kabel i toplovodot pri vkrstuvaweto se postavuva toplotna
izolacija od poliuretan, penu{av beton itn.

16.3 Horizontalnoto rastojanie na energetskiot kabel od nadvore{nata ivica na
kanalot za toplovod (sl.16.2) treba da iznesuva najmalku a = 0,7 m za kablovi
35 kV, odnosno najmalku a = 0,6 m za ostanatite kablovi.

16.4 Dokolku ne moè da se postignat najmalite rastojanija od to~ka 16.3 se
primenuvaat dopolnitelni za{titni merki so koi se obezbeduva
temperaturnoto vlijanie od toplovodot na kabelot da ne bide pogolemo od
20
0
S, kako:
zajaknata izolacija pome|u toplovodot i energetskiot kabel;
primena na kablovi so izolacija od umreèn polietilen (XP00-ASJ, XHE 49-A);
primena na metalni ekrani pome|u kabelot i toplovodot (sl.16.4);
primena na postelica od specijalni me{avini za zatrupuvawe na toplovodot i
kabelot, na primer: me{avina na ~akal i pesok so dodatok od 15 % melen
varovnik, me{avina na pesok i cement itn.

16.5 Pri vkrstuvawe i paralelno vodewe na energetskiot kabel za javno osvetluvawe i
toplovod treba da se ostvari rastojanie od najmaku 0,3 m.

TP-3

23

Polagawe na kablovi Polagawe na kablovi pod
toplovod toplovod
povr{ina
na tloto

juvidur cev 160 mm
poloèna vo pesok

izolacija
penast

Paralelno vodewe

Sl.16.2 Vkrstuvawe i paralelno vodewe na energetski kabel so toplovod

3

4 2

Toplo 1
mesto

(1) kabel; (2) metalni cevki; (3) toplovod; (4) predupreditelna traka

Sl.16.4 Primena na metalni ekrani pome|u kabelot i toplovodot

TP-3

24

GASOVOD

gasovodot.

17.2 Rastojanieto pome|u energetskiot kabel i gasovodot pri vkrstuvaweto i
paralelnoto vodewe treba da bide najmalku:
0,8 m vo naseleni mesta;
1,2 m nadvor od naseleni mesta;

Rastojanijata moè da se namalat do 0,3 m ako kabelot se poloì vo za{titna cevka
so dolìna od najmalku 2 m od dvete strani na mestoto na vkrstuvawe ili po celata
dolìna na paralelnoto vodewe.

18 ME\USEBNO PRIBLI@UVAWE I VKRSTUVAWE NA
ENERGETSKITE KABLOVI

Me|usebnoto rastojanie na energetskite kablovi (pove}eìlni, odnosno na
kablovskiot snop so tri ednoìlni kablovi) vo ist rov se odreduva vrz osnova na
strujnoto optovaruvawe, no ne smee da bide pomalo od 0,07 m pri paralelno vodewe,
odnosno 0,2 m pri vkrstuvawe

Za da se obezbedi vo rovot kablovite me|usebno da ne se dopiraat, pome|u kablovite
moè po celata dolìna na trasata da se postavi red od cigli, koi se montiraat na
me|usebno rastojanie od 1 m.

19 VKRSTUVAWE NA ENERGETSKI KABEL SO PAT NADVOR OD
NASELENO MESTO

19.1 Vkrstuvaweto na kablovskiot vod so pat nadvor od naseleno mesto se vr{i taka
{to kabelot se poloùva vo betonski kanal , odnosno betonska ili plasti~na cevka
vovle~ena vo horizontalno izbu{en otvor, taka da e mo`na zamena na kabelot bez
da se raskopuva patot.

Vertikalnoto rastojanie pome|u gornata ivica na kablovskata kanalizacija i
povr{inata na patot treba da iznesuva najmalku 0,8 m (sl.19.1).

Predupreditelna predupreditelna
traka traka

Sl.19.1 Vkrstuvawe na kabel so pat nadvor od naseleno mesto

19.2 Rastojanieto na kablovskiot vod od pat nadvor od naseleno mesto pri
paralelno vodewe, odnosno pribliùvawe, iznesuva:
za avtopat i pat od I red: najmalku 5 m za paralelno vodewe i najmalku 3 m za
pribliùvawe;
za pati{ta nad I red: najmalku 3 m za paralelno vodewe i najmalku 1 m za
pribliùvawe;

TP-3

25

20 VKRSTUVAWE NA ENERGETSKI KABEL SO VODOTEK

20.1 Vkrstuvaweto na energetskiot kabel so vodotek (reka, kanal itn.) se izveduva
so poloùvawe preku mostovi (poglavje 21).

Isklu~itelno, vkrstuvawe so vodotekot moè da se izvede so poloùvawe na
kabelot na dnoto ili pod dnoto na vodotekot.

20.2 Polagaweto na energetskiot kabel na dnoto na vodotekot se izveduva na mesto
kade brzinata na vodata e najmala i kade ne postoi mo`nost na pogolemi odroni na
zemja ili nasipuvawe na nanos.

Kablovite za ovakvo polagawe mora da bidat zajaknati so armatura od ~eli~ni
ìci, na primer kabel tip XHE 49/84-A.

20.3 Poloùvaweto na energetskite kablovi pod dnoto na vodotekot se izveduva so
provlekuvawe niz cevka na dlabo~ina od najmalku 1,5 m pod dnoto na vodotekot.

21 POLO@UVAWE NA ENERGETSKI KABLOVI PREKU MOSTOVI

21.1 Za poloùvawe preku mostovi se prepora~uva koristewe na kablovi so
polimerna izolacija i polimeren pla{t (XP00-AS, XHE 49-A itn.)

Za poloùvawe na srednonaponskite kablovi preku mostovi so intenzivni
vibracii se prepora~uva koristewe na troìlni kablovi tip XHE 49/84-A. Toa
e kabel koj se sostoi od tri ednoìlni kablovi XHE 49-A upredeni vo vid na jaè,
koj e armiran so okrugla pocinkuvana ìca i za{titen so polietilenski pla{t.

21.2 Za poloùvawe preku mostovi dozvoleno e koristewe na kablovi so izolacija od
impregnirana hartija i so aluminiumski pla{t, tip NPHA 03-A.

Ne e dozvoleno poloùvawe na energetski kablovi so oloven pla{t (NPO 13-
AS itn.) preku ~eli~no-re{etkasti mostovi.

21.3 Se prepora~uva poloùvawe na energetskite kablovi pod pe{a~kite pateki vo
kanali ili cevki. Ovie kanali (cevki) ne smee da sluàt za odveduvawe na na
atmosferska voda, a mora da bide ovozmoèno prirodno ladewe na kablovite. Kaj
pogolem most voobi~aeno e vo negovara vnatre{nost da se predvidi poseben tunel
so konzoli ili ispusti za nosewe na kablovite.

Dozvoleno e i slobodno poloùvawe na konstrukcijata na mostot ako energetskite
kablovi se nepristapni za nestru~ni lica i ako se za{titeni od direktno zra~ewe
na sonce.

21.4 Sekade kade e mo`no, energetskite kablovi treba da se poloùvaat bez
spojnici na mostot. Se prepora~uva kablovskite spojnici da bidat oddale~eni
najmalku 10 m od kraevite na mostot.

Ako postavuvaweto na kablovskite spojnici na mostot e iznudeno re{enie,
spojnicata treba da se montira na nosilen stolb ili na nekoe drugo stabilno
mesto.

21.5 Treba da se izbegnuva poloùvawe na kablovi preku drveni mostovi. Vo sprotivno,
kablovskiot vod se poloùva niz plasti~na ili metalna cevka.

21.6 Na mestata na premin na energetskiot kabel od ~eli~nata konstrukcija na mostot
na krajbre`nite potpira~i na mostot, kako i na preminite preku dilatacionite
delovi na mostot, treba se predvidi soodvetna rezerva od kabelot.

TP-3

26

22 POLO@UVAWE NA EDNO@ILNI ENERGETSKI KABLOVI

22.1 Se prepora~uva poloùvawe na ednoìlnite kablovi (XHE 49-A, NPHA 03-A
itn) vo triagolnest snot (sl.22.1b).

Se prepora~uva, na kratki delnici poloùvaweto na paralelnite kablovi da se
izveduva na rastojanie od 0,07 m.

Snopot se formira so provlekuvawe na kablovite niz soodvetna matrica pri
odmotuvaweto od tri kalema. Formiraniot snop na sekoj 1 m do 2 m se omotuva so
obujmica, samolepliva traka itn.

a) vo triagolen snop b) vo horizintalna ramnina

Sl.22.1 Poloùvawe na ednoìlni kablovi

22.2 Dozvoleno e poedine~no provlekuvawe na ednoìlnite kablovi niz cevka od
neferomagneten materijal, pod uslov cevkata da ne e podolga od 20 m.

Niz ~eli~na cevka dozvoleno e provlekuvawe na snop koj go so~inuvaat
ednoìlni kablovi na site tri fazi.

22.3 Za pricvrstuvawe na ednoìlnite kablovi moè da se koristat samo obujmici
od neferomagnetni materijali (bakar, aluminium, plastika itn.).

22.4 Na dvata kraja na kablovskiot vod treba galvanski da se povrzat metalnite
pla{tovi ili elektri~nite za{titi na site tri ednoìlni kablovi i ovoj spoj
da se zazemji.

Isklu~itelno, ako UPE kabelot 10 kV i 20 kV (XHE 49-A itn.) povrzuva TS 110/10(20)
kV so samo edna TS 10(20)/0,4 kV, a so presmetka ili merewe se dokaè deka deka
postoi opasnost od iznesuvawe na potencijal od TS 110/10(20) kV, toga{
elektri~nite za{titi na UPE kablovite moè da ostanat izolirani vo odnos na
zazemjuvaweto na TS 110/10(20) kV (vidi poglavje 7 vo TP-7).

TP-3

27

23 KABLOVSKI PRIBOR

23.1 Kablovskiot pribor sluì za zatvarawe na kraevite na kabelot za da spre~i
prodirawe na vlaga, {to se ostvaruva so pomo{ na kablovski zavr{nici (glavi) za
vnatre{na i nadvore{na montaà i kablovski spojnici.

Se prepora~uva koristewe na toplosobira~ki i ladnosobira~ki kablovski
pribor.

Proizvoditelot, odnosno ispora~atelot na energetskiot kabel, obvrzan e da go
obezbedi celokupniot materijal, alat i pribor za izrabotka na kablovski spojnici
i zavr{nici, kako i da izdade detalni upatstva za nivnata montaà.

23.2 Za spojuvawe na provodnicite se prepora~uva postapka na presuvawe (JUS
N.F4.101), no dozvoleno e koristewe i na specijalni stegalki so zavrtki.

23.3 Stegalkite so zavrtki se koristat vo ra~vastite spojnici (T ili Y priklu~oci),
kako i za priklu~uvawe na kraevite na energetskite kablovi od nizok napon na
sobirnicite na razvodnata tabla vo transformatorskite stanici (TP-1a) ili
kablovskite priklu~ni kutii (Dodatok 2 TP-13).

Povrzuvaweto na odvojniot kabel vo ra~vastata spojnica se izveduva bez se~ewe na
provodnicite na glavniot vod.

23.4 Za sekoj tip presa ili stegalka so zavrtki, kako i za celokupniot materijal za
presuvawe, mora da se obezbedi atest od ovlastena nezavisna institucija.

23.5 Za niskonaponskite kablovi (PP00-ASJ, XP00-AS itn.) se koristat kablovski
spojnici i zavr{nici od toplosobira~ki ili ladnosobira~ki elementi ili so
nalivni sistemi od epoksid ili poliuretan.

23.6 Za srednonaponskite kablovi (XHE 49-A, NPO 13-AS itn.) se prepora~uva da se
koristat kablovski spojnici i zavr{nici od toplosobita~ki, ladnosobira~ki
ili prefabrikuvani elementi.

Za kablovite so izolacija od hartija (NPO 13-AS itn.) dozvoleno e koristewe na
klasi~en kablovski pribot.

23.7 Kablovskite spojnici i zavr{nici treba da gi montiraat stru~no obu~eni
rabotnici koi dosledno gi primenuvaat site upatstva i barawa na
proizvoditelite posebno vo vrska so tehnolo{kata ~istota, neprekidnosta na
elektri~nata za{tita, slaboprovodnite sloevi i pla{tot na srednonaponskite
kablovi itn.

23.8 Kablovskata zavr{nica na srednonaponskiot kabel mora da ima pribor
(stegalka, pletenica za zazemjuvawe itn.) za ednostavno priklu~uvawe na
metalniot pla{t i armaturata , odnosno elektri~nata za{tita na kabelot, na
zazemjuva~ot na transformatorskata stanica ili stolbot.

Kablovskata spojnica posebno ne se zazemjuva, nezavisno od toa dali e od
izolacionen materijal ili metalna.

23.9 Pri izrabotka na kablovskata zavr{nica zadolìtelno e da se primenat podol`ni
zaptivni stopici (papu~ici).

TP-3

28

23.10 Na sl.23.10 dadeni se primeri za izveduvawe na kablovskiot pribor. i toa:
sl.23.10a: toplosobira~ka spojnica za NN UPE ili PVC kabel;
sl.23.10b: toplosobira~ka zavr{nica za nadvore{na montaà za
srednonaponski ednoìlen UPE kabel;
sl 23.10v: toplosobira~ka spojnica za srednonaponski ednoìlen UPE kabel.

(1) nadvore{en pla{t na kabelot; (2) ìla na kabelot; (3) spojna ~aura za presuvawe; (4) toplosobira~ka cevka za
ìlata na kabelot; (5) nadvore{na toplosobira~ka cevka.

Sl.23.10a: Toplosobira~ka kablovska spojnica za NN kabel

Kabel L
min
(m)
10 kV 0,55
20 kV 0,58
35 kV 0,68

(1) kablovska papu~a;
(2) gumena traka za ispuna i zatnuvawe;
(3) izolacioni delovi;
(4) dvoslojna kompozitna toplosobira~ka cevka;
(5) maramica za regulirawe na poleto;
(6) izolacija na kabelot
(7) slaboprovoden sloj;
(8) bakaren ekran za zazemjuvawe;
(9) nadvore{en pla{t na kabelot.

Sl.23.10b Toplosobira~ka kablovska
zavr{nica za SN kabel

TP-3

29

(1) nadvore{en pla{t na kabelot; (2) bakaren ekran; (3) slaboprovoden sloj; (4) maramica za regulacija na
elektri~noto pole; (5) dvoslojna kompozitna toplosobira~ka cevka; (6) bakarna mreèsta lenta;
(7) izolacija na kabelot; (8) slaboprovodna lenta; (9) nadvore{na ~aura za presuvawe;
(10) nadvore{na za{titna toplosobira~ka cevka.

Sl.23.10v: Toplosobira~ka kablovska spojnica za SN kabel

24 ISPITUVAWE NA ENERGETSKITE KABLOVI I KABLOVSKIOT
PRIBOR

24.1 Ispituvaweto na energetskiot kabel so izolacija od hartija (NPO 13-AS, NPHO
13-A, NPHA 03-A itn.) se vr{i spored JUS N.C5.025.

Ispituvaweto na energetskiot kabel so izolacija od polimerni materijali
(XP00-ASJ, PP00-AS, XHE 49-A itn.) se vr{i spored JUS N.C5.225, JUS N.C5.235 i
JUS IEC 60502.

Ispituvaweto na kabelot i kablovskiot pribor se vr{i kako zadolìtelno
(poedine~no) ispituvawe, ispituvawe na tipot, specijalno (posebno)
ispituvawe i priemno ispituvawe.

Kablovite i kablovskiot pribor moraat da poseduvaat atest od ovlastena
institucija.

24.2 Zadolìtelnoto (poedine~no) ispituvawe e ispituvawe koe se vr{i na sekoja
proizvedena dolìna na kabel ili na sekoj element od kablovskiot pribor. so koe
e opfateno:
merewe na elektri~niot otpor na provodnicite (JUS N.C0.035);
zadolìtelnite naponski ispituvawa, tabeli 24.6 i 24.7;
merewe na faktorot na dijalektri~ni zagubi za kablovite so izolacija od
hartija so nazna~en napon 12/20 kV i 20/35 kV (NPHO 13-A, NPZO 13-A);
ispituvawe na parcijalnite praznewa za srednonaponskite kablovi so
polimerna izolacija (XHE 49-A itn.).

24.3 Specijalnite ispituvawa se vr{at za da se proveri dali kabelot gi ispolnuva
barawata od standardot po koj e proizveden, i se predmet na poseben dogovor
pome|u proizvoditelot i korisnikot, a so koi se opfateni:
proverka na konstrukcijata (dimenziite) na provodnicite, izolacijata i
za{titnite sloevi;
naponsko ispituvawe za srednonaponskite kablovi i toa:
~etiri~asovno za kablovite so polimerna izolacija, so trikratna vrednost
na fazniot napon;
15 minutno za kablovi so izolacija od hartija, so vrednosti na naizmeni~ni
(ednosmerni) ispitni naponi zgolemeni za 1,6 pati (2,4 pati)vo odnos na
vrednosta dadena vo tabela 24.6.

24.4 Ispituvawe na tipot e ispituvawe koe go vr{i proizvoditelot na nov tip na
kabel, spojnici ili zavr{nici, kako pretstavnik na drugi isti ili sli~ni tipovi.

Ispituvaweto na tipot po pravilo ne se vr{i ako proizvoditelot na kabelot ili
kablovskiot pribor priloì atest za ova ispituvawe od pretstavnikot na toj tip.

TP-3

30

24.5 Priemnoto ispituvawe e ispituvawe koe se obavuva vo prisustvo na korisnikot
(kupuva~ot) i po pravilo gi opfa}a barawata na zadolìtelnoto ispituvawe, a po
dogovor i barawata na specijanite ispituvawa.

Priemnoto ispituvawe se izveduva na najmalku 10 % od vkupnata dolìna na
kabelot ili na dogovorno utvrden broj spojnici ili zavr{nici.

24.6 Naponskoto ispituvawe na energetskiot kabel so izolacija od hartija (NPO 13-
AS, NPHO 13-A, NPHA 03-A itn.) se vr{i so ednosmeren ili naizmeni~en napon, no
se prepora~uva ispituvawe so ednosmeren napon.

Ispitniot napon se priklu~uva pome|u edna ìla i metalniot pla{t, pri {to kaj
troìlniot kabel preostanatite dve ìli se vrzuvaat za metalniot pla{t.
Vrednostite na ispitnite naponi dadeni se vo tabela 24.6.

Tabela 24.6: Ispitni naponi za kablovi so izolacija od hartija

Ispiten napon (kV) Nazna~en napon nakabelot
(U
0
/U)
Naizmeni~en ednosmeren
6/10 kV
14 33,6
12/20 kV
21 50,4
20/35 kV
35 84,0
Traewe na ispituvaweto: 5 min

24.7 Naponskoto ispituvawe na energetskite kablovi so izolacija od polimerni
materijali (XP00-ASJ, PP00-AS, XHE 49-A itn.) se vr{i so naizmeni~en napon kaj
srednonaponskite kablovi, i so naizmeni~en ili ednosmeren napon kaj
niskonaponskite kablovi.

Vrednostite na ispitnite naponi i dolìnata na traewe na ispituvaweto dadeni
se vo tabela 24.7. Ispitniot napon se priklu~uva pome|u ìlata i elektri~nata
za{tita kaj srednonaponskite kablovi, odnosno pome|u edna ìla i preostanatite
ìli vrzani na kuso me|usebno i so zemjata.

Tabela 24.7: Ispitni naponi za kablovite izolirani so PVC i UPE izolacija

Ispitni naponi za PVC i UPE kablovi (kV)
Naizmeni~en
Nazna~en napon na
kabelot
(U
0
/U)
(5 min) (24 h)
Ednosmeren
(15 min)
0,6/1 kV 1,0 0,6 6,0
6/10 kV 10,0 6,0
12/20 kV 20,0 12,0
20/35 kV 35,0 20,0

-

24.8 Naponsko ispituvawe na pla{tot na srednonaponskiot kabel se vr{i ako
pla{tot e izraboten od PVC ili polietilen.

Ispituvaweto se vr{i so ednosmeren napon koj se priklu~uva pome|u elektri~nata
za{tita ili armatura ili metalniot pla{t i zemjata.

Visinata na ednosmerniot ispiten napon iznesuva 5 kV.
Vremeto na ispituvawe na pla{tot na kabelot iznesuva 1 min.

24.9 Posle polagaweto, spojuvaweto i zavr{uvaweto na kabelot, se vr{i naponsko
ispituvawe na kablovskiot vod. Naponskoto ispituvawe se vr{i i posle
popravkite na srednonaponskiot kabel.

Naponskoto ispituvawe posle poloùvaweto se vr{i prema to~ka 24.6 za NPO
kablovi i to~ka 24.7 za UPE kablovi.

Ispituvaweto na PVC kablovite 0,6/1 kV posle poloùvaweto se vr{i so
naizmeni~en napon 2,5 kV ili ednosmeren napon 4,5 kV. Vremeto na ispituvawe
iznesuva 15 min
TP-3

31

25 DOZVOLENO STRUJNO OPTOVARUVAWE NA ENERGETSKIOT KABEL

25.1 Strujnoto optovaruvawe na energetskiot kabel treba da bide ograni~eno taka da
toplinata proizvedena vo kabelot da bide odvedena vo okolinata i da ne se
pre~ekori maksimalnata dozvolena temperatura na provodnicite vo normalen pogon i
vo kusa vrska.

25.2 Dozvolenoto strujno optovaruvawe na kablovskiot vod se presmetuva prema
izrazot:
I
doz
= k
op
k
t

k
t
k
bk

I
nd

Kade e:
I
doz
= Dozvoleno strujno optovaruvawe na kablovskiot vod vo (A);
k
op
= Koeficient na promenata na dozvolenoto strujno optovaruvawe na kablovskiot
vod od faktorot na optovaruvawe m, i iznesuva: k
op
=0,75 za stalno
(industrisko) optovaruvawe (faktor na optovaruvawe: m=1) i k
op
= 1 za
promenlivo (distributivno) optovaruvawe (faktor na optovaruvawe: m=0,7);
k
t
=
Koeficient na promena na dozvolenoto strujno optovaruvawe na kablovskiot
vod od temperaturata na tloto
t
na dlabo~ina na poloùvawe na kabelot, i vo
vo granicite +5
0
S <
t
< +40
0
S se presmetuva prema izrazot:
K
t
= 1 + 0,007 ( 20 -
t
);
k
t
=
Koeficient na promena na dozvolenoto strujno optovaruvawe na kablovskiot
vod od specifi~nata toplotna otpornost na ptloto
t
i se dobiva od tabelata
25.2.1;
k
bk
= Koeficient na promena na dozvolenoto strujno optovaruvawe na kablovskiot
vod od brojot na poloèni vodovi b
k
vo rovot i me|usebnata oddale~enost na
kablovskite vodovi a, i se dobiva od tabela 25.2.2;

I
nd
= Nazna~ena vrednost na dozvolenoto strujno optovaruvawe na kablovskiot vod
vo amperi (A) koja ja dava proizvoditelot na kabelot - za prakti~ni presmetki
moè da se koristat podatoci od tabelata 25.2.3a i 25.2.3b, za referentni
uslovi koi se dadeni vo istatite tabeli: temperatura na tloto
t
=20
0
C,
specifi~na toplinska otpornost na tloto
t
=1Km/W, dlabo~ina na poloùvawe
h=0,7 m (h=1 m za kabel 35 kV) , distributivno optovaruvawe (k
op
=1), eden
kablovski vod vo rovot.

25.3 Za odreden tip energetski kablovi i razli~nite uslovi na poloùvawe, vo na{ite
standardi se dadeni vrednostite na koeficientite (korekcionite faktori) k
t
,

k
t
i
k
bk
. Vrednostite na ovie koeficienti preku izrazite i tabelite vo to~ka 25.2
prilagodeni se za prakti~ni presmetuvawa, taka da se dobivaat vrednosti so
najgolema gre{ka od 5%

Izmenata na dlabo~inata na poloùvawe na kabelot ili geometriskite
karakteristiki na kabelot imaat relativno malo vlijanie na dozvolenoto strujno
optovaruvawe na kabelot.

25.4 Faktorot na optovaruvawe m e odnos pome|u srednoto i maksimalnoto optovaruvawe
i iznesuva m = 1 za stalno (industrisko) optovaruvawe, dodeka za promenlivo
(distributivno) optovaruvawe iznesuva okolu m = 0,7 i toa pribli`no odgovara na
dnevniot dijagram na optovaruvawe so cikli~ni smaluvawa na maksimalnoto
optovaruvawe vo traewe od 9 ~asa, so optovaruvawe vo visina 60 % od maksimalnoto
optovaruvawe vo narednite 15 ~asa.

TP-3

32

25.5
Specifi~nata toplotna otpornost na tloto
t
zavisi od vrstata na tloto (~akal,
pesok, zemja od otkop itn.) i od sodrìnata na vlagata vo tloto vo tekot na godinata.
Vo vreme na maksimalnoto godi{no optovaruvawe na distributivniot konzum
(zimskiot period) se presmetuva so normalna vla`nost na tloto pod slobodni i
asfaltirani povr{ini vo koi se nao|a kabelot, taka da za prakti~ni presmetuvawa
i prose~ni uslovi na rabota na distributivnite mreì i poloùvawe vo sklad so
ovie preporaki moè da se usvoi:
t
= 1 K m/W (k
t
= 1), osven za dominantno
peskovito tlo koga moè da se usvoi:
t
= 1,5 K m/W i toga{ e k
t
= 0,86.

25.6 Koga vo ist rov se poloùva golem broj energetski kablovi, na primer na
izlezot od TS 110/H kV i TS H/0,4 kV, vrednosta na koeficientot k
bk
(tabela 25.2.2)
moè da bide mnogu mala i prenosnata mo} na kablovite zna~itelno smalena.
Takvite slu~ai treba posebno da se analiziraat.
Problemot se re{ava so:
usvojuvawe na pogolem presek na provodnicite na vodot (to~ka 8.1);
primena na kablovi so izolacija od umreèn polietilen tip XP00-ASJ, XHE 49-A
itn.;
primena na postelica od specijalna me{avina, na primer: me{avina od ~akal i
pesok so dodatok do 15 % melen varovnik, me{avina od pesok i cement itn.

25.7 Rasporedot na kablovite pri poloùvawe vo ist rov moè da bide vo edno ili
vo dve nivoa (paket kablovi). Korekcionite faktori vo ovie dva slu~ai
pribli`no se ednakvi za ednakov broj kablovi vo rovot. Zatoa poloùvaweto vo dva
nivoa se prepora~uva tamu kade prostorot za smestuvawe na kablovite e mal i kade
postojat uslovi za sigurno otkrivawe na defektot vo kabelot i negovata popravka.

25.8 Dozvolenoto strujno optovaruvawe na kablovite vo zimskiot period I
dozZ

(vremeto na maksimalnoto godi{no optovaruvawe na distributivniot konzum),
odnosno vo letniot period I
dozL
, eden kabel vo rov, i ostanatite uslovi koi se
karakteristi~ni za konzumnoto podra~je na ovie prostori, se presmetuvaat od
odnosot:

I
dozZ
= 1,105 I
nd
i I
dozL
= I
d
= 0,9 I
dozZ

Kade I
nd
e nazna~ena vrednost na dozvoleno strujno optovaruvawe na kabelot ~ii
vrednosti se dadeni vo tabelite 25.2.3a i 25.2.3b.

TP-3

33

Koeficienti na promena na dozvolenite strui na energetskite kablovi:

Koeficientot na promena na strujnoto optovaruvawe na kablovskiot vod od temperaturata
na tloto
t
:

K
t
= 1 + 0,007 (20 -
t
)

Tabela 25.2.1: Koeficient na promena na dozvolenoto strujno optovaruvawe na
kablovskiot vod od specofi~nata toplotna otpornost na tloto
t

t
(Km/W)

0,7

1,00

1,20

1,50

2,00

2,50

3,00

NPO

1,12

1,00

0,94

0,87

0,78

0,71

0,66
k
t

UPE, PVC

1.14

1,00

0,93

0,85

0,75

0,68

0,62

Tabela 25.2.2: Koeficient na promena na dozvolenoto strujno optovaruvawe na
kablovskiot vod od brojot na kablovite b
k
poloèni vo rovot
Broj na kablovi vo
rovot b
k

2

3

4

5

6

7

8

10

a=0,07 m

0,82

0,72

0,66

0,62

0,59

0,57

0,55

0,52
k
bk

a=0,20 m

0,86

0,77

0,73

0,69

0,67

0,65

0,63

0,61

a me|usebno rastojanie na kablovskite vodovi vo rovot

Tabela 25.2.3a: Nazna~ena vrednost na dozvoleni strujni optovaruvawa na NN kablovi za
promenlivo (distributivno) optovaruvawe

Nazna~ena vrednost na dozvolenata struja I
nd
(A)
PVC kabel UPE kabel
Nazna~en presek
na kabelot
(mm
2
)
Cu Al Cu Al
50
185 142 205 157
95
275 211 303 233
150
353 270 390 300
t
= 20
0
C ;
t
= 1 K m/W ; k
op
= 1 ; h = 0,7 m ; b
k
= 1

Tabela 25.2.3b: Nazna~ena vrednost na dozvoleni strujni optovaruvawa na SN kablovi za
promenlivo (distributivno) optovaruvawe

Nazna~ena vrednost na dozvolenata struja I
nd
(A)
PVC kabel UPE kabel
10 kV i 20 kV 35 kV 10 kV i 20 kV 35 kV

Nazna~en presek
na kabelot
(mm
2
)
Cu Al Cu Al Cu Al Cu Al
50
250 190 240 185 337 262 325 253
95
320 250 305 235 427 333 412 321
150
420 325 390 305 555 436 534 419
t
= 20
0
C ;
t
= 1 K m/W ; b
k
= 1; k
op
= 1 ;
h = 0,7 m (h = 1 m za kabel 35 kV)
NPO kabel: troìlen (NPO 13-AS, NPZO 13 A itn.)
UPE kabel: tri ednoìlni vo snop (XHE 49-A itn.)

TP-3

34

Primer: Presmetuvawe na dozvolenoto strujno optovaruvawe na kabelot

Koja mo}nost, vo na{i uslovi, moàt da ja prenesat poedine~no poloèni
energetski kablovi na teritorijata na star Belgrad i Nov Belgrad:

a) vo o~i na Nova godina (vreme na maksimalno godi{no optovaruvawe na konzumot);
b) vo letnite meseci;
c) da se izberat NN kablovi so koi treba da se prenese maksimalnata
raspoloìva mo}nost na ET vo TS H/0,4 kV i instalirana mo}nost 630 kVA.

Re{enie:

a) Prose~nata dnevna temperatura na tloto vo o~i na Nova Godina iznesuva
t
= 5
0
C
{to odgovara na obavenite dolgogodi{ni merewa na dlabo~ini koi se na
pribli`na dlabo~ina na poloùvawe na energetskite kablovi (0,7 m do 1 m), pa
koeficientot na promena na dozvolenoto strujno optovaruvawe na kablovskiot
vod od temperaturata na tloto
t
iznesuva:

k
t
= 1 + 0,007 ( 20 -
t
) = 1 + 0,007 ( 20 5 ) = 1,105

Specifi~nata toplinska otpornost na tloti
t
zavisi od vrstata na tloto
(~akal, pesok, zemja od otkop itn.) i od sodrìnata na vlaga vo tloto vo tekot na
godinata. Vo zimskite meseci, koga e i maksimalnoto optovaruvawe vo
distributivniot konzum, se presmetuva so normalna vla`nost na tloto, koe e
povolno od aspekt na dozvolenoto strujno optovaruvawe.

Vo stariot del na Belgrad
t
se dviì od
t
= 0,7 Km/W do
t
= 1,0 Km/W, pa
prema tabela 25.2.1 koeficientot na promena na dozvolenoto strujno
optovaruvawe iznesuva k
tsB
= 1,12 do k
tsB
= 1. Za ponatamo{no presmetuvawe
usvojuvame k
tsB
= 1, {to moè da se koristi i kako prose~na godi{na vrednost za
celata teritorija. Specifi~nata toplinska otpornost za Nov Belgrad (pesok) se
dviì od
t
= 1,5 Km/W, vo vreme na maksimalnoto godi{no optovaruvawe na
distributivniot konzum (vo zima) do
t
= 2,5 Km/W vo leto, pa prema tabela
25.2.1 go dobivame sledniot koeficient k
tsB
= 0,86 vo zima i k
tsB
= 0,7 vo leto.

Nazna~enite vrednosti na dozvolenite strujni optovaruvawa I
nd
za promenlivo
(distributivno) optovaruvawe (k
op
= 1 i m = 0,7) dadeni se vo tabela 25.2.3,
dodena za postojano (industrisko) optovaruvawe soodvetnite vrednosti od tie
tabeli treba da se pomnoàt so faktorot k
op
= 0,75 (m = 1).

Prema toa, dozvolenoto strujno optovaruvawe na kablovskiot vod za
distributivno optovaruvawe vo zimskiot period na teritorijata na stariot
Belgrad (toa e i prosek za celata teritorija) I
dozZsB
i Nov Belgrad I
dozZNB
}e bide:

I
dozZsB
= k
op
k
t
k
tsB
k
bk
I
nd
= = 1 1,105 1 1 I
nd
= 1,105 I
nd

I
dozZNB
= k
op
k
t
k
tNB
k
bk
I
nd
= = 1 1,105 0,86 1 I
nd
= 0,95 I
nd

Na primer: kabel NPO 13-AS, 10 kV, 3x150 mm
2
Al vo o~i na Nova godina prose~no
moè da se optovari (tabela 25.2.3b):

I
dozZsB
= 1,105 I
nd
= 1,105 250 = 276 A (4,8 MVA)

Dodeka vo uslovi na polo{i specifi~ni toplinski otpornosti na tloto
(normalno vlaèn pesok, tlo pod asfaltirani ili slobodni povr{ini na
teritorijata na Nov Belgrad) moè da se optovari so:

I
dozZsB
= 0,95 I
nd
= 1,105 250 = 238 A (4,1 MVA)

TP-3

35

Vo tabelata Pr.25.2a dadeni se rezultatite od presmetkata na dozvolenite
strujni optovaruvawa (mo}nost) na kablovite vo vreme na maksimalnite
godi{ni optovaruvawa vo distributivniot konzum - zimski period
( I
dozZ
= 1,105 I
nd
), za kablovite so aluminiumski provodnici koi za prose~ni
karakteristiki na tloto (
t
= 1 Km/W) se koristat vo distributivnite mreì.

Vo slu~aj na napojuvawe na potro{uva~i so postojano optovaruvawe
(industrijata), vrednostite od tabela Pr.25.2a treba da se pomnoàt so
faktor k
op
= 0,75.

Tabela Pr.25.2a: Dozvoleni strujni optovaruvawa (mo}nost) na kablovite so Al
provodnici vo zimski period (*Cos = 0,95)

dozvolena struja ; dozvolena mo}nost

Izolacija
na
kabelot

Presek Al
provodnicite
(mm
2
)
0,6/1 kV
(A) ; (kW*)
6/10 kV
(A) ; (MVA)
12/20 kV
(A) ; (MVA)
20/35 kV
(A) ; (MVA)
95 233; 153 - - -
150 298; 196 271; 4,7 - -
PVC
240 392; 262 348; 6,0 - -
95 - 210; 3,6 210; 7,2 204; 12,4
150 - 276; 4,8 276; 9,6 260; 15,7
NPO
240 - 359; 6,2 359; 12,4 337; 20,4
95 257; 169 290; 5,0 290; 10,0 280; 17,0
150 331; 218 368; 6,4 368; 12,8 355; 21,5
UPE
240 420; 276 482; 8,3 482; 16,6 463; 28,0
t
= 5
0
C;
t
= 1,0 Km/W; h = 0,7 m do 1 m; b
k
= 1; k
op
= 1 (distributiven konzum)

b) Vrz osnova na izvedenite merewa, usvojuvame srednata dnevna temperatura na
tloto vo letniot period da iznesuva
t
= 20
0
C, pa koeficientot na promena na
dozvolenoto strujno optovaruvawe na kablovskiot vod od temperaturata na
tloto
t
iznesuva: k
t
= 1, dodeka koeficientite : k
t
, k
bk
i k
op
imaat vrednosti
dadeni pod a).

Prema toa, dozvolenoto strujno optovaruvawe na kablovskiot vod vo letniot
period na teritorijata na star Belgrad (toa e i prosek za celata teritorija)
I
dozLsB
i na Nov Belgrad I
dozLNB
}e bidat:

I
dozLsB
= k
op
k
t
k
tsB
k
bk
I
nd
= I
nd
= 0,9 I
dozZsB

I
dozLNB
= k
op
k
t
k
tNB
k
bk
I
nd
= = 1 1 0,7 1 I
nd
= 0,7 I
nd
= 0,74 I
dozZNB

Na primer: kabel NPO 13-AS, 10 kV, 3x150 mm
2
Al vo letnite meseci prose~no
moè da se optovari: I
dozLsB
= I
nd
= 250 A ( =4,3 MVA)

dodeka vo uslovi na lo{i specifi~ni toplinski otpornosti na tloto (suv pesok
vo leto, na teritorija na Nov Belgrad) moè da se optovari :

I
dozLNB
= 0,7 I
nd
= 0,7 250 = 175 A (= 3 MVA).

Spored toa, za prose~ni karakteristiki na tloto (
t
= 1 Km/W)
dozvolenoto strujno optovaruvawe na kabelot vo letniot period e: I
dozL
= I
nd

i se dobiva od tabelata 25.2.3a i 25.2.3b.

c) Dozvolenoto strujno optovaruvawe na ET vo vreme na maksimalnoto
godi{no optovaruvawe na distributivniot konzum - vo zimskiot period
I
dozET
iznesuva (vidi go Dodatokot B TP-11:

I
dozET
= 1,3 I
n
= 1,3 630 = 819 kVA

TP-3

36

Vo TS H/0,4 kV ima 8 NN izvoda (TP-1a), pa sekoj kabel treba da prenese vo
prosek po 102 kVA, odnosno struja: I
1
= 156 A vo sistemot na napojuvawe
3x220/380 V ili I
1
= 148 A vo sistemot na napojuvawe 3x230/400 V . Od tabelata
Pr.25.2a se gleda deka ovie strui poedine~no moè da gi prenesat i kablovite
so PVC izolacija so presek 95 mm
2
Al. Me|utoa zaradi poloùvawe na pove}e
kablovi vo ist rov na izlezot od TS, ponatamo{nata analiza }e ja izvedeme za
kablovite so izolacija od PVC i UPE, so tipski presek 150 mm
2
Al. Ovaa
analiza }e pokaè, tabela Pr.25.2v, deka presekot na provodnikot od 150 mm
2

Al ovozmoùva maksimalnata mo}nost na ET dz
moè da se iznese od TS i pod najte{ki realni uslovi ako site 8 NN kablovi se
poloàt vo ist rov (b
k
= 8; k
bk
=0,55; I
dozZ
= 164 A > I
1
). Me|utoa vrednostite na
nazna~enite strui na NV osiguruva~ite se izbiraat spored dozvolenite strui
na vodot, taka da se sozdadeni uslovi preku ovie vodovi delumno se
rezerviraat i potro{uva~ite od sosednite TS.

Kako ilustracija go naveduvame primerot koga kablovite po izleguvaweto od
TS se razgranuvaat vo dva smera, taka da vo ist rov b
k
= 4 kabla, {to moè da se
tretira kako tipsko re{enie. Od tabelata 25.2.2 dobivame deka koeficientot
k
bk
iznesuva najmalku k
bk
= 0,66 taka da dozvolenoto strujno optovaruvawe I
dozZ4

na sekoj od 4-te kablovi vo rovot, vo odnos na soodvetnoto dozvoleno strujno
optovaruvawe na poedine~no poloèniot kabel I
dozZ1
koe sme go presmetale pod
a) tabela Pr.25.2a, za kabel so presek 150 mm
2
Al iznesuva najmalku :

I
dozZ4
= k
bk
I
dozZ1
= 0,66 298 = 197 A za PVC kabel i I
dozZ4
= 218 A za UPE kabel.

NV osiguruva~ot moè trajno da ja prenesuva strujata ~ija vrednost za najmalku
10% e pogolema od nazna~enata struja. Me|utoa, bidejki pri polagaweto na 4
kablovi vo ist rov moè realno da se obezbedi rastojanie pome|u kablovite
pogolemo od 7 sm, koe }e dade vrednost na koeficientot k
bk
ne{to pogolema od
0,66 i zatoa vo dvata slu~ai izbirame NV osiguruva~ I
no
= 250 A, na izlezot od
TS treba da koristime kablovi so UPE izolacija i postelica od specijalna
me{avina (na primer: me{avina od ~akal i pesok so dodatok od 15% melen
varovnik, me{avina od pesok i cement itn.).

Rezultatite od presmetkata dadeni se vo tabela Pr.25.2v. Za razli~ni uslovi
na rasplet na NN kablovite (brojot na kablovi b
k
vo rovot), so koristewe na
standardna kablovska postelica (
tst
= 1,0 Km/W; k
t
= 1) ili postelica od
specijalna me{avina (
tsp
= 0,7 Km/W; k
t
= 1,14), vo tabelata se davaat
vrednostite na dozvolenite strujni optovaruvawa na kablovite I
dozZ
vo vreme na
maksimalnite godi{ni optovaruvawa kako i soodvetnite vrednosti na
nazna~enite strui na toplivite vlo{ki na NV osiguruva~ite (I
no
) vo
rasklopniot NN blok vo TS.

Rezultatite od presmetkata i izvedenata analiza ovozmoùvaat da zaklu~ime
deka, od aspekt na termi~kite napregawa, maksimalnoto godi{no
ednovremeno optovaruvawe na ET so mo}nost 630 kVA moè da se iznese od
TS i so 6 kablovski vodovi: sekoj kabel vo prosek }e prenese okolu 137 kVA,
odnosno struja: I
1
= 208 A vo sistemot na napojuvawe 3x220/380 V ili I
1
= 197 A
vo vo sistemot na napojuvawe 3x230/400 V . Ako pojdeme od realnata
pretpostavka deka po izleguvaweto od TS kablovskite vodovi se razgranuvaat
barem vo dva smera so po tri voda vo ist rov, se gleda deka sekoga{ I
dozZ
> I
1
.

Vrz osnova na predhodnite presmetki i analizi moè da gi izvle~eme slednite
zaklu~oci: kako tipsko re{enie za izveduvawe na raspletite na NN
kablovskite vodovi od TS H/0,4 kV so mo}nost 630 kVA se prepora~uva da se
koristat:

kablovi so izolacija od UPE tip XP00-ASJ so presek 3h150 + 70 mm
2
;
postelica od specijalni me{avini od TS do mestoto na razgranuvawe na
kablovskite trasi vo pove}e pravci;
NV osiguruva~i so toplivi vlo{ki najmnogu so I
no
= 250 A.

TP-3

37

Tabela Pr.25.2v: Izbor na NV osiguruva~i vo TS H/0,4 kV so mo}nost 630 kVA

PVC kabel UPE kabel b
k
k
bk

tst
= 1,0
tsp
= 0,7
tst
= 1,0
tsp
= 0,7
I
dozZ
(A)
298 340 331 377
1 1
I
no
(A)
250 315 315 315
I
dozZ
(A)
244 279 271 309
2 0,82
I
no
(A)
250 250 250 250
I
dozZ
(A)
215 245 238 271
3 0,72
I
no
(A)
200 250 200 250
I
dozZ
(A)
197 224 218 249
4 0,66
I
no
(A)
200 200 200 250
I
dozZ
(A)
176 201 195 222
6 0,59
I
no
(A)
160 200 200 200
I
dozZ
(A)
164 187 182 207
8 0,55
I
no
(A)
160 160 160 200

TP-3

38

26 TRANSPORT I ODMOTUVAWE NA ENERGETSKITE KABLOVI

26.1 Energetskite kablovi se transportiraat na kalemi. Isklu~itelno, kusi par~iwa
kablovi moè da se transportiraat vo namotani koturi, pod uslov da ne se
pre~ekorat dozvolenite radiusi na svitkuvawe (to~ka 9.8).

26.2 Za istovar na kablovite se koristi digalka, viqu{kar, rampa itn.

26.3 Kalemot so kabelot mora da se postavi vo vertikalna polo`ba koristejki soodvetni
podmetnuva~i i da e osiguran od nadvore{no zadviùvawe.

26.4 Trkalawe na drvenite kalemi ne e dozvoleno, osven na kusi delnici (na primer pri
istovar). Trkalawe e dozvoleno samo vo pravec na strelkata na nadvore{nata
strana na kalemot.

26.5 Za odmotuvawe, kalemot treba da se podigne na cvrsta podloga (stalak).

Kabelot se odmotuva so ramnomerno povlekuvawe od gornata strana, taka da
smerot na odmotuvawe e sprotiven od smerot na strelkata na nadvore{nata
strana na kalemot.

27 ENERGETSKI KABLOVI I PROBLEMATIKA NA ZAZEMJUVAWE

27.1 Kablovite so provoden pla{t (tip NPO 13-AS, NPZO 13-A itn.) neposredno
deluvaat kako zazemjuva~, a vo distributivnite mreì naj~esto se javuva vo dva
slu~aja:
kus kabel (na primer za priklu~ok na nadzemna visokonaponska mreà);
dolg kabel, koj raboti vo razgraneta kablovska srednonaponska mreà (gradski
konzum).

Kusiot kabel, vo smisol na zazemjuva~, se odnesuva kako trakast zazemjuva~ ~ija
otpornost na rasprostirawe za prose~na vrednost na presekot na kablovite koi se
koristat vo distributivnite mreì i dlabo~ina na poloùvawe na kabelot okolu
0,7 m se presmetuva spored izrazot:

R
kk
= 0,318 [ I
n
(6 L
k
) / L
k
]
Dolìnata do koja kabelot, vo smisol na zazemjuva~, se odnesuva kako kus se
presmetuva spored izrazot:

L
k
= 10 e
Ako transformatorskata stanica 10(20)/0,4 kV raboti vo razgraneta kablovska
visokonaponska mreà (gradski konzum), kabelot priklu~en na transformatorskata
stanica se odnesuva kako dolg kabel, vo smisol na zazemjuva~, i ima postojana
vrednost na otpornost na rasprostirawe koja se presmetuva spored izrazot:

R
k
= 0,075 e
Vo ovaa to~ka oznakite vo dadenite izrazi go imaat slednoto zna~ewe:

R
kk
= otpornost na rasprostirawe na kus kabel kako zazemjuva~, vo ;
specifi~na elektri~na otpornost na tloto, vo m;
L
k
= del od vkupnata dolìna na kusiot kabel koj e vo neposreden kontakt so tloto,
a se nao|a nadvor od povr{inata koja ja zafa}a zazemjuva~ot na transformatorskata
stanica, vo metri (m).
R
k
= otpornost na rasprostirawe na dolgiot kabel

TP-3

39

27.2 Kabel so neprovoden pla{t (tip XHE 49-A, XHP 48 itn.) posredno deluva kako
zazemjuva~ bidejki so pomo{ na elektri~nata za{tita gi povrzuva zazemjuva~ite na
sosednite transformatorski stanici.

Ako transformatorskata stanica 10(20)/0,4 kV raboti vo razgraneta visokonaponska
mreà (gradski konzum), sekoja transformatorska stanica e povrzana so pove}e
transformatorski stanici, taka da preku elektri~nata za{tita galvanski se
povrzani i zazemjuva~ite na tie transformatorski stanici.

Vrednosta na otpornosta na rasprostirawe na kabelot (R
k
) kako zazemjuva~ vo
transformatorskata stanica, koga kabelot povrzuva dve ili pove}e
transformatorski stanici, pri < 100 m iznesuva pribli`no:
R
k
= 1 , ako kablovskiot vod povrzuva transformatorski stanici so
zazemjuva~i so otpornost na rasprostirawe od 2 do 4 ;
R
k
= 0,5 , ako kablovskiot vod povrzuva transformatorski stanici so
zazemjuva~i so otpornost na rasprostirawe okolu 1 ;

Za da se presmeta efektot na smaluvawe na impedansata na sistemot za
zazemjuvawe na transformatorskata stanica zaradi vlijanieto na zazemjuva~ite na
sosednite transsformatorski stanici, po dolìna na celiot kablovski vod
mora da bide obezbedena doverliva galvanska vrska na elektri~nite za{titi
na sosednite delnici na vodot na kablovskite spojnici, zavr{nici i vo
transformatorskite stanici.

Galvanskata vrska na elektri~nite za{titi se proveruva posle zavr{enata
montaà na kablovskite spojnici ili zavr{nici, a vo tekot na eksploatacijata
najmalku edna{ na 10 godini.

27.3 Detalno za efektite na kablovite kako zazemjuva~i i za problemot na
iznesuvawe na potencijalot od TS 110/10(20) kV vidi vo TP-7 i Komentarot na
TP-7.

Literatura

1. Jugoslovenski standardi za energetski kablovi
2. Zbornici na trudovi od simpoziumite za energetski kablovi na Studijskiot komitet 21
JUKO CIGRE
3. Borislav Lalevi}: Elektroenergetski kablovi, 1993.
4. Prospekti od doma{ni proizveduva~i na kablovi
5. Tehni~ki preporaki na ED Srbija

SEKTOR ZA RAZVOJ I INVESTICII


PRIMENA NA ZA[TITA I LOKALNA AVTOMATIKA VO
DISTRIBUTIBNITE MRE@I 10 kV, 20 kV, 35 kV I 110 kV

1. TP-4: OP[T DEL

2. TP-4a: ZA[TITA NA ELEKTRODISTRIBUTIVNITE VODOVI
TP-4a1: Za{tita na vodovite 10 kV, 20 kV i 35 kV

TP-4a1 dodatok:
Primeri za izbor i podesuvawe na prekustrujnata za{tita na vodovite i
sobirnicite,
Opis na rabotata na poedinite sloèni za{titi (relejni kombinaciia)

TP-4a2: Za{tita na vodovite 110 kV

3. TP-4b: ZA[TITA NA DISTRIBUTIVNITE ENERGETSKI TRANSF.

4. TP-4v: LOKALNA AVTOMATIKA VO ELEKTRODISTR. MRE@I

5. TP-4 Prilog:
SPECIFIKACIJA ZA SISTEMOT NA MIKROSOFTVERSKA
ZA[TITA I UPRAVUVAWE VO TRAFOSTANICITE

Noemvri 2004

TP-4

1



OP[T DEL

Noemvri 2004

TP-4

2

(ORIGINALEN TEKST NA SRPSI JAZIK - Maj 2001)

IZDAVA^

Tehni~ko ureduvawe: Tomislav Bojkovi}, B. Funduk i S. Rafailovi}
Korektura: Tomislav Bojkovi} , B. Funduk i S. Rafailovi}

(PREVEDEN I PRERABOTEN TEKST NA MAKEDONSKI JAZIK Noemvri 2004)

IZDAVA^:

[tampa:
Tira`:

Napomena:
1. Ovaa preporaka, ja donesuva Upravniot odbor na ESM, na predlog na Stru~niot sovet za distributivna dejnost pri
ESM.

TP-4

3

Vrz osnova na predlogot na Rabotnata grupa, Stru~niot sovet za distributivna dejnost na ESM
na ~etvrtiot sostanok, koj e odràn 18 i 19 Noemvri 2004 godina vo Dojran, donese odluka: se
usvojuva


OP[T DEL






Noemvri 2004

TP-4

4

S O D R @ I N A

Red.
Broj

Str.
4 Sistem na sigurnosno napojuvawe vo TS 8
5 Ispituvawe i dokazi za kvalitetot 12

TP-4

5

1

1.1


Ovaa preporaka se odnesuva na primena na uredite za za{tita i lokalna
avtomatika vo distributivnite mreì.

Vo preporakata posebno se obrabotuva:

a) Za{tita na distributivnite vodovi 10 kV, 20 kV, 35 kV i 110 kV;
b) Za{tita na distributivnite energetski transformatori (ET) 110/X kV i 35/X kV;
c) Primena na lokalna avtomatika vo distributivnite transformatorski stanici
(TS) 110/X kV i TS 35/X kV.

izvr{i tipizacija na osnovnite tehni~ki uslovi koi treba da gi ispolni
odreden ured na za{titnata i lokalna avtomatika vo zavisnost od
specifi~nite uslovi na rabota na mreàta: na~inot na zazemjuvawe na
neutralnata to~ka, konfiguracijata na mreàta (radijalna ili prstenasta),
goleminite i va`nosta na elementite na mreàta koja se za{tituva,
ekonomi~nosta itn.;
gi odredi osnovnite barawa vo pogled na izborot na osnovnite komponenti koi
go so~inuvaat odredeniot ured za za{tita i avtomatika;
go odredi na~inot na priklu~uvawe i montaà na odreden ured za za{tita i
avtomatika, kako i na~inot na podesuvawe na poedinite golemini (struja, vreme,
temperatura itn.);
gi utvrdi osnovnite barawa za ispituvawe na za{titata (tipsko, poedine~no i
priemno ispituvawe);
izvr{i tipizacija na sigurnosnoto napojuvawe vo TS.


2.1 Rele (ured): releto (uredot) predvideno e da raboti koga negovata karakteristi~na
golemina }e ja dostigne, pod odredeni uslovi i so odredena to~nost, svojata rabotna
vrednost.

Releto (uredot) moè da ima i upravuva~ki funkcii.

2.2 Releto (uredot): ja menuva svojata sostojba pod dejstvo na vleznite golemini,
odnosno karakteristi~ni golemini, i se vra}a vo prvobitna sostojba po
prestanuvawe na ova dejstvo.

Releto (uredot):
se pobuduva koga pri zadadeni uslovi mu se doveduva elektri~na golemina
(struja, napon itn.);
reagira koga preminuva od nepobudena vo pobudena sostojba;
otpu{ta koga preminuva od pobudena vo nepobudena sostojba;
deluva vo momentot koga go obavuva predvidenoto dejstvo vo izleznoto kolo.

2.3 Osnovna za{tita: za{tita na vodot ili energetskiot transformator (ET) koja
deluva brzo i selektivno na isklu~uvawe na mestoto na defekt vo vodot ili ET.

2.4 Rezervna za{tita: za{tita na vodot ili ET koja deluva pri otkaùvawe na
rabotata na osnovnata za{tita.

2.5 Homopolarna za{tita: za{tita kaj koja pobudna golemina e komponentata na
nultiot sistem na strujata i/ili naponot.

2.6 Vremenska zadr{ka (vremensko zadocnuvawe, vremensko prodolùvawe):
namerno vovedeno vreme pome|u reagiraweto i deluvaweto na za{titniot ured
(releto).

TP-4

6

2.7 Koeficient na otpu{tawe (odnos na reagirawe): odnos na vrednosta na
karakteristi~nata golemina (struja, napon, temperatura) pri koja uredot otpu{ta i
goleminata pri koja reagira.

2.8 Vreme na otpu{tawe: vreme vo koe za{titniot ured preminuva vo nepobudena
sostojba posle prestanuvawe na pobudata.

2.9 Elektrodistributivna mreà: funkcionalna celina na vodovi, transformatorski
stanici i prate~ka oprema so razli~ni naponski nivoi, me|usebno povrzani vo
edinstven tehnolo{ki sistem za distribucija na elektri~na energija.

2.10 Zemjospoj: elektri~na sprovodna vrska pome|u zemja, odnosno zazemjen predmet, i
provodnik ili del od postroenie.

2.11 Nazna~eni karakteristiki: broj~ani vrednosti na goleminite (napon, struja itn.) koi
ja definiraat rabotata na uredite vo uslovi koi se utvrdeni vo standardite i
sluàt za ispituvawe i garancija na proizvoditelot.


3.1 Distributivnite mreì 10 kV, 20 kV, 35, kV i 110 kV se napojuvani radijalno.

TS 110/H kV i TS 35/H kV imaat mo`nost za dvostrano napojuvawe preku povrzan vod
ili otvoren prsten.

Nadzemnata mreà 110 kV moè da raboti i vo zatvoren prsten.

3.2 Zazemjuvaweto na neutralnite to~ki na distributivnite mreì 10 kV, 20 kV, 35,
kV i 110 kV se izveduvaat spored TP-6:

neutralnata to~ka na 10 kV i 20 kV mreà e izolirana ili zazemjena preku
neutralnata to~ka na 35 kV mreà e izolirana ili zazemjena preku niskoomska
impedansa.
neutralnata to~ka na 110 kV mreà e direktno zazemjena.

3.3 Vo distributivnite mreì tipizirani se slednite vrednosti na maksimalno
dozvolenite trofazni simetri~ni strui (mo}nosti) na kusa vrska i zemjospoj:
a) mreà 10 kV: 14,5 kA (250 MVA)
b) mreà 20 kV: 14,5 kA (500 MVA)
c) mreà 35 kV: 12,5 kA (750 MVA)
d) mreà 110 kV: 26,5 kA (5000 MVA)

Tipskata vrednost na strujata na zemjospoj vo zazemjenite 10 kV, 20 kV i 35 kV
mreì e 300 A.

Vo mreìte 20 kV i 35 kV strujata na zemjospoj moè da bide i pogolema od 300 A, no
najmnogu do 1000 A, pod uslovite dadeni vo TP-6.

Vo TP-6 dadeni se i vrednostite na kapacitivnite strui na zemjospoj vo izoliranite
10 kV i 20 kV mreì.

3.4 Vo TS 110/H kV i TS 35/H kV se priklu~uva:
a) Sistem na mikriprocesorska (digitalna) integrirana za{tita i upravuvawe
(vo ponatamo{niot tekst: SMIZUP).
b) Klasi~en sistem na za{tita (stati~ka-analogna ili elektromehani~ka, vo
ponatamo{niot tekst: klasi~na za{tita) i upravuvawe.

Sistemot pod a) se prepora~uva, no dozvolena e i primena na sistemot pod b).

Vo ponatamo{niot tekst podetalno se obrabotuva SMIZUP, osven ako posebno ne se
naglasi deka stanuva zbor za klasi~en sistem za za{tita i upravuvawe.

TP-4

7

3.5 SMIZUP gi ostvaruva funkciite na za{tita, lokalna avtomatika, lokalno
upravuvawe i nadzor, dale~insko upravuvawe i nadzor, pokazni merewa i
elektri~ni blokadi. Ovie funkcii SMIZUP gi ostvaruva preku opremata za
za{tita i upravuvawe vo postroenijata 10 kV, 20 kV, 35 kV i 110 kV, opremata za
upravuvawe so sopstvenata potro{uva~ka na TS, stani~niot smeta~ koj go sodrì i
delot za komunikacija so dispe~erskiot centar (centralnata upravuva~ka edinica),
so upravuva~kata edinica za op{ta signalizacija i ostanatata oprema neophodna za
funkcionirawe na sistemot. Vo TS so mo}nost 2h40 MVA dozvoleno e i koristewe na
poseben komunikacionen smeta~.

3.6 Elektromehani~kite relei moè da se primenuvaat vo nekoi funkcii za rezervna
za{tita, kako na primer: za rezervna prekostrujna za{tita RI> na ET-i 110/H kV
(to~ka 2.6.1 TP-4b) i rezervna zemjospojna za{tita vo neutralnata to~ka na
zazemjenite 10 kV (20) kV mreì (to~ka 2.3 TP-4a1), kako i slu~aite koga primenata na
stati~kite relei e neekonomi~na ili nevozmo`na, na primer: pomo{ni relei, Buholc
relei, termostati, termometri, itn., kako i pri rekonstrukciite koga vgradenite
za{titni uredi doverlivo gi ostvaruvaat baranite funkcii itn.

3.7 Opremata za za{tita na 110 kV-e postroenija vo TS 110/H kV se montira vo ormani,
releen stalak ili tabla za za{tita vo komandnata zgrada na TS (TP-12a).

Vo ormanite za za{tita na 110 kV-te postroenija se montira:
kompletnata za{tita i prate~ka oprema za dalnovodnite poliwa;
kompletnata za{tita i prate~ka oprema za transformatorskite 110 kV poliwa,
vklu~uvajki gi i uredite za avtomatska regulacija na naponot;
za{tita na 110 kV-te sobirnici (ako se izveduva dopolnitelno),

3.8 Opremata za za{tita na 10 kV, 20 kV i 35 kV-e postroenija se montira vo odelite
za NN oprema vo soodvetnite kelii na rasklopnata aparatura ili vo komandna
zgrada.

3.9 Celokupnata za{titna oprema (klasi~na ili vo ramkite na SMIZUP) mora da
raboti nezavisno od rabotata na sistemot za upravuvawe i sistemot za
komunikacii vo ramkite na TS.

Celokupnata za{titna oprema vo ramkite na SMIZUP sodrì vlezni stepeni
preku koi so ì~ani vrski se priklu~uva na primarnata oprema (na strujnite i
naponskite transformatori), dodeka preku opti~ki kablovi ili ì~ano se
priklu~uva na smeta~ot vo TS.

Mikroprocesorskiot za{titen ured mora:
da bide neosetliv na preodni reìmi;
da ima visoko nivo na samodijagnostika, no defekt vo za{titniot ured ne smee da
predizvikuva prorabotuvawe na za{titata;
da ima vgradeno i funkcija za:
- merewe;
- registrirawe na nastani so mo`nost za memorirawe na najmalku tri nastani
(defekti)
da ima metalno kuki{te osigureno od prodirawe na pra{ina i vlaga IP 51 spored
standardot IEC 529.

3.10 Rabotnite stegalki vo ormanite za za{tita treba da bidat vgradeni i svrteni taka
da e ovozmoèno ednostavno priklu~uvawe na kablovite i provodnicite. Uredite za
za{tita ili odredeni funkcionalni celini mora da bidat pregledno obeleèni, pri
{to oznakite treba da odgovaraat na oznakite od proektnata dokumentacija.

Elementite na uredite za za{tita treba da bidat izvedeni taka da e ovozmoèno
nivna ednostavna zamena vo pogonot bez dopolnitelni raboti kako {to se: lemewe,
prevrzuvawe na priklu~nite stegalki itn.

TP-4

8

3.11 Se prepora~uva za{titniot ured koj so~inuva odredena funkcionalna celina
(diferencijalna za{tita, za{tita na sobirnici itn.) da ima posebna ispitna
uti~nica (IU) za sekundarno ispituvawe vo pogon i von pogon, so vmetnuvawe na
soodveten ispiten utika~.

Za sekundarnoto ispituvawe vo pogon , so vklu~uvawe na ispitniot utika~ vo
ispitnata uti~nica, treba da bide prekinato koloto za komanduvawe na
prekinuva~ot, potoa kuso da se vrzat strujnite kola na strujnite transformatori, da
se prekine vrskata kon naponskite transformatori i da se ovozmoì priklu~uvawe
na uredite i instrumentite za ispituvawe.

Za sekundarnoto ispituvawe von pogon treba da se ovozmoì i prosleduvawe na
kolata za komanduvawe na prekinuva~ot.

Ispitnata uti~nica se sostoi od kontaktni blokovi na koi trajnata dozvolena struja
treba da iznesuva 10 A za naponskite kola i 20 A za vrskata na merniot ured so
strujnite transformatori.

Namesto ispitnata uti~nica za ispituvawe moè da se koristi i soodvetno
prespojuvawe na rednite stegalki, koi vo takov slu~aj treba da se izvedat ednostavno
i doverlivo.

Mikroprocesorskiot za{titen ured (rele) mora da ima mo`nost za ispituvawe i
podesuvawe preku tastaturata i displejot na samiot ured, kako i preku prenosniot
kompjuter (smeta~) i standarden seriski priklu~ok. Prepodesuvaweto na parametrite
na uredot e mo`no samo vo zadadeni granici i posle kone~na kodirana proverka.

3.12 Zgradata na TS treba da ima soodvetna toplotna izolacija so prirodna ventilacija i
paroza{tita (TP-12), taka da pri upotreba na kalorifer temperaturata vo
prostoriite vo koi se smesteni uredite za za{tita i lokalna avtomatika da ne bide
pomala od + 5
0
S i ne pogolema od +40
0
S mora da se spre~i kondenzacija na vlaga (IEC
57). Se prepora~uva ovie prostorii da bidat klimatizirani.

3.13 Postapkata za koordinacija na izolacijata na opremata vo ramkite na sistemot za
za{tita i upravuvawe se sproveduva spored standardot J US IEC 71.

4 SISTEM NA SIGURNOSNO NAPOJUVAWE VO TS

4.1 Sistemot za sigurnosno napojuvawe vo TS sluì za za{tita na postroenieto od
defekti i havarii nezavisno od mre`noto napojuvawe, a go so~inuvaat nezavisni
izvori na elektri~na energija i pripadna oprema:
stacionarna akumulatorska baterija (akubaterija) razvod na ednosmeren
napon 110 V i 220 V;
avtomatski reguliran ispravuva~;
sistem na besprekinato napojuvawe vo ramkite na SMIZUP.

4.2 Razvodot na ednosmerniot napon 110 V i 220 V se vr{i od stacionanata akubaterija
koja se napojuva preku reguliraniot ispravuva~ so kogo e vo neprekinata vrska.
Upravuvaweto i nadzorot na razvodot na ednosmerniot napon 110 V i 220 V se
vr{i preku mikroprocesorska upravuva~ka edinica koja preku opti~ki kabel se
priklu~uva na smeta~ot (kompjuterot) vo TS i koja mora da raboti nezavisno od
rabotata na sistemot na upravuvawe i sistemot na komunikacija vo ramkite na TS.

4.3 So ednosmerniot napon 110 V i 220 V od akubaterijata se napojuvaat:
elektromotornite pogoni;
kalemite za isklu~uvawe i kalemite za vklu~uvawe na site rasklopni aparati so
koi se komanduva;
za{titnite uredi;
smeta~ot (kompjuterot) vo TS;
upravuva~kite uredi;
uredite za lokalna avtomatika i nadzot;
DC/DC pretvara~ite;
Pomo{noto (nu`no) osvetlenie vo TS.

TP-4

9

4.4 Ostanatite ednosmerni naponi vo TS se dobivaat so pomo{ na DC/DC pretvara~ite.

4.5 Sistemot za neprekidno napojuvawe go opfa}a napojuvaweto na komunikacionata
oprema i smeta~ot (kompjuterot) vo TS.
Realizacijata na sistemot se vr{i spored barawata na ispora~atelot na opremata.

4.6 Vo TS 110/H kV, pokraj osnovnata oprema oprema za sigurnosno napojuvawe od to~ka
4.1, treba da se predvide i rezerven izvor za ednosmeren napon.

Kako rezerven izvor na ednosmeren napon se prepora~uva da se koristi druga
akubaterija.

4.6.1 Vo TS 110/h se koristat dve akubaterii. Ednosmerniot napon na prvata akubaterija
se koristi za napojuvawe na kompletnata za{tita vo TS 110/x kV, dodeka drugata
akubaterija ]e se koristi za napojuvawe na rezervnata za{tita.

Islklu~ok se: rezervnata prekustrujna za{tita vo 110 kV-to trafopole i rezervnata
zemjospojna za{tita RZZ vo neutralnata to~ka na poniskonaponskata zazemjena
mreà 10(20) kV, koi se izveduvaat i priklu~uvaat na sledniot na~in:

Dvete za{titi se izveduvaat kako dvostruki, taka da soodvetnite merni
prekostrujni, odnosno zemjospojni, relei im se vrzuvaat na dve posebni jadra,
dodeka kompletnoto napojuvawe (pobudata i deluvaweto) na prvata za{tita odi
preku prvata akubaterija i prviot kalem za isklu~uvawe na prekinuva~ot k
i1
vo
110 kV-to trafopole, dodeka napojuvaweto na vtorata za{tita odi preku
vtorataakubaterija i vtoriot kalem za isklu~uvawe na prekinuva~ot k
i2
vo 110
kV-to trafopole (to~ka 2.6.2 TP-4b i to~ka 2.3 TP-4a).

Soodvetno na toa strujnite transformatori treba da imaat najmalku tri jadra,
odnosno ~etiri ako mereweto e presmetkovno.

4.7 Dozvoleno e koristewe na nikel-kadmiumovi (NiCd) akubaterii. Kapacitetot na
akubateriite se odreduva spored goleminata i zna~eweto na objektot, kako i
mo}nosta na priklu~enite potro{uva~i (uredi na za{tita i avtomatika, nu`no i
protivpani~no osvetluvawe, motori za navivawe na oprugite na prekinuva~ite itn.),
taka da bide obezbedeno napojuvawe na ednosmerniot razvod vo traewe od 6 ~asa.
Strujata na normalno polnewe na akubateriite odgovara na strujata na dvo~asoven
kapacitet , a strujata na brzo polnewe odgovara na strujata na peto~asoven
kapacitet kaj olovnite akubaterii, odnosno {esto~asoven kapacitet kaj NiCd
akubateriite.

Kapacitetot na akubaterijata iznesuva najmalku:
160 Ah za TS 110/H kV;
80 Ah za TS 35/H kV

4.8 Avtomatski reguliraniot ispravuva~-polna~ raboti paralelno so akubaterijata,
pri {to reìmot na rabota se izbira taka da akubaterijata postojano se odrùva vo
napolneta sostojba, pri istovremena stabilizacija na naponot na sobirnicite na
potro{uva~ot. Ispravuva~op-polna~ treba da bide so zajaknata filtracija.

Vo TS 110/H kV se koristat trofazni ispravuva~-polna~i so nazna~en napon 3h400/230
V ~/110 V =ili 220 V =, dodeka vo TS 35/10 kV moè da se koristat i monofazni
ispravuva~i so nazna~en napon 230 V ~/ 110 V =(220 V =). Vo TS 110/h kV so dve
akubaterii se koristat dva ispravuva~-polna~i.

Najgolemata vrednost na nazna~enata struja na ispravuva~-polna~ot iznesuva:

50 A vo TS 110/H kV;
20 A vo TS 35/H kV.

TP-4

10

4.9 Vo razvodot na ednosmerniot napon se koristat visokou~inski osiguruva~i i/ili
prekinuva~i so L karakteristiki, izbrani taka da se obezbedi nivna selektivna
rabota. Selektivnata rabota vo faza na proektirawe na TS se dokaùva so
presmetuvawe, a pred stavawe na TS pod napon i podocna povremeno vo
eksploatacija, so ispituvawe ili merewe.

4.10 Vo strujniot krug na komandniot ednosmeren napon (za rabota na za{titata i
komandata) za{titnite uredi se postavuvaat vo tri nivoi (sl.4.10):

4.10.1 Prvoto nivo e na izlezot od akubaterijata. Na ova nivo se koristat:
visokou~inski osiguruva~i ( glavni osiguruva~i) so toplivi vlo{ki od 100 A,
na koi se prigraduva mikroprekinuva~ - signalna sklopka za signalizacija na
pregoruvawe na toplivata vlo{ka na osiguruva~ot, ili
prekinuva~ so nazna~ena ednosmerna struja od 100 A so usporuvawe na
deluvaweto i so pomo{en miren kontakt za signalizacija na isklu~uvaweto.

4.10.2 Vtoroto nivo e razvodno, i sluì za grupirawe na pove}e strujni krugovi ( na
primer: na nivo na 110 kV-te izvodi, sekcii na sobirnici 10(20) kV so najmnogu 10
izvoda itn.). Ova nivo vo nekoi slu~ai moè da bide izostaveno. Na vtoroto nivo
moè da se koristat :
visokou~inski osiguruva~i so toplivi vlo{ki od 25 A, na ~ii izlezni kraevi
(gledano od strana na akubaterijata) se postavuvaat podnaponski relei za
signalizacija na pregoruvaweto na toplivite vlo{ki na osiguruva~ite, ili
prekinuva~i so nazna~ena ednosmerna struja 25 A, so usporuvawe na
deluvaweto i pomo{en miren kontakt za signalizacija na isklu~uvaweto.

4.10.3 Tretoto nivo e nivo na izvodnite kelii. Na ova nivo se koristat prekinuva~i so
nazna~ena ednosmerna struja 6(5) A, so pomo{en miren kontakt za signalizacija na
isklu~uvaweto.

Sl.4.10: Za{tita na strujnite krugovi na komandniot ednosmeren napon

4.11 Vrskata pome|u akubaterijata i osiguruva~ite preku glavniteosiguruva~i ili
glavniot prekinuva~ na akubaterijata, se izveduva so kabel PP00 so presek 2h25
mm
2
.
Istiot tip kabel i presek se koristi i za vrska na ispravuva~ot so sobirnicite za
razvod na ednosmerniot napon 110 V.

Za vrskata na sobirnicite so osiguruva~ite (prekinuva~ite) od II-to i III-to nivo na
za{tita se koristat preseci na kablovi od 6 mm
2
ili 4 mm
2
, dodeka za site vrski
do kalemite za isklu~uvawe na prekinuva~ite se koristat preseci od 2,5 mm
2
.

TP-4

11

4.12

Vodovite za razvod na komanniot ednosmeren napon 110 V ili 220 V ne treba da
se poloùvaat vo ist kanal-rov so energetskite kablovi, a pri vkrstuvawe treba
da se obezbedi soodvetna mehani~ka i termi~ka za{tita. Pri vodeweto na ovie
kablovi niz prostorii, treba da se onevozmoì pojava na lak ili eksplozija vo
edna kelija (pole) da ja onesposobi (uni{ti) kompletnata za{tita na dvata ET vo
TS ili celoto postronie .

4.13 Mikroprocesorskiot ured i stani~niot smeta~ (kompjuter) mora da bidat
neosetlivi na elektromagnetni pre~ki, koe se postignuva so koristewe na
ku}i{ta od ~eli~en lim i izbor na kvalitetni atestirani komponenti.

Vo TS 110/H kV treba da se prevzemat merki za ograni~uvawe na tranzientnite
prenaponi vo sekundarnite kola (merni i komandno-signalni) pri komutaciite na
rasklopnite aparati vo postroenijata 110 kV, pri strui na zemjospoj itn. Za taa cel
site niskonaponski kablovi koi gi povrzuvaat sekundarot na 110 kV-te strujni i
naponski transforematori so mernite i za{titnite uredi vo komandnata
prostorija treba da imaat provodna elektri~na za{tita (koncentri~en provodnik),
na primer kabel tip RR 40. Elektri~nata za{tita na kabelot na dvata kraja se
priklu~uva na sistemot za zazemjuvawe na TS. Se prepora~uva da se zazemjat i
slobodnite provodnici na mernite i komandnosignalnite kablovi.

4.14 Posebno vnimanie mora da se posveti na redovnoto i stru~no odrùvawe na
akubateriite soglasno so TP-15 (Preporaki za obemot i za~estenosta na
rabotite za odrùvawe na elektroenergetyskite objekti vo distributivnite
mreì), vo {to obavezno pripa|a:
redovna kontrola na nivoto i gustinata na elektrolitot;
isklu~uvawe na ispravuva~ot-polna~ot edna{ mese~no vo traewe od eden ~as
zaradi regeneracija na keliite;
praznewe do najmaliot dozvolen napon edna{ godi{no, so snimawe na
promenite na naponot vo funkcija od vremeto.

4.15 Kontrolata na ispravnosta na razvodot na ednosmerniot napon 110 V e od
izvonredna va`nost za rabota na TS i za spre~uvawe na pojava na te{ki havarii.
Pojavata na nenormalni sostojbi mora blagovremeno da se signalizira, a
defektite mora da se otklonat so prviot stepen na prioritet. Signalizacijata
se izveduva lokalno vo TS i dale~inski vo nadle`niot dispe~erski centar.

Vo slu~aj ednosmerniot napon da padne pod 100 V, odnosno pod 210 V, najdocna
vo rok od tri ~asa mora da se prevzemat aktivnosti so koi }e bidat
otstraneti pri~inite za takvata sostojba, ili posle toa vreme da se isklu~i od
rabota energetskiot transformator (TP-4v).

Kako ilustracija daden e spisok na neophodnite signali vo instalaciite na
sigurnosnoto napojuvawe vo TS 110/H kV primer koga vo TS se koristi
tronamotaen ET 110/36,75/10,5 kV.

1. Ispad na glavniteosiguruva~i (glavniot prekinuva~) na akubaterijata;
2. Gubewe ess za komanda i za{tita na RP 110 kV;
5. Gubewe ess za za{tita na sobirnicite na 35 kV i 10 kV;
6. Zemjospoj vo kolata na ess;
7. Napon na akubaterija pomal od 100 V =, odnosno 210 V =;
8. Gubewe ess za signalizacija;
9. Defekt na ispravuva~ot-polna~ot;
10. Gubewe essza navivawe na opruga na prekinuva~ot;
11. Gubewe na napon 3h400/230 V za sopstvena potro{uva~ka;
12. Defekt vo sistemot za besprekidno napojuvawe.

TP-4

12

5 ISPITUVAWE I DOKAZI ZA KVALITETOT

5.1 Ispituvaweto na uredite za za{tita i upravuvawe se vr{i po elementite i
funkcionalno, spored standardot IEC 255.

Ispituvaweto se vr{i kaj proizvoditelot i na objektot (vo TS).

Kaj proizvoditelot se vr{at tipski i poedine~ni ispituvawa, za {to se
priloùvaat soodvetni atesti i propratna dokumentacija kako dokaz za
kvalitetot. Proizvoditelot e dolèn da priloì i atest od ovlastena nezavisna
institucija za ispituvawe na odredeni funkcionalni celini na za{titata i
avtomatikata.

Tipskoto ispituvawe go vr{i proizvoditelot na eden ured kako pretstavnik na
drugite isti uredi, dodeka poedine~noto ispituvawe se vr{i na sekoj ured
poedine~no. Ispituvawata treba da dadat garancija za kvalitetot na uredot
(to~nost na deluvawe, koeficient na otpu{tawe, sopstveno vreme na deluvawe,
sopstvena potro{uva~ka itn.), kako i postojanost na osnovnite karakteristiki na
promenite na frekvencijata na mreàta, promena na pomo{niot napon na
napojuvawe vo granicite od 80% do 120% od nazna~eniot napon, kako i promena na
temperaturata na ambientot vo granicite od - 5
0
S do + 40
0
S. Ovie uredi isto taka
treba da bidat neosetlivi na zemjotresi i na prenaponi vo primarnite i
sekundarnite kola.

5.2 Vo ramkite na naponskite ispituvawa se koristat slednite ispitni naponi:
podnosiv ednominuten napon 50 Hz: 2 kV;
podnosiv atmosverski udaren napon 1.2/50 s: 5 kV.

Pokraj toa, stati~kite uredi na za{tita i lokalna avtomatika mora da
poseduvaat i atest za ispituvawe so visokofrekventni prigu{eni impulsi 1
MHz, 400 paketi vo sekunda vo traewe od 2 s. Temenata vrednost na prviot
polutalas treba da iznesuva 2,5 kV kaj podol`noto (longitudinalno) ispituvawe,
odnosno 1 kV kaj popre~noto (transverzalno) ispituvawe.

5.3 Na objektot (vo TS) se vr{i proverka na funkciite na kompletnata za{tita. Se
vr{i primarno ispituvawe (zaedno so mernite transformatori) i sekundarno
ispituvawe (samo uredite, so proba na deluvawe na isklu~uvawe na prekinuva~ot
i soodvetnite signali).

Primarnoto ispituvawe na za{titata obavezno se vr{i pred prvoto stavawe na
TS pod napon, koga se vr{i i priemno ispituvawe na za{titata. Primarnoto
ispituvawe na za{titata po potreba moè da se vr{i i vo eksploatacija, na
primer posle zamenuvawe na strujnite transformatori. Priemnoto ispituvawe , po
pravilo, se obavuva vo prisustvo na na pretstavnik na proizveduva~ot.

Sekundarnoto ispituvawe na za{titata se vr{i prema TP-15: najmalku edna{ vo
tekot na 1 godina, so snimawe na karakteristikite najmalku edna{ vo 5 godini.
Pri sekundarnoto ispituvawe na za[titata zadolìtelno da se vr[i merewe na
sekundarnite strui i naponi kako i na pomo{niot napon.

Za rezultatite od ispituvawata i podesuvawata se izrabotuva soodveten dokument
(protokol).

Literatura:

TP-4a1
1


ZA[TITA NA ELEKTRODISTRIBUTIVNITE VODOVI
10 kV, 20 kV I 35 kV

Noemvri 2004

TP-4a1
2


IZDAVA^

Tehni~ko ureduvawe: Tomislav Bojkovi} , B. Funduk i S. Rafailovi}


IZDAVA^:

za Distribucija,, SKOPJE, ul.11 Oktomvri br. 9
Ra~unarska obrabotka na crteìte: Mi~o Anastasiu i Vesna îngovska
[tampa:
Tira`:

Napomena:
dejnost pri ESM.

TP-4a1
3

ESM na ~etvrtiot sostanok, koj e odràn 18 i 19 Noemvri 2004 godina vo Dojran, donese
odluka: se usvojuva


ZA[TITA NA DISTRIBUTIVNITE VODOVI
10 kV, 20 kV I 35 kV



5. Kole ârak~iev, Elektrodistribucija Radovi[,



Noemvri 2004

TP-4a1
4

S O D R @ I N A

Red.
broj
Str.
2 Rezervna za{tita na vodovite 10 kV i 20 kV 7
3 Za{tita na sobirnicite 10 kV (20 kV) vo TS H/10 (20) kV 9
4 Za{tita na 10 kV (20 kV) spojno pole vo TS H/10 (20) kV 11
5 Preporaki za podesuvawe na za{titata vo 10 kV i 20 kV mreì 11
6 Primeri za izbirawe na relejni kombinacii 14
7 Osnovna za{tita na 35 kV- te vodovi 18
8 Rezervna za{tita na 35 kV vodovi i za{tita na 35 kV sobirnici 23
9 Preporaki za podesuvawe na za{titite vo 35 kV mreà 24
10 Primeri na za{tita so numeri~ki relei so funkcii za upravuvawe 24

TP-4a1
5

1

1.1

Za za{tita na kablovskite i nadzemnite vodovi 10 kV i 20 kV vo transforma-
torskite stanici (TS) 110/10 kV, 110/20 kV, 110/35/10 kV i 35/10 kV (vo
ponatamo{niot tekst: TS H/10(20) kV), se primenuva prekostrujna za{tita i
zemjospojna za{tita.

1.2 Prekostrujnata za{tita e dvofazna ili trofazna maksimalna strujna
vremenska nezavisna za{tita, koja reagira:
so vremenska zadr{ka pri strujni optovaruvawa koi |i nadminuvaat
vrednostite na dozvoleni strujni optovaruvawa I
doz
na vodot, kako i pri
oddale~eni kusi vrski na vodot vo ponatamo{niot tekst: prekostrujna
za{tita I>;
momentalno pri bliskite kusi vrski vo ponatamo{niot tekst: kratkospojna
za{tita I>>.

Mernite relei na prekostrujnata za{tita se za nazna~ena struja I
n
=5 A i za
najmal opseg na podesuvawe:
(3 9) A za prekostrujnata za{tita I>;
(20 50) A za kratkospojnata za{tita I>>.

Najmaliot opseg na podesuvawe na vremenskata zadr{ka na prekostrujnata
za{tita I> treba da bide (0,2 3) s.

1.3 Prekostrujnata za{tita I>, po pravilo, ne e za{tita od termi~ko
preoptovaruvawe na vodot. Zatoa se koristi preventivna za{tita od
preoptovaruvawe, koja se ostvaruva so redovno sledewe i prognozirawe na
optovaruvawata vo konzumot koj se napojuva preku za{tituvaniot vod, so analiza
na mo`noto optovaruvawe vo normalni i havariski uslovi, imajki ja vo predvid
izbranata koncepcija na mreàta i uslovite na opkruùvawe (to~ka 5.4, isto taka
vidi TP-3, TP-8 i TP-14a).

1.4 Zemjospojnata za{tita e homopolarna za{tita ~ie izveduvawe zavisi od na~inot
na zazemjuvawe na neutralnata to~ka na 10 kV-ta ili 20 kV-ta mreà (TP-6):

1.4.1 Ako neutralnata to~ka na mreàta e zazemjena preku niskoomska impedansa, se
primenuva monofazna maksimalna strujna vremenski nezavisna zemjospojna
za{tita I
0
> i naso~ena osetliva vremenski nezavisna zemjospojna za[tita I
0
>

Najmaliot opseg na podesuvawe na vremenskata zadr{ka na zemjospojnata
za{tita I
0
> treba da bide (0,2 3) s.

Mernoto rele na zemjospojnata za{tita I
0
> e za nazna~ena struja I
n
=5 A, dodeka
opsegot na podesuvawe se izbira taka da releto reagira pri struja na zemjospoj, za
vodovite 10 kV (20 kV) od 30 A za kablovski vod i 20 A za nadzemen vod obi~no
zadovoluva opseg na podesuvawe (0,5 2,5) A.

Mernoto rele na zemjospojnata za{tita I
0
> se priklu~uva na obufaten meren
kablovski transformator so prenosen odnos 300/5 A ili 250/5 A, ili vo
neutralniot provodnik na yvezdi{teto koe go formiraat sekundarnite namotki na
strujnite transformatori koi se postaveni vo site tri fazi.

1.4.2 Ako neutralnata to~ka na mreàta e izolirana, zemjospojnata za{tita zavisi od
goleminata na kapacitivnite strui na zemjospoj vo galvanski povrzanata mreà.
Ovie strui kaj nadzemnite vodovi 10 kV (20 kV) se mnogu mali i iznesuvaat okolu
0,03 A/km (okolu 0,07 A/km), dodeka kaj kablovskite vodovi zna~itelno se pogolemi
i iznesuvaat okolu 1,4 A/km (okolu 3 A/km).

Zatoa se prepora~uva:

TP-4a1
6

a) Neselektivna zemjospojna za{tita za struite na zemjospoj do 10 A: Toa e
homopolarna prenaponska za{tita U
0
> koja se koristi ako za{titeniot vod
raboti vo mreà so vkupna kapacitivna struja na zemjospoj do 10A. Toa odgovara
na site realni distributivni mreì 10 kV (20 kV) so samo nadzemni vodovi,
ili vo me{ani mreì vo koi dolìnata na kablovskite vodovi ne nadminuva 7
km.

Mernoto rele na homopolarnata prenaponska za{tita U
0
>ima najmal opseg na
podesuvawe (20-60) V, a se priklu~uva na otvoreniot triagolnik na namotkite
0,1/3 kV od trite ednopolno izolirani naponski transformatori koi se
priklu~eni na sobirnicite 10 kV (20 kV) vo TS H/10(20) kV.

Homopolarnata prenaponska za{tita U
0
> deluva so dve vremenski zadr{ki
so najmal opseg na podesuvawe:
(0,2-3) y za signalizacija na zemjospojot;
do 2 h, {to e grani~no vreme za isklu~uvawe na zemjospojot vo mreìte 10
kV (20 kV) so pomo{ na avtomatski traga~ na zemjospojot (ATZ) ili so
isklu~uvawe na prekinuva~ot vo trafo poleto 10 kV (20 kV),

Zaradi evidencija i analiza na nastanite vo mreàta se koristat dva
signala na deluvawe na zemjospojnata za{tita (sl.1.4,2a): prviot signal ja
registrira pojavata na sekoj zemjospoj, dodeka vtoriot signal |i registrira
samo zemjospoevite koi trajat podolgo.

U
0
> - prenaponsko rele (20-60) V; t vremensko rele (0,2-3) y; R otpornik
40 , 300 W; S
1
signalizacija na site zemjospoi; S
2
signalizacija na
dolgotrajnote zemjospoi; ATZ avtomatski traga~ na zemjospoj; CDU
centar na dale~insko upravuvawe

Sl.1.4.2a Signalizacija na zemjospoj vo izolirana mreà

Mnogu dolga rabota na mreìte pod zemjospoj moè da ima nepovolno vlijanie
na sigurnosta na rabotata na poedinite elementi na mreàta i postroenijata, a
posebno na naponskite transformatori. Vo slu~aj traeweto na zemjospojot da e
od red 10 y treba da se koristat naponski transformatori so nazna~eni
vrednosti na faktorot na napon: V
f
=1,9/30s, odnosno V
f
=1,9/8h ako zemjospojot
trae do 2 ~asa.

TP-4a1
7

b) Selektivna zemjospojna za{tita:

Toa e usmerena homopolarna zemjospojna za{tita I
0
-
>, koja obavezno se
primenuva ako vkupnata kapacitivna struja na zemjospoj vo 10 kV (20 kV)
mreì e pogolema od 10 A, no moè da se primeni i pri poniski vrednosti na
strujata na zemjospoj, no ne pomali od 1 A.

Mernoto rele na zemjopspojna za{tita I
0
> ima strujna i naponska granka.

Strujnata granka na mernoto rele se priklu~uva na obufatniot kablovski
transformator ili vo neutralniot provodnik na yvezdi{teto na sekundarot na
trite strujni transformatori.

Naponskata granka na mernoto rele se priklu~uva na otvoreniot triagolnik
na namotkite 0,1/3 kV na trite ednopolno izolirani naponski transformatori
na sobirnicite 10 kV (20 kV).

Za da se izbegne pogre{no deluvawe na zemjospojnata za{tita, pome|u
kraevite e i n na otvoreniot triagolnik na trite ednopolno izolirani
naponski transformatori treba da se vgradi otpornik so pribli`ni
karakteristiki: 40 , 300 W. Otpornikot se vklu~uva samo koga
transformatorot e vo prazen od, za da se spre~i pojava na ferorezonansa.

Za sekoj 10 kV (20 kV) izvod se primenuva po edno usmereno homopolarno
zemjospojno rele. Isklu~itelno, za kapacitivni strui na zemjospoj pomali od 10
A dozvoleno e re{enie so edno zemjospojno rele na koe strujnata granka na
mernoto rele programirano se priklu~uva na strujnite obufatni
transformatori na poedinite 10 kV (20 kV) izvodi avtomatski selektiven
traga~ na zemjospoj (ATZs).

1.5 Zaradi evidencija i analiza na nastanite vo mreàta se koristi poedine~na
signalizacija na deluvawe na za{titata na vodot, i toa: prekostrujna I>,
kratkospojna I>>i zemjospojna I
0
>, I
0
>, U
0
>.

Registriraweto na signalite se vr{i:

Lokalno, so pomo{ na:
- smeta~ot (kompjuterot) vo TS
- releite (uredite);
- posebni broja~i na deluvawe;
dale~inski, prosleduvawe na informaciite do nadle`niot dispe~erski
centar

2 REZERVNA ZA[TITA NA VODOVITE 10 kV I 20 kV

2.1 Rezervnata prekostrujna za{tita na vodovite posebno ne se izveduva.

Rezervnata prekostrujna za{tita na ET 35/10 kV (RI>, TP-4b) ima funkcija, pod
odredeni uslovi, na rezervna prekostrujna za{tita na vodovite.

2.2 Funkcijata na rezervna kratkospojna za{tita na vodovite ja ima
kratkospojnata za{tita na sobirnicite (ZS, to~ka 3.2).

2.3 Rezervnata zemjospojna za{tita se izveduva, vo zavisnost od na~inot na
zazemjuvawe na neutralnata to~ka, na sledniot na~in:

2.3.1 Ako neutralnata to~ka na mreàta e zazemjena preku niskoomska impedansa, se
koristat slednite dve vrsti zemjospojna za{tita:
rezervna zemjospojna za{tita RZZ> deluva vo slu~aj da otkaè rabotata na
zemjospojnata za{tita na nekoj od 10 kV (20 kV) izvodi;
visokoomska zemjospojna za{tita RZV> deluva pri pojava na zemjospoj so
golem preoden otpor.

TP-4a1
8

Za{titata RZV> moè da bide izostavena vo TS koja napojuva isklu~itelno 10 kV
(20 kV) kablovska mreà.

Mernoto rele na rezervnata zemjospojna za{tita RZZ> ili RZV> e monofazno
prekostrujno rele i se priklu~uva na sekundarot na strujniot transformator so
prenosen odnos 50/5 A ili 100/5 A koj e vrzan pome|u stegalkite na neutralnata
to~ka na ET i ednopolniot rastavuva~ pred otpornikot za zazemjuvawe na
neutralnata to~ka (TP-6).

Opsegot na podesuvawe na mernoto rele na RZZ> ili RZV> za{titata, se izbira
taka da reagira pri struja na zemjospoj od:
30 A za merno rele RZZ>;
2 A za merno rele RZV>.

Opsegot na podesuvawe na vremenskata zadr{ka iznesuva:
najmalku (0,2-3) y za za{titata RZZ>, pri {to se isklu~uva i primarnata i
sekundarnata strana na ET;
do 60 y za za{titata RZV>, pri {to samo se signalizira pojavata na
visokoomski zemjospoj, osven ako TS ne e vklu~ena vo sistemot na dale~insko
upravuvawe, koga se isklu~uva ET.

2.3.2 Isklu~itelno, ako vo TS 110/10 (20) kV so mo}nost 2h40 MVA se koristat dva
prekinuva~a po trafo pole 10 kV (20 kV) (TP-12a), pokraj rezervnata zemjospojna
za{tita RZZ>dopolnitelno treba da se vgradi i rezervna zemjospojna za{tita na
vodovite RI
0s
>, za sekoja sekcija na sobirnici.

Karakteristikite na mernite relei i vremenskata zadr{ka se isti kako vo to~ka
2.3.1, a mernite relei se priklu~uvaat vo neutralniot provodnik na yvezdi{teto
na trite strujni transformatorina na soodvetnata sekcija na trafo poleto 10 kV
(20 kV).

2.3.3 Ako neutralnata to~ka na 10 kV (20 kV)- ta mreà e izolirana, a na 10 kV (20 kV)- te
izvodi e primeneta homopolarna za{tita I
0
>spored to~ka 1.4.2b, kako rezervna

zemjospojna za{tita na vodovite se koristi neselektivna homopolarna
prenaponska za{tita U
0
>spored to~ka 1.4.2a, no vo ovoj slu~aj ne se predviduva
koristewe na avtomatski traga~ na zemjospoj. Za{titata isto taka ima funkcija
na osnovna zemjospojna za{tita na 10 kV (20 kV)- te sobirnici i rezervna
zemjospojna za{tita na poniskonaponskite namotki na ET.

TP-4a1
9

3 ZA[TITA NA SOBIRNICITE 10 kV (20 kV) vo TS H/10(20) kV

3.1 Prekostrujnata za{tita na sobirnicite ne se izveduva.

3.2 Kratkospojnata za{tita na sobirnicite ZS e dvofazna ili trofazna maksimalna
strujna vremenski nezavisna za{tita koja treba brzo da go isklu~i ET vo TS H/10(20)
kV pri kusa vrska na sobirnicite 10 kV (20 kV) kako i pri kusa vrska na nekoj 10 kV (20
kV) vod, vo slu~aj ako otkaè rabotata na kratkospojnata za{tita na vodot. Pri
ispravna rabota na kratkospojnata za{tita na vodot, ZS treba da bide blokirana.

Na sl.3.2.1 dadena e principioelna blok {ema na ZS i ZOP, a na sl.3.2.2 dadena e
tipska {ema na deluvawe na ZS (za funkcionirawe na ZS i ZOP vidi vo Dodatokot
na ovaa preporaka).

SL.3.2.1: Kratkospojna za{tita na sobirnicite (ZS) i za{tita od otkaùvawe na
raboteweto na prekinuva~ot (ZOP)

Legenda za slikite 3.2 i 3.3:

ZS za{tita na sobirnici; ZS 1 osnoven modul na ZS za eden ET; ZS 2 dopolnitelen
modul za sekoj nareden ET; ZOP za{tita od otkaùvawe na prekinuva~ot; I>> kratkospojno
rele na izvodot; I
t
>> - kratkospojno rele vo trafopoleto; PR pomo{no rele; BPR
pomo{no rele za blokada na rabotata na ZS; t
1
vremenska zadr{ka na ZS; t
2
vremenska
zadr{ka na ZOP; B zaedni~ka to~ka (stegalka) za blokada na ZS; S
ZOP
signal na deluvawe
na ZOP; S
ZS=
- signal za gubewe napon 110 V= za ZS; (+) i (-) pomo{en napon 110 V= za ZS;
P
k
- prekinuva~ na izvodot k; P
tk
prekinuva~ vo trafo poleto; i
k
izvod k.

TP-4a1
10

Sl.3.2.2: Za{tita na sobirnicite ZS

Mernite prekostrujni relei I
t
>> za z{tita na sobirnicite ZS se za nazna~ena
struja 5 A i so najmal opseg na podesuvawe (10-25) A, a se priklu~uvaat na strujnite
transformatori vo 10 kV (20 kV)- to trafo pole vo TS H/10(20 kV. Istite merni
relei se koristat za za{tita od otkaùvawe od rabota na prekinuva~ot ZOP na
nekoj 10 kV (20 kV) vod, to~ka i sl.3.3.

Vo TS H/10(20) kV, ZS moè da se izvede poedine~no za sekoj ET, odnosno segment na
sobirnici, so koristewe na onolku osnovni moduli ZS 1 (sl.3.2.2) kolku {to ima ET,
odnosno segmenti od 10 kV (20) kV sobirnici. Me|utoa, vo ista TS H/10(20) kV moè
da se koristi zaedni~ka ZS za dva ili pove}e ET, odnosno segmenti na sobirnici.
Toga{ ZS se sostoi od eden (osnoven) modul ZS 1 na kogo se dodava eden ili pove}e
moduli ZS 2, so paralelno povrzuvawe (sl.3.2.2).

Pri kusa vrska na nekoj 10(20) kV vod, rabotata na ZS se blokira so deluvawe na
momentalniot kontakt na kratkospojnata za{tita na vodot I>>. Ako pri toa releto
I>>ne se pobudi, kako i vo slu~aj na kusa vrska na 10(20) kV-te sobirnici, }e se
aktivira ZS i }e go isklu~i ET, odnosno soodvetniot segment sobirnici, na koi
do{lo do kusa vrska. To~kite (stegalkite) B za blokada na rabotata na ZS
me|usebno se povrzuvaat.

ZS se napojuva od posebeno strujno kolo so ednosmeren napon 110 V ili 220 V, a
gubeweto na ova napojuvawe se signalizira posebno (sl.3.2.1).

ZS obavezno se primenuva vo postroenija so poedine~ni instalirani mo}nosti
na ET pogolemi od 4 MVA.

3.3 Za{titata od otkaùvawe na rabotata na prekinuva~ot ZOP na nekoi 10(20) kV
izvodi se primenuva vo kombinacija so kratkospojnata za{tita na sobirnicite
(to~ka 3.2). Principielnata blok {ema na ZOP i ZS dadena e na sl.3.2.1, a na sl.3.3
dadena e tipska {ema na deluvawe na ZOP.

Kako merni prekostrujni relei I
t
>> na ovaa za{tita sluàt mernite relei od
za{titata na sobirnicite. ZOP deluva so vremenska zadr{ka t
2
so najmal opseg na
podesuvawe (0,2 3) s. Za sekoj ET se postavuva zaseben ZOP, nezavisno od na~inot
na izveduvawe na ZS. ZOP deluva na isklu~uvawe na prekinuva~ot na trafo
poleto, odnosno sekciite na sobirnicite, vo koi deluvala ovaa za{tita. ZOP
vremenski e stepenuvan vo odnos na kratkospojnata za{tita I>>na 10(20) kV- te
izvodi.

ZOP obavezno se primenuva vo postroenijata so poedine~ni instalirani
mo}nosti na ET pogolemi od 4 MVA.

TP-4a1
11

Sl.3.3: Za{tita od otkaùvawe na rabotata na prekinuva~ot ZOP

3.4 Funkcijata na osnovna zemjospojna za{tita na sobirnicite ja obavuva rezervnata
zemjospojna za{tita na vodovite (to~ka 2.3).

4 ZA[TITA NA 10 kV (20 kV) SPOJNOTO POLE VO TS H/10(20) kV

4.1 Vo TS H/10(20) kV so pomo{en sistem na sobirnici 10 kV (20 kV), spojnoto pole se
opremuva so ista za{tita kako i na izvodite ako strujnite transformatori vo
izvodnite kelii se montiraat pome|u sobirni~kiot i izlezniot rastavuva~.

Me|utoa, ako strujnite transformatori se montiraat zad izlezniot rastavuva~ ili
izlezniot prekinuva~ (kruta vrska na vodot), spojnoto pole ne se opremuva so
nikakva za{tita, tuku se vr{i prefluvawe na komandata za isklu~uvawe na
prekinuva~ot na bilo koj izvod na prekinuva~ot na spojnoto pole.

4.2 Vo TS H/10(20) kV so dvostruk sistem na sobirnici 10 kV (20 kV), spojnoto pole moè
no ne mora da se opremuva so posebna za{tita.

5 PREPORAKI ZA PODESUVAWE NA ZA[TITATA VO 10 kV I 20 kV
MRE@I

5.1 Ako se koristi dvofazna prekostrujna i kratkospojna za{tita, toga{ strujnite
transformatori za napojuvawe na za{titata sekoga{ se postavuvaat vo dve isti
fazi vo site TS H/10(20) kV koi ja napojuvaat 10 kV (20 kV)- ta mreà.

5.2 Koga se koristat obufatni kablovski transformatori za priklu~uvawe na
zemjospojno rele, kablovskata glava (kaj ednoìlnite kablovi: trite kablovski
glavi) mora da bide montirana izolirano vo odnos na za{titnoto zazemjuvawe na
postroenieto. Vo toj slu~aj vodot za zazemjuvawe na metalniot pla{t ili
elektri~nata za{tita na kabelot treba da se provle~e izolirano niz otvorot na
obufatniot kablovski transformator za da se poni{ti del od strujata na
zemjospojot koj se vra}a kon neutralnata to~ka na ET i za da metalnata kablovska
glava bide opfatena so zemjospojnata za{tita na vodot.

5.3 Strujnoto i vremenskoto podesuvawe na deluvaweto na za{titata treba da bide
izvedeno taka da se postigne selektivnost, kako i da se izbegnat pogre{ni
deluvawa na za{titata pri gre{ki na strujnite transformatori, nesovr{enosta na
releite, pojavuvawe na vi{i harmonici, golemi strui pri vklu~uvawe na motori
itn. Istovremeno mora da se vodi smetka za ispolnuvawe na uslovite za
bezopasnost vo TS 10(20)/0,4 kV, vo niskonaponskite mreì i instalaciite kaj
potro{uva~ite (TP-7).

TP-4a1
12

5.4 Prekostrujnata za{tita na voddot I> se podesuva taka da strujata na otpu{tawe
na releto I
pp
ima vrednost na dozvolenoto strujno optovaruvawe I
doz
na vodot i
se odreduva spored izrazot:

I
pp
= I
doz
= k
d
I
nd

Kade e:
I
nd
- nazna~ena vrednost na dozvoleno strujno optovaruvawe na vodot (nadzemniot
vod izveden so goli Al / ~ jaìwa ili so SKS, ili podzemen kabel) za
definirani uslovi na pogonot i ambientni uslovi;
k
d
-

zbiren koeficient na dozvoleno strujno optovaruvawe na vodot koj zavisi od
uslovite na okolinata:
kaj nadzemnite vodovi ( Al / ~ i SKS): od temperaturata na vozduhot,
izloènosta na direktno son~evo zra~ewe i brzinata na veterot (poglavje
11 vo TP-8 i TP-14a);
kaj podzemnite kablovi: od temperaturata na tloto na dlabo~ina na
poloùvawe na kabelot, specifi~nata toplotna otpornost na tloto i
brojot na poloènite kablovi vo rovot (poglavje 25 vo TP-3).

Vo dodatok 1 na ovaa preporaka dadeni se vrednostite na dozvolenite strujni
optovaruvawa na nadzemnite i podzemnite vodovi koi voobi~aeno se koristat vo
distributivnite mreì.

5.5 Strujnoto podesuvawe na kratkospojnata za{tita I>> na 10 kV (20 kV)- te izvodi,
treba da bide izvedeno taka da ovaa za{tita ne se pobuduva pri kusi vrski na 0,4
kV- te sobirnici vo TS 10(20)/0,4 kV. Kako vo elektrodistribuciite mo}nosta na
tropolnite kusi vrski na sobirnicite 0,4 kV ne nadminuva 20 MVA ako TS 10(20)/0,4
kV raboti vo 10(20) kV kablovska mreà ili 15 MVA ako TS e priklu~ena na
nadzemen vod, se prepora~uva podesuvaweto na strujata na reagirawe na
kratkospojnata za{tita I
pks
(dodatok 1 na ovaa preporaka) na slednite vrednosti
(primarno):
I
pks
=1200 A, za kablovski vodovi (podzemen kabel ili SKS);
I
pks
=900 A, za nadzemni vodovi so goli Al / ~jaìwa.

Isklu~itelno, kaj nadzemniot 20 kV vod so pogolema dolìna (pove}e od 10 km), ako
pri dvofazna kusa vrska na krajot na vodot strujata na defekt ne nadminuva 900 A,
vrednosta na podesenata struja na reagirawe na kratkospojnata za{tita moè da se
smali na 450 A.

5.6 Se prepora~uvaat slednite vrednosti na podesenite strui na reagirawe na
zemjospojnata za{tita na 10 kV (20 kV) primarni vrednosti:

5.6.1 Monofazna maksimalna strujna vremenski nezavisna za{tita I
0
>(to~ka 1.4.1):
I
p1k
=30 A za kablovski vodovi (podzemen kabel i SKS);
I
p1k
=20 A za nadzemni vodovi.

Kaj postoe~kite relei kaj koi ne e mo`no podesuvawe na 30 A ili 20 A, kako i na 20
kV- te kablovski vodovi

so dolìni pogolemi od 10 km, dozvoleno e podesuvawe i
na pogolemi vrednosti, no najmnogu do 60 A za kablovskite vodovi i 40 A za
nadzemnite (me{anite) vodovi.

5.6.2 Usmerenata homopolarna zemjospojna za{tita I
0
, to~ka 1.4.2b:
I
pz
=1 A do I
pz
=2 A.

5.7 Vrednosta na podesenata struja I
p1
na reagirawe na kratkospojnata za{tita na
sobirnicite ( ZS, to~ka 3.2), odnosno rezervnata kratkospojna za{tita na vodovite,
treba da bide pogolema od najgolemata vrednost na podesenite strui na reagirawe
I
pks
na kratkospojnata za{tita I>> na izvodite, odbrani spored to~ka 5.5, no
odbranata podesena vrednost treba da bide pogolema i od trostrukata vrednost na
nazna~enata struja na namotkata na ET (I
nt
) na koi se priklu~uva ZS.

Prema toa, treba da se odbere pogolemata od dvete mo`ni vrednosti:
I
p1
>I
pks
i I
p1
>3 I
nt
.

TP-4a1
13

5.8 Se prepora~uvaat slednite vrednosti na podesenite strui na reagirawe na
rezervnite zemjospojni za{titi, to~ka 2.3 primarni vrednosti:

5.8.1 Rezervna zemjospojna za{tita RZZ>:
I
prz
=30 A.

Ako na 10 kV (20kV) - te izvodi se koristat relei kaj koi strujata na reagirawe e
podesena nad 30 A, to~ka 5.6.1, toga{ strujata I
prz
se podesuva na 60 A.

5.8.2 Za{tita od visokoomski zemjospoevi RZV>:
I
prv
=2 A.

5.9 Ako vo TS 110/10(20) kV se koristat dva prekinuva~a 10(20) kV po trafo pole,
vrednosta na podesenata struja na zemjospoj na rezervnata zemjospojna za{tita RI
os
>,
to~ka 2.3.2, na polusekciite na sobirnicite iznesuva 30 A (primarno). Vo slu~ai
koga za{titata treba da se priklu~i na strujni transformatori so golem prenosen
odnos, treba da se izberat strujni me|utransformatori ako ne e mo`no da se izvr{i
podesuvawe na soodvetnite vrednosti.

5.10 Se prepora~uva vremeto na deluvawe t
pp
na prekostrujnata za{tita I>na vodot da
iznesuva :
t
pp

=1 s.

5.11 Vremeto na deluvawe na zemjospojnata za{tita t
z
treba da iznesuva:

a) vo izolirani mreì 10 kV i 20 kV:
1 s <t
z
<2 h koga se vr{i signalizacija na zemjospojot, to~ka 1.4.2a;
1 s <t
z
<3 s ako se koristi usmerena homopolarna zemjospojna za{tita, to~ka
1.4.2b.
b) vo zazemjeni mreì 10 kV i 20 kV:
t
z
<1 s

5.12 Vremeto na deluvawe t
rzz
na rezervnata zemjospojna za{tita RZZ>spored to~ka 2.3.1,
odnosno U
0
>spored to~ka 2.3.3, treba da bide podolgo od najgolemata vrednost na
vremeto na deluvawe na zemjospojnata za{tita t
z
na 10 kV (20 kV)- te vodovi.

t
rzz
=t
z
+t

kade e t =0,4 s do t =0,5 s za mreà ~ija neutralna to~ka e zazemjena preku
niskoomska impedansa i t =1 s do t =3 s za izolirana mreà.

5.13 Vremeto na deluvawe t
rzv
na za{titta od visokoomski zemjospoevi RZV>e:
t
rzv
=30 s.

Se vr{i samo signalizacija na zemjospojot. Me|utoa, ako TS ne e upravuvana
dale~inski, se isklu~uva soodvetniot ET.

5.14 Ako vo TS H/10(20) kV se koristat dva prekinuva~a po trafo pole, vremeto na
deluvawe t
zts
na rezervnata zemjospojna za{tita RI
os
>, to~ka 2.3.2, treba da bide za
0,5 s podolgo od vremiwata na deluvawe na zemjospojnata za{tita na vodovite, a za
0,5 s pokratko od vremiwata na deluvawe na rezervnata zemjospojna za{tita RZZ>.
Prema toa, vremenskata selektivnost na deluvawe se obezbeduva so odnosite:

t
rzz
=t
zts
+0,5 s =t
z
+1 s

5.15 Vremenskata zadr{ka t
1
za deluvawe na za{titata na sobirnicite ZS, to~ka 3.2,
se podesuva na:
0,1 s <t
1
<0,2 s

5.16 Se prepora~uva vremenskata zadr{ka t
2
na za{titata od otkaùvawe na rabotata na
prekinuva~ot ZOP, to~ka 3.3, da se podesi na:
t
2
<0,5 s

TP-4a1
14

6 PRIMERI ZA IZBIRAWE NA RELEJNI KOMBINACII

6.1 Na sl 6.1 dadeni se karakteristi~ni primeri za izbirawe na uredi za klasi~na
za{tita na 10 kV (20 kV)- te vodovi, koga neutralnata to~ka na mreàta e zazemjena
preku niskoomska impedansa:

a) Razviena {ema na deluvawe na za{titata i signalizacijata na nadzemen vod;
b) Razviena {ema na deluvawe na za{titata i signalizacijata na kablovski vod;

6.2 Na sl 6.2 dadeni se karakteristi~ni primeri za izbirawe na uredi za za{tita na 10
kV (20 kV)- te vodovi, koga neutralnata to~ka na mreàta e izolirana:

a) Principielna blok-{ema za za{tita na nadzemen vod koga vkupnata kapacitivna
struja na zemjospoj na mreàta e pomala od 10 A;
b) Principielna blok-{ema za za{tita na kablovski vod koga vkupnata
kapacitivna struja na zemjospoj na mreàta iznesuva 10 A ili pove}e;

TP-4a1
15

Napomena:
Prikaànata za[tita da sodrì i I
0
> zemjospojno usmereno rele

I> - prekostrujno rele (3 9) A; I>> - kratkospojno rele (20 50) A; I
0
> - zemjospojno rele
(0,5 2,5) A; t vremenska zadr{ka (0,2 3) s; B blokada na ZS; A alarm (signal) na
deluvawe; Br broja~ na deluvawa; APU avtomatsko povtorno vklu~uvawe; IU ispitna
uti~nica

Sl.6.1a: Klasi~na za{tita na 10 kV (20 kV) nadzemen vod vo zazemjena mreà

TP-4a1
16

Napomena:
0

0
> - zemjospojno rele
(0,5 2,5) A; t vremenska zadr{ka (0,2 3) s; B blokada na ZS; A alarm (signal) na
deluvawe; Br broja~ na deluvawa; IU ispitna uti~nica

Sl.6.1b: Klasi~na za{tita na 10 kV (20 kV) kablovski vod vo zazemjena mreà

TP-4a1
17

0
> - usmereno
zemjospojno rele; U
0
> - prenaponsko rele (20 60) V; t vremenska zadr{ka (0,2 3) s; S
alarm (signal) na zemjospoj; APU avtomatsko povtorno vklu~uvawe; ATZ avtomatski
traga~ na zemjospojot.

Sl.6.2: Klasi~na za{tita na 10 kV (20 kV) vodovi vo izolirana mreà

TP-4a1
18

7 OSNOVNA ZA[TITA NA 35 kV te VODOVI

7.1 35 kV ta elektrodistributivna mreà se koristi za radijalno napojuvawe na
potro{uva~ite. Sekoj povaèn potro{uva~ki jazel 35/10 kV treba da ima mo`nost za
dvostrano napojuvawe preku otvoren prsten, dodeka rabotata vo zatvoren prsten e
dozvolena samo kratkotrajno, pri manipulacii i pri koristewe na avtomatsko
napojuvawe (AURN, TP-4v).

7.2 Za za{tita na 35 kV- te vodovi vo TS 110/35 kV i TS 110/35/10 kV se primeniva
prekostrujna za{tita i zemjospojna za{tita, sl.7.2.

Napomena:
0

I
1
> - prekostrujno rele (3 9) A; I
2
> - prekostrujno rele (5 15) A; I>> - kratkospojno
rele (40 80) A; I
0
> - zemjospojno rele (0,5 2,5) A; t
1
vremenska zadr{ka (3 60) s;
t
2
, t
3
, t
4
vremenska zadr{ka (0,2 3) s; S signal za deluvawe.

Sl. 7.2: Za{tita na 35 kV vodovi vo TS 110/35 kV

7.2.1 Prekostrujnata za{tita e maksimalna strujna vremenski nezavisna za{tita. Se
izveduva taka da pri strujnite optovaruvawa koi |i nadminuvaat vrednostite na
dozvolenite strujni optovaruvawa na vodot I
doz
, kako i pri oddale~eni kusi vrski
na vodot, deluva so vremenska zadr{ka podolga od 1 y (vo ponatamo{niot tekst:
prekostrujna za{tita I>), dodeka pri bliski kusi vrski deluva so vremenska
zadr{ka od najmnogu 1 y (vo ponatamo{niot tekst: kratkospojna za{tita I>>).

7.2.2 Prekostrujnata za{tita I> se sostoi od monofazna prekostrujna za{tita I
1
> so
merno prekostrujno rele za nazna~ena struja 5 A i najmal opseg na podesuvawe (3 9)
A, i od dvofazna ili trofazna prekostrujna za{tita I
2
>so merni prekostrujni
relei za nazna~ena struja 5 A i najlmal opseg na podesuvawe (5 15) A.

Monofaznata prekostrujna za{tita I
1
> deluva so vremenska zadr{ka so najmal
opseg na podesuvawe (3 60) s, so davawe signal preoptovaruvawe na vodot.
Signalot se prosleduva do nadle`niot dispe~erski centar. Ako TS 110/35 kV ne e
upravuvan dale~inski, ovaa za{tita deluva na isklu~uvawe na vodot.
Prekostrujnata za{tita I
1
>moè da bide izostavena ako funkcijata preoptovawe
na vodot e realizirana preku rabotata na SKADA sistemot.

2
> deluva na isklu~uvawe na vodot so vremenska zadr{ka
so najmal opseg na podesuvawe (0,2 3) s.

7.2.3 Prekostrujnata za{tita I>(to~ka 7.2.2), vo kombinacija so preventivnata za{tita
od preoptovaruvawe (to~ka 1.3 od ovaa preporaka) i procesorot vo ramkite na
sistemot za lokalno i/ili dale~insko upravuvawe, ja ima i funkcijata na za{tita
od preoptovaruvawa na 35 kV vod.

TP-4a1
19

7.2.4 Kratkospojnata za{tita I>> e trofazna, a se izveduva taka da bide selektivna vo
odnos na za{titata vo TS 35/10 kV.

Se prepora~uva da se primeni edno od slednite dve re{enija:

a) Podol`na kratkospojna za{tita (PKZ) za za{tita na 35 kV ot kablovski vod
koga paralelno so energetskiot kabel e poloèn i poseben komandno signalen
kabel (KSK NF kabel). Za{titata treba da deluva koga ima kusa vrska vo
{titenata delnica, a da bide blokirana koga ima kusa vrska nadvor od delnicata.

Na sl.7.2.4.a1 daden e primer za re{avawe na PKZ. Mernite relei PKZ se
maksimalni strujni vremenski nezavisni relei I>>za nazna~ena struja 5 A i najmal
opseg na podesuvawe (20 50) A. Pobuduvaweto ili blakadata na rabotata na PKZ
zavisi od sostojbata na kratkospojnite relei I>>na dvata kraja na kablovskiot vod,
pa za rabota na PKZ neophoden e i KSK (funkcionitaweto na PKZ vidi go vo Dodatok
2 na ovaa preporaka).

PKZ deluva so vremenska zadr{ka so najmal opseg na podesuvawe (0,05 0,5) s i
go isklu~uva prekinuva~ot preku kogo se napojuva kablovskiot vod. Ako napojuvaweto
na kablovskiot vod e mo`no od dve TS (bilo od TS 1 ili od TS 2), PKZ treba da se
montira vo dvete TS.

[emata na PKZ spored sl. 7.2.4.a1 isto taka ovozmoùva:
blokada na rabotata na AURN vo TS 35/10 kV preku koja se napojuva kablovskiot
35 kV vod;
blokada na za{titata na sobirnicite ZS ako 35 kV kablovski vod e priklu~en na
TS 110/35 kV.

PKZ podol`na kratkospojna za{tita na vodot; k energetski kabel 35 kV; KSK
komandno signalen kabel; I>> - kratkospojno rele (20 50) A; t
1
vremenska zadr{ka
(0,05 1) s; PR pomo{no rele 110 V=; I
p1
isklu~uvawe na prekinuva~ot P
1
; S
jn

signal za gubewe na na ednosmerniot napon za PKZ; ST struen transformator 35
kV, 300/5 A.

Sl.7.2.4.a1: Podol`na kratkospojna za{tita na 35 kV kabel

TP-4a1
20

Isklu~itelno, kako merni relei na ovaa za{tita moè da se koristat i
prekostrujnite relei I
2
>(to~ka 7.2.2).

Zaradi smaluvawe na vremeto na deluvawe na PKZ na najmala vrednost (od red na
0,1 y) pri koja e obezbedena selektivna rabota, mernite relei i strujnite
transformatori na dvata kraja na kablovskiot vod treba da imaat isti
karakteristiki.

Na PKZ moè da se priklu~i i zemjospojnata za{tita na kablovskiot vod, na koja
mernite relei imaat karakteristiki dadeni vo to~ka 7.2.5 i se priklu~uvaat na
obufatnite kablovski transformatori ili vo neutralniot provodnik na
yvezdi{teto na sekundarot na trite strujni transformatori, postaveni na dvata
kraja na kablovskiot vod.

Primer za izveduvawe na podol`nata kratkospojna i zemjospojna za{tita na 35 kV
kablovski vod daden e na sl.7.2.4.a2.

Za rabota na PKZ se koristi KSK (NF kabel) so sinteti~ka izolacija i PVC pla{t.
Brojot i presekot na paricite na NF kabelot zavisi od namenata i na~inot na
realizacija na odredeni telekomunikacioni funkcii (telefonija, dale~insko
upravuvawe itn.), no za potrebite na PKZ se koristat provodnici so najmal presek
1,5 mm
2
Cu.

PKZ podol`na kratkospojna za{tita na vodot; k energetski kabel 35 kV; KSK
komandno signalen kabel; I>> - kratkospojno rele (20 50) A; t
1
vremenska zadr{ka
(0,05 1) s; PR pomo{no rele 110 V=; I
pk
isklu~uvawe na prekinuva~ot k; B
blokada na za{tita na sobirnicite (samo vo TS 110/H kV); B
A
blokada na AURN; S
jn

signal za gubewe na na ednosmerniot napon za PKZ; S
pkz
signal za deluvawe na
PKZ; S
IO
signal za deluvawe na zemjospojnata za{tita I
0
>; ST struen
transformator 35 kV, 300/5 A; OKT obufaten kablovski transformator.

Sl.7.2.4.a2: Podol`na kratkospojna i zemjospojna za{tita na 35 kV kabel

TP-4a1
21

b) Maksimalna prekostrujna vremenski nezavisna za{tita za za{tita od kusi
vrski na nadzemniot vod, ili na kablovskiot vod pokraj kogo ne e poloèn KSK.
Mernite prekostrujni relei I>> na za{titata se za nazna~ena struja 5 A, so
mo`nost za podesuvawe na strujata vo opseg od najmalku (40 80) A. Za{titata
deluva so vremenska zadr{ka so najmal opseg na podesuvawe )(0,2 3) s.

7.2.5 Zemjospojnata za{tita I
0
> e monofazna maksimalna strujna vremenski nezavisna
za{tita koja deluva so vremenska zadr{ka so najmal opseg na podesuvawe (0,2 3) s.
Prekostrujnoto merno rele na ovaa za{tita e za nazna~ena struja 5 A i so najmal
opseg na podesuvawe (1 2,5) A, a se priklu~uva na obufaten kablovski
transformator ili vo yvezdi{teto na strujnite transformatori na site tri fazi.

7.3 Za{titata na 35 kV- te vodovi vo TS 35/10 V se izveduva vo zavisnost od
polo`bata na ovie TS vo 35 V- ta mreà i od smerot na energijata. Za{titata treba
da bide uskladena so rabotata na uredite za avtomatsko vklu~uvawe na rezervnoto
napojuvawe (AURN, TP-4v).

7.3.1 Ako TS 35/10 kV ima mo`nost za napojuvawe samo od edna strana (sl.7.3.1), toga{
dovodnoto pole vo TS ne se opremuva so nikakva za{tita. Isklu~itelno, ako
dovodniot vod e kablovski so izvedena podol`na kratkospojna za{tita PKZ, toga{
dovodnoto pole se opremuva so elementi za funkcionirawe na ovaa za{tita
(strujni transformatori i kratkospojni relei I>>).

Sl.7.3.1 Za{tita na ednostrano napojuvani 35 kV vodovi

Odvodnoto pole se opremuva so slednata za{tita:

a) Trofazna prekostrujna za{tita I>, so merni prekostrujni relei za nazna~ena
struja 5 A i najmal opseg na podesuvawe (3 9) A.

Za{titata deluva so vremenska zadr{ka so najmal opseg na podesuvawe (0,2 3) s.

b) Kratkospojna za{tita I>>, koja se izveduva spored to~ka 7.2.4a ako odvodniot vod
e kablovski i so poloèn KSK.

Ako odvodniot vod e nadzemen, ili kablovski bez poloèn KSK, kratkospojnata
za{tita se izveduva spored to~ka 7.2.4b.

Me|utoa, ako vrednosta na strujata na tropolna kusa vrska na 35 kV- te sobirnici vo
TS 35/10 kV e pomala od vrednosta na podesenata struja na reagirawe na
kratkospojnata za{tita vo izvodnoto 35 kV pole vo TS 110/35 kV (to~ka 9.3 i
Dodatok 1 na ovaa preporaka), kratkospojnata za{tita vo TS 35/10 kV ne se
izveduva.

v) Zemjospojna za{tita, koja se izveduva spored to~ka 7.2.5.

TP-4a1
22

7.3.2 Ako TS 35/10 kV ima mo`nost za napojuvawe od dve TS 110/35 kV, toga{ izborot na
za{titnite uredi vo nea zavisi od nejzinata polo`ba vo 35 kV- ta mreà (sl.7.3.2).
Ako pretpostavime deka vo normalni uslovi od dve TS 110/35 kV se napojuvaat
najmnogu tri TS 35/10 kV, na 35 kV- te izvodi se primenuva slednata za{tita:

x mesto na prekin vo normalen pogon; AURN avtomatsko vklu~uvawe na
rezervnoto napojuvawe; APU avtomatsko povtorno vklu~uvawe na prekinuva~ot.

Sl. 7.3.2: Za{tita na dvostrano napojuvani 35 kV vodovi

a) Vo TS 35/10 kV koi se grani~at so TS 110/35 kV (TS 1 i TS 3 na sl.7.3.2) se
primenuva kompletna za{tita spored to~ka 7.3.1.

b) Vo TS 35/10 kV , koja se napojuva od sosednite TS 35/10 kV (TS 2 na sl.7.3.2) se
primenuva:

b1) Usmerena prekostrujna za{tita I
>:
Strujnata granka na mernoto rele e za nazna~ena struja 5 A i najmal opseg na
podesuvawe (3 9) A.

Naponskata granka na mernoto rele e za nazna~en napon 100 V, 50 Hz, a za{titata
treba uspe{no da raboti ve}e pri 0,15% od vrednosta na nazna~eniot napon.

Vremenskata zadr{ka na ovaa za{tita e so najmal opseg na podesuvawe (0,2 3) s.

b2) Kratkospojna za{tita I>>, koja se izveduva spored to~ka 7.3.1b. Ako za ovaa za{tita
se koristi maksimalna prekostrujna vremenski nezavisna za{tita (to~ka 7.2.4b),
deluvaweto na ovaa za{tita na isklu~uvawe na vodot treba da bide usloveno so
prorabotuvawe na pobudnoto merno rele na usmerenata prekostrujna za{tita (to~ka
7.3.2.b1).

b3) Usmerena zemjospojna za{tita I
0
>:
Strujnata granka na mernoto rele e za nazna~ena struja 5 A i najmal opseg na
podesuvawe (1 2,5) A, a se priklu~uva na obufaten kablovski transformator ili
vo yvezdi{teto na trite strujni transformatori.

Naponskata granka na mernoto rele e za nazna~en napon 100 V, 50 Hz, a se
priklu~uva na otvoreniot triagolnik na trite ednopolno izolirani naponski
transformatori koi se priklu~eni na 35 kV- te sobirnici vo TS 35/10 kV.

TP-4a1
23

7.4 Zaradi evidencija i analiza na nastanite vo mreàta, se signalizira
deluvaweto na za{titata na vodot (sl.7.2), i toa: prekostrujna (I
1
>, I
2
>, I
>),
kratkospojna (PKZ, I>>) i zemjospojna (I
0
>, I
0
>).

Registriraweto na signalot se vr{i:

lokalno, so pomo{ na:
- stani~niot smeta~ (kompjuter);
- releite (uredite);
- posebni broja~i na deluvawe;
dale~inski, so prosleduvawe na informacijata do nadle`niot dispe~erski
centar.

8 REZERVNA ZA[TITA NA 35 kV VODOVI I ZA[TITA NA 35 kV
SOBIRNICI

8.1 Rezervnata za{tita na 35 kV- te vodovi vo TS 110/35 kV i TS 110/35/10 kV se
izveduva na sledniot na~in:

8.1.1 Funkcijata na rezervna prekostrujna za{tita, pod odredeni uslovi, ja ima
rezervnata prekostrujna za{tita RI>na ET (TP-4b).

8.1.2 Funkcijata rezervna kratkospojna za{tita na vodovite ja ima kratkospojnata
za{tita na sobirnicite ZS 35 kV.

Za{titata na sobirnicite ZS 35 kV e trofazna maksimalna strujna vremenski
nezavisna za{tita, na koja mernite relei I
t
>>se za nazna~ena struja 5 A i najmal
opseg na podesuvawe (20 50) A, a se priklu~uvaat na strujnite transformatori vo
35 kV- to trafo pole. Istite merni relei se koristat i za napojuvawe na za{titata
od otkaùvawe na napojuvaweto na rabotata na prekinuva~ite ZOP na 35 kV- te
izvodi (to~ka 8.1.3).

Se prepora~uva da se koristi ZS 35 kV zaedni~ka za dva ET vo TS.
Principielnata blok {ema za ZS dadena e na sl.3.2.1, a tipskata {ema na
deluvawe na sl.3.2.2 od ovaa preporaka.

Rabotata na ZS se blokira so pobuduvawe na momentalnite kontakti na
kratkospojnata za{tita I>>na 35 kV- te izvodi. Me|utoa, ako na 35 kV- te izvodi ne
e izvedena kratkospojnata za{tita, blokadata na rabotata na ZS se izveduva so
pobuduvawe na momentalnite kontakti na prekostrujnata za{tita na 35 kV- te
izvodi, dodeka karakteristikite na ZS (merni relei, vremenska zadr{ka)
ostanuvaat nepromeneti.

8.1.3 Za{tita od otkaùvawe na rabotata na prekinuva~ot ZOP na nekoj 35 kV izvod vo
TS 110/35 kV i TS 110/35/10 kV se izveduva spored principielnata {ena na ZOP i
ZS dadena na sl.3.2.1 i tipskata {ema na deluvawe dadena na sl. 3.3 od ovaa
preporaka. Osnovnite karakteristiki na ZOP 35 kV analogno odgovaraat na
iznesenite vo to~ka 3.3, so toa {to vremenskata zadr{ka t
2
se podesuva taka da
bide najmnogu za 0,5 y pogolema od najgolemata podesena vrednost na vremenska
zadr{ka na kratkospojnata za{tita I>>na nekoj od 35 kV- te izvodi, pa so ogled na
to~ka 9.6 ovaa vremenska zadr{ka iznesuva: t
m
<1,5 s.

8.1.4 Rezervnata zemjospojna za{tita na 35 kV- te vodovi, koja voedno e i osnovna
zemjospojna za{tita na 35 kV- te sobirnici vo TS 110-/35 kV i TS 110/35/10 kV se
izveduva analogno na to~ka 2.3.1 od ovaa preporaka.

8.2 Funkcijata na rezervna za{tita na 35 kV- te vodovi, vo TS 35/10 kV ja ima
za{titata vo sesednite TS 110-/35 kV ili TS 110/35/10 kV.

TP-4a1
24

9 PREPORAKI ZA PODESUVAWE NA ZA[TITITE VO 35 kV MRE@A

9.1 Prekostrujnata za{tita I> na vodot se podesuva taka da strujata na otpu{tawe na
releto I
pp
ima vrednost kako dozvolenoto strujno optovaruvawe I
doz
na vodot i se
odreduva spored izrazot:

I
pp
=I
dozL
=k
d
I
nd
=k
dL
I
nd
za mernoto rele I
1
>;

I
pp
=I
doz Z
=k
d
I
nd
=k
dZ
I
nd
za mernoto rele I
2
>;

Kade e;

I
nd
= nazna~ena vrednost na dozvoleno strujno optovaruvawe na vodot (nadzemen
vod izveden so goli Al / ~ jaìwa ili so SKS, ili so podzemen kabel) za
definirani uslovi na pogonot i ambientni uslovi;
k
d
= zbiren koeficient na dozvoleno strujno optovaruvawena vodot koj zavisi od
uslovite na opkruùvawe, ~ii vrednosti se dadeni vo tabela 9.1, pri {to
vrednosta k
dZ
se odnesuva na zimski period, a k
dL
na leten period.

Tabela Pr.9.1: Zbiren koeficient na dozvoleno strujno optovaruvawe na vodot

Vrsta na vodot k
dZ
k
dL

Podzemen kabel
1,105 1,0
SKS
1,55 1,095
Nadzemen vod
Al / ~
1,9 1,3

Dozvolenite strujni optovaruvawa vo zimskiot period I
dozZ
, odnosno vo letniot
period I
dozL
, za prose~ni uslovi koi se karakteristi~ni za konzumnite podra~ja,
dadeni se vo Dodatok 1, primer 1.

9.2 Strujnoto podesuvawe na podol`nata kratkospojna za{tita PKZ (to~ka 7.2.4a)
moè da bide od celiot opseg na podesuvawe, no se prepora~uva da se podesi na
strujata na reagirawe (sekundarno):

I
pkz
=30 A; (6 I
n
).

9.3 Strujnoto podesuvawe na kratkospojnata za{tita I>> prema to~ka 7.2.4b se
izveduva taka da ovaa za{tita ne reagira pri kusi vrski na 10 kV- te sobirnici vo
TS 35/10 kV. Za prose~ni uslovi na rabota na 35 kV distributivni mreì ovaa
strujna selektivnost }e bide osigurana (Dodatok 1 na ovaa preporaka) ako strujata
na reagirawe na kratkospojnata za{tita se podesi na vrednosta (primarno):

I
pks
>3000 A

Isklu~itelno, vo TS 110/35 kV so mo}nost 20 MVA, odnosno so mo}nost 2h20 MVA ako
energetskite transformatori vo normalen pogon ne rabotat paralelno, strujnoto
podesuvawe na ovaa za{tita treba da iznesuva:

2000 A < I
pks
<2400 A,

pri {to podesuvaweto nad 2000 A se izveduva samo ako ne e mo`no podesuvawe na
2000 A.

9.4 Vrednosta na podesenata struja na reagirawe (I
p1
) na kratkospojnata za{tita na
sobirnicite ZS (to~ka 8.1.2) treba da iznesuva:

I
p1
>I
pks

Kade I
pks
e najgolemata vrednost na strujata na reagirawe na kratkospojnata za{tita
I>>na 35 kV- te izvodi vo TS 110/35 kV ili TS 110/35 kV, odbrana spored to~ka 9.3.

TP-4a1
25

9.5 Se prepora~uva vrednostite na podesenata struja na reagirawe na zemjospojnata
za{tita da iznesuva (primarno):

9.5.1 Za zemjospojnata za{tita I
0
>(to~ka 7.2.5):
I
0p
=100 A za kablovski vodovi so dolìna pogolema od 5 km;
I
0p
= 50 A za kablovski vodovi so dolìna do 5 km i nadzemnite vodovi.

9.5.2 Za usmerenata zemjospojna za{tita I
0
>, to~ka 7.3.2.b3:

I
0p
=50 A.

9.6 Se prepora~uvaat slednite vrednosti na vremeto na deluvawe (t
m
) na poedinite
za{titi:

t
m
=20 s za prekostrujnata za{tita I
1
>(to~ka 7.2.2) i po pravilo se koristi
samo za signalizacija na preoptovaruvawena vodot;
t
m
<2,5 s za prekostrujnata za{tita I
2
>(to~ka 7.2.2) i usmerena prekostrujna
za{tita I
>(to~ka 7.3.2.b1);
t
m
=0,1 s za podol`nata kratkospojna za{tita PKZ, to~ka 7.2.4a;
t
m
<1 s za kratkospojnata za{tita I>>spored to~ka 7.2.4b;
t
m
<2 s za zemjospojnata za{tita I
0
>i I
0
>(to~ka 7.2.5 i 7.3.2.b3).

9.7 Razlikata vo vremeto na deluvawe pome|u dva sosedni stepeni na soodvetna
za{tita treba da iznesuva najmnogu 0,5 y.

9.8 Primeri za vremenskoto podesuvawe na poedinite za{titi na 35 kV- te vodovi
dadeni se na sl.7.3 i toa:

na sl. 7.3.1 daden e primer na podesuvawe za ednostrano napojuvani nadzemni
vodovi;
na sl.7.3.2 daden e primer na podesuvawe za dvostrano napojuvani me{oviti
vodovi.

10. PRIMERI ZA RELEJNA ZA{TITA SO NUMERI^KI RELEI
SO FUNKCII ZA UPRAVUVAWE

Na Sl. 10.1, Sl. 10.2, Sl. 10.3, Sl. 10.4, Sl. 10.5, Sl. 10.6, Sl. 10.7 i Sl. 10.8 dadeni
se primeri na numeri~ka relejna za[tita vo TS H/10(20) kV i toa na:

Srednonaponskite izvodi,
Izvod za kondenzatorska baterija
Energetskite transformatori (so izolirana i zazemjena neutralna to~ka)

TP-4a1
26

Sl. 10.1,

TP-4a1
27

Sl. 10.2,

TP-4a1
28

Sl. 10.3,

TP-4a1
29

Sl. 10.4,

TP-4a1
30

Sl. 10.5,

TP-4a1
31

Sl. 10.6,

TP-4a1
32

Sl. 10.7,

TP-4a1
33

Sl. 10.8,

Literatura

TP-4a1dod
1

DODATOK NA TEHNI^KA PREPORAKA br.4a1:

1. Primeri za izbor i podesuvawe na prekostrujnata za{tita na
vodovite i sobirnicite

2. Opis na raboteweto na poedini sloèni za{titi (relejni
kombinacii)

Obrabotil:
Tomislav Bojkovi}

Noemvri 2004

TP-4a1dod
2


IZDAVA^:

Tehni~ko ureduvawe: Tomislav Bojkovi}
Korektura: Tomislav Bojkovi}
Ra~unarska obrabotka na crteìte: A. Drenkovi}, B. Stojanovi} i J. Markovi}


IZDAVA^:

[tampa:
Tira`:

Napomena:
1. Ovaa preporaka, ja donesuva Upravniot odbor na ESM, na predlog na Stru~niot sovet za distributivna dejnost
pri ESM.

TP-4a1dod
3

S O D R @ I N A

Red.br Str.
1 Dodatok 1: Primeri na izbor i podesuvawe na prekostrujnata za{tita
na vodovite i sobirnicite

5
Dodatok 2: Opis na raboteweto na poedini sloèni za{titi (relejni
kombinacii)

14
1 Za{tita na sobirnici 14
2 Podol`na kratkospojna za{tita (PKZ) na 35 kV vod 18

2
3 Avtomatski bara~ (traga~) na zemjospoj vo izolirana 10(20) kV mreà 21

TP-4a1dod
4

usvojuva

DODATOK NA TEHNI^KA PREPORAKA br.4a1:

1. Primeri za izbor i podesuvawe na prekostrujnata za{tita na vodovite i
sobirnicite

2. Opis na raboteweto na poedini sloèni za{titi (relejni kombinacii)

Predloènite re[enija se vo sklad so vaè~kite propisi i standardi i \i zadovoluvaat





Noemvri 2004

TP-4a1dod
5

Dodatok 1: Primeri za izbor i podesuvawe na prekostrujnata za{tita na
vodovite i sobirnicite

Primer 1:

Da se izvr{i izbor i podesuvawe na:

a) kratkospojnata za{tita I>> na 10 kV (20 kV) te vodovi vo TS H/10(20) kV;
b) prekostrujnata za{tita I> na 10 kV, 20 kV i 35 kV te vodovi;

Re{enie:

a) Kratkospojnata za{tita I>> treba da go isklu~i vodot bez vremenska zadr{ka pri kusa
vrska na vodot, no ne treba da deluva pri kusa vrska na 0,4 kV sobirnici vo TS 10(20)/0,4 kV
koja se napojuva preku ovoj vod.

Vo kablovskite mreì mo}nosta na trofaznata kusa vrska na 0,4 kV sobirnici ne
nadminuva 20 MVA, a koja na 10 kV strana dava struja:

I
k
=[ 20000 / S3 10] =1156 A i

I
k
=578 A na 20 kV.

Vo nadzemnite mreì mo}nosta na trofaznata kusa vrska na 0,4 kV sobirnicite ne e
pogolema od 15 MVA, koja na 10 kV ta strana dava struja: I
k
=867 A i I
k
=433 A na 20 kV.

Selektivnosta na rabotata na kratkospojnata za{tita na vodot I>>}e bide obezbedena ako
vrednosta na podesenata struja I
pks
na ovaa za{tita, presmetana na 10 kV strana, iznesuva
(zaokruèno na pogolema vrednost):

I
pks
>I
k
>1200 A vo kablovska mreà (podzemen kabel ili SKS);
I
pks
>900 A vo nadzemna mreà,

koe se prepora~uva vo to~ka 5.5 od TP-4a1.

Selektivnosta na raboteweto na kratkospojnata za{tita na 20 kV vod se postignuva ve}e
pri vrednostite: I
pks
> 600 A vo kablovskata mreà, odnosno I
pks
> 450 A vo nadzemnata
mreà. Toa se relativno niski vrednosti na struite koi se poblisku do struite na
preoptovaruvawe otkolku do struite na kusi vrski na vodot. Zaradi toa, od pri~ina na
tipizacija, se usvojuvaat dvostruko pogolemi vrednosti na struite, odnosno isti vrednosti
kako i za 10 kV te vodovi. Isklu~itelno, kaj nekoi dolgi povrzani 20 kV vodovi moè
strujata na dvopolna kusa vrska da bide pod 900 A, pa vo toj slu~aj podesenata vrednost na
kratkospojnata za{tita treba da se spu{ti se do I
pks
=450 A.

Odnosot na transformacija na strujnite transformatori k za voobi~aenite tipovi i
preseci na 10 kV (20 kV) vodovi, se dviì pome|u k =300/5 A i k =200/5 A, pa vrednosta na
podesenata struja I
pr
na kratkospojnoto rele iznesuva:

I
pr
=I
pks
/ k =(1200 5) / 300 =20 A,

odnosno I
pr
=30 A za k =200/5 A.

Zatoa usvoenoto tipsko re{enie na kratkospojnoto rele I>> e so najmal opseg na
podesuvawe 20 A do 50 A, to~ka 1.2 od TP-4a1.

TP-4a1dod
6

b) Prekostrujnata za{tita na vodot I> se podesuva taka da strujata na otpu{tawe na releto
I
pp
ima vrednost na dozvolenoto strujno optovaruvawe na vodot I
doz
i se odreduva spored
izrazot:

I
pp
=I
doz
=k
d
I
nd

Kade e:

I
nd
= nazna~ena vrednost na dozvolenoto strujno optovaruvawe na vodot (nadzemen vod
izveden so goli Al / ~ jaìwa ili so SKS, ili podzemen kabel) za definirani
uslovi na pogonot i ambientni uslovi;

k
d
= zbiren koeficient na dozvoleno strujno optovaruvawe na vodot koj zavisi od
uslovite na opkruùvawe, soglasno so poglavje 25 vo TP-3, poglavje 11 vo TP-8 i TP-
14a, vrednostite na koeficientot k
d
dadeni vo tabela Pr.1.b1, pri {to vrednostite
k
dZ,
odnosno k
dL,
, se odnesuvaat na zimski period (vreme na maksimalno godi{no
distributivno optovaruvawe), odnosno leten period (juni septemvri).

Tabela Pr.1.b1: Zbiren koeficient na dozvoleno strujno optovaruvawe na vodot

Vrsta na vodot k
dZ
k
dL
Podzemen kabel
1,105 1,0
SKS
1,55 1,095
Nadzemen vod
Al / ~
1,9 1,3

Dozvolenite strujni optovaruvawa vo zimskiot period I
dozZ
, odnosno vo letniot period I
dozL
,
za prose~ni uslovi koi se karakteristi~ni za distributivnite podra~ja, dadeni se vo
tabelata Pr.1.b2 za podzemni kablovi i vo tabela Pr.1.b3 za nadzemni vodovi.

Tabela Pr.1.b2: Dozvoleni strujni optovaruvawa na podzemnite kablovi

10 kV i 20 kV 35 kV Tip na
kabel
Presek
(mm
2
)
I
nd
(A) I
dozZ
(A) I
dozL
(A) I
nd
(A) I
dozZ
(A) I
dozL
(A)
150
245 271 245 - - -
PVC* 240
315 348 315 - - -
95
190 210 190 185 204 185
150
250 276 250 235 260 235
NPO
240
325 359 325 305 337 305
95
262 290 262 253 280 253
150
333 368 333 321 355 321
UPE
240
436 482 436 419 463 419
t
=1 K m/W; distributiven konzum; eden kabel vo rov; * - samo 10 kV

Tabela PR.1,b3 Dozvoleni strujni optovaruvawa na nadzemnite vodovi

10 kV i 20 kV 35 kV Tip na
vodot
Presek
(mm
2
Al)
I
nd
(A) I
dozZ
(A) I
dozL
(A) I
nd
(A) I
dozZ
(A) I
dozL
(A)
50
176 273 193 179 277 196
70
217 336 238 220 341 241
SKS
95
264 409 289 267 414 292
50
170 323 220 170 323 220
70
235 447 305 235 447 305
Al / ~
95
290 550 376 290 550 376

TP-4a1dod
7

Od tabela Pr.1.b se gleda deka za da moè prekostrujnata za{tita I> da se koristi kako
za{tita od termi~ki preoptovaruvawa, ako se vr{i sezonskopodesuvawe: I
pp
=I
dozL
vo letniot
period, i I
pp
=I
dozZ
vo zimskiot period {to ne bi trebalo da bide problem vo idnata primena na
mikroprocesorskata za{tita i upravuvawe. Podesuvaweto samo spored strujata I
dozZ

zadovoluva za voobi~aeni slu~ai na antemsko napojuvawe na vodot i za ostanatite slu~ai kade
ovaa za{tita se nadopolnuva so preventivnata za{tita, so koja se spre~uva vo nekoi
havariski reìmi vo leto da dojde do termi~ko preoptovaruvawe na vodot.

Podesuvaweto samo spored strujata I
dozL
doveduva do nedovolno iskoristuvawe na prenosnite
mo`nosti na vodot vo vreme na maksimalnite optovaruvawa na konzumot. Kako mo`no
kompromisnore{enie dadeno e vo to~kite 7.2.2 i 9.1 za prekostrujnata za{tita na 35 kV vod:
monofaznata za{tita I
1
>se podesuva spored strujata I
dozL
i go signalizira preoptovaruva-
weto na vodot, dodeka normalnata prekostrujna za{tita na I
2
>se podesuva spored strujata
I
dozZ
i obavezno odi na isklu~uvawe na vodot.

Posebno golem problem e podesuvaweto na prekostrujnata za{tita I>na podzemnite kablovski
vodovi na izlezot od TS 110/H kV i 35/10 kV, zaradi golemoto vlijanie na brojot na poloènite
kablovi vo ist rov i kvalitetot na kablovskata postelica (vidi poglavie 25 vo TP-3).

Na primer: na izlezot od TS 110/10 kV vo ist rov se nao|aat: b
k
=6 kabla tip XHE 49-A, 3x1x240
mm
2
, a od tabela 25.2.2 vo TP-3 e k
bk
=0,59. {to zna~i deka prekostrujnata za{tita I>na ovie
izvodi ja podesuvame na: I
pp
=0,59 482 =285 A. Ako preku eden od tie 6 izvodi bi se napojuval
industriski potro{uva~ koj raboti najmalku vo dve smeni, podesuvaweto bi bilo:
I
pp
=0,75 285 =213 A.

Primer 2:

Da se izvr{i izbor i podesuvawe na kratkospojna za{tita na 10 kV (20 kV) sobirnici ZS vo TS
H/10(20) kV.

Re{enie:

Zada~ata na ovaa za{tita e brzo da go isklu~i energetskiot transformator (ET) pri kusa vrska
na 10 kV (20 kV) te sobirnici ili vo slu~aj na otkaùvawe na kratkospojnata za{tita na nekoj
od 10kV (20 kV) te izvodi. Na sl.3.2 TP-4a1 daden e primer za ednostavno re{enie na ovaa
za{tita. Izvedenite blokadi ovozmoùvaat selektivnost na rabotata na ovaa za{tita vo 10kV
(20 kV) to trafo pole so vremenska zadr{ka do 0,1 y vo odnos na kratkospojnata za{tita na
10kV (20 kV) te izvodi, {to e zadovolitelno brza za{tita.

I za{titata na sobirnicite treba da se podesi taka da taa ne reagira pri kusa vrska na 0,4 kV
te sobirnici vo TS 10(20)/0,4 kV, pa vrednosta na podesenata struja (I
p1
) na ovaa za{tita treba
da bide pogolema od vrednosta na podesenata struja (I
pks
) na kratkospojnata za{tita (I>>) na
10kV (20 kV) te vodovi: I
p1
>I
pks
.

Vo primerot 1 vidovme deka e: I
pks
=1200 A na kablovskiot i I
pks
=900 A na nadzemniot vod. Toa
se relativno niski vrednosti na strujata ako se imaat vo predvid nazna~enite strui na ET so
pogolemi mo}nosti (na primer: nazna~enata sekundarna struja na ET 110/10,5 kV, 40 MVA,
iznesuva 2200 A). Kako ovde stanuva zbor za kratkospojna za{tita, nema potreba na ovaa
za{tita da se vr{i strujno podesuvawe (I
p1
) pod trostrukata vrednost na nazna~enata struja I
nt

na ET, pa usvoeno e vtor kriterium za podesuvawe na za{titata na sobirnicite da bide :
I
p1
> 3 I
nt
.

Vo tabelata Pr.2 dadeni se podatoci za izbor i podesuvawe na ZS vo zavisnost od mo}nosta na
ET. Se pretpostavuva deka vo sekoja TS 110/10(20) kV ili TS 35/10 kV postoi barem eden
kablovski vod, pa prviot kriterium za selektivna rabota se sveduva na: I
p1
=1200 A. Me|utoa,
od tabelata se gleda deka samo kaj ET 35/10,5 kV so mo}nost 4 MVA merodaven e prviot
kriterium za presmetuvawe na vrednosta na podesenata struja I
p1
.

TP-4a1dod
8

Tabela Pr.2: Izbor na opsegot na strujno podesuvawe na ZS

Mo}nost na ET (MVA) 4 8 20 31,5 40
10 kV
220 440 1100 1734 2200
Nazn~. struja
na ET I
nt
(A) 20 kV
110 220 550 867 1100
10 kV
250/5 500/5 1200/5 2000/5 2400/5
k (A/A) 20 kV
125/5 250/5 600/5 1000/5 1200/5
10 kV
660 1320 3300 5000 6600
I
p1
=3
n
(A) 20 kV
330 660 1650 2600 3300
10 kV
25* 15 15 15 15
I
p1r
=I
p1
/k (A) 20 kV
50* 25* 15 15 15
Opseg na podesuvawe (A)
20 - 50 10 25
* Presmetuvano spored kriteriumot: I
p1
>1200 A

Za ostanatite mo}nosti e: 3 I
nt
>1200 A, pa presmetkata se izveduva spored izrazot:

I
p1r
=(3 I
nt
) / k

Od tabelata se gleda deka tipskoto re{enie so kratkospojno rele so opseg na regulacija (10
25) A zadovoluva. Me|utoa, bidejki vo TP-4a1 dogovorno e usvoeno ZS da se koristi za ET so
mo}nost pogolema od 4 MVA, usvoen e tipski opseg na strujnoto podesuvawe od najmalku (10
25) A, to~ka 3.2 TP-4a1.

TP-4a1dod
9

Primer 3:

Vo koi slu~ai rezervnata prekostrujna za{tita RI
1
> na ET ima funkcija na rezervna za{tita
na 10 kV (20 kV) te vodovi ?

Re{enie:

Ovaa za{tita se nao|a na primarnata strana (35 kV, 110 kV) na ET. Se izveduva spored to~ka 1.6
i 2.6 od TP-4b, a se podesuva taka da strujata na otpu{tawe (se koristi terminologija koja e
karakteristi~na za elektromehani~kite relei) na mernoto rele iznesuva 1,8 I
n
kaj ET 110/H
kV.

]e go analizirame slu~ajot na ET 35/10,5 kV so mo}nost 8 MVA, kaj kogo RI
1
>se nao|a na 35 kV
strana. Bidejki nazna~enata primarna struja na ET iznesuva 132 A, strujata na otpu{tawe na
mernoto rele }e iznesuva (primarno): I
0
=1,8 132 =238 A.

Vrednosta na strujata na reagirawe zavisi od koeficientot na otpu{tawe (K
0
) na mernoto
rele. Kaj stati~kite relei K
0
= 0,95 pa podesenata struja na reagirawe I
p
vo trafo poleto na
primarnata (35 kV) strana iznesuva:

I
p
=I
0
/ K
0
=238 / 0,95 =250 A

Na ovaa struja na sekundarnata (10 kV) strana na ET odgovara struja I
rs
:

I
rs
=250 (35/10,5) >835 A

Za elektromehani~kite relei K
0
= 0,85 i I
rs
=933 A.

Spored toa, RI
1
moè da bide rezervna za{tita za nekoj 10 kV vod vo TS 35/10 kV samo ako
strujata na preoptovaruvawe ili na oddale~en defekt na vodot ima vrednost od najmalku 835
A (933 A). Vo primerot 1b vidovme deka vrednostite na dozvolenite strujni optovaruvawa I
dozZ

na vodovite se dviàt vo granicite od 200 A do 550 A, i deka spored ovie strui treba da se
podesuva prekostrujnata za{tita na vodovite I>. Spored toa, RI
1
>ne e rezervna prekostrujna
za{tita na vodovite. Taa e rezerva na kratkospojnata za{tita na vodovite I>>, ~ija struja na
reagirawe e 900 A za nadzemnite i 1200 A za kablovskite vodovi.

Vo tabelata Pr.3 dadeni se podatoci za strujata na reagirawe I
rs
na RI
1
>za tipskite vrednosti
na mo}nost na ET vrednostite na strujata se svedeni na poniskonaponskata strana na ET.
Pretpostavivme deka }e se koristat stati~ki merni relei kaj koi K
0
= 0,95. Od tabelata isto
taka se gleda deka za pogolemi mo}npsti na ET, RI
1
>ima funkcija na kratkospojna za{tita na
vodovite samo za bliskite kusi vrski.

Tabela Pr.3: Sekundarni strui pri koi reagira RI
1
>

Mo}nost na ET (MVA) 4 8 20 31,5 40
Primarna struja I
n
(A)
66 132 105 166 210
Podesena primarna struja I
p
(A)
125 250 210 332 420
10 kV
417 835 2200 3490 4400
20 kV
209 418 1100 1745 2200
Sekundarna struja na
reagirawe I
rs
(A)
35 kV
- - 630 990 1260

TP-4a1dod
10

Primer 4:

Da se izvr{i izbor i podesuvawe na kratkospojnata za{tita I>> vo 35 kV mreà, izvedena
spored to~ka 7.2.4b TP-4a1.

Re{enie:

Kratkospojnata za{tita na 35 kV vod treba da deluva koga kusata vrska e na vodot, no ne treba
da deluva pri kusa vrska na 10 kV sobirnica vo TS 35/10 kV. Za da se obezbedi strujna
selektivnost na ovaa za{tita vo site realni uslovi koi se javuvaat vo distributivnata
mreà, }e pretpostavime deka do kusa vrska do{lo na 10 kV sobirnici vo najbliskata TS 35/10
kV (sl. Pr.4).

Sl.Pr.4

Mo}nosta na tropolna kusa vrska na 10 kV sobirnici P
k10
}e ja presmetame so pomo{ na izrazot:

P
k10
=110 / X
e
(1)

Kade X
e
e ekvivalentna reaktansa na kusa vrska svedena na 10 kV sobirnica i iznesuva:

X
e
=X
m110
+X
t110
+X
v35
+X
t35
(2)

Kade X
m110
, X
t110
, X
v35
i X
t35
se reaktansi na kusa vrska na 110 kV mreà , ET 110/36,5 kV, 35 kV
ot vod i ET 35/10,5 kV. Presmetkata se izveduva za najnepovolen slu~aj pri koj mo}nosta na kusa
vrska P
k10
ima najgolema vrednost, pa usvojuvame:
mo}nosta na tropolna kusa vrska na 110 kV mreà da e: P
k110
=5000 MVA;
vo TS 110/35 kV da rabotat paralelno dva ET so poedine~na mo}nost 31,5 MVA
dolìna na 35 kV vod da e samo l =1 km (reaktansa: x
0
=0,38 /km);
vo TS 35/10 kV da rabotat paralelno dva ET so poedine~na mo}nost 8 MVA

Reaktansite na kusite vrski se:

X
m110
=110 / P
k110
=110 / 5000 =0,022

X
t110
=u
k
/ S
110
=11 / 2 31,5= 0,175

X
v35
=( x
0
I / U
n
2
) 100 =( 0,38 1 / 35
2
) 100 =0,031 .

X
t35
=u
k
/ S
35
=7 / 2 8= 0,437

TP-4a1dod
11

Mo}nosta na tropolna kusa vrska na 10 kV sobirnica iznesuva, prema (1):

P
k10
=110/X
e
=110 / (0,22 +0,175 +0,437 +0,031) =110 / 0,665 =165,4 MVA.

Strujata na tropolna kusa vrska na 35 kV strana }e bide:
I
k35
=165,4 / (S3 35) =2,73 kA

Prema toa, kratkospojnata za{tita I>>na 35 kV ot vod vo TS 110/35 kV nema da reagira ako
strujno se podesi nad 2,73 kA. Me|utoa zaradi sigurnost i polesno pametewe, kako i faktot
deka poedini tipovi kratkospojni relei se osetlivi na brzinata na porasot na strujata,
odnosno na ednosmernata komponenta na strujata na kusa vrska, presmetanata vrednost na
strujata ja zgolemuvame za okolu 10 %. Taka so golema sigurnost moè da zaklu~ime deka
baranata strujna selektivnost na kratkospojnata za{tita na 35 kV ot vod se postignuva ako se
podesi na vrednosta I
pks
=3 kA, {to se bara vo to~ka 9.3 od TP-4a1.

Voobi~aen prenosen odnos k na strujnite transformatori na 35 kV te izvodi e k =300/5 A, pa
sekundarnoto podesuvawe (I
rs
) na kratkospojnoto rele iznesuva:

I
rs
=I
pks
/ k =(3000 5) / 300 =50 A (10 I
n
),

odnosno: I
pr
=75 A (15 I
n
) za k =200/5 A.

Dokolku vo TS 110/35 kV se nao|a eden ET so mo}nost 20 MVA, ili dva ET so ista edine~na
mo}nost koi vo normalen reìm ne rabotat paralelno, pri kusa vrska na 10 kV te sobirnici
(sl. Pr.4) na 35 kV strana }e se pojavi struja: I
k35
=1,75 kA. Zatoa vo ovoj slu~aj se usvojuva
podesuvawe: I
pks
=2 kA.

Strujnoto podesuvawe na 3 kA i pogolemo, bi moèlo da ima vlijanie na doverlivosta na
raboteweto na 35 kV te sobirnici (ZS to~ka 8.1.2), bidejki 3 kA e red na golemina na strujata
na kusa vrska na 35 kV ta strana na ET 110/36,5 kV so mo}nost 20 MVA, a zaradi selektivnosta
na strujata na rea|irawe na ZS (I
p1
) treba da bide pogolema od strujata na reagirawe na
kratkospojnata za{tita na 35 kV ot izvod, t.e. treba da bide I
p1
>I
pks
(to~ka 9.4). Me|utoa ako na
nekoj 35 kV izvod se nao|aat strujni transformatori so prenosen odnos 300/5 A, a sekundarnoto
podesuvawe (I
rs
) na kratkospojnoto rele ne e mo`no na pomalku od 40 A (8 I
n
), toga{ ne e mo`no
i podesuvawe (primarno) na strujata na reagirawe na kratkospojnata za{tita pod 2400 A, koe
isto taka moè da se smeta kako zadovoluva~ko imajki ja vo predvid selektivnata rabota na
za{titata na sobirnicite ZS 35 kV, pa vo to~ka 9.3 se predviduva i takva mo`nost.

Spored toa, kratkospojnite relei I>>treba da bidat za nazna~ena struja 5 A i za opseg na
podesuvawe od 40 A do 80 A (8 I
n
do 16 I
n
), koe se prepora~uva vo to~ka 7.24b vo TP-4a1.

TP-4a1dod
12

Primer 5:

Ako na 35 kV izvod vo TS 110/35 kV e postavena kratkospojna za{tita I>> spored to~ka 7.2.4b, vo
koja TS 35/10 kV ne e potrebno da se postavi kratkospojna za{tita od ist tip na 35 kV te
izvodi ?

Re{enie:

Reaktansata na 35 kV vod ja prigu{uva mo}nosta (strujata) na kusa vrska, pa dol` vodot moè
da se pronajdat kriti~ni oddale~enosti L
x
na nekoja TS 35/10 kV od TS 110/35 kV na koja
strujata na tropolna kusa vrska I
k35
e pomala od podesenata vrednost nstrujata I
pks
na
kratkospojnata za{tita I>>na 35 kV vod vo TS 110/35 kV (sl.Pr.5), t.e. vo na{iot slu~aj koga e:

I
k35
<I
pks
=3 kA

Sl.Pr.5

Ekvivalentnata reaktansa X
ek
vo to~kata K iznesuva:

X
ek
=X
m110
+X
t110
+X
vk

Analogno na izrazot (1) od primerot 4, i zemajki ja presmetanata vrednost za X
m110
i X
t110
od
istiot primer, dobivame:

X
ek
=110 / P
k35
=110 / (S3 U I
k35
) =110 / (S3 35 3) =0,605
X
vk
=X
ek
X
m110
X
t110
=0,605 0,022 0,175 =0,408

X
vk
=( x
0
I
x
/ U
n
2
) 100 =( 0,38 100 / 35
2
) I
x
=0,031 I
x
.

Taka na krajot dobivame deka vo nekoja TS 35/10 kV nema potreba da se postavi kratkospojna
za{tita ako ovaa TS e oddale~ena od TS 110/35 kV najmalku:

L
x
=X
vk
/ 0,031 =0,408 / 0,031 >13,2 km.

Prepora~anata kriti~na oddale~enost L
x
se odnesuva na nadzemnite 35 kV vodovi, dodeka kaj
kablovite ovaa oddale~enost }e bide zna~itelno pogolema (pribli`no tri pati) bidejki
kabelot ima pomala reaktansa. Pomali vrednosti za L
x
bi se dobile ako bi se ra~unalo so
impedansata na kablovskiot vod, no moè da se zaklu~i deka vo site TS 35/10 kV koi rabotat
vo 35 kV kablovska mreà treba da se vgradi kratkospojna za{tita I>>ako na kablovskiot vod
ne e vgradena podol`na kratkospojna za{tita PKZ.

Kriti~nata oddale~enost L
x
moè da se namali ako se zgolemi vrednosta na podesenata
struja I
pks
. Taka na primer ako bi se podesilo: I
pks
=4 kA, so zadrùvawe na ostanatite uslovi
od ovoj primer, }e se dobie deka e: L
x
=8,3 km.

TP-4a1dod
13

Zna~ajno vlijanie na strujata (mo}nosta) na kusa vrska vo 35 kV mreà ima reaktansata na ET
110/36,75 kV. Zatoa vo tabela Pr.5 dadeni se vrednostite na kriti~nite oddale~enosti L
x
za
razli~ni vrednosti na mo}nost S
110
vo TS 110/35 kV, i toa za I
pks
=3 kA i I
pks
=4 kA, pri {to
zemeno e naponot na kusa vrska na ET 110/36,75 kV da iznesuva u
k
=11 % (tabela 5.6.1 vo TP-11)
za poedine~ni mo}nosti do 40 MVA.

Tabela Pr.5: Grani~ni dolìni na efikasnost na za{titata I>>na 35 kV vod

Mo}nost na ET (MVA) 20 31,5 40 63 80
I
0
=3 kA
1,1 7,6 9,9 13,2 14,4
L
x
(km) I
0
=4 kA
- 2,6 5,1 8,3 9,5

TP-4a1dod
14

Dodatok 2: Opis na raboteweto na poedini sloèni za{titi
(relejni kombinacii)

1 Za{tita na sobirnicite (ZS)

1.1 Cel za voveduvawe na za{titata na sobirnicite i princip na rabota

Verojatnosta od pojava na defekt na sobirnicite na transformatorskite stanici 110/H kV
(X=10 kV, 20 kV, 35 kV) i 35/10(20) kV (vo ponatamo{niot tekst: TS VN/SN) e mnogu mala.
Me|utoa, koga sepak }e dojde do defekt, posledicite se te{ki, ~esto prosledeni so pogolemo
razoruvawe na opremata i energetskiot transformator (ET). Toa upatuva na potrebata kusata
vrska na sobirnicata vo {to e mo`no pokratko vreme da se eliminira so deluvawe na
soodvetnata za{tita.

Na{ata industrija proizveduva{e brza stabilizirana diferencijalna za{tita na
sobirnicite (ZS). Me|utoa, ovaa za{tita prventveno e prilagodena na sloènite barawa na
visokonaponskata (VN) mreà koja raboti kako zatvoren prsten, pa primenata na ovaa za{tita
za srednonaponskite (SN) sobirnici vo TS VN/SN ne e ekonomski opravdana. Za proizvodstvo
na ednostavni i poeftini re{enija na ZS na SN strana vo TS VN/SN na{ata industrija ne
pokaà interesirawe. Zatoa elektrostopanstvenicite bile prinudeni sami da gi proektiraat
i izveduvaat relejnite kombinacii koi imat funkcija na ZS, prilagoduvajki |i na
specifi~nite uslovi na rabota na SN distributivnite mreì. Ovaa mreà raboti kako
radijalno (antenski) napojuvana od TS VN/SN, a toa bitno |i olesnuva barawata koi treba da |i
ispolni ZS. Prvite uprosteni re{enija na ZS primeneti se vo Elektroistok Belgrad za
za{tita na 35 kV sobirnici vo TS 110/35 kV. Sli~ni re{enija usvoeni se i vo
Elektrodistribucija Belgrad za ZS 10 kV vo TS 110/10 kV. Vo pogonot zabeleàni se nekoi
nedostatoci na ovie re{enija zaradi pojava na neselektivna rabota, pa {emata na ZS i
ponatamu e usovr{uvana. Taka e dojdeno do re{enieto koe e usvoeno kako tipsko i kako takvo e
vklu~eno vo TP-4a1 (sl.3.2.2 vo TP-4a1).

Vo ponatamo{niot tekst }e go objasnime principot na rabota i funkcionirawe na ova re{enie.

Principot na rabota na ZS SN vo TS VN/SN e mnogu ednostaven i se temeli na logikata na
sostojbata na pobudnite relei na kratkospojnata za{tita vo SN trafo poleto vo TS VN/SN i na
SN izvodite (sl.1, i sl.3.2.1 vo TP-4a1):

Pri kusa vrska na sobirnicite (to~ka K
s
na sl.1) se pobuduva samo kratkospojnoto rele I
t
>>
(bidejki od TS VN/SN se vr{i radijalno napojuvawe na SN vodovite) i ZS treba da go isklu~i
ET. Pri kusa vrska na nekoj vod k (to~ka K
v
) }e se pobudat kratkospojnite relei i na toj vod
(I>>) i vo trafopoleto SN (I
t
>>), releto I>>treba da go isklu~i vodot, a da ja blokira rabotata
na ZS. Ako pri kusa vrska da vodot otkaè I>>na toj vod, se ostvaruva identi~na funkcija kako
efektot da e na sobirnicite, pa taka ZS ima i funkcija na rezervna kratkospojna za{tita na
SN vodovite.

Ako pak pri, kusa vrska na vodot dojde do pobuduvawe na releto I>>na toj vod, a otkaè
prekinuva~ot P
k
, ZS ostanuva blokirana. Defektot }e bide otklonet so deluvawe na
rezervnata prekostrujna za{tita na ET, koja obi~no ima visoko vremensko podesuvawe. Zatoa
vo ovoj slu~aj se koristi posebno vremensko rele (t
2
na sl.2), a ovaa funkcija na za{tita e
nare~ena za{tita na otkaùvawe na rabotata na prekinuva~ot ZOP.

TP-4a1dod
15

Sl.1 Princip na rabota na ZS

Legenda:

ZS za{tita na sobirnicite; ZS 1 osnoven modul na ZS; ZOP za{tita od otkaùvawe na
prekinuva~ot; I>> - kratkospojno rele na vodot; I
t
>> - kratkospojno rele vo trafo poleto; PR
pomo{no rele; BPR pomo{no rele za blokada na rabotata na ZS; t
1
vremenska zadr{ka na
ZS; ; t
2
vremenska zadr{ka na ZOP; B zaedni~ka to~ka (stegalka) za blokada na ZS; S
zs

signal za deluvawe na ZS; S
ZOP
signal za deluvawe na ZOP; (+) i (-) pomo{en napon 110 V=
za ZS; P
k
prekinuva~ na izvodot k; P
tk
prekinuva~ vo trafopole; i
k
izvod k; I
pt

Isklu~uvawe na ET; I
pk
isklu~uvawe na vodot k.

Sl.2 [ema na vrzuvawe na (ZS) (osnoven modul) i na ZOP

TP-4a1dod
16

1.2 Konstrukcija i opis na raboteweto na ZS i ZOP

Vo distributivnite TS VN/SN obi~no ima po dva ET, koi moè da rabotat paralelno ili
razdvoeno preku spojnoto pole. Vo postroenijata so pogolemi instalirani mo}nosti (2h40
MVA), ~esto sobirnicite na sekoj ET se delat na sekcii. Vo sekoj slu~aj postoi mo`nost
eden ET da napojuva i del od sobirnicata koja vo normalna rabota ja napojuva drug ET.
Zatoa {emata na ZS treba da bide izvedena taka da vo site pogonski uslovi ja ostvaruva
svojata funkcija. Taka so analiza e dojdeno do zaklu~okot, ZS da se re{i so pomo{ na
modul, i toa:

Modul ZS 1 (sl.2) sluì za slu~aj da za sekoj ET ili sekoja sekcija na sobirnici se
koristi poseben ZS. Me|utoa, modulot ZS 1 sluì i kako osnoven modul koga se koristi
zaedni~ka ZS za dva ili pove}e ET ili sekcii sobirnici.
Modul ZS 2 (sl.3.2.2 vo TP-4a1) e dodaten modul za sekoj nareden ET ili sekcija
sobirnici i se priklu~uva na modulot ZS 1.

Kombinacijata (ZS 1 +ZS 2) se prepora~uva da se primeni vo site TS VN/SN so dva ET, a
posebno vo postroenijata kade {to se planira paralelna rabota na ET (TS 110/35 kV so
mo}nost do 2h40 MVA i vo site TS 35/10 kV).

Za napojuvawe na ZS se koristi poseben struen krug na ednosmeren napon, ~ii oznaki na
polovite na {emite se dadeni vo zagradi, so signalizacija na gubewe na ovoj napon.

Na sl.2 dadena e {ema na vrzuvawe na modulot ZS 1. Na istata slika dadena e i {ema na
vrzuvawe na ZOP. [emata na sl.2 odgovara na tipskata {ema na ZS 1 na sl.3.2.2 vo TP-4a.
Osnovnite funkcii na ovaa za{tita se ostvaruvaat na sledniot na~in:

a) Defekt na SN sobirnica (vo to~ka K
s
):

Se pobuduva kratkospojnoto rele I
t
>>, potoa pomo{noto rele 3, preku ~ii rabotni kontakti
5 i 6 i mernite kontakti 1 i 4 od pomo{noto rele BPR za blokirawe na raboteweto na ZS
(ova rele ostana nepobudeno bidejki ne e pobudeno i releti I>>na vodot) se pobuduva
vremenskoto rele t
1
i posle podesenoto vreme od 0,1 s preku pomo{noto rele 4 go
isklu~uva ET, so signalizirawe na deluvaweto na ZS.

b) Defekt na SN vodot (vo to~ka K
v
):

Se pobuduvaat kratkospojnite relei I>>i I
t
>>. Preku kontaktite na releto I
t
>>se pobuduva
pomo{noto rele 3, dodeka preku kontaktite na releto I>>se pobuduva pomo{noto rele 2
(BPR) koe |i otvara mirnite kontakti 1 i 4 i taka spre~uva da se pobudi vremenskoto rele
t
1
, so {to e blokirana rabotata na ZS. Ednovremenoto rele BPR preo|a vo samodrìva
vrska preku svoite kontakti 6 i 5 i kontaktite 9 i 11 od pomo{noto rele 3, i ovaa vrska
trae se dodeka ne isklu~i prekinuva~ot P
k
na vodot (so deluvawe na I>>) i otpu{tat
releite I
t
>>i pomo{noto rele 3. So toa se spre~uva, posle isklu~uvawe na vodot da dojde
do isklu~uvawe na ET, {to be{e ~est slu~aj vo porano koristenite {emi.

Gledano teoretski vremenskoto rele t
1
ne e ni potrebno bidejki releto BPR |i otvara
svoite kontakti 1 i 4 pred da se zatvorat kontaktite 9 i 11 od releto 3, i taka se blokira
ZS. Me|utoa ne e mo`no da se postignat identi~ni karakteristiki kako na kratkospojnite,
taka i na pomo{nite relei, pa vo slu~aj releto BPR da zadocni vo odnos na releto 3 }e
dojde do selektivno isklu~uvawe na ET. Za da se spre~i toa, se vmetnuva vremenskoto
rele t
1
koe treba da pri~eka da se pobudi releto BPR i da go blokira ZS. Vo praksata
potrvrdeno e deka selektivnosta na raboteweto }e bide garantirana ako na reletio t
1
se
podesi vremenska zadr{ka od 50 ms do 100 ms, no najdobro e ovaa vrednost da se proveri
so merewe na lice mesto. Za da se postigne {to pomala vrednost na vremiwata na
deluvawe na ZS se prepora~uva:

releite I
t
>>i I>>da bidat od ist tip i proizvoditel, no potrebno e releite I>>da
imaat pokratko vreme na pobuduvawe;
pomo{nite relei da bidat od ist tip i proizvoditel, no potrebno e releto BPR da ima
pokratko vreme na pobuduvawe.

TP-4a1dod
17

Isklu~ok od predhodnata preporaka, za za{tita na 35 kV te sobirnici vo TS 110/35 kV
moè da se koristi prekostrujnata za{tita I>, ako ovaa za{tita se primenuva namesto
kratkospojnata za{tita I>> na 35 kV te izvodi. Toga{ se koristi ZS 35 kV taka da
blokadata na ovaa za{tita se vr{i preku momentalnite pobudni kontakti na releto I>,
Me|utoa i vo ovoj slu~aj vo 35 kV to trafo pole obavezno treba da se postavat
kratkospojni relei I
t
>>, odbrani spored to~ka 8.1.2 TP-4a1, bidejki postavuvaweto na
prekostrujnoto rele I
t
>}e dovede do neselektivna rabota na ZS do isklu~uvawe na ET pri
otkaùvawe na pobudata na releti I>na nekoj 35 kV izvod pri kusa vrska na 10(20) kV strana
vo nekoja TS 35/10(20) kV. Vo sekoj slu~aj , priklu~uvaweto na ZS preku prekostrujnite
relei I>go zgolemuva rizikot za neselektivno rabotewe i ja smaluva osetlivosta na ZS, pa
ovakvite re{enija treba da se koristat kako privremeni.

v) Opis na raboteweto na ZOP

Ako dojde do defekt na nekoj SN vod (vo to~ka K
v
na sl.2) ZS }e bide blokirana so
pobuduvawe na releite I>>i BPR. Me|utoa, ako ne dojde do isklu~uvawe na prekinuva~ot P
k

}e se aktivira ZOP : preku kontaktite na releto I
t
>>}e se pobudi vremenskoto rele t
2
i
posle podesenata vremenska zadr{ka, koja e za najmnogu 0,5 y pogolema od vrednosta na
podesenata vremenska zadr{ka na kratkospojnata za{tita I>> na SN vodot, preku
pomo{noto rele 8 se isklu~uva ET, so signalizacija za deluvawe na ZOP.

g) Rabota na ZS vo zatvorena prstenasta SN mreà

Iako ZS e specijalno proektirana za rabota vo radijalno napojuvana SN mreà, taa
korisno }e posluì i za slu~aj preku nekoj SN vod po gre{ka da se ostvari trajna galvanska
vrska pome|u dve sosedni TS VN/SN (takvata vrska normalno se ostvaruva samo
kratkotrajno pri manipulacii, ili so pomo{ na AURN). Ako vo takvi uslovi dojde do kusa
vrska na SN sobirnicite (vo to~kata K
s
na sl.2) }e se pobudat releite I
t
>>i I>>, pa preku
releto BPR }e bide blokirana rabotata na ZS. Me|utoa, bidejki releto I>>e neusmereno,
toa }e go isklu~i prekinuva~ot P
k
, releite I>>i BPR potoa }e otpu~tat, pa posle toa }e
proraboti ZS koj }e go isklu~i ET. Vkupnoto vreme na deluvawe ZS }e bide zgolemeno za
vremeto na isklu~uvawe na SN vodot so deluvawe na I>>, no sepak toa e osetno pomalo od
vremeto na deluvawe na rezervnata prekostrujna za{tita na ET so koja se isklu~uva
kusata vrska na SN sobirnicite koga nema ZS.

TP-4a1dod
18

2. Podol`na kratkospojna za{tita (PKZ) na 35 kV kablovski vod

2.1 Pri~ina za voveduvawe i princip na rabotewe na za{titata

Malku e verojatna kusa vrska vo 35 kV kablovski vod, bidejki vodot e izveden so trooloven
kabel NPZO 13 itn. ili se sostoi od snop od tri ednoìlni kablovi tip XHE 49-A, pa naj~est
defekt e zemjospoj. Sepak , vo kablovskite spojnici i glavi , pa i vo samiot kabel, doa|a i do
me|ufazni kusi vrski, naj~esto zaradi o{tetuvawe od mehanizacija. Ovie defekti moè
zna~itelno da go o{tetat kabelot ili opremata vo TS 110/35 kV.

Funkcijata na kratkospojna za{tita na 35 kV te vodovi vo elektrodistributivnite mreì
~esto ja obavuva prekostrujnata za{tita I>. Me|utoa, bidejki ovaa za{tita deluva so relativno
golema vremenska zadr{ka (od redot 2,5 y), oceneto e deka }e bide korisno ako se vovede
nekoja brza selektivna kratkospojna za{tita.

Koristeweto na prekostrujnite nezavisni relei I>>za kratkospojnata za{tita ne e najpogodno
re{enie, bidejki mora da se vovede vremensko stepenuvawe na ovaa za{tita vo odnos na
za{titata na 35 kV te vodovi vo sosednite TS 110/35 kV i TS 35/10(20) kV. Taka vremeto na
deluvawe na ovakvata kratkospojna za{tita bi moèlo da se namali na okolu 1 y, no vo uslovi
na golemi vrednosti na struite na kisi vrski vo 35 kV te mreì ova ne moè da se smeta kako
zadovolitelno re{enie.

Upotrebata na distantnite relei za za{tita na 35 kV te vodovi, ekonomski ne e opravdano,
posebno zatoa {to kablovskite vodovi obi~no se kratki.

Na krajot ostanuva mo`nosta da se upotrebi diferencijalnata za{tita. Me|utoa, voobi~aenite
re{enija na ovaa za{tita prilagodeni se na sloènite barawa na visokonaponskata mreà
koja raboti kako zatvorena prstenasta, pa takvata diferencijalna za{tita e skapa za da se
primeni vo 35 kV te mreì. 35 kV ta mreà raboti vo otvoreni prsteni, koe bitno |i
olesnuva barawata koi treba da |i zadovoli za{titata. Taka e napravena originalna {ema na
kratkospojnata za{tita na 35 kV te kablovski vodovi i e nare~ena Podol`na kratkospojna
za{tita PKZ. Po funkcija taa odgovara na diferencijalnata za{tita , a po konstrukcija na
prekostrujnata vremenski nezavisna za{tita (I>>).

Za rabota na PKZ , pokraj energetskiot kabel k potrebno e da bide poloèn komandno
signalen kabel KSK (NF kabel), so najmalku ~etiri pilot provodnici (parici) slu~aj na mo`no
dvostrano te~ewe na energija niz kabelot, dodeka za slu~aj na ednosmerno te~ewe na energija
(slu~aj na napojuvawe na kabelot samo od TS 110/35 kV, sl.7.2.4.a1 vo TP-4a1) dovolni se dva
provodnika.

Principot na rabota na PKZ e zasnovan na logikata na sostojbata na pobudnite kratkospojni
relei I>>na kraevite na kablovskiot vod (sl.3). Pri kusata vrska vo kabelot (vo to~ka K
k
) }e
se pobudi releto I>>samo na edniot kraj na kabelot i }e go aktivira PKZ vo nego, vo zavisnost
od toa od koja strana se napojuva kabelot (ednovremeno napojuvawe na mestoto na defekt od TS
1 i TS 2 ne se predviduva bidejki 35 kV ta mreà raboti vo otvoren prsten) i }e go isklu~i
soodvetniot prekinuva~. Pri kusa vrska nadvor od {titenata delnica (vo to~kite K
1
ili K
2
) }e
se pobudat releite na dvata kraja na kabelot i PKZ vo dvete postroenija treba da bidat
blokirani. Na PKZ moè da se priklu~i i zemjospojnata za{tita na kablovskiot 35 kV vod
(sl.7.2.4.a2 vo TP-4a1), no toga{ treba da se smeta so pogolem procent na neselektivna rabota.
Vo ovoj slu~aj zemjospojnoto rele se priklu~uva na obufatniot kablovski transformator
(OKT), pri {to mirniot kontakt na mernoto rele se vrzuva redno, a rabotniot paralelno so
soodvetnite kontakti na kratkospojnite relei I>>. Treba da se kaè deka strujata na dozemen
spoj vo 35 kV ta mreà e ograni~ena njmnogu do 1000 A i termi~ki bitno ne go zagrozuva
kabelot. Bidejki vo na{ata praksa e registriran golem procent na pogre{ni deluvawa na
zemjospojnata za{tita pri vremiwa na deluvawe na zemjospojnata za{tita do 0,2 y (zaradi
neednakvi karakteristiki na strujnite transformatori ili nedovolno vnimatelna montaà na
OKT, zaradi lo{iot odnos na reagirawe na mernoto rele ili golemoto vreme na otpu{tawe na
negovite kontakti itn.), priklu~uvaweto na zemjospojnata za{tita na PKZ moè da se tretira
kako tehni~ka mo`nost, no ne i kako preporaka za za{tita na 35 kV te kablovski vodovi

TP-4a1dod
19

Sl.3 Podol`na kratkospojna za{tita na 35 kV kablovski vod

TP-4a1dod
20

2.2 Konstrukcija i opis na raboteweto na PKZ

PKZ se sostoi od dve ili tri kratkospojni relei I>>, edno vremensko rele t i tri pomo{ni
relei. PKZ se postavuva vo postroenieto od koe se napojuvaat 35 kV te kablovi. Ako postoi
mo`nost kabelot da se napojuva od dve postroenija, kako na sl.3, PKZ se postavuva vo dvete
postroenija.

a) Defekt na 35 kV kabel

Da pretpostavime deka 35 kV kabel se napojuva od TS 1. Pri defekt vo kabelot (vo to~ka K
k
) }e
se pobudi kratkospojnoto rele I>>vo TS 1, dodeka releto I>>vo TS 2 ostanuva nepobudeno.
Preku rabotniot kontakt na releto I>>vo TS 1 i rednite vrski na mirnite kontakti na releto
I>>vo TS 2 }e se pobudi pomo{noto rele 2, a toa go aktivira vremenskoto rele t
1
koe posle
vremensko zadrùvawe od 0,1 y do 0,2 y go isklu~uva prekinuva~ot P
1
, so soodvetna
signalizacija i blokada na rabotata na avtomatskoto vklu~uvawe na rezervnoto napojuvawe
IAURN) vo TS 1.

Vo slu~aj 35 kV ot kabel da se napojuva od TS 2 se pobuduva releto I>> vo TS 2, potoa
sukcesivno se pobuduvaat releite 6, 5 i 7 i ova go isklu~uva prekinuva~ot P
2
so soodvetna
signalizacija i blokada na raboteweto na avtomatskoto vklu~uvawe na rezervnoto napojuvawe
(AURN) vo TS 2.

Pomo{nite relei 4 i 8 sluàt za signalizacija na trajno prekinuvawe na ednosmerniot napon
na akubaterijata vo komandnosignalniot kabel.

b) Defekt nadvor od za{tituvanata delnica

Pri defekt na 35 kV te sobirnici vo TS 1 ili vo TS 2, odnosno na odvodnite vodovi na ovie
postroenija (vo to~kite K
1
ili K
2
) }e se pobudat kratkospojnite relei I>> i vo TS 1 i vo TS 2
nezavisno od toa od koe postroenie se napojuva 35 kV ot kabel. Pri toa so otvarawe na edniot
ili dvata mirni kontakti na releto I>>vo ednata TS }e se izvr{i blokada na PKZ vo drugata
TS. Na primer: ako 35 kV ot kabel se napojuva od TS 1, a kusata vrska se slu~i vo to~kata K
2
,
so otvarawe na edniot ili dvata mirni kontakti na releto I>> vo TS 2 }e se spre~i
pobuduvaweto na pomo{noto rele 2 vo TS 1, a so toa }e se blokira raboteweto na PKZ vo taa
TS.

v) Podesuvawe na vremenskata zadr{ka na PKZ

Gledano teoretski, za rabotewe na PKZ ne e potrebna posebna vremenska zadr{ka t, bidejki
mirniot kontakt na releto I>>vo ednata TS otvara pred da se zatvori rabotniot kontakt na
releto I>>vo drugata TS koga kusata vrska e nadvor od za{tituvanata delnica, a so toa se
blokira raboteweto na PKZ. Me|utoa zaradi neednakvite karakteristiki na kratkospojnite i
pomo{nite relei realno bi bilo mo`no nesimetri~no rabotewe na PKZ (na primer: pri kusa
vrska vo to~kata K
2
, za slu~aj releto I>>vo TS 1 da go pobudi pomo{noto rele 2 i neselektivno
go isklu~i prekinuva~ot P
1
pred releto I>>vo TS 2 da go otvori svojot miren kontakt). Zatoa se
voveduva posebna vremenska zadr{ka t od 50 ms do 100 ms so {to se obezbeduva selektivna
rabota na PKZ. Za da se postigne {to pomala vrednost na deluvawe na PKZ se prepora~uva:

kratkospojnite relei I>>vo TS 1 i TS 2 da bidat od ist tip i od ist proizveduva~;
strujnite transformatori ST na kraevite na kablovskiot vod da bidat so ist prenosen
odnos i sli~ni ostanati karakteristiki (klasa na to~nost, potro{uva~ka).

TP-4a1dod
21

3. Avtomatski bara~ na zemjospoj vo izolirana mreà 10 kV (20 kV)

Vo izoliranite 10 kV (20 kV) mreì goleminite na kapacitivnite strui na zemjospoj na
nadzemnite vodovi se mali, pa poznat e problemot na otkrivawe na vodot vo zemjospoj vo TS
35/10 (20) kV so prete`no nadzemni 10(20) kV vodovi. Postavuvaweto na osetlivi usmereni
relei na sekoj 10(20) kV izvod ne e eftino re{enie, a pregolemata osetlivost ja zgolemuva
verojatnosta za pojavuvawe na pogre{ni deluvawa na za{titata pri gre{ka na mernite
transformatori, pojava na vi{i harmonici i drugi preodni pre~ki.

Se postavuva i prakti~en problem: dali i koga da se isklu~i vodot koj e vo zemjospoj, ako
vkupnata struja na zemjospoj e od red na nekolku amperi. Na{ite tehni~ki propisi vo princip
ne ja ograni~uvaat dolìnata na rabotewe na izolirana mreà vo reìm na zemjospoj, no ako
zemjospojot trae podolgo od dva ~asa se smeta deka e mo`no da se pojavi dvostruk zemjospoj , so
prakti~no neizvodlivi barawa za dimenzionirawe na zazemjuva~ite na TS 10(20)/0,4 kV. Pokraj
toa, mnogu dolgoto rabotewe na mreàta pod zemjospoj moè da ima nepovolno vlijanie vrz
sigurnosta na raboteweto na poedini elementi od mreàta i postroenijata, a posebno na
naponskite transformatori (vidi to~ka 1.4.2a vo TP-4a1). Vo sekoj slu~aj, sekoj zemjospoj vo
izolirana mreà mora da se eliminira najdocna za dva ~asa. Vedna{ se postavuva i
problemot kako toa da se izvede, bidejki tuka naj~esto stanuva zbor za periferni TS 35/10(20)
kV koi nemaat stalna posada nitu se dale~inski upravuvani. Se nametna re{enieto so
lokalna avtomatizacija da se bara vodot vo zemjospoj. Bidejki na{ata industrija do toga{ ne
bila zainteresirana za osvojuvawe na takov bara~ na zemjospoj, izrabotena e originalna
relejna kombinacija i e nare~ena avtomatski bara~ (traga~) na zemjospoj ATZ.

Principot na rabotewe na ATZ e daden na blok {emata na sl.4.

U
0
> - prenaponsko rele (20 60) V; PVR programsko vremensko rele; KM
K
komanden modul na
prekinuva~ot P
k
; P
k
prekinuva~ na izvodot k; I
k
(U
k
) isklu~uvawe (vklu~uvawe na
prekinuva~ot k; t vremensko rele (neobavezno)

Sl.4 Blok {ema na avtomatskiot bara~ na zemjospoj ATZ

Pri pojavuvawe na zemjospoj, vo TS 35/10(20) kV se pobuduva prenaponskoto rele U
0
>koe e
priklu~eno na otvoreniot triagolnik na trite ednopolno izolirani naponski transformatori.
Releto U
0
> go aktivira programskoto vremensko rele PVR koe, posle odredena vremenska
zadr{ka, go isklu~uva prviot 10(20) kV vod koj e vklu~en vo programot. Ako zemjospojot i
ponatamu trae, se vr{i brzo vklu~uvawe (do 1 y) na isklu~eniot vod. Avtomatikata: isklu~i
vklu~i se izveduva so pomo{ na komandniot modul KM i {tafetno se prenesuva se do vodot
so ~ie isklu~uvawe se gubi signalot na zemjospoj. PVR moè da se aktivira vedna{ pri
pojavata na zemjospojot, a moè da ima i odredena vremenska zadr{ka, no vkupnoto vreme od
momentot na pojavuvawe na zemjospojot do momentot na isklu~uvawe na posledniot 10(20) kV
vod koj e vklu~en vo programot ne smee da bide podolgo od dva ~asa.

TP-4a1dod
22

Na sl.5 dadena e {emata na PVR, a na sl.6 {emata na KM
1
:

Legenda na slikite 5 i 6:

U
0
> - prenaponsko rele (20 60) V; PVR programsko vremensko rele; t vremensko rele (0,2-
3) s; PR pomo{no rele 110 V=; R- otpornik 40 , 300 W; KM
K
komanden modul na
prekinuva~ot P
k
; P
k
prekinuva~ na izvodot k; I
k
(U
k
) isklu~uvawe (vklu~uvawe na
prekinuva~ot k;)

Sl. 5: Programsko vremensko rele za rabotewe na ATZ

Prenaponskoto rele U
0
> go pobuduva releto 7, preku koe avtomatikata se napojuva so
ednosmeren napon. Preku kontaktite na releto 7 i 3 se pobuduva vremenskoto rele 1 i posle
podesenoto vreme t
1
go aktivira releto 2, pa preku kontaktite na releto 7, 4 i 2 se ispra}a
impuls na stegalkata 7, koj se prenesuva na stegalkata 5 na komandniot modul KM
1
. Preku
kontaktite na releto 10 vo KM
1
se aktiviraat releite 8 i 9 i so impulsot I
1
se vr{i
isklu~uvawe na prekinuva~ot na prviot izvod koj e vklu~en vo programot. Ednovremeno releto
3 vo PVR go prekinuva napojuvaweto na vremenskoto rele 1 i vedna{ se pobuduva vremenskoto
rele 4, pa preku kontaktite na releite 7 i 4 go aktivira releto 5, preku koe se ispra}a impuls
na stegalkata 8, koj se prenesuva na stegalkata 6 KM
1
, vo koe preku kontaktite na releto 9 go
aktivira releto 10 i ispra}a impuls U
1
za vklu~uvawe na prekinuva~ot na prviot izvod,
bidejki na nego nemalo zemjospoj. Ednovremeno vo PVR se pobuduva releto 6 koe ja prekinuva
samodrìvata vrska na releto 2, a ova na releto 3. Releto 3 go prekinuva napojuvaweto na
vremenskoto rele 4 i povtorno go pobuduva vremenskoto rele 1, i programot po~nuva od
po~etok, samo {to impulsite za vklu~uvawe i isklu~uvawe {tafetno se ispra}aat na
slednite 10(20) kV izvodi.

TP-4a1dod
23

Avtomatikata go zaobikoluva izvodot koj e isklu~en ra~no ili so deluvawe na
za{titata.

Sl.6: Komanden modul na ATZ

Literatura


TP-4a2
1


ZA[TITA NA ELEKTRODISTRIBUTIVNITE
VODOVI 110 kV

Noemvri 2004

TP-4a2
2


IZDAVA^:

Tehni~ko ureduvawe: T. Bojkovi}, B. Funduk i S. Rafailovi}
Korektura: T. Bojkovi}, B. Funduk i S. Rafailovi}
Ra~unarska obrabotka na crteìte: S. Rafailovi}

(PREVEDEN TEKST NA MAKEDONSKI JAZIK Juli 2004)

IZDAVA^:

Ra~unarska obrabotka na crteìte: Mi~o Anastasiu i Vasna îngovska
[tampa:
Tira`:

Napomena:
1. Ovaa preporaka, ja donesuva Upravniot odbor na ESM, na predlog na Stru~niot sovet za distributivna dejnost
pri ESM.

TP-4a2
3

usvojuva


ZA[TITA NA ELEKTRODISTRIBUTIVNITE VODOVI 110 kV






Noemvri 2004

TP-4a2
4

S O D R @ I N A

Red.br. strana
2 Tehni~ki podatoci i tehni~ki uslovi 5
3 Osnovna za{tita na 110 kV te kablovski vodovi 8
4 Rezervna za{tita na 110 kV te kablovski vodovi 10
5 Termi~ka za{tita na 110 kV te kablovski vodovi 12
6 Osnovna za{tita na 110 kV te nadzemni vodovi 13
7 Rezervna i termi~ka za{tita na 110 kV te nadzemni vodovi 15
8 Za{tita na 110 kV te sobirnici 15
9 Ispituvawe i podesuvawe na 110 kV ta za{tita 15

TP-4a2
5

1

1.1


Ovaa preporaka se odnesuva na izborot na uredite za za{tita na 110 kV kablovski
i nadzemni vodovi koi se koristat vo elektrodistributivnite mreì

So preporakata se opfateni uredite za za{tita 110 kV te vodovi od kusi vrski,
zemjospojovi i nedozvoleni strui na optovaruvawe.

Odredbite na ovaa preporaka se odnesuvaat na izborot na uredite za za{tita na
110 kV te distributivni vodovi vo TS 400(220)/ 110 kV.

1.2 Odredbite na ovaa preporaka se primenuvaat pri izgradbata (proektiraweto i
gradeweto) na novi TS 110/H kV (TP-12a), kako i pri rekonstrukcija na TS koi se vo
pogon.

1.3 Namenata na ovaa preporaka e da izvr{i tipizacija na tehni~kite re{enija za
za{tita na kablovskite i nadzemnite 110 kV vodovi, i da |i utvrdi osnovnite
parametri na za{titnite uredi.


2.1 Distributivnata 110 kV mreà e napojuvana radijalno.

TS 110/H kV ima mo`nosrti za dvostrano napojuvawe preku povrzen vod ili vo
zatvoren prsten (kontura).

Nadzemnata 110 kV mreà moè da raboti i vo zatvoren prsten.

Na sl.2.1 daden e tipski model na 110 kV distributivna mreà.

a) poluprsten; b) povrzen vod

Sl.2.1: Tipski tehni~ki modul na 110 kV mreà

TP-4a2
6

2.2 Neutralnata to~ka na 110 kV mreà e direktno zazemjena (TP-6).

Vremetraeweto na zemjospojot na 110 kV te sobirnici vo TS 110/H kV treba da
bide ograni~eno na najmnogu 0,5 y.

2.3 Vo 110 kV te distributivni mreì tipizirani se vrednostite na dozvolenite
trofazni simetri~ni strui (mo}nosti) na kusa vrska:
maksimalna vrednost: 26,5 kA (5000 MVA)
minimalna vrednost: 2,6 kA (500 MVA)

2.4 Tipskoto 110 kV postroenie vo TS 110/H kV e so eden sistem sobirnici
(ednostruki sobirnici), podol`no sekcionirani. H ednopolna {ema (TP-12a).

Vo TS 110/H kV se priklu~uvaat:
a) Sistem na mikroprocesorska (digitalna) integrirana za{tita i upravuvawe
(SMIZUP), koi ja ostvaruvaat funkcijata na za{tita, lokalna avtomatika,
lokalno upravuvawe i nadzor, dale~insko upravuvawe i nadzor, pokazni merewa i
elektri~ni blokadi.
b) Klasi~en sistem na za{tita (stati~ka- analogna ili elektromehani~ka, vo
ponatamo{niot tekst: klasi~na za{tita) vo upravuvaweto.

Sistemot pod a) se prepora~uva, no dozvolena e i primena na sistemot b).

Vo ponatamo{niot tekst podetalno se obrabotuva SMIZUP, osven ako posebno ne
se naglasi deka se raboti za klasi~en sistem na za{tita i upravuvawe.

2.5 Vo 110 kV ta mreà se koristat podzemni kablovi (snop od tri ednoìlni
kablovi) i nadzemni vodovi koi se izvedeni so goli Al / ~ jaìwa.

Vo kablovskite 110 kV mreì se koristat dva tipa ednoìlni kablovi:
kablovi so izolacija od hartija impregnirana so maslo pod nizok pritisok, so
presek 500 mm
2
Cu;
kablovi so izolacija od umreèn polietilen (UPE kablovi), so presek 800
mm
2
Al.
Vo nadzemnata 110 kV mreà se koristat ~eli~no-re{etkasti stolbovi od tipot
bure ili elka, so goli Al / ~ jaìwa so standarden presek 240/40 mm
2
.

Vo 110 kV ta mreà rabotat i porano izgradeni vodovi so presek 150 mm
2
.

2.6 Najniskata oceneta pogonska impedansa na vodot (Z
pmin
) iznesuva:
Z
pmin
=(0,85 U
n
) / (S3 I
dozZ
)
Kade e :

U
n
- naziven napon na mreàta (U
n
=110 kV);
I
dozZ
- maksimalna rabotna struja (dozvoleno strujno optovaruvawe vo zimskiot
period).

vo tabelata 2.6 dadeni se podatocite za Z
pmin
za tipskite vodovi od to~ka 2.5

Tabela 2.6: Najniska pogonska impedansa na 110 kV vod

kabel Vrsta na vodot Nadzemen Al / ~
hartija UPE
Presek (mm
2
) 240/40 500, Cu 800, Al
I
dozZ
(A) 857 860 860
Z
pmin
() ~63
I
dozZ
maksimalno dozvoleno strujno optovaruvawe na vodot vo zimski uslovi

TP-4a2
7

2.7 Uredite za za{tita na 110 kV -te vodovi se priklu~uvaat na strujni transformatori
vo soodvetnoto dovodno-odvodno pole i na naponski transformatori vo istito pole
(slu~aj na 110 kV SF
6
postroenija) ili vo soodvetna sekcija na sobitnici (slu~aj na
110 kV postroenie za nadvore{na montaà, TP-12a)

Tehni~kite karakteristiki na strujnite transformatori (IEC 185, IEC 186, IEC
44) dadeni se vo tabelata 2.7.

Tabela 2.7: Karakteristiki na strujnite 110 kV transformatori

Pole na 110 kV vodot Karakteristiki Namotka
Nadzemen vod Kablov. vod
I, II, III 600/1 750/1 Prenosen
odnos (A/A) IV* 1500/1
Mo}nost (kVA) I, II, III, IV* 20
I 0,5 Fs 5 Klasa na
to~nost
II, III, IV* 5 R 20
* - samo ako se koristi za{tita na 110 kV te sobirnici vo TS

Tehni~ki karakteristiki na naponskite transformatori (IEC 185, IEC 186, IEC 44):

Nazna~en odnos na transformacija: (110 / S3 ) / (0,1 / S3 ) / (0,1 / S3 ) kV
Karakteristikite na sekundarnite namotki:

- I merna namotka: mo}nost 20 VA, klasa na to~nost 0,5
- II za{titna namotka: mo}nost 90 VA, klasa na to~nost 1/3R.

TP-4a2
8

3 OSNOVNA ZA[TITA NA 110 kV KABLOVSKI VODOVI

3.1 Za osnovna za{tita od me|ufazni kusi vrski i zemjospojovi vo dalekuvodnoto
pole se koristi podol`na stabilizirana diferencijalna za{tita so slednite
osobini:
osetlivost i brzo isklu~uvawe za site vrsti defekti vo za{tituvanata delnica
(zona);
stabilna rabota pri defekti nadvor od za{tituvanata delnica (zona) i pri
zasituvawe na strujnite transformatori;
prenos na mernite golemini preku ì~ani pomo{ni provodnici vo pilot kabelot
so simetri~ni karakteristiki ili preku opti~ki vlakna od opti~kiot pilot
kabel;
postojana kontrola na ispravnosta na pilot provodnicite;
signalizacija na defektot na pilot provodnicite.

Za{titata ja so~inuvaat dva relea postaveni na dvata kraja na kabelot, me|usebno
povrzani so provodnici od pilot kabelot koj e poloèn pokraj energetskiot kabel.

Principielnata {ema na vrzuvawe na podol`nata diferencijalna za{tita dadena e
na sl. 3.1 i se odnesuva na klasi~na za{tita so monofazno merno rele.

Sl.3.1 Principielna {ema na podol`na diferencijalna za{tita

3.2 Osnovni parametri na podol`nata diferencijalna za{tita

Podol`noto diferencijalno rele e za nazna~ena struja 1 A, osetlivo na defekti
vo za{tituvanata delnica (zona) so {to pokratko vreme (t30 ms). Releto deluva na
isklu~uvawe na prekinuva~ot bez vremenska zadr{ka. Releto treba da ima strujna
stabilizacija za da se postigne kosa (iskr{ena) karakteristika (sl.3.2) i treba da
bide neosetliv na vi{i harmonici (posebno na 2.-i i 5.-i harmonik) i strujata na
vklu~uvawe na kabelot.

3.3 Ostanati elementi na podol`na diferencijalna za{tita:

3.3.1 Opti~ki kabel:

Se prepora~uva da se upotrebi kabel so opti~ki monomodni vlakna , so ogled na
neosetlivosta na vlijanijata od elektromagnetna priroda i izvonredni prenosni
karakteristiki, golema brzina i kapacitet na prenos na informacii so minimalno
prigu{uvawe, posebno zaradi toa {to se koristi i za prenos na drugi informacii
(upravuvawe, MTK, TT). Za komunikacija na distantnite i podol`nite
diferencijalni relei pome|u dve sosedni TS se koristi eden kanal na opti~kiot
kabel.

TP-4a2
9

Primenata na opti~kiot kabel bara i instalirawe na soodvetni uredi (linkovi) za
pretvarawe na elektri~niot vo svetlosen signal, dokolku ovoj ured ne se sodrì vo
soodvetniot za{titen ured. Kabelot mora da |i zadovoli CCITT propisite vo pogled
na prenosnite karakterisriki. Poloùvaweto na kabelot se vr{i spored upatstvoto
za PTT zaednicata.

Sl.3.2: Primer na rabotnata karakteristika na podol`nata diferencijalna
za{tita

3.3.2 Kabel so uporedni simetri~ni ì~ani provodnici (NF kabel) so simetri~na
izolacija, so tri trojki provodnici za podol`na diferencijalna za{tita, tri dvojki
za komunikacija na za{titite i 13 ~etvorki za potrebite na telekomunikaciite.
Najmaliot presek na provodnicite za potrebite na podol`nata diferencijalna
za{tita e 1,5 mm
2
Cu. Ispitniot kratkotraen napon pome|u ìlite , kako i pome|u
ìlata i zemjata, treba da bide najmalku 8 kV eff, 50 Hz, 2 min. Materijalot i
debelinata na pla{tot treba da ovozmoì da se postigne {to ponizok redukcionen
faktor (od red 0,1). Primenata na ovoj tip pilot kabel uslovuva i primena na
izolacioni me|utransformatori , a vo slu~aj da se primeni monofazno merno
rele, obavezno treba da se primeni i sumaren transformator (sl.3.1).

3.3.3 Izolacionite me|utransformatori sluàt da se spre~i prodirawe na
inducirani prenaponi od pilot provodnikot vo releto i se postavuvaat na kraevite
na pilot kabelot na paricite za podol`nata diferencijalna za{tita. Izolacionoto
nivo na me|utransformatorite zavisi od o~ekuvanite prenaponi vo pilot
provodnicite , a ispitniot napon ne smee da bide ponizok od ispitniot napon na
ìlite.

3.3.4 Sumarniot transformator sluì za pretvarawe na trofaznata vo ekvivalentna
ednofazna struja. Obi~no e podelen vo odnos na namotkite 1:1: n za da se postigne
dobra osetlivost i pri tropolni i pri ednopolni defekti.

TP-4a2
10

4 REZERVNA ZA[TITA NA 110 kV KABLOVSKI VODOVI

4.1 Rezervnata za{tita na 110 kV kablovski vodovi e trofazna, ednosistemska
distantna za{tita, so nazna~ena struja od 1 A i nazna~en napon 100 V,

Vo izvornata TS 400(220)/110 kV se prepora~uva da se vgradi i oddale~ena
rezervna za{tita za defekti na stranata X kV vo TS 110/H kV.

Pobudnite (startni) ~lenovi na distantnata za{tita se na podimpedanten
princip i se vgraduvaat vo site tri fazi.

Za{titata se vrzuva na slobodnite sekundarni strujni transformatori vo site tri
fazi na dovodno-odvodnoto pole, i na soodvetnite sekundari (100 / S3 ) V na
naponskite transformatori (principielna {ema na sl.4.1).

Sl.4.1 Principielna {ema za priklu~uvawe na distantnata za{tita

4.2 Tehni~ki karakteristiki na distantnata za{tita na 110 kV kablovski vodovi:

za{titata ima kvadrilateralna (poligonalna) karakteristika na merniot
~len, so najmalku tri impedantno vremenski stepeni, so kru`na ili elipti~na
karakteristika na startnite ~lenovi koja se pomestuva vo R-X ramninata, so
mo`nost za svrtuvawe na smerot barem na eden stepen;
za za{tita od defekti vo naponskite kola se koristi tropolen prekinuva~ so L
karakteristika na okonuva~ot , a za{titata ne smee da bide osetliva na ispad na
toj prekinuva~;
mora da bide obezbedena sigurnost za odreduvawe na smerot za bilo koj blizok
defekt, vklu~uvajki go i tropolniot defekt (naponska memorija).

So ogled na relativno malata dolìna na za{tituvanite energetski kablovi,
distantnata za{tita se izbira da raboti vo reìm na blokirawe na
prodolèniot prv stepen (blocing). Ovaa funkcija se ostvaruva so primena na ured
za uslovna dale~inska komanda pri koristewe na pilot kabelot kako osnoven
prenosen pat. Vo slu~aj da se primenuva opti~ki kabel, uredot za uslovna dale~inska
komanda i soodvetnite linkovimoè da so~inuvaat edinstven ured.

TP-4a2
11

Signalizacijata na deluvawe na poedinite vremensko-distantni stepeni na
distantnata za{tita mora da bidat koncepirani memoriski, i toa lokalno i
dale~inski.

Distantnata za{tita moè da bide izostavena vo dovodnoto 110 kV pole preku
koe TS 110/H kV direktno e priklu~ena na izvornata 400(220)/110 kV.

4.3 Distantnata za{tita na kablovskite vodovi isto taka treba da |i poseduva
slednite parametri:
minimalna pogonska impedansa, koja se presmetuva spored to~ka 2.6, go odreduva
opsegot na pobudniot ~len na distantnoto rele. Podvi`nata (pregibna) impedansa
na pobudniot ~len se izbira taka da podesenata vrednost na pobudnata impedansa
e pomala ili ednakva na minimalnata pogonska impedansa;
maksimalnata trajna rabotna struja na releto e (2-4) A;
minimalnata prorabotna struja na releto e pomala ili ednakva na 20% od
nazna~enata struja;
dolnata granica na podesuvawe na impedansata na merniot sistem treba da bide
{to poniska za da moè da se za{tituvaat kratkite kablovi vo I -ot stepen i bez
rabotewe vo blokada;
vremeto na prorabotuvawe vo I ot stepen (osnovno vreme), treba da e pomalo ili
ednakvo na 40 ms;
vo I ot i II ot stepen vremeto vremeto treba da moè da se podesuva vo najmal
opseg od (0-1) y, so ~ekori od najmnogu 0,1 y;
to~nosta na vremenskite stepeni treba da bide 0,5 %.

4.4 Vo izvornata TS 400(220)/110 kV se prepora~uva da se vgradi oddale~ena
rezervna za{tita za kusi vrski na X kV te spbirnici vo TS 110/H kV. Za{titata e
trofazna, a ja so~inuvaat relei so takov opseg na deluvawe taka da e osetliva na
primarna reaktivna mo}nost od 30 MVAr do 60 MVAr.

Strujnata granka na mernoto rele e za nazna~ena struja 1 A i se priklu~uva vo
sekundarot na strujniot transformator so klasa na to~nost 5R20.

Naponskata granka na mernoto rele e za nazna~en napon 100 V i se priklu~uva na
sekundarot na naponskiot transformator na soodvetnata faza vo dalekuvodnoto 110
kV pole.

Najmaliot opseg na podesuvawe na vremenskata zadr{ka na oddale~enata rezervna
za{tita iznesuva (0,5-5) y, a voobi~aeno se podesuva na 2 y.

TP-4a2
12

5 TERMI^KA ZA[TITA NA 110 kV KABLOVSKI VODOVI

5.1 Termi~kata za{tita na 110 kV te kablovski vidovi se vgraduva vo kablovskite
odvodni poliwa vo izvornata TS 400(220)/110 kV.

Za{titata treba da |i onevozmoì pojavite na nedozvoleni optovaruvawa vo
normalen i havarisski pogon.

Podatocite za dozvolenite optovaruvawa na kablovskite vodovi dadeni se vo tabela
2.6, dodeka podatocite za vremenskite konstanti na zagrevawe na kabelot |i dava
proizvoditelot.

5.2 Tehni~ki karakteristiki na termi~kata za{tita:

Termomodelot na termi~koto rele mora verno da go preslikuva procesot na
zagrevawe na kabelot.

Termi~kite relei treba da |i imaat slednite karakteristiki:
nazna~enata struja e 1 A, na trajno dozvolenoto optovaruvawe najmalku 2 A;
releto treba doverlivo da raboti pri varijacii na pomo{niot napon od -20% do
+10% i nadvore{na temperatura od 5
0
S do +40
0
S;
opsegot na vremenskata konstanta treba da e najmalku od redot minuta do 10 h i
mora da bide pomala od vremenskata konstanta na kabelot;
najmaliot opseg na grani~nata temperatura na isklu~uvawe na releto treba da
bide (50-150)
0
S;
korekcijata zaradi temperaturata na okolinata na kabelot treba da bide vo opseg
od 40
0
C do +40
0
S;
releto treba da ima prekostrujno vremenski nezavisno isklu~uvawe koga
optovaruvaweto na kabelot }e ja nadmine dozvolenata vrednost, so najmal opseg
na podesuvawe na strujata (1-3) A i najmal opseg na vremenska zadr{ka (0,2-3) y;
releto treba da ima mo`nost za lokalna i dale~inska signalizacija za
pre~ekoruvawe na podesenite stepeni na temperatura;
vo slu~aj na gubewe na pomo{niot ednosmeren napon, releto mora da |i memorira
informaciite za temperaturata najmalku 15 min.

Funkcijata na termi~ka za{tita moè da se realizira so pomo{ na posebno rele
(ured) ili vo ramkite na drugite za{titi na kablovskiot vod.

5.3 Priklu~uvawe na termi~kata za{tita:

Termi~kite relei se vrzuvaat vo site tri fazi vo kablovskoto odvodno pole, na red
so strujnite kola na distantnata za{tita (sl.4.1).

Isklu~itelno, termi~koto rele moè da se priklu~i samo vo edna (srednata) faza,
no vo toj slu~aj mora da se obezbedi kontrola na simetrijata na optovaruvawata po
fazite.

Pri pojava na nesimetrija se javuva signal, a isklu~uvaweto go vr{i termi~koto rele
ako dopolnitelno se javi i signal na preoptovaruvawe.

TP-4a2
13

6 OSNOVNA ZA[TITA NA 110 kV NADZEMNI VODOVI

6.1 Za osnovna za{tita na 110 kV te nadzemni vodovi se koristi selektivna
distantna za{tita za prstenasti pove}estrano napojuvani mreì so sreden i
visok napon, so slednite osnovni barawa:
pobudata e na prekostruen ili podimpedansen princip;
za{titata se priklu~uva na tri strujni transformatori so sekundarna struja 1 A i
tri naponski transformatori so sekundaren napon 100 / S3 V.
Vo osnovnata za{tita na nadzemniot 110 kV vod se primenuva ured za avtomatsko
povtorno vklu~uvawe (APV), so mo`nost za izbor na eden od slednite na~ini na
rabota:
ednosmerno isklu~uvawe i povtorno vklu~uvawe vo slu~aj na zemjospoj i tropolno
isklu~uvawe i tropolno povtorno vklu~uvawe vo slu~aj na me|ufazen defekt;
tropolno isklu~uvawe i povtorno tropolno vklu~uvawe vo slu~aj na bilo kakov
defekt;
ednopolno isklu~uvawe i povtorno vklu~uvawe vo slu~aj na zemjospoj i kone~no
tropolno isklu~uvawe vo slu~aj na pove}efazen defekt;
tropolno kone~no isklu~uvawe bez bilo kakvo povtorno vklu~uvawe za sekoj
defekt.

Funkcijata na APV se ostvaruva so pomo{ na posebno rele (ured) ili moè da bide
sostaven del na distantnoto rele.

Ako prekinuva~ite vo 110 kV te poliwa vo TS 110/H kV se so ednopolen pogon , mora
da bide obezbedena za{tita od nesimetrija na polovite na prekinuva~ot so
vremenska zadr{ka so najmal opseg (0,5-5) y i kone~no tropolno isklu~uvawe vo slu~aj
na pre~ekoruvawe na podesenoto vreme (trajna nesimetrija na polovite).

Distantnata za{tita treba da sodrì strujno rele na nulti redosled so opseg
(0,2-2) A, so vremenska zadr{ka so najmal opseg (0,5-5) y, zaradi signalizacija na
trajnata nesimetrija na fazite (prekinuvawe na faza na vodot, zemjospoj preku golem
preoden otpor, prekinuvawe vo polot na prekinuva~ot).

6.2 Tehni~ki karakteristiki na distantnata za{tita na 110 kV te nadzemni vodovi:
merniot ~len na za{titata ima kvadrilateralna (poligonalna) ili kru`na
karakteristika, so najmalku tri vremensko-distantni stepeni, so mo`nost za
svrtuvawe na smerot barem na eden stepen.
Dokolku pobudata e na podimpedansen princip, karakteristikata moè da bide
kru`na , elipti~na (vo vid na so~ivo) ili kvadrilateralna;
za{titata mora sigurno da go odredi smerot za bilo koj blizok defekt ,
vklu~uvajki i tropolen defekt (naponska memorija);
za za{tita od defekt vo naponskite kola se koristi tropolen prekinuva~ so L
karakteristika na okinuva~ot, a za{titata ne smee da bide osetliva na ispad na
toj prekinuva~;
ako dolìnata na vodot e pomala od 10 km se prepora~uva me|usebno povrzuvawe
na za{titata na dvata kraja na vodot preku ured za uslovno dale~insko
komanduvawe (bloking ili triping , to~ka 6.3);
signalizacijata na deluvawe na poedinite vremensko-distantni stepeni treba da
bide memoriski koncipirana , a treba da postoi i lokana signalizacija;
najniskata pogonska impedansa odredena spored to~ka 2.4 go odreduva opsegot na
podesuvawe na ~lenot na distantnoto rele, a pregibnata impedansa na pobudniot
~len se izbira taka da se spre~i deluvaweto na za{titata pri Z
pmin
;
maksimalnata rabotna struja na releto e (2-4) A;
minimalnata prorabotna struja na releto e 1,2 A;
minimalnata impedansa na merniot sistem treba da bide {to poniska ( 0,1
sekundarno), za da vo I ot stepen i bez da se primeni uslovna dale~inska
komanda (bloking) da moè da |i za{titi kratkite nadzemni vodovi;

TP-4a2
14

osnovnoto vreme na za{tita (vreme na prorabotuvawe na I ot stepen) treba da
bide pod 40 ms;
vremenskata zadr{ka na II ot i III ot stepen treba da e so minimalen opseg (0-1)
y, so ~ekor od najmnogu 0,1 y;
za{titata treba da ima sklop za podesuvawe na koeficientite na zemjospojot vo
opseg od 0,4 do 0,9;
dokolku karakteristikata na releto bara, za{titata treba da ima i sklop za
podesuvawe na koeficientite na kompenzacija vo slu~aj na zemjospoj na
dvosistemskite vodovi, so opseg od 0,2 do 0,9;
za{titata treba da raboti doverlivo vo opseg na frekvencijata od 46 Hz do 52
Hz, a za frekvencija pome|u 48 Hz i 51 Hz gre{kata mora da bide vo dozvolenite
granici;
za{titata treba doverlivo da raboti na temperatura na okolinata vo opseg od
5
0
S do + 40
0
S, a osnovnite funkcii na za{tita mora da bidat osigurani od
poremetuvawa pri transport i rabota na temperatura od 20
0
S do + 60
0
S;
za{titata treba doverlivo da raboti i pri zgolemuvawe na merniot naizmeni~en
napon do 1,2 U
n
.

6.3 Pomo{ni uredi na distantnata za{tita na 110 kV te nadzemni vodovi:

6.3.1 Uredot za uslovna dale~inska komanda treba da ovozmoì rabota na za{titata na
dvata kraja na delnicite, na primer:
ispra}awe na nalog za blokirawe ( bloking) na za{titata na sprotivniot kraj na
delnicata;
ispra}awe nalog za isklu~uvawe ( triping) na prekinuva~ite na drugiot kraj na
delnicata itn.

Izborot na reìmot na rabota se vr{i zavisno od vrstata na za{titnite uredi.

6.3.2 Prenosnite pati{ta moè da bidat so:
opti~ki kablovi vo za{titnoto jaè;
VF vrska.

Opti~kiot kabel vo za{titnoto jaè kako prenosen pat se primenuva za novite
priklu~ni 110 kV vodovi od izvornite TS 400(220)/110 kV.

Opti~kite vlakna so monomodna struktura imaat izvonredni prenosni
karakteristiki, ne se osetlivi na vlijanija od elektromagnetna priroda, golemi se
brzinite i kapacitetot na prenos na informacii so minimalno prigu{uvawe i dr. Za
komunikacija na distantnite relei pome|u sosednite TS se koristi eden kanal od
opti~kiot kabel.

Opti~kiot kabel se koristi i za prenesuvawe i na drugi informacii (PTT, MTK).
Primenata na opti~kiot kabel podrazbira i instalirawe na odredeni uredi (linkovi)
za pretvarawe na elektri~niot vo svetlosen signal , koi se kompatibilni so
primenetite telemehani~ki uredi i moè da bidat sostaven del od telemehani~kiot
ured. Opti~kiot kabel mora da |i zadovoli soodvetnite CCIT propisi vo pogled na
prenosnite karakteristiki, a polagaweto se vr{i spored soodvetni upatstva od
zaednicata na PTT.

Pri priklu~uvawe na TS 110/H kV na postoe~ki 110 kV vod se primenuvaat
izgradenite prenosni pati{ta telefonski kabel ili VF vrska.

VF vrskata preku fazniot 110 kV provodnik bara vgraduvawe na VF prigu{nica i
kondenzator za sprega, kako i soodvetni translatori na izolacionite
transformatori i VF uredite.

TP-4a2
15

7 REZERVNA I TERMI^KA ZA[TITA NA 110 kV NADZEMNI VODOVI

7.1 Rezervnata za{tita na 110 kV te vodovi ne se koristi bidejki distantnata za{tita
pretstavuva oddale~ena rezervna za{tita za sosednata delnica.

Vo izvornata TS 400(220)/110 kV se prepora~uva da se vgradi oddale~ena rezervna
za{tita za defekti na X kV ta strana vo TS 110/H kV.

7.2 Za{titata od preoptovaruvawa na nadzemnite 110 kV vodovi ne se koristi.

8 ZA[TITA NA 110 kV SOBIRNICI

Za{titata na 110 kV te sobirnici se ostvaruva na eden od slednite na~ini:
svrtuvawe na smerot na slobodnite stepeni na distantnata za{tita vo dvete
dalekuvodni poliwa, so smaluvawe na soodvetnite vremenski zadr{ki na
minimum;
koristewe na II ot stepen na distantnata za{tita vo sosednite 110 kV
postroenija.

8.2 Vo TS 110/H kV koja raboti vo nadzemna 110 kV mreà moè, pokraj za{titata od
to~ka 8.1, isklu~itelno da se koristi diferencijalna visokoimpedantna za{tita
na 110 kV te sobirnici, ako so presmetka i/ili merewe se dokaè deka postoi
opasnost od iznesuvawe na potencijalot soglasno so vaè~kite propisi, a problemot
ne moè da se re{i na nekoj drug na~in (vidi to~ka 11.4 vo TP-12a, kako i TP-7 i
Komentarot na TP-7).

Ako isklu~itelno se koristi ovaa za{tita na 110 kV te sobirnici, treba da se
predvidi posebna (~etvrta) namotka vo strujnite transformatori vo 110 kV te
dalekuvodni i transformatorski poliwa, kako i vo strujnite transformatori na
sekciite na 110 kV te sobirnici, tabela 2.7.

Diferencijalnata za{tita na 110 kV te sobirnici treba:
da bide so brzina na deluvawe pogolema od brzinata so koja strujnite
transformatori preminuvaat vo zasituvawe (od red 1 ms do 2 ms);
da bide stabilizirana vo odnos na defekti nadvor od sobirnicite pri golemi
strui na kusa vrska;
da ima dolna granica so opseg na podesuvawe od red 20% od nazna~enata struja na
najoptovarenoto pole;
da ja kontrolira strujata vo site tri fazi;
da bide neosetliva na defekti vo sekundarnite kola na strujnite
transformatori.

9 ISPITUVAWE I PODESUVAWE NA ZA[TITATA NA 110 kV VODOVI

Ispituvaweto i podesuvaweto na za{titnite uredi na 110 kV te vodovi se izveduva
spored Tehni~koto upatstvo za podesuvawe na za{titata na visokonaponskite vodovi
(EPS Elektroistok, juni 1996) i upatstvata na proizvoditelite na za{titnite uredi.

Literatura:


TP-4b
1

TEHNI^KA PREPORAKA br.4b:

ZA[TITA NA DISTRIBUTIVNITE ENERGETSKI
TRANSFORMATORI VO
TS 35/10(20) kV, I 110/X kV

Noemvri 2004

TP-4b
2



Tehni~ko ureduvawe: Tomislav Bojkovi} , B. Funduk i S. Rafailovi}


IZDAVA^:

[tampa:
Tira`:

Napomena:
ESM.

TP-4b
3

usvojuva

TEHNI^KATA PREPORAKA br. 4b

ZA[TITA NA DISTRIBUTIVNITE ENERGETSKI
TRANSFORMATORI VO
TS 35/10(20) kV i 110/H kV

Predloènite re[enija se vo sklad so vaè~kite propisi i standardi i \i zadovoluvaat





Noemvri 2004

TP-4b
4

S O D R @ I N A

Red.br

str
1 Za{tita na energetskite transformatori vo TS 35/10(20) kV 5
2 Za{tita na energetskite transformatori vo TS 110/H kV 8
3 Preporaki za podesuvawe na za{titite na ET 15
4 Primeri za izbirawe na relejni kombinacii 16
5 PRILOG: Spisok na neophodni signali za deluvawe na
za{titata na ET 110/H kV

22

TP-4b
5

1

1.1

ZA[TITA NA ENERGETSKITE TRANSFORMATORI VO TS 35/10(20) kV

Za za{tita na energetskite transformatori so prenosen odnos 35/10(20) kV (vo
ponatamo{niot tekst: ET 35/X kV), so nazna~ena mo}nost 4 MVA i 8 MVA, se koristi:
osnovna za{tita od vnatre{ni defekti;
rezervna za{tita;
za{tita od preoptovaruvawe;
za{tita od prenaponi.

1.2 Osnovnata za{tita na ET sluì za brzo i selektivno isklu~uvawe na ET pri pojava
na vnatre{ni defekti (kusa vrska, zemjospoj itn.).

Osnovnata za{tita ja so~inuvaat :
Buholcova za{tita;
zemjospojna za{tita (za{tita na kuki{teto na ET).

Za ET 35/H kV ne se koristi diferencijalnata za{tita, ako e so mo}nost 8MVA.

1.3 Buholcovata za{tita na ET se izveduva so pomo{ na gasno rele so dva plovka (J US
N.H1.050). Releto se nao|a vo spojnata cevka pome|u transformatorskiot sad i
konzervatorot. Prviot plovak na releto go zatvara svojot kontakt i dava signal vo
slu~aj na pojava na gasovi vo transformatorskiot sad. Vtoriot plovak na releto go
zatvara svojot kontakt preku koj vedna{ se isklu~uva prekinuva~ot vo dvete trafo
poliwa vo slu~aj na naglo zgolemuvawe na pritisokot na masloto, pojavuvawe na
gasovi ili opa|awe na nivoto na masloto pod dozvolenoto.

1.4 Zemjospojnata za{tita na ET se izveduva kako za{tita na ku}i{teto
(transformatorskiot sad) ZK. So ovaa za{tita se opfateni defektite na
namotkite na ET sprema masa kako i preskoknuvawa od provodnite izolatori kon
masa.

Transformatorskiot sad treba da bide izoliran vo odnos na temelot, a komandno
signalnite kablovi na ET (za Buholc releto, termostatot, kontaktniot termometar)
treba da bidat bez metalen pla{t i armatura. Betonskiot temel na ET (TP-12b) ima
dovolno golema preodna otpornost vo odnos na zazemjuvaweto na postroenieto i ne e
potrebno da se prevzemaat dopolnitelni merki za izolacija na temelot.

Mernoto rele na zemjospojnata za{tita na kuki{teto ZK e za nazna~ena struja 5 A,
najmal opseg na podesuvawe (1-3) A. Releto se priklu~uva na sekundarot na strujniot
transformator 150/5 A, 1 kV (vidi TP-6), preku ~iv primar transformatorskiot sad
na ET se priklu~uva na zazemjuva~ot na postroenieto.

Za{titata na kuki{teto ZK deluva bez vremenska zadr{ka.

1.5 Rezervnata za{tita na ET sluì za isklu~uvawe na ET pri otkaùvawe na rabotata
na osnovnata za{tita, kako i vo slu~aj na otkaùvawe na rabotata na poedinite
za{titi na vodovite ili sobirnicite. Se koristat:
rezervna prekostrujna za{tita RI
1
>;
rezervna kratkospojna za{tita kratkospojna za{tita na sobirnicite ZS i
za{tita od otkaùvawe na rabotata na prekinuva~ot ZOP;
rezervna zemjospojna za{tita RI
0
>

1.6 Rezervnata prekostrujna za{tita RI
1
> e trofazna maksimalna strujna vremenski
nezavisna za{tita i se nao|a na primarnata (35 kV) strana i na sekundarnata strana
( 10 kV, 20 kV). Mernoto rele I
1
>na ovaa za{tita e so nazna~ena struja 5 A i najmal
opseg na podesuvawe (3 - 9) A. Za{titata deluva so vremenska zadr{ka so najmal opseg
na podesuvawe (0,2-3) y. Mernite relei na ovaa za{tita se priklu~uvaat na strujnite
transformatori vo 35 kV to pole.

TP-4b
6

1.7 Kratkospojnata za{tita na sobirnicite ZS (TP-4a1) ima i funkcija na rezervna
kratkospojna za{tita na ET. Deluva na isklu~uvawe na ET so vremenska zadr{ka od 0,1
y do 0,2 y pri kusa vrska na 10(20) kV te sobirnici ili pri otkaùvawe na rabotata na
kratkospojnata za{tita I>>na 10(20) kV te vodovi. Vo slu~aj pri kusa vrska na nekoj
vod ako dojde do otkaùvawe na rabotata na prekinuva~ot na vodot, trreba da
deluva za{titata od otkaùvawe na rabotata na prekinuva~ot ZOP i da go isklu~i
ET so vremenska zadr{ka do 0,5 y.

1.8 Rezervnata zemjospojna za{tita RI
0
> na 35 kV srana i na 10 kV (20 kV) stranae
monofazna maksimalna strujna vremenski nezavisna za{tita koja deluva so vremenska
zadr{ka so najmal opseg na podesuvawe (0,2-3) y . Mernoto rele na ovaa za{tita e za
nazna~ena struja 5 A i najmal opseg na podesuvawe (1-3) A , a se priklu~uva na
obufatnite kablovski transformatori so prenosen odnos 300/5 A ili 250/5 A, ili vo
yvezdi{teto na neutralniot provodnik koe go formiraat sekundarite na trite strujni
transformatori vo 35 kV to trafo pole, koi sluàt i za napojuvawe na rezervnata
prekostrujna za{tita RI
1
>na ET.

Rezervnata zemjospojna za{tita ednovremeno e i osnovna zemjospojna za{tita na
priklu~niot 35 kV kabel, odnosno na strujnite vrski od strujnite transformatori do
provodnite 35 kV izolatori na kapakot na ET.

1.9 Funkcijata na rezervna zemjospojna za{tita na ET na 10 (20) kV ta strana ja ima
rezervnata zemjospojna za{tita na vodovite (TP-4a1).

Ovaa za{tita isto taka ima i funkcija na osnovna zemjospojna za{tita na 10(20) kV te
sobirnici.

1.10 Za{titata od preoptovaruvawe na ET treba blagovremeno da ja signalizira pojavata
na nedozvoleno optovaruvawe i po potreba da izvr{i rasteretuvawe ili isklu~uvawe
na ET. Ovaa za{tita treba ednovremeno da ovozmoì podobro koristewe na mo}nosta na
ET.

Za za{tita od preoptovaruvawa na 35/H kV ot ET se koristat slednite za{titni uredi:

1.10.1 Kontakten termometar za nadvore{na montaà, so dva kontakta. So prviot kontakt, koj
se podesuva na 80
0
S, se vr{i signalizacija na nedozvolenoto optovaruvawe na ET,
dodeka so vtoriot kontakt se vr{i rasteretuvawe ili isklu~uvawe na ET koga
temperaturata na masloto }e dostigne 95
0
S.

1.10.2 Termostatot za nadvore{na montaà, ako ispora~atelot na ET go vgraduva kako
podoverliva za{tita od kontaktniot termometar. Se sostoi od meren otpornik Pt 100
DIN 43760 koj pri 0
0
S ima otpornost od 100 , a se vgraduva vo xepot na termometarot
na kapakot na ET.

Termostatot se podesuva na 95
0
S, a treba da bide so to~nost 1
0
S. Vo ovoj slu~aj
kontaktniot termometar sluì samo za vizuelna kontrola na temperaturata na masloto
i signalizacija na nedozvolenoto optovaruvawe na ET, no ne za rasteretuvawe
(isklu~uvawe) na ET.

1.10.3 Za ET so nazna~ena mo}nost 8 MVA se prepora~uva i koristewe na monofazna
maksimalna strujna vremenski nezavisna za{tita I
t
> so nazna~ena struja 5 A, najmal
opseg na podesuvawe na mernoto rele (3-9) A. Za{titata treba da deluva na
rasteretuvawe (isklu~uvawe) na ET so vremenska zadr{ka od 10 minuti ako
optovaruvaweto na ET porasne nad 1,6 I
n
, kade I
n
e nazna~ena primarna struja na
glavniot izvod na premestuva~ot.

Mernoto rele na ovaa za{tita se priklu~uva na strujniot transformator na fazata B
vo 35 kV to trafo pole i redno se vrzuva so merniot ~len na rezervnata prekostrujna
za{tita (RI
1
>, to~ka 1.6).

t
>moè da bide izostavena ako funkcijata preoptovaruvawe
na vodot e realizirana preku SKADA sistemot ili za{titata na vodot.

TP-4b
7

1.10.4 Treba da se posveti posebno vnimanie i na preventivnata za{tita od preoptovaru-
vawe, koja se sostoi vo redovno sledewe na optovaruvaweto, pravilnoto prognozirawe
na optovaruvaweto, kako i blagovremeno aktivirawe na novi TS H/10(20) kV.

1.11 Za{titata od prenaponi se primenuva vo sklop na efikasnite merki na koordinacija
na izolacijata vo mreàta i postroenieto.

Postapkata na koordinacija na izolacijata na opremata vo ramkite na sistemot na

Osnovnata za{tita na ET od prenaponi ja so~inuvaat odvodnici na prenaponi. Se
koristat cinkoksidni (ZnO) odvodnici (IEC 99-4) ili ventilni odvodnici na prenapon
(IEC 99-1).

Odvodnicite na prenapon se montiraat {to poblizu do priklu~ocite na ET i so {to
pokratki vrski se priklu~uvaat na faznite provodnici i zazemjuva~ot na TS.

Odvodnicite na prenapon moàt da izostanat od priklu~okot na onaa namotka preku
koja se napojuva kablovskata mreà.

Ako kraevite na 10(20) kV te namotki se za{tituvaat so odvodnici na prenapon, toga{
treba da se za{titi i neutralnata to~ka na ovie namotki ako e izolirana od zemjata.

Se prepora~uva na dvete naponski nivoi da se upotrebi ist tip odvodnici na prenapon.

Karakteristikite na odvodnicite na prenapon dadeni se vo to~kite 2.16 i 2.17.

TP-4b
8

2 ZA[TITA NA ENERGETSKITE TRANSFORMATORI 110/X kV

2.1 Za za{tita na energetskite transformatori so prenosen odnos 110/10,5 kV,
110/36,5/10,5 kV, 110/21/10,5 kV i 110/21 kV (vo ponatamo{niot tekst: ET 110/X kV), se
koristi:
osnovna za{tita od vnatre{ni defekti;
rezervna za{tita;
za{tita od preoptovaruvawe;
za{tita od prenaponi;
ostanata za{tita

2.2 Osnovnata za{tita na ET 110/H kV ja so~inuvaat :
Buholcova za{tita;
Diferencijalnata za{tita.

Za ET 110/H kV ne se koristi za{tita na kuki{teto (kazanot).

2.3 Buholcovata za{tita na ET ima ista namena kako vo to~ka 1.3 od ovaa preporaka, a
konstruktivno treba da |i zadovoli i barawata od TP-11.

2.4
Diferencijalnata za{tita na ET (i) se sostoi od trofazno diferencijalno rele so
nazna~ena struja 1 A / 5 A, so trostruka stabilizacija (neosetlivost): na defekti
nadvor od za{tituvanata zona, na golemi strui na magnetizirawe pri vklu~uvawe na ET
(stabilizacija so pomo{ na vtoriot harmonik) i na golemi strui na magnetizirawe pri
zna~itelno zgolemuvawe na naponot (stabilizacija so pomo{ na petiot harmonik).

Diferencijalnata za{tita treba da ima i nestabilizirano prekostrujno rele za brzo
deluvawe kaj mnogu golemi strui (od red 10 I
n
do 20 I
n
).

Diferencijalnata za{tita se napojuva od posebnite jadra na strujnite
transformatori vo trafo poliwata. Izedna~uvaweto (po golemina i po fazi) na
svedenite primarni (vlezni) i izlezni strui na ET se vr{i na samoto rele ili preku
strujnite me|utransformatori (sl.4.2).

Diferencijalnata za{tita na ET se opremuva so posebna uti~nica za ispituvawe vo
pogon i nadvor od pogonot.

2.5 Rezervnata za{tita na ET ja so~inuvaat:
rezervna prekostrujna za{tita RI
1
>;
rezervna kratkospojna za{tita: za{tita na sobirnicite ZS i za{tita od
otkaùvawe na rabotata na prekinuva~ot ZOP;
rezervna zemjospojna za{tita.

1
> e trofazna maksimalna strujna vremenski
nezavisna za{tita, a deluva so vremenska zadr{ka so najmal opseg na podesuvawe
(0,2-3) y. Mernite prekostrujni relei I
1
>na ovaa za{tita se za nazna~ena struja 1 A i
najmal opseg na podesuvawe (1-3) A, se vrzuva redno so za{titata na preoptovaruvawe
na ET (to~ka i sl. 2.10) i so za{titata od trajno nesimetri~no optovaruvawe (to~ka i
sl.2.17.3), i se priklu~uvaat na tretite jadra na strujnite transformatori vo 10 kV to
trafo pole.

Rezervnata prekostrujna za{tita RI
1
> e posledna za{tita na ET vo TS, pa mora da
deluva i pri otkaùvawe na kompletnata osnovna za{tita na ET i kompletnata
kratkospojna za{tita na postroenieto od ponizok napon zaradi gubewe na
ednosmerniot napon na akubaterijata preku koja se napojuvaat ovie za{titi. Zatoa
ovaa za{tita mora da |i zadovoli slednite barawa:

2.6.1 Koga kompletnata za{tita na postroenieto se napojuva so ednosmeren napon od edna
baterija, toga{ rezervnata prekostrujna za{tita RI
1
> treba:
da e so avtonomna pobuda, {to zna~i deka za svojata rabota ne go koristi
ednosmerniot napon od akubaterijata, i toa kako za mernite relei I
1
>, taka i za
vremenskite relei t
2
;

TP-4b
9

vo normalni uslovi da deluva na isklu~uvawe na prekinuva~ot vo site trafo
poliwa preku akubaterijata, pri {to isklu~uvaweto na prekinuva~ot vo 110 kV to
trafo pole se izveduva preku prviot kalem za isklu~uvawe k
i1
, i vo slu~aj da od
bilo koi pri~ini se izgubi ednosmerniot napon od akubaterijata za{titata deluva
na isklu~uvawe na prekinuva~ot vo 110 kV to trafo pole preku
kondenzatorskiot isklopen ured (KIU) i vtoriot kalem za isklu~uvawe k
i2
, koj ja
ima isklu~ivo taa namena.

Predhodnite barawa |i zadovoluva, na primer, za{titata izvedena so elektro-
mehani~ki prekostrujni relei I
1
>i vremenskoto rele t
2
koe se napojuva od zasiteniot
struen transformator priklu~en na strujnite transformatori na koi se priklu~eni i
mernite relei I
1
> na ovaa za{tita, dodeka vremenskoto rele t
1
se napojuva od
akubaterijata. Na sl.2.6.1 daden e primer za izveduvawe na takvoto re{enie na
rezervnata prekostrujna za{tita RI
1
> za slu~aj na za{tita na tronamotaen ET
110/36,5/10,5 kV koga vo 110 kV to trafo pole se koristi tropolen prekinuva~ so eden
(zaedni~ki) pogon. Dokolku vo 110 kV to trafo pole bi se upotrebile tri ednopolni
prekinuva~i so nezavisni pogoni, treba da se upotrebat tri KIU (za sekoj kalem za
isklu~uvawe k
i2
po eden KIU). Na sl 2.6.1 prikaàna e i signalizacijata za gubewe na
naponot na KIU, i toa kako vlezniot naizmeni~en napon 100 V , 50 Hz, taka i izlezniot
ednosmeren napon 110 V =(ovie dva signala moè da se grupiraat vo eden).

Dozvoleni se i drugi re{enija, pod uslov da se ostvari funkcijata na deluvawe na ovaa
za{tita od dva nezavisni izvori na pomo{en napon, preku dva kalema za isklu~uvawe
na prekinuva~ot k
i1
i k
i2
vo 110 kV to trafo pole.

2.6.2 Koga vo TS 110/H kV se koristat dve akubaterii, toga{ se koristat dve rezervni
prekostrujni za{titi na 110 kV strana 1RI
1
> i 2RI
1
> kako i na sekundarnata strana
1RI
2
> , izvedeni kako trofazni maksimalni strujni vremenski nezavisni za{titi koi
deluvaat so vremenska zadr{ka so najmal vremenski opseg na podesuvawe (0,2-3) y.

Mernite relei na ovie za{titi se za nazna~ena struja 1 A i najmal opseg na podesuvawe
(0,9-3) A. Pri toa kompletnoto napojuvawe (na pobudata i deluvaweto) na prvata
za{tita 1RI
1
> odi preku prvata akubaterija i prviot kalem za isklu~uvawe na
prekinuva~ot k
i1
vo 110 kV to trafo pole, a kompletnoto napojuvawe na vtorata
za{tita 2RI
1
>odi preku vtorata akubaterija i vtoriot kalem za isklu~uvawe na
prekinuva~ot k
i2
.

2.6.3 Kaj tronamotajnite ET kaj koi se optovaruva i tercierot, pokraj rezervnata
prekostrujna za{tita RI
1
>izvedeni prema to~kite 2.6.1 i 2.6.2 treba da se izvede i
rezervnata prekostrujna za{tita na tercierot RI
3
>, kako i rezervna prekostrujna
za{tita na sekundarot RI
2
> ako i nazna~enata mo}nost na sekundarot se razlikuva od
nazna~enata primarna (vlezna) mo}nost na ET. Za{titata se izveduva kako trofazna
maksimalna strujna vremenski nezavisna, a deluva so vremenska zadr{ka so najmal
opseg na podesuvawe (0,2-3) y. Mernite prekostrujni relei na ovie za{titi se za
nazna~ena struja 5 A i najmal opseg na podesuvawe (3-9) A. Napojuvaweto i deluvaweto
na ovie za{titi e od akubaterijata

2.6.4 Rezervnata prekostrujna za~tita RI
1
>, RI
2
> i RI
3
>se opremuvaat so posebni uti~nici za
ispituvawe vo pogonot i nadvor od pogon.

2.7 Kratkospojnata za{tita na sobirnicite ZS 10 kV, 20 kV i 35 kV vo TS 110/H kV i
za{titata od otkaùvawe na rabotata na prekinuva~ot ZOP vo postroenieto se
izveduva spored TP-4a1.

2.8 Rezervnata zemjospojna za{tita na 110 kV strana ne se izveduva posebno bidejki
nejzinata funkcija ja obavuvaat rezervnata prekostrujna za{tita RI
1
>i za{titata od
nesimetri~no optovaruvawe ZNO.

2.9 Funkcijata na rezervna zemjospojna za{tita na ET na poniskonaponskata strana (10 kV,
20 kV, 35 kV) ja ima rezervnata zemjospojna za{tita na vodovite. Karakteristikite na
ovaa za{tita dadeni se vo TP-4a1.

Ovaa za{tita isto taka ima i funkcija na osnovna zemjospojna za{tita na sobirnicite
na poniskonaponskata strana (10 kV, 20 kV, 35 kV).

TP-4b
10

I
1
> - trofazno prekostrujno rele so avtonomna pobuda (1-3) A; t
1
vremensko rele (0,2-3) y napojuvano od akubaterijata;
t
2
vremensko rele (0,2-3) y so avtonomna pobuda; KIU kondenzatorski isklopen ured 110 V ~/110 V=; IU ispitna
uti~nica; PR pomo{no rele; k
i1,
k
i 2
kalemi za isklu~uvawe na 110 kV ot prekinuva~; AKU akubaterija; S
RI1>
-
signalizacija na deluvawe na RI
1
>; S
KIU
signalizacija na gubewe na naponot na KIU.

Sl.2.6.1: Rezervna prekostrujna za{tita RI
1
> vo 110 kV trafo pole

2.10 Za{titata od preoptovaruvawa na ET ZP (sl.2.10) treba blagovremeno da predupredi
na pojava na nedozvolenite optovaruvawa i po potreba da izvr{i rasteretuvawe ili
isklu~uvawe na ET. Ovaa za{tita treba da ovozmoì optimalno koristewe na
mo}nosta na ET vo soglasnost so standardite J US N.H1.016 i IEC 354 (vidi TP-11 i
Dodatok na TP-11).

Za{titata od preoptovaruvawe se sostoi od termi~ka slika na TS (sl.2.10.3) i
dva stepena (modula) na prekostrujnata za{tita (ZP1 i ZP2).

Za{titata od preoptovaruvawe na ET 110/H kV treba da raboti na sledniot na~in:

2.10.1 Ako optovaruvaweto na ET porasne nad I
n
, kade I
n
e vrednosta na nazna~enata primarna
struja na glavniot izvod na regulacionata preklopka, rea|ira prviot stepen na ovaa
za{tita ZP1 kogo go so~inuva monofaznoto prekostrujno rele I
p1
>, koe posle
podesuvawe na vremenskata zadr{ka od 20 y dava signal za pre~ekoruvawe na
nazna~enata struja na ET (signal A1), dava komanda za vklu~uvawe na ventilatorot na
ET i go podgotvuva koloto za rasteretuvawe na ET, koe }e usledi koga }e se zatvori
grani~niot kontakt na termi~kata slika (rednata vrska na ovie dva kontakta
ovozmoùva poedinite izvodi opfateni so ova rasteretuvawe da moàt brzo da se
vklu~at ako so toa ne se poremeti odnosot: I
1
<I
n
, postignat so rasteretuvaweto).

2.10.2 Ako optovaruvaweto na ET porasne nad 1,7 I
n
, reagira vtoriot stepen na ovaa
za{tita ZP2, kogo go so~inuva monofaznoto prekostrujno rele I
p2
>, koe posle
podesenata vremenska zadr{ka od 30 y go rasteretuva ET.

2.10.3 Termi~kata slika TY (sl.2.10.3) ja meri (preslikuva ) temperaturata na najtoplata
to~ka na namotkite na ET.

TP-4b
11

Termomodelot na termi~kata slika (meren pretvara~) raboti na principot na
kombinirano merewe na temperaturata na najtoplata to~ka na masloto so pomo{ na
otporniot termometar i grejnata namotka niz koja protekuva struja srazmerno na
strujata na 110 kV te namotki vo srednata faza (faza 1V), koja se dobiva od
strujniot transformator vo 110 kV to trafo pole.

Otporniot termometar e meren ured koj se sostoi od meren otpornik Pt 100 DIN 43760
koj pri 0
0
S ima otpornost 100 i se vgraduva vo xepot na termometarot na kapakot na
ET. Za da se kompenzira vlijanieto na otpornosta na priklu~nite provodnici koi go
povrzuvaat otporniot termometar so termomodelot na termi~kata slika, se koristi
regulacionen otpornik od 5 ..
Kompletnata termi~ka slika se ispora~uva zaedno so ET.
So pomo{ na termi~kata slika se vr{i komanduvawe na ventilatorite
(vklu~uvawe koga temperaturata na namotkite dostigne 80
0
S i isklu~uvawe koga
temperaturata na namotkite }e opadne pod 70
0
S), se signalizira pojavata na
nedozvoleno optovaruvawe i na krajot se vr{i rastovaruvawe ili isklu~uvawe
na ET (preku grani~niot kontakt na termi~kata slika vo kombinacija so ZP1).

Proizvoditelot na ET treba da dade podatoci za temperaturite na deluvawe na
poedinite stepeni na termi~kata slika i za na~inot na priklu~uvawe, podesuvawe i
koristewe na termi~kata slika.
Preku termomodelot na termi~kata slika se vr{i i merewe na temperaturata na
najtoplite to~ki na namotkite i masloto. Mereweto se vr{i lokalno vo TS preku
smeta~ot (kompjuterot) vo TS i/ili preku elektri~niot pokazen instrument so
preklopka za izbor na merewe na temperaturata na namotkite ili masloto i
dale~inski vo nadle`niot dispe~erski centar.

ZP za{tita od preoptovaruvawe; ZP1- prv stepen na ZP; ZP2 vtor stepen na ZP;
TS termi~ka slika; sTS sonda na termi~kata slika Pt 100 DIN; I
p1
> - prekostrujno rele (0,5-1,5) A; ; I
p2
> - prekostrujno
rele (1-3) A; t vremensko rele (3-60)y; PR pomo{no rele; RET rasteretuvawe na ET; V
u
(V
i
) vklu~uvawe
(isklu~uvawe) na ventilatorite na ET; ZNO za{tita od nesimetri~no optovaruvawe; RI
1
> - rezervna prekostrujna
za{tita na primarot na ET; i diferencijalna za{tita; IU ispitna uti~nica; S signalizacija za deluvawe na ZP; S
1

pre~ekoruvawe na nazna~enata struja na ET (I
1
>I
n
); S
2
- rasteretuvawe na ET, deluvawe na ZP
2
(I
1
>1,7I
n
); S
3
-
predupreduvawe pred rasteretuvawe na ET; S
4
- rasteretuvawe na ET pred da deluva TS.

Sl.2.10: Za{tita od preoptovaruvawe na TS 110/H kV

TP-4b
12

Sl.2.10.3: Termi~ka slika na ET

2.10.4 Mernite prekostrujni relei I
p1
>i I
p2
> se za nazna~ena struja 1 A, so najmal opseg na
podesuvawe (0,5-1,5) A za I
p1
> i (1-3) A za I
p2
> i se priklu~uvaat na strujnite
transformatori vo 110 kV to trafo pole, i toa vo faza 0 i 8, dodeka termi~kata
slika se priklu~uva na strujniot transformator vo faza 4 (faza 1V na ET).

2.10.5 So deluvawe na za{titata od preoptovaruvawe treba da se rastereti ET taka {to
se isklu~uva odreden broj na izvodi na poniskonaponskata strana. Brojot na
isklu~enite izvodi se odreduva taka da optovaruvaweto na ET se svede na vrednost
pomala od nazna~enata (I
1
<I
n
). Za rasteretuvawe moè da se izberat izvodi koi se
isklu~uvaat so deluvawe na avtomatskoto frekventno rasteretuvawe (AFR), pri {to
se isklu~uvaat izvodite vo tri stepeni, pa ako toa ne e dovolno posle 10 y se
isklu~uva i ~etvrtiot stepen.

2.10.6 Za{titata od preoptovaruvawe (ZP1, ZP2, TS) se opremuva so uti~nica za ispituvawe
vo pogon i nadvor od pogonot.

2.11 Za tronamotajnite ET se koristi edna termi~ka slika. Da ne dojde do
preoptovaruvawe na tercierot, posebno vnimanie treba da se posveti na
preventivnata za{tita so redovno sledewe na optovaruvaweto, ili moè da se
primeni termi~ko rele ~ija vremenska konstanta na zagrevawe e prilagodena na
terciernata namotka.

Istoto vaì i za sekundarnata namotka ~ija nazna~ena mo}nost e pomala od
nazna~enata mo}nost na primarnata namotka.

2.12 Preventivnata za{tita od preoptovaruvawe se sostoi vo redovno sledewe na
optovaruvaweto na sekoja namotka na ET, pravilnoto prognozirawe na optovaruvaweto
vo redoven i havariski pogon, kako i blagovremeno aktivirawe na novi TS 110/H kV.

2.13 Kontaktniot termometar kaj ET 110/H kV se koristi samo za vizuelna kontrola na
temperaturata na masloto pod kapakot, no ne i za rasteretuvawe ili isklu~uvawe na
ET pri preoptovaruvawe.

Kontaktniot termometar e za nadvore{na montaà, so dva kontakta: so edniot se
vklu~uvaat ventilatorite na ET koga temperaturata na masloto }e narasne nad 70
0
S, a
so vtoriot se isklu~uvaat ventilatorite koga temperaturata na masloto }e opadne pod
60
0
S.
2.14 Za{titata od prenaponi se primenuva vo sklop na efikasnite merki na koordinacija
na izolacijata vo mreàta i postroenieto.

Postapkata na koordinacija na izolacijata na opremata vo ramkite na sistemot na

Osnovnata za{tita na ET od prenaponi ja so~inuvaat odvodnici na prenaponi. Ne
se prepora~uva primena na za{titni iskri{ta na provodnite izolatori na ET (TP-
11).

TP-4b
13

2.15 Odvodnicite na prenapon se montiraat {to poblizu do priklu~ocite na ET i so {to
pokratki vrski se priklu~uvaat na faznite provodnici i zazemjuva~ot na TS. So
koristat cink oksidni (ZnO) odvodnici (IEC 99-4) ili ventilni odvodnici (IEC 99-1) na
prenapon, no na site naponski nivoi treba da se koristat ist tip odvodnici.

Priklu~ocite na terciernata namotka na ET se za{tituvaat ako tercierot se
optovaruva. Odvodnicite na prenapon ne se montiraat na priklu~ocite na
namotkite koi napojuvaat kablovska mreà.

Karakteristikite na ZnO odvodnicite na prenapon dadeni se vo tabela 2.15a.
Karakteristikite na ventilskite odvodnici na prenapon dadeni se vo tabela 2.15.b.

Tabela 2.15a: Karakteristiki na ZnO odvodnici na prenapon

TS 110/H kV i 35/H kV
Postroenie 10 kV 20 kV 35 kV 110 kV
Najvisok napon vo mreàta (kV) 12 24 38 123
Vrsta (tip) na odvodnikot Cinkoksiden (ZnO)
Nazna~ena struja I
n
(kA) 10
Nazna~en napon U
r
(kV) 15 26(30*) 37 102
Traen raboten napon U
c
(kV) 12 21(24*) 30 84
Klasa na rasteretuvawe 1 ili 2 3
* - vo izolirana 20 kV mreà

Tabela 2.15b: Karakteristiki na ventilskite odvodnici na prenapon

Postroenie Nazna~en napon
(kV)
Najmal prodoren
napon 50 Hz
(kV)
Najgolem udaren
napon na reagirawe
(kV)
110 kV 105 193 286
35 kV 40,5 75 110
20 kV 25,5 47 72
10 kV 12 21 40

2.16 Ako kraevite na namotkite na ET se za{tituvaat so odvodnici na prenaponi,
toga{ treba da se za{titi i neutralnata to~ka na taa namotka ako e izolirana od
zemjata. Vo tabela 2.16dadeni se karakteristikite na ventilskite odvodnici na
prenapon koi se koristat za za{tita na neutralnite to~ki na 10 kV, 20 kV i 35 kV ( 110
kV mreà sekoga{ treba da rabotat so zazemjena neutralna to~ka, pa neutralnata to~ka
na tie mreì ne se za{tituvaat od prenaponi)

Tabela 2.16 Karakteristiki na ventilskite odvodnici za neutralna to~ka na
10 kV, 20 kV i 35 kV mreì

Postroenie Nazna~en napon
(kV)
Najmal prodoren
napon 50 Hz
(kV)
Najgolem udaren
napon na reagirawe
(kV)
35 kV
20 kV 18 33 53
10 kV 9 15 36

2.17 Ostanati za{titi na ET se:
za{tita na regulacionata preklopka;
za{tita na motorite na ventilatorite;
za{tita od trajno nesimetri~no optovaruvawe (ZNO)
za{tita (kontrola) na isklu~nite krugovi na prekinuva~ot;
kontrola na minimalnoto nivo na masloto

2.17.1 Za{titata na regulacionata preklopka od vnatre{ni defekti se izveduva so gasno
(Buholcovo) rele koe se postavuva vo spojnata cevka pome|u sadot na prekinuva~kiot
del na regulacionata preklopka i konzervatorot (to~ka 6.9 TP-11). Releto deluva na
isklu~uvawe na ET bez vremenska zadr{ka.

TP-4b
14

2.17.2 Za{titata na motorot na regulacionata preklopka ja odreduva i ispora~uva
proizvoditelot na ET.
Za{titata na motorite na ventilatorite i nivnoto upravuvawe se izveduva spored
poglavie 11 vo TP-11. Se signalizira defektot na ventilatorite, gubeweto na napon za
napojuvawe na ventilatorite, kako i polo`bata na vklu~enite ventilatori (ra~no ili
avtomatski)

2.17.3 Za{titata od trajno nesimetri~no optovaruvawe ZNO (sl.2.17.3) ima zada~a da
spre~i defekt vo ET zaradi nesimetri~no optovaruvawe na 110 kV ta strana (prekid
na edna faza na napojniot 110 kV vod, zaglavuvawe na eden pol na 110 kV
prekinuva~ot vo trafo poleto ili vo dalekuvodnoto pole vo istata ili napojnata
trafostanica itn.).

Dokolku motorniot pogon na prekinuva~ite e nezavisen za sekoj pol, se prepora~uva da
se vgradi za{tita od nesklad na polovite so upotreba na dve vremenski relei.

ZNO go so~inuva monofazno prekostrujno rele I
0
>so nazna~ena struja 1 A, so najmal
opseg na podesuvawe (0,1-0,3) A. Za{titata deluva so vremenska zadr{ka so najmal
opseg na podesuvawe (2-6) y.

Se isklu~uvaat prekinuva~ite vo site trafo poliwa. Mernoto rele ZNO se
priklu~uva vo neutralniot provodnik na trite strujni transformatori vo 110 kV to
trafo pole, preku jadroto na koe se priklu~uvaat rezervnata prekostrujna za{tita
RI
1
>i za{titata od preoptovaruvawe ZP.

2.17.4 Za{titata (kontrolata) na isklu~nite krugovi na prekinuva~ot K
ik
treba da
signalizira pojava na defekt vo kolata za ednosmeren napon za isklu~uvawe na
prekinuva~ot vo site trafo poliwa, i toa: gubewe na ednosmeren napon za
isklu~uvawe na prekinuva~ot , prekin vo koloto na kalemot za isklu~uvawe na
prekinuva~ot (vo isklu~ena i vklu~ena polo`ba), defekt na pomo{nite kontakti na
prekinuva~ot i otkaùvawe na rabotata na mehanizmot za isklu~uvawe na
prekinuva~ot. Vo 110 kV to trafo pole ovaa za{tita se priklu~uva samo na kalemot
(eden ili tri) za isklu~uvawe preku akubateriite (kalemi k
i1
i k
i2
).

2.17.5 Kontrolata (signalizacijata) za minimalno dozvolenoto nivo na masloto se
izveduva so pomo{ na magneten maslen pokaùva~ na kotelot i regulacionata
preklopka na ET.

I
0
> - monofazno prekostrujno rele (0,1-0,3) A; t vremensko rele (0,3-6) y ; IU ispitna uti~nica; PR pomo{no rele 110
V=; k
i1
kalem za isklu~uvawe na 110 kV ot prekinuva~ vo trafo poleto; S
ZNO
- signalizacija za deluvawe na ZNO; I
35,20,10
isklu~uvawe na prekinuva~ot vo 35(20,10) kV trafo pole.

Sl.2.17.3: Za{tita od nesimetri~no optovaruvawe ZNO
TP-4b
15

3 PREPORAKI ZA PODESUVAWE NA ZA[TITATA NA ET

3.1 Osnovnite za{titi na ET: Buholc, za{titata na kuki{teto kotelot i
diferencijalnata za{tita (to~ka 1.3, 1.4, 2.3 i 2.4) deluva na isklu~uvawe na ET bez
vremenska zadr{ka.

1
> na primarnata strana na ET se podesuva na
sledniot na~in:

3.2.1 Strujnoto podesuvawe na mernoto rele I
1
>na vrednost na strujata na otpu{tawe od:
1,2 I
n

kade I
n
e nazna~ena vrednost na primarnata struja na glavniot izvod na ET.

3.2.2 Vremeto na deluvawe na rezervnata prekostrujna za{tita RI
1
> za ET 35/H kV
iznesuva 1,5 y.

3.2.3 Vremeto na deluvawe na rezervnata prekostrujna za{tita RI
1
> za ET 110/H kV, i toa
funkciite na deluvawe preku akubaterijata (vo TS so dve akubaterii: prvata
akubaterija) i prviot kalem za isklu~uvawe k
i1
na prekinuva~ot vo 110 kV to trafo
pole (vremenskoto rele t
1
na sl.2.6.1) iznesuva:
2,1 y za dvonamotajnite ET 110/10,5 kV i 110/21 kV;
2,2 y za tronamotajnite ET 110/36,75/10,5 kV i 110/21/10,5 kV kaj koi tercierot se
optovaruva;

Vremenskoto podesuvawe na ovaa za{tita so funkcija na deluvawe preku vtorata
akubaterija i vtoriot kalem za isklu~uvawe k
i2
na prekinuva~ot vo 110 kV to trafo
pole (vremensko rele t
2
na sl.2.6.2), treba da bide za najmnogu 0,5 y pogolemo od
predhodno dadenite vrednosti.

2
> i RI
3
> na sekundarnata i terciernata strana na
ET 110/H kV (to~ka 2.6.3) se podesuva na sledniot na~in:

3.3.1 Strujnoto podesuvawe na vrednost na strujata na otpu{tawe od:
1,8 I
n
ako soodvetnata namotka dopolnitelno se za{tituva i so termi~koto rele
~ija vremenska konstanta na zagrevawe e prilagodena na taa namotka (to~ka 2.11);
1,5 I
n
bez posebno termi~ko rele.

3.3.2 Vremeto na deluvawe na RI
2
> i RI
3
> iznesuva 1,5 y.

3.4 Rezervnata zemjospojna za{tita na 35 kV strana na ET 35/H kV (RI
0
>, to~ka 1.8) se
podesuva taka da mernoto rele reagira pri struja na zemjospoj od 50 A, dodeka
vremeto na deluvawe na ovaa za{tita treba da bide 0,5 y za zazemjeno yvezdi[te, a 2 s
za nezazemjeno yvezdi[te.

3.5 Kratkospojnata za{tita na sobirnicite ZS, koja ima i funkcija na rezervna
kratkospojna za{tita na ET (to~ki 1.7 i 2.7) se izveduva i podesuva spored TP-4a1.

3.6 Funkcijata na zemjospojna za{tita na ET (to~ki 1.9 i 2.9) na poniskonaponskata strana
(10 kV, 20 kV, 35 kV) ja ima rezervnata zemjospojna za{tita na vodovite, pa strujnoto i
vremenskoto podesuvawe na ovaa za{tita se izveduva spored TP-4a1.

3.7 Za{titata od nesimetri~no optovaruvawe ZNO se podesuva na sledniot na~in:
strujnoto podesuvawe na mernoto rele I
0
> se izveduva taka da vrednosta na
podesenata struja, presmetano na primarnata (110 kV) strana, iznesuva 30 A;
vreme na deluvawe: 6 y.

3.8 Zaradi evidencija i analiza na nastanite vo mreàta i vo TS neophodno e
izveduvawe na poedine~na signalizacija na deluvaweto na poedinite za{titi na
ET (diferencijalna, rezevna prekostrujna, termi~ka itn.), i toa lokalno vo TS preku
stani~niot smeta~ (kompjuter) i dale~inski vo nadle`niot dispe~erski centar.

Vo prilog na ovaa preporaka se dava popis na neophodnite signali na deluvawe na
poedinite za{titi na ET 110/H kV, kako i signalite povrzani za rabotata na
ventilatorite na ET. Zemen e primer na tronamotaen ET 110/36,75/10,5 kV.

TP-4b
16

4 PRIMERI ZA IZBIRAWE NA RELEJNI KOMBINACII

4.1 Na sl 4.1 dadeni se karakteristi~ni primeri za izbirawe na uredite za za{tita na ET
vo TS 35/10 kV:

a) Principielna {ema za za{tita na ET so mo}nost 8 MVA koj raboti vo kablovska 35 kV i
10 kV mreà vo koja neutralnite to~ki se zazemjeni preku niskoomski impedansi.

b) Principielna {ema za za{tita na ET so mo}nost 4 MVA koj raboti vo nadzemna ili
me{ovita 35 kV i 10 kV mreà vo koja neutralnata to~ka na 10 kV ta mreà e
izolirana, a kapacitivnata struja na zemjospoj : I
z
<10 A.

4.2 Na sl.4.2 dadeni se karakteristi~ni primeri za izbirawe na uredi za za{tita na ET
vo TS 110/H kV:

a) Principielna {ema za za{tita na ET 110/10,5 kV so sprega YNd5 koj raboti vo
nadzemna 110 kV i 10 kV mreà pri {to neutralnata to~ka na 10 kV ta mreà e
zazemjena preku niskoomska impedansa.

b) Principielna {ema za za{tita na ET 110/H kV koj raboti vo nadzemna 110 kV mreà i
kablovska 10(20) kV mreà, so dve sekcii 10 kV (20) kV sobirnici.

v) Principielna {ema za za{tita na tronamotaen ET 110/36,75/10,5 kV, so mo}nost
31,5/31,5/10,5 MVA, koj raboti vo nadzemna 110 kV i 35 kV mreà i kablovska 10 kV
mreà, pri {to 10 kV ta mreà vo prvata etapa raboti kako izolirana, a podocna so
zazemjena neutralna to~ka.

Napomena:

PRIMERI ZA RELEJNA ZA{TITA NA ENERGETSKITE TRANSFORMATORI SO NUMERI^KI
RELE I SO FUNKCII ZA UPRAVUVAWE dadeni se vo TP-4a1, To~ka 10, Sl.10.1, Sl.10.2 i Sl. 10.3

Bu Buholcova za{tita; KT kontakten termometar ili termostat; ZK za{tita na kuki{teto;
ZS za{tita na 10(20) kV sobirnici; ZOP za{tita od otkaùvawe na 10(20) kV ot prekinuva~;
RZZ rezervna zemjospojna za{tita; RI
1
> - rezervna prekostrujna za{tita na primarot na ET;
R
t
monofazna za{tita od preoptovaruvawe; RI
0
-> - rezervna zemjospojna za{tita na primarot na ET;
Z impedansa za zazemjuvawe na neutralnata to~ka; I
1
> - prekostrujno rele (5-15) A;
I
t
> - monofazno prekostrujno rele (3-9) A; I
0
> - monofazno prekostrujno rele (1-3) A;
I>> - kratkospojno rele (10-25) A; t - vremensko rele (0,2-3) y; t
t
- vremensko rele (5-15) min.;
t
0
- vremensko rele (0,05-0,5) y;

Sl.4.1.a Za{tita na ET 35/H kV, 8MVA
TP-4b
17

Bu Buholcova za{tita; KT kontakten termometar ili termostat; ZK za{tita na kuki{teto;
RI
1
> - rezervna prekostrujna za{tita na primarot na ET; RI
0
> - rezervna zemjospojna za{tita na primarot na ET;
SZ signalizacija na zemjospojot na 10(20) kV sobirnici; ATZ avtomatski traga~ na zemjospojot;
I
0
> - monofazno prekostrujno rele (1-3) A; U
0
prenaponsko rele (20-60) V, 50 Hz; t - vremensko rele (0,2-3) y;

Sl.4.1.b Za{tita na ET 35/H kV, 4 MVA (I
z
< 10 A)

TP-4b
18

Sl.4.2.a Za{tita na ET 110/10,5(21) kV

Legenda za slika 4.2

Bu Buholcova za{tita; GR gasno rele na regulacionata preklopka; i diferencijalna za{tita;
ZP za{tita od preoptovaruvawe; ZP1 prv stepen na ZP; ZP2 vtor stepen na ZP; TS termi~ka slika; RI
1
> -
rezervna prekostrujna za{tita; ZNO za{tita od nesimetri~no optovaruvawe; ZS za{tita na sobisnicite so X kV;
ZS1 osnoven modul na ZS; ZS2 dopolnitelen modul na ZS; ZOP za{tita od otkaùvawe na prekinuva~ot so X kV;
ZOP1 osnoven modul na ZOP; ZOP2 dopolnitelen modul na ZOP; RZZ rezervna zemjospojna za{tita za X kV; RZV
rezervna zemjospojna visokoomska za{tita za X kV; RI
0s
- rezervna zemjospojna za{tita vo TS so dve sekcii sobirnici
so X kV; SZ signalizacija na zemjospojot vo izolirana mreà; K
ik
kontrola na isklu~nite krugovi vo trafo
poliwata; k
i 1
; k
i 2
kalemi za isklu~uvawe na 110 kV te prekinuva~i; AKU akubaterija; KIU kondenzatorski isklopen
ured; ARN avtomatski regulator na napon; RET rasteretuvawe na ET; sTS sonda na termi~kata slika; Z impedansa
za zazemjuvawe na neutralnata to~ka; TRU transformator za zazemjuvawe; NT naponski transformator; MT struen
me|utransformator koga se primenuva analogna za{tita

TP-4b
19

Sl. 4.2.b: Za{tita na ET 110/10,5 kV vo postroenie so dve sekcii
10 kV (20 kV) sobirnici

TP-4b
20

Sl. 4.2.v: Za{tita na tronamotaen ET 110/H/Y kV

TP-4b
21

PRILOG 1 kon TP-4b

SPISOK NA NEOPHODNI SIGNALI ZA DELUVAWE NA ZA[TITATA NA ET
110/H kV

- PRIMER ZA TRONAMOTAEN ET 110/36,75/10,5 kV

1. Diferencijalna za{tita ( i )
2. Buholc na ET, signalizacija (Bus)
3. Buholc na ET, isklu~uvawe (Bui)
4. Gasno (Buholcovo) rele na regulacionata preklopka, isklu~uvawe (GR)
5. Rezervna prekostrujna za{tita na primarot (RI
1
>)
6. Rezervna prekostrujna za{tita na sekundarot (RI
2
>)
7. Rezervna prekostrujna za{tita na tercierot (RI
3
>)
8. Za{tita na 35 kV sobirnici (ZS
35
)
9. Za{tita na 10 kV sobirnici (ZS
10
)
10. Otkaùvawe na rabotata na prekinuva~ na 35 kV izvodi (ZOP
35
)
11. Otkaùvawe na rabotata na prekinuva~ na 10 kV izvodi (ZOP
10
)
12. Zemjospoj na tercierot (10 kV mreà), (U
010
>)
13. Rezervna zemjospojna za{tita 35 kV (RZZ
35
)
14. Rezervna zemjospojna za{tita 10 kV (RZZ
10
)
15. Rezervna zemjospojna visokoomska za{tita 10 kV (RZV
10
)
16. Za{tita od nesimetri~no optovaruvawe (ZNO)
17. Pre~ekoruvawe na nazna~enata struja na ET (S
1
:I
1
>I
n
)
18. Rasteretuvawe na ET, II stepen (S
2
:ZP
2
)
19. Termi~ka slika: predupreduvawe pred rasteretuvawe (S
3
:TS)
20. Termi~ka slika: rasteretuvawe na ET (S
4
:TS)
21. Kontrola na krugovite za isklu~uvawe na 110 kV prekinuva~, trafo (K
ik1
)
ik2
)
ik3
)
24. Minimum maslo vo kotelot na ET (MU
k
)
25. Minimum maslo vo regulacionata preklopka (MU
RP
)
26. Defekt na ventilatorite na ET (V
kvar
)
27. Gubewe napon za ventilatorite na ET (V
bezn
)
28. Ventilatorite na ET vklu~eni avtomatski (V
aut
)
29. Ventilatorite na ET vklu~eni ra~no (V
racno
)
30. Blokada na mehanizmot na regulacionata preklopka (BRP)

Literatura:

TP-4v

1

TEHNI^KA PREPORAKA br.4 v:

PRIMENA NA LOKALNA AVTOMATIKA VO DISTRIBUTIVNITE
TRANSFORMATORSKI STANICI
35/10 kV I 110/X kV

Noemvri 2004

TP-4v

2



Tehni~ko ureduvawe: Tomislav Bojkovi}, B. Funduk i S. Rafailovi}
Ra~unarska obrabotka na crteìte: Jelena Markovi}


IZDAVA^:

[tampa:
Tira`:

Napomena:
ESM.

TP-4v

3

S O D R @ I N A

Red.br Str.
1 Osnovni barawa za primena na lokalnata avtomatika 5
2 Primena na avtomatsko povtorno vklu~uvawe (APV) na prekinuva~ite 5
3 Primena na avtomatsko vklu~uvawe na rezervnoto napojuvawe (AURN) 7
4 Primena na avtomatsko barawe na zemjospoj 9
5 Avtomatska regulacija na naponot 10
6 Avtomatsko frekventno rasteretuvawe 10
7 Ostanati vidovi na lokalna avtomatika 11

TP-4v

4

~etvrtiot sostanok, koj e odràn 18 i 19 Noemvri 2004 godina vo Dojran, donese odluka: se
usvojuva

TEHNI^KATA PREPORAKA br. 4v

PRIMENA NA LOKALNA AVTOMATIKA VO DISTRIBUTIVNITE
35/10 kV I 110/X kV

Predloènite re{enija se vo sklad so vaè~kite tehni~ki i ekonomski mo`nosti vo
elektrodistriburivnite pogoni





Noemvri 2004

TP-4v

5

1 OSNOVNI BARAWA ZA PRIMENA NA LOKALNATA AVTOMATIKA

1.1 Funkciite na lokalnata avtomatika se ostvaruvaat preku stani~niot smeta~
(kompjuter) vo ramkite na sistemot na mikroprocesorskata integrirana
za{tita i upravuvawe (SMIZUP, TP-12a i TP-12b) ili se koristat soodvetni
relejni uredi ili relejni kombinacii.

Primenata na sistemot za dale~insko upravuvawe ne ja isklu~uva primenata
na lokalnata avtomatika.

1.2 Osnovni vidovi na lokalnata avtomatika koi se primenuvaat vo
distributivnite TS 110/10 kV, TS 110/20 kV, TS 110/35/10 kV i TS 35/10(20) kV (vo
ponatamo{niot tekst: TS 110/H kV i TS 35/H kV) se:
avtomatsko povtorno vklu~uvawe (APV);
avtomatsko vklu~uvawe na rezervnoto napojuvawe (AVRN);
avtomatsko barawe na zemjospoj (ATZ);
avtomatska regulacija na naponot;
avtomatsko frekventno rasteretuvawe (AFR);
ostanati vidovi na lokana avtomatika.

2 PRIMENA NA AVTOMATSKO POVTORNO VKLUÛVAWE (APV)
NA PREKINUVAÔT

2.1 Na izvodite na nadzemnite i me{ovitite 10 kV i 20 kV vodovi vo TS 110/H kV i
TS 35/H kV se prepora~uva primena na tropolno avtomatsko povtorno
vklu~uvawe (APV) na prekinuva~ot so dva obida: vo prviot obid se vr{i brzo
APV, a vo vtoriot bavno APV.

Ako defektot ne se otkloni so primena na APV, treba da usledi kone~no
isklu~uvawe na prekinuva~ot.

2.2 Primenata na APV vo 35 kV -ta mreà zavisi od oblikot na mreàta:

2.2.1 Ako edna ili pove}e TS 35/H kV se napojuvaat od TS 110/35 kV ili TS 110/35/10 kV
preku radijalen nadzemen i/ili me{ovit 35 kV vod, toga{ na 35 kV izvodot vo TS
110/35 kV ili TS 110/35/10 kV treba da se vgradi APV na prekinuva~ot so dva obida
brzo plus bavno. Istoto vaì i za 35 kV izvodot vo TS 35/H kV prema sosednata
TS 35/H kV, no na niv moè da se primeni i samo bavno APV na prekinuva~ot
avtomatski vklopni~ar.

2.2.2 Ako TS 35/H kV ima mo`nost za dvostrano napojuvawe preku otvoren prsten ili
rezerven 35 kV vod, toga{ vo ovaa TS ne se koristi APV na prekinuva~ot na 35 kV
izvodi, tuku se koristi avtomatsko vklu~uvawe na rezervnoto napojuvawe (AURN,
poglavje 3). Vo ovoj slu~aj na 35 kV te izvodi vo TS 35/H kV i TS 110/35/H kV moè
da se primeni bavno APV na prekinuva~ot (avtomatski vklopni~ar).

2.3 Primenata na APV na prekinuva~ot vo 110 kV mreà se izveduva spored TP-4a2.

2.4 Primenata na bavno APV na prekinuva~ot - avtomatski vklopni~ar dozvolena e
i na izvodite na nadzemnite i me{ovitite 10 kV vodovi vo TS 35/H kV so pomali
instalirani mo}nosti, od koi prete`no se napojuva {irokata potro{uva~ka.

2.5 Potpolniot ciklus na APV na prekinuva~ot so dva obida e sledniot:

a) Isklu~uvawe na prekinuva~ot:
so deluvawe na prekostrujnata i zemjospojnata za{tita so vremenska zadr{ka,
i
so deluvawe na kratkospojnata za{tita i toa: momentalno deluvawe za 10 kV i
20 kV te vodovi, kako i za 35 kV te vodovi koi napojuvaat specijalni
potro{uva~i (motori so edine~na mo}nost pogolema od 500 kW), dodeka za
ostanatite potro{uva~i na 35 kV te vodovi so deluvawe na ovaa za{tita so
vremenska zadr{ka.

TP-4v

6

b) Brzo APV na prekinuva~ot

v) Isklu~uvawe na prekinuva~ot so vremenska zadr{ka so deluvawe na prekostrujnata,
zemjospojnata i kratkospojnata (ako ima vremenska zadr{ka) za{tita,

g) Bavno APV na prekinuva~ot.

d) Kone~no isklu~uvawe na prekinuva~ot.

Releto za APV na prekinuva~ot treba da ima, vo ramkite na kompletniot ciklus na
rabota, mo`nost za birawe na samo brzo ili samo bavno APV, kako i mo`nost za
avtomatsko birawe na programot za rabota vo zavisnost od vrstata na defektot na vodot:
pri deluvawe na kratkospojnata za{tita moè da deluva samo brzo APV na prekinuva~ot,
dodeka pri deluvawe na prekostrujnata ili zemjospojnata za{tita releto treba da go
obavi celiot ciklus na rabota so dva obida.

2.6 Najmaliot opseg na podesuvawe na beznaponskata pauza za brzo APV na prekinuva~ot
iznesuva (0,2-1,5) y. Za prose~ni uslovi na rabota na distributivnite mreì se
prepora~uva podesuvawe na 1 y. Isklu~itelno, ako na nekoj izvod ima specifi~ni
potro{uva~i (motori so edine~na mo}nost pogolema od 500 kW itn.) beznaponskata pauza
moè da se namali do 0,3 y, vo zavisnost od karakteristikite na potro{uva~ite i
avtomatikata primeneta kaj potro{uva~ot zaradi prifa}awe na brzoto APV.

2.7 Najmaliot opseg na podesuvawe na beznaponskata pauza na bavnoto APV na
prekinuva~ot treba da iznesuva (10-180) y, a podesenata vrednost e:
koga sporoto APV se koristi vo ramkite na potpolniot ciklus na rabota so dva obida:
180 y kaj malkumaslenite prekinuva~i i 15 y kaj vakuumskite prekinuva~i;
koga se koristi samo bavno APV na prekinuva~ot (avtomatski vklopni~ar): 10 s.

2.8 Na izvodite na kablovskite vodovi (podzemen kabel ili SKS) ne se primenuva APV
na prekinuva~ot. Me|utoa, opravdana e primenata na bavno APV (avtomatski
vklopni~ar) na kablovskite izvodi na koi }e se utvrdi deka brojot na isklu~uvawata
kako posledica na deluvaweto na za{titata na vodot e zna~itelno pogolem od brojot na
defekti na vodot, posebno vo transformatorskite stanici koi ne se upravuvani
dale~inski ili ne se so stalna posada.

2.9 Zaradi evidencija i analiza na nastanite vo mreàta da se predvidi registrirawe na
brzite i bavnite APV, kako i vkupnite neuspe{ni APV na prekinuva~ot, i toa lokalno vo
TS preku smeta~ot (kompjuterot) vo TS i dale~inski prosledenite informacii do
nadle`niot dispe~erski centar.

2.10 Prekinuva~ite mora da bidat atestirani za primena na soodvetni ciklusi na APV.
Novite prekinuva~i mora da |i ispolnuvaat barawata na potpolniot ciklus APV (to~ka
2.5). Mora da postoi za{tita od pumpawe na prekinuva~ot (blokada na posledovatel-
nite vklu~uvawa pri traen impuls za vklu~uvawe).

TP-4v

7

3 PRIMENA NA AVTOMATSKO VKLUÛVAWE NA REZERVNOTO
NAPOJUVAWE (AVRN)

3.1 Se prepora~uva sekoja TS 35/H kV, koja ima mo`nost za dvostrano napojuvawe na 35 kV
strana (od dve TS 110/H kV ili preku dva 35 kV izvoda od ista TS 110/H kV) da ima ured
za avtomatsko vklu~uvawe na rezervnoto napojuvawe (AVRN). Istoto se odnesuva i za
TS 110/H kV koja ne raboti vo zatvorena prstenasta 110 kV mreà.

3.2 Uredot za AVRN, koga raboti vo uslovi od to~ka 3.1, treba da |i zadovoli slednite
barawa (sl.3.2):

Sl.3.2 Avtomatsko vklu~uvawe na rezervnoto napojuvawe (AVRN)

a) Pri gubewe na naponot na glavniot izvod na napojuvawe (izvod A na sl.3.2) uredot posle
odredena vremenska zadr{ka vr{i isklu~uvawe na prekinuva~ot R
1
na ovoj izvod, a posle
toa vr{i vklu~uvawe na prekinuva~ot R
2
na rezervniot izvod na napojuvawe (izvodot V).

b) Koga podocna naponot na glavniot izvod }e se normalizira, uredot posle odredena
vremenska zadr{ka vr{i vklu~uvawe na prekinuva~ot R
1
na glavniot izvod A, a posle toa
vr{i prekinuvawe na prstenot so prekinuva~ot R
2
na rezervniot izvod V. Na toj na~in se
vr{i avtomatsko vra}awe na normalnoto napojuvawe bez povtorno isklu~uvawe na
rabotata na TS. Za da ova bide mo`no, vo napojnata mreà 35 kV, odnosno 110 kV, fazite
mora da bidat uskladeni.

v) Vremenskata zadr{ka za programska rabota na uredot za AVRN pod a) i pod b) se
podesuvaat spored to~kata 3.5.

3.3 Ako preku otvoreniot prsten ili rezervniot 35 kV vod, odnosno 110 kV, se napojuvaat dve
ili pove}e TS 35/H kV, odnosno 110/H kV, lokalnata avtomatika treba doverlivo i brzo da
go prefrli napojuvaweto na TS na vodot na koj naponot e normalen.

Za da se obezbedi AVRN za dve TS, lokalnata avtomatika treba da |i zadovoli slednite
barawa, vo zavisnost od toa dali pome|u TS 1 i TS 2 postoi ili ne postoi (sl.3.3)
komandno signalen (NF) kabel:

TP-4v

8

Sl.3.3: AURN za dve TS

a) Vo normalen pogon TS 1 i TS 2 se napojuvaat preku glavnite vodovi G
1
, odnosno G
2
.
Rezervniot vod R
12
e prekinat na prekinuva~ot R
12
vo TS 1, no moè da bide prekinat i na
prekinuva~ot P
21
, no toga{ e vklu~en prekinuva~ot R
12
.

b) Vo slu~aj na gubewe na naponot na vodot G
1
kompletnata avtomatika vo TY 1 treba da ja
obavi ulogata na AVRN identi~no na avtomatikata opi{ana vo to~ka 3.2.

v) Vo slu~aj pri pogonskata sostojba spored sl.3.3 da dojde do gubewe na napon na vodot G
2
,
treba da reagira avtomatikata ( uredite za AVRN) i vo TY 1 i vo TY 2. Avtomatikata vo
TY 2 posle vremenska zadr{ka t
1
vr{i isklu~uvawe na prekinuva~ite R
2
i R
21
, a
avtomatikata vo TY 1 posle vremenska zadr{ka t
2
(pri {to t
2
>t
1
) vr{i vklu~uvawe na
prekinuva~ot R
12
. So pojavuvawe na napon vo TY 2 avtomatikata vo nea vr{i, so vremenska
zadr{ka t
1
, vklu~uvawe na prekinuva~ot R
21
, pa TY 2 preminuva na napojuvawe preku
vodovite G
1
i R
12
. Koga podocna naponot na vodot G
2
}e se normalizira, avtomatikata vo
TY 2 treba posle vremenska zadr{ka t
1
da izvr{i vklu~uvawe na prekinuva~ot R
2
, a posle
toa da izvr{i prekinuvawe na prstenot so isklu~uvawe na prekinuva~ot R
21
.

g) Vo slu~aj pri pogonska sostojba spored sl.3.3 da dojde do defekt na vodot R
12
, }e deluva
za{titata na vodot vo TY 2, so isklu~uvawe na prekinuva~ot R
21
i }e ja blokira rabotata
na avtomatikata vo TY 2. So gubewe na naponot na vodot R
12
}e rea|ira avtomatikata vo
TY 1 i posle vremenska zadr{ka t
2
}e izvr{i vklu~uvawe na prekinuva~ot R
12
. Ako
defektot na vodot R
12
e od trajna priroda }e deluva i za{titata na vodot vo TY 1, so
blokada na rabotata na avtomatikata vo nea. Posle otklonuvawe na defektot na vodot
R
12
i negovo stavawe pod napon vo edna od TY, treba da usledi avtomatsko deblokirawe
na uredot za AVRN i vo TY 1 i vo TY 2. Me|utoa, ako defektot na vodot R
12
bil preoden,
ovoj vod ostanuva priklu~en na prekinuva~ot R
12
vo TY 1, so ednovremena avtomatska
deblokada na uredite za AVRN vo TY 2.

Ako pome|u TY 1 i TY 2 postoi NF kabel, vo slu~aj na deluvawe na za{titata zaradi
defekt na vodot R
12
vedna{ se vr{i blokirawe na AVRN na dvata kraja na vodot, so
avtomatsko deblokirawe koga vodot R
12
}e se stavi pod napon.

TP-4v

9

3.4 Najmaliot opseg na podesuvawe na vremenskite relei za prefrluvawe od glavnoto na
rezervnoto napojuvawe, i obratno, treba da iznesuva (0,2-3) y. Podesenata vrednost na
vremenskata zadr{ka treba da se izbere taka da, za najmalku 0,5 y, e pogolema od vremeto
na deluvawe na za{titata na vodovite G
1
i R
1
na sl.3.2, odnosno G
1
i G
2
na sl.3.3. Pokraj
toa, vo slu~ajot na avtomatikata opi{ana vo to~kata 3.3 mora da bide ispolnet i
uslovot: t
1
=(t
2
+0,5 s).

3.5 Zaradi za{tita od povraten napon, priklu~uvaweto na AVRN na sekundarot na
naponskite transformatori na glavniot i rezervniot vod treba da se izvede preku
rednite kontakti na izlezniot rastavuva~, odnosno izvle~iviot prekinuva~, vo kelijata
vo koja se nao|aat naponskite transformatori.

3.6 Se prepora~uva, po potreba, na AVRN da moè da se vr[i ra~na blokada.

4 AVTOMATSKA REGULACIJA NA NAPONOT (ARN)

Funkcijata za avtomatska regulacija na naponot treba da obezbedi dobivawe na
posakuvanite vrednosti na naponot na 10 kV, 20 kV i 35 kV te sobirnic, taka da se
kompenziraat o~ekuvanite promeni na naponot vo 110 kV ta mreà i padovite na naponot
niz ET.

Avtomatskata regulacija na naponot (ARN) se ostvaruva vo TS 110/H kV so pomo{ na
avtomatski regulator na napon koj upravuva so regulacionata preklopka koja se nao|a vo
neutralnata to~ka na 110 kV te namotki na ET (to~ki 5.7 i 6.9 vo TP-11), no treba da se
predvidi i ra~na regulacija na naponot na lice mesto ili od nadle`niot dispe~erski
centar.

Avtomatskiot regulator na napon treba da bide so strujna kompenzacija i da moè da
go regulira naponot na dva ET vo poedine~na i paralelna rabota preku sekundarot vo TS
110/H kV.

5 AVTOMATSKO FREKVENTNO RASTERETUVAWE (AFR)

5.1 Avtomatskoto frekventno rasteretuvawe (AFR) e sistemska podfrekventna za{tita so
propratna lokalna avtomatika, i se primenuva vo TS 110/H kV (TP-12a). Se sostoi od
najmalku ~etiri stepeni vo opseg 45 Hz 51 Hz, vo funkcija od brzinata na promena na
frekvencijata vo interval 10 mHz, so selektivno isklu~uvawe na vodovite po grupi.

Funkcijata na podfrekventnata za{tita moè da se realizira preku centralen ured ili
vo ramkite na mikroprocesorskata za{tita na vodovite.

Vo ramkite na sistemot AFR se prepora~uva ostvaruvawe na funkcijata na avtomatsko
{tafetno vklu~uvawe na 10 kV, 20 kV i 35 kV te vodovi vo ramkite na odredena grupa,
koga pri restavracija na elektroenergetskiot sistem nastapi stabilizacija na
frekvencijata, Redosledot na avtomatskoto vklu~uvawe vo ramkite na grupata e po
prioritet (va`nosta na napojuvanite potro{uva~i) , a po grupite e sprotiven od
redosledot na iklu~uvawe pri avtomatskoto frekventno rasteretuvawe.

TP-4v

10

6 OSTANATI VIDOVI NA LOKALNA AVTOMATIKA

6.1 Ako vo TS 110/H kV na 10 kV, 20 kV i 35 kV te sobirnici se koristi zemjospoen
prekinuva~ za kratkotrajno zazemjuvawe na edna faza zaradi otklonuvawe na
preodnite zemjospoevi vo nadzemnata mreà, treba da se koristi vakuumski
prekinuva~ i soodvetna avtomatika za ostvaruvawe na taa funkcija. Primenata na
zemjospojniot prekinuva~ ovozmoùva da se izostavi primenata na APV
prekinuva~ot zaradi zemjospoj.

Lokalnata avtomatika vo ramkite na primenata na zemjospojniot prekinuva~ |i
obavuva slednite funkcii:

pri zemjospoj na mreàta avtomatikata vo TS utvrduva koja faza e pogodena i preku
soodveten pol na zemjospojniot prekinuva~ ja priklu~uva sobirnicata na ovaa faza za
zazemjuvaweto na TS;
posle pauza od 0,1 y do 0,5 y avtomatikata go isklu~uva polot na zemjospojniot
prekinuva~ i vo narednite 3 y ja blokira rabotata na avtomatikata, taka da vo toa
vreme trajnite zemjospoevi na mreàta se isklu~uvaat so deluvawe na soodvetnata
osnovna zemjospojna za{tita na vodot.

6.2 Ostanatite vidovi na lokalna avtomatika se primenuvaat vo zavisnost od goleminata
i va`nosta na postroenieto, izbranata ednopolna {ema, stepenot na avtomatizacija,
na~inot na opsluùvawe i drugi konkretni uslovi.

Tuka pripa|aat slednite avtomatiki:
regulacija na ednosmerniot napon na akubaterijata ;
avtomatsko isklu~uvawe na ET vo slu~aj ako naponot na akubaterijata e pod 100 V ili
210 V vo traewe pove}e od 3 saata;
avtomatsko ograni~uvawe na paralelnata rabota na ET 110/10,5 kV na 5 min.;
avtomatsko vklu~uvawe na spojnata kelija pri ispad na eden ET 110/H kV , so
rasteretuvawe zaradi za{tita od nedozvoleni optovaruvawa na ET itn.

TP-4 prilog
1

PRILOG

kon

TEHNI^KA PREPORAKA br.4

SPECIFIKACIJA ZA
SISTEMOT NA MIKROPROCESORSKA ZA{TITA
I UPRAVUVAWE VO
TRANSFORMATORSKITE STANICI

Obrabotil:

Maj 2005

TP-4 prilog
2

(PREVEDEN TEKST NA MAKEDONSKI JAZIK Avgust 2004)

IZDAVA^:

za Distribucija, SKOPJE, ul. 11 Oktomvri br. 9
Ra~unarska obrabotka na crteìte Mi~o Anastasiu i Vesna îngovska
[tampa:
Tira`:

Napomena 1:
Namenata na ovoj Prilog e da ja olesni rabotata na idnite proektanti i korisnici na sistemite na
mikroprocesorskata za{tita i upravuvaweto vo distributivnite transformatorski stanici

Napomena:
dejnost pri ESM.

TP-4 prilog
3

SODR@INA

1. CEL.................................................................................................................................................. 4
2. OP{TI BARAWA.......................................................................................................................... 4
2.1. Iskustvo................................................................................................................................. 5
2.2. Sistem za kontrola na kvalitetot.................................................................................... 5
2.3. Rabota na sistemot............................................................................................................... 5
2.4. Softverski barawa............................................................................................................. 5
2.5. Doverlivost i sigurnost na sistemot ............................................................................. 6
2.6. Odrùvawe na mikroprocesorskite uredi za za[tita i upravuvawe...................... 6
2.7. Elektromagnetna interferencija (EMI) .......................................................................... 6
2.8. Smestuvawe na uredite....................................................................................................... 6
2.9. Ispituvawe na relejnata i upravuva~kata oprema i zazemjuvawe na ormarot ........ 7
3. STRUKTURA NA SISTEMOT............................................................................................................ 7
3.1. Nivo na transformatorska stanica............................................................................... 10
3.1.1. Stani~en kontroler ..................................................................................................... 10
3.1.2. Gateway communication processor (GCP)..................................................................... 12
3.1.3. Barawa za performansite na centralniot smeta~ki sistem.................................. 13
3.1.4. Osnovni softverski barawa....................................................................................... 15
3.2 Nivo na pole (}elija).............................................................................................................. 23
3.2.1. MCU (MICROPROCESSOR CONTROL UNIT)- ............................................................ 24
3.2.2. MPCU (Microprocessor protection control unit) .............................................................. 28
3.2.3. Lokalni paneli za upravuvawe (LCP)......................................................................... 28
3.2.4. Objavuva~i na alarmi................................................................................................... 29
3.3. Nivoi i na~in na upravuvawe .......................................................................................... 30
3.4. Sistem na blokadi ............................................................................................................. 30
3.5. Interfejs za dale~insko upravuvawe ........................................................................... 31
3.6. Komunikacii vo ramkite na TS........................................................................................ 31
4. PERSONALNI SMETAÎ I SOFTVERSKI ALAT.................................................................. 32
4.1. Evaulacii na arhivskite podatoci................................................................................ 32
4.2. Pu[tawe vo pogon i intervencii.................................................................................... 33
4.3. Dijagnostika vo komunikaciite...................................................................................... 33
5. SISTEM NA ZA{TITA............................................................................................................... 34
5.1. Relei..................................................................................................................................... 34
5.1.1. Displej na za[titnite uredi....................................................................................... 35
5.1.2. Kontakti......................................................................................................................... 35
5.1.3. Dale~inski pristap preku seriskiot port ................................................................ 35
5.1.4. Vlezni signali.............................................................................................................. 36
5.1.5. Izve[taj za defektite................................................................................................. 36
5.1.6. Komunikacija preku seriskiot port............................................................................ 36
5.1.7. Samodijagnostika i signalizacija na defekt na uredot.......................................... 37
5.2. Op[ti barawa ..................................................................................................................... 37
5.3. Kontrola na isklu~nite krugovi.................................................................................... 38
5.4. Relei za isklu~uvawe ....................................................................................................... 39
6. NAPOJUVAWE I PODESUVAWE NA ZA{TITNITE UREDI................................................. 39
6.1. Op[to.................................................................................................................................... 39
7 STANDARDI................................................................................................................................ 40
8 SISTEMSKI SERVISI............................................................................................................. 41
8.1 Dokumentacija..................................................................................................................... 41
8.1.1 Dizajn dokumentacija.................................................................................................... 41
8.1.2 Upatstva i dokumentacija za odrùvawe................................................................... 42
8.2 Obuka..................................................................................................................................... 44
8.2.1 Op[ti barawa ............................................................................................................... 44
8.2.2 Raspored na obukata..................................................................................................... 44
8.2.3 Barawa za kursevite za obuka ..................................................................................... 44
8.2.5 Sodrìna na obukata.................................................................................................... 45
8.3 Odrùvawe.......................................................................................................................... 46
8.3.1 Odrùvawe za vreme na garantniot rok..................................................................... 46
8.3.2 Odrùvawe po garantniot rok..................................................................................... 47
8.4 Testovi ................................................................................................................................. 47
8.4.1 Fabri~ki test................................................................................................................ 47
8.4.2 Testirawe (priem) na lice mesto................................................................................ 48
8.4.3 Zavr[en test na lice mesto......................................................................................... 48
8.5 Garancija.............................................................................................................................. 48
8.6 Rezervni delovi................................................................................................................. 49

TP-4 prilog
4

1. CEL

Ovaa specifikacija gi pokriva site barawa pri nabavkata na sistemot za za[tita i
upravuvawe za transformatorskite stanici 110/10(20) kV i 35/10 kV. Podatocite koi se
potrebni na potencijalniot ispora~atel (proizveduva~) se slednite:

Dispozicija na transformatorskata stanica,
Ednopolna [ema,
Lokacija na transformatorskata stanica,
Upravuva~ka prostorija / prostorija za smestuvawe na relejnata za[tita,
Dimenzii na zgradata i povr{ina,
Oddale~enost na razvodnoto postroenie od Upravuva~kata prostorija / prostorijata
za smestuvawe na opremata za relejna za[tita (nadvore[niot razvod),
Principielna [ema na za[titata.

Site crteì se dadeni vo prilog A.

Site otstapuvawa od specifikacijata ispora~atelot na opremata e dolèn da gi
obrazloì i da gi priloì vo ramkite na listata na otstapuvawa. Listata na
otstapuvawa, koja e prilog B na ovaa specifikacija, mora da bide del od ponudata.
Dol`nost na ispora~atelot e da go informira kupuva~ot za podatocite ili informaciite
koi moè da imaat vlijanie na performansite i funkcioniraweto na sistemot, a koi ne se
vo ramkite na ovaa specifikacija.

2. OP{TI BARAWA

Sistemot na mikroprocesorskata za[tita i upravuvawe vr[i kompleten nadzor i
upravuvawe na celata transformatorska stanica. Ovoj sistem mora da gi ispolni site
navedeni barawa na upravuvaweto kako od transformatorskata stanica taka i od
dispe~erskiot centar:

Interfejs za dale~insko upravuvawe prema nadle`niot dispe~erski centar preku
seriskiot interfejs,
Upravuvawe so rasklopnata oprema (prekinuva~i i rastavuva~i na 110kV naponsko
nivo),
Nadzor nad rasklopnata oprema i statusot na rasklopnata oprema,
Prikaz na indikaciite na polo`bata od razvodnoto postroenie,
Akvizicija, pred-procesirawe i prikaùvawe na izmerenite vrednosti,
Momentalni merewa,
Registrirawe na nastanite,
Arhivirawe na podatoci koi gi sodràt izmerenite vrednosti, registriranite
defekti, nastani i alarmi,
Registrirawe na poremetuvawa (Disturbance Data Collection),
Upravuvawe so regulatorite na naponot,
Simulacija na naponite na sobirnicite,
Za[tita na vodovi, transformatori, kondenzatorski baterii
Za[tita na sobirnicite,
Blokada na rasklopnata oprema (interlocking),
Avtomatski funkcii,
Avtomatska regulacija na naponot.

Site ovie potrebni funkcii se dadeni vo dodatokot D na ovaa specifikacija kako i na
ednopolnata [ema.

Upravuva~kata i za{titnata oprema za 35, 20 i 10 kV razvodno postroenie treba da bide
smestena vo 35, 20 i 10 kV te ]elii, ili vo ormari vo komandna prostorija vo dogovor so
kupuva~ot. Za nadvore[niot razvod na 110 kV to razvodno postroenie, upravuva~kata i
za[titnata oprema ]e bide smestena vo posebni ormari vo upravuva~kata prostorija /
prostorijata za smestuvawe na opremata za relejna za{tita. Za 110 kV SF
6
razvodni
postroenija, upravuva~kata oprema i za{titata }e bide smestena vo prostoriite za
smestuvawe na opremata.

TP-4 prilog
5

Specifikacijata na za[titnata i upravuva~kata oprema kako i na~inot na smestuvawe na
opremata, tipot na ormarite, izborot na sekundarna oprema (relei za isklu~uvawe,
za{titnite avtomati, ispitnite-test uti~nici, rednite stegalki itn,) mora da bidat
izbrani od strana na kupuva~ot.

Upravuva~kata oprema koja se nao\a vo ]eliite ili ormarite mora da gi ima site
neophodni upravuva~ki i nadzorni funkcii i indikacija na rasklopnata oprema kako vo
samata transformatorska stanica taka i vo centarot na dale~insko upravuvawe.

Specifikacijata na sistemot na upravuvawe i nadzor vo transformatorskata stanica
sodrì i komunikaciona oprema, sistem za napojuvawe od sopstvenata potro[uva~ka na
transformatorskata stanica (AC i DC), pomo[ni relei i relei za isklu~uvawe. Opremata
kako element na sistemot, koja ispora~atelot ja smestuva vo ormarite, mora da bide
kompletno oì~ena so ispitnite uti~nici, pretvara~ite, pomo[nite relei i povrzana do
rednite stegalki. Ispora~atelot e dolèn da dade izvedbeni funkcionalni i detalni
[emi na vrzuvawe (soglasno poglavje Sistemski servisi).

2.1. Iskustvo

Ispora~atelot na opremata po ovaa specifikacija mora da ima najmalku 3 godi[no
iskustvo vo razvoj i proizvodstvo bazirano na mikroprocesorska tehnologija i da ima
referentna lista so instalacii na vakvi sistemi vo srednonaponskata mreà koi
rabotat uspe[no. Ispora~atelot, pokraj ponudata, na kupuva~ot obavezno ]e mu dostavi
referentna lista koja sodrì ime na kupuva~ot, mesto na vgraduvawe (ime na
transformatorskata stanica), naponsko nivo, opis na instalacioniot sistem kako i
vreme od koga sistemot za za[tita i upravuvawe e vo pogon.

2.2. Sistem za kontrola na kvalitetot

Ispora~atelot na sistemot za mikroprocesorskata za[tita i upravuvawe mora da
poseduva standard ISO 9001. Vo ponudata mora da se dostavi dokument koj potvrduva deka
ispora~atelot poseduva sertifikat ISO 9001.

2.3. Rabota na sistemot

Sistemot za mikroprocesorska za[tita i upravuvawe mora da bide proektiran i
proizveden po najnova tehnologija. Sistemot mora da bide pristapen za koristewe,
ednostaven za odrùvawe i pro[iruvawe. Modifikaciite vo konfiguracijata na
sistemot ne treba da baraat poznavawe na source code ili programski jazici. Na
korisnicite na sistemot mora da im se obezbedi ednostaven na~in za upravuvawe i
nadzor nad transformatorskata stanica preku tastatura ili soodvetna funkcionalna
tastatura koja ne bara poznavawe na kompjuterite i RS tehnologijata.

2.4. Softverski barawa

Sistemot mora da bide baziran na standarden upravuva~ki softver koj ve}e e primenet
vo drugi sistemi. Alatot za konfiguracija na softverot za poedini elementi na sistemot
mora da bide prilagodliv za razni ednopolni [emi, tip na razvodni postroenija, da
ovozmoì ednostavno parametrirawe, podesuvawe, kreirawe na displeite (prikazite),
definirawe na listite na nastani i alarmi itn. Softverot za konfiguracija da nema
posebni barawa za korisnicite vo pogled na programskite jazici ili poznavawe na
sistemskiot source code.

TP-4 prilog
6

2.5. Doverlivost i sigurnost na sistemot

Site elementi na sistemot na mikroprocesorskata za[tita i upravuvawe mora da
imaat funkcija na samodijagnosticirawe. Defektite na poedinite elementi na
sistemot ili komponentite mora momentalno da se detektiraat i prikaàt vo
funkcija na maksimalnata doverlivost na sistemot. Vo zavisnost od tipot, defektite
moè da se resetiraat ili soodvetnite elementi da se blokiraat. Poedine~nite
defekti na elementite ne smeat da go dovedat vo pra[awe funkcioniraweto na
sistemot kako celina.

Nadzorot i dijagnostikata na sistemot se sostojat od:

Postojan nadzor nad elementite i komponentite na sistemot pri postojana
proverka na procedurata;
Monitoring nad seriskata komunikacija;
Monitoring na pomo{noto napojuvawe na uredot;
Postojana proverka na memorijata;
Kontinuiran monitoring na site seriski komunikacii;
Signalizacija na neregularnoto zavr[uvawe na programot;
Supervizija na softverot so watchdog funkcija.

Gubewe na napojuvaweto vo sistemot ne smee da predizvikuva gubewe na podatocite za
konfiguracija na sistemot i arhivskite podatoci. Ovie podatoci mora da bidat
smesteni vo EPROMs, EEPROMs, FLASH, ili preku non volatile RAM memorija. Posle
povtornoto doa\awe na naponot sistemot mora avtomatski da se restartira. Za vreme
na start-up na sistemot site izlezni kontakti mora da bidat resetirani i blokirani do
potpolnoto vospostavuvawe na sistemot so site setirani parametri.

Za da se zgolemi doverlivosta na sistemot vo uredite za za[tita i upravuvawe ne
smee da se upotrebuvaat ventilatori ili mehani~ki disk drajvovi ili bilo koi
komponenti koi imaat mehani~ko dvièwe.

2.6. Odrùvawe na mikroprocesorskite uredi za za[tita i upravuvawe

So cel za polesno odrùvawe i pokratko traewe na zamenata, site uredi za za[tita i
upravuvawe treba da bidat opremeni so konektori ili da se od izvle~iv tip. Zamenata
na uredite mora da bide ednostavna, bez demontirawe na ostanatata sekundarna
oprema i izvlekuvawe na provodnicite od rabotnite stegalki. Strujnite
transformatori mora da bidat kuso vrzani pri zamena na uredite. Posle zamenata,
rezervnite procesorski moduli prethodno mora da bidat parametrirani i spremni za
normalna rabota bez povtorno konfigurirawe na podatocite vo sistemot.

2.7. Elektromagnetna interferencija (EMI)

Sistemot za mikroprocesorska za[tita i upravuvawe mora da raboti doverlivo i vo
uslovi na elektromagnetno zra~ewe koe e prisutno vo srednonaponskite
transformatorski stanici. Mikroprocesorskite uredi kako i stani~niot smeta~
(kompjuter) mora da bidat imuni na elektromagnetnite pre~ki so efikasna za[tita na
ku]i[tata na uredite kako i so izbor na kvalitetni komponenti. Site komponenti
kako i uredi mora da bidat ispitani spored IEC standardite koi se dadeni vo poglavje
11. Ispora~atelot na opremata e dolèn, so ponudata, na kupuva~ot da mu dostavi
kopija od sertifikatite.

2.8. Smestuvawe na uredite

Sekoj ormar / niskonaposki ormar~iwa za smestuvawe na uredite vo ]eliite, mora da
bidat potpolno zatvoreni. Ku]i[tata mora da bidat napraveni od izvitkani ~eli~ni
limovi. Kapacite i elementite na ku]i[tata, podvi`nite vrati, mora da bidat

TP-4 prilog
7

konstruirani taka da ovozmoùvaat otvarawe za 180
0
. [arkite i ramkite kako i
vnatre[nosta na ku]i[tata mora da bidat za[titeni so antikorozivna metalna
povr[ina za da se obezbedi elektrostati~ko praznewe, razmena na toplina i
disipacija.

Grea~ite se vgraduvaat zaradi antikorozivnata za[tita i sekoja ]elija ili ormar
mora da ima posebni ventilacioni otvori so re[etkasti mesingani zastori.

Ormarite se postavuvaat na podot taka da ovozmoùvaat voveduvawe na
pove]eìlnite kablovi ~ii uvodnici se za[tituvaat so za[titni kapaci.

Celata oprema i rednite stegalki vo ormarite (ili vo ]eliite) mora da bidat lesno
dostapni i vidlivo obeleàni. Na~inot na oì~uvawe na opremata i rednite stegalki
so pove]eìlni kablovi mora da bide vo soglasnost so relevantnite standardi.

Podot na samiot ormar ne moè da se koristi kako za[titen kapak, za taa namena mora
da se postavat posebni podvi`ni kapaci koi ovozmoùvaat odvojuvawe na
zavr[etocite na pove}eìlnite kablovi.

Dokolku ne e odredeno na drug na~in, site relei i ostanatata osetliva oprema ne se
montiraat na prednata vrata tuku na nose~kiot ram.

Rasporedot na opremata vo ormarite i na ormarite (instrumenti, tasteri i sl.) mora
da bide odobren od strana na kupuva~ot. Nadvore[nata boja treba da bide siva ili po
dogovor so ispora~atelot.

2.9. Ispituvawe na relejnata i upravuva~kata oprema i zazemjuvawe na ormarot

Sekoj ormar za za[tita i/ili upravuvawe mora da bide opremen so bakarna traka so
presek ne pomal od 80 mm
2
koja se postavuva taka da ovozmoùva povrzuvawe vo forma
na zaedni~ka sobirnica vo pove]e ormari.

Site relejni uredi da se opremat so poseben ispitni test uti~nici koi ovozmoùvaat
sekundarni ispituvawa. Ispitnite test uti~nici vr[at kuso spojuvawe na
sekundarnite strujni krugovi i odvojuvawe na naponskite sekundarni kola, gi
prekinuvaat krugovite za isklu~uvawe i APV, kako i prekinuvawe na signalite za
blokirawe, na pr. kaj distantnite za[titi.

3. STRUKTURA NA SISTEMOT

Sistemot za mikroprocesorska za[tita i upravuvawe da bide struktuiran vo tri
hierarhiski nivoi i da ovozmoì dale~insko i lokalno upravuvawe i akvizicija na
podatoci.

Transformatorskata stanica da bide upravuvana i nadgleduvana od:
Dispe~erski centar, kako prvo i najvisoko nivo;
Nivo na transformatorska stanica (lokalen centar) preku
Stani~en kontroler (SCADA/HMI server)
Gateway communication processor
Nivo na pole / }elija (mikroprocesorski uredi)
MCU (so vlezovi/izlezi i vgradeni blokadni uslovi) za 110kV naponsko
nivo;
MPU edinica za za{tita na 110kV naponsko nivo;
MCU edinica za nadzor i upravuvawe so 35, 20 i 10kV naponsko nivo;
MPCU edinica za za[tita i upravuvawe so 35, 20 i 10kV naponsko nivo.

TP-4 prilog
8

Stani~niot smeta~ (kontroler) na nivo na transformatorska stanica vr[i nadzor na
site podsistemi i gi povikuva podatocite od edinicite na poliwata. Stani~niot
smeta~ mora da ovozmoì razmena na podatoci preku razli~ni interfejsi, so bazata
na transformatorskata stanica. Stani~niot smeta~ mora da ima soodvetni
interfejsi za komunikacija so:
DC ED
Edinicite na nivo na poleto.

Edinicite na nivo na pole se povrzani so soodvetnite vod/trafo poliwa. Oì~eni se
prema pomo[nite kontakti na mikroprocesorskite uredi kako i prema pomo[nite
kontakti na prekinuva~ite, strujnite i naponskite transformatori, isklu~nite
kalemi i pomo[nite relei za isklu~uvawe (dokolku e potrebno). Edinicite na nivo na
pole se nezavisni edna od druga, taka da defekt na nekoja od edinicite na nivo na
pole nema vlijanie na ostanatite edinici.

Edinicite na nivo na poleto sobiraat informacii za sostojbata na rasklopnata
oprema, merewata i alarmite. Ovie informacii se prenesuvaat do stani~niot smeta~
kade se vr[i procesirawe i prikaz. Edinicite na nivo na pole imaat upravuva~ki
mo`nosti no imaat zada~a da gi izvr[uvaat komandite koi se pokrenuvaat ili od DC
ili od nivo na TS od stani~niot smeta~.

T
P
-
4

p
r
i
l
o
g

9

.

.

.

.

T
S

1
1
0
/
1
0

k
V
:

O
p
t
a

s
t
r
u
k
t
u
r
a

n
a

s
i
s
t
e
m
o
t

E
C

6
0
8
7
0
-
5
-
1
0
1

D
i
s
t
r
i
b
.

D
i
s
p
.

c
e
n
t
a
r
S
u
b
s
t
a
t
i
o
n
B
u
s

S
w
i
t
c
h
S
t
a
t
i
o
n

B
u
s

T
C
P
/
I
P

G
P
S

R
e
c
e
i
v
e
r
I
z
v
o
d

T
e
r
m
i
n
a
l

I
z
v
o
d

T
e
r
m
i
n
a
l

I
z
v
o
d

T
e
r
m
i
n
a
l

I
z
v
o
d

T
e
r
m
i
n
a
l

I
z
v
o
d

T
e
r
m
i
n
a
l

C
o
m
m
o
n

N
e
e
d
s

I
z
v
o
d

T
e
r
m
i
n
a
l

.
.
.
.

1
0

k
V

N
i
v
o

1
1
0

k
V

N
i
v
o
L
C
P

.
.
.

C
T

/

V
T
'
s
P
r
e
k
i
n
u
v
a
~
B
C
U

Z
a
[
t
i
t
n
o

r
e
l
e

P
r
o
t
.

R
e
l
a
y

L
C
P
.
.
.

C
T

/

V
T
'
s
P
r
e
k
i
n
u
v
a
~
B
C
U

Z
a
[
t
i
t
n
o

r
e
l
e

Z
a
[
t
i
t
n
o

r
e
l
e

S
t
a
t
i
o
n

c
o
n
t
r
o
l
l
e
r
L
a
s
e
r
s
k
i

P
e
~
a
t
a
r

G
A
T
E
W
A
Y

TP-4 prilog
10

3.1. Nivo na transformatorska stanica

Centralniot smeta~ki sistem na nivo na transformatorska stanica treba da bide
baziran na sovremen kompjuterski sistem so otvorena arhitektura i otvorenost kon
idna nadgradba i pro[iruvawa, koj }e ovozmoì kompleten dale~inski nadzor i
upravuvawe so transformatorskite stanici. Sistemot treba da bide so optimalna
hardverska i softverska konfiguracija, koja ]e obezbedi sigurna, doverliva i
neprekinata rabota. Sistemot treba da koristi standardni industriski komponenti.
Treba da bide ovozmoèna lesna nadgradba na serverite, preku zamena ili dodavawe
na procesorski edinici bez zna~itelna hardverska i softverska instalacija. Ne
treba da postojat ograni~uvawa od proizvoditelot na serverite za nadgradba na
hardverskata konfiguracija do maksimalnoto mo`no pro[iruvawe.

Centralniot smeta~ki sistem treba da bide vo redundantna konfiguracija so cel da
se obezbedi visoko nivo na raspolo`livost na nivo na trafostanica, koristej]i go
hot-standbay (vru]a rezerva) konceptot za redundantnost. Pri izvr[uvawe na kriti~ni
funkcii treba:
Da se spre~i zaguba na kriti~nite podatoci
Da se obezbedi minimum vreme na neraspolo`livost

Kapacitetot na glavnata i disk memorijata treba da bide dimenzioniran da gi
zadovoli barawata na sistemot. Pri dimenzionirawe na goleminata na diskot da se
zemat vo predvid frekvencijata na semplirawe na arhiviranite podatoci i
goleminata na arhivata.

3.1.1. Stani~en kontroler

Stani~niot smeta~ treba da bide multi mikroprocesorski kompjuterski sistem.
Razli~nite procesori se nameneti za SCADA sistemot i database system management i
komunikacija. Konfiguracijata da bide so 64 bitna arhitektura na CISC ili RISC
osnova, so kolor monitor, koristewe na standardna tastatura i maus.

Stani~niot smeta~ treba da bide opremen so seriski interfejsi za komunikacija so:
DC (ili centrite)
SAS (substation automation systems) ili so drugi RTU od drugi transformatorski
stanici (telecontrol mode)
MCU, MPU i MPCU preku opti~ki kablovi i soodveten interfejs,
VDU (so mo`nost za priklu~uvawe na dopolnitelen VDU)
[tampa~ ({tampawe na nastanite), opcionalno 2 par~iwa,
PC za testirawe i dijagnostika pri pu[tawe vo pogon i pri neophodni
intervencii.

Preku eksternata optika/RS485 konvertorot na multi-drop sobirnicata da se
ovozmoì povrzuvawe so poednostavni mikroprocesorski uredi, pretvara~i i
za[titni uredi.

Zada~i

Stani~niot smeta~ vr[i postojana dijagnostika, nadzor nad site podsistemi kako i
sobirawe na podatoci od MCU, MPU i MPCU. Ovie podatoci sodràt informacii za
statusot na rasklopnata oprema, sistemskite podatoci, alarmite, mernite golemini,
izmerenite golemini i registrirawe na nastanite od za[titnite uredi. Stani~niot
smeta~ mora da raboti vo realno vreme i da gi prenesuva selektiranite podatoci do
komunikaciskiot del koj podatocite gi prosleduva do nadle`niot dispe~erski centar
(DC), VDU, [tampa~ot.

Stani~niot smeta~ mora da bide opremen za rabota vo telekontrol mod, {to zna~i
deka e vo mo`nost da komunicira so ostanatite podsistemi vo transformatorskata
stanica kako i so drugi RTU od drugite transformatorski stanici (downstream
substations). Dokolku e potreben nadzor i upravuvawe na tie RTU preku postoe~kiot
VDU kako i prenesuvawe na podatocite do DC, kupuva~ot }e mora dopolnitelno da gi
definira ovie barawa.

TP-4 prilog
11

Pokraj ovie najva`ni barawa stani~niot smeta~ mora da gi ispolni i pro[irenite
barawa koi se odnesuvaat na:

Menaxment na VDU podatocite kako i nivnoto prikaùvawe, lista na nastanite i
alarmite;
Avtomatski funkcii za redosledot na manipulaciite;
Simulacija za prisustvo na napon na sobirnicite, vklu~uvaj]i dinami~ko boewe;
Obezbeduvawe na standardizirani API (Application Program Interfaces);
Blokada od pogre[ni manipulacii vo celata transformatorska stanica
(interlocking).

Stani~niot kontroler treba da gi za~uvuva i organizira bazata na podatoci (pr.
podatoci za konfiguracija, administrativni statusni podatoci i dr.) .
Komunikaciskata funkcija so IEDi treba da poddrì golem broj na dobro poznati
protokoli. Toj isto taka treba da moè da komunicira na TCP/IP bazirana mreà.

Stani~niot kontroler treba da vklu~uva karakteristiki za telekontrolni blokadni
funkcii konfigurirani za specifi~ni (pooddelni) kanali so cel da se spre~i
prenosot na informacii od eden upravuva~ki centar, za vreme na prenosot na
informacii so drugi kontrolni centri. Funkciite na blokirawe na poleto i
telekontrolnoto blokirawe treba da rabotat vo dvata, i signalniot i komandniot
pravec.

Treba da ima mo`nost za razdvojuvawe pome\u lokalnoto i dale~inskoto upravuvawe
za komandniot pravec, no isto taka i pome\u kontrolnite centri.

Avtomatskite funkcii treba da bidat konfigurirani vo stani~niot kontroler
koristej]i grafi~ki dijagrami spored IEC standardi . So takvite grafi~ki alatki,
avtomatskite naredbi treba da se konfiguriraat grafi~ki so povrzuvawe na
funkcionalni blokovi. Za taa cel , treba po[iroka biblioteka (baza) so razli~ni
funkcionalni blokovi za da moè ve]e izgradenata (konfigurirana) i testirana
trafostanica da bide raspolo`liva. Spomnatata biblioteka (baza) treba da vklu~i
[irok opseg na aplikativni naredbi po~nuvaj]i od generirawe na ednostavni grupni
indikacii, preku realizirani blokadi do kompleksni prekinuva~ki sekvenci.

Treba da bide ovozmoèno stani~niot kontroler da se koristi vo dualna
(redundantna) konfiguracija so cel da se obezbedi raspolo`livost na stani~niot
kontrolen centar vo situacii koga postojat mikroprocesorski uredi koi poddrùvaat
simultana komunikacija so dva mastera ili klienti.

Web Access Server za pristap do podatocite preku Web browser kako [to e Microsoft
Internet Explorer, instaliran ili na istiot kompjuter ili na drug kompjuter kako Web
klient so Web bazirani programi treba da bidat ovozmoèni.

HMI treba da ima niza karakteristiki na editirawe i dijagnosti~ki pogled za
nabquduvaweto i upravuvaweto so trafostanicata, proverka i kontrola na
sostojbata na poedini podato~ni konekcii, sledewe na vleznite vrednosti vo
strukturen pregled, sledewe na pogre[ni snimeni podatoci, SOE nastani, razli~ni
poraki, alarmi i izvr[uvawe na upravuva~ki akcii na operatorot.

Sinhronizacija na vremeto

Stani~niot smeta~ mora da ima sinhronizacija na vremeto ili preku radio GFC, GPS
ili od nadle`niot dispe~erski centar. Stani~niot smeta~ vr{i vremenska
sinhronizacija na site ostanati MCU, MPU i MPCU.

TP-4 prilog
12

3.1.2. Gateway communication processor (GCP)

Komunikacioniot procesor treba da sodrì interfejs za komunikacija so povisoki
nivoa na upravuva~ki centri preku seriska komunikacija koristej]i IEC 60870-5-101
komunikacionen protokol. Treba gi da sodrì potrebnite funkcii za komunikacija so
centralniot sistem i da prenesuva oddelni podato~ni celini do nadredeni
kontrolni centri, preku skenirawe, skalirawe, proverka na integritetot, nadzor na
mrtva zona, multiplicirana komunikacija, izvestuvawe za komunikaciski gre[ki i dr.

Vo zavisnost od predloènite re[enija ponuduva~ot treba da ponudi razli~ni
tehni~ki re[enija GCP moè da se koristi i za komunikacija so MCU, MPU, MPCU.

Sobranite podatoci moè da se digitalni, analogni, akomulatorski, indikacii za
sostojbi, minlivi indikacii ili operaciski broja~i. Procedurite na procesirawe ]e
zavisat od tipot na podatokot.

GCP treba da razmenuva procesni podatoci i telekomandi. GCP treba da gi kodira
procesnite podato~nite formati, da gi preprocesira i da gi dekodira vo IEC 60870-5-101
protokol za komunikacija so povisoki centri. Za vreme na normalna rabota podatocite
mora da se prenesuvaat dvonaso~no. Preprocesiraweto vklu~uva:

Odrùvawe i aùrirawe na grubite vrednosti vo podato~nata baza
Oddelni podato~ni celini za razli~ni upravuva~ki centri
Kontrola za nadminuvawe na pragovi za analognite signali (integraciski metod)
Procesirawe na analognite vrednosti (linearna ili nelinearna karakteristika)
Nulto zagu[uvawe na analognite vrednosti
Peglawe na analognite vrednosti
Podgotovka na statusnite infiormacii za komunikaciskite linii da moàt da se
prikaàt preku Runtime explorer
Sekvenca na nastani
Barawe za skenirawe
Povtorna proverka
Mo`nosti na testirawe i dijagnosticirawe
Vremenska marka vo slu~aj koga vremeto ne se prenesuva
Sposobnost da se primaat podatocite od poleto iako upravuva~kiot pravec e
blokiran
Proverka na site podatoci (General Interrogation) izvr[eno avtomatski od sistemot
ili po barawe na operatorot
Inicijalizacija na dale~inskata vrska po startuvawe ili resetirawe na sistemot
Avtomatsko generalno ispituvawe otkako }e bide vospostavena nova vrska so
nadreden kontrolen centar.

Vo slu~aj na komunikaciska gre[ka, site procesni to~ki koi se prenesuvaat, da se
obeleàt kako nevalidni. Komandite treba da bidat isprateni do centralniot sistem
vedna[ po nivnoto zadavawe, po proverka na dale~inski/lokal statusot na baranata
komanda.

Modemi

Komunikacijata so DC treba da se vr{i preku modemi koi treba da bidat so seriski
komunikaciski porti. Ovie modemi treba napolno da se vo soglasnost so vaè~kite
ITU preporaki.

Treba da bide ~etiriì~en i da ima sposobnost za rabota vo full ili half-duplex mod.
Vleznata i izleznata impedanska da bide 600 nominalno balansirana.

Priemnikot treba da bide dizajniran da prifati signalni nivoa nad opsegot 0 dBm do
40 dBm . Otstapuvawata na vleznoto nivo od +12dB od nominalnoto vlezno nivo koj
[to ]e bide utvrdeno da se nadopolni so avtomatsko zasiluvawe.

TP-4 prilog
13

Ponudeniot modem treba da go nabquduva priemnoto nose~no nivo i da bide vo
mo`nost da otkrie koga priemnoto nivo ]e padne pod nekoja grani~na vrednost.
Detektorot na nivoto treba da dade nadvore[na alarmna idikacija so pomo[ na
bespotencijalen releen kontakt oì~en vo glavnata ramka. Detektorot na nivo treba
da poseduva histerezisna karakteristika.

Modemite treba da se opremeni so kartica za predniot panel da ima ledici [to ]e ja
prikaùvaat vizuelnata indikacija na standardnite kontrolni funkcii na
interfejsot. Kako dodatok, ledicite treba da go pokaùvaat prisustvoto na napon
(power on) pri test mod.

Dodatna oprema treba da se ponudi za da se za[titi modemot od prenaponi na linijata.

3.1.3. Barawa za performansite na centralniot smeta~ki sistem

Osnovni sistemski barawa
Osnovnite vremiwa na odgovor ne smeat da gi nadminat slednite vrednosti
Itnost
Utvrdena sostojba Normal Lokalizirana Generalizirana

Digitalni statusi i alarmi
preneseni za:

1 s

2 s

2 s

Vkupno vreme od nastanuvawe
na promenata do prikaùvawe
vo sistemot

1 s

2 s

2 s

Vremiwa na odgovor na akcija od operatorot
Povikuvawe na displej
Vo bilo koja operativna sostojba (normalna ili itna sostojba), vremeto na odgovor na
bilo kakov povik na prikaz, treba da bide pomalo od 1s, 80% od vremeto i pomalku od
2s, 100% od vremeto.
Vo uslovi na ispituvawe, treba da se koristat 2 prozora. Pri tipi~en test na
displejot treba da bidat otvoreni alarmna lista i ednopolna [ema na
trafostanicata so najmalku 80 signali i 40 merewa.
Potvrduvawe na alarm
Vremeto na odgovor pri potvrduvawe na alarm i soodvetno aùrirawe na displeite
treba da bide pomalo od 1s vo normalna situacija i pomalo od 2s vo lokalizirana i
generalizirana vonredna situacija.
Dale~inska komanda
Vremeto na odgovor od zadavawe do izvr[uvawe na komanda treba da bide pomalo od
2s vo normalna i lokalizirana vonredna situacija, i pomalo od 4s vo generalizirana
vonredna situacija.
Vreme na prefrluvawe na drug kompjuter pri ispad na edniot
Vo slu~aj na prefrluvawe na funkciite pome\u padnat on-line server i redundantniot
na nego server, na operatorite treba da im bide ovozmoèno da upravuvaat so sistemot
(pr. povikuvawe na novi prikazi so site podatoci, ve}e aùrirani) vo vreme pomalo od
4s vklu~uvaj}i go i vremeto na detektirawe na gre[kata. Ova vreme go vklu~uva
prefrluvaweto od eden server na drug, i site generalni kontroli [to sistemot treba
da gi napravi za da bide celosno funkcionalen.
TP-4 prilog
14

Opteretuvawe na sistemot
Performansite na sistemot treba da bidat mereni preku tri scenarija, simuliraj}i
respektivno tri predefinirani operativni sostojbi (normalna, lokalizirana i
generalizirana vonredna sostojba) kako i operatorski akcii.
Isto taka, optovaruvaweto na LANot ne smee da nadmine 20% za vreme od 5 minuten
interval vo sekoe od trite scenarija.
Raspolo`livost na sistemot
Globalnata raspolo`livost na sistemot treba da bide podobra od 99.95% zemaj]i gi vo
predvid slednite uslovi: site funkcii rabotat pravilno, LANot raboti pravilno,
najmalku 1VDU od 2 VDUa (dokolku se predvideni) od kontrolerite rabotat, najmalku
1 konzola od rabotnata stanica raboti i eden printer raboti.
Testovi za raspolo`livost na sistemot treba da bidat praveni na kraj od FAT i SAT.

3.1.4. Osnovni softverski barawa

Aplikativniot programski paket (SCADA) treba da gi obezbedi osnovnite funkcii kako
[to se: monitoring, nadzor, kontrola, avtomatizacija, arhivirawe, alarmirawe na
procesot.

SCADA sistemot treba da ima funkcionalen, modularen i standardiziran dizajn so koj
se ovozmoùva lesno aùrirawe, pro[iruvawe i adaptirawe. Treba da se koristat
napredni database tehniki za da se vovedat novi podatoci i novi strukturi koi se
rezultat na pro[iruvawe na procesot koj se nadgleduva.

SCADA sistemot treba da poddrùva konfigurirawe na sistemski parametri preku
grafi~ki front-end.

Glavni funkcii

On-line akvizicija na podatoci od analognite i digitalnite senzori, mernite
pretvoruva~i i drugite uredi za prifa]awe na informaciite;
Predprocesirawe na informaciite od uredite za za[tita i upravuvawe;
Procesirawe na varijablite koi go pominale predprocesiraweto i imaat zna~ajni
promeni vo vrednosta ili statusot;
ûvawe na najzna~ajnite podatoci vo istoriski datoteki na struktuiran i
klasificiran na~in za podocne`na off-line obrabotka;
Generirawe na pregledi periodi~no ili po barawe;
Prepoznavawe i kontrola na sistemski alarmi i signalizacii i avtomatsko
prevzemawe na soodvetni akcii za sekoj vakov nastan;
Kontrolno / komandni funkcii;
Prikaz na informaciite na HMI operatorski displei.

Osnovni barawa

Multitasking, multithreading operativen sistem na RS-kompatibilen hardver so
najmalku Windows 2000/XP operativen sistem [to ovozmoùva niski
hardver/softver tro[oci, lesen na~in na rabota, fleksibilnost i
raspolo`livost;
Modularnost vo izvedbata na softverot so [to logi~kite funkcii na sistemot bi se
prefrlale na pove]e hardverski celini i lesno dodavawe na novi funkcii;
Mo`nost za lesna komunikacija so standardni aplikacii za off-line analiza ili za
struktuirano ~uvawe na informaciite vo DBMS;

TP-4 prilog
15

Komunikacija so MCU/MCPU/MPU spored standardni protokoli;
Povrzuvawe i razmena na informacii so drugi kontrolni sistemi spored
standardni protokoli;
Komunikacija na hardverskite smeta~ki i procesni edinici od "Nivo na
trafostanica" preku standarden TCP/IP protokol koristej]i 100Mb/s Ethernet
medium;
Mo`nost za redundantnost na site komponenti od sistemot;
Vektor/bitmap grafi~ki prikaz za geografski i [ematski crteì;
Upravuvawe so procesot direktno od prikazite na ekranot;
Hierarhisko zumirawe na prikazite;
On-line parametrizacija i rekonfigurirawe na sitemot;
Avtomatski funkcii za redosledot na manipulaciite;
Simulacija za prisustvo na napon na sobirnicite, vklu~uvaj]i dinami~ko boewe;
Blokada od pogre[ni manipulacii vo celata transformatorska stanica
(interlocking);
Upravuvawe so korisni~ki pristapi / prava;
Koristewe na web i browser bazirani tehnologii;
Avtodijagnostika na hardverot i softverot kako i avtomatski restart vo slu~aj na
nepravilna rabota.

Podsistemi na aplikativniot softver

SCADA-ta treba da gi sodrì voglavno slednite podsistemi:
Za akvizicija na podatocite
Za nadzor i procesirawe
Za kontrolno/komandni funkcii
Za prikaz na informaciite
Za arhivirawe na informaciite
Za upravuvawe so korisnici
Za konfigurirawe na izvornite (source) podatoci.

Podsistem za akvizicija na podatoci

Glavni funkcii se:

Seriska komunikacija so uredite za za[tita i upravuvawe preku periodi~no
povikuvawe (preku prethodno definiran redosled i ciklus) i spontano prevzemawe na
informaciite od istite. Treba da bidat poddràni slednite standardni
komunikacioni protokoli IEC870-5-101/104, IEC870-5-103, Profibus FMP/DP, LON/SPA,
IEC61850, Modbus.

Tipovi na podatoci koi treba da bidat ovozmoèni vo monitoring pravec:
Analogni merewa
Digitalni vlezovi / statusi
Polo`bi na regulacionen prekinuva~ na transformatori
Impulsni merewa
Hronolo{ki registrirani nastani
Statusi na kontrolerite (avtodijagnostika)

Tipovi na podatoci koi se prenesuvaat vo upravuva~ki pravec t.e. od Stani~niot
kontroler (YS) do mikroprocesorskite uredi za za[tita i upravuvawe:
Ednostepeni impulsni komandi (se izvr{uvaat vo eden komunikaciski ciklus)
Dvostepeni impulsni komandi (vo dva komunikaciski ciklusi, selekcija na rele i
izvr{uvawe na komanda)
Raise/Lower (pogore/podolu) komandi za regulacija na transformator
Auto/Manual (avtomatski/ra~en) izbor na reìm na rabota na regulacioniot
prekinuva~ na transformator
Postavuva~ki (set-point) komandi
Vremenska sinhronizacija so svetski satelitski sistemi za to~no vreme.

TP-4 prilog
16

Akvizicijata na impulsite merewa ]e se vr[i so povrzuvawe na mernite broila preku
komunikaciska porta ili preku pomo[ni beznaponski kontakti.

Pri konverzija na analognite vrednosti vo inìnerski edinici treba da bidat mo`ni
slednite tipovi na konverzija:
Prosta linearna konverzija
Linearna konverzija so to~ka na kr[ewe
Linearna konverzija so nepropusen opseg
Linearna konverzija so to~ka na kr[ewe i nepropusen opseg
Logaritamska konverzija

Vidovi na informacii koi ]e se razmenuvaat so drugi SCADA sistemi se: statusi,
merewa, alarmi, kontrolni komandi, datoteki (displei, izve[tai, real-time bazi na
podatoci), operativni poraki (informacii za ispadi), kontrolni informacii za
to~nosta i validnosta na gorenavedenite informacii.

Podsistem za nadzor i procesirawe

Glavni funkcii se:

Proverka na postoewe na alarmni granici ili pragovi
Logi~ko/aritmti~ki presmetki nad informaciite od real-time bazata na informacii
Proverka na nalog za komandna funkcija
Proverka na pojava na nastan koj pretstavuva pri~ina za arhivirawe (redovno ili
incidentno)
Pratewe na sostojba na LAN
Pratewe na performansite na hardverot, na mreàta
Pratewe na goleminata na bazata na podatoci

Proverki koi se izvr[uvaat na akviziranite podatoci se:

Za analogni informacii:
Proverka na validnosta (po~etok/kraj na nevalidnost)
Filtrirawe
Proverka na po~etok/kraj na nadminuvawe na nivo na promena (treshold)
Proverka na nadminuvawe na grani~ni vrednosti, vklu~uvaj}i najmalku 4 pragovi i
granici na brzina na promena na informacijata

Za digitalni informacii:
Proverka na validnosta na informacijata
Proverka na promena na vrednosta na informacijata
Proverka na pojava na alarmna sostojba
Proverka na pristigawe na poraka za hronolo{ka registracija na nastani (YOE)

Slednite logi~ko/aritmeti~ki presmetki treba da se raspolo`livi:

Za analogni informacii:
Presmetka na izvedeni analogni informacii spored formuli ~ii ~lenovi se
postoe~ki direktno akvizirani informacii ili prethodno presmetani informacii
Periodi~na presmetka na integrali na vrednosta vrz osnova na periodi~no
akviziranite informacii
Periodi~na presmetka na sredni, maksimalni i minimalni vrednosti (15 minutni,
~asovni, dnevni)

Za digitalni informacii:
Logi~ki obrabotki spored formuli ~ii ~lenovi se postoe~ki akvizirani informacii
ili prethodno presmetani informacii
Obrabotka na YOE nastani

TP-4 prilog
17

Za impulsni informacii:

Obrabotka i arhivirawe na periodi~ni vrednosti (15 minutni, 30 minutni, ~asovni,
dnevni) kumulativi za tekovniot i prethodniot period tretiraj]i gi odvoeno
pozitivnite i negativnite vrednosti.

Isto taka, treba da bide ovozmoèno vr[ewe na incidentni analizi, preku avtomatsko
~itawe i arhivirawe na gre[kite [to se pojavile za vreme na prorabotuvawe na
za{titnite uredi. Isto taka, sistemot treba da poddrùva alatki za arhivirawe i
~tawe na arhiviranite podatoci. Snimenite (arhivirani) preodni pojavi treba da se
~itaat i vizueliziraat preku editor (alatka) za Comtrade format na fajlovi.

Podsistem za kontrolno/komandni funkcii

Predvideni se tri nivoa na mo`ni kontrolni akcii soglasno komandnata hierarhija:
Dale~inski (najvisoko nivo) od DDC
Nivo na transformatorska stanica (HMI)
Nivo na pole/izvod preku MCU i MCPU

Sekoe od nivoite na upravuvawe mora da ima mo`nost za blokirawe od strana na povisoko
hierarhisko nivo. Nivoto na nadle`nosti na upravuvaweto se prikaùva na ekranot.
Promenata na nadle`nosta se prikaùva na ekranot kako na lista na nastani.

Proverkata za dozvola za upravuvawe treba da pravi razlika pome\u lokalna komanda i
dale~inska komanda, no isto taka i pome\u komandi zadadeni od MCU ili MPCU.

Prekinuva~ite treba da bidat komanduvani da rabotat vo sinhroniziran /
nesinhroniziran mod.

Treba da bide ovozmoèno, blokadnite uslovi da se definiraat preku grafi~ki
vizueliziran funkcionalen dijagram za:
Blokadni uslovi na nivo na pole (vklu~uvawe na prekinuva~ ne e dozvoleno pri
vklu~en zazemjuva~, pole/]elija pod revizija spre~uva zadavawe na komanda...)
Blokadni uslovi pome\u poliwa/]elii koristej]i gi informaciite od
poliwata/]elii koi se afektirani od baranata komanda
Blokadni uslovi na nivo na stanica

Mora da bide obezbeden nadzor nad komandite (ne pove]e od edna komanda vo isto vreme),
kako standard vo ramkite na komadniot modul. Imeno, treba da se primeni procedura da
ne moè da se izvr[i pove]e od edna komanda istovremeno. Novata komanda ne moè da se
izvr[i dodeka ne se dobie potvrda deka prethodnata komanda e izvr[ena. Isto taka,
treba da se vr[i nadzor nad pove]e komandni moduli ili mikroprocesorski uredi.

Rasklopnata oprema treba da bide upravuvana ili direktno ili so selektiraj pred
izvr[uvawe (select before operation). Za da se izvr[i komanda na prekinuva~ot operatorot
treba da pomine niz slednata procedura:
go doveduva kursorot do prekinuva~ot/rastavuva~ot so koj se komanduva,
vr[i izbor na upravuvawe,
selektira komanda VKLUÊNO ili ISKLUÊNO, na simbolot na prekinuva~ot trepka
idniot status na prekinuva~ot,
ja ostvaruva komandata.

Site komandni poraki treba da bidat prateni dvapati od stani~noto nivo do komandniot
izlezen modul (podgotovka i isklu~uvawe) i monitorirani za istekuvawe na
vremetraeweto na komandata (timeout).

TP-4 prilog
18

Kontrolnite funkcii se grupiraat vo 3 (tri) podklasi:
Kontrola nad individualni uredi: vklu~i/isklu~i (On/Off) komandi za
prekinuva~i/ rastavuva~i
Kontrolni poraki za regulaciski uredi: pogore/podolu, ra~no/avtomatski i
postavna vrednost (Set Point) za regulaciskite uredi na transformatorite
Sekvencijalno postavuvawe na uredite: se inicira avtomatski kako rezultat na
pojava na nekoj nastan ili vo nekoe specificirano vreme preku predefinirani
kontrolni sekvenci

Sistemot treba isto taka, da poddrùva telekontrolna blokadna funkcija.

Telekontrolna blokadna funkcija moè da bide definirana i za poedini kanali so cel
da se spre~i prenos na informacii do poedine~en kontrolen centar, za vreme na prenos
na informacii do drug kontrolen centar. Ovaa blokadna funkcija treba da deluva vo
dvata pravca, monitoring i komanden pravec.

Podsistem za prikaz na informaciite

Korisni~kiot interfejs treba da se bazira na Windows tehnologija, za da se ovozmoì
dvièwe niz prikazite so koristewe na Windows okolina i koga se konfigurira sistemot
i za vreme na normalna rabota, so slednite karakterisitiki:
Objektna orientacija;
Hierarhiska struktura na prikazi;
Koristewe na grafi~ki elementi kako menija, dijalog prozori, kop~iwa, ikoni ...
Koristewe na pove]e od eden monitor

Podsistemot za prikaz na informaciite treba da ovozmoì pove]ejazi~nost preku
celosna implementacija na MS Windows karakteristikata [to ja dava taa mo`nost. So
toa, ovoj podsistem ]e koristi imiwa, menija, prikaz i drugi interfejsni elementi na
makedonski jazik so kirili~no pismo.

Treba da bide poddràn celosen grafi~ki koncept [to podrazbira:
Lizgawe, zumirawe, skrolirawe
Navigacionen prozor za brzo zumirawe vo golemi sliki
Preureduvawe na prozorcite

Ekranite treba da bidat delivi vo nekolku prozorci nameneti za razli~ni sliki kade
razli~ni aplikacii moè da se izvr[uvaat. Goleminata na sekoj prozor treba da bide
podesliva. Ramkata na prozorot treba da ima ikoni koi ]e ovozmoàt:
Menuvawe na goleminata na prozorot, zumirawe i dr.;
Ikonizirawe (minimizirawe);
Zatvarawe ili bri[ewe na prozorot.

Prekinuva~ki objekti prezentirani vo razli~ni formi (IEC, DIN, specifi~ni za
ispora~atelot) treba da bidat poddràni za prekinuva~ite i rastavuva~ite. Isto taka,
treba da bide ovozmoèno kreirawe na sopstveni simboli (definirani za specifi~ni
proekti) za da se prikaè rasklopnata oprema i za da se povrze so objektite. Za
prikaùvawe na informaciite, najmalku slednite funkcii treba da bidat poddràni:
blinkawe, prikaùvawe na razli~ni uredi i sostojba na komunikaciite.

Alatkata za prikaùvawe [to se koristi treba da ovozmoì grafi~ki i tabelaren
prikaz na arhiviranite vrednosti kako i evaluacioni funkcii kako minimum, maksimum i
sredna vrednost (na ~asovna i dnevna osnova).

Isto taka, treba da bide obezbedna alatka za avtomatsko ~itawe i arhivirawe na
alarmnite informacii (informacii za gre[ki) od za[titnite relei. Site podatoci vo
realno vreme se aùriraat soglasno skenira~kiot vremenski interval, ili pri
soodvetna promena, kalkulacija, nadminuvawe na limit.

TP-4 prilog
19

Dialog window and displays:

This function enables easier communication with the system and should be called up on the
operators request or automatically following predefined operators actions. Dialog is defined as
series of commands and data that result in corresponding activation.

Graphic display shows element e.g. CB, DS, transformers, etc. that are to be found in the library.
Each element in the library must be completely defined. The following attributes shall be
selectable: color, blink rate, size and color fill.

Alphanumeric displays: The following types of alphanumeric data must be introduced:
Window names,
System parameters,
Scanned data, manually entered data, calculated data,
Lists, reports, and
Text data (messages, etc.).

Each alphanumeric data/point that is part of DB is to be shown anywhere on the screen.

Predvidena e linija za poraki i sodrì informacija za posledniot alarm ili nastan,
vreme i datum. Trepkavoto svetlo na eden od karakterite, koe go definira naponskoto
nivo, mu pomaga na operatorot da go odredi detalno mestoto na koe moè da dobie
dopolnitelni informacii koi se povrzani so dadeniot nastan.

Graphic data presentation

For better visualization effect and easier comparison of DB data the following presentation of
data must be supported bar charts, pies, 2D graphs, 3D graphs, trends and oscilo view .

Graphic presentations must support color selection, raster grid, titling of charts, comments, etc.
Corresponding symbol of equipment in alarm state should blink and/or change color until the
alarm is acknowledged. Elements represented on one-line diagrams should follow the same
philosophy.

After predefined operators action an element can be selected what results in adequate
representation of element on the screen that disappears after action is concluded. Clear
distinction must be introduced regarding selected and alarm state of element.

Trends have to include following areas: time data area, variable data area, scrolling area. There
have to be a possibility of max 6 curves per trend window. Time zooming samples have to be in
intervals from 15 min to 12 hours using time variable scrolling.

Alarm/Log List

Alarm/Log list has to include filtering possibility for clear presentation; to allocate various colors
and blinking effects according presentation needs for alarms/events; to include possibility to
present appropriate screens/pictures related to event that occurs The original time stamps
should be logged in ms resolution as they occur in the devices. With every signal additional data
should be also presented in order to provide information about causes (spontaneous, command),
event sources (close range, local, and remote), etc.

Archive Display: Archive displays have to have possibility to use menus, to choose
formats/medias for archiving and using the already archived information directly from archiving
media. Therefore possibility for choosing at least: start time, end time, types of information, time
resolution, titles, headers, footers has to be entered for each archive display.

TP-4 prilog
20

Dynamic Displays

Dynamic Displays have to be choused directly from main window, according predefined
structured hierarchy of displays or through zooming in. There have to be a possibility for
presentation of statuses, alarms, measurements, dynamic colored network and S/S bays
topology, colored symbols for alarms, control order execution through dialogs, tables with
measurements etc. The following displays are requested (but not limited to):
Substation diagram: Position indications, current, voltage and active and reactive power
measurements are to be displayed. Diagram is composed of several schematic
diagrams, e.g. diagram for each voltage level, group displays and other displays (bays,
auxiliary supply elements and other service devices);
Automatic control diagram: shows status of automatic functions in substation (sequence
control...). Automatic functions can be switched on or off;
Alarm List, contains alarms - unacknowledged and persisting alarms signed with different
colors. Chronological list with priority status shall be introduced. Alarms should follow one
after the other without empty line or pages between alarms with different priorities. In case
more then one page of alarms occur then also page indication (n of N) shall be shown.
Operator should get a message in case of alarm list overflow. All such alarms shall be
memorized on hard disk.
Disturbance Data Viewer and oscilo view, based on the implemented functionality of
collection of the disturbance data from the BCU and/or protection devices, it will be
possible through the disturbance viewer to present a short period lasting disturbance data.
Data presented in this viewer will be result of disturbance collection triggered by the
predefined trigger or set of triggers.
SOE list contains events that are important for the operator, when evaluating status or
faults. SOE registration shall include sequential event recording and event log (diary).
Chronological SOE list shall include date, time and identification text. Operator can delete
a list (or part of) that is not important any more. Each line contains special sign that
enables printout on demand. Because of SOE overall synchronization is necessary.
Trends- presentations of respective measurements in different windows;
Filtered lists - selected data based on predefined filters;
Reports- different types (periodic...) for statistic or maintenance purposes;
Control system diagram which shows configuration and status of the distributed control
system with indication of fault on corresponding unit;
Control system monitoring diagnostics
Table displays present new measured values (for one bay). These tables are to be called
up on display as well as printed out.

Printouts

The following printouts are required:
Automatic printout of alarms and status that are part of defined list,
Automatic printout of equipment status change caused by operators action,
Printout on request,
Temporary printout of selected date or operators request,
Printout of all archive data (metering data, faults, etc.).

Signals must last for a definite period before they are recognized as alarms. Also alarms,
which appear and disappear without acknowledgment are retained and specially marked on
alarm list.

System must enable sequential event recording. These data can be called up on the screen or
printed out. All data are to be stored on memory device. These types of data are: circuit
breaker status, relay trips, faults in the power system, faults in the control system, and
Violations of upper/lower limits.

The event log includes:
Status changes (circuit breakers and disconnectors, etc.),
Relay trips,
Fault signals (including control system),
Violation of lower/upper limits, and
Other status from the system.
TP-4 prilog
21

Podsistem za arhivirawe na informaciite

Archive function has to be implemented. Data will be stored on hard disk in predefined time
intervals. Data will be defined according to standard format (dBase, Excel, ASCII, XML, etc.),
so that they can be used for further elaboration. Different printouts are to be implemented.

Archive function should support available open standards for easy integration. Using any
external tools, archived data can be accessed through an open interface such as SQL/ODBC
for further analyses and presentation.

Archiving Subsystem shall enable periodical/on-demand requests of data for immediately and
off-line analysis and presentation/printing/storing data on storage media.

A system shall have an organized DBMS for storing and organization of configuration (data,
administrative status data, etc.).

There should be a possibility for easy access of these prepared data for standard office
application like word processor, spreadsheet calculator etc.

Archive/Report system shall be available for:
Telemetries /calculated data;
Alarm messages; Status changes; Value changes;
Current / Average / Integral of values;
SOE;
Control order requests (option); Sequential control orders.

For every report/archive there should be a possibility for: deciding which data are storing;
activating methods for storing; archiving periods.

Reports/archives should be available for:
On-demand
Periodic
Automatically caused by event
based on configurable intervals of minimum 1 sec.

It should be a possibility for software tools for configuring templates for every type of
report/archive.

Also, there should be a possibility to backup the system data, system and application
software, source data and real time archive data using a clear and organized approach. All
the necessary tools and modules for that should be available in the delivery.

Podsistem za upravuvawe so korisnici

Podsistemot za upravuvawe so korisnici sluì za kontrola na pravata na pristap kon
SCADA sistemot preku kontrolerite, pravoto na komanduvawe, povikuvawe i
koristewe na odredeni prikazi i sl.

Treba da bidat ovozmoèni nekolku nivoa na korisni~ki prava (administrator,
operator, razvoj, monitoring) so cel da se ovozmoàt i utvrdat korisni~ki prava za
konfigurirawe i normalno rabotewe.

Spisokot na korisnici (ime koe se koristi za najava na sistemot i password za potvrda
na avtenti~nosta), zaedno so nivnite prava i privilegii se ~uva vo parametarskata
baza na podatoci.

TP-4 prilog
22

Podsistem za konfigurirawe na izvornite (source) podatoci

Podsistemot se koristi za kreirawe i editirawe na konfiguracijata na sistemot,
inìnering i odrùvawe na sistemskite podatoci i funkcii vklu~uvaj]i gi site
alatki neophodni za odrùvawe na podatocite vo kontrolniot sistem.

Podsistemot treba da ima mo`nost za lesna i brza instalacija i online
parametrizacija na novi i posote~ki uredi, koristej]i intuitiven korisni~ki
interfejs so minimalno vreme na generirawe i v~ituvawe na podatocite vo sistemot.

Sistemot treba da raboti so standardni firmware and software i mora da bide
prilagoden za site tipovi transformatorski stanici i konfiguracii.
Konfiguracijata na sistemot se vr[i off-line so koristewe na posebni softverski
alati. Posle kompletirawe na site vlezni podatoci, softverskite alati ja
konfiguriraat datotekata so podatoci i ]e izvr[at v~ituvawe vo sistemot. Vo
dnevnikot se vnesuvaat site promeni vo tekot na konfiguracijata. Softverot treba
da bide objektno-orientiran i ne treba da bara poznavawe na sourcecode ili
programirawe.

Objektite imaat hierarhiska struktura vo sklad so klasifikacijata
postroenie,
naponsko nivo,
pole,
ured,
modul,
informacii za statusot.

Konzistencijata na podatocite mora da bide osigurana so koristewe na samo eden alat
za konfiguracija i samo edna baza na podatoci za da se definira:
izgledot na razvodnite postroenija,
prikazi,
redosled na ~ekorite vo rabotata,
setirawe na protokolot,
arhivirawe na istoriskite podatoci
logi~ki funkcii kako [to se: grupirawe na alarmite, blokadi, avtomatski
funkcii itn.
kontrola na brzinata za izvr[uvawe na komandata,
interpolacija i filtrirawe za digitalnite vlezovi,
blokadi,
razbirliv tekst za informacii so lista na nastani i alarmi,
podesuvawe na pragovite na merewe.

Site promeni ]e bidat smesteni na disk, no mo`nost za pe~atewe treba da bide
vklu~ena.

Korisnikot moè da izvr[i izbor na dozvolenite podesuvawa od listata koja ja dava
alatot za konfiguracija. Alatot moè da dade standardno podesuvawe za razli~ni
golemini:
prikaz na avtomatskite poraki vo zavisnost od pristignatite alarmi od
za[titnite uredi,
avtomatsko definirawe na I /O od site vrski,
standardno podesuvawe na protokolot,
osnovni podesuvawa za I /O.

Verodostojnosta na podatocite se vr[i avtomatski za vreme na vnesuvaweto na
podatocite. Alatot za konfiguracija ovozmoùva kopirawe na setuvaweto, kako na pr.
za slu~aj na isti 10 kV vodovi, vnesuvaweto se vr[i samo edna[ dodeka za ostanatite
se umnoùva. Treba da bide obezbedena on-line help funkcija, kako i [tampawe na site
setirawa.

TP-4 prilog
23

Podsistemot treba da ima vgradeno testirawe i dijagnostika.

Konfiguriraweto na sistemot treba da bide lesno, so koristewe na dijalozi, vodi~i i
biblioteki.

Podsistemot za konfigurirawe treba da go opfati slednoto:
Kalkulirani podatoci dobieni so akvizicija, arhivirawe i kalkulacija
Interni informacii;
Konfigurirawe na blokadnite uslovi;
Sekvenci na upravuvawe;
Prikazi, izve[tai;
Komunikacioni parametri;
Korisni~ki prava i avtorizacii
Razvoj na novi aplikacii
Dijagnostika na kontrolniot sistem
Razvivawe na neophodni drajveri za specifi~en softver i hardverski
komponenti, i za site drugi neophodni raboti.

Za vreme na pu[tawe vo rabota i testirawe kako i za vreme na normalna rabota, treba
da bide ovozmoèna dale~insko dijagnosticirawe preku modem i RS, so soodveten
softver.

Podsistemot za konfiguracija se sostoi od slednite aplikacii za konfigurirawe na
sistemot:
Editor na bazata na podatoci;
Editor na parametarska baza;
Editor na dinami~ki grafi~ki sliki;
Editor na grafi~ki simboli;
Editor za zadavwe na komandni sekvenci;
Editor za arhivi;
Editor za izve[tai;
Editor za alarmni listi.

3.2 Nivo na pole (]elija)

Tretoto nivo vo upravuva~kata hierarhija e nivoto na pole (]elija), koe mora da
funkcionira vo slu~aj na neispravnost na uredite na nivo na transformatorska stanica.
Opremata na nivo na pole (]elija) treba da gi ima slednite elementi:

Mikroprocesorski ured za upravuvawe (MCU) na 110kV naponsko nivo - za
akvizicija na digitalni i analogni signali kako i za upravuva~ki izlezi i
digitalna komunikacija so za{titnite uredi;
Mikroprocesorski ured za za[tita (MPU) edinica za za[tita na 110kV naponsko
nivo;
Lokalni paneli za upravuvawe (LCP), so ì~ani vrski, za upravuvawe i nadzor
na opremata vo 110kV poliwa
MCU edinica za op{ti potrebi - za akvizicija na podatoci generirani na nivo na
transformatorska stanica;
Mikroprocesorski ured za za[tita i upravuvawe (MPCU) edinica za za[tita i
upravuvawe na 35, 20 i 10kV naponsko nivo
Signalizator na alarmi

Za upravuvawe so poliwata i za upravuvawe i za[tita na ]eliite da se koristat
distribuirani (pole-orientirani) mikroprocesorski uredi, hierarhiski povrzani so
stani~niot kontrolerot. Istite treba da bidat instalirani vo relejnite ku]i~ki
(zaedno so uredite za za[tita) isto kako i lokalniot panel.

TP-4 prilog
24

3.2.1 MCU (Microprocessor control unit)-
Mikroprocesorska upravuva~ka edinica

Mikroprocesorskite edinici na nivo na poleto ì~ano se povrzuvaat so primarnata
oprema preku vlezno/izleznite golemini. Tie gi sobiraat i preprocesiraat site
informacii od poleto i gi prenesuvaat do stani~niot smeta~ preku seriskiot interfejs.
MCU treba da gi ispolni slednite barawa:

Komandi
Sobirawe signali, status na pomo[nite kontakti, priem na signali od rasklopnata
oprema kako na pr. pritisok na gasot SF
6
i signalizacija od za[titnite relei koi
nemaat interfejs za komunikacija,
Sobirawe na merewata i izmerenite golemini,
Nadzor nad izvr[uvawe na komandnata procedura, na pr. vreme na prorabotuvawe na
prekinuva~ot,
Preprocesirawe na podatocite kako filtrirawe, interpolacija, kontrola na
merewata vo zadadenite granici,
Izbor na soodvetni signali vo grupen signal,
Nadzor na naponot (kaj transformatorite),
Prikaz na merewata i statusot na rasklopnata oprema,
Prikaz na merewata na izra~unatite golemini,
Komunikacija so stani~niot smeta~ i mo`nost za povrzuvawe so podsistemite preku
seriskiot opti~ki interfejs,
Predvideni raboti za samodijagnostika.

Funkcionalni barawa za mikroprocesorskite uredi za upravuvawe

Pri upravuvawe na nivo na pole, vo sekoe pole, treba da se vr[at slednive funkcii:
Akvizicija na podatoci od postrojkata, mernite transformatori i uredite za za[tita
koi se postaveni vo poliwata. Koli~inata na potrebnite I/O ]e se definira od strana
na Nabavuva~ot, po vnimatelna evaluacija na finalniot proekt i izbranata oprema.
Treba da se predvidat najmalku 10% od potrebnite rezervni delovi. Vo Dodatokot D
dadeni se primeri na minimum neophodni podatoci.
Informaciite koi gi prima sistemot za upravuvawe na nivo na pole dva bita, eden
bit i minlivi digitalni signali, analogni signali, ]e bidat vremenski ozna~eni.
Sistemot za upravuvawe treba da moè da vr[i hronolo[ka registracija na nastani
(SOE) pribirawe na podatoci so vremenska rezolucija od 1ms. Site binarni vlezni
to~ki vo sistemot za upravuvawe treba da moè da se nazna~at (programiraat) kako
SOE to~ki.

Potrebnite nivoa na signalite za vleznite i izleznite edinici se:
o Digitalni vlezni signali 220 V DC
o Digitalni izlezni signali 220 V DC
o Analogni strujni signali 1A AC
o Analogni naponski signali 100 3 V ; 100 V/3 AC; 100 V

Upravuvawe so na pr. prekinuva~ite, rastavuva~ite i ostanatata oprema od
postrojkata postavena vo poleto. Upravuva~kite izlezni signali moè da se
aktiviraat soodvetno na komandite izdadeni od sistemot za upravuvawe so
trafostanicata, manuelno od mikroprocesorskite uredi za upravuvawe, od prenosen
smeta~ki terminal ili od lokalniot panel za upravuvawe (na visokonaponsko nivo).

Analiza na gre[ki
Na nivo na pole treba da se obezbedat funkciite na snimawe na nastani (SOE),
locirawe na gre[ki i snimawe na gre[ki.

TP-4 prilog
25

Komunikacija so sistemot za upravuvawe so trafostanicata, so uredite za za[tita
kako i pome\u mikroprocesorskite uredi za upravuvawe ]e se vospostavi komunikacija
preku opti~ko jaè. Komunikacijata so objavuva~ite, uredite za monitoring i
upravuvawe ]e se odviva preku standarden interfejs.

Komunikacija za rabota i odrùvawe so prenosni PC kompjuteri. Sekoj kompjuter na
nivo na pole treba da ima port za povrzuvawe so prenosliv PC, koj ]e se koristi za:
Rakuvawe so poleto
Ot~ituvawe na za~uvanite podatoci
Analiza na signalite
Odrùvawe
Parametrizacija.

Redundantno upravuvawe vo slu~aj na ispad na sistemot za upravuvawe so
trafostanicata, prekin na vrskite so centralniot sistem, ili vo slu~aj na
servisirawe na elementite od postrojkata, Lokalniot panel za upravuvawe treba da
ovozmoì upravuva~ki funkcii.

Site operacii koi gi izveduva ovoj sistem treba da se snimat na kompjuterot na nivo na
pole.

Funkcija na blokirawe komandite koi pristigaat od sistemot za upravuvawe na nivo
na trafostanica ili nadredeni kontrolni centri sekoga[ ]e se proveruvaaat za
postoewe na blokadni uslovi. Uslovite za sekoe pole se implementiraat vo uredot za
upravuvawe na nivo na pole. Uslovite za blokirawe pome\u poliwata se prevzemaat
od sosednite poliwa. Ponuduva~ot treba da gi opi[e implementiranite blokadi i
dostavi detalni proceduri za da prikaè kako nesoodvetnata operacija avtomatski
se odbiva. Ponuduv~ot treba da dostavi i soodveten alat za definirawe i/ili izmena
na uslovite za blokada.

Polo`ba na prekinuva~ot Lokalno/Dale~inski Lokalno (nivo na pole) / Dale~inski
(nivo na trafostanica) treba da ovozmoì:
o Vo sostojba lokal: upravuvawe preku lokalniot kontrolen panel ili preku MCU,
zemaj]i gi vo predvid site blokadni uslovi vo poleto i pome\u poliwata
(upravuvaweto ne e mo`no ako blokadata ne funkcionira, na pr. vo slu~aj na
gre[ka pri akvizicija na podatoci); dale~insko upravuvawe od povisoki nivoa na
upravuvawe ne e dozvoleno; na raspolagawe se dva moda "Normalno" i "@i~ano".
o Vo sostojba dale~inski: dozvoleno e upravuvawe samo od povisoki nivoi na
upravuvawe (od stani~no nivo ili DDC), zemaj}i gi vo predvid site blokadni
uslovi vo poleto i pome\u poliwata (upravuvaweto ne e mo`no ako blokadata ne
funkcionira, na pr. vo slu~aj na gre[ka pri akvizicija na podatoci).

Funkcii na sekvencijalno upravuvawe;
Sinhronizacija na mreà;
Dale~inska dijagnostika / parametrizacija.

Mikroprocesorskiot ured za zaedni~ki potrebi treba da bide implementiran so
namena da vr[i akvizicija na podatoci generirani i sobrani na nivo na trafostanica:
Za op[ti signali od trafostanicata
Za informacii od sistemot za napojuvawe na 220 V DC i 0.4 kV AC
Za informacija od sistemot za za[tita od poàr na trafostanicata
Sumarni signali od sistemot za bezbednost i kontrola na pristap na
trafostanicata.

Akvizicijata na analognite merewa preku ovoj mikroprocesorski ured za upravuvawe
treba da se izvede preku merni dava~i (mA).

TP-4 prilog
26

Predvideno e da mikroprocesorskite uredi za upravuvawe se instaliraat vo komandnata
zgrada.

Predniot panel na Mikroprocesorskite uredi za upravuvawe treba da gi ispolnat i
slednive uslovi:
ôvek-Ma[ina interfejs (HMI) so slednive funkcii: podesuvawe i konfiguracija na
mikroprocesorskite uredi za upravuvawe, vizuelno prikaùvawe na goleminata na
sekoja od izmerenite i presmetanite analogni vrednosti, momentalna polo`ba na
razdelnite uredi (rastavuva~i), prikaùvawe na alarmite, op[ti indikacii,
podatoci od za[tita;
Navigacioni kop~iwa za podesuvawe, konfiguracija i izbirawe na informacioni
skrinovi za tehnolo[kiot proces;
Upravuvawe so razdelnata oprema;
LED koi korisnikot }e moè da gi programira za da prikaùvaat bilo kakov procesen
ili podatok za opremata; LED za indikacija na sekoj digitalen vlez;
Indikacija na neispravnost vo raboteweto;

Mikroprocesorskite uredi za upravuvawe treba da se podobni za lokalno i dale~insko
parametrizirawe. Mikroprocesorskite uredi za upravuvawe treba da imaat razli~ni
nivoa na pristap, konfigurirawe i podesuvawe so soodvetni lozinki.
Mikroprocesorskite uredi za upravuvawe treba da se podobni za komunikacija i serisko
povrzuvawe.

MCU mora da bidat vo kompaktno zatvoreno kuki[te so redni stegalki koi ovozmoùvaat
montaà na MCU za nadgradba i ugradba. Za da se obezbedi kvalitetno zazemjuvawe,
provodnikot so kontakt [rafot za zazemjuvawe mora da bide zalemen za kuki[teto na
MCU, a povr[inata okolu [rafot mora da bide prevle~ena so visoko provoden materijal.

Vo zavisnost od goleminata na vlezno-izleznite podatoci se definira i tipot na
potrebnite MCU. Vo dodatokot D, vrz osnova na specifikacijata na korisnikot,
proizveduva~ot predlaga soodveten tip i kapacitet na MCU.

3.2.1.2. Mini MCU

Malite kompaktni MCU, za primena vo sredniot napon, gi imaat slednite karakteristiki:

RS 485 ì~ani, za povrzuvawe so stani~niot smeta~,
I/O- so kapacitet: 4 komandi, 20 vleza,
pomo[en napon od 24 V do 110 V DC,
sobirawe na merewata so rezolucija od 10 ms
I/O status preku led dioda,
procesirawe na merewata.

3.2.1.3. Merni pretvoruva~i i broila

Vo transformatorskite stanici, bez ogled na MCU, MPCU ili MPU se ukaùva potreba i
za merni pretvoruva~i i broila. Mernite pretvara~i gi sobiraat goleminite i preku RS
485 ili opti~ki interfejs, gi prenesuvaat do stani~niot smeta~.

Broj~anite pretvara~i mora da gi ispolnat slednite barawa:
integriran RS 485 ili opti~ki interfejs za povrzuvawe so stani~niot smeta~,
3 strujni i 3 naponski vleza,
klasa na merewe 1%,
presmetuvawe na faznite strui i naponi, aktivna i reaktivna mo]nost, faktor na
mo]nost, frekvencija, kWh, kVARh
3 odvoeni mA izlezi.

TP-4 prilog
27

3.2.1.4. Posebni mini MCU

Mali kompaktni MCU so eden struen vlez.
Ovoj MCU e so slednite karakteristiki:

integriran LCD-Displej za prikaùvawe na merewata
integriran opti~ki interfejs,
I/O so kapacitet: 2 komandni izlezi, 11 vleza
pomo[en napon 24 V do 110 V DC
sobirawe na merewa so rezolucija od 10 ms,
ST vlez od 1 A ili 5 A,
klasa 3%, kalibriran na 1%,
procesirawe na merewa,
integrirani relei za direktno upravuvawe so rasklopnata oprema,
eden seriski interfejs za direktna komunikacija so za{titnoto rele,

3.2.1.5. MCU 1

Ovie MCU treba da imaat 6 analogni vleza.

integriran LCD-Displej za prikaùvawe na merewata
I/O so kapacitet: 7 komandni vleza, 11 vleza ili 14 komandni izlezi, 22 vleza
strujni naponski vlezovi (1 I, 2U ili 3 I, 3U ili 4U, 2 I) i dva izleza za pretvara~i,
klasa 3%, kalibriran na 1%,
integrirano procesirawe na merewata i za P i Q,
procesirawe na merewata preku pulsen vlez,
dva seriski interfejsa za direktna komunikacija so za{titnoto rele,

3.2.1.6. MCU 2

Kompaktni MCU so upravuva~ki lokalni funkcii

integriran LSD-Displej so ednopolna [ema na poleto za indikacija na statusot na
rasklopnata oprema i prikaùvawe na merewata
lokalno upravuvawe preku lokalna tastatura so klu~,
I/O so kapacitet: 8-40 komandni, 16-80 vleza,
I/O indikacija na statusot preku led dioda,
strujni naponski vlezovi do 15,
vlezovi na pretvara~ot od 1 do 5,
klasa 1%,
integrirano procesirawe za P, Q, faktor na mo]nost, kWh,
procesirawe na merewata preku pulsen vlez,
logika na blokadata,
~etiri seriski interfejsi za direktna komunikacija so releite,

TP-4 prilog
28

3.2.2. MPCU (Microprocessor protection control unit)
Mikroprocesorski za[titen i upravuva~ki ured

MPCU gi ima slednite karakteristiki po izbor:

integriran LCD-Displej so ednopolna [ema na vodovite i na merewata
lokalno upravuvawe preku tastatura so klu~,
I/O so kapacitet: 2 komandni, 4 alarmni izlezi, 11 vleza,
pomo{en napon 24 V do 110 V DC,
sobirawe na alarmi i nastani so rezolucija od 1 ms,
3 strujni i 3 naponski vlezovi,
klasa 3%,
integrirano procesirawe za P, Q, faktor na mo]nost, kWh, kVArh,
trofazna prekostrujna za[tita so vremensko zategawe,
trofazna kratkospojna za[tita so vremensko zategawe,
usmerena strujna ili vatmetarska za[tita,
pre-pod naponska za[tita
podfrekventna za[tita vo 4 stepeni
za[tita od preoptovaruvawe
za[tita od otkaùvawe na prekinuva~ot,
APV (brz i spor),
homopolarna zemjospojna za[tita,
registracija na poremetuvawa so 20 merewa vo perioda,
kontrola na isklu~nite krugovi,
mo`nost za primena pri za[tita na sobirnicite(inverse interlocking),
seriski interfejs za RS.

3.2.3. Lokalni paneli za upravuvawe (LCP)

Funkcionalno treba da se povrzani so mikroprocesorskite uredi za upravuvawe, treba da
se od mozaik tip i konstruirani za:
Nadzor na statusite na prekinuva~kite elementi;
Upravuvawe so visokonaponskata oprema (blokirano i deblokirano);
Prefrlawe vo lokalno ili dale~insko upravuvawe.

Lokalniot panel za upravuvawe treba da se sostoi od:
[ematski dijagram na poleto koe se upravuva preku istiot, so indicirani elementi i
nivoa na napon;
Prekinuva~i (kop~iwa) za visokonaponskite elementi;
Prekinuva~ za prefrlawe;
Ednostavno oì~eno upravuvawe za direktno blokirawe preku ì~ana vrska;
Eden analogen instrument za merewe na ja~inata na elektri~nata struja (I
R
), eden
analogen instrument za merewe an liniskiot napon (U
rs
) i tri analogni instrumenti za
faznite naponi.

Upravuvaweto na visokonaponskite elementi preku ovoj panel ]e se izveduva so dve
kop~iwa (vklu~i i isklu~i) za sekoj element.

Preku prekinuva~ot za prefrluvawe na LCP, polo`bite Lokalno ili Dale~inski
moè da se izberat, so slednovo zna~ewe:
o Dale~inski od nivo na trafostanica
o Lokalno od relejnata ku]i~ka

TP-4 prilog
29

So oddelnata preklopka (so klu~) treba da se ovozmoàt dva reìmi na rabota:
o LokalnoNormalno, manuelno na nivo na pole, od LCP preku
Mikroprocesorskite uredi za upravuvawe (so mikroprocesorska blokada)
o Lokalno @i~ana vrska, manuelno, na kop~iwata na LCP so blokada so
oì~ena vrska.

3.2.4. Objavuva~i na alarmi

Raboteweto na respektivnite alarmi treba da bide spored podolu opi[anoto:

Koga nadvore[niot kontakt za inicirawe alarm ]e se zatvori, zvu~niot signal za
predupreduvawe ]e se oglasi so kontinuiran zvuk a soodvetniot svetlosen signal ]e
trepka so frekvencija koja ovozmoùva lesno ~itawe na natpisot na signalot.

Na ili vo blizina na uredot ]e bide postaveno kop~e za Prifa]awe (Accept) koe,
koga ]e se pritisne, }e go isklu~i zvu~niot signal i ]e predizvika kontinuirano
svetewe na svetlosniot signal.

Koloto na alarmot treba da se definira i izvede taka da ja zadrì indikacijata za
alarm i po povtornoto otvorawe na inicira~kiot kontakt, pri [to za otkaùvawe na
alarmot e neophodno da se pritisne RESET kop~eto.

Vo neposredna blizina na kop~eto za Prifateno i RESET kop~eto treba da se
postavi i TEST taster kop~e so ~ie pritiskawe }e se osvetlat site signalni ramki
na soodvetniot displej i istite ]e bidat osvetleni se dodeka Test kop~eto e
pritisnato.

Rabotata na kop~eto Prifateno ne smee da go suspendira priemot na novi indikacii koi
]e predizvikaat novi zvu~ni i svetlosni signali kako rezultat na vklu~uvawe na drug
alarm kontakt.

Pooddelni vizuelni signali, koi jasno se razlikuvaat pome\u sebe, treba da se obezbedat
za slednive situacii:

1. Pristignuva objava za alarm , ne e prifatena
2. Postoi objava za alarm i istata e prifatena
3. Objavata za alarm se gubi, i istata ne e prifatena
4. Objavata za alarm se gubi, prifateno

Treba da se zadovolat slednive barawa:
Povrzanost na zvu~nite alarmi so sirenite,
Kolata za proverka na alarm lampite treba da se rapredelat na takov na~in da ne
dojde do preoptovaruvawe na napojuvaweto;
Lesno formirawe na grupnite signali vo vleznite kola na uredot;
Kop~iwa za zada~i kako [to se:
o za da se isklu~i sirenata,
o da se prifati objavata na alarm,
o da se otkaè objavata na alarm,
o da se izvr[i proverka na signalnite lampi,

treba da se instaliraat na kontrolniot pult, panelot ili tastaturata soodvetno
grupirani. Isklu~uvaweto na svetlosniot signal ne treba da e mo`no bez prethodno
isklu~uvawe na audio signalot.

Site displei za prikaùvawe na alarmite treba da se, sekade kade e toa mo`no,
postaveni na opremata za koja istite se odnesuvaat. Displeite za prikaùvawe na alarmi
koi se postaveni na paneli mora da bidat lesno ~itlivi.

Pokraj manuelnata, treba da se dostavi i [ema za avtomatsko isklu~uvawe na zvu~niot
alarm. Prviot fazen tajmer za avtomatskoto isklu~uvawe na alarmot preku seriski
interfejs go prifa}a signalot za alarm, dodeka vtoriot fazen tajmer }e se koristi za
isklu~uvawe na zvu~niot signal pri la`ni alarmi. Vklu~uvaweto na tajmerot treba da se
objavi.
TP-4 prilog
30

3.3. Nivoi i na~in na upravuvawe

LOKALNO NIVO

Izborot na rabota lokalno/dale~inski preku preklopkata lokalno-dale~inski na nivo
pole/izvod

LOKALNO:

Hitno upravuvawe preku tasterot i ova e nezavisno od sistemot na
upravuvawe i blokada vo transformatorskata stanica
DALEÎNSKI: Upravuvawe ili od
NIVOTO POLE/IZVOD ili od
NIVOTO TRANSFORMATORSKA STANICA ili od
DC

NIVO POLE

Izborot na rabota se vr[i na preklopkata: lokalno-dale~inski-odrùvawe

LOKALNO / ODR@UVAWE:

Upravuvawe bez funkcija na blokada od stani~niot smeta~. Se koristi samo vo slu~ai
koga ]e otkaè sistemot na upravuvawe vo TS.

LOKALNO: Upravuvawe preku funkcija na blokada preku nezavisen ured za
blokada vo poliwata. Se koristi samo vo slu~ai koga otkaàle MCU
uredite vo poliwata
DALEÎNSKI: Upravuvaweto se vri ili od:
STANI^NOTO NIVO ili od
DC.

NIVO TRANSFORMATORSKA STANICA

Izborot na upravuvawe e na tastaturata i ekranot na stani~niot smeta~

LOKALNO: Upravuvawe preku HMI od prostorijata za upravuvawe vo TS,
DALEÎNSKI: Upravuvawe od nadle`niot dispe~erski centar.

3.4. Sistem na blokadi

Sistemot na blokadi ima za zada~a da, so logika i blokada, gi spre~i pogre[nite komandi
i manipulacii vo TS.

Konstrukcijata i funkciite na sistemot za blokada vo TS mora da bidat krajno doverlivi
i sigurni. Nadzorot vo realno vreme i procesiraweto na site statusi na rasklopnata
oprema mora da bide doverlivo vo sekoj moment, i sekoja komanda mora da bide spre~ena
vo slu~aj na nedoverlivi informacii, kako [to e me\upolo`ba na rastavuva~ot, defekt
vo razvodnoto postroenie, defekt vo prenesuvawe na podatocite i sl.

Pogre[nite manipulacii, kako [to e otvarawe na rastavuva~ot pod optovaruvawe,
regulacija na regulacionata sklopka nadvor od opsegot na regulacija, asimetrija na
polovite na prekinuva~ot, mora da bidat blokirani. Vo slu~aj na defekt na upravuvaweto
na stani~no nivo, sistemot na blokada funkcionira na nivo na poliwata.

Sistemot na upravuvawe vo TS mora da bide proektiran taka da ja zema vo predvid celata
TS. Na nivo na poliwata funkcionira logikata na blokada vo ramkite na MCU i pri
komunikacija i dozvola na stani~niot smeta~, deka uslovite za blokada se ispolneti, ja
izvr[uva komandata.

TP-4 prilog
31

Stani~niot smeta~ na nivo na TS gi proveruva uslovite na blokada na site poliwa i go
nadgleduva statusot na sobirni~kite prekinuva~i ili rastavuva~i i zazemjuva~i za da se
izbegnat pogre[nite manipulacii.

MCU treba da se vgradi [to poblizu do poleto, vo niskonaponskite ormari. Razmenata na
podatoci pome\u MCU i stani~niot smeta~ se vr[i preku seriskiot opti~ki interfejs vo
struktura yvezda.

Na NIVO NA POLETO sistemot na blokada e smesten vo MCU i sluì kako rezervna
za{tita vo slu~aj na defekt na stani~niot smeta~ i e nezavisen od ostanatite sistemi vo
TS. Na LCD-Displejot na MCU prikaàn e statusot na rasklopnata oprema i preku
tastaturata i preklopkata so klu~, koja ima mo`nost na izbor: test (bez blokadni uslovi)
lokalno dale~inski, moè da se vr[at manipulacii. MCU postojano gi proveruva
blokadnite uslovi. Lokalnoto upravuvawe sekoga[ ima prioritet vo odnos na povisokoto
nivo na upravuvawe. Kaj lokalnoto komanduvawe se blokira komanduvaweto od
nadle`niot DC.

Defekt na prekinuva~ite ili rastavuva~ite se prikaùva na LCD-Displejot na MCU i se
signalizira na stani~niot smeta~ ili ponatamu do DC. MCU imaat postojana
samodijagnostika. Vo slu~aj na defekt na MCU se blokiraat komandite od stani~niot
smeta~ ili od DC.

3.5. Interfejs za dale~insko upravuvawe

Seriskiot interfejs za komunikacija od nadle`niot centar za dale~insko upravuvawe
mora da bide integralen del od stani~niot smeta~. Procesorite za komunikacija mora da
imaat visoki performansi za da moè da vr[at razmena na podatoci pome\u stani~niot
smeta~ i centarot za upravuvawe. Komandite, alarmite, nastanite, indikaciite na
statusot na rasklopnata oprema, izmerenite i presmetanite vrednosti mora da bidat
preneseni do centarot za upravuvawe za da se ovozmoì doverlivo dale~insko
upravuvawe na transformatorskata stanica bez posada.

Komunikacijata treba da bide bazirana na standardniot protokol IEC870-5-101, IEC61850
ili HHH protokolot opi[an vo Dodatokot C

3.6. Komunikacii vo ramkite na TS

Upravuva~kite edinici na NIVO NA POLETO se povrzuvaat so stani~niot smeta~ preku
opti~ki kabel. Konfiguracijata na upravuva~kite i za[titnite uredi se prepora~uva vo
struktura yvezda (star configuration).

Treba da bide ovozmoèno koristewe na razli~ni tipovi na mikroprocesorski za[titni
i upravuva~ki uredi od razli~ni proizvoditeli. Za taa cel, treba da bidat poddràni
razli~ni komercijalni komunikacioni protokoli, za akvizicija na podatoci od razli~ni
uredi i preku razli~ni komunikacioni mediumi.

Site mikroprocesorski za[titni i upravuva~ki uredi vo sistemot na integrirana
za[tita i upravuvawe vo transformatorskite stanici mora da poseduvaat dodaten
seriski interfejs.

Treba da bidat poddràni slednite komunikacioni protokoli za komunikacija pome\u
MCPU/MPU/MCU i stani~noto nivo:
IEC 61850 (prepora~livo)
IEC 60870-5-104
Profibus FMS
LON
IEC 60870-5-103
SPA
Profibus DP
Modbus
TP-4 prilog
32

IEC 61850 ili IEC 60870-5-104 (ili kako alternativa Profibus FMS ili LON) treba da se
koristi za povrzuvawe na uredite na nivo na pole i na nivo na stanica preku Ethernet. IEC
61850 treba da poddrùva direktna razmena na podatoci pome\u mikroprocesorskite
uredi, da ovozmoùva komandni blokadi pome\u uredite nezavisno od centralniot
smeta~ki sistem.

IEC 60870-5-103 ili SPA ili Profibus DP ili Modbus treba da se koristi za povrzuvawe na
mikroprocesorskite za[titni i upravuva~ki uredi, merni instrumenti/pretvoruva~i i
transformatorski kontroleri od razni proizveduva~i direktno na SCADA.

Interfejsite mora da odgovaraat na barawata na DIN VDE 0435 Part 303 vo odnos na
nivoto na izolacija i interferencija za kolata koi se priklu~uvaat na eksternite redni
stegalki. Seriskiot port na uredot mora da gi zadovoli site propi{ani ispituvawa: IRT
(iterference radiation test), ESD (test with electrostatic discharge) kako i fast transient
disturbance test. Ovie ispituvawe mora da bidat izvr[eni i na soodvetnite priklu~eni
moduli za soodvetnite interfejsi.

4. PERSONALNI SMETAÎ I SOFTVERSKI ALAT

Na personalniot smeta~ treba da se instaliraat razli~ni softverski paketi koi
ovozmoùvaat lesna komunikacija, odrùvawe i modifikacija. Softverot mora da bide
vo sklad so SAA/CUA barawata i mora da raboti na RS so 32 biten multitasking
operativen sistem IBM OS/2.

Potreben e u[te eden RS za off-line evaulacii na istoriskite podatoci so dva modema, so
eden notebook smeta~ za koristewe na lice mesto vo TS. Ispora~atelot na opremata
zaedno so RS potrebno e da go ispora~a i neophodniot hardverski pribor, kako [to se
karticite za interfejsite i kablovite.

4.1. Evaulacii na arhivskite podatoci

Za brza i lesna evaulacija na arhivskite podatoci od stani~niot smeta~ potreben e RS
softverski paket. RS za evaulacija potpolno e nezavisen od operatorskata konzola, za da
se obezbedi ova pro{ireno procesirawe da ne ja usporuva rabotata na stani~niot smeta~,
koja se odnesuva na nadzorot i upravuvaweto. Podatocite na koi se vr{i evaulacija se:

nastani i alarmi,
analogni golemini kako {to se strui, naponi, aktivna i reaktivna mo}nost, faktor na
mo]nost, frekvencija, kWh, kVArh,
registratori na poremetuvawata so primerok od 20 merewa vo perioda, prevzemeni od
releite kaj snimenite defekti.

Podatocite se zemaat od stani~niot smeta~ preku seriskiot interfejs. RS za evaulacija
moè da bide smesten vo sobata za smestuvawe na stani~niot smeta~ vo TS ili pristapot
do stani~niot smeta~ moè da se ostvari preku modem. Prenesenite podatoci se pamtat vo
SQL baza.

Za da se formira izve[taj od evauliranite podatoci, mora da se obezbedi:

sortirawe, prebaruvawe, filtrirawe, fade in and out za nastanite i alarmite,
prikaz na analognite golemini vo ramki na dijagrami i tabeli,
zumirawe i is~ituvawe sliki za dijagramite,
procesirawe i grafi~ki prikaz kako [to se minimum/maksimum, dnevni ili ~asovni
prose~ni golemini koi se bazirani na arhiviranite analogni golemini od bazata,
[tampawe na site prikazi,
eksport do ASCII- fajlovite
eksport na snimenite preodni pojavi do COMTRADE- fajlovite.

TP-4 prilog
33

4.2. Pu[tawe vo pogon i intervencii

Softverskiot paket za pu[tawe vo pogon i intervencii na lice mesto treba da bide
instaliran na LAPTOP kompjuter. Raboteweto so ovoj paket mora da bide ednostaven i so
izbor na menija.

Barawata koi ovoj softver treba da gi ispolni se:
instalirawe na sistemskiot softver i konfiguracija na podatocite vo stani~niot
smeta~ kako i MCU i MPCU,

podesuvawe:
datum/vreme
baferi za izmerenite vrednosti,
ograni~uvawa
prenos konfiguracija za
faktorot na uedna~uvawe
vrednostite na pragovite
~itawe i prikaz na podatocite smesteni vo memorijata na stani~niot smeta~
listi kako [to se:
lista na nastani
lista na alarmi (so potvrda-mo`nost za bri[ewe)
dnevnik password-lozinki
lista na sistemski promeni
prikaùvawe na poslednata promena
memorija za 6000 poraki
funkcija na filtrirawe

delot za administracija dava prikaz:
naziv na instalacijata,
konfiguracija i verzija na softverot,
protokol za komunikacija,
hardvardska konfiguracija na sistemot i negoviot status

lokacija na defektot na sistemot

ON-LINE i OFF-LINE analiza na sostojbata na sistemot.
Za[titen password za vlez vo sistemot.

4.3. Dijagnostika vo komunikaciite

Pri pu[taweto vo pogon na kompletniot sistem, za intervencii i otklonuvawe na
defektite potreben e poseben softverski paket za mobilno koristewe na LAPTOP
smeta~. Raboteweto so ovoj paket mora da bide ednostaven i so izbor na menija.

Barawata koi treba da gi ispolni ovoj softver se:

simulacija na komunikacijata: stani~en smeta~ - DC,
prikaz na instaliranite protokoli: IEC 870-5-101 itn.
prikaz na arhivskite analizi pri intervencija i otklonuvawe na defektite (na pr.
poslednata analiza),
mo`nost za proverka na priemot na porakite koga telegramite ve]e se editirani,
[tampawe na prenosnite podatoci so ili bez funkcija na filtrirawe,
editirawe na redosledot na porakite,
priem i predavawe na poraki,
prenos na redosledot na porakite,
avtomatsko testirawe na redosledot na porakite,
ON/LINE i OFF-LINE rabota,
3 komunikacioni kanali, nezavisen izbor na protokoli po sekoj kanal,
TP-4 prilog
34

filter na funkcii so:
filtrirawe pri preklopuvawe na kanalite (vreme),
odreduvawe na kanalot so koj protokol,
programabilen odziv na sistemot,
ON/LINE i OFF-LINE, vo koi moè da se filtriraat arhivskite podatoci,
memorirawe na poraki koi se isprateni so vremenski signal, prevod i prikaz na
sodrìnata,
detekcija i prevod na gre[kite (telegra i procedura na gre[kata),
pasivna proverka od:
prenosot i priemot,
avtomatskiot prenos iskl.-vklu.
aktiven test so avtomatski prenos,
filtrirawe,
broj na telegrami/y: 60
rezolucija na ispra]awe kaj
priemot: +/ 40 s
predavaweto: +/- 10 s

5. SISTEM NA ZA{TITA

OP{TI BARAWA

Primenata, karakteristikite i testiraweto na releite vo se spored standardot IEC 255.
Releite mora da bidat konstruirani, proizvedeni i vgradeni taka da obezbedat
maksimalna doverlivost pri reagiraweto na defektite kaj [titenite objekti.
Celokupnata za[titna oprema mora da bide potpolno neosetliva na preodnite reìmi.

Buchholz kaj transformatorite, Buchholz kaj regulatorite, termometrite, termostatite,
uredite za regulacija na naponot ne se predmet na ovaa specifikacija. Pri pora~uvaweto
na sistemot na upravuvawe i za[tita mora da se vodi smetka, delot na opremata koj ne e
predmet na ovaa specifikacija, da so~inuva edinstven sistem na za[tita i upravuvawe
bez ogled dali se montira zaedno , vo poseni ormari itn. Toa posebno se odnesuva na
uredot za regulacija na naponot, releite za isklu~ivawe na spomnatite za[titi kako i na
ostanatata relejna oprema koja e predmet na ovaa specifikacija.

5.1. Relei

Za[titnata oprema mora da bide kompletno testirana i vo sklad so soodvetniot standard
IEC 255. Relejnite uredi treba da bidat izraboteni vo mikroprocesorska tehnologija so
vgradeno procesirawe na merewata.

Za[titnite uredi mora da bidat konstruirani za vgraduvawe vo ormarite za za[tita kako
i za samostalno vgraduvawe vo ormar~iwa za za[tita na keliite.

Kuki[tata mora da bidat osigureni od prodirawe na pra[ina i vlaga IP 51 spored
standardot IEC 529.

Priklu~nite stegalki na za[titnata oprema zavisat od tipot na vgraduvawe no mora da gi
zadovolat barawata vo pogled na kvalitetot na izrabotka i da ovozmoàt doverlivo i
ednostavno povrzuvawe.

TP-4 prilog
35

5.1.1. Displej na za[titnite uredi

Odreden broj na va`ni informacii mora da bide prikaàn na displejot na za[titniot
ured bez pra[uvawe na korisnikot:
reagirawe na defekti vo telekomunikacionata mreà,
informacija za vnatre{en defekt,
prikaz na sostojbata na APV, iskl. Ovie indikacii moè da bidat izvedeni preku led
diodi ili displej. Kaj sloènite za[titi, kako na primer distantnata za[tita,
za[titnite uredi mora da imaat odreden broj programabilni led diodi zaradi
specifi~nite barawa na korisnikot.
deluvaweto na za[titata kako i vnatre[nite defekti treba da se signaliziraat so
crveni led diodi.
oznakite na statusot so òlti led diodi,
uredot za relejna za[tita koj e vo ispravna sostojba, so zelena led dioada,
programabilnite led diodi imaat indikacija so crveni led diodi.

Indikacijata na prorabotuvaweto na za[titata se vr[i preku indikatori koi imaat opseg
0-6 y so rezolucija od 10 ms.

Za[titnite uredi na displejot go pokaùvaat posledniot nastan. Informaciite mora da
bidat so~uvani do 24 h, vo slu~aj na gubewe na pomo[no napojuvawe na za[titnite uredi.

Ostanatite informacii za za[titnite uredi koi se odnesuvaat na pr. na impedanstata na
defektot i strujata na defektot, moè da se dobijat na barawe preku tastaturata na
uredot ili preku softverskiot paket od seriskiot interfejs.

Instaliranata softverska verzija na uredot se prikaùva na barawe.

5.1.2. Kontakti

Namenata na kontaktite isto taka e programabilna kako [to e slu~aj i so programabilnite
led diodi.

5.1.3. Dale~inski pristap preku seriskiot port

Sekoj za[titen ured mora da ima seriski port za da se ovozmoì preku LAPTOP smeta~ot
da se vr[i off-line prenos na informaciite za ponatamo[na analiza. Vo zavisnost od tipot
na za[titniot ured potrebno e da se ovozmoì prenos na:

Izve[tajot za sistemskite gre[ki,
snimawe na defektot (strui i naponi), vreme na traewe na defektot so rezolucija
1 ms do 2 ms.
indikacija na statusot (APV-prorabotuvawe-isklu~uvawe).
samodijagnostika,
podesuvawe na parametrite spored [titeniot objekt,
podesuvawe na prorabotnite vrednosti.

Ako za[titniot ured e opremen za memorirawe na informaciite za prorabotuvawe na
za[titata, treba da ima vgradena funkcija za registrirawe na nastanite:

izve[taite za defektite treba da gi sodràt najmalku poslednite tri nastani, a
memorijata da raboti po principot FIFO,
kapacitetot na memorijata e da pokriva nastani do 1,5 y (3 y).

Snimaweto na preodnite procesi se startuva so prorabotuvawe na za[titniot ured (rele
general pick-up signal) so mo`nost za snimawe 100 ms pred defektot. Za slu~aj na polna
memorija, se bri[e najrano snimeniot proces.

TP-4 prilog
36

Registriranite poremetuvawa od uredot se prenesuvaat vo stani~niot smeta~ i se
arhiviraat zaedno so podatocite od realnoto vreme. Alatot koj se koristi za evidencija
na podatocite mora da ovozmoì analiza na snimenite defekti kako od stani~niot
smeta~ taka i od za[titnite uredi.

Vo slu~aj da se koristi za[titen ured bez upravuvawe (stani~en smeta~) mora da se
izvr{i podesuvawe na vremeto vo odnos na za[titnite funkcii. Vo toj slu~aj ne e
potrebna posebna to~nost (1 minuta vo tek na 1 mesec). Pri gubewe na pomo[niot napon
potrebno e da se obezbedi rezerva vo traewe od 24 h.

5.1.4. Vlezni signali

Posloènite za[titi mora da imaat odreden broj na vlezovi predvideni za poedine~ni
signali od ostanatite za[titi (na pr. distantnata za[tita so zemjospojni relei,
diferencijalnata za[tita so usmereni relei).

5.1.5. Izve[taj za defektite

Releite moè da se ispituvaat preku tastaturata na samoto rele ili preku LAPTOP
smeta~ preku seriskiot port.

Resetirawe na indikacii

Resetiraweto na releto se odnesuva samo na indikaciite no ne i na sodrìnata na
memorijata. Istiot princip vaì i za dale~inskoto resetirawe. Za site relei vaì
praviloto deka kop~eto za resetirawe mora da bide dostapno bez otvarawe na kuki[teto
i mora da se nao\a na predniot del.

Bri[ewe na informacii od memorijata

Bri[eweto na nepotrebnite informacii mora da bide ovozmoèno taka da se spre~i
slu~ajno bri[ewe i neovlasteno koristewe.

Selekcija na indikaciite

Izborot koi indikacii ]e se prikaàt na displejot mora da bide ovozmoèn od
za]titniot ured i od stani~niot smeta~.

Podesuvawe i ispituvawe

Za podesuvawe i ispituvawe na podesenite vrednosti na za[titniot ured mora da se
poseduvaat soodvetni elementi. Ovie funkcii mora da se ostvaruvaat od samiot
za[titen ured pri soodvetni instrukcii bez da se koristi posebna dokumentacija
(handbook menu guided).

Za[titniot ured odbiva da go izvr[i nalogot za prepodesuvawe ako goleminite na vlezot
na uredot se nadvor od dadeniot opseg na podesuvawe. Sekoe prepodesuvawe i menuvawe
na parametrite bara poznavawe na Password- lozinkata. Vleznite golemini za uredite za
za[tita se sekundarni golemini.

5.1.6. Komunikacija preku seriskiot port

Za posloènite za[titi mo`no e da se koristi seriskiot port za podesuvawe i
ispituvawe preku LAPTOP smeta~. Protokolot za komunikacija e standardot IEC 870-5-
103.

TP-4 prilog
37

5.1.7. Samodijagnostika i signalizacija na defekt na uredot

Za za[titnite uredi mora da se obezbedi najvisoko nivo na samodijagnostika. Potrebno e
da se signalizira i defekt na uredot vo delot na samodijagnostika. Na~inot i principite
na rabota na samodijagnostikata mora da bidat dobro dokumentiran. Internite defekti i
samodijagnostikata se memoriraat i grupiraat vo signali so soodvetni poraki. Interniot
defekt vo za[titniot ured ne smee da bide pri~ina da proraboti uredot. Funkciite na
za[titnite uredi se blokiraat delumno (poedini) ili kompletni funkcii.

Poseben kontakt bez potencijal sluì za kontrola na napojuvaweto DC. Posle prekinot,
pri povtorno doa\awe na napojuvaweto DC, uredite mora avtomatski da se aktiviraat da
bidat vo pogon bez nikakvo resetirawe.

Kontrolata na strujnite krugovi e va`na funkcija na za[titnite uredi vo koja se vr[i
nadzor nad namotkite za isklu~uvawe kako i kontrola na DC naponot od akubateriite.

DC/DC pretvara~ite vr[at galvansko odvojuvawe na internite kola na za[titnite urdi
od nadvore{niot DC napon od akubaterijata. Za[titnite uredi mora da bidat neosetlivi
za prekini vo napojuvaweto vo traewe od <50 ms.

Za[titnite uredi, bez ogled dali se montiraat vo ]elii ili ormari, mora da odgovaraat
na dadenite tehni~ki karakteristiki.

5.2. Op[ti barawa

Za[titnite uredi treba da bidat proizvedeni vo mikroprocesorska tehnologija so
primena na sovremeni tehni~ki re[enija. Vo za[titnite uredi analogno digitalno
konvertiranite golemini se procesiraat so primena na doverlivi i provereni
algoritmi.

Za da se za[titat za{titnite uredi od elektromagnetni vlijanija potrebno e:
Za[titnite uredi da se nao|aat vo oklopeno metalno kuki{te,
Za[titni vlezni transformatori,
Opto-Coupler binarni vlezovi,
DC/DC napojuvawe,
relejni izlezi,
opti~ki seriski interfejs.

Za[titniot ured vo se treba da odgovara na standardot IEC 255-22-1 do 4.

Releite, na prednata plo~a, mora da poseduvaat tastatura za podesuvawe kako i
alfanumeri~ki displej. Kaj uredite koi imaat i upravuva~ka funkcija, displejot mora da
ovozmoì prikaz na celoto pole/vodot.

Potrebno e podesuvaweto da bide vo ramkite na dadenite menija i golemini, a veli~inite
koi se podesuvaat mora da bidat prikaàni vo broevi. Opsegot na podesuvawe e ograni~en
i mora da bide proveren i verodostoen.

Podesuvaweto mora da bide on-line bez restart na uredot.

Podesenite golemini ]e bidat verodostojni samo posle kone~nata kodirana proverka.

Na displejot postojano se pokaùvaat goleminite kako [to se strujata i naponot i
avtomatski imaat promena vo zavisnost od tipot na defektot pri [to se vr[i prikaz na
vrednosta na strujata na defekt, vremeto na isklu~uvawe itn.

Za[titnite uredi, na prednata strana na uredot mora da imaat vgraden RS 232 seriski
interfejs, koj ovozmoùva lokalno podesuvawe na parametrite kako i prevzemawe na
memoriranite podatoci preku LAPTOP smeta~ot.

TP-4 prilog
38

Mikroprocesorskite relei treba da bidat multifunkcionalni, a drugite dopolnitelni
funkcii, kako APV, lokator na gre[ki, prenesuvawe na signalot na za[titata, moè da
bidat integrirani vo softverot.

Na ovoj na~in me\uvrskite pome\u releite se sveduvaat na minimum. Site funkcii po
potreba moè da se vklu~uvaat ili isklu~uvaat.

Site za[titni uredi mora da imaat doverliva samodijagnostika koja momentalno go
identifikuva defektot, preku vgradenite led diodi dava vizuelna signalizacija, kako
lokalna taka i dale~inska (stani~en smeta~ i DC). So ova zna~itelno se smaluva
odrùvaweto na za[titnite uredi.

Dopolnitelno moè da se vr[i i nadzor nad mernite vlezovi. Na ovoj na~in se zgolemuva
doverlivosta na za[titnite uredi.

Za[titnite uredi isto taka mora da ovozmoàt merni funkcii za lokalen prikaz, na
stani~niot smeta~ i vo DC (I, V, P, Q, cos ).

Za[titnite uredi mora da gi memoriraat najmalku poslednite tri defekti nastani.

Registriraweto na struite na defekt (poremetuvawe) se memoriraat i moè da se
prenesat preku seriskiot port na RS ili od stani~niot smeta~. Za distantnite za{titi
memoriranite nastani vo traewe od 3 y (50 Hz), tri naponi, ~etiri strui so rezolucija od 1
ms.

Seriskite interfejsi i protokoli za komunikacija vo sistemot na lokalno upravuvawe se
standardni spored IEC 870-5-103.

Podatocite se prenesuvaat na barawe na stani~niot smeta~. Asinhroniot prenos na
podatoci so 19,2 kbit/s mora da bide za[titen od gre[ki vo hamming distanca d=4.

Funkciite za izbor na binarni vlezovi, izlezi kako i indikacii, mora da bidat
programabilni. Izborot na funkciite se dostavuva preku biblioteki vo upatstvoto za
koristewe na uredot za za[tita. Sistemot mora da ovozmoì i formirawe na grupni
signali i indikacii.

Za[titnite uredi bi trebalo da imaat mo`nost za memorirawe do ~etiri grupi na
podesuvawa. Sekoja od ~etirite grupi moè da bide izbrana za tekovno podesuvawe so
posebna naredba preku digitalnite vlezovi na za[titnite uredi.

Preklopkite so klu~ za za[titnite uredi osiguruvaat za[tita na upravuva~kite krugovi
od neovlasteni koristewa.

5.3. Kontrola na isklu~nite krugovi

{emata za kontrola na isklu~nite krugovi treba da ovozmoì kontinuiran nadzor nad
kolata za isklu~uvawe, namotkite za isklu~uvawe na prekinuva~ite vo vklu~ena ili
isklu~ena pozicija.

Vo uredite za kontrola na isklu~nite krugovi potreben e seriski otpornik koj \i spre~uva
pogre[nite isklu~uvawa na prekinuva~ite pri defekt vo uredot.

Relejniot alarmen del na uredot mora da bide opremen so signalna zna~ka koja ima
samostoen reset. Brojot na kontaktite od uredot mora da bide dovolen za isklu~uvawe i
alarmirawe.

TP-4 prilog
39

5.4. Relei za isklu~uvawe

Site isklu~ni relei mora da obezbedat doverlivo isklu~uvawe, da se izdr`livi na kusi
vrski na namotkite za isklu~uvawe i predvideni kako za vgraduvawe vo ormarite taka i
za nadgraduvawe.

Kontaktite za isklu~uvawe vo za[titnite uredi isto taka mora da bidat doverlivi i
karakteristikite na kontaktite da gi zadovoluvaat karakteristikite na namotkite za
isklu~uvawe na prekinuva~ot. Potrebnoto vreme na prorabotuvawe na kontaktite e 10 ms
od pobuduvaweto na releto za isklu~uvawe do reagirawe na namotkata za isklu~uvawe.

Releite za isklu~uvawe treba da bidat opremeni so signalna zna~ka koja ima samo reset
ili da e ovozmoèno dale~insko kvitirawe posle isklu~uvaweto.

6. NAPOJUVAWE I PODESUVAWE NA ZA{TITNITE UREDI

6.1. Op[to

Celokupnata za[titna oprema koja se dava vo ponudata kako i tehni~koto re[enie na
za[titata i upravuvaweto vo transformatorskite stanici mora da bide odobrena od
strana na nara~atelot.

DC Pomo[en napon

Releite, namotkite, elementite itn.., se napojuvaat so akubaterii. Dozvolenite
otstapuvawa na naponot se +10% do 20% od usvoeniot DC napon vo trafostanica.

Diskusija: dali da se predvidat redundantni akumulatorski baterii???

Podesuvawe na za[titata

Podesuvaweto na za[titnite uredi, vo zavisnost od dogovorot, moè da go raboti
ispora~atelot na uredot ili korisnikot. No za odreden broj za[titi, kako [to e na pr,
za[titata od otkaùvawe na prekinuva~ot, podesuvaweto i parametriraweto e obvrska
na ispora~atelot na opremata.

Vreme na reagirawe na za[titata pri isklu~uvawe na prekinuva~ot

Vkupnoto vreme na reagirawe i otstranuvawe na defektot pri momentalnoto reagirawe
na za[titata mora da bide: < 80 ms.

TP-4 prilog
40

7 STANDARDI

Celokupnata oprema koja se vgraduva vo sistemot za za[tita i upravuvawe mora da bide
proizvedena vo sklad so slednite doma{ni i internacionalni propisi i standardi DIN
ili IEC:

DIN VDE 0160 Propisi koi ja odreduvaat upotrebata i vgraduvaweto na
elektronskata oprema vo energetskite postroenija
DIN VDE 0110
IEC 664
Koordinacija na izolacijata za vgraduvawe na oprema vo
niskonaponskite sistemi
DIN VDE 0111
IEC 71
Koordinacija na izolacijata za opremata vo ramkite na sistemite so
napon nad 1 kV

7.1 Nivo na izolacija
Site vlezovi i izlezi na uredite za za[tita i upravuvawe mora da bidat atestirani
spored:

IEC 255-5 Visokonaponski ispituvawa so 2 kV rms, 50 Hz Rutinski
ispituvawa

IEC 255-6
Ispituvawa na izolacijata so impulsen napon 5 kV; 1,2
/ 50 s, 3 pozitivni i 3 negativni impulsi vo intervali
od 5 y

Tipski
ispituvawa

7.2 EMS Testovi Neosetlivost
IEC 255-22-1,
Class III
Naponski ispituvawa na 2,5 kV; 1 Mhz =15 s
400 impulsa / y, traewe 2 y
Tipski
ispituvawa
IEC 255-22-2
Class III
Elektrostati~ni praznewa na 4 kV/6 kV, izolacija na
kontaktite na 8 kV, praznewa vo vozduhot na dvata
polariteta so impedansa na izvorot od C=150 pF,
R=330

Tipski
ispituvawa
IEC 255-22-3
Class III
Elektromagnetno pole na nemodulirana frekvencija
27 MHz do 500 MHz, 10 V/m
Tipski
ispituvawa
IEC 255-22-4
Class III
Brzi preodni reìmi (nivo na buka) 2 kV (vrv), 5/50 ns,
5kHz, 15 ms, povtorna emisija 300 ms, dvata
polariteta R=50 , so traewe 1 min

Tipski
ispituvawa
ENV5014/ENV
50204,
Class III

Elektromagnetno pole so pulsna modulacija 10 V/m,
900 Mhz, povtorena frekvencija 200 Hz, cikli~no
50%

Tipski
ispituvawa

7.3 EMS Testovi Emisija
EN 550011
Class A
Conducted interference voltage, auxiliary voltage
150 kHz do 30 Mhz
Tipski
ispituvawa
EN 55011
Class A
Interference Field Strength 30 do 1000 Mhz Tipski
ispituvawa

7.4 Mehani~ka otpornost
IEC 255-21-1 Izdr`livost na udar i vibracii
IEC 68-2
IEC 60870-2-1
Vo pogon
10 Hz do 60 Hz, 0,035 mm amplituda
60 Hz do 500 Hz, 0,5 g zabrzuvawe
Part B,
Class 23
Vo transport
5 Hz do 8 Hz, 7,5 mm amplituda
8 Hz do 500 Hz, 2 g zabrzuvawe
IEC 57(Co)22 Seizmi~ki testovi
IEC 255-21-2 Izdr`livost na udar
IEC 57(CO)22 Dozvolena temperatura na ambientot:
- Vo pogon +5
0
S do +55
0
S
- Uskladi[tuvawe -25
0
S do +55
0
S
- Transport -25
0
S do +70
0
S
Relativna vla`nost:
- Sredna godi[na vrednost 75% - na 30 dena do 95%
- Kondenzacija ne e dozvolena
TP-4 prilog
41

8 SISTEMSKI SERVISI

8.1 Dokumentacija

Op[to:

Sistemot i opremata treba da bidat ispora~ani so celosna dokumentacija. Ovaa
dokumentacija, crteìte i drugite informacii potrebni za potpolno razbirawe i
prifa]awe na sistemot, treba da bidat dovolni za da mu ovozmoàt na korisnikot da
raboti,odrùva i go pro[iruva dadeniot sistem i oprema.
Tri kompleta na dokumentacija vo pe~atena forma i tri CD kompleti vo elektronska
forma treba da se ispora~aat za sekoja oprema ili softver: instalacija,
konfigurirawe, koristewe, odrùvawe i prira~nik za upotreba.
Celata dokumentacija da bide na angliski jazik cvrsto ukori~ena i da bide lesna za
redewe na polici. Naslovot na sekoja od dokumentaciite treba da bide jasno
obeleàn na prednata i bo~nata strana.
Vo dokumentacijata treba da bidat dodadeni i pe~ateni podatoci od proizvoditelot
koi se vo specifi~na forma. Prira~nikot treba da bide osloboden od irelevantni
podatoci kako [to se vovedni i op[ti objasnuvawa. Sekoj del od instrukciite na
proizvoditelot treba jasno da ja komentiraat i opredelat sekoja celina ili del [to e
instaliran, kako i primenlivi instrukcii za sekoja instalacija i kade se tie
smesteni. Site neprimenlivi instrukcii da bidat izbri[ani. Dodadenite podatoci
treba da sodràt i crteì koi se potrebni za jasno da gi ilustriraat oddelnite
komponenti, sistemi i kontrolni dijagrami.

8.1.1 Dizajn dokumentacija

8.1.1.1 Predmet i cel na dizajn dokumentacijata

Op[tata forma na dokumentacijata treba da bide:
Osnovni tehni~ki re[enija
Baza na podatoci (struktura, vrski, poliwa.) za SCADA sistem
Povrzuvawe i instalacija na opremata
Poloùvawe i oì~uvawe na kablite
Tehni~ki re[enija za nadgradba na SCADA sistemot vo delot na sistemot za
lokalna kontrola i avtomatizacija

8.1.1.2 Zbir na raboti [to treba da bidat izvr[eni vo proektot

Ponuduva~ot treba da ja podgotvi celata potrebna dokumentacija za povrzuvawe,
instalacija i napojuvawe na ispora~anata oprema. Zavr[etokot na dijagramite za
oì~uvawe e na klemnicite vo relejnite ormari, prvite postoe~ki klemnici vo
relejnite ku]i~ki za povrzuvawe komunikacija so za{titnite reliwa, mernite
pretvoruva~i i broilata.

Da se zemat vo predvid slednite raboti:
Zbir, selekcija i analiza na potrebnite podatoci za proektot;
Pregled na postojnata situacija zaedno so kupuva~ot, ako ima potreba;
Podgotovka i dopolnitelni aktivnosti za odobruvawe na podgotvenata
dokumentacija kako i vklu~uvawe na eventualni zabele[ki
Supervizija na proektot ako e potrebno
Podgotvuvawe na prvi~nata dokumentacija

Rokovite za izgotvuvawe na dokumentacijata da bidat vo soglasnost so vremenskiot
raspored vo proektot

TP-4 prilog
42

8.1.1.3 Dizajn dokumentacija - sodrìna

Dizajn dokumentacijata za SCADA sistemot treba da go sodrì slednoto:
Plan i raspored za realizacija na proektot odobren od dvete strani kupuva~ i
ponuduva~
Lista na vlezni podatoci
Tehni~ki opis na vrgradenite tehni~ki re[enija
Tehni~ki proekt-presmetki
Grafi~ka dokumentacija za vgraduvawe na tehni~kite re[enija
{emi za smestuvawe na opremata , instalirawe i poloùvawe na kablite
{emi za vnatre[no oì~uvawe vo ormarite
Tehni~ka specifikacija za vgradenata oprema i softver
Funkcionalna specifikacija za vgradeniot aplikativen softver
Lista na upotrebeni standardi , pravila i preporaki
Opis na kratenkite vo dokumentacijata

Dokumentacijata na proektot za sistemot za za[tita treba da gi sodrì slednite
informacii:
Bro[uri za site sistemi za za[tita/reliwa/uredi
Kratok opis na sistemite/reliwata/uredite zaedno so tehni~kite podatoci,
dijagramite za primena i na~inite na povrzuvawe
Modifikacija ili podobruvawe (ako ima) so detalno objasnuvawe
Sertifikati za tipizirani testovi
Prira~nik i seta potrebna dokumentacija soglasno za[titnite uredi/sistemi
mora da bidat ispora~ni na hartija i elektronski format (CD- ROMs )
Ispora~atelot e obvrzan da dade najmalku 3 (tri) kopii od tehni~kata
dokumentacija na kupuva~ot ( dvete i elektronska i pe~atena verzija) za ormarite
i drugata pridru`na oprema

8.1.2 Upatstva i dokumentacija za odrùvawe

8.1.2.1 Op[ti barawa

Instrukciite za rabota i odrùvawe da bidat podgotveni vo forma na upatstvo za
koristewe od strana na personalot na kupuva~ot. Ovie upatstva treba da se na
angliski i makedonski.

Site upatstva treba da bidat podgotveni za sekoj pooddelen del od opremata. Ovie
upatstva treba da sodràt najmalku:
Opis, lista, generalno ureduvawe i detalni crteì za celosnata specifikacija
na hardverot, kablite, opremata i drugi komponenti.
Funkcionalno / Tehni~ka specifikacija na site softverski i hardverski
komponenti
Korisni~ki upatstva
Procedura za rabota vklu~uvaj]i instrukcii ~ekor po ~ekor pri normalna i itna
rabota
Proceduri za odrùvawe, vklu~uvaj]i gi i rutinskite proceduri za odrùvawe,
vodi~ za otkrivawe na gre[ki, procedura za demontirawe, instrukcii za
obeleùvawe i priklu~uvawe na kablite, popravki i procedura na povtorno
sostavuvawe, podreduvawe i proverka.
[ematski dijagram na el.kola koi gi pokrivaat (prikaùvaat) signalizaciite,
idikaciite, dodatnite napojuvawa, telekontrola, merewe i site drugi elektri~ni
vrski
Detalen prikaz na site tipovi testovi, rutinski testirawa i testirawa na lice
mesto
Instrukcii za parametrizirawe na MCU/MCPU i priklu~nite uredi

Tri kopii od koncepiranite instrukcii, odobreni od kupuva~ot ]e bidat nabaveni od
kupuva~ot eden mesec pred vgraduvawe na opremata na lice mesto.

TP-4 prilog
43

8.1.2.2 Softverska dokumentacija

Celiot ponuden softver treba da bide celosno dokumentiran i prezentiran vo forma
~itliva i razbirliva. Idnite softverski dodavawa / modifikacii treba da moàt da
bidat implementirani i celata dokumentacija treba da bide organizirana da ja
olesni taa rabota.

Slednite softverski informacii treba da bidat sodràni vo bilo koj program:
Zapoznavawe i opis na site programi i korisni~ki programi so delovi za
softverskata organizacija
Funkcionalen opis na softverskiot sistem
Funkcionalen opis na programite
Detalen opis na softverskata dokumentacija: strukturen opis, opis na nekoi
individualni programski moduli vklu~uvaj}i gi programskite interfejsi,
samostojni outlining programi za podato~ni tabeli , za nivna modifikacija i
pristap
Tabeli i blok dijagrami za tekovnite programi koi treba da gi opfatat
sistemskite vrski i protokot na podatoci , detaliziraat rabotata na modulite
Programski listi za sodrìnata na memorijata koi treba da opfatat: locirawe na
memoriskata adresa, sodrìnata na taa adresa, relacii na izvornata sostojba so
lokacijata i sodrìnata, adekvaten komentar za izvornata sostojba i tekovnite
dijagrami
Goleminata na glavnata memorija i sporednata (pomo[na) kako i goleminata na
hard diskovite i dr. [to se ponudeni
Treba da bidat opfateni i bro[uri [to davaat tehni~ki detali na opremata

8.1.2.3 Potrebni dokumentacii i informacii po sklu~uvawe na dogovorot

Slednite dokumenti treba da bidat predadeni na kupuva~ot ne pokasno od dva meseci
otkako ]e se sklu~i dogovorot:
Kompletna funkcionalna specifikacija
Konfiguracija za delot na komunikacijata
Vremenski plan
Detali i dimenzii za ormarite . detalnite kodovi na MCU/MCPU, bro[uri so
tehni~ki detali
Presmetka, konfiguracija i setirawe na celiot baran sistem za
za[tita/uredi/reliwa odobreni od kupuva~ot
Tehni~ka dokumentacija za : site [emi na oì~uvawe od site za[titni ormari i
drugata pomo[na oprema, elektri~ni monta`ni [emi, specifikacija na
vnatre[nosta od opremata, strujni i komandni vrski, [emi na vrzuvawe i [emi za
celata potrebna oprema za komunikacija so reliwata na dvete strani kon
]elijata/poleto i kon korisnikot.
Potrebniot softver za setirawe, konfiguracija i komunikacija za site tipovi na
vgradeni numeri~ki uredi/reliwa za ]eliite odobreni od kupuva~ot

Slednive dokumenti treba da bidat vklu~eni vo ponudata i ispora~ani za vreme na
obukata:
Dijagramite na elektri~nite vrski vo sistemot
Dijagrami za prikaz na sistemot za za[tita od nadvore[ni elektri~ni vlijanija
Instrukcii za instalacija
Instrukcii za rabota
Kontrolen test za opremata
Dokumentacija za softverot i rabotnite programi
Upatstvo i prira~nik

TP-4 prilog
44

8.2 Obuka

8.2.1 Op[ti barawa

Kursevite za obuka treba da se odrùvaat vo specijalni centri za obuka, vo zemjata od
kade e ponudena opremata (za[titni uredi, kontrolni uredi i dr.) i softverot, od
strana na obu~en personal koj ima znaewe i iskustvo vo proizvodstvoto,
vgraduvaweto, testiraweto i odrùvaweto na opremata , i softverot; i te~no, jasno
komunicira na angliski jazik.

Celokupniot potreben materijal za obuka treba da mu se dade na kupuva~ot i da bide
na angliski jazik. Sekoj u~esnik vo obukata treba da dobie kopii od site tehni~ki
upatstva i drugi dokumenti koi ]e se koristat vo obukata, najmalku dve nedeli pred
po~etokot na obukata.

Treba da bidat prepora~ani i nekoi dodatni obuki, koi moè ]e bidat potrebni za
zaokruùvawe na proektot. Izveduva~ot na obukata treba da ja izvr[i obukata od site
aspekti na sistemot vklu~uvaj]i ja i idnata nadgradba.

Na personalot koj ]e bide obu~uvan treba da mu se prenese dovolno znaewe od site
aspekti na vgradenata oprema za da moè da se nosi so negovite razli~ni dol`nosti
bez asistirawe od izveduva~ot na obukata ili negovite agenti .

Predloènite kursevi i metodi na obuka treba da bidat detalno opi[ani vo
ponudata.

8.2.2 Raspored na obukata

8.2.2.1 Obuka na operatori
Nekoi od inènerite na kupuva~ot treba da bidat isprateni kaj izveduva~ite na
obukata i tamu da stanat instrukciski inèneri. Ovaa obuka treba da se izvr[i
prioritetno za da se podgotvat instrukciskite inèneri. Operatorite ]e bidat
obu~eni podocna od strana na ovie instrukciski inèneri.

8.2.2.2. Obuka za odrùvawe
Obukata za odrùvawe treba da se odrì za vreme na instalacionata faza. Ovaa
obuka treba da se predvidi kako prakti~en del na obukata.

8.2.3 Barawa za kursevite za obuka

Izveduva~ot na obukata treba da dade raspored i opis za kursot [to kupuva~ot go
odobril.

Ovaa obuka treba da vklu~i no i da ne bide ograni~ena vo slednoto:
Pristapot kon sistemot, filozofijata na dizajniraweto, arhitekturata,
konfiguracija i teorija na rabota;
Rutini za otkrivawe na gre[ki, dijagnostika na gre[ki i rabotni proceduri;
Dokumentacija, dijagrami za elektri~ni kola i standardni crteì
Proceduri i tehniki za pro[iruvawe
Osnovno odrùvawe: osnovnata teorija za rabota, preventivno odrùvawe i
dijagnosti~ki proceduri za sekoj glaven element od sistemot: kompjuteri, LAN,
periferii, interfejs na stani~niot kontroler i dr.
Pro[iruvawe na sistemot : proceduri i tehniki za pro[iruvawe i dodavawe
oprema kako [to se pe~ata~i, novi kompjuteri, komunikaciski kanali i dr.
Nivo na odrùvawe na sistemot: teorija za rabota i odrùvawe za redundantnata
hardverska konfiguracija, nastanuvawe na hardverska gre[ka, konfigurirawe na
kontrolnite paneli, nastanuvawe na gre[ka vo proces i dr.
Otkrivawe na gre[ki i popravka: teorija za rabota na razli~ni hardverski
elementi od sistemot i tehniki za otkrivawe na gre[kite kako i popravka so
zamena na plo~ite i drugite zamenlivi edinici.

TP-4 prilog
45

Elementi vo sistemskiot softver vklu~uvaj]i gi i dijagnosti~kite programi koi
]e bidat od pomo[ vo odrùvaweto na hardverot i dr.
Funkcii na korisni~kite rutini, tehniki za popravawe na gre[ki, proceduri za
softverska instalacija, administrirawe (operativen sistem, LAN, baza na
podatoci), i koristewe na softverskite razvojni alatki.
Dokumenti za tekovnite dijagrami i voobi~enite crteì
Voobi~eni pravila na povrzuvawe i proceduri i tehniki za pro[iruvawe
Kreirawe, odrùvawe i modifikacija na bazata na podatoci

Obuka za sistemskiot softver: Ponuduva~ot treba da izvr[i obuka za sistemskiot
softver za da obu~enite lica moàt da go modificiraat, pi[uvaat, dijagnosticiraat,
rasporeduvaat i rabotat so programi vo realno vreme. Za glavnite softverski
elementi kako [to se onie za komunikacija, akvizicija na podatoci i korisni~kiot
interfejs treba da im bide posveteno poodelna sekcija na sekoj od niv pri obukata.

Sozdavawe na bazata na podatoci, sliki i izve[tai: Ponuduva~ot treba da izvr[i
obuka na kursistite za da moàt da kreiraat baza na podatoci, sliki i izve[tai.
Baranata obuka treba da im pomogne efikasno da gi razvie kursistite vo upotreba na
softverot i hardverot.

Obuka za aplikativniot softver: Celta na ovaa obuka e da im ovozmoì na
kursistite da bidat podgotveni za razvoj, modifikacii doma, ili pro[iruvawe na
aplikativnite programi za novite proekti na kupuva~ot. Obukata treba da obezbedi
informacii za dizajnot, implementiraweto i testiraweto na novi aplikacii i isto
taka i informacii za modificirawe ili pro[iruvawe na aplikativniot softver koj
e sodràn vo sistemot, koga toj ne moè ve}e kompletno da gi zadovoli potrebite na
kupuva~ot.

Obuka za operator-instruktor: Obukata za operator treba da gi vklu~i site potrebi
za sekojdnevna rabota kako: generalni proceduri za rabota, hierarhiska struktura na
prikazite, mo`nosti na prikazite i nivnite karakteristiki, korisni~ki proceduri,
najavuvawe i ograni~uvawa na pristap, i poraki na gre[ki.

8.2.4 Sodrìna na obukata

Predmet na obukata za softverot, hardverot i upravuva~kite edinici

Obukata treba da pretstavuva kombinacija od teoriska i prakti~na obuka, vklu~uvaj]i
kako minimum :
Funkcionalen opis na arhitekturata i komunikaciite za celiot prezentiran
hardver: kompjuteri, periferii, vremenski uredi i dr.
Funkcionalen opis na aplikativniot softver
Sozdavawe (engineering ) i odrùvawe na izvornata baza
Sozdavawe (engineering ) i odrùvawe na operatorskite grafici
Sozdavawe (engineering ) i odrùvawe na komunikaciite
Sozdavawe (engineering ) i odrùvawe na aplikativniot softver
Sozdavawe (engineering ) i odrùvawe na programskite mo`nosti
Kursevi za operatori
Odrùvawe na hardverot i drugo

Predmet na obuka za za[titnite uredi

Rabotata [to treba da se izvr[i vo ovaa sekcija vklu~uva obuka, od strana na
izveduva~ite, za rabota i odrùvawe na site za[titni uredi i sistemi, efikasno i
bezbedno.

Izveduva~ot na obukata treba da ja izvede obukata za elektro inènerite vo centar za
obuka na proizveduva~ot, vo zemja kade ponudenite uredi za za[tita se
proizveduvaat.

TP-4 prilog
46

Obukata treba da bide kombinacija od teoriska i prakti~na obuka vklu~uvaj]i kako
minimum:
Koristewe na softverot za za{titnite numeri~ki sistemi/uredi/reliwa
Setirawe na presmetanite vrednosti za za[titnite numeri~ki
sistemi/uredi/reliwa
Konfigurirawe na ponudenite za[titni numeri~ki sistemi/uredi/reliwa
Setirawe i testirawe na ponudenite za[titni numeri~ki sistemi/uredi/reliwa
Funkcionalen opis na arhitekturata i komunikaciite na celiot prezentiran
hardver
Funkcionalen opis na aplikativniot softver
Odrùvawe i dr

Testiraweto treba da bide izvr{eno koristej]i kompjuter i za[titni numeri~ki
sistemi/uredi/reliwa od ist tip so onie [to ]e bidat ispora~ani.

8.3 Odrùvawe

8.3.1 Odrùvawe za vreme na garantniot rok

Opremata i softverot treba da bidat dizajnirani za da obezbedat maksimalna
fleksibilnost.

Potrebata od bilo kakvo preventivno odrùvawe i najdolgite mo`ni vremenski
intrervali na odrùvawe treba da bidat specificirani, kako i sistemite i metodite
za otkrivawe i locirawe na gre[ki.

Namerata na kupuva~ot e da gi vr[i aktivnostite za odrùvawe na hardverot i
softverot preku sopstven obu~en tim (nisko nivo na odrùvawe i sekojdnevna rabota i
kontrola).

Izveduva~ot treba da go vklu~at personalot na nabavuva~ot sekade kade e mo`no so
cel da im dadat mo`nost za steknuvawe iskustvo za aktuelno odrùvawe, pomagaj]i im
da bidat podgotveni za eventualno prevzemawe na dol`nostite na odrùvawe.
Ponuduva~ot treba da predloì na~in na koj ]e gi vklu~i kursistite vo procedurite
na odrùvawe za vreme na garantniot rok.

8.3.1.2 Proceduri na popravki pri odrùvaweto

înewe na popravkata
Cenata na popraveniot modul ne treba da nadmine 75% od cenata na zamenet defekten
modul so nov. Koga cenata na popraveniot modul se o~ekuva da e nad 75% od cenata na
noviot , servisniot centar treba da go zameni defektniot modul so nov vo soglasnost
so kupuva~ot.

Vreme na popravka
Ponuduva~ot treba da go dade maksimalnoto vreme za popravka na defektniot modul ,
mereno od primaweto na modulot vo servisniot centar do datata na isporaka do
kupuva~ot.

Protokol
Ponuduva~ot treba da predloì soodveten protokol preku koj kupuva~ot }e
komunicira so servisniot centar. Jasno treba da bidat objasneti import/export
procedurite bidej]i servisniot centar }e bide lociran nadvor od zemjata. Ako kako
rezultat na sledewe na normalna procedura za popravka, nastane situacija vo koja
kupuva~ot smeta deka ima pri~ina za neprifatliva degradacija na servisiraweto,
treba da ima opcija za inicirawe na itna procedura za popravka. Spored ovaa
procedura, kupuva~ot treba da isprati faks do servisniot centar deka bara vedna[
zamena na defektniot modul (ili itna popravka ) kako [to e barano prethodno. Pri
primaweto na faksot od kupuva~ot, servisniot centar treba itno da ja zadovoli
baranata zamena (popravka) na modulot. Ponuduva~ot treba da go odredi maksimalnoto
vreme na isporaka za rezervni moduli vo itni situacii.

TP-4 prilog
47

8.3.2 Odrùvawe po garantniot rok

Ponuduva~ot treba da predloì vo negovata ponuda odrùvawe po garantniot rok.
Treba da ima jasen opis na predloènoto odrùvawe kako i cenata za nego.
Ponuduva~ot treba da ponudi servis i odrùvawe na celokupno ispora~nata oprema i
softver po garantniot rok najmalku za slednite dve godini. Predlozite za odrùvawe
i servisirawe treba da se na povik (barawe) so fiksni ceni od detalno dogovorenite
katalozi.

8.4 Testovi

8.4.1 Fabri~ki test

Celta na ovoj test e da se verificira sodrìnata na opremata spored
specifikaciite pred isporaka od fabrikata.

Fabri~kiot test treba da se sprovede na dogovorenata oprema a ne na sli~na ili drug
sistem. Site potrebi i asistencii vklu~uvaj]i pristap do crteìte i podatocite za
proizvodstvo treba da im se dadat na kontrolori koi ne se odgovorni za proektot.
Ponuduva~ot treba da go snosi ~ineweto na bilo koj test i podgotovkata na potrebnata
oprema za testirawe vklu~uvaj]i i korekcija (zamena) na bilo koj rasipan del.

Dokolku se slu~i pri testiraweto i kontrolata nabavenata oprema da ne e spored
specifikacijata, opremata ]e bide vratena i ponuduva~ot ]e treba da ja zameni
(vratenata oprema) za da gi postigne specificiranite barawa, bez
dopolnitelnitelno ~inewe na kupuva~ot.

Rasporedot na testiraweto treba da bide vklu~eno vo rabotniot dijagram. Site
proceduri na testirawe treba da bidat potpolno definirani, dokumentirani i
isprateni eden mesec pred testiraweto i da bidat odobreni od kupuva~ot pred
po~etokot na testiraweto.

Fabri~kiot test treba da sodrì no da ne e ograni~en so :
Hardverski dijagnosti~ki testovi. Tie treba da se sodràt od poedine~ni testovi
za site poedine~ni hardverski komponenti na sistemot koristej]i standardni
hardverski dijagnosti~ki programi i specijalni dijagnosti~ki programi koj gi
koristi ponuduva~ot.
Verifikacija na kompatibilnosta na instalacijata. Ovie proceduri treba da gi
verificiraat barawata [to se postaveni na sistemot so osvrt na okolinata,
napojuvaweto, ambientalnite uslovi i dr. koi [to se dadeni vo nivnite tehni~ki
specifikacii.
Sistemski funkcionalni testovi. Ovie testovi treba rigorozno da se primenat na
site funkcii i uredi kako poedine~no taka i kolektivno, i treba da ja
verificiraat ili odobrat to~nata funkcionalna rabota na celiot hardver i
softver.

Ovie testovi treba kako minimum da go vklu~at slednoto koe [to treba da bide
primenlivo na sistemot koga ]e se izvr[uvaat testovite: verifikacija na pravilna
akvizicija, procesirawe i za~uvuvawe na podatocite od lokalnite vlezovi;
verifikacija na protokolot i razmenata na podatoci vklu~uvaj]i testirawe na
baranite protokoli; verifikacija na mo`nostite za komunikacija vklu~uvaj]i
podatoci za dijagnosticirawe na link komunikacijata; verifikacija na pravilen
odziv na sistemot najmalku vo slednite abnormalni situacii: gubewe/restartirawe
na vlezniot napon na napojuvaweto; komunikaciski gre[ki (simulirani od
ponuduva~ot); enormno golem broj na alarmi.

Kupuva~ot ima pravo da ja kontrolira, testira i kade e potrebno da ja vrati opremata
po nejzinoto pristigawe na lice mesto, t.e. ne treba da bide ograni~en iako opremata
prethodno bila kontrolirana , testirana , i pu[tena od strana na kupuva~ot ili nekoj
negov prestavnik od zemjata od koja poteknuva taa oprema.

Fabri~kiot test treba da bide izvr[en kaj ponuduva~ot najmalku eden mesec pred
isporakata.

TP-4 prilog
48

8.4.2 Testirawe (priem) na lice mesto

Po instalacijata i pu[taweto na sistemot, istiot treba da se kontrolira i testira od
ponuduva~ot za da se verificira deka ponudenata oprema e vo soglasnost so
specifikacijata.

Ponuduva~ot treba na pismeno da go informira kupuva~ot za negovata spremnost da go
izvr[i priemot na lice mesto po kompletirawe na instalaciite na sistemot i
pu[taweto na sistemot vo rabota. Treba da se odlu~i dali sistemot e prifatliv ili
ne kako rezultat na testirawata napraveni od ponuduva~ot i kupuva~ot .

Testiraweto na lice mesto treba da vklu~i no ne treba da bide ograni~en so to~ka-
to~ka testirawe i testirawe na sistemskite funkcionalni barawa.

Posle uspe[noto kompletno testirawe na lice mesto sistemot treba da bide predmet
na testirawe na raspolo`livost, koja [to raspolo`livost treba da e 99,95% od
raspolo`livosta na test periodot od neprekinati 720 ~asa. Ne pove[e od eden ispad
(outage) na sistemot ili na nekoja od od negovite komponenti ]e bide dozvolena za
vreme na periodot na testirawe. Ako baranata raspolo`livost nemoè da se
demonstrira na krajot od 720 ~asa ponuduva~ot treba da go prodolì testot so
pomestuvawe na po~etnoto vreme nanapred i da go prodolì testot se dodeka ne se
soberat neprekinati 720 ~asa. Ponuduva~ot treba da gi snosi site tro[oci pri
korekcii ili povtorno testirawe.

Dokolku se slu~i pri testiraweto i kontrolata nabavenata oprema da ne e spored
specifikacijata, opremata ]e bide vratena i ponuduva~ot ]e treba da ja zameni
(vratenata oprema) za da gi postigne specificiranite barawa, bez
dopolnitelnitelno ~inewe na kupuva~ot.

Ponuduva~ot ima pravo da gi izvr[i testirawata dva pati vo dogovoreniot period. Vo
slu~aj da ne se zadovolat barawata po specifikacijata po vtoroto testirawe,
dogovort moè da se otkaè (raskine). Vo vakov slu~aj ponuduva~ot ]e si ja vrati
ispora~anata oprema i ]e bide odgovoren za celosniot tro[ok nastanat pri
demontaà, pakuvawe, transport i dr.

8.4.3 Zavr[en test na lice mesto

Eden mesec pred datata na zavr[uvawe na garantniot rok ponuduva~ot treba da pobara
od sopstvenikot ostvaruvawe na zavr[niot priem. Zavr[niot priem treba da go
napravi kupuva~ot vo slu~aj koga nema bilo kakvi namaluvawa i/ili izobli~uvawa na
funkciite na sistemot na krajot od garantniot rok.

8.5 Garancija

Ponuduva~ot treba da dade 12 meseci garancija za celata oprema, moduli , vklu~uvaj}i
gi onie koi [to ]e se zamenat vo servisniot centar. Za vreme na garantniot periot
ponuduva~ot treba da gi popravi (zameni) bez nikakov problem site gre[ki [to se
nastanati kako posledica na normalna upotreba. Garancijata ]e te~e od datumot koga
popraveniot (zamenetiot) modul se smeta deka gi pominal testovite vo servisniot
centar [to ]e se prikaè so oznaka prika~ena za ovaa cel.

Garantniot period po~nuva vo momentot na uspe[noto zavr[uvawe na vremeto na
raspolo`livost. Garanciskiot period za popravenite (zameneti) delovi treba da
bide prodolèn no ne podolg od 18 meseci od po~etokot na datumot na garancijata.

TP-4 prilog
49

8.6 Rezervni delovi

Ponuduva~ot treba da gi ispora~a baranite rezervni delovi specificirani od
kupuva~ot .

Ponuduva~ot treba da ima pogolem broj na rezervni delovi za da zadovoli najmalku 10
godi[na normalna rabota na sistemot.

Ponuduva~ot treba da dostavi detalen list za site rezervni delovi prepora~ani od
proizvoditelot.

Site rezervni delovi treba da mu se raspolo`livi na ponuduva~ot za vreme na
garancijata i periodot na odrùvawe. Me\utoa, ponuduva~ot ne treba da koristi bilo
koj od rezervnite delovi bez pismena dozvola od kupuva~ot.

Cel komplet na rezervni delovi treba da e raspolo`liv na krajot od periodot na
odrùvawe. Ovoj set treba da gi vklu~uva poslednite promeni napraveni od
ponuduva~ot a koi se vo soglasnost so opremata.

Vo slu~aj na za~estena zamena na poedini rezervni delovi, potro[uva~ot go zadrùva
pravoto da pobara zamena so delovi od ponov i podobren dizajn.

Za vreme na ìvotniot vek na opremata, kupuva~ot moè da pobara dopolnitelni
rezervni delovi. Vo toj slu~aj, cenata na rezervnite delovi treba da bide
predvidliva i postojana.

Literatura

TP-4 prilog
50

Dodatok A: Crteì

TP-4 prilog
51

Dodatok B: Lista na otstapuvawa

Poglavje Vo soglasnost so barawata Odstapuvawa
1.0
2.0
2.1
2.2
2.3
2.4
2.5
2.6
2.7
2.8
2.9
3.0
3.1
3.1.1
3.1.2
3.1.3
3.1.4
3.2
3.2.1
3.2.2
3.2.3
3.2.4
3.3
3.4
3.5
3.6
4.0
4,1
4.2
4.3
5.0
5.1
5.1.1
5.1.2
5.1.3
5.1.4
5.1.5
5.1.6
5.1.7
5.2
5.3
5.4
6.0
6.1
7.0
8.0
8.1
8.1.1
8.1.2
8.2
8.2.1
8.2.2
8.2.3
8.2.4
8.3
8.3.1
8.3.2
8.4
8.4.1
8.4.2
8.4.3
8.5
8.6

TP-4 prilog
52

Dodatok C: Protokol za dale~insko upravuvawe

Dodatok D: Karakteristi~ni odvodi / dovodi

Transformatorskite stanici 110/10(20) kV i 35/10 kV imaat razli~ni ednopolni [emi, no
soodveten broj odvodi / dovodi i trafo poliwa imaat identi~na ednopolna [ema, za[tita i
upravuvawe. Vo slednite tabeli dadeni se primeri na tipi~ni poliwa.

110 kV Dovod (Odvod)

Nadzor i upravuvawe
I/O-kapacitet
Pole TS DC
1 prekinuva~ manuelno upravuvawe - - -
1 prekinuva~ upravuvawe so blokada + + +
1 prekinuva~, status + + +
H rastavuva~, manuelno upravuvawe + - -
H rastavuva~, upravuvawe so blokada - - -
H rastavuva~, status + + +
HH alarmi, monitoring na pr. pritisok na SF
6
, ispad na avtomatot,
kontrola na isklu~nite krugovi, alarmi za elektromehani~kite
relei

+

+

+
Merewe preku pulsen vlez
Komanda na regulatorite na napon - - -
Polo`ba na regulacionata preklopka - - -
3 fazi I + + +
3 fazi V + + +
P, Q + + +
Frekvencija + - -
Faktor na mo]nost + - -
KWh + +
kVArh - - -

Funkcionalni barawa
Blokada na nivo na pole +
Blokada na nivo na transformatorska stanica
Avtomatska regulacija na naponot -
APV + za nadzemni vodovi

Za[tita

Osnovna
Rezervna

TP-4 prilog
53

10, 20, 35 kV Odvodi

Nadzor i upravuvawe

I/O-kapacitet
Kelija/
Pole
TS DC
1 prekinuva~, manuelno upravuvawe + - -
1 prekinuva~, upravuvawe so blokada + + +
HH alarmi, monitoring
na pr. ispad na avtomatot, kontrola na isklu~nite krugovi, alarmi
od elektromehani~kite relei

+

+

+
Merewe preku pulsen vlez - - -
3 fazi I + + +
3 fazi V - - -
P, Q - + +
Frekvencija - - -
Faktor na mo]nost - - -
KWh - -
kVArh - - -

Funkcionalni barawa
Blokada na nivo na transformatorska stanica +
Avtomatska regulacija na naponot
APV

Za[tita

Osnovna
Rezervna

TP-4 prilog
54

110/10(20) kV Transformatorsko pole

Nadzor i upravuvawe

I/O-kapacitet
Kelija/
Pole
TS DC
1 prekinuva~ manuelno upravuvawe + - -
1 prekinuva~ upravuvawe so blokada - + +
H rastavuva~, upravuvawe so blokada
na pr. pritisok na SF
6
, ispad na avtomatot, kontrola na isklu~nite
krugovi, alarmi za elektromehani~kite relei

+

+

+
Komanda na regulatorite na napon + + +
Polo`ba na regulacionata preklopka + + +
3 fazi I + + +
3 fazi V + + +
P, Q - + +
Frekvencija - - -
Faktor na mo]nost - + +
KWh - + +
kVArh - - -

Funkcionalni barawa
Avtomatska regulacija na naponot
APV

Za[tita

Osnovna
Rezervna

TP-4 prilog
55

110 Kv (20,10) Sobirnici

Nadzor i upravuvawe

I/O-kapacitet
Kelija/
Pole
TS DC
1 prekinuva~ manuelno upravuvawe + - -
1 prekinuva~ upravuvawe so blokada - + +
na pr. pritisok na SF
6
, ispad na avtomatot, kontrola na isklu~nite
krugovi, alarmi za elektromehani~kite relei

+

+

+
3 fazi I + + +
3 fazi V + + +
P, Q - + +
Frekvencija - - -
Faktor na mo]nost - - -
KWh + +
kVArh - - -

Funkcionalni barawa
Avtomatska regulacija na naponot -
APV -

Za[tita

Osnovna
Rezervna

TP-4 prilog
56

Dodatok E: Skratenici

PS Prekinuva~
ST Struen transformator
EMI Elektromagnetna interferencija
OK Opti~ki kabel
HMI Human Machine Interface
MCU Mikroprocesorska upravuva~ka edinica
MPU Mikroprocesorska za[titna edinica
MPCU Mikroprocesorska za[titna i upravuva~ka edinica
LDC Load Dispatch Centre
MMI Komunikacija ~ovek ma[ina
MP Mini prekinuva~ - za[titni avtomati
DC ED Dispe~erski centar ED (elektro distributiven)
PC Personalen smeta~
ET Energetski transformator
RTU Remote Terminal Unit
VDU Visuel Display Unit
NT Naponski transformator

TP-5
1


PRIMENA NA TEMELNITE ZAZEMJUVAÎ
I MERKI ZA IZEDNAÛVAWE NA POTENCIJALITE VO
OBJEKTITE I TRANSFORMATORSKITE STANICI

Juni 2005

TP-5
2

(ORIGINALEN TEKST NA SRPSI JAZIK - Januari 1997)

IZDAVA^:


Tehni~ko ureduvawe:

Tomislav Bojkovi} i Bosiqka Markovi}

Korektura:


Izrabotka na crteìte:

Aca Drenkovi} i Biqana Stojanovi}

[tampa:

MST Gaji} Beograd

Tira`:

500 primeraka

(PREVEDEN I PRERABOTEN TEKST NA MAKEDONSKI JAZIK Juni 2005)

IZDAVA^:

AD Elektrostopanstvo na Makedonija, Sektor za Razvoj i investicii i
Sektor za Distribucija,
SKOPJE, ul.11 Oktomvri br. 9


Panzo Andonov

Korektura:

Stru~en sovet za distributivna dejnost pri ESM



[tampa:

Tira`:

Napomena 1:
Zaklu~oci od zapisnikot od [estiot sostanok na Stru~niot sovet:
Novinite koi se vneseni vo TP-5 i TP-7 se vo soglasnost so najnovite izdanija na IEC
standardite i delumno ne se opfateni so Pravilnikot za tehni~kite normative za
za[tita na NN mreì i pripadni TS (Sl.list SFRJ br 13/1978), koj formalno se u[te ne e
izmenet vo Republika Makedonija. Da se pokrene postapka kaj nadle`nite organi da se
izvr[i usoglasuvawe na navedeniot Pravilnik so IEC standardite.
Zaradi pogolema sigurnost, se prepora~uva i ponatamu vo distributivnite objekti da se
koristat izolacioni tepisi.
Vo site objekti od distributivnite mreì da se sprovedat merkiza izedna~uvawe na
potencijalite soglasno so TP-5 i TP-7.

Napomena 2:
dejnost pri ESM.

TP-5
3

S O D R @ I N A

Red.br. Str.
3 Osnovni tehni~ki uslovi za izveduvawe na temelni zazemjuva~i 6
4 Izveduvawe na temelni zazemjuva~i vo zavisnost od konstrukcijata
na objektot ili TS

9
5 Izedna~uvawe na potencijalot vo objektite i vo TS 13
6 Za{tita od indirekten dopir 19
7 Otpornost na rasprostirawe na temelniot zazemjuva~ 20
8 Ispituvawe na efikasnosta na merkite za izedna~uvawe na
potencijalot vo objektite

21
9 Temelen zazemjuva~ i preminuvawe na TN sistem 21

TP-5
4

ESM na [estiot sostanok, koj e odràn 23 i 24 Juni 2005 godina vo Strumica , donese
odluka: se usvojuva





1. Panzo Andonov, Pretsedatel na Stru~niot sovet, ESM Direkcija Skopje,
16. |orgi Tuxarov, ESM Direkcija Skopje,
17. Dragan Hristovski, ESM Direkcija Skopje


3. Minov Stefan, Elektrodistribucija {tip
7. Vasil {terjovski, Elektrodistribucija Gostivar

Juni 2005

TP-5
5

1 OPSEG NA VA@EWE I NAMENA

1.1 Ovaa preporaka se odnesuva na izveduvawe na temelnite zazemjuva~i i
izedna~uvawe na potencijalite vo transformatorskite stanici (vo ponatamo{niot
tekst: TS) i vo objektite koi se priklu~uvaat vo elektrodistributivnata mreà.
Kako objekti, vo smisol na ovaa preporaka se podrazbiraat: stanbeni zgradi i
prostorii, fabri~ki hali, bolnici, detski ustanovi i ostanati objekti kaj koi se
primenuvaat tehni~kite propisi za elektri~ni instalacii so nizok napon.

Ovaa tehni~ka preporaka e usoglasena so vaè~kite tehni~ki propisi i standardi za
elektri~ni instalacii so nizok napon.

1.2 Primenata na temelnite zazemjuva~i i izedna~uvaweto na potencijalot vo objektite
obezbeduva visok nivo na za{tita od indirekten dopir i pri pojavuvawe na visoki
potencijali pri defekti vo elektri~nite instalacii ili pri iznesuvawe na
potencijalite od napojnite TS i/ili niskonaponskata mreà.

|i definira osnovnite tehni~ki uslovi za izveduvawe na temelnite zazemjuva~i
i sproveduvawe na merkite na izedna~uvawe na potencijalite;
|i prepora~a konkretnite re{enija za slu~ai koi naj~esto se javuvaat vo
praksata;
|i prepora~a vrednostite na otpornostite na rasprostirawe na temelniot
zazemjuva~ i na~inot na ispituvawe na efikasnosta na izedna~uvaweto na
potencijalite ;
go prepora~a na~inot za presmetuvawe na otpornosta na rasprostirawe na
temelniot zazemjuva~;
prepora~a ednostavno i doverlivo preminuvawe od TT na TN sistem na
napojuvawe.

2 TERMINI I DEFINICII (J US N.A0.826, IEC 50)

2.1 Zazemjuva~: eden ili pove}e provodnici koi se poloèni vo tloto i so nego se vo
postojanen kontakt, ili eden ili pove}e provodnici koi se poloèni vo beton koj so
golema povr{ina e vo dopir so tloto.

2.2 Temelen zazemjuva~: zazemjuva~ poloèn vo beton koj so golema povr{ina e vo dopir
so tloto, ili armiranobetonska konstrukcija vo tlo.

2.3 Zemjovod: za{titen provodnik koj go spojuva glavniot priklu~ok (sobirnicata) za
zazemjuvaweto so zazemjuva~ot, odnosno provodnik koj ja spojuva gromobranskata
instalacija so zazemjuva~ot.

2.4 Vkupna otpornost na zazemjuva~ot: elektri~na otpornost pome|u glavniot
priklu~ok (sobirnicata) za zazemjuvawe i referentnata zemja.

2.5 Izloèn provoden del: provoden del na elektri~nata oprema koj moè da se dopre
i koj ne e pod napon, no koj moè da dojde pod napon vo slu~aj na defekt.

2.6 Nadvore{en provoden del: provoden del koj ne e del od elektri~nata instalacija,
a moè da prenesuva potencijal, na primer: metalna konstrukcija na zgrada, metalni
cevki i instalacii za gas, voda ili zatopluvawe i neelektri~ni uredi povrzani so
niv.

2.7 Izedna~uvawe na potencijalot: elektri~en spoj so koj razli~nite izloèni
provodni delovi i nadvore{nite provodni delovi se doveduvaat na ist potencijal.

2.8 Vod za izedna~uvawe na potencijalot: za{titen provodnik za obezbeduvawe na
izedna~uvaweto na potencijalot.

TP-5
6

2.9 Za{titen provodnik (RE provodnik): provodnik koj se bara soglasno so merkite za
za{tita od elektri~en udar za elektri~no spojuvawe na izloènite provodni
delovi, nadvore{nite provodni delovi, glavniot priklu~ok (sobirnicata) za
zazemjuvawe, zazemjuva~ot, zazemjenata to~ka na izvorot na napojuvawe ili
ve{ta~kata neutralna to~ka.

2.10 Za{titno neutralen provodnik (PEN provodnik): zazemjen provodnik vo koj se
izedna~eni funkciite na za{titniot i neutralniot provodnik.

2.11 Glaven priklu~ok (sobirnica) za zazemjuvawe: priklu~ok (sobirnica) predviden
za spojuvawe na za{titnite provodnici, vklu~uvajki |i i provodnicite za
izedna~uvawe na potencijalot i provodnikot za rabotnoto zazemjuvawe.

2.12 TN sistem (nulovawe): sistem za napojuvawe so edna direktno zazemjena to~ka so
koja so pomo{ na za{titnite provodnici se spoeni izloènite provodni delovi
(masi) od instalacijata.

2.13 TN-S sistem: sistem za napojuvawekaj vo koj niz celiot sisten e razdelena
neutralnata i za{titnata funkcija (na primer: glavniot za{titen provodnik na
elektri~nata instalacija e priklu~en na za{titnata sobirnica vo TS).

2.14 TN-C sistem (klasi~no nulovawe): sistem za napojuvawe kaj koj niz celiot sistem e
obedineta neutralnata i za{titnata funkcija.

2.15 TN-C-S sistem (nulovawe so poseben za{titen provodnik): sistem za napojuvawe
kaj koj vo eden del od sistemot se obedineti neutralnata i za{titnata funkcija (na
primer kaj instalaciite na potro{uva~ite).

2.16 TT sistem (za{titno zazemjuvawe): sistem za napojuvawe so edna direktno
zazemjena to~ka, a izloènite provodni delovi (masi) na instalacijata se spoeni so
zemjata preku zazemjuvaweto koe elektri~ki e nezavisno od zazemjuvaweto na
sistemot za napojuvawe.

3

OSNOVNI TEHNI^KI USLOVI ZA IZVEDUVAWE NA TEMELNITE
ZAZEMJUVAÎ

3.1 Temelniot zazemjuva~ e ednostaven, efikasen i ekonomi~en zazemjuva~.
Najgolemata prednost mu e {to zazemjuva~ot se nao|a vo beton koj go za{tituva od
korozija, pa zatoa vekot na traewe na ovoj zazemjuva~ prakti~no e neograni~en.
Temelniot zazemjuva~ ovozmoùva doverliv kontakt na zazemjuva~ot so tloto, pri
{to promenite na meteorolo{kite uslovi na okolinata (temperaturata, vla`nosta
itn.) nemaat zna~itelno vlijanie na promenata na vkupnata otpornost na
rasprostirawe na temelniot zazemjuva~.

3.2 Temelniot zazemjuva~ e osnoven zazemjuva~ na objektot. Na nego, preku zemjovodot,
od glavnata priklu~nica (sobirnica) za zazemjuvawe se priklu~uvaat za{titnite
provodnici od elektri~nata instalacija. Na glavniot priklu~ok za zazemjuvawe se
priklu~uva i provodnikot (provodnicite) za glavnoto izedna~uvawe na
potencijalite vo objektot (poglavje 5).

Prifatniot sistem na gromobranskata instalacija preku spustnite vodovi i
zemjovodite direktno se povrzuva za temelniot zazemjuva~.

3.3 Temelniot zazemjuva~ za da bide propisno izveden i da odgovori na svojata namena,
pri proektiraweto i izgradbata na objektot neophodna e sorabotka i
uskladuvawe na dinamikata za izveduvawe na rabotite od strana na
grade`nicite, elektri~arite i izveduva~ite na drugite instalacii.

TP-5
7

3.4 Temelniot zazemjuva~ se vgraduva vo nadvore{nite yidovi na temelot na objektot vo
oblik na zatvoreni konturi (prsteni), a kaj pogolemite objekti zazemjuva~ot se
vgraduva i vo popre~nite vnatre{ni yidovi od temelot na objektot (sl.3.4).

(1) temelen zazemjuva~: pocinkuvano okruglo èlezo ili traka; (2) popre~ni vrski na zazemjuva~ot;
(3) priklu~ok na glavniot priklu~ok za zazemjuvawe (zemjovod).

Sl.3.4 Izveduvawe na temelen zazemjuva~ na objekt

3.5 Temelniot zazemjuva~ mora da ima direkten kontakt (preku betonot) so tloto.
Zatoa pome|u temelniot zazemjuva~ i tloto ne smee da ima izolacija na objektot od
vlaga.

3.6 Temelniot zazemjuva~ se vgraduva vo sloj od beton taka da pome|u zazemjuva~ot i
tloto ovoj sloj da bide so debelina od najmalku 10 sm, a koe se obezbeduva so
koristewe na posebni nosa~i (sliki: 3.10, 4.2, 4.3 i 4.5) ili so poloùvawe na
zazemjuva~ot pri vrvot na temelnata ~eli~na konstrukcija (sl.4.4.2).

Za da zazemjuva~ot vo temelot ima postojana vla`nost, a istovremeno da bide
osiguran i od korozija, se koristi beton koj vo eden kuben metar sodrì najmalku
300 kg cement.

Zaradi odrùvawe na potrebnoto rastojanie na zazemjuva~ot od tloto, pri
nalivaweto na betonot se koristat soodvetni nosa~i na zazemjuva~ot. Se
prepora~uva da se koristat prefabrikuvani nosa~i od pocinkuvan materijal ili od
beton. Me|utoa, kaj pomalite individualni objekti dozvoleno e da se koristat
improvizirani nosa~i, na primer kako na sl.3.6.

Sl.3.6 Nosa~ na temelen zazemjuva~ od improviziran materijal

TP-5
8

3.7 Temelniot zazemjuva~ se postavuva vo sklop na grade`nite raboti pri
izgradbata na objektot. Bidejki podocna ovoj zazemjuva~ ne e pristapen, od
temelniot zazemjuva~ blagovremeno treba da se izvedat potrebniot broj na
priklu~oci (zemjovodi), a pred se:
priklu~ok (eden ili pove}e) za vrska so glavniot priklu~ok(sobirnica) za
zazemjuvawe (sl.3.4);
priklu~ok za vrska so gromobranskata instalacija;
priklu~ok za vrska so zazemjuva~ite na bliskite sosedni objekti (po potreba).

3.8 Za izveduvawe na temelniot zazemjuva~ (J US N.B2.754) se koristi toplo pocinkuvano
polno okruglo èlezo so dijametar od najmalku 10 mm ili ~eli~na traka so presek
od najmalku 100 mm
2
, no ne potenka od 3 mm.

Debelinata na slojot od cink treba da iznesuva najmalku 70 m.

3.9 Treba da se izbegnuva prodolùvawe na zazemjuva~ot. Kaj pogolemite objekti, kade
prodolùvaweto ne e mo`no da se izbegne, treba da se koristi zavaruvawe ili
standarden spoen materijal. Istoto vaì i za izveduvawe na spojovite za
priklu~ocite na temelniot zazemjuva~.

Od spojnite materijali koi se predvideni so jugoslovenskite standardi, moè da se
koristat:
vkrsno par~e ìca-ìca: J US N.B4.934;
vkrsno par~e ìca-traka: J US N.B4.935;
vkrsno par~e traka-traka: J US N.B4.936;

3.10 Pri izveduvawe na temelen zazemjuva~ kaj pomali objekti, ovoj zazemjuva~ moè da se
izvede bez prodolètoci. Primer na takvo izveduvawe e daden na sl.3.10. Na
mestoto na zatvarawe na konturata se vr{i preklopuvawe na zazemjuva~ot na
dolìna od najmalku 1 m, a potoa trakata (okrugloto èlezo) bez prekinuvawe se
poloùva do glavniot priklu~ok za zazemjuvawe. Na mestoto na preklopuvawe
dovolno e kako spoj da se koristi èlezna ìca so dijametar od najmalku 2 mm na
dolìna od najmalku 150 mm.

(1) zazemjuva~; (2) izolacija na objektot; (3) priklu~ok za glavniot priklu~ok za zazemjuvawe;
(4) izolacionen premaz ili plasti~na cevka; (5) mesto na preklopuvawe na zazemjuva~ot;
(6) sloj beton; (7) nosa~ na zazemjuva~ot.

Sl.3.10 Izveduvawe na temelen zazemjuva~ kaj mali objekti

3.11 Trakastiot zazemjuva~ se poloùva vertikalno.

3.12 Priklu~okot od temelniot zazemjuva~ (zemjovodot), koj pominuva niz yid i ne se nao|a
vo beton, treba da se za{titi od korozija, na primer: so prema~kuvawe so sloj od
vrel bitumen, ufrluvawe na izolaciona cevka i sl.

Priklu~okot ne smee da ja o{teti izolacijata na objektot od vlaga.

TP-5
9

4 IZVEDUVAWE NA TEMELEN ZAZEMJUVA^ VO ZAVISNOST OD
KONSTRUKCIJATA NA OBJEKTOT ILI TS

4.1 Izveduvaweto na temelniot zazemjuva~ zavisi od na~inot na izveduvawe na
temelot na objektot, kako i od na~inot na izveduvawe na izolacijata na objektot
od vlaga.

Na slikite: 4.2, 4.3 i 4.4 dadeni se primeri za izveduvawe na temelni zazemjuva~i
koga izolacijata na objektot e nad temelot na objektot (slu~ai koga temelite na
objektot se od cigla ili kamen, od nabien beton ili od armiran beton), dodeka na
sl.4.5 e daden primer za izveduvawe na temelen zazemjuva~ koga izolacijata na
objektot e postavena pod temelot na objektot.

4.2 Ako temelot na objektot e yidan so cigla ili kamen, temelniot zazemjuva~ se
izveduva na sledniot na~in (sl.4.2).

Vo iskopaniot rov za temel najnapred se poloùva zazemjuva~ot. Za da se obezbedi
pome|u zazemjuva~ot i tloto da ima najmalku 10 sm. , zazemjuva~ot se postavuva na
soodvetni nosa~i. Potoa se izveduva potrebniot broj priklu~oci. Na krajot se
nasipuva sloj beton so debelina od 15 sm. I se prodolùva so yidawe na temelot i
yidovite na objektot.

(1) nadvore{en yid; (2) bitumenski zatvara~; (3) izolacija na objektot; (4) temelen zazemjuva~;
(5) priklu~ok za glavniot priklu~ok za zazemjuvawe; (6) nivo na podrumot; (7) temel od cigli;
(8) nosa~ na zazemjuva~ot; (9) izolacionen premaz ili plasti~na cevka; (10) sloj beton.

Sl.4.2 Izveduvawe na temelen zazemjuva~ vo yidan temel

4.3 Kaj temelite od nabien beton, temelniot zazemjuva~ se izveduva taka {to prvo se
poloùva zazemjuva~ot i se izveduvaat priklu~ocite od temelniot zazemjuva~, a
potoa se betonira temelot (sl.4.3).
TP-5
10

(1) nadvore{en yid; (2) bitumenski zatvara~; (3) izolacija na objektot; (4) temelen zazemjuva~; (5) priklu~ok
za glavniot priklu~ok za zazemjuvaweto; (6) nivo na podrumot; (7) temel od nabien beton; (8) nosa~ na
zazemjuva~ot; (9) izolacionen premaz ili plasti~na cevka.

Sl.4.3 Izveduvawe na temelen zazemjuva~ vo temel od nabien beton

4.4 Kaj pogolemite objekti, kaj koi preovladuva armiranobetonska konstrukcija,
kako temelen zazemjuva~ moè da se koristi metalnata konstrukcija na objektot ili
temelniot zazemjuva~ se izveduva posebno.

4.4.1 Vo slu~aj ako armiranobetonskata konstrukcija na temelot na objektot se
koristi kako temelen zazemjuva~, se postapuva na sledniot na~in: Se odbira
najmalku edna armaturna {ipka od betonsko èlezo (obi~no pri vrvot od
re{etkata od temelnata èlezna konstrukcija), koja mora da bide poloèna vo vid
na neprekinat prsten vo nadvore{nite i popre~nite yidovi od temelot na objektot.
Neprekinatosta i dobrata galvanska vrska se obezbeduva, po pravilo, so elektri~no
zavaruvawe. Na ovoj zazemjuva~ potoa se zavaruvaat armaturnite {ipki na
stolbovite, koi se koristat kako spustni provodnici na gromobranskata
instalacija, a od niv moè da se izvr{i priklu~uvawe i na glavniot priklu~ok
(sobirnica) za zazemjuvawe. Pri toa site odvodi mora da se povrzat za {ipkata koja
se koristi kako temelen zazemjuva~.

4.4.2 Poseben temelen zazemjuva~ vo ramkite na armiranobetonskata konstrukcija se
izveduva na sledniot na~in (sl.4.4.2):

Preku re{etkata na èleznata konstrukcija, vo nadvore{nite i popre~nite yidovi
na temelot se poloùva poseben zazemjuva~ vo vid na neprekinat prsten.
Zazemjuva~ot na pove}e mesta se vrzuva za èleznata konstrukcija (najdobro so
zavaruvawe). Od zazemjuva~ot, preku standardno vkrsno par~e se izveduva
priklu~ok na glavniot priklu~ok za zazemjuvawe.

Povrzuvaweto na temelniot zazemjuva~ so prifatniot sistem na
gromobranskata instalacija se izveduva taka {to vo oplatata na vertikalnite
stolbovi, pred nasipuvawe na betonot, se vmetnuva poseben spusten provodnik
zemjovod i preku vkrsno par~e se vrzuva za temelniot zazemjuva~, ili se izbira edna
armaturna {ipka od konstrukcijata na stolbot i se zavaruva na temelniot
zazemjuva~.

TP-5
11

(1) armiranobetonski stolb; (2) betonsko èlezo; (3) poseben zazemjuva~ ili armaturna {ipka;
(4) betonska plo~a; (5) priklu~ok za glavniot priklu~ok za zazemjuvawe (zemjovod); (6) zavareni
mesta; (7) spusten provodnik od gromobranskata instalacija; (8) ukrsno par~e.

Sl.4.4.2 Izveduvawe na zazemjuva~ vo temel od armiran beton

4.5 Ako izolacijata na objektot od vlaga se postavuva pod temelot na objektot,
toga{ temelniot zazemjuva~ se izveduva pod ili pokraj izolacijata, za da moè
preku betonot ili direktno da bide vo vrska so tloto.

Na sl. 4.5 prikaàn e na~inot na izveduvawe na temelniot zazemjuva~ pod
izolacijata na objektot od vlaga koja e izvedena vo vid na za{titno korito. Pod
temelot i pod izolacijata na objektot od vlaga se postavuva sloj od beton vo koj se
postavuva zazemjuva~ot. Priklu~okot od temelniot zazemjuva~ na glavniot
priklu~ok (sobirnica) za zazemjuvawe se izveduva od nadvore{nata strana, vo
za{titniot kanal koj e ispolnet so beton.

Zazemjuva~ot i ostanatite priklu~oci se voveduvaat vo objektot nad nivoto na
temelnoto korito.

Ako izveduvaweto na temelniot zazemjuva~ pod izolacijata spored sl.4.5 e
komplicirano i skapo, za objektot moè da se izvede zazemjuva~ od bakarno jaè,
koe direktno se poloùva vo tloto.

Armirano betonskata konstrukcija na objektot za da se dovede na potencijal na
temelniot zazemjuva~, treba da se izvede i priklu~ok (zemjovod) od betonskoto
èlezo od armiranobetonskata konstrukcijana temelot na glavniot priklu~ok za
zazemjuvawe. Ovoj priklu~ok se izveduva na eden od na~inite od to~ka 4.4.

TP-5
12

(1) nadvore{en yid; (2) za{titen kanal; (3) temelen zazemjuva~; (4) sloj beton; (5) bitumenski zatvara~;
(6) priklu~ok za glavniot priklu~ok za zazemjuvawe; (7) za{titno korito; (8) za{titen sloj; (9)
izolacija; (10) nosa~ na zazemjuva~ot; (11) nivo na podrumot.

Sl.4.5 Izveduvawe na temelen zazemjuva~ ako izolacijata od vlaga e pod
temelot na objektot

4.6 Kaj objektite koi preku dilatacioni otvori se podeleni na nekolku delovi, na
mestata na dilatacionite spojuvawa temelniot zazemjuva~ se prekinuva i elasti~no
se premostuva od vnatre{nata strana na yidot (sl.4.6).

(1) yid; (2) dilataciono premostuvawe; (3) dilatacionen spoj;
(4) osnova na temelot; (5) temelen zazemjuva~.

Sl. 4.6 Premostuvawe na dilatacionite spoevi na objektot

4.7

Temelniot zazemjuva~ vo TS se izveduva spored ovaa preporaka i spored TP-7

TP-5
13

5 IZEDNAÛVAWE NA POTENCIJALOT VO OBJEKTITE I VO TS

5.1 Izedna~uvaweto na potencijalite vo objektot se postignuva so galvansko
povrzuvawe na vodovodnite i drugite metalni instalacii (centralno greewe,
gasovod, klimatizacija itn.) i ostanatite metalni delovi, me|usebno i so sistemot
na zazemjuvawe na objektot, so {to se onevozmoùva pojava na opasni naponi na
dopir kako za slu~ai na probivawe na izolacijata vo elektri~nata instalacija na
objektot, taka i za slu~aj na prenesuvawe na prenesuvawe na potencijalite od
niskonaponskata mreà, na primer: pri zemjospoj vo TS 110/H kV ( X =35 kV, 20 kV, 10
kV), pri prekinuvawe na neutralniot provodnik od niskonaponskata mreà vo TN
sistem na napojuvawe itn.

Merkite za izedna~uvawe na potencijalot treba dosledno da se sproveduvaat
kaj novite objekti i pri rekonstrukcija na postoe~kite objekti, a se prepora~uva i
kaj postoe~kite objekti.

Vo sekoj objekt (zgrada) se izveduva (J US N.B2.741):
glavno izedna~uvawe na potencijalot;
dopolnitelno izedna~uvawe na potencijalot vo kupatiloto (mokar jazol).

Vo objektite, kako {to e: bolnicite, detskite ustanovi, fabri~kite hali itn.,
dopolnitelnoto (lokalno) izedna~uvawe na potencijalot moè da se primeni sekade
kade ovaa merka }e bide neophodna i efikasna.

5.2 Glavnoto izedna~uvawe na potencijalot (sl.5.2) se izveduva so me|usebno
galvansko povrzuvawe na sprovodlivite delovi, {to e mo`no poblizu do mestoto
kade ovie delovi se voveduvaat vo objektot.

Vo sistemot na glavnoto izedna~uvawe na potencijalot se vklu~uvaat:
vodovodnata instalacija;
centralnoto greewe;
instalaciite za gas;
zazemjuvawe na TV anteni, telefonski instalacii i sl;
metalna kanalizacija;
lift i drugi sprovodlivi delovi.

Sistemot na glavnoto izedna~uvawe na potencijalot galvanski se povrzuva so
glavniot za{titen provodnik od elektri~nata instalacija i temelniot (za{titniot)
zazemjuva~ na objektot.

Zaradi podobra preglednost i mo`nost za kontrola i merewe, se prepora~uva
glavnoto izedna~uvawe na potencijalot da se izvede preku sobirnica za
glavno izedna~uvawe na potencijalot.

Prifatniot sistem na gromobranskata instalacija, preku spustnite provodnici i
zemjovodi, direktno se vrzuva za temelniot zazemjuva~.

Sistemot za glavno izedna~uvawe na potencijalot ima i funkcija na vnatre{na
gromobranska instalacija (J US N.B4.802).

5.3 Galvanskoto povrzuvawe na sistemot na glavnoto izedna~uvawe na
potencijalot i sistemot za zazenjuvawe na objektot moè da se izvede na pove}e
na~ini, na primer:

a) Na sl.5.3.a prikaàn e primer na povrzuvawe koga glavnoto izedna~uvawe na
potencijalot se izveduva preku posebna sobirnica.

b) Na sl.5.3.b prikaàn e primer na povrzuvawe koga glavniot priklu~ok
(sobirnicata) za zazemjuvawe se koristi i kako sobirnica za izedna~uvawe na
potencijalot, ako po golemina i presek ovozmoùva ostvaruvawe na kvalitetni
galvanski spojuvawa za site priklu~oci.

TP-5
14

v) Na sl.5.3.v prikaàn e primer koga za{titnata sobirnica vo merno razvoden ormar
se koristi i kako sobirnica za izedna~uvawe na potencijalite.

Ako izvedbata na glavnoto izedna~uvawe na potencijalite kako na slikite 5.3.a,
5.3.b i 5.3.v e neprakti~no i skapo zaradi golemi dolìni na za{titnite provodnici
koi |i povrzuvaat sprovodlivite delovi i soodvetnata sobirnica, glavnoto
izedna~uvawe na potencijalite moè da se izvede so direktno me|usebno galvansko
povrzuvawe na poedinite sprovodlivi delovi na pogodno mesto, na primer vo
podrumot ili druga sli~na prostorija. Vo ovoj slu~aj glavniot za{titen provodnik
za izedna~uvawe na potencijalite se priklu~uva na glavniot priklu~ok
(sobirnicata) za zazemjuvawe (sl.5.3.g).

(1) na glavniot priklu~ok za zazemjuvawe ili na zazemjuva~ot; (2) sobirnica za glavno izedna~uvawe na
potencijalot; (3) vodovodna instalacija; (4) liena cevka od kanalizaciona instalacija;
(5) instalacija za centralno greewe; (6) vodilici na lift; (7) antena; (8) satelitska antena;
(9) instalacija za gas; (10) orman za telefonska instalacija; (11) ventilacioni kanali;
(12) ku}i{ta (ormani) za elektri~na oprema.

Sl.5.2 Glavno izedna~uvawe na potencijalite

TP-5
15

(1) temelen (za{titen) zazemjuva~; (2) zemjovod; (3) glaven priklu~ok (sobirnica) za zazemjuvawe; (4) glaven
za{titen provodnik na elektri~nata instalacija; (5) glaven za{titen provodnik za izedna~uvawe na potencijalot;
(6) sobirnica za glavno izedna~uvawe na potencijalot; (7) sprovodlivi delovi; (8) merno razvoden ormar; (9) KPK
vnatre vo zgradata; (10) za{titen provodnik za izedna~uvawe na potencijalot na KPK vnatre vo zgradata, 6mm
2
Cu;
(11) most pri primena na TN-C-S sistem; (12) provodnici za izedna~uvawe na potencijalite na sprovodlivite
delovi; (13) zemjovod na gromobranskata instalacija.

Sl.5.3 Vrski na sistemot za glavno izedna~uvawe na potencijalite so
sistemot za zazemjuvawe na objektot

5.4 Dopolnitelnoto izedna~uvawe na potencijalot vo kupatiloto na stanot (JUS
N.B2.771) , mokriot jazel i sl. se izveduva taka {to so pomo{ na provodnici za
izedna~uvawe na potencijalot me|usebno se povrzuvaat sprovodlivite delovi kako
{to se: metalnata kada, odvodnite metalni cevki, metalnite vodovodni cevki,
metalnite cevki za greewe itn.
Provodnikot za dopolnitelno izedna~uvawe na potencijalot mora da se povrze so
za{titniot (RE) provodnik od elektri~nata instalacija, odnosno so za{titno-
neutralniot (PEN) provodnik, ako se koristi TN-C sistem za napojuvawe. Se
prepora~uva ova povrzuvawe da se izvede so poseben dopolnitelen provodnik za
izedna~uvawe na potencijalot, poloèn pome|u kupatiloto (mokriot jazel) i
za{titnata sobirnica vo razvodnata tabla.

Na sl.5.4 daden e primer za izveduvawe na dopolnitelno izedna~uvawe na
potencijalot vo mokriot jazel na stan vo novogradba. Dozvoleno e i galvansko
povrzuvawe na sosedni sprovodlivi delovi, kako i kombinacija na takvo re{enie
so direktna vrska na sprovodliviot del so sobirnicata (stegalkata) za
dopolnitelno izedna~uvawe na potencijalot vo mokriot jazel.
TP-5
16

Ako poloùvaweto na poseben za{titen provodnik pome|u kupatiloto i za{titnata
sobirnica vo razvodnata tabla e neprakti~no i skapo (na primer: vo postoe~kite
instalacii), za vrskata pome|u za{titniot provodnik na instalacijata i me|usebno
galvanski povrzanite metalni delovi moè da se koristi za{titniot provodnik na
priklu~okot za bojler ili dobro sprovodliva vodovodna cevka.

Dopolnitelnoto izedna~uvawe na potencijalot vo kupatiloto na stanot se
izveduva nezavisno od toa kakov sistem na napojuvawe ili sistem na za{tita od
indirekten dopir e primenet i kakvi se ostanatite uslovi na napojuvawe.

Dopolnitelnoto izedna~uvawe na potencijalot vo kupatiloto na stanot se izveduva
i koga vo kupatiloto nema elektri~na instalacija, ako elektri~na instalacija
postoi vo drugite prostorii na stanot.

5.5 Metalnata kablovska priklu~na kutija (KPK, dodatok 2 TP-13) koja se nao|a na
nadvore{niot yid na objektot (zgradata) e sprovodliv del od niskonaponskata
mreà, no ne e sprovodliv del od elektri~nata instalacija na objektot. Zatoa KPK
ne se vklu~uva vo sistemot za glavno izedna~uvawe na potencijalot vo
objektot.

Bidejki sistemot za napojuvawe i merkite za za{tita od indirekten dopir za KPK i
vo elektri~nata instalacija ne se vo direktna zavisnost (na primer: za KPK moè
da se koristi TN-C sistem, a vo elektri~nata instalacija TT sistem so za{titen
ured na diferencijalna struja), pome|u KPK i glavniot razvoden orman ne e
potrebno da se postavuva poseben za{titen provodnik (peti provodnik vo
trofaznata, odnosno treti provodnik vo monofaznata elektri~na instalacija
vidi go Komantarot na TP-5).

5.6 Metalnite KPK koi se nao|aat vnatre vo objektot (zgradata) se sprovodlivi
delovi vo objektot i mora da bidat vklu~eni vo sistemot za glavno izedna~uvawe
na potencijalot vo objektot (sl.5.3, to~ka 5.16). Za{titniot provodnik za
izedna~uvawe na potencijalot na KPK e so presek 6 mm
2
Cu i |i povrzuva
metalnoto kuki{te na KPK i za{titnata sobirnica vo glavniot razvoden orman.

5.7 Ako vo elektri~nata instalacija se koristi TN-C-S sistem, toga{ vo merno
razvodniot orman treba galvanski da se povrzat za{titnata sobirnica i
sobirnicata na neutralniot provodnik. Toa treba da bide edinstvena vrska
pome|u za{titniot i neutralniot provodnik vo elektri~nata instalacija do
potro{uva~ite. Ovaa vrska obavezno se izveduva pred glavniot za{titen ured
od prekumerna odnosno diferencijalna struja.

Vo postoe~kite elektri~ni instalacii, kade spojuvaweto na za{titniot i
neutralniot provodnik e izvedeno vo KPK, dozvoleno e ovaa vrska i ponatamu
da ostane. Dozvoleno e i spojuvaweto na za{titniot i neutralniot provodnik
da se izvede i vo KPK i vo glavniot razvoden orman.

5.8 Ako vo elektri~nata instalacija se koristi TN-C sistem na napojuvawe,
glavniot za{tite provodnik go povrzuva glavniot priklu~ok (sobirnica) za
zazemjuvawe i sobirnicata na za{titno-neutralniot (PEN) provodnik vo merno
razvodniot orman.

5.9 Bakarnite provodnici ne smeat neposredno da se povrzuvaat za ~eli~nite
cevki na instalaciite, tuku treba da se koristat posebni elementi (obujmici) so
koi se obezbeduva doverliv galvanski spoj. Spoevite treba da se za{titat od
korozija. Vodovite za izedna~uvawe na potencijalot treba da bidat obeleèni so
zeleno-òlta boja.

5.10 So eden vod za izedna~uvawe na potencijalot moè me|usebno da se povrzat pove}e
metalni delovi na poedinite instalacii.

5.11 Site spoevi pome|u metalnite delovi na poedinite instalacii i sobirnicata za
glavno izedna~uvawe na potencijalot, odnosno glavniot priklu~ok (sobirnicata) za
zazemjuvawe, treba da se izvede so izolirani provodnci ili so kablovi.

TP-5
17

Zemjovodot koj go spojuva temelniot (za{titen) zazemjuva~ so glavniot priklu~ok
(sobirnica) za zazemjuvawe, se izveduva so pocinkuvano okruglo èlezo ili so
pocinkovana ~eli~na traka.

5.12 Za{titnite provodnici se so slednite preseci (J US N.B2.754 i J US N.B2.771):
presekot na glavniot za{titen provodnik na elektri~nata instalacija (sl.5.3)
najmalku treba da bide ednakov na presekot na neutralniot provodnik na
priklu~okot na objektot;
presekot na provodnikot za dopolnitelno izedna~uvawe na potencijalot vo
kupatiloto najmalku treba da bide ednakov na presekot na za{titniot
provodnik koj |i povrzuva za{titnite sobirnici (stegalki) na glavnata razvodna
tabla vo stanot, no treba da iznesuva najmalku 4 mm
2
Cu;
presekot na site ostanati provodnici za izedna~uvawe na potencijalot treba da
iznesuva najmalku 6 mm
2
Cu.

5.13 Spojot na vodot za izedna~uvawe na potencijalot na ku}nata vodovodna instalacija
treba da se izvede zad vodomerot, vo smer na te~eweto na vodata. Premostuvaweto
na vodomerot (hidroforot i sl.) ne e neophodno od aspekt za izedna~uvawe na
potencijalot, no se prepora~uva zaradi za{tita od opasni potencijalni razliki na
kraevite pri zamena na tie napravi.

5.14 Se prepora~uva sobirnicata za glavno izedna~uvawe na potencijalot da se
izvede od pravoagolen bakaren presek 30 mm x 5 mm, so dolìna koja zavisi od
brojot na priklu~ocite, a se postavuva na priklu~noto mesto vo prizemjeto,
podrumot na objektot i sl. Sobirnicata da bide ofarbana so òlto / zelena boja.

Site priklu~oci na glavniot priklu~ok (sobirnica) za zazemjuvawe, odnosno na
sobirnicata za glavno izedna~uvawe na potencijalot, treba da bidat obeleèni
taka da se znae so koj del od instalacijata se vo vrska.

5.15 Kaj golemite objekti so pove}e vlezovi, sekoj vlez treba da ima svoj glaven
priklu~ok (sobirnica) za zazemjuvawe. Sekoj vlez isto taka treba da ima svoja
sobirnica za glavno izedna~uvawe na potencijalot.

5.16 Se prepora~uva golemite objekti da imaat specijalni prostorii nameneti za
priklu~oci, vo koi se postavuva glavniot priklu~ok (sobirnica) za zazemjuvawe,
sobirnicata za glavno izedna~uvawe na potencijalot, KPK itn.

5.17 Izedna~uvaweto na potencijalot vo TS se izveduva spored TP-7.

TP-5
18

(1) razvodna tabla; (2) za{titna sobirnica vo razvodnata tabla; (3) sobirnica za dopolnitelno izedna~uvawe na
potencijalot vo mokriot jazel; (4) metalen odvod na sadoperot; (5) liena kanalizaciona cevka; (6) cevka za
centralno greewe; (7) vodovodna cevka; (8) metalna kada i odvod na kadata; (9) metalen odvod na lavaboto;
(10) bojler; (11) metalen odvod na ma{ina za perewe.

Sl.5.4 Dopolnitelno izedna~uvawe na potencijalot vo mokriot jazel

TP-5
19

6 ZA[TITA OD INDIREKTEN DOPIR

6.1 Sekoj nov objekt vo gradski i prigradski naselbi treba da ima izveden temelen
zazemjuva~ i sprovedeni merki za izedna~uvawe na potencijalot bez ogled na toa
kakov sistem na napojuvawe se primenuva vo objektot. Istoto vaì i za novite
objekti vo selskite naselbi vo koi se koristi TN sistem.
Primenata na temelnite zazemjuva~i se prepora~uva, no ne e obavezna, vo pomali
objrekti vo selskite naselbivo koi se koristi TT sistem so za{titni uredi od
diferencijalna struja (ZUDS).

6.2 Sekoja TS 35/10 kV, TC 20/0,4 kV i TS 10/0,4 kV, koja se gradi kako slobodnostoe~ki
objekt, mora da ima izveden temelen zazemjuva~i sprovedeni merki za izedna~uvawe
na potencijalot (TP-7). Na toj na~in otpa|a potrebata za koristewe na izolacioni
tepisi ili koristewe na nekoi drugi dopolnitelni za{titni merki vnatre vo TS.

6.3 Ako TC 20/0,4 kV ili TS 10/0,4 kV se montira vo nekoj objekt (zgrada), toga{
temelniot zazemjuva~ na objektot (zgradata) se koristi kako zazemjuva~ na
za{titnoto, odnosno na zdruènoto, zazemjuvawe na TS (TP-7).

6.4 Temelniot zazemjuva~ na objektot ili TS se koristi i kako zazemjuva~ na
gromobranskata instalacija.. Prifatniot sistem na gromobranskata
instalacija preku spustnite provodnici i zemjovodot direktno se povrzuva za
temelniot zazemjuva~ (sl.6.4).

6.5 Ako vo objektot se koristi TT sistem so za{titen ured od diferencijalna struja
(ZUDS), toga{ temelniot zazemjuva~ na objektot se koristi kako zazemjuva~ na toj
ured.

6.6 Vo elektri~nite instalacii na nizok napon, koi se napojuvaat od
elektrodistributivnata mreà, dozvolena e primena na:
TN sistem na napojuvawe, pri {to moè da se koristat za{titni uredi od
prekumerna struja i za{titni uredi od diferencijalna struja (ZUSD).
TT sistem na napojuvawe, pod uslov da se koristat za{titni uredi od
diferencijalna struja (ZUSD).
Ne se prepora~uva primena na TT sistem na napojuvawe ako se koristat
poedine~ni zazemjuva~i i za{titni uredi za prekumerna struja (osiguruva~i,
prekinuva~i), zaradi te{kotii da se postignat propi{anite niski vrednosti na
otpornosta na rasprostirawe na zazemjuva~ot.
Pri izgradba na novi i rekonstrukcija na postoe~kite elektroenergetski
instalacii vo stanbenite zgradi, ne se prepora~uva primena na TN-C sistem na
napojuvawe.
Za{titata od indirekten dopir na KPK se izveduva spored Dodatok 2 TP-13.

(1) temelen zazemjuva~; (2) priklu~ok na glavniot priklu~ok za zazemjuvawe; (3) zemjovod (spusten
provodnik) od gromobranskata instalacija

Sl.6.4 Temelen zazemjuva~ so priklu~ci za gromobranska instalacija

TP-5
20

7 OTPORNOST NA RASPROSTIRAWE NA TEMELNIOT ZAZEMJUVA^

7.1 Temelniot zazemjuva~ e povr{inski prstenest zazemjuva~.

Otpornosta na rasprostirawe na temelniot zazemjuva~ pribli`no moè da se
presmeta spored izrazot:
R ~ / 2 D =(0,44 ) / eS
kade e:

R - otpornost na rasprostirawe na temelniot zazemjuva~ ()
- specifi~na elektri~na otpornost na tloto (m)
D - Dijametar na plo~ata (m) na ista povr{ina kako povr{inata S na temelniot
zazemjuva~ na zgradata.

Primer:

Da se presmeta otpornosta na rasprostirawe na temelen zazemjuva~ na stanbenata
zgrada od sl.3.4, pri prose~ni vrednosti na specifi~nata elektri~na otpornost
na tloto od ~ 100 m.

Re{enie:

Povr{inata koja ja zavzema zgradata iznesuva:

Y = 3 7 11 = 231 m
2

Ako se zeme vo predvid realnata sostojba deka kaj pogolemite zgradi ~eli~nata
armatura vo temelot na zgradata ne se nao|a samo vo nadvore{nite yidivi, kako i
zaradi prisustvoto na drugi metalni instalacii, otpornosta na rasprostirawe na
temelniot zazemjuva~ pribli`no moè da se presmetuva kako za plo~a na
povr{inata na tloto, pa dobivame:
R ~ (0,44 ) / eS =(0,44 100) / e231 =2,9 .

7.2 Presmetuvaweto na otpornosta na rasprostirawe na temelniot zazemjuva~ ne e
potrebno, nitu e potrebno dokaùvawe (so merewe) na odredena vrednost na
otpornosta na rasprostirawe, koga objektot se nao|a vo niskonaponska mreà vo
koja se primenuva TN sistem na napojuvawe.

7.3 Ako temelniot zazemjuva~ na objektot se koristi kako zazemjuva~ na za{titniot
ured od diferencijalna struja (ZUDS), otpornosta na rasprostirawe na temelniot
zazemjuva~ treba da ima vrednost:

R =U
d
/ I
n
=50 / 0,5 100

kade e:

U
d
- dozvolen napon na dopir, ~ija trajna dozvolena vrednost iznesuva 50 V za
slu~aj na defekt vo elektri~nata instalacija na niskiot napon;
I
n
- nazna~ena vrednost na diferencijalnata struja na za{titniot ured za
diferencijalna struja (ZUDS), koja obi~no iznesuva 0,5 A.

7.4 Ako temelniot zazemjuva~ se koristi za za{titno (zdruèno) zazemjuvawe na TS,
otpornosta na rasprostirawe na temelniot zazemjuva~ treba da |i zadovoli
barawata od TP-7.

TP-5
21

8 ISPITUVAWE NA EFIKASNOSTA NA MERKITE ZA
IZEDNAÛVAWE NA POTENCIJALOT VO OBJEKTITE

8.1 Efikasnosta na sprovedenite merki za izedna~uvawe na potencijalot vo objektite
se proveruva so merewe.

8.2 Izedna~uvaweto na potencijalot e efikasno ako so merewe na otpornosta pome|u
za{titniot kontakt od elektri~nata instalacija i metalnite delovi na drugite
instalacii se dobie vrednost najmnogu 1 vo bilo koja prostorija na objektot. Za
pogolemite objekti dovolno e da se izvr{i merewe vo prostoriite koi se naj
oddale~eni od mestoto kade {to e izvr{eno galvanskoto povrzuvawe, na primer so
merewe na posledniot sprat na objektot.

Pri mereweto na otporot so U/I metoda, naponot na merewe ne smee da nadmine 50 V
pri {to strujata na merewe treba da bide pogolema od 5 A.

9 TEMELEN ZAZEMJUVA^ I PREMINUVAWE NA TN SISTEM

9.1 Ako vo niskonaponskata mreà se primenuva TT sistem so poedine~ni zazemjuva~i i
za{titni uredi za prekumerna struja, toga{ temelnite zazemjuva~i na objektot
moè da se iskoristat za ednostavno i efikasno preminuvawe od TT, na TN
sistem.
Toa se postignuva na sledniot na~in:

9.1.1 Sekoj objekt koj ima izveden temelen zazemjuva~ i sprovedeni merki na
izedna~uvawe na potencijalot, i vo koj elektri~nata instalacija e izvedena so
poseben za{titen provodnik, moè vedna{ da premine na TN-C-S sistem, dokolku e
ispolnet i osnovniot uslov za TN sistem so koj se obezbeduva, so deluvawe na
za{titniot ured sigurno i brzo da se isklu~uva mestoto na defekt.

9.1.2 Sekoj objekt vo koj e primenet TN sistemot, koj |i ispolnuva uslovite od to~ka 9.1.1,
moè potoa da se priklu~i na niskonaponskata mreà bez ogled {to vo ostanatiot
del na mreàta se koristi TT sistem. Vreme traeweto na paralelnata rabota na
objektite so TN i TT sistem vo ista niskonaponska mreà ne e ograni~eno i ne bara
dopolnitelni vloùvawa nitu prekinuvawe na napojuvaweto so elektri~na
energija.

9.2 Preminuvaweto na TN sistem kaj objektite koi nemaat temelen zazemjuva~ i
sprovedeni merki za izedna~uvawe na potencijalot, i nivna paralelna rabota so
objektite kaj koi e primenet TT sistem so poedine~ni zazemjuva~i i za{titni uredi
za prekumerna struja, moèn e samo pod uslov da pri defekt vo elektri~nata
instalacija so TT sistem na neutralniot provodnik ne moè da se pojavi i podolgo
da se zadrì napon pogolem od 50 V. Ovoj uslov e ispolnet ako vo objektite vo koi
se primenuva TN sistem, se sprovedeni merki za izedna~uvawe na potencujalot i
ako e ispolnet barem eden od slednite dva uslova:

9.2.1 Vkupnata otpornost na zazemjuvaweto na neutralniot provodnik na celokupnata
niskonaponska mreà, najmalku 2,5 pati da e pomala od otpornosta na
rasprostirawe na objektite koi od site objekti koi koristat TT sistem so
poedine~ni zazemjuva~i i za{titni uredi za prekumerna struja ima najmala
vrednost.
Ovoj na~in e primenliv samo vo nedovolno razvienite niskonaponski mreì, kade
dominiraat mali objekti so relativno golemi vrednosti na otpornostite na
rasprostirawe na poedinite zazemjuva~i.

9.2.2 Vkupnata otpornost na zazemjuvawe na neutralniot provodnik na celokupnata
niskonaponska mreà ne e pogolem od 0,2 , vo koj slu~aj ne e potrebna proverka na
goleminata na otpornosta na rasprostirawe na poedinite zazemjuva~i.
Ovoj na~in e primenliv vo razvienite, prete`no kablovski, niskonaponski mreì
(gradski konzum).

Literatura:
1 Tehni~ki preporaki na ED Srbija.

KOMENTAR

NA



Juni 2005

TP-5 Komentar 2

Obrabotile:

Tomislav Bojkovi}
Miodrag Kirovi}


IZDAVA^:


Tehni~ko ureduvawe:


Korektura:



Aca Drenkovi} i Biqana Stojanovi}

[tampa:

MST Gaji} Beograd

Tira`:

500 primeraka


IZDAVA^:



Panzo Andonov

Korektura:


Kompjuterska obrabotka:


[tampa:

Tira`:

Napomena 2:
dejnost pri ESM.

TP-5 Komentar 3

1. VOVED

Po{irokata primena na temelnite zazemjuva~i kaj nas e zapo~nata pred pove}e od 25
godini, po ugled na nekoi stranski, pred se germanski, iskustva. Za kratko vreme se
pokaàni zna~ajnite prednosti na ovoj zazemjuva~, posebno vo urbanite sredini:
ednostavnost i ekonomi~nost, no pred se prakti~no neograni~eniot vek na traewe, bidejki
nema korozija na zazemjuva~ot vo betonot. Prisustvoto na drugite metalni instalacii vo
objektot imaat vlijanie ovoj zazemjuva~ da se odnesuva kako zazemjuva~ - prsten. Zatoa vo
TP-5, za presmetuvawe na otpornosta na rasprostirawe R
z
na temelniot zazemjuva~ se
koristi uprosten izraz (otpornost na okrugla plo~a na povr{inata na tloto istiot izraz
se koristi i vo DIN-VDE 0141/89) : R
z
= / 2 D, kade e specifi~na elektri~na otpornost
na tloto, a D e dijametar na okruglata plo~a koja ima ista povr{ina kako zazemjuva~ot
prsten.

Primenata na direktna transformacija 110/10(20) kV i tehnikata na dlaboko vovedvawe
vo urbanite naselbi go nametna re{avaweto na problemot za iznesuvawe na potencijalot:
pri zemjospoj na 110 kV strana vo TS 110/10(20) kV doa|a do pojava na relevantno golemi
vrednosti na naponot na zazemjuvawe na TS, koj, preku pla{tovite i elektri~nata za{tita
na 10(20) kV kablovi moè da se prenese vo TS 10(20)/0,4 kV, i ponatamu preku neutralniot
provodnik vo NN ta mreà vo instalaciite na potro{uva~ite. Nepovolna okolnost na ovaa
pojava e {to za{titnite uredi koi se koristat za avtomatsko isklu~uvawe na napojuvaweto
vo NN te mreì i instalaciite na potro{uva~ite ne rea|iraat na pojavuvaweto na ovie
potencijali (podetalno za iznesuvawe na potencijalite vidi vo TP-7 i Komentarot na
istata preporaka). Me|utoa, mnogubrojnite istraùvawa i obavenite merewa pokaàle deka
primenata na merkite za izedna~uvawe na potencujalite se daleku najdoverliva i
najefikasna merka na za{tita od opasni naponi na dopir vo elektri~nite instalacii
zaradi vnesuvawe na potencijalite preku NN ta mreà. I vo nekoi drugi slu~ai, na primer
pri prekinuvawe na neutralniot provodnik vo TN sistemot za napojuvawe, izedna~uvaweto
na potencijalot prakti~no e edinstvena efikasna merka za za{tita od elektri~en udar.

Podetalnoto komentirawe na ovaa preporaka vo vrska so izveduvaweto na temelnite
zazemjuva~i i merkite za izedna~uvawe na potencijalot ne bi imalo posebno zna~ewe
bidejki ovaa materija e dovolno poznata, proverena vo praksa i komentirana [1], pa zatoa vo
ponatamo{niot tekst }e se zadrìme samo na komentirawe na poglavieto 5 vo koe se
vneseni zna~ajni novini vo odnos na predhodnoto izdanie na TP-5, a se odnesuva na
vnatre{niot kablovski ku}en priklu~ok. Poprecizno kaàno, }e se komentira vrskata
pome|u kablovskata priklu~na kutija (KPK) i merno razvodniot orman (MRO) vo stanbenite
zgradi od aspekt na izedna~uvawe na potencijalot i za{tita od indirekten dopir. Ovaa
materija momentalno ne ja obrabotuvaat vaè~kite standardi i propisi, a ukinat e i
propisot koj delumno ja tretira{e problematikata na ku}nite priklu~oci. ]e bidat
sporedeni re{enijata koi se koristele porano vo nekoi distribucii (kaj nekoi i ponatamu
uporno se ostanuva na ova re{enie), so re{enijata koi se prepora~uvaat vo TP-5 i TP-13.

2 KPK I SISTEM ZA IZEDNAÛVAWE NA POTENCIJALOT VO OBJEKTOT

Izedna~uvaweto na potencijalot vo objektot se postignuva so galvansko povrzuvawe na
provodnite delovi (vodovod, centralno greewe, gasovod, klimatizacija itn.) me|usebno i so
sistemot za zazemjuvawe na objektot, so {to se onevozmoùva pojavuvawe na opasni
potencijalni razliki pri ednovremen dopir na pristapnite provodni delovi.

Vo sekoj objekt (zgrada) se izveduva glavno izedna~uvawe na potencijalot (J US N.B2.741).
zaradi posebni opasnosti, vo kupatilata se izveduvaat i dopolnitelni izedna~uvawa na
potencujalot.

Sistemot na glavnoto izedna~uvawe na potencijalot galvanski se povrzuva so sistemot za
zazemjuvawe na objektot (zgradata), no dvata sistema moè da se izvedat i kako edinstven
sistem (to~ka 5.3 vo TP-5).

TP-5 Komentar 4

Metalnite KPK, koi naj~esto se nao|aat vo nadvore{niot yid na objektot (zgradata) se del
od niskonaponskata mreà, no ne se del od elektri~nata instalacija na objektot. Pojavata
na potencijali na ku}i{teto na KPK eventualno moè da |i zagrozi samo licata koi se
nadvor od zgradata, no ne i licata vo zgradata, bidejki ne postoi mo`nost za ednovremen
dopir na ku}i{teto na KPK i metalnite delovi vo zgradata. Od tie pri~ini KPK ne treba
da se priklu~i na sistemot za glavno izedna~uvawe na potencijalot vo objektot, tuku vo
odredeni slu~ai moè da bide i opasno zaradi prenesuvawe na potencijalot od KPK vo
elektri~nata instalacija, ili obratno.

Bidejki vo na{ata praksa najmnogu se koristat metalni KPK kaj koi za{titnata stegalka
(sobirnica) vo KPK e metalno povrzana za ku}i{teto na KPK, so poloùvawe na peti
(treti) provodnik pome|u KPK i MRO prakti~no KPK se vklu~uva vo sistemot na glavnoto
izedna~uvawe na potencijalot. Zatoa od aspekt na izedna~uvawe na potencujalot vo
stanbenite zgradi najdobro e petiot (tretiot) provodnik, voop{to da ne se postavuva
pome|u KPK i MRO, koe e i predvideno vo to~ka 5.5 TP-5, vo TP-13 i vo Dodatokot 2 na TP-
13.

Me|utoa, ako KPK se nao|a vo objektot (na primer: koga vo golem objekt se nao|a posebna
prostorija vo koja se koncentrirani priklu~oci na razli~ni instalacii), metalnoto
kuki{te na KPK mora da se vklu~i vo sistemot na glavnoto izedna~uvawe na potencijalot
vo objektot (sl.5.3 vo TP-5). Za{titniot provodnik za izedna~uvawe na potencijalote so
presek 6 mm
2
Cu i galvanski go povrzuva metalnoto kuki{te na KPK i za{titnata sobirnica
vo merno razvodniot orman.

3. SISTEMI ZA NAPOJUVAWE I SISTEMI ZA ZA[TITA OD ELEKTRIÊN UDAR

3.1 TN sistem: nedostatoci na starata {ema 1.a vo odnos na novata {ema 1.b:

Na sl.1 daden e slu~aj koga vo celata NN mreà (i vo KPK i vo elektri~nata instalacija na
potro{uva~ite) se primenuva TN sistem za napojuvawe.

a) stara {ema b) nova {ema

(1) temelen (za{titen) zazemjuva~; (2) zemjovod; (3) glaven priklu~ok (sobirnica) za zazemjuvawe;
(4) glaven za{titen provodnik na elektri~nata instalacija; (5) KPK; (6) merno razvoden orman;
(7) most pri primena na TN-C-S sistemot za elektri~na instalacija; (8) potro{a~ vo stanot;
(9) most pri primena na TN-C sistem za KPK.

Sl.1: Sporeduvawe na starata i novata {ema vo TN sistemot

TP-5 Komentar 5

Vo starata {ema 1a so mostot (7) vo KPK se povrzuvaat N i RE stegalkite i se ostvaruva TN-
C-S sistem za elektri~nata instalacija, dodeka so mostot (9) metalnoto ku}i{te na KPK se
vklu~uva vo TN-C sistemot.

Me|utoa, tehni~ki ne e ispravno povrzuvaweto na N i RE provodnicite za elektri~na
instalacija da se vr{i vo element (KPK) koj ne pripa|a na elektri~nata instalacija, tuku
pripa|a na NN mreàta. Pokraj toa, spojot izveden vo KPK e pomalku doverliv od spojot koj
se izveduva vo MRO, zaradi stesnetiot prostor i nepovolnite nadvore{ni vlijanija.

Objasnuvaweto deka predhodnoto re{enie e podobro za elektrodistributerite, bidejki
dovolno e da se "otvori" KPK pa da mu bide jasno kakov sistem na napojuvawe i sistem na
za{tita se primenuva vo elektri~nata instalacija na potro{uva~ot, ne e to~no. Odnosno,
proverkata na osnovniot uslov za TN sistemot mora da se izvr{i so merewe na otpornosta
na konturata na defektot:
za KPK: vo KPK, vo odnos na za{titnite uredi (osiguruva~i) vo TS od koja se napojuva
KPK;
za MRO i elektri~nata instalacija: vo MRO, vo odnos na osiguruva~ite vo KPK.

Spored toa, proverkata na sistemot za napojuvawe i primenetite merki za za{tita od
elektri~en udar vo elektri~nata instalacija, mora da se izvr{i vo MRO.

Dokolku KPK e priklu~ena na nadzemna NN mreà so kratok kabel, taa spored PTN za
za{tita na NN -te mreì [ 2, ~len 29] ne smee da bide vklu~ena vo TN sistem, a toa zna~i
deka pome|u N provodnikot i kuki{teto na KPK ne smee da postoi galvanska vrska. Toa
uslovuva petiot (tretiot) provodnik, ako e izveden, da ne smee da se priklu~i na
kuki{teto na KPK (RE stegalka) dokolku vo elektri~nata instalacija se primenuva TN
sistem, pa povrzuvaweto na N i RE provodnikot od elektri~nata instalacija ne smee da se
izvr{i vo KPK, tuku vo MRO. Toa zna~i deka vo ovoj slu~aj petiot (tretiot) provodnik e
vi{ok.

Posebno e apsurdno insistiraweto, povrzuvaweto na N i RE provodicite od elektri~nata
instalacija po sekoja cena da se izvede vo KPK, a ne vo MRO, ako se koristi KPK od
sinteti~ki materijal, {to sega e masovna pojava. Pri ova nepotrebno se poloùva ne samo
peti (treti) provodnik pome|u KPK i MRO, tuku se zgolemuvaat dimenziite na KPKsamo
zatoa {to vo KPK treba da se montira za{titna RE sobirnica (stegalka), ~ija edinstvena
namena e, vo KPK, koja e element na NN -ta mreà, da se montira, da se izvr{i spojuvawe na
N i RE provodnicite od elektri~nata instalacija na objektot (zgradata)!

Spored novata {ema 1b, isfrlaweto na petiot (tretiot) provodnik pome|u KPK i
MRO ovozmoùva za KPK, a po potreba i za elektri~nata instalacija, da se koristi ist
ili razli~en sistem na za{tita od elektri~en udar.
Ne e zanemarkiva nitu ekonomskata za{teda.

3.2 Razli~ni sistemi na napojuvawe: nedostatoci na starata {ema 2.a vo odnos na
novata {ema 2.b:

Na sl.2 daden e slu~aj koga vo KPK se primenuva TN-C sistem, dodeka vo elektri~nata
instalacija se primenuva TN-C-S ili TT sistem, so za{titen ured za diferencijalna struja
(ZUDS).

Za metalna KPK se koristi za{tita za isklu~uvawe na napojuvaweto so pomo{ na ured
za prekomerna struja (NV osiguruva~i vo TS) vo TN-C sistemot ako e ispolnet osnovniot
uslov za za{tita vo TN sistemot i ako e ispolnet barem u{te eden od slednite uslovi:

1. vo celata NN mreà da se koristi TN sistem;
2. vrednosta na vkupnata otpornost na zazemjuvaweto na neutralniot provodnik vo
napojnata TS da ne nadminuva 0,2 ;
3. objektot da ima temelen zazemjuva~ ili za{titen zazemjuva~ vo vid na prsten okolu
objektot;
4. KPK da se nao|a nad asfaltiran trotoar na ulicata;
5. potencijalot okolu KPK da e oblikuvan, iako vo Dodatokot 2 na TP-13 ovaa merka
posebno ne se prepora~uva bidejki se smeta deka, ako ne e ispolnet nitu eden od
predhodnite uslovi 1 do 4 treba da se koristat KPK od izolacionen materijal.

TP-5 Komentar 6


(7) most pri primena na TN-C-S sistemot za elektri~na instalacija; (8) potro{a~ vo stanot;
(9) most pri primena na TN-C sistem za KPK.

Sl.2: Uprostuvawe na starata i novata {ema vo razli~ni sistemi

KPK za da bide vklu~ena vo TN-C sistemot, po starata {ema 2.a mora da se postavat
mostovite (7) i (9), no toga{ zaradi postoewe na petiot (tretiot) provodnik od
elektri~nata instalacija na potro{uva~ot preminuva vo TN-C-S sistem. Ako e ispolnet
barem eden od uslovite: 3.2.1, 3.2.2 ili 3.2.3, {emata 2.a tehni~ki e korektna i prakti~no se
sveduva na slu~ajot 3.a1, samo {to namesto osiguruva~i se koristi ZUDS.

Spored starata {ema 2.a isto taka postoi mo`nost preku neutralniot provodnik da se
prenese potencijalot od NN ta mreà vo elektri~nata instalacija. Potencijalnata
opasnost leì vo faktot deka vo elektri~nite instalacii vo koi se koristat za{titni
uredi za diferencijalna struja (ZUDS) ne se postavuva problem za iznesuvawe na
potencijalot pri zemjospoj vo TS 110/H kV ili 10(20)/0,4 kV, bidejki metalnite delovi
(kuki{tata na elektri~nite aparati) i provodnite delovi (metalnite masi) ne se galvanski
povrzani za neutralniot provodnik.

Dokolku elektri~nata instalacija ne |i ispolnuva uslovite za rabota vo TN-C-S sistemot
ili ako postoi opasnost od iznesuvawe na potencijalot od TS, {emata 2.a e primenliva
samo ako se postapi na eden od slednite dva na~ina:

da se prekine galvanskata vrska pome|u RE stegalkata vo KPK i RE sobirnicata vo MRO,
so {to }e priznaeme deka vgraduvaweto na petiot (tretiot) provodnik bilo
besmisleno, ili
da se otstrani mostot (7) vo KPK, no toga{ KPK preminuva vo TT sistem, koga se
zadolìtelni dopolnitelni za{titni merki kaj KPK, za {to }e stane zbor vo 3.3.

Novata {ema spored sl.2.b, vo odnos na {emata na sl.2.a, |i nema opi{anite nedostatoci: za
KPK i za elektri~nata instalacija moè da se koristat, kako i vo {emata 1.b, razli~ni
sistemi za napojuvawe i soodvetni sistemi za za{tita od indirekten dopir, a vo slu~aj na
opasnost od iznesuvawe na potencijalot od napojnata TS preku neutralniot provodnik
dovolno e da se simne mostot (7) koj |i povrzuva N i RE sobirnicata vo MRO.

TP-5 Komentar 7

3.3 TT sistem: nedostatoci na starata {ema 3.a vo odnos na novata {ema 3.b:

Na sl.3 daden e slu~aj koga vo elektri~nata instalacija na potro{uva~ot se primenuva TT
sistem, dodeka vo metalnata KPK se koristi TT sistem so dopolnitelna za{titna merka za
oblikuvawe na potencijalot ili se koristi KPK so potpolna izolacija (za{titno
izolirawe, sl.3.b).


(8) potro{a~ vo stanot;

Sl.3: Sporeduvawe na starata i novata {ema vo TT sistemot

Spored PTN za za{tita na NN mreàta [2, ~len 36], za metalna KPK ne e dozvolena primena
na TT sistemot bidejki osiguruva~ite vo napojnata TS ne moè da reagiraat pri defekt vo
KPK zaradi malite vrednosti na strujata na zemjospoj, pa zaradi za{tita od indirekten
dopir kaj metalnite KPK mora da se prevzemat dopolnitelni za{titni merki
(asfaltiraewe ili oblikuvawe na potencijalot, uslovi 3.2.4 ili 3.2.5).

Nedostatoci na starata {ema se slednite:

Pri defekt vo metalna KPK (to~ka A1) potencijalot preku petiot (tretiot) provodnik
se vnesuva vo elektri~nata instalacija. Iako ovakov defekt e relativno redok,
opasnosta leì vo faktot deka e dolgotraen bidejki nitu eden ured za avtomatsko
prekinuvawe na napojuvaweto ne reagira zaradi malite vrednosti na struite na
zemjospoj. Vo ovoj slu~aj primenata na re{enieto spored sl.3.a e opasna.
Pri defekt vo elektri~nata instalacija (to~ka A2). Krugot na defektot nepotrebno se
prodolùva preku pomalku doverlivo spojno mesto vo KPK.
Vo slu~aj da se primeni KPK od izolacionen materijal, o~igledna e apsurdnosta za
primena na peti (treti) provodnik.

Novata {ema spored sl.3.b, vo odnos na {emata na sl.3.a, nema opi{ani nedostatoci.

TP-5 Komentar 8

4. ZAKLUÔCI

Porane{nata praksa vo nekoi distribucii, pome|u KPK i MRO da se poloùva peti
(treti) provodnik treba definitivno da se napu{ti, bidejki za ponatamo{na primena na
ova re{enie nema ni tehni~ko ni ekonomsko opravduvawe, a vo nekoi slu~ai moè da bide i
opasno. Re{enieto bez ovoj za{titen provodnik e poednostavno, poekonomi~no i dava
mo`nost za nezavisno re{avawe na problemot na sistemot za napojuvawe, sistemot za
izedna~uvawe na potencijalite i sistemot za za{tita od indirekten dopir za KPK i
elektri~nata instalacija vo objektot.

Primenuvaweto na metalni KPK e dozvoleno ako se ispolneti uslovite KPK da raboti vo
TN-C sistemot (Dodatok 2 od TP-13). Vo sprotivno, treba da se koristat KPK od izolacionen
materijal.

III izdanie na TP-5 se razlikuva od II izdanie (1978 godina) vo toa {to e usoglaseno so
novite jugoslovenski standardi i propisi, koi odgovaraat na standardite koi |i izdava
Me|unarodnata elektrotehni~ka komisija (IEC), a koi |i tretiraat elektri~nite instalacii
vo zgradite.

Bitna izmena napravena e vo poglavje 5, pa vnimanieto na sledniot komentar }e bide ba{ na
toa poglavje, bidejki predloènite novi re{enija sega prili~no se razlikuvaat od
re{enijata koi predhodno se koristeni vo nekoi distribucii.

Va IV izdanie samo dopolnitelno se vr{i usoglasuvawe so preporakite koi se objaveni vo
me|uvreme (TP-13 i Dodatok na TP-13)

Mart 2001.

Obrabotile:

Tomislav Bojkovi}
Miodrag Kirovo}

Mart 2001

Literatura

1 Tehni~ki preporaki na ED na Srbija.

Prevedeno od Srpski jazik :TEHNI^KE PREPORUKE, izdadeni od EPS Direkcija za distribuciju elektr.energije


(prevedeno od srpski jazik Juni 2004)

ZAZEMJUVAWE NA NEUTRALNITE TO^KI VO
ELEKTRODISTRIBUTIVNITE MRE@I
110 kV, 35 kV, 20 kV,10 kV I 0,4 kV

IV izdanie
Dekemvri 1998

TP-6
2

(ORIGINALEN TEKST NA SRPSI JAZIK - Dekemvri 1998)

IZDAVA^:


Tehni~ko ureduvawe:

Tomislav Bojkovi}

Korektura:

Tomislav Bojkovi}


Slobodan Marinkovi} i Vlada Krsti}

[tampa:

MST Gaji} Beograd

Tira`:

500 primeraka

(PREVEDEN TEKST NA MAKEDONSKI JAZIK Juni 2004)

IZDAVA^:

Distribucija,


Panzo Andonov

Korektura:




[tampa:

Tira`:

Napomena :
dejnost pri ESM.

TP-6
3

ESM na ~etvrtiot sostanok, koj e odràn 16 Juli 2004 godina vo [tip, donese odluka: se
usvojuva

ZAZEMJUVAWE NA NEUTRALNITE TO^KI VO
ELEKTRODISTRIBUTIVNITE MRE@I
110 kV, 35 kV, 20 kV,10 kV I 0,4 kV





2. Nove Noveski, Elektrodistribucija Tetovo
3. Blagoj Donev, ESM Direkcija Skopje
4. Blagoj Naskovski, Elektrodistribucija Kumanovo
5. Emil Arsov, Elektrodistribucija Skopje
6. Ordan~o Kocev, Elektrodistribucija {tip,
7. Gino Ognenov, Elektrodistribucija Bitola
8. Anastas Volkanovski, Elektrodistribucija Resen,
9. Zoran Ognenovski, ESM Direkcija Skopje
10. Vasko {terjovski, Elektrodistribucija Gostivar

Noemvri 2004

TP-6
4

S O D R @ I N A

Red
,bro
j

Str.
3 Osnovni tehni~ki uslovi za zazemjuvawe na neutralnite to~ki 5
4 Preporaki za zazemjuvawe na neutralnite to~ki na mreìte 10 kV i 20 kV 8
5 Vreme na deluvawe na zemjospojnata za{tita 9
6 Dimenzionirawe na sistemot za zazemjuvawe 10
7 Karakteristiki na opremata za zazemjuvawe na neutralnata to~ka 10
8 Priklu~uvawe na opremata za zazemjuvawe na neutralnata to~ka 12
9 Preo|awe na zazemjena neutralna to~ka na mreìte 10 kV i 20 kV 13
10 Formirawe ve{ta~ka neutralna to~ka 14

TP-6
5


1.1 Ovaa preporaka se odnesuva na izbor na na~inot na zazemjuvawe na neutralnite
to~ki :
vo mreìte 110 kV, 35 kV, 20 kV, 10 kV i 0,4 kV koi |i gradat elektrodistribu-
tivnite organizacii;
mreì i postroenija za ~ija izgradba neophodna e elektroenergetska soglasnost
od elektrodistribucija;
mreì i postroenija koi povremeno ili stalno se priklu~uvaat na elektrodis-
tributivnite mreì.

1.2 Ovaa preporaka |i dava:
osnovnite tehni~ki uslovi pri izbor na na~inot na zazemjuvawe na neutralnite
to~ki vo distributivnite mreì so odredeno naponsko nivo;
tolerantni granici za dolìnata na traeweto na zemjospojot so ogled na
izbranata zemjospojna za{tita i ispolnuvawe na uslovite za bezbednost vo
postroenijata, na mreàta i vo instalaciite na potro{uva~ite;
strui na zemjospojot koi se merodavni za dimenzionirawe na sistemot na
zazemjuvawe na postroenijata i vodovite;
osnovnite karakteristiki na opremata i uredite (niskoomskiot otpornik,
maslenata reaktansa, transformatorot za zazemjuvawe itn.) so pomo{ na koi se
ograni~uvaat struite na zemjospoj vo mreìte 35 kV, 20 kV i 10 kV;
posebnite uslovi koi mora da se ispolnat pri preminuvaweto na izoliranite
mreì 10 kV i 20 kV vo reìm na rabota so zazemjena neutralna to~ka.

1.3 Ovaa tehni~ka preporaka e usoglasena so vaè~kite tehni~ki propisi i standardi,
kako i so drugite tehni~ki preporaki na ED na Srbija.


2.1 Direktno zazemjena mreà: mreà kaj koja neutralnata to~ka na eden ili pove}e
energetski transformatori neposredno e vrzana za zazemjuva~ot na postroenieto.

2.2 Mreà zazemjena preku niskoomska impedansa (zazemjena mreà): mreà kaj koja
neutralnata to~ka na eden ili pove}e energetski transformatori e vrzana za
zazemjuva~ot na postroenieto preku aktivna otpornost, reaktansa il;i impedansa,
taka da strujata na ednofazniot zemjospoj barem dva pati e pogolema od
kapacitivnata komponenta na strujata na zemjospoj vo mreàta.

2.3 Mreà so izolirana neutralna to~ka (izolirana mreà): mreà kaj koja
neutralnite to~ki na site energetski transformatori se izolirani prema zemjata.

2.4 Faktor na zazemjuvawe: odnos pome|u naponot na zdravite fazi prema sloèniot
(me|ufazen) napon na mreàta na mestoto na ednofazniot zemjospoj.

3 OSNOVNI TEHNI^KI USLOVI ZA ZAZEMJUVAWE NA
NEUTRALNITE TO^KI

3.1 Rabotata na distributivnite mreì se odviva na sledniot na~in:
mreàta 110 kV e radijalna (otvorena), no nadzemnata 110 kV mreà vo
odredeni slu~ai raboti i kako prstenasta (zatvorena).
mreìte 35 kV, 20 kV, 10 kV i 0,4 kV se radijalni

Pova`nite energetski jazli treba da imaat mo`nost za dvostrano napojuvawe.

TP-6
6

3.2

Vo mreìte 110 kV, 35 kV, 20 kV, 10 kV i 0,4 kV se primenuva:
direktno zazemjuvawe;
zazemjuvawe preku niskoomska impedansa;
izolirawe na neutralnite to~ki od zemjata.

Mreìte so kompenzacija na strujata na zemjospoj (Petersonov kalem) ne se predmet
na razgleduvawe na ovaa preporaka

3.3 Mreàta 110 kV e direktno zazemjena.

Direktnoto zazemjuvawe se izveduva taka {to neutralnata to~ka na 110 kV-te
namotki na sekoj energetski transformator (vo ponatamo{niot tekst: ET) 110/H kV
direktno i neposredno se vrzuvaat za zazemjuva~ot na postroenieto.

Zazemjuvaweto na neutralnata to~ka na 110 kV namotkite na ET vo TS H/110 kV se
izveduvaat spored TP-04 na ZEP.

Faktorot na zazemjuvawe kaj direktno zazemjenite mreì ne smee da ja pomine
vrednosta od 0,8, {to zna~i deka vo slu~aj na ednofazen zemjospoj naponite prema
zemja na zdravite fazi ne smeat da pominat 80% od vrednosta na maksimalno
dozvoleniot sloèn napon na mreàta. Ova se postignuva ako vo sekoja to~ka od
mreàta se zadovoleni slednite uslovi:

0 < Z
0
/ Z
d
< 1,5 pri: (
d
-
0
) <30
0
, ili

0 < Z
0
/ Z
d
< 3 pri: (
d
-
0
) <60
0

kade Z
0
, odnosno Z
d
, e ekvivalentna impedansa na nultiot, odnosno direktniot
redosled svedena na mestoto na defektot, a
0
i
d
argumenti na soodvetnite
impedansi.

3.4 Mreàta 35 kV e zazemjena preku niskoomska impedansa (rezistansa, reaktansa,
impedansa), so ograni~uvawe na strujata na zemjospoj na 300 A. Isklu~itelno,
razgraneta 35 kV mreà se zazemjuva preku niskoomska rezistansa taka da strujata
na ednofazniot zemjospoj da bide barem dva pati pogolema od kapacitivnata
komponenta na strujata na zemjospoj na mreàta, pod uslov da ne nadminuva 1000 A.

Neutralnata to~ka na 35 kV-ta mreà se zazemjuva samo vo postroenijata 110/35 kV i
110/35/10 kV.

3.5 Mreìte 10 kV i 20 kV se zazemjeni preku niskoomska impedansa ili rabotat so
izolirana neutralna to~ka.

Vrednosta na niskoomskata impedansa vo zazemjenite mreì se izbira taka da
strujata na zemjospoj se ograni~i na najmnogu 300 A. Vo mreàta 20 kV strujata na
zemjospoj moè da se ograni~i i na vrednosti koi se pogolemi od 300 A, pod uslov
da ne nadminuva 1000 A, i so poseben elaborat da se dokaè deka vo site pogonski
uslovi ( normalen reìm na rabota i pri rezervirawe) se zadovoleni uslovite na
bezbednost vo postroenijata, na mreàta i vo instalaciite kaj potro{uva~ite.

Vrednostite na kapacitivnite strui na zemjospojot pri koi e dozvolena rabota na
mreàta so izolirana neutralna to~ka dadeni se vo poglavje 4.

3.6 Niskonaponskata (NN) mreà e direktno zazemjena, taka da neutralnata to~ka na
namotkite na niskiot napon na sekoj ET 10(20)/0,42 kV ili 10(20)/0,4 kV neposredno
se priklu~uva na rabotnoto (zdruènoto) zazemjuvawe od postroenieto 10(20)/0,4
kV.

3.7 Za da moè da se zazemji neutralnata to~ka na mreàta so odredeno naponsko nivo,
neutralnite to~ki na ET mora konstruktivno da bidat direktno pristapni na toa
naponsko nivo, ili treba da se formira ve{ta~ka neutralna to~ka preku posebni
transformatori za zazemjuvawe (poglavje 10).

TP-6
7

3.8 Za da se sozdadat uslovi za zazemjuvawe na neutralnite to~ki na mreìte,
potrebno e ET-i da |i imaat slednite spregi:
dvonamotajni ET-i 110/10,5 kV i 110/21 kV treba da imaat sprega YNd5, so
izvedena neutralna to~ka na strana na 110 kV, dodeka na sekundarnata strana
treba da se formira ve{ta~ka neutralna to~ka ako mreàta 10 kV ili 20 kV
treba da raboti so zazemjena neutralna to~ka;
tromanotajnite ET-i 110/10,5/10,5 kV, 110/21/10,5 kV i 110/36,5/10,5 kV, kaj koi
tercierot se koristi bilo za priklu~uvawe na optovaruvawe, bilo kako
stabilizaciona namotka, treba da imaat sprega YNyn0d5, pri {to neutralnite
to~ki se izveduvaat na primarnata i sekundarnata strana;
ET-i 35/10,5 kV, treba da imaat sprega Dyn5 so izvedena neutralna to~ka na 10
kV-ta strana;
ET-i 10,5(20)/0,42 kV ili 10(20)/0,4 kV, treba da imaat sprega Dyn5 za poedine~ni
mo}nosti pogolemi od 100 kVA, odnosno sprega Yzn5 za poedine~ni mo}nosti do
100 kVA, so izvedena neutralna to~ka na NN strana.

TP-6
8

4 PREPORAKI ZA ZAZEMJUVAWE NA NEUTRALNITE TO^KI NA
MRE@ITE 10 kV I 20 kV

4.1 Se prepora~uva nadzemnite mreì 10 kV i 20 kV da rabotat so izolirana
neutralna to~ka, so ogled deka kapacitivnite strui na zemjospoj se mnogu mali
(okolu 0,03 A/km za mreàta 10 kV , odnosno 0,07 A/km za mreàta 20 kV), pa mala e i
vkupnata kapacitivna struja na zemjospoj vo galvanski povrzanite nadzemni mreì
10 kV ili 20 kV.

Istoto vaì i za me{ovitite mreì kaj koi vrednostite na kapacitivnite strui na
zemjospoj ne |i nadminuvaat vrednostite od to~ka 4.4.

4.2 Se prepora~uva kompletnite kablovski mreì 10 kV ili 20 kV da imaat
neutralni to~ki zazemjeni preku niskoomska impedansa taka da strujata na
zemjospoj bide ograni~ena na najmnogu 300 A.

4.3 Pomalku razvienite kablovski mreì 10 kV moè da rabotat i so izolirana
neutralna to~ka. Ova posebno se odnesuva na slu~ai koga ovaa mreà ne se formira
kako energetska celina, tuku na taa mreà se priklu~uvaat i nadzemni vodovi od
sosednite mreì.

4.4 Se prepora~uva preminuvawe na zazemjuvawe na neutralnata to~ka na mreàta
preku niskoomska impedansa koga kapacitivnite strui na zemjospoj |i
nadminuvaat vrednostite:

20 A za kablovska ili me{ana mreà 10 kV (okolu 15 kmkablovski vodovi koi
vo normalen pogon galvanski se povrzani na odredeno postroenie);
15 A za kablovska ili me{ana mreà 20 kV (okolu 6 kmkablovski vodovi koi
vo normalen pogon galvanski se povrzani na odredeno postroenie);

4.5 Isklu~itelno, moè da se tolerira i rabota na mreàta so izolirana neutralna
to~ka i vo slu~ai koga vrednostite na vkupnata kapacitivna struja na zemjospoj ja
nadminuva vrednosta od to~ka 4.4 (na primer: vo vreme na sozdavawe uslovi za
preminuvawe na zazemjuvawe na neutralnata to~ka, vo vreme na priklu~uvawe na
nekoi delovi od sosednite mreì koi ne |i ispolnuvaat uslovite za rabota vo
zazemjena mreà itn.), no da ne se pogolemi od vrednostite na struite na zemjospoj
od to~ka 4.6.

4.6 Zazemjuvaweto na neutralnata to~ka vo mreìte 10 kV ili 20 kV preku niskoomska
impedansa, vo soglasnost so strategijata koja e usvoena vo tehni~kite preporaki na
ED Srbija, e obavezno ako kapacitivnite strui na zemjospoj |i nadminuvaat
vrednostite od:
40 A vo 10 kV-te mreì (okolu 30 km galvanski povrzani kablovski mreì 10 kV)
30 A vo 20 kV-te mreì (okolu 12 km galvanski povrzani kablovski mreì 20kV).

Vo sprotivno, treba da se imaat vo predvid slednite posledici:
se zgolemuva verojatnosta za pojava na pove}e edovremeni defekti i havarii;
sistemot na zazemjuvawe na TS 10/0,4 kV ili 20/0,4 kV mora posebno da se
proektira ili izveduva bidejki ne se vklopuva vo tipskite re{enija usvoeni vo
TP-7 (isto taka vidi go i komentarot na TP-7).

TP-6
9

5 VREME NA DELUVAWE NA ZEMJOSPOJNATA ZA[TITA

5.1 Sekoj zemjospoj vo mreàta ~ija neutralna to~ka e zazemjena direktno ili
preku niskoomska impedansa mora da bide isklu~en so brzo deluvawe na
za{titata,

Vremeto na deluvawe na zemjospojnata za{tita treba da bide podeseno taka da
se obezbedi selektivna rabota na za{titnite uredi vo mreàta, istovremeno
vodejki smetka za ispolnuvawe na uslovite na bezbednost od napon na dopir vo
postroenijata, na mreàta i vo instalaciite na potro{uva~ite.

Vremetraeweto na zemjospojot se odreduva za uslovi na normalna rabota na
za{titnite uredi (vreme na deluvawe na osnovnata za{tita) i na prekinu-
va~ite.

5.2 Vremetraeweto na zemjospojot vo 110 kV-ta mreà ne nadminuva 0,5 s.

Vremeto na beznaponska pauza na avtomatskoto povtorno vklu~uvawe treba da
bide podolgo od 0,5 s.

5.3 Vremetraeweto na zemjospojot vo 35 kV-ta mreà ne nadminuva 2,5 s.

Vremeto na beznaponska pauza na avtomatskoto povtorno vklu~uvawe treba da
bide podolgo od 0,5 s.

5.4 Izborot na zemjospojnata za{tita vo 10 kV-te i 20 kV-te mreì se vr{i spored
TP-4a. Tamu se definiraat vremiwata na deluvawe na zemjospojnata za{tita so
ogled na ispolnuvawe na uslovite na bezbednost vo postroenijata i vo NN-ta
mreà (TP-7):

5.4.1 Ako neutralnata to~ka vo 10 kV-te ili 20 kV-te mreì e izolirana, toga{
izbranata zemjospojna za{tita zavisi od goleminata na kapacitivnite strui na
zemjospoj:

5.4.1.1 Ako vkupnata kapacitivna struja na zemjospoj ne nadminuva 10 A, dovolna e
samo signalizacija na zemjospojot, a rabotata na mreàta moè da prodolì i pod
zemjospoj. Me|utoa, so deluvawe na za{titata, avtomatikata ili ra~no vodot koj e
vo zemjospoj mora da se isklu~i najdocna vo rok od 2 saata. Vo sprotivno se
zgolemuva verojatnosta za pojavuvawe na dvokratni zemjospoi, koi moè termi~ki
da go zagrozat zazemjuva~ot na postroenieto i da predizvikaat mnogu visoki
naponi na dopir vo postroenieto i vo NN-ta mreà. Mnogu dolga rabota na mreàta
pod zemjospoj moè da ima nepovolno vlijanie na sigurnosta na raboteweto na
poedini elementi na mreàta i postroenieto, na primer na ednopolnite naponski
transformatori.

5.4.1.2 Ako vkupnata kapacitivna struja e pogolema od 10 A se primenuva usmerena
homopolarna zemjospojna za{tita, ~ie vreme na deluvawe treba da iznesuva
0,5 s do 3 s.

5.4.2 Ako neutralnata to~ka vo 10 kV-te ili 20 kV-te mreì e zazemjena preku
niskoomska impedansa, vremeto na deluvawe na zemjospojnata za{tita na
10(20) kV-te izvodi vo postroenijata 110/10(20) kV, 110/35/10 kV i 35/10 kV treba da
iznesuva 0,5 s do 1 s.

5.4.3 Vremeto na beznaponskata pauza na avtomatskoto povtorno vklu~uvawe na 10 kV-te
ili 20 kV-te mreì treba da bide (TP-4v):
1 s za brzo APV, osven za slu~aite koga na 10 kV-te ili 20 kV-te izvodi se
priklu~eni motori so golemi poedine~ni mo}nosti (pove}e od 500 kW),
najmalku 15 s za bavno APV.

TP-6
10

6 DIMENZIONIRAWE NA SISTEMOT NA ZAZEMJUVAWE

6.1 Izbor na zazemjuvaweto i zazemjuva~ot se vr{i vo zavisnost od parametrite na
mreàta, na~inot na zazemjuvawe na neutralnata to~ka (vrednostite na strujata na
zemjospoj), vodejki smetka za termi~kata stabilnost na zazemjuva~ot i ispolnuvawe
na uslovite za bezbednost od napon na dopir vnatre i nadvor od postroenieto.

6.2 Za dimenzionirawe i izveduvawe na zazemjuvaweto i zazemjuva~ot vo
distributivnite postroenija merodavni se odredbite od Pravilnikot za tehni~ko
normativi za zazemjuvawe na elektroenergetskite postroenija so nominalen napon
nad 1000 V (Sl.list SRJ br.61/95) i:
TP-23 EPS za postroenija 110/10(20) kV i 110/35/10 kV;
TP-7 za postroenija 35/10 kV, 20/0,4 kV i 10/0,4 kV;
TP-7 za re{avawe na problemot za iznesuvawe na potencijalot.

7 KARAKTERISTIKI NA OPREMATA ZA ZAZEMJUVAWE NA
NEUTRALNATA TO^KA

7.1 Za zazemjuvawe na neutralnite to~ki preku niskoomska impedansa, vo
distributivnite mreì 35 kV, 20 kV i 10 kV se koristat metalni otpornici ,
elektrolitski otpornici i masleni reaktansi (vo ponatamo{niot tekst:
niskoomski otpornici) so koi se ograni~uva strujata na zemjospoj na najmnogu
300 A.

7.2 Za da se ograni~i strujata na zemjospoj na 300 A, impedansata na niskoomskiot
otpornik za zazemjuvawe na neutralnata to~ka treba da ima vrednost prema
tabela 7.2, koi se odnesuvaat na temperatura + 20
0
S. Vrednosta na reaktansata vo
impedansata na niskoomskiot otpornik ne e limitirana.

Tabela 7.2
Nominalen napon na mreàta (kV) 35 20 10
Nazna~en napon na niskoomskiot otpornik, U
f
(kV) 21 12 6
Impedansa na niskoomskiot otpornik ()
70 40 20

7.3 Metalniot otpornik za struja 300 A e otpornik prirodno razladuvan so vozduh.
Otpornikot treba da ima mo`nost za optovaruvawe so trajna struja od najmalku 50 A,
a pri ovaa struja dopolnitelno treba da izdrì i struja od 300 A vo traewe od
najmalku 3 s.

Metalniot otpornik e za nadvore{na montaà. Kuki{teto na metalniot otpornik
treba da bide izraboteno od materijal koj ne bara posebno odrùvawe. Za{titata
od korozija na ~eli~nite delovi od kuki{teto se izveduva so dva antikorozivni
sloja i dva sloja lak za metal, ili so toplo pocinkuvawe so debelina na slojot na
cinkot od najmalku 70 m.

Visinata na metalnite delovi pod napon, pristapni od nadvore{nata strana, treba
da bide tolkava da ovozmoì otpornikot da se montira bez posebna za{titna
ograda.

Konstrukcijata na otpornikot treba da ovozmoì ednostaven remont i odrùvawe.

7.4 Elektrolitskiot otpornik se sostoi od ednopolno izoliran sad izraboten od
~eli~en lim otporen na korozija, koj ne bara posebno odrùvawe. Sadot e elektroda
na otpornikot koj direktno se vrzuva za zazemjuva~ot na postroenieto. Vo sadot se
nao|a rastvor od kalcinisana soda vo destilirana voda.

TP-6
11

Pri formirawe na elektrolitskiot otpornik, koncentracijata na rastvorot se
podesuva taka da se dobie otpornost:

R
0
=k
R
20

Kade e:

R
0
otpornost na otpornikot pri temperatura na elektrolitot
0
C;

k
koeficient na zavisnosta na otpornosta na otpornikot od temperaturata na

elektrolitot vo momentot na merewe na otpornosta, koj se dobiva prema tabela
7.4;

R
20
otpornost na otpornikot pri temperatura na elektrolitot od 20
0
C, prema
tabela 7.2

Elektrolitskiot otpornik mora da ima poseben grea~ koj so pomo{ na
termostat avtomatski se vklu~uva koga temperaturata na elektrolitot }e
opadne pod +10
0
S. Se prepora~uva da se signalizira opa|aweto na temperaturata
na elektrolitot pod +5
0
S.

Zamenata na grea~ot treba da bide mo`na bez ispu{tawe na elektrolitot.

Elektrolitskiot otpornik treba da ima mo`nost za optovaruvawe so struja od 300 A
vo traewe od najmalku 5 s i najmalku 10 A trajno.

Tabela 7.4
(
o
C) 5 10 15 20 25 30 35 40
k

1,53 1,28 1,12 1 0,89 0,81 0,75 0,69

TP-6
12

8 PRIKLUÛVAWE NA OPREMATA ZA ZAZEMJUVAWE NA
NEUTRALNATA TO^KA

8.1 Neutralnata to~ka na 110 kV-te namotki na sekoj ET 110/10,5 kV, 110/21 kV i
110/36,75/10,5 kV se vrzuva neposredno na zazemjuva~ot na postroenieto (sliki
8.3.1, 8.3.2 i 10.3).

Kako zemjovod se koristi bakaren provodnik so presek najmalku 70 mm
2
, koj do
visina 2,3 m od tloto e za{titen so pomo{ na cevki od neprovoden materijal. Ovoj
zemjovod se vrzuva na jazelot kade zazemjuva~ot na postroenieto se razgranuva na
najmalku tri strani.

8.2 Koga 10 kV-ta mreà se napojuva od postroenie 35/10 kV, zazemjuvaweto na
neutralnata to~ka na 10 kV-ta mreà sekoga{ se izveduva so pomo{ na
zaedni~ki niskoomski otpornik (sl.8.2).

8.3 Zazemjuvaweto na neutralnite to~ki vo 35 kV, 20 kV i 10 kV mreì koi se
napojuvaat preku postroenija 110/H kV i 110/X/Y kV, se izveduvaat na sledniot
na~in:

8.3.1 Preku poedine~ni niskoomski otpornici ako vo istoto postroenie ne e predvidena
trajna paralelna rabota na ET (sl.8.3.1).

8.3.2 Preku zaedni~ki niskoomski otpornik ako vo istoto postroenie e predvidena
trajna paralelna rabota na ET (sl.8.3.2).

8.3.3 Ako vo pogonot se ukaè potreba za paralelna rabota na ET vo traewe pove}e od 5
minuti, a sekoj od ET e snabden so poseben niskoomski otpornik (sl.8.3.1), vo
vremeto na paralelna rabota mora da bidat isklu~eni site niskoomski otpornici
osven eden, ili treba da se smeta deka strujata na zemjospojot }e ima vrednost:
I
z
=n.300 A, kade n e broj na niskoomskite otpornici vo paralelna rabota.

8.3.4 Ako ET-i vo normalen pogon ne rabotat paralelno, a zazemjuvaweto na neutralnata
to~ka na mreàta koja ja napojuvaat e izvedeno preku zaedni~ki otpornik (sl.8.3.2),
od aspekt na zemjospojot i propratnite pojavi (kapacitivnata struja na zemjospojot,
prenaponite) ovoj reìm na rabota treba da se tretira kako ET-i da rabotat
paralelno.

8.4 Ako dispozicijata na postroenieto e takva da ET-i prostorno se oddale~eni od
niskoomskiot otpornik, priklu~uvaweto na neutralnata to~ka treba da se izvede
so pomo{ na ednoìlen kabel XHE 49-A, XHP 48-A i sl., so presek najmalku
1h50/16mm
2
. Od pri~ini na tipizacija se prepora~uva kabel za nazna~en napon
12/20 kV, bez ogled na nominalniot napon na mreàta ~ija neutralna to~ka se
zazemjuva.

8.5 Strujniot transformator, na koj se priklu~uva prekustrujnata za{tita na
niskoomskiot otpornik, se montira pome|u neutralnata to~ka na ET i ednopolniot
rastavuva~ S, ili pome|u neutralnata to~ka na ET i priklu~niot ednoìlen kabel
k (na primer koga ET se nao|a vo trafo boksot).

8.6 Za{titata na niskoomskiot otpornik se izveduva i podesuva premaTP-4a, TP-4b i
TP-11.

Prekustrujnata za{tita na niskoomskiot otpornik ednovremeno e i osnovna
zemjospojna za{tita na sobirnicite, kako i rezervna zemjospojna za{tita na
vodovite na mreàta ~ija neutralna to~ka e zazemjena.

Maslenata reaktansa mora da ima buholc rele so dve plovki (signalizacija i
isklu~uvawe na ET) na koi e priklu~ena reaktansata.

Ako kraevite na namotkite 35 kV, 20 kV i 10 kV na strana na mreàta od
prenapon se {titat so odvodnici na prenapon, toga{ obavezno treba da se
za{titi i soodvetnata neutralna to~ka, taka da odvodnikot na prenapon se
montira pome|u neutralnata to~ka i ednopolniot rastavuva~ S .

TP-6
13

8.6 (a)

Vo dosega[noto iskustvo od izvr[enite zazemjuvawa na neutralnata to~ka na
srednonaponskite mre` pokraj predvidenata nadstrujna za[tita na otpornikot
(rezervna nenaso~ena zemjospojna za[titan a vodovite) se vgradeni u[te i:
kratkospojna za[tita ( rezervna nadstrujna za[titan a vodovite) i za[tita od
visokoomski defekti (rezervna osetliva naso~ena zemjospojna za[titan a
vodovite).

Vo site novi proekti se predviduvaat i vgraduvaat numeri~ki za[titi koi \i
sodràt site tri navedeni za[titi.

Imajki gi vo predvid preddhodno navedenite raboti se prepora~uva za za[titan
a otpornikot za zazemjuvawe na neutralnata to~ka da se predvidat slednite
za[titi:
Nadstrujna za[titan a otpornikot koja voedno ]e bide i rezervna nenaso~ena
zemjospojna za[titan a vodovite,
Kratkospojna za[titan a otpornikotkoja voedno ]e bide i rezervna
nadstrujna za[titan a vodovite pri ednopolni kusi vrski,
Za[titan a otpornikot od visokoomski defektikoja voedno ]e bide
rezervna osetliva naso~ena zemjospojna za[titan a vodovite.

8.7 Revizijata i odrùvaweto na niskoomskiot otpornik za zazemjuvawe na
neutralnata to~ka se vr{i spored TP-15.

Pri izveduvawe na raboti na eden od ET ili na elementite koi se galvanski
povrzani so namotkite na ET ili neutralnata to~ka na ET, mora da se isklu~i i
ednopolniot rastavuva~ S vo site slu~ai na koristewe na zaedni~ki niskoomski
otpornik (sliki 8.2 i 8.3.2).

9 PREO\AWE NA ZAZEMJENA NEUTRALNA TO^KA NA MRE@ITE
10 kV I 20 kV

9.1 Za da se zazemji neutralnata to~ka na 10 kV ili 20 kV mreà preku niskoomska
impedansa, potrebno e:
vo sekoe 110/10 kV, 110/20 kV i 35/10 kV postroenie da se vgradi eden ili pove}e
niskoomski otpornici za ograni~uvawe na strujata na zemjospoj na 300 A;
vo sekoe 110/10 kV, 110/20 kV, 110/35/10 kV i 35/10 kV postroenie, na sekoj izvod
10 kV i 20 kV, da se vgradi soodvetna zemjospojna za{tita spored TP-4a;
vo sekoe postroenie H/0,4 kV da se proverat uslovite za bezopasnost od napon
na dopir spore TP-7,

9.2 Se prepora~uva neutralnata to~ka na kompletna 10 kV, odnosno 20 kV
kablovska mreà, koja pretstavuva edna energetska celina (na primer: vo nekoja
nova naselba), vedna{ da se zazemji, bez ogled {to vo po~etniot stadium na
formirawe na mreàta kapacitivnite strui na zemjospoj ne se golemi.

9.3 Postoe~kite 10 kV, odnosno 20 kV mreì moè i ponatamu da rabotat kako
izolirani, se dodeka kapacitivnite strui na zemjospoj ne |i nadminat vrednostite
dadeni vo to~kite 4.4 odnosno 4.6.

9.4 Vo slu~aj edna mreà 10 kV ili 20 kV e so zazemjena neutralna to~ka, a sosednata
10 kV ili 20 kV mreà e izolirana, mora da se vodi smetka za slednoto:

9.4.1 Postroenijata 10(20) kV, koi normalno se napojuvaat od zazemjenata mreà 10(20)
kV, moè da se priklu~at na sosednata izolirana mreà pod slednite uslovi:
vo izoliranata mreà traeweto na zemjospojot da e ograni~eno najmnogu na 2
saata;
vkupnata kapacitivna struja na zemjospojot na ovaka povrzanata mreà ne |i
nadminuva vrednostite dadeni vo to~ka 4.4, a isklu~itelno vrednostite dadeni
vo to~ka 4.6.

9.4.2 Postroenijata 10(20) kV, koi normalno se napojuvaat od izolirani mreì 10(20) kV,
moè da se priklu~at na sosednata mreà ~ija neutralna to~ka e zazemjena preku
niskoomska impedansa ako |i ispolnuva uslovite za bezbednost i za zazemjena
mreà vo soglasnost so TP-7.
TP-6
14

10 FORMIRAWE VE[TA^KA NEUTRALNA TO^KA

10.1 Ve{ta~ka neutralna to~ka se formira koga ET e so sprega YNd5, od ~ij
sekundar se napojuva mreà na koja neutralnata to~ka treba da se zazemji.

10.2 Formiraweto na ve{ta~kata neutralna to~ka se izveduva so pomo{ na
ednonamotaen transformator za zazemjuvawe, so sprega Zn (iskr{ena yvezda) so
izvedena neutralna to~ka.

Nultata impedansa na ovoj transformator treba da bide mala, taka da so vrzuvawe
na niskoomskiot otpornik za ve{ta~kataneutralna to~ka strujata na zemjospoj se
ograni~i na 300 A.

10.3 Ednonamotajniot transformator za formirawe na ve{ta~ka neutralna to~ka
se montira pokraj ET so sprega YNd5 i direktno se priklu~uva na negoviot
sekundar. Zazemjuvaweto na ve{ta~kata neutralna to~ka preku niskoomskiot
otpornik ponatamu se izveduva na eden od na~inite dadeni vo poglavje 8.

Sekoj ET so sprega YNd5 mora da ima svoj transformator za formirawe
ve{ta~ka neutralna to~ka, nezavisno od toa dali vo postroenieto se koristi
zaedni~ki ili poedine~en otpornik za zazemjuvawe.

Na sl 10.3 daden e primer za formirawe na ve{ta~ka neutralna to~ka na ET
110/10,5 so sprega YNd5, koga zazemjuvaweto na neutralnata to~ka na 10 kV-ta
mreà e izvedeno preku posebni otpornici za zazemjuvawe.

Literatura


TP-6
15

Z - niskoomski otpornik (impedansa) 300A, U
f
;
S - ednopolen rastavuva~ 400 A, U
f
;
ST - struen transformator 50/5 A ili 100/5 A*, U
f
;
RZZ - rezervna zemjospojna za{tita na vodovite i prekustrujna za{tita na
niskoomskiot otpornik ;
ZK - za{tita na kuki{teto na ET ;
k - ednoìlen kabel XHE 49-A i sl., 12/20 kV, 1x50 mm
2
;
ST* - struen transformator za za{tita na kuki{teto, 150/5 A, 1 kV .
(* usoglaseno so TP-4a1)

Sl.8.2 Zazejuvawe na neutralnata to~ka na 10 kV mreà vo TS 35/10 kV

TP-6
16

f
;
f
;
f
;
2
;

Sl.8.3.1 Zazejuvawe na neutralnata to~ka na vo TS 110/H kV preku poedine~ni
niskoomski otpornici

TP-6
17

f
;
f
;
f
;
2
;

Sl.8.3.2 Zazejuvawe na neutralnata to~ka na vo TS 110/H kV preku zaedni~ki
niskoomski otpornik

TP-6
18

f
;
f
;
f
;
2
;
TRU - transformator za zazemjuvawe na neutralnata to~ka
N - ve{ta~ka neutralna to~ka.

Sl.10.3 Zazejuvawe preku ve{ta~ka neutralnata to~ka vo TS 110/H kV

TP-7
1


IZVEDUVAWE NA ZAZEMJUVAWE VO DISTRIBUTIVNITE
TRANSFORNATORSKI STANICI
35/10 kV, 35/20 kV, 10/0,4 kV, 20/0,4 kV I 35/0,4 kV

Juni 2005 godina

Prevedeno od Srpski jazik :TEHNI^KE PREPORUKE, izdadeni od EPS Direkcija za distribuciju elektr.energije


1. IZVEDUVAWE NA ZAZEMJUVAWE VO DISTRIBUTIVNITE
TRANSFORNATORSKI STANICI 35/10 kV, 35/20 kV, 10/0,4 kV, 20/0,4 kV
I 35/0,4 kV

2. KOMENTAR NA TEHNI^KATA PREPORAKA br. 7

TP-7
2

(ORIGINALEN TEKST NA SRPSI JAZIK - Juni 1996)

IZDAVA^:


Tehni~ko ureduvawe:

T. Bojkovi} i K. @iì}

Korektura:

T. Bojkovi} i K. @iì}


Vesna Stankovi} i Slobodan Marinkovi} ED Beograd

[tampa:

MST Gaji} Beograd

Tira`:

500 primeraka

(PREVEDEN TEKST NA MAKEDONSKI JAZIK Septemvri 2004)

IZDAVA^:

Distribucija,


Panzo Andonov

Korektura:




[tampa:

Tira`:

Napomena 1:

Zaklu~oci od zapisnikot od [estiot sostanok na Stru~niot sovet:
Novinite koi se vneseni vo TP-5 i TP-7 se vo soglasnost so najnovite izdanija na IEC
standardite i delumno ne se opfateni so Pravilnikot za tehni~kite normative za
za[tita na NN mreì i pripadni TS (Sl.list SFRJ br 13/1978), koj formalno se u[te ne e
izmenet vo Republika Makedonija. Da se pokrene postapka kaj nadle`nite organi da se
izvr[i usoglasuvawe na navedeniot Pravilnik so IEC standardite.
Zaradi pogolema sigurnost, se prepora~uva i ponatamu vo distributivnite objekti da se
koristat izolacioni tepisi.
Vo site objekti od distributivnite mreì da se sprovedat merkiza izedna~uvawe na
potencijalite soglasno so TP-5 i TP-7.

Napomena 2:
dejnost pri ESM.

TP-7
3

odluka: se usvojuva

IZVEDUVAWE NA ZAZEMJUVAWE VO
DISTRIBUTIVNITE TRANSFORNATORSKI STANICI
35/10 kV, 35/20 kV, 10/0,4 kV, 20/0,4 kV I 35/0,4 kV






Juni 2005

TP-7
4

S O D R @ I N A

Red.br

strana
2 Osnovni tehni~ki uslovi za dimenzionirawe i izveduvawe na
sistemot na zazemjuvawe na TS

5
3 Zazemjuva~i i zemjovodi 7
4 Zazemjuvawe vo distributivnite TS 35/10 kV i 35/20 kV 11
5 Zazemjuvawe vo distributivnite kablovski TS 10/0,4 kV i 20/0,4 kV 13
6 Zazemjuvawe vo distributivnite TS 10/0,4 kV, 20/0,4 kV i 35/0,4 kV
koi se priklu~uvaat na nadzemna srednonaponska mreà

17
7 Za{tita od iznesuvawe na potencijalot 22
8 Merewa, kontroli i pregledi na sistemot za zazemjuvawe 26

TP-7
5


1.1 Ovaa preporaka se odnesuva na zazemjuvawata na distributivnite
transformatorski stanici 35/10 kV, 35/20 kV, 10/0,4 kV, 20/0,4 kV i 35/0,4 kV.
Preporakata isto taka |i odreduva neophodnite merki za zadovoluvawe na
uslovite za bezbednost od napon na dopir vo: transformatorskite stanici (vo
ponatamo{niot tekst: TS), niskonaponskata mreà i instalaciite kaj
potro{uva~ite.

Odredbite na ovaa preporaka se primenuvaat pri izgradba na novi TS, kaj TS vo
pogon pri rekonstrukcija na sistemot za zazemjuvawe na TS, kako i vo site drugi
slu~ai, ako posebno ne e poinaku naglaseno (to~ka 3.1).

1.2 Ovaa preporaka e usoglasena so tehni~kite propisi za zazemjuvawe na
elektroenergetskite postroenija so nominalen napon nad 1000 V i tehni~kite
propisi za za{tita na NN mreì i pripadnite TS, kako i so tehni~kite preporaki
za zazemjuvawe na neutralnite to~ki na elektrodistributivnite mreì (TP-6) i za
primena na za{titnite uredi (TP-4).

Ovaa preporaka e zasnovana na studiski istraùvawa [ 3 ], presmetki, mnogubrojni
merewa, kako i na pove}egodi{noto iskustvo vo elektrodistribuciite.

1.3 Ovaa preporaka ima za cel:
da |i definira osnovnite tehni~ki uslovi za dimenzionirawe i izveduvawe na
zazemjuvaweto so ogled na konkretnite uslovi na rabota na distributivnite
mreì;
da |i prepora~a materijalite i presecite na zazemjuva~ite;
da go prepora~a na~inot na presmetuvawe na otporot na rasprostirawe na
karakteristi~nite zazemjuva~i koi najmnogu se koristat vo distributivnata
mreà;
da |i prepora~a za{titnite merki od iznesuvawe na potencijalot od
visokonaponskite postroenija vo NN mreà i instalaciite na potro{uva~ite;
da |i odredi vrednostite na otporot na zazemjuvawe za razli~ni uslovi na
rabota i da go prepora~a na~inot na merewe i kontrola.

2 OSNOVNI TEHNI^KI USLOVI ZA DIMENZIONIRAWE I
IZVEDUVAWE NA SISTEMOT ZA ZAZEMJUVAWE NA TS

2.1 110 kV ta mreà e direktno zazemjena. Pri utvrduvawe na za{titnite merki koi
eventualno treba da se prevzemat zaradi iznesuvawe na potencijalot od 110/X kV
te postroenija, treba da se smeta so vreme na isklu~uvawe na zemjospojot na 110 kV
-te sobirnici od 0,5 y, ako zemjospojot se isklu~uva so deluvawe na vtoriot stepen
na distantnata za{tita, odnosno 0,15 y ako zemjospojot se isklu~uva so deluvawe na
za{titata na 110 kV te sobirnici vo postroenieto 110/H kV. Vremeto na
avtomatsko povtorno vklu~uvawe e podolgo od 0,5 y.

2.2 35 kV ta mreà e zazemjena preku niskoomska impedansa (naj~esto aktivna
otpornost ili reaktansa), so ograni~uvawe na strujata na zemjospoj na 300 A.
Isklu~itelno, razgraneta 35 kV kablovska mreà se zazemjuva preku niskoomska
rezistansa so ograni~uvawe na strujata na zemjospoj na najmnogu 1000 A. Vremeto na
isklu~uvawe na zemjospojot ne preminuva 2 y.

Vremeto na povtorno avtomatsko vklu~uvawe e podolgo od 0,5 y.

2.3 10 kV -te i 20 kV te mreì se zazemjuvaat preku niskoomski impedansi (naj~esto
aktivna otpornost) ili rabotat so izolirana neutralna to~ka.

Vrednosta na niskoomskata impedansa vo zazemjenite mreì se izbira taka da
strujata na zemjospojot se ograni~uva najmnogu na 300 A (TP-6). Izborot na
niskoomskata impedansa i dimenzioniraweto na zazemjuvaweto so strui na
zemjospoj pogolemi od 300 A, ne se predmet na razgleduvawe na ovaa preporaka.

TP-7
6

Kapacitivnata struja na zemjospoj vo izoliranata 10 kV mreà ne treba da nadmine
20 A, no ni vo koj slu~aj ne smee da nadmine 40 A.

Kapacitivnata struja na zemjospoj vo izoliranata 20 kV mreà ne treba da nadmine
15 A, no ni vo koj slu~aj ne smee da nadmine 30 A.

Vremeto na isklu~uvawe na zemjospojot ne smee da nadmine 1 y ako e primeneta

Vremeto na isklu~uvawe na zemjospojot vo izolirana mreà ne smee da nadmine 2 h,
no se prepora~uva da ne nadmine 3 y ako vkupnata kapacitivna struja na galvanski
povrzanata mreà nadminuva 10 A (TP-4a).

Vremeto na povtorno avtomatsko vklu~uvawe e podolgo od 0,5 y.

2.4 NN mreàta e direktno zazemjena.

2.5 Sistemot na zazemjuvawe na TS se dimenzionira spored toplotnite
optovaruvawa i naponite na dopir.

2.6 Ako se imaat vo predvid uslovite na rabota na distributivnite mreì (to~ka 2.2 i
2.3), ne se vr{i presmetuvawe na zazemjuvaweto na termi~kite napregawa, ako
materijalite i presecite na na zazemjuva~ite se izbiraat spored to~ka 3.1.

2.7 Sistemot na zazemjuvawe na TS se dimenzionira spored naponite na dopir taka
da naponite na dopir ne ja nadminuvaat vrednosta na dozvolenite naponi na dopir
koi se presmetuvaat spored izrazot:

U
doz
=75 / t

Kade e:
U
doz
- dozvolen napon na dopir (V);
t - vreme traewe na zemjospojot vo sekundi (y)

Dozvoleniot napon na dopir ne smee da bide pogolem od 1000 V.

Trajno dozvoleniot napon na dopir iznesuva 65 V.

Ako TS neposredno napojuva javna (distributivna) mreà, naponite na dopir koi
pri zemjospoj vo visokonaponskata mreà se pojavuvaat vo NN ta mreà i
instalaciite na potro{uva~ite (na primer: iznesuvawe na potencijalot preku
neutralniot provodnik na NN ta mreà) ne smeat da bidat pogolemi od
dozvolenite naponi na dopir spored ovaa to~ka

2.8 Sistemot na zazemjuvawe na TS |i zadovoluva uslovite na bezbednost od napon
na dopir ako vrednosta na vkupnata otpornost (impedansata) na zazemjuvaweto
iznesuva:

Z
u
(k
d
U
doz
) / (r I
k
)

kade e:
Z
u
- vkupna otpornost (impedansa) na sistemot za zazemjuvawe na TS vo omi ();
k
d
- koeficient koj go odreduva odnosot na naponot na zazemjuvaweto vo TS i
naponot na dopir na mestoto na dopir;
U
doz
- dozvolen napon na dopir spored to~ka 2.7;
r - redukcionen faktor na srednonaponskiot vod koj ja napojuva TS;
I
k
- Vkupna struja na zemjospoj na srednonaponskata mreà vo amperi (A)

Koeficientot k
d
, vo zavisnost od uslovite na rabota na mreàta (to~ka 2.1, 2.2 i
2.3), ima vrednosti koi se dadeni vo to~kite 4.5, 5.6, 6.8 i 7.3.

Baranata vrednost na vkupnata otpornost (impedansa) na zazemjuvaweto se
dokaùva so merewe.

TP-7
7

2.9 Vkupnata otpornost (impedansata) na zazemjuvaweto na TS se sostoi od
paralelnite vrski na otpornostite na rasprostirawe na zazemjuva~ot na TS i
otpornostite na rasprostirawe na ostanatite zazemjuva~i koi se vo galvanska
vrska so zazemjuva~ot na TS, kako {to se: energetskite kablovi so provoden pla{t
(NPO 13-A, IPZO 13 itn.), za{titnite provodnici (jaìwa) na nadzemnite vodovi,
zazemjuva~ite na sosednite TS koi preku pla{tovite ili elektri~nite za{titi se
vo galvanska vrska, zazemjuva~ite na sosednite zgradi, vodovodot itn.

2.10 Distributivnite TS 20/0,4 kV i TS 10/0,4 kV, koi |i ispolnuvaat uslovite za rabota
vo 20 kV te i 10 kV te zazemjeni mreì, moè da se priklu~uvaat i na 20 kV te i
10 kV te mreì koi imaat izolirani neutralni to~ki.

Distributivnite TS 20/0,4 kV i TS 10/0,4 kV koi |i ispolnuvaat uslovite za rabota
isklu~ivo vo izoliranite 20 kV ili 10 kV mreì ne smee da se priklu~uvaat na
zazemjenite 20 kV ili 10 kV mreì. Dimenzioniraweto na sistemot na zazemjuvawe
na TS se vr{i spored kapacitivnata struja na zemjospoj na celokupnata galvanski
povrzana 20 kV ili 10 kV mreà.

2.11 Vo TS 35/10 kV i 35/20 kV se koristi zdruèno zazemjuvawe (poglavje 4). Se izveduva
samo eden zazemjuva~, koj se koristi i za rabotno i za za{titno zazemjuvawe. Istiot
zazemjuva~ se koristi i za zazemjuvawe na gromobranskata instalacija.

2.12 Vo TS 20/0,4 kV i 10/0,4 kV koi rabotat vo kablovska srednonaponska mreà, se
koristi zdruèno zazemjuvawe (poglavje 5). Se izveduva samo eden zazemjuva~, koj
se koristi i za rabotno i za za{titno zazemjuvawe.

2.13 Vo TS 35/0,4 kV, TC 20/0,4 i TS 10/0,4 kV, koja e direkto ili preku kablovski vod
priklu~ena na nadzemna srednonaponska mreà (stolbni TS i prigradski
slobodnostoe~ki TS), se postapuva na sledniot na~in (poglavje 6):

2.13.1 Ako TS raboti vo mreà so zazemjena neutralna to~ka, ili ako vo rok od 7 godini se
planira preminuvawe na rabota so zazemjena neutralna to~ka, vo TS se izveduvaat
posebni zazemjuva~i za rabotno i za{titno zazemjuvawe koi dopolnitelno
galvanski se povrzuvaat, ako postojat uslovi za zdruèno zazemjuvawe (to~ka 6.7).

2.13.2 Ako TS raboti isklu~ivo vo mreà so izolirana neutralna to~ka, ili ako vo rok od
7 godini ne se planira preo|awe na rabota so zazemjena neutralna to~ka, vo TS po
pravilo se koristi zdruèno zazemjuvawe. Vo TS se izveduva samo eden zazemjuva~
koj se koristi i za rabotno i za za{titno zazemjuvawe. Vo sistemot na rabotnoto
(zdruènoto) zazemjuvawe vklu~eni se i site zazemjuva~i koi se priklu~eni na
neutralniot provodnik na NN ta mreà i vo instalaciite na potro{uva~ite
(to~ka 6.8).

3

ZAZEMJUVAÎ I ZEMJOVODI

3.1 Pri izgradba na sistemot na zazemjuvawe na novite TS i rekonstrukcija na
sistemot na zazemjuvawe na TS koi se vo pogon, treba da se koristat materijali i
preseci vo soglasnost so ovaa to~ka.

Za izveduvawe na zazemjuva~ite na TS, koi direktno se poloùvaat vo zemja, se
koristi bakarno jaè so presek od najmalku 35 mm
2
, Isklu~itelno, moè da se
koristat i zazemjuva~i od pocinkuvan ~elik so poln okrugol presek so dijametar 10
mm, so sloj od cink so najmala debelina 70 m.

Za direktno poloùvawe na zazemjuva~ite vo tloto ne se prepora~uva primena
na trakasti ~eli~ni pocinkuvani zazemjuva~i.

Za izedna~uvawe na potencijalot vnatre vo TS se koristi pocinkuvan ~elik so
okrugol poln presek so dijametar 10 mm ili pocinkuvana ~eli~na traka so presek
od najmalku 100 mm
2
i debelina od najmalku 4 mm.

TP-7
8

3.2 Za da se izbegne negativnoto vlijanie na su{niot period na vlo{uvawe na
sprovodlivosta na tloto vo gornite sloevi, se prepora~uva kombinacija na
horizontalni i vertikalni zazemjuva~i, ako vidot na tloto toa go ovozmoùva. Kako
vertikalen zazemjuva~ se koristi pocinkuvana cevka so dijametar od najmalku 63,5
mm ili pocinkuvan stapen zazemjuva~ so dijametar od najmalku 24 mm, so dolìna
od najmalku 3m.

3.3 Zazemjuva~ot treba da bide vo dobar kontakt so tloto vo koe se poloùva. Kaj
kamenovito ili ~akalesto (peskovito) tlo, vo rovot za poloùvawe na zazemjuva~ot,
se nasipuva dobro provodna zemja, bentolit ili sl.

3.4 Zazemjuva~ite, me|usebno i so zemjovodite, mora da bidat galvanski spoeni.
Spoevite se izveduvaat so zavaruvawe, so pomo{ na zavrtki (najmalku M10) ili so
pomo{ na stegalki. Site podzemni spoevi mora da se za{titat od prodirawe na
vlaga, na primer so zalivawe so bitumen vo kutija za par~iwata koi se vkrstuvaat.

3.5 Metalnite delovi vo TS koi ne se pod napon, se priklu~uvaat na zazemjuva~ot preku
zemjovod ili sobiren zemjovod. Metalnite delovi koi ne se pod napon, koi se
cvrsto i galvanski spoeni so zazemjenite konstrukcii na temelite ili so
zazemjeni ~eli~ni konstrukcii, ne mora posebno da se zazemjuvaat.

3.6 Prirabnicite na provodnite izolatori, kukite za pricvrstuvawe na zateznite
izolatori, se zazemjuvaat ako ne se vo dobar galvanski spoj so zazemjenite delovi
na nose~kata konstrukcija.

3.7 Ne e dozvoleno koristewe na pla{tot, armaturata ili elektri~nata za{tita na
kabelot kako zemjovod ili sobiren zemjovod.

3.8 Metalniot pla{t, armaturata i elektri~nata za{tita na srednonaponskiot kabel,
odnosno nose~koto jaè i elektri~nata za{tita na srednonaponskiot SKS, se
zazemjuva so povrzuvawe na za{titnite zazemjuvawa na TS koi |i povrzuva
kablovskiot vod, odnosno so povrzuvawe na zazemjuva~ot na stolbot od nadzemniot
vod na koj provodnicite ne se izolirani. Isklu~ok e moèn vo slu~ajot od to~ka
7.6.3.

3.9 Kabel so provoden pla{t od tipot na NPO 13-A, IPZO 13 i sl. , e odli~en
zazemjuva~, a vo distributivnite mreì naj~esto se javuva vo dva slu~aja:
- kratok kabel, koj sluì za priklu~uvawe na TS na nadzemna srednonaponska
mreà;
- dolg kabel, koj raboti vo razgraneta kablovska srednonaponska mreà
(gradski konzum).

kratkiot kabel se odnesuva kako trakast zazemjuva~. Dolìnata do koja kabelot
se odnesuva kako kratok moè da se odredi spored izrazot:

L
k
=10 S

Kade L
k
e dolìna vo (m), a specifi~na elektri~na otpornost na tloto vo
ommetri (m).

Vkupnata otpornost na rasprostirawe na kablovskiot priklu~ok R
k
na nadzemniot
vod se presmetuva spored izrazot:

R
k
=(R
kt
R
s
) / (R
kt
+R
s
)

Kade e:

R
kt
- otpornost na rasprostirawe na kabelot kako trakast zazemjuva~;
R
s
- otpornost na rasprostirawe na zazemjuva~ot na stolbot.

TP-7
9

Otpornosta na rasprostirawe na kabelot kako trakast zazemjuva~ se presmetuva
spored izrazot:

R
kt
=r
r

Kade r
r
e relativna otpornost na rasprostirawe na trakastiot zazemjuva~ ~ii
vrednosti, vo zavisnost od L, se dobivaat od dijagramot na sl.3.9.a, i vaàt za
prose~nite vrednosti na presecite na kablovite koi se koristat vo
distributivnata mreà i dlabo~inata na zakopuvawe na kabelot od okolu 0,7 m
(TP-3). Kako dolìna L se zema delot od vkupnata dolìna na kablovskiot
priklu~ok koj e vo neposreden kontakt so tloto, a se nao|a nadvor od povr{inata
koja ja zafa}a nadvore{nata kontura na zazemjuva~ot na TS.

Otpornosta na rasprostirawe na zazemjuva~ot na stolbot iznesuva R
s
15 (TP-9).

Kabel so dolìna pogolema od dolìnata na kratkiot kabel naj~esto zavr{uva vo
sosednata TS. Na sl.3.9.b daden e grafi~ki prikaz na vrednostite na otporot na
rasprostirawe na kabelot (R
k
) vo zavisnost od dolìnata na kabelot za =100m
i so pretpostavka da na krajot na kabelot otpornosta na rasprostirawe na
zazemjuva~ot na soodvetnite TS iznesuva: 4, 1 ili 0,5.

Ako TS raboti vo razgraneta kablovska srednonaponska mreà (gradski konzum),
sekoj kabel priklu~en na TS moè od gledna to~ka na zazemjuvaweto da se tretira
kako dolg, {to zna~i deka e priklu~en paralelno na zazemjuva~ot na TS i deka
ima postojana vrednost na otpornost na rasprostirawe (R
kd
) nezavisno od brojot na
TS i vrednosta na otpornostite na rasprostirawe na TS koi gi povrzuva, i istata
moè pribli`no da se presmeta spored izrazot:
R
kd
~0,075 S
Dolìnata preku koja kabelot se odnesuva kako dolg, pribli`no moè da se
L
d
~6 L
k
=60 S

3.10 Kablovite so neprovodni pla{tovi, od tipot na XHE 49-A, XHP 48 i sl.,
vklu~uvajki go i srednonaponskiot SKS od tipot XHE 48/O-A, posredno
deluvaat kako zazemjuva~i bidejki so pomo{ na elektri~nata za{tita (bakar so
presek 3h1h16 mm
2
ili 3h1h25 mm
2
) paralelno |i povrzuvaat zazemjuva~ite na
sosednite TS i na toj na~in ja smaluvaat impedansata na sistemot za zazemjuvawe
na site TS.

Ako TS raboti vo razgraneta srednonaponska mreà (gradski konzum), sekoja TS,
barem vo eden pravec, e povrzana so dve ili pove}e TS, pa preku elektri~nite
za{titi galvanski se povrzani i zazemjuva~ite na tie TS. Vrednosta na otpornosta
na zazemjuvawe (R
k
) na dve ili pove}e sosedni TS, pri 100 m, iznesuva:

R
k
~1 ako kablovkiot vod povrzuva slobodnostoe~ki TS H/0,4 kV so namenski
izvedeni zazemjuva~i so otpornosti na rasprostirawe okolu 4 ;

R
k
~0,5 ako kablovskiot vod povrzuva TS H/0,4 kV koi se smesteni vo pogolemi
zgradi (objekti) so temelni zazemjuva~i so otpornosti na rasprostirawe
okolu 1 .

Pri presmetuvaweto, za da se zeme vo predvid i efektot na smaluvawe na
impedansata na sistemot za zazemjuvawe na TS zaradi vlijanieto na sosednite TS,
po dolìnata na celiot kablovski vod mora da bide obezbedena doverliva
galvanska vrska na elrktri~nite za{titi na sosednite delnici na vodot na
kablovskite spojnici, zavr{nici i vo TS.

TP-7
10

Dolìna na kabelot

Sl.3.9.a Rel. otp. na rasprostirawe na kratok
kabel NPO 13

O
t
p
o
r
n
o
s
t
n
a
r
a
s
p
r
o
s
t
i
r
a
w
e
(
)

Dolìna na kabelot

Sl.3.9.b Otpornost na rasprostirawe na kabel so
provoden pla{t

TP-7
11

4 ZAZEMJUVAWA VO DISTRIBUTIVNITE TS 35/10 kV I 35/20 kV

4.1 Vo faza na proektirawe na TS 35/10 kV i 35/20 kV ne e potrebna proverka ili
presmetuvawe na zazemjuvaweto, tuku so proektot treba samo da se predvidi
izveduvawe na zazemjuvaweto spored ovaa preporaka.
Vo TS se koristi zdruèno zazemjuvawe.

4.2 Zduènoto zazemjuvawe vo TS 35/10 kV i 35/20 kV se izveduva taka da se
izveduva zazemjuva~ot na za{titnoto zazemjuvawe (to~ka 4.3) i na nego se
povrzuvaat: kuki{teto na energetskiot transformator, metalnite pla{tovi,
elektri~nite za{titi i armaturi na kablovite, sekundarnite strujni kola na
mernite transformatori, zazemjuvaweto na neutralnata to~ka na 10 kV ta ili 20
kV ta mreà (niskoomska impedansa), neutralnite provodnici na energetskite
transformatori za sopstvena potro{uva~ka, odvodnicite na prenaponi,
za{titnite provodnici (jaìwa) na nadzemnite vodovi koi vleguvaat vo TS,
zemjovodite na gromobranskata instalacija, cevkovodite, kako i site ostanati
metalni delovi na opremata i aparatite koi ne pripa|aat na strujnite kola.

Ako zemjospojnata za{tita na energetskite transformatori se izveduva kako
za{tita na ku}i{teto, vrskata pome|u ku}i{teto na energetskiot transformator
so zazemjuvaweto na TS se izveduva preku primarot na strujniot transformator na
~ij sekundar se priklu~uva za{titata na ku}i{teto.

4.3 Zazemjuva~ot na za{titnoto zazemjuvawe na TS 35/10 kV i 35/20 kV se izveduva
na sledniot na~in (sl.4.3):

(1) temelen zazemjuva~; (2) horizontalen zazemjuva~; (3) zazemjuva~ za oblikuvawe na potencijalot na ogradata.

Sl.4.3 Izveduvawe na za{titno zazemjuvawe na TS 35/10 kV i 35/20 kV

TP-7
12

4.3.1 Zgradata vo koja se postavuva kompletnata TS, odnosno sekoja zgrada na lokacijata
na TS vo koja se smestuvaat delovite od TS (razvodnite postroenija, komandnite
prostorii itn.) mora da poseduva temelen zazemjuva~ (TP-5) i da se sprovedeni
merkite za izedna~uvawe na potencijalot vnatre vo zgradata.

Okolu zgradata, na oddale~enost na 1 m od yidoti na dlabo~ina od 0,8 m, se
postavuva nadvore{na kontura (prsten) na zazemjuva~ot, koja se povrzuva so
temelniot zazemjuva~, direktno na pove}e mesta, ili preku glavniot priklu~ok
(sobirnica) za zazemjuvawe vnatre vo zgradata.

4.3.2 Ako delovi od TS se montiraat na otvoreno (nadvore{na montaà), toga{, vo
zavisnost od raspoloìviot prostor i rasporedot na opremata, energetskite
transformatori i drugite uredi, se poloùva horizontalen zazemjuva~ na
dlabo~ina od okolu 0,8 m, pri {to se formiraat pravoagolni okca.

4.3.3 Metalnata ograda na TS, odnosno metalnite stolbovi od ogradata na TS koja e
napravena od neprovodni materijali se zazemjuva so vrzuvawe na zaedni~kiot
zazemjuva~ za oblikuvawe na potencijalot koj se poloùva od nadvore{nata strana
po dolìna na ogradata na oddale~enost od 1 m i dlabo~ina od 0,5 m.

Zaedni~kiot zazemjuva~ za oblikuvawe na potencijalot na pove}e mesta se vrzuva
za zazemjuva~ot na za{titnoto zazemjuvawe na TS.

4.4 So izveduvawe na zazemjuva~ot spored to~kite 4.2 i 4.3 se vr{i izedna~uvawe na
potencijalot vnatre vo TS i oblikuvawe na potencijalot okolu TS, pa od gledna
to~ka na ispolnuvawe na uslovite na bezbednost od napon na dopir i ~ekor, ne se
potrebni dopolnitelni za{titni merki, kako {to se: postavuvawe na izolacioni
tepisi, asfaltirawe na tloto okolu zgradata na TS i sl.

4.5 Pred da se aktivira TS 35/10 kV ili TS 35/20 kV, a vo tekot na eksploatacija vo
vremenski intervali spored to~ka 8.1, mora da se izmeri vkupnata otpornost
(impedansa) na sistemot za zazemjuvawe na TS (Z
u
). Uslovite na bezbednost od napon
na dopir }e bidat ispolneti vo TS i nadvor od TS, pa ne e potrebno merewe na
naponot na dopir i ~ekor, ako e ispolnet uslovot od to~ka 2.8. So ogled na uslovite
na rabota na 35 kV te mreì (to~ka 2.2), koeficientot k
d
vo to~ka 2.8 ima
vrednost: k
d
=3, pa so mereweto mora da se dobie:

4.5.1 Z
u
1,5 ako TS 35/10 kV ili TS 35/20 kV e povrzana so 35 kV kabel na TS 110/35 kV
(redukcioniot faktor na kabel so provoden pla{t e r =0,2, odnosno r =0,5 za kabel
so neprovoden pla{t);

4.5.2 Z
u
0,7 ako TS 35/10 kV ili TS 35/20 kV e priklu~ena so 35 kV nadzemen vod na
TS 110/35 kV (r =1);

4.5.3 Z
u
0,5 ako TS 35/10 kV raboti vo 35 kV mreà vo koja strujata na zemjospoj e
ograni~ena na najmnogu 1000 A (r ~0,4).

4.6 Pove}egodi{noto iskustvo vo elektrodistribuciite i obavenite mnogubrojni
merewa pokaùvaat deka uslovite 4.5.1 i 4.5.3 }e bidat sekoga{ ispolneti, bez
ogled na na~inot na izveduvawe na 10 kV ili 20 kV te mreì. Uslovot 4.5.2 }e bide
ispolnet ako e ispolnet barem eden od slednite tri barawa:
TS e priklu~ena najmalku na dva nadzemni 35 kV vodovi so za{titen provodnik
so dolìna od najmalku 1 km sekoj;
na TS se priklu~eni najmalku dva kabla so provoden pla{t tip NPO 13-A,
IPZO 13-A i sl. so dolìna od preku 300 m sekoj;
na TS se priklu~eni najmalku tri voda izvedeni so kablovi tip XHE 49-A, XHP
48, SKS tip XHE 48/O-A itn., pri {to sekoj vod napojuva najmalku dve TS 10/0,4
kV ili 20/0,4 kV.

4.7 Ako zazemjuva~ot na za{titnoto zazemjuvawe na TS e izveden spored to~ka 4.3, a so
merewe na vkupnata otpornost na zdruènoto zazemjuvawe se dobivaat vrednosti
pogolemi od navedenite vo to~ka 4.5, toga{ se primenuva edna od slednite dve
merki:

TP-7
13

vremeto na isklu~uvawe na zemjospojot na 35 kV ta sobirnica vo TS 35/10 kV
ili TS 35/20 kV treba da se ograni~i na 0,5 y i toga{ se smeta , vo smisol na
vaè~kite tehni~ki propisi, deka kriteriumot za za{tita od napon na dopir e
ispolnet, bez dokaùvawe so presmetuvawe ili so merewe;
da se smali vrednosta na otpornosta na zazemjuva~ot na za{titnoto
zazemjuvawe (na primer: so dodavawe na vertikalni zazemjuva~i, so dodavawe
na u{te eden prsten na zazemjuva~ot i sl.), taka da se zadovoli uslovot od
to~ka 4.5.

5 ZAZEMJUVAWA VO DISTRIBUTIVNITE KABLOVSKI
TS 10/0,4 kV I TS 20/0,4 kV

5.1 Ovoj del na preporakata go odreduva na~inot na zazemjuvawe vo distributivnite
TS 10/0,4 kV ili TS 20/0,4 kV koi rabotat vo kablovska srednonaponska mreà (vo
ponatamo{niot tekst: kablovka DTS).

5.2 Sistemot na zazemjuvawe na kablovskata DTS se izveduva taka da |i obezbedi
uslovite na bezbednost od napon na dopir za rabota vo srednonaponskata mreà
~ija neutralna to~ka e zazemjena preku niskoomska impedansa, so ograni~uvawe na
strujata na zemjospoj na najmnogu 300 A.

5.3 Vo kablovskata DTS, ako nema uslovi za izveduvawe na efikasno razdvojuvawe
na rabotnoto i za{titnoto zazemjuvawe, se izveduva zdruèno zazemjuvawe, taka
{to se izveduva zazemjuva~ot na za{titnoto zazemjuvawe i na nego neposredno se
priklu~uva neutralniot provodnik na NN ta mreà.

Na za{titnoto zazemjuvawe na DTS, koe ima uloga na zdruèno zazemjuvawe, u{te
se povrzuvaat: kuki{teto na energetskiot transformator, metalnite pla{tovi,
elektri~nite za{titi i armaturi na kablovite, sekundarnite strujni kola na
mernite transformatori, odvodnicite na prenaponi, kako i site ostanati metalni
delovi na opremata i aparatite koi ne pripa|aat na strujnite kola. Na ovoj na~in
se vr{i izedna~uvawe na potencijalot vnatre vo DTS, pa so ogled na ispolnuvawe
na uslovite na bezbednost od napon na dopir ne e potrebno postavuvawe na
izolacioni tepisi.

5.4 Zdruènoto zazemjuvawe na kablovskata DTS, koja se postavuva vo nekoj
objekt (zgrada), se izveduva na sledniot na~in:

5.4.1 Ako objektot (zgradata) ima svoj temelen zazemjuva~, toga{ temelniot zazemjuva~
se koristi i kako zazemjuva~ na DTS i ne se izveduva nikakov drug zazemjuva~
(sl.5.4.1).

5.4.2 Ako objektot (zgradata) nema svoj temelen zazemjuva~, toga{ za DTS treba da se
izvede poseben zazemjuva~ na soodvetno mesto nadvor od objektot (zgradata), na
primer so pomo{ na tri vertikalni zazemjuva~i koi me|usebno se povrzani so
bakaren zazemjuva~ (sl.5.4.2).

5.4.3 Ako objektot (zgradata) nema svoj temelen zazemjuva~, a izveduvaweto na poseben
zazemjuva~ spored to~ka 5.4.2 bi bilo komplicirano i skapo (na primer vo
centarot na gradot), kablovskata DTS moè da bide bez poseben zazemjuva~
(sl.5.4.3) pod uslov da raboti vo razgraneta kablovska 10 kV ili 20 kV mreà,
priklu~uvaweto na taa mreà da e najmalku so dva kabla so provoden pla{t (NPO
13-A, NPHO 13 itn.) so dolìna pogolema od 300 m sekoj (merodavna e dolìnata
na metalniot pla{t, bez ogled dali kabelot e pod napon), kako i neutralniot
provodnik na NN mreà na ovaa DTS da e povrzan so neutralniot provodnik na
sosednata DTS.

TP-7
14

Sl.5.4.1 Temelen zazemjuva~ na zgrada
kako zazemjuva~ na TS

Sl.5.4.2 Izveduvawe na poseben zazemjuva~
za TS vo zgrada

Sl.5.4.3 Kabel NPO 13 kako edenstven
zazemjuva~ na TS

Legenda:

1 temelen zazemjuva~ na objektot (zgradata)
2 zazemjuva~ na TS, bakarno jaè
3 vertikalni zazemjuva~i
4 ispitna spojnica
5 izedna~uvawe na potencijalot vo TS
6 glaven priklu~ok (sobirnica) za zazemjuvawe
7 sobirnica na neutralniot provodnik
8 energetski transformator
9 NN tabla
10 VN blok
11 kabel so provoden pla{t

TP-7
15

5.5 Zdruèno zazemjuvawe na kablovska DTS koja se gradi kako poseben
slobodnostoe~ki objekt, se izveduva na sledniot na~in (sl.5.5)

(1) temelen zazemjuva~ na TS; (2) nadvore{na kontura; (3) vertikalni zazemjuva~i; (4) ispitna
spojnica; (5) izedna~uvawe na potencijalot vo TS; (6) glaven priklu~ok (sobirnica) za
zazemjuvawe; (7) sobirnica na neutralniot provodnik; (8) energetski transformator;
(9) NN tabla; (10) VN blok;

Sl.5.5 Zazemjuvawe na slobodnostoe~ka kablovska DTS

Vo temelot na DTS se poloùva prvata kontura (prsten)temelen zazemjuva~ na
TS.

Armiranobetonskata konstrukcija na DTS moè da se koristi kako temelen
(preku betonot) so tloto. Na rastojanie od najmalku 1 m i na dlabo~ina od 0,8 m se
postavuva vtoriot (nadvore{niot) prsten na zazemjuva~ot, so vertikalni
zazemjuva~i vo temiwata. Nadvore{niot prsten, so temelniot zazemjuva~, se
povrzuva direktno (sl 5.5) ili preku glavniot priklu~ok (sobirnica) za
zazemjuvawe.

Ako DTS se nao|a na podra~je so razgraneta 10 kV ili 20 kV mreà izvedena so
kablovi so provoden pla{t (NPO 13-A, IPHO 13 itn.), vertikalnite zazemjuva~i se
izostavuvaat.

Vertikalnite zazemjuva~i vo temiwata na nadvore{nata kontura moè da se
izostavat i od drugi pri~ini, kako na primer: zaradi kamenito tlo, zaradi rizik
od o{tetuvawe na podzemni instalacii itn. i toga{ treba da se presmetuva so
zgolemuvawe na otpornosta na rasprostirawe na zazemjuva~ot za okolu 25 %.

5.6 Pred aktivirawe, a vo tek na eksploatacija najmalku edna{ vo 10 godini, mora da
se izmeri vkupnata otpornost na zdruènoto zazemjuvawe (R
zdr
) na kablovskata
DTS. Uslovite na bezbednost od napon na dopir }e bidat ispolneti, vo DTS i
nadvor od DTS, vo NN ta mreà i instalaciite kaj potro{uva~ite, ako e
ispolnet uslovot 2.8. Vo toj slu~aj ne e potrebno merewe na naponot na dopir i
~ekor.

So ogled na uslovite na rabota vo 10 kV te i 20 kV te mreì (to~ka 2.3),
koeficientot k
d
vo to~ka 2.8 ima vrednost: k
d
=2, pa so mereweto mora da se
dobie:

TP-7
16

5.6.1 R
zdr
2 , pod uslov DTS da e povrzana so srednonaponski kabel so provoden
pla{t tip NPO 13-A, IPHO 13 itn. za TS H/10(20) kV. (redukcioniot faktor na
kabelot iznesuva okolu 0,25)

5.6.2 R
zdr
1 , pod uslov DTS da e povrzana so srednonaponski kabel so neprovoden
pla{t tip XHP 48-A, XHE 49 itn. za TS H/10(20) kV. (redukcioniot faktor na
kabelot iznesuva okolu 0,5)

5.6.3 R
zdr
0,5 , pod uslov DTS da e povrzana so srednonaponski kabel so neprovoden
pla{t tip PP 41 i sl. za TS H/10(20) kV. (redukcioniot faktor na kabelot iznesuva
1).

Napomena: kablovite tip RR 41 i sl. ne odgovaraat na vaè~kite standardi
bidejki nemaat elektri~na za{tita i ekran na izolacijata, no porano se koristeni
i se nao|aat vo eksploatacija.

5.7 Dosega{nite iskustva, obavenite merewa i presmetuvawa pokaàle deka uslovot
5.6.1 moè da se zadovoli vo site pogonski uslovi.

Uslovot 5.6.2 moè da se zadovoli:
ako vo pripadnata NN mreà e primenet TN sistem na napojuvawe, a
neutralniot provodnik e povrzan so vodovodot i zazemjuva~ite na objektite
(zgradite);
ako se ispolneti uslovite od to~ka 3.10.

Vo predhodno nabroenite slu~ai, vo faza na proektirawe ne e potrebna proverka
i presmetuvawe na zdruènoto zazemjuvawe, tuku proektantot ja usvojuva
otpornosta na zazemjuvawe na najbliskata DTS so koja se povrzuva proektiranata
DTS. Vo ostanatite slu~ai od to~ka 5.6 proverkata i presmetuvaweto na
zdruènoto zazemjuvawe na DTS se neophodni.

5.8 Ako nekoi od uslovite od to~ka 5.6 ne moè da se ispolni, treba da se primeni
nekoja od slednite merki, ili nivna kombinacija:

5.8.1 Smaluvawe na vremeto na traewe na zemjospojot t, na 10 kVte ili 20 kVte
sobirnici, na vrednost pod 1 y. Za prose~ni uslovi na rabota vo distributivnite
mreì ne se prepora~uva dimenzionirawe na zazemjuvaweto na kablovskite DTS
so vremiwa pomali od 0,5 y, {to odgovara na dvostruki vrednosti na otpornosta na
zazemjuvaweto od to~ka 5.6.

5.8.2 Smaluvawe na otpornosta na zazemjuvawe na kablovskite DTS moè da se postigne
so, na primer: dodavawe na u{te eden prsten na zazemjuva~ot, koristewe na
vertikalni zazemjuva~i so pogolemi dolìni, izveduvawe na poseben zazemjuva~
na rabotnoto zazemjuvawe itn.

TP-7
17

6 ZAZEMJUVAWE VO DISTRIBUTIVNITE TS H/0,4 kV KOI SE
PRIKLUÛVAAT NA NADZEMNA SREDNONAPONSKA MRE@A

6.1 Ovoj del od preporakata go odreduva na~inot na izveduvawe na zazemjuvaweto vo
distributivnata TS 10/0,4 kV, TS 20/0,4 kV ili TS 35/0,4 kV koja, direktno ili
preku kablovski vod, e priklu~ena na nadzemna srednonaponska mreà. Tuka
pripa|aat: stolbnite TS (TP-1v i TP-1g) i prigradskite slobodnostoe~ki DTS (TP-
1b).
Srednonaponskiot vod izveden so SKS tip XHE 48/O-A , od gledna to~ka na
zazemjuvaweto, moè da se tretira isto kako soodveten tip podzemen kabel
(redukcioniot faktor, vlijanie na zazemjuva~ite na sosednite TS itn. poglavje
5), ako se ispolneti slednite uslovi:
po dolìnata na celiot kablovski vod da e obezbedena doverliva galvanska
vrska na elektri~nite za{titi na sosednite delnici na kablovskite spojnici ,
zavr{nici i vo TS;
elektri~nata za{tita na prvata delnica na vodot da e povrzana na
zazemjuva~ot na izvornata TS.

6.2 Koga zazemjuva~ite na rabotnoto i za{titnoto zazemjuvawe na stolbnata ili
prigradskata slobodnostoe~ka DTS se izveduvaat posebno, mora da bidat na
me|usebno rastojanie od najmalku 20 m. Ako postojat uslovi za zdruèno
zazemjuvawe, vo DTS galvanski se povrzuvaat neutralniot provodnik na NN mreà
i glavniot priklu~ok (sobirnicata) na za{titnoto zazemjuvawe.

6.3 Rabotnoto i za{titnoto zazemjuvawe efikasno se razdvoeni, soglasno so
vaè~kite propisi, ako na ednoto zazemjuvawe ne moè da se pojavi potencijal
pogolem od 40 % od potencijalot na drugoto zazemjuvawe, pri {to na zazemjuva~ot
na za{titnoto zazemjuvawe ne smee da se pojavi napon pogolem od 1200 V.

6.4 Zazemjuva~ot na za{titnoto zazemjuvawe na prigradskata slobodnostoe~ka
DTS se izveduva na sledniot na~in (sl.6.4):

Vo temelot na DTS se poloùva prvata kontura (prsten) temelen zazemjuva~ na
DTS.

Armiranobetonskata konstrukcija na DTS moè da se koristi kako temelen
(preku betonot) so tloto.

Na rastojanie 1 m od yidot i na dlabo~ina od 0,5 m se postavuva kontura za
oblikuvawe na potencijalot okolu TS (vtoriot prsten na zazemjuva~ot), koja so
temelniot zazemjuva~ se povrzuva direktno ili preku glavniot priklu~ok
(sobirnica) za zazemjuvawe vo TS. Konturata za oblikuvawe na potencijalot ne se
postavuva ako DTS treba da raboti isklu~ivo vo izolirana 10 kV ili 20 kV
mreà.

Namesto nadvore{na kontura na zazemjuva~ot, vo zavisnost od lokalnite uslovi
(raspoloìviot prostor, vrstata na tloto, prisustvo na podzemni instalacii i
sl.) moàt da se primenat i drugi re{enija koi davaat ist efekt so ogled na
barawata od to~ka 6.3 i 6.7.2.

Na za{titnoto zazemjuvawe na DTS se vrzuvaat: kuki{teto na energetskit
transformator, metalnite pla{tovi, elektri~nite za{titi i armaturi na
kablovite, sekundarnite strujni kola na mernite transformatori, odvodnicite na
prenapon, kako i site ostanati metalni delovi na opremata i aparatite koi ne
pripa|aat na strujnite kola. Na ovoj na~in se vr{i izedna~uvawe na potencijalot
vnatre vo DTS i oblikuvawe na potencijalot okolu DTS, pa od gledna to~ka na
ispolnuvawe na uslovite na bezbednost od napon na dopir ne e potrebno da se
postavuvaat izolacioni tepisi vnatre vo DTS, nitu asfaltirawe na tloto okolu
DTS.

TP-7
18

(1) temelen zazemjuva~ na TS; (2) nadvore{na kontura, bakarno jaè; (3) vertikalni zazemjuva~i; (4) ispitna
spojnica; (5) kontura za oblikuvawe na potencijalot; (6) glaven priklu~ok (sobirnica) za zazemjuvawe; (7) sobitnica
na neutralniot provodnik; (8) energetski transformator; (9) NN tabla; (10) VN blok; (11) izedna~uvawe na
potencijalot vo TS; (12) kabel RR 00 1h50 mm
2
; (13) zazemjuva~ na rabotno zazemjuvawe, bakarno jaè.

Napomena: Ako DTS raboti isklu~ivo vo izolirana 10 kV ili 20 kV mreà ne se izveduva zazemjuva~ na
rabotnoto zazemjuvawe i kontura za oblikuvawe na potencijalot

SL.6.4 Zazemjuvawe na slobodnostoe~ki DTS priklu~eni na
nadzemna mreà

6.5 Zazemjuva~ot na za{titnoto zazemjuvawe na stolbnata DTS se izveduva so
pomo{ na dve konturi (prsteni), so vertikalni zazemjuva~i vo temiwata na
nadvore{nata kontura (sl.6.5). Prvata kontura se postavuva na dale~ina od 1 m
od stolbot i na dlabo~ina 0,5 m. Drugata (nadvore{nata) kontura se postavuva
najmalku na 1 m od prvata kontura i na dlabo~ina od 0,8 m. Dvete konturi
me|usebno se povrzuvaat najmalku na dve mesta.

Konstrukcijata na stolbot na DTS se vrzuva na zazemjuva~ot na za{titnoto
zazemjuvawe preku stegalkite za zazemjuvawe na stolbot (ispitna spojnica) i
sobirniot zemjovod. Na sobirniot zemjovod se priklu~uvaat : konzolite,
kuki{teto na energetskiot transformator, kuki{teto na kondenzatorite,
zazemjuvaweto na odvodnicite na prenaponi, zazemjuvaweto na sekundarnite kola
na mernite transformatori, kako i metalnite delovi na ostanatite
srednonaponski i niskonaponski uredi koi ne pripa|aat na strujnoto kolo.

Kako sobiren zemjovod se koristi konstrukcijata na stolbot, kaj metalnite STS, a
kaj betonskite STS: najmalku edna armaturna {ipka na stolbot so dijametar od
najmalku 10 mm, koja se protega od vrvot do dnoto na stolbot so izvedeni
priklu~oci vo vid na mesingani navojni ~auri so navoj M 12 za sekoj element koj
se zazemjuva, ili pri stolbot se poloùva posebna ~eli~na pocinkuvana okrugla
ìca so dijametar 10 mm ili traka 30 mm x 4 mm, ili Cu jaè so najmal presek 35
mm
2
.

TP-7
19

(1) kontura za oblikuvawe na potencijalot; (2) nadvore{na kontura;
(3) vertikalni zazemjuva~i;(4) zazemjuva~ na rabotnoto zazemjuvawe;
(5) kabel RR 00 1x50 mm
2
, 1 kV;

Napomena: Zazemjuva~ot na rabotnoto zazemjuvawe ne se izveduva ako STS raboti isklu~ivo vo
izolirana 10 kV ili 20 kV

Sl.6.5 Zazemjuvawe na sts

6.6 Zazemjuva~ot na rabotnoto zazemjuvawe na prigradskite slobodnostoe~ki DTS,
odnosno stolbnite DTS, se izveduva vo zavisnost od raspoloìviot prostor i
uslovite (mo`nosta) da bide oddale~en od zazemjuva~ot na za{titnoto zazemjuvawe
najmalku 20 m.

Se prepora~uva da se koristi zazemjuva~ od tri vertikalni zazemjuva~i (to~ka 3,2)
koi me|usebno se povrzani so bakarno jaè so minimalen presek 35 mm
2
ili ~eli~na
pocinkuvana traka so presek 100 mm
2
( so debelina ne pomala od 4 mm) i sloj od cink
so so dedelina > 70 m.

Zazemjuva~ot na rabotnoto zazemjuvawe se povrzuva so kabel RR 00, 1 kV, 1x50 mm
2

za sobirnicata na neutralniot provodnik na NN razvodna tabla (sl.6.4 i 6.5). Ako
prostorot, prisustvoto na podzemnite instalacii ili vrstata na tloto (kamen) ne
dozvoluva da se izvede ovakov zazemjuva~, ili ako izvedeniot zazemjuva~ ne moè
da |i zadovoli barawata od aspekt na ispolnuvawe na uslovite za bezbednost od
napon na dopir vo NN ta mreà i instalaciite na potro{uva~ite, zazemjuva~ot na
rabotnoto zazemjuvawe moè da se izvede so pomo{ na poedine~ni zazemjuva~i na
neutralniot provodnik kaj prvite stolbovi na NN ta mreà ili na nekoj drug
na~in.

6.7 Dimenzioniraweto na sistemot na zazemjuvawe na prigradskata slobodnosto-
e~ka DTS ili stolbna DTS se vr{i spored strujata na zemjospoj koja e ograni~ena
najmnogu na 300 A, ako DTS raboti vo mreà so zazemjena neutralna to~ka, ili ako
vo rok od 7 godini se planira preminuvawe na rabota so zazemjena neutralna to~ka.
Vo DTS se izveduvaat posebni zazemjuva~i na rabotnoto i za{titnoto zazemjuvawe.
Dimenzioniraweto na zazemjuva~ot na rabotnoto i za{titnoto zazemjuvawe zavisi
i od toa dali }e se koristi zdruèno zazemjuvawe, kako i od primenetiot sistem na
za{tita od indirekten dopir vo NN te mreì i instalaciite na potro{uva~ite.
TP-7
20

6.7.1 Zdruèno zazemjuvawe se primenuva ako DTS napojuva urbaniziran del od
naselbata, kade golemata gustina na podzemni metalni instalacii go ote`nuva ili
onevozmoùva efikasnoto razdvojuvawe na rabotnoto i za{titnoto zazemjuvawe.
Uslovite na bezbednost od napon na dopir }e bidat ispolneti ako vkupnata
otpornost na zdruènoto zazemjuvawe go zadovoluva uslovot od to~ka 2.8. Bidejki
redukcioniot faktor na nadzemniot vod e r =1, a koeficientot k
d
=2, otpornosta
na zdruènoto zazemjuvawe treba da bide:

R
zdr
0,5 ako zemjospojot se isklu~uva vo vreme do 1 y;
R
zdr
1 ako zemjospojot se isklu~uva vo vreme do 0,5 y;

Isklu~itelno, vreme traeweto na zemjospojot moè da se smali do 0,25 y, so {to se
dobiva R
zdr
2 , no na toj na~in se zgolemuva verojatnosta za neselektivno
deluvawe na zemjospojnata za{tita (TP-4a).

Vo prose~ni uslovi na rabota na distributivnata mreà, baranite vrednosti za
otpornosta na zdruènoto zazemjuvawe te{ko e da se ostvarat na ekonomski
prifatliv na~in, samo so pomo{ na zazemjuva~ite na rabotnoto i za{titnoto
zazemjuvawe. Me|utoa, ako DTS napojuva NN mreà i instalacii na potro{uva~ite
vo koi na po{iroko podra~je e primenet TN sistem na napojuvawe, baraniot uslov
za zdruèno zazemjuvawe se postignuva lesno bidejki preku neutralniot provodnik
se povrzuvaat zazemjuva~ite na sosednite DTS, site zazemjuva~i na objektite
(zgradite), vodovodot i ostanatite instalacii koi imaat funkcija na prirodni
zazemjuva~i. Vo ovoj slu~aj, vo faza na proektirawe se usvojuva vrednost na
otpornosta na zdruèno zazemjuvawe na sosednata DTS, dodeka zazemjuva~ite na
za{titnoto i rabotnoto zazemjuvawe se izveduvaat spored to~kite 6.4, 6.5 i 6.6,
taka da se dobiva:

R
z
5 ;
R
r
10 .

6.7.2 Efikasno razdvojuvawe na rabotnoto i za{titnoto zazemjuvawe naj~esto se
primenuva koga prigradskite slobodnostoe~ki ili stolbni DTS se nao|aat
nadvor od urbaniziraniot del na naselbata.

a) Zazemjuva~ot na za{titnoto zazemjuvawe se izveduva spored to~ka 6.4, odnosno
6.5. Vkupnata otpornost na za{titnoto zazemjuvawe se dimenzionira taka da na
zazemjuva~ot ne se nadmine napon od 1200 V, {to se postignuva ako vrednosta na
otpornosta na za{titnoto zazemjuvawe iznesuva:

R
z
5 vo TS 10/0,4 kV;
R
z
4,5 vo TS 20/0,4 kV i vo TS 35/0,4 kV.

b) Vkupnata otpornost na rabotnoto zazemjuvawe se dimenzionira vo zavisnost od
primenetata za{tita od indirekten dopir vo NN ta mreà i instalaciite kaj
potro{uva~ite.

Se prepora~uva vrednosta na vkupnata otpornost na rabotnoto zazemjuvawe
(zazemjuva~ot na rabotnoto zazemjuvawe na DTS zaedno so zazemjuva~ite koi se
povrzuvaat na neutralniot provodnik na NN ta mreà) da iznesuva:

R
r
5 .

Ako rabotnoto zazemjuvawe e izdvoeno od ostanatite zazemjuva~i, toga[:

R
r
2 .

6.8 Ako DTS raboti isklu~ivo vo mreà so izolirana neutralna to~ka, ili ako vo
rok od 7 godini ne se planira preo|awe na rabota so zazemjena neutralna to~ka, vo
TS po pravilo se koristi zdruèno zazemjuvawe. Vo TS se izveduva samo eden
zazemjuva~, koj se koristi i za rabotno i za za{titno zazemjuvawe. Vo sistemot na
rabotnoto (zdruènoto) zazemjuvawe vklu~eni se i site zazemjuva~i koi se
priklu~eni na neutralniot provodnik na NN ta mreà i vo instalaciite na
potri{uva~ite, kako: zazemjuva~ite na krajnite stolbovi na dolgite delnici na
TP-7
21

radijalnite NN vodovi (TP-8), zazemjuva~ite na objektite (zgradite) so TN sistem
na napojuvawe (TP-5) i sl.

Uslovite na bezbednost od napon na dopir }e bidat ispolneti ako vkupnata
otpornost na zdruènoto zazemjuvawe go zadovoluva uslovot od to~ka 2.8.
Koeficientot k
d
ima vrednost:

a) k
d
=2 ako zemjospojot se isklu~uva najdocna za 3 y, a toa vo uslovi na rabota na
distributivnite mreì odgovara na mreì so kapacitivna struja na zemjospoj do 20
A, isklu~itelno do 40 A;

b) k
d
=1 ako zemjospojot se isklu~uva najdocna za 2 h, no trae podolgo od 3 y, a toa vo
uslovi na rabota na distributivnite mreì, odgovara za mreì so kapacitivna
struja na zemjospoj do 10 A (TP-4a).

Se prepora~uva dimenzioniraweto na sistemot na zazemjuvawe da se izvr{i za
kapacitivna struja na zemjospoj od 20 A. Vo toj slu~aj, vkupnata otpornost na
zzdruènoto zazemjuvawe treba da iznesuva:

R
zdr
6,5

Isklu~itelno, ako DTS raboti vo izolirana mreà vo koja kapacitivnata struja na
zemjospoj nadminuva 20 A, treba da se namali vreme traeweto na zemjospojot, taka
da se dobie istata vrednost (zaradi tipizacija): R
zdr
6,5

Na primer: za grani~na vrednost na strujata na zemjospoj od 40 A ( nad ovaa
vrednost neutralnata to~ka na mreàta obavezno se zazemjuva), traeweto na
zemjospojot treba da se ograni~i na najmnogu 0,6 y.

Baranata vrednost na otpornosta na zdruènoto zazemjuvawe treba da se postigne
so pomo{ na zazemjuva~ot na za{titnoto zazemjuvawe, ~ija otpornost na
rasprostirawe treba da bide :

R
z
6,5

7 ZA[TITA OD IZNESUVAWE NA POTENCIJAL OD TS

7.1 Nema opasnost od iznesuvawe na potencijal od TS 35/10 kV, TC 35/20 kV, TC
35/0,4 kV, TS 20/0,4 kV i TS 10/0,4 kV, pod uslov zazemjuva~ite i zazemjuvawata da
se izvedeni i dimenzionirani soglasno so ovaa preporaka.

Nema opasnost od iznesuvawe na potencijal od TS 110/10(20) kV ako TS napojuva
razgraneta 10 kV ili 20 kV mreà izvedena so kablovi so provoden pla{t, ako e
dopolnitelno ispolnet barem eden od slednite dva uslova:

TS 110/10(20) kV raboti vo 110 kV kablovska mreà;
Zemjospojot na 110 kV te sobirnici se isklu~uva najdocna za 0,15 y.

7.2 Ne e dozvoleno prekinuvawe na metalnite pla{tovi i ufrluvawe na izolaci-
oni delovi vo 35 kV -te, 20 kV te i 10 kV te energetski kablovi od tipot NPO
13-A, IPZO 13 i sl.

Metalnite vodovodni cevki galvanski se razdvojuvaat od zazemjuva~ot na TS
110/10(20) kV so ufrluvawe na cevki od izolacionen materijal na mestoto na
izveduvawe vo TS.

7.3 Zaradi golemite strui na zemjospoj vo 110 kV te mreì, postoi opasnost od pojava
na visoki potencijali na zazemjuva~ite vo nekoi TS 110/10(20) kV.
TP-7
22

Ovie potencijali moè da se prenesat preku metalnite pla{tovi, elektri~nata
za{tita i/ili armaturata na energetskite 10 kV ili 20 kV kablovi do TS 10/0,4 kV
ili 20/0,4 kV , vo NN ta mreà i ponatamu preku neutralniot provodnik vo
instalaciite na potro{uva~ite, predizvikuvaj}i naponi na dopir koi vo nekoi
slu~ai moè da bidat pogolemi od dozvolenite naponi na dopir od to~ka 2.7.

Pri zemjospoj na 110 kV ta strana vo TS 110/10(20) kV, na sistemot na
zazemjuvawe vo prvata TS 10/0,4 kV ili 20/0,4 kV se pojavuva napon U
u1
:

U
u1
=k
i
U
ui
=k
i
r I
k
Z
u

Kade e:

k
i

U
ui

r
I
k

Z
u

- koeficient na iznesuvawe na (koeficient na izlezen) potencijal;
- napon na sistemot na zazemjuvawe vo TS 110/10(20) kV vo volti (V);
- redukcionen faktor na napojniot vod 110 kV;
- vkupna struja na zemjospoj na 110 kV ta sobirnica vo TS 110/10(20) kV vo
ommi ();
- vkupna otpornost (impedansa) na sistemot za zazemjuvawe na TS 110/10(20)
kV vo ommi ().

Ne e potrebno prevzemawe posebni merki za za{tita od iznesuvawe na
potencijalot od TS 110/10(20) kV , ako naponot na sistemot na zazemjuvawe U
u1

vo prvata TS 10(20)/0,4 kV ili TS 20/0,4 kV iznesuva:

U
u1
300 V ako zemjospojot na 110 kV te sobirnici se isklu~uva za 0,5 y so
deluvawe na vtoriot stepen na distantnata za{tita (U
doz
=150 V, k
d
=2);

U
u1
1000 V ako zemjospojot na 110 kV te sobirnici se isklu~uva za 0,15 y so
deluvawe na za{titata na 110 kV ta sobirnica (U
doz
=500 V, k
d
=2);

Koeficientot k
i
se odreduva na sledniot na~in:

a) Ako vrskata na TS 10/0,4 kV ili TS 20/0,4 kV so TS 110/10(20) kV se izvedeni so
kabel so provoden pla{t (NPO 13-A, IPZO 13 i sl.), koeficientot na iznesuvawe na
potencijalot k
i
, vo zavisnost od dolìnata na 10 kV ili 20 kV ot kablovski vod i
za nekolku vrednosti na stecifi~niot elektri~en otpor na tloto koi se
karakteristi~ni za gradski konzum, se dobiva od dijagramot na sl.7.3.a. Za dolìni
na kablovskiot vod pomali od 200 m, koeficientot na iznesuvawe na potencijalot
ima ista vrednost kako i za dolìna 200 m, bidejki toga{ TS 10/0,4 kV ili TS
20/0,4 kV prakti~no se nao|aat vo potencijalnata inka na TS 110/10(20) kV.

TP-7
23

K
o
e
f
i
c
i
e
n
t

n
a

i
z
n
e
s
u
v
a
w
e

n
a

p
o
t
e
n
c
i
j
a
l
o
t

(
k
i
)

Dolìna na kabelot

Sl.7.3.a Iznesuvawe na potencijalot preku pla{tot
na kabel IPO 13-A

b) Ako vrskata na TS 10/0,4 kV ili TS 20/0,4 kV so TS 110/10(20) kV se izvedeni so
kabel so neprovoden pla{t, koeficientot na iznesuvawe na potencijalot k
i
, vo
zavisnost od brojot (n
ts
) na TS H/0,4 kV koi se priklu~eni na istiot kablovski vod,
vo TS koja e najblizu do izvornata TS ima vrednosti koi se dadeni vo tabelata
7.3.b. Vo tabelata izrazot urbanizirana naselba podrazbira deka TS H/0,4 kV
imaat relativno mali vrednosti na otporot na zazemjuvawe, na primer R
z
~0,5 vo
slu~aj na po{irokiot prostor da e primenet TN sistemot na napojuvawe, odnosno
R
z
~1 , pri mali vrednosti na specifi~niot elektri~en otpor na tloto i sl.

Izrazot vongradski konzum obi~no podrazbira deka za napojuvawe se koristi SN
kabel, SKS XHE 48/O-A.

Tabela 7.3.b: Koeficient na iznesuvawe na potencijalot za kabel so neprovoden pla{t

Broj na TS na vodot (n
ts
) 1 2 >2
k
i
urbanizirana naselba, TN sistem, R
z
~0,5
0,74 0,49 0,41
k
i
urbanizirana naselba, R
z
~1
0,85 0,65 0,55
k
i
vongradski konzum, R
z
~4
0,95 0,9 0,8

7.4 Ako naponot na zazemjuvawe na TS 10/0,4 kV ili 20/0,4 kV |i nadminuva vrednostite
dadeni vo to~ka 7.3, mora da se prevzeme edna ili pove}e od slednite merki:
so presmetuvawe, analiza i/ili merewa da se dokaè deka naponite na dopir,
koi se javuvaat vo TS 10/0,4 kV ili TS 20/0,4 kV , kaj izloènite objekti vo NN
-ta mreà i vo instalaciite na nizok napon , se pomali od dozvolenite naponi
na dopir od to~ka 2.7;
da se namali naponot na sistemot na zazemjuvawe vo TS 110/10(20) kV (to~ka
7.5);
TP-7
24

da se namali vremetraeweto na zemjospojot vo 110 kV ta mreà (da se vgradi
za{tita na 110 kV te sobirnici vo TS 110/10(20) kV , da se podesi vtoriot
stepen na distantnata za{tita na 0,4 y i sl.):
da se prevzemat dopolnitelni za{titni merki (to~ka 7.6).

7.5 Smaluvawe na naponot na zazemjuvaweto na TS 110/10(20) kV moè da se postigne
so primena na edna, ili so kombinacija od pove}e merki, kako {to se:

7.5.1 Smaluvawe na strujata na zemjospoj vo 110 kV ta mreà, koe se postignuva so izbor
na najpovolna konfiguracija na mreàta i so zabrana na trajna rabota na mreàta
vo zatvoren prsten. Smaluvawe bi moèlo da se postigne i so ufrluvawe na
impedansa za ograni~uvawe na strujata na zemjospoj , ako se ispolneti ostanatite
uslovi za taa merka. Ovie merki se sistemski i moè da se sprovedat samo na nivo
na elektrostopanstvoto kako celina.

Efektot od smaluvawe na strujata na zemjospoj so smaluvawe na brojot na zazemjeni
neutralni 110 kV to~ki na energetskite transformatori 110/H kV e mal, pa ovie
merki ne se koristat vo distributivnite mreì (TP-6).

7.5.2 Smaluvawe na delot na strujata na zemjospoj niz zazemjuva~ot na TS, koe se
postignuva so smaluvawe na redukcioniot faktor na napojnite vodovi so primena
na za{titen provodnik od podobro provoden materijal (E-AlMgSi0,5 i sl.), na
najmalku 5-6 rasponi od TS.

7.5.3 Smaluvawe na impedansata na sistemot na zazemjuvawe na TS, na primer so
dodavawe na vertikalni zazemjuva~i.

7.6 Dopolnitelni za{titni merki, koi moè da se primenat poedine~no ili kako
kombinacija od pove}e merki, se:

7.6.1 Vo kablovskiot rov, pokraj kabelot so neprovoden pla{t (XHP 48-A, XHE 49 i sl.)
koj |i povrzuva TS 110/10(20) kV so prvata TS 10/0,4 kV ili TS 20/0,4 kV, na nekolku
pravci da se poloì bakarno jaè so presek od najmalku 35 mm
2
.

7.6.2 Objektite (zgradite) koi se napojuvaat od TS 10/0,4 kV ili 20/0,4 kV , koi direktno
se povrzani na TS 110/10(20)kV imaat svoj zazemjuva~ (po mo`nost: temelen
zazemjuva~) i sprovedeni merki za izedna~uvawe na potencijalot, a
niskonaponskite razvodni ormari i KPK se, po mo`nost, od izolacioni materijali
(oprema klasa II) ili se nao|aat na asfaltiran prostor. Kaj metalnite stolbovi za
javno osvetluvawe koi se nao|aat na neasfaltiran prostor i kaj koi e primenet TN
sistemot na napojuvawe, da se izvede oblikuvawe na potencijalot.

7.6.3 Isklu~itelno, dozvoleno e vo TS 110/10(20) kV da se izoliraat elektri~nite
za{titi na kablovite so neprovoden pla{t (XHP 48-A, XHE 49 i sl., odnosno SKS
XHE 48/O-A). Pri toa mora de se zeme vo predvid:
redukcioniot faktor na 10 kV ot ili 20 kV ot vod da postane vrednost r=1
namesto r=0,5, {to zna~i deka sistemot na zazemjuvawe na site TS 10/0,4 kV ili
TS 20/0,4 kV, koi se priklu~eni na toj vod, treba da se dimenzioniraat na
dvostruka vrednost na strujata na zemjospoj;
da izostane efektot od smaluvawe na vkupnata otpornost (impedansa ) na
sistemot na zazemjuvawe na TS zaradi prekinuvawe na glavnata vrska na
zazemjuva~ite na sosednite TS.

Vo uslovi na rabota na distributivnata mreà, dopolnitelnata merka na
izolirawe na elektri~nite za{titi na kablovite moè da se primeni, so
seopfatno tehnoekonomsko obrazloènie, na po~etokot na eksploatacioniot vek na
TS 110/10(20) kV na nekoj 10 kV ili 20 kV izvod preku koj se napojuva samo edna TS
10/0,4 kV ili TS 20/0,4 kV.

7.7 Zaradi golemoto vlijanie na 10 kV te ili 20 kV te kablovi na impedansata na
sistemot za zazemjuvawe i re{avaweto na problemot za iznesuvawe na
potencijalot, na sistemot na zazemjuvawe na TS 110/10(20) kV u{te na po~etokot na
eksploatacioniot vek na TS treba da bidat priklu~eni najmalku pet 10 kV ili 20
kV kablovi so provoden pla{t, pri {to ne e bitno dali site kablovi se pod napon.

TP-7
25

7.8 Pred izveduvawe na rabotite na vodot kaj koi vodot se isklu~uva, vodot se
zazemjuva na mestoto na odvojuvawe od naponot. Isklu~itelno, ako vodot e
priklu~en na TS 110/10(20) kV, a naponot na sistemot za zazemjuvawe na TS |i
nadminuva vrednostite dadeni vo to~ka 7.3, toga{ vo TS 110/10(20) kV vodot se
isklu~uva no ne se zazemjuva.

8 MEREWA, KONTROLI I PREGLEDI NA SISTEMOT ZA
ZAZEMJUVAWE VO TS

8.1 Vkupnata otpornost na zazemjuvaweto (rabotno, za{titno, zdruèno) se meri so
naizmeni~na struja so frekvencija do 150 Hz. Kaj TS H/0,4 kV se koristat prenosni
instrumenti (na primer ured koj raboti spored Brandovata metoda), dodeka za TS
35/10(20) kV se koristi metoda so merewe na strujata i naponot. Mereweto se vr{i
bez odvojuvawe na zazemjuva~ite na TS od ostanatite zazemjuva~i, kako {to se:
za{titnite provodnici na nadzemnite vodovi, metalnite pla{tovi, armaturi i
elektri~nite za{titi na energetskite kablovi (osven ako isklu~itelno ne se bara
sprotivnoto, to~ka 7.6.3), neutralniot provodnik na NN ta mreà zaedno so site
zazemjuva~i na NN ta mreà i instalaciite na potro{uva~ite koi se priklu~eni na
neutralniot provodnik.

Mereweto na otpornosta na zazemjuva~ot se vr{i pred pu{taweto vo pogon ili
posle rabotewe na sistemot za zazemjuvawe, a vo tek na eksploatacija:
najmalku edna{ vo 4 godini kaj TS H/0,4 kV;
najmalku edna{ vo 10 godini kaj TS 35/10 kV ili 35/20 kV, ako za zazemjuva~ite na
TS, koi se poloùvaat vo tloto, se koristi bakar;
najmalku edna{ vo 5 godini kaj TS 35/10 kV ili 35/20 kV, ako za zazemjuva~ite na
TS, koi se poloùvaat vo tloto, so koristi pocinkuvan ~elik;

Vo isti vremenski intervali se vr{i i vizuelen pregled , koj sluì za ocenuvawe
na kvalitetot na spoevite i sostojbata na za{titata od korozija vo sistemot na
zazemjuvawe.

8.2 Mereweto na naponot na dopir i naponot na ~ekor ne se vr{i ako zazemjuva~ite
se dimenzionirani i izvedeni vo soglasnost so ovaa preporaka.

8.3 Specifi~nata otpornost na tloto ne se meri.

Za presmetuvawe na otpornosta na zazemjuvaweto se koristat podatoci za
prose~nite sredni vrednosti koi, vo zavisnost od vidot na tloto kade se locira TS,
se dadeni vo vaè~kite propisi za zazemjuvawata.

8.4 Ako rabotnoto i za{titnoto zazemjuvawe mora da bidat efikasno razdvoeni (to~ka
6.7.2), mora so merewe da se dokaè deka od edniot zazemjuva~ ne moè da se
prenese pove}e od 40 % od potencijalot na drugiot zazemjuva~.

8.5 Pri izveduvawe na kablovskite zavr{nici i spojnici na srednonaponskiot kabel
tip XHP 48-A, XHE 49, XHE 48/O-A i sl., a vo tekot na eksploatacija najmalku edna{
vo 10 godini, so merewe treba da se dokaè galvanskata povrzanost na elektri~nata
za{tita na kraevite na kablovskiot vod koj povrzuva dve sosedni TS.

Literatura:

1. Tehni~ki preporaki na ED Srbija.

TP-7 Komentar
1

KOMENTAR

NA


IZVEDUVAWE NA ZAZEMJUVAWE VO DISTRIBUTIVNITE
TRANSFORNATORSKI STANICI
35/10 kV, 35/20 kV, 10/0,4 kV, 20/0,4 kV I 35/0,4 kV

so primeri za presmetuvawe na sistemot za zazemjuvawe na
distributivnite TS

OBRABOTILE:

Tomislav Bojkovi}
mr Miladin Tanaskovi}

Juni 2005

TP-7 Komentar
2

(ORIGINALEN TEKST NA SRPSI JAZIK - Maj 2001

IZDAVA^:


Tehni~ko ureduvawe:

T. Bojkovi}

Korektura:

T. Bojkovi}


Vesna Stankovi}

[tampa:

MST Gaji} Beograd

Tira`:

500 primeraka


IZDAVA^:

za Distribucija,


Panzo Andonov

Korektura:




[tampa:

Tira`:

TP-7 Komentar
3

odluka: se usvojuva

KOMENTARON NA TEHNI^KATA PREPORAKA Br. 7
IZVEDUVAWE NA ZAZEMJUVAWE VO
DISTRIBUTIVNITE TRANSFORNATORSKI STANICI
35/10 kV, 35/20 kV, 10/0,4 kV, 20/0,4 kV I 35/0,4 kV

so primeri za presmetuvawe na sistemot za zazemjuvawe
na distributivnite TS






Juni 2005

TP-7 Komentar
4

1. VOVED

Studijskite istraùvawa na dr Jovan Nahman, obavenite mnogubrojni merewa i
presmetuvawa podignaa mnogu problemi svrzani za problematikata na zazemjuvawata vo
elektroenergetskite postroenija, NN ta mreà i instalaciite kaj potro{uva~ite. Kako
rezultat na toa, a na nivo na elektrodistribucijata izrabotena e soodvetna tehni~ka
preporaka, a vedna{ posle toa na nivo na predhodna Jugolslavija i poseben Pravilnik vo
koj se vneseni mnogu novini i e izvr{en zna~itelen poliberalen pristap pri tretiraweto
na problematikata na zazemjuvaweto, kako na primer: mo`nost za paralelna rabota na
nulovanite (TN sistem na napojuvawe) i za{titnoto zazemjenite (TT sistem na napojuvawe)
objekti, koristewe na temelnite zazemjuva~i, pla{tovite na kablovite i drugite prirodni
zazemjuva~i i nivnoto vklu~uvawe vo sistemot na zazemjuvawe, isfrlawe na izolacionite
tepisi od postroenijata, eliminirawe na tretiraweto na naponot na ~ekor itn.

Sepak, vo vremeto koga se doneseni citiranite dokumenti (1977/1978 godina) ne bilo mo`no
da se realizira poradikalen pristap na tretiraweto na dozvolenite naponi na dopir, pa
zadràni se starite krivi na opasnost prevzemeni od predhodnite germanski propisi i
na{ite toga{ vaè~ki propisi za elektroenergetskite postroenija do 1000 V. So ovie krivi
se odreduvaat dozvolenite naponi na dopir vo zavisnost od vremeto na isklu~uvawe na
zemjospojot, pri {to trajniot napon na dopir iznesuval 125 V vo postroenieto i 65 V nadvor
od postroenieto.

Namesto krivi na opasnost, noviot Pravilnik predviduva , dozvoleniot napon na dopir
(U
doz
) da se presmetuva spored izrazot:

U
doz
=75/t .. (1)

kade t e vremetraewe na zemjospojot vo sekundi (y), pri ograni~uvawe dozvoleniot napon na
dopir da ne bide pogolem od 1000 V, dodeka trajno dozvoleniot napon na dopir da iznesuva
65 V.

Za da se vidi za kakva liberizacija stanuva zbor, vo tabela 1 dadeni se sporedbeni
vrednosti na dozvolenite naponi na dopir nadvor od postroenieto spored porano
vaè~kite propisi i spored noviot Pravilnik:

Tabela 1: Sporedben pregled na dozvolenite naponi na dopir

Vreme (y) 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 1 >1,153
U
doz
(V) , staro 150 125 105 90 80 70 65 65
U
doz
(V) , novo 750 375 250 187 150 125 75 65

Od tabelata se gleda deka so noviot Pravilnik pri pokratki vremiwa na isklu~uvawe na
zemjospojot dozvoluva osetno pogolemi naponi na dopir. Taka na primer ovoj odnos za vreme
t =0,1 s iznesuva 5:1, dodeka za t =0,5 s ovoj odnos iznesuva 1,87:1 (t =0,5 s e voobi~aeno
vreme na isklu~uvawe na zemjospojot vo 10 kV te i 20 kV te mreì, odnosno na vtoriot
stepen na distantnata za{tita pri zemjospoj na 110 kV ta sobirnica).

Ispolnuvaweto na uslovite za bezopasnost vo i nadvor od postroenieto, mo`no e na dva
na~ina: so merewe da se dokaè deka naponot na dopir e pomal od dozvoleniot, ili
zazemjuvaweto na TS da se izvede taka da vkupnata otpornost (imprdansa) na sistemot na
zazemjuvawe na TS da ima vrednost so koja se garantira deka naponot na dopir e pomal od
dozvoleniot. Bidejki mereweto na naponot na dopir e mnogu komplicirano, posebno nadvor
od TS, baranite uslovi za bezbednost se garantiraat ako vkupnata otpornost na sistemot za
zazemjuvawe na TS ne nadminuva odredena vrednost, {to relativno ednostavno se dokaùva
so merewe.

TP-7 Komentar
5

Pri zemjospoj na povisokonaponskata (primarnata) strana vo TS, na sistemot za zazemjuvawe
na TS }e se pojavi napon:

U
u
=I
z
Z
u
=r I
k
Z
u
(2)

kade e:

U
u
- napon na sistemot za zazemjuvawe na TS vo volti (V)
I
z
- komponenta na strujata na zemjospoj niz sistemot za zazemjuvawe vo amperi (A)
Z
u
- vkupna otpornost (impedansa) na sostemot za zazemjuvawe vo ommi ()
r - redukcionen faktor na napojniot visokonaponski vod
I
k
- vkupna struja na zemjospoj vo amperi (A)

Naponot na dopir (U
d
) e del od naponot na zazemjuvaweto koj moè da se premosti na
mestoto na dopir:

U
d
=k U
u
=U
u
/ k
d
=(r I
k
Z
u
) / k
d
. (3)

Koeficientot k pokaùva kolkav del od naponot na zazemjuvawe se premostuva so
dopirawe, dodeka recipro~nata vrednost na ovoj koeficient (k
d
), koja se koristi vo novite
propisi (L.1 i L.2), go odreduva odnosot na naponot na zazemjuvawe na TS i naponot na dopir
na mestoto na dopirot.

Kriteriumot za za{tita od napon na dopir e ispolnet ako pri zemjospojot vo TS ne smee da
se pojavi napon na dopir koj po vrednost e pogolem od dozvoleniot napon na dopir (U
doz
):

U
d
U
doz
..(4)

Taka na krajot dobivame deka kriteriumot na za{tita od dopir }e bide ispolnet ako
vkupnata otpornost (impedansa) na sistemot na zazemjuvawe na TS ima vrednost:

Z
u
U
doz
/ (k r I
k
) =(k
d
U
doz
) / (r I
k
) (5)

Vo praksata najgolemite dilemi se javuvale pri interpretacija na koeficientite k,
odnosno k
d
, koj ima razli~ni vrednosti vo zavisnost od toa kako se vospostavuva dopirot:
ako dopirot e raka-raka toga{ presudna uloga ima izedna~enosta na potencijalite na
metalnite delovi koi se premostuvaat so dopirot (karakteristi~en slu~aj vo kupatilo i vo
kujna), dodeka ako dopirot e raka-noga dominira preodnata otpornost na ~ove~koto
stopalo tlo i rasporedot (geometrijata) na zazemjuva~ite (karakteristi~en slu~aj kaj
nadvore{nite yidovi i ogradata na TS, kaj stolbovite, NN razvodnite ormari, KPK i sl.).

Mnogu proektanti na distributivnite TS H/0,4 kV, zaradi sigurnost, usvojuvale k =1, od
strav celokupniot napon na zazemjuvawe, preku nultiot provodnik, da ne se prenese vo NN
mreà i na instalaciite na potro{uva~ite i tamu da se pojavi kako napon na dopir.
Me|utoa, mnogubrojnite merewa pokaàle (L.3) deka vo novite stanbeni zgeadi, kaj koi e
primenet TN sistem na napojuvawe (nulovawe), koeficientot k e pomal od 0,1 (k
d
>10), a i
vo nepovolni uslovi, koga vo zgradata ne e namenski izvedena merka za izedna~uvawe na
potencijalot (stara zgrada) ovoj koeficient e pomal od 0,4 (k
d
>2,5), {to se objasnuva so
faktot deka sekoe doma}instvo poseduva bojler, a ~esto i proto~en bojler so mala mo}nost
vo kujnata, pa preku priklu~ocite za ovie bojleri neutralniot provodnik (a toa zna~i i
izloènite provodni delovi na site elektri~ni uredi) i vodovodnata instalacija vo
stanot se doveduvaat na ist potencijal. Zatoa usvojuvaweto: k
d
=2 za stanbeni zgradi, kade
i najgolemata verojatnost za koincidencija za pojavuvawe na defekt i ostvaren dopir,
sodrì rezerva na stranata na sigurnosta.

I kaj eksponiranite metalni objekti na NN mreà (KPK, razvodnite ormari, stolbovte i
sl.), generalno moè da se usvoi: k
d
=2 od pove}e pri~ini. Pred se, treba da se zeme vo
predvid slednoto: preodnata otpornost na obuvkite i povr{inskiot sloj na tloto na
mestoto na dopir (asfalt i sl.), malata verojatnost na koincidencija za pojavuvawe na
defekt vo ostvareniot dopir so objektot, smaluvawe na potencijalnite razliki na dopir
kaj objektot zaradi podigawe na potencijalot na okolnoto zemji{te, kako i faktot deka,

TP-7 Komentar
6

zaradi prirodata na ostvareniot dopir, vremetraeweto na zemjospojot e podolgo od vremeto
vo koe osobata e izloèna na napon na dopir zaradi refleksno odvojuvawe na pogodenata
osoba od objektot. Sekako isklu~ok se metalnite objekti koi se nao|aat na tereni kako {to
se: detskite igrali{ta, kampovite, kupatilata i sl, no kaj tie objekti obavezna e primena
na dopolnitelni za{titni merki kako {to se: oblikuvawe na potencijalot ili izolirawe
na stojali{teto (TP-9).

Kaj tipi~nite dvokonturni zazemjuva~i na TS 35/10(20) kV (prvata kontura e temelniot
zazemjuva~, a vtorata kontura e na rastojanie 1 m od nadvore{niot yid na TS) koeficientot
na oblikuvawe na potencijalot okolu nadvore{niot yid i/ili ogradata na TS iznesuva:
k <0,3, odnosno k
d
>3, {to vaì i za TS H/0,4 kV za napon na dopir kaj TS.

Vrz osnova na predhodnata analiza i odredbite na noviot Pravilnik, a za da se isklu~at
slobodnite interpretacii, se utvrduva slednata vrednost na koeficientot k
d
, bez obvrska
za dokaùvawe so presmetuvawe ili so merewe:

k
d
=2 vo site slu~ai koga traeweto na zemjospojot se ograni~uva na najmnogu 3 y;

k
d
=3 vo site slu~ai na dimenzionirawe na TS 35/10(20) kV. Istata vrednost bi
moèla da se koristi i pri dimenzionirawe na TS H/0,4 kV ako preku TS se
napojuvaat isklu~ivo objekti koi poseduvaat temelni zazemjuva~i i vo koi se
sprovedeni merki za izedna~uvawe na potencijalite, no vo TP-7 ova ne e
koristeno zaradi sigurnost;

k
d
=1 ako traeweto na zemjospojot e pogolemo od 3 y, no ne smee da nadmine 2 h
zaradi verojatnost od pojava na dvostruk zemjospoj. Vo uslovi na rabota na
distributivnite mreì na Srbija ova e isklu~ok koj seu{te se primenuva
ponekade vo izoliranite 10 kV mreì ~ija vkupna kapacitivna struja na
zemjospoj ne nadminuva 10 A.

Deka noviot Pravilnik navistina radikalno go menuva tretmanot na problematikata na
zazemjuvawe, }e ilustrirame na primerot za analiza na opasnosta za iznesuvawe na
potencijal od TS 110/10 kV vo TS 10/0,4 kV i ponatamu vo NN ta mreà i instalaciite na
potro{uva~ite, pri zemjospoj na 110 kV sobirnica. Vo ovoj slu~aj traeweto na zemjospojot e
ograni~eno na 0,5 y, so deluvawe na vtoriot stepen na distantnata za{tita. Spored starite
propisi, za t = 0,5 s dozvoleniot napon na dopir iznesuva{e U
doz
= 80 V. Bidejki
koeficientot k
d
nema{e utvrdena vrednost, vo praksata e usvojuvano: k
d
=1, pa se izveduval
zaklu~ok deka se opasni site potencijali koi vo TS 10/0,4 kV nadminuvaat 80 V. Spored
izrazot (1) od noviot Pravilnik, U
doz
=150 V, dodeka k
d
=2, {to zna~i deka opasni se site
potencijali koi vo TS 10/0,4 kV nadminuvaat 150 2 =300 V (to~ka 7.3 od TP-7), ili skoro 4
pati pogolema vrednost na izneseniot potencijal vo odnos na dosega{nata praksa.

Na krajot bi trebalo da se komentira u{te edna specifi~nost koja e sodràna vo noviot
Pravilnik. Vo Pravilnikot naglaseno se kaùva deka vrednosta na dozvolenite naponi na
dopir spored izrazot (1) ne se odnesuvaat samo na postroenijata, tuku i na NN ta mreà i
na instalaciite kaj potro{uva~ite, ako vo niv se vnesuva potencijal od postroenijata. Toa
zna~i deka vo ovoj slu~aj kako traen dozvolen napon na dopir se zema 65 V, a ne 50 V kako
{to propi{uvaat standardite za elektri~nite instalacii so nizok napon. Iako na prv
pogled toa deluva kako nelogi~nost, za toa postoi dobro tehni~ko objasnuvawe. Na{eto
pove}egogodi{no iskustvo so trajno dozvolen napon na dopir od 65 V na site naponski nivoi
e pozitivno i nema pri~ina da se zaostruva, barem koga e zbor za naponite na dopir koi
poteknuvaat od zemjospoevi vo distributivnite mreì. Postrogata (poniskata) vrednost na
dozvoleniot napon na dopir zaradi defekti vo elektri~nite instalacii so nizok napon
moè da se prifati zaradi faktot deka defektite vo instalaciite so nizok napon go
isklu~uvaat deluvaweto na nepreciznite za{titni uredi (osiguruva~ite ~esto se krpeni),
so golemo rasturawe vo odnos na strujata i vremeto na deluvawe, pa zatoa potrebna e
rezerva zaradi razlikite pome|u o~ekuvanite i ostvarenite naponi na dopir. Od druga
strana, zemjospoevite vo visokonaponskata mreà se isklu~uvaat so deluvawe na mnogu
precizni i doverlivi za{titni uredi, pa nema razlika pome|u o~ekuvanite i ostvarenite
naponi na dopir.

TP-7 Komentar
7

2. PRIMERI ZA PRESMETUVAWE NA SISTEMOT NA ZAZEMJUVAWE I
IZNESUVAWE NA POTENCIJALOT OD DISTRIBUTIVNITE TS

Primer 1:

Da se dadat izrazite za presmetuvawe na otpornosta na rasprostirawe na poedini
zazemjuva~i i posloèni oblici na zazemjuva~i koi se koristat vo distributivnata praksa.

Re{enie:

Izrazite za otpornosta na rasprostirawe dadeni se vo tabela 2.
Vo tabela 3 dadeni se srednite vrednosti na specifi~nata elektri~na otpornost na tloto
().

Tabela 2: Otpornost na rasprostirawe na karakteristi~ni zazemjuva~i

Zazemjuva~

Otpornost na rasprostirawe

Stap
(d<<I)

[ / (2 I)] ln [(4 I) / d]

Traka
d<<I)

[ / ( I)] ln [(2 I) / d] za N=0

[ / ( I)] ln [ I / e(d )] za N>0

Kru`na plo~a

p / (2 D) za N=0

[p / (4D)] {1+(2/r) artg[D/(4H)]}
za N>0

[p / (r
2
D)] ln [(2 r D) / d]
za N=0

TP-7 Komentar
8

Prsten

[p / (r
2
D)] ln[ (4D) / e(d )]
za N>0

Mreà

[(0,44 p) / eS] +(p / L)
S povr{ina koja ja zafa}a mreàta

L vkupna dolìna na provodnikot
na mreàta

Zrakasti horizontalni zazemjuva~i

[ / (2 I)] {ln [L
2
/ (d H)] +A}

L vkupna dolìna na provodnikot

H dlabo~ina na poloùvawe

A koeficient na oblikot

p specif. elektr. otpornost na tlo

l dolìna na krakot

D dijametar na prstenot

Tabela 3: Vrednosti na specifi~nata elektri~na otpornost na tloto ()

Vrsta na tlo p (Om)
treset ili humus 20
gradinarska zemja ili glina 40
glinesta zemja 100
peskovita zemja 300
pesok 500
varovnik 700
{qunkovita zemja 3000
kamenito tlo 10000

TP-7 Komentar
9

Primer 2:

Da se dadat vrednostite na otpornosta na rasprostirawe na tipski zazemjuva~ za TS H/0,4
kV vo zavisnost od specifi~nata elektri~na otpornost na tloto

R = f(p)

za zazemjuva~ koj e izveden so dve ~etvoroagolni konturi i vertikalni zazemjuva~i so
dolìna 3 m vo temiwata na nadvore{nata kontura;
za zazemjuva~ koj e izveden vo vid na triagolnik, so vertikalni zazemjuva~i so dolìna
3 m vo temiwata na triagolnikot.

a) Da se odredat dimenziite na nadvore{nata kontura na dvokonturen zazemjuva~ za, pri
p 70 Om da se postigne otpornost na rasprostirawe na zazemjuva~ot na za{titnoto
zazemjuvawe od R
z
= 4 O
a.1) za slu~aj nadvore{nata kontura da e vo oblik na kvadrat;
a.2) za slu~aj nadvore{nata kontura da e vo oblik na pravoagolnik, pri {to, zaradi
ograni~en prostor , dolìnata na ednata stranica iznesuva 4 m;
a.3) za slu~aj da se izostavat vertikalnite zazemjuva~i ?
b) Kolkavo treba da bide rastojanieto b pome|u vertikalnite zazemjuva~i na triaglestiot
zazemjuva~ za, pri p 70 Om, da se postigne otpornost na rasprostirawe na
zazemjuva~ot na rabotnoto zazemjuvawe od R
r
= 5 O ?

Re{enie:

Otpornosta na rasprostirawe R na tipskiot zazemjuva~ na TS H/0,4 kV se presmetuva
spored izrazot:

R =r
r
p
kade e:
p specifi~na elektri~na otpornost na tloto vo ommetri (Om)
r
r
- relativna otpornost na rasprostirawe koja, vo zavisnost od rastojanieto pome|u
vertikalnite zazemjuva~i , ima vrednosti koi se dobivaat od dijagramot na sl.1, pri
{to krivata a se odnesuva na dvokonturen ~etvoroagolen zazemjuva~, a krivata b na
troaglen zazemjuva~.

a.1) R
z
=r
r
. ; r
r
=R
z
/ p 4 / 70 =0,057

Od dijagramot na sl.1, kriva a, se dobiva deka zadovoluva: a > 5,5 m.

TP-7 Komentar
10

r
r

(

O
/
O
m
)

Rastojanie pome|u sondite

Sl.1 Relativna otpornost na rasprostirawe na tipski
zazemjuva~i za TS H/0,4 kV

a.2) Na sl.2 daden e izgledot na zazemjuva~ot so dve pravoagolni konturi so stranici b i
s. Dolìnata na stranicata a na kvadratniot zazemjuva~, koj ima ekvivalentna
otpornost na rasprostirawe, se dobiva od ravenkata:

2 b +2 c =4 a

bidejki spored a.1) : r
r
=0,057 i a = 5,5 m, se dobiva:

22 = 8 + 2 c ; c >7 m

Sl.2 Otpornost na rasprostirawe na dvokonturen pravoagolen
zazemjuva~

TP-7 Komentar
11

a.3) Na vrednosta na otpornosta na rasprostirawe na tipskiot dvokonturen
zazemjuva~ dominantno vlijanie imaat dimenziite na nadvore{nite konturi na
zazemjuva~ot, dodeka vnatre{nata kontura prvenstveno ima uloga za oblikuvawe na
potencijalot okolu TS. Za voobi~aenite dimenzii na zazemjuva~ot na TS H/0,4 kV,
koi se opfateni so krivata a na sl.1, vo prakti~nite presmetuvawa moè da se
koristat slednite odnosi:
Izostavuvaweto na vertikalnite zazemjuva~i od temiwata na nadvore{nite
konturi, na primer zaradi vrstata na tloto (kamen i sl.) ili zaradi opasnost od
o{tetuvawe na podzemni instalacii, ja zgolemuva vrednosta na otpornosta na
rasprostirawe na zazemjuva~ot za okolu 25 %. Ili: za da se postigne odredena
vrednost na otpornosta na rasprostirawe na zazemjuva~ot, treba da se zgolemat
dimenziite na nadvore{nata kontura (povr{ina) za okolu 25 % vo odnos na
dimenziite dobieni spored krivata a na sl.1.
Vnatre{nata kontura vlijae na otpornosta na rasprostirawe na dvokonturniot
zazemjuva~ so pomalku od 5%, no |i smaluva potencijalnite razliki na dopir kaj
TS za pove}e od 50%.

b) R
r
=r
r
p ; r
r
=R
r
/ p =5 / 70 =0,07

Od dijagramot na sl.1, kriva b, se dobiva deka zadovoluva : b >7 m.

Primer 3:

a) Da se analiziraat efektite na kabelot so neprovoden pla{t vo sistemot na
zazemjuvawe na TS.

b) TS 110/20 kV treba da go napojuva gradskiot konzum so 20 kV kablovi tip XHE 49-A so
presek 3h1h150 mm
2
. TS 20/0,4 kV se tipski monta`no betonski. Napojuvaweto na TS e
na princip vlez-izlez. Prose~nata vrednost na specifi~nata elektri~na otpornost
na tloto iznesuva: p 70 Om. Vo sekoja TS namenski se izveduva samo zazemjuva~ot na
za{titnoto zazemjuvawe, kako tipski dvokonturen zazemjuva~ so dimenzii 5 m x 5 m.

b.1) da se presmeta redukcioniot faktor na XHE kabelot;
b.2) da se dimenzionira sistemot na zazemjuvawe na TS 20/0,4 kV.

Re{enie:

a) Kablovite so neprovodni pla{tovi tip XHE 49-A, XHP 48, vklu~uvajki go i SN SKS tip
XHE 48/O-A, posredno deluva kako zazemjuva~ bidejki so pomo{ na elektri~nata
za{tita |i povrzuva zazemjuva~ite na sosednite TS i taka ja smaluva impedansata na
sistemot za zazemjuvawe na TS. Ako TS raboti vo razgraneta srednonaponska mreà
(gradski konzum), sekoja TS, barem vo eden pravec e povrzana so dve ili pove}e TS, pa
preku elektri~nite za{titi paralelno se povrzani zazemjuva~ite na sosednite TS.
Vrednosta na otpornosta na zazemjuvawe (R
k
) koja ja donesuvaat zazemjuva~ite od
pove}e sosedni TS, pribli`no iznesuva:

R
k
=R
z
/ [ e(2R
z
/ Z
ez
+1) ] (6)
kade e:
R
z
- otpornost na rasprostirawe na zazemjuva~ot na sosednata TS vo ommi (O)
Z
ez
- impedansa na elektri~nata za{tita na kablovskiot vod vo ommi (O)

Izrazot (6) teoretski vaì za slu~aj koga nekoja TS e povrzana so mnogu golem broj TS.
Me|utoa, bidejki kaj TS H/0,4 kV, koja e prva ili vtora vo nizata od TS 110/10 kV ili TS
110/20 kV ili TS 35/10 kV dominira mnogu niska vrednost na otpornosta na sistemot za
zazemjuvawe na izvornata TS, izrazot (6) vo prakti~nite presmetuvawa moè da se
primeni za site slu~ai koga nekoja TS H/0,4 kV e povrzana so dve ili pove}e TS H/0,4 kV
(to~ka 3.10 TP-7).

TP-7 Komentar
12

Za p 100 Om i za presek na elektri~nata za{tita na kabelot od 25 mm
2
po ìla na
kabelot, {to e voobi~aena za magistralnite 10 kV i 20 kV vodovi, impedansata na
elektri~nata za{tita na trite paralelno povrzani ìli na kablovskiot vod iznesuva:

Z
ez
~(0,24 +j 0,7) L

kade vrednostite na edine~nite otpornosti se dadeni vo O/km, dodeka L e prose~na
dolìna na delnicata na kablovskiot vod pome|u dve sosedni TS, vo kilometri (km).

Modulot na impedansata na elektri~nata za{tita e: Z
ez
~ 0,74 /km. Voobi~aena
dolìna na delnicite na kablovskiot vod pome|u dve sosedni TS vo 10 kV te i 20 kV
te mreì iznesuva L ~0,5 km. Vrz osnova na ovie parametri, vo tabela 4 dadeni se
pribli`nite vrednosti na otpornosta (impedansata) na zazemjuvaweto R
k
koi preku
elektri~nata za{tita |i donesuvaat zazemjuva~ite na sosednite TS vo zavisnost od
otpornosta na rasprostirawe na zazemjuva~ot R
z
na sosednite TS.

Tabela 4: Otpornost na zazemjuvawe na kabelot so neprovoden pla{t

R
z
() 1 2 3 4 5
R
k
() 0,4 0,58 0,72 0,84 0,94

Otpornosta na rasprostirawe na namenski izvedeniot dvokonturen zazemjuva~ na
slobodnostoe~kata TS H/0,4 kV obi~no iznesuva R
z
=4 do R
z
=5 , pa od tabela 4 se
gleda deka na sekoja TS H/0,4 kV, preku elektri~nata za{tita na kabelot ,
zazemjuva~ite na sosednite TS i donesuvaat pribli`no R
k
=1 , koe e dadeno vo
to~ka 3.10 TP-7. Ako TS H/0,4 kV se nao|a vo ramkite na pogolem objekt (zgrada) so
temelen zazemjuva~, otpornosta na rasprostirawe na zazemjuva~ot na TS ima vrednost
R
z
=1 do R
z
=2 , pa efektot na kabelot kako zazemjuva~ iznesuva R
k
~0,4 do R
k
~
0,6 .. Vo to~ka 3.1 TP-7 usvoena e sredna vrednost: R
k
=0,5 .

b.1) Redukcioniot faktor na kabelot na vodot r
kv
se definira kako odnos na delot na
vkupnata struja na zemjospoj (I
k
) koja pri zemjospoj vo TS se odveduva vo zemja, i
vkupnata struja na zemjospoj (I
zu
), i e merodaven za zazemjuvawe na sistemite na
zazemjuvawe na TS. Vo sslu~aj preku kablovskiot vod da se napojuva samo edna TS, po
definicija i spored [ L.3 ] redukcioniot faktor na kablovskiot vod na izvedeniot
kabel so sinteti~ka izolacija (UPE) moè da se presmeta spored izrazot:

r
kv
=I
z
/ I
zu
=r
ez
L / [r
ez
L +R
ts
+r
z
+r
z
L) +j( x
ez
L) ] =r
ez
/ {[ r
ez
+(R
ts
/L) +r
z
] +j(x
ez
)}(7)

kade e:
r
ez
- podol`na aktivna otpornost na elektri~nata za{tita na kablovski vod so
UPE izolacija vo /km;
r
z
- podol`na elektri~na otpornost na zemjata i priblo`no iznesuva:r
z
~0,05 /km;
x
ez
- podol`na sopstvena reaktansa na konturata na elektri~nata za{tita na
kabelot zemjata vo /km;
R
ts
- zbir na otpornostite na zazemjuvawata na TS na kraevite na kablovskiot vod
vo ;
L - Dolìna na kablovskiot vod vo km.

Proizvoditelot na kabelot go interesira koj del od vkupnata struja na zemjospoj ja
optovaruva elektri~nata za{tita za da moè soodvetno da se dimenzionira, i zatoa
dava podatok za redukcioniot faktor na kabelot koj se presmetuva i vo fabrikata se
meri so zanemarliva otpornost na zazemjuvaweto na TS na kraevite na kabelot (R
ts
=
0). Na ist na~in redukcioniot faktor go tretira i propisot za zazemjuvawata [L.1],
bidejki bara pri presmetuvawe na redukcioniot faktor da se zeme vo predvid samo
vlijanieto na magnetnata sprega pome|u faznite provodnici i metalniot pla{t ili
elektri~nata za{tita na kablovskiot vod, odnosno na za{titniot provodnik na
nadzemniot vod. Na ist na~in e utvrden redukciniot faktor na UPE kabelot i vo
TP-7.

TP-7 Komentar
13

Magistralniot kablovski vod so izolacija od UPE (XHE 49-A itn.) 10 kV, 20 kV i 35 kV
se sostoi od snop od tri ednoìlni kablovi (vidi TP-3) kaj koj sekoja ìla ima
elektri~na za{tita so presek 16 mm
2
Cu ili 25 mm
2
Cu, pa paralelnata vrska pome|u
trite elektri~ni za{titi dava aktivna otpornost: r
ez
~0,367 /km za presek 16 mm
2

Cu za ponatamo{nata presmetka }e ra~uname so pomaliot presek, koe dava pogolema
vrednost na redukcioniot faktor i odi vo prilog na sigurnosta.

Reaktansata x
ez
zavisi od specifi~nata otpornost na tloto () i dimenziite na
kabelot (radiusot na elektri~nata za{tita r
pez
) i se presmetuva so izrazot [L.3]:

X
ez
=0,1445 log [(93,1 e) / r
pez
] ..(8)

Za voobi~aenite vrednosti: =20 m do =100 m (pogolemite vrednosti davaat
pogolema reaktansa i pomal redukcionen faktor) i r
pez
~ 15 mm do r
pez
~ 20 mm
(pogolemite vrednosti davaat pomala reaktansa i pogolem redukcionen faktor),
reaktansata x
ez
spored izrazot (8) ima vrdnost: x
ez
=0,6 /km do x
ez
=0,7 /km za
ponatamo{nata presmetka usvojuvame: x
ez
=0,65 /km.

Za R
ts
=0 i zemawe na predhodno presmetanite vrednosti vo izrazot (7) dobivame:

r
kv
=r
ez
/ e[ (r
ez
+r
z
)
2
+(x
ez
)
2
] =0,367 / e[ (0,367 +0,05)
2
+0,65
2
] ~0,5

{to se usvojuva vo to~ka 5.6 TP-7. Ako presekot na elektri~nata za{tita na kabelot
iznesuva 25 mm
2
Cu, {to e karakteristi~no za magistralnite vodovi so presek na
faznite provodnici od 150 mm
2
Al, }e dobieme r
kv
~0,35, pa moè da se zaklu~i deka
usvojuvaweto na r
kv
=0,5 sodrì golema rezerva vo prilog na sigurnosta.

Pri tretirawe na redukcioniot faktor kaj kablovite so izolacija od UPE treba da
se vodi smetka deka izvedenata analiza i presmetka se odnesuva na snop od tri
ednoìlni kablovi na kogo elektri~nite za{titi me|useno se spoeni na dvata kraja.
Redukcioniot faktor na nekoi konstrukcii troìlni kablovi so neprovoden pla{t,
koi imaat edna elektri~na za{tita za site tri ìli, imaat redukcionen faktor od
red 0,6 do 0,7. Me|utoa, vo distributivnite mreì izvr{ena e op{ta tipizacija na
ednoìlnite konstrukcii na kablovite so izolacija od UPE za naponsko nivoi od 10
kV do 35 kV (TP-3), pa i za napon 110 kV, od slednite pri~ini: lesno se poloùvaat, se
izrabotuvaat so pogolemi dolìni, pa potrebni e pomal broj spojnici, teìnata (a
toa zna~i i cenata) na troìlniot kabel e za pove}e od 30 % pogolema od teìnata
na tri edoìlni kablovi so ista konstrukcija i isti preseci na provodnicite i
elektri~nata za{tita. Od tie pri~ini troìlnite konstrukcii na kablovite so
izolacija od UPE ponatamu ne se tretiraat.

Od izrazot (7) lesno moè da se zaklu~i deka redukcioniot faktor na vodot moè da
ima osetno pomali vrednosti ako ne se zanemarat otpornostite na zazemjuvaweto na
kraevite na kabelot. Vo tabela 5 dadeni se rezultatite od presmetkite za slu~aj na
varirawe na otpornosta na zazemjuvawe na TS od 1 do 4 i dolìna na kablovskite
delnici od 1 km do 4 km. Me|utoa, ovaka presmetaniot faktor ne e redukcionen
faktor vo smisol na [L.1], tuku moè da se nare~e faktor na raspredelba na
strujata na zemjospoj ili spored [L.5] faktor na transpozicija. No pri toa mora da
se zeme vo predvid deka vo ovoj slu~aj pri presmetuvawe na impedansata na sistemot
za zazemjuvawe na TS, ne smee da se zeme vo predvid efektot na kabelot kako
zazemjuva~ prema izvornata TS zaradi galvanskata vrska na zazemjuva~ot preku
elektri~nata za{tita, bidejki ovoj efekt ve}e e zara~unat. Nie vo ponatamo{nite
primeri }e se drìme na sega vaè~kite propisi za zazemjuvawata, taka {to
redukcioniot faktor }e go presmetuvame samo preku induktivnata sprega pome|u
faznite provodnici i elektri~nata za{tita, dodeka impedansata na zazemjuvaweto
na TS }e ja presmetuvame kako paralelna vrska na zazemjuva~ite na TS i impedansata
na zazemjuvaweto na kablovite vo site pravci kade deluvaat kako zazemjuva~i (kako
vo izrazot 13).

TP-7 Komentar
14

Tabela 5: Faktor na raspredelba na strujata na zemjospoj

R
ts 1 2 4
L 1 km 2 km 4 km 1 km 2 km 4 km 1 km 2 km 4 km
16 mm
2
0,24 0,34 0,41 0,15 0,24 0,34 0,08 0,15 0,24

r
kv
25 mm
2
0,17 0,24 0,30 0,10 0,17 0,24 0,06 0,10 0,17

b.2) Bidejki vo pra{awe e gradski konzum, vo TS se koristi zdruèno zazemjuvawe.
Namenski se izveduva zazemjuva~ na za{titno zazemjuvawe na koj se priklu~uva
neutralniot provodnik na niskonaponskata mreà. Sistemot na zazemjuvawe treba da
|i zadovoli uslovite za rabota vo 20 kV te mreì so zazemjena neutralna to~ka i
struja na zemjospoj ograni~ena na I
k
=300 A. Voobi~aenoto vreme na isklu~uvawe na
zemjospojot iznesuva 0,5 y do 1 y. Za presmetuvawe zemame: t =1 s. Na toa vreme,
spored izrazot (1) odgovara dozvolen napon na dopir: U
doz
= 75 V. Redukcioniot
faktor na kabelot so elektri~na za{tita so presek 3h1h25 mm
2
iznesuva 0,35 ili 0,5
ja osvojuvame ponepovolnata vrednost: r =0,5. Koeficientot k
d
vo izrazot (5) ima
vrednost: k
d
=2.

So vnesuvawe na usvoenite vrednosti vo izrazot (5) dobivame deka vrednostite na
vkupnata otpornost na zdruènoto zazemjuvawe na sekoja TS 20/0,4 kV treba da
iznesuva:

R
zdr
( k
d
U
doz
) / ( r I
k
) = (2 75 ) / ( 0,5 300 ) 1

{to se i bara vo to~ka 5.6.2 TP-7.

Zdruènoto zazemjuvawe na TS se sostoi od paralelni vrski na zazemjuva~ite na
za{titnoto zazemjuvawe (R
z
) na TS i zazemjuva~ite na za{titnite zazemjuvawa koi se
povrzani preku elektri~nite za{titi na 20 kV te kablovi. Bidejki napojuvaweto e
po princip vlez-izlez, i bidejki redukcioniot faktor na kablovskiot vod sme go
presmetale so zanemaruvawe na otpornostite na zazemjuvawe na TS na kraevite na
kablovskiot vod, usvojuvame efektot na zazemjuva~ite na sosednite TS da se
ostvaruva vo dva pravca (sl.3), pri {to ne e bitno dali sekoj kabel e pod napon.

Tipskiot dvokonturen zazemjuva~ na TS so dimenzii 5 m x 5 m, pri =70 m ima
otpornost na rasprostirawe (sl.1, kriva a):

R
z
=0,06 70 =4,2

Na ovaa vrednost, spored izrazot (6), odnosno tabelata 4, odgovara R
k
= 1 , pa
spored sl.3 dobivame:

Sl.3 Efekt na zazemjuvawe na kabel so neprovoden pla{t

R
zdr
( 0,5 R
k
R
z
) / (0,5 R
k
+ R
z
) = ( 0,5 1 4,2 ) / (0,5 1 + 4,2 ) =0,45

TP-7 Komentar
15

Pribli`no ist rezultat za R
z
}e se dobie ako zazemjuva~ot na sekoja TS 20/0,4 kV se
izvede kako dvokonturen bez vertikalni zazemjuva~i, so dimenzii na nadvore{nite
konturi 7 m x 7 m (primer 2.a3):

R
z
= 1,25 0,05 70 =4,4 i R
zdr
=0,45 .

Primer 4:

a) Da se analiziraat efektite na kabelot so provoden pla{t vo sistemot na
zazemjuvawe na TS.

b) Da se presmeta otpornosta na rasprostirawe na sistemot za za{titno zazemjuvawe
na slobodnostoe~ka monta`no betonska TS koja so pomo{ na kabel NPO 13-A e
priklu~ena na nadzemen 10 kV vod. Vkupnata dolìna na kabelot iznesuva 57 m,
dodeka = 100 m. Zazemjuva~ot na TS e dvokonturen so dimenzii na nadvore{nata
kontura 7 m x 7 m.

v) So kabel NPO 13-A, so dolìna L = 370 m, povrzani se dve TS 10/0,4 kV.
Da se presmeta otpornosta na rsprostirawe na kabelot kako zazemjuva~ ako
= 200 m, a otpornosta na rasprostirawe na namenski izvedenite zazemjuva~i na TS
iznesuva 4 .

g) Da se dimenzionira sistemot na zazemjuvawe na slobodnostoe~ka monta`no betonska
TS 10/0,4 kV koja raboti vo konzumot na Nov Belgrad. 10 kV ta mreà ja so~inuvaat
kablovi od tipot NPO 13-A. Sistemot na napojuvawe na TS, vo vid na otvoren prsten
ili vod za povrzuvawe, ovozmoùva dvostrano napojuvawe na TS.

Re{enie:

a) Kabelot tip NPO 13-A i sl. (izolacija od hartija i provoden oloven pla{t) ima tri
pozitivni osobini, od aspekt na zazemjuvaweto:
mal redukcionen faktor pri sredni vrednosti na struite na zemjospoj (r <0,25
pri I
k
=300 A, ili r =0,4 pri I
k
=1000 A);
odli~en zazemjuva~, bidejki preku pla{tot direktno ja odveduva strujata na
zemjospoj vo tloto i |i povrzuva zazemjuva~ite na sosednite TS;
go podignuva potencijalot na okolnoto tlo i na toj na~in |i smaluva
potencijalnite razliki pri dopir.

Kratkiot kabel, vo smisol na zazemjuvawe, se odnesuva kako trakast zazemjuva~, a
vo distributivnata mreà naj~esto se javuva kako priklu~ok na nadzemnata mreà.
Dolìnata do koja kabelot se odnesuva kako kratok moè pribli`no da se odredi
spored izrazot:

L
k
=10 e .......................................................................................................................(9)

Kade L
k
e dolìna vo metri (m) a e specifi~na elektri~na otpornost na tloto vo
ommetri ( m).

Otpornosta na rasprostirawe na kablovskiot priklu~ok R
k
na nadzemen vod se
presmetuva kako paralelna vrska na otpornosta na rasprostirawe na kabelot kako
trakast zazemjuva~ (R
kt
) i otpornosta na rasprostirawe na zazemjuva~ot na stolbot
(R
s
) na koj se nao|a kablovska zavr{nica, a naj~esto i odvodnici na prenapon, dodeka
podol`nata otpornost na pla{tot na kabelot se zanemaruva:

R
k
=(R
kt
R
z
) / (R
kt
+R
z
)

TP-7 Komentar
16

Otpornosta na rasprostirawe na kabelot kako trakast zazemjuva~ R
kt
se presmetuva
spored izrazot:

R
kt
=[ 1 / ( L) ] ln [ (L) / e(HD) ]

kade e:
- specifi~na elektri~na otpornost na tloto vo ommetri ( m);
L - dolìna na kabelot vo metri (m);
H - dlabo~ina na vkopuvawe na kabelot vo metri (m);
D - nadvore{en dijametar na kabelot vo metri (m).

Za voobi~aenata praksa i dlabo~inata na vkopuvawe (TP-3) na kablovite e D =0,05 m
i H =0,7 m, dobivame:

R
kt
~0,318 [ ln (6 L) / L ] =r
r
(10)

Kade r
r
, relativnata otpornost na rasprostirawe na kabelot kako trakast zazemjuva~
~ii vrednosti se, presmetani spored izrazot (10), dadeni na sl.4 (ili na sl.3.9.a vo
TP-7)

X

0
,
0
1

r
r

(

m
)

Dolìna na kabelot

Sl.4 Relativna otpornost na rasprostirawe na
kratok kabel NPO 13

Presmetuvaweto na otpornosta na rasprostirawe na kabelot ~ija dolìna e
pogolema od kratkiot kabel, e dosta sloèna, bidejki pove}e ne moè da se
zanemari podol`nata otpornost na pla{tot na kabelot. Od druga strana, kablovite
so pogolema dolìna po pravilo se zavr{uvaat vo sosednata TS, pa treba da se zeme
vo predvid i vlijanieto na otpornosta na rasprostirawe na zazemjuva~ite (R
z
) na taa
TS na vkupnata otpornost (impedansa) na kabelot. To~nata presmetka se izveduva na
personalen kompjuter. Na sl 5 daden e grafi~ki prikaz na vrednostite na otpornosta
(impedansata) na zazemjuvaweto na kabelot (R
k
) vo zavisnost od pove}ekratnicite so
dolìna na kratok kabel (od L =1 x L
k
do L =7 x L
k
), za nekoi karakteristi~ni
vrednosti za i so pretpostavka da na krajot soodvetnata TS da ima otpornost na
rasprostirawe na zazemjuva~ot od R
z
=4 pri 200 m, odnosno R
z
=1 pri
100 m, {to e porealno za gradski konzum.

TP-7 Komentar
17

Ako TS raboti vo razgraneta srednonaponska mreà (gradski konzum), sekoj kabel
priklu~en na TS, od gledi{te na zazemjuvawe, moè da se tretira kako dolg (toa e
dolìnata na kabelot do koja vo zemjata preku pla{tot se prenesuva celokupnata
struja na zemjospojot), {to zna~i deka e priklu~en paralelno so zazemjuva~ot na TS i
deka ima postojana vrednost na impedansata na zazemjuvaweto R
kd
nezavisno od
vrednosta na rasprostirawe na TS te koi |i povrzuva i koi istata moè da se
presmeta spored izrazot (proveri na sl.5):

R
kd
~0,075 e . (11)

Dolìnata preku koja kabelot se odnesuva kako dolg pribli`no moè da se

L
d
~6 L
k
=60 e .(12)

o
t
p
o
r
n
o
s
t

n
a

r
a
s
p
r
o
s
t
i
r
a
w
e

(
)

Dolìna na kabelot

Sl.5 Otpornost na rasprostirawe na kabel NPO 13

b) Od vkupnata dolìna na kablovskiot priklu~ok, se odbiva delot (15 m) koj ne
u~estvuva kako zazemjuva~: 10 m nadvor od tloto do kablovskata zavr{nica na
stolbot i 5 m od centarot na TS do nadvore{nata kontura na zazemjuva~ot na TS. Za
= 100 m dolìnata do koja kabelot se smeta kako kratok, spored izrazot (9)
iznesuva L
k
=100 m, {to zna~i deka priklu~niot kabel vo dolìona od 42 m se
odnesuva kako kratok od gledi{te na zazemjuva~.

Otpornosta na rasprostirawe na kabelot kako trakast zazemjuva~ spored (10) ili od
sl.4 iznesuva:

R
kl
~0,318 {[ ln (6 42)] / 42} 100 =4,2

TP-7 Komentar
18

Spored TP-9 otpornosta na rsprostirawe na zazemjuva~ot na stolbot ne treba da
nadmine R
s
=15 , pa paralelnata vrska na otpornosta na rasprostirawe R
kt
i R
s
ja
dava vkupnata impedansa na zazemjuvawe na kratkiot kabel kako zazemjuva~:
R
k
=3,3 .

Dvokonturniot zazemjuva~ so dimenzii 7 m x 7 m ima otpornost na rasprostirawe
(sl.1, kriva a):

R
z
=0,05 100 =5

pa impedansata na sistemot na zazemjuvawe na TS, kako paralelna vrska na
otpornosta R
k
i R
z
iznesuva: Z
u
=2 .

v) Dolìnata na kratkiot kabel spored izrazot (9) iznesuva:
L
k
~10 e200 =142 m.
Dolìnata na dolgiot kabel, spored izrazot (12), iznesuva: L
d
~6 L
k
=852 m.

Soglasno so toa e L
k
< L < L
d
. So odbivawe na 20 -tina m kabel na delot vo
vnatre{nata kontura na zazemjuva~ot na TS koj nema vlijanie na otpornosta na
rasprostirawe, se dobiva odnosot:

L / L
k
=350 / 142 ~2,5

Od sl.5 za L =2,5 L
k
dobivame deka efektot na zazemjuvawe na kabelot vo dvete TS
iznesuva: R
k
~1,6 , pa vkupnata otpornost (impedansa) na sistemot na zazemjuvawe na
TS iznesuva okolu 0,9 .

g) Nov Belgrad, od aspekt na zazemjuvaweto, go karakterizira peskovito tlo. Iako
brojnite metalni podzemni instalacii (vodovod, gasovod, kablovi, temelni
zazemjuva~i na zgradi itn.) ja smaluvaat specifi~nata elektri~na otpornost na
tloto, za presmetuvawe }e zememe: =500 m (tabela 3).

Sekoj zemjospoj vo zazemjena 10 kV mreà se isklu~uva najdocna za 1 y, pa k
d
=2 i U
doz

= 75 V. Taka dobivame deka vrednosta na vkupnata otpornost na zdruènoto
zazemjuvawe na kablovska DTS treba da iznesuva:

R
zdr
(k
d
U
doz
) / (r I
k
) =(2 75) / (0,25 300 ) 2

koe se bara vo to~ka 5.6.1 TP-7.

Ako DTS raboti vo razgraneta 10 kV kablovska mreà izvedena so kablovi NPO 13-A,
so napojuvawe po principot vlez-izlez , od aspekt na zazemjuvawe moè da se zeme
deka kabelot vo dvata pravca se odnesuva kako dolg, pa efektot na dvete delnici
na kablovskiot vod, kako zazemjuva~ na TS, spored izrazot (11) iznesuva:

R
ku
=0,5 R
kd
=0,5 0,075 e = 0,5 0,075 e500= 0,84 .

Ovoj primer pokaùva deka kaj DTS koja raboti vo razgraneta mreà i koja e izvedena
so kablovi so provoden pla{t, gledano teoretski, ne e ni potrebno da se izveduvaat
zazemjuva~i na za{titnoto zazemjuvawe na DTS, koe vo nekoi situacii se koristi
(centar na gradot, to~ka 5.4.3 TP-7). Sepak, tehni~ki e korektno, za sekoja DTS da se
izvede zazemjuva~ so minimalni dimenzii koi |i ovozmoùva lokacijata. Za
slobodnostoe~kite DTS toa bi bil dvokonturen zazemjuva~: prvata kontura e
temelniot zazemjuva~ (to~ka 5.5 vo TP-7), dodeka vtorata kontura bi se postavila na
rastojanie 1 m od yidot. Vo tie uslovi nema tehni~ka, nitu ekonomska opravdanost da
se postavuvaat vertikalni zazemjuva~i vo temiwata na nadvore{nata kontura.

TP-7 Komentar
19

Primer 5:

Da se presmeta sistemot na zazemjuvawe na prigradska slobodnostoe~ka ili stolbna DTS
H/0,4 kV koja e priklu~ena na nadzemna srednonaponska mreà:

a) DTS raboti vo zazemjena mreà so X kV
b) DTS raboti isklu~ivo vo izolirana 10(20) kV mreà.

Re{enie:

a) DTS raboti vo zazemjena srednonaponska mreà:

Toa se najte{ki uslovi, bidejki:
sistemot na zazemjuvawe treba da se dimenzionira za vkupna struja na zemjospoj
od I
k
=300 A (redukcionen faktor na nadzemniot vod e r =1);
izostanuva efektot na kablovite kako zazemjuva~i;
mala e verojatnosta DTS da napojuva NN mreà i instalacii na potro{uva~i koi
na po{iroko podra~je koristat TN sistem na napojuvawe.

Na toj na~in se doa|a do zaklu~ok deka uslovite na bezbednost treba da bidat
zadovoleni samo so pomo{ na zazemjuva~ite na TS. Vo prose~ni uslovi, kako
povolnost moè da se o~ekuva mo`nosta deka efikasno moè da se razdeli
rabotnoto od za{titnoto zazemjuvawe. So toa se spre~uva od TS, preku nultiot
provodnik, da se prenese potencijalot vo NN -ta mreà i instalaciite na
potro{uva~ite.

Vrednosta na otpornosta na rasprostirawe na zazemjuva~ot na za{titnoto
zazemjuvawe R
z
se dimenzionira taka da na nego ne moè da se pojavi potencijal U
z

koj bi moèl da go zagrozi izolacionoto nivo na opremata na nizok napon vo DTS.
Bidejki izolacionoto nivo na ovaa oprema e 2000 V, pri faktor na sigurnost 0,6 se
dobiva U
z
=1200 V. Za da ne se pre~ekorat vrednostite na naponot na dopir spored
izrazot (1), pri taka visok potencijal, zazemjuva~ot na za{titnoto zazemjuvawe se
izveduva za te{ki uslovi na zazemjuvawe spored to~ka 6.4 i 6.5 TP-7. Su{tinata na
ovie merki se sostoi vo toa da so izedna~uvawe na potencijalot vo TS se isklu~uva
pojavata na naponi na dopir raka-raka , dodeka naponite na dopir raka-noga kaj TS
se smaluvaat na dozvolenite vrednosti so dopolnitelno izolirawe na stojali{teto
(asfaltirawe) ili so oblikuvawe na potencijalot so pomo{ na plitko zakopan
zazemjuva~ na oddale~enost od 1 m okolu TS. Vo TP-7 se prepora~uva oblikuvawe na
potencijalot, kako poprakti~na i poekonomi~na merka.

So primena na dopolnitelnite merki vo TS se smeta deka e zadovolen kriteriumot
za za{tita od napon na dopir bez dokaùvawe so merewe ili presmetuvawe.

a.1) Slu~aj na efikasno razdvojuvawe na zazemjuva~ite na DTS:

Bidejki vrednosta na otpornosta na zazemjuva~ot na za{titnoto zazemjuvawe R
z
ne e
zanemarlivo mala vo odnos na otpornosta R
n
so koja se zazemjuva neutralnata to~ka
na mreàta, baranata vrednost R
z
}e ja dobieme spored sl.6:

U
z
=R
z
I
z
(R
z
U
f
) / (R
z
+R
n
)

Ako se ima vo predvid deka naponot na zazemjuva~ot na za{titnoto zazemjuvawe na
TS ne smee da nadmine1200 V, dobivame:

R
z
=(U
z
R
n
) / (U
f
U
z
) =(1200 R
n
) / (U
f
1200)

TP-7 Komentar
20

Sl.6 Presmetuvawe na za{titnoto zazemjuvawe vo zazemjena nadzemna mreà

Rezultatite od presmetuvaweto dadeni se vo tabela 6.

Tabela 6: Otpornosti na za{titnoto zazemjuvawe vo zazemjena mreà pri razdvojuva-
we na zazemjuva~ite na DTS

Nominalen napon na mreàta (kV) 35 20 10
Fazen napon na mreàta (kV) 20230 11560 5780
Otpornost na otpornikot za zazemjuvawe R
n
() 70 40 20
Otpornost na za{titnoto zazemjuvawe R
z
() 4,4 4,6 5,2

Vo to~ka 6.7.2 TP-7 usvoeni se zaokruènite vrednosti:

R
z
5 za TS 10/0,4 kV;
R
z
4,5 za TS 20/0,4 kV i TS 35/0,4 kV.

Ako se primeni tipski dvokonturen zazemjuva~ so vertikalni zazemjuva~i vo temi-
wata na nadvore{nata kontura (to~ka 6.4 i 6.5), za prose~na vrednost na speci-
fi~nata elektri~na otpornost na tloto od ~100 m }e odgovara dimenzija a na
nadvore{nata kontura na zazemjuva~ot od (sl.1, kriva a):

a 7 m za R
z
5 i a 8 m za R
z
4,5 .

Ako od tipskiot dvokonturen zazemjuva~ se isfrlat vertikalnite zazemjuva~i od
temiwata na nadvore{nata kontura (na primer: zaradi prisustvo na podzemni
instalacii, primer 2.a.3), baranata vrednost na otporot na zazemjuvawe }e ja dobieme
ako ja zgolemime dimenzijata na nadvore{nata kontura za okolu 25%, taka da }e
dobieme:

a 9 m za R
z
5 i a 10 m za R
z
4,5 .

Otpornosta na zazemjuvawe na rabotnoto zazemjuvawe zazvisi od primenetata
za{tita od indirekten dopir vo NN mreà. Ako e primenet TN sistem na napojuvawe,
treba da bide:

R
r
5

Ako se primeni tipski triagolen zazemjuva~ spored to~ka 6.7 TP-7, za ~100 m
rastojanieto pome|u vertikalnite zazemjuva~i }e iznesuva b 10 m, ili triagolniot
zazemjuva~ }e se kombinira so poedine~ni zazemjuva~i kaj prvite stolbovi na NN -ta
mreà.

TP-7 Komentar
21

a.2) Slu~aj na koristewe na zdruèno zazemjuvawe

Ako moè da se ispolnat uslovite za primena na zdruèn zazemjuva~, ili ako ne e
vozmo`no da se obezbedi efekasnost za razdvojuvawe na rabotnoto i za{titnoto
zazemjuvawe, se primenuva zdruèno zazemjuvawe koe se postignuva so galvansko
povrzuvawe na glavniot priklu~ok (sobirnica) za zazemjuvawe i sobirnicata na
neutralniot provodnik vo niskonaponskiot razvoden orman na TS. Baranata vrednost
na otpornostna na zdruènoto zazemjuvawe se dobiva od izrazot (5):

R
zdr
(k
d
U
doz
) / (r I
k
) =(2 U
doz
) / (1 300) =U
doz
/ 150

Od predhodniot izraz i izrazot (1), vo Tabela 7 dadeni se vrednostite na
zdruènoto zazemjuvawe na DTS H/0,4 kV za nekoi karakteristi~ni vrednosti na
vremetraewe na zemjostojot:

Tabela 7: Vrednosti na zdruèno zazemjuvawe na DTS H/0,4 kV

t (s) 0,25 0,5 0,75 1 >1,153
U
doz
(V) 300 150 100 75 65
R
zdr
() 2 1 0,66 0,5 0,43

Baranite vrednosti na zdruènoto zazemjuvawe ne moè da se postignat na
ekonomi~en na~in samo so pomo{ na zazemjuva~ot na DTS, osven za mnogu kratki
vremetraewa na zemjospojot, no toga{ postoi opasnost od neselektivno deluvawe na
zemjospojnata za{tita. Me|utoa, ako DTS napojuva NN mreà i instalacii na
potro{uva~ite vo koi na po{iroko podra~je e primenet TN sistem na napojuvawe,
toga{ baraniot uslov za zdruèno zazemjuvawe se postignuva relativno lesno,
bidejki preku neutralniot provodnik se povrzuvaat zazemjuva~ite na sosednite DTS,
site zazemjuva~i na objektite (zgradite), vodovodot i ostanatite metalni
instalacii koi imaat funkcija na prirodni zazemjuva~i. Vo ovoj slu~aj vo faza na
proektirawe se usvojuva vrednosta na otpornosta na zdruènoto zazemjuvawe na
sosednata DTS, dodeka zazemjuva~ite na za{titnoto i rabotnoto zazemjuvawe se
izveduvaat spored to~kite 6.4, 6.5 i 6.6 TP-7, taka da se dobiva (to~ka 6.7.1 vo TP-7):

R
z
5 ; R
r
10 .

b) DTS raboti isklu~ivo vo izolirana 10 kV ili 20 kV mreà:

Spored TP-6 se prepora~uva neutralnata to~ka na 10(20) kV te mreì da se zazemji
koga kapacitivnata struja na zemjospoj ja nadmine vrednosta od 20(15) A, a
isklu~itelno se tolerira i rabota so izolirana neutralna to~ka do kapacitivna
struja na zemjospoj od 40(30) A. Za taka srazmerno mali vrednosti na strujata na
zemjospoj ne e te{ko da se zadovolat uslovite za zdruèno zazemjuvawe. Vo TS se
izveduva samo eden zazemjuva~ koj se koristi i za rabotno i za za{titno zazemjuvawe.
Vo sistemot na rabotnoto (zdruènoto) zazemjuvawe vklu~eni se i site zazemjuva~i
koi se priklu~eni na neutralniot provodnik na NN mreà i vo instalaciite kaj
potro{uva~ite, kako: zazemjuva~ite na krajnite stolbovi na podolgite delnici na
radijalnite NN vodovi, zazemjuva~ite na objektite so TN sistem na napojuvawe i sl.

Spored TP-4a, ako vkupnata struja na zemjospoj ne nadminuva 10 A, se vr{i
signalizacija na zemjospojot, no sekoj zemjospoj mora da se isklu~i najdocna za 2 ~asa.
Ako vkupnata struja na zemjospoj nadminuva 10 A, sekoj zemjospoj selektivno se
isklu~uva najdocna za 3 y.

b.1) Vkupnata kapacitivna struja na zemjospojot ne nadminuva 10 A:

Bidejki traeweto na zemjospojot e pove}e od 3 y, no ne e pove}e od 2 h, zaradi
sigurnost koeficientot k
d
ima vrednost k
d
=1. Od izrazite (1) i (5) dobivame:

R
zdr
(k
d
U
doz
) / (r I
k
) = (1 65) / (1 10) 6,5 .

TP-7 Komentar
22

b.2) Vkupnata kapacitivna struja na zemjospojot ne nadminuva 20 A:

Traeweto na zemjospojot e 1 y do 3 y, pa koeficientot k
d
=2.

So zemawe na: I
k
=20 A, r =1 i U
doz
=65 V vo izrazot (5) isto taka dobivame:

R
zdr
6,5 .

Ako vkupnata kapacitivna struja na zemjospoj nadminuva 20 A, vremetraeweto na
zemjospojot treba da se namali na vrednost do 1 y. Ako zaradi tipizacija se zadrì
vrednosta na otpornosta na zdruèniot zazemjuva~ od R
zdr
6,5 , pri grani~no
dozvolena struja na zemjospoj za izoliranite mreì od I
k
=40 A , od izrazot (5) }e
dobieme:

6,5 = (2 75) / (40 t)

pa uslovite za bezbednost od napon na dopir se obezbeduvaat ako zemjospojot se
isklu~uva vo vreme od t =0,57 s, koe e korektno tehni~ko re{enie (na voobi~aenoto
vremetraewe na zemjospojot od 0,5 y bi odgovarala struja na zemjospoj od 46 A).

Vrz osnova na predhodnata presmetka , se usvojuva tipska vrednost za otpornosta
na zdruènoto zazemjuvawe:

R
zdr
6,5

koe se bara vo to~ka 6.8 TP-7.

Za prose~na vrednost na specifi~nata otpornost na tloto od = 100 m,
dimenzijata a na nadvore{nata kontura na tipskiot dvokonturen zazemjuva~
iznesuva (sl.1, kriva a): a 5 m.

Ako vo NN mreì i instalaciite na potro{uva~ite se koristi TN sistem na
napojuvawe, vkupnata otpornost na zdruènoto zazemjuvawe, koe ima i uloga na
rabotno zazemjuvawe, treba da iznesuva: R
r
=R
zdr
5 .

Tipskiot zazemjuva~na za{titnoto zazemjuvawekoj ima otpornost na rasprostirawe
6,5 po pravilo }e go zadovoli i ovoj uslov, bidejki so priklu~uvawe na
neutralniot provodnik na toj zazemjuva~ se priklu~uvaat i site zazemjuva~i koi
me|usebno se povrzani preku neutralniot provodnik. Ako sakame, zaradi rezerva,
baranite 5 da se dobijat samo so pomo{ na zazemjuva~ot na za{titno zazemjuvawe,
za = 100 m }e se dobie dimenzija na nadvore{nata kontura: a 7 m.

Ako od tipskiotdvokonturen zazemjuva~ se izostavat vertikalnite zazemjuva~i od
temiwata na nadvore{nata kontura (na primer: zaradi kamenito tlo ili prisustvo
na podzemni instalacii), baranata vrednost na otporot na zazemjuvawe }e ja
ostvarime ako ja zgolemime dimenzijata na nadvore{nata kontura za okolu 25 %,
taka da }e dobieme

a 6,5 m za R
zdr
6,5 i a 9 m za R
r
=

R
zdr
5 .

Primer 6:

Da se analizira problemot na iznesuvawe na potencijalot od distributivnite TS
110/10(20) kV:

a) 10 kV ta ili 20 kV ta mreà e izvedena so kablovi so provoden pla{t (NPO 13-A itn.)
b) 10 kV ta ili 20 kV ta mreà e izvedena so kablovi so neprovoden pla{t (XHE 49-A,
CH CKC tip XHE 48/O-A itn.)

TP-7 Komentar
23

Re{enie:

Presmetuvaweto na sistemot za zazemjuvawe na TS 110/10(20) kV po pravilo sega se vr{i na
smeta~ (kompjuter), i , vo praksata, za taa cel razvieni se razvieni soodvetni programski
paketi. Istoto vaì i za re{avawe na problemot za iznesuvawe na potencijalot od TS, koj
naglo se pojavi so voveduvawe na direktna transformacija 110/10(20) kV. Zatoa ovde }e se
zadrìme samo na globalno i uprosteno sogleduvawe na ovaa problematika, za da se stekne
podobar uvid i oset za prirodata i goleminata na problemot.
Pri zemjospoj na 110 kV ta strana vo TS, na sistemot na zazemjuvawe na izvornata TS
110/10(20) kV , spored izrazot (2), }e se pojavi napon U
ui
:

U
ui
=I
z
Z
u
=r I
k
Z
u

Preku pla{tot ili elektri~nata za{tita na 10 kV ot ili 20 kV ot kabel vo prvata TS
10/0,4 kV ili 20/0,4 kV }e se pojavi napon:

U
u1
=k
i
U
ui
=k
i
r I
k
Z
u
.. (13)

kade k
i
e koeficient na iznesuvawe (koeficient na izlezniot) potencijal.

Od izneseniot potencijal nema opasnost ako naponot U
u1
, soglasno so izrazite (3) i (4),
iznesuva:

U
u1
k
d
U
doz
..(14)

Zemjospojot na 110 kV te sobirnici se isklu~uva vo vreme t =0,5 s so deluvawe na vtoriot
stepen na distantnata za{tita na TS od koja se napojuva 110/10(20) kV ta TS, odnosno vo
vreme t =0,15 s ako TS 110.10(20) kV poseduva diferencijalna visokoimpedantna za{tita na
110 kV te sobirnici (TP-4a2).

Bidejki koeficientot k
d
ima vrednost k
d
=2, od izrazite (1) i (14) se dobiva deka nema
opasnost od izneseniot potencijal ako naponot U
u1
ne nadminuva 300 V, odnosno 1000 V, koe
e i dadeno vo to~ka 7.3 TP-7.

a) Ako vrskata pome|u TS 10/0,4 kV ili TS 20/0,4 kV so TS 110/10(20) kV se izveduva so
kabel so provoden pla{t, koeficientot na iznesuvawe na potencijalot k
i
, vo
zavisnost od dolìnata na 10 kV ot ili 20 kV ot kablovski vod i za nekolku
vrednosti na na specifi~nata elektri~na otpornost na tloto koi se karakteristi~ni
za gradski konzum, se dobiva od dijagramot na sl. 7 (sl.7.3.a vo TP-7)

k
o
e
f
i
c
i
e
n
t

n
a

i
z
n
e
s
u
v
a
w
e

n
a

p
o
t
e
n
c
i
j
a
l
o
t

(
k
i
)

Dolìna na kabelot

Sl.7 Iznesuvawe na potencijalot preku pla{tot na kabek NPO

TP-7 Komentar
24

Presmetkata e izvedena na smeta~, so pretpostavka na krajot na kabelot da se nao|a
samo edna TS H/0,4 kV, koe odi vo prilog na sigurnosta. Od dijagramot se gleda deka k
i

raste so smaluvawe na rastojanieto pome|u TS H/0,4 kV i izvornata TS. Iako
delnicite na 10 kV te ili 20 kV te vodovi obi~no se podolgi od 300 m, moè da se
slu~i TS H/0,4 kV da bide mnogu blizu do izvornata TS. Od druga strana, so
pribliùvaweto do izvornata TS raste gustinata na srednonaponskite kablovi ~ii
metalni pla{tovi, pri zemjospoj, go podignuvaat potencijalot na tloto okolu TS i
taka |i smaluvaat potencijalnite razliki od dopir. Vrednuvaweto na ovie dva
faktora, koi me|usebno davaat sprotivno, mnogu }e ja kompliciraat presmetkata.

Zatoa, za prakti~ni presmetki, usvoeno e za dolìni na kablovskite vodovi pomali
od 200 m, k
i
ima da ima ista vrednost kako i za doloìna 200 m, bidejki toga{ TS
H/0,4 kV prakti~no se nao|a vnatre vo potencijalnata inka na izvornata TS 110/10(20)
kV, dodeka za dolìni pogolemi od 200 m efektot na podignuvawe na potencijalot na
tloto okolu TS ne se zema vo predvid.

b) Ako vrskata pome|u TS 10/0,4 kV ili TS 20/0,4 kV so TS 110/10(20) kV se izveduva so
kabel so neprovoden pla{t, koeficientot k
i
, vo zavisnost od brojot (n
i
) na TS H/0,4 kV
koi se priklu~eni na istiot kablovski vod, vo TS koja e najblizu do izvornata TS ima
vrednosti koi se dadeni vo tabela 8. Vo tabelata izrazot urbanizirana naselba
podrazbira deka TS H/0,4 kV imaat relativno mali vrednosti na otpornosta na
zazemjuvawe, na primer R
z
~0,5 vo slu~aj na po{irokiot prostor da e primenet TN
sistem na napojuvawe, odnosno R
z
~ 1 kaj malite vrednosti na specifi~niot
elektri~en otpor na tloto i sl. Izrazot vongradski konzum obi~no podrazbira deka
za napojuvawe se koristi SN SKS XHE 48/O-A..

Tabela 8: Koeficient na iznesuvawe na potencijalot za kabel so neprovoden pla{t

Broj na TS na vodot (n
i
) 1 2 >2
k
i
urbanizirana naselba, TN sistem, R
z
~0,5 0,74 0,49 0,41
k
i
urbanizirana naselba, R
z
~1 0,85 0,65 0,55
k
i
vongradski konzum, R
z
~4 0,95 0,9 0,8

Primer 7

TS 110/H kV (X = 10 kV, 20 kV) e smestena vo centarot na gradot. Stesnetiot prostor
ovozmoùva izveduvawe na mreàst zazemjuva~ so dimenzii 40 m x 36 m, vklu~uvajki go i
temelniot zazemjuva~ na zgradata. Strujata na zemjospoj na 110 kV ta sobirnica vo TS
iznesuva I
k
= 17,6 kA. TS se napojuva so kablovski 110 kV vod. Specifi~nata elektri~na
otpornost na tloto iznesuva 40 m.

Da se proceni opasnosta od iznesuvawe na potencijalot:

a) TS napojuva razgraneta mreà so napon X kV izvedena so kablovi so provoden pla{t
(NPO 13-A itn.);
b) TS napojuva razgraneta mreà so napon X kV izvedena so kablovi so neprovoden pla{t
(XHE 49-A itn.)

Re{enie:

]e go proverime naponot U
u1
koj preku pla{tot na kabelot so X kV se prenesuva vo pravec
na TS H/0,4 kV, izraz (13).

Redukcioniot faktor na 110 kV ot kabel, ako napojuvaweto e na principot vlez-izlez
({to e logi~no za TS koi se locirani vo centarot na gradot) iznesuva r ~0,35, dodeka i za
antensko napojuvawe ne nadminuva 0,4.

TP-7 Komentar
25

Vkupnata otpornost (impedansa) na sistemot na zazemjuvawe na TS 110/H kV (Z
u
) moè da se

(1/Z
u
) =(1/R
z
) +(1/Z
k
) +(1/Z
v
)

kade e:
R
z
- otpornost na rasprostirawe na zazemjuva~ot na TS 110/H kV;
Z
k
- vkupna otpornost (impedansa) na zazemuvawe na kablovite so napon X kV
Z
v
- vkupna otpornost (impedansa) na zazemjuvawe na za{titnite provodnici na
110 kV te vodovi

Otpornosta na rasprostirawe R
z
na mreàstiot zazemjuva~ na TS moè da se presmeta
spored izrazot (tabela 2):
R
z
=[ / (2 D)] +[ / L] =[(0,44 ) / eS] +( / L) .. (16)
kade L e vkupna dolìna na elementite na zazemjuva~ot, a D e dijametar na horizontalnata
kru`na plo~a ~ija povr{ina e ednakva na povr{inata S koja ja zafa}a mreèstiot
zazemjuva~.

Prviot ~len od izrazot (16) pretstavuva otpornost na rasprostirawe na okrugla plo~a na
povr{inata na tloto (tabela 2), dodeka so vtoriot ~len se opfa}a zgolemuvaweto na
otpornosta na rasprostirawe zaradi nepopolnetosta na mreèstiot zazemjuva~. Me|utoa,
temelniot zazemjuva~ na TS, armaturata na nosa~ite na opremata i uredite, prisustvoto na
drugi metalni instalacii, a posebno gustiot splet na kablovi so provoden pla{t,
ovozmoùva izrazot (16) da se pretstavi samo so prviot ~len.

a) ]e go usvoime najte{kiot slu~aj deka prvata TS H/0,4 kV se nao|a na okolu 200 m od
izvornata TS, taka da koeficientot na iznesuvawe na potencijalot e k
i
~0,4.

Vo primerot 4 objasneta e postapkata za presmetuvawe na efektot na kabelot so
napon X kV so provoden pla{t na sistemot na zazemjuvawe na TS H/0,4 kV. Mnogu
posloèn e problemot na presmetuvawe na vkupniot efekt na site kablovi so X kV
na zazemjuva~kiot sistem na TS 110/H kV. Toa zna~i deka pla{tot na kabelot od edna
strana se odnesuva kako element na zazemjuva~ot na TS, a od druga strana gi povrzuva
zazemjuva~ite na TS H/0,4 kV. Za prakti~ni presmetuvawa moè da se zeme deka nadvor
od povr{inata koja ja opfa}a namenski izvedeniot mreèst zazemjuva~, pla{tot na
kabelot se odnesuva kako trakast zazemjuva~ so dolìna na kratok kabel L
k
, izraz
(9). Bidejki na TS e priklu~en golem broj na kablovi koi gusto ja prekrivaat
povr{inata okolu TS, efektot na site kablovi moè da se prikaè taka {to
dimenziite na mreèstiot zazemjuva~ da se pro{irat za L
k
vo site pravci (L.3). Vo
na{iot primer e:

L
k
~10 e =10 e40 = 63 m

pa ekvivalentnata povr{ina na zazemjuva~ot na TS }e iznesuva:

S =(40 +2 L
k
) ( 36 +2 L
k
) =(40 +2 63) ( 36 +2 63) =26.892 m
2
.

So vnesuvawe na ovaa vrednost vo izrazot (16) dobivame:

R
z
~(0,44 ) / eS =(0,44 40) / e26892 =0,107 .

Efektot na pla{tot na kabelot, kako zazemjuva~ zaradi povrzuvaweto so
zazemjuva~ite na sosednite TS, moè da se prikaè taka da kabelot se tretira kako
dolg. Me|utoa, zaradi me|usebnoto vlijanie (ekranirawe) na pla{tovite na
kablovite (poloùvawe na pove}e kablovi vo ist rov i sl.) na sistemot na
zazemjuvawe na TS bitno vlijanie imaat kablovite koi se prostiraat vo razli~ni
pravci. Za prakti~no presmetuvawe, zaradi sigurnost, se zema samo 4 do 6 kablovi da
imaat vlijanie na sistemot na zazemjuvawe, pri {to pomaliot broj odgovara na mali
vrednosti na specifi~nata elektri~na otpornost na tloto. Vo na{iot primer za
= 40 m usvojuvame n =4, pa soglasno so izrazot (11) dobivame:

Z
k
~R
kd
/ n = (0,075 e40) / 4 = 0,12

TP-7 Komentar
26

110 kV ot kablovski vod go so~inuvaat tri ednoìlni kablovi so neprovoden pla{t.
Zaradi golemiot presek na elektri~nata za{tita i faktot deka na drugiot kraj na
vodot se nao|a TS Y/110 kV ili TS 110/H kV so mnogu mala vrednost na impedansata na
sistemot za zazemjuvawe, otpornosta na rasprostirawe na 110 kV ot kabel kako
zazemjuva~ na TS 110/10(20) kV, isto taka e mala, po pravilo Z
v
0,2 .

So vnesuvawe na dobienite vrednosti za R
z
, Z
k
i Z
v
vo izrazot (15) ja dobivame
vrednosta na vkupnata impedansa na sistemot na zazemjuvawe na TS 110/H kV, koja
iznesuva:

Z
u
=0,044

Na toj na~in na krajot dobivame deka pri zemjospoj na 110 kV te sobirnici vo TS 110/H
kV, vo prvata TS H/0,4 kV, spored izrazot (13) se pojavuva napon:

U
u1
=k
i
r I
k
Z
u
=0,4 0,35 17600 0,044 =108 V <300 V,

{to zna~i deka nema opasnost od izneseniot potencijal i nema potreba za prevzemawe
na nekoi dopolnitelni za{titni merki.

Moè da ja odredime i grani~nata vrednost na strujata na zemjospoj I
kg
, so vnesuvawe
na slednite parametri:

r =0,4 (samo eden priklu~en 110 kV kabel);
= 100 m, od {to proizleguva: R
z
=0,176 i Z
u
=0,063 ;
U
u1
=300 V.

So vnesuvawe na predhodnite parametri vo izrazot (13) dobivame:

I
kg
=U
u1
/ (k r Z
u
) =300 / (0,4 0,4 0,063) =29,76 kA

{to e nad site vrednosti koi se realno vozmo`ni vo 110 kV te distributivni mreì,
pa moè da se izvede op{t zaklu~ok: nema opasnost od iznesuvawe na potencijali
od TS 110/H kV koja raboti vo 110 kV kablovska mreà i napojuva razgraneta
srednonaponska mreà izvedena so kablovi so provoden pla{t, koe i se dava vo
to~ka 7.1 TP-7.

b) Vo primerot 3 objasneta e postapkata za presmetuvawe na efektot na kabelot so
neprovoden pla{t vo sistemot na zazemjuvawe na TS H/0,4 kV. Istiot efekt se javuva i
vo sistemot na zazemjuvawe na TS 110/H kV. Ovie kablovi ne u~estvuvaat kako
elementi na zazemjuva~ite na TS, no zatoa preku elektri~nata za{tita |i povrzuvaat
zazemjuva~ite na TS H/0,4 kV. Bidejki kaj ovie kablovi prakti~no nema ekranirawe,
vo prose~ni uslovi moè da se zeme deka barem 8 kablovi efikasno se vklu~eni vo
sistemot na zazemjuvawe na sosednite TS 110/H kV. Ako spored tabela 4 usvoime deka
4 kablovi donesuvaat po 1 i 4 kablovi po 0,5 , ja dobivame vrednosta na
ekvivalentnata impedansa na kablovite so napon X kV vo sistemot na zazemjuvawe
na TS 110/H kV:

Z
k
=(0,25 1 0,25 0,5) / [(0,25 1) +(0,25 0,5)] =0,083 .

Otpornosta na rasprostirawe na mreèstiot zazemjuva~ na TS spored izrazot (16)
iznesuva:
R
z
~(0,44 ) / eS =(0,44 40) / e(40 36) =0,46 .
Bidejki Z
v
= 0,2 , so vnesuvawe na vrednostite za R
z
, Z
k
i Z
v
vo izrazot (15), ja
dobivame vrednosta na impedansata na sistemot za zazemjuvawe:

Z
u
=0,052 .

TP-7 Komentar
27

Vo na{iot primer, preku izrazot (13) go presmetuvame koeficientot k
i
koj odgovara na
predhodno presmetanite parametri:

k
i
=U
u1
/ (r I
k
Z
u
) =300 / (0,35 17600 0,052) =0,94

pa spored Tabela 8 izleguva deka duri ni za vongradski podra~ja nema opasnost od
iznesen potencijal i nema potreba za prevzemawe na nekoi dopolnitelni za{titni
merki.

Moè da ja odredime i grani~nata vrednost na koeficientot k
i
, so vnesuvawe na
slednite parametri:

r =0,4 (samo eden priklu~en 110 kV kabel);
= 100 m, od {to proizleguva: R
z
=1,16 i Z
u
=0,056 ;
U
u1
=300 V.
I
kg
=20 kA, grani~na struja na zemjospoj koja se isklu~uva vo vreme od t =0,5 s, zna~i
bez za{tita na sobirnicite, pa dobivame:

k
ig
=U
u1
/ (r I
k
Z
u
) =300 / (0,4 20000 0,056) =0,67 .

Vrz osnova na izvedenite analizi i tabela 7 moè da se izvede zaklu~ok: nema
opasnost od iznesuvawe na potencijali od TS 110/H kV koja raboti vo 110 kV
kablovska mreà i napojuva razgraneta srednonaponska mreà (gradski konzum)
izvedena so kablovi so neprovoden pla{t, pod uslov strujata na zemjospoj da ne
nadminuva 20 kA i pod uslov preku sekoj izvod so napon X kV da se napojuvaat
najmalku dve TS H/0,4 kV.

Primer 8:

TS 110/H V (X = 10 kV, 20 kV) raboti vo nadzemna 110 kV mreà. Dimenziite na mreèstiot
zazemjuva~ na TS se 60 m x 40 m. Da se odredat grani~nite vrednosti na strujata na
zemjospoj vo 110 kV ta mreà pri koi nema opasnost od iznesuvawe na potencijal:

a) TS napojuva razgraneta mreà so napon X kV izvedena so kablovi so provoden pla{t
(NPO 13-A itn.);
b) TS napojuva razgraneta mreà so napon X kV izvedena so kablovi so neprovoden pla{t
(XHE 49-A itn.)

Re{enie:

Redukcioniot faktor na nadzemen 110 kV vod so za{titen provodnik od ~elik iznesuva
r ~0,92. Zalagawata na poedini avtori za{titniot provodnik na najmalku 5 do 6 rasponi od
TS da se izvede so podobro provoden materijal (E-AlMgSi0,5 i sl.), ili tie stolbovi da se
povrzat so zazemjuva~ite, do sega ne e prifateno.

Otpornosta na rasprostirawe na za{titniot provodnik na nadzemniot vod iznesuva
Z
v
~1,5 do Z
v
~ 2,5 , koja e za pove}e od 10 pati pogolema vrednost od otpornosta na
rasprostirawe koja ja donesuvaat kablovite priklu~eni na TS 110/H kV. Za ponatamo{noto
presmetuvawe usvojuvame: Z
v
=2 .

a) Vo Tabela 9 dadeni se rezultatite od presmetuvawata za nekoi karakteristi~ni
vrednosti na specifi~nata elektri~na otpornost na tloto, pri {to vrednostite za R
z
i Z
k
se dobieni spored postapkata od primerot 7.a. Otpornosta na rasprostirawe R
k

na pla{tovite na kablovite e dobiena so usvojuvawe na brojot na dolgi kablovi:
n =4 za < 60 m i n =5 za 60 m.

TP-7 Komentar
28

Tabela 9: Grani~ni vrednosti na strujata na zemjospoj vo 110 kV te mreì

(m) R
z
() Z
k
() Z
v
() Z
u
() I
k
(A)
20 0,063 0,084 2 0,035 23062
40 0,1 0,119 2 0,053 15431
60 0,129 0,116 2 0,059 13752
80 0,154 0,134 2 0,069 11815
100 0,176 0,15 2 0,078 10474

Bidejki prose~nite vrednosti na specifi~nata elektri~na otpornost na tloto na
prostorite kade {to se lociraat distributivnite TS 110/10(20) kV obi~no e pomala
od 60 m, te{kotiite pri tretirawe na problemite na iznesuvawe na potencijalot
moè realno da se o~ekuvaat ako strujata na zemjospoj nadminuva 14 kA do 15 kA. Vo
takvi slu~ai treba da se napravat podetalni presmetuvawa na kompjuter i da se
analiziraat mo`nite opasnosti od izneseniot potencijal na poedini objekti,
posebno na objektite vo NN mreà koi se napojuvaat od prvite TS H/0,4 kV.

Za proverka na ispravnosta na izvedenata analiza i presmetuvawa se vr{at merewa
na impedansata na sistemot za zazemjuvawe Z
u
na TS 110/10(20) kV, odnosno merewa na
naponot na zazemjuvawe U
u1
kaj TS H/0,4 kV koi se nao|aat vo blizina na TS 110/10(20)
kV i sporeduvawe so presmetanite vrednosti. Dosega{nite iskustva so takvite
merewa pokaùvaat deka vo realni uslovi izmerenite golemini ~esto imaat poniski
vrednosti od presmetanite, posebno koga stanuva zbor za potencijalnite razliki na
dopir i impedansite na sistemot za zazemjuvawe. Toa pred se e rezultat na
podigaweto na potencijalot na tloto zaradi prisustvo na mnogu metalni instalacii
i kablovi ~ij efekt ne e vklu~en vo presmetuvaweto, i pesimisti~kiot podatok za
brojot na dolgite kablovi kako zazemjuva~i.

Kako ilustracija |i naveduvame podatocite od studijskite merewa opi{ani vo (L.5) a
se odnesuvaat na TS 110/10 kV Slavija, vo centarot na Belgrad. Za = 20 m, koe e
tipi~no za gradski uslovi zaradi postoe~kite metalni instalacii vo tloto, so
presmetuvawe dobiena e impedansa na sistemot za zazemjuvawe: Z
u
= 0,032 (vo
na{iot primer, pri sli~ni uslovi, dobivme Z
u
=0,035 , Tabela 9), koe e za 60 %
pogolema vrednost od izmerenata, a koja iznesuva Z
u
=0,02 . Posebnoto zna~ewe na
ovie merewa e vo toa {to so merewata na site parametri bitni za sistemot za
zazemjuvawe, vklu~uvajki |i i merewata na naponot na dopir zaradi iznesuvawe na
potencijalot, se vr{eni kako so svedeni, taka i so realni strui na zemjospoj so
pravewe na metalen zemjospoj na 110 kV ta strana vo TS 110/10 kV, pa ovie merewa
bile nedvosmislen dokaz na predhodnite teoretski razgleduvawa objaveni vo (L.3).
Me|utoa, zaradi prisustvo na mnogu faktori koi vo presmetuvawata te{ko moè da
se vrednuvaat, sepak pri proektiraweto opravdan e popretpazliv pristap i pokraj
osetnata razlika pome|u presmetanite i izmerenite vrednosti za Z
u
.

Problemot na iznesuvawe na potencijalot bi moèl da se re{i so koristewe na
diferencijalna visokoimpedantna za{tita na 110 kV te sobirnici, so {to traeweto
na zemjospojot se ograni~uva na 0,15 y, pa dozvoleniot napon na zazemjuvaweto vo
prvata TS H/0,4 kV iznesuva U
u1
=1000 V, {to zna~i deka vo toj slu~aj vrednostite za
strujata I
k
od tabela 8 treba da se pomnoì so 3,3, pa za struite na zemjospoj se
dobivaat vrednosti koi se nad vrednostite koi se realno mo`ni vo distributivnata
110 kV mreà. Taka i vo ovoj slu~aj moè da se izvede op{t zaklu~ok: nema opasnost
od iznesuvawe potencijal od TS 110/H kV koja raboti vo nadzemna 110 kV mreà i
napojuva razgraneta srednonaponska mreà izvedena so kablovi so provoden
pla{t, pod uslov zemjospojot na 110 kV te sobirnici da se isklu~uva za
najmnogu 0,15 y koe se i bara vo to~ka 7.1 TP-7.

b) Vo primerot 7.b objasneta e postapkata za presmetuvawe na efektot od
srednonaponskite kablovi so neprovoden pla{t na sistemot za zazemjuvawe na TS
110/H kV. Od tabela 7 se gleda deka koeficientot k
i
ima mnogu golema vrednost ako
od TS 110/H kV se napojuva samo edna TS H/0,4 kV. Me|utoa, bidejki ova za
distributivnata praksa e isklu~ok, ekonomski e neopravdano da se dimenzionira
sistemot na zazemjuvawe na TS spored toj kriterium. Zatoa od tabela 7 koeficientot

TP-7 Komentar
29

k
i
se izbira pod pretpostavka deka preku sekoj izvod so X kV se napojuvaat barem
dve TS H/0,4 kV, dodeka isklu~ocite so edna TS se analiziraat poedine~no i se
prevzemaat soodvetni dopolnitelni za{titni merki kako: proverka na
izedna~enosta na potencijalot vo objektite koi se napojuvaat od taa TS, izolirawe
na elektri~nata za{tita na kabelot vo odnos na sistemot za zazemjuvawe na TS110/H
kV i sl. Vo primerot koj ovde go obrabotuvame, presmetkata }e ja izvedeme so sredni
vrednosti: k
i
~0,6 koe bi odgovaralo na prose~nite uslovi vo urbaniziraniot del na
naselbata, odnosno k
i
~0,85 za slu~aj na napojuvawe so SKS tip XHE 48/O-A.

Vo Tabela 10 dadeni se rezultatite od presmetuvaweto za nekoi karakteristi~ni
vrednosti na specifi~na elektri~na otpornost na tloto, pri {to vrednostite za R
z

i Z
k
se dobieni spored postapkata od primerot 7.b.

Tabela 10: Grani~ni vrednosti na strujata na zemjospoj vo 110 kV te mreì

I
k
(A) (m) R
z
() Z
k
() Z
v
() Z
u
()
k
i
=0,6 k
i
=0,85
20 0,18 0,083 2 0,055 9812 6927
40 0,36 0,083 2 0,065 8303 5861
60 0,54 0,083 2 0,069 7800 5506
80 0,72 0,083 2 0,072 7548 5328
100 0,9 0,083 2 0,073 7397 5222

Bidejki vo praksata treba da se o~ekuva strujata na zemjospoj vo 110 kV ta mreà
~esto da bide nad vrednostite od tabela 9, problemot na iznesuvawe na
potencijalot od TS treba poedine~no da se razgleduva za sekoj konkreten slu~aj i da
se prevzemaat soodvetni dopolnitelni merki, to~ka 7.6 vo TP-7. Od ovie merki
poedini distribucii ~esto go koristat re{enieto da pri poloùvawe na kabelot, na
nekolku pravci koi ja povrzuvaat TS 110/H kV so prvata TS H/0,4 kV, vo istiot rov
polagaat i bakarno jaè, koe na toj na~in postanuva element na zazemjuva~ite na
dvete TS koi |i povrzuva.

Vo slu~aj da se primeni za{tita na 110 kV -te sobirnica, problemot radikalno se
podobruva bidejki vo toj slu~aj vrednosta na strujata I
k
od tabela 9 treba da se
pomnoì so 3,3. Od toa moè da se izvede zaklu~ok: nema opasnost od iznesuvawe
potencijal od TS 110/H kV koja raboti vo nadzemna 110 kV mreà i napojuva
razgraneta srednonaponska mreà (gradsko podra~je) izvedena so kablovi so
neprovoden pla{t, pod uslov zemjospojot na 110 kV te sobirnici da se
isklu~uva za najmnogu 0,15 y, pod uslov strujata na zemjospoj da ne nadminuva 20
kA i pod uslov preku sekoj izvod so X kV da se napojuvaat najmalku dve TS H/0,4
kV.

Na krajot treba da se kaè deka predhodnata analiza na problemot na iznesuvawe na
potencijalot e izvedena za uslovi na rabota na 110 kV ta mreà koi sega se
prisatni kaj nas. So primena na posovremeni, mikroprocesorski, uredi za relejna
za{tita i avtomatika }e se namali vremetraeweto na zemjospojot, a so toa osetno }e
se namali i opasnosta od iznesuvawe na potencijalot od TS 110/H kV. Taka na primer:
so smaluvawe na vremeto na deluvawe na vtoriot stepen na distantnata za{tita od
t =0,5 s (na ova vreme odgovara U
doz
=150 V i U
u1
=300 V) na t =0,4 s (U
doz
=185,5 V i
U
u1
=375 V), spored izrazite (14) i (13) grani~nite vrednosti na strujata na zemjospoj
se zgolemuvaat za 25 % (tabela 8 i 9) do koi ne e potrebno da se prevzemaat
dopolnitelni merki za za{tita od iznesuvawe na potencijalot.

Predhodnata analiza za da bide do kraj korektna, mora da ukaème na mo`nosta od
negativni iznenaduvawa, koi pred se Z
u
se vozmo`ni ako nekoja TS 110/10(20) kV se
aktivira so mnogu mal broj 10 kV ili 20 kV priklu~ni kablovi. Bidejki impedansata
na sistemot za zazemjuvawe na TS, spored tabelite 8 i 9, dominantno zavisi od brojot
na priklu~enite kablovi, pri aktiviraweto na TS vo takvi uslovi, so merewe moè
da se dobie vrednost pogolema od proektiranata. Bidejki vo presmetuvawata za
novite objekti zemaat perspektivnite vrednosti za struite na zemjospoj od 10 godini,
spored izrazite (13) i (14) moè da se pokaè deka ne se zadovoleni uslovite za
bezopasnost zaradi iznesuvawe na potencijalot. Zatoa vo to~ka 7.7 od TP-7 se

TP-7 Komentar
30

utvrduva deka na sistemot za zazemjuvawe na TS 110/10(20) kV treba u{te na
po~etokot na eksploatacioniot vek na TS da bidat priklu~eni najmalku pet 10 kV ili
20 kV kablovi so provoden pla{t, odnosno najmalku osum kablovi so neprovoden
pla{t, pri {to ne e bitno dali site kablovi se pod napon. Kako prakti~na mo`nost
vo nekoi isklu~itelni slu~ai privremeno moè da se otstapi od ova barawe, do
momentot na priklu~uvawe na novi kablovski vodovi, proverkata na uslovite za
bezbednost da se vr{i spored stvarnata, a ne perspektivna, struja na zemjospoj vo
110 kV te mreì, so toa {to posle priklu~uvaweto na pove}e kablovi mora da se
povtori mereweto za da se potvrdi presmetkata za zadovoluvawe na uslovite za
bezbednost i na pespektivnata struja na zemjospoj.

Literatura:

1. Pravilnik za tehni~kite normativi za zazemjuvawe na elektroenergetskite postroenija
so napon pogolem od 1000 V ( Sl. list SRJ br. 61/1995)
2. Pravilnik za izmenite i dopolnuvawata na Pravilnikot za tehni~kite normativi za
za{tita na NN te mreì i pripadnite TS (Sl.list SRJ br. 37/1995),
3. dr Jovan Nahman: Zazemjuvawe na neutralnata to~ka na distributivnite mreì (1980),
4. Tehni~ki preporaki na ED Srbija,
5. dr Jovan Nahman: Eksperimentalna analiza na sistemot za zazemjuvawe na TS 110/10 kV
Filmski grad i Slavija i smernici za proektirawe na sistemot za zazemjuvawe na
gradskite TS 110/10 kV (1981),
6. V. Balkovoj: Za efektite od poloùvawe na linei~nite zazemjuva~i vo ist rov so 20 kV
poliesterski kablovi (Prvo sovetuvawe JUKO CIRED, 1998).


PRIMENA NA SAMONOSIVIOT KABLOVSKI SNOP
(SKS) VO ELEKTRODISTRIBUTIVNITE NADZEMNI
MRE@I 1 kV, 10 kV, 20 kV I 35 kV

III Izdanie

Dekemvri 2000 godina

(prevedeno od srpski jazik Oktomvri 2004)

TEHNI^KATA PREPORAKA
E VO PODGOTOVKA

TP-9
1


TP - 9 IZVEDUVAWE ZAZEMJUVAWE NA STOLBOVITE OD ELEKTROENERGETSKITE
NADZEMNI VODOVI 1 kV, 10 kV, 20 kV, 35 kV i 110 kV

TP - 9 DODATOK: PRIMERI ZA DIMENZIONIRAWE NA ZAZEMJUVAWATA NA
STOLBOVITE OD NADZEMNITE VODOVI

April 2005

TP-9
2


IZVEDUVAWE ZAZEMJUVAWE NA STOLBOVITE OD
ELEKTROENERGETSKITE NADZEMNI VODOVI
1 kV, 10 kV, 20 kV, 35 kV i 110 kV

TP-9
3


IZDAVA^ na I to izdanie (maj /
noemvri 1979):

IZDAVA^ na II to izdanie
(dekemvri 2000):

POSLOVNA ZAJEDNICA ELEKTRODISTRIBUCIJE SRBIJE

EPS - DIREKCIJA ZA DISTRIBUCIJU ELEKTRI^NE ENERGIJE

Tehni~ko ureduvawe:

Tomislav Bojkovi] i |orge Gli[i]

Korektura:

Tomislav Bojkovi] i |orge Gli[i]


Biqana Stojanovi] I Vladimir Krsti]

[tampa:

MST Gaji] Beograd

Tira`:

300 primeraka

(PREVEDEN TEKST NA MAKEDONSKI JAZIK April 2005)

IZDAVA^:

za Distribucija,


Panzo Andonov

Korektura:

Stru~en sovet za distributivna dejnost

Kompjuterska obrabotka :


[tampa:

Tira`:

Napomena:
dejnost pri ESM.

TP-9
4

na [estiot sostanok, koj e odràn 10 i 11 Noemvri 2005 godina vo Struga , donese odluka: se
usvojuva

TEHNI^KA PREPORAKA br. 9

IZVEDUVAWE ZAZEMJUVAWE NA STOLBOVITE OD
ELEKTROENERGETSKITE NADZEMNI VODOVI
1 kV, 10 kV, 20 kV, 35 kV i 110 kV




TP-9
5

S O D R @ I N A

Red.br Str.
1 Obseg na vaèwe i namena 6
4 Izveduvawe na zazemjuvawa na stolbovite na visokonaponskite vodovi 7
5 Kriteriumi za dimenzionirawe na zazemjuvawata na stolbovite na
visokonaponskite vodovi

10
6 Zazemjuvawe na stolbovite na vodovite od niskonaponskite mreì 12
7 Zazemjuvawe na stolbovite od 10 kV i 20 kV te vodovi 14
8 Zazemjuvawe na stolbovite od 35 kV te vodovi 16
9 Zazemjuvawe na stolbovite od 110 kV te vodovi 17
10 Primena na za[titno jaè 18
11 Merewe na otpornost na zazemjuvawe 18

TP-9
6


1.1 Ovaa preporaka se odnesuva na izveduvawe na zazemjuvaweto i zazemjuva~ite na
stolbovie na nadzemnite elektroenergetski vodovi so napon 1 kV, 10 kV, 20 kV,
35 kV i 110 kV koi se koristat vo distributivnite mreì, ili se priklu~uvaat na
postoe~kite mreì. Preporakata e usoglasena so vaè~kite tehni~ki propisi i
standardi.

1.2 Ovaa preporaka treba da \i:
utvrdi osnovnite kriteriumi za dimenzionirawe na zazemjuvaweto na
stolbovite od nadzemnite vodovi;
prepora~a materijalite i presecite na zazemjuva~ite i zemjovodite;
prepora~a konkretnite re[enija za izveduvawe na zazemjuva~ite na
stolbovite vo zavisnost od naponot na vodot, na~inot na zazemjuvawe na
neutralnata to~ka na mreàta, na~inot na ispolnuvawe na uslovite za
bezopasnost, kako i od odbranoto nivo na za[tita od povratni preskoci na
provodnicite na vodot pri udar na grom vo stolb ili vo za[titnoto jaè na
vodot;
utvrdi tehni~kite karakteristiki i primenata na za[titnoto jaè;
prepora~a na~inot na merewe na otpornosta na zazemjuvawe na stolbovite.


2.1 Zazemjuva~ na stolbot: provodnik koj neizoliran e poloèn vo zemja i e povrzan so
armaturata na stolbot, kako i armaturata na stolbot koja preku temelot e vo dopir so
zemjata.

2.2 Zemjovod: vod koj preku stegalkite za zazemjuvawe na stolbot go spojuva sobirniot
zemjovod so zazemjuva~ot na stolbot, kako i vodot koj ja spojuva armaturata na stolbot
i metalnite elementi na stolbot (konzoli, nosa~i na izolatori, odvodnici na
prenaponi, za[titno jaè itn.) so sobirniot zemjovod.

2.3 Sobiren zemjovod: vod na koj se priklu~eni pove]e zemjovodi.

2.4 Otpornost na rasprostirawe na zazemjuva~ot: otpornost na zemjata pome\u
zazemjuva~ot i referentnata zemja.

2.5 Impedansa na zazemjuvaweto na stolbot: vkupnata impedansa koja se dobiva so
paralelnata vrska mome\u otpornosta na rasprostirawe na temelot na stolbot kako
zazemjuva~, posebno poloèniot zazemjuva~ na stolbot i za[titnoto jaè ako postoi,
vodejki smetka za nivnoto me\usebno vlijanie.

2.6 Udarna otpornost na zazemjuvaweto: otpornost na zazemjuvaweto na stolbot pri
protekuvawe na udarnata struja od grom.

2.7 Napon na dopir: pad na naponot vo ~ove~koto telo koga ~ovek, stoejki na okolu 1 mod
stolbot, go dopira stolbot vo momentot na zemjospoj na stolbot.

2.8 Napon pred dopir: razlika pome\u potencijalite na koi se nao\a stolbot i
potencijalot na tloto na okolu 1 mod stolbot, vo momentot na zemjospoj na stolbot.

2.9 Elektri~na otpornost na ~ove~koto telo (R
~
): otpornost koja zavisi od
vospostaveniot napon na dopir i iznesuva R
~
= 1000 (bez ~evli), R
~
= 1000 (so
atestirana HTZ oprema).


3.1 Zazemjuvawata na neutralnite to~ki na distributivnite mreì 1 kV, 10 kV, 20
kV, 35 kV i 110 kV se izveduvaat spored TP-6:
a) Neutralnata to~ka na 10 kV i 20 kV mreì e izolirana ili zazemjena preku
b) Neutralnata to~ka na 35 kV mreì e izolirana ili zazemjena preku niskoomska
impedansa.

TP-9
7

Tipizirana vrednost na strujata na zemjospoj vo zazemjenite mreì 10 kV, 20 kV i
35 kV e 300 A. Vo 20 kV i 35 kV te mreì strujata na zemjospoj moè da bide i
pogolema od 300 A, no najmnogu 1000 A.
v) Neutralnata to~ka na 1 kV i 110 kV te mreì direktno se zazemjeni.

3.2 Vremetraewe na zemjospojot (t
z
), spored TP-4a, iznesuva

a) vo izolirani 10 kV i 20 kV mreì:
t
z
3 s ako vrednosta na vkupnata kapacitivna struja na zemjospoj nadminuva
10 A;
t
z
2 h ako vrednosta na vkupnata kapacitivna struja na zemjospoj ne
nadminuva 10 A;
b) vo zazemjenite 10 kV, 20 kV i 35 kV mreì:
t
z
1 s vo 10 kV i 20 kV te mreì;
t
z
2 s vo 35 kV te mreì;
v) vo direktno zazemjenite 110 kV mreì: t
z
0,5 s

4. IZVEDUVAWE ZAZEMJUVAWE NA STOLBOVITE OD VISOKONAPONSKITE
VODOVI

4.1 Metalnite i armiranobetonskite stolbovi treba da bidat zazemjeni. Za taa cel
za sekoj stolb treba da se izvede poseben zazemjuva~.

4.2 Stolb od drvo ili od nekoj drug izolacionen materijal ne se zazemjuva, nitu se
zazemjuvaat metalnite konzoli i nosa~ite na izolatori na stolbot. Me\utoa, na
stolb od drvo ili nekoj drug izolacionen materijal se izveduva zazemjuva~ ako
na stolbot se nao\a:
za[titno jaè ili metalna traka za za[tita od udar na grom,
liniski rastavuva~,
odvodnici na prenapon,
visokonaponska kablovska zavr[nica,
i toga[ zazemjuva~ot se izveduva kako kaj armiranobetonski ili metalen stolb, taka
da preku sobirniot zemjovod se ostvaruva galvanska vrska pome\u metalnite delovi
na stolbot i zazemjuva~ot na stolbot.

Isklu~itelno, nosa~ite na izolatori koi direktno se zavrtuvaat vo drvoto ne mora
da se priklu~at na sobirniot zemjovod.

4.3 Kako materijal za izveduvawe na zazemjuva~ot na stolbot se koristi okrugla
pocinkuvana ìca so dijametar 10 mm ( O 10 ~ J US N. B4. 901) .

Za direktno poloùvawe na zazemjuva~ot vo tloto ne se prepora~uva da se
primenuvaat trakasti ~eli~ni pocinkuvani zazemjuva~i.

Za sobiren zemjovod kaj drvenite stolbovi (to~ka 4.8) moè da se koristi i ~eli~na
pocinkuvana traka so presek 100 mm
2
i so debelina 4 mm.

Slojot cink za zazemjuva~ot ili zemjovodot e so debelina pogolema od 70 m.

4.4 Zazemjuva~ite na stolbovite se izveduvaat vo vid na prsten, vo vid na zrak ili
vo vid na kombinacija od zrak i presten:

4.4.1 Prstenastiot zazemjuva~ se izveduva so eden prsten (sl. 4.4.1a), koj se poloùva na
dlabo~ina 0,7 mdo 0,8 m.

Isklu~itelno, na mesta so postrogi barawa vo pogled za ispolnuvawe na uslovite za
bezbednost od napon na dopir se koristi zazemjuva~ so dva prstena na dlabo~ina od
0,5 m i na oddale~enost od 1 m od ivicata na stolbot, dodeka vtoriot prsten se
postavuva na dlabo~ina 0,8 m do 1 m i na oddale~enost od 2 m od stolbot (sl.4.4.1b).

Prstenastiot zazemjuva~ ima prednost vo uslovi na ograni~en prostor, kako i vo site
slu~ai kade mora da se zeme vo predvid za[titata od napon na dopir.

TP-9
8

a) so eden prsten b) so dva prstena

(1) stegalka za zazemjuvawe; (2) okrugla ~eli~na pocinkuvana ìca 10 mm.

Sl. 4.4.1: Prstenasti zazemjuva~i

4.4.2 Zrakastiot zazemjuva~, koj se poloùva na dlabo~ina 0,7 m do 0,8 m, se izveduva so
~etiri kraka (sl. 4.4.2a). Agolot pome\u ktacite da ne e pomal od 60
0
.

Isklu~itelno, na mesta so ograni~en prostor (pokraj pati[ta, reki, objekti i sl.)
moè da se koristi zazemjuva~ so tri kraka (sl. 4.4.2b) odnosno so dva kraka (sl
4.4.2v) ako fizi~ki ne e vozmo`no da se izvede zazemjuva~ so ~etiri kraka.

Zrakastite zazemjuva~i imaat prednost kaj vodovi koi se nao\aat na tereni so silni i
za~esteni atmosferski praznewa, kako i za zazemjuvawe na odvodnici na prenapon
koi se nao\aat na stolbot.

(1) stegalka za zazemjuvawe (sl. 4.7); (2) par~e za vkrstuvawe

Sl. 4.4.2: Zrakasti zazemjuva~i

TP-9
9

4.5 Zazemjuva~ot treba da bide vo dobar kontakt so tloto vo koe se poloùva. Ne e
dozvoleno prodolùvawe na zazemjuva~ot.

Se prepora~uva prstenastite zazemjuva~i da se izveduvaat bez spojni mesta vo
zemjata (sl. 4.4.1), dodeka kracite na zrakastite zazemjuva~i se povrzuvaat so pomo[
na standardni par~iwa za vkrstuvawe ili spojnici (sl. 4.4.2).

Podzemnite spoevi treba da bidat za[titeni od prodirawe na vlaga, na primer so
zalevawe so bitumen.

Na sl. 4.5 daden e primer za izveduvawe na anodna za[tita na zazemjuva~ot. Ovaa
za[tita posebno se prepora~uva:
za site stolbovi na 35 kV i 110 kV te vodovi;
za stolbovite na 10 kV i 20 kV te vodovi kaj koi se bara ispolnuvawe na
uslovite za bezbednost od napon na dopir spored to~ka 5.6.

merki vo mm

(1) zazemjuva~ na stolbot, Fe/Zn 10 mm; (2) anodna za[titan a zazemjuva~ot

Sl. 4.5: Anodna za[titan a zazemjuva~ot

4.6 So pomo[ na zazemjuva~ot na stolbot treba da se obezbedi doverliva galvanska vrska
na metalnite i armiranobetonskite konzoli, nosa~ite na izolatorite koi se
montirani na niv, metalnite osnovi i polugi za rakuvawe so liniskite rastavuva~i,
kako i za[titnoto jaè, so sobirniot zemjovod.

Na sl. 4.6 (sl. 11.3 vo TP-10a) daden e primer za izveduvawe na zemjovodot koj ja
spojuva ~aurata za zazemjuvawe na betonskata konzola so ~aurata na sobirniot
zemjovod.

Sl. 4.6: Vrska pome\u armaturata na stebloto i konzolata na stolbot

4.7 Na sekoj stolb koj se zazemjuva mora da postoi najmalku edna stegalka za
zazemjuvawe ( ispitna spojnica ), preku koja se ostvaruva galvanska vrska na
zazemjuva~ot so sobirniot zemjovod. Stegalkata treba da e postavena taka da posle
ukopuvaweto na stolbot da bide najmalku 0,3 mnad nivoto na tloto (temelot).

Izveduvaweto na stegalkata za zazemjuvawe zavisi od konstrukcijata na stolbot, no
priklu~uvaweto na zazemjuva~ot treba da bide ednostavno. Rabotite, kako [to se:
zavaruvawe i bu[ewe na dupki, treba da se obavat vo rabotilnica.

Na sl. 4.7 dadeni se nekolku primeri na izveduvawe na stegalki za zazemjuvawe za
armiranobetonski, ~eli~no-re[etkasti i drveni stolbovi.
TP-9
10

4.8 Kako sobiren zemjovod se koristi
kaj metalnite stolbovi: konstrukcijata na stolbot;
kaj armiranobetonskite stolbovi: najmalku edna armaturna [ipka so
dijametar od najmalku 10 mm, koja se protega od vrvot do krajot na stolbot;
kaj drvenite stolbovi: okrugla ~eli~na pocinkuvana ìca so dijametar 10 mm
ili pocinkuvana ~eli~na traka so presek od najmalku 100 mm
2
i debelina od
najmalku 4 mm.

5 KRITERIUMI ZA DIMENZIONIRAWE NA ZAZEMJUVAWETO NA STOLBOVITE OD
VISOKONAPONSKITE VODOVI

5.1 Osnovni kriteriumi za dimenzionirawe na zazemjuvawata na stolbovite na
vodovite so goli jaìwa se:
za[tita od povratni preskoci pri udar na grom vo stolb ili vo
za[titnoto jaè;
za[tita od napon na dopir (ispolnuvawe na uslovite za bezopasnost).

Ovie kriteriumi ne se merodavni za stolbovi od nadzemnite vodovi izvedeni so
SKS, kaj koi problemot na zazemjuvawe se re[ava spored to~ka 5.10 (vidi TP-8).

5.2 Povratniot preskok od stolbot na provodnicite ne e verojaten ako vrednosta na
udarnata otpornost na zazemjuvaweto na stolbot go ispolnuva uslovot:

R
u
U
i
/ I
u

kade e:
R
u
- udarna otpornost na zazemjuvawe na stolbot bez galvanska vrska so
za[titnoto jaè ()
U
i
- podnosliv udaren napon na izolatorite na vodot na suvo (kV);
I
u
-

temena vrednost na udarnata struja na gromot (kA).

5.3 Za odreden stepen na izolacija na vodot, pri dimenzionirawe na otpornosta na
zazemjuvawe na stolbot treba da se zeme vo predvid za~estenosta i temenata
vrednost na udarnite strui na gromovite vo podra~jeto na trasata, sigurnosta na
vodot i brojot na defektite na vodot od aspekt na va`nosta na vodot, kako i
tro[ocite za izrabotka na zazemjuva~ot na stolbot.

Vrz osnova na dolgogodi[nata praksa vo eksploatacijata na elektrodistributivnite
mreì i za prose~ni terenski uslovi na na[eto podra~je, se smeta deka e postignat
zadovolitelno nivo od za[tita od povratni preskoci ako udarnata otpornost
na zazemjuvaweto na stolbot iznesuva:

R
u
15 .

Poedini stolbovi, kako:
prvite dva tri stolba do TS H/10(20) kV na koi e priklu~en vodot i
stolbot so odvodnici na prenapon

treba da imaat povisoko nivo na za[tita od povratni preskoci, i za tie
stolbovi se prepora~uva udarna otpornost za zazemjuvawe na stolbot:

R
u
10 .

Baranite vrednosti na udarnata otpornost na zazemjuvaweto od 15 ili 10 treba
da se postignat samo so pomo[ na temelot na stolbot i zazemjuva~ot na stolbot,
isklu~uvajki go vlijanieto na za[titnoto jaè.

5.4 Ako kaj poedini stolbovi vrednosta na udarnata otpornost na zazemjuvaweto od
to~ka 5.3 ne moè da se postigne na ekonomi~en na~in (slu~aj na lo[a specifi~na
otpornost na tloto), treba da se zajakne izolacijata na stolbot (na primer: primena
na stapni izolatori, primena na izolatori so polno jadro, dodavawe na novi ~lenovi
vo izolatorskiot lanec itn.), ili na toj vod treba da se o~ekuva zgolemen broj na
defekti.

TP-9
11

Armirano -
betonski stolb

Sl. 4.7a Stegalka za armirano betonski stolb

profil od ~eli~no
re[etkastiot stolb

Sl. 4.7b Stegalka za ~eli~no re[etkast stolb

Drven stolb

Sl. 4.7v Stegalka za armirano betonski stolb

TP-9
12

5.5 Udarnata otpornost na zazemjuvaweto na stolbot (R
u
) se razlikuva od otpornosta
na zazemjuvawe (R
s
) koja se dobiva so merewe so merni uredi . Me\utoa, za voobi~aeni
dimenzii na zazemjuva~ite koi se koristat vo distributivnite mreì, vklu~uvajki go
i vlijanieto na za[titnoto jaè na vodot vrz impedansata na zazemjuvaweto (to~ka
11.3), vaì odnosot:

R
u
R
s

5.6 Uslovite na bezbednost od napon na dopir treba da bidat zadovoleni vo
slednite slu~ai:

a) kaj metalnite i armiranobetonskite stolbovi koi se nao\aat na tereni kako [to se:
javni kupatila (plaì), kampovi, pokraj detski igrali[ta i sli~no, bez ogled na
naponskoto nivo na vodot i na~inot na zazemjuvawe na neutralnata to~ka;
b) kaj stolbovite (drveni, metalni i armiranobetonski) na koi se nao\aat liniski
rastavuva~i;
v) kaj metalnite i armiranobetonskite stolbovi vo mreìte so izolirana neutralna
to~ka, ako ne e ispolnet nitu eden od uslovite od to~ka 5.7 i ako stolbovite se
nao\aat: na obrabotliva povr[ina, na oddale~enost od najmalku 15 m od prometen pat
ili stanbena zgrada, vo ograden dvor, vo park ili na [etali[te.

5.7 Uslovite na bezopasnost od napon na dopir, spored propisite, se zadovoleni
ako e ispolnet barem eden od slednite uslovi:

a) ako kaj stolbot ne moè da se pojavi napon na dopir pogolem od 65 V, koe se
dokaùva so presmetuvawe (to~ka 7.4), ili se izbira zazemjuva~ na stolbot so takov
oblik i dimenzii taka da i bez posebni kontroli ili merewa se smeta deka uslovite
na bezopasnost se zadovoleni (to~ka 7.9), ili
b) ako zemjospojot se isklu~uva so deluvawe na brza zemjospojna za[tita vo vreme od
najmalku 3 y, ili
v) ako pojavuvaweto zemjospoj na stolbot ne e verojatno (primena na stapni
izolatori ili izolatori so polno jadro).

5.8 Naponot na ~ekor ne se presmetuva, nitu e potreben dokaz so merewe, bez ogled na
mestoto na vgraduvawe na stolbot, vrstata i naponot na vodot, kako i na~inot na
zazemjuvawe na neutralnata to~ka.

5.9 Zazemjuva~ot na prviot stolb od nadzemniot vod do TS treba da bide galvanski
povrzan so sistemot na zazemjuvawe na TS na koja [to e priklu~en vodot:
preku za[titnoto jaè (ako postoi), to~ka 10.6;
preku pla[tot ili elektri~nata za[tita na kabelot, ako na stolbot se nao\a
kablovska zavr[nica na priklu~okot od TS do nadzemniot vod.

Dozvoleno e i direktno povrzuvawe na zazemjuva~ot na stolbot so zazemjuva~ot na TS,
ako se nao\aat na malo rastojanie.

5.10 Za stolbovite na 10 kV, 20 kV i 35 kV te vodovi izvedeni so SN SKS ne se
rabotat posebni zazemjuva~i nitu se prevzemaat nekoi posebni merki za za[tita od
indirekten dopir (TP-8).

Isklu~itelno, posebni zazemjuva~i se izveduvaat vo slednite slu~ai:
na stolbot na koj se nao\aat odvodnici na prenapon;
na stolbot na koj se zazemjuva nose~koto jaè od SN SKS;
na stolbot na koj SN SKS se javuva neizolirano.

6 ZAZEMJUVAWE NA STOLBOVITE NA VODOVITE OD
NISKONAPONSKATA MRE@A (1 kV)

6.1 Za metalnite i armiranobetonskite stolbovi od niskonaponskite (NN) vodovi
ne se izveduvaat posebni zazemjuva~i, nitu se prevzemaat posebni za[titni
merki vo pogled na ispolnuvawe na uslovite za bezbednost od napon na dopir.
Istoto vaì i za stolbovite za javno osvetluvawe i kablovskite zavr[nici na tie
stolbovi.

TP-9
13

Isklu~itelno, koga ovie stolbovi za NN vodovi so goli provodnici se nao\aat na
tereni kako [to se: javni kupatila (plaì), kampovi, pokraj detski igrali[ta i
sli~no se primenuva edna od slednite dve za[titni merki:
a) oblikuvawe na ponencijalot, so poloùvawe na prstenast zazemjuva~ okolu stolbot
na oddale~enost od 1 m i na dlabo~ina od 0,5 m, ili
b) izolirawe na stojali[teto so [irina 1,25 m: so asfaltirawe so debelina na sloj od
najmalku 10 mm, ili so posipuvawe so krupen slaboprovoden ~akal so debelina na
slojot od najmalku 100 mm.

6.2 Ako vo niskonaponskite mreì i instalaciite kaj potro[uva~ite se primenuva
za[tita so avtomatsko isklu~uvawe na napojuvaweto vo TN sistem, stolbovite od NN
te vodovi ne se priklu~uvaat na neutralniot provodnik na vodot. Isklu~ok se
stolbovite kaj koi se izveduvaat zazemjuva~i za smaluvawe na otpornosta na
zazemjuvawe na neutralniot provodnik, pri [to se postapuva na sledniot na~in:
neutralniot provodnik se priklu~uva na sobirniot zemjovod, koj se izveduva
spored to~ka 4.8;
zazemjuva~ot na stolbot se izveduva vo vid na prsten (sl. 4.4.1a) ili vo vid na
zrak so 4 kraka (sl. 4.4.2a).

6.3 Zazemjuvaweto na neutralniot provodnik spored to~ka 6.2 se izveduva na sekoj
radijalen ogranok od NN ta mreà podolg od 200 m so pomo[ na eden zazemjuva~ koj
se postavuva na krajniot stolb na ogranokot, ili so pomo[ na pove]e zazemjuva~i
rasporedeni kaj stolbovite koi se nao\aat na oddale~enost najmnogu 200 m od
krajniot stolb na ogranokot (sl. 6.3). Pri toa vkupnata otpornost na zazemjuvawe na
neutralniot provodnik, mereno kaj krajniot stolb na ogranokot zaedno so
zazemjuva~ite na stolbovite, ne smee da nadmine vrednost od R
0m
10 (vidi
Dodatok na preporakata), osven vo slu~aj na krajot na ogranokot da se nao\a nekoj
objekt (zgrada) vo koj e izveden temelen zazemjuva~ i se sprovedeni merki za
izedna~uvawe na potencijalot.

Zazemjuvaweto na neutralniot provodnik na krajot na dolg radijalen ogranok od NN
mreà moè da se izvede i vo TT sistemot.

temelen
zazemjuva~

Sl. 6.3: Zazemjuvawe na neutralniot provodnik vo nadzemna NN mreà
vo TN sistem

6.4 Odvodnicite na prenapon se vrzuvaat preku sobiren zemjovod za zazemjuva~ot na
stolbot. Prednost ima zrakastiot zazemjuva~ so ~etiri kraka (sl. 4.4.2a) so dolìna
na eden krak od 1 m. Me\utoa, ako kaj stolbot e izveden prstenast zazemjuva~ zaradi
oblikuvawe na potencijalot ili zaradi zazemjuvawe na neutralniot provodnik na
krajot na ogranokot, ovoj prstenast zazemjuva~ se koristi i kako zazemjuva~ na
odvodnicite na prenapon.
Vo NN-te mreì vo koi se koristi TN sistem za napojuvawe, odvodnicite na prenapon
moè da se zazemjat preku neutralniot provodnik.

TP-9
14

7 ZAZEMJUVAWE NA STOLBOVITE OD 10 kV I 20 kV

7.1 Zazemjuva~ot na stolbovite na 10 kV i 20 kV te vodovi se izveduva vo vid na eden
prsten okolu stolbot. Isklu~itelno se izveduva zazemjuva~ so dva prstena , ili vo
vid na zrak.

7.2 Udarnata otpornost na rasprostirawe na zazemjuva~ot na stolbot (R
u
), koja e
pribli`no ednakva na otpornosta na rasprostirawe (R
s
) na istiot zazemjuva~, se
presmetuva so pomo[ na izrazot:

R
u
R
s
=r

kade e:

r - Relativna otpornost na rasprostirawe (/m) na zazemjuva~ot na stolbot,
zaedno so temelot na stolbot, i se dobiva od sl. 7.2;
- Specifi~na elektri~na otpornost na tloto ( m).

Sl. 7.2: Relativna otpornost na rasprostirawe na zazemjuva~ot na stolbot

7.3 Kriteriumot za za[tita od povratni preskoci za 10 kV i 20 kV te vodovi e
zadovolen ako e ispolnet uslovot od to~ka 5.3.

Za razli~ni vrednosti na specifi~nata otpornost na tloto ( ) na koe se nao\a
stolbot, so koristewe na izrazot vo to~ka 7.2 i dijagramot vo istata to~ka, moè da
se presmetaat dimenziite na zazemjuva~ot na odbranata konfiguracija (prsten, zrak,
vidi vo Dodatokot na ovaa preporaka).

7.4 Ako neutralnata to~ka na 10 kV ili 20 kV strana e izolirana, a zemjospojot ne se
isklu~uva so deluvawe na brza zemjospojna za[tita, toga[ treba da se izvr[i i
proverka na zazemjuvaweto na stolbot soglasno so kriteriumot za za[tita od napon
na dopir.

Uslovot za bezbednost od napon na dopir e ispolnet ako naponot na dopir kaj
stolbot bide pomal od trajno dozvoleniot napon na dopir, i toga[ vaì odnosot:

U
d
=k
s
E
d
=k
s
k
d
I
z
65 V

kade e:
U
d
- napon na dopir kaj stolbot (V);
E
d
- napon pred dopirot kaj stolbot (V);
k
s
- koeficient so koj se uvaùva vlijanieto na preodnata otpornost na
~ovekovite stapala na tloto kaj stolbot;
k
d
- koeficient na naponot pred dopirot (V / Vm)
I
z
- vkupna kapacitivna struja na zemjospoj na mreàta (A).

TP-9
15

7.5 Za razli~ni vrednosti na specifi~na otpornost na tloto () i vrednost na
elektri~na otpornost na ~ove~koto telo: R
~
=1000 , koeficientot k
s
od izrazot
7.4 se presmetuva so pomo[ na izrazot:

k
s
=1 / [ 1 +1,5 10
-3
]

7.6 Za razli~ni vrednosti na radiusot L na zazemjuva~ot so eden prsten, odnosno za
razli~ni vrednosti na dolìnata L na eden krak na zrakastite zazemjuva~i,
koeficientot k
d
od izrazot 7.4 ima vrednosti koi se dobivaat od dijagramot na sl.
7.6.

Sl. 7.6: Koeficient na naponot pred dopirawe na stolbot

7.7 Kriteriumot na za[tita od napon na dopir vo izolirana 10 kV i 20 kV mreà se
proveruva za struja na zemjospoj I
z
10 A, bidejki koga strujata na zemjospoj vo
izoliranata mreà ]e nadmine 10 A se koristi usmerena zemjospojna za[tita so brzo
isklu~uvawe na zemjospojot (to~ka 3.2), i toga[ vo soglasnost so propisite ne postoi
ograni~uvawe na vrednosta na otpornosta na zazemjuvawe na stolbot so ogled na
uslovite za bezopasnost od napon na dopir. Vo dodatokot na ovaa preporaka moè da
se vidi deka kriteriumot za za[tita od povtoren preskok vo na[i uslovi obi~no e
postrog od kriteriumot za za[tita od napon na dopir.

Isklu~ok se stolbovite koi se nao\aat na tereni kako [to se: javni plaì, kampovi,
pokraj detski igrali[ta i sli~no, kaj koi zazemjuva~ot na stolbot zadolìtelno se
izveduva vo vid na dva prstena spored sl. 4.4.1b.

7.8 Ako neutralnata to~ka na 10 kV ili 20 kV ta mreà e zazemjena preku
niskoomska impedansa, sekoj zemjospoj se isklu~uva so deluvawe na brza
zemjospojna za[tita, pa ne e potrebno zazemjuva~ite na stolbovite da se
dimenzioniraat spored kriteriumot za za[tita od napon na dopir, nitu e potrebno so
merewe da se dokaùva naponot na dopir okolu stolbot.

izveduva vo vid na dva prstena spored sl. 4.4.1b.

7.9 Kaj stolbot (drven, metalen i armirano betonski) od 10 kV ili 20 kV ot vod na
koj se nao\a liniski rastavuva~ zadolìtelno se izveduva zazemjuva~ na
stolbot. Metalnata osnova na rastavuva~ot i polugata za rakuvawe so rastavuva~ot
mora preku sobirniot zemjovod da bide vo galvanska vrska so zazemjuva~ot na
stolbot. Se koristi zazemjuva~ so dva prstena spored to~ka 4.4.1 i sl. 4.4.1b.

TP-9
16

7.10 Odvodnicite na prenapon se vrzuvaat preku sobirniot zemjovod za zazemjuva~ot na
stolbot. Metalnata konzola na koja se montiraat odvodnicite na prenapon moè da
se koristi kako del od zemjovodot do sobirniot zemjovod. Kako zazemjuva~ se koristi
zrakast zazemjuva~ so ~etiri kraka (isklu~itelno so tri kraka). Me\utoa, ako kaj
stolbot e izveden zazemjuva~ so dva prstena zaradi oblikuvawe na potencijalot, ovoj
zazemjuva~ se koristi kako zazemjuva~ na odvodnikot na prenapon. Dolìnata na
krakot L treba da se izbere spored kriteriumot za za[tita od povratni preskoci
(zadolìtelno R
u
15 , se prepora~uva R
u
10), a vo slu~aj na izveduvawe na
zazemjuva~ so dva prstena presmetuvaweto ne se izveduva.

7.11 Ako vo tekot na koristeweto na vodot se utvrdi deka poedini stolbovi posebno se
izloèni na defekti kako posledica od atmosferski praznewa, treba da se
podobrat zazemjuva~ite na takvite stolbovi ili na niv da se zajakne izolacijata
(to~ka 5.4), ili da se primenat i dvete navedeni merki.

8 ZAZEMJUVAWE NA STOLBOVITE NA 35 kV te VODOVI

8.1 Zazemjuva~ot na stolb od 35 kV vod se izveduva vo vid na eden prsten na
oddale~enost od 1,3 m od ivicata na stolbot. Isklu~itelno se izveduva zazemjuva~
so dva prstena, ili vo vid na zrak.

Na slika 8.1a daden e primer za izveduvawe na zazemjuva~ na ~eli~no-re[etkast
stolb, a na sl 8.1b na armiranobetonski stolb.

8.2 So izveduvawe na zazemjuva~ite spored to~ka 8.1 se smeta deka e zadovolen
kriteriumot za za[tita od povratni preskoknuvawa, pa ne e potrebno da se pravi
posebno presmetuvawe.

a) ~eli~no re[etkast stolb b) armiranobetonski stolb

(1) stegalka za zazemjuvawe; (2) anodna za[tita na zazemjuva~ot;
(3) okrugla ~eli~na pocinkuvana ìca 10 mm.

Sl. 8.1: Izveduvawe na zazemjuvawe na 35 kV stolb

8.3 Ako neutralnata to~ka na 35 kV ta mreà ako e zazemjena preku niskoomska
impedansa, sekoj zemjospoj se isklu~uva so brzo deluvawe na zemjospojnata
za[tita. Za ovakvi slu~ai ne e potrebno dimenzionirawe na zazemjuva~ot na stolbot
spored kriteriumot za za[tita od napon na dopir, nitu e potrebno dokaùvawe so
merewe na naponot na dopir.

Za ovakvi slu~ai, isklu~ok se stolbovite koi se nao\aat na tereni kako [to se: javni
plaì, kampovi, pokraj detski igrali[ta i sli~no, kaj koi zazemjuva~ot na stolbot
zadolìtelno se izveduva vo vid na dva prstena spored sl. 4.4.1b.

TP-9
17

8.4 Odvodnicite na prenapon se vrzuvaat preku sobirniot zemjovod za zazemjuva~ot na
stolbot. Metalnata konzola na koja se montiraat odvodnicite na prenapon moè da
se koristi kako del od zemjovodot do sobirniot zemjovod. Kako zazemjuva~ se koristi
zrakast zazemjuva~ so ~etiri kraka (isklu~itelno so tri kraka). Me\utoa, ako kaj
stolbot e izveden zazemjuva~ so dva prstena zaradi oblikuvawe na potencijalot, ovoj
zazemjuva~ se koristi kako zazemjuva~ na odvodnikot na prenapon. Dolìnata na
krakot L treba da se izbere spored kriteriumot za za[tita od povratni preskoci za:
R
u
10, a vo slu~aj na izveduvawe na zazemjuva~ so dva prstena presmetuvaweto ne
se izveduva.

8.5 Ako vo tekot na koristeweto na vodot se konstatira deka poedini stolbovi posebno
se izloèni na defekti kako posledica na atmosferski praznewa, treba da se
podobrat zazemjuva~ite na takvite stolbovi ili da se zajakne nivnata izolacija
(to~ka 5.4), ili da se primenat dvete merki.

9 ZAZEMJUVAWE NA STOLBOVITE NA 110 kV te VODOVI

9.1 Zazemjuva~ot na stolb od 110 kV vod se izveduva vo vid na eden prsten na
oddale~enost od 1 m od ivicata na temelot na stolbot, na dlabo~ina 0,7 m do 0,8 m.
Zazemjuva~ot na dve mesta se vrzuva za konstrukcijata na stolbot, dodeka kaj
stolbovite so ~etiri temeli se prepora~uva sekoj krak na stolbot da ima svoj
priklu~ok na zazemjuva~ot. Na sl. 9.1 prikaàn e primer za izveduvawe na zazemjuva~
na stolb od 110 kV vod so ~etiri temeli.

(1) stegalka za zazemjuvawe;
(2) anodna za[titan a zazemjuva~ot;
(3) okrugla ~eli~na pocinkuvana ìca
10 mm.

Sl. 9.1: Izveduvawe na zazemjuvawe na 110 kV stolb

9.2 So izveduvawe na zazemjuva~ot spored to~ka 9.1 se smeta deka e zadovolen
kriteriumot za za[tita od povratni preskoci, pa ne e potrebno da se pravat
posebni presmetuvawa.

9.3 Neutralnata to~ka na 110 kV ta mreà e direktno zazemjena, pa sekoj zemjospoj
se isklu~uva so brzo deluvawe na za[titata. Zatoa ne e potrebno dimenzionirawe
na zazemjuva~ot spored kriteriumite za za[tita od napon na dopir, nitu e potrebno
dokaùvawe so merewe na naponot na dopir.

izveduva vo vid na dva prstena : prviot prsten se izveduva spored to~ka 9.1, a
vtoriot prsten se postavuva na oddale~enost 1 m od prviot prsten i na dlabo~ina
1m.

TP-9
18

9.4 Ako vo tekot na koristeweto na vodot se konstatira deka poedini stolbovi posebno
se izloèni na defekti kako posledica na atmosferski praznewa, treba da se
podobrat zazemjuva~ite na takvite stolbovi ili da se zajakne nivnata izolacija, ili
da se primenat dvete merki.

10 PRIMENA NA ZA{TITNOTO JA@E

10.1 Za[titnoto jaè sluì za za[tita na vodot od direkten udar na grom.
Za[titnoto jaè se postavuva dovolno visoko nad faznite provodnici taka da se
obezbedi za[titen agol od 30
0
.

10.2 110 kV te vodovi po celata dolìna se gradat so za[titno jaè.

10.3 35 kV te vodovi so za[titno jaè se gradat vo dolìna od 1 km pred
postroenieto na koe se priklu~uva vodot i na tereni so visoko kerauni~no nivo,
pogolemo od 40.

10.4 10 kV i 20 kV te vodovi se gradat bez za[titno jaè.
Isklu~itelno za[titno jaè se postavuva:
na vod na koj kerauni~noto nivo e pogolemo od 40, osven ako indirektno ne e
za[titen od nekoi visoki objekti (drva, zgradi itn.);
na vod koj napojuva va`ni objekti za posebna namena, kako: skladi[ta, vojni
objekti, TV predavateli itn.

10.5 Na NN vodovite ne se postavuva za[titno jaè.

10.6 Za[titnoto jaè mora da ima galvanska vrska so:
sobirniot zemjovod na stolbot;
za[titnoto zazemjuvawe na postroenieto na koe se priklu~uva vodot.

10.7 Za 110 kV te vodovi se prepora~uva da se koristi za[titno jaè od nekoj dobro
sprovoden materijal ( Al/~, E-AlMgSi itn.), i toa najmalku na 5 raspona od
postroenieto na koe e priklu~en vodot, dodeka na preostanatiot del od 110 kV vod,
kako i na vodovite so poniski naponi, moè da se koristat i ~eli~ni jaìwa.
Vo za[titnoto jaè moè da bide vgraden i opti~ki kabel.

Primenata na dobro provodnite materijali ima vlijanie vrz smaluvawe na
impedansata na zazemjuvawe na stolbot, na smaluvawe na negativnite vlijanija na
PTT vodovite, na smaluvawe na delot na udarnata struja na gromot koj pominuva niz
stolbot, kako i na smaluvawe na redukcioniot faktor na vodot, so [to se olesnuva
ispolnuvaweto za bezopasnost vo postroenijata na koi se priklu~uvaat vodovite.

10.8 Zazemjuvaweto na za[titnoto jaè koe se nao\a na drvenite stolbovi od vodot, po
mo`nost treba da se izvede na sekoj stolb, no najmalku na sekoi 300 m.

11 MEREWE NA OTPORNOSTA NA ZAZEMJUVAWE NA STOLBOVITE

11.1 Mereweto na otpornosta na zazemjuvawe na stolbot se vr[i pred aktivirawe na
visokonaponskiot vod i sekoja peta godina od eksploatacijata na vodot.

11.2 Merewe na otpornosta na zazemjuvawe na stolbot se vr[i so prenosni merni uredi
so sopstven izvor na naizmeni~na struja, koj raboti po nekoja proverena metoda
(metoda na most, kompenzaciona metoda itn.).

Mereweto se vr[i bez odvojuvawe na zazemjuva~ot na stolbot od konstrukcijata na
stolbot i zaedno so za[titnoto jaè (impedansa na zazemjuvaweto).

Za[titata od povratni preskoci na stolbot e postignata ako so mereweto se dobie
deka e:
RR
u
15 za stolbovite bez za[titno jaè;
R 10 za stolbovite koi spored to~ka 5.3 treba da imaat povisok novo na
za[tita od povratni preskoknuvawa, kako i za stolbovite so za[titno jaè.

TP-9
19

11.3 Merewe na udarnata otpornost na zazemjuvaweto se prepora~uva da se vr[i na
stolbovite so za[titno jaè. Mereweto treba da se vr[i so priklu~en zazemjuva~ na
stolbovite i so priklu~eno za[titno jaè. Za zazemjuva~ite koi se opfateni so ovaa
preporaka, za ovaa namena moè da se koristi meren visokofrekventen ured na kogo
frekvencijata na mernata struja treba da bide tolku visoka da moè da se dobijat
vrednosti na otpornosta na zazemjuvawe na stolbot kako za[titnoto jaè da e
odvoeno od stolbot.

11.4 Mereweto na napon na dopir i napon na ~ekor kaj stolbovite ne se vr[i ako
zazemjuva~ite i ostanatite merki se izvedeni spored ovaa preporaka.

11.5 Specifi~nata elektri~na otpornost na tloto ( ) ne se meri.
Za presmetuvawata (to~ka 7.2, 7.4 i 7.5) moè da se koristat podatoci za prose~nite
vrednosti na specifi~nata otpornost na tloto izmereni na terenite na koi pominuva
vodot. Ako nema takvi podatoci, moè da se usvojat vrednostite od propisite za
zazemjuvawe na elektroenergetski postroenija nad 1000 V, tabela 11.5.

Tabela 11.5: Vrednosti na specifi~na otpornost na tloto ( )

Vrsta na tlo
( m)
re~na voda 50
treset 20
humus 20
obrabotuvana zemja 40
glina 40
glinesta zemja 100
pesokliva zemja 300
pesok 500
varovnik 700
~akal so zemja 3.000
kamenito tlo 10.000

Literatura:

1. Tehni~ki Preporaki Elektrodistribucija na Srbija

TP-9 Dodatok
______________________________________________________________________
1

-DODATOK-

PRIMENA NA DIMENZIONIRAWETO NA ZAZAMJUVAWETO NA
STOLBOVITE OD NADZEMNITE VODOVI

April 2005

TP-9 Dodatok
______________________________________________________________________
2


IZDAVA^ na II to izdanie
(dekemvri 2000):

EPS - DIREKCIJA ZA DISTRIBUCIJU ELEKTRI^NE ENERGIJE NA SRBIJA -
BELGRAD

Tehni~ko ureduvawe:

Tomislav Bojkovi]

Korektura:

Tomislav Bojkovi]


[tampa:

MST Gaji] Beograd

Tira`:

300 primeraka

(PREVEDEN TEKST NA MAKEDONSKI JAZIK April 2005)

IZDAVA^:

za Distribucija,


Panzo Andonov

Korektura:

Stru~en sovet za distributivna dejnost



[tampa:

Tira`:

Napomena:
dejnost pri ESM.
3. Ovaa preporaka e nameneta za interna upotreba vo ESM, kako stru~na literatura na vrabotenite vo
ESM.

TP-9 Dodatok
______________________________________________________________________
3

Primer br. 1:

10 kV (20 kV) vod odi po trasa na koja vrednosta na specifi~niot otpor na tloto iznesuva
prose~no: 100 m. Da se izbere zazemjuva~ na stolbot spored kriteriumite za
za[tita od povraten preskok.

Re[enie:

Kriteriumot za za[tita od povratni preskoci e zadovolen vo prose~ni uslovi ako
vrednosta na udarnata otpornost na zazemjuvaweto iznesuva:

R
u
R
s
15

Relativata otpornost na rasprostirawe na zazemjuva~ot se presmetuva spored to~ka 7.2
od TP-9:

r = R
s
/ = 15 / 100 =15 10
-2
m /

Kaj stolbovite kaj koi e potrebno da imame povisok nivo na za[tita od povratni preskoci,
kako: prvite dva tri stolba od TS na koi e priklu~en 10 kV (20 kV) ot vod, stolb so
odvodnici na prenapon itn., usvojuvame R
u
=10 , i toga[ e r =10 10
-2
. / m
Vrz osnova na presmetkite dadeni vo [ L.1 ], na sl. Pr. 1 (sl. 7.2 vo TP-9) daden e dijagramot
na zavisnost na relativnata otpornost na rasprostirawe r od dimenzijata L na
zazemjuva~ot, so uvaùvawe na vlijanieto na temelot na stolbot kako zazemjuva~.

Sl. Pr.1: Relativna otpornost na rasprostirawe na zazemjuva~ot na stolbot

Od dijagramot se gleda deka baranite vrednosti na udarnata otpornost na rasprostirawe
na zazemjuva~ot moè da se postigne so zazemjuva~ite na koi dimenziite se dadeni vo
tabelata Pr.1.

Tabela Pr.1: Dimenzii na zazemjuva~ot na stolbot za m 100
Zrakast zazemjuva~
L [m]
R
u
[ ]
Prstenast
zazemjuva~
L [m] 4 kraka 3 kraka 2 kraka
15 1,5 2,8 3,2 3,8
10 2,6 4,6 -

TP-9 Dodatok
______________________________________________________________________
4

Primer br. 2:

Na 10 kV (20 kV) vod izveden e tipski zazemjuva~ na stolbot vo oblik na prsten na
oddale~enost 1 m od stolbot. Vo koi uslovi ovoj zazemjuva~ go zadovoluva kriteriumot za
za[tita od povratni preskoci ?

Re[enie:

Ako se zeme prose~na vrednost na dijametarot na stolbot na dnoto od 0,2 m, se dobiva
deka radiusot na prstenot iznesuva: L =1,1 m. Za ovaa dimenzija od Sl.Pr.1 se dobiva:

r =17,5 10
-2
. / m

Od izrazot 7.2 sega dobivame deka ovoj zazemjuva~ so minimalni dimenzii zadovoluva ako
specifi~nata otpornost na tloto po dolìna na trasata na vodot iznesuva:

= R
s
/ r =15 / ( 17,5 10
-2
) 86 m

Za R
s
=10 pribli`no zadovoluva: 60 . m

Primer br. 3

10 kV (20 kV) vod odi po trasa na koja vrednosta na specifi~nata otpornost na tloto se
menuva vo granicite: 40 . 300 m m
Da se odredat dimenziite na prstenastite i zrakastite zazemjuva~i na stolbovite taka
da bide zadovolen kriteriumot za za[tita od povratni preskoci: R
u 15
.

Re[enie:

Na~inot na presmetuvawe e identi~en so opi[aniot vo Prilog 2, so varirawe na
dimenziite vo granicite: 1 m 5 L m. Rezultatite od presmetkata prikaàni se na
dijagramot na sl. Pr.3. Od dijagramot e mo`no direktno da se ot~itaat dimenziite na
odbraniot tip zazemjuva~i za vrednost na specifi~nata otpornost na tloto koi naj~esto
se sre]avaat na ovaa teritorija.

Sl. Pr.3: Zavisnost na dimenziite na zazemjuva~ot na stolbot od spec. otpor na tloto

TP-9 Dodatok
______________________________________________________________________
5

Primer 4:

10 kV (20 kV) vod odi po trasa na koja e 100 m . Ako dimenziite na prstenastiot
zazemjuva~ se izberat spored kriteriumite za za[tita od povratni preskoci (R
u
= 15
ili R
u
= 10), pri koja vrednost na trajna struja na zemjospoj napopnot na dopir kaj
stolbot nema da ja nadmine vrednosta na trajno dozvoleniot napon U
doz
= 65 V ?

Re[enie:

Uslovot za bezbednost ]e bide ispolnet ako naponot na dopir kaj stolbot bide pomal od
trajno dozvoleniot napon na dopir (to~ka 7.4):

U
d
=k
s
k
d
I
z
65 V

Koeficientot k
s
spored to~ka 7.5 pri 100 m iznesuva:

k
s
=1 / ( 1 +1,5 10
-3
) =1 / ( 1 +1,5 10
-3
100 ) 0,87.

Od dijagramot na sl. Pr.3 se dobiva da pri 100 m kriteriumot za za[tita od
povratni preskoci go zadovoluva prstenastiot zazemjuva~ so radius L =1,5 m (primer 1,
na koj odgovara koeficient k
d
=50 10
-3
V/Vm, koj se ot~ituva od dijagramot na sl.Pr.4
(sl.7.6 vo TP-9), koj e izraboten spored presmetkite napraveni vo [L.1].

Sl.Pr.4: Koeficient na naponot pred dopirawe na stolbot

Vrednosta na trajnata struja na zemjospoj pri koja odbraniot zazemjuva~ ednovremeno go
ispolnuva i uslovot za bezbednost od napon na dopir iznesuva:

I
z
=U
doz
/ ( k
s
k
d
) =65 / ( 0,87 50 10
-3
100) 15 A.

Na ist na~in se dobiva deka prstenastiot zazemjuva~ so otpornost na zazemjuvawe
R
u
=10 (L=2,6 m; k
d
=3 10
-3
V/Vm) \i ispolnuva i uslovite za bezbednost od napon na
dopir ako vkupnata kapacitivna struja na zemjospoj vo 10 kV ili 20 kV ta mreà ne ja
nadminuva vrednosta od I
z
25 A.

TP-9 Dodatok
______________________________________________________________________
6

Primer 5:

10 kV (20 kV) vod odi po trasa na koja vrednostite na specifi~nata otpornost na tloto se
menuvaat vo granicite 40 m 300 m .
a) da se odredat dimenziite na zazemjuva~ot na stolbot za da moè ednovremeno da se
zadovoli kriteriumot za za[tita od povraten preskok (R
u
15) i da se ispolni
uslovot za bezbednost od napon na dopir (U
doz
65 V).
b) Da se proceni koj od tie dva kriteriuma e postrog pri dimenzioniraweto na
zazemjuva~ite.

Re[enie

a) Za sekoja vrednost na specifi~nata otpornost na tloto ( ) se prepora~uva
koeficient k
s
spored to~ka 7.5, a od dijagramot na sl.Pr.3 da se pro~ita
soodvetnata vrednost na dimenzijata L za odreden tip na zazemjuva~, spored koja
od dijagramot na sl.Pr.4 da se pro~ita i soodvetnata vrednost na koeficientot k
d
.
Na krajot spored izrazot od to~ka 7.4 se presmetuva soodvetnata vrednost na
strujata na zemjospoj I
z
pri koja e zadovolen i uslovot za bezbednost od napon na
dopir.
Tekot na presmetuvawe za prstenastiot zazemjuva~ i = 100 m daden e vo
primerot 4. Rezultatite od presmetuvaweto se prikaàni na dijagramot na
sl.Pr.5.

Sl.Pr.5: Zavisnost na dimenziite na zazemjuva~ot na stolbot od strujata na
zemjospoj

Od dijagramot moè direktno da se ot~itaat vrednostite na trajnite strui na
zemjospoj koi ne smeat da se pre~ekorat za da zazemjuva~ot od odreden tip i
dimenzii \i zadovoli dvata kriteriuma istovremeno: R
u
15 i U
d
65 V.

b) Vo nadzemnite 10 kV (20 kV) mreì struite na zemjospoj se mnogu mali: 0,03 A/km
(0,06 A/km). Zatoa moè da se zaklu~i deka kaj nadzemnite mreì kriteriumot za
za[tita od povratni preskoci e postrog od kriteriumot za za[tita od napon na
dopir. Me\utoa vo izoliranite kablovski ili me[ani mreì struite na zemjospoj

TP-9 Dodatok
______________________________________________________________________
7

moè da bidat zna~itelni bidejki za 10 kV (20 kV) te kablovi struite na
zemjospoj iznesuvaat okolu 1,4 A/km (3,8 A/km). Me\utoa, ako vkupnata
kapacitivna struja na zemjospoj vo mreàta nadmine 10 A se vgraduva
usmerena zemjospojna za[tita koja go isklu~uva vodot vo zemjospoj (vidi TP-6,
to~ka 6.4.1.2). Spored toa, podolga rabota na mreàta pod zemjospoj e vozmoèn
samo za I
z
10 A. Za ovaa vrednost na strujata na zemjospoj od dijagramot na sl. Pr.5
se gleda: za prstenastiot zazemjuva~ i zrakastiot zazemjuva~ so ~etiri kraka,
prakti~no kriteriumot za za[tita od povratni preskoci sekoga[ e postrog
od kriteriumot za za[tita od napon na dopir.

Spored toa, ako so merewe dobieme deka R
u
15 , istovremeno sme \i
zadovolile i dvata kriteriuma. Istoto se odnesuva i za zrakastiot zazemjuva~ so
tri kraka pri L2,5 m, odnosno so dva kraka pri L3,5 m.

Primer 6:

Na krajot na dolgiot ogranok na niskonaponskata mreà so TN sitem na napojuvawe treba
da se izvedat zazemjuva~i na betonski stolbovi taka da se dobie otpornost na
zazemjuvawe na neutralniot provodnik R
0
= 10 .

Za prose~na vrednost na specifi~na otpornost na tloto m 100 da se presmetaat
zazemjuva~ite ako se izvedat:

a) Same eden zazemjuva~ na krajot na ogranokot;
b) Pove]e tipski prstenasti zazemjuva~i so dijametar na prstenot L = 1 m.

Re[enie:

1. Od izrazot 7.2 ja presmetuvame relativnata otpornost na rasprostirawe:

r =R
s
/ = (10 / 100) 0,10 =10 10
-2
. / m
Od sl. Pr.1 se gleda deka zadovoluva prstenast zazemjuva~ so radius :
L . 6 , 4 m odnosno zrakast zazemkuva~ so 4 kraka so dolìna L =1 m.

2. Otpornosta na rasprostirawe na tipskiotprstenast zazemjuva~ za L =1 m iznesuva:

R
s
=r =19 10
-2
100 =19
Baranata vrednost na otporot na zazemjuvawe od R
0
=10 moè da se postigne so
pove]e tipski prstenasti zazemjuva~i koi me\usebno se povrzani paralelno preku
neutralniot provodnik na NN ta mreà.

Brojot nna ovie zazemjuva~i se presmetuva od odnosot:

1 / R
0
=n 1 / R
s
; n =R
s
/ R
0
=19 / 10 =1,9.

Potrebni se dva tipskiprstenasti zazemjuva~i.

Literatura
1. Tehni~ki preporaki na Elektrodistribucija na Srbija
TP-10 a
1

TEHNI^KA PREPORAKA Br. 10 a

OP{TI TEHNI^KI USLOVI ZA PROEKTIRAWE,
IZGRADBA I KORISTEWE NA NADZEMNITE
ELEKTROENERGETSKI VODOVI VO
DISTRIBUTIVNITE MRE@I
0,4 kV, 10 kV, 20 kV i 35 kV

a. BETONSKI STOLBOVI
b. IMPREGNIRANI DRVENI STOLBOVI

Noemvri 2005

TP-10 a
2

TEHNI^KA PREPORAKA br. 10 a

1. OP{TI TEHNI^KI USLOVI ZA PROEKTIRAWE, PROIZVODSTVO I KORISTEWE
NA BETONSKI STOLBOVI ZA NADZEMNI ELEKTROENERGETSKI VODOVI 0,4 kV,
10 kV, 20 kV i 35 Kv

2. DODATOK 1

USLOVI I POSTAPKA ZA ISPITUVAWE NA STEBLOTO NA BETONSKITE
STOLBOVI ZA NADZEMNI VODOVI SO NOMINALEN NAPON 0,4 kV, 10 kV, 20 kV i
35 kV

3. PRILOG KON TP-10a

PRIMERI ZA IZBOR NA NOMINALNI SILI I SOODVETNI TEMELI ZA BETONSKI
STOLBOVI ZA NADZEMNI VODOVI 1 kV DO 20 kV, SO KOMENTAR

TP-10 a
3


OP{TI TEHNI^KI USLOVI ZA PROEKTIRAWE, PROIZVODSTVO I KORISTEWE
NA BETONSKI STOLBOVI ZA NADZEMNI ELEKTROENERGETSKI VODOVI
0,4 kV, 10 kV, 20 kV i 35 kV

Noemvri 2005

TP-10 a
4

(ORIGINALEN TEKST NA SRPSI JAZIK - Septemvri 2001)

IZDAVA^:


Tehni~ko ureduvawe:

Tomislav Bojkovi} i \or|e Gli{i}

Korektura:

Tomislav Bojkovi} i \or|e Gli{i}


Olivera Molerovi}, Minel Projektinèwering

[tampa:

MST Gaji} Beograd

Tira`:

400 primeraka


IZDAVA^:



Panzo Andonov

Korektura:



Mi~o Atanasiu i Vesna îngovka

[tampa:

Tira`:

Napomena:
dejnost pri ESM.

TP-10 a
5

usvojuva


OP{TI TEHNI^KI USLOVI ZA PROEKTIRAWE, PROIZVODSTVO I KORISTEWE
NA BETONSKI STOLBOVI ZA NADZEMNI ELEKTROENERGETSKI VODOVI
0,4 kV, 10 kV, 20 kV i 35 kV




TP-10 a
6

S O D R @ I N A

Red.broj strana
3 Op[ti uslovi 8
4 Uslovi za proektirawe na betonkite elementi 12
5 Uslovi za proizvodstvo na betonkite elementi 17
6 Kontrola na kvalitetot na betonskite elementi 18
7 Uslovi za isporaka, prevzemawe, transport i usladi[tuvawe 19
8 Izbor na temeli i temelewe 20
9 Uslovi za montaà i podigawe na betonskite elementi 29
10 Zazemjuvawe 29
11 Rabota i merki na za[tita pri rabotata 30
12 Odrùvawe na betonskite eleenti 32

TP-10 a
7


1.1 Ovaa preporaka se odnesuva na tipizacijata na uslovite za proektirawe,
proizvodstvo, kontrola na kvalitetot i koristeweto na betonskite stolbovi za
nadzemni elektroenergetski vodovi vo distributivnite mreì 0,4 kV, 10 kV, 20 kV i
35 kV.

1.2 Ovaa preporaka e nameneta za proektantite, proizvoditelite na betonski stolbovi,
pretprijatijata koi se bavat so transport i uskladi[tuvawe na betonski stolbovi,
kako i za site ostanati investitori, izveduva~i na raboti i korisnici na nadzemni
elektroenergetski vodovi vo distributivnite mreì so napon 0,4 kV, 10 kV, 20 kV i
35 kV.

1.3 Ovaa preporaka ima za cel:
- da gi definira osnovnite uslovi za proektirawe, proizvodstvo, ispituvawe,
prevzemawe, montaà i koristewe na betonskite stolbovi;
- da gi utvrdi nominalnite dolìni i nominalnite sili na steblata na betonskite
stolbovi;
- da gi utvrdi nominalnite sili na konzolite;
- da go prepora~a temeleweto na betonskite stolbovi;
- da go utvrdi edinstvenoto obeleùvawe na betonskite elementi;
- da go prepora~a raboteweto i merkite na za[tita pri raboteweto na betonskite
stolbovi;
- da gi prepora~a merkite na za[tita na betonskite elementi.


2.1 Betonski stolb (vo ponatamo[niot tekst: stolb): element na nadzemniot vod kogo go
so~inuva konstrukcija koja se sostoi od elementi kako [to se: betonsko steblo,
konzoli, elementi za povrzuvawe i temel.

2.2 Dvoen ili troen stolb: stolb koj ima dve ili tri betonski stebla povrzani so
soodvetni elementi za povrzuvawe, so konzoli i so temelot.

2.3 Prefabrikuvan betonski element (vo ponatamo[niot tekst: betonski element):
element od beton, armiran ili prednapregnat beton, koj se vgraduva ili se montira
posle dostignuvawe na potrebnata cvrstina predvidena so proektot.

2.4 Steblo na stolbot (vo ponatamo[niot tekst: steblo): betonski element od stolbot
na koj se montira opremata za prifa]awe na Al / ~e jaìwata i/ili SKS.
Stebloto go karakteriziraat nominalnata dolìna i nominalnata sila.

2.5 Konzola: betonski ili metalen element od stolbot na koj se montiraat izolatorite
za prifa]awe na jaìwata. Konzolata ja karakteriziraat nominalna dolìna i
nominalni sili.

2.6 Temel: betonski element od stolbot koj sluì za sigurno prenesuvawe na vlijanieto
od stolbot na tloto i ja obezbeduva potrebnata stabilnost. Temelot go
karakteriziraat dimenziite i dozvoleniot moment.

2.7 Element za povrzuvawe: betonski element od stolbot koj sluì za povrzuvawe na
steblata na dvojnite ili trojnite stolbovi.

2.8 To~ka na obesuvawe: mesto za montaà na opremata za prifa]awe na jaìwata.

2.9 Nominalna dolìna na stebloto: vkupnata dolìna na stebloto.

2.10 Nominalna sila na stebloto: horizontalna sila na vrvot koja pretstavuva
najgolema sila so koja moè da se optovari stebloto od o~ekuvanoto optovaruvawe na
vodot i od dopolnitelnoto optovaruvawe od pritisok na veter na stebloto, svedeni
na vrvot.

TP-10 a
8

2.11 Kriti~na sila na stebloto: horizontalna sila na vrvot so koja se dimenzionira
steboto.

2.12 Nominalna dolìna na konzolata: rastojanie pome\u oskata na stolbot i mestata za
obesuvawe na jaìwata.

2.13 Nominalni sili na konzolata: sili na mestoto za obesuvawe na jaìwata koi ja
karakteriziraat konzolata, a toa se: nominalnata horizontalna sila na konzolata,
nominalnata horizontalna sila po oskata na konzolata i nominalnata vertikalna
sila na konzolata.

2.14 Nominalna horizontalna sila na konzolata: horizontalna sila pod prav agol na
podol`nata oska na konzolata.

2.15 Nominalna horizontalna sila po oskata na konzolata: horizontalna sila vo
pravec na podol`nata oska na konzolata.

2.16 Nominalna vertikalna sila na konzolata: vertikalna sila nadolu, pod prav agol
na pravecot na podol`nata oska na konzolata.

2.17 Kriti~ni sili na konzolata: sili na mestoto na obesuvawe na jaìwata so koi se
dimenzionira konzolata.

2.18 Rezultantna sila svedena na vrvot od stebloto rezultantna sila na vrvot:
presmetana vrednost na silata na vrvot od stebloto, koja, vo odnos na momentnata
to~ka na na dnoto na stebloto, dava ist moment kako site vistinski sili koi
deluvaat na stolbot.

2.19 Dozvolen moment na temelot: najgolem moment so koj moè da se optovari temelot za
odreden vid na tlo.

3 OP{TI USLOVI

3.1 Pri proektiraweto, proizvodstvoto, kontrolata na kvalitetot i koristeweto na
betonskite stolbovi za nadzemni elektroenergetski vodovi treba da se pridrùva
kon ovaa preporaka i tehni~kite normative i standardi koi se odnesuvaat na ovaa
oblast, a posebno:
- Pravilnikot za tehni~ki normativi za izgradba na nadzemni vodovi so
nominalen napon 1 kV do 400 kV, Sl. List SFRJ broj 65/88 (vo ponatamo[niot
tekst PTN NV);
- Pravilnik za tehni~ki normativi za beton i armiran beton;
- Pravilnik za tehni~ki normativi za prenapregnat beton;
- Pravilnik za tehni~ki normativi za temelewe na grade`nite objekti;
- Pravilnik za tehni~ki normativi za ~eli~ni ìci, [ipki i jaìwa za
prenapregnuvawe na konstrukcii;
- Tehni~ki uslovi za izrabotka i vgraduvawe na prefabrikuvani betonski
elementi J US U.E3.050;
- Tehni~ki uslovi za ispituvawe na konstrukcii so probno optovaruvawe,
J US U.M1.047

Na sl. 3.1 daden e izgledot na stolbot i temelot na betonskiot stolb.

3.2 Se prepora~uvaat slednite nominalni dolìni na stebloto, vo metri (m):
9m, 12m, 15m, 18m i 21m.

Moè da se koristat i drugi me\udolìni skalirani na po 1 m.

3.3 Se prepora~uvaat slednite nominalni sili (F
n
) na stebloto, vo deka wutni (daN):
100 daN, 160 daN, 200 daN, 250 daN, 315 daN, 400 daN, 500 daN, 630 daN, 800 daN,
1000 daN, 1250 daN, 1600 daN i 2000 daN.
Moè da se koristat i drugi nominalni sili na stebloto, vo se spored standardnata
niza broevi R10.

TP-10 a
9

Nominalnata sila na stebloto se izbira spored presmetanata rezultantna sila
na vrvot na mestoto na vgraduvawe na stolbot, pri [to se zemaat vo predvid
samo horizontalnite sili koi poteknuvaat od silite na zategnuvawe na jaìwata
i/ili SKS, kako i od silite od pritisok na veter (vidi go prilogot na ovaa
preporaka).

Dvojniot stolb, koj [to e sostaven od dve stebla so dolìna L [m] i so nominalna
sila F
n
[daN], koi me\usebno se povrzani so konzoli i prsteni taka da rastojanieto
pome\u oskite iznesuva okolu 0,7 m(sl.8.3.6), ima rezultantna sila na vrvot:

- 3 F
n
vo pravecot koj pominuva niz oskite na dvata stebla;
- 2 F
n
vo pravecot normalen na pravecot koj pominuva niz oskite na dvete stebla.

(1) Steblo
(2) Temel
(3) Oznaka na stebloto
(4) âura za zazemjuvawe
(5) Plasti~na cevka

Sl. 3.1 Izgled na stebloto i temelot na betonskiot stolb

TP-10 a
10

3.4 Se prepora~uva koristewe na nominalnite dolìni na stebloto i nominalnite
sili na stebloto spored to~kite 3.2 i 3.3

3.5 Se prepora~uvaat slednite nominalni rastojanija pome\u provodnicite vo
glavata na stolbot, vo santimetri (cm):
100 cm, 125 cm, 160 cm, 200 cm, 250 cm, 315 cm, 400 cm, 500 cm i 630 cm.

Moè da se koristat i drugi nominalni rastojanija pome\u provodnicite, vo se spored
standardnata niza broevi R10.

3.6 Se prepora~uvaat slednite nominalni sili na konzolite, vo dekawutni (daN):
100 daN, 160 daN, 200 daN, 250 daN, 315 daN, 400 daN, 500 daN, 630 daN, 800 daN i
1000 daN.

Moè da se koristat i drugi nominalni sili za konzolite, vo se spored standardnata
niza broevi R 10.

3.7 Za steblata so nominalna dolìna pogolema od 9 mse prepora~uva da se izvr[i
korelacija na nominalnite vertikalni i nominalnite horizontalni sili na
konzolite, spored tabela 3.7.

Nominalnite sili na konzolite deluvaat vo teì[teto na popre~niot presek na
konzolata na mestoto na obesuvawe na provodnicite. Nominalnata horizontalna
sila po oskata na konzolata ima nezna~itelno vlijanie na dimenziite na konzolata,
pa vo prakti~nite presmetuvawa moè da se zanemari.

Korelacijata na nominalnite rastojanija pome\u jaìwata vo glavata na stolbot so
ostanatite parametri koi go karakteriziraat stebloto i konzolite ne e predmet na
razgleduvawe na ovaa preporaka.

Tabela 3.7: Korelacija pome\u nominalnite sili na stebloto i konzolata

Nominalna sila na stebloto
F
n
[daN]
315 400 630 100 1250 1600 2000
Broj
na
steb-
lo
Nominalna
dolìna na
stebloto
L [m]
Nominalna horizontalna sila na konzolata
[daN]
Nominalna
vertikalna
sila na
konzolata
[daN]
12 160 160 500 500 500 630 630 315
15 500 500 500 800 800
18 500 500 800 800 800

1
21 500 500 800 800
15 1000 1000 1000 1000
18 1000 1000 1000 1000 800 2
21 1000 1000 1000 1000

3.8 Se prepora~uva temelewe na betonskiot stolb so primena na betonski temel.

Isklu~itelno dozvoleno e i temelewe so direktno vkopuvawe za slu~aite
predvideni vo to~ka 8.5.

3.9 Temelot se izbira spored rezultantnata sila na vrvot i utvrdenite karakteristiki
na tloto na mestoto na vgraduvawe (poglavie 8).

Temelot se izveduva (lie) na lice mesto, a za stebla so nominalni dolìni do
15m se koristat i prefabrikuvani temeli.

3.10 Se prepora~uva prizmati~en ili cilindri~en oblik na betonskiot temel.

Dozvolena e primena i na temeli so stopalo no toa ne e predmet na razgleduvawe na
ovaa preporaka

TP-10 a
11

3.11

Korelaciite pome\u nominalnite dolìni na stebloto (L), prepora~anata
dolìna na ukle[tuvawe na stolbot (t
u
) i prepora~anata dlabo~ina na ukopuvawe
na temelot (t) dadeni se vo tabelata 3.11.

Dolìnata na ukle[tuvawe na stebloto, vo isklu~itelni slu~ai, moè da bide i
pomala od prepora~anata dolìna, no ne i pod soodvetnite najmali vrednosti t
umin

dadeni vo tabelata 3.11, i ovaa vrednost odgovara na vrednosta na presmetanata
dolìna na ukle[tuvawe na stebloto, to~ka 4.9.

Ako gornata povr[ina na temelot [tr~i nad okolnoto tlo, kako dolìna na
ukle[tuvawe se smeta dolìnata na ukle[teniot del na stolbot pod nivoto na tloto,
osven ako temelot ne se izveduva kako nadvi[en (nadvi[enite temeli ne se predmet
na razgleduvawe na ovaa preporaka).

Ne se prepora~uva ukopuvawe na temelot na dlabo~ina pogolema od 2,5 m,

Tabela 3.11: Dlabo~ina na vkopuvawe na temelite

Nominalna dolìna
na stebloto
Dolìna na vkle[tuvawe na stebloto
najmala prepora~ana
Prepora~ana dlabo~ina
na ukopuvawe na temelot
L [m] t
umin
[m] t
u
[m] t [m]
9 1,2 1,6 1,8
12 1,5 2,0 2,2
15 1,8 2,0 2,4
18 1,8 2,0 2,4
21 1,8 2,0 2,4

3.12 Na betonskiot element treba da postojat obeleèni mesta ili vgradeni elementi za
transport, montaà i sl., osven ako e proektiran taka da toa e nepotrebno.

3.13 Sekoj betonski element mora na sebe da ima oznaka so imeto ili znakot na
proizvoditelot i oznaka na godinata na proizvodstvo.

Na oznakata na stebloto mora da ja ima i vrednosta na nominalnata dolìna na
stebloto vo metri (m), kako i vrednosta na nominalnata sila na stebloto vo
dekawutni (daN), npr: 12/1600.

Oznakata na stebloto se postavuva na 3,5 m od dolniot kraj na stebloto.

3.14 Osven zadolìtelnite podatoci, na oznakata moè da se nao\aat i dopolnitelni
podatoci, npr. Znak za klasa, tip, seriski broj na proizvodstvo, broj na atestot i dr.

3.15 Oznakata mora da bide vtisnata reljefno vo betonot, da bide izliena vo mesing i
sl., taka da se obezbedi trajnost i otpornost na atmosferskite vlijanija i
ultravioletovoto zra~ewe.

3.16 Na posebno barawe, proizvoditelot e dolèn, so dodavawe na pigmentna masa vo
betonot da go ofarba betonskiot element vo baraniot ton.

3.17 Na posebno barawe, proizvoditelot e dolèn da izvr[i dopolnitelna za[tita na
betonskiot element od [tetni atmosferski vlijanija, zagadeni sredini i dr.

4 USLOVI ZA PROEKTIRAWE NA BETONSKITE ELEMENTI

4.1 Sekoj betonski element ili konstrukcija mora da ima soodvetna proektna
dokumentacija.

4.2 Za proektirawe na stebloto se koristat parametrite od to~ka 3.4.
Za proektirawe na temelite se koristat parametrite od to~ka 3.4 i tabela 3.11, kako
i parametrite od tabelata vo poglavie 8.
Za proektirawe na betonskite konzoli se koristat parametrite od tabela 3,7, pri [to
se pretpostavuva deka silite deluvaat istovremeno.
Za proektirawe na dvojnite ili trojnite stolbovi se koristat parametrite od to~ka
3.4, pri [to se zema vo predvid vlijanieto na site elementi od konstrukcijata.

TP-10 a
12

4.3

Se prepora~uva oblik na steblo vo vid na prese~en prav konus so prstenast i/ili
poln popre~en presek.
Dijametarot na vrvot na stebloto treba da iznesuva najmalku 12 cm.

Drugi oblici na stebloto ne se predmet na razgleduvawe na ovaa preporaka.

4.4 Visinata na popre~niot presek na betonskite konzoli vo korenot treba da iznesuva
najmalku 12 cm. Kaj dvojnite ili trojnite stolbovi visinata na presekot na
elementite za vrzuvawe treba da bide ista kako i visinata na presekot na betonskite
konzoli vo korenot.

Otvorot na betonskata konzola i elementot za vrzuvawe moè da bide za montaà so
zazor ili bez zazor.

4.5 Se prepora~uva debelinata na yidot na prefabrikuvaniot temel da bide najmalnu 15
cm.
Masata na poedinite elementi na prefabrikuvaniot temel ne smee da bide pogolema
od 3 t.

4.6 Markata na beton treba da bide najmalku:

- MB 30: za stebloto, konzolite, prstenite za spojuvawe od armiran beton i za
prefabrikuvanite temeli;
- MB 40: Za stebloto od prednapregnat beton.

Betonot, pokraj cvrstina na pritisok, mora da poseduva otpornost na deluvawe na mraz
najmalku M 100

4.7 Za betonskite elementi se koristi:
- rebrasta armatura RA 400/500-2 za glavna armature;
- mazna armatura GA 240/360 za glavna i ostanata armature;
- ìca ili jaè za prednapregawe.

4.8 Debelinata na za[titniot sloj na betonot do armaturata, vklu~uvajki \i uzengiite,
treba da iznesuva najmalku:
- 20 mmza nadvore[nite povr[ini;
- 15 mm za vnatre[nite povr[ini.

4.9 Presmetanata dolìna na vkopuvawe na stebloto odgovara na najmalata dozvolena
dolìna na vkle[tuvawe na stolbot t
umin
, tabela 3.11, i iznesuva:
- 1,2 m za steblo so nominalna dolìna 9 m;
- 1,5 m za steblo so nominalna dolìna 9 m do 12 m;
- 1,8 m za steblo so nominalna dolìna pogolema od 12 m;
Za nazna~enite dolìni na vkle[tunawe ne mora da se kontrolira lokalniot napon na
pritisok vo temelot.

4.10 Preku dokazot za stabilnosta na betonskite elementi ili konstrukcii treba da se
definiraat uslovite za manipulacija, mestoto na fa]awe, ra~kite i potpira~ite vo
tekot na proizvodstvoto, transportot i montaà.

4.11 Stebloto i betonskite konzoli treba da imaat vgradeni navojni ~auri za
zazemjuvawe, osven steblata so nominalna dolìna od 9 mkoi se opremuvaat so ~auri
samo po posebno barawe.

Navojnata ~aura M 12 e od mesing ili bronza.

Stebloto se opremuva so dve ~auri. Dolnata ~aura sluì za galvansko povrzuvawe
na armaturata na stebloto so zazemjuva~ot na stolbot (to~ka i slika 10.2) i se postavuva
na 2,5 m od dolniot kraj na stebloto. Gornata ~aura sluì za galvansko povrzuvawe na
armaturata na stebloto i armaturata na konzolata i se postavuva na 0,3 mod gorniot
kraj na steblata so dolìna 12 m, odnosno na 0,8 m za steblata so dolìna pogolema od
12 m.

TP-10 a
13

Dolnata i gornata ~aura mora da bidat zavareni za edna ista armaturna [ipka so
dijametar od najmalku 10 mm.

âurata na konzolata i site metalni elementi na konzolata na soodveten na~in se
zavaruvaat za armaturnata [ipka, taka da povr[inata na zavareniot sloj iznesuva
najmalku 100 mm
2
. Se prepora~uva ~aurata da bide od dolnata strana na konzolata.

Na posebno barawe, proizvoditelot e dolèn stebloto so nominalna dolìna
pogolema od 9 mda go opremi i so pogolem broj ~auri.

Navojnite ~auri za zazemjuvawe na stebloto so nominalna dolìna 11 mkoi sluàt
za nosewe na rasklopen aparat se izveduvaat spored TP-2b

Za betonskite stolbovi za NN mreà, so otvori za krivi nosa~i na izolatori, cevkite
vgradeni vo stolbot da se zavarat za armaturata na soodveten na~in.

4.12 @icata (jaèto) za prenapregawe ne smee da se koristi kako vod za zazemjuvawe.

4.13 Se prepora~uva betonskite konzoli na mestata na obesuvawe na kraevite na
konzolite da bidat opremeni spored slika 4.13.a, a vo sredina spored slika
4.13.b. Site ~eli~ni elementi od konzolata treba da bidat toplo pocinkuvani so
najmalku 620 g/m
2
cink.

4.14 Mestoto za obesuvawe na opremen izolatorski lanec na konzolata treba da bide
kompletirano so nosa~ za zastavica spored slika 4.14.a i soodvetna anker zavrtka
spored slika 4.14.b, i ova mesto istovremeno e i mesto za obesuvawe na jaìwata.

4.15 Kriti~nata sila na stebloto mora da bide najmalku 1,8 pati pogolema od nominalnata
sila na stebloto.

Kriti~nite sili na konzolata mora da bide najmalku 1,8 pati pogolema od
nominalnite sili na konzolata.

TP-10 a
14

Kraj na nosilna konzola

pogled od strana

pogled od gore

Kraj na zatezna konzola

pogled od strana

pogled od gore

Sl.4.13.a Opremuvawe na konzolite so obesuvawe na kraevite

TP-10 a
15

Sl.4.13.b Opremuvawe na konzolite so obesuvawe na sredina

TP-10 a
16

Sl.4.14.a Nosa~ na znamence na mestoto za obesuvawe

(1) kvalitet JUS M.B1.023 klasa 8.8; (2) ramna podlo[ka 40.6.40 (^ 0361); (3) elasti~na podlo[kaJUS
M.B1.601; (5) osiguruva~ 6 mm

Napomena: Najmala sila na kinewe 70 kN

Sl.4.14.b Anker zavrtka M 16 JUS M.B1.068

TP-10 a
17

5 USLOVI ZA PROIZVODSTVO NA BETONSKITE ELEMENTI

5.1 Proizveduva~ot na betonskite elementi mora da ima proekt za tehnologijata na
proizvodstvo.
Proizvodstvoto na betonskite elementi mora da bide organizirano vo ramkite na
fabrikata ili pogonot.
Fabrikata ili pogonot, vo zavisnost od tehnologijata na proizvodstvo, mora da ima:
- soodveten magacin za materijali;
- ma[ini za podgotovka i transport na sve` beton;
- kalapi so oprema za zategnuvawe na armaturata;
- oprema za centrifugirawe ili vibrirawe na betonot;
- oprema za zabrzano zacvrstuvawe ili pravilno neguvawe na betonot;
- oprema za vnatre[en transport i uskladi[tuvawe na gotovite betonski elementi;
- oprema za kontrola na kvalitetot, koja se sproveduva vo fabrikata ili pogonot.

5.2 Betonot mora da bide podgotven so me[alici so prinudno me[awe.

Betonot se vgraduva vedna[ posle podgotvuvaweto, a betoniraweto ne smee da se
prekinuva.

Dodatocite na sveìot beton ne smeat da deluvaat [tetno na proektiranite
karakteristiki na betonskiot element.

5.3 Kalapite i oplatata treba da se izraboteni od ~elik, a isklu~itelno i od drugi
materijali. Kalapite i oplatata treba da \i izdràt site optovaruvawa koi se
pojavuvaat vo tekot na proizvodstvoto, bez [tetni vlijanija vrz gotoviot betonski
element.

Kalapite i oplatata moè da se simnat duri koga betonot ]e ja postigne cvrstinata koja
ovozmoùva ponatamo[na manipulacija so betonskiot element bez da ima [tetni
posledici.

5.4 Armaturata i ìcata (jaèto) za prednapregawe treba da bidat odmasteni, bez
korozija, ise~eni i podredeni spored proektite za armature. Montiranata armature
treba da bide pricvrstena i zavarena so popre~na armature ili so uzengii, pravilno
vrzana so palena ìca i opremena so otstojnici za, vo tekot na proizvodstvoto, da ja
zadrì proektiranata polo`ba.

Glavnata podol`na armatura treba da bide od edno par~e, a isklu~itelno moè da ima
edno prodolùvawe, so toa prodolùvawata da bidat vo razli~ni popre~ni preseci.
Prodolùvawata mora da bidat zavareni, so toa da cvrstinata na zavareniot spoj ne
treba da bide pomala od cvrstinata na [ipkata.

@icata (jaèto) za prednapregawe mora da bide postavena vo to~no proektiranata
polo`ba i ne smee da ima prodolètok.

5.5 Postapkata za zategnuvawe na ìcite (jaèto) za prednapregawe i vnesuvaweto na
silite za prednapregawe se vr[i spored proektot za betonskiot element.

Redosledot na zategnuvawe i otpu[tawe na ìcite (jaìwata) za prednapregawe ne
smee da predizvika nedozvoleni ekscentri~ni napregawa. Otpu[taweto treba da se
vr[i otkako betonot ]e dobie cvrstina 70% od proektiranata marka na beton.

5.6 Se prepora~uva nabivawe na betonot na stebloto da se vr[i so centifugirawe, no
dozvoleno e i so vibrirawe.
Nabivaweto na betonot za konzolite se vr[i so vibrirawe.

5.7 So cel kalapite da se koristat poekonomi~no, se prepora~uva da se primenuva
postapka na zabrzano zacvrstuvawe na betonot. Ovaa postapka mora da bide
soglasno so proektot za tehnologijata na proizvodstvo i ne smee da ima nepovolno
vlijanie vrz cvrstinata na betonot, pojavuvawe na puknatini i vrz izgledot na
nadvore[nata povr[ina, a istoto treba da se dokaè so ispituvawa.

Za zabrzano zacvrstuvawe na betonot se prepora~uva postapka so zaparuvawe.

TP-10 a
18

5.8 Neguvaweto na betonot treba da bide spored proektot za tehnologijata na
proizvodstvo. Betonot mora da bide za[titen od vlijanie na sonce, do`d, sneg, mraz,
veter i silna promaja. Neguvaweto na betonot trae najmalku tri dena ako e
primeneta postapka na zabrzano zacvrstuvawe, odnosno najmalku sedum dena ako
se primenuva prirodno zacvrstuvawe.

6 KONTROLA NA KVALITETOT NA BETONSKITE ELEMENTI

6.1 Kontrolata na kvalitetot na betonskite elementi se vr[i vo soglasnost so
propisite i standardite koi se navedeni vo to~ka 3.1.

Kontrolata na kvalitetot ja obezbeduva proizvoditelot.

Kontrolata na kvalitetot moè da se vr[i vo fabri~ka ili druga laboratorija i
opfa]a:
- kontrola na kvalitetot na materijalot;
- kontrola na kvalitetot na proizvodstvoto;
- kontrola na kvalitetot na gotovite betonski elementi.

Proizvoditelot e dolèn sistematski da \i sobira i ~uva dokazite za kontrolata
na kvalitetot, i tie dokazi da \i stavi na raspolagawe na korisnikot.

6.2 Kontrolata na kvalitetot na materijalot ja opfa]a kontrolata na:
- pesokot (agregatot);
- cementot;
- vodata;
- armaturata;
- ìcata (jaèto) za prednapregawe;
- dodatocite na betonot;
- materijalite za dopolnitelna za[tita.

6.3 Kontrolata na kvalitetot na proizvodstvoto ja opfa]a kontrolata na:
- kalapite i oplatata;
- montaà na armaturata i zategawe na ìcite (jaìwata);
- sveàta me[avina na beton;
- vgraduvaweto na betonot;
- zabrzanoto zacvrstuvawe i neguvaweto na betonot;
- cvrstinata na betonot na pritisok i otpornost na mraz;
- vnatre[niot transport i uskladi[tuvawe.

6.4 Kontrolata na kvalitetot na gotovite betonski elementi ja opfa]a kontrolata na:
- dimenziite i oblikot;
- izgledot na nadvore[nata povr[ina;
- mehani~kite osobini;
- galvanskite vrski na armaturata so ~aurite za zazemjuvawe.

6.4.1 Kontrolata na dimenziite i oblikot ja opfa]a kontrolata na dozvolenite
tolerancii na dimenziite i oblikot, koi za stebloto iznesuvaat:
- dolìna na stebloto: 5 cm;
- dijametar na stebloto: + 1 cm i 0,5 cm;
- zakrivenost (pravost) na stebloto: 5 mm / 1 m;
- okruglost na stebloto (odnos na pogolemiot i pomaliot nadvore[en dijametar vo
ist presek) : 5 %
Dozvolenite tolerancii na dimenziite i oblikot za ostanatite betonski elementi se
odreduva za stepen na to~nost 6, spored J US U.E3.050.

6.4.2 Kontrolata na izgledot na nadvore[nata povr[ina ja opfa]a vizuelnata kontrola
na betonskite elementi pri prevzemaweto.

Nadvore[nata povr[ina na betonskite elementi treba da bide ramna, mazna, so boja na
priroden beton i ne smee da sodrì gnezda nastanati so segregacija. Pomalite
o[tetuvawa, kako i ivicite od spojot na kalapite, treba da bidat izmalterisani.
Povr[inskite puknatini se dozvoleni soglasno so soodvetnite pravilnici.

TP-10 a
19

6.4.3 Kontrolata na mehani~kite osobini go opfa]a kontrolnoto ispituvawe koe se vr[i
do nominalna sila.

Kontrolata na mehani~kite osobini na stebloto se vr[i spored postapkata dadena vo
Dodatok 1 na ovaa preporaka: Uslovi i postapka za ispituvawe na steblata na
betonskite stolbovi za nadzemni vodovi so nominalen napon 0,4kV, 10kV, 20kV i 35kV.
Kontrola na mehani~kite osobini na ostanatite betonski elementi se vr[i spored
J US U.M1.047.

Kontrolnoto ispituvawe na stebloto moè da se vr[i i so pomala sila od
nominalnata sila na stebloto, ako toa e predvideno i definirano so proektot za
tehnologijata.

So kontrolnoto ispituvawe ne moè da se utvrdi kriti~nata sila na betonskiot
element, odnosno koeficientot na sigurnost.

Kontrolno ispituvawe moè da se vr[i i po barawe na korisnikot. Vo toj slu~aj
tro[ocite od ispituvaweto pa\aat na tovar nanara~atelot ako betonskiot element \i
zadovoli baranite uslovi.

Proizvoditelot e dolèn edna[ godi[no da izvr[i kontrolno ispituvawe na
mehani~kite osobini.

6.4.4 Kontrola na galvanskata vrska na armaturata so ~aurite:
- proverka na ~aurite: vizuelno, a navoite so [ablon M 12;
- proverka na galvanskata povrzanost na ~aurite: so ommetar, pri [to vrednosta na
izmereniot otpor ne smee da bide pogolema od 0,02 .

7 USLOVI ZA ISPORAKA, PREVZEMAWE, TRANSPORT I USKLADI{TUVAWE

7.1 Upatstvoto za transport i uskladi[tuvawe na betonskite elementi go dava
ispora~atelot.

7.2 Kupuva~ot e dolèn vo pora~kata da ja vnese i koli~inata na betonskite elementi so,
oznaki spored ovaa preporaka.

7.3 Ispora~atelot e dolèn za sekoj betonski element da obezbedi soodvetna
dokumentacija kako dokaz za kvalitetot.

7.4 Od denot na proizvodstvo, do denot na ispituvawe ili isporaka, betonskite
elementi odreden period mora da odleàt, vo zavisnost od upotrebeniot cement:
- cement so golema sodrìna na glinica: 7 dena;
- brzovrzuva~ki Portland cement: 21 den;
- obi~en Portland, metalur[ki Portland ili Portland cement otporen na sulfati:
- so zabrzan zacvrsnuva~: 14 dena;
- bez zabrzan zacvrsnuva~: 28 dena.

7.5 Sekoj betonski element treba da ima obeleèn datum na proizvodstvo. Datumot treba
da bide ~itliv i postojan barem do momentot na prevzemawe.

7.6 Vo tekot na utovaraweto, istovaruvaweto, transportot i uskladi[tuvaweto
betonskite elementi ne smeat da bidat izloèni na optovaruvawa koi moè da
predizvikaat nedozvoleni o[tetuvawa.

7.7 Vo tekot na utovaruvaweto i istovaruvaweto, betonskite elementi se prifa]aat na za
toa odredeni mesta so primena na traki -priveznici koi ne ja o[tetuvaat povr[inata
na betonot, ili za elementi predvideni za taa namena.

7.8 Se prepora~uva utovarot i istovarot da se vr[i so soodvetna digalka.

TP-10 a
20

8 IZBOR NA TEMELI I TEMELEWE

8.1 Izborot na temelot se vr[i vrz osnova na karakteristikite na tloto, utvrdeni na
sledniot na~in:
- procenuvawe na vrstata na tloto;
- ocenuvawe na vrstata na tloto;
- geomehani~ki ispituvawa na tloto.

Vo tabelata 8.1 dadeni se podatoci za vrstata na tloto koi naj~esto se sre]avaat na
na[ite prostori, so parametri koi se koristat za izbor na temelot koga temeleweto se
vr[i so procenka na tloto. Konstantata na tloto S se izbira vo ramkite na
navedenite vrednosti taka da za vla`no i za pomalku nabieno tlo se zemaat pomali
vrednosti , a za suvo i nabieno tlo pogolemi vrednosti. Pri pove]eslojno tlo
merodavni se karakteristikite na slojot na tloto na dlabo~ina pogolema od 1 m.

Tabela 8.1: Karakteristiki na tloto za izbor na temel

KARAKTERISTIKI NA TLOTO ZA IZBOR NA TEMELOT

Grupa

Vrsta na tloto

Gustina
[kg/m
3
]
Nosivost na
tloto
[daN/sm
2
]
Konstanta
S
[daN/sm
3
]
Nasipi od lesna zemja 1600
Vlaèn siten pesok

1,2 B
Meka vla`na glina

do 1
2-4
Sredno cvrsta glina 5-8 C
Suv siten pesok
do 2
6-9
Cvrsto nabiena suva glina 10 D
Krupen ~akalest pesok
do 3
11-13
Cvrsto nabien krupen zrnast pesok E
Sredno cvrst lapor
do 4
F Cvrsto nabien ~akal i drobina
Cvrst suv lapor

1700
do 5

13-16

8.1.1 Procenuvaweto na vrstata na tloto sluì za grubo odreduvawe na karakteristikite
na tloto, odnosno za grubo dimenzionirawe na tloto. Procenkata se vr[i taka [to se
identifikuva vrstata na tloto so uvid na terenot, podatocite od sosednite stolbovi
ili od iskustvo.

8.1.2 Ocenuvaweto na vrstata na tloto sluì za to~no odreduvawe na karakteristikite na
tloto zaradi:
- potvrduvawe ili koregirawe na vrstata na tloto odredena so procenuvaweto na
vrstata na tloto;
- dimenzionirawe na temelite;
- koregirawe na dimenziite na temelot odredeni so procenuvawe na vrstata na
tloto.

So ocenuvaweto na vrstata na tloto se odreduvaat karakteristikite na tloto taka da
so uvidot na iskopot na jamata za temelot ili na probniot iskop se odredi vrstata na
tloto na dlabo~ina pogolema od 1 m.

8.1.3 Geomehani~koto ispituvawe na tloto sluì za precizno odreduvawe na
karakteristikite na tloto zaradi:
- utvrduvawe na karakteristikite na tloto na mesta kade so procenuvawe i
ocenuvawe ne e mo`no da se odredi vrstata na tloto;
- dimenzionirawe na temelot;
- optimizacija na dimenziite na golem broj temeli, koga toa ekonomski e isplatlivo.

8.2 Osnovniot kriterium koj treba da bide zadovolen pri izbor na temelot se
odreduva so izrazot:
TP-10 a
21

M
d
=F
rv
L M
L

M
d
- dozvolen moment na temelot vo odnos na momentnata to~ka vo dnoto na stolbot,
vo zavisnost od nosivosta na tloto, odnosno konstantata Sna 2 mpod nivoto
na tloto (tabela 8.1);
F
rv
- rezultantna sila svedena na vrvot na stebloto;
L - nominalna dolìna na stebloto;
M
L
- vistinskiot moment vo odnos na momentot na to~kata vo dnoto na stebloto.

Pri izborot na novi temeli se smeta deka rezultantnata sila na vrvot e ednakva na
nominalnata sila na stebloto (F
rv
=F
n
), pa vistinskiot moment vo odnos na momentnata
to~ka vo dnoto na stebloto iznesuva:

M
L
=F
rv
L =F
n
L M
d

F
n
- nominalna sila na stebloto

Pri proveruvawe na stabilnosta na izgradeni temeli, momentot vo odnos na
momentnata to~ka vo dnoto na stebloto se presmetuva spored vistinskata rezultantna
sila na vrvot na stebloto (optovaruvaweto od prvodnicite i dopolnitelnite
optovaruvawa od pritisok na veter.).

8.3 Izbor na temelot za sekoj stolb se vr[i taka [to spored to~ka 8.2 se presmetuva
momentot vo odnos na dnoto na stebloto, potoa na eden od na~inite od to~kite od
tabela 8.1 se utvrduvaat karakteristikite na tloto, pa so primena na nekoja od
priznatite metodi, za sekoj konkreten slu~aj se presmetuvaat optimalnite dimenzii
na temelot (vidi go Prilogot na ovaa preporaka). Ako se imaat vo predvid
prepora~anite dlabo~ini na ukopuvawe na temelot ( t, tabela 3.11) i vrstata na tloto
(tabela 8.1) koi naj~esto se pojavuvaat vo na[ite uslovi, vo tabelite 8.3.1 i 8.3.2
dadeni se podatocite za prepora~anite tipovi na prizmati~nite temeli (oznaki,
dimenzii i dozvoleni momenti) vo zavisnost od karakteristikite na tloto, pri [to
b e [irina na kvadratniot presek na prizmati~niot temel. Za presmetuvawe e
koritena metadata na {ulcberger (Shulzberger), so volumenska teìna na tloto od
1700 daN/m
3
. Pri skratuvawe na temelot za 20 cm pod povr[inata na tloto ne se
menuvaat dozvolenite momenti (stabilnost) na temelot. Vo presmetuvaweto na
temelot ne se vklu~eni vertikalnite sili (teìnite na: stolbot, opremata na
stolbot, jaìwata, SKS i dopolnitelnoto optovaruvawe od zaleduvawe), bidejki na
toj na~in se dobivaat ne[to pogolemi dimenzii na temelot.

Ako se imaat vo predvid nominalnite dolìni i prepora~anite nominalni sili na
stebloto (tabela 3.4), vo tabelata 8.3.3 dadeni se podatocite za izbor na
prizmati~nite temeli koi imaat stabilnost za utvrdenite karakteristiki na
tloto. Temelite vo zagrada se primenuvaat koga vo temelot se ostava ankerna dupka -
~a[a. Vo kolonite vo koi se navedeni dva tipa na temeli, moè da se odbere edniot
ili drugiot tip na temel.

Tabelite 8.3.1, 8.3.2 i 8.3.3 moè da se iskoristat i za izbor na cilindri~en temel,
so optimizirawe na volumenot na prizmata i cilinderot. Ako se usvoi ista dlabo~ina
na vkopuvawe na temelot t , se dobiva deka cilindri~niot temel so dijametar d ima
stabilnost kako i prizmati~niot temel so [irina b dokolku postoi odnosot:

d 1,128 b

( na primer: cilindri~en temel so dimenzii 0,8 m 2,2 m ima stabilnost kako
prizmati~en temel 0,7 m 0,7 m 2,2 m).

Se prepora~uva primena na cilindri~en temel, no pri toa se bara soodvetna
mehanizacija za bu[ewe na temelnite jami. Vo tabela 8.3.4 dadeni se podatoci za
prepora~anite tipovi cilindri~ni temeli za temelni jami so dijametar 0,6 m
(oznaki, dimenzii i dozvoleni momenti) vo zavisnost od karakteristikite na tloto.
Vo tabela 8.3.5 dadeni se podatoci za izbor na tip na cilindri~nite temeli koi
imaat stabilnost za utvrdenite karakteristiki na tloto. Vo tabelata 8.3.5

TP-10 a
22

posebno se ozna~eni slu~aite pri koi cilindri~nite temeli 0,6 m, zaradi malite
dimenzii, nemaat stabilnost, pa zatoa se dadeni soodvetni tipovi na prizmati~ni
temeli (prevzemeno od tabla 8.3.3).

Na sl.8.3.6 daden e izgledot na popre~niot presek na prizmati~niot temel za stolbovi
so dve stebla.

Vo tabela 8.3.6 dadeni se dimenziite i dozvolenite momenti vo pravec na
podolgite i pokratkite stranici na prizmati~nite temeli za stolbovite so dve
stebla.

Vo tabela 8.3.7 dadeni se podatoci za izbor na tip na prizmati~ni temeli za
stolbovi so dve stebla koi imaat stabilnost za utvrdeni karakteristiki na
tloto.

Sl.8.3.6: Presek na prizmati~en temel za stolbovi so dve stebla

TP-10 a
23

Tabela 8.3.1: Prizmati~ni temeli za stebla so nominalna dolìna L =9 m

Dozvolen moment na temelot
M
d
[daNm]

Tipovi na temeli koi se
prepora~uvaat
Nosivost na tloto [daN/cm
2
]
1 1,5 2 3 4-5 Dimenzii na
temelot Konstanta na tloto Sna 2,0 m [daN/cm
3
] Tip
t
[m]

b
[m]

3

5

6

8

10

12

14
T1 0,6 2.900 4.750 5.700 7.500 9.350 11.150 12.900
T2 0,7 3.550 5.700 6.900 9.000 11.150 13.250 15.300
T3 0,8 4.250 6.800 8.100 10.500 13.050 15.400 17.800
T4 0,9 5.000 7.950 9.450 12.200 15.000 17.700 20.400
T5

1,8
1,0 5.900 9.200 10.900 13.950 17.150 20.100 23.100

Tabela 8.3.2: Prizmati~ni temeli za stebla so site nominalni dolìni

M
d
[daNm]

prepora~uvaat
2
]
3
] Tip
t
[m]

b
[m]

3

5

6

8

10

12

14
T6 0,8 6150 10000 11950 15600 19400 23000 26600
T7 0,9 7250 11600 13800 17950 22200 26300 30350
T8 1,0 8400 13300 15800 20400 25200 29700 34250
T9

2,0
1,2 11100 17100 20200 25700 31550 37000 42450
T10 0,8 8750 14300 17100 22400 27900 33150 38450
T11 0,9 10150 16450 19650 25650 31850 37800 43700
T12 1,0 11700 18750 22300 29000 35950 42550 49150
T13 1,2 15200 23750 28150 36250 44650 52600 60500
T14 1,4 19250 29450 34700 44150 54050 63350 72650
T15

2,2
1,6 24050 35900 42000 52900 64350 75000 85650
T16 1,0 16000 25800 30800 40250 49950 59300 68600
T17 1,2 20400 32400 38500 49850 61650 72900 84050
T18 1,4 25550 39700 47000 60300 74150 87250 100350
T19 1,6 34400 47900 56300 71600 87600 102600 117600
T20 1,8 38200 57000 66700 83900 102100 119000 136000
T21

2,4
2,0 46050 67200 78200 97400 117800 136700 155500

TP-10 a
24

Tabela 8.3.3: Izbor na tip na prizmati~ni temeli

Nosivost na tloto
[daN/cm
2
]
1 1,5 2 3 4-5
Konstanta na tloto Sna 2,0 m [daN/cm
3
]

Tip na
steblo
na
stolbot

3

5

6

8

10

12

14
9/200
9/250
9/315

T1 (T2)

9/400
T3
9/630
T5, T6

T2 (T3)
9/800
T7 T4, T6 T3
9/1000
T9,T11 T5, T6 T4, T6

9/1250
T12 T7, T10 T6 T4, T6 T3
9/1600
T13 T11 T8, T10 T6 T4, T6 T3
9/2000
T14 T12 T11 T7, T10 T6 T3
12/250
12/315
12/400
12/500
12/630

T10
12/1000

12/1250

T13
T11
12/1600
T14,T17 T11 T10 (T11)
12/2000
T15,T18

T13,T16
T11
15/315

15/630
T11 T10 (T11)
15/1000
T13,T16 T11
15/1250
T14,T17 T12 T11
15/1600
T15,T18 T13, T16 T11 (T12)
15/2000
T19 T17 T16 T13,T16
18/1000
T14,T17 T12 T11 (T12)
18/1250
T15,T18 T13, T16
18/1600
T19 T14,T17 T16 T12
18/2000
T20 T18 T17 T13

T12 (T13)
21/1000
T18
21/1250
T17 T16 (T13)
21/1600

T19
T18 T17
21/2000
T21 T19 T18 T17

TP-10 a
25

Tabela 8.3.4: Cilindri~ni temeli 0,6 m

M
d
[daNm]

prepora~uvaat
2
]
3
] Tip
t
[m]

[m]

3

5

6

8

10

12

14
V1 1,8 0,6 2.496 4.132 4.955 6.548 8.164 9.740 11.309
V2 2,0 0,6 3.732 6.195 7.432 9.848 12.290 14.648 17.069
V3 2,2 0,6 5.390 8.967 10.757 14.282 17.835 21.331 24.817

Tabela 8.3.4: Izbor na tip na cilindri~en temel 0,6 m

Nosivost na tloto
[daN/cm
2
]
1 1,5 2 3 4-5
3
]

Tip na
steblo
na
stolbot

3

5

6

8

10

12

14
9/200
9/250

9/315
9/400

V2
V1
9/630
T5, T6
9/800
T7 V3
9/1000
T9, T11 T5, T6 T4, T6

V2

12/250
12/315

12/400
V3
12/500

V2, V3
12/630

T10
V3
12/1000
T13 T10 V3

TP-10 a
26

Tabela 8.3.6: Dimenzii i dozvoleni momenti na prizmati~ni temeli za stolbovi so dve
stebla

M
d
[daNm]

prepora~uvaat
2
]
temelot
t a b

3
]

Tip
[m m m] 3 5 6 8 10 12 14
T210
2,2 1,5 0,8 11600 17650 20850 26350 32200 37550 42900
T211
2,2 1,6 0,9 13650 20500 24100 30300 36900 42950 48950
T212
2,2 1,7 1,0 15850 23550 27550 34450 41800 48550 55250
T213
2,2 1,9 1,2 20850 39200 35150 43400 52350 60450 68450
T214
2,2 2,1 1,4 26700 37800 43650 53350 63850 73350 82700
T215
2,2 2,3 1,6 32850 46400 53200 64350 76500 87350 98100
T216
2,4 1,7 1,0 20600 31200 36700 46350 56600 66100 75500
T217
2,4 1,9 1,2 26750 39600 46350 57900 70300 81750 93050
T218
2,4 2,1 1,4 33800 49000 57000 70550 85150 98450 111650
T219
2,4 2,3 1,6 41900 59500 68800 84350 101150 116450 131550
T220
2,4 2,5 1,8 51150 71300 81900 99450 118550 135750 152800
T221
2,4 2,7 2,0 59350 84400 96400 116000 137400 156550 175500
Se odnesuva na site stolbovi so normalni dolìni: 15 m, 18 m i 21 m

Tabela 8.3.7: Izbor na tip na prizmati~en temel za stolbovi so dve stebla

Nosivost na tloto
[daN/cm
2
]
1 1,5 2 3 4-5
3
]

Tip na
steblo
na
stolbot
[m/daN]

3

5

6

8

10

12

14
15/1000
T220 T215 T215 T214 T213 T212 T211
15/1250
T221 T219 T218 T215 T214 T213 T213
15/1600
N T221 T220 T219 T215 T214 T214
15/2000
N N T221 T220 T219 T218 T217
18/1000
T221 T219 T218 T217 T214 T213 T212
18/1250
N T220 T219 T218 T215 T214 T213
18/1600
N N T221 T220 T219 T215 T215
18/2000
N N N T221 T220 T219 T218
21/1000
N T220 T219 T215 T214 T214 T213
21/1250
N T221 T220 T219 T218 T215 T214
21/1600
N N N T221 T221 T219 T218
21/2000
N N N N N T220 T219
N nema stabilnost vo odnos na rezultantnata sila na vrvot vo to~kata 3.3

TP-10 a
27

8.4 Pregledot na temelnata jama e zadolìtelen
Ako so pregledot se utvrdi deka karakteristikite na tloto bitno otstapuvaat od
pretpostavenite, treba da se izbere nov temel ili nov na~in na temelewe.

Za dimenzionirawe na temelot kaj pove]eslojno tlo merodavni se karakteristi-
kite na slojot na tloto na dlabo~ina od 1 m.

8.5 Temeleweto so direktno zakopuvawe e dozvoleno za slu~aite predvideni so to~kite
8.5.1 i 8.5.2, a isklu~itelno i vo drugi uslovi ako so presmetuvawe i eksperimentalno
se dokaè stabilnosta.

8.5.1 Temeleweto so direktno vkopuvawe vo cvrsta ili malku ispukana karpa se
izveduva taka [to dimenziite na jamata se odreduvaat spored dimenziite na stebloto
i spored mo`nostite za iskopuvawe na jamata, pri toa vodejki smetka za dimenziite za
dolìnata na ukle[tuvawe na stebloto , dadeni vo tabela 3.11. Preostanatiot
prostor okolu stebloto se popolnuva so sitnozrnest beton.

8.5.2 Temeleweto so direktno vkopuvawe na stebloto se izveduva taka [to so pomo[ na
svrdel, ~ij dijametar odgovara na dimenzijata na stebloto, se kopa jama so soodvetna
dlabo~ina. Preostanatiot prostor okolu stolbot se popolnuva so sitnozrnest
pesok i voda kako nabiva~, ili so sitnozrnest beton.

Vo tabela 8.5.2.1 dadeni se vrednostite na dozvolenite momenti na temelewe vo
zavisnost od dlabo~inata na direktno vkopuvawe na stebloto i
karakteristikite na tloto.

Vo tabelata 8.5.2.2 dadeni se podatoci za izbor na temeleweto so direktno
vkopuvawe pri koi se postignuva stabilnost za utvrdeni karakteristiki na
tloto.
Vo tabelata 8.5.2.2 posebno se ozna~eni i slu~aite kade temeleweto so direktno
vkopuvawe nema stabilnost, pa zatoa se dadeni soodvetni tipovi na cilindri~ni
temeli 0,6 m (prevzemeno od tabela 8.3.5).

Tabela 8.5.2.1: Temelewe so direktno vkopuvawe

M
d
[daNm]

Prepora~ano temelewe
2
]
1 1,5 2 3 4-5 Dlabo~ina
na
vkopuvawe

3
]

Oznaka na
temelewe
t [m] 3 5 6 8 10 12 14
DV1 1,8 1.540 2.567 3.081 4.108 5.134 6.161 7.188
DV2 2,0 1.745 2.908 3.490 4.653 5.816 6.979 8.142
DV3 2,2 2.550 4.251 5.101 6.801 8.501 10.201 11.902

Tabela 8.5.2.2: Izbor na tip na prizmati~en temel za stolbovi so dve stebla

Nosivost na tloto
[daN/cm
2
]
1 1,5 2 3 4-5
3
]

Tip na
steblo
na
stolbot
[m/daN]

3

5

6

8

10

12

14
9/200
DV3 DV2 DV1
9/250
V1 DV3 DV2 DV1
9/315
DV3 DV2
9/400

V2
V1 DV3
12/200
DV3 DV2 DV1
12/250

V1
DV3 DV2
12/315
V2 DV3
12/400
V2 V1 DV3

TP-10 a
28

8.6 Iskopot na jamata, kade e toa mo`no, treba da se vr[i so vertikalno otse~uvawe na
stranite. Na dnoto na jamata, koe predhodno treba da se izramni, se vgraduva
tamponski sloj od ~akal, odnosno sloj od beton MB 10 vo zemji[te so podzemni vodi.

Debelinata na tamponskiot sloj treba da iznesuva najmalku 10 cm.

Vo zemja koja e izloèna na raskvasuvawe, iskopot na posledniot sloj od 20 cm treba
da se vr[i neposredno pred izrabotkata ili montaàta na temelot.

Pri kopaweto na jamata za prizmati~nite temeli so pomali dimenzii, temelnata
jama treba da se pro[iri od ednata strana do dlabo~ina ( t 1 ) m, kade te dlabo~ina
na vkopuvawe na temelot. Pritisnatata strana na temelot za da bide vo neporemeteno
tlo, se prepora~uva povr[inata na iskopot da bide:
- kaj liniskite stolbovi nose~kite (LN) stolbovi: vo pravec na vodot, od bilo koja
strana;
- kaj liniskite zatezni (LZ) stolbovi : vo pravec normalno na vodot, od bilo koja
strana;
- kaj agolno zateznite (AZ) stolbovi: vo smer sprotiven od rezultantnata sila na
zategawe.

8.7 Za temelite izvedeni na lice mesto minimalnata marka na beton e MB 15.

Za betonirawe na temelite se prepora~uva da se upotrebuva beton proizveden vo
fabrika za beton, no se dozvoluva i upotreba na beton podgotven so ma[ina ili
ra~no.

8.8 Vo temelot, po potreba, se vgraduvaat i plasti~ni cevki so soodveten dijametar
zaradi provlekuvawe na zemjovodot, kablovi ili drugi instalacii. Dolniot kraj na
cevkata treba da izleze od temelot na dlabo~ina od najmalku 60 cmpod kotata na
terenot

8.9 Za izrabotka na ~a[a vo temelot se koristat betonski cevki, metalna ili drvena
oplata.

8.10 Zalivaweto na stebloto vo temelnata ~a[a se vr[i so sitnozrnest beton, so marka
najmalku kako markata na betonot na temelot.

Ako stebloto se temeli vo izbu[ena dupka ili vo vkopana betonska cevka, i ako
prostorot pome\u stebloto i temelnata ~a[a e pomal od 5 cm, popolnuvaweto moè da
se vr[i so sitnozrnest pesok i so voda kako nabiva~. Zavr[niot sloj so debelina od
najmalku 10 cmtreba da se zalie so sitnozrnest beton MB 20. Vo dnoto na temelnata
~a[a treba da bide vgraden otvor za istekuvawe na vodata nadvor od temelot.

8.11 Popolnuvaweto na prostorot pome\u temelot i temelnata jama se vr[i so
nabivawe na zemja od iskopot. Dokolku zemjata ne odgovara za ovaa namena,
popolnuvaweto i nabivaweto okolu temelot se vr[i so zemja od pozajmi[ta ili so
prirodna me[avina na pesok.

Kaj temelite kade prostorot pome\u temelot i temelnata jama e mal, popolnuvaweto
se vr[i so sitnozrnest pesok i so voda kako nabiva~.

8.12 Se prepora~uva zavr[uvaweto na temelot da e na nivo na tloto.

8.12.1 Vo obrabotliva zemja temelot treba da [tr~i najmalku 20 cmnad okolnoto tlo i da
bide vidliv. Gornata povr[ina na temelot se oblikuva taka se onevozmoì
zadrùvawe na voda na temelot. Vidliviot del od temelot ne se malterisuva.

Ako temelot e so stopa, gornata povr[ina od stopata treba da bide najmalku 50 cmpod
kotata na okolniot teren.

8.12.2 Vo urbaniziranite zoni, gornata povr[ina na temelot moè da bide najmnogu 20 cm
pod povr[inata na tloto, vodejki smetka za goleminata na dolìnata na
vkle[tuvawe na stebloto spored tabela 3.11.

TP-10 a
29

9 USLOVI ZA MONTA@A I PODIGAWE NA BETONSKITE ELEMENTI

9.1 Podigawe na stebloto so nominalna dolìna do 15 mse vr[i spored upatstvo od
proizvoditelot, a za pogolemi dolìni treba da se napravi proekt za montaà so koj
treba da se definira kompletnata postapka , organizacija na rabotata i potrebnite
sredstva za rabota.

Proektot za montaà go obezbeduva izveduva~ot na rabotite.

9.2 Pred podigawe, stebloto mora da se opremi so site elementi (elementi za
vrzuvawe, konzoli,monta`no vgradeni ka~uvalki i dr.).

Ako konzolite i elementite za vrzuvawe se proektirani za montaà bez zazor, toga[
montaàta se vr[i so direktno navlekuvawe na stebloto (steblata), vrska beton na
beton.

Ako konzolite i elementite za vrzuvawe se proektirani za montaà so zazor, toga[
montaàta se vr[i so zalivawe na me\uprostorot so cementen malter, pri [to
predhodno se fiksira so ~eli~ni kajli. Kajlite se postavuvaat na mesta kade ne moè
da dojde do o[tetuvawe na konzolata, odnosno elementot za vrzuvawe.

Montaàta na opremeniot stolb vo betonskiot temel so ~a[a moè da se izvr[i
posle sedum dena, a montaàta na elektri~nata oprema posle 14 dena od denot na
betonirawe na temelot.

Posle zalevawe na opremeniot stolb vo temelnata ~a[a, stolbot moè da se
optovari:
- do 60% od nominalnata sila na stebloto posle 7 dena;
- do 80% od nominalnata sila na stebloto posle 14 dena;
- so nominalnata sila na stebloto posle 28 dena.

9.3 Vo tek na montaàta i podigaweto, betonskite elementi ne smeat da bidat izloèni
na nedozvoleni optovaruvawa.

9.4 Vo tek na montaàta i podigaweto, betonskite elementi se prifa]aat na za toa
obeleènite mesta so primena na traki koi ne ja o[tetuvaat povr[inata na betonot,
ili za elementi predvideni za taa namena.

9.5 Se prepora~uva montaàta i podigaweto na betonskite elementi da se vr[i so
soodvetni digalki.

10 ZAZEMJUVAWE

10.1 Zazemjuvaweto na betonskite stolbovi se vr[i spored TP 9: Izveduvawe na
zazemjuvawe i zazemjuva~i na stolbovite od nadzemnite vodovi 1 kV, 10 kV, 20 kV, 35
kV i 110 kV.

10.2 Na sl.10.2 daden e primer za izveduvawe na priklu~okot na sobirniot vod za
zazemjuvawe na stebloto (armaturata na stebloto) na zazemjuvaweto na stolbot,
preku dolnata ~aura na stebloto, ukrsnoto par~e i zemjovodot. Ukrsnoto par~e se
koristi kako ispitna stegalka za merewe na otpornosta na rasprostirawe na
zazemjuva~ot na stolbot.

10.3 Na sl.10.3 daden e primer za izveduvawe na spojot na ~aurata za zazemjuvawe na
betonskata konzola so ~aurata za zazemjuvawe na stebloto.

TP-10 a
30

Sl.10.2 Vrska na armaturata na stebloto
so zazemjuva~ot na stolbot

Sl.10.3 Vrska na armaturite na stebloto i
konzolata

11 RABOTA I MERKI NA ZA{TITA PRI RABOTA NA STOLBOT

11.1 Ova poglavie ne se odnesuva na rabota vo blizina na napon ili pod napon.

11.2 Pri izveduvawe na rabotite na vodovite so betonski stolbovi se koristat postapkite
i za[titnite merki predvideni so propisite za za[tita pri rabota za ovakov vid
objekti.

11.3 Ka~uvawe na stolb i izveduvawe na raboti na stolb moè da izveduvaat rabotnici koi
se sposobni i obu~eni za rabota na visina.

11.4 Ka~uvaweto na stolbovite i izveduvaweto na rabotite na stolbovite moè da se
obavuva otkako ]e se utvrdi deka stolbot od aspekt na stabilnost e vo takva
sostojba da ne go zagrozuva ìvotot na rabotnikot, no najmalku 48 ~asa posle
zalivawe na temelnata ~a[a na opremenoto steblo.

11.5 Za ka~uvawe na stolbovite moè da se koristi:
- hidrauli~na digalka so korpa;
- prenosni pove]edelni skali so lesno i sigurno pricvrstuvawe za stolbot po
celata dolìna na stolbot, a najmalku do dolnata konzola;
- specijalni ~eli~ni ka~uvalki so gumena navlaka na obfatniot lak za stolbot, so
ili bez regulacija na opfa]aweto.

Proizvoditelot na skalite i na ka~uvalkite mora da poseduva atest od ovlastena
nezavisna institucija.
Istro[enata gumena navlaka na ka~uvalkata treba da e lesno zamenliva.

Na sl.11.5 e daden primer za izveduvawe na monta`no vgradeni skali, koi se
izveduvaat na posebno barawe. Prviot stepenik se postavuva najmalku 2,5 mnad kotata

TP-10 a
31

na terenot. Rastojanieto pome\u stepenicite e 300 mmdo 400 mm, a se postavuvaat
naizmeni~no. Slobodnata dolìna na stepenicite iznesuva najmalku 140 mm, so
grani~nik na krajot. Ako stepenicite se izraboteni od okrugol ~elik, nivniot
dijametar iznesuva najmalku 16 mm.

Site ~eli~ni elementi od vgradenite skali treba da bidat toplo pocinkuvani.
Metalnite skali treba da se zazemjat.

11.6 Oblekata na rabotnicite koi \i izveduvaat rabotite na stolbovite treba da bide
prikladna i da ne pre~i pri ka~uvaweto.

Alatot i instrumentite rabotnikot treba da \i nosi vo posebna torba.

11.7 Ne e dozvoleno zadrùvawe i dvièwe neposredno okolu stolbot na koj se izveduvaat
raboti.

11.8 Se zabranuva rabotnikot da se ka~uva na stolb od stranata na zate\awe na
provodnicite, a na agolnite stolbovi od strana na rezultantnata sila (vnatre[niot
agol).

11.9 Pri ka~uvawe na stolbot i vo tek na izveduvawe na rabotite na stolbot, rabotnikot
mora da upotrebuva za[titen pojas so koj go opfa]a stolbot.

(1) steblo; (2) konzola za op[ta namena; (3) segment od skalata; (4) stepenik.

Sl.11.5 Primer za monta`no vgradeni skali

TP-10 a
32

12 ODR@UVAWE NA BETONSKITE ELEMENTI

12.1 Betonot, kako materijal ima ograni~en vek na traewe.

12.2 O[tetuvawata na betonot moè da se pojavat kako posledica na nekvalitetno
izvedeni raboti na betonskite elementi (pojavuvawe na gnezda, puknatini i sl.) i
kako posledica na nadvore[ni vlijanija (mehani~ki o[tetuvawa, deluvawe na mraz,
aerozagaduvawe i sl.).

12.3 Za[titata na betonskite elementi se izveduva kako preventivna i dopolnitelna.

12.3.1 Preventivnata za[tita se izveduva na novite elementi.
Na kvalitetno izvedenite elementi za[titata se izveduva so premazi. Kaj pomalku
o[tetenite elementi za[titata se izveduva so popravka na o[tetenite mesta, so
zadolìtelno prema~kuvawe na nadvore[nata povr[ina.

12.3.2 Dopolnitelnata za[tita se izveduva na vgradenite stolbovi.
Stolbovite zafateni so korozija i drugi o[tetuvawa moè da bidat so smalena
nosilnost, pa mora da se saniraat, a po potreba i da se zajaknat.

Za izveduvawe na dopolnitelnata za[tita neophodno e da se utvrdi stepenot i
vrstata na o[tetuvaweto i da se izraboti soodveten elaborat.

Literatura:

1. Pravilnik za tehni~kite normative za izgradba na nadzemni vodovi so nominalen napon
1 kV do 400 kV, Sl.list SFRJ broj 65/88
2. Pravilnik za tehni~kite normative za izgradba na srednonaponski nadzemni vodovi, so
samonosiv kablovski snop, Sl.list SFRJ broj 6/92
3. Pravilnik za tehni~kite normative za izgradba na niskonaponski nadzemni vodovi,
Sl.list SRJ broj 20/92
4. Tehni~ki preporaki na EPS ED na Srbija

TP-10a Dodatok 1

1


Dodatok br. 1

USLOVI I POSTAPKA ZA ISPITUVAWE NA STEBLOTO
NA BETONSKITE STOLBOVI ZA NADZEMNI VODOVI
SO NOMINALEN NAPON 0,4 kV, 10 kV, 20 kV I 35 kV

Noemvri 2005

TP-10a Dodatok 1

2

Izdadeno od EPS, Direkcija za distrubuciju elekktri~ne energije, Beograd, Vojvode Stepe 412
Maj 1997


IZDAVA^:



Panzo Andonov

Korektura:




[tampa:

Tira`:

Napomena:
ESM.

TP-10a Dodatok 1

3

1 OP{TO

Uslovite i postapkata za ispituvawe na stebloto na betonskite stolbovi (vo ponatamo[niot tekst :
stebla) se odnesuva na uslovite i postapkata za ispituvawe na stebla od armiran beton i od
prednapregnat beton za nadzemni elektroenergetski vodovi vo distributivnite mreì so
nominalen napon 0,4 kV, 10 kV, 20 kV i 35 kV.

Na steblata se vr[at slednite ispituvawa:

- TIPSKO ISPITUVAWE, koe se vr[i so cel za atestno ispituvawe,
- KONTROLNO ISPITUVAWE, koe se vr[i so cel za kontrola na kvalitetot,

Tipot na stebloto go karakteriziraat vkupna dolìna, nominalna sila na vrvot, minimalna
dolìna na vkle[tuvawe i geometriski oblik.

Ispituvaweto na stebloto se vr[i vo ~etiri fazi:

- Primarna faza,
- Prva faza faza na stabilizacija na vkle[tuvaweto,
- Vtora faza faza na kontrolno ispituvawe
- Treta faza Faza na tipsko ispituvawe.

Tipskoto ispituvawe se vr[i vo site fazi na ispituvawe, a kontrolnoto ispituvawe bez tretata
faza.

So tipskoto ispituvawe se utvrduva:
- grani~nata sostojba na nosilnost,
- grani~nata sostojba na pomestuvawa
- grani~nata sostojba na napregnuvawe,
- grani~nata sostojba na puknatini,
- grani~nata sostojba na deformacii,
- grani~nata sostojba na gubewe na spojuvaweto pome\u betonot i armaturata
- grani~nata sostojba na kr[ewe.

So kontrolnoto ispituvawe se utvrduva:
- kvalitetot na proizvodstvoto vo odnos na tipskoto ispituvawe.

Tipskoto ispituvawe za eden tip steblo od eden proizvoditel vaì se dodeka ne se izmenat
propisite, proektnite uslovi, barawata na investitorot ili uslovite za proizvodstvo.

Kontrolnoto ispituvawe za eden tip steblo od eden proizvoditel obavezno se vr[i edna[
godi[no, i toa do krajot na juni. Kontrolnoto ispituvawe moè da se vr[i i sekoga[ koga ]e se
posomneva vo kvalitetot na stebloto, i toa samo na steblata od kontigentot vo koj se somneva.

Uslovite za proizvodstvo se onesuvaat za:
- dimenziite na stolbot,
- rasporedot i dimenziite na armaturite,
- kvalitetot i odnosot na cement vo me[avinata,
- granulacijata na pesokot,
- kvalitetot na vodata i sl.,
- potekloto na cementot ili pesokot (samo ako so ispituvaweto na primerocite od betonot se
dobivaat polo[i rezultati od primerocite od betonot od cementot ili pesokot pred
izmenata).

TP-10a Dodatok 1

4

2. USLOVI NA ZA ISPITUVAWE

Za ispituavawe, steblata mora da imaat:
- proektna dokumentacija za sekoj tip na steblo,
- presmetkovna sila na kr[ewe za daden tip steblo,
- presmetkovni [irini na puknatinite,
- geometriski dimenzii na stebloto,
- raspored, dimenzii i kvalitet na armaturata.

Preduslov za ispituvawe na steblata e da imaat:
- predviden kvalitet na vgradeniot materijal,
- predviden kvalitet na betonot,
- predvidena sila na prednapregawe,
- starost od najmalku 28 dena.

So programot za ispituvawe mora da bidat opfateni slednite podatoci:
- vrsta na ispituvawe,
- polo`ba na stebloto i pravecot na deluvawe na silite,
- golemina na optovaruvaweto po fazi,
- vremensko traewe na poedinite fazi,
- polo`ba na karakteristi~nite preseci,
- raspored na mernite mesta,
- potrebni instrumenti,
- parametri za ocenuvawe na rezultatite od ispituvawata.

Za ispituvawe treba da se koristat slednite instrumenti:
- dinamometar so to~nost na ot~ituvawe od najmalku 5 daN,
- ekstenziometar,
- deformetar,
- ugibometar so to~nost na ot~ituvawe od najmalku 0,01 m (se postavuvaat najmalku 2
par~iwa),
- opti~ki instrumenti,
- lupa za to~nost na ot~ituvawe od najmalku 0,5 mm,
- ostanati potrebni instrumenti.

Za ispituvawe na poligonot vkle[tuvaweto na stebloto mora da bide:
- kontinualno elasti~no koe se postignuva so zalivawe so pesok ili siten ~akal i voda
kako nabiva~,
- vo nedostatok na kontinualno elasti~no vkle[tuvawe, vkle[tuvaweto moè da se
ostvari i so drveni klinovi koe dava zna~itelno poslabo elasti~no svojstvo na
vkle[tuvawe,
- dolìnata na vkle[tuvaweto ne moè da bide pogolema od 1/6 od vkupnata dolìna na
stebloto.

Za ispituvawe na poligonot prifa]aweto na silite se vr[i na 10 cmod vrvot na stebloto, so
soodvetna konstrukcija koja mora da obezbedi da ne dojde do o[tetuvawe na vrvot na
stebloto.

Za ispituvawe na poligonot slobodniot del od stebloto treba da se potpre na koli~ka so [to
vlijanieto na trieweto i teìnata na stebloto se sveduva na zanemarlivo mala merka i toa:
- za stebla do 10 mvkupna dolìna, se postavuva edna koli~ka na 1/3 od slobodniot del na
stebloto od vrvot,
- za stebla podolgi od 10 mvkupna dolìna, se postavuvaat dve koli~ki na 3/5 i 1/5 od
slobodniot del na stebloto od vrvot.

TP-10a Dodatok 1

5

3. PODGOTVITELNA FAZA

Vo podgotvitelnata faza za sekoj tip steblo se vr[i pregled na proektnata i ostanatata
dokumentacija za da se sogleda slednoto:
- presmetkovnata sila na kr[ewe,
- presmetkovna [irina na puknatini,
- dimenzii na stebloto i geometriskiot oblik,
- raspored, dimenzii i kvalitet na armaturata,
- predviden kvalitet na vgradeniot materijal,
- predviden kvalitet na betonot,
- predvidena sila na prednapregawe,
- starost.

Vo podgotvitelnata faza, vrz osnova na programot za ispituvawe, se utvrduva:
- vrstata na ispituvaweto,
- polo`bata i pravecot na dejstvuvawe na silite,
- goleminata na optovaruvawata po fazi,
- vremenskoto traewe na poedinite fazi,
- polo`bata na karakteristi~nite preseci,
- raspored na mernite mesta,
- potrebnite instrumenti,
- parametrite za ocenuvawe na rezultatite od ispituvawata.

Vo podgotvitelnata faza se vr[i vizuelen pregled i ocenuvawe na stebloto i toa:
- o[tetuvawa na ivicite,
- pojava na segregacija,
- prisustvo na puknatini i sl.

Vo podgotvitelnata faza se vr[i ocenuvawe na utvrdeniot geometriski oblik na stebloto.

Vo podgotvitelnata faza na poligonot se vr[i kontrola na vkle[tuvaweto na stebloto,
prifa]aweto na silite na 10 cm od vrvot na stebloto i razmestuvaweto i polo`bata na koli~kite.

4. PRVA FAZA FAZA NA STABILIZACIJA NA VKLE{TUVAWETO

Vo prvata faza se vr[i stabilizacija na vkle[tuvaweto zaradi sveduvawe na nesakanite
efekti od vkle[tuvaweto, koi imaat vlijanie vrz to~nosta na mereweto, na najmala mo`na merka.
Stabilizacija na vkle[tuvaweto se vr[i na toj na~in [to stebloto se optovaruva do 50% od
nominalnata sila i potpolno se rasteretuva.

Posle rasteretuvaweto se vr[i:
- ot~ituvawe na po~etnite golemini na pomestuvawe, puknatini i deformacii,
- uo~uvawe na po~etniot raspored na puknatinite,
- analiza na rotacijata na potpira~ot ili vkle[tuvaweto so cel da se sogleda pravilnoto
postavuvawe na stebloto.

5. VTORA FAZA - FAZA NA KONTROLNO ISPITUVAWE

Vo vtorata faza se vr[i ispituvawe so probno optovaruvawe po ~ekori do vrednost na
nominalnata sila, a potoa se rasteretuva.

TP-10a Dodatok 1

6

Nanesuvaweto na probnoto optovaruvawe se vr[i vo ~etiri ~ekori i toa:
- prv ~ekor od 0% do 55% od nominalnata sila,
- vtor ~ekor od 55% do 70% od nominalnata sila,
- tret ~ekor od 70% do 85% od nominalnata sila,
- ~etvrt ~ekor od 85% do 100% od nominalnata sila.

Zadrùvaweto na optovaruvaweto posle sekoj ~ekor e tolkavo kolku e potrebno za da se:
- ot~itaat goleminite na pomestuvawata, puknatinite i deformaciite,
- uo~i rasporedot na puknatinite.

Posle rastovaruvaweto se vr[i:
- ot~ituvawe na zaostanatite golemini na pomestuvawa, puknatini i deformacii,
- uo~uvawe na zaostanatiot raspored na puknatini,
- analiza na rotacijata na potpira~ot ili vkle[tuvaweto.

6. TRETA FAZA - FAZA NA TIPSKO ISPITUVAWE

Vo tretata faza se vr[i ispituvawe so probno optovaruvawe do kr[ewe na stebloto.

Nanesuvaweto na probnoto optovaruvawe se vr[i vo dva ~ekora i toa:
- prv ~ekor od 0% do 180% od nominalnata sila,
- vtor ~ekor od 180% od nominalnata sila do kr[ewe na stebloto.

Zadrùvawe na optovaruvaweto posle prviot ~ekor e tolkavo kolku [to e potrebno da se:
- ot~itaat goleminite na pomestuvawe, naprsnuvawe, puknatini i deformacii,
- uo~i rasporedot na puknatinite.

Posle kr[eweto na stolbot se utvrduva:
- grani~nata sostojba na nosilnosta,
- grani~nata sostojba na pomestuvaweto,
- grani~nata sostojba na naprsnuvawata,
- grani~nata sostojba na puknatinite,
- grani~nata sostojba na deformaciite,
- grani~nata sostojba na spojuvaweto pome\u betonot i armaturata,
- grani~nata sostojba na kr[eweto.

Kr[eweto na stebloto pretstavuva sostojba pri koja do[lo do vidlivi o[tetuvawa, plasti~ni
deformacii, ronewe na betonot vo pritistatata zona, nemawe mo`nost za zgolemuvawe na silata.

7. PARAMETRI ZA OCENUVAWE NA REZULTATITE OD ISPITUVAWETO

Ocenuvawe na rezultaite od ispituvaweto se vr[i posle analiza na rezultatite od
ispituvaweto.

Za TIPSKOTO ISPITUVAWE treba da bidat ispolneti slednite uslovi:
- Da posle ~etvrtiot ~ekor vo vtorata faza :
otklonot na vrvot ne e pogolem od proektiranata vrednost,
[irinite na puknatinite ne se pogolemi od 0,2 mm,
nema drobewe na betonot na pritisnatata strana,
dilatacijata na zategnatata armature ne e pogolema od 10 ,
dilatacijata na betonot na pritisnatiot del ne e pogolema od 3,5 ,

TP-10a Dodatok 1

7

- da vo vtoriot ~ekor vo tretata faza kr[eweto na stolbot nastanuva koga e:
zbirot na naprsnuvawata na dolìna 200 mm, e pogolem od 1,5 mm,
nastanalo kr[ewe po armaturata,
nastanalo kr[ewe po betonot,
do[lo do gubewe na spojot pome\u betonot i armaturata..

Za KONTROLNOTO ISPITUVAWE treba da bidat ispolneti slednite uslovi:
- posle ~etvrtiot ~ekor vo vtorata faza da nema nitu edna golemina so polo[a vrednost od
vrednosta utvrdena so tipskoto ispituvawe za:
otklonuvaweto na vrvot,
[irinata na puknatinite,
dilatacijata na zategnatata armature,
dilatacijata na betonot na pritisnatiot del.
- Posle rastovaruvaweto vo vtorata faza nitu edna od goleminite da nema polo[i vrednosti
od vrednostite utvrdeni so tipskoto ispituvawe za:
goleminata na zaostanatiot otklon na vrvot,
zatvorenosta na puknatinite.

8. ZAVR{NI ODREDBI

Za da nekoj tip steblo dobie pozitivna ocenka na tipskoto ispituvawe, mora tri stebla da \i
zadovolat uslovite od tipskoto ispituvawe.

Vo slu~aj ako edno steblo od prvite tri ne \i zadovolilo uslovite na tipskoto ispituvawe, treba da
se izvr[i ispituvawe na tri novi stebla. Vo slu~aj da barem edno od trite novi stebla ne \i
zadovoli uslovite na tipskoto ispituvawe tipot na stebloto ne moè da dobie pozitivna ocenka za
tipskoto ispituvawe.

Za da nekoj tip steblo dobie pozitivna ocenka, na kontrolnoto ispituvawe mora na tri stolba da \i
zadovoli uslovite za kontrolno ispituvawe. Vo slu~aj ako edno steblo od prvite tri ne \i
zadovolilo uslovite za kontrolnoto ispituvawe, treba da se izvr[i ispituvawe na novi tri
stebla. Vo slu~aj barem edno od trite novi stebla ne \i zadovoli uslovite na kontrolnoto
ispituvawe tipot na stebloto ne moè da dobie pozitivna ocenka za kontrolnoto ispituvawe.

Ovlastenata ustanova za ispituvawe, koja go izvr[ila tipskoto ispituvawe na stebloto, za sekoe
ispituvano steblo treba da napravi Izve[taj za tipsko ispituvawe na stebloto na betonskiot
stolb , a kako osnoven podatok za korisnikot Izvod od izve[tajot za tipsko ispituvawe na
stebloto na betonskiot stolb , vo koj treba da stojat podatoci od ispituvawe na stebloto koe \i
zadovolilo uslovite za tipskoto ispituvawe, a koe imalo najnizok koeficient na kr[ewe.

Ovlastenata ustanova za ispituvawe, koja go izvr[ila kontrolnoto ispituvawe na stebloto, za
sekoe ispituvano steblo treba da napravi Izve[taj za kontrolno ispituvaweto na stebloto na
betonskiot stolb

TP-10a Prilog 1

PRILOG KON

PRIMERI ZA IZBOR NA NOMINALNI SILI
I SOODVETNI TEMELI ZA BETONSKI STOLBOVI ZA
NADZEMNI VODOVI 1 kV DO 20 kV

SO KOMENTAR

Noemvri 2005

TP-10a Prilog 2

Izdadeno od EPS, Direkcija za distrubuciju elekktri~ne energije, Beograd, Vojvode Stepe 412
Maj 1997

Obrabotile:

|or\e Gli[i]
Qubomir Stoiqkovi]
Branislav Simi]
Tomislav Bojkovi]

Namerata na avtorot na ovoj prilog e, na nekolku karakteristi~ni primeri, podetalno da se analiziraat i pojasnat poedini
pra[awa i re[enija usvoeni vo TP-10a, posebno problemot za izbor na nominalni sili za betonskite stebla i soodvetnite
temeli. Prilogor prvenstveno e namenet za lica bez pogolemo iskustvo na proektirawe i izgradba na elektrodistributivni
nadzemni vodovi 1 kV do 20 kV. I pokraj toa [to postojat kompjuterski programi so koi brzo i to~no se re[avaat mnogu od ovie
problemi, korisno e da se poznava i fizi~kata osnova i relevantnite parametri koi se koristat pri re[avawe na tie
problemi.

Maj 1997


IZDAVA^:



Panzo Andonov

Korektura:




[tampa:

Tira`:

Napomena:
ESM.
2. Ovaa preporaka vaì samo za objektite, opremata i uredite koi se osnovni sredstva vo sopstvenost na distributivnite
pogoni vo sostav na ESM.

TP-10a Prilog 3

Primer 1:

Za nadzemen vod 20 kV 3xAl~ 50/8 mm
2
izbran e stolb so nominalna visina L=12 m i
nominalna sila na stebloto F
n
= 400 daN (steblo 12/400), kako liniski - nosilen (LN) stolb.

a) Da se izbere temel na stolbot na delot od trasata kade e utvrdeno deka tloto voglavno go
so~inuva vla`na glina.
b) Dali za izbor na temelot i temeleweto na LN stolbovite se zadolìtelni mehani~ki
ispituvawa.

Re[enie:

a) Nominalnata sila na stolbot se izbira spored rezultantnata silana vrvot od vodot na
mestoto na vgraduvawe.

Temelot se izbira spored momentot vo odnos na dnoto na stebloto (proizvod na nominalnata
sila na stebloto i nominalnata dolìna na stebloto) i utvrdenite karakteristiki na tloto
(nosilnpost ns tloto, konstantata S na 2 mpod nivoto na tloto).

Od tabelata 8.1 vo TP-10a se gleda deka glinata ima nosilnost =1daN/cm
2
, dodeka
konstantata S ima vrednost S = 2 daN/cm
3
do S = 4 daN/cm
3
pri [to pomalata vrednost odgovara
na povla`na i nestaloèna vrsta na tlo. Me\utoa, realno e deka na dlabo~ina pogolema od
1m tloto da bide staloèno, pa usvojuvame sredna vrednost na konstantata: S = 3 daN/cm
3.
Za
ovaa vrednost direktno dobivame deka za steblo 12/400 odgovara:
- Tipski prizmati~en temel T10, tabela8.3.3, na koj dimenziite spored tabela 8.3.2
iznesuvaat 0,8 m x 0,8 m x 2,2 m;
- Tipski cilindri~en temel V3, tabela8.3.5, na koj dimenziite spored tabela 8.3.4
iznesuvaat 0,6 m x 2,2 m.

Ovoj izbor na temel]e go proverime preku momentot na dnoto na stebloto, koj spored to~ka 8.2
iznesuva:

M
L
=F
n
L =400 12 =4.800 daNm

Vo tabelite 8.3.1, 8.3.2 i 8.3.4 \i barame temelite koi pri nosilnost na tloto od =1daN/cm
2
i
za S = 3 daN/cm
3
, na dnoto na stebloto imaat dozvolen moment: M
d
4.800 daNm.

Gledame deka na raspolagawe ni stojat slednite temeli:
- T6, so dimenzii 0,8 m x 0,8 m x 2,0 m, so Md =6.150 daNm;
- T10, so dimenzii 0,8 m x 0,8 m x 2,2 m, so Md =8.750 daNm;
- V3, so dimenzii 0,6 m x 2,2 m, so Md =5.390 daNm;

Ako se opredelime za prizmati~en temel, bi bilo poekonomi~no da usvoime temel T6.
Me\utoa, bidejki za steblo so dolìna 12 m, prepora~anata dolìna na vkle[tuvawe na
stebloto vo temelot iznesuva t
u
=2,0 m, a prepora~anata dlabo~ina na vkopuvawe na temelot
iznesuva t
u
=2,2 m (tabela 3.11), usvojuvame temel T10. To~no e deka vo razgleduvaniot slu~aj
temelot T10 ima golemarezerva, no tipizacijata dava i nekoi dopolnitelni prednosti,
koe ]e se vidi vo primerot 1.b. Na proektantot mu stoi na raspolagawe i mo`nosta za
izbor na temelot T6, na primer: vo slu~ai koga podigaweto na stebloto za 20 cm re[ava
nekoj problem vo vrska so sigurnosnite visini, pri pojava na podzemni vodi i sl.

Dokolku raspolagame so mehanizacija za dup~ewe na temelnite jami, najdobro i
najekonomi~no bi bili da izbereme cilindri~en temel V3. Ovoj temel ima volumen 0,62 m
3
,

TP-10a Prilog 4

koe e dvapati pomalku od volumenot na temelot T6 (1,28 m
3
), odnosno 2,27 pati pomalku od
temelot T10 (1,43 m
3
). Pokraj toa, ma[inskoto dup~ewe na jamata za cilindri~niot temel \i
garantira dimenziite i ne ja poremetuva kompaktnosta na okolnoto tlo. Toa pri ra~niot
iskop na jamata realno ne e vozmo`no, posebno koga [irinata na temelot e mala vo odnos na
dlabo~inata na vkopuvawe, pa iskopanata jama mora delumno da bide so pogolema [irina
otkolku [to e neophodno. Toa, od druga strana, bara posle izrabotkata (montaàta) na temelot,
preostanatiot proctor da se popolni i nabie, no kvalitetot na ovaa rabota direktno zavisi od
faktorot ~ovek. Vrz osnova na toa moè da se zaklu~i: kako [to okrugliot presek na
stebloto e idealen od gledna to~ka na prifa]awe na silite od vodot nezavisno od
napadniot agol na silata, taka i cilindri~niot temel e idealen za prenesuvawe na silite
od stebloto na okolnoto tlo.

b) Geomehani~kite ispituvawa na tloto pri izbor na temelot sekoga[ se posakuvani, no
mnogu se skapi.

Od tabela 8.3.3 se gleda deka prizmati~niot temel T10 ima stabilnost za steblo so nominalna
dolìna L=12 mi nominalna sila do 630 daN (steblo 12/630) pri site vrsti na tlo koi
voobi~aeno se javuvaat. Bidejki realno e i deka nominalnite sili na LN stolbovite ne
nadminuvaat 630 daN, se doa\a do vaèn i korisen zaklu~ok: so izborot na prizmati~niot
temel T10 otpa\a potrebata od skapi geomehani~ki ispituvawana tloto kaj temelite na
liniskite nosilnite stolbovi, bidejki temelot ima stabilnost vo site uslovi koi
naj~esto se javuvaat. Eventualnite isklu~oci dopolnitelno ]e se re[avaat so pregled na
temelnata jama pri izrabotka na temelot.

Geomehani~kite ispituvawa na tloto ne se potrebni nitu za cilindri~niot temel V3, no za
nominalna sila na stebloto do 400 daN (tabela 8.3.5), koe za LN stolbovite 20 kV (10 kV) e
sosema dovolno, vklu~uvajki \i i me[ovitite vodovi (primeri 3.b.1 i 2.b).

Za da bide potpolna i korektna predhodnata analiza, potrebno e da se odgovori i na slednoto
pra[awe: a [to e so vrstite na tlo koi imaat nosivost na tloto < 1daN/cm
2
? Vo Pravilnikot
za tehni~ki normative za izgradba na nadzemni vodovi so nominalen napon 1 kV do 400 kV (Sl.
List SFRJ broj 65/88, vo ponatamo[niot tekst PTN NV), vo tabela 16, postoi vrsta na tlo humus,
oranica, lozja, so nosilnost =0,5daN/cm
2
. Vizuelno, ova vrsta na tlo se sretnuva sekade
okolu nas! Me\utoa, u[te po nazivot na vrstata na tloto jasno e deka stanuva zbor za
povr[inskiot sloj od tloto, za koe karakteristikite se va`ni na primer za poloùvawe na
zazemjuva~, kako i pri izrabotka na plitki temeli koi kai ne se predmet na preporakata TP-
10a. Vo TP-10a pove]e pati e naglaseno deka za izbor na temelite merodavni se
karakteristikite na tloto na dlabo~ina pogolema od 1 m, bidejki gorniot sloj na tloto
ima malo vlijanie vrz stabilnosta na temelot. Bidejki na pogolemite dlabo~ini sigurno ne
se nao\a oranica, lozja, ovaa vrsta na tlone e vklu~ena vo tabela 8.1 za da ne sozdade
nedorazbirawe i neracionalno koristewe na temelot.

Primer 2:

Me[ovit nadzemen vod 10 kV: 3xAl/~ 50/8 mm
2
NN SKS H00/O-A (3x70+54,6) mm
2
.
Nominalna dolìna na stebloto L = 12 m
Raspored na Al/~ provodnicite e vo triagolnik.

Zaradi izbor na nominalnite sili na stebloto i soodvetnite temeli:
a) Da se analizira problemot na sveduvawe na silite na vrvot od stolbot;
b) Da se presmeta rezultantnata sila od pritisok na vrvot na stolbot.
TP-10a Prilog 5
Re[enie:

a) Aoptovsruvswsts ns stolbot se presmetuvaat spored PTN NV. Bidejki stanuva zbor za
vodovi so nominalen napon do 35 kV, se presmetuvaat nominalnite slu~ai na optovaruvawe,
koi nastanuvaat koga site delovi od nadzemniot vod ostanuvaat neo[teteni.

Pravilnikot za tehni~ki normative za izgradba na niskonaponski nadzemni vodovi (sl.list
SFRJ broj 6/92, vo ponatamo[niot tekst PTN NN) i Pravilnikot za izgradba na
srednonaponski nadzemni vodovi so samonosiv kablovski snop (Sl. List SRJ broj 20/92, vo
ponatamo[niot tekst: PTN SNSKS) isto taka go odreduvaat presmetuvaweto na
optovaruvawata na stolbot, no na poednostaven na~in vo odnos na PTN NV. Analizata
izvedena vo ovoj Prilog ukaùva na opravdanosta na takvoto poednostavuvawe, barem koga
stanuva zbor za okrugli betonski stolbovi za nadzemni vodovi do 35 kV. Vo praksata, ovaa
neusoglasenost doveduva do izvesni zabuni, posebno koga se raboti za me[ani vodovi. Vo ovoj
Prilog analizata e napravena spored PTN NV, no site usvoeni i prepora~ani re[enija se
usoglaseni so PTN NN i so PTN SNSKS. Dopolnitelna pri~na da se koristi PTN NV e toa [to
samo ovoj propis go tretira i problemot na temelewe, a toa e edna od glavnite pri~ini za
izrabotkata na ovoj Prilog.

Na stolbot deluvaat:
- Horizontalni sili koi poteknuvaat od silite na zategnuvawe na provodnicite i
za[titnoto jaè, kako i od pritisokot na veterot na stolbot, provodnicite, SKS i
za[titnoto jaè (ako postoi);
- Vertikalni sili koi poteknuvaat od teìnata na: stolbot, opremata na stolbot,
provodnicite Al / ~ i SKS), za[titnoto jaè (ako postoi), kako i od dopolnitelnoto
optovaruvaweod zaleduvawe.

Horizontalnite sili predizvikuvaat moment koj nastojuva da go iskosi stebloto ili da go
prvrte stolbot, odnosno da go svitka ili skr[i stebloto. So izborot na temelot, odnosno so
temeleweto, se vr[i vkle[tuvawe (vkopuvawe) na stebloto i na toj na~in se spre~uva
nedozvolenoto iskosuvawe na stebloto ili prevrtuvawe na stolbot. Ovoj uslov e
ispolnet ako temelot se presmeta i izdede taka da dozvolenoto iskosuvawe na temelot
iznesuva: tg 0,01.
So izbor na armature, odnosno ìci (jaè) za prednapregawe, se spre~uva nedozvolenoto
svitkuvawe i kr[ewe na stebloto, koe se postignuva ako rezultantnata sila od vodot na
mestoto na vgraduvawe ne ja nadminuva nominalnata sila na stebloto. Vrednosta na
dozvolenoto otklonuvawe vo vrvot na stebloto zavisi od konstrukcijata na stebloto, no
presmetuvaweto ili normiraweto na ovoj otklon ne e predmet na TP-10a.

Vertikalnite sili se bitni pri izborot na betonskite konzoli (tabela 3.7 vo TP-10a), pri
presmetuvawe na provesot vo sredinata na rasponit i sl. Me\utoa, vo primerite koi ovde se
obraboteni izvr[ena e analiza na stabilnosta na stolbot (temelot). Vertikalnite sili na
stebloto deluvaat taka da nastojuvaat da go vkopaat podlaboko, so [to se smaluva
opasnosta od iskosuvawe na stolbot ili da se prevrtipod dejstvo na horizontalnite sili. So
izborot na temelot, odnosno so temeleweto, se spre~uva stolbot da potone podlaboko otkolku
[to e predvideno, no moè da se zaklu~i: vertikalnite sili ja zgolemuvaat stabilnosta na
stolbot (temelot), a zapostavuvaweto na ovie sili vo presmetuvaweto dava rezultati vo
prilog na stabilnosta. Od tie pri~iniponatamo[nata analiza go opfa]a samo
presmetuvaweto i sveduvaweto na horizontalnite sili, a na toj na~in e izraboteno i
presmetuvaweto na temelot vo TP-10a.

Vertikalnite sili se va`ni pri izborot na betonskite konzoli (tabela 3.7 vo TP-10a), pri
presmetuvawe na provesot vo sredinata na rasponot i sl. Me\utoa vo primerite koi ovde se
obraboteni, analizirana e stabilnosta na stolbot (temelot). Vertikalnite sili na stolbot
delivaat taka da go vkopuvaat podlaboko, so [to se smaluva opasnosta stolbot da se iskosi
ili da se prevrte pod vlijanie na horizontalnite sili. Me\utoa, so izborot na temelot,
odnosno so temeleweto, se spre~uva stebloto da propadne podlaboko otkolku [to e
TP-10a Prilog 6
predvideno, pamoè da se donese sledniot zaklu~ok: vertikalnite sili ja zgolemuvaat
stabilnosta na stolbot (temelot), pa izostavuvaweto na ovie sili vo presmetuvawata
dava rezultati vo prilog na sigurnosta. Zatoa ponatamo[nata analiza go opfa]a samo
presmetuvaweto i sveduvaweto na horizontalnite sili, a taka e raboteno i presmetuvaweto
na temelite vo TP-10a.

Meè da go doneseme sledniot zaklu~ok: vo TP-10a, zaradi sigurnost i poednostavuvawe na
presmetuvaweto, zemeni se vo predvid samo horizontalnite sili, zaradi [to usvoeni
(tipizirani) se ne[to pogo;lemi dimenzii na temelite vo odnos na dimenziite koi bi se
dobile ako pri presmetuvaweto se zemat vo predvid i vertikalnite sili.

Sveduvaweto na silite na vrvot na stolbot se vr[i vo odnos na momentnata to~ka na
dnoto na stebloto. Bidejki razli~ni sili deluvaat vo razli~ni pravci i na razli~ni
rastojanija od dnoto na stebloto, se voveduva pojmot rezultantna sila svedena na vrvot na
stolbot, ~ija definicija glasi: rezultantna sila svedena na vrvot na stolbot (ili:
rezultantna vrvna sila) e presmetana vrednost na silite vo vrvot na stolbot, koja vo
odnos na momentnata to~ka vo dnoto na stebloto, go dava istiot moment kako site
vistinski sili koi deluvaat na stolbot, slika 1:

F
rv
L = F
i
= F
ix
I
i
+j F
iy
I
i
=F
rz
L +F
rw
L (1)

kade e:

F
rv
- rezultantna sila svedena na vrvot na stolbot, vo dekawutni (daN)
L - nominalna dolìna na stebloto, vo metri (m)
F
i
- vistinska sila koja deluva na stolbot, vo dekawutni (daN)
F
ix
- komponenta na silata F
i
po H oska, vo dekawutni (daN)
F
iy
- komponenta na silata F
i
po Y oska, vo dekawutni (daN)
I
i
- rastojanie od napadnata to~ka na silata F
i
do dnoto na stebloto
F
rz
- rezultantna sila od zategnuvawena Al / ~provodnicite, SKS i za[titnoto jaè,
svedeni na vrvot na stolbot, vo dekawutni (daN)
F
rw
- rezultantna sila od pritisok na veter, svedena na vrvot na stolbot, vo dekawutni
(daN)

Sl.1 Sveduvawe na silite na vrvot na stolbot

Pri presmetuvawe na vistinskite sili se zema vo predvid deka site sili ne deluvaat
istovremeno i so maksimalen intenzitet. Taka na primer, najgolemata presmetana sila od
zategnuvaweto na provodnikot se javuva pri temperature -20
0
S, odnosno -5
0
S so zaleduvawe, a
TP-10a Prilog 7
vo tie uslovi ne se javuva najgolemata sila od pritisok na veter. Zatoa vo Pravilnikot za
tehni~ki normative se utvrdeni tri slu~ai na optovaruvawe za nosilnite stolbovi i ~etiri
slu~ai na optovaruvawe za zateznite stolbovi, pa vo ramkite na tie slu~ai se izbira
najte[kiot slu~aj (primer 3.a).

b) Principot za sveduvawe na silata na vrvot na stolbot ]e bide prikaàna na primer za
presmetuvawe na rezultantnata sila od pritisok na veter. Veterot deluva na site
provodnici i na samiot stolb (delot na tloto).

Bidejki 10 kV (20 kV) te vodovi po pravilo nemaat za[titno jaè, vo analiziraniot primer
voobi~aeniot raspored na Al / ~provodnicite i SKS e spored sl.2.

Silata na pritisok od veter sekoga[ ne se zema vo presmetuvawata spored slu~aite na
optovaruvawe predvideni so Pravilnikot. Me\utoa, koga ovaa sila se zema vo prdvid, toga[
se smeta deka na stolbot deluva vkupnata (rezultantnata) sila. (primer 3). Bidejki site
komponenti na ovie sili deluvaat ednovremeno i vo ist smer, se dobiva:

F
rw
=F
rwSKS
+ F
rwAl ~
+F
rwst

F
rw
rezultantna sila od pritisok na veter, svedena na vrvot na stolbot
F
rwSKS
sila od pritisok na veter na SKS, svedena na vrvot na stolbot
F
rwAl ~
sila od pritisok na veter na Al ^ provodnicite, svedena na vrvot na stolbot
F
rwst
sila od pritisok na veter na delot na delot od stolbot nad tloto, svedena na vrvot od
stolbot

Sl.2 Presmetuvawe na silite na vrvot od stolbot

b.1)

Sila na pritisok od veter na SKS i Al/^ provodnicite

Na Al / ^provodnicite i SKS veterot deluva taka da silata od pritisokot na veter F
wp
se
rasporeduva na dvata sosedni stolbovi:

F
wp
=p
v
k
wp
S
wp
=p
v
k
wp
a
sr
d
p
10
-3
(3)

kade e:
p
v
- pritisok na veter po edinica povr[ina na provodnikot, vo (daN/m
2
)
TP-10a Prilog 8
k
wp
- koeficient na dejstvuvawe na veterot na provodnicite i iznesuva: k
wp
=1;
S
wp
- proekcija na povr[inata na provodnikot
a
sr
- dolìna na sredniot raspon (poluzbir na sosednite rasponi), vo (m)
d
p
- nadvore[en dijametar na provodnikot, vo (mm).

Bidejki vo ovoj slu~aj ne se raboti za proekt na nekoj konkreten vod, tuku za globalna analiza
na slu~ai koi se karakteristi~ni vo distributivnata praksa, usvoeni se parametric koi se
tipi~ni za presmetuvaweto:
- pritisok na veter: p
v
=60 daN/m
2
za 10 kV (20 kV) vod;
- pritisok na veter: p
v
=50 daN/m
2
za NN vod;
- nadvore[en dijametar na NN SKS H00/O-A (3h70+54,6) mm
2
: d
sks
=41 mm (TP-8);
- nadvore[en dijametar na Al/ ~ 50/ 8 mm
2
: d
Al ~
= 9, 6 mm;
- oddale~enost na dolnata konzola od vrvot na stebloto: h
k
=1,4 m;
- oddale~enost na SKS od vrvot na stebloto: h
SKS
=h
k
+1,4 m =2,8 m.

Sredniot raspon za 10 kV (20 kV) vodovi vo naseleno mesto obi~no iznesuva a
sr
=80 m,
dodeka nadvor od naseleno mesto moè da bide i pogolem. Me\utoa, kaj mvodovi, kako [to e vo
ovoj primer, sredniot raspon iznesuva a
sr
=40 m bidejki go odreduva niskonaponskiot vod
(SKS). Za globalno da \i ograni~ime vrednostite na silite od pritisok na veter na
provodnicite, vo ponatamo[nata analiza e zemeno: a
sr
=40 mkoga stanuva zbor za me[ovit
vod, odnosno a
sr
=120 mkoga stanuva zbor za ~istiot del na 10 kV (20 kV) vod, iako moè da
se kaè deka sredniot raspon od 120 me nadprose~na vrednost. Treba da se napomene deka
ovde se analizirani samo problemite povrzani za izborot na nominalnite sili i
soodvetnite temeli, a proektantot na konkretniot vod mora ednovremeno da re[ava i drugi
problemi, kako: izbor na soodvetni konzoli, problemot na provesi, rastojanieto pome\u
provodnicite vo sredinata na rasponot itn.

Ako S
SKS
e proekcijata na povr[inata na SKS na koja deluva veterot, silata od pritisokot na
veterot na SKS, svedena na vrvot na stolbot, se presmetuva spored izrazite (1), (3) i sl.2:

F
rwSKS
L

=p
v
k
wp
S
SKS
(L h
SKS
) =p
v
k
wp
a
sr
d
SKS
10
-3
(L h
SKS
)

F
rwSKS
=(1/ L) [p
v
k
wp
a
sr
d
SKS
10
-3
(L h
SKS
)]

F
rwSKS
=(1/ 12) [50 1 40 (41/1000) (12 2,8)] = 63 daN

Ako S
Al ^
e proekcija na povr[inata na eden Al / ~ provodnik na koja deluva veterot,
rezultantnata sila od pritisokot na veterot na tri Al / ~ provodnici so raspored vo
triagolnik, svedena na vrvot na stolbot, se presmetuva spored izrazite (1), (3) i sl.2:

F
rwAl ^
L

=p
v
k
wp
a
sr
d
Al ^
10
-3
[L +2 (L h
K
)] (5)

F
rwAl ^
=(1/12) {60 1 40 (9,6/1000) [12 +2 (12 1,4)]}=64 daN

Na ~istiotdel od trasata na 10 kV ot vod usvoen e sreden raspon: a
sr
=120 m, pa se dobiva

F
rwAl ^
=192 daN

b.2) Sila od pritisok na veter na stolbot:

Veterot deluva ramnomerno na povr[inata na stolbot nad tloto. Rezultantnata sila F
wst
od
pritisokot na veterot na stebloto, ~ija napadna to~ka se nao\a vo teì[teto na proekcijata
od povr[inata na stebloto nad tloto (trapez), se dobiva od izrazot (sl.3):

F
wst

=p
v
k
wst
S
wst
(6)

TP-10a Prilog 9
kade e:
p
v
- pritisok na veter po edinica povr[ina na stolbot, vo (m
2
)
k
wst
- koeficient na dejstvo na veterot na stolbot, koj za okruglo steblo ima vrednost:
k
wst
=o,7;
S
wst
- proekcija na povr[inata na del od stebloto (trapez) nad tloto, vo (m
2
).

Rezultantna sila od pritisok na veterot na stebloto F
rwst
, svedena na vrvot na stolbot,
spored izrazite (1), (6) i sl.3 izvesuva:

F
rwst
L =F
wst
h
w
=p
v
k
wst
S
ws
h
w
(7)

kade h
w
e oddale~enost na napadnata to~ka na silata F
wst
od dnoto na stebloto.

Podobra preglednost na izrazot (7) se dobiva ako povr[inata na trapezot S
wst
se podeli na
pravoagolen del: S =d h, so napadna to~ka na silata F
w
na oddale~enost h/2 od tloto i na
dva triagkesti dela so vkupna povr[ina S = 0,5 (D
1
d) h, so napadna to~ka F
w
na
oddale~enost h/3 od tloto, pa se dobiva:

F
rwst
L =p
v
k
wst
{d h [(h/2) +t
u
] +[(D
1
d)/2] h [(h/3) +t
u
]} (8)

Vo izrazot (8) D
1
e dijametar na stebloto na nivo na tloto. Gorniot i dolniot dijametar na
stebloto (d i D) zavisi od nominalnata dolìna i nominalnata sila na stebloto. Vo tabela 1
dadeni se vrednostite na dijametrite D, d i D
1
za stebla so nominalna dolìna L =12 m.

Dijametarot na stolbot na nivo na tloto iznesuva (sl.3):

D
1
=D [(D d) / L] t
u
=31 [(31 13) / 12] 2 =28 cm.

Sl.3 Presmetuvawe na silite od pritisok na veter na stolbot

So zamena na usvoenite parametric vo izrazot (8), za pritisokot na veterot : p
v
=60 daN/m
2
, se
dobivaat vrednosti na rezultantnite sili (F
rwst
) od pritisokot na veterot na stebloto so
nominalna dolìna 12 m, svedeni na vrvot na stolbot, tabela 1. Na primer, za stolb 12/400 se
dobiva:

TP-10a Prilog 10

F
rwst
=(1/12) 60 0,7 {(13/100) 10 [(10/2)+2] +[(28 13)/(2 100)] 10 [(10/3)+2]}=46 daN

Za pritisoci na veter : p
v
razli~no od 60 daN/m
2
, vrednost na rezultantnata sila od
pritisokot na veter na stebloto dobivame koga soodvetnata vrednost na silata F
rwst
od tabela
1 ja pomnoìme so koeficientot: (p
v
/60) F
rwst
.

Tabela 1: Rezultantni sili od pritisok na veter
Steblo: L =12 m D[sm} d[sm] D
1
[sm] F
rwst
[daN]
F
n
400 daN 31 23 28 46
400 daN <F
n
1000 daN 40 22 37 68
1000 daN <F
n
2000 daN 50 26 46 83

Rezultantnata sila od pritisok na veter, svedena na vrvot na stolbot 12/400, vo ovoj primer
spored izrazot (2) iznesuva:

F
rw
=63 +64 +46 =173 daN za me[an vod i sreden raspon a
sr
=40 m, odnosno

F
rw
=192 +46 =238 daN za 10 kV vod i sreden raspon a
sr
=120 m.

Primer 3:

Se planira izgradba na 10 kV vod 3 x Al/~ 70/12 mm
2
.
Na del od trasata niz naseleno mesto vodot e me[an, bidejki po istite stolbovi se montira i eden NN
SKS H00/O-A (3h70+54,6) mm
2.
Na trasata dominatno e tlo koe e me{avina na glina i pesok.

a) Da se analiziraat slu~aite na optovaruvawe koi se merodavni za izbor na betonski stolbovi.
b) Za steblo so nominalna dolìna L = 12 m da se izberat vrednosti na nominalnite sili i
soodvetni temeli, i toa za:
b.1) liniski nosilen (LN) stolb;
b.2) kraen (K) stolb;
b.3) liniski zatezen (LZ) stolb, ako zategaweto na provodnicite vo eden raspon
p1
= 9 daN/mm
2
a vo drugiot raspon
p2
= 7 daN/mm
2
;
b.4) agolno zatezen (UZ) stolb, ako agolot na svrtuvawe na trasata e = 30
0
, odnosno = 60
0
, pri
[to zategaweto na provodnicite vo dvata raspona e ednakvo.

Re[enie:

a) Vo Pravilnikot za tehni~ki normative za nadzemni vodovi predvideni se ~etiri
slu~ai na normalni (o~ekuvani) optovaruvawa koi treba da se proverat pri
presmetuvawe na horizontalnite sili. Za izbor na nominalnata sila na stebloto i
soodvetniot temel merodaven e eden od slednite slu~ai, koj e najteòk:

- Slu~aj 1.a: rezultanta na polnata sila na zategawe na site provodnici i za[titni
jaìwaod dvete strain na stolbot;
- Slu~aj 1.b: rezultanta od dve tretini od silata na zategawe na site provodnici i
za[titni jaìwa od dvete strain na stolbot, plus pritisok na veter na
stolbot i na site provodnici i za[titni jaìwa normalno na vodot, odnosno
vo pravec na simetralata na agolot na trasata;

- Slu~aj 1.v:

rezultanta od dve tretini od silata na zategawe na site provodnici i
TP-10a Prilog 11
za[titni jaìwa od dvete strain na stolbot, plus pritisik na veter na
stolbot i na site provodnici i za[titni jaìwa vo pravec na vodot, odnosno
normalno na simetralata na agolot na trasata;
- Slu~aj 2.a: dve tretini od silata na zategawe na provodnicite i za[titnite jaìwa od
ednata strana na stolbot.

Zateznite stolbovi se proveruvaat na site ~etiri slu~ai, a nosilnite na prvite tri
slu~ai. So koristewe na izrazite od dvete strain na stolbot, vo pravec na vodot,
simetrala na agolot na trasata i sli~nizakonodavecot prvenstveno misli na vodovi so
nominalni napon i pogolemi od 35 kV. Kaj distributivnite vodovi do 35 kV ~esto se koristat
me[ani vodovi , ogranoci i priklu~oci, pa se javuvaat dilemi kako da se tolkuvaat
predhodnite izrazi. Me\utoa, predmet na ovaa tipizacija se betonskite stolbovi so
okrugol (prstenast) presek, koi moàt vo bilo koj pravec da ja prifatat nominalnata
sila za koja se proizvedeni i atestirani. Zatoa sekoj stolb treba da se razgleduva kako
centar na koordinaten system, a rezultantnite sili koi deluvaat na stolbot se presmetuvaat
kako vektorski zbir na sili, so sveduvawe na silite na vrvot na stolbovite spored izrazot
(1). Vo praksata ~esto se koristi orjentacijata na H oskata vo pravec na simetralata agolot na
trasata na vodot (na sl.4 H oskata bi bila vo pravec na silata F
rz
, a Y oskata vo pravec na
silata F
rw1v
), no se koristi i standardnata orientacija, kako na sl.4. Na sl.4 prikaàn e i
tekot na presmetuvawe na silite od zategaweto na provodnicite, preku soodvetnite
komponenti po H i Y oska.

Analizata na slu~aite na optovaruvawe ]e bidat izvr[eni na primerot na agolen stolb
(zatezen ili nosilen), sl.4, so agol na svrtuvawe na trasata , pri [to agolot moè da
varira od = 0
0
do = 90
0
. Na slikata so F
z1
i F
z2
se ozna~eni rezultantite na silite na
zategawe na provodnicite vo sosednite rasponi, F
z
e rezultanta na silata na zategawe na
site provodnici, F
rw1b
i F
rw1v
se rezultanti na silite od pritisok na veter na stolbot i
provodnicite so napaden agol koj go bara slu~ajot 1b, odnosno slu~ajot 1v.

Sl.4 Slu~ai na optovaruvawe kaj agolniot stolb

TP-10a Prilog 12
Bidejki za presmetuvawe merodaven e najte[kiot slu~aj , predhodnite ~etiri slu~ai so
system na eliminacija, moè da se svedat na tri slu~ai, [to se koristi vo Pravilnikot za
tehni~ki normativi za SNSKS i Pravilnikot za tehni~ki normativi za NN. So sporeduvawe
na slu~aite na optovaruvawe1.b i 1.v se gleda deka razlikata e samo vo napadniot agol na
silata od pritisok na veter. Os slika 4 se gleda deka:

(F
rz
+F
rw1b
) (F
rz
+F
rw1v
), pa moè da se zaklu~i:

kaj okruglite betonski stolbovi ne e potrebna proverka na slu~ajot na optovaruvawe
1.v.
Ako so F
r1a
, F
r1b
, F
r2a
\i ozna~ime rezultantnite sili koi \i predviduvaat slu~aite 1.a 1.b i 2.a,
spored sl.4 se dobiva:

F
r1a
=F
rz
(9)

F
r1b
=(2/3) F
rz
+F
rw
(10)

F
r2a
=(2/3) F
z1
(11)

Site tri slu~ai na optovaruvawe (1.a, 1.b i 2.a) se merodavni kaj zateznite stolbovi, a
prvite dva slu~ai (1.a i 1.b) kaj nosilnite stolbovi.

Rezultantnata sila od zategawe na provodnicite, vo op[t slu~aj (F
z1
razli~no od F
z2
), spored
slika 4 iznesuva:

F
rz
2
=F
z1
2
+F
z2
2
2 F
z1
F
z2
sos (12)

Ako zategaweto vo dvata raspona e ednakvo (F
z1
=F
z2
), a toa e i naj~est slu~aj, izrazite (9) i
(10) spored slika 4 go dobivaat sledniot oblik:

F
r1a
=2 F
z1
sin (/2) (13)

F
r1b
=(4/3) F
z1
sin (/2) +F
rw
(14)

Ponatamo[nata podetalna analiza pokaùva deka za proverka na zateznite stolbovi
merodavni se slu~aite 1.a i 2.a. Odnosno, za da slu~ajot 1.b, izraz (10), bide poteòk od
slu~ajot 1.a, izraz (9), treba da bide ispolnet uslovot:

F
rw
>(1/3) F
rz

koe e mo`no samo kaj mnogu mali agli na svrtuvawe na trasata na vodot. Me\utoa, zavisno od
goleminata na agolot i rezultantnata sila na zategnuvawe F
rz
, zatezniot stolb se
dimenzionira na najmalku dve tretini od silata na zategnuvawe vo eden (najoptovareniot)
pravec, slu~aj na optovaruvawe 2.a, izraz (11). Vo grani~en slu~aj: = 0
0
i F
rz
=0, slu~ajot 1.b
]e bide poteòk od slu~ajot 2.a pod uslov da e:

F
rw
>(2/3) F
z1

Nitu eden od predhodnite dva uslova ne e realen, barem koga stanuva zbor za distributivnite
vodovi do 35 kV, zaradi zna~itelno pogolemite vrednosti na silite na zategnuvawe (primeri
3 i 4) vo odnos na silata od pritisokot na veter (primer 2). Na krajot, dimenzioniraweto na
stebloto na zatezniot stolb spored slu~ajot na optovaruvawe 1.b nema nitu logi~no fizi~ko
objasnuvawe: ako veterot deluva vo pravec na rezultantnata sila na zategnuvawe na
provodnicite, toj efekt predizvikuva dopolnitelno svitkuvawe na stebloto, koe pak \i
smaluva silite na zategnuvawe na provodnicite i go rasteretuva stebloto.

Vrz osnova na predhodnoto razgleduvawe, vo ponatamo[nata analiza ]e bidat sporedeni
TP-10a Prilog 13
slu~aite na optovaruvawe 1.a i 1.b kaj nosilnite stolbovi (liniski ili agolni), odnosno 1.a i
2.a kaj zateznite stolbovi.

So sporeduvawe na izrazite (13) i (11) moè da se presmeta pri koi agli na svrtuvawe na
trasata, za zatezniot stolb e merodaven slu~ajot na optovaruvawe 1.a, odnosno 2.a:

2 F
z1
sin(/2) = (2/3) F
z1
; sin(/2) = 1/3 ; = 39
0
(15)

Od izrazot (15) se dobiva zaklu~okot: za presmetuvawe na nominalnite sili na zateznite
stolbovi kaj koi zategaweto vo dvata raspona e ednakvo, merodaven e slu~ajot na
optovaruvawe 1.a ako agolot na svrtuvawe na trasata na vodot 39
0
, odnosno slu~ajot na
optovaruvawe 2.a ako agolot na svrtuvawe na trasata na vodot <39
0
.

b.1) Izbor na liniski nosilni (LN) stolb:

Kaj LN stolbot napregaweto na provodnicite vo dvata raspona e ednakvo, a
provodnicite ne se cvrsto (zatezno) spoeni za stolbot. Zatoa rezultantnata sila na
zategawe vo izrazite (9) i (10) iznesuva: F
rz
=0, pa spored izrazot (10) moè da se zaklu~i deka
za presmetuvawe e merodaven slu~ajot 1.b, [to zna~i dela stebloto i temelot na LN stolbot
treba da se dimenzionira spored rezultantnata sila od pritisokot na veter (F
rw
) na
stolbot i provodnicite svedena na vrvot na stolbot. Ovaa sila, , za ovoj slu~aj, spored
izrazot (2) iznesuva:

F
rw
=F
rwAl^
+ F
rwst

so zna~ewe na oznakite na silite kako vo primerot 2.b.

Presmetkata e identi~na so primerot 2.b.1 za rezultantna sila od pritisok na veter na Al / ~
provodnicite (F
rwAl^
) , odnosno so primerot 2.b.2 za sila od pritisok na veter na stebloto
(F
rwst
), tabela 1 i sl.3.

Dijametarot na Al / ~ jaèto 70/12 mm
2
iznesuva d
Al ^
= 11, 7 mm, pa spored izrazot (5) za a
sr
=
40 m se dobiva:

F
r wAl ^
= ( 1/ 12) [ 60 1 40 (11,7/1000) (12 +2 +10,6)] =78 daN,

odnosno F
r wAl ^
= 234 daN za a
sr
=120 m.

Vo primerot 2.b.2 presmetani se silite od pritisokot na veterot na stebloto, tabela 1. Vo
prose~ni uslovi kako LN stolb, za steblo so nominalna dolìna 12 m, se koristat stebla so
nominalni sili do 400 daN, pa od tabelata 1se dobiva deka silata od pritisokot na veterot
na stebloto iznesuva: F
rwst
=46 daN. Taka se dobiva rezultantnata sila od pritisokot na
veter, svedena na vrvot na stolbot, spored slu~ajot 1.b, da iznesuva:

F
r1b
=F
rw
=F
r wAl ^
+ F
r wst
= 78 + 46 = 124 daN za a
sr
= 40 m, odnosno

F
r1b
=F
rw
=F
r wAl ^
+ F
r wst
= 234 + 46 = 280 daN za a
sr
= 120 m.

Bidejki sredniot raspon a
sr
= 40 m odgovara na me[an vod kade se koristat, ili ]e se
koristi, barem eden NN SKS, na presmetanata sila od F
rw
=124 daN treba da se dodadat 63
daN kolku [to iznesuva silata od pritisok na veter na SKS, izraz (4), pa dobivame:

F
r1b
=F
rw
=187 daN.

Taka na krajot, spored tabelata 3.4 od TP-10a, moè da se izbere LN stolb so steblo 12/250 za
TP-10a Prilog 14
me[an vod, odnosno 12/315 nadvor od naselenite mesta. Sepak, za LN stolbovite se
prepora~uva tipizacija na stebla 12/315, pa i 12/400, na celata trasa, [to podocna
ovozmoùva pogolema sloboda pri prifa]aweto na priklu~ocite, kaj mali (iznudeni)
svrtuvawa na trasatana vodot i sl. Me\utoa, namerata vo ovoj primer ne e da se proektira
nekoj konkreten vod, tuku samo da se analiziraat nekoi karakteristi~ni slu~ai.

Izborot na temelite za LN stolb so steblo so nominalna dolìna L =12 me objasnet vo
primerot 1.

b.2) Izbor na kraen (K) stolb:

Kaj zateznite stolbovi provodnicite se cvrsto (zatezno) spoeni za stolbot, pa silite na
zategnuvawe na sekoj provodnik direktno se prenesuvaat na stolbot. Krajniot stolb
(krajot na vodot) e isto taka zatezen stolb na koj provodnicite se zategnuvaat samo na ednata
strana, zaradi [to celokupnata sila od zategawe na site tri Al / ~ jaìwa se prenesuva na
stolbot, [to zna~i deka e merodaven slu~ajot 1.a (toga[, na sl.4 , F
z2
=0, pae F
rv
=F
z1
).

Silata na zategnuvawe na edno Al / ~ jaè F
z1Al ^
iznesuva:

F
z1Al ^
=
p
S
r Al ^
( 16)

kade e:
p
zategawe na provodnicite, vo (daN/mm
2
)
S
r Al ^
- vkupen presmetan presek na Al / ~ jaèto, vo (mm
2
).

Vkupniot presmetan presek na Al / ~jaèto 70/12 mm
2
iznesuva:

S
r Al ^
= 81, 3 mm
2
.

Zategnuvaweto na Al/~ jaìwata voobi~aeno se vr[i:

Za 10 kV i 20 kV vodovi:
na ~istiot del od trasata na vodot:
p
=9 daN/mm
2
, osven na mestata kade se bara
namaleno zategnuvawe (na primer: pri vkrstuvawe so drug vod, pri preminuvawe preku pat
i sl.), koga se koristi
p
=7 daN/mm
2
;
vo naseleno mesto i na me[an vod:
p
=7 daN/mm
2
, osven na mesta kade se bara namaleno
zategnuvawe, koga se koristi
p
=5 daN/mm
2
.

Za niskonaponski vod:
p
=5 daN/mm
2
.

Zategnuvaweto na nose~kiot provodnik na NN SKS H00/O-A se vr[i so (TP-8):
p
=8 daN/mm
2

Zategnuvaweto na nose~koto jaè na SN SKS HNE 48/O-A se vr[i so (TP-8):
p
=20 daN/mm
2

Rezultantnata sila, svedena na vrvot na stolbot (F
rv
), vo ovoj primer e ednakva na
rezultantnata sila na zategnuvawe na site tri Al / ~jaìwa ( F
r zAl ^
) , isto taka svedeni na
vrvot na stolbot, pa od izrazite (1) i (16) se dobiva:

F
rv
L =F
z1Al ^
[L +2 (L h
k
)] =
p
S
r Al ^
[L +2 (L h
k
)] (17)

Silata spored koja se dimenzionira kajniot (K) stolb na 10 kV vod, za
p
= 9 daN/mm
2
,
iznesuva:
TP-10a Prilog 15

F
rv
=F
r zAl ^
= ( 1/ 12) 9 8,13 [12 +2 (12 1,4)] =2025 naN

Se gleda deka rezultantnata sila svedena na vrvot na stolbot ja nadminuva vrednosta od 2000
daN, koe spored TP-10a e grani~en slu~aj vo ramkite na usvoenata tipizacija na betonskite
stolbovi - samci. Me\utoa, bidejki se raboti za mali pre~ekoruvawa od nominalnata sila,
vo ovoj slu~aj bi moèlo malku da se namali silata na zategnuvawe (
p
= 8,5 daN/mm
2
dava F
rv
=
1912 daN), ili dolnata konzola da se spu[ti za 20 cm, koe kaj krajniot stolb nema da
predizvika posebni te[kotii. So vnesuvawe na h
k
=1,6 mvo izrazot (17) ]e se dobie deka F
rv
=
1999,9 daN), pa soglasno so toa za krajniot stolb izbirame steblo 12/2000.

Vo naseleni mesta Al / ~ jaìwata se zategnuvaat so
p
=7 daN/mm
2
, koe spored izrazot (17) ja
dava rezultantnata sila na vrvot od F
r zAl ^
= 1575 daN.

Ako na krajniot stolb se zavr[uva i NN SKS (kraj na me[aniot vod), treba da se presmeta i
silata na vrvot od zategnuvaweto na nose~kiot provodnik od NN SKS . Vo TP-8 e navedeno
deka vkupniot presmetan presek na nose~kiot provodnik od NN SKS : S
rSKS
=54,6 mm
2
, pa
analogno na izrazite (1), (17) i slika 2 se dobiva:

R
rzSKS
=(1/L)
p
S
rSKS
(L h
SKS
) =(1/12) 8 54,6 (12 - 2,8) =335 daN (18)

Na toj na~in se dobiva deka krajniot stolb od me[aniot vod se dimenzionira spored sila na
vrvot:

F
rv
=F
r zAl ^
+ F
r zSKS
= 1575 + 355 = 1910 daN.

pa vo ovoj slu~aj za kraen stolb se izbira steblo 12/2000

Temelot na zatezniot (kraen) stolb mora da se izvede pod direkten nadzor na stru~ni
lica. Ako so uvid vo temelnata jama ili so geomehani~ki ispituvawa (preporaka) se potvrdi
deka nosivosta na tloto na mestoto na vgraduvawe iznesuva 1,5 daN/cm
2
, dodeka
konstantata S ima vrednost C 5 daN/cm
3
, koe spored tabelata 8.1 odgovara na
karakteristikite na tlo me[avina na glina i pesok, od tabelite 8.3.3 i 8.3.2 izbirame
prizmati~en temel T13 so dimenzii 1,2 m x 1,2 m x 2,2 m, koj ima stabilnost za steblo
12/2000.

b.3) Izbor na liniski zatezen (LZ) stolb:

Vo ovoj primer zategnuvawata vo sosednite rasponi ne se isti.

Rezultantnata sila od zategnuvawe na provodnicite, svedena na vrvot od stolbot, soglasno
so izrazite (1), (9) i (17), slu~aj na optovaruvawe 1.a, iznesuva:

F
r1a
=F
rv
=F
z1
F
z2
=(1/12) (9 7) 81,3 [12 +2 (12 1,4)] =450 daN

Me\utoa, bidejki se raboti za zatezen stolb, mora da bide zadovolen i uslovot stolbot da
prifati i dve tretini od silata na zategnuvawe vo eden (najoptovarewniot) pravec, slu~aj na
optovaruvawe2.a, pa soglasno so izrazite (11) i (17) se dobiva:

F
r2a
=F
rv
=(2/3) F
z1
=(2/3) {(1/12) 9 81,3 [12 +2 (12 1,4)] =1350 daN

Slu~ajot na optovaruvawe 2.a e poteòk od slu~ajot 1.a, pa za LZ stolb se izbira steblo
12/1600 i temel T13

b.4) Izbor na agolno zatezen (AZ) stolb:

TP-10a Prilog 16
Vo prilogot 3.a e pokaàno: za izbor na nominalnata sila na stebloto za AZ stolb
merodaven e merodaven slu~ajot 2.a dokolku e < 39
0
, a zategnuvaweto vo dvata rasponi e
ednakvo.

Spored toa, za = 30
0
i
p
= 9 daN/mm
2
spored izrazite (11) i (17) dobivame:

F
r2a
=F
rv
=(2/3) F
z1
=(2/3) 2025 =1350 daN

Kaj me[an vod Al / ~ jaìwata se zategnuvaat so
p
=7 daN/mm
2
i NN SKS so
p
=8 daN/mm
2
, pa
spored izrazite (11), (17) i (18) se dobiva:

F
rv
=(2/3) (F
r zAl ^
+ F
r zSKS
) = ( 2/ 3) (1575 +335) =(2/3) 1910 =1274 daN

Se izbira steblo 12/1600 i temel T13 za dvata slu~aja.

Za 39
0
merodaven e slu~ajot 1.a, pa za za = 60
0
spored izrazot (13) se dobiva:

F
r1a
=F
rv
=2 F
z1
sin (60/2) =F
z1
.

Dobivme deka AZ stolb so agol na svrtuvawe na trasata na vodot = 60
0
se dimenzionira na
vrednost na polna sila na zategnuvawe na provodnicite vo eden (najoptovaren) pravec, zna~i
isto kako i kraen stolb, koj e analiziran vo primerot 3.b.2.Ako agolot na svrtuvawe na trasata
na vodot bide : >60
0
, spored izrazot (13) ]e se dobie F
rv
>F
z1
.

Za grani~en slu~aj: = 90
0
i
p
= 9 daN/mm
2
, spored izrazite (11) i (17) se dobiva:

F
rv
=2 F
z1
sin (90/2) =2
1/2
2025 =2864 daN

Ja dobivme vrednosta na silata na vrvot na stolbotkoja ja nadminuva dozvolenata sila 2000
daN, koja e krajna prepora~ana vrednost za nominalnata sila na stebloto za betonski
stolbovi samci, tabela 3.4 vo TP-10a. Nastanatiot problem proektantot moè da go re[i
na razli~ni na~ini, vo zavisnost od lokalnite uslovi , na primer: so ufrluvawe na pomoèn
stolb preku koj ]e se rastereti razgleduvaniot stolb, so smaluvawe na silata na zategnuvawe
na provodnicite, so kombinirawe na ovie re[enija i sl. Ako takvite ili sli~ni re[enija ne
se vozmo`ni ili ne se racionalni, za sila na vrvot od 2864 daN treba da se bara nekoe ne
tipsko re[enie, kako na primerda se primeni: dvoen stolb, dva krajni stolba, ~eli~no
re[etkast stolb i sl.

Na krajot treba da se kaè deka kaj golemite agli, pokraj stabilnosta, prisutni se i drugi
problemi (proves, rastojanie pome\u provodnicite vo sredinata na rasponot i sl.), no
toa ne e predmet na TP-10a, a re[enieto na netipskite i sli~nite slu~ai treba da se
prepu[ti na poiskusnite proektanti.

TP-10a Prilog 17
Primer 4:

Nadzemen vod 10 kV 3xAl/~ 50/8 mm
2
.
Na pravoliniska delnica na trasata na vodot se nao\aat LN stolbovi so stebla 12/400.
Dolìnata na sredniot raspon iznesuva: a
sr
= 80 m.
Na trasata dominira tlo koe e me[avina na glina i pesok.

a) Zaradi izgradba na pomal object , dalumno treba da se izmestat nekolku stolbovi.
Kolkav e najgolemiot dozvolen agol na svrtuvawe na trasata
d
na LN stolbot?

b) Da se izdbere nominalnata sila na stebloto i soodvetniot temel za stolbot koj treba da se
ufrli pome\u dva LN stolb za da se prifati otcep od vodot izvede so:

b.1) SN SKS HNE/O-A, so presek 3h(1h150) + 50 mm
2
;
b.2) Al/~ jaìwa, so presek 3h50/8 mm
2
.

Re[enie:

a) Crteòt za koristewe na LN stolbot kako agolno nosilen (UN) stolb daden e na sl.5.

Sl.5 Izbor na agolno nosilen stolb

Dozvoleniot agol na svrtuvawe na trasata na vodot
d
go dobivame od sledniot uslov, silata
koja deluva na vrvot na LN/UN stolbot, da ne ja pre~ekori nominalnata sila na stebloto.
Stvarniot presek na jaèto Al/~ 50/8 mm
2
iznesuva S
r Al ~
= 56,3 mm
2
.
Ako jaìwata se zategnuvaat so
p
= 9 daN/mm
2
, spored izrazot (17) se dobiva silata na
zategnuvawe vo eden pravec:

F
z1
=F
zs
=(1/12) 9 56,3 [12+2 (12-1,4)] =1403 daN.

Za nosilnite stolbovi merodavni se slu~aite na optovaruvawe 1.a i 1.b. Dozvoleniot agol na
svrtuvawe na trasata na vodot
d
, spored slu~ajot na optovaruvawe 1.a, i izrasot (13), iznesuva:

F
r1a
=2 F
z1
sin (
d
/2) =2 1403 sin (
d
/2) 400

sin (
d
/2) =0,1426 ;
d
16
0

TP-10a Prilog 18

Dozvoleniot agol na svrtuvawe na trasata na vodot
d
, spored slu~ajot na optovaruvawe 1.b, se
dobiva od izrazot (14):

F
r1b
=(4/3) F
z1
sin (
d
/2) +F
rw
400 (19)

Za sreden raspon a
sr
=80 m, od izrazot (5) se dobiva: F
r wAl ~
= 128 daN, a od tabela 1 za
steblo 12/400 se dobiva: F
rwst
=46 daN.

Rezultantnata sila od pritisok na veter iznesuva: F
rw
=174 daN, pa od izrazot (19) se dobiva:

sin (
d
/2) =(3/4) [(400 174) / 1403] =0,1208 ;
d
14
0

Vo ovoj primer slu~ajot na optovaruvaweto 1.b e poteòk od slu~ajot 1.a, a toa zna~i deka
agolot na svrtuvawe na trasata ne smee da bide pogolem od 14
0
.

b) Crteòt za vmetnat stolb S
u
pome\u stolbovite S
1
i S
2
od glavniot vod, zaradi prifa]awe na
otcepot, daden e na sl.6

Sl.6 Vmetnuvawe na stolb zaradi prifa]awe na otcep

Prifa]aweto na Al / ~provodnicite na vmetnatiot stolb vo pravoliniskiot del od trasata na
vodot, moè da bide nosilno (kako [to e vo ovoj primer) ili zatezno, dodeka prifa]aweto na
otcepot e zatezno. Ako presecite na Al / ~ provodnicite i zategawata vo dvata raspona na
pravoliniskiot del se ednakvi (F
z1
=F
z2
), toga[ celokupnata sila od zategaweto na otcepot
(nose~koto ~eli~no jaè od od SN SKS ili Al / ~ -te jaìwa) deluvaat na stolbot, nezavisno od
goleminata na agolot (F
rv
=F
rzv
). Stolbot so otcepot se odnesuva kako kraen stolb.

b.1) Ogranokot se izveduva so SN SKS:

Vo TP-8 dadeno e deka vkupniot presmetan presek na nosilnoto ~eli~no jaè na SN SKS
iznesuva: S
rSKS
=48,35 mm
2
, a ~eli~noto jaè se zategnuva so
p
=20 daN/mm
2
.

Napomena: Dokolku se upotrebi druk tip na SN SKS, toga[ presmetuvaweto se vr[i so istata
metoda no so razli~ni vrednosti za presekot i zategaweto na SN SKS, spored preporakite na
proizvoditelot na kabelot.

Prifa]aweto na otcepot so SN SKS, pri raspored na provodnicite vo triagolnik, moè da se
izvede kako i kaj prifa]aweto na NN SKS, slika 2, pa soglasno so izrazite (1) i (18) se dobiva:

F
rzSKS
=(1/L)
p
S
rSKS
(L h
SKS
) =(1/12) 20 48,35 (12 2,8) =742 daN

Istata vrednost za silata ]e ja dobieme i vo slu~aj ako otcepot se izvede so SN SKS so presek
TP-10a Prilog 19
3h(1h70) + 50 mm
2
ili 3h(1h95) + 50 mm
2
, bidejki se zategnuva samo nosilnoto ~eli~no jaè, koe
vo site tri slu~aja ima ist vkupen presek: S
rSKS
=48,35 mm
2
.

Za sila na vrvot od 742 daN izbirame steblo 12/1000 i temel T13 ako ne sakame da
razmisluvame za vrstata na tloto, odnosno T10, ako sme sigurni deka nosilnosta na tloto na
mestoto na vgraduvawe ne e pomala od 1,5 daN/cm
3
(tabela 8.3.3 vo TP-10a).

b.2) Ogranokot e izveden od Al/~ jaìwa:

Prifa]aweto na trite Al / ~ provodnici od otcepot na vmetnatiot stolb S
u
e izvr[eno vo
ramninapreku konzola postavena na rastojanie: h
ogr
=h
k
/2 =0,7 m od vrvot na stebloto.

Ako jaìwata se zategnuvaat so
p
=9 daN/mm
2
, spored izrazite (1) i (18) ]e se dobie:

F
rzAl ~
=(1/L)
p
S
rAl ~
3 (L h
ogr
)

F
rzSKS
=(1/12) 9 56,3 3 (12 0,7) =1432 daN.

Za ovaa sila se izbira steblo 12/1600 i temel T 13

Literatura:

1. Pravilnik za tehni~ki normative za izgradba na nadzemni vodovi so nominalen napon 1 kV de
400 kV, Sl. List SFRJ broj 65/88
2. Pravilnik za tehni~ki normative za izgradba na niskonaponski nadzemni vodovi, Sl. List
SFRJ broj 6/92
3. Praviolnik za tehni~ki normative za izgradba na srednonaponski nadzemni vodovi so
samonosiv kablovski snop, Sl. list SRJ broj 20/92
4. Tehni~ki preporaki EPS ED na Srbija
TP-10 b
1

TEHNI^KA PREPORAKA 10 b

PREVZEMAWE I IMPREGNACIJA NA DRVENI STOLBOVI ZA
ELEKTROENERGETSKI NADZEMNI VODOVI

Noemvri 2005

TP-10 b
2

Prevedeno od hrvatski jazik Januari 2005

Zagreb / Belgrad 1980 godina

Izraboteno i usvoeno od: Zaednicata na elektrostopanskite organizacii na Hrvatska

Postojanata rabotna grupa za impregnacija i za{tita na drvenite stolbovi za
elektrostopanstvoto pri Zaednicata na jugoslovenskoto elektrostopanstvo ja razgleduvala
ovaa Tehni~ka preporaka i predloìla na Sovetot za distribucija na Zaednicata na
jugoslovenskoto elektrostopanstvo preporakite da se usvojat kako granski propis

(PREVEDEN TEKST NA MAKEDONSKI JAZIK Januari 2005)

IZDAVA^:



Panzo Andonov

Korektura:




[tampa:

Tira`:

Napomena:
dejnost pri ESM.

TP-10 b
3

usvojuva

TEHNI^KA PREPORAKA 10 b

PREVZEMAWE I IMPREGNACIJA NA DRVENI STOLBOVI ZA
ELEKTROENERGETSKI NADZEMNI VODOVI




TP-10 b
4

S O D R @ I N A

Reden
broj

Opis

Strana

Voved 5
1 Tehni~ki uslovi za prevzemawe na drveni stolbovi za
nadzemni elektroenergetski vodovi

5
2 Uskladi{tuvawe na neimpregniranite stolbovi 11
3 Prevzenawe na neimpregniranite stolbovi 11
4 Impregnirani stolbovi 13
5 Za{titni sredstva za impregnacija na stolbovite 14
6 Merewe na koncentracijata na rastvorot 14
7 Podgotovka na rastvorot od soli za impregnacija 15
8 Ispituvawe i kontrola na rastvorot za impregnacija 15
9 Ured za impregnirawe na stolbovi za elektroenergetski
vodovi

15
10 Postapka za impregnirawe 16
11 Garanten rok 17
12 Postapki pri vgraduvawe na stolbovite 17
13 Odreduvawe na penetracijata na aktivnite komponenti na
bakar i bor na izvrtocite so pomo{ na hemiski reagensi

18
14 Evidencija za vgradenite i zamenetite stolbovi 18
15 Postapka za odreduvawe na dotrajanosta na stolbot 19
16 Oznaki za pretprijatijata za impregnacija na stolbovi 19

TP-10 b
5

VOVED

Cel na ovaa Tehni~ka preporaka e da se prodolì vekot na traewe na drvenite
stolbovi i na toj na~in da se namalat tro{ocite za odrùvawe i da se zgolemi
pogonskata spremnost na nadzemnite vodovi.

Razli~nite i neusoglaseni barawa na korisnicite go poskapuvaat procesot na
proizvodstvo na impregniranite stolbovi {to doveduva do razli~en kvalitet na
impregnacijata.

1

TEHNI^KI USLOVI ZA PREVZEMAWE NA DRVENI STOLBOVI ZA NADZEMNI
ELEKTROENERGETSKI VODOVI

Drvoto za stolbovi po pravilo se se~e preku zima, korata treba vedna{ da bide
grubo otstraneta

Stolbovite koi se prevzemeni vo {umata treba vedna{ da se transportiraat vo
blizina na pat za da moè vo sekoe vreme da se otpremat. Stolbovite se redat
paralelno i toa na podlogi za da ne leàt na zemja.. Od tamu stolbovite se
transportiraat vo pogonite za impregnacija.

1.1.1 Na stovari{teto stolbovite se sloùvaat na podloga, taka de ne leàt na zemja.

1.1.2 [to e mo`no pobrzo, a najmnogu 30 dena posle se~eweto, korata i likata mora da e
is~istat so ma{ina i da se dorabotat ra~no, a ~vorovite vnimatelno i mazno da se
istesaat. Pri toa, posebno na stolbovite od smreka i ela treba da se vnimava da se
simne korata i likata so {to pomalku belika, bidejki kaj tie vidovi samo belikata
moè potpolno da se impregnira.

1.1.3 Dokolku na stovari{teto za impregnacija se sobere golema koli~ina na neokoraveni
ili delumno okoraveni stolbovi od ~etinari, toga{ e potrebno stolbovite da se
prskaat so jaki insekticidni sredstva , za da se spre~i napa|awe na insekti. Ovaa
vrsta na za{tita treba da se sproveduva vo interval od mesec mart do mesec
oktomvri.

1.1.4 Posle simnuvaweto na korata i likata stolbot mora da se prese~e na podebeliot
kraj normalno na oskata, a rabovite na presekot malku da se zaramnat. Vrvot treba
da se zakosi sli~no na pokriv na zgrada. Zakosuvaweto treba da bide takvo, da
agolot na vrvot iznesuva pome|u 90
0
130
0
.

1.1.5 Dolniot del na stolbot treba vedna{ da se obraboti taka da pove}e ne e potrebna
nikakva dopolnitelna dorabotka pri vgraduvaweto na stolbot.

1.2 Dopolnitelna mehani~ka obrabotka na dolniot del od stolbot

Stolbovite od smreka i ela pred impreniraweto zadolìtelno treba mehani~ki da
se obrabotat. Principot na dopolnitelna mehani~ka obrabotka na dolniot del na
stolbot pred impregnacijata se sostoi vo toa da na odredeno mesto na dolniot del
na stolbot se pravat radijalni otvori ili se izvrtuvaat dupki za se zabrza
prodiraweto i raspredelbata na konzervansite vo toa podra~je, a so toa i
efikasnosta na impregnacijata

1.2.1 Propisite za dopolnitelna mehani~ka obrabotka na stolbovite pred imregnacijata
vaàt samo za stolbovi od smreka i ela, dodeka za bor i ari{ toa ne e potrebno.

1.2.2 Sistem na uboduvawe so ~eli~ni noòvi

Na dolniot del na stolbot se pravat rezovi ili ubodi vo smer na rastewe na
stebloto. Ubodite treba da bidat so dlabo~ina od najmalku 30 mm, oddale~enost 30
mm i so {irina 2,2 mm. Rastojanieto pome|u dva uboda e 30 mm. Vtoriot red ubodi
mora da bide pomesten za 10 mm od prviot red. Oddale~enosta pome|u simetralata
na prviot red ubodi i simetralata na vtoriot red ubodi treba da bide 80 mm.

TP-10 b
6

1.2.3 Sistem na perforirawe so pomo{ na svrdlo

Ovaa postapka se sostoi vo toa, da na dolniot del od stolbot se idup~uvaat dupki
so pomo{ na ured koj sodrì tri svrdla vo grupa. Sekoja grupa izdup~eni dupki mora
so podol`nite godovi da pravi agol od 30
0
. Rastojanieto pome|u dve dupki vo grupata
e 33 mm. Gornata dupka e pomestena za 4 mm od dolnata, odnosno oskata na prvata
dupka od gornata grupa e pomestena od oskata na prvata dupka od vtorata grupa za 4
mm. Vtoriot red dupki vo vertikalniot smer od prviot red na dupki, e oddale~en za
38 mm, a rastojanieto pome|u krajnite dupki vo dva vertikalni reda e 112 mm.
Rastojanieto pome|u tretata dupka od prviot i tretata dupka od vtoriot red
iznesuva 3,67 mm.

1.2.4 Merki

Dolìnata na dopolnitelno mehani~ki obrabotenata zona iznesuva 900 mm.
Dopolnitelno obraboteniot del na stolbot go opfa}a celiot negov obem. Pri
vkopuvaweto na stolbot 500 mm od obrabotenata zona e nad, a 400 mm pod granicata
zemja vozduh. Rastojanieto pome|u ~eloto na dolniot del na stolbot i po~etokot na
obraboteniot del e zavisna od dlabo~inata na vkopuvawe na stolbot, koe se
regulira spored dolìnata na stolbovite i toa: za stolbovite 7 m, 8 m i 9 m
po~etokot na perforiranata zona, smetano od dolniot del na stolbot, iznesuva 1,2m

Tabela 1:

Za stolbovi: 10 m 1,3 m
11 m - 1,4 m
12 m - 1,6 m
13 m - 1,8 m
14 m - 2,0 m
15 m - 2,1 m

1.2.5 Tolerancija

Dolìnata na perforiranata zona L ne smee da bide pomala od 900 mm, a
rastojanieto od ~eloto na stolbot do po~etokot na performiranata zona A moè da
se razlikuva najmnogu za 50 mm. Dlabo~inata na dup~ewe, odnosno oddale~enosta ne
smee da se razlikuva za pove}e od 3 mm. Rastojanieto na zonata pome|u dve grupi
svrdla ne smee da bide pomalo od 13 mm, nitu pogolemo od 50 mm.

TP-10 b
7

1.3 Dimenzii na stolbovite

Dimenziite mora da se odreduvaat posle potpolnata obrabotka na stolbovite.
Dijametarot na stolbot se odreduva so pomo{ na mera~i koi pokaùvaat to~nost od
10 mm i ima soodvetna podelba. Dolìnata na stolbot se odreduva so metro koe ima
to~nost od 10 mm, a tolerancijata moè da iznesuva 10 mm. Dolìnata se meri
od rabot na dolniot presek do vrvot, a debelinata sekoga{ na rastojanie 300 mm od
vrvot na stolbot.

1.3.1 Kaj stolbovite so dolìna 9 m prirastot na dijametarot ne smee da bide pomal od 7
mm, a nitu pogolem od 10 mm, po dolèn metar.

1.3.2 Pri isporakata na stolbovite na korisnikot, stolbovite po dolìna i debelina
mora da odgovaraat po slednata tabela:

Tabela 2

Dijametar na 300 mm od vrvot
(cm)

Dolìna
(m)
listopadni ~etinari

Dijametar na 300 mm
od podno`jeto
(cm)
6,0 12 15
6,5 12 15
7,0 12 15
7,5 13 15
8,0 13 16
8,5 13 16
9,0 14 16
9,5 14 16
10,0 15 17 232
10,5 16 17 232
11,0 16 17 242
12,0 17 18 262
13,0 18 19 272
14,0 18 19 282
15,0 19 20 292
16,0 20 21 292

Dozvolenite otstapuvawa za dolìna na stolbovite do 9 m e 50 mm, a za
stolbovite podolgi od 9 m 100 mm.

Otstapuvawata vo debelina do: 9 m e 10 mm, a za pove}e od 9 m 20 mm.

TP-10 b
8

Zavisnost na volumenot vo odnos na gorniot i dolniot dijametar na stolbot

Dolìna na
stolbot
(m)
1

Dijametar na
vrvot
(sm)
2

Dijametar na
dnoto
(sm)
3

Volumen

(m
3
)
4

10

14

0,100
11 15 0,115
12 16 0,131
13 17 0,149
14 18 0,167
15 19 0,187
16 20 0,208

7
17 21 0,230

10

15

0,124
11 16 0,142
12 17 0,162
13 18 0,183
14 19 0,205
15 20 0,228
16 21 0,253
17 22 0,278

8
18 23 0,305

11

16

0,160
12 17 0,182
13 18 0,205
14 19 0,230
15 20 0,256
16 21 0,284
17 22 0,313
18 23 0,343
19 24 0,375

9
20 25 0,401

11

17

0,194
12 18 0,219
13 19 0,246
14 20 0,275
15 21 0,304
16 22 0,336
17 23 0,369
18 24 0,404
19 25 0,440

10
20 26 0,478

11

18

0,231
12 19 0,259
13 20 0,290
14 21 0,322
15 22 0,357
16 23 0,392
17 24 0,430
18 25 0,469
19 26 0,511
20 27 0,553

11
21 28 0,597

TP-10 b
9

1 2 3 4

12

20

0,304
13 21 0,339
14 22 0,375
15 23 0,414
16 24 0,454
17 25 0,496
18 26 0,540
19 27 0,586
20 28 0,634

12
21 29 0,683

14

22

0,407
15 23 0,450
16 24 0,493
17 25 0,539
18 26 0,587
19 27 0,637
20 28 0,688
21 29 0,742

13
22 30 0,798

14

23

0,466
15 24 0,513
16 25 0,561
17 26 0,611
18 27 0,665
19 28 0,719
20 29 0,777
21 30 0,836
22 31 0,898

14
23 32 0,961

TP-10 b
10

1.4 Svojstva na rastot

1.4.1 ^vorovi

Brojot na ~vorovi i nivnata golemina imaat vlijanie na cvrstinata na stolbot, pa
stolbovite spored ~vorovitosta se delat vo tri grupi:

I grupa gi pretstavuva stolbovite so maksimalna cvrstina
II grupa - gi pretstavuvaat stolbovite so obi~na cvrstina
III grupa -gi pretstavuva stolbovite so mala cvrstina

Poedinite grupi se odreduvaat na sledniot na~in: dijametarot na ~vorovite a se
deli so sredniot dijametar na stolbot d, pa ako toj koli~nik iznesuva
1/6 ili pomalku, toga{ stolbot se vbrojuva vo prvata grupa;
do 1/4 , toga{ toa e obi~na vrednost na cvrstina ili vtora grupa;
do 2/5 , toga{ toa e smalena vrednost na cvrstinata ili treta grupa

stolbovite od tretata grupa ne se primaat.

1.4.1.1 Grupa ~vorovi

Ovde grupite ili vrednosta na cvrstinata se odreduva na sledniot na~in: na edna
povr{ina so {irina od 150 mm i so dolìna od obemot na stolbot se odredi
sumata ili zbirot na dijametrite na ~vorovite i se deli so obemot na stolbot. Ako
toj koli~nik e:
1/3 - toa e prva grupa ili visoka cvrstina;
do - toa e vtora grupa ili sredna cvrstina
do 3/5 toa e mala cvrstina ili treta grupa

Dupkite ili vdlabnatinite ne smeat da bidat podlaboki od 10 mm. ^vorovite moè
da bidat zdravi ili truli i moè da bidat ìvi ili mrtvi. @ivite ~vorovi
poteknuvaat od zarastuvawe na ìvi granki, a mrtvite ~vorovi od zarasnuvawe na
mrtvi granki. ^vorovite mora da bidat mazno istesani.

1.4.2 Usukuvawe

Ako ìcata na drvoto ne te~e paralelno so podol`nata oska na stebloto tuku
okolu nego se vitka spiralno, toga{ se vika deka drvoto e usukano. Koga na
polovina od slobodnata dolìna na stolbot otklonot na ìcata e pogolem od 90
0

ili od obemot, toga{ stolbot ne moè da se primi.

1.4.3 Ekscentri~en rast

Drvo so ekscentri~no smesteno srce e ona drvo kaj koe srceto ne se nao|a vo
sredinata na popre~niot presek. Se meri oddale~enosta na srceto od sredinata na
presekot. Ako oddale~enosta na srceto e pogolema od 1/10 od dijametarot, toga{
takviot stolb ne treba da se primi.

1.4.4 Smolnici

Smolnicite ili smolnite vreki~ki se me|ukeliski prostori ispolneti so smola..
Ako povr{inata na smolnata vreki~ka e pogolema od 150 sm
2
toga{ stolbot ne moè
da se primi. Mestata so smolni vreki~ki mora povtorno da se obrabotat, no pri toa
ne smee dijametarot na stolbot da se namali pove}e od 10 mm. Vo podra~jeto pome|u
5 25 mm nad dolniot kraj na stolbot ne smee da se prevzemaat dopolnitelni
obrabotki na stolbot dokolku doa|a do smaluvawe na dijametarot.

1.4.5 Zadebeluvawe

Zdebeluvawata predizvikani od nepravilen rast ili zdebeluvawa na povr{inata
na stolbot, koi se predizvikani od rastewe na granki ne se kriti~ni, ako
zdebeluvaweto e pomalo od 10 mm mereno radijalno.

TP-10 b
11

1.4.6 Zakrivenost

Dozvolena e zakrivenost dokolku pravata linijata koja |i spojuva sredi{tata na
dvete ~ela se nao|aat vnatre vo stolbot.

1.4.7 O{tetuvawa

Izrazito modri (plavi) ili crveni stolbovi ne se prevzemaat. Izrazito modri
(plavi) stolbovi se onie kaj koi pla{tot so dolìna od 1 m, mereno aksijalno,
pove}e od 50% e modar (plav), ili kaj koi povr{inata na belikata vo presekot
pove}e od 50% e plava.

Ova se odnesuva na stolbovite od bor i ari{. Za stolbovite od smreka ili ela
pojavuvaweto na modrilo (plavilo) ima vlijanie na podobroto prodirawe na
rastvorite od soli vo drvoto, pa takvite stolbovi se prevzemaat.

1.4.8 O{tetuvawe od insekti

Stolbovite ne smeat da imaat o{tetuvawa od insekti. Se dozvoluvaat pet dupki od
insekti da dolèn metar, dokolku dup~iwata se so okrugol oblik i ako imaat
dijametar 1,5 mm i pomalku.

2 USKLADI[TUVAWE NA NEIMPREGNIRANITE STOLBOVI

Skladi{teto za smestuvawe na stolbovite za impregnacija mora da se nao|a na suvo
mesto koe e izloèno na struewe na vozduh. Prostorot kade {to se skladiraat
stolbovite mora da bide posipan so {qunak so debelina 300 mm, na skladi{teto za
stolbovi ne smee da ima treva i drugi rastenija, a zemjata mora potpolno da se
sterilizira. Obrabotenite stolbovi mora da se redat na podlogi koi se nao|aat na
300 mm nad zemjata. Podlogite se od impregnirano drvo.

2.1 Stolbovite treba da se redat taka da oddale~enosta pome|u niv, vo eden red, treba
da bide 50 100 mm, a redovite me|usebno se odvojuvaat so 3 4 popre~no postaveni
stolbovi. Visinata na redeweto treba da bide 3 4 m, a oddale~enosta pome|u niv
najmalku 1,5 m.

2.1.1 Stolbovite mora da se redat odvoeno spored dolìnite i po vrstata na drvoto.

3 PREVZEMAWE NA NEIMPREGNIRANITE STOLBOVI

Prevzemaweto na neimpregniranite stolbovi se vr{i komisiski, a se regulira so
me|useben dogovor pome|u potro{uva~ot i kontrolata. Kvalitetot i koli~inata se
odreduva so zapisnik.

3.1 Prevzemaweto na neimpregniranite stolbovi na skladi{teto na pretprijatieto za
impregnirawe se vr{i toga{, koga stolbovite mehani~ki se podgotveni za
impregnacija spored ponapred navedenite postapki. Komisija |i pregleduva i vr{i
merewe na sekoj stolb. Stolbovite ostanuvaat naredeni na skladi{teto dodeka ne
se osu{at do propi{anata vla`nost za vr{ewe na impregnacija.

Na ~eloto na dolniot kraj komisijata udara svoj ìg.

3.2 Merewe na vla`nosta na stolbovite

Vla`nosta na stolbovite moè da se odredi na tri na~ina:

a) so pomo{ na elektri~en vlagomer;
b) gravimetriski od izvrtok (Preslerov svrdel);
c) gravimetriski spored J US D.A1.043

TP-10 b
12

3.2.1 Pri merewe na vlagata so elektri~en vlagomer, dlabo~inata na vtisnuvawe na
elektrodite vo drvoto mora da bide pogolema ili ednakva na 1/3 od radiusot na
stolbot. Rezultatite so elektri~niot vlagomer mora blagovremeno da se sporedat
so gravimetriskata metoda.

3.2.2 Za odreduvawe na vlagata od izvrtokot se zemaat ~etiri primeroci. Izvrtocite za
Presleroviot svrdel se dobivaat na sledniot na~in:
prvite dva izvrtoka se zemaat na po eden metar od sekoj kraj na stolbot, a eden
prema drug se zavrteni za 180
0
.
drugite dva izvrtoka se zemaat na eden metar od sredinata na stolbot na
levata i desnata strana, a ovie se zavrteni prema izvrtocite na kraevite za
90
0
. Izvrtocite vedna{ dobro se zatvaraat vo plasti~na vreki~ka i vlagata se
odreduva laboratoriski.

3.2.3 Pri gravimetriskoto odreduvawe na vlagata, na izvrtocite ili spored J US, treba
da se vnimava na slednoto:
treba da se ima ispraven pribor;
oddale~enosta na mestoto od koe se zema primerok, treba da bide najmalku 1 m
od krajot na stolbot;
primerokot ne treba da se zeme vo blizina na ~vor ili puknatina;
ne se zemaat primeroci so urasnata kora ili golema sodrìna na smola;
sekoga{ treba da se rabotat pove}e od dve probi.

3.2.4 Stolbovite se isu{eni ako puknatinite se jasno vidlivi po celata dolìna na
stolbot.

Teìnata na isu{enite stolbovi iznesuva:
bor 600 kg/m
3

smreka 550 kg/m
3

ari{ 650 kg/m
3

ela 500 kg/m
3

kaj isu{enite stolbovi tragot od mastilo na penkalo se gleda slabo. Vo podra~jeto
na belikata vla`nosta na stolbovite pred impregnacijata moè da bide najmnogu:
30% za smreka i ela, a za bor i ari{ 25%.

3.3 Ozna~uvawe i redewe na stolbovite

Stolbovite koi se prevzemeni komisiski se obeleùvaat pred impregnacijata so:
znakot za impregnacija, dolìnata na stolbot, godina i nedela na impregnawe.
Znakot so oznaka za nedelata na impregnirawe se stava na glavata na stolbot.

3.3.1 Ovaka podgotvenite stolbovi, dokolku se isu{eni, mora da se impregniraat
najdocna vo rok od 30 dena.

3.3.2 Stolbovite pred impregnirawe mora da se izmerat na vaga. Teìnata na
stolbovite i vagonetkata mora da se zapi{at vo dnevnik. Teìnata na vagonetkata
mora da bide poznata zaradi odreduvawe na stepenot na isu{enost.

3.3.3 Stolbovi od razli~na vrsta drvo po pravilo nikoga{ ne smee da se imregniraat
zaedno. Zaedno ne treba da se impregniraat stolbovi od bor, smreka i ela ili
stolbovi od ari{, smreka i ela.

Isto taka odvoeno treba da se impregniraat i stolbovite od smreka i ela, no
bidejki vo otkorena sostojba ovie dve vrsti te{ko se razlikuvaat, odvojuvaweto
treba da se izvr{i pred otkoruvaweto.

Ne e dozvoleno zaedno so stolbovite, vo ist kotel i istovremeno, da se vr{i
impregnacija na bilo kakvi grade`ni elementi koi po dijametar i dolìna
zna~itelno se razlikuvaat od dijametarot i dolìnata na stolbovite.

TP-10 b
13

4 IMPREGNIRANI STOLBOVI

Posle otceduvaweto na stolbovite, im se odreduva teìnata od koja se presmetuva
upivaweto. Teìnata na impregniranite stolbovi se zapi{uva vo dnevnik.
Teìnata na vagonetkite sekoga{ mora da bide poznata i vidliva. Teìnata na
vagonetkite najmalku edna{ godi{no i posle sekoja reparatura, treba da se
proveruva. Isto taka, edna{ godi{no treba da se proveruva to~nosta na vagata.

4.1 Dlabo~ina na prodirawe na rastvorot na konzervansot

Dlabo~inata na prodirawe na rastvorot na konzervansot, vedna{ posle
impregnacijata, mora da iznesuva do granicata na srceto na stolbot ili:
najmalku 30 mm kaj borovite stolbovi,
najmalku 15 mm za stolbovite od ela,
najmalku 10 mm za stolbovite od smreka.

Tamu kade {to e izvr{ena mehani~ka obrabotka na dolniot del od stolbot
(perforirawe) penetracijata mora da iznesuva najmalku 30 mm.

4.2 Odreduvawe na dlabo~inata na prodirawe penetracija

Dlabo~inata na prodirawe na rastvorot na konzervansot se odreduva so vadewe na
izvrtok od impregniranite stolbovi so pomo{ na Preslerov svrdel. Granicata na
prodirawe kaj stolbovite od smreka i ela obi~no e vidliva bez da se upotrebat
reagensi, dodeka kaj stolbovite od bor i ari{ za taa namena mora da se upotrebi
poseben reagens. Izvrtocite na koi se odreduva dlabo~inata na prodirawe mora da
bidat ednoli~no impregnirani, t.e. ne smee da imaat neimpregnirani zoni. Pri
odreduvawe na dlabo~inata na prodirawe, izvrtokot mora da se zeme od sredinata
na perforiraniot del na stolbot. Ako pri toa ne se dobie baranata prodornost,
toga{ se zema vtor izvrtok koj od prviot e oddale~en okolu 1 m, zavrten za 90
0
, a
kaj perforiraniot del, 30 cm od izvrtokot vo sredinata zavrten za 90
0
. Ako na toj
na~in se dobijat zadovolitelni rezultati, stolbot moè da se prevzeme.
Izvrtocite ne smee da se zemaat vo blizina na ~vorovi, pr{leni ili puknatini.
Dupkite koi nastanale od svrdlite mora da se zatvorat so impregnirani ~epovi od
potvrdo drvo.

4.3 Vedna{ posle impregniraweto stolbovite se sloùvaat na nosa~i eden do drug vo
pove}e redovi, kade se vr{i isceduvawe i fiksirawe.

4.4 Posle impregnacijata stolbovite mora da odleàt pred vgraduvawe, najmalku 30
dena. Vo zimskite meseci dekemvri januar i februar, vremeto na odleùvawe se
prodolùva na 60 dena.

Po potreba, na barawe na kupuva~ot, stolbovite moè da se ispora~aat i vedna{
posle impregnacijata, no ne smee da se vgraduvaat pred istekot na vremeto za
fiksirawe na solite koe e navedeno vo ovoj ~len.

4.5 Izvrtocite za odreduvawe na dlabo~inata na prodirawe na rastvorot od solite
se zemaat od sekoja vagonetka vedna{ posle impregnacijata i toa na vkupno 5
par~iwa stolbovi.

4.6 Stolbovite na povr{inata ne smeat da imaat damki od iskristalizirani ili
izla~eni soli za impregnacija.

4.7 Stolbovite koi }e se o{tetat posle impregnacijata ne smeat da se ispora~uvaat na
kupuva~otdokolku o{tetuvaweto e pogolemo od 5 mm, mereno radijalno.

4.8 Ne e dozvoleno skratuvawe na stolbovite posle impregniraweto.

TP-10 b
14

5 ZA[TITNI SREDSTVA ZA IMPREGNACIJA NA STOLBOVITE

5.1 Ovie preporaki se odnesuvaat za impregnirawe na drveni stolbovi za
elektroenergetski vodovi od bor, ari{, smreka i ela so slednite za{titni
sredstva:
1. Wolmanit CB vrz osnova na spoevi od bakar, bor i hrom ili nekoj drug rastvor od
soli no posle predhodno odobruvawe od nara~atelot vrz osnova na predhodni
ispituvawa, spored postapka na polno upivawe vo kotelot.
2. Stolbovite od bor i ari{ moè da se impregniraat so kreozotno maslo od kamen
jaglen no vrz osnova na posebni propisi.

5.2 Karakteristiki na Wolmanit CB me{avinata od soli za impregnacija na
stolbovi

Za{titnoto sredstvo za impregnacija na stolbovite za elektroenergetski vodovi
mora da bide me{avina vrz osnova na anorganski soli ~ii komponentni soedinenija
se bakar, bor i hrom.

Sredstvoto se proizveduva pod ime Wolmanit CB, a |i ima slednite karakteristiki:
13,0 delovi na hrom
8,4 delovi bakar,
4,3 delovi bor,
rN podra~jeto na rastvorot se dviì od 2,2 4.
Najmalata mo`na koncentracija na rastvorot na Wolmanit CB solite za
impregnacija na stolbovite iznesuva 4,5%, a najmalata koli~ina na upivawe na
rastvorot od soli pri navedenata koncentracija za stolbovite od smreka i ela
iznesuva:
- 170 kg/m
3
mereno na vaga posle impregnacijata, ili
- 190 kg/m
3
mereno so vodomer
maksimalnata rastopivost na Wolmanit CB vo voda, pri temperatura 20
0
S,
iznesuva 20%,
temperaturnoto podra~je pri topewe na Wolmanit CB se dviì od 15 50
0
S, a za
vreme na impregnacijata temperaturata treba da se dviì od 5 30
0
S,
maksimalniot iznos na netopliviot del, zemajki ja vo predvid celata koli~ina
od soli, iznesuva 1%.

Najmalata dozvolena koli~ina na upivawe na suvi soli od Wolmanit CB na m
3
kaj
stolbovite od ela i smreka iznesuva 8,5 kg/m
3
mereno so vodomer, ili 8,0 kg/m
3

mereno so vaga.

5.3 Navedenata koli~ina na upivawe na suvite soli za impregnacija na 1 m
3
stolbovi
pretstavuva dolna sigurnosna granica ili najmala dozvolena koli~ina.

6 MEREWE NA KONCENTRACIJATA NA RASTVOROT

6.1 Za odreduvawe na gustinata na rastvorot na solite mora da se upotrebi precizen
aerometar, koj |i poseduva slednite karakteristiki:
merno podra~je od 1,0000 1,0500,
rastojanie pome|u podelcite 1,75 mm,
termometar so merno podra~je od 5 30
0
S so raspodelba od 0,5
0
S,
mora da bide ba`daren za voda pri 20
0
S,
ba`darnite gre{ki na aerometarot da ne se pogolemi od 0,0005,
aerometarot da se ~uva vo zatoplena prostorija na pribli`no 20
0
S i ne smee da
se izloùva na nagli temperaturni promeni.

6.2 Cilindar za merewe

Cilindarot za merewe da ima dijametar od 80 mm i vo te~nosta aerometarot mora
slobodno da lebdi bez da |i dopira yidovite.

TP-10 b
15

6.3

Tabeli za odreduvawe na gustinata

Tabelite i grafikonite za odreduvawe na koncentracijata na rastvorot na solite
ja izrabotuva proizvoditelot na solite, a ispravnosta ja proveruva kontrolata.

6.4 Odreduvawe na gustinata na rastvorot na solite za impregnacija

So cel da se odredi koncentracijata na rastvorot na solite, potpolno ~istiot
staklen cilindar se polni so bistar voden rastvor od solite do 5 sm pod gornata
ivica. Posle toa vo cilindarot se stava aerometarot, koj sodrì i termometar.
Rastvorot od solitreba da ima temperatura 15 20
0
S. Aerometarot se stava vo
te~nosta potpolno ~ist i suv. Pri mereweto aerometarot treba mirno da lebdi vo
sredinata na stakleniot cilindar. So pomo{ na ot~itanata temperatura i gustina
na aerometarot, od tabelata ili od grafikonot se odreduva koncentracijata na
rastvorot.

6.5 Site spravi koi sluàt za ispituvawe na rastvorot na solite za merewe moè da se
koristat samo ako se ~isti.

7 PODGOTOVKA NA RASTVOROT NA SOLI ZA IMPREGNACIJA

Za{titnoto sredstvo, odnosno solta Wolmanit CB mora pred upotrebata da se
rastopi vo voda a potoa postepeno se sipuva vo vodata i se me{a do potpolno
stopuvawe. Temperaturata na vodata ne smee da bide povisoka od 50
0
S.

7.1 Aktivnite komponenti na za{titnite soli (Wolmanit CB) mora sekoga{ da
odgovaraat na odnosot koj e naveden vo to~ka 5.2 od ovie propisi. Navedenite
vrednosti moè da se razlikuvaat najmnogu 8%, {to se odreduva po analiti~ki
pat.

7.2 Najmalku edna{ vo mesecot na rastvorot za impregnacija mora da se izvr{i hemiska
analiza za da se utvrdi dali odnosot na aktivnite komponenti e vo soglasnost so
to~ka 5.2.

7.3 Rastvorot od solite mora da bide postojano ~ist, bidejki ne~istotiite, kako {to se
strugotini i pra{ina moè da predizvikaat hemiski reakcii.

8 ISPITUVAWE I KONTROLA NA RASTVOROT ZA IMPREGNACIJA

Kupuva~ite na stolbovi za elektroenergetski vodovi, odnosno nivnite kontrolni
organi, imat pravo vo odredeni intervali da vr{at kontrola na sostavot na
rastvorot za impregnacija. Dokolku rastvorot ne odgovara na predvideniot sostav,
mora da se zameni so nov.

8.1 Proizvoditelot na solta e dolèn, na barawe na pretprijatieto za impregnacija
ili kontrolniot organ na kupuva~ot, da dade atest deka me{avinata na solite
odgovara na sostavot naveden vo to~ka 5.2, a atest za antisepti~nost edna{
godi{no. Ispituvaweto na izluìvosta se vr{i edna{ godi{no kaj proizvoditelot
na solta vo prisustvo na kontrolniot organ na kupuva~ot.

9 URED ZA IMPREGNIRAWE NA STOLBOVI ZA ELEKTROENERGETSKI VODOVI

9.1 Na vlezot na predgreja~ot se postavuva filter za filtrirawe na rastvorot od soli
od nerastvorenite delovi.

Uredot za impregnacija na stolbovite treba da bide izraboten taka da, za da se
odredi koli~inata na suvite soli vo drvoto moè da se meri koli~inata na
upivawe na rastvorot od soli, a osven toa vo tekot na impregnacijata da ne moè
nitu da se dodade nitu da se odzeme ne{to {to ne e predvideno za merewe.

Uredot za impregnirawe, osven op{tite propisi koi vaàt za kotlovskite
postroenija treba da go zadovoli i slednoto:

TP-10 b
16

9.1.1 Kotelot za impregnacija da e ba`daren za najmalku 8 kp/cm
2
, so vod za
priklu~ok na vakuum pumpa i ured za merewe na temperaturata na rastvorot od
soli za vreme na impregnacijata;
Kotelot redovno treba da se ~isti od talog, strugotini i drugi ne~istotii;
Pome|u rezervarot za rastvor i predgreja~ot, odnosno operacioniot cilindar
mora da se postavi filter za otklonuvawe na mehani~kite ne~istotii.

9.1.2 Rezervoarot za podgotovka na rastvorot od solite za impregnirawe mora da ima
ured za zagrevawe na rastvorot do temperatura koja ja prepora~uva ili odreduva
proizvoditelot na solite. Rezervoarot mora da ima ured za me{awe zaradi pobrzo
i poednoli~no rastvoruvawe na solite. Me{aweto so pomo{ na vodena parea ne e
dozvoleno.

9.1.3 Predgrea~ot ili sadot da ima takov volumen za da moè da ja primi koli~inata na
rastvorot od solite koja e dovolna da se napolni kotelot za impregnirawe, koga
ovoj e napolnet so stolbovi, zemajki ja vo predvid u{te i verovatnata koli~ina
koja stolbovite }e ja upijat za vreme na impregnacijata, a pri toa stolbovite
sekoga{ da bidat potopeni so rastvorot. Sodrìnata na te~nosta vo predgreaja~ot
mora da bide merliva i povremeno mora da se ~isti od ne~istotii i talog.

9.1.4 Merniot rezervoar mora da ima to~nost 5%. Kako meren rezervoar moè da
sluì i predgrea~ot ako ima ured koj ovozmoùva to~nost na merewe 5%.

9.1.5 Vakum pumpa koja treba da proizveduva pritisok pomal ili ednakov na 30 Torra pri
20
0
S na prirabnicata na vakum pumpata.

9.1.6 Pumpa za pritisok koja moè da proizveduva pritisok od najmalku 8 kp/cm
2
vo
kotelot za impregnacija.

9.1.7 Aparat za grafi~ko registrirawe na vakuumot, temperaturata i pritisokot vo
kotelot kako funkcija od vremetraeweto na impregnacijata.

9.1.8 @ivin barometar za merewe na vakuumot koj e nezavisen od nadvore{niot
pritisok, a moè da se priklu~i na kotelot za impregnacija.

9.1.9 Ured so koj se kontrolira vakuumot i pritisokot i visinata na te~nosta vo kotelot.

9.1.10 Elektri~en mera~ na vlaga vo stolbovite pred impregnacijata;

9.1.11 Precizna vaga i termostat za odreduvawe na vla`nosta so gravimetriska metoda.

9.1.12 Preslerov svrdel, vo ispravna sostojba i izostren.

10 POSTAPKA ZA IMPREGNIRAWE

10.1 Impregnacijata na stolbovite za elektroenergetski vodovi se izveduva so
postapka na polno upivawe vo kotel. Ovaa postapka se primenuva so cel da se
dobie maksimalna dlabo~ina na probivawe i maksimalna koli~ina na upivawe na
za{titnoto sredstvo.

10.2 Evakuirawe

Posle mereweto i vnesuvaweto na stolbovite vo kotelot se pu{ta vo rabota
vakuum pumpata se dodeka ne se postigne pritisok koj e pomal ili ednakov na 30
Torra plus parcijalniot pritisok na vodenata parea.

Vo vrska so toa, a vo zavisnost od temperaturata, se dobivaat slednite vrednosti
na pritisokot:

TP-10 b
17

Temperatura vo
kotelot
0
S

Parcijalen pritisok na
vodenata parea
TORR

Najmal postignat
vakuum
TORR

5

6,54

35
10 9,21 40
15 12,79 45
20 17,54 50
25 23,76 55
30 31,82 60
35 42,18 70
40 55,32 85
45 71,88 100
50 92,51 120

10.2.1 Postignatiot vakuum, pri postojana rabota na vakuum pumpata, za ari{ i bor se
odrùva 60 minuti, a za smreka i ela najmalku 150 minuti. Pri toa pritisikot
(vakuumot) se odreduva so ìvin manometar.

10.3 Posle toa, pri neprekinata rabota na vakuum pumpata, stolbovite vo kotelot se
prekrivaat so rastvorot od soli od predgrea~ot se dodeka kotelot ne se napolni, a
posle toa vakuum pumpata se isklu~uva, a se vklu~uva da raboti pumpata za
pritisok se dodeka ne se postigne pritisok od najmalku 8 kp/sm
2
. So cel da se
postigne potpolno upivawe, ovoj pritisok se odrùva: za stolbovi od ari{ i bor 90
minuti, a za stolbovi od smreka i ela 210 minuti. Posle toa postapkata ne se
prekinuva tuku na merniot sad se proveruva dali stolbovite od smreka ili ela
imat upieno pove}e od 3 litri / m
3
rastvor, a za bor 5 litri / m
3
.

Ako se konstatira deka upivaweto kaj smrekata ili elata e 3 litri / m
3
ili pomalku, a
kaj borot 5 litri / m
3
ili pomalku, toga{ impregnacijata se prodolùva pod ist
pritisok u{te 30 minuti.

Dokolku vo poslednite 30 minuti se zgolemi koli~inata na upivawe na rastvorot
vo odnos na utvrdenite grani~ni vrednosti, impregniraweto mora da se prodolì
se dodeka ne se postignat konstantni vrednosti.

10.4 Za vreme na impregniraweto na stolbovite dijagramot na postignatiot vakuum
pritisok i temperaturata mora da se registrira so avtomatski pi{uva~ kako
funkcija od vremeto. Tie vrednosti se vnesuvaat vo dnevnik.

11 GARANTEN ROK

Impregnacijata garantira trajnost na stolbovite od 12 godini, so toa da vo toa
vreme ne se pojavi nikakva trule` nitu pak smaluvawe na mehani~kata cvrstina na
drvoto. Pri vgraduvaweto, od strana na kupuva~ot, stolbot treba dopolnitelno da
se za{titi vo podno`jeto i na vrvot.

Kako godina na vgraduvawe se smeta godinata na impregnacija

Impregniraweto treba da se vr{i spored utvrdenite propisi i so kontrola na
ovlasteni organi na potro{uva~ot.

12 POSTAPKI PRI VGRADUVAWE NA STOLBOVITE

12.1.1 Vrvovi na stolbovite

Bidejki vrvovite na stolbovite postojano se izloèni na atmosferski vlijanija,
korisnicite na stolbovite pred vgraduvaweto, vrvovite treba da |i za{titat so
poseben premaz koj }e gi za{tituva od vlijanie na vlaga, sonce i raspukuvawe.

TP-10 b
18

12.1.2 Vrvovite se za{tituvaat so pasta vrz osnova na ve{ta~ki smoli koi dobro se
spojuvaat so podlogata, elasti~ni se i ne propu{tat voda.

12.2 Dolen del na stolbot

Dolniot del od stolbot, pred vgraduvaweto, treba dopolnitelno da se za{titi.
Takvata za{tita se sproveduva so metoda na bandaìrawe ili patronirawe. Za
stolbovite kaj koi dolniot del dopolnitelno mehani~ki e obraboten (perforiran)
se primenuva dopolnitelna za{tita so bandaì, a za stolbovite bez dopolnitelna
obrabotka se primenuva patronirawe. Dvete postapki se sproveduvaat spored
upatstvata na proizveduva~ite.

Bandaìte se menuvaat posle istekuvawe na garantniot rok, vo periodi od 5 7
godini.

12.3 Site dopolnitelno obraboteni ili o{teteni mesta od impregniraniot stolb treba
posebno da se za{titat so za toa soodvetniot konzervans, vrz osnova na bakaren 2,5
% -ten naftenat.

Dopolnitelnoto dup~ewe na dupki za konzoli ili drugi potrebi se za{tituvaat so
pomo{ na posebni pasti vrz osnova ba Wolmanit.

13 ODREDUVAWE NA PENETRACIJATA NA AKTIVNITE KOMPONENTI NA BAKAR I
BOR NA IZVRTOCITE SO POMO[ NA HEMISKI REA\ENSI

13.1 Za da se odredi prisustvoto i orientacionata dlabo~ina na prodirawe na
aktivnite komponenti bor i bakar, se koristat specijalni reagensi.

Pri odreduvawe na aktivnata komponenta na bakarot se upotrebuva reagens so 2%
rastvor od kaliferocijanid K
4
/ Fe / CN / 6 / 3 H
2
O. Opitnite primeroci pred
ispituvaweto ne treba da se su{at, tuku sveàta povr{ina, vedna{ posle
impregnacijata, da se isprska so reagensot i da se ostavi nekolku minuti za da se
izvr{i hemiska reakcija. Pojavuvaweto na temnokafejava boja na primerokot
pokaùva prisustvo na bakar. Reagensot sekoga{ treba da bide podgotven
neposredno pred probata.

Za odreduvawe na aktivnata komponenta na borot se koristat reagensite broj 1 i
broj 2 i toa:
reagensot broj 1 se sostoi od 20 ml hlorovodorodna kiselina, 10 ml etanol i
salicilna kiselina do zasituvawe,
reagensot broj 2 se dobiva so ekstrakcija na 10 gr isitneta kurkuma i 90 ml
etanol.

Probnite primeroci na koi se ispituva prisustvoto na bor mora predhodno da se
isu{at vo su{ilnica na 90
0
S, Na oladeniot primerok najnapred se prska reagensot
broj 1, a potoa broj 2. Na mestata kade se nao|a komponentata na bor, posle 10
minuti treba da se pojavi portpkalovo crvena boja, dodeka na mestata kade borot
ne e prisuten primerokot e so jasno òlta boja.

Reagensite broj 1 i broj 2 vo dobro zatvoreni {i{iwa moè da se dràt
neograni~eno vreme.

14 EVIDENCIJA ZA VGRADENITE I ZAMENETITE STOLBOVI

Evidencijata se vodi so cel da se utvrdi:

14.1.1 Koli~inata na vgradenite stolbovi vo tekot na godinata i po delovi.

14.1.2 Vrstata na primenetata osnovna impregnacija;

14.1.3 Obrabotka na kriti~nata zona na stolbot (dali e primeneta postapkata na
perforirawe);

TP-10 b
19

14.1.4 Podatocite za vgradenite stolbovi se vnesuvaat vo tabela i se dostavuvaat na
Komisijata za stolbovi ( se deponiraat vo arhiva)

14.2 Evidencija za zamenata na dotrajanite drveni impregnirani stolbovi

Evidencijata se vodi so cel da se utvrdi:

14.2.1 Vekot na traewe na vgradenite stolbovi;

14.2.2 Primena na osnovnata impregnacija;

14.2.3 Obrabotkata na kriti~nata zona (dali e primeneta postapkata na perforirawe i
dopolnitelna za{tita);

14.2.4 Proizvoditelot na dotrajaniot stolb;

14.2.5 Podatocite za zamenetite dotrajani stolbovi se vnesuvaat vo tabela i se
dostavuvaat na Komisijata za stolbovi ( se deponiraat vo arhiva).

15 POSTAPKA ZA ODREDUVAWE NA DOTRAJANOSTA NA STOLBOT

15.1 Pribli`niot na~in za odreduvawe na dotrajanosta na stolbot se sostoi vo toa da
so udirawe so ~ekan vo zonata na koja se vr{i proveruvaweto ( preminot zemja
vozduh, sredinata ili vrvot na stolbot) se slu{a kvalitetot na zvukot koj se
sozdava so udiraweto. Ako zvukot e jasen i zvonest, toga{ se pretpostavuva deka
stolbot e ispraven. Dokolku pri udiraweto se dobie prigu{en tap zvuk, toga{ moè
da se pretpostavi deka e zapo~nat ili ve}e postoi proces na trulewe. Vo toj slu~aj
obavezno mora da se upotrebi Preslerov svrdel za da se utvrdi stepenot na
trulewe.

15.1.1 So Presleroviot svrdel stolbot se bu{i vo kriti~nata zona na ispituvawe i se
vovlekuva do sredinata na stolbot. Od dobieniot ~ep lesno moè da se utvrdi
kolku stolbot e istrulen.

15.1.2 Dupkata koja e sozdadena so vrteweto mora da se zatvori so ~ep so ist dijametar od
tvrdo drvo koj {to e prema~kan so pasta za impregnirawe na dupki.

15.1.3 Spored izgledot i sostojbata na dobieniot primerok so Presleroviot svrdel,
stolbot treba da se zameni dokoklu centralnata trule` iznesuva 3,5 4 sm. Vo
slu~aj toj iznos vo dijametarot da e pomal od 3 sm potrebno e proveruvawe da se
vr{i na sekoi 6 meseci.

Vo slu~aj ako e izvr{ena nadvore{nata obrabotka na truleòt (zona zemja
vozduh), stolbot treba da se zameni ako truleòt vo obem prodira vo vnatre{nosta
na stolbot 1,5 2 cm, mereno radijalno.

16 OZNAKA NA PRETPRIJATIJATA ZA IMPREGNACIJA NA STOLBOVI

Dravograd D Slavonski Brod SB
Ho~e H Vitez V
Karlovac K ]i}evac ^
Kru{evac Kr Kola{in K{



(prevedeno od srpski jazik april 2004)

PREPORAKATA E VO PODGOTVUVAWE



(prevedeno od srpski jazik april 2004)

OSNOVNI TEHNI^KI BARAWA
ZA IZGRADBA NA DISTRIBUTIVNI TRANSFORMATORSKI STANICI

a) TS 110/10 kV, 110/20 kV i 110/35/10 kV
b) TS 35/10 kV, so mo]nost do 2h8 MVA




PRIKLUÔCI NA NISKONAPONSKA MRE@A I
ELEKTRI^NI INSTALACII VO ZGRADITE





AD ELEKTROSTOPANSTVO NA MAKEDONIJA SKOPJE
______________________________________________________________________

T E H N I ^ K A P R E P O R A K A BR 15

OBEM I ZAÊSTENOST NA RABOTITE
ZA ODR@UVAWE NA ELEKTROENERGETSKITE
OBJEKTI VO DISTRIBUTIVNITE PODRU@NICI

II izdanie

Noemvri 2005 god.

TP-15 2

IZDAVA^:

Distribucija,

Tehni~ko ureduvawe:

Panzo Andonov, Biljana Popovska

Korektura:




[tampa:

Tira`:

TP-15 3

RABOTNA GRUPA
za I to izdanie (februari 1991)

1. Nikola Martinovski, pretsedatel - Elektrodistribucija Skopje
2. Panzo Andonov, koordinator, ESM Direkcija Skopje
3. Stojan~o Haxi Smilevski, ~len - Elektrodistribucija Skopje
4. Blagoja Jovevski, ~len - Elektrodistribucija Skopje
5. Ivan Janev, ~len - Elektrodistribucija Skopje
6. |orgi Janevski, ~len - Elektrodistribucija Skopje
7. Tomislav Sojkovi], ~len - Elektrodistribucija Skopje

RABOTNA GRUPA
za II to izdanie (Juli 2005)

1. Panzo Andonov, pretsedatel, ESM Direkcija Skopje
2. |orgi Janevski, ~len - Elektrodistribucija Skopje
3. Vasko {terjovski, ~len Elektrodistribucija Gostivar
4. |o[e Veninov, ~len Elektrodistribucija Veles
5. Dimitar Sugarev, ~len Elektrodistribucija Del~evo
6. Bor~e Troja~anec, ~len Elektrodistribucija Prilep
7. Valentin Kedioski, ~len Elektrodistribucija Prilep

TP-15 4

[estiot sostanok, koj e odràn na 10 i 11 Noemvri 2005 godina vo Struga , donese odluka: se
usvojuva


OBEM I ZAÊSTENOST NA RABOTITE
ZA ODR@UVAWE NA ELEKTROENERGETSKITE
OBJEKTI VO DISTRIBUTIVNITE PODRU@NICI

II izdanie

Predloènite re{enija se vo sklad so vaè~kite propisi i standardi i |i zadovoluvaat barawata
za sigurnost, funkcionalnost i ekonomi~nost.



Noemvri 2005

TP-15 5

S O D R @ I N A

Red.
broj

Opis

strana
1 Op[to
1.1 Voved 6
1.2 Predmet i obem na primenata na preporakata 6
1.3 Definicii i pojmovi 6
1.4 Planirawe i proverka na izvr[enite raboti 7
1.5 Planirawe na odrùvaweto 8
1.6 Dokumentacija za odrùvawe 8
1.7 Postapka posle izvr[enite pregledi 10
1.8 Kontrola na izvr[enite raboti 10
1.9 Zavr[ni odredbi 10
1.10 Legenda na oznakite 11
2 Vodovi 12
2.1 Nadzemni vodovi 13
2.2 Kablovski vodovi 26
3 Transformatorski stanici 31
3.1 Transformatorski stanici 110/h kV i 35/10 kV 32
3.2 Transformatorski stanici 10 (20)/0,4 kV 73
3.3 Kondenzatorski baterii 88
3.4 Sredststva za za[tita pri rabota 90
3.5 Za[tita od poàr 99
4 Javno osvetluvawe 103
5 Sistem za dale~insko vodewe 118
6 Radio vrski 128

TP-15 6

1. V O V E D

1.1. Preporakata za obemot i za~estenosta na rabotite za odrùvawe na elektroenergetskite
objekti so nominalen napon 0,4 kV ; 10 kV ; 20 kV ; 35 kV i 110 kV vo distributivnite pogoni se
donesuva vrz osnaova na Propisite za tehni~kite merki za pogon i odrùvawe na
elektroenergetski objekti ( Sl. list na SFRJ 19/68 ) , a so cel da se ovozmoì uredno
funkcionirawe na distributivniot elektroenergetski sistem vo Makedonija, kako
tehnolo{ka celina i obezbeduvawe na pogolema sigurnost vo snabduvaweto na potro{uva~ite
so elektri~na energija.

2. PREDMET I OBEM NA PRIMENATA NA PREPORAKATA

2.1. So ovaa preporaka se davaat smernici i osnovi za planirawe, se predviduvaat site raboti i
odreduvaat rokovi za redovno odrùvawe na elektroenergetskite objekti na distributivnite
mreì vo Makedonija.
2.2. Vo slu~aj na vonredni uslovi moè da se dozvoli pomestuvawe na odredeni raboti i rokovi
koi se predvideni so ovaa preporaka vo slednite slu~ai :

Ako zaradi zna~ajot na elektroenergetskiot objekt za distributivniot sistem nema
mo`nosti za isklu~uvawe na odreden del od objektot zaradi preventivno odrùvawe
ili remont;

Ako so pregledot, preventivnoto odrùvawe ili ispituvawe se utvrdi ispravna
sostojba na objektot ili negov del;

Zaradi lo{i vremenski uslovi za rabota;

Zaradi nemawe mo`nost za obezbeduvawe na potrebnite uslovi za rabota
( finansiski sredstva, vozila, potreben stru~en nadzor i sl.);

Zaradi angaìrawe na rabotni grupi specijalisti za odstranuvawe na pogolemi
defekti ili havarii, ili nemawe mo`nost za obezbeduvawe na stranski izveduva~ i

Ako e predvideno so upatstvo na proizvoditelot na opremata.

Vo ovie slu~ai mora da se sostavi poseben izve{taj.

2.3. Rokovite dadeni vo preporakata se maksimalni , a po potreba moè da se namalat vo
zavisnost od kvalitetot na opremata , klimatskite uslovi , uslovite na eksplatacija i
amortizacija na opremata.

3. DEFINICII I POJMOVI

Izrazite upotrebeni vo ovaa preporaka go imaat slednoto zna~ewe.

3.1 Elektroenergetski objekt: grade`no elektromonta`na celina koja sluì za transformacija
i distribucija na elektri~nata energija.

3.2 Elektroenergetsko postroenie: zbir na site delovi koi sluàt za transformacija i
distribucija na elektri~nata energija.

3.3 Nadzemen vod: vod koj sluì za nadzemena distribucija na elektri~nata energija,

3.4 Podzemen (kablovski) vod: vod koj sluì za podzemena distribucija na elektri~nata
energija,

3.5 Odrùvawe e celokupnata rabota koja ima za cel da gi za~uva vo postojano tehni~ka
ispravnost elektroenergetskite objekti . Vo odrùvaweto se opfateni pregledi, preventivno
odrùvawe i remonti na elektroenergetskite objekti.

TP-15 7

3.6 Pregled na elektro energetskite objekti e vizuelno utvrduvawe na nivnata spremnost i
pogonskata sostojba vo rokovi odredeni so ovaa preporaka.

Pregledot na elektroenergetskite objekti ima za cel da ukaè za potreba od eventualno
odreduvawe na vonredno preventivno odrùvawe i remont odnosno potreba od pro{iruvawe
na rabotite predvideni so redovnoto odrùvawe.

Pregledot se izvr{uva pod napon ,odnosno pri normalna rabota na elektroenergetskite
objekti.

3.7 Preventivno odrùvawe e rabota za otklonuvawe na nedostatocite kaj elektroenergetskite
objekti utvrdeni so pregledot , kako i redovnite raboti koi se izvr{uvaat vo soglasnost so
upatstva dobieni od proizveduva~ite na opremata, a vo rokovi odredeni so ovaa preporaka.

Preventivnoto odrùvawe po pravilo se izveduva vo beznaponska sostojba na konkretniot
element od elektro energetskiot objekt.

3.8 Pogonsko ispituvawe: raboti koi so pomo{ na odredeni uredi, instrumenti i postapki se
proveruvaat funkciite i tehni~kite karakteristiki na poedinite delovi od postroenieto.
Ispituvaweto se vr{i vo odredeni rokovi ili posle ukaàna potreba, osobeno pri
preventivnoto odrùvawe na objektite.

3.9 Remont e rabota koja ima za cel da so pogolemi popravki i zameni na dotrajani ili o{teteni
elementi ili delovi od objekti gi odrùva elektroenergetskite objekti vo tehni~ka ispravna
sostojba , a se vr{i vo rokovi odredeni so ovie preporaki.

Remontite se izvr{uvaat vo beznaponska sostojba na konkretniot del od elektro
distributivniot sistem.

Pri preventivnoto odrùvawe se izvr{uvaat i site raboti predvideni so pregledot , a pri
remonti se izvr{uvaat i site raboti predvideni so pregledot i preventivnoto odrùvawe.

3.10 Pokraj remontite postojat i vonredni pregledi , preventivni odrùvawa i remonti koi se
izvr{uvaat vo slu~ai na za~esteni ispadi , vremenski i elementarni nepogodi..

Vaka izvr{enite pregledi , preventivno odrùvawe i remonti se smetaat kako redovno vo
smisol na ovaa preporaka.

4. PLANIRAWE I PROVERKA NA IZVR[ENITE RABOTI

4.1. Planot za rabotite predvideni so odrùvaweto se sostoi od :
Operativen plan ;
Plan za tro{ocite .

Operativniot plan i planot za tro{oci se sostoi od izrabotka na godi{en plan za pregled ,
preventivno odrùvawe i remonti., kako i potrebnite materijalni tro{oci.

4.2. Izvr{enite raboti kako rabotite vo tek mora da se prokontroliraat zaradi :
Obemot i kvalitetot na rabotite;
Primena na merkite na sigurnost;
Evidencija na izvr{uvaweto na rabotite spored planot;
Popolnuvawe i koregirawe na tehni~kata dokumentacija i
Podgotvuvawe i planirawe na ponatamo{nite raboti na odrùvawe.

4.3. Za izvr{enite raboti edna{ godi{no se podnesuva izve{taj do direktorot na podru`nicata.

TP-15 8

5. PLANIRAWE NA ODR@UVAWETO

5.1 Rabotite na odrùvaweto na elektroenergetskite objekti se planiraat. Pokraj godi{nite
planovi, se izrabotuvaat i mese~ni, nedelni a po potreba i dnevni planovi.

5.2 Planovite mora da bidat usoglaseni so planovite za rabota na prenosnata mreà i
potro{uva~ite so dogovor (tretite lica), sogleduvajki |i i sopstvenite pogonski uslovi.

5.3 Planovite za rabota gi donesuva nadle`niot organ na podru`nicata.

5.4 Odstapuvawa od usvoenite planovi za rabota dozvoleni se samo vrz osnova na odluki od
nadle`niot organ na podru`nicata.

5.5 Po potreba i dokolku se konstatira deka elektroenergetskite objekti, koi ne se sopstvenost
na elektrodistributivniot pogon, ja popre~uvaat ispravnosta na pogonskata sostojba ili
predizvikuvaat defekti na elektrodistributivnata mreà ili prekini vo snabduvaweto na
ostanatite potro{uva~i, se vr{i pregled na tugite objekti do mestata kade tie objekti moè
da sozdavaat pre~ki vo rabotata na distributivnata mreà.

6. DOKUMENTACIJA ZA ODR@UVAWE

Dokumentacijata za odrùvaweto ja so~inuvaat:
kniga za odrùvawe
atesti
ispitni protokoli
kartoteki

6.1. Knigata za odrùvawe (registrator, fascikla, blok, tetratka, kompjuterska obrabotka) se
formira za sekoj elektroenergetski objekt koj pretstavuva posebna celina. Na prvata strana od
knigata za odrùvawe treba da bidat vneseni slednite podatoci:
ime na objektot,
datum na otvarawe,
datum na zaklu~uvawe.

Listovite na knigite so predhodno numerirani strani treba da bidat povrzani taka da e
onevozmoèno kinewe na stranicite.

Vo knigata za odrùvawe se vnesuvaat izve{taite od izvr{enite pregledi, revizii
(preventivno odrùvawe), rabotite za otstranuvawe na zabele{kite od izve{taite od
pregledite, reviziite (preventivno odrùvawe) i remontite (ovie izve{tai da se formiraat
kako dve nezavisni celini).

Izve{tajot za pregledot i revizijata (preventivno odrùvawe) treba da |i sodrì slednite
elementi:
reden broj,
datum,
mesto (lokacija) na voo~eniot nedostatok,
opis na voo~eniot nedostatok,
vreme do koga nedostatokot treba da bide otstranet,
datum na otklonuvawe na nedostatokot,
podatoci za izvr{enoto merewe ili ispituvawe (dokolku se dava vo vid na protokol
povikuvawe na brojot),
napomena
spisok na izvr{iteli na rabotite i odgovoren rakovoditel.

TP-15 9

Izve{tajot za rabotite za otstranuvawe na zabele{kite po izve{taite od pregledot,
revizijata (preventivno odrùvawe) i raboteweto na remontite treba da |i sodrì
slednite elementi:
reden broj,
adresa (lokacija) na mestoto na rabota,
datum i opis na izvr{enite raboti,
napomena,

6.2 Atesti, izdadeni od proizvoditelot na opremata ili ovlastena organizacija, potrebna za
odrùvawe na opremata, soglasno so vaè~kite tehni~ki standardi.

6.3 Ispiten protokol, kako dokument so koj se dokaùva izvr{enoto merewe ili
ispituvawe, treba da |i sodrì slednite elementi:
ime na objektot;
edinstvena oznaka ili broj na protokolot;
delot od objektot na koj se vr{eni merewata ili ispituvawata;
podatoci za upotrebenite instrumenti, ispitni uredi ili primenetata metoda;
podatoci za vrednostite na ispituvanata (merenata) golemina;
podatoci za dozvolenata vrednost na ispituvanata (merenata) golemina;
podatoci za uslovite na okolinata vo tekot na mereweto ili ispituvaweto;
podatoci za uslovite ili laboratorijata, ako ispituvaweto ne se vr{i na lice mesto;
potrebni presmetuvawa;
datum na ispituvawe;
napomena i

Ispitniot protokol se izdava vo dva identi~ni primeroci originalot na korisnikot na
objektot, a kopijata na ispituva~ot (laboratorijata).

6.4 Kartotekata sluì za poednostavno dobivawe na podatocite i pobrz uvid vo sostojbata
na objektite ili uredite. Se formira, zavisno od ukaànata potreba, za objektite,
delovi od objektite, opremata i uredite, kako na primer:
energetskite transformatori;
mernite (strujni i naponski)transformatori;
prekinuva~ite;
releite i avtomatikata;
broilata i vklopnicite za presmetkovno merewe;
odvodnicite na prenapon;
gromobranite itn.

Kartotekite treba da |i sodràt slednite elementi:
mestoto (lokacijata) na vgraduvawe;
glavnite tehni~ki karakteristiki;
evidencija za izvr{enite revizii i remonti i
napomena

Dokumentacija za odrùvawe se vodi i se ~uva vo organizacioniot del na pretprijatieto
(pogonot)

Zapisite na dokumentacijata mora da bidat ~itlivi i razbirlivi, so standardni oznaki i
edinici za merki i ne smee da se bri{at i prepravaat.

Dokumentacijata za odrùvawe se ~uva vo posebni ormari pristapni samo za lica
zadolèni za ~uvawe na dokumentacijata.

Knigata za odrùvawe se ~uva najmalku dva najdolgi rokovi za odrùvawe, taka da
sekoga{ se imaat na uvid dva posledovatelni izve{tai za ispituvawe na objektite.

Ispitnite protokoli se ~uvaat najmalku dva najdolgi rokovi za ispituvawe, taka da
sekoga{ se imaat na uvid dva posledovatelni ispitni protokoli.

TP-15 10

Kartotekata se ~uva do rashoduvawe ili otpi{uvawe na objektite, delovite od objektite,
opremata ili uredite.

Odlukata za uni{tuvawe na dokumentacijata ja donesuva posebna komisija koja ja formira
odgovorniot rakovoditel (direktorot na pogonot).

7. POSTAPKA POSLE IZVR[ENITE PREGLEDI

Odgovorniot rakovoditel utvrduva dali naodite Zabeleàni so pregledite i reviziite
(preventivnoto odrùvawe) |i ispolnuvaat propi{anite tehni~ki uslovi, ja ocenuva
itnosta i go odreduva vremeto za koe nedostatocite treba da bidat otstraneti, i istoto se
vnesuva vo dokumentacijata za odrùvawe.

Dokolku nedostatocite uo~eni pri pregledot i revizijata (preventivnoto odrùvawe) se
takvi da baraat pogolemi popravki ili zamenuvawe na dotraeni delovi, odgovorniot
rakovoditel zakaùva remont na elektroenergetskiot objekt ili delovi na objektot,
opremata i uredite.

Remontot na elektroenergetskiot objekt ili delovi od objektot, opremata i uredite se
vr{i vo rokovite dadeni vo ovaa preporaka i koga naodite od pregledite i reviziite
(preventivnoto odrùvawe) go baraat toa.

Site izvr{eni raboti pri otklonuvawe na nedostatocite koi se konstatirani pri
pregledite i reviziite (preventivnoto odrùvawe) i rabotite izvr{eni so remontite, se
vnesuvaat vo dokumentacijata za odrùvawe.

Site uo~eni nedostatoci od pregledite na objektite navedeni vo to~ka 5.5, se dostavuvaat
vo pismena forma do sopstvenikot na objektot so cel istite da bidat otstraneti. Dokolku
sopstvenikot ne |i otstrani nedostatocite vo dadeniot rok, se izvestuva nadle`nata
inspekcija.

8. KONTROLA NA IZVR[ENITE RABOTI

8.1 Kontrola na rabotite se vr{i za vreme na izveduvaweto i po zavr{uvaweto na rabotite
na odrùvawe na elektroenergetskite objekti.

8.2 So kontrolata e opfateno:
kontrola na primenata na propisite i standardite,
kontrola na kvalitetot na izvedenite raboti.

8.3 Kontrolata se vr{i vrz osnova na prisustvuvawe pri izveduvawe na rabotite, pregled na
izvr{enite raboti, kvalitetot i obemot na rabotite, sporeduvawe na podnesenite
izve{tai i vistinskata sostojba.

8.4 Kontrolata ja vr{i odgovorniot rakovoditel.

9. ZAVR[NI ODREDBI

9.1 Ovaa preporaka, kako i izmenite i doplnuvawata, |i donesuva i predlaga Upravniot odbor
na ESM na predlog na Stru~niot sovet za distributivna dejnost pri ESM.

9.2 Ovaa preporaka vaì samo za objektite, opremata i uredite koi se osnovni sredstva vo
sopstvenost na distributivnite pogoni vo sostav na ESM.

TP-15 11

10. L E G E N D A :

O Z N A K I Z A R O K O V I T E N A O D R @ U V A W E

D - D N E V N O

N - N E D E L N O

2N - D V O N E D E L N O

M - M E S E ^ N O

3M - T R I M E S E ^ N O

6M - [ E S T M E S E ^ N O

G - G O D I [ N O

2G - D V O G O D I [ N O

3G - T R I G O D I [ N O

4G - ^ E T I R I G O D I [ N O

5G - P E T O G O D I [ N O

6G - [ E S T O G O D I [ N O

8G - O S U M G O D I [ N O

10G - D E S E T O G O D I [ N O

15G- P E T N A E S E T T O G O D I [ N O

PP - P O P O T R E B A

PSU - P R E D S E K O J A U P O T R E B A

PUP - P R E M A U P A T S T V O N A P R O I Z V O D I T E L O T

TP-15 12

2. V O D O V I

2.I . N A D Z E M N I V O D O V I (NV 1 - NV 12)

2. II. K A B L O V S K I V O D O V I (KV 1 - KV 4)

TP-15 13

2.I. N A D Z E M N I V O D O V I

STOLBOVI NV 1 - NV 5

POKRIVNI NOSAÎ I YIDNI KONZOLI NV 6

IZOLATORI NV 7

PROVODNICI NV 8

LINISKI RASTAVUVAÎ NV 9

ODVODNICI NA PRENAPON NV 10

TRASI N A VODOVI NV 11

VODOVI SO SKS NV 12

TP-15 14

N A D Z E M N I V O D O V I

DRVENI STOLBOVI

TABELA : NV 1

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

- Pregled na vertikalnosta na stolbot

- Pregled na nadvore{ni o{tetuvawa na stolbot
( puknatini , mehani~ki o{tetuvawa , {teti od insekti )

- Pregled na nadvore{ni o{tetuvawa na konzolite

- Pregled na vrvot na stolbot

- Pregled na istrulenosta na stolbot i nogarite
so otkop na zemja ili ubod.

- Proverka na ~eli~niot spoen materijal na stolbot
i ankerot

- Pregled na terenot okolu stolbot :
( slegnuvawe i lizgawe na zemji{te , potkopuvawe na temelot ,
nanesuvawe na zemja i sl. )

- Pregled na oznakite za predupreduvawe i redosled

- Pregled na ispravnosta i sostojbata na nogarite

- Ispravuvawe na navaleni stolbovi

- Zamena na o{teteni istruleni stolbovi , nogari
pre~ki i dijagonali

- Vkopuvawe na drveni ili betonski stolbovi

- Zamena na o{teteni konzoli i spoen materijal

- Prestegnuvawe na olabavenite mesta na spojniot materijal

- Za{tita na metalni delovi od korozija

- Popravka ili zamena na o{tetenite delovi od ankerot

- Popravka na slegnuvaweto na zemjata okolu stolbot i ankerot

- îstewe okolu stolbot

- Popravka ili zamena na oznakite i natpisite za predupreduvawe

2 G

2 G

2 G

2 G

2 G

2 G

2 G

2 G

2 G

P.P.

P.P.

P.P.

P.P.

P.P

P.P.

P.P.

P.P.

P.P.

P.P.
TP-15 15


DRVENI STOLBOVI NA BETONSKI NOGARI

TABELA : NV 2

IZDANIE : 2

DATA


PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

2.

3.

4.

5.

Pregled na ispravnosta na drvenite stolbovi na betonski nogari
gi opfa}a site raboti od tabela NV - 1
za drveni stolbovi i u{te :

- Pregled na pojasite , navrtki i zavrtki koi go pricvrstuvaat
drveniot i betonskiot del od stolbot

- Pregled na nadvore{ni o{tetuvawa na betonskata nogara
(puknatini, udar od vozilo, o{tetuvawe na betonot i sl.)

- Pritegnuvawe i zamena na o{teteni ( dotrajani )
pojasi i {trafovi koi sluàt za spojuvawe na
drveniot stolb i betonskata nogara

- Popravka na nadvore{nite o{tetuvawa na betonskata nogara

- Zamena na dotraeni ili o{teteni drveni stolbovi ili nogari

2 G

2 G

2 G

P.P.

P.P.
TP-15 16


ARMIRANO BETONSKI STOLBOVI

TABELA : NV 3

IZDANIE : 2

DATA


PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

- Pregled na vertikalnost na stolbot

- Pregled na vidlivi nadvore{ni o{tetuvawa na stolbot i konzolata
( puknatini , udar od vozilo , otpa|awe na beton )

- Pregled na temelot ( slegnuvawe na zemjata okolu temelot
puknatini , potkopuvawa i o{tetuvawa na betonot )

- Pregled na tablicite za predupreduvawe i redosled

- Pregled na vidliviot del od zazemjuva~ot i priklu~ocite
za zazemjuvawe na konzolata

- Ispravuvawe na navednati stolbovi

- Popravka na nadvore{ni o{tetuvawa na stolbot i temelot

- Popravka na slegnuvaweto na zemjata okolu stolbot i temelot

- îstewe na terenot okolu stolbot i temelot

- Popravka ili zamena na konzola odnosno nosa~ na izolator

- Popravka na priklu~ocite na stolbot i konzolata za zazemjuva~ot
i pritegawe na navrtkite


- Merewe na otporot za zazemjuvawe

- Zamena na o{teteni stolbovi , konzoli i temeli

____________________
h) Za N.N. vodovi rokot e 4 godini .

2 G
h

2 G
h

2 G
h

2 G
h

2 G
h

P.P.

P.P.

P.P.

P.P.

P.P.

2 G
h

P.P.

5 G

P.P.

TP-15 17


ÊLI^NO RE[ETKASTI I OSTANATI
METALNI STOLBOVI

TABELA : NV 4

IZDANIE : 2

DATA


PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.


- Pregled na sostojbata na konstrukcijata
( stranici , dijagonali , zavrtki i navrtki , varovi i dr. )

- Pregled na ka~uvalkite

- Pregled na sostojbata na konzolata i vrvot na stolbot

- Pregled na sostojbata na antikorozivnata za{tita

- Pregled na temelite na stolbot ( slegnuvawe na zemjata okolu
temelot , puknatini , potkopuvawe i o{tetuvawe na betonot )


- Pregled na vidliviot del na zazemjuva~ot na stolbot

- Popravka , zamena ili dopolnuvawe na pomal broj iskriveni
stranici i dijagonali na stolbot i konzolata

- Zamena na o{teteni i dopolnuvawe na navrtki i popravka na
naprsnati varovi

- Popravka na slegnuvaweto na zemjata okolu stolbot i temelot


- Popravka na o{tetuvawata od temelot ( puknatini ,
cementna ko{ulica )

- Popravka na spoevite na stolbot za zazemjuva~ot i
pritegnuvaweto na navrtkite ; so koi stolbot se spojuva
za zamjuva~ot

- Popravka ili zamena na oznakite i natpisite
za predupreduvawe

- Za{tita od korozija

- Popravka na temeli na stolbovi

- Popravka na stolbovi so potrebna zamena na elementi

- Merewe otpor na zazemjuvawe

_______________________
h) Za N.N. vodovi rokot e 4 godina .

2 G
h

2 G
h

2 G
h

2 G
h

2 G
h

2 G
h

2 G
h

2 G
h

5 G

P.P.

P.P.

P.P.

P.P.

P.P.

P.P.

P.P.

P.P.

P.P.

P.P.
TP-15 18


STOLBOVI OD PLASTI^NI
MATERIJALI

TABELA : NV 5

IZDANIE : 2

DATA


PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

- Pregled na vertikalnosta na stolbovite

- Pregled na nadvore{ni o{tetuvawa (od ogan, mehani~ki
udar i sli~no)

- Pregled na terenot okolu stobovite (slegnuvawe i lizgawe na
zemjata , potkopuvawe , nanesuvawe na zemja i sli~no)



- îstewe na terenot okolu stolbovite od suva treva,
zapalivi materii i drugo

- Popravka ili zamena na oznakite za predupreduvawe
i redosled

- Zamena na o{teteni stolbovi

4 G

4 G

4 G

4 G

P.P.

P.P.

P.P.

P.P.
TP-15 19


POKRIVNI NOSAÎ I YIDNI
KONZOLI

TABELA : NV 6

IZDANIE : 2

DATA


PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

- Pregled na iskrivenosta na pokrivnite nosa~i i
zidnite konzoli

- Pregled na zacvrstenosta i stabilnosta

- Pregled na opremata na pokrivniot nosa~ (kapa ,
izolatori , oprema za zategawe , za{titni limovi ,
uvodna lula)

- Pregled na sostojba na antikorozivna za{tita

- Ispravuvawe i pricvrstuvawe na pokrivnite nosaì
i konzoli

- Zamena na o{tetena i dotrajana oprema na pokriniot nosa~

- Zamena na o{tetena i dotrajana oprema na pokrivniot nosa~

- Farbawe ( za{tita od korozija ) na pokrivnite nosa~i
i konzoli

4 G

4 G

4 G

4 G

P.P.

P.P.

P.P.

P.P.
TP-15 20


IZOLATORI I IZOLATORSKI
LANCI

TABELA : NV 7

IZDANIE : 2

DATA


PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

- Pregled na izolatorite , i izolatorskite lanci i nosa~ite
na izolatorite so dvogled

- Pregled na vertikalnosta na izolatorskite lanci
i potpornite izolatori

- Pregled na sostojbata na za{titata od korozija

- Proverka na spojnite vrski , zategnatost na navrtkite
i podol`nite plo~ki

- Pregled na osigura~ite od izolatorskiot lanec

- Pregled na zagadenosta na izolatorite ( hh)

- Pritegnuvawe na navrtkite na steglkite na strujnite
mostovi

- Zemawe na primeroci od ovesnata oprema i izolatorite
zaradi ispituvawe

- Zamena na o{teteni izolatori i izolatorski lanci

- Zamena na o{tetena i korodirna ovesna oprema

- Zamena na o{teteni nosa~i na izolatori

- Zamena na o{teteni osigura~i na izolatorski lanec

- îstewe na izolatori od zagduvawe i prema~kuvawe
so silikonski masti

- Zamena na pogolem broj na izolatorite , izolatorskite
lanci i nosa~i na izolatori

_________________________
h ) za 110 kV vodovi rokot e 1 godina, a za NN vodovi 4 godini
hh) Izolatorite koi se izloèni na intenzivno
aero zagaduvawe treba da se za{titat so
premaz na silikonski masti .

2 G
h

2 G
h

2 G
h

2 G
h

2 G
h

2 G
h

4 G

15 G

P.P.

P.P.

P.P.

P.P.

P.P.

P.P.

TP-15 21


PROVODNCI I ZA[TITNI
JA@IWA

TABELA : NV 8

IZDANIE : 2

DATA


PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

- Pregled na nadvore{nite o{tetuvawa na provodnicite
i za{titnite jaìwa so pomo{ na dvogled

- Pregled na strujnite mostovi i spoj nite mesta so dvogled

- Pregled na provesot na provodnicite i za{titnoto jaè

- Pregled na vrskata na provodnicite so potporniot izolator
( so dvogled )

- Pregled na pricvrstuvweto na provodnicite i
za{titnoto jaè vo nose~kite , zateznite i strujnite
stegalki ( so dvogled )

- Pregled na oznakite na fazite

- Zemawe primeroci poradi ispituvawe

- Zamena na o{teteni delovi provodnici i za{titno jaè

- Povtorno zategnuvawe na provodnicite , zaradi
zapazuvawe na sigurnosnite visini i rastojanija

- Popravka na vrskite na potpornite izolatori

- Popravka na pricvrstuvaweto na provodnicite vo
nose~kite i zateznite stegalki

- Zamena na dotraeni stegalki

- Popravka i zamena na oznakite na fazite

- Zamena na provodnicite i potrebnata oprema

_________________
h ) Za 110 kV vodovi rokot e 1 godina, a za NN vodovi 4 godini

2 G
h

2 G
h

2 G
h

2 G
h

2 G
h

2 G
h

15 G

P.P.

P.P.

P.P.

P.P.

P.P.

P.P.

P.P.

TP-15 22


LINISKI RASTAVUVA^

TABELA : NV 9

IZDANIE : 2

DATA


PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

- Pregled na pricvrstuvaweto na rastavuva~ot
za nose~kata konstrukcija ili stolbot

- Pregled na potpornite izolatori ( o{tetuvawe , zagadenost )

- Pregled na kontaktite

- Pregled na priklu~ocite , podvi`nite vrski
i podvi`nite traki

- Pregled na mehanizmot za vklu~uvawe odnosno
za isklu~uvawe

- Pregled na izolatorite za odvojuvawe na
pogonskiot mehanizam

- Pregled na oznakite vklu~eno - islklu~eno

- Pregled na mehanizmot za blokada i zaklu~uvawe so katanec

- Pregled na za{titata od korozija

- Pregled na priklu~ocite za zazemjuvawe

- Proverka na rabota na rastavuva~ot

- îstewe na potpornite izolatori

- Obrabotka , ~istewe i podma~kuvawe na kontaktite

- Podesuvawe na nalegnuvaweto i pritisokot na kontaktite

- Zamena na dotrajani kontakti

- Pritegnuvawe i zamena na priklu~ocite
i dotrajanite priklu~ni materijali

- Podesuvawe na ~ekorot i podma~kuvawe na mehanizmot

- Zamena na o{teteni izolatori

- Pritegnuvawe na navrtkite za nosewe na rastavuva~ot
i navrtkite za priklu~uvawe na zazemjuva~ot

- Popravka na za{tita od korozija

- Zamena na o{teten ili dotrajan rastavuva~

- Merewe na otpor na zazemjuvawe

2 G

2 G

2 G

2 G

2 G

2 G

2 G

2 G

2 G

2 G

2 G

P.P.

2 G

2 G

P.P.

2 G

2 G

P.P.

2 G

P.P.

5 G

P.P.

TP-15 23


ODVODNIK NA PRENAPON

TABELA : NV 10

IZDANIE : 2

DATA


PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

- Pregled na polo`bata i nadvore{ni o{tetuvawa

- Proverka na elektri~nite primarni i sekundarni vrski

- Proverka na pricvrstuvaweto na konstrukcijata
i za{titnite elementi

- Pritegnuvawe na navrtkite


- Zamena na aktiviran odvodnik na pernapon


- Zamena na odvodnici na prenaponi zaedno
so konstrukcijata za nosewe

- Laboratoriski ispituvawa na 10% od vgradenite
odvodnici od ist tip

_______________________
h ) Za 110 kV napon rokot e 1 godina, a za NN vodovi 4 godini

2 G
h

2 G
h

G
h

G
h

P.P.

P.P.

5 G

3 G

P.P.
TP-15 24


TRASA NA VODOVI

TABELA : NV 11

IZDANIE : 2

DATA


PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

- Dali se nastanati promeni vo blizina ili na samata trasa
( novi vkrstuvawa , novi premini , pribliùvawa ,
nova gradba , nadgradba i dr.)

- Proverka na sigurnosnata visina i oddale~enost na
mestata na vkrstuvawe so drugi objekti

- Poverka na proodnosta i zarasnatosta so granki i
rastenija na trasata

- Dali vo blizina ili na samata trasa se izveduvaat
nekoi raboti

- Se~ewe na granki , stebla i rastenija pod i pokraj
trasata do rastojanija predvideni so propisite

- Otstranuvawe na nepotrebni predmeti od trasata

- Pogolemi popravki na premini , paralelni
vodovi ili vkrstuvawe so drugi objekti

___________________
h ) Za 110 kV vodovi rok e 1 godina

2 G
h

2 G
h

2 G
h

2 G
h

P.P.

P.P.

P.P.

TP-15 25


VODOVI SO SAMONOSIV
KABLOVSKI SNOP ( SKS )

TABELA : NV 12

IZDANIE : 2

DATA


PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

- Pregled na ovesniot pribor ( so dvogled )

- Pregled na izolacijata na SKS ( so dvogled )

- Pregled na sigurnosnite visini i rastojanija

- Prezategnuvawe na jaèto za nosewe na SKS

- Zamena na o{teten ovesen pribor

- Popravka na pogolema delnica od vodot so SKS

- Zamena na pogolema delnica od vodot so SKS

____________________
h ) Za N.N. vodovi rokot e 4 godina.

2 G
h

2 G
h

2 G
h

P.P.

P.P.

P.P.

P.P.

TP-15 26

2.II. K A B L O V S K I V O D O V I

KABLOVSKI TRASI KV 1

KABLOVSKI ZAVR[NICI KV 2 - KV 3

RAZVONI I PRIKLU^NI ORMANI KV 4

TP-15 27

K A B L O V S K I V O D O V I

KABLOVSKI TRASI

TABELA : KV 1

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

2.

3.

4.

5.

6.

- Pregled na kablovskata trasa ( slegnuvawe na zemjata ,
ispravnosta na oznakite za obeleùvawe na trasite
i drugi promeni kako na primer : zemjeni raboti
novi vkrstuvawa , vibracii i sli~no)

- Pregled na preminite preku ulica , podvoznik ,
nadvoznik ,most ili dr. ( kabel i pribor za nosewe
kako na primer: cevki , regali i sl.)

- Popravka na pomali delnici za otklonuvawe
na nastanati promeni na trasata

- Popravka ili zamena na oznakite na trasata

- Za{tita na nose~kiot pribor od korozija
ili drugi o{tetuvawa

- Izmestuvawe na del od kablovskiot vod , zaradi
nastanati promeni na trasata

____________________

2

G
h

2 G

P.P.

P.P.

P.P.

P.P.
TP-15 28


VLEZ NA KABELOT VO TS
I IZLEZ NA STOLB

TABELA : KV 2

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

2.

3.

4.

- Pregled na vidliviot del na kabelot pri vlez vo TS
i na stolb gi opfa}a slednite raboti :

- Sostojba na kabelot i opremata za nosewe

- Mehani~ka za{tita i za{tita od korozija

- Dali postojat mehani~ki o{tetuvawa

- Dali ima oznaki na kraevite na kabelot

- Dali radiusot e pravilen

- Za{tituvawe na kablovskite otvori

- Otklonuvawe na primetenite nedostatoci
na kabelot i opremata za nosewe

- îstewe na kablovskiot kanal

- Popravka na kapacite na kanalot

____________________

2 G
h

2 G
h

2 G
h

2 G
h

2 G
h

2 G
h

P.P.

P.P.

P.P.

P.P.

TP-15 29


KABLOVSKI ZAVR[NICI

TABELA : KV 3

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

- Pregled na kablovskite zavr{nici za site vidovi
kablovi treba da gi opfati slednite raboti :

- Provodnite izolatori;

- Izolacija na ìlite pred zavr{nicata

- Nepropustlivost na kablovskite zavr{nici so
dolivawe na maslo i kablovska mast

- Nivoto na masloto vo zavr{nicata

- Spoevite i kontaktite na strujnite vrski

- O{tetuvawa na metalnata konstrukcija na koja e
pricvrstena kablovskata zavr{nica

- Priklu~okot na zazemjuvaweto

- Za{titata od korozija

- Oznakite na krajot od kabelot

- îstewe na izolatorite , kontaktite na strujnite
vrski i priklu~ocite na zazemjuvaweto , odnosno
nultiot provodnik

- Kontrola na kontaktnite povr{ini i
pritegnuvawe na navrtkite

- Popravka na izolacijata na kablovkite ìli
dokolku izolacijata e o{tetena

- Popravka na kablovkata zavr{nica dokolku od nea
iste~uva maslo

- Dolivawe maslo ili kablovska mast

- Za{tita na metalnite delovi od korozija

- Proverka (merewe) na zazemjuvaweto

- Zamena na dotrajanite ili o{tetenite kablovski zavr{nici

____________________

2 G
h

2 G
h

2 G
h

2 G
h

2 G
h

2 G
h

2 G
h

2 G
h

2 G
h

2 G

2 G

P.P.

P.P.

P.P.

P.P.

5 G

P.P.

TP-15 30


RAZVODNI I PRIKLU^NI
ORMANI ( KABLOVKI ORMANI )

TABELA : KV 4

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

- Pregled na kablovskite ormani treba da gi sodrì
slednite raboti:

- Ispravnost na bravite i mehanaizmot za otvarawe
na vratite

- Stabilnost na ormarot

- Dihtuvawe na ormanot

- Sostojba na fasadata na koja e postaven priklu~niot
orman

- Za{tita od korozija na metalnite delovi

- Ispravnost na osigura~ite i toplivite vlo{ki kako
i samata pricvrstenost na osigura~ite

- Sostojba na kontaktnite vrski

- Priklu~ok na metalnite delovi , na ormanot
za zazemjuva~ot

- Popravka i podma~kuvawe bravite i mehanizmot za
otvarawe na vratite

- Zacvrstuvawe na ormnot za temelot i popravka
na dihtuvaweto

- îstewe na kontaktnite vrski , nivno podesuvawe
i pritegnuvawe na zavrtkite

- Popravka na srtujnite vrski i priklu~ocite na
ormanite i zazemjuva~ot

- Zamena na toplivite vlo{ki , delovi od postoqeto
ili celiot osiguruva~


- Kompletna popravka ili zamena na razvodniot
ili priklu~niot orman

4 G

4 G

4 G

4 G

4 G

4 G

4 G

4 G

4 G

P.P.

4 G

4 G

P.P.

P.P.

P.P.

TP-15 31

3. T R A N S F O R M A T O R S K I S T A N I C I

3.I. TRANSFORMATORSKI STANICI 110/35/10 (20) kV I 35/10 kV

3.II. TRANSFORMATORSKI STANICI 10 (20)/0, 4 kV

3.III. KONDENZATORSKI BATERII

3.IV. SREDSTVA ZA ZA[TITA PRI RABOTA

3.V. ZA[TITA OD PO@AR

TP-15 32

3.I. TRANSFORMATORSKI STANICI 110/35/10 (20) kV

GRADE@EN DEL TS I.1 - TS I.7

VISOKONAPONSKA OPREMA TS I.8 - TS I.26

KOMANDNI PLOÎ I ORMARI TS I.27

SOPSTVENA POTRO[UVA^KA TS I.28 - TS I.29

ELEKTRI^NA, GROMOBRANSKA ZA[TITA I
ZAZEMJUVAWE TS I.30 - TS I.32

RELEJNA ZA[TITA TS I.33 - TS I.39

TP-15 33

110/H i 35/H kV

GRADE@EN DEL
ZGRADI

TABELA : TS I. 1

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

Pregled na zidovi i fasadi

Pregled na krovot

Pregled na oluci i slivnici
(propusnost i spoevi)

Pregled na podovite

Pregled na vrati prozori i zastaklenosta

Pregled na bravite i {arkite na vratite i prozorcite

Pregled i propostlivosta na otvorite za ventilacija

Pregled na kablovskiot prostor i kablovskite kanali

Pregled i kontrola na elktri~nata instalacija

Pregled i kontrola na vodovodnata i kanalizacionata instalacija
i hidrantskata mreà

Pregled na bojata na yidovite fasadata i drvenarijata

îstewe

îstewe na ventilacioni otvori ;

Boewe na vnatre{nite i yidovite i fasadata

Obrabotka i boewe na bravarijata

Pogolemi popravki na zgradata , fasadata , podot i krovot

Popravka i zamena na sanitarni uredi

Popravka i zamena na oluci , slivnici i limarija

Popravka i delumna zamena na elktri~na instalacija , rasvetni
tela , delovi od vodovodna i kanalizacionata instalacija

G

G

G

G

G

G

G

G

G

G

G

M

G

8 G

8 G

P.P.

P.P.

P.P.

P.P.

TP-15 34

110/H i 35/H kV

GRADE@EN DEL
LIMENO BLINDIRANI

TABELA : TS I. 2

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

Pregled na spoevite i varovite

Nalegawe na vratite i kapacite

Pricvrstuvawe na limarijata na temelot

Odvod na atmosferskata i kondenziranata voda

Deformiranosta na limot nakrivenosta i mehani~kite
o{tetuvawa

Otvori za ventilacija

Pregled na {arkite, bravite i grani~nicite

îstewe

Popravka na spoevite varovite

Popravka i boewe na limot

Obrabotka na deformiranite i korodiranite mesta

Golemi popravki na limarijata (krov. stranici)

Celosno boewe na limarijata

G

G

G

G

G

G

G

M

2 G

2 G

2 G

P.P.

P.P.

TP-15 35

110/H i 35/H kV

GRADE@EN DEL
METALNI I BETONSKI KONSTRUKCII

TABELA : TS I.3

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

Pregled na sostojbata na site vidovi metalni i betonski
konstrukcii

Pregled na sostojbata na spoevite , varovite i {trafovskite vrski

Pregled na pricvrstenosta na konstrukcijata na temel ili yid

Pregled na deformiranosta , mehani~kite o{tetuvawa i
nakrivenosta na konstrukcijata

Popravka , ~istewe i za{tita od korozijata na metalnata
konstrukcija

Popravka i sanirawe na betonskata konstrukcija

Popravka na pricvrstenosta na konstrukcijata za temeli ili yid

Ispravuvawe i zamena na o{teteni delovi od konstrukcijata

Obrabotka na korodiranite delovi odkonstrukcijata i nivno boewe

G

G

G

G

G

P.P.

P.P.

P.P.

P.P.

TP-15 36

110/H i 35/H kV

GRADE@EN DEL
SOOBRA]AJNICI, PLATO NA TS I OGRADI

TABELA : TS I.4

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

Proverka na sostojbata na pristapnite pati{ta, platoata i
ogradata

Pregled na spoevite na zazemjuva~ite so ogradata

Pregled na sostojbata na bravite i tablicite na ogradata

Proverka na raboteweto na interfonot na vratata i elektri~nite
bravi

Kosewe na treva i uni{tuvawe na korov

Pregled, izramnuvawe i dosipuvawe na slojot so {qunak

Popravka i rekonstrukcija na vnatre{nite soobra}ajnici, platoata
i ogradata

Popravka na spoevite na zazemjuva~ot so ogradata

Zamena na dotrajani tablici za predupreduvawe i po potreba nivno
nadopolnuvawe

Obrabotka na korodiranite delovi od ogradata i nivno boewe

îstewe na kanali, kosini i nasipi

Celosno boewe na ogradata, vratite

Celosno hortikulturno ureduvawe

G

G

3M

G

PP

G

PP

PP

PP

G

G

PP

PP

TP-15 37

110/H i 35/H kV

GRADE@EN DEL
TEMELI I UQNI JAMI

TABELA : TS I.5

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

Pregled na sostojbata na temelite i jamite

Pregled na sostojbata na zemji{teto okolu temelot i jamite

Pregled i popravka na nadvore{nite o{tetuvawa
(puknatina ili odron na beton mehani~ki o{tetuvawa i sl.)

Pregled , pro~istuvawe i dopolnuvawe na slojot na ~akal na
re{etata vo slivnicite za odvodnuvawe na trafomasloto

Pro~istuvawe na cevkite za odvodnuvawe na masloto

Popravka i zamena na re{etkata

Praznewe i ~istewe na jamata za sobirawe na masloto

Ureduvawe na nadvore{niot del na maslenata jama

G

G

G

G

P.P.

P.P.

P.P.

TP-15 38

110/H i 35/H kV

GRADE@EN DEL
KABLOVSKI I NADVORE[NI KANALI

TABELA : TS I.6

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

2.

3.

4.

5.

Vizuelen pregled na kablovkite kanali i kapaci

Pregled na sostojbata na vnatre{nosta na kanalot ikonzolite vo
nego

îstewe na kablovkiot kanal

Popravka ili zamena na betonskite ili limenite kapaci na
kablovkite kanali

Popravka na kanalite i konzolite

G

5 G

5 G

P.P.

P.P.

TP-15 39

110/H i 35/H kV

GRADE@EN DEL
POTPORNI I PREGRADNI YIDOVI

TABELA : TS I.7

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

2.

3.

4.

5.

6.

Pregled na sostojbata na yidovite

Pregled na tloto okolu yidovite

Pregled na drena`nite kanali i otvorite vo potpornite yidovi

Pregled na odvodnite kanali

îstewe i popravka na drena`nite i odvodnite kanali i otvori

Ureduvawe na okolinata okolu potporniot yid

G

G

G

G

G

G

TP-15 40

110/H i 35/H kV

VISOKONAPONSKA OPREMA
Energetski transformator 110/H kV,
20 MVA, 31,5 MVA i 40 MVA

TABELA : TS I.8/1

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

- I

Pregled na kotelot

Pregled na ladilnikot

Pregled na konzervatorot

Pregled na nivoto na masloto vo konzervatorot

Proverka na su{ilnikot za vozduh i na aktivnata materija vo nego

Pregled na nivoto na masloto vo ~a{kata na su{ilnikot za vozduh

Proverka na ventilatorite

Proverka na ventilite za polnewe i ispu{tawe na maslo

Pregled na brtvenicite

Preglet na zazemjuvawe na kotelot

Pregled na zacvrstuvawe na transformatorot za fundamentot

Ispuvawe na eventualno sobranata voda vo konzervatorot

Pregled i eventualno podesuvawe na iskri{tata

Pregled na oddu{nikot

Proverka na rabotata na Buholc relejot i upravuva~ko dojavnite
krugovi

Proverka na rabotata na upravuva~ko dojavnite krugovi na
kontaktniot termometar

Proverka na rabotata na upravuva~ko dojavnite krugovi na
termoslikata

Proverka na elektri~nite primarni vrski so termoviziska
kontrola

Proverka na rabotata na upravuva~ko dojavnite krugovi na uredite
za ladewe na transformatorot

Proverka na ispravnosta na termometarot

Proverka na sostojbata na izolatorite

îstewe na izolatorite

Kontrola na zueweto na transformatorot

- II

Merewe na struja na prazen od

Ispituvawe na dielektri~kata cvrstina na masloto ( tg )

Ispitubnvawe na otporot na izolacija na namotkite

Proverka na rabotata i funkcioniraweto na razladniot sistem

6M

6M

6M

3M

3M

3M

6M

G

G

G

G

3M

6M

G

G

G

G

G

G

G

6M

P.P.

P.P.

2G

G

2G

4G

TP-15 41

110/H i 35/H kV

20 MVA, 31,5 MVA i 40 MVA

TABELA : TS I.8/2

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

28

29

30

31

32

33

Fizi~ko-hemiska analiza na masloto

Hromatografska analiza na gasovite vo masloto

Ispituvawe na otporot na izolacija na site upravuva~ki dojavni i
merni strujni krugovi

îstewe na temelnite povr[ini na transformatorot

îstewe na ladilnikot

Za[tita na metalnite delovi od korozija

4G

4G

2G

P.P.

P.P.

P.P.

TP-15 42

110/H i 35/H kV

Regulaciona sklopka na transformator

TABELA : TS I.9

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

- I -

1 Pregled na nepropuslivost na masloto na spojnite mesta na
regulacionata sklopka

6M

2 Pregled na pogonskiot mehanizam i greeweto na ormar~eto

G
3 Revizija i remont na pogonskiot mehanizam

P.U.P.
4 îstewe i pregled na filterot za maslo

P.U.P.
5 Zamena na maslo vo tovarnata preklopka

P.U.P.
6 Remont na tovarnata preklopka, agolniot i spojniot prenos,
opru`niot mehanizam, kontaktite, otpornikot i izolacioniot
cilindar na tovarnata preklopka

P.U.P.
- II

7 Proverka na funkcionalnosta, ispituvawe na z[titata na
regulacionata sklopka

G

8 Proverka na elektri~nata i mehani~kata blokada

G
9 Proverka na signalizacijata na regulacionata sklopka

G

TP-15 43

110/H i 35/H kV

2,5 MVA, 4 MVA, 8 MVA i 10 MVA

TABELA : TS I.10

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

Pregled na kotelot

6M

2

Pregled na ladilnikot

6M

3

Pregled na konzervatorot

6M

4


3M

5

Proverka na su{ilnikot za vozduh i na aktivnata materija vo nego

3M

6

Pregled na nivoto na masloto vo ~a{kata na su{ilnikot za vozduh

3M

7

Proverka na ventilite za polnewe i ispu{tawe na maslo

G

8

Pregled na brtvenici

6M

9

Preglet na zazemjuvawe na kotelot

G

10

Pregled na zacvrstuvawe na transformatorot za fundamentot

G

11

Ispu{tawe na eventualno sobranata voda vo konzervatorot

G

12

Pregled i eventualno podesuvawe na iskri{tata

G

13

Proverka na rabotata na Buholc relejot i upravuva~ko dojavnite
krugovi

G

14 Proverka na rabotata na upravuva~ko dojavnite krugovi na
kontaktniot termometar

G

15

kontrola

G

16

Proverka na ispravnosta na termometarot

G

17

Promena na kontakten termometar

P.P.

18

Proverka na sostojbata na izolatorite

6M

19

Promena na izolatorite

P.P.

20


P.P.

21

Kontrola na zueweto na transformatorot

P.P.

- II

22

Merewe na struja na prazen od

2G

23

Ispituvawe na dielektri~kata cvrstina na masloto

2G

24

Ispituvawe na otporot na izolacija na namotkite ( tg )

4G
*)

25

Fizi~ko-hemiska analiza na masloto

4G
*)

26


P.P.
27 Ispituvawe na otporot na izolacija na site upravuva~ki dojavni i
merni strujni krugovi

P.P.

28

îstewe na temelnite povr[ini na transformatorot

P.P.

29

îstewe na ladilnikot

P.P.

30


*) Za transformatori so mo]nost 8 MVA i 10 MVA; 2 G

P.P.
TP-15 44

110/H i 35/H kV

Merni strujni i naponski transformatori za
nadvore{na montaà 35 kV i 110 kV

TABELA : TS I.11

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

Pregled na nadvore{nata izolacija, dihtuvawe, teflonski i
sli~ni membrani

G

2

Pregled na nivoto na masloto

G

3

Pregled na primarnite elektri~ni vrski so termoviziska kontrola

G

4

Zamena na dotraenite priklu~ni mesta

P.P.

5

îstewe na povr{inata na nadvore{nite izolatori

G

6

Proverka na zazemjuvaweto

G

7

Proverka na sekundarnite vrski

G

8

Proverka na zacvrstuvaweto za konstrukcijata

G

9

Za{tita na metalnite delovi od korozija

P.P.

- II -

10

Ispituvawe na sistemot na izolacija

4G

11

Merewe so ultrazvuk

5G

12

Ispituvawe na prenosniot odnos i klasata na to~nost

4G

13


P.P.
TP-15 45

110/H i 35/H kV

Merni strujni i naponski transformatori za
vnatre{na montaà 6 kV, 10 kV, 20 kV i 35 kV

TABELA : TS I.12

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

Pregled na nadvore{nata izolacija

G

2

Pregled na elektri~nite primarni i sekundarni vrski so
termoviziska kontrola

G

3

Eventualna zamena na dotraenite priklu~ni mesta

P.P.

4


G

5


G

6

Zategnuvawe na {trafovite na spojnite mesta

2G

7

Ispituvawe na prenosniot odnos i klasata na to~nost

5G

8


P.P.

TP-15 46

110/H i 35/H kV

Malkumaslen prekinuva~ 110 kV i 35 kV
za nadvore[na montaà

TABELA : TS I.13

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

Proverka na nivoto na maslo

3M
h

2

Proverka na propu{tawe na maslo

3M
h

3

kontrola

G

4

Proverka na ispravnosta na rabotata na grea~ot i termostatot

G

5

Pregled na izolatorite, puknatini, zalienost i pricvrstenost

3M

6

Proverka na oznakite Vklu~enio Isklu~eno

3M
H

7

Dielektri~ko ispituvawe i eventualna zamena na masloto

2G
hh

8

Otvarawe na la~nite komori, pregled ~istewe i doteruvawe na
kontaktite

4G

P.U.P.

9

Merewe na odot na kontaktnata {ina i prodirawe vo kontaktnata
ruà

4G

P.U.P.

10

îstewe, podma~kuvawe i podesuvawe na pogonskiot mehanizam i
zglobovite na prekinuva~ot

2G

P.U.P.

11

Merewe i podesuvawe na zazorot na pogonskiot mehanizam

2G

P.U.P.

12

Proverka na pricvrstuvaweto za konstrukcijata

3M
h

13

Zamena i pritegnuvawe na brtvenici

P.P.

14

îstewe i zamena na o{teteni pokaùva~i na nivo na maslo

2G

P.P.

15

Pritegawe na priklu~ocite i eventualna zamena na dotraeniot
priklu~en materijal

2G

P.P.

16

îstewe na nadvore[nite povr[ini na izolatorite

2G

P.P.

17

Proverka na zazemjuva~ot

2G

18

Merewe na otporot na izolacija na otvorenite priklu~oci na
prekinuva~ot

2G

19

Merewe na vremeto na isklu~uvawe i vklu~uvawe na prekinuva~ot

4G

P.P.

20

Proverka na istovremenosta na vklu~uvawe na polovite na
prekinuva~ot

4G

P.P.

21

Proverka na rabotata i podesuvawe na signalnata sklopka

G

22

Funkcionalno ispituvawe na prekinuva~ot

G

23

Ispituvawe na prekinuva~ot so relejna za[tita

G

24


P.P.

----------------------------------------------------------
h
) 110 kV prekinuva~i 1M
hh
) samo za 110 kV prekinuva~i

TP-15 47

110/H i 35/H kV

Malkumaslen prekinuva~ 6 kV - 35 kV
za vnatre[na montaà

TABELA : TS I.14

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

Pregled na nivoto na maslo vo prekinuva~ot

3M

2

Pregled na prozirnosta, bojata i ~istotata na masloto

3M

3

Proverka na elektri~nite primarni vrski so termoviziska kamera

G

4

Proverka na oznakite Vklu~eno Isklu~eno

3M

5

Zamena i ispituvawe na masloto

2G

6

Otvarawe na la~nite komori, pregled, ~istewe i doteruvawe na
kontaktite

2G

P.U.P.

7

Proverka na rabotata, ~istewe, podma~kuvawe i podesuvawe na
pogonskiot mehanizam i zglobovite na prekinuva~ot

G

P.U.P.

8

Proverka na zacvrstuvaweto na konstrukcijata

3M

9


2G

10

Proverka ili zamena na o{teteni pokaùva~i na nivo

P.P.

11

Pritegawe na priklu~ocite i zamena na dotrajaniot priklu~en
materijal

2G

12

îstewe na nadvore{nite povr{ini na izolatorite i izolacionite
polugi

2G

13


G

14


2G

15


G

P.P.

16


G

P.P.

17


P.P.

TP-15 48

110/H i 35/H kV

Hidromatski prekinuva~i 6 kV - 35 kV

TABELA : TS I.15

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

Pregled na nivoto na maslo (hidrin) vo prekinuva~ot

3M

2

Pregled na prozirnosta, bojata i ~istotata na masloto

3M

3

Pregled na kontaktite na rastavuva~ot

3M

4

Proverka na propu{tawe na pogonskiot vozduh i hidrinot

6M

2G

5

Proverka na elektri~nite primarni vrski so termoviziska kamera

G

6

Zamena na dotrajanite vrski

P.P.

7

Proverka na amortizerite

3M

8


3M

9

Zamena i ispituvawe na hidranot

2G

10

Otvarawe na la~nite komori, pregled ~istewe i doteruvawe na
kontaktite

2G

P.U.P.

11

Otvarawe i pregled na pogonskiot cilindar i proverka na gumenata
membrana

2G

P.U.P.

12

Proverka na zcvrstuvaweto na konstrukcijata

3M

13

Pegled na upravuva~kiot ventil

3M

14

Ispituvawe na elektri~niot okinuva~

2G

15

pogonskiot mehanizam i zglobovite na prekinuva~ot

2G

16


2G

17

Popravka ili zamena na o[tetenite pokaùva~i na nivoto na
masloto

P.P.

18

Pritegawe na priklu~ocite i zamena na dotraeniot priklu~en
materijal

2G

19


G

20

polugi

2G

21


2G

22


2G

23


G

24


P.P.

TP-15 49

110/H i 35/H kV

SF
6
prekinuva~ 6 kV 35 kV so motoren pogon

TABELA : TS I.16

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

Pregled na izolacijata, puknatini, zalienost i pricvrstuvawe

G

2

Pregled na dihtuvaweto

D

3

Proverka na pritisokot na gasot vo komorite

D

4

Dopolnuvawe na komorite so gas

P.P.

5

kontrola

G

6


G

7


3M

8

îstewe na nadvore{nite povr{ini na izolatorite

2G

9

pogonskite mehanizmi i zglobovite na prekinuva~ot

2G

10

Proverka na istro{enosta na kontaktite

2G

P.U.P.

11

Proverka na rabotata i podesuvawe na signalna sklopka

2G

P.U.P.

12


G

13

Podma~kuvawe na leì{tata i kliznite povr{ini na pogonskiot
mehanizam

10G

14

Ispituvawe na prekinuva~ot so relejna za{tita

G

15


P.P.

TP-15 50

110/H i 35/H kV

Vakumski prekinuva~ 6 kV - 35 kV

TABELA : TS I.17

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

Pregled na izolacijata

G

2

polugi

2G

3

kontrola

G

4


G

5

Proverka na istro{enosta na kontaktite, funkcionalno
ispituvawe na prekinuva~ot

P.P.

6

Podma~kuvawe na leì{tata i kliznite povr{ini na pogonskite
mehanizmi

10 G

7

Proverka na vakumot

10 G

8

Ispituvawe na prekinuva~ot so relejna za{tita

G

9


P.P.

TP-15 51

110/H i 35/H kV

Pneumatski pogon na prekinuva~i 6 kV - 35 kV

TABELA : TS I.18

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

Proverka na nivoto na masloto vo manostatot

G

2

Proverka na te~ewe na masloto na spoevite i priklu~ocite za
visok i nizok pritisok

G

3

Proverka na nivoto na masloto vo rezervoarot

G

4

Proverka na za~estenosta na rabotata na pumpata

G

5

Proverka na site ventili, sigurnosni, nepovratni i ograni~uva~i na
pritisok

G

6

Proverka na padot na pritisok pri manipulacija

3 M

7

Proverka na akumulatorot na visok pritisok

3 M

8

Proverka na releite vo pogon

6 M

9

Ispituvawe na cevkite za visok i nizok pritisok od o{tetuvawe i
puknatini

2 G

10

Ispituvawe na akumulatorot za visok pritisok so pomo{ na
zgolemen pritisok

2 G

11

Ispituvawe na grupata Motor - Pumpa

2 G

12

Ispituvawe na signalizacijata za blokada na pritisokot

6 M

13

Proverka na te~ewe na maslo i vozduh

3 M

14

Ispituvawe so relejna za{tita

G

TP-15 52

110/H i 35/H kV

Kompresorska postrojka

TABELA : TS I.19

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

Pregled na nivoto na masloto vo kompresorot

N

2

Pregled na pritisokot vo cilindrite

N

3

Pregled na pritisokot vo razvodnata mreà

N

4

Proverka na za~estenosta na rabotata na kompresorot, zaradi
otkrivawe na zagubi vo rabotata na razvodot na komprimiraniot
vozduh

N

5

Ispu{tawe na kondenzirana voda od kotlite na kondenzatorskite
lonci

N

6

Pregled na ispravnosta na cevovodite i materijalite za spojuvawe

N

7

Pregled na pokaznite instrumenti, signalnite ventili

N

8

Pregled i ~istewe na filtrite za vozduh

G

9

Pregled i ~istewe na karterot

G

10

Zamena na masloto vo kompresorot

G

11

Proverka na ventilite

G

12

Ispituvawe na sigurnosnite ventili

G

13

Ispituvawe na elektroventilite

G

14

Proverka na ispravnosta na avtomatikata na kompresorot, odnosno
na kontaktniot manometar i prekinuva~ite na pritisok

G

15

Pregled na prstenite, klipovite i cilindrite

G

2 G

16

Pregled na leì[tata na klipwa~ata, radilkata i dihtuvaweto

4G

17

Proverka na spojot Motor - Kompresor

4 G

18

Proverka na ispravnosta na manometarot

4 G

19

îstewe i podma~kuvawe na leì[tata na elektro motorot

4 G

20

Ispituvawe na sadovite pod pritisok

6 G

21

Zamena na dotraeni delovi

P.P.

22

Za[tita od korozija

P.P.

TP-15 53

110/H i 35/H kV

35 kV i 110 kV rastavuva~i za nadvore{na montaà

TABELA : TS I.20

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

Pregled na prenosnite polugi i izolatori

3 M
h

G

2

Pregled na glavnite kontakti i noèvi za zazemjuvawe

3 M
h

3

Proverka na ispravnost na grea~ot i termostatot vo upravuva~kite
ormari

G

4

Proverka na primarnite elektri~ni vrski so termoviziska
kontrola i pritegnuvawe na priklu~ocite

G

5

Zamena na dotrajaniot priklu~en materijal

P.P.

6

îstewe, podma~kuvawe i podesuvawe na glavnite kontakti i
kontaktite na noèvite za zazemjuvawe

G

7

Podesuvawe na hodot i podma~kuvawe na pogonskiot mehanizam za
Vklu~uvawe Isklu~uvawe

G

8

Podma~kuvawe na leì{tata i zglobovite na prenosnite osovini i
polugi

G

9

Proverka na elektri~nata blokada

G

10

Proverka na mehani~kata blokada

G

11

Proverka na rabotata i podesuvawe na signalnata sklopka i
krajnite kontakti

G

12

îstewe i podma~kuvawe na leì{tata na podvi`nite izolatori

G

13


G

14


G

15

Proverka na zacvrstuvaweto za metalnata konstrukcija

G

16

Funkcionalno ispituvawe na rastavuva~ot

G

17


P.P.

____________________________________

h
) za 110 kV 1 mesec

TP-15 54

110/H i 35/H kV

6 kV - 35 kV rastavuva~i za vnatre{na montaà

TABELA : TS I.21

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

Pregled na prenosnite polugi i potpornite izolatori

3 M

2

Pregled na pricvrstenosta na rastavuva~ot za nosilnata
konstrukcija, odnosno za yidot

2 G

3


3 M

4

îstewe i podma~kuvawe na glavnite kontakti i kontaktite za
zazemjuvawe

2 G

5

Prezategnuvawe na potpornite izolatori i podignuva~ite na
noèvite

P.P.

6

Podesuvawe na nalegnuvaweto i pritisokot na kontaktite

2 G

7

Otvarawe, ~istewe, podma~kuvawe i podesuvawe na pogonot na
rastavuva~ot

2 G

8

Proverka na upravuva~kite ventili (za pneumatski pogon)

2 G

9

îstewe na izolatorite i izolatorskite polugi

2 G

10

Proverka na elektri~nite primarni vrski , odnosno pritegnuvawe
na priklu~ocite i zamena na dotrajaniot priklu~en materijal

2 G

P.P.

11

Proverka na mehani~kata blokada

2 G

12

Proverka na elektri~nata blokada

2 G

13


2 G

14

Podma~kuvawe na leì{tata

2 G

15


G

16

Funkcionalno ispituvawe

2 G

17


P.P.

TP-15 55

110/H i 35/H kV

Odvodnici na prenapon 6 kV 110 kV

TABELA : TS I.22

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

Pregled na odvodnikot i utvrduvawe na nadvore{ni o{tetuvawa

3 M

2

Pregled na brojot na praznewa

3 M

3

Pregled na primarnite elektri~ni vrski so termoviziska kontrola

G

4

Zamena na dotraeni priklu~ni mesta

P.P.

5


G

6


G

7

îstewe ili zamena na izolatorite

2 G

P.P.

8


P.P.

9

Zamena na dotrajani odvodnici so novi

P.P.

10

Laboratorisko ispituvawe na 10% od montiranite odvodnici (od
ist proizvoditel)

3 G

TP-15 56

110/H i 35/H kV

Visokonaponski osiguruva~i 6 kV 35 kV

TABELA : TS I.23

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

Pregled na osiguruva~ot i utvrduvawe na nadvore{ni o{tetuvawa

3 M

2

Pregled na nosa~ot na izolatorot, kontaktite i indikatorot na
deluvawe

3 M

3

îstewe na izolatorite na nosa~ot

P.P.

4


2 G

TP-15 57

110/H i 35/H kV

Sobirnici i primarni vrski

TABELA : TS I.24

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

Pregled na site elementi na sobirnicata

3 M

2

Proverka na spojnite mesta i priklu~niot materijal, pritegnuvawe
na spoevite i priklu~ocite

5 G

3

Proverka na pricvrstuvaweto na izolatorite na nosa~ite na
sobirnicite

5 G

4

Zamena na oznakite na sobirnicite

P.P.

5

îstewe na sobirni~kite izolatori na otvoren prostor

5 G

6

îstewe na sobirni~kite izolatori vo zatvoren prostor

5 G

7

Proverka ili zamena na o{tetenite delovi od sobirnicite

P.P.

8


P.P.

9

Termoviziska kontrola na sobirnicite

G

10

Merewe na otporot na izolacija

5 G

TP-15 58

110/H i 35/H kV

Transformator za formirawe ve{ta~ka
neutralna to~ka

TABELA : TS I.25

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

Pregled na zagadenosta i mehani~kata ispravnost na kotelot,
konzervatorot, rebrata i ostanatite delovi

G

2

Pregled na site dihtunzi i slavini

G

3

Pregled na zagadenosta i mehani~kata ispravnost na izolatorite

G

4

Pregled na za{titata od korozija

G

5

Pregled na pricvrstuvaweto na transformatorot

G

6

Pregled na za{titnata mreà

G

7

Pregled na natpisnite tablici i oznaki

G

8


G

9

Proverka na sostojbata na dehidratorot vo su{a~ot na vozduh i
nivoto na masloto vo ~a{kata na su{a~ot

G

10

Proverka na sostojbata na priklu~ocite i spojnite mesta

2 G

11

Ispituvawe na otporot na izoliranost na namotkite

2 G

12

Ispituvawe na dijalektri~nata cvrstina na masloto

2G

TP-15 59

110/H i 35/H kV

Otpornik za zazemjuvawe na neutralna to~ka

TABELA : TS I.26

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

Pregled na ~istotata i mehani~kata ispravnost na otpornikot

G

2

Proverka na nivoto na elektrolitot na vodeniot otpornik

G

3

Proverka na ispravnosta na termostatot i greja~ot

G

4

Pregled na za{titata od korozija

G

5

Proverka na sostojbata na priklu~ocite i spojnite mesta

2 G

6

Proverka na priklu~ocite za zazemjuvawe

2 G

7

Merewe na otpornosta (impedansata) na otpornikot

2 G

TP-15 60

110/H i 35/H kV

KOMANDNI PLOÎ I ORMARI

TABELA : TS I.27

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

Proverka na ispravnost na instrumentite

3 M
h

2

Proverka na alarmnite uredi

3 M
h

3

Proverka na signalnite sijalici

3 M
h

4

Proverka na grea~ite vo ormarite

G

5

Pregled na oznaki i natpisi

G

6

Proverka na komandno - potvrdnite sklopki i usoglasenost so
stvarnata sostojba

3 M
h

7

Proverka na pokaùva~ite na polo`ba i usoglasenost so stvarnata
sostojba

3 M
h

8

Proverka na slepite {emi i usoglasenost so stvarnata sostojba na
postrojkata

P.P.

9

Proverka i zacvrstuvawe na instrumentite

G

10

Zamena na neispravnite signalni sijalici

P.P.

11

Ispituvawe na izolacijata na sekundarnite krugovi

2 G

12

Pritegawe na zavrtkite od rednite stegalki

2 G

13

Proverka na brtveweto

2 G

14

Za{tita od korozija

P.P.

______________________________

h
) za 110 kV 1 mesec

TP-15 61

110/H i 35/H kV

SOPSTVENA POTRO[UVA^KA
Akumulatorska baterija

TABELA : TS I.28

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

Proverka na naponot na baterijata

N

2

Proverka na gustinata na elekrtolitot

M

3

Proverka na nivoto na elektrolitot i nadopolnuvawe na
destilirana voda vo slu~aj na potreba

M

4

Proverka na napon na keliite

M

5

Pregled na spoevite, priklu~ocite ,sostojbata na plo~ite i talogot

M

6

Proverka na sostojbata na ~epovite i nivna propusnost

M

7

Pregled na izolatorite na postoqeto na baterijata

M

8

Pregled na nivoto i povremeno praznewe na otpadnata te~nost od
jamata za neutralizacija

M

9

îstewe na ~epovite i sadovite

3M

10

îstewe na izolatorite na postoqeto od baterijata

3M

11

îstewe i obnovuvawe na vazelinskiot premaz

3M

12

îstewe i perewe na nadvore{nite povr{ini na baterijata

G

13

Pritegawe na spoevite i priklu~ocite

G

14

Proverka i ~istewe na ventilacionite otvori

G

15

Proverka i ~istewe na podot i propusnosta na slivnikot

G

16

Dlaboko praznewe na baterijata poradi proverka na kapacitetot i
snimawe na krivata

G

17

Forsirano polnewe na baterijata

PUP

18

Farbawe vo prostorijata

5G

19

Popravawe i zamena na o[tetenite oznaki i predupreduvawa

2G

20

Zamena na dotraenite delovi i elementi na akumulatorskata
baterija

PP

21

Promena na luìna vo Ni Cd aku baterija

2G

TP-15 62

110/H i 35/H kV

SOPSTVENA POTRO[UVA^KA
Ispravuva~

TABELA : TS I.29

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

Proverka na strujata i naponot na osnovnata i dopolnitelnata
granka na ispravuva~ot

N

2

Proverka i podesuvawe na izleznite naponski nivoa na
ispravuva~ot

G

3

Ispituvawe na avtomatska regulacija

G

4

Ispituvawe na signalizacija

M

5

Proverka na zategnatosta na priklu~ocite (transformator,
prigu{nica i izlezite )

G

6

Proverka na pritegnatosta na mehani~kite delovi izloèni na
vibracii

G

7


G

8

Proverka na naponot na bruewe

P.P.

9

Proverka na ispravnosta na osiguruva~ite

N

TP-15 63

110/H i 35/H kV

ELEKTRI^NA, GROMOBRANSKA INSTALACIJA I
ZAZEMJUVAWE
Elektri~na i gromobranska instalacija

TABELA : TS I.30

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

Pregled na :

- El. instalacii za osvetluvawe

3M

- El. Instalacii za telefon

G

- El. Instalacii za signalizacija na vlezot vo TS

3M

- Gromobranska instalacija

G

2

Promena na o{teteni rasvetni tela

PP

3

Merewe na preodniot otpor na zazemjuvawe na gromobranot

2G

4

Ispituvawe na galvanskite vrski na gromobranot i zazemjuva~ot

2G

5

Popravka i zamena na delovite na instalacijata
(elektri~na i gromobranska)

PP

6

Za{tita od korozija na site metalni delovi

PP

TP-15 64

110/H i 35/H kV

ZAZEMJUVAWE
Pregled i odrùvawe

TABELA : TS I.31

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

- Pregled na pristapnite delovi od zemjovodot se vr{i na :
- spoevite na zemjovodot so konstrukcijata , uredite i opremata i
metalnite delovi
- mernite spoevi
- prodolètocite i razgrani~uvawata na zemjovodot
- nosa~ite i opfatnicite na zemjovodot
- mehani~kata za{tita na zemjovodot

G

2

Odrùvawete na zemjovodot opfa}a :
- popravka na mernite spoevi
- pritegawe na spoevite , prodolètocite i razgrani~uvawata na
zemjovodot
- popravka na nosa~ite , opfatnicite i ostanatite pricvrstuvawa
na zemjovodot

G

3

Zazemjuva~ot pod zemja
- proverka na ispravnosta na delovite na Zazemjuva~ot pod zemja
se vr{i na osnova na dobienite (nepovolni) rezultati

PP

4

Za{tita od korozija

PP

TP-15 65

110/H i 35/H kV

ZAZEMJUVAWE
- ISPITUVAWE -

TABELA : TS I.32

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

- Merewe specifi~en otpor na tloto

PP

2

- Merewe otpor na rabotnoto zazemjuvawe

5G

3

- Merewe otpor na za{titnoto zazemjuvawe

5G

4

- Merewe napon na dopir

- vo vnatre{nosta od ogradata na postroenieto

- nadvor od ogradata na postroenieto

5G

5G

5

6

- Merewe na napon na ~ekor

- vo vnatre{nosta od ogradata na postroenieto

- nadvor od ogradata na postroenieto

- Merewe na otpor na gromobranska instalacija

- odvoeno

- so rabotno zazemjuvawe

5G

5G

2G

2G

TP-15 66

110/H i 35/H kV

RELEJNA ZA[TITA
Prekostrujni relei

TABELA : TS I.33

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

- Proverka i pritegawe na priklu~nite stegalki

G

2

- Proverka na signalizacijata za nestanok na ednonaso~en napon

G

3

- Proverka na podesenosta i rabotata na releto so ispitni uredi na
podesena vrednost

G

4

- Proverka na rabotata na releto so pripadnite vremenski i
pomo{ni relei

G

5

- Proverka na signalizacijata na releto

G

6

- Proverka na rabotata na releto so prekinuva~ot

G

7

- Primarno ispituvawe na za{titata:

- proverka na ispravnoto funkcionirawe na poedinite elementi
na releto,negovite spoevi so str.transformatori, prekinuva~ot,
signalizacijata ( dale~inska i lokalna i pomo{en napon )

- merewe na struja na prorabotuvawe na releto i vremeto na
zategawe

- proverka na ispravnosta na {emata na vrzuvawe i spoevite so
stegalkite

G

G

G

TP-15 67

110/H i 35/H kV

RELEJNA ZA[TITA
Diferencijalni relei

TABELA : TS I.34

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

- Proverka i pritegawe na priklu~nite stegalki

G

2


G

3

- Proverka na podesenosta i rabotatana releto so ispitni uredi na
podesena vrednost

G

4


G

5

- Proverka na rabotata na releto so prekinuva~ite na site
naponski nivoa

G

6

- Proverka na ispravnosta na releto pri vklu~uvawe na
transformatorot vo prazen od

G

7

- Ispituvawe merewe na diferencijalnata struja na site naponski
nivoa vo site fazi pred i pozadi strujnite me|utransformatori

G

TP-15 68

110/H i 35/H kV

RELEJNA ZA[TITA
Buholc za{tita

TABELA : TS I.35

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

- Vizuelen pregled

G

2

- Proverka na prorabotuvawe na kontaktite za signalizacija i
kontaktite za isklu~uvawe

G

3

- Proverka na signalizacijata (lokalna i dale~inska) za
predupreduvawe

G

4

- Proverka na signalizacijata (lokalna i dale~inska) za
isklu~uvawe na prekinuva~ot na site naponski nivoa za
{titeniot transformator

G

5

- Ispu{tawe na gasot od releto

G

TP-15 69

110/H i 35/H kV

RELEJNA ZA[TITA
Naponski relei

TABELA : TS I.36

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

- Proverka i pritegnuvawe na priklu~nite stegalki

G

2


G

3

- Proverka na signalizacijata za nastanok na naizmeni~en napon
od naponski transformatori

G

4

- Proverka na signal za pojava na dozemen spoj

G

5

- Proverka na podesenosta na rabotata nareleto so isti uredi na
podesena vrednost

G

6

- Proverka na rabotata na releto so pripadnite vremenski i
pomo{ni relei

G

7


G

TP-15 70

110/H i 35/H kV

RELEJNA ZA[TITA
Zemjospojni relei

TABELA : TS I.37

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

- Proverka na pritegnuvawe na priklu~nite stegalki

G

2

- Proverka na podesenosta na rabotata na releto so ispitni uredi
na podesena vrednost

G

3

- Proverka na signalizacijata na releto (lokalna i dale~inska)

G

TP-15 71

110/H i 35/H kV

RELEJNA ZA[TITA
Termo~ki relei

TABELA : TS I.38

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

- Proverka i pritegnuvaweto na priklu~nite stegalki

G

2

- Proverka na signalizacijata na ednonaso~en napon

G

3

podesena vrednost

G

4

- Proverka na signalizacijata na releto (dale~insko i lokalno)

G

5

- Proverka na signalizacijata na releto so prekinuva~ot

G

TP-15 72

110/H i 35/H kV

RELEJNA ZA[TITA
Vremenski relei

TABELA : TS I.39

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

- Proverka i pritegnuvawe na priklu~nite stegalki

G

2

- Proverka na signalizacijata na ednonaso~en napon

G

3

podesena vrednost

G

4

- Proverka na rabotata na releto so pripadnite pomo{ni relei

G

5

- Proverka na rabotata na releto so prekinuva~ot

G

TP-15 73

3.II. TRANSFORMATORSKI STANICI 10(20)/0,4 kV

GRADE@EN DEL TS II.1 - TS II.6

VISOKO NAPONSKA OPREMA TS II.7 - TS II.11

NISKONAPONSKA OPREMA TS II.12

ZAZEMJUVAWE - ZA[TITA I MERNI UREDI TS II.13 - TS II.14

TP-15 74

10(20) / 0,4 kV

GRADE@EN DEL
Yidana transformatorska stanica

TABELA : TS II.1

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

- Pregled na yidovite i fasadite

G

2

- Pregled na pokrivot, olucite i slivnicite

G

3

- Pregled na podot ,vratitite i prozorite

G

4

- Pregled i ~istewe na ventilacionite otvori i kanali

G

5

- Zamena na skr{eni stakla

PP

6

- Podma~kuvawe na bravi , {arki i sl.

G

7

- Pritegnuvawe na site spoevi na zazemjuva~ite

G

8

- Mali popravki i farbawe na fasadi, yidovi, podovi, pokrivi,
oluci, èlezni konstrukcii

PP

9

- îstewe na TS i okolu nea

G

10

- Pregled na el. instalacii i zamena na svetilki

PP

11

- Pogolemi popravki na zgradata

PP

12

- Kompletno farbawe i kre~ewe

PP

13

- Zamena na dotraeni oluci, slivnici, neispravni bravi, grade`na
bravarija

PP

TP-15 75

10(20) / 0,4 kV

G R A D E @ E N D E L

Adaptirani transformatorski stanici

TABELA : TS II.2

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- Pregled na yidovi (puknatini otpa|awe malter, pojava na voda,
te~ewe voda kanalizacija i sl. )

G

2.

- Pregled na kapacite i druga bravarija

G

3.

- Pregled na vrati , bravi i {arki

G

4.

- Pregled na otvorite za ventilacija i kablovskite kanali

G

5.

- Pregled na brojot na TS i opomenskite tabli~ki

G

6.

- Pregled i popravka na kontaktnite mesta na zazemjuva~ot

G

7.

- Popravka na yidovite so malterisuvawe

PP

8.

- Varosuvawe na yidovite i bojadisuvawe na èleznata
konstrukcija

PP

9.

- îstewe na otvorite za ventilacija i kablovskite kanali

2G

10.

- Zamena na bravi i {arki

PP

11.

- Zamena na brojot na TS i opomenskite tabli~ki

PP

12.

- îstewe na TS i pristapot do TS

G

TP-15 76

10(20) / 0,4 kV


Betonska transformatorska stanica

TABELA : TS II.3

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- Pregled na temelite (otpa|awe i puknatini na betonot) trotoarite
okolu TS i nalegnuvawe na tloto

G

2.

- Pregled na pokrivot (plasti~en ili betonski)

G

3.


G

4.


G

5.

- Pregled na brojot na TS i opomenskite tabli~ki

G

6.


G

7.

- Popravka na temelite, puknatini od beton, trotoarite okolu TS i
nalegnuvawe na tloto

PP

8.


2G

9.

- Zamena na o{teten broj na TS i opomenskite tabli~ki

PP

10.

- Zamena na bravi i {arki

PP

11.


G

TP-15 77

10(20) / 0,4 kV


Blindirani transformatorski stanici

TABELA : TS II.4

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- Pregled na temelite (otpa|awe i puknatini na betonot,
pricvrstuvawe na TS, za temelite, i slegnuvawe na tloto

G

2.


G

3.


G

4.

- Pregled na korozija na metalnite delovi

G

5.

- Pregled na bojata na TS i opomenskite tabli~ki

G

6.


G

7.

- Pregled na limovite i èleznata konstrukcija od mehani~ki
o{tetuvawa

G

8.

- Popravka na temelite, popolnuvawe na slegnuvaweto na tloto
okolu TS

PP

9.


2G

10.

- Zamena na o{teten broj na TS i opomenskite tabli~ki

PP

11.

- Delumno boewe na korodirani mesta

PP

12.

- Celosno boewe na TS

PP

13.

- Zamena na bravi i [arki

G

14.


G

TP-15 78

10(20)/ 0,4 kV


STS na metalno re{etkast stolb

TABELA : TS II.5

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- Pregled na temelite ( otpa|awe i puknatini vo betonot,
slegnuvawe na zemji{teto )

G

2.

- Pregled na stolbot (ispravenost, ispravnost na {trafovskite
elementi, za{tita od korozija, opomenski tabli~ki i ostanatata
èlezna konstrukcija)

G

3.


G

4.

- Popravka na temelite i nivelirawe na tloto i pristapnite
pati{ta

PP

5.

- Popravka i zamena na delovi na èleznata konstrukcija,
{trafovski elementi i sl.

PP

6.

- Zamena na tablici za predupreduvawe

PP

7.

- Ispravuvawe i boewe na èleznata konstrukcija

PP

8.

- Popravka i boewe na N.N. ormar

PP

9.

- Popravka i zamena na konzoli cevki i neispravni bravi

PP

TP-15 79

10(20) / 0,4 kV


S.T.S. na betonski stolbovi

TABELA : TS II.6

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- Pregled na temelite i nalegnuvawe na tloto

G

2.

- Pregled na stobot (ispravenost, otpa|awe i puknatini vo betonot,
konzolite) i opomenskite tablici

G

3.

- Pregled i popravka na kontaknite mesta na zazemjuva~ot

G

4.

- Popravka na temelite na stolbot, nivelirawe na tloto i
pristapnite pati{ta

PP

5.

- Popravka , zamena i boewe na konzolite i {trafovskite elementi

PP

6.

- Zamena na tablici za predupreduvawe

PP

7.

- Popravka i boewe na N.N. ormar

PP

TP-15 80

10(20) / 0,4 kV

V I S O K O N A P O N S K A O P R E M A

Energetski transformatori

TABELA : TS II.7

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- Nadvore{en vizuelen pregled na:
- kotel
- radijatori
- konzervator
- dehidrator
- dihtovawe na site spoevi

G

2.

- Proverka na nivoto na masloto i negovo dolivawe po potreba

6M

3.

- Proverka na termometarot

G

4.

- îstewe na zapra{eni i zamasteni delovi na transformator

PP

5.

- îstewe i su{ewe na xepovite na termometarskite sondi i nivno
nalevawe so novo maslo

PP

6.

- Pritegawe na spojnite mesta i obrabotka na korodiranite delovi

PP

7.

- Zamena na silikagelot

PP

8.

- Ispu{tawe na kondenzirana voda od konzervatorot

G

9.

- Podesuvawe na za{titnite iskri{ta na provodnite izolatori

2G

10.

- Ispituvawe na Buholc releto

G

11.

- Zemawe i ispituvawe na dielektri~na probojnost na trafo maslo

4G

12.

- Proverka na izolacija na namotkite i merewe na otpor na
izolacija na sekoja namotka

4G

13.

- Zamena ili popravka na poedini o{teteni i dotraeni delovi

PP

TP-15 81

10 ( 20 ) / 0,4 kV


Prekinuva~i na mo}nost

TABELA : TS II.8

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

- Vizuelen pregled na polovite

G

2

- Pregled na nivoto i ~istotata na masloto i hidrinot
(nadvore{en)

G

3

- Proverka na zacvrstenosta na prekinuva~ot

G

4

- Provrka na vrskite na zazemjuva~ot

G

5

- Dolivawe na maslo hidrin

PP

6

- Podesuvawe na ispravnosta na mehanizmot za vklu~uvawe
- isklu~uvawe

2G

7

- Ispituvawe i eventualna zamena na masloto - hidrinot

4G

8

- Zamena na kontaktni elementi

PP

9

- îstewe ,podma~kuvawe i podesuvawe

2G

10

- Funkcionalno ispituvawe na prekinuva~ot

2G

11

- Ispituvawe na prekinuva~ot so deluvawe na relejnata za{tita

2G

TP-15 82

10(20) / 0,4 kV


Rastavuva~i i rastavuva~i na mo}nost

TABELA : TS II.9

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- Nadvore{en vizuelen pregled na:
- Potporni izolatori
- Polugi za dvièwe na noèvi
- Komorite za gasnewe lak
- Priklu~ocite na zazemjuvaweto
- Priklu~oci na kontakten materijal

G

2.

- Proverka na mehanizmot za vklu~uvawe isklu~uvawe

G

3.

- îstewe podma~kuvawe i podesuvawe na:
- Potpornite izolatori
- Komorite za gasnewe na lak
- Kontaktnite noèvi
- Mehanizamot za vklu~uvawe isklu~uvawe
- Priklu~niot materijal

G

4.

- Zamena na delovi na rastavuva~ot

PP

5.

- Zamena na pogonot na rastavuva~ot

PP

TP-15 83

10(20) / 0,4 kV


Odvodnici na prenapon

TABELA : TS II.10

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- Proverka na ispravnata postavenost na odvodnikot

G

2.

- Proverka na elektri~nite primarni vrski

G

3.

- Proverka na spoevite so zazemjuva~ot

G

4.

- Proverka na nadvore{ni o{tetuvawa

G

5.

- Nadvore{no ~istewe

G

6.


PP

7.

- Zamena na probien ili o{teten odvodnik

PP

TP-15 84

10( 20 ) / 0,4 kV


Sobirnici i izolatori

TABELA : TS II.11

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- Vizuelen pregled na sobirnicata za utvrduvawe na mehani~ki
i fizi~ki promeni, pricvrstenosta, obeleùvaweto na
sobirnicite so boja

G

2.

- Mehani~ka ispravnost na potporni i provodnite izolatori

G

3.

- Pritegawe na spoevite i nivnata pricvrstenost za izolatorite

2G

4.

- îstewe na sobirnicite i izolatorite

2G

5.

- Merewe na otpor na izolacija

4G

6.

- Zamena na dotraen spoen i priklu~en materijal

PP

7.

- Zamena i boewe na sobirnicite

PP

8.

Zamena na dotraeni i o{teteni potporni i provodni izolatori

PP

TP-15 85

10(20) / 0,4 kV

N I S O K O N A P O N S K A O P R E M A

Niskonaponska tabla i ormar

TABELA : TS II.12

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- Vizuelen pregled koj opfa}a:
- sobirnici i potporni izolatori
- niskonaponski prekinuva~i
- merni uredi (ampermetri, voltmetri, i merni transformatori)
- osiguruva~i so postoqa
- bimetalno rele

G

2.

- Proverka i pritegawe na èleznata konstrukcija

2G

3.

- îstewe i za{tita od korozija

PP

4.

- Zamena na:
- spoen i priklu~en materijal
- neispravni merni instrumenti
- neispravni postoqa na osiguruva~i
- osiguruva~i
- dotraeni provodnici

PP

5.

- Popravka na NN prekinuva~i

PP

TP-15 86

10(20) / 0,4 kV

ZAZEMJUVAWE, ZA[TITNI I MERNI UREDI

Zazemjuvawe

TABELA : TS II.13

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- Proverka na spoevite na zazemjuva~ot so konstrukcijata, opremata
i metalnite delovi

G

2.

- Proverka na mehani~kata za{tita na zazemjuvaweto i site spoevi

G

3.

- Pritegawe na site spoevi

2G

4.


4G

5.

- Merewe na napon na dopir i ~ekor

PP

6.

- Proverka na sostojbata na trakata so iskop

PP

7.

- Zamena na o{teteni zazemjuva~i

PP

TP-15 87

10(20) / 0,4 kV

ZAZEMJUVAWE, ZA[TITNI I MERNI UREDI

Za{titni i merni uredi

TABELA : TS II.14

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- Vizuelen pregled na:
- patronite na toplivite osiguruva~i za visok i nizok napon
- postoqata
- pricvrstenost na postoqeto na podlogata
- primarni i sekundarni priklu~oci na mernite transformatori
- ampermetri i voltmetri

G
G
G
G
G

2.

- îstewe na nadvore{nite delovi na za{titnite i mernite uredi

G

3.

- Promena na postoqata i patronite

PP

4.

- Proverka na bimetalnoto rele i negovo podesuvawe

G

5.

- Proverka i pritegnuvawe na priklu~oci i kontaktni spoevi

2G

6.

- Kompletna zamena na za{titni i merni uredi

PP

TP-15 88

3.III. KONDENZATORSKI BATERII

TP-15 89


KONDENZATORSKA BATERIJA

TABELA : TS III .1

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- Pregled na kondenzatorska baterija i utvrduvawe na nadvore{no
o{tetuvawe

6M
h )

2.

- Pregled na prigu{nicite

6M

3.

- Pregled i proverka na oznakite za predupreduvawe

6M
h )

4.

- Proverka na zazemjuvaweto

G

5.

- Proverka na elektri~nite primarni vrski

G

6.

- Zamena na dotraeniot priklu~en materijal

PP

7.

- îstewe na izolatorite vo sklop na kondenzatorskata baterija

2G

8.

- Ispituvawe na kapacitetot na baterijata i kondenzatorskite
elementi

2G
hh )

9.

- Funkcionalno ispituvawe na rabotata na avtomatikata

2G

10.

- Proverka na upravuva~kite krugovi

2G

11.


PP

12.

- Termoviziska kontrola na spoevite (na 10 kV naponsko nivo)

G
h

*) za 0,4kV 1 godina
**) za 0,4kV 5 godina

TP-15 90

3.IV . SREDSTVA ZA ZA[TITA PRI RABOTA

TP-15 91


SREDSTVA ZA ZA[TITA PRI RABOTA

Izolacioni gumeni rakavici i ~izmi

TABELA : TS IV - 1

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- Pregled na rakavicite i ~izmite na vla`nost i mehani~ki
o{tetuvawa

PSU

2.

- Proverka na izolacioni ispituvawa, vo kolku se vo upotreba

6M

3.

- Proverka na izolacioni ispituvawa vo kolku ne se vo upotreba
(vo magacin)

12M

TP-15 92



Za{titen opasa~

TABELA : TS IV - 2

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- Pregled na za{titniot opasa~

Napomena:
Za{titniot opasa~ e atestiran i na negone se vr{at nikakvi
popravki .Sekoja neispravnost bara isvrluvawe na opasa~ot od
upotreba

PSU

TP-15 93



Prenosni izolacioni plo~i i postoqa (klupi)

TABELA : TS IV - 3

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- Pregled na mehani~ki o{tetuvawa i vla`nost

PSU

2.

- Periodi~ni elektri~ni ispituvawa

2G

TP-15 94



Izolacioni uklopni motki

TABELA : TS IV - 4

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- Proverka na mehani~ki o{tetuvawa

PSU

2.

- Proverka na vla`nost i orosenost

PSU

3.

- Proverka na smestuvaweto i za{titnite navlaki

PSU

4.

- Elektri~ni ispituvawa

2G

TP-15 95



Indikatori na napon

TABELA : TS IV - 5

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- Proverka na indikatorskiot sistem

PSU

2.


PSU

3.


PSU

4.

- Proverka na smestuvaweto i za{titnite navlaki

PSU

5.


2G

TP-15 96



Prenosen pribor za zazemjuvawe i kratko spojuvawe

TABELA : TS IV - 6

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- Proverka na izolacioniot pla{t na bakarnoto jaè

G

2.

- Proverka na navojniot spoj na jaèto so stega~ot

G

3.

- Proverka na kontaktnite mesta na stega~ot

G

4.

- Proverka na stega~ot

G

5.

- Proverka na ispravnosta na jaèto

G

6.

- Popravka i zamena na delovi

PP

7.

- Pregled na mehani~ki o{tetuvawa

PSU

8.

- Pregled na izolacionite motki (za soodvetno n.nivo ) za
pricvrstuvawe na strujnite stegalki

PSU

9.

- Elektri~ni ispituvawa na izolacionite motki

2G

TP-15 97



Kle{ti za visokonaponski osiguruva~i

TABELA : TS IV - 7

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.


PSU

2.


PSU

3.

- Proverka na smestuvaweto

PSU

4.

Elektri~ni ispituvawa

2G

TP-15 98



Za{titni {lemovi

TABELA : TS IV - 1

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.


PSU

2.


PSU

3.


3G

TP-15 99

3.V. ZA[TITA OD PO@AR

TP-15 100


ZA[TITA OD PO@AR

Prenosni i prevozni aparati

TABELA : TS V - 1

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- Aparati polneti so SO
2
:

- proverka na teìnata na bocata

- proverka na ispravnosta na aparatot

- ispituvawe na bocata pod pritisok

6M

6M

6G

2.

- Aparati polneti so suv prav Y:

- proverka na teìnata na bocata

- proverka na suviot prav


6M

6M

6M

3.

- Aparati BCF - haloni:


6M

TP-15 101


ZA[TITA OD PO@AR

PP uredi so voda pod pritisok i drugi prira~ni
sredstva

TABELA : TS V - 2

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- PP pumpi vo TS 110/1H kV:

- proverka na zatopluvaweto na prostorijata vo koja e montirana
pumpata vo zimskite meseci

- proverka na ventilite i cevovodite

- pu{tawe na pumpata vo rabota zaradi odrùvawe na ispravnosta

6M

6M

6M

2.

- Proverka na hidranti i oprema

6M

3.

- Proverka na sandaci za pesok i pripadna oprema

6M

TP-15 102


ZA[TITA OD PO@AR

PP centrali i javuva~i na poàr

TABELA : TS V - 3

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

Proverka na ispravnosta na PP centrala so signalizacija

6M

2.

Proverka na ispravnosta na javuva~ite

6M

TP-15 103

4. J A V N O O S V E T L E N I E

STOLBOVI: JO 1 JO 5

YIDNI KONZOLI: JO 6

VODOVI: JO 7 JO 11

RAZVODNI I PRIKLU^NI
ORMARI I KOMANDNI MESTA: JO 12 JO 13

SVETILKI I REFLEKTORI: JO 14

TP-15 104

J A V N O O S V E T L E N I E

DRVENI STOLBOVI

TABELA : JO 1

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- Pregled na vertikalnosta na stolbot

2G

2.

(puknatini , mehani~ki o{tetuvawa , {teti od insekti)

2G

3.

- Pregled na nadvore{ni o{tetuvawa na konzolite

2G

4.

- Pregled na vrvot na stolbot

2G

5.

- Pregled na istrulenosta na stolbot i nogarite so otkop na zemja i
ubod

2G

6.

- Proverka na ~eli~niot spoen materijal na stolbot i ankerot

2G

7.

- Pregled na terenot okolu stolbot (slegnuvawe i lizgawe na
zemji{te, potkopuvawe na terenot nanesuvawe na zemja i sl.)

2G

8.


2G

9.

- Pregled na ispravnosta i sostojbata na nogarite

2G

10.


PP

11.

- Zamena na o[teteni i istruleni stolbovi, nogari , pre~ki i
dijagonali

PP

12.

- Vgraduvawe na drveni ili betonski nogari

PP

13.

- Zamena na o{teteni konzoli i spoen materijal

PP

14.

- Prestegnuvawe na olabavenite mesta na spojniot materijal

PP

15.

- Za[tita na metalni delovi od korozija

PP

16.

- Popravka ili zamena na o[tetenite delovi od ankerot

PP

17.

- Popravka na slegnuvaweto na zemjata okolu stolbot i ankerot

PP

18.

- îstewe okolu stolbot

PP

19.


PP

TP-15 105


DRVENI STOLBOVI NA BETONSKI NOGARI

TABELA : JO 2

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

Pregledot na ispravnosta na drvenite stolbovi na betonski nogari
gi opfa}a site raboti od tabela NV -1 za drveni stolbovi i u{te:

1.

- Pregled na pojasite , {trafovite i muterite koi go pricvrstuvaat
drveniot i betonskiot del od stolbot

2G

2.

- Pregled na nadvore{ni o{tetuvawa na betonskata nogara
(puknatina, udar na vozilo , o{tetuvawe na betonot i sl.)

2G

3.

- Pritegnuvawe i zamena na o{teteni (dotraeni) pojasi i {trafovi
koi sluàt za spojuvawe na drveniot stolb i betonskata nogara

2G

4.

- Popravka na nadvore{nite o{tetuvawa na betonskata nogara

PP

5.

- Zamena na dotraeni ili o{teteni drveni stolbovi ili nogari

PP

TP-15 106


@ELEZNI STOLBOVI I KANDELABRI

TABELA : JO 3

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.


2G

2.

- Pregled na sostojbata na konstrukcijata (stranici, dijagonali,
zavrtki i navrtki, varovi i dr.)

2G

3.

- Pregled na sostojbata na konzolata na stolbot

2G

4.

- Pregled na sostojbata na antikorozivnata za{tita

2G

5.

- Pregled na temelite na stolbot (slegnuvawe na zamjata okolu
temelot puknatini, potkopuvawe i o{tetuvawe na betonot)

2G

6.


2G

7.

- Pregled na vidliviot del na zazemjuva~ot na stolbot

2G

8.

- Zamena na o{teteni i dopolnuvawe na navrtki i popravka na
naprsnati varovi

PP

9.

- Popravka na slegnuvawe na zemjata okolu stolbot i temelot

PP

10.


2G

11.

- Popravka na o[tetuvaweto na temelot (puknatini, cementna
ko[ulica)

PP

12.

- Popravka na spoevite na stolbot za zazemjuva~ot i pritegnuvaweto
na navrtkite , so koi stolbot se spojuva so zazemjuva~ot

PP

13.


PP

14.


PP

15.

- Popravka na o[teteni temeli na stolbovi

PP

16.

- Popravka na pogolem broj stolbovi so potrebna zamena na elementi

PP

17.

- Merwe otpor na zazemjuvawe

5G

18.

- Otvarawe na kapakot , pregled na zaptivnosta , na razvodnata
tabla, kako i utvrduvawe na ispravnosta na strujnite vrski

2G

PP

PP

TP-15 107


ARMIRANO BETONSKI STOLBOVI

TABELA : JO 4

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- Pregled i vertikalnosta na stolbot

2G

2.

- Pregled na vidlivi nadvore{ni o{tetuvawa na stolbot i
konzolata (puknatini, udar od vozilo, otpa|awe na beton)

2G

3.

- Pregled na temelot (slegnuvawe na zemjata okolu temelot
puknatini, potkopuvawe i o{tetuvawe na betonot)

2G

4.


2G

5.

- Pregled na vidliviot del na zazemjuva~ot i priklu~ocite za
zazemjuvawe na konzolata ( do kolku gi ima )

2G

6.

- Ispravuvawe na navednati stolbovi

PP

7.

- Popravka na nadvore{ni o{tetuvawa na stolbot i temelot

PP

8.

- Popravka na slegnuvawe na zemjata okolu stolbot i temelot

PP

9.


2G

10.

- Popravka na priklu~ocite na stolbot i konzolata, zazemjuva~ot i
pritegawe na navrtkite

2G

11.


PP

12.

- Merewe na otporot na zazemjuvaweto ( dokolku go ima )

5G

13.

- Zamena na o{teteni stolbovi, konzoli i temeli

PP

TP-15 108


STOLBOVI OD PLASI^NI MATERIJALI

TABELA : JO 5

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.


2G

2.

(od ogan, mehani~ki udari i sli~no)

2G

3.

- Pregled na terenot okolu stolbovite (slegnuvawe i lizgawe na
zemjata, potkopuvawe, nanesuvawe na zemja isl.)

2G

4.


2G

5.


PP

6.

- îstewe na terenot okolu stolbovite od suva treva , zapalivi
materii i drugo

2G

7.

- Popravka ili zamena na oznakite za predupreduvawe i redosled

PP

8.

- Zamena na o{teteni stolbovi

PP

TP-15 109


YIDNI KONZOLI I KONZOLI NA DRVENI STOLBOVI

TABELA : JO 6

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- Pregled na iskrivenosta na yidnite konzoli

2G

2.

- Pregled na zacvrstenosta i stabilnosta

2G

3.

- Ispravuvawe i pricvrstuvawe na yidnite konzoli

PP

4.

- Zamena na o{teteni i dotrajani konzoli

PP

5.

- Farbawe na konzoli

PP

TP-15 110


NADZEMNI VODOVI

TABELA : JO 7

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- Pregled na nadvore{nite o{tetuvawa na provodnicite

2G

2.

- Pregled na strujni mostovi i spojnite mesta

2G

3.

- Pregled na provesot na provodnicite

2G

4.

- Pregled i merewe na pricvrstuvaweto na provodnicite

2G

5.

- Zamena na o{teteni delovi na provodnicite

PP

6.

- Povtorno zategnuvawe na provodnicite zaradi zapazuvawe na
sigurnosnite visini i rastojanija

PP

7.

- Popravka na pricvrstuvaweto na provodnicite vo nose~kite i
zateznite stegalki

PP

8.

- Zamena na dotraeni stegalki

PP

9.

- Zamena na o[teteni provodnici i potrebnata oprema

PP

TP-15 111


VODOVI SO SAMONOSIV KABLOVSKI SNOP ( SKS )

TABELA : JO 8

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- Pregled na ovesniot pribor

2G

2.

- Pregled na izolacija na SKS

2G

3.

- Pregled na provesot na provodnicite

2G

4.

- Pregled na sigurnosnite visini i rastojanija

PP

5.

- Zamena na o{teten ovesen pribor

PP

6.

- Popravka na o{tetena izolacija na SKS

PP

7.

- Zamena na pogolema delnica od vodot so SKS

PP

TP-15 112


PODZEMNI (KABLOVSKI) VODOVI

TABELA : JO 9

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- Pregled na preminite preku ulica, podvoznik, nadvoznik, most i
dr. (kabel i pribor za nosewe kako na primer: cevki, regali i sl.)

2G

2.

- Popravka na pomali delnici za otklonuvawe na nastanati
promeni na trasata

PP

3.

- Popravka ili zamena na oznakite na trasata

PP

4.

- Za{tita na nose~kiot pribor od korozija ili drugi o{tetuvawa

PP

5.

- Izmestuvawe na del od kablovskiot vod, zaradi nastanati
promeni na trasata

PP

TP-15 113


VLEZ NA KABELOT VO RO , TS I IZLEZ NA STOLB

TABELA : JO 10

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

Pregled na vidliviot del na kabelot pri vlez vo TS i na stolb gi
opfa}a slednite raboti:

1.

- Sostojba na kabelot i opremata za nosewe

2G

2.

- Mehani~ka za{tita i za{tita od korozija

2G

3.

- Dali postojat mehani~ki o{tetuvawa

2G

4.

- Dali ima oznaki na kraevite na kabelot

2G

5.

- Dali radiusot e pravilen

2G

6.

- Za{tituvawe na kablovskite otvori

2G

7.

- Otklonuvawe na primetenite nedostatoci na kabelot i opremata
za nosewe

PP

PP

8.

- îstewe na kablovskiot kanal

PP

9.

- Popravka na kapacite na kanalot

PP

TP-15 114


KABLOVSKI ZAVR[NICI

TABELA : JO 11

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

- Pregled na izolacija na ìlite pred zavr{nicata

2G

2.

- Pregled na spoevite i kontaktite na strujnite vrski

2G

3.

- Pregled na o{tetenosta na metalnata konstrukcija na koja e
pricvrstena kablovskata zavr{nica

2G

4.

- Popravka na izolacijata na kablovskite ìli dokolku
izolacijata e o{tetena

PP

5.

- Popravka na dotraenite ili o{tetenite kablovski zavr{nici

PP

TP-15 115


RAZVODNI I PRIKLU^NI ORMANI

TABELA : JO 12

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

Pregledot na kablovskite ormari treba da gi sodrì slednite
raboti :

1.

- Ispravnost na bravite i mehanizmot za otvarawe na vratite

2G

2.

- Stabilnost na ormarot

2G

3.

- Dihtovawe na ormarot

2G

4.

- Sostojba na fasadata na koja e postaven priklu~niot ormar

2G

5.

- Za{tita od korozija na metalni delovi

PP

6.

- Ispravnost na osiguruva~ite i toplivite vlo{ki kako i samata
pricvrstenost na osiguruva~ite

2G

7.

- Sostojba na kontaktnite vrski

2G

8.

- Priklu~ok na metalnite delovi, na ormarot za zazemjuva~ot

2G

9.

- Popravka i podma~kuvawe na bravite i mehanizmot za otvarawe na
vratite

2G

10.

- Zacvrstuvawe na ormarot za temelot i popravka na dihtuvaweto

PP

11.

- îstewe na kontaktnite vrski, nivno podesuvawe i pritegnuvawe
na zavrtkite

2G

12.

- Popravka na srujnite vrski i priklu~ocite na ormarite i
zazemjuva~ot

2G

13.

- Zamena na toplivite vlo{ki, delovi od postoqeto ili celiot
osiguruva~

PP

14.


PP

15.

- Zamena na o[teten razvoden ili priklu~en ormar

PP

TP-15 116


KOMANDNI I MERNI ORMANI

TABELA : JO 13

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1

- Kontrola na to~nosta i podesuvawe na vklopnite ~asovnici

PP

2

- Popravka na polo`bata na java~ot, od vklopniot ~asovnik

PP

3

- îstewe na prednata plo~a i prav od sondata na foto kelijata

2G

4

- Proverka na ispravnosta na rabotata na fotoreleto

2G

5

- Vizuelna kontrola na MTK priemnikot

2G

6

- Proverka na dale~inskite sklopki (podma~kuvawe na zglobovite,
~istewe na magnetot, pregled na sostojbata na oprugata, pritegawe
na olabavenite [trafovi kako i ~istewe od prav)

2G

7

- Proverka na ra~nite prekinuva~i (~istewe na kontaktnite
povr[ini, pricvrstuvawe na [trafovi, proverka na sostojbata na
postoqeto i ~istewe na prav

2G

TP-15 117


SVETILKI I REFLEKTORI

TABELA : JO 14

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

So vizuelen pregled da se utvrdi za sostojbata na svetilkata i
nosa~ite kako i sijalicata :

1.

- Dali se vo ispraven poloàj svetilkata i sijalicata

1G

2.

- Dali se svetilkata i sijalicata izvalkani

1G

3.

- Dali svetilkata i sijalicata zaradi dotraenost treba da se
zameni

PP

4.

- îstewe na zateznite kontakti

1G

5.

- Pritegnuvawe na {trafovi i nosa~ite za pricvrstuvawe na
svetilkata

1G

PP

6.

- Perewe na za{titnite stakla i kugli

PP

7.

- Zamena na fasonkata ( E 27 i E 40 )

PP

8.

- Zamena na site vrsti sijalici

PP

9.

- Zamena na starteri

PP

10.

- Zamena na stabilizator

PP

11.

- Zamena na starter zapaluva~ za Nasijalica

PP

12.

- Zamena na kondenzatori

PP

13.

- Proverka na osvetlenosta na osvetlitelnata armatura

PP

TP-15 118

5. SISTEM ZA DALEÎNSKO
VODEWE

OPREMA VO DISPEÊRSKI CENTAR: SDV 1

OPREMA VO TRANSFORMATORSKI STANICI: SDV 2

REGISTROFON: SDV 3

MTK SISTEM: SDV 4 - SDV 8

SIGNALNI KABLI SDV 9

TP-15 119

SISTEM ZA DALEÎNSKO VODEWE

OPREMA VO DISPEÊRSKI CENTAR -DC

TABELA : SDV 1/1

IZDANIE : 2
DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE
PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

Pregled na Telemehanika (TME) oprema vo D.C.

- Kontrola na naponot na napojuvawe;

- Kontrola na ispravnosta na signalnite sijalici

- Zamena na eventualno neispravnite signalni sijalici ;

- Kontrola na rabotata na ventilatorite .

D

D

D

D

2.

Osnovna kontrola na ispravnosta na uredite :

- Kontrola na ispravnosta na odaen (OD) sklop;

- Zamena na eventualno neispravnite svetle~ki tela ;

- Kontrola na sinhronizacija ;

- Kontrola na ispra}awe komandi ; i

- Kontrola na potvrdata za izvr{ena komanda

D

D

D

D

D

3.

Kontrola na telegrafski kanali (T.G.) kanali :
- Kontrola za nepostoewe na alarm ,

- Kontrola na ispravnosta na priemnikot .

D

D

4.

Pregled na mozaik plo~ata :

- Kontrola na ispravnosta na signalnite sijali~ki

- Kontrola na ispravnata sostojba na signalizaciite

D

D

5.

Pregled na komandniot stol :

- Kontrola na ispravnosta na signalnite sijali~ki ;

- Zamena na eventualno neispravnite signalni sijali~ki ;

- Kontrola na svetlosniot i zvu~niot signal za promena
na sostojbite :

- Kontrola na rabotata na displeite za merni veli~ini ; i

- Kontrola na ispravnosta na merewata

D

D

D

D

D

6.

Pregled na Networc Control Center (NCC) vo DC:
- pregled na ispravnost na opreatorski mesta 1 i 2 i sistem
operatorsko mesto

- pregled na komunikaciski serveri 1 i 2

- pregled na administratorski (ADM) server

- pregled na Telekomanden Interfejz (TIF)

- pregled na vremenska sinhronizacija (GPS)

D

D

D

D

D

7.

Kontrola na rabotata na tasterite za merewe :

- Prefrluvawe na sekoj taster vo dvete polo`bi ;

- Kontrola na ispravnosta na pozicionata polo`ba na
mozaik plo~ata ;

- Kontrola na ispravnosta na vrednostite za merewe i
resetirawe na displeite ; i

- Otstranuvawe na eventualnite neispravnosti

G

G

G

G

TP-15 120


OPREMA VO DISPEÊRSKI CENTAR

TABELA : SDV 1/2

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

8.

Pravewe na bekap lenti:

- DABA (struktura na baza)

- ARCH (arhiva)

- DUMP (sistemiski)

N

M

G

9.

Vizuelen pregled na mehani~kite i elektri~nite spoevi
vo ormarite i fiksirawe na eventualno razlabavenite
spoevi :

G

10.

Kontrola na rabotata na komutatorite pri revizii:

- Prekinuvawe na sinhronizacija vo smerot na krajnata
stanica

- So pritiskawe na komutatorot da se kontrolira
ispravnosta na kodot na dadenata komanda ;

- So svrtuvawe na komutatorot da se kontrolira signalizacijata
na polo`bata ;

- Vospostavuvawe na sinhronizacija vo smerot na krajna
Stanica

- Locirawe i otstranuvawe na eventualna gre{ka

G

G

G

G

G

11.

Kontrola na rabotata za NCC na softver / hardver pri revizii:

- komandni funkcii

- signalni funkcii

- merewa

G

G

G

12.

Popravki na opremata vo DC :

- Locirawe na gre{kata :

- Odewe na lice mesto ;

- Sproveduvawe na za{tita pri rabota ( ako e potrebno ) ;

- Pronao|awe i otstranuvawe na gre{kata ; i

- Doteruvawe na popravenite ili smenetite sklopovi vo
garantiranite gabariti

PP

PP

PP

PP

PP

Napomena:
Detalen opis na rabotata pri popravka na uredite od
telemehanika ne moè da se precizira bidej}i zavisi
od slu~aj do slu~aj .

TP-15 121


OPREMA VO TRANSFORMATORSKI STANICI
- KRAJNI STANICI -

TABELA : SDV 2/1

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

Kontrola na rabotata na ispravuva~ite za telekomanda
vo sekoja transformatorska stanica

6M

2.

Kontrola na ispituvawe na rabotata na DC/AC pretvoruva~ot
spored propisite na proizvoditelot vo sekoja transformatorska
stanica

6M

3.

Kontrola i ispituvawe na rabotata na ispravuva~ot na
T.G. kanalite

6M

4.

Kontrola na rabota na vibratorot

6M

5.

Kontrola na zaedni~kata signalizacija za sekoja transformatorska
Stanica pri revizii:

- Ispituvawe na op{tite signalizacii

- Locirawe i popravka na eventualnite gre{ki

G

G

6.

Kontrola na rabotata na komandite i signalizaciite vo
sekoja transformatorska stanica pri revizii :
- Vospostavuvawe na telefonska vrska so dispe~erski centar ;

- Ispituvawe na komandite ;

- Ispituvawe na signalizaciite ; i

- Locirawe i otstranuvawe na eventualni gre{ki .

G

G

G

G

7.

Kontrola na rabotata na merewata vo sekoja transformatorska
stanica pri revizii :
- Vospostavuvawe telefonska vrska so Dispe~erski centar ;

- Sporeduvawe na merewata vo TS i vo D.C. ;

- Ba`darewe vo slu~aj na otstapuvawe ;

- Ba`darewe na pretvoruva~ite spored upatstvata na
proizvoditelot ;

- Povtorno sporeuvawe na vrednostite na merewata vo TS i vo DC ;

- Vo slu~aj na golemi otstapuvawa da se izvr{i zamena na
neispravniot pretvoruva~ ;

G

G

G

G

G

PP

8.

îstewe na ormarite vo sekoja transformatorska stanica :
- Izduvawe na pra{inata od ormarite ;

- Vizuelen pregled na mehani~kite i elektri~nite spoevi vo
ormarot ; i

- Fiksirawe na eventualno razlabavenite mehani~ki i
elektri~ni spoevi .

G

G

G

TP-15 122


OPREMA VO TRANSFORMATORSA STANICA
- KRAJNA STANICA -

TABELA : SDV 2/2

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

11.

Popravka na opremata vo transformatorskite stanici :

- Locirawe na gre{kata ;

- Odewe na lice mesto ;

- Sproveduvawe na merkite za za{tita pri rabota ( ako e
potrebno ) ;

- Pronao|awe i otstranuvawe na gre{kite ; i

- Doteruvawe na popravenite ili smenetite sklopovi vo
gatantiranite gabariti

PP

PP

PP

PP

PP

12.

Kontrola i ispituvawe na rabotata na invertori od strana na
ovlasteni servisni firmi

G

NAPOMENA:

- Detalen opis na rabotata pri popravkite na uredite za

telemehanika ne moè da se precizira bidej}i zavisi
od slu~aj do su~aj .

TP-15 123

R E G I S T R O F O N

TABELA : SDV 3

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

Kontrola na :

- Napon na napojuvawe ;

- Kontrola na ~asovnikot ; i

D

D

2.

Kontrola na ispravno rabotewe :

- Ispituvawe na rabotata na uredot ; i

- Kontrola na snimenite fonogrami

- Kontrola na arhiviranite fonogrami

- Izdavawe na fonogrami na CD na barawe na komisii

- Evidencija na napraveni arhivi

- Podesuvawe na vlezno izlezni nivoi na kanalite

- Podesuvawa na goleminata na arhivite

- Bri{ewe na bazata na podatoci

D

D

D

PP

N

PP

PP

3M

3.

Servisot go vr{i serviserot na proizveduva~ot
na opremata

PP

TP-15 124

MTK SISTEM

MASTER CONTROL UNIT LCM500
( VO D.C. )

TABELA : SDV 4

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

Kontrola na napon na napojuvawe

D

2.

Pregled za sostojbata na site TS

D

3.

Pregled na dnevniot vremenski plan na izvr{nite programi

D

4.

Pregled na sostojbata na telegramite

D

5.

Kontrola na ~asovnikot i korekcija

D

6.

Kontrola na pe~atarot

D

7.

Kontrola na kvitirawe na eventualni alarmi

D

8.

Menuvawe na programata po potreba
( tarifa , uli~no osvetlenie i dr. )

D

9.

îstewe na ormarot

G

10.

Vizuelen pregled na elementite

D

11.

Vizuelen pregled na mehani~kite i elktri~nite spoevi

D

12.

Locirawe na defektot

- Sproveduvawe na merki za za{tita pri rabota

- Pronao|awe i otklonuvawe na defektot

-
Kontrola na rabota na sistemot po otstranetiot defekt

PP

PP

PP

PP

NAPOMENA :

Vo zavisnost od teìnata na defektot ,po potreba
i vo konsultacija so odgovornite lica , se povikuva
serviserot na proizveduva~ot na opremata .

TP-15 125

MTK SISTEM

MTK GENERATOR DAVA^ RTS 300
VO TRANSFORMATORSKITE STANICI

TABELA : SDV 5

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE
PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

Kontrola na rabotatana na dava~ite RTS 300 preku
signalizacijata

D

2.

Kontrola na naponot na napojuvawe

G

3.

Kontrola na ispravnosta na kontrolnite svetilki i zamena
na eventualno neispravnite

G

4.

Proverka na goleminata na strujata i naponot od MTK
signalot vo mreàta

G

5.

Proverka na naponot na tiristorite , na ispravuva~ite
i ostanalite elementi

G

6.

îstewe na ormarite na RTS 300

G

7.

Vizuelen pregled na elementite i spoevite

G

8.

Vizuelen pregled na mehani~ki i elektri~ni spoevi
vo ormarite

G

9.

Zamena na eventualno o{tetenite ili dotraenite elementi
ili delovi

PP

10.




-

PP

PP

PP

NAPOMENA:

Vo zavisnost od teìnata na defektot , po potreba i vo
konsultacija so odgovornite lica se povikuva servisot
na proizveduva~ot na opremata

TP-15 126

MTK SISTEM

RKS - 300 ORMARI I RAT - 300
VO TRANSFORMATORSKITE STANICI

TABELA : SDV 6

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

Kontrola na iskri{tata

M

2.

Kontrola na kondenztorite

M

3.

Proverka na strujnata za{tita i vremenit ~len

M

4.

Proverka na kontaktorot

M

5.

Vizuelna kontrola na RAT 300

M

6.

Vadewe na iskri{ta za nivno ~istewe i podesuvawe

G

7.

Vadewe na kontaktite od konektorot , nivno ~istewe i
montirawe , a po potreba i zamena so novi

G

8.

îstewe na RKS 300 ormarite

G

9.


G

10.


G

11.

Zamena na eventualno o{tetenite i dotrajani elementi
ili delovi

h )
revizija na RAT - 300 ja vr{i slu`bata za razvodni
postrojki

PP

12.



h )

-

PP

PP

PP

NAPOMENA :


TP-15 127

MTK SISTEM

TELEGRAFSKI KANALI
VO DC I TS

TABELA : SDV 7

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

Kontrola na rabotata na telegrafskite kanali
vo DC.

D

2.

îstewe na opremata

G

3.


G

4.

Vizuelen pregled na mehani~kite i elktri~nite spoevi

G

5.

Zamena na o{teteni i dotraeni elementi ( delovi )

PP

6.

Merewe na vleznite i izleznite nivoa na signalite

G

7.

Kontrola na ispravnosta na linijata

G

8.




-

PP

PP

PP

NAPOMENA :


TP-15 128

MTK - SISTEM

LCU 500 vo TRANSFORMATORSKI STANICI

TABELA : SDV 8

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

Proverka na baterija , bekap

G

2.

Parametrizacija na vremeto , tekovno

PP

3.

Prametrizacija na vremeto letno / zimsko

6M

4.

Vizuelen pregled na signalizaciite od:

- napojna edinica

- edinica za dojava na vode~ka frekvencija

- dojava na impuls vo mreàta

PP

PP

PP

5.




-

PP

PP

PP

NAPOMENA :


TP-15 129

SIGNALNI KABLI

TABELA : SDV 9

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

Pregled na sostojbata na signalnite kabli preku TG kanalite za
SDV i MTK

D

2.

Zamena na rabotni parici po delnici za SDV i MTK sistemite

PP

3.

Organizacija za otklonuvawe na defektni kabli preku uslugi od
nadle`ni firmi ( so prilog od meren protokol)

PP

4.

Vodewe dokumentacija za telekomunikaciskite ì~ani vrski vo
Upravna zgrada i TS

PP

5.

Sorabotka so slu`bata za dokumentacija vo EDS za snimawe na
novonastanatite sostojbi po otklonuvawe na defekti i promena na
trasi

PP

TP-15 130

6. R A D I O V R S K I: RV 1 - RV 4

TP-15 131

R A D I O M R E @ A

ANTENA I ANTENSKI SISTEM - REPETITOR

TABELA : RV 1

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

Kontrola na ispravnosta na antenata

G

2.

Zacvrstuvawe na zavrtkite na antenskiot priklu~ok

G

3.

Vizuelen pregled na mehani~kata sostojba na antenskiot
nosa~ , na antenata i kabelot

G

4.

Zamena na antenskiot kabel

PP

TP-15 132

R A D I O M R E @ A

PRENOSNA RADIO STANICA

TABELA : RV 2

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

Vizuelen pregled na radio stanicata

PSU

2.

Ispituvawe na naponot na bateriite

6M

3.

Ispituvawe na mikrotelefonska kombinacija

6M

4.

Zamena na :
- baterija

- antena

- funkcionalni kop~iwa

PP

PP

PP

TP-15 133

R A D I O M R E @ A

MOBILNA RADIO - STANICA

TABELA : RV 3

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

Vizuelen pregled na stanicata

PSU

2.

Pricvrstuvawe na zavrtkite , kolektorite , antenskite
priklu~oci ,priklu~nite kablovi za napojuvawe ,
prekinuva~ite i sl.

G

3.

Kontrola na zvu~nikot

6M

4.

Kontrola na mikrofonot

6M

5.

Kontrola na ispravnosta na antenata

6M

6.

Kontrola na izleznata i reflektiranata snaga

6M

7.

Kontrola na rabotata ( ~ujnosta ) na radio stanicata
Vo centarot i so mobilnite radio stanici

PSU

8.

Pricvrstuvawe na zavrtkite i fiksirawe na mehani~kite spoevi

G

9.

Omska kontrola na izolacijata me|u vodovite za napojuvawe

G

10.

Kontrola na predajno priemni frekvencii

G

11.

Montaà i demontaà na radiostanicata

PP

12.

Elektri~na instalacija za radiostanicata vo kola

PP

TP-15 134

R A D I O M R E @ A

FIKSNI RADIO - STANICI

TABELA : RV 4

IZDANIE : 2

DATA

R O K O V I
POPIS NA RABOTITE

PREGLED

PREVENTIVA

REMONT

1.

Vizuelen pregled na radio stanicata

PSU

2.

Pricvrstuvawe na zavrtkite , kolektorite , antenskite
priklu~oci ,priklu~ocite za napojuvawe , prekinuva~ite i sl.

G

3.

Kontrola na elektrolitot i sostojba na priklu~nite
klemi od AKU baterijata

G

4.

Kontrola na ispravnost na ispravuva~ot

G

5.

Kontrola na naponot i sostojbata na AKU baterijata

G

6.

Kontrola na zvu~nikot

6M

7.

Kontrola na mikrofonot

6M

8.

Kontrola na antenata

6M

9.

Kontrola na izleznata i reflektornata snaga

G

10.

Kontrola na ~ujnosta na radio stanicata
so centarot i so mobilnite radio stanici

G

11.


G

12.

Pricvrstuvawe na zavrtkite i fiksirawe na mehani~kite spoevi

G

13.

Omska kontrola na izolacijata me|u vodovite za napojuvawe

G

14.

Kontrola na predajno priemni frekvencii

G

15.

Montaà i demontaà na radiostanicata

PP

16.

Vodewe potrebna dokumentacija

- Evidentirawe na site vidovi i tipovi na radiostanici

PP

- Evidencija i realizacija na rabotni dozvoli

G

- Evidencija i realizacija za koristewe na radio frekvencija

G

17.

Organizirawe na revizija i proverka na celiot radio sistem

3G

TP Cela2

Transféré par

Informations du document

Titre original

Copyright

Formats disponibles

Partager ce document

Partager ou intégrer le document

Options de partage

Avez-vous trouvé ce document utile ?

Ce contenu est-il inapproprié ?

Droits d'auteur :

Formats disponibles

TP Cela2

Transféré par

Droits d'auteur :

Formats disponibles

ELEKTROSTOPANSTVO NA MAKEDONIJA

SEKTOR ZA RAZVOJ I INVESTICII I SEKTOR ZA DISTRIBUCIJA

> ima strujna i naponska granka.

>spored to~ka 1.4.2b, kako rezervna

> zemjospojno usmereno rele

> zemjospojno usmereno rele

> zemjospojno usmereno rele

>, to~ka 7.3.2.b3:

>(to~ka 7.2.5 i 7.3.2.b3).

koeficient na zavisnosta na otpornosta na otpornikot od temperaturata na

Vous aimerez peut-être aussi