Kinopis 27 Za WEB LR

KORICAKINOPIS27 konvert 2019_KORICAKINOPIS27.
qxd 21/12/2019 02:24 Page 2

KORICAKINOPIS27 konvert 2019_KORICAKINOPIS27.qxd 21/12/2019 02:24 Page 1
spisanie za istorijata, teorijata i
kulturata na filmot i na drugite
umetnosti
KINOPIS
Journal on the Film History, Theory and Culture
and the Remaining Arts
KINOPIS
Revue de l'histoire, de la théorie et de la culture du
cinéma et d'autres arts
SODR@INA / CONTENTS / CONTENU

ISTORIJA / HISTORY / HISTOIRE
Prilozi za istorijata na filmot vo Makedonija / Contributions on the

history of film in Macedonia / Récits sur lhistoire du cinéma en Macédoine)
Vesna Maslovari}: ârls Urban i negovoto zna~ewe za makedonskata

5
kinematografija
Vesna Maslovariþ: Charles Urban and His Significance for the
Macedonian Cinematography
Charles Urban et son importance pour la cinématographie
macédonienne
Ilindenka Petru{eva: Tetoo na{e ka mau Pariz (bele{ki za staroto

21
kino Balkan od gradot pod Baltepe)
Ilindenka Petrueva: Our Tetoo Like A Little Paris (notes on
the old cinema Balkan in the city under Baltepe)
Notre Tetoo comme petit Paris (notes sur la salle de
projection Balkan qui se trouve dans la ville de Tetovo sous le
mont Bal Tepe)
PREDISTORIJA / PRE-HISTORY / PREHISTOIRE
Donata Pezenti Kampawoni: Magi~nite kutii (1)

35
Donata Pesenti Campagnoni: The Magic Boxes (1)
Les boîtes magiques (1)
DOSIE / DOSSIER / DOSSIER
Igor Stardelov: To Preserve and to Present (prilozi za razvojot na

42
filmskata arhivistika)
Igor Stardelov: To Preserve and to Present (contributions on the
film archiving
Préserver et présenter (récits sur le développement des archives
de cinéma)
Vladimir Q. Angelov: Vo fokusot za{tita na vizuelnoto

53
pametewe (59. Kongres na FIAF, 1-7 juni 2003)
Vladimir Lj. Angelov: In the Focus The Preservation of the
Visual Memory (59. Congress of FIAF, 1-7 June 2003
Focalisation : conserver la mémoire visuelle (59e Congrès de FIAF,
1 7 juin 2003)
Kinopis27copy.PMD 1 16-07-03, 22:29

Mimi \orgoska-Ilievska: Filmskoto nasledstvo potpora na
61
evropskiot identitet (konferencija vo Solun na tema Filmot
i audiovizuelniot sektor vo presret na pro{iruvaweto na
Evropskata unija,25-27 maj 2003)
Mimi Gjorgoska-Ilievska: The Film heritage A Pillar of the
European Identity (a Conference on the subject: The Film and the
Audiovisual Sector in the Perspective of the European Union, in
Thessalonica, 25-27 May 2003)
Le patrimoine de cinéma support de lidentité européen
(Conférence à Thessalonique sur le thème: Le Cinéma et le
Secteur audiovisuel à la veille de lUnion européenne, 25-27 mai
2002)
ARHIVSKI TREZORI / ARCHIVING VAULT / TRESORES DES ARCHIVES
Vladimir Q. Angelov: Prikazna od filmskata mitologija (za i

65 okolu filmot Lola Montez na Maks Ofils)
Vladimir Lj. Angelov: The Film Mythology (about the film Lola
Montez by Max Ophüls
Une histoire de la mythologie de cinéma (sur le film Lola Montez
de Max Ophüls)
PORTRET / PORTRAIT / PORTRAIT
Pavlina Panovska: Bele{ki za ìvotot i tvore{tvoto na Nikola-

77
Nikica Lazarevski (1931-2002)
Pavlina Panovska: Notes on the Life and the Work of Nikola-
Nikica Lazarevski (1931-2002)
Notes sur la vie et sur luvre de Nikola Nikica Lazarevski (1931
2002)
JUBILEJ / JUBILEE / OCCASION
50 godini sinemaskop / 50 years of the Cinemascope / 50 ans du

cinémascope
Jordan Panovski: Proporcii na filmskata slika

91
Jordan Panovski: Proportions of the Film Image
Les proportions de limage de cinéma
MERIDIJANI / MERIDIANS / MERDIENNES
Georgi Vasilevski: Kontinuitetot i preobrazbite na ruskiot film

101 Georgi Vasilevski: The Continuity and the Transformations of
the Russian Film
La continuité et la transformation du cinéma russe
IZVESEN POGLED / CERTAIN VIEW / CERTAINE VUE
Viktor Kanzurov: Da se pobedi stravot od smrtta!

108
Viktor Kanzurov: To Conquer the Fear of Death!
Vaincre la peur de la mort

Sun~ica Unevska: Koga muzikata ìvee vo ~ovekot (kon knigata i
112
filmot PIJANIST)
Sun~ica Unevska: When the Music Lives in The Man (on the
book and the film PIANIST)
Quand la musique vit dans lhomme (sur le livre et le film Le
PIANISTE)
Robert Ala|ozovski: Koga marionetite }e gi iskinat koncite (po

116 povod filmot Bolivar, toa sum jas)
Robert Alagjozovski: When the Puppets Tear the Strings (on
the film Bolivar Am I / Bolivar Soy Yo)
Quand les marionnettes coupent les fils (sur le film Bolivar,, c'est
moi)
FESTIVALI / FESTIVALS / FESTIVALS
Blagoja Kunovski: Festivalski diptih (za filmskite festivali vo

121
London 2002 i vo Berlin 2003)
Blagoja Kunovski: Festival Diptych (on the Film Festivals in
London, 2002 and in Berlin, 2003)
Diptyque de festivals (sur les festivals de cinéma de Londres/2002
et de Berlin/2003)
@arko Kujunxiski: [est godini razni filmski prikazni (za 6.

132
Skopski filmski festival)
@arko Kujundìski: Six Years of Different Film Stories (on the 6.
Skopje Film Festival
En six ans des diverses histoires de cinéma (sur le 6e Festival de
Cinéma de Skopje)
TELEVIZIJA / TELEVISION / TELEVISION
@ivko Andrevski: (Ne)naseteni i (ne)iskoristeni mo`nosti

140
(istoriskoto na TV ekranot)
@ivko Andrevski: (Un) Seen and (Un) Used Possibilities (the
historical on the TV screen)
Possibilités (non)pressenties et (non) utilisées (lhistorique sur le
écran de télévision)
AMATERSKI FILM / AMATEUR FILM / FILM DAMATEUR
Blagoja Kunovski: So standarden kvalitet (kon 32. Dràven festival

143
na neprofesionalniot film)
Blagoja Kunovski: With a Standard Quality (on the 32. State
Festival of the Nonprofessional Film)
Une qualité de standard (sur le 32e Festival national du cinéma
non professionnel

NOVI KNIGI / NEW BOOKS / NOUVEAUX LIVRES
Mimi \orgoska-Ilievska: Solunskite atentatori spomenik na

149
~ove~koto dostoinstvo (za knigata Solunskite atentatori
makedonski igran film, Kinoteka na Makedonija, 2003)
Mimi Gjorgoska-Ilievska: The Assassins from Salonica a
Memento of the Human Dignity (on the book The Assassins from
Salonica A Macedonian Feature Film, published by the
Cinematheque of Macedonia, 2003)
Les Fomentateurs de Salonique un monument de la dignité
humaine (sur le livre Les Fomentateurs de Salonique film de
fiction macédonien, La Cinémathèque de Macédoine
Pe~ateweto na ovoj broj go ovozmoì

Ministerstvo za kultura

ISTORIJA
UDK 929:791.44.075
Kinopis 27(15), s.5-20, 2003
VESNA MASLOVARI]
ÂRLS URBAN I NEGOVOTO

ZNAÊWE ZA MAKEDONSKATA
KINEMATOGRAFIJA*
v edna{ se postavuva
pra{aweto koj e i zo{to pi{uvame tokmu za
ârls Urban?
ârls Urban (Charles Urban, 1867-1942,
producent, distributer, trgovec so filmska
oprema i filmovi, snimatel i montaèr) e
eden od pionerite na kinematografijata vo
Britanija i vo svetot. Doa|a od Amerika vo
Britanija (inaku, od germansko poteklo) i sta-
nuva edna od najva`nite i najdominantni li~- ârls
nosti vo sferata na kinematografijata do po- Urban
~etokot na Prvata svetska vojna. Negovoto ime
e osobeno poznato po filmskata kamera i proektor Bioscope (Urban Bios-
cope), kako i po, za prv pat vo svetot, voveduvaweto na kolorot vo filmot
(Kinemacolor) vo 1906 godina, mnogu godini pred da zapo~ne kolorot masovno
da se koristi vo filmskata industrija. Inaku, ârls Urban, eden od onie
qubopitni avanturisti od toa vreme, so nemiren duh i podgotvenost za ino-
vatorstvo, e eden od retkite od svoeto vreme {to ja sfatile mo}ta na fil-
mot kako medium, pred s# kako informativen, a toj li~no go nametnuval i go
*Tekstot se temeli vrz baza na uvidot vo fondot na ârls Urban, koj e deponiran vo ret-
kite specijalizirani kolekcii vo bibliotekata na Nacionalniot nau~en muzej vo London (The
National Museum of Science and Industry, Science Museum Library), kako i vrz baza na publikuvanoto
izdanie Jenki vo Britanija Izgubenite memoari na ârls Urban, pioner na filmot (Yank in
Britain, The Lost Memoirs of Charles Urban, Film Pioneer), podgotveno od Luk Mek-Kernan (Luke Mc-
Kernan), filmski arhivist i istori~ar na filmot, a vo edicija na The Projection Box, Hastings,
East Sussex, izdadena vo 1999 godina.

proteìral i kako edukativen medium. Vistinski pioner na filmot vo svet-
ski ramki od po~etocite na istorijata na kinematografijata.
Postojat dve pri~ini zo{to tokmu ârls Urban e zna~aen za istori-
jata na makedonskata kinematografija. Najnapred, tuka e faktot deka toj (t.e.
negovata kompanija Charles Urban Trading Co.) e producent na serija filmovi
snimeni na po~vata na Makedonija u{te vo dale~nite 1903-1904 godini, koi
se smetaat za prvi avtenti~ni dokumentarni snimki. Ovie snimki gi reali-
ziral snimatelot ârls Rajder Nobl (Charles Rider Noble), koj bil ispraten
od ârls Urban da gi registrira nastanite vo Makedonija po Ilindenskoto
vostanie. Za àl, dosega{nite istraùvawa ukaùvaat deka ovie filmski
zapisi ne se so~uvani, no zatoa tie se registrirani vo nekolkute katalo{ki
izdanija na kompanijata na ârls Urban.
Vtorata pri~ina za zna~eweto na ârls Urban za na{ata kinemato-
grafija se proizvodstvoto i proda`bata na negovite kameri i proektori Bi-
oscope, ~ij naziv stoi na kamerata so registarski broj 300 na bra}ata Mana-
ki. Predizvikot da se pogledne malku podetalno vo fondot na ârls Urban
be{e i nerazre{enata enigma koga i od kade Janaki Manaki ja ima naba-
veno nivnata kamera Bioscope 300 (postojat nekolku mo`nosti od London
ili od Pariz, bidej}i ârls Urban imal svoi pretstavni{tva vo obata grada,
pa duri i od Berlin).
Inaku, fondot na ârls Urban vo Nacionalniot nau~en muzej vo Lon-
don se sostoi od 12 golemi arhivski kutii, prepolni so najrazli~ni materi-
jali (li~ni dokumenti, li~na i slu`bena prepiska, vklu~uvaj}i duri i ~es-
titki, slu`beni dokumenti, akti za osnovawe na kompaniite, finansiski iz-
ve{tai od proda`bata i od dobivkata, pres-klipinzi, fotografii i integ-
ralni fotoalbumi). Celiot ovoj fond e samo primarno obraboten (so os-
Prodavnicata novni anotacii vo sekoja kutija). Obemnosta na ovoj fond proizleguva od
na Xon Doan i faktot deka dokumentacijata bila deponirana i donirana vo Nau~niot muzej
ârls Urban vo vo London li~no od ârls Urban vo 1937 godina. Od druga strana, pak, so toa
Detroit (1893)
6 V.Maslovari}, ârls Urban, Kinopis 27(15), s.5-20, 2003

{to ârls Urban sam gi deponiral dokumentite vo Nau~niot muzej, toa pod-
razbira deka toj bil svesen za sopstveniot pridones i zna~ewe vo pioner-
skite aktivnosti vo oblasta na kinematografijata.
[to se odnesuva, pak, do memoarite eve edna kusa eksplikacija. ârls
Urban zapo~nal da gi pi{uva po sugestija na svojata posvoena }erka, vo april
1942 godina i rabotel na niv s# do svojata smrt (umira vo avgust istata godi-
na). So toa memoarite ostanuvaat nedovr{eni i kako takvi se nao|ale vo kru-
got na semejstvoto. Memoarite mu bile predadeni na prireduva~ot Luk Mek-
Kernan mnogu podocna od strana na vnukot na Urban (sin na posvoenata }er-
ka). Vo pogovorot, Luk Mek-Kernan gi zaokruùva ìvotniot pat i rabotniot
anga`man na Urban. Inaku, knigata se sostoi od predgovor od strana na pri-
reduva~ot, ~etiri zasebni celini, i toa: prv del Semejstvoto i detstvoto,
vtor del Vrabotuvawe i ènidba, tret del Podvi`nite sliki, ~etvrt
del Anglija, i pogovor i avtorski bele{ki od strana na prireduva~ot.
***
Vo prodolènie }e napravime rekonstrukcija na ìvotot i rabotata

na Urban niz prizmata na negovite memoari.
ârls Urban e roden vo Sinsinati, SAD, vo april 1867 godina, kako
vtoro vo semejstvo od vkupno devet deca. Negoviot tatko po poteklo e Ger-
manec, od Bohemija, vo toa vreme Avstro-Ungarija (dene{na Republika ê{-
ka), a majka mu e so polsko poteklo. Vo 1871 godina, celoto semejstvo, so pa-
ren brod po rekata Ohajo, se seli vo Luisvil, Kentaki, kade {to tatko mu
vleguva vo partnerstvo vo fabrika za proizvodstvo na drveni ramki za pro-
zorci, a prodava i yidni tapeti i boi. Partnerstvoto propa|a i tatko mu os-
tanuva bez fabrikata, pa prodolùva da raboti kako firmopisec. Vo 1872
godina, semejstvoto se vra}a vo Sinsinati. Mladiot ârls na u~ili{te pro-
javuva interes za crtawe i koga bil na 10-godi{na vozrast, negoviot tatko
ârls Urban
V.Maslovari}, ârls Urban, Kinopis 27(15), s.5-20, 2003 7

go povrzuva so edna litografska firma za dizajnerska sorabotka. Ovaa ini-
cijativa propa|a po incidentot so negovoto oko, koe pri povreda vo igra so
bejzbol se zdobiva so te{ka povreda. Okoto go zadrùva, no vidot na ednoto
oko go gubi zasekoga{. Na 15-godi{na vozrast se vrabotuva kako dostavuva~
vo Cincinnaty News Co. Vo 1886 godina, zaminuva na sever, vo grat~eto Grand
Rapids, kade {to se vrabotuva vo knigoveznica i kniàrnica. Kako trgovec i
zastapnik na knigi i drugi pe~ateni materijali (atlasi, litografski izda-
nija i sl.) dosta patuva (vo Ajova, Sent Luis). Slednata godina, majka mu umi-
ra i doa|a do raspad na semejstvoto. Toj vo Grand Rapids se zapoznava so Xu-
lija L. Everi (Julia L. Avery) i po ènidbata vo 1888 godina, zaminuvaat za
îkago, a podocna vo Detroit.
ârls Urban i
Xek Ejvori

Vo Detroit stapuva vo partnerstvo so Xon Doan (John T. Doan), pozna-
nik od Grand Rapids, i zaedno otvoraat prodavnica za ma{ini za pi{uvawe.
Edna takva ma{ina e prodadena i na kompanijata Nort amerikan fonograf
(North American Phonograph Company) vo Detroit, i so toa Urban za prv pat
se sre}ava so fonografot. Toa e negoviot prv kontakt so, na nekoj na~in, id-
niot filmski biznis. Urban posakal negovata partnerska firma Doan-Urban
da stane zastapnik na fonografot, no toa baralo dopolnitelen kapital. Toj
go raskinuva partnerstvoto so Doan i vo 1892 godina zapo~nuva sopstven biz-
nis za zastapni{tvo i proda`ba na ma{ini za pi{uvawe i fonografi. Dogo-
vorot za zastapni{tvo e napraven vo 1893 godina. U{te vo prvata godina, toj
prodal 72 fonografi za delovna upotreba (ne{to kako dene{nite diktafo-
ni), 10 pove}e od dràvata Wujork i Pensilvanija.
Vo 1895 godina prvite kinetoskopi na Edison se izloèni vo Detroit,
vo kompanijata Mi~igen elektrik (Michigan Electric Co), na koja ârls Urban
im ja prodava svojata fonografska agencija (so 20 fonografi i 5 ma{ini
{to proizveduvale slika so ufrluvawe pari~ka). Tuka toj stanuva menaxer.
Rabotej}i vo ovaa firma, toj i samiot raboti na pribirawe materijali (ele-
menti) za sli~na naprava. Sorabotuval so Valter Isaks (Walter Isaacs) od Wu-
jork so kogo zaedni~ki ja konstruirale napravata za proektirawe na podvi`-
ni sliki, koja Urban ja narekol Bioskop (Bioscope). Sepak, Edison go pre-
trkal, so toa {to pu{til vo proda`ba portabl-proektor pred Urban da ja
obezbedi isporakata na Bioskop od Valter Isaks. Vo periodot {to sleduva,
ovie napravi bile postojano unapreduvani i usovr{uvani i iako vo ovoj pe-
riod (1895-1897 godina) mnogumina ovie ma{ini gi smetale kako ne{to min-
livo, ârls Urban bil eden od retkite {to podvi`nite sliki gi sfa}al se-
riozno i predviduval svetla idnina, osobeno nivnata nagledna prednost ka-
ko obrazovno sredstvo.
Taka, Urban zapo~nuva da gi prodava proektorite Bioskop i toa onol-
ku kolku {to Valter Isaks moèl da proizvede. Zaminuva za Wujork za da ja
zabrza izrabotkata kaj Isaks, kade {to se zapoznava so firmata Magir i Bo-
kus (Maguire and Baucus), koi gi imale distributerskite prava na proizvo-
dite na Edison za Evropa. Vo firmata Magir i Bokus upravnik bil Robert
Toma (Robert L. Thomae), so kogo Urban se znael od porano. Toj mu predloìl
i go prepora~al Urban, kako dobar trgovec, da bide zastapnik i menaxer na
nivnoto pretstavni{tvo vo London. Dogovorot bil sklu~en, a voedno firma-
ta Magir i Bokus prezela obvrska da gi prodava i Bioskop-ite na Urban. Vo
Wujork sleduva obuka i otkako gi sreduva site obvrski vo SAD, vo avgust 1897
godina, zaedno so soprugata, so brodot Etrurija, za prv pat zaminuva za Ve-
lika Britanija. Vo memoarite, Urban istaknuva deka Atlantikot go ima mi-
nato 74 pati, taka {to potem toj go znael sekoj svetilnik.
Kompanijata Magir i Bokus, koja, ve}e spomnavme, imala ekskluzivno
pravo vo Evropa da gi distribuira kinetoskopite na Edison i negovite fil-
movi, vo London bila registrirana pod imeto Kontinentalna trgovska kom-
panija (Continental Commerce Company Limited). ârls Urban, so cel da ja
unapredi rabotata, voveduva noviteti. Taka, na primer, toj podnesuva pred-
log kaj svoite rabotodavci Magir i Bokus firmata da gi smeni lokacijata i
imeto. Toj predloìl imeto na firmata da bide Vorvik trejding kompani
(Warwick Trading Company Ltd), spored mesnosta na novata adresa Vorvik
Kort (Warwick Court), koe zvu~elo sosema britanski. Novata firma e re-
gistrirana vo maj 1898 godina, kako akcionersko dru{tvo so bord na direk-
tori sostaven od 6 ~lena, me|u koi se: Magir, Bokus, no i ârls Urban, koj e
nazna~en za menaxer.
Vo toa vreme, vo London filmovite se prikaùvale vo muzi~ki sali
(music halls). Taka, na primer, filmovite na amerikanskiot Biograf (Bio-

graph) se prikaùvale vo Palace Theatre, ponatamu gospodinot Trivej (Mon-
sieur Trewey) go prikaùval Sinematograf-ot (Cinematographe) na Limier
(Lumiere) vo Empajar (Empire), a Robert Pol (Robert W. Paul) prikaùval fil-
movi so svojot Animatograf (Animatograph) vo Alhambra. Vo nekoi prazni
prodavnici se otvoraat t.n. teatri za slika, a se odrùvale i patuva~ki
proekcii.
Zna~i, kompanijata Vorvik bila zastapnik za proizvodite na Edison
i za da se zgolemi asortimanot, Urban, zaedno so Bokus, prestojuval vo Lion,
Francija, kaj bra}ata Luis i Ogist Limier (Louis & Auguste Lumiere), za da
napravat li~ni dogovori okolu zastapni{tvo na kameri i filmovi vo Angli-
ja. Bra}ata Limier kamerite ne gi prodavale, a okolu proda`bata (distri-
bucijata) na filmovi na Limier, tie sklu~ile aran`man za nivno eksklu-
zivno zastapni{tvo, so dogovor za adaptacija na {irinata na filmskata
lenta spored standardot na filmovite na Edison (filmovite na Limier
bile so edna perforacija, a na Edison so ~etiri).
So cel da go zgolemi brojot na
angliski filmovi, a imaj}i predvid
deka, kako {to spomnav, nitu Limier,
nitu Edison ne gi prodavale kamerite,
ârls Urban se zafatil za proizvod-
stvo i mo`na proda`ba na kamera {to
bi bila registrirana preku nivnata
firma, so {to bi se snimale i prika-
ùvale nivni avtenti~ni filmovi. Ur-
ban go nao|a Alfred Darling (Alfred
Darling), ma{inski inèner od Brajton,
so kogo sklu~uva razni aran`mani (za
dopolnitelni delovi i sl.), kako i za
proizvodstvo na kamerata Vorvik (War-
wick Camera), koja so raznovidni adap-
tacii se koristela u{te mnogu godini
natamu. Za razvivawe na filmovite
bil zadolèn sorabotnikot na Urban,
Dokument za Xorx Albert Smit (George Albert Smith),
za{tita na so kogo, po nekolku godini, toj }e go
patentot na inovira filmot vo boja. Taka, site
kamerata preduslovi za produkcija bile ispol-
Bioskop neti i kompanijata, pokraj zanimava-
weto so proda`ba na kinematografska
oprema, zapo~nuva da proizveduva, razviva i prikaùva sopstveni filmovi.
Bile angaìrani snimateli, koi trgnuvaat niz Britanija i vo svetot i koi
nosat ili ispra}aat zapisi so podvi`ni sliki. Tokmu Urban go angaìra
Xozef Rozental (Joseph (Joe) Rosenthal) da zamine za Ju`na Afrika i da ja
snimi vojnata na Burite (1899-1900), koja e prva filmuvana vojna.
Edna od li~nostite {to se spomnuva vo memoarite na Urban, a e in-
teresna od pozicija na na{iot rakurs na gledawe, e imeto na Xorx Roxers
(George Rogers). Toj bil predloèn kaj Urban od strana na eden od negovite
korisnici na filmovite na Vorvik Barton Holms (Burton Holmes), ameri-
kanski patopisec i pisatel. Toj do{ol vo Evropa za pariskata izlo`ba od
1900 godina i tuka go sretnuva Xorx Roxers. Na minuvawe vo London, Holms
go prepora~al Xorx Roxers kaj ârls Urban za vrabotuvawe. Otprvin Urban
go vrabotuva kako nosa~ vo magacinskiot del, vo oddelot za isporaki. Po tri
meseci go premestil na mesto na rakovoditel. Podocna, toj se obu~uva i sta-
nuva kamerman i e dolgogodi{en blizok sorabotnik na Urban. Ona {to e in-
Kinopis27copy.PMD 10 16-07-03, 22:29

teresno za nas e toa {to toj e postaven za rakovoditel (menaxer) na pret-
stavni{tvoto na Vorvik vo Pariz, na adresata Pasa` de lopera broj 33
(33 Passage de lOpera), edna od adresite (pariskata) na kamerata na bra}ata
Manaki.
Isto taka, imeto na Xorx Roxers se spomnuva i vo drugi sodrìni na
memoarite, i toa kako kamerman. So zapo~nuvaweto na Rusko-japonskata voj-
na (1904-1905 godina), ârls Urban, so dozvola na Britanskata voena kance-
larija i na Japonskata ambasada, ispra}a kamermani vo Japonija, vo Jokoha-
ma, za izvorno da se registriraat nastanite. Na ova patuvawe go ispra}a Xo
Rozental, bidej}i toj imal iskustvo od burskite vojni. Od druga strana, sa-
kaj}i da se sledat nastanite i od drugata sprotivstavena strana, toj go is-
pra}a Xorx Roxers, da go pridruùva ruskiot general Kuropatkin. Roxers
patuval po sibirskata èleznica, so sanki go minal Bajkalskoto Ezero, no vo
Japonija stignal duri po zavr{uvaweto na konfliktite. Me|utoa, Urban is-
taknuva deka Roxers so kamerata zabeleàl isklu~itelno interesni fazi od
ìvotot na ruskite i kineskite selani, kako {to veli vo memoarite (str. 67)
primitivniot ìvot na elementarno nivo. Inaku, za vreme na prestojot vo
Japonija, Roxers konstatiral piraterija na filmovite na Urban (t.e. pra-
vewe dubl negativi, i toa od pozitiv kopii). Od tie pri~ini, Urban vo Lon-
don, pri sklu~uvaweto na distributerskite dogovori, ve}e go imal ova pred-
vid i odnapred gi napla}al kopiite i pravata.
Vo me|uvreme, vo London, po prethodni pregovori so pretsedava~ot na
Teatarot Alhambra, Alfred Mol (Alfred Moul), Urban uspeva da gi istisne
proekciite so Animatograf-ot (Animatograph) na Robert Pol (Robert W. Paul)
i zapo~nuva proekcii so svojot proektor Bioskop (Bioscope) vo ekskluzivna-
ta Alhambra. Proekciite vo slednite godini se vodat pod imeto Urbano-
ra, za{titeno ime od strana na ârls Urban, preku negovata nova kompanija
ârls Urban trejding kompani (Charles Urban Trading Company). Od druga
strana, vo odnos na sledewe na nastanite i nivnoto prikaùvawe, ve}e se
javuvaat konkurentnost i natprevaruvawe me|u kompaniite od toa vreme, spo-
red nivnata ekskluzivnost. Taka, na primer, se prikaùvaat filmovite na
Amerikan bajograf (American Biograph) i na Mjutoskop kompani (Muto-
scope Company), na koi Urban im e dostoinstvena konkurencija, a ponekoga{
i toj samiot vo Alhambra prikaùval filmovi na Bajograf. Duri i toga{
koga ekskluzivnosta na snimaweto bila dodelena na Bajograf, Urban, bi-
dej}i negovata kamera bila portabl i pofleksibilna, uspeval da ja postavi
kamerata vo nekoj stan, pa taka i toj uspeval da gi napravi istite snimki.
Interesno e da se odbeleì deka vo memoarite Urban go spomnuva i
faktot deka vo 1903 godina, nie osnovavme delovni, grankovni edinici vo
Berlin i vo Pariz. Vo Berlin odev edna{ na dva meseci, a vo Pariz edna{
mese~no... (str. 68). Podatokot deka Urban imal pretstavni{tvo i vo Berlin
za prv pat go sre}avame vo na{ite istraùvawa. Me|utoa, Urban ovoj podatok
go povrzuva so neverstvoto na svojata sopruga, poradi koe tie podocna se raz-
veduvaat, pa ottamu i za pretstavni{tvoto vo Berlin ne se poznati dopol-
nitelni podatoci.
Tuka nekade i zavr{uvaat pi{uvanite bele{ki, memoarite na ârls
Urban, i potoa sleduva pogovor od strana na prireduva~ot Luk Mek-Kernan,
koj, vsu{nost, i ja dovr{uva negovata biografija, koristej}i gi bele{kite i
pi{uvanata gra|a od Nau~niot muzej vo London. Kon krajot na memoarite (str.
70), ârls Urban moèbi najadekvatno i najobjektivno go opi{uva svojot
pat: Vodej}i go patot na fotografirawe (snimawe) na takvi istoriski nas-
tani kakvi {to se: krunisuvaweto na kralicata Vilhemina, Burskata vojna,
Rusko-japonskata vojna, pogrebot na kralicata Viktorija i krunisuvaweto na
kralot Edvard VII, site od izvonredno spektakularen interes, storiv mnogu
Kinopis27copy.PMD 11 16-07-03, 22:29

za da ja populariziram kinematografijata, so koja taa go zapo~na svoeto s#
pointenzivno patuvawe, i s# dosega (1942 g.) taa se rangira kako ~etvrta naj-
golema industrija vo svetot, industrija na koja $ prethodat samo zemjodeli-
eto, èleznicata i proizvodstvoto na ~elik. Ova e izvesen pridones, koj e
zdobien vo ovoj kus period od 45 godini i jas se ~uvstvuvam gord {to sum bil
eden od nejzinite pioneri i veterani.
***
Vo fevruari 1903 godina, Urban ja napu{ta Vorvik trejding kompani

i formira sopstvena firma pod imeto ârls Urban trejding kompani
(Charles Urban Trading Company) so kancelarii na 48 Rupert Street (vtorata
adresa {to ja pi{uva na kamerata na Manakievci). Vo avgust 1903 godina,
zapo~nuvaat kinoproekciite Urbanora, preku Urbanora Exhibition Company,
vo kinoto Alhambra, so sloganot Nie go stavame svetot pred vas (We put
the World Before You). Vo kompanijata kaj Urban se prefrlaat i za nego rabo-
tat pove}emina filmski snimateli, i toa: Xozef Rozental (snimatelot na
Burskite vojni i Rusko-japonskiot konflikt), Xorx Roxers (koj preku Rusija i
Kina stasal do Japonija), Xek Everi (Jack Avery), brat na negovata sopruga
kogo Urban go dovel od Amerika i tuka za prv pat se spomnuva i imeto na
ârls Rajder Nobl (Charles Rider Noble). Ovie snimateli registrirale i nose-
le snimki od celiot svet, ~ie prikaùvawe bilo prosleduvano so izvonre-
den interes. Priodot na Urban bil navistina me|unaroden, a me|u zemjite
{to se tretiraat vo s# poelaboriranite katalozi se i: [vajcarija, Kina,
Borneo, Japonija, Kanada, [vedska i Makedonija (zab. na prireduva~ot, str.
77).
Vo 1906 godina Urban ja formira francuskata firma Eklips (Eclip-
se), so sedi{te vo Pariz, a vo 1907 godina ja formira kompanijata Kineto
Limitid (Kineto Limited) za proizvodstvo na nau~ni filmovi.
Edna od karakteristikite na karierata na Urban se negovata èlba i
podgotvenost da investira vo tehni~ko-tehnolo{ki inovacii i eksperimen-
ti bez da o~ekuva brzi momentalni rezultati. Taka, na primer, toj investi-
ral vo napravata Spirograf (Spirograph), koj bil pronajden od Teodor Braun
(Theodore Brown) vo 1907 godina i pretstavuval spiralen disk so sliki, no
toj ovaa naprava ja promoviral i ja pu{til vo komercijalna proda`ba duri
po Prvata svetska vojna. Ponatamu, proektorot i kamerata bile konstruira-
ni od Alfred Darling (Alfred Darling), redovno vraboten inèner kaj Urban,
a Edvard Tarner (Edward R. Turner) rabotel na kompleksniot nerealiziran
troboen sistem na filmot. Tarner odnenade` umira vo 1903 godina i Urban,
otkupuvaj}i gi pravata, go pokanuva G.A.Smit (G.A. Smith) da prodolì so is-
traùvaweto na boite na filmot. Smit ne uspeal da dobie troboen zapis,
tuku negovata solucija bila dvoboen sistem. Koristej}i gi crvenata i zele-
nata boja, Smit proizvel prifatliv kolor. Snimaweto i proektiraweto se
odvivale so dvojna brzina niz alternativni crveni i zeleni filtri. Ovoj
pronajdok Urban go narekol Kinemakolor (Kinemacolor) i toj e oficijalno
prezentiran na 1 maj 1908 godina na otvoraweto na novite prostorii na
ârls Urban trejding kompani, t.n. Ku}ata Urbanora (Urbanora House). Fil-
movite Kinemakolor zapo~nuvaat da se prikaùvaat vo Palace Theatre od fev-
ruari 1909 godina, a vo istata godina, Urban ja formira i kompanijata Ki-
nematografska kompanija za priroden kolor (Natural Color Kinematograph
Company) za eksploatacija na ovoj proces.
Toj seta energija ja naso~uva kon Kinemakolor-ot, napu{taj}i go rako-
vodeweto na svojata francuska kompanija Eklips vo 1909 godina, a vo 1910
godina ja zatvora i kompanijata ârls Urban trejding kompani (za {to iz-
Kinopis27copy.PMD 12 16-07-03, 22:29

javuva deka mu bila edna od ìvotnite gre{ki). Vo toa vreme, toj po vtor pat
se èni, sega za Ada Alin (Ada Aline). Vo istata godina, 1910, toj ja otvora
firmata Ku}ata Kinemakolor (Kinemacolor House) i zapo~nuva produkcija
na igrani filmovi kinemakolor dramati~ni filmovi, me|utoa poradi
slabata reìja tie ne se proslavuvaat.
Vo 1911 godina, Urban go otkaùva kinoto Palas i go zema na dve-
godi{en lizing kinoto Skala (Scala Theatre), kade {to prikaùva isklu-
~ivo kinemakolor filmovi. Vsu{nost, taa godina se slu~uvaat brojni zna-
~ajni istoriski nastani, za koi lu|eto projavuvale interes i masovno doa-
|ale da gi vidat vo kolor film (otkrivaweto na Memorijalot na kralicata
Viktorija, po povod 10-godi{ninata od smrtta, krunisuvaweto na kralot
Xorx V, investiturata na princot od Vels i dr.). Me|utoa, najgolemiot tri-
umf na Urban bilo snimaweto i prikaùvaweto (vo 1912 godi-
na) na Delhi Durbar (Delhi Durbar) vo Indija, ceremonija
od proslavata na krunisuvaweto na noviot kral-impera-
tor. Nastanot e snimen vo kinemakolor, snimale 8 ka-
mermani i Urban, a bil veli~estveno
prikaùvan vo Skala, kade {to sala-
ta bila dekorirana vo indiski stil
(so indiski kilimi), a filmot bil
pridruùvan so orkestar od 48 izve-
duva~i, so hor od 24 ~lena i korpus
od kavali i gajdi. Vaka spektakular-
no, nastanot se prikaùval celi
15 meseci. So toa Urban stanal
bogat ~ovek.
Od 1913 godina, uspe-
hot i dobivkata na Urban za-
po~nuvaat da stagniraat. Toj
otvora kino i vo Pariz (Theatre
Edouard VII), no poradi lo{ata
mestopolo`ba, ograni~eniot kapaci-
tet na kinoposetiteli i previsokite
ceni na biletite, ovaa investicija
bila celosno proma{uvawe. Vo
1914 godina, toj ja likvidira firma-
ta Natural Color Kinematograph Compa-
ny, a voedno toa e i vremeto koga zapo~-
nuva i Prvata svetska vojna. Razgranetost na
Vo predve~erjeto na vojnata, Urban se obra}a do korporacijata
britanskite vlasti, nudej}i im gi svoite uslugi za proiz- ârls Urban Ent.
vodstvo na filmovi vo propagandni celi (konkretno, za regru-
tacija na vojnicite). Toj, sepak, bil Amerikanec so germansko poteklo i
sprema nego se odnesuvale so izvesna rezerva. I pokraj toa, toj se pridru-
ùva kon filmskiot esnaf vo Britanskiot komitet za voeni filmovi (British
Topical Committee for War Films). Vo toa vreme, 1915 godina, Urban go produ-
cira dokumentarno-igraniot film BRITANIJA E PODGOTVENA (Britain Pre-
pared), pri {to vo filmot se koristeni i kinemakolor sekvenci. Filmot e
realiziran od strana na ~etvorica kamermani, me|u koi e i samiot Urban. Po
ovoj film, Urban zaminuva za Amerika, kade {to se obiduva da gi plasira
britanskite propagandni filmovi na amerikanskite kinoekrani. Vo po~e-
tokot te{ko mu odela rabotata s# do momentot koga i Amerika se vklu~ila vo
vojnata. Vo 1916 godina, toj se vra}a vo Britanija i ona po {to e zna~aen od
toj period e negoviot anga`man kako filmski montaèr na antologiskiot
Kinopis27copy.PMD 13 16-07-03, 22:29

dokumentarno-igran film BITKATA NA SOM (The Battle of the Somme). Kako
montaèr, nego go narekuvale kasap poradi negovata brzina. Me|utoa, fil-
mot doprel do gleda~ite, deluval potresno za publikata i spored priredu-
va~ot Luk Mek-Kernan, toa e edno od najgolemite ostvaruvawa, najdobriot
film vo koj Urban bil angaìran (str. 81 od memoarite).
Urban povtorno se vra}a vo Amerika i se zanimava so distribucija na
voeni filmovi, a voedno ja ureduva edicijata na amerikanskite filmski
ùrnali Oficijalen voen pregled (Official War Review) (spored Topical
Budget, The Great British News Film, by Luke McKernan, British Film Institute,
1992, str.142, bele{ki br.10). Isto taka, toj vo Amerika, vo 1917 godina, go
formira pretprijatieto Kineto Company of America. Poto~no, vojnata zavr-
{uva, a rabotata na Urban vo London stagnira. Zatoa, toj re{ava biznisot da
go prodolì vo Wujork, trgnuvaj}i po stapkite {to gi sledel vo London pred
vojnata. Vo 1919 godina, toj e eden od koosnova~ite na filmskiot ùrnal
Kinograms, a dvigatel e na sopstvenite edicii na serijal od filmski ùrna-
li Filmski razgovori (Movie Chats) i Kineto pregled (Kineto Review).
Vo 1920 godina, Urban kupuva zgrada i imot vo Irvington na rekata
Hadson (Irvington-on-Hudson), na sever od Wujork i dve godini raboti na pre-
adaptirawe na ovoj imot vo fabrika za filmovi. Vo 1922 godina, toj go pre-
nesuva celiot svoj filmsko-arhivski fond, koj iznesuval 2 miliona fiti
(okolu 650.000 metri), vo ovoj prostor, vo novoformiranata kompanija
Filmska industrija Urban (Urban Motion Picture Industries).
ârls Urban o~igledno bil svesen za vrednosta i zna~eweto na ogrom-
niot fond filmski materijali {to gi poseduval, {to vpro~em i go izjavuva
vo eden napis po povod odbeleùvaweto na 25-godi{ninata od svojata rabo-
ta (êtvrt vek vo filmskata industrija A Quarter of a Century in a Motion
Picture Industry, vo Exhibitors Herald, od 16 juli 1921 godina). Vo napisot,
sumiraj}i gi rezultatite {to gi smeta za vredni od svojot dolg prestoj vo
London, izdvojuva dve ne{ta: pribiraweto, akumuliraweto na ogromniot
filmski fond, koj sega go montira vo finalna forma, i razvojot na kinema-
kolorot. Vsu{nost, Urban planiral da sozdade eden vid svetska enciklope-
dija preto~ena vo film, koja ja narekol @iva kniga na znaeweto (The Living
Book of Knowledge) i koja, kako edukativni filmovi, bi ja ponudil na u~i-
li{tata i na drugi tela i instanci, zaobikoluvaj}i gi i preskoknuvaj}i gi
kinata (za ova izvestuvaat lokalnite vesnici, a toa se sretnuva i vo pret-
hodniot napis i vo napisot Interesen ~ovek od bulevarot (Interesting Men
on the Boulevard), vo vesnikot Moving Picture Age. Ovie filmovi bile nudeni
na filmska lenta, no i na diskot Spirograf, koj vo prethodnite godini bil
vo faza na usovr{uvawe. Inaku, toj bil zamislen kako nagledno i edukativno
sredstvo vo sekoj amerikanski dom.
***
Za ponatamo{nite godini od rabotata na Urban, podatocite se dosta

oskudni, duri i vo fondot vo Nau~niot muzej. Kompanijata Urban Motion Pic-
tures Industries finansiski propa|a vo 1924 godina. Urban so svojata sopruga
ostanuva u{te nekolku godini vo Amerika i vo 1929 godina tie povtorno se
vra}aat vo Britanija. Urban e na 63-godi{na vozrast i toj, definitivno, ja
napu{ta filmskata industrija. Inaku, vo 1932 godina, toj stanuva ~len na
Asocijacijata na filmski veterani na Britanija (Cinema Veterans Associa-
tion). Urban so semejstvoto ìvee od parite {to negovata sopruga gi za{te-
dila u{te od vremeto koga Urban dobro zarabotuval (so kinemakolorot). Me-
|utoa, negoviot nemiren, po malku avanturisti~ki duh povtorno bil prediz-
vikan. Toj u{te edna{ ja isprobuva sre}ata vo investicija i pu{tawe na pa-
Kinopis27copy.PMD 14 16-07-03, 22:29

zarot na nov vid metalen zatvora~ za {i{iwa, kade {to go vloùva i go gubi
duri i semejniot kapital. So ova neslavno zavr{uvawe na negovata kariera
toj pa|a vo nemilost duri i kaj semejstvoto, zatoa {to tie i so ìveali{teto
morale da se preselat vo drug kvart.
Vo 1937 godina po~inuva soprugata na Urban, a voedno istata godina,
toj ja donira svojata kolekcija od pi{uvana gra|a vo Nau~niot muzej. Vo 1938
godina, toj zaminuva za Brajton, kade {to gi pominuva poslednite godini od
ìvotot. Umira na 29 avgust 1942 godina.
Pogovorot na memoarite zavr{uva so izvadok, citat od vesnikot Ki-
notehni~ar (The Cine-Technician), kade {to vo posmrtniot napis se veli:
Neodamna vo Brajton, na vozrast od 75 godini, po~ina ârls Urban, film-
ski xin od britanskoto minato. Iako toj e malku poznato ime za pomladite
tehni~ari, za nego se veli deka sodrìnata {to toj $ ja ima dadeno na indus-
trijata moèbi s# u{te ne e istro{ena.
êtata na Van~o
Gevgeliski vo
filmskiot
materijal na
^.R. Nobl (1903)
***
Vra}aj}i se nazad vo potraga po nekoi dopolnitelni, odnosno popre-

cizni podatoci za nabavkata na kamerata na bra}ata Manaki, vo fondot na
ârls Urban ne moèa da se najdat poedine~ni podatoci od proda`bata na
Urbanovite kameri i proektori, odnosno postojat samo godi{ni finansiski
izve{tai. Koga }e se zeme predvid deka Urban gi deponiral materijalite
(pi{uvanata gra|a) duri vo 1937 godina, a nas n# interesira periodot od
samiot po~etok na 20 vek pri {to vo tie godini postoela golema selidba na
Urban vo Amerika i od Amerika, razbirlivo e {to, i pokraj pedantno pribi-
ranite materijali, vo kolekcijata moàt da se najdat samo zbirni finan-
siski pokazateli od dobivkata (po godini).
Vo odnos na predmetot na na{ite preokupacii vo vrska so prvite av-
tenti~ni snimki na po~vata na Makedonija, ve}e pogore spomnavme deka tok-
mu ârls Urban go ispratil snimatelot ârls Rajder Nobl na Balkanot i vo
Makedonija vo t.n. Ekspedicija na Urban Bioskop (Urban Bioscope Exedition)
za da gi snimi aktuelnite nastani po Ilindenskoto vostanie od 1903 godi-
na, odnosno prvite avtenti~ni dokumentarni snimki vo i za Makedonija, sni-
meni kon krajot na 1903 i po~etokot na 1904 godina.
Kinopis27copy.PMD 15 16-07-03, 22:29

Za àl, sega{nite soznanija velat deka kopiite od ovie filmovi ne
se so~uvani, pa naslovite na ovie avtenti~ni dokumentarni filmovi gi nao-
|ame samo vo katalozite na kompanijata ârls Urban trejding kompani
(Charles Urban Trading Company) i vo angliskiot pe~at od toa vreme, kako na
primer, vo Illustrated London News, vo The Music Hall, vo Whitehall Review, vo
Black and White, Truth, kako i vo Vanity Fair, The Standard, Daily Chronicle, The
Pelican i drugi. Interesno e da se odbeleì deka kamermanot ârls Rajder
Nobl se infiltriral vo komitskite ~eti i prestojuval pove}e meseci na te-
ritorijata na Pirinska Makedonija i vo jugoisto~niot del na Makedonija. Za
negovata hrabrost zboruvaat i ise~ocite od pe~atot, kako na primer, vo Mor-
ning Post, vo koj se veli: Minatata no}, Bioscope go pottikna i go naso~i
na{eto vnimanie kon bugarskoto i makedonskoto vostanie. Snimkite gi zabe-
leàl g-n Rajder Nobl, koj vo scenite na borba mora da bil izloèn i na
zna~itelen li~en rizik i osobeno otkako ja podnel zakletvata za lojalnost
pred stare{inata na vostanicite, toj vleguva vo ramnopravna borba protiv
Turcite. Isto taka, vesnikot The Era informira: Nevozmo`no e da ne se
so~uvstvuva so vostani~kite grupi, koi posegnale po oru`je za da se oslobo-
dat od jaremot na turskata tiranija; a g-not Rajder Nobl se gleda vo centarot
na eden od ovie gerilski (komitski) sobiri. Toj go baknuva znameto i vo ce-
remonijata na inicijaliziraweto na bratstvoto {to sleduva, voda~ite na
vostanicite go baknuvaat nego.... (Citatite se anotirani i prezemeni od ka-
talogot Bioscope Films, Urban Films, The Charles Urban Trading Co.,Ltd, od fev-
ruari, 1905 godina).
Vo ovoj Katalog, filmovite se vodat pod zaedni~ki naslov Bugarija i
Makedonija, vo koj 9 naslovi se posveteni na Makedonija i na begalcite od
Makedonija Begalci vo manastirot Rila (Refugees at Rilo Monastery),
Praznuvawe na praznikot Sv. Jovan vo Rilskiot manastir (The Feast of St.
John at Rilo Monastery), Makedonska vostani~ka ~eta vo dvièwe (Macedoni-
an Insurgent Band on the March), Borba na makedonski vostanici so Turcite
(Macedonian Insurgents Fight with the Turks), Narodni igri od Makedonija i
Bugarija (National Dance of Macedonia and Bulgaria) i dr.
Ve}e vo podocne`nite katalozi so ovie sodrìni, kako na primer, vo
onoj od 1909 godina, postojat posebni celini, kade {to postoi oddelen nas-
lov Makedonija i vostanicite (Macedonia and the Insurgents), isto kako i
za drugite dràvi @ivotot i gletki od Srbija (Life and Scenes in Servia),
Bugarija i nejzinite gra|ani (Bulgaria and its Citizens) itn. Interesno e da
se odbeleì deka vo ovoj vtor katalog, snimkite za Makedonija se montirani
integralno vo edna celina i se objaveni vo montiran redosled (vo vkupno 17
oddelni sekvenci). Imaj}i predvid deka ovoj katalog e pe~aten nekolku godi-
ni po snimaweto na filmskiot zapis, moè da se pretpostavi deka i samiot
Urban go ima kreirano monta`niot redosled. Naslovot Makedonija i vos-
tanicite nosi katalo{ki broj 1996 i se sostoi od deskripcija vo koja se
veli:
Vozbudlivi snimki od vostani~kite ~eti, koi zemaat oru`je za da go
simnat jaremot na turskata tiranija. Za da se obezbedat i za~uvaat ovie
edinstveni snimki, na{iot snimatel be{e primen vo gerilskoto bratstvo
ìveej}i na na~in kako {to ìveat vostanicite, spodeluvaj}i gi so niv
è{kite agli. Predavaj}i go svojot ìvot vo nivni race, toj go iskoristil
vremeto od ovaa isklu~itelna prilika i ja ostvaril svojata cel.
Potoa sleduva redosledot na snimkite:
1. Porta na Balkanot. Panoramski kadri snimeni od voz.

Prekrasni sceni od nenaselena klisura, preku koja Orient
ekspres vleguva na Balkanot, Balkanot e presle~en so {umo-
Kinopis27copy.PMD 16 16-07-03, 22:29

viti planini i dolini, reka i ridovi, so ~esti zavoi, koi
otvoraat novi perspektivi i pogledi na pejzaòt pokrien so
sneg.
2. Orawe so volovi na strmnina na rid. Zastareni i primitiv-

ni metodi so prastari alatki.
3. Lokalni svadbeni sve~enosti vo seloto Basabovo. Prekrasna

slika. Svadbite vo balkanskite zemji se proslavuvaat vo ne-
delite, a selanite se sobiraat od okolnite oblasti i igraat
ora ili svadbeni igri. Scenata go pretstavuva tancot (ig-
raweto) vo celost; vidovi makedonski obleki (nosii) so ga-
la ubavina, zastapeni so golem vkus.
4. Begalci poneseni od opusto{uvaweto na selata pod turskiot

pritisok, nao|aat za{tita i hrana preku granicata, {to e
prethodno podgotveno i dogovoreno.
5. Uli~ni sceni vo Sofija; portret na pravoslaven sve{tenik

(pop) vo sve{teni~ka obleka; lokalno naselenie so volovski
koli, natovareni kowi itn. nosat vino od selata na pazar
preku neramno poplo~enite (kaldrmisani) ulici.
6. Rilski manastir. Zasolni{te za hristijanite od Makedonija,

koi begaat od progonuvaweto i mo`nite masakri vo pregrat-
kite na za{titata, koja im ja ovozmoùvaat monasite (kalu-
|erite) vo Rila. Siroma{ni i nedovolno oble~eni, nekoi
duri i bosi, tie patuvale pe{ niz planinite stotici kilo-
metri baraj}i go ova svetili{te. Vo kadarot se gledaat (sli-
kata gi prikaùva) monasite i nivnite kutri gosti vo gole-
ma i pateti~na procesija; pred kamerata minuvaat maì, è-
ni i deca.
7. Slavna ~eta na makedonski vostanici. Za da se so~uva likot

(portretot) na sekoj od pripadnicite (~lenovite) na ~etata,
komandantot (vojvodata) nareduva negovite sledbenici poe-
dine~no da minuvaat pred kamerata. Re{itelen izraz, hra-
bar izgled, a ~udnata uniforma e prikaàna so site detali
na ovaa zabeleìtelna slika.
8. Eden vostanik okolu ognot ja ras~istuva okolinata so golem

snop pra~ki od xbuwe.
9. Uzbuna! Dadena e naredba da se zasolnat i se ~eka napad.
10. Prikaz na metodite na borba na vostanicite. Visokiot sneg

ja pokriva scenata na operaciite, no napreduvaweto, napa-
dot i povlekuvaweto se realno opi{ani (snimeni).
11. Priemot (za~lenuvaweto) na samiot snimatel koga stanuva

pripadnik na vostani~kata ~eta. Po proverkata na negova-
ta vernost i lojalnost sprema kauzata, nemu mu e dozvo-
leno da poloì zakletva na vernost i da go bakne znameto.
Kinopis27copy.PMD 17 16-07-03, 22:29

12. Vostanik-izvidnik prezema merki na predostro`nost za da
ne padnat vo zaseda. Toj frla bomba kon mala {umi~ka za
da bide siguren i da se obezbedi deka neprijatelot ne se
krie tamu.
13. êtata, podzastanuvaj}i vo grmu{kite, go ~eka rezultatot od

eksplozijata.
14. Vostanicite minuvaat preku planinski potok vo kolona po

eden. Se gleda kako eden od kolonata pa|a, a ostanatite od
~etata se pridviùvat brgu za da im se odmazdat na Turci-
te, koi go ispukale istrelot.
15. Zabrzuvawe niz {umata, lu|eto vnimatelno se zasolnuvaat

od drvo na drvo vo is~ekuvawe na znaci na opasnost.
16. Napreduvawe vo ra{trkan sostav preku edna ~istinka. Po-

goden e i drug pripadnik na ~etata, a ostanatite go zabrzu-
vaat ~ekorot i itaat kon zasolni{teto.
17. Realisti~na slika na odlu~na borba. Zasolnuvaj}i se vo

podno`jeto na eden rid, vostanicite pukaat kon neprijate-
lot. Se gleda kako ~etvorica od niv pa|aat i iako raneti,
ostanatite se borat dokraj. Kone~en juri{.
Ovoj serijal pokriva apsolutno edinstveni avtenti~ni snimki, koi

voop{to postojat za ~etite na makedonskite vostanici, koi dejstvuvale na
neprijatelska teritorija, i toa pod vodstvo na Van~o Gevgeliski i general
Con~ev.
Izvadokot od Katalogot zavr{uva so kodot Macedon (Katalog Kinema-
tographic Film Subjects, Urban Eclipse Radios, Charles Urban Trading Co.Ltd, od
avgust 1909 godina, str. 259-260). Ovoj katalog od 1909 godina e kopiran od
fondot na Urban vo Nau~niot muzej vo London i sega se nao|a vo na{ata Ki-
noteka.
Interesno e da se odbeleì deka i vo slednata celina od Katalogot,
Bugarija i nejzinoto naselenie (Bulgaria and its Citizens), u{te edna{ se
spomnuva Makedonija vo monta`niot redosled pod broj 7: Begalci vo Samo-
kov, va`no mesto blizu turskata granica. Kalu|eri napu{taat crkva po mo-
litva. Prikaàni se begalci vo ogromen broj (vo egzil), koi doa|aat od Make-
donija za da izbegaat od turskite represalii. Ovie kutri begalci, koi patu-
vale od daleku i patem doìveale mnogu te{kotii, se zgrièni od kalu|e-
rite od Samokov. Pateti~na slika.
U{te so samiot fakt {to ovie filmovi bile najavuvani i prikaù-
vani i nekolku godini podocna, moè da se zboruva za nivnata ekskluziv-
nost, avtenti~nost, za nivnata potresnost i se razbira, za nivnata atrak-
tivnost za publikata.
Sega da se navratime na snimatelot na ovie filmski zapisi, na ârls
Rajder Nobl. Vo stru~nata literatura (barem onaa {to nam ni e dostapna),
vklu~uvaj}i gi britanskite izdanija, postojat relativno oskudni podatoci
za nego. Negovoto ime, pokraj toa {to se spomnuva vo pogovorot na izdanieto
Jenki vo Britanija (Memoarite na Urban), moè da se sretne i vo britan-
skoto enciklopedisko izdanie Koj e koj vo viktorijanskiot film (Whos
Who of Victorian Cinema), vo izdanie na Britanskiot filmski institut (Brit-
ish Film Institute) od 1996 godina, ~ii avtori se Stiven Herbert i Luk Mek-
Kinopis27copy.PMD 18 16-07-03, 22:29

Kernan (Stephen Herbert, Luke McKernan). Sostavuvaj}i gi oddelnite mozai~-
ni segmenti za ârls Rajder Nobl, se doa|a do zaklu~ok deka toj bil snima-
tel i na Burskata vojna vo podocne`niot stadium. Vo toa vreme, toj bil is-
praten od ser Valter Xibons (Sir Walter Gibbons), inaku kinoprikaùva~ i
magnat na muzi~ki sali. Ne{to podocna, ârls Rajder Nobl raboti za ârls
Urban. Vo 1901 godina, Rajder Nobl bil ispraten vo Maroko od strana na Ur-
ban, kaj marokanskiot sultan, Abd al-Azis, za da go zameni svojot prethodnik,
kamermanot na Urban, Xon Everi (John H.Avery). Sultanot Abd al-Azis bil
mlad, no vistinski vqubenik vo filmovite, koi mu sluèle za zabava nemu i
na negovite èni. Zna~i, kaj nego prestojuval kamerman na Limier, Gabriel
Vejr (Gabriel Veyre), no i ovie na Urban. Tie go snimale sultanot, a potoa mu
gi proektirale filmovite. ârls Rajder Nobl ostanal vo palatata na sul-
tanot tri godini (?). Mnogu podocna, vo svoite predavawa vo Britanija, toj
gi opi{uval svoite iskustva za filmovite {to gi snimil kaj sultanot. Duri
potoa (kon krajot na 1903 i po~etokot na 1904 godina), toj doa|a na Balkanot
i gi snima filmovite {to gi sretnuvame vo katalozite na Urban.
I stignuvame i do poslednata enigma {to nas n# preokupira. Vo Kata-
logot filmovi na Nacionalniot filmski arhiv od London (National Film Ar-
chive), vo izdanie na Britanskiot filmski institut od 1984 godina, postojat
samo 37 katalo{ki edinici, glavno edukativni dokumentarni filmovi.
Zo{to tolku malku filmovi se so~uvani od produkcijata na ârls Urban
trejding kompani? Generalno, na svetsko nivo, poradi nivnata visoka zapal-
ivost, brojot na so~uvani filmovi od toa vreme e mnogu oskuden, no {to se
odnesuva do filmovite na Urban, se nametnuva hipotezata deka golem broj
od negovata kolekcija toj ja odnel vo Amerika i ne e poznato kolkav broj od
tie iljadnici metri povtorno se vrateni (koga toj povtorno se preseluva) vo
Britanija. ❑
Literatura i izvori:
1. Yank in Britain, The Lost Memoirs of Charles Urban, Film Pioneer,
Edited by Luke McKernan, Published by The Projection Box, Hastings,
East Sussex, 1999
2. The Last Machine, Early Cinema and the Birth of Modern World, by
Ian Christie, Published by British Film Institute 1994, First published in
1994 by BBC Educational Developments
3. Topical Budget, The Great British News Film, by Luke MecKernan,
British Film Institute Publishing, 1992
4. Whos Who of Victorian Cinema, Edited by Stephen Herbert, Luke
MeKernan, British Film Institute, 1996
5. National Film Archive, Catalogue of Viewing Copies, 1985, Published
by British Film Institute 1984
6. TStranci u raju, Koprodukcije i filmske usluge, Stranci u jugosloven-
skom filmu, Jugosloveni u svetskom filmu, Dejan Kosanovic, Dinko
Tucakovic, Biblioteka Vek, Knjiga peta, Stubovi kulture, Beograd
1998
7. Fondot na ârls Urban vo Nacionalniot nau~en muzej vo
London (The National Museum of Science and Industry, Science
Museum Library)
Kinopis27copy.PMD 19 16-07-03, 22:29

RÉSUMÉ: CHARLES URBAN ET SON IMPORTANCE POUR LA CINEMATOGRAPHIE
MACEDONIENNE
Charles Urban est lun des pionniers de la cinématographie en Grande Bretagne et du monde
surtout dans la période du commencement de la Première Guerre Mondiale. Il est commer-
çant des équipements et des pellicules, mais aussi il travaille comme producteur, distribu-
teur, opérateur de prise de vue, opérateur de montage et innovateur de la couleur dans le
domaine du cinéma. Pour la cinématographie macédonienne, Charles Urban est important
comme producteur de la caméra des frères Manaki (The bioscope N. 300 Camera) avec la-
quelle ils enregistrent les événements du commencement du XXe siècle. Après la résurrec-
tion dIlinden en 1903, Charles Urban, en tant que producteur, envoie son cameraman en
Macédoine. Le cameraman, Charles Rider Noble, sinfiltre parmi les insurgés et pour la com-
pagnie Charles Urban Trading Co. enregistre leur vie quotidienne, les combats contre les
Turcs, les moments de repos, mais aussi les souffrances de la population macédonienne
cest-à-dire les réfugiés. Ces films par son authenticité étaient très intéressants et présentés
en toute lEurope et en Amérique bien que linsurrection fut finie. Malheureusement, ces films
ne sont pas sauvegardés, mais nous en avons connaissance des catalogues publiés en Bre-
tagne dans des éditions successives. Ce texte est basé sur des connaissances provenant du
fond dUrban, déposé à The National Museum of Science and Industry, The Science Museum
Library de Londres et sur de ses mémoires publiées et de la littérature qui nous étaient à la
disposition.
SUMMARY: CHARLES URBAN AND HIS SIGNIFICANCE FOR THE MACEDONIAN

CINEMATOGRAPHY
Charles Urban is one of the pioneers of the Britain and world Cinematography, especially in
the period until the First World War. At first, he used to work in the film and film equipment
trading, and then as a producer, distributor, film cameraman, film editor and as a color film
innovator. For the Macedonian Cinematography, Charles Urban bears the significance as a
manufacturer of the Bioscope No. 300 Camera, used by the Manaki Brothers, with which
they recorded the events on the Balkan (Macedonia) at the start of the XX century. Also,
Charles Urban, as a producer, after the Ilinden Uprising in 1903, engages his cameraman to
travel to Macedonia: Charles Rider Noble, as an employee of the Charles Urban Trading Co.,
has infiltrated among the rebels, recording their destiny the battles with the Ottoman army,
as well as their moments of rest, and also the sufferings of the Macedonian people as refu-
gees under the Ottoman reprisals after Ilinden Uprising for national liberation. These films,
because of their authenticity, were especially interesting at that time (as they are now still)
and they were screened in Europe and in America for a long period after the Uprising. Unfor-
tunately, according to our present knowledge, these films arent preserved, and about their
contents we learn from the catalogues published in Britain in a several consequent editions.
This text is based upon the information collected from the Charles Urban Fund, deposed in
the National Science Museum and Industry, Science Museum Library in London, from his
Memoirs and from the available literature.
Kinopis27copy.PMD 20 16-07-03, 22:29

ISTORIJA
UDK 791.45(497.7-21)(091)(049.3)
Kinopis 27(15), s.21-34, 2003
ILINDENKA PETRU[EVA
TETOO NA[E
KA MAU PARIZ
(BELE[KI ZA STAROTO KINO BALKAN OD
GRADOT POD BAL TEPE)
s e se}avam be{e toa nekade vo po~etokot na rabo-

tata na na{ata Kinoteka. Zna~i, nekade pred pove}e od 25 godini. So kino-
te~na programa gostuvavme vo Tetovo, vo kinoto 19 Noemvri vo samiot cen-
tar na gradot (na ulicata Todor Cipovski-Merxan). Nad nas vol{ebnoto
Bal Tepe. Qubezniot doma}in, direktorot na Gradski kina Tetovo, so gor-
dost ni go pokaà i vtoroto tetovsko kino Bratstvo, desno od gradskiot
Kinoto Balkan vo Tetovo (desno, ednokaten objekt)
21
Kinopis27copy.PMD 21 16-07-03, 22:29

plo{tad, vo edna pomala uli~ka. Toga{ za prv pat gi slu{navme prikaznite
za ovie dve stari kina, ~ij po~etok na rabota e lociran vo triesettite godi-
ni od minatiot vek: 19 Noemvri e staroto kino Balkan, koe zapo~nalo so
rabota vo 1932 godina, dodeka Bratstvo e nekoga{noto kino Le{kovi},
koe bilo otvoreno tri godini podocna, vo 1935-ta. Inaku, direktorot be{e
zadovolen od rabotata na dvete kina, koi uspe{no $ odolevaa na toga{nata
televiziska naezda.
Denes vo Tetovo ne raboti nitu edno kino. Isklu~ok se povremenite
proekcii vo Domot na kulturata. Ovaa prolet (na 2003-tata), vo pauzite od
istraùvawata vo Tetovskiot arhiv, naminav da gi vidam ve}e poznatite lo-
kacii na starite kina. Zakatan~eni porti, napu{teno/zapu{teno nema tra-
gi od nekoga{nata frekvencija pred kinata. Kinopretprijatieto e vo ste-
~aj, ima ste~aen upravnik, no ni{to ne se slu~uva. Tamu e i dokumentacijata
{to treba da ja prezememe, raspravaat kolegite od Arhivot. Da pojasnam
stanuva zbor za dokumentacijata na op{testvenoto kinopretprijatie od
periodot na nacionalizacijata vo 1948 godina pa navamu. [to se odnesuva,
pak, za dokumentacijata od prethodniot period (zna~i, me|u dvete svetski
vojni) treba da se kopa niz arhivskite fondovi i da se bide sre}en koga
}e se najde nekoj dokument. A potoa, so pomo{ na se}avawa od ìvite svedo-
ci i na pres-klipinzi od toga{nite vesnici da se sklopuva mozaikot. I da
se raskaè prikaznata.
Reportaà vo
vesnikot Vreme Ova e prikazna za staroto tetovsko kino Balkan. Vo pribiraweto na
(21.01.1941) materijalot za mozaikot ni pomognaa: kolegite od Arhivot na Makedonija
22 I. Petru{eva, Tetoo na{e ka mau Pariz, Kinopis 27(15), s.21-34, 2003
Kinopis27copy.PMD 22 16-07-03, 22:29

Podra~no oddelenie Tetovo, osobeno kolegata Branislav Svetozarevi};
potoa g-n Risto Ristoski, dipl. ing. arhitekt vo penzija, sin na Mateja Ris-
toski, sopstvenik na kinoto Balkan, koj so svoite se}avawa i fotografii
pomogna da se oblikuva ovaa prikazna; g-n Nikola Trpeski, javen obvinitel
vo penzija, koj kako star kolekcioner ni gi stavi na raspolagawe kompletite
na vesnikot Glas Pologa; semejstvoto na Jo{ko Boìnoski, sorabotnik na
Mateja Ristoski vo kinoto, koe ni stavi na raspolagawe del od doma{nata
fotodokumentacija. Na site niv iskreno im blagodarime.
***
Tetovo, grad vo podno`jeto na rasko{nata [ar Planina i rasposlan

na bregovite na rekata Pena, go zazema severozapadniot del od kotlinata
{to e nare~ena Dolen Polog. Arheolo{kite nao|ali{ta upatuvaat na toa
deka na ovoj teren se nao|alo naseleno mesto u{te vo anti~ko vreme. Od ovie
nao|ali{ta poteknuva i bronzenata figurka na tan~arkata Menada. Mnogu
podocna, vo 13 vek, ohridskiot arhiepiskop Dimitrij Homatijan go spomnuva
manastirot posveten na Sv. Bogorodica-Tetovska, koj se nao|al vo ovoj re-
gion. Vo 15 i 16 vek gradot Htetovo go dobiva imeto Kalkandelen, po toa {to
e sedi{te na Nahijata Kalkandelen, kako {to vo svoite patopisni zapisi }e
napi{e Haxi Kalfa. Vo 17 vek gradot strada od golem poàr {to go podza-
pira negoviot razvitok, pa taka svetskiot patnik L.Pukvil }e zabeleì deka
mestoto e mnogu siroma{no. No, ve}e vo 1836 godina patopisecot Ami Bue }e
zapi{e deka gradot e mnogu ~ist i potonat vo rasko{no zelenilo, so okolu
4000 do 5000 ìteli. ]e go zabeleì i rasko{niot (nedovr{en) saraj i tvr-
dina Bal Tepe {to se izvi{uva nad gradot. (1)
Balkanskite vojni i Prvata svetska vojna }e ostavat te{ki posledici
vrz gradot i negovite ìteli, kako vpro~em i vrz situacijata vo celokupna
Makedonija. Prviot popis po vojnite, sproveden vo 1921 godina, upatuva na
slednava situacija: Tetovo broelo 15119 ìteli, od koi 7120 Makedonci,
6432 Turci, 1298 Albanci, a od ostanatite etnikumi imalo Srbi, Vlasi i
Romi. Vo gradot imalo 3214 ku}i so 3287 doma}instva. Deset godini podocna
(1931 g.) gradot ve}e broi 16359 ìteli, a vo 1935 godina naselenieto e zgo-
lemeno na 18631 ìtel (9566 Makedonci, 7715 Turci, 1500 Albanci i drugi).
Pokraj mehani~kiot priliv od okolnite sela, vo gradot se doseluvaat i se-
mejstva od drugi mesta od Makedonija, no i od Srbija, Rusija Tetovo izleglo
od vojnite vo mnogu te{ka ekonomska polo`ba. No, gradot mnogu brgu zakrep-
nuva blagodarenie, vo prv red, na nastojuvawata na samite tetovci, no i na
pomo{ta od dràvata. Pe~albarite, koi od tu|ina donele novi ìvotni na-
viki (2), i poimotnite tetovski semejstva vloùvaat kapital vo razvojot na
svojot grad, pri {to na raka im odat i prirodnite bogatstva so koi izobilu-
vaat Polog i [ara. Zanaet~istvoto, trgovijata, zemjodelstvoto i sto~arstvo-
to bile glavnata potpora na gradot. Zanaet~iite bile locirani, vo najgolem
broj, vo Gorna ~ar{ija, vo centarot na gradot nare~en Bunar i na Maslarski-
ot pazar. No, i industrijata ne bila zapostavena, naprotiv se pravelo s# taa
da se razviva {to e mo`no pobrgu. Vo Tetovo, u{te od 1906 godina, rabotela
melnicata Polog, potoa imalo i fabrika za gajtani (od 1908 godina), vo
1924 godina e izgradena prvata koàrska rabotilnica {to ja koristela si-
lata na Pena, a vo prvata polovina od dvaesettite godini prorabotela i
prvata hidrocentrala na Pena, ~ija izgradba ja ovozmoìlo Tetovskoto
industrisko akcionersko dru{tvo (TIAD). Vakviot stopanski napredok }e
ovozmoì i razvoj na ostanatite op{testveni dejnosti, pa taka vo 1920 godi-
na }e bide otvorena prvata gradska bolnica (vo Tetovo, u{te vo osumdeset-
tite godini od 19 vek rabotat pogolem broj diplomirani lekari i farmacev-
I. Petru{eva, Tetoo na{e ka mau Pariz, Kinopis 27(15), s.21-34, 2003 23
Kinopis27copy.PMD 23 16-07-03, 22:29

Jo{ko
Boìnovski
(vtor, od levo na
desno)
ti, me|u koi e i Aleksandar Parli}, prviot diplomiran farmacevt vo Make-

donija), vo gradot rabotat pove}e u~ili{ta (osnovni, gimnazija, niò zem-
jodelsko u~ili{te, zanaet~isko ve~erno u~ili{te, ènsko zanaet~isko u~i-
li{te, trgovsko u~ili{te itn.). Se investira vo gradskata infrastruktura,
se investira vo sportot, se investira vo kulturata Vo periodot me|u dvete
svetski vojni se otvoraat biblioteki i ~italnici, vo gradot rabotat pove}e
muzi~ki grupi (brojni orkestri i horovi od koi najzna~aen e me{aniot hor
Bini~ki, a vo Tetovo se locirani i tvore~kite po~etoci na poznatiot make-
donski kompozitor, akademik Todor Skalovski), vo gradot i okolinata rabo-
ti i tetovskiot amaterski teatar, izleguvaat i nekolku vesnici od koi naj-
dolgo opstanuva nedelniot informativno-prosvetno stopanski list Glas
Pologa (se pojavuva vo 1933 godina i izleguva celi osum godini; sopstvenik
i glaven urednik bil harizmati~niot Kuzman Najdenovski, koj bil inicija-
tor na brojni zna~ajni kulturni nastani vo gradot). Vo ovoj kontekst }e go
spomneme i podocne`niot poznat ùrnalist i filmski i televiziski rabot-
nik Viktor A}imovi}, koj kako revolucioner poznat po toa {to bil vo posto-
jan sudir so toga{nata vlast, vo periodot me|u dvete svetski vojni, go izda-
va vesnikot Ju`ni pregled (izlegol samo eden broj bidej}i cenzurata go
zabranila), a paralelno sorabotuva i vo drugi izdanija {irum Kralstvoto
Jugoslavija. Vo popularizacijata na ovoj region, zna~ajna zasluga ima i ùr-
nalistot Boro Josifovski, ~ii statii, od 1930 godina pa natamu, se sre}a-
vaat vo vesnicite: Vardar, Vreme, Pravda, Politika i drugi. Vo prva-
ta polovina od triesettite godini, Tetovo dobiva i dve kina: vo 1932 godina
se otvora kinoto Balkan, a vo 1935 kinoto Le{kovi}. Gradot pod Bal Tepe
s# pove}e dobival urban izgled i vo nego, s# pove}e, se ~uvstvuvala gradska
atmosfera. I ne slu~ajno tetovci velele: Tetoo na{e ka mau Pariz (Tetovo
na{e kako mal Pariz). (3)
***
Prvite filmski proekcii vo Tetovo, barem spored se}avawata na sta-

rite tetovci, se odràle po Prvata svetska vojna, odnosno vo 1919 godina i
toa vo bav~ata na farmacevtot Aleksandar Parli}, koja se nao|ala vo maalo-
Kinopis27copy.PMD 24 16-07-03, 22:29

to Jakov~ea ê{ma. Vo istata godina, Kuzman Najdenovski formiral akcio-
nersko dru{tvo, koe nabavilo kompleten kinoproektor. (4) Imaj}i predvid
deka tetovskata inteligencija (a vo nejzinite prvi redovi bile i Aleksan-
dar Parli}, i Kuzman Najdenovski) mnogu intenzivno rabotela na kulturnoto
izdignuvawe na ìtelite od tetovskiot kraj, moè da se pretpostavi deka
proektorot {to go nabavilo spomnatoto akcionersko dru{tvo bil postaven
vo kinobav~ata na Parli}. Proektorot rabotel, najverojatno, na gazolin bi-
dej}i vo toa vreme Tetovo ne bilo elektrificirano. Postoi u{te eden poda-
tok {to go privlekuva na{eto vnimanie. Imeno, po~nuvaj}i od 19 mart 1922
godina pa s# do 1928 godina, Tetovskoto industrisko akcionersko dru{tvo
(TIAD) svoite sobiri gi odrùvalo vo t.n. Bioskop-bar (nekade se sre}ava
kako Bioskop BAR). (5) Od dosega{niot uvid vo dokumentacijata (arhivska,
pres-klipinzi ili se}avawa) ne moè da se definira dali stanuva zbor za
nekoj drug objekt/kafeana kade {to se odrùvale filmskite proekcii ili,
pak, sednicite na TIAD se odrùvale vo kafeanata/bav~a na Parli}. Vo se-
koj slu~aj, moè da se zaklu~i deka Tetovo, vo pogled na kinoprikaùva~kata Mateja Ristoski
dejnost, ne zaostanuvalo mnogu zad ostanatite gradovi vo Makedonija (Bito- so striko mu vo
la, Skopje, Veles, Kumanovo), so ogled na toa {to ekonomskata situacija vo Detroit
ovoj polo{ki grad, po Prvata svetska voj-
na, bila mnogu pote{ka od ostanatite
spomnati gradovi. Ova samo potvrduva
deka tetovci imale golema èlba, no i
umeewe, kako da go fatat priklu~okot so
novoto vreme. Vo 1932 godina e otvoreno
prvoto postojano kino vo Tetovo kinoto
Balkan.
***
Na 15 mart 1932 godina banot na

Vardarska banovina, @ivoin Lazi}, vrz
baza na komisiski izve{taj, ~lenot 42 od
Zakonot za du}ani, ~lenot 42 od Zakonot za
banska uprava i Zakonot za taksi, izdava
re{enie pod broj 2871 so koe se odobruva
rabotata na kinoto Balkan na sopstveni-
kot Mate Risti} (Mateja Ristoski). Re{e-
nieto im e vra~eno na sopstvenikot, na In-
spekcijata na trudot i na Zanaet~iskata
komora vo Belgrad. Kinoto e locirano vo
strogiot centar na Tetovo vo ulicata
Princ \or|e broj 9. Na 22 april istata
godina e izdaden Oglas za objavuvawe na
rabotata na ova kino, a eden mesec podoc-
na (na 16 maj) Tetovskiot prvostepen sud,
so izvestuvawe broj 8509, ja potvrduva pos-
tapkata za kinoto Balkan. Pokraj sopstve-
nikot Ristoski, vo dokumentacijata e naz-
na~en i stru~niot rakovoditel @ivoin To-
ti}, kinoaparater. (6)
Koj bil Mateja Ristoski?
Mojot tatko Mateja Ristoski be{e
roden vo Gostivar, vo 1892 godina. Rodite-
li mu bile Risto Maksimovski od Gostivar
Kinopis27copy.PMD 25 16-07-03, 22:30

i Mara Maksimovska od Tetovo. Tatko mu Risto po zanaet bil bojaxija i cel
raboten vek se zanimaval so taa rabota. Tatko mi zavr{uva osnovno obra-
zovanie vo Gostivar, a potoa mu pomaga na tatka si vo bojaxiskata rabotil-
nica. Pod vlijanie na svojot striko, koj ìveel vo Amerika kako pe~albar,
tatko mi na 19-godi{na vozrast (vo 1911 godina) zaminal za Amerika, vo De-
troit. (7)
Golem broj lu|e od Tetovo se nao|ale na pe~alba vo razni zemji i te-
tovci imale obi~aj pe~albarite da gi imenuvaat spored zemjite vo koi se
nao|ale. Taka imalo skenderlii (onie {to se na pe~alba vo Egipet), rumun-
lii (vo Romanija), stambolii (vo Istanbul), a onie vo Amerika gi narekuvale
amerikanlii. Mateja Ristoski im pripa|al na ovie poslednite. (8)
Se ~ini deka zaminuvaweto za Amerika bilo presudno vo ìvotot na
Mateja Ristoski. Toj vo Amerika }e pomine vkupno 24 godini od svojot ìvot,
so povremeni podolgi i pokusi prestoi vo Makedonija. Vo Detroit najnapred
rabotel kako rabotnik vo avtomobilskata industrija, no {tedej}i uspeal da
stane sopstvenik na dragstor i da raboti kako trgovec. So dobra za{teda se
Mateja Ristoski vra}a vo Gostivar kon krajot na dvaesettite godini, se èni so An|a Ristos-
pred svojot ka, mominsko Boìnoska od Tetovo i na 10 avgust 1928 godina im se ra|a naj-
du}an vo staroto dete sinot Risto. Soprugata An|a poteknuvala od poznato tetovsko
Detroit trgovsko semejstvo. Imala pomlad brat Jovan/Jo{ko Boìnoski (roden vo Te-
tovo vo 1912 godina), po za-
naet stolar, koj podocna }e
stane najblizok sorabotnik
na Mateja vo rabotata so ki-
noto. U{te edna rodninska
vrska }e go vrze Mateja so
kinoto: Jovan Atanasovski
bil poznat tetovski renti-
er, koj vo po~etokot na trie-
settite godini, vo centarot
na Tetovo, izgradil ubava
semejna ku}a so dodaten
stanben i deloven prostor
vo dvorot. Jovan i Mateja
bile baxanaci, èneti za
dve prvi bratu~etki.
Tatko mi skoro vra-
ten od Amerika i bez nekoe
opredeleno zanimawe se
soglasil za{tedenite pari
da gi vloì vo kino, ne{to
{to nemu ne mu bilo nepoz-
nato zatoa {to vo Amerika
kinoto bilo hit. Zna~i, mo-
tivacijata na tatko mi da se
zafati so kinoto bila
ne{to da se raboti! Golemo
vlijanie za ovaa odluka
imal bliskiot rodnina na
majka mi Kuzman Najdenoski,
idniot izdava~ na vesnikot
Glas Pologa. Za ovaa ideja
se zainteresiral i baxana-
kot Jovan Atanasovski i bi-
Kinopis27copy.PMD 26 16-07-03, 22:30

dej}i ve}e imal izgraden objekt {to moèl da se adaptira za kino (poradi
ednostavnosta na objektot, moè da se pretpostavi deka prvobitnata negova
namena bila za magacin ili za nekakva rabotilnica) dogovorot padnal.
Tatko mi vloìl vo opremuvaweto na kinoto (kupil kinoproektor, ozvu~u-
vawe, neophodni instalacii, mebel), a Jovan go dal ednostavniot (so ra-
men pod) prizemen objekt vo kompleksot na negovata semejna ku}a. Vo po~e-
tokot na 1932 godina nie se selime od Gostivar vo Tetovo. Se smestuvame vo
dvornata ku}a na Atanasovski. Se se}avam, koga be{e leto, kaj nas doa|aa pri-
jateli i rodnini i od dvorot, niz otvorenite vrati na kinoto, gi gledavme
filmovite. (9)
Kinoto Balkan imalo foaje, biletarnica, kinokabina nad biletar-
nicata i interpolirana vo visina na salata, kinosala, sanitarni jazli, pri-
ra~ni magacini, a do objektot bila izgradena mala baraka vo koja se nao|al
transformatorot. Dimenziite na kinoto bile 80 m dolìna i 30 m {irina.
Kinosalata imala okolu 370 sedi{ta, i toa: napred 10 reda klupi, potoa ne-
kolku reda stol~iwa povrzani so letvi me|u niv za da ne se mrdaat i najod-
zadi 22 masi so po 3 stol~iwa. Zna~i, toa ne be{e moderna kinosala, nema{e
nitu balkoni, nitu loì, nitu fiksni sedi{ta, a i podot nema{e odreden
pad za podobro gledawe, se se}ava denes arhitekt Ristoski. [to se odnesuva
do kinokabinata, vo nea se vleguvalo po posebni skalila od dvorot. Imala
dimenzii od okolu 3h4 metri. Pokraj kinoproektorot, vo kabinata imalo
masa za premotuvawe i metalen {ifower (kako za{tita od poàri) vo koj se
~uvale filmskite rolni. Vo kabinata imalo i druga instalacija, kako na
primer reostatite za svetloto vo salata (zatemnuvawe i ottemnuvawe). Se
rabotelo so 110 volti (strujata od 220 volti, preku transformatorot, e pret-
vorana vo 110 volti). So ovaa voltaà rabotele i kinoproektorot i svetlo-
to vo celokupniot kinoobjekt. Salata bila ozvu~ena so nekolku zvu~nici,
koi bile postaveni zad ekranot, vo prostorot me|u ekranot i yidot od osta-
vata/magacin i sanitarniot jazol. I foajeto bilo ozvu~eno pred po~eto-
kot na proekciite i vo pauzite se pu{tala moderna muzika, a dodeka traela
proekcijata i ottamu moèl da se slu{a dijalogot ili muzikata od filmot.
Kinoproektorot so marka Erneman 2 so Cajs Ikonova optika bil nabaven od
Germanija so posredni{tvo na belgradska firma, koja se zanimavala so uvoz
na takva oprema. Ovoj proektor ima{e i edna zna~ajna pogodnost za edno ton-
kino kakvo {to be{e na{eto zvukot moè{e da se {teluva. A za svet-
losniot izvor toa e druga prikazna. Proektorot koriste{e jagleni ele-
ktrodi. Toa be{e potro{en materijal i redovno gi nabavuvavme od eden
skopski du}an. Za celo vreme na proekcijata mora{e da se vnimava na rasto-
janieto me|u kalemite za da se dobie maksimalna svetlina. Na sekoi deseti-
na minuti treba{e da se pogledne niz zatemnetoto prozor~e (svetlinata
be{e mnogu jaka) i da se vidi kakva e situacijata so elektrodite. Malku }e
gi dotera{, a tie se tro{at i na kraj gi frla{, ja komentira rabotata na ki-
noproektorot g-n Risto Ristoski. Zaedno so proektorot bila nabavena i
oprema za ozvu~uvawe i osvetluvawe na salata. Seto ova Mateja Ristoski go
realiziral so stru~na konsultacija na @ivoin Toti}, kinoaparater od Les-
kovac, koj rabotel vo ova kino s# do 1936 godina, koga Jo{ko Boìnoski po-
loìl majstorski ispit za kinoaparater i celosno ja prezel obvrskata oko-
lu tehni~kata rabota na kinoto. Toti} potoa zaminal od Tetovo. (10)
Kinoto rabotelo sekojdnevno, so toa {to vo delni~en den imalo samo
ve~erna proekcija, a vo nedelite imalo po dve proekcii matine i ve~erna.
Po~etokot na kinoproekciite zavisel od godi{noto vreme: zime od 19 ~asot,
a lete od 20 ~asot. Matineata imale standarden po~etok vo 10 ~asot pret-
pladne. Cenata na kinobiletite se dvièla od 1 do 2 dinari: 1 dinar za klu-
pite, 1,5 za stol~iwata i najskapi bile masite, po 2 dinara.
Kinopis27copy.PMD 27 16-07-03, 22:30

Bidej}i vo kinoto imalo eden proektor, pri menuvaweto na filmskite
rolni se pravele mali pauzi (3 do 4 minuti). No, nekoga{ pauzite traele i
ne{to podolgo, osobeno za prazni~nite denovi, koga posetitelite sakale da
se oblaàt so slatkite {to gi posluùvale sopstvenicite od bliskata slat-
karnica ili, pak, da se napijat klakeri od sosedniot du}an. Zna~i, kinoto
nemalo sopstveno bife.
Poradi ote`natite transportni vrski eden film se prikaùval edna
sedmica. Filmovite gi nabavuvavme naj~esto od Belgrad kade {to ima{e ne-
kolku firmi {to se zanimavaa so distribucija na filmovi. Sekoj distribu-
ter, pred da nastapi novata godina, dostavuva{e katalozi za novite filmovi
i nie vr{evme izbor na filmovi. Zna~i, nie go znaevme repertoarot za cela
edna godina. Ova ni ja olesnuva{e rabotata okolu propagandata. [to se od-
nesuva, pak, do komponiraweto na filmskite pretstavi, toa zavise{e od toa
dali e obi~en ili prazni~en den. Vo obi~nite denovi na po~etokot prika-
ùvavme AKTUELNOSTI (naj~esto ùrnali na Foks) i potoa igran film,
dodeka za prazni~nite denovi imavme dupla programa: najnapred BURLESKA,
potoa eden ubav film i najodzadi AKTUELNOSTI. @urnalite, bidej}i bea
stranski (na{i nema{e) bea prevedeni na srpski i traeja nekade do deseti-
na minuti. Se se}avam, na primer, za Veligden: prikaùvavme eden film za
Isusovoto voskresenie. Biletite bea rasprodadeni so denovi odnapred. Do-
a|aa najmnogu srednove~ni i stari lu|e. @enite, koga gi gledaa scenite koga
Isus go nosi krstot, ne sedea tuku kle~ea na du{emeto i se krstea. Ova mi
ostanalo dlaboko vo se}avawata. (11)
Inaku, repertoarot na kinoto Balkan bil standarden ona {to bi-
lo uvezuvano i prikaùvano vo ostanatite mesta na Kralstvoto Jugoslavija.
Za repertoarot povremeno izvestuva i tetovskiot vesnik Glas Pologa, pa
taka moème da izdvoime nekolku filmovi {to go predizvikale qubopit-
stvoto na tetovci: VO ZNAKOT NA QUBOVTA (so Dik Pauel), BENGALI, [PAN-
SKA ROMANSA, KRSTONOSNI VOJNI, PRERIJATA VO PLAMEN, VIVA VILA, MO-
DERNI VREMIWA (so âplin), TARZAN (so Vajsmiler), GROFICA VALEVSKA
(so Greta Garbo), TAJNATA NA ZLATNIOT RUDNIK, KRIK NA SVETOT itn. (12)
[to se odnesuva do propagiraweto na repertoarot toa naj~esto bilo po
pat na plakatirawe. Lu|eto od kinoto iscrtuvale golemi plakati i gi pos-
tavale na najprometnite mesta vo gradot. Pe~atele i letoci, a od original-
nite plakati i fotosi {to gi dobivale od distributerite oblikuvale gole-
mi panoa {to bile postaveni vo foajeto na kinoto. Na edno od panoata se
najavuval i naredniot film. [to se odnesuva do vesnicite, tie sami se in-
teresiraa za repertoarot i go objavuvaa. Inaku, ne praktikuvavme t.n. ìva
reklama, no mora da priznam deka vesta za pristignuvawe na nov film
molskavi~no se {ire{e niz ~ar{ijata. Imeno, za sekoj film {to }e dojde{e
pravevme probna proekcija vo potesen krug na koja obi~no ima{e i po nekoj
pretstavnik od vlasta. Tie proekcii po pravilo bea nautro. Eden ~as po vak-
vite proekcii vo ~ar{ijata ve}e se znae{e kakov film }e ima. Poìva rek-
lama od ova zdravje! (13)
Kinoto prete`no go posetuvale ~ar{iski lu|e (poimotni zanaet~ii,
trgovci) i inteligencijata. Tie doa|ale na ve~ernite pretstavi, i toa fa-
milijarno. Vo Tetovo imalo pogolem broj dràvni slu`benici i tie doa|ale
samo za da gi vidat AKTUELNOSTITE i potoa zaminuvale. Znaete, Tetovo
be{e patrijarhalen grad, ne moè{e da se zamisli devojka sama da pojde vo
kino. Ili, pak, so mom~e! Moè{e, eventualno, so nekoja drugarka, no so mno-
gu molewa i kumewa. Za u~enicite be{e strogo zabraneto sami da odat vo
kino na ve~ernite proekcii. Za nas se organiziraa specijalni proekcii od-
napred dogovoreni so upravite na toga{nite u~ili{ta. Obi~no tie proek-
cii se odrùvaa vo 14 ~asot. Zavisno od interesot, ima{e edna ili pove}e
Kinopis27copy.PMD 28 16-07-03, 22:30

proekcii. Be{e voobi~aeno na ve~ernite proekcii vo kinoto da ima po ne-
koj deùren profesor, isto kako i za deùraweto na korzoto. ]e dojde{e 19
~asot, }e se pojave{e na korzoto li~no direktorot na gimnazijata i nie
magla, da n# nema! (14)
Povozrasnite posetiteli (zna~i, onie {to gi posetuvale ve~ernite
proekcii) bile prikloneti kon filmskite drami, istoriskite spektakli i
za niv vistinski yvezdi bile: Marlen Ditrih, Mi{el Morgan, @an Gaben,
[arl Boaje, Greta Garbo, Klark Gebl, Vivien Li, Ramon Novaro, dodeka, pak,
pomladite gi sakale vesternot, komedijata, avanturisti~kiot film i nivni
milenici bile Gari Kuper, Xoni Vajsmiler, âplin, Stan i Olio. Kako i vo
drugite mesta, taka i mladite tetovci sakale da se fotografiraat imiti-
raj}i gi svoite filmski milenici. Eden od tie mladi bil i Jo{ko Boìnos-
ki, koj, rabotej}i vo kinoto, imal najgolema mo`nost da gi prostudira odne-
suvaweto i pozite na golemite yvezdi i da gi imitira pred fotografskiot
aparat.
Vo kontekst na filmskoto prikaùvawe, vo ovaa prigoda, }e izdvoime
tri nastani {to go zasluùvaat na{eto vnimanie. Prviot se odnesuva na or-
ganiziraweto na namensko-zdravstvena filmska programa. Imeno, vo maj
1936 godina, vo kinoto Balkan bile odràni nekolku proekcii na kultur-
no-prosvetniot film MALARIJA, vo proizvodstvo na firmata Bayer. Pritoa
pretstavnikot na ovaa firma, Ozren Stojanovi}, odràl i prigodni preda-
vawa za ovaa, vo toa vreme, opaka bolest. Bile odràni 4 proekcii so vkup-
no 3000 posetiteli. (15) Ostanatite dva nastani se obvieni so senzaciona-
lizam. Od 24 do 28 mart 1937 godina, kinoto Balkan prvo vo Vardarska ba-
novina go prikaàlo najnoviot izum na filmskata industrija audiosko-
pikot. Tridimenzionalniot filmski materijal se prikaùval kako dodatok
na redovniot igran film NO] VO OPERATA. Dvobojnite o~ila se nabavuvale
na kinobiletarnicata po cena od 1 dinar. (16) Od distributerite audiosko-
pikot ni be{e prepora~an kako ~udo. Zaedno so filmot dobivme i eden san-
dak so kni`ni o~ila vo dve boi (na ednoto oko vo crvena, a na drugoto vo
sina boja). Bez o~ila ne moè{e da se gleda s# be{e zamateno. A koga }e se
stavat o~ilata, odedna{ se nao|a{ vo sredi{te na dejstvieto. Materijalot
ne be{e klasi~en film, tuku be{e sostaven od pove}e raznovidni inserti,
koi ovozmoùvaa najdobro da se po~uvstvuva tridimenzionalnosta. Se se}a-
vam, ima{e insert so eden violinist so gudalo na ~ij kraj se nao|a{e edno
malo gluv~e. I koga violinistot }e go ispruè{e gudaloto, gluv~eto vle-
guva{e vo salata. Be{e vistinska senzacija! (17)
Podolgata reportaà za vtorata senzacija {to se slu~ila vo kinoto
Balkan, belgradsko Vreme (od 21 januari 1941 godina) ja zapo~nuva vaka:
Od v~era Tetovo ìvee vo nesekojdnevna vozbuda: golemata senzacija ja pred-
izvika vesta deka poznatiot amerikanski harmonika{ i glumec Bora Miw-
evi}-Tetovec nastapuva vo igraniot film CIGANÊ {to denovive se prika-
ùva vo tetovskoto kino Balkan. Reka tetovci so denovi go opsednuvale
kinoto za da go vidat svojot popularen sogra|anin. Me|u posetitelite bila i
majkata na Boro i negovite bliski rodnini i prijateli. Tetovci bile gordi
{to nivniot zemjak stanal del od golemiot Holivud.
A tetovci bile gordi i zatoa {to kinoprikaùva~kata dejnost vo niv-
niot grad davala zna~aen pridones kon urbaniot ambient. So pofalbi za
kinorepertoarot i za dobrata reklama i organizacija se pojavile pove}e ko-
mentari vo vesnikot Glas Pologa potpi{ani od Milica Buàn, Aqirahmi
Ru{idovi} i drugi. No, Boro Josifovski, dopisnik na skopskiot vesnik Var-
dar od Tetovo, }e ja zabeleì i drugata strana, onaa grdata nered vo ho-
lot i vo samata kinosala, dovikuvawa i svirkawe, nepristojno odnesuvawe
na pomladiot (ma{kiot) del od publikata, a ponekoga{ vo salata }e se po-
Kinopis27copy.PMD 29 16-07-03, 22:30

javel duri i po nekoj pes Pa sepak, site komentatori se soglasuvale deka
proekcijata bila besprekorna.
***
Kinoto Balkan vo prvite tri godini rabotelo rentabilno, no ve}e

vo prvata polovina od 1935 godina se ~uvstvuva odredena kriza. Pa taka, vo
Glas Pologa od 22 juni 1935 godina }e se pojavi informacija deka Mateja
Ristoski go napu{ta kinoto, pred s# poradi previsokiot danok. Ovaa {peku-
lacija }e ja porekne samiot Ristoski vo odgovorot {to }e bide objaven vo
naredniot broj od istiot vesnik (29 juni 1935 godina). Vo sekoj slu~aj, fakt
e deka kinoto nema da raboti vo letnite meseci (juli i avgust), a Glas Po-
loga od 31 avgust istata godina }e ja objavi slednava vest: Po dvomese~na
pauza, ton-kinoto Balkan vo Tetovo ja prodolùva svojata rabota na 5 sep-
temvri so prekrasniot film ESKIMO. Izgleda deka upravata na kinoto za
narednata sezona odbrala i rezervirala najubavi i najdobri filmovi.
Jo{ko Na 23 oktomvri 1935 godina e otvoreno vtoroto postojano kino vo Te-
Boìnoski tovo kinoto Le{kovi}. Toa bilo moderno kino so 460 sedi{ta
(parter, balkon i 4 loì). (18) Kinoto bilo locirano na ulica
Princeza Jelena (do semejnata ku}a na familijata Le{kovi}), no
se vleguvalo od malata uli~ka Kosan~i}eva. Toa be{e moderno
kino, gi ima{e site preduslovi {to se neophodni za edna kulturna
institucija. No, na semejstvoto Le{kovi} mu se slu~i golema trage-
dija edno po drugo po~inaa dvata sina na stariot Le{ko, pa so
kinoto rakovodea nivnite bliski rodnini Savo Noneski i Boris
Petroski. (19)
Pojavata na ova vtoro kino ja podelilo publikata. Vo grad so
ìteli ~ija{to brojka se dvièla me|u 14000 i 15000 dve kina
bile premnogu, osobeno dokolku se znae deka kinoposetitelite
bile broeni. I dvete kina rabotat na rabot od rentabilnosta. Vo
edna takva situacija, Mateja Ristoski, vo 1938 godina, povtorno za-
minuva za Amerika, tamu go zateknuva Vtorata svetska vojna i vo Ma-
kedonija se vra}a po vojnata, vo 1946, so prviot brod {to otplovil
od Amerika za Jugoslavija. Vo kinoto ostanuva da raboti Jo{ko Bo-
ìnoski, koj poleka go voveduva vo rabotata postariot sin na Mate-
ja, idniot arhitekt Risto. Prvo vujko mi mi dozvoluva{e da pu{tam muzika,
potoa da gi premotuvam rolnite i na krajot se obu~iv da rabotam i so kino-
proektorot. Vo 1942 godina se slu~i moeto prvo kr{tavawe kako kinoapa-
rater go pu{tav filmot ROBIN HUD. (20)
Vo tekot na Vtorata svetska vojna, Tetovo pa|a vo okupaciskata zona na
fa{isti~ka Italija. Gradot go rakovodi albanska fa{isti~ka administra-
cija. Se vr{at represalii, pritisoci pod zakana na egzekucii Jo{ko Boì-
noski, za da go so~uva ìvotot na semejstvoto, potpi{uva deka kinoto go pre-
dava na drugi sopstvenici. Pa taka, Okoliskiot sud vo Tetovo, so Re{enie
broj 1308 od 12 septemvri 1941 godina, go potvrduva Dogovorot od 26 avgust
1941 godina so koj e kupen inventarot na kinoto Balkan. Novite sopstve-
nici go pla}aat inventarot kako {to sleduva: Daut Imeri dava 13.450 al-
banski leka, ]amil Iqazi dal 7.000 leka i Jaja Seqmani dal 1.550 albanski
leka. (21) Toa bea sme{no mali pari za otkup na inventarot na kinoto. Toa
be{e samo forma za da se prigrabi ne{to {to ne e nivna sopstvenost. No,
vujko mi moral da se soglasi zatoa {to, vo toa vreme, moè{e temninata site
nas da n# progolta. Inaku, nie prodolìvme da rabotime vo kinoto. Vujko mi
be{e celo vreme vo kinoto, a jas s# po~esto ja izvr{uvav kinoaparaterskata
Kinopis27copy.PMD 30 16-07-03, 22:30

rabota. Vo kinoto navra}a{e samo Daut Imeri, inaku po zanimawe {ofer.
Ostanatite dvajca nikoga{ ne gi vidovme. Jaja Seqmani se zanimava{e so
politika i mu be{e pomo{nik na zloglasniot Xemo (po vojnata Jaja i nego-
voto semejstvo se egzekutirani kako narodni neprijateli). I protiv ]amil
Iqazi, po vojnata, se vode{e postapka, no toj nekako se izvle~e i, zaedno so
Daut Imeri, se iseli za Turcija. (22)
Po osloboduvaweto, na 25 noemvri 1945 godina, Mateja Ristoski (pre-
ku svojot opolnomo{nik Jo{ko Boìnoski) se obra}a do Ministerstvoto za
industrija so molba da mu se odobri prodolùvawe na rabotata na kinoto
Balkan, pri {to gi podnesuva site neophodni dokumenti. (23) Dozvolata e
izdadena, a nabrgu potoa i Mateja Ristoski se vra}a od Amerika. Vo kinoto
na biletarnicata po~nuva da raboti i soprugata na Jo{ko Boìnoski. No,
situacijata se komplicira koga na 14 avgust 1946 godina Daut Imeri i ]amil
Iqazi upatuvaat molba do Gradskiot naroden odbor vo Tetovo so koja molat
novata dràva da go primi nivniot podarok inventarot na kinoto Bal-
kan. Sleduva postapka za utvrduvawe na sopstvenosta. Tretinata, onaa na
Jaja Seqmani, koj vo me|uvreme e egzekutiran, e konfiskuvana, a ostanatiot Mateja
del od inventarot ostanuva vo sopstvenost na Ristoski. Kinoto raboti ne- Ristoski
prekinato. No, planskata komisija pri Pretsedatelstvoto na
vladata, vo sorabotka so Filmskata direkcija (FIDIMA) i
RASFILM, vr{i raspredelba na kinoinventarot niz Repub-
likata. Od tamu kade {to ima pove}e kinoproektori se pre-
raspredeluvaat onamu kade {to nema nitu eden. Proektorot
Erneman 2 od kinoto Balkan stanuva predmet na edna takva
preraspredelba. RASFILM predlaga proektorot da bide daden
vo Kriva Palanka bidej}i tamu nema nitu eden proektor, dode-
ka Mesniot sindikalen sovet od Skopje bara ovoj proektor da
bide postaven vo Domot na sindikatite ili, pak, vo Domot na
KUD Metalec. (24) Vo ovie aktivnosti e inkorporirano i Min-
isterstvoto za prosveta, vo ~ija nadle`nost e kinofikacijata
na zemjata kako edna od bazi~nite dejnosti vo prosvetuvaweto
na naselenieto. Ova Ministerstvo ja poddrùva idejata kino-
proektorot od tetovskoto kino Balkan da bide prerasprede-
leno vo Kriva Palanka. Pa taka, vo izve{tajot na Minister-
stvoto za prosveta za vtorata polovina od 1946 godina, ~ita-
me: Kinoto od Tetovo s# u{te ne e prefrleno vo Kriva Palan-
ka. Pri~inata e taa {to okolu nego se podigna sudski proces. Procesot e lik-
vidiran i preku Sekretarijatot na Okru`niot odbor e dojdeno vo vrska so
lice od Narodniot odbor vo Kriva Palanka, koe }e gi dogovori otkupot i
prenosot na kinoto. (25) I dodeka administrativno (bavno) se re{ava za ovoj
slu~aj, kinoto neprekinato raboti. Mateja Ristoski i Jo{ko Boìnoski, za-
edno so rakovoditelot na kinoto Le{kovi}, Sava Noneski, i so sopstveni-
kot na gostivarskoto kino Uranija, Zaharie Venoski, formiraat edno zaed-
ni~ko privatno kinoprikaùva~ko pretprijatie i so toa gi namaluvaat izda-
tocite za iznajmuvawe i reklamirawe na filmovite. Filmovite naj~esto se
pendluvaat (edna kopija od eden film se prikaùva vo trite kina so raz-
li~no vreme na po~etok na proekciite za da moàt rolnite da se prenesat
od edno do drugo mesto).
Vaka bilo do 1948 godina. Se se}avam, be{e toplo vreme od proletta
na 1948-ta. Vujko mi i jas bevme vo foajeto i crtavme plakati za narednite
filmovi.Naedna{ vleguvaat trojca i ni nareduvaat da go napu{time kinoto
oti toa e nacionalizirano i od toj moment toa e dràvno. Ni kaàa samo
deka primopredavaweto }e go izvr{i nekakva komisija. Tatko mi i vujko mi
nekolku pati baraa da vidat {to se slu~uva so taa komisija, no s# ostana
Kinopis27copy.PMD 31 16-07-03, 22:30

zaludno. (26) Na 28 april 1948 godina, pretsedatelot na Vladata na NRM, La-
zar Koli{evski, go potpi{uva Polnomo{noto (broj 41/48) so koe Sa{ko Za-
kovski, pretstavnik na op{testvenite pretprijatija od Tetovo, treba da go
prezeme kinoto Balkan od Tetovo. (27) Jas i ne{to podocna navra}av vo ki-
noto. Bea nabaveni novi proektori na Iskra, vo kinoto po~na da raboti i
gradskiot teatar i vo periodot 1951-1953 se izvr{ija nekoi adaptacii, se
izgradija grimiorni, a vo kinoto se vseli i upravata na Gradski kina Te-
tovo. Jas, ve}e kako student na arhitektura, napraviv i nekolku scenografii
za teatarski pretstavi, na primer za Zaedni~ki stan i za Makedonska kr-
vava svadba, ja zavr{uva svojata prikazna g-n Ristoski, arhitekt vo penzija.
[to da zaklu~ime na krajot? Kinoprikaùvaweto vo Tetovo, kako i vo
ostanatite mesta vo Makedonija, bilo usloveno so toga{nite ekonomski, op-
{testveni i istoriski okolnosti. No, imponiraat upornosta i èlbata na
Amerikanlii - tetovci da bidat vo ~ekor so vremeto i so dvièwata na kulturen plan vo
tetovski pogolemite makedonski gradovi. I pokraj nerentabilnoto rabotewe na te-
pe~albari vo tovskite kina, tie sepak opstojale za da pokaàt deka Tetovo navistina e
Amerika kako mal Pariz. Duhot na Ristoski, Boìnoski, Le{kovi}, Josifovski, Par-
(Mateja li}, Najdenoski i na mnogumina drugi e potvrda pove}e deka Tetovo odamna
Ristoski, vtor nastojuvalo da bide grad so site neophodni atributi. ❑
red, vo
sredina)
Bele{ki:
1. Enciklopedijsko-turisti~ki vodi~ Blago na
putevima Jugoslavije (Jugoslavija
publik, Beograd, 1983), str. 574.
2. Tetovskite pe~albari najmnogu odele
vo Amerika, Egipet, Romanija, Turcija,
no gi imalo i vo Sofija, Plovdiv,
Belgrad, Solun, Erusalim i vo drugi
mesta. Naj~esto bile pekari, mlekari,
gostilni~ari, gradinari i fizi~ki
rabotnici (Branislav Svetozarevi},
Tetovski spomenar 1919-1941,
Napredok Tetovo, 1999, str. 13 i
15).
3. Branislav Svetozarevi}, Tetovski
spomenar 1919-1941, Napredok
Tetovo, 1999 godina.
4. Isto, str. 133.
5. Arhiv na Makedonija, Podra~no
oddelenie Tetovo, fond broj 129
Tetovsko industrisko-akcionersko
dru{tvo (1922-1945), zapisnici i
pokani za sednicite na TIAD.
6. Arhiv na Makedonija, fond broj 165
Ministerstvo za industrija (1944-
1951).
7. Se}avawa na Risto Ristoski, sin na
Mateja Ristoski, Tetovo, 18 april
2003, zabeleàla Ilindenka
Petru{eva.
8. Branislav Svetozarevi}, Tetovski
spomenar 1919 1941, str.13
9. Se}avawa na Risto Ristoski, sin na
Mateja Ristoski, Tetovo, 18 april
2003, zabeleàla I.P.
Kinopis27copy.PMD 32 16-07-03, 22:30

10. Isto.
11. Isto.
12. Glas Pologa (1933-1941).
13. Se}avawa na Risto Ristoski, sin na Mateja Ristoski, Tetovo, 18 april 2003,
zabeleàla I.P.
14. Isto.
15. Glas Pologa, 23.05.1936/4, 165 4.
16. Glas Pologa, 27.03.1937/5,209 4.
17. Se}avawa na Risto Ristoski, Tetovo, 18 april 2003, zabeleàla I.P.
18. Vardar, 25.10.1935/608 6.
20. Isto.
21. Arhiv na Makedonija Podra~no oddelenie Tetovo, fond Gradski narodnooslo-
boditelen odbor, Tetovo (1944-1946).
23. Arhiv na Makedonija, fond broj 165 Ministerstvo za industrija (1944-1951).
24. Arhiv na Makedonija, fond broj 159 Pretsedatelstvo na vladata na NRM (1945-
1948); 1.159.15.31/312 325
25. Arhiv na Makedonija, fond broj 170 Ministerstvo za prosveta (1945- 1950);
1.170.5.3/46; 1.170.34.44/165; 1.170.34.44/167; 1.170.34.44/173; 1.170.35.6/114s
27. Arhiv na Makedonija Podra~no oddelenie Tetovo, fond Gradski naroden
odbor (1945-1948).
RÉSUMÉ: NOTRE TETOO COMME PETIT PARIS ( NOTES SUR LA SALLE DE PRO-
JECTION BALKAN QUI SE TROUVE DANS LA VILLE TETOVO SOUS LE MONT BAL-
TEPE
La ville de Tetovo se trouve au pied de la montagne Sara où est bâti le sérail de Baltepe. Avec
une population de 15000 habitants, après la Première guerre mondiale, la ville est sous-
développée économiquement et culturellement. Très vite la ville se développe grâce aux
efforts des habitants et à laide de létat. Les émigrants économiques et les riches habitants
investissent à la construction de la ville, bénéficiant aussi les avantages de la pleine de Polog
et de la montagne de Sara. La population dépasse vite le nombre de 16000 habitants. On
bâtit un centrale hydroélectrique sur la rivière de Pena, on construit des écoles, on améliore
linfrastructure, lagriculture, lindustrie, léducation, la culture, le sport. En 1920, est ouvert
le premier hôpital de la ville, à Tetovo travaille le premier pharmacien en Macédoine, Alek-
sandar Parlik. Dans les années entre les deux grandes guerres, la première bibliothèque est
ouverte, il y a plusieurs groupes pratiquant la musique, plusieurs churs dont le plus impor-
tant est le chur mixte Binicki. Tetovo est la ville où le fameux compositeur et académicien
Todor Skalovski fait ses débuts dans la musique. Dans la ville il y a un théâtre damateur,
quelques journaux, par exemple, Glas Pologa . Les années trente, Tetovo a déjà deux salles
de cinéma le Balkan et le Leskovis. A cause de son atmosphère urbaine, la ville de Tetovo
est nommée par ses habitants Petit Paris. La salle de cinéma Balkan, ouverte par Matea Ris-
toski (émigrant économique en Amérique), est installée en 1932 dans le bâtiment de Jovan
Atanasovski, rentier de la ville. Lopérateur de cinéma est Josko Bozinoski, le collaborateur le
plus proche de Matea Ristoski, qui mène la salle dans le temps où Matea est en Amérique.
Dans le métier de projecteur de cinéma est formé aussi Risto Ristoski, fils de Matea, qui
avant de partir en Amérique pour faire ses études, est déjà opérateur de cinéma dans la
salle de projection. La marque du projecteur est Erneman 2 avec une optique Cais Icon. La
salle de cinéma est installée au rez-de-chaussée, en dimensions de 80 x 30 mètres, avec
370 sièges (bancs, chaises et tables). Avant les projections et pendant les entractes on en-
tende une musique légère, on offre des petits gâteaux et des rafraîchissements. On achète
les films dans des maisons de distribution qui ont ses agences à Belgrade. Un film est proje-
té pendant une semaine, la salle travaille chaque jour ayant une projection par soir. Le di-
manche il y a aussi une projection de matinée et une de soirée. Pour les élèves on organise
des projections spéciales. La publicité se réalise par des affiches posées dans la ville, des
tracts, des panneaux daffichage exposés au foyer de la salle de projection et par des pan-
cartes et des photographies originales. Les stars les plus connues dans la ville sont Ramon
Nogaro, Jean Gabin, Charles Bayeux, Rudolf Valentino. Créa Garbo, Michelle Morgan, Clarke
Kinopis27copy.PMD 33 16-07-03, 22:30

Gable, Charles Chaplin, Marlene Dietrich, Sten et Oli, etc. Une sensation particulière pour
Tetovo dès mars 1937 est la projection dun collage de cinéma en technique de trois dimen-
sions dite Audioscopique et, dès janvier 1941, la projection du film américain Le Petit
Gitan où Boro Minevik, originaire de Tetovo, en a son rôle.
La salle de projection Balkan est très rentable les premières années de son existence, mais
après lapparition de la salle de projection Leskovik en 1935, les deux salles sont à la limite
de la rentabilité. La salle de projection Balkan est ouverte continuellement jusquà 1948,
quand la salle est nationalisée.
SUMMARY: OUR TETOO LIKE A LITTLE PARIS

(NOTES ON THE OLD CINEMA BALKAN IN THE CITY UNDER BALTEPE)
Tetovo, the town under the magic Shara Mountain, the town above which the once luxurious
Baltepe Caravansary, the town that came out of the First World War as economically and
culturally devastated region with merely 15.000 of population. But swiftly after that, the
town recovers thanks to the efforts made by the people from Tetovo themselves, of course,
with the help of the State. The people who worked abroad and the richer families in Tetovo
had invested in the development of their town having the natural treasures and resources
of Polog and Shara on their side, too. The population increases up to 16.000, the hydroelec-
tric facility on the Pena River is built, and in 1920 starts the work on the First Town Hospital
building (then, in Tetovo lived and worked the first graduated pharmacist in Macedonia
Aleksandar Parlic), and many other facilities, as the town infrastructure, agricultural and in-
dustrial facilities, as well as the educational, sport and cultural facilities and infrastructure.
In the period between the two World Wars, many libraries were opened; then, numerous
and various musical groups were formed in the area (numerous quires from such as the
mixed quire Binicki; also, the famous Macedonian composer, the well-known academic
Todor Skalovski made his musical beginnings in this town). Also, in Tetovo (and in the wider
town area) worked the Tetovo Amateur Theater, then the several magazines and newspa-
pers were founded, from which The Voice of Polog (Glas Pologa) endures the longest
period of time. In the 30s, Tetovo gets two permanent cinemas: Balkan and Leshkovic.
Because of the real urban atmosphere, the people of Tetovo used to say that their little town
is like small Paris Tetoo nashe ka mau Pariz.
The cinema Balkan was established by Matea Ristoski, who had worked in America for a
long period of time, so in 1932, he opened this cinema in the building of the known Tetovo
renter Jovan Atanasovski. The cinema-operator was, at first, Zhivoin Totic and after that
Josko Bozinoski, the closest Matea Ristoskis co-worker and the cinema manager in the pe-
riods while Mateas stays in America. Also, the Mateas son Risto Ristoski also was trained
in working with the cinema-projection equipment and he had managed the projections quite
often. The cine-projector was Erneman 2 with Zeis-Icon optics. The projection hall was at
the mezzanine level of the building, with dimensions 80x30 meters, and with 370 seats in
three levels (seating benches, chairs and tables with chairs). Before the projections and
while the projection breaks played the modern music and products as cakes and refresh-
ments were served (the famous clackers). The films were acquired from various world dis-
tributions that had their expositor offices in Belgrade. There was a repertoire of one film per
week with one projection daily, in the evening hours. In the Sundays there were matinee
projection, besides the usual evening projection. The advertisements were made by the
drawn or written advertisement boards through the city, by flyers and with the main board in
the cinema with original film posters and photos. Especially popular film stars were Ramon
Novarro, Jean Gabin, Charles Boer, Rudolf Valentino, Greta Garbo, Michelle Morgan, Clark
Gable, Chaplin, Marlene Dietrich, Stan and Olio and others. The special sensation in Tetovo
were the projections: at first in March 1937 of the three-dimensional film collage named as
Audioscopic and in the beginning of the January in 1941, the projection of the American film
GYPSY in which the Tetovo-born Hollywood star Boro Minjevic.
The Tetovo cinema Balkan were profitable in the first years of its existence, but with the
opening of the second cinema Leshkovic in 1935, both cinemas had existed at the edge of
the profitability. Still, the cinema Balkan had worked continuously until 1948, when its
nationalized by the new government after the Second World War.
Kinopis27copy.PMD 34 16-07-03, 22:30

PREDISTORIJA
UDK 791.43(091)
Kinopis 27(15), s.35-41, 2003
DONATA PEZENTI KOMPAWONI
MAGI^NITE KUTII (1)
n apravi dupka na
zatvoreniot pok-
riv od ku}ata, ili pak na drvenite kapaci na
prozorecot; napravi ja golema kolku {to e golema
dupkata na bureto za to~ewe vino. I, koga son~evata
svetlina }e pomine niz ovaa dupka, namesti ne{to ram-
no i svetlo, na primer platno, svetla drvena plo~a ili
sli~no, na rastojanie od dvaeset do trieset stapki od dup-
kata, i }e vidi{ kako na nea svetloto }e ima kru`na forma,
pa makar napravenata dupka da e i aglesta (Gijom De Sen Klod,
1290).
Principot na kamera opskura (Camera Obscura), lucid-
no i ednostavno objasnet vo ovie nekolku redovi pogore, e poznat
u{te od antikata. Ovoj fenomen e opi{an
u{te od strana na Aristotel, i natamu,
pome|u X i XIII vek od avtori kako
{to se Ibn Al Haitam Alhazen (Ibn
al Haitham Alhazen), Vitelo (Wite-
lo), Roxer Bekon (Roger Becon) i Xon
Pekam (John Peckham). Fenomenot
na kamera opskura dolgo vreme be-
{e koristen za nabquduvawe i pro-
u~uvawe na son~evite eklipsi: pr-
voto grafi~ko pretstavuvawe na
kamera opskura, na Rajner Gema Crte` na
Frizius (Reinerus Gemma Frizius), Xovani da
{to datira od 1544 godina, ja Fontana (1420)
35
Kinopis27copy.PMD 35 16-07-03, 22:30

prikaùva kamera opskura kako se koristi tokmu za ovaa namena. I tokmu
nekade od XV vek datira i nejzinata upotreba za otslikuvawe na realnosta
{to ja ìveeme, a nejzinata mo} vo toa vreme od mnogumina bila sme-
tana za magija par excellance. Vo eden negov poznat citat, Leonardo Da Vin~i
(Leonardo Da Vinci) pravi edna mnogu interesna paralela pome|u gradbata na
kamera opskura i na ~ove~koto oko, opi{uvaj}i go vidot na svetlinskite
objekti {to probivaat niz mal trkalezen otvor... vo mnogu temno opkruù-
vawe.
I mnogu drugi avtori, isto taka, go imaat odbeleàno ovoj fenomen so
ne pomalku entuzijasti~ki termini, ne kriej}i go svoeto voodu{evuvawe od
nego.
Taka, vo toa vreme, toa voodu{evuvawe od fenomenot na kamerata op-
skura go zgolemi i stimulira brojot na konkretnite eksperimenti povrzani,
pred s#, so tehni~kite aspekti i aparaturi okolu ovoj fenomen. Eden od
mnogute istraùva~i na kamera opskura, Daniel Barbaro (Daniel Barbaro),
ostavi vlijatelno svedo~ewe vo forma na esej namenet za slikarite,
skulptorite i arhitektite od toa vreme: vo kamerata opskura, veli toj
formite se pojavuvaat na hartijata tokmu onakvi kakvi {to se vo prirodata
i formite, i senkite, i boite i dvièwata; oblacite, trepereweto na
vodata, letot na pticite i site drugi ne{ta {to se vidlivi za ~ove~koto
oko (La pratica della perspettiva, 1559). Za da se postignat sakanite rezultati,
veli toj, treba samo da se sledat odredeni pravila. Ako sakate, veli toj, na
primer, da imate optimalen fokus na slikata, morate na otvorot od kame-
Crte` na
rata opskura da stavite staklo od o~ila na starec, i hartijata na koja{to
Xovani da
}e se otslikuva slikata da se namesti na edna to~no opredelena dale~ina
Fontana (1420)
od le}ata, i so pomo{ na variraweto na ja~inata na le}ata i dale~inata na
hartijata-ekran od istata, otslikanata forma
moè da se dovede do sakanata jasnost i ostri-
na. Ne{to pred ova, Xerolamo Kardano (Gerola-
mo Cardano) zabeleàl deka, so postavuvawe
na orbem e vitro najverojatno konveksna ili
bi-konveksna le}a nasproti otvorot, moè
da se postigne pogolema ostrina i jasnost na
slikata (De subtilitate, 1550).
Xovan Batista Dela Porta (Giovan Battis-
ta Della Porta), na kogo {to mu gi dolìme naju-
bavite i najkonkretni opisi na koristeweto na
kamera opskura vo toa vreme (1589), ja pred-
videl upotrebata na konkavnoto ogledalo, pos-
taveno na opredelen na~in, so cel da gi pro-
ektira slikite pogolemi i neinvertirani (Ma-
giae naturalis, 1558).
Vo godinite {to sleduvaat potoa, kame-
rata opskura bila prou~uvana od najpoznatite
i najzna~ajni nau~nici vo toa vreme. Me|u niv
i Johan Kepler (Johannes Kepler), koj, objasnu-
vaj}i go konkretno i detalno fiziolo{kiot
proces na gledaweto (na~inot na funkcioni-
rawe na okoto), egzaktno go definira i proce-
sot na sozdavaweto na slikite vo kamerata op-
skura, kako i vrskata me|u kamera opskura i
okoto (1604). Nemu mu ja dolìme, me|u drugo-
to, i postoeweto na mobilnata (portabl) ka-
mera opskura, so forma na {ator eden od
36 D. P. Kompawoni, Magi~nite kutii (1), Kinopis 27(15), s.35-41, 2003
Kinopis27copy.PMD 36 16-07-03, 22:30

Kamrae Opskura
(crte` od
nepoznat avtor,
XVIII vek)
D. P. Kompawoni, Magi~nite kutii (1), Kinopis 27(15), s.35-41, 2003 37
Kinopis27copy.PMD 37 16-07-03, 22:30

najkoristenite od mnogute
modeli i izvedbi na kame-
ra opskura. Pome|u site
niv, eden mal, no funkcio-
nalen model na vakvata ka-
mera, opi{an od strana na
Johan Kri{tof [turm (Jo-
hann Christoph Sturm) vo
1676 godina, be{e modelot
na kamera opskura {to,
poradi svojata prakti~nost,
dostigna najgolema popu-
larnost i upotreba so veko-
vi natamu, isto kako i u{te
edna druga magi~na kutija,
ito taka opi{ana od [turm
magi~nata lampa (later-
na magica/magic lantern).
Vo toa vreme, magi~-
nata lampa ve}e be{e poz-
nata, kreirana od strana na
Kristijan Hajgens (Christian
Huygens) vo 1659 godina.
Pretstavite izveduvani so
pomo{ na magi~nata lam-
pa predizvikuvaa voodu{e-
vuvawe na javnosta, a sami-
te izveduva~i bea opi{uva-
ni kako golemi vol{ebni-
ci {to gi dviàt senkite
po svoja volja, a bez pomo{
na demonite i \avolot (Pa-
ten /Patin/, 1674). Vo sekoj
slu~aj, nikakva magija ne
postoela vo toa. Aparatura-
ta bila opremena so svet-
losen izvor i sistem na le-
Naslovna strana }i koi, po opredelenata {ema na geometriskata optika, gi proektira slikite
od knigata na na bela osnova, niz razni providni stakla vo boja. Sekako, igrata so senki
Xovan Batista bila poznata u{te mnogu odamna (na obi~na sve}a ili sli~en izvor na svet-
Dela Porta za lina, vo temno opkruùvawe, senkite se proektirale na yid ili na kakov bi-
Kamera Opskura lo drug vid na ramna i svetlo oboena povr{ina), no efikasnosta i ednos-
(1589) tavnosta na konstrukcijata na magi~nata lampa ja napravi superiorna vo
odnos na koja bilo druga opti~ka naprava.
Vo 1664 godina, Tomas Valgen{tajn (Thomas Walgenstein) pokaàl deka
magi~nata lampa e odli~na aparatura i za zabava. Uspehot na magi~nata
lampa od toj moment natamu raste{e i se {ire{e so neverojatna brzina i
silina. Toj uspeh magi~nata lampa, pred s#, go dolì na mo`nosta da se
prikaè natprirodnoto, odnosno mo`nosta da se prikaè i ona {to go
nema vo realnosta navistina. Zatoa, ne e slu~ajno {to magi~nata lampa
bila narekuvana i lampa na stravot (1664). I isto taka, ne e slu~ajno {to,
re~isi eden vek podocna, tokmu ovie mo`nosti na magi~nata lampa gi ovoz-
moìja fantazmagoriite na na Filidor (Philidor) i Robertson (Robertson), pri-
donesuvaj}i za {irokata i dolgove~na popularnost na ovoj tip zabava.
Kinopis27copy.PMD 38 16-07-03, 22:30

Sepak, magi~nata lampa go zapo~na svojot ìvot kako opti~ka apara-
tura, i kako takva ja zadrà svojata nau~na vokacija. Taka, zaedno (paralel-
no) so kamerata opskura i drugite magi~ni kutii, stana neizbeèn i pos-
tojan element sred arsenalot na instrumenti vo nau~ni~kite kabineti na
XVII vek.
Podobrenite i pousovr{eni verzii na ovie magi~ni kutii, kako {to
e solarniot mikroskop (kreiran od Natanail Liberkun /Nathanael Lieber-
kühn/ vo 1739), instrument koj gi zgolemuva mikroskopskite objekti vo enor-
mna golemina, upotreba na koja prethodno ve}e ukaùval Johan Zan (Johann
Zahn).
Dostignuvaj}i go zenitot na svojata popularnost vo XIX vek, magi~-
nata lampa e na{iroko prifatena i dokaàna aparatura za zabava, no isto
taka i kako nezamenliv instrument vo naukata, i najposle, kako neverojatno
adekvaten i upotrebliv instrument za popularizacija na site ovie, pogore
spomnati, kategorii na ~ove~ka dejnost. Taka, na Kralskiot politehni~ki
institut otvoren vo London vo 1838 godina, mo`nostite na ovie proekcii
bile upotrebeni za po{iroka popularizacija i {irewe na naukata i nejzi-
nite rezultati vo javnosta, so {to e postignat golem uspeh. Ehoto na ovoj
uspeh se prenel i nadvor od granicite na Anglija, i nekolku decenii podoc-
na, vo 1872, Abe Moiwo (Abbé Moigno) ja otvora prvata od negovite Sali na
progresot.
Eksperimentite na Moiwo bea ovozmoèni, pred s#, od bitnite teh-
ni~ki inovacii {to re~isi celosno go transformiraa starata lampa-mega-
lograf i oboenite providni stakla. Vo 1821 godina, angliskiot opti~ar Fi-
lip Karpenter (Phillip Carpenter) go usovr{il procesot na duplirawe (kopi-
rawe) na staklenite slajdovi so pe~atewe; vo 1849 godina, amerikanskite
fotografi Vilhelm i Fridrih Langenhajm (Wilhelm and Friedrich Langenhe-
im) zapo~nale so proizvodstvo na fotografski slajdovi. Taka, industrijata
op{to, stanuva s# pobitna na poleto na svetlosnata proekcija. Umetnosta na
proekcijata (L'Art des projections) da go upotrebime naslovot na poznatata
teza na Moiwo go dostigna svoeto nivo na zrelost, i isto taka, go zapo~na
svojot neizbeèn pad...
***
Prilog 1: Xovani Da Fontana (Giovanni da Fontana) ja opi{uva

no}nata vizija za prepla{uvawe na publikata
Nekade okolu 1420 godina, se pojavuva rakopisot, na latinski naslo-

ven kako Bellicorum instrumentorum liber cum figuris delineatis et fictiis
literis conscriptus, najverojatno sostaven od Venecijanecot Xovani Da
Fontana (1395-1455), upaten i u~en i vo umetnosta i vo medicinata.
Priloènite crteì kon ovoj rakopis, pokraj prikazite na razli~ni
oru`ja i hidrauli~ni i mehani~ki napravi prikaùvaat i {emi na
dve misteriozni (magi~ni) lampi pridruèni so pi{uvani komen-
tari i zabele{ki. Prvata {ema prikaùva cilindri~na naprava, so
perforiran konusen oxak, pa malku nalikuva na magi~na lampa, no
opti~kiot sistem ne e prikaàn. Na (najverojatno providniot) yid na
lampata e nacrtana figura na |avol a zgolemenata slika na taa fi-
gura e nacrtana desno i nadvor od lampata, vo zgolemeni dimenzii i
vo fini detali. Vo ispisot pod figurata, na latinski, pi{uva: Appar-
entia nocturna ad terrorem videntium (No}na vizija za prepla{uvawe na
publikata).
Kinopis27copy.PMD 39 16-07-03, 22:30

Vtorata lampa e prikaàna so pove}e detali, i prikaùva tuba so pi-
ramidalna forma. Vidliv e i fitilot na lampata, a vnatre vo nea e
prikaàna figura na ~ovek (najverojatno nacrtana na vnatre{niot
yid od lampata). Vo ispisot na gorniot del od ovoj crte`, na latin-
ski, pi{uva: Luminarum nocturnum, quo nemo in Anglia uti potest prop-
ter mala quae cum illo faciunt latrones (No}nata svetlina, {to nikoj vo
Anglija ne smee da ja koristi, poradi |avolskata zloupotreba od stra-
na na nikakveci).
Iako misteriozni, zapisite na Xovani Da Fontana do den-denes os-
tanuvaat kako moèn dokaz za postoewe na magi~nite lampi duri i
pred Hajgens. Crteòt na prvata lampa, so svojata cilindri~na for-
ma mnogu potsetuva na voobi~enata forma na magi~nite lampi od toa
vreme. No, vo toj period, takvite lampi sigurno go budele interesot
na decata i naivnite, pa sledstveno i na sekakva nivna (zlo)upotreba.
Retkite i nejasni dokazi od toa vreme ukaùvaat na pove}e razli~ni
verzii i vremiwa na pojavuvawe na prethodnicite na magi~nata lam-
pa. Taka, ne moème so sigurnost da znaeme koja verzija na magi~na
lampa Xovani Da Fontana ja koristel za svoite no}ni vizii, no si-
gurno e deka taa e samo ~ekor od nea, do nam denes poznatata magi~-
nata lampa.
***
Prilog 2: Xovan Batista Dela Porta (Giovan Battista Della Porta) go

opi{uva mizanscenot preku sredstvata na kamerata
opskura
Filozof, nau~nik, pisatel, osnova~ na ekskluzivnata Akademija na

tajnite, i taka natamu, i {to e najbitno beleìt pretstavnik na
tradicijata na prirodnata magija (aktivniot del na prirodnata
filozofija {to nema nikakva vrska so satanizam ili crna magija),
Italijanecot od Neapol Xovan Batista Dela Porta (1535-1615),
ostanuva klu~na figura vo naukata na XVI vek. Negoviot nau~en prilog
od najgolema va`nost, leì vo otkrivaweto na nekoi prakti~ni pri-
meni vo optikata, me|u koi{to spa|a i kamerata opskura, koja, blago-
Kinopis27copy.PMD 40 16-07-03, 22:30

darenie na nego, stana tolku popularna {to, dolgi vekovi po nego,
be{e pogre{no smetana za negovo otkritie. Toa e taka, moèbi, zatoa
{to i samiot Dela Porta pove}e se prona{ol sebesi vo terminot
magioni~ar, otkolku vo terminot nau~nik {to se odnesuva do
kamerata opskura, i do negovata kniga, na latinski naslovena kako
Magiae Naturalis (Magija na prirodata, ili Prirodna Magija). Prvata
verzija na ovaa kniga, izdadena vo 1558 godina vo ~etiri toma, doì-
vea {est izdanija; me|utoa, krajnata verzija na ovaa kniga, izdadena
vo 1589 godina vo dvaeset toma, doìvea dvaeset i sedum izdanija.
Dvete verzii se izdadeni prvi~no na latinski jazik, za potoa da do-
ìveat prevodi kako na italijanski, taka i na mnogu drugi jazici.
E sega, zo{to velime deka Dela Porta pove}e se prona{ol sebesi vo
terminot magioni~ar, otkolku vo terminot nau~nik: vtoroto, do-
polneto izdanie na Magiae Naturalis voveduva sosem nova upotreba na
kamerata opskura. Dodeka vo prvata verzija na knigata Dela Porta
se zadrùva na ednostavnata i dobro poznatata tehni~ka deskripcija
na ovaa naprava, kako i na nejzinata upotreba vo eksperimentalnata
nauka od toa vreme, finalnata verzija od 1589 godina, toj ja nadopol-
nuva so opredelen broj stranici koi ja opi{uvaat novata upotreba na
kamerata opskura: stranici {to ovaa naprava bukvalno ja transfor-
miraa vo ma{ina za zabava, vo magija koja, vo nekoi aspekti, ja anti-
cipira dene{nata masivna filmska ma{inerija za zabava. Na ovie

stranici, Dela Porta zagovara (hipotetiziraj}i) sistem na raskaù-
vawe (naracija i dejstvo) {to, kolku i da e vo toa vreme i tie us-
lovi elementarna i na bazi~no nivo, predviduva scenografija, ak-
teri, pa duri i zvu~na (muzi~ka, govorna itn.) pridru`ba. Ne e slu-
~ajno {to ovoj eklekti~en Neapolec prethodno bil angaìran i okolu
teatarot i teatarskata umetnost, i gi napi{al nekoi od najdobrite i
najoriginalni drami od toa vreme. Moèbi tokmu od tie motivi, toj i
gi akcentiral upotrebite na kamerata opskura vo odnos na potre-
bite i mo`nostite {to taa gi dava za teatarskiot mizanscen...
Najverojatno e taka, bidej}i, kako {to i samiot navestuva, taka pub-

likata }e moè da gi gleda slikite od kamerata opskura: ... sega bez strav
i bez uàs pred s#, ako avtorot znae toa da go pretstavi na umetni~ki na-
~in...❑
Kinopis27copy.PMD 41 16-07-03, 22:30

DOSIE
UDK 791.43/.44:930.25(100)(049.3)
Kinopis 27(15), s.42-52, 2003
IGOR STARDELOV
TO PRESERVE AND TO PRESENT1
(PRILOZI ZA RAZVOJOT NA FILMSKATA

ARHIVISTIKA)
NOV IZVOR NA ISTORIJATA - PREDISTORIJA
Naskoro po prvata javna proekcija (Grand Café, 28.12.1895), bra}ata

Ogist i Luj Limier izjavija deka filmot e pronajdok bez idnina2. Toa, vero-
jatno, e prv pat vo istorijata pronao|a~ite na ne{to epohalno novo da ja
odre~at negovata idnina. No, ova otkritie bez idnina mo{ne brgu i rapid-
no po~na da gi pribira i da gi zabeleùva na svojata lenta sega{nosta i mi-
natoto.
Nasproti misleweto na pionerite na filmot, re~isi od samiot po-
~etok se pojavija lu|e koi{to veruvaa deka vo filmot ima ne{to {to }e bide
interesno i neumolivo privle~no za vo idnina. ]e navedeme eden indika-
tiven primer: vo dekemvri 1896 godina Robert V. Pol (R.W.Paul), britanski
filmski pioner, samo edna godina po prvata proekcija na bra}ata Limier,
mu ponudi na Britanskiot muzej nekolku kinematografski reprodukcii
me|u drugite i sceni od kowi~koto Epsom Derbi, na koe pobedil kowot Prin-
cot od Vels, potoa od svadbata na princezata Mod (Maud) i od londonskite
ulici3.
Dve godini podocna, ve}e vo 1898 godina, polskiot kamerman Bole-
slav Matu{evski }e objavi dva truda vo koi }e ukaè na vrednosta na filmot
kako nov izvor i nova potkrepa na istoriskata nauka i sledstveno na toa, i
na potrebata za negovo ~uvawe kako verodostoen svedok na protatnetata is-
torija. Vo prviot tekst Nov istoriski izvor (sozdavawe depoa na istoriska
kinematografija), (Figaro, Pariz, mart 1898), toj }e napi{e kako e dlaboko
uveren deka so pomo{ta na filmot moàt da se ispravat nekoi zabludi i
gre{ki vo dotoga{nite istoriski prou~uvawa. Kinematografot - pi{uva
42
Kinopis27copy.PMD 42 16-07-03, 22:30

Kongresna
biblioteka vo
Va{ington
(filmski
oddel)
Matu{evski - moèbi ne dava celosen prikaz na minatite nastani, no ona

{to so nego e snimeno e barem nepobitno i apsolutno vistinito... Oìve-
anata fotografija ima svojstvena izvornost, to~nost, preciznost. Taa vo
vistinska smisla na zborot e verodostoen i nepogre{liv vizuelen svedok...
Bi bilo dobro, zavr{uva Matu{evski, koga i drugite istoriski izvori bi go
imale istiot stepen na verodostojnost.4
Od tie pri~ini, Boleslav Matu{evski moème da go smetame i za eden
od osnova~ite, inicijatorite i pottiknuva~ite na sozdavaweto na film-
Kinote~na
kinosala vo
Luksemburg
I. Stardelov, To preserve and to present, Kinopis 27(15), s.42-52, 2003 43
Kinopis27copy.PMD 43 16-07-03, 22:30

skite arhivi, kinoteki, muzei. So eden zbor, na ustanovite {to gi ~uvaat pod
posebni uslovi vrednite filmski materijali. Vo taa smisla, nacionalnite
kinoteki denes izrasnuvaat ne samo vo kulturni tuku i vo institucii od po-
seben nacionalen interes, bidej}i vo niv se ~uva, se sistematizira i se sle-
di istoriskiot ôd na edno op{testvo preku filmot.
Podocna Matu{evski podetalno }e ja razraboti i pro{iri idejata za
primena na filmot vo istraùvawata na istoriskata nauka. Vo svojot vtor
trud Oìveana fotografija, {to e taa i {to treba da bide (Pariz, avgust
1898), toj ja pro{iruva primenlivosta na filmot i na industrijata, propa-
gandata, naukata, armijata, ta duri i na obrazovniot proces. Ne{to podocna,
Brison, gledaj}i istoriski podvi`ni sliki, voodu{eveno }e napi{e: Toa e
najimpresiven ~as po istorija. Nema podobro u~ewe od ona gledaj}i sliki.
No...
Ne smee da se zaboravi deka golem broj filmovi od raniot period bea
la`ni. Fikcijata, ili poto~no izmislicite na SLUÂJOT DRAJFUS na
Frensis Dublie (Francis Doublier) vo 1898; NAPAD NA KINESKATA MISIJA
(BOKSERSKO VOSTANIE) na Xejms Vilijamson (ATTACK ON
A CHINESE MISSION, THE BOXER REBELLION, James Wil-
liamson) ili KOLE@ITE VO MAKEDONIJA (1903) na sni-
matelot Lisien Nongie (MASSACRES DE MACÉDOINE, Luc-
ien Nonguet) se klasi~ni primeri za toa. Poradi toa
treba da se ima predvid faktot deka istorijata na fil-
mot vo HH vek dade masa dokazi deka ovaa umetnost duri i
izmislicata najverodostojno ja prikaùva kako vistina.
I pokraj soznanijata za mo`nosta od laìrawe
na istorijata, Boleslav Matu{evski sepak se zalaga{e
filmovite da bidat predadeni vo edna od golemite
francuski institucii, kako {to e Nacionalnata bibli-
oteka na Muzejot vo Versaj. Negoviot instinkt ne go izla-
à. Vedna{ }e se pokaè kolku }e bide prijatno za u~eni-
cite da ja gledaat paradata na istorijata!
No, ni{to vo istorijata ne nastanuva odedna{ i
naedna{. ]e pominat mnogu godini pred nekoj da dojde na
pomisla da gi ~uva filmovite za {to-gode- drugo osven
za istoriski celi. Niz godinite potoa }e ima pove}e pla-
novi i idei, no ni{to nema da bide tolku lucidno kako
planovite i ideite na Matu{evski. Iako nemu mu bilo so-
sema jasno deka novite institucii i organizacii nema
Boleslav mnogu brgu da ja sfatat vrednosta na ovoj nov vid zapis (Nemam iluzii
Matu{evski veli Matu{evski deka mojot proekt brgu }e se ostvari), sepak istorijata
mu dade pravo nemu i na negoviot proekt.
Od drugata strana na La Man{, vo London, eden drug ~ovek gi ima{e
site instinkti i providenija na filmski arhivist. Foksen Kuper (Foxen
Cooper) mnogu vreme pred formiraweto na Nacionalnata filmska bibliote-
ka dobi soveti od Kodak kakvi treba da bidat uslovite za pravilno ~uvawe
na filmovite, koi toj gi primenil vo Voenoto biro i koi ne bile mnogu dale-
ku od standardite vo dene{nite moderni filmski arhivi. Za Kuper, kako i za
Matu{evski, filmot e vistinit sam po sebe: toj ja registrira stvarnosta.
Tokmu zatoa Kuper se zalagal za za{tita na site vidovi filmski zapisi kako
nacionalna zada~a od javen interes. Voden od tie pri~ini, toj }e napi{e
op{iren i mo{ne originalen tekst za istoriskata vrednost na filmot vo
1929 godina vo The Times, nadevaj}i se deka eden den nekoe me|unarodno
zdruènie, so golemo zna~ewe, }e formira biblioteka na golemi filmovi
od razli~ni periodi ... ako negativite s# u{te postojat.
44 I. Stardelov, To preserve and to present, Kinopis 27(15), s.42-52, 2003
Kinopis27copy.PMD 44 16-07-03, 22:30

Od drugata strana na Atlantikot, pak, edna zna~ajna institucija, vo
prvite decenii na HH vek, }e ja prezeme ulogata na za{titnik, ~uvar na
filmskite zapisi. Toa e Muzejot na modernata umetnost vo Wujork (MOMA,
Museum of Modern Art), so negoviot Oddel za film. A vo nego, u{te eden go-
lem i zna~aen vqubenik vo filmot, Ajris Beri (Iris Barry). Vo nejzinata pot-
raga po filmovi i nivno pribirawe, taa napravila ne{to {to pred toa nitu
na eden drug arhivist ne mu uspealo. Vo 1935 godina, gospo|ata Ajris Beri
ednostavno go opsednala Holivud i mu ponudila pravila so koi toga{ s#
u{te nesigurnata industrija }e dobie kulturna respektabilnost i perma-
nentna vrednost. Toa bile celite na MOMA: Bez razlika dali filmovite
imaat istoriska ili estetska vrednost, dali se doma{ni ili stranski, stari
ili novi..., tie mora da se za{titat i da bidat dostapni na publikata za
nau~ni i istraùva~ki celi5. Koga edna{ $ uspealo da ubedi dve od glav-
nite producentski kompanii, Paramaunt i MGM, so drugite ponatamu bilo
lesno.
Ni{to pomalku zna~ajno ne bilo i nejzinoto patuvawe vo Evropa, za-
edno so nejziniot soprug, Xon Abot (John Abbott), rakovo-
ditel na Filmskata biblioteka vo MOMA. Pri toj prestoj,
taa go pokaàla i demonstrirala svojot napoleonovski,
osvojuva~ki duh. Tie se sretnale i ostvarile kontakti so
nekolku zna~ajni li~nosti. Taka, vo Anglija go posetile
Britanskiot filmski institut i se zapoznale so negovata
rabota. Vo Francija, Ajris se sretnala so Langloa, koj za-
po~nal so sobirawe na francuskite filmovi. Vo Germa-
nija bila vo poseta na Filmskiot arhiv na Rajhot (Reich-
filmarchive). Patuvaweto go zavr{ila so posetata na So-
vetskiot sojuz i so sredbata so Ejzen{tejn. Na toj na~in,
Ajris po~nala da ja gradi i vostanovuva me|unarodnata
mreà na filmskite arhivi. Nejzinoto zna~ewe e u{te
pogolemo bidej}i po ovaa nejzina poseta, vsu{nost, e i
formirana Me|unarodnata federacija na filmskite ar-
hivi (FIAF).
Koga vo letoto na 1936 godina Ajris se sretnala so
Langloa, francuskata kinoteka s# u{te ne bila osnovana.
Taa oficijalno zapo~nala da raboti na 2 septemvri 1936
godina. Langloa ne zaprel na idejata za sozdavawe film-
ski arhiv. Negova kontinuirana cel bila prikaùvaweto
filmovi. Za taa cel, zaedno so @or` Franè (Georges
Franju), koosnova~ na francuskata kinoteka, i so pomo{ na filmskiot Ajris Beri
kriti~ar i istori~ar @an Mitri (Jean Mitry), }e osnovaat i Klub na fil-
mot (Le Cercle du Cinéma). Prviot filmski repertoar bil sostaven od: PA-
DOT NA KU]ATA NA A[EROVI na @an Epstein (Jean Epstein, THE FALL OF THE
HOUSE OF USHER, 1928); KABINETOT NA DOKTOR KALIGARI na Robert Vine
(Robert Wiene, KABINETT DES DOCTOR CALIGARI, 1920) i POSLEDNOTO PRE-
DUPREDUVAWE na Pol Leni (Paul Leni, THE LAST WARNING).
PIONERSKI PERIOD
Najgolemiot del od pionerskiot period od istorijata na arhivskoto

dvièwe e povrzan, vsu{nost, so istorijata na dvajca lu|e: na Ernest Lind-
gren (Ernest Lindgren), od Britanskiot filmski institut, i na Anri Langloa
(Henri Langlois), od Francuskata kinoteka. Tie bile retki li~nosti, origi-
nalni, no i sprotivstaveni, na svoj na~in, osobeno vo fizikusot, tempera-
Kinopis27copy.PMD 45 16-07-03, 22:30

Anri Langloa
mentot, na~elata, stanovi{tata i pogledite za ulogata na kolekciite vo ar-

hivite. Vo razli~ni periodi, nivniot odnos se dvièl od re~isi prijatel-
ski, preku kolegijalen, do neprijatelski i odbiven. Tie bile edinstveni
samo vo svojata totalna posvetenost na instituciite koi{to gi osnovale i
vo koi rabotele. Penelope Hjuston gi sporeduva na sledniov na~in: Orson
Vels moè da go igra Langloa, a Maks fon Sidof, Lindgren. Langloa bil
zborlest i dramati~en; Lindgren rezerviran i tivok. Langloa veruval vo
prikaùvaweto filmovi, Lindgren vo nivnata za{tita6.
Za Lindgren prvata i osnovna zada~a na sekoj filmski arhiv e za{-
titata na filmovite so neophodno kopirawe na nitratnite originali na
acetatna sigurnosna lenta, iako za 10 ili 50 godini nau~nicite moèbi }e
pronajdat druga potrajna supstancija7. Toj si zamisluval deka arhivot }e
bide smesten vo golema atraktivna zgrada vo srceto na metropolata, opre-
mena so komforna kinosala, so golem izlo`ben prostor i so podgotveni pa-
tuva~ki izlo`bi. Pret~uvstvuval deka vo arhivot }e ima kolekcii na knigi,
fotografii, filmska muzika i kabineti za studenti i za istraùva~i. Pred-
viduval i oddel za iznajmuvawe na filmovite. Ovie svoi stavovi Lindgren
gi iznel vo eden svoj trud objaven vo 1948 godina vo Penguin Film Review. Toj
bil eden od golemite pobornici za voveduvawe na legalniot depozit (za-
dolìtelen primerok, Statutory Deposit), koj vo Britanija vlegol vo sila vo
1969 godina. No, Lindgren ne sakal so legalniot depozit BFI da gi sobira
site filmovi snimeni ili prikaùvani vo Britanija. Toj celo vreme se za-
lagal za principot na selektivnost, uveren deka izborot treba da se vr{i
spored aksiolo{ki t.e. vrednosni na~ela.
Kinopis27copy.PMD 46 16-07-03, 22:30

Za razlika od Lindgren za koj se velelo deka bil kako èlka, Langloa
go sporeduvale so zajak. Toj bil vo postojana bitka imeto Cinémathèque (Ki-
noteka) da se koristi ne samo vo Francija tuku i vo celiot svet. Edna od naj-
golemite zaslugi na Langloa bila vo toa {to toj napravi profesija od film-
skiot arhivist no ne, kako {to rekovme, so za{titata na filmovite, tuku
vo prv red so nivnoto prikaùvawe.
Langloa bil, najmnogu od s#, kolekcioner. Sobiral plakati, kostimi,
fotosi, dokumenti; so eden zbor, s# {to se odnesuvalo na filmot. Se razbi-
ra, vo negovata privatna kolekcija imalo i filmovi, pa taka, kako i najgo-
lemiot broj kolekcioneri, toj odbral da go prikaè negovoto bogatstvo, no
spored svoi uslovi i barawa.
Za Lindgren, serioznata rabota po~nuva vedna{ {tom filmot }e vle-
ze vo arhivot. Toga{ e neophodno da se zapi{e, da se katalogizira, tehni~ki
da se proveri i da se vostanovi negovata sostojba... Primarnata cel na Lan-
gloa bila sosredoto~ena na negovoto iziskuvawe filmot da se spasi so toa
{to }e se donese vo arhivot, t.e. na sigurno. Za nego arhiv {to ne gi pri-
kaùva filmovite od svoite kolekcii e nevozmoèn, nitu, pak, potreben.
I vo odnos na pra{aweto za pribirawe na filmovite, Langloa se raz-
likuva od Lindgren. Toj be{e eden od malkutemina arhivisti {to postojano
odbivaa koja bilo forma na selekcija. Izborot veli Langloa moè da
stane forma na cenzura.8 Toj bil siguren deka vkusovite se razli~ni i deka
se menuvaat.
Kako pribira~, Langloa pretpo~ital direktno da sorabotuva so film-
skite rabotnici. Toj po~uvstvuval deka najgolema prednost i pridobivka na
Kinotekata e vo toa {to nejze filmaxiite $ veruvaat. Toj bil uveren deka
esencijalno za arhivot e vo toa da sozdade visok rejting, da bide poznat i
viden (i ~uen) i da se zanimava kolku {to e mo`no pove}e so javni aktivnos-
ti. I tokmu zatoa, toj prikaùval filmovi od svoite fondovi. Kinote~nata
sala, neposredno po vojnata, bila mala (nekade okolu 50 sedi{ta). No, Fran-
soa Trifo (François Truffaut), Erik Romer (Eric Rohmer), @ak Rivet (Jacques
Rivette), @an-Luk Godar (Jean-Luc Godard) i drugite od ekipata na Cahiers du
Cinéma odele tamu. Toa bilo postvoeniot period koga starite generacii pro-
pu{tile golem broj filmovi (za vreme na vojnata), a novite generacii go
otkrivale filmot i moèle tamu da se sretnat so nego. Iako vo 80-tite godi-
ni na HH vek Langloa bil napa|an vo Francija bidej}i ne napravil ni{to,
ili re~isi ni{to za za{titata na francuskiot film od nitratniot period,
sepak negovoto zna~ewe e golemo.
Lindgren e osobeno zna~aen za razvojot na me|unarodnoto filmsko ar-
hivsko dvièwe. No bez Langloa }e gi nema{e vozbudata, strasta, tenzijata,
entuzijazmot {to go pokrena ova dvièwe napred. A za toa kakvo e negovoto
zna~ewe za razvojot na FIAF moè da posvedo~i sledniov fakt: Langloa bil
ubeden deka individualniot razvoj na sekoja nacionalna kinoteka moè da
bide efektiven samo preku razvojot i odnosite so kinotekite vo svetot. Bez
me|unarodnata sorabotka i razbirawe na problemite e nevozmoèn progres
na kinote~nata dejnost. Ovie pogledi na Langloa, kako i mnogu drugi negovi
stavovi, stanaa pravila na FIAF.
***
Prviot filmski arhiv vo Evropa bil osnovan vo 1933 godina vo [ved-

ska od strana na Bengt Idestam Almkvist (Bengt Idestam Almquist). Toj pi{u-
val za filmovite pod psevdonimot Robin Hood. Ovoj arhiv se smeta za pred-
vesnik na [vedskiot filmski institut. Verojatno, poradi toa {to bil pret-
Kinopis27copy.PMD 47 16-07-03, 22:30

staven kako privatna kolekcija, toj ne bil
vklu~en me|u originalnata Golema ~etvorka,
osnova~i na FIAF.
Filmskiot arhiv na germanskiot Rajh
(Reichfilmarchive) bil dràven arhiv sozdaden
od reìmot, koj imal jasno i precizno razbi-
rawe za korisnosta i potencijalite na filmot.
I samiot Hitler prisustvuval na ceremonijata
na inauguracijata na institucijata vo fevru-
ari 1935 godina. Nacistite go upotrebuvale
filmot za demonstracija na avtoritet, na vli-
janie i na nacionalno edinstvo (Leni
Rifen{tal, TRIUMF NA VOLJATA; Leni Riefens-
tahl, TRIUMPH DES WILLENS, 1935); na
me|unaroden presti` (OLIMPIJADA, OLYMPI-
ADE, 1938); za zastra{uvawe (KR[TAVAWE NA
OGNOT, BAPTISM OF FIRE). Vo nivnite planovi
za Iljadagodi{en Rajh bile vklu~eni i objekti
vo koi }e se ~uva nacionalniot film. I dodeka
drugite arhivi se ma~ele so tenkite i mali
buxeti, Reichfilmarchive bil bogato finansiran
i za nego bile obezbedeni optimalni uslovi za
~uvawe na negovata kolekcija.
êtvrtiot arhiv od Golemata ~etvorka,
pokraj ve}e spomenatite MOMA, Reichfilmarchive
i Francuskata kinoteka, bil Britanskiot
filmski institut. Toj e osnovan vo 1933 godi-
Ernest na, i toa so pove}e celi. Me|u niv bila i onaa
Lindgren {to se smetala za esencijalna: sozdavawe skladi{te na filmovi so posto-
jana vrednost. Za razlika od drugite arhivi {to bile povrzani ili so
dràvata ili so filmskata industrija, ili ednostavno so filmskite entuz-
ijasti, jazolnata povrzanost na Britanskiot filmski institut i, vo negovi
ramki, na Nacionalnata filmska biblioteka vo London, bila fokusirana,
pred s#, na obrazovnata dimenzija.
ÛVARI I ZA[TITNICI
Ako ne edinstvena toga{ najseopfatna definicija na filmskiot

arhiv bi bila: toa e mesto kade {to e vozmo`no revnosno i pravilno da se
vodi grià za filmskite kolekcii. Za{titata (preservation) e i mora da bide
glavna zada~a na arhivot, bidej}i, iako filmot ima samo 100-godi{na is-
torija zad sebe, golem del od negovoto minato e ve}e zaboraveno. Treba da se
ima predvid deka ogromen broj od filmovite snimeni do 1929 godina ne se
so~uvani. Se pretpostavuva deka me|u 75 i 80% od site nemi filmovi se
izgubeni. Seto toa se slu~ilo pred sozdavaweto na prviot filmski arhiv vo
sredinata na 30-tite godini od minatiot vek. Od toj fakt najubavo se gleda
zna~eweto na filmskiot arhiv vo istorijata na filmskata umetnost, koj e,
na primer, ekvivalent na bibliotekata ili na muzejot. Bez niv ne bi moèla
ni da se zamisli istorijata na svetskata kultura i umetnost. Verojatno, po-
radi ova najgolemiot del od filmolozite, filmskite arhivisti, imaat sil-
na sentimentalna privrzanost i posvetenost kon nemiot film. Treba ne{to
da se zagubi za da se sfati negovata vrednost. A filmovite is~eznale bi-
dej}i nikoj ne gi po~ituval zna~eweto i potrebata za nivno ~uvawe po niv-
Kinopis27copy.PMD 48 16-07-03, 22:30

Depo za nitratni filmovi vo Muzejot na sovremena umetnost vo Wujork
Kinopis27copy.PMD 49 16-07-03, 22:30

noto kratko sluèwe vo kinata. Od druga strana, za{titata, kopiraweto na
nitratnata kopija na acetatna ne e samo za{tita. Toa e i proces {to voobi-
~aeno rezultira so kopija za prikaùvawe, taka {to naj~esto za{titata e
kraen, finalen ~ekor. Restavracijata (restoration) e rezervirana samo za
malku privilegirani naslovi. Od tiranijata na kopiraweto filmskite
arhivi nema nikoga{ da se oslobodat9. Me|utoa, kopiraweto od nitrat na
acetat ne go re{ava problemot. Vo idnina, dali za 50 ili duri i za slednite
100 godini, povtorno }e se postavi pra{aweto za potrebata od kopirawe.
ûvaweto na filmovite e, isto taka, del od aktivnostite na filmskite ar-
hivi, {to e nemerlivo spored svoeto zna~ewe. Iskustvata vo ovaa oblast
~esto se menuvale. No, edno e sigurno: kolku {to temperaturata i vla`nosta
se poniski, tolku se prodolùva ìvotniot vek na filmovite.
Rizikot od lo{oto ~uvawe i rakuvawe, kako i rizikot od ogan, za
filmskite arhivi e sekoga{ golem. Zatoa mora da se po~ituva faktot deka
~uvaweto i za{titata se odgovorna, seriozna i seopfatna zada~a, bidej}i i
najmala negrià vo ovaa oblast bi moèla da bide fatalna.
Kinotekite (filmskite arhivi, biblioteki, muzei, instituti) se mes-
ta kade {to podvi`nite sliki se pridruèni so golemo vnimanie. Vo niv
tie ja dobivaat griàta {to im e tolku neophodna. Toa se mesta kade {to
vqubenicite vo filmot, sploteni me|u sebe, se zafateni so ispituvawe i
grià za site onie sliki {to ìvotot i ~ovekovata imaginacija gi sozdale
u{te od momentot koga poznatiot voz na bra}ata Limier vleze vo stanicata
Siota.
Pri seto re~eno, sega se postavuva su{tinskoto pra{awe: dali nacio-
nalnoto filmsko nasledstvo i bogatstvo, kako i potrebata od negova za{-
tita, se na isto nivo kako i ona so primerot na meksikanskite ili egipet-
skite piramidi, imaj}i postojano predvid deka artefaktite i remek-delata
oblikuvani vo kamen, mermer ili bronza se mnogu potrajni od filmskata
lenta, koja moè da propadne, da se uni{ti za 6 (i so bukvi {est) meseci
(ako e smestena vo nesoodvetni uslovi za ~uvawe, visoka vla`nost i tempe-
ratura). Odgovorot e jasen sam po sebe i na nego, prosto, ne e nu`no dopol-
nitelno da se osvrnuvame.
LEGALEN DEPOZIT
Edna od prvostepenite zada~i na filmskiot arhiv e pro{iruvaweto,

zbogatuvaweto na zbirkite. Za toa postojat pove}e na~ini i modaliteti. I
vo ovoj segment, kinotekite minuvale niz nekolku razvojni fazi vo svojata
istorija.
Najprvin, nacionalnite institucii pribirale filmovi samo od na-
cionalnata produkcija, pri {to se pravela selekcija. Otkako se uvidelo
deka sekoja selekcija e nezadovoluva~ka, bidej}i sekoj film ima nekakvo
zna~ewe, kinotekite zapo~nale da sobiraat s# do {to moèle da dojdat, pre-
ku donatori, so otkup i sl. No, i toa ne bilo dovolno. Sfa}aj}i deka seto toa
e nedostatno, se do{lo do idejata, sli~no na nacionalnite biblioteki, da
se vovede t.n. legalen depozit (Statutory Deposit), kako edinstvena realna
solucija na problemot so pribiraweto na filmovite. Ovaa ideja prva ja
inicirala Nacionalnata filmska biblioteka vo ramkite na BFI, a princi-
pot za depozitot prvenstveno se vrzuva, povtorno, za imeto Ernest Lindgren.
Podocna se postavilo pra{aweto {to so filmovite koi{to ne se
od nacionalnata produkcija. I tuka NFB ja ima vode~kata uloga. Biblioteka-
ta ne sakala da se ograni~i samo na britanskiot film i zatoa kon sredinata
na 30-tite godini zapo~nala prepiska so producentite od drugata strana na
Kinopis27copy.PMD 50 16-07-03, 22:30

Atlantikot, koi distribuirale filmovi vo Britanija. Spored nekoi zapisi,
duri od 1944 godina Bibliotekata zapo~nala da gi sobira filmovite na Pa-
ramaunt. No, bidej}i tie bile kopii od distribucija, iako, kako {to se veli,
dobro koristeni, sepak bile so mo{ne lo{ kvalitet. Zatoa NFB barala
dobri, ne mnogu koristeni kopii, no i toa ne bilo vistinskoto re{enie. Naj-
posle se sfatilo deka za sekoj arhivist e vistinska premija vo svoite race
da go ima originalniot negativ, fine-grain master-pozitivot ili, vo krajna
instanca, kopija {to moè da se koristi.
ZO[TO FIAF?
Me|unarodnata federacija na filmski arhivi (Fédération Internation-

ale des Archives de Film) e organizacija {to gi zdruùva instituciite za pri-
birawe, ~uvawe i za{tita na filmovite koi{to imaat elementi na kulturno
bogatstvo i istoriski dokument.
Vo sredinata na 30-tite godini od minatiot vek, nekolkumina entuzi-
jasti do{le do izvonrednata ideja da se formira federacija na filmski
arhivi. Pri~inata bila ednostavna. Lu|eto sakale sekoga{ da gledaat novi
filmovi i poradi toa nikoj ve}e ne se interesiral za ~uvawe na starite
filmovi, za nivno sobirawe, katalogizirawe i obrabotka. Imaj}i go pred-
vid toj fakt kinotekite ja promoviraa idejata za potrebata od arhivirawe
na podvi`nite sliki, i toa na pove}e razli~ni na~ini i metodi: so pove}eto
mo`nosti na sobirawe; potem so razvivawe na posebni metodologii za za{-
tita; so katalogizirawe; dokumentirawe; so me|unarodni internacional-
ni kontakti; so komunikacija i sorabotka; i se razbira, so postojan anga`man
vizuelnoto nasledstvo da se so~uva ìvo, preku organizirawe proekcii,
izdavawe knigi, katalozi itn.
Vrz osnova na seto dosega re~eno, bi moèle da ja ekstrahirame sled-
nava kratka HRONOLOGIJA10 na po~etocite na sozdavaweto na filmskite
arhivi:
1933 Osnovan e prviot filmski arhiv vo moderna smisla na zborot. Vo

Stokholm e formiran Svenska Filmsamfundet;
1934 Osnovan e filmski arhiv vo Berlin, Germanija (Reichfilmarchive);
1935 Dva novi arhivi: Nacionalnata filmska biblioteka (National Film
Library) vo London i Filmskata biblioteka na Muzejot na moderna
umetnost vo Wujork (Film Library of the Museum of Modern Art-Moma).
Vo Milano e formirana Kolekcijata Mario Ferrary, koja podocna }e
prerasne vo Italijanska kinoteka (Cineteca Italiana);
1936 Vo Pariz e osnovana Francuskata kinoteka (Cinémathèque Française);
1938 17 juni e zapi{an kako datum koga e sozdadena FIAF. Na toj den vo
Pariz bila donesena odluka za nejzino formirawe. Toa se slu~ilo na
istoriskata sredba me|u: Ajris Bari (Iris Barry) i Xon Abot (John Ab-
bott) od Wujork; Frank Hensel (Frank Hensel) od Berlin; Anri Langloa
(Henri Langlois) od Pariz i Olven Von (Olwen Vaughan) od London.
Zna~i, na po~etokot FIAF imala samo 4 ~lenovi.
Za toa kolkavo e zna~eweto na me|unarodnoto dvièwe na filmskite
arhivi (FIAF) pokaùva i negoviot razvoj. Brojot na ~lenkite postojano
raste, za denes da ja dostigne brojkata na pove}e od 120 polnopravni ~lenki.
Intenzivniot razvoj na FIAF zapo~na vedna{ po Vtorata svetska voj-
na, koga se priklu~uvaat Kinotekite od Milano, Kopenhagen, Sao Paolo i
Var{ava. Golema zasluga za silniot podem na FIAF ima direktorot na Var-
{avskiot arhiv, Jerì Teplic (Jerzy Toeplitz), koj mnogu godini bil pretseda-
Kinopis27copy.PMD 51 16-07-03, 22:30

tel na FIAF (vo periodot od 1948 do 1971 godina). Dosetliv, so diplomat-
ski maniri i vnimanie, toj uspeal da obezbedi neposredna komunikacija me-
|u ~lenkite duri i za vreme na t.n. Studena vojna. A toa, me|u drugoto, se
dolì na faktot {to prednosta na FIAF bila tokmu vo toa {to podelbata
me|u negovite ~lenovi bila na entuzijasti i administrativci, a nikoga{ na
Istok i Zapad. Zatoa FIAF go so~uva glavniot svoj beleg: univerzalnosta, a
ne politi~kata i nacionalnata tesnogradost.
PROMENITE SE SEKOGA[ VOZMO@NI
Razvojot na sekoja kinoteka e dolg i makotrpen proces, kako {to, vpro-

~em, moè da se vidi i od dosega{niot razvoj na filmskata arhivistika.
Neophodno e vostanovuvawe na sistemi i standardi, formirawe na fondo-
vi/zbirki (na filmovi, knigi, dokumenti, fotografii, plakati i drug pro-
paganden materijal, eksponati...), komunikacija (so doma{ni i stranski po-
edinci i institucii), javna dejnost (izlo`bi, promocii, uslugi). Zgolemu-
vaweto, rasteweto, zbogatuvaweto na sekoja kinoteka e sekoga{ vozmo`no
(sekoj arhiv zapo~nuva mal). Toa e proces na postojano gradewe na doverba i
kredibilitet na institucijata, razmena na vrednostite i kontinuirana ko-
munikacija, promocija i marketing.
Za zbogatuvaweto na fondovite, za promena na vrednostite i statu-
sot, osobeno va`ni se poedincite i instituciite od koi filmskiot arhiv
moè da dobiva kontinuirana poddr{ka. Toa se, pred s#, sopstvenicite na
pravata i filmskite avtori, potem akademijata, obrazovanieto, istraùva-
~ite, filmskite istori~ari i teoreti~ari. Ne smeat da se zaboravat nitu
vladinite tela i politi~arite, profesionalnite i prijatelskite asoci-
jacii i drugi srodni institucii, kako i mediumite, kreatorite na javnoto
mislewe. Site svoi servisi i uslugi kinotekata mora da gi demonstrira
pred javnosta, so osobena naglaska na arhivskite vrednosti, proekti i pro-
fesionalni soveti.
Filmot ja ima svojata iluzija. Filmskiot arhiv mo}ta na sonot i
mo}ta na entuzijazmot.❑
Bele{ki:
1) Da se za{titi i da se prikaè. Ova e mototo
na Me|unarodnata federacija na filmski
arhivi (FIAF), koe treba da bide misla -
vodilka i na site nejzini ~lenki.
2) Houston, Penelope; Keepers of the Frame; Brit-
ish Film Institute, London, 1994
3) Ibid., p.9
4) Nov istoriski izvor (sozdavawe depoa na
istoriska kinematografija), Filmske sveske
1, Institut za film, Belgrad, 1984, str. 10
5) Op. cit., p. 18
6) Ibid., p.37
7) Ibid., p.38
8) Ibid., p.50
9) Klajd Xivons (Clyde Jeavons), dolgogodi{en
kurator vo Britanskiot nacionalen filmski
i TV arhiv (NFTVA), Op. cit. p.78
10) 50 ans dArchives du Film, FIAF, Bruxelles,
1988
Kinopis27copy.PMD 52 16-07-03, 22:30

DOSIE
Kinopis 27(15), s.53-60, 2003

UDK 791.43/.44:930.253(100)(063)(049.3)
VLADIMIR Q. ANGELOV
VO FOKUS: ZA[TITA NA
VIZUELNOTO PAMETEWE
(59. KONGRES NA FIAF, 1-7 JUNI 2003)
g odine{niot 59. Kongres na FIAF se odrà od 1. do 7.

06. 2003. Za prvpat Kongresot se odrà vo dve zemji, vo glavnite gradovi na
[vedska i Finska, Stokholm i Helsinki; za prv pat simpoziumot {to se odr-
ùva na ovie kongresi be{e posveten na kolor filmovite na nivnoto ~u-
vawe, za{tita i restavracija; be{e dodelena tretata nagradata na FIAF za
osoben pridones vo poleto na za{titata na filmovite; bea izbrani i po~es-
nite ~lenovi na ovaa organizacija; be{e izbran noviot pretsedatel na
FIAF.
PEÂTOT NA BERGMAN
Zgradata vo koja e smestena [vedskata kinoteka vo Stokholm e ogrom-

na {estkatnica, koja e nare~ena Filmska ku}a (Film huset) i vo koja se smes-
teni pove}e sodrìni i institucii {to se vo relacija so filmskata umet-
53
Kinopis27copy.PMD 53 16-07-03, 22:30

nost. Filmskata ku}a se nao|a vo neposredna blizina na
[vedskata televizija i [vedskoto radio taka {to e for-
miran eden esnafski reon. Vo Filmskata ku}a se smeste-
ni: [vedskiot filmski institut, Kinotekata, pove}e
filmski studija (vo edno od niv Bergman go snimal FANI
I ALEKSANDER), dve kina koi{to prikaùvaat kinote~na
programa, supersovremena, so-knigi-prepolna biblioteka
so ~italnica (okolu 48 000 knigi se ~uvaat vo ovaa bibli-
oteka), prodavnica za filmovi i za izdanijata na Insti-
tutot s# na s#, objekt so sodrìna dostojna na edna od
najkvalitetnite svetski kinematografii, tatkovina na
filmofilskite idoli Stiler, [estrem, Garbo, Bergman,
Modison Foajeto na Filmskata ku}a, specijalno za ovaa prigoda, e ukrase-
no so izlo`ba od artefakti {to pripa|aat na Bergmanovoto tvore{tvo. Mo-
ème da gi vidime kostimite, knigata na snimawe ili, pak, ra~no korigira-
noto scenario od FANI I ALEKSANDER, scenarijata i knigite na snimawe od
PERSONA, DIVITE JAGODI i SEDMIOT PEÂT. Nema premnogu eksponati, no
toa {to e izloèno e apsoluten filmofilski i filmoarhivski feti{.
Pristignuvaat u~esnicite, okolu 200, od pove}e od {eeset zemji vo svetot.
Nekoi od licata se poznati, pove}eto ne. Vo kinata ve}e te~e programata {to
ja so~inuvaat restavriranite filmovi: BRA]ATA LAVOVSKO SRCE, ABBA
FILMOT, OGNOPTICA, FLAUTATA I STRELATA, STOKHOLM KRALICA NA
BALTIKOT. Dobredojde ni posakuva generalniot direktor na Institutot, g-|a
Ase Kleveland. Podocna povtorno neizbe`niot Bergman: proekcija na nego-
viot televiziski film VOL[EBNATA FLEJTA. Film snimen spored operata
na Mocart, na 16 mm filmska lenta, produkcija {to e premierno izvedena na
[vedskata televizija vo 1975 godina, so paralelno stereo pokrivawe od
strana na [vedskoto radio. Podocna e izvr{en blou-ap na 35 mm filmska
lenta za da moè filmot da se prikaùva vo kinata. Filmot e restavriran
vo 1999 i osobeno vnimanie vo restavracijata e posveteno na obrabotkata
na tonskiot del od filmot, pokraj kolorot. Isklu~itelen problem vo resta-
vracijata na filmot pretstavuvalo toa {to filmot bil prefrlen na mo{ne
popularnata vo toa vreme, sedumdesettite, pozitiv filmska lenta, koja go
izbegnuvala negativ-pozitiv procesot i na toj na~in bila poevtina. Neodam-
na se pokaà deka ovaa lenta e mnogu nestabilna taka {to od blou-apot na
ovoj film re~isi i da nemalo preostanato kopija.
Po inspirativniot pozdraven govor od strana na direktorkata, g-|a
Kleveland, govor za dobredojde vo koj svetot bez film be{e sporeden so ku}a
bez prozorec, sleduva{e govorot na {vedskata ministerka za kultura, g-|a
Marita Ulvskog, so koj Kongresot be{e oficijalno otvoren. Nekolku minuti
po zakaànoto vreme vo salata vleze Bergman, re~isi osumdeset i pet godi{-
niot mag na svetskata kinematografija. Prisutnite stanaa so ovacii da go
pre~ekaat reìserot, koj ìvee povle~eno na ostrovot
Faro i koj ne se pojavil na niedna od ceremoniite pri
dodeluvaweto na eden od dvata oskari ili, pak, na dode-
luvawata na palmite vo Kan. Pridruùvan od strana na
doma}inite i od pretsedatelot na FIAF, Ivan Truhiqo,
Bergman izgleda{e pomal otkolku {to o~ekuvav. Onie
{to go opi{uvaa postojano gi potenciraa negovata visi-
na i goleminata i oblikot na negoviot nos. Toga{ sfativ
deka Bergman ovie sredbi gi izbegnuva ne poradi svojata
kapricioznost tuku poradi sopstvenata preemotivnost.
Bergman izgleda{e isto{teno. Sega, koga sum nagraden
so ovaa nagrada, ~uvstvuvam deka i formalno mu pripa|am
54 V.Q.Angelov, Vo fokus: za{tita, Kinopis 27(15), s.53-60, 2003
Kinopis27copy.PMD 54 16-07-03, 22:30

na ova posveteno bratstvo. Dlaboko sum potresen i mnogu
sum sre}en izjavi Bergman pri primaweto na nagradata,
koja ne mu e dodelena za negovite zaslugi kako filmski
avtor tuku za negovite zaslugi vo sferata na za{titata na
filmovite i vo sferata na edukacijata i popularizaci-
jata na filmskata umetnost. Podocna, vo foajeto, vo ve}e
nemu posvojstven i poprijaten ambient, Bergman odgova-
ra{e na pra{awata na nasobranite {vedski novinari.
Novinarite se smeeja na negovite izjavi. Jasno be{e deka
od negoviot najnov film, SARABAND, prodolènie na
filmot SCENI OD BRA^NIOT @IVOT, snimen so digital-
na tehnika so visoka rezolucija i ~ija premiera ja o~e-
kuva Veneciskiot festival, pokraj ostanatoto, povtorno treba da se o~ekuva
mnogu sveìna.
ISÊZNUVAWE NA KOLOROT PREZERVACIJA I RESTAVRACIJA
Vo po~etokot na osumdesettite godini, Martin Skorseze, koj so Manoel

de Oliveira e eden od dobitnicite na nagradata na FIAF, gi iskoristi svoe-
to vlijanie i mediumska popularnost da ja predupredi svetskata javnost za
eden zastra{uva~ki fakt: filmovite is~eznuvaat, duri i onie {to se snime-
ni neodamna. Nestabilnosta na acetatnite filmovi, opa|aweto/dekompozi-
cijata na kolorot, vinegar sindromot i specifi~nite uslovi za ~uvawe,
koi se neostvarlivi duri i za najbogatite arhivi, pridonesuvaat filmovite
da is~eznuvaat. Ovoj zastra{uva~ki fakt ja mobilizira javnosta vo poddr{-
kata na filmskite arhivi vo ostvaruvaweto na nivnata blagorodna cel, ~u-
vawe i so~uvuvawe na vizuelnata memorija na ~ove{tvoto. Ottoga{ film-
skite arhivisti vremeto go merat so pred i po Skorseze.
Simpoziumot koj{to za tema go ima{e Is~eznuvaweto na kolorot
prezervacija i restavracija i koj{to ja vklu~i i prakti~nata strana na pre-
zervacijata i restavracijata, a trae{e dva dena, gi podvle~e ovie problemi
i dade nasoki vo nivno nadminuvawe. Robert Git od Filmskiot i TV arhiv
UKLA se pretstavi so predavaweto za istorijata na kolor procesot, preda-
vaj}i ni gi osnovite za kolorot od negovite po~etoci, odnosno od ra~noto
nijansirawe na filmovite, raznite vidovi kolor sostaven od dve boi, ki-
nemakolor, prizma kolor, sinekolor procesot, potoa prviot uspe{en kolor
proces odnosno tehnikolor procesot, s# do dene{nite standardi vo razvojot
na kolor filmovite, odnosno istmankolorot, fuxikolorot i sli~no. Po pre-
davaweto na Alfonso del Amo od [panskata filmoteka od Madrid, koe se
odnesuva{e na razli~nite vidovi filmski lenti, prezentacija na svoite
nau~ni dostignuvawa imaa d-r Mi{el Ex i profesorot Norman Alen od Uni-
verzitetot vo Man~ester. Nivnoto predavawe se odnesuva{e na samouni{-
tlivosta na kolor filmovite i povremenite promeni vo
strukturata na kolor filmovite. So niv zavr{i prviot
segment od simpoziumot, koj se odnesuva{e na istorisko-
teoriskiot del vo za{titata na kolor filmovite.
Za razli~ni aspekti vo ~uvaweto na filmovite i
nivnata za{tita preku ~uvaweto govorea d-r Peter Adel-
{tajn od Institutot vo Ro~ester, potoa Rolf Lindfors
od [vedskata kinoteka, Harald Brandes od Bundes arhi-
vot, Beng Orhal, tehni~ki konsultant od Stokholm, Dejvid
Vol{ od Imperijalniot voen muzej vo London i d-r Sva-
rax Pol od Kralskiot institut za tehnologija. Be{e po-
tencirano zna~eweto na ~uvaweto na filmovite vo opre-
V.Q.Angelov, Vo fokus: za{tita, Kinopis 27(15), s.53-60, 2003 55
Kinopis27copy.PMD 55 16-07-03, 22:30

deleni klimatski uslovi, pri {to d-r
Adel{tajn prezentira{e eksperimen-
talno potvrdeni soznanija spored koi
pri prose~na temperatura od 20 ste-
peni i vla`nost od 50% nitratnite
filmovi moàt da se odràt od 10 do
500 godini, triacetatnite od 40 do 60
godini, dodeka filmovite snimeni na
poliester bi moèle da se odràt po-
ve}e od 1000 godini. Zna~i, za{tita-
ta zavisi od vidot na nosa~ot i od
na~inot na negovoto ~uvawe. ûvawe-
to pretstavuva osnova vo za{titata. Be{e potvrdeno ona {to ve}e se znae:
kolku {to se pomali temperaturata i vlagata vo prostoriite za ~uvawe,
tolku e podobra hemiskata stabilnost na filmskata lenta. Optimalnite us-
lovi se nao|aat na okolu 0 stepeni Celziusovi i so okolu 30% relativna
vla`nost. Prosta matemati~ka kalkulacija kaùva deka dokolku kopiraweto
na filmot ili, pak, negovoto deponirawe vo optimalni uslovi ja pretstavu-
va idealnata za{tita na filmot, toga{ za prvata operacija }e bidat potreb-
ni 45.000$, dodeka za vtorata, za vremetraewe od 100 godini, }e bidat
potrebni 4.500$. Preku edna duhovita zabele{ka, filmovite postojano bea
sporeduvani so ribite. Taka, dokolku imame riba koja{to po dvaesetina dena
na dnevna temperatura }e ja zamrzneme, koga }e ja odmrzneme }e dobieme samo
odmrznata rasipana riba. Zatoa so adekvatno ~uvawe, {to podrazbira i ak-
vizicija, mora da se zapo~ne {to e mo`no poskoro. Be{e prezentiran i taka-
nare~eniot sistem FICA. So ovoj sistem, odnosno aparat, se sozdavaat mik-
roklimatski uslovi okolu filmskata rolna, koi ja spre~uvaat ponatamo{-
nata degradacija na filmot. Pra{awata {to arhivistite gi postavuvaa po
zavr{uvaweto na ovoj tematski blok bea najraznovidni. Razmisluvawata
odea vo nasoka na toa deka na na{ite arhivi im e potrebna i izrabotka na
novi kopii, no i optimalni uslovi za ~uvawe na filmovite. Dokolku sekoe
vadewe na filmot od suviot i laden prostor predizvikuva stepen na degra-
dacija, kako toga{ }e bide prezentirano filmskoto bogatstvo? Na zabele{-
kata deka site prehranbeni proizvodi bi moèle da gi sporedime so film-
skata lenta, be{e daden odgovor deka dokolku zamrzneme banana, koga }e ja
odmrzneme, }e dobieme nekoe crno i ka{avo ne{to, koe duri i ne potsetuva
na banana.
Profesorot Lase Svanberg od Stokholm svoeto predavawe go posveti
na perspektivite na kolor procesot. Pretpostavkata deka vo slednite 10-15
godini 100% od filmskoto proizvodstvo }e se snima na digitalna tehnika
so visoka rezolucija se bazira vrz momentalnata situacija kade {to re~isi
50% od filmskata produkcija na [vedska ve}e se snima so ovaa tehnika.
Kvalitetot na snimenoto, pribli`no ednakov na onoj od 35 mm kamera, izbeg-
nuvaweto na negativ-pozitiv procesot, opciite pri montaàta i ednostav-
nata tehni~ka procedura pri prefrlaweto na ovie filmovi na 35 mm, so {to
bi moèle da se prikaùvaat i vo redovnite kinosali, ja podvlekoa aktuel-
nosta i ekspanzijata na vakviot na~in na snimawe. Vo [vedska ve}e postoi
dobro organizirana mreà na kinosali, koi prikaùvaat filmovi {to se
snimeni na ovoj medium, a za kvalitetot i ekonomi~nosta na vakviot na~in
na snimawe dovolno govori i faktot deka i bastionot na tradicionalniot
filmski produkt, mejxorsite od Holivud, istiot onoj bastion {to edna godi-
na go prolongira{e promoviraweto na DVD-to kako nov semeen filmski me-
dium, ve}e ima isprateno emisari vo Evropa, koi go skeniraat noviot na~in
na proizvodstvo. Koga }e se vospostavi pogolema mreà na digitalni kina
Kinopis27copy.PMD 56 16-07-03, 22:30

vo Evropa (a toa e realnost), ve}e nema da bide potrebno filmovite da se
prefrlaat na 35 mm filmska lenta taka {to filmskite arhivisti se ispra-
veni pred nov predizvik. Povtorno bea postavuvani mnogu pra{awa, a za od-
govorite na del od niv moèbi }e treba i da se pri~eka. Digitalniot svet s#
u{te e enigma, {to se odnesuva do negovoto ~uvawe. No edno e sigurno, ar-
hivite mora da se zanimavaat i so vakvite nosa~i, a gospodinot Opela od
ê{kata kinoteka istakna deka duri i videoigrite bi trebalo da se vo zona-
ta na interes na filmskite arhivi. Sepak, vo sporedba so tradicionalniot
na~in na snimawe, kaj digitalniot na~in umnoùvaweto na proizvodot e
dosta ednostavno i evtino. Taka bevme vovedeni vo sledniot segment od sim-
poziumot, a koj se odnesuva{e na restavracijata na filmovite, tradicio-
nalna i/ili digitalna restavracija. Za tradicionalnata restavracija i za
sopstvenite iskustva povtorno govore{e Robert Git. Poso~uvaj}i ni nekolku
primeri, me|u koi restavracijata na BEKI [ARP so Mirijam Hopkins od
1935, prviot tehnikolor film (so tri boi), jasno be{e deka restavratorot
ne samo {to treba da ja poznava tehnologijata na restavracijata na film-
skata lenta tuku treba da ja znae i istorijata vo razvojot na tehnologijata,
no i filmskata istorija voop{to, kako i istorijata na samiot film. Prob-
lemite so is~eznuvaweto na sloevite od kolorot ne se edinstvenite so koi
se sudiraat amerikanskite restavratori. Konkretno, problemot so BEKI
[ARP bil takov {to ne moèle da se pronajdat adekvatni kopii. Prefrla-
weto na filmovite na 16 mm za televiziskata crno-bela prezentacija, pris-
posobuvaweto na filmot kon televiziskite termini i sli~ni producentski
korekcii se samo del od problemite. Primerite so filmot OSAMENIOT
JAVA^ na Bad Boti~er ili, pak, TOPOVITE OD NAVARONA gi potvrdija ovie
soznanija. Sepak, ona {to me {okira{e be{e faktot deka ogromniot del od
produkcijata na Holivud vo pedesettite godini od prviot vek na filmot,
filmovite {to bile reklamirani kako totalno muzi~ki, totalno kolor, se
totalno izgubeni poradi toa {to bile bezmilosno uni{tuvani od strana na
proizvoditelite zatoa {to se {tedelo na prostor za ~uvawe na filmovite.
Za mo`nostite vo digitalnata restavracija na filmovite govorea Noel Des-
met od Kralskata kinoteka vo Brisel i Pol Rid, digitalniot guru, ~len na
Tehni~kata komisija na FIAF i sopstvenik na Soho prodak{n, kompanija za
proizvodstvo na filmovi. So svoite dostignuvawa vo oblasta na digitalna-
ta restavracija se pretstavija i kolegite od Finskiot filmski arhiv. Miko
Kuti ni go pretstavi procesot na digitalna restavracija na filmovite,
proces {to vklu~uva upotreba na Tomson datakino (mo}en skener za fil-
movi), koj filmot go digitalizira na 2k rezolucija, potoa na Da Vin~i ko-
lor korektor, Inferno softver za korekcija na slikata, Dijamant soft-
ver za otstranuvawe na pra{inata i grebnatinite, upotreba na tehnologija
za digitalna za{tita i korekcii na zvukot, so {to se dobiva nov nosa~ na
magnetna lenta i so pomo{ na Celko film snima~ot, digitalnata slika
povtorno se vra}a na tradicionalna-
ta lenta, taka {to koga }e se dobijat
slikata i zvukot, se prodolùva so
tradicionalniot na~in na kopirawe
na filmovite. Sporeduvaj}i gi tradi-
cionalnata i digitalnata metoda za
restavracija, vo dijalogot {to sledu-
va{e predava~ite i u~esnicite se
soglasija deka, i pokraj prednostite
na digitalnata restavracija, koja e
pofleksibilna, taa s# u{te e te{ko
dostapna, osobeno za pomalite film-
Kinopis27copy.PMD 57 16-07-03, 22:30

ski arhivi, poradi cenata na ~inewe i poradi upotrebata na skapata opre-
ma. Vo prodolènieto na simpoziumot bea pretstaveni prakti~ni primeri
od pove}e institucii me|u koi od [vedskata kinoteka, Finskata kinoteka,
ungarskoto Foks studio, Japonskiot nacionalen filmski centar, German-
skiot filmski muzej od Minhen, Francuskata kinoteka od Bojs DArsi i
Britanskiot imperijalen voen muzej. So toa be{e zatvoren simpoziumot.
Kongresot prodolì so Forumot na vtoriot vek za~nat na Kongresot
vo Rabat. Potrebata od razmena na mislewa za najva`nite problemi so koi
se soo~uvaat filmskite arhivisti e postojano prisutna. Xejn Xonson ja ob-
jasni sorabotkata me|u Kongresnata biblioteka i Asocijacijata na arhivis-
ti na podvi`nite sliki od SAD. Paolo êr~i Usai ja objasni celta na proek-
tot nare~en Edna za{titena rolna. Se raboti za prakti~na inicijativa od
strana na Akademijata na filmskite arhivi, Filmotekata od UNAM, Xorx
Istman ku}ata, Kongresnata biblioteka, Muzejot na sovremena umetnost, Na-
cionalnite arhivi na Kanada i Filmskiot i televiziski arhiv UKLA, koi se
soglasile da dadat mala no konkretna pomo{ za onie arhivi ~ie{to nacio-
nalno filmsko bogatstvo se nao|a vo sostojba na postojana opasnost. Ovie
arhivi treba da predloàt po edna rolna od svojot fond koja{to treba da
bide za{titena. Pomo{ta e moèbi nezna~itelna, no nade`ta deka promo-
cijata na vakvata inicijativa vo zemjite kade {to vakvite aktivnosti se
retkost }e vrodi so poddr{ka i od drugi institucii e golema. Predavaweto
na Stiven Ri~i se odnesuva{e na programite i mehanizmite za obrazuvawe
nova generacija filmski arhivisti. Ovaa potreba e s# poizrazena so brziot
napliv na novi tehnologii i iako postoi soznanie deka novite programi
mora da gi kombiniraat prakti~nata obuka so istoriskiot i kulturniot seg-
ment, postojat mnogu malku usoglasuvawa na mislewata kako toa da se pos-
tigne. Ova isto taka go povlekuva i pra{aweto kako obrazovanieto na arhi-
vistite }e vlijae vrz transformacijata na samite arhivi. Potrebno li e
FIAF da vospostavi standardi vo obukata na arhivistite? Koi se najdobrite
strategii za da se koordiniraat razli~nite obrazovni programi? Ova bea
Kinopis27copy.PMD 58 16-07-03, 22:30

del od pra{awata na Stiven Ri~i na koi }e treba da odgovorime mo{ne brgu.
Dejvid Frensis vo svojata izjava {to se odnesuva{e na idninata na film-
skoto arhivirawe zabeleà deka e s# pogolemo vlijanieto na regionalnite
zdruènija i poddrùvaj}i gi vakvite inicijativi zabeleà deka sekoga{ e
pote{ko da se revitalizira edna organizacija {to e ve}e oformena otkolku
da se sozdade nova. So toa toj misle{e na FIAF kako organizacija {to }e
treba isto taka da se prisposobi na novite na~ini na rabota. FIAF mora da
ja definira ulogata na organizacijata {to ja integrira infrastrukturata
na regionalnite i nacionalnite zdruènija.
Sesijata vo Stokholm zavr{i so pozdravot od Bergman, koj ni go pre-
nese direktorot na [vedskata kinoteka, Jan-Erik Bilinger.
HELSINKI NOVOTO RAKOVODSTVO NA FIAF
Prvata destinacija vo Helsinki, i destinacija na pove}eto pripadni-

ci na evropskite filmski arhivi, be{e kinoto Orion kade {to se odrùva
kinote~na programa, a vo ovaa prilika se odrà i regionalnata sredba na
~lenovite na Evropskata asocijacija na filmski arhivi (ACE). Otkako be{e
usvoen Izve{tajot za rabotata vo 2002, se prejde kon pokonkretni inicija-
tivi pri {to bea prezentirani programite Arhimedija i FIRST. Osobeno
vnimanie be{e posveteno na edukacijata i edukaciskite programi vo organ-
izacija na ACE, taka {to be{e predloèno da se etablira letno u~ili{te za
filmski arhivisti, koe }e funkcionira vo Evropa, zatoa {to taka }e bide
podostapno za evropskite zemji, za razlika od sli~niot kurs {to se reali-
zira pod pokrovitelstvo na FIAF i se slu~uva vo SAD.
Po zavr{uvaweto na regionalnata sredba, u~esnicite na Kongresot
bea transportirani do mestoto kade {to Finskiot arhiv gi ~uva svoite fil-
movi: Finskoto filmsko depo. Vo hodnicite na depoto, vo slu~aj na nuklear-
na vojna, bi moèle da se sokrijat 10 000 lu|e, taka {to depoto pretstavuva
i sovr{ena atomska skrivnica. Ogromni ladni hodnici, opremeni so razlad-
Kinopis27copy.PMD 59 16-07-03, 22:30

ni uredi i uredi za dotek na vozduh, èlezni vrati kako vo nacionalnite
banki na Amerika, koi gi gledame vo holivudskite filmovi, i mnogu drugi
uredi i oprema. Samiot ovoj podatok dovolno govori za prostranosta na ob-
jektot. Sepak, depoto, kako i site depoa, se soo~uva so raznovidni problemi,
koi najmnogu poteknuvaat od negovata glomaznost i odrùvawe. Zapalivite
filmovi se ~uvaat vo specijalni friìderi, na temperatura pod 0 stepeni
i nivnoto gledawe ne ni be{e dozvoleno, dodeka ostanatite filmovi se ~u-
vaat vo isklu~itelno ladnite prostorii (temperaturata be{e okolu 5 stepe-
ni).
Generalnoto sobranie zapo~na so rabotata na FIAF vo kongresniot
centar Grand marina. Generalnoto sobranie, ~ii moderatori bea pretse-
datelot na FIAF Ivan Truhiqo, generalniot sekretar i pretsedatelite na
komisiite formirani od strana na FIAF, ja zapo~na svojata rabota so potvr-
duvawe na pravoto na glas na prisutnite ~lenovi. Pravoto na glas ~leno-
vite na FIAF go steknuvaat so isprateniot godi{en izve{taj za rabota na
odnosnata ustanova. Sekoja institucija ima pravo na samo eden glas. Prid-
ru`nite ~lenovi nemaat pravo da gi izbiraat telata na FIAF. Otkako be{e
prifaten planot za rabota na Sobranieto, sleduvaa zaklu~ocite od prethod-
noto Generalno sobranie odràno vo Seul. Po izve{tajot na pretsedatelot,
koj se odnesuva{e na raboteweto na Izvr{niot komitet, sleduvaa finansis-
kite izve{tai za 2002 i 2003, kako i usvojuvaweto na buxetot za 2004. Po
izve{tajot na generalniot sekretar, koj se odnesuva{e na ~lenkite na FIAF
i na problemite so koi se sudruvaat, potenciran be{e incidentot so poà-
rot vo Indiskiot filmski arhiv, koj gi uni{ti re~isi site filmovi i teh-
ni~ko-prostorni uslovi na ovoj arhiv. Be{e prezentirana i pomo{ta {to
FIAF mu ja ponudi na ovoj arhiv. Pretsedatelite na Tehni~kata komisija,
Komisijata za katalogizacija i dokumentacija i Komisijata za programirawe
i pristap kon kolekciite gi podnesoa svoite izve{tai. Bea prezentirani i
raznite proekti na FIAF kako {to e Nitratnata kniga zbornik {to se
odnesuva na zapalivite filmovi; Edna za{titena rolna proektot be{e
povtorno objasnet; veb- stranicata na FIAF; ùrnalot za filmska prezen-
tacija; U~ili{teto na trkala na FIAF; Internacionalnata filmsko-
arhivska databaza; relaciite so UNESKO; relaciite so ostanatite (vklu~u-
vaj}i gi i regionalnite) organizacii; Perera de Santos i Xuzepe Ritorno
bea predloèni za nagradata na FIAF za 2004
Ona {to odzede najgolem del od vremeto na Generalnoto sobranie, a
{to go okupira{e i anga`manot na site u~esnici, bez razlika dali imaa pra-
vo na glas ili ne, be{e glasaweto za pretsedatel, generalen sekretar i izvr-
{en komitet na FIAF. G-|a Eva Orbanc od Berlin i g-|a Meg Labrum od Kan-
bera, bez problem, bea izbrani za mestata pretsedatel odnosno generalen
sekretar.
Kongresot zavr{i so pretstavuvaweto na Hanoj kako grad-doma}in na
naredniot kongres.
Kongresot na FIAF e mesto kade {to moàt da se nau~at mnogu raboti
{to se povrzani so rabotata na filmskite arhivi. Ova e mesto kade {to mo-
ème da se sretneme i da se soo~ime so najrazli~ni iskustva, so najrazli~ni
lu|e i vrvni dostignuvawa vo oblasta na na{ite zanimawa. Ovoj Kongres e
{ansa da se lociraat sopstvenite nedostatoci i motiv tie da se sovladaat
na najdobar moèn na~in. Isto taka, Kongresot pretstavuva mo`nost da se
pronajdeme sebesi vo svetskoto opkruùvawe. Iskustvoto e ogromno isto
kako i pridobivkite. ❑
Kinopis27copy.PMD 60 16-07-03, 22:30

DOSIE
Kinopis 27(15), s.61-63, 2003

UDK 791.43/.44:930.253(4)(063)(049.3)
MIMI \ORGOSKA-ILIEVSKA
FILMSKOTO NASLEDSTVO
POTPORA NA EVROPSKIOT
IDENTITET
(FILMOT I AUDIOVIZUELNIOT SEKTOR VO PRESRET NA
PRO[IRUVAWETO NA EVROPSKATA UNIJA)
E den od najva`nite nastani na gr~koto pretsedatel-

stvuvawe so Evropskata unija be{e konferencijata na tema Filmot i au-
diovizuelniot sektor vo presret na pro{iruvaweto na Evropskata
unija, koja od 25 do 27 maj o.g. se odrà vo Solun. Pokraj mnogute zna~ajni
profesionalci i eksperti od oblasta na evropskiot film, na konferenci-
jata bea pokaneti i pretstavnici od Ministerstvoto za kultura na Republi-
ka Makedonija, kako i od Kinotekata na Makedonija.
Pretsedava~i na konferencijata, koi go imaa vovedniot zbor, bea ev-
ropskiot komesar za kultura i obrazovanie pri Evropskata komisija g-|ata
Vivien Reding, gr~kiot minister za kultura Evangelos Venizelos i @ak
Tubon, pretsedatel na Euroima` (Euroimage). U{te na samiot po~etok, gla-
ven akcent be{e staven na ulogata na podvi`nite sliki vo sozdavaweto na
evropskiot identitet i na iznao|awe solucii kako da se nadminat proble-
mite na evropskiot film i audiovizuelnata industrija, koi u{te pove}e }e
se zgolemat po pro{iruvaweto na brojot na zemjite-~lenki vo Evropskata
unija.
Pro{iruvaweto na brojot na zemji-~lenki vo Evropskata unija i tran-
sformacijata na ekonomskata i monetarnata unija pottiknaa pove}e pra-
{awa kako me|u panelistite taka i me|u u~esnicite na konferencijata, pri
{to dominiraa polemikite za ulogata na evropskite institucii vo obez-
beduvaweto poddr{ka za slobodna cirkulacija na ideite vo audiovizuelni-
ot sektor i ulogata na Evropskata unija vo promocijata na podvi`nite sliki.
Na ovaa tema moèa da se slu{nat izlagawata na vrvni imiwa od oblasta na
evropskiot film me|u koi reìserite: K{i{tof Zanusi, Karlos Saura, An-
drej Zulavski, Du{an Makaveev, Piter Flei{men i Agne{ka Holand.
Vtoriot den od ovaa konferencija be{e posveten na filmskoto nas-
ledstvo, odnosno na ulogata na filmskite arhivi i povrzuvaweto na film-
61
Kinopis27copy.PMD 61 16-07-03, 22:30

skoto nasledstvo i obrazovanieto. Panel-diskusijata na ovaa tema ja vodea
pretstavnici od Evropskata komisija, Evropskata asocijacija na kinoteki
(ACE), Evropskata filmska akademija, Britanskiot filmski institut, kako i
od institutite za film i obrazovanie od Italija i Holandija.
Glavna cel na diskusijata za filmskoto nasledstvo be{e ostvaru-
vaweto sorabotka me|u zemjite-~lenki na Evropskata unija i ostanatite ev-
ropski zemji i pronao|awe na~ini za sozdavawe uslovi na {to pogolema raz-
mena na iskustva vo odnos na ~uvaweto i za{titata na kinematografskoto i
audiovizuelnoto nasledstvo, kako i ulogata na novite tehnologii vo oblas-
ta na za{titata, ~uvaweto i prezentacijata na filmskoto nasledstvo. Nav-
leguvaweto vo digitalnata era gi soo~uva filmskite arhivi so mnogu pra-
{awa vo odnos na na~inot na pribirawe, za{tita, restavracija i prezen-
tacija na filmskoto nasledstvo. Vo ovoj moment, filmskite arhivi za prv
pat se soo~uvaat so radikalni promeni vo filmskata produkcija i kinestet-
skoto izrazuvawe. Zna~i, neizbe`na e orientacijata na filmskite arhivi
kon idninata i novite koncepti dokolku sakaat da ja za~uvaat dene{nata ki-
nematografska kultura, a ne da ostanat spomenici na celuloidnata lenta.
Vo sledeweto na novite tehnologii, neizbeèn e faktot deka filmskite ar-
hivi }e se soo~at so niza teoriski i prakti~ni problemi.
Pokraj sledeweto na novite tehnologii, u{te pozna~ajno e iznao|a-
weto na~ini za prezentacija na filmskoto nasledstvo. Tokmu zatoa glaven
akcent vo diskusijata be{e staven na proektite {to se stremat kon povrzu-
vawe na filmskoto nasledstvo i obrazovanieto, odnosno nezamislivosta na
opstojuvaweto na evropskiot film bez publika, a seto toa moè da se pos-
tigne preku obrazovniot proces, koj }e u~estvuva vo kreacijata na novata ev-
ropska konstitucija i novite generacii.
Vo odnos na filmskoto nasledstvo, osobeno be{e istaknato deka vo
dene{no vreme podvi`nite sliki go potvrduvaat kulturniot identitet po-
ve}e od {to bilo drugo. Zatoa ako se dozvoli evropskoto filmsko nasled-
stvo da bide zaboraveno, toga{ toa }e zna~i gubewe na individualnosta, is-
torijata i se}avawata. Za~uvuvaweto na svesta za filmskoto nasledstvo mo-
è da se postigne samo preku ovozmoèn pristap na mladite lu|e do nacio-
nalnite i klasi~nite dela na filmskata umetnost za tie da imaat izgraden
kriti~ki stav za i kon svoeto filmsko nacionalno nasledstvo, a filmot da
e vo funkcija na kompletiraweto na kulturata i obrazovanieto, voop{to na
celokupnata tradicija.
Povrzuvaweto na filmsko-arhivskite materijali i obrazovanieto
kako kone~no realiziran proekt ili proekt vo realizacija be{e pretstaven
od panelistite od Italija, Holandija i Grcija.
Prezentiranite iskustva od zemjite koi{to ve}e go zapo~nale povrzu-
vaweto na filmskoto nasledstvo i obrazovanieto pottiknaa kreativni raz-
misluvawa za realizacija na vakov tip proekti.
Vakvite zalo`bi se komplementarni i so pove}egodi{nite aktivnos-
ti na Kinotekata na Makedonija, koja sistematski go istraùva na{eto ki-
nematografsko nasledstvo vo eden po{irok kulturolo{ki kontekst i koja gi
ima arhivirano, bezmalku, celoto doma{no proizvodstvo i respektiven
fond od evropskata i svetskata filmska klasika. Kinotekata na Makedonija
vr{i stru~ni zada~i povrzani so obrabotkata, za{titata i trajnoto ~uvawe
na kinematografskata gra|a, a s# so cel da se za~uva audiovizuelnoto nas-
ledstvo za idnite pokolenija. Sogledbite i zaklu~ocite od konferencijata
vo Solun se ohrabruva~ki i za nastojuvawata na Kinotekata filmskoto nas-
ledstvo da go napravi dostapno do {irokata publika, pred s# do mladata
populacija.
62 M.\. Ilievska, Filmskoto nasledstvo, Kinopis 27(15), s.61-63, 2003
Kinopis27copy.PMD 62 16-07-03, 22:30

Vakvoto povrzuvawe na filmskoto nasledstvo i obrazovanieto, bez
nikakvo somnenie, }e pridonese za pro{iruvawe na horizontite na svesta
na sekoj mlad ~ovek ne samo za filmskata umetnost, tuku preku filmot, kako
najmo}en medium, za celokupnata nacionalna kultura i bogatstvo, {to e zna-
~aen faktor za za~uvuvawe na kulturniot identitet.
Na konferencijata be{e posveteno vnimanie i na cirkulacijata na
evropskiot film, za {to detalno izlagawe potkrepeno so statisti~ki poda-
toci ima{e direktorot na Audiovizuelnata opservatorija, a na ovaa tema
govorea i panelistite-pretstavnici na drugi zna~ajni evropski filmski in-
stitucii.
Celta na konferencijata odràna vo Solun be{e da se napravi glo-
balna opservacija na sostojbite za da se dojde do konkretni re{enija vo ob-
lasta na filmot i audiovizuelniot sektor, koi }e vlijaat vrz formiraweto
na nekoi odredeni stavovi na evropskata audiovizuelna politika. Poseben
akcent se stavi vrz povrzanosta na umetni~kata kreacija so inicijativite
na evropskite op{testveni institucii, a s# so edna edinstvena cel za~u-
vuvawe na evropskiot kulturen identitet.
Slobodno moè da se zaklu~i deka Evropa s# u{te bara mehanizmi za
zaedni~ko dejstvuvawe i sozdavawe na edna zaedni~ka strategija vo nadmi-
nuvaweto na problemite so koi se soo~uvaat evropskiot film i audiovizu-
elniot sektor.❑
M.\. Ilievska, Filmskoto nasledstvo, Kinopis 27(15), s.61-63, 2003 63
Kinopis27copy.PMD 63 16-07-03, 22:30

64
Kinopis27copy.PMD 64 16-07-03, 22:30

ARHIVSKI TREZORI
Kinopis 27(15), s.65-76, 2003

UDK 791.43/.44(4)(049.3)
VLADIMIR Q. ANGELOV
PRIKAZNA OD FILMSKATA
MITOLOGIJA
(ZA I OKOLU FILMOT LOLA MONTEZ Vo sredinata na 19 vek,
NA MAKS OFILS) proslavenata tan~arka i
i
artistka, Lola Montez,
poznat skandal-majstor od
evropskite dvorci, se nao|a
vo Amerika kade {to vo eden
cirkuski {ator ja raskaùva
svojata ìvotna prikazna
polna so pikanterii.
dejata da se snimi Scenite od nejziniot ìvot,
eden vakov film se rodila vo koi gi pretstavuva na
po~etokot na pedesettite godini. Generalno, nasobranata publika, se
trebalo da se snimi film {to bi bil konkuren- pretopuvaat so se}avawata
ten na amerikansko-holivudskite produkcii. za sopstveniot ìvot:
Film {to bi pokaàl deka Evropa e podgotvena qubovta i razdelbata so
da se sprotivstavi na ovaa komercijalna produk- Franc List, smrtta na
cija ja zapo~na svojata prezentacija Stefan nejziniot tatko i vra}aweto
Dresler, direktor na Minhenskiot filmski muzej od Indija, maèweto za eden
i so àr na fanati~en filmski entuzijast pro- angliski oficer,
dolì da ni ja raskaùva prikaznata za filmot skandalite {to gi
LOLA MONTEZ. Povest dolga i komplicirana. predizvikuvala, za na krajot
Iskonski filmska. Dramati~na. Pravilna vo svo- da se zadrì na qubovnata
jot dramatur{ki razvoj. Ne sum pretenciozen do- afera so kralot Ludvig od
kolku kaàm - frajtagovski strukturirana? Pri- Bavarija. Za vreme na
kazna {to moèbi }e dobie i svoe prodolènie. izvedbata, na Lola $ e s#
Moèbi. Sepak, dostojna na ona {to bi trebalo polo{o i polo{o, a
da go pretstavuva ovoj film: najskapiot film vo doktorite ja sovetuvaat da gi
istorijata na filmskata umetnost po Vtorata namali cigarite i alkoholot
svetska vojna. poradi nejzinoto zdravje,
Da pojasnam. So svoite kolegi, filmski naru{eno od burniot ìvot.
molci od pove}e zemji, prisustvuvav na edna ra- Na krajot, publikata, za samo
botilnica (na tema Metodi vo tradicionalnata eden dolar, moè da $ ja
i digitalnata restavracija na filmskata slika, bakne rakata na slavnata
odràna vo Budimpe{ta od 19 do 23 mart 2003, vo kurtizana, koja e smestena vo
organizacija na Ungarskiot filmski arhiv) na kafez.
65
Kinopis27copy.PMD 65 16-07-03, 22:31

koja gi razmenuvavme iskustvata vo vrska so problemite okolu restavraci-
jata i za{titata na filmovite. Ne~ii iskustva se pogolemi ne~ii poma-
li. Nekoi filmski arhivi, i toa se slu~uva, nemaat nikakvo iskustvo vo ovaa
sfera. Moèbi za niv vakvite sredbi se najkorisni. Glavno, na vakvite sred-
bi nadvladuva op{tata lamentacija po uslovi za ~uvawe na filmovite i
sredstva za nivna za{tita. No, na ovaa sredba be{e nekako poinaku. Moèbi
za toa be{e vinovna filmskata programa sostavena od filmovite {to gos-
tite gi donesoa. Moèbi, atipi~nosta se dolè{e na odli~nite doma}ini
ili na toa deka hotelot vo koj bevme smesteni se nao|a{e vedna{ zad agolot
na Kino- muzejot na Ungarskiot filmski arhiv taka {to nema{e mnogu praz-
ni odovi. Pri~inite ne se sekoga{ va`ni. Ona {to e va`no e deka ovoj pat vo
razgovorite (formalni i neformalni) preovladuvaa qubovta sprema fil-
mot i filmskata umetnost i posvetenosta i istrajnosta kon sopstvenata pro-
fesija ~uvari i za{titnici na podvi`nite sliki. Emociite ne im bea tu|i
ni na onie {to apriori gi smetame za androidi. Toa se onie {to se zasta-
puvaat za digitalnata restavracija na filmskata slika. Nekoi vpe~atoci se
slabi, pove}eto se efemerni, no storijata za Lola Montez se nametna so svo-
jata originalnost. Se somnevam deka nekoj od u~esnicite ja zaboravil. Toa
be{e prikazna za eden film kontradiktoren vo site aspekti, vo site para-
metri na razgleduvawe osven vo eden, a toa e egzaktniot zaklu~ok LOLA
MONTEZ e najgolemiot finan-
siski filmski neuspeh vo
Pred nekolku nedeli otidov vo laboratorija. Tamu dvaesettiot vek. Prikazna
mi prezentiraa nekolku premnogu ~isti kopii od polna so emocii i peripetii,
sceni so zvu~ni pasaì, koi sakav da bidat mnogu koja se nadevam e interesna.
konfuzni. Gi bea is~istile so nekakvi hemikalii. Na po~etokot od pede-
Ne sakav da go dozvolam toa. Gospodinot {to be{e settite godini evropskite
zadolèn za ovaa operacija mi izdeklamira: zemji se obiduvaat da se oslo-
Pravilo na na{ata ku}a e deka lu|eto mora da go bodat od holivudskoto vlija-
razberat ona {to likovite go govorat. Se obidov nie vo svoite kinematogra-
da mu objasnam za {to se raboti. Me prese~e fii. Ne{to sli~no se slu~uva
nasrede so: Mora da razberete, gospodine Ofils, i denes, a toa se slu~uvalo i
deka Vie rabotite vo industrijata za zabava. Jas vo periodot me|u dvete svet-
odgovoriv: To~no. I zatoa toa {to go pravam mi ski vojni. Zna~i, toa e edna
pri~inuva zadovolstvo. poznata sostojba koja{to trae
vo kontinuitet. Taka, pret-
stavnicite na evropskiot kapital se obiduvaat da se sprotivstavat na vak-
vata sostojba (isto kako i denes) i se re{avaat da snimat film {to }e
pokaè deka i Evropa moè da se nattr~uva za sopstveniot pazar. Zapo~nu-
vaat prvite podgotovki za realizacija na takviot film. Prvo treba da se
izbere reìser za vakviot potfat. Vo najtesniot krug vleguvaat renomira-
nite reìseri @ak Tarner (Jacques Tourneur) i Majkl Pauel (Michael Powell).
Sepak, finansierite se odlu~uvaat za Maks Ofils, najmnogu poradi stere-
otipot {to preovladuval vo toa vreme koga }e se spomenelo negovoto ime:
bezna~aen romanti~en reìser, koj pove}e se griì za scenografijata ot-
kolku za sodrìnata, stilist poradi stilot, reìser {to saka postojano da
ja dviì kamerata (i denes vaì seto toa osven ona: bezna~aen). O~igledno
selektiran so cel da bide izvr{itel na voljata na finansierite, koi na
po~etokot planiraat buxet od, za toa vreme, rekordni 2. 000 000 GM, ispro-
vociran od nastanite vo {ou-biznisot, odnosno Holivud, kade {to bil ne-
vraboten reìser, a potoa snimil nekolku filma, koi vo istorijata se za-
beleàni kako remek-dela, Ofils predlaga tema za ìvotot na poznatata
kurtizana od 19 vek Lola Montez. Toj saka nejziniot ìvot da pretstavuva
metafora za bedata vo {ou-biznisot. Lola Montez bila rodena vo Irska, no
66 V.Q.Angelov, Prikazna od filmskata mitologija, Kinopis 27(15), s.65-76, 2003
Kinopis27copy.PMD 66 16-07-03, 22:31

ìveela vo Anglija i vo Germanija kade {to mu bila qubovnica na Luis I,
kralot na Bavarija. Temata e skokotliva, moè da bide smestena vo rasko{en
dekor i e bliska do producentite i publikata od Anglija i Germanija. Pro-
ducentite vedna{ zagrizuvaat. Potrebno e u{te da se najde francuska ak-
terka za da bide zadovolena i francuskata strana vo multilateralnite pro-
ducentski relacii. Vo 1954 godina pa|a izborot: Martin Karol (Martine Car-
ol), rasko{na (za da odgovara so dekorot) yvezda, akterka {to moè da ja za-
vede publikata. Poznata od francuskite kostimirani spektakli, koi bezmi-
losno go eksploatirale nejziniot fizi~ki izgled. Seks simbol! Idejata da
se realizira internacionalen film so internacionalna ekipa, koj }e bide
V.Q.Angelov, Prikazna od filmskata mitologija, Kinopis 27(15), s.65-76, 2003 67
Kinopis27copy.PMD 67 16-07-03, 22:31

dostapen i interesen za eden {irok i razli~en
auditorium, e na pragot na svojata realizaci-
ja. Vo vaka sozdadenata sostojba, polna so opti-
mizam za finansierite {to ve}e zapo~nale da
go prebrojuvaat profitot, na Ofils }e mu us-
pee ne{to za {to sonuva sekoj reìser pot-
pi{uva dogovor za neograni~ena avtorska slo-
boda. Vedna{ go angaìra francuskiot bestse-
ler-pisatel Sesil Sent-Loren da napi{e kniga
spored koja }e bide snimen filmot, a vo me|u-
vreme raboti na sopstvenoto scenario. Koga
filmot }e se pojavi, a na {picata se navedeni
novelata i imeto na avtorot spored koi e sni-
men filmot, knigata s# u{te ne e objavena. Na
po~etokot spomnav kontradiktornosti? Tie
prodolùvaat da se mnoàt so sekoj ~ekor vo
fazite na realizacijata. Producentite se
odlu~uvaat filmot da bide snimen vo Ist-
mankolor. Apsolutno logi~no e filmot {to
treba da pretstavuva za~etok na seriozna kon-
kurencija na Holivud da bide vo kolor, no
Ofils dotoga{ ne rabotel so kolor i doprva
trebalo da se zapoznae so taa tehnologija. I ne
samo toa. Bidej}i prethodno rabotel samo na
crno-beli filmovi (zaedno so LOLA MONTEZ
ima snimeno vkupno 25 filma) nikoj ne moèl
da pretpostavuva kakov }e bide negoviot pris-
tap kon ova izrazno sredstvo. Zgora na toa, pro-
ducentite se odlu~uvaat filmot da se snimi vo sinemaskop, tehnika {to ja
zgolemuva proekcijata re~isi za dvapati od dotoga{ standardniot format i
~ij matemati~ki soodnos se opi{uva so proporcijata 1:2,55 (visina : {iri-
na na platnoto). I vakviot poteg na producentite e logi~en zatoa {to za
sopstvenite pari sakale da go dobijat najkvalitetnoto. Sinemaskopot e pret-
staven vo 1953 kako obid so golemoto platno da se smiri televiziskata eks-
panzija. I den-denes, sinemaskopot i negovite plagijati se upotrebuvaat naj-
~esto za istoriski spektakli. No, vo denovite koga sinemaskop tehnikata
bila {totuku inaugurirana, postoele problemi so polneweto na kadarot, a
estetskite specifiki na vakviot {irok ekran s# u{te ne bile dokraj is-
traèni. Ovaa tehnika vo svojot po~etok imala i tehni~ki ograni~uvawa,
taka {to, na primer, ne moèle da se slikaat krupni planovi. I so po~etokot
na snimaweto, prodolùvaat kuriozitetite. Koga stanuva zbor za snimaweto
na ovoj film, moème da se izrazuvame i vo mnoìna zatoa {to pri negovata
rabota bile snimeni tri filma. Re~isi identi~ni. Kako bliznaci. Eden ger-
manski, eden angliski i eden francuski film. Tri verzii za trite produ-
centski strani i trite publiki. Sekoj kadar vo koj imalo zboruvawe bil sni-
men najmalku tripati edna{ na germanski, edna{ na francuski i edna{
na angliski. Toa moèbi i ne bilo problem za Piter Ustinov so ogled na
negovata internacionalna proveniencija, no kaj akterkata {to ja tolkuvala
naslovnata uloga o~igledno imalo pote{kotii. Natsinhronizacijata kako
alternativa bila otfrlena. Moème samo da pretpostavime kako se odviva-
lo snimaweto na filmot. Isto taka, filmot se snimal i na mnogu razli~ni
lokacii: vo Francija, Avstrija i Zapadna Germanija, {to go zgolemuvalo ~i-
neweto na filmot. Za scenite vo koi Lola Montez ja izveduva svojata to~ka
vo cirkuskiot {ator, od strana na ~etvorica arhitekti vo Minhen bil iz-
Kinopis27copy.PMD 68 16-07-03, 22:31

graden cirkuski {ator vo amerikanski
stil so elipsoviden pod so golemina 40/
50 metri, a so visina od 18 metri. Cirku-
sot imal ~etiri sceni so 22 golemi sti-
lizirani lusteri so sve}i i u{te 90 po-
mali. Za da bide u{te pokomplicirano,
vedna{ do mestoto kade {to bil izgra-
den ovoj cirkus, bil angaìran i vistin-
skiot cirkus Brumbah zaedno so ansam-
blot i ìvotinskiot park. Ofils bil
osobeno gord na ìvotinskiot park. Eve
eden primer za da ja ilustrirame ekstra-
vagancijata {to se pla}ala: scenite vo
{atorot, spored moja slobodna procen-
ka, traat 1/5 od filmot, a edinstvenoto
ìvotno {to se pojavuva vo filmot e be-
lata me~ka vo posledniot kadar od fil-
mot i dokolku nekoj toa ne vi go poso~i,
nema da ja zabeleìte. Ofils, poznat
stilist, pri snimaweto se stremel kon
artificielnost, pa taka, namesto da an-
gaìra statisti za da gi snimi scenite
vo cirkusot, bara da se napravat maketi
na lu|e {to ~inelo pove}e otkolku da se
slika so statisti. Vo scenata koga Lola
Montez bega od Bavarija, ulicite i pok-
Maks Ofils (Max Ophuls,

1902 - 1957): roden vo
Germanija, mo{ne rano ja
zapo~nuva karierata kako
akter. Od 1923 zapo~nuva da
reìra vo teatrite. Od 1930
godina zapo~nuva da reìra
filmovi. Prvite priznanija
gi steknuva vo 1932 godina
za filmovite PRODADENA
NEVESTA i LEJBELEJ,
prikazni za tragi~na qubov.
Bidej}i bil Evrein,
razbirlivo e negovoto
begstvo vo Francija vo 1933
godina. Vo 1938 godina
stanuva gra|anin na Francija. Vo periodot do 1940 godina snima
desetina filmovi vo Francija, Italija i Holandija. So padot na
Francija vo 1940 godina, Ofils zaminuva za [vajcarija od kade {to vo
1941 odi vo SAD. Vo Holivud se soo~uva so nevrabotenost. Sepak, od 1947
do 1949 snima pet filma me|u koi i remek-deloto PISMO OD
NEPOZNATATA @ENA. Se vra}a vo Francija kade {to gi snima: KRUG,
ZADOVOLSTVO, NAU[NICITE NA MADAM i LOLA MONTEZ. Umira vo
Hamburg od srcev udar. Poznat e po svoite filmovi polni so romanti~na
qubov, izmami i iskoristuvawe, karakteristi~ni so bogati scenografii
i rasko{ni kostimi i so specifi~en manir na upotreba na kamerata
polna so raznovidni dvièwa.
Kinopis27copy.PMD 69 16-07-03, 22:31

rivite od ku}ite se pokrivani so sol. Za scenata koga Lola Montez so svojata
majka zaminuva od Indija, vo bazen bil izgraden vistinski 35 metarski brod.
Na kostimite za primadonata Martin Karol nimalku ne se {tedelo. @enski-
te spisanija bile prepolni so nejzini sliki vo rasko{ni kostimi, a film-
skite i ma{kite magazini bile prepolni so fotografii na zavodlivo-razgo-
lenata diva. Buxetot ja stasal brojkata od 8. 000 000 GM! êtiri pati pove}e
od predvidenoto.
Na 22 dekemvri 1955 godina vo Pariz e odràna premierata na dolgo-
o~ekuvaniot film LOLA MONTEZ na Maks Ofils. Javnosta bila vo o~eku-
vawe na ovaa premiera poradi agresivnata reklamna kampawa. Publikata
o~ekuva{e kremasta torta, a namesto toa dobi udar vo stomakot napi{al
Ofils vo svojot dnevnik po pariskata premiera. Publikata dobila pove}e
udari. I toa vo serija, ako sakame da go prodolìme bokserskiot àrgon na
Ofils. Publikata se soo~ila so dotoga{ neviden na~in na upotreba na ko-
lorot. Na mesta kolorot bil bleskav dodeka na drugi mesta na slikata voop-
{to ne moèle da se raspoznaat nitu siluetite na akterite. Ne moèj}i da
slika detali, Ofils ja zatvora goleminata na ekranot, ostavaj}i gi detalite
vo centarot na temniot ekran. Lola Montez, odnosno Martin Karol, vo pogo-
lemiot del od filmot e zapetlana do gu{a, ona malku {to moè da se vidi
vo preostanatiot del od filmot e nedovolno za da go smiri gnevot na ma{-
kiot del od publikata. I ènskiot del od publikata e razo~aran zatoa {to
nikade gi nema kostimite/fustanite {to prethodno bile najavuvani vo mod-
nite ùrnali. Moèbi del od posetitelite bile nezadovolni poradi nedos-
tatokot na ìvotnite od cirkusot. I najmalku {to moè da se kaè e deka
posetitelite i kriti~arite bile zbuneti od ednodimenzionalnite {tici
{to ja pretstavuvale publikata vo {atorot. A koga vo edna scena Lola Mon-
tez veli - Im sixteen, publikata padnala vo histeri~na smea. Pre~kite {to
Kinopis27copy.PMD 70 16-07-03, 22:31

bile sozdadeni so specifi~nata upotreba na tonot od strana na Ofils, koj
se rakovodel od principot mora da se slu{a, no ne mora da se razbere, ne
moèle lesno da se nadminat. Akterite govorele ~as germanski, ~as anglis-
ki, francuski, pa duri i italijanski. Na Ofils, koj bil vospitan vo eden
toleranten i internacionalen duh, koj ìveel i rabotel so site tie jazici,
sigurno ne mu pre~elo toa, no Obidot, so iskr{ena dramatur{ka struktura,
koja ne se pridrùva kon hronolo{ki redosled, da go podigne tradicional-
niot status na obi~niot gleda~ i od pasiven da go transformira vo aktiven
u~esnik, koj samiot }e go rekonstruira ìvotot na Lola Montez, o~igledno
ne uspeal dokraj. Publikata bila aktivirana i isprovocirana od ona {to ne
$ odgovaralo. Reagirala taka {to go isvirkala avtorot.
Na svojata francuska premiera, filmot trael 113 minuti. Germanska-
ta premiera bila odràna na 12 i
13 januari 1956 vo Minhen i vo Pri laboratoriskiot tretman na filmot
Hamburg. Germanskata verzija bila kaj scenata na brodot (edna od scenite
dolga 115 minuti. Reakciite bile {to ostanuvaat vo se}avawe po gledawe-
sli~ni. Publikata nezadovolna, a to na filmot) koga Montez istr~uva na
kritikata podelena. Evidentna palubata i ostanuva sama, Ofils posto-
bila zakanata deka najavata od jano insistiral kadarot da bide s#
plakatot: FILM NA KOJ ÊKA SVE- potemen i potemen. Koga laborantot se
TOT, }e se pretvori vo NAJGOLEM- sprotivstavil velej}i deka ubavinata na
IOT DEBAKL NA SVETOT! Vo Fran- kadarot }e se uni{ti, a likovite na
cija, po neuspehot na premierata, akterite nema da se raspoznavaat, Ofils
producentite vedna{ navestuvaat odgovoril: Ja gledate onaa to~ka na
deka se raboti za internacionalna neboto nad glavata na Lola? laboran-
verzija i deka rabotat na premon- tot potvrdil. Koncentrirajte se na
taàta na filmot i na negova nat- taa to~ka. Tuka e poentata go zavr{il
sinhronizacija. Istoto se slu~uva svoeto objasnuvawe kapriciozniot
i po premierata vo Germanija. Za reìser.
da se namalat tro{ocite, no i po-
radi zakonskite protivmerki {to gi prezema Ofils vo za{tita na svoeto av-
torstvo, producentite premontaàta moàt da ja pravat samo na postojnite
tonski kopii. Nekolku sceni se isfrlaat, a snimenata natsinhronizacija se
dodava na magnetniot ton taka {to se izbegnati pove}ejazi~nite pasaì. Na
20 januari odnosno na 9 fevruari ovie verzii se promovirani vo Pariz i
Minhen. Vremetraeweto na filmot se namaluva na 110 odnosno 113 minuti.
Angliskata verzija na Ofils nikoga{ ne ja doìvuva svojata premiera. Vo
1956 godina Ofils objavuva deka uspeal da go spre~i prikaùvaweto na
skratenata 90-minutna hronolo{ka verzija na Festivalot na francuski fil-
movi vo London. So naru{eno zdravje, Ofils se trudi da go spre~i pona-
tamo{noto kratewe, par~ewe i premontirawe na negoviot film. Ve}e e sed-
ma nedela vo bolnica, koga na 22 fevruari 1957, vo Francija, a podocna i vo
Germanija, vo eksploatacija e pu{tena verzijata na filmot vo koja Lola
Montez vo of-naracija ja raskaùva svojata storija. Ise~eni se scenite vo
cirkusot i filmot e podreden spored hronolo{ki redosled. Francuskata
verzija e so dolìna od 91 minuta, dodeka germanskiot montaèr bil posen-
timentalen i potoleranten (ili ne bil premnogu kriti~en) pa filmot go sk-
ratil na samo 101 minuta. Sleduva tragi~niot moment: eden mesec po pri-
kaùvaweto na negoviot ve}e osakaten film, Ofils umira vo bolnica vo
Hamburg. Ne uspeva da gi preìvee problemite {to gi predizvika LOLA
MONTEZ. Producentite kako mr{ojadci se nafrlaat na filmot. Na 22 noem-
vri 1957 vo London e odràna premiera na 90-minutnata hronolo{ka verzi-
ja na filmot, koja go nosela naslovot PADOT NA LOLA MONTEZ. Dve godini
podocna, 75-minutna verzija na filmot pod naslov GREVOVITE NA LOLA
Kinopis27copy.PMD 71 16-07-03, 22:31

MONTEZ e distribuirana vo SAD. Po s# izgleda deka i filmot nema da go
preìvee kasapeweto.
No, i pokraj finansiskiot debakl, i pokraj podelenosta na kritikata
okolu negovite estetski vrednosti, filmot LOLA MONTEZ nabrgu se steknu-
va so kulten status isto kako i negoviot reìser. Toa zapo~nuva taka {to
@or` Sadul go opi{uva kako lo{ film so retki bleskavi momenti, dodeka
za Endrju Saris toa e najdobriot film na site vremiwa. Za
Polin Kael ona {to ja pravi ovaa zbrka tolku voznemiruva~-
ka i bolna e toa {to go gledame reìserot-virtuoz na ne-
poznat teren; filmot {to treba{e da bide negovo najgolemo
remek-delo ne go biva za ni{to. No, Vodi~ot za igran film
(Motion Picture Guide), koj e objaven za prv pat vo 1985, pi{u-
va deka toa e najdobriot film na Ofils vrednuvaj}i go so
najvisoka ocena. Za David Tompson, koj filmot go gledal vo
1960 godina, vtorata francuska verzija na LOLA MONTEZ e
nevoobi~aeno hipnoti~ko iskustvo od koe se razbudil za da
se pridruì na aplauzot. Vo sredinata na {eesettite, kri-
ti~arite na Kaje di sinema go izglasuvaat za vtor najzna-
~aen francuski film na site vremiwa, vedna{ zad XEPÎJA
na Breson. Stenli Kjubrik i Piter Grinavej iskaùvaat vo-
odu{evuvawe za strukturata i formata na ovoj film, a
Ofils stanuva eden od najvlijatelnite filmski avtori.
Klimata se menuva zaedno so statusot na filmot i statusot
na negoviot avtor. Vo 1968 godina, producentot Pjer Braun-
berger (eden od najpoznatite francuski producenti) gi
otkupuva pravata za filmot, po bankrotot na starite sop-
stvenici. Pravi kopija od starata 110-minutna francuska
verzija i povtorno ja pu{ta vo distribucija. Ovaa kopija
bila prikaàna i vo Amerika.
Pismo od Xin D. Filips (Gene D. Phillips) do

Sajt end saund (Sight&Sound): Va{iot
osvrt za restavracijata na LOLA MONTEZ od
Maks Ofils (juni) se povikuva na
novinarskata prezentacija na prethodno
restavriranata verzija na filmot vo
Wujork, vo 1968, na koja jas prisustvuvav.
Samo trojca se pojavija: jas, eden prijatel i
Polin Kael. Bidej}i vo javnosta Kael e
poznata kako ènata-a`der, bi sakal da
kaàm deka taa mi kaà oti se nadevala
deka novata 110-minutna verzija }e bide
podobruvawe na onaa od 90 minuti. Sepak,
iako toa ne go saka{e, prizna deka za nea
filmot s# u{te e razo~aruvawe. Zdrvenata
izvedba na Martina Karol e
nezadovolitelna, a scenarioto e premnogu
plitko za da ja potvrdi melanholijata na
filmot. [in Danielsen vo prikazot na
neodamna restavriraniot film, po s#
izgleda, se soglasuva so Kael koga veli deka
LOLA MONTEZ ne e nitu najdobriot nitu
najuspe{niot film na reìserot.
Kinopis27copy.PMD 72 16-07-03, 22:31

Kinopis27copy.PMD 73 16-07-03, 22:31

Kinopis27copy.PMD 74 16-07-03, 22:31

***
No, u{te toga{ se zboruvalo deka vo Minhenskiot filmski muzej pos-

toi podolga i po{iroka (1:2.55 nasproti 1:2.35) verzija na LOLA MONTEZ.
Pri pregledot na ovaa kopija, otkrieno e deka opa|aweto na kolorot e tolku
golemo {to na nekoi mesta e vidliva samo magnetnata {palta. Otkrieni se
pri~inite: ova e kopija vrz koja bile praveni direktni intervencii vo ton-
skata {palta, bila otstranuvana a potoa dodavana germanskata sinhroniza-
cija. Vo po~etokot na devedesettite se ra|a idejata da se rekonstruira ko-
pijata {to bila prikaàna na germanskata premiera. Za da se izvede toa, lu-
|eto {to ja prezele taa inicijativa najprvin morale detalno da se zapoznaat
so istorijata na filmot, a potoa da preminat na tehnologijata na filmskata
restavracija. Osnovata leèla vo minhenskata kopija, no toa bilo nedovol-
no poradi lo{ata sostojba. Za da se kompletira germanskata verzija, moralo
da se pronajdat i alternativni materijali. Vo Gradskata kinoteka na Luk-
semburg e pronajdena rabotna kopija (bez
ton) na koja nekoi mesta bile zameneti so Lola Montez filmska istorija, od
temni blankovi, no koja sepak poseduva- Martina Miler i Verner Du~e e kniga
la odli~na slika zatoa {to nikoga{ ne {to e objavena vo 2002. Na 296 stranici,
bila eksploatirana. Vo Kralskata kino- ~ekor po ~ekor e opi{ana biografijata
teka na Belgija, pak, na ogromno zadovol- na filmot: samiot po~etok,
stvo na lu|eto angaìrani okolu restav- finansiraweto, rabotata na scenarioto
racijata, pronajdena e kopija so magneten i scenaristite, produkcijata i
ton identi~na na onaa od francuskata postprodukcijata, premierite vo Pariz
premiera. Problemot povtorno se pojavu- i Minhen, napadite vo pe~atot, novite
va vo opa|aweto na kolorot i vo flaman-
viduvawa i obidot na producentite 10
skite suptitli. Na magnetniot ton edin-
godini podocna da napravat
stveno {to e izbri{ano e izjavata na
Lola za nejzinata starost. Na nea, po s# rekonstrukcija na filmot. Vo knigata
izgleda, nikoj ne ostanuval ramnodu{en. moàt da se vidat 115 sliki vo boja
Vo Bundes film-arhivot i vo filmskata prosledeni so dijalozi od filmot, da se
laboratorija vo Pariz se so~uvani nega- prosledat novi fakti i dosega
tivite od hronolo{kata verzija. Za sre- nepoznati dokumenti za uni{tuvaweto
}a, germanskite negativi gi sodrèle i na filmot. Slikite se vo poln
otfrlenite delovi, taka {to moèle da sinemaskop format 1:2,55.
Kinopis27copy.PMD 75 16-07-03, 22:31

se rekonstruiraat scenite vo polna dol-
ìna. Otkako bile kompletirani re~isi
site materijali; otkako bile napraveni
razgovori so sinot na Maks Ofils, koj
bil asistent na reìserot; otkako bile
pregledani site intervjua {to Ofils gi
dal, a koi se odnesuvale na filmot, ko-
lorot na filmot i negovite idei vo vrs-
ka so izgledot na filmot; otkako bilo
razgovarano i so tehni~arite {to rabo-
tele na kopiraweto i ~itaweto na svet-
loto; otkako bil napraven plan na site
sceni, plan {to vo detali ja razrabotu-
val upotrebata na kolorot (Ofils vo in-
tervjuata objasnuval deka vo scenata so
List vo Italija treba da dominiraat
esensko òltata, crvenata i portokalo-
vata boja; vo Bavarija, bojata treba da e
zimski pastelna; cirkusot da bide vo
nasilni boi dodeka publikata bi sedela
vo beskolorna temnina) i govorot/jazi-
kot {to se koristel vo scenite; otkako
itn, moèlo da se pristapi kon naj-
lesnata rabota vo restavracijata na
filmot: negovoto pasuvawe i kopirawe.
So cel da se harmoniziraat razli~nite
materijali, rekonstrukcijata e izvr{ena
digitalno na HDTV traka, a potoa slika-
ta e vratena na 35 mm lenta. @ivotot na
filmot LOLA MONTEZ, i pokraj site pre-
mreìja, s# u{te prodolùva na film-
skite festivali i vo kinata na arhivite
po celiot svet.❑
Koristena literatura:
1. Filmska enciklopedija,
Jugoslavenski
Leksikografski Zavod,
Miroslav Krleà Zagreb,
1986
2. Microsoft Encarta
Encyclopedia 2003, 1993
2002 Microsoft
Corporation
3. Microsoft Cinemania 98,
Interactive Guide to
Movies and the
Moviemakers, Microsoft
Corporation 1998
4. Blockbuster Video, Guide
To Movies&Videos,
Biographies Copyright
1995 by David Thomson
5. Fatal Atraction, Shane
Danielsen, Sight&Sound,
june 2002
Kinopis27copy.PMD 76 16-07-03, 22:31

PORTRET
Kinopis 27(15), s.77-90, 2003

UDK 929:791.02 (497.7)
PAVLINA PANOVSKA
BELE[KI ZA @IVOTOT I
TVORE[TVOTO NA
NIKOLA-NIKICA LAZAREVSKI
(1931 2002)
F ilmskata scenografija, zaed-

no so kamerata, montaàta, kostimografijata, e eden od
elementite {to se nerazdelno povrzani vo kreiraweto
na eden film i koi{to mu ovozmoùvaat na reìserot
do maksimum da gi izrazi svoite vizii vo realizaci-
jata na filmot kako kolektivna umetnost, bez razlika
za koj ànr stanuva zbor. Taka, taa moè da posluì
kako katalizator za op{tiot vpe~atok, zna~i da gi po-
tencira èstokosta, liri~nosta, humoristi~nata di-
menzija na filmot, èlbata da se predizvika strav ili, pak, distanciranost
kaj gleda~ot kako kraen konsument na filmot.
Sekoga{ vo funkcija na filmskiot kadar, filmskata scenografija gi
oblikuva elementite na prostorot, bez razlika dali se vo studio ili nadvor
od nego, bez razlika dali stanuva zbor za enterierno ili eksterierno ure-
duvawe, i na toj na~in ja igra edna od su{tinskite ulogi vo filmot. Preku
oblikuvaweto na prostorot ni stanuvaat jasni ambientot i atmosferata vo
koja se slu~uva dejstvieto, a site setila se otvoraat za prepoznavawe i na
site ostanati finesi, kako {to e, na primer, psiholo{ko-emocionalniot
kontekst na ona {to se slu~uva pred nas na ekranot.
Zada~ata na filmskiot scenograf e da pravi nacrti za oblikuvawe
na scenskiot prostor, {to podrazbira pravewe maketi, modeli, negovo deko-
rirawe, {to zna~i deka u~estvuva vo kompletnoto sreduvawe na filmskata
scena od nejzinite makro do mikro elementi. Vo izvr{uvaweto na obvrskata,
scenografot pravi ili kompletno novi prostorni re{enija ili, pak, adap-
tacija na objekti {to odgovaraat na negovata zamisla so soodvetni inter-
vencii. Negovata rabota }e bide pouspe{na ako vo isto vreme sorabotuva so
reìserot i direktorot na fotografija na dadeniot proekt.
77
Kinopis27copy.PMD 77 16-07-03, 22:31

Scenografot Nikola Lazarevski $ pripa|a{e na postarata generacija
filmski rabotnici kaj nas. Negoviot avtorski pridones e od neprocenlivo
zna~ewe za ovoj segment na na{ata kultura, a negovata filmografija beleì
ne samo scenografski potpisi tuku toj se pojavuva i kako direktor na film,
kako organizator i kako asistent-reìser. Scenografskite re{enija na ovoj
avtor vo sekoj domen poseduvaat nesomneno umeewe, tie se odlikuvaat so
originalnost vo prezentacijata i re{avaweto na postavenite barawa, imaat
atraktivni likovni karakteristiki, a pritoa se odlikuvaat so bitna osobi-
na {to ne smee da se zaboravi toa e nivnata funkcionalnost, ne{to {to
za ovoj segment od primenetata umetnost e mnogu bitno.
***
Da pogledneme vo biografijata na na{iot poznat scenograf. Podato-

cite proizlegoa od razgovorot {to go vodevme vo tekot na 1991 godina vo
prostoriite na Kinotekata na Makedonija. Nikola Lazarevski e roden vo
Skopje vo 1931 godina vo Novo Maalo, na ulicata Tetovska, ~ij naziv uka-
ùva na potekloto na nejzinite ìteli. Dim~e Lazarevski, tatkoto na Niko-
la Lazarevski, isto taka poteknuva od Tetovo. Toj rabotel kako ~inovnik vo
dano~nata uprava, potoa se obidel vo u{te nekolku drugi profesii, no za
àl po~inal mlad, vo 1938 godina. Za semejstvoto prodolìl da se griì
dedoto Nikola, poznat skopski gradinar, bav~anxija. Detskite godini ne
Na snimaweto na bile bezgri`ni, tuku naprotiv. Nikola, odnosno Nikica (tie {to go poznavaa
Denovi na mu se obra}aa so ova ime) preku letnite meseci rabotel kaj razni zanaet~ii
isku{enie i u~el pove}e zanaeti. Po Vtorata svetska vojna, so zavr{eno osnovno obra-
(1965) zovanie konkuriral na Elektrotehni~koto u~ili{te vo Zagreb i {koluvawe-
78 P. Panovska, Bele{ki za ìvotot i tvore{tvoto na,Kinopis 27(15), s.77-90, 2003
Kinopis27copy.PMD 78 16-07-03, 22:31

to, poradi talentot za crtawe, go prodolìl na arhitektonskiot otsek, kako
stipendist na dràvata.
Vo Zagreb se sretnal so edna poinakva urbana sredina, so eden drug
mentalitet na ìveewe, projavil interes i izgradil odnos sprema poinakvi
sodrìni, razli~ni od onie voobi~aenite i sekojdnevnite. Posetite na tea-
tarskite i kino pretstavi bile del od obrazovniot proces, na {to vo po-
voenite godini mnogu se insistiralo.
Po zavr{uvaweto na srednoto u~ili{te se vratil vo Skopje, se vra-
botil, a pretpo~itaj}i ja terenskata, ja odbil kancelariskata rabota. I pok-
raj obvrskite vo rabotata, go prodolìl obrazovanieto na Arhitektonskiot
fakultet vo Skopje. Na pra{aweto za drugata dimenzija na ìveeweto po-
relaksiranata, Nikica mnogu ìvopisno raskaùva{e za skopskoto korzo
kako za ìva dinami~na sila na mladosta i na sredbite so mladite od gene-
racijata. Zboruva{e za muzikata, orkestrite, matineata vo Trgovskata aka-
demija, U~itelskata {kola, no i za teatarskite pretstavi, kako i za kinore-
pertoarot. Mnogumina od negovite drugari se opredelile za umetni~ki pro-
fesii. Me|u drugite gi spomena akterite Darko Damevski i Aco Jovanovski,
kako i Gligor Pakovski, ton-snimatel vraboten vo Vardar film. Tokmu Pa-
kovski e vinoven za vleguvaweto na Nikica Lazarevski vo ovaa producent-
ska ku}a, vo fevruari 1954 godina. Mislev deka toa }e bide izlet vo ne-
poznato se se}ava{e Nikica na tie denovi edno novo viduvawe, da se
zadovoli qubopitnosta i da se nau~i ne{to novo. No, nabrgu se pokaà deka
se raboti za ne{to mnogu poseriozno i so dolg vek na traewe, s# do penzi-
oniraweto, pa i potoa.
Zna~i, ve}e vo fevruari 1954 godina Lazarevski potpi{al dogovor za
rabota na VOLÂ NO], vtoriot igran film vo produkcija na Vardar film,
kako asistent na scenografot Dime [umka. Edna od zada~ite na asistentot
na scenografot e skicite {to gi napravil scenografot da gi razraboti, da
gi iscrta i da im gi dade na majstorite za izveduvawe. Izveduvaweto na
objektite za snimawe i samoto snimawe na VOLÂ NO] se odvivalo vo konti-
nuitet. Edna ekipa odela na teren pred drugata, gi podgotvuvala objektite,
potoa vtorata ekipa go vr{ela svojot del od rabotata, no prisustvoto na sce-
nografskiot tim bilo zadolìtelno od po~etokot do krajot na snimaweto,
od edna lokacija do druga, od prvata do poslednata klapa. Bidej}i snimawe-
to na ovoj film odelo vo dve etapi, vo pauzata me|u niv e snimen dokumen-
tarniot film RITAM I ZVUK na reìserot Traj~e Popov, a Nikica Lazarevski
po vtor pat vlegol vo filmskata ekipa kako asistent na scenografot.
Prv pat kako scenograf Lazarevski se potpi{uva vo dokumentarniot
film PTICITE DOA\AAT od 1956 godina, film na reìserot Branko Gapo.
Temata na filmot e nerazdelno vrzana za mestoto na zbidnuvaweto. Stanuva
zbor za Dojranskoto Ezero i za pticite {to migriraat i doa|aat na ezeroto.
Zada~ata na scenografot ovoj pat bila da napravi izbor za mestoto na sni-
mawe od ve}e postojnite objekti, kako {to se kolibite, ~amcite, da se opre-
deli konkretna lokacija, da se intervenira vo ras~istuvawe na trskite za
potrebite na odredena sekvenca, i sli~no na toa.
Sleden golem proekt i predizvik e filmot MIS STON, kade {to Dime
[umka i Nikica Lazarevski se arhitekti, a scenograf e doajenot na sceno-
grafijata vo Makedonija, Vasilije Popovi}-Cico. Dejstvieto na filmot se
slu~uva vo Makedonija, no porakata {to ja nosi go stava nadvor od ramkite
na ovaa lokalna tema. Glavnite crteì za scenografijata gi pravel Cico,
arhitekt izveduva~ bil Dime [umka, a razrabotkata na skicite bila zada~a
na Nikica Lazarevski. Filmot e sniman vo Ohrid, Mavrovo, no i vo ateljea-
ta vo Belgrad. Ova e filmski spektakl. Za mene najinteresno i najva`no
be{e {to toga{ se zapoznav so celosnata organizacija na filmot. Vidov
P. Panovska, Bele{ki za ìvotot i tvore{tvoto na,Kinopis 27(15), s.77-90, 2003 79
Kinopis27copy.PMD 79 16-07-03, 22:31

pojasno kakvi se odnosite, kakva e hierarhijata, koj so kogo moè da se kon-
sultira za svojata rabota i za toa ~ij zbor e posleden. So ovoj film najdov
odgovor za site organizatorski problemi vo mojot domen na rabota. Mojata
rabota e takva {to so sekoj film vleguvam vo drugo vreme, vo nov svet. Jas
li~no razgovaram so sekoj akter za negovata uloga {to ja igra vo filmot. Vo
mojata rabota ~ovek postojano mora da raspolaga so mnogu informacii, po-
datoci, da znae s# i se{to. Ako treba da se podgotvi soba za lekarot N.N., jas
mora da znam kakov karakter ima toj ~ovek, dali ima hobi, kako ìvee, dali
e sam ili ne, dali toj ~ovek saka èni, dali e human, zna~i treba da znam s#
za nego za da moàm vo negoviot ambient da go stavam seto ona {to mu e pot-
rebno. Treba da se znae s# za eden berber, kova~, za kakov bilo rabotnik, ile-
galec, borec, car, vezir i samo na takov na~in moè da se raboti vo strukata.
Za toa pomaga i dokumentacijata {to treba da se konsultira za da se pret-
stavi baranoto vreme, po~nuvaj}i od edno zname, grb, natpis1
Nikola
Lazarevski
Vo 1961 godina Nikica Lazarevski se soo~uva so novo iskustvo vo svo-

jata rabota, direktor na film vo MIRNO LETO. Otkako vo prethodnite ne-
kolku proekti se pokaùva kako dobar organizator vo kratkometra`nata pro-
dukcija, kako brz, jasen i egzekutiven, obvrskata vo dolgometra`nata produk-
cija za nego zna~i nov predizvik. Direktorot na filmot ja vodi celata eki-
pa, toa e posebna profesija, decidna i mnogu konkretna. Za filmot zboruva
i faktot deka i denes, po re~isi polovina vek od negovoto snimawe, MIRNO
LETO, debitantskiot film na reìserot Dimitrie Osmanli, e eden od naj-
gledanite makedonski filmovi.
Vo istata 1961 godina Vardar film go snima filmot SOLUNSKITE
ATENTATORI, reìser e @ika Mitrovi}, a kako direktor na filmot i ovoj
pat se pojavuva Nikica Lazarevski. Filmot e sniman vo Rieka, Hrvatska, vo
ateljeata na Ko{utwak vo Belgrad, kako i vo Skopje. Ova e vtora sorabotka so
reìserot @ika Mitrovi}. Se}avaj}i se na sorabotkata so Mitrovi}, Laza-
revski za nego zboruva{e deka e vistinski profesionalec, koj insistiral
Kinopis27copy.PMD 80 16-07-03, 22:31

sekoj od ekipata da znae kakvi se negovite obvrski vo filmot. Toa odgova-
ra{e i na mojata zamisla kako treba da se raboti, re~e Nikica.
Vo praznite periodi koga ne se rabotelo na igrana, Lazarevski bil
angaìran vo kratkometra`nata igrana i dokumentarna produkcija i pritoa
imal razli~ni obvrski kako ~len na filmskata ekipa. Vo filmot BARAME
LEB od 1962 godina mu stanuva asistent na reìserot Traj~e Popov. So doku-
menti i fotografii e napravena rekonstrukcija na golemite demonstracii
vo Veles vo 1939 godina, koga pod parolata Barame leb iljadnici lu|e iz-
legoa na ulica baraj}i rabota. Ova e propaganden film, nalik na drugi pra-
veni po povod razni izbori, nastani i jubilei {to trebalo da se odbeleàt.
Takov e i filmot MAKEDONIJA 1942 na Branko Gapo. I vo ovoj film preku
avtenti~ni fotografii i dokumenti e rekonstruirana borbata na makedon-
skite partizanski odredi protiv okupatorot vo Makedonija vo 1942 godina i
pritoa nastanite se sledat hronolo{ki. Vo ovoj film Nikica Lazarevski se
potpi{uva kako scenograf.
Vo razgovorot za svojot opus Lazarevski saka{e da go spomene i fil-
mot za Vasilie Popovi}-Cico snimen vo 1962 godina, a datiran vo 1963. Pi-
satelot Slavko Janevski, koj ve}e ima{e pove}e uspe{ni kusometra`ni
filmski ostvaruvawa zad sebe, so ovoj film go za~uva opusot na Cico na ce-
luloidna lenta. Vasilie Popovi}-Cico mi ostavi vpe~atok na univerzalna
li~nost. Toj be{e mnogu sposoben, navidum tivok, no so silni porivi. Toj
be{e odli~en crta~, odli~en scenograf.2 Vo ekipata {to raboti na ovoj
film, Lazarevski e organizator na snimaweto, a so svoeto u~estvo saka da
mu se oddolì na eden od majstorite vo scenografskoto umeewe.
Vo prvata polovina na {eesettite godini, Lazarevski ~esto bil anga-
ìran vo dokumentarnata produkcija. U{te eden film raboten spored doku-
menti po koi se istraùva vo pove}e arhivi e filmot POETOT-IZGNANIK na
reìserot Traj~e Popov od 1964 godina. Ovoj film posveten na poetot Rajko
@inzifov strogo insistira na fakti, ne ostava prostor za improvizacija, a
sekako e film {to spored svoeto zna~ewe ostanal vo se}avaweto na Laza-
revski kako interesno iskustvo vo rabotata kako organizator. Slednite dva
dokumentarni proekti se posveteni na Skopje. Prviot, praven so mnogu qu-
bov, e pametnik na gradot {to ve}e go nema, zna~i gledame kadri na Skopje
pred poplavata od 1962 godina, za vreme na vodenata stihija, a potoa i od
zemjotresot i urnatinite. Toa e filmot KEJ 13 NOEMVRI na reìserot Di-
mitrie Osmanli, a vtoriot, vo koprodukcija na Vardar film i Jadran
film od Zagreb i vo reìja na Veqko Bulai}, e SKOPJE 63, film inspiriran
od skopskata tragedija, tema eksploatirana od u{te nekolku drugi avtori.
Ova e film za zemjotresot i za seto ona {to se slu~uva{e potoa. Vo filmot
ima i scenografski intervencii, a se praveni i soodvetni adaptacii spored
baraweto na reìserot.
Vo 1964 godina se snima filmot POD ISTO NEBO, prvo filmsko kore-
ìsersko iskustvo na Qubi{a Georgievski i edna poinakva zada~a za arhi-
tektot vo filmot Lazarevski. Reìserite na ovoj film, Stamenkovi} i Geor-
gievski, insistiraat scenata da bide rafinirano ~ista, re~isi prazna,
oslobodena od mnogu elementi i rekviziti.
Najposle, vo 1965 godina Lazarevski za prv pat e samostoen scenograf
vo dolgometra`nata igrana produkcija. Stanuva zbor za filmot DENOVI NA
ISU[ENIE na reìserot Branko Gapo, a scenarioto e spored dramata Cr-
nila na Kole â{ule. Za potrebite na filmot, odnosno poradi potrebata
avtenti~no da se dolovi mestoto na zbidnuvawe, Lazarevski i u{te nekolku-
mina, me|u koi i reìserot Gapo, pisatelot Gane Todorovski, snimatelot
Kiro Bilbilovski istraùvaat vo Sofija, odnosno go skeniraat mestoto kade
{to se slu~il atentatot vrz \or~e Petrov, a toa e temata na ovoj film. S# so
Kinopis27copy.PMD 81 16-07-03, 22:31

cel da se prezentiraat kolku {to e mo`no poto~no atmosferata i politi~-
kata javna i andergraund scena, ekipata istraùva i vo sofiskite arhivi.
Na toj na~in se sobrani mnogu, dotoga{ nepoznati podatoci, bitni, me|u dru-
goto, i za samoto snimawe. Gradot {to treba{e da gi dolovi atmosferata i
ambientot na Sofija Lazarevski go nao|a vo Zagreb. Enterierot e soodveten
na vremeto, i dekadenten i rafiniran vo isto vreme, najden vo edna zagrep-
ska vila, a scenite na èlezni~kata stanica se snimeni na edna od spored-
nite vo ovoj grad. Vo filmot ima i niza detali {to go otslikuvaat duhot na
vremeto i ja dolovuvaat atmosferata na onie godini po Ilinden koga lu|eto
baraa vistinski odgovori, a se sudruvaa so izobilstvo lagi i manipulacii.
Scenografijata vo DENOVI NA ISKU[ENIE }e bide zapomneta po svojata
sloèna ambientalna struktura i so ovoj film Lazarevski dobiva otvorena
vrata i za ponatamo{ni scenografski ostvaruvawa.
Ve}e vo slednata, 1966 godina, Lazarevski povtorno raboti so @ika
Mitrovi}, ovoj pat vo svojstvo na scenograf na filmot DO POBEDATA I PO
NEA. Filmot tretira tema od vremeto koga po vojnata nastanuva sostojba na
vakuum, ne{to kako me|usostojba na vlast i bezvlastie. Se se}avam na re~e-
nicata {to vo filmot ja izgovara Ilija Mil~in, koj tolkuva uloga na advo-
kat. Toj govori deka tie pet dena se denovi na miruvawe, bidej}i vo denovite
na euforija moàt da nastradaat i nevinite. Toa e vreme koga treba malku i
da se premol~i.3 Vo filmot malku kadri se snimeni vo enterier, najmnogu e
raboteno eksterierno. Del od filmot {to se slu~uva na otvoreno e snimen i
Lazarevski so
kaj seloto Ra{~e, Skopsko, a za potrebite na filmot e snimano i pod Skop-
svoite prijateli
skoto kale. Treba da se zabeleì deka vo ovoj film artistot Risto [i{kov
- filmaxii
za prv pat se pojavuva na filmskoto platno.
Kinopis27copy.PMD 82 16-07-03, 22:31

Sledniot filmski proekt e MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA na reì-
serot Traj~e Popov kade {to Lazarevski suvereno ja vr{i svojata zada~a, za
{to potoa, na Filmskiot festival na jugoslovenskiot igran film vo Pula,
vo 1968 godina, dobiva Zlatna arena za scenografija. Se}avaj}i se na ra-
botata na filmot Lazarevski re~e deka nemal osobeni problemi so sceno-
grafskite zada~i na filmot praven spored bitova drama. Vo vakov slu~aj,
folklorot e neodminliv, a ovaa obvrska ja raboti so zadovolstvo bidej}i i
vo sekojdnevniot ìvot se zanimava so etnografskite belezi na svojot na-
rod. Povtorno be{e spomnat akterot Risto [i{kov, koj vo filmot ja tolkuva
ulogata na begot. [i{kov so svojata pojava i tolkuvawe na ulogata zasluì
devojkata da se vqubi vo nego, no vo scenarioto pi{uva{e ne{to drugo, se
po{eguva Lazarevski. Filmot e sniman vo Bitola, vo Tetovskoto te}e, kako i
vo edno selo me|u Tetovo i Gostivar kade {to e napravena svadbata. Tamu e
ku}ata na devojkata i tamu e snimeno ubistvoto. Snimaweto vo te}eto vo
Tetovo {to be{e pod za{tita na dràvata ja uslo`nuva{e rabotata, odgo-
vornosta be{e golema poradi opasnosta da se opoàri objektot, no s# se
zavr{i dobro, se se}ava Lazarevski na odredeni epizodi vo tekot na pra-
veweto na filmot. MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA e folkloren film, koj po-
radi svoite rusti~ni elementi be{e prikaàn vo golem broj zemji.
Da go spomeneme i filmot NE, ~ija tema, za àl, ne gubi od aktuelnos-
ta na koj bilo prostor i vo koe bilo vreme. Stanuva zbor za film {to se za-
nimava so posledicite {to gi ostava vojnata zad sebe, a ~ii naj~esti, a naj-
nevini `rtvi se decata. Filmot e snimen kaj manastirot Treskavec kaj Pri-
lep, kako i vo Demir Kapija, pa ovie divi i impresivni predeli reìserot
Qubi{a Georgievski, preku kamerata na ovoj kratok film, gi ostavi i kako
dokumentaren zapis za edna malku poznata Makedonija. Vo ovoj film Laza-
revski e organizator.
Vo 1967 godina producentot Vardar film se zafa}a so snimawe na
dva urbani filma. Edniot, MEMENTO, inspiriran od skopskiot zemjotres, e
oma` na gradot viden niz li~na avtorska vizura na reìserot Dimitrie Os-
manli, a vtoriot, KADE PO DO@DOT, na Vladan Sliep~evi} e film {to moè
da se locira na koe bilo drugo mesto. I vo dvata filma, Lazarevski e anga-
ìran kako scenograf. Raboteweto na MEMENTO ne pretstavuva{e problem
vo scenografska smisla zatoa {to s# {to be{e potrebno be{e tuka, in situ,
ne bea potrebni dopolnitelni istraùvawa, a dopolnitelnite rekviziti
poradi aktuelnosta na nastanot bea isto taka dostapni, raskaùva{e Laza-
revski.
I za snimaweto na KADE PO DO@DOT, Lazarevski zboruva kako za an-
ga`man {to vo scenografska smisla ne baral ekstremni intervencii, a re-
ìserot na filmot se odlikuval so svojata akademska tolerancija.
Ve}e slednata godina, 1968, zapo~nuva snimaweto na filmot PLANI-
NATA NA GNEVOT, a Lazarevski e scenograf pod vodstvo na reìserot Qu-
bi{a Georgievski. Snimaweto na filmot be{e interesno, ima{e sceni sni-
mani od helikopter, za potrebite na filmot bea staveni na raspolagawe
mnogu tehni~ki sredstva... Filmot go rabotevme mirno, bez osobeni nedoraz-
birawa.4
Vedna{ potoa, ve}e vo 1969 godina, doa|a do povtorna sorabotka so
reìserot Georgievski, ovoj pat na filmot REPUBLIKATA VO PLAMEN. Sama
po sebe temata e interesna, bitna za istorijata na makedonskiot narod. Vo
filmot ima eksplozii, se ru{at ku}i, pa|a kambanarijata, ima poàri. Kako
i za prethodnite filmski proekti, Lazarevski za svoite obvrski kako sce-
nograf zboruva{e kako za zada~i {to gi izvr{uval bez osobena pote{kotija:
Toa ne se te{ki zada~i. Vo sekoja struka ima specifi~nosti za koi ima, na
primer, maketari, pirotehni~ari, lu|e {to znaat kolku i na koe mesto treba
Kinopis27copy.PMD 83 16-07-03, 22:31

da se stavi eksploziv. Pra{aweto e {to saka da se postigne so daden efekt.
Zamislata moè da e dobra, realizacijata isto taka, no najbitno e so kakov
objektiv }e slika kamerata. Potoa se postavuva pra{aweto za rabotata vo
montaà, kako }e go ise~e i zalepi montaèrot snimeniot materijal Mene
mi se slu~uvalo vo nekoi filmovi s# da bide sraboteno na najdobar moèn
na~in, a da bide lo{o slikano. Pritoa se gubi celiot ambient, pa duri i
dejstvieto. Ako se zeme tesen objektiv i se slikaat detali, a gori celo selo,
vie gledate samo prozorec vo plamen. Toga{ se pra{uvate zo{to e napraveno
seto drugo, bidej}i, me|u drugoto, se raboti i za sredstva, vreme, opasnost.
Po u{te edna sorabotka so Qubi{a Georgievski na filmot CENATA NA
GRADOT, a za vreme na negovoto snimawe vo Ohrid, Lazarevski se zapoznava
so Kiril Cenevski. Po zavr{uvaweto na ovoj film zapo~nuvaat podgotovkite
za snimawe na filmot CRNO SEME so barawe lokacija za snimawe. Suroviot
ambient na pustiot ostrov kade {to se odviva dejstvieto na filmot, raboten
spored istoimeniot roman na Ta{ko Georgievski, reìserot Cenevski i sce-
nografot Lazarevski go nao|aat na jadranskiot ostrov Pag, kade {to na prv
pogled se ~ini deka nema mesto za poobemni scenografski intervencii. So
toa, glavniot problem vo vrska so filmot be{e re{en. Filmot ne e ni sce-
nografski nitu kostimografski, site se oble~eni vo vojni~ka obleka, sce-
nografijata ne be{e obremeneta so mnogu objekti. Toa e ona po {to ovoj film
se razlikuva od, na primer MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA, DENOVI NA IS-
KU[ENIE ili, pak, nekoi drugi filmovi kade {to ima mno{tvo enterieri i
eksterieri. Ovde ima samo kamen i lu|eto {to se vo nego. Sepak, treba{e so
malku elementi da se dolovi simbolikata na edno vreme i prostor kade {to
se vr{i tortura vrz zatvorenicite. Treba{e da se napravi kujna, straàr-
nica, mesto kade {to se pie voda, prostorija za komandantot. Toa moèbi se
~ini malku, no treba{e da bide tolku sovr{eno za da izgleda avtenti~no
Iako ovoj film ne be{e obremenet vo scenografska smisla, nam ni sozda-
va{e problem toa {to onie nekolku punkta {to treba{e da gi pravam spored
scenarioto gi pravev vo ambient ~ii{to vremenski osobenosti ne gi znaev.
Ne znaevme kakvi temperaturi n# o~ekuvaat, kakvi vetrovi duvaat tamu. Ima-
{e silni buri {to gi ru{ea objektite.5
Vo istata godina e raboten i filmot MAKEDONSKIOT DEL OD PEKOL-
OT na reìserot Vatroslav Mimica, scenograf e Nikica Lazarevski. Fil-
mot e snimen vo seloto Lavci, vo tipi~no makedonski ambient, ruralen, so
enterieri od makedonskiot bit i vo eksterieri {to n# potsetuvaat na na{i-
te koreni.
Po zavr{uvaweto na MAKEDONSKIOT DEL OD PEKOLOT sleduvaat ne-
kolku kratki filmovi, a potoa zapo~nuva rabotata na eden golem proekt,
filmot JAD na reìserot Kiril Cenevski. Vo ovoj slu~aj, Lazarevski kako
scenograf se soo~uva ne samo so obemna rabota vo domenot na svoite sce-
nografski zada~i, tuku, pred s#, se insistira i na prethodni istraùva~ki
potfati kakvi {to dotoga{, za realizacijata na scenografskite potrebi, kaj
nas ne se praveni. Za proektot se praveni dolgi i seriozni podgotovki bi-
dej}i nastanite se locirani vo vremeto daleku zad nas, vo srednovekovieto
koe{to od materijalnata kultura ni ostavi sakralni objekti i tvrdini, no
zatoa {to se odnesuva do profanata arhitektura soznanijata se naj~esto vo
domenot na {pekulaciite. Sepak, odredeni svedo{tva i informacii se do-
bieni od freskite. Spored freskoìvopisot se praveni skici, a potoa i ob-
jekti na koi rabotele isklu~itelno iskusni stari majstori. Sekako deka se
koristeni i crkvi i manastiri kade {to se praveni mali intervencii, no
nivnata avtenti~nost ne e naru{ena. Vo Prilep, na primer, vo karpite e nap-
ravena i nova mala crkva so site specifi~ni elementi {to ja karakteri-
ziraat, kako {to se: kubiwa, tremovi, kambanarija, dvorno mesto Vo vrska
Kinopis27copy.PMD 84 16-07-03, 22:31

so ovaa crkva, scenografot se soo~il so dilemata dali taa treba da se pa-
tinira. Koga stanuva zbor za sredniot vek, toa zna~i deka crkvata toga{ bila
relativno nova, no dokolku ne e napraveno patinirawe taa bi izgledala
kako dekor. Ova e samo edna od mnogute dilemi so koi se soo~uvala ekipata
za vreme na snimaweto na filmot. [to se odnesuva do profanata arhitektu-
ra, sorabotkata so Institutot za staroslovenska kultura od Prilep gi pot-
vrdila pretpostavkite za toa kako izgledale toga{noto selo i ku}ata kako
negov segment so site nejzini nadvore{ni i vnatre{ni elementi. Ovoj pro-
ekt pretstavuval vistinska provokacija vo scenografska smisla i Lazarev-
ski so pomo{ na fantazijata i faktografijata go transponira duhot na make-
donskiot sreden vek i za imaginarnite likovi nao|a konkretno soodvetno
smestuvawe. JAD e eden od filmovite kade {to toj go vnesuva seto svoe umee-
we i za koj Lazarevski zboruva so osoben respekt.
Del od ekipata
na Planinata
na gnevot
Kinopis27copy.PMD 85 16-07-03, 22:31

Sledniot golem filmski proekt na koj raboti Lazarevski vremenski
se locira na po~etokot od 20 vek. Toa e NAJDOLGIOT PAT na reìserot Bran-
ko Gapo, koj zaedno so scenografot Lazarevski bara{e objekti za snimawe vo
Makedonija, kako i predeli koi{to bi bile ako ne isti, barem sli~ni na
onie vo Mala Azija. Vo blizinata na Negotino, kaj Crveni Bregovi, ima pre-
deli so surov ambient, skuden so vegetacija i navistina nikoj od gleda~ite
ne bi pretpostavil deka scenite vo anot vo Mala Azija se snimeni tuka. Da
ne go zaboravime i Ohrid, kade {to e snimano i vo Samuilovata tvrdina.
Objekt kakov {to e Beaskule vo Solun ekipata na{la vo Turcija i tamu se
napraveni potrebnite sceni. Del od filmot e snimen i vo Turcija, vo Sidon,
kako i vo blizinata na Istanbul, poto~no kaj Bosfor. Lazarevski kako sce-
nograf vo filmot uspeva da ja oblikuva su{tinata na na{eto podnebje, kako
i za na{iot ~ovek tragi~nosta na tu|oto podnebje, tolku razli~no od voobi-
~aenite horizonti na koi e naviknato ~ove~koto oko. Na toj na~in, znaej}i i
po~ituvaj}i gi na{ite tradicii, Lazarevski gi iscrta ne samo fizi~kite
tuku i makite na izma~enata du{a na narodot. Naiduvavme na problemi kako
{to be{e potrebata da se najdat {atori, koi vo vremeto {to go rekonstru-
iravme bile praveni od kozina, potoa bea potrebni kowi, kamili, pazar so
tezgi Za sre}a, nie vo ekipata bevme mnogu ve{ti za vakvi situacii i site
zaedno, po~nuvaj}i od reìserot pa do posledniot, uspeavme da napravime
s# {to be{e potrebno Vo golemite ekipi imate postojano ~uvstvo na priti-
sok, ima mnogu artisti i statisti. Voop{to zemeno, toa e naporen film, naj-
mnogu za reìserot, no i za site sorabotnici.6
Filmot PRESUDA od 1977 godina e u{te eden zaedni~ki proekt na re-
ìserot Traj~e Popov i scenografot Lazarevski. Ovoj pat temata datira od
vremeto na Vtorata svetska vojna, a dejstvieto se slu~uva kaj nas. Stanuva
zbor za borec koj{to, dodeka negovata brigada minuva pokraj negovoto selo,
se odvojuva od soborcite za da ja vidi svojata majka. Ovaa postapka se smeta
za dezerterstvo i po negovoto vra}awe voeniot sud donesuva presuda toj da
se strela. Iako vo vremeto na voenite slu~uvawa Lazarevski bil mom~e, toj
re~e deka vremeto na vojnata mu e blisko i poradi mnogubrojnite se}avawa
od toj period nemal pogolema te{kotija da se vrati vo tie godini. Prviot
materijal {to scenografot go dobiva za eden film e scenarioto. Toga{ jas
po~nuvam da ìveam so toa vreme, toa me preokupira celosno, ja baram vis-
tinskata slika i toga{ dolgo ìveam vo toj period. Toj mi stanuva opsesija,
bez razlika za koj period se raboti. So sekoj film se sozdava nekakov naboj,
ne bi rekol trema, no toa e nekakva specifi~na sostojba koga nastojuva{ na
filmot da mu dade{ kolku {to moè{ pove}e od sebe. Koga }e zapo~ne sni-
maweto pritisokot se namaluva. Ovoj film, isto taka, ima{e svoi osobenos-
ti vo rabotata poradi mnogubrojnata vojska, nejzinoto dvièwe, pirotehni-
ka, eksplozii, zna~i i tuka ima masovni sceni {to ja uslo`nuvaat rabotata.
A koga rabotite so Traj~e Popov treba da znaete deka sostojbata na okupacija
e polesna otkolku rabotata so nego. Toj bara pove}e i od maksimumot. Me-
|utoa, toj e govorliv, istraùva i mnogu ednostavno soop{tuva {to saka, a
ima reìseri koi{to ili ne znaat da kaàt ili, pak, toa go soop{tuvaat
mnogu komplicirano. Te{ko e koga nekoj ne znae {to bara, a saka da gi ubedi
drugite deka mnogu znae i deka poradi ne~ie drugo neznaewe trpi rabotata.
Ovoj film go snimavme vo okolinata na Ki~evo, selo Izvor, selo Popovec
kade {to se snimeni i zavr{nite sceni vo filmot.7
Vo taa ista 1977 godina, vo produkcija na Vardar film i Makedoni-
ja film, kakov {to be{e slu~ajot i so prethodniot film, e datiran i fil-
mot na debitantot vo igranata produkcija, Aleksandar \ur~inov, pod naslov
ISPRAVI SE DELFINA. Ovoj pat temata e sovremena, a stanuva zbor za eden
urban film posveten na Atina Bojaxi, na{ata maratonka {to go prepliva
Kinopis27copy.PMD 86 16-07-03, 22:31

kanalot La Man{. Edna mala ekspedicija za potrebite na filmot istraù-
vala vo Francija i Anglija, videla kako se odviva preplivuvaweto na ka-
nalot, kako se sudi, koi se voobi~aenite vremenski uslovi, kakva e lokalna-
ta arhitektura. Obvrzani i so finansiskite uslovi, no sekako ne na {teta
na filmot, scenite vo eksterier se snimeni na Crnogorskoto primorje, a
natprevarite vo bazenite se snimeni vo Belgrad i vo [kolata za vnatre{ni
raboti vo Skopje. Vo ovoj proekt Lazarevski pokaà scenografsko umeewe vo
prezentiraweto na dinami~nosta na dene{noto vreme. Filmot dobro is-
pliva, be{e dobro primen kaj publikata i se prodava{e vo svetot.
Ve}e voobi~aeno, me|u obvrskite na igranata produkcija Lazarevski
raboti i na kratkometra`na igrana i dokumentarna produkcija, a vo 1980 go-
dina e angaìran na noviot proekt na reìserot Kiril Cenevski. Toa e ig-
raniot film OLOVNA BRIGADA. Toa e sovremena tema, i qubovna, i rudar-
ska, a vo isto vreme tema {to bi moèla da bide kritika na vremeto vo koe
se slu~uva prikaznata. Kon ovoj film se prijde so dosta ambicii, no o~ig-
ledno producentot ne vide deka tuka ima odredeni problemi, deka filmot
se snima vo vreme koga te{ko moè da se kaè vistinata za odredeni pojavi
i zbidnuvawa, po~nuvaj}i od politi~arite i stopanstvenicite, koi gi prid-
ruùvaat i ìveat na visoka noga Vo prvite 15 dena imav zada~a, zaedno
so asistentot na reìja, da vlezam vnatre vo rudnikot, da gi iscrtam oknata,
da predloàm na koi okna da se raboti za da ne vleguvame mnogu dlaboko,
me|u drugoto zatoa {to vo rudnikot ima strogo utvrden red i rudarite imaat
svoi zada~i No, imavme i planovi i dobro se snao|avme vo vnatre{nosta
na rudnikot. Kako novo iskustvo be{e navistina interesnoa duri po zavr-
{uvaweto na snimaweto site go priznaa ~uvstvoto na strav. [to se odnesuva
do scenite {to se slu~uvaat nadvor od rudnikot, nekoi od niv se snimeni vo
Skopje.8
N. Lazarevski
so Panta
Miìmakov i
Stevo
Crvenkovski
Kinopis27copy.PMD 87 16-07-03, 22:31

Vo filmot VREME, VODI od 1980 g. doa|a do povtorna sorabotka me|u
scenografot Lazarevski i reìserot Branko Gapo. So ovoj film Gapo kako da
gi predvide podocne`nite zbidnuvawa vo Vev~ani i Oktisi. Najposle, inci-
denti okolu voda imalo nasekade i sekoga{ koga ja nema dovolno. [to se od-
nesuva do scenografijata vo filmot, barawata na reìserot i zamislata na
scenografot se realizirani bez osobena pote{kotija zatoa {to postojat
sela koi{to s# u{te go so~uvale svojot ruralen ambient, taka {to za pot-
rebite na filmot se napraveni mali adaptacii i intervencii. Nekoi od en-
terierite se napraveni vo u~ili{te vo Struga, a seloto Ta{maruni{te pret-
stavuvalo idealna lokacija za scenite snimeni vo eksterier. Eden del od
filmot, onoj so akumulacijata i so potopuvaweto na seloto e snimen vo Rim,
vo studijata kade {to maketarite sovr{eno si ja vr{at rabotata. Skokot na
glavniot junak vo zavr{nata scena na filmot e snimena vo Ohrid, no toa
spa|a vo domen na trik-sceni.
Vo filmot na Stole Popov SRE]NA NOVA 49 od 1986 godina Lazarev-
ski izvonredno se iskaùva kako scenograf. Spored negovoto kaùvawe, za
site vo ekipata bilo vistinsko zadovolstvo da rabotat na film za koj se znae
deka }e bide krunisan so uspeh. Nasproti toa, naporno e da se pravi film za
koj znaete deka nema da bide uspe{en. Edna iskusna ekipa toa moè da go
predvidi. Filmot tretira tema koja{to za scenografot vremenski ne e lo-
cirana daleku, a za nea e i mnogu pi{uvano. Vo potraga po objekti kade {to
}e se odviva snimaweto na filmot, pokraj vo Skopje, barani se lokacii i vo
[tip, a tokmu toga{ koga ekipata sakala da prodolì za Strumica, na izle-
zot od [tip, vo Novo Selo, pred ekipata se pojavila crkvata, interesni dvo-
rovi, kako i tolku sre}no pronajdenata ku}a so tokmu takov eksterier i ente-
rier kakvi {to bile potrebni za dolovuvawe na edna semejna patrijarhalna
atmosfera. Sepak, i vo ovaa ku}a e intervenirano vo skratuvaweto na gole-
miot salon i skalite {to vodat na katot. Vo vremeto na gradewe taa verojat-
no bila ku}a na bogat trgovec. Vo dvorot e napravena rabotilnica, adapti-
rana e i vleznata vrata, no site intervencii se napraveni vo ramkite na
arhitekturata na samata ku}a. Na toj na~in se zdobivame so vpe~atokot deka
ovaa ku}a tolkuva edna od glavnite ulogi vo filmot, podednakvo uspe{no
kako i ostanatite glavni junaci.
Eden del od filmot, kafeanata, ~ar{ijata no}e, vojskata {to minuva,
se snimeni vo Bitola, a vo Skopje e raboteno na nekolku punkta, no glavni se
zatvorot i sobata na Vera. So podednakvo umeewe, Lazarevski gi odbira i
objektite nadvor od urbanata sredina, kako {to se èlezni~kata stanica od
po~etokot na filmot i sne`nite pejzaì na negoviot kraj. Neslu~ajno za ova
scenografsko remek-delo, Lazarevski vo Mladenovac na Filmskiot festi-
val posveten na scenografijata, ja dobiva prvata nagrada, Zlatna plaketa
za scenografija.
Dvete sledni godini 1987 i 1988 godina Lazarevski e ~len na ekipite
na filmovite HAJ-FAJ na reìserot Vladimir Blaèvski i VIKEND NA MR-
TOVCI na Kole Angelovski. Za scenografskite zada~i vo HAJ-FAJ Lazarevski
zboruva kako za rutinski obvrski {to se napraveni korektno, kako i za toa
deka site zamisli na reìserot se realizirani. Filmot e lociran pokraj
eden rudnik, barem vo onoj del koga tatkoto se vra}a vo svoeto selo. Seloto
e vo blizina na Sv. Nikole i e re~isi napu{teno, a so svojot ambient na-
polno odgovara na postavenata zada~a. Del od filmot e snimen i vo Skopje.
Scenaristi~kite re{enija na Lazarevski vo ovoj film asociraat i go suge-
riraat neminovniot sudir na generacii, kako i nastojuvaweto na tatkoto, od-
napred osudeno na neuspeh, ne{tata da gi dovede vo red. [to se odnesuva
do filmot na Kole Angelovski, toj e praven spored uspe{na teatarska pret-
stava i so mnogu mal buxet, iako ima{e pove}e producenti. Bez osobeni sce-
Kinopis27copy.PMD 88 16-07-03, 22:31

nografski potrebi: edna ku}a, bav~a, livadi, dinami~en golem grad i nego-
vite ulici, Lazarevski odgovora na barawata {to pred nego gi postavi i
ovoj film.
Po penzioniraweto, Nikola Lazarevski rabote{e i na filmot na
Mil~o Man~evski PRED DO@DOT od 1994 godina, pri {to be{e asistent-sce-
nograf na vtorata ekipa na ovoj film. Ova be{e nivna povtorna sorabotka
po 1985 godina koga Man~evski go prave{e kratkiot film OPASNA BABA.
Pokraj na PRED DO@DOT, Lazarevski rabote{e na u{te nekolku koprodukcii
kako scenograf, a poslednata be{e filmot ODMAZDA na Slobodan Despotov-
ski od 2001 godina, kade {to e eden od trojcata scenografi. Toj, sekako, be{e
zadolèn da go kreira scenografskiot segment vo delot na filmot {to se
slu~uva vo Makedonija, a e vremenski lociran na po~etokot od 20 vek. Toa za
Lazarevski, so spontanosta i sigurnosta na negoviot talent, so iskustvoto
{to go ima{e zad sebe, no sekako i so mno{tvoto emocii {to gi nose{e za
svoeto podnebje, ne pretstavuva{e problem, tuku naprotiv, uspehot treba da
se bara vo negovata dolgogodi{na studija na makedonskoto podnebje, arhi-
tektura i obi~ai. I so ovoj posleden scenografski zafat vo igranata produk-
cija, Nikica Lazarevski pokaà deka e edna od temelnite vrednosti vo make-
donskata kinematografija, ~ij scenografski filmski opus ne moè ni da se
zaobikoli, ni da se zaboravi.❑
Bele{ki:
1
Nikica Lazarevski, od razgovorot voden so
Pavlina Panovska vo 1991 godina
2
Ibid.
3
Ibid.
4
Ibid.
5
Ibid.
6
Ibid.
7
Ibid.
8
Ibid.
Filmografija na Nikica
Lazarevski:
1955 VOLÂ NO], asistent-

scenograf, igran, Vardar
film
1955 RITAM I ZVUK, asistent-
scenograf, dokumentaren,
Vardar film
1956 PTICITE DOA\AAT, sce-
nograf, dokumentaren,
Vardar film
1958 DUBROVSKI, realizacija,
igran, Vardar film,
Hesperia film Roma
1958 MIS STON, arhitekt, igran,
Vardar film
1959 TRI ANI, asistent-sce-
nograf, igran, Vardar film
1961 MIRNO LETO, direktor na
film, igran, Vardar film
Kinopis27copy.PMD 89 16-07-03, 22:31

1961 SOLUNSKITE ATENTATORI, direktor na film, igran, Vardar film
1962 BARAME LEB, asistent-reìser, dokumentaren, Vardar film
1963 NA[ATA DOVERBA, organizator, dokumentaren, Vardar film
1963 VASILIE POPOVI]-CICO, organizator, dokumentaren, Vardar film
1963 MAKEDONIJA 1942, scenograf, dokumentaren, Vardar film
1964 POD ISTO NEBO, arhitekt, igran, Vardar film
1964 SREDBATA NA SOLIDARNOSTA, organizator, dokumentaren, Vardar film
1964 SKOPJE 63, sorabotnik, dokumentaren, Vardar film, Jadran film -
Zagreb
1964 POETOT-IZGNANIK, organizator, dokumentaren, Vardar film
1964 KEJ 13 NOEMVRI, organizator, dokumentaren, Vardar film
1965 DENOVI NA ISKU[ENIE, scenograf, igran, Vardar film
1966 DO POBEDATA I PO NEA, scenograf, igran, Vardar film
1966 NE, organizator, kratok igran, Vardar film
1967 MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA, scenograf, igran, Vardar film
1967 KADE PO DO@DOT, scenograf, igran, Vardar film
1967 MEMENTO, scenograf, igran, Vardar film
1968 PLANINATA NA GNEVOT, scenograf, igran, Vardar film
1969 REPUBLIKATA VO PLAMEN, scenograf, igran, Vardar film
1969 MAGNA KARTA LIBERTATUM, organizator, dokumentaren, Vardar film
1970 CENATA NA GRADOT, scenograf, igran, Vardar film
1971 MAKEDONSKI DEL OD PEKOLOT, scenograf, igran, Vardar film
1971 CRNO SEME, scenograf, igran, Vardar film
1973 LU\E ZAD PLANINATA/KIÊVO 1971, organizator, dokumentaren, Vardar
film
1973 GOCE DELÊV, asistent-reìser, dokumentaren, Vardar film
1974 GOCEV DEN, realizacija (organizator), dokumentaren, Vardar film
1975 JAD, scenograf, igran, Vardar film
1976 NAJDOLGIOT PAT, scenograf, igran, Vardar film, Makedonija film
1977 ISPRAVI SE DELFINA, scenograf, igran, Vardar film, Makedonija film
1977 PRESUDA, scenograf, igran, Vardar film, Makedonija film
1979 GLAVA, scenograf, kratok igran, Vardar film
1980 VREME, VODI, scenograf, igran, Vardar film, Makedonija film
1980 OLOVNA BRIGADA, scenograf, igran, Vardar film, Makedonija film
1982 JU@NA PATEKA, scenograf, igran, Vardar film
1982 BOPS, organizator, dokumentaren, Vardar film
1983 OTVOREN KOLOSEK, organizator, dokumentaren, Vardar film
1985 OPASNA BABA, scenograf, kratok igran, Vardar film
1985 JAZOL, scenograf, igran, Vardar film, Makedonija film
1986 SRE]NA NOVA 49, scenograf, igran, Vardar film, Gradski kina Skopje,
Union film Belgrad
1987 HAJ-FAJ, scenograf, igran, Vardar film
1988 VIKEND NA MRTOVCI, scenograf, igran, Vardar film, Makedonija film,
TV Skopje, Gradski kina Skopje
1993 SVETLO SIVO/PREKRASEN SVET, scenograf, igran, Pegaz, FDU Skopje,
Vardar film
1994 PRED DO@DOT, ~len na ekipa, igran, Vardar film, Polygram, Aim
Production, Noe Production
2000 ODMAZDA, scenograf, igran, Nieuwe Produkties, YC Aligator Film, Tchin
Tchin Production, Vardar film, Canal +, Makedonska televizija
2001 TUMBA MAXARI, scenografija, dokumentaren, Digitprop Skopje
NAGRADI I PRIZNANIJA
1965 Jubilejna plaketa po povod 20 godini Jugoslovenska kinematografija
1966 Orden na trudot so srebren venec
1968 FJIF, Pula, Zlatna arena za scenografija/MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA
1976 MFF, Karlovi Vari, ^SSR, Prva nagrada za scenografija/JAD
1978 13-Noemvriska nagrada na grad Skopje/PRESUDA
1986 FF, Mladenovac, Zlatna plaketa za scenografija/SRE]NA NOVA 49
1998 11-Oktomvriska nagrada za ìvotno delo
Kinopis27copy.PMD 90 16-07-03, 22:31

JUBILEJ
UDK 791.44.02
Kinopis 27(15), s.91-100, 2003
50 GODINI SINEMASKOP
JORDAN PANOVSKI
PROPORCII NA FILMSKATA
SLIKA
[irinata na filmskata lenta se narekuva format
Istorijata na filmskiot format zapo~nuva so istorijata na filmska-

ta lenta. Do 1889 g., i pokraj ve}e definiranite fotoosetlivi emulzii, fo-
tografijata i osnovite na kinematografijata, sekoj nau~nik imal svoj for-
mat {to go nudel kako re{enie za kinematografskata lenta. Sepak, najgole-
miot problem za izrabotka na upotrebliva filmska lenta bila podlogata.
Slu~ajniot pronajdok na nitrocelulozata nekolku godini pred toa gi
pottiknala nekolkute toga{ni vrvni nau~ni i biznis umovi da ja vidat go-
lemata idnina nare~ena film.
Koristej}i gi iskustvata na pove}eto nau~nici na po~etokot od mina-
tiot vek, Tomas Edison (Thomas Edison) i negoviot prv sorabotnik Dikson
(Dickson) go standardizirale 35 mm format. Vedna{ potoa mladiot uspe{en
i dalekuvid biznismen Xorx Istman (George Eastman) go proizvel prviot 35
mm rol-film so transparentna nitrocelulozna podloga. Prakti~no, od prva-
ta standardizirana {irina, 35 mm kinematografska lenta do denes gi zadr-
àla svoite dimenzii. Site dosega{ni i sega{ni fizi~ki i opti~ki forma-
ti se razvile od nea.
I taka firmata Kodak (Kodak) poto~no, Istman kodak kompani
(Eastman Kodak Company), ostanuva i do den-denes najgolemiot proizvodi-
tel na foto i filmska lenta. Se razbira deka po~etocite bile te{ki, len-
tata bila so mnogu nedostatoci, se uvitkuvala, bila zapaliva, se odlepuvala
emulzijata od podlogata i sl. Me|utoa, magijata na filmot bila mnogu gole-
ma taka {to razvojot na kinematografijata bil mnogu pobrz, od podobruva-
weto na tehni~kiot kvalitet na filmskata lenta i razvojot na filmskata
tehnika voop{to.
91
Kinopis27copy.PMD 91 16-07-03, 22:32

92 J. Panovski, Proporcii na filmskata slika, Kinopis 27(15), s.91-100, 2003
Kinopis27copy.PMD 92 16-07-03, 22:32

Prvata slika na 35 mm format e 24h18 mm so odnos na stranicite od
1,33:1. So voveduvawe na tonskiot zapis (svetlosen) na samata filmska len-
ta, slikata se smaluva na 22,04h16,02 so odnos na stranicite od 1,37h1.
Golemata popularnost na filmot od po~etokot na negovoto postoewe
i brziot razvoj na filmot kako umetnost gi motivirale avtorite i nau~ni-
cite, zaedno so proizvoditelite na filmski lenti i filmska tehnika, se-
koga{ angaìrano da rabotat na podobruvawe na kvalitetot na filmskata
slika i tonot, kako i na filmskata tehnika voop{to. Prvo vo ramkite na 35
mm format, a potoa vo voveduvaweto novi po{iroki formati so pove}e ka-
nalni tonski zapisi, proekciski sistemi i multisistemi, a s# so namera
filmskata slika da se donese vo totalna iluzija, proporcii, tonski i sli-
koven kvalitet za spektakularni kinopretstavi.
Dolgo se mislelo deka standardniot 35 mm format, u{te nare~en i
akademi (Academy), e najdobriot moèn format, osobeno poradi odnosot
na stranicite na slikata od 1,33:1, mistificiraj}i go pritoa bez da se priz-
nae slu~ajnosta za negovoto otkritie. S# u{te vo nekoja literatura moè da
se sretne toa deka toj format e najblisku do zlatniot rez vo klasi~nata
likovna umetnost i arhitektura. Teorijata, me|utoa, otkri a praktikata pot-
vrdi deka na zlatniot rez odgovara odnosot na {irinata sprema visinata
na slikata od 1,618:1, a toa e poblisku do takanare~enata ramna postapka na
{irok ekran, otkolku do standardniot akademi 35 mm filmski format.
Spored toa, op{ta tendencija bilo {ireweto na proektiranata slika
po horizontala, vo prv red, poradi pogolemiot horizontalen viden agol na
~ovekovoto oko.
Me|utoa, od druga strana, samo monumentalnosta na proektiranata
slika moè da go pribliì gleda~ot do tridimenzionalnata iluzija, oso-
beno vo filmskite spektakli. Ovie razmisluvawa, glavno zaradi postignu-
vawe pogolem komercijalen efekt od kinopretstavite, dovele do pojava na
pove}e proporcii na filmskata slika i novi pogolemi formati. Sekako,
pridones kon toa imala i silnata konkurencija od pojavata na televizijata,
~ija popularnost sekojdnevno rastela i pridobila golem broj filmski gle-
da~i.
Proporcija na filmskata slika e odnosot na {irinata i visi-

nata na snimenata odnosno proektiranata filmska slika. Pro-
porciite na filmskata slika se od 1,33:1 do 2,85:1.
Vo 1932 g. proporciite na slikata na standardniot 35 mm format i

site uredi za snimawe i proekcija se standardiziraat na dimenzii 1,33:1.
Podocna i novopojaveniot medium televizijata ja standardizira slikata
na istite proporcii (4:3). Site drugi odnosi na filmskata slika pogolemi
od 1,33:1 se narekuvaat {iroko platno, {irok ekran ili vajd-skrin (Wide
Screen).
Proizvoditelite na filmskite lenti sekoga{ bile svesni za golemi-
te pre~ki i te{kotii {to nastanuvaat so voveduvawe na novi profesional-
ni formati. Promenata na formatot zna~i novi kameri za snimawe, novi la-
boratoriski ma{ini, novi uredi za postprodukcija i novi kinoproektori vo
iljadnici kinosali.
Spored toa, glavnite re{enija za zgolemuvawe na proporciite i po-
dobruvawe na kvalitetot na filmskata i proektirana slika se baralo vnat-
re vo samiot 35 mm format. Se menuvaat proporciite na slikata po opti~ki
pat, se razvivaat standardnata optika i oprema, se podobruva kvalitetot na
fotoemulziite i tehnologijata na laboratoriskata obrabotka.
J. Panovski, Proporcii na filmskata slika, Kinopis 27(15), s.91-100, 2003 93
Kinopis27copy.PMD 93 16-07-03, 22:32

Sepak, paralelno so razvojot na 35 mm format se pojavuvaat posebni
sistemi i procesi na spektakularni proekcii, vonstandardni formati na
filmskata lenta, vonstandardni proporcii i proekciski multisistemi.
Spored toa, golemiot broj nekoga{ni, sega{ni i razvojni sistemi na
{irok ekran moè da se podelat vo tri grupi:
- Anamorfni postapki
- Ramni postapki
- Multisistemi
ANAMORFNI POSTAPKI
Anamorfnite postapki davaat slika koja{to vo tekot na snimaweto na

standardna 35 mm lenta opti~ki se komprimira vo horizontalen pravec. Koga
po standardnata obrabotka dobieniot pozitiv se proektira, slikata se de-
komprimira vo prirodnite proporcii so dvapati po{iroka horizontala.
Prv film dobien spored ovaa postapka prikaàl Kretien (Chretien)
na izlo`bata vo Pariz 1937 g. Toj filmot go proektiral od dva anamorfni
proektori na ekran so dimenzii od 90 h 10 m, koristej}i pritoa kombinacija
na cilindri~na le}a nare~ena hipergonar (Hypergonar).
Anamorfnata postapka vo kinematografijata zapo~nala da se prime-
nuva duri po dvaeset godini, vo januari 1953 g. koga kompanijata Tventi
sen~eri foks (Twentieth Century-Fox) go objavi svojot nov proces nare~en
sinemaskop (Cinemascope).
Detalite na nivnata objava otkrija deka studioto cvrsto re{ilo site
svoite filmovi da gi snima so upotreba na vakviot anamorfen proces i po
toj povod sklu~ile ekskluziven dogovor so opti~kata kompanija Bu{ i Lomb
(Baucsh & Lomb) za proizvodstvo na objektivi za kamera i proektori. Prviot
sinemaskopski film snimen vo Foks be{e NAMETKA (THE ROBE) vo 1953
god. Be{e re~isi celosno snimen so eden objektiv.
Opti~kata kombinacija hipergonar, dizajnirana i izrabotena od Hen-
ri Kretien (Henri Chretien), francuski fizi~ar, ~ij proces nare~en anamor-
foskop be{e prifaten kako osnova za sinemaskopot, lateralno pri snima-
weto ja komprimira slikata po horizontala vo odnos 2:1, taka {to toj late-
ralno pri proekcija ja ekspandira. Na toj na~in, na 35 mm negativ odnosno
od nego dobieniot standarden pozitiv se nao|a slika so proporcii od 1,33:1,
koja pri proekcijata se transformira vo slika so odnos na stranicite od
2,55:1 (so ~etirikanalen magnetski tonski zapis) i 2,35:1 (so magnetsko-op-
ti~ki tonski zapis).
Naslov: NAMETKA (THE ROBE)

@anr: istoriska drama
Produkcija: Tventi sen~eri foks
Reìja: Henri Koster
Scenario: Xina Kaus
Gl. ulogi: Ri~ard Barton, Xin Simons
Traewe: 135 minuti
Kolor: tehnikolor, 35 mm
Kopija (or.): sinemaskop (35 mm)
Ton: ~etirikanalen magnetski zapis (mono)
Zabele{ka: Podocna e izrabotena kopija na 70 mm so
{estkanalen magnetski zapis (mono).
Kinopis27copy.PMD 94 16-07-03, 22:32

POPOZNATI ANAMORFNI I [IROKI FORMATI
AgaScope (2,35:1) forma na sinemaskop so poteklo od

[vedska i Ungarija
ArriScope (2,35:1) forma na sinemaskop od Ari (Arri)
Cinepanoramik (2,35:1) forma na sinemaskop od Francija
CineScope (2,35;1) forma na sinemaskop od Italija
Cromoscope (2,35:1) forma na sinemaskop od Tehniskop
Daiescope (2,35:1) forma na sinemaskop od Japonija
Duavision (2,35;1)
Dyaliscope (2,35:1) forma na sinemaskop od Francija
Euroscope (2,35:1) forma na sinemaskop
Franscope (2,35:1) forma na sinemaskop od Francija
Grandscope (2,35:1) forma na sinemaskop od Japonija
Hammerscope (2,35:1) forma na sinemaskop od Anglija
J-D-C-Scope (2,35:1) forma na sinemaskop od Japonija
Megascope (2,35:1) forma na sinemaskop od Anglija
Metroscope (1,66:1 do 2,35:1)
MGM camera 65 (2,75:1)
Natural vision (2:1)
Panascope (2:1)
Panavision (2,35:1 modificiran
vo 1971 vo 2,4:1)
Panavision Super 70 (koga se proektira od reducirana pozitiv
kopija na 35 mm dava proporcija na slika
od 2,35:1, koga, pak, se proektira od 70 mm
proporcijata na slikata e 2,2:1)
Shawscope (2,35;1) forma na sinemaskop od Hong Kong
Sovscope (2,35;1) forma na sinemaskop od Rusija
Supersinescope (2,35:1) forma na sinemaskop od Italija
Superpanorama 70 (2,2:1) forma na TODD AO od Evropa
Superscope (2:1)
Superscope 235 (2,35:1)
Super Tehnirama 70 (2,2:1)
Super Tehniscope (1,85:1 do 2,35:1)
Tehnirama (2,35:1)
Tehniscope (2,35:1)
Todd-AO (2,2:1).
Todd-AO 35 (2,35:1 se snima na 35 mm negativ
proektiran od 70 mm pozitiv kopija)
Totalscope (2,35:1) forma na sinemaskop od Italija
Ultra Panavision 70 (2,75:1)
Ultrascope (2,35:1) forma na sinemaskop od Germanija
Vistarama (2,35:1)
Vistascope (2,35:1)
Vistavision (1,66:1 do 2:1)
Warnerscope (2,35:1)
Warwickscope (2,35:1) forma na sinemaskop od Anglija
Pokarakteristi~ni se: Superskopot 235 (Superscope 235) koristi standardna tehnika za snimawe,
so toa {to pozitiv kopiite se izrabotuvaat so opti~ka horizontalna kompresija na slikata {to
dava vertikalno zgolemuvawe. Se proektira na sinemaskop proekcija so proporcii na slikata od
2,35:1. Tehniramata (Tehnirama) pri snimaweto koristi kamera so horizontalen transport na 35
mm negativ. Kopiite se izrabotuvaat za standardna sinemaskop proekcija. Tehniskopot (Tehniscope)
e postapka pri koja se snima na 35 mm lenta, no so pomestuvawe od dve perforacii vo kamerata
taka {to snimenata slika ima odnos od 2,35:1. So opti~ko kopirawe na 35 mm pozitiv i ver-
tikalno zgolemuvawe od 2:1, slikata dobiva standardni sinemaskop merki. Pomestuvaweto za dve
perforacii ovozmoùva golema za{teda na negativ vo snimaweto.Sinemaskopot 55 (Cinemascope)
se snima na 55 mm negativ, kopira po pat na redukcija na 35 mm pozitiv, a proektira na proekcii
so proporcii 2,55:1. Kako postapka ve}e ne se koristi.Ultrapanavi`n 65/70 mm (Ultra Panavision
70) koristi anamorfen sostav so faktor na kompresija na slikata 1,25, davaj}i proektirana slika
so proporcii 2,85:1. Se snima na 65 mm negativ, a se prikaùva od 70 mm pozitiv so {estkanalen
tonski magnetski zapis.
Kinopis27copy.PMD 95 16-07-03, 22:32

Koga filmot NAMETKA ja doìvea svojata svetska premiera vo septem-
vri 1953 god. vo wujor{koto kino Roksi (Roxy) i trgna na svojot pat niz
svetot, vedna{ stana o~igledno deka sinemaskopot e izvonredno uspe{en.
Noviot oblik i golemina na filmskoto platno predizvikaa ogromen
entuzijazam vo sekoja dràva kade {to be{e prikaàn, pa mnogu studija i ne-
zavisni producenti vedna{ go pobaraa za svoite produkcii.
[tom stana o~igledno deka producentite masovno ja prifatija ana-
morfnata fotografija, kinata {irum svetot se prisposobija na noviot ob-
lik i golemina na filmskoto platno, nabavija anamorfni objektivi i ednos-
tavno gi adaptiraa postojnite proektori.
Vo slednite tri godini, prakti~no, sekoe kino proektiralo anamorf-
ni filmovi.
Kadar od
prviot
sinemaskop
film
Nametka
(1953)
Kinopis27copy.PMD 96 16-07-03, 22:32

So pojavata na filmskata lenta so magnetsko-opti~ki tonski zapis,
koja ja zameni lentata so ~etirikanalen magnetski tonski zapis vo anamorf-
nite proekcii, proporciite na slikata se namalija od 2,55:1 na 2,35:1.
Pottiknati od popularnosta na sinemaskopot, golem broj novi anamor-
fni i drugi sistemi stanaa dostapni i vo rok od dve do tri godini produ-
centite ve}e imaa izbor od duzina postapki. Sekako, site ovie sistemi se
pojavuvaa so cel da se podobri kvalitetot na slikata i tonot.
Pogolemiot del od procesite {to ja sledea pojavata na sinemaskopot
brgu po~naa da is~eznuvaat i za nekolku godini anamorfnite sliki vo pogo-
lem del bea snimani vo sinemaskop ili vo panavi`n (Panavision).
Nekolku godini potoa se pojavi edinstveniot i visokosofisticiran
dizajn na panavi`n (Panavision) anamorfniot objektiv, koj re~isi gi elimi-
nira{e problemite so deformaciite {to se pojavuvaa kaj drugite anamor-
fni objektivi. I otkako reìserite i snimatelite otkrija deka objektivite
na Panavi`n (Panavision) nemaat nikakvo ograni~uvawe pri snimawe na
krupni planovi, procesot stana u{te popopularen.
Vo 1962 god. Panavi`n (Panavision) proizvede i pretstavi eden spe-
cijalen deanamorfen objektiv,
koj na laboratoriite im ovoz- Definicija: Anamorfoza doa|a od gr~kiot
moì od 35 mm negativ da kopi- zbor anamorfos (anamorphos; ana
raat na 35 mm ili 70 mm pozi- povtorno; morfos sozdava, formira,
tiv. oblikuva). Sovremeniot anamorfen
Zgolemeniot 70 mm for- objektiv e integriran opti~ki sistem
mat be{e mo{ne kvaliteten so sostaven od komponenti od sferi~niot i
podednakvo silno izrazena ost- cilindri~niot opti~ki sistem.
rina vo site delovi na slikata. Cilindri~nite elementi vo sistemot na
Mnogu producenti ja prifatija objektivot na kamerata proizveduvaat
novata anamorfna postapka, pa kompresija na slikata do dva pati vo
duri i Tventi sen~eri foks horizontala. Dobienata komprimirana
prestana da go koristi svojot slika se dekomprimira so pomo{ na
originalen sinemaskopski pro- anamorfen objektiv na proektorot. Kako
ces. Moè da se kaè deka toa rezultat na toa, se dobiva normalna slika
be{e kraj na sinemaskopot vo na platnoto so dvojno pogolema proporcija
anamorfnite postapki. S# {to na kvadratot od koj se proektirala.
potoa se rabote{e vo anamorf-
nite postapki be{e na panavi`n (Panavision). Me|utoa, kon krajot na 80-
tite i po~etokot na 90-tite, ramnite sistemi s# pove}e gi zamenuvaat ana-
morfnite. Denes najgolem broj filmovi se snimaat i prikaùvaat vo pro-
porcii na slikata od 1,85:1.
RAMNI POSTAPKI
Blagodarenie na s# podobrata optika i usovr{uvawe na fotografska-

ta emulzija, a zaradi odbegnuvawe na skapata oprema za anamorfna produk-
cija, malite i siroma{ni neavisni amerikanski i evropski produkcii go
razvija sistemot na {irok ekran bez anamorfni objektivi koristej}i naj-
~esto 35 mm format so standardna oprema.
Vo ramnite postapki se koristi standardna

(normalna) optika, kameri i proektori.
Promenata na proporciite na filmskata slika
se postignuva so maskirawe na slikata vo
snimaweto i proektiraweto.
Kinopis27copy.PMD 97 16-07-03, 22:32

Lorens od Toa se postignuva so maskirawe na slikata 1,37:1 od gornata i dolna-
Arabija ta strana. Smaluvaj}i ja visinata na snimenata i proektirana slika se sma-
(1963) luva i iskoristenosta na slikata, me|utoa se ovozmoùvaat proekcii so pro-
porcii od 1,66:1; 1,75:1; 1,85:1. Ramnata postapka 1,66:1, denes nao|a {iroka
primena vo evropskata kinematografija i e standard {to najmnogu se koris-
ti vo postapkite na zgolemuvawe od 16 mm i super 16 mm. Blizok e do zlatni-
ot rez i ima dobra iskoristenost na negativot (okolu 70%). Pri prikaù-
vawe filmovi so proporcii na slikata od 1,66:1 na HDTV (HDTV; so propor-
cii na slikata od 16:9 odnosno 1,78:1), dobienata televiziska slika e pob-
lisku do verodostojnata kompozicija na filmskata slika, iako pri nejzinoto
prikaùvawe na s# u{te aktuelniot TV standard (4:3) isto taka e so dobra
iskoristenost. HDTV, do skoro televizija vo razvoj, s# pove}e stanuva na{e
sekojdnevie i pra{awe na vreme e nejzinata masovna upotreba.
Formatot so odnos na stranicite 1,75:1 kratko vreme e upotrebuvan
vo Evropa. Iskoristenosta na negativot mu e mala, a se pokaàl i kako neso-
odveten za televizisko prikaùvawe (4:3). So voveduvaweto na HDTV, se ak-
tuelizira negovata upotreba. Kaj formatot 1,85:1, iskoristenosta na nega-
tivot e u{te pomala od 1,75:1, me|utoa ~esto se koristi za opti~ko kopirawe
na anamorfnite i ramnite formati so odnos od 2:1.
Nare~en e amerikanski vajdskrin. Pretstavuva vistinska zamena za
kompliciraniot sinemaskop poradi {to re~isi celosno go zameni, osobeno
vo postapkite na zgolemuvawe od 35 mm na 70 mm format. Vo amerikanskata
nezavisna produkcija toj e edinstveniot format {to se koristi vo izrabot-
kata na 35 mm kopii od super 16 mm format.
Kinopis27copy.PMD 98 16-07-03, 22:32

Vo svetot dosta popularni se proekciite na 70 mm filmovi vo nekol-
kute poznati tehni~ki sistemi Tod-AO (Todd-AO), superpanavi`n 70 (Super
Panavision) i supertehnirama (Super Tehnirama), koi pokraj vo zatvorenite
kinosali se koristat i za otvoreni kinopretstavi, a mnogu se popularni vo
takanare~enoto kino od avtomobil.
Kaj Tod-AO i superpanavi`not se snima na 65 mm negativ, a kopira na
70 mm pozitiv so {estkanalen magnetski tonski zapis. Slikata e so dimen-
zii od 52,63h23,01 mm i proporcii od 2,30:1.
Sedumdesetmilimetarskiot film e so okolu 3,3 pati pogolema povr-
{ina na slikata od 35 mm format.
Proektiranata slika, pak, e so visok kvalitet vo odnos na ostrinata,
prenosot na modulacijata i kolor balansot, a od pove}ekanalniot magnetski
zapis se reproducira visokokvaliteten ton.
65 mm format ~esto se koristi za opti~ka redukcija na 35 mm i vo toj
slu~aj odnosot na stranicite e 2,30:1.
Sistemot vistavi`n (Vista Vision) vo snimaweto koristi 35 mm lenta
so horizontalen transport i osmoperforirana slika, so odnos na stranicite
od 1,5:1, 1,66:1 ili 1,85:1. Slikata e dvapati pogolema od standardnata. Ure-
dite za snimawe i proekcija se prili~no komplicirani, taka {to poradi
visokiot kvalitet na slikata se zadràl samo za izrabotka na specijalni
efekti.
Vo poslednive godini, s# pove}e vo svetot po~nuvaat da se voveduvaat
od pred desetina godini razvienite sistemi imaks (Imax) i omnimaks (Omn-
imax). Sistemot imaks vo snimaweto koristi 65 mm negativ filmska lenta.
Se snima so kamera vo koja filmot se transportira horizontalno so frek-
vencija od 60 sliki~ki vo sekunda. Sliki~kata (kvadratot) e zgolemena na 15
perforacii so dimenzija od 70,41h52,63. Slikata na filmskata lenta e tri-
pati pogolema od klasi~niot Tod-AO i e so proporcii od 1,43:1. Pozitivot e
so {irina od 70 mm, a se proektira od proektor so horizontalen transport Nametka
na filmot na ogromno platno so {irina od 20 do 25 metri i visina od 12 do (1953)
Kinopis27copy.PMD 99 16-07-03, 22:32

15 metri. Kvalitetot na slikata, a so toa i na proekcijata, e nad site dosega
poznati sistemi.
Sistemot omnimaks e sli~en na imaksot. Razlikata e vo toa {to slika-
ta se proektira na kupolest ekran so po{iroki objektivi. Nedostatokot mu e
toa {to vo kinosalite so mal broj sedi{ta se doìvuva optimalniot vpe-
~atok.
Za àl, imaks proekciite ne se dostapni do pogolem broj gleda~i vo
svetot poradi maliot broj kinosali opremeni so skapata imaks oprema.
Popoznati proporcii na
slika kaj 35 mm format
1:1,33 nem film, 1:1,37
akademi; 1:1,66 evropski
vajd-skrin; 1:1,78 HDTV
(9:16); 1:1,85 amerikanski
vajd-skrin; 1:2,35 sinemaskop
MULTISISTEMI
Pod multisistem se podrazbira proektirawe od dva ili pove}e pro-

ektori na separatni filmski lenti, koi na {irok ekran davaat zaedni~ka
slika.
Glavna karakteristika mu e atraktivnosta na proekcijata. Za prv pat
se pojavuva vo 1896 g. kako sineorama, pretstaven od Grimoan-Sanson. Fil-
movite se proektirale od deset proektori na kru`ni ekrani od 360°. Vajd-
skopot i triptihot se poednostavni sistemi. Prviot se pojavuva vo 1921 g. i
koristi dva 35 mm proektora, a vtoriot se pojavuva vo 1927 g. i koristi tri
35 mm proektori. Cirkarama (Circarama) e multisistem {to e promoviran od
Dizni vo 1955 g. Vo proekcijata se koristat edinaeset 16 mm proektori, od-
nosno devet 35 mm proektori. Kinopanoramata e ruski izum, koj se pojavuva
vo 1958 g. Vo proekcijata koristi dvaesetina kinoproektori. Osobeno inte-
resen e multisistemot tehnirama, promoviran vo Wujork 1964 g. Vo proekci-
jata koristi {est 35 mm proektori so anamorfni objektivi.
Me|utoa, site ovie sistemi se samo edna golema, ako taka moè da se
kaè, cirkuska atrakcija. Pove}e faktori povlijaele multisistemite niko-
ga{ da ne bidat masovno prifateni. Toa se: pojava na disproporcija vo ~o-
ve~koto vidno pole kako posledica od proekcijata, nesoodvetnosta na vid-
livata geometrija, visokite ceni potrebni za ureduvawe na prostoriite i
nabavkata na specijalnata oprema.
Denes, so brziot razvoj na elektronskata i kompjuterskata tehnologi-
ja, svedoci sme na pojavata na digitalniot film. So visokokvalitetnite
proekcii, golemite mo`nosti vo izrabotkata na efektite, skratuvaweto na
proizvodniot proces i visokokvalitetnata tonska reprodukcija, digitalni-
ot film dobiva s# pogolema popularnost vo svetot me|u filmskite rabotni-
ci. Sekako deka ne e daleku vremeto koga toj i masovno }e bide prifaten.❑
Kinopis27copy.PMD 100 16-07-03, 22:32

MERIDIJANI
UDK 791.43(470+571)(049.3)
Kinopis 27(15), s.101-107, 2003
GEORGI VASILEVSKI
KONTINUITETOT I
PREOBRAZBITE NA SOVREMENIOT
RUSKI FILM
R uskiot film stanuva za nas nepoznatica. Ne samo

poradi toa {to go nema na repertoarot, tuku i zatoa {to toj, so retki isklu-
~oci, e zaobikolen od interesirawata na organizatorite na kulturnite ma-
nifestacii. No, se razbira, ne stanuva zbor samo za otstranuvawe od na{ite
preokupacii i od na{ata qubopitnost samo na ruskiot film, koj, od svoja
strana, vr{i tiha ekspanzija na site me|unarodni filmski smotri i na site
pazari, tuku se raboti i za ostanatite evropski kinematografii. [to znae-
me nie denes za germanskiot film, {to za angliskiot, za {panskiot, pa ako
sakate i za francuskiot film, ~ija produkcija, makar i vo isklu~itelno mal
procent, povremeno ja sledime na malite ekrani.
Ne veruvam deka sum samo jas onoj {to so indignacija ja otfrla iz-
litenata teza deka za evropskiot film, odnosno za kakvo bilo filmsko os-
tvaruvawe {to ne pominalo niz laboratoriite na Holivud ne postoel in-
teres me|u na{ite gleda~i. Najubedliv demant na ovie fantazmi ni dava iz-
vonredniot odglas kaj skopjani na festivalskata programa, vo golema mera
so~ineta od dela na evropski sineasti. Toa be{e osobeno zabele`livo na
poslednata festivalska manifestacija sledena so maksimalno izostreno
vnimanie i qubopitnost na lu|eto obvineti deka ne gi interesira evrop-
skiot film. Izgovorite deka nema publika zaniteresirana za filmovi od
neamerikanska produkcija bea staveni na seriozna proverka i po izvonred-
no uspe{nata filmska smotra Nedela na ruskiot film, koja vo maj ovaa go-
dina se odrà vo Mladinskiot kulturen centar, Skopje, i vo Kulturniot dom,
Bitola.
Navistina, programata vo koja vlegoa i nekoi naslovi podednakvo sta-
ri i spored godinata na proizvodstvo i spored svojata esteti~ka dotraenost
e problem so koj ne sme vo sostojba da vojuvame. Na nego treba da mislat orga-
nizatorite {to treba da ja imaat informacijata deka ekranizacijata na Tol-
101
Kinopis27copy.PMD 101 16-07-03, 22:32

stoeviot VOJNA I MIR, vo reìja na Sergej od svoite strasti, i kako {to }e ni posvedo~i
Bondar~uk, e prikaùvana na malite ekrani na i zavista na bogovite, tokmu strastite se taa
makedonskite televizii barem desetina pati. sila {to gi za{tituva ~ove~koto srce i ~ove~-
No, mnogu pozna~ajno i povozbudlivo e {to na kiot obraz.
ovaa programa se najdoa najnovite dela na Vla- Karen [ahnazarov se nadovrzuva na tra-
dimir Mew{ov i Karen [ahnazarov, ZAVIST diciite na {kolata na ekscentri~ni akteri,
NA BOGOVITE i OTROVI, ILI SVETSKA ISTO- koja vo 20-tite godini ja osnovaa Kozincev i
RIJA NA TRUEWATA. Tie na nekoj na~in prezen- Trauberg. Taa ima{e literaturen pandan vo de-
tiraat del od ànrovskite tendencii vo sov- lata na Bulgakov (Majstorot i Margarita), a
remeniot ruski film i gi otslikuvaat temat- vo filmot, donekade vo muzi~kite komedii na
skite i moralnite preokupacii na svoite av- Aleksandrov (CIRKUS). No, fantazijata na
tori. [ahnazarov ne se ograni~uva samo na tradici-
Na Vladimir Mew{ov najdobro se se}a- jata na ruskata fantastika. Vo fantazmagori~-
vame so negovata izvonredna melodrama, MOS- nata slika na svetot, OTROVI, ILI SVETSKA
KVA NE IM VERUVA NA SOLZITE, koja vo 1980 ISTORIJA NA TRUEWATA }e vnese elementi od
godina stana dobitnik na Oskar za najdobar ikonografijata na germanskite ekspresionis-
film od neanglisko jazi~no podra~je. Mew{ov ti, no i na eden Felini, koj kako i [ahnazarov
i vo svojot nov film koristi edno klasi~no ne edna{ gi me{al vremiwata, kulturnite ob-
siè za qubovta protiv koja, ~ini{, stanal rasci i ritualnite praznuvawa na pove}e ci-
celiot svet. Glavnata heroina e edna moskov- vilizcii, koi zavisno od istoriskiot kontekst
janka, izvonredna sopruga i majka, koja, me|u- ja menuvale svojata moralna ili humanisti~ka
toa, neizle~ivo se vqubuva vo eden francuski vrednost. Vo OTROVITE [ahnazarov gi sobi-
novinar, inteligenten, {armanten i golem pora vo edna rasko{na renesansna palata najo-
~ituva~ na ruskata kultura, no bidej}i dejstvi- zloglasenite truja~i od istorijata na anti~-
eto se odigruva vo periodot koga Studenata kata civilizcija, renesansata, zapadnata i is-
vojna s# u{te trae, toj e posveten na zada~ite to~nata kultura, so zada~a da go podu~at nego-
za koi prestojuva vo sovetskata prestolnina. viot heroj na diskrecijata i efikasnosta na
Spored principite na melodramata vo koja trueweto, koe }e go oslobodi od negovata ne-
qubovnicite beskrajno se qubat, strasno se verna, agresivna i samoìva sopruga. Misteri-
borat za svojata qubov i neretko gre{at tokmu jata na nagonot za ubivawe, koj izmislil takvi
za da ja spasat qubovta, iako okolnostite ima- kreativni na~ini da triumfira nad `rtvata,
at porazurnuva~ka mo} od silata na ~ove~koto zagatkata na qubovta, tajnata na smrtta, vol-
srce, tie sepak }e mora da se razdelat. Mew- {ebnite svojstva na viziite i u{te edna gole-
{ov nema da gi izneveri prosedeata na melo- ma misterija povrzanosta na ~ove~kite sud-
dramata i nema da gi kazni svoite likovi kako bini se tematski ogranoci koi{to i vo drugi-
{to toa go pravat bogovite {to im pozavidoa ot film na [ahnazarov, DENOT NA POLNATA
na nivnata qubov. Toj, kako i negoviot golem MESEÎNA, vlezen vo programata na Nedela-
inspirator êhov, beskrajno gi saka, im prosta na ruskiot film, se slevaat vo temata na
tuva za nivnata lekovernost, koja e isklu~i- is~ekuvaweto, na ona biblisko, metafizi~ko i
telno niska cena za silata na ~uvstvata, pa lirsko is~ekuvawe, koga o~ekuvame deteto da
zatoa i razdeleni gi spojuva vo eden transcen- dojde na svet, qubenata da ja potvrdi svojata
denten svet, vo koj nema mesto za kazni, tuku vo qubov, senkata na smrtta da bide zbri{ana od
nego samo se pee, se tancuva i se qubi. liceto na sakanoto su{testvo. Ovie tolku jas-
Toa e onaa tematska linija na ruskiot no naglaseni preokupacii vo temperamentot
film {to se nadovrzuva na poetikata na eden na ovoj umetnik, koj odamna vleze vo pettata
Marlen Huciev na ~ii likovi im se odzemeni decenija od ìvotot, se o~igledno ro`ba na
mo`nosta i pravoto da bidat lekoverni i negoviot talent, koj s# poradikalno se prostu-
vqubeni. Mew{ov vo izvesni aspekti se nado- va so ànrovite, temite i sodrìnite od fil-
vrzuva i na lirskata naracija na Pudovkin, na movite kako nostalgi~niot NIE SVIRIME XEZ,
~ij temperament, sepak, mu se pobliski sudbi- ili elegi~niot ZIMSKA NO] VO GAGRA, koi
nite na gubitnicite (makar tie bile i revolu- svoevremeno mu donesoa izvonreden ugled i vo
cioneri i heroi na ~ii trofei ne e ispi{ana Rusija i vo svetot, a s# pove}e se dobliùva,
nekoja vedra nasmevka na sre}a i zadovolstvo) kako {to zabeleùva i ruskiot filmski kri-
otkolku intelektualcite na Mew{ov, zarobeni ti~ar, Miron êrwenko, do hororot.
102 G.Vasilevski, Kontinuitetot i preobrazbite, Kinopis 27(15), s.101-107, 2003
Kinopis27copy.PMD 102 16-07-03, 22:32

Ruskiot film vo sovetskiot period go MITE I LU\ETO, toj mo{ne spontano komuni-
otfrla{e ovoj ànr so indignacija, obvinu- cira so obi~niot gleda~. Bi bil nesre}en koga
vaj}i go kako izraz na edna duhovna i moralna bi zaklu~il, tvrdi Balabanov, deka moite fil-
degeneracija, iako golemite ruski klasici movi predizvikuvaat logi~ki paradoksi i deka
kako Gogoq, Aleksej Tolstoj, Leonid Andreev nivnoto dejstvie ne moè da se sledi so vni-
ili Bulgakov vo svoite dela so fantasti~na manie. Vsu{nost, celiot negov opus ja potvrdu-
sodrìna izobilno vnesuvaat elementi na ho- va tezata deka toj e isklu~itelno zabaven,
ror. Satanisti~kite ~udovi{ta, Luciferovite komunikativen i, sepak, misloven umetnik.
izrodi, demonite i vampirite ekspanzivno }e Pred da se pojavi so filmot ZA MON-
go naselat ruskiot film vo prvata polovina STRUMITE I LU\ETO, toj ve}e be{e milenik na
od 90-tite godini na minatiot vek. Vo toa }e publikata, koja gi pozdravi so entuzijazam ne-
predni~at osobeno grupata sineasti sobrani govite originalno zamisleni SRE]NI DENOVI
vo Lenfilm od Sankt Peterburg. Tokmu ovde i BRAT, prikaàn za sre}a i kaj nas, na festi-
se snima poeti~nata no morni~ava drama ZA valot vo Bitola. Naskoro potoa sleduva BRAT
MONSTRUMITE I LU\ETO (1998) od izvonred- 2, na koj mu aplaudiraa gleda~ite od Vladivos-
no talentiraniot Aleksej Balabanov, na{ potok do Los Anxeles. Ni kaj nas ne pomina lo{o
odamne{en poznanik od Skopskiot festival. ovaa kriminalisti~ka komedija, iako nitu taa,
Scenite na kam{ikuvawe vo ovoj film, inspi- nitu koj bilo drug film na Balabanov ne se po-
riran od avtenti~ni fotografii i zapi{ani javi na repertoarot na kinata. Specifi~nosta
nastani, nateraa nekoi od zapadnite kriti~a- na humorot vo ovie trileri se sostoi vo toa
ri da go objavat ra|aweto na pornografskata {to toj dobiva svojstvo na moralna potporna
industrija vo Rusija. Balabanov, a zaedno so sila, so koja dvajcata bra}a od Moskva i Sankt
nego i pogolem broj po~ituva~i na original- Peterburg, goneti od mafija{i, doa|aat vo Wu-
nosta i nekonformizmot na negoviot talent, jork, kade {to pomladiot Danilo go spasuva
odbi da gi komentira ovie senzacionalisti~- brata si od bandite {to krstarat niz opasnite
ki proro{tva, tvrdej}i deka ovoj nekonvencio- kvartovi na Wujork.
nalen film e svetol a ne mra~en vo svoite vi- Vsu{nost, kriminalisti~kiot i {pion-
zii. Balabanov duri ja brani devizata deka ski film vo sovetskiot period se zdobi so
blagodarenie i na alegorijata ZA MONSTRU- bogata tradicija i vo neguvaweto na ovoj ànr
Vojna (Aleksej Balabanov, 2002)
G.Vasilevski, Kontinuitetot i preobrazbite, Kinopis 27(15), s.101-107, 2003 103
Kinopis27copy.PMD 103 16-07-03, 22:32

u~estvuvaa golem broj reìseri. No, negovata surogatni primeroci na amerikanskite krimi-
ideolo{ka radikalnost ~esto ja doveduva vo nalisti~ki i policiski drami, ili epigoni na
pra{awe konzistentnosta na ànrovskite pos- akcionite filmovi snimeni vo ruskite studi-
tulati. Spored modelot na {pionskiot film, ja. No, ruskiot film ima ostvareno izvonred-
vo kriminalisti~kata storija ne smee{e da no kvalitetna produkcija na akcionite ànro-
u~estvuva nekoj prose~en gra|anin bez som- vi, koja, razbirlivo, vo procent e nesporedli-
nitelno politi~ko poteklo. Sovetskiot ~ovek vo poniska od seriite odvaj priu~eni dela so
voop{to ne smee{e da bide staven vo uloga na kriminalisti~ka sodrìna. Me|u najdobrite
kriminalec, ubiec ili psihopat. Negativcite avtori {to superiorno ja vladeat tehnikata na
se regrutiraa od ekspoziturite na zapadnite trilerot e brilijantniot Balabanov, poznava~
{pionski centri, kako {to toa be{e slu~aj na formata na kriminalisti~kiot film, na
u{te vo nemiot film koga Pudovkin go napravi dramaturgijata, no i na psiholo{kata i tipo-
pro~ueniot POTOMOK NA XINGIS-KAN, ili lo{kata konstitucija na likovite {to u~es-
mnogu podocna, koga Mihail Rom gi raskina tvuvaat vo akcijata.
subverzivnite aktivnosti na amerikanskite Reìserskata ume{nost, inventivnost i
novinari vo RUSKO PRA[AWE. Vo voenite go- znaewe na Balabanov gi prepoznavme i vo de-
dini i nekolkute povoeni decenii, negativci- bito na mladiot Sergej Bodrov, SESTRI, sinot
te naj~esto se baraa vo formaciite na Gestapo, na golemiot eksperimentator, koj go nosi isto-
kako {to toa be{e slu~aj so izvonredniot to ime Sergej Bodrov i koj s# u{te e isklu-
{pionski film na Leo Arn{tam, PODVIGOT ~itelno aktiven vo operacionaliziraweto i
NA RAZUZNAVAÔT ili trilerot na Aleksan- moderniziraweto na zakostenetite estetski
dar Aleksandrov, SREDBA NA ELBA. Obi~niot formi na klasi~niot film. No, se ~ini deka
sovetski gra|anin, bilo toj da poteknuva od ra- mladiot Sergej Bodrov vleze vo svetot na fil-
botni~ko semejstvo, od selo, ili od akademska mot bez mnogu predrasudi i bez tovarot na te-
sredina, sekoga{ se odlikuva{e so neskrien oriite za montaàta i metaforata, koi vnesu-
heroizam, visok stepen na patriotizam, so vaat esteti~ka zbrka vo konvenciite na àn-
skromnost i gotovnost za po`rtvuvanost. rovskiot film. Mladiot Bodrov so svojot e-
Sindromot na kriminalot dlaboko vo- dinstven film {to barem kaj nas stasal, SES-
vle~en vo sistemot na sovetskoto op{testvo go TRI, manifestira pogolema spontanost i les-
navesti Vasilij [uk{in, osobeno vo potresna- notija vo upotrebata na ànrovskite postula-
ta drama CRVENATA KALINA. Iako kritikuva- ti na kriminalisti~kiot film, otkolku nego-
na, osporuvana i zabranuvana, taa go obikoli viot podednakvo talentiran, umen, intelektu-
svetot i od sekade se vrati so visoki prizna- alno superioren i, sepak, inventiven tatko. I
nija i nagradi. Me|utoa, nastrana od faktot toj so svoite pedeset godini, kako i nekolku-
{to CRVENATA KALINA odigra mo{ne va`na mina drugi avtori od negovata generacija, e
uloga vo simnuvawata na tematskite tabua od zasluèn, ako ne za drugo, toga{ sekako za sim-
sodrìnite vo sovetskite filmovi, za struk- nuvaweto na cela duzina politi~ki, moralni,
turata i poetikata na ovoj film ne moè da se pa i esteti~ki tabua od spomeni~kite fasadi
kaè deka ànrovski $ pripa|aat na krimina- na oficijalniot sovetski film.
listi~kata drama. Mnogu poubedliv be{e ~e- Vo inspiracijata i misleweto na mla-
korot vo svetot na moskovskoto podzemje, toa diot Sergej Bodrov ima nekoja emocionalna,
leì{te na kriminalot i na mafija{kite panteisti~ka sveìna i spontanost, koja e
presmetki, koj go napravi Pavel Lungin vo re~isi nespoiva so racionalisti~kiot um na
psiholo{kiot triler TAKSI BLUZ, koj vo mnogu umetnikot, koj, kolku i da se osloboduva vo
aspekti ne samo sodrìnski i problemski, kreativniot ~in, sepak mora da vnimava na
tuku i reìserski, a toa zna~i u{te i ikono- filmskata logi~ka, strukturalna i moralna
grafski i akterski, potsetuva na poetikata na celina. Seta negova prikazna e raskaàna so
film-noarot. zdiv na entuzijast, koj go krie svojot voshit, no
Denes ruskata produkcija e preplavena ne moè da ja skrie qubovta sprema lu|eto za
so sodrìni vo koi presmetkite na kriminal- koi zboruva. Toj e iskreno zagrièn za sudbi-
cite, mafija{ite, korumpiranite policajci i nata na svoite heroi, koi {tom se pravi
novite bogata{i se centralna, ili duri, kako film razbirlivo, }e gi stavi vo bezbroj
{to velat nekoi nabquduva~i, edinstvena isku{enija, }e gi natera na povremena malo-
tema. Se razbira, najgolemiot broj od niv se du{nost, pa na obnovena samodoverba i sme-
Kinopis27copy.PMD 104 16-07-03, 22:32

lost, i vo nikoj slu~aj nema da dozvoli da bi- lewe i na edna esteti~ka konstelacija. Zamis-
dat ponièni i pobedeni. Hepiendot kako na- lete ja situacijata, koja, patem re~eno, ne mu e
grada za manifestiranata hrabrost na dvete tu|a ni na makedonskiot film, vo koja herojot
sestri, sprotivstaveni na vandalizmot na stanuva antiheroj. Neprijatelot ja napu{ta
mafija{ite, za nivnata ~esnost i po`rtvuva- svojata otvoreno neprijatelska pozicija i sta-
nost, retko kade se koristi so takva prirod- nuva luciden partner, koj ve povikuva na taen
nost i logika kako vo trilerot SESTRI. dijalog. @rtvata voskresnuva, premaskirana
Eden od tematskite razgranoci vo sodr- vo inteligenten ili prevrtliv profiter, koj
ìnskiot korpus na ruskiot film e voenata mo{ne strplivo gi koristi stravot na antihe-
drama, ànr vrz ~ii principi go oformuvale, rojot i negovata pobeda, koja sepak e najpri-
razvivale ili go izneveruvale svojot talent rodnata razre{nica me|u nego i nepopravli-
najgolemiot broj od afirmiranite ili pomal- viot, iako inteligenten neprijatel.
ku poznati ruski reìseri. No, za razlika od I ovoj pat, najdobra ilustracija za pre-
esteti~kata nomenklatura na voeniot film, vo obrazbata niz koja pomina ruskiot voen film
koj po pravilo se veli~ale heroizmot na Crve- ni dava najnoviot film na Aleksej Balabanov,
nata armija i patriotizmot na sovetskiot voj- VOJNA. Toa e prikazna za vojnata vo ê~enija,
nik, ~ij model moè da bide i remek-deloto na koja vo nekoi aspekti frapantno potsetuva na
Grigorij ûhraj, BALADA ZA VOJNIKOT, noviot voenite sudiri vo Makedonija. Vo nea ni Rusi-
voen ruski film go dviàt moralnite strui ne te ni Angli~anite, koi se tradicionalno pos-
na patriotizmot i optimizmot, tuku ponorni- taveni na polot rezerviran za pozitivcite, ne
cite na nihilizmot. Denes, po vojnata vo Avga- se angeli, kako {to ni ê~encite, koi bezmi-
nistan i teroristi~koto diveewe vo ê~enija, losno palat, ograbuvaat i ubivaat, ne se se-
bi izgledala neuverliva i bez avtenti~en pa- koga{ satani. No, Balabanov, koristej}i gi
tos slikata na smrtta na Boris od @ERAVITE nivnite sudiri so majstorstvo na detektiv, n#
LETAAT. voveduva, stapka po stapka, vo osameni~kiot
A toa e psiholo{ko moralen sviok i kaj svet na profesionalniot vojnik, koj i spored
avtorite, i kaj gleda~ite, i kaj producentite, sopstvenoto priznanie, i spored na{ite vidu-
od koj popu{taat site impulsi {to ja homoge- vawa, ne e ni neèn, ni ~uvstvitelen, a nitu
niziraat strukturata na edno kolektivno mis- podgotven da prostuva. No, ima ne{to {to n#
Kukavica (Aleksandar Roto{kin, 2002)
Kinopis27copy.PMD 105 16-07-03, 22:32

potsetuva na likovite na Hemfri Bogart; toj na krajot od Vtorata svetska vojna vlegoa vo
ima instinkt za Pravda. Pravda {to najmalku Berlin kako da go imitiraat herojot od Avga-
mu treba za da ostvari nekoj profit ili ego- nistan, Rambo, a pritoa da go za~uvaat duhot na
isti~en interes. Taa stoi kako erotsko boès- Aleksandar Matrosov, herojot {to vo edna ès-
tvo otkriena i razgolena pred nego {epotej}i toka operacija so okupatorskite voeni sili se
mu deka e negova metafizi~ka sudbina. Na{iot frla vrz otvorenoto mitralesko gnezdo, koe
antiheroj tragata na pravdata ne ja otkriva bezmilosno kosi po bespomo{nite tela na de-
samo vo neranliviot spartanizam na svojot setici i desetici negovi drugari. [to drugo
vojni~ki idol, vodnikot Medvedev, tuku i vo ima ostaveno zad sebe Lebedev, ne mi e pozna-
patrijarhalniot moral na svojot ~e~enski to, no ovie bezìvotni filmski spomenici
pridru`nik, lukav domorodec iskonski veren sigurno nema da go zgolemat ugledot na ruski-
na dadeniot zbor. Ja nao|a i vo nevroti~niot ot film, nitu }e doprat do nekoja nepoznata
kole~ki mentalitet na prijatelot od Anglija, vistina za heroi~noto odnesuvawe na crveno-
podgotven da ja aranìra i sopstvenata smrt armiskite komandosi vo Vtorata svetska vojna.
pred kamera, za da moè potoa, od predvorjeto Tendencija {to, verojatno, ne e osamena vo ak-
na rajot, da se pazari so TV kompaniite za toa tuelnata ruska produkcija za koja nie sme pos-
koj }e mu gi kupi snimkite napraveni vo labo informirani.
Ruski kov~eg (Aleksandar Sokurov, 2002)
ê~enija za pogolema para. Balabanov, vo sekoj Poslabo sme informirani i za tenden-

slu~aj, ne veruva deka nihilizmot go degradi- ciite {to mu ja vra}aat slavata na ruskiot
ra filmskiot heroj. Toj, pu{taj}i ja nemo him- film postaven denes vo edna sosema nova, ni-
nata na osamenosta, go ostava da go nosi po malku inspirativna socijalna i kulturna kon-
ulicite na Moskva bremeto na pravdata, hero- stelacija. Na{ite soznanija se ograni~eni i
izmot i moralot, na koi cela planeta zabora- odvaj dovolni za da sozdademe slika za obno-
vila. vata na edna golema kinematografija. Gi ima-
Me|utoa, Balabanov ima lo{ tandem vo me na um remek-delata na eden golem umetnik
balsamiraniot mit na herojot od filmot YVEZ- kakov {to e Aleksandar Sokurov. Od godinite
DA na Nikolaj Lebedev, koj isto taka se najde koga go zapoznavme so filmot DENOVI NA ZA-
na programata na Nedelata na ruskiot film TEMNUVAWE, taa ma|epsna slika za ìvopis-
vo Skopje. Toj, zamislete, gi u~i vojnicite {to nite sela vo isto~na Rusija {to gi prekriva
Kinopis27copy.PMD 106 16-07-03, 22:32

pustinska pra{ina, preku elegijata MAJKA I German kako da gi dislocira objektite, ente-
SIN, zasitena od taga, qubov i melanholija, rierite i kostimite od po~etokot na {estata
demonija{kiot MOLOH i fantazmagori~nata decenija vo rasko{noto milje na ruskite for-
evokacija TELE, toj vo RUSKI KOVÊG se razvi malisti, vo ornamentikata na carska Rusija
vo isklu~itelno senzibilen vizioner, liri- koga se raznesuva{e slavata na Stravinski, na
~ar i metafizi~ar. Kako mnogumina alhemi~a- ruskiot balet i slikarskoto nasledstvo na
ri na zborot, slikata ili zvukot, Sokurov vo Vrubeq. Agentite na KGB i visokite oficeri
ovoj edinstven film elementite na stvarnos- na Crvenata armija vo filmot KRUTAQEV, MO-
ta gi pretvora vo ezoteri~na vizija, kako ilu- JATA KOLA, vo svoeto povedenie i izgled, po-
zionist, a vizijata ja multiplicira, ja mate- ve}e li~at na petrogradskite bonvivani ot-
rijalizira vodej}i ja kako duhot na Lermontov kolku na strogite lica na branitelite na
niz oddale~enite vekovi, niz muzejskite objek- Sovetskiot Sojuz. Aleksej German o~igledno
ti, koi i samite se dematerijaliziraat i se ostana anfan terible i vo postsovetskiot
pretvoraat de vo proyirna scena od koja izvi- period.
raat novi groteskni ili prelestni lica, de vo Dali so svojot igran prvenec KRAINA
lavirint, bleskavo osvetlen a sepak misti~en, takviot status ne go zaraboti i Pjotr Lustik?
vo koj povtorno gi gledame o~ite na elokven- Inkorporiraj}i gi vo svojata stilistika vi-
tniot natrapnik, kostimiran kako visok drà- talnite komponenti na trilerot, na film-
ven ~inovnik od svetot na Andrej Beli. noarot, no i na Ejzen{tajnovata ikonografija,
No, ne e samo Aleksandar Sokurov fi- ovoj neobi~en umetnik, bez cinizam i ironija,
danka na edna tradicija {to ni se ~ini deka }e mu vospee vistinska povest na ~ovekovoto
nezabele`livo se obnovuva. Ne e samo RUSKI pravo da go poseduva ona {to go sozdal so svoi
KOVÊG zalogot {to zaedno so drugite preob- race. Ako nekoj posegne po toa pravo, koketi-
razbi n# vra}a vo zaboravenite filmski raj}i so zakonot ili smetaj}i na solidarnosta
miljea na predrevolucionerna Rusija, kakvo na kumovite uvezeni od filmot na Kopola, les-
{to e miljeto na barokniot ROBINKA NA no moè da se slu~i, kako {to toa }e ni go po-
QUBOVTA, edno od prvite remek-dela na Niki- kaè i zavr{niot kadar od filmot, da pole-
ta Mihalkov, snimen u{te vo 1977 godina, ili taat vo vozduh i yidinite na Moskva. No, i
vo ambientot {to nedopren od vremeto go os- yidinite na drugite svetski kreposti. Daleku
tavija golemite poeti kako Mandeq{tam, od mo`nosta da stane zarobenik na simptomot
Hlebnikov, ili Majakovski, koj i samiot u~es- na defetizmot ili hristijanskata pomirli-
tvuva{e vo realizacijata na edna futuristi~- vost, Lustik, so tolstoevska strast i so humor
ko-romanti~na melodrama, HULIGANOT I BA- na koj moè da mu pozavidi i eden Zo{~enko,
LERINATA. teatralno im pora~uva na nositelite na vlas-
Vo grupata avtori {to nikako ne moè- ta: ~uvajte se od gnevot na ~ovekot {to ste go
me da gi specificirame kako pretstavnici na poniìle.
nekoj od utvrdenite ànrovi, sekako }e go naj- Ruskiot film, koj samo incidentno se
deme Aleksandar German, eden od pomalku dek- pojavuva na na{ite ekrani, verojatno ima i
lariranite anfan teribli vo sovetskiot drugi lustikovci, podednakvo talentirani,
film, koj sepak predizvikuva{e buri od vos- podednakvo vitalni i sveì ne samo vo forma-
hit i negoduvawa so svoite enigmati~ni, bun- ta, koja ponekoga{ ni se ~ini ne tolku nova
tovni~ki zabranuvani filmovi DVAESET kolku regenerirana, so obnovena energija, koja
DENA BEZ VOJNA ili MOJOT PRIJATEL LAP- ja o~ekuvame od sekoj umetnik, tuku i vo ide-
[IN. Negovoto najnovo remek-delo, KRUTA- ite, koi moèbi isto taka patuvaat od dale~i-
QEV, MOJATA KOLA, e edna fantazmagori~na, nata na vekovite, no koi locirani na po~vata
nadrealna slika na godinata koga po~ina Sta- na aktuelnite protivre~nosti i konflikti is-
lin, i koga vlastoqubiviot i beskrupulozen pu{taat nova energija i nova nade`. Dali
Berija so sekira v race si pravi pat do kabi- umetnicite so takov vid energija i talent mo-
netot na Josif Visarionovi~. Ambientot vo koj àt da bidat neprifateni za noviot senzibi-
rakovoditelite na Crvenata armija i na KGB gi litet na gleda~ite? Moèbi treba da se zap-
vrbuvaa vlijatelnite imiwa, za da im pomog- ra{ame {to e toa novo vo senzibilitetot na
nat vo ostvaruvaweto na nivnite pekolni pla- gleda~ite na ~ii reakcii tolku ~esto odgova-
novi, po malku li~i na asketskata ikonografi- rame so na{ite stari zabludi i predrasudi.❑
ja od nemirnata i opasna 1953 godina. Aleksej
Kinopis27copy.PMD 107 16-07-03, 22:32

IZVESEN POGLED
Kinopis 27(15), s.108-111, 2003
UDK 791.43.01
VIKTOR KANZUROV
AKTIVEN I PASIVEN PRINCIP

VO (FILMSKOTO) TVORE[TVO
DA SE POBEDI STRAVOT OD
SMRTTA!
I dejata za naslovot na ovoj tekst mi dojde koga go

gledav germanskiot godina{en oskarovec vo kategorijata film od neanglis-
ko govorno podra~je, NIKADE VO AFRIKA
na reìserkata Karolin Link. Filmot ne e
lo{, e ne{to pome|u dobar i soliden, na
momenti zdodeven i predolg, a zboruva za
edno evrejsko semejstvo, koe za vreme na na-
cisti~koto vladeewe vo Germanija zaminu-
va vo Kenija. No, vo nego ima scena koga ed-
na bolna afrikanska èna e ostavena da
umre pod vedro nebo, i toga{ majkata od
beloto semejstvo istr~uva nadvor, kriknu-
va pokraj ènata ~udej}i se zo{to e ostave-
na na milost i nemilost na sudbinata. Nie
gleda~ite o~ekuvame scenata da prodolì
Pijanist (Roman Polanski, 2002) so zapo~natata trogatelnost, so~uvstvo i
somilost, koga od nekade izleguva }erka-
ta na bolnata èna i $ veli na Evropejka-
ta: Gospo|o, pu{tete ja mojata majka da um-
re, taa samo }e otide na neboto, na drugiot
svet.
Vo toj mig sfativ kolku na{ata za-
padna (hristijanska ili psevdohristijan-
ska) civilizacija e optovarena so fata-
listi~kiot strav od smrtta, so doìvuva-
weto deka krajot na (~ove~kiot) ìvot e i
kraj na svetot i oti sledstveno na toa, se
108
Kinopis27copy.PMD 108 16-07-03, 22:32

Pijanist
(Roman
Polanski,
2002)
nadovrzuvaat ~uvstvata na taga, depresija, me- no, kolku se ma~ime dodeka ne umreme, a i sa-
lanholija, nezadovolstvo i nezadovolenost, pa mata smrt, kolku ni e strav od nea! Ovie mis-
duri i agresivnost, nasilstvo... li i ~uvstva kako da provejuvaat vo mnogu iz-
vikani filmski ostvaruvawa. Na primer, SO-
OD DEPRESIJA DO DEJSTVUVAWE BATA NA MOJOT SIN na Nani Moreti, kanski
pobednik od pred dve godini, potoa UÎTELKA
Nikoj od nas ne saka da gleda filmovi PO PIJANO na Mihael Haneke, koj osvoi gran-
{to }e n# potonat vo neubavi emocii. No, vis- pri na kanskoto ìri istata godina senti-
tinskoto pra{awe e kolku nie sme se prepu{- mentalnost vo prviot slu~aj, koja mnogu pot-
tile na strujata i kolku konformisti~ki sme setuva na opi{anata scena od NIKADE VO AF-
dozvolile takvite filmovi {to ne izleguvaat RIKA i beskrajno vrtewe vo krugot na nasil-
od op{toto sivilo da gi tolkuvame kako gole- stvoto i nezadovolstvoto, vo vtoriot slu~aj.
mi ostvaruvawa. Nema izlez, nema re{enie, kako da se taka pos-
Smetam deka voop{to ne e va`no kakva taveni rabotite vo ovoj svet. Ne veruvam deka
tema }e se odbere za filmuvawe, tuku deka na- su{tinata na na{eto egzistirawe na ovaa pla-
~inot na obrabotka na filmskata prikazna neta se sveduva na besmislata {to ja nudi UÎ-
re{ava za emocijata {to }e se izlee na plat- TELKA PO PIJANO seksualno isfrustrira-
noto. Lu|eto se hranat so emocii i prirodno e na èna, koja prodolùva da bide isfrustri-
sekoj ~ovek da posakuva da go dostigne maksi- rana i nasilna, i toa e toa, kraj na prikaznata
mumot na svoite mo`nosti, a kako }e go ostvari tamu kade {to i zapo~na. Veruvam i svesen sum
toa ako proizveduva depresivni i melanho- deka toa se slu~uva, no ne veruvam deka nabro-
li~ni emocii, odnosno ako reìra takvi fil- juvaweto i konstatiraweto na takvite fakti e
movi i pi{uva takvi tekstovi. golema umetnost i golemo (~ove~ko) delo. Mis-
Vo toa e razlikata vo klasite kaj film- lam deka e i neproduktivno, za razlika od
skite reìseri i razlikata vo klasite kaj od- filmovite {to nudat re{enie, kako na pri-
delnite filmovi na eden reìser. Ima odre- mer: EVTINI PRIKAZNI na Kventin Tarantino
den tip umetni~ki dela (i filmovi) koi{to plateniot ubiec sfa}a deka treba da stane
samo ja konstatiraat op{tata sostojba vo op- dobar ~ovek; SEKS, LAGI I VIDEO LENTI na
{testvata, op{toto prose~no nivo na svest kaj Stiven Soderberg glavniot ma{ki lik se os-
lu|eto, i tuka se zadovoluvaat, ne odat ponata- loboduva od impotencijata, a ènskiot lik
mu. Ah, kolku e te{ko, ma~no, crno i depresiv- stanuva pocvrsta, pore{itelna i poodredena
V.Kanzurov, Da se pobedi stravot od smrtta!, Kinopis 27(15), s.108-111, 2003 109
Kinopis27copy.PMD 109 16-07-03, 22:32

li~nost; RAZBESNATIOT no inspirativno se ~ini
BIK na Martin Skorcis raskrvaveniot Xejk La
Xejk La Mota mu veli na Mota (Robert de Niro) vo
[uger Robinson vo rin- RAZBESNATIOT BIK koga
got: Nikoga{ ne me kutna veli vo ringot: Nikoga{
dolu, Rej!; BRAKOT NA MA- ne me kutna dolu, Rej!.
RIJA BRAUN na Verner Raj- Zatoa {to toa e su{tina-
ner Fasbinder eden ta na ìvotot na site
brak ne uspeva da zaìvee udari treba da se ostane
vo polnotijata na qubov- ispraven pasivnite pa-
ta, germanskiot narod po- |aat, aktivnite ostanuva-
minuva niz teòk period at prostum (i bukvalno, i
na sebepreispituvawe i so sfa}awata i so opti-
zastanuvawe na svoi noze, mizmot). Kakva li e vol-
glavniot lik verojatno jata za ìvot i dobrode-
umira na krajot, no para- telta na Andrej Rubqov i
lelno, pri eden od pos- Amelija Pulen od istoi-
lednite kadri, vo fonot menite filmovi, kako i
odi prenosot na radioto voljata za ìvot i dobro-
od finaleto na svetskoto detelta na nivnite avto-
prvenstvo i glasot na re- ri, Andrej Tarkovski i
porterot, koj izvikuva: @an Pjer @ene!?
Germanija e svetski
{ampion (vo fudbal, 1954
godina); POSLEDNOTO PIJANISTOT NA
HRISTOVO ISKU[ENIE na POLANSKI
Skorseze Isus ja sfa}a
iluzijata na materijalnoto Smrtta ne e stra-
postoewe, a i samiot (sim- {na sama po sebe, stra-
boli~no) se vra}a na krs- {en e stravot od smrtta,
tot za da gi prezeme, nad- rekol filozofot Fren-
mine stradawata i gre{- sis Bekon. Vo PIJANIS-
kite na ~ove{tvoto... TOT, re~isi dvoipol~as-
Smetam deka nabro- ovniot najnov film na
enive filmovi (i mnogu reìserot Roman Polan-
drugi) uspevaat da napra- ski, postojano se provle-
vat probiv od analiti~kata kon sinteti~kata kuva stravot od smrtta. Pijanistot Vladislav
mentalnost, koja ne se zadovoluva so goloto [pilman ìvee so semejstvoto vo evrejskoto
konstatirawe na sostojbite, tuku fa}a ~ekor geto vo Var{ava. Po nekoe ~udo se spasuva od
so evolucijata na ~ovekot i so sovr{enstvoto eksterniraweto vo logorot na smrtta, Treb-
na dobrinata kon koe se stremime (kako na linka i potoa prodolùva da se krie vo oku-
primer, ODISEJA 2001 ili OÎ [IRUM ZAT- piraniot od nacistite, polski glaven grad. I
VORENI na Stenli Kjubrik). osven posledniot polovina ~as koga so pojavu-
Depresivnite filmovi imaat pasiven vaweto na germanskiot oficer (pijanist-ama-
princip, a vtorata kategorija filmovi, koi gi ter) dejstvoto dobiva dramska napnatost, ce-
urivaat barierite, dogmite, {ablonite i stra- liot film se sveduva na toa - begawe od smrt-
vovite (od smrtta) bi gi narekol dela so akti- ta, teòk i ma~en ìvot, potresni sceni...
ven, dejstvuva~ki princip, koj e mnogu poina- Seto toa e vo red, sekoj razumen ~ovek
kov, posuptilen, podlabok i poquboven od so~uvstvuva so stradawata na Evreite i so ~ii
angaìranata socrealisti~ka ili (preovla- bilo bolki i isku{enija i dlaboko e povreden
duva~kata) holivudska umetnost. Gledaweto od sekakva nesre}a. No, komu bi mu bilo inte-
filmovi nosi identifikacija so likovite, a resno da sedne i dva i pol ~asa da razgovara za
i inaku filmot e umetnost so koja konsumen- toa kako Evreite invalidi bile frlani od
tite najmnogu se identifikuvaat, pa taka sil- balkonite vo getoto, kako nacistite se izì-
110 V.Kanzurov, Da se pobedi stravot od smrtta!, Kinopis 27(15), s.108-111, 2003
Kinopis27copy.PMD 110 16-07-03, 22:32

vuvale pukaj}i i ubivaj}i lu|e od ~ist }ef, kak- borbata za dobroto, koja e ne{to odlu~uva~ki
vo koristoqubie na tu| grb imalo za vreme na razli~no od borbata protiv zloto. Ne, {to da
vojnite (i inaku). Toa se s# kup informacii vo ne pravam, tuku {to da pravam! I @RTVA, film
na{ata glava, koi ve}e gi znaeme i gi skladi- na Tarkovski, mislam deka go ima ovoj princip,
rame kraj mnogute drugi sli~ni i isti infor- so `rtvata od qubov se pobeduva stravot od
macii. smrtta.
PIJANISTOT gi prikaùva i lu|eto koi- So PIJANIST Roman Polanski ja osvoi
{to se ~lenovi na Dvièweto na otporot i se Zlatnata palma vo Kan, go dobi oskarot za
`rtvuvaat vo tie te{ki vremiwa stavaj}i go reìja, a filmot dobi u{te dve statuetki na
ìvotot na kocka, a tuka e i germanskiot ofi- Amerikanskata filmska akademija, so {to
cer koj{to go spasuva [pilman. Vo taa smisla, stana najnagraduvano delo na polsko-francus-
filmot i nudi ne{to, ne e ko-evrejskiot avtor. Inte-
proma{uvawe, a za zanaet- resno e {to toa se slu~uva
skiot i tehni~kiot del ne so film za koj smetam deka
moàm da najdam zabele{- e eden od negovite polo-
ka, naprotiv. {i, odnosno od pomalku
No, mene mi e prob- dobrite vo, inaku, izvon-
lemati~na idejata koga rednata filmografija.
odredeni sostojbi i nasta- Prethodnoto ostva-
ni se prikaùvaat na plat- ruvawe na Polanski, DE-
noto, nie gi primame vo VETTATA PORTA, ne pomina
vid na misli i emocii, to- slavno kaj kriti~arite (i
ga{, a i podocna, vo tekot na kino biletarnicite,
na celiot ìvot. Te{koti- velat nekoi). Filmot ima
jata i ma~notijata {to se prosto preubava fotogra-
na platnoto proizvedu- fija na Darius Konxi, a
vaat soodvetni na toa, stanuva zbor za eden trgo-
emocii i misli. Pritoa, vec i preprodava~ na kni-
na{eto nastojuvawe i na- gi (igran od Xoni Dep), koj
{iot napor moàt da odat se vpletkuva vo igrite za
vo pravec na borba protiv povikuvawe na |avolot, no e
zloto taka go doìvuvam i postojano sleden od ange-
filmot PIJANIST na Po- lot-~uvar. Filmot gi prika-
lanski. Od druga strana, ùva razvojot i menuvaweto
filmot @IVOTOT E UBAV na glavniot lik od cini-
na Roberto Beniwi, koj ~na, egocentri~na, nezain-
isto taka ja tretira ev- teresirana individua, toj
rejskata tema i koncen- stanuva po`rtvuvan, prog-
tracionite logori, ima leduva podlaboko i doa|a
poinakov pristap. Tamu do svetlinata, vo zavr-
glavniot lik se `rtvuva za {niot kadar na filmot.
deteto, mu go spasuva ì- Na ovoj na~in, Po-
votot i `rtvata e tolkava lanski dade najdobar mo-
{to deteto i ne doznava vo èn odgovor na site ot-
kakvi te{ki okolnosti voreni pra{awa od svoite
(mu) se odviva ìvea~- prethodni filmovi, no DE-
kata. Tatkoto postojano go VETTATA PORTA ne pomina
prelaùva, prikaùvaj}i slavno, za razlika od PI-
mu gi monstruoznite nas- JANISTOT. Kakov paradoks!
tani vo humoristi~en vid Sepak, toa samo gi pokaùva
beskone~na e negovata vrednosnite kriteriumi na
qubov za deteto. Ovoj na{ata civilizacija, koi
film, @IVOTOT E UBAV, go treba da gi menuvame i po-
doìvuvam kako prilog vo dobruvame. ❑
V.Kanzurov, Da se pobedi stravot od smrtta!, Kinopis 27(15), s.108-111, 2003 111
Kinopis27copy.PMD 111 16-07-03, 22:32

IZVESEN POGLED
Kinopis 27(15), s.112-115, 2003
UDK 791.43(73)(049.3)
SUNÎCA UNEVSKA
KOGA MUZIKATA @IVEE VO

ÔVEKOT
(KON KNIGATA PIJANIST NA VLADISLAV [PILMAN, 2000
GODINA I FILMOT PIJANIST NA ROMAN POLANSKI, 2002
GODINA)
A ko knigata PIJANIST na Vladislav [pilman e av-

tenti~no svedo{tvo za zloto na istorijata, ako
PIJANIST e besmrtno ostvaruvawe, svedo{tvo za
uàsite na nacizmot i zloto vo ~ove~kata priro-
da, toga{ filmot PIJANIST na Roman Polanski e
svedo{tvo za silata na ~ovekot i negovata èlba
Odamna se nosam so za ìvot, svedo{tvo za opstojuvaweto, za mo}ta da
mislata da napravam se preìvee i da se ìvee so toa, i pokraj s#. Ako
film za holokaustot. knigata PIJANIST zboruva za ona najniskoto i naj-
Knigata na Vladislav bes~uvstvitelnoto vo ~ove~kata priroda, toga{
[pilman e tekstot na filmot zboruva za vozvi{enoto, za onaa nevoz-
koj ~ekav. PIJANIST mo`na sila i hrabrost ~ovek da se soo~i so najgo-
e svedo{tvo za lemoto divja{tvo i strav, a povtorno da go saka
~ove~kata ìvotot i da veruva vo nego. Vasa Pavkovi} vo
izdr`livost vo oblik pogovorot na srpskoto izdanie na ovaa kniga }e
na smrtta i ~est re~e deka taa }e bide ~itana s# dodeka ima lu|e
oddadena na mo}ta na koi{to sakaat da se soo~at so vistinata vo nejzi-
muzikata i kopneòt niot sogolen, najtragi~en vid. Tokmu toa i go pravi
za ìvot. ovoj film besmrten vistinata, surovosta i tra-
Nadminuvaj}i gi gi~nosta na eden narod, na edno poglavje vo nego-
brojnite stereotipi, vata istorija, filmot go pravi besmrten avtenti~-
svojata ìvotna nata slika na uàsot vo koja e protkaen ve~niot
istorija [pilman }e instinkt za preìvuvawe i nepobedliviot kopne`
ja raskaè bez kakva za ìvotot. Da ne se zaboravi, e porakata na kni-
bilo èlba za gata, da se zapomni e porakata na filmot. Da se
odmazda. (Roman zapomni deka ~ove~kiot duh ne moè da bide skr-
Polanski) {en, deka vo nego kolku {to umee da se prekr{i
112
Kinopis27copy.PMD 112 16-07-03, 22:32

zloto, da se prekr{at nemo}ta i omrazata, tol- lanski, ednostavno, kako {to vo mo}nite zvuci
ku sekoga{ na sprotivnata strana ostanuva na filmot }e ja smesti seta svoja borba navi-
mesto za dobroto, za ~ove~noto, za qubovta, dum neprisutna vo negoviot protagonist, taka
sekoga{ ostanuva mesto za ubavinata. A vo i vo vozvi{enoto ~uvstvo, nam }e ni ja dade
nego, vo ova potresno svedo{tvo tokmu ubavi- mo`nosta da se sprotivstavime, da ja po~uv-
nata, ubavinata na muzikata }e bide onaa ne- stvuvame borbata, otporot, silata, da ja
vidliva ni{ka {to }e gi povrze smrtta i ì- po~uvstvuvame svojata mo} vo podgotvenosta da
votot bez strav deka vo nivnata èstokost mo- ne zaboravime, no i da ne dozvolime. Da ne
è da is~ezne. dozvolime {to? Da pobedi zloto bez ogled na
Vakviot kontrast ili vakvata paralela fakti~kite `rtvi, bidej}i kako {to pora~uva
e, vsu{nost, obele`jeto na literaturnata Polanski, porazot e celosen toga{ koga }e go
predlo{ka i na filmot PIJANIST bidej}i i prifatite.
pokraj avtenti~noto i verno pridrùvawe do Toa e ona {to Polanski go gleda vo zad-
ovie memoari sepak taa uslovna sprotivnost i ninata na ovaa kniga bidej}i [pilman vo nea,
gi razdvojuva. Imeno, dodeka [pilman gi ras- verno sledej}i gi nastanite, svesno ili ne, go-
kaùva uàsnite momenti vo var{avskoto geto, vori za inercijata i prifa}aweto na neizbe`-
Polanski niv gi preslikuva ili natopuva, noto, no ne i za predavaweto. [pilman vo
kolku {to e toa mo`no, so umetnost. Odnosno nieden moment nema da se predade, toj }e bide
Polanski }e uspee da sozdade takva original- podgotven da umre, toj }e gi prifati site po-
nost vo svoeto delo vo koe gi prepoznavate se- niùvawa i o~ajni ~uvstva, no nema da im se
}avawata na [pilman, no vo edna sosem poi- prepu{ti. Tokmu zatoa toj i }e se obide da se
nakva svetlina. Dodeka [pilman emotivnosta samoubie, no toga{ koga misli deka }e bide
mu ja ostava na ~itatelot, kako i doìvuva- faten ili ubien, a ne zatoa {to se otkaàl.
weto, uàsot, zgrozuvaweto, bednoto ~uvstvo Imeno, i pokraj golgotata niz koja vo tekot na
ili so~uvstvo, dotoga{ Polanski majstorski {est godini }e pomine, toj nikoga{ nema da
si poigruva so na{ite emocii. Imeno, bez ni- zavr{i so ìvotot. Toa ~uvstvo ne e prisutno
malku pateti~nost, Polanski svojata vozvi{e- duri ni vo o~ajnoto se}avawe na svoite najmi-
nost, nade` i umetnost }e gi smesti nasproti. li, iako nabrgu po nivnoto odveduvawe vo
Toj tuka }e go smesti ìvotot, ~uvstvoto na Treblinka }e znae deka ve}e nikoga{ nema da
zgrozenost kaj nego e prosledeno so odu{evu- gi vidi, nitu vo migovite na apsoluten bezi-
vawe, vo nego e prisutna osudata, no i prifa- zlez i depresija nitu vo migovite na nemo},
}aweto, odnosno nemo}ta da se soo~ite so seto koga }e bide te{ko bolen. Slu~ajnite nastani
toa, no i prifa}aweto na ne{to {to e neizbe- ili sredbi, koi }e go spasat, se samo igra na
èn del od va{ata ili nivnata istorija. Po- sre}a, }e napi{e vo knigata golemiot german-
Pijanist (Roman
Polanski, 2002)
S.Unevska, Koga muzikata ìvee, Kinopis 27(15), s.112-115 , 2003 113
Kinopis27copy.PMD 113 16-07-03, 22:32

Kadar od
Pijanist
ski poet Volf Birman velej}i: Be{e potreben negoviot dnevnik da stane del od ovaa kniga. A
neobi~no sre}en zbir na okolnosti ili neve- na toj na~in knigata sekako stanuva edno fas-
rojatna slu~ajnost, pa nekoj {to ve}e se nao|al cinantno svedo{tvo za vremeto istovremeno
vo toj zlostorni~ki aparat da se spasi od videno so o~ite na `rtvata i na okupatorot,
nego, no Polanski tuka }e ja prepoznae igrata ili na progonetiot i na progonuva~ot. Tokmu
na sudbinata vo koja golem udel imame i sami- na toj na~in ovaa kniga stanuva osobeno vred-
te. Toj vo ovoj film spasuvaweto na svojot ju- na, bukvalno istoriska, bidej}i od edna stra-
nak }e $ go pripi{e na muzikata, koja vo svo- na govori i ja dolovuva psihologijata na evrej-
jata simboli~na igra govori za vistinskata skiot i na germanskiot narod, no i psihologi-
potreba od postoeweto, za edno poinakvo jata {to ja nametnuva vojnata i koja{to umee
~uvstvuvawe na svetot, koe toj mnogu lucidno da go potencira vo ~ovekot ona najne~ove~noto
}e go smesti vo razli~ni tipovi lu|e koi{to ili najgolemoto.
}e mu pomognat da preìvee. I ako Polanski od PIJANIST e film posveten na mo}ta na
ovaa distanca moè da si poigruva so umetnos- muzikata kako kontrapunkt na celata nesre}a,
ta vo eden vakov kontekst, toga{ [pilman, vo besmisla i apsurd. Ako memoarite na [pilman
~ie delo isto taka se prepoznava vozvi{enoto se kniga za pijanistot i tragi~nosta, koja }e ja
~uvstvo na ìvot, toa ne go pravi, a ne ni moè pokaè celata besmislenost na ìveeweto
so ogled na nepostoeweto na distancata. Ime- osobeno koga toa svojata sila ja crpi od umet-
no, [pilman svojata kniga }e ja napi{e ve}e nosta, toga{ filmot na Polanski e delo pos-
vo 1946 godina naslovuvaj}i ja Smrtta na gra- veteno na muzikata, delo {to govori za nejzi-
dot, no taa }e izleze po celi 50 godini. I nata smisla i pokraj besmislenosta na vojna-
iako, kako {to }e re~e Pavkovi}, vo nea se ta, delo {to si poigruva so ironijata vo pre-
~uvstvuva èstinata, taa sepak e edno retko ìvuvaweto na ~ovekot, no odej}i dotamu in-
delo, koe vo sebe nema nitu malku odmazdoqu- direktno da navesti deka toj toa i go zaslu-
bivost ili osuda. Naprotiv, toa delo govori za ùva. Tokmu dijalogot me|u [pilman i german-
vistinata bez obid da se bide sugestiven, {to skiot oficer, koj }e go spasi, Polanski taka }e
vsu{nost i doveduva do negovo neposredno go nadopolni {to }e progovori za izbranite
postignuvawe. Toa delo uspeva da stane uni- velej}i deka Gospod e toj {to saka tie da pre-
verzalen govor za zloto vo ~ove~kata priroda, ìveat. I tuka bi ja smestila verojatno edin-
a ne za zloto {to }e go donese nacizmot. Mnogu stvenata kritika na ovoj film, koj }e otide na
iskreno i posveteno [pilman }e se obide da sprotivnata strana govorej}i za smislata i
mu se oddolì i na germanskiot oficer Hozen- besmislata, za poniùvaweto na ~ove~kiot
feld, koj }e mu pomogne i }e go spasi, baraj}i ìvot i negovoto izdignuvawe.
114 S.Unevska, Koga muzikata ìvee, Kinopis 27(15), s.112-115 , 2003
Kinopis27copy.PMD 114 16-07-03, 22:32

Od druga strana, nasproti ednostavnos- (Tomas Kre~men), kako i na site ostanati, spo-
ta vo raskaùvaweto na [pilman vo smisla na redni ili pova`ni likovi, taka da gi naslika
nepotenciraweto na zloto, ostavaj}i mu go su- {to vo niv istovremeno ja prepoznavate po-
dot ili ~uvstvoto na ~itatelot, fakt e deka edine~nata prikazna, ja prepoznavate indi-
Polanski toa raskaùvawe }e go vizuelizira vidualnosta, no i univerzalnosta vo ~ove~ka-
davaj}i mu identitet, sugestivnost i sovr{en- ta priroda. Direktorot na fotografija, Pavel
stvo vo kompozicijata na sopstvenata slika. Edelman, nepogre{livo ja nadopolnuva nego-
Toj na fantasti~en na~in }e gi odbere momen- vata vizija, dodeka muzikata na Voj~eh Kilar,
tite od ìvotot vo var{avskoto geto so koi i kako i vpro~em celiot film, e edno neobi~no
dava eden neo~ekuvan no isklu~itelen tek na svedo{tvo za mo}ta na zvucite, za mo`nosta
prikaznata, i taka ja vodi {to naizmeni~no muzikata da ìvee vo ~ovekot. Toa }e go spa-
uspeva da predizvika egzaltacija i so~uvstvo, si [pilman, no takvata verba, koja sama po
taga ili vozvi{enost, otpor ili razbirawe, sebe e umetni~ko delo, verojatno e ona {to }e
no nikoga{ ne i ramnodu{nost. Majstorstvoto go spasi ~ove{tvoto. Ako na knigata mora{e da
na Polanski, ako napravime paralela so kniga- se ~eka 50 godini, ova e nejzinoto vistinsko
ta, pokraj toa {to uspeva da sozdade edna vreme. [pilman (1911-2000) ne uspea da go
sovr{ena linija na razvoj i sugestivna slika, vidi filmot na Polanski, koj uspea da sozdade
e vo toa {to toj i preku scenarioto na Ronald remek-delo kako oddolùvawe kon svojot na-
Harvud }e napravi takvi intervencii vo opi- rod, kon svoite koreni i kako oddolùvawe
site i dijalozite vo koi nezabele`livo }e go kon site [pilmani vo koi vireat nikulcite na
vmetne stavot, }e go vmetne uàsot, kako i ìvotot. Vo toa e vrednosta na deloto na Po-
logi~niot redosled na emociite, {to za raz- lanski, pokraj majstorstvoto vo svojot zanaet,
lika od knigata deluva silno i na momenti da go prepoznae i da ni go donese izvori{teto
re~isi nerealno, no verodostojno. Bi rekle na ìvotot nasproti ili tokmu poradi prisus-
deka filmot PIJANIST }e uspee da ja oboi tvoto na smrtta. No, sekako, kako i filmot na
ovaa stra{na crno-bela slika, no ne mislej}i Polanski ne fakti~kata smrt tuku ona {to e
na boi, tuku mislej}i na emocii, mislej}i na u{te pobeznade`no, umiraweto na duhot i ~uv-
(ne)podnoslivost, na (ne)prifa}awe, pa duri stvoto za vrednosti, za ìvotot i za negovite
i na nekoj vid kompenzacija. Sekako ne vo smis- skapoceni sodrìni, prepoznaeno vo mo}ni-
la na `rtvite i neprijatelot, tuku vo smisla ot neprijatel vo vojnata, prepoznaeno vo
na bednoto i vozvi{eno ~uvstvo, vo smisla na mo}niot neprijatel na ~ovekot. PIJANIST e
borbata i predavstvoto, vo smisla na smrtta i potresna slika i vrvno umetni~ko delo, PIJA-
ìvotot, vo smisla na urivaweto i gradeweto, NIST e dnevnik i testamenten film, PIJA-
vo smisla na ume{nosta da se sozdade umetni~- NIST e oddolùvawe kon istorijata i kon
ka slika dodeka gi gledate seni{nite ostato- ~ovekot, za minatoto, za sega{nosta i za idni-
ci na Var{ava. nata. ❑
Polanski, koj so godini ~ekal da napra-
vi film za holokaustot, }e ja iskoristi navis-
tina fantasti~nata mo`nost. Od potresnoto
svedo{tvo na [pilman, vo koe pred s# e i ne-
govata vrednost, da go napravi svojot testa-
menten film i so toa da ja poddrì ili ost-
vari porakata na ovaa kniga, da ne se zabora-
vi. Navistina, vo knigata moè da se pro~ita
i dnevnikot na Vilma Hozenfeld i mostot {to
vo 33 fragmenti }e go napravi poetot Volf
Birman me|u [pilman i Hozenfeld, pa sepak
moè da se kaè deka toa ne mu nedostiga nitu
na filmot. Polanski uspeva tie ne{ta da gi
navesti koristej}i ja kompleksnosta na film-
skata slika, koja bara samo nekolku vistinski
potezi so ~etkata. Toj }e uspee, pokraj likot na
[pilman, koj Adrien Brodi }e go donese fas-
cinantno i avtenti~no, i likot na Hozenfeld
S.Unevska, Koga muzikata ìvee, Kinopis 27(15), s.112-115 , 2003 115
Kinopis27copy.PMD 115 16-07-03, 22:32

IZVESEN POGLED
Kinopis 27(15), s.116-120, 2003
UDK 791.43(861)(049.3)
ROBERT ALA\OZOVSKI
KOGA MARIONETITE ]E GI
ISKINAT KONCITE
Po povod filmot
BOLIVAR, TOA SUM JAS
(BOLIVAR SOY YO);
produkcija: Kolumbija/
Francija;
reìja: Horhe Ali Trijana;
scenario: Manuel Arijas,
Alberto Kviroga i Horhe
Ali Trijana;
fotografija: Rodrigo EKSKURS
Lalinde;
montaà: Erik Moris; Eden od podobrite potezi na godine{niov 6.
muzika: Osvaldo Montes; Skopski filmski festival e izborot na pet filmovi
ulogi: Robinzon Dijaz, od Latinska Amerika, so koi imavme mo`nost da nap-
Amparo Grizales, Fani ravime dobar uvid vo kinematografiite od ovie zem-
Miki ji, koi, kako {to velat upatenite, e vo podem vo sve-
tot. Latinska Amerika doìvuva kinematografski
bum, se pravat dobri doma{ni filmovi, postignu-
vaat ogromna gledanost vo zemjite od kontinentot,
imaat soliden plasman na amerikanskiot pazar i os-
vojuvaat nagradi po filmskite festivali {irum
svetot.
Kolumbiecot Horhe Ali Trijana, diplomec na
poznatata ~e{ka filmska {kola (1962-1967), e eden
od najcenetite latinoamerikanski reìseri. Pravi
filmovi, raboti vo teatar, a poznat e po sorabotkata
so najpoznatiot latinoamerikanski pisatel Gabriel
Garsija Markes. Vo 1985 g. Trijana go snima filmot
VREME ZA UMIRAWE po predlo{ka od Markes, a sami-
ot Markes bil koscenarist na negoviot film od 1997
G. GRADONAÂLNIKOT EDIP. Vo momentot, vo Wujork
i Bogota, Trijana uspe{no ja ima postaveno dramati-
zacijata na Markesovata Hronika za edna najavena
smrt.
116
Kinopis27copy.PMD 116 16-07-03, 22:32

KULTOVI, gendi, Bolivar e pretstaven kako heroj na Ne-
SIMULACII, MANIPULACII zavisnosta, kako nat~ove~ko su{testvo, kako
polubog, a takov go pretstavuvaat i brojnite
BOLIVAR, TOA SUM JAS e film {to gra- umetni~ki dela inspirirani od negovata li~-
di odnos, tematizira, se povikuva kako inter- nost. Bolivar, kako op{to mesto, e neodminli-
tekst na edna od najfascinantnite istoriski vo i od ustite na mnogu politi~ari, vo govori
li~nosti vo svetot, generalot Simon Bolivar, {to se naglaseno nacionalisti~ki. U{te od
~ovekot {to na po~etokot od 19 vek oslobodil 1842 godina, re~isi site izbrani pretsedate-
{est zemji na kontinentot od vladenieto na li na Venecuela se povikuvale na simbolot na
{panskata monarhija (Bolivija, Kolumbija, Pa- Bolivar, a posledniot od niv, Hugo âvez, ~o-
nama, Ekvador, Peru, Venecuela). Od tie pri~i- vekot {to ja odnese Venecuela vo haos i na ra-
ni, kultot na Bolivar e eden od najrasprostra- bot od propasta, ja po~na svojata kariera pre-
netite vo Latinska Amerika i toj neumorno i so ku t.n. Bolivarsko dvièwe. Me|u nekoi af-
golema strast se neguva vo site ovie zemji. ro-venecuelski plemiwa, kultot kon Bolivar
Venecuelskite pari se nare~eni bolivar, ima zdobieno nekoi ~udni folklorno-popularni
glavniot plo{tad vo prestolninata Karakas se dimenzii: Bolivar e pretstaven kako mulat, koj
vika Bolivar, a ovoj plo{tad, zaedno so plo{- ima magiski mo}i, i lokalnite muzi~ari i `re-
tadot vo Lima, Peru, gi krasat dve identi~ni ci postojano mu pravat inkantacii.
ogromni skulpturi na Bolivar, izraboteni od Tokmu od ovaa maksimalna popularizac-
ist avtor. Mnogu od plo{tadite niz ovie zemji, ija na li~nosta, kultot kon Bolivar, poa|a Tri-
kako i nivnite banknoti od najrazli~ni apoe- jana vo svojot film. Dejstvieto na filmot
ni, go nosat imeto ili likot na Oslobodite- zapo~nuva od eden rez, dramatur{ki presvrt.
lot (Libretador). Vo brojnite biografii i le- Akterot Santjago Miranda, koj go glumi likot
Bolivar, toa sum jas (Horhe Ali Trijana, 2001)
R. Ala|ozovski, Koga marionetite }e gi iskinat koncite, Kinopis 27(15), s.116-120, 2003 117
Kinopis27copy.PMD 117 16-07-03, 22:33

na Bolivar vo edna ultrapopularna sapunska IDEOLOGIJA,
serija nare~ena Qubovite na Bolivar, nena- SUBJEKT,
dejno go prekinuva snimaweto i go napu{ta, [IZOFRENIJA
nezadovolen od scenariskite intervencii na
reìserot {to se kosat so biografskite poda- Ovaa glavna politi~ka teza vo filmot
toci za Bolivar, imeno, deka Bolivar ne umrel reìserot Trijana ja plasira preku samo eden
so strelawe. Vo toj prvi~en moment od filmot, lik, likot na akterot Santjago Miranda (Ro-
Trijana pravi pasti{, simulacija na ànrot binson Dijaz), koj go igra slavniot Bolivar.
sapunska opera i n# tera kapricot na Miranda Imame film so eden lik, koj e i centralen i
da go tolkuvame kako u{te eden segment od glaven, a site ostanati karakteri se epizodni
umetni~koto poigruvawe so trivijalnosta i i nemu vo funkcija. Ako gi imame predvid pa-
ki~erskite televiziski formi. Se razbira, vo rafilmskite iskazi na samiot reìser Trija-
vremeto na hiperrealnosta i mediumite, koga na, koj veli deka nie mora da ja preispitame
celata nacija ìvee so ovaa pop-ikonografija na{ata istorija i da gi preotkrieme ideite na
na Bolivar i di{e so negovata sudbina, ovoj Bolivar... Sonot na Bolivar ne e ostvaren i
skandal ne ostanuva nezabeleàn. Celata toa e na{a kleta sudbina, toga{ vo odnos na
javnost e vo panika poradi gestot na Miranda. subjektnosta na filmskoto raskaùvawe se
Vo spletuvaweto na klop~eto, Trijana ja doda- vospostavuva edna interesna ogledalna struk-
va i tretata dimenzija na op{testvenata tura, spored urnekot na kineskite kutii, vo
stvarnost. Zna~i, pokraj ki~ot i mediumski koi subjektot na prikaùvaweto, negovata
sozdadenata hiperrealnost, tuka se i politi~- fokalizatorska svest postojano se preto~uva,
kata manipulacija, upotrebata na op{tite to- se seli i preo|a od edno filmsko nivo na dru-
posi i popularnata supkultura za politi~ki go, se dislocira, se otsredi{tuva, na relaci-
celi, vo situacija koga politi~koto e pretvo- jata: Trijana - Dijaz - Miranda - Bolivar -ko-
reno vo spektakl, odnosno koga se vr{i este- lektivnata masa, za{to na krajot na krai{ta-
tizacija na politikata, fenomen karakteris- ta, site ovie subjekti na prikaùvaweto se
ti~en za diktatorskite reìmi u{te od anti~- naso~eni, silata ja crpat i mislat deka go rep-
ko vreme, a vo novoto mediumsko doba vnesen rezentiraat onoj kolektiven, anonimen, de-
so fa{isti~kite reìmi na Hitler i Musoli- centriran i seprisuten subjekt - masata vdah-
ni, i podocna zloupotrebuvan vo site avtori- novena so op{toto uveruvawe i potkrepena so
tarni reìmi. Filmskiot pretsedatel na Ko- spodelenata ideja. Zna~i, prikaùva~koto
lumbija vo svojata ogromna politi~ka parada Jas postojano se lizga i se vidoizmenuva, se
go vklu~uva i Miranda, koj so svojata viktori- sozdava edna pozicija na Bez-jas-stvenost,
janska teatralnost pozajmena od interpreta- praznewe na tradicionalnoto jastvo, simula-
cijata na likot, pretstavuva ìvo prisustvo cija na samoobezli~uvawe so cel da se izvr{i
na herojot, pri{estvie na ìviot bog me|u relativizacija na istoriskata vistina. Glav-
egzaltiranata masa, se razbira, i toj i masata, niot lik, Miranda, po~nuva da se decentrira,
pritoa, maksimalno politi~ki izmanipulira- da ja gubi vrskata me|u realnosta i fikcijata,
ni. Po ovaa sekvenca, igraj}i so {izofreni- da go me{a istoriskoto so sega{noto, preten-
jata i histerijata na glavniot lik, akterot ciozno da opstojuva na granicata me|u ludilo-
Miranda, koristej}i tehnika na ontolo{ki to i lucidnosta, kako budaletinka, za preku
skandal, udvojuvawe, ogledala, reìserot Tri- nego da se plasira glavnata politi~ka teza:
jana ja plasira svojata silna politi~ka kon- nedoverbata sprema postojnoto nivo na ideo-
trateza - se sprotivstavuva na nivoto i obli- logija kako metanaracija, raskinuvawe, preku
kot na ekstrafilmskata, svetovnata politi~ka ludiloto i ontolo{kite skandali, na manipu-
manipulacija i vladeewe i nudi tvrda poli- lativnoto, frazeolo{koto, ispraznetoto vo
ti~ka alternativa - oìvotvoruvawe na mega- povikuvaweto na golemata prikazna za Boli-
idejata za Golema Kolumbija, vo koja {este var, pokaùvawe na nejzinata ogromna nevid-
bolivarski zemji, obedineti i so zavidno liva mo} i nejzino iskoristuvawe za krajno
nivo na mo} i socijalna pravda, kone~no }e prizemni i pragmati~ni celi. Za ostvaruvawe
stanat respektivna sila i }e se ottrgnat od maksimalen efekt na de- i re- ideologizacija,
dvestegodi{nite postojani vojni, kolonijali- Trijana svojot {izofren junak go egzaltira. Toj
zam i iskoristuvawe od strana na golemata ne samo {to go gubi ~uvstvoto za realnost, za
sila od drugiot kontinent, SAD. vremensko-prostorna unifikacija, tuku histe-
118 R. Ala|ozovski, Koga marionetite }e gi iskinat koncite, Kinopis 27(15), s.116-120, 2003
Kinopis27copy.PMD 118 16-07-03, 22:33

ri~no, so visok stepen na euforija, gi iznesu-
va svoite politi~ki premisi, maksimalno tea-
tralno, na scena. Zatoa filmot se dviì po
formite na spektaklot. Vo masovni i spektaku-
larni sceni, nebare vo holivudska akciona
produkcija, Miranda u~estvuva na prekrasnata
parada, izveduva spektakularno grabnuvawe na
pretsedatelot na Kolumbija, organizira samit
na pretsedatelite, se zdruùva so iskariki-
rani marksisti~ki revolucionerni grupi,
zavr{uva so tragi~na zalo`ni~ka drama.
Trijana saka da go svrti vnimanieto
na javnosta kon izvornite mo}i na ideo-
logijata, na uveruvawata, na egzal-
tira~kata strast i dostrelot na
golemite idei. Bolivarskiot son
za mo}en i obedinet kontinent e
re{enie {to }e im stavi kraj na
site maki na {irokite pauperizi-
rani masi i nesposobnite, korumpi-
rani, vazalni i mali politi~ari.
No, emotivniot odnos na samiot Trija-
na sprema golemata ideja e melanholi-
~en. Negovata melanholija e proniknata so
edna diva i drska ironija, kako zamena za be-
sot od nemo`nosta za negova realizacija.
Dene{noto op{testvo e fateno vo kostecot
me|u plitkata mas-mediumska zabava, koja ma-
nipulira so bazi~nite i osiroma{eni emocii
na lu|eto i spektakularnata, isto taka ki~esta
i plitka politika. Me|u nezainteresiranosta
na pretsedatelite za golemo politi~ko vlade-
nie i klovnovskata rolja na eden prose~en ak-
ter, koj ne go sfa}a niskiot iako {irum ras-
prostranet dostrel na negovata op{testvena
mo}, se prpelka sudbinata na ~ove{tvoto. Ako
eden ~ovek, Bolivar, nekoga{ moèl da prid-
viì i da stane simbol za tektonski istoris-
ki i op{testveni pomestuvawa, denes negova-
ta sudbina moè da bide odigrana samo vo
edna evtina sapunska serija, pred publikata
{to e trognata ama krajno pasivizirana. Be-
sot i kopneòt na narodot moàt da se odra-
zat samo na nivo na uli~na demokratija, na
o~ajni~ko uli~no nasilstvo, kako {to toa se
slu~uva vo filmot.
Spasot od patetikata i o~ajot Trijana go
nudi preku ironi~niot spektar na retori~ki
sredstva: skepti~en stav kon iluzijata, kon ko-
herencijata na kakva bilo dejstvena sekvenca,
kontaminacija na stvarnosta so soni{ta, udvo-
juvawe na subjektite vo filmot, koi stanuvaat
avtori ili gleda~i vo samata fikcija potse-
tuvaj}i n# na fikciskiot karakter na na{ata
R. Ala|ozovski, Koga marionetite }e gi iskinat koncite, Kinopis 27(15), s.116-120, 2003 119
Kinopis27copy.PMD 119 16-07-03, 22:33

egzistencija, potoa namernoto nerazlikuvawe, sobiraweto i na obidot da se sozdade narati-
otfrlaweto i psevdootfrlaweto na selekci- ven red. Svedoci sme na obidot da se soberat
jata, logi~kata neverojatnost, paradoks, oksi- informacii i da se prikaàt kako slu~eni
moron, dvosmislenost, prenaglasenost, kom- fakti, kako istorija.
pleksnost i kontradikcija, reinterpretacija Zna~i, ona {to Trijana direktno go ras-
na tradicijata, prisustvo na otsustvo, vra}a- kinuva preku pikarskite obidi na budaletin-
we kon nepostojniot centar. Od ovoj katalog na kata Miranda e manipulacijata na istorisko-
retori~ki sredstva e izgraden likot na Sant- to vo realnosta. Toj dava edna demistifika-
jago Miranda, negoviot odnos sprema Bolivar, torska slika na vladeja~kite sistemi, koi ja
odnosot na intertekstot na Bolivar sprema konstruiraat realnosta niz na{iot jazik, dis-
intrafilmskata i ekstrafilmskata realnost, kursite, semioti~kite sistemi. Santjago Mi-
dejstvieto i sledot na narativnite sekvenci randa preku obidot da sozdade nov istoriski
vo filmot. tek, da go zazeme mestoto na tvorec na edna
poinakva realnost, ja demaskira konstrukcis-
ISTORIJA, kata priroda na realnosta. So sozdavaweto
REALNOST, iluzija na realnosta preku eden ontolo{ki
METATEKSTUALNOST skandal, edno flertuvawe so transsvetov-
niot identitet, granicite me|u fikcijata i
Vo preispituvaweto na odnosot me|u is- nefikcijata stanuvaat naru{eni. So koriste-
toriskoto i realnoto, filmot BOLIVAR, TOA weto karakteri {to se istoriski verificira-
SUM JAS vospostavuva edna neobi~en, prevr- ni, polni so asocijacii za pove}eto ~itateli,
ten hijazam. Vo sovremenite filmovi i voop- podlo`ni da predizvikaat silni reakcii,
{to umetni~ki dela, revizionizmot sprema is- preku tematizirawe ili direktno voveduvawe
torijata se odrazuva preku uveruvaweto deka vonfikciski nastani ili slu~ki, se sozda-
istoriskite tekstovi ne moàt da ni go dolo- va konfrontacija me|u diskursite i se postig-
vat minatoto tuku samo na{ite idei i stere- nuva polifonija na svetovite i na filmskata
otipi za nego, {to aludira na nesigurnosta na struktura. Toa nivo na naru{uvawe i na ispre-
takvite nastani, poradi na~inite na koi nie pletuvawe na granicite i planovite na fik-
steknuvame znaewe za niv. Istoriskite nasta- cijata i realnosta n# tera da staneme krajno
ni se fikcii {to koristat narativni strate- vnimatelni sprema ova umetni~ko delo, da go
gii i go manipuliraat primatelot. Vo ovoj problematizirame ideolo{koto i na krajot na
film, Trijana ne go revidira istoriskoto krai{tata, pri~inata poradi koja se vovedu-
nasledstvo, ne vr{i demitologizacija na kul- vaat ideolo{koto i politi~koto vo filmot.
tot kon Bolivar. Sekoja svest za problemati~- Insistiraweto na granicite me|u fikcijata i
nata priroda na minatoto proizleguva samo od realnosta, tokmu preku nivnoto problematizi-
celokupnata preispituva~ka naso~enost na rawe i naru{uvawe, n# vodi kon metafikcis-
filmot, kako sporeden efekt. Naprotiv, Trija- koto, samosvesnosta na avtorot za svojot umet-
na vr{i edna silna remitologizacija, povtor- ni~ki konstrukt, jazi~nata igra i jazi~nata
no prifa}awe na kreativniot potencijal na maska, i navodnicite {to stojat na ramkite na
mitovite, obedinuvawe na istorijata, mitolo- ovoj angaìran film. Preku tehnikata na ud-
gijata, fakcijata i fikcijata so cel da se iz- voeni ogledala, Santjago Miranda, vsu{nost,
vr{i promena vo realnosta. Santjago Miranda stanuva metateza za samiot avtor, za Markes i
go reinterpretira istoriskiot zapis, obidu- Vargas Qosa, za nemo`nosta na umetnosta da
vaj}i se da go obnovi ona {to bilo zagubeno posluì za ne{to drugo. Akterot e samo akter,
ili potisnato, obiduvaj}i se da go vnese ona toj ne moè so svoite filmovi da vr{i
{to e ispu{teno ili ona {to nedostiga. No, politi~ki ulogi, pretsedatelski funkcii,
tokmu preku taa postapka na remitologizacija iako moè da im posluì na politi~kite celi
nie ja sledime igrata so vistinite i lagite na kako marioneta, zloupotrebena ikona. Silna-
istoriskite zapisi. Pred nas Trijana gi revi- ta èlba za zamena na ulogite, za ne~uvstvu-
dira, transformira konvencijata i normata na vawe i pre~ekoruvawe na granicite, e grotes-
prisustvoto na istoriskoto vo umetni~koto kna, farsi~na, i moè da zavr{i samo tragi~-
delo (film, TV serija). Nie sme svedoci na no, vo svetot na ludiloto.❑
120 R. Ala|ozovski, Koga marionetite }e gi iskinat koncite, Kinopis 27(15), s.116-120, 2003
Kinopis27copy.PMD 120 16-07-03, 22:33

FESTIVALI
Kinopis 27(15), s.121-128, 2003

UDK 791.43.091.4(410)(049.3)
BLAGOJA KUNOVSKI
FESTIVALSKI DIPTIH
(ZA FESTIVALITE VO LONDON/2002 I VO BERLIN/2003)
46. LONDONSKI FILMSKI FESTIVAL

(6 21 NOEMVRI 2002)
SVETSKIOT FILM VO BLAGA KRIZA
Za toa kakvi se sostojbite vo kreativnite struewa na

svetskiot film, po tradicija, moàt da se dobijat soznanija
tokmu od najgolemiot svetski festival za kakov {to i neofi-
cijalno, spored popularnata kratenka, se smeta LFF London-
skiot festival na festivalite. Londonskiot festival namer-
no e programiran vo noemvri, zna~i kon krajot na sekoja kalen-
darska godina, za da bide rekapitulacija na seto ona {to se
slu~uvalo na festivalite, pred s#, na golemata trojka Kan, Ber-
lin, Venecija, a vo poslednite godini neizbe`no i na San-
dens, prikaùvaj}i gi kako laureatite taka i ona {to bilo kre-
ativno najkvalitetno, avtorski inovantno ili sodrìnski pro-
vokativno. No, LFF ne bi bil toa {to e ako pokraj toj izbor {to
go pravat negovite selektori od site strani na svetot ne ponu-
di i ne{to svoe, a toa e solidniot uvid vo novite trendovi na
svetskiot film od najnovata filmska produkcija. Vo toj pogled,
LFF sekoga{ vodel smetka za vistinskite dvièwa vo svetski-
ot film, pa pokraj visokobuxetnata produkcija, toj dosledno go
poddrùva nezavisniot niskobuxeten film. Ova najmnogu se
gleda koga se vo pra{awe anglo-amerikanskite filmovi. Pri-
sustvoto na britanskiot film e prirodno najzastapeno, vo pos-
lednata decenija kako New British Cinema, a porano kako British
Independent Cinema, i toa kako svoeviden segment na festival
vo festival kade {to se pokaùvaat najnovite dela, glavno na
reìseri-debitanti, koi vo svoite prvenci go branat svojot
121
Kinopis27copy.PMD 121 16-07-03, 22:33

talent, od {to vo mnogu }e zavisi kako }e se nija ORAN@ (ORANGE), a Skverot e vo central-
razviva nivnata kariera (imponira taa perma- niot del na London Lester kade {to e i naj-
nentna grià na britanskite filmsko-produ- golemata koncentracija na kinosali, predvo-
centski faktori za davawe {ansi na mladite deni od sinxirot na ODEON kinata; slednata
scenaristi i reìseri i vo toa leì, verojat- programa e NOVIOT BRITANSKI FILM (so ve}e
no, i tajnata na postojanata vitalnost na bri- spomnatiot izbor na debitantski filmovi na
tanskiot film). Vo odnos na amerikanskata mladi reìseri), potoa FRANCUSKA REVOLU-
kinematografija, organizatorite na London- CIJA (programa od petnaesetina novi fran-
skiot festival neizbe`no pokaùvaat ramno- cuski filmovi, kako dolèn respekt na os-
praven odnos sprema delata od povisokite trovcite sprema kinematografijata {to so
buxeti, no vo posledno vreme ne tolku vo sle- pravo ja smetaat za najkonkurentna na nivnata
po sledewe na holivudskata ma{inerija, kol- vo ramkite na Evropa, no i po{iroko vo svet-
ku kon neguvawe na potvrdenite i silni avtorski ramki); zna~ajni sodrìni se i programite
ski li~nosti bez koi amerikanskata kinemato- nasloveni kako EVROPSKI FILM i SVETSKI
grafija ne moè da se zamisli. Druga e prika- FILM, kako i blokot na eksperimentalniot
znata za odnosot sprema neza- film EKSPERIMENTA, potoa
visniot amerikanski niskobuxe- tradicionalniot izbor na sta-
ten film; od tamu selektorite riot antologiski film so obno-
na LFF crpat sekoga{ sveà veni kopii BOGATSTVATA OD
filmska krv, koja e dragocena za ARHIVITE, upornoto i dosledno
osveùvaweto i revitalizaci- neguvawe na najdobroto od bri-
jata na najgolemata svetska ki- tanskiot i svetskiot kratok
nematografija. No, tokmu vrz film (dokumentarni, igrani i
primerot na amerikanskata ki- animirani), kako i sredbite na
nematografija se pokaùva deka publikata so uglednite gosti vo
kvantitetot na produkcijata ne blokot intervjua pod sponzor-
e sekoga{ i garancija za s# pogo- stvo na vesnikot Gardijan.
lem beri}et na kinestetski kva-
litet. Kaj britanskiot film toa
ne e tolku drasti~no prisutno, FILMOVITE NA OTVORAWE I
no za amerikanskiot film moè ZATVORAWE - GALA I
da se kaè deka e vo kriza oso- SPECIJALNI PROEKCII
beno od aspekt na kreativnata
sveìna i izborot na temite i Pregledot bi go zapo~nal
sodrìnite i kako e toa obliku- so filmovite na otvoraweto i
vano od strana na scenaristite. zatvoraweto na LFF, kako i so
Vo posledno vreme, amerikan- filmovite prikaùvani kako
skiot film e zaplivnat od edna gala-premieri pod pokrovitel-
kontaminira~ka inercija na ko- stvo na udarnite desetina spon-
mercijalizirana banalnost na temi i sodrì- zori na Londonskiot festival. Spored tradi-
ni. Amerikanskiot film treba seriozno da se cijata, izborot na filmovite za otvorawe ili
zamisli pred s# podominantnata konkurencija zatvorawe na LFF sekoga{ se pravi od britan-
od evropskiot i aziskiot film, a vo posledno skata ili amerikanskata ponuda. Ovoj pat toa
vreme i od odnovo ìvotniot latinoamerikan- bea dvata britanski pretstavnici, filmot na
ski film so dominacija na Brazilcite i Ar- otvoraweto VALKANI UBAVI NE[TA (DIRTY
gentincite. No, za popregledno sogleduvawe PRETTY THINGS), kako i filmot na zatvorawe-
na ponudata od 46-toto izdanie na LFF bi trg- to MOETO SRCE (THE HEART OF ME). Po u~es-
nal od samata programska podelba na inaku ma- tvoto vo kompeticijata na festivalot vo Vene-
ratonskata programa od okolu 200 filmski cija, organizatorite na LFF se re{ija otvo-
naslovi. Tradicionalnite programski bloko- raweto na svojot festival da go napravat so
vi se: ORAN@ FILM NA SKVEROT (ovaa progra- najnovoto ostvaruvawe na vode~kiot reìser
ma e sostavena od ~etiriesetina svetski fil- Stiven Friers (Stephen Frears). Spored scena-
movi me|u koi i laureati od vode~kite svetski rioto na Stiven Najt (Steven Knight), Friers
festivali) vo sponzorstvo na golemata kompa- n# voveduva vo podzemjeto na emigrantski Lon-
122 B. Kunovski, Festivalski diptih, Kinopis 27(15), s.121-131, 2003
Kinopis27copy.PMD 122 16-07-03, 22:33

don, vo eden hotel vo koj akterkata Odri Totu FOUR FEATHERS) na naturaliziraniot Bri-
(Audrey Tautou) go tolkuva likot na mladata tanec [ekar Kapur (Shekar Kapur), roden vo
Tur~inka Senej, koja so pomo{ na svojot blizok Lahore - Pakistan. Kapur prethodno se pros-
drugar, nigeriskiot student po medicina, Ok- lavi so provokativniot KRALICA NA BANDITI
ve, }e ja razotkrijat morbidnata ma{inerija (BANDIT QUEEN), a potoa svojata pripadnost
na trgovija so ~ove~ki organi {to ja rakovodi kon britanskiot film ja potvrdi so uspe{niot
{panskiot imigrant, kogo go tolkuva Serxi Lo- ELIZABETA (ELIZABETH). Raboten spored isto-
pez (Sergi Lopez). VALKANI UBAVI NE[TA, se- riskiot roman na A.E.V. Meson (A.E.W. Mason),
kako, ne e vo rangot na prethodnite filmovi Kapur vo ÊTVORICATA JAVAÎ se obiduva da
na Friers, no vo sekoj slu~aj privlekuva so gi otkrie korenite na sega{niot pansvetski
svojata tema, koja e del od aktivnosta na svet- terorizam, niz storijata za borbata na edna
skoto kriminalno podzemje. elitna kowi~ka edinica vo koloniziraniot
Filmot na zatvoraweto MOETO SRCE na Sudan vo vremeto na zenitot na Britanskata
koj i ne mora{e da mu bide dadena takva ~est imperija. Posebna vrednost na ovoj istoriski
za{to e rutinska melodrama od London od tri- film se scenite na kowi~kite bitki, ostana-
esettite, smestena vo krugovite na srednata toto e ve}e videno.
klasa. Tadeus O'Saliven (Tadeus O'Sullivan) so Dominacijata na britanskiot film na
svoeto iskustvo realiziral eden standarden vode~kite tri svetski festivali be{e o~ig-
film so akterkata Helen Bonam Karter (Helena ledna. Najnapred vo Berlin kako eks-ekvo os-
Bonham Carter) kako glaven adut na centralna- vojuva~ na Zlatnata me~ka triumfira{e KR-
ta dramska linija, i ni{to pove}e od toa. Pod VAVA NEDELA (BLOODY SUNDAY) na reìserot
sponzorstvo na "American Airlines", svetska Pol Gringras (Paul Greengrass), potoa vo kan-
gala-premiera ima{e britansko-amerikanska- skiot vrv se najde filmskoto trio: SÈ ILI
ta koprodukcija ÊTVORICATA JAVAÎ (THE NI[TO (ALL OR NOTHING) na Majk Li (Mike
Lu|e za 24-~asovna ùrka (Majkl Vinterbotom, 2002)
B. Kunovski, Festivalski diptih, Kinopis 27(15), s.121-131, 2003 123
Kinopis27copy.PMD 123 16-07-03, 22:33

Leigh), SLATKITE [ESNAESET (SWEET SIX- na misija za prevospituvawe na devojkite bila
TEEN) na Ken Lou~ (Ken Loach) i LU\E ZA 24- del od op{tata konzervativnost i hipokrizija
ÂSOVNA @URKA (24 HOUR PARTY PEOPLE) na na britanskoto op{testvo. Filmot na Mulan e
Majkl Vinterbotom (M. Winterbotom). Vo Vene- beskompromisna osuda na toj laèn crkoven
cija dominacijata e zaokruèna so Zlatniot moralen sistem. Posebna vrednost na filmot
lav za filmot MAGDALENSKI SESTRI (MAG- e akterskata ekipa od koja rasniot artist Mu-
DALENA SISTERS) na akterot prestoren vo re- len moèl da go izvle~e maksimumot od sekoja
ìser Piter Mulen (Peter Mullan). I tokmu ovoj akterka poedine~no.
film, kako objektivno najefekten od site, vo Kako specijalna premiera vo ~est na
London be{e prikaàn kako britanska gala- eden od glavnite sponzori na LFF be{e pri-
premiera. Mulen samiot go pi{uva scenari- kaàn filmot OSUM MILJI (8 MILE) na reì-
oto, potpiraj}i se pritoa vrz istoriskite fak- serot Kertis Henson (Curtis Hanson), koj pret-
ti za postoewe na ozloglaseniot kaznen cen- hodno se proslavi so DOVERLIVO OD LOS AN-
tar Magdalena, koj so amin na britanskite XELES. Glavnata atrakcija na ovoj film e ame-
vlasti i katoli~kata crkva postoel 150 godi- rikanskata hip-hop yvezda Eminem, vrz ~ie is-
ni za kone~no da bide ukinat vo 1996 godina. kustvo e i bazirano scenarioto na Skot Silver
Te{ka drama za osudeni devojki od svoite naj- (Scott Silver) kako storija za klasnata podele-
bliski i od crkvata, ~ij edinstven grev bila nost me|u mladite vo Detroit.
nedozvolenata nebra~na qubov, koi kako Pod pokrovitelstvo na "Evening Stand-
obeleàni od sredinata moraat svoite grevo- ard" be{e interesniot dokumentaren portret
vi da gi pla}aat ìveej}i vo specijalniot DETETO OSTANUVA VO FILMOT (THE KID
kamp-zatvor za èni, kontroliran od korumpi- STAYS IN THE PICTURE) za eden od najkontro-
rani i ne~esni sestri i sve{tenici, ~ija la`- verznite holivudski producenti Bob Evans
Liqa zasekoga{ (Lukas Modison, 2002)
Kinopis27copy.PMD 124 16-07-03, 22:33

(Bob Evans), koj po sozdavaweto na golemiot Lukas Modison (Lukas Moodysson), vo London
hit QUBOVNA PRIKAZNA i negovata qubovna se pojavi so verojatno negoviot najsilen film
vrska so Ali Mek Grou (Ali Mc Growe) gi produ- LIQA ZASEKOGA[ (LILYA FOR-EVER). Toa e
cira{e dvata hita na Polanski ROZMARINOTO film za devojkata Lilija, koja }e izbega od be-
BEBE i KINESKI KVART, kako i KUM na Kopola. data vo Rusija i }e se najde vo stravi~nite kan-
Reìserskiot tandem Morgen-Brstin (Morgen- xi na zapadniot svet. Zapadnata dekadencija
Burstein) so mnogu inserti od filmovite i av- Modison so degutantnost ja opservira i kriti-
tenti~ni filmski materijali od karierata na kuva. Mladata ruska akterka, Oksana Akin{i-
Bob Evans gi prikaùvaat negovite profesio- na, kako Lilija, ednostavno e maestralna.
nalni iska~uvawa i krizite so drogata, kako Edna tipi~na amerikansko-britanska
eden tipi~en primer za liceto i opa~inata koprodukcija e filmot MIRNIOT AMERIKA-
t.e. sjajot i bedata na Holivud. NEC (THE QUIET AMERICAN) vo reìja na Avs-
traliecot Filip Nojsi (Philip Noyce). I ni{to
ne bi bilo tolku interesno vo ovoj film, ako
ORAN@ FILMOVI vo scenarioto na tandemot Hempton-[enken
NA SKVEROT (Hampton-Shenkkan), bazirano vrz istoimeni-
ot roman na Gream Grin, ne se baraat korenite
Od ovaa programa kako izbor od svetski- na amerikanskata politika, koja preku svojata
ot film }e izdvojam nekolku dela {to go zas- CIA-strategija i specijalnite emisari gi pod-
luùvaat vnimanieto, pred s#, poradi svojot gotvuvaat raznite vojni. Majkl Kejn e britan-
naglasen avtorski pe~at. Prv me|u niv e najno- ski novinar, dopisnik od Vietnam, koj }e gi ot-
viot film na Take{i Kitano (Takeshi Kitano) krie namerite na privle~niot misteriozen
KUKLI (DOLLS), koj nepravedno ostana bez nag- miren Amerikanec (go igra Brendan Frejzer/
rada vo Venecija. Poznavaj}i gi negovite pret- Brendan Fraser), koj e, vsu{nost, ispraten od
hodni filmovi, vo ovoj svoj najnov film Ki- CIA da ja podgotvuva vojnata.
tano e najpoetski i najromanti~no raspolo- Od nezavisnata amerikanska produkcija
èn. Samiot go pi{uva scenarioto, davaj}i mu, kako provokativen i kontroverzen se izdvoju-
pritoa, oma` na najgolemiot japonski avtor na va filmot SEKRETARKA (SECRETARY), vtoro ig-
qubovniot kuklen teatar, popularniot Bun- rano delo na reìserot Stiven [einberg (Ste-
raku (Bunraku). Filmot zapo~nuva so kuklena ven Shainberg). Filmot e graden vrz bizarnata
uvertira za nesre}nata qubov na dvajca mladi, sadomazohisti~ka profesionalno-qubovna
za potoa da prodolì kako svoevidna tragi~na vrska me|u monstruozniot karakter na eden
qubovna isprepletena prikazna, vo koja ins- bos-advokat i negovata sekretarka, frustrira-
piriraniot Kitano sozdava edna retko videna na od morbidnata bra~na vrska na svoite ro-
vizuelna romansa slikana vo ~etirite godi{- diteli. Po nizata perverzno-erotski qubov-
ni vremiwa niz Japonija. ni sceni, sadomazohisti~kite qubovnici,
Vtor golem film od ovaa programa e is~isteni od minatata katarza, moèbi se
brazilskiot GOSPODOVIOT GRAD (CITY OF podgotveni za vistinska qubov, no dali se ce-
GOD) na reìserot Fernando Meireles (Fern- losno izle~eni?
ando Meirelles), koj sozdava eden efekten film Vo programata ORAN@ FILM NA SKVE-
vo ambientite na zabranetite zoni na Bo`jiot ROT doma}inite go prikaàa i filmot
grad Rio de @aneiro. Meireles, spored scena- M1187511 ili VO OVOJ SVET (M1187511 - IN
rioto na Braulio Mantovani (Braulio Mantova- THIS WORLD) na reìserot Majkl Vinterbotom
ni), na eden re~isi dokumentaristi~ki na~in (Michael Winterbottom), edno tematski sosema
n# vovlekuva vo kriminalnoto sekojdnevie na novo delo inspirirano od svetskata aktuel-
ovoj mnogumilionski brazilski grad vo koj nost na begalcite-imigranti vo zapadniot
glavni protagonisti se detskite gangsterski svet, tipi~na kombinacija na dokumentarno-
bandi. Filmot e furiozno snimen kako izvon- igran film. Naslovot na filmot e fakti~kiot
redna osmoza me|u dokumentarnite fakti i ig- broj na britanskata policija za imigrantot
ranata rekonstrukcija, so izvonredna akters- Xamal, koj po izminatata odiseja od Avganis-
ka ekipa na deca-natur{~ici i so vizuelno- tan, preku Turcija, Italija i Francija, se do-
snimatelskata dinamika na direktorot na fo- bira do Anglija kade {to dobiva privremen
tografija, Cezar ârlone (Cesar Charlone). azilantski status, no koj }e mu iste~e koga }e
Eden od vode~kite {vedski reìseri, napolni 18 godini.
Kinopis27copy.PMD 125 16-07-03, 22:33

Magdalenski sestri (Piter Mulan, 2002)
NOVIOT BRITANSKI FILM tal ku}ite i ulicite se navistina doloveni

kako geto-sa}e na rasno osudenite i prokolna-
So ogled na toa deka glavnite aduti na ti crnci, koi vo muzikata i pesnata i vo mud-
britanskiot film bea pomesteni vo drugite rosta na svojot crne~ki Isus baraat uteha za
programski blokovi, vo ovoj blok, vo grupata svojot bezizlez.
na debitantite, kuriozitetno, no me|u desette Vtoriot dolgometraèn efekten doku-
filma najefektni se pokaàa tri dokumentar- mentaren film e DENOT [TO NIKOGA[ NEMA
ni filmovi. Vo prv red toa e ZA@IVUVAWE NA DA GO ZABORAVAM (THE DAY I WILL NEVER FOR-
ULICATA HUVER (HOOVER STREET REVIVAL) na GET) na Kim Lonxinoto (Kim Longinotto), u{te
reìserkata Sofi Fajns (Sophie Fiennes), ~ija edna reìserka- snimatelka, koja svojot film-
specijalnost se dokumentarnite filmovi. ski naslov go svrzuva za traumite na edno od
Spomnatiot film e prv celove~eren, dolgo- mnogute muslimanski devoj~iwa vo dene{na
metraèn dokumentaren film, snimen vo cr- Kenija kade {to fanatizmot na religijata,
ne~koto geto vo Los Anxeles, i toa vo ambien- sli~no kako i so sunetot kaj ma{kite deca, na
tot na crkvata na tamo{nata ulica Huver, devoj~iwata, po prvata menstruacija, im go na-
kade {to crne~kiot propovednik zaedno so metnuva zakonot na kastracija t.e. na otse~u-
svojata grupa gospel-peja~i i muzi~ari uspe- vawe na klitorisot po cena da im bide zase-
vaat na lokalnite crnci da im vnesat malku ~ena i arterija, koja predizvikuva smrt.
nade` vo autsajderskata surova rasisti~ka Tretiot efekten dokumentaren film e
stvarnost na belata Amerika. Samata reìser- @IV ZASEKOGA[ (LIVE FOREVER) vo koj reì-
ka e del od snimatelskata petorka i vo nejzi- serot Xon Dover (John Dower) n# potsetuva na
niot koncept na socijalno-klasno sugerirawe, periodot od 90-tite ozna~en kako revival na
vpe~atlivo svrzuva~ki efekt imaat kadrite britanskata muzi~ka popularna kultura, so
snimani od helikopter vo ~ij vertikalen to- u~estvo na pove}e peja~i i bendovi od toj pe-
Kinopis27copy.PMD 126 16-07-03, 22:33

riod, vklu~itelno i bra}ata Lijam i Noel vawe - toa e filmot OTVORENI SRCA (OPEN
Galager od grupata Oasis. HEARTS) na reìserkata Suzan Bir (Susanne
Bier) vo koj taa, vo stilot na SPROTI BRANO-
VITE, ni prikaùva edna verzija na tragi~na
FRANCUSKA REVOLUCIJA qubov, koga vo polniot ìvoten nalet edno
mom~e }e bide pregazeno od avtomobilot na
Vo redovniot blok posveten na noviot soprugata na eden mlad doktor. Od ova }e se
francuski film, me|u desetinata izbrani, izrodi quboven ~etiriagolnik...
najdobar vpe~atok ostava ÔVEKOT OD VOZOT @anrovska inovacija, barem za {pan-
(L'HOMME DU TRAIN) na eden od vode~kite skata kinematografija, e qubovnata muzi~ka
reìseri na francuskata kinematografija komedija DRUGATA STRANA NA KREVETOT (EL
Patris Lekont (Patrice Leconte). U{te od fil- OTRO LADO) vo koja reìserot Emilio Marti-
mot GOSPODINOT INAETÎJA, Lekont ne n# nez Lazaro (Emilio Martinez Lazaro), na razigran
razveselil na tolku topol i inteligenten i duhovit na~in, n# vovlekuva vo zgodite i nez-
na~in, i pokraj toa {to filmskata storija e po godite na qubovta koga prijatelite }e zapo~-
malku bizarna. Ovoj pat, toa e i spoj na eden nat da si gi menuvaat partnerite. U{te eden
izvonreden akterski tandem: @an Ro{for {panski film zasluùva vnimanie - OKTAVI-
(Jean Rochefort), kako penzioniran profesor JA (OCTAVIA), delo na reìserot Bazilio Mar-
po literatura i rok-yvezdata Xoni Holidej tin Patino (Basilio Martin Patino). Ovoj film e
(Johnny Halliday), kako izmoren kriminalec, koj mnoguslojna ispoved na eden diplomat, pora-
}e dopatuva so voz vo maloto provincisko ne{en taen agent vo Isto~niot blok, sega vra-
grat~e i spontano }e ostane kaj profesorot. ten vo rodnata Salamanka kade {to treba da gi
Lekont gradi edno neobi~no, no ~ove~ki sim- sredi starite smetki i spomeni. Filmot ima
pati~no prijatelstvo, obedinuvaj}i gi nivnite odli~na atmosfera, so izvonredna akterska
dva dijametralni sveta privremeno vo eden. ekipa i vizuelno bogat, pod rakovodstvo na di-
Drugiot film od francuskiot blok e kuriozi- rektorot na fotografija, Hoze Luis Lopez Li-
teten na svoj na~in - toa e, fakti~ki, dokumen- nares (Jose Luis Lopez Linares).
taren kola` od po~etocite na francuskiot Od italijanskata kinematografija, me|u
pornografski film od nemiot period, pod nekolkute otskokna filmot DI[AM (RESPI-
naslov DOBRITE STARI VALKANI DENOVI (PO- RO), vtor igran film na scenaristot i reì-
LISSONS ET GALIPETTES), vo koj na za~uduva~ki ser Emanuele Krialese (Emanuele Crialese), vo
avtenti~en na~in sogleduvame deka korenite koj avtorot n# vovlekuva vo neobi~niot svet na
na dene{nata video i filmska pornografija edna malku poznata Sicilija, ~ij ìvot na ta-
ne se od v~era. mo{nite lu|e, daleku od drugiot kompjuterizi-
ran svet, e po malku nestvaren, iako poln so
ìvotna so~nost, surovost i konzervativnost
EVROPSKI FILM koga se vo pra{awe ènite.
Vo ovaa tradicionalno poudarna prog-

rama na LFF, ovoj pat me|u triesetinata iz- SVETSKIOT FILM
brani filmovi najsilen vpe~atok ostavija ne-
kolku. Vo prv red, toa e ruskiot QUBOVNIK na Najgolem probiv na svetskite festiva-
reìserot Valeri Todorovski vo koj e prika- li, a so toa vklu~itelno i na Londonskiot,
àna edna re~isi univerzalna qubovna drama, doìvuva preporodenata argentinska kinema-
koga, po nenadejnata smrt na ènata {to ja sa- tografija, koja godinava gi ima trite odli~ni
kale, }e mora da se sretnat nejziniot ma` i filma: POLICAJCI (EL BONAERENSE) na re-
nejziniot qubovnik. Vtoriot tragi~ar po ìserot Pablo Trapero (Pablo Trapero), EDEN
smrtta na ènata e, sekako, nejziniot soprug, SRE]EN DEN (UN DIA DE SUERTE) na mladata
intelektualec koj{to }e bide porazen od soz- debitantka Sandra Guqiota (Sandra Gugliotta)
nanieto deka negovata sakana èna srceto mu i ODNENADE@ (TAN DE REPENTE) na scenaris-
go dala na qubovnikot, eden armiski oficer. tot i reìser, 26-godi{niot debitant, Diego
Indirektna `rtva e i sinot od brakot na sop- Lerman (Diego Lerman). Prviot POLICAJCI,
rugot (odli~no go igra iskusniot Oleg Janko- kako {to sugerira i samiot naslov, n# vovedu-
vski). Od Danska ni doa|a novo Dogme ostvaruva vo korumpiraniot svet na policijata vo
Kinopis27copy.PMD 127 16-07-03, 22:33

Buenos Aires. Filmot EDEN SRE]EN DEN e, mo-
UDK 791.43/44.091.4(430)(049.3)
Kinopis 27(15), s.128-131, 2003
èbi, najgolemoto debitantsko otkritie ne
samo vo latinoamerikanskiot tuku i vo svet-
skiot film. Mladata reìserka Guqiota, spo-
red svoeto inspirativno scenario, ni ja dolo-
vuva sovremenata drama na mladata i atrak-
tivna Elza, koja kako posledica od ekonomska- 53. FILMSKI FESTIVAL
ta kriza niz koja minuva Argentina, kone~no, VO BERLIN
go ostvaruva svojot son da odleta za Italija,
najnapred vo Rim, za da zavr{i na Sicilija vo (6 16 FEVRUARI 2003)
Palermo, vo potraga po svojata sre}a. I treti-
ot film ODNENADE@ mladiot avtor Lerman go
VO OVOJ SVET NA OP[TA KRIZA
reìra vo duhot na Xarmu{ i raniot Venders.
Snimen e vo crno-bela fotografija od tande-
Godine{noto Berlinale na najdobar mo-
mot direktori na fotografija Zito Pijano
èn na~in ja odrazi su{tinata na misijata na
(Zito Piano) i e tipi~en on-the-road film.
Od sekoga{ originalnata iranska kine-
matografija, vo London be{e prikaàn fil-
mot BEMANI (BEMANI) na vode~kiot avtor Dar-
iu{ Merxui (Dariush Mehrjui), koj nudi kola`
od dramati~ni sudbini na mladi èni, koi se
`rtvi na religiozniot fanatizam i ma~o pos-
tavenoto op{testvo, pri {to e jasen reìsero-
viot kriti~ki stav.
Vo svetskata panorama }e vklu~am u{te
dva odli~ni dolgometra`ni dokumentarni
filmovi. Prviot ÎKO HAMILTON - TANCU-
VAWE NA DRUG TAPANAR (CHICO HAMILTON:
DANCING TO A DIFFERENT DRUMMER) na reì-
serot, scenarist i producent, Germanecot Xu-
lijan Benedikt (Julian Benedikt), komu muzi~ki-
te xez-dokumentarni filmovi mu se specijal-
nost. I vo ovoj svoj najnov film, toj mu pravi
portret na velikanot na svetskiot xez, îko
Hamilton, najgolemiot xez-tapanar kogo go na-
rekuvaat Majls Dejvis na barabanite. Vtoriot
muzi~ki dokumentaren film e isto taka od sve-
tot na amerikanskata xez-muzika. Toa e debi na
reìserskoto trio: Berger-Mekson-Hirson
(Berger-Maxson-Hirson), a nivniot zaedni~ki
film ÛVAJ]I GO VREMETO: @IVOTOT, MUZI-
KATA I FOTOGRAFIITE NA MILT HINTON
(KEEPING TIME: THE LIFE, MUSIC AND PHOTO-
GRAPHS OF MILT HINTON), kako {to direktno i
jasno sugerira i samiot naslov, e u{te eden
portret na drug golem xez-muzi~ar, kontraba-
sistot Milt Hinton (Milt Hinton).❑
Kinopis27copy.PMD 128 16-07-03, 22:33

filmskata umetnost, ~ii tvorci niz svoite koi preku Polska (kako tampon-dràva za zab-
dela delumno kako da ja anticipiraa op{tata ranetata Evropa) treba da vlezat vo Germani-
kriza vo koja e potonat svetot, a delumno i ja, kade {to po fa}aweto ne dobivaat azil
neizbe`no se inspiriraat od taa op{ta pans- tuku vedna{ }e bidat vrateni vo pograni~niot
vetska kriza, ~ij zaedni~ki imenitel e moral- polski grad od kade {to i se prefrlani za 500
noto i duhovno propa|awe na ~ove{tvoto i ci- do 1.000 dolari po ~ovek od tamo{nite trgov-
vilizacijata. Seto toa e generirano od eko- ci so lu|e. Vo toj splet od li~nosti ima golemo
nomskata politi~ko-diplomatska globaliza- moralno preispituvawe. Edna devojka-tolku-
cija so kultnata dominacija na parite i kapi- va~ kaj germanskata grani~na policija }e se
talot. Spored toa, ni{to od antiutopisti~- angaìra da mu pomogne na eden begalec, vra-
kata parola na Haksli Oldos za hrabriot nov }ajki go na li~en rizik nazad vo Germanija.
svet, ni{to od nadeìte za nov pooptimisti~- Drug posrednik, polski taksist, }e profitira
ki pohuman civilizaciski poredok vo noviot od nesre}ata na begalcite za da $ kupi belo
milenium. Orveloviot totalitaristi~ki arhe- sve~eno fustan~e na svojata }erki~ka, no pre-
tip sega, i pokraj razvivaweto na kompjuter- docna. Vo crkvata kako katolik-vernik sramno
skata galaksija, za àl, se doìvuva kako det- }e go drì fustanot kupen so ukradeni pari.
ska gradinka vo sporedba so s# pomo}niot "big Tret germanski siten trgovec, koj saka da go
brother", koj vo imeto na profitot |avolski se razvie biznisot so prodavawe madraci, }e
inkarnira vo Molohot na vojnata, mnoèj}i ja bankrotira izneveren i izlaàn od svoite
nesre}ata na armija otu|eni osamenici i glad- germanski partneri. Tuka se i sitnite trgovci,
ni. êtvoricata java~i na Apokalipsata denes {verceri so cigari, koi gi prefrlaat od Pol-
imaat novo ruvo, no vo su{tina so u{te posi- ska vo poskapata Germanija. Edna galerija
lovita zakana po ~ove{tvoto vo koe ona obi~ni sitni lu|e, koi, iako vo razli~ni po-
Homo homini lupus e u{te podirektno i poper- zicii, site na nekoj na~in se simbol na toj nov
fidno manifestirano. ôve{tvoto go polaga evropski poredok, koj e opa~inata a moèbi i
ispitot na zrelosta - mir ili vojna vo Irak. Vo liceto na pogre{niot kurs na obedinuvaweto
o~ekuvawe na toj D-den, vo tekot na Berlinski- na Evropa. Ne{to scenaristi~ki i reìserski
ot festival se ~uvstvuva{e èlbata za pobeda poinferiorno sli~ni problemi postavuva i
na razumot. Na samiot den na zatvoraweto na slovene~kiot film REZERVNI DELOVI (RE-
Berlinaleto, se slu~ija najgolemite pansvet- ZERVNI DELI) vo koj scenaristot i reìser
ski demonstracii protiv vojnata; lu|eto, naro- Damjan Kozole strada od aprioristi~ka potre-
dite, dominantno go kaàa svoeto NE za poli- ba da mu se dodvoruva na evropskiot Zapad, vo
tikata na Bu{. Ovoj kus voved svoeto alibi go konkretniot slu~aj na selektorite na Berlin-
ima vo mnogu od filmovite prikaàni na prog- skiot festival, vo {to i uspeal, bidej}i e iz-
ramite na Berlinskiot festival. Tie filmovi bran za presti`nata kompeticija na Berlina-
beskompromisno i kriti~ki komuniciraat so leto. Kozole, kako i mnogumina od balkanskite
op{tata svetska kriza i tie se fakti~ki nej- prostori, znae deka vlezot vo nekoj od vode~-
zin odraz. ôve{tvoto, paradoksalno, i pokraj kite evropski i svetski festivali im e posi-
tehnolo{kiot razvoj i kompjuterizacijata, guren ako smislat prikazna {to e pikantna i
krahira moralno i duhovno pri {to armijata koja{to glavno se odnesuva direktno ili indi-
nesre}nici raste. Parite ne moàt da ja kupat rektno na vojnite od rasturenata Jugoslavija.
sre}ata, a vo nivno ime se generira zloto. Toa Kako i vo slu~ajot so germanskiot film
i se gleda vo filmovite. Od aspekt na evrop- DALE^NI SVETLA, i Kozole bil svesen deka,
skata kriza i na toa kako Evropa pogre{no se kako dràvjanin na zemja-filter za begalcite
razviva kako dom na neramnopravni narodi i za zabranetata bogata zapadna Evropa, moè da
dràvi, na primer, dva filma se zanimavaat so se dodvoruva na toj na~in {to me|u begalcite
fenomenot na begalci-imigranti, koi vo pot- od siroma{niot svet }e vklu~i Makedonci, Al-
raga po pari i sre}a mislat deka toa }e go naj- banci od Kosovo ili Kurdi. Vo takvata kombi-
dat vo bogatiot sebi~en i {ovinisti~ki Zapad natorika na scenarioto, vo slu~ajot na dvajca-
na Evropa. No, toj pat na nade` zavr{uva naj- ta mladi Makedonci, vedna{ se otkriva nego-
~esto tragi~no. Germanskiot film DALE^NI viot apriorizam, koj za àl ne moèl da se
SVETLA (LICHTER DISTANT LIGHTS) na reìse- pro~ita i selektira od strana na Evropejcite
rot Hans-Kristijan [mit go sledi patot na zatoa {to nemaat poim za vistinskata situa-
razo~aruvaweto na grupa ukrainski begalci, cija na toj del od Balkanot i Evropa. Imeno,
Kinopis27copy.PMD 129 16-07-03, 22:33

mladata Makedonka i nejzinoto mom~e, begaj}i Od druga strana, vo dene{na NR Kina du-
od vojnata i bedata vo Makedonija, spasot go vaat vetri{tata na kapitalizacijata na op{tes-
baraat vo ilegalnoto begstvo preku Hrvatska i tvoto, so kultot na parite i duhovnoto obezvred-
Slovenija, pla}aj}i im na slovene~kite pod- nuvawe, a so toa i opa|awe na moralnite vred-
zemja{i 500 evra, za premin vo Italija. Epi- nosti, kako {to }e re~e reìserot Li Jang. Toj vo
logot so devojkata e {to taa nema da go do~eka svojot faktografski baziran film SLEP ISKOP
sre}niot kraj da se najde od onaa strana na gra- (MANG JING) pokaùva eden tipi~en primer za
nicata i }e padne ili }e se frli vo edna bez- toa - kako Kina stanuva eden vid Teksas, vo po
dna, kako o~ajni~ki ~in. Za razlika od ovie malku bizarnata no vo ìvotot realna mahina-
dva filma, zasluèniot dobitnik na Zlatna- cija {to ja pravat dvajca probisveti, koi ubiva-
ta me~ka na Berlinaleto, britanskiot film at rudari vo okna za potoa da iznudat ot{teta od
VO OVOJ SVET (IN THIS WORLD) na reìserot gazdite prikaùvaj}i se kako rodnini na mrtov-
Majkl Vinterbotom e vistinski pogodok za sin- cite. No, koj drugomu jama kopa sam vo nea pa|a.
dromot na begalcite. Reìserot vo simbolika- Reìserot Jang ni go otkriva toa mra~no lice na
ta na svojot naslov, kako film-maskota, go i- Kina vo koja s# pove}e ima mesto za kriminal,
lustrira siot fenomen na begalstvoto i voop- trgovija so droga, korupcija i prostitucija.
Rezervni delovi (Damjan Kozole, 2002)
{to svetot vo koj ìveeme. Vinterbotom e, ne- A deka bolestite na ~ove{tvoto t.e. na
somneno, eden od najplodnite britanski reì- op{testvata se pretvoraat vo bolesti koi{to
seri i sekoga{ ànrovski nov - ovoj pat toj odi psihosomatski se preto~uvaat vo individual-
~ekor pogore i vo izrazniot kvalitet. Filmot ni fizi~ki i psihi~ko-depresivni bolesti,
e realiziran so digitalna kamera, a potoa e svedo~at grupa filmovi. Eden od potipi~nite
prefrlen na 35 mm lenta. VO OVOJ SVET e svo- pretstavnici na toa krilo e kanadskiot MO-
evidna Dogme dokumentarno-igrana drama, koja JOT @IVOT BEZ MENE (MY LIFE WITH OUT ME)
ja sledi odisejata na dvajcata rodnini, koi na reìserkata od {pansko poteklo, Izabel
kako avganistanski begalci, po bombardira- Koikset (Isabel Coixet), vo koj edna mlada èna,
weto na nivnata tatkovina od strana na Ame- sopruga i majka na dve maloletni devoj~iwa,
rikancite vo 2001 godina, se prebegnati vo po site doìveani traumi {to gi imala vo det-
Pakistan od kade {to go zapo~nuvaat svojot stvoto i tinejxerstvoto, so razvedeni rodite-
dolg, teòk i neizvesen pat na nade`ta, minu- li (tatko $ e vo zatvor), so ma` bez rabota, ra-
vaj}i vo Iran, a od Teheran do Turcija i Istan- boti kako ~ista~ka, ne moèj}i da se do{kolu-
bul pominuvaat kako slepi patnici vo tovarni va, ìveej}i so semejstvoto vo kamp-prikolka
kamioni. Impresivna drama kako faktograf- i po site tie ìvotni stresovi i frustracii,
sko svedo{tvo za svetot denes. na 24-godi{na vozrast }e umre od rak na sto-
Kinopis27copy.PMD 130 16-07-03, 22:33

makot. Vo srodniot trend e i eden od trite naj- grupata poefektni amerikanski filmovi, se-
uspe{ni francuski pretstavnici - filmot kako, vleguva i kontroverzniot 25-TIOT ÂS
NEGOVIOT BRAT (SON FRERE) vo koj reìserot (25-th HOUR) na reìserot Spajk Li, vo koj niz
Patris [ero ja pokaùva dramata na dvajca reìska interpolacija na vremeto i nastanite
bra}a, edniot homoseksualec, koj }e se griì e prikaàna storijata za trojca drugari, edni-
za te{ko bolniot od hemoragija i koi ehoto na ot berzanski maher, drugiot profesor vo gim-
detstvoto i ìvotot vo semejstvoto gi preto- nazija, a tretiot i klu~na li~nost, vo odli~na
~uvaat vo svoeto fizi~ko i duhovno dezinteg- kreacija na Edvard Norton, e wujor{ki diler
rirawe. na droga, povrzan so ruskata mafija, koj }e
Od blokot anglo-amerikanski filmovi bide ot~ukan kaj policijata, koja }e mu ja za-
izvlekuvame srodni varijacii na spomenatiot pleni drogata i poradi toa so drugarite go mi-
krizen sindrom. Vo filmot ÂSOVI (HOURS), nuva posledniot 25 ~as pred da vleze vo zat-
koj ostanuva kako eden od vrvot vo kompetici- vor. Pritoa, Spajk Li nema da propu{ti da go
jata na Berlinaleto, britanskiot reìser Sti- konotira Wujork bez dvete kuli na ~ij zero-
ven Daldri, koj prethodno se proslavi so fil- graund svetat dva reflektora, a vo eden mig
mot BILI ELIOT, sozdava kompleten sodrìn- na gnev i rezignacija dilerot Monti, kako mal
ski kinestetski efekt {to go odrazuva speci- segment na alter-ego na Spajk Li, gledaj}i se
fi~niot britanski filmski duh. Klu~niot mo- vo ogledalo vo stilot na TAKSIST so Robert de
tiv, pojdovnata inspiracija, e sindromot na Niro, }e ja izre~e furioznata tirada za multi-
ènskata depresija vo sredove~nosta, pozaj- etni~kiot konglomerat, a kako antiportret za
men od antologiskiot roman na britanskata Wujork, degutiran od {areniloto na mafiite,
literatura, Gospo|a Dalovej, na pisatelkata Wall Street, pa duri i Bin Laden kako del od toj
Virxinija Vulf, koja vo filmot ÂSOVI, pod wujor{ki postteroristi~ki mozaik, sveduvaj}i
efektna maska, odli~no ja tolkuva Nikol Kid- s# vo zaedni~kiot imenitel na - FUCK THEM ALL!
man. Vremeto na pisatelkata, koja go sozdava Kone~no, i filmot na zatvoraweto, pri-
likot na Dalovej kako svoe alter-ego, e vo kaànata nadvor od konkurencija evropska
predgradieto na London - Ri~mond vo tekot na premiera, re~isi tri~asovnata istoriska saga
1923 godina. A so depresivniot sindrom na Da- za korenite na gangsterizmot vo Wujork, fil-
lovej, ~itaj}i go romanot, no na razli~ni pros- mot BANDITE NA WUJORK (GANGS OF NEW
tori i vo razli~no vreme, se zarazeni: doma- YORK) vo koj reìserot Martin Skorseze ni go
}inkata od Los Anxeles vo 50-tite, koja isto evocira vremeto od 19 vek, nekade vo 1860,
taka odli~no ja tolkuva akterkata Xulijan Mur, koga besneela vojnata za prevlast me|u irskite
i intelektualkata od Wujork vo sega{nosta, vo wujor{ki bandi vo ~ii krvavi presmetki le-
interpretacija na sekoga{ izvonrednata Me- àt korenite na urbaniot socijalen darvini-
ril Strip, ~ij pak qubovnik, ugleden poet, na zam, {to }e re~e, zakonot na posilniot. Deni-
denot na dodeluvaweto na visoka nagrada, }e el Dej Luis ja tolkuva edna od centralnite
se samoubie skokaj}i od prozorecot na svojot li~nosti, lider na eden od klanovite, koj go
stan pred o~ite na svojata sakana, so {to gi imal prekarot Kasapinot. Skorseze dolgo go
prekinuva makite vo umiraweto od SIDA. podgotvuval ovoj proekt, u{te od pred 25 godi-
Vo filmot @IVOTOT NA DEJVID GEJL ni i najnapred go imal predvid De Niro, no po-
(THE LIFE OF DAVID GALE) na britanskiot re- toa ulogata mu ja vetil na Dej Luis. Filmot e
ìser Alan Parker, nositelot na naslovnata baziran vrz odredena faktografija i vo nego
uloga, odli~no tolkuvan od Kevin Spejsi, ugle- kulminiraat krvoprolevaweto i borbite za-
den profesor po filozofija, borec za ukinu- misleni vo eden vid filmski strip, a stavaj}i
vawe na smrtnata kazna vo Teksas, i samiot }e ja za kraj panoramata na dene{en Wujork, Skor-
zavr{i kako `rtva na toj konzervativen sis- seze kako da sugerira deka Golemoto jabolko
tem, egzekutiran iako nevin. Vo filmot e in- fakti~ki se ra|alo i leì na krv. Onaka kako
dikativna i edna tipi~na replika izgovorena {to inteligentniot Dej Luis }e odgovori na
od eden direktor na teksa{ki zatvor za iz- takvoto provokativno pra{awe: Kaète mi
vr{uvawe na smrtnata kazna: Ova ne e Fran- eden grad od istorijata {to fakti~ki ne e gra-
cija nitu Germanija, ova e Teksas, {to nekako den vrz krv?. Toa voedno e i zavr{niot komen-
komunicira so aktuelnata podelenost na rela- tar i metafora za toa vo kakov znak, so kakvi
cija SAD na ednata i Francija i Germanija, na temi i sodrìni, pomina 53. Berlinale, a seto
drugata strana, vo odnos na vojnata vo Irak. Vo toa kako odraz i eho na svetot vo koj ìveeme.❑
Kinopis27copy.PMD 131 16-07-03, 22:33

FESTIVALI
Kinopis 27(15), s.132-139, 2003
UDK 791.43.091.4(497.7-25)(049.3)
@ARKO KUJUNXISKI
[EST GODINI RAZNI FILMSKI

PRIKAZNI
(ZA 6. SKOPSKI FILMSKI FESTIVAL; 14 23 MART 2003)
D a se pi{uva kriti~ki ogled za festival za mene

e apsurdna rabota. Apsurdna od nekolku pri~ini. Bi bil jas najapsurden ako
ova ne go obrazloàm.
Otsekoga{ me iritiralo koga nekoj se obiduva da mi raskaè film
{to ne sum go gledal ili se obiduva so zborovi da mi ja opi{e atmosferata
na nekoj koncert. Ne{tata {to moàt da ni dadat zadovolstvo od koj bilo
vid treba da gi doìveeme vo nivnata ìva forma. Se razbira, ne se obidu-
Kukli (Take{i
Kitano, 2002)
132
Kinopis27copy.PMD 132 16-07-03, 22:33

vam da im ja poni{tam mo}ta na zborovite, tie strani~ki. Sepak, }e se obidam da gi poednos-
potentni simulakrumi na stvarnosta, no pred tavam rabotite. Na po~etokot malku matema-
niv sekoga{ sum go pretpo~ital vistinskoto tika. Prosta. Na festivalot bea prikaàni 42
iskustvo, osobeno koga stanuva zbor za kultur- dolgometra`ni igrani filmovi, 11 kratki
ni nastani/manifestacii. Koja torta e povkus- filmovi i be{e organizirana prezentacija
na onaa zad izlogot ili onaa {to e nacrtana (sostavena od Bil Tejlor) na {est kratki pro-
na reklamniot natpis nad slatkarnicata? ekti.
Koga sme kaj apsurdot, ima u{te ne{to Dolgometra`nata produkcija be{e po-
{to treba da se potencira. Skopskiot filmski delena na {est selekcii: Otvorena zona (12
festival za {est godini postoewe izgradi filmovi, selektor: Tatjana Janevska), Branu-
svoj imix i so toa stana prikazna za sebe, vawa (11 filmovi, selektor: Labina Mitev-
prikazna {to navistina ne bi sakal da ja pro- ska), Regionalna programa (od osumte predvi-
pu{tam eve, ed(instve)na sre}na strana vo deni filmovi, ne be{e prikaàna samo ger-
faktot {to ne patuvam mnogu. A prikaznite ne mansko-britansko-hrvatskata koprodukcija
se doìvuvaat vistinski od vtora ili treta XOZEFINA; selektor: Tatjana Janevska), Lati-
raka. Da se pi{uva za festival e kako da se noamerikanski filmovi (pet filma, selektor:
preraskaùva prikazna. Taka ili prikazna- Rafael Drinot Silva), Dogme (tri filma),
ta ja gubi svojata prvi~na smisla, ili nastanu- Specijalni prezentacii (~etiri filma od ho-
va sosem nova prikazna, koja (zavisno od spo- livudska produkcija). Vo pretfestivalskiot
sobnostite i intenciite na raskaùva~ot) mo- period, organizatorite go najavija doa|aweto
è i da nema golema vrska so ona {to navisti- i na filmot VO OVOJ SVET na Majkl Vinterbo-
na se slu~ilo. tom (moè{e da se napravi kratok portret na
Skopskiot filmski festival ili Skop- ovoj reìser, nedostiga{e moèbi takvo ne{-
je film festival1 ve}e funkcionira kako ìv to na Festivalot), no imeto na ovoj proekt ne
organizam, koj ne moè da opstojuva bez kvali- se najde na kone~nata programa.2
tetnite filmovi, vernata publika, retkite [to se odnesuva do Kratkite filmovi,
gosti-filmmejkeri i kratkite druèwa na gle- dva od najavenite 13 ne bea prikaàni DO
da~ite pred, me|u i po proekciite. Iako ima KOSKA i VIQU[KARISTOT KLAUS PRV DEN
revijalen karakter (ne se dodeluvaat nagradi NA RABOTA. Selektor na ovaa programa be{e
vo nikakva kategorija), SFF nikoga{ ne sum go Miguel Valverde.
sfa}al edinstveno kako vrtewe filmovi. Toj
za mene sekoga{ izvr{uval edna su{tinska PRIKAZNA 1.1.: OTVORENA ZONA
uloga na komunikolo{ki simpozium i me|u~o-
ve~ki dijalog. Na toj na~in, mojata povrzanost Vo Otvorena zona se najdoa najgolemiot
so ovoj festival stanuva intimna, taka {to od broj moi filmski favoriti na ovoj Festival
start (paradoksalno) ja bri{am objektivnosta od koi kako osobeno avtenti~en bi go izdvoil
vo prenesuvaweto na festivalskava prikazna. KUKLI na Take{i Kitano. KUKLI pretstavuva
A ovoj festival (kako i site drugi) e film inspiriran od bunraku, japonskiot tra-
prikazna sostavena od golem broj drugi prika- dicionalen kuklen teatar. Odli~en dopir-
zni, koi pak se sostaveni od eden kup treti preplet-prenos na dve umetnosti, na dva medi-
Nevozmo`no e (ako sakate i apusrdno!) seto uma teatar i film preku tri prikazni vo ~i-
toa da se ispegla vo eden edinstven tekst... ja osnova e nepokoleblivata qubov. Vo prvata
Sepak, za popregleden pristap (stupidno e da prikazna, mladiot Macumoto treba da stapi vo
dovedeme s# do apsurd) }e gi podredime ko{- tradicionalen brak i poradi toa da ja ostavi
nicite-prikazni na sledniov na~in: Progra- vistinskata qubov na svojot ìvot. Vtorata
ma, Rabotilnici/prezentacii i gosti, Festi- prikazna e posvetena na eden jakuzi {ef, koj
valska atmosfera... iako e mo}en i bogat strada od osamenost. Tre-
tata prikazna se fokusira na edna muzi~ka
PRIKAZNA 1.: PROGRAMA yvezda i nejzinite oboàvateli. KUKLI pret-
stavuva mnogu ambiciozen proekt na Kitano i
Ova e, vsu{nost, klu~nata, stoèrnata vo sebe kako esencija go akumulira i na pove}e
prikazna na Festivalot. Ovaa prikazna e tol- ramni{ta suptilno go prezentira isto~niot
ku obemna {to ne moè da se spakuva vo cel duh (ispraznetost od govor, nasproti bogatstvo
Kinopis, a ne pak vo eden esej od nekolku od sliki i boi...).
@. Kujunxiski, [est godini razni filmski prikazni, Kinopis 27(15), s.132-139, 2003 133
Kinopis27copy.PMD 133 16-07-03, 22:33

Od Otvorenata zona ne moàm da zabo- PRIKAZNA 1.2.: BRANUVAWA
ravam na I NA MAJKA TI na reìserot Alfon-
so Kuaron, koj gi potpi{a i holivudskite pro- Labina Mitevska treta godina po red e
ekti kako GOLEMITE ISÊKUVAWA (1998) i selektor na programata Branuvawa, pri {to go
MALE^KATA PRINCEZA, a }e raboti i na sled- zadrà osetot za odli~ni prikazni (ZBORUVAJ
nite dva dela na serijalot filmovi za Hari SO NEA, ÔVEK BEZ MINATO, SINOT), no i za
Poter. So I NA MAJKA TI ja osvoi nagradata za ispituvawa na filmskata forma (DESET, RUS-
najdobro scenario vo Venecija 2001, a ima{e i KI KOVÊG). Minatite dve godini taa go etab-
nominacija za Oskar. Filmot se obiduva na za- lira{e sopstveniot vkus, koga skopskite fil-
obikolen na~in da go pretstavi meksikanskiot mofili na golemoto platno gi gledaa fantas-
kontekst, no ona {to e mnogu pobitno preku ti~nite: NEVERNI na Liv Ulman, PROSLAVA na
sudbinite na dvajca tinejxeri i edna postara Tomas Vinterberg, NEDELEN SON na Joi~iro
devojka {to patuva so niv zboruva otvoreno Takaha{i, UÎTELKA PO PIJANO na Mihael
za odnosite me|u lu|eto, koi se isti, ili vo Haneke, SOBATA NA MOJOT SIN na Nani More-
najmala raka sli~ni, nasekade na planetava. ti, POFALBA NA QUBOVTA na @an-Lik Godar...
SÈ ILI NI[TO e u{te edna mo}na drama Iako nejzinata selekcija godinava ne
na Majk Li (kogo skopskata publika go znae po mi be{e najdraga (kako lani), sepak spored
ISPREVRTENO, koj be{e prikaàn na tretiot mene dva od top tri najdobri filmovi na Fes-
SFF), koj na filmsko naratolo{ko ramni{te ja tivalot bea tokmu vo nejzin izbor ZBORUVAJ
prodolùva (no ne ja nadminuva) linijata na ne- SO NEA i RUSKI KOVÊG.
goviot antologiski TAJNI I LAGI (1996). Sosem li~en stav: ZBORUVAJ SO NEA e
So specifi~na estetika se nametnaa i: najdobriot film na Almodovar dosega. Majs-
POTPOLNO TVOJ na Api~atpong Verasetakul, torsko scenario (si dobi i Oskar za toa), ti-
NEPOVRATNO na Gaspar Noe, ÛDOTO NA P. pi~na almodovarovska reìja, brilijantno
TINTO na Havier Feser, PAJAK na Dejvid Kro- smislen kraj. Almodovar me uveri deka vistin-
nenberg. Vo POTPOLNO TVOJ igraat akteri- skite avtori sekoga{ }e najdat novi na~ini
amateri, ~estopati so improvizirani dijalo- kako avtenti~no da mi prikaàt edna tolku iz-
zi, so golema senzualnost, skrien humor, poli- vetvena, no ve~na rabota qubovta! I toa
ti~ka svest i ona {to e najbitno se ~uvstvu- onaa vistinskata, fatalnata... ZBORUVAJ SO
va sveìnata vo izrazot na mladiot Veraseta- NEA e film {to ne sakam da go dopram so teo-
kul (roden 1970). NEPOVRATNO kako tip nara- retskata pinceta, film {to bi go gledal pov-
cija go koristi modelot na MEMENTO na Kris- torno i povtorno, bez kraj...
tofer Nolan (lani prikaàn na SFF), scenite Finskiot ÔVEK BEZ MINATO e potpi-
se podredeni so obraten redosled od krajot {an so estetskiot pe~at (reìja i scenario)
kon po~etokot na vistinskata hronologija. I na eden od najpriznatite evropski reìseri
vo NEPOVRATNO, kako vo MEMENTO, vo osnova- Aki Kaurismaki, koj preku sceni (preplave-
ta na filmot e edno zlostorstvo (NEPOVRAT- ni so boja) od ìvotot na najniskite sloevi na
NO siluvawe, MEMENTO ubistvo). Filmot op{testvoto gi postavuva svoite junaci/anti-
zapo~nuva so voznemirenosta, redundancijata junaci vo neverojatno neobi~ni situacii so
(na nivo na diskursot), smrtta, temninata (na apsurdni repliki, so {to celiot film dobiva
nivo na prikaznata) i preku niza sceni (nekoi glazura na somnambulnost, kako eden ~uden no
naturalisti~ki prikaùvaj}i go nasilstvoto), stvaren son.
zavr{uva so svetlinata, ìvotot, sre}ata... Od Aleksandar Sokurov dosega na SFF
Iako, vsu{nost, s# e obratno. imavme mo`nost da gi gledame: MOLOH (film
Vo selekcijata na Tawa Janevska bea za edna sekvenca od ìvotot na Adolf Hitler)
u{te i: 24-ÂSOVNA @URKA na Majkl Vinter- i BIK (posledniot den na Lenin), dva od vkup-
botom, KEN PARK na Ed Lahman i Leri Klark, no ~etiri filma na tema mo}, koi, kako {to sa-
koj pred sedum godini se proslavi so DELIK- miot avtor veli, planira da gi snimi. RUSKI
VENTI, LIQA ZASEKOGA[ (ruska prikazna KOVÊG pretstavuva pro{etka niz dvorecot-
producirana i snimena od Skandinavci, a vo muzej Ermitra` vo Sankt Peterburg prikaàn
reìja na Lukas Modison), [AOLINSKI FUD- niz o~ite-kamerata na eden od likovite vo
BAL (komedija na Stiven ôu, izrasnat kako filmot, pridruùvan od eden francuski dip-
oboàvatel na Brus Li) i odli~niot KUKAVI- lomat. Tie n# vra}aat niz burnata istorija na
CA na Aleksandar Rogo{kin. Rusija, od periodot na vladeeweto na Petar
134 @. Kujunxiski, [est godini razni filmski prikazni, Kinopis 27(15), s.132-139, 2003
Kinopis27copy.PMD 134 16-07-03, 22:33

Veliki i Ekaterina Velika s# do posledniot kaàn na 23 mart (Festivalot po~na na 14
rasko{en bal vo 1913 godina. Filmot e teh- mart).
ni~ki eksperiment, snimen e so najsovremena Makedonski akteri na film moèvme da
tehnika, vo eden kadar, bez isklu~uvawe na ka- vidime samo vo slovene~kiot film REZERVNI
merata (sli~en obid pravel i Hi~kok). Dej- DELOVI na Damjan Kozole (lani na SFF be{e
stvieto se protkajuva niz 33 razli~ni sobi i prikaàn negoviot PORNO FILM). Pokraj
dopolnitelni nadvore{ni ambienti. U~estvu- Aqo{a Kova~i~, Primo` Petkovsek, Aleksan-
vaat re~isi 900 akteri so u{te stotina statis- dra Balmazovi}, sporedni ulogi ostvarija i:
ti, kako i tri orkestri vo ìvo. Vo tri zbora: Petar Arsovski, Verica Nedeska, Zoran Qut-
impozanten artisti~ki spektakl. kov... Filmot zboruva za havariite {to se slu-
DESET e u{te eden neobi~en pristap ~uvaat okolu edinstvenata nuklearna centra-
kon filmskata forma. Za snimaweto na ovoj la na porane{nite ju-prostori, Kr{ko. Tuka
film Iranecot Abes Kiaros-
tami postavuva digitalna
kamera na kontrolnata tabla
vo eden avtomobil i vo od-
delni deset sceni gi zasve-
do~uva odnosite me|u edna
razvedena èna i nejziniot
sin, nejzinite prijatelki,
nekoi nepoznati èni... Ovoj
film e interesen edinstve-
no kako obid da se igra so
formata. [to se odnesuva do
prikaznata ne pretstavuva
ni{to pove}e od obi~en
(filmski) pamflet (u{te
eden!) za pozicijata na è-
nata vo muslimanskite zemji.
Lani preku KRUG na Panahi,
DENOT KOGA STANAV @ENA
na Marzije Me{kini i SON-
CETO ZAD MESEÎNATA
KANDAHAR na Mozen Makmal-
baf ve}e gledavme i pous-
pe{ni obidi od vakva prove-
niencija.
Lanskiot dobitnik na
Zlaten lav vo Venecija, Pi-
ter Mulan i negoviot MAGDA-
LENSKI SESTRI, go zatvori-
ja Festivalot. Mulan vo fo- Zboruvaj so nea (Pedro Almodovar, 2002)
kusot postavuva ~etiri vis-
tinski prikazni na ~etiri devojki, koi ne po se: Ludvik, porane{en nacionalen trka~ki
svoja volja bile isprateni vo magdalenskite {ampion i ogor~en vdovec i mladiot Rudi, koi
ènski manastiri vo Irska, kade {to se pod sekoja ve~er so kombe prenesuvaat ilegalni
kontrola na milosrdnite sestri od kato- emigranti preku hrvatskata granica vo Itali-
li~kata crkva. Tuka tie se prinuduvani da ra- ja. REZERVNI DELOVI niz klasi~na filmska
botat za da gi iskupat svoite grevovi. Nekoi forma zboruva za izmestenite na~ini za vlez
uspevale da izbegaat, drugi ostanuvale zase- vo Evropa...
koga{, treti ne uspeale da go izdràt priti- Vo Branuvawa bea prikaàni i: oskaro-
sokot i posegnale po ìvotot... Posledniot vecot PIJANIST na Roman Polanski, SIN na
vakov manastir e zatvoren vo 1996. Mala dig- bra}ata @an Pjer Darden i Luj Darden, PONE-
resija: posledniot film na SFF be{e pri- DELNI^KO UTRO na Otar Joselini, KEDMA na
Kinopis27copy.PMD 135 16-07-03, 22:33

Amos Gatai i kontroverzniot KRVAVA NEDELA BARUT nasilstvoto, besperspektivnosta na
na Pol Gringras. mladata generacija, (post)modernoto ludilo...
Za razlika od nekoi idealizira~ki, bajkovid-
PRIKAZNA 1.3.: ni albanski filmovi (lanskiot SLOGANI na
REGIONALNA PROGRAMA \er| Huvani), ovoj proekt nimalku ne se pla{i
kriti~ki da go prikaè nemotiviranoto na-
Vo ovaa programa bea prikaàni sedum silstvo...
(ko)produkcii od balkanski, odnosno ju`noev- Prviot igran film na Tedi Moskov
ropski zemji. (eden od najdobrite bugarski teatarski reì-
So VOJNA, Aleksej Balabanov (pred dve seri) pod naslov RAPSODIJA VO BELO pret-
godini na SFF bea prikaàni tri negovi fil- stavuva eden interesen teatarski odigran i
ma: BRAT 1 i 2 i ZA MONSTRUMI I LU\E) go snimen film. S# e teatarsko vo ovoj film: ak-
prodolùva svojot filmski potpis vpi{an vo terite (glavnata rolja ja igra Maja Novosel-
BRAT 1 i nasleden vo BRAT 2. Vtisnuvaj}i go ska, teatarska glumica i sopruga na Moskov),
svojot avtorski palec, Balabanov i vo VOJNA glumata, scenskite re{enija i rekvizitite,
koristi tipi~ni holivudski matrici, situa- duri i prikaznata (za edna akterka vo kuklen
cii i likovi. Eden eks-vojnik vo ruskata armi- teatar), pa duri i kamerata (koja maksimalno
ja od ~e~enskoto boi{te (ulogata ja tolkuva minimalno se dviì).
]e gi spomneme i:
crno-beliot romanski
film SEKOJ DEN GOSPOD
NÈ BAKNUVA VO USTA na
srpskiot reìser Sini{a
Dragin, potoa polskiot
NAJUBAVA na Artur Urban-
ski, JAGODA VO SUPERMAR-
KET (debi na Srbinot Du-
{an Mili}) so Branka Ka-
ti} i Sr|an Todorovi} vo
glavnite ulogi i hrvatski-
ot hit, crnata komedija
DOBRI MRTVI DEVOJKI na
Dalibor Matani} (na SFF
4 be{e prikaàn negoviot
Tirana, godina nulta (Fatmir Ko~i, 2001) KASIERKATA SAKA DA ODI
NA MORE).
Aleksej âdov, verojatno naslednik na Sergej
Bodrov, koj se proslavi so BRAT, a ostvari mala PRIKAZNA 1.4.:
uloga i vo VOJNA) mu pomaga na Xon, mlad Bri- KRATKA PROGRAMA
tanec, koj e vo potraga po ~etiri milioni fun-
ti, potrebni za da ja oslobodi svojata svr{e- Miguel Valverde napravil lo{a selek-
nica drèna kako zalo`nik od strana na ~e- cija. So isklu~ok na nekolku filmovi, koi bea
~enskite buntovnici. Malku crn humor, dosta inovantni i zabavni i koi bea vistinski rep-
ironizirano citirawe na amerikanskata pro- rezenti na kratkata forma ({vedskiot MUZI-
dukcija, i mnogu akcija i ispukani kur{umi (s# KA ZA EDEN STAN I [ESTMINA TAPANARI,
nalikuva na eden netipi~en ruski RAMBO). slovene~kiot (A)TORZIJA, {panskiot ZELENI,
Fatmir Ko~i (avtor na dokumentarni i britanskiot ROCKIN' & ROLLIN, ostanatite
kratki filmovi) preku francusko-albanskata film~iwa bea ili prose~ni (KAKO SAMO
koprodukcija TIRANA, GODINA NULA (vtor ne- EDEN ÔVEK, ZLATNA PORTA, MOETO IME E)
gov dolgometraèn film) dava slika na Bal- ili potprose~ni proekti (ZAMOK, TANCUVAWE
kanot/Albanija vo 1997 godina kako besper- SO BURATA, @ENSKI PRIKAZNI), koi kako da
spektivno podra~je, |ubri{te, zovrieno mas- imaa funkcija da popolnat prostor me|u ona
lo... TIRANA, GODINA NULA prodolùva nekoi malku {to be{e kvalitetno i da go potencira-
dilemi postaveni i vo (jugoslovenskiot) BURE at pozitivniot vpe~atok za niv.
Kinopis27copy.PMD 136 16-07-03, 22:33

A moèbi ovaa ve~no aktuelna forma PRIKAZNA 1.6.: DOGME
doìvuva kriza vo svetski ramki?
Publikata na samiot po~etok (1995 go-
PRIKAZNA 1.5.: dina), vedna{ po sozdavaweto na manifestot
LATINOAMERIKANSKI FILMOVI Dogme, so ogromno (opravdano) vnimanie gi
do~eka PROSLAVA na Tomas Vinterberg i IDI-
Ovaa programa be{e vistinsko osveù- OTI na Lars fon Trier. Eden po eden se redea
vawe za Festivalot. Ju`noamerikancite, i razli~ni proekti od razli~ni avtori od raz-
pokraj siroma{tiite {to vladeat vo nivnite li~ni delovi na svetot. Dogme poleka stana
zemji, lo{ite uslovi za rabota i konkurenci- internacionalna zaraza (zemjite edna po edna
jata od Holivud, uspevaat da snimat filmovi snimaat svoi filmovi so sertifikatot Dog-
{to osvojuvaat so svojot sloboden odnos spre- me vo xebot), no retko koj proekt im se dob-
ma teloto, qubovta, seksot, vo krajna linija liì na pionerite na ovoj manifest.
ìvotot vo celina. Tie se osmeluvaat da si Sepak, i organizatorite na SFF ja po-
igraat so istoriskata vistina i produkcijata ~uvstvuvaa masovnosta na ova dvièwe, inte-
na fenomenot {to kaj nas se podveduva pod resot {to postoi za ovie filmovi i nivnata
imeto {panski serii (kolumbiskiot BOLI- specifi~nost i re{ija trite Dogme filmovi
VAR, TOA SUM JAS na Horhe Ali Trijana), da da gi smestat vo posebna papka. Interesno e
Sinot na nevestata (Huan Hoze Kampanela, 2001)
zboruvaat za bezdelni~eweto i zdodevnosta {to dva od trite prikaàni Dogme filmovi

{to gi ubivaat mladite vo Montevideo, Urug- bea reìrani od èni (OTVORENI SRCA na Su-
vaj (25 VATI), ili od specifi~en rakurs da go zan Bier i ITALIJANSKI ZA POÊTNICI na
pretstavat novinarstvoto kako najkrvava pro- Lone [erfig).
fesija na svetot (CRVENO MASTILO na Peru- ITALIJANSKI ZA POÊTNICI be{e na-
anecot Francisko Lombardi). javen i na lanskiot SFF, no kopijata ne stasa
îleanskata produkcija se pretstavi so vo Skopje. Zatoa godinava imavme mo`nost da
RADIO ZADEVA^ na Kristijan Galaz, najnagra- go vidime dobitnikot na FIPRESCI na Ber-
duvaniot i najgledan ~ileanski film so 18 linskiot filmski festival od 2001 godina.
doma{ni i internacionalni nagradi. Filmot Stanuva zbor za pettiot danski Dogme film,
se bazira vrz tri vistinski prikazni emituva- koj gi koristi manirite na Dogme za da sozdade
ni preku radio vo periodot od 1997 do 1998 edna duhovita drama, odnosno komedija so mno-
godina. gu {arm, {to e i najsilnoto oru`je na ovoj
Be{e prikaàn u{te eden nagraduvan proekt negovata vedrina, optimizmot {to gi
film SINOT NA NEVESTATA na Huan Hoze vodi likovite, iako pove}eto od niv se vo
Kampanela, koj be{e argentinskiot pretstav- gadni nepriliki. Svetlinata {to na krajot
nik i ponese nominacija na oskarite za 2002 probiva vo filmot i gi osvetluva likovite e
godina. ona {to ne e karakteristi~no za Dogme, no go
Kinopis27copy.PMD 137 16-07-03, 22:33

pravi ITALIJANSKI ZA POÊTNICI zabaven Da se kaè deka muzikata e najdobroto
za gledawe. ne{to vo odreden film pretstavuva eufemija
Tretiot Dogme proekt vo ovoj izbor e od tipot filmot ne e lo{. SÈ ZA QUBOVTA so
QUBOVNATA PRIKAZNA na Ole Kristikan Mad- @oakin Feniks, Kler Dejns i [on Pen vo glav-
sen, koj mnogu potsetuva na seto ona {to dosega nite ulogi na danskiot reìser i tvorec na
go vidovme od Dogme (povtorno vo centarot na Dogme Tomas Vinterberg e ostvaruvawe da-
filmot e psihi~ki rastroena li~nost Kira, leku pod sposobnostite na onoj Vinterberg od
sopruga na Mads i majka na dve deca) i mani- PROSLAVA. Odli~nata muzika na Nikolaj Ege-
pulira so edna od najeksploatiranite temi vo lund i Zbigwev Prejsner (zadolèn za muzika-
Dogme naru{enite odnosi me|u lu|eto. ta na del od filmovite na K{i{tof Ki{lov-
ski) i intrigantnoto scenario go vadat fil-
PRIKAZNA 1.7.: SPECIJALNI mot. Ne bi trebalo da pretstavuva dilema za
PREZENTACII Vinterberg za toa vo koja nasoka treba da se
razviva.
Vo Specijalnite prezentacii organiza- Sekoga{ e rizi~no koga se pristapuva
torite (moèbi toa be{e i komercijalen po- kon snimawe film za ~ovek {to napravil ne{-
teg) na Festivalot smestija ~etiri amerikan- to bitno za ~ove{tvoto. U{te pote{ko e koga
ski proekta, koi kolku-tolku se izdignuvaat stanuva zbor za èna, ~ij ìvot i smrt se ob-
nad {ematiziranata holivudska produkcija. vitkani so prevezot na misterijata. E, s# do-
Tri od ~etirite filma vo ovaa selekcija imaa biva inakva teìna koga }e kaème deka stanu-
nominacii na godine{niot Oskar, a ADAPTA- va zbor za edna od slonicite na romanot na 20
CIJA i ÂSOVI osvoija po nekoja statuetka. vek, Virxinija Vulf. Kako avtorite (Stiven
Majkl Kejn be{e nominiran za najdobar Daldri kako reìser, Dejvid Her kako scena-
glaven akter za TIVKIOT AMERIKANEC, tri- rist, a spored romanot na Dejvid Kaningam) gi
ler, smesten vo Sajgon vo periodot pred po~e- re{avaat ovie problemi? Dosta ve{to sni-
tokot na vojnata vo Vietnam (1952 godina). Av- maat film ne samo za Vulf tuku i za recep-
straliskiot reìser Filip Nojs ve}e rabote- cijata na nejzinoto delo i za slu~ajnoto i de-
{e so pove}e holivudski yvezdi (so Harison lumno sovpa|awe na sudbinata na eden nejzin
Ford vo PATRIOTSKI IGRI i ÎSTA I SEGA[- lik (gospo|a Dalovej) so sudbinata na edna
NA OPASNOST, so Nikol Kidman vo MRTVA TI- èna {to ìvee vo sega{no vreme, vo Wujork.
[INA, so Denzel Va{ington i Xulijan Mur vo Dejstvieto opfa}a tri razli~ni vremenski pe-
SOBIRA^ NA KOSKI...) Adaptiraj}i ja prikaz- riodi (1923, 1952, denes), tri ènski lika
nata na Gream Grin za qubovta, predavstvoto, (Vulf, doma}inkata Lora Braun i Klarisa Vo-
ubistvoto i potekloto na amerikanskata vojna gan), no (kako i moderniot roman) dokaùva
vo jugoisto~na Azija, Nojs snima eden egzoti- deka vremeto/~asovite (s)e relativna ra-
~en film so dobra akterska igra (Majkl Kejn, bota...
Brendan Frejzer, prekrasnata Do Ti Hai Jen,
Rade [erbexija...), vpe~atlivi sceni i pros- PRIKAZNA 2.: RABOTILNICI/
vetluva~ki (trilerski) presvrt. PREZENTACII I GOSTI
ADAPTACIJA, vtoriot film na Spajk
Xonz (prviot be{e DA SE BIDE XON MALKO- Godinava vo Skopje bea najaveni deka }e
VI^), sledi tri tvore~ki pati{ta: na ârli dojdat imiwa kako Emir Kusturica, Gaspar
Kofman (ulogata ja igra Nikolas Kejx), koj ima Noe, Majkl Vinterbotom, no najavite ne se ob-
zada~a da napravi adaptacija na scenario spo- vistinija. Toa }e zna~e{e mnogu i za samiot
red knigata na Suzan Orlijan (Meril Strip) Festival (poznatite/yvezdite sekoga{ go kre-
pod naslov Kradecot na orhidei; tvore~kiot vaat rejtingot) i za onie {to sakaa da porazgo-
pat na negoviot brat-bliznak Donald (Nikolas varaat vo ìvo so golemite filmskite umetni-
Kejx), koj se zanimava so mnogu poednostavni ci.
problemi i kli{irani scenaristi~ki pris- Sepak, Skopje be{e doma}in na Havier
tapi i na~inot na koj rabotela i samata Orli- Feser (reìser na {panskiot ÛDOTO NA P.
jan. Kejx odli~no se transformira od edniot TINTO), Fatmir Ko~i (reìser na TIRANA GO-
vo drugiot brat, a godinava Oskarot za najdob- DINA NULA), Damjan Kozole (reìser na RE-
ra sporedna ma{ka uloga go odnese Kris Kuper, ZERVNI DELOVI), Du{an Mili} (reìser na
tokmu za pojavuvaweto vo ADAPTACIJA. JAGODA VO SUPERMARKET), Rafael Drinot
Kinopis27copy.PMD 138 16-07-03, 22:33

Silva (selektor na latinoamerikanskite fil- kako i lo{a postavenost na gledali{teto.
movi), Miguel Valvedre (selektor na kratkite Brojot na sedi{ta be{e nedovolen. Tehni~ki
filmovi)... slaba oprema. Manaki pliva{e vo voda i
Se odràa i dve rabotilnici/predava- mirisa{e na muvla. Za festivalska atmosfera
wa. Prvata be{e naslovena kako Mapirawe ne stanuva zbor.
sceni, a ja vode{e Igor To{evski, koj teoret- Milenium. Prvoto vistinsko kino vo
ski i so konkretni pristapi na reìseri kako Makedonija, kino so site ni{ani. Tehni~ki re-
Hi~kok, Vels, Spilberg zboruva{e za storibor- ~isi s# ode{e pod konec. Mora da go spomene-
dot, eden od najva`nite procesi vo pretpro- me samo izvesnoto docnewe na programata na
dukciskata faza na filmot... vtoriot i tretiot den i nekolku mali varija-
Alberto Korsin Himenes, koj e sorabot- cii vo kvalitetot na proekciite. Se vratija i
nik i istraùva~ pri Univerzitetot vo Oks- festivalskite muabeti i druèweto. Ednos-
ford, odrà predavawe na tema Snimawe re- tavno: be{e ogromno zadovolstvo da se bide
lacii: Antropologijata i vizuelnata relaci- gostin na ovoj festival i na ova kino. I ona
ja kako voved vo vizuelnata antropologija. {to e bitno da se spomene totalnata nekul-
Na diskusijata Vlijanieto na Evropa tura na del od publikata, koja (kako i sekoja
vrz balkanskoto kinematografsko iskustvo godina) vleguva{e 20 minuti po po~etokot na
u~estvuvaa nekolkumina filmski rabotnici- filmot i za smetka na niv, onie {to navreme
gosti od regionot, koi kako prodolènie na do{le isto taka moraa da gi propu{tat po~e-
minatogodi{nata polemika okolu postoeweto tocite na site filmovi. I nelogi~no e vo ta-
na balkanski filmski kontekst go prodolìja kov slu~aj onoj {to docni da insistira da sed-
razgovorot vo nasoka: Evropa-Balkan vo kon- ne na svoeto mesto. A sekako, najlogi~no e ovaa
tekst na kinematografijata. lo{a navika 20-iljadnata skopska publika
Prezentacijata na Bil Tejlor, selektor kone~no da ja korigira. Vo ime na Festivalot,
na Out On Screen, Vancouvers Queer Film and ako ni{to drugo.
Video Film Fest, opfati {est kratki filma pod A sigurno za pouspe{na realizacija na
naslov LOCK UP YOUR SONS AND DAUGHTERS SFF, kako {to izjavi i Dejan Pavlovi}, direk-
ANTI QUEER FILMS 1950-1990. Programata so- tor na Festivalot, ni nedostiga najmalku
drì selektirani filmovi, koi zboruvaat u{te edna kinosala kako Milenium.
kolku (citiram:) gadni moàt da bidat homo-
seksualcite, a vo nea se sodràni od ednostav- PRIKAZNA 4.: ZAKLUÔK
ni detski filmovi do propagandni. Glavnata
cel na ovaa programa e preku samata prezentaci- ]e bidam iskren i ne }e bidam pomalku
ja na vakvite filmovi da gi ismee nivnata plit- impresionisti~ki nastroen od dosega i }e ka-
koumnost, nedemokrati~nost i tesnogledost. àm deka, generalno gledano, za SFF 6 lo{
zbor moàt da kaàt samo zlobnicite. So og-
PRIKAZNA 3.: FESTIVALSKA ATMOSFERA led na toa so kolkav buxet raspolaga Festiva-
lot, kakva crna dupka e Makedonija vo odnos na
SFF za {est godini postoewe smeni tri filmskata produkcija, treba da bideme zado-
lokacii: Domot na ARM, Gradski kina (Kultu- volni {to Skopje barem ovie deset dena od go-
ra i Manaki) i kinoto Milenium. dinata ne e (filmska) provincija3.❑
Domot na ARM kako prednost ja ima{e Bele{ki:
atmosferata {to se sozdava{e me|u proekci- 1
Vo natamo{niot tekst SFF.
ite posetitelite imaa mo`nost so pokriv
2
Od prikaànite 42, avtorot na tekstot ne
uspea da izgleda samo tri filma i za niv
nad glavata da diskutiraat za filmovite, da smeta deka ne e ~esno da gi spomnuva vo
se druàt, da zemat zdiv, da se vidat so osta- svojata prikazna. Stanuva zbor za:
natite gosti. Zna~i, edna prijatna, doma{na, OTVORENI SRCA (reìja: Suzana Bier, Danska,
2002), KEDMA (r. Amos Gataj, Francija-
duri i intimna atmosfera. Negativni strani
Italija-Izrael, 2002) i PONEDELNI^KO
bea kvalitetot na proekciite, nesoodvetnoto UTRO (r. Otar Joseliani, Francija-Italija,
ozvu~uvawe, dotraenosta na stol~iwata. 2002).
Kultura i Manaki bea mnogu lo{a op-
3
So izvinuvawe do manifestaciite/
instituciite kako Skopskiot xez festival,
cija. Crnata damka na pettoto izdanie. U{te Mlad otvoren teatar, kino Milenium ili
pouàsen prostor i vizuelno (odete vo Art-kinoto... No, seto toa e premalku za edna
Kultura i krenete ja glavata kon tavanot), metropola.
Kinopis27copy.PMD 139 16-07-03, 22:33

TELEVIZIJA
Kinopis 27(15), s.140-142, 2003
UDK 654.197:93/94
@IVKO ANDREVSKI
POGLEDI: ISTORISKOTO NA TV EKRANOT
(NE)NASETENI I
(NE)ISKORISTENI MO@NOSTI
SILATA NA
TELEVIZISKIOT
MEDIUM I NEGOVOTO
VLIJANIE VRZ
SOZNANIJATA, SVESTA I
ODNESUVAWETO NA
LU\ETO T.E. PUBLIKATA E
POVE]E OD EVIDENTNA.
TOA E OSNOVATA NA Temite od istorijata se sostaven
GLASNATA ZALO@BA ZA del na televiziskata programska ponuda i
NEGOV ANGA@MAN VO toa glavno niz potsetuvawe na bitni nas-
TRETIRAWETO NA TEMI I tani, procesi, momenti od minatoto (vo
SODR@INI OD emisii od tipot Na dene{en den) i niz
ISTORIJATA VO SVETOT po{iroka mediumska elaboracija. Televi-
VOOP[TO I VO ziite vo Republika Makedonija permanen-
REPUBLIKA MAKEDONIJA tno se soo~uvaat so predizvikot da ima
POSEBNO. potreba (opravdan programski zafat) na
svoite gleda~i da im ponudat sodrìni,
informacii, emisii, serii so tematika i
problematika od istorijata. Tie toa i go
pravat, no ostanuva pra{aweto kolku toa
go realiziraat na kvaliteten televizi-
~en na~in.
Pojdovnata teza, vsu{nost, e deka
se potrebni golemi napori, imaginacija,
kreacija za mediumski kvalitetno da se
tretiraat (programski vo naj{iroka smis-
la) temi od istorijata so ogled na priro-
data, karakterot i belezite na TV mediu-
mot. Kako primeri moè da se navedat, da
re~eme, ìvotniot pat i deloto na bra}a-
ta Konstantin i Dimitar Miladinovci,
Ilindenskoto vostanie i Balkanskite voj-
ni od period pred eden vek i poodamna,
140
Kinopis27copy.PMD 140 16-07-03, 22:33

kako i sodrìni od pobliskoto minato kako le~nost, visok intelektualno-komunikaciski-
{to se procesite i slu~uvawata vo periodot obrazoven efekt so ogled na neospornoto soz-
po 1944 godina, bitni za konstituiraweto i nanie deka mas-mediumite, osobeno televizi-
funkcioniraweto na makedonskata dràvnost, jata, na atraktiven, priem~iv na~in gi plasi-
potoa ìvotot i deloto na prviot pretsedatel raat i gi transponiraat obrazovnite sodrìni
na Prezidiumot na ASNOM Metodija Ando- do publikata). Duri istraùvawata pokaùva-
nov-ênto, tekovite na makedonskata kultura at deka pogolem del od soznajniot fond na lu-
na makedonski jazik (literatura, teatar, muzi- |eto poteknuva, izvira od mas-mediumite ot-
ka), vospostavuvaweto i razvojot na nau~niot kolku od redovniot, institucionaliziran vos-
i voop{to na obrazovniot sistem na zemjata. pitno-obrazoven sistem i proces.
Se razbira, ova se samo inicijalni predlozi i Televizijata vo Republika Makedonija
razmisluvawa, a spisokot i pregledot moè da ve}e ima sopstveni iskustva vo programskiot
se dopolnuvaat i da se pro{iruvaat do bes- anga`man i tretman na istoriski temi. (Moevo
krajna niza. projavuvawe go stava teì{teto na interesi-
Soo~uvaweto so inspiracijata, proble- rawe re~isi isklu~ivo na minatoto na make-
mite i dilemite za televizisko transponira- donskiot narod, na Makedonija i na Republika
we na ovie temi, vo aktuelni uslovi, se odvi- Makedonija).
va i moè da se odviva istovremeno i vo okol- êsto praktikuvan oblik na televizis-
nosti koi{to se ote`nuva~ki, no koi mnogu po- ki izraz se emisiite od tipot na tribini vo
ve}e se objektivno povolni, pozitivni. Vo koi niz debatno-dijalo{ka forma se razrabo-
ote`nuva~ki okolnosti spa|a, pred s#, vonred- tuvaat pra{awa i temi od minatoto. Tuka spa-
no moderniziraniot televiziski izraz niz di- |aat i televiziskite emisii proizlezeni od
gitalnata era (tehni~ko-tehnolo{kata revolu- nau~ni sobiri, sovetuvawa, tribini (otkako
cija) i globalnite mediumski avtopati{ta pove}e ili pomalku korektno i su{tinski se
(informati~ko op{testvo, satelitska i kabel- prikaùvaat iskaùvawa, polemiki, argumen-
ska televizija, kvalitetot na televiziskata tacii) posveteni na konkretni momenti, nas-
slika, teletekstot), i nemo`nosta avtenti~ni tani, dokumenti od minatoto.
filmski i televiziski materijali da se vklo- Emisiite i programite na televiziski-
pat vo duhot i sistemot na takviot televiziski ot ekran, koi ànrovski se grupiraat vo kon-
proizvod. taktno-obrazovni (~ij najvidliv i najvpe~at-
[to se odnesuva do Republika Makedo- liv na~in se natprevaruva~kite kvizovi na
nija i do televiziite vo nea, rabotata ja ogra- znaewa), im ovozmoùvaat komunikacija i u~e-
ni~uva i faktot {to del od neizostavni mate- we na televiziskite gleda~i so fakti (godi-
rijali ne se vo sopstvenost na makedonskoto ni, li~nosti, nastani, dokumenti) i ocenki za
nacionalno bogatstvo od kinote~na, filmska i istoriskata supstancija (vrednuvawe, kva-
druga priroda (snimki, fotografii, dokumen- lifikativi).
ti, vesnici, spisanija). Igranata forma na televiziskata pro-
Vo pogled na objektiviziraniot pris- dukcija (televiziski filmovi, drami i serii)
tap, nau~no vtemeleno eksplicirawe, elabo- direktno ili pomalku direktno zasnovana vrz
racija i prezentacija na istoriskoto tkivo, nau~no elaborirana i eksplicirana istoriska
sozdadeni se pozitivni okolnosti pri {to naj- tematika pretstavuva zna~aen pridones na
mnogu se misli na osloboduvaweto od dogmat- televiziskiot medium vo zra~eweto znaewa i
ski, ideolo{ki stegi i zabrani, kako i prou~u- soznanija povrzani za minatoto. Se razbira,
vawe {to }e go neutralizira negativnoto dej- ovde treba da se imaat predvid ve}e apsolvi-
stvo od principot pobednikot ja pi{uva isto- ranite tezi, koncepcii i teorii za soodnosot
rijata, odnosno vlasta gi diktira istoriski- me|u istoriskata i umetni~kata vistina. Vak-
te vistini. vite proekti mu naloùvaat na celiot poten-
Pokraj kako ograni~uva~ki faktor, dos- cijal pri produkcijata (scenaristot, reìse-
tignuvawata na kompjuterskata tehnologija rot, kostimografot, akterite i site drugi) da
(animacii, grafikoni, tabeli, Internet i vodi smetka za prirodata i karakterot na
sli~no) se i moàt da bidat odli~ni eksklu- vkupnoto istorisko tkivo (ambient, govor, op-
zivni mo`nosti za televiziska prezentacija {testveno-ekonomski odnosi, urbaniziranost
na istoriskata materija (dinamizacija na iz- i ruraliziranost, toga{nata moda vo obleku-
razot, komunikativnost i razbirlivost, priv- vaweto i odnesuvaweto, tradicijata i obi~a-
@. Andrevski, (Ne)naseteni i (ne)iskoristeni mo`nosti, Kinopis 27(15), s.140-142, 2003 141
Kinopis27copy.PMD 141 16-07-03, 22:33

Solunskite
atentatori (1961)
ite), odnosno za po{irokiot i potesniot kon- nansiski sredstva koi{to se na raspolagawe

tekst vo koj se slu~uvalo dejstvieto {to e te- ne se naso~eni kon ovoj programski krug (na
mel i povod za televiziskiot rezultat. primer, del od sredstvata od radiodifuznata
Najsloèna forma za tretman na isto- taksa kako javna dava~ka regulirana so Zakonot
riskata gra|a, spored mene, pretstavuvaat do- za radiodifuzna dejnost, donesen vo 1997 go-
kumentarno-obrazovnite emisii, blokovi i po- dina, vo iznos od 10% od vkupno sobranite
jasi od televiziskata programa ~ija{to tema i pari, isklu~ivo da se namenat za televiziski
sodrìna se minatoto. Vo niv e nu`no najav- proekti so istoriska problematika).
tenti~no, najto~no, najverodostojno televi- Mnogu momenti i {ansi se nepovratno
ziski da se koncipira, realizira i prezenti- izgubeni za na televiziski na~in, vo ìvo, da
ra istoriskoto tkivo. Vo ovoj mediumski pros- se slu{nat i vidat akterite, u~esnicite vo
tor se neodminlivi izvorni filmski materi- prelomni godini, periodi i nastani ili kako
jali, fotografii, dokumenti, iskaùvawa i svedoci na takvi zbidnuvawa. Nekoi od lu|eto
drugi elementi {to }e ovozmoàt kvalitetna po~inale, drugi se nao|ale na crnata politi~-
produkcija, vtemeleni i kolku {to e mo`no ne- ko-bezbednosna lista, nekoi ednostavno odbi-
osporni soznanija za na televiziskite gleda~i vale da kaàt toa {to go znaat pred kamerite.
da im ponudat inspirativno komunikacisko- Najgolema, pak, e gre{kata {to i vo aktuelniov
mediumsko doìvuvawe. Vo ovie programi se period od ovoj svet, spored silata na zako-
mo`ni vgraduvawa na dostignuvawa na kompju- nite na prirodata, si odat lu|e ~ii{to kaù-
terskata tehnologija i potencijal, bezdrugo vo vawa vo televiziska forma se pove}e od vred-
funkcija na sodrìnata i su{tinata na tema- ni za osvetluvawe na migovi i procesi od is-
ta i so isten~eno ~uvstvo, visok kriterium za torijata. Od niv ne e pobarano i ne se bara da
porakata i estetikata, so odgovornost za os- bidat snimeni, ovekove~eni vo mediumski-te-
tvarenoto televizisko delo. leviziski zapis. Primeri takvi ima na pretek,
Moja ocenka i procenka e deka vo Repub- od poznava~i na takvi procesi, drugari i pri-
lika Makedonija ne se dovolno iskoristeni jateli na glavnite akteri, na protagonistite
potencijalite na televiziskiot medium vo na krupni odluki, zafati i ~ekori, do obi~ni
prezentacijata na istorijata na makedonskiot nabquduva~i. Toa bi zna~elo vidno zbogatuva-
narod, na Makedonija i na Republika Makedo- we na gra|ata, koja i sega postoi vo opredelen
nija. Del od pri~inite za taa i takva sostojba broj institucii (da gi spomnam neodminlivi-
moè da se baraat i da se najdat vo sferata na te kako {to se: Kinotekata na Makedonija, do-
materijalno-finansiskite uslovi, od koi se kumentacijata na Makedonskata radiotelevi-
determinirani istraùva~kite napori i za- zija, Dràvniot arhiv na Republika Makedon-
fati, tehni~ko-tehnolo{kite mo`nosti i ija, Makedonskata akademija na naukite i umet-
sli~no. Ima i odnosi i sostojbi kade {to fi- nostite).❑
142 @. Andrevski, (Ne)naseteni i (ne)iskoristeni mo`nosti, Kinopis 27(15), s.140-142, 2003
Kinopis27copy.PMD 142 16-07-03, 22:33

AMATERSKI FILM
UDK 791.43.073.091.4(497.7)(049.3)
Kinopis 27(15), s.143-148, 2003
BLAGOJA KUNOVSKI
SO STANDARDEN KVALITET
(KON 32. DR@AVEN FESTIVAL NA NEPROFESIONALNIOT FILM)
K on sredi-
nata na mesec april o.g. vo Ki~evo
se odrà 32. Dràven festival na
neprofesionalniot film. I ova iz-
danie, spored svojot kvantitet na
pristignati filmovi, spored bro-
jot na aktivnite klubovi i nivnite
~lenovi i pred s# spored izraznite
vrednosti, e standardno. Brojkata
od vkupno 40 prijaveni dela e opti-
malna, toa bi moèlo da bide i dol-
nata granica na tolerancija za
ednogodi{nata aktivnost na make-
donskite kinoamateri. Nad 50 fil-
movi, tamu nekade okolu 60, bi bilo
znak za povidlivo zaìvuvawe na
klubovite i negovite ~lenovi, iako
ne e s# del od klupskata aktivnost,
za{to ovoj pat pove}e od edna ~et-
vrtina od prijavenite filmovi se
od nezavisnite, samostojni avtori,
koi sami gi realiziraat filmovite
so svoja oprema i kako takvi i gi
prijavuvaat, {to zna~i deka ne se
del od nekoja klupska aktivnost.
Ostanuva i natamu faktot deka ne-
Baraj}i ja Talija (Petre âpovski)
koga{ mnogu aktivnite klubovi se
143
Kinopis27copy.PMD 143 16-07-03, 22:33

Baraj}i
ja Talija
zgasnati i nivnoto zaìvuvawe, spored ve}e Od druga strana, i onie nekolkute stan-
zacrtanata programa na Kinosojuzot na Make- dardno aktivni kinoklubovi niz Makedonija
donija, se o~ekuva osobeno preku letnata {ko- nemaat povidliva i vo dosluh so tradicijata
la, koja }e regrutira novi instruktori, iskus- podobra aktivnost, {to se gleda od odvaj sim-
ni kinoamateri so dokaàni rezultati, koi boli~noto prijavuvawe na po dva-tri filma za
potoa svoeto znaewe }e im go prenesuvaat na sekoj, pa i za ovoj najnoviov festival, iako
idnite ~lenovi-kinoamateri, koi so nivna po- stanuva zbor za festivalska kinoamaterska
mo{ }e za~ekorat vo privle~nite vodi na vi- tradicija, koja ve}e za~ekorila vo ~etvrtata
deo-kino izrazot. decenija. Zna~i, op{ta konstatacija e deka
treba pointenzivno da se raboti na zaìvuva-
Baraj}i ja Talija we na kinoklubovite, vra}awe na onie zgasna-
tite, preku razni seminari i programi za edu-
kacija i privlekuvawe na ~lenstvoto vo klu-
bovite kade {to najnapred }e drugaruvaat mla-
dite, a site vodeni od qubovta sprema film-
skata umetnost }e sozdavaat dela {to }e gi po-
kaùvaat na ednogodi{nite festivalski izda-
nija, no koi }e ostanat kako del na golemata
filmska arhiva na makedonskiot kinoamateri-
zam.
A slikata za brojot na prijaveni i rea-
lizirani filmovi vo ednogodi{niot me|ufes-
tivalski period i od aktivnosta na klubovite
e slednava: od vkupno 40 prijaveni filmovi,
13 im pripa|aat na samostojnite avtori, koi i
pokraj takvata brojka ne se na o~ekuvanoto kre-
144 B.Kunovski, So standarden kvalitet, Kinopis 27(15), s.143-148, 2003
Kinopis27copy.PMD 144 16-07-03, 22:33

ativno nivo. Tuka se sre}avame so problemot
na nedovolna obu~enost na samostojnite avto-
ri i {to e najbitno, mnogumina od niv se de-
ficitarni so idei {to bi gi preto~ile vo po-
efektni avtorski filmovi, pa zatoa i nim im
se potrebni klupskoto druèwe i razmena na
iskustva za kreativni re{enija so zbogatuva-
we na tolku potrebnata op{ta i filmska kul-
tura. Preostanatite 27 filma se realizirani
od kinoamaterite na samo 8 klubovi niz Repub-
likava, i toa so najzabeleìtelna aktivnost
se izdvojuvaat: doma}inot i organizator na 32-
to festivalsko izdanie, Filmskiot kinoklub
Art od Ki~evo, so najmnogu, 7 prijaveni fil-
ma, do nego e strumi~kiot Filmski kino i vi-
deoklub so 6 filma, dodeka drugite klubovi se @ivotna prikazna
na rabot od ìvurkaweto so formalno prija-
veni 1 do 4 filma, i toa: nekoga{ vode~kiot igrani filma se nedozvolivo malku filmovi
AKK - Akademski kinoklub od Skopje so samo 4 za ednogodi{nata aktivnost na klubovite i ki-
filma, iako tradicijata e na negova strana noamaterite. Vo drugite ànrovi, animirani-
kako eden od klubovite-stolbovi na makedon- ot e zastapen so samo 3 realizirani ili 9 eks-
skiot i skopskiot kinoamaterizam niz ~ii re- perimentalni od koi site i ne se za toj ànr,
dovi pominale golem broj kinoamateri od raz- pa ìrito mora{e da gi prerasporedi i taka i
ni generacii. I Kinoklubot Kozjak od Kuma- da gi tretira kako kandidati za nagradite; i
novo, so prijaveni samo 3 filma, ne e na ni- kone~no, tuka se i 7-te ednominutni filmovi.
voto na svojata tradicija, a da ne zboruvame za Vo dokumentarniot ànr, voedno i kako
niskite granki na koi se spadnati Filmskiot aktivnost na kinoamaterite so izedna~enost
kino i video klub Male{ od Berovo so duri 1 na povisokiot kvalitet na filmovite vo op-
realiziran film, Filmskiot kinoklub Van~o {tata festivalska programa, se izdvojuva
Prke od [tip so samo 2 filma, a so isto tolku Filmskiot kinoklub Art od Ki~evo, koj so
malku prijaveni filmovi ve}e od poodamna ku- toa, dostojno na zada~ata na doma}in-organi-
buri i Kinoklubot studio Milton Manaki od zator, e vo vrvot na rezultatite i verojatno
Bitola, klub od koj znaeja da izlezat mnogu ova za nego }e zna~i presvrtna to~ka za vo id-
dobri kinoamateri i koj so svojata zagriù- nina da prerasne vo eden od vode~kite kino-
va~ka pasivnost ne e na nivoto na faktot {to klubovi vo Makedonija. Pove}eto od filmo-
obvrzuva da se bide od gradot na golemata kul- vite se dokumentarni, fakti~ki 6 i eden od ig-
turna tradicija, gradot na Bra}ata Manaki so raniot ànr. So svojata zrelost i pred s#, po-
me|unarodnite festivali: Festivalot na ki-
noamaterskiot dokumentaren film i Festiva- Pome|u
lot na filmskata kamera Bra}a Manaki.
Da ne zboruvame za neaktivnosta na ne-
koga{ vode~kite kinoklubovi od Veles i Pri-
lep; sega tamo{nata aktivnost e svedena na ne-
kolku samostojni kinoamateri kako {to e toa i
vo Skopje; tie slobodni strelci ne se dovolni
za da se kaè deka ne{to se raboti. Kade se
klubovite i kinoamaterite od Ohrid, Ko~ani,
Gostivar? Poto~no, {to stanuva so tie klubo-
vi?
Po ànrovi, rabotite stojat vaka: naj-
mnogu, po tradicija, ima filmovi od dokumen-
tarniot ànr, koj e i najpopularen kaj kinoa-
materite. No, {to se slu~uva so verojatno naj-
kinoamaterskiot ànr igraniot? Samo 3
B.Kunovski, So standarden kvalitet, Kinopis 27(15), s.143-148, 2003 145
Kinopis27copy.PMD 145 16-07-03, 22:33

radi specifi~nosta na dragocenite so~uvani
filmsko-arhivski snimki od nekoga{noto vov-
~e od tesniot kolosek, koe soobra}a{e na re-
lacijata Skopje-Ki~evo-Ohrid, se izdvojuva
odli~niot film MALIOT KIRO, SVEDOK NA
EDNO VREME, vo koj avtorite Slobodan i Bil-
jana Menoski vo so~uvanite filmski zapisi,
so kinote~na dragocena vrednost, za ona {to
nekoga{ bil ovoj voz i tesniot èlezni~ki
soobra}aj za Ki~evo i zapadniot del na Make-
donija, kako {to sugerira i samiot naslov, so
~uvstvo za dokumentarizam vo negovata izvor-
nost, ni go oìvuvaat spomenot za edno vreme
pred s# niz so~uvanite filmski materijali na
Baraj}i ja Ta;ija nekoj toga{en kinoamater. Potoa niz kaùva-
weto na stariot nekoga{en
majstor, koj rabotel na loko-
motivata i koj zaedno so avto-
rite àli za katastrofalna-
ta negrià na gradot i drà-
vata za so~uvuvawe na loko-
motivata i vagonite, koi vo
Ki~evo se frleni na buni{-
teto na istorijata, a nekoi od
niv duri se i zapaleni kako
|ubre, so {to }e se uni{ti
del od zna~ajnata istorija na
Ki~evo i Makedonija (istata
sudbina mu se slu~i i na ma-
loto vov~e {to soobra}a{e
na relacija Skopje-\or~e Pet-
rov-Saraj i od koe vo Skopje
kako spomenik i svedo{tvo
nema ni traga). So nostalgi~-
ni zvuci, poetsko reminis-
centno intonirani, odeknuva
Igrata na boite i mnogu dobriot dokumenta-
rec od ki~evskiot klub SA-
MOTNA KU]A na avtorite Jo-
Najslatko van Trpeski i snimatelot Goce Trajanoski, koi
edna stara, nekoga{ polna so ìvot, semejna
ku}a vo Ki~evo ja personificiraat kako
spomenik i svedo{tvo za eden ìvot {to zami-
ra i {to n# opomenuva site nas za toa kade e
ìvotot na Makedoncite-starosedelci i niv-
nite pokolenija od Ki~evo i Ki~evsko i po{i-
roko vo Zapadna Makedonija. Svoeto kreativno
umeewe spomnatiot tandem Slobodan i Bilja-
na Menoski od Ki~evo, pokraj vo odli~niot
film MALIOT KIRO SVEDOK NA EDNO VRE-
ME, go demonstriraat i vo, isto taka so umee-
we, realiziraniot film ZVUKOT NA ÊKANOT,
koj mu e posveten na kova~kiot zanaet, eden od
onie so bogata ìvotna tradicija, koj, za àl,
Kinopis27copy.PMD 146 16-07-03, 22:33

e vo izumirawe i so eden od nekolkutemina
posledni Mohikanci-majstori, koi s# u{te go
rabotat kova~kiot zanaet. Dokumentarecot
ZVU^NI UBAVINI na Aleksandra Sotiroska,
niz kultivirana kamera i fotografija, kako
{to sugerira i naslovot, ni dolovuva del od
prirodnite ubavini na Beli~kiot kraj, vo har-
monijata na bistrata voda i prirodata na kar-
pestite predeli, koi ja gradat taa nedoprena
ubavina na prirodata. Filmot LEGALIZACIJA
NA MURALOT, spored samiot naslov, e tema za
muralite {to kako urban fenomen ja obrabotu-
vaat avtorite Kristina Nedanoska i snimate-
lot Jovan Trpeski, koj pak se pojavuva vo svoj-
stvo na avtor zaedno so snimatelot Goce Tra- Slatka tajna
janoski, vo isto taka efekt-
niot izvoren dokumentarec
MEDEN @IVOT svrzan za ret-
kiot primerok na prirodno
otkrieno gnezdo na roj p~eli
vo trupecot na edno drvo,
namesto vo artificielna ko-
{ara ili sandak za med, {to
na filmot mu ja dava su{tin-
skata izvornost. I edinstve-
niot film prijaven vo igra-
niot ànr od strana na Ki-
~evskiot FKK Art, CRNOTO
STRA[ILO ZA PLANINSKO-
TO CVE]E, na avtorot [aban
Dalipi, go kompletira ized-
na~eniot op{t kvalitet na
filmovite od Ki~evo, koi so
pravo stanaa najseriozni
kandidati za nagradite vo
dokumentarniot ànr i seka-
Vo nasledstvo
ko za posebnata nagrada za
najdobar kinoklub.
Vo dokumentarniot
ànr kako pokvalitetni bi izdvoil u{te ne-
kolku filma od drugite klubovi. MOJATA MA-
KEDONIJA e dokumentaristi~ki-reportaèn
portret za Makedonija baziran vrz efektni
fotografski motivi so inspirativniot tekst
kako komentar so koj gi prosleduva samostojni-
ot avtor od Veles Dejan Panov. BUÂVA na
u{te eden samostoen avtor, ovoj pat od Skopje,
Kiril [entevski, pravi kola` na tehni~kite
aparati, koi na sovremeniot ~ovek doma i nad-
vor, namesto da mu go olesnuvaat ìvotot, mu
vr{at zvu~na tortura po {to individuata, za-
grozena od naletot na agresivnosta od sekoj-
dnevnata bu~ava, bega vo ti{inata i mirot na Meden ìvot
prirodata. Samostojniot avtor od Prilep,
B.Kunovski, So standarden kvalitet, Kinopis 27(15), s.143-148, 2003 147
Kinopis27copy.PMD 147 16-07-03, 22:33

Dimitrija Dimeski, vo filmot KORENITE NA STRA[ILO ZA PLANINSKOTO CVE]E, koj ima i
NA[ATA CIVILIZACIJA snimil reportaèn elementi na dokumentarnost za{to e ekolo{ki
zapis za edna ekipa, koja vo Prilepsko pravi orientiran kon zagaduvaweto od rudnikot
arheolo{ki iskopuvawa. Koga sme kaj samostoj- Oslomej, dodeka najefektniot avtorski film
nite avtori od Prilep, spored prijavenite ne samo vo igraniot ànr tuku i voop{to od
filmovi od ovoj grad, prezimeto Dimeski e za- ponudenata programa go potpi{uva, koj drug
edni~ko za grupata avtori spomnatiot Di- ako ne eden od dosledno aktivnite majstori na
mitrija, potoa Vladimir Dimeski, koj se poja- makedonskiot kinoamaterizam Petre âpov-
vuva so dvata ednominutni filma ILUZIJA i ski. Toa e filmot BARAJ]I JA TALIJA, ~ija
LUDILO, koj pak so Davor Dimeski go potpi{u- refleksija i ironija vo simbolikata na sami-
va DU[ATA NA KAMENOT. Davor Dimeski, pak, ot naslov prvi~no se motivirani od tolku les-
e avtor na eksperimentalniot film, eden od noto i neodgovornoto otkaùvawe na Skopjani
podobrite vo toj ànr, @IVOTNA PRIKAZNA. i voop{to na Makedonija od prekrasnata zgra-
Semejstvoto ili rodninite Dimeski se dovol- da na MNT na kejot na Vardar, a ~ija slika-fo-
na grupa da osnovaat svoj kinoklub vo Prilep. tografija âpovski saka da ja ottrgne od zabo-
Samostojnata avtorka od Skopje Ire- ravot so starata i ve~na èlba kopne`, ko-
na Paskali, koja ìveela i rabotela i vo Ger- ne~no da se reizgradi taa zgrada-ubavica na
manija, se pretstavuva so dva efektni filma, istoto mesto, za da go prodolì i ovekove~i
dokumentarecot EDEN DEN EDEN @IVOT, za ona {to e del od na{ata nacionalna kulturna
edna osamena starica-bezdomnik od srceto na tradicija i samobit. Toa se po{irokite asoci-
Skopje i eksperimentalniot film POME\U na jacii, koi izviraat dodeka go gledate ovoj nov
tema ~ove~kiot mozok i kola`no naniànite efekten film na avtorot âpovski. Vo reali-
vizuelni simboli-asocijacii na tema ~ovek i zacijata na filmot BARAJ]I JA TALIJA, pokraj
negova egzistencija. tatkoto, u~estvuvaat i sinot Mice âpovski,
Vo dokumentarniot ànr od Kinoklubot kako snimatel i Petar Xurovski, kako monta-
od Strumica se javuvaat u{te dva simpati~ni èr. Tretiot efekten igran film e IZLEZ vo
dokumentarci na tema starite zanaeti. Poe- koj mladiot avtor Xani Mir~ev od Strumica,
fektniot KAZANXIJA-KALAJXIJA na avtorsko- zaedno so snimatelot Dimitar Pokraj~ev i
to trio: Vasko Stojanov, Nikola Nikolov i Mit- montaèrot Jane Angelov, pravat edna kontra-
ko Filev i nedooformeniot, spored simbo- punktna slika za ìvotot na svojata generaci-
likata na naslovot KALKAVURA na avtorkata ja pritisnata od hermeti~nosta na urbanoto
Marija Ivanovska, koja se inspirirala od ìveewe vo koe i umetni~kata kreacija se gu-
kroja~kiot zanaet. Avtorot Vasko Stojanov od {i, pa izlezot se bara vo begstvoto od monoto-
Strumica vo svojot dokumentarec GODIVJE ni nijata, fizi~ko i duhovno.
gi dolovuva folklornite motivi i ìvotni Vo animiraniot ànr, koj e eden od po-
sliki na ova ìvopisno selo od Ohridsko so delikatnite, dobieni se dva interesni filma:
starcite koi{to se svedoci na svoeto vreme i SLATKA TAJNA na ~lenkite od AKK od Skopje
nekoga{niot buren ìvot. Irena Atkovska i Bojana Temelkovska i vtori-
Ovoj ànr se prijaveni i edinstvenite ot od semejstvoto Atkovski Vlado Atkovski,
dva pretstavnika na Skopskiot klub - filmska koj o~igledno animiraniot film go ima kako
rabotilnica Edvud: AIRLIJA vo koj avtor- svoja specijalnost zaedno so Irena Atkovska
kite Sandra Georgievska i Neli Vasileva se vo skopskiot avtorski krug. Negoviot ednomi-
inspirirani od po malku mazohisti~kata moda nuten kompjuterski animiran film GOLEMOTO
kaj nekoi mladi za bu{ewe t.n. pirsovi, nit- OÊKUVAWE e dokaz deka toj odli~no gi apsol-
ni i drugi xinxuv~iwa, eden od specijalite- viral tajnite na animacijata i od nego, kako i
tite e i onoj na papokot, a u{te poperverzniot od tandemot devojki od prviot film SLATKA
e onoj na jazikot, kako del od fenomenot TAJNA, moème da o~ekuvame u{te mnogu novi
mladost-ludost i vtoriot poefekten doku- solidni animirani filmovi.
mentarec IVANKOVCE za te}eto od ova selo, Vo ednominutnite filmovi, najefekten
koe go odrùvaat pravoslavni Makedonci so e NAJSLATKO na avtorskoto trio: Viktor
siot respekt, vo otsustvo na muslimani Turci [terbinski, Mice âpovski i Daniel Isjanov-
otselenivo Turcija. ski.❑
Vo igraniot ànr, me|u trite prijaveni
filmovi, ve}e go spomnav ki~evskiot CRNOTO
Kinopis27copy.PMD 148 16-07-03, 22:33

NOVI KNIGI
UDK 791.43(497.7)(049.3)
Kinopis 27(15), s.149-151, 2003
MIMI \ORGOSKA-ILIEVSKA
SOLUNSKITE ATENTATORI
SPOMENIK NA ÔVE^KOTO
DOSTOINSTVO
(SOLUNSKITE ATENTATORI MAKEDONSKI IGRAN FILM,
KINOTEKA NA MAKEDONIJA, 2003)
N ajnovoto izdanie
na Kinotekata na Makedonija, Solunskite
atentatori makedonski igran film, e
posveteno na 100-godi{ninata od solun-
skite atentati i Ilindenskoto vostanie i
pretstavuva del od edicijata posvetena na
makedonskata kinematografija ili poto~-
no na makedonskiot igran film. Knigata e
zbornik trudovi od nau~niot simpozium za
filmot SOLUNSKITE ATENTATORI, koj be-
{e odràn na 10 i 11 dekemvri 1991 godina
vo Skopje.
Dosega kako rezultat na vakvi inter-
disciplinarni simpoziumi se objaveni
knigi za filmovite: FROSINA, VOLÂ
NO], MALIOT ÔVEK, MIS STON i MIRNO
LETO. Kako del od eden dolgoro~en proekt
na Kinotekata na Makedonija, knigata So-
lunskite atentatori makedonski igran
film pretstavuva u{te edna alka vo isto-
rijata na makedonskata kinematografija
preku koja niz pove}e etapi se analizira
filmot SOLUNSKITE ATENTATORI, poa|aj-
}i od motivite za negovoto nastanuvawe,
potoa negovite ànrovski posebnosti i ka-
rakteristiki, mediumski, estetski i kines-
tetski obele`ja, a seto toa niz analiza na
149
Kinopis27copy.PMD 149 16-07-03, 22:34

Solunskite atentatori (1961)
scenarioto, reìjata, kamerata, scenografija- Tie imaat nekoe edinstveno sredi{te od koe,
ta, montaàta, akterskata igra i muzikata. mo{ne jasno, e vidlivo deka istorijata i umet-
Niz {este poglavja od knigata, etapno nosta vo razli~ni vremiwa imaat razli~ni
se odviva celata interdisciplinarna anali- celi i zna~ewa, kolku i da e razlikata me|u
za na filmot SOLUNSKITE ATENTATORI. niv supstancijalna: umetnosta se otkriva, a
Neslu~ajno prvoto poglavje e posveteno na is- istorijata se slu~uva, sekoga{ ispolneta so
torisko-teoriskiot kontekst, bidej}i filmot slu~ajnosti, iracionalnosti, neo~ekuvanosti
se temeli vrz vistinski nastan, solunskite i nepredvidlivosti.
atentati od 1903 godina, pri {to konkretniot Prvoto poglavje zavr{uva so tekstot na
istoriski nastan pretstavuva eden vid pret- Elizabeta [eleva, koja vo SOLUNSKITE ATEN-
tekst na filmot. Tokmu zatoa niz tekstovite na TATORI prepoznava postoewe na interfe-
Georgi Stardelov, Krste Bitovski, Ante Popov- rencija pome|u istorijata i filmot: oddel-
ski, Vladimir Mil~in, Qubi{a Georgievski i nite elementi na ìvotno-istoriskoto iskus-
Elizabeta [eleva postojano se provlekuva tvo neposredno se doìvuvaat kako profilm-
teoriskoto razmisluvawe za odnosite me|u is- ski po svojot karakter (eklatanten primer za
torijata i filmot. toa se samo`rtvenite rituali na junacite),
Razgleduvaj}i gi odnosite i vlijanijata dodeka estetskata struktura na filmot gi pre-
me|u istorijata i filmot, Georgi Stardelov }e ~ekoruva granicite na poedine~noto delo,
re~e deka: istorijata i filmot, koj kako vre- nastan, lik i svojot zna~enski i komunikacis-
menska umetnost e, sekako, najprikladen od si- ki potencijal go seli vo oblasta na mitot,
te umetnosti za oìvuvawe na istoriski temi, mitskata evokacija, pokaùvaj}i ja na toj
pretstavuvaat megdan na dejstveni su{testva, na~in, transistori~nosta, kako biten element
koi se izrazuvaat samite sebesi vo istorijata na umetni~kata struktura, kako dokaz na nejzi-
i ja izrazuvaat istorijata vo samite sebesi. nata sakralna mo} voop{to.
150 M. \orgoska-Ilievska, Solunskite atentatori, Kinopis 27(15), s.149-151, 2003
Kinopis27copy.PMD 150 16-07-03, 22:34

Tokmu vakvoto promisluvawe na filmot no kako da se oslobodat solunskite atentato-
vo prvoto poglavje od knigata ja potvrduva teo- ri od negativnata konotacija. Vakvoto oslo-
rijata na intermedijalnosta (prenesuvaweto boduvawe, spored Mitrovi}, bilo edinstveno
na strukturite i materijalite karakteristi~- mo`no preku scenaristi~ko-dramatur{kite
ni za eden medium vo drug). Ovaa teorija se potfati so koi prikaznata za solunskite aten-
potpira vrz zaklu~okot deka barem eden od me- tatori se ostvaruva na na~in {to od edna
diumite treba da e umetni~ki. Pri vakvoto strana, nema da gi naru{uva narativnite toko-
prenesuvawe na odredeni elementi od eden vi, a od druga strana, }e bide na nivoto na sov-
medium vo drug, odnosno pri sozdavaweto na remenata civilizaciska eti~ka norma.
intermedijalnite odnosi, najzna~ajna e orga- Vo tretoto poglavje od knigata Solun-
nizacijata na materijalot od prezemeniot me- skite atentatori makedonski igran film,
dium, odnosno mediumite me|u koi se vosposta- integralno e pomestena diskusijata od emi-
vuvaat vakvite intermedijalni relacii treba nentni i renomirani imiwa na u~esnici na
da ostanat prepoznatlivi ili so drugi zboro- nau~niot simpozium so koja se postignuva u{te
vi kaàno, da bidat vidlivi prezemenite ele- poprodlabo~en uvid vo fenomenologijata na
menti od drugiot medium. filmot.
Analizite i dlabokite teorisko-meto- Navistina interesno i zabeleìtelno e
dolo{ki razmisluvawa vo prvoto poglavje od poglavjeto koe{to se odnesuva na svedo{tvata.
knigata Solunskite atentatori makedonski Tuka neizbe`no e da se spomne za prvpat obja-
igran film go potvrduvaat vlijanieto odnos- venoto svedo{tvo na Angel Korobar za negovi-
no komunikacijata i interakcijata me|u fil- te drugari-gemixiite. Inaku, vo ova poglavje
mot i istoriskiot kontekst, odnosno defini- se pomesteni i svedo{tvata na Vladimir Koro-
cijata na transsemioti~kata citatnost spored bar, Ivo Rihner i S. ûtanoski.
teorijata na citatnosta na Dubravka Orai}-To- Interesen i sekako mo{ne zna~aen seg-
li}. ment na ovaa kniga e integralno objavenoto
Vtoroto poglavje od knigata Solunskite scenario na Jovan Bo{kovski za filmot SO-
atentatori makedonski igran film e posve- LUNSKITE ATENTATORI, a tuka se i odglasite
teno na filmolo{kata analiza na istoimeni- od pe~atot od 1961 godina, kako i ispisot od
ot film, vo koe se pomesteni tekstovite na: kompjuterskata baza za filmski, kinote~ni i
Keti Karanfilova, Goran Stefanovski, Georgi video materijali.
Vasilevski, Meto Petrovski, Qubomir Kostov- Knigata Solunskite atentatori make-
ski, Vangel Boìnovski, Bojan Ivanov, Miros- donski igran film pretstavuva eden komplek-
lav êpen~i}, Dimitar Grbevski, Fidan Ja}ov- sen zbir na nau~ni trudovi so koi e napravena
ski, Vlado û~kov, Kosta Krpa~, Marko Kova- seopfatna analiza na filmot, a potoa promis-
~evski i @ika Mitrovi}. Ovoj del od knigata lena vo eden po{irok kinematografski i kul-
posebno vnimanie posvetuva na specifi~nite turno-istoriski kontekst. Ovaa kniga sekako ja
karakteristiki na filmskiot izraz i film- zbogatuva filmolo{kata literatura za make-
skiot jazik. Analizata na filmskata struktura donskiot film.
zapo~nuva so promisluvawata za intermedi- Moè da se kaè deka knigata vo celost
jalnite odnosi me|u filmot i knièvnosta, gi opravduva konstataciite na avtorot na
odnosno filmot kako literaturna predlo{ka, predgovorot, Boris Nonevski, deka umetnosta
potoa sleduva analizata na dramaturgijata i ne ja pravi samo umetni~koto delo tuku i sves-
identifikuvawe na ànrot. Seopfatnata ta za nego. Nadovrzuvaj}i se na ovoj stav, No-
filmolo{ka analiza vo prodolènie posvetu- nevski ja sogleduva potrebata od analiza i va-
va vnimanie na reìjata, akterskite ostvaru- lorizacija na konkretnoto filmsko ostvaruva-
vawa, dinamikata na prostorot kako snimatel- we imaj}i ja predvid neminovnata kriti~ka dis-
ska komponenta na filmot, principite na mon- tanca preku interdisciplinaren pristap. Kako
ta`nata struktura, muzikata i produkciskite i i prethodnite izdanija na ovaa edicija, taka i
organizaciskite elementi. Ova poglavje zavr- zbornikot trudovi za filmot SOLUNSKITE A-
{uva so esejot od reìserot na filmot, @ika TENTATORI nego go rasvetluva i kako {to pi{u-
Mitrovi}, koj dava svoe viduvawe za filmot i va Nonevski, pokraj teorisko-metodolo{kiot
istaknuva deka u{te na samiot po~etok, pri koncept, koj e vo osnovata na ovoj proekt, op-
~itaweto na scenarioto, se soo~il so proble- fatena e i celokupnata ontogeneza na site
mot na pretstavuvaweto na terorizmot, odnos- poedine~ni etapi na negovoto nastanuvawe.❑
M. \orgoska-Ilievska, Solunskite atentatori, Kinopis 27(15), s.149-151, 2003 151
Kinopis27copy.PMD 151 16-07-03, 22:34

KINOPIS
spisanie za istorijata,
KINOPIS
teorijata i kulturata na
filmot i na drugite
Journal of Film History, Theory
umetnosti KINOPIS
Broj 27 (15), 2003 and Culture and the Remaining
ISSN 0353-510 H Arts Revue de l'histoire, de théorie et
UDK 778.5 + 791.43 Num. 27 (15), 2003 de culture du film et d'autres
arts
Izdava~ ISSN 0353-510 X Numéro 27 (15), 2003
Kinoteka na Makedonija UDK 778.5+791.43
p.f. 161, 1000 SKOPJE ISSN 0353-510 X
tel: + 389 2 3228-064, Publisher UDK 778.5+791.43
faks: + 389 2 3220-062 Cinematheque of Macedonia
`.ska 40100-603-11763 P.O. Box 161, 1000 Skopje, Editeur
telephone:+389 2 3228-064, Cinématheque de Macédoine
Za izdava~ot Fax:+389 2 3220-062 Box 161, 1000 Skopje
Boris Nonevski Curent Acount Number 40100- tél.: + 389 2 3228-064,
603-11763 Fax: + 389 2 3220-062
Glaven i odgovoren urednik
Ilindenka Petru{eva Comte de banque: 40100-603-
For the Publisher 11736
Redakcija Boris Nonevski
Georgi Vasilevski, Petar Pour l'Editeur
Volnarovski, Bojan Ivanov, Editor in Chief Boris Nonevski
Jelena Luìna, Dubravka Ruben, Ilindenka Petru{eva
Qup~o Tozija Redacteur en chef
Editorial Board Ilindenka Petru{eva
Likovno i grafi~ko oblikuvawe Georgi Vasilevski, Petar
Ladislav Cvetkovski Volnarovski, Bojan Ivanov, Rédaction
Jelena Luìna, Dubravka Ruben, Georgi Vasilevski,
Kompjuterska obrabotka
Ljup~o Tozija Petar Volnarovski, Bojan Ivanov,
Nina [ulovi}-Cvetkovska
Jelena Luìna, Dubravka Ruben,
Lektor Design Ljup~o Tozija
Suzana V. Spasovska Ladislav Cvetkovski
Mise en page
Prevod na angliski Computer Preparation Ladislav Cvetkovski
Petar Volnarovski Nina [ulovi}-Cvetkovska
Computer réalisation
Prevod na francuski Proof read by Nina [ulovi}-Cvetkovska
Nata{a \ondeva Suzana V. Spasovska
Lecteur
Pe~at English translation Suzana V. Spasovska
Jugoreklam - Skopje Petar Volnarovski
tira`: 700 primeroci Traduction anglaise
French translation Petar Volnarovski
Nata{a \ondeva
_Kinopis" e zapi{an vo Traduction francaise
registarot na vesnici so Print by Nata{a \ondeva
re{enie br. 01-472/1 od Jugoreklam - Skopje
26.06.1989 na Sekretarijatot Copies: 700 Imprimerie
za informacii pri Izvr{niot Jugoreklam - Skopje
sovet na Makedonija Tirage: 700 exemplaires
152
Kinopis27copy.PMD 152 16-07-03, 22:34


Kinopis 27 Za WEB LR

Transféré par

Informations du document

Titre original

Copyright

Formats disponibles

Partager ce document

Partager ou intégrer le document

Options de partage

Avez-vous trouvé ce document utile ?

Ce contenu est-il inapproprié ?

Droits d'auteur :

Formats disponibles

Kinopis 27 Za WEB LR

Transféré par

Droits d'auteur :

Formats disponibles

KORICAKINOPIS27 konvert 2019_KORICAKINOPIS27.

qxd 21/12/2019 02:24 Page 2

SODR@INA / CONTENTS / CONTENU

Prilozi za istorijata na filmot vo Makedonija / Contributions on the

Vesna Maslovari}: ^arls Urban i negovoto zna~ewe za makedonskata

Ilindenka Petru{eva: Tetoo na{e ka mau Pariz (bele{ki za staroto

PREDISTORIJA / PRE-HISTORY / PREHISTOIRE

Donata Pezenti Kampawoni: Magi~nite kutii (1)

DOSIE / DOSSIER / DOSSIER

Igor Stardelov: To Preserve and to Present (prilozi za razvojot na

Vladimir Q. Angelov: Vo fokusot  za{tita na vizuelnoto

Kinopis27copy.PMD 1 16-07-03, 22:29

ARHIVSKI TREZORI / ARCHIVING VAULT / TRESORES DES ARCHIVES

Vladimir Q. Angelov: Prikazna od filmskata mitologija (za i

PORTRET / PORTRAIT / PORTRAIT

Pavlina Panovska: Bele{ki za `ivotot i tvore{tvoto na Nikola-

JUBILEJ / JUBILEE / OCCASION

50 godini sinemaskop / 50 years of the Cinemascope / 50 ans du

Jordan Panovski: Proporcii na filmskata slika

MERIDIJANI / MERIDIANS / MERDIENNES

Georgi Vasilevski: Kontinuitetot i preobrazbite na ruskiot film

IZVESEN POGLED / CERTAIN VIEW / CERTAINE VUE

Viktor Kanzurov: Da se pobedi stravot od smrtta!

Kinopis27copy.PMD 2 16-07-03, 22:29

Robert Ala|ozovski: Koga marionetite }e gi iskinat koncite (po

FESTIVALI / FESTIVALS / FESTIVALS

Blagoja Kunovski: Festivalski diptih (za filmskite festivali vo

@arko Kujunxiski: [est godini razni filmski prikazni (za 6.

TELEVIZIJA / TELEVISION / TELEVISION

@ivko Andrevski: (Ne)naseteni i (ne)iskoristeni mo`nosti

AMATERSKI FILM / AMATEUR FILM / FILM DAMATEUR

Blagoja Kunovski: So standarden kvalitet (kon 32. Dr`aven festival

Kinopis27copy.PMD 3 16-07-03, 22:29

Mimi \orgoska-Ilievska: Solunskite atentatori  spomenik na

Pe~ateweto na ovoj broj go ovozmo`i

Kinopis27copy.PMD 4 16-07-03, 22:29

^ARLS URBAN I NEGOVOTO

Kinopis27copy.PMD 5 16-07-03, 22:29

6 V.Maslovari}, ^arls Urban , Kinopis 27(15), s.5-20, 2003

Kinopis27copy.PMD 6 16-07-03, 22:29

Vo prodol`enie }e napravime rekonstrukcija na `ivotot i rabotata

V.Maslovari}, ^arls Urban , Kinopis 27(15), s.5-20, 2003 7

Kinopis27copy.PMD 7 16-07-03, 22:29

8 V.Maslovari}, ^arls Urban , Kinopis 27(15), s.5-20, 2003

Kinopis27copy.PMD 8 16-07-03, 22:29

V.Maslovari}, ^arls Urban , Kinopis 27(15), s.5-20, 2003 9

Kinopis27copy.PMD 9 16-07-03, 22:29

10 V.Maslovari}, ^arls Urban , Kinopis 27(15), s.5-20, 2003

Kinopis27copy.PMD 10 16-07-03, 22:29

V.Maslovari}, ^arls Urban , Kinopis 27(15), s.5-20, 2003 11

Kinopis27copy.PMD 11 16-07-03, 22:29

Vo fevruari 1903 godina, Urban ja napu{ta Vorvik trejding kompani

12 V.Maslovari}, ^arls Urban , Kinopis 27(15), s.5-20, 2003

Kinopis27copy.PMD 12 16-07-03, 22:29

V.Maslovari}, ^arls Urban , Kinopis 27(15), s.5-20, 2003 13

Kinopis27copy.PMD 13 16-07-03, 22:29

Za ponatamo{nite godini od rabotata na Urban, podatocite se dosta

14 V.Maslovari}, ^arls Urban , Kinopis 27(15), s.5-20, 2003

Kinopis27copy.PMD 14 16-07-03, 22:29

Vra}aj}i se nazad vo potraga po nekoi dopolnitelni, odnosno popre-

V.Maslovari}, ^arls Urban , Kinopis 27(15), s.5-20, 2003 15

Kinopis27copy.PMD 15 16-07-03, 22:29

1. Porta na Balkanot. Panoramski kadri snimeni od voz.

Vladimir Q. Angelov: Vo fokusot za{tita na vizuelnoto

AMATERSKI FILM / AMATEUR FILM / FILM DAMATEUR

Mimi \orgoska-Ilievska: Solunskite atentatori spomenik na

6 V.Maslovari}, ^arls Urban, Kinopis 27(15), s.5-20, 2003

V.Maslovari}, ^arls Urban, Kinopis 27(15), s.5-20, 2003 7

8 V.Maslovari}, ^arls Urban, Kinopis 27(15), s.5-20, 2003

V.Maslovari}, ^arls Urban, Kinopis 27(15), s.5-20, 2003 9

10 V.Maslovari}, ^arls Urban, Kinopis 27(15), s.5-20, 2003

V.Maslovari}, ^arls Urban, Kinopis 27(15), s.5-20, 2003 11

Vo fevruari 1903 godina, Urban ja napu{ta Vorvik trejding kompani

12 V.Maslovari}, ^arls Urban, Kinopis 27(15), s.5-20, 2003

V.Maslovari}, ^arls Urban, Kinopis 27(15), s.5-20, 2003 13

14 V.Maslovari}, ^arls Urban, Kinopis 27(15), s.5-20, 2003

V.Maslovari}, ^arls Urban, Kinopis 27(15), s.5-20, 2003 15

1. Porta na Balkanot. Panoramski kadri snimeni od voz.

16 V.Maslovari}, ^arls Urban, Kinopis 27(15), s.5-20, 2003

V.Maslovari}, ^arls Urban, Kinopis 27(15), s.5-20, 2003 17

18 V.Maslovari}, ^arls Urban, Kinopis 27(15), s.5-20, 2003

V.Maslovari}, ^arls Urban, Kinopis 27(15), s.5-20, 2003 19

20 V.Maslovari}, ^arls Urban, Kinopis 27(15), s.5-20, 2003

s e se}avam be{e toa nekade vo po~etokot na rabo-

Kinoto Balkan vo Tetovo (desno, ednokaten objekt)

Kinoto Balkan vo prvite tri godini rabotelo rentabilno, no ve}e