DELAVSKI NOVIČNIK:

ŠT.3

Visoki davki, višja kakovost življenja?

DELAVEC
MAJ 2023
LETO XL WWW.SOPS.SI
 Ali zaposleni v Avstriji res dobi višjo neto plačo?

Kakšen je strošek delodajalca?

Države moramo primerjati v relativnem smislu, izpostavlja ekonomist Sašo Polanec z Ekonomske
fakultete v Ljubljani. "Kar se pogosto pojavlja, je, da se primerja, kakšna je obdavčitev pri dani ravni
plač. Dejstvo je, da bodo zaradi tega neto plače v Sloveniji ob enakem bruto znesku nižje kot v
Avstriji, ker ima Avstrija davčno lestvico, ki je prilagojena njihovi povprečni plači. V tem smislu je
slovenska obdavčitev višja."

Vzemimo za primer 3500 evrov bruto plače visoko izobraženega kadra v Sloveniji (samska oseba
brez otrok). V sosednji Avstriji bo zaposleni dobil za dobrih 190 evrov višjo neto plačo kot v
Sloveniji.

Zakaj?

V Avstriji je splošna dohodninska olajšava dvakrat višja od slovenske, znaša 11.693 evrov, slovenska
pa 5.000 evrov oz. 417 evrov na mesec. Slovenski delavec plača višje prispevke. Razlika je tudi pri
nadomestilu prevoza in malice. V Sloveniji nam delodajalec plača prevoz med domom in delovnim
mestom, v Avstriji pa se potni stroški običajno krijejo z davčnim odbitkom za prevoz. Če ima
zaposleni možnost v službo potovati z javnim prevozom, je upravičen do drugačnega pavšala – če je
oddaljen od službe vsaj 10 kilometrov. Malica je v Avstriji zakonsko določena kot odmor, ni pa
nujno, da je plačana. A drugače je pri strošku delodajalca – ta bo v Avstriji imel za skoraj 500 evrov
višji strošek s plačo zaposlenega kot v Sloveniji.

"Zaradi tega je Slovenija manj konkurenčna pri zadrževanju in privabljanju bolj produktivnih
posameznikov z redkimi kompetencami. Ta učinek je težko izmeriti, odraža pa se v nižji
gospodarski rasti," ocenjuje glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc.

Ali Slovenija zna privabljati talente?

Na državni ravni nimamo strategije privabljanja talentov, je jasna Kristi Hodak Knobloch,
predsednica Društva Vtis (v tujini izobraženih Slovencev). Temeljiti bi morala na podatkih, pravi.
"Mi nismo dobili podatkov od slovenskih ministrstev, kateri so najbolj iskani oz. bodo najbolj iskani
poklici čez pet let. Trenutno gledamo samo za kratek čas, kaj potrebujemo. Za strategijo je potrebna
ocena, katerega kadra bo primanjkovalo, in nato ciljno vzpostavljanje spodbud. Zdravnike bi
privabljali na drugačen način kot 'chief digital officerja'. Moramo biti specifični glede tega, kaj naša
država potrebuje in kako lahko Slovenci v tujini te vrzeli zapolnimo."
'Politiki z leve in desne bi morali najti rešitev z družbenim konsenzom'

Zaradi stalnega spreminjanja davčne zakonodaje je poslovno okolje nepredvidljivo, kar lahko vpliva
na privlačnost države za vlaganje tako tujcev kot tudi preprečevanje odliva domačega kapitala v
tujino, pravi ekonomist Sašo Polanec.

"Politiki z leve in desne bi morali najti obdavčitev, ki odraža družbeni konsenz. Davčno okolje
mora odražati razvojno politiko, ne pa kratkoročnih ambicij političnih strank. V vseh razpravah
pogrešam resne analize učinkov davčnih reform – te se izvajajo brez tehtnih analiz podatkov, ki bi
morale predstavljati osnovo za odločanje. Predstavitve, ki jih organizira država, so piarovske, ne pa
resne akademske razprave, ki bi morale biti osnova za davčne spremembe. Pogrešam resne
premisleke, ki izhajajo iz razvojne politike in ne navijaštva."

—Sašo Polanec, ekonomist.

Vir : https://www.24ur.com/novice/dejstva/visoki-davki-visja-kakovost-zivljenja.html

Višina obveznih socialnih prispevkov v članicah EU (delež v BDP leta 2021),

Pravna praksa, št. 18-19, 2023, str. 30.
Graf prikazuje tiste članice EU, ki so obenem članice OECD.

Vir: OECD (2023), Social security contributions (indicator).

Pravna dilema - dobro je vedeti.

Delavec je podpisal namero o zaposlitvi, torej da se bo zaposlil pri

delodajalcu. Sedaj pa si je kar naenkrat premislil. Ali ima obojestransko
podpisana namera pravno veljavo? Ali lahko delodajalec delavca prisili v
njeno spoštovanje?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v drugem odstavku 17. člena določa, da mora delodajalec
delavcu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo,
pisno pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi. Drugih določb v zvezi z vašim vprašanjem ni
najti,
je pa pri tem smiselno opozoriti na prvi odstavek 13. člena ZDR-1, ki določa, da se glede sklepanja,
veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna
pravila civilnega prava, če ni s tem ali drugim zakonom določeno drugače. To konkretno pomeni
uporabo določb Obligacijskega zakonika (OZ).

Pismo o nameri ni institut, ki bi ga urejal OZ. Če recimo iz pisma o nameri izhaja namen oziroma
interes pogodbenih strank za sklenitev pogodbe v prihodnosti, sodna praksa to presoja v smislu
pogajanj (primerjaj sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1376/2010 z dne 1. decembra 2010). V
takem primeru v skladu s citirano sodbo ni zaveze k sklenitvi pogodbe, temveč le k določenemu
ravnanju med pogajanji. OZ v 20. členu določa, da pogajanja pred sklenitvijo pogodbe ne
zavezujejo in jih lahko vsaka stranka prekine, kadarkoli hoče. Vendar odgovarja stranka, ki se je
pogajala, ne da bi imela namen skleniti pogodbo, za škodo, ki jo je povzročila drugi stranki.
Za škodo odgovarja tudi stranka, ki se je pogajala z namenom skleniti pogodbo,
pa je ta namen brez utemeljenega razloga opustila in tako drugi stranki povzročila
škodo.

Pismo o nameri lahko ima v skladu s sodno prakso tudi pravno naravo ponudbe, predpogodbe ali
pa izraža soglasje volj in pomeni že sklenitev pogodbe (glej na primer sodbo Vrhovnega sodišča RS
II Ips 243/2017 z dne 24. januarja 2019). Seveda je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi, v
prid kateremu institutu govorijo specifične okoliščine primera. Če se s pismom o nameri stranki
dogovorita o vseh bistvenih sestavinah pogodbe, je tak dogovor zavezujoč, saj je po cilju in vsebini
enako, kot če bi sklenili pogodbo. Če stranke v svojem dogovoru ne glede na njegovo
poimenovanje določijo medsebojne pravice ali/in obveznosti, gre za pogodbo, ki ima pravne
učinke, pojasnjuje Vrhovno sodišče.Zgornja primera sta sicer z gospodarskopravnega področja.
Menimo pa, da iz več institutov delovnega prava jasno izhaja, da delavca ni mogoče prisiliti, da je v
delovnem razmerju. Primeroma naj opozorimo samo na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Če
jo poda delavec, mu odpovedi ni treba obrazložiti. Tudi Ustavno sodišče je že poudarilo (glej na
primer odločbo Up 63/03 z dne 27. januarja 2005), sicer pri presoji vprašanja, ali se lahko delavec
odpove pravici do odpravnine, da je obligacijskopravne institute, vključno z institutom odpovedi
pravici, na področju delovnih razmerij treba interpretirati in uporabljati v skladu z namenom in
smislom delovnega prava, upoštevajoč temeljne posebnosti pravnega razmerja med delavcem in
delodajalcem.

Glede na navedeno si je težko predstavljati, da bi pismo o nameri, tudi če

vsebuje vse bistvene sestavine, lahko bilo v kakršnemkoli smislu zavezujoče
narave oziroma bi imelo kakršnekoli posledice.

Citat: Weber Nana, Ali podpisano pismo o nameri zaposlitve delavca

zavezuje k zaposlitvi?, Pravna praksa, št. 10, 2023, str. 23.
Opombe:
1 Ur. l. RS, št. 21/13 (78/13 - popr.) in nasl.
2 Ur. l. RS, št. 83/01 in nasl.
 Novosti na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov

S 1. aprilom 2023 se je začela uporabljati novela Zakona o starševskem varstvu in družinskih

prejemkih (novela zakona), ki ureja očetovski in starševski dopust, krajši delovni čas zaradi
starševstva ter delno plačilo za izgubljeni dohodek.Z novelo zakona se izenačuje ureditev na način,
da bosta imela oba starša po 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta. Doslej je imela zgolj mama
neprenosljivih 30 dni.

Izkušnje iz tujine kažejo, da neprenosljiv dopust spodbudi očete, da ga tudi oni koristijo, z
enakopravnejšo delitvijo družinskih obveznosti pa je ženskam olajšana vrnitev nazaj v službo ali na
trg dela. Kot pravi minister Luka Mesec, ''izkušnje iz tujine kažejo, da se očetje, ki jim pripada
neprenosljiv starševski dopust, zanj pogosteje odločijo. To pomeni, da se bolj intenzivno in pogosteje
vključujejo v varstvo in skrb za otroke v najzgodnejših letih, kar je eden od namenov sprememb.''

Po novem bo torej starševski dopust za oba znašal 160 dni. Očetovski dopust se bo s 30 skrajšal na 15
dni, starševski dopust pa podaljšal na 160 dni, pri čemer bo imel oče 60 dni neprenosljivih. 100 dni
bo torej oče še vedno lahko prenesel na mater in bo mati lahko kot doslej izrabila 260 dni. Enako
velja tudi obratno, kadar mati prenese vseh 100 dni na očeta, oče lahko izrabi 260 dni starševskega
dopusta, mati pa ima 60 dni neprenosljivih.

Nova ureditev velja za starše otrok, rojenih po 1. 4. 2023.

Primer 1 (po starem):- Otrok se rodi 10. 3. 2023. Mati izrabi 105 dni materinskega dopusta. Oče
izrabi 30 dni očetovskega dopusta (prvih 15 dni do enega leta starosti otroka, preostalih lahko do
konca prvega razreda OŠ). Starševski dopust v trajanju 130 dni oče prenese na mater in ona izrabi
260 dni starševskega dopusta.

Primer 2 (po novem):- Otrok se rodi 10. 4. 2023. Mati izrabi 105 dni materinskega dopusta (ni
sprememb). Oče izrabi 15 dni očetovskega dopusta do tretjega meseca starosti otroka. Starševski
dopust v trajanju 100 dni oče prenese na mater in ona izrabi 260 dni starševskega dopusta. Oče
izrabi svojih neprenosljivih 60 dni starševskega dopusta kadarkoli od rojstva otroka (lahko istočasno
z mamo) in najkasneje do osmega leta starosti otroka.

V Sloveniji sicer obstajata dve vrsti odsotnosti ob rojstvu otroka: materinski dopust za mamo in
očetovski dopust za očeta ter starševski dopust, ki je enako dolg za mater in očeta in znaša 130 dni.
Starševski dopust je v letu 2020 izrabilo 17.987 žensk in zgolj 820 moških.
Višje starševsko nadomestilo

Maksimalna višina starševskega nadomestila, ki že sedaj znaša 2,5-kratnik povprečne mesečne

plače, se bo dvignila s spremembo definicije povprečne plače, in sicer ta ne bo več nominalno
določena v Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki
Sloveniji (4.239,92 evrov bruto), ampak se bo podatke pridobivalo s Statističnega urada za preteklo
leto (5.059,80 evrov bruto). Staršem, ki imajo omejitev, ni potrebno vložiti nove vloge, višje izplačilo
bo avtomatično v maju.

Novosti se uporabljajo od 1. 4. 2023, tudi za starše otrok, rojenih pred tem datumom.
Krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka

Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva otroka se bo podaljšalo do osmega
leta otrokove starosti, doslej je bilo do zaključka 1. razreda. Krajši delovni čas zaradi varstva otroka
bosta lahko po novem koristila oba starša hkrati, vendar pri tem ne smeta preseči 20 ur tedensko,
kot je bilo doslej, le da je lahko do sedaj to pravico izrabljal le eden od staršev in ne oba hkrati.
Enoletne neprenosljivosti ne bo več. V januarju 2023 je s krajšim delovnikom delalo sicer 13.647
staršev, od tega je bilo le 334 očetov in 13.313 mater.

Prav tako se bo po novem podaljšalo obdobje koriščenja (prenesenega) starševskega dopusta do

osmega leta otrokove starosti (doslej je bilo do zaključka 1. razreda).
Delno plačilo za izgubljeni dohodek

Delno plačilo za izgubljeni dohodek (DPID) je plačilo, ki ga prejme starš, kadar prekine delovno
razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem
razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni.

DPID bodo po novem lahko v večjem obsegu (20 ali 30 ur tedensko) prejemali tudi starši otrok, ki
so nameščeni v institucionalnem varstvu, vendar nekaj časa preživijo tudi doma. V primeru, da je
otrok v zavodu, kjer ima celodnevno brezplačno oskrbo, bo eden od staršev lahko upravičen do
delnega plačila za izgubljeni dohodek tudi za 20 ali 30 ur za obdobje enega leta, če je otrok vsaj 180
oziroma 270 dni bival doma in so starši v obeh primerih dejansko skrbeli zanj v zadnjem letu pred
vložitvijo vloge.

Celotni znesek DPID se bo dvignil z minimalne plače na 1,2-kratnik minimalne plače.

Nova ureditev očetovskega in starševskega dopusta bo veljala za starše otrok, rojenih od 1. aprila
2023 dalje, ostale spremembe pa od 1. aprila 2023. To pomeni, da bodo vlogo lahko vložili tudi
starši otrok, ki krajši delovni čas koristijo ali so koristili po veljavnem zakonu in bi želeli koristiti po
novem ali višji znesek DPID od aprila 2023. Prvo višje izplačilo bo v maju 2023, za slednje ni
potrebno vložiti nove vloge.

Skupaj znašajo finančne posledice izboljševanja položaja staršev in njihovih otrok 13,17 milijona
evrov v letu 2023 in 19,86 milijona evrov v letu 2024.

Predlog novele vsebuje tudi nekaj manjših vsebinskih oziroma redakcijskih

sprememb, ki so se izkazale za potrebne zaradi učinkovitejšega izvajanja
Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
Vir : MDDSZ
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju
dela in socialne varnosti - NOVOSTI !
Pred dnevi je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
evidencah na področju dela in socialne varnosti. Spremembe in dopolnitve zakona začnejo veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začnejo šest mesecev
po uveljavitvi. To pomeni, da določbe tega zakona pričnejo veljati 20. maja 2023, uporabljati pa se
pričnejo z 20. novembrom 2023.

Na področju beleženja izrabe delovnega časa so prvič po letu 2006 sprejete spremembe, ki
naslavljajo pomanjkljivosti in težave, ki so bile zaznane pri izvajanju zakona v praksi. Pobudo za
spremembe je dal Inšpektorat Republike Slovenije za delo z namenom ustreznejšega izvajanja
zakonodaje na področju delovnega časa, odmorov in počitkov ter hkrati tudi učinkovitejšega
nadzora nad tem področjem.

Spremembe in dopolnitve zakona so v okviru za ta namen ustanovljene pogajalske delovne skupine

Ekonomsko-socialnega sveta uskladili socialni partnerji.

Bistvene novosti na področju evidentiranja delovnega časa zajemajo:

- spremembo opredelitve razmerja, za katero je treba voditi evidenco o izrabi delovnega časa - kdo
vse velja za delavce pri delodajalcu oziroma za katere delavce se šteje delodajalec za delodajalca;

- dopolnitev obsega podatkov, ki jih je treba vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa - v
evidenco o izrabi delovnega časa bo treba po novem vpisovati tudi podatek o času prihoda delavca
na delo in odhoda delavca z dela, izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom, o
opravljenih urah v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, opravljenih
urah v neenakomerno razporejenem delovnem času in začasno prerazporejenem delovnem času ter
seštevek ur za daljše obdobje;

- obveznost delodajalca, da delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za
pretekli mesec do konca plačilnega dne ter pravica delavca, da od delodajalca enkrat tedensko
zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa;

- obveznost delodajalca, da na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela hrani evidenco o izrabi
delovnega časa in da na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela hrani vso delovnopravno
dokumentacijo, na podlagi katere se vpisujejo podatki v evidenco;

- obvezno uvedbo elektronskega načina vodenja evidence o izrabi delovnega časa za delodajalce ki
jim bo izrečena globa zaradi kršitev določb delovnega časa po Zakonu o delovnih razmerjih ali
zaradi vodenja evidenc po Zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti;

- možnost, da predlog za obveznost vodenja evidence o izrabi delovnega časa podajo delavci (preko
sindikata pri delodajalcu, sveta delavca ali delavskega zaupnika) -

če delodajalec predlog zavrne, mora svojo odločitev pisno utemeljiti, o

zavrnitvi predloga pa hkrati obvestiti tudi inšpektorat, ter

-redefinicijo prekrškov in novo določitev višine glob za prekrške.

Spremembe in dopolnitve zakona začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporabljati pa se začnejo šest mesecev po uveljavitvi. Zakon o s spremembah in
dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS št. 50/23;
ZEPDSV-A) je bil v Uradnem listu RS objavljen 5. maja 2023, kar pomeni, da določbe tega zakona
pričnejo veljati 20. maja 2023, uporabljati pa se pričnejo z 20. novembrom 2023.

Z novim pravilnikom o poklicnih boleznih do večje varnosti za delavce -

NOVOSTI !
S 1. majem se je začel uporabljati Pravilnik o poklicnih boleznih (pravilnik), ki sistem odkrivanja in
priznavanja poklicnih bolezni ureja celostno, delavcem pa zagotavlja več varnosti.

Slabo delujoč sistem odkrivanja in priznavanja poklicnih bolezni se je izkazoval v številnih

anomalijah sistema, ki so bile v škodo delavcev. Slednji so ostajali brez potrjenih poklicnih bolezni
in posledično tudi brez svojih pravic iz zdravstvenega in invalidskega zavarovanja. Izjema je bila le
poklicna bolezen, ki je nastala zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki
vsebujejo azbest, ki jo podrobneje urejata Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom in
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu.
Nov pravilnik področje obravnava celostno

Pravilnik opredeljuje poklicno bolezen in seznam poklicnih bolezni, katerih ustreznost bo redno
spremljal razširjen strokovni kolegij medicine dela, prometa in športa, njihovo ustreznost pa v
celoti preveril najmanj vsakih 5 let.

Pravilnik določa tudi dela, na katerih se pojavljajo poklicne bolezni in definira postopek
ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni. Sredstva za postopek ugotavljanja,
potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni bodo zagotovljena iz sredstev obveznega
zdravstvenega zavarovanja, za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
Več varnosti za delavce

Delavec bo na podlagi pravilnika za določene poklicne bolezni lahko uveljavljal pravice iz

obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V
primeru potrjene poklicne bolezni bo delodajalec obvezan prilagoditi organizacijo delovnega
procesa in delovnih pogojev na delovnem mestu ali določenem delu delavca, ki mu je bila potrjena
poklicna bolezen.

Delavec s potrjeno poklicno boleznijo bo lahko uveljavljal pravice iz obveznega zdravstvenega

zavarovanja, ki bo v celoti krilo plačilo zdravstvenih storitev zdravljenja in rehabilitacije. V času
bolniške odsotnosti bo delavec prejel 100-odstotno odmero nadomestila plače od osnove plače
(povprečna mesečna plača v predhodnem koledarskem letu), nadomestilo pa bo delavcu pripadalo
tudi po morebitnem prenehanju delovnega razmerja, in sicer dokler ne bo spet zmožen za delo.
Vpliv na uveljavljanje pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja

Delavec bo na podlagi pravilnika lahko uveljavljal pravice iz obveznega

invalidskega zavarovanja. Pravica do invalidske pokojnine se bo pridobila ne
glede na pokojninsko dobo zavarovanca, invalidska pokojnina pa se bo odmerila
od pokojninske osnove v odstotku, določenem za 40 let pokojninske dobe.
 V primeru smrti zavarovanca se bo vdovska pokojnina priznavala ne glede na dopolnjeno
pokojninsko dobo zavarovanca.

Delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti bo pridobil na podlagi nastanka sprememb v
invalidnosti ali nove invalidnosti novo pravico, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.
Zavarovancu se bo lahko v primeru nastanka telesne okvare priznala pravica do invalidnine za
telesno okvaro, ki se izplačuje tudi v tujino.

Pravilnik je pripravilo Ministrstvo za zdravje, dodati pa je treba, da smo sindikati vrsto let opozarjali
na nedosledno urejenost tega področja. Vir : MDDSZ

Petdeset odtenkov inflacije

Aprila izmerjena inflacija v Sloveniji je bila 9,4 %, kar je precej več kot v evrskem območju (7 %) in
več kot štirikratnik ciljne, dvoodstotne inflacije. Zakaj je rast cen pri nas tako visoka? V medijih
krožijo popularni izrazi, kot sta "greedflation" (inflacija zaradi pohlepa podjetij) in
"greenflation" (inflacija zaradi zelenega prehoda). V resnici je realnost bolj kompleksna, saj je
vzrokov za previsoko inflacijo mnogo, opisal pa bom zgolj nekaj glavnih.

Eden najboljših zgodnjih indikatorjev inflacije po mnenju tržnih monetaristov je nominalni BDP
oz. stopnja rasti BDP v tekočih cenah. Od sredine 1990-ih do leta 2005, v tranzicijskem obdobju
visoke gospodarske rasti, se je stopnja rasti nominalnega BDP trendno znižala s 15 % na 5 %.
Sledilo je obdobje de facto vstopa v evroobmočje (vstop v ERM-2) in dobri dve leti kasneje še de
iure prevzema evra, v katerem smo dodobra spoznali, da EMU ni optimalno
valutno območje.

Za Slovenijo in nekatere druge evrske države je bila namreč denarna politika

preveč ohlapna in sledilo je pregrevanje: rast nominalnega BDP se je od 2005 do
2008 povečala na 12 %.
Inflacija je v Sloveniji takrat dosegla 6 % in šele velika recesija jo je znižala na bolj zdravo raven. Od
okrevanja po veliki finančni krizi do začetka pandemije covida-19 se je rast nominalnega BDP gibala
v zmernih višinah med 3 % in 8 % na letni ravni. Od konca pandemije pa se žal ponavlja enak trend
pregrevanja kot pred veliko recesijo. Rast nominalnega BDP se od začetka leta 2021 giblje med 9 %
in 18 %, ponovila pa se je tudi presežna rast cen, ki je julija lani dosegla celo 11 %.

Popularna razlaga za trenutno visoko rast cen je pohlep podjetij, ki kujejo visoke dobičke na račun
potrošnikov. Vsekakor obstajajo določeni sektorji gospodarstva, ki so dosegali nadpovprečne
dobičke v času pandemije in energetske krize zaradi vojne v Ukrajini. Vendar agregatni podatki tej
tezi ne pritrjujejo, saj je bil v letu 2022 delež dobičkov v BDP na isti ravni kot pred pandemijo
(38-39 %). Poleg cen proizvodov in storitev so se namreč podjetjem povečali tudi stroški, zlasti
stroški surovin in plač. Slednje so se po zadnjih podatkih SURS glede na lansko leto povečale za 10,7
% nominalno v bruto znesku (12,2 % v neto znesku), upoštevaje dvig cen pa so se plače realno
povečale za 1,3 % v bruto in 2,7 % v neto znesku. Nominalna stopnja rasti plač je bila za 1,6 odstotne
točke višja v zasebnem sektorju v primerjavi z javnim sektorjem. Banka Slovenije poroča, da se je ob
nadaljevanju rasti zaposlenosti masa bruto plač povečala za 13,4 %, največ po maju 2021. Pogajanja
o dvigu plač v javnem sektorju še potekajo in pričakovanja so velika. Inflacija je skratka tako visoka
tudi zato, ker so višjim cenam inputov in končnih izdelkov sledila tudi povišanja plač.

Pregrevanje gospodarstva ni vidno samo v zgoraj omenjenih trendih nominalnega BDP, temveč tudi
na trgu dela. Število registriranih brezposelnih je bilo marca nekaj nad 50 tisoč, kar je zgodovinsko
dno. Povpraševanje po delavcih tako presega trenutno ponudbo, da tuji delavci prispevajo že štiri
petine celotne medletne rasti zaposlenosti. Stopnja delovne aktivnosti je že 78,2-odstotna, kar je še
višje od zgodovinskega rekorda OECD držav na ravni 70 %. Pritiski na plače in s tem na inflacijo se
bodo zato nadaljevali, razen če letos ne bo prišlo do večje ohladitve gospodarstva zaradi višjih
obrestnih mer in drugih restriktivnih ukrepov denarne politike.

Trenutno največji strukturni problem pa je neusklajenost med fiskalno in denarno politiko. Lani je
Slovenija za covidne ukrepe namenila okrog 860 milijonov evrov, skupaj od začetka epidemije 5,7
milijarde. Učinek ukrepov za blažitev draginje na državni proračun je v letu 2022 znašal 470
milijonov evrov, skupaj vsi draginjski ukrepi pa so znašali okoli 740 milijonov evrov. Slovenija je
upravičena tudi do 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz evropskega svežnja za okrevanje in
odpornost NextGenerationEU, hkrati pa bo lahko koristila 122 milijonov evrov dodatnih sredstev
za cilje instrumenta RePowerEU. Izdatne fiskalne spodbude v preteklih in prihodnjih letih
spodbujajo inflacijo in delujejo kontradiktorno denarni politiki, zato guverner Banke Slovenije in
Fiskalni svet upravičeno pozivata k usklajenemu sodelovanju monetarne in fiskalne politike.
Trenutna makroekonomska situacija je nedvomno zelo kompleksna, pa z zeleno inflacijo
pravzaprav še niti začeli še nismo.

Citat: Burger Anže, Petdeset odtenkov inflacije, Pravna praksa, št. 18-19, 2023, str. 22.